1. No category

CAPACities3-NSL_idrija_nsl.qxd 8.9.2014 12:20 Page 1
CAPACities 3
ISBN 978-961-254-715-8
9 789612 547158
IZBRANI PRIMERI UPRAVLJANJA OBMOČIJ S KULTURNO DEDIŠČINO
3
IZBRANI PRIMERI
UPRAVLJANJA OBMOČIJ
S KULTURNO DEDIŠČINO
1
2
CAPAC­ities 3
IZBRANI PRIMERI
UPRAVLJANJA OBMOČIJ
S KULTURNO DEDIŠČINO
4
CAPAC­ities 3
IZBRANI PRIMERI
UPRAVLJANJA OBMOČIJ
S KULTURNO DEDIŠČINO
Ure­di­la:
Janez Nared
Nika Razpotnik Visković
Ljub­LjA­nA 2014
Knjižna­zbir­ka­CAPAC­ities,­ISSn­2232-2477,­uDK­91
CAPAC­ities 3
IZBRANI PRIMERI UPRAVLJANJA OBMOČIJ S KULTURNO DEDIŠČINO
Janez Nared, Nika Razpotnik Visković
© 2014,­Geografski­inštitut­Antona­Melika­ZRC­SAZu
Ured­ni­ka: janez­nared,­nika­Razpotnik­Visković
Re­cen­zen­ti: Mateja­breg­Valjavec,­bojan­Erhartič,­Primož­Gašperič,­Maruša­Goluža,­Drago­Kladnik,
Lucija­Lapuh,­janez­nared,­Primož­Pipan,­Peter­Repolusk,­Maja­Topole
Iz­da­ja­te­lj: Geografski­inštitut­Antona­Melika­ZRC­SAZu
Za­izda­ja­te­lja: Dra­go­Per­ko
Fotografija­na­naslovnici­knjige: Drago­Kladnik
Fotografija­na­naslovnici­poglavij: janez­nared
Ob­li­ko­va­nje­naslov­ni­ce: jer­ne­ja­Fridl
Založnik: Založba­ZRC
Za­založnika: Oto­Lut­har
Glav­ni­ured­nik: Aleš­Pogačnik
Pre­lom: SYnCOMP­d. o. o.,­Ljub­lja­na
Tisk: Sinet­d. o. o.
Naklada: 300­izvodov
Monografija­je­nastala­v­okviru­projekta­CHERPLAn­(Enhancement­of­Cultural­Heritage­through­Environmental
Planning­and­Management),­ki­ga­je­prek­Programa­transnacionalnega­sodelovanja­za­območje­jugovzhodne­Evrope
sofinanciral­Evropski­regionalno­razvojni­sklad.
CIP­–­Kataložni­zapis­o­publikaciji­
narodna­in­univerzitetna­knjižnica,­Ljubljana
911.3:719:005(082)­
IZbRAnI­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino­/­uredila
janez­nared,­nika­Razpotnik­Visković.­–­Ljubljana­:­Založba­ZRC,­2014.­–
(Knjižna­zbirka­Capacities,­ISSn­2232-2477­;­3)
ISbn­978-961-254-715-8­
1.­nared,­janez
275303936
VSEBINA
dr.­Dra­go­Klad­nik
unes­co­va­sve­tov­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa .......................................... 11
Ma­ru­ša­Golu­ža
Va­ro­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi .............................................................................................. 29
Ma­ru­ša­Golu­ža
Med­vlad­no­sode­lo­va­nje­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi
dr.­Pri­mož­Pipan
Več­funk­cij­ska­vlo­ga­kul­tur­ne­dediš­či­ne
dr.­Mati­ja­Zorn,­Pri­mož­Gaš­pe­rič
Vo­jaš­ki­spo­pa­di­in­kul­tur­na­dediš­či­na
.......... 37
.......................................................................................................................... 47
.............................................................................................................................. 55
dr.­Dra­go­Klad­nik
na­rav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­kot­pri­mer­
uprav­lja­nja­s sve­tov­no­dediš­či­no­v Črni­gori ................................................................................................................ 71
Mat­jaž­Ger­šič
Gam­zi­grad .............................................................................................................................................................................................. 85
dr.­Mate­ja­Breg­Valja­vec
Kul­tur­na­dediš­či­na­pode­žel­ske­pokra­ji­ne –­Sta­ro­grad­sko­polje­(Hvar,­Hrvaš­ka) .............................. 93
Nina­Juvan
na­rav­na­in­kul­tur­na­dediš­či­na­Ohrid­ske­regi­je
Pri­mož­Gaš­pe­rič
Most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­in­turi­zem
...................................................................................................... 101
................................................................................................................ 111
Pe­ter­Repo­lusk
Kul­tur­na­pokra­ji­na­ob­neži­der­skem­jeze­ru ................................................................................................................ 121
dr.­Maja­Topo­le
Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca .............................................................................................................................................................. 129
dr.­Lore­da­na­Alfarè,­dr.­Engel­bert­Ruoss
Kul­tur­ni­objek­ti­kot­goni­lo­oži­vi­tve­mesta:­pri­mer­mesta­bil­bao ................................................................ 139
Pe­ter­Repo­lusk
Re­tij­ska­želez­ni­ca­na­območ­ju­gor­skih­pre­la­zov­Albu­le­in­ber­ni­ne .......................................................... 149
7
8
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino
UVODNIK
Kul­tur­na­dediš­či­na­lah­ko­pomemb­no­pris­pe­va­k raz­vo­ju­obmo­čij,­še­zla­sti,­če­z njo­pre­miš­lje­no
upravlja­mo­in­se­zave­da­mo­vseh­nje­nih­raz­voj­nih­poten­cia­lov.­na­to­smo­v pro­jek­tu­CHERPLAn­(En­han­ce­ment­of­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­through­Envi­ron­men­tal­Plan­ning­and­Mana­ge­ment)­opo­zo­ri­li­z mono­gra­fi­ja­ma­uprav­lja­nje­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­no­ter­Mana­ging­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­Sites­in­Sout­hea­stern
Euro­pe,­vse­bin­sko­pove­za­ni­knji­gi­pa­zaklju­ču­je­še­tret­ja­knji­ga,­ki­obrav­na­va­izbra­ne­pri­me­re­uprav­lja­nja­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­no.
Pro­gram­jugovz­hod­na­Evro­pa,­v ok­vi­ru­kate­re­ga­je­pote­kal­pro­jekt,­vklju­ču­je­16 dr­žav,­od­tega­jih
je­9 čla­nic­Evrop­ske­uni­je,­6 je­kan­di­datk­ozi­ro­ma­poten­cial­nih­kan­di­datk,­dve­sta­vklju­če­ni­v pro­gram
Sosed­ska­poli­ti­ka,­med­tem­ko­je­Koso­vo­kot­17 so­de­lu­jo­ča­drža­va­for­mal­no­še­ved­no­obrav­na­va­no­kot
del­Srbi­je.­S tem­pro­gram­sko­območ­je­pre­cej­pre­se­ga­sicerš­nje­geo­graf­sko­območ­je­jugovz­hod­ne­Evro­pe,­pri­čemer­med­območ­je­ma­v knji­gi­raz­lo­či­mo­tako,­da­pro­gram­sko­območ­je­piše­mo­z ve­li­ko­začet­ni­co
(ju­govz­hod­na­Evro­pa),­geo­graf­sko­regi­jo­pa­z malo­začet­ni­co­(ju­govz­hod­na­Evro­pa).
Ker­je­bil­pro­jekt­name­njen­spod­bu­ja­nju­raz­vo­ja­obmo­čij­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi,­spr­va­pred­stav­lja­mo­dediš­či­no,­ki­je­s tega­območ­ja­uvrš­če­na­na­unes­cov­(sklad­no­s slo­ven­skim­pra­vo­pi­som­je­kra­ti­ca
upo­rab­lje­na­kot­last­no­ime,­torej­unes­co)­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­raz­lič­ne­siste­me­varo­va­nja­kulturne
dediš­či­ne­ter­med­vlad­na­pri­za­de­va­nja­za­vars­tvo­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi.­Z vse­binskega
vidi­ka­obrav­na­va­mo­mul­ti­funk­cij­sko­vlo­go­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­zara­di­spe­ci­fič­nih­oko­liš­čin­v pre­te­klih
dveh­deset­let­jih­pa­osvet­lju­je­mo­tudi­ško­do,­ki­so­jo­kul­tur­ni­dediš­či­ni­pov­zro­či­li­voj­ni­spo­pa­di.­Posa­mič­no­obrav­na­va­mo­nasled­nje­pri­me­re­uprav­lja­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne:­Kotor,­Gam­zi­grad,­Sta­ro­grad­sko
polje,­Ohrid,­most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića,­neži­dr­sko­jeze­ro,­Sem­me­rinš­ko­želez­ni­co,­izven­pro­gram­ske­ga­območ­ja­jugovz­hod­na­Evro­pa­pa­še­bil­bao­in­Retij­sko­želez­ni­co.
Pris­pev­ki­kaže­jo­na­to,­da­so­teža­ve­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­no­raz­lič­ne,­prav­tako­so­raz­lič­ni­nači­ni­soo­ča­nja­z nji­mi.­Zara­di­raz­lič­nih­raz­mer­more­bit­ni­uspe­šni­pri­me­ri­niso­nepo­sred­no­pre­nos­lji­vi
v dru­ga­območ­ja,­tem­več­je­tre­ba­ukre­pe­ved­no­pri­la­go­di­ti­oko­lju,­v ka­te­rem­jih­izva­ja­mo.­To­je­pomemb­no­še­zla­sti­zato,­ker­mora­mo­pri­raz­vo­ju­neneh­no­skr­be­ti­za­ohra­nja­nje­celo­vi­to­sti­in­prist­no­sti­tam­kajš­nje
dediš­či­ne.­Kljub­dodat­nim­zah­te­vam,­ki­jih­ta­skrb­pri­na­ša,­lah­ko­kul­tur­na­dediš­či­na­pomemb­no­pripo­mo­re­k traj­nost­ne­mu­raz­vo­ju­obmo­čij,­zla­sti­tam,­kjer­jo­načrt­no­in­siste­ma­tič­no­vklju­ču­je­jo­v raz­voj­ne
aktiv­no­sti.
dr.­janez­nared
9
10
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­11–28,­Ljubljana­2014
UNESCOVA SVETOVNA DEDIŠČINA NA OBMOČJU
PROGRAMA JUGOVZHODNA EVROPA
dr. Drago Kladnik
Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umetnosti
dra­go.klad­[email protected]
UDK:­913:719(4-12)
IZVLEČEK
Unescova svetovna dediščina na območju programa Jugovzhodna Evropa
Ju­govz­hod­na­Evro­pa­je­gle­de­na­svo­jo­sve­tov­no­pomemb­no­zgo­do­vin­sko­vlo­go­nad­pov­preč­no­zasto­pa­na
na­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­kar­še­pose­bej­velja­za­kul­tur­no­dediš­či­no.­V pris­pev­ku­obrav­na­va­mo­sve­tov­no­dediš­či­no­na­območ­ju­tran­sna­cio­nal­ne­ga­pro­gra­ma­sode­lo­va­nja­Jugovz­hod­na­Evro­pa.­Boga­ta­in
raz­no­vrst­na­dediš­či­na­je­velik­raz­voj­ni­poten­cial,­ki­ga­bodo­obrav­na­va­ne­drža­ve­laž­je­izko­ri­sti­le­ob­med­se­boj­nem­sode­lo­va­nju.
KLJUČNE­BESEDE
kul­tur­na­dediš­či­na,­narav­na­dediš­či­na,­meša­na­dediš­či­na,­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­Sez­nam­poskusne
dediš­či­ne,­Jugovz­hod­na­Evro­pa,­Unes­co
ABSTRACT
UNESCO world heritage in the Southeast Europe program area
With­regard­to­its­glo­bally­impor­tant­histo­ri­cal­role,­sout­heast­Euro­pe­has­abo­ve-ave­ra­ge­repre­sen­ta­tion
on­the­World­Heri­ta­ge­List,­which­is­espe­cially­the­case­for­cul­tu­ral­heri­ta­ge.­This­artic­le­dis­cus­ses­world
heri­ta­ge­in­the­South­East­Euro­pe­Tran­sna­tio­nal­Coo­pe­ra­tion­Pro­gram.­This­rich­and­diver­se­heri­ta­ge­has
great­deve­lop­ment­poten­tial,­which­the­coun­tries­dis­cus­sed­can­more­easily­take­advan­ta­ge­of­through­mutual­coo­pe­ra­tion.
KEY­WORDS
cul­tu­ral­heri­ta­ge,­natu­ral­heri­ta­ge,­mixed­heri­ta­ge,­World­Heri­ta­ge­List,­Ten­ta­ti­ve­Heri­ta­ge­List,­Sout­heast
Euro­pe,­UNESCO
11
Dra­go­Klad­nik
1 Uvod
na­men­pris­pev­ka­je­poda­ti­zgoš­čen­pri­kaz­raz­po­re­di­tve­enot­sve­tov­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­nji­ho­vih­temelj­nih­zna­čil­no­sti­na­območ­ju,­ki­je­bilo­med­leto­ma 2007­in 2013­vklju­če­no­v tran­sna­cio­nal­ni
pro­gram­sode­lo­va­nja­jugovz­hod­na­Evro­pa­(The­South­East­Euro­pe­Tran­sna­tio­nal­Coo­pe­ra­tion­Pro­gram­me;­ko­govo­ri­mo­o pro­gram­skem­območ­ju,­pri­nje­go­vem­poi­me­no­va­nju­upo­rab­lja­mo­veli­ko­začet­ni­co –
jugovz­hod­na­Evro­pa).­Pred­stav­lja­mo­ana­li­zo­obsto­je­če­in­posku­sne­(na­Sez­na­mu­posku­sne­dediš­či­ne
so­tiste­eno­te­narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ki­jih­posa­mez­ne­drža­ve­name­ra­va­jo­nomi­ni­ra­ti­za­vklju­či­tev­na­veljav­ni­Sez­nam­obsto­je­čih­enot­dediš­či­ne)­sve­tov­ne­dediš­či­ne.
Po­dat­ke­smo­črpa­li­v glav­nem­iz­urad­ne­ga­Sez­na­ma­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 1),­pa­tudi­iz
sez­na­mov­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­objav­lje­nih­na­Wiki­pe­di­ji­(med­mrež­je 5­in­med­mrež­je 6).
2 Izhodišča
unESCO­(Uni­ted­Nations­Edu­ca­tio­nal,­Scien­ti­fic­and­Cul­tu­ral­Orga­ni­sa­tion;­Orga­ni­za­ci­ja­Zdru­že­nih­naro­dov­za­izo­bra­že­va­nje,­zna­nost­in­kul­tu­ro)­je­spe­cia­li­zi­ra­na­agen­ci­ja­Zdru­že­nih­naro­dov,
name­nje­na­izo­bra­že­va­nju,­zna­no­sti,­kul­tu­ri­in­komu­ni­ka­ci­jam.­usta­nov­lje­na­je­bila­leta 1945­z na­me­nom­vzpo­stav­lja­nja­in­vzdr­že­va­nja­rav­no­ves­ja­člo­veš­ke­ga­duha­(med­mrež­je 2).
Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­je­nastal­na­pod­la­gi­leta 1972­spre­je­te­Kon­ven­ci­je­o zaš­či­ti­sve­tov­ne­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­(Con­ven­tion­con­cer­ning­the­Pro­tec­tion­of­the­World­Cul­tu­ral­and­natu­ral
Heri­ta­ge).­Ker­je­sča­so­ma­posta­jal­čeda­lje­bolj­neu­rav­no­te­žen,­vklju­če­nih­je­bilo­neso­raz­mer­no­veli­ko
enot­dediš­či­ne­iz­Evro­pe,­zgo­do­vin­skih­mest,­ver­skih­spo­me­ni­kov,­spo­me­ni­kov­krš­čans­tva,­zgo­do­vin­skih­ obdo­bij­ in­ objek­tov­ »eli­ti­stič­ne«­ arhi­tek­tu­re,­ je­ Odbor­ za­ sve­tov­no­ dediš­či­no­ (World­ Heri­ta­ge
Com­mit­tee)­leta 1994­spre­jel­glo­bal­no­stra­te­gi­jo­za­repre­zen­ta­ti­ven,­urav­no­te­žen­in­zau­pa­nja­vre­den
Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 1).­nje­gov­namen­je­zago­to­vi­ti,­da­se­z vklju­če­va­njem­izjem­nih­sve­tov­nih­vred­not­celo­vi­to­izra­zi­ta­sve­tov­ni­kul­tur­na­in­narav­na­raz­no­li­kost.
Za­vklju­či­tev­na­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­mora­ime­ti­dolo­če­no­območ­je­izjem­no,­za­ves­pla­net
pomemb­no­vred­nost­in­izpol­nje­va­ti­vsaj­ene­ga­od­dese­tih­izbir­nih­meril­(do­kon­ca­leta 2004­so­se­deli­la­na­šest­kul­tur­nih­in­šti­ri­narav­na)­(med­mrež­je 1­in­med­mrež­je 5):
i: da­pona­zar­ja­moj­stro­vi­ne­člo­ve­ko­ve­ustvar­jal­no­sti;
ii: da­pred­stav­lja­spre­mi­nja­nje­člo­ve­ko­vih­vred­not,­ki­se­pojav­lja­jo­sko­zi­čas­ali­na­raz­lič­nih­kul­turnih
območ­jih­sve­ta­zara­di­raz­vo­ja­arhi­tek­tu­re,­teh­no­lo­gi­je,­monu­men­tal­ne­umet­no­sti,­urba­ni­stič­nega
načr­to­va­nja­in­kra­jin­ske­arhi­tek­tu­re;
iii: da­vse­bu­je­edins­tve­no­ali­vsaj­izjem­no­pri­če­va­nje­o kul­tur­ni­tra­di­ci­ji­ali­civi­li­za­ci­ji,­ki­sta­lah­ko živi
ali­pa­sta­že­zamr­li;
iv: da­je­izje­men­pri­me­rek­stavb­ne­ga­tipa,­arhi­tek­tur­ne­ali­teh­no­loš­ke­celo­te­ozi­ro­ma­pokra­ji­ne,­ki
pona­zar­ja­jo­pomemb­no­stop­njo­v zgo­do­vi­ni­člo­veš­tva;
v: da­je­izje­men­pri­me­rek­člo­ve­ko­ve­nasel­bi­ne,­rabe­tal­ali­izra­be­mor­ja­ter­odra­ža­kul­tu­ro,­pre­pletanje
člo­ve­ka­in­oko­lja,­še­poseb­no,­če­pod­vpli­vom­nepo­vrat­nih­spre­memb­posta­ne­ran­ljiv;
vi: da­je­nepo­sred­no­ali­očit­no­pove­zan­z do­god­ki­ali­živo­tra­di­ci­jo,­ide­ja­mi­ali­vero­va­nji,­umet­niš­ki­mi­in­lite­rar­ni­mi­stva­ri­tva­mi­izjem­ne­ga­sve­tov­ne­ga­pome­na­(Od­bor­pri­po­ro­ča,­naj­se­to­meri­lo
pra­vi­lo­ma­upo­rab­lja­v po­ve­za­vi­z dru­gi­mi­meri­li);
vii: da­vse­bu­je­izje­men­narav­ni­pojav­ozi­ro­ma­območ­ja­izred­ne­narav­ne­lepo­te­in­estet­ske­ga­pomena;
viii: da­je­izje­men­pri­me­rek­pri­če­va­nja­glav­nih­faz­Zem­lji­ne­zgo­do­vi­ne,­vključ­no­z raz­vo­jem­živ­lje­nja,­za­raz­voj­zemelj­ske­ga­površ­ja­zna­čil­nih­recent­nih­geo­loš­kih­pro­ce­sov­ter­zna­čil­nih­geo­morf­nih
in­narav­no­po­kra­jin­skih­oblik;
ix: da­je­izje­men­pri­me­rek,­ki­pred­stav­lja­zna­čil­ne­recent­ne­eko­loš­ke­in­bio­loš­ke­pro­ce­se­v raz­vo­ju
kopen­skih,­slad­ko­vod­nih,­obal­nih­in­mor­skih­eko­si­ste­mov­ter­rast­lin­skih­in­žival­skih­združb;
12
unes­co­va­sve­tov­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa
x: da­vse­bu­je­naj­po­memb­nej­še­in­zna­čil­ne­habi­ta­te­za­in-situ­ohra­nja­nje­bio­di­ver­zi­te­te,­vključ­no­s tistimi,
ki­vse­bu­je­jo­ogro­že­ne­vrste,­za­ves­pla­net­pomemb­ne­z vi­di­ka­zna­no­sti­in­varo­va­nja.
Po­seb­na­pozor­nost­naj­se­name­nja­tudi­varo­va­nju,­uprav­lja­nju,­avten­tič­no­sti­in­celost­no­sti­območij.
Od­leta 1992­so­kot­zna­či­len­splet­člo­ve­ka­in­narav­ne­ga­oko­lja­pre­poz­na­ne­tudi­kul­tur­ne­pokra­ji­ne.
3 Unescov regionalni urad v Benetkah in njegova vloga
unes­cov­regio­nal­ni­urad­za­zna­nost­in­kul­tu­ro­v Evro­pi­(The­UNESCO­Regio­nal­Bure­au­for­Scien­ce­and­Cul­tu­re­in­Euro­pe)­s se­de­žem­v pa­la­či­Zor­zi­v be­net­kah­je­bil­vzpo­stav­ljen­leta 1972­po­uni­ču­jo­čih
popla­vah,­ki­so­benet­ke­pri­za­de­le­leta 1966.­Ima­regio­nal­no­izpo­sta­vo­v Sa­ra­je­vu,­ime­no­va­no­Anten­na­(med­mrež­je 3),­leta 2010­pa­so­bili­tudi­z na­me­nom­izbolj­ša­nja­mede­tič­ne­ga­dia­lo­ga­in­sode­lo­va­nja
pro­jek­ti­Anten­na­vzpo­stav­lje­ni­v Skop­ju,­Pod­go­ri­ci­in­Tira­ni­(med­mrež­je 3­in­med­mrež­je 7).
V pre­te­klih­deset­let­jih­je­bilo­s tako­ime­no­va­nim­»be­neš­kim­pro­ce­som«­vzpo­stav­lje­no­znans­tve­no­sode­lo­va­nje­med­deže­la­mi­jugovz­hod­ne­Evro­pe­in­Sre­do­zem­lja.­nje­go­va­pogla­vit­na­name­na­sta­celje­nje
ran,­ki­jih­je­sve­tov­ni­dediš­či­ni­na­območ­ju­nek­da­nje­jugo­sla­vi­je­pov­zro­či­lo­voj­sko­va­nje,­ter­znans­tve­na­inte­gra­ci­ja­teh­držav­v evrop­sko­razi­sko­val­no­sfe­ro,­kar­naj­bi­olaj­ša­lo­nji­ho­vo­evrop­sko­pove­zo­va­nje.
Pou­da­rek­je­tudi­na­zago­tav­lja­nju­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­(med­mrež­je 3).
urad­s se­de­žem­v be­net­kah­si­pri­za­de­va­za­raz­voj­in­pro­mo­ci­jo­obmo­čij­sve­tov­ne­dediš­či­ne­kot
model­nih­regij­na­področ­jih­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­turiz­ma,­kako­vost­ne­ga­gos­po­dar­ske­ga­raz­vo­ja,­izobra­že­va­nja­za­traj­nost­ni­raz­voj,­pri­prav­lje­no­sti­na­narav­na­tve­ga­nja­(zla­sti­potre­sno­in­poplav­no­ogro­že­nost
ter­izpo­stav­lje­nost­posle­di­cam­dvi­ga­nja­mor­ske­gla­di­ne),­uprav­lja­nja­s po­sa­mez­ni­mi­eno­ta­mi­sve­tov­ne­dediš­či­ne­in­učin­ko­vi­te­rabe­ener­gi­je.­Traj­nost­ni­raz­voj­si­pri­za­de­va­zago­to­vi­ti­tudi­z va­ro­va­njem
kul­tur­ne­dediš­či­ne,­zaš­či­to­kul­tur­ne­raz­no­li­ko­sti­ter­vzpo­sta­vi­tvi­jo­med­kul­tur­ne­ga­plu­ra­liz­ma­in­dialo­ga,­pri­čemer­si­pri­za­de­va­za­inte­gra­ci­jo­kul­tu­re­v na­cio­nal­ne­raz­voj­ne­stra­te­gi­je,­izbolj­ša­nje­kul­tur­nih
poli­tik­in­vzpo­sta­vi­tev­aktiv­no­sti,­ki­naj­pris­pe­va­jo­k so­cial­ni­kohe­zi­ji,­miru­in­sklad­nej­še­mu­raz­vo­ju
(med­mrež­je 3).
Pris­pe­vek­regio­nal­ne­ga­ura­da­v be­net­kah­k raz­vo­ju­jugovz­hod­ne­Evro­pe­in­Sre­do­zem­lja­se­z ve­ča­njem­ bla­gi­nje­ pre­bi­vals­tva­ zago­tav­lja­ s kre­pi­tvi­jo­ miru­ in­ sta­bil­no­sti­ ob­ pod­po­ri­ samo­za­dost­ni
traj­nost­no­sti­ter­regio­nal­ne­mu­in­čez­mej­ne­mu­sode­lo­va­nju,­z de­li­tvi­jo­odgo­vor­no­sti­ob­kre­pi­tvi­vza­jem­ne­ga­delo­va­nja­vlad­nih­služb­in­delež­ni­kov,­načr­to­va­njem­pri­hod­no­sti­z ino­va­ci­ja­mi,­zna­njem­in
raz­vo­jem­člo­veš­kih­virov­ter­pris­pe­va­njem­k re­for­mam­Zdru­že­nih­naro­dov­z eks­per­ti­za­mi­in­odmev­ni­mi­akci­ja­mi­na­vpliv­nem­območ­ju­(med­mrež­je 3).
V de­lo­va­nje­unes­co­ve­ga­regio­nal­ne­ga­ura­da­v be­net­kah­so­vklju­če­ne­Alba­ni­ja,­bosna­in­Her­ce­go­vi­na,­bol­ga­ri­ja,­Ciper,­Češ­ka,­Črna­gora,­Hrvaš­ka,­Grči­ja,­Make­do­ni­ja,­Mol­da­vi­ja,­Romu­ni­ja,­Slo­vaš­ka,
Slo­ve­ni­ja,­Srbi­ja­in­Tur­či­ja­(med­mrež­je 4),­v šte­vil­nih­pro­gra­mih­pa­se­nave­de­nim­drža­vam­pri­dru­žu­je­jo­tudi­drža­ve­iz­njim­sosed­njih­obmo­čij.
Opo­zo­ri­ti­velja,­da­se­nabor­držav­pod­okri­ljem­ura­da­v be­net­kah­raz­li­ku­je­od­nabo­ra­držav­v trans­nacio­nal­nem­pro­gra­mu­jugovz­hod­na­Evro­pa,­kate­rih­sve­tov­no­dediš­či­no­podrob­ne­je­obrav­na­va­mo
v na­da­lje­va­nju.
4 Dediščina na območju programa Jugovzhodna Evropa kot del svetovne
in evropske dediščine
Tran­sna­cio­nal­ni­pro­gram­jugovz­hod­na­Evro­pa­vklju­ču­je­16 dr­žav,­od­tega­jih­je­9 čla­nic­Evrop­ske
uni­je,­6 je­kan­di­datk­ozi­ro­ma­poten­cial­nih­kan­di­datk,­dve­sta­vklju­če­ni­v pro­gram­Sosed­ska­poli­ti­ka,
med­tem­ko­je­Koso­vo­kot­v bis­tvu­17 so­de­lu­jo­ča­drža­va­for­mal­no­še­ved­no­obrav­na­va­no­kot­del­Srbi­je.­14 dr­žav­je­v pro­gram­vklju­če­nih­v ce­lo­ti,­v Ita­li­ji­so­vanj­vklju­če­ne­deže­le­Fur­la­ni­ja­- julij­ska­kra­ji­na,
13
Dra­go­Klad­nik
bene­či­ja,­Tren­ti­no­- Zgor­nje­Poa­diž­je/juž­na­Tirol­ska,­Lom­bar­di­ja,­Emi­li­ja­- Roma­nja,­Mar­ke,­umbrija,
Abru­ci,­Moli­se,­Apu­li­ja­in­bazi­li­ka­ta,­ki­sku­paj­zav­ze­ma­jo­49,2 %­drža­ve­in­v njih­živi­prav­toli­ko­pre­bi­val­cev,­v ukra­ji­ni­pa­Odeš­ka,­Čer­nivš­ka,­Iva­no-Fran­kiv­ska­in­Zakar­pat­ska­oblast,­ki­zav­ze­ma­jo­13,1 %
povr­ši­ne­drža­ve­in­ima­jo­11,3 %­nje­nih­pre­bi­val­cev.
Več­ji­del­območ­ja­jugovz­hod­ne­Evro­pe­obrav­na­va­jo­pub­li­ka­ci­je­Sve­ta­Evro­pe­(Pic­kard 2008a,­2008b
in 2008c).­Vse­tri­poglob­lje­no­in­kri­tič­no­obrav­na­va­jo­posa­mez­ne­vidi­ke­varo­va­nja­dediš­či­ne­v obrav­na­va­nih­drža­vah,­pri­čemer­so­bolj­kot­štu­di­je­pri­me­rov­v os­pred­ju­prob­lem­sko­zasno­va­ni­ana­li­tič­ni,
uprav­ljav­ski­in­traj­nost­no­narav­na­ni­raz­voj­ni­pre­gle­di.
na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­so­103 eno­te­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­na­Sez­na­mu­posku­snih­enot­pa­je­136 enot­(med­mrež­je 8).
Ko­nec­leta 2013­je­bilo­na­sve­tu­981 ob­sto­je­čih­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­v 160 raz­lič­nih­drža­vah,
od­tega­v Evro­pi­398­v 43 dr­ža­vah.­Po­zbir­nih­unes­co­vih­podat­kih,­ki­Evro­po­obrav­na­va­v svež­nju­s Se­ver­no­Ame­ri­ko,­ob­drža­vah­s teh­dveh­celin­pa­so­vklju­če­ne­tudi­Izrael,­Ciper,­zakav­kaš­ke­drža­ve­Arme­ni­ja,
Azer­baj­džan­in­Gru­zi­ja­ter­celot­na­Tur­či­ja­(med­mrež­je 1),­pa­je­na­celot­nem­pri­pa­da­jo­čem­ozem­lju
469 enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­v 52 dr­ža­vah.
na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­je­torej­10,5 %­od­vseh­enot­dediš­či­ne­sve­ta­in­25,9 %
od­vseh­enot­Evro­pe,­kar­je­bis­tve­no­več­od­dele­ža,­ki­mu­pri­pa­da­gle­de­na­povr­ši­no­(0,8 %­povr­ši­ne
sve­ta­in­12,2 %­od­povr­ši­ne­Evro­pe)­in­tudi­gle­de­na­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­(1,8 %­dele­ža­sve­ta­in­17,6 %
dele­ža­Evro­pe).­Med­981 ob­sto­je­či­mi­eno­ta­mi­sve­tov­ne­dediš­či­ne­jih­je­44 na­Sez­na­mu­ogro­že­nih­enot,
od­tega­jih­je­5 v Evro­pi,­a na­obrav­na­va­nem­območ­ju­je­taka­le­eno­ta­Sred­nje­veš­ki­spo­me­ni­ki­na­Koso­vu,­ki­so­ji­sta­tus­ogro­že­no­sti­dode­li­li­leta 2006.
na­sve­tu­je­tre­nut­no­1564 po­sku­snih­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­od­tega­jih­je­405 v Evro­pi­in­536 v »raz­šir­je­ni«­Evro­pi.­Delež­jugovz­hod­ne­Evro­pe­je­gle­de­na­svet­manj­ši­kot­pri­obsto­je­čih­eno­tah­(8,7 %),
gle­de­na­Evro­po­pa­pre­cej­več­ji­(33,6 %).­To­pome­ni,­da­je­na­dru­gih­celi­nah­sicer­zaz­na­ti­nad­pov­preč­ne­napo­re­pri­vklju­če­va­nju­nji­ho­vih­narav­nih­in­kul­tur­nih­vred­not­na­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­a so
tam­kajš­nje­kan­di­da­tu­re­zara­di­raz­nih­pomanj­klji­vo­sti­pre­cej­manj­uspe­šne.­Ena­ko­velja­za­raz­mer­je
jugovz­hod­ne­Evro­pe­pro­ti­celot­ni­matič­ni­celi­ni.
Go­sto­ta­obsto­je­čih­objek­tov­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­je
0,08 eno­te­na­1000 km2,­kar­je­pov­preč­no­enkrat­več­kot­v ce­lot­ni­Evro­pi­(0,04)­in­kar­osem­krat­več
kot­na­celem­pla­ne­tu­(0,01).­Več­ja­gosto­ta­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi­je­gle­de­na­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­manj
izra­zi­ta.­na­mili­jon­pre­bi­val­cev­je­tam­kaj­0,82 eno­te­obsto­je­če­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­v Evro­pi­je­ustrez­na­vred­nost­0,56,­na­sve­tu­pa­le­0,14.­Daleč­naj­več­ja­gosto­ta­je­v naj­manj­ši­drža­vi­Črni­gori­(3,20 eno­te
na­mili­jon­pre­bi­val­cev),­naj­manj­ša­(0,28 eno­te)­je­v Mol­da­vi­ji.­V ju­govz­hod­ni­Evro­pi­je­na­mili­jon
pre­bi­val­cev­1,08 po­sku­sne­eno­te­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­v Evro­pi­0,57­in­na­sve­tu­0,22 eno­te.­Tudi­med
posku­sni­mi­eno­ta­mi­je­v os­pred­ju­Črna­gora­(kar­6,40 eno­te­na­mili­jon­pre­bi­val­cev),­na­nas­prot­nem
polu­pa­je,­če­zane­ma­ri­mo­Koso­vo,­kjer­ni­posku­snih­enot,­tokrat­ukra­ji­na­(0,34 eno­te;­pre­gled­ni­ca 1).
Po­raz­po­lož­lji­vih­podat­kih­(med­mrež­je 1)­je­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­skup­no­zava­ro­va­ne­ga­20.702,9 km2 ozem­lja­ali­1,67 %­od­skup­ne­povr­ši­ne­območ­ja;­od­tega­je­delež­osred­njih
con­51,5 %,­preo­sta­nek­pa­zav­ze­ma­jo­tako­ime­no­va­ne­pre­hod­ne­cone.­naj­več­je­dele­že­zava­ro­va­ne­ga­ozem­lja­ima­jo­Madžar­ska­(5,69 %),­Ita­li­ja­(4,11 %)­in­Slo­vaš­ka­(3,94 %),­na­nas­prot­ni­stra­ni­pa­so
z manj­kot­0,05-od­stot­nim­dele­žem­Alba­ni­ja,­bosna­in­Her­ce­go­vi­na,­Koso­vo,­Mol­da­vi­ja,­Slo­ve­ni­ja,
Srbi­ja­in­ukra­ji­na.­Maj­hen­delež­zava­ro­va­ne­ga­ozem­lja­je­zago­to­vo­posle­di­ca­toč­kov­ne­osre­do­to­če­no­sti­zava­ro­va­nih­objek­tov,­ki­je­zna­čil­na­za­arhi­tek­tur­ne­moj­stro­vi­ne­in­teh­niš­ko­dediš­či­no.­Delež
zava­ro­va­ne­povr­ši­ne­je­v čla­ni­cah­Evrop­ske­uni­je­občut­no­več­ji­kot­v neč­la­ni­cah­(2,09 pro­ti­0,43 %),
neko­li­ko­več­ji­je­tudi­v dr­ža­vah,­ki­so­bile­kot­del­nek­da­nje­ga­sov­jet­ske­ga­blo­ka­za­želez­no­zave­so
(1,74 pro­ti­1,59 %).
14
4.284.889
29.955.647
56.542
148.522
10.887
93.036
25.713
33.845
238.391
49.035
20.273
77.474
68.112
Hr­vaš­ka
Ita­li­ja
Ko­so­vo
Ma­džar­ska
Ma­ke­do­ni­ja
Mol­da­vi­ja
Ro­mu­ni­ja
Slo­vaš­ka
Slo­ve­ni­ja
Sr­bi­ja
ukra­ji­na
625.266
148.647.000 7.094.000.000
Svet
713.000.000
10.149.253
Evro­pa
125.647.565
1.242.417
Ob­moč­je­pro­gra­ma
jugovz­hod­na­Evro­pa –
SKuPAj
5.937.145
7.186.862
2.055.942
5.397.036
18.631.386
3.559.497
2.059.794
9.906.000
1.825.632
10.934.097
13.812
131.957
Gr­či­ja
4.613.414
Čr­na­gora
51.197
bo­sna­in­Her­ce­go­vi­na
7.364.570
8.488.511
83.879
110.994
Av­stri­ja
bol­ga­ri­ja
2.821.877
28.748
Al­ba­ni­ja
981
398
103
2
3
3
7
7
1
1
8
1
22
7
17
2
2
9
9
2
1564
405
136
2
10
3
12
14
2
3
11
0
19
14
8
4
8
13
10
3
258
63
25
0
0
0
1
3
0
0
1
0
3
12
1
0
0
2
1
1
šte­vi­lo
šte­vi­lo
šte­vi­lo
šte­vi­lo
pre­bi­val­cev obsto­je­čih posku­snih
enot
enot
enot
nesnov­ne
kul­tur­ne
dediš­či­ne
po­vr­ši­na
v km2
dr­ža­va
10.651,02
0,15
3,79
4,67
556,84
3130,95
0,00
833,50
1659,06
0,03
2081,98
309,85
377,17
335,00
0,91
398,48
957,34
1,30
osred­nja
cona
(km2)
10.051,88
3,38
8,24
1,88
1375,36
42,20
0,00
0,00
3634,59
1,15
4022,36
64,77
337,56
132,00
0,60
48,10
377,34
2,36
20.702,90
3,53
12,03
6,55
1932,20
3173,15
0,00
833,50
5293,65
1,18
6104,34
374,61
714,73
467,00
1,51
446,58
1334,68
3,66
1,67
0,01
0,02
0,03
3,94
1,33
0,00
3,24
5,69
0,01
4,11
0,66
0,54
3,38
0,00
0,40
1,59
0,01
51,45
4,26
31,52
71,33
28,82
98,67
0,00
100,00
31,34
2,44
34,11
82,71
52,77
71,73
60,26
89,23
71,73
35,58
0,01
0,04
0,08
0,03
0,04
0,15
0,14
0,03
0,03
0,04
0,09
0,09
0,15
0,12
0,13
0,14
0,04
0,08
0,11
0,07
0,1383
0,5582
0,8198
0,3369
0,4174
1,4592
1,2970
0,3757
0,2809
0,4855
0,8076
0,5478
0,7344
1,6336
1,5548
3,1986
0,4335
1,2221
1,0603
0,7087
0,2204
0,5680
1,0824
0,3369
1,3914
1,4592
2,2234
0,7514
0,5619
1,4565
1,1104
0,0000
0,6343
3,2673
0,7317
6,3973
1,7341
1,7652
1,1781
1,0631
pre­hod­na za­va­ro­va­no
de­lež
de­lež
šte­vi­lo
šte­vi­lo
šte­vi­lo
cona
območ­je zava­ro­va­ne osred­nje­ga obsto­je­čih obsto­je­čih posku­snih
(km2)
sku­paj
povr­ši­ne območ­ja enot­na
enot­na
enot­na
(km2)
(%)
(%)
1000 km2
mili­jon
mili­jon
pre­b.
pre­b.
Pre­gled­ni­ca 1:­Temelj­ne­zna­čil­no­sti­Unes­co­ve­obsto­je­če,­posku­sne­in­nesnov­ne­dediš­či­ne­po­drža­vah,­čla­ni­cah­pro­gra­ma­Jugovz­hod­na­Evro­pa,
v le­tih 2007–2013.
unes­co­va­sve­tov­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa
15
Dra­go­Klad­nik
5 Poglavitne značilnosti svetovne dediščine v Jugovzhodni Evropi
Po­začet­nem­vpi­su­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­leta 1978,­ko­je­bilo­vpi­sa­nih­prvih­12 enot
sve­tov­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 6),­se­je­Sez­nam­že­leta 1979­opaz­no­raz­ši­ril­s 43 na­novo­vpi­sa­ni­mi
eno­ta­mi,­od­tega­jih­je­bilo­17­iz­Evro­pe,­med­temi­pa­kar­11­z ob­moč­ja­jugovz­hod­ne­Evro­pe,­pri­čemer
sta­bili­še­pose­bej­uspe­šni­bol­ga­ri­ja­s šti­ri­mi­in­nek­da­nja­jugo­sla­vi­ja­s še­sti­mi­eno­ta­mi,­ena­pa­je­bila
iz­Ita­li­je­(sli­ka 6).­naj­sta­rej­še­eno­te­na­Sez­na­mu­z ob­moč­ja­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­so­bojan­ska­cer­kev,­Madar­ski­konje­nik,­V ska­lo­vkle­sa­ne­cerk­ve­pri­Iva­no­vu­in­Tra­čan­ska­grob­ni­ca­v Ka­zan­li­ku
iz­bol­ga­ri­je,­narav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­iz­Črne­gore,­Zgo­do­vin­ski­kom­pleks
Spli­ta­z Dio­kle­ci­ja­no­vo­pala­čo,­Sta­ro­mesto­Dubrov­nik­in­narod­ni­park­Pli­tviš­ka­jeze­ra­iz­Hrvaš­ke,­narav­no­in­kul­tur­no­bogas­tvo­Ohrid­ske­regi­je­iz­Make­do­ni­je,­Sta­ri­Ras­in­Sopoćani­iz­Srbi­je­ter­Skal­na­te­sli­ka­ri­je
v Val­ca­mo­ni­ci­iz­Ita­li­je.­nasled­nje­ga­leta 1980­sta­bila­na­Sez­nam­vpi­sa­ni­eno­ti­narod­ni­park­Dur­mi­tor­iz­Črne­gore­ter­Cer­kev­in­domi­ni­kan­ski­samo­stan­sve­te­Mari­je­z »Zad­njo­večer­jo«­Leo­nar­da­da
Vin­ci­ja­iz­Ita­li­je,­potem­je­sle­di­la­dve­let­na­pre­ki­ni­tev.­Od­leta 1983­dalje­unes­cov­Sez­nam­sko­raj­vsa­ko­leto,­razen­v le­tih 1984,­2006,­2010­in 2013,­boga­ti­jo­tudi­nove­eno­te­z ob­moč­ja­jugovz­hod­ne­Evro­pe.
naj­več­vpi­sov­je­bilo­v le­tih 1996,­1997­in 2000.
100%
90%
80%
70%
60%
50 %
40 %
30 %
20 %
do 1980
od 1980 do 1990
od 2001 do 2010
po 2010
od 1991 do 2000
Sli­ka 1:­Obdob­je­vklju­či­tve­enot­obsto­je­če­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­Sez­nam­po­drža­vah­z ob­moč­ja
programa­Jugovz­hod­na­Evro­pa.
16
Ukrajina
Srbija
Slovenija
Slovaška
Romunija
Moldavija
Makedonija
Madžarska
Kosovo
Italija
Hrvaška
Grčija
Črna gora
Bosna in Hercegovina
Bolgarija
Avstrija
0%
Albanija
10 %
unes­co­va­sve­tov­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa
Med­drža­va­mi­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­je­gle­de­na­šte­vi­lo­obsto­je­čih­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­unes­co­vem­Sez­na­mu­v os­pred­ju­Ita­li­ja­z dvaind­vaj­se­ti­mi­eno­ta­mi­(v ce­lot­ni­Ita­li­ji
je­skup­no­48 enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne),­s se­dem­naj­sti­mi­eno­ta­mi­ji­sle­di­Grči­ja,­na­nasled­njih­mestih
pa­so­Avstri­ja­in­bol­ga­ri­ja­s po­deve­ti­mi,­Madžar­ska­z os­mi­mi­ter­Romu­ni­ja­in­Slo­vaš­ka­s po­sed­mi­mi­eno­ta­mi­(sli­ka 2).­na­nas­prot­ni­stra­ni­les­tvi­ce­so­Alba­ni­ja,­bosna­in­Her­ce­go­vi­na,­Črna­gora­in­ukra­ji­na
s po­dve­ma­ter­Koso­vo,­Make­do­ni­ja­in­Mol­da­vi­ja­s po­eno­eno­to­na­Sez­na­mu.
Tudi­na­Sez­na­mu­posku­snih­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­je­v os­pred­ju­Ita­li­ja­z de­vet­naj­sti­mi­tovrst­ni­mi­eno­ta­mi­(v ce­lot­ni­drža­vi­jih­je 41),­več­kot­deset­jih­je­še­v Av­stri­ji,­bol­ga­ri­ji,­Hrvaš­ki,­Madžar­ski,
Romu­ni­ji,­Slo­vaš­ki­in­Srbi­ji.­Edi­na­drža­va­brez­njih­je­Koso­vo.­Opaz­no­je,­da­je­šte­vi­lo­enot­posku­sne
sve­tov­ne­dediš­či­ne­v ve­či­ni­držav­več­je­od­šte­vi­la­obsto­je­čih­enot,­pri­čemer­je­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni,­Srbi­ji,­Črni­gori,­Hrvaš­ki,­Make­do­ni­ji­in­Romu­ni­ji­raz­mer­je­med­obe­ma­kate­go­ri­ja­ma­več­je­kot­ozi­ro­ma
ena­ko­1 pro­ti 2.­na­dru­gi­stra­ni­so­Slo­ve­ni­ja­in­ukra­ji­na­z urav­no­te­že­ni­ma­šte­vi­lo­ma­obsto­je­čih­in­posku­snih­enot­ter­Ita­li­ja­in­še­pose­bej­Grči­ja,­kjer­je­šte­vi­lo­posku­snih­enot­manj­še­od­šte­vi­la­obsto­je­čih.
Raz­mer­je­lah­ko­na­eni­stra­ni­kaže­nad­pov­preč­no­uspe­šnost­posa­mez­nih­držav­pri­vklju­če­va­nju­nji­ho­vih­enot­na­Sez­nam,­kar­je­v pri­me­ru­Ita­li­je­in­Grči­je­zago­to­vo­tudi­posle­di­ca­nju­ne­pred­vsem­v Gr­či­ji
izra­zi­to­boga­te­antič­ne­dediš­či­ne­ter­pred­vsem­v Ita­li­ji­tudi­izjem­ne­sred­nje­veš­ke­urba­ni­stič­ne,­arhi­25
20
15
10
5
obstoječe enote
Ukrajina
Srbija
Slovenija
Slovaška
Romunija
Moldavija
Makedonija
Madžarska
Kosovo
Italija
Hrvaška
Grčija
Črna gora
Bosna in Hercegovina
Bolgarija
Avstrija
Albanija
0
poskusne enote
Sli­ka 2:­Šte­vi­lo­obsto­je­čih­in­posku­snih­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­po­drža­vah­z ob­moč­ja­pro­gra­ma
Jugovz­hod­na­Evro­pa.
17
Dra­go­Klad­nik
tek­tur­ne­in­umet­nost­ne­zapuš­či­ne,­na­dru­gi­pa­nez­mož­nost­izpol­nje­va­nja­zah­tev­nih­meril­za­vklju­či­tev­na­Sez­nam­v ne­ka­te­rih­slab­še­raz­vi­tih­drža­vah,­kjer­je­v no­vih­raz­me­rah­glo­ba­li­za­ci­je­pod­po­ra­kul­tu­ri
in­tudi­varo­va­nju­dediš­či­ne­bolj­dekla­ra­tiv­na­kot­dejan­ska.
87 ob­sto­je­čih­enot­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­je­pri­mar­no­uvrš­če­nih­med­kul­tur­no­dediš­či­no,­10­med­narav­no,­preo­sta­le­tri­pa­med­meša­no.­Gle­de­na­celot­no­evrop­sko­dediš­či­no­je
delež­kul­tur­ne­dediš­či­ne­malen­kost­no­in­gle­de­na­celot­no­sve­tov­no­dediš­či­no­bis­tve­no­manj­ši.­V ve­li­ki­veči­ni­obrav­na­va­nih­držav­šte­vilč­no­pred­nja­či­jo­eno­te­kul­tur­ne­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­izje­mi­sta­le
Črna­gora­s po­eno­eno­to­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­ter­Make­do­ni­ja,­kjer­je­edi­na­tam­kajš­nja­eno­ta­sve­tov­ne­dediš­či­ne­opre­de­lje­na­kot­meša­na.
Ker­so­drža­ve­raz­lič­no­veli­ke,­lah­ko­več­od­šte­vi­la­nji­ho­vih­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­pove­gosto­ta
enot­dediš­či­ne­na­eno­to­nji­ho­ve­povr­ši­ne­(sli­ka 3)­ali­gle­de­na­šte­vi­lo­nji­ho­vih­pre­bi­val­cev.­Kot­povr­šin­sko­eno­to­smo­izbra­li­1000 km2 in­ugo­to­vi­li,­da­je­gosto­ta­naj­več­ja,­sko­raj­povsem­iden­tič­na­v Čr­ni
gori,­Ita­li­ji,­Slo­vaš­ki­in­Slo­ve­ni­ji,­kjer­se­gib­lje­med­0,1428­in­0,1481 eno­te­dediš­či­ne­na­1000 km2.­Le
nekaj­manj­ša­(do­brih­0,12/1000 km2)­je­v Gr­či­ji­in­Hrvaš­ki,­naj­manj­ša­(med­0,0294­in­0,0392/1000 km2)
pa­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni,­Make­do­ni­ji,­Mol­da­vi­ji,­Romu­ni­ji,­Srbi­ji­in­ukra­ji­ni.
Če­za­izra­čun­gosto­te­upo­ra­bi­mo­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev,­je­s pre­cejš­njo­pred­nost­jo­v os­pred­ju­Črna­gora,
kjer­so­(teo­re­tič­no)­na­mili­jon­pre­bi­val­cev­več­kot­tri­eno­te­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­na­nasled­njih­treh­mestih
so­Grči­ja,­Hrvaš­ka­in­Slo­ve­ni­ja­s prib­liž­no­1,5 eno­te­na­mili­jon­pre­bi­val­cev.­Več­kot­eno­eno­to­na­mili­0,16
0,14
0,12
0,1
0,08
0,06
0,04
Sli­ka 3:­Šte­vi­lo­obsto­je­čih­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­1000 km2 po­drža­vah­z ob­moč­ja­pro­gra­ma
Jugovz­hod­na­Evro­pa.
18
SVET
EVROPA
SKUPAJ
Ukrajina
Srbija
Slovenija
Slovaška
Romunija
Moldavija
Makedonija
Madžarska
Kosovo
Italija
Hrvaška
Grčija
Črna gora
Bosna in Hercegovina
Bolgarija
Avstrija
0
Albanija
0,02
unes­co­va­sve­tov­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa
jon­pre­bi­val­cev­ima­jo­še­Avstri­ja,­bol­ga­ri­ja­in­Slo­vaš­ka,­gosto­pose­lje­na­Ita­li­ja­je­sku­paj­z Al­ba­ni­jo­in
Madžar­sko­v zla­ti­sre­di­ni,­na­dnu­les­tvi­ce­pa­so­bosna­in­Her­ce­go­vi­na,­Make­do­ni­ja,­Mol­da­vi­ja,­Romu­ni­ja,­Srbi­ja­in­ukra­ji­na,­kjer­na­mili­jon­pre­bi­val­cev­nima­jo­niti­pol­eno­te­dediš­či­ne­(pre­gled­ni­ca 1).
Za­potre­be­pri­ču­jo­če­ga­pris­pev­ka­smo­sve­tov­no­dediš­či­no­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­dodat­no­vse­bin­sko­raz­čle­ni­li­na­17 zvr­sti,­med­kate­ri­mi­jih­lah­ko­11 uvr­sti­mo­med­kul­tur­no­dediš­či­no,
tudi­pove­zo­val­ni­eko­loš­ko­in­kul­tur­ne­pokra­ji­ne,­6 pa­med­narav­no.­Posa­mez­ne­eno­te­dediš­či­ne­so­lah­ko­gle­de­na­pre­vla­du­jo­če­zna­čil­no­sti­umeš­če­ne­v več­kate­go­rij.­Obsto­je­čo­sve­tov­no­dediš­či­no­po­zvr­steh
smo­tudi­gra­fič­no­pona­zo­ri­li­(sli­ka 4).
Gle­da­no­v ce­lo­ti­je­moč­no­v os­pred­ju­arhi­tek­tur­na­sve­tov­na­dediš­či­na,­ki­ji­sle­di­jo­umet­nost­na,­urba­na­in­zgo­do­vin­ska.­11 enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­se­mani­fe­sti­ra­sko­zi­zna­čil­no,­repre­zen­ta­tiv­no­kul­tur­no
pokra­ji­no.­Opaz­no­je,­da­so­zvr­sti­narav­ne­dediš­či­ne­bis­tve­no­bolj­ena­ko­mer­no­zasto­pa­ne­kot­zvr­sti
kul­tur­ne.
Kul­tur­no­dediš­či­no­smo­raz­čle­ni­li­na­obdob­ja,­ki­jih­pred­nost­no­pred­stav­lja.­Posa­mez­na­eno­ta­je
lah­ko­repre­zen­ta­tiv­na­tudi­za­več­obdo­bij.­Gle­de­na­to­meri­lo­smo­posa­mez­ne­eno­te­obsto­je­če­sve­tovne
kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­gra­fič­no­pona­zo­ri­li­(sli­ka 5).­Čeprav
je­na­tem­območ­ju­zibel­ka­antič­nih­civi­li­za­cij­in­je­obdob­je­anti­ke­nad­pov­preč­no­zasto­pa­no­(v 19,6 %
eno­tah­dediš­či­ne),­kar­še­pose­bej­velja­za­Grči­jo,­Alba­ni­jo,­bol­ga­ri­jo­in­Srbi­jo,­sta­naj­bolj­zasto­pa­ni­obdob­ji
sred­nji­vek­(38,5 %)­in­novi­vek,­ki­za­prvim­le­malen­kost­no­zao­sta­ja­(36,4 %).­Sred­nje­veš­ki­spo­me­ni­ki­so­dokaj­ena­ko­mer­no­zasto­pa­ni,­nji­ho­va­rela­tiv­na­pre­vla­da­pa­je­zaz­nav­na­v Čr­ni­gori,­Hrvaš­ki,­Ita­li­ji,
Srbi­ji­in­na­Koso­vu,­kjer­so­ti­edi­ni­tam­kajš­nji­objek­ti­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­novo­veš­ki­spo­me­ni­ki­so­nad­pov­preč­no­zasto­pa­ni­v Av­stri­ji,­Črni­gori,­Madžar­ski,­Slo­vaš­ki­in­Slo­ve­ni­ji,­ter­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni,
Mol­da­vi­ji­in­ukra­ji­ni,­kjer­so­edi­ni­tam­kajš­nji­objek­ti­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­naj­bolj­skrom­no­je­zasto­pa­no­ obdob­je­ praz­go­do­vi­ne­ (5,6 %).­ Objek­ti­ iz­ tega­ časa­ so­ kot­ sve­tov­na­ dediš­či­na­ zava­ro­va­ni
v Slo­ve­ni­ji,­Make­do­ni­ji,­Avstri­ji­ter­obeh­zibel­kah­civi­li­za­cij,­Grči­ji­in­Ita­li­ji.­Če­pogle­da­mo­časov­na­obdob­ja­dediš­či­ne­gle­de­na­leto­nji­ho­ve­vklju­či­tve­na­Sez­nam­je­opaz­no,­da­so­naj­prej­pou­dar­je­no­vklju­če­va­li
sred­nje­veš­ke­in­antič­ne­spo­me­ni­ke,­poz­ne­je­pa­so­bolj­priš­li­do­izra­za­novo­veš­ki­spo­me­ni­ki­in­po­letu 2010
praz­go­do­vin­ski.
Med­izbir­ni­mi­meri­li­za­vklju­či­tev­na­Sez­nam­obsto­je­če­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(sli­ka 6)­je­v os­pred­ju
meri­lo­iv.­To­raz­kri­va,­da­gre­za­izje­men­pri­me­rek­stavb­ne­ga­tipa,­arhi­tek­tur­ne­ali­teh­no­loš­ke­celo­te
ozi­ro­ma­pokra­ji­ne,­ki­pona­zar­ja­jo­pomemb­no­stop­njo­v zgo­do­vi­ni­člo­veš­tva.­Zelo­pomemb­ni­sta­tudi
meri­li­ii­in­iii,­torej­pred­sta­vi­tev­spre­mi­nja­nja­člo­ve­ko­vih­vred­not,­ki­se­pojav­lja­jo­sko­zi­čas­ali­na­raz­lič­nih­ kul­tur­nih­ območ­jih­ sve­ta­ zara­di­ raz­vo­ja­ arhi­tek­tu­re,­ teh­no­lo­gi­je,­ monu­men­tal­ne­ umet­no­sti,
urba­ni­stič­ne­ga­načr­to­va­nja­in­kra­jin­ske­arhi­tek­tu­re­ter­edins­tve­no­ali­vsaj­izjem­no­pri­če­va­nje­o kul­tur­ni­tra­di­ci­ji­ali­civi­li­za­ci­ji,­ki­sta­lah­ko­živi­ali­pa­sta­že­zamr­li.­Dokaj­pogo­sto­je­tudi­meri­lo­i,­ki­ga
izpol­nju­je­dediš­či­na­s po­na­zo­ri­tva­mi­moj­stro­vin­člo­ve­ko­ve­ustvar­jal­no­sti.
Med­meri­li­narav­ne­dediš­či­ne­je­naj­po­go­ste­je­zasto­pa­no­meri­lo­vii,­ki­ga­izpol­nju­je­jo­izjem­ni­narav­ni­ poja­vi­ ozi­ro­ma­ območ­ja­ izred­ne­ narav­ne­ lepo­te­ in­ estet­ske­ga­ pome­na,­ le­ malo­ red­ke­je­ pa­ je
uve­ljav­lje­no­meri­lo­viii,­ki­ga­izpol­nju­je­jo­izjem­ni­pri­mer­ki­pri­če­va­nja­glav­nih­faz­Zem­lji­ne­zgo­do­vi­ne,­vključ­no­z raz­vo­jem­živ­lje­nja.
Iz­bir­na­meri­la­za­vklju­či­tev­na­Sez­nam­posku­sne­dediš­či­ne­se­bis­tve­no­ne­raz­li­ku­je­jo­(sli­ka 8).­Zapo­red­je­prvih­treh­je­ena­ko,­ven­dar­je­opaz­na­neko­li­ko­manj­ša­pred­nost­meri­la­iv­pred­meri­lo­ma­iii­in
ii.­na­četr­tem­mestu­je­meri­lo­v,­to­je,­da­gre­za­izje­men­pri­me­rek­člo­ve­ko­ve­nasel­bi­ne,­rabe­tal­ali­izra­be­mor­ja,­ki­odra­ža­kul­tu­ro,­pre­ple­ta­nje­člo­ve­ka­in­oko­lja.­V pri­mer­ja­vi­z ob­sto­je­čo­dediš­či­no­je­nje­gov
pomen­pre­cej­več­ji.­Moč­ne­je­so­zasto­pa­na­tudi­vsa­meri­la­za­vred­no­te­nje­narav­ne­dediš­či­ne,­med­kate­ri­mi­je­še­bolj­kot­pri­obsto­je­či­dediš­či­ni­v os­pred­ju­meri­lo­vii,­ki­ga­izpol­nju­je­jo­izjem­ni­narav­ni­poja­vi
Sli­ka 4:­Zvr­sti­obsto­je­če­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­pro­gra­ma­Jugovz­hod­na­Evro­pa.­p (str.­20–21)
Sli­ka 5:­Obdob­ja,­ki­jih­pred­stav­lja­obsto­je­ča­sve­tov­na­kul­tur­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma
Jugovz­hod­na­Evro­pa. p (str.­22–23)
19
Dra­go­Klad­nik
Wachau
Salzburg
Salzkammergut
Dunaj
Schönbrunn
Semmerinška
železnica
Nežidersko
jezero
Opatija
v Pannonhalmi
Gradec
Dolomiti
Retijska železnica
Langobardi Idrija
Kolišča
Svete gore
Valcamonica
Oglej
Vicenza
Monte san Giorgio
Verona
Crespi d'Adda
Škocjanske jame
Zadnja večerja
Mantova in
Poreška
Botanični
Benetke
Sabbioneta
Plitviška jezera
vrt v Padovi
bazilika
Ferrara
Modena
Ravena
Urbino
Šibeniška
katedrala
Trogir
Dioklecianova
palača
Assisi
Pečuh
Castel del Monte
Mostar
Starigradsko
polje
Dubrovnik
Trulli
v Alberobellu
Sassi v Materi
arheološka
arhitekturna
tehniška
Svetovna
dedišèina Unescoumetnostna
v Jugovzhodni Evropi
zgodovinska
krajinskoarhitekturna
Avtorica zemljevida: Mateja Breg Valjavec
urbana Vir: NaturalEarth, UNESCO
kulturološka
©GIAM ZRC SAZU 2013
20
kulturna pokrajina
znanstvena
ekološka
unes­co­va­sve­tov­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa
Lesene cerkve
Vikolínec
Banská Štiavnica
Hollókõ
Budimpešta
Bardejov
Bukovi gozdovi
Spišski grad
Lesene cerkve
Aggteleški in
slovaški kras
Tokajska pokrajina
Lesene
cerkve
Pusta
Metropolitska
rezidenca
Poslikane
cerkve
Struvejev
geodetski lok
Sighişoara
Utrjene
cerkve
Dačanske
utrdbe
Horezu
Durmitor
Kotor
Srebarna
Gamzigrad-Romuliana
Višegrad
Studenica
Stari Ras in
Sopoæani
Srednjeveški
spomeniki
Donavina
delta
Ivanovo Sveštari
Madarski
konjenik
Bojanska
cerkev
Rilski samostan
Nasebar
Kazanlik
Pirin
Ohridsko jezero
Ajge
Berat in Gjirokastra
Butrint
Krf
Solun
Atos
Meteora
Delfi
Samostani
Mikene in
Akropola
Olimpija Tirint
Epidaver
Delos
Basse
Mistras
Samos
Patmos
Rodos
geomorfološka
paleontološka
speleološka
biološka
hidrološka
botanična
Avtor vsebine: Drago Kladnik
Avtorica zemljevida: Mateja Breg Valjavec
Vir: UNESCO, Natural Earth
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2013
21
Dra­go­Klad­nik
Wachau
Salzburg
Salzkammergut
Dunaj
Schonbrunn
Semmerinška Nežidersko
jezero
železnica
Opatija
Gradec
v Panonnhalmi
Dolomiti
Retijska železnica
Langobardi Idrija
Svete
Valcamonica
Kolišča
gore
Monte San Giorgio
Crespi
Vicenza
Škocjanske jame
d'Adda Verona
Oglej
Zadnja večerja
Benetke Poreška
Mantova
Botanični
bazilika
in Sabbioneta
Plitviška
vrt v Padovi
jezera
Modena
Ferrara
Pečuh
Ravena
Urbino
Šibeniška
katedrala
Dioklecianova
palača
Trogir
Mostar
Starigradsko
polje
Dubrovnik
Assisi
Castel
del Monte
Sassi
v Matteri
prazgodovina
antika
Avtorica zemljevida: Mateja Breg Valjavec
Vir: NaturalEarth, UNESCO
©GIAM ZRC SAZU 2013
22
srednji vek
novi vek
naravna dediščina
Trulli
v Alberobellu
unes­co­va­sve­tov­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa
Lesene
Vlkolínec cerkve
Banská
Štiavnica
Hollókõ
Budimpešta
Bardejov
Bukovi gozdovi
Spišski grad
Lesene cerkve
Aggteleški in
slovaški kras
Tokajska pokrajina
Lesene
cerkve
Pusta
Metropolitska
rezidenca
Poslikane
cerkve
Struvejev
geodetski lok
Sighişoara
Utrjene
cerkve
Dačanske
utrdbe
Horezu
Višegrad
Kotor
Srebarna
Ivanovo Sveštari
Madarski
konjenik
Gamzigrad-Romuliana
Studenica
Durmitor
Donavina
delta
Stari Ras
in Sopoæani
Srednjeveški
spomeniki
Bojanska
cerkev
Rilski
samostan
Nasebar
Kazanlik
Pirin
Ohridsko
jezero
Ajge
Solun
Atos
Berat in Gjirokastra
Krf
Butrint
Meteora
Delfi
Samostani
Mikene in Akropola
Tirint
Olimpija
Epidaver
Basse
Mistras
Samos
Delos
Patmos
Rodos
Avtor vsebine: Drago Kladnik
Avtorica zemljevida: Mateja Breg Valjavec
Vir: UNESCO, Natural Earth
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2013
23
Dra­go­Klad­nik
80
70
60
50
40
30
20
10
0
i
ii
iii
iv
v
vi
vii
viii
ix
x
Sli­ka 6:­Izbir­na­meri­la­opre­de­li­tve­obsto­je­če­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­pro­gra­ma­Jugovz­hod­na
Evro­pa.
ozi­ro­ma­območ­ja­izred­ne­narav­ne­lepo­te­in­estet­ske­ga­pome­na,­temu­pa­po­pogost­no­sti­pojav­ljanj­sle­di­ meri­lo­ x,­ kar­ pome­ni,­ da­ zava­ro­va­no­ območ­je­ vse­bu­je­ naj­po­memb­nej­še­ in­ zna­čil­ne­ habi­ta­te­ za
ohra­nja­nje­bio­di­ver­zi­te­te,­vključ­no­s ti­sti­mi,­ki­vse­bu­je­jo­ogro­že­ne­vrste.
Vsa­zava­ro­va­na­območ­ja­posku­sne­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­so­pri­ka­za­na­na­zem­lje­vi­du­(sli­ka 7).­V pri­mer­ja­vi­z ob­sto­je­čo­sve­tov­no­dediš­či­no­je­na­tem­območ­ju
opaz­na­neko­li­ko­več­ja­zasto­pa­nost­enot­narav­ne­in­tudi­enot­meša­ne­dediš­či­ne.­Prvih­je­29,­dru­gih 15,
med­tem­ko­je­med­kul­tur­no­dediš­či­no­pri­mar­no­uvrš­če­nih­96 enot.
Tako­kot­za­obsto­je­čo­sve­tov­no­dediš­či­no­smo­podrob­ne­je­raz­de­la­li­tudi­zvr­sti­posku­snih­enot,­pri
čemer­smo­sin­te­ti­zi­ra­li­devet­najst­kate­go­rij­(sli­ka 9).­7 je­izra­zi­to­kul­tur­nih,­9 je­narav­nih,­preo­sta­le­so
nek­je­vmes,­vključ­no­s kul­tur­no­pokra­ji­no.­Zani­mi­vo­je,­da­se­zasto­pa­nost­zvr­sti­posku­sne­dediš­či­ne
le­malo­raz­li­ku­je­od­obsto­je­če.­Prav­tako­je,­in­to­še­bolj­pre­prič­lji­vo,­v os­pred­ju­arhi­tek­tur­na­dediš­či­na,­ki­ji­sle­di­ta­umet­nost­na­in­urba­na.­Pre­cej­okrep­lje­ni­sta­arheo­loš­ka­in­kul­tu­ro­loš­ka­dediš­či­na,­med­tem
ko­je­zgo­do­vin­ska­mal­ce­bolj­v ozad­ju.­Manj­je­tudi­posku­snih­enot­teh­niš­ke­dediš­či­ne.­Ker­je­narav­na­ dediš­či­na­ med­ posku­sni­mi­ eno­ta­mi­ moč­ne­je­ zasto­pa­na­ kot­ med­ obsto­je­či­mi,­ ni­ pre­se­net­ljiv
opaz­no­več­ji­pomen­narav­nih­zvr­sti,­med­kate­ri­mi­so­opaz­no­v os­pred­ju­geo­mor­fo­loš­ka,­hidro­loš­ka
in­bio­loš­ka­dediš­či­na.
Gle­de­na­obdob­je,­ki­ga­pred­stav­lja­jo­eno­te­posku­sne­dediš­či­ne,­ni­v pri­mer­ja­vi­z ob­sto­je­či­mi­eno­ta­mi­sve­tov­ne­dediš­či­ne­sko­raj­nika­kr­šnih­raz­lik.­Opaz­no­je­le,­da­je­neko­li­ko­manj­ša­zasto­pa­nost­anti­ke,
kar­gre­še­naj­bolj­na­račun­neko­li­ko­več­je­zasto­pa­no­sti­praz­go­do­vi­ne,­pou­dar­je­no­zasto­pa­ne­v Al­ba­ni­ji­in­Make­do­ni­ji.
Sli­ka 7:­Temelj­ne­zvr­sti­posku­snih­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­pro­gra­ma­Jugovz­hod­na­Evro­pa. p
24
Avtorica zemljevida: Mateja Breg Valjavec
Vir: NaturalEarth, UNESCO
©GIAM ZRC SAZU 2013
kulturna
naravna
mešana
Svetovna
dedišèina Unesco
v Jugovzhodni Evropi
Avtor vsebine: Drago Kladnik
Avtorica zemljevida: Mateja Breg Valjavec
Vir: UNESCO, Natural Earth
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2013
unes­co­va­sve­tov­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa
25
Dra­go­Klad­nik
80
70
60
50
40
30
20
10
0
i
ii
iv
iii
v
vi
vii
viii
ix
neznano
x
Sli­ka 8:­Izbir­na­meri­la­opre­de­li­tve­posku­sne­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­pro­gra­ma­Jugovz­hod­na­Evro­pa.
80
70
60
50
40
30
20
Sli­ka 9:­Zvr­sti­enot­posku­sne­sve­tov­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­pro­gra­ma­Jugovz­hod­na­Evro­pa.
26
zoološka
botanična
biološka
paleontološka
pedološka
hidrološka
speleološka
geomorfološka
naravnopokrajinska
ekološka
znanstvena
kulturna pokrajina
tehniška
kulturološka
umetnostna
arhitekturna
urbana
zgodovinska
0
arheološka
10
unes­co­va­sve­tov­na­dediš­či­na­na­območ­ju­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa
100 %
80%
60%
40%
do 1990
od 1990 do 1995
od 1996 do 2000
od 2001 do 2005
od 2006 do 2010
po 2010
Ukrajina
Srbija
Slovenija
Slovaška
Romunija
Moldavija
Makedonija
Madžarska
Kosovo
Italija
Hrvaška
Grčija
Črna gora
Bosna in Hercegovina
Bolgarija
Avstrija
0%
Albanija
20 %
Sli­ka 10:­Obdob­je­pri­ja­ve­enot­posku­sne­sve­tov­ne­dediš­či­ne­po­drža­vah­na­območ­ju­pro­gra­ma
Jugovzhod­na­Evro­pa.
Med­posku­sni­mi­eno­ta­mi­se­jih­sedem,­vse­bol­gar­ske,­sku­ša­na­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­uvr­sti­ti
že­več­kot­dve­deset­let­ji,­saj­je­nji­ho­va­kan­di­da­tu­ra­izpred­leta 1990­(sli­ka 10).­23 je­tak­šnih,­ki­so­jih
kan­di­di­ra­li­že­med­leto­ma 1990­in 1995.­naj­več­je­romun­skih,­pre­cej­je­tudi­avstrij­skih,­naj­de­mo­pa
jih­še­v Ma­džar­ski,­Slo­vaš­ki­in­Slo­ve­ni­ji­(Kla­sič­ni­Kras­in­Fužin­ske­pla­ni­ne­v bo­hi­nju).­naj­več­(47)­posku­snih­enot­so­drža­ve­pri­ja­vi­te­lji­ce­kan­di­di­ra­le­med­leto­ma 2006­in 2010­(med­nji­mi­je­tudi­slo­ven­ska
bol­ni­ca­Fra­nja),­ne­dosti­manj­(41)­pa­med­leto­ma 2001­in 2005.­Po­letu 2010­je­bilo­vlo­že­nih­13 kan­di­da­tur,­ki­ima­jo­za­zdaj­sta­tus­posku­sne­dediš­či­ne.­Med­nji­mi­so­kar­šti­ri­iz­bol­ga­ri­je,­dve­sta­iz­Avstri­je
ter­po­ena­iz­Alba­ni­je,­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne,­Črne­gore,­Hrvaš­ke,­Mol­da­vi­je,­Romu­ni­je­in­Srbi­je.
6 Sklep
ju­govz­hod­na­Evro­pa­je­gle­de­na­svo­jo­sve­tov­no­pomemb­no­zgo­do­vin­sko­vlo­go­nad­pov­preč­no­zasto­pa­na­na­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­kar­še­pose­bej­velja­za­kul­tur­no­dediš­či­no.­neka­te­re­tam­kajš­nje
eno­te­dediš­či­ne­so­bile­na­Sez­nam­uvrš­če­ne­že­zelo­zgo­daj.­Ob­že­obsto­je­čih­eno­tah­sve­tov­ne­dediš­či­ne­je­še­pre­cej­več­posku­snih­enot,­kar­pome­ni,­da­si­v mno­gih­drža­vah­varo­va­nje­svo­jih­kul­tur­nih­in
27
Dra­go­Klad­nik
narav­nih­zakla­dov­pri­za­de­va­jo­spra­vi­ti­na­naj­viš­jo­mož­no­raven.­S tem­bi­turi­stič­no­že­tako­izred­no
pri­vlač­no­območ­je­dobi­lo­doda­ten­zagon,­turi­zem­pa­je­v raz­me­rah­postop­ne­ga­odprav­lja­nja­meja­v zdru­že­ni­Evro­pi­zago­to­vo­ena­naj­bolj­pers­pek­tiv­nih­gos­po­dar­skih­panog,­ki­lah­ko­spod­bu­di­raz­voj­tudi
v šte­vil­nih­drža­vah,­ki­so­bile­prej­kot­sim­bol­napred­ka­sino­nim­za­zapr­tost­in­zao­sta­lost.
Ker­so­na­območ­ju­jugovz­hod­ne­Evro­pe­neka­te­re­turi­stič­no­naj­bolj­raz­vi­te­drža­ve­z bo­ga­to­tra­di­ci­jo­varo­va­nja­dediš­či­ne­(Ita­li­ja,­Grči­ja,­Avstri­ja­in­Madžar­ska),­lah­ko­ob­med­se­boj­nem­sode­lo­va­nju
nji­ho­ve­izkuš­nje­še­dodat­no­izbolj­ša­jo­podo­bo­območ­ja­z bur­no­zgo­do­vi­no,­ki­je­zara­di­etnič­ne­raz­drob­lje­no­sti­in­narod­nost­ne­pome­ša­no­sti­nag­nje­no­k po­li­tič­ni­nesta­bil­no­sti­in­vojaš­kim­spo­pa­dom.
7 Viri in literatura
Med­mrež­je 1:­http://whc.unes­co.org/en/list­(24. 6. 2013).
Med­mrež­je 2:­http://en.unes­co.org/about-us/in­tro­du­cing-unes­co­(24. 6. 2013).
Med­mrež­je 3:­http://www.unes­co.org/new/en/ve­ni­ce/home/­(24. 6. 2013).
Med­mrež­je 4:­http://www.unes­co.org/new/en/ve­ni­ce/about-this-of­fi­ce/whe­re-we-work/sout­heast-europe/
(24. 6. 2013).
Med­mrež­je 5:­http://en.wi­ki­pe­dia.org/wiki/World_He­ri­ta­ge_Site­(24. 6. 2013).
Med­mrež­je 6:­http://en.wi­ki­pe­dia.org/wiki/List_of_World_He­ri­ta­ge_Si­tes_by_year_of_ins­crip­tion__
2013_.2837th_ses­sion.29­(24. 6. 2013).
Med­mrež­je 7:­http://www.un.org.me/in­dex.php?page=unes­co-in-mon­te­ne­gro­(20. 9. 2013).
Med­mrež­je 8:­http://www.ne­snov­na­de­dis­ci­na.si/­(2. 12. 2013).
Pic­kard,­R.­(ur.)­2008a:­Analy­sis­and­reform­of­cul­tu­ral­hari­ta­ge­poli­cies­in­South-East­Euro­pe.­Stras­bourg.
Pic­kard,­R.­(ur.)­2008b:­Inte­gra­ted­mana­ge­ment­tools­in­the­heri­ta­ge­of­South-East­Euro­pe.­Stras­bourg.
Pic­kard,­R.­(ur.)­2008c:­Sustai­nab­le­deve­lop­ment­stra­te­gies­in­South-East­Euro­pe.­Stras­bourg.
28
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­29–35,­Ljubljana­2014
VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE V JUGOVZHODNI
EVROPI
Maruša Goluža
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
ma­ru­sa.go­lu­[email protected]
UDK:­913:719(4-12)
IZVLEČEK
Varovanje kulturne dediščine v jugovzhodni Evropi
Ob­moč­je­jugovz­hod­ne­Evro­pe­je­izred­no­boga­to­s kul­tur­no­dediš­či­no,­kar­je­za­drža­ve­velik­raz­voj­ni­poten­cial,­hkra­ti­pa­tudi­odgo­vor­nost.­V pris­pev­ku­smo­pri­mer­ja­li­zna­čil­no­sti­siste­mov­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne
v dveh­sku­pi­nah­držav­jugovz­hod­ne­Evro­pe.­Ugo­to­vi­li­smo,­da­neč­la­ni­ce­Evrop­ske­uni­je­(EU)­v svo­je­kul­tur­ne­poli­ti­ke­posto­po­ma­prev­ze­ma­jo­nače­la­EU,­kar­se­v pro­ce­su­evrop­ske­inte­gra­ci­je­od­držav,­za­kate­re
je­vstop­v EU­eden­glav­nih­stra­teš­kih­ciljev,­tudi­pri­ča­ku­je.­Cilj­držav­jugovz­hod­ne­Evro­pe­je­v svo­je­kul­tur­ne­poli­ti­ke­v čim­več­ji­meri­vpe­lja­ti­nače­la­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja,­kre­pi­ti­endo­ge­ne­raz­voj­ne­poten­cia­le
kul­tur­ne­dediš­či­ne­ter­spod­bu­ja­ti­celost­no­načr­to­va­nje­pro­sto­ra­in­par­ti­ci­pa­tiv­ni­pri­stop­za­skla­den­in­uspe­šen­druž­be­no­gos­po­dar­ski­raz­voj­na­območ­jih­s kul­tur­no­dediš­či­no.
KLJUČNE­BESEDE
kul­tur­na­dediš­či­na,­jugovz­hod­na­Evro­pa,­traj­nost­ni­raz­voj,­par­ti­ci­pa­tiv­ni­pri­stop,­celo­vi­to­pro­stor­sko­načrto­va­nje
ABSTRACT
Protection of cultural heritage in Southeast Europe
Sout­hea­stern­Euro­pe­is­very­rich­in­cul­tu­ral­heri­ta­ge,­which­is­both,­a lar­ge­deve­lop­ment­poten­tial­and­res­pon­si­bi­lity.­We­com­pa­re­the­fea­tu­res­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge­pro­tec­tion­systems­in­two­groups­of­South-ea­stern
coun­tries,­mem­bers­and­non-EU­mem­bers.­Par­ti­cu­larly­non-EU­mem­bers­gra­dually­adopt­seve­ral­prin­ci­ples­in­their­cul­tu­ral­poli­cies.­In­the­pro­cess­of­Euro­pean­inte­gra­tion­it­is­the­re­fo­re­expec­ted,­par­ti­cu­larly
for­coun­tries,­to­which­the­acces­sion­into­EU­is­one­of­main­stra­te­gic­goals.­South-ea­stern­coun­tries­aspi­re
to­intro­du­ce­the­prin­ci­ples­of­sustai­nab­le­deve­lop­ment,­enhan­ce­cul­tu­ral­heri­ta­ge’s­endo­ge­nous­deve­lop­ment­poten­tials,­pro­mo­te­inte­gra­ted­spa­tial­plan­ning­and­adopt­par­ti­ci­pa­tory­approach­to­maxi­mi­ze­the
soci­oe­co­no­mic­deve­lop­ment­in­areas­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge.
KEY­WORDS
cul­tu­ral­heri­ta­ge,­Sout­heast­Euro­pe,­sustai­nab­le­deve­lop­ment,­par­ti­ci­pa­ti­ve­approach,­inte­gra­ted­spa­tial
plan­ning
29
Ma­ru­ša­Golu­ža
1 Uvod
Ob­moč­je­jugovz­hod­ne­Evro­pe­velja­za­kul­tur­no­izred­no­boga­to,­tako­v smi­slu­raz­vi­to­sti­kot­tudi
zgo­do­vin­ske­ga­raz­vo­ja,­vero­vanj,­etnič­no­sti­in­jezi­kov.­Raz­lo­gov,­zakaj­kul­tur­no­dediš­či­no­sploh­varo­va­ti,­je­več.­Kul­tur­na­dediš­či­na­je­v prvi­vrsti­bogat­vir­zgo­do­vin­skih­dej­stev,­ki­jih­lah­ko­na­nasled­nje
rodo­ve­pre­ne­se­mo­le­z va­ro­va­njem­in­ustrez­no­rabo.­je­tudi­ključ­ne­ga­pome­na­pri­obli­ko­va­nju­kul­tur­ne­in­nacio­nal­ne­iden­ti­te­te­lju­di.­nje­ne­ga­gos­po­dar­ske­ga­in­raz­voj­ne­ga­poten­cia­la­se­vse­bolj­zave­da­jo
tako­posa­mez­ne­drža­ve­kot­med­na­rod­ne­orga­ni­za­ci­je,­s či­mer­varo­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­posta­ja­eden
ključ­nih­dejav­ni­kov­traj­nost­ne­gos­po­dar­ske­rasti­skup­no­sti­in­držav.­Kljub­nje­ne­mu­pome­nu­za­druž­bo­pone­kod­dediš­či­na­še­ved­no­osta­ja­ogro­že­na,­bodi­si­zara­di­neu­strez­ne­ga­varo­va­nja­in­rabe­bodi­si
zara­di­poš­kodb,­ki­jih­je­na­njej­pov­zro­či­la­voj­na­in­doslej­še­niso­bile­odprav­lje­ne.
V pris­pev­ku­obrav­na­va­mo­siste­me­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ti­stih­drža­vah,­ki­so­med­leto­ma 2007
in 2013­vklju­če­ne­v tran­sna­cio­nal­ni­pro­gram­sode­lo­va­nja­jugovz­hod­na­Evro­pa.­V njem­sode­lu­je­16 dr­žav,­14 jih­je­vklju­če­nih­v ce­lo­ti,­z ob­moč­ja­Ita­li­je­in­ukra­ji­ne­pa­samo­posa­mez­ne­regi­je.­Sku­pi­na­držav
je­zani­mi­va­pred­vsem­zara­di­veli­ke­ga­šte­vi­la­držav­neč­la­nic­Eu,­saj­se­sta­tus­držav­v od­no­su­do­Eu­(člani­ce,­kan­di­dat­ke,­poten­cial­ne­kan­di­dat­ke,­tret­je­drža­ve)­v do­lo­če­ni­meri­odra­ža­tudi­v kul­tur­nih­ozi­ro­ma
dediš­čin­skih­poli­ti­kah.­S ci­ljem­evrop­ske­pro­stor­ske­inte­gra­ci­je­in­kohe­zi­je­na­kul­tur­no­politiko­pred­vsem­v dr­ža­vah­neč­la­ni­cah­Eu­vpli­va­jo­tudi­med­na­rod­ne­orga­ni­za­ci­je,­kate­rih­dejav­no­sti­so­usmer­je­ne
prav­v in­sti­tu­cio­nal­ne­spre­mem­be,­spre­mem­be­kul­tur­nih­poli­tik­in­podob­no.­V pris­pev­ku­smo­zato­obli­ko­va­li­dve­sku­pi­ni­držav,­zno­traj­kate­rih­obrav­na­va­mo­siste­me­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediščine:
•­ čla­ni­ce­Eu:­Avstri­ja,­Grči­ja,­Ita­li­ja,­Madžar­ska,­Slo­ve­ni­ja­in­Slo­vaš­ka;
•­ osta­le­drža­ve­(kan­di­dat­ke,­poten­cial­ne­kan­di­dat­ke­in­tret­je­drža­ve):­Alba­ni­ja,­bosna­in­Her­ce­go­vi­na,­bol­ga­ri­ja,­Hrvaš­ka,­Mol­da­vi­ja,­Črna­gora,­Romu­ni­ja,­Srbi­ja­(s Ko­so­vim)­in­Make­do­ni­ja.­Hrvaš­ko,
bol­ga­ri­jo­in­Romu­ni­jo­smo­med­neč­la­ni­ce­Eu­vklju­či­li­zato,­ker­so­v Re­gio­nal­nem­pro­gra­mu­za­kul­tur­no­ in­ narav­no­ dediš­či­no­ v ju­govz­hod­ni­ Evro­pi,­ ki­ ga­ je­ izva­jal­ Svet­ Evro­pe,­ sode­lo­va­le­ od
leta 2003,­ko­še­niso­bile­čla­ni­ce­Eu.
2 Varovanje kulturne dediščine v jugovzhodni Evropi v državah članicah EU
V tej­sku­pi­ni­so­tako­drža­ve,­ki­so­že­dol­go­let­ne­čla­ni­ce­Eu­(Ita­li­ja –­1951,­Grči­ja –­1981­in­Avstri­ja –­1995),­kot­tiste,­ki­so­to­posta­le­šele­pred­krat­kim­(Ma­džar­ska,­Slo­ve­ni­ja­in­Slo­vaš­ka –­vse­od­leta 2004)
(med­mrež­je 1).­Gle­de­na­to,­da­je­glav­no­vodi­lo­evrop­ske­pro­stor­ske­raz­voj­ne­poli­ti­ke­dose­či­traj­no­sten
raz­voj­in­odpra­vi­ti­raz­voj­na­nerav­no­ves­ja­med­evrop­ski­mi­regi­ja­mi­(Eu­ro­pean … 1999),­od­držav­čla­nic­Eu­pri­ča­ku­je­mo,­da­bodo­nji­ho­ve­dediš­čin­ske­poli­ti­ke­raz­voj­no­in­okolj­sko­narav­na­ne,­s či­mer­bodo
pris­pe­va­le­k ure­sni­če­va­nju­temelj­nih­ciljev­skup­no­sti.­Ob­pre­gle­du­poli­tik­s po­droč­ja­varo­va­nja­kul­turne
dediš­či­ne­lah­ko­opa­zi­mo­nekaj­glav­nih­izho­dišč,­na­kate­ra­se­opi­ra­jo­raz­voj­ne­poli­ti­ke­posa­mez­nih­držav.
2.1 Trajnostni razvoj
Kon­cept­urav­no­te­že­ne­ga­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­Eu­kot­ene­ga­temelj­nih­ciljev­ure­sni­ču­je­z raz­lič­ni­mi­ ukre­pi,­ ki­ zago­tav­lja­jo­ kre­pi­tev­ gos­po­dar­ske­ in­ social­ne­ kohe­zi­je,­ urav­no­te­že­no­ kon­ku­renč­nost
evrop­ske­ga­ozem­lja­ter­varo­va­nje­in­uprav­lja­nje­narav­nih­virov­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne­(Eu­ro­pean … 1999).
K do­se­ga­nju­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­stre­mi­tudi­tran­sna­cio­nal­ni­pro­gram­jugovz­hod­na­Evro­pa,­ki­na­pro­gram­skem­območ­ju­kot­ene­ga­pomemb­nej­ših­raz­voj­nih­poten­cia­lov­izpo­stav­lja­kul­tur­no­dediš­či­no,­nje­no
varo­va­nje­pa­kot­osno­vo­za­raz­voj­obmo­čij­traj­nost­ne­rasti­(South … 2007).­To­filo­zo­fi­jo­so­v svo­jih­stra­te­gi­jah­ in­ dediš­čin­skih­ poli­ti­kah­ bolj­ ali­ manj­ pos­vo­ji­le­ tudi­ obrav­na­va­ne­ drža­ve,­ pri­ čemer­ lah­ko
izpo­sta­vi­mo­pred­vsem­Avstri­jo­in­Grči­jo.­Ker­ima­kul­tur­na­dediš­či­na­pomem­ben­raz­voj­ni­poten­cial,
Avstri­ja­zago­var­ja­tezo,­da­mora­zanjo­ne­le­fizič­no,­pač­pa­tudi­finanč­no­poskr­be­ti­pred­vsem­drža­va
30
Va­ro­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi
sama.­Tudi­Grči­ja­pou­dar­ja­pomen­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­opo­zar­ja­na­še­ved­no­pre­šib­ko­vklju­če­nost­traj­nost­ne­kom­po­nen­te­pri­raz­voj­nem­načr­to­va­nju.­Zato­je­eden­od­ciljev­grš­ke­dediš­čin­ske­poli­ti­ke
celo­vi­tej­ši­pri­stop­k na­čr­to­va­nju­raz­vo­ja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­turiz­ma,­ki­naj­bo­pod­prt­tudi­z na­če­li
traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­(med­mrež­je 2;­med­mrež­je 3).
2.2 Vertikalno in horizontalno sodelovanje
Eu­pou­dar­ja,­da­je­celo­vit­in­traj­no­sten­raz­voj­mož­no­dose­či­le­ob­tesnem­sode­lo­va­nju­raz­lič­nih
sek­tor­skih­poli­tik,­s po­li­ti­ko­načr­to­va­nja­pro­sto­ra­(tako­ime­no­va­no­hori­zon­tal­no­sode­lo­va­nje)­ter­z iz­va­ja­njem­ nače­la­ sub­si­diar­no­sti,­ ki­ zago­var­ja­ učin­ko­vi­to­ deli­tev­ obla­sti­ med­ orga­ne­ na­ raz­lič­nih
admi­ni­stra­tiv­nih­rav­neh­(tako­ime­no­va­no­ver­ti­kal­no­sode­lo­va­nje).­Pomemb­no­je,­da­so­vsa­tovrst­na
sode­lo­va­nja­pro­sto­volj­na­(Eu­ro­pean … 1999).
V vseh­drža­vah­te­sku­pi­ne­je­glav­na­insti­tu­ci­ja,­odgo­vor­na­za­varo­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­mini­strs­tvo,­pri­stoj­no­za­kul­tur­no­dediš­či­no.­Kljub­temu­v ne­ka­te­rih­drža­vah­lah­ko­pre­poz­na­mo­tež­nje­po
decen­tra­li­za­ci­ji.­Ponov­no­lah­ko­izpo­sta­vi­mo­Avstri­jo,­kjer­je­za­področ­je­kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­držav­ni­rav­ni­pri­sto­jen­Zvez­ni­urad­za­spo­me­niš­ko­vars­tvo,­ki­delu­je­pod­okri­ljem­mini­strs­tva,­pri­stoj­ne­ga
za­kul­tur­no­dediš­či­no.­urad­uprav­lja­z de­žel­ni­mi­ura­di­za­zaš­či­to­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Odgo­vor­nost­za
nepo­sred­no­zaš­či­to­objek­tov­kul­tur­ne­dediš­či­ne­je­izključ­no­v ro­kah­posa­mez­nih­zvez­nih­dežel.­Tudi
Ita­li­ja­se­je­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­poda­la­na­podob­no­pot.­Osred­nja­insti­tu­ci­ja,­ki
skr­bi­za­varo­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­mora­biti­še­ved­no­mini­strs­tvo,­pa­ven­dar­je­cilj­Ita­li­je­raz­bre­me­ni­ti­držav­no­raven­in­dolo­če­ne­pri­stoj­no­sti­s po­droč­ja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­pre­ne­sti­na­admi­ni­stra­tiv­ne
eno­te­niž­je­rav­ni­(med­mrež­je 2;­med­mrež­je 4).
na­področ­ju­hori­zon­tal­ne­ga­sode­lo­va­nja­ozi­ro­ma­sode­lo­va­nja­med­posa­mez­ni­mi­sek­tor­ji­je­velik
korak­naprej­sto­ri­la­Grči­ja,­ki­je­v no­vem­zako­nu­o zaš­či­ti­kul­tur­ne­dediš­či­ne­iz­leta 2002­izpo­sta­vi­la­pomen
vklju­če­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v vse­rav­ni­načr­to­va­nja­pro­sto­ra­in­v raz­lič­ne­raz­voj­ne­stra­te­gi­je.­Tako
je­vzpo­sta­vi­la­celo­vi­tej­ši­pri­stop­k na­čr­to­va­nju­pro­sto­ra­s pre­ple­ta­njem­pro­stor­ske­ga­in­urba­ni­stič­ne­ga
načr­to­va­nja­na­eni­stra­ni­ter­varo­va­nja­narav­ne­ga­in­kul­tur­ne­ga­oko­lja­na­dru­gi.­Kljub­temu­še­ved­no
obsta­ja­jo­dolo­če­ne­admi­ni­stra­tiv­ne­ovi­re,­saj­so­insti­tu­ci­je,­ki­pokri­va­jo­posa­mez­ne­sek­tor­je,­med­seboj
loče­ne.­Grči­ja­tudi­na­tem­področ­ju­stre­mi­k iz­bolj­ša­vam,­kot­rezul­tat­reor­ga­ni­za­ci­je­pa­je­iz­dveh­prej
loče­nih­mini­str­stev­leta 2012­nasta­lo­skup­no­mini­strs­tvo,­ki­pokri­va­področ­ji­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­turiz­ma.­Cilj­reor­ga­ni­za­ci­je­je­bil­celo­vi­tej­ši­pri­stop­k na­čr­to­va­nju­raz­vo­ja­kul­tu­re­in­turiz­ma,­ki­bo­pod­pr­to
tudi­z na­če­li­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­(med­mrež­je 3).­Pove­zo­va­nje­področ­ja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­s pro­stor­skim­načr­to­va­njem­je­v manj­ši­meri­zaz­nav­no­tudi­v Slo­ve­ni­ji­in­na­Slo­vaš­kem,­kjer­mini­strs­tvi,­pri­stoj­ni
za­kul­tur­no­dediš­či­no,­k ce­lo­vi­tej­še­mu­pro­stor­ske­mu­raz­vo­ju­pris­pe­va­ta­tako,­da­sode­lu­je­ta­z dru­gi­mi
sek­tor­ski­mi­mini­strs­tvi­in­s svo­je­ga­področ­ja­poda­ja­ta­pri­po­ro­či­la­(med­mrež­je 5;­med­mrež­je 6).
2.3 Vzpostavitev digitalnih podatkovnih zbirk
Za­učin­ko­vi­tej­še­varo­va­nje­dediš­či­ne­je­tre­ba­le-to­naj­prej­dobro­poz­na­ti.­Prvi­korak­na­poti­celo­vi­te­ga­raz­vo­ja­in­uprav­lja­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­je­vzpo­sta­vi­tev­ustrez­ne­ga­siste­ma­doku­men­ti­ra­nja.­Temu
mora­jo­sle­di­ti­še­dru­gi­ukre­pi,­kot­so­oce­na­okolj­skih­vpli­vov,­pove­za­ve­kul­tur­ne­dediš­či­ne­s pro­stor­skim­in­urba­ni­stič­nim­načr­to­va­njem­ter­z dru­gi­mi­rele­vant­ni­mi­sek­tor­ji.­Podat­kov­ne­zbir­ke­mora­jo
biti­digi­ta­li­zi­ra­ne,­zaže­le­na­je­tudi­upo­ra­ba­geo­graf­skih­infor­ma­cij­skih­siste­mov.­Siste­ma­tič­na­in­celo­vi­ta­zbir­ka­podat­kov­o kul­tur­ni­dediš­či­ni­je­lah­ko­zelo­korist­na­za­pri­pra­vo­stra­te­gij,­pro­gra­mov­in­načr­tov
ne­le­na­področ­ju­zaš­či­te,­obno­ve­in­izbolj­ša­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­tem­več­tudi­za­sek­tor­sko­načr­to­va­nje­(Gob­let 2008).
Če­prav­vse­drža­ve­že­ima­jo­bolj­ali­manj­kako­vost­ne­podat­kov­ne­zbir­ke­o kul­tur­ni­dediš­či­ni,­v svo­jih­ ciljih­ na­ tem­ področ­ju­ izpo­stav­lja­jo­ uva­ja­nje­ sodob­nih­ teh­no­lo­gij,­ šir­šo­ upo­ra­bo­ geo­graf­skih
infor­ma­cij­skih­siste­mov­ter­splo­šno­nad­grad­njo­in­poso­dab­lja­nje­obsto­je­če­ga­sta­nja­podat­kov.­Ita­li­ja
31
Ma­ru­ša­Golu­ža
si­je­poleg­moder­ni­za­ci­je­in­teh­no­loš­ke­izpo­pol­ni­tve­podat­kov­nih­zbirk­kot­cilj­posta­vi­la­tudi­bolj­šo
infor­mi­ra­nost­obi­sko­val­cev­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ki­jo­med­dru­gim­želi­jo­dose­či­tudi­z di­gi­tal­ni­mi­infor­ma­cij­ski­mi­siste­mi­(med­mrež­je 2;­med­mrež­je 3;­med­mrež­je 4;­med­mrež­je 5;­med­mrež­je 7).
2.4 Participativni pristop in vključevanje zasebnega sektorja
Da­bi­v pro­ce­su­nasta­ja­nja­stra­te­gij,­pro­gra­mov­in­načr­tov­bili­kar­naj­bolj­zasto­pa­ni­inte­re­si­vseh
delež­ni­kov,­je­v evrop­skih­doku­men­tih­velik­pou­da­rek­na­par­ti­ci­pa­tiv­nem­pri­sto­pu.­Gre­za­spod­bu­ja­nje­vklju­če­va­nja­šir­še­jav­no­sti,­insti­tu­cij­in­sku­pin­s po­droč­ja­pro­stor­ske­ga­načr­to­va­nja,­raz­lič­nih­rav­ni
obla­sti­in­vseh,­ki­jih­obrav­na­va­no­področ­je­zade­va­(Eu­ro­pean … 1999).­Čeprav­je­v vseh­drža­vah­varo­va­nje­ kul­tur­ne­ dediš­či­ne­ odgo­vor­nost­ raz­lič­nih­ držav­nih­ insti­tu­cij,­ so­ dolo­če­ne­ zelo­ odpr­te­ za
vklju­če­va­nje­zaseb­ne­ga­sek­tor­ja­in­tovrst­no­sode­lo­va­nje­tudi­spod­bu­ja­jo.­Med­obrav­na­va­ni­mi­drža­va­mi­so­jav­no-za­seb­na­part­ners­tva­naj­dlje­in­naj­bolj­izra­zi­to­zasto­pa­na­v Av­stri­ji.­Zaseb­ne­orga­ni­za­ci­je
na­področ­ju­varo­va­nja­in­zaš­či­te­kul­tur­ne­dediš­či­ne­pogo­sto­izva­ja­jo­raz­lič­ne­pro­jek­te,­v ka­te­rih­sku­paj­z dr­ža­vo,­deže­la­mi­ali­obči­na­mi­obi­čaj­no­nasto­pa­jo­kot­sofi­nan­cer.­V Gr­či­ji­je­ta­pojav­bolj­nov,­saj
je­bilo­do­nedav­ne­ga­varo­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­izključ­no­odgo­vor­nost­drža­ve.­Od­devet­de­se­tih­let
20. sto­let­ja­naprej­so­resta­vra­tor­ski­in­kon­zer­va­tor­ski­pro­jek­ti­odpr­ti­tudi­za­zaseb­ni­sek­tor.­Pred­vsem
v Ita­li­ji,­Slo­ve­ni­ji­in­Grči­ji­ob­pri­pra­vi­poli­tik­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­čeda­lje­bolj­pou­dar­ja­jo­pomen­vklju­če­va­nja­ šir­še­ jav­no­sti­ in­ lokal­ne­ga­ pre­bi­vals­tva­ v pro­ce­su­ odlo­ča­nja­ (med­mrež­je 2;­ med­mrež­je 3;
med­mrež­je 4;­med­mrež­je 5).
2.5 Vpliv svetovne gospodarske krize
Ob­pre­gle­du­kul­tur­nih­poli­tik­v dr­ža­vah,­čla­ni­cah­Eu,­smo­opa­zi­li,­da­je­tudi­na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­opa­zen­vpliv­sve­tov­ne­gos­po­dar­ska­kri­ze.­S ci­ljem­zmanj­še­va­nja­stroš­kov­v ne­ka­te­rih­drža­vah
že­pri­ha­ja­do­kadrov­skih­in­insti­tu­cio­nal­nih­spre­memb­ter­krče­nja­sred­stev,­name­nje­nih­kul­tur­ne­mu
sek­tor­ju.­Drža­ve­čeda­lje­več­pozor­no­sti­name­nja­jo­iska­nju­novih­finanč­nih­virov­za­kul­tur­ne­pro­jek­te,­pove­če­va­nju­učin­ko­vi­to­sti­pora­be­držav­nih­sred­stev­in­pri­vab­lja­nju­inve­sti­cij­za­zaš­či­to­kul­tur­ne
dediš­či­ne.­Rece­si­ja­in­posle­dič­no­zni­že­va­nje­držav­nih­izdat­kov­sta­na­pri­mer­pov­zro­či­la­zača­sno­uki­ni­tev­ kul­tur­ne­ga­ mini­strs­tva­ v Slo­ve­ni­ji­ ter­ spod­bu­di­la­ refor­mi­ra­nje­ kul­tur­nih­ poli­tik­ v Ita­li­ji,­ na
Madžar­skem­in­Slo­vaš­kem­(med­mrež­je 4;­med­mrež­je 5;­med­mrež­je 6;­med­mrež­je 8).
2.6 Ozaveščenost in dostopnost kulturne dediščine
Dr­ža­ve­si­čeda­lje­bolj­pri­za­de­va­jo­dose­či­več­jo­pre­poz­nav­nost­kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­eni­stra­ni­in
izbolj­ša­nje­oza­veš­če­no­sti­o nje­nem­pome­nu­na­dru­gi.­V ta­namen­orga­ni­zi­ra­jo­raz­lič­ne­dogod­ke,­name­nje­ne­pro­mo­ci­ji­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­kot­na­pri­mer­Dne­ve­evrop­ske­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ki­pote­ka­jo­pod
okri­ljem­Sve­ta­Evro­pe.­Cilji­tovrst­nih­pri­re­di­tev­so­raz­vi­ja­nje­zave­sti­o kul­tur­ni­pri­pad­no­sti,­spod­bu­ja­nje­ med­kul­tur­ne­ga­ dia­lo­ga­ in­ celo­vi­to­ doje­ma­nje­ dediš­či­ne,­ ki­ ne­ upo­šte­va­ le­ spo­me­ni­kov­ in
gra­je­ne­ga­oko­lja,­ampak­tudi­zna­nja,­prak­tič­ne­izkuš­nje,­spret­no­sti­in­živo­dediš­či­no­(med­mrež­je 11;
Svet … 2005).­Drža­ve­za­bolj­šo­infor­mi­ra­nost­skr­bi­jo­tudi­z vklju­če­va­njem­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v vzgo­jo­in­izo­bra­že­va­nje­(Slo­ve­ni­ja,­Slo­vaš­ka)­ter­bolj­šo­dostop­nost­jo­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­in­infor­ma­cij
šir­ši­jav­no­sti­(Gr­či­ja,­Slo­ve­ni­ja,­Slo­vaš­ka)­(med­mrež­je 5;­med­mrež­je 3;­med­mrež­je 6).
3 Varovanje kulturne dediščine v državah nečlanicah EU
ju­govz­hod­na­Evro­pa­je­bila­v zad­njih­deset­let­jih­delež­na­pre­cejš­nje­pozor­no­sti­med­na­rod­nih­orga­ni­za­cij,­ki­so­si­drža­vam­na­območ­ju­nek­da­nje­jugo­sla­vi­je­pri­za­de­va­le­poma­ga­ti­pri­odprav­lja­nju­posle­dic
32
Va­ro­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi
vojn­v de­vet­de­se­tih­letih­20. sto­let­ja­in­v tem­delu­Evro­pe­vzpo­sta­vi­ti­demo­kra­tič­no­sta­bil­nost.­na­območ­jih­Alba­ni­je,­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne,­bol­ga­ri­je,­Hrvaš­ke,­Koso­va,­Črna­gore,­Romu­ni­je­in­Make­do­ni­je
je­Svet­Evro­pe­v ta­namen­od­leta 2003­izva­jal­Regio­nal­ni­pro­gram­za­kul­tur­no­in­narav­no­dediš­či­no
v ju­govz­hod­ni­Evro­pi­(Analy­sis … 2008).­na­pod­la­gi­tran­sna­cio­nal­ne­ga­sode­lo­va­nja­je­bil­pro­gram­usmer­jen­pred­vsem­v re­še­va­nje­izzi­vov,­pove­za­nih­z vzpo­stav­lja­njem­novih­poli­tič­nih­in­gos­po­dar­skih­siste­mov
ter­reše­va­nje­povoj­nih­konf­lik­tov­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi.­Dol­go­roč­ni­cilj­je­bil­dose­či­spra­vo­med­skup­nost­mi­na­bal­ka­nu­in­na­tem­območ­ju­posta­vi­ti­trd­ne­teme­lje­sode­lo­va­nju­in­traj­nost­ne­mu­raz­vo­ju.
Poleg­splo­šnih­ciljev­je­pro­gram­zago­tav­ljal­izme­nja­vo­izku­šenj­med­sosed­nji­mi­drža­va­mi,­ki­se­na­področ­ju­zaš­či­te,­obno­ve­ter­oživ­lja­nja­narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne­soo­ča­jo­s po­dob­ni­mi­prob­le­mi.­Pou­da­rek
je­bil­na­demo­kra­tič­nih­in­par­ti­ci­pa­tiv­nih­pro­ce­sih,­ure­ja­nju­raz­me­rij­med­mesti­in­pode­že­ljem­ter­izbolj­ša­nju­živ­ljenj­skih­raz­mer­in­kako­vo­sti­živ­lje­nja­nas­ploh.­Pro­gram­je­med­dru­gim­drža­vam­zago­tav­ljal
pomoč­pri­pove­če­va­nju­zmog­lji­vo­sti­insti­tu­cij­(ob­li­ko­va­nju­prav­nih­okvi­rov,­admi­ni­stra­tiv­nih­refor­mah,­spre­mem­bah­kul­tur­nih­poli­tik)­in­vzpo­sta­vi­tvi­siste­ma­finanč­ne­pod­po­re­pro­jek­tom­na­področ­ju
kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Spod­bu­jal­je­pred­vsem­izva­ja­nje­dol­go­roč­nih­pro­jek­tov,­ki­so­v skup­nem­inte­re­su
več­ držav­ in­ so­ torej­ ključ­ni­ pri­ zago­tav­lja­nju­ demo­kra­tič­ne­ sta­bil­no­sti­ in­ social­ne­ vklju­če­no­sti.
Podob­ne­cilje­na­območ­ju­jugovz­hod­ne­Evro­pe­zasle­du­je­tudi­unESCO.­na­teme­lju­nače­la,­da­je­kul­tur­na­dediš­či­na­pod­la­ga­za­med­kul­tur­ni­dia­log,­traj­nost­ni­raz­voj­in­social­no­kohe­zi­jo,­so­aktiv­no­sti
usmer­je­ne­pred­vsem­v va­ro­va­nje­in­obnav­lja­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­pro­mo­ci­jo­ter­raz­voj­kul­tur­nih­poli­tik­(med­mrež­je 9;­med­mrež­je 10;­med­mrež­je 11).­Spre­je­ma­nje­med­na­rod­nih­prav­nih­instru­men­tov­ter
člans­tvo­v to­vrst­nih­med­na­rod­nih­orga­ni­za­ci­jah­in­pro­gra­mih­se­v pro­ce­su­evrop­ske­inte­gra­ci­je­od­držav,
za­kate­re­je­vstop­v Eu­eden­glav­nih­stra­teš­kih­ciljev,­tudi­pri­ča­ku­je­(Fi­li­po­vić 2008).­V tem­poglav­ju
obrav­na­va­mo­drža­ve,­ki­so­veči­no­ma­še­ved­no­v pro­ce­su­tran­zi­ci­je,­kar­velja­tudi­za­pri­la­ga­ja­nje­kul­tur­nih­poli­tik­evrop­skim­(in­sve­tov­nim)­stan­dar­dom.­Sku­paj­z na­šte­ti­mi­drža­va­mi,­ki­so­sode­lo­va­le
v Re­gio­nal­nem­pro­gra­mu,­obrav­na­va­mo­tudi­ukra­ji­no­in­Mol­da­vi­jo,­saj­se­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­vse­drža­ve­te­sku­pi­ne­soo­ča­jo­s po­dob­ni­mi­izzi­vi.
3.1 Celovit pristop k varovanju kulturne dediščine
Ce­lo­vit­pri­stop­k va­ro­va­nju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­pome­ni­v prvi­vrsti­varo­va­nje­dediš­či­ne­kot­celo­te
in­ne­le­posa­mez­nih­enot­ali­posa­mez­ne­vrste­dediš­či­ne­(na­pri­mer­le­pre­mič­ne­ali­le­nepre­mič­ne).­To
pome­ni,­da­je­tre­ba­varo­va­ti­celot­no­območ­je­dediš­či­ne­(tudi­oko­li­co)­in­hkra­ti­spod­bu­ja­ti­sode­lo­va­nje­z dru­gi­mi­sek­tor­ji.­Tak­pri­stop­ne­zago­tav­lja­le­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ampak­pris­pe­va­tudi
k več­ji­kako­vo­sti­živ­ljenj­ske­ga­oko­lja­lju­di,­ki­živi­jo­na­območ­ju­z de­diš­či­no.­Dediš­čin­ske­poli­ti­ke­v obrav­na­va­nih­drža­vah­jugovz­hod­ne­Evro­pe­celo­vi­te­ga­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­sko­raj­ne­upo­šte­va­jo.­na
splo­šno­je­zelo­malo­hori­zon­tal­nih­in­ver­ti­kal­nih­pove­zav­med­insti­tu­ci­ja­mi,­kar­ote­žu­je­zago­tav­lja­nje
celo­vi­to­sti­uprav­lja­nja­z de­diš­či­no,­četu­di­posa­mez­ne­drža­ve­tak­način­dela­posto­po­ma­prev­ze­ma­jo.­V Ro­mu­ni­ji­je­že­vzpo­stav­lje­no­učin­ko­vi­to­sode­lo­va­nje­med­mini­strs­tvom,­pri­stoj­nim­za­kul­tur­no­dediš­či­no,
in­mini­strs­tvom,­pri­stoj­nim­za­pro­stor.­Veli­ko­pozor­nost­sode­lo­va­nju­med­sek­tor­ji­in­raz­lič­ni­mi­admi­ni­stra­tiv­ni­mi­ravn­mi­name­nja­jo­tudi­v Čr­ni­gori,­Make­do­ni­ji­in­na­Hrvaš­kem.­Sode­lo­va­nje­med­mini­strs­tvi
za­kul­tur­no­dediš­či­no­in­mini­strs­tvi,­pri­stoj­ni­mi­za­varo­va­nje­nara­ve­pote­ka­tudi­v Al­ba­ni­ji,­bol­ga­ri­ji
in­Srbi­ji­(Analy­sis … 2008;­Inte­gra­ted … 2008).
3.2 Institucionalni okvir varovanja kulturne dediščine in zakonodaja
Pre­cej­obrav­na­va­nih­držav­jugovz­hod­ne­Evro­pe­ima­še­ved­no­zasta­re­lo­dediš­čin­sko­zako­no­da­jo,
saj­so­na­pri­mer­neka­te­ri­zako­ni­še­iz­obdob­ja­nek­da­nje­jugo­sla­vi­je.­Pou­da­rek­sta­rej­še­zako­no­da­je­je
pred­vsem­na­znans­tve­nem­razi­sko­va­nju­ter­popol­ni­odgo­vor­no­sti­držav­nih­insti­tu­cij­za­izva­ja­nje­kon­ser­va­tor­skih­ in­ resta­vra­tor­skih­ del­ na­ kul­tur­ni­ dediš­či­ni.­ Tak­šen­ odnos­ je­ pri­me­ren­ za­ kul­tur­no
dediš­či­no­v jav­ni­lasti,­ne­pa­tudi­v za­seb­ni,­zato­v so­dob­no­sti­ni­več­ustre­zen.­Veli­ka­ovi­ra­v obrav­na­-
33
Ma­ru­ša­Golu­ža
va­nih­drža­vah­jugovz­hod­ne­Evro­pe­je­tudi­neu­po­šte­va­nje­nače­la­sub­si­diar­no­sti,­zato­je­uprav­lja­nje­z de­diš­či­no­izra­zi­to­cen­tra­li­zi­ra­no,­vlo­ga­lokal­nih­skup­no­sti­pa­zelo­šib­ka.­Cen­tra­li­za­ci­ja­odlo­ča­nja­je­delo­ma
zapuš­či­na­pre­te­klih­držav­nih­ure­di­tev,­delo­ma­pa­tudi­posle­di­ca­pomanj­ka­nja­poli­tič­ne­volje­tako­za
uva­ja­nje­nače­la­sub­si­diar­no­sti­kot­za­sode­lo­va­nje­med­raz­lič­ni­mi­sek­tor­ji.­Regio­nal­ni­pro­gram­za­kul­tur­no­ in­ narav­no­ dediš­či­no­ v ju­govz­hod­ni­ Evro­pi­ je­ drža­ve­ spod­bu­jal­ k več­je­mu­ vklju­če­va­nju
zaseb­ne­ga­sek­tor­ja­v va­ro­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ter­k do­lo­či­tvi­natanč­nej­ših­pra­vil­varo­va­nja­in­vzpo­sta­vi­tvi­učin­ko­vi­te­ga­nad­zo­ra­nad­nji­ho­vim­izva­ja­njem.­Svet­Evro­pe­drža­ve­jugovz­hod­ne­Evro­pe­opo­zar­ja
tudi­na­pre­ve­li­ko­šte­vi­lo­zako­nov,­ki­so­med­seboj­neus­kla­je­ni­in­so­si­pogo­sto­celo­v nas­prot­ju­(Analy­sis … 2008;­Inte­gra­ted … 2008).
V zad­njih­deset­let­jih­ima­jo­na­insti­tu­cio­nal­ni­okvir­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­zako­no­da­jo­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi­raz­me­ro­ma­močan­vpliv­kon­ven­ci­je­med­na­rod­nih­orga­ni­za­cij.­Vča­sih­je­rati­fi­ka­ci­ja
celo­pogoj,­ki­so­ga­drža­ve­dolž­ne­spre­je­ti­ob­pod­pi­su­raz­lič­nih­bila­te­ral­nih­ali­mul­ti­la­te­ral­nih­spo­ra­zu­mov.­Rati­fi­ka­ci­ja­evrop­skih­ali­sve­tov­nih­kon­ven­cij­lah­ko­za­posa­mez­ne­drža­ve­pome­ni­pos­pe­ši­tev
inte­gra­cij­ske­ga­postop­ka,­bolj­ši­dostop­do­infor­ma­cij­in­raz­lič­nih­virov­finan­ci­ra­nja,­sode­lo­va­nje­s kom­pe­tent­ni­mi­stro­kov­nja­ki­in­podob­no.­Raz­log­za­rati­fi­ka­ci­jo­je­lah­ko­tudi­pri­do­bi­va­nje­ugle­da­v očeh
med­na­rod­ne­skup­no­sti,­ki­od­držav­pri­ča­ku­je­resnost­in­pre­da­nost­refor­mam­(Fi­li­po­vić 2008).­Pou­da­ri­ti­je­tre­ba,­da­je­rati­fi­ka­ci­ja­šele­prvi­korak,­pot­do­(ob­ve­zu­jo­če)­imple­men­ta­ci­je­zah­tev,­dolo­če­nih
s kon­ven­ci­jo,­pa­je­še­dol­ga­in­pol­na­izzi­vov.
3.3 Trajnostni razvoj in ozaveščenost prebivalstva
Traj­nost­ni­raz­voj­je­eden­temelj­nih­načel,­ki­jih­zago­var­ja­Eu­in­bi­se­moral­odra­ža­ti­tudi­v kul­tur­nih­poli­ti­kah.­Drža­ve­jugovz­hod­ne­Evro­pe,­neč­la­ni­ce­Eu,­v svo­jih­poli­ti­kah­na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne
še­ved­no­pre­ma­lo­upo­šte­va­jo­nače­la­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja,­prav­tako­pa­pre­ma­lo­spod­bu­ja­jo­raz­voj­endo­ge­nih­(zla­sti­gos­po­dar­skih)­poten­cia­lov­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­na­kul­tur­no­dediš­či­no­še­ved­no­gle­da­jo
pre­več­»mu­zej­sko«,­pre­ma­lo­pozor­no­sti­pa­name­nja­jo­nje­ni­oži­vi­tvi­in­celo­vi­ti­reha­bi­li­ta­ci­ji­kul­tur­no-zgo­do­vin­skih­ obmo­čij.­ Zave­da­nje­ lju­di­ o izred­nem­ pome­nu­ kul­tur­ne­ dediš­či­ne­ za­ raz­voj­ se­ poča­si,
a vztraj­no­pove­ču­je,­ven­dar­žal­še­ved­no­pri­ha­ja­do­nele­gal­nih­gra­denj,­ki­dediš­či­no­raz­vred­no­ti­jo,­pone­kod­pa­celo­do­ropa­nja­arheo­loš­kih­naj­dišč­(In­te­gra­ted … 2008).
4 Sklep
V pris­pev­ku­loče­no­obrav­na­va­mo­dve­sku­pi­ni­držav­jugovz­hod­ne­Evro­pe.­Raz­de­li­li­smo­jih­na­čla­ni­ce­Eu­in­osta­le­drža­ve,­saj­se­gle­de­na­sta­tus­raz­li­ku­je­jo­tudi­nji­ho­ve­kul­tur­ne­poli­ti­ke.­Čla­ni­ce­Eu
so­v svo­jih­stra­te­gi­jah,­pro­gra­mih­in­načr­tih­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­veči­no­ma­že
prev­ze­le­nače­la,­ki­jih­zago­var­ja­Eu,­ali­pa­je­bil­to­celo­pogoj­za­vstop­posa­mez­nih­držav­v evrop­sko
skup­nost.­na­dru­gi­stra­ni­se­osta­le­drža­ve­tem­nazo­rom­pri­la­ga­ja­jo­posto­po­ma,­tudi­ob­pomo­či­med­na­rod­nih­orga­ni­za­cij.­Vse­bolj­se­uve­ljav­lja­dok­tri­na­o po­me­nu­kul­tur­ne­dediš­či­ne­kot­pomemb­ne­ga
raz­voj­ne­ga­poten­cia­la,­kot­tako­pa­jo­obrav­na­va­jo­tudi­drža­ve­čla­ni­ce.­Veči­na­osta­lih­držav­v svo­je­kul­tur­ne­poli­ti­ke­še­ved­no­pre­ma­lo­vklju­ču­je­nače­la­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­in­pre­ma­lo­pozor­no­sti­name­nja
kre­pi­tvi­endo­ge­nih­raz­voj­nih­poten­cia­lov­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Obe­sku­pi­ni­držav­si­pri­za­de­va­ta­pre­ne­sti­ čim­ več­ pri­stoj­no­sti­ na­ niž­je­ admi­ni­stra­tiv­ne­ rav­ni­ in­ spod­bu­ja­ti­ sode­lo­va­nje­ med­ sek­tor­ji.
V dr­ža­vah,­neč­la­ni­cah­Eu,­je­ta­pro­ces­še­pose­ben­izziv,­saj­so­na­splo­šno­že­tra­di­cio­nal­no­zelo­cen­tra­li­zi­ra­ne.­Celot­na­skrb­za­kul­tur­no­dediš­či­no­je­bila­v pre­te­klo­sti­v pri­stoj­no­sti­držav,­med­tem­ko­ima­jo
niž­je­admi­ni­stra­tiv­ne­rav­ni­zelo­ome­je­ne­pri­stoj­no­sti.­V ne­ka­te­rih­drža­vah­pri­manj­ku­je­tudi­poli­tič­ne
volje­za­hori­zon­tal­no­pove­zo­va­nje­med­sek­tor­ji.­Posle­di­ca­cen­tra­li­zi­ra­no­sti­je­tudi­pomanj­klji­vo­vklju­če­va­nje­raz­lič­nih­delež­ni­kov­v na­sta­ja­nje­kul­tur­nih­stra­te­gij,­pro­gra­mov­in­načr­tov.­Par­ti­ci­pa­tiv­ni­pri­stop
pri­ča­ko­va­no­v več­ji­meri­uve­ljav­lja­sku­pi­na­držav,­čla­nic­Eu.­Drža­ve­v obeh­sku­pi­nah­ugo­tav­lja­jo,­da
34
Va­ro­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi
bodo­v pri­hod­no­sti­mora­le­nad­gra­di­ti­podat­kov­ne­zbir­ke­o kul­tur­ni­dediš­či­ni.­Pred­vsem­pa­je­drža­vam­skup­ni­cilj­čim­več­ja­upo­ra­ba­sodob­ne­teh­no­lo­gi­je,­ki­omo­go­ča­bolj­šo­dostop­nost­do­podat­kov
tako­stro­kov­ni­kot­šir­ši­jav­no­sti­in­hkra­ti­omo­go­ča­laž­ji­pre­tok­infor­ma­cij­med­sek­tor­ji.
Tako­drža­ve,­čla­ni­ce­Eu,­kot­tiste,­ki­to­še­niso,­se­ved­no­bolj­zave­da­jo­pome­na­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­kar­se­posto­po­ma­odra­ža­tudi­v nji­ho­vih­dediš­čin­skih­poli­ti­kah.­Kljub­temu­kul­tur­na­dediš­či­na
pone­kod­še­ved­no­osta­ja­ogro­že­na.­V zad­njih­letih­je­vse­bolj­opa­zen­tudi­vpliv­sve­tov­ne­gos­po­dar­ske
kri­ze,­ki­drža­ve­sili­v kr­če­nje­sred­stev,­name­nje­nih­varo­va­nju­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Žal­je­vzrok­ogro­že­no­sti­vse­pre­več­krat­še­ved­no­tudi­pomanj­ka­nje­razu­me­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­spo­što­va­nja­nje­ne
vlo­ge­za­druž­bo­in­raz­voj­nas­ploh.
5 Viri in literatura
Analy­sis­and­reform­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge­poli­cies­in­South-East­Euro­pe.­Stras­bourg, 2008.
Eu­ro­pean­Spa­tial­Deve­lop­ment­Pers­pec­ti­ve:­Towards­balan­ced­and­Sustai­nab­le­Deve­lop­ment­of­the­Ter­ri­tory­of­the­Euro­pean­union.­1999.­Med­mrež­je:­http://ec.eu­ro­pa.eu/re­gio­nal_po­licy/sour­ces/do­cof­fic/
of­fi­cial/re­ports/pdf/sum_en.pdf­(11. 2. 2013).
Fi­li­po­vić,­M. 2008:­Why­Do­Coun­tries­Ratify­Con­ven­tions:­the­Case­of­Mon­te­ne­gro.­Heri­ta­ge­and­beyond.
Stras­bourg.­Med­mrež­je:­http://www.coe.int/t/dg4/cul­tu­re­he­ri­ta­ge/he­ri­ta­ge/Iden­ti­ties/Pa­tri­moi­ne­bD_en.pdf­(14. 2. 2013).
Gob­let,­M. 2008:­Inte­gra­ted­Mana­ge­ment­Tools­in­South­East­Euro­pe.­Stras­bourg.
In­te­gra­ted­Mana­ge­ment­Tools­in­South­East­Euro­pe 2008.­Stras­bourg.
Med­mrež­je 1:­http://www.evro­pa.gov.si/si/si­ri­tev-eu/­(19. 3. 2013).
Med­mrež­je 2:­http://eu­ro­pean-he­ri­ta­ge.coe.int/sdx/he­rein/na­tio­nal_he­ri­ta­ge/voir.xsp?id=in­tro_AT_en
(1. 3. 2013).
Med­mrež­je 3:­http://eu­ro­pean-he­ri­ta­ge.coe.int/sdx/he­rein/na­tio­nal_he­ri­ta­ge/voir.xsp?id=in­tro_GR_en
(1. 3. 2013).
Med­mrež­je 4:­http://www.cul­tu­ral­po­li­cies.net/web/italy.php?aid=422­(1. 3. 2013).
Med­mrež­je 5:­http://eu­ro­pean-he­ri­ta­ge.coe.int/sdx/he­rein/na­tio­nal_he­ri­ta­ge/voir.xsp?id=in­tro_SI_en
(1. 3. 2013).
Med­mrež­je 6:­http://www.cul­tu­ral­po­li­cies.net/web/slo­va­kia.php?aid=422­(1. 3. 2013).
Med­mrež­je 7:­http://www.cul­tu­ral­po­li­cies.net/web/slo­va­kia.php?aid=41­(1. 3. 2013).
Med­mrež­je 8:­http://www.cul­tu­ral­po­li­cies.net/web/hun­gary.php?aid=422­(1. 3. 2013).
Med­mrež­je 9:­http://www.coe.int/t/dg4/cul­tu­re­he­ri­ta­ge/coo­pe­ra­tion/see/de­fault_en.asp­(20. 2. 2013).
Med­mrež­je 10:­ http://www.unESCO.org/new/en/na­tu­ral-scien­ces/scien­ce-tech­no­logy/sti-po­licy/
south-east-eu­ro­pe/­(13. 3. 2013).
Med­mrež­je 11:­ http://www.unESCO.org/new/en/ve­ni­ce/cul­tu­re/sa­fe­guar­ding-cul­tu­ral-he­ri­ta­ge/
(13. 3. 2013).
South­East­Euro­pe:­Tran­sna­tio­nal­Co-ope­ra­tion­Pro­gram­me­for­a Eu­ro­pean­Area­in­Tran­si­tion­on­the
Way­to­Inte­gra­tion. 2007.­Med­mrež­je:­http://www.sout­heast-eu­ro­pe.net/en/down­loads_sec­tion/
program­me_re­la­ted_do­cu­ments/­(14. 2. 2013).
Svet­ Evro­pe,­ 800 mi­li­jo­nov­ Evro­pej­cev.­ Med­mrež­je:­ http://www.sve­te­vro­pe.si/res/doc/pub­li­kacija_
800_mi­li­jo­nov_evro­pej­cev-4480.pdf­(1. 3. 2013).
35
36
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­37–45,­Ljubljana­2014
MEDVLADNO SODELOVANJE NA PODROČJU VAROVANJA
KULTURNE DEDIŠČINE V JUGOVZHODNI EVROPI
Maruša Goluža
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
ma­ru­sa.go­lu­[email protected]
UDK:­913:719(4-12)
719:327(4-12)
IZVLEČEK
Medvladno sodelovanje na področju varovanja kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi
Do­lo­če­ni­izzi­vi­so­skup­ni­šir­šim­območ­jem,­zato­se­drža­ve­pove­zu­je­jo­v ok­vi­ru­med­vlad­ne­ga­sode­lo­va­nja.
Z us­kla­je­va­njem­last­nih­poli­tič­nih­inte­re­sov­obli­ku­je­jo­skup­ne­poli­ti­ke,­zara­di­česar­se­mora­jo­drža­ve­vča­sih­odre­či­delu­svo­je­suve­re­no­sti.­Drža­ve­Jugovz­hod­ne­Evro­pe­so­vpe­te­v raz­lič­ne­obli­ke­med­vlad­nih­sode­lo­vanj,
od­tran­sna­cio­nal­nih­sode­lo­vanj­pod­okri­ljem­Evrop­ske­uni­je­(EU)­do­aktiv­no­sti­med­na­rod­nih­orga­ni­zacij,
kot­sta­Unes­co­in­Svet­Evro­pe.­Kljub­kri­ti­kam,­da­med­vlad­na­sode­lo­va­nja­pogo­sto­teme­lji­jo­zgolj­na­poli­tič­nih­inte­re­sih,­drža­ve­lah­ko­tudi­veli­ko­pri­do­bi­jo.­Tako­EU­kot­med­na­rod­ne­insti­tu­ci­je­spod­bu­ja­jo­drža­ve
k med­se­boj­ne­mu­sode­lo­va­nju­v raz­voj­nih­pro­jek­tih,­ki­kre­pi­jo­endo­ge­ne­raz­voj­ne­poten­cia­le­kul­tur­ne­dedišči­ne.­S tem­ne­spod­bu­ja­jo­le­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­na­območ­jih­s kul­tur­no­dediš­či­no,­tem­več­tudi­vzdr­žu­je­jo
poli­tič­no­sta­bil­nost­v re­gi­ji.
KLJUČNE­BESEEDE
kul­tur­na­dediš­či­na,­Jugovz­hod­na­Evro­pa,­med­vlad­no­sode­lo­va­nje,­Unes­co,­Svet­Evro­pe
ABSTRACT
Intergovernmental cooperation in cultural heritage protection in Southeast Europe
Cer­tain­spa­tial­chal­len­ges­are­com­mon­to­wider­areas,­and­the­re­fo­re­coun­tries­par­ti­ci­pa­te­in­vari­ous­modes
of­inter­na­tio­nal­coo­pe­ra­tion.­By­coor­di­na­ting­their­poli­ti­cal­inte­rests,­coun­tries­crea­te­com­mon­stra­te­gies,
which­some­ti­mes­repre­sents­a par­tial­sur­ren­der­of­sove­reignty.­Sout­heast­Euro­pean­coun­tries­are­invol­ved­in­vari­ous­forms­of­inter­go­vern­men­tal­coo­pe­ra­tion,­from­tran­sna­tio­nal­coo­pe­ra­tion­under­the­aegis
of­the­EU­to­acti­vi­ties­in­inter­na­tio­nal­orga­ni­za­tions­(such­as­UNESCO­and­the­Coun­cil­of­Euro­pe).­Des­pi­te­cri­ti­cisms­that­inter­go­vern­men­tal­coo­pe­ra­tion­is­merely­based­on­poli­ti­cal­inte­rests,­coun­tries­can­clearly
also­gain­much.­The­EU­and­inter­na­tio­nal­insti­tu­tions­encou­ra­ge­coun­tries­to­coo­pe­ra­te­in­deve­lop­ment
pro­jects­to­strengt­hen­the­endo­ge­nous­deve­lop­ment­poten­tial­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge.­This­not­only­encou­ra­ges­sustai­nab­le­deve­lop­ment­but­also­main­tains­poli­ti­cal­sta­bi­lity­in­the­region.
KEY­WORDS
cul­tu­ral­heri­ta­ge,­Sout­heast­Euro­pe,­inter­go­vern­men­tal­coo­pe­ra­tion,­UNESCO,­Coun­cil­of­Euro­pe
37
Ma­ru­ša­Golu­ža
1 Uvod
na­območ­ju­jugovz­hod­ne­Evro­pe­se­pre­ple­ta­jo­edins­tve­ne­kul­tur­ne,­poli­tič­ne,­etnič­ne,­social­ne­in
zgo­do­vin­ske­zna­čil­no­sti­držav­in­regij.­Raz­no­li­kost­kul­tur­je­na­eni­stra­ni­velik­raz­voj­ni­poten­cial,­na
dru­gi­pa­lah­ko,­žal,­tudi­vir­konf­lik­tov.­Cilj­med­vlad­nih­sode­lo­vanj­je­iska­nje­skup­nih­izzi­vov,­ki­jih­drža­ve­rešu­je­jo­tako,­da­na­pod­la­gi­uskla­je­va­nja­last­nih­poli­tič­nih­inte­re­sov­obli­ku­je­jo­skup­ne­poli­ti­ke.
V pris­pev­ku­bomo­naj­prej­obrav­na­va­li­vlo­go­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v po­li­ti­kah­Eu­in­na­kak­šen­način­evrop­ske­drža­ve­sode­lu­je­jo­med­seboj­na­tem­področ­ju.­Območ­je­pro­gra­ma­tran­sna­cio­nal­ne­ga
sode­lo­va­nja­jugovz­hod­na­Evro­pa­je­zani­mi­vo­pred­vsem­zato,­ker­v njem­sode­lu­je­jo­tako­drža­ve­čla­ni­ce­Eu­kot­tiste,­ki­to­še­niso.­S tem,­ko­ima­jo­drža­ve­mož­nost­sku­paj­obli­ko­va­ti­pro­jek­te­na­področ­ju
kul­tur­ne­dediš­či­ne,­si­med­seboj­lah­ko­izme­nju­je­jo­zna­nja,­izkuš­nje­in­dobre­prak­se.­Cilj­tak­šnih­sode­lo­vanj­je­kre­pi­tev­endo­ge­nih­raz­voj­nih­poten­cia­lov­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­šir­ši­gos­po­dar­ski­napre­dek
obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­no,­kot­(tako­ime­no­va­nih)­obmo­čij­traj­nost­ne­rasti.
Pred­sta­vi­li­bomo­tudi­aktiv­no­sti­dveh­naj­bolj­pre­poz­nav­nih­med­na­rod­nih­orga­ni­za­cij­na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi,­unes­ca­in­Sve­ta­Evro­pe.­Obe­orga­ni­za­ci­ji­prek­smer­nic,
ki­jih­opre­de­li­ta­v svo­jih­kon­ven­ci­jah­in­dekla­ra­ci­jah,­vpli­va­ta­na­obli­ko­va­nje­kul­tur­nih­in­dediš­čin­skih­poli­tik.­Poleg­tega­sode­lu­je­ta­pri­kre­pi­tvi­kul­tur­nih­insti­tu­cij­in­spod­bu­ja­ta­drža­ve­k med­se­boj­ne­mu
pro­jekt­ne­mu­sode­lo­va­nju­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne.
2 Medvladno sodelovanje
Med­vlad­no­sode­lo­va­nje­lah­ko­zelo­poe­no­stav­lje­no­raz­lo­ži­mo­kot­sode­lo­va­nje­med­vla­da­mi. Čeprav
moč­no­poe­no­stav­lje­na,­nam­ta­raz­la­ga­poda­osnov­no­ide­jo –­govo­ri­mo­o so­de­lo­va­nju­pred­stav­ni­kov
večih­držav,­ki­na­pod­la­gi­uskla­je­va­nja­last­nih­poli­tič­nih­inte­re­sov­obli­ku­je­jo­skup­no­poli­ti­ko.­Med­vlad­no­sode­lo­va­nje­je­temelj­evrop­ske­inte­gra­ci­je,­pod­la­ga,­na­kate­ri­slo­ni­delo­va­nje­Eu.­Kon­cept­enot­no­sti
med­evrop­ski­mi­drža­va­mi­ozi­ro­ma­naro­di­izha­ja­prav­iz­pove­zo­va­nja­med­drža­va­mi­in­nji­ho­ve­ga­skup­ne­ga­odlo­ča­nja­(med­mrež­je 1).­Odlo­ča­nje­v Eu­se­vrši­na­rav­ni­med­na­rod­nih­orga­ni­za­cij­(ki­so­v os­no­vi
med­vlad­na­tele­sa),­osno­va­nih­na­pod­la­gi­med­na­rod­nih­pogodb.­Ko­govo­ri­mo­o med­vlad­nem­sode­lo­va­nju­in­skup­nih­insti­tu­ci­jah,­na­rav­ni­kate­rih­se­spre­je­ma­jo­odlo­či­tve,­ne­more­mo­mimo­vpra­ša­nja
suve­re­no­sti­držav.­Suve­re­nost­drža­ve­pome­ni­avto­ri­te­to,­neod­vi­snost,­moč­uve­ljav­lja­nja­volje­vsa­ke­posa­mez­ne­drža­ve­in­ne­nazad­nje­tudi­prav­no­zmož­nost­drža­ve,­da­odlo­ča­brez­zuna­njih­ome­ji­tev.­Že­sam
vstop,­kasne­je­pa­tudi­člans­tvo­v Eu,­pri­ne­se­ta­dolo­če­ne­zah­te­ve,­ki­jih­mora­jo­drža­ve­spre­je­ti­in­imple­men­ti­ra­ti­v do­ma­če­poli­ti­ke.­Mne­nja­o tem,­ali­drža­ve­v med­vlad­nih­orga­ni­za­ci­jah­lah­ko­ohra­ni­jo­svo­jo
suve­re­nost­ali­ne,­so­pre­cej­delje­na­(Cini 2003;­Olsen 2003).­Poleg­insti­tu­cij­Eu,­kjer­se­pre­ple­ta­jo­prvine
med­vlad­ne­ga­sode­lo­va­nja­in­zna­čil­no­sti­nad­dr­žav­ne­orga­ni­zi­ra­no­sti,­obsta­ja­jo­na­področ­ju­kul­tur­ne
dediš­či­ne­tudi­dru­ge­med­na­rod­ne,­med­vlad­ne­orga­ni­za­ci­je.­Zago­to­vo­naj­bolj­pre­poz­nav­na­sta­Svet
Evro­pe­in­unes­co,­ki­sta­zelo­dejav­na­na­območ­ju­jugovz­hod­ne­Evro­pe.­Čeprav­vstop­držav­v med­vlad­ne­orga­ni­za­ci­je­sam­po­sebi­nepo­sred­no­ne­ogro­ža­nji­ho­ve­suve­re­no­sti,­pa­ima­jo­zato­kon­ven­ci­je,
spo­ra­zu­mi­in­dru­gi­doku­men­ti,­ki­jih­drža­ve­rati­fi­ci­ra­jo­ali­sprej­me­jo,­vsee­no­velik­vpliv­na­kul­tur­ne
poli­ti­ke.
Očit­ki­med­vlad­nim­sode­lo­va­njem­gre­do­pred­vsem­na­račun­neiz­pol­nje­va­nja­ob­začet­ku­zastav­lje­nih­ciljev.­Med­vlad­na­sode­lo­va­nja­so­vse­pre­več­krat­bolj­diplo­mat­ske­nara­ve­kot­pa­cilj­no­in­vse­bin­sko
narav­na­ni­dogo­vo­ri­in­zato­več­krat­ome­je­na­zgolj­na­pod­pi­so­va­nje­bila­te­ral­nih­ali­mul­ti­la­te­ral­nih­spo­ra­zu­mov­med­drža­va­mi,­ki­pa­se­ved­no­ne­ure­sni­či­jo.­Pogo­sto­so­sode­lo­va­nja­na­področ­ju­kul­tu­re
upo­rab­lje­na­kot­sreds­tvo­za­izpol­nje­va­nje­poli­tič­nih­inte­re­sov­držav­in­nji­ho­vih­gos­po­dar­skih­ciljev.
Poleg­poli­tič­nih­ciljev­ima­jo­drža­ve­tudi­dru­ge­raz­lo­ge­za­sode­lo­va­nje­v med­na­rod­nih­orga­ni­za­ci­jah,
kot­so­na­pri­mer­bolj­ši­vpo­gled­v ino­va­tiv­ne­kul­tur­ne­prak­se,­gos­po­dar­ska­korist­na­račun­čez­mej­ne­ga­pove­ča­nja­trga,­bolj­ši­sosed­ski­odno­si­in­dru­gi­(med­mrež­je­2).
38
Med­vlad­no­sode­lo­va­nje­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi
3 Kulturna dediščina Jugovzhodne Evrope v kontekstu EU
Eu­kul­tur­ni­dediš­či­ni­pri­pi­su­je­velik­pomen,­pove­zu­je­jo­pred­vsem­z ob­li­ko­va­njem­skup­ne­evrop­ske­kul­tur­ne­iden­ti­te­te­in­jo­ozna­ču­je­kot­temelj­med­se­boj­ne­ga­razu­me­va­nja­med­naro­di,­kar­je­osno­va
za­vzdr­že­va­nje­miru­v evrop­skem­pro­sto­ru.­Pomemb­no­mesto­v evrop­skih­stra­teš­kih­doku­men­tih­je
kul­tur­na­dediš­či­na­dobi­la­v Evrop­skih­pro­stor­skih­raz­voj­nih­pers­pek­ti­vah­(1999).­To­je­bil­temelj­ni­stra­teš­ki­okvir­za­vse­sek­tor­ske­poli­ti­ke­s pro­stor­ski­mi­učin­ki­v dr­ža­vah­čla­ni­cah­Eu,­ki­ga­je­izda­la­Evrop­ska
komi­si­ja.­upo­šte­va­ti­ga­mora­jo­tako­držav­ne­kot­tudi­regio­nal­ne­in­kra­jev­ne­obla­sti,­in­sicer­z na­me­nom­ dose­ga­nja­ urav­no­te­že­ne­ga­ in­ traj­nost­ne­ga­ raz­vo­ja­ celot­ne­ga­ evrop­ske­ga­ teri­to­ri­ja.­ Kon­cept
urav­no­te­že­ne­ga­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja,­kot­sklad­ne­ga­raz­vo­ja­vseh­treh­kom­po­nent,­gos­po­dar­ske­ga,­druž­be­ne­ga­in­okolj­ske­ga­ste­bra,­Eu­ure­sni­ču­je­z raz­lič­ni­mi­ukre­pi.­Ti­zago­tav­lja­jo­kre­pi­tev­gos­po­dar­ske
in­social­ne­kohe­zi­je,­bolj­urav­no­te­že­no­kon­ku­renč­nost­evrop­ske­ga­ozem­lja­ter­varo­va­nje­in­gos­po­darno
rav­na­nje­z na­rav­ni­mi­viri­in­kul­tur­no­dediš­či­no­(Eu­ro­pean … 1999).­Eu­kul­tur­no­dediš­či­no­torej­izpo­stav­lja­kot­pomemb­no­prvi­no­okolj­ske­ga­ste­bra­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja.­V zad­njih­letih­raz­lič­ni­avtor­ji
vse­pogo­ste­je­opo­zar­ja­jo­na­pomem­ben­raz­voj­ni­poten­cial,­ki­ga­v sebi­skri­va­kul­tur­na­dediš­či­na,­neka­te­ri­pa­celo­zago­var­ja­jo­ide­jo­o uve­lja­vi­tvi­četr­te­ga­ste­bra­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja,­ki­naj­bi­pri­pa­dal­kul­tur­ni
dediš­či­ni­(na­pri­mer­Haw­kes 2004).
Tudi­Evrop­ski­par­la­ment,­zako­no­daj­no­telo­in­uprav­lja­vec­pro­ra­ču­na­Eu,­je­v Re­so­lu­ci­ji­o kul­tur­nem­sode­lo­va­nju­v Eu­(Cul­tu­ral­coo­pe­ra­tion … 2001)­kul­tur­ni­dediš­či­ni­pri­pi­sal­pomem­ben­pris­pe­vek
h gos­po­dar­ske­mu­raz­vo­ju,­ustvar­ja­nju­novih­delov­nih­mest­in­pri­vab­lja­nju­inve­sti­cij.­Evrop­ski­par­lament
je­odlo­čil,­da­vla­ga­nje­sred­stev­zato­ne­sme­biti­usmer­je­no­le­v kul­tur­no­dediš­či­no,­ki­je­pove­za­na­s tu­ri­stič­no­dejav­nost­jo,­pač­pa­v va­ro­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­splo­šno,­v pre­no­vo­mest,­ohra­nja­nje
tra­di­cio­nal­nih­obr­ti,­uspo­sab­lja­nje­kadrov­in­v sto­ri­tve.­Z Re­so­lu­ci­jo­o kul­tur­nem­sode­lo­va­nju­v Eu­je
Evrop­ski­par­la­ment­izpo­sta­vil­tudi­pomen­sode­lo­va­nja­med­drža­va­mi­na­kul­tur­nem­področ­ju­in­zagotav­lja­nja­zadost­nih­sred­stev­na­rav­ni­Eu­v ok­vi­ru­struk­tur­nih­skla­dov.­Reso­lu­ci­ja­o kul­tur­nem­sode­lo­va­nju
v Eu­je­pou­da­ri­la­inte­res­Evrop­ske­ga­par­la­men­ta,­da­se­Eu­bolj­aktiv­no­vklju­či­v raz­vi­ja­nje­mul­ti­la­te­ral­nih­kul­tur­nih­sode­lo­vanj­tako­zno­traj­Eu­kot­tudi­med­Eu­in­tret­ji­mi­drža­va­mi.­Pred­vi­de­la­je­tudi
tesnej­še­sode­lo­va­nje­z med­na­rod­ni­mi­orga­ni­za­ci­ja­mi,­kot­sta­unes­co­in­Svet­Evro­pe­(Cul­tu­ral­coo­pera­tion … 2001;­Study … 2009).
Struk­tur­ni­skla­di­so­ena­izmed­pro­stor­skih­poli­tik,­s ka­te­ri­mi­Eu­ure­sni­ču­je­zastav­lje­ne­cilje­traj­nost­ne­ga­in­urav­no­te­že­ne­ga­raz­vo­ja.­Pomem­ben­ukrep­struk­tur­nih­skla­dov­je­pobu­da­InTERREG,
kate­re­ glav­ni­ cilj­ je­ dose­či­ viš­jo­ stop­njo­ oze­melj­ske­ inte­gra­ci­je­ evrop­skih­ regij.­ Pobu­da­ skup­no­sti
InTERREG­teme­lji­na­ide­ji,­da­so­dolo­če­ni­izzi­vi­in­pri­lož­no­sti­za­pro­stor­ski­raz­voj­skup­ni­geo­graf­sko­več­jim­območ­jem­in­je­raz­voj­torej­nemo­go­če­načr­to­va­ti­le­na­rav­ni­ene­drža­ve­ali­celo­posa­mez­ne­regi­je.­Za­kre­pi­tev­sode­lo­va­nja­raz­voj­no­pove­za­nih­obmo­čij­so­bili­zato­vzpo­stav­lje­ni­pro­gra­mi
teri­to­rial­ne­ga­sode­lo­va­nja.­Pro­gram­InTERREG­je­nepo­sred­no­name­njen­obrav­na­vi­pro­stor­ske­ga­raz­vo­ja­in­spod­bu­ja­čez­mej­no,­medre­gio­nal­no­in­tran­sna­cio­nal­no­teri­to­rial­no­sode­lo­va­nje­(Mi­klav­čič­in
nared 2009).
V na­da­lje­va­nju­bomo­obrav­na­va­li­tran­sna­cio­nal­ni­teri­to­rial­ni­pro­gram­sode­lo­va­nja­jugovz­hod­na
Evro­pa,­saj­ima­neka­te­re­zna­čil­no­sti­med­vlad­ne­ga­sode­lo­va­nja.­Evrop­ska­teri­to­rial­na­sode­lo­va­nja­delu­je­jo­na­pod­la­gi­for­mal­ne­ga­spo­ra­zu­ma­med­sku­pi­no­držav­s skup­nim­sekre­ta­ria­tom,­ki­bdi­nad­vse­mi
aktiv­nost­mi.­V pri­me­ru­evrop­skih­teri­to­rial­nih­sode­lo­vanj­ima­Evrop­ska­komi­si­ja­vlo­go­opa­zo­val­nega
tele­sa,­med­tem­ko­pred­stav­ni­ki­sode­lu­jo­čih­držav­sestav­lja­jo­nad­zor­ni­odbor­(med­mrež­je 2;­Peters 2008).
Dr­ža­ve­jugovz­hod­ne­Evro­pe­so­bile­sku­paj­z da­naš­njim­pro­gra­mom­Sred­nja­Evro­pa­v pre­te­klih­pro­gram­skih­obdob­jih­v tran­sna­cio­nal­no­teri­to­rial­no­sode­lo­va­nje­že­vklju­če­ne,­in­sicer­v pro­gra­mu­za­pro­stor
Sred­nje,­jadran­ske,­podo­nav­ske­in­jugovz­hod­ne­Evro­pe­(Cen­tral,­Adria­tic,­Danu­bian­and­South-Eastern
Euro­pean­Spa­ce –­CADSES).­Samo­stoj­ni­pro­gram­jugovz­hod­na­Evro­pa­je­nastal­iz­nek­da­nje­ga­pro­gra­ma­CADSES­v zad­njem,­četr­tem­pro­gram­skem­obdob­ju,­ki­je­pote­kal­med­leto­ma 2007­in 2013
v ok­vi­ru­pobu­de­InTERREG­IV­b­(Ci­ga­le­in­Miklav­čič 2006;­South … 2007).
39
Ma­ru­ša­Golu­ža
Pre­gled­ni­ca 1:­Drža­ve­in­regi­je­v pro­gra­mu­Jugovz­hod­na­Evro­pa­(South … 2007).
dr­ža­va/re­gi­ja
sta­tus
fi­nan­ci­ra­nje­pro­jek­tov
čla­ni­ce­Eu
ERDF –­Evrop­ski­sklad­za­regio­nal­ni
raz­voj
Hrvaška
pri­stop­ni­ca
IPA –­Inštru­ment­za­pred­pri­stop­no
pomoč
Črna gora
Makedonija
kan­di­dat­ki
IPA –­Inštru­ment­za­pred­pri­stop­no
pomoč
Albanija
Bosna in Hercegovina
Srbija (in Kosovo)
po­ten­cial­ne
kan­di­dat­ke
IPA –­Inštru­ment­za­pred­pri­stop­no
pomoč
tret­ji­drža­vi
EnPI –­Evrop­ska­sosed­ska­poli­ti­ka
Avstrija
Bolgarija
Grčija
Italija:­regi­je­Lom­bar­di­ja,­Avto­nom­na­pro­vin­ca
bol­za­no/bo­zen,­Avto­nom­na­pro­vin­ca­Tren­to,
Vene­to,­Fur­la­ni­ja-ju­lij­ska­kra­ji­na,­Emi­lia­Romag­na,
umbri­ja,­Marc­he,­Abruz­zo,­Moli­se,­Puglia,­basi­li­ca­ta
Madžarska
Romunija
Slovaška
Slovenija
Moldavija
Ukrajina:­regi­je­Cjer­mo­vest­ka­oblast,­Ova­no-Fran­ki­vi­ska­oblast,­Zakar­pat­ska­oblast,­Odes­sa­oblast
Ob­moč­je­jugovz­hod­ne­Evro­pe­je­izjem­no­kul­tur­no­raz­no­li­ko,­zato­je­kul­tur­na­dediš­či­na­opre­de­lje­na­kot­pomem­ben­raz­voj­ni­poten­cial­tudi­v Ope­ra­tiv­nem­pro­gra­mu­jugovz­hod­na­Evro­pa­(2007).
V pro­gra­mu­sode­lu­je­16 dr­žav,­14 od­njih­v ce­lo­ti,­z ob­moč­ja­Ita­li­je­in­ukra­ji­ne­pa­so­pri­sot­ne­samo
posa­mez­ne­regi­je.­Pro­gram­je­zani­miv­pred­vsem­zara­di­veli­ke­ga­šte­vi­la­sode­lu­jo­čih­držav,­ki­še­niso
čla­ni­ce­Eu.
Cilj­pro­gra­ma­tran­sna­cio­nal­ne­ga­sode­lo­va­nja­jugovz­hod­na­Evro­pa­je­raz­vi­ja­nje­part­ner­stev­za­spod­bu­ja­nje­ pro­stor­skih,­ gos­po­dar­skih­ in­ druž­be­nih­ pro­ce­sov­ inte­gra­ci­je­ ter­ pove­če­va­nje­ kohe­zi­je,
sta­bil­no­sti­in­kon­ku­renč­no­sti­na­pro­gram­skem­območ­ju.­Pred­nost­ne­nalo­ge­za­dose­go­teh­ciljev­so­raz­vi­ja­nje­ino­va­tiv­nih­zmož­no­sti,­varo­va­nje­in­izbolj­še­va­nje­sta­nja­oko­lja,­izbolj­ša­nje­dostop­no­sti­ter­raz­vi­ja­nje
obmo­čij­traj­nost­ne­rasti,­kamor­se­uvrš­ča­jo­tudi­območ­ja­s kul­tur­no­dediš­či­no.­Skup­ni­pro­jek­ti,­ki­jih
izva­ja­jo­drža­ve­v ok­vi­ru­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa,­so­name­nje­ni­spod­bu­ja­nju­raz­vo­ja­endo­ge­nih­poten­cia­lov­kul­tur­nih­vred­not­ter­tako­posred­no­ali­nepo­sred­no­ustvar­ja­jo­dobi­ček­in­delov­na­mesta.
Pro­jekt­no­part­ners­tvo­v ok­vi­ru­teri­to­rial­ne­ga­sode­lo­va­nja­mora­jo­sestav­lja­ti­vsaj­tri­drža­ve,­od­kate­rih
je­vsaj­en­part­ner­iz­drža­ve­čla­ni­ce­Eu.­Pro­jek­te­obli­ku­je­jo­in­vse­bin­sko­dolo­či­jo­sode­lu­jo­če­drža­ve­same,
veči­no­ma­pa­so­to­pro­jek­ti,­ki­spod­bu­ja­jo­vklju­če­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ce­lost­no­načr­to­va­nje­pro­stor­ske­ga­raz­vo­ja,­nje­no­varo­va­nje,­ustrez­no­rabo­kul­tur­nih­vred­not­ter­raz­voj­traj­nost­ne­ga­turiz­ma
(South … 2007).
Glav­ni­vir­finan­ci­ra­nja­pro­jek­tov­v ok­vi­ru­tran­sna­cio­nal­ne­ga­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­za
drža­ve­čla­ni­ce­Eu­je­Evrop­ski­sklad­za­regio­nal­ni­raz­voj­(Eu­ro­pean­Regio­nal­Deve­lop­ment­Fund –­ERDF),
ki­je­del­struk­tur­nih­skla­dov.­Eu­zago­tav­lja­dolo­če­na­sreds­tva­tudi­za­pro­jekt­ne­part­ner­je­iz­držav
pri­stop­nic,­kan­di­datk­ali­poten­cial­nih­kan­di­datk­za­vstop­v Eu,­ki­lah­ko­pri­do­bi­jo­sreds­tva­iz­Inštru­-
40
Med­vlad­no­sode­lo­va­nje­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi
men­ta­za­pred­pri­stop­no­pomoč­(In­stru­ment­for­Pre-Ac­ces­sion­Assi­stan­ce –­IPA).­Ta­je­name­njen­kre­pi­tvi­insti­tu­cij,­čez­mej­ne­mu­sode­lo­va­nju,­gos­po­dar­ske­mu­in­social­ne­mu­raz­vo­ju­ter­raz­vo­ju­pode­že­lja.­Mol­da­vi­ja­in­ukra­ji­na,­ki­se­uvrš­ča­ta­med­tako­ime­no­va­ne­tret­je­drža­ve,­sta­upra­vi­če­ni­do­sred­stev
iz­ Evrop­ske­ sosed­ske­ poli­ti­ke­ (Eu­ro­pean­ Neigh­bour­hood­ and­ Part­ners­hip­ Instru­ment –­ ENPI)
(South … 2007;­ured­ba­(ES)­Evrop­ske­ga … 2006;­ured­ba­Sve­ta­(ES)­št. 1085 … 2006).­Pro­gram­jugovz­hod­na­Evro­pa­torej­ni­le­del­evrop­ske­kohe­zij­ske­poli­ti­ke,­tem­več­spod­bu­ja­tudi­aktiv­no­vklju­če­va­nje­in­sode­lo­va­nje­držav,­ki­še­niso­čla­ni­ce­Eu.­S tem­se­kre­pi­jo­vezi­med­part­ner­ji­iz­držav­čla­nic­in
neč­la­nic­Eu,­ki­tako­lah­ko­sode­lu­je­jo­v evrop­skih­raz­voj­nih­pro­jek­tih,­četu­di­le-te­še­niso­del­evrop­ske­skup­no­sti.
Za­ni­ma­nje­držav,­ki­še­niso­čla­ni­ce­Eu,­za­tovrst­na­med­na­rod­na­sode­lo­va­nja­je­veli­ko,­ven­dar­je
nji­ho­va­spo­sob­nost­ena­ko­vred­ne­ga­sode­lo­va­nja­v re­sni­ci­zelo­ome­je­na.­Izzi­vi­na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ so­ pred­vsem­ pomanj­ka­nje­ dolo­če­nih­ spe­ci­fič­nih­ stro­kov­nih­ znanj,­ odsot­nost­ dol­go­roč­ne­ga
načr­to­va­nja­in­ome­je­na­spo­sob­nost­pre­ži­vet­ja­držav­v no­vih­social­nih,­kul­tur­nih­in­gos­po­dar­skih­oko­liš­či­nah,­ki­jih­pri­na­ša­evrop­sko­oko­lje.­Veli­ke­raz­li­ke­med­drža­va­mi­se­kaže­jo­tudi­v stop­nji­kul­tur­ne
raz­vi­to­sti­in­nez­mož­no­sti­kon­ku­ri­ra­nja­neč­la­nic­raz­vi­tej­šim­drža­vam­v glo­ba­li­zi­ra­ni­kul­tur­ni­indu­stri­ji
(med­mrež­je 2).
4 Vloga mednarodnih organizacij v Jugovzhodni Evropi
na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v sve­tu­delu­je­več­med­na­rod­nih­orga­ni­za­cij,­med­naj­bolj­poz­na­ne­pa­se­zago­to­vo­uvrš­ča­ta­unes­co­in­Svet­Evro­pe.­Z zaš­či­to­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ož­jem­pome­nu
se­ukvar­ja­tudi­med­vlad­na­orga­ni­za­ci­ja­ICCROM,­ven­dar­se­bomo­v tem­poglav­ju­pos­ve­ti­li­pred­vsem
Sve­tu­Evro­pe­in­unes­cu,­ki­kul­tur­no­dediš­či­no­postav­lja­ta­v šir­ši­kon­tekst­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja,­med­kul­tur­ne­ga­ dia­lo­ga­ in­ člo­ve­ko­vih­ pra­vic.­ Obe­ orga­ni­za­ci­ji­ izde­lu­je­ta­ raz­lič­ne­ štu­di­je,­ ana­li­ze­ in
pri­po­ro­či­la,­ki­so­osno­va­šte­vil­nim­med­na­rod­nim­kon­ven­ci­jam.­Sled­nje­posta­ne­jo­zave­zu­jo­če­šele,­ko
jih­drža­ve­rati­fi­ci­ra­jo­(lah­ko­jih­le­sprej­me­jo­ali­k njim­pri­sto­pi­jo).­ne­gle­de­na­to,­ali­drža­va­doku­ment
rati­fi­ci­ra­ali­k nje­mu­le­pri­sto­pi,­kon­ven­ci­je­vsee­no­vpli­va­jo­na­kul­tur­ne­poli­ti­ke­v šte­vil­nih­drža­vah­po
Evro­pi­in­sve­tu.
Do­ku­men­ti­med­na­rod­nih­orga­ni­za­cij­pokri­va­jo­raz­lič­na­področ­ja­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­od­same­ga
pre­poz­na­va­nja­in­popi­so­va­nja­dediš­či­ne­do­znans­tve­ne­ga­razi­sko­va­nja,­prav­ne­zaš­či­te,­fizič­ne­zaš­či­te,
šir­je­nja­zna­nja,­dvi­go­va­nja­zave­sti­o po­me­nu­kul­tur­ne­dediš­či­ne­za­raz­voj,­uprav­lja­nja­z de­diš­či­no­in
podob­no.­Soča­sno­s šir­je­njem­področ­ja­delo­va­nja­unes­ca­in­Sve­ta­Evro­pe­se­je­širil­tudi­sam­kon­cept
kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Od­začet­ne­ga­»spo­me­niš­ke­ga«­doje­ma­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­se­je­razu­me­va­nje­dediš­či­ne­sča­so­ma­raz­ši­ri­lo­tudi­na­pokra­ji­ne,­z »ne­pre­mič­nih«­zgradb­na­pre­mič­no­dediš­či­no­in­zav­ze­lo
celo­nema­te­rial­no­raz­sež­nost­kul­tur­ne­dediš­či­ne­(Ru­gaas 2002).
unes­co­va­Kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­sve­tov­ne­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­iz­leta 1972­še­ved­no­velja
za­eno­temelj­nih­med­na­rod­nih­kon­ven­cij­s po­droč­ja­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­njen­vpliv­na­raz­voj­držav­nih­in­med­na­rod­nih­poli­tik­rav­na­nja­s kul­tur­no­dediš­či­no­sega­tako­rekoč­po­vsem­sve­tu,­saj
so­pod­pi­sni­ce­te­kon­ven­ci­je­sko­raj­vse­drža­ve­sve­ta­(Ca­me­ron­in­Rössler 2011).­Kon­ven­ci­ja­v svo­ji­vse­bi­ni­pou­dar­ja­celo­vit­pri­stop­k obrav­na­va­nju­narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ter­nju­no­med­se­boj­no
odvi­snost.­Poleg­tega­je­prva­uve­lja­vi­la­kon­cept­skup­ne­dediš­či­ne­člo­veš­tva­in­odgo­vor­nost­vseh­narodov,
da­to­»skup­no«­dediš­či­no­skrb­no­varu­je­jo.­Pomem­ben­del­kon­ven­ci­je­je­tudi­vzpo­sta­vi­tev­Sez­na­ma­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­na­kate­re­ga­je­vpi­sa­na­dediš­či­na,­za­kate­ro­drža­ve­doka­že­jo­izjem­no­uni­ver­zal­no­vred­nost.
Zara­di­kri­tik,­da­priz­na­va­le­snov­no,­mate­rial­no­dediš­či­no,­je­bila­po­več­let­nih­poga­ja­njih­leta 2003­zato
spre­je­ta­še­Kon­ven­ci­ja­o va­ro­va­nju­nesnov­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ki­šči­ti­tudi­»prak­se,­pred­sta­vi­tve,­izra­ze,­zna­nja,­veš­či­ne­in­z nji­mi­pove­za­ne­orod­ja,­pred­me­te,­izdel­ke­in­kul­tur­ne­pro­sto­re,­ki­jih­skup­no­sti,
sku­pi­ne­in­vča­sih­tudi­posa­mez­ni­ki­pre­poz­na­va­jo­kot­del­svo­je­kul­tur­ne­dediš­či­ne«­(Sor­šak 2001;­Zakon
o ra­ti­fi­ka­ci­ji … 2008).
41
Ma­ru­ša­Golu­ža
V evrop­skem­pro­sto­ru­je­za­drža­ve­pomemb­na­tudi­Okvir­na­kon­ven­ci­ja­Sve­ta­Evro­pe­o vred­no­sti
kul­tur­ne­dediš­či­ne­za­druž­bo­iz­leta 2005­(Za­kon­o ra­ti­fi­ka­ci­ji … 2008).­V njej­sta­veli­ko­bolj­kot­varo­va­nje,­ki­v ve­či­ni­doku­men­tov­(tudi­unes­co­vih)­nasto­pa­kot­osred­nja­nalo­ga­držav­na­področ­ju­kul­tur­ne
dediš­či­ne,­izpo­stav­lje­na­nje­na­vred­nost­in­poten­cial­za­splo­šni­druž­be­ni­napre­dek,­traj­nost­ni­raz­voj­in
dvig­kako­vo­sti­živ­lje­nja­lju­di.­Svet­Evro­pe­v Kon­ven­ci­ji­izpo­stav­lja­tudi­ena­ko­prav­nost­kul­tur­ne­dediš­či­ne­vseh­naro­dov­in­opo­zar­ja­na­to,­da­mora­jo­drža­ve­področ­je­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ustrez­no­vklju­či­ti
v ce­lo­vi­te­poli­ti­ke­načr­to­va­nja­pro­sto­ra­(za­kon­o ra­ti­fi­ka­ci­ji … 2008).
4.1 Unesco
unes­co­na­območ­ju­jugovz­hod­ne­Evro­pe­delu­je­od­leta 2001­na­pod­la­gi­beneš­ke­ga­pro­ce­sa­(Ve­ni­ce­Pro­cess).­Sedež­regio­nal­ne­pisar­ne­bRESCE­(UNESCO’s­Regio­nal­Bure­au­for­Scien­ce­and­Cul­tu­re
in­Euro­pe –­BRESCE)­je­zato­tudi­v be­net­kah,­drža­ve,­v ka­te­rih­delu­je,­pa­so:­Alba­ni­ja,­bosna­in­Her­ce­go­vi­na,­bol­ga­ri­ja,­Hrvaš­ka,­Grči­ja,­Madžar­ska,­Mol­da­vi­ja,­Črna­gora,­Romu­ni­ja,­Srbi­ja,­Slo­vaš­ka,
Slo­ve­ni­ja,­Make­do­ni­ja,­Ciper,­Češ­ka,­Mal­ta­in­Tur­či­ja­(med­mrež­je 3).­Temelj­na­cilja­bRESCE­sta­bila
odpra­va­posle­dic­voj­ne­na­območ­ju­nek­da­nje­jugo­sla­vi­je­v de­vet­de­se­tih­letih 20. sto­let­ja­in­vzpo­sta­vi­tev­znans­tve­ne­ga­sode­lo­va­nja­med­regi­ja­mi­jugovz­hod­ne­Evro­pe­z os­ta­lo­Evro­po.­na­teme­lju­unes­co­ve
filo­zo­fi­je,­da­je­kul­tur­na­dediš­či­na­osno­va­za­med­kul­tur­ni­dia­log,­traj­nost­ni­raz­voj­in­social­no­kohe­zi­jo,­ je­ eno­ od­ glav­nih­ podro­čij­ delo­va­nja­ bRESCE­ tudi­ kul­tur­na­ dediš­či­na.­ Aktiv­no­sti­ na­ tem
področ­ju­so­usmer­je­ne­pred­vsem­v va­ro­va­nje­in­obno­vo,­skrb­za­pro­mo­ci­jo­ter­raz­voj­držav­nih­in­regio­nal­nih­poli­tik­na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 4;­med­mrež­je 5).
4.2 Svet Evrope
V Evro­pi­ je­ najv­pliv­nej­ša­ orga­ni­za­ci­ja­ na­ področ­ju­ kul­tur­ne­ dediš­či­ne­ Svet­ Evro­pe,­ ki­ ga­ je
leta 1949­usta­no­vi­lo­10 dr­žav.­Ta­vsee­vrop­ska­med­na­rod­na­orga­ni­za­ci­ja­ima­danes­47 dr­žav­čla­nic,­ki
so­se­zave­za­le­k spo­što­va­nju­člo­ve­ko­vih­pra­vic,­demo­kra­ci­ji­in­kon­cep­tu­prav­ne­drža­ve.­Med­čla­ni­ca­mi­so­med­dru­gim­tudi­vse­drža­ve­jugovz­hod­ne­Evro­pe­(med­mrež­je 6).
Za­ra­di­vpli­va­na­kako­vost­živ­lje­nja­in­šte­vil­nih­gos­po­dar­skih­in­druž­be­nih­kori­sti,­ki­jih­ima,­Svet
Evro­pe­kul­tur­no­dediš­či­no­obrav­na­va­kot­eno­od­temelj­nih­člo­ve­ko­vih­pra­vic.­Zav­ze­ma­se­za­ohra­nja­nje­raz­no­vrst­no­sti­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v evrop­skih­drža­vah­na­demo­kra­ti­čen­način,­za­pre­nos­žive­dediš­či­ne
na­nasled­nje­rodo­ve­in­spod­bu­ja­sode­lo­va­nje­med­drža­va­mi.­Cilj­aktiv­no­sti­Sve­ta­Evro­pe­je­dopri­ne­sti­k traj­nost­ne­mu­raz­vo­ju­evrop­skih­skup­no­sti,­še­pose­bej­na­kra­jev­ni­rav­ni.­Podob­no­kot­unes­co­tudi
Svet­Evro­pe­usmer­ja­delo­va­nje­nosil­cev­raz­vo­ja­na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v dr­ža­vah­čla­ni­cah­s smer­ni­ca­mi,­ki­so­opre­de­lje­ne­v kon­ven­ci­jah­in­dekla­ra­ci­jah.­S pro­gra­mi­teh­nič­ne­pomo­či­in­sode­lo­va­nja
poma­ga­tudi­pri­raz­vo­ju­kul­tur­nih­poli­tik­v dr­ža­vah­čla­ni­cah­(Cul­tu­re … 2013).
S ci­ljem­vzpo­sta­vi­ti­bolj­ši­in­učin­ko­vi­tej­ši­sistem­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­insti­tu­cio­nal­ni
in­prav­ni­rav­ni­je­bil­Svet­Evro­pe­na­območ­ju­jugovz­hod­ne­Evro­pe­že­več­krat­pobud­nik­raz­lič­nih­aktiv­no­sti,­v ka­te­rih­je­sode­lo­va­lo­več­držav.­V na­da­lje­va­nju­bomo­pred­sta­vi­li­pro­gram­MOSAIC,­Regio­nal­ni
pro­gram­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­za­jugovz­hod­no­Evro­po,­Dne­ve­evrop­ske­kul­tur­ne­dediš­či­ne
in­Evrop­sko­mre­žo­dediš­či­ne­HEREIn.
Program MOSAIC (Ma­na­ging­an­Open­and­Stra­te­gic­Approach­in­Cul­tu­re)­je­pote­kal­med­leto­ma 1998­in 2003­na­območ­ju­nasled­njih­držav­jugovz­hod­ne­Evro­pe:­Alba­ni­ja,­bosna­in­Her­ce­go­vi­na,
bol­ga­ri­ja,­Hrvaš­ka,­Mol­da­vi­ja,­Romu­ni­ja,­Slo­ve­ni­ja,­Make­do­ni­ja,­Srbi­ja­(in­Koso­vo)­in­Črna­gora.­S tem
pro­gra­mom­je­Svet­Evro­pe­spod­bu­jal­izme­nja­vo­znanj­in­sode­lo­va­nje­med­drža­va­mi­v pro­ce­su­preob­li­ko­va­nja­poli­tik­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 7).
Kot­delov­no­orod­je­je­bila­leta 1999­vzpo­stav­lje­na­Evropska mreža dediščine HEREIN (Eu­ro­pean
Heri­ta­ge­Net­work),­ki­je­name­nje­na­vsem­jav­nim­usluž­ben­cem,­stro­kov­nja­kom,­razi­sko­val­cem,­nevlad­nim­orga­ni­za­ci­jam­in­posa­mez­ni­kom,­aktiv­nim­na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Mre­ža­omo­go­ča­drža­vam
42
Med­vlad­no­sode­lo­va­nje­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi
čla­ni­cam­Sve­ta­Evro­pe­izme­nja­vo­dobrih­praks,­jih­spod­bu­ja­pri­pri­la­ga­ja­nju­kul­tur­nih­poli­tik­in­s tem
pris­pe­va­k iz­bolj­ša­nju­uprav­lja­nja­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­no.­HEREIn­vse­bu­je­tudi­slo­var,­por­tal
z do­sto­pom­do­nacio­nal­nih­splet­nih­stra­ni,­foru­ma,­inter­net­nih­raz­stav­in­podob­no­(med­mrež­je 8;
Svet … 2005).
Regionalni program kulturne in naravne dediščine za jugovzhodno Evropo je­Svet­Evro­pe­izva­jal­z na­me­nom­vzpo­sta­vi­tve­demo­kra­tič­ne­sta­bil­no­sti­od­leta 2003­v os­mih­drža­vah,­in­sicer­v Al­ba­ni­ji,
bosni­in­Her­ce­go­vi­ni,­bol­ga­ri­ji,­na­Hrvaš­kem,­v Čr­ni­gori,­Romu­ni­ji,­Srbi­ji­(in­Koso­vu)­in­Make­do­ni­ji.­name­njen­je­bil­pomo­či­drža­vam­pri­spre­mem­bi­dediš­čin­ske­zako­no­da­je,­siste­mov­varo­va­nja­narav­ne
in­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­insti­tu­cio­nal­nim­refor­mam­in­vzpo­sta­vi­tvi­siste­ma­finanč­ne­pod­po­re­pro­jek­tom
na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­na­osno­vi­tran­sna­cio­nal­ne­ga­sode­lo­va­nja­se­je­regio­nal­ni­pro­gram­osre­do­to­čil­na­povoj­ne­izzi­ve­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi,­dol­go­roč­ni­cilj­pro­gra­ma­pa­je­bil­dose­či­spra­vo­med
posa­mez­ni­ki­in­med­raz­lič­ni­mi­skup­nost­mi­na­bal­ka­nu­ter­posta­vi­ti­trd­ne­teme­lje­sode­lo­va­nju­in­traj­nost­ne­mu­raz­vo­ju­na­območ­ju­jugovz­hod­ne­Evro­pe­(med­mrež­je 9).
Svet­Evro­pe­v so­de­lo­va­nju­z Eu­pri­prav­lja­tudi­raz­lič­ne­dogod­ke­za­pro­mo­ci­jo­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­kot­so­na­pri­mer­Dnevi evropske kulturne dediščine.­Cilj­tovrst­nih­pri­re­di­tev­je­raz­vi­ja­nje­zave­sti
o kul­tur­ni­pri­pad­no­sti,­spod­bu­ja­nje­med­kul­tur­ne­ga­dia­lo­ga­in­celo­vi­to­doje­ma­nje­dediš­či­ne,­ki­ne­upo­šte­va­le­spo­me­ni­kov­in­gra­je­ne­ga­oko­lja,­ampak­tudi­zna­nja,­prak­tič­ne­izkuš­nje,­spret­no­sti­in­živo
dediš­či­no.­Poseb­na­pozor­nost­kul­tur­nih­dni­je­name­nje­na­manj­poz­na­ni­kul­tur­ni­dediš­či­ni­in­nje­ni­pred­sta­vi­tvi­v jav­no­sti­(Cul­tu­re … 2013;­Svet … 2005).
5 Sklep
Med­vlad­no­sode­lo­va­nje­pri­na­ša­sode­lu­jo­čim­drža­vam­veli­ko­kori­sti.­na­tak­način­drža­ve­lah­ko­trans­pa­rent­no­uskla­ju­je­jo­svo­je­poli­tič­ne­inte­re­se­in­obli­ku­je­jo­take­poli­ti­ke,­ki­rešu­je­jo­prob­le­ma­ti­ko­na­šir­šem
geo­graf­skem­območ­ju.­na­teme­lju­med­vlad­ne­ga­sode­lo­va­nja­med­dru­gim­slo­ni­tudi­delo­va­nje­Eu.­Sled­nja­je­s stra­te­gi­jo­Evrop­ske­pro­stor­ske­raz­voj­ne­pers­pek­ti­ve­začr­ta­la­pot­tran­sna­cio­nal­nim­sode­lo­va­njem
in­kot­pomemb­no­prvi­no­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­izpo­sta­vi­la­tudi­kul­tur­no­dediš­či­no.­Pro­gram­jugovz­hod­na­ Evro­pa­ zdru­žu­je­ 16 dr­žav,­ med­ kate­ri­mi­ so­ tako­ čla­ni­ce­ Eu­ kot­ dru­ge­ drža­ve­ (kan­di­dat­ke,
poten­cial­ne­kan­di­dat­ke­in­tret­je­drža­ve).­Zaže­le­no­je,­da­drža­ve­obli­ku­je­jo­skup­ne­pro­jek­te,­ki­na­območ­jih­s kul­tur­no­dediš­či­no,­opre­de­lje­nih­kot­območ­ja­traj­nost­ne­rasti,­spod­bu­ja­jo­raz­voj­endo­ge­nih­raz­voj­nih
poten­cia­lov­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­s tem­ustvar­ja­jo­dobi­ček­in­nova­delov­na­mesta.­V pro­jek­tih­v ok­vi­ru­tran­sna­cio­nal­ne­ga­pro­gra­ma­jugovz­hod­na­Evro­pa­lah­ko­sode­lu­je­jo­naj­manj­tri­drža­ve,­od­kate­rih
mora­biti­vsaj­en­pro­jekt­ni­part­ner­iz­drža­ve­čla­ni­ce­Eu.­Eu­za­pro­jek­te­zago­tav­lja­tudi­dolo­čen­obseg
sred­stev­v ok­vi­ru­struk­tur­nih­skla­dov,­iz­inštru­men­ta­za­pred­pri­stop­no­pomoč­(za­drža­ve­pri­stop­ni­ce,­kan­di­dat­ke­in­poten­cial­ne­kan­di­dat­ke­za­vstop­v Eu),­med­tem­ko­tret­je­drža­ve­lah­ko­sreds­tva­za
sode­lo­va­nje­v pro­jek­tih­pri­do­bi­jo­na­pod­la­gi­Evrop­ske­sosed­ske­poli­ti­ke.
Vse­drža­ve­jugovz­hod­ne­Evro­pe­so­tudi­čla­ni­ce­unes­ca­in­Sve­ta­Evro­pe.­Obe­med­na­rod­ni­orga­ni­za­ci­ji­delu­je­ta­na­podo­ben­način;­pre­ko­smer­nic,­ki­jih­opre­de­li­ta­v svo­jih­kon­ven­ci­jah­in­dekla­ra­ci­jah,
usmer­ja­ta­delo­va­nje­nosil­cev­raz­vo­ja­na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­tako­vpli­va­ta­na­dediš­čin­ske
poli­ti­ke­v dr­ža­vah­v Evro­pi­(Svet­Evro­pe)­in­po­sve­tu­(unes­co).­Obe­orga­ni­za­ci­ji­spod­bu­ja­ta­drža­ve­k med­se­boj­ne­mu­ sode­lo­va­nju­ v kul­tur­no-de­diš­čin­skih­ pro­jek­tih­ in­ tako­ pris­pe­va­ta­ k več­je­mu­ pre­to­ku
infor­ma­cij­in­raz­vo­ju­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­no­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi.
Kljub­temu,­da­drža­ve­z med­vlad­ni­mi­sode­lo­va­nji­mno­go­pri­do­bi­jo­(bolj­ši­vpo­gled­v ino­va­tiv­ne
kul­tur­ne­prak­se­dru­god­po­Evro­pi­in­sve­tu,­izkuš­nje,­pre­nos­dobrih­praks,­infor­ma­cij,­gos­po­dar­ske­koristi
in­podob­no),­so­med­vlad­na­sode­lo­va­nja­pod­vr­že­na­tudi­neka­te­rim­kri­ti­kam.­Pred­vsem­gre­za­neu­re­sni­če­va­nje­zastav­lje­nih­ciljev,­zara­di­kate­rih­se­je­sode­lo­va­nje­sploh­zače­lo.­Drža­ve­namreč­pod­pi­su­je­jo
med­na­rod­ne­kon­ven­ci­je­in­vsto­pa­jo­v med­vlad­na­sode­lo­va­nja­tudi­zgolj­iz­diplo­mat­skih­raz­lo­gov,­z na­me­nom­izpol­nje­va­nja­last­nih­poli­tič­nih­inte­re­sov­ali­gos­po­dar­skih­ciljev.
43
Ma­ru­ša­Golu­ža
6 Viri in Literatura
Ca­me­ron,­C.,­Rössler,­M. 2011:­Voi­ces­of­the­pio­neers:­unESCO’s­world­heri­ta­ge­con­ven­tion 1972–2000.
jour­nal­of­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge.­Mana­ge­ment­and­Sustai­nab­le­Deve­lop­ment,­1-1.­bin­gley.­DOI:
http://dx.doi.org/10.1108/20441261111129924.
Ci­ga­le,­D.,­Miklav­čič,­T. 2006:­Pobu­da­Skup­no­sti­InTERREG­III­b­(2000–2006)­v Slo­ve­ni­ji,­Poro­či­lo
o de­jav­no­sti­ v Slo­ve­ni­ji,­ pove­za­nih­ s pro­gra­mo­ma­ InTERREG­ IIIb­ CADSES­ in­ Območ­je­ Alp.
Ministrs­tvo­za­oko­lje­in­pro­stor.­Ljub­lja­na.­Med­mrež­je:­http://www.cilj3.mzip.gov.si/up­loads/file/
26_sl_in­ter­reg_iiib_v_slo­ve­ni­ji.pdf­(14. 2. 2013).
Cini,­M. 2003:­Inter­go­vern­men­ta­lism.­Euro­pean­union­Poli­tics.­Oxford.
Cul­tu­ral­coo­pe­ra­tion­in­the­Euro­pean­union.­Euro­pean­Par­lia­ment­reso­lu­tion­on­cul­tu­ral­coo­pe­ra­tion
in­the­Euro­pean­union­(2000/2323(InI)) 2001.­Med­mrež­je:­http://eur-lex.eu­ro­pa.eu/Lex­uriServ/
site/en/oj/2002/ce072/ce07220020321en01420146.pdf­(18. 4. 2013).
Cul­tu­re,­ the­ soul­ of­ demo­cracy.­ Med­mrež­je:­ http://www.coe.int/t/dg4/cul­tu­re­he­ri­ta­ge/About/
Culture_soul_En.pdf­(1. 3. 2013).
Eu­ro­pean­Spa­tial­Deve­lop­ment­Pers­pec­ti­ve:­Towards­balan­ced­and­Sustai­nab­le­Deve­lop­ment­of­the­Ter­ri­tory­of­the­Euro­pean­union 1999.­Med­mrež­je:­http://ec.eu­ro­pa.eu/re­gio­nal_po­licy/sour­ces/do­cof­fic/
of­fi­cial/re­ports/pdf/sum_en.pdf­(11. 2. 2013).
Haw­kes,­j. 2004:­The­fourth­pil­lar­of­sustai­na­bi­lity:­cul­tu­re’s­essen­tial­role­in­pub­lic­plan­ning.­Mel­bourne.
ju­govz­hod­na­Evro­pa:­Pro­gram­tran­sna­cio­nal­ne­ga­sode­lo­va­nja­za­evrop­sko­območ­je­na­pre­ho­du­v in­te­gra­ci­jo.­Ope­ra­tiv­ni­pro­gram 2007.­Med­mrež­je:­http://www.cilj3.mzip.gov.si/up­loads/file/316_sl_
ope­rat­prog­see_slov_re­vi­sed.pdf­(18. 4. 2013).
Med­mrež­je 1:­http://eu­ro­pa.eu/abc/eu­ro­jar­gon/in­dex_sl.htm­(18. 4. 2013).
Med­mrež­j e 2:­ http://www.sout­heast-eu­ro­p e.net/en/about_see/pro­g ram­me­ma­na­ge­ment­b o­dies/
(18. 4. 2013).
Med­mrež­je 3:­http://www.unes­co.org/new/en/ve­ni­ce/about-this-of­fi­ce/whe­re-we-work/sout­heast-europe/
(18. 4. 2013).
Med­mrež­je 4:­ http://www.unESCO.org/new/en/na­tu­ral-scien­ces/scien­ce-tech­no­logy/sti-policy/
south-east-eu­ro­pe/­(18. 4. 2013).
Med­mrež­je 5:­http://www.unes­co.org/new/en/ve­ni­ce/cul­tu­re/sa­fe­guar­ding-cul­tu­ral-he­ri­ta­ge/­(18. 4. 2013).
Med­mrež­je 6:­http://hub.coe.int­(18. 4. 2013).
Med­mrež­je 7:­ http://www.coe.int/t/dg4/cul­tu­re­he­ri­ta­ge/cul­tu­re/com­ple­ted/mo­saic/pre­sen­ta­tion_
en.asp__Top­Of­Page­(18. 4. 2013).
Med­mrež­je 8:­http://www.coe.int/t/dg4/cul­tu­re­he­ri­ta­ge/he­ri­ta­ge/He­rein/De­fault_en.asp­(18. 4. 2013).
Med­mrež­je 9:­http://www.coe.int/t/dg4/cul­tu­re­he­ri­ta­ge/coo­pe­ra­tion/see/de­fault_en.asp­(18. 4. 2013).
Mi­klav­čič,­T.,­nared,­j. 2009:­Vlo­ga­tran­sna­cio­nal­nih­pro­gra­mov­pri­dose­ga­nju­raz­voj­nih­ciljev­Slo­ve­ni­je.­Raz­voj­ni­izzi­vi­Slo­ve­ni­je­(Re­gio­nal­ni­raz­voj 2).­Ljub­lja­na.
Ol­sen,­j. P. 2003:­Euro­pea­ni­za­tion.­Euro­pean­union­Poli­tics.­Oxford.
Pe­ters,­b. A. 2008:­Mana­ging­Diver­sity­in­Inter­go­vern­men­tal­Orga­ni­sa­tions.­Wies­ba­den.
Ru­gaas,­b. 2002:­Intro­duc­tory­remarks.­Euro­pean­cul­tu­ral­heri­ta­ge­(Vo­lu­me 1).­Inter­go­vern­men­tal­co-ope­ra­tion:­col­lec­ted­texts.­Stras­bourg.
Sor­šak,­A. 2011:­unESCOVA­Kon­ven­ci­ja­o va­ro­va­nju­narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­pri­me­ru­met­liš­ke­ga­obred­ja.­Magi­str­sko­delo,­Fakul­te­ta­za­druž­be­ne­vede­uni­ver­ze­v Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na.
South­East­Euro­pe:­Tran­sna­tio­nal­Co-ope­ra­tion­Pro­gram­me­for­a Eu­ro­pean­area­in­tran­si­tion­on­the
way­ to­ inte­gra­tion 2007.­ Med­mrež­je:­ http://www.sout­heast-eu­ro­pe.net/en/down­loads_sec­tion/
program­me_re­la­ted_do­cu­ments/­(14. 2. 2013).
Study­on­cul­tu­ral­coo­pe­ra­tion­in­Euro­pe.­Final­report 2009:­Med­mrež­je:­http://ec.eu­ro­pa.eu/cul­tu­re/
documents/study-on-cult-coop_en.pdf­(18. 4. 2013).
44
Med­vlad­no­sode­lo­va­nje­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi
Svet­ Evro­pe,­ 800 mi­li­jo­nov­ Evro­pej­cev.­ Med­mrež­je:­ http://www.sve­te­vro­pe.si/res/doc/pub­li­kacija_
800_mi­li­jo­nov_evro­pej­cev-4480.pdf­(1. 3. 2013).
ured­ba­(ES)­št. 1638/2006­Evrop­ske­ga­par­la­men­ta­in­Sve­ta­z dne­24. ok­to­bra 2006­o splo­šnih­določ­bah­o us­ta­no­vi­tvi­Evrop­ske­ga­instru­men­ta­soseds­tva­in­part­ners­tva.­urad­ni­list­Evrop­ske­uni­je
L310/49.­Luxem­bourg.
ured­ba­Sve­ta­(ES)­št. 1085/2006­z dne­17. ju­li­ja 2006­o vzpo­sta­vi­tvi­instru­men­ta­za­pred­pri­stop­no­pomoč
(IPA).­urad­ni­list­Evrop­ske­uni­je­L210/82.­Luxem­bourg.
Za­kon­o ra­ti­fi­ka­ci­ji­Okvir­ne­kon­ven­ci­je­Sve­ta­Evro­pe­o vred­no­sti­kul­tur­ne­dediš­či­ne­za­druž­bo.­uradni
list­RS-MP­5/2008.­Ljub­lja­na.
45
46
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­47–53,­Ljubljana­2014
VEČFUNKCIJSKA VLOGA KULTURNE DEDIŠČINE
dr. Primož Pipan
Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umetnosti
pri­moz.pi­[email protected]
UDK:­913:719(497.4)
IZVLEČEK
Večfunkcijska vloga kulturne dediščine
Ob­jek­ti­kul­tur­ne­dediš­či­ne­danes­pogo­sto­oprav­lja­jo­dru­gač­no­funk­ci­jo­od­tiste,­zara­di­kate­re­so­prvot­no
nasta­li.­Pri­ohra­nja­nju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­se­mora­mo­zato­poleg­nje­ne­prvot­ne­vse­bi­ne­zave­da­ti­tudi­mno­go­te­rih­mož­no­sti­upo­ra­be­v nje­nem­naj­šir­šem­pome­nu,­od­»zgolj«­utr­je­va­nja­iden­ti­te­te­in­social­ne­pove­za­no­sti
zno­traj­lokal­ne­skup­no­sti,­pa­vse­do­novih­delov­nih­mest,­ki­so­s kul­tur­no­dediš­či­no­pove­za­na­nepo­sredno
ali­posred­no.­Pris­pe­vek­na­pod­la­gi­petih­štu­dij­pri­me­rov­pred­stav­lja­več­plast­nost­in­več­funk­cio­nal­nost­kul­tur­ne­dediš­či­ne.
KLJUČNE­BESEDE
kul­tur­na­dediš­či­na,­kul­tur­ne­vred­no­te,­Bre­ginj,­Puš­ja­vas,­Bor­da­no,­Muzej­soli­nars­tva,­Črni­Vrh­nad­Idrijo,
geo­gra­fi­ja
ABSTRACT
The multifunctional role of cultural heritage
To­day,­objects­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge­often­ful­fill­func­tions­that­are­dif­fe­rent­from­tho­se­for­which­they­were
ori­gi­nally­crea­ted.­In­the­pre­ser­va­tion­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge,­one­must­the­re­fo­re­be­awa­re­not­only­of­its­ori­gi­nal­con­tent,­but­also­the­mani­fold­ways­it­may­be­used­in­the­broa­dest­sen­se,­from­»me­rely«­rein­for­cing
iden­tity­and­social­con­nec­tion­wit­hin­the­local­com­mu­nity­to­new­jobs­that­are­directly­or­indi­rectly­connec­ted­with­cul­tu­ral­heri­ta­ge.­This­artic­le­uses­five­case­stu­dies­to­pre­sent­the­mul­ti­la­ye­red­and­mul­ti­func­tio­nal
cha­rac­ter­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge.
KEY­WORDS
cul­tu­ral­heri­ta­ge,­cul­tu­ral­values,­Bre­ginj,­Ven­zo­ne,­Bor­da­no,­Salt-Ma­king­Museum,­Črni­Vrh­(Idri­ja),
geo­graphy
47
Pri­mož­Pipan
1 Uvod
De­diš­či­na­je­nekaj,­kar­je­prev­ze­to­od­pred­ni­kov­ali­pa­je­nasta­lo­v se­da­njo­sti­in­je­name­nje­no­pri­hod­njim­rodo­vom­(Anko 2008).­Po­Gra­ha­mu­(2002)­je­dediš­či­na­tisti­del­pre­te­klo­sti,­ki­ga­danes­izbe­re­mo
za­raz­lič­ne­name­ne­v se­da­njo­sti.­Ti­so­lah­ko­eko­nom­ske­ali­kul­tur­ne­nara­ve,­vključ­no­s po­li­tič­ni­mi­in
druž­be­ni­mi­fak­tor­ji.­Dediš­či­na­ni­nekaj­sta­tič­ne­ga,­tem­več­je­pod­vr­že­na­spre­mi­nja­nju,­tako­kot­se­spre­mi­nja­jo­člo­veš­ke­vred­no­te.­V kul­tur­ni­dediš­či­ni­spre­mem­be­v ča­su­še­poseb­no­izsto­pa­jo­pri­nesnov­ni
dediš­či­ni.­Vsa­ka­nesnov­na­dediš­či­na­je­bila­nekoč­živa­dediš­či­na­in­to,­da­gre­do­neka­te­re­prak­se­v po­za­bo,­je­odsev­dina­mi­ke­časa,­v ka­te­rem­živi­mo­(Šmid­Hri­bar­in­sode­lav­ci 2010).­Pri­ohra­nja­nju­kul­tur­ne
dediš­či­ne­ni­toli­ko­pogoj­nje­na­vse­bi­na­kot­pred­vsem­namen.­Objek­ti­kul­tur­ne­dediš­či­ne­danes­pogo­sto­oprav­lja­jo­dru­gač­no­funk­ci­jo­od­tiste,­zara­di­kate­re­so­prvot­no­nasta­li.­Zavod­za­vars­tvo­kul­tur­ne
dediš­či­ne­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je­sle­di­nače­lom,­da­je­osnov­na,­to­je­kul­tur­na­funk­ci­ja­kul­tur­ne­dediš­čine
nje­no­nepo­sred­no­vklju­če­va­nje­v pro­stor­in­aktiv­no­živ­lje­nje­v njem.­Vklju­če­va­nje­se­osre­do­to­ča­na
področ­ja­vzgo­je,­posre­do­va­nja­znanj­in­izku­šenj­pre­te­klih­obdo­bij­ter­kre­pi­tev­naro­do­ve­samo­bit­no­sti­in­kul­tur­ne­isto­vet­no­sti­(med­mrež­je 1).­namen­pris­pev­ka­je­na­pod­la­gi­petih­štu­dij­pri­me­rov­pred­sta­vi­ti
raz­lič­ne­funk­ci­je,­ki­jih­oprav­lja­kul­tur­na­dediš­či­na.
2 Študije primerov in izhodišče
Tri­štu­di­je­pri­me­rov:­bre­gi­nja,­Puš­je­vasi­in­bor­da­na,­se­nana­ša­jo­na­kul­tur­no­dediš­či­no,­pove­za­no­z ob­no­vo­po­fur­lan­skih­potre­sih­leta 1976.­Potre­sa­6. 5. 1976­in­15. 9. 1976­z epi­cen­trom­na­območ­ju­Puš­je­vasi­sta­v Ita­li­ji­zah­te­va­la­939 žr­tev,­157.000 lju­di­pa­je­osta­lo­brez­stre­he­nad­gla­vo­(Gei­pel 1982).
Ista­potre­sa­v Slo­ve­ni­ji­nista­ter­ja­la­žrtev,­zato­pa­je­bilo­poš­ko­do­va­nih­12.000 stavb,­brez­stre­he­nad
gla­vo­pa­je­osta­lo­13.000 lju­di­(Oro­žen­Ada­mič 1980).­Četr­ti­štu­dij­pri­me­ra­med­na­rod­nih­pro­sto­voljnih
delov­nih­tabo­rov­v Mu­ze­ju­soli­nars­tva­v Se­čo­velj­skih­soli­nah­obrav­na­va­učin­ke,­ki­jih­je­na­tam­kajš­njo­kul­tur­no­dediš­či­no­ime­lo­devet­tabo­rov­med­leti 1999–2007,­na­kate­rih­je­sode­lo­va­lo­67 pro­stovolj­cev­iz­22 evrop­skih­držav.­Sku­paj­so­opra­vi­li­2623 de­lov­nih­ur,­popra­vi­li­šte­vil­ne­nasi­pe­in­pobra­li­ter
v skla­diš­če­pos­pra­vi­li­147 ton­soli­(Pi­pan 2009).­Peti­štu­dij­pri­me­ra­pred­stav­lja­poskus­iden­ti­fi­ka­ci­je
in­akti­va­ci­je­kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­Črne­ga­Vrha­nad­Idri­jo,­ki­je­bila­oprav­lje­na­v ok­vi­ru­pro­jek­ta­SY_CuLT­our.
Ar­hi­tekt­Sim­čič­(Sim­čič 2008)­zago­var­ja­sta­liš­če,­da­je­uspe­šnost­ohra­nja­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in
nje­nih­raz­no­te­rih­vlog­pove­za­na­z do­je­ma­njem­kul­tur­ne­dediš­či­ne­s stra­ni­lokal­nih­pre­bi­val­cev.­Sim­čič­je­pole­ti 1975­vodil­sku­pi­no­za­pri­pra­vo­arhi­tek­tur­ne­štu­di­je­za­revi­ta­li­za­ci­jo­vasi­bre­ginj.­na­stavb­no
dediš­či­no­niso­gle­da­li­zgolj­z re­sta­vra­tor­ske­ga,­tem­več­pred­vsem­s so­cial­ne­ga­vidi­ka­upo­ra­be­zgradb
v mo­re­bit­ni­novi­funk­ci­ji,­ki­bi­bila­pri­la­go­je­na­sodob­ne­mu­času,­seve­da­ob­pred­po­stav­ki,­da­se­zuna­nji­videz­objek­tov­ne­bi­spre­mi­njal.­Čeprav­so­si­stro­kov­nja­ki­med­vaš­ča­ni­posto­po­ma­pri­do­bi­li­zau­pa­nje,
je­med­lokal­ni­mi­pre­bi­val­ci­in­takrat­nim­Zavo­dom­za­spo­me­niš­ko­vars­tvo­zeva­la­glo­bo­ka­kon­cep­tual­na­vrzel,­saj­so­pre­bi­val­ci­kaza­li­nega­ti­ven­odnos­do­dediš­či­ne.­na­nji­ho­vo­vpra­ša­nje,­zakaj­je­dediš­či­na
sploh­pomemb­na,­je­sle­dil­Sim­či­čev­odgo­vor:­»To­je­tako­kot­z va­šo­mamo.­Zdaj,­ko­ima­te­mamo,­njena
sli­ka­ni­pomemb­na.­Ko­pa­bo­vaša­mama­umr­la,­boste­nje­no­sli­ko­hra­ni­li.­Zato­mi­danes­meri­mo­Breginj
in­ga­riše­mo«.­To­je­bil­za­mno­ge­vaš­ča­ne­odlo­čil­ni­korak,­ki­je­v njih­pre­bu­dil­zani­ma­nje­za­vred­no­te
bre­ginj­ske­stavb­ne­dediš­či­ne­(Sim­čič 2008).­bre­ginj­ska­zgod­ba­se­poz­ne­je­zara­di­neso­glas­ja­lokal­nih
pre­bi­val­cev­in­potre­sa,­ki­mu­je­sle­di­la­hitra­obno­va,­žal­ni­kon­ča­la­v prid­ohra­nja­nja­kul­tur­ne­dediščine.
3.1 Študija primera: Breginj
bre­ginj­je­gru­ča­sto­sre­dišč­no­nase­lje­zahod­no­od­Koba­ri­da,­ki­ga­gle­de­na­potre­sne­dogod­ke­leta 1976
deli­mo­na­sta­ri­del­zahod­no­od­vodo­to­ka­bela­in­novi­del­vzhod­no­od­nje.­Sta­ri­bre­ginj­je­bil­kot­izje­-
48
Več­funk­cij­ska­vlo­ga­kul­tur­ne­dediš­či­ne
men­pri­mer­beneš­ko­slo­ven­ske­arhi­tek­tur­ne­dediš­či­ne­v Slo­ve­ni­ji­zaš­či­ten­kot­kul­tur­ni­spo­me­nik­prve
kate­go­ri­je­(Mi­klav­čič-bre­zi­gar 1983, 39).­Kljub­temu­je­bila­nje­go­va­stavb­na­dediš­či­na­že­pred­potre­so­ma­leta 1976­v sla­bem­sta­nju.­Že­pred­letom 1968­je­bilo­26 hiš­v vasi­praz­nih­in­napol­poru­še­nih
(Trošt 1968),­sta­nje­pa­se­je­v prvi­polo­vi­ci­sedem­de­se­tih­let­prejš­nje­ga­sto­let­ja­še­poslab­ša­lo.­Šte­vil­ni
pre­bi­val­ci­so­zače­li­že­pred­potre­so­ma­sami­poprav­lja­ti,­pre­nav­lja­ti­in­spre­mi­nja­ti­hiše­tako,­da­so­sta­re,­tra­di­cio­nal­ne­grad­be­ne­ele­men­te­nado­meš­ča­li­s so­dob­nej­ši­mi,­ki­z vi­di­ka­varo­va­nja­dediš­či­ne­tja
niso­sodi­li.­Ob­vse­več­jem­zave­da­nju­o po­me­nu­dediš­či­ne­so­se­v jav­no­sti­in­medi­jih­raz­vi­le­šte­vil­ne
disku­si­je.­Da­bi­pre­mo­stil­nako­pi­če­na­neso­glas­ja,­si­je­Emil­Smo­le,­takrat­ni­direk­tor­Zavo­da­za­spo­me­niš­ko­vars­tvo­Gori­ca­v novi­Gori­ci,­zami­slil­akci­jo,­ki­naj­bi­vodi­la­v re­vi­ta­li­za­ci­jo­bre­gi­nja.
Re­zul­tat­v uvo­du­ome­nje­ne­ga­teren­ske­ga­dela­Sim­či­če­ve­eki­pe­je­bila­jav­na­pred­sta­vi­tev­in­raz­sta­va­ pred­lo­ga­ revi­ta­li­za­ci­je­ bre­gi­nja.­ Sim­čič­ je­ po­ nemš­ki­ meto­do­lo­gi­ji,­ kate­re­ glav­ni­ namen­ je­ bilo
nav­du­še­va­nje­ozi­ro­ma­moti­vi­ra­nje­pre­bi­val­cev,­na­pano­je­name­stil­šte­vil­ne­ris­be­s pred­lo­gi­za­obno­vo­bre­ginj­skih­stavb,­po­kate­rih­bi­te­na­zunaj­ohra­ni­le­izvir­no­podo­bo,­zno­traj­pa­dobi­le­mož­no­sti­za
sodob­ni­bivanj­ski­stan­dard­(Sim­čič 2008).
Po­po­tre­sna­obno­va­bre­gi­nja­se­je­odvi­la­izred­no­hitro,­saj­je­bila­veči­na­pre­bi­val­cev­že­do­kon­ca
leta 1976­vse­lje­na­v nova­stal­na­domo­va­nja.­Skle­nje­no­je­bilo,­da­se­od­sta­re­ga­bre­gi­nja­zaš­či­ti­in­obno­vi­ manj­še,­ najz­na­čil­nej­še­ jedro­ vasi,­ ki­ obse­ga­ ograd­ s še­sti­mi­ hišni­mi­ šte­vil­ka­mi­ s pri­pa­da­jo­či­mi
gos­po­dar­ski­mi­in­dru­gi­mi­objek­ti.­Kljub­načr­tu­obno­ve­danes­še­edi­ne­ga­spo­me­niš­ko­zaš­či­te­ne­ga­ogra­da­v je­dru­sta­re­ga­bre­gi­nja­do­kon­ca­leta 1977­(jug 1976),­so­stav­be­s še­sti­mi­hišni­mi­šte­vil­ka­mi­na­obno­vo
čaka­le­vse­do­leta 1996­(Ton­kli 2008).­Za­nji­ho­vo­obno­vo­je­zasluž­no­Turi­stič­no­druš­tvo­bre­ginj,­ki­se
je­pri­jav­lja­lo­na­nacio­nal­ne­raz­pi­se­iz­naslo­va­za­vzdr­že­va­nje­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov,­nekaj­pa­je­pri­mak­ni­la­še­leta 1994­usta­nov­lje­na­Obči­na­Koba­rid,­ki­je­v nas­prot­ju­z nek­da­njo­veli­ko­Obči­no­Tol­min
za­reše­va­nje­sta­re­ga­bre­ginj­ske­ga­ogra­da­poka­za­la­več­poslu­ha.
3.2 Študija primera: Pušja vas
na­se­lje­Puš­ja­vas­(Ven­zo­ne)­je­sedež­istoi­men­ske­obči­ne,­ki­leži­na­rav­ni­ci­leve­ga­bre­ga­reke­Til­ment,­35 ki­lo­me­trov­sever­no­od­Vid­ma­v Ita­li­ji.­Zgo­do­vin­sko­jedro­zno­traj­mest­ne­ga­obzid­ja­je­bilo
leta 1965­raz­gla­še­no­za­kul­tur­ni­spo­me­nik­držav­ne­ga­pome­na­(bel­li­na­in­sode­lav­ci 2006).­V enaj­stih
letih,­od 1965­do 1976,­je­Dežel­no­nad­zor­niš­tvo­za­kul­tur­no­dediš­či­no­uspe­lo­popi­sa­ti,­izme­ri­ti,­ski­ci­ra­ti,­foto­gra­fi­ra­ti­in­kata­lo­gi­zi­ra­ti­vso­pre­mič­no­in­nepre­mič­no­kul­tur­no­dediš­či­no.­Zad­nje­ažu­ri­ra­nje
foto­do­ku­men­ta­ci­je­je­bilo­izve­de­no­februar­ja 1976 –­dva­mese­ca­pred­potre­som.
V Puš­ji­vasi­so­bili­vsi­podat­ki­zbra­ni­homo­ge­no­in­cen­tra­li­zi­ra­ni­v skup­nem­kata­lo­gu.­Ta­je­na­enem
mestu­zaob­je­mal­vso­dediš­či­no­v vseh­zaseb­nih­stav­bah,­cerk­vah­in­pala­čah.­To­je­bila­bis­tve­na­pred­nost­pred­dru­gi­mi­mesti­v Ita­li­ji,­kjer­je­naj­več­ji­prob­lem­pri­tovrst­nih­popi­sih­in­kata­lo­gi­za­ci­jah­kul­tur­ne
dediš­či­ne­mno­ži­ca­raz­lič­nih­jav­nih­in­zaseb­nih­insti­tu­cij,­med­kate­ri­mi­obi­čaj­no­vsa­ka­skr­bi­le­za­en
seg­ment­dediš­či­ne,­pri­nje­nem­varo­va­nju­pa­si­insti­tu­ci­je­lah­ko­celo­kon­ku­ri­ra­jo­(Di­ber­nar­do 2008).
Za­dvig­zave­da­nja­o kul­tur­ni­dediš­či­ni­med­pre­bi­val­ci­in­šir­šo­med­na­rod­no­jav­nost­jo­je­s šte­vil­ni­mi
stro­kov­ni­mi­in­znans­tve­ni­mi­pub­li­ka­ci­ja­mi­v znat­ni­meri­pris­pe­va­lo­leta 1971­usta­nov­lje­no­druš­tvo
pri­ja­te­ljev­Puš­je­vasi­(As­so­cia­zio­ne­ami­ci­di­Ven­zo­ne).
Po­tre­sa­sta­v Puš­ji­vasi­pod­ruše­vi­na­mi­pusti­la­47 mr­tvih­in­le­red­ke­poš­ko­do­va­ne­nepo­ru­še­ne­stav­be­(bel­li­na­in­sode­lav­ci 2006).­Obno­va­spo­me­niš­ko­zaš­či­te­ne­ga­zgo­do­vin­ske­ga­jedra­zno­traj­mest­ne­ga
obzid­ja­je­pote­ka­la­s pou­dar­kom­na­obno­vi­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Odlo­če­no­je­bilo,­da­mora­biti­zgo­do­vin­sko­mest­no­jedro­obnov­lje­no­sklad­no­s po­tre­sno­var­ni­mi­teh­nič­ni­mi­reši­tva­mi,­ki­naj­bi­čim­bolj
sle­di­le­izvir­ni­kom.
Da­nes­ima­v ob­nov­lje­ni­pala­či­Org­na­ni­Mar­ti­na­svo­je­pro­sto­re­Doku­men­ta­cij­ski­cen­ter­o pro­sto­ru­in­kul­tur­nih­dobri­nah­(Cen­tro­di­docu­men­ta­zio­ne­su­ter­ri­to­rio­e­beni­cul­tu­ra­li).­Doku­men­ta­cij­ski­odde­lek
hra­ni­šte­vil­ne­pisne­in­zapi­sa­ne­ust­ne­vire,­član­ke­in­foto­gra­fi­je,­ki­so­pomemb­ni­za­preu­če­va­nje­fur­lan­ske­ga­potre­sa.­Didak­tič­ni­odde­lek,­name­njen­šol­ski­pub­li­ki,­na­nazo­ren­način­pri­ka­že­vse­v zve­zi
49
Pri­mož­Pipan
s po­tre­som­in­nje­go­vi­mi­posle­di­ca­mi­kot­narav­nim­poja­vom­in­narav­no­nesre­čo.­Let­no­ga­obiš­če­vsaj
300 šol­skih­raz­re­dov,­torej­oko­li­6000 učen­cev­(Di­ber­nar­do 2008).­19. 9. 2009,­33 let­po­potre­su,­je­bila
v pro­sto­rih­pala­če­odpr­ta­stal­na­raz­sta­va­»Tie­re­Motus«­(po­tres).­Med­šte­vil­ni­mi­inte­rak­tiv­ni­mi­avdio­vi­zual­ni­mi­ pri­ka­zi­ potre­sa­ in­ nje­go­vih­ posle­dic­ izsto­pa­ta­ potre­sni­ simu­la­tor­ in­ vir­tual­ni­ model
poru­ši­tve­stol­ni­ce­v Puš­ji­vasi­pono­či­6. 5. 1976­(Me­deos­si 2009).­Ob­kul­tur­nem­in­social­nem­vidi­ku
ima­obnov­lje­no­zgo­do­vin­sko­jedro­Puš­je­vasi­pomemb­no­gos­po­dar­sko­funk­ci­jo­z vi­di­ka­turiz­ma,­saj
ga­na­leto­obiš­če­do­200.000 tu­ri­stov.­naj­več,­70.000 obi­sko­val­cev,­vsa­ko­leto­bele­ži­jo­na­sred­nje­veš­ki
praz­nik­buč­(Fe­sta­del­la­Zuc­ca),­ki­ga­orga­ni­za­ci­ja­Pro­Loco­Ven­zo­ne­pri­re­ja­od 1991.­Turi­sti­v Puš­ji
vasi­let­no­v 200 tu­ri­stič­nih­ležiš­čih­ustva­ri­jo­27.000 no­či­tev­(Di­ber­nar­do 2008;­Pipan 2011).
3.3 Študija primera: Bordano
Ob­či­na­bor­da­no­leži­na­desnem­bre­gu­reke­Til­ment,­30 ki­lo­me­trov­sever­no­od­Vid­ma­v Ita­li­ji.­V ob­či­ni,­kjer­danes­v dveh­nase­ljih­živi­800 pre­bi­val­cev,­so­avstrij­ski­ento­mo­lo­gi­leta 1905­na­območ­ju­gore
San­Simeo­ne­popi­sa­li­500 vrst­metu­ljev­(Ste­fa­nut­ti 2001;­Tomat 2006).­bor­da­no­je­bil­že­pred­potre­so­ma­v letu 1976­v pri­mer­ja­vi­s Puš­jo­vas­jo­z vi­di­ka­spo­me­niš­ke­ga­vars­tva­rev­na­obči­na,­brez­kak­šne
poseb­ne­omem­be­vred­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Še­tisto­malo,­kar­je­je­bilo,­je­bila­uni­če­na­v dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni.­Ome­nje­na­potre­sa­sta­poš­ko­do­va­la­veči­no­stavb­v ob­či­ni.­Od­457 poš­ko­do­va­nih­stavb­so
jih­obno­vi­li­le­63,­osta­lih­394 so­mora­li­poru­ši­ti­in­zgra­di­ti­povsem­na­novo.
Ob­či­na­je­od 1986­do 2002­finan­ci­ra­la­izda­jo­18 knjig­na­temo­zgo­do­vi­ne,­topo­no­ma­sti­ke,­nara­ve
in­umet­no­sti­mura­lov­(po­sli­ka­ve­hišnih­fasad).­neka­te­re­med­nji­mi­so­ob­ita­li­jan­skem­izš­le­še­v nemš­kem­in­angleš­kem­jezi­ku­(To­mat 2006).­Pub­li­ka­ci­je,­ki­so­jih­veči­no­ma­napi­sa­li­lokal­ni­avtor­ji, pred­stav­lja­jo
skr­ben­popis­dediš­či­ne,­pove­za­ne­z ob­moč­jem­obči­ne­bor­da­no.­na­pod­la­gi­zbra­ne­ga­zna­nja­so­kot­temelj
za­lokal­ni­dopol­nil­ni­raz­voj­iden­ti­fi­ci­ra­li­narav­no­dediš­či­no –­metu­lje,­iz­kate­rih­so­ustva­ri­li­zgod­bo
o bor­da­nu,­vasi­metu­ljev.
Leto 1994­velja­za­zače­tek­pro­jek­ta­Pavees­(fur­lan­ski­izraz­za­metu­lje),­za­kate­re­ga­je­obči­na­usta­no­vi­la­zadru­go­z ena­kim­ime­nom.­Takrat­je­obči­na­izda­la­knji­go­izpod­peres­lokal­nih­razi­sko­val­cev
Gulia­na­Maniar­di­sa­in­Fede­ri­ca­Sgo­bi­na­z na­slo­vom­Pavees,­v ka­te­ri­sta­na­območ­ju­bliž­nje­gore­San
Simeo­ne­doku­men­ti­ra­la­100 vrst­dnev­nih­in­450 vrst­noč­nih­metu­ljev­(To­mat 2006).­Sle­di­li­so­šte­vil­ni­med­na­rod­ni­nate­ča­ji­za­naj­bolj­še­foto­gra­fi­je,­ilu­stra­ci­je­za­otroš­ke­prav­lji­ce­in­od 1996­dalje­za­mura­le;
vse­na­temo­metu­ljev­(To­mat 2006).­Hišne­fasa­de­so­dali­na­raz­po­la­go­za­posli­ka­ve­šte­vil­ni­pre­bi­val­ci
bor­da­na­in­Inter­nep­pa.­Leta 2002­je­fasa­de­hiš­v bor­da­nu­in­Inter­nep­pu­kra­si­lo­236 mu­ra­lov­(Zuc­con,
Costan­ti­ni­in­Colom­bo 2002),­leta 2006­pa­že­pre­ko­300 mu­ra­lov,­ki­so­jih­nasli­ka­li­priz­na­ni­umet­ni­ki­iz­Ita­li­je­in­tuji­ne­(To­mat 2006).­Obči­na­bor­da­no­je­danes­nekak­šna­gale­ri­ja­na­pro­stem,­kjer­šte­vil­ni
obi­sko­val­ci­sko­raj­na­vsa­ki­hiši­lah­ko­obču­du­je­jo­umet­niš­ke­mura­le.
Konč­no­pre­poz­nav­nost­v evrop­skem­smi­slu­je­pro­jek­tu­Pavees­vti­sni­la­Hiša­metu­ljev­(La­casa­del­le­far­fal­le),­ki­je­odpr­la­vra­ta­5. 4. 2003.­V njej­si­je­mogo­če­ogle­da­ti­500 vrst­živih­metu­ljev­iz­cele­ga
sve­ta.­bor­da­no­je­leta 2004­zara­di­raz­lič­nih­pri­re­di­tev,­pove­za­nih­z me­tu­lji,­obi­ska­lo­130.000 iz­let­ni­kov­(To­mat 2006).­Vstop­ni­no­v hi­šo­metu­ljev­vsa­ko­leto­pla­ča­več­kot­50.000 obi­sko­val­cev­(Pic­co 2008).
3.4 Študija primera: Mednarodni prostovoljni delovni tabori v Muzeju solinarstva v Sečoveljskih
solinah
Mu­zej­soli­nars­tva­v Se­čo­velj­skih­soli­nah,­del­Pomor­ske­ga­muze­ja­»Ser­gej­Maše­ra«­Piran,­je­bil­v ob­nov­lje­ni­soli­nar­ski­hiši­na­območ­ju­Cava­ne 131­ob­kana­lu­Gias­si­odprt­leta 1991­(Rav­nik 1992).­Soli­nar­ski
skan­sen,­v pra­vem­pome­nu­bese­de­kot­muzej­na­pro­stem,­je­začel­delo­va­ti­leta 1999­s po­let­ni­mi­tabo­ri,­ saj­ so­ nji­ho­vi­ ude­le­žen­ci­ žive­li­ v mu­zej­ski­ soli­nar­ski­ hiši,­ pri­de­lo­va­li­ sol­ in­ oprav­lja­li­ osta­la
soli­nar­ska­dela,­s ka­te­ri­mi­so­se­obi­sko­val­ci­muze­ja­lah­ko­sez­na­ni­li­v ži­vo.­Pov­pre­čen­petur­ni­delov­nik­je­bil­zara­di­spe­ci­fič­no­sti­dela­in­sre­do­zem­skih­pod­neb­nih­raz­mer­raz­de­ljen­na­dva­dela.­V ju­tra­njih
50
Več­funk­cij­ska­vlo­ga­kul­tur­ne­dediš­či­ne
urah­so­pro­sto­volj­ci­pod­stro­kov­nim­vods­tvom­soli­nar­ja­na­dveh­aktiv­nih­muzej­skih­sol­nih­poljih­pobi­ra­li­ sol­ in­ jo­ s sa­mo­kol­ni­ca­mi­ vozi­li­ v skla­diš­če.­ Ob­ ugod­nih­ vre­men­skih­ raz­me­rah­ so­ iz­ sol­ne­ga
polja v 300 me­trov­odda­lje­no­skla­diš­če­dnev­no­pre­pe­lja­li­do 120 pol­no­nalo­že­nih­samo­kol­nic­soli.­Poz­no­popold­ne­so­pro­sto­volj­ci­obnav­lja­li­solin­ske­nasi­pe­in­kana­le­na­osta­lih­dveh­neak­tiv­nih­muzej­skih
sol­nih­poljih.­Ob­ohra­nja­nju­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­spoz­na­va­nju­nara­ve,­med­kul­tur­ne­mu­spoz­na­va­nju
in­dru­že­nju,­je­bil­eden­od­bis­tve­nih­name­nov­med­na­rod­nih­pro­sto­volj­nih­delov­nih­tabo­rov­v so­li­nah­popu­la­ri­za­ci­ja­izo­bra­že­val­ne­ga­in­razi­sko­val­ne­ga­dela­ter­eko­tu­riz­ma.­Leta 2003­se­je­tabo­ru­pri­dru­ži­la
razi­sko­val­ka­jana­Laga­nis­z uni­ver­ze­v novi­Gori­ci,­ki­je­za­potre­be­znans­tve­ne­razi­ska­ve­o emer­gij­ski­ana­li­zi,­kot­indi­ka­tor­ju­vred­no­te­nja­traj­nost­ne­ga­gos­po­dar­je­nja­z na­rav­ni­mi­viri,­preu­či­la­pro­ces
pri­do­bi­va­nja­soli­v Mu­ze­ju­soli­nars­tva­(ba­bič 2005;­Laga­nis­in­Debe­ljak 2006).­Iste­ga­leta­je­bilo­posne­to­gra­di­vo­za­krat­ki­doku­men­tar­ni­film­»Zgod­ba­o soli«,­name­njen­pred­sta­vi­tvi­Sečo­velj­skih­solin,­Muze­ja
soli­nars­tva­ter­med­na­rod­nih­pro­sto­volj­nih­delov­nih­tabo­rov.­Slo­ven­ska­raz­li­či­ca­je­izš­la­leta 2004,­angleš­ka­pa­leta 2006­(Čr­ni­vec,­Pipan­in­Žab­jek 2004;­Črni­vec,­Pipan­in­Žab­jek 2006).­Za­potre­be­uči­te­ljev
pri­pou­ku­v šo­lah­je­film­izšel­tudi­kot­pri­lo­ga­član­ka­v stro­kov­ni­revi­ji­Geo­gra­fi­ja­v šo­li­(Pi­pan­in­Črni­vec 2007).
Eden­od­bis­tve­nih­name­nov­tabo­rov­je­osveš­ča­nje­jav­no­sti­o po­me­nu­Sečo­velj­skih­solin­prek­medi­jev.­To­delo­ni­bilo­nič­laž­je­od­fizič­ne­ga­dela­na­sol­nih­poljih.­Pri­odno­sih­z jav­nost­mi­se­je­orga­ni­za­tor­rav­nal­po­pra­vi­lu:­»Če­medi­ji­o do­god­ku­ne­poro­ča­jo,­potem­dogod­ka­ni«.­Kraj­ši­ali­dalj­ši­medij­ski
pris­pev­ki­o ta­bo­rih­so­bili­objav­lje­ni­v 23 ra­dij­skih­in­25 te­le­vi­zij­skih­odda­jah,­dogo­dek­pa­je­bil­zabe­le­žen­še­v 40 član­kih­v raz­lič­nih­tiska­nih­medi­jih.­Muze­ju­soli­nars­tva­Pomor­ske­ga­muze­ja­»Ser­gej­Maše­ra«­ Piran­ je­ bila­ 9. ju­li­ja 2004­ izro­če­na­ meda­lja­ Evrop­ske­ uni­je –­ EuROPA­ nOSTRA,­ in­ sicer­ za
pri­za­de­va­nja­pri­ohra­nja­nju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ka­te­go­ri­ji­kul­tur­na­pokra­ji­na­za­leto 2003.­V urad­ni­obraz­lo­ži­tvi­nagra­de­piše,­da­si­je­muzej­nagra­do­pri­slu­žil­za­vzor­no­revi­ta­li­za­ci­jo­kul­tur­ne­pokra­ji­ne,­vključ­no­z ob­no­vi­tvi­jo­sol­nih­polj,­z na­me­nom­pri­do­bi­va­nja­soli­po­tra­di­cio­nal­ni­meto­di­v skla­du
in­sozvoč­ju­z na­rav­nim­oko­ljem.­K pri­do­bi­tvi­nagra­de­so­pomemb­no­pri­po­mo­gli­med­na­rod­ni­pro­sto­volj­ni­delov­ni­tabo­ri.­nagra­da­je­ime­la­mul­ti­pli­ka­tor­ski­zna­čaj,­saj­je­to­prvi­pri­mer,­da­je­bila­pode­lje­na­ kak­šni­ usta­no­vi­ v Slo­ve­ni­ji.­ Podob­no­ kot­ nagra­da­ druž­be­ Ford­ za­ ohra­nja­nje­ narav­ne­ in
kul­tur­ne­dediš­či­ne­(Ford­Con­ser­va­tion­and­Envi­ron­men­tal­Grants)­je­spod­bu­di­la­šte­vil­ne­dru­ge­orga­ni­za­ci­je,­ki­se­ukvar­ja­jo­s kul­tur­no­dediš­či­no­in­jim­odpr­la­novo­mož­nost­za­popu­la­ri­za­ci­jo­nji­ho­ve­ga­delo­va­nja.
3.5 Študija primera: Črni Vrh nad Idrijo
V Čr­nem­Vrhu­nad­Idri­jo­so­v ok­vi­ru­pro­jek­ta­SY_CuLT­our­iska­li­kul­tur­ne­prvi­ne­z raz­voj­nim­poten­cia­lom.­V nas­prot­ju­z urad­no­regi­stri­ra­ni­mi­objek­ti­kul­tur­ne­dediš­či­ne­s stra­ni­Zavo­da­za­vars­tvo­kul­tur­ne
dediš­či­ne­Slo­ve­ni­je­so­lokal­ni­delež­ni­ki­na­delav­ni­cah­na­osno­vi­par­ti­ci­pa­tiv­ne­ga­pri­sto­pa­pre­poz­na­li
dru­gač­ne­kul­tur­ne­prvi­ne.
»Na­črno­vrš­ki­delav­ni­ci­so­ude­le­žen­ci­na­vpra­ša­nje,­kate­re­vred­no­te­bi­v svo­jem­lokal­nem­oko­lju­izpo­sta­vi­li,­po­last­ni­pre­so­ji­naved­li­in­v na­da­lje­va­nju­raz­vr­sti­li­vred­no­te,­za­kate­re­so­meni­li,­da­ima­jo­raz­voj­ni
poten­cial.­Naj­bo­lje­je­bilo­oce­nje­no­opa­zo­va­nje­noč­ne­ga­neba­v ob­ser­va­to­ri­ju­na­Javor­ni­ku,­poleg­tega­pa
še­ohra­nja­nje­pri­de­la­ve­in­pre­de­la­ve­lanu,­Trnov­ski­mara­ton,­Matuc­kar­je­va­pot­in­Feld­ban –­tra­sa­želez­ni­ce«­(Šmid­Hri­bar­in­Ledi­nek­Lozej 2013).­Ini­cia­tiv­na­sku­pi­na,­ki­se­je­orga­ni­zi­ra­la­z na­me­nom­obu­di­tve
pri­de­la­ve­in­pre­de­la­ve­lanu,­si­je­za­dol­go­roč­ni­cilj­med­dru­gim­zasta­vi­la­tudi­nova­delov­na­mesta.­Med
pro­ce­som­obu­ja­nja­tovrst­ne­dediš­či­ne­so­se­pove­za­li­z Eko­mu­ze­jem­iz­doli­ne­Peio­v ita­li­jan­ski­pokra­ji­ni­ Tren­ti­no.­ Po­ ogle­du­ tam­kajš­nje­ prak­se­ ohra­nja­nja­ tovrst­ne­ kul­tur­ne­ dediš­či­ne­ in­ izme­nja­vi
izku­šenj­so­pobud­ni­ki­iz­Črne­ga­Vrha­ugo­to­vi­li,­da­bodo­pri­oživ­lja­nju­tovrst­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne­vsaj
v za­čet­nem­obdob­ju­name­sto­more­bit­ne­ga­zasluž­ka­ali­nema­ra­celo­poten­cial­nih­novih­delov­nih­mest
zaen­krat­v os­pred­ju­oseb­no­zado­voljs­tvo­sode­lu­jo­čih­posa­mez­ni­kov,­vklju­če­nost­v med­ge­ne­ra­cij­ski­pre­nos­znanj­iz­sta­rih­na­mla­de­in­moč­nej­ša­pove­za­nost­doma­či­nov­med­seboj.
51
Pri­mož­Pipan
4 Razprava in sklep
Kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­sve­tov­ne­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­v 5. čle­nu­med­dru­gim­pozi­va­drža­ve­pod­pi­sni­ce­k pri­za­de­va­nju­za­spre­jem­poli­tik,­ki­kul­tur­ni­in­narav­ni­dediš­či­ni­daje­jo­funk­ci­jo­v živ­lje­nju
skup­no­sti.­(Con­ven­tion … 1972).­Funk­ci­ja­in­raba­kul­tur­ne­dediš­či­ne­sta­pomemb­na­atri­bu­ta,­ki­ju­v kon­tek­stu­avten­tič­no­sti­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ome­nja­82. člen­Smer­nic­za­ude­ja­nja­nje­Kon­ven­ci­je­o vars­tvu
sve­tov­ne­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­(Ope­ra­tio­nal … 2012).
Iz­bra­ni­štu­di­ji­pri­me­rov­naka­zu­je­jo,­da­ima­kul­tur­na­dediš­či­na­več­plast­no­in­več­funk­cio­nal­no­vlo­go.­V prvi­vrsti­lah­ko­kre­pi­iden­ti­te­to­in­social­no­pove­za­nost­zno­traj­lokal­ne­skup­no­sti,­ima­vzgoj­no
in­izo­bra­že­val­no­vlo­go,­je­pri­lož­nost­za­razi­sko­val­no­dejav­nost,­kanal­za­trže­nje,­hkra­ti­pa­tudi­spod­bu­je­va­lec­turiz­ma.­Pous­tvar­ja­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­nudi­pri­lož­nost­za­bolj­še­oseb­no­zado­voljs­tvo,­social­no
vklju­če­nost,­med­ge­ne­ra­cij­ski­dia­log,­raz­voj­obr­ti­in­pod­jet­niš­tva,­kar­lah­ko­vodi­v do­dat­ni­zaslu­žek­ali
celo­nova­delov­na­mesta.
bi­ga­ran,­Maz­zo­la­in­Ste­fa­ni­(2013)­so­razi­sko­va­li­uspe­šnost­upo­ra­be­kul­tur­nih­vred­not­na­pode­že­lju.­Po­nji­ho­vo­je­za­uspe­šnost­upo­ra­be­kul­tur­ne­dediš­či­ne­bolj­kot­ona­sama­pomemb­na­spo­sob­nost
vseh­vple­te­nih­delež­ni­kov­pri­nje­ni­upo­ra­bi­in­raz­vi­ja­nju­z na­me­nom­kre­pi­tve­lokal­nih­virov.­nji­ho­va
ana­li­za­dobrih­praks­uprav­lja­nja­kul­tur­nih­vred­not­je­poka­za­la,­da­je­za­uspe­šno­dobro­prak­so pomemb­na:­1. ak­tiv­na­par­ti­ci­pa­ci­ja­lokal­nih­delež­ni­kov;­2. po­li­tič­na­volja,­ki­vpli­va­med­dru­gim­na­eko­nom­ske
in­sicerš­nje­spod­bu­de;­in­3. pod­jet­nost­pri­trže­nju­in­pro­mo­ci­ji­(Šmid­Hri­bar­in­Ledi­nek­Lozej 2013).
V tem­ozi­ru­je­potre­ben­raz­mi­slek,­na­kak­šen­način­kul­tur­ne­vred­no­te­pove­za­ti­v ce­lo­vi­to­zgod­bo­ozi­ro­ma­pro­dukt,­ki­bo­na­pode­že­lje­pri­ne­sel­raz­voj­in­ga­bo­moč­trži­ti.­name­sto­iska­nja­krat­ko­roč­nih
dobič­kov­je­pri­tem­tre­ba­upo­šte­va­ti­dol­go­roč­ne­fizič­ne,­druž­be­ne,­eko­nom­ske,­kul­tur­ne­in­okolj­ske
kori­sti­lokal­ne­skup­no­sti­(Lou­lan­ski­in­Lou­lan­ski 2014;­Šmid­Hri­bar­in­Ledi­nek­Lozej 2013).
Pa­ra­fra­za­raz­miš­lja­nja­arhi­tek­ta­Sim­či­ča­na­pri­me­ru­vzor­no­obnov­lje­ne­ga­nase­lja­Šmart­no­v Go­riš­kih­brdih­(Sar­doč 2013)­na­raven­celot­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne­se­gla­si,­da­mora­biti­kul­tur­na­dediš­či­na
v funk­ci­ji­pre­bi­val­cev,­ožje­ga­ter­šir­še­ga­območ­ja.­Kul­tur­na­dediš­či­na­je­vred­na­toli­ko,­kot­daje­dru­gim,­in­če­ne­bo­daja­la­nič,­ni­vred­na­nič.­To­sled­nje­pa­je­že­stvar­nasled­njih­gene­ra­cij.
5 Viri in literatura
Anko,­b. 2008:­Ljub­ljan­sko­bar­je­kot­narav­na­dediš­či­na.­Ljub­ljan­sko­bar­je.­Ljub­lja­na.
ba­bič,­j. 2005:­Emergy­Analy­sis­of­the­Salt­Pro­duc­tion­Pro­cess­at­the­Sečov­lje­Salt­pans,­Slo­ve­nia.­Emergy
Synthe­sis­3.­Pro­cee­dings­from­the­Third­bien­nial­Emergy­Con­fe­ren­ce.­Gai­nes­vil­le.
bel­li­na,­A.,­De­Col­le,­A.,­Moret­ti,­A.,­Quen­do­lo,­A. 2006:­Ven­zo­ne –­La­rico­stru­zio­ne­di­un­cen­tro­sto­ri­co.­bol­le­ti­no­dell’as­so­cia­zio­ne­»Ami­ci­di­Ven­zo­ne«­35.­Ven­zo­ne.
bi­ga­ran,­F.,­Maz­zo­la,­A.,­Ste­fa­ni,­A. 2013:­Enhan­cing­Ter­ri­to­rial­Capi­tal­for­Deve­lo­ping­Moun­tain­Areas:
the­Exam­ple­of­Tren­ti­no­and­its­use­of­Medi­ci­nal­and­Aro­ma­tic­Plants.
Acta­geo­grap­hi­ca­Slo­ve­ni­ca­53-2.­Ljub­lja­na.­DOI:­10.3986/AGS53403
Con­ven­tion­Con­cer­ning­the­Pro­tec­tion­of­the­World­Cul­tu­ral­and­natu­ral­Heri­ta­ge.­unESCO.­1972.
Pariz.­Med­mrež­je:­http://whc.unes­co.org/arc­hi­ve/con­ven­tion-en.pdf­(6. 8. 2013).
Čr­ni­vec,­V.,­Pipan,­P.,­Žab­jek,­I. 2004:­Zgod­ba­o soli.­Piran.
Čr­ni­vec,­V.,­Pipan,­P.,­Žab­jek,­I. 2006:­The­Story­About­Salt.­Piran.
Di­ber­nar­do,­A. 2008:­Aldo­Di­ber­nar­do,­Pro­Loco­Ven­zo­ne,­Puš­ja­vas.­ust­ni­vir,­15. 10. 2008.­Zvoč­ni
zapis­pri­avtor­ju.
Gei­pel,­R.­1982:­Disa­ster­and­Recon­struc­tion.­Lon­don.
Gra­ham,­b. 2002:­Heri­ta­ge­as­Know­led­ge:­Capi­tal­or­Cul­tu­re?­urban­Stu­dies­39-5–6.­Abing­don.
52
Več­funk­cij­ska­vlo­ga­kul­tur­ne­dediš­či­ne
jug,­D.­1976:­Zabe­lež­ka­s pos­ve­ta­pred­stav­ni­kov­Repub­liš­ke­ga­komi­te­ja­za­kul­tu­ro­repub­liš­ke­ga­in­regio­nal­ne­ga­zavo­da­za­spo­me­niš­ko­vars­tvo­ter­pred­stav­ni­kov­obči­ne­Tol­min,­ki­je­bil­28. 9. 1976­ob­10. uri
v Tol­mi­nu.­Tol­min.
La­ga­nis,­j.,­Debe­ljak,­M. 2006:­Sen­si­tvity­Analy­sis­of­the­Emergy­Flows­at­the­Solar­Salt­Pro­duc­tion­Pro­cess­in­Slo­ve­nia.­Eco­lo­gi­cal­Model­ling 194–1-3.­Amster­dam.
Lou­lan­ski,­V.,­Lou­lan­ski,­T. 2014:­The­Heri­ti­za­tion­of­bul­ga­rian­Rose.­Acta­geo­grap­hi­ca­Slo­ve­ni­ca­54-2.
Ljub­lja­na.­DOI:­10.3986/AGS54408­(in­press).
Me­deos­si,­P. 2009:­Ven­zo­ne,­saba­to 19­si­inau­gu­ra­l’in­te­res­san­te­museo­labo­ra­to­rio­»Tie­re­Motus«.­Mes­sa­ge­ro­ Vene­to,­ 14. 9. 2009.­ Med­mrež­je:­ http://www.in­fon­da­zio­ne.it/stam­pa/ar­ti­co­li/8429895/
mo­stra_ar­ti­co­lo­(10. 7. 2013).
Med­mrež­je 1:­ http://www.zvkds.si/sl/zvkds/vars­tvo-kul­tur­ne-de­dis­ci­ne/o-kul­tur­ni-de­dis­ci­ni/kaj-jekulturna-de­dis­ci­na/­(6. 8. 2013).
Mi­klav­čič-bre­zi­gar,­ I. 1983:­ Živ­lje­nje­ v bre­gi­nju­ pred­ potre­som­ leta 1976­ in­ po­ njem.­ Goriš­ki­ let­nik 10-39–60.­nova­Gori­ca.
Ope­ra­tio­nal­Gui­de­li­nes­for­the­Imple­men­ta­tion­of­the­World­Heri­ta­ge­Con­ven­tion.­World­Heri­ta­ge­Cen­tre. 2012.­Pariz.­Med­mrež­je:­http://whc.unes­co.org/arc­hi­ve/op­gui­de12-en.pdf­(6. 8. 2013).
Oro­žen­Ada­mič,­M. 1980:­nepo­sred­ni­učin­ki­potre­sa­v po­kra­ji­ni.­Potre­sni­zbor­nik.­Tol­min.
Pic­co,­E. 2008:­Eno­re­Pic­co,­župan­obči­ne­bor­da­no­v le­tih 1985–2006.­ust­ni­vir,­26. 10. 2008.­Zvoč­ni
zapis­pri­avtor­ju.
Pi­pan,­P.,­Črni­vec,­V. 2007:­Zgod­ba­o soli.­Geo­gra­fi­ja­v šo­li 16-3.­Ljub­lja­na.
Pi­pan,­P., 2009:­Vpliv­pro­jek­tov­med­na­rod­ne­ga­pro­sto­volj­ne­ga­dela­na­raz­voj­Muze­ja­soli­nars­tva­v Se­čo­velj­skih­soli­nah.­Soli­ne,­ogro­že­na­kul­tur­na­kra­ji­na.­Piran,­Koper.
Pi­pan,­P. 2011:­Pri­mer­ja­va­popo­tre­sne­obno­ve­v Ita­li­ji­in­Slo­ve­ni­ji­po­potre­sih­v Zgor­njem­Posoč­ju­in
Fur­la­ni­ji.­ Dok­tor­ska­ diser­ta­ci­ja.­ Fakul­te­ta­ za­ huma­ni­stič­ne­ štu­di­je­ uni­ver­ze­ na­ Pri­mor­skem.
Koper.
Rav­nik,­M. 1992:­Od­zami­sli­do­pri­čet­ka­obno­vi­tve­nih­del.­Muzej­soli­nars­tva.­Kata­log­št. 7.­Pomor­ski
muzej­»Ser­gej­Maše­ra«­Piran.­Piran.
Sar­doč,­A. 2013:­Šmart­no­naj­bo­v funk­ci­ji­brd.­Pri­mor­ske­novi­ce­31. 5. 2013.­Med­mrež­je:­http://www.
primor­ske.si/Pri­mor­ska/Go­ri­ska/-Smart­no-naj-bo-v-funk­ci­ji-brd-.aspx­(10. 7. 2013).
Sim­čič,­I. 2008:­Izi­dor­Sim­čič,­arhi­tekt­na­Zavo­du­za­spo­me­niš­ko­vars­tvo­Gori­ca­v le­tih 1975–1982.
ust­ni­vir,­2. 11. 2008.­Zvoč­ni­zapis­pri­avtor­ju.
Ste­fa­nut­ti,­P. 2001:­bor­da­no­e­Tar­nep­»I­pae­si­dei­Mura­les«.­Coo­pe­ra­tia­Pavees­di­bor­da­no.­bor­da­no.
Šmid­Hri­bar,­M.,­Tor­kar,­G.,­Hor­vat,­b.,­Vla­du­šič,­D. 2010:­Pomen­digi­tal­ne­enci­klo­pe­di­je­Dedi­pri­ohra­nja­nju­in­sous­tvar­ja­nju­slo­ven­ske­dediš­či­ne.­Etno­log 20.­Ljub­lja­na.
Šmid­Hri­bar,­M.,­Ledi­nek­Lozej,­Š. 2013:­The­Role­of­Iden­ti­fi­ca­tion­and­Mana­ge­ment­of­Cul­tu­ral­Values
at­Deve­lop­ment­of­Rural­Areas.­Acta­geo­gra­fi­ca­Slo­ve­ni­ca­53-2.­Ljub­lja­na.­DOI:­10.3986/AGS53402
To­mat,­L. 2006:­bor­dan­e­Tar­nep,­un­model­lo­di­svi­lup­po­auto­so­ste­ni­bi­le.­Comu­ne­di­bor­da­no.­bordano.
Ton­kli,­P. 2008:­Pavel­Ton­kli,­Turi­stič­no­druš­tvo­bre­ginj,­bre­ginj.­ust­ni­vir,­25. 10. 2008.­Zvoč­ni­zapis
pri­avtor­ju.
Trošt,­S. 1968:­bre­ginj.­Kra­jev­ni­lek­si­kon­Slo­ve­ni­je,­1. knji­ga.­Ljub­lja­na.
Zuc­con,­A.,­Costan­ti­ni,­E.,­Colom­bo,­L. 2001:­bor­da­no­il­pae­se­che­dipin­ge­le­sue­far­fal­le.­Tre­vi­so.
53
54
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­55–70,­Ljubljana­2014
VOJAŠKI SPOPADI IN KULTURNA DEDIŠČINA
dr. Matija Zorn, Primož Gašperič
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
ma­ti­[email protected],­pri­moz.gas­pe­[email protected]
UDK:­913:719(497.1)
719:355(497.1)
IZVLEČEK
Vojaški spopadi in kulturna dediščina
Poš­ko­do­va­nje­ali­uni­če­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­med­vojaš­kim­spo­pa­di­nasta­ne­nena­mer­no­kot­del­kola­te­ral­ne­ško­de­med­vojaš­ki­mi­ope­ra­ci­ja­mi­ali­namer­no­kot­del­voj­ne­poli­ti­ke.­Leta 1954­je­UNESCO­pri­pra­vil
Kon­ven­ci­jo­o vars­tvu­kul­tur­nih­dobrin­v pri­me­ru­obo­ro­že­ne­ga­spo­pa­da­(Haaš­ka­kon­ven­ci­ja),­s ka­te­ro­so
se­pod­pi­sni­ce­zave­za­le,­da­se­bodo­med­vojaš­ki­mi­spo­pa­di­izo­gi­ba­le­uni­če­va­nju­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ter­da
so­tovrst­na­deja­nja­krši­tve­med­na­rod­ne­ga­pra­va.­V de­set­let­jih,­ki­so­sle­di­la,­se­je­kon­ven­ci­ja­izka­za­la­za
neu­čin­ko­vi­to,­kot­v pris­pev­ku­kaže­jo­pri­me­ri­iz­vojn­v nek­da­nji­Socia­li­stič­ni­fede­ra­tiv­ni­repub­li­ki­Jugo­sla­vi­ji.
KLJUČNE­BESEDE
kul­tur­na­dediš­či­na,­vojaš­ki­spo­pa­di,­kul­tur­ni­geno­cid,­Haaš­ka­kon­ven­ci­ja,­Socia­li­stič­na­fede­ra­tiv­na­repub­li­ka­Jugo­sla­vi­ja
ABSTRACT
Armed conf licts and cultural heritage
Da­ma­ge­or­destruc­tion­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge­during­armed­conf­licts­ari­se­acci­den­tally­as­part­of­col­la­te­ral
dama­ge­during­mili­tary­ope­ra­tions­or­as­part­of­a de­li­be­ra­te­policy­of­war.­In 1954,­UNESCO­has­pre­pa­red­a Con­ven­tion­for­the­Pro­tec­tion­of­Cul­tu­ral­Pro­perty­in­the­Event­of­Armed­Conf­lict­(Ha­gue­Con­ven­tion)
to­which­the­par­ties­are­com­mit­ted­to­avoid­the­destruc­tion­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge­during­armed­conf­licts,
and­that­the­se­acts­are­in­vio­la­tions­of­the­inter­na­tio­nal­law.­In­the­deca­des­that­fol­lo­wed,­the­Con­ven­tion­has­pro­ved­inef­fec­ti­ve,­as­the­artic­le­shows­on­exam­ples­of­wars­in­the­for­mer­Yugo­sla­via.
KEY­WORDS
cul­tu­ral­heri­ta­ge,­armed­conf­licts,­cul­tu­ral­geno­ci­de,­Haag­con­ven­tion,­for­mer­Yugo­sla­via
55
Mati­ja­Zorn,­Pri­mož­Gaš­pe­rič
1 Uvod
Ob­stre­lje­va­nje,­uni­če­va­nje­in­ple­nje­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­med­ali­po­vojaš­kih­spo­pa­dih­ima­zelo
dol­go­»tra­di­ci­jo«.­Ome­ni­mo­zapi­se­v Sve­tem­pismu,­na­pri­mer­»… Pre­ko­ra­čil­je­Evfrat,­pro­drl­sko­zi­Mezo­po­ta­mi­jo­in­raz­ru­šil­vsa­utr­je­na­mesta­ob­reki­Habór­do­izli­va­v mor­je …«­(Kra­šo­vec 1996:­jdt 2,24),­ter
šte­vil­ne­voj­ne­ali­vojaš­ka­osva­ja­nja­tudi­v ime­nu­boga­(Mil­li­gan 2008, 91).­na­pri­mer­v kri­žar­skih­voj­nah:­»… Ven­dar­krš­čan­ski­vite­zi­in­peša­ki­niso­samo­ropa­li­ampak­so­v svo­jem­bre­zum­ju­tudi­poži­ga­li …«
(Frisch­ler 1976, 156),­evro­pej­sko­osva­ja­nje­Latin­ske­Ame­ri­ke­(sli­ka 1):­»… Ena­ko­je­obža­lo­va­nja­vred­no,­da­so­Tlax­cal­ci­ople­ni­li­Tex­co­co­in­pož­ga­li­pala­če­in­bib­lio­te­ke …«­(Da­vis 1980,­313),­ali­turš­ko­pro­di­ra­nje
po­bal­ka­nu:­»… Sul­tan­Meh­med­II.­se­je­leta 1463­z voj­sko­prib­li­žal­Bobov­cu.­Posad­ka­se­je­pre­da­la,­Tur­ki­pa­so­mesto­in­grad­poru­ši­li …«­(Voje 1994, 176).­Kljub­nešte­tim­podob­nim­pri­me­rom­pa­je­šele­zara­di
obsež­ne­ga­uni­če­va­nja­in­ple­nje­nja­v dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­priš­lo­do­resnej­še­ga­raz­mi­sle­ka­o va­ro­va­nju
kul­tur­ne­dediš­či­ne­med­vojaš­ki­mi­spo­pa­di­(po­glav­je 2),­s ka­te­rim­bi­zaje­zi­li­in­obso­di­li­tovrst­na­deja­nja.­Kljub­tem­pri­za­de­va­njem,­pa­ima­med­vojaš­ki­mi­spo­pa­di­voj­sko­va­nje­pred­nost­pred­zaš­či­to­kul­tur­ne
dediš­či­ne­(Mil­li­gan 2008, 92).­Tako­unes­co­za­spo­pa­de­v nek­da­nji­jugo­sla­vi­ji­v de­vet­de­se­tih­letih­prejš­nje­ga­ sto­let­ja­ ugo­tav­lja,­ da­ je­ pri­ha­ja­lo­ do­ »… po­pol­ne­ga­ »iz­bri­sa­nja«,­ uni­če­nja­ kul­tur­ne­ dediš­či­ne
dolo­če­ne­ga­naro­da­z ob­moč­ja,­na­kate­rem­je­živel,­ter­uni­če­nja­vseh­doka­zov­kul­tur­ne­kon­ti­nui­te­te­in­iden­ti­te­te …«­(Pe­trič 2000, 28;­poglav­je 4).
2 Pravno varstvo kulturne dediščine med vojaškimi spopadi
MATIJA­ZORN
V prav­nih­doku­men­tih­se­pre­ple­ta­jo­izra­zi,­kot­so­kul­tur­ni­spo­me­nik,­kul­tur­na­dobri­na­in­kul­turna
dediš­či­na.­Raz­lič­ni­(novi)­izra­zi­so­pred­vsem­posle­di­ca­raz­šir­ja­nja­obse­ga­vars­tva.­Poleg­že­ome­nje­nih
so­tu­še­kul­tur­na:­vred­no­ta,­dra­go­ce­nost,­bogas­tvo­in­tako­naprej.­Ker­naš­namen­ni­podrob­ne­je­raz­-
Sli­ka 1:­Špan­ci­so­v Pe­ru­ju­poru­ši­li­inkov­ske­temp­lje­in­na­nji­ho­vo­mesto­posta­vi­li­cerk­ve.
56
Vo­jaš­ki­spo­pa­di­in­kul­tur­na­dediš­či­na
čle­nje­va­ti­ter­mi­no­lo­gi­je,­ter­mi­ne­v gro­bem­ena­či­mo­v smi­slu,­kot­je­zapi­sa­la­Petri­če­va­(2000, 6),­da­»… se
danes­name­sto­kul­tur­ne­ga­spo­me­ni­ka­in­kul­tur­ne­dobri­ne­vse­bolj­uve­ljav­lja­izraz­kul­tur­na­dediš­či­na.
Izraz­dediš­či­na­v po­me­nu­kul­tur­ne­dobri­ne­so­v med­na­rod­ni­kon­ven­ci­ji­prvič­upo­ra­bi­li­leta 1969 …«
v Evropski­kon­ven­ci­ji­o vars­tvu­arheo­loš­ke­dediš­či­ne.­Komelj­(1981, 9)­pra­vi,­da­gre­pri­teh­izra­zih­»… na­čel­no … vse­lej­za­eno­in­isto­stvar …«.
ne­ka­te­ri­začet­ke­med­na­rod­ne­ga­siste­ma­vars­tva­kul­tur­nih­dobrin­vidi­jo­v do­lo­či­lih­delf­ske­zve­ze
grš­kih­mest­nih­držav­iz­oko­li 1100 pr. n. št.­(Peić 1992,­462),­ki­so­med­dru­gim­pre­po­ve­do­va­la­ruše­nje
mest­do­teme­ljev­(Pe­trič 2000, 6).­Kasne­je­v an­ti­ki­je­ver­jet­no­naj­bolj­znan­tovr­sten­pri­mer­uni­če­nje
Kar­ta­gi­ne­s stra­ni­Rim­lja­nov­v tret­ji­pun­ski­voj­ni­(146 pr. n. št.):­»… Nato­so­siste­ma­tič­no­poru­ši­li­obzid­je­in­popol­no­ma­uni­či­li­mesto,­nad­kate­rim­je­bilo­izre­če­no­pre­klets­tvo,­da­se­na­nje­go­vih­ruše­vi­nah­nih­če
ne­bi­več­nase­lil …«­(bra­tož 2007, 95).­Iz­rim­ske­ga­obdob­ja­je­med­bolj­zna­ni­mi­uni­če­nji­kul­tur­ne­dediš­či­ne­še­uni­če­nje­jeru­za­lem­ske­ga­temp­lja­leta­70 n. št.­(Asc­her­son 2005, 18).
ne­ka­te­ri­poiz­ku­si­»ko­di­fi­ka­ci­je«­pra­vil­o zaš­či­ti­kul­tur­nih­dobrin­med­vojaš­ki­mi­spo­pa­di­so­obsta­ja­li­že­v 19. sto­let­ju­in­jih­Komelj­(1981, 9)­pri­pi­su­je­uve­ljav­lja­nju­spoz­na­nja­o »uni­ver­zal­ni­last­ni­ni«
kul­tur­ne­dediš­či­ne­in­odgo­vor­no­sti­vseh­držav­za­nje­no­ohra­ni­tev.­Do­19. sto­let­ja­so­oku­pa­cij­ske­sile
kul­tur­ne­dobri­ne­namreč­obrav­na­va­le­kot­pred­met­kra­je­ozi­ro­ma­voj­ne­ga­ple­na,­s temi­dobri­na­mi­pa
so­tudi­pla­če­va­li­voj­ne­odškod­ni­ne­(Ko­melj 1981, 9).­Sto­ne­(2012, 279)­piše,­da­se­je­leta 1796­ver­jet­no­prvič­zgo­di­lo,­da­je­priš­lo­do­pro­te­sta,­ko­je­bil­v Pa­ri­zu­pred­stav­ljen­»voj­ni­plen«­iz­Ita­li­je;­nekaj
deset­umet­ni­kov­je­svo­je­nestri­nja­nje­izra­zi­lo­v ča­sni­ku.
V ča­su­ame­riš­ke­držav­ljan­ske­voj­ne­je­vrhov­no­poveljs­tvo­zvez­ne­voj­ske­leta 1863­izda­lo­navo­di­la­za­kopen­ske­eno­te,­zna­na­kot­»Lie­ber­Code«,­ki­so­dolo­ča­la,­da­je­tre­ba­obrav­na­va­ti­kul­tur­ne­dobri­ne
kot­zaseb­no­last­ni­no,­ki­ne­more­biti­pred­met­zaplem­be­ali­pris­vo­ji­tve­in­se­mora­varo­va­ti­pred­poš­kod­ba­mi.­neko­li­ko­kasne­je­so­v brus­lju­leta 1874­hote­li­kodi­fi­ci­ra­ti­voj­no­pra­vo;­nastal­je­Osnu­tek
med­na­rod­ne­dekla­ra­ci­je­o za­ko­nih­in­pra­vi­lih­rav­na­nja­v voj­ni­(Ko­melj 1981, 10),­a do­spre­jet­ja­ni­priš­lo.­je­pa­dve­deset­let­ji­kasne­je,­leta 1899,­priš­lo­do­spre­jet­ja­Haaš­ke­kon­ven­ci­je­o pra­vi­lih­voj­sko­va­nja
na­kop­nem,­ki­je­vse­bo­va­la­dve­določ­bi­o vars­tvu­kul­tur­nih­dobrin,­in­sicer,­da­je­tre­ba­pri­oble­ga­njih
in­bom­bar­di­ra­nju­zava­ro­va­ti­objek­te,­name­nje­ne­umet­no­sti,­zna­no­sti­in­veri­(27. člen),­ter­da­je­pre­po­ve­da­no­ple­nje­nje,­uni­če­va­nje­ali­poš­ko­do­va­nje­teh­objek­tov­(56. člen).­Ti­določ­bi­je­potr­di­la­tudi­Haaš­ka
kon­ven­ci­ja­o pra­vi­lih­in­obi­ča­jih­voj­sko­va­nja­na­kop­nem­deset­let­je­kasne­je­(leta 1907)­(Pe­trič 2000,­8–9),
v ka­te­ri­je­med­dru­gim­zapi­sa­no:­»… Med­oble­ga­nji­in­bom­bar­di­ra­nji­je­tre­ba­pod­vze­ti­vse­mož­ne­mere,
da­se,­koli­kor­je­to­mogo­če,­pre­pre­či­uni­če­va­nje­zgradb,­name­nje­nih­bogo­služ­ju,­umet­no­sti,­zna­no­sti, … zgo­do­vin­skih­spo­me­ni­kov…,­če­se­le-te­ne­upo­rab­lja­jo­v vo­jaš­ke­name­ne«­(Mil­li­gan 2008, 93).­Deset­let­je­kasne­je,
v ča­su­prve­sve­tov­ne­voj­ne,­se­je­izka­za­lo,­da­te­določ­be­niso­uspe­le­pre­pre­či­ti­veli­ke­ško­de­na­kul­tur­nih­spo­me­ni­kih.­V mno­gih­pri­me­rih­je­bilo­to­pove­za­no­z var­nost­ni­mi­ukre­pi,­ki­niso­ustre­za­li­napred­ku
vojaš­ke­teh­ni­ke­(Pe­trič 2000, 9).­Smo­pa­bili­tudi­med­prvo­sve­tov­no­voj­no­pri­ča­uka­zom,­da­je­tre­ba
varo­va­ti­kul­tur­no­dediš­či­no.­Tako­je­na­pri­mer­vrhov­no­poveljs­tvo­srb­ske­voj­ske­konec­leta 1915­izda­lo­ukaz,­da­je­tre­ba­»… brez­po­goj­no­varo­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­nji­ho­ve­ga­umi­ka­in­biva­nja
[v Gr­či­ji,­op. a.] …«­(Mi­klić 2009, 65).
Pred­ dru­go­ sve­tov­no­ voj­no­ je­ bil­ leta 1935­ pod­pi­san­ »… prvi­ med­na­rod­ni­ dogo­vor,­ pos­ve­čen
izključ­no­vars­tvu­kul­tur­nih­dobrin­v voj­ni­nevar­no­sti …«,­ime­no­van­tudi­Was­hing­ton­ski­ali­Roe­ric­hov
pakt,­ki­je­med­dru­gim­dolo­čal,­da­je­tre­ba­kul­tur­no­bogas­tvo­ena­ko­spo­što­va­ti­in­varo­va­ti­v mir­nem
kot­v voj­nem­času,­da­vars­tvo­uži­va­jo­vsi­zgo­do­vin­ski­spo­me­ni­ki,­razi­sko­val­ne,­umet­niš­ke,­izo­bra­že­val­ne­in­kul­tur­ne­usta­no­ve­v jav­ni­in­zaseb­ni­lasti,­ter­da­je­tre­ba­kul­tur­no­dediš­či­no­ozna­či­ti­s po­seb­no
zasta­vo­(Pe­trič 2000, 9).­Le­nekaj­let­kasne­je­so­se­določ­be­izka­za­le­za­neu­čin­ko­vi­te,­saj­je­med­dru­go
sve­tov­no­voj­no­priš­lo­do­uni­če­nja­mno­ži­ce­kul­tur­nih­zna­me­ni­to­sti,­sta­rih­mest­nih­jeder­(na­pri­mer
Var­ša­va,­Dres­den,­Lübeck),­ter­celo­do­uni­če­nja­»… ce­lot­ne­pomemb­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne [ne­ke­ga,­op. a.]
območ­ja …«­(Pe­trič 2000, 9).­Poseb­na­nemš­ka­orga­ni­za­ci­ja­»Ein­satz­stab­Reich­slei­ter­Rosen­berg«,­ki­jo
je­vodil­naci­stič­ni­ideo­log­Alfred­Rosen­berg­je­siste­ma­tič­no­ropa­la­kul­tur­no­bogas­tvo­na­zase­de­nih­ozem­ljih.­Samo­iz­oku­pi­ra­ne­Fran­ci­je­so­odtu­ji­li­prek­20.000 umet­niš­kih­del­(Cul­tu­ral … 2013).­Podat­ke
57
Mati­ja­Zorn,­Pri­mož­Gaš­pe­rič
o od­tu­je­nih­umet­niš­kih­delih­s stra­ni­naci­stov­med­leto­ma 1933­in 1945­zbi­ra­poseb­na­orga­ni­za­ci­ja
Com­mis­sion­for­Loo­ted­Art­in­Euro­pe (2013),­ki­ima­v svo­jem­regi­stru­prek­25.000 umet­niš­kih­del.
Za­hod­ni­zavez­ni­ki­so­leta 1943­usta­no­vi­li­eno­to­»Mo­nu­ments­and­Fine­Arts­Unit«,­ki­bi­poma­ga­la
pri­zaš­či­ti­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ob­zavez­niš­kih­pro­di­ra­njih­po­Evro­pi.­Eno­ta­je­dopri­ne­sla­k zaš­či­ti­šte­vil­nih­pomemb­nih­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov,­pa­tudi­pri­iska­nju­odtu­je­nih­kul­tur­nih­dobrin­s stra­ni­naci­stov.
nji­ho­vo­delo­so­pod­pi­ra­li­na­naj­viš­jih­rav­neh,­tako­je­na­pri­mer­gene­ral­Dwight­Eisen­ho­wer­maja 1944
kot­vrhov­ni­povelj­nik­zahod­nih­zavez­ni­kov,­pred­izkr­ca­njem­v nor­man­di­ji­izdal­ukaz,­da­je­»… dolž­nost­vsa­ke­ga­povelj­ni­ka,­da­varu­je­in­spo­štu­je … zgo­do­vin­ske­spo­me­ni­ke­in­kul­tur­na­sre­diš­ča …,­kjer­je
to­mogo­če …«­(Sto­ne 2012, 276).­Več­kot­pol­sto­let­ja­kasne­je,­mar­ca 2011,­je­podo­ben­poziv­izre­kel­gene­ral­ni­sekre­tar­unes­ca­ob­spo­pa­dih­v Li­bi­ji,­ko­je­pozval­tako­libij­ske­obla­sti­kot­sile­zve­ze­nATO,­naj
vojaš­ke­ope­ra­ci­je­vodi­jo­proč­od­kul­tur­nih­zna­me­ni­to­sti­(Sto­ne 2012, 280).
Po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­so­na­nürn­berš­kih­pro­ce­sih­prvič­v prav­ni­prak­si­med­obtož­ba­mi­naved­li
tudi­napa­de­na­kul­tur­no­dediš­či­no­(Teij­ge­ler 2006;­Riedl­ma­yer 2007, 126).­Po­voj­ni­so­gle­de­na­vsa­uni­če­nja­tudi­iska­li­nači­ne,­kako­pre­pre­či­ti­tovrst­na­deja­nja­v na­sled­njih­voj­nah.­usta­nov­lje­no­je­bilo­več
med­na­rod­nih­orga­ni­za­cij­za­vars­tvo­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­med­dru­gi­mi­leta 1946­unes­co­(med­mrež­je 1),
ki­ima­v us­ta­nov­ni­listi­ni­kot­cilj­nave­de­no­ohra­ni­tev­in­vars­tvo­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­Leta 1954­je­unes­co­ pri­pra­vil­ Kon­ven­ci­jo­ o vars­tvu­ kul­tur­nih­ dobrin­ v pri­me­ru­ obo­ro­že­ne­ga­ spo­pa­da­ (tudi­ Haaš­ka
kon­ven­ci­ja;­med­mrež­je 2),­ki­se­ne­ome­ju­je­le­na­stav­be­in­pre­mič­ne­spo­me­ni­ke,­pač­pa­zaje­ma­kul­tur­ne­dobri­ne­v naj­šir­šem­pome­nu,­to­je­tudi­znans­tve­ne­zbir­ke,­zbir­ke­knjig,­arhi­ve­in­podob­no.­Med
določ­ba­mi­je­tudi,­da­je­tre­ba­spo­što­va­ti­kul­tur­ne­dobri­ne­ne­gle­de­na­to,­kje­in­čiga­ve­so­(4. člen;
Petrič 2000, 10, 32).­Hkra­ti­s Kon­ven­ci­jo­je­bil­spre­jet­(prvi)­Pro­to­kol­(Pro­to­col … 1954),­ki­med­dru­gim­ pre­po­ve­du­je­ odstra­ni­tev­ kul­tur­nih­ dobrin­ z za­se­de­nih­ oze­melj­ in­ zapo­ve­du­je­ nji­ho­vo­ vrni­tev.
Ome­ni­mo­le­še­Pro­to­kol­I­k Že­nev­ski­kon­ven­ci­ji­iz­leta 1977,­ki­uni­če­va­nje­kul­tur­nih­dobrin­med­vojaš­ki­mi­ spo­pa­di­ opre­de­lju­je­ kot­ voj­ni­ zlo­čin­ (Teij­ge­ler 2006;­ Mil­li­gan 2008, 104).­ Podrob­ne­je­ je
o zgo­do­vin­skem­raz­vo­ju­prav­ne­ga­vars­tva­kul­tur­ne­dediš­či­ne­med­vojaš­kim­spo­pa­di­pisal­Komelj­(1981).
Kot­smo­bili­pri­ča­v zad­njih­deset­let­jih,­pred­vsem­na­območ­ju­nek­da­nje­jugo­sla­vi­je­ali­v ča­su­zaliv­skih­vojn­v Ira­ku­in­Kuvaj­tu­in­po­njih,­pa­tudi­prej,­na­pri­mer­na­Cipru­leta 1974,­v Kam­bo­dži­med
leto­ma 1975­in 1979,­Liba­no­nu­med­leti 1982­in 1983,­ali­med­iran­sko-iraš­ko­voj­no­v osem­de­se­tih­letih
20. sto­let­ja­(Teij­ge­ler 2006),­so­se­dolo­či­la­Haaš­ke­kon­ven­ci­je­izka­za­la­za­malo­učin­ko­vi­ta.­Tako­je­tudi
zara­di­dogod­kov­na­Hrvaš­kem­in­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­v de­vet­de­se­tih­letih­prejš­nje­ga­sto­let­ja­priš­lo­ do­ spre­jet­ja­ Dru­ge­ga­ pro­to­ko­la­ k Haaš­ki­ kon­ven­ci­ji­ (Se­cond … 1999),­ ki­ upo­ra­bo­ kon­ven­ci­je
raz­šir­ja­na­obo­ro­že­ne­spo­pa­de,­ki­nima­jo­med­na­rod­ne­ga­zna­ča­ja­(Mil­li­gan 2008,­94:­Petrič 2000, 11).
Leta 2003­ je­ bila­ spre­je­ta­ še­ unes­co­va­ dekla­ra­ci­ja­ o na­mer­nem­ uni­če­va­nju­ kul­tur­ne­ dediš­či­ne
(unESCO … 2003),­v ka­te­ri­med­na­rod­na­skup­nost­priz­na­va­pomen­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­in
potr­ju­je­svo­jo­zave­za­nost­boju­pro­ti­namer­ne­mu­uni­če­va­nju­kate­re­ko­li­vrste­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­da­bi
se­ta­ohra­ni­la­pri­hod­njim­gene­ra­ci­jam­(unESCO 2003;­Sta­nely-Pri­ce 2005,­4, 12).
Re­pub­li­ka­Slo­ve­ni­ja­je­v po­ve­za­vi­z zaš­či­to­kul­tur­nih­dobrin­rati­fi­ci­ra­la­nasled­nje­med­na­rod­ne­pogodbe
(Pe­trič 2000,­6;­Kuz­mič 2009, 9):
•­ Kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­kul­tur­nih­dobrin­v pri­me­ru­obo­ro­že­ne­ga­spo­pa­da­(Haaš­ka­kon­ven­ci­ja)­s pra­vil­ni­kom­za­nje­no­izva­ja­nje­(1956);
•­ Pro­to­kol­k Haaš­ki­kon­ven­ci­ji­(1956);
•­ Kon­ven­ci­ja­o ukre­pih­za­pre­po­ved­in­pre­pre­če­va­nje­nedo­vo­lje­ne­ga­uvo­za­in­izvo­za­kul­tur­nih­dobrin
ter­pre­no­sa­last­nin­ske­pra­vi­ce­na­njih­(1973);
•­ Kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­sve­tov­ne­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­(1974);
•­ Kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­stavb­ne­dediš­či­ne­Evro­pe­(1991).
•­ Evrop­ska­kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­arheo­loš­ke­dediš­či­ne­(spre­me­nje­na)­(1999);
•­ Pro­to­kol­k Haaš­ki­kon­ven­ci­ji­II­(2003).
Po­leg­tega­je­zaš­či­ta­kul­tur­ne­dediš­či­ne­opre­de­lje­na­še­v na­cio­nal­nih­zako­nih,­na­pri­mer­v Ka­zenskem
zako­ni­ku­(2008),­kate­re­ga­102. člen­inkri­mi­ni­ra­voj­na­hudo­dels­tva,­med­kate­ra­spa­da­jo­tudi­»… na­-
58
Vo­jaš­ki­spo­pa­di­in­kul­tur­na­dediš­či­na
klep­ni­napa­di­na­zgrad­be,­name­nje­ne­veri,­izo­bra­že­va­nju,­umet­no­sti,­zna­no­sti­ali­dobro­del­ni­dejav­no­sti,­kul­tur­ne­ali­zgo­do­vin­ske­spo­me­ni­ke,­kul­tur­ne­dobri­ne­s po­seb­nim­spoz­nav­nim­zna­me­njem,­narav­ne
zna­me­ni­to­sti …«,­in­v Za­ko­nu­o vars­tvu­kul­tur­ne­dediš­či­ne­(2008).
3 Zakaj uničevanje kulturne dediščine?
Do­poš­ko­do­va­nja­ali­uni­če­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­med­vojaš­ki­mi­spo­pa­di­lah­ko­pri­de­(1)­nena­merno
kot­del­kola­te­ral­ne­ško­de­med­vojaš­ki­mi­ope­ra­ci­ja­mi­ali­(2)­namer­no­kot­del­voj­ne­poli­ti­ke­(Mil­li­gan 2008, 94).
Prvi­se­ni­mogo­če­izog­ni­ti,­če­so­pomemb­ni­vojaš­ki­objek­ti­v bli­ži­ni­kul­tur­nih­dobrin.­upo­ra­ba­kul­tur­nih­dobrin­v vo­jaš­ke­name­ne­sicer­pome­ni­krši­tev­določb­Haaš­ke­kon­ven­ci­je,­ki­upo­ra­bo­le-teh
dovo­lju­je­le,­če­ni­dru­gih­mož­no­sti.­Kot­pri­mer­zlo­ra­be­kul­tur­ne­ga­objek­ta­v vo­jaš­ke­name­ne­ome­ni­mo­muzej­v bag­da­du­ob­zavez­niš­ki­inva­zi­ji­na­Irak­leta 2003.­Zavez­niš­ke­voj­ske­bi­posle­dič­no­lah­ko
napad­le­muzej­in­s tem­ne­bi­nepo­sred­no­krši­le­med­na­rod­ne­ga­pra­va.­Muzej­je­bil­kasne­je­zara­di­neza­va­ro­va­nja­s stra­ni­oku­pa­cij­skih­sil­sicer­izro­pan,­tako­da­pogre­ša­jo­med­10.000­in­14.000 pred­me­tov.
Izro­pa­ni­so­bili­tudi­muze­ji­v Mo­su­lu,­basri,­Kir­ku­ku­in­šte­vil­na­arheo­loš­ka­naj­diš­ča­(ba­hra­ni 2001,
11, 17;­Mil­li­gan 2008, 97).
Kot­pri­me­ra­»do­bre­prak­se«,­kjer­so­se­zavest­no­odlo­či­li,­da­ne­bodo­obstre­lje­va­li­dolo­če­nih­vojaš­kih­objek­tov,­ker­so­bili­preb­li­zu­pomemb­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­nave­di­mo­cen­ter­Rima,­ki­ga­zavez­ni­ki
leta 1943­niso­bom­bar­di­ra­li,­čeprav­je­bilo­tam­vojaš­ko­poveljs­tvo­nas­prot­ni­ka –­podob­no­velja­tudi
za­Pariz,­ali­nebom­bar­di­ra­nje­leta­liš­ča­iraš­ke­voj­ske­s stra­ni­zavez­niš­kih­sil­v bli­ži­ni­sta­re­ga­Sumer­ske­ga­mesta­ur­v prvi­zaliv­ski­voj­ni­(Asc­her­son 2005, 20;­Mil­li­gan 2008,­97–98).­Pri­letal­skih­napa­dih­na
Irak­leta 2003­naj­bi­se­zavez­niš­ke­sile­tudi­izo­gi­ba­le­napa­dom­na­prib­liž­no­pet­tisoč­zgo­do­vin­skih­zna­me­ni­to­sti­(Teij­ge­ler 2006).­Žal­pa­so­tovrst­na­deja­nja­prej­izje­ma.­Tako­je,­na­pri­mer,­avstro-ogr­sko­letals­tvo
v prvi­sve­tov­ni­voj­ni­bom­bar­di­ra­lo­benet­ke,­nemš­ki­bomb­ni­ki­pa­so­v ča­su­špan­ske­držav­ljan­ske­voj­ne­uni­či­li­mesto­Ger­ni­ka­v Špa­ni­ji­(Asc­her­son 2005,­19, 21).­Kot­pri­mer­uni­če­nja­pomemb­ne­ga­objek­ta
kul­tur­ne­dediš­či­ne­ome­ni­mo­samo­stan­Mon­te­Cas­si­no,­ki­so­ga­kot­pomem­ben­člen­Gusta­vo­ve­črte –
nemš­ke­obramb­ne­lini­je­juž­no­od­Rima­spom­la­di 1944­uni­či­li­zavez­ni­ki.­neka­te­ri­objek­ti­ali­območ­ja­so­bili­uni­če­ni­celo­več­krat,­na­pri­mer­uni­ver­zi­tet­na­knjiž­ni­ca­v bel­gij­skem­Leu­ve­nu,­ki­je­bila­tako
v prvi­kot­v dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­popol­no­ma­uni­če­na­(Teij­ge­ler 2006),­ali­Var­ša­va,­ki­je­leta 1939­ob
nemš­kem­bom­bar­di­ra­nju­izgu­bi­la­782­od­987 zgo­do­vin­skih­spo­me­ni­kov,­leta 1944­po­var­šav­ski­vsta­ji
pa­so­naci­sti­»zrav­na­li«­osred­nji­del­mesta­(Asc­her­son 2005, 21).
na­mer­no­uni­če­va­je­kul­tur­nih­dobrin –­neka­te­ri­avtor­ji­(Chap­man 1994;­Asc­her­son 2005, 21;­Stan­ley-Pri­ce 2005, 2;­Riedl­ma­yer 2007, 127)­ime­nu­je­jo­tovrst­na­deja­nja­»kul­tur­ni­geno­cid«,­ima­za­cilj­fizič­no
odstra­ni­tev­sle­di­dru­ge­kul­tu­re,­naro­da­na­nekem­območ­ju.­Tovrst­no­uni­če­va­nje­je­bilo­zna­čil­no­za­kolo­nial­ne­sile­v 19. sto­let­ju,­na­pri­mer­bri­tan­ske­eks­pe­di­ci­je­po­Afri­ki­so­se­pogo­sto­kon­ča­le­z uni­če­njem
ali­odtu­ji­tvi­jo­tam­kajš­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Pred­me­ti­so­veči­no­ma­kon­ča­li­v Evrop­skih­muze­jih­in
so­bili­prvot­no­pred­stav­lje­ni­jav­no­sti­kot­tro­fe­je.­V za­čet­ku­20. sto­let­ja­(1915)­je­bil­tovr­sten­geno­cid
stor­jen­v Tur­či­ji­nad­Armen­ci –­kasne­je­sta­turš­ke­meto­de­prev­ze­la­Hit­ler­in­Sta­lin,­ob­kon­cu­sto­let­ja
pa­smo­jim­bili­pri­ča­v nek­da­nji­jugo­sla­vi­ji­(Asc­her­son 2005, 18–20).­Ver­jet­no­naj­več­ji­kul­tur­ni­genocid
je­bil­stor­jen­s stra­ni­naci­stov­v ča­su­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­na­judov­ski­kul­tur­ni­dediš­či­ni­(Mil­li­gan 2008,
98–99).­Kun­de­ra­(1981,­citi­ra­no­po­Teij­ge­ler 2006)­je­v po­ve­za­vi­s tem­zapi­sal,­da­je­»… prvi­korak­k ubi­ja­nju­lju­di,­izbri­sa­nje­nji­ho­ve­ga­spo­mi­na … z uni­če­va­njem­knjig,­nji­ho­ve­kul­tu­re­in­zgo­do­vi­ne.«­nemš­ki
pesnik­Hei­nrich­Hei­ne­pa­je­dobro­sto­let­je­(1821)­pred­holo­kav­stom­zapi­sal,­da­»… kjer­ko­li­seži­ga­jo
knji­ge,­na­kon­cu­seži­ga­jo­tudi­lju­di …«­(Asc­her­son 2005, 17).
Iro­nič­no­je,­da­10. člen­Haaš­ke­kon­ven­ci­je­(Pro­to­col … 1954)­pred­vi­de­va­ozna­či­tev­kul­tur­nih­objek­tov,­a voj­ne­v nek­da­nji­jugo­sla­vi­ji­so­poka­za­le,­da­so­bili­tako­ozna­če­ni­kul­tur­ni­objek­ti­še­prej­tar­ča
napa­dov,­na­pri­mer­Dubrov­nik­(Hr­vaš­ka),­ki­je­na­Sez­na­mu­unes­co­ve­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(Teij­ge­ler 2006;
59
Mati­ja­Zorn,­Pri­mož­Gaš­pe­rič
Mil­li­gan 2008,­99–100;­Riedl­ma­yer 2007, 128).­neu­čin­ko­vi­tost­tega­čle­na­je­ob­dogod­kih­v nek­da­nji
jugo­sla­vi­ji­sli­ko­vi­to­opi­sal­Zupan­(1991, 14):­»… Ne­pre­ne­ho­ma­smo­govo­ri­li­o tej­kon­ven­ci­ji [Haaš­ka
konven­ci­ja­iz­leta 1954,­op. a.]­kot­o ču­dež­nem­sreds­tvu­z med­na­rod­no­glo­rio­lo,­ki­bi­varo­va­lo­kul­tur­ne
spo­me­ni­ke,­če­bomo­le­izo­be­si­li­pred­pi­sa­ne­zna­ke …,­kot­da­bi­bil­uspeh­ali­neus­peh­odvi­sen­od­tega,­ali
bodo­zna­ki­pra­vil­nih­dimen­zij­in­da­bo­bese­di­lo­na­njih­v šti­rih­jezi­kih. …­Žal­pa­ni­bilo­tako …,­kul­tur­no­dediš­či­no … bo­di­si­odva­ža­jo­kot­voj­ni­plen­bodi­si­načrt­no­uni­ču­je­jo­kot­sim­bol­nas­prot­ni­ko­ve­člo­veš­ke
iden­ti­te­te­ali­pa­jo­pre­pro­sto­uni­ču­je­jo­kar­tako … po­vojaš­ki­logi­ki …«.­Tipi­čen­pri­mer­tak­šne­ga­namer­ne­ga­uni­če­nja­je­bil­leta 1993­most­v Mo­star­ju­(bo­sna­in­Her­ce­go­vi­na),­ki­je­bil­kasne­je­po­obno­vi­tvi
vpi­san­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(Sta­ri … 2005).
Od­dru­god­sta­bila­v zad­njih­letih­odmev­na­pred­vsem­dva­pri­me­ra­uni­če­nja­sve­tov­ne­kul­tur­ne­dedišči­ne;­uni­če­nje­1500 let­sta­re­ga­in­prek­pet­de­set­metrov­viso­ke­ga­kipa­bude­v do­li­ni­bami­yan­v Af­ga­ni­sta­nu
leta 2001­s stra­ni­Tali­ba­nov,­z na­me­nom,­da­bi­zbri­sa­li­sle­di­pre­di­slam­ske­kul­tu­re –­v tej­doli­ni­in­dru­god­po­drža­vi­je­bilo­uni­če­nih­še­več­kipov,­več­sto­pa­so­jih­uni­či­li­tudi­v Ka­bul­skem­muze­ju­(Fe­roo­zi,
Tar­zi­in­Tar­zi 2004,­2,­8–9;­Mil­li­gan 2008, 100;­bude … 2011)­ter­leta 2012­uni­če­va­nje­sve­tišč­in­v za­čet­ku­leta 2013­požig­knjiž­ni­ce­z ro­ko­pi­si­iz­13. sto­let­ja­s stra­ni­isla­mi­stov­v se­ver­no­ma­lij­skem­mestu
Tim­buk­tu,­ki­je­na­Sez­na­mu­unes­co­ve­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(Is­la­mi­sti … 2012;­Kata­stro­fa … 2013).
4 Kulturna dediščina in spopadi na območju nekdanje Jugoslavije
Voj­ne­v nek­da­nji­jugo­sla­vi­ji­(Slo­ve­ni­ja 1991,­Hrvaš­ka 1991–1995,­bosna­in­Her­ce­go­vi­na 1992–1995,
Koso­vo 1998–1999,­Make­do­ni­ja 2001),­so­bile­naj­več­ji­vojaš­ki­spo­pad­v Evro­pi­po­pol­sto­let­ja.­V njih
je­živ­lje­nje­izgu­bi­lo­sko­raj­četrt­mili­jo­na­lju­di,­2,5 mi­li­jo­na­je­bilo­begun­cev,­uni­če­no­je­bilo­na­sto­ti­ne
vasi­in­cela­mesta­(Riedl­ma­yer 2007, 107).­Čeprav­so­vojaš­ki­cilji­teme­lji­li­na­etnič­no­sti­in­nacio­na­liz­mu,­pa­so­bili­spo­pa­di­moč­no­pove­za­ni­s kul­tur­no­iden­ti­te­to­in­tra­di­ci­ja­mi,­pove­za­ni­mi­z je­zi­kom,­vero
in­pokra­ji­no.­Vse­to­je­vodi­lo­k ve­li­kim­spre­mem­bam­v kul­tur­ni­pokra­ji­ni­(Chap­man 1994).­Chap­man
(1994)­je­v tej­pove­za­vi­upo­ra­bil­izraz­»kul­tur­na­voj­na«­(cul­tu­ral­war),­v ok­vi­ru­kate­re­se­uni­ču­je­obstoje­če­»zgo­do­vin­ske­iden­ti­te­te«.­V »kul­tur­ni­voj­ni«­so­med­glav­ni­mi­cilji­kul­tur­ni­spo­me­ni­ki,­ki­sim­bo­li­zi­ra­jo
pove­za­nost­neke­ga­naro­da­z neko­pokra­ji­no,­na­pri­mer­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­moše­je­za­Srbe­in­Hrva­te,­pra­vo­slav­ne­cerk­ve­za­boš­nja­ke­in­Hrva­te­ali­kato­liš­ke­cerk­ve­za­boš­nja­ke­in­Srbe.­Te­voj­ne­sta
zaz­na­mo­va­la­etnič­no­čiš­če­nje­ter­siste­ma­tič­no­in­namer­no­uni­če­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­(Riedl­ma­yer 2007, 108).­nekaj­pri­me­rov­sled­nje­ga­pri­ka­zu­je­mo­v na­da­lje­va­nju.
4.1 Hrvaška
na­Hrvaš­kem­je­bilo­že­v manj­kot­letu­dni­voj­ne­poš­ko­do­va­nih­943 kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­ozi­ro­ma­četr­ti­na­regi­stri­ra­nih­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­v dr­ža­vi­(Peić 1992).­Do­kon­ca­voj­ne­se­je­šte­vi­lo­povz­pe­lo
na 2271­(Šulc 2001, 162).­najod­mev­nej­še­je­bilo­obstre­lje­va­nje­Dubrov­ni­ka­s stra­ni­jugo­slo­van­ske­ljud­ske­arma­de­od­okto­bra 1991­do­začet­ka 1992.­Obstre­lje­va­nje­je­bilo­naj­huj­še­6. de­cem­bra 1991,­ko­so
zabe­le­ži­li­do­pet­najst­viso­ko-ka­li­br­skih­izstrel­kov­na­minu­to.­V me­stu,­ki­je­od­leta 1979­na­Sez­na­mu
unes­co­ve­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­je­bilo­sku­paj­uni­če­nih­ali­poš­ko­do­va­nih­kar­dve­tret­ji­ni­zgradb­(Gru­jić 1993/1994, 25).­Zunaj­sta­re­ga­mesta­je­bila­popol­no­ma­uni­če­na­tudi­zgrad­ba­znans­tve­ne­knjiž­ni­ce,
na­sre­čo­pa­je­bila­veči­na­nje­nih­zbirk­še­pra­vo­ča­sno­var­no­shra­nje­na­(Riedl­ma­yer 2007, 108–109).
Odgovor­ni­povelj­nik­za­te­napa­de­je­bil­nekaj­dni­zatem­povi­šan­(Pe­tro­vic 2012, 40).­Se­je­pa­v pri­meru
obstre­lje­va­nja­Dubrov­ni­ka­prvič­zgo­di­lo,­da­so­neko­mu­sodi­li­na­med­na­rod­nem­sodiš­ču­(Med­dr­žavno­sodiš­če­OZn­v Haa­gu),­pred­vsem­zara­di­obtožb­na­račun­kul­tur­ne­dediš­či­ne­(Riedl­ma­yer 2007, 108–109, 126).
Knjiž­nič­ne­zbir­ke­pa­so­uni­če­va­li­tudi­Hrva­ti­in­to­tudi­na­območ­jih,­kjer­so­se­ogni­li­voj­ni.­Kot
pri­mer­nave­di­mo­občin­sko­knjiž­ni­co­na­Kor­ču­li,­kjer­so­iz­knjiž­ni­ce­odstra­ni­li­in­uni­či­li­dela­srb­skih
avtor­jev­ali­dela­v ci­ri­li­ci.­Podob­nih­pri­me­rov­je­bilo­več­(Riedl­ma­yer 2007, 122).
60
Vo­jaš­ki­spo­pa­di­in­kul­tur­na­dediš­či­na
Pre­gled­ni­ca 1:­Poš­ko­do­va­ni­kul­tur­ni­spo­me­ni­ki­na
Hrvaš­kem­(sta­nje 27. 6. 1992;­Ivan­če­vić 1993, 205).
Pre­gled­ni­ca 2:­Poš­ko­do­va­na­nase­lja­na­Hrvaš­kem
(sta­nje 27. 6. 1992;­Ivan­če­vić 1993, 205).
vr­sta­zna­me­ni­to­sti
sta­ra­mesta­in­dru­ga­nase­lja
pa­la­če­in­vile
utrd­be
sa­kral­ni­objek­ti –­cerk­ve
sa­kral­ni­objek­ti –­samo­sta­ni
zna­me­ni­to­sti­na­jav­nih­kra­jih
mav­zo­le­ji,­grob­ni­ce­in­poko­pa­liš­ča
po­slov­ne­zgrad­be
SKuPAj
šte­vi­lo
194
29
397
42
6
10
5
683
zgo­do­vin­ska­in­spo­min­ska­nase­lja
sta­ra­mesta
zgo­do­vin­ske­vasi
ar­heo­loš­ka­naj­diš­ča­in­zna­me­ni­to­sti
SKuPAj
šte­vi­lo
1
47
187
10
245
Med­voj­no­na­Hrvaš­kem­je­bilo­v več­ji­ali­manj­ši­meri­poš­ko­do­va­nih­894 na­se­lij­ozi­ro­ma­sko­raj
14 %­vseh­nase­lij­v dr­ža­vi­(sli­ka 2).­Od­tega­je­bilo­kar­345 zgo­do­vin­skih­kra­jev,­ki­so­uvrš­če­ni­na­hrvaš­ki­sez­nam­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Ško­da­je­nasta­la­na­prek­4000 zgo­do­vin­skih­zgrad­bah­(ukrain­čik 2004, 62).
naj­več­poš­ko­do­va­nih­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­je­bilo­zabe­le­že­nih­na­območ­ju­Dubrov­niš­ko-ne­re­tvan­ske­župa­ni­je­(683),­naj­več­v sa­mem­Dubrov­ni­ku.­Sle­di­ji­Osješ­ko-ba­ranj­ska­župa­ni­ja­s 356 poš­ko­do­va­ni­mi
kul­tur­ni­mi­spo­me­ni­ki,­naj­več­v Osi­je­ku­(Šulc 2001, 162).­V vzhod­ni­Sla­vo­ni­ji­sta­bili­uni­če­ni­mesti­Vuko­var­ in­ Vin­kov­ci,­ sku­paj­ s praz­go­do­vin­skim­ naj­diš­čem­ Vuče­dol.­ Pred­ uni­če­njem­ mest­ne­ga­ muze­ja
v Vu­ko­var­ju­so­Srbi­dobr­šen­del­zbir­ke­odpe­lja­li­v beo­grad­(Chap­man 1994;­Šulc 2001, 162).­V dr­ža­vi­je­bilo­od­204 mu­zej­skih­in­gale­rij­skih­zbirk­poš­ko­do­va­nih­ali­uni­če­nih 66.­Med­ver­ski­mi­objek­ti­je
bilo­moč­no­poš­ko­do­va­nih­ali­uni­če­nih­481 ka­to­liš­kih­cer­kev,­več­sina­gog­ter­pra­vo­slav­nih­cer­kev­(Ma­roe­vić 1993/1994, 20;­Šulc 2001, 162;­sli­ka 3).
4.2 Bosna in Hercegovina
V bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­so­bila­sto­let­ja­pri­sot­ne­šti­ri­več­je­ver­ske­skup­no­sti:­kato­liš­ka,­judov­ska,
pra­vo­slav­na­in­musli­man­ska.­Sakral­ne­objek­te­so­gra­di­le­dru­ga­ob­dru­gi,­kar­je­pri­ča­lo­o med­se­boj­nem­spo­što­va­nju­(Hu­se­dži­no­vić 1999, 6).­Toda­ob­voj­ni­v de­vet­de­se­tih­letih­pre­te­kle­ga­sto­let­ja­je­priš­lo
do­veli­ke­ga­uni­če­va­nja­prav­teh­objek­tov,­sku­paj­več­tisoč.­naj­več­ško­de­je­bilo­na­musli­man­skih­objek­tih,­saj­je­bilo­po­podat­kih­musli­man­ske­skup­no­sti­od 1144 mo­šej,­koli­kor­naj­bi­jih­sta­lo­pred­voj­no,
uni­če­nih­kar­614­ter­poš­ko­do­va­nih­307­(sli­ka 4).­Poleg­tega­je­bilo­uni­če­nih­še­prek­3000 pri­pa­da­jo­čih­in­dru­gih­objek­tov.­naj­več­mošej­je­bilo­uni­če­nih­načrt­no,­saj­so­jih­raz­stre­li­li­z ve­li­ko­koli­či­no
raz­stre­li­va­ter­ostan­ke­odpe­lja­li­na­raz­lič­ne­kra­je.­Za­ruše­nje­mina­re­tov­so­bili­na­pri­mer­zadol­že­ni
poseb­ni­miner­ji.­Po­podat­kih­kato­liš­ke­skup­no­sti­je­bilo­v dr­ža­vi­uni­če­no­269 ka­to­liš­kih­cerk­va,­poš­ko­do­va­nih­pa­731.­Poleg­tega­je­bilo­poru­še­nih­tudi­63 ka­pel­ter­8 sa­mo­sta­nov­in­poko­pa­lišč.­na­območ­ju
banja­luš­ke­ško­fi­je­je­bilo­na­pri­mer­prek­90 %­cerk­va­uni­če­no­v ča­su,­ko­ni­bilo­bojev.­Po­dostop­nih
podat­kih­srb­ske­pra­vo­slav­ne­cerk­ve­je­bilo­med­voj­no­uni­če­nih­125 cerk­va,­66 žup­nišč­in­dru­gih­sakral­nih­objek­tov,­poš­ko­do­va­nih­pa­je­bilo­172 cerk­va­ter­50 žup­nišč­in­dru­gih­zgradb­(med­mrež­je 3;­de
Con­dap­pa 2013).
V bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­tež­ko­naj­de­mo­nase­lje,­kate­re­ga­sta­ro­mest­no­jedro­v tej­voj­ni­ne­bi­bilo
pri­za­de­to.­Med­več­ji­mi­mesti­so­bila­na­pri­mer­popol­no­ma­uni­če­na­sre­diš­ča­banja­Luke,­Foče,­Travnika,
Sli­ka 2:­Poš­ko­do­va­na­več­ja­kul­tur­no-zgo­do­vin­ska­nase­lja­na­Hrvaš­kem­(Ma­roe­vić 1995, 52). p (str.­62)
Sli­ka 3:­Uni­če­ni­pra­vo­slav­ni­ver­ski­objek­ti­na­Hrvaš­kem­ter­v Bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­(1991–1995;
Gvo­jić 1997).­p (str.­63)
61
62
Zagreb
MADŽARSKA
Kaštel Štafilić
Skradin
Šibenik
Zadar
Benkovac
Gospić
Otočac
Drniš
Knin
Split
Sinj
Ston
Metković
Dubrovnik
Imotski
SRBIJA
ČRNA GORA
Cavtat
BOSNA IN
HERCEGOVINA
Bjelovar
Virovi!ca
Beli Manas!r
Grubišno Polje
P. Sla!na
Garešnica
Belišće
H R V A Š K A Ku!na
Duruvar Orahovica
Osijek
Karlovac (Karlovec)
Našice
Sisak (Sisek) Novska
Lipik
Duga Resa
Petrinja
Ðakovo
Vukovar
Pakrac Požega
Glina
Ilok
Nova
Gradiška
Vinkovci
Ogulin
Kostajnica
Županja
Slavonski Brod
Slunj
SLOVENIJA
Varaždin
25
50
100 km
območje, ki je bilo pod
nadzorom Srbov
močno poškodovano naselje
poškodovano naselje
pomembnejše kulturnozgodovinsko naselje
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Avtor vsebine: B. Diklić
Kosovo
Avtorica zemljevida: Manca Volk
0
Legenda
Mati­ja­Zorn,­Pri­mož­Gaš­pe­rič
Zagreb
Šibenik
HRVAŠKA
Karlovac
SLOVENIJA
Banja Luka
Mostar
BOSNA IN
HERCEGOVINA
Bosanski Petrovac
Jasenovac
Berane
SRBIJA
Valjevo
Ce!nje
ČRNA GORA
Srajevo
Tuzla
Beograd
Bijeljina
Šabac
Novi Sad
Sremski
Karlovci
Dalj
25
50
100 km
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Avtor vsebine: Ljubiša Gvoić
Avtorica zemljevida: Manca Volk
0
SKUPAJ (uničeni in
poškodovani objekti)
poškodovani župnijski domovi
in drugi sakralni objekti
107
797
uničeni župnijski domovi
in drugi sakralni objekti
poškodovane cerkve
uničene cerkve
111
212
367
začasen sedež škofije
sedež škofije
sedež metropolije
sedež srbske pravoslavne cerkve
uničen ali poškodovan objekt
med letoma 1991 in 1995
Uničeni ali poškodovani objekti
srbske pravoslavne cerkve
Vo­jaš­ki­spo­pa­di­in­kul­tur­na­dediš­či­na
63
PRIMOŽ­GAŠPERIČ
Mati­ja­Zorn,­Pri­mož­Gaš­pe­rič
PRIMOŽ­GAŠPERIČ
Sli­ka 4:­V kra­ju­Poči­telj­v do­li­ni­Nere­tve­na­jugo­za­ho­du­Bosne­in­Her­ce­go­vi­ne­je­bila­med­voj­no­uni­če­na
veči­na­sakral­nih­objek­tov,­ki­pa­so­danes­obnov­lje­ni.
Sli­ka 5:­V Mo­star­ju­so­leta 2004­obno­vi­li­sta­ri­most­čez­Nere­tvo,­ki­so­ga­hrvaš­ke­sile­leta 1993 po­ru­ši­le.
64
Vo­jaš­ki­spo­pa­di­in­kul­tur­na­dediš­či­na
LUCIJA­LAPUH
bihaća­in­jaj­ca.­V Mo­star­ju­je­bilo­vseh­291 zgradb­v sta­rem­delu­mesta­moč­no­poš­ko­do­va­nih,­hrvaš­ke­sile­pa­so,­kot­smo­že­naved­li,­9. no­vem­bra 1993­uni­či­le­tudi­Haj­ru­di­nov­most­prek­nere­tve­(Sta­ri
most)­iz­leta 1566­(Pe­tro­vic 2012;­sli­ka 5).­bri­tan­ske­mu­novi­nar­ju­je­hrvaš­ki­vojak­raz­lo­žil,­zakaj­je­tre­ba­uni­či­ti­most:­»… Ni­dovolj,­da­Mostar­poči­sti­mo­Boš­nja­kov, … tre­ba­se­je­zne­bi­ti­tudi­vse­ga,­kar­spo­mi­nja
nanje.«­(Riedl­ma­yer 2007, 119).­Hrva­ti­so­deja­nje­spr­va­sicer­zani­ka­li­ter­ga­napr­ti­li­musli­ma­nom.­Stari
mostar­ski­most­je­bil­po­svo­jem­izvo­ru­in­izgrad­nji­musli­man­ski,­ven­dar­so­ga­sto­let­ja­upo­rab­lja­li­tam
žive­či­musli­ma­ni­ter­Hrva­ti­in­Srbi,­ki­si,­vsak­zase,­lasti­jo­tudi­sam­kraj­Mostar­(ber­nik 1993/1994, 14).
V me­stu­je­bila­maja 1992­s stra­ni­jugo­slo­van­ske­ljud­ske­arma­de­uni­če­na­kato­liš­ka­kate­dra­la­s pri­pa­da­jo­či­mi­objek­ti,­mesec­dni­kasne­je­pa­so­hrvaš­ke­sile­uni­či­le­naj­več­jo­pra­vo­slav­no­cer­kev­v dr­ža­vi
s pri­pa­da­jo­či­mi­objek­ti­in­knjiž­ni­co­s 50.000 zgo­do­vin­ski­mi­knji­ga­mi­(Chap­man 1994;­Riedl­ma­yer 2002;
Riedl­ma­yer 2007, 114).­Sli­ka je­bila­podob­na­v več­sto­dru­gih­nase­ljih­po­drža­vi,­med­kate­ri­mi­izpostav­lja­mo­nase­lje­janja­na­seve­ro­za­ho­du­drža­ve,­ki­je­ime­lo­pred­voj­no­pre­tež­no­musli­man­sko­pre­bi­vals­tvo.
Srbi­so­po­zav­zet­ju­mesta­poru­ši­li­moše­je,­raz­va­li­ne­pa­zrav­na­li­z zem­ljo;­uni­či­li­so­tudi­musli­man­ski
knjiž­ni­ci­in­poko­pa­liš­če­(Riedl­ma­yer 2007, 116),­vse­z na­me­nom­odstra­ni­tve­»do­ka­zov«,­da­so­tu­kdaj
žive­li­musli­ma­ni.­Župan­Zvor­ni­ka­je­na­pri­mer­za­mesto,­ki­je­pred­voj­no­ime­lo­vsaj­ducat­mošej,­dejal,
da­jih­v me­stu­niko­li­ni­bilo­(Asc­her­son 2005, 23;­Sup­ple 2005, 5).­V ba­nja­Luki­je­bilo­uni­če­nih­vseh
16 mo­šej.­Leta 1994­je­bila­v ba­nja­Luki­orga­ni­zi­ra­na­raz­sta­va,­kjer­so­bile­pred­stav­lje­ne­sli­ke­mesta­iz
dvaj­se­tih­in­tri­de­se­tih­let­20. sto­let­ja.­Sli­ke­so­bile­obde­la­ne­tako,­da­na­njih­ni­bilo­vide­ti­nobe­ne­moše­je,­s či­mer­so­»po­tr­je­va­le«,­da­je­bilo­mesto­ved­no­srb­sko­(de­Con­dap­pa 2013).
Ome­ni­mo­še­zgo­do­vin­sko­meste­ce­Sto­lac­na­jugu­drža­ve,­kjer­je­pred­voj­no­žive­lo­prib­liž­no­polo­vi­ca­musli­ma­nov,­tret­ji­na­Hrva­tov­in­peti­na­Srbov.­Meste­ce­so­pred­voj­no­zara­di­boga­te­kul­tur­ne­dediš­či­ne
hote­li­uvr­sti­ti­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­Pole­ti 1993­so­musli­man­sko­kul­tur­no­dediš­čino
v me­stu­uni­či­le­hrvaš­ke­sile.­Kot­piše­Riedl­ma­yer­(2007, 118–119)­je­bil­namen­tak­šne­ga­siste­ma­tič­ne­ga­uni­če­va­nja­spo­ro­či­ti­musli­ma­nom,­da­»… ne­sodi­jo­tja«.
Sli­ka 6:­Konec­avgu­sta 1992­je­bila­v Sa­ra­je­vu­s stra­ni­Srbov­popol­no­ma­uni­če­na­zgrad­ba­Narod­ne­in
uni­ver­zi­tet­ne­knjiž­ni­ce­iz­kon­ca­19. sto­let­ja.­Uni­če­ne­ga­je­bilo­okrog­90 %­knjiž­nič­ne­ga­gra­di­va.
65
Mati­ja­Zorn,­Pri­mož­Gaš­pe­rič
Sa­ra­je­vo,­glav­no­mesto,­je­bilo­s stra­ni­Srbov­oble­ga­no­tri­leta­in­pol.­V ob­stre­lje­va­njih­so­bile­pri­za­de­te­šte­vil­ne­zgrad­be­iz­vseh­obdo­bij.­Riedl­ma­yer­(2007, 110)­piše,­da­se­je­med­oble­ga­njem­mesta
zgo­di­lo­ver­jet­no­naj­več­je­»… na­mer­no­uni­če­nje­knjig­v so­dob­ni­zgo­do­vi­ni …«.­V treh­dneh­(med­25. in
27. av­gu­stom 1992)­je­bila­s stra­ni­Srbov­namreč­popol­no­ma­uni­če­na­zgrad­ba­narod­ne­in­uni­ver­zi­tet­ne­knjiž­ni­ce­iz­kon­ca­19. sto­let­ja­(sli­ka 6).­uni­če­ne­ga­je­bilo­okrog­90 %­od­prib­liž­no­dveh­mili­jo­nov­enot­knjiž­nič­ne­ga­gra­di­va­(de­Con­dap­pa 2013;­med­mrež­je 4).­17. maj 1992­je­bil­uni­čen­tudi
»Orien­tal­ni­inšti­tut«­s ce­lot­no­knjiž­ni­co­in­zbir­ko­prek­pet­tisoč­roko­pi­sov­v arab­skem,­per­zijskem,
turš­kem­in­boš­njaš­kem­jezi­ku.­Poleg­tega­je­bil­uni­čen­tudi­oto­man­ski­arhiv­s prek 200.000 do­ku­men­ti­iz­petih­sto­le­tij,­sku­paj­z zem­ljiš­kim­kata­strom­od­16. do­19. sto­let­ja.­V me­stu­je­bilo­poleg
tega­uni­če­nih­tudi­šest­najst­knjiž­nic­fakul­tet­uni­ver­ze­v Sa­ra­je­vu,­ki­so­sku­paj­izgu­bi­le­400.000 knjig
in­prek­5000 zbirk­revij,­del­mest­ne­knjiž­ni­ce­in­fran­čiš­kan­ska­teo­loš­ka­knjiž­ni­ca,­tudi­s knji­ga­mi­iz
17. sto­let­ja­(Riedl­ma­yer 2007,­112, 114).­Moč­no­poš­ko­do­van­je­bil­še­bosan­ski­narod­ni­muzej­(Sup­ple 2005, 2).
Riedl­ma­yer­(2001, 278–279)­piše,­da­je­bil­namen­uni­če­va­nja­arhi­vov,­knjiž­nic,­muze­jev­in­dru­gih
usta­nov­»… zbri­sa­ti­mate­rial­ne­doka­ze –­knji­ge,­doku­men­te­ali­umet­niš­ke­izdel­ke,­ki­bi­spo­mi­nja­le­bodo­če­gene­ra­ci­je,­da­so­si­nekoč­pri­pad­ni­ki­raz­lič­nih­ver­skih­sku­pin­deli­li­skup­no­dediš­či­no …«.
4.3 Kosovo
V za­čet­ku­leta 1999­so­pro­pad­li­mirov­ni­pogo­vo­ri­med­srb­sko­in­alban­sko­stra­njo.­Mar­ca­iste­ga
leta­so­v po­kra­ji­ni­posre­do­va­le­eno­te­zve­ze­nATO.­Kot­povra­či­lo­so­srb­ske­sile­veli­ko­po­tez­no­uni­če­va­le­kul­tu­re­dobri­ne­ne-Sr­bov.­V le­nekaj­ted­nih­je­bilo­uni­če­nih­ali­poš­ko­do­va­nih­220 mo­šej­ozi­ro­ma
dobra­tret­ji­na­vseh.­Še­več­je­ga­uni­če­nja­pa­so­bile­delež­ne­»kule«­kam­ni­te­zgrad­be,­zna­čil­ne­za­alban­sko­bival­no­kul­tu­ro,­od­kate­rih­je­voj­no­pre­ži­ve­la­le­dese­ti­na­od­skup­no­okrog­pet­sto­kul.­Med­knjiž­ni­ca­mi
je­narod­na­in­uni­ver­zi­tet­na­knjiž­ni­ca­v Pri­šti­ni­ube­ža­la­več­je­mu­uni­če­nju,­zato­pa­je­bilo­uni­če­nih
65­ ali­ dobra­ tret­ji­na­ vseh­ jav­nih­ knjiž­nic­ ter­ tret­ji­na­ šol­skih­ knjiž­nic.­ Pož­gan­ je­ bil­ tudi­ osred­nji
arhiv musli­man­ske­skup­no­sti,­z gra­di­vom,­sta­rim­tudi­prek­pet­sto­let­(Gutt­man 2001,­37;­Riedl­ma­yer 2007, 124).
Po­odho­du­srb­skih­sil­so­se­raz­me­re­obr­ni­le.­Kljub­pri­sot­no­sti­med­na­rod­nih­sil­je­bilo­v pr­vih­osmih
mese­cih­nji­ho­ve­pri­sot­no­sti­uni­če­nih­prek­80 pra­vo­slav­nih­ver­skih­objek­tov­(De­struc­tion … 2000;­slika 7)
Da­se­nape­to­sti­s kon­cem­voj­ne­niso­kon­ča­le,­smo­pri­ča­še­danes,­saj­med­na­rod­ne­sile­na­Koso­vu
varu­je­jo­šte­vil­ne­srb­ske­ver­ske­objek­te­(Gutt­man 2001, 37),­tudi­samo­sta­ne­in­cerk­ve­na­Sez­na­mu­unes­co­ve­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­Mar­ca 2004­je­bilo­doga­ja­nje­na­Koso­vu­povod­za­uni­če­nje­moše­je­v beo­gra­du
in­arhi­va­beo­graj­ske­musli­man­ke­skup­no­sti­(Riedl­ma­yer 2007, 129).
4.4 Makedonija in Srbija
V Ma­ke­do­ni­ji­so­leta 2001­boji­pote­ka­li­na­seve­ru­drža­ve­na­meji­s Ko­so­vom,­med­Alban­ci­in­pripad­ni­ki­make­don­ske­poli­ci­je­in­voj­ske.­uni­če­nih­je­bilo­prib­liž­no­80 ver­skih­objek­tov,­od­tega­60 mu­sli­man­skih
(med­mrež­je 5;­She­ha­pi 2004).
na­območ­ju­osred­nje­Srbi­je­spo­pa­di­niso­pote­ka­li,­je­pa­zve­za­nATO­med­24. mar­cem­in­9. ju­ni­jem 1999,­v ča­su­voj­ne­na­Koso­vu,­izved­la­šte­vil­ne­letal­ske­napa­de­na­stra­teš­ke­cilje­v dr­ža­vi.­Poš­kod­be
kul­tur­nih­objek­tov­so­bile­veči­no­ma­posle­di­ca­eks­plo­zij­na­bliž­njih­stra­teš­kih­objek­tih­(ba­ri­šić 2004,
72;­jova­no­vić,­Čika­rić­in­Pet­ko­vić 2012).
Sli­ka 7:­Uni­če­ni­pra­vo­slav­ni­ver­ski­objek­ti­na­Koso­vu­(ju­nij–no­vem­ber 1999;­Gvo­jić 1999;
Destruction 2000). p
66
Istok
Dolac
Grebnik
Osojane
Koš
Klina
Drsnik
Belica
ALBANIJA
Begorodica Ljeviška
Prizren
Gornja Srbica
Slovinje
0
10
20
MAKEDONIJA
Podgorce
Petrovce
Žegra
Dobričane
SRBIJA
Gnjilane
Kačanik
Grmovo
Zaskok
Binač
Babljak
Gračanica
Priš na
Velika Reka
Sv. Marko
Gatnje
Ljubižda
Dvorani
Lokvice
Kijevo
Pomaza n
Podujevo
Samodreža
Gojbulja
Gazimestan
Vučitrn
Devič
Rudnik
Suva Raka
Ðekovica
Smać
Bistražin
Donji Ra š
Kruševo
Naklo
Ðurakovac
Piskote
Visoki Dečani
Siga
Vitomirica
Pećka patrijaršija
Belo Polje
ČRNA GORA
Kosovska Mitrovica
Banjska
Sokolica
Gornja Pakašitca
Donji Zakut
40 km
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Avtor vsebine: Ljubiša Gvoić
Avtorica zemljevida: Manca Volk
zminirano
požgano
oropano
vlomljeno
poškodovano
uničeno
Albancev (13. julij–november 1999)
Uničeni ali poškodovani
pomembnejši kulturni objekti po
prihodu Združenih narodov s strani
pokopališče
kulturni spomenik
cerkev
samostan
ob bombardiranju zveze NATO
leta 1999
Uničeni ali poškodovani
pomembnejši kulturni objekti
Vo­jaš­ki­spo­pa­di­in­kul­tur­na­dediš­či­na
67
Mati­ja­Zorn,­Pri­mož­Gaš­pe­rič
5 Sklep
Sko­zi­sto­let­ja­so­se­v vo­jaš­kih­spo­pa­dih­uni­če­va­li­dosež­ki­člo­veš­ke­civi­li­za­ci­je.­Vojaš­ki­poho­di­so
bili­uper­je­ni­tudi­nepo­sred­no­pro­ti­njim,­saj­so­»… z nji­ho­vim­uni­če­njem­glo­bo­ko­pose­gli­v živ­ljenj­sko
bit­vsa­ke­ga­posa­mez­ne­ga­ljuds­tva­in­mu­s tem­pri­za­de­ja­li­nepo­prav­lji­vo­ško­do …«­(Kle­men-Krek 1991, 12).
Če­kje,­potem­se­rav­no­pri­ohra­nja­nju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ča­su­voj­ne­ved­no­zno­va­potr­ju­je,­da­je­zgo­do­vin­ski­spo­min­zelo­kra­tek,­člo­veš­kost­posa­mez­ni­ka­pa­pogo­sto­brez­osnov­nih­huma­nih­in­kul­tur­nih
meja.­neka­te­ri­pri­me­ri­vojaš­kih­spo­pa­dov­na­tem­področ­ju­lah­ko­pred­stav­lja­jo­zgled,­ven­dar­so­žal­le
jedro­reka,­da­izje­ma­potr­ju­je­pra­vi­lo.­bal­kan­ski­polo­tok­ima­res­svo­je­vrst­no­zgo­do­vi­no­in­posle­dič­no­veli­ko­meša­nje­raz­lič­nih­ver,­kul­tur­in­civi­li­za­cij.­Ven­dar,­zakaj­bi­naj­ta­»kon­glo­me­rat«,­ki­ga­popot­nik,
turist­ali­nav­du­še­nec­nad­dru­gač­nim­ozi­ro­ma­nepoz­na­nim­tako­ceni,­moral­tako­pogo­sto­poka­za­ti­suro­vo­stran­te­dru­gač­no­sti?­Žal,­tudi­seda­nja­raz­drob­lje­nost­(pred­vsem­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni,­pa­tudi
na­Koso­vu­in­še­kje)­ne­daje­dobrih­obe­tov­za­pri­hod­nost.
Voj­ne­v zad­njih­deset­let­jih­so­poka­za­le,­da­kljub­kon­ven­ci­jam,­pro­to­ko­lom­in­dru­gim­zave­zam,­ki
so­jih­drža­ve­spre­je­le­v dru­gi­polo­vi­ci­20. sto­let­ja­za­ohra­ni­tev­kul­tur­ne­dediš­či­ne­med­vojaš­ki­mi­spo­pa­di,­še­nima­mo­učin­ko­vi­te­ga­sreds­tva,­ki­bi­pre­pre­če­va­lo­nji­ho­vo­uni­če­va­nje.­Zave­da­joč­se­tega,­je
potreb­na­pre­ven­ti­va­(če­ji­lah­ko­tako­reče­mo)­ozi­ro­ma­kot­pou­dar­ja­Zupan­(1991, 15),­je­za­more­bitno
obno­vo­uni­če­nih­kul­tur­nih­dobrin­pomemb­na­nji­ho­va­čim­popol­nej­ša­doku­men­ta­ci­ja­v mir­nem­času.
6 Viri in literatura
Asc­her­son,­n. 2005:­Cul­tu­ral­destruc­tion­by­war­and­its­impact­on­group­inden­ti­ties.­Cul­tu­ral­heri­ta­ge­in­post­war­reco­very.­Rim.
ba­hra­ni,­Z. 2001:­Iraq’s­cul­tu­ral­heri­ta­ge:­monu­ments,­history,­and­loss.­Art­jour­nal­62-4.­new­York.
ba­ri­šić,­S. 2004:­Cul­tu­ral­heri­ta­ge­in­armed­conf­lict.­Pro­cee­dings­of­the­urgent­regio­nal­works­hop:­Cul­tu­ral­heri­ta­ge­at­risk­in­the­event­of­armed­conf­licts –­Mace­do­nia­case.­Skop­je.
ber­nik,­S. 1993/1994:­Voj­na­in­spo­me­ni­ki.­Sin­te­za­95-100.­Ljub­lja­na.
bra­tož,­R. 2007:­Rim­ska­zgo­do­vi­na 1:­Od­začet­kov­do­nasto­pa­cesar­ja­Dio­kle­ci­ja­na.­Ljub­lja­na.
bude­doli­ne­bami­yan­bi­lah­ko­rekon­strui­ra­li,­a z vpraš­lji­vo­kako­vost­jo.­Delo­(2. 3. 2011).­Med­mrež­je:
http://www.rtv­slo.si/kul­tu­ra/dru­go/bude-do­li­ne-ba­mi­yan-bi-lah­ko-re­kon­strui­ra­li-a-z-vpras­ljivoka­ko­vost­jo/252178­(21. 3. 2013).
Chap­man,­j. 1994:­Destruc­tion­of­a com­mon­heri­ta­ge:­the­arc­ha­eo­logy­of­war­in­Croa­tia,­bosnia­and
Her­ce­go­vi­na.­Anti­quity­68.­Cam­brid­ge.
Com­mis­sion­for­Loo­ted­Art­in­Euro­pe.­Lon­don.­Med­mrež­je:­http://www.loo­te­dart­com­mis­sion.com/
(20. 3. 2013).
Cul­tu­ral­Plun­der­by­the­Ein­satz­stab­Reich­slei­ter­Rosen­berg:­Data­ba­se­of­Art­Objects­at­the­jeu­de­Pau­me.­bun­de­sarc­hiv.­Kob­lenz.­Med­mrež­je:­http://www.err­pro­ject.org/jeu­de­pau­me/­(20. 3. 2013).
Da­vis,­n. 1980:­Azte­ki.­Ljub­lja­na.
de­Con­dap­pa,­P. 2013:­Cul­tu­ral­Geno­ci­de­in­bosnia-Her­ze­go­vi­na:­Destro­ying­Heri­ta­ge,­Destro­ying­Iden­tity.­ Med­mrež­je:http://www.goo­gle.si/url?sa=t&rct=j&q=de%20condappa%2C%20cultural%
20genocide&source=web&cd=2&ved=0CDYQFjAb&url=http%3A%2F%2Ftraumwerk.stanford.edu%
3A3455%2Fculturesofcontact%2Fadmin%2Fdownload.html%3Fattachid%3D2628&ei=bGVVucWoj
IrVtQbszYCQbg&usg=AFQjCnFlWjD3rW4wrIDx6WfKMpdyrmosSA&bvm=bv.44442042,d.Yms&
cad=rja­(21. 3. 2013).
De­struc­tion­of­Chri­stian­churc­hes­and­mona­ste­ries­in­Koso­vo­and­Meto­hi­ja­sin­ce­arri­val­of­nATO.­ber­kley, 2000.­Med­mrež­je:­http://www.sv-luka.org/Ko­so­vo2000Part1.pdf­(20. 3. 2013).
Evrop­ska­kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­arheo­loš­ke­dediš­či­ne­(spre­me­nje­na).­urad­ni­list­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je­7/1999,
24/1999.­Ljub­lja­na.
68
Vo­jaš­ki­spo­pa­di­in­kul­tur­na­dediš­či­na
Fe­roo­zi,­A. W.,­Tar­zi,­Z.,­Tar­zi,­n. 2004:­The­impact­of­war­upon­Afg­ha­ni­stan’s­cul­tu­ral­heri­ta­ge.­AIA
Pub­li­ca­tions­and­new­Media­(ma­rec 2004).­new­York.
Frisch­ler,­K. 1976:­Sijaj­in­sen­ce­kri­žar­skih­vojn.­Ljub­lja­na.
Gru­jić,­n. 1993/1994:­Dubrov­niš­ki­spo­me­ni­ki­v voj­ni­od 1991.­do 1992. leta.­Sin­te­za­95-100.­Ljub­ljana.
Gutt­man,­C. 2001:­Koso­vo:­zaž­ga­ne­knji­ge­in­raz­stre­lje­na­sve­tiš­ča.­unESCO­gla­snik­31-68­(de­cem­ber 2001).­Ljub­lja­na.
Gvo­jić,­L. 1997:­Postra­da­la­crk­ve­na­zda­nja­SPC.­Atlas­postra­da­lih­crk­ve­nih­zda­nja 1991–1995.­Med­mrež­je:­http://www.an­tic.org/Gvoic/­(21. 3. 2013).
Gvo­jić,­L. 1999:­nATO­raza­ra­nje­KiM.­Med­mrež­je:­http://www.an­tic.org/Gvoic/­(21. 3. 2013).
Hu­se­dži­no­vić,­S. 1999:­Sakral­ni­objek­ti­u­bosni­i­Her­ce­go­vi­ni.­Sana­ci­ja­i­obno­va­sakral­nih­obje­ka­ta­osteče­nih­u­ratu 1992/95.­Sara­je­vo.
Is­la­mi­sti­uni­ču­je­jo­sve­tiš­ča­sve­tov­ne­dediš­či­ne­v Tim­buk­tu­ju.­MMC­RTV­SLO­(30. 6. 2012).­Med­mrežje:
http://www.rtv­slo.si/svet/is­la­mi­sti-uni­cu­je­jo-sve­tis­ca-sve­tov­ne-de­dis­ci­ne-v-tim­buk­tu­ju/286410
(21. 3. 2013).
Ivan­če­vić,­R.­(ur.) 1993:­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­of­Croa­tia­in­the­War 1991–1992.­Croa­tia­in­the­War­4.­Zagreb.
jo­va­no­vić,­V.,­Čika­rić,­S.,­Pet­ko­vić,­S. 2012:­Zlo­čin­u­ratu –­geno­cid­u­miru:­posle­di­ce­nATO­bom­bar­do­va­nja­Srbi­je 1999.­godi­ne.­beo­grad.
Ka­ta­stro­fa­za­Tim­buk­tu­in­celot­no­člo­veš­tvo.­MMC­RTV­SLO­(28. 1. 2103).­Med­mrež­je:­http://www.
rtvslo.si/svet/ka­ta­stro­fa-za-tim­buk­tu-in-ce­lot­no-clo­ves­tvo/301185­(21. 3. 2013).
Ka­zen­ski­zako­nik.­urad­ni­list­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je­55/2008.­Ljub­lja­na.
Kle­men-Krek,­Z. 1991:­Voj­na­in­kul­tur­na­dediš­či­na:­Manj­ka­jo­dovolj­vid­ne­ozna­ke,­ki­bi­opo­zar­ja­le
na­spo­me­ni­ke.­Delo­(4. 7. 1991).­Ljub­lja­na.
Ko­melj,­I. 1981:­Vars­tvo­kul­tur­nih­dobrin­v voj­ni­(os­nut­ki­do­spre­jet­ja­kon­ven­ci­je­1954 leta).­Vars­tvo
spo­me­ni­kov 23.­Ljub­lja­na.
Kon­ven­ci­ja­o ukre­pih­za­pre­po­ved­in­pre­pre­če­va­nje­nedo­vo­lje­ne­ga­uvo­za­in­izvo­za­kul­tur­nih­dobrin
ter­pre­no­sa­last­nin­ske­pra­vi­ce­na­njih.­urad­ni­list­Socia­li­stič­ne­fede­ra­tiv­ne­repub­li­ke­jugo­sla­vi­je
50/1973.­beo­grad.
Kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­kul­tur­nih­dobrin­v pri­me­ru­obo­ro­že­ne­ga­spo­pa­da­(Haaš­ka­kon­ven­ci­ja)­s pra­vil­ni­kom­za­nje­no­izva­ja­nje.­urad­ni­list­Fede­ra­tiv­ne­ljud­ske­repub­li­ke­jugo­sla­vi­je­4/1956.­beo­grad.
Kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­stavb­ne­dediš­či­ne­Evro­pe.­urad­ni­list­Socia­li­stič­ne­fede­ra­tiv­ne­repub­li­ke­jugo­sla­vi­je­4/1991.­beo­grad.
Kon­ven­ci­ja­o vars­tvu­sve­tov­ne­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne.­urad­ni­list­Socia­li­stič­ne­fede­ra­tiv­ne­repub­li­ke­jugo­sla­vi­je­56/1974.­beo­grad.
Kra­šo­vec,­j.­(ur.) 1996:­Sve­to­pismo­Sta­re­in­nove­zave­ze,­slo­ven­ski­stan­dard­ni­pre­vod­iz­izvir­nih­jezi­kov.­Ljub­lja­na.
Kun­de­ra,­M. 1981:­The­book­of­Laugh­ter­and­For­get­ting.­new­York.
Kuz­mič,­M. 2009:­Varo­va­nje­dra­go­ce­no­sti­v mu­ze­jih­in­gale­ri­jah.­Diplom­sko­delo,­Fakul­te­ta­za­var­nostne
vede­uni­ver­ze­v Ma­ri­bo­ru.­Mari­bor.
Ma­roe­vić,­I. 1993/1994:­Voj­na­in­kul­tur­na­dediš­či­na­na­Hrvaš­kem.­Sin­te­za­95-100.­Ljub­lja­na.
Ma­roe­vić,­I. 1995:­Rat­i­bašti­na­u­pro­sto­ru­Hrvat­ske.­Petri­nja.
Med­mrež­je 1:­http://www.unes­co.org/new/en/­(20. 3. 2013).
Med­mrež­je 2:­ http://www.zvkds.si/me­dia/pa­ges/do­c u­ments/kon­ven­ci­ja_o_va­sr­tvu_kdvpos.pdf
(20. 3. 2013).
Med­mrež­je 3:­http://www.bim.ba/bh/110/10/9290/?tpl=30­(22. 3. 2013).
Med­mrež­je 4:­http://www.udru­ga-ka­me­leon.hr/tekst/2974/­(29. 3. 2013).
Med­mrež­je 5:­ http://sl.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Voj­ne_v_nek­da­nji_ju­go­sla­vi­ji__Voj­na_v_Ma­ke­do­ni­ji
(24. 3. 2013).
Mi­klić,­M: 2009:­The­Ser­bian­army­and­the­cul­tu­ral­and­reli­gi­ous­heriat­ge­in­WWI.­Stu­dia­Histo­ri­ca
Slo­ve­ni­ca­9-1.­Mari­bor.
69
Mati­ja­Zorn,­Pri­mož­Gaš­pe­rič
Mil­li­gan,­A. 2008:­Tar­ge­ting­cul­tu­ral­pro­perty:­The­role­of­inter­na­tio­nal­law.­jour­nal­of­Pub­lic­and­Inter­na­tio­nal­Affairs­19.­Prin­ce­ton.
Peić,­D. 1992:­Kul­tur­na­dediš­či­na­kot­žrtev­voj­ne.­naši­raz­gle­di­41-14­(17. 7. 1992).­Ljub­lja­na.
Pe­trič,­M. 2000:­Med­na­rod­no­prav­no­vars­tvo­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Vest­nik 17.­Ljub­lja­na.
Pe­tro­vic,­j. 2012:­The­Old­brid­ge­of­Mostar­and­Increa­sing­Res­pect­for­Cul­tu­ral­Pro­perty­in­Armed
Conf­lict.­Lei­den.
Pro­to­kol­k Haaš­ki­kon­ven­ci­ji­II.­urad­ni­list­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je 102/2003.­Ljub­lja­na.
Pro­to­kol­k Haaš­ki­kon­ven­ci­ji.­urad­ni­list­Fede­ra­tiv­ne­ljud­ske­repub­li­ke­jugo­sla­vi­je­4/1956.­beo­grad.
Riedl­ma­yer,­A. j. 2001:­Con­vi­ven­cia­under­fire:­Geno­ci­de­and­book­bur­ning­in­bosnia.­The­Holo­caust
and­the­book.­Amherst.
Pro­to­col­to­the­Con­ven­tion­for­the­Pro­tec­tion­of­Cul­tu­ral­Pro­perty­in­the­Event­of­Armed­conf­lict 1954.
Med­mrež­je:­http://por­tal.unes­co.org/en/ev.php-uRL_ID=15391&uRL_DO=DO_TOPIC&uRL_
SECTIOn=201.html­(29. 3. 2013).
Riedl­ma­yer,­A. j. 2002:­Destruc­tion­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge­in­bosnia-Her­ze­go­vi­na, 1992–1996:­A Post-war
Sur­vey­of­Selec­ted­Muni­ci­pa­li­ties.­Cam­brid­ge.­Med­mrež­je:­http://ha­gue.bard.edu/re­ports/bos­Heritage
Re­port-AR.pdf­(21. 3. 2013)
Riedl­ma­yer,­A. j. 2007:­Cri­mes­of­War,­Cri­mes­of­Pea­ce:­Destruc­tion­of­Libra­ries­during­and­after­the
bal­kan­Wars­of­the 1990s.­Library­Trends­56-1.­urba­na.
She­ha­pi,­b. 2004:­Isla­mic­sacral­objects­and­the­war­in­Mace­do­nia.­Pro­cee­dings­of­the­urgent­Regio­nal.­Pro­cee­dings­of­the­urgent­Regio­nal­Works­hop:­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­at­Risk­in­the­Event­of­Armed
Conf­licts –­Mace­do­nia­case.­Skop­je.
Se­cond­Pro­to­col­to­the­Hague­Con­ven­tion­of 1954­for­the­Pro­tec­tion­of­Cul­tu­ral­Pro­perty­in­the­Event
of­Armed­Conf­lict 1999.­Med­mrež­je:­http://por­tal.unes­co.org/en/ev.php-uRL_ID=15207&uRL_
DO=DO_TOPIC&uRL_SECTIOn=201.html­(29. 3. 2013).
Sta­nely-Pri­ce,­n. 2005:­The­thread­of­con­ti­nuity:­cul­tu­ral­heri­ta­ge­in­post­war­reco­very.­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­in­post­war­Reco­very.­Rim.
Sta­ri­most­v Mo­star­ju­na­sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne­unESCO.­Dnev­nik­(16. 7. 2005).­Med­mrež­je:
http://www.dnev­nik.si/kul­tu­ra/133207­(21. 3. 2013).
Sto­ne,­P. 2012:­Human­rights­and­cul­tu­ral­pro­perty­pro­tec­tion­in­times­of­conf­lict.­Inter­na­tio­nal­journal
of­Heri­ta­ge­Stu­dies 18-3.­Exe­ter.
Sup­ple,­S. 2005:­Memory­slain:­Reco­ve­ring­cul­tu­ral­heri­ta­ge­in­post-war­bosnia.­uCLA­jour­nal­of­Educa­tion­and­Infor­ma­tion­Stu­dies 1-2.­Los­Ange­les.
Šulc,­b. 2001:­The­pro­tec­tion­of­Croa­tia’s­cul­tu­ral­heri­ta­ge­during­war 1991–95.­Destruc­tion­and­Conser­va­tion­of­Cul­tu­ral­Pro­perty.­Lon­don.
Teij­ge­ler,­R. 2006:­Pre­ser­ving­cul­tu­ral­heri­ta­ge­in­times­of­conf­lict.­Pre­ser­va­tion­Mana­ge­ment­for­Libraries,
Arc­hi­ves­and­Museums.­Lon­don.
ukrain­čik,­V. 2004:­Cul­tu­ral­heri­ta­ge­at­risk –­Croa­tian­expe­rien­ces.­Pro­cee­dings­of­the­urgent­Regio­nal­Works­hop:­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­at­Risk­in­the­Event­of­Armed­Conf­licts –­Mace­do­nia­case.­Skop­je.
unESCO­Dec­la­ra­tion­Con­cer­ning­the­Inten­tio­nal­Destruc­tion­of­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge.­Orga­ni­za­ci­ja­zdru­že­nih­naro­dov, 2003.­Med­mrež­je:http://por­tal.unes­co.org/en/ev.php-uRL_ID=17718&uRL_DO=
DO_TOPIC&uRL_SECTIOn=201.html­(21. 3. 2013).
Voje,­I. 1994:­nemir­ni­bal­kan:­zgo­do­vin­ski­pre­gled­od­6. do­18. sto­let­ja.­Ljub­lja­na.
Za­kon­o vars­tvu­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­urad­ni­list­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je 16/2008.­Ljub­lja­na.
Zu­pan,­F. 1991:­Voj­na­in­kul­tur­ne­dobri­ne.­Lucas 1,­7-8.­Vrh­ni­ka.
70
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­71–83,­Ljubljana­2014
NARAVNO IN KULTURNO-ZGODOVINSKO OBMOČJE
KOTORJA KOT PRIMER UPRAVLJANJA S SVETOVNO
DEDIŠČINO V ČRNI GORI
dr. Drago Kladnik
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
dra­go.klad­[email protected]
UDK:­913:719(497.16)
IZVLEČEK
Naravno in kulturno-zgodovinsko območje Kotorja kot primer upravljanja s svetovno dediščino v Črni
gori
Ob­moč­je­Kotor­ja­ozi­ro­ma­sever­ni­del­Boke­Kotor­ske­s ko­pen­skim­zaled­jem­je­ena­od­sta­rej­ših­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­Tik­pre­den­je­bila­konec­leta 1979­uvrš­če­na­na­Unes­cov­Sez­nam,­jo­je­pri­za­del­ruši­len
potres,­zato­je­do­leta 2003,­ko­so­pri­za­de­to­dediš­či­no­obno­vi­li,­spa­da­la­med­ogro­že­ne­eno­te.­Na­zava­ro­va­nem­območ­ju­se­pre­ple­ta­jo­mno­go­vrst­ni­vpli­vi­na­raz­voj­arhi­tek­tu­re­in­nase­lij,­bodi­si­z vi­di­ka­časov­ne­ga
raz­po­na­bodi­si­z vi­di­ka­sve­tov­no­pomemb­nih­kul­tur­nih­obmo­čij.­Poleg­Kotor­ja­so­glav­ne­zava­ro­va­ne­vred­no­te­v Pe­ra­stu,­Risa­nu­in­Dobro­ti.­Gre­za­mest­ne­trge­in­ozke­uli­ce,­sli­ko­vi­te­cerk­ve­in­pala­če­ter­boga­to
pre­mič­no­kul­tur­no­dediš­či­no.­V na­čr­tu­je­raz­ši­ri­tev­zava­ro­va­ne­ga­območ­ja­na­celot­no­Boko­Kotor­sko.­Uprav­lja­nje­z de­diš­či­no­se­posto­po­ma­izbolj­šu­je,­ljud­je­se­z njo­vse­bolj­iden­ti­fi­ci­ra­jo­in­vse­več­je­pri­me­rov­dobrih
praks.
KLJUČNE­BESEDE
Ko­tor,­Boka­Kotor­ska,­Črna­gora,­kul­tur­na­dediš­či­na,­narav­na­dediš­či­na,­sve­tov­na­dediš­či­na,­Unes­co
ABSTRACT
The natural and cultural-historical Kotor area as an example of world heritage management in
Montenegro
The­Kotor­area,­or­the­nort­hern­part­of­the­Bay­of­Kotor­and­its­hin­ter­land,­is­one­of­the­oldest­world­heri­ta­ge­units.­Just­befo­re­it­was­added­to­the­UNESCO­World­Heri­ta­ge­List­at­the­end­of 1979,­it­suf­fe­red
a de­struc­ti­ve­earth­qua­ke –­and­so­it­was­clas­sed­as­a threa­te­ned­unit­until 2003,­when­the­affec­ted­heri­ta­ge­was­resto­red.­The­pro­tec­ted­area­has­a mix­of­diver­se­inf­luen­ces­on­the­deve­lop­ment­of­arc­hi­tec­tu­re
and­sett­le­ments­with­regard­to­both­times­pan­and­cul­tu­ral­areas­of­glo­bal­sig­ni­fi­can­ce.­In­addi­tion­to­Kotor,
the­main­pro­tec­ted­units­are­loca­ted­in­Perast,­Risan,­and­Dobro­ta.­The­se­are­town­squa­res­and­nar­row
streets,­pic­tu­res­que­churc­hes­and­grand­pub­lic­buil­dings,­and­rich­movab­le­cul­tu­ral­heri­ta­ge.­The­re­are
plans­to­expand­the­pro­tec­ted­area­to­the­enti­re­Bay­of­Kotor.­Heri­ta­ge­mana­ge­ment­is­gra­dually­impro­ving,­peo­ple­are­increa­singly­iden­tif­ying­with­it,­and­the­re­are­increa­singly­more­exam­ples­of­best­prac­ti­ce.
KEY­WORDS
Ko­tor,­Bay­of­Kotor,­Mon­te­ne­gro,­cul­tu­ral­heri­ta­ge,­natu­ral­heri­ta­ge,­world­heri­ta­ge,­UNESCO
71
Dra­go­Klad­nik
1 Uvod
na­rav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­je­bilo­s skle­pom­Odbo­ra­za­sve­tov­no­dediš­či­no­vklju­če­no­na­unes­cov­Sez­nam­konec­okto­bra 1979­(med­mrež­je 1­in­med­mrež­je 2).
Po­leg­narod­ne­ga­par­ka­Dur­mi­tor­je­ena­od­dveh­črno­gor­skih­enot­na­unes­co­vem­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­Med­tem,­ko­je­območ­je­Dur­mi­tor­ja­opre­de­lje­no­kot­narav­na­dediš­či­na,­je­izred­no­pestro
območ­je­boke­Kotor­ske­z za­led­jem­kljub­nered­kim­in­nes­por­nim­narav­nim­vred­no­tam­uvrš­če­no­med
spo­me­ni­ke­kul­tur­ne­dediš­či­ne.
Zgo­do­vi­no­Črne­gore­je­zaz­na­mo­val­sto­le­ten­boj­za­pre­vla­do­na­šir­šem­območ­ju.­nje­na­lega­na­sti­čiš­ču­ raz­lič­nih­ civi­li­za­cij­ je­ ustva­ri­la­ pri­mer­ne­ raz­me­re­ za­ nasta­nek­ edins­tve­ne­ga­ kul­tur­ne­ga­ in
umet­niš­ke­ga­izra­za,­ki­vse­bu­je­prvi­ne­šte­vil­nih­pomemb­nih­kul­tur­nih­sme­ri,­kar­se­odra­ža­v bo­ga­ti­in
raz­no­li­ki­dediš­či­ni.­na­ozem­lju­Črne­gore­se­pre­ple­ta­jo­vpli­vi­petih­pomemb­nih­civi­li­za­cij:­bizan­tin­ske,­rim­ske,­islam­ske,­beneš­ke­in­avstro-ogr­ske,­za­kate­ri­mi­je­osta­la­pomemb­na­kul­tur­na­zapuš­či­na
(Pic­kard 2008a).
na­kul­tur­no-zgo­do­vin­skem­območ­ju­Kotor­ja­se­pre­ple­ta­jo­mno­go­vrst­ni­vpli­vi­na­raz­voj­arhi­tek­tu­re­in­nase­lij,­tako­s ča­sov­ne­ga­vidi­ka­kot­vidi­ka­sve­tov­no­pomemb­nih­kul­tur­nih­obmo­čij.­Kotor­z oko­li­co
je­bil­glav­no­beneš­ko­mostiš­če­na­juž­no­ja­dran­ski­oba­li.­nje­go­vi­umet­nost,­zla­tars­tvo­in­arhi­tek­tur­ne
šole­so­ime­li­glo­bok­in­dol­go­tra­jen­vpliv­na­umet­nost­ne­stva­ri­tve­vzdolž­jadran­ske­oba­le.­na­zava­ro­va­nem­območ­ju­so­kako­vost­ni,­sve­tov­no­pomemb­ni­arhi­tek­tur­ni­objek­ti,­tu­je­opaz­no­uspe­šno­zlit­je
mestec­in­zali­va,­edins­tve­na­pri­ča­nje­go­ve­izjem­no­pomemb­ne­vlo­ge,­ki­jo­je­ime­lo­v šir­je­nju­sre­do­zem­ske­kul­tu­re­na­območ­ja­bal­kan­skih­dežel­(med­mrež­je 3).
V sred­njem­veku­je­bilo­to­črno­gor­sko­narav­no­pri­sta­niš­če­ob­jadran­ski­oba­li­pomemb­no­umet­nost­no­in­trgov­sko­sre­diš­če­z zna­me­ni­ti­ma­grad­be­no­in­iko­no­graf­sko­šolo.­Veči­no­palač­in­dru­gih­stavb
v Ko­tor­ju,­vključ­no­z ro­man­ski­mi­cerk­va­mi,­pa­tudi­pala­če­v Do­bro­ti­in­glav­ne­stav­be­v Pe­ra­stu,­so­več­krat­poš­ko­do­va­li­potre­si,­neka­te­re­so­tudi­del­no­uni­či­li.­naj­no­vej­ši­rušil­ni­potres­je­območ­je­pri­za­del
15. apri­la 1979,­ko­so­iz­Kotor­ja­eva­kui­ra­li­vse­pre­bi­val­ce.­Po­načrt­nih­inten­ziv­nih­obno­vi­in­pre­no­vi
je­mesto­zno­va­zac­ve­te­lo­v vsem­svo­jem­sija­ju.­Prav­potres­je­bil­zago­to­vo­pomemb­na­oko­liš­či­na,­ki­je
pri­po­mo­gla­k uvr­sti­tvi­območ­ja­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 3).
Leta 2003­je­bilo­zava­ro­va­no­območ­je­Kotor­ja­in­nje­go­ve­oko­li­ce­umak­nje­no­s Sez­na­ma­ogro­že­ne
dediš­či­ne,­ob­tem­pa­se­je­znaš­lo­na­raz­pot­ju,­kako­izko­riš­ča­ti­last­ne­raz­voj­ne­mož­no­sti,­ne­da­bi­priš­lo­do­poslab­ša­nja­kako­vo­sti­zava­ro­va­ne­ga­območ­ja,­pri­čemer­naj­bi­se­to­v kar­naj­več­ji­meri­vzdr­že­va­lo,
nje­go­vi­pre­bi­val­ci­pa­pre­živ­lja­li­z do­hod­ki­iz­lokal­ne­ga­oko­lja­in­lokal­nih­dejav­no­sti.
2 Območje svetovne kulturne dediščine ter njegov geografski, zgodovinski
in umetnostni oris
na­rav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­pred­stav­lja­har­mo­nič­no­zlit­je­narav­nih­poja­vov­in­grad­be­ne­dediš­či­ne.­Sestav­lja­ga­območ­je­notra­nje­ga­dela­zali­va­boka­Kotor­ska,­ki­se­v kop­no
zaje­da­v dol­ži­ni­33 km­in­je­na­najož­jem­delu,­ki­notra­nja­Kotor­ski­in­Risan­ski­zaliv­raz­dva­ja­od­Tivat­ske­ga­zali­va­na­jugu,­širok­vse­ga­340 m.­Višin­ska­raz­li­ka­med­nje­go­vi­ma­naj­viš­jo­toč­ko­1385 m­in­naj­niž­jo
toč­ko­52 m­pod­mor­sko­gla­di­no­je­kar­1437 m­(med­mrež­je 2).
Osred­nje­zava­ro­va­no­območ­je­meri­14 km2,­vpliv­no­območ­je­pa­132 km2.­Skup­na­povr­ši­na­eno­te­sve­tov­ne­dediš­či­ne­je­torej­146 km2.­nje­go­ve­meje­prib­liž­no­sov­pa­da­jo­z gre­be­nom,­ki­obda­ja
glo­bo­ko­vre­zan­zaliv­boke­Kotor­ske,­ki­je­na­nefor­mal­nem­sez­na­mu­naj­lep­ših­sve­tov­nih­zali­vov­(med­mrež­je 6).­na­vzhod­nem­in­zahod­nem­kon­cu­je­raz­šir­je­no­z ob­moč­je­ma­narod­nih­par­kov­Lov­čen
in­Orjen.­Območ­je­juž­ne­ga­dela­boke­Kotor­ske,­to­je­Tivat­ske­ga­zali­va,­zara­di­izgu­be­avten­tič­no­sti­nase­lij­pod­vpli­vom­sodob­ne­indu­stria­li­za­ci­je­(lad­je­del­ni­ce,­pri­sta­niš­ke­napra­ve)­ni­vklju­če­no
(med­mrež­je 3).
72
JANEZ­NARED
na­rav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­kot­pri­mer­uprav­lja­nja­s sve­tov­no­dediš­či­no­v Črni­gori
Sli­ka 1:­Pogled­na­Kotor­in­Kotor­ski­zaliv­v osrč­ju­zava­ro­va­ne­ga­območ­ja.
V na­čr­tu­je­raz­ši­ri­tev­zava­ro­va­ne­ga­območ­ja­na­celot­no­boko­Kotor­sko,­pa­tudi­širi­tev­kopen­ske­ga­zava­ro­va­ne­ga­območ­ja­daleč­pro­ti­seve­ro­za­ho­du­na­eni­stra­ni­in­jugovz­ho­du­na­dru­gi­stra­ni.­Z njo
naj­bi­celot­no­zava­ro­va­no­območ­je­meri­lo­597 km2,­od­tega­naj­bi­osred­nja­cona­zav­ze­ma­la­86 km2,­vpliv­no­območ­je­pa­511 km2.­Kopen­ski­del­naj­bi­meril­skup­no­472 km2,­preo­sta­lih­125 km2 pa­naj­bi­bila
povr­ši­na­zava­ro­va­ne­ga­mor­ja,­ki­naj­bi­poleg­boke­Kotor­ske­vklju­če­va­la­še­prio­bal­ni­pas­mor­ja­do­rta
jaz­zahod­no­od­bud­ve­(Zem­lje­vid … 2013).
Ve­ljav­no­zava­ro­va­no­območ­je­je­po­nastan­ku­tek­ton­sko­poglob­lje­na­potop­lje­na­reč­na­doli­na,­ki­je
po­svo­jih­mor­fo­loš­kih­zna­čil­no­stih,­zla­sti­izra­zi­ti­ver­ti­kal­ni­raz­čle­nje­no­sti,­edins­tve­na­na­območ­ju­celot­ne­ga­Sre­do­zem­lja.­je­del­dinar­ske­cone­glo­bo­ke­ga­kra­sa,­zato­so­na­območ­ju­zali­va­in­v nje­go­vem­zaled­ju
zasto­pa­ne­tipič­ne­kraš­ke­relief­ne­obli­ke­(jame,­brez­na,­pono­ri)­in­kraš­ka­hidro­gra­fi­ja.­nase­lja­so­postav­lje­na­na­prio­bal­nem­ter­ciar­nem­fli­šu­(med­mrež­je 2).
Za­kraš­ko­hidro­gra­fi­jo­so­zna­čil­ni­kraš­ki­izvi­ri­na­obal­ni­črti­(Škur­da,­Gur­dić,­Lju­ta),­izvir­ki­tik­nad
mor­sko­gla­di­no,­broj­ni­ce­in­izvir­ki­na­mor­skem­dnu­(Dra­žin­Vrt,­Perast,­Sopot).­Čeprav­je­nepo­sred­no­zaled­je­boke­Kotor­ske­med­naj­bolj­namo­če­ni­mi­v Evro­pi,­saj­pre­je­ma­več­kot­5000 mm­pada­vin­let­no,
je­kopen­sko­območ­je­zara­di­zakra­se­lo­sti­izra­zi­to­sušno,­mor­ska­voda­v za­li­vu­pa­je­zara­di­šte­vil­nih­kraš­kih­izvi­rov­manj­sla­na­(med­mrež­je 2).
Izra­zi­ti­nav­pič­ni­raz­čle­nje­no­sti­se­pri­la­ga­ja­tudi­rast­lin­ska­ode­ja,­kar­je­tudi­posle­di­ca­pod­neb­ne
raz­čle­nje­no­sti­od­sre­do­zem­ske­do­gor­ske­subalp­ske­ga­tipa.­Za­rast­lins­tvo­je­zna­čil­na­veli­ka­pestrost­vrst,
med­kate­ri­mi­velja­izpo­sta­vi­ti­lovor­(Lau­rus­nobi­lis)­kot­pred­stav­ni­ka­sre­do­zem­ske­ga­pod­neb­ne­ga­območ­ja,­red­ko­narav­no­rastiš­če­olean­dra­(Ne­rium­olean­der)­pri­Risa­nu­in­na­mej­nem­seve­ro­za­hod­nem­delu
ende­mit­muni­ko­(Pi­nus­leu­co­der­mis),­vrsto­bora,­ki­zra­ste­do­7 m­viso­ko.­Po­zem­lje­vi­du­pomemb­ne
dediš­či­ne­je­na­območ­ju­boke­Kotor­ske,­jugo­za­hod­no­nad­Morinj­skim­zali­vom­(del­Risan­ske­ga­zali­va)­tudi­narav­ni­rezer­vat­pra­ve­ga­kosta­nja­(Ca­sta­nea­sati­va)­(Ka­pe­ta­no­vić,­Rajić­in­Gli­go­rić 2009).­Med
ende­mič­ni­mi­vrsta­mi­živa­li­je­naj­bolj­zna­či­len­polž­Clau­si­lia­cat­he­ren­sis,­ki­se­zadr­žu­je­na­kotor­skem
73
Dra­go­Klad­nik
Sli­ka 2:­Tri­sto­let­ja­sta­ra­upo­do­bi­tev­Kotor­ja­na­bakro­re­zu,­ske­ni­ra­na­z vstop­ni­ce­na­mest­no­obzid­je.
obzid­ju.­Akva­to­rij­zali­va­velja­za­pomemb­no­drstiš­če.­V njem­živi­tudi­novood­kri­ta­vrsta­školj­ke­Thya­si­ra­ora­ho­va­zia­na iz­rodu­Mol­lus­ca,­ki­naj­po­prejš­njih­dom­ne­vah­sploh­ne­bil­pri­so­ten­v juž­nem­jadra­nu
(med­mrež­je 2).
Iz­jem­no­ugod­ne­in­samos­vo­je­pod­neb­ne,­relief­ne­in­vod­ne­raz­me­re­ter­rast­lin­ska­in­žival­ska­raz­no­vrst­nost­so­bile­odlo­čil­ne­za­pose­li­tev­območ­ja­in­svoj­ski­način­izgrad­nje­nase­lij,­s či­mer­je­nasta­la
edins­tve­na­sklad­nost­med­nara­vo­in­člo­ve­kom.­na­območ­ju­Lip­cev­zahod­no­od­Risan­ske­ga­zali­va­so
odkri­li­praz­go­do­vin­ske­sli­ke,­nasta­le­z vre­zo­va­njem­v ska­lo,­tako­ime­no­va­ne­petro­gli­fe­(Ka­pe­ta­no­vić,
Rajić­in­Gli­go­rić 2009).
Te­kom­zgo­do­vin­ske­ga­raz­vo­ja­si­je­oblast­nad­območ­jem­zali­va­izme­nja­lo­kar­15 tu­jih­in­doma­čih vla­da­vin,­ven­dar­so­glob­lje­spre­mem­be­nasta­le­le­v ča­su­neka­te­rih­dol­go­traj­nih­oblast­ni­kov­(med­mrež­je 6).
nek­da­nje­mu­antič­ne­mu­in­rim­ske­mu­sre­diš­ču­Risi­niu­mu­(so­dob­ni­Risan),­kjer­so­se­ohra­ni­li­ostanki
več­jih­zgradb,­napi­si­in­mozai­ki­rim­skih­vil,­je­v zgod­njem­sred­njem­veku­sre­dišč­no­vlo­go­prev­zel­Kotor
(med­mrež­je 2).
Ko­tor,­ki­so­ga­usta­no­vi­li­Rim­lja­ni,­je­v sred­njem­veku­pre­ra­sel­v po­memb­no­trgov­sko­in­umet­nost­no­sre­diš­če­z zna­me­ni­ti­ma­grad­be­no­in­iko­no­graf­sko­šolo.­Za­nad­zor­nad­mestom­so­se­sko­zi­sto­let­ja
bori­le­mno­ge­sve­tov­ne­sile.­V 10. sto­let­ju­je­mesto­ime­lo­širo­ko­avto­no­mi­jo­v ok­vi­ru­bizan­tin­ske­ga­cesars­tva,­med­leto­ma 1186­in 1371­je­bilo­svo­bod­no­mesto­v ok­vi­ru­sred­nje­veš­ke­Srbi­je,­zatem­so­za­kra­tek
čas­nad­zor­prev­ze­li­bene­ča­ni­in­Madža­ri.­Med­leto­ma 1395­in­1420­je­bilo­neod­vi­sna­repub­li­ka,­od­takrat
naprej­pa­je­za­več­sto­le­tij­posta­lo­del­beneš­ke­repub­li­ke.­Po­nje­nem­raz­pa­du­so­Kotor­med­leto­ma 1807
in 1814­nad­zo­ro­va­li­Fran­co­zi,­zatem­pa­je­vse­do­kon­ca­prve­sve­tov­ne­voj­ne­leta 1918­spa­dal­pod­avstrij­sko­nad­vla­do.­Potem­je­postal­del­Kra­lje­vi­ne­SHS­in­nje­ne­nasled­ni­ce­jugo­sla­vi­je,­po­nje­nem­raz­pa­du
pa­del­drža­ve­Srbi­ja­in­Črna­gora,­ko­pa­se­je­ta­leta 2006­osa­mos­vo­ji­la,­spa­da­pod­to­naj­manj­šo­bal­kan­sko­drža­vo­(med­mrež­je 3).
Ko­tor­urba­ni­stič­no­dolo­ča­jo­obzid­ja,­ki­se­spuš­ča­jo­z vrha­hri­ba­Sve­ti­Ivan­(260 m),­sprem­lja­jo­krat­ki­reki­Škur­da­in­Gur­dić­ter­mor­sko­oba­lo.­Ta­5 km­dolg­utrd­be­ni­sistem­je­tako­z vo­jaš­ke­ga­kot­estet­ske­ga
74
MATJAŽ­GERŠIČ
na­rav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­kot­pri­mer­uprav­lja­nja­s sve­tov­no­dediš­či­no­v Črni­gori
MATJAŽ­GERŠIČ
Sli­ka 3:­Pano­ram­ski­pogled­na­sta­ro­mest­no­jedro­Kotor­ja­zno­traj­sred­nje­veš­ke­ga­obzid­ja.­V pri­sta­niš­ču
je­zasi­dra­na­turi­stič­na­kri­žar­ka,­novost­v tu­ri­stič­nem­raz­vo­ju.
Sli­ka 4:­Glav­ni­in­naj­bolj­živa­hen­mest­ni­trg­v Ko­tor­ju­je­Oro­žar­ski­trg­(Trg­od­oruž­ja)­z zna­me­ni­tim
stol­pom­z uro.
75
Dra­go­Klad­nik
Sli­ka 5:­Ozka­uli­ca­v sta­rem­mest­nem­jedru
Kotor­ja.
76
JANEZ­NARED
MATJAŽ­GERŠIČ
vidi­ka­naj­več­ji­in­naj­bolj­vpa­dljiv­del­mest­ne­ga­spo­me­niš­ke­ga­fon­da.­Od­30 cerk­va,­ki­so­ohra­nje­ne­ali
pa­so­sta­le­na­območ­ju­sta­re­ga­mest­ne­ga­jedra,­so­poseb­no­pomemb­ne­šti­ri­roman­ske:­cer­kev­sv.­Luke
iz­leta 1195,­cer­kev­sv.­Ane,­ver­jet­no­iz­leta 1195,­Mari­ji­na­cer­kev­iz­leta 1222­in­cer­kev­sv.­Pavla­iz­leta 1266.
Še­naj­bolj­pa­izsto­pa­kate­dra­la­sv.­Tri­fu­na­z za­čet­ki­v 9. sto­let­ju,­dogra­je­na­leta 1166­(med­mrež­je 2).
Leta 1667­jo­je­moč­no­poš­ko­do­val­potres,­a so­jo­uspe­šno­obno­vi­li­(med­mrež­je 3).
Za­mest­no­jedro­sta­re­ga­Kotor­ja­je­zna­čil­nih­12 manj­ših­in­več­jih­trgov,­ki­so­s svo­jo­odpr­tost­jo,
čeprav­nepra­vil­nih­oblik,­popol­no­nas­prot­je­utes­nje­nim­ozkim­in­zavi­tim­mest­nim­uli­cam.­Trgi­so­ime­li
svoj­ske­name­ne.­naj­več­ji­in­arhi­tek­ton­sko­naj­bo­lje­obli­ko­van­je­Oro­žar­ski­trg­(Trg­od­oruž­ja)­pri­glav­nih­ mest­nih­ vra­tih,­ kjer­ je­ več­ pomemb­nih­ zgradb,­ tudi­ stolp­ z uro­ iz­ leta 1602,­ nedo­kon­ča­na
rene­sanč­no-ba­roč­na­knež­ja­pala­ča­in­stav­ba,­kjer­je­na­začet­ku­19. sto­let­ja­zače­lo­delo­va­ti­dru­go­stal­no­gle­da­liš­če­na­območ­ju­nek­da­nje­jugo­sla­vi­je.­juž­ne­je­je­Mokin­trg­(Trg­od­bra­šna)­s pa­la­čo­Pima­iz
17. sto­let­ja­ter­pala­ča­mi­bizan­ti,­beskuća,­Vra­kljen­in­buća­iz­17. in­18. sto­let­ja.­Trg­s ka­te­dra­lo­sv.­Tri­fu­na­(sve­ti­Tri­pun)­obrob­lja­jo­sklad­ne­pala­če­in­dru­ge­stav­be­iz­časa­med­17. in­19. sto­let­jem,­mal­ce
sever­ne­je­pa­je­manj­ši­trg­z Gr­gu­ri­no­vo­pala­čo­z za­čet­ka­18. sto­let­ja,­kjer­je­zdaj­Pomor­ski­muzej.­na
nek­da­njo­vlo­go­opo­zar­ja­jo­še­Zapor­niš­ki­(Trg­od­zatvo­ra),­Mleč­ni­(Trg­od­mli­je­ka),­Drvar­ski­(Trg­od
drva)­in­Solat­ni­trg­(Trg­od­sala­te)­(med­mrež­je 2).
Ker­je­bil­Kotor­v sred­njem­veku­pomemb­no­sre­diš­če­obr­ti,­so­v me­stu­šte­vil­ne­obrt­ne­delav­ni­ce­z vra­ti
»na­kole­no«.­Pou­da­ri­ti­je­tre­ba­še­izjem­no­bogas­tvo­umet­niš­ko­izde­la­nih­mar­mor­na­tih­oltar­jev,­ikon­in
dru­gih­slik,­umet­niš­ko­obde­la­ne­sre­br­ni­ne­in­mar­sik­je­zelo­dobro­ohra­nje­ne­fre­ske­(med­mrež­je 2).
V 17. in­18. sto­let­ju­je­Kotor­začel­izgub­lja­ti­vodil­no­gos­po­dar­sko­vlo­go,­ki­so­jo­prev­ze­ma­la­oko­liš­ka­obmor­ska­nase­lja,­pred­vsem­Perast,­Dobro­ta,­Prčanj­in­Sto­liv,­ki­pa­so­bila­še­vna­prej­trd­no­nave­za­na
Sli­ka 6:­Med­šte­vil­ni­mi­kotor­ski­mi­cerk­va­mi­je
naj­bolj­zna­me­ni­ta­kate­dra­la­sv.­Tri­fu­na.
na­rav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­kot­pri­mer­uprav­lja­nja­s sve­tov­no­dediš­či­no­v Črni­gori
DRAGO­KLADNIK
na­Kotor­kot­uprav­no­in­kul­tur­no­sre­diš­če.­Mesta­ter­več­ja­in­manj­ša­ribiš­ka­in­kmeč­ka­nase­lja­na­območju
Kotor­ja­tvo­ri­jo­deset­zna­čil­nih­nase­li­tve­nih­enot,­raz­vrš­če­nih­v sko­raj­nepre­ki­nje­nem­nizu:­Dobro­ta–Ora­ho­vac–Ri­san–Pe­rast–Mo­rinj–Ko­sta­nji­ca–Do­nji­Sto­liv–Gor­nji­Sto­liv–Pr­čanj–Muo–Ška­lja­ri­(med­mrež­je 2).
Vsa­ko­nase­lje­ima­svoj­ske­urba­ne­in­kul­tur­ne­zna­čil­no­sti,­ki­se­vklap­lja­jo­v ce­lo­vi­tost­kul­tur­ne­dediš­či­ne­celot­ne­ga­območ­ja.­Povsod­se­je­raz­vi­la­sakral­na­arhi­tek­tu­ra,­med­tem­ko­je­za­pro­fa­no­zna­čil­na
samos­vo­ja­»boš­ka­hiša«,­v ka­te­ri­se­poleg­ljud­ske­ga­stav­bars­tva­zrca­li­jo­vpli­vi­Sre­do­zem­lja,­zahod­ne
Evro­pe­in­tudi­Orien­ta.­Elit­na­pro­fa­na­arhi­tek­tu­ra­je­v ob­li­ki­palač­še­poseb­no­pomemb­na­v Pe­ra­stu,
Prćanju­in­Dobro­ti­(Ka­pe­ta­no­vić,­Rajić­in­Gli­go­rić 2009).­Razen­tega­je­na­tem­območ­ju­kar­18 dr­žav­nih,­cerk­ve­nih­in­zaseb­nih­muze­jev­z bo­ga­ti­mi­zbir­ka­mi­(med­mrež­je 2).
Pe­rast­kot­celo­ta­pred­stav­lja­vrhu­nec­baro­ka­na­sever­ni­oba­li­jadran­ske­ga­mor­ja.­nad­mestom­domi­ni­ra­ zvo­nik­ cerk­ve­ sv.­ niko­le­ iz­ 17. sto­let­ja,­ vzdolž­ oba­le­ pa­ so­ raz­po­re­je­ne­ pala­če­ pomemb­nih
voja­kov,­pomor­skih­trgov­cev,­kul­tur­ni­kov­in­cerk­ve­nih­dosto­jans­tve­ni­kov­(Ka­pe­ta­no­vić,­Rajić­in­Gli­go­rić 2009).­naj­dra­go­ce­nej­ša­v sklo­pu­narav­nih­in­kul­tur­nih­vred­not­na­območ­ju­Pera­sta­sta­otoč­ka
Sve­ti­Đorđe­z be­ne­dik­tin­skim­samo­sta­nom­iz­12. sto­let­ja­in­Gos­pa­od­Škrp­je­la­z iz­jem­no­lepo­posli­ka­ni­ma­cerk­vi­jo­in­pina­ko­te­ko­(15. do­18. sto­let­je)­(med­mrež­je 2).
Pr­čanj­je­podob­no­kot­Perast­nase­lje­pomor­skih­trgov­cev­in­voja­kov­z več­baroč­ni­mi­pala­ča­mi­(Kape­ta­no­vić,­Rajić­in­Gli­go­rić 2009)­iz­časa­od­15. do­19. sto­let­ja­ter­cerk­va­mi­sv.­Toma­ža­iz­9. sto­let­ja,­sv.
niko­la­ja­iz­16. sto­let­ja­in­veli­čast­no­Mari­ji­no­cerk­vi­jo,­ki­so­jo­zače­li­gra­di­ti­v 18. sto­let­ju­(med­mrežje 2).
Do­bro­ta­je­tako­po­vse­bi­ni­kot­arhi­tek­tu­ri­sorod­na­Prča­nju.­nase­lje­z več­urba­ni­mi­jedri­ima­pre­cej­palač­(Ka­pe­ta­no­vić,­Rajić­in­Gli­go­rić 2009)­ter­cerk­vi­sv.­Mate­ja­iz­13. sto­let­ja,­ki­je­v zdajš­nji­podo­bi
iz­17. sto­let­ja,­in­sv.­Evsta­hi­ja­iz­18. sto­let­ja­z dra­go­ce­ni­mi­zbir­ka­mi­slik,­čipk­in­sre­bra­(med­mrež­je 2).
Sli­ka 7:­Otoč­ka­Gos­pa­od­Škrp­je­la­(levo)­in­Sve­ti­Đorđe­(de­sno)­pred­oba­lo­Pera­sta.
77
Dra­go­Klad­nik
na­območ­ju­obči­ne­Kotor­je­56 na­se­lij,­v ka­te­rih­je­po­popi­su­leta 2011­žive­lo­22.601 lju­di,­naj­več
(17.634)­pra­vo­slav­cev,­ki­jim­po­šte­vi­lu­sle­di­jo­kato­li­ča­ni­(2658)­in­musli­ma­ni­(375).­Zani­mi­vo­je,­da
je­Kotor­s 1151 pre­bi­val­ci­šele­tret­je­naj­več­je­nase­lje­v ob­či­ni,­saj­sta­pred­njim­kra­ja­Ška­lja­ri­s 3707­in
Risan­s 2034 pre­bi­val­ci,­med­tem­ko­Prčanj­s 1130 pre­bi­val­ci­le­malen­kost­no­zao­sta­ja.­Pre­cej­manj,­le
269 lju­di,­živi­v Pe­ra­stu­(med­mrež­je 8).­Šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­Kotor­ja­se­je­v zad­njem­deset­let­ju­opaz­no
zmanj­ša­lo,­potem­ko­je­prej­dve­deset­let­ji­bolj­ali­manj­stag­ni­ra­lo.­Kma­lu­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­(leta 1953)
je­v me­stu­žive­lo­le­872 lju­di,­pre­bi­vals­tve­ni­višek­pa­je­bil­leta 1981,­ko­so­našte­li­1433 pre­bi­val­cev,­do
leta 2003­pa­se­je­šte­vi­lo­zmanj­ša­lo­na 1401­(med­mrež­je 9).
Za­obči­no­Kotor­je­pogla­vit­na­dejav­nost­turi­zem.­Avgu­sta 2011­je­bilo­v njej­sku­paj­9506 tu­ri­stič­nih­ležišč,­naj­več­(8150)­v za­seb­nih­sobah­in­pre­cej­manj­(907)­v ho­te­lih.­nekaj­jih­je­še­v otroš­kem
okre­va­liš­ču­in­v kam­pin­gu.­V enem­samem­letu,­to­je­od 2010­do 2011,­se­je­šte­vi­lo­ležišč­pove­ča­lo­za
15 %­(med­mrež­je 7).
3 Kriteriji uvrstitve območja na Seznam svetovne dediščine
Za­va­ro­va­no­narav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­izpol­nju­je­nasled­nja­meri­la­za­uvrsti­tev­na­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 2):
I: je­edins­tve­na­umet­niš­ka­in­estet­ska­stva­ri­tev,­moj­stro­vi­na­krea­tiv­nih­geni­jev.­Čeprav­ima­jo­šte­vil­ni
spo­me­ni­ki­(cerk­ve,­pala­če,­utrd­be)­in­nase­lja­v Ko­tor­skem­in­Risan­skem­zali­vu­pomemb­ne­arhi­tekturne
vred­no­te,­posa­mez­no­noben­ne­izpol­nju­je­meri­la­sve­tov­ne­pomemb­no­sti.­nji­ho­vo­uvrsti­tev­na­Sez­nam­opra­vi­ču­je­jo­lega­na­oba­li­zali­va,­pro­stor­ska­har­mo­ni­ja­in­dejs­tvo,­da­so­del­pomemb­nih­nase­lij.
II: V do­lo­če­nem­zgo­do­vin­skem­obdob­ju­ozi­ro­ma­v ok­vi­ru­dolo­če­ne­ga­kul­tur­ne­ga­območ­ja­je­ime­lo­velik­vpliv­na­raz­voj­arhi­tek­tu­re,­monu­men­tal­ne­ga­kipars­tva,­obli­ko­va­nje­pej­sa­ža,­umet­no­sti­in
nase­lij.­bilo­je­glav­na­vez­benetk­na­jugu­sever­ne­ga­dela­jadran­ske­oba­le,­ki­je­v ob­li­ki­ari­sto­krat­skih­mest­Kotor­ja­ter­nje­go­vih­sose­dov,­kjer­so­pre­bi­va­li­kapi­ta­ni­in­last­ni­ki­ladij,­sto­let­ja­velja­lo
za­krea­tiv­no­srce­šir­še­ga­območ­ja.
III: je­edins­tve­no,­izjem­no­red­ko­in­zelo­sta­ro.­Območ­je­je­mogo­če­opre­de­li­ti­kot­edins­tve­no­gle­de­na
har­mo­nič­nost­mest­in­ambien­ta­v Ko­tor­skem­in­Risan­skem­zali­vu,­šte­vi­lo,­kako­vost­ter­raz­no­vrst­nost­spo­me­ni­kov­in­kul­tur­nih­osta­lin­ter­izjem­no­avten­tič­nost­in­ohra­nje­nost.
IV: Gre­za­kul­tur­no­dobri­no,­ki­jo­sestav­lja­jo­naj­bolj­ši­pri­mer­ki­stavb,­pomemb­nih­za­druž­be­ni,­kulturni,
umet­niš­ki,­znans­tve­ni,­teh­no­loš­ki­in­indu­strij­ski­napre­dek.­Kotor­in­Perast­sta­pri­me­ra­edins­tve­ne­ga­in­ohra­nje­ne­ga­avten­tič­ne­ga­urba­niz­ma­malih­mest,­pri­la­go­je­nih­obda­ja­jo­čim­utrdbam­in
z iz­jem­no­kako­vost­no­arhi­tek­tu­ro.­na­območ­ju­so­arhi­tek­tur­ne­stva­ri­tve­evrop­ske­ga­pome­na­iz
9. sto­let­ja,­ki­so­odraz­poz­noan­tič­ne­tra­di­ci­je­in­zgod­njih­bizan­tin­skih­vpli­vov.­Poseb­no­pomemb­na­pa­je­roman­ska­umet­nost­iz­12. in­13. sto­let­ja,­kate­re­naj­bolj­ši­pri­mer­ki­so­sorod­ni­priz­na­ni­apu­lij­ski
arhi­tek­tur­ni­šoli.­Kotor­je­bil­glav­no­sre­diš­če,­prek­kate­re­ga­sta­se­roman­ski­umet­nost­in­arhi­tek­tu­ra­širi­li­na­bal­kan,­še­pose­bej­na­območ­je­Raš­ke,­kjer­je­nasta­la­edins­tve­na­grad­be­niš­ka­šola,­zna­na
po­svo­jem­bizan­tin­skem­slo­gu.
4 Upravljanje z dediščino
Zem­lje­pi­sni­polo­žaj,­narav­na­raz­no­li­kost,­ugod­no­pod­neb­je­in­kul­tur­na­dediš­či­na­so­za­majh­no­Črno
goro­velik­poten­cial­za­traj­nost­ni­raz­voj.­Doda­ten­raz­voj­ni­spod­bu­je­va­lec­in­mož­nost­za­hitrej­ši­vzdrž­nej­ši­gos­po­dar­ski­in­druž­be­ni­raz­voj­so­naj­no­vej­še­gos­po­dar­ske­refor­me,­pa­tudi­evrop­ski­inte­gra­cij­ski
pro­ce­si­(Pic­kard 2008c).
Čr­no­gor­ski­par­la­ment­je­že­leta 1991­spre­jel­Dekla­ra­ci­jo­o Čr­ni­gori­kot­eko­loš­ki­drža­vi­in­ta­je­bila
leta 1992­vklju­če­na­tudi­v us­ta­vo,­s ka­te­ro­je­drža­va­opre­de­lje­na­kot­»de­mo­kra­tič­na,­social­na­in­eko­-
78
na­rav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­kot­pri­mer­uprav­lja­nja­s sve­tov­no­dediš­či­no­v Črni­gori
loš­ka­drža­va«.­To­naka­zu­je,­da­so­se­sno­val­ci­usta­ve­zaved­li­pome­na­narav­nih­virov,­na­kate­rih­naj­bi
v pri­hod­no­sti­teme­ljil­njen­traj­nost­ni­raz­voj.­Ven­dar­zami­sel­vse­do­leta 2000­ni­bila­raz­de­la­na­prek
rele­vant­nih­zako­no­da­je­in­poli­tik­raz­lič­nih­sek­tor­jev.­Vla­da­Repub­li­ke­Črne­gore­je­svo­jo­zave­za­nost
traj­nost­ne­mu­raz­vo­ju­potr­di­la­leta 2001,­ko­je­s stra­teš­kim­doku­men­tom­»Raz­voj­ne­smer­ni­ce­Črne­gore
kot­eko­loš­ke­drža­ve«­traj­nost­ni­raz­voj­postal­pod­la­ga­dol­go­roč­ne­ga­načr­to­va­nja­nje­ne­ga­raz­vo­ja­(Pic­kard 2008c).
Z od­lo­či­tvi­jo­Vla­de­Repub­li­ke­Črne­gore­je­bil­leta 2002­kot­vlad­no­sve­to­val­no­telo­usta­nov­ljen­nacio­nal­ni­svet­za­traj­nost­ni­raz­voj,­kate­re­ga­namen­je­poma­ga­ti­vla­di­pri­pri­pra­vi­zako­no­da­je,­poli­ti­ke,­meril
in­kazal­ni­kov­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja,­vključ­no­s sprem­lja­njem­učin­kov­imple­men­ti­ra­nih­pred­pi­sov­in­doku­men­tov.­ januar­ja 2006­ sta­ črno­gor­ska­ vla­da­ in­ urad­ raz­voj­ne­ga­ pro­gra­ma­ Zdru­že­nih­ naro­dov
v Pod­go­ri­ci­vzpo­sta­vi­la­urad­za­traj­nost­ni­raz­voj­(Pic­kard 2008c).
na­kon­cept­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­se­ne­nave­zu­je­noben­pred­pis.­Z no­vi­mi­zakon­ski­mi­pred­pi­si­in
nji­ho­vim­uskla­je­va­njem­z evrop­sko­zako­no­da­jo­je­pri­ča­ko­va­ti,­da­bo­ta­pomanj­klji­vost­odprav­lje­na.
Do­dolo­če­ne­mere­vse­bu­je­jo­nače­la­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­zako­ni­in­pod­za­kon­ski­akti­na­področ­jih­turiz­ma­in­kme­tijs­tva­(Pic­kard 2008c).
Pre­cej­bolj­ši­je­polo­žaj­na­področ­ju­oko­lja,­saj­je­bilo­pred­časom­spre­je­tih­več­zako­nov­in­odredb,
povsem­sklad­nih­z evrop­ski­mi­stan­dar­di,­ki­se­nana­ša­jo­na­varo­va­nje­in­traj­nost­no­rabo­narav­nih­virov
in­ki­pri­na­ša­jo­nov­pri­stop­k va­ro­va­nju­oko­lja,­zago­tav­lja­jo­bolj­poglob­lje­no­načr­to­va­nje­in­ude­ja­nja­nje­načr­tov,­pa­tudi­sode­lo­va­nje­šir­še­jav­no­sti­(Pic­kard 2008c).
naj­viš­ja­instan­ca­na­področ­ju­varo­va­nja­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­v Čr­ni­gori­je­Mini­strs­tvo
za­kul­tu­ro,­ki­spre­je­ma­smer­ni­ce­ter­uprav­lja­in­koor­di­ni­ra­aktiv­no­sti­s po­droč­ja­varo­va­nja­dediš­či­ne.
V nje­go­vem­okvi­ru­delu­je­ta­Sekre­tar­držav­ne­komi­si­je­unESCO­in­Direk­to­rat­za­kul­tur­no­dediš­či­no,
ki­se­deli­na­Direk­ci­jo­za­raz­voj­in­spod­bu­ja­nje­dejav­no­sti­na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­Odsek­za
imple­men­ta­ci­jo­in­stra­te­gi­jo­ter­Odsek­za­nor­ma­tiv­no­dejav­nost,­inš­pek­cij­ski­nad­zor­ter­med­na­rod­no
sode­lo­va­nje­in­evrop­ske­inte­gra­ci­je­(med­mrež­je 13).
na­področ­ju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­je­bila­veljav­na­zako­no­da­ja­vzpo­stav­lje­na­v osem­de­se­tih­in­devet­de­se­tih­letih­prejš­nje­ga­sto­let­ja,­tako­da­je­še­ved­no­v os­pred­ju­kon­cept­opre­de­li­tve­in­obrav­na­va­nja
kul­tur­ne­dediš­či­ne­iz­tiste­ga­obdob­ja.­Pre­cej­bolj­kot­na­njen­traj­nost­ni­raz­voj­se­osre­do­to­ča­na­nje­no
ohra­nja­nje,­varo­va­nje­in­funk­cij­sko­uspo­sab­lja­nje­(Pic­kard 2008c).
Va­ro­va­nje­črno­gor­ske­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ure­ja­jo­nasled­nji­zakon­ski­akti:
•­ Zakon­o kul­tu­ri­(2008),
•­ Zakon­o mu­zej­ski­dejav­no­sti­(Za­kon­o mu­zej­skoj­dje­lat­no­sti 2010),
•­ Zakon­o knjiž­nič­ni­dejav­no­sti­(Za­kon­o bib­lio­teč­koj­dje­lat­no­sti 2010),
•­ Zakon­o ar­hiv­ski­dejav­no­sti­(Za­kon­o ar­hiv­skoj­dje­lat­no­sti 2010),
•­ Zakon­o vars­tvu­kul­tur­nih­dobrin­(Za­kon­o za­šti­ti­kul­tur­nih­dobra 2010),
•­ Zakon­o spo­me­ni­kih­in­spo­min­skih­obe­lež­jih­(Za­kon­o spo­men –­obi­ljež­ji­ma 2008)­ter
•­ Zakon­o zaš­či­ti­narav­ne­ga­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­ske­ga­območ­ja­Kotor­ja­(Za­kon­o za­šti­ti­pri­rod­nog
i­kul­tur­no-is­to­rij­skog­područ­ja­Koto­ra 2013).
Mi­ni­strs­tvo­za­kul­tu­ro­je­glav­ni­finan­cer­obno­ve­zgo­do­vin­skih­stavb.­na­raz­po­re­ja­nje­sred­stev­ima­jo­pomem­ben­vpliv­usta­no­ve,­odgo­vor­ne­za­varo­va­nje­dediš­či­ne.­Po­uni­ču­jo­čem­potre­su­leta 1979­so
bili­v ok­vi­ru­med­na­rod­ne­ga­part­ners­tva­vzpo­stav­lje­ni­meha­niz­mi­za­obrav­na­vo,­odo­bri­tev­in­oce­nje­va­nje­pred­la­ga­nih­del.­Ti­meha­niz­mi­so­bili­orga­ni­zi­ra­ni­v ob­li­ki­misi­je­unes­co­vih­sve­to­val­nih­agen­cij
(Pic­kard 2008a).­nov­zakon­o kul­tur­ni­last­ni­ni­vklju­ču­je­dolo­če­ne­spod­bu­de­v ob­li­ki­opro­sti­tve­dav­kov­za­tiste­last­ni­ke,­zakup­ni­ke­in­delež­ni­ke,­ki­name­ra­va­jo­vla­ga­ti­sreds­tva­v pro­jek­te­obno­ve­dediš­či­ne
(Pic­kard 2008c).
Vla­da­Črne­gore­je­18. apri­la 2008­spre­je­la­sklep­o us­ta­no­vi­tvi­nacio­nal­ne­komi­si­je­za­sode­lo­va­nje
z unes­com.­Po­obli­ko­va­nju­nove­vla­de­konec­decem­bra 2010­je­nasta­la­potre­ba­po­uskla­di­tvi­skle­pa
o us­ta­nav­lja­nju­neka­te­rih­vlad­nih­teles.­Pred­hod­ne­izkuš­nje­dela­nacio­nal­ne­komi­si­je­so­naka­za­le­potre­bo­po­vklju­či­tvi­pred­stav­ni­ka­civil­ne­druž­be­in­natanč­nej­šo­opre­de­li­tev­izvo­ra­pro­ra­čun­skih­sred­stev
79
Dra­go­Klad­nik
za­ta­namen.­Po­oprav­lje­nih­med­sek­tor­skih­pos­ve­to­va­njih­so­bili­vanjo­ime­no­va­ni­pred­stav­ni­ki­držav­nih­orga­nov,­jav­nih­usta­nov­in­civil­ne­druž­be,­od­kate­rih­se­pri­ča­ku­je,­da­bodo­omo­go­ča­li­učin­ko­vi­to
delo,­spre­je­ma­nje­odlo­či­tev­in­nji­ho­vo­učin­ko­vi­to­izva­ja­nje­(med­mrež­je 10).
Sklad­no­z unes­co­vo­Kon­ven­ci­jo­o va­ro­va­nju­sve­tov­ne­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­iz­leta 1972
(Con­ven­tion … 1972)­je­bil­po­vklju­či­tvi­območ­ja­Kotor­ja­na­Sez­nam­leta 1979­v me­stu­usta­nov­ljen
Občin­ski­zavod­za­vars­tvo­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov.­Zara­di­raz­ši­ri­tve­območ­ja­varo­va­nja­in­veli­ke­zgošče­no­sti­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­na­območ­ju­Kotor­ja,­Tiva­ta­in­Her­ceg­no­ve­ga,­je­leta 1992­pre­ra­sel­v Re­gio­nal­ni­zavod­za­vars­tvo­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov,­ki­pa­so­ga­z vlad­nim­odlo­kom­o reor­ga­ni­za­ci­ji
kul­tur­nih­usta­nov­s po­droč­ja­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­okto­bra 2011­uki­ni­li.­name­sto­nje­ga­sta
bili­vzpo­stav­lje­ni­področ­ni­eno­ti­na­novo­usta­nov­lje­nih­jav­ne­ga­zavo­da­Cen­tra­za­kon­ser­va­ci­jo­in­arheo­lo­gi­jo­Črne­gore­in­upra­ve­za­varo­va­nje­kul­tur­nih­dobrin.­Ob­tem­je­bil­usta­nov­ljen­tudi­Cen­ter­za
pod­vod­no­arheo­lo­gi­jo.­Vse­te­usta­no­ve­zapo­slu­je­jo­32 lju­di,­kar­je­več­kot­pred­reor­ga­ni­za­ci­jo­(med­mrež­je 5).
V Ko­tor­ju­delu­je­tudi­Sekre­ta­riat­za­zaš­či­to­narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne­obči­ne­Kotor,­ki­skr­bi
za­dediš­či­no­na­občin­ski­rav­ni.­nje­go­ve­glav­ne­pri­stoj­no­sti­so­(med­mrež­je 4):
•­ izpol­nje­va­nje­pogo­jev,­meril­in­ukre­pov,­ki­zago­tav­lja­jo­obsta­nek­Kotor­ja­na­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediščine,
•­ izde­la­va­in­ure­sni­če­va­nje­lokal­ne­ga­eko­loš­ke­ga­načr­ta,
•­ pri­pra­va­pro­gra­ma­za­zaš­či­to­živ­ljenj­ske­ga­oko­lja­na­pod­la­gi­držav­ne­ga­pro­gra­ma,
•­ sode­lo­va­nje­pri­izde­la­vi­eko­loš­kih­štu­dij,­pro­jek­tov­in­pro­gra­mov­sku­paj­s pri­stoj­ni­mi­usta­no­va­mi
in­nevlad­ni­mi­orga­ni­za­ci­ja­mi­ter­skrb­za­nji­ho­vo­ude­ja­nja­nje,
•­ sode­lo­va­nje­v dr­žav­nih­eko­loš­kih­pro­gra­mih­in­orga­ni­za­ci­ja­eko­loš­kih­pro­gra­mov­na­območ­ju
občine,
•­ spod­bu­ja­nje­izo­bra­že­va­nja­pre­bi­vals­tva­o va­ro­va­nju­živ­ljenj­ske­ga­oko­lja­in­nje­go­va­orga­ni­za­ci­ja,
•­ posre­do­va­nje­podat­kov­in­infor­ma­cij­resor­ne­mu­mini­strs­tvu­z na­me­nom­vzpo­sta­vi­tve­infor­ma­cij­ske­ga­siste­ma­o živ­ljenj­skem­oko­lju­v dr­ža­vi,
•­ pri­pra­va­pro­jek­tov­o va­ro­va­nju­živ­ljenj­ske­ga­oko­lja,
•­ v ok­vi­ru­pri­stoj­no­sti­lokal­ne­samou­pra­ve­skrb­za­varo­va­nje­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­in­v zve­zi­s tem
sode­lo­va­nje­s pri­stoj­ni­mi­lokal­ni­mi­in­regio­nal­ni­mi­usta­no­va­mi,­resor­nim­mini­strs­tvom­ter­med­na­rod­ni­mi­orga­ni­za­ci­ja­mi,
•­ sode­lo­va­nje­pri­izde­la­vi­kata­stra­one­sna­že­val­cev,
•­ opre­de­li­tev­pogo­jev­za­delo­na­zava­ro­va­nih­območ­jih­nara­ve,
•­ vzpo­stav­lja­nje­sode­lo­va­nja­s pod­jet­ji­za­vod­no­oskr­bo­in­odva­ja­nje­odpad­nih­voda­zara­di­izbolj­šanja
vodo­vod­ne­ga­in­kana­li­za­cij­ske­ga­siste­ma­v ob­či­ni,
•­ sode­lo­va­nje­pri­pri­pra­vi­pro­gra­ma­dela­in­inve­sti­cij­komu­nal­ne­ga­pod­jet­ja,
•­ sode­lo­va­nje­s pod­jet­jem,­pri­stoj­nim­za­odla­ga­nje­trd­nih­odpad­kov,
•­ teh­nič­no­sode­lo­va­nje­s pod­jet­jem,­pri­stoj­nim­za­čiš­če­nje,
•­ sode­lo­va­nje­pri­zago­tav­lja­nju­potreb­nih­del­na­področ­jih­dezin­sek­ci­je,­dezin­fek­ci­je­in­dera­ti­za­ci­je,
•­ koor­di­ni­ra­nje­aktiv­no­sti­s ci­ljem­vzpo­sta­vi­tve­siste­ma­učin­ko­vi­te­rabe­ener­gi­je.
Re­pub­liš­ki­zavod­za­varo­va­nje­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­iz­Ceti­nja­je­vzpo­sta­vil­cen­tral­ni­regi­ster­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­na­nacio­nal­ni­rav­ni,­Regio­nal­ni­zavod­za­varo­va­nje­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­iz­Kotor­ja
pa­regi­ster­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­za­obči­ne­Kotor,­Tivat­in­Her­ceg­no­vi­(Pic­kard 2008b).­Za­kul­tur­no
dediš­či­no­elek­tron­ska­podat­kov­na­baza­še­ni­vzpo­stav­lje­na.­Prav­tako­še­nista­zago­tov­lje­ni­raču­nal­niš­ko­pod­pr­ta­kar­to­graf­ska­obde­la­va­ozi­ro­ma­upo­ra­ba­teh­no­lo­gi­je­geo­graf­skih­infor­ma­cij­skih­siste­mov
(Pic­kard 2008a­in 2008b).
Tudi­na­področ­ju­narav­ne­dediš­či­ne­leta 2008­še­ni­bilo­mogo­če­zaz­na­ti­zna­kov­vzpo­stav­lja­nja­elek­tron­skih­baz­podat­kov,­prav­tako­ni­nobe­ne­ga­urad­ne­ga­digi­tal­ne­ga­zem­lje­vi­da­zava­ro­va­nih­narav­nih
obmo­čij.­Do­ske­ni­ra­nja­prvih­topo­graf­skih­kart­ali­nji­ho­vih­delov,­ki­pri­ka­zu­je­jo­tovrst­na­območ­ja,­je
priš­lo­šele­pred­krat­kim­(Pic­kard 2008b).
80
na­rav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­kot­pri­mer­uprav­lja­nja­s sve­tov­no­dediš­či­no­v Črni­gori
5 Dejavniki, ki ogrožajo dediščino
De­diš­či­na­ni­dovolj­vklju­če­na­v si­stem­pro­stor­ske­ga­in­urba­ni­stič­ne­ga­načr­to­va­nja,­pri­čemer­se­jo
bolj­kot­raz­voj­ni­poj­mu­je­kot­ome­ji­tve­ni­dejav­nik.­V prak­si­se­jo­je­dol­go­bolj­kot­obnav­lja­lo­oma­lovaže­va­lo­in­celo­uni­če­va­lo.­To­je­bilo­še­pose­bej­opaz­no­v tako­ime­no­va­nih­vpliv­nih­območ­jih­(Pic­kard 2008a).
neo­kr­nje­no­narav­no­oko­lje­in­raz­me­ro­ma­dobre­raz­me­re­za­varo­va­nje­dediš­či­ne­v Re­pub­li­ki­Črni
gori­pred­stav­lja­jo­raz­voj­ni­poten­cial­za­vse­vrste­turiz­ma,­ki­je­glav­na­gos­po­dar­ska­pano­ga­v dr­ža­vi.­Ven­dar­ sta­ kako­vost­ in­ pre­ži­vet­je­ kul­tur­ne­ in­ narav­ne­ dediš­či­ne­ izpo­stav­lje­ni­ nega­tiv­nim­ vpli­vom
nenad­zo­ro­va­ne­urba­ni­za­ci­je,­raz­raš­ča­nja­infra­struk­tu­re,­indu­stria­li­za­ci­je­ter­pomanj­ka­nja­celo­vi­te­ga
in­koor­di­ni­ra­ne­ga­varo­va­nja­in­načr­to­va­nja.­bolj­kot­nepre­mič­na­dediš­či­na­je­ogro­že­na­pre­mič­na,­ki
jo­sestav­lja­jo­tako­ver­ski­kot­pos­vet­ni­spo­me­ni­ki­(sli­ka­ri­je,­iko­ne,­knji­ge­in­podob­no)­(Pic­kard 2008a).
na­cio­nal­no­poro­či­lo­o kul­tur­ni­poli­ti­ki­opo­zar­ja­tudi­na­potre­bo­po­stal­nem­dodat­nem­izo­bra­že­va­nju­in­uspo­sab­lja­nju­zapo­sle­nih,­še­zla­sti,­ker­Črna­gora­tovrst­ne­ga­pro­fe­sio­nal­ne­ga­uspo­sab­lja­njane
zago­tav­lja,­pa­naj­gre­za­arheo­lo­gi­jo,­etno­lo­gi­jo,­antro­po­lo­gi­jo,­umet­nost­no­zgo­do­vi­no,­kon­ser­va­tors­tvo,­resta­vra­tors­tvo­in­podob­no.­Še­pose­bej­pere­če­je­pomanj­ka­nje­celost­ne­ga­pri­sto­pa­k tej­prob­le­ma­ti­ki
(Pic­kard 2008a).
V ok­vi­ru­kul­tur­ne­poli­ti­ke­je­pomemb­na­tudi­raz­pra­va­o preo­braz­bi­kul­tur­nih­insti­tu­cij,­pa­tudi
kul­tu­re­nas­ploh­v raz­me­rah­uve­ljav­lja­nja­trž­ne­ga­gos­po­dars­tva.­Kot­glav­ni­prob­le­mi­so­se­izkri­sta­li­zi­ra­li­ pomanj­klji­vo­ sode­lo­va­nje­ zno­traj­ mini­strs­tva,­ pomanj­ka­nje­ sred­stev­ na­ področ­ju­ kul­tu­re­ in
neza­dost­na­zave­za­nost­med­na­rod­ne­mu­sode­lo­va­nju­(Pic­kard 2008a).
Kar­se­tiče­stavb­ne­dediš­či­ne,­ima­jo­odgo­vor­ne­usta­no­ve­za­nji­ho­vo­varo­va­nje­izde­la­ne­le­krat­koroč­ne­ načr­te­ in­ pro­gra­me.­ Tako­ ni­ niti­ dovolj­ učin­ko­vi­te­ga­ uprav­ljav­ske­ga­ siste­ma­ niti­ stra­teš­ke­ga
doku­men­ta,­ki­bi­opre­de­lje­va­la­kon­cept­držav­ne­kul­tur­ne­poli­ti­ke.­Ena­od­pogla­vit­nih­sla­bo­sti­je­pomanj­ka­nje­celost­ne­ga­varo­va­nja­tako­stavb­ne­dediš­či­ne­kot­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­in­narav­ne­ga­oko­lja.­Z vi­di­ka
urba­ni­stič­ne­ga­pla­ni­ra­nja­in­grad­nje­novih­hiš­je­opaz­no­pomanj­ka­nje­uskla­je­ne­ga,­pove­za­ne­ga­ukre­pa­nja­delež­ni­kov­(Pic­kard 2008a).
6 Dobre prakse
Med­na­rod­ne­orga­ni­za­ci­je­so­finan­ci­ra­le­ude­ja­nja­nje­unes­co­ve­ga­par­ti­ci­pa­tiv­ne­ga­pro­gra­ma­v le­tih 2002–2003,­kar­je­vklju­če­va­lo­tudi­razi­ska­ve­in­revi­ta­li­za­ci­jo­Kotor­ske­trd­nja­ve,­pri­čemer­je­obno­vo
dela­trd­nja­ve­sofi­nan­ci­ra­lo­tudi­ame­riš­ko­vele­po­sla­niš­tvo­v ta­krat­ni­drža­vi­Srbi­ja­in­Črna­gora­(Pic­kard 2008a).
Re­gio­nal­ni­zavod­za­varo­va­nje­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­je­med­dru­gim­sku­paj­z Za­vo­dom­za­zapo­slo­va­nje­in­mest­no­načr­to­val­sko­služ­bo­poskr­bel­za­čiš­če­nje­Kotor­ske­trd­nja­ve.­V zad­njem­času­se
črno­gor­ske­usta­no­ve­vse­bolj­pove­zu­je­jo­s so­rod­ni­mi,­izku­še­nej­ši­mi­hrvaš­ki­mi­usta­no­va­mi­in­si­pri­za­de­va­jo­za­imple­men­ta­ci­jo­skup­ne­ga­pro­gra­ma,­skup­no­izo­bra­že­va­nje,­pre­nos­zna­nja­in­aktiv­no­sti­za
kre­pi­tev­oza­veš­če­no­sti­(med­mrež­je 5).
Di­rek­to­rat­za­kul­tur­no­dediš­či­no­je­juli­ja 2013­orga­ni­zi­ral­delav­ni­co­Traj­nost­ni­turi­zem­kot­dejav­nik­raz­vo­ja­v zgo­do­vin­skih­mestih,­apri­la 2013­pa­delav­ni­co­Vlo­ga­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v kul­tur­nem­in
gos­po­dar­skem­okre­va­nju­držav­zahod­ne­ga­bal­ka­na­in­med­na­rod­no­pos­ve­to­va­nje­Pro­stor­sko­načr­to­va­nje­in­uprav­lja­nje­za­izbolj­ša­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi­(med­mrež­je 14).
Mno­gi­so­pre­pri­ča­ni,­da­sli­ko­vi­tim­trgom­v Ko­tor­ju­manj­ka­vse­bi­na,­ki­bi­jih­ople­me­ni­ti­la,­in­da
naj­te­vlo­ge­ne­bi­ime­le­samo­kavar­ne.­Ena­od­ana­liz­jav­ne­ga­mne­nja­v ok­vi­ru­pro­jek­ta­Oživ­lja­nje­mest­nih­trgov­v bal­kan­skih­mestih­naka­zu­je,­da­ima­jo­doma­či­ni­v mi­slih­pred­vsem­kul­tur­ne­pri­re­di­tve,
vzdr­že­va­nje­higie­ne­in­zele­ne­povr­ši­ne­(med­mrež­je 12).
Po­mne­nju­Kotor­ča­nov­še­naj­bo­lje­oprav­lja­vlo­go­social­ne­ga­pro­sto­ra­Oro­žar­ski­trg­(Trg­od­oruž­ja),­za­njim­pa­Trg­sv.­Luke,­Ška­ljar­ski­trg­(Ška­ljar­ska­pija­ca)­in­Muzej­ski­trg­(Trg­od­muze­ja).­Tret­ji­na
81
Dra­go­Klad­nik
anke­ti­ran­cev­je­izja­vi­la,­da­ima­glob­lji­ose­ben­odnos­do­posa­mez­nih­trgov.­Kot­naj­bolj­odgo­vor­ne­za
pri­mer­no­funk­cio­ni­ra­nje­trgov­jih­je­56 %­izpo­sta­vi­lo­lokal­ne­pre­bi­val­ce,­40 %­lokal­no­oblast,­32 %­pla­ner­je,­le 17 %­pa­last­ni­ke­poslov­nih­pro­sto­rov.­Kar­85 %­jih­je­naved­lo,­da­so­zanje­jav­ne­povr­ši­ne­sta­re­ga
mest­ne­ga­jedra­sre­če­va­liš­če­s pri­ja­te­lji,­64 %­jih­tam­sprem­lja­jav­ne­in­kul­tur­ne­pri­re­di­tve,­60 %­se­jih
tam­spre­ha­ja,­52 %­se­jih­zadr­žu­je­po­kavar­ni­cah,­tam­pa­tudi­naku­pu­je­jo,­se­igra­jo …­(med­mrež­je 12).
Kot­glav­ni­ukrep­za­oži­vi­tev­trž­ne­ga­mrtvi­la­veči­na­vpra­ša­nih­nava­ja,­da­bi­bilo­tre­ba­obo­ga­ti­ti­ponudbo
kul­tur­nih­pri­re­di­tev­in­tra­di­cio­nal­nih­mani­fe­sta­cij,­pre­cej­pa­se­jih­zav­ze­ma­tudi­za­ani­mi­ra­nje­obi­sko­val­cev.­Le­4 %­jih­meni,­da­bi­bilo­tre­ba­oži­vi­ti­sta­re­obr­ti,­še­manj­pa,­da­bi­bilo­tre­ba­odpi­ra­ti­trgo­vi­ni­ce
z av­ten­tič­ni­mi­izdel­ki­ali­pa­na­trgih­orga­ni­zi­ra­ti­sre­ča­nja­inte­lek­tual­cev.­Ob­tem­neka­te­ri­izpo­stav­lja­jo,­da­so­duh­sta­re­ga­mest­ne­ga­jedra­uni­či­le­veleb­la­gov­ni­ce­na­mest­nem­obrob­ju­(med­mrež­je 12).
na­pobu­do­Mini­strs­tva­za­kul­tu­ro­Črne­gore­in­s pod­po­ro­nacio­nal­ne­komi­si­je­za­sode­lo­va­nje­z unes­com­je­v le­tih 2009–2013­pokro­vi­teljs­tvo­nad­med­na­rod­nim­kul­tur­nim­festi­va­lom­Kotor­Art­prev­zel
gene­ral­ni­direk­tor­unes­ca­(med­mrež­je 11).
Po­seb­na­poži­vi­tev­turi­stič­ne­ga­utri­pa­so­turi­stič­ne­kri­žar­ke,­s ka­te­ri­mi­se­sko­ko­vi­to­pove­ču­je­šte­vi­lo­turi­stič­nih­obi­sko­val­cev­v sta­rem­mest­nem­jedru.­Še­leta 2007­se­je­z nji­mi­na­174 krož­nih­poto­va­njih
pri­pe­lja­lo­45.653 go­stov,­leta 2011­pa­na­319 po­to­va­njih­že­kar 187.127,­kar­pome­ni­več­kot­šti­ri­kratno
rast.­Ob­tem­se­zmanj­šu­je­šte­vi­lo­držav,­v ka­te­rih­so­kri­žar­ke­regi­stri­ra­ne;­naj­več­jih­je­z Mal­te­in­baha­mov­(med­mrež­je 7).­Mno­ži­ca­gostov­sicer­lah­ko­ogro­ža­dediš­či­no­z več­ji­mi­okolj­ski­mi­obre­me­ni­tva­mi,
ki­se­kaže­jo­v po­ve­ča­ni­koli­či­ni­sme­ti,­obe­nem­pa­se­odpi­ra­jo­mož­no­sti­pestrej­še­turi­stič­ne­ponud­be
in­z njo­bolj­ši­zaslu­žek.­Del­zasluž­ka­bi­bil­lah­ko­name­njen­tudi­vzdr­že­va­nju­dediš­či­ne,­zago­to­vo­pa
infra­struk­tu­ri,­ki­bi­območ­je­boke­Kotor­ske­še­prib­li­ža­la­rado­ved­nim­obi­sko­val­cem­in­s tem­pove­ča­la­nje­go­vo­pri­vlač­nost.
7 Viri in literatura
Con­ven­tion­Con­cer­ning­the­Pro­tec­tion­of­the­World­Cul­tu­ral­and­natu­ral­Heri­ta­ge. 1972.­Med­mrežje:
http://whc.unes­co.org/arc­hi­ve/con­ven­tion-en.pdf­(27. 1. 2014).
Ka­pe­ta­no­vić,­A.,­Rajić,­T.,­Gli­go­rić,­b. 2009:­Pala­ces­of­boka­Kotor­ska.­EXPEDITIO.­Kotor.
Med­mrež­je 1:­http://whc.unes­co.org/en/list­(24. 8. 2013).
Med­mrež­je 2:­ http://www.unes­co­mon­te­ne­gro.com/in­dex.php?op­tion=com_con­tent&view=ar­ticle
&id=108&item.­(25. 8. 2013).
Med­mrež­je 3:­http://whc.unes­co.org/en/list/125­(25. 8. 2013).
Med­mrež­je 4:­ http://www.cg.op­sti­na­ko­tor.org/in­dex.php?op­tion=com_con­tent&task=view&id=55
&Itemid=78­(25. 8. 2013).
Med­mrež­je 5:­http://ska­la­ra­dio.com/2011/10/04/u-ko­to­ru-nema-vise-re­gio­nal­nog-za­vo­da-za-zastituspo­me­ni­ka-kul­tu­re/­(25. 8. 2013).
Med­mrež­je 6:­http://www.bo­ka­bay.info/in­dex.php?op­tion=com_con­tent&view=front­pa­ge&Itemid=1
&lang=sr­(3. 9. 2013).
Med­mrež­je 7:­http://www.mon­stat.org/cg/page.php?id=43&pa­geid=43­(3. 9. 2013).
Med­mrež­je 8:­http://hr.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Ko­tor­(4. 9. 2013).
Med­mrež­je 9:­http://sl.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Ko­tor­(4. 9. 2013).
Med­mrež­je 10:­ http://www.unes­co­mon­te­ne­gro.com/in­dex.php?op­tion=com_con­tent&view=ar­ticle
&id=82&Ite­mid=124&lang=sr­(4. 9. 2013).
Med­mrež­je 11:­ http://www.unes­co­mon­te­ne­gro.com/in­dex.php?op­tion=com_con­tent&view=ar­ticle
&id=114&Ite­mid=155&lang=sr­(4. 9. 2013).
Med­mrež­je 12:
http://www.vi­je­sti.me/vi­je­sti/tr­go­vi­ma-ko­to­ru-fali-sa­dr­za­ja-koji-bi-ih-op­le­me­ni­li-a-da-to-nisu-ka­ficicla­nak-36898­(5. 9. 2013).
82
na­rav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­sko­območ­je­Kotor­ja­kot­pri­mer­uprav­lja­nja­s sve­tov­no­dediš­či­no­v Črni­gori
Med­mrež­je 13:­http://www.mi­ni­stars­tvo­kul­tu­re.gov.me/or­ga­ni­za­ci­ja­(5. 9. 2013).
Med­mrež­je 14:­http://www.mi­ni­stars­tvo­kul­tu­re.gov.me/ru­bri­ke/Sek­tor­Kb­(5. 9. 2013).
Pic­kard,­R.­(ur.) 2008a:­Analy­sis­and­reform­of­cul­tu­ral­heri­ta­ge­poli­cies­in­South-East­Euro­pe.­Euro­pean­Heri­ta­ge.­Direc­to­ra­te­of­Cul­tu­re­and­Cul­tu­ral­and­natu­ral­Heri­ta­ge­Regio­nal­Co-ope­ra­tion
Divi­sion.­Svet­Evro­pe.­Stras­bourg.
Pic­kard,­R.­(ur.) 2008b:­Inte­gra­ted­Mana­ge­ment­Tools­in­South­East­Euro­pe.­Svet­Evro­pe.­Stras­bourg.
Pic­kard,­R.­(ur.) 2008c:­Sustai­nab­le­deve­lop­ment­stra­te­gies­in­Euro­pe.­Svet­Evro­pe.­Stras­bourg.
Za­kon­ o ar­hiv­skoj­ dje­lat­no­sti. 2010.­ Med­mrež­j e:­ http://www.mku.gov.me/Re­s our­ce­Ma­na­ger/
FileDownload.aspx?r­Id=92613&r­Type=2­(6. 8. 2014).
Za­kon­ o bib­lio­teč­koj­ dje­lat­no­sti. 2010.­ Med­mrež­je:­ http://www.mku.gov.me/Re­sour­ce­Ma­na­ger/
FileDownload.aspx?r­Id=92614&r­Type=2­(6. 8. 2014).
Za­kon­ o kul­tu­ri. 2008.­ Med­mrež­je:­ http://www.mku.gov.me/Re­sour­ce­Ma­na­ger/File­Down­load.aspx
?rId=92616&r­Type=2­(6. 8. 2014).
Za­kon­ o mu­zej­skoj­ dje­lat­no­sti. 2010.­ Med­mrež­je:­ http://www.mku.gov.me/Re­sour­ce­Manager/
FileDownload.aspx?r­Id=92617&r­Type=2­(6. 8. 2014).
Za­kon­ o spo­men –­ obi­ljež­ji­ma. 2008.­ Med­mrež­je:­ http://www.mku.gov.me/Re­sour­ce­Ma­na­ger/
FileDownload.aspx?r­Id=92620&r­Type=2­(6. 8. 2014).
Za­kon­ o za­šti­ti­ kul­tur­nih­ dobra. 2010.­ Med­mrež­je:­ http://www.mku.gov.me/Re­sour­ce­Ma­na­ger/
FileDownload.aspx?r­Id=92621&r­Type=2­(6. 8. 2014).
Za­kon­o za­šti­ti­pri­rod­nog­i­kul­tur­no-is­to­rij­skog­područ­ja­Koto­ra.­Služ­be­ni­list­Crne­Gore­56/2013.­Pod­go­ri­ca.
Zem­lje­vid­načr­to­va­ne­širi­tve­narav­no­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­ske­ga­območ­ja­Kotor­ja.­S po­sre­do­va­njem
jane­za­nare­da, 2013.
83
84
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­85–92,­Ljubljana­2014
GAMZIGRAD
Matjaž Geršič
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
mat­jaz.ger­[email protected]
UDK:­913:719(497.11+497.115)
IZVLEČEK
Gamzigrad
Pris­pe­vek­obrav­na­va­spo­me­ni­ke­kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­območ­ju­Srbi­je­in­Koso­va,­ki­so­na­Unes­co­vem­Sez­na­mu,­osre­do­to­ča­pa­se­na­spo­me­nik,­ime­no­van­Gam­zi­grad­(Fe­lix­Romu­lia­na),­ki­je­bil­kot­zad­nji­uvrš­čen
na­ta­Sez­nam.­Splo­šne­mu­pre­gle­du­spo­me­ni­kov,­opi­su­nji­ho­vih­zgo­do­vin­skih­vlog­ter­umet­nost­noz­go­do­vin­ske­ga­pome­na­sle­di­zapis­o uprav­lja­nju­Gam­zi­gra­da­in­o nje­go­vem­turi­stič­nem­pome­nu­za­šir­šo­regi­jo.
V sklep­nem­delu­opo­zar­ja­mo­na­neka­te­re­aktual­ne­prob­le­me,­ki­zavi­ra­jo­raz­voj­in­več­jo­pre­poz­nav­nost
obrav­na­va­ne­ga­spo­me­ni­ka­kul­tur­ne­dediš­či­ne.
KLJUČNE­BESEDE
Gam­zi­grad,­Felix­Romu­lia­na,­Srbi­ja,­Unes­co,­Koso­vo,­kul­tur­na­dediš­či­na
ABSTRACT
Gamzigrad
This­artic­le­dis­cus­ses­cul­tu­ral­heri­ta­ge­monu­ments­in­Ser­bia­and­Koso­vo­that­are­on­the­UNESCO­list,
and­it­focu­ses­on­the­monu­ment­named­Gam­zi­grad­(La­tin­Felix­Romu­lia­na),­which­is­the­most­recent
Ser­bian­site­added­to­the­list.­A ge­ne­ral­over­view­of­the­monu­ments,­and­a des­crip­tion­of­their­histo­ri­cal
roles­and­histo­ri­cal­arti­stic­impor­tan­ce­are­fol­lo­wed­by­a des­crip­tion­of­the­mana­ge­ment­of­Gam­zi­grad
and­its­impor­tan­ce­for­tou­rism­in­the­broa­der­region.­The­artic­le­conc­lu­des­by­dra­wing­atten­tion­to­seve­ral­cur­rent­prob­lems­that­are­hin­de­ring­deve­lop­ment­and­the­grea­ter­pro­fi­le­of­the­cul­tu­ral­heri­ta­ge­monu­ment
dis­cus­sed.
KEY­WORDS
Gam­zi­grad,­Felix­Romu­lia­na,­Ser­bia,­UNESCO,­Koso­vo,­cul­tu­ral­heri­ta­ge
85
Mat­jaž­Ger­šič
1 Uvod
Šte­vi­lo­narav­nih­in­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov,­uvrš­če­nih­na­unes­cov­Sez­nam,­je­v dr­ža­vah,­ki­sode­lu­je­jo­v tran­sna­cio­nal­nem­pro­gra­mu­jugovz­hod­na­Evro­pa,­zelo­raz­lič­no.­Vzro­ke­lah­ko­išče­mo­v raz­lič­ni
povr­ši­ni­držav,­nji­ho­vi­ume­sti­tvi­v raz­lič­ne­poli­tič­ne­tvor­be­v zgo­do­vin­skih­obdob­jih­ter­raz­li­kah­v na­rav­nih­raz­me­rah,­duhov­ni­tra­di­ci­ji­in­še­čem.
Če­zane­ma­ri­mo­poda­tek,­da­Ita­li­ja­v pro­gra­mu­sode­lu­je­le­z enaj­sti­mi­regi­ja­mi,­ukra­ji­na­pa­s šti­ri­mi,­in­Koso­vo­obrav­na­va­mo­kot­samo­stoj­no­eno­to­zunaj­Srbi­je,­lah­ko­ugo­to­vi­mo,­da­ima­naj­več­je
šte­vi­lo­spo­me­ni­kov­Ita­li­ja,­sle­di­ji­Grči­ja,­tret­je­mesto­pa­si­deli­ta­bol­ga­ri­ja­in­Avstri­ja.­Če­pri­mer­ja­mo
gosto­to­zaš­či­te­nih­enot­sve­tov­ne­dediš­či­ne­ugo­to­vi­mo,­da­na­prvem­mestu­osta­ja­Ita­li­ja,­sle­di­ta­pa­ji
Slo­ve­ni­ja­in­Črna­gora.­Srbi­ja­je­s tre­mi­spo­me­ni­ki­abso­lut­no­sre­di­les­tvi­ce,­rela­tiv­no­pa­na­samem­repu
(med­mrež­je 1;­med­mrež­je 2).
Za­raz­li­ko­od­neka­te­rih­držav,­ki­se­pona­ša­jo­tako­z na­rav­ni­mi­kot­s kul­tur­ni­mi­spo­me­ni­ki­in­spo­me­ni­ki­meša­ne­ga­sta­tu­sa,­so­zaen­krat­v Sr­bi­ji­na­unes­co­vem­Sez­na­mu­le­spo­me­ni­ki­kul­tur­ne­dediš­či­ne.
2 Kulturna dediščina Kosova in Srbije na Seznamu Unesca
V za­čet­ku­13. sto­let­ja­je­Koso­vo­posta­lo­poli­tič­no,­kul­tur­no­in­ver­sko­sre­diš­če­srb­ske­ga­kra­ljes­tva.
Obdob­je­raz­cve­ta­sred­nje­veš­ke­srb­ske­drža­ve­na­območ­ju­današ­nje­ga­Koso­va­se­je­kon­ča­lo­leta 1389,
ko­je­srb­ski­princ­Lazar­na­čelu­krš­čan­ske­voj­ske­izgu­bil­bit­ko­pro­ti­Tur­kom­(bleic­ken­in­sode­lav­ci 1976).
Območ­je­Koso­va­je­bilo­sko­zi­zgo­do­vin­ska­obdob­ja,­ki­so­sle­di­la­bit­ki­na­Koso­vem­polju,­delež­no­številnih
spre­memb­in­vojaš­kih­spo­pa­dov,­ven­dar­se­je­na­tem­območ­ju­iz­obdob­ja­med­tri­naj­stim­in­osem­naj­stim­sto­let­jem­ohra­ni­lo­več­pomemb­nih­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov,­v ka­te­rih­se­zrca­li­jo­duhov­no­bogas­tvo
ter­vpli­vi­bizan­tin­sko-ro­man­ske­ga­umet­nost­ne­ga­slo­ga­(bleic­ken­in­sode­lav­ci 1976;­med­mrež­je 3).­V ok­vi­ru­unes­ca­so­pod­ime­nom­Sred­nje­veš­ki­spo­me­nik­na­Koso­vu­umeš­če­ni­štir­je­samo­stoj­ni­ver­ski­objek­ti
(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 4).
Leta 2004­so­na­ome­nje­ni­Sez­nam­ume­sti­li­samo­stan­srb­ske­pra­vo­slav­ne­cerk­ve­Viso­ki­Deča­ni,­ki
je­bil­zgra­jen­v 14. sto­let­ju.­Leta 2006­je­bil­zara­di­grož­nje­more­bit­nih­napa­dov­alban­skih­enot­umeš­čen­na­Sez­nam­ogro­že­ne­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­Samo­sta­nu­daje­jo­poseb­no­vred­nost­rene­sanč­ne­fre­ske
iz­obdob­ja­zad­nje­bizan­tin­ske­dina­sti­je­Paleo­lo­gov­ter­dra­go­ce­ni­zapi­si­o živ­lje­nju­v 14. sto­let­ju­(Kesić
Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 5).­Leta 2006­so­na­unes­cov­Sez­nam­uvr­sti­li­še­tri­objek­te­iz­sku­pi­ne­sred­nje­veš­kih­spo­me­ni­kov­na­Koso­vu.­To­so­cer­kev­Lje­viš­ke­Mate­re­bož­je­v Pri­zre­nu,­samo­stan
Gra­ča­ni­ca­in­samo­stan­patriar­hi­ja­v Peći­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 4).
Cer­kev­Lje­viš­ke­Mate­re­bož­je­je­pos­ve­če­na­Mari­ji­ne­mu­vne­bov­zet­ju.­Zgra­je­na­je­bila­na­začet­ku
14. sto­let­ja.­V ča­su­turš­ke­nadob­la­sti­je­bila­spre­me­nje­na­v dža­mi­jo,­leta 1923­pa­so­odstra­ni­li­mina­re­te­in­jo­ponov­no­ure­di­li­sklad­no­s pra­vo­slav­no­tra­di­ci­jo.­Mar­ca 2004­so­jo­kljub­varo­va­nju­sil­KFOR
alban­ski­skraj­ne­ži­pož­ga­li.­Kljub­temu­se­je­veči­na­dra­go­ce­no­sti­ohra­ni­la­in­cer­kev­je­bila­leta 2006­doda­na­na­Sez­nam­ogro­že­nih­spo­me­ni­kov­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 6).
Tret­ji­zaš­či­ten­spo­me­nik­je­srb­ski­pra­vo­slav­ni­samo­stan­Gra­ča­ni­ca,­ki­je­bil­zgra­jen­v 14. sto­let­ju.
bil­je­sre­diš­če­duhov­ne­in­umet­niš­ke­dejav­no­sti,­v 16. sto­let­ju­pa­sre­diš­če­metro­po­li­ti­je.­Danes­velja­za
nacio­nal­no­sre­diš­če­Srbov­v al­ban­skem­oko­lju.­V njem­hra­ni­jo­zbir­ko­ikon­iz­14. sto­let­ja,­uprav­lja­jo
pa­ga­redov­ni­ce,­ki­se­ukvar­ja­jo­z iko­no­pis­jem,­veze­njem­in­dru­gi­mi­dejav­nost­mi­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 7).­Zad­nji­v ok­vi­ru­sred­nje­veš­kih­spo­me­ni­kov­Koso­va­je­samo­stan­Pećkega
patriar­ha­ta,­ki­je­bil­na­unes­cov­Sez­nam­uvrš­čen­leta 2006­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 8).­Sestav­lja­jo­ga­šti­ri­cerk­ve­ter­mav­zo­lej­srb­skih­patriar­hov­in­nadš­ko­fov.­V pre­te­klo­sti­je­bilo­tu
duhov­no­in­poli­tič­no­sre­diš­če­Srbov,­ki­je­pri­vab­lja­lo­mno­ge­teo­lo­ge,­umet­ni­ke­in­pisa­te­lje,­ki­so­za­seboj
pusti­li­zna­me­ni­ta­dela.­Tu­ima­svo­je­teme­lje­tudi­današ­nja­Srb­ska­pra­vo­slav­na­cer­kev­(Kesić­Ristić­in
sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 9).
86
Gam­zi­grad
M A D Ž A R S K A
Unescova dediščina
Srbije in Kosova
Szeged
Subotica
H
Tisa
R O
M
U
N
kulturni spomenik
državna meja
Mures
večja mesta
rečna mreža
R
I
J
V
Avtor: Matjaž Geršič
Narejeno z Natural Earth
© GIAM ZRC SAZU
A
K A
A Š
Zrenjanin
Novi Sad
Sava
Beograd
BO
S
A
SN
R
B
va
Dona
GOVINA
RCE
HE
IN
I
J
A
Kragujevac
Peč
GAMZIGRAD
na
Dr i
SAMOSTAN STUDENICA
Č
N A
SAMOSTAN
ÐURÐEVI STUPOVI
CERKEV SVETIH
PETRA IN PAVLA
G O R A
K O S
O V
O
SAMOSTAN
Priština
Peć
SAMOSTAN GRAČANICA
PEĆKEGA PATRIARHATA
CERKEV LJEVIŠKE
Prizren
Tetovo
A
Drim
Skader MATERE BOŽJE
L
B
Drač
Tirana
I J A
A N
Jadransko morje
a
av
or
M
R
Podgorica
STARI RAS
SAMOSTAN SOPOĆANI
SAMOSTAN
VISOKI DEČANI
Niš
M
A
K
Skopje
O N I J A
E D
Bitola
0
30
60
120
kilometrov
Sli­ka 1:­Kul­tur­na­dediš­či­na­Unes­ca­na­območ­ju­Srbi­je­in­Koso­va.
87
Mat­jaž­Ger­šič
na­območ­ju­Repub­li­ke­Srbi­je­so­na­unes­co­vem­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne­tri­eno­te.­Leta 1979
so­nanj­ume­sti­li­ostan­ke­sred­nje­veš­ke­ga­mesta­Sta­ri­Ras­in­samo­sta­na­Sopoćani,­leta 1986­samo­stan
Stu­de­ni­ca,­zad­nji­spo­me­nik­Gam­zi­grad­pa­je­bil­na­Sez­nam­uvrš­čen­leta 2007­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 9).
Zaš­či­te­no­območ­je­Sta­re­ga­Rasa­je­na­območ­ju­Raš­ke,­kjer­je­bilo­v sred­njem­veku­pomemb­no­kri­žiš­če­poti.­na­tem­območ­ju­so­šte­vil­ni­sred­nje­veš­ki­spo­me­ni­ki.­na­Sez­na­mu­so­ostan­ki­prve­srb­ske
pre­stol­ni­ce­Sta­ri­Ras,­na­obrob­ju­tega­pa­samo­stan­Sopoćani,­cer­kev­sve­tih­apo­sto­lov­Petra­in­Pavla­in
samo­stan­Đurđevi­stu­po­vi­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 11).­naj­sta­rej­ši­med­nji­mi­je­cer­kev­apo­sto­lov­Petra­in­Pavla­iz­8. sto­let­ja.­Ime­nu­je­jo­jo­tudi­Petro­va­cer­kev­v Rasu­(Kesić­Ristić­in
sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 12).­Cer­kev,­ki­je­z ar­hi­tek­tur­ne­ga­zor­ne­ga­kota­bazi­li­ka,­je­bila­zgra­je­na
na­teme­ljih­ilir­ske­ga­gro­biš­ča­in­je­pri­mer­zgod­nje­krš­čan­ske­arhi­tek­tu­re.­Ima­obli­ko­rotun­de­in­odse­va­bizan­tin­sko­arhi­tek­tu­ro,­med­tem­ko­so­fre­ske­v nje­ni­notra­njo­sti­iz­10.–13. sto­let­ja­(Kesić­Ristić­in
sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 13).­Arheo­lo­gi­so­med­razi­ska­va­mi­naš­li­tudi­veli­ko­zla­tih­pred­me­tov.­Po
nači­nu­grad­nje­je­cer­kev­podob­na­sta­rim­gru­zij­skim­in­armen­skim­cerk­vam­iz­7.–9. sto­let­ja.­Zara­di
svo­je­enkrat­no­sti­na­tem­pro­sto­ru­je­tudi­na­unes­co­vem­Sez­na­mu­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 12).­Srb­ski­pra­vo­slav­ni­samo­stan­Đurđevi­stu­po­vi­dati­ra­v 12. sto­let­je­in­je­pos­ve­čen­sve­te­mu
juri­ju.­usta­no­vil­ga­je­sred­nje­veš­ki­srb­ski­vla­dar­Šte­fan­nema­nja.­V ar­hi­tek­tu­ri­samo­sta­na­se­kaže­jo
vpli­vi­tako­bizan­tin­ske­ga­vzhod­a­kot­roman­ske­ga­zaho­da.­Pri­grad­nji­so­bile­upo­rab­lje­ne­mno­ge­grad­be­niš­ke­ino­va­ci­je.­Danes­je­samo­stan­del­no­obnov­ljen,­del­stavb­pa­na­obno­vo­še­čaka­(Kesić­Ristić­in
sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 14).­V 12. sto­let­je­dati­ra­jo­tudi­ostan­ki­Sta­re­ga­Rasa,­nek­da­nje­pre­stol­ni­ce
Raš­ke,­ki­je­sino­nim­za­sred­nje­veš­ko­Srbi­jo.­na­tem­mestu­je­bila­v an­ti­ki­trd­nja­va,­v poz­ni­anti­ki­pa
so­zgra­di­li­bival­ne­objek­te­in­bazi­li­ko.­V sred­njem­veku­je­šlo­za­poli­tič­no­in­kul­tur­no­sre­diš­če­drža­ve.­V zgod­njem­novem­veku­je­nase­lje­poča­si­zamr­lo,­saj­so­se­nje­go­ve­funk­ci­je­pre­se­li­le­v me­sto­novi
Pazar­na­dnu­doli­ne­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 15).­Zad­nji­zaš­či­te­ni­objekt­v tem­sklo­pu­je­samo­stan­Sopoćani.­Leta 1260­ga­je­zgra­dil­kralj­uroš­I.­kot­grob­ni­co­zase­in­svo­je­star­še­(Kesić
Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 13).­Samo­stan­je­pos­ve­čen­Sve­ti­Tro­ji­ci.­Edins­tve­na­zgrad­ba­v ro­man­skem­slo­gu­daje­slu­ti­ti,­da­so­grad­be­ni­ki­priš­li­iz­Dal­ma­ci­je.­V sa­mo­sta­nu,­ki­je­bil­v bit­ki­na­Koso­vem
polju­uni­čen­in­so­ga­obno­vi­li­na­začet­ku­15. sto­let­ja,­hra­ni­jo­zna­me­ni­te­fre­ske,­ki­pri­ka­zu­je­jo­zgo­do­vin­ske­dogod­ke­iz­srb­ske­zgo­do­vi­ne­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 16).
Leta 1968­je­bil­na­unes­cov­Sez­nam­uvrš­čen­naj­več­ji­srb­ski­pra­vo­slav­ni­samo­stan­Stu­de­ni­ca,­ki­ga
je­konec­12. sto­let­ja­usta­no­vil­Šte­fan­nema­nja.­Zno­traj­nje­ga­so­tri­cerk­ve.­Cer­kev­Devi­ce­Mari­je­je­zasno­va­na­kot­bazi­li­ka­s ku­po­lo,­zgra­je­no­v kom­bi­na­ci­ji­roman­ske­ga­in­bizan­tin­ske­ga­slo­ga,­kar­je­bil­glav­ni
pro­dukt­tako­ime­no­va­ne­raš­ke­arhi­tek­tur­ne­šole.­Seve­ro­za­hod­no­je­cer­kev­sve­tih­joa­hi­ma­in­Ane­iz
14. sto­let­ja,­ki­je­po­usta­no­vi­te­lju­kra­lju­Milu­ti­nu­ime­no­va­na­tudi­Kra­lje­va­cer­kev.­Obe­cerk­vi­sta­iz­mar­mor­ja.­Zad­nja­cer­kev­je­zno­traj­samo­stan­ske­ga­kom­plek­sa­in­je­pos­ve­če­na­sve­te­mu­niko­la­ju.­Zgra­je­na
je­bila­v 12. sto­let­ju.­Fre­ske­in­osta­la­umet­niš­ka­dela,­ohra­nje­na­zno­traj­samo­stan­ske­ga­kom­plek­sa,­so
vrhu­nec­bizan­tin­ske­umet­no­sti­na­tem­območ­ju,­kar­je­eden­glav­nih­raz­lo­gov­za­ume­sti­tev­samo­sta­na­na­unes­cov­Sez­nam­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 17;­med­mrež­je 18).
Leta 2007­je­bil­na­unes­cov­Sez­nam­uvrš­čen­zad­nji­srb­ski­spo­me­nik­Felix­Romu­lia­na ozi­ro­ma­Gam­zi­grad­(Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011;­med­mrež­je 19).
3 Gamzigrad
Slo­van­sko­ime­Gam­zi­grad­ozna­ču­je­poz­noan­tič­no­cesar­sko­pala­čo,­v la­tinš­či­ni­ime­no­va­no­Felix­Romu­lia­na.­Pala­ča­sto­ji­v bli­ži­ni­Zaje­čar­ja,­regio­nal­ne­ga­sre­diš­ča­v vzhod­ni­Srbi­ji.­To­območ­je­je­bilo­pri­klju­če­no
Rim­ske­mu­cesars­tvu­na­začet­ku­1. sto­let­ja,­naj­prej­kot­del­rim­ske­pro­vin­ce­Zgor­nja­Mezi­ja­(Moe­sia­Supe­rior),­od­leta 272­pa­kot­del­pro­vin­ce­Prio­bal­na­Daci­ja­(Da­cia­Ripen­sis)­(Ži­vić 2003;­Kesić­Ristić­in
sode­lav­ci 2011).­Pala­čo­je­dal­zgra­di­ti­rim­ski­cesar­Gaj­Vale­rij­Mak­si­mi­ljan­Gale­rij­(Ga­ius­Vale­rius­Maxi­-
88
Gam­zi­grad
MATJAŽ­GERŠIČ
mia­nus­Gale­rius)­in­jo­poi­me­no­val­po­svo­ji­mate­ri­Romu­li.­Gra­di­ti­so­jo­zače­li­po­Gale­ri­je­vi­zma­gi­nad
Per­zij­ci­leta 289­z na­me­nom­izgrad­nje­temp­lja,­kjer­bi­častil­mate­ri­no­bož­jo­oseb­nost­in­obe­lež­ja­cesar­skih­uspe­hov,­ter­luk­suz­ne­vile,­kamor­bi­se­cesar­nase­lil­po­kon­cu­pre­sto­lo­va­nja.­Po­Gale­ri­je­vi­smr­ti
so­posa­mez­ni­objek­ti­v pa­la­či­dobi­li­dru­ge­funk­ci­je­in­so­bili­v upo­ra­bi­vse­do­pri­ho­da­Hunov­na­začet­ku­5. sto­let­ja­(med­mrež­je 21;­Živić 2003;­Kesić­Ristić­in­sode­lav­ci 2011).­Po­kon­cu­hun­skih­vpa­dov­so
objek­te­obno­vi­li­in­kom­pleks­stavb­je­naj­prej­slu­žil­kot­cerk­ve­no­poses­tvo,­sre­di­5. pa­do­začet­ka­7. sto­let­ja­kot­zgod­nje­bizan­tin­sko­nase­lje,­v 11. sto­let­ju­pa­kot­sred­nje­veš­ko­nase­lje­(Ži­vić 2003;­Kesić­Ristić
in­sode­lav­ci 2011).­V ob­dob­ju­turš­kih­vpa­dov­so­se­tja­kaj­v is­ka­nju­var­ne­ga­zavet­ja­zate­ka­li­oko­li­ča­ni
(med­mrež­je 21).
naj­sta­rej­ši­opi­si­in­stro­kov­ne­oce­ne­o ar­heo­loš­kem­naj­diš­ču­dati­ra­jo­v leto 1835.­Raz­va­li­ne­so­tudi
poz­ne­je­obi­sko­va­li­raz­lič­ni­stro­kov­nja­ki,­pomem­ben­pa­je­bil­obisk­avstrij­ske­ga­arheo­lo­ga­Feli­xa­Kanit­za­leta 1860­in­ponov­no­leta 1864.­V svo­jih­delih­je­Gam­zi­grad­ozna­čil­kot­ene­ga­naj­več­jih­in­naj­bo­lje
ohra­nje­nih­spo­me­ni­kov­rim­ske­arhi­tek­tu­re­v Evro­pi.­Do­pet­de­se­tih­let­20. sto­let­ja­se­naj­diš­ču­ni­name­nja­lo­poseb­ne­pozor­no­sti,­saj­so­bili­mno­gi­pre­pri­ča­ni,­da­gre­zgolj­za­ostan­ke­vojaš­ke­ga­tabo­ra­ozi­ro­ma
biva­liš­če­uprav­ni­ka­oko­liš­kih­rud­ni­kov.­Leta 1950­je­arheo­log­boš­ko­vić­izde­lal­novo­štu­di­jo­o gam­zi­grad­ski­trd­nja­vi,­ki­je­naka­za­la­nuj­nost­natanč­nej­ših­razi­skav.­Zače­le­so­se­leta 1953­in­dose­gle­višek
v se­dem­de­se­tih­letih­pod­vods­tvom­aka­de­mi­ka­Sre­jo­vića,­ki­je­naj­bolj­zaslu­žen­za­sve­tov­no­pre­poz­nav­nost­Gam­zi­gra­da­(Ži­vić 2003).
Re­zul­ta­ti­prvih­izko­pa­vanj­v letu 1953­so­poka­za­li,­da­je­v ok­vi­ru­arheo­loš­ke­ga­naj­diš­ča­več­zgradb
in­palač,­kar­je­ovr­glo­dote­da­nje­dom­ne­ve,­da­je­bil­Gam­zi­grad­vojaš­ki­tabor­(med­mrež­je 21).­najd­be
tal­nih­mozai­kov­in­ostan­kov­dveh­krš­čan­skih­bazi­lik­so­znans­tve­ni­ke­nape­lja­le­na­več­idej­o nek­da­nji
funk­ci­ji­Gam­zi­gra­da.­Leta 1984­je­bila­glav­na­ugan­ka­reše­na.­V ju­go­za­hod­nem­delu­pala­če­so­namreč
odkri­li­velik­blok­tufa­z na­pi­som­FELIX­ROMuLIAnA.­To­odkrit­je­je­Gam­zi­grad­ume­sti­lo­med­poz­noan­tič­ne­spo­me­ni­ke­cesar­ske­arhi­tek­tu­re,­kamor­spa­da­tudi­Dio­kle­ci­ja­no­va­pala­ča­v Spli­tu­(Ži­vić 2003,
Sli­ka 2:­Del­pala­če­Felix­Romu­lia­na­(Gam­zi­grad).
89
Mat­jaž­Ger­šič
3–5).­V ok­vi­ru­Gale­ri­je­ve­pala­če­je­v ce­lo­ti­ali­delo­ma­razi­ska­nih­več­kot­tri­najst­objek­tov,­med­nji­mi
obzid­je­z vra­ti,­več­palač,­temp­ljev,­spo­me­ni­kov,­mav­zo­lej,­ter­mal­no­kopa­liš­če­in­skla­diš­če­za­žito.­Poleg
mav­zo­le­ja­so­leta 1991­naš­li­shram­bo­za­denar,­v ka­te­ri­je­bilo­več­deset­zlat­ni­kov­iz­raz­lič­nih­obdo­bij
rim­ske­ga­cesars­tva.­Grad­be­ni­mate­rial­razi­ska­nih­stavb­je­ope­ka­z vlož­ki­lokal­ne­ga­lom­lje­ne­ga­kam­na­raz­lič­nih­vrst­(peš­če­njak,­lapor,­apne­nec,­ande­zit)­(Ži­vić 2003,­7–18).
Za­ra­di­izred­nih­arheo­loš­kih­najdb­in­ostan­kov­je­bil­Gam­zi­grad­na­31. za­se­da­nju­unes­co­ve­skupš­či­ne­v Christc­hurc­hu­na­novi­Zelan­di­ji,­juni­ja­in­juli­ja 2007­pod­ime­nom­»Gam­zi­grad-Ro­mu­lia­na«­Pala­ča
cesar­ja­Gale­ri­ja­umeš­čen­na­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 20).
4 Upravljanje s kulturno dediščino na primeru Gamzigrada
MATJAŽ­GERŠIČ
Ar­heo­loš­ko­naj­diš­če­Gam­zi­grad­uprav­lja­narod­ni­muzej­Zaje­čar­(med­mrež­je 22).­na­držav­ni­rav­ni­arheo­loš­ka­dediš­či­na­spa­da­pod­okri­lje­Zavo­da­za­vars­tvo­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ok­vi­ru­Mini­strs­tva
za­kul­tu­ro­in­infor­mi­ra­nje.­Zavod­je­pri­sto­jen­za­sprem­lja­nje­in­ana­li­zi­ra­nje­varo­va­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­na­pod­la­gi­ana­liz­pa­tudi­za­pred­lo­ge­stra­te­gij­in­ukre­pov­za­izbolj­ša­nje­sta­nja.­Pred­nost­ne­nalo­ge
so­upo­ra­ba­sodob­nih­stan­dar­dov­na­področ­ju­zaš­či­te­in­rabe­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Med­dru­gim­je­pred­nost­na­nalo­ga­digi­ta­li­za­ci­ja­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­zavod­pa­skr­bi­tudi­za­cen­tral­ni­regi­ster­kul­tur­ne­dediš­či­ne.
Vanj­doda­ja­nove­spo­me­ni­ke­in­iz­nje­ga­bri­še­tak­šne,­ki­ne­dose­ga­jo­dolo­če­nih­stan­dar­dov.­Poseb­na
vlo­go­ima­pri­pro­stor­skih­in­urba­ni­stič­nih­načr­tih,­kjer­skr­bi­za­ustrez­no­zaš­či­to­kul­tur­nih­dobrin.­nalo­gi­ zavo­da­ sta­ tudi­ izva­ja­nje­ med­na­rod­nih­ kon­ven­cij­ na­ področ­ju­ drža­ve­ in­ skrb­ za­ med­na­rod­no
sode­lo­va­nje­pri­zaš­či­ti­kul­tur­nih­spo­me­ni­kih­(med­mrež­je 23).
Tako­kot­za­uprav­lja­nje­tudi­za­trže­nje­Gam­zi­gra­da­skr­bi­narod­ni­muzej­Zaje­čar.­Po­podat­kih­za
leto 2012­je­spo­me­nik­obi­ska­lo­okrog­30.000 obi­sko­val­cev,­od­tega­dobra­dese­ti­na­tuj­cev.­Gam­zi­grad
Sli­ka 3:­Kdaj­bo­na­tem­mestu­stal­sodo­ben­cen­ter­za­obi­sko­val­ce?
90
Gam­zi­grad
je­namreč­ste­ber­turi­stič­ne­ponud­be­vzhod­ne­Srbi­je.­Tu­orga­ni­zi­ra­jo­veči­no­tam­kajš­njih­dogod­kov,­festi­va­lov­ter­osta­lih­turi­stič­nih­in­kul­tur­nih­pri­re­di­tev­(Mak­si­mo­vić 2013).­Gam­zi­grad­je­tudi­naj­po­memb­nej­ša
loka­ci­ja­na­tako­ime­no­va­ni­»poti­rim­skih­cesar­jev«.­Gre­za­turi­stič­no­pot,­kate­re­pro­jekt­je­za­potre­be
vla­de­ter­Mini­strs­tva­za­gos­po­dars­tvo­in­regio­nal­ni­raz­voj­izde­la­la­Eko­nom­ska­fakul­te­ta­v beo­gra­du.
Ob­pred­po­stav­ki,­da­je­bilo­na­območ­ju­zdajš­nje­Srbi­je­roje­nih­17 rim­skih­cesar­jev,­pro­jekt­pred­vi­de­va­ure­di­tev­rim­skih­spo­me­ni­kov­in­nji­ho­ve­oko­li­ce­na­okrog­600 km­dol­gi­poti­(med­mrež­je 24).­V ok­vi­ru
pro­jek­ta­v Ga­mi­zi­gra­du­načr­tu­je­jo­pred­vsem­izgrad­njo­cen­tra­za­obi­sko­val­ce,­kar­spa­da­med­prio­ri­tet­ne­stra­teš­ke­cilje.­Gle­de­na­prio­ri­te­te­mini­strs­tva­za­obdob­je 2008–2011­je­bila­že­izde­la­na­štu­di­ja
izve­dlji­vo­sti­tega­pro­jek­ta­(Mak­si­mo­vić 2013).
V ok­vi­ru­pro­jek­ta­turi­stič­ne­poti­načr­tu­je­jo­tudi­izgrad­njo­osnov­ne­infra­struk­tu­re­ob­spo­me­ni­kih
(par­ki­riš­ča,­pro­da­jal­ne,­sani­ta­ri­je,­dostop­za­inva­li­de)­in­nasta­ni­tve­nih­zmog­lji­vo­sti­v rim­skem­slo­gu.
Turi­sti­bi­lah­ko­posku­si­li­rim­sko­hra­no,­pili­rim­sko­vino,­se­vozi­li­z rim­skim­dvo­ko­le­som­in­se­oble­kli
v rim­ske­toge.­V po­nud­bo­bi­bile­vklju­če­ne­tudi­lokal­ne­kuli­na­rič­ne­spe­cia­li­te­te­in­izdel­ki­doma­če­obr­ti.­Pose­bej­ino­va­tiv­na­ide­ja­pred­sta­vi­tve­dediš­či­ne­je­načr­to­va­na­laser­ska­pro­jek­ci­ja­Tra­ja­no­ve­ga­mostu
v so­te­ski­Džer­dap,­na­mestu,­kjer­je­most­v rim­skih­časih­dejan­sko­stal­(med­mrež­je 24).
V pri­me­ru­Gam­zi­gra­da­pote­ka­finan­ci­ra­nje­spo­me­ni­ka­na­dveh­rav­neh.­Glav­ni­in­kon­stant­ni­vir
so­pro­ra­čun­ska­sreds­tva­z ra­ču­na­pri­stoj­ne­ga­mini­strs­tva.­Dru­gi­vir­so­dona­ci­je­iz­tuji­ne­in­sreds­tva­iz
raz­lič­nih­pro­jek­tov­(Mak­si­mo­vić 2013).­V zad­njem­deset­let­ju­so­tuj­ci­doni­ra­li­okrog­400.000 ame­riških
dolar­jev.­Veči­na­denar­ja­je­pri­sta­la­na­raču­nih­lokal­ne­ga­pre­bi­vals­tva­in­pod­je­tij,­ki­so­izva­ja­li­izko­pa­va­nja­rim­ske­pala­če­ter­nje­no­zaš­či­to­in­ure­di­tev­za­pred­sta­vi­tev­(med­mrež­je 25).
V na­čr­tu­uprav­lja­nja­Gam­zi­gra­da­so­opre­de­lje­ni­dol­go­roč­ni­cilji.­Poleg­že­ome­nje­ne­ga­prio­ri­tetne­ga­cilja­izgrad­nje­cen­tra­za­obi­sko­val­ce­so­nave­de­ni­nada­lje­va­nje­arheo­loš­kih­izko­pa­vanj­in­kon­ser­va­tor­ska
dela­na­izko­pa­nih­objek­tih.­Pri­uprav­lja­nju,­izko­pa­va­njih,­kon­ser­va­tors­tvu­in­stra­teš­kem­raz­vo­ju­spo­me­ni­ka­aktiv­no­sode­lu­je­tudi­aka­dem­ska­stro­ka­(Mak­si­mo­vić 2013).
5 Sklep
Že­lja­srb­skih­obla­sti­je,­da­bi­se­že­raz­gla­še­nim­spo­me­ni­kom­na­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne­pri­dru­ži­lo­še­enajst­zna­me­ni­to­sti,­ki­so­na­sez­na­mu­pred­lo­gov.­Gre­za­narav­ne­(na­pri­mer­narod­ni­park
Džer­dap,­narod­ni­park­Tara)­in­kul­tur­ne­spo­me­ni­ke­(na­pri­mer­nego­tin­ske­pivo­var­ne,­trd­nja­va­Sme­de­re­vo)­ter­spo­me­ni­ke­meša­ne­ga­zna­ča­ja­(na­pri­mer­zgo­do­vin­sko­mesto­bač­z oko­li­co)­(med­mrež­je 27).
uvr­sti­tev­posa­mez­ne­zna­me­ni­to­sti­na­unes­cov­Sez­nam­lah­ko­pomemb­no­pris­pe­va­k pre­poz­nav­no­sti
in­več­je­mu­šte­vi­lu­turi­stov,­ven­dar­ume­sti­tev­na­Sez­nam­sama­po­sebi­še­ni­dovolj.­Potreb­ne­so­inve­sti­ci­je,­ki­omo­go­ča­jo­bolj­šo­dostop­nost,­več­jo­pre­poz­nav­nost­in­posle­dič­no­več­ji­turi­stič­ni­obisk.­Ven­dar
na­zani­ma­nje­tujih­turi­stov­nega­tiv­no­vpli­va­jo­poli­tič­ni­polo­žaj­na­Koso­vu­ter­spo­ri­med­Alban­ci­in
Srbi­na­srb­sko-ko­sov­ski­meji.
na­pri­me­ru­Gam­zi­gra­da­ugo­tav­lja­mo,­da­je­sode­lo­va­nje­pri­uprav­lja­nju­spo­me­ni­ka­zgled­no­tako
s stra­ni­drža­ve­kot­lokal­nih­obla­sti,­na­raz­lič­nih­rav­neh­pa­je­vklju­če­no­tudi­lokal­no­pre­bi­vals­tvo­(Mak­si­mo­vić 2013).­ Tre­nut­na­ glav­na­ pomanj­klji­vost,­ ki­ se­ je­ zave­da­jo­ tudi­ delež­ni­ki,­ je­ one­mo­go­čen
dostop­z jav­nim­pre­vo­zom.­Sla­be­so­tudi­pro­met­ne­pove­za­ve­med­glav­nim­mestom­beo­gra­dom­in­Zaje­čar­jem,­izho­dišč­nim­mestom­za­ogled­spo­me­ni­ka.­Želez­niš­ka­pove­za­va­med­nji­ma­je­bila­uki­nje­na
leta 2009,­objav­lje­ni­voz­ni­redi­avto­bu­sov­pa­se­ne­uje­ma­jo­z de­jan­skim­sta­njem.­Med­tret­jo­uro­popol­dan­in­pol­tret­jo­uro­zju­traj­avto­bu­snih­linij­pro­ti­beo­gra­du­ni.­Edi­na­mož­nost­je­dalj­ša­pot­prek­niša
(med­mrež­je 25).­Ena­od­pomanj­klji­vo­sti,­ki­je­bila­ugo­tov­lje­na­na­tere­nu,­je­odsot­nost­Gam­zi­gra­da­kot
ogle­da­vred­ne­toč­ke­v na­vi­ga­cij­skem­siste­mu­Gar­min.
V Ga­mi­zi­gra­du­pa­kljub­več­kot­50-let­nem­obdob­ju­arheo­loš­kih­izko­pa­vanj­še­ved­no­odkri­va­jo­senza­cio­nal­ne­najd­be,­kot­je­na­pri­mer­odkrit­je­umet­niš­ke­ga­dela,­mar­mor­na­te­ga­kipa­tra­čan­ske­ga­konje­ni­ka
(med­mrež­je 26).­Tak­šne­najd­be­poleg­same­ume­sti­tve­na­unes­cov­Sez­nam­zago­to­vo­pris­pe­va­jo­k boljši
91
Mat­jaž­Ger­šič
pre­poz­nav­no­sti­Gam­zi­gra­da­kot­pomemb­ne­prvi­ne­turi­stič­ne­ponud­be­regi­je.­Ob­neka­te­rih­infra­struk­tur­nih­izbolj­ša­vah­(jav­ni­pre­voz,­učin­ko­vi­tej­še­ogla­še­va­nje)­bi­se­obisk­tega­in­podob­nih­spo­me­ni­kov
goto­vo­še­pove­čal.­Več­ji­obisk­je­ned­vom­no­pove­zan­tudi­s stal­ni­mi­aktiv­nost­mi­in­dogod­ki,­ki­oživ­lja­jo­loka­ci­je­spo­me­ni­kov,­kar­je­po­mne­nju­arheo­lo­ga­dr.­Mio­mi­ra­Koraća­naj­bolj­ši­način­varo­va­nja
kul­tur­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 24).
6 Viri in literatura
bleic­ken,­j.,­böing,­G.,­Gra­fe­na­uer,­b.,­Gra­di­šnik,­j.,­Zupan,­R. 1976:­Sve­tov­na­zgo­do­vi­na­od­začet­kov
do­danes.­Ljub­lja­na.
Kesić­Ristić,­S.,­Pejić,­S.,­Davi­dov­Teme­rin­ski,­A.,­Stoj­ko­vić­Pavel­ka,­b. 2011:­Svet­ska­bašti­na­Srbi­je/World
Heri­ta­ge­Ser­bia.­beo­grad.
Mak­si­mo­vić,­A., 2013:­narod­ni­muzej­Zaje­čar­(oseb­ni­vir,­13. 4. 2013).
Med­mrež­je 1:­http://whc.unes­co.org/en/list­(2. 4. 2013).
Med­mrež­je 2:­http://www.cher­plan.eu/the-pro­ject/part­ners­(2. 4. 2013).
Med­mrež­je 3:­http://whc.unes­co.org/en/list/724­(2. 4. 2013).
Med­mrež­je 4:­http://www.gam­zi­grad.com/press.aspx?id=3120&grid=3001&page=1­(2. 4. 2013).
Med­mrež­je 5:­http://hr.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Vi­so­ki_De%C4%8Dani­(2. 4. 2013).
Med­mrež­je 6:­http://www.pa­na­comp.net/sr­bi­ja?me­sto=sr­bi­ja_bo­go­ro­di­ca%20lje­vi­ska­(2. 4. 2013).
Med­mrež­je 7:­http://hr.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Ma­na­stir_Gra%C4%8Da­ni­ca­(4. 4. 2013).
Med­mrež­je 8:­http://hr.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Sred­njov­je­kov­ni_spo­me­ni­ci_na_Ko­so­vu­(4. 4. 2013).
Med­mrež­je 9:­http://sh.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Pe%C4%87ka_pa­tri­jar%C5%A1ija­(4. 4. 2013).
Med­mrež­je 10:­http://en.wi­ki­pe­dia.org/wiki/World_He­ri­ta­ge_Si­tes_in_Ser­bia­(5. 4. 2013).
Med­mrež­je 11:­http://sh.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Sta­ri_Ras­(5. 4. 2013).
Med­mrež­je 12:­http://sh.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Crk­va_sve­tih_apo­sto­la_Pe­tra_i_Pa­vla_u_Rasu­(5. 4. 2013).
Med­mrež­je 13:­http://whc.unes­co.org/en/list/96­(9. 4. 2013).
Med­mrež­je 14:­http://en.wi­ki­pe­dia.org/wiki/%C4%90ur%C4%91evi_stu­po­vi­(9. 4. 2013).
Med­mrež­je 15:­http://sh.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Sta­ri_Ras­(9. 4. 2013).
Med­mrež­je 16:­http://hr.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Sopo%C4%87ani­(9. 4. 2013).
Med­mrež­je 17:­http://whc.unes­co.org/en/list/389­(9. 4. 2013).
Med­mrež­je 18:­http://sh.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Ma­na­stir_Stu­de­ni­ca­(9. 4. 2013).
Med­mrež­je 19:­http://whc.unes­co.org/en/list/1253­(10. 4. 2013).
Med­mrež­je 20:­http://hr.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Gam­zi­grad­(10. 4. 2013).
Med­mrež­je 21:­http://en.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Gam­zi­grad­(10. 4. 2013).
Med­mrež­je 22:­http://www.mu­zej­za­je­car.org/­(15. 4. 2013).
Med­mrež­je 23:­http://www.kul­tu­ra.gov.rs/lat/sek­tor-za-za­sti­tu-kul­tur­nog-na­sle­da­(15. 4. 2013).
Med­mrež­je 24:­http://www.blic.rs/Ve­sti/Re­por­ta­za/170810/Za­vi­caj-18-rim­skih-ca­re­va- (15. 4. 2013).
Med­mrež­je 25:­http://www.no­vo­sti.rs/ve­sti/kul­tu­ra.71.html:402173-Za­je­car-na­rod­ni-mu­zej-najuspesnijafir­ma­(15. 4. 2013).
Med­mrež­je 26:­http://www.gam­zi­grad.com/press.aspx?id=3121&grid=3001&page=1­(15. 4. 2013).
Med­mrež­je 27:­http://en.wi­ki­pe­dia.org/wiki/World_He­ri­ta­ge_Si­tes_in_Ser­bia­(16. 4. 2013).
Ži­vić,­M., 2001:­Romu­lia­na,­Gale­ri­je­va­cesar­ska­pala­ča.­Zaje­čar.
92
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­93–99,­Ljubljana­2014
KULTURNA DEDIŠČINA PODEŽELSKE POKRAJINE –
STAROGRADSKO POLJE (HVAR, HRVAŠKA)
dr. Mateja Breg Valjavec
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
ma­te­[email protected]
UDK:­913:719(497.58)
719:711.3(497.58)
IZVLEČEK
Kulturna dediščina podeželske pokrajine – Starogradsko polje (Hvar, Hrvaška)
Ohra­ni­tev­zem­ljiš­ke­ga­kata­stra­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­iz­antič­nih­grš­kih­časov­(2500 let)­je­svo­je­vr­sten­pri­mer­ dobre­ prak­se.­ Pred­stav­lja­ dediš­či­no­ pode­že­lja,­ ki­ je­ poleg­ obli­ke­ ohra­ni­la­ tudi­ pri­mar­no­ vlo­go –
kme­to­va­nje.­Zara­di­opuš­ča­nja­tra­di­cio­nal­ne­ga­kme­tijs­tva­v 20. sto­let­ju­ter­neu­strez­ne­ga­in­pre­poz­ne­ga
ukre­pa­nja­pro­stor­skih­načr­to­val­cev­so­na­to­območ­je­pro­dr­le­nepri­mer­ne­dejav­no­sti­(iz­ko­riš­ča­nje­kam­na­iz­sta­rih­zidov­za­grad­be­ni­mate­rial,­grad­nja­sta­no­vanj­skih­objek­tov,­inten­ziv­no­kme­tijs­tvo,­leta­liš­če,
odla­ga­nje­odpad­kov …)­in­tisoč­let­na­dediš­či­na­je­posta­la­ogro­že­na­(sa­mo­dej­no­in­načrt­no­ruše­nje­suhih
zidov).­Od­leta 2008­je­polje­na­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne­Unes­ca­pod­upra­vi­teljs­tvom­jav­ne­agen­ci­je
AGER,­kate­re­glav­na­skrb­je­ohra­ni­tev­mate­rial­ne­dediš­či­ne,­tra­di­cio­nal­ne­ga­kme­tijs­tva­in­raz­voj­kul­tur­ne­ga­turiz­ma.
KLJUČNE­BESEDE
kul­tur­na­dediš­či­na,­pode­žel­ska­pokra­ji­na,­zem­ljiš­ki­kata­ster,­tra­di­cio­nal­no­kme­tijs­tvo,­kul­tur­ni­turi­zem,
Sta­ro­grad­sko­polje,­Hvar,­Hrvaš­ka.
ABSTRACT
The cultural heritage of the rural landscape: The Stari Grad Plain (Hvar, Croatia)
The­pre­ser­va­tion­of­the­land­cada­stre­for­the­Sta­ri­Grad­Plain­from­Greek­anti­quity­(2,500 years­ago)­is
a uni­que­best­prac­ti­ce­exam­ple.­It­repre­sents­rural­heri­ta­ge­that­has­pre­ser­ved­not­only­its­form­but­also
its­pri­mary­role:­agri­cul­tu­re.­Due­to­the­aban­don­ment­of­tra­di­tio­nal­agri­cul­tu­re­in­the­twen­tieth­cen­tury
and­to­unsui­tab­le­and­over­due­spa­tial­plan­ning­mea­su­res,­inap­pro­pria­te­acti­vi­ties­were­car­ried­out­in­this
area­(e.g., using­sto­nes­from­old­walls­as­buil­ding­mate­rial,­buil­ding­homes,­inten­si­ve­agri­cul­tu­re,­an­air­port,­ waste­ dumps,­ etc.)­ and­ mil­len­nia-old­ heri­ta­ge­ beca­me­ threa­te­ned­ (e.g., the­ spon­ta­ne­ous­ and
plan­ned­destruc­tion­of­dry­sto­ne­walls).­Sin­ce 2008,­the­plain­has­been­on­the­UNESCO­World­Heri­ta­ge
Site­list­under­the­admi­ni­stra­tion­of­the­Ager­pub­lic­agency,­who­se­main­res­pon­si­bi­lity­is­pre­ser­ving­mate­rial­heri­ta­ge­and­tra­di­tio­nal­agri­cul­tu­re,­and­deve­lo­ping­cul­tu­ral­tou­rism.
KEY­WORDS
cul­tu­ral­heri­ta­ge,­rural­lands­ca­pe,­land­cada­stre,­tra­di­tio­nal­agri­cul­tu­re,­cul­tu­ral­tou­rism,­Sta­ri­Grad­Plain,
Hvar,­Croa­tia
93
Mate­ja­breg­Valja­vec
1 Uvod
So­dob­ne­razi­ska­ve­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­v Evro­pi­se­usmer­ja­jo­v po­de­žel­ske­pokra­ji­ne,­za­kate­re­velja,
da­so­ena­od­temelj­nih­sesta­vin­evrop­ske­kul­tur­ne­iden­ti­te­te­(An­trop,­Van­Eetvel­de 2005;­Zim­mer­mann 2006;­And­lar­in­sode­lav­ci 2011).­Sko­zi­raz­lič­ne­postop­ke­obde­la­ve­zem­ljišč­so­tra­di­cio­nal­no­kul­tur­no
pokra­ji­no­pode­že­lja­v sto­let­jih­izob­li­ko­va­li­veči­no­ma­kmet­je;­polje­del­ci,­vino­grad­ni­ki,­olj­kar­ji,­sad­jar­ji,­pastir­ji­in­dru­gi.­V Evro­pi­je­pestrost­pode­žel­ske­pokra­ji­ne­zelo­boga­ta,­kar­je­v ve­li­ki­meri­posle­di­ca
raz­lič­nih­rab­zem­ljišč­sko­zi­dol­go­zgo­do­vi­no,­ki­so­se­v po­kra­ji­ni­pre­kri­va­le,­dopol­nje­va­le­in­del­no­uni­če­va­le­pred­hod­ne­(Plie­nin­ger,­Höchtl­in­Spek 2006).­Evrop­ska­pokra­jin­ska­zgo­do­vi­na­(lands­ca­pe­history)
loči­pet­osnov­nih­raz­voj­nih­faz­pode­žel­ske­pokra­ji­ne­(Vos­in­Mee­kes 1999):­narav­na,­praz­go­do­vin­ska
pokra­ji­na­(od­paleo­li­ti­ka­do­pri­ho­da­Sta­rih­Grkov);­antič­na­pokra­ji­na­(od­Sta­rih­Grkov­do­sred­nje­ga
veka);­sred­nje­veš­ka­pokra­ji­na­(od­zgod­nje­ga­sred­nje­ga­veka­do­rene­san­se);­tra­di­cio­nal­na­kme­tij­ska­pokra­ji­na­(od­rene­san­se­do­19. sto­let­ja,­pone­kod­do­danes);­in­indu­strij­ska­pokra­ji­na­(ve­či­no­ma­od­sre­di­ne
18. do­sre­di­ne­20. sto­let­ja,­v mno­gih­kra­jih­do­danes).
Po­de­že­lje­obse­ga­85 %­povr­ši­ne­Evro­pe,­kjer­živi­več­kot­polo­vi­ca­Evro­pej­cev­(Fi­ster 2001).­V ju­govz­hod­ni­Evro­pi­je­delež­pode­žel­ske­ga­pre­bi­vals­tva­še­viš­ji­saj­gre­za­gos­po­dar­sko­manj­raz­vi­to­regi­jo
Evro­pe,­ki­še­ni­v ce­lo­ti­vklju­če­na­v Evrop­sko­skup­nost.­Zara­di­ugod­ne­geo­graf­ske­lege,­ugod­ne­ga­celin­ske­ga­pod­neb­ja­na­pre­ho­du­v me­di­te­ran­sko­pod­neb­je­in­z ne­po­sred­nim­dosto­pom­do­mor­ja­(ja­dran­sko,
jon­sko,­Egej­sko,­Črno­mor­je)­se­v več­jem­delu­jugovz­hod­ne­Evro­pe­raz­vi­ja­ta­kme­tijs­tvo­in­turi­zem.
Kme­tij­ska­dejav­nost­je­v re­gi­ji­tra­di­cio­nal­na­in­ima­boga­to­zgo­do­vi­no.­Prav­tako­je­izjem­no­boga­ta­tudi
kul­tur­na­dediš­či­na­tega­dela­jugovz­hod­ne­Evro­pe­in­je­spo­me­nik­naj­ra­zvi­tej­ših­civi­li­za­cij,­kot­na­pri­mer­Grš­ke­ga­in­Rim­ske­ga­impe­ri­ja,­beneš­ke­Repub­li­ke­ter­Avstro-Ogr­ske­monar­hi­je.­Pred­stav­lja­»vro­čo
toč­ko«­(hot­spot)­kul­tur­ne­dediš­či­ne­na­glo­bal­ni­rav­ni,­kar­se­odra­ža­tudi­v tu­ri­stič­nem­obi­sku.­Rav­no
zara­di­zgo­do­vin­sko­moč­nih­urba­nih­sre­dišč­(Ate­ne,­Rim,­benet­ke,­Dubrov­nik,­Dunaj …)­ter­dobrih
pro­met­nih­in­trgov­skih­pove­zav­med­nji­mi,­se­je­uspe­šno­raz­vi­ja­lo­tudi­oko­liš­ko­pode­že­lje.
V sve­tov­ni­dediš­či­ni­unes­ca­se­kul­tur­na­dediš­či­na­pode­že­lja­pogo­sto­kate­go­ri­zi­ra­kot­kul­tur­na­pokra­ji­na­(cul­tu­ral­lands­ca­pe).­To­je­še­pose­bej­pri­sot­no,­kadar­gre­za­pokra­ji­no,­ki­pred­stav­lja­izjem­no­dediš­či­no
z vi­di­ka­preob­li­ko­va­nja­zem­ljišč,­relie­fa,­poti­(kam­ni­ti­suhi­zido­vi,­tera­si­ra­na­kul­tur­na­pokra­ji­na,­vino­gra­di,­vod­ni­kana­li,­hidro­me­lio­ra­cij­ski­siste­mi,­pašna­pokra­ji­na,­pastir­ski­zasel­ki …).­V ne­ka­te­rih­stro­kah,
kot­sta­arhi­tek­tu­ra­in­arheo­lo­gi­ja,­se­upo­rab­lja­za­tovrst­no­dediš­či­no­tudi­ter­min­kra­jin­ska­dediš­či­na.
Med­sve­tov­no­kul­tur­no­dediš­či­no­se­od­leta 2008­uvrš­ča­tudi­tra­di­cio­nal­na­kme­tij­ska­pokra­ji­na­Sta­ro­grad­sko­ polje­ na­ Hva­ru­ (Hr­vaš­ka),­ v na­čr­tu­ pa­ je­ tudi­ zaš­či­ta­ Pri­mo­šten­skih­ vino­gra­dov­ in
Vod­njan­ske­ga­polja­(And­lar­in­sode­lav­ci 2011).­V na­da­lje­va­nju­pris­pev­ka­bomo­podrob­ne­je­pred­sta­vi­li­poseb­nost­in­izjem­nost­Sta­ro­grad­ske­ga­polja,­ki­sta­pri­ved­li­do­vpi­sa­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne
dediš­či­ne,­pre­te­klo­in­obsto­je­če­varo­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ter­načrt­za­bodo­če­uprav­lja­nje.­Le-ta­je
pri­mer­dobre­prak­se­ohra­nja­nja­ne­le­mate­rial­ne­dediš­či­ne,­ampak­tudi­aktiv­ne­osnov­ne­vlo­ge­(kme­to­va­nja),­kar­je­izjem­na­red­kost.
2 Dediščina Starogradskega polja
Sta­ro­grad­sko­polje­je­pri­mer­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­ki­je­s svo­jo­tra­di­cio­nal­no­kme­tij­sko­vlo­go­vpe­ta
v živ­lje­nje­doma­či­nov­na­oto­ku­Hva­ru.­V Sta­ro­grad­skem­polju­se­zara­di­nepre­ki­nje­ne­kme­tij­ske­tra­di­ci­je­pre­kri­va­jo­pla­sti­vseh­kul­tur­(od­praz­go­do­vi­ne­do­sred­nje­ga­veka),­ki­so­v do­lo­če­nem­obdob­ju
ime­le­v po­se­sti­polje­(med­mrež­je 1).
Da­nes­se­za­celot­no­rav­nin­sko­območ­je,­ki­je­pre­pre­de­no­z an­tič­no­raz­me­ji­tvi­jo­med­Sta­rim­Gra­dom­in­Vrbo­sko,­upo­rab­lja­ime­Sta­ro­grad­sko­polje,­pojav­lja­jo­pa­se­tudi­izra­zi­kot­Far­sko­polje­(po­tukajš­nji
antič­ni­kolo­ni­ji­ime­no­va­ni­Faros);­ime­hora se­upo­rab­lja­za­grš­ko­in­ager za­rim­sko­raz­de­li­tev­(Ga­mu­lin 2011).
94
Kul­tur­na­dediš­či­na­pode­žel­ske­pokra­ji­ne –­Sta­ro­grad­sko­polje­(Hvar,­Hrvaš­ka)
JERNEJ­TIRAN
Kme­tij­ska­vlo­ga­obsež­ne­rodo­vit­ne­pokra­ji­ne­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­je­bila­v pre­te­klo­sti­izjem­na.
Povsem­ohra­nje­na­je­deli­tev­kme­tij­skih­zem­ljišč­(ka­ta­ster­par­cel),­ki­so­jo­posta­vi­li­že­Sta­ri­Grki­in­pred­stav­lja­naj­bo­lje­ohra­njen­zem­ljiš­ki­kata­ster­iz­antič­ne­dobe­v Evro­pi,­fizič­no­nes­pre­me­njen­celih­2400 let
do­danes.­Vse­kasnej­še­zem­ljiš­ke­deli­tve­(rim­ske,­sred­nje­veš­ke,­novo­dob­ne)­so­pote­ka­le­zno­traj­osnov­nih­par­cel­kata­stra­(hr.­česti­ca),­pri­čemer­so­upo­rab­lja­li­isti­način­grad­nje­suhih­zidov.­Z vi­di­ka­ohra­nja­nja
sve­tov­ne­dediš­či­ne­v ru­ral­ni­pokra­ji­ni­so­zelo­pomemb­na­snov­na­prvi­na­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­suhi­kam­ni­ti­zido­vi,­ki­raz­me­ju­je­jo­posa­mez­ne­par­ce­le­kata­stra­in­med­nji­mi­zgra­je­ne­kam­ni­te­hiš­ke­ime­no­va­ne
trim.­Kon­struk­ci­je­iz­kam­na­brez­vezi­va,­tako­ime­no­va­ni­»suhi­kamen«,­poz­na­člo­vek­že­od­pra­dav­ni­ne­(Zu­pan­čič 2010).­Teh­ni­ka­grad­nje­suhih­zidov­se­je­upo­rab­lja­la­v šte­vil­nih­pre­de­lih­po­Evro­pi,­kjer
je­bil­na­raz­po­la­go­kamen,­za­grad­njo­pre­pro­stih­raz­me­ji­tve­nih­zidov­in­tudi­za­ver­na­ku­lar­ne­stavb­ne
objek­te.­»… Ver­na­ku­lar­na­arhi­tek­tu­ra­je­arhi­tek­tu­ra,­name­nje­na­člo­ve­ku­in­nje­go­vim­vsak­da­njim­dejav­no­stim …«­(ju­va­nec 2004, 16).­Kam­ni­ta­zato­čiš­ča­so­pastir­ske,­lov­ske,­kmeč­ke­hiš­ke­na­polju­ali­na­pašni­ku
za­obča­sno­zaš­či­to­pred­son­cem­in­vre­men­ski­mi­vpli­vi­(Zu­pan­čič 2010).­Poz­na­mo­broch na­Škot­skem,
cloc­han na­Irskem,­Wein­bergshäusc­hen v nem­či­ji,­crot/sce­le,­caba­ne v Fran­ci­ji,­bar­ra­ca in­el­bom­bo v Špa­ni­ji,­pont­de­besti­ra na­balea­rih,­pagliad­diu na­Kor­zi­ki,­pine­ta na­Sar­di­ni­ji,­trul­lo v Ita­li­ji,­mita­ta v Gr­či­ji,
hiš­ka­(Kras/Car­so­Slo­ve­ni­ja/Ita­li­ja),­kažun (Is­tra/Hr­vaš­ka),­komar­da (Krk/Hr­vaš­ka),­bunja (Ši­be­nik
z otoki/Hr­vaš­ka),­trim (Hvar/­Hrvaš­ka),­vrtu­jak (Kor­ču­la,­brač­ter­Kona­vle­pri­Dubrov­ni­ku/Hr­vaš­ka)
(Zu­pan­čič 2010).­Podob­no­zem­ljiš­ko­par­ce­la­ci­jo­kot­v Sta­ro­grad­skem­polju­lah­ko­naj­de­mo­v ne­po­pol­ni­ in­ del­no­ ohra­nje­ni­ obli­ki­ na­ oba­lah­ Sre­do­zem­ske­ga­ (Me­ta­pon­tum/Ita­li­ja)­ in­ Črne­ga­ mor­ja
(Cher­so­ne­sus/ukra­ji­na),­ki­so­jih­kolo­ni­zi­ra­li­Sta­ri­Grki.­Pomemb­no­je­pou­da­ri­ti,­da­ome­nje­ni­cho­ri
v Me­ta­pon­tu­mu­in­Cher­so­ne­su­su­nista­obdr­ža­li­prvot­ne­vlo­ge­in­jih­je­mogo­če­danes­pred­sta­vi­ti­le­del­no,­kot­arheo­loš­ki­naj­diš­či.­Velik­del­cho­re v Cher­so­ne­su­su­je­danes­indu­strij­ska­cona,­med­tem­ko­se
je­cho­ra­v Me­ta­pon­tu­mu­spre­me­ni­la­v ve­lik­pašnik­že­v 3. sto­let­ju­pred­našim­štet­jem­(The­nomi­na­tion … 2006).­Po­dru­gi­stra­ni­pa­je­Sta­ro­grad­sko­polje­ohra­ni­lo­izvir­no­pri­mar­no­kme­tij­sko­vlo­go,­prvot­ne
fizič­ne­zna­čil­no­sti­in­je­še­danes­v pri­mar­ni/pr­vot­ni­upo­ra­bi.
Sli­ka 1:­Raz­me­ji­tev­Stro­grad­ske­ga­polja­in­kme­tij­ska­raba­par­cel.
95
Mate­ja­breg­Valja­vec
3 Varovanje dediščine
Ar­heo­loš­ko­območ­je­Sta­ro­grad­ske­ga­polja,­ki­ga­pred­stav­lja­grš­ka­antič­na­hora (po­lje),­je­zaš­či­te­no­od­leta 1993.­Od­leta 1999­ima­območ­je­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­sta­tus­pre­ven­tiv­no­zaš­či­te­ne­ga­kul­tur­ne­ga
območ­ja­(kra­jin­ska­dediš­či­na),­varo­va­ne­ga­z Za­ko­nom­za­zaš­či­to­in­ohra­nja­nje­kul­tur­nih­zna­čil­no­sti
(urad­ni­list­RH­69/99,­151/03, 157/03).­Sklad­no­z zah­te­va­mi­ohra­nja­nja­dediš­či­ne­pote­ka­tudi­pro­stor­sko­načr­to­va­nje­Sta­ro­grad­ske­ga­polja,­ki­je­raz­de­lje­no­med­obči­ni­Sta­ri­Grad­in­jel­sa.­ukre­pi,­ki­jih
vse­bu­je­jo­načr­to­val­ski­doku­men­ti,­so­zave­zu­jo­či­za­lokal­no­upra­vo,­last­ni­ke­nepre­mič­nin­na­zava­ro­va­nem­območ­ju­ter­za­vse­insti­tu­ci­je,­ki­sode­lu­je­jo­pri­upo­ra­bi,­zaš­či­ti­in­uprav­lja­nju­ome­nje­nih­obmo­čij.
Kakr­šen­ko­li­poseg­zno­traj­meja­zava­ro­va­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne­se­lah­ko­izve­de­le­s pred­hod­nim­soglas­jem­Zavo­da­za­vars­tvo­Split­(The­nomi­na­tion … 2006).
Leta 2008­je­bilo­Sta­ro­grad­sko­polje­uvrš­če­no­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(unESCO 2008)
kot­izjem­na­dediš­či­na,­ki­je­pre­ži­ve­la­24 sto­le­tij­in­ob­tem­ohra­ni­la­svo­jo­obli­ko­ter­tudi­vlo­go­v pri­de­la­vi­oljk­in­grozd­ja.­Območ­je,­ki­obse­ga­1377 ha­(vpliv­no­območ­je­6403 ha),­je­med­dru­gim­izjem­no
po­treh­izbra­nih­kri­te­ri­jih­izjem­no­sti,­ki­so­izbra­ni­iz­sez­na­ma­kul­tur­nih­(i do vi)­in­narav­nih­(vii do x)
kri­te­ri­jev.­Sez­nam­kri­te­ri­jev­je­meto­do­loš­ko­in­vse­bin­sko­dolo­čen­s stra­ni­unes­ca­(unESCO 2005):
Kri­te­rij­(ii):­Sistem­zem­ljiš­ke­raz­de­li­tve­Sta­ro­grad­ske­ga­polja,­ki­dati­ra­iz­4. sto­let­ja­pred­našim­štetjem,
pri­ča­o šir­je­nju­grš­ke­ga­geo­me­trij­ske­ga­mode­la­za­raz­de­li­tev­kme­tij­skih­zem­ljišč­v ce­lot­nem­Sre­do­zem­skem­območ­ju.
Kri­te­rij­(iii):­Sta­ro­grad­sko­polje­je­osta­lo­v ne­pre­ki­nje­ni­upo­ra­bi,­kjer­se­ena­ki­pri­del­ki­(olj­ke,­grozd­je)­proi­zva­ja­jo­že­2400 let.­To­izka­zu­je­stal­nost­in­spo­sob­nost­traj­no­sti­sko­zi­sto­let­ja.
Kri­te­rij (v):­Kme­tij­ska­rav­ni­na­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­in­nje­na­oko­li­ca­so­pri­mer­zelo­sta­ro­dav­ne­tra­di­cio­nal­ne­pose­li­tve,­ki­je­danes­izpo­stav­lje­na­grož­njam­sodob­ne­ga­gos­po­dar­ske­ga­raz­vo­ja,­kar­se­kaže
zla­sti­v upa­da­nju­šte­vi­la­pre­bi­vals­tva­na­otoš­kem­pode­že­lju­in­opuš­ča­nju­tra­di­cio­nal­nih­nači­nov­kme­to­va­nja.
4 Opuščanje kmetijstva in nevarnost uničenja dediščine
Ohra­ni­tev­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­iz­antič­nih­grš­kih­časov­do­danes­je­svo­je­vr­sten­pri­mer­dobre­prak­se.­Območ­je­je­s svo­jo­prvot­no­kme­tij­sko­vlo­go­klju­bo­va­lo­narav­nim­in­antro­po­ge­nim­dejav­ni­kom.­nekoč
v ce­lo­ti­obde­la­no­kme­tij­sko­območ­je­(1377 ha)­ima­danes­pre­cej­dru­gač­no­podo­bo­in­vlo­go­v smi­slu
polje­dels­tva.­Leta 2006­(The­nomi­na­tion … 2006)­je­bilo­na­polju­obde­la­ne­le­40 %­kme­tij­ske­zem­lje.
Raz­lo­gi­za­to­so:
•­ pomanj­ka­nje­pre­bi­val­cev,­ki­bi­lah­ko­obde­lo­va­li­polje,
•­ doma­či­ni­ne­vidi­jo­pri­lož­no­sti­v kme­tij­skem­obde­lo­va­nju,
•­ last­ni­ki­zem­ljišč­niso­doma­či­ni.
Tre­nut­no­sta­nje­je­del­no­posle­di­ca­opuš­ča­nja­vino­grad­niš­tva­v za­čet­ku­20. sto­let­ja­zara­di­šir­je­nja
vino­grad­niš­ke­bolez­ni Phyllo­xe­ra (mi­kro­skop­sko­majh­ni­insek­ti,­podob­ni­ušem)­ter­del­no­gos­po­dar­ske­poli­ti­ke­v pre­te­klem­socia­li­stič­nem­obdob­ju,­ko­je­bilo­kme­tijs­tvo­pano­ga,­ki­ni­ime­la­pod­po­re­na
držav­ni­rav­ni.­Opuš­ča­nje­vino­grad­niš­tva­je­vodi­lo­k po­stop­ne­mu­opuš­ča­nju­kme­tij­skih­zem­ljišč­in­prve­mu­valu­odse­lje­va­nja­pre­bi­val­cev­s po­de­žel­skih­obmo­čij­(The­nomi­na­tion … 2006).­Pro­ces­dea­gra­ri­za­ci­je
se­je­nada­lje­val­po­2. sve­tov­ni­voj­ni,­ko­so­nasta­ja­la­socia­li­stič­na­druž­be­na­gos­po­dars­tva­in­pov­zro­čila
višek­kmeč­kih­delav­cev­na­pode­že­lju.­Sled­nji­pred­stav­lja­jo­dru­gi­val­odse­lje­va­nja­z otoš­ke­ga­pode­že­lja­v otoš­ka­mesta­ali­na­celi­no.
Iz­se­lje­va­nje­se­je­usta­vi­lo­konec­20. sto­let­ja.­Pri­de­la­va­grozd­ja­in­oljk­je­posta­la­ponov­no­druž­be­no­in­gos­po­dar­sko­zani­mi­va,­ven­dar­ne­na­povsem­tra­di­cio­na­len­način,­ampak­z zmer­no­(manj­šo)
meha­ni­za­ci­jo.­Tak­način­kme­to­va­nja­pa­zah­te­va­šir­še­poti,­več­je­par­ce­le­in­ruše­nje­suhih­zidov.­Če­bi
inten­ziv­no­kme­tijs­tvo­v so­cia­li­stič­nem­obdob­ju­doži­ve­lo­svoj­popoln­raz­mah,­bi­se­tudi­fizič­na­podo­-
96
Kul­tur­na­dediš­či­na­pode­žel­ske­pokra­ji­ne –­Sta­ro­grad­sko­polje­(Hvar,­Hrvaš­ka)
ba­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­bis­tve­no­spre­me­ni­la.­Z opuš­ča­njem­tra­di­cio­nal­ne­obde­la­ve­zem­ljišč­se­je­zarast­la­maki­ja­in­igla­sto­rast­li­nje,­ki­so­sicer­zaš­či­ti­li­polje­pred­ero­zi­jo­in­zido­ve­pred­ruše­njem,­hkra­ti­pa
nena­čr­to­va­no­ in­ obsež­no­ zaraš­ča­nje­ uni­ču­je­ arheo­loš­ke­ najd­be­ tik­ pod­ površ­jem­ (The­ nomi­na­tion … 2006).­Suhi­kam­ni­ti­zido­vi­se­pone­kod­že­samo­dej­no­ruši­jo,­a so­kljub­vse­mu­dobro­ohra­nje­ni.
Prob­lem­je­načrt­no­uni­če­va­nje­zidov­zara­di­pomanj­ka­nja­splo­šne­oza­veš­če­no­sti­o vred­no­sti­spo­me­ni­ka.­Pojav­lja­se­na­opuš­če­nih­par­ce­lah,­kjer­se­kame­nje­iz­mej­nih­zidov­upo­rab­lja­kot­grad­be­ni­mate­rial
v ali­izven­polja.­To­je­tudi­eden­od­raz­lo­gov,­zara­di­kate­rih­je­bilo­tre­ba­nare­di­ti­načrt­uprav­lja­nja­za
pre­pre­če­va­nje­opu­sto­še­nja­Sta­ro­grad­ske­ga­polja.­Pri­sana­ci­ji­tovrst­nih­poš­kodb­zidov­nasto­pi­prob­lem
pomanj­ka­nja­roko­del­skih­moj­strov,­ki­obvla­da­jo­to­tra­di­cio­nal­no­obrt­in­so­sez­na­nje­ni­s to­spret­nost­jo.­Z opuš­ča­njem­kme­tij­ske­obde­la­ve­in­v ob­dob­ju­neu­čin­ko­vi­te­zaš­či­te­območ­ja­so­neka­te­re­par­ce­le
pozi­da­li­s čr­ni­mi­grad­nja­mi.­Pojav­je­bil­pri­so­ten­v 1960ih­vzpo­red­no­z raz­vo­jem­turi­stič­ne­indu­stri­je­in­pove­ča­ni­mi­potre­ba­mi­po­počit­niš­kih­name­sti­tvah.
5 Povezovanje dediščine in kmetijstva v blagovni znamki AGER
V pri­me­ru­dediš­či­ne­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­gre­za­živi­spo­me­nik,­ki­tudi­v zdajš­nji­pokra­ji­ni­sobi­va­z do­ma­či­ni­in­pred­stav­lja­del­kul­tur­ne­zgod­be­območ­ja.­To­ne­omo­go­ča­zgolj­trže­nja­dediš­či­ne­same
po­sebi,­ampak­omo­go­ča­trže­nje­novih­proi­zvo­dov­(vino,­oljč­no­olje,­avtoh­to­na­hra­na),­ki­nasta­ja­jo
na­območ­ju­polja.­Kme­tijs­tvo­in­kul­tu­ra­sta­v pri­me­ru­polja­povsem­ena­ko­vred­na­in­sta­si­v med­se­boj­no­pod­po­ro.­Kul­tur­ni­turi­zem,­s ka­te­rim­želi­jo­Hvar­ča­ni­del­no­nado­me­sti­ti­in­nad­gra­di­ti­masov­ni
počit­niš­ki­turi­zem,­teme­lji­na­orga­ni­zi­ra­nih­in­vode­nih­turi­stič­nih­ogle­dih,­sona­rav­nem­rekrea­tiv­nem­turiz­mu­(ko­le­sar­ske­poti)­in­etno­loš­kih­dogod­kih,­veza­nih­na­cikle­kme­tij­ske­pri­de­la­ve­(tr­ga­tev,
obi­ra­nje­oljk,­vin­ska­cesta)­(The­nomi­na­tion … 2006).­Pove­zo­va­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­kme­tijs­tva
in­turiz­ma­kot­osnov­nih­panog­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­zah­te­va­inter­dis­ci­pli­nar­ni­pri­stop­k uprav­lja­nju­tako­na­ver­ti­kal­ni­kot­na­hori­zon­tal­ni­rav­ni.­Mini­strs­tvu­za­kul­tu­ro,­ki­ima­zaslu­ge­za­doz­dajš­nje
uspe­he­pri­zaš­či­ti­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­bodo­mora­la­pri­sko­či­ti­na­pomoč­tudi­osta­la­resor­na­mini­strs­tva.­Za­uspe­šno­uprav­lja­nje­je­bila­usta­nov­lje­na­poseb­na­jav­na­Agen­ci­ja­za­uprav­lja­nje­s Sta­ro­grad­skim
poljem –­Ager d. o. o.­in­tudi­bla­gov­na­znam­ka­Ager.­Agen­ci­ja­mora­nasto­pi­ti­kot­koor­di­na­tor­ter­omo­go­či­ti­finanč­ne­spod­bu­de­za­zagon­kme­tijs­tva­in­turiz­ma­ter­posle­dič­no­dvi­ga­živ­ljenj­ske­ga­stan­dar­da
kme­to­val­cev.
Raz­voj­kme­tijs­tva­na­Sta­ro­grad­skem­polju­naj­teme­lji­na­zna­nju­doma­či­nov:­nji­ho­vem­poz­na­va­nju­narav­nih­raz­mer­(pr­sti,­pod­neb­ja,­poplav …),­ust­nem­izro­či­lu­(pre­no­su­zna­nja­med­gene­ra­ci­ja­mi),
ohra­nja­nju­tra­di­ci­je­in­etno­loš­ki­dediš­či­ni­(praz­no­va­njih,­obi­ča­jih,­gastro­no­mi­ji)­ter­na­izo­bra­že­va­nju
mla­dih.­Mla­di­naj­tra­di­cio­nal­no­kme­tijs­tvo,­pod­pr­to­z no­vi­mi­sodob­ni­mi­stro­kov­ni­mi­zna­nji­in­teh­no­lo­gi­jo,­ raz­vi­ja­jo­ v so­žit­ju­ z na­ra­vo­ in­ dediš­či­no.­ nova­ zna­nja­ in­ teh­no­lo­gi­je­ bodo­ ned­vom­no
omo­go­či­li­kme­to­va­nje­z manj­delov­ne­sile,­ki­jo­na­oto­ku­pri­manj­ku­je.­Ohra­ni­tev­tra­di­cio­nal­ne­pri­de­la­ve­grozd­ja­in­oljk­zno­traj­obsto­je­če­zem­ljiš­ke­raz­de­li­tve­je­eden­od­osnov­nih­ciljev­uprav­ljav­ske­ga
načr­ta­ (Mi­cro­ pro­ject 2006).­ Poleg­ ohra­nja­nja­ kul­tur­ne­ dediš­či­ne­ in­ tra­di­cio­nal­ne­ga­ kme­tijs­tva­ je
pomemb­no­nave­zo­va­nje­na­turi­stič­no­dejav­nost.­Vsi­last­ni­ki­ali­najem­ni­ki­zem­ljišč,­ki­zem­ljišč­ne­bodo
obde­lo­va­li,­bodo­mora­li­pla­ča­ti­davek­na­neob­de­la­na­obde­lo­val­na­kme­tij­ska­zem­ljiš­ča.­Vinar­ji­in­oljar­ji,­ki­upo­rab­lja­jo­ime­bla­gov­ne­znam­ke­Ager­za­trže­nje­svo­jih­izdel­kov,­bodo­lah­ko­svo­je­izdel­ke­pro­da­ja­li
po­viš­ji­ceni,­od­njih­pa­pla­če­va­li­daja­tev­agen­ci­ji­Ager­za­uprav­lja­nje­območ­ja.­uprav­ljav­ski­načrt­pred­vi­de­va,­da­bo­v ok­vi­ru­dose­že­ne­100 %­obde­la­no­sti­zem­ljišč­veči­na­zem­ljišč­name­nje­na­vino­gra­dom
(90 %)­in­manj­ši­delež­oljč­nim­nasa­dom­(10 %).­Hek­tar­ski­donos­v vi­no­gra­dih­je­prib­liž­no­10.500 kg
grozd­ja­ozi­ro­ma­prib­liž­no­7000 kg­oljk.­Cena­litra­vina,­ki­jo­je­mogo­če­dose­či­po­cer­ti­fi­ci­ra­nju,­je­za
20­do­30 %­viš­ja­od­osnov­ne­cene­(The­nomi­na­tion … 2006).
97
Mate­ja­breg­Valja­vec
6 Sklepi
Iz­ho­dišč­no­sta­nje­leta 2008,­ob­vpi­su­na­unes­cov­Sez­nam,­se­nada­lju­je­tudi­danes,­saj­je­60 %­kme­tij­ske­zem­lje­povsem­neob­de­la­ne­ozi­ro­ma­se­zaraš­ča­ali­kako­dru­ga­če­izgub­lja­kme­tij­sko­vred­nost.
Raz­voj­no­ome­je­va­nje­kme­tijs­tva­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­je­veči­no­ma­one­mo­go­či­lo­in­osla­bi­lo­pod­jet­niš­ki­duh­med­kme­ti­(Po­toč­nik­Sla­vič 2010).­Zgo­dil­se­je­»ru­ral­ni­pre­pad«­med­gene­ra­ci­ja­mi,­ki­so­ime­le
ogrom­no­izku­šenj­in­vese­lja­s kme­to­va­njem,­in­gene­ra­ci­ja­mi,­ki­so­kme­to­va­nje­opu­sti­le,­s tem­pa­izgu­bi­le­mož­nost­za­pre­nos­zna­nja­in­izku­šenj­pred­hod­nih­gene­ra­cij.­na­dru­gi­stra­ni­pa­je­zati­ra­nje­kme­tijs­tva
v ob­dob­ju­povoj­ne­ga­socia­liz­ma­one­mo­go­či­lo­raz­voj­inten­ziv­ne­ga­kme­tijs­tva,­ki­bi­lah­ko­uni­či­lo­tra­di­cio­nal­no­ zem­ljiš­ko­ raz­de­li­tev­ polja­ in­ s tem­ dediš­či­no­ Sta­ro­grad­ske­ga­ polja.­ Če­ bi­ inten­ziv­no
kme­tijs­tvo­v so­cia­li­stič­nem­obdob­ju­doži­ve­lo­svoj­popoln­raz­mah,­bi­se­tudi­fizič­na­podo­ba­Sta­ro­grad­ske­ga­polja­bis­tve­no­spre­me­ni­la.
2400 let­sta­ra­par­ce­la­ci­ja­Sta­ro­grad­ske­ga­polja,­kjer­pre­vla­du­je­jo­majh­ne­par­ce­le,­omo­go­ča­le­tra­di­cio­nal­no­kme­tijs­tvo­z upo­ra­bo­pri­la­go­je­ne­stroj­ne­meha­ni­za­ci­je­(manj­še­napra­ve) –­samo­v so­žit­ju
z njim­se­bo­tudi­ohra­ni­la.
Sklad­no­s pred­vi­de­nim­uprav­ljav­skim­načr­tom­bo­potreb­no­medre­sor­no­pove­zo­va­nje­tudi­na­rav­ni­ mini­str­stev.­ Poleg­ mini­strs­tva,­ odgo­vor­ne­ga­ za­ kul­tu­ro,­ je­ tre­ba­ vklju­či­ti­ še­ vsaj­ mini­strs­tva,
odgo­vor­na­za­kme­tijs­tvo,­turi­zem,­pro­stor­in­oko­lje.­Pri­izo­bra­že­va­nju­in­oza­veš­ča­nju­last­ni­kov­ter­doma­či­nov­ima­pomemb­no­vlo­go­tudi­mini­strs­tvo,­odgo­vor­no­za­izo­bra­že­va­nje­in­šols­tvo,­ki­bo­skr­be­lo,­da
bodo­otro­ci­že­v vrt­cih­in­šolah­spoz­na­li­pomen­doma­če­dediš­či­ne­in­kme­tij­ske­dejav­no­sti.­Hrvaš­ka
je­z vsto­pom­v Evrop­sko­skup­nost­(ju­lij 2013)­spre­je­la­evrop­sko­zako­no­da­jo,­evrop­ske­nor­me­za­traj­nost­no­uprav­lja­nje­z na­rav­ni­mi­viri,­kul­tur­no­in­narav­no­dediš­či­no­ter­tudi­finanč­ne­meha­niz­me.­Za
raz­voj­aktiv­no­sti­na­Sta­ro­grad­skem­polju­je­v prvi­vrsti­pomemb­na­skup­na­kme­tij­ska­poli­ti­ka­Evrop­ske­ skup­no­sti,­ ki­ s si­ste­mom­ sub­ven­cij­ ponu­ja­ pri­lož­nost­ tudi­ hrvaš­kim­ kme­to­val­cem.­ Skup­na
kme­tij­ska­poli­ti­ka,­ki­je­bila­ustvar­je­na­v po­moč­kme­to­val­cem,­v svo­ji­vlo­gi­zago­tav­lja­vrsto­jav­nih­sto­ri­tev,­naj­po­memb­nej­ša­je­seve­da­za­oko­lje­kako­vost­na­proi­zvod­nja.­Skup­na­kme­tij­ska­poli­ti­ka­priz­na­va
več­na­men­sko­vlo­go­sodob­nih­kme­tov,­ki­ne­zaje­ma­le­proi­zvod­nje­hra­ne,­tem­več­tudi­vars­tvo­oko­lja,
obo­ga­ti­tev­pode­žel­ske­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ter­ohra­nja­nje­vital­ne­ga­kme­tij­ske­ga­sek­tor­ja.­Pred­vsem
pa­želi­Evrop­ska­skup­nost­spod­bu­ja­ti­poli­ti­ke­za­raz­voj­pode­že­lja,­ki­ohra­nja­jo­kako­vost­in­dobri­ne­evrop­ske­pode­žel­ske­pokra­ji­ne­(na­rav­ne­vire,­biot­sko­raz­no­vrst­nost­in­kul­tur­no­iden­ti­te­to)­(Fisch­ler 2001).
Sta­ro­grad­sko­polje­je­izjem­no­star­spo­me­nik,­kate­re­ga­kul­tur­no­izjem­nost­so­spoz­na­li­šele­nedav­no­tako­v kra­jev­nem­(prvi­vars­tve­ni­ukre­pi­leta 1993)­kakor­v sve­tov­nem­meri­lu­(unESCO 2008).­Gle­de
na­nje­go­vo­živost­v smi­slu­kme­to­va­nja­in­vpe­to­sti­v da­naš­nje­oko­lje­ima­veli­ko­mož­no­sti­za­raz­vi­ja­nje
proi­zvod­nje­oljč­ne­ga­olja,­vin,­dru­gih­izdel­kov­iz­oljk,­olja­in­grozd­ja,­goje­nje­in­pre­de­la­vo­fig … pod lastno
bla­gov­no­znam­ko­Ager.
7 Dobra praksa za jugovzhodno Evropo
Sta­ro­grad­sko­polje,­nekoč­povsem­obde­la­no­z vi­no­gra­di,­oljč­ni­ki­in­osta­lim­medi­te­ran­skim­rast­li­njem,­je­do­danes­na­1300 hek­tar­jev­rodo­vit­ne­rav­ni­ne­povsem­ohra­ni­lo­24 sto­le­tij­sta­ro­kata­str­sko
raz­de­li­tev­s su­hi­mi­kam­ni­ti­mi­zido­vi.­Z vpi­som­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­v letu 2008­pri­ha­ja­v os­pred­je­vlo­ga­ohra­nja­nja­dediš­či­ne.­Ven­dar­le­pa­se­uprav­ljav­ci­pod­okri­ljem­agen­ci­je­Ager,
odgo­vor­ne­za­uprav­lja­nje­Sta­ro­grad­ske­ga­polja,­zave­da­jo,­da­je­bis­tve­no­za­ohra­nja­nje­dediš­či­ne­ohra­nja­nje­nje­ne­prvot­ne­vlo­ge –­to­je­kme­tij­ske­proi­zvod­nje.­Opuš­ča­nje­kme­tij­skih­zem­ljišč­je­pri­pe­lja­lo
do­ogro­ža­nja­fizič­ne­podo­be­polja,­ruše­nja­suhih­zidov,­črnih­gra­denj,­div­jih­odla­ga­lišč­in­podob­no
ter­do­naraš­ča­jo­če­tež­nje­po­varo­va­nju­območ­ja.­Sta­ro­grad­sko­polje­je­živa­dediš­či­na,­ki­ima­pomemb­no­vlo­go­ohra­nja­nja­kme­tij­ske­tra­di­ci­je.­Kot­taka­je­pri­mer­dobre­prak­se­za­podob­na­pode­žel­ska­območ­ja
v ju­govz­hod­ni­Evro­pi,­ki­pa­vse­pre­več­svo­jo­dediš­či­no­ohra­nja­jo­le­kot­»mr­tev­spo­me­nik«.
98
Kul­tur­na­dediš­či­na­pode­žel­ske­pokra­ji­ne –­Sta­ro­grad­sko­polje­(Hvar,­Hrvaš­ka)
8 Viri in literatura
And­lar,­G.,­Ani­čić,­b.,­Pere­ko­vić,­P.,­Rech­ner­Dika,­I.,­Hrda­lo,­I. 2011:­Kul­tur­ni­kra­jo­braz­i­legi­sla­ti­va –
sta­nje­u­Hrvat­skoj.­Social­Research –­jour­nal­for­Gene­ral­Social­Issues­3.­Zagreb.
An­trop,­M.,­Van­Eetvel­de,­V. 2005:­The­Diver­sity­of­the­Euro­pean­Lands­ca­pes­as­Com­mon­Plan­ning
Goal.­ALFA­SPECTRA­Plan­ning­Stu­dies.­Cen­tral­Euro­pean­jour­nal­of­Arc­hi­tec­tu­re­and­Plan­ning
9-2.­bra­ti­sla­va.
Fi­ster,­P. 2001:­Rural­built­arc­hi­tec­tu­re­in­Euro­pe.­natu­ro­pa­95­Euro­pean­Rural­heri­ta­ge.­Stras­bourg.
Fisch­ler,­F. 2001:­The­Euro­pean­union’s­rural­deve­lop­ment­policy.­natu­ro­pa­95­Euro­pean­Rural­heri­ta­ge.­Stras­bourg.
Ga­mu­lin,­M. 2011:­Četi­ri­antič­ke­limi­ta­cij­ske­mre­že­Far­sko­ga­polja­na­oto­ku­Hva­ru­/­Four­Anti­que­Grid
Systems­in­the­Pha­rian­Plain­on­the­Island­of­Hvar.­Pro­stor 19.­Zagreb.
ju­va­nec,­b. 2004:­Ver­na­ku­lar­na­arhi­tek­tu­ra­ali­kom­plek­snost­pre­pro­sto­sti.­AR:­arhi­tek­tu­ra,­razi­ska­ve 1.
Ljub­lja­na.
Med­mrež­je 1:­http://www.sta­ri-grad-fa­ros.hr/tri­mi-teze-ku­ci­ce.aspx­(11. 6. 2013).
Mi­cro­pro­ject­d. o. o. 2006:­Mana­ge­ment­Plan­Sta­ro­grad­ski­Ager.­Sta­ri­Grad.
Plie­nin­ger,­T.,­Höchtl,­F.,­Spek,­T. 2006:­Tra­di­tio­nal­land-use­and­natu­re­con­ser­va­tion­in­Euro­pean­rural
lands­ca­pes.­Envi­ron­men­tal­scien­ce­and­policy­9-4.­Exe­ter.
Po­toč­nik­Sla­vič,­I. 2010:­Vklju­če­va­nje­kme­tov­v os­krb­ne­veri­ge:­pri­mer­dopol­nil­nih­dejav­no­sti­na­slo­ven­skih­kme­ti­jah.­Dela­34.­Ljub­lja­na.
The­nomi­na­tion­of­the­Sta­ri­grad­plain­for­ins­crip­tion­on­the­world­heri­ta­ge­list 2006.­Repub­lic­of­Croa­tia,­Mini­stry­of­Cul­tu­re,­Admi­ni­stra­tion­for­the­Pro­tec­tion­of­the­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge,­Con­ser­va­tion
Depart­ment­Split.­Split.
unESCO 2005:­Ope­ra­tio­nal­Gui­de­li­nes­for­the­Imple­men­ta­tion­of­the­World­Heri­ta­ge­Con­ven­tion.
Paris.
unESCO 2008 … WHC-08/32.COM/24 2008:­Exa­mi­na­tion­of­nomi­na­tion­of­natu­ral,­mixed­and­cul­tu­ral­pro­prer­ties­to­the­World­Heri­ta­ge­List –­Sta­ri­Grad­Plain­(CROATIA).­Que­bec.
Vos,­W.,­Mee­kes,­H. 1999:­Trends­in­Euro­pean­cul­tu­ral­lands­ca­pe­deve­lop­ment:­pers­pec­ti­ves­for­a su­stai­nab­le­futu­re.­Lands­ca­pe­and­urban­pla­ning­46.­Amster­dam.
Zim­mer­mann,­R. C. 2006:­Recor­ding­Rural­Lands­ca­pes­and­Their­Cul­tu­ral­Asso­cia­tions:­Some­Ini­tial
Results­and­Impres­sions.­Envi­ron­men­tal­Scien­ce­and­Policy­9-4.­Exe­ter.
Zu­pan­čič,­D. 2010:­Kamen­v Me­di­te­ra­nu,Vzhod­na­oba­la­jadra­na­od­Ita­li­je,­Slo­ve­ni­je,­Hrvaš­ke­do­Črne
gore.­Arhi­tek­tu­ra­razi­ska­ve­50.­Ljub­lja­na.
99
100
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­101–110,­Ljubljana­2014
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA OHRIDSKE REGIJE
Nina Juvan
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
nina.ju­[email protected]
UDK:­913:719(497.7)
IZVLEČEK
Naravna in kulturna dediščina Ohridske regije
Ob­moč­je­make­don­ske­ga­dela­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­in­nje­go­ve­oko­li­ce­je­od­leta 1979­vpi­sa­no­na­Unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­Da­bi­ohra­ni­li­in­zaš­či­ti­li­narav­ne­vire­in­biot­sko­raz­no­vrst­nost,­je­potreb­no
učin­ko­vi­to­sode­lo­va­nje­med­Make­do­ni­jo­in­Alba­ni­jo.­Pris­pe­vek­obrav­na­va­poskus­čez­mej­ne­ga­uprav­lja­nja­z Ohrid­skim­jeze­rom­in­nje­go­vim­poje­zer­jem.­Make­do­ni­ja­in­Alba­ni­ja­sta­namreč­zara­di­vse­več­je
ogro­že­no­sti­ biot­ske­ raz­no­vrst­no­sti­ tega­ območ­ja­ pri­sto­pi­li­ k Pro­jek­tu­ varo­va­nja­ Ohrid­ske­ga­ jeze­ra.
Rezul­tat­šest­let­ne­ga­pro­jek­ta­je­bil,­da­sta­drža­vi­skle­ni­li­Spo­ra­zum­o va­ro­va­nju­in­traj­nost­nem­raz­vo­ju
poje­zer­ja­Ohrid­ske­ga­jeze­ra.­Spo­ra­zum­obe­drža­vi­zave­zu­je,­da­sto­ri­ta­vse­za­nje­go­vo­ohra­ni­tev,­saj­velja
za­ene­ga­naj­več­jih­bise­rov­jugovz­hod­ne­Evro­pe.
KLJUČNE­BESEDE
Ohrid,­Ohrid­sko­jeze­ro,­Make­do­ni­ja,­Unes­co,­narav­na­dediš­či­na,­kul­tur­na­dediš­či­na,­čez­mej­no­sode­lovanje
ABSTRACT
Natural and cultural heritage of the Ohrid region
The­region­around­the­Mace­do­nian­part­of­Lake­Ohrid­and­its­sur­roun­dings­was­added­to­the­UNESCO
World­Heri­ta­ge­List­in 1979.­In­order­to­pre­ser­ve­and­pro­tect­natu­ral­resour­ces­and­bio­di­ver­sity,­effec­tive
coo­pe­ra­tion­bet­ween­Mace­do­nia­and­Alba­nia­is­neces­sary.­This­artic­le­exa­mi­nes­an­attempt­at­cross-bor­der­mana­ge­ment­of­Lake­Ohrid­and­its­waters­hed.­Becau­se­of­the­increa­sing­threat­to­bio­di­ver­sity­in­this
area,­Mace­do­nia­and­Alba­nia­have­joi­ned­the­Lake­Ohrid­Con­ser­va­tion­Pro­ject.­The­result­of­the­six-year
pro­ject­was­that­the­two­coun­tries­sig­ned­the­Agree­ment­on­Pro­tec­tion­and­Sustai­nab­le­Deve­lop­ment­of
Lake­Ohrid­and­Its­Waters­hed.­The­agree­ment­binds­both­coun­tries­to­do­all­they­can­to­pre­ser­ve­this­area
becau­se­it­is­one­of­the­grea­test­trea­su­res­of­sout­heast­Euro­pe.
KEY­WORDS
Ohrid,­Lake­Ohrid,­Mace­do­nia,­UNESCO,­natu­ral­heri­ta­ge,­cul­tu­ral­heri­ta­ge,­cross-bor­der­coo­pe­ra­tion
101
nina­juvan
1 Uvod
Ohrid­leži­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi,­v Re­pub­li­ki­Make­do­ni­ji,­v ma­ke­don­ski­jugo­za­hod­ni­sta­ti­stič­ni
regi­ji,­na­seve­ro­vz­hod­ni­oba­li­Ohrid­ske­ga­jeze­ra.­unes­co­je­leta 1979­Ohrid­sko­jeze­ro­vpi­sal­na­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­pod­meri­li­za­sve­tov­no­narav­no­dediš­či­no,­že­nasled­nje­leto­pa­je­varo­va­no
območ­je­raz­ši­ril­še­na­nje­go­vo­kul­tur­no­in­zgo­do­vin­sko­oko­li­co­pod­meri­li­za­sve­tov­no­kul­tur­no­dediš­či­no.­V Ohrid­sko­regi­jo­poleg­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­spa­da­jo­še­neka­te­ra­območ­ja­v oko­li­ci:­del­nacio­nal­ne­ga
par­ka­Gali­či­ca­(med­Ohri­dom­in­samo­sta­nom­Sve­ti­naum),­več­ji­del­urba­ne­ga­nase­lja­v me­stih­Ohrid
in­Stru­ga­ter­še­neka­te­re­pode­žel­ske­pokra­ji­ne­(Mis­sion­to­the­World­Heri­ta­ge­site … 1998, 3).­Obse­ga­83.350 ha­in­je­eno­izmed 29­(od­962)­obmo­čij,­ki­so­na­unes­co­vem­Sez­na­mu­vpi­sa­ne­tako­pod­meri­li
za­sve­tov­no­kul­tur­no­kot­narav­no­dediš­či­no­(med­mrež­je 1).
Ohrid­sko­jeze­ro­je­mej­no­jeze­ro,­saj­si­ga­deli­ta­Make­do­ni­ja­in­Alba­ni­ja.­To­dejs­tvo­zelo­ote­žu­je­uprav­lja­nje­s sa­mim­jeze­rom,­saj­je­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­vpi­san­le­make­don­ski­del,­ki
pred­stav­lja­dve­tret­ji­ni­jeze­ra.­Poje­zer­je­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­pa­poleg­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­obse­ga­tudi­Veli­ko­in­Malo­Pres­pan­sko­jeze­ro­ter­pogor­je­Gali­či­ca.­Celot­no­poje­zer­je­se­tako­raz­te­za­pre­ko­Make­do­ni­je,
Alba­ni­je­in­Grči­je­ter­obse­ga­3921 km2 povr­ši­ne­(Re­port … 2004, 3).
Za­ra­di­viso­ke­biot­ske­raz­no­vrst­no­sti­in­uni­kat­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne­ima­ta­jeze­ro­in­nje­go­va­oko­li­ca­velik­lokal­ni­in­med­na­rod­ni­pomen.­Kar­70 %­rast­lin­skih­in­žival­skih­vrst­jeze­ra­je­ende­mič­nih­ali
pa­spa­da­jo­med­relik­te­(Wat­zin 2003, 1),­samo­mesto­Ohrid­pa­je­eno­naj­sta­rej­ših­člo­veš­kih­nase­lij­v Evro­pi­(med­mrež­je 2).
naj­več­ja­grož­nja­za­jeze­ro­izha­ja­iz­nenad­ne­ga­pora­sta­pre­bi­vals­tva­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni,­saj­se
je­to­pove­ča­lo­vsaj­za­pet­krat.­Zdaj­v po­je­zer­ju­stal­no­živi­oko­li 200.000 lju­di,­k temu­pa­je­tre­ba­pri­šte­ti­še­šte­vil­ne­turi­ste­med­polet­no­sezo­no.­Porast­pre­bi­vals­tva­in­raz­voj­območ­ja­vpli­va­ta­na­šte­vil­ne
nega­tiv­ne­nači­ne­(Wat­zin 2003, 1–3):
•­ ribo­lov­posta­ja­vse­inten­ziv­nej­ši,­kar­nega­tiv­no­vpli­va­na­rib­jo­popu­la­ci­jo,
•­ izgi­nja­habi­tat­trstič­ja,­ki­daje­zavet­je­šte­vil­nim­žival­skim­vrstam,
•­ z od­pad­ni­mi­voda­mi,­ki­so­pol­ne­fos­fa­tov,­se­one­sna­žu­je­jeze­ro.
Se­šte­vek­teh­gro­ženj­je­Alba­ni­jo­in­Make­do­ni­jo­spod­bu­dil­k so­de­lo­va­nju­in­leta 1996­pod­pi­sa­li­spo­ra­zum­o Pro­jek­tu­varo­va­nja­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­(The­Lake­Ohrid­Con­ser­va­tion­Pro­ject),­ki­ga­je­finanč­no
pod­pr­la­Sve­tov­na­ban­ka.­Posle­di­ca­šest­let­ne­ga­pro­jek­ta­(1998–2004)­je­bil­pod­pis­bila­te­ral­ne­ga­spo­ra­zu­ma­o va­ro­va­nju­in­traj­nost­nem­raz­vo­ju­poje­zer­ja­Ohrid­ske­ga­jeze­ra,­ki­sta­ga­juni­ja 2004­pod­pi­sa­la
pred­sed­ni­ka­obeh­vlad.­nasled­nje­leto­sta­spo­ra­zum­rati­fi­ci­ra­la­par­la­men­ta­obeh­držav­(med­mrež­je 3;
med­mrež­je 4;­Wat­zin 2003, 2).
2 Naravna dediščina
O sta­ro­sti­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­si­razi­sko­val­ci­niso­enot­ni.­V li­te­ra­tu­ri­zasle­di­mo­zelo­raz­lič­ne­podat­ke:­da­se­je­jeze­ro­obli­ko­va­lo­pred­4­do­10 mi­li­jo­ni­leti­(Spir­kov­ski,­Avra­mov­ski­in­Kond­zo­man 2001, 237);
da­je­nasta­lo­v poz­nem­ter­ciar­ju­pred­3,5 do­4 mi­li­jo­ni­let­(med­mrež­je 2)­ozi­ro­ma­da­je­nasta­lo­pred
2­do­3 mi­li­jo­ni­let­(Avra­mo­ski­in­sode­lav­ci 2005,­321).­ne­gle­de­na­čas­nastan­ka­pa­se­razi­sko­val­ci­stri­nja­jo,­da­je­nasta­lo­s tek­ton­ski­mi­pre­mi­ki­in­pred­stav­lja­eno­naj­sta­rej­ših­jezer­v Evro­pi.
je­ze­ro­leži­na­kra­su,­na­nad­mor­ski­viši­ni­695 me­trov­in­je­31 ki­lo­me­trov­dol­go­ter­14,5 ki­lo­me­tra­širo­ko.­Pov­preč­na­glo­bi­na­jeze­ra­je­164 me­trov,­naj­niž­ja­toč­ka­je­na­glo­bi­ni 289 me­trov.­Povr­ši­na­jeze­ra­meri­358 km2,­od­tega­jih­je 229,9 km2 v Ma­ke­do­ni­ji,­osta­lo­pa­v Al­ba­ni­ji.­Sko­raj­polo­vi­ca
vode­v je­ze­ro­pri­te­če­iz­Pres­pan­skih­jezer,­ki­leži­ta­na­dru­gi­stra­ni­pogor­ja­Gali­či­ca­vzhod­no­od­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­(med­mrež­je 2).­Voda­v je­ze­ro­pri­ha­ja­prek­izvi­rov­na­juž­ni­stra­ni­jeze­ra­pri­Sve­tem
naumu, Dri­lo­nu­in­Tuše­mi­štu.­Osta­la­voda­v je­ze­ro­pri­te­če­iz­gor­skih­rek,­na­pri­mer­rek­Cera­va­in
Kosel­ska.­Iz­jeze­ra­voda­odte­ka­v reko­Črni­Drim­pri­kra­ju­Stru­ga,­od­koder­se­prek­dru­gih­voda
102
ALEKSANDER­MARINŠEK
na­rav­na­in­kul­tur­na­dediš­či­na­Ohrid­ske­regi­je
ANDREJ­PAUŠIČ
Sli­ka 1:­Na­Ohrid­skem­in­Pres­pan­skih­jeze­rih­gnez­di­dal­ma­tin­ski­peli­kan­(Pe­le­ca­nus­cris­pus).
Sli­ka 2:­V Na­cio­nal­nem­par­ku­Gali­či­ca­raste
ende­mič­na­rast­li­na­mayer­je­va­mač­ja­meta
(Nepe­ta­erne­sti-ma­ye­ri).
103
nina­juvan
izli­va­v jadransko­mor­je­(Wat­zin 2003, 3).­Celot­na­koli­či­na­vode­v je­ze­ru­se­zame­nja­v 60­do­70 le­tih­(med­mrež­je 2).
Pod­neb­je­na­območ­ju­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­je­celin­sko­s sre­do­zem­ski­mi­vpli­vi,­nanj­pa­vpli­va­jo­tudi
oko­liš­ke­gore­ter­samo­Ohrid­sko­in­bliž­nje­Veli­ko­Pres­pan­sko­jeze­ro.­Pov­preč­na­polet­na­tem­pe­ra­tu­ra
je 19,6 °C,­mak­si­mal­na­je­34,4 °C,­pozi­mi­tem­pe­ra­tu­ra­v pov­preč­ju­pade­na 2,7 °C,­mini­mal­na­tem­pe­ra­tu­ra­ pa­ je –17,2 °C.­ na­ leto­ pov­preč­no­ pade­ 759 mm­ dež­ja,­ naj­več­ pada­vin­ je­ v zim­skem­ času.
Tem­pe­ra­tu­ra­vode­v je­ze­ru­se­gib­lje­od­6 °C­(celo­leto,­pod­glo­bi­no­150 m)­do 24–27,5 °C­(po­le­ti­na­povr­ši­ni)­(Al­brecht­in­Wil­ke 2008;­med­mrež­je 2).
je­ze­ro­je­k sre­či­še­ved­no­oli­go­trof­no­(rev­no­s hra­ni­li­in­boga­to­s ki­si­kom),­čeprav­v zad­njih­deset­let­jih­pote­ka­pro­ces­evtro­fi­ka­ci­je­(po­ve­če­va­nje­koli­či­ne­bio­ma­se­v vodi­zara­di­pove­ča­ne­kon­cen­tra­ci­je
anor­gan­skih­hra­nil)­(Mat­zin­ger­in­sode­lav­ci 2007,­338;­med­mrež­je 2).­Zara­di­viso­ke­sta­ro­sti­jeze­ra­ter
nje­go­ve­lege­med­hri­bi­in­gora­mi­so­se­v in­ob­njem­raz­vi­le­edins­tve­ne­rast­lin­ske­in­žival­ske­vrste­(Avra­mo­ski­in­sode­lav­ci 2005,­321).
V je­ze­ru­je­bilo­do­sedaj­pre­poz­na­nih­prib­liž­no­1200 av­toh­to­nih­žival­skih­in­rast­lin­skih­vrst.­neka­te­re­so­bile­sla­bo,­mno­ge­pa­sploh­še­niso­bile­preu­če­ne.­Vsaj 212 vrst­v je­ze­ru­in­nje­go­vi­okli­ci­je
ende­mič­nih,­od­tega­182 ži­val­skih­vrst.­Lep­pri­mer­je­okro­gla­spuž­va­(Oc­hri­dos­pon­gia­rotun­da),­ki­jo
naj­de­mo­samo­v Ohrid­skem­jeze­ru.­Stop­nja­ende­mič­no­sti­je­36 %­za­vse­vrste­in­34 %­samo­za­žival­ski­svet­(Al­brecht­in­Wil­ke 2008, 103).­Med­vrsta­mi­pol­žev­je­stop­nja­ende­mič­no­sti­kar­90 %,­med
para­zit­ski­mi­mikroor­ga­niz­mi­88 %,­71 %­pri­plo­skih­črvih,­66 %­pri­malih­rakih­in­60 %­pri­ribah­(med­mrež­je 2).­Tako­je­kar­10­od­vseh­17 rib­jih­vrst­ende­mič­nih­(Avra­mo­ski­in­sode­lav­ci 2005,­321).­Ena
izmed­njih­je­tudi­zna­me­ni­ta­ohrid­ska­postrv­(Sal­mo­let­ni­ca)­(Wat­zin 2003, 1).
Šte­vil­ne­žival­ske­in­rast­lin­ske­vrste­so­se­zara­di­poseb­nih­narav­nih­oko­liš­čin­ohra­ni­le­celo­iz­ter­ciar­ja,­zato­je­jeze­ro­pogo­sto­poi­me­no­va­no­kot­muzej­živih­fosi­lov­(Mis­sion … 1998, 4).
V obal­nih­mokriš­čih,­ki­spa­da­jo­v Ram­sar­sko­območ­je,­gnez­di­tiso­če­ptic,­med­nji­mi­dal­ma­tin­ski
peli­kan­(Pe­le­ca­nus­cris­pus)­(sli­ka 1),­veli­ki­beli­peli­kan­(Pe­le­ca­nus­ono­cro­ta­lus)­in­čopa­sta­črni­ca­(Ayth­ya­fuli­gu­la).­Opa­zi­mo­lah­ko­tudi­veli­ko­šte­vi­lo­ujed,­na­pri­mer­cesar­ske­ga­orla­(Aqui­la­helia­ca),­belo­gla­ve­ga
jastre­ba­(Gyps­ful­vus)­in­postov­ko­(Fal­co­nau­man­ni)­(med­mrež­je 2).
V na­cio­nal­nem­par­ku­Gali­či­ca­naj­de­mo­več­kot­1500 rast­lin­skih­vrst,­med­nji­mi­je­veli­ko­šte­vi­lo
relikt­nih­in­vsaj­11 en­de­mič­nih­(na­pri­mer­Nepe­ta­erne­sti-ma­ye­ri –­sli­ka 2,­Cen­tau­rea­soskae,­Sem­per­vi­vum­gali­ci­cum)­ter­nekaj­100 zdra­vil­nih­vrst­(med­mrež­je 2).
3 Kulturna dediščina
Ob­Ohrid­skem­jeze­ru­se­naha­ja­pre­ko­250 ar­heo­loš­kih­naj­dišč.­neka­te­ra­izmed­njih­pri­ča­jo­o tem,
da­je­bilo­območ­je­nase­lje­no­že­v ča­su­neo­li­ti­ka.­Doka­zi­o tam­kajš­nji­kul­tur­ni­dediš­či­ni­so­sta­ri­več­kot
5000 let­(med­mrež­je 1).­Antič­no­ime­za­mesto­Ohrid­je­Lychni­dos.­naj­sta­rej­ša­omem­ba­tega­ime­na­je
nave­de­na­na­kam­nu,­na­kate­rem­je­napi­sa­no­poro­či­lo­o zav­zet­ju­mesta,­ki­ga­je­leta­353 pr. n. št.­osvo­jil­kralj­Filip­II.­Make­don­ski­(Re­port … 2004, 3).­Ime­Ohrid­se­prvič­ome­nja­leta­879,­12 let­po­bol­gar­skem
zav­zet­ju­mesta­(med­mrež­je 5).
V Ohri­du­je­naj­sta­rej­ši­slo­van­ski­samo­stan­Sve­ti­Pan­telj­mon­ter­zbir­ka­pre­ko­800 ikon­iz­11.­do­14. sto­let­ja,­ki­so­nasli­ka­ne­v bi­zan­tin­skem­slo­gu.­Ta­zbir­ka­se­v sve­tov­nem­meri­lu­uvrš­ča­takoj­za­zbir­ko­ikon
v Tret­ja­kov­ski­gale­ri­ji­v Mosk­vi,­ki­velja­za­naj­več­ji­cen­ter­ruske­umet­no­sti­na­sve­tu­(med­mrež­je 2).
Ena­od­ohrid­skih­legend­raz­kri­va,­da­se­je­v tem­mestu­rodi­la­slo­van­ska­lite­ra­tu­ra­in­kul­tu­ra.­V me­stu­sta­namreč­na­pre­ho­du­iz­9. v 10. sto­let­je­delo­va­la­Sve­ti­Kle­ment,­ki­je­tudi­zavet­nik­mesta­Ohrid,
ter­Sve­ti­naum.­Z li­te­rar­ni­mi­deli­sta­odlo­čil­no­vpli­va­la­na­raz­voj­slo­van­skih­jezi­kov­in­na­posta­vi­tev
teme­ljev­za­vzpo­sta­vi­tev­Kle­men­to­ve­slo­van­ske­uni­ver­ze.­na­ste­brih­predd­ver­ja­v sa­mo­sta­nu­Sve­ti­naum
sta­dva­zapi­sa,­ki­pred­stav­lja­ta­pomemb­na­doka­za,­da­se­je­raz­voj­gla­go­li­ce­in­ciri­li­ce­začel­prav­na­območ­ju­Ohri­da­(med­mrež­je 2).
104
ANDREJ­PAUŠIČ
na­rav­na­in­kul­tur­na­dediš­či­na­Ohrid­ske­regi­je
Sli­ka 3:­Cer­kev­Sve­te­ga­Jane­za­Evan­ge­li­sta­sto­ji­na­peči­ni­viso­ko­nad­Ohrid­skim­jeze­rom.
Dru­gi­pomemb­ni­spo­me­ni­ki­Ohri­da­so­(med­mrež­je 1):
•­ kate­dra­la­Sve­te­Sofi­je,­ki­je­bila­zgra­je­na­na­teme­ljih­sta­rej­še­krš­čan­ske­bazi­li­ke­ter­bila­obnov­lje­na
v ča­su­ohrid­ske­ga­nadš­ko­fa­Leo­na­(1037–1056),
•­ Samue­lo­va­trd­nja­va­s sred­nje­veš­ki­mi­nasi­pi­iz­11. sto­let­ja,
•­ 2000 let­sta­ro­antič­no­gle­da­liš­če­ter­cer­kev­Sve­te­ga­jane­za­Evan­ge­li­sta­(sli­ka 3)­v bli­ži­ni­ribiš­ke­ga­naselja
Kaneo­(ta­cer­kev­iz­13. sto­let­ja,­ki­sto­ji­na­peči­ni­viso­ko­nad­Ohrid­skim­jeze­rom,­je­ena­izmed­naj­več­jih­turi­stič­nih­zna­me­ni­to­sti).
Ar­hi­tek­tu­ra­mesta­s sta­ri­mi­uli­ca­mi,­zgrad­ba­mi­in­trgi­pred­stav­lja­eno­naj­bolj­celo­vi­to­ohra­nje­nih
sred­nje­veš­kih­urba­nih­nase­lij­v tem­delu­Evro­pe­(med­mrež­je 2).­Zato­je­ohra­ni­tev­sta­re­ga­mest­ne­ga
jedra­zelo­pomemb­no­v kra­jev­nem­kot­tudi­sve­tov­nem­meri­lu.
4 Viri ogrožanja
biot­ska­raz­no­vrst­nost­poje­zer­ja­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­je­zara­di­hitro­naraš­ča­jo­če­ga­oko­liš­ke­ga­pre­bi­vals­tva­vse­bolj­ogro­že­na.­na­tem­območ­ju­se­je­pre­bi­vals­tvo­od­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­pove­ča­lo­za­vsaj
pet­krat­in­zdaj­tu­živi­prib­liž­no 200.000 lju­di,­od­tega­v Ma­ke­do­ni­ji­prib­liž­no 106.000,­v Al­ba­ni­ji­prib­liž­no­61.000­in­v Gr­či­ji­prib­liž­no 26.000­(Re­port … 2004, 5).­Veči­na­pre­bi­val­cev­živi­v več­jih­mestih
Ohrid,­Stru­ga­in­Resen­v Ma­ke­do­ni­ji­ter­Pogra­dec­v Al­ba­ni­ji­(Wat­zin 2003, 5).
Za­ra­di­one­sna­že­nja­je­naj­bolj­pri­za­de­to­obal­no­območ­je­jeze­ra,­zla­sti­na­alban­ski­stra­ni­ob­mestu
Pogra­dec.­Do­one­sna­že­va­nja­jeze­ra­pri­ha­ja­zara­di­nedo­kon­ča­ne­ga­komu­nal­ne­ga­omrež­ja.­Oko­li­30 %
vseh­odpad­nih­voda,­ki­jih­zbe­re­alban­sko­mesto­Pogra­dec,­se­izli­je­v je­ze­ro.­Velik­one­sna­že­va­lec­je­tudi
105
nina­juvan
ALEKSANDER­MARINŠEK
kme­tijs­tvo.­Več­ji­del­kme­tij­skih­povr­šin­se­nama­ka,­odveč­na­voda,­ki­je­one­sna­že­na­zara­di­gno­je­nja­in
upo­ra­be­pesti­ci­dov,­pa­odte­ka­nazaj­v je­ze­ro.­Dodat­ni­prob­lem­je­škrop­lje­nje­z zelo­stru­pe­ni­mi­pesti­ci­di.­K one­sna­že­nju­pris­pe­va­tudi­indu­stri­ja,­zla­sti­na­alban­ski­stra­ni,­saj­tam­kajš­nje­tovar­ne­brez­čiš­če­nja
spuš­ča­jo­v je­ze­ro­odpad­ne­vode.­V je­ze­ru­in­oko­liš­kih­rekah­se­nabi­ra­veli­ka­koli­či­na­tež­kih­kovin­in trd­nih­odpad­kov­iz­gos­po­dinj­stev­in­indu­stri­je.­Oko­lje­one­sna­žu­je­tudi­turi­zem,­saj­ni­ustrez­ne­komunal­ne
infra­struk­tu­re­(na­pri­mer­red­ne­ga­odva­ža­nja­sme­ti).­Vir­vseh­težav­je­nizek­gos­po­dar­ski­stan­dard­tega
območ­ja.­neza­po­sle­nost­ves­časa­naraš­ča,­posle­di­ca­pa­je­tudi­niz­ka­stop­nja­nara­vo­vars­tve­ne oza­veš­če­no­sti­(Wat­zin 2003,­5–7).
Za­ra­di­one­sna­že­va­nja­so­že­ogro­že­ne­neka­te­re­ende­mič­ne­žival­ske­in­rast­lin­ske­vrste.­Glav­ni­raz­log­za­spre­mem­be­rast­lins­tva­in­živals­tva­v je­ze­ru­je­pro­ces­evtro­fi­ka­ci­je,­ki­je­posle­di­ca­pre­ko­mer­ne­ga
vno­sa­anor­gan­skih­sno­vi­(na­pri­mer­nitra­tov­in­fos­fa­tov)­v vodo.­neka­te­ri­razi­sko­val­ci­(Mat­zin­ger­in
sode­lav­ci 2007,­338­in­351)­pa­meni­jo,­da­bi­lah­ko­bil­pro­ces­evtro­fi­ka­ci­je­tudi­posle­di­ca­glo­bal­ne­ga
segre­va­nja.
Tudi­trstič­je­(sli­ka 4),­ki­nudi­zavet­je­raz­lič­nim­žival­skim­vrstam,­se­zelo­red­či.­Izgi­nja­nje­trstič­ja
je­posle­di­ca­pose­lje­va­nja­jezer­ske­ga­obrež­ne­ga­pasu.­Če­so­vča­sih­pre­bi­val­ci­trstič­je­upo­rab­lja­li­pred­vsem­za­grad­njo­hiš,­ga­danes­pose­ka­jo­pred­vsem­zara­di­bolj­še­ga­raz­gle­da.­Zara­di­tega­so­v Ma­ke­do­ni­ji
med­leto­ma 1973­in 1996­spre­je­li­več­zako­nov,­ki­pre­po­ve­du­je­jo­uni­če­va­nje­trstič­ja,­v Al­ba­ni­ji­pa­tak­šnih­zako­nov­še­ni­(Avra­mo­ski­in­sode­lav­ci 2005,­328).
Ve­li­ko­ško­do­za­tam­kajš­nji­eko­si­stem­pred­stav­lja­tudi­pre­ko­mer­ni­ribo­lov­ohrid­ske­postr­vi­(Sal­mo­let­ni­ca)­in­ohrid­ske­bel­vi­ce­(Sal­mo­ohri­da­no).­V Al­ba­ni­ji­še­ved­no­ni­vzpo­stav­ljen­nad­zor­nad
ribo­lo­vom,­v Ma­ke­do­ni­ji­pa­kljub­nad­zo­ru­še­niso­dovolj­uspe­šni­pri­odprav­lja­nju­neza­ko­ni­te­ga­ribolova.
Ohrid­sko­postrv­vse­bolj­ogro­ža­tudi­nase­li­tev­tuje­rod­nih­vrst­kot­je­na­pri­mer­zla­te­postr­vi­(On­corhync­hus­mykiss­ssp.­agua­bo­ni­ta)­(Ko­sto­ski­in­sode­lav­ci 2010,­4007).
Sli­ka 4:­Trstič­je­ob­Pres­pan­skem­jeze­ru.
106
na­rav­na­in­kul­tur­na­dediš­či­na­Ohrid­ske­regi­je
naj­več­ja­poten­cial­na­nevar­nost,­ki­gro­zi­pre­bi­vals­tvu­ob­jeze­ru,­so­bak­te­rij­ske­in­viru­sne­bolez­ni,
do­kate­rih­bi­lah­ko­priš­lo­zara­di­odte­ka­nja­kana­li­za­cij­skih­odplak­v je­ze­ro.­Pred­vsem­na­alban­ski­stra­ni­jeze­ra­pri­mestu­Pogra­dec­je­one­sna­že­va­nje­z od­pad­ni­mi­voda­mi­naj­več­je­(Avra­mo­ski­in­sode­lav­ci 2005,
327).­Izbruh­bolez­ni­ob­jeze­ru­pa­bi­zago­to­vo­zelo­nega­tiv­no­vpli­val­na­raz­voj­turiz­ma.
5 Upravljanje
ALEKSANDER­MARINŠEK
Ve­lik­korak­k na­cio­nal­ni­in­med­na­rod­ni­pre­poz­nav­no­sti­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­kot­narav­ne­ga­zakla­da­je­bila­unes­co­va­raz­gla­si­tev­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­ter­nje­go­ve­oko­li­ce­za­narav­no­in­kul­tur­no­dediš­či­no
sve­tov­ne­ga­pome­na­v le­tih 1979­in 1980­(Ko­sto­ski­in­sode­lav­ci 2010,­4009).­Zdaj­zaš­či­te­no­območ­je
obse­ga­83.500 ha­(med­mrež­je 1).­Obsta­ja­jo­načr­ti­za­zaš­či­to­celot­ne­ga­območ­ja­poje­zer­ja­Ohrid­ske­ga
jeze­ra­(Fa­lout­sos­in­sode­lav­ci,­pov­ze­to­po­Kosto­ski­in­sode­lav­ci 2010,­4009),­torej­tudi­alban­ske­ga­dela
Ohrid­ske­ga­jeze­ra­ter­območ­ja­oko­li­Pres­pan­skih­jezer.
V bli­ži­ni­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­je­Make­do­ni­ja­leta 1956­raz­gla­si­la­nacio­nal­ni­park­Gali­či­ca,­ki­meri
25.000 ha.­Park­je­raz­de­ljen­na­tri­dele:­na­stro­go­zaš­či­te­no,­turi­stič­no­rekrea­cij­sko­in­komer­cial­no­območ­je.­Stro­go­zaš­či­te­ni­so­tudi­obal­ni­kli­fi­in­ska­lov­je­med­kra­je­ma­Gra­di­šte­in­Luba­ni­šte­ter­vod­ni­viri­pri
samo­sta­nu­Sve­ti­naum.­Samo­Ohrid­sko­jeze­ro­pa­tre­nut­no­še­ni­del­nacio­nal­ne­ga­par­ka.­na­varo­vanje
Ohrid­ske­ga­jeze­ra­je­pomemb­no­vpli­va­la­tudi­usta­no­vi­tev­čez­mej­ne­ga­Pres­pan­ske­ga­par­ka.­Raz­gla­si­li
so­ga­leta 2000­v kra­ju­Aghios­Ger­ma­nos­v Gr­či­ji,­obse­ga­pa­obe­Pres­pan­ski­jeze­ri,­ki­sta­hidro­loš­ko
pove­za­ni­z Ohrid­skim­jeze­rom­(Ko­sto­ski­in­sode­lav­ci 2010,­4009).
Do­prve­ga­sode­lo­va­nja­med­Alba­ni­jo­in­Make­do­ni­jo­je­na­zakon­ski­rav­ni­uprav­lja­nja­s čez­mej­ni­mi­voda­mi­priš­lo­leta 1956,­ko­sta­jugo­sla­vi­ja­in­Alba­ni­ja­usta­no­vi­li­12 član­sko­komi­si­jo­za­uprav­lja­nje
Sli­ka 5:­Ribo­lov­posta­ja­vse­inten­ziv­nej­ši,­kar­nega­tiv­no­vpli­va­na­rib­jo­popu­la­ci­jo.
107
nina­juvan
z vo­da­mi.­Glav­na­nalo­ga­komi­si­je,­ki­se­je­sesta­ja­la­enkrat­let­no,­je­bila­pred­la­ga­nje­spre­memb­zako­no­da­je­na­področ­ju­teh­no­lo­gi­je,­varo­va­nja­in­nad­zo­ra­ribiš­tva.­Vzpo­red­no­pa­naj­bi­skr­be­li­za­bio­loš­ke
meri­tve,­ki­bi­pri­po­mo­gle­k iz­bolj­ša­nju­ribo­lo­va.­Komi­si­ja­je­usta­no­vi­la­tudi­več­pod­ko­mi­sij,­med­kate­ri­mi­se­je­ena­ukvar­ja­la­z va­ro­va­njem­Ohrid­ske­ga­jeze­ra.­V 90. le­tih­20. sto­let­ja,­ko­se­je­Make­do­ni­ja
osa­mos­vo­ji­la­ter­tako­kot­Alba­ni­ja­preš­la­iz­socia­li­stič­ne­v ka­pi­ta­li­stič­no­druž­be­no­ure­di­tev,­je­delo­va­nje­te­komi­si­je­in­nje­nih­pod­ko­mi­sij­v prak­si­zamr­lo­(Spir­kov­ski­in­sode­lav­ci 2001, 240).
Pri­raz­vo­ju­čez­mej­ne­ga­sode­lo­va­nja­med­Make­do­ni­jo­in­Alba­ni­jo­so­ime­le­pomemb­no­vlo­go­med­na­rod­ne­orga­ni­za­ci­je,­kot­so­Sve­tov­na­ban­ka­ter­nemš­ka­in­švi­car­ska­vla­da.­Zara­di­nji­ho­ve­aktiv­ne­vlo­ge
sta­vla­di­Make­do­ni­je­in­Alba­ni­je­leta 1996­pod­pi­sa­li­Memo­ran­dum­o Pro­jek­tu­varo­va­nja­Ohrid­ske­ga­jezera
(The­Memo­ran­dum­of­Under­stan­ding­for­the­Lake­Ohrid­Con­ser­va­tion­Pro­ject)­in­usta­no­vi­li­upra­vo­Ohridskega
jeze­ra­(The­Lake­Ohrid­Mana­ge­ment­Board),­ki­jo­je­sestav­lja­lo­12 čla­nov,­6 iz­vsa­ke­drža­ve­(Avra­mo­ski 2004, 1),­in­je­bila­odgo­vor­na­za­pri­pra­vo­pred­pi­sov­ter­poob­laš­če­na­za­odo­bri­tev­pro­jek­tov.­upra­va
je­ime­la­ome­je­na­poob­la­sti­la,­pred­stav­ni­ki­obeh­držav­pa­so­se­kar­naprej­menja­va­li.­Zara­di­nered­nih­sestan­kov­pred­stav­ni­ki­niso­razu­me­li­kom­plek­sno­sti­prob­le­ma­ti­ke­območ­ja­jeze­ra­in­so­zato­tež­ko­spre­je­ma­li
pomemb­ne­odlo­či­tve.­To­je­pri­pe­lja­lo­do­želje,­da­bi­usta­no­vi­li­bolj­struk­tu­ri­ra­no­upra­vo,­ki­bi­vklju­čeva­la­viso­ke­pred­stav­ni­ke­z več­ji­mi­poob­la­sti­li­iz­vseh­pomemb­nih­inte­re­snih­sku­pin­(Ali­in­Wat­zin 2011, 7–8).
Leta 1998­sta­Make­do­ni­ja­in­Alba­ni­ja­pri­sto­pi­li­k Pro­jek­tu­varo­va­nja­Ohrid­ske­ga­jeze­ra,­ki­ga­je
financira­la­Sve­tov­na­ban­ka­(med­mrež­je 3).­Že­od­same­ga­začet­ka­je­bil­eden­glav­nih­ciljev­pro­jek­ta­vzpo­sta­vi­tev­ pri­mer­ne­ga­ zakon­ske­ga­ okvi­ra­ za­ bolj­še­ uprav­lja­nje­ z Ohrid­skim­ jeze­rom­ in­ nje­go­vim
poje­zer­jem.­Tako­je­leta 2000­s so­de­lo­va­njem­pri­stoj­nih­mini­str­stev­obeh­držav­nastal­prvi­osnu­tek­Spo­ra­zu­ma­o va­ro­va­nju­in­traj­nost­nem­raz­vo­ju­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­in­nje­go­ve­ga­poje­zer­ja.­V njem­so­zapi­sa­li,
da­je­Ohrid­sko­jeze­ro­in­nje­go­vo­poje­zer­je­eno­ten­eko­si­stem,­s ka­te­rim­se­mora­uprav­lja­ti­enot­no­in
v skla­du­s traj­nost­nim­raz­vo­jem­(Re­port … 2004, 12).
Šti­ri­leta­kasne­je­je­na­pod­la­gi­tega­osnut­ka­nastal­Spo­ra­zum­o va­ro­va­nju­in­traj­nost­nem­raz­vo­ju
Ohrid­ske­ga­jeze­ra­in­nje­go­ve­ga­poje­zer­ja­(The­Agree­ment­for­the­Pro­tec­tion­and­Sustai­nab­le­Deve­lop­ment­of­Lake­Ohrid­and­its­Waters­hed).­Leta 2005­sta­spo­ra­zum­rati­fi­ci­ra­la­še­oba­par­la­men­ta­ter­usta­no­vi­la
dvo­stran­ski­Komi­te­poje­zer­ja­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­(The­Bila­te­ral­Lake­Ohrid­Waters­hed­Com­mit­tee),­v ka­te­re­ga­so­vklju­či­li­Koor­di­na­cij­ski­komi­te­Pres­pan­ske­ga­par­ka­(The­Pres­pa­Park­Coor­di­na­ting­Com­mit­tee)
in­osta­le­pod­ko­mi­te­je.­Komi­te­ima­sta­tus­med­dr­žav­ne­ga­orga­na­in­ima­vse­pri­stoj­no­sti­za­kre­pi­tev­odno­sov­vseh­vple­te­nih­stra­ni.­Organ,­ki­usmer­ja­ome­nje­ni­Komi­te,­se­ime­nu­je­Sekre­ta­riat­(Se­cre­ta­riat),­ki
tudi­koor­di­ni­ra­aktiv­no­sti­in­pri­prav­lja­dnev­ne­rede­Komi­te­ja.­Spo­ra­zum­obe­drža­vi­zave­zu­je,­da­posa­mez­no­ali­v so­de­lo­va­nju­izva­ja­ta­vse­potreb­ne­ukre­pe­za­(med­mrež­je 6):
•­ pre­pre­či­tev,­nad­zo­ro­va­nje­in­zmanj­ša­nje­one­sna­že­va­nja­voda­v po­je­zer­ju,
•­ zaš­či­to­tal­pred­ero­zi­jo,­izčr­pa­va­njem­in­one­sna­že­njem,
•­ ohra­ni­tev­biot­ske­raz­no­vrst­no­sti­z zaš­či­to­ende­mič­nih,­red­kih,­pri­za­de­tih­ali­ran­lji­vih­rast­lin­skih­in
žival­skih­vrst,
•­ pre­pre­či­tev­vno­sa­in­goje­nja­tuje­rod­nih­žival­skih­in­rast­lin­skih­vrst,
•­ zago­to­vi­tev­traj­nost­ne­upo­ra­be­narav­nih­virov­poje­zer­ja,
•­ pre­pre­če­va­nje­vsa­kr­šne­ško­de­na­kul­tur­nih­vred­no­tah­in­narav­nih­pokra­ji­nah,
•­ zaš­či­to­in­nad­zor­gos­po­dar­skih­dejav­no­stih,­ki­nega­tiv­no­vpli­va­jo­ozi­ro­ma­bi­lah­ko­vpli­va­le­na­poje­zer­je­Ohrid­ske­ga­jeze­ra.
V Spo­ra­zu­mu­o va­ro­va­nju­in­traj­nost­nem­raz­vo­ju­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­in­nje­go­ve­ga­poje­zer­ja­je­bila
dolo­če­na­tudi­usta­no­vi­tev­Čez­mej­ne­ga­bios­fer­ne­ga­rezer­va­ta­poje­zer­ja­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­zno­traj­unes­co­ve­ga­pro­gra­ma­Člo­vek­in­bios­fe­ra.­Okto­bra 2012­so­alban­ski­in­make­don­ski­mini­ster­za­oko­lje,­župa­ni
občin­v po­je­zer­ju­ter­direk­tor­ja­nacio­nal­nih­par­kov­pod­pi­sa­li­Izja­vo­o za­ve­zi­za­usta­no­vi­tev­čez­mej­ne­ga­rezer­va­ta­(The­Dec­la­ra­tion­of­com­mit­ment­for­the­crea­tion­of­a Trans­boun­dary­Biosp­he­re­Reser­ve
Ohrid-Pres­pa­Waters­hed­under­the­Unes­co­»Man­and­Biosp­he­re«­Pro­gram­me).­Pod­pi­sa­na­izja­va­in­pod­po­ra­unes­ca­je­omo­go­či­la­nadalj­nje­pobu­de­in­zače­tek­postop­ka­nomi­na­ci­je­za­usta­no­vi­tev­rezer­va­ta
(med­mrež­je 7;­med­mrež­je 8).
108
na­rav­na­in­kul­tur­na­dediš­či­na­Ohrid­ske­regi­je
6 Sklep
Pro­jekt­varo­va­nja­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­in­nje­go­ve­ga­poje­zer­ja­je­prvi­pro­jekt­čez­mej­ne­ga­uprav­lja­nja
z vo­da­mi­v ju­govz­hod­ni­Evro­pi.­Lju­dem­v po­je­zer­ju­Ohri­da­je­pri­ne­sel­veli­ko­spre­memb.­Z njim­so­se
zmanj­ša­le­obmej­ne­nape­to­sti,­ne­le­na­admi­ni­stra­tiv­ni­rav­ni­tem­več­tudi­v za­ve­sti­lju­di.­Pro­jekt­je­spod­bu­dil­eko­nom­sko­in­druž­be­no­inte­gra­ci­jo,­saj­se­je­po­nje­go­vem­zaključ­ku­pre­tok­lju­di­in­dobrin­med
drža­va­ma­zelo­pove­čal­(med­mrež­je 6).
Ta­pro­jekt­je­bil­pre­poz­nan­kot­zelo­uspe­šen­tudi­na­med­na­rod­ni­kon­fe­ren­ci­(In­ter­na­tio­nal­Con­fe­ren­ce­on­Sustai­nab­le­Deve­lop­ment­for­Lasting­Pea­ce:­Sha­red­Waters,­Sha­red­Futu­re,­Sha­red­Know­led­ge)
maja 2003­v Gr­či­ji,­v ča­su,­ko­je­le-ta­pred­se­do­va­la­Evrop­ski­uni­ji.­V Aten­sko­dekla­ra­ci­jo,­ki­so­jo­spre­je­li­na­kon­fe­ren­ci,­so­zapi­sa­li,­da­je­Pro­jekt­varo­va­nja­Ohrid­ske­ga­jeze­ra­zgled­kako­skup­na­dejav­nost
na­kra­jev­ni­rav­ni­lah­ko­pomemb­no­vpli­va­na­trd­nej­še­sode­lo­va­nje­med­drža­va­ma­(med­mrež­je 6).
Če­prav­je­bil­pro­jekt­zelo­uspe­šen,­pa­Make­do­ni­jo­in­Alba­ni­jo­čaka­še­veli­ko­izzi­vov,­da­bosta­ohrani­li
ene­ga­naj­več­jih­bise­rov­jugovz­hod­ne­Evro­pe.­Prob­lem­nenad­zo­ro­va­ne­ga­ribo­lo­va­ter­ponov­na­preu­sme­ri­tev­reke­Sate­ske­v reko­Črni­Drim­osta­ja­ta­nere­še­na.­Sate­ska­je­bila­leta 1962­iz­Črne­ga­Dri­ma
preu­smer­je­na­v Ohrid­sko­jeze­ro,­ker­so­žele­li­zvi­ša­ti­nivo­jeze­ra­za­načr­to­va­no­hidroe­lek­trar­no.­Od­takrat
je­reka­Sate­ska­glav­ni­vir­antro­po­ge­nih­hra­nil­in­sedi­men­tov,­ki­pov­zro­ča­jo­pro­ces­evtro­fi­ka­ci­je­jeze­ra­(Ko­sto­ski­in­sode­lav­ci 2010).
Med­naj­več­ji­mi­izzi­vi­bo­spod­bu­ja­nje­turiz­ma,­ki­bi­izbolj­šal­živ­ljenj­ski­stan­dard­lju­di­v po­je­zer­ju
Ohrid­ske­ga­jeze­ra,­saj­se­obe­drža­vi­spo­pa­da­ta­z ve­li­ki­mi­gos­po­dar­ski­mi­teža­va­mi.­načr­to­va­nje­raz­vo­ja­turiz­ma­mora­iti­nuj­no­v sme­ri­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­in­ohra­ni­tve­nara­ve,­saj­bi­v nas­prot­nem­pri­me­ru
priš­lo­do­še­več­je­ga­pri­ti­ska­na­oko­lje.­Če­bi­se­zmanj­ša­la­biot­ska­raz­no­vrst­nost­ali­bi­voda­v je­ze­ru­posta­la­pre­več­one­sna­že­na,­bi­območ­je­izgu­bi­lo­svoj­pri­vla­čen­videz­in­tako­posta­lo­neza­ni­mi­vo­za­turi­ste.
S tem­bi­se­zmanj­ša­li­dohod­ki­od­turiz­ma,­posle­dič­no­pa­tudi­mož­no­sti­za­obno­vo­samo­sta­nov,­cerk­va­in­dru­gih­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov.
7 Viri in literatura
Al­brecht,­C.,­Wil­ke,­T. 2008:­Ancient­Lake­Ohrid:­bio­di­ver­sity­and­evo­lu­tion.­Hydro­bio­lo­gia­615.­Dor­drecht.
Ali,­S. H.,­Wat­zin,­M. C. 2011:­Scien­ce­and­Spa­tial­Secu­rity:­Pea­ce-buil­ding­Through­Envi­ron­men­tal
Con­ser­va­tion­ in­ Sout­hea­stern­ Euro­pe.­ Med­mrež­je:­ http://www.uvm.edu/ieds/si­tes/de­fault/fi­les/bal­kans­IEDS.pdf­(27. 9. 2013).
Avra­mo­ski,­O. 2004:­The­Poli­tics­of­Waters­hed­Mana­ge­ment­in­the­Ohrid­and­Pres­pa­Region­(Al­bania,
Gree­ce­ and­ Mace­do­nia).­ Med­mrež­je:­ http://www.aca­de­mia.edu/4389439/The_Po­li­tics_Of_
Wa­ters­hed_Ma­na­ge­ment_In_The_Ohrid_And_Pres­pa_Re­gion_Al­ba­nia_Gree­ce_And_Ma­ce­donia
(27. 9. 2013).
Avra­mo­ski,­O.,­Kycyku,­S.,­nau­mo­ski,­T.,­Panov­ski,­D.,­Puka,­V.,­Sel­fo,­L.,­Wat­zin,­M. 2005:­Lake­Ohrid,
Expe­r ien­ce­ and­ les­s ons­ lear­ned­ brief.­ Med­mrež­je:­ http://pro­jects.csg.uwa­ter­loo.ca/in­weh/
display.php?ID=4761­(29. 4. 2013).
Ko­sto­ski,­G.,­Albrecht,­C.,­Tra­ja­nov­ski,­S.,­Wil­ke,­T. 2010:­A fresh­wa­ter­bio­di­ver­sity­hots­pot­under­pres­su­re –­asses­sing­threats­and­iden­tif­ying­con­ser­va­tion­needs­for­ancient­Lake­Ohrid.­bio­geos­cien­ces
7.­Kat­len­burg-Lin­dau.
Mat­zin­ger,­A.,­Schmid,­M.,­Velja­no­ska-Sa­ra­fi­lo­ska,­E.,­Pat­ce­va,­S.,­Guse­ska,­D.,­Wag­ner,­b.,­Müller,­b.,
Sturm,­M.,­Wüest,­A. 2007:­Eutrop­hi­ca­tion­of­ancient­Lake­Ohrid:­Glo­bal­war­ming­ampli­fies­detri­men­tal­effects­of­increa­sed­nutrient­inputs.­Lim­no­logy­&­ocea­no­graphy­52-1.­Woods­Hole.
Med­mrež­je 1:­http://whc.unes­co.org/en/list/99­(29. 4. 2013).
Med­mrež­je 2:­http://www.unep-wcmc.org/world-he­ri­ta­ge-in­for­ma­tion-sheets_271.html­(29. 4. 2013).
109
nina­juvan
Med­mrež­je 3:­ http://www.world­bank.org/pro­jects/P042042/lake-ohrid-con­ser­va­tion-gef-pro­jectal­ba­niaf­yr-ma­ce­do­nia?lang=en­(29. 4. 2013).
Med­mrež­je 4:­ http://www.eea.eu­ro­pa.eu/soer/coun­tries/mk/na­tio­nal-and-re­gio­nal-story-ma­ce­do­nia
(29. 4. 2013).
Med­mrež­je 5:­http://www.world­he­ri­ta­ge­si­te.org/si­tes/ohrid.html­(29. 4. 2013).
Med­mrež­je 6:­ http://www.eea.eu­ro­pa.eu/soer/coun­tries/mk/na­tio­nal-and-re­gio­nal-story-ma­ce­do­nia
(29. 4. 2013).
Med­mrež­je 7:­http://ma­ke­do­nium.net/?p=832&lang=en­(27. 9. 2013).
Med­mrež­je 8:­http://ma­ke­do­nium.net/?p=520&lang=en­(27. 9. 2013).
Mis­sion­to­the­World­Heri­ta­ge­site,­Ohrid­Region­with­its­Cul­tu­ral­and­natu­ral­Histo­ri­cal­Aspect­and
its­natu­ral­Envi­ron­ment. 1998.­unESCO,­Pariz.
Re­port­about­the­Lake­Ohrid­waters­hed­region 2004.­Med­mrež­je:­http://por­tal.unes­co.org/en/fi­les/
24220/11032790451ohrid_pres­pa_re­port_au­gust_2004.pdf/ohrid+pres­pa+re­port+au­gust+2004.pdf
(29. 4. 2013).
Spir­kov­ski,­Z.,­Avra­mov­ski,­O.,­Kond­zo­man,­A. 2001:­Waters­hed­mana­ge­ment­in­the­Lake­Ohrid­region
of­Alba­nia­and­Mace­do­nia.­Lakes­&­Reser­voirs:­Research­and­Mana­ge­ment­6.­Carl­ton.
Wat­zin,­M. C. 2003:­Lake­Ohrid­and­its­Waters­hed:­Our­Lake,­Our­Futu­re.­A Sta­te­of­the­Envi­ron­ment
Report.­ Med­m rež­j e:­ http://www.world­l a­kes.org/up­l oads/Sta­te%20of%20Env.%20Re­p ort%
20Mar03.pdf­(29. 4. 2013).
110
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­111–119,­Ljubljana­2014
MOST MEHMED PAŠE SOKOLOVIĆA IN TURIZEM
Primož Gašperič
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
pri­moz.gas­pe­[email protected]
UDK:­913:719(497.6)
719:338.48(497.6)
IZVLEČEK
Most Mehmed paše Sokolovića in turizem
V zgo­do­vi­ni­je­bila­ure­di­tev­pro­met­nih­pove­zav­temelj­za­šir­je­nje­vojaš­ke­ga,­poli­tič­ne­ga,­druž­be­ne­ga­in
gos­po­dar­ske­ga­vpli­va.­Mosto­vi­kot­poseb­nost­cest­ne­ga­omrež­ja,­ki­pove­zu­je­jo­dva­nepo­ve­za­na­dela­v na­ra­vi,­so­ime­li­pose­ben­pomen­zara­di­težav­nih­načr­to­vanj­in­stroš­kov­grad­nje.­Neka­te­ri­od­njih,­kot­na­pri­mer
most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića,­so­se­zasi­dra­li­v ljud­ski­zave­sti­zara­di­daro­val­cev,­grad­be­nih­poseb­no­sti
ali­izgle­da.­Bili­so­celo­nav­dih­za­vrhun­ska­lite­rar­na­dela,­ki­so­jim­dala­sve­tov­no­sla­vo,­s tem­pa­željo­naj­šir­še­ga­kro­ga­lju­di­po­odkri­va­nju­vsaj­delč­ka­te­poseb­no­sti.
KLJUČNE­BESEDE
kul­tur­na­dediš­či­na,­most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića,­turi­zem,­Bosna­in­Her­ce­go­vi­na
ABSTRACT
The Mehmed Paša Sokolović bridge and tourism
In­the­past,­estab­lis­hing­trans­port­con­nec­tions­was­a ba­sis­for­expan­ding­mili­tary,­poli­ti­cal,­social,­and­eco­no­mic­inf­luen­ce.­As­a spe­cial­fea­tu­re­of­the­road­net­work­that­con­nec­ted­two­pla­ces­divi­ded­by­natu­re,
brid­ges­had­a spe­cial­sig­ni­fi­can­ce­becau­se­of­their­dif­fi­cult­plan­ning­and­con­struc­tion­costs.­Some­of­them,
such­as­the­Meh­med­Paša­Soko­lo­vić­Brid­ge,­have­beco­me­anc­ho­red­in­popu­lar­cons­ci­ou­sness­becau­se­of
their­donors,­arc­hi­tec­tu­ral­fea­tu­res,­or­appea­ran­ce.­They­have­even­ser­ved­as­the­ins­pi­ra­tion­for­out­stan­ding­works­of­lite­ra­tu­re,­which­have­given­them­world­wi­de­renown,­whe­reby­the­lar­gest­circ­le­of­peo­ple
pos­sib­le­have­sought­to­dis­co­ver­at­least­part­of­what­makes­them­spe­cial.
KEY­WORDS
cul­tu­ral­heri­ta­ge,­Meh­med­Paša­Soko­lo­vić­Brid­ge,­tou­rism,­Bosnia­and­Her­ce­go­vi­na
111
Pri­mož­Gaš­pe­rič
1 Uvod
V ju­govz­hod­ni­Evro­pi­so­se­že­prej,­pred­vsem­pa­od­kon­ca­sred­nje­ga­veka­do­danes­odvi­ja­le­kore­ni­te­in­obsež­ne­poli­tič­ne­ter­druž­be­ne­spre­mem­be.­naj­dalj­ša­in­zato­najv­pliv­nej­ša­je­bila­turš­ka­zasedba
več­je­ga­dela­bal­ka­na,­ki­je­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­tra­ja­la­sko­raj­pol­tisoč­let­ja.­Vne­sla­je­popol­no­ma
dru­gač­ne­poli­tič­ne,­ver­ske­in­kul­tur­ne­nava­de­od­tistih,­ki­so­bile­pri­sot­ne­prej­na­sicer­red­ko­pose­lje­nem­in­poli­tič­no­nee­not­nem­ozem­lju.­Ker­so­se­nekoč­vojaš­ki­ter­posle­dič­no­gos­po­dar­ski­in­druž­be­ni­vpli­vi­širi­li­prvens­tve­no­pre­ko­lju­di,­je­bilo­Osman­ske­mu­cesars­tvu­v in­te­re­su,­da­so­bili­ti­vpli­vi
moč­ni­in­pogo­sti,­zato­so­veli­ko­pozor­nost­pos­ve­ča­li­(pro­met­nim)­potem,­ki­so­omo­go­ča­le­sti­ke.
Tako so­kot­sestav­ni­del­cest­ne­ga­omrež­ja­gra­di­li­mosto­ve,­ki­niso­bili­le­grad­be­ni­objek­ti­tem­več
pomem­ben­ele­ment­načrt­ne­poli­ti­ke­pre­ple­ta­nja­sti­kov,­v tem­pri­me­ru­med­azij­skim­vzhod­om­in
evrop­skim­zaho­dom.­Zara­di­raz­lič­nih­raz­lo­gov­so­se­neka­te­ri­objek­ti­še­pose­bej­usi­dra­li­v za­vest­pre­bi­vals­tva­in­dose­gli­sve­tov­no­pre­poz­nav­nost.­Eden­tak­šnih­objek­tov­je­most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića,­ki­ga­želi­mo­v na­da­lje­va­nju­podrob­ne­je­pred­sta­vi­ti­ter­ume­sti­ti­v šir­ši­poli­tič­ni­in­turi­stič­ni
kon­tekst.
2 Zgodovinski pomen prometa in mostov v Bosni in Hercegovini
bo­sna­in­Her­ce­go­vi­na­je­prvo­orga­ni­zi­ra­no­mre­žo­pro­met­nih­komu­ni­ka­cij­dobi­la­s pro­do­rom­in
utr­di­tvi­jo­rim­ske­obla­sti­na­nje­nem­ozem­lju­od­3. sto­let­ja­pred­našim­štet­jem­do­začet­ka­nove­ga­štet­ja.­V na­ra­vi­ni­osta­lo­sko­raj­nobe­ne­sle­di­o mo­sto­vih­iz­rim­skih­časov,­ven­dar­osta­ja­spoz­na­nje,­da­so
poti­bile,­torej­so­Rim­lja­ni­z zelo­orga­ni­zi­ra­no­voj­sko­mosto­ve­potre­bo­va­li­in­jih­gra­di­li.­Če­zane­mari­mo­šte­vil­ne­manj­še,­lokal­ne­»pro­met­ne«­pove­za­ve,­so­se­poti­gle­de­na­smer­deli­le­na­tiste­iz­notra­njo­sti
pro­ti­mor­ju­in­tiste,­ki­so­pote­ka­le­vzpo­red­no­z oba­lo.­Pri­mer­rim­ske­ga­mostu­ozi­ro­ma­nje­go­vih­ostan­kov­po­mini­ra­nju­leta 1945­je­Kosor­ski­most­na­reki­buni.­Čeprav­so­prvi­mosto­vi­nasta­li­v rim­ski­dobi,
se­za­posa­mez­ne­mosto­ve­pogo­sto­upo­rab­lja­pona­ro­del­izraz­»grš­ki­most«,­kar­pa­nima­nepo­sred­ne
pove­za­ve­z ob­dob­jem­Sta­re­Grči­je­(Če­lić­in­Muje­zi­no­vić 1998).
Po­zato­nu­antič­ne­ga­obdob­ja­je­pro­met­na­tem­območ­ju­zamrl­in­se­ponov­no­okre­pil­šele­v ča­su
rene­san­se.­Raz­lo­gi­za­migri­ra­nje­posa­mez­ni­kov­ali­manj­ših­sku­pin­od­kon­ca­sred­nje­ga­veka­do­pri­ho­da­Avstrij­cev­konec­19. sto­let­ja­so­bili­pred­vsem­trgov­ski,­zdravs­tve­ni­in­ver­ski­(bi­ba­no­vić 2011).­Zelo
ver­jet­no­je­bilo­v ča­su­sred­nje­ga­veka­zgra­je­nih­malo­mostov,­še­ver­jet­ne­je­je­bila­veči­na­lese­nih,­saj
potre­ba­po­nji­ho­vi­grad­nji­in­vzdr­že­va­nju­v ti­stem­času­še­ni­bila­tako­veli­ka.­V ča­su­nase­li­tve­Slo­va­nov­na­območ­ju­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne­v 7. sto­let­ju­je­bilo­to­mej­no­ozem­lje­med­bizan­cem,­Ava­ri,­Fran­ki
in­Madža­ri.­Kasne­je­je­med­Slo­va­ni­zopet­velja­lo­za­mej­no­območ­je­med­Hrva­ti­in­Srbi­ozi­ro­ma­med
kato­liš­ko­in­pra­vo­slav­no­vero.­Tež­je­dostop­no­ozem­lje­in­obmej­nost­sta­bila­osno­va­za­nasta­nek­poseb­ne­reli­gi­je,­bogo­mils­tva.­Poli­tič­na­in­ver­ska­nee­not­nost,­med­se­boj­ni­spo­pa­di­fev­dal­cev­za­pre­moč,­vpa­di
vojsk­tujih­naro­dov­in­odsot­nost­več­jih­urba­nih­sre­dišč­so­na­tem­ozem­lju­pre­pre­če­va­li­raz­voj­moč­nej­še­poli­tič­ne­tvor­be,­ki­bi­bila­trd­no­pove­za­na­in­ime­la­željo­po­kako­vost­ni­pro­met­ni­ure­di­tvi.­Kljub
temu­je­s po­moč­jo­arhiv­ske­ga­gra­di­va­in­nekaj­teren­skih­ostan­kov­mož­no­dolo­či­ti­posa­mez­ne­mosto­ve­iz­tega­obdob­ja.­Med­nji­mi­sta­nek­da­nji­most­v Mo­star­ju,­ki­je­bil­v bli­ži­ni­Sta­re­ga­mostu­in­most
v Po­či­te­lju,­ki­je­imel­veli­ko­vlo­go­pri­obram­bi­pred­Tur­ki.
Od­dru­ge­polo­vi­ce­15. sto­let­ja­do­dru­ge­polo­vi­ce­19. sto­let­ja­je­bilo­ozem­lje­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne
pod­oblast­jo­Osman­ske­ga­cesars­tva.­Zara­di­poli­tič­ne,­druž­be­ne,­ver­ske­in­vojaš­ke­reor­ga­ni­za­ci­je­je­bil
turš­ki­cilj­med­dru­gim­vzpo­sta­vi­ti­stra­teš­ke­vojaš­ke­objek­te,­ki­bodo­omo­go­ča­li­izva­ja­nje­osva­jal­nih
pohodov­in­s tem­šir­je­nje­cesars­tva­pro­ti­zaho­du.­Pri­tem­so­ime­li­mosto­vi­velik­pomen,­zato­se­je­z utr­di­tvi­jo­ obla­sti­ in­ veča­njem­ moči­ turš­ke­ obla­sti­ v pr­vem­ obdob­ju­ pove­ča­lo­ tudi­ šte­vi­lo­ mostov.­ Če
izklju­či­mo­mosto­ve,­kate­rim­ni­bilo­mož­no­dolo­či­ti­čas­nastan­ka,­je­bilo­v ča­su­turš­ke­obla­sti­v bo­sni
in­Her­ce­go­vi­ni­zgra­je­nih­(Če­lić­in­Muje­zi­no­vić 1998):
112
Most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­in­turi­zem
•­ v 15. sto­let­ju­3 mo­sto­vi,
•­ v 16. sto­let­ju­34 mo­stov,
•­ v 17. sto­let­ju­10 mo­stov,
•­ v 18. sto­let­ju­15 mo­stov,­ven­dar­gre­pred­vsem­za­rekon­struk­ci­je­obsto­je­čih­mostov,
•­ v 19. sto­let­ju­so­prav­tako­izve­de­ne­pred­vsem­rekon­struk­ci­je­že­zgra­je­nih­objek­tov.
Sred­nje­veš­ka­obli­ka­pla­če­va­nja­most­ni­ne­se­je­v zgod­njem­obdob­ju­turš­ke­obla­sti­na­posa­mez­nih
mosto­vih­ohra­ni­la,­čuva­ji­mostov­ozi­ro­ma­pobi­ral­ci­teh­daja­tev­pa­so­se­ime­no­va­li­»mo­star­ji«.­na­pod­la­gi­arhiv­ske­ga­gra­di­va­lah­ko­ugo­to­vi­mo,­da­se­je­viši­na­most­ni­ne­raz­li­ko­va­la­gle­de­na­ose­be­in­bla­go,
o če­mer­govo­ri­jo­sta­ri­zapi­si­Dubrov­ča­nov,­ki­so­z bo­san­sko-her­ce­gov­skim­zaled­jem­veli­ko­trgo­va­li­v vsem
obdob­ju­Dubrov­niš­ke­repub­li­ke­(Če­lić­in­Muje­zi­no­vić 1998).
3 Most in njegova zgodovina
MIRSAD­SKORUPAN
na­men­vseh­mostov,­ne­gle­de­na­čas­nastan­ka,­način­grad­nje­ali­mate­rial,­iz­kate­re­ga­so­zgra­je­ni,
je­enak –­pre­mo­sti­tev­glo­bin­skih­ovir,­ki­one­mo­go­ča­jo­ali­ote­žu­je­jo­nepre­ki­njen­potek­poti­po­dolo­če­nem­ozem­lju.­Posta­vi­tev­mostu­je­bila­zla­sti­v zgo­do­vi­ni­pra­vi­lo­ma­pove­za­na­z vi­so­ki­mi­stroš­ki­in
teh­nič­no­orga­ni­za­ci­jo­grad­nje,­ki­je­bila­v do­me­ni­pre­mož­nih­posa­mez­ni­kov­in­drža­ve.­nji­ho­va­želja
je­bila­zago­tav­lja­ne­kako­vost­nih­pro­met­nic­pred­vsem­za­voj­sko­in­gos­po­dars­tvo,­ki­sta­dvi­go­va­la­nji­ho­vo­moč­in­pomen.­Tudi­most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­je­bil­zgra­jen­zara­di­potre­be­cesars­tva­po
zago­tav­lja­nju­dobrih­pro­met­nih­pove­zav.­Sto­ji­na­nek­daj­zelo­pomemb­ni­pro­met­ni­pove­za­vi­med­delto
nere­tve,­Sara­je­vom­in­tako­ime­no­va­no­Cari­grad­sko­dža­do­(ime­no­va­no­tudi­Cari­grad­ski­drum,­drum
do­Istam­bu­la,­car­ski­put,­veli­ka­dža­da),­ki­je­pove­zo­va­la­beo­grad­in­Cari­grad­(med­mrež­je 1;­med­mrežje 2).
Sli­ka 1:­Most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­leta 2010.
113
Pri­mož­Gaš­pe­rič
Kot­pove­že­ime,­je­sta­ri­most­na­Dri­ni­uka­zal­zgra­di­ti­veli­ki­vezir­Meh­med­paša­Soko­lo­vić­(1506–1579),
rojen­v vasi­Soko­lo­vić­bli­zu­Više­gra­da.­Kot­otro­ka­pra­vo­slav­nih­star­šev­ozi­ro­ma­»po­stav­ne­ga­mla­de­ni­ča,­sta­re­ga­sko­raj­dvaj­set­let«­(ba­jac 2012, 28)­so­ga­zara­di­krv­ne­ga­dav­ka­ozi­ro­ma­dev­šir­me­odpe­lja­li
Tur­ki.­Po­kon­ča­nem­šola­nju­je­postal­jani­čar­in­zara­di­svo­jih­spo­sob­no­sti­hitro­napre­do­val­v vo­jaš­ki
in­druž­be­ni­hie­rar­hi­ji.­Leta 1565­je­postal­veli­ki­vezir,­kar­pome­ni­za­sul­ta­nom­naj­po­memb­nej­ši­člo­vek­v ce­sars­tvu.­nje­go­ve­spo­sob­no­sti­se­kaže­jo­v dejs­tvu,­da­je­bil­edi­ni­veli­ki­vezir,­ki­ga­niso­niko­li
odsta­vi­li­s po­lo­ža­ja.­Slu­žil­je­pri­sul­ta­nu­Sulej­ma­nu­II.­Veli­čast­nem,­Seli­mu­II.­in­Mura­tu­III.­(bal­ko­vec 1997;­med­mrež­je 3;­med­mrež­je 4).
Most­je­zasno­val­arhi­tekt­Mimar­Sinan­(1489/1490–1588),­ki­velja­za­naj­več­je­ga­arhi­tek­ta­kla­sič­ne­oto­man­ske­arhi­tek­tu­re.­Leta 1539­je­postal­glav­ni­dvor­ni­arhi­tekt­in­je­načr­to­val,­nad­zi­ral­in­vodil
grad­njo­več­kot­tri­sto­objek­tov,­od­tega­osem­mostov.­Ker­je­bil­v ča­su­grad­nje­mostu­star­več­kot­osem­de­set­let,­je­zelo­ver­jet­no,­da­grad­nje­ozi­ro­ma­mostu­niko­li­ni­videl,­ven­dar­to­ne­zmanj­šu­je­kako­vo­sti
objek­ta,­ki brez­več­jih­težav­klju­bu­je­nara­vi­že­sko­raj­šti­ri­sto­let­ja­(Če­lić­in­Muje­zi­no­vić 1998;­med­mrež­je 5).­Most­je­eno­naj­več­jih­arhi­tek­tur­nih­del­in­edi­no­delo­arhi­tek­ta­Mimar­ja­Sina­na­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni
(na­me­tak 1939).
neiz­bri­sno­sla­vo­je­mostu­dal­bosan­ski­knji­žev­nik­in­diplo­mat­Ivo­Andrić­(1892–1975).­Leta 1945
je­napi­sal­roman­Most­na­Dri­ni,­za­kate­re­ga­je­leta 1961­pre­jel­nobe­lo­vo­nagra­do­za­knji­žev­nost.­Rodil
se­je­v kra­ju­Dolac­pri­Trav­ni­ku,­pri­dveh­letih­pa­se­je­pre­se­lil­v Vi­še­grad,­kjer­je­kon­čal­osnov­no­šolo.
Sred­njo­šolo­je­obi­sko­val­v Sa­ra­je­vu,­diplom­ski­in­podi­plom­ski­štu­dij­pa­v Za­gre­bu,­na­Duna­ju,­v Kra­ko­vu­in­Grad­cu.­Med­obe­ma­voj­na­ma­je­delo­val­kot­diplo­mat­v šte­vil­nih­evrop­skih­drža­vah,­med­dru­go
sve­tov­no­voj­no­je­živel­odmak­nje­no­živ­lje­nje­v beo­gra­du,­po­voj­ni­pa­je­aktiv­no­delo­val­v Zve­zi­knji­žev­ni­kov­jugo­sla­vi­je,­pri­kate­ri­je­bil­ime­no­van­za­prve­ga­pred­sed­ni­ka­(Vuč­ko­vić 1983).
V nje­go­vem­roma­nu­je­pred­stav­lje­na­zgod­ba­o mo­stu,­oko­liš­kih­pre­bi­val­cih­in­dogod­kih,­ki­so­se
zgo­di­li­ v obrav­na­va­nih­ šti­rih­ sto­let­jih.­ Zač­ne­ se­ z iz­va­ja­njem­ turš­ke­ga­ krv­ne­ga­ dav­ka­ v za­čet­ku
16. sto­let­ja,­torej­nabi­ra­njem­mla­dih­fan­tov,­ki­jih­kasne­je­izšo­la­jo­in­izu­ri­jo­za­jani­čar­je,­nada­lju­je­z opi­som­pote­ka­in­težav­pri­grad­nji­mostu­ter­kro­no­loš­ko­opi­še­zgo­do­vi­no­mostu­in­živ­ljenj­ske­zgod­be
oko­liš­kih­pre­bi­val­cev­do­začet­ka­prve­sve­tov­ne­voj­ne.­Avtor­je­zajel­tri­zgo­do­vin­ska­obdob­ja:­obdob­je­turš­ke­obla­sti,­nemir­no­obdob­je­do­anek­si­je­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne­k Av­stro-Ogr­ski­monar­hi­ji­ter
obdob­je­tik­pred­izbru­hom­prve­sve­tov­ne­voj­ne.­Odli­ka­roma­na­je­pred­sta­vi­tev­mostu­kot­več­plast­ne
meta­fo­re,­ki­se­spre­mi­nja­gle­de­na­čas­in­dogod­ke.­Most­pred­stav­lja­več­nost­obsto­ja­v nas­prot­ju­s člo­veš­ko­min­lji­vost­jo,­objekt­pove­zo­va­nja­nara­ve­in­lju­di,­pove­za­vo­med­pre­te­klost­jo­in­seda­njost­jo,­vez
med­naro­di­in­estet­ski,­etnič­ni­ter­filo­zof­ski­smi­sel­objek­ta­(med­mrež­je 6).
je­se­ni­leta 1896­je­ob­rekah­Dri­ni­in­Limi­priš­lo­do­kata­stro­fal­nih­poplav.­9.­in­10. no­vem­bra­se­je
v Vi­še­gra­du­nivo­vode­dvig­nil­za­15,4 m­nad­nor­mal­nim­vodo­sta­jem.­Most­je­bil­popol­no­ma­poplav­ljen,­voda­pa­je­sega­la­1,6 m­nad­naj­viš­jo­toč­ko­cestiš­ča.­Voda­mostu­ni­poš­ko­do­va­la,­odne­sla­pa­je­celot­no
kam­ni­to­ogra­jo­(Če­lić­in­Muje­zi­no­vić 1998).­Zara­di­mej­ne­vlo­ge­reke­Dri­ne­in­stra­teš­ke­ga­pome­na­mostu
je­slu­žil­kot­veli­ka­pomoč­pre­mi­ka­jo­čim­se­voj­skam­in­nji­ho­ve­mu­vojaš­ke­mu­pro­di­ra­nju­v že­le­ni­sme­ri.­Za­pre­pre­če­va­nje­sovraž­ni­ko­ve­ga­napre­do­va­nja­so­ga­več­krat­poš­ko­do­va­le­ene­in­dru­ge­voj­sku­jo­če
stra­ni­tako­v ča­su­prve­kot­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne.­Prva­več­ja­obno­va­naj­bi­bila­izve­de­na­v 17. sto­let­ju
(po­dat­ki­se­raz­li­ku­je­jo,­ver­jet­no­zara­di­poplav),­nato­pa­leta 1873­(za­ra­di­sta­ro­sti),­leta 1911­(za­ra­di
sta­ro­sti­in­poplav),­v le­tih 1939­in 1940­(po­sle­di­ce­poš­kodb­avstro-ogr­ske­voj­ske­leta 1914­in­srb­ske
voj­ske­leta 1915),­med­letom 1949­in 1952­(po­sle­di­ce­poš­kodb­iz­leta 1943)­ter­leta 1960­(ob­no­va­cestiš­ča)­(Če­lić­in­Muje­zi­no­vić 1998).
Za­laž­jo­pred­sta­vo­o po­me­nu­mostu­je­tre­ba­nave­sti­nekaj­osnov­nih­teh­nič­nih­podat­kov,­ki­kaže­jo­na
mogoč­nost­objek­ta,­ki­je­v ča­su­nastan­ka­veljal­za­nekaj­nedo­jem­lji­ve­ga.­Dol­ži­na­mostu­je­180 m,­celot­na­širi­na­7,2 m,­širi­na­cestiš­ča­pa­6 m.­Sto­ji­na­deve­tih­masiv­nih­kam­ni­tih­ste­brih,­širo­kih­od­3,5 m­do
4 m­in­dol­gih­okrog­11,5 m.­Most­ima­enajst­lokov,­ki­ima­jo­obli­ko­sko­raj­pra­vil­nih­pol­kro­gov.­Deset­lokov
nad­reko­ima­raz­po­ne­od­11­do­15 m,­zad­nji­lok­na­desni­oba­li­Dri­ne­pa­le­dobrih­5 m.­Poseb­nost­je­klan­či­na­na­levem­bre­gu­Dri­ne,­ki­je­širo­ka­prib­liž­no­6,6 m­in­pote­ka­pra­vo­kot­no­na­most.­Zelo­ver­jet­no
114
Most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­in­turi­zem
pred­stav­lja­reši­tev­za­slab­šo­pod­la­go­na­sti­ku­oba­le­z mo­stom­ter­več­jo­opo­ro­mostu­ob­viso­kem­vodo­sta­ju.­Kamen­za­zida­nje­mostu­so­lomi­li­v kra­ju­banja,­ki­leži­na­desnem­bre­gu­reke­Dri­ne,­prib­liž­no­5 km
dol­vod­no­od­mostu.­Poleg­ogra­je­je­na­sre­di­ni­mosta­še­kam­ni­ta­zofa­in­obe­lež­je­v ob­li­ki­zidu­s pri­tr­jeni­ma­spo­min­ski­ma­ploš­ča­ma,­na­kate­rih­so­vkle­sa­ni­napi­si­in­let­ni­ce­začet­ka­ter­kon­ca­grad­nje­(med­mrež­je 7).
4 Razvoj zaščite kulturne dediščine v Bosni in Hercegovini
Po­raz­pa­du­Socia­li­stič­ne­fede­ra­tiv­ne­repub­li­ke­jugo­sla­vi­je­so­se­nje­ne­repub­li­ke­zače­le­osa­mos­vaja­ti
in­ se­ zaplet­le­ v med­se­boj­ne­ voj­ne.­ Ena­ naj­huj­ših­ je­ pote­ka­la­ v bo­sni­ in­ Her­ce­go­vi­ni­ v ob­dob­ju 1992–1995,­kjer­so­se­spo­pad­li­boš­nja­ki­(mu­sli­ma­ni),­Srbi­(pra­vo­slav­ni)­in­Hrva­ti­(ka­to­li­ča­ni).
no­vem­bra 1995­je­bil­pod­pi­san­Day­ton­ski­spo­ra­zum­med­Repub­li­ko­bosno­in­Her­ce­go­vi­no,­Zvez­no­repub­li­ko­jugo­sla­vi­jo­in­Repub­li­ko­Hrvaš­ko,­s ka­te­rim­so­kon­ča­li­voj­sko­va­nje­in­potr­di­li­usta­vo
Repub­li­ke­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne.­Admi­ni­stra­tiv­no­je­bila­raz­de­lje­na­na­dve­enti­te­ti:­Fede­ra­ci­jo­bosne
in­Her­ce­go­vi­ne,­ki­zaje­ma­51 %­ozem­lja­in­Repub­li­ko­Srb­sko,­ki­se­raz­pro­sti­ra­na­49 %.­na­seve­ru­drža­ve­je­še­okrož­je­brč­ko,­ki­ni­del­nobe­ne­od­enti­tet­in­pred­stav­lja­poseb­no­uprav­no­eno­to,­ki­jo­uprav­lja­jo
inšti­tu­ci­je­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne­(med­mrež­je 8).
Zelo­pomemb­no­poglav­je­pri­vred­no­te­nju­in­zaš­či­ti­kul­tur­ne­dediš­či­ne­je­pred­stav­ljal­Splo­šni­okvir­ni­spo­ra­zum­za­mir­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni.­Dogo­vo­ri­o tem­spo­ra­zu­mu­so­se­zače­li­že­v Day­to­nu,­spre­jet
in­pod­pi­san­pa­je­bil­decem­bra 1995­v Pa­ri­zu.­Vse­bu­je­namreč­Spo­ra­zum­o Ko­mi­si­ji­za­ohra­ni­tev­nacio­nal­nih­spo­me­ni­kov –­Aneks­8,­kjer­je­opre­de­ljen­način­dela­in­izva­ja­nje­zaš­či­te­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v bo­sni
in­Her­ce­go­vi­ni­(med­mrež­je 9).­namen­ome­nje­ne­komi­si­je­je­pro­mo­vi­ra­ti­zapuš­či­no,­ki­je­pomem­ben
vir­za­druž­be­no­reha­bi­li­ta­ci­jo­spra­ve.­Spo­me­ni­ki­so­pod­zaš­či­to­posa­mez­ne­enti­te­te,­zato­je­komi­si­ja
izda­la­odlok­o na­cio­nal­nih­spo­me­ni­kih,­ki­je­bil­spre­jet­na­rav­ni­drža­ve.­Posle­di­ca­voj­ne­je­bila­tudi nacio­nal­na­homo­ge­ni­za­ci­ja­oze­melj,­s tem­pa­se­je­spre­me­ni­la­nacio­nal­na­struk­tu­ra­pre­bi­vals­tva.­Obno­va
kul­tur­ne­dediš­či­ne­ali­čaš­če­nje­posa­mez­nih­zgo­do­vin­skih­kra­jev­je­poleg­ome­nje­ne­ga­odvi­sna­tudi­od
vrni­tve­begun­cev­(Ca­puz­zo­Der­ko­vić 2010;­med­mrež­je 10).
V bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­je­rekon­struk­ci­ja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­lah­ko­pro­mo­ci­ja­druž­be­ne­ga­pove­zo­va­nja,­ med­tem­ ko­ so­ ruše­vi­ne­ pou­dar­ja­le­ deli­tev­ med­ skup­nost­mi­ in­ pre­pre­če­va­le­ vno­vič­no
pove­zo­va­nje­in­obču­tek­pri­pad­no­sti­skup­nem­ozem­lju.­Ohra­nja­nje­dediš­či­ne­ni­le­vred­no­ta­sama­po
sebi,­tem­več­tudi­učin­ko­vi­to­orod­je­raz­vo­ja­nacio­nal­ne­in­regio­nal­ne­spra­ve­med­ljud­mi­raz­lič­nih­narod­no­sti­ in­ veroiz­po­ve­di­ (Ca­puz­zo­ Der­ko­vić 2010).­ ustrez­no­ uprav­lja­nje­ kul­tur­ne­ dediš­či­ne­ vodi­ do
izbolj­ša­nja­kako­vo­sti­biva­nja­lokal­ne­skup­no­sti­(Šmid­Hri­bar­in­Ledi­nek­Lozej 2013;­nared,­Erhar­tič
in­Raz­pot­nik­Visko­vić 2013)­in­s tem­obče­ga­druž­be­ne­ga­raz­vo­ja­(bole,­Pipan­in­Komac 2013).
Za­čet­ki­vars­tva­dediš­či­ne­na­držav­ni­rav­ni­na­ozem­lju­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne­sicer­sega­jo­v ne­mir­no­dru­go­polo­vi­co­19. sto­let­ja.­Veli­ki­vezir­je­leta 1874­poslal­urad­ni­kom­pismo,­v ka­te­rem­jim­je­uka­zal,
da­naj­ne­dovo­li­jo­uni­če­va­nja­sta­rih­zgradb.­Prva­vzpo­sta­vi­tev­vars­tva­kul­tur­ne­dediš­či­ne­je­pove­za­na
z us­ta­no­vi­tvi­jo­Muzej­ske­ga­druš­tva­za­bosno­in­Her­ce­go­vi­no­leta 1884.­Veli­ko­vlo­go­pri­vzpo­stav­lja­nju­dela­s kul­tur­no­dediš­či­no­je­imel­arhi­tekt­josip­Van­caš.­na­nje­gov­pred­log­je­bosan­sko-her­ce­gov­ski
sabor­leta 1911­spre­jel­Reso­lu­ci­jo­o us­ta­no­vi­tvi­držav­ne­ga­orga­na­za­vars­tvo­spo­me­ni­kov­(bi­ba­no­vić 2011).
5 Turistični potencial občine Višegrad in most Mehmed paše Sokolovića
Zgo­do­vin­ski­in­arhi­tek­tur­ni­spo­me­ni­ki­so­sestav­ni­del­člo­ve­ko­ve­ga­oko­lja,­ki­pomemb­no­vpli­va­jo
na­nje­go­vo­vred­nost.­Prav­zara­di­te­vred­no­sti­so­neloč­ljiv­del­kul­tur­ne­poli­ti­ke­vsa­ke­drža­ve­in­nje­ne
turi­stič­ne­ponud­be­(bi­ba­no­vić 2011).
Ob­či­na­Više­grad,­v ka­te­ri­sto­ji­most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića,­obse­ga 228 km2 in­leži­na­vzhod­u
Repub­li­ke­Srb­ske­ozi­ro­ma­drža­ve­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne,­20km­od­meje­s Sr­bi­jo.­Za­obči­no­so­naj­pomemb­-
115
Pri­mož­Gaš­pe­rič
nej­ši­narav­ni­viri­in­sicer­reka­Dri­na­ter­veli­ke­povr­ši­ne­goz­da,­ki­pokri­va­več­kot­60 %­obči­ne.­Obči­na­spa­da­med­manj­še­v dr­ža­vi­ter­sodi­med­sred­nje­raz­vi­te­obči­ne.­Turi­zem­v Vi­še­gra­du­teme­lji­na
narav­nih­vred­no­tah­in­kul­tur­ni­dediš­či­ni.­Kljub­dejs­tvu,­da­ima­zna­ten­poten­cial,­še­ved­no­ni­dovolj
raz­vit.­S so­sed­nji­mi­turi­stič­ni­mi­cen­tri­v Sr­bi­ji­(Zla­ti­bor,­Tara,­Mokra­Gora)­je­pove­zan­z ma­gi­stral­no
cesto­in­muzej­sko-tu­ri­stič­no­želez­ni­co.­Raz­vi­ja­se­tudi­ver­ski,­mani­fe­sta­cij­ski,­zdra­vi­liš­ki,­lov­ski,­ribo­lov­ni­ in­ šport­no-re­krea­tiv­ni­ turi­zem.­ V zad­njih­ letih­ obči­na­ vse­ več­ sred­stev­ name­nja­ ure­di­tvi
turi­stič­ne­infra­struk­tu­re,­ki­ima­osno­vo­v na­rav­nih­dano­stih­in­mož­no­stih­koriš­če­nja­kapa­ci­tet­na­turi­stič­nih­kme­ti­jah.­nekaj­kilo­me­trov­stran­od­mesta­so­Više­graj­ske­topli­ce­z iz­vi­rom­ter­mal­ne­vode.­Tam
je­zgra­jen­Reha­bi­li­ta­cij­ski­cen­ter­Vili­na­Vlas,­ki­gostom­nudi­ter­mal­ni­poči­tek­v na­rav­nem­oko­lju.­V me­stu­Više­grad­so­juni­ja 2012­zače­li­gra­di­ti­sodo­ben­turi­stič­no-izo­bra­že­val­ni­kom­pleks­Andrićgrad­(Lo­kal­ni
akcio­ni­plan … 2013).­Poh­va­li­jo­se­lah­ko­z bo­ga­tim­kul­tur­nim­živ­lje­njem,­ki­ga­orga­ni­zi­ra­jo­kul­tur­ne
usta­no­ve,­kul­tur­no-umet­niš­ka­druš­tva­in­zdru­že­nja,­ki­skr­bi­jo­za­ohra­nja­nje­sta­rih­obr­ti­(na­pri­mer
tka­nje,­obde­la­va­vol­ne).­Med­letom­pri­re­ja­jo­kul­tur­ne­dogod­ke,­kot­so­Med­na­rod­ni­fol­klor­ni­festi­val,
Više­graj­ska­pot,­Drin­ska­rega­ta,­sko­ki­iz­više­graj­ske­ga­mostu,­sejem­medu­in­dru­go­(med­mrež­je 11).
Vi­še­grad­leži­na­sti­čiš­ču­neka­te­rih­pomemb­nih­pro­met­nih­poti­tudi­v se­da­njem­času.­naj­po­memb­nej­ša­je­magi­stra­la­M-5,­ki­pote­ka­od­Sara­je­va­prek­Više­gra­da­do­užic­in­Pomo­rav­ja.­Leži­na­pol­poti
med­panon­skim­sve­tom­na­seve­ru­in­jadran­ski­mor­jem­na­jugu­ozi­ro­ma­na­tran­zit­ni­poti­turi­stov­iz
beo­graj­ske­urba­ne­regi­je­in­zahod­ne­Srbi­je­pro­ti­boki­Kotor­ski­in­Dubro­brov­niš­kem­pri­mor­ju­(Stra­te­gi­ja­raz­vo­ja … 2010).
Po­dri­nje­od­Sre­bre­ni­ce­z na­cio­nal­nim­par­kom­Tara­in­par­kom­Mokra­Gora­na­seve­ru­ter­Dur­mi­tor­jem­in­Sut­je­sko­na­jugu,­Zla­ti­bor­jem­(s po­seb­nost­mi­šar­gan­ske­pro­ge­in­Drven­gra­da),­mostom­Meh­med
paše­Soko­lo­vića­(na­unes­co­vem­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne),­ter­reka­ma­Dri­no­in­Taro­(prav­tako
na­unes­co­vem­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne)­ima­svet­lo­turi­stič­no­pri­hod­nost.­Po­podat­kih­turi­stič­nih­ope­ra­ter­jev­5 mi­li­jo­nov­lju­di­v Evro­pi­išče­tak­šno­in­podob­no­turi­stič­no­ponud­bo­(bi­ba­no­vić 2011).
Ena­glav­nih­pro­met­nih­in­hkra­ti­turi­stič­no­tran­zit­nih­sme­ri­pre­ko­Repub­li­ke­Srb­ske­naj­bi­bila­pot:
Više­grad–us­ti­pra­ča–Fo­ča–Gac­ko–bileća–Tre­bi­nje–Zup­ci­in­bije­lji­na–Zvor­nik–So­ko­lac–Ro­ga­ti­ca–Vi­še­grad–Fo­ča–Tre­bi­nje.­V stra­te­gi­ji­turiz­ma­nava­ja­jo,­da­bi­se­z na­čr­to­va­no­avto­cest­no­mre­žo­v Re­pub­li­ki
Srb­ski­izbolj­ša­lo­sta­nje­cest­no­pro­met­ne­ga­omrež­ja­in­pos­pe­ši­lo­pro­met­ne­toko­ve.­S tem­bi­se­lah­ko
zelo­pove­čal­obseg­pro­me­ta­v sme­ri­turi­stič­nih­kra­jev.­V na­čr­tu­je­tudi­grad­nja­avto­ce­ste­Više­grad–Po­že­ga,­ki­bi­prav­tako­poma­ga­la­pri­eko­nom­skem­raz­vo­ju­Repub­li­ke­Srb­ske­in­Zahod­ne­Srbi­je­(Stra­te­gi­ja
raz­vo­ja … 2010).
Me­sto­in­obči­na­Više­grad­ima­ta­ugod­ne­mož­no­sti­za­raz­voj­turiz­ma.­boga­ta­zgo­do­vi­na­in­ohra­nje­no­narav­no­oko­lje­ponu­ja­ta­šte­vil­ne­mož­no­sti,­med­kate­ri­mi­izsto­pa­ta­zgo­do­vin­ska­dediš­či­na,­kul­tu­ra
in­narav­ne­vred­no­te­(Stra­te­gi­ja­raz­vo­ja … 2010):
•­ most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­iz­16. sto­let­ja,
•­ samo­stan­Dobrun­iz­14. sto­let­ja,
•­ ostan­ki­sred­nje­veš­ke­ga­mesta­Dobrun­iz­15. sto­let­ja,
•­ turš­ka­kopal­ni­ca –­hamam­v Vi­še­graj­skih­topli­cah­iz­16. sto­let­ja,
•­ sred­nje­veš­ki­nagrob­ni­kam­ni –­stećci­(Ve­li­ka­in­Mala­Gosti­lja),
•­ Mar­kov­stolp­sred­nje­veš­ke­ga­kra­ja­dru­ži­ne­Pavlo­vić,
•­ Vele­tov­ski­stolp­v kra­ju­Vele­to­vo,
•­ sli­ke­na­kam­ni­ti­ste­ni­pri­nase­lju­Žli­jeb,
•­ spo­min­ska­hiša­in­učil­ni­ca­Iva­Andrića,
•­ ozko­tir­na­želez­ni­ca­Više­grad–Var­di­šte­iz­časa­Avstro-Ogr­ske­monar­hi­je.
•­ spo­min­ska­knjiž­ni­ca­Iva­Andrića,
•­ mest­na­gale­ri­ja,
•­ Andrićgrad­(tu­ri­stič­no-izo­bra­že­val­ni­kom­pleks),
•­ lik­in­delo­Iva­Andrića,
•­ Više­graj­ska­pot­(tra­di­cio­nal­na­kul­tur­na­pri­re­di­tev),
116
Most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­in­turi­zem
•­ šte­vil­ne­doma­če­in­med­na­rod­ne­pri­re­di­tve­(re­ga­te,­tur­nir­ji,­sej­mi,­sko­ki­v vodo,­likov­ni­in­fol­klor­ni
festi­val),
•­ Više­graj­ske­topli­ce­(ter­mo­mi­ne­ral­ni­izvi­ri),
•­ kanjon­in­reka­Dri­na,
•­ bogas­tvo­živals­tva­v goz­do­vih­in­vodah­(lo­viš­či­Kame­ni­ca­in­Panos),
•­ rast­lin­ske­ende­mit­ske­vrste­(Pan­čićeva­smre­ka,­pra­prot­Vili­na­vlas).
na­seji­Komi­si­je­za­zaš­či­to­nacio­nal­nih­spo­me­ni­kov­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne­januar­ja 2003­je­bila­spre­je­ta­odlo­či­tev,­da­se­most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­v Vi­še­gra­du­raz­gla­si­za­nacio­nal­ni­spo­me­nik­bosne
in­Her­ce­go­vi­ne.­Komi­si­ja­je­občin­skim­obla­stem­pred­la­ga­la,­da­se­zara­di­ohra­nja­nja­objek­ta­most­zapre
za­pro­met,­obči­na­pa­je­pre­po­ved­zače­la­uve­ljav­lja­ti­avgu­sta 2003.­Zava­ro­va­no­območ­je­1. stop­nje­je
celot­na­zgrad­ba­mostu,­100 me­tr­ski­pas­gor- in­dol­vod­no­od­mostu­ter­prav­toli­ko­širok­prio­bal­ni­pas
(Meh­med … 2005).
ne­ka­te­ri­pri­me­ri­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­kaže­jo­na­nas­pro­tu­jo­ča­si­sta­liš­ča­gle­de­rekon­struk­ci­je­in
obno­ve­na­eni­stra­ni­ter­želje­po­zaš­či­ti­dediš­či­ne­na­dru­gi.­Ko­je­Komi­si­ja­za­ohra­ni­tev­nacio­nal­nih
spo­me­ni­kov­jav­no­obja­vi­la­željo­bosne­in­Her­ce­go­vi­ne,­da­se­most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­uvr­sti­na
unes­cov­sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­je­žen­sko­zdru­že­nje­voj­nih­žrtev­iz­Više­gra­da­čla­nom­Komi­si­je
posla­lo­pismo,­v ka­te­rem­so­izra­zi­li­neo­do­bra­va­nje,­da­bi­bil­most­zna­me­ni­tost­sve­tov­ne­ga­pome­na.
V ča­su­voj­ne­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­med­leto­ma 1992­in 1995­je­bilo­območ­je­Više­gra­da­namreč­pod­vr­že­no­etnič­ne­mu­čiš­če­nju­musli­man­ske­ga­pre­bi­vals­tva.­Srb­ske­para­vo­jaš­ke­eno­te­so­lju­di­prig­na­le­na
most,­jih­poš­ko­do­va­le­ali­ubi­le­ter­jih­vrgle­iz­mostu­v Dri­no.­Tru­pla­žrtev,­ki­so­jih­kasne­je­naš­li,­so
bila­v ve­či­ni­neo­bo­ro­že­ni­civi­li­sti.­S tem­je­bila­ta­arhi­tek­tur­na­moj­stro­vi­na­oskru­nje­na­in­upo­rab­ljena
za­usmr­ti­tev.­Most­šte­vil­nim­musli­ma­nom­sim­bo­li­zi­ra­strah­in­trp­lje­nje,­ki­so­ga­doži­ve­li­med­vojno,
zato­objekt­poj­mu­je­jo­kot­sim­bol­pre­ga­nja­nja,­poni­ža­nja­in­tep­ta­nja­temelj­nih­pra­vic­(Ca­puz­zo­Derko­vić 2010).­Zna­no­je,­da­je­leta 1992­v ne­kaj­mese­cih­umor­je­nih­med 1700­in­3000 mu­sli­man­skih­pre­bi­val­cev
Više­gra­da­vseh­sta­ro­sti,­zato­velja­za­ene­ga­od­deset­naj­več­jih­posa­mič­nih­voj­nih­poko­lov­te­voj­ne.­Zara­di­šte­vil­nih­prič­in­zbra­nih­podat­kov­so­to­doga­ja­nje­poi­me­no­va­li­pokol­v Vi­še­gra­du­(med­mrež­je 12;
med­mrež­je 13;­med­mrež­je 14).­Kljub­nave­de­ne­mu­je­pre­vla­da­lo­mne­nje,­da­je­most­poseb­nost­sve­tov­ne­ga­pome­na,­zato­je­bil­leta 2007­uvrš­čen­na­Sez­nam.
Že­v Stra­te­gi­ji­turiz­ma­Repub­li­ke­Srb­ske­(med­mrež­je 15),­kjer­so­nave­de­ni­naj­po­memb­nej­ši­ele­men­ti­za­raz­voj­turiz­ma­v Vi­še­gra­du,­se­med­naj­po­memb­nej­ši­mi­nava­ja­most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića,
sle­di­jo­pa­mu­še­lik­in­delo­Iva­Andrića,­ozko­tir­na­pro­ga­Više­grad–Mo­kra­Gora­in­topli­ce­Vili­na­vlas.
nuj­ni­ukre­pi,­ki­jih­je­bilo­tre­ba­spre­je­ti­in­so­sestav­ni­del­tega­stra­teš­ke­ga­doku­men­ta­(Stra­te­gi­ja­raz­vo­ja … 2010),­so:
•­ resta­vra­ci­ja­mosta­Meh­med­paše­Soko­lo­vića,­ki­se­je­zače­la­apri­la 2013,­tra­ja­la­pa­bo­pred­vi­do­ma­600dni,
•­ avten­tič­na­ure­di­tev­urba­nih­pro­sto­rov,
•­ ure­di­tev­nasta­ni­tve­nih­objek­tov,
•­ dolo­či­tev­Andrićeve­cone­v Vi­še­gra­du,
•­ vzpo­sta­vi­tev­turi­stič­ne­infra­struk­tu­re­v ce­lot­ni­regi­ji,
•­ ure­di­tev­muze­ja­Iva­Andrića,
•­ revi­ta­li­za­ci­ja­toplic­Vili­na­vlas.
Pred­raz­pa­dom­biv­še­jugo­sla­vi­je­je­bil­Više­grad­zani­mi­vo­tran­zit­no­turi­stič­no­mesto,­saj­leži­na­pro­met­ni­poti­pro­ti­Dubrov­ni­ku­ozi­ro­ma­jadran­skem­mor­ju.­Zara­di­voj­ne­je­sle­dil­močan­padec­šte­vi­la
turi­stov­in­turi­stič­nih­migra­cij,­v zad­njih­letih­pa­se­šte­vi­lo­ponov­no­pove­ču­je.­Šte­vi­lo­regi­stri­ra­nih­turistič­nih­pri­ho­dov­niha,­šte­vi­lo­noči­tev­pa­raste.­Turi­sti­se­v Vi­še­gra­du­zadr­žu­je­jo­pov­preč­no­3–4 dni.­Ana­li­za
pri­hod­kov­občin­ske­ga­pro­ra­ču­na­za­obdob­je 2007–2009­kaže­na­rast,­pro­ra­čun­ska­sreds­tva­za­leto 2009
pa­so­za­36 %­viš­ja­od­leta 2007­(Stra­te­gi­ja­raz­vo­ja … 2010).
V stra­te­gi­ji­turiz­ma­Repub­li­ke­Srb­ske­za­obdob­je 2010–2012­je­nave­de­no,­da­v ob­či­ni­Više­grad­10,1 %
vseh­zapo­sle­nih­dela­v tu­riz­mu­in­gostins­tvu.­na­osno­vi­podat­kov­Repub­liš­ke­ga­zavo­da­za­sta­ti­sti­ko
je­bilo­leta 2008­v ome­nje­ni­obči­ni 24.824 no­či­tev,­kar­jo­uvrš­ča­med­turi­stič­no­niz­ko­raz­vi­te,­saj­je­meja
117
Pri­mož­Gaš­pe­rič
Pre­gled­ni­ca 1:­Turi­stič­ni­pro­met­v ob­či­ni­Više­grad 2002–2009­(Stra­te­gi­ja­raz­vo­ja … 2010).
prihodi
nočitve
leto
skupaj
domači
tuji
skupaj
domači
tuji
2002
2004
2005
2006
2007
2008
2009
7785
7629
8310
7177
6327
5596
7523
6410
5777
7029
5365
4659
4079
4809
1375
1852
1281
1812
1668
1517
2714
19.918
22.050
20.776
19.472
24.299
24.824
27.339
16.579
17.198
18.679
15.172
18.703
18.386
18.643
3339
4852
2097
4300
5596
6438
8696
raz­vi­to­sti­100.000 no­či­tev­let­no.­V is­tem­doku­men­tu­so­nave­de­ni­osnov­ni­prob­le­mi,­ki­zmanj­šu­je­jo­stop­njo­turi­stič­ne­raz­vi­to­sti:­sla­ba­infra­struk­tur­na­ure­di­tev,­skrom­na­turi­stič­na­ponud­ba,­pre­ma­lo­raz­vi­to
mest­no­jedro­z majh­nim­turi­stič­nim­pro­me­tom,­majh­no­šte­vi­lo­name­sti­tve­nih­zmog­lji­vo­sti­viš­je­ga­ran­ga,­sla­ba­ponud­ba­osta­lih­turi­stič­nim­mož­no­sti.­Veli­ko­je­spod­bud­nih­pred­lo­gov,­ki­so­v lu­či­ohra­nja­nja
narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne­lah­ko­dobra­alter­na­ti­va­posa­mez­nim­pose­gom.­V zaš­či­te­nem­pasu­mosta
Meh­med­paše­Soko­lo­vića­je­bila­načr­to­va­na­posta­vi­tev­uprav­ne­zgrad­be­HE­Više­grad.­Grad­nja­je­bila
ustav­lje­na,­tre­nut­no­pa­pre­vla­du­je­mne­nje,­da­bi­na­tem­mestu­ure­di­li­bota­nič­ni­vrt,­v ka­te­rem­bi­rasle tudi
lokal­ne­vrste­rast­lin,­ki­so­pomemb­ne­za­zaš­či­to­biot­ske­raz­no­vrst­no­sti­(Lo­kal­ni­akcio­ni­plan … 2013).
Turi­stom­bi­po­obi­sku­ozi­ro­ma­ogle­du­mostu­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­in­»An­drićgra­da«­lah­ko­ponu­di­li­pre­gled­ni­zem­lje­vid,­ki­bi­na­izvi­ren­način­usmer­jal­obi­sko­val­ce­k og­le­du­osta­lih­zna­me­ni­to­sti,­saj
jih­v oko­li­ci­ne­manj­ka­(med­mrež­je 16).
5 Sklep
Voj­na­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni­je­pusti­la­veli­ke­posle­di­ce­v na­cio­nal­ni­sesta­vi­posa­mez­nih­obmo­čij,
zave­sti­pre­bi­val­cev­ter­(ne)zau­pa­nju­med­tam­žive­či­mi­ljud­mi.­Mini­ti­je­mora­lo­deset­let­je­ali­dve,­da
so­se­spr­te­stra­ni­zave­da­le,­da­je­kul­tur­na­dediš­či­na­del­vseh­tam­žive­čih,­ne­gle­de­na­pri­pad­nost­posa­mez­ne­ stra­ni­ ali­ mikro­lo­ka­ci­jo­ objek­ta.­ Most­ Meh­med­ paše­ Soko­lo­vića­ je­ pri­mer­ pre­ple­ta­ vseh
druž­be­nih­in­poli­tič­nih­vpli­vov­v bo­sni­in­Her­ce­go­vi­ni.­Gle­de­na­vzro­ke­nastan­ka,­lego­in­ime,­most
ne­more­pri­pa­da­ti­le­neko­mu­tem­več­vsem,­pa­naj­bo­to­Više­graj­ča­nom­ali­pa­pre­bi­val­cem­drža­ve­bosne
in­Her­ce­go­vi­ne.­Mor­da­je­teža­va­že­v ide­ji,­da­bi­si­ga­lah­ko­kdo­lastil.­Mar­ni­nje­go­va­naj­več­ja­odli­ka,
ki­jo­tako­lepo­opi­še­Ivo­Andrić­v svo­jem­roma­nu,­prav­nje­gov­obstoj,­saj­je­tihi­opa­zo­va­lec,­ki­želi­pove­zo­va­ti,­ne­gle­de­na­upo­rab­ni­kov­stan,­veroiz­po­ved­ali­narod­no­pri­pad­nost?­S spre­jet­jem­temelj­ne­ga
poslans­tva­mostu­kot­objek­ta­s tako­boga­to­zgo­do­vi­no,­kot­jo­ima­prav­ta­most­ter­v po­ve­za­vi­z os­ta­li­mi­narav­ni­mi­in­kul­tur­no-zgo­do­vin­ski­mi­bise­ri­Više­gra­da­poten­cial­za­raz­voj­turiz­ma­ni­vpraš­ljiv.
6 Viri in literatura
bal­ko­vec,­b. 1997:­Meh­med­paša­Soko­lo­vić­(1505/06–1579) –­Veli­ki­Vezir­iz­bosne.­Slo­ven­ska­voj­ska 148.
Ljub­lja­na.
ba­jac,­V.­2012:­Hamam­bal­ka­ni­ja.­Ljub­lja­na.
bi­ba­no­vić,­Z.­2011:­Kul­tur­no­histo­rij­ske­i­pri­rod­ne­vri­jed­no­sti­i­autoh­to­ni­bren­di­ra­ni­proi­zvo­di­pre­ko­gra­nič­nog­ područ­ja­ biH­ i­ CG­ u­ služ­bi­ pri­vred­nog­ raz­vo­ja­ pre­ko­gra­nič­ne­ regi­je.­ Pro­je­kat
118
Most­Meh­med­paše­Soko­lo­vića­in­turi­zem
pre­ko­gra­nič­ne­sarad­nje:­Raz­voj­turi­stič­kog­iti­ne­re­ra­u­pre­ko­gra­nič­noj­obla­sti­između­bosne­i­Her­ce­go­vi­ne­ i­ Crne­ Gore.­ Med­mrež­je:­ http://www.iti­ne­re­ri.com/ak­tuel­no­sti/sli­ke/Ma­te­ri­jal%20za%
20se­mi­nar%20u%20Sa­ra­je­vu.pdf­(30. 5. 2013).
bole,­D.,­Pipan,­P.,­Komac,­b.­2013:­Cul­tu­ral­values­and­sustai­nab­le­rural­deve­lop­ment:­A brief­intro­duc­tion.­Acta­Geo­grap­hi­ca­Slo­ve­ni­ca­53-2.­Ljub­lja­na.
Ca­puz­zo­Der­ko­vić,­n.­2010:­Dea­ling­With­the­Past:­The­Role­of­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­Pre­ser­va­tion­and
Monu­ments­ in­ a Post-Conf­lict­ Society.­ World­ Heri­ta­ge­ and­ Cul­tu­ral­ Diver­sity.­ Med­mrež­je:
http://www.unes­co.de/fi­lead­min/me­dien/Do­ku­men­te/bib­liot­hek/world_he­ri­ta­ge_and_cul­tu­ral
_diver­sity.pdf­(30. 5. 2013).
Če­lić,­D.,­Muje­zi­no­vić,­M. 1998:­Sta­ri­mosto­vi­u­bosni­i­Her­ce­go­vi­ni.­Sara­je­vo.
Lo­kal­ni­akcio­ni­plan­za­bio­di­ver­zi­tet­opšti­ne.­2013.­Med­mrež­je:­http://see­bap.com/con­tent­Docs/sr/
49872_bah_vi­se­grad.pdf­(10. 6. 2013).
Med­mrež­je 1:­http://www.ar­heo-ama­te­ri.rs/2012/06/is­to­ri­ja/sred­nji_vek/ca­ri­grad­ski-drum/­(14. 6. 2013).
Med­mrež­je 2:­ http://www.sa-c.net/in­dex.php/com­po­nent/k2/item/1010-er­vin-kur­to-di­plom­skimagistarski-rad.html­(14. 6. 2013).
Med­mrež­je 3:­ http://www.bes­plat­ni­se­mi­nar­ski­ra­do­vi.com/IS­TO­RI­jA/Meh­med-pasa-So­ko­lo­vic.htm
(14. 6. 2013).
Med­mrež­je 4:­http://sl.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Meh­med_Pa%C5%A1a_So­ko­lo­vi%C4%87­(14. 6. 2013).
Med­mrež­je 5:­http://sl.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Mi­mar_Si­nan­(13. 6. 2013).
Med­mrež­je 6:­ http://www.bes­plat­ni­se­mi­nar­ski­ra­do­vi.com/KnjIZEVnOST/na-Dri­ni-cu­pri­ja.htm
(14. 6. 2013).
Med­mrež­je 7:­http://sl.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Most_Meh­med_Pa%C5%A1e_So­ko­lo­vi%C4%87a­(15. 6. 2013).
Med­mrež­je 8:­http://bs.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Ad­mi­ni­stra­tiv­na_pod­je­la_bo­sne_i_Her­ce­go­vi­ne­(7. 6. 2013).
Med­mrež­je 9:­http://www.os­ce­bih.org/dej­ton­ski_mi­rov­ni_spo­ra­zum/bS/home.htm­(7. 6. 2013).
Med­m rež­j e 10:­ http://www.fu­z ip.gov.ba/up­l oa­d ed/gi­ljo­t i­n a/uRb.EKO.InSP/Pro­ure/Za­ko­n i/
ZAKOn~1E.PDF­(7. 6. 2013).
Med­mrež­je 11:­http://www.kar­ta­bih.com/tag/vi­se­grad/­(10. 6. 2013).
Med­mrež­je 12:­http://hr.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Po­kolj_u_Vi%C5%A1egra­du­(6. 6. 2013).
Med­mrež­je 13:­http://ge­no­ci­dein­vi­se­grad.word­press.com/2009/02/20/list-of-vi­se­grad-ge­no­ci­de-victims/
(16. 6. 2013).
Med­mrež­je 14:­ http://iwpr.net/sr/re­port-news/vi%C5%A1egrad-na-va­si­lje­vi%C4%87evom-tra­gu
(16. 6. 2013).
Med­mrež­je 15:­ http://lak­ta­si­tu­ri­zam.org/sajt/doc/Za­kon­ska-re­gu­la­ti­va/Stra­te­gi­ja_raz­vo­ja_tu­riz­ma_
u_RS_od_­2010­-2020.pdf­(14. 1. 2014).
Med­mrež­je 16:­http://058.ba/2013/05/ko­li­ko-je-vi­se­grad-spre­man-za-sve-veci-broj-tu­ri­sta­(11. 6. 2013).
Meh­med­paša­Soko­lo­vić­brid­ge,­Više­grad,­bosnia­and­Her­ze­go­vi­na.­Pre­li­mi­nary­tech­ni­cal­asses­sment
of­the­arc­hi­tec­tu­ral­and­arc­ha­eo­lo­gi­cal­heri­ta­ge­in­South­East­Euro­pe.­Sara­je­vo. 2005.
na­me­tak,­A. 1939:­Islam­ski­kul­tur­ni­spo­me­ni­ci­tur­skog­perio­da­u­bosni­i­Her­ce­go­vi­ni.­Sara­je­vo.
na­red,­j.,­Erhar­tič,­b.,­Raz­pot­nik­Visko­vić,­n. 2013:­Inc­lu­ding­deve­lop­ment­topics­in­a cul­tu­ral­heritage
mana­ge­ment­plan:­Mer­cury­heri­ta­ge­in­Idri­ja.­Acta­Geo­grap­hi­ca­Slo­ve­ni­ca,­Spe­cial­issue­SyCuLTour 2013.
Ljub­lja­na.
Stra­te­gi­ja­raz­vo­ja­opšti­ne­Više­grad 2011–2016.­Socio-eko­nom­ska­ana­li­za.­Pri­jed­log­načr­ta. 2010.­Med­mrež­je:­ http://www.op­sti­na­vi­se­grad.com/Do­ku­men­ti/PDF/So­cio-eko­nom­ska%20ana­li­za.pdf
(17. 6. 2013).
Šmid­Hri­bar,­M.,­Ledi­nek­Lozej,­Š. 2013:­The­role­of­iden­tif­ying­and­mana­ging­cul­tu­ral­values­in­rural
deve­lop­ment.­Acta­Geo­grap­hi­ca­Slo­ve­ni­ca­53-1.­Ljub­lja­na.
Vuč­ko­vić,­R. 1983:­Andrić,­Ivo.­Enci­klo­pe­di­ja­jugo­sla­vi­je 1.­Zagreb.
119
120
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­121–127,­Ljubljana­2014
KULTURNA POKRAJINA OB NEŽIDERSKEM JEZERU
Peter Repolusk
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
pe­ter.re­po­[email protected]
UDK:­911.53:719(436+439)
IZVLEČEK
Kulturna pokrajina ob Nežiderskem jezeru
Pris­pe­vek­obrav­na­va­pri­mer­varo­va­nja­in­uprav­lja­nja­s kul­tur­no­dediš­či­no­na­pri­me­ru­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­ob­Neži­der­skem­jeze­ru.­Območ­je­je­raz­de­lje­no­na­avstrij­ski­in­madžar­ski­del,­kar­ter­ja­med­na­rod­no
sode­lo­va­nje­na­insti­tu­cio­nal­ni­in­stro­kov­ni­rav­ni.­Izbra­no­območ­je­zdru­žu­je­varo­va­nje­narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ki­sta­zara­di­tra­di­cio­nal­ne­kme­tij­ske­usme­ri­tve­med­seboj­tesno­pre­ple­te­ni.­V pris­pev­ku
so­opi­sa­ni­zgo­do­vi­na­in­zna­čil­no­sti­območ­ja,­raz­voj­varo­va­nja­dediš­či­ne,­struk­tu­ra­doku­men­ta­ci­je­za­zaš­či­te­no­območ­je­in­oce­na­pome­na­dediš­či­ne­za­sve­tov­no­dediš­či­no,­kot­so­jo­opre­de­li­li­načr­to­val­ci.
KLJUČNE­BESEDE
Ne­ži­der­sko­jeze­ro,­narav­na­dediš­či­na,­kul­tur­na­dediš­či­na,­kul­tur­na­pokra­ji­na,­med­na­rod­no­sode­lo­va­nje
ABSTRACT
The cultural landscape along Lake Neusiedl
This­artic­le­exa­mi­nes­cul­tu­ral­heri­ta­ge­pro­tec­tion­and­mana­ge­ment­based­on­a case­study­of­the­cul­tu­ral
lands­ca­pe­along­Lake­Neu­siedl.­The­area­is­divi­ded­into­Austrian­and­Hun­ga­rian­parts,­which­requi­res
inter­na­tio­nal­coo­pe­ra­tion­at­the­insti­tu­tio­nal­and­pro­fes­sio­nal­levels.­The­area­selec­ted­com­bi­nes­pro­tec­tion­of­natu­ral­and­cul­tu­ral­heri­ta­ge,­which­are­clo­sely­inter­con­nec­ted­becau­se­of­the­tra­di­tio­nal­far­ming
orien­ta­tion.­The­artic­le­des­cri­bes­the­history­and­cha­rac­te­ri­stics­of­the­area,­the­deve­lop­ment­of­heri­ta­ge
pro­tec­tion,­the­struc­tu­re­of­docu­men­ta­tion­for­the­pro­tec­ted­area,­and­an­asses­sment­of­the­impor­tan­ce­of
this­heri­ta­ge­for­world­heri­ta­ge,­as­defi­ned­by­the­plan­ners.
KEY­WORDS
Lake­Neu­siedl,­natu­ral­heri­ta­ge,­cul­tu­ral­heri­ta­ge,­cul­tu­ral­lands­ca­pe,­inter­na­tio­nal­coo­pe­ra­tion
121
Pe­ter­Repo­lusk
1 Opis in zgodovina območja
Ob­moč­je­neži­der­ske­ga­jeze­ra­(nemš­ko­Neu­sied­ler­see,­madžar­sko­Fertö)­je­bilo­osem­tisoč­le­tij­območ­je­sre­če­va­nja­in­sti­ka­nja­raz­lič­nih­kul­tur.­To­se­odra­ža­tudi­v raz­no­li­ko­sti­kul­tur­ne­pokra­ji­ne,­ki­je­rezul­tat
sim­bio­ze­med­narav­ni­mi­sesta­vi­na­mi­oko­lja­in­člo­ve­ko­vi­mi­dejav­nost­mi.­Spe­ci­fič­na­rural­na­arhi­tektu­ra­in­urba­ni­zem­ter­pala­če­iz­18. in­19. sto­let­ja­doda­ja­ta­območ­ju­tudi­šte­vil­ne­kul­tur­ne­vse­bi­ne.­nave­de­ne
zna­čil­no­sti­so­bile­argu­men­ti­za­uvr­sti­tev­območ­ja­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­in­sicer­v ka­te­go­ri­jo­člo­ve­ko­ve­dejav­no­sti/kul­tur­na­pokra­ji­na.
Ob­moč­je­neži­der­ske­ga­jeze­ra­in­oko­li­ce­je­izje­men­pri­mer­tra­di­cio­nal­ne­struk­tu­re­nase­lij­in­rabe
tal­kot­ele­men­tov­traj­nost­ne­ga­člo­ve­ko­ve­ga­kul­tur­ne­ga­delo­va­nja.­Današ­nji­izgled­in­zna­čil­no­sti pokra­ji­ne­so­rezul­tat­tisoč­let­ja­tra­ja­jo­če­rabe­tal,­ki­sta­ji­daja­la­ton­pred­vsem­živi­no­re­ja,­vino­grad­niš­tvo­in
vinars­tvo.­V tem­pogle­du­se­nobe­na­dru­ga­evrop­ska­pri­je­zer­ska­pokra­ji­na­ne­more­pri­mer­ja­ti­z oko­li­co­neži­der­ske­ga­jeze­ra.
Cen­ter­območ­ja­je­sred­nje­veš­ko­mesto­Rust.­urba­ni­stič­no­in­arhi­tek­tur­no­podo­bo­je­obli­ko­val­stik
med­urba­nim­in­rural­nim­gos­po­dars­tvom.­Mest­no­in­pode­žel­sko­pre­bi­vals­tvo­se­je­v na­se­lju­zli­va­lo,
saj­se­je­Rust­raz­vi­jal­pred­vsem­pod­vpli­vom­raz­vo­ja­kme­tij­skih­dejav­no­sti.­Rust­je­bil­že­zgo­daj­v sred­nje­veš­ki­zgo­do­vi­ni­naj­po­memb­nej­še­nase­lje­urba­ne­ga­zna­ča­ja­na­pri­je­zer­skem­območ­ju.
ne­ži­der­sko­jeze­ro­leži­med­Alpa­mi­in­Panon­sko­niži­no­na­območ­ju­dveh­držav,­Avstri­je­in Madžar­ske.­jeze­ro­je­v na­pre­du­jo­či­fazi­sedi­men­ta­ci­je,­niža­nja­glo­bi­ne­in­obda­no­z ob­sež­ni­mi­povr­ši­na­mi
obvod­ne­ga­rast­ja.­Prib­liž­no­500 let­so­na­jeze­ru­in­v ne­po­sred­ni­oko­li­ci­pote­ka­la­obsež­na­vod­na­dela,
ki­so­spre­mi­nja­la­hidro­loš­ki­režim.­V 19. sto­let­ju­je­regu­la­ci­ja­vodo­to­ka­Hanság­jeze­ro­odre­za­la­od­nje­go­vih­slad­ko­vod­nih­barij.­Po­letu 1912­so­z je­zo­vi­na­juž­ni­stra­ni­jeze­ra­ome­ji­li­prej­pogo­ste­poplave.
V raz­vo­ju­jeze­ra­in­nje­go­ve­oko­li­ce­lah­ko­opre­de­li­mo­dve­pomemb­ni­zgo­do­vin­ski­obdob­ji:
•­ od­okrog­6000 pred­našim­štet­jem­do­usta­no­vi­tve­madžar­ske­drža­ve­v 11. sto­let­ju,
•­ od­11. sto­let­ja­do­danes.
Ob­moč­je­kul­tur­ne­dediš­či­ne­je­bilo­od­10. sto­let­ja­pa­do­kon­ca­prve­sve­tov­ne­voj­ne­madžar­sko­ozem­lje,­spr­va­etnič­no­pred­vsem­madžar­sko,­kasne­je­meša­no.­Stal­no­nase­lje­ni­pre­bi­val­ci­neo­lit­ske­kul­tu­re
so­arheo­loš­ko­doku­men­ti­ra­ni­od­6. ti­soč­let­ja­pred­našim­štet­jem.­naj­več­nase­lij­je­bilo­ob­juž­nih­oba­lah­jeze­ra.­Eko­nom­ska­osno­va­lokal­ne­ga­pre­bi­vals­tva­je­bila­zasno­va­na­na­živi­no­re­ji.­Izde­la­va­žele­za
se­je­pri­če­la­pred­prib­liž­no­4000 leti.­Lokal­na­kul­tu­ra­je­bila­v tr­gov­skih­sti­kih­s so­sed­nji­mi,­trgo­va­li­pa
so­tudi­z bolj­odda­lje­ni­mi­območ­ji,­saj­je­neži­der­sko­jeze­ro­leža­lo­ob­jan­tar­je­vi­poti.­Od­7. sto­let­ja­pred
našim­štet­jem­so­bile­oba­le­jeze­ra­gosto­nase­lje­ne,­v za­čet­ku­z ljuds­tvom,­ki­je­sodi­lo­v hal­štat­sko­kul­tu­ro­zgod­nje­želez­ne­dobe,­dina­mi­čen­demo­graf­ski­raz­voj­pa­se­je­nada­lje­val­tudi­v an­tič­nem­obdob­ju.
V sko­raj­vseh­nase­ljih­okrog­jeze­ra­so­arheo­lo­gi­odkri­li­ostan­ke­rim­skih­vil.­Rim­ska­nadob­last­se­je­kon­ča­la­pro­ti­kon­cu­4. sto­let­ja.­Sle­di­lo­je­obdob­je,­ko­so­za­kraj­ši­čas­pri­ha­ja­la­nomad­ska­ljuds­tva.­nekaj
več­poli­tič­ne­sta­bil­no­sti­je­pome­ni­la­šele­usta­no­vi­tev­Avar­ske­ga­kra­ljes­tva­v 9. sto­let­ju.­Madža­ri­so­območ­je­ osvo­ji­li­ in­ pose­li­li­ okrog­ leta 900.­ Moč­nej­še­ pri­se­lje­va­nje­ nemš­ke­ga­ pre­bi­vals­tva­ se­ je­ pri­če­lo
v 13. sto­let­ju­(med­mrež­je 1).
Os­no­va­današ­nje­ga­nasel­bin­ske­ga­omrež­ja­je­nasta­la­v 12. in­13. sto­let­ju.­Gos­po­dar­ski­raz­cvet­se
je­pri­čel­po­letu 1277,­ko­je­bilo­pre­bi­vals­tvo­oproš­če­no­šte­vil­nih­davč­nih­daja­tev.­Gos­po­dars­tvo­je­teme­lji­lo­na­izvo­zu­živi­ne­in­vina.­Mesto­Rust­je­posta­lo­pomemb­no­vinar­sko­sre­diš­če­in­sre­diš­če­trgo­va­nja
z vi­nom­v tem­delu­Evro­pe.­Tatar­ske­inva­zi­je­v 13. sto­let­ju­območ­ja­niso­pri­za­de­le.­Sta­bi­len­raz­voj­je
bil­zna­či­len­za­celo­ten­sred­nji­vek,­konec­16. sto­let­ja­pa­ga­je­zmo­ti­la­turš­ka­osvo­ji­tev.
Po­pre­go­nu­Tur­kov­in­zara­di­nevar­no­sti­novih­inva­zij­se­je­že­v 16. sto­let­ju­pri­če­la­arhi­tek­tur­na­in
urba­ni­stič­na­obno­va,­ko­je­bilo­mesto­Rust­utr­je­no­z ob­zid­jem­in­pri­pa­da­jo­či­mi­obramb­ni­mi­stav­ba­mi.­Obramb­ni­siste­mi­so­bili­zgra­je­ni­tudi­v manj­ših­vaš­kih­nase­ljih.­V 18. in­19. sto­let­ju­se­je­pri­če­la
nova­grad­be­na­faza.­Tedaj­se­je­uve­lja­vi­la­današ­nja­pode­žel­ska­arhi­tek­tu­ra,­nasta­lo­pa­je­tudi­več­palač.
Dve­pala­či,­pala­ča­mest­ne­ga­okrož­ja­nagy­cenk­in­pala­ča­Fertöd­sta­vklju­če­ni­v je­dr­no­območ­je­zaš­či­te­ne­dediš­či­ne,­čeprav­leži­ta­izven­vpliv­ne­ga­območ­ja.­Pala­ča­Száchen­yi­na­juž­ni­stra­ni­jeze­ra­ima­baroč­ni
122
Kul­tur­na­pokra­ji­na­ob­neži­der­skem­jeze­ru
park­iz­17. in­angleš­ki­park­iz­18. sto­let­ja.­Pala­ča­Fertöd­Esterházy­je­bila­naj­po­memb­nej­ša­madžar­ska
pala­ča­v 18. sto­let­ju,­zgra­je­na­po­vzo­ru­Ver­sail­le­sa.­Tam­je­nekaj­časa­delo­val­skla­da­telj­josef­Haydn.
Ko­nec­19. in­v za­čet­ku­20. sto­let­ja­se­je­območ­je­pove­za­lo­z že­lez­ni­co,­oprav­lje­nih­pa­je­bilo­tudi
več­hidro­teh­nič­nih­pro­jek­tov.­Po­prvi­sve­tov­ni­voj­ni­je­jeze­ro­in­oko­liš­ka­nase­lja­nova­poli­tič­na­meja
raz­de­li­la­na­avstrij­ski­in­madžar­ski­del.­Do­dejan­ske­loči­tve­pre­bi­vals­tva­pa­je­pri­pe­lja­la­šele­želez­na
zave­sa­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­(med­mrež­je 1).
2 Ustanovitev in obseg objekta
Kul­tur­na­pokra­ji­na­ob­neži­der­skem­jeze­ru­je­bila­vpi­sa­na­v unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne
leta 2001.­Pro­jekt­sta­stro­kov­no­in­sve­to­val­no­pod­pr­li­med­na­rod­ni­usta­no­vi­ICOMOS­in­IuCn.­Objekt
obse­ga­enot­no­območ­je­v dveh­drža­vah,­na­obmej­nem­območ­ju­med­Avstri­jo­in­Madžar­sko.­Avstrij­ski­del­sodi­v zvez­no­deže­lo­Gra­diš­čan­sko,­madžar­ski­pa­v okrož­je­Györ-Mo­son-So­pron.
Av­strij­ski­del­obse­ga­neu­sied­ler­See-See­win­kel­Ram­sar­wet­land,­pri­unes­cu­kla­si­fi­ci­ran­kot­bios­fer­ski­rezer­vat­in­histo­rič­no­sre­diš­če­mesta­Rust.­Vpliv­no­območ­je­pred­stav­lja­celot­no­območ­je narav­ne­ga
rezer­va­ta­in­del­nacio­nal­ne­ga­par­ka­neu­sied­ler­See-See­win­kel.
Ma­džar­ski­ del­ sestav­lja­jo­ celot­no­ območ­je­ nacio­nal­ne­ga­ par­ka­ Fertö-Hanság,­ jedro­ nase­lja
Fertörákos­ter­zaš­či­te­ni­histo­rič­ni­loka­ci­ji­palač­Száchen­yi­in­Esterházy.­Vpliv­no­območ­je­pred­stav­lja­jo­peri­fer­na­območ­ja­sosed­njih­nase­lij.
je­dro­zaš­či­te­ne­ga­območ­ja­meri­524 km2,­vpliv­no­območ­je­pa­še­dodat­nih­401 km2 (The­World­Heri­ta­ge … 2000).
Hrb­te­ni­co­zaš­či­te­ne­ga­območ­ja­pred­stav­lja­jo­tako­narav­ne­kot­kul­tur­ne­pokra­jin­ske­sesta­vi­ne:
•­ flo­ra­in­rast­lins­tvo,­pred­vsem­spe­ci­fič­ne­združ­be­in­eko­si­ste­mi­pove­za­ni­z mo­kriš­či,­trstiš­či,­zasla­nje­ni­mi­prst­mi­in­trav­niš­ko­vege­ta­ci­jo,
•­ živals­tvo­s pou­dar­kom­na­obvod­nih­pti­cah,
•­ urba­ni­stič­ne­in­arhi­tek­tur­ne­zna­čil­no­sti­pode­žel­skih­nase­lij,
•­ histo­rič­no­jedro­avstrij­ske­ga­mesta­Rust,
•­ histo­rič­no­jedro­madžar­ske­ga­mesta­Fertörákos,
•­ urba­ni­stič­ni­kom­plek­si­palač­na­madžar­ski­stra­ni­meje.
uvod­v ob­li­ko­va­nje­zaš­či­te­ne­ga­območ­ja­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­je­v ob­sež­nih­zaš­či­te­nih­narav­nih­povr­ši­nah­na­obeh­stra­neh­meje.­na­tem­vse­bin­skem­področ­ju­je­tudi­priš­lo­do­sode­lo­va­nja­usta­nov­iz­obeh
držav.
na­rod­ni­park­neži­der­ske­ga­jeze­ra­obse­ga­okrog­300 km2 in­sega­v obe­drža­vi.­Madžar­ski­del­par­ka­je­nastal­leta 1991,­avstrij­ski­pa­leta 1993.­V eno­ten­park­sta­se­zdru­ži­la­leta 1994.­Park­delu­je­po
enot­nih­prin­ci­pih­šči­te­nja­in­uprav­lja­nja­ne­gle­de­na­orga­ni­za­cij­ske­raz­li­ke­v struk­tu­ri­poli­tič­ne­ga­odlo­ča­nja­med­obe­ma­drža­va­ma.­uspe­šnost­delo­va­nja­je­potr­di­la­tudi­pode­li­tev­nagra­de­EuROPARC­za
leto 2003.­K sta­bil­no­sti­eko­si­ste­mov­in­tra­di­cio­nal­ne­rabe­tal­je­veli­ko­pri­po­mo­glo,­da­so­bila­obsež­na
zem­ljiš­ča­v la­sti­ple­miš­kih­dru­žin­Esterházy,­Száchen­yi­in­Habs­burg.
Zaš­či­ta­narav­ne­ga­oko­lja­na­avstrij­ski­stra­ni­je­bila­vzpo­stav­lje­na­leta 1965,­na­madžar­ski­pa­leta 1977.
Prve­ide­je­o ob­li­ko­va­nju­bios­fer­skih­rezer­va­tov­pa­so­se­poja­vi­le­že­kma­lu­po­letu 1930.­Med­dr­žav­no
sode­lo­va­nje­pri­reše­va­nju­nara­vo­vars­tve­nih­in­vodar­skih­pose­gov­sega­že­v pet­de­se­ta­leta 20. sto­let­ja.
Potre­bo­po­tem­so­nare­ko­va­le­hidro­loš­ke­zna­čil­no­sti­neži­der­ske­ga­jeze­ra.­jeze­ro­po­povr­ši­ni­meri­315 km2,
nje­go­vo­vodoz­bir­no­območ­je­pa­le­1300 km2.­na­vod­no­bilan­co­jeze­ra­vpli­va­jo­pred­vsem­izh­la­pe­va­nje­in­pada­vi­ne,­vlo­ga­pri­to­kov­je­majh­na,­še­pose­bej­po­že­ome­nje­nih­hidro­regu­la­cij­skih­pose­gih.­Da
bi­sta­bi­li­zi­ra­li­vodo­staj­jeze­ra,­so­že­leta 1900­zgra­di­li­kanal,­ki­pove­zu­je­neži­der­sko­jeze­ro­z reko­Rabo.
Kanal­je­v ce­lo­ti­na­madžar­ski­stra­ni,­80 %­jeze­ra­pa­leži­v Av­stri­ji.­To­je­spod­bu­di­lo­bila­te­ral­no­sode­lo­va­nje­pri­uprav­lja­nju­z je­ze­rom,­ki­je­bilo­insti­tu­cio­na­li­zi­ra­no­že­leta 1956.­Sode­lo­va­nje­pri­varo­va­nju
narav­ne­ga­oko­lja­je­bilo­tedaj­obrob­ne­ga­pome­na,­pri­ha­ja­lo­je­le­do­izme­nja­ve­znans­tve­nih­podat­kov.
123
Pe­ter­Repo­lusk
PRIMOŽ­PIPAN
Do­prvih­urad­nih­sti­kov­s so­de­lo­va­njem­poli­tič­nih­insti­tu­cij­iz­obeh­držav­je­priš­lo­v le­tih 1970,­1973
in 1987,­ko­je­posto­po­ma­dozo­re­va­la­ide­ja­obli­ko­va­nja­čez­mej­ne­ga­narav­ne­ga­rezer­va­ta.
Po­usta­no­vi­tvi­skup­ne­ga­narod­ne­ga­par­ka­leta 1994­je­bila­nasled­nja­raz­voj­na­stop­nja,­ki­je­zelo­pos­pe­ši­la­čez­mej­no­sode­lo­va­nje,­uvr­sti­tev­območ­ja­jeze­ra­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dedi­ši­ne.­Ključ­ni
meto­do­loš­ki­okvir­je­bil­postav­ljen­leta 2004­z ob­li­ko­va­njem­skup­ne­ga­uprav­ljal­ske­ga­načr­ta­za­narav­ne­in­druž­be­ne­dano­sti­območ­ja­(Diehl­in­Lang 2008).
Zelo­natan­čen­usta­no­vi­tve­ni­doku­ment­vse­bu­je­stan­dard­na­poglav­ja,­ki­jih­pred­vi­de­va­meto­do­logija
unes­ca­(The­World­Heri­ta­ge … 2000):
•­ iden­ti­fi­ka­ci­ja­zaš­či­te­ne­ga­narav­no-kul­tur­ne­ga­kom­plek­sa­(ob­seg,­lega),
•­ ute­me­lji­tev­vpi­sa­območ­ja­v sve­tov­no­dediš­či­no,
•­ opis­območ­ja­(na­rav­ne,­druž­be­ne­in­gos­po­dar­ske­zna­čil­no­sti,­zgo­do­vin­ski­raz­voj),
•­ uprav­lja­nje­z de­diš­či­no,
•­ dejav­ni­ki,­ki­bi­lah­ko­v pers­pek­ti­vi­nega­tiv­no­delo­va­li­na­raz­voj­območ­ja,
•­ moni­to­ring,
•­ doku­men­ta­ci­ja,­pove­za­na­z uprav­lja­njem­objek­ta.
Ključ­ni­del­doku­men­ta­je­name­njen­uprav­lja­nju­z ob­moč­jem,­pou­dar­je­ne­so­nasled­nje­vse­bi­ne:
•­ last­niš­tvo­nepre­mič­nin,
•­ prav­ni­sta­tus­območ­ja,
•­ zaš­čit­ni­ukre­pi­in­nači­ni­nji­ho­ve­ga­izva­ja­nja,
•­ opre­de­li­tev­agen­cij­in­odgo­vor­nih­oseb,­pri­stoj­nih­za­uprav­lja­nje­z ob­moč­jem,
•­ opre­de­li­tev­območ­ja­(ob­se­ga),­na­kate­rem­se­posa­mič­ni­ukre­pi­izva­ja­jo,
•­ opre­de­li­tev­načr­to­val­skih­doku­men­tov,­rele­vant­nih­za­raz­voj­območ­ja,
•­ viri­in­raven­finan­ci­ra­nja,
Sli­ka 1:­Neži­der­sko­jeze­ro.
124
Kul­tur­na­pokra­ji­na­ob­neži­der­skem­jeze­ru
•­ opre­de­li­tev­nači­nov­in­usta­nov,­ki­skr­bi­jo­za­izo­bra­že­va­nje­stro­kov­ne­ga­kadra,­ude­le­že­ne­ga­pri­načrto­va­nju,­zaš­či­ti­in­uprav­lja­nju­območ­ja,
•­ opre­de­li­tev­infra­struk­tu­re,­name­nje­ne­obi­sko­val­cem­in­način­vode­nja­sta­ti­sti­ke­obi­sko­val­cev,
•­ vse­bi­na­uprav­ljal­ske­ga­načr­ta­območ­ja­in­izja­va­o skup­nih­ciljih­ter
•­ opre­de­li­tev­potreb­ne­stro­kov­ne­in­teh­nič­ne­oprem­lje­no­sti­uprav­ljal­cev­območ­ja­(us­ta­nov­in­zaposle­ne­ga­oseb­ja).
3 Upravljalski načrt za območje in vloga lokalne naravne in kulturne
dediščine v okviru svetovne dediščine
Leta 2004­je­bil­spre­jet­uprav­ljal­ski­načrt­za­zaš­či­te­no­območ­je­(The­World­Heri­ta­ge … 2000),­ki
vse­bu­je­poglav­ja:
•­ cilji,­namen­in­pomen­uprav­ljal­ske­ga­načr­ta,
•­ opis­objek­ta­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­vključ­no­z oce­no­nje­go­ve­ga­pome­na­v kon­tek­stu­sve­tov­ne­dediš­čine,
•­ prav­ni­kon­tekst­uprav­ljal­ske­ga­načr­ta,
•­ obsto­je­ča­načr­to­val­ska­mre­ža,­vklju­če­ne­poli­tič­ne­usta­no­ve,­cilji­načr­to­va­nja­in­akcij­ski­načr­ti­za­varo­va­nje­dediš­či­ne,
•­ vlo­ga­turiz­ma­(nje­go­vi­učin­ki­na­območ­je,­turi­stič­na­infra­struk­tu­ra,­pre­živ­lja­nje­pro­ste­ga­časa­in­trans­port­na­infra­struk­tu­ra,­pro­gra­mi­in­opti­mal­no­šte­vi­lo­obi­sko­val­cev),
•­ opre­de­li­tev­nači­nov­imple­men­ti­ra­nja­uprav­ljal­ske­ga­načr­ta,
•­ opre­de­li­tev­potre­be­po­red­ni­revi­zi­ji­načr­to­val­skih­pose­gov­in­oce­na­vlo­ge­sta­tu­sa­območ­ja­za­dnevno
živ­lje­nje­lokal­ne­ga­pre­bi­vals­tva,
•­ doku­men­ta­ci­ja.
V dru­gem­poglav­ju­načr­ta­so­opre­de­lje­ne­temelj­ne­zna­čil­no­sti­zava­ro­va­ne­ga­območ­ja,­ki­upra­vi­ču­je­jo­uvr­sti­tev­območ­ja­v Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne:
•­ oko­li­ca­neži­der­ske­ga­jeze­ra­je­naj­bolj­zahod­no­step­sko­območ­je­v Evra­zi­ji,
•­ na­območ­ju­See­win­kel­so­obsež­ne­povr­ši­ne­zasla­nje­nih­prsti,
•­ rast­lins­tvo­in­živals­tvo­ozna­ču­je­stik­alp­skih­in­panon­skih­ele­men­tov,
•­ tra­di­cio­nal­no­kme­tij­sko­gos­po­dars­tvo­ohra­nja­šte­vil­ne­rast­lin­ske­in­žival­ske­vrste,
•­ sožit­je­narav­ne­ga­in­člo­ve­ko­ve­ga­delo­va­nja­pri­ohra­nja­nju­narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne,
•­ kul­tur­no­pokra­ji­no­so­obli­ko­va­le­tri­raz­lič­ne­etnič­ne­sku­pi­ne­(Ma­dža­ri,­nem­ci,­Gra­diš­čan­ski­Hrvati),
•­ sto­let­ja­tra­ja­jo­ča­social­no,­kul­tur­no­in­gos­po­dar­sko­homo­ge­na­pokra­ji­na­ne­gle­de­na­med­dr­žav­no
raz­de­lje­nost,
•­ sto­let­ja­tra­ja­jo­ča­kon­ti­nui­te­ta­siste­mov­rabe­tal,
•­ bogas­tvo­arheo­loš­kih­naj­dišč,­ki­izka­zu­je­jo­zapo­red­nost­več­civi­li­za­cij­na­območ­ju,
•­ geo­loš­ke,­mine­ra­loš­ke­in­estet­ske­zani­mi­vo­sti,
•­ boga­ta­arhi­tek­tur­na­dediš­či­na­pode­že­lja,­ki­je­v te­sni­pove­za­vi­tra­di­cio­nal­ni­mi­dejav­nost­mi­in­obli­ka­mi­rabe­tal,
•­ šte­vil­ni­pomemb­ni­zgo­do­vin­ski­spo­me­ni­ki,
•­ pose­bej­dra­go­ce­na­etno­graf­ska­dediš­či­na.
Do­ku­ment­opre­de­lju­je­pomen­zava­ro­va­ne­ga­območ­ja­na­več­vse­bin­skih­nivo­jih.­Splošni pomen
območ­ja­je­v nje­go­vi­veli­ki­narav­ni­in­kul­tur­ni­pestro­sti.­To­velja­za­geo­loš­ko­in­geo­mor­fo­loš­ko­struk­tu­ro,­rast­lins­tvo,­živals­tvo­in­kli­mat­ske­zna­čil­no­sti.­Območ­je­pred­stav­lja­nara­ven­stik­med­alp­skim­in
panon­skim­območ­jem,­samo­po­sebi­pa­je­tudi­naj­bolj­zahod­no­leže­če­step­sko­območ­je­v Evro­pi.­Območ­je­je­stič­no­tudi­v et­nič­nem­in­etno­graf­skem­smi­slu,­saj­ga­pose­lju­je­jo­tri­etnič­ne­sku­pi­ne:­Madža­ri,­nem­ci
in­Hrva­ti.­narav­no-kul­tur­ni­kon­ti­nuum­pokra­ji­ne­tvo­ri­jo­jezer­ska­vod­na­povr­ši­na,­obsež­na­trstič­ja­in
gri­či­z vi­no­gra­di.­Zara­di­kon­ti­nui­ra­ne­pose­li­tve­in­bli­ži­ne­Duna­ja­je­na­območ­ju­veli­ko­šte­vi­lo­arheo­loš­kih­in­umet­nost­nih­spo­me­ni­kov.­Območ­je­leži­v sre­diš­ču­nasta­ja­jo­če­evrop­ske­metro­po­li­tan­ske­regi­je
125
Pe­ter­Repo­lusk
Dunaj-bra­ti­sla­va-Gyor,­ki­teži­k us­kla­je­va­nju­okolj­skih,­social­nih­in­gos­po­dar­skih­raz­voj­nih­vse­bin­in
vzpod­bud.
Kulturni pomen območja: Območ­je­izka­zu­je­pre­se­net­lji­vo­sta­bil­nost­v ti­pih­rabe­tal­in­urba­ni­stič­ni­ ter­ arhi­tek­tur­ni­ zasno­vi­ nase­lij.­ Ohra­nja­nje­ tra­di­cio­nal­nih­ kme­tij­skih­ dejav­no­sti,­ pred­vsem
vino­grad­niš­tva,­je­pris­pe­va­lo­k ohra­nja­nju­eko­loš­ke­ga­rav­no­ves­ja­med­narav­ni­mi­in­druž­be­ni­mi­sesta­vi­na­mi­oko­lja.­Tra­di­cio­nal­na­pode­žel­ska­dejav­nost­je­bila­zara­di­last­ne­eksi­sten­ce­pri­si­lje­na­ohra­nja­ti
jeze­ro­in­mokriš­ča,­zato­sta­se­narav­no­in­druž­be­no­oko­lje­splet­la­v enot­no­kul­tur­no­pokra­ji­no.
Ekološki pomen: Zara­di­stal­ne­ga­niha­nja­gla­di­ne­neži­der­ske­ga­jeze­ra­(od­poplav­do­obča­snih­popol­nih­ izsu­ši­tev)­ so­ se­ obli­ko­va­la­ obsež­na­ območ­ja­ z za­sla­nje­ni­mi­ prst­mi,­ ki­ so­ bili­ osno­va­ za­ raz­voj
edins­tve­nih­eko­si­ste­mov­v Evro­pi.­Geo­mor­fo­loš­ko­je­območ­je­na­krat­ke­raz­da­lje­zelo­raz­no­li­ko,­sestav­lja­jo­ga­hri­bov­ja,­gri­čev­ja­in­rav­ni­ne.­Raz­no­li­kost­površ­ja­je­vpli­va­la­na­rabo­tal,­po­dru­gi­stra­ni­pa­je
osno­va­za­hitro­menja­va­nje­vege­ta­cij­skih­tipov,­ki­dodat­no­vpli­va­jo­na­kli­mat­ske­raz­li­ke­zno­traj­območ­ja.­Zno­traj­zava­ro­va­ne­ga­območ­ja­je­bios­fer­ski­rezer­vat,­bio­ge­net­ski­rezer­vat­pa­je­pre­cej­več­ji­od­območ­ja
dediš­či­ne­in­obse­ga­celot­no­vodoz­bir­no­povr­ši­no­neži­der­ske­ga­jeze­ra.­na­zava­ro­va­nem­območ­ju­je­zara­di­niha­nja­jezer­ske­gla­di­ne­in­kli­mat­skih­zna­čil­no­sti­mogo­če­naj­ti­raz­lič­ne­habi­ta­te:­sla­ne­povr­ši­ne,­pli­tva
jeze­ra,­ bar­ja,­ mokrot­ne­ trav­ni­ke,­ peš­če­ne­ in­ suhe­ trav­ni­ke­ ter­ suhe­ skal­na­te­ trav­ni­ke.­ Po­ Direk­ti­vi
92/43/EWG­(FFH­Direc­ti­ve­of­the­Euro­pean­Union)­sodi­jo­vsi­našte­ti­habi­ta­ti­med­tako­ime­no­va­ne­»prio­ri­tet­ne­habi­ta­te.«
Socio-ekonomski pomen: Pomemb­na­ele­men­ta­avten­tič­no­sti­in­inte­gri­te­te­zaš­či­te­ne­ga­območ­ja
sta­nje­go­vo­social­noz­go­do­vin­sko­in­social­no­po­li­tič­no­ozad­je.­V ča­su,­ki­je­izob­li­ko­val­današ­njo­kul­tur­no­ pokra­ji­no­ (od­ dru­ge­ polo­vi­ce­ 17. sto­let­ja­ naprej),­ so­ bile­ naj­po­memb­nej­še­ last­ni­ce­ zem­ljišč
avstro-ogr­ske­ple­miš­ke­dru­ži­ne­Esterházy,­Száchen­yi­in­Habs­burg.­To­je­bilo­odlo­čil­ne­ga­pome­na­pri
ohra­nja­nju­rabe­tal­in­kul­tur­ne­pokra­ji­ne.­Prav­tako­pomemb­no­je,­da­se­na­zava­ro­va­nem­območ­ju­ni
raz­vi­la­in­raz­ši­ri­la­nobe­na­pomemb­nej­ša­indu­strij­ska­dejav­nost.­Tudi­turi­zem­je­imel­rela­tiv­no­maj­hen­vpliv.­načr­to­val­ci­želi­jo­vzpo­sta­vi­ti­model­no­območ­je­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­oko­lja,­gos­po­dars­tva
in­social­nih­dejav­no­sti.­Prvi­pri­me­ri­so­she­me­obno­ve­vasi­in­pilot­ni­pro­jek­ti­na­temo­traj­nost­ni­raz­voj­pro­me­ta­in­turiz­ma­na­občut­lji­vih­območ­jih.
4 Ovire, ki lahko nastanejo pri načrtovanem razvoju območja
Tako­usta­nov­ni­doku­ment­kot­načrt­uprav­lja­nja­obrav­na­va­ta­poja­ve,­ki­bi­lah­ko­ogro­zi­li­želen­raz­voj­zava­ro­va­ne­ga­območ­ja.
Razvojni pritiski (pro­stor­ski­pose­gi,­adap­ta­ci­je,­kme­tijs­tvo,­rudar­je­nje): V av­strij­skem­delu­so­ti
pri­ti­ski­zgoš­če­ni­na­sever­ni­in­zahod­ni­oba­li­jeze­ra­in­so­nasta­li­zara­di­raz­vo­ja­turiz­ma.­V vpliv­nem
območ­ju­pri­ha­ja­do­spre­memb­zara­di­dea­gra­ri­za­ci­je­in­rasti­nase­lij.­na­madžar­ski­stra­ni­so­ome­nje­ni
prob­le­mi­manj­pri­sot­ni­zara­di­zako­no­daj­nih­ome­ji­tev,­pove­za­nih­z uprav­lja­njem­narod­ne­ga­par­ka.
Okoljski pritiski (one­sna­že­va­nje,­kli­mat­ske­spre­mem­be): V je­ze­ro­pri­te­ka­ta­samo­dva­vodo­to­ka,
ki­nista­one­sna­že­na,­zato­več­jih­one­sna­že­vanj­jezer­ske­vode­v pri­hod­no­sti­ni­pri­ča­ko­va­ti.­Poten­cial­no
pa­je­za­občut­lji­ve­habi­ta­te­lah­ko­nevar­no­one­sna­že­va­nje­zara­di­one­sna­že­ne­ga­zra­ka­kot­posle­di­ce­prometa.
Naravne nesreče (po­tre­si,­popla­ve,­poža­ri)­ne­pome­ni­jo­pomemb­nej­še­grož­nje.­Mogo­če­pa­je­nadalj­nje­osu­še­va­nje­jeze­ra,­kar­pa­bi­bil­nara­ven­pro­ces­in­ga­ni­mogo­če­razu­me­ti­kot­narav­no­kata­stro­fo.
Pritiski turizma in obiskovalcev območja: V av­strij­skem­delu­je­šte­vi­lo­obi­sko­val­cev­gle­de­na­eko­loš­ko­ občut­lji­vost­ območ­ja­ zno­sno.­ Od­ leta 1976­ pote­ka­jo­ pri­za­de­va­nja,­ da­ bi­ masov­ni­ turi­zem
nado­me­sti­li­z obi­ski­posa­mez­ni­kov.­Tudi­na­madžar­ski­stra­ni­je­šte­vi­lo­obi­sko­val­cev­majh­no,­ome­jena
pa­so­tudi­območ­ja,­ki­so­obi­sko­val­cem­dostop­na.­Manj­ši­prob­lem­pred­stav­lja­jo­odpad­ki,­ki­osta­ja­jo
za­turi­sti.
Demografski pritisk je­mini­ma­len,­saj­ima­ožje­območ­je­ima­3800,­vpliv­no­območ­je­pa­63.200 pre­bi­val­cev.
126
Kul­tur­na­pokra­ji­na­ob­neži­der­skem­jeze­ru
5 Dogajanja na zaščitenem območju
na­območ­ju­je­v pre­te­klih­deset­let­jih­pote­ka­lo­kar­nekaj­dejav­no­sti­in­dogod­kov.­Pro­jekt­zaš­či­te­in
uprav­lja­nja­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­neži­der­ske­ga­jeze­ra­pa­je­dobil­tudi­nekaj­med­na­rod­nih­priz­nanj­kot
pri­mer­dobre­prak­se­uprav­lja­nja­z zaš­či­te­ni­mi­območ­ji.
•­ Leta 2004­je­v Ill­mit­zu­v Av­stri­ji­pote­kal­med­na­rod­ni­semi­nar­na­temo­uprav­lja­nja­s čez­mej­ni­mi­mokriš­či- Ram­sar­sites­(med­mrež­je 2).
•­ Leta 2012­sta­orga­ni­za­ci­ji­neu­sied­ler­See­World­Heri­ta­ge­Asso­cia­tion­in­World­Heri­ta­ge­Ini­tia­ti­ve
Society­sku­paj­orga­ni­zi­ra­li­Dan­sve­tov­ne­dediš­či­ne 2012­(med­mrež­je 3).
•­ Leta 2012­je­med­na­rod­na­orga­ni­za­ci­ja­VITOuR­zaš­či­te­ne­mu­območ­ju­ob­neži­der­skem­jeze­ru­podelila
priz­na­nje­za­dobro­prak­so­pri­uprav­lja­nju­z vi­no­rod­ni­mi­območ­ji­(med­mrež­je 3).
•­ Leta 2012­je­Turi­stič­na­bor­za­iz­ber­li­na­območ­ju­pode­li­la­priz­na­nje­za­kole­sar­ske­poti­ob­jeze­ru­(med­mrež­je 3).
•­ Leta 2012­je­neu­sied­ler­See­World­Heri­ta­ge­Asso­cia­tion­orga­ni­zi­ra­la­med­na­rod­no­delav­ni­co­na­temo
raz­vo­ja­obmo­čij­s pri­de­la­vo­češenj­(med­mrež­je 3).
•­ Leta 2011­je­območ­je­gosti­lo­teh­nič­ni­semi­nar­na­temo­ohra­nja­nja,­raz­vo­ja­in­obli­ko­va­nja­reč­nih,
mor­skih­in­jezer­skih­bre­gov­(med­mrež­je 4).
6 Dobre prakse predstavljenega primera
Do­bre­prak­se­uprav­lja­nja­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­ob­neži­der­skem­jeze­ru­so:
•­ učin­ko­vi­to­zdru­že­va­nje­ukre­pov­varo­va­nja­narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne,
•­ uprav­lja­nje­isto­ča­sno­šči­ti­inte­re­se­etnič­nih­manj­šin,
•­ poiz­ku­si­raz­vo­ja­last­nih­kot­tudi­uni­ver­zal­nih­meto­do­loš­kih­reši­tev­za­sve­tov­no­kul­tur­no­dediš­či­no,
•­ kva­li­tet­no­in­izčrp­no­pri­prav­lje­na­doku­men­ta­ci­ja­pred­la­ga­nih­zaš­či­te­nih­obmo­čij­in­objek­tov,
•­ širok­obseg­upo­šte­va­nja­ele­men­tov­pri­valo­ri­za­ci­ji­in­upra­vi­če­va­nju­zaš­či­te­nih­obmo­čij­in­objek­tov,
•­ učin­ko­vi­to­stro­kov­no­in­orga­ni­za­cij­sko­sode­lo­va­nje­na­čez­mej­ni­rav­ni,
•­ inte­gra­ci­ja­lokal­nih­gos­po­dar­skih­panog­in­tra­di­cij­v uprav­lja­nje­z de­diš­či­no,
•­ upo­šte­va­nje­učin­ka­uprav­lja­nja­z de­diš­či­no­na­lokal­no­pre­bi­vals­tvo­in­vsak­da­nje­živ­lje­nje­območ­ja,
•­ inte­gra­ci­ja­pri­mer­nih­oblik­turiz­ma,
•­ vklju­če­va­nje­jav­no­sti­in­popu­la­ri­za­ci­ja­delo­va­nja­z or­ga­ni­zi­ra­njem­stro­kov­nih­sestan­kov.
7 Viri in literatura
Diehl,­K.,­Lang,­A. 2008:­Trans­boun­dary­Mana­ge­ment­of­natu­ral­Resour­ces –­neu­sied­ler­See­/­Fertő-Tó.
IuCn­Envi­ron­men­tal­Law­and­Policy­Paper­no.­72.
Med­mrež­je 1:­http://whc.unes­co.org/en/list/772­(2. 5. 2013).
Med­mrež­je 2:­http://www.web­ci­ta­tion.org/6FAF­e­C9l­T­(2. 5. 2013).
Med­mrež­je 3:­http://my.vi­tour.org/fer­to/­(2. 5. 2013).
Med­mrež­je 4:­ http://www.vi­tour.org/in­dex.php?op­tion=com_aca­joom&act=mai­ling&task=view&
listid=7&mai­lin­gid=25&Ite­mid=999­(2. 5. 2013).
The­World­Heri­ta­ge.­Docu­men­ta­tion­for­the­nomi­na­tion­of­the­Cul­tu­ral­Lands­ca­pe­of­Fertö-neu­siedler
Lake. 2000.­Med­mrež­je:­http://whc.unes­co.org/up­loads/no­mi­na­tions/772rev.pdf­(2. 5. 2013).
127
128
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­129–137,­Ljubljana­2014
SEMMERINŠKA ŽELEZNICA
dr. Maja Topole
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
maja.to­po­[email protected]
UDK:­913:656.2(234.322.4)
656.2:719(234.322.4)
IZVLEČEK
Semmerinška železnica
Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca­je­na­Unes­co­vem­Sez­na­mu­sve­tov­ne­dediš­či­ne­kot­prva­gor­ska­želez­ni­ca­na­sve­tu­in­kot­pri­mer­ideal­ne­kom­bi­na­ci­je­teh­nič­nih­reši­tev­in­pose­gov­ter­narav­ne­ga­oko­lja.­Inže­nir­sko­delo
s sre­de­19. sto­let­ja­in­kul­tur­na­pokra­ji­na,­zasno­va­na­v dobi­roman­tič­ne­ga­histo­riz­ma­na­pre­lo­mu­19.­v 20. sto­let­je,­sta­zgled­traj­nost­ne­ga­načr­to­va­nja­in­pose­gov­v pro­stor.­Kljub­neu­god­nim­raz­voj­nim­tren­dom­pred
in­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni,­so­nav­du­šen­ci­nad­pro­go­v 90-ih­letih­20. sto­let­ja­uspe­li­ute­me­lji­ti­upra­vi­če­nost­zaš­či­te­območ­ja,­pove­za­ti­ključ­ne­orga­ne­in­usta­no­ve­na­raz­lič­nih­rav­neh­in­s pre­miš­lje­no­stra­te­gi­jo
ter­ino­va­tiv­ni­mi­pri­je­mi­območ­ju­vrni­ti­ugled­in­pers­pek­ti­vo­v traj­nost­nem­turiz­mu.
KLJUČNE­BESEDE
Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca,­Unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­teh­niš­ki­spo­me­nik,­regi­ja­Sem­me­ring-Rax,
Dunaj­ske­Alpe,­traj­nost­ni­turi­zem,­pre­laz­Sem­me­ring,­Juž­na­želez­ni­ca
ABSTRACT
The Semmering Railway
The­Sem­me­ring­Rail­way­is­on­the­UNESCO­World­Heri­ta­ge­List­as­the­first­moun­tain­rai­lroad­in­the­world
and­as­an­exam­ple­of­an­ideal­com­bi­na­tion­of­tech­ni­cal­solu­tions­and­deve­lop­ment­with­the­natu­ral­envi­ron­ment.­The­engi­nee­ring­work­from­the­mid-ni­ne­teenth­cen­tury­and­the­cul­tu­ral­lands­ca­pe,­crea­ted­in
the­age­of­roman­tic­histo­ri­cism­around 1900,­are­an­exam­ple­of­sustai­nab­le­plan­ning­and­spa­tial­deve­lop­ment.­Des­pi­te­unfa­vo­rab­le­deve­lop­ment­trends­befo­re­and­after­the­Second­World­War,­in­the 1990s
ent­hu­siasts­of­the­rou­te­mana­ged­to­estab­lish­grounds­for­pro­tec­tion­of­the­area,­con­nect­key­bodies­and
insti­tu­tions­at­vari­ous­levels,­and­use­a well-thought-out­stra­tegy­and­inno­va­ti­ve­approac­hes­to­resto­re­pro­mi­nen­ce­and­poten­tial­in­sustai­nab­le­tou­rism.
KEY­WORDS
Sem­me­ring­Rail­way,­UNESCO­World­Heri­ta­ge­List,­tech­ni­cal­monu­ment,­Sem­me­ring-Rax­region,­Vien­ne­se­Alps,­sustai­nab­le­tou­rism,­Sem­me­ring­Pass,­Sout­hern­Rail­way
129
Maja­Topo­le
1 Uvod
Sem­me­rinš­ka­pro­ga­je­41-ki­lo­me­tr­ski­odsek­juž­ne­želez­ni­ce­med­Glogg­nit­zem­(436 m,­Spod­nja
Avstri­ja)­in­Mürz­zusch­la­gom­(677 m,­Šta­jer­ska),­ki­je­bil­prek­rob­ne­ga­območ­ja­avstrij­skih­Vzhod­nih­Sever­noap­ne­niš­kih­Alp­zgra­jen­sre­di­19. sto­let­ja­(1848–1854).­Šte­je­za­prvo­nor­mal­no­tir­no­gor­sko
želez­ni­co­na­sve­tu.­V svo­jem­času­je­pome­ni­la­izjem­no­ino­va­tiv­no­teh­no­loš­ko­reši­tev.­Do­tedaj­so­bile
namreč­viši­ne,­kot­je­pre­laz­Sem­me­ring­(965 m n. v.),­za­vla­ke­nepre­mag­lji­ve,­poto­val­na­hitrost­pa­je
bila­pov­preč­no­kar­pet­krat­manj­ša­(Schuböck 2009;­med­mrež­je 10;­med­mrež­je 2;­med­mrež­je 5;­med­mrež­je 9).­Želez­ni­ca,­ki­jo­je­pro­jek­ti­ral­genial­ni­grad­be­ni­inže­nir,­arhi­tekt­in­mate­ma­tik­Carl­Rit­ter
von­Ghe­ga­(Pap 2003;­med­mrež­je 6),­je­na­tem,­med­Duna­jem­in­Trstom­naj­zah­tev­nej­šem­delu­tra­se,­spe­lja­na­prek­16 via­duk­tov,­sko­zi­15 pre­do­rov­in­prek­100 zi­da­nih­mostov.­Tra­sa­v po­sa­mez­nih­odse­kih
dose­že­vzpon­25 ‰,­na­posta­ji­Sem­me­ring­pod­istoi­men­skim­pre­la­zom­pa­naj­viš­jo­nad­mor­sko­viši­no­896 m,­torej­pre­ma­ga­viši­no­460 m.­V pri­mer­ja­vi­z os­ta­li­mi­želez­ni­ca­mi,­ki­pre­či­jo­Alpe­(tur­ska
27 ‰,­bren­ner­ska­28 ‰ in­arl­berš­ka­31 ‰),­je­sem­me­rinš­ka­pro­ga­naj­kraj­ša­(Schuböck 2009;­med­mrež­je 7;­med­mrežje 8).
Ino­va­ci­jo­so­ob­izgrad­nji­pome­ni­le­tudi­loko­mo­ti­ve,­ki­so­jih­tedaj­raz­vi­li­zara­di­pri­la­go­di­tve­manj­šim­radi­jem­ovin­kov,­in­tudi­nova­geo­det­ska­meril­na­orod­ja,­ki­so­jih­upo­ra­bi­li­pri­tra­si­ra­nju­pro­ge.
Zah­va­lju­joč­izjem­no­kako­vost­ni­grad­nji­nad­150 let­sta­ra­dvo­tir­na­pro­ga­še­ved­no­slu­ži­svo­je­mu­name­nu­in­je­vse­sko­zi­pome­ni­la­eno­naj­bolj­zaže­le­nih­in­upo­rab­lje­nih­test­nih­prog­ter­refe­renč­ni­objekt­ob
grad­nji­gor­skih­želez­nic­po­vsem­sve­tu­(Schuböck 2009;­med­mrež­je 10).
na­novo­je­bil­v le­tih 1949–1952­zgra­jen­le­1500 m­dolg­pre­dor­pod­pre­la­zom­Sem­me­ring,­ker­je
prejš­njo­pre­dor­sko­cev­uni­či­la­voda.­Kljub­temu,­da­pro­ga­omo­go­ča­dnev­no­pre­voz­252 oseb­nih­in­tovor­nih­ vla­kov,­ pred­stav­lja­ ozko­ grlo­ v no­tra­njeav­strij­skem­ in­ med­na­rod­nem­ želez­niš­kem­ pro­me­tu.
Pov­preč­na­hitrost­vla­kov­je­namreč­le­od­50 do­70 km/h,­posa­mez­ne­vla­ke­pa­mora­jo­vle­či­dve­ali­celo
tri­loko­mo­ti­ve.­Pro­ga­naj­bi­bila­raz­bre­me­nje­na­z iz­grad­njo­nove­ga,­27,3 km­dol­ge­ga­Sem­me­rinš­ke­ga
baz­ne­ga­želez­niš­ke­ga­pre­do­ra,­ki­bo­del­balt­sko-ja­dran­ske­osi­in­naj­bi­bil­odprt­leta 2024­(med­mrež­je 14).­Vož­nja­med­Glogg­nit­zem­in­Mürz­zusch­la­gom,­kjer­bosta­zače­tek­in­konec­pre­do­ra,­se­bo­ob
naj­več­jem­vzpo­nu­8 ‰ in­hitro­sti­do 230 km/h s se­da­njih­45 skraj­ša­la­na­le­15 mi­nut.­Kljub­izgu­bi­več­je­ga­dela­pro­me­ta­bo­sta­ra­Ghe­go­va­pro­ga­seve­da­še­naprej­vzdr­že­va­na­in­bo­ohra­ni­la­ključ­no­vlo­go
v re­gio­nal­nem­pro­me­tu,­to­je­v pre­va­ža­nju­zapo­sle­nih­in­šolr­jev.­Poleg­tega­bo­eden­glav­nih­ste­brov
v raz­vo­ju­turiz­ma.­Ohra­nja­nje­sve­tov­ne­dediš­či­ne­je­naj­laž­je­ob­ustrez­ni­rabi­oz.­preu­dar­nem­gos­po­dar­je­nju­kot­so­traj­nost­ni­turi­zem,­tra­di­cio­nal­no­kme­tijs­tvo­in­goz­dars­tvo,­tra­di­cio­nal­na­doma­ča­obrt,
gostins­tvo,­trgo­vi­na,­traj­nost­ni­pro­met,­ki­ga­vse­ka­kor­zago­tav­lja­želez­ni­ca,­saj­omo­go­ča­oko­lju­pri­jaz­no­mobil­nost­(med­mrež­je 10;­Wit­ta­sek-Dieck­mann 2003).
2 Pomen Semmerinške železnice v preteklosti
Izred­no­sli­ko­vi­ta,­raz­gi­ba­na,­vse­stran­sko­pri­vlač­na­hri­bo­vi­ta­pokra­ji­na­z ugod­nim­pod­neb­jem­ter
šte­vil­ni­mi­geo­mor­fo­loš­ki­mi­in­hidro­loš­ki­mi­poseb­nost­mi­je­z že­lez­ni­co­po­letu 1854­posta­la­laž­je­doseg­lji­va.­Konec­19. sto­let­ja­je­pri­teg­ni­la­mon­de­no­druž­bo­iz­okrog­90 km­odda­lje­ne­ga­Duna­ja­in­celo­iz
budim­pe­šte.­Sem­me­ring­je­postal­pri­ljub­lje­na­polet­na­počit­niš­ka­desti­na­ci­ja­tako­plems­tva­kot­veli­ke
bur­žoa­zi­je –­indu­strial­cev,­trgov­cev,­ban­kir­jev,­tja­pa­so­zaha­ja­li­tudi­raz­lič­ni­umet­ni­ki­(li­te­ra­ti,­pesni­ki,­sli­kar­ji,­glas­be­ni­ki,­igral­ci),­svo­bo­do­mi­sle­ci,­urad­ni­ki­in­izo­bra­žen­ci.­Kraj,­ki­je­bil­do­pri­ho­da­želez­ni­ce
pomem­ben­pre­laz­na­tovor­niš­ki,­trgov­ski,­vojaš­ki­in­romar­ski­poti,­se­je­začel­raz­vi­ja­ti­kot­gor­sko­kli­mat­sko­leto­viš­če,­zrač­no­zdra­vi­liš­če,­rekrea­cij­sko,­kul­tur­no­in­zaba­višč­no­območ­je.­Po­letu 1880­so
v Sem­me­rin­gu­in­oko­li­ci­zgra­di­li­šte­vil­ne­hote­le,­pode­žel­ske­hiše­in­vile,­ki­so­se­zgle­do­va­le­po­švi­carski
arhi­tek­tu­ri­lese­nih­kon­struk­cij,­za­kate­ro­so­zna­čil­ne­str­me­stre­he­in­boga­ta­orna­men­ti­ka,­iz­tega­pa­se
je­obli­ko­val­poseb­ni­sem­me­rinš­ki­stil.­Izgrad­nja­kolo­ni­je­vil­je­tesno­pove­za­na­z Druž­bo­juž­ne­želez­-
130
MAJA­TOPOLE
Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca
Sli­ka 1:­S po­sa­mez­nih­raz­gled­nih­točk,­oprem­lje­nih­z us­trez­ni­mi­bese­di­li­in­podat­ki,­se­odpi­ra­jo­pogle­di
na­pro­go,­via­duk­te,­pre­do­re­in­pokra­ji­no.
ni­ce,­ki­je­tu­vide­la­novo­gos­po­dar­sko­pri­lož­nost.­Gra­di­li­so­naj­bolj­priz­na­ni­arhi­tek­ti­tiste­ga­časa.­Ime­li
so­tan­ko­ču­ten­odnos­do­nara­ve­in­so­skr­be­li­za­raz­voj­moder­ne­ga­alp­ske­ga­stav­bars­tva­(Schwarz 2003).
bi­val­ni­in­želez­niš­ki­objek­ti­v sem­me­rinš­kem­območ­ju­so­bili­zgled­no­uskla­je­ni­z na­rav­nim­oko­ljem­in­so­obli­ko­va­li­funk­cio­nal­no­in­estet­sko­viso­ko­kako­vost­no­kul­tur­no­pokra­ji­no.­načr­to­val­ci­so
jo­obo­ga­ti­li­s par­ki,­vrto­vi­in­mre­žo­poti,­ki­so­oprem­lje­ne­s klop­mi,­kaži­po­ti,­raz­la­gal­ni­mi­tab­la­mi­ter
raz­gle­diš­či­omo­go­ča­le­poči­va­nje,­spre­ha­ja­nje,­hkra­ti­pa­obču­do­va­nje­in­uži­va­nje­v po­gle­dih­na­zele­ne
viša­ve,­peči­ne,­goz­do­ve,­trav­ni­ke­in­pašni­ke,­na­par­ke,­posa­mez­na­dre­ve­sa­ali­rast­li­ne­ter­na­objek­te,
ki­jih­je­člo­vek­moj­str­sko­ume­stil­v na­rav­no­oko­lje­(Hub­mann 2003;­Lud­wig­storff 2003).
Spe­ci­fič­na­klien­te­la­je­bila­za­tako­obli­ko­va­no­kul­tur­no­pokra­ji­no­izjem­no­občut­lji­va;­zna­la­jo­je
ceni­ti­in­varo­va­ti.­Po­dru­gi­stra­ni­je­območ­ju­zago­tav­lja­la­pester­kul­tur­ni,­druž­be­ni,­dru­žab­ni­in­šport­ni­pro­gram.­V po­let­nem­času­so­se­tu­vrsti­li­kon­cer­ti,­sve­ča­ni­ple­si,­gle­da­liš­ke­pred­sta­ve­in­dru­gi­lite­rar­ni
dogod­ki,­raz­ne­raz­sta­ve­in­šahov­ske­igre.­Tu­so­bile­od­leta 1899­red­no­let­no­orga­ni­zi­ra­ne­avto­mo­bilske
dir­ke­Schott­win –­pre­laz­Sem­me­ring,­čez­pre­laz­je­pote­kal­tudi­spre­vod­sta­ro­dob­nih­vozil.­Leta 1926
so­v Sem­me­rin­gu­osno­va­li­golf­igriš­če­(Schuböck 2009)­in­usta­no­vi­li­naj­sta­rej­ši­avstrij­ski­golf­klub.­Še
danes­je­tu­naj­viš­je­leže­če­avstrij­sko­golf­igriš­če­(Schuböck 2009).­Leta 1934­so­v Sem­me­rin­gu­odpr­li
prvi­avstrij­ski­casi­no­(med­mrež­je 12).
Tu­je­zgo­daj­vznik­nil­tudi­zim­ski­šport.­Prvi­smu­čar­ji­so­se­poja­vi­li­leta 1888;­med­dru­gi­mi­se­je
smu­ča­nja­učil­avstrij­ski­pre­sto­lo­na­sled­nik­Karl.­Leta 1893­je­bilo­tu­orga­ni­zi­ra­no­prvo­avstrij­sko­smu­čar­sko­tek­mo­va­nje,­po­letu 1900­so­nasto­pi­li­tudi­san­ka­či­in­voz­ni­ki­boba.­Po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­se je
zim­skoš­port­na­funk­ci­ja­kra­ja­še­kre­pi­la.­na­osoj­nih­poboč­jih­Hirsc­hen­ko­gla­so­ure­di­li­moder­na­smučišča
131
Maja­Topo­le
za­alp­sko­smu­ča­nje­in­Sem­me­ring­je­bil­po­letu 1995­več­krat­pri­zo­riš­če­FIS­tekem­sve­tov­ne­ga­poka­la
(med­mrež­je 16).­Hirsc­hen­ko­gel­so­poi­me­no­va­li­čarob­no­goro­(Zau­ber­berg);­»Zau[:ber:]g­Sem­me­ring«
je­bla­gov­na­znam­ka,­ki­je­sino­nim­za­ino­va­tiv­ni­zim­skoš­port­ni­pro­gram,­npr.­noč­no­smu­ča­nje­(med­mrež­je 17).
Med­dru­go­sve­tov­no­voj­no­in­po­njej,­vse­do­70-ih­in­80-ih­let­20. sto­let­ja,­je­tu­vla­da­lo­mrtvi­lo.
Območ­je­je­namreč­posta­lo­del­sov­jet­ske­oku­pa­cij­ske­cone­in­želez­na­zave­sa­je­regi­jo­loči­la­od­nek­da­nje­viso­ke­druž­be­(med­mrež­je 12).­nase­lje­Sem­me­ring­se­je­spre­me­ni­lo­v me­sto­duhov,­šte­vil­ne­dra­go­ce­ne
lese­ne­vile­so­bile­opuš­če­ne­in­pre­puš­če­ne­pro­pa­da­nju,­v 19. sto­let­ju­zastav­lje­ni­ukre­pi­za­olep­še­va­nje
pokra­ji­ne­so­bili­uki­nje­ni,­raz­gled­ne­osi­so­se­zaraš­ča­le,­zna­čil­ne­vedu­te­izgi­ni­le.­Med­pro­pa­da­jo­či­mi
objek­ti­so­bili­tudi­nek­daj­ble­ste­či­hote­li­z več­sto­poste­lja­mi­in­boga­to­infra­struk­tu­ro,­ki­so­nek­daj­spa­da­li­med­naj­več­je­sred­njee­vrop­ske­hote­le­(med­mrež­je 11;­med­mrež­je 13).
3 Oživljanje Semmeringa in železnice
Druž­ba­se­je­odda­lji­la­od­svo­je­ga­dra­go­ce­ne­ga­bise­ra­in­le­pri­za­de­va­nju­posa­mez­ni­kov­gre­zah­va­la,­da­se­je­svet­ponov­no­zave­del­vred­not­sem­me­rinš­ke­ga­območ­ja.­V 80-ih­letih­20. sto­let­ja­je­to­zbu­di­lo
zani­ma­nje­umet­nost­nih­in­kul­tur­nih­zgo­do­vi­nar­jev,­leta 1996­pa­je­bila­na­pobu­do­nav­du­šen­cev­nad
pro­go­s stra­ni­drža­ve­finan­ci­ra­na­pri­mer­jal­na­štu­di­ja,­ki­je­poka­za­la­mesto­Sem­me­rinš­ke­želez­ni­ce­v sve­tov­nem­meri­lu.­Rezul­tat­je­raz­gla­si­tev­Ghe­go­ve­ga­moj­str­ske­ga­dela­za­sve­tov­no­dediš­či­no­in­vpis­prve
gor­ske­želez­ni­ce­v unes­cov­Sez­nam­(med­mrež­je 1).
Raz­gla­si­tev­je­pozi­tiv­no­vpli­va­la­na­oza­veš­ča­nje­lju­di,­vred­no­te­nje­območ­ja­in­obsto­je­čih­objek­tov.
Inven­ta­ri­za­ci­ji­zgo­do­vin­skih­stavb­iz­obdob­ja­med­leto­ma 1880­in 1920­je­sle­di­lo­obnav­lja­nje­vil,­oživ­lja­nje­kra­ja­in­postop­no­vra­ča­nje­podo­be,­zna­čil­ne­za­poz­no­ro­man­tič­no­obdob­je.
Druš­tvo­lju­bi­te­ljev­Sem­me­rinš­ke­želez­ni­ce­(Ve­rein­Freun­de­der­Sem­me­ring­bahn),­ki­se­je­obli­ko­va­lo­na­začet­ku­devet­de­se­tih­let,­ima­natanč­no­izde­lan­načrt­vode­nja­revi­ta­li­za­ci­je­ozi­ro­ma­ukre­pov
za­ohra­nja­nje­vred­no­sti­dediš­či­ne­in­nje­no­vzdr­že­va­nje­ter­za­obnav­lja­nje,­oživ­lja­nje­in­pro­mo­ci­jo­kraja
ter­pro­ge­(med­mrež­je 10).­Cilj­načr­ta­je­varo­va­nje­in­razi­sko­va­nje­vred­not,­zara­di­kate­rih­je­bilo­območ­je­raz­gla­še­no­za­sve­tov­no­dediš­či­no.­Ima­zna­čaj­pri­po­ro­čil­ozi­ro­ma­stra­teš­ke­ga­načr­ta,­ki­je­samo­za­ve­zu­joč.
Po­leg­nav­du­šen­cev­nad­pro­go­v druš­tvu­sode­lu­je­jo­(med­mrež­je 22):
•­ vsa­nase­lja­zno­traj­zaš­či­te­ne­ga­območ­ja­(Glogg­nitz,­Payer­bach,­Reic­he­nau­an­der­Rax,­Schott­wien,
brei­ten­stein,­Sem­me­ring,­Spi­tal­am­Sem­me­ring,­Mürz­zusch­lag),
•­ dežel­ni­vla­di­Spod­nje­Avstri­je­ter­Šta­jer­ske,
•­ mikro­re­gi­ja­Sem­me­ring-Rax,
•­ avstrij­sko­Mini­strs­tvo­za­izo­bra­že­va­nje,­umet­nost­in­kul­tu­ro,
•­ držav­na­spo­me­niš­ka­služ­ba,
•­ kon­ser­va­tor­ski­služ­bi­obeh­dežel,
•­ plan­ski­regi­ji­Wie­ner­neu­stadt­neun­kirc­hen­in­Mürz­zusch­lag,
•­ Druž­ba­za­infra­struk­tur­no­grad­njo­Avstrij­skih­držav­nih­želez­nic,
•­ dežel­na­turi­stič­na­zdru­že­nja,
•­ raz­voj­ne­agen­ci­je,
•­ Muzej­juž­ne­želez­ni­ce­iz­Mürz­zusch­la­ga.
Za­izva­ja­nje­del­skr­bi­jo­teh­nič­ni­biro­ji­za­pro­stor­sko­načr­to­va­nje­in­ure­ja­nje­ter­za­pokra­jin­sko­načr­to­va­nje­in­ohra­nja­nje­z Du­na­ja.
Zaš­či­te­no­območ­je­je­raz­de­lje­no­na­dve­coni.­Osred­nja­cona­zaje­ma­samo­želez­ni­co­in­pas­nepo­sred­no­ob­njej­in­je­v la­sti­avstrij­skih­želez­nic.­Dru­ga­je­vpliv­no­območ­je,­ki­zaje­ma­območ­ja­nase­lij,
kme­tij­ska­in­gozd­na­zem­ljiš­ča­in­je­veči­no­ma­v pri­vat­ni­lasti.­Omo­go­ča­ustrez­no­varo­va­nje,­raz­vi­ja­nje
in­zaz­na­va­nje­bis­tve­nih­prvin­iz­osred­nje­cone.­V vpliv­nem­območ­ju­izva­ja­jo­varo­va­nje­nepo­sred­nih
pogle­dov­na­pro­go­iz­bli­ži­ne,­varo­va­nje­kori­dor­jev,­ki­omo­go­ča­jo­pogle­de­na­pro­go­s po­seb­nih­raz­gle­-
132
Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca
dišč­in­s peš­po­ti,­ki­sprem­lja­jo­pro­go,­varo­va­nje­pogle­dov­iz­vla­ka­na­oko­liš­ko­kul­tur­no­oz.­pode­žel­sko­pokra­ji­no­in­pogle­dov­na­zna­čil­ne­pokra­jin­ske­prvi­ne­ob­osred­nji­coni.
Raz­me­ji­tev­vpliv­ne­ga­območ­ja­je­izve­de­na­na­pod­la­gi­relief­nih­in­pokra­jin­skih­zna­čil­no­sti.­navad­no­ se­ meje­ uje­ma­jo­ z izo­hip­sa­mi,­ naklon­ski­mi­ meja­mi,­ gozd­nim­ robom,­ tudi­ z in­fra­struk­tur­ni­mi
danost­mi,­npr.­s ce­sta­mi,­nape­lja­va­mi …­V vpliv­no­območ­je­spa­da­med­dru­gim­osem­nase­lij,­ki­so­se
raz­vi­la­hkra­ti­s pro­go­in­turi­stič­no­infra­struk­tu­ro­Sem­me­rin­ga.­Zaz­na­mo­va­lo­jih­je­pred­vsem­obdob­je­roman­tič­ne­ga­histo­riz­ma,­za­kate­re­ga­so­zna­čil­ne­vile,­par­ki­in­pro­me­na­de.
Za­stav­lje­ni­cilji­so­gle­de­na­čas­načr­to­va­ne­ure­sni­či­tve­loče­ni­na­krat­ko­roč­ne,­ki­tra­ja­jo­1­do­3 leta,
na­sred­nje­roč­ne,­tra­ja­jo­če­3­do­10 let­in­dol­go­roč­ne,­ki­naj­bi­jih­dose­gli­po­10 ali­več­letih.­Pod­la­ga­za
zastav­lje­ne­cilje­so­načr­ti,­zako­ni,­prav­no­obve­zu­jo­či­doku­men­ti­in­odlo­ki­na­zvez­ni,­pokra­jin­ski,­občin­ski,­med­na­sel­bin­ski­in­nasel­bin­ski­rav­ni.
Glav­ne­nalo­ge­v zve­zi­s Sem­me­rinš­ko­želez­ni­co­so­opre­de­lje­ne­v na­čr­tu­uprav­lja­nja­(Wel­ter­be­Sem­me­ring­bahn­Mana­ge­ment­plan) (med­mrež­je 10).­Tam­so­pred­stav­lje­ni­cilji,­ki­vodi­jo­k ohra­ni­tvi zaš­či­te­nih
vred­not­ali­celo­k dvi­gu­nji­ho­ve­vred­no­sti.­Poda­na­je­jasna­vizi­ja­kako­vo­sti­sta­nja­te­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­Med­naj­po­memb­nej­ši­mi­nalo­ga­mi­so­iden­ti­fi­ka­ci­ja­kul­tur­nih­in­gos­po­dar­skih­poten­cia­lov­nje­ne­ga
območ­ja­ter­izbor­traj­nost­nih­oblik­rabe­pro­sto­ra,­ki­bodo­omo­go­ča­le­ohra­nja­nje­kul­tur­nih­in­narav­nih­vred­not,­hkra­ti­pa­regio­nal­ni­raz­voj­in­raz­voj­turiz­ma.­Med­prvens­tve­ni­mi­nalo­ga­mi­so­tudi­izbor
potreb­nih­ukre­pov­za­ohra­nja­nje­in­celost­ni­raz­voj­območ­ja­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­obli­ko­va­nje­stra­te­gi­je­raz­vo­ja,­posta­vi­tev­prio­ri­tet­in­zago­to­vi­tev­instru­men­tov,­s po­moč­jo­kate­rih­bodo­lah­ko­kra­jev­ne,
regio­nal­ne­in­nacio­nal­ne­usta­no­ve­na­lokal­ni­rav­ni­stal­no­zago­tav­lja­le­ure­sni­če­va­nje­ciljev­unes­co­ve
kon­ven­ci­je­o zaš­či­ti­in­ohra­ni­tvi­sve­tov­ne­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne.­Pri­pra­vi­ti­je­tre­ba­doku­men­te,­ki­bodo­pod­la­ga­delo­va­nja­uprav­nih­služb,­izpe­lja­ti­mre­že­nje­in­spod­bu­di­ti­pove­zo­va­nje­raz­lič­nih
usta­nov,­orga­ni­za­cij,­skup­no­sti­in­teles­na­pokra­jin­ski­in­regio­nal­ni­rav­ni.­Pose­ben­trud­naj­bi­pos­ve­ti­li­med­se­boj­ne­mu­uskla­je­va­nju­vseh­ukre­pov,­pove­za­nih­s sve­tov­no­dediš­či­no,­sprem­lja­nju­ure­sni­če­va­nja
zastav­lje­nih­načr­tov­in­oce­nje­va­nju­rezul­ta­tov.­Pos­ve­ti­ti­se­je­tre­ba­izde­la­vi­kon­cep­tov,­razi­skav­in­ana­liz­ter­zago­to­vi­ti­kon­ti­nui­te­to­načr­to­va­nja­in­finan­ci­ra­nja­za­pri­hod­nje­gene­ra­ci­je.­Spod­bu­di­ti­je­tre­ba
izva­ja­nje­spe­ci­fič­nih­pri­re­di­tev,­raz­vi­ja­ti­traj­nost­ni­turi­zem,­skr­be­ti­za­atrak­tiv­no­živ­ljenj­sko­oko­lje­avtoh­to­ne­ga­pre­bi­vals­tva,­za­ohra­nja­nje­kul­tur­ne­kra­ji­ne,­raz­voj­polje­dels­tva­in­goz­dars­tva,­za­traj­nost­ni­raz­voj
nase­lij,­za­ustrez­no­podo­bo­kra­jev­in­grad­be­no­kul­tu­ro,­za­traj­nost­no­mobil­nost­oz.­za­pro­met,­ki­je
pri­ja­zen­do­oko­lja.­Pre­pre­če­va­ti­je­tre­ba­sti­hij­sko­zaraš­ča­nje­zem­ljišč­in­skr­be­ti­za­oza­veš­ča­nje­jav­no­sti,­tako­pre­bi­val­cev­kot­obi­sko­val­cev,­za­izo­bra­že­va­nje­ter­pou­dar­ja­nje­pome­na­ohra­nja­nja­vred­no­sti
sve­tov­ne­dediš­či­ne­in­iden­ti­tet­nih­prvin.­Ena­pomemb­nih­nalog­je­tudi­vzdr­že­va­nje­sti­kov­z me­di­ji­ter
red­no­obveš­ča­nje.
Med­kon­kret­ne­revi­ta­li­za­cij­ske­ukre­pe­spa­da­jo­varo­va­nje,­vzdr­že­va­nje­in­nadalj­nji­raz­voj­Sem­me­rinš­ke­želez­ni­ce.­Hkra­ti­je­tre­ba­skr­be­ti­za­sprem­lja­jo­če­objek­te –­via­duk­te,­mosto­ve,­pod­por­ne­zido­ve,
pro­gov­ne­vode,­elek­tro­teh­niš­ke­napra­ve,­želez­niš­ke­posta­je­in­oskr­bo­val­ne­objek­te­(ču­vaj­ni­ce)­in­tipič­ne­dvoe­taž­ne­kam­ni­te­hiše,­loci­ra­ne­ob­pro­gi,­prib­liž­no­vsa­kih­700 m.­Vzpo­red­no­delo­je­brez­hib­no
vzdr­že­va­nje­sez­na­ma­objek­tov­pod­spo­me­niš­ko­zaš­či­to­po­nase­ljih­zno­traj­zaš­či­te­ne­ga­območ­ja.­Pod­la­ga­sta­sez­na­ma­spo­me­niš­ko­vars­tve­ne­služ­be­Spod­nje­Avstri­je­in­Šta­jer­ske.­Opuš­če­nim­spo­me­niš­ko
pomemb­nim­objek­tom­je­tre­ba­poi­ska­ti­novo­funk­ci­jo.­Med­stal­ne­nalo­ge­spa­da­jo­tudi:­obli­ko­va­nje­in
vzdr­že­va­nje­splet­ne­stra­ni­o že­lez­ni­ci­(med­mrež­je 2),­ure­ja­nje­infor­ma­cij­skih­točk­v po­sa­mez­nih­nase­ljih­zaš­či­te­ne­ga­območ­ja,­ure­ja­nje­in­vzdr­že­va­nje­Muze­ja­juž­ne­želez­ni­ce­v Mürz­zusch­la­gu­(med­mrež­je 20),
oprem­lja­nje­posa­mez­nih­želez­niš­kih­postaj­z raz­la­gal­ni­mi­tab­la­mi­o zgo­do­vin­skih­napra­vah,­objek­tih
in­gra­di­te­ljih­pro­ge,­s či­mer­posta­je­dobi­va­jo­funk­ci­jo­pomemb­nih­turi­stič­nih­posto­jank.­Spoz­na­va­nju­dediš­či­ne­in­kra­jev­ne­zgo­do­vi­ne­so­name­nje­ne­raz­lič­ne­manj­še­raz­stav­ne­povr­ši­ne.­Te­so­lah­ko­na
posa­mez­nih­želez­niš­kih­posta­jah,­kjer­so­raz­stav­lje­ni­vago­ni,­loko­mo­ti­ve,­gon­do­le­in­cest­na­vozi­la.­Dobo
grad­nje­in­zgod­nje­ga­obra­to­va­nja­želez­ni­ce­obi­sko­val­cem­prib­li­ža­jo­ure­je­ne­in­vzdr­že­va­ne­muzej­ske
lope­ob­via­duk­tih,­kjer­so­pri­ka­za­ni­način­živ­lje­nja­in­zna­čil­no­biva­liš­če­delav­cev­ob­grad­nji­pro­ge,­nji­ho­vo­orod­je,­delov­ni­postop­ki­in­grad­be­ni­mate­ria­li.­način­živ­lje­nja­turi­stov­ob­kon­cu­19. in­začet­ku
133
Maja­Topo­le
MAJA­TOPOLE
20. sto­let­ja­pa­spoz­na­mo­s po­moč­jo­raz­stav­nih­ste­kle­nih­vitrin­zno­traj­nase­lij.­K šir­je­nju­poz­na­va­nja
kul­tur­ne­dediš­či­ne­lah­ko­pri­po­mo­re­jo­(med­mrež­je 21):
•­ splet­na­foto­pred­sta­vi­tev­pro­ge­in­voz­ne­ga­par­ka,
•­ obe­le­že­nje­raz­nih­oblet­nic,
•­ izda­ja­nje­znamk­z raz­lič­ni­mi­moti­vi,­pove­za­ni­mi­s pro­go,
•­ odkri­va­nje­spo­me­ni­kov­in­spo­min­skih­plošč­za­pro­go­zasluž­nim­ose­bam,
•­ nude­nje­vož­nje­z zgo­do­vin­ski­mi­par­ni­mi­loko­mo­ti­va­mi­in­muzej­ski­mi­vla­ki,­tudi­s pa­no­ram­ski­mi vlaki,
•­ uved­ba­ustrez­ne­ga­celo­let­ne­ga­doživ­ljaj­ske­ga­pake­ta­na­želez­ni­ci,
•­ pri­kaz­aktual­ne­ga­želez­niš­ke­ga­voz­ne­ga­par­ka,
•­ pred­sta­vi­tev­pri­mer­ja­ve­loko­mo­tiv­in­vla­kov­raz­lič­nih­gene­ra­cij.
Po­treb­no­je­torej­obli­ko­va­nje­poseb­nih,­inte­gral­nih­turi­stič­nih­pro­duk­tov­v po­ve­za­vi­z že­lez­ni­co.
Obi­sko­val­ci­lah­ko­dobi­jo­infor­ma­ci­je­na­šte­vil­nih­raz­la­gal­nih­tab­lah­ob­želez­niš­kih,­zgo­do­vin­skih,
umet­nost­nih,­turi­stič­nih­in­kul­tur­nih­objek­tih­ter­na­raz­gled­nih­toč­kah.­Poseb­na­skrb­mora­biti­pos­ve­če­na­ure­ja­nju­peš­po­ti­vzdolž­pro­ge­in­do­raz­gled­nih­točk,­ure­ja­nju­raz­gled­nih­točk­in­manj­ših­obcest­nih
raz­gled­nih­teras,­ki­omo­go­ča­jo­pano­ram­ske­raz­gle­de­in­pogle­de­na­zna­čil­ne­objek­te.­Stal­no­vzdr­že­va­nje­zah­te­va­jo­ogra­je,­raz­gled­ni­stol­pi,­pose­bej­na­vrhu­smu­čišč,­ki­pri­vab­lja­jo­obi­sko­val­ce­tudi­pole­ti.
Skr­be­ti­je­tre­ba­za­vzdr­že­va­nje­vedut,­ure­ja­nje­in­opre­mo­kole­sar­skih­poti,­ure­ja­nje­in­opre­mo­gozd­nih­učnih­poti,­ure­ja­nje­poči­va­lišč­in­pik­nik­pro­sto­rov.
Med­stal­ni­mi­nalo­ga­mi­so­pri­pra­va­in­tisk­zgi­bank,­zem­lje­vi­dov,­vod­ni­kov,­knji­žic­in­knjig­o pro­gi­ter­arhi­tek­tu­ri­vil,­skrb­za­obnav­lja­nje­zgo­do­vin­skih­stavb­in­ure­ja­nje­ter­obno­va­par­kov.
Za­uspe­šno­delo­va­nje­regi­je­je­pomemb­no­pove­zo­va­nje­med­kme­ti,­goz­dar­ji,­gostin­ci­in­turi­stičnimi
delav­ci,­kar­ne­sme­biti­pre­puš­če­no­naključ­ju.
Sli­ka 2:­Povr­ši­ne­ob­želez­niš­kih­posta­jah­so­izko­riš­če­ne­za­pred­sta­vi­tev­muzej­skih­eks­po­na­tov.
134
Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca
MAJA­TOPOLE
Spod­bu­ja­ti­je­tre­ba­eko­tu­ri­zem­in­eko­mo­bil­nost.­Zmanj­ša­nje­upo­ra­be­avto­mo­bi­la­je­tre­ba­dose­či
z uva­ja­njem­kom­bi­ni­ra­nih­voz­nih­kart,­z or­ga­ni­za­ci­jo­pre­vo­zov­do­želez­niš­kih­postaj­in­z uved­bo­poseb­ne­ga­poto­val­ne­ga­infor­ma­cij­ske­ga­siste­ma.
De­jav­nost­Druš­tva­pri­ja­te­ljev­želez­niš­ke­pro­ge­se­finan­ci­ra­s po­moč­jo­čla­na­rin,­dota­cij­in­pod­por
zvez­nih­dežel­in­nasel­bin­skih­skup­no­sti,­iz­sred­stev­pri­dob­lje­nih­pro­jek­tov­ter­iz­poseb­nih­virov.
Manj­ši­grad­be­ni­pose­gi­(npr.­obcest­ne­raz­gled­ne­tera­se,­lese­ni­raz­gled­ni­stol­pi,­var­nost­ne­ogra­je,
par­kov­ne­klo­pi,­pik­nik­pro­sto­ri,­vitri­ne)­so­lah­ko­izve­de­ni­kot­dona­tor­ska­dela,­ki­posta­ne­jo­pomemb­na­refe­ren­ca­izva­jal­cev.
Pro­stor­ski­načrt­teme­lji­na­vrsti­med­na­rod­nih­in­nacio­nal­nih­določb,­na­pokra­jin­ski­zako­no­da­ji­in
pri­stoj­no­stih­občin,­ki­lah­ko­zago­tav­lja­jo­nadalj­nji­obstoj­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­To­so­Alp­ska­kon­ven­ci­ja, spo­me­niš­ko­vars­tvo,­vars­tvo­nara­ve­in­pokra­ji­ne,­natu­ra 2000,­pokra­jin­ska­zako­na­o ure­ja­nju­pro­sto­ra,­regio­nal­ni
raz­voj­ni­pro­gra­mi,­mest­ni­in­nasel­bin­ski­pro­stor­ski­načr­ti.­Za­obstoj­in­vzdr­že­va­nje­sve­tov­ne­dediš­či­ne sta
na­nacio­nal­ni­rav­ni­odgo­vor­na­Zvez­no­mini­strs­tvo­za­izo­bra­že­va­nje,­umet­nost­in­kul­tu­ro­in­držav­na­spo­me­niš­ka­služ­ba,­na­regio­nal­ni­rav­ni­pa­skr­bi­za­ure­sni­če­va­nje­Druš­tvo­pri­ja­te­ljev­Sem­me­rinš­ke­želez­ni­ce.
Med­več­ji­mi­objek­ti­je­bil­do­zdaj­teme­lji­te­obno­ve­dele­žen­le­Pan­hans­hotel.­Živ­lje­nje­ogrom­ne­mu­objek­tu­zago­tav­lja­jo­ino­va­tiv­na,­avten­tič­na­in­pestra­vse­bi­na­ozi­ro­ma­naj­raz­lič­nej­ša­ponud­ba­kra­ja,
ki­vklju­ču­je­tako­nara­vo­kot­kul­tu­ro­(med­mrež­je 12;­med­mrež­je 15;­med­mrež­je 17).­Sem­me­ring­ogla­šu­je­svo­je­kli­mat­ske­pred­no­sti,­spre­ha­jal­ne,­pohod­niš­ke,­kole­sar­ske­in­gor­sko­ko­le­sar­ske­poti,­mož­no­sti
za­gor­niš­tvo­(Rax-Schnee­berš­ke­Alpe,­Stuh­leck),­well­ness,­golf­in­mini­golf,­alp­sko­smu­ča­nje,­tek­na­smu­čeh,­vož­njo­s ko­či­jo­in­vprež­ni­mi­san­mi,­bob,­cur­ling,­jogo,­nor­dij­sko­hojo,­son­če­nje­na­sve­žem­zra­ku,
izved­bo­vode­nih­tur­s pik­ni­ki,­raz­lič­na­izo­bra­že­va­nja­in­polet­ne­šole.­Zelo­je­raz­vit­kon­gre­sni­turi­zem,
lju­di­pri­vab­lja­jo­tudi­red­na­FIS­tek­mo­va­nja­za­sve­tov­ni­pokal,­gor­ski­reli­in­sre­ča­nja­sta­ro­dob­nih­vozil.
Sli­ka 3:­Med­več­ji­mi­objek­ti­je­bil­do­zdaj­teme­lji­te­obno­ve­dele­žen­le­Pan­hans­hotel­iz­leta 1888.
135
Maja­Topo­le
Hrb­te­ni­co­regi­je­Sem­me­ring-Rax,­ki­je­območ­je­sve­tov­ne­dediš­či­ne,­sku­paj­z vi­la­mi­in­hote­li­iz­obdob­ja­roman­tič­ne­ga­histo­riz­ma­pred­stav­lja­Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca.­K pre­poz­nav­no­sti­območ­ja­z unes­co­ve­ga
Sez­na­ma­lah­ko­pomemb­no­pri­po­mo­re­mre­že­nje.­Rezul­tat­je­vklju­če­nost­regi­je­v po­nud­bo­desti­na­cij
»Du­naj­ske­Alpe­v Spod­nji­Avstri­ji«­in­»Vi­so­ke­Šta­jer­ske«.­Sem­me­rinš­ka­šola­za­hote­lirs­tvo­in­turi­stič­ni­ menedž­ment,­ ki­ je­ rezul­tat­ tukajš­njih­ potreb­ po­ uspo­sob­lje­nem­ kadru,­ je­ pove­za­na­ z mre­žo
evrop­skih­in­sve­tov­nih­šol­s tega­področ­ja,­kar­omo­go­ča­šir­šo­izme­nja­vo­izku­šenj­in­idej­(med­mrež­je 18;­med­mrež­je 19).­Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca­je­vklju­če­na­v si­stem­EuRAIL­(med­mrež­je 4).­Z na­ku­pom
evrop­skih­želez­niš­kih­vozov­nic­(EuRAIL­PASS)­je­mogo­če­poto­va­ti­po­Evro­pi­po­poljub­nem­poto­val­nem­ načr­tu­ in­ tako­ doživ­lja­ti­ posa­mez­ne­ pokra­ji­ne­ ali­ deže­le­ na­ pose­ben­ način.­ V ok­vi­ru­ tega­ se
Sem­me­rinš­ka­pro­ga­uvrš­ča­še­v po­seb­no­sku­pi­no­atrak­tiv­nih­evrop­skih­želez­nic,­ime­no­va­no­Sce­nic­train
rou­tes­in­Euro­pe (med­mrež­je 3).­Obču­do­va­nje­sli­ko­vi­tih­evrop­skih­pokra­jin­je­tako­mogo­če­z udob­ne­ga­sede­ža­na­vla­ku.­način­se­uje­ma­z na­če­li­traj­nost­ne­mobil­no­sti,­ki­ob­ohra­nja­nju­sve­tov­no­pomemb­ne
kul­tur­ne­dediš­či­ne­sku­paj­s traj­nost­nim­turiz­mom­zago­tav­lja­pri­hod­nost­tukajš­nje­mu­pre­bi­vals­tvu.
4 Sklep
Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca­se­je­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­uvr­sti­la­leta 1998,­in­sicer­kot
umet­nost­ni­in­teh­niš­ki­spo­me­nik,­kot­prva­gor­ska­želez­ni­ca­na­sve­tu­in­kot­pri­mer­ino­va­tiv­ne­ga­grad­be­ne­ga­ dela,­ ki­ je­ moj­str­sko­ umeš­čen­ v na­rav­no­ oko­lje.­ Območ­je­ Sem­me­rin­ga­ je­ zgled­ ideal­ne
kom­bi­na­ci­je­teh­nič­nih­pose­gov­in­narav­nih­dano­sti.­V nas­prot­ju­z da­naš­njim,­pogo­sto­neod­go­vor­nim
odno­som­do­nara­ve­in­raz­raš­ča­njem­netraj­nost­nih­oblik­turiz­ma,­je­inže­nir­sko­delo­sre­di­19. sto­let­ja
in­v dobi­roman­tič­ne­ga­histo­riz­ma­konec­19. sto­let­ja­samou­mev­no­teži­lo­k traj­nost­nim­reši­tvam.­Kljub
zato­nu­ob­sve­tov­ni­gos­po­dar­ski­kri­zi­v tri­de­se­tih­letih­20. sto­let­ja­in­neu­god­nih­oko­liš­či­nah­po­dru­gi
sve­tov­ni­voj­ni,­ko­se­je­območ­je­znaš­lo­v ok­vi­ru­sov­jet­ske­oku­pa­cij­ske­cone­in­mu­je­bilo­uso­je­no­umi­ra­nje­na­obro­ke,­je­Sem­me­ring­v osem­de­se­tih­letih­prejš­nje­ga­sto­let­ja­poča­si­našel­pot­iz­spe­če­ga­sta­nja.
Danes­se­je­Čarob­na­gora­(Zau­ber­berg)­po­zaslu­gi­pre­miš­lje­ne­ga­dalj­no­vid­ne­ga­načr­to­va­nja­turi­stič­nih­stra­te­gov­iz­Sem­me­rin­ga­znaš­la­na­pra­gu­nove­ga­obdob­ja­kra­jev­ne­ga­raz­cve­ta.­Pri­tem­je­tre­ba
pou­da­ri­ti­tudi­zgled­no­sode­lo­va­nje­in­skup­no­nasto­pa­nje­delež­ni­kov,­tako­posa­mez­ni­kov,­kot­kra­jev­nih,­občin­skih,­pokra­jin­skih­in­držav­nih­ura­dov­ter­usta­nov.­To­se­je­poka­za­lo­že­pri­ute­me­lje­va­nju­pome­na
pro­ge­v sve­tov­nem­meri­lu­in­pri­pri­za­de­va­nju­za­nje­no­uvr­sti­tev­na­unes­cov­Sez­nam,­kaže­pa­se­tudi
pri­vzdr­že­va­nju­in­skr­bi­za­nadalj­nji­raz­voj­mikro­re­gi­je­Sem­me­ring-Rax,­ki­se­pokri­va­z zaš­či­te­nim­območ­jem­sve­tov­ne­dediš­či­ne.
Ob­moč­je­Sem­me­rin­ga­je­bilo­že­konec­19. in­v za­čet­ku­20. sto­let­ja­v mno­gih­pogle­dih­ino­va­tiv­no.
Tu­je­bil­zago­tov­ljen­viso­ko­ka­ko­vost­ni­kul­tur­no-umet­niš­ki,­zdravs­tve­ni,­duhov­ni,­šport­ni­in­zabav­ni
pro­gram.­Med­dru­gim­je­šlo­za­uva­ja­nje­gor­ske­ga­zdra­vi­liš­ke­ga­turiz­ma,­prvo­avstrij­sko­smu­čar­sko­šolo,
prvo­gor­sko­avto­mo­bil­sko­dir­ko,­spre­vod­sta­ro­dob­nih­vozil,­prvi­casi­no,­ter­prvo­gor­sko­golf­igriš­če.
Tudi­danes,­ko­nek­da­nji­hotel­ski­veli­ka­ni­postop­no­oživ­lja­jo,­se­pona­ša­z ino­va­tiv­ni­mi­pro­gra­mi,­ki­ponov­no­ pri­vla­či­jo­ turi­ste.­ Traj­nost­ni­ turi­zem­ pa­ je­ ključ­ne­ga­ pome­na­ tako­ za­ pri­hod­nost­ tukajš­nje­ga
pre­bi­vals­tva­kot­za­ohra­nja­nje­in­pre­ži­vet­je­sve­tov­no­pomemb­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne.
5 Viri in literatura
Hub­mann,­A.­2003:­Sem­me­ring –­Welt­kul­tu­rer­be­und­Kul­tur­landsc­haft.­Sem­me­ring,­unESCO­Welt­kul­tu­rer­be.­Denk­malpf­le­ge­in­nie­deröster­reich.­band 29.­St. Pölten.
Lud­wig­storff,­M.­2003.­Die­Landsc­haft­serschöne­rung­am­Sem­me­ring.­Sem­me­ring,­unESCO­Welt­kul­tu­rer­be.­Denk­malpf­le­ge­in­nie­deröster­reich.­band 29.­St. Pölten.
Med­mrež­je 1:­http://whc.unes­co.org/en/list/785­(25. 4. 2013).
136
Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca
Med­mrež­je 2:­http://www.sem­me­ring­bahn.at/­(25. 4. 2013).
Med­mrež­je 3:­http://www.eu­rail.com/eu­rail-pas­ses­(22. 4. 2013).
Med­mrež­je 4:­http://www.eu­rail.com/trains-eu­ro­pe/sce­nic-trains/sem­me­ring-line­(22. 4. 2013).
Med­mrež­je 5:­http://en.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Sem­me­ring_Pass­(23. 4. 2013).
Med­mrež­je 6:­http://sl.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Carl_von_Ghe­ga­(22. 4. 2013).
Med­mrež­je 7:­http://en.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Geo­graphy_of_Au­stria­(22. 4. 2013).
Med­mrež­je 8:­http://en.wi­ki­pe­dia.org/wiki/nort­hern_Li­me­sto­ne_Alps­(23. 4. 2013).
Med­mrež­je 9:­http://de.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Sem­me­ring­bahn­(24. 4. 2013).
Med­mrež­je 10:­http://www.sem­me­ring­bahn.at/ima­ges/Sem­me­ring­bahn-Ma­na­ge­ment­plan-Deutsch.pdf
(4. 4. 2013).
Med­mrež­je 11:­http://de.wi­ki­pe­dia.org/wiki/S%C3%bC­dbahn­ho­tel­(10. 5. 2013).
Med­mrež­je 12:­http://www.pan­hans.at/ho­tel-sem­me­ring/Ar­tic­le/ID/237/Ses­sion/1-7Ag­Wkt­ES-1-IP/
History.htm­(13. 5. 2013).
Med­mrež­je 13:­http://de.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Kur­haus_Sem­me­ring­(13. 5. 2013).
Med­mrež­je 14:­http://de.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Sem­me­ring-ba­si­stun­nel__Kri­tik­(13. 5. 2013).
Med­mrež­je 15:­ http://www.pan­hans.at/ho­tel-sem­me­ring/Ar­tic­le/ID/31/Ses­sion/1-7Ag­Wkt­ES-0-IP/
Luftku­rort_Sem­me­ring.htm­(13. 5. 2013)
Med­mrež­je 16:­http://www.fi­sal­pi­ne.com/pla­ce/sem­me­ring,35.html­(14. 5. 2013).
Med­mrež­je 17:­http://www.zau­ber­berg.at/de/zau­ber­berg/gesc­hich­te­(14. 5. 2013).
Med­mrež­je 18:­http://www.hltsem­me­ring.ac.at/aus­bil­dung.php­(14. 5. 2013).
Med­mrež­je 19:­ http://www.efth.com.pt/en/in­dex.php?op­tion=com_con­tent&view=ar­tic­le&id=83&
Itemid=207­(14. 5. 2013).
Med­mrež­je 20:­http://www.sued­bahn­mu­seum.at­(14. 5. 2013).
Med­mrež­je 21:­http://www.ebe­pe.com/html/sem­me­ring_4e.html­(14. 5. 2013).
Med­mrež­je 22:­http://www.lea­der-noe-sued.at/sem­me­ring-rax.html­(14. 5. 2013).
Pap,­j. R.­2003:­Carl­Rit­ter­von­Ghe­ga –­ein­Vene­zia­ner­verändert­die­Eisen­bahn.­Sem­me­ring,­unESCO
Welt­kul­tu­rer­be.­Denk­malpf­le­ge­in­nie­deröster­reich.­band 29.­St. Pölten.
Schuböck,­C.­2009:­Welt­kul­tu­rer­be­Sem­me­ring­bahn.­bern­dorf.
Schwarz,­M.­2003:­Ein­Land­von­Stadthäusern­oder­eine­Stadt­von­Landhäusern.­Sem­me­ring,­unESCO
Welt­kul­tu­rer­be.­Denk­malpf­le­ge­in­nie­deröster­reich.­band 29.­St. Pölten.
Wit­ta­sek-Dieck­mann,­R.­2003:­Die­Sem­me­ring­bahn.­Sem­me­ring,­unESCO­Welt­kul­tu­rer­be.­Denk­malpf­le­ge­in­nie­deröster­reich.­band 29.­St. Pölten.
137
138
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­139–147,­Ljubljana­2014
KULTURNI OBJEKTI KOT GONILO OŽIVITVE MESTA:
PRIMER MESTA BILBAO
dr. Loredana Alfarè
Con­si­glio­Nazio­na­le­del­le­Ricerc­he,­Isti­tu­to­di­scien­ze­mari­ne
lo­re­da­na.al­fa­[email protected]­mar.cnr.it
dr. Engelbert Ruoss
Glo­bal­Regions­Ini­tia­ti­ve
e.ruoss@blue­win.ch
UDK:­911.375:719(460.152.2)
IZVLEČEK
Kulturni objekti kot gonilo oživitve mesta: primer mesta Bilbao
Bil­bao­je­začel­naza­do­va­ti­v 70. le­tih­20. sto­let­ja.­Nek­daj­pomemb­no­pri­sta­niš­če­s tež­ko,­jeklar­sko­in­žele­zar­sko­indu­stri­jo,­raz­vi­tim­lad­je­del­niš­tvom­in­tek­stil­no­indu­stri­jo,­se­je­ob­kon­cu­80. let­20. sto­let­ja­soo­ča­lo
z one­sna­že­nost­jo­in­viso­ko­brez­po­sel­nost­jo.­Zah­va­lju­joč­dalj­no­vid­no­sti­kra­jev­nih­obla­sti,­uspe­šne­ga sode­lo­va­nja­med­jav­nim­in­zaseb­nim­sek­tor­jem­ter­celo­vi­te­ga­pro­stor­ske­ga­načr­to­va­nja­v 90. le­tih­20. sto­let­ja
je­mesto­doži­ve­lo­teme­lji­to­preo­braz­bo.­Po­16 le­tih­preo­braz­be­gos­po­dar­ski­kazal­ni­ki­kaže­jo,­da­so­bile­nalož­be­ v pro­met­no­ infra­struk­tu­ro­ in­ kul­tur­ne­ objek­te­ (mu­zej,­ pod­zem­na­ želez­ni­ca,­ leta­liš­če,­ pri­sta­niš­če,
kon­fe­renč­na­dvo­ra­na)­učin­ko­vi­te,­kljub­nas­pro­to­va­nju­neka­te­rih­kul­tur­nih­orga­ni­za­cij.­Kot­se­je­izka­za­lo,­pre­nos­pri­me­ra­dobre­prak­se­iz­Bil­baa­v dru­ga­mesta­ni­bil­ved­no­uspe­šen.
KLJUČNE­BESEDE
mest­na­pre­no­va,­preo­braz­ba,­dejav­ni­ki­uspe­ha,­oži­vi­tev,­inve­sti­ci­je,­inter­na­cio­na­li­za­ci­ja,­jav­no-za­seb­no
part­ners­tvo,­kul­tu­ra,­dediš­či­na
ABSTRACT
Cultural structures as a driver of urban renewal: the town of Bilbao
The­city­of­Bil­bao­star­ted­its­dec­li­ne­in­the 1970s,­from­an­impor­tant­har­bour­with­heavy­indu­stry­based
on­iron­and­steel,­ship­buil­ding­and­tex­ti­le­sec­tors­to­a pol­lu­ted­town­with­high­unem­ploy­ment­until­the
late 1980s.­Thanks­to­the­far­sigh­ted­ness­and­the­lea­ders­hip­of­local­aut­ho­ri­ties­and­the­coo­pe­ra­tion­bet­ween­pub­lic­and­pri­va­te­sec­tors­in­the 1990s,­the­town­has­seen­a re­vo­lu­tio­nary­trans­for­ma­tion­fol­lo­wing
an­inte­gra­ted­plan­ning­approach.­Invest­ments­were­made­in­trans­port­infra­struc­tu­re­and­cul­tu­ral­faci­li­ties­(mu­seum,­metro,­air­port,­port,­con­fe­ren­ce­hall)­nevert­he­less­facing­strong­oppo­si­tion­from­cul­tu­ral
orga­ni­za­tions.­After 16 years­trans­for­ma­tion,­eco­no­mic­figu­res­show­the­suc­cess­of­this­approach.­The­trans­fer­of­this­model­to­other­con­texts­is­not­always­suc­cess­ful­as­demon­stra­ted­in­seve­ral­other­ini­tia­ti­ves
men­tio­ned­in­the­artic­le.
KEY­WORDS
ur­ban­reha­bi­li­ta­tion,­trans­for­ma­tion,­key­suc­cess­fac­tors,­revi­ta­li­za­tion,­invest­ments,­inter­na­tio­na­li­za­tion,
pub­lic-pri­va­te­coo­pe­ra­tion,­cul­tu­re,­heri­ta­ge
139
Lore­da­na­Alfarè,­Engel­bert­Ruoss
1 Uvod
Vse­šte­vilč­nej­še­kul­tur­ne­zna­me­ni­to­sti,­še­pose­bej­muze­ji,­posta­ja­jo­osred­nje­sesta­vi­ne­stra­te­gij­mest­nih­ pre­nov,­ saj­ so­ zara­di­ nji­ho­ve­ spo­sob­no­sti­ ustvar­ja­nja­ bla­gov­nih­ znamk­ in­ dodat­ne­ga­ zasluž­ka
nepo­greš­lji­vi­pri­pri­vab­lja­nju­turi­stov.­Zara­di­veli­kih­naložb­so­pri­ča­ko­va­nja­veli­ka,­ven­dar­so­za­uspeh
potreb­ni­tudi­dru­gi­dejav­ni­ki,­ki­bodo­med­dru­gim­tudi­opi­sa­ni­v pris­pev­ku.­namen­razi­ska­ve­je­bil
ana­li­zi­ra­ti­tako­ime­no­va­ni­bil­bao­uči­nek­(Bil­bao­effect)­in­ugo­to­vi­ti­ali­je­mogo­če­uspe­šno­pre­ne­sti­pri­mer­ dobre­ prak­se,­ kot­ je­ ume­sti­tev­ spek­ta­ku­lar­ne­ga­ kul­tur­ne­ga­ objek­ta­ (Gug­gen­hei­mov­ muzej),
v dru­go­oko­lje.­Poleg­tega­smo­preu­či­li­tudi­zgo­do­vi­no­mesta,­nje­go­vo­preo­braz­bo,­pri­hod­ke,­ki­so­jih
pri­ne­sle­nalož­be­v kul­tur­no­infra­struk­tu­ro­in­s tem­pove­za­ne­pri­hod­ke­od­turiz­ma.
2 Zgodovina
bil­bao­je­v 14. sto­let­ju­usta­no­vil­Don­Die­go­López­de­Haro­V,­takrat­ni­biskaj­ski­vla­dar.­Mesto­je
kma­lu­posta­lo­izvoz­no­sre­diš­če­za­koru­zo­in­vol­no­iz­Kasti­lje.­Zah­va­lju­joč­ugod­ni­legi­je­bil­bao­postal
pomemb­no­pri­sta­niš­če­ob­oba­lah­Atlant­ske­ga­ocea­na,­dobro­zaš­či­te­no­pred­nevih­ta­mi,­pirat­ski­mi­napa­di­in­napa­di­dru­gih­sovraž­nih­flot.­Mesto­je­posta­lo­boga­to­sre­diš­če,­ki­je­pove­zo­va­lo­Špa­ni­jo­z os­ta­lim
sve­tom.­V 19. sto­let­ju­je­bil­bao­doži­vel­velik­raz­voj­z iz­ko­riš­ča­njem­oko­liš­kih­mine­ral­nih­suro­vin.­Kljub
temu,­da­je­na­območ­ju­bil­baa­v za­čet­ku­sto­let­ja­žive­lo­le­10.000 pre­bi­val­cev,­se­je­v dru­gi­polo­vi­ci­sto­let­ja­bil­bao­hitro­raz­vil­v in­du­strij­sko­mesto.­Ob­kon­cu­19. sto­let­ja­se­je­indu­strij­ski­rasti­pri­dru­žil­tudi
raz­voj­glav­nih­sto­ri­tev,­pred­vsem­trgo­vi­ne­in­finanč­ne­ga­sek­tor­ja­(Plöger 2007).­V tem­času­sta­bili­usta­nov­lje­ni­bil­baj­ska­in­biskaj­ska­ban­ka,­med­tem­ko­se­je­del­ni­čars­tvo­poja­vi­lo­ob­kon­cu­sto­let­ja.­Tako
mesto­kot­nje­go­va­oko­li­ca­sta­se­moč­no­spre­me­ni­la,­saj­je­gos­po­dar­ska­rast­spod­bu­di­la­moč­no­urba­ni­za­ci­jo.­Zgra­je­ne­so­bile­ceste­in­spre­ha­jal­ne­poti,­nova­arhi­tek­tu­ra­pa­je­spre­me­ni­la­bil­bao­v so­dob­no
mesto­(med­mrež­je 1).
Me­sto­je­doži­ve­lo­dru­go­obdob­je­indu­stria­li­za­ci­je­v 50. in­60. le­tih­20. sto­let­ja­z raz­vo­jem­tež­ke
indu­stri­je.­Veli­kim­potre­bam­po­delov­ni­sili­je­sle­di­lo­moč­no­pri­se­lje­va­nje­iz­juž­nej­ših­regij,­še
posebej iz­Anda­lu­zi­je.­V dvaj­se­tih­letih­je­pre­bi­vals­tvo­nara­slo­z 216.000­(leta 1950)­na­410.000
(leta 1970).­Zara­di­hitre­rasti­pre­bi­vals­tva­je­bilo­tre­ba­zgra­di­ti­delav­ska­sta­no­va­nja,­ki­so­jih­ume­sti­li­na­levi­breg­reke­ner­vion.­Zara­di­pomanj­ka­nja­pro­sto­ra­je­gosto­ta­pose­li­tve­v bil­bau­moč­no­nara­sla­(Plöger 2007).
Špa­ni­ja­je­bila­več­kot­tri­de­set­let­pod­vr­že­na­Fran­ko­vi­dik­ta­tu­ri­(od 1939­do 1975).­baskov­ska­dežela
je­v tem­času­izgu­bi­la­avto­no­mi­jo,­špan­ska­vla­da­pa­je­zati­ra­la­tudi­baskov­sko­kul­tu­ro,­vključ­no­z ba­skov­skim­jezi­kom.­Posle­di­ca­take­podre­di­tve­je­bila­usta­no­vi­tev­obo­ro­že­ne­ga­giba­nja­ETA­v letu 1959,
ki­se­je­boje­va­lo­za­neod­vi­snost­baski­je.­nasil­ni­spo­pa­di­so­ime­li­resne­gos­po­dar­ske­in­poli­tič­ne­posle­di­ce,­ven­dar­pa­se­je­bil­bao­kljub­temu­širil.­Po­kon­cu­Fran­ko­ve­ga­reži­ma,­leta 1987,­je­Špa­ni­ja­zno­va
posta­la­demo­kra­tič­na­drža­va.­napi­sa­na­je­bila­nova,­demo­kra­tič­na­usta­va,­ki­je­baski­ji­zago­tav­lja­la­viso­ko­stop­njo­avto­no­mi­je­(Plöger 2007).
Rast­bil­baa­se­je­usta­vi­la­v 70. le­tih­20. sto­let­ja.­Druž­be­no-gos­po­dar­ske­spre­mem­be­v teh­letih­so
vpli­va­le­na­struk­tu­ro­sve­tov­ne­ga­gos­po­dars­tva,­še­pose­bej­na­žele­zar­sko­in­jeklar­sko­indu­stri­jo,­lad­je­del­niš­tvo­in­tek­stil­no­indu­stri­jo,­takrat­ne­gonil­ne­gos­po­dar­ske­sile­(Men­di­gu­ren 2010).­Kot­posle­di­ca
indu­stri­je­je­do­kon­ca­80. let­mesto­posta­lo­moč­no­okolj­sko­degra­di­ra­no.­One­sna­že­ni­so­bili­zrak,­voda
in­tla.­V reko­ner­vion­so­se­izli­va­li­indu­strij­ski­in­gos­po­dinj­ski­odpad­ki­brez­pred­hod­ne­obde­la­ve,­zaradi
česar­so­izgi­ni­le­vse­sle­di­živ­lje­nja­v vodi.­One­sna­že­na­in­degra­di­ra­na­so­bila­tudi­območ­ja­lad­je­del­nic
in­skla­dišč,­kjer­je­bilo­pol­no­odpad­kov­in­zapuš­če­nih­zgradb.­Leta 1983­so­mesto,­pred­vsem­sta­ri­del
mesta,­pri­za­de­le­popla­ve,­v ka­te­rih­je­umr­lo­mno­go­lju­di.­Med­dru­gim­je­bilo­uni­če­no­tudi­sta­ro­gle­da­liš­če­Arria­ga.­Takrat­se­je­začel­trend­obnov­po­celot­nem­mestu,­vključ­no­s sta­rim­delom­mesta­(»Cas­co
Vie­jo«)­(med­mrež­je 2).
140
Kul­tur­ni­objek­ti­kot­goni­lo­oži­vi­tve­mesta:­pri­mer­mesta­bil­bao
3 Preobrazba
V 70. le­tih­20. sto­let­ja­je­bila­v bil­bau­brez­po­sel­nost­30 od­stot­na.­Kra­jev­ne­obla­sti­so­ugo­to­vi­le,­da
ne­gre­le­za­struk­tur­no­tem­več­za­glob­ljo­gos­po­dar­sko­kri­zo­in­zato­zače­le­iska­ti­način,­kako­spod­bu­di­ti­gos­po­dars­tvo,­ustva­ri­ti­nova­delov­na­mesta­in­pri­va­bi­ti­inve­sti­tor­je.­Zave­da­li­so­se,­da­mora­posta­ti
indu­strij­ski­sek­tor­kon­ku­renč­nej­ši­in­bolj­raz­no­lik,­da­je­tre­ba­moder­ni­zi­ra­ti­proi­zvod­njo­in­nado­me­sti­ti­delav­ce­z raz­lič­ni­mi­teh­no­lo­gi­ja­mi.­Hkra­ti­so­zače­li­iska­ti­nove­obli­ke­gos­po­dars­tva,­raz­vi­ja­ti­ter­ciar­ni
sek­tor,­ki­bi­zago­tav­ljal­zadost­no­šte­vi­lo­delov­nih­mest,­saj­so­se­zave­da­li,­da­bo­le-te­indu­stri­ja­zagoto­vo­izgu­bi­la­(Men­di­gu­ren 2000).­Ključ­ni­korak­je­bila­pri­pra­va­stra­teš­ke­ga­načr­ta­za­oži­vi­tev­bil­baa,­ki
je­bil­dokon­čan­in­spre­jet­leta 1991.­načrt­je­bil­za­tisto­obdob­je­zelo­napre­den­in­je­celo­vi­to­pri­sto­pil
k preo­braz­bi­mesta.­V pod­po­ro­izva­ja­nju­in­ure­sni­če­va­nju­ciljev,­dolo­če­nih­v stra­te­gi­ji,­je­bila­iste­ga
leta­usta­nov­lje­na­agen­ci­ja­bil­bao­Metrópoli-30­(Plöger 2007).
Stra­teš­ke­mu­načr­tu­je­sle­di­la­pri­pra­va­krov­ne­ga­načr­ta,­ki­je­je­bil­osno­van­na­pod­la­gi­ana­li­ze­pri­me­rov­dobrih­praks­iz­osta­lih­špan­skih­mest,­kot­so­bar­ce­lo­na,­Madrid­in­Sevil­la.­Oži­vi­tev­teh­mest­je
teme­lji­la­na­orga­ni­zi­ra­nju­med­na­rod­nih­dogod­kov.­bar­ce­lo­na­je­gosto­va­la­olim­pij­ske­igre­in­pora­bi­la
sreds­tva­za­obno­vo­pri­sta­niš­ke­ga­dela­mesta.­Sevil­la­je­gosti­la­med­na­rod­no­sve­tov­no­raz­sta­vo­Expo,
Madrid­pa­je­postal­evrop­ska­kul­tur­na­pre­stol­ni­ca.­Dru­gi­pri­me­ri­dobrih­praks­so­bili­pre­ne­se­ni­še­iz
Liz­bo­ne,­bal­ti­mo­ra­in­Glas­go­wa,­ki­so­z ob­no­vo­obvod­nih­obmo­čij­oži­vi­li­mesto.­Za­uprav­lja­nje­širo­ko­po­tez­ne­revi­ta­li­za­ci­je­zapuš­če­nih­nek­daj­pri­sta­niš­kih,­indu­strij­skih­in­trans­port­nih­obmo­čij­je­bila
leta 1992­v bil­bau­usta­nov­lje­na­tudi­raz­voj­na­agen­ci­ja­bil­bao­Ría 2000­(Plöger 2007).
na­črt­za­oži­vi­tev­bil­baa­je­vklju­če­val­inve­sti­ci­je­v pro­met­no­infra­struk­tu­ro­mesta,­da­bi­izbolj­ša­li
dostop­nost­in­pove­za­ve­za­pre­bi­val­ce.­Zgra­je­na­je­bila­nova­pod­zem­na­želez­ni­ca,­ki­jo­je­obli­ko­val­Sir
nor­man­Foster.­Dosto­pi­do­pod­zem­ne­želez­ni­ce­so­bili­pokri­ti­z ste­kle­ni­mi­nad­streš­ki,­pero­ni­pa­s kon­struk­ci­ja­mi­iz­ner­ja­ve­če­ga­jekla.­Svo­je­siste­me­sta­poso­do­bi­li­tudi­obe­pod­jet­ji,­ki­uprav­lja­ta­s pot­niš­kim
želez­niš­kim­pro­me­tom,­REnFE­in­FEVE.­Leta 2002­je­bila­zgra­je­na­nova­tram­vaj­ska­pro­ga,­ki­pove­zu­je­sre­diš­če­bil­baa­z ob­vod­nim­delom­mesta.­nek­da­nje­bil­baj­sko­pri­sta­niš­če,­ki­je­bilo­prvot­no­postav­lje­no
ob­reki,­so­pre­me­sti­li­in­raz­ši­ri­li­dol­vod­no,­v bi­skaj­skem­zali­vu.­Ob­reki­je­se­je­tako­odprl­pro­stor­za
nove­stav­be.­Zelo­pomemb­na­je­bila­inve­sti­ci­ja­v po­so­do­bi­tev­in­raz­ši­ri­tev­leta­liš­ča,­arhi­tekt­San­tia­go
Cala­tra­va­pa­je­obli­ko­val­nov­ter­mi­nal­(Plöger 2007).­Zgra­di­li­so­tudi­nov­kon­fe­renč­ni­in­glas­be­ni­cen­ter,­ime­no­van­Euskal­du­na­jau­re­gia­bil­bao,­ki­sta­ga­obli­ko­va­la­madrid­ska­arhi­tek­ta­Fede­ri­co­Soria­no
in­Dolo­res­Pala­cios.
Ve­či­no­naložb­sta­omo­go­či­li­baskov­ska­in­špan­ska­(cen­tral­na)­vla­da­na­pod­la­gi­dogo­vo­ra­iz­leta 1989.
Hitra­želez­niš­ka­pove­za­va­med­Madri­dom­in­bil­baom­bo­naj­ver­jet­ne­je­odpr­ta­leta 2015.­naj­po­memb­nej­ši­okolj­ski­pro­jekt­je­bil­vzpo­sta­vi­tev­nove­ga­siste­ma­čiš­če­nja­odpad­nih­voda,­ki­ga­je­vodil­in­ure­sni­čil
ponud­nik­vode­v ba­ski­ji,­Con­sor­cio­de­Aguas­(Plöger 2007).­Grad­nja­se­je­zače­la­leta 1984,­zaklju­či­la
pa 2006.­Reka­ner­vion­je­sča­so­ma­ponov­no­dobi­la­svo­jo­pra­vo­bar­vo,­prav­tako­pa­je­bilo­mogo­če­opazi­ti
Sli­ka 1:­Aban­doi­bar­ra­leta 1968­in­danes­(med­mrež­je 3).
141
Lore­da­na­Alfarè,­Engel­bert­Ruoss
postop­no­vra­ča­nje­vod­nih­orga­niz­mov.­ulič­na­raz­svet­lja­va­je­bila­poso­dob­lje­na­z led­teh­no­lo­gi­jo,­s či­mer­je­bil­bao­dose­gel­zmanj­ša­nje­pora­be­ener­gi­je­in­stroš­kov­za­10 od­stot­kov.­V bil­bau­so­se­odlo­či­li
tudi­za­ino­va­tiv­ni­ukrep­in­kot­prvi­v dr­ža­vi­upo­ra­bi­li­poseb­no­vrsto­ploč­ni­kov,­ki­vsr­ka­va­jo­oglji­kov
diok­sid.­V me­stu­so­na­voljo­tudi­kole­sa­za­izpo­so­jo,­podalj­ša­li­so­kole­sar­ske­ste­ze­in­vzpo­sta­vi­li­sistem
sou­po­ra­be­avto­mo­bi­lov,­s či­mer­bil­bao­spod­bu­ja­zmanj­ša­nje­one­sna­že­va­nja­in­pora­be­ener­gi­je­v oseb­nem­pot­niš­kem­pro­me­tu,­hkra­ti­pa­izbolj­šu­je­tudi­jav­ni­pro­stor­(Ma­ciel­in­baker 2013).
4 Rezultati
Ko­se­je­v zgod­njih­90. le­tih­20. sto­let­ja­bil­bao­odlo­čil­name­ni­ti­sko­raj­230 mi­li­jo­nov­dolar­jev­jav­ne­ga­denar­ja­za­Gug­gen­hei­mov­muzej­moder­ne­umet­no­sti,­je­veli­ko­lju­di­obso­ja­lo­tako­zaprav­lja­nje
dav­ko­pla­če­val­skih­sred­stev.­Pre­bi­val­ci­niso­razu­me­li,­zakaj­mesto­vla­ga­v mu­zej,­name­sto­da­bi­poma­ga­lo­indu­stri­ji­in­tako­ustvar­ja­lo­nova­delov­na­mesta.­nas­pro­to­va­le­so­tudi­kul­tur­ne­insti­tu­ci­je,­ki­so
se­ustra­ši­le­zmanj­ša­nja­denar­ne­pod­po­re­zara­di­vla­ga­nja­kra­jev­ne­vla­de­v nov­muzej.­Kljub­moč­ne­mu
nas­pro­to­va­nju­pre­bi­val­cev­je­vla­da­nada­lje­va­la­z ure­sni­če­va­njem­ide­je.­V prvi­štu­di­ji­izve­dlji­vo­sti­pro­jek­ta­so­izra­ču­na­li,­da­bi­mora­lo­muzej­obi­ska­ti­400.000 obi­sko­val­cev­na­leto,­da­bi­pokri­li­vlo­že­na­sreds­tva,
ki­so­zna­ša­la­132,22 mi­li­jo­na­evrov.­Kljub­temu,­da­se­je­ta­cilj­zdel­nemo­goč,­je­muzej­v pr­vih­dveh letih
(od­okto­bra 1997­do­decem­bra 1998)­obi­ska­lo­2.675.794 obi­sko­val­cev,­torej­kar­tri­krat­več,­kot­so­načr­to­va­li­(Men­di­gu­ren 2000).
Pre­gled­ni­ca 1:­Šte­vi­lo­obi­sko­val­cev­Gug­gen­hei­mo­ve­ga­muze­ja­v Bil­bau­od­leta 1997­do­2012
(Análi­sis … 2010).
leto
1997­(od­okto­bra­do­decem­bra)
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
skupaj
šte­vi­lo­obi­sko­val­cev
259.234
1.307.065
1.109.495
948.875
930.000
851.628
869.022
909.144
965.082
1.008.774
1.002.963
951.369
905.048
956.417
962.358
1.014.104
14.950.578
V teh­dveh­letih­so­obi­sko­val­ci­potro­ši­li­več­kot­400 mi­li­jo­nov­evrov,­kar­pome­ni,­da­je­vsak­obi­sko­va­lec­v pov­preč­ju­potro­šil­150 evrov­na­dan.­Leta 2011­so­obli­ko­va­li­nov­model­gos­po­dar­ske­ga­vpli­va
in­tako­poso­do­bi­li­tiste­ga­iz­leta 1998,­ki­je­bil­revi­di­ran­v le­tih 2001­in 2006.­nare­di­li­so­razi­ska­vo,­s ka­te­ro­so­ugo­tav­lja­li­potroš­njo­obi­sko­val­cev­gle­de­na­nji­hov­izvor.­V ra­zi­ska­vo­so­bili­vklju­če­ni­le­tisti
142
Kul­tur­ni­objek­ti­kot­goni­lo­oži­vi­tve­mesta:­pri­mer­mesta­bil­bao
obi­sko­val­ci,­ki­so­se­za­obisk­bil­baa­odlo­či­li­zara­di­Gug­gen­hei­mo­ve­ga­muze­ja­(ta­kih­je­bilo­83 od­stot­kov).­Izka­za­lo­se­je,­da­je­vsak­tak­obi­sko­va­lec­v pov­preč­ju­zapra­vil­352 evrov­(Study … 2011).
Ra­zi­ska­va,­ki­jo­je­izved­lo­pod­jet­je­KPMG­Peat­Mar­wick,­je­poka­za­la,­da­je­Gug­gen­hei­mov­muzej
prine­sel­3816 no­vih­delov­nih­mest­v pr­vem­letu,­v letu 2006­pa­je­to­šte­vi­lo­nara­slo­celo­na 4232.­nekdanja
lad­je­del­ni­ca,­ki­je­bila­na­tem­mestu­pred­muze­jem,­je­v na­jus­pe­šnej­ših­letih­ustvar­ja­la­3000 ne­po­srednih
in­1000 po­sred­nih­delov­nih­mest.­V zad­njih­letih­pred­preo­braz­bo­mesta­je­bilo­v njej­zapo­sle­nih
le 2300 ljudi.­V pr­vem­letu­obra­to­va­nja­muze­ja­(od­okto­bra 1997­do­okto­bra 1998)­se­je­dvig­nil­tudi
bDP­avto­nom­ne­pokra­ji­ne­baski­je,­muzej­pa­je­k temu­dopri­ne­sel­144 mi­li­jo­nov­evrov.­Zara­di­dvi­ga
jav­no­fi­nanč­ne­ga­pre­mo­že­nja­so­lah­ko­pokri­li­84,14 mi­li­jo­nov­evrov­vred­no­grad­njo­muze­ja­in­ure­di­tev­oko­li­ce,­v pe­tih­letih­pa­se­je­povr­ni­la­celot­na­inve­sti­ci­ja­132,22 mi­li­jo­na­evrov,­ki­vklju­ču­je­tudi
36,6 mi­li­jo­nov­vre­den­nakup­zbirk­umet­nin­in­12,2 mi­li­jo­na­kot­pris­pe­vek­Gug­gen­hei­mo­vi­fun­da­ci­ji,
ozi­ro­ma­kot­člans­tvo,­s ka­te­rim­si­muzej­zago­to­vi­izme­nja­vo­zbirk­z dru­gi­mi­Gug­gen­hei­mo­vi­mi­muze­ji
po­sve­tu­(Men­di­gu­ren 2000).
Kljub­ned­vom­ne­mu­uspe­hu­je­bil­Gug­gen­hei­mov­muzej­vsee­no­tar­ča­raz­lič­nih­kri­tik.­Oči­ta­jo­mu,
da­je­to­kapi­ta­li­sti­čen,­viso­ko­umet­niš­ki­in­vsi­ljen­objekt,­ki­nima­nobe­ne­zve­ze­z bil­baom­ali­baskov­sko­tra­di­ci­jo.­Zgra­di­li­so­ga,­brez­da­bi­upo­šte­va­li­druž­be­ne­in­gos­po­dar­ske­potre­be­tam­žive­čih­lju­di,
ki­so­zato­tudi­zapu­sti­li­svo­je­domo­ve­in­tako­pos­pe­ši­li­gen­tri­fi­ka­ci­jo.­Muze­ju­oči­ta­jo­tudi­nes­klad­nost
z oko­ljem­(Snap­per 2013).
400
352,68
350
300
znesek (€)
250
200
232
243,64
242,99
180,07
171,84
89,4
93,9
86,57
90,67
2004
2005
2006
2007
225,97
223,97
90,91
84,32
83,57
2008
2009
2010
150
100
108,85
50
0
2011
leto
povprečna potrošnja
na obiskovalca
povprečna dnevna potrošnja
na obiskovalca
Sli­ka 2:­Giba­nje­skup­ne­in­dnev­ne­potroš­nje­na­obi­sko­val­ca­Baski­je­izven­Gug­gen­hei­mo­ve­ga­muze­ja
v evrih­(Study … 2011).
143
Lore­da­na­Alfarè,­Engel­bert­Ruoss
Iz­ve­de­nih­je­bilo­več­razi­skav,­s ka­te­ri­mi­so­oce­nje­va­li­tako­ime­no­va­ni­uči­nek­Gug­gen­hei­mo­ve­ga
muze­ja­in­izra­ču­na­va­li­nje­go­ve­dol­go­roč­ne­vpli­ve­na­gos­po­dars­tvo­mesta.­Z Gug­gen­hei­mo­vim muzejem
se­je­v bil­bau­moč­no­pove­čal­turi­stič­ni­obisk.­Leta 2011­se­je­šte­vi­lo­obi­sko­val­cev­pove­ča­lo­za­6000,
kar­je­0,62 od­stot­ka­več­kot­v letu­prej,­v ce­lot­nem­letu­pa­je­spre­jel­kar­962.358 obi­sko­val­cev.­S tem­je
muzej­pre­se­gel­prvot­na­pri­ča­ko­va­nja­za­leto 2011,­saj­so­pred­vi­de­va­li,­da­bo­gos­po­dar­ska­kri­za­nega­tiv­no­vpli­va­la­tudi­na­obisk.­Gle­de­na­geo­graf­sko­pore­klo­je­muzej­obi­ska­lo­62 od­stot­kov­pre­ko­mor­skih
obi­sko­val­cev,­delež­obi­sko­val­cev­iz­Fran­ci­je­je­rah­lo­upa­del­(2 od­stot­ka)­med­tem­ko­je­delež­obi­sko­val­cev­iz­Veli­ke­bri­ta­ni­je­(8 od­stot­kov),­nem­či­je­(7 od­stot­kov),­Zdru­že­nih­držav­(6 od­stot­kov)­in­Ita­li­je
(5 od­stot­kov)­ostal­sta­bi­len­(med­mrež­je 4).­Prvi­podat­ki­za­leto 2012­kaže­jo,­da­je­Gug­gen­hei­mov­muzej
prvič­po­letu 2007­ponov­no­pre­se­gel­mili­jon­obi­sko­val­cev.
Sta­ti­sti­ka­je­poka­za­la,­da­se­je­moč­no­pove­ča­lo­tudi­šte­vi­lo­letal­skih­pot­ni­kov,­z 1,4 mi­li­jo­na­v letu 1994,
3,8 mi­li­jo­na­v letu 2005­(Plöger 2007)­na­4 mi­li­jo­ne­pot­ni­kov­v letu 2011­(med­mrež­je 5).­V bil­bao­pri­ha­ja­več­turi­stov­kot­v San­Seba­stian,­ki­je­veljal­za­vodil­no­baskov­sko­turi­stič­no­desti­na­ci­jo.­Velik­porast
šte­vi­la­turi­stov­je­v bil­bau­spod­bu­dil­raz­voj­raz­lič­nih­sto­ri­tev,­na­pri­mer­barov,­trgo­vin,­kavarn,­manj­ših­hote­lov,­resta­vra­cij,­vodi­čev,­ponud­ni­kov­turi­stič­nih­infor­ma­cij­in­podob­no.­Z raz­vo­jem­turiz­ma
se­je­pove­čal­tudi­delež­zapo­sle­nih­v sto­ri­tve­nem­sek­tor­ju,­ven­dar­pa­je­nepo­sred­ni­uči­nek­kul­tur­ne­ga
turiz­ma­tež­ko­natanč­no­dolo­či­ti­(Plöger 2007).­Gle­de­na­izra­ču­ne­je­novih­delov­nih­mest,­ki­so­nepo­sred­no­pove­za­na­s tu­riz­mom,­manj­kot­1000­(Pla­za 2007).
Za­ni­mi­vo­je,­da­ima­metro­po­li­tan­ska­regi­ja­bil­bao­kljub­hitre­mu­upa­du­sta­rih­indu­strij­skih­panog
še­ved­no­moč­ne­indu­strij­ske­teme­lje,­ven­dar­ta­pano­ga­ni­dose­gla­pri­ča­ko­va­ne­ga­uspe­ha­pri­pri­vab­lja­nju­tujih­inve­sti­cij.­V bil­bau­se­je­opaz­no­pove­ča­lo­tudi­šte­vi­lo­poslov­nih­turi­stov.­Šte­vi­lo­kon­fe­renč­nih
obi­sko­val­cev­se­je­v zad­njem­deset­let­ju­pove­ča­lo­za­deset­krat,­na­178.000­v enem­letu.­Če­pov­za­me­mo,­so­stran­ski­učin­ki­Gug­gen­hei­mo­ve­ga­muze­ja­in­dru­gih­več­jih­sprem­lja­jo­čih­pro­jek­tov,­kot­sta
kon­fe­renč­ni­cen­ter­Euskal­du­na­in­poso­do­bi­tev­leta­liš­ča,­zelo­raz­no­li­ki­(Plöger 2007).
Sli­ka 3:­Pogled­na­Gug­gen­hei­mov­muzej­z reke­(Rei­ser 2009).
144
Kul­tur­ni­objek­ti­kot­goni­lo­oži­vi­tve­mesta:­pri­mer­mesta­bil­bao
Kljub­vse­mu­župan­bil­baa­v enem­izmed­interv­ju­jev­pou­dar­ja,­da­bil­bao­ni­zgra­dil­muze­ja­le­zato,
da­bi­pri­do­bil­eno­sli­ko­vi­to­in­pre­poz­nav­no­zgrad­bo.­To­je­bil­del­šir­še­ga­raz­voj­ne­ga­načr­ta,­ki­je­vklju­če­val­tudi­novo­pod­zem­no­želez­ni­co,­oži­vi­tev­obvod­nih­obmo­čij­in­novo­leta­liš­če.­Kra­jev­ne­obla­sti­so
pod­pi­ra­le­izme­nja­vo­znanj­in­izku­šenj­med­mesti­v raz­lič­nih­med­na­rod­nih­mre­žah,­vključ­no­z uCLG
(Uni­ted­Cities­and­Local­Govern­ments)­in­uRbELAC­(Ur­ban­Euro­pean­Latin­Ame­ri­can­and­Carib­bean
Cities).­na­ta­način­so­vzpo­sta­vi­li­meha­niz­me­in­dose­gli­spo­ra­zu­me­o so­de­lo­va­nju­z me­sti­iz­raz­lič­nih
delov­sve­ta.­Zno­traj­Špa­ni­je­bil­bao­sode­lu­je­z bar­ce­lo­no,­mesti­pa­sta­se­zave­za­li­k kre­pi­tvi­sode­lo­va­nja­in­izme­nja­vi­na­področ­ju­trže­nja­turiz­ma,­gos­po­dar­ske­ga­sode­lo­va­nja,­nasto­pa­nja­na­med­na­rod­nih
trgih,­eko­lo­gi­je­in­raz­vo­ja­novih­teh­no­lo­gij­(Ma­ciel­in­baker 2013).
Za­ra­di­boga­tih­izku­šenj­na­področ­ju­raz­vo­ja­in­mest­ne­pre­no­ve­bil­bao­vzbu­ja­med­na­rod­no­zani­ma­nje.­Vsa­ko­leto­obči­na­sprej­me­več­kot­30 de­le­ga­cij­teh­nič­nih­in­dru­gač­nih­sku­pin­stro­kov­nja­kov
iz­dru­gih­mest,­ki­bil­bao­obiš­če­jo,­da­bi­izve­de­li,­kako­je­pote­ka­la­preo­braz­ba.­uspe­šna­pre­no­va­in­oži­vi­tev­mesta­sta­v zad­njih­dese­tih­letih­pri­ne­sla­bil­bau­med­na­rod­ni­ugled.­Mesto­je­bilo­nagra­je­no­z na­gra­do
Lee­Kuan­Yew­City­Pri­ze v Sin­ga­pur­ju,­ki­tudi­sam­želi­posta­ti­glo­bal­ni­pred­stav­nik­uspe­šne­mest­ne­preo­braz­be.­Pred­stav­ni­ki­mesta­so­sode­lo­va­li­tudi­na­Šang­haj­skem­Expu­leta 2010­v ka­te­go­ri­ji­mest­nih­dobrih
praks­(Ur­ban­Best­Prac­ti­ces).­Župan­bil­baa­je­bil­leta 2012­izbran­kot­zma­go­va­lec­med­naj­bolj­ši­mi­dese­ti­mi­župa­ni­z vse­ga­sve­ta­(vom­Hove 2013).
5 Prenos Bilbao učinka na druga mesta
ne­ka­te­ra­mesta­po­sve­tu­si­želi­jo­posne­ma­ti­uspe­šnost­bil­baa.­Tako­je­rudar­ska­regi­ja­Lore­na­v Fran­ci­ji­usta­no­vi­la­sre­diš­če­Pom­pi­dou-Metz­(med­mrež­je 6),­muzej­moder­ne­in­sodob­ne­umet­no­sti,­ki­v Fran­ci­ji
velja­za­naj­več­jo­stal­no­raz­sta­vo­izven­Pari­za.­V dru­gem­letu­obsto­ja­je­bele­žil­600.000 obi­sko­val­cev.
Cilj­pro­jek­ta­je­bil­s tu­riz­mom­in­kul­tu­ro­oži­vi­ti­mesto,­ki­ga­je­pri­za­de­la­gos­po­dar­ska­kri­za.­Drug­uspešen
pri­mer­je­pro­jekt­Lou­vre-Lens,­futu­ri­sti­čen­ste­kle­no-alu­mi­ni­ja­sti­kom­pleks,­ki­je­bil­umeš­čen­v za­puš­če­no­pre­mo­gov­niš­ko­rudar­sko­mesto­na­seve­ru­Fran­ci­je­s sko­raj­tri­krat­viš­jo­brez­po­sel­nost­jo­od­držav­ne­ga
pov­preč­ja.­Pro­jekt,­ki­je­nekak­šen­podalj­šek­Lou­vra,­naj­bi­pri­po­mo­gel­k preo­braz­bi­Len­sa­na­enak­način,
kot­se­je­to­zgo­di­lo­na­pri­me­ru­bil­baa­in­Gug­gen­hei­mo­ve­ga­muze­ja­(med­mrež­je 7).­Muzej­v Len­su­je
bil­odprt­maja 2012­z na­me­nom­uti­ša­ti­kri­ti­ke,­ki­so­trdi­li,­da­je­fran­co­ska­umet­nost­ome­je­na­na­držav­no,­pariš­ko­eli­to.­na­dru­gi­stra­ni­zago­vor­ni­ki­trdi­jo,­da­bo­muzej­ponu­dil­kul­tu­ro­tudi­kul­tur­no­slab­še
raz­vi­tim­delom­drža­ve­in­dal­tam­kajš­njim­pre­bi­val­cem­edins­tve­no­pri­lož­nost­spoz­na­ti­viso­ko­umet­nost.­Veli­ko­kri­ti­kov­pro­jek­ta­živi­prav­na­območ­ju­muze­ja,­saj­pre­bi­val­ci­niso­ime­li­pri­lož­no­sti­sode­lo­va­nja
pri­sno­va­nju­pro­jek­ta­(Adam­son 2012).
Gug­gen­hei­mov­muzej­kot­stav­ba­pred­stav­lja­uspe­šno­znam­ko,­ki­pri­vla­či­obi­sko­val­ce­in­mestu­daje
zna­čil­no­podo­bo.­Postal­je­sim­bol­preo­braz­be­bil­baa­in­nje­go­ve­današ­nje­podo­be,­za­kate­ri­ma­sto­ji­jo
šte­vil­ne­pobu­de­in­stra­te­gi­je­ter­vpliv­no­vods­tvo.
Po­sve­tu­obsta­ja­več­tako­uspe­šnih­kot­nekaj­neus­pe­šnih­pri­me­rov­upo­ra­be­muze­jev­pri­revi­ta­li­za­ci­ji­mest.­Po­odprt­ju­muze­ja­v bil­bau­so­arhi­tek­ta­Gehry­ja­izbra­li­tudi­pri­preo­braz­bi­območ­ja­gle­da­liš­ča
v Liz­bo­ni,­ime­no­va­ne­ga­Par­que­Mayer,­ven­dar­pro­jekt­ni­bil­niko­li­ure­sni­čen­zara­di­poli­tič­nih­prob­le­mov.­Tudi­odprt­je­Gug­gen­hei­mo­ve­ga­muze­ja­v Abu­Dabi­ju,­ki­ga­je­prav­tako­osno­val­Gehry,­je­bilo
pre­stav­lje­no­na­leto 2017.­Zaka­sni­tev­je­posle­di­ca­zamu­de­pri­dokon­če­va­nju­preo­braz­be­kul­tur­ne­ga­okrož­ja­Saa­di­yat­Island.­Sled­nji­je­delo­naj­bolj­priz­na­nih­sve­tov­nih­arhi­tek­tov­in­med­na­rod­no­umet­niš­ko
pri­zo­riš­če,­kjer­so­muze­ji­Zayed­natio­nal­Museum,­Lou­vre­Abu­Dha­bi,­Gug­gen­heim­Abu­Dha­bi­in­sre­diš­če­scen­ske­umet­no­sti,­ki­bo­odprt­leta 2015­ali 2016.­Maja 2012­je­mest­ni­svet­Hel­sin­kov­zavr­nil­pro­jekt
za­muzej­vzdolž­oba­le,­vre­den­140 mi­li­jo­nov­evrov.­Gug­gen­hei­mov­muzej­v ber­li­nu,­ki­je­bil­zgra­jen
iste­ga­leta­kot­v bil­bau,­je­konec­leta 2012­zaprl­svo­ja­vra­ta­za­obi­sko­val­ce­(Og­den 2012;­med­mrež­je 8).
Zara­di­vse­slab­ših­raz­mer­v gos­po­dars­tvu­in­sve­tov­ne­gos­po­dar­ske­kri­ze­namreč­Gug­gen­hei­mov­muzej
sam­po­sebi­ne­more­zago­tav­lja­ti­uspe­šne­preo­braz­be­mesta.
145
Lore­da­na­Alfarè,­Engel­bert­Ruoss
6 Sklep
bil­bao­je­začel­»po­prav­lja­ti­stre­ho,­ko­je­še­sija­lo­son­ce«,­torej­v na­ju­god­nej­ših­letih­rasti,­v pr­vem
deset­let­ju­21. sto­let­ja.­Tudi­zdaj­gre­bil­bau­pri­spo­pa­da­nju­s sve­tov­no­gos­po­dar­sko­kri­zo­bolje­kot­mno­gim­dru­gim­regi­jam­in­drža­vam­(bar­nett 2012).
Te­me­lji­ta­preo­braz­ba­mesta­v ob­dob­ju­25 let­je­mesto­spre­me­ni­la­iz­uma­za­ne­ga,­zane­mar­je­ne­ga­oko­lja­s pro­pa­da­jo­čo­indu­stri­jo­v ene­ga­naj­pri­vlač­nej­ših­mest­v Evro­pi.­Ta­pri­mer­doka­zu­je,­da­je­mogo­če
preo­bra­zi­ti­tra­di­cio­nal­no­indu­strij­sko­mesto­v pa­met­no­mesto.­Oži­vi­tev­bil­baa­je­rezul­tat­širo­ke­ga­nabo­ra­pobud­in­preu­dar­ne­ga,­dalj­no­vid­ne­ga­raz­voj­ne­ga­načr­to­va­nja.­Preo­braz­ba­mesta­je­teme­lji­la­na­moč­ni
pod­po­ri­vodil­nih­v jav­nem­sek­tor­ju­in­obsto­je­či­pod­jet­niš­ki­kul­tu­ri­doma­či­nov.­Vse­to­je­omo­go­či­lo
vzpo­sta­vi­tev­ustrez­nih­agen­cij,­ki­so­se­bile­spo­sob­ne­soo­či­ti­s po­ka­za­te­lji­glo­bo­ke­gos­po­dar­ske­kri­ze
in­pri­pra­vi­ti­ustrez­ne­ukre­pe.­Pomemb­no­giba­lo­raz­vo­ja­so­bile­nalož­be­v Gug­gen­hei­mov­muzej,­novo
pod­zem­no­želez­ni­co­in­ure­di­tev­siste­ma­čiš­če­nja­odpad­ne­vode,­ne­sme­mo­pa­zane­ma­ri­ti­moč­ne­regio­nal­ne­in­kra­jev­ne­kul­tu­re.­Vods­tvo­baski­je­je­namreč­spod­bu­ja­lo­razu­me­va­nje­kul­tu­re­kot­gos­po­dar­sko
nalož­bo­za­pri­hod­nost­in­ne­kot­stro­šek­(Men­di­gu­ren 2000).
Glav­ni­dejav­ni­ki­za­uspeh­so­tako­bili:
•­ odloč­no­in­osre­do­to­če­no­vods­tvo;
•­ osno­va­nje­in­ure­sni­či­tev­dol­go­roč­ne­raz­voj­ne­stra­te­gi­je;
•­ pers­pek­tiv­no­in­natanč­no­načr­to­va­nje;
•­ celo­vit­pri­stop­k raz­voj­ne­mu­načr­to­va­nju­mesta;
•­ vzpo­sta­vi­tev­ino­va­tiv­ne­ga­pod­jet­niš­ke­ga­oko­lja;
•­ osre­do­to­če­nost­na­izbolj­ša­nje­kako­vo­sti­živ­lje­nja­lokal­nih­pre­bi­val­cev;
•­ učin­ko­vi­to­trže­nje­in­trans­pa­rent­no­komu­ni­ci­ra­nje;
•­ izbolj­ša­nje­vseh­vrst­infra­struk­tur.
De­jav­ni­ki­uspe­ha­doka­zu­je­jo,­kako­pomemb­na­je­jasna­vizi­ja­nadalj­nje­ga­raz­vo­ja­in­da­le­en­velik
pro­jekt,­kot­je­Gug­gen­hei­mov­muzej,­ni­zago­to­vi­lo­za­uspeh.
Vi­zi­ja­je­ure­snič­lji­va,­če­raz­voj­teme­lji­na­celo­vi­tem­načr­to­va­nju­in­raz­vo­ju­raz­lič­nih­obmo­čij­znotraj
mesta,­s či­mer­zago­tav­lja­doda­no­vred­nost­veli­ke­mu­delu­pre­bi­val­cev.­Spek­ta­ku­lar­ne­zgrad­be­za­raz­voj­mesta­ne­zado­stu­je­jo,­zato­mora­vsa­ko­mesto­preu­či­ti­dobre­prak­se­od­dru­god­in­naj­ti­svoj­lasten
način,­kako­dose­či­raz­cvet­mesta.­Če­objekt,­kot­je­Gug­gen­hei­mov­muzej,­ni­del­šir­še­mest­ne­preo­braz­be,­lah­ko­pov­zro­či­tako­ime­no­va­ni­»hit­and­run« turi­zem,­pri­kate­rem­se­obi­sko­val­ci­usta­vi­jo­le­na­krat­ko,
s tem­pa­manj­tro­ši­jo­in­povr­ne­jo­le­manj­ši­delež­nalož­be.­Pomemb­no­je­tudi­upo­šte­va­ti­dejs­tvo,­da­vsi
kra­ji­niso­pri­mer­ni­kot­turi­stič­na­desti­na­ci­ja.­Če­ima­neko­območ­je­zelo­majh­ne­mož­no­sti­za­raz­voj
turiz­ma,­je­bolje,­če­se­mesto­osre­do­to­či­na­uspe­šnej­še­dejav­no­sti­in­si­pri­za­de­va­dose­či­preo­braz­bo
mesta­na­dru­ga­čen­način.­ne­nazad­nje­ima­ume­sti­tev­isto­vrst­nih­spek­ta­ku­lar­nih­kul­tur­nih­objek­tov
po­vsem­sve­tu­uči­nek,­da­si­mesta­posta­ja­jo­med­seboj­podob­na,­kar­pa­ni­ved­no­pred­nost.
7 Viri in literatura
Adam­son,­ T. 2012:­ Lou­vre­ comes­ to­ poor­ French­ city,­ rai­sing­ eye­brows.­ Med­mrež­je:­ http://www.
denverpost.com/art/ci_22120055/lou­vre-co­mes-poor-french-city-rai­sing-eye­brows­(17. 7. 2013).
Ana­li­sis-Diag­no­sti­co­de­la­Situa­cion­actual­del­Turi­smo­Vas­co. 2010.­bas­que­Govern­ment:­Depart­ment
of­Indu­stry,­Com­mer­ce­and­Tou­rism.­Med­mrež­je:­http://www.in­du­stria.ejgv.eu­ska­di.net/con­te­nidos/
in­for­ma­cion/pla­nes_pro­gra­mas_2010/es_pla­nes/ad­jun­tos/PCITV_10-13_Diag­no­sti­co_Analisis_
de_Com­pe­ti­ti­vi­dad_28-07-10_DEFInITVO.pdf­(17. 7. 2013).
bar­nett,­M. 2012:­bil­bao –­An­exam­ple­for­Spain­and­Euro­pe?­Med­mrež­je:­http://mi­ke­bur­nett.blogspot.it/
2012/06/bil­bao-exam­ple-for-spain-and-eu­ro­pe.html­(15. 5. 2013).
146
Kul­tur­ni­objek­ti­kot­goni­lo­oži­vi­tve­mesta:­pri­mer­mesta­bil­bao
Ma­ciel,­A.­in­baker,­b. 2013:­Mayor­of­the­Month­for­july 2012.­Iñaki­Azku­na.­Mayor­of­bil­bao.­Med­mrež­je:­http://www.city­ma­yors.com/ma­yors/bil­bao-ma­yor-az­ku­na.html­(17. 5. 2013).
Med­mrež­je 1:­http://www2.bil­bao.net/bil­bao­tu­ri­smo/in­gles/iprac­ti­ca/hi­sto­ria.htm­(17. 7. 2013).
Med­mrež­je 2:­https://www.di­gi­pen.es/about/hi­story-of-bil­bao/­(17. 7. 2013).
Med­mrež­je 3:­ http://info.el­cor­reo.com/blogs/fo­tos-ac­tua­li­dad/2011/03/23/bil­bao-como-has-cam­bi­ao/
(24. 6. 2013).
Med­mrež­je 4:­http://www.eitb.com/en/news/en­ter­tain­ment/de­tail/805625/num­ber-vi­si­tors-gug­genheimbil­bao-6000-vi­si­tors-2011/­(17. 5. 2013).
Med­mrež­je 5:­http://www.aena-ae­ro­puer­tos.es/csee/ccurl/TOTAL_2005.pdf­(9. 8. 2013).
Med­mrež­je 6:­http://tout-metz.com/mu­see-cen­tre-pom­pi­dou-metz­(17. 7. 2013).
Med­mrež­je 7:­ http://www.eitb.com/en/news/en­ter­tain­ment/de­tail/998326/lou­vre-lens–lou­vre-openexten­sion-ai­ming-gug­gen­heim-ef­fect/­(17. 5. 2013).
Med­mrež­je 8:­http://www.deutsc­he-gug­gen­heim.de/­(9. 8. 2013).
Men­di­gu­ren,­I.A. 2000:­bILbAO­impa­ra­líarte.­La­Stam­pa.­Tori­no.­Med­mrež­je:­http://www.arc1.uniroma1.it
/sag­gio/fil­ma­ti/bil­bao/are­so.html­(17. 5. 2013).
Men­di­gu­ren,­I. A. 2010:­bil­bao’s­stra­te­gic­evo­lu­tion.­From­the­indu­strial­to­the­post-in­du­strial­city.­Lec­tu­res­at­the­Insti­tu­to­Cer­van­tes­(Chi­ca­go).­Med­mrež­je:­http://chi­ca­go.cer­van­tes.es/Fic­has­Cul­tu­ra/
Fic­ha67510_47_2.htm­(17. 5. 2013).
Og­den,­C. S. 2012:­bil­bao­cele­bra­tes­15 years­of­Gug­gen­heim –­ins­pi­red­trans­for­ma­tion.­Med­mrež­je:
http://ibe­rosp­he­re.com/2012/05/spain-news-bil­bao-gug­gen­heim/6170­(15. 5. 2013).
Pla­za,­b. 2007:­Museums­as­eco­no­mic­re-ac­ti­va­tors:­chal­len­ges­and­con­di­tions­for­their­effec­ti­ve­ness.
Glas­gow.
Plöger,­j. 2007:­bil­bao­City­Report.­Med­mrež­je:­http://sti­cerd.lse.ac.uk/dps/case/cr/CASE­re­port43.pdf
(13. 6. 2013).
Rei­ser,­ P. 2009:­ Med­mrež­je:­ http://www.staed­te-fo­tos.de/name/ein­zel­bild/num­ber/25467/ka­te­go­rie/
Spanienč­ba­sken­landč­bil­bao.html­(20. 6. 2013).
Snap­per,­G. 2013:­bil­bao­Art­and­Arc­hi­tec­tu­re 1:­The­Gug­gen­heim –­From­‘The­Gug­gen­heim­Effect’
to­McGug­ge­ni­sa­tion.­Med­mrež­je:­http://www.gabrielsnapper.co.uk/1/post/2013/01/bilbao-art-andarchitecture-1-the-guggenheim-from-the-guggenheim-effect-to-mcguggenisation.html­(15. 5. 2013).
Study­of­the­Eco­no­mic­Impact­of­the­Acti­vi­ties­of­the­Gug­gen­heim­Museum­bil­bao –­Esti­ma­tion­for 2011:
2011.­Med­mrež­je:­http://pren­sa.gug­gen­heim-bil­bao.es/src/up­loads/2012/09/Es­tu­dio_de_Im­pacto_
Eco­no­mi­co_2011-EnG.pdf­(13. 6. 2013).
Vom­Hove,­T. 2013:­Iñaki­Azku­na,­Mayor­of­bil­bao,­Spain­awar­ded­the 2012­World­Mayor­Pri­ze.­Med­mrež­je:­http://www.world­ma­yor.com/con­test_2012/world-ma­yor-12-re­sults.html­(17. 5. 2013).
147
148
Izbrani­primeri­upravljanja­območij­s­kulturno­dediščino,­149–157,­Ljubljana­2014
RETIJSKA ŽELEZNICA NA OBMOČJU GORSKIH PRELAZOV
ALBULE IN BERNINE
Peter Repolusk
Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika
pe­ter.re­po­[email protected]
UDK:­913:656.2(234.312.8)
656.2:719(234.312.8)
IZVLEČEK
Retijska železnica na območju gorskih prelazov Albule in Bernine
Pris­pe­vek­obrav­na­va­pri­mer­varo­va­nja­in­uprav­lja­nja­z Unes­co­vo­kul­tur­no­dediš­či­no­na­pri­me­ru­alp­ske
Retij­ske­želez­ni­ce,­ki­pove­zu­je­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­na­območ­ju­gor­skih­pre­la­zov­Albu­le­in­Ber­ni­ne. Območ­je­je­raz­de­lje­no­na­več­ji­švi­car­ski­in­manj­ši­ita­li­jan­ski­del,­zdru­žu­je­pa­varo­va­nje­ele­men­tov­teh­niš­ke,­narav­ne
in­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ki­so­pove­za­ni­v funk­cio­nal­no­celo­to.­Jedro­zaš­či­te­ne­dediš­či­ne­je­želez­niš­ka­pro­ga,
ki­sodi­med­naj­bolj­dovr­še­ne­gor­ske­želez­ni­ce­na­sve­tu.­Kljub­sta­ro­sti­se­še­ved­no­funk­cio­nal­no­vklju­ču­je
v med­na­rod­ni­želez­niš­ki­pro­met.­V pris­pev­ku­so­opi­sa­ne­zna­čil­no­sti­in­zgo­do­vi­na­območ­ja,­osnov­na­nače­la­uprav­lja­nja­dediš­či­ne­in­mož­ni­izzi­vi­za­nadalj­nji­raz­voj.
KLJUČNE­BESEDE
Alpe,­Švi­ca,­teh­niš­ka­dediš­či­na,­narav­na­dediš­či­na,­kul­tur­na­dediš­či­na,­uprav­lja­nje­z de­diš­či­no,­kul­turna
pokra­ji­na
ABSTRACT
The Rhaetian Railway near the Albula and Bernina passes
This­artic­le­exa­mi­nes­the­pro­tec­tion­and­mana­ge­ment­of­UNESCO­cul­tu­ral­heri­ta­ge­based­on­a case­study
of­the­Alpi­ne­Rhae­tian­Rail­way,­which­con­nects­cul­tu­ral­lands­ca­pes­near­the­Albu­la­and­Ber­ni­na­moun­tain­pas­ses.­The­area­is­divi­ded­into­a lar­ger­Swiss­part­and­a smal­ler­Ita­lian­one,­and­it­is­uni­ted­by­pro­tec­tion
of­ele­ments­of­tech­ni­cal,­natu­ral,­and­cul­tu­ral­heri­ta­ge,­which­are­con­nec­ted­into­a func­tio­nal­who­le.­The
core­of­pro­tec­ted­heri­ta­ge­is­the­rail­rou­te,­which­is­one­of­the­best­moun­tain­rai­lroads­in­the­world.­Des­pi­te­ its­ age,­ it­ is­ still­ func­tio­nally­ inc­lu­ded­ in­ inter­na­tio­nal­ rail­ traf­fic.­ The­ artic­le­ des­cri­bes­ the
cha­rac­te­ri­stics­and­history­of­the­area,­the­basic­prin­ci­ples­of­heri­ta­ge­mana­ge­ment,­and­poten­tial­chal­len­ges­to­furt­her­deve­lop­ment.
KEY­WORDS
Alps,­Swit­zer­land,­tech­ni­cal­heri­ta­ge,­natu­ral­heri­ta­ge,­cul­tu­ral­heri­ta­ge,­heri­ta­ge­mana­ge­ment,­cul­tu­ral
lands­ca­pe
149
Pe­ter­Repo­lusk
1 Uvod
Re­tij­ska­želez­ni­ca­je­bila­vpi­sa­na­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­leta 2008,­prvi­pred­lo­gi
za­uvr­sti­tev­nanj­pa­so­sta­rej­še­ga­datu­ma.­Pro­jekt­ne­zaje­ma­le­teh­nič­ne­ga­dela­želez­niš­ke­pro­ge­in­sprem­lja­jo­čih­objek­tov,­pač­pa­tudi­kul­tur­no­pokra­ji­no­vzdolž­želez­ni­ce.­Več­ji­del­varo­va­ne­ga­območ­ja­je­v Švi­ci,
manj­ši­del­pa­v Ita­li­ji.­Grad­nja­želez­ni­ce­je­pote­ka­la­na­pre­lo­mu­med­19. in­20. sto­let­jem.­Pro­met­ni­vlo­gi­objek­ta­sta­se­že­zgo­daj­pri­dru­ži­li­vlo­ga­v raz­vo­ju­turiz­ma­in­vlo­ga­pri­ohra­nja­nju­pose­li­tve­ter­s tem
lokal­nih­gos­po­dar­skih­dejav­no­sti­in­lokal­ne­pokra­jin­ske­iden­ti­te­te.
V sve­tov­no­kul­tur­no­dediš­či­no­sodi­ta­še­dve­želez­ni­ci:­Sem­me­rinš­ka­v Av­stri­ji­ter­sklop­želez­nic
v in­dij­skem­delu­Hima­la­je.­Med­kan­di­da­ti­za­vpis­na­Sez­nam­so­še­neka­te­re­gor­ske­želez­ni­ce­v juž­no­ame­riš­kih­Andih.
Re­tij­ska­želez­ni­ca­je­moj­stro­vi­na­na­področ­ju­inže­nir­ske­ga­delo­va­nja,­teh­no­loš­kih­ino­va­cij­in­sklad­no­sti­med­teh­nič­nim­pose­gom­v pro­stor­in­ohra­nja­njem­narav­ne­lepo­te­ter­iden­ti­te­te­alp­ske­pokra­ji­ne.
2 Opis, zgodovina in opredelitev območja svetovne kulturne dediščine
2.1 Opis
Re­tij­ska­želez­ni­ca­na­območ­ju­gor­skih­pre­la­zov­Albu­le­in­ber­ni­ne­v Švi­ci­in­Ita­li­ji­zdru­žu­je­dve­zgo­do­vin­sko­pomemb­ni­in­med­seboj­pove­za­ni­želez­niš­ki­pro­gi,­ki­preč­ka­ta­švi­car­ske­Alpe­prek­dveh­gor­skih
pre­la­zov.­Želez­niš­ka­pro­ga­pri­Albu­li­na­seve­ro­za­ho­du,­odpr­ta­leta 1904,­je­dol­ga­67 km.­Pred­stav­lja
sli­ko­vit­niz­grad­be­niš­kih­ele­men­tov­vključ­no­z 42 pre­do­ri­in­pokri­ti­mi­gale­ri­ja­mi­ter­144 via­duk­ti­in
mosto­vi.­ber­nin­ski­del,­dolg­61 km,­vklju­ču­je­13 pre­do­rov­in­pokri­tih­gale­rij­ter­52 via­duk­tov­in­mostov.
Celot­na­želez­ni­ca­pre­ma­gu­je­rela­tiv­ne­višin­ske­raz­li­ke­med 1550­do 1700 m.
Ob­jekt­je­pri­mer­upo­ra­be­želez­niš­ke­infra­struk­tu­re­za­pre­se­ga­nje­izo­li­ra­no­sti­nase­lij­in­obmo­čij­v osred­njih­Alpah­v za­čet­ku­20. sto­let­ja.­Izgrad­nja­želez­ni­ce­je­ime­la­v re­gi­ji­dol­go­ro­čen­druž­be­no-gos­po­dar­ski
pomen,­saj­je­pri­po­mo­gla­k ohra­ni­tvi­pose­li­tve­ter­kul­tur­ne­iden­ti­te­te­pre­bi­vals­tva,­lokal­ne­ga­gos­po­dars­tva­in­kul­tur­ne­pokra­ji­ne.­Celo­ten­obseg­kul­tur­ne­dediš­či­ne­pred­stav­lja­učin­ko­vit­splet­teh­niš­ke
in­arhi­tek­tur­ne­dediš­či­ne­z es­tet­sko­enkrat­nim­narav­nim­oko­ljem.­nave­de­ni­ele­men­ti­si­sle­di­jo­vzdolž
cele­poti,­grad­be­ni­in­kul­tur­ni­ele­men­ti­tvo­ri­jo­celo­to­s spre­mi­nja­jo­či­mi­se­kra­ji­na­mi­in­vedu­ta­mi.
Re­tij­ska­želez­ni­ca­ponu­ja­cel­niz­vrhun­skih­teh­no­loš­kih­reši­tev­v po­go­sto­zelo­tež­kih­viso­ko­gor­skih­raz­me­rah,­kakr­šne­so­bile­zna­čil­ne­za­grad­be­no­teh­ni­ko­v za­čet­ku­20. sto­let­ja.­Reši­tve­so­bile­že
pred­sto­let­jem­tako­dobre,­da­omo­go­ča­jo­stal­no­obnav­lja­nje­in­poso­dab­lja­nje­pro­met­ne­infra­struk­tu­re.­Želez­ni­ca­je­še­danes­tako­teh­nič­no­kot­po­svo­ji­vlo­gi­v si­ste­mu­pro­met­nih­pove­zav­povsem­sodob­na.
Arhi­tek­tu­ra­objek­ta­je­bila­že­od­vse­ga­začet­ka­estet­sko­in­homo­ge­no­narav­na­na­(med­mrež­je 1).
Šir­še­območ­je­vklju­ču­je­tudi­več­je­šte­vi­lo­objek­tov­stavb­ne­dediš­či­ne­kot­so­kmeč­ke­hiše,­cerk­ve
in­poko­pa­liš­ča,­gra­do­vi­in­dvor­ci,­muze­ji,­sta­rej­še­sta­no­vanj­ske­stav­be­viš­je­ga­ter­sred­nje­ga­slo­ja­pre­bi­vals­tva­in­hote­li­z dol­go­let­no­tra­di­ci­jo.
Za­območ­je­je­zna­čil­na­tudi­viso­ka­raven­biot­ske­raz­no­vrst­no­sti.­Do­zdaj­še­ni­bila­oprav­lje­na­siste­ma­tič­na­štu­di­ja­pri­sot­no­sti­rast­lin­skih­in­žival­skih­vrst.­Del­ne­štu­di­je­za­manj­ša­območ­ja­na­zaš­či­te­nem
območ­ju­ali­v ne­po­sred­ni­bli­ži­ni­omo­go­ča­jo­oce­ne,­da­je­pri­sot­nih­okrog­3000 vrst­rast­lin­in­živa­li,
značilnih­za­zahod­ne­Alpe­in­za­pre­de­le­alp­sko-sre­do­zem­ske­ga­sti­ka.­Vzrok­veli­ke­ga­šte­vi­la­vrst­je­spre­men­lji­vost­geo­loš­kih­in­mikro­kli­mat­skih­tipov,­ki­obli­ku­je­jo­šte­vil­ne­raz­lič­ne­habi­ta­te­(med­mrež­je 2).
Do­ku­men­ta­ci­ja­z opi­som­dediš­či­ne­(med­mrež­je 2)­nava­ja­pred­vsem­nasled­nje­kul­tur­ne­pokra­ji­ne
z vi­so­ko­estet­sko­vred­nost­jo­in­viso­ko­rav­njo­biot­ske­raz­no­vrst­no­sti,­ki­je­nasta­la­v dol­go­let­nem­pri­la­ga­ja­nju­člo­ve­ko­ve­ga­gos­po­dar­je­nja­z na­rav­ni­mi­viri:
•­ gora­Dom­leschg/Hein­zen­berg­in­nje­na­oko­li­ca:­pri­mer­nas­prot­ja­med­narav­nim­oko­ljem­in­inten­ziv­no­kme­tij­sko­rabo­tal;
150
Re­tij­ska­želez­ni­ca­na­območ­ju­gor­skih­pre­la­zov­Albu­le­in­ber­ni­ne
•­ doli­na­Albu­la:­območ­je­sona­rav­ne­ga­kme­to­va­nja­z ohra­nje­ni­mi­zna­čil­nost­mi­narav­ne­ga­oko­lja;
•­ zgor­nji­del­doli­ne­Enga­din:­kul­tur­na­pokra­ji­na,­ki­jo­je­v ve­li­ki­meri­obli­ko­val­turi­zem,­se­izme­njuje
s sko­raj­nedo­tak­nje­nim­narav­nim­oko­ljem;
•­ doli­na­Posc­hia­vo:­pestra­raba­tal­s hi­tri­mi­spre­mem­ba­mi­na­krat­ke­raz­da­lje;
•­ območ­je­Velt­lin:­območ­je­sti­ka­alp­skih­in­sre­do­zem­skih­narav­nih­zna­čil­no­sti.
Prav­na­zaš­či­ta­objek­ta­in­zaled­ja­je­ustrez­na.­uprav­ljal­ski­pri­stop­je­zado­vo­ljiv,­okre­pi­ti­pa­bi­bilo
tre­ba­obveš­ča­nje­jav­no­sti­o iz­jem­no­sti­pro­jek­ta­(med­mrež­je 1).
2.2 Zgodovinski opis železniške proge in okolice
na­se­lja­na­območ­ju­Retij­ske­želez­ni­ce­so­zanes­lji­vo­obsta­ja­la­že­v neo­lit­skem­obdob­ju.­Pomemb­no­obdob­je­nase­lje­va­nja­člo­ve­ka­je­bila­bro­na­sta­doba,­ko­so­nasta­li­prvi­rud­ni­ki­kovin­skih­rud.­naj­več
nase­lij­ je­ bilo­ takrat­ v zgor­njem­ delu­ doli­ne­ Enga­din­ na­ območ­ju­ današ­nje­ga­ švi­car­ske­ga­ kan­to­na
Graubünden.­Čezalp­ske­poti­so­nasta­le­tudi­zara­di­trgo­vi­ne,­aktiv­ne­so­osta­le­tudi­v že­lez­ni­dobi,­v ob­dob­ju­Etruš­ča­nov­in­Kel­tov­ter­kasne­je­v ča­su­pre­vla­de­Rim­lja­nov­(od­zad­nje­ga­sto­let­ja­pred­našim­štet­jem)
(med­mrež­je 1).
V sred­njem­veku­so­bile­čezalp­ske­poti­pomem­ben­del­živ­lje­nja­gor­jan­ske­ga­pre­bi­vals­tva,­ki­je­sode­lo­va­lo­pri­trans­por­tu­bla­ga­in­pri­vzdr­že­va­nju­poti,­za­kar­je­dobi­va­lo­pri­hod­ke­v ob­li­ki­carin.­V 15. in
16. sto­let­ju­sta­bila­oba­gor­ska­pre­la­za­pod­nad­zo­rom­lokal­nih­obla­sti­kan­to­na­Graubünden.­Ven­dar
tedaj­pot­od­Albu­le­do­ber­ni­ne­ni­bila­naj­po­memb­nej­ša,­Enga­din­so­z niž­je­leže­či­mi­doli­na­mi­pove­zo­va­le­dru­ge­ceste.­Pot­med­Albu­lo­in­ber­ni­no­je­pove­zo­va­la­pred­vsem­rud­niš­ke­kra­je.­Cesta­je­bila
nare­je­na­šele­v 16. sto­let­ju­z na­me­nom­zago­tav­lja­nja­var­ne­pošt­ne­pove­za­ve­med­Pari­zom­in­benet­ka­mi.­Kon­struk­ci­ja­sodob­nih­gor­skih­cest­z niž­ji­mi­naklo­ni­in­pre­la­zi­se­je­v Evro­pi­pri­če­la­šele­v za­čet­ku
19. sto­let­ja.­Eden­prvih­takih­pre­la­zov­je­bil­pre­laz­Sve­te­ga­ber­nar­da.­ber­nin­ski­pre­laz­je­bil­zgra­jen
leta 1842,­Albul­ski­pa 1866.­Stal­na­ber­nin­ska­posto­jan­ka­(Os­pi­zia­ber­ni­na)­je­bila­zgra­je­na­leta 1871
(med­mrež­je 2).
Prvi­hotel­je­bil­zgra­jen­v bliž­njem­St. Mo­rit­zu­leta 1857,­iste­ga­leta­pa­tudi­ob­jeze­ru­Posc­hia­vo,­ki
leži­nepo­sred­no­ob­pro­met­ni­ci.­Pri­čel­se­je­raz­vi­ja­ti­zna­ni­švi­car­ski­viso­ko­gor­ski­turi­zem,­name­njen pred­vsem­ari­sto­kra­ci­ji­in­viš­je­mu­sred­nje­mu­slo­ju­s ce­le­ga­sve­ta.­naj­več­gostov­je­pri­ha­ja­lo­iz­Veli­ke­bri­ta­ni­je.
V St. Mo­rit­zu­so­okrog­leta 1900­obsta­ja­li­tako­ime­no­va­ni­»štir­je­zna­me­ni­ti­hote­li«­(med­mrež­je 2).
Po­tre­ba­po­pove­ča­nem­obse­gu­in­pred­vsem­več­ji­učin­ko­vi­to­sti­pro­met­ne­infra­struk­tu­re­je­posta­la­ena­od­osnov­nih­stra­te­gij­lokal­ne­ga­in­regio­nal­ne­ga­raz­vo­ja,­tako­za­nadalj­nji­raz­voj­turiz­ma­kot­tudi
za­potre­be­lokal­ne­ga­pre­bi­vals­tva.
V de­vet­de­se­tih­letih­19. sto­let­ja­so­pri­če­li­z na­čr­to­va­njem­par­ne­ozko­tir­ne­želez­ni­ce,­ki­bi­pove­za­la­viso­ko­leže­če­doli­ne­s si­cer­že­obsto­je­čim­želez­niš­kim­omrež­jem­v kan­to­nu­Graubünden.­Grad­nja
želez­ni­ce­pri­pre­la­zu­Albu­la­se­je­pri­če­la­leta 1898­in­bila­kon­ča­na­leta 1904.­S tem­je­bil­postav­ljen­tudi
temelj­jezi­kov­ni­in­kul­tur­ni­pove­za­no­sti­reto­ro­man­ske­ga­pre­bi­vals­tva,­raz­pr­še­no­pose­lje­ne­ga­v vi­so­kih­alp­skih­doli­nah­bli­zu­zgor­nje­gozd­ne­meje.­Graubünden­je­edi­ni­švi­car­ski­kan­ton,­ki­je­tri­je­zi­čen.
Pre­bi­vals­tvo­je­po­mater­nem­jezi­ku­reto­ro­man­sko,­nemš­ko­ali­ita­li­jan­sko.­Delež­Reto­ro­ma­nov­je­v zad­njem­sto­let­ju­naza­do­val­zara­di­pri­se­lje­va­nja­in­asi­mi­la­ci­je.­Grad­njo­je­izved­la­druž­ba­Retij­ska­želez­ni­ca
pod­nad­zo­rom­kan­to­nal­nih­obla­sti.­Območ­je­zaš­či­te­ne­kul­tur­ne­dediš­či­ne­pred­stav­lja­estet­sko­in­teh­nič­no­naj­bolj­sli­ko­vit­del­pro­ge.­Pro­ga­pove­zu­je­doli­ne­s kan­ton­sko­pre­stol­ni­co­Chur,­kjer­se­pri­klju­či
na­nor­mal­no­tir­no­švi­car­sko­želez­niš­ko­omrež­je.­Pro­met­na­Albul­ski­pro­gi­so­spr­va­oprav­lja­li­par­ni­vla­ki,­leta 1913­pa­so­pri­če­li­z na­čr­to­va­nji­elek­trič­ne­vle­ke­in­jo­teh­nič­no­izpe­lja­li­leta 1919­(med­mrež­je 1).
ber­nin­ska­pro­ga­je­bila­zgra­je­na­neko­li­ko­kasne­je,­grad­njo­pa­je­izva­ja­la­dru­ga­druž­ba­kot­pri­Albul­ski­želez­ni­ci.­Pro­ga­je­bila­prav­tako­ozko­tir­na,­a dru­gač­nih­dimen­zij.­Zara­di­gos­po­dar­skih­težav,­ki­jih
je­pov­zro­či­la­dru­ga­sve­tov­na­voj­na,­je­ber­nin­ska­pro­ga­leta 1944­preš­la­pod­nad­zor­Retij­ske­želez­nice.
Sle­di­le­so­teh­nič­ne­izbolj­ša­ve,­pred­vsem­raz­ši­ri­tev­tirov­in­izbolj­ša­nje­elek­trič­ne­ga­napa­ja­nja­loko­mo­tiv­(med­mrež­je 2).
151
Pe­ter­Repo­lusk
Od­prt­je­obeh­želez­nic­je­sprem­lja­lo­in­pod­pi­ra­lo­nada­lje­va­nje­raz­vo­ja­turiz­ma,­zla­sti­v po­ve­za­vi­z zim­ski­mi­špor­ti.­St. Mo­ritz­je­postal­eden­naj­po­memb­nej­ših­cen­trov­raz­vo­ja­smu­ča­nja.­V le­tih 1928­in 1948
so­v kra­ju­pote­ka­le­zim­ske­olim­pij­ske­igre.­Dru­gi­val­grad­nje­hote­lov­se­je­pri­čel­takoj­po­kon­cu­prve
sve­tov­ne­voj­ne­(med­mrež­je 1).
2.3 Opredelitev območja kulturne dediščine
DRAGO­KLADNIK
Že­lez­niš­ka­pro­ga­pote­ka­od­Tira­na­(Ita­li­ja)­prek­St. Mo­rit­za­do­Thu­si­sa­(Švi­ca)­in­skup­no­meri­128 km.
Osred­nje­zaš­či­te­no­območ­je,­ki­zaje­ma­pro­go­z najb­liž­jo­oko­li­co,­meri­po­povr­ši­ni­le 152 ha,­od­tega
so­3 ha­v Ita­li­ji.­Območ­je­vklju­ču­je­tudi­oko­li­co­ozi­ro­ma­vpliv­no­območ­je,­ki­je­raz­de­lje­no­na­pri­marno
(tik­ob­želez­ni­ci),­bliž­nje­(pred­vsem­viso­ko­gor­je)­in­odda­lje­no,­ki­vklju­ču­je­več­ji­del­nase­lij­(med­mrež­je 2).
Ob­seg­nomi­ni­ra­ne­ga­najož­je­ga­zaš­či­te­ne­ga­območ­ja­leži­v 19 ob­či­nah­kan­to­na­Graubünden­v Švi­ci­(Thu­sis,­Sils­i.D.,­Mut­ten,­Vaz/Ober­vaz,­Alvasc­hein,­Tie­fen­ca­stel,­brienz/brin­zauls,­Sura­va,­Alva­neu,
Schmit­ten,­Fili­sur,­bergün/bra­vuogn,­bever,­Same­dan,­Cele­ri­na/Schla­rig­na,­Pon­tre­si­na,­St. Mo­ritz,­Posc­hia­vo­in­bru­sio)­in­v eni­obči­ni­(Ti­ra­no)­v ita­li­jan­ski­regi­ji­Lom­bar­di­ja­(med­mrež­je 2).
Ob­moč­je­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­in­alp­ske­narav­ne­pokra­ji­ne­vzdolž­želez­ni­ce,­ki­jo­pot­nik­z vla­ka­lah­ko­opa­zu­je,­vklju­ču­je­pre­cej­več­je­območ­je,­ki­je­opre­de­lje­no­kot­vpliv­no­območ­je:
•­ Pri­mar­no­vpliv­no­območ­je­v najb­liž­ji­soseš­či­ni­pro­ge­vklju­ču­je­pomemb­ne­kul­tur­ne­spo­me­ni­ke­nacio­nal­ne­vred­no­sti­in­ele­men­te­narav­ne­ga­oko­lja.­Ome­ji­tev­območ­ja­se­pri­la­ga­ja­narav­nim­poja­vom­(npr.
dre­ve­sna­meja,­niz­dre­ves),­topo­graf­skim­kri­te­ri­jem­(npr.­poboč­ja,­gor­ske­kon­tu­re)­ali­infra­strukturnim
Sli­ka 1:­Pogle­di­na­izjem­no­lede­niš­ko­pokra­ji­no.
152
Re­tij­ska­želez­ni­ca­na­območ­ju­gor­skih­pre­la­zov­Albu­le­in­ber­ni­ne
objek­tom­(npr.­ceste,­ener­get­ski­vodi).­V več­jem­delu­pote­ka­pro­ge­ta­pas­v ši­ri­no­meri­500 do 1000 m,
v oz­kih­doli­nah­od 120­do 150 m,­pone­kod­pa­se­raz­ši­ri­na­okrog­5000 m­(po­gle­di na­izjem­no­gor­sko
pokra­ji­no­ali­lede­niš­ke­doli­ne).­Sku­paj­meri­5436 ha­(28 ha­v Ita­li­ji).
•­ bliž­nje­vpliv­no­območ­je­vklju­ču­je­dele­nase­lij­tik­ob­pri­mar­nem,­ki­pa­niso­toli­ko­pri­vlač­ni.­To­so
novej­še­bival­ne­sose­ske­in­manj­še­poslov­ne­in­indu­strij­ske­povr­ši­ne.­Sku­paj­meri 1140 ha­(76 ha­v Italiji).
•­ Odda­lje­no­vpliv­no­območ­je­vklju­ču­je­vso­preo­sta­lo­vid­no­kul­tur­no­pokra­ji­no,­ki­jo­pri­pogle­du­z vlaka
ome­ju­je­obzor­ni­ca.­Sku­paj­meri 102.810 ha.
Skup­na­povr­ši­na­območ­ja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­meri­109.538 ha­(od­tega­108 ha­v Ita­li­ji)­ali­nekaj­manj
kot­1100 km2 (med­mrež­je 2).
3 Kriteriji uvrstitve območja »Retijska železnica v pokrajinah Albune
in Bernine« na Unescov Seznam svetovne dediščine
Ob­moč­je­je­bilo­vpi­sa­no­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­leta 2008.­Obraz­lo­ži­tev­izha­ja­iz
I.,­II.­In­IV.­meri­la­77. čle­na­doku­men­ta­Ope­ra­tiv­ne­smer­ni­ce­za­imple­men­ta­ci­jo­Kon­ven­ci­je­o sve­tov­ni­dediš­či­ni­iz­leta 2005­(Ope­ra­tio­nal­Gui­de­li­nes … 2005;­med­mrež­je 2):
•­ I.­meri­lo:­Retij­ska­želez­ni­ca­je­izjem­na­ustvar­jal­na­moj­stro­vi­na,­ki­je­nasta­la­z med­se­boj­nim­pre­ple­ta­njem­estet­skih­stan­dar­dov,­inže­nir­ske­dovr­še­no­sti,­teh­nič­nih­ino­va­cij­in­popol­ne­izde­la­ve.­je
rezul­tat­pove­zo­va­nja­zna­nja­z ino­va­tiv­nim­pri­sto­pom­pri­reše­va­nju­prob­le­mov­v tež­kih­pogo­jih
grad­nje.
•­ II.­meri­lo:­je­pio­nir­sko­delo­sodob­ne­ga­inže­nirs­tva­in­arhi­tek­tu­re­iz­obdob­ja­začet­ka­20. sto­let­ja.­je
pri­mer­har­mo­nič­ne­ga­raz­mer­ja­med­člo­ve­ko­vo­dejav­nost­jo­v pro­sto­ru­in­narav­no­lepo­to­alp­ske­pokra­ji­ne,­s či­mer­zdru­žu­je­narav­ne,­kul­tur­ne­in­teh­no­loš­ke­vred­no­te.
•­ IV.­meri­lo:­Objekt­pred­stav­lja­teh­nič­ni­zenit­zla­te­dobe­gor­skih­želez­nic­in­odra­ža­spre­mi­nja­jo­če­se
doje­ma­nje­Alp­in­nji­ho­ve­ga­sti­ka­s so­sed­nji­mi­pokra­ji­na­mi.
Re­tij­ska­želez­ni­ca­je­ena­od­treh,­ki­jih­unes­co­uvrš­ča­na­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne.­Dru­gi­dve
sta­Sem­me­rinš­ka­želez­ni­ca­in­Gor­ske­želez­ni­ce­v in­dij­skem­delu­Hima­la­je­(med­mrež­je 3).­Pomemb­nost­Retij­ske­želez­ni­ce,­če­jo­pri­mer­ja­mo­s po­dob­ni­mi­objek­ti­drug­je­po­sve­tu,­teme­lji­na­(med­mrež­je 2):
•­ viso­ki­teh­nič­ni­vred­no­sti­objek­ta­za­obdob­je,­v ka­te­rem­je­bila­zgra­je­na,
•­ gos­po­dar­skem­pome­nu­in­učin­kih­za­raz­voj­obmo­čij,­ki­jih­pove­zu­je,
•­ teh­nič­nem­in­ino­va­tiv­nem­pome­nu,
•­ ohra­nja­nju­vlo­ge­Retij­ske­želez­ni­ce­v pro­met­nem­siste­mu,
•­ pome­nu­v si­ste­mu­med­na­rod­nih­želez­niš­kih­pove­zav,
•­ estet­ski,­kul­tur­ni­in­gos­po­dar­ski­vlo­gi­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­vzdolž­želez­ni­ce.
4 Dejavniki iz okolja, ki lahko vplivajo na dediščino
4.1 Razvojni pritiski
Stal­no­poso­dab­lja­nje­želez­niš­ke­ga­pro­me­ta,­spre­mi­nja­jo­či­se­var­nost­ni­stan­dar­di­in­spre­mi­nja­nje
potreb­pot­ni­kov­nepre­sta­no­vpli­va­jo­na­raz­voj­želez­ni­ce.­Pove­če­va­nje­poto­val­ne­hitro­sti­ter­ja­utr­je­va­nje­želez­niš­kih­tirov,­dol­go­roč­no­pa­tudi­pre­de­la­vo­neka­te­rih­pre­do­rov.­Podalj­še­va­nje­vago­nov­je­pove­za­no
s spre­mem­ba­mi­kota­in­dol­ži­ne­zavo­jev.­Šir­ši­vago­ni­so­vzrok,­da­je­potreb­no­širi­ti­praz­ne­paso­ve­na
obeh­stra­neh­tirov.­Ko­je­bila­želez­ni­ca­zgra­je­na,­je­vlak­vozil­s hi­trost­jo­30 km/h.­naj­dalj­ši­vago­ni­so
bili­dol­gi­14,3 m­in­so­bili­širo­ki­2,7 m.­Praz­ne­paso­ve­na­obeh­stra­neh­tirov­bo­tre­ba­v krat­kem­raz­ši­ri­ti­za­25 cm­na­vsa­ki­stra­ni.­Šte­vil­ne­teh­nič­ne­spre­mem­be­bodo­nasta­le­zara­di­več­je­var­no­sti­tako­pot­ni­kov
kot­zapo­sle­ne­ga­oseb­ja­na­želez­ni­ci­(med­mrež­je 2).
153
Pe­ter­Repo­lusk
ne­raz­vi­ja­pa­se­le­pro­met­na­teh­no­lo­gi­ja,­tem­več­tudi­kul­tur­na­pokra­ji­na.­Zara­di­demo­graf­ske­ga
raz­vo­ja,­spre­memb­nasel­bin­skih­struk­tur­in­gos­po­dar­skih­raz­voj­nih­tren­dov­so­se­v alp­skem­območ­ju­obli­ko­va­li­štir­je­regio­nal­no­raz­voj­ni­tipi­obmo­čij­(med­mrež­je 2):
•­ cen­tral­na­območ­ja­z več­ji­mi­in­gosto­nase­lje­ni­mi­mest­ni­mi­nase­lji,­ki­jih­obda­ja­jo­subur­ba­na območja;
raz­voj­ni­ritem­nare­ku­je­jo­poleg­turiz­ma­tudi­indu­stri­ja­in­sto­ri­tve;
•­ subur­ba­na­območ­ja­z vi­so­kim­dele­žem­oseb,­ki­dnev­no­potu­je­jo­na­delo­ali­v šo­lo­v več­ja­sre­diš­ča,
pogo­sto­tudi­izven­alp­ske­ga­območ­ja;­ta­tip­ozna­ču­je­hitra­rast­pre­bi­vals­tva,­isto­ča­sno­pa­tudi­upadanje
indi­vi­dual­ne­pod­jet­niš­ke­ini­cia­tiv­no­sti;
•­ rural­na­območ­ja­z raz­pr­še­no­pose­li­tvi­jo­in­še­ved­no­moč­no­vlo­go­kme­tij­skih­dejav­no­sti;­pre­de­lo­valne
in­sto­ri­tve­ne­dejav­no­sti­igra­jo­le­obrob­no­vlo­go;­demo­graf­ski­raz­voj­teh­obmo­čij­je­bolj­ali­manj­stabilen;
•­ depo­pu­la­cij­ska­območ­ja­z zmanj­še­va­njem­šte­vi­la­pre­bi­vals­tva­in­izra­zi­to­nave­za­nost­jo­na­kme­tijstvo.
na­rav­no­oko­lje­in­kul­tur­na­pokra­ji­na­sta­pod­naraš­ča­jo­čim­pri­ti­skom­spre­mi­nja­nja­rabe­zem­ljišč
zara­di­raz­vo­ja­novih­ali­šir­je­nja­že­obsto­je­čih­dejav­no­sti.­na­spre­mem­be­v na­rav­nem­oko­lju­naj­bolj­vpli­va­jo­raz­voj­pro­me­ta,­hiter­gos­po­dar­ski­raz­voj­in­teh­nič­no­ure­ja­nje­jezer­in­vodo­to­kov.­Lokal­ne­in­držav­ne
obla­sti­nega­tiv­ne­tren­de­do­neke­mere­zaje­zi­jo­z us­ta­nav­lja­njem­narav­nih­rezer­va­tov­in­par­kov.
Dru­žin­ske­kme­ti­je­kot­osnov­ni­varuh­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­so­pod­vse­več­jim­pri­ti­skom­glo­bal­ne­ga
libe­ra­li­stič­ne­ga­trga.­Eksi­stenč­ne­prob­le­me­do­neke­mere­rešu­je­jo­z do­pol­nil­no­turi­stič­no­dejav­nostjo
ali­pa­s spe­cia­li­zi­ra­no­proi­zvod­njo­za­turi­stič­ne­potre­be­(med­mrež­je 2).
4.2 Okoljski pritiski
Okolj­ske­spre­mem­be,­ki­v pri­hod­no­sti­lah­ko­naj­bolj­vpli­va­jo­na­alp­ska­območ­ja,­so­pove­za­ne­z dvi­gom­glo­bal­nih­tem­pe­ra­tur­in­pod­neb­ni­mi­spre­mem­ba­mi.­Prob­le­mi,­ki­na­območ­ju­dediš­či­ne­že­nasto­pa­jo,
so­naraš­ča­nje­šte­vi­la­ekstrem­nih­vre­men­skih­poja­vov­(moč­na­dežev­ja,­vihar­ji),­nesta­bil­ne­snež­ne­raz­me­re­in­poja­vi­zele­nih­zim,­dvig­vege­ta­cij­skih­mej,­zmanj­še­va­nje­lede­ni­kov,­talje­nje­per­ma­fro­sta­in­s tem
desta­bi­li­za­ci­ja­pobo­čij­ter­pla­zo­vi­tost.­Dvig­tem­pe­ra­tur­lah­ko­vpli­va­tudi­na­teh­nič­ne­defor­ma­ci­je­zelo
viju­ga­ste­želez­ni­ce­(med­mrež­je 2).
4.3 Naravne nesreče
Snež­ni­in­zemelj­ski­pla­zo­vi­ogro­ža­jo­nase­lja,­lju­di­in­infra­struk­tu­ro.­Prob­le­mi­naraš­ča­jo­ne­le­s kli­mat­ski­mi­spre­mem­ba­mi­ampak­tudi­z grad­njo­in­šir­je­njem­nase­lij­in­neka­te­rih­vrst­infra­struk­tu­re.­V Švi­ci
je­ome­je­va­nje­narav­nih­nesreč­zakon­sko­dolo­če­no.­Vsi­kan­to­ni­mora­jo­izde­la­ti­zem­lje­vi­de­obmo­čij­tve­ga­nja.­Po­letu 2002­za­celot­no­drža­vo­obsta­ja­regi­ster­narav­nih­nesreč.­na­območ­ju­Albu­le­in­ber­ni­ne
te­podat­ke­upo­rab­lja­jo­za­izde­la­vo­zem­lje­vi­dov­obmo­čij­tve­ga­nja,­za­ure­di­tve­ne­načr­te­obmo­čij­in­za
izde­la­vo­eks­pert­nih­mnenj.­Rezul­ta­ti­ima­jo­vpliv­pred­vsem­na­izda­ja­nje­dovo­ljenj­za­grad­njo­stavb­in
infra­struk­tur­nih­objek­tov­(med­mrež­je 2).
4.4 Pritiski turizma
V Graubündnu­je­turi­zem­pogla­vit­na­gos­po­dar­ska­dejav­nost,­iz­kate­re­izvi­ra­prib­liž­no­tret­ji­na­celot­ne­ga­pri­hod­ka.­Šte­vi­lo­turi­stov­se­med­letom­zelo­spre­mi­nja,­zim­ski­čas­pa­je­tisti,­ko­je­obisk­naj­več­ji.
na­območ­ju­Albu­le­in­ber­ni­ne­igra­turi­zem­pomemb­no­vlo­go,­še­pose­bej­v Zgor­njem­Enga­di­nu,­ki
bele­ži­več­kot­tri­mili­jo­ne­pre­no­či­tev­na­leto.­Atrak­tiv­nost­območ­ja­se­je­izra­zi­to­pove­ča­la­z iz­grad­njo
Retij­ske­želez­ni­ce,­tako­zara­di­pove­ča­ne­pro­met­ne­dostop­no­sti­kakor­tudi­zara­di­pri­vlač­no­sti­želez­niš­ke­ pro­ge­ same­ po­ sebi.­ Turi­zem­ je­ pove­zan­ z na­raš­ča­njem­ pro­me­ta,­ pred­vsem­ indi­vi­dual­ne­ rabe
avto­mo­bi­la.­Vse­sku­paj­pov­zro­ča­nadalj­njo­rast­infra­struk­tur­nih­povr­šin­in­slab­ša­nje­bival­nih­pogo­jev­zara­di­hru­pa­in­one­sna­že­va­nja­zra­ka.­Retij­ska­želez­ni­ca­kot­naj­po­memb­nej­ši­jav­ni­pre­voz­nik­ima
pomemb­no­vlo­go­pri­zmanj­še­va­nju­prob­le­mov,­pove­za­nih­z oseb­nim­avto­mo­bil­skim­pro­me­tom.
154
DRAGO­KLADNIK
Re­tij­ska­želez­ni­ca­na­območ­ju­gor­skih­pre­la­zov­Albu­le­in­ber­ni­ne
Sli­ka 2:­Ozna­ka­nad­mor­ske­viši­ne­na­posta­ji­Ospi­zio­Ber­ni­na­ob­jeze­ru­Lago­Bian­co.
S tu­riz­mom­je­pove­zan­tudi­prob­lem­šte­vil­nih­sekun­dar­nih­počit­niš­kih­sta­no­vanj­in­hiš.­Grad­be­ni­raz­mah­zara­di­druž­be­no-gos­po­dar­skih­spre­memb­se­je­zgo­dil­v 60-ih­in­70-ih­letih­20. sto­let­ja.
V Zgor­njem­Enga­di­nu­obse­ga­jo­sekun­dar­na­počit­niš­ka­biva­liš­ča­okrog­60 %­vseh­sta­no­vanj.­V ce­lotnem
Graubündnu­se­je­v ob­dob­ju­med­leto­ma 1980­in­2000 za­ra­di­stro­gih­pra­vil­na­področ­ju­pro­stor­ske­ga­načr­to­va­nja­delež­tovrst­nih­sta­no­vanj­pove­čal­le­za­odsto­tek.
Vzpo­red­no­z raz­vo­jem­turiz­ma,­še­pose­bej­v zad­njih­letih,­je­nastal­cel­niz­manj­ših­turi­stič­nih­podje­tij.­Zasno­va­na­so­na­pri­vlač­no­sti­narav­ne­ga­oko­lja,­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­in­na­sode­lo­va­nju.­na­območ­ju
Albu­le­in­ber­ni­ne­sta­vodil­ni­v raz­vo­ju­teh­dejav­no­sti­regi­ji­doli­na­Albu­la­in­doli­na­Posc­hia­vo.
Re­žim­zaš­či­te­kul­tur­ne­dediš­či­ne­bo­naj­ver­jet­ne­je­vpli­val­na­stag­na­ci­jo­šte­vi­la­turi­stič­nih­noči­tev.
K temu­pri­po­mo­re­tudi­dejs­tvo,­da­eno­tir­na­Retij­ska­želez­ni­ca­ne­bo­mogla­bis­tve­no­pove­ča­ti­zmog­lji­vo­sti­pre­vo­za­pot­ni­kov­(med­mrež­je 2).
4.5 Demografski razvojni trendi
na­raš­ča­nje­šte­vi­la­pre­bi­val­cev­ni­huda­grož­nja­za­bodo­či­raz­voj­dediš­či­ne.­na­osred­njem­zaš­či­te­nem­ območ­ju­ živi­ samo­ 7715 pre­bi­val­cev,­ na­ vpliv­nem­ območ­ju­ pa­ 59.805.­ Šte­vi­lo­ se­ bis­tve­no­ ne
spre­mi­nja.­Tudi­podat­ki­o šte­vi­lu­delov­nih­mest­(4384 v osred­njem­zaš­či­te­nem­območ­ju­in­8460­v vpliv­nem­območ­ju)­ne­kaže­jo­pomemb­nej­ših­pri­ti­skov­zara­di­dnev­ne­ga­pri­li­va­delov­nih­migran­tov.­Seve­da
je­šte­vi­lo­stal­ne­ga­pre­bi­vals­tva­v tu­ri­stič­no­naj­bolj­inten­ziv­nem­obdob­ju­leta­niž­je­od­šte­vi­la­gostov­na
območ­ju­(med­mrež­je 2).
5 Upravljanje dediščine
Že­leta 2006,­pred­vpi­som­na­unes­cov­Sez­nam,­je­nastal­švi­car­sko-ita­li­jan­ski­načrt­uprav­lja­nja­z de­diš­či­no­(med­mrež­je 4).­Doku­ment­teme­lji­na­med­dr­žav­nem­spo­ra­zu­mu,­nasta­lo­je­tudi­med­dr­žav­no
155
Pe­ter­Repo­lusk
Zdru­že­nje­za­Retij­sko­želez­ni­co­in­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­na­območ­ju­Albu­le­in­ber­ni­ne.­Med­dr­žav­ni­pro­jekt­je­opre­de­lil­nuj­nost­čez­mej­ne­ga­sode­lo­va­nja­pri­opre­de­li­tvah­sme­ri­bodo­če­ga­raz­vo­ja­ter­potreb­ne
ukre­pe­za­varo­va­nje,­ohra­nja­nje­in­traj­nost­ni­raz­voj­dediš­či­ne.­Opre­de­lje­nih­je­bilo­pet­podro­čij­delova­nja:­želez­ni­ca,­kul­tur­ne­pokra­ji­ne,­turi­zem­in­gos­po­dars­tvo,­orga­ni­za­cij­ska­sesta­va­odgo­vor­nih­usta­nov
ter­vse­bi­na­med­dr­žav­ne­ga­sode­lo­va­nja.
Sko­raj­vsa­želez­niš­ka­infra­struk­tu­ra­in­zem­ljiš­ča,­potreb­na­za­nje­no­uprav­lja­nje,­je­v la­sti­in­uprav­lja­nju­ druž­be­ Retij­ska­ želez­ni­ca­ (Rhätisc­he­ Bahn/Fer­ro­via­ Reti­ca/Via­fier­ Reti­ca).­ Osta­la­ zem­ljiš­ča
osred­nje­ga­zaš­či­te­ne­ga­območ­ja­so­veči­no­ma­v la­sti­kan­to­na­Graubünden­(51,3 %)­ali­drža­ve­(43,1 %).
Samo­4,6 %­zem­ljišč­je­v za­seb­ni­lasti,­1 %­pa­v la­sti­lokal­nih­skup­no­sti.­Zem­ljiš­ča­vpliv­ne­ga­območ­ja
so­pre­tež­no­v za­seb­ni­lasti­ali­pa­v la­sti­lokal­nih­skup­no­sti.­Držav­na­ozi­ro­ma­kan­to­nal­na­last­ni­na­olaj­šu­je­ uprav­lja­nje­ zem­ljišč­ v skla­du­ z za­ko­no­da­jo­ kon­fe­de­ra­ci­je­ in­ omo­go­ča­ nepo­sred­no­ izva­ja­nje
zaš­čit­ne­zako­no­da­je­in­meto­do­lo­gi­je­(med­mrež­je 2).
Ključ­ni­načr­to­val­ski­doku­men­ti­pri­uprav­lja­nju­in­zaš­či­ti­dediš­či­ne­so­(med­mrež­je 2):
•­ fede­ral­ni­kon­cep­ti­in­poseb­ni­raz­voj­ni­načr­ti,­pred­vsem­s po­droč­ja­pro­stor­ske­ga­načr­to­va­nja­in­varo­va­nja­narav­ne­in­kul­tur­ne­dediš­či­ne,
•­ regio­nal­ni­struk­tur­ni­načrt­kan­to­na­Graubünden,
•­ goz­dar­ski­raz­voj­ni­načrt­kan­to­na­Graubünden,
•­ občin­ski­načr­ti­rabe­zem­ljišč.
Za­finan­ci­ra­nje­vzdr­že­va­nja­in­raz­vo­ja­kul­tur­ne­dediš­či­ne­so­odgo­vor­ni­last­ni­ki­zem­ljišč,­objek­tov
in­želez­niš­ke­infra­struk­tu­re.­Retij­ska­želez­ni­ca­za­to­pre­je­ma­izdat­no­držav­no­finanč­no­pod­po­ro.
Os­ta­la­pomemb­na­področ­ja­uprav­lja­nja­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ki­jih­opre­de­lju­je­uprav­ljal­ska­doku­men­ta­ci­ja­(med­mrež­je 2),­so­še:
•­ zago­tav­lja­nje­virov­za­izo­bra­že­va­nje­stro­kov­ne­ga­kadra,
•­ izva­ja­nje­natanč­ne­sta­ti­sti­ke­obi­sko­val­cev­dediš­či­ne,
•­ raz­voj­poli­tik­in­pro­gra­mov­za­pro­mo­ci­jo­dediš­či­ne,
•­ opre­de­li­tev­odgo­vor­nih­oseb­za­uprav­lja­nje­dediš­či­ne­na­vseh­rav­neh,
•­ red­ni­moni­to­ring­izva­ja­nja­pro­jek­tov.
6 Dobre prakse predstavljenega primera
Do­bre­prak­se­uprav­lja­nja­Retij­ske­želez­ni­ce­in­oko­liš­ke­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­so:
•­ varo­va­nje­dediš­či­ne­zdru­žu­je­teh­nič­no-in­že­nir­ske­objek­te­s kul­tur­no­pokra­ji­no­in­narav­nim­oko­ljem
(biot­sko­raz­no­vrst­nost­jo);
•­ ohra­nja­nje­arhi­tek­tur­ne­in­teh­nič­ne­avten­tič­no­sti­želez­niš­ke­pro­ge­in­infra­struk­tu­re;
•­ ohra­nja­nje­učin­ko­vi­te­vlo­ge­Retij­ske­želez­ni­ce­v so­dob­nem­med­na­rod­nem­želez­niš­kem­pro­me­tu;
•­ celo­sten­pri­stop­varo­va­nju­in­uprav­lja­nju,­ki­vklju­ču­je­vse­delež­ni­ke,­od­drža­ve­do­zaseb­nih­last­nikov
zem­ljišč;
•­ nad­zor­nad­raz­voj­ni­mi­tren­di,­ki­bi­dediš­či­ni­v pri­hod­nje­lah­ko­ško­do­va­li;
•­ vklju­če­va­nje­dediš­či­ne­v druž­be­no-gos­po­dar­ski­raz­voj­območ­ja­in­ohra­nja­nje­kul­tur­no-et­nič­ne­pestrosti
območ­ja­(re­to­ro­man­ska­manj­ši­na).
7 Viri in literatura
Med­mrež­je 1:­http://whc.unes­co.org/en/list/1276­(22. 5. 2013).
Med­mrež­je 2:­http://whc.unes­co.org/up­loads/no­mi­na­tions/1276.pdf­(22. 5. 2013).
Med­mrež­je 3:­ http://www.swiss­world.org/en/swit­zer­land/swiss_spe­cials/unes­co/rhae­tian_rail­way/
(26. 5. 2013).
156
Re­tij­ska­želez­ni­ca­na­območ­ju­gor­skih­pre­la­zov­Albu­le­in­ber­ni­ne
Med­mrež­je 4:­ http://www.rhb.ch/fi­lead­min/user_up­load/unESCO/Wel­ter­be/Ma­na­ge­ment­plan/
management_plan_e.pdf­(4. 1. 2014).
Ope­ra­tio­nal­Gui­de­li­nes­for­the­Imple­men­ta­tion­of­the­World­Heri­ta­ge­Con­ven­tion.­Inter­go­vern­men­tal­Com­mit­tee­for­the­Pro­tec­tion­of­the­World­Cul­tu­ral­and­natu­ral­Heri­ta­ge:­2005.­Med­mrež­je:
http://whc.unes­co.org/arc­hi­ve/op­gui­de05-en.pdf­(25. 5. 2013).
157
158
CAPACities3-NSL_idrija_nsl.qxd 8.9.2014 12:20 Page 1
CAPACities 3
ISBN 978-961-254-715-8
9 789612 547158
IZBRANI PRIMERI UPRAVLJANJA OBMOČIJ S KULTURNO DEDIŠČINO
3
IZBRANI PRIMERI
UPRAVLJANJA OBMOČIJ
S KULTURNO DEDIŠČINO