1. No category

14. SLOVENSKO SREČANJE LJUBITELJEV STARE
KMETIJSKE TEHNIKE IN STARODOBNIH VOZIL
Traktor
, letnik 1930 (Nemčija) gvaš, Dušan Jejčič, 2007
!
DRUŠTVO KMETIJSKE TEHNIKE SLOVENIJE
Bilten društva kmetijske tehnike
Slovenije – sekcije ljubiteljev
stare kmetijske tehnike
ob 14. slovenskem srečanju
ljubiteljev stare kmetijske
tehnike v Jablah pri Mengšu
Ljubljana, junij 2011
Uredništvo:
dr. Viktor Jejčič
Tehnični urednik:
Tekst v biltenu:
dr. Viktor Jejčič, Anton Skok, mag. Tomaž Poje
Oblikovanje naslovne strani
in slika na naslovni strani: Dušan Jejčič
Fotografije s srečanja 2010: Tone Godeša, Tomaž Poje
Grafična priprava in tisk:
Birografika BORI, d.o.o., Ljubljana
Izdajatelj:
Društvo kmetijske tehnike Slovenije, Hacquetova 17,
1000 Ljubljana, Sekcija ljubiteljev stare kmetijske
tehnike
Izdaja:
Ljubljana, junij 2011
Organizacijski odbor 14. slovenskega
srečanja ljubiteljev stare kmetijske tehnike
Anton Skok
Anton Gjergek
Marjan Južnik
mag. Tomaž Poje
Beno Trojanšek
Jože Dular
Ernest Gjergek
Franc Lasbaher
Milan Mihelčič
Mitja Birk
Drago Abraham
dr. Viktor Jejčič
Boštjan Godec
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
3
14. SLOVENSKO SREČANJE LJUBITELJEV
STARE KMETIJSKE TEHNIKE
Srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike, ki je postalo že tradicionalno in
je največje v slovenskem prostoru (po velikosti pa se lahko primerja tudi s
tovrstnimi srečanji v nekaterih tujih državah), bo na prostoru Centra za razvoj
kmetijstva in podeželja v Jablah pri Mengšu (12 km od Ljubljane v smeri
proti aerodromu Brnik). Srečanje se je od skromnih začetkov v letu 1997, razvilo tako da je število in vrsta eksponatov, ki jih ljubitelji pripeljejo na kraj srečanja vsako leto večje in popolnejše, eksponati so obnovljeni bolj izvirno, kar
pomeni, da se izpopolnjuje tudi znanje in veča zavest ljubiteljev stare kulturne
dediščine.
Na lokaciji srečanja se nahaja atraktivni kulturno zgodovinski spomenik – renesančni grad Jablje, ki leži na skalnati steni in daje vtis srednjeveške trdnjave
(zgrajen leta 1530). Ime Jablje je dobil kasneje saj je prvobitno ime Ablah izhajalo iz nemške besede za skobce »Habicht«, ker je bilo veliko teh v okoliškem gozdu. Grad je bil v preteklosti večkrat obnovljen in je po zadnji obnovi
v odličnem stanju. V preteklosti je grad Jablje bil precej pomemben, notranjost
pa je bila zelo okrašena z oljnimi slikami in freskami. V gradu se nahajajo dela
slavnega baročnega slikarja fresk Franca Jelovška (njegove freske krasijo večje število cerkev na slovenskem), ki je poslikal jedilnico, knjižnico in tri sobe.
Samo mesto Mengeš je znano kot rojstni kraj, nekaterih znanih Slovencev. Pred
drugo svetovno vojno se je ponašal s slamnikarsko industrijo, po drugi svetovni vojni pa s proizvodnjo glasbil.
Stara kmetijska tehnika bo predstavljena v delovanju (stari traktorji v vožnji in
delovanju, stacionarni kmetijski motorji, mlačev z mlatilnico, različni vprežni
priključki, različni kmetijski stroji in naprave itn.).
Za starodobne traktorje (oldtimerje) in traktorske priključke se štejejo stroji, ki
so starejši od 30 let. Vsi udeleženci s stroji, priključki ali napravami itn. bodo
dobili priznanje za sodelovanje na srečanju. Komisija, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki s tega področja, bo na srečanju tudi ocenila najbolj ohranjene ali restavrirane primerke starih strojev (velja samo za stroje, ki so posebej prijavljeni
za ocenjevanje). Organizirano bo tudi tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorjem starodobnikom in dvoosno prikolico, full pull s starodobnimi traktorji
in nekatere druge zabavne igre. Najlepše ohranjeni in avtentično restavrirani
primerki strojev bodo tudi primerno nagrajeni. Za nagrade so poskrbeli sponzorji srečanja.
Srečanje bo tudi priložnost, da se ljubitelji stare kmetijske tehnike in zgodovine
kmetijske tehnike spoznajo med seboj, izmenjajo informacije s tega področja
in dogovorijo o naslednjih aktivnostih. Predvidena je tudi predstavitev starodobnih osebnih, tovornih, vojaških, gasilskih, terenskih itn. vozil ter starodobnih motociklov. Za njih je tudi predvidena krajša spominska vožnja. Za pijačo,
4
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
jedačo in dobro voljo bo poskrbljeno. Vabimo vse ljubitelje in lastnike stare
kmetijske tehnike, da se srečanja udeležijo.
S spoštovanjem!
Za organizacijski odbor srečanja:
Podpredsednik Društva
kmetijske Tehnike Slovenije
dr. Viktor Jejčič
Tajnik Društva
kmetijske tehnike Slovenije
Anton Gjergek
14. SLOVENSKO SREČANJE LJUBITELJEV STARE
KMETIJSKE TEHNIKE IN STARODOBNIH VOZIL
Traktor
, letnik 1930 (Nemčija) gvaš, Dušan Jejčič, 2007
!
Plakat letošnjega srečanja.
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
5
PREDVIDENI PROGRAM
14. slovenskega srečanja
ljubiteljev stare kmetijske tehnike
Jable, 11.06.2011
11,00 - 11,20
otvoritev srečanja, pozdravni govor direktorja Centra za razvoj kmetijstva in podeželja Romana Novaka; pozdravni govor
predsednika Društva kmetijske tehnike Slovenije Jožeta Dularja; pozdravni govor Cirila Smrkolja predsednika Kmetijsko
gozdarke zbornice Slovenije, pozdravni govor vodje sekcije
Ljubiteljev stare kmetijske tehnike Slovenije Antona Skoka
11,20 - 12,30
predstavitev starodobnih traktorjev - traktorska parada
13,10 - 13,15
predstavitev stacionarnih kmetijskih strojev (mlačev z mlatilnico, ročna košnja, stiskanje olja idr.)
12,30 – 14,30
promocijska vožnja starodobnih vozil: cestnih, terenskih, tovornih, vojaških, gasilskih, motociklov itn.
13,15 - 13,45
predstavitev vprežnih orodij in strojev, vozov in ročnega kmetijskega orodja
13,45 – 15,00
družabne igre
15,00 – 16,00
razglasitev najboljših strojev na srečanju in podelitev priznanj
in nagrad udeležencem srečanja, razglasitev najboljših tekmovalcev v spretnostni vožnji
Program je okviren in se lahko skrajša
ali podaljša glede na število strojev.
Po zaključku uradnega dela programa
se srečanje nadaljuje….
6
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
SPOŠTOVANI LJUBITELJI
STARE KMETIJSKE TEHNIKE
Spet je leto naokoli, ko se zberemo na že tradicionalni prireditvi »Srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jablah«. Vesel sem, da smo pred 14. leti posejali
seme prav tu v Jablah, ki je obrodilo res velike sadove. Razstavljavci in obiskovalci prihajajo iz cele Slovenije in tudi iz zamejstva, eksponati pa so tako raznoliki in čudoviti, kot je raznolika in čudovita naša Slovenija. Kot vodja sekcije sem
vesel, da je veliko entuziastov na tem področju na novo prišlo med nas, saj tako
še lažje izpolnjujemo zastavljene cilje.
Naš tajnik Toni Gjergek naše člane DKTS vsako leto razveseli s kakšnim dobrim
izletom na katerem si okrepimo duha in pridobimo novo znanje v zvezi s tehnologijo na področju nove kmetijske tehnike. Tako smo si že ogledali tovarno
KUHN v Franciji, tovarno JOHN DEERE in FENDT v Nemčiji. Zares višek tehnologije in robotizacija se vidi v omenjenih tovarnah.
Vodja sekcije ljubiteljev stare kmetijske tehnike pri DKTS, Anton Skok s soprogo
Bernardo Skok vsako leto sprejema udeležence srečanja in skrbi za njihovo
dobro počutje.
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
7
Da pa tudi Slovenci nismo kar tako, pa lahko tudi s pridom poudarimo, saj vsakoletni občni zbor DKTS tudi poteka pri odličnih proizvajalcih kmetijske mehanizacije. Lansko leto smo si tako ogledali proizvodnjo VITLI KRPAN g. Piška
v Jazbini Šmarje pri Jelšah, letos pa v INO Brežice. Oba proizvajalca sta visoko
kvalitetna in poznana tudi izven naših meja. Zelo sem ponosen in vesel, ko se
vozim po Evropi in srečujem slovenske stroje. Tako npr. letos, ko smo se vračali
iz italijanskih Dolomitov, sem severno od Trenta (Italija) v zadrugi opazil, da
imajo na voljo tudi vitel KRPAN, nedaleč stran pa sem ga opazil v njegovem
delovanju pri spravilu lesa. In še bi lahko našteval. Kot sem že velikokrat rekel
smo ljubitelji stare kmetijske tehnike v Sloveniji naredili velik korak - ljudje so
postali ponosni na svoje prednike in na njihovo delo.
Dragi prijatelji, želim vam da tukaj v Jablah preživimo še en čudovit dan, ki nam
bo skozi vse leto ostal v lepem spominu. Iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu
posebej, ki ste kakorkoli pripomogli k še eni uspešno izpeljani prireditvi.
Loka pri Mengšu, 11.6. 2011
Anton Skok
SPOŠTOVANI UDELEŽENCI
SREČANJA!
Srečanje se je odlično prijelo med udeleženci saj število razstavljalcev in obiskovalcev iz leta v leto narašča in skoraj bi lahko rekli da prostor srečanja postaja
zaradi številčnih eksponatov premajhen. Nekaterim obiskovalcem so srečanja
v preteklosti predstavljala tudi dodatno motivacijo da so se začeli samostojno ukvarjati s starodobno kmetijsko tehniko in drugimi področji iz bogate domače tehnične preteklosti. Srečanje je tudi ustavilo propadanje marsikaterega
traktorja, kmetijskega stroja ali naprave ter omogočilo da se bodo omenjeni
stroji ohranili zanamcem.
Mlajšim udeležencem so srečanja odkrila neznana področja tehnike in mogoče jih vzpodbudila da bodo nadaljevali poklicno pot v prihodnosti v kmetijsko - tehnični smeri ali tudi na kakšnem drugem področju tehnike. Pri nekaterih starejših obiskovalcih in razstavljalcih strojev pa so se obudili nostalgični
spomini iz preteklosti. V današnjem svetu, ki na žalost po zaslugi sodobne
tehnologije in avtomatizacije postaja tudi vse bolj uniformiran in dolgočasen
je zanimivo opazovati s kakšnim zanimanjem ljudje opazujejo starodobne
stroje. Nekateri ne morejo verjeti da so marsikatere zahtevne tehnične rešitve
in izvedbe strojev že obstajale v preteklosti, druge pa privlečejo npr. zdaj že
klasične oblike traktorjev iz obdobja od tridesetih pa do sedemdesetih let
prejšnjega stoletja, ko so kraljevale mehanske rešitve na traktorjih in se o ka-
8
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
kšni posebni elektroniki ali računalniških rešitvah na traktorjih in kmetijskih
strojih uporabnikom še ni niti sanjalo.
Posebno poglavje so parni kmetijski stroji in razna vozila, ki jih je poganjal lesni
plin. Tovrstne stroje je izredno težko videti v delovanju zato srečanje predstavlja
eno od redkih priložnosti da si delovanje teh strojev ogledamo v polnem sijaju.
O lepoti parnih vozil se je lepo izrazil v svojem »Priročniku za mlade« (priročnik
je bil namenjen mladim bralcem, ki so začeli z začetnimi koraki uvajanja v svet
tehnike in modelarstva leta 1962 v Nemčiji), Rudolf Wolmann, citirano po avtorju nekoliko v skrajšani obliki, »Verjetno ne obstaja oseba, ki jo ne privleče lepota
in ogromna moč parnih lokomotiv, ko se peljejo sopihajoč mimo nas«. Podobno
lahko rečemo za veličastne izvedbe kmetijskih lokomobil s konca devetnajstega
in začetka dvajsetega stoletja, ki so delujoči na paro z novimi izvedbami plugov,
zaorale v površine, ki so stoletja bile obdelovane z vprežnimi živalmi in fascinirale takratne opazovalce. Srečanja imajo tudi veliko izobraževalno funkcijo,
predstavljajo nam tudi priložnost da se naučimo razlikovati med načinom delovanja parnega stroja in motorja z notranjim zgorevanjem, ki deluje na lesni plin.
Ali npr., da občudujemo pomanjšano kopijo lokomobile, ki je bila namenjena
za oranje s plugi, ki so jih vlekle jeklene vrvi. V njeno izdelavo je modelar vložil
ogromno število ur potrpežljivega dela. Lahko pa tudi občudujemo stacionarno
lokomobilo, ki poganja mlatilnico in še bi lahko naštevali.
Zmotno je tudi mnenje da so ljubitelji tehnične dediščine navdušeni samo s starodobno tehniko. Marsikateri razstavljalec poleg starodobnega stroja prikaže
tudi druge predmete. Vsako leto je mogoče opaziti tudi predstavljanje različnih
izdelkov domače obrti, umetniških izdelkov, domačih dobrot, modelarskih in
maketarskih dosežkov in še marsikaj. V vse večjem številu srečanje poleg starodobnih traktorjev in kmetijskih strojev ter naprav popestrijo udeleženci s starodobnimi osebnimi vozili in motocikli, najdejo pa se tudi tovorna, gozdarska,
gasilska in vojaška vozila.
Vsako leto izdamo ob srečanju tudi poseben bilten, ki je večinoma posvečen
zgodovini kmetijske tehnike, pokriva pa tudi ostala področja delovanja Društva kmetijske tehnike Slovenije in njegovih ostalih sekcij. Na žalost bilten izide samo enkrat letno v skopo omejenem številu stranic, zato moramo podati
večino najpomembnejših dogodkov v Društvu kmetijske tehnike Slovenije v
enem letu v zelo kratki obliki. Poleg vsakoletnih neizbežnih finančnih težav, ki
spremljajo organizacijo srečanja (velikokrat so zaradi finančnih problemov na
meji izvedljivosti), z velikim zalaganjem peščice navdušencev iz leta v leto dvigujemo kvaliteto naših srečanj, število eksponatov in udeležencev, ki se zmeraj
z veseljem vračajo na naše srečanje pa še vedno narašča in upamo da bo tako
v prihodnosti.
V imenu organizacijskega odbora srečanja se najlepše zahvaljujem vsem udeležencem srečanja s stroji, ki so vložili ogromno število delovnih ur v pripravo
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
9
eksponatov in sponzorjem srečanja brez, katerih bi srečanje bilo zelo težko
izpeljati v kvalitetni obliki. Zahvaljujem se tudi vsem aktivnim članom Sekcije
ljubiteljev stare kmetijske tehnike, ki vsako leto vložijo ogromno ur prostovoljnega dela. Enako se zahvaljujem tudi predstavnikom različnih javnih medijev iz
Slovenije in tujine, ki so s svojimi predstavitvami srečanja prispevali popularizaciji samega srečanja. Vsem aktivnim udeležencem in obiskovalcem letošnjega
srečanja pa želim prijetno počutje in veliko zadovoljstva ob ogledovanju starodobnih strojev in naprav.
Ljubljana, 4.06.2011
Podpredsednik DKTS
dr. Viktor Jejčič
OCENJEVANJE STROJEV
Predvidena sestava ocenjevalne komisije na 14. slovenskem
srečanju ljubiteljev stare kmetijske tehnike
Predsednik ocenjevalne komisije bo Franc LASBAHER, njeni člani pa so: Drago Abraham, Oskar Pinter, Franc Kancler, Peter Jamšek, Janez Razlak, Milan
Mihelčič, Bernard Petrovčič, Franc Belšak, Feliks Berič, Iztok Kompara, Boris
Slokar.
Skupina za traktorje:
1. Franc Lasbaher
2. Drago Abraham
3. Franc Belšak
4. Iztok Kompara
Skupina za stabilne motorje, stacionarne naprave,
tovorna vozila, tovorne prikolice
1. Oskar Pinter
2. Janez Razlak
3. Feliks Berič
4. Boris Slokar
Skupina za traktorske priključke, vprežne priključke
1. Peter Jamšek
2. Franc Kancler
Skupina za ročna orodja in naprave
1. Bernard Petrovčič
2. Milan Mihelčič
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
10
KATEGORIJE STROJEV ZA OCENJEVANJE
- Restravrirani traktorji
- Nerestravrirani traktorji
- Traktorji goseničarji
- Stabilni motorji
- Stacionarne naprave
- Traktorski priključki
- Vprežni priključki
- Vprežni vozovi
- Ročna orodja in naprave
- Tovorna vozila
- Tovorne prikolice
Kategorije traktorjev za ocenjevanje:
restavrirani in ne restavrirani
Traktorji so generalno razdeljeni v tri starostne skupine:
- traktorji z letom izdelave do vključno l. 1945
- traktorji z letom izdelave od l. 1946 do vključno l. 1960
- traktorji z letom izdelave od l. 1961 do vključno l. 1981
Točke glede na starost traktorjev so fiksne in odvisne od leta izdelave traktorja.
Traktorji so generalno razdeljeni v tri starostne skupine. V vsaki starostni skupini je še 5 delitev po letih znotraj katerih traktorju glede na leto proizvodnje
pripada fiksno število točk.
Starostna skupina
traktorjev
Leto izdelave traktorja in pripadajoče točke glede na starost
5 točk
4,7 točk
4,3 točk
3,9 točk
3,6 točk
do l. 1945
≤ 1933
1934-1936
1937-1939
1940-1942
1943-1945
od 1946 do 1960
1946-1948
1949-1951
1952-1954
1955-1957
1958-1960
od 1961 do 1981
1961-1963
1964-1966
1967-1969
1970-1972
1973-1981
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
11
REZULTATI OCENJEVANJA
NA 13. SLOVENSKEM SREČANJU
LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
V organizaciji DKTS je bilo 12. junija 2010 v Jablah 13. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Posebnost in prednost našega srečanje je ocenjevanje starih strojev. Ocenjevalna komisija je bila v sestavi Franc
LASBAHER kot predsednik in člani: Milan MIHELČIČ, Franc KANCLER, Drago ABRAHAM, Bernard PETROVČIČ, Rudi BUNDERLA, Franc BELŠAK, Feliks
BERIČ, Oskar PINTER, Janez ŠIJANEC in Peter JAMŠEK. Organizacijski odbor
srečanja se jim ob tej priliki zahvaljuje za njihovo delo tako na letošnjem kot na
prejšnjih srečanjih. Rezultati njihovega ocenjevanja v letu 2010 so:
Restavrirani traktorji:
Restravrirani traktorji z letom izdelave do vključno l. 1945
1. Kramer K12V, letnik 1944, lastnik Janez Burica
Restravrirani traktorji z letom izdelave od l. 1946 do vključno l. 1960
1. Fendt Dieselross Fix 2, letnik 1960, lastnik Branko Kianec
2. Steyr, lastnik Denis Kerec
3. Güldner, letnik 1950, lastnik Boštjan Rebol
Restravrirani traktorji z letom izdelave od l. 1961 do vključno l. 1980
1. Steyr 86, letnik 1968, lastnik Rok Rebol
2. Lindner, letnik 1965, lastnik Ivan Bokan
3. Porsche, letnik 1961, lastnik Ciril Trdin
Nerestavrirani traktorji:
Nerestravrirani traktorji z letom izdelave do vključno l. 1945
1. Kramer, letnik 1940, lastnik Anton Skok
Nerestravrirani traktorji z letom izdelave od l. 1946 do vključno l. 1960
1. Vierzon 302, letnik 1952, lastnik Franc Belšak
2. Porsche, letnik 1960, lastnik Leopold Hižmah
3. Büchrer, letnik 1957, lastnik Franci Kubelj
Nerestravrirani traktorji z letom izdelave od l. 1961 do vključno l. 1980
1. Eicher EM 100, letnik 1962, lastnik Ernest Obermayer
2. Deutz D 30, letnik 1961, lastnica Marija Prelovšek
3. Fendt, letnik 1961, lastnik Pavel Barlič
12
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
Stacionarne naprave in stroji
1. Stabilni motor Deutz, letnik 1912, lastnik Janez Šijanec
2. Stroj za izdelavo vrvi, letnik 1925, lastnik družina Senekovič
3. Čistilnik pšenice, letnik 1946, lastnik: Sonja Kerčman Abraham
Vprežni priključki
1. Lesen plug, letnik: okoli 1900, lastnik Janez Menart
2. Obračalni plug Vogel Noot, letnik 1918, lastnik Jožef Arzenak
3. Plug Vogel Noot, letnik 1948, lastnik: Ariela Abraham
Traktorski priključki
1. Obračalniki – zgrabljalnik SIP SONCE S-3, letnik 1968, lastnik Marko Čebašek
2. Ovobrazdni plug krajnik Steyr (za njega je proizvajal Eberhardt), letnik: 1952,
lastnik: Ernest Gjergek
3. Dvobrazdni plug Ventzki, letnik 1954, lastnik Anton Skok
Ročna orodja in naprave
1. Ročna lesena dvigalka (vinta), letnik 1843, lastnik Lenart Dovč
Tovorne prikolice:
1. Zapravljivček, 1924, lastnik Marjan Kožuh
Tovorna vozila
1. Merceses-Benz 508-D, letnik 1979, lastnik Ivan Bokan
2. Mercedes Benz 508 DG, letnik 1980, lastnik Adolf Vunderl
3. Kamionet Citroen, letnik 1972, lastnik Janez Menart
Posebna priznanja so dobili tudi tisti udeleženci, ki so na srečanje pripeljali
traktor, ki je na predhodnih srečanjih dosegel prvo mesto. Take traktorje imenujemo traktorje šampione. So dejansko »cvet« srečanja in se odlikujejo ali
po ohranjenosti ali pa po odlični obnovi. Ti traktorji ne sodelujejo več v tekmovanju ampak imajo naziv traktor šampion. S tem načinom smo povečali možnost, da tudi drugi dosežejo boljše oziroma najboljše ocene. Priznati pa je potrebno, da lastniki šampionov v glavnem ne ostanejo samo pri enem dobrem
traktorju ampak svoje zbirke bogatijo s traktorji, ki ob novih srečanjih v Jablah
dosegajo odlična mesta. Na srečanje v letu 2010 so traktorje šampione – prvake
iz prejšnjih let pripeljali: Ernest Obermayer, Ernest Gjergek, Ludvik Orban, Jožef Horvat, Drago Abraham, Franc Lasbaher in Vinko Koželj.
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
13
Starodobni traktorji – šampioni dosedanjih srečanj
TRAKTORJI ŠAMPIONI
Organizacijski odbor 14. slovenskega srečanja se je na predlog članov Sekcije
ljubiteljev stare kmetijske tehnike odločil, da se tudi na 14. srečanju prikaže dosedanje prvo uvrščene traktorje kot šampione srečanja. Traktorji, ki so postali
šampioni dosedanjih srečanj, ne sodelujejo v letošnjem ocenjevanju, ampak
lastniki dobijo plaketo za šampiona.
Seznam šampionov ne glede na leto srečanja:
Fendt Dieselross,
Fendt, letnik 1957,
Massey Ferguson,
Mc Cormick,
Minneapolis Moline RTU 41,
Steyr 180,
Steyr T 80,
Harry Ferguson TO 20,
Mercedes Benz Unimog,
Porsche Junior,
letnik 1937, lastnik Jože Mejač
lastnik Metod Narobe
letnik 1969, lastnik Anton Golob
letnik 1965, lastnik Janez Sočak
letnik 1945, lastnik Ernest Obermayer
letnik 1949, lastnik Vinko Koželj
letnik 1953, lastnik Alojzija Barbarič
letnik 1949, lastnik Miha Pupis
letnik 1952, lastnik Ernest Obermayer
letnik 1957, lastnik Jože Mejač
14
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
Steyr 180,
letnik 1952, lastnik Ernest Gjergek
Steyr 86,
lastnik Cene Pečar
Svoboda – Češka,
letnik: okoli 1933, lastnik Franc Lasbaher
Alis Chalmers,
letnik 1930, lastnik Franc Belšak
Fendt,
letnik 1953, lastnik Franci Planinec
Holder,
letnik 1964, lastnik Darko Zajc
Eicher,
letnik 1929, lastnik Primož Kovič
Bautz,
letnik 1959, lastnik Boris Jerin
Zetor,
letnik 1975, Lastnik Aleš Lončar
Deutz F1M 414,
letnik 1939, lastnik Drago Abraham
Fendt Dieselross,
letnik 1954, lastnik Branko Kianec
Eicher,
letnik 1962, lastnik Franc Arnuga
Hanomag R12,
letnik 1956, lastnik Franc Lasbaher
Deutz 15 DT,
letnik 1961, lastnik Boštjan Rebolj
Minneapolis Moline,
letnik 1942, lastnik Miloš Vrtovec
Hanomag R 12 KB,
letnik 1956, lastnik Lojze Gašperlin
John Deere 3120,
letnik 1971, lastnik Jože Sedar
Eicher ED 13,
letnik 1957, lastnik Ivan Lorenčič
Zetor 4718,
letnik 1975, lastnik Janez Lončar
Farmall A,
letnik 1936 - 1941, lastnik Ernest Obermayer
Zetor K 25,
letnik 1952, lastnik Ludvik Orban
Eicher F22,
letnik 1962, lastnik Jožef Rainer
Deutz F1M414,
letnik1939, lastnik Franc Lasbaher
MAN A32A,
letnik 1957, lastnik Ernest Obermayer
Fendt 103 S,
letnik 1970, lastnik Kmetijski inštitut Slovenije
Oliver 80 Row Crop, 28 kW/38 KM, letnik 1937, lastnik Jože Horvat
Steyr 18,
letnik 1952, lastnik Ernest Obermayer
Deutz D 40 LS, 30 kW/40 KM,
letnik 1967, lastnik Drago Abraham
Landini L 35/40, 26 kW/35 KM, letnik 1954, lastnik Vinko Koželj
Fendt,
letnik 1962, lastnik Rok Grašič
Kramer K12V,
letnik 1944, lastnik Janez Burica
Fendt Dieselross Fix 2,
letnik 1960, lastnik Branko Kianec
Steyr 86,
letnik 1968, lastnik Rok Rebol
Kramer,
letnik 1940, lastnik Anton Skok
Vierzon 302,
letnik 1952, lastnik Franc Belšak
Eicher EM 100,
letnik 1962, lastnik Ernest Obermayer
Po dokumentaciji ocenjevalne komisije zapisal: mag. Tomaž POJE
Opomba!
Za starodobne traktorje, traktorske priključke, stabilne motorje, stacionarne
stroje, vprežne priključke, tovorna vozila itn. se štejejo eksponati, ki so stari
od 30 let naprej. Za letošnje srečanje je meja najmanjše starosti stroja letnik
1981!
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
15
NEKAJ UTRINKOV IZ LANSKEGA
13. SREČANJA
Slike povejo več kot besede zato
smo Vam predstavili samo drobcen
izsek iz lanskoletnega dogajanja na
13. slovenskem srečanju ljubiteljev
stare kmetijske tehnike. Zaradi obsega publikacije nismo bili v možnosti
objaviti še večje število zanimivih fotografij.
13. SLOVENSKO SREČANJE LJUBITELJEV STARE
KMETIJSKE TEHNIKE IN STARODOBNIH VOZIL
Traktor LINDNER S 14 - letnik 1948 (Avstrija) gvaš: Dušan Jejčič - 2009
Otvoritev srečanja je popestril Pihalni
orkester Šentjanž iz Šentjanža pri
Dravogradu.
Plakat 13. srečanja.
Vsakoletni udeleženec srečanja
(udeležil se je vseh dosedanjih srečanj)
Ernest Obermayer in njegov traktor
šampion, Mineapolis Molline, ZDA.
Mladi udeleženec Gašper Skok na
traktorju Kramer, ki je opremljen z
enovaljnim motorjem.
16
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
Vsakoletni udeleženec naših srečanj
Drago Abraham za krmilom zgledno
obnovljenega starodobnega traktorja
Oliver, 80 Row Crop, ZDA.
Traktor Vierzon, francoski traktor
z žarilno glavo, edini v slovenskem
prostoru je predstavil Franc Belšak.
Unimog prve generacije zmeraj
privleče pozornost obiskovalcev.
Na srečanju smo lahko občudovali tudi
zadnjo generacijo traktorja Lanz.
Marija Prelovšek je pogumno prijela
za volan starodobnega traktorja Deutz
in naredila častni krog na traktorski
progi.
Zgledno obnovljen traktor Linder s
prednjim pogonom in aerodinamičnim
pokrovom motorja.
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
17
Na koncu srečanja poteka podelitev
nagrad, nagrade so podelili aktivnim
udeležencem, Jože Dular, Toni Gjergek,
Viktor Jejčič in Anton Skok.
Svečana traktorska parada gre mimo
komentatorja srečanja Viktorja Jejčiča.
Zračni posnetek številčnih starodobnih
traktorjev.
Pogled na vprežne pluge, ki jih je
predstavil Tomaž Poje.
Obiskovalci občudujejo tekmovanje v
tradicionalni ročni košnji.
Na srečanju ni manjkal niti traktor
pulling, na žalost večina starodobnih
traktorjev ne more povleči naprave za
zaviranje traktorjev.
18
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
DRUŠTVO KMETIJSKE TEHNIKE SLOVENIJE
Društvo kmetijske tehnike Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1986. Eden izmed
glavnih pobudnikov ustanovitve Društva kmetijske tehnike Slovenije je bil prof.
Novak iz tedanje Višje agronomske šole, Maribor (sedaj Fakulteta za kmetijstvo
in biosistemske vede, Maribor), ki je bil tudi prvi predsednik omenjenega društva. Društvo kmetijske tehnike Slovenije mu je v okviru posveta Trendi v razvoju kmetijske tehnike junija 2001 v Radencih podelilo častno plaketo DKTS
za njegovo dotedanje delo v DKTS in za življenjsko delo na področju kmetijske
tehnike v Sloveniji. Drugi predsednik DKTS je bil dr. Marjan Mrhar, ki je vodil
društvo do 1997. Tudi on je prejel v okviru omenjenega posveta častno plaketo DKTS za njegovo dotedanje delo v DKTS in za življenjsko delo na področju kmetijske tehnike v Sloveniji. Sedaj je predsednik DKTS g. Jože Dular, ki je
postal predsednik leta 1997. Društvo kmetijske tehnike Slovenije trenutno šteje
približno 370 članov in ima tri sekcije. Sekcija ljubiteljev stare kmetijske tehnike
je bila ustanovljena spomladi leta 1998 v prostorih g. Jožeta Mejača (na iniciativo nekaterih najbolj zagretih članov DKTS in g. Jožeta Mejača), pod Soteškim
hribom pri Ljubljani. On je bil nekoliko pozneje tudi izbran za vodjo novoustanovljene sekcije ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Sedaj je vodja te sekcije
g. Anton Skok. Moramo omeniti da je sekcija ljubiteljev stare kmetijske tehnike
tudi najbolj aktivna in člansko najbolj številčna znotraj DKTS. Druga sekcija oziroma sekcija inovatorjev je bila ustanovljena nekoliko pozneje – leta 2002, vodi
jo dr. Viktor Jejčič, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana - Oddelek za kmetijsko
tehniko. Tretja sekcija, ki je tudi najmlajša je znanstveno – izobraževalna sekcija,
formirana je bila leta 2004 vodi jo dr. Miran Lakota, Fakulteta za kmetijstvo in
biosistemske vede, Maribor – Katedra za biosistemsko inženirstvo.
dr. Viktor Jejčič
ZANIMIVOSTI IZ ZGODOVINE
TRAKTORSKE TEHNIKE
Zgodba o traktorju z naslovne strani
Fendtov začetek traktor, ki je nastal iz
motorne kosilnice!
Prvi Fendtov izdelek je bila motorna kosilnica, ki je ugledala luč sveta
leta 1928 v kovaški delavnici družine Fendt, ki je bila že nekaj stoletij
znana po različnih kovaških izdelkih. Iz nekoliko spremenjene motor-
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
19
ne kosilnice je nekoliko pozneje nastal majhen traktor, ki je predstavljal osnovo za razvoj tovarne Fendt.
Ko sta mlada brata
Fendt pred več kot
75 leti ob pomoči
svojega očeta Johanna Georga Fendta začela izdelovati
svoj prvi izdelek v
kovaški delavnici si
nista mogla predstavljati da se bo kovačija v kateri je nastala motorna kosilnica
razvila v enega od
največjih
proizvajalcev traktorjev v
Evropi in svetu, ki je
v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja zaslovel po traktorju nove
koncepcije z brezstopenjskim menjalnikom po, katerem se zgleduje svetovna
konkurenca. Fendt je danes med vodilnimi na traktorskem področju in dostikrat postavlja nova merila v zahtevnem svetu sodobne traktorske tehnike.
Kot prvi njihov izdelek je v maju leta 1928 luč sveta ugledala enostavna motorna
kosilnica, ki je postala osnova za izdelavo kasnejših Fendtovih traktorjev. Motorna kosilnica je bila skrajno enostavno zasnovana, z enovaljnim štiritaktnim
bencinskim motorjem ležeče izvedbe, ki je bil postavljen na jekleno ogrodje.
To je bil stacionarni motor namenjen predvsem za pogon stacionarnih kmetijskih strojev. Tako koncepcijo danes srečujemo samo še v Aziji, kjer lokalni proizvajalci enoosnih traktorjev pritrdijo izvedbe stacionarnih motorjev na ogrodje
z menjalnikom in kolesi in dobijo preprosto izvedbo enoosnega traktorja. Podobno koncepcijo, kot pri Fendtu so izbrali tudi pri nemškem Lanzu na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja pri izdelavi legendarnega modela Bulldoga
ter pri ameriškem traktorju Waterloo Boyu, ki je nastal na začetku dvajsetega
stoletja (oba traktorja sta bila prikazana v publikacijah prejšnjih srečanj) itn..
No da se vrnemo na Fendtov začetek. Stacionarni motor je razvijal 4 KM, hlajenje pa je bilo rešeno na najbolj enostaven način z odparevanjem vode iz rezervoarja za vodo odprte izvedbe. Prenos moči z motorja na menjalnik je bil rešen s pomočjo verige. Menjalnik je omogočal tri prestavna razmerja za vožnjo
naprej in eno za nazaj. Zavore najbolj preproste izvedbe (podobne zavoram na
vprežnih vozovih) pa so bile nameščene na zadnjih kolesih traktorja. Kolesa so
bila narejena iz železne litine (»gus«). Upravljanje prednjih koles je bilo rešeno
s pomočjo žičnih pletenic (podobno upravljanje so imeli traktorji na samem
začetku dvajsetega stoletja, že prej omenjeni Waterloo Boy je imel tako upravljanje prednjih koles, namesto jeklenih pletenic pa so bile nameščene jeklene
20
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
verige) bilo pa je prevzeto od lokomobil vendar je že v času Fendtovega prvenca praktično izginilo s traktorske scene. Na desni strani pa je bila pritrjena
strižna kosilnica, kakšne so uporabljali tudi s pogonom s konjsko vleko.
Omenjena motorna kosilnica je poslužila kot osnova za izdelavo prvega Fendtovega traktorja, legendarnega Diesselrosa, ki so ga izdelovali v letih od 1930
do 1937. Poleg možnosti košnje so stroju dodali še priklop za majhen enobrazdni plug, ki ga je bilo potrebno voditi ročno med delom in tako je nastal
prvi Fendtov traktor. Traktor iz leta 1930 je bil izredno preproste izvedbe in
oblikovno podoben predhodni motorni kosilnici. Bil je namenjen poleg dela
pri spravilu sena tudi za obdelavo tal, transport in pogon stacionarnih strojev.
Zasnova je bila enaka, kot pri motorni kosilnici. Na enostavno jekleno ogrodje
je bil nameščen stabilni enocilindrični Deutzov motor dieselske izvedbe z močjo 9 KM in hlajenjem z odparevanjem vode. Čeprav je traktor bil majhnih dimenzij, to ne moremo reči za njegovo maso, ki je znašala 1200 kg. Od leta 1936
so začeli vgrajevati močnejši motor od 12 KM. Že pri moči motorjev je opazen
napredek od začetnih 4 KM je moč narasla na 12 KM! Pogon z motorja na menjalnik je bil rešen enako s pomočjo verige. Menjalnik je omogočal traktorju
da razvije maksimalno hitrost 8 km/h. Kolesa so bila jeklene izvedbe s pritrjeno trdo gumo po obodu. Po letu 1936 pa so začeli vgrajevati pnevmatike na
novejše modele. Po nekaterih poznavalcih zgodovine traktorske tehnike prvi
narejeni primerek Fendta Dieselrossa predstavlja tudi prvi majhen traktor z
dieselskim motorjem v Evropi. Traktor je bil namenjen malim kmetijam, ki si
niso mogle privoščiti večjih traktorjev, ki so bili tedaj dostopni na trgu. Podoben Fendtovem traktorju je bil tudi traktor, ki ga je nemški proizvajalec Kramer
proizvajal v tridesetih letih prejšnjega stoletja, konec štiridesetih let prejšnjega
stoletja pa traktor avstrijskega Lindnerja (predstavljen v lanskoletnem biltenu
DKTS). Če ga primerjamo s traktorji drugih proizvajalcev iz Evrope in ZDA iz
tega obdobja je traktor precej skromne zasnove. Leta 1933 je pet delavcev naredilo tri traktorje v enem letu! Dve leti pozneje je iz Fendtove delavnice prišel
že stoti traktor. Leta 1936 se je podjetje preselilo na lokacijo v Marktsoberdorfu, kjer so še danes. Že naslednje leto pa so začeli s proizvodnjo modela F 18,
ki je bil opremljen s pnevmatikami in Deutzovim motorjem z odparevanjem
vode z močjo 16 KM. Leta 1938 pa je proizvodne obrate zapustil že 1000. Dieselross. Leta 1940 so predstavili model z motorjem z dvema valjema. Ta model
je predstavljal osnovo za modele, ki so jih proizvajali v štiridesetih in v začetku
petdesetih let prejšnjega stoletja. Tega leta so prišli že na proizvodnjo 1000
traktorjev na leto. Zaradi racioniranega goriva za civilno uporabo (velikih potreb nemške vojske po tekočih gorivih) so začeli s proizvodnjo modificiranih
Dieselrossov s pogonom na lesni plin. Od leta 1942 pa do leta 1946 so naredili
1497 omenjenih modelov. V izredno težkih povojnih letih je tovarna leta 1949
ponudila več modelov Dieselrossa z močjo motorja od 15 – 25 KM.
Tekst: Viktor Jejčič
Slika: Dušan Jejčič
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
21
STROKOVNA EKSKURZIJA DKTS
V TOVARNO FENDT
Oseminštirideset članov DKTS se je novembra 2010 udeležilo dvodnevne
strokovne ekskurzije z ogledom tovarne Fendt v Marktoberdorfu na Bavarskem v Nemčiji. Pri organizaciji strokovne ekskurzije seveda ne bi šlo brez
Fendt-ovega zastopnika pri nas podjetja Interexport d.o.o., ki se mu najlepše
zahvaljujemo za pomoč pri organizaciji ogleda.
Zgodovina Fendta sega v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko so bratje Fendt
začeli izdelovati v svoji kovačiji traktorje. Leta 1930 so predstavili majhen (kompakten) traktor s 6 KM, nošenim plugom in od vožnje neodvisno kosilnico.
Dali so mu ime Fendt-Dieselross (dizelski konj). Leta 1961 so izdelali že sto
tisoči traktor Fendt. Eden izmed pomembnejših mejnikov pri razvoju Fendta,
pa tudi traktorske industrije, pa je bilo leto 1996, ko so predstavili prvi veliki
standardni traktor z brestopenjsko transmisijo – Fendt Vario transmisijo. To je
bil traktor Fendt Vario 926 z 260 KM. Vario menjalnik so potem začeli vgrajevati
tudi v traktorje manjše moči. Tudi pri novi ozkokolotečni sadjarsko vinogradniški seriji so leta 2009 vgradili ta menjalnik in tako danes lahko rečemo, da
so dejansko vse serije traktorjev, ki jih Fendt izdeluje opremljene z Vario brezstopenjsko transmisijo. Danes imajo izdelanih že več kot 100.000 traktorjev, ki
imajo ta menjalnik. Poleg traktorjev Fendt ponuja tudi žitne kombajne Fendt in
stiskalnice za valjaste ter kvadraste bale. Maja 2011 so po treh letih razvoja izdelali tudi nulto serijo samovoznih silokombajnov Katana z močjo 650 KM. Fendt
danes spada v skupino AGCO in je v njej predstavnik »High Tech« traktorskega
proizvajalca.
Ogled tovarne Fendt smo začeli z ogledom njihovega muzeja, v katerem se
lepo vidijo njihovi začetki z znamenitim Dieselross-om. Razstavljeni so modeli, ki segajo v prva desetletja njihovega razvoja. V času pomanjkanja goriva so
imeli v proizvodnji tudi traktor s pogonom na lesni plin, kje se za nastanek tega
lesnega plina dejansko uporablja navadna drva.
Po ogledu muzejskih traktorjev in predstavitvi podjetja smo si ogledali same
proizvodne hale. Te so sedaj zelo moderne (nove) in opremljene z najsodobnejšimi stroji (CNC stroji itd). Na montažni liniji si sledijo traktorji drug za drugim, vsi že imajo znanega kupca. Vsak traktor je izdelan v skladu z željami
oziroma naročilom kupca. Seveda je za tako montažo potrebna dobra organizacija dela in tudi to dosegajo po »Just In Time« principu dobave posameznih
sestavnih delov. Ko je traktor dokončan, ga seveda tudi preizkusijo.
V okviru tovarne je tudi posebna hala, kjer je razstavljen njihov sedanji proizvodni program. Ogledali smo si lahko traktorje, kombajne, stiskalnice. V strokovni predstavitvi pa nam je Fendtov predstavnik prikazal proizvodni program
(različne serije traktorjev). Velik poudarek pa je bil dan tudi njihovem brezstopenjskemu menjalniku Vario, prikazane so bile njegove značilnosti, tehnične lastnosti. Prikazali so nam tudi rešitve Fendta glede vse strožjih emisijskih
zahtev pri izpušnih plinih motorja. To pri Fendtu rešujejo s tako imenovano
22
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
SCR tehnologijo (SCR katalizatorjem), kjer imamo dodatni AdBlue rezervoar
z raztopino sečnine, ki se dodaja v izpušni sistem. Posledično se škodljivi dušikovi oksidi spremenijo v dušik in vodno paro. Veliko zanimanja je med člani
Društva požela tudi predstavitev delovanja Vario menjalnika. To smo si ogledali
na modelu menjalnika v naravni velikosti, posebej prirejenim za take predstavitve. Razstavljene imajo dejansko vse variante Vario menjalnikov, pa tudi njihove
posamezne komponente kot je hidravlična črpalka (motor) idr. Na koncu našega obiska pa smo na poligonu za testne vožnje lahko še praktično preizkusili
delovanje njihovih traktorjev.
mag. Tomaž Poje
Ogled tovarne Fendt se začne v
tovarniškem muzeju njihovih
traktorjev, kjer smo si ogledali tudi
znamenitega Fendt Dieselrossa
V moderni hali je bil razstavljen njihov
današnji proizvodni program.
Fendt je svojo ponudbo strojev
razširil tudi na kombajne, stiskalnice,
samovozne silokombajne.
Na testnem poligonu pa smo lahko tudi
preizkusili »High Tech« traktorje Fendt
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
23
AKTIVNOSTI DKTS V ZADNJEM LETU
Zadnjo soboto v juniju 2010 smo se udeležili 7. mednarodnega srečanje starodobnih vozil, stare kmetijske in ostale tehnike v Peskovcih na Goričkem. Sodelovali smo aktivno s traktorji starodobniki, samo prireditev pa so si organizirano ogledali tudi člani delovnega odbora za srečanje ljubiteljev stare kmetijske
tehnike v Jablah. Kot po navadi so prekmurski organizatorji svojo prireditev
odlično izpeljali, veliko je bilo tudi starodobnih traktorjev.
Peregrin Rode, član DKTS, s svojim Eicher Tiger-jem na 7. mednarodnem srečanju
v Peskovcih
DKTS je 31.8.2010 skupaj z Oddelkom za kmetijsko tehniko Kmetijskega inštituta Slovenije organiziral enodnevni seminar »Biomasa iz kmetijstva za
energijo«, kjer je bilo govora o trdni in tekoči biomasi, ki izvira iz kmetijstva.
Seminar je bil v Ljubljani na Kmetijskem inštitutu Slovenije, od koder so bili
tudi glavni predavatelji.
Društvo kmetijske tehnike Slovenije se je 11. in 12. 9. 2010 odzvalo na vabilo
organizatorjev 54. državnega tekmovanja oračev Slovenije. Tekmovanje oračev
je potekalo v Vipavski dolini. DKTS pa je s sekcijo ljubiteljev stare kmetijske
tehnike sodeloval v tako imenovanem »državnem tekmovanju v oranju s
24
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
starodobniki«. Tega tekmovanja so se v soboto 11.9.2010 udeležili predstavniki iz vseh društev, ki imajo za nalogo ohranjanje kmetijske tehnične dediščine. Iz vsakega društva sta bila po dva tekmovalca, nekateri izmed njih pa
so morali celo zmagati na svojih regionalnih (društvenih) tekmovanji, da so
lahko sodelovali na tekmovanju v Vipavski dolini. Dejansko so tudi tekmovalci
s starodobniki tekmovali po enakih kriterijih kot njihovi kolegi s sodobnejšimi
traktorji in plugi.
Komisija za oceno avtentičnosti in skladnosti opreme in oračev starodobnikov
je prvo mesto podelila mašinistu - traktoristu Francu BELŠAKU in oračici Mariji
ROŽMAN s traktorjem ALLIS CHALMERS 40, l. 1930 in plugom domače izdelave. Oba sta iz društva Oldteimer Stara Gora (regija Prlekija). Strokovna komisija
za kakovost oranja pa je tudi ocenjevala delo starodobnih plugov in traktorjev.
Mašinist - traktorist Franc BELŠAK in oračica Marija ROŽMAN s traktorjem
ALLIS CHALMERS 40, l. 1930 in plugom domače izdelave so bili zmagovalci glede
avtentičnosti in skladnosti opreme in oračev starodobnikov. Oba sta iz društva
Oldteimer Stara Gora
48 članov DKTS se je novembra 2010 udeležilo dvodnevne strokovne ekskurzije z ogledom tovarne Fendt v Marktoberdorfu na Bavarskem v Nemčiji. Pri organizaciji strokovne ekskurzije seveda ne bi šlo brez Fendt-ovega zastopnika pri nas podjetja Interexport d.o.o., ki se mu najlepše zahvaljujemo
za pomoč pri organizaciji ogleda.
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
25
Ogled tovarne Fendt se ne more začeti brez ogleda njihovega muzeja, kjer se lepo
vidi njihov razvoj od prvih Dieselross-ov naprej.
Občni zbor članov Društva kmetijske tehnike Slovenije je 11.3.2011 gostilo podjetje INO Brežice. V okviru Občnega zbora je prokurist podjetja INO Brežice
d.o.o. g. Branko Kos prisotnim članom predstavil podjetje INO Brežice, ogledali pa smo si tudi zanimiv film o njihovih strojih ter proizvodnji. Po koncu zbora
smo si proizvodnjo in njihov prodajni program tudi ogledali. Za gostoljubnost
se podjetju INO v imenu Društva tudi zahvaljujemo! Sledili sta predavanji dr.
Jejčiča in mag. Pojeta iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Prvi je predstavil »Tehnologijo rezanja žetvenih ostankov«, kjer je bilo govora o novem stroju – rezalniku rastlinskih žetvenih ostankov, ki sta ga razvila in izdelala Kmetijski inštitut
Slovenije in INO Brežice. Ob drugem predavanju pa je g. Poje govoril o sodobnih traktorjih, njihovemu številu v Sloveniji, vplivu na okolje ter ukrepih za
zmanjšanje porabe goriva pri delu s kmetijskimi stroji.
Nato je sledil redni letni občni zbor, kjer so najprej sledila poročila organov
društva. V razpravi o poročilih so člani izpostavili, da pa bi se društvo vendarle
moralo prijaviti na javne razpise za financiranje dejavnosti društev. Sledila je
predstavitev dela za letošnje leto, ki smo ga prisotni tudi sprejeli. Ker je bilo
letošnje leto volilno leto za organe Društva smo izvedli tudi volitve. Z večino
glasov smo izvolili novo vodstvo, ki pa je dejansko v enaki zasedbi kot v prejšnjem mandatu.
26
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
Udeleženci občnega zbora smo si z gostiteljem prokuristom podjetja INO g.
Brankom Kosom ogledali tudi njihove proizvodne hale.
Pripravil: Tomaž POJE
V spomin Frideriku Lazarju ustanovitelju in
dolgoletnemu direktorju Agromehanike Kranj
Julija 2010 smo se na kranjskem pokopališču poslovili od našega dolgoletnega
člana društva Friderika Lazarja, ki se je predano zapisal področju kmetijske
tehnike. Friderik Lazar se je rodil leta 1931 v Žireh kot kmečki sin. Že od rane
mladosti je spremljal ter opravljal razna kmečka opravila. Družinska kmetija je
bila premajhna za preživetje, zato se je po drugi svetovni vojni prejšnjega stoletja, zaposlil v podjetju Alpina, Žiri. Od tam se je preselil v Kranj, kjer je delo
našel v kmetijstvu na farmi v Žabnici, kmalu zatem pa v mehaničnem servisu
v Šenčurju. To je bilo končno tisto o čem je že dolgo sanjal. V omenjenem servisu so nastale prve klinaste brane in tu so prvi začetki Agromehanike. Pot do
današnje Agromehanike je bila dolga in trnova. V letu 1967 je začela delovati
v okvirju Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. Za prodajo in proizvodnjo
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
27
kmetijske mehanizacije v takratnem Kmetijsko živilskem kombinatu ni bilo
posebnega posluha. Friderik Lazar pa je z nezaustavljivo voljo, delom in trmo
nadaljeval svojo zamisel, proizvajati kmetijsko mehanizacijo. To je bilo obdobje druge polovice šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se začeli kmetje pri
nas pospešeno opremljati s kmetijsko mehanizacijo, ker se je začela masovna
traktorizacija (potekal je intenziven prehod z ročne in vprežne obdelave tal in
drugih delovnih postopkov, ki so jih opravljali ročno ali s pomočjo vprežnih
živali). Po zaslugi Friderika Lazarja je Agromehanika začela s proizvodnjo različnih traktorskih priključkov za manjše traktorje, prodajala pa je tudi majhne
zglobne traktorje Tomo Vinković, Bjelovar (izdelani po italijanski licenci) in
standardne traktorje IMT (znani model 533 ter pozneje 539, ki so ga v podjetju
IMT iz Beograda izdelovali po licenci legendarnega Massey Fergusona iz Velike Britanije). Na tem področju so bili izredno uspešni saj so letno prodali več
tisoč traktorjev. Po razpadu Jugoslavije so se v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja odločili, da začnejo z razvojem in proizvodnjo traktorja, ki bi
predstavljal nadomestek za omenjena manjša traktorja, ker je na trgu obstajala
potreba po manjših traktorjih za specialne namene. Idejni oče tega specialnega traktorja zglobne izvedbe je bil Friderik Lazar.
Traktor AGT model 835 (pozneje tudi drugi modeli) je takoj postal priljubljen
med številnim uporabniki zaradi majhnih dimenzij, okretnosti, enostavnega
upravljanja, robustne konstrukcije in nezahtevnosti za vzdrževanje. Danes ga
srečujemo na številnih manjših sadjarsko vinogradniških in vrtnarskih kmetijah, gorskih kmetijah, v komunalni uporabi, hortikulturne namene (nega parkov, zelenic, igrišč itn.) itn. Podjetje Agromehanika ga izvaža tudi v številne
evropske države.
Friderik Lazar je tudi pospešeno deloval na področju strojev za varstvo rastlin,
ki so jih v Agromehaniki začeli masovno proizvajati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in izvažati v številne evropske države. Po njegovi zaslugi je Agromehnaika tudi eden večjih proizvajalcev tovrstne kmetijske tehnike v Evropi.
Njegovi sodelavci pravijo, imel je jasno vizijo, prisegal pa je na počasno vendar varno rast podjetja. Kot kmečki človek vajen težkega dela in življenja je
vedel, da le garaško in predano delo pripelje do zanesljivih rezultatov. Podjetje
je uspel obdržati v življenju tudi v najtežjih časih, ko je propadlo veliko število
podjetij s področja strojegradnje pri nas. S svojo vizijo in vztrajanjem na točno
začrtani poti je uspel podjetju dati novi zagon. Neprestano iskanje novih tehničnih in poslovnih idej in rešitev ter vzpodbujanje sodelavcev je bila stalnica
na njegovi poti.
Leta 2001 je prejel častno plaketo Društva kmetijske tehnike za življenjsko delo
na področju kmetijske tehnike v Sloveniji, razvoj strojev, za varstvo rastlin in
traktorjev.
dr. Viktor Jejčič
28
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
POMEMBNO VARNOSTNO OPOZORILO!
Za varnost udeležencev srečanja smo storili vse, kar
je v naši moči. Udeležence srečanja prosimo, da se
striktno upoštevajo varnostna navodila, ki so podana v sami publikaciji in na prostoru srečanja, da se
izognejo morebitnim poškodbam ali nesrečam. Ne
upoštevanje varnostnih navodil lahko pripelje do
resnih poškodb ali življenjske nevarnosti. Posebej
bodite pozorni na otroke! Otroci morajo biti ves čas
pod nadzorom odraslih oseb! Organizator srečanja
ne odgovarja za poškodbe strojev ali naprav na prizorišču srečanja, ki so nastale kot posledica malomarnega ali nepravilnega ravnanja lastnika stroja ali ostalih
nepooblaščenih oseb.
RED NA PRIZORIŠČU SREČANJA!
RAZSTAVLJENE STROJE NADZIRAJO LASTNIKI!
GIBANJE V DELOVNEM OBMOČJU STROJEV NI DOVOLJENO!
NE ZADRŽUJTE SE V NEPOSREDNI BLIŽINI DELUJOČIH STROJEV!
STROJA SE NE DOTIKAJTE DOKLER POPOLNOMA NE MIRUJE!
BODITE NA PRIMERNI (VARNOSTNI) RAZDALJI
DO VRTEČIH SE DELOV STROJA!
OTROCI MORAJO BITI VES ČAS POD
NADZOROM ODRASLIH!
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
29
ORGANIZACIJO
14. SLOVENSKEGA SREČANJA
LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
SO OMOGOČILI:
generalni pokrovitelj:
INTEREXPORT
Organizorji:
DRUŠTVO KMETIJSKE TEHNIKE SLOVENIJE
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
CENTER ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA JABLE
Medijski sponzorji:
ČZD Kmečki glas
Revija SAD
Kmetijska založba – Kmetovalec
Glas dežele
Delo
www.zemlja.si
www.kmetija.si
www.agroluxs.si
http://traktor.mojforum.si/
Radio Veseljak
Radio OGNJIŠČE
Radio SLO1
Ostali sponzorji:
»BBB«GOSTINSTVO«-GOSTILNA
BUNKEŽ
ACTINIA D.O.O.
AGRARD, D.O.O.
AGROEMONA DOMŽALE
AGROIND VIPAVA 1894 D.D.
AGROMEHANIKA, D.D.
AGRORUŠE D.O.O.
AGROSAAT, D.O.O.
ALP-AGRIA D.O.O.
ANICA MUŠIČ S.P.
ARVAJ P.E. TRZIN
AVTO GEN, D.O.O.
AVTOPREVOZNIŠTVO MARKO
MUŠIČ, S.P.
AVTOSERVIS GREGORC, D.O.O.
30
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
AVTOSTORITVE ROGELJ
AZ BAR
BAMBI BAR
BIFE PRI VODNJAKU
BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR
BONUM, D.O.O.
BURNIK TRGOAVTO
CAFFE LA FEMME, ORUM D.O.O.
CASTROL
CERJAK KG D.O.O.
CPH, D.O.O.
ČZD KMEČKI GLAS
DEJAN TAVČAR S.P.
DREVESNICA IN TRSNICA KRAJŠEK
DREVESNICA JANEZ, D.O.O.
DREVESNICA VIDIC FRANCI, S.P.
DREVESNICA ZAKOTNIK
EDITRADE D.O.O.
EKOLOŠKA DREVESNICA OCEPEK
EKOM EM, D.O.O.
ELEKTRO MEHANIKA RUPES
SERVIS, S.P.
EMILIJAN RUDOLF, S.P.
EURO GLOBTRADE, D.O.O.
EUROCUT, D.O.O.
EUROGARDEN
EUROVRT, D.O.O.
FARME IHAN
FARMTECH D.O.O.
FE-GO
FIGURA, S.P.
GORENC IGOR STARE S.P.
GOSTILNA FANI
GOSTILNA FURMAN
GOSTILNA IN PICERIJA ŠPAJZA
GOSTILNA IN PIZZERIJA JURMAN
GOSTILNA NAROBE
GOSTILNA ORHIDEJA
GOSTILNA PAVOVEC
GOSTILNA PIRC
GOSTILNA PR«JAKOV MET
GOSTILNA PRI BEVCU
GOSTILNA PRI JURJU
GOSTILNA REPANŠEK
GOSTILNA RUČIGAJ DOBENO
GOSTILNA SOKLIČ
GOSTILNA VOVK
GOSTILNICA IN PICERIJA PRI JURKU
GOZDNO GOSPODARSTVO
SLOVENJ GRADEC
HELIOS TOVARNA BARV, LAKOV IN
UMETNIH SMOL KOLIČEVO, D.O.O.
INO BREŽICE
INTEREXPORT
ITRO, P.E. TRZIN
JAMARSKI DOM, GORJUŠA
JANEZ MUŠIČ, S.P.
JATA EMONA D.O.O.
JJ TRNOVEC D.O.O.
JURIJ REPANŠEK S.P.
KARSIA DUTOVLJE D.O.O.
KARTUZIJA PLETERJE D.O.O.
KAVA BAR SAHARA
KEPICA - PROIZVODNJA
SLADOLEDA MIRAN KASTELIC S.P.
KETER ORGANICA D.O.O.
KGZ SAVA Z.O.O. - SADOVNJAK
RESJE
KGZ SLOGA KRANJ
KIMI, D.O.O.
KLJUČAVNIČARSTVO KORITNIK
MATIJA, S.P.
KM AGROREMONT KLOBASA
MARJAN, S.P.
KMEČKI TURIZEM BLAŽ
KMETIJA BIDR
KMETIJA OVIJAČ
KMETIJA URBANIJA
KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRBOJE
D.O.O.
KMETIJSKA ZALOŽBA
KMETIJSKI CENTER LAH
KMETIJSKO GOZDARSKA
ZBORNICA SLOVENIJE
KOCH
KO-NET
KOROTAN, D.O.O.
KOVAŠTVO MUŠIČ ANDREJ MENGEŠ
SEKCIJA LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
KRMELJ JOŽE, S.P.
KZ CERKLJE
KZ MEDVODE
LADO POTOČNIK S.P., GRADBENA
MEHANIZACIJA
LARIX GT, D.O.O.
MB INOX
MEJA ŠENTJUR D.D.
MESTNA OBČINA LJUBLJANA
METROB D.O.O.
MŽ AGROMARKET D.O.O.
NLB - PODRUŽNICA ŠIŠKA
BEŽIGRAD
OBČINA DOMŽALE
OBČINA MENGEŠ
OBČINA TRZIN
OLMA
ORAL KOVAŠTVO VRBNJAK
ORBIS D.O.O.
PEČARSTVO POTOČNIK MITJA
PENZION MOJCA
PETROL, D.D.
PICOLINO PROIZVODNJA IN
STORITVE
PIŠEK-VITLI KRPAN, D.O.O.
PIVNICA ADAM RAVBAR D.O.O.
PIZZERIA BUON PIATTO, D.O.O.
PIZZERIJA IN PENZION PR'SLOVENC
PLANTA PRELESJE, D.O.O.
PR«SOUD DOMAČE MESNINE
PRIGO
RCU LUKOVICA
ROKO, D.O.O.
ROMAKS KRANJ
ROTAR
ROTOMETAL
31
SAŠO ALOVIČ-PANELNE OGRAJE
SAVA TIRES, D.O.O.
SCHRACK TECHNIK
SEMENARNA LJUBLJANA D.D.
SI-JA D.O.O.
SIMZOR KOVINO PLASTIKA, D.O.O.
SIVIS LJUBLJANA D.O.O.
SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN
GOZDOV
SLAŠČIČARNA OGER, TRZIN
SPENTER D.O.O.
SPLOŠNO KOVAŠTVO GLOBOČNIK
JANEZ, S.P.
STANDOX SLOVENIJA
ŠČETARSTVO REBOL DRAGO, S.P.
ŠTERK GG, PODJETJE ZA GRAFIKO
INGEOMEHANIKO D.O.O.
TEKOMA STROJNO
KLJUČAVNIČARSTVO FERDO
MARGUČ, S.P.
TINEX
TRAKOM, D.O.O.
TRDINOV HRAM D.O.O.
UNICHEM, D.O.O.
UNICOMERCE D.O.O.
UTG VODNIK, VIR ZAŠČITNA
SREDSTVA
VEIT TEAM
VILAR, D.O.O.
VINKO JEREBIČ S.P.
VISTRA, D.O.O.
VRTNARSTVO KOCJANČIČ
VRTNARSTVO PROSENC
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
ŽIVEX
Sekcija ljubiteljev stare kmetijske tehnike se zahvaljuje še vsem sodelujočim
kulturno umetniškim društvom, turističnim društvom, razstavljavcem in vsem,
ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji 14. slovenskega srečanja ljubiteljev
stare kmetijske tehnike že po tisku publikacije.
Agromehanika Kranj s svojimi PSC po Sloveniji v Kranju, Mariboru, Murski Soboti,
Brežicah s svojo firmo v Bjelovarju na Hrvaškem in svojo firma v Szegedu na
Madžarskem se ukvarja s proizvodnjo in prodajo kmetijske mehanizacije. 40 letna
tradicija pomeni velik dokaz dobrega poslovnega delovanja zlasti v kriznih časih.
To dosega s kvaliteto svojih proizvodov, stalnim spremljanjem tržišča ter stalnem
prilagajanju svojih izdelkov varnostnim in ekološkim predpisom v sodelovanju
s fakultetami in inštituti doma in v tujini.
Trgovska dejavnost:
ìê
ìê
ìê
ìê
Prodaja traktorjev in priključkov Antonio Carraro za Slovenijo
Prodaja traktorjev in priključkov Deutz-Fahr za Slovenijo
Prodaja druge kmetijske mehanizacije, tehničnega blaga kmetijskih priključkov itd.
Prodaja rezervnih delov in servisiranje kmetijske mehanizacije za lastne prodajne
programe.
Proizvodna dejavnost:
A.) Traktorji AGT od 30 do 60 kM v zglobni in togi izvedbi s široko paleto dodatne
opreme in priključkov za delo v kmetijstvu in komunali.
B.) Škropilna tehnika:
Škropilnice nošene in vlečne do 3000 lit. z del. Širinami do 24m opremljene
z elektroniko ali klasično vodene.
Pršilniki od 200 do 1500 litrov.
Hobi škropilni program
Planirne deske, kopači, nakladači itd.
Trosilci za umetni gnoj od 200 do 500 litrov za uporabo v kmetijstvu in
pri komunalnih delih.
AGT 835
AGT - GORSKA IZVEDBA
V Slogi je moč !
Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o.
NAJBOLJŠI IZBEREJO NAJBOLJŠE !
www.john-deere.si
Enostavno
Zanesljivo
Robustno
KTC SLOGA ŠENČUR, Kranjska c.29, Šenčur, tel.: 04/25 19 760
GENERALNI UVOZNIK:
LARIX GT d.o.o., - zastopstvo tovarne LINDER na SLO trgu
Belska cesta 38, 4205 PREDDVOR,
tel., fax.: 04/ 255 66 10, 04/ 255 66 11
gsm: 041 624 863
e-mail: [email protected]
www.lindner.si
Podeželski prostor v Mestni občini Ljubljana (MOL) predstavlja več kot 2/3 njenega
celotnega območja (MOL meri 27.499 ha,
od tega je 10.854 ha kmetijskih površin in
10.668 ha gozdnih površin). Po podatkih
popisa prebivalstva leta 2000 je na območju Mestne občine Ljubljana 924 kmetij,
katerih povprečna velikost je 6,4 ha.
RAZVOJ PODEŽELJA V MESTNI OBČINI LJUBLJANA
Mestna občina Ljubljana je v letu 2007 sprejela Strateške usmeritve
razvoja podeželja na njenem območju v obdobju 2007 – 2013. Sprejeta
je bila razvojna paradigma podeželja: »Ljubljansko podeželje, z roko v roki z
mestom in sosedi, izkorišča človeške, gospodarske in naravne potenciale podeželskega
prostora za izboljšanje kakovosti življenja. Z razvojem kmetijstva, gozdarstva ter drugih gospodarskih dejavnosti podeželje nudi vsem možnost zadovoljitve njihovih potreb v
urejeni krajini in v ohranjenem okolju, ki ima svojo prepoznavno identiteto.«
Na podlagi tako postavljene razvojen paradigme so bili začrtani temeljni
cilji razvoja podeželja, iz katerih izhajajo tudi temeljna področja delovanja
Odseka za razvoj podeželja in upravne zadeve na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana. Odsek:
ÿ zagotavlja tehnično podporo pridelovalcem z različnimi izvajalci
–izobraževanja in individualna svetovanja s področja živinoreje,
sadjarstva, podjetniškega izobraževanja, gozdarstva, kmetijske
pridelave na ekološki in integriran način,
ÿ nudi neposredno finančno podporo posameznikom, za razvoj
primarnih in dopolnilnih dejavnosti (državne pomoči),
ÿ podpira delo civilne družbe na podeželju (društva in
posamezniki),
ÿ spodbuja organiziranje in izvajanje prireditev na podeželju,
ÿ razvija nove produkte in programe,
ÿ pripravlja strokovne podlage za razvoj podeželja,
ÿ skrbi za razvoj različnih dejavnosti, povezanih s turizmom,
ÿ izdaja publikacije,
ÿ skrbi za ohranjanje in vključevanje kulturne dediščine v razvoj
podeželja,
ÿ ureja tematske poti na podeželju,
ÿ razvija nove turistične pakete,
ÿ ureja poljske poti, gozdne ceste in vlake,
ÿ spremlja ostanke rastlinskih hranil v tleh na vodovarstvenih
območjih,
Kontakt
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet MOL
Odsek za razvoj podeželja in upravne zadeve
Zarnikova 3, SI – 1000 Ljubljana
T: +386 (0)1 306 43 01
F: +386 (0)1 306 43 03
E: [email protected]
W: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/podezelje/
Mušič Janez s.p.
Kmetijska mehanizacija, Podružnica:
Loka, Testenova 14, 1234 Mengeš
INO BREŽICE d.o.o.
Krška vas 34/b, 8262 Krška vas
Slovenija
Tel.: +386(0)7 49 59 233, 4959657
Fax: +386(0)7 4959151
Internet: www.inobrezice.com
e-mal: [email protected]
PROIZVODNI PROGRAM:
ß razsipalniki mineralnih gnojil FERTI
ß mulčerji INO (sadjarski,vinogradniški, poljedelski,komunalni)
ß natančne pnevmatske sejalnice INO-BECKER za koruzo in
ostale kulture
ß dvovrstni vibracijski podrahljalniki s pnevmatsko napravo
za globinsko dognojevanje
SEJALNICE
RAZSIPALNIKI
PODRAHLJALNIKI
MULČERJI
TRADICIJA,
VRHUNSKA KAKOVOST,
NAJNIŽJE CENE !