O manj znani slovenski zgradbi stavčne narave
0.1. Preventiva je boljše kot kurativa.
0.2. Preventiva je boljša kot kurativa.
1.1. Osebek pomeni nekaj generičnega.
1.2. Povedek je (včasih vez 'biti' in) povedkovo določilo.
1.3. Povedkovo določilo je pridevnik v privzetem spolu ednine.
1.4. Med osebkom in povedkovim določilom ni ujemanja.
2. Ruščina
2.1. Brugmann 1925: 174—75: Um horošo, dva lučše togo 'pamet je nekaj dobrega,
dve sta nekaj boljšega od tega'.
2.2. Corbett 1991: 217: Matematika – tjažela 'matematika je nekaj težavnega',
Matematika – tjaželo enak pomen.
2.3. Ruska akademijska slovnica 2, 1 (1960): 516: Sobaki – samoe neprijatnoe dlja
razvedčikov 'za izvidnike so psi nekaj zelo neprijetnega'.
3. Španščina. Butt in Benjamin 2000: 59: Mucha comida no es bueno para la salud
'obilna hrana ni dobra za zdravje'; Mucha comida no es buena para la salud enak
pomen.
4. Skandinavski jeziki
4.1. Norveščina (bokmål in nynorsk). Pannekaker er godt 'palačinke so nekaj dobrega' (Faarlund in dr. 1997: 766—69). Corbett Ǻ ete pannekaker er godt 'dobro je
jesti palačinke'.
4.2. Švedščina. Teleman in dr. 2 (1999): 343—45: Pengar är praktiskt 'denar je
nekaj praktičnega'; Papperspengarna är praktiska 'papirnati denar je praktičen',
Honung är klibbig(t) 'med je lepljiv, nekaj lepljivega'. Teleman in dr. 4 (1999:
898): Senap och peppar är stärkt 'gorčica in poper je nekaj močnega'.
4.3. Danščina. Thráinsson 2007: 245: Rygning er skadeligt 'kajenje je nekaj škodljivega'.
5. Slovenščina
5.1. Iz Googla: Kozarec mleka je boljše kot pločevinka soka, Taka peticija je slabše kot nič. Iz Gigafide: Tudi prekinjen odnos je boljše kot nič, Ta (= filozofija)
je bolj pomembno kot tehnologija.
5.2. Minuta ni tako dolgo kot ura, Ura je daljše kot minuta, Vsaka vaja je boljše
kot nobena.
5.3. Laž je gŕdo.
2
5.4. Simon Krek: 5.4.1. Sreča je edino, česar ne jamči nobena potovalna agencija. Kot povedkovo določilo se rabi edino (največkrat), najpomembnejše, najboljše, najhujše in zadnje.
5.4.2. Problem je edino, kadar zapade veliko snega.
5.4.3. Tudi prekinjen odnos je boljše kot nič, Ekonomija je slabše kot šloganje,
Preventiva je boljše kot kurativa, Laž je najslabše, Smrt je edino, ki nas čaka
prav vse.
6. Stari je prišel, Stare so prišle.
7. Vsaka vadba je boljše kot nobena.
8. Corbett 1991: 216.
9. Mjölk är billigt 'mleko je poceni'.
10. Vsaka vadba je boljše kot nobena in Vsaka vadba je boljša kot nobena.
11. Thráinsson 2007: 244.
12. Konji so in bodo vedno imeli štiri noge.
13. Kajenje in petje je prepovedano.
14. Konji so nekaj hitrega, Konji so hitra žival.
15. Comrie 1989.
16. Mannheim in dr. 2010.
NAVEDENKE
BORNEMANN, Eduard, RISCH, Ernst (1978): Griechische Grammatik. Druga izdaja.
Frankfurt: Diesterweg.
BRUGMANN, Karl (1925): Die Syntax des einfachen Satzes im Indogermanischen.
Berlin/Leipzig: de Gruyter.
BUTT, John, BENJAMIN, Carmen (2000): A new reference grammar of modern
Spanish. Tretja izdaja. London: Arnold.
COMRIE, Bernard (1989): Language universals and linguistic typology. Druga izdaja.
Chicago: University of Chicago Press.
CORBETT, Greville G. (1991): Gender. Cambridge: Cambridge University Press.
FAARLUND, Jan Terje, LIE, Svein, VANNEBO, Kjell Ivar (1997): Norsk
referansegrammatikk. Oslo: Universitetsforlaget.
Grammatika russkogo jazyka. Tom II. Sintaksis, čast' pervaja (1960). Moskva:
Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR.
MANNHEIM, Bruce, GELMAN, Susan A., ESCALANTE, Carmen, HUAYHUA, Margarita, PUMA, Rosalia (2010): A developmental analysis of generic nouns in Southern
Peruvian Quechua. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3139230/
SZANTYR, Anton [1965] 1972: Lateinische Syntax und Stilistik. Izboljšani ponatis.
München: Beck.
TELEMAN, Ulf, HELLBERG, Staffan, ANDERSSON, Erik (1999): Svenska Akademiens grammatik. 4 knjige. Stockholm: Svenska Akademien.
THRÁINSSON, Höskuldur (2007): The syntax of Icelandic. Cambridge: Cambridge University Press.
2