foto: osebni arhiv Gregorja Škorjanca, Tee Tašker, Mirjam Škorjanc, Matjaža Plausteinerja, Marka Miljavca Priloga NEGA ZOB Vsakdo si želi imeti zdrav, lep in sijoč nasmeh, pri čemer je treba najprej poskrbeti za zdravje zob in dlesni. Večino najpogostejših bolezni, kot so zobna gniloba, vnetje dlesni, parodontalna bolezen, je lažje preprečiti kot zdraviti. Zelo pomembna pri tem je redna ustna higiena, če že podležemo bolezni, pa pravočasno, učinkovito in sodobno zdravljenje. Nekaj zobozdravnikov, ustno higieničarko ter maksilofacialnega in oralnega kirurga smo povprašali, kakšne so nove možnosti zdravljenja in najboljše rešitve pri teh obolenjih. Tekst: RENATA UCMAN »N ajpogostejši razlog za izgubo zob je do 35. leta starosti karies, po tem letu pa parodontalna obolenja, kot so kronični gingivitis, kronični parodontitis ter vnetje zobne pulpe. Zadnje je večinoma posledica nezdravljenega kariesa, kar lahko vodi v odmrtje zobne pulpe in granulom. Opozorilni znaki pri parodontalnih boleznih so krvavenje dlesni in slab zadah. V napredovani fazi se začnejo zobje majati in potovati. Med njimi se začne pojavljati prostor, zobje začnejo štrleti. Bistvenega pomena pri zdravljenju parodontalne bolezni je predvsem temeljitost posega, ki ga opravlja terapevt, zobozdravnik, specialist Gregor Škorjanc, dr. dent. med.: »Do 35. leta izgubljamo zobe zaradi kariesa, potem pa zaradi parodontoze.« Zobozdravniki o sodobnih možnostih zdravljenja najpogostejših obolenj Koliko stane lep nasmeh? parodontolog ali ustni higienik. Klasičnemu zdravljenju parodontalnih obolenj lahko dodamo še lasersko terapijo ali fotodinamično terapijo, ki omogočata hitrejše in boljše celjenje. Opažamo, da s širjenjem uporabe interneta prihajajo k nam ozaveščeni pacienti, ki so podučeni o možnih terapijah in sodobnih metodah, kar je dobrodošlo,« je povedal Gregor Škorjanc, dr. dent. med., iz Dentalnega studia Škorjanc v Ljubljani. Preprečimo zobno gnilobo! Matjaž Plausteiner, dr. dent. med., pa je med najpogostejšimi boleznimi poleg kariesa in parodontoze omenil nezadovoljivo endodontsko zdravljenje, neprimerne protetične rešitve manjkajočih ali poškodovanih zob ter neredno obiskovanje zobozdravnika: »Pri nekaterih gre res lahko za dedne predispozicije, večinoma pa gre za človekovo neprimerno ravna- Matjaž Plausteiner, dr. dent. med.: »Pri nekaterih gre res lahko za dedne predispozicije, večinoma pa za človekovo neprimerno ravnanje.« nje. Naj bo to preslaba skrb za ustno higieno, v nekaterih primerih celo nepravilna terapija. Večino je mogoče primerno zdraviti ali preprečiti, Če je le mogoče, redno hodimo na preglede in raje preprečujmo; zdravljenje si bomo vedno težje privoščili! vendar so za to potrebni redni zobozdravniški pregledi in ustrezni preventivni posegi. Če je karies že dosegel zobno pulpo, se zdravljenje dodatno zakomplicira. Sodobni pripomočki in tehnologija nam danes omogočajo zelo zgodnje odkritje kariesa tudi na očesu skritih mestih. Zato so pomembni redni preventivni pregledi.« V eč sladke hrane, več zobne gnilobe. Mag. Marko Miljavec, dr. dent. med., ki vodi zobozdravstveno ordinacijo Dentalni studio: »Za obe najpogostejši bolezni, zobno gnilobo in parodontalno bolezen, so krive bakterije. Bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, potrebujejo za metabolizem ogljikove hidrate oziroma sladkor iz hrane. Zato več ko boste uživali sladkane hrane ali pijače, večja bo verjetnost za nastanek zobne gnilobe. Dokler je ta omejena na povrhnjo plast zoba oziroma sklenino, ne boste imeli nobenih težav. Ko bo zobna gniloba dosegla globlje plasti zoba, bo lahko tak zob postal občutljiv za toplotne 37 Priloga NEGA ZOB ali kemične dražljaje, za sladko ali kislo. Če še vedno ne boste ukrepali, bo karies dosegel zobni živec in to bo privedlo najprej do vnetja in kasneje do odmrtja živca. Kar 75 odstotkov pacientov nima večjih težav pri odmiranju zoba, zato se tega sploh ne zavedajo. Ko enkrat zobni živec odmre, se v ta prostor naselijo bakterije iz ustne votline in pride do gangrene zoba. Od tod se lahko bakterije širijo tudi navzgor po korenini zoba, dokler ne dosežejo kosti nad zobom in tam povzročijo vnetja oziroma periapikalnega granuloma. Šele ko kronično vnetje preide v akutno fazo, se to pokaže s hudimi bolečinami in otekanjem. Pot od začetne kariozne lezije do nastanka granuloma traja več let, zato jo je mogoče pri večini z zelo natančno diagnostiko odkriti že v začetni fazi na preventivnih pregledih.« Izgubljeni zob lahko nadomesti implantat Vojko Didanovič, dr. med., maksiofacialni in oralni kirurg: »Bolniki se lahko odločijo za zobni vsadek, ko jim manjka en ali več zob. Lahko so tudi popolnoma brezzobi. Zobni implantat je namreč titanijev vijak, ki nadomešča zobno korenino. Vstavimo ga v kost zgornje oziroma spodnje čeljusti in ga, ko se vraste v kost, nadgradimo z zobnim nadomestkom oziroma ustrezno zobno protezo. Če nadomestimo posamezen zob, vstavimo vsadek na mesto zoba, danes večinoma že kar ob njegovi odstranitvi. Z implantatom lahko nadomestimo katerikoli zob. Implantacija je smiselna pri skrajšani zobni vrsti v eni čeljusti, da ohranimo funkcijo zob v nasprotni. Če moramo nadomestiti več zob, naredimo načrt ter določimo položaj in število vsadkov, ki bodo nosili snemno oziroma fiksno protezo. Načrt je odvisen od velikosti, položaja vrzeli, stanja mehkih tkiv in preostale kosti, želja ter finančnih možnosti bolnika. Zobe lahko nadomestimo na več načinov, implantati pa so estetsko, funkcionalno in dolgoročno sodobna in odlična rešitev za izgubljene zobe.« Tea Tašker, dr. dent. med.: »Pri mlajših ljudeh zobna gniloba hitreje napreduje kot pri starejših.« Kompozitni materiali ne vse- bujejo živega srebra. Čedalje več pozornosti se namenja sodobnejšim materialom za zalivke. »Prednost kompozitnih materialov, to so epoksi smole z vstavljenimi steklenimi delci za izdelavo belih zalivk, je, da posnemajo barvo in prosojnost zoba, zahtevajo manj odstranjevanja zobne substance kot amalgamske zalivke in ne vsebujejo živega srebra. Kemično se vežejo na zob, zato ga dodatno Mag. Marko Miljavec, dr. dent. med.: »Kar 75 odstotkov pacientov nima večjih težav pri odmiranju zoba, zato se tega ne zavedajo.« utrdijo. Amalgamska zalivka ga oslabi in poveča možnost zloma. Vendar zahteva njihova izdelava bistveno več časa in je zahtevnejša kot pri amalgamskih. Zato so tudi dražje. Drugi pomemben napredek so keramični inlaji oziroma onleji. To so keramične zalivke, ki jih v laboratoriju izdela zobni tehnik in se jih cementira na zob. So trdnejše od kompozitov, zato lahko z njimi obnovimo večji defekt zoba in se s tem izognemo nepotrebnemu brušenju ter izdelavi prevleke. Ker zahtevajo več dela zobozdravnika in zobnega tehnika, je tudi njihova cena višja kot pri kompozitnih zalivkah,« je razložil zobozdravnik mag. Marko Miljavec. Če napredovanega vnetja ni več mogoče odpraviti in ohraniti živca Več natančne diagnostike in preventive v zobozdravstvu Mag. Marko Miljavec, dr. dent. med., iz zobozdravstvene ordinacije Dentalni studio: »Opažam, da so ljudje veliko bolj ozaveščeni glede zdravljenja zob in dlesni. A menim, da zobozdravniške storitve v javnem sistemu niso dovolj dostopne. Če samo pogledamo, koliko pacientov naj bi imel en zobozdravnik, vidimo, da bi prišel vsak pacient na vrsto enkrat na nekaj mesecev. V takih razmerah je kakovostno delo nemogoče. V nekaterih drugih državah, predvsem skandinavskih, sta preventiva in ozaveščenost bistveno boljši, zato si lahko privoščijo, da ima zobozdravnik več pacientov, saj je tudi dela bistveno manj. Pri nas ni tako. Poleg tega je v Sloveniji premalo pozornosti namenjeno diagnostiki bolezni in posledično je odkrita bistveno pozneje. To povzroči daljše in nepotrebno zdravljenje, višje stroške in ne nazadnje izgubo zob, ki se jih ne da več rešiti. Neprestano poudarjajo kakovostnejše materiale in aparature, nihče pa ne omenja dela oziroma pomembnosti časa, ki si ga zobozdravnik vzame za neko storitev. Menim, da le kakovostni materiali niso dovolj za najboljši rezultat. In prav to je tisto, kar se lahko poleg boljših materialov in naprednih postopkov ponudi v samoplačniških ordinacijah. Pomembna je zelo natančna diagnostika, s katero odkrijemo bolezni že v začetni fazi in je zato zdravljenje bistveno krajše, cenejše, rezultat pa boljši.« 38 Koncesijske ambulante so finančno omejene Tea Tašker, dr. dent. med.: »Koncesijske ambulante so finančno precej omejene, saj zavarovalnice neprestano krčijo storitve, ki so jih pripravljene plačati. Za zdravljenje zob in obzobnih tkiv je veliko možnosti, vendar si bomo to vedno težje privoščili, saj je seznam storitev in posegov, ki gredo na račun zdravstvenega zavarovanja, čedalje krajši in navadno ne predvideva uporabe sodobnih materialov. Ljudje so še vedno prepričani, da jim zaradi dolgoletnega plačevanja zdravstvenega zavarovanja zavarovalnica še vedno omogoča oskrbo zob, ki bi bila za pacienta najprimernejša. Menim, da bi bile te stvari zanj veliko bolj transparentne, če bi se za obseg in vrsto odobrenih storitev sam dogovarjal na zavarovalnici, ki ji zavarovanje plačuje.« Gregor Škorjanc, dr. dent. med., iz Dentalnega studia Škorjanc: »Zobozdravniki, ki delajo v samoplačniških ambulantah, delujejo na prostem trgu in o njihovem obstanku odloča kakovost. Nimajo zagotovljenega dela, zato so prisiljeni uporabljati boljše materiale in sodobne metode, sodobne tehnologije, se šolati ter biti prilagodljivi v delovnem času, da si tako zagotovijo delo. Zobozdravnik v koncesijski ambulanti je na drugi strani dolžan upoštevati pravila, ki jih določa zavarovalnica. To pomeni, da mu zavarovalnica določi materiale in administracijo, kar seveda vpliva tudi na čakalne dobe, zobozdravniki pa lahko ponudijo pacientu le terapije, ki so v tem okviru.« Vojko Didanovič, dr. med., maksiofacialni in oralni kirurg: »Implantati so odlična rešitev za izgubljene zobe.« v zobu, sledi endodontsko zdravljenje. »Pri tem prostor, v katerem je bil zobni živec, očistimo vseh organskih delov in bakterij. Zapolnimo ga s trajnim materialom. Zaradi strojnega širjenja koreninskih kanalov se je uspešnost zdravljenja bistveno povečala na od 82 do 97 odstotkov. Strojne igle so narejene iz nikelj-titanske zlitine, ki je zelo upogljiva in dosti lepše sledi poteku koreninskega kanala. Zato je danes zdravljenje zelo uspešno tudi v zelo ukrivljenih kanalih, ki jih včasih ni bilo mogoče pozdraviti. K temu sta zelo pripomogla tudi mikroskop in ultrazvočna dezinfekcija kanalov, ki sta zame nepogrešljiv pripomoček ob vsakem zdravljenju.« P arodontalna bolezen. »Ta se začne kot vnetje dlesni ali gingivitis. Vneta dlesen je temno rdeča, nabrekla. Hitro zakrvavi. Pri večini ljudi ostane vnetje omejeno na dlesen, pri petini pa napreduje v globino, kjer povzroči postopno propadanje obzobnih tkiv, ki držijo zob v čeljustni kosti. Zaradi tega ob zobeh nastanejo t. i. obzobni žepi, tki se z napredovanjem bolezni še poglabljajo. Dlesen se odMirjam Škorjanc, dipl. ustna higieničarka: »Parodontitis trajno poškoduje obzobna tkiva.« mika, zato postanejo takšni zobje navidezno daljši in bolj majavi, na koncu pa, ker nimajo več opore, izpadejo. Ko odstranimo vzrok vnetja, se vneta dlesen popolnoma pozdravi. Nasprotno pa parodontalna bolezen, ki je napredovala v parodontitis, tako poškoduje obzobna tkiva, da poškodbe tkiv tudi po ozdravitvi vnetja ostanejo za vedno. Zato sta najpomembnejša zgodnja diagnostika in zdravljenje bolezni še v fazi, ki ne pušča posledic. Ob diagnozi parodontitisa se začne zdravljenje z oralno higiensko fazo, da bi zmanjšali količino bakterijskih oblog, ki so glavni vzrok za nastanek parodontitisa. V lokalni anesteziji z ultrazvočnimi inštrumenti in peskalnikom odstranimo biofilm in trde zobne obloge s površine zoba nad dlesnijo in iz obzobnih žepov, z ročnimi inštrumenti pa zagladimo površine korenin. Paciente natančno poučimo o oralno-higienskih postopkih in med zdravljenjem spremljamo njihovo pravilno