Habitus*
Loic Y/acqu,rNr
Habitusje starfilozofskipojem,ki
izviraizAristorelove_misli
in srednjeveike
sholasrike.
natopi ga ie po
pierre
leru1960znoranaielin predelal
sociolog
Bourdleu,
dlabl izdeial
dispozicijsko
teorijoakcie,primernoza ponovnouvedboinventivne
zmolnosti
agensovv
srrukturalistitno
anrropologijo,
nedabi padlinazaj
v karceziianski
inrelektualizem,
kamorje zanedosubjektivne
prisrope
k druibenemu
obna3anju
od behaviorizma
do simbolneea
inrirakcionizmain reoriieracionalne
izbire.IgraljesredijCno
vlogo; Bourdieujevem(1972
I 1977,1980
I 1990,2000I 2004) vseiivljenjskem
prizadevanju,
da bi zgradllrposplo$eno
ekonomijoprakso,
ki bi bila zmolnaobsedi
ekonomijo
s historiziranjem
in poremtakem
s pluraliziranjem
kategorij,
jih
ki
imaekonomija
(denimokorisr.kaplral,trq in
zanespremenljive
racionalnosr).
in s speci6cjranjem
rakodruibenihrazmer,
v kareriiso
sepojavilitakoekonomski
akterjiin sisremi
menjave
kakorkonkretneganaiina,kako.se
medsebojsretujejo,
poganjajo
ali spodnalajo.
habirusa
najdemo
v
Arisrotelovem
pojmu
,?rl!, ki je bil
.Korenine
izdelanv njegovidoktrinio vrlini,pomenipapridobljen,
ie utrjenpo'
!l*od t ndeis po ol,javin: JeN Bet{t in Mihn zifiroski
Edfatui S,tiok&r.Lo"do R.rdedgc,20O4:3lt-319.
t25
lrt.), r,b
dtio,.t Enq.kp.d)n of
druLbeno.
Naielaza refeksiuno
ki usmerjanaie obdutkein ielje v razmerahin
ioiaj motalnegaznadaja,
'lzraz
je v tlinajstemstoletjuprevedelv latirudino
, teir n"ie obi*ian;e
kot habitus(prerekildele;nik glagolahabere,imeti ali driati) Tomai
je pridobildodarnipomenzmoAkvinski v d;iu Srmz a Tbeologia,V.;,er
na
znosriza rasrskozideiavnostali rrajnediePoziciie
"*i T"d T:ii:
in nlmensko dejavnosrjoSkopoin opisno\o ga uPorabllailsoclologr
o '/'?na primer Emile Dr-rrkhejm(na Prcdavanirh
klasiinegencraciie,
daooih iolu,iti u F,aitiii- 190't-11'njegovneiak in tesni sodelavec
:lehnikah relesa-'1934)' pa
Mircel Mau:"'(naibolj znanov esejuo
In
tudi Max Vebcr fv razpravio religioznemaskcdzmov Gotpodl$tua
19181in ThorsteinVeblen(ki ie v
i,*zbi
'fro,iii l\Virtsthaftt ni Gesrllschafr,
iu"drtoiro *urdolTheoil ofthe Ltisu'e C/zr' 18991razglabljal
habirusu"industialcev) Znovase prikaie v
o ro'o"rrkaa m"entalnem
ki je
fenomenologiji,najbolj poudarienov spisihEdmunda Husserla'
, b.r.do h"f,i,,rsornatevalmentalnoobnaianiemed preteklimiizkuSniamiin prihodniimideianji
'nu.,"ri (tl4tli9z:t je kot konceprncgasolodnikeuPorablialtudi
.rurcrminHabitualittit'ki gajc pozneiev anglescinopre"edelnjego"
(rr
ga
(
znanje")
dencAlfredSchutzkor "habirualknowlcdge" obiiaino
poiem' ki ie v sozvoiius Pojmom
ie nato prevzelaetnomerodologijar,
(1945)v svoiianalizi'zthabit,kl eaie razvil MauriceMerleau-Ponty
obnajanja Hebitustudi b€:no
veeareles;"kot tihegavira druzbenega
itudenta,Norber(aEliasa'ki v
naltopau spisihdnfuegaHusserlovega
ciuiliziranjal0be' denProzesderZiuili'
,uoii it"rittli i,uaiii b-procesu
liudi"
habitusu
"civiliziranih'skruns,O3n gororio "6zicnem
v.'ndar pr*"u a.iu PierraBourdieuia'ki seje poglobilu te filozofske
namedebate,naidemotemeljitosocioloikopredelavotegakoncepta'
in subiektivizmedobiektivizmom
nasprolia
tranrcendiranjLi
nienega
zdrrodPrxvrtr
je posredovalni
poicm ki nam Pomagi
-o.ih"bi,u. d.nojnostindividualnegain druibenegas tem' da zajame
vorazumsko
[otranjosti('kar j€ na'in'
zunaniostiin ekst€rnalizacijo
ointernaiizaciio
ali
kako oo,ranedruiba odloienav osebev obliki v7&Lllivlhdispo'ki jn
tureniu
L
miilieniu'
nagnieni
oriuienihzmoino.riin slrukrurir'rnih
odgorore
vodi v usrvarialne
jih
naro
kar
Lianiem na dolotenenacine.
okoliA'
sedaniega
na prl"ilcin ahtevenjihovega
uvedelpoiemv svoiihmLrdoilourdieuie Drvii rnovadenotarivno
empiricnihitudiirh sPreminiaioie,se
eLonomsiornrropoloikih
'rnih
Franciiiin berber'ko
[meclredrurbe' rodnim Bearnuv jugozahodni
(Bourdieu1962'BosovoreiihkabiiskihsLupnostiv kolonialniAliiriji
126
V/acquant:Habitas
urdieuin Sayad'1964),natopa gaje analititno obdelelv OrisuteoriprahselEsquisse
d'unethloie dr k ptutique- Oathneof a Zheoryaf
-tt
hacticel(197211977).
V teh in naslednjih
spisihje Bourdieumenil,
da praksani ne mehaniinausedlinas*ukturnih diLtarovne rezultat
rqa, da individuinamensko
zasledujejo
cilje,ampakbolj'produktd!
elektitnega
razmerja
medrazmerami
in habitusom,
razumljenim
kor
sisrem
rrajnihin prenosnih
dispozicij,
ki s tem,daincegrira
vsepretekle
izkuinje,v slehernemtrenutkudelujekot mdtricdzdznau,ocenifi de,
janj in omogotalzvrlevanje
neskondno
diferenciranih
nalogs pomoijo
analognega
prenosa
shemn,
pridobljenih
v poprejinjipraksi(Bourdieu
197211977:261).
Ker individualnain skupinska
zgodovina
sedimentira
v telesu,se
druibenastrukturaspremetri
je
v mentalno, mogodehabitusmislid prekanalogije
z )genelativno
slovnico<
NoamaChomskyja,
zaradi
katereje govorec
jeziku
zmoZen
v danem
na inventivne,
tepravpredvidljivenaiineproducimlisvojaiasctta
govornadejanja,
ki sesamodejno ujemajoz obte upoitevanimipravili.Habitusoznaiujeprakritno
kompetentnost,
pridobljenoa dejaunosti
in za dzjaunost,
ki, opetitapod
rav$iozavesti;
todahebitusO v nasprotju
s Chomskyjevo
slovnicone
zajema
naravne
zmoinosti,ampakdradbeno
zmoinost,ki seplavzalo
spreminja
s iasom,krajemin, kar je najpomembnejie,
z distribucijami
moait(ii) habjrusje mogoae
prenesri
na razliinaobmoijaprakse,kar
pojasnjuje
koherentnost,
ki jo pridobiva,
denimo,skozirazliinapodroija rabe- v glasbi,lportu,prehraniin pohiitvu,a rudi v porodnihin
politidnihizbirah- v individuihistegarazredain mednjimi ter uremeljujenjihovedisrinktivne
livljenjske
srile(Bourdieu197911984);
(iii)
je trajen,vendatni rutilen ali ueten:dispozicije
habitr,rs
so druibeno
postavljene
in jih lahkoizposcavljenost
novimzunanjimsilamerodira,
jim nasprotuje
ali jih celopodira,kar na primerkaiejomigracijske
situacije;(iv) to izpostavljenosr
erodiratudi redaj, kadarje v habiwsudelanainercija,sepravl,kadarhabitusteii k produciranju
praks,karerih
vzorec
posn€ma
drurbene
strukture,
kakrinesosenakotile,in ro zaradi
sleherne
izmednjihovihplasti,ki uiinkujejokorprizma,skozikateroso
poznejieizkuSnje
filtrirane,in prekrivajo
poznejSe
(taka
slojedispozicij
je disproporcionirana
teiashem,vsajenih
v otroltvu);(v)habitusuvaja
zaostanek
tnkdaj pakdajhiat medprerekledetetminacije,
ki sogasproducitale,
in sedanje
determinacije,
ki gainterpelirajo:
kakorrzgodovina
delanaravo<,
takoje habitus,risto,kar praksempodeljuje
njihovorelativnoavtonomijo
ob spoitovanju
zunanjihdererminacij
neposredne
127
Naiela za rcfeksiunadrui,beno
...
i"-ft,#;ll*rfr
jf
[t+i
ffi
#$F##
mln#*t:ffi
id***::.r$;
#H$fi*tfid#}
:
i*#ffifi**-i::
,ffii*#ffiH
Vacqaant: Habitus
sistemovdispozicijv nasprotjusseboj,kar generiranepravilnein vdasih
nekoherentne
linijedejavnosti.
Tretjit,konceptni nidmanjprimeren
za
analiziranje
krizein spremembe,
kakor.jezakohezijo
in perpetuiranje.
Takoje,kersehabitusneujemanujnoz druibenimsvetom,
v katerem
serazvija.Bourdieu(198011990:
A-63) opozarja,
dabi semorali>izogDiti nezavedo€mu
univerzaliziranjumodelasLorajkoinega razmerja
malonepopolnereprodukcije,
kar je popolnoma
validnozgoljv primeru,ko somzmereprodukcije
habitusa
idenriineali homologne
razmeramnjegovega
delovanja..
Deisrvo,
daiahkohtbirus"zaraji"
in ima
,Lritidnetrenutkezbeganosti
(Boudieu 199712000:
in diskrepancen
l9l), kadarni zmoiengenerirati
praksv skladuz okoljem,je glavnivir
druibeneinovacijein ekonomske
spremembe
- zaradiiesarima Bourdieujevpojemtesnoe6nhercdo neoinstitucionalistiinih
koncepcii
omejene
racionalnosti
in prilagodljivih
preferenc,
denimov teorijiregulacije(Bo1'er
2004).Naposled,
habirusni samoradostea
m.hani".m-ra
generiranje
dejanj:delujekotvzmet,ki porrebuje
zunadisproiilec
ir ga
potemtakem
nemoremoobravnavati
loienood posamidnih
druibenih
svetovali Dpolj<,
v katereje vpleten.Polnaanalizapraksepotemtakem
zahtentrojnoosvetlitev
drutbenegeneze
in strukrurhabitusa
in polja
cerdinamikeniunega,.dialekciinega
(BourdieuIg9-l2O:Oq.
sooienja..
Cepravso6lozo6,kakrini soCharles
Taylor,Jacques
Bouveresse
in
razpravljali
o
Bourdieujevi
elaboraciji
John.Searle
habitusa
v razmerju
doflozofje uma,gororicein sebsrva,
je rrebapoudariri,da je pojem
za Bourdieuja
predvsem
in naiprejstenografski
naiin za oznaie,,?nje
razishoualne
die z opozarjaniem
na porzaizkopavanje
implicitnihkategorii skozikatereosebeneprenehoma
sesravljajo
svojdoZivetisvet,ki
je oblikor,al
empiritnepoizvedbe
o drulbenikonstituciii
kornpetenrnih
agensov
v mzseirosrih
insritucionalnih
je
shaialiia.
Tako Sua;d(1976)
os!€rliluveljavljanje
in razveljavljanje
duhovnilkega
poklicav francoski
V€ndejis tem, da je pokazal,kako ie seminardelovalv kontinuiretis
sklenjeno
valkoskupnostjo
v 30,letih20.srcletja,
dabi spodbudil
mainitkepokJice.
a je zgubilzmoinost,da bi skovalrrdenreiigiozni
habitus.ko je v 70, Ierih20. sroletja
Cerkevprepusrila
simbolicno
premoi
(2000)je zajelformiranjein razgrinjanje
ioli, Charleswonh
razlotevalnedelavsko-razredne
obaurljivosri,
ki je gojilamolkin neartikuliranost,.nastalo
iz uteleienja
nenehne
izkuJnjegospodarskega
raziaiianja
in politidnenemoiiv propadajodem
mesrecu
vJuini Angliji.Lehmann
(2000)je ugotavljal,
kako seglasbene
dispozicije,
vcepljene
z vadbo
insffurn€ntov,
kombinirajoz razrednimidispozicijami,
podedovanit29
Naiek za refeksivnodruibeno,,,
glasbein strategije
mi od druiine, in doloiajopokiicnorrajeLtorijo
Wacquant
prostora
orkestra.
simfoniinega
nikovznotrajhierarhidnega
kategorij
(2000/2003)
je seciralprodukcijo
spretnosti,
nizovutelelenih
ki so poklicniboksnaredileza molko
in ielj kategorij(2000/2003),
getu,in razkril,da izdelava
bospretnost
v trnskemameriikem
telesno
zgoljindividualnega
obvladovaksarskega
habitusa
nimazaposledico
poklicneetikev meso
nja,ampak,boljkljuino,kolektivnivpisheroidne
da
Te Studijeprikazujejo,
telovadnice.
znotrajmikrokozma
boksarske
hashem;ki sestavljajo
sraskupekin rabakognitivnihin motivativnih
teorijahabitusa
Navsezadnje
zametodidno
opazovanje,
bitus,dostopna
veljatoliko,kolikorje empiriinoudejanjena,
PrevedlaTajaKrambergerin Drago B. Rotar
LITERATURA
Etudcs
ru,aks'
Bourdieu.Pierre1962., Cilibatet conditionpaysanre..
v PierreBovdiev TheBall ofBa5-6 (april):32-136(ponatisnjeno
2004).
Press,
ofChicago
chelhrs,
ChicagcUniversity
Boutdieu,Pierref1972)!977. Outlineofa IheorytofPuctice.Cembtid'
Press.
ge:Cambridge
University
Bourdieu,Pierre[1979]1984.Disrtncon:A SocialCitiqueoftheJud'
Longement
of Tate,Cambridge,
Mass:HarvardUniversityPress;
don: Routledge& KeganPaul,
Polity
Bourdieu,Piertefl980l 1990.TheLogicofPractcd.Cambridge:
Press.
Press;
Stanford:
StanfordUniversity
Meditations.Cambridge:PoBourdieu,Pierre[I99] 2000, Pascalian
lity Press.
Bourdieu,Pierre2000. rMaking th€ EconomicHabitus:Aigerian
\0orkersRevisited<.
Erlnogd?h!, 717(jtl1i): 17-41.
Bourdieu, Pierre [2,000]2004, TheSocialStracnresof theEconoml,
PolityPress.
Cambridge:
Pierre
in AbdelmalekSavad1964.LedlracinemmtLa cisc
Bourdieu.
enAlgirie.Pariz:LdirionsdeMinuic
deIagtirukurenadirionnelle
.
oPiere
2004.
Bourdieu
et la thdoriede Ia r€gularion
Boyer,Robert
(februar):65-78.
Actesdt Ia rechnche
ensciences
socidles,150
Phenomenolog
of \Vorhing-ClasExpcriCharlesworth,Johrr2000. A
ence.Carnbridge:CrmbridgeUniversityPress.
130
IVacquant:Habins
t"i:Ti.:lffilffrr,tj73
Etpetience
andJudsement.
London:
lrhmarn, Bernard 1002.Lbrrhestt"
dat
tu,"
;,i,),
r;i;ll!'ol{i^'
J!;.?li,i{1"
,,!j,'lb,:,^!..po*,q,,,
-o]'
ceIte4n re62 rr'*
o* * oigi i i up,
-'i:'ffi :i'J; [""..J]
n,.
c,rennuersion
d?r
p,ar?s
'Ti;"?i:';;'llf iH,ui,i,X::;,1:,,,',",
*""11"il;;"'",i:f
eboo
hs
oranAppren
91,?,llii;,i
il,::!
"ii,i:,!:,
r 31