površinska litostratigrafska in tektonska strukturna karta območja t

GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE
GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA
POVRŠINSKA LITOSTRATIGRAFSKA IN
TEKTONSKA STRUKTURNA KARTA
OBMOČJA T-JAM PROJEKTA,
SEVEROVZHODNA SLOVENIJA
1 : 100.000
SURFACE LITOSTRATIGRAPHIC AND TECTONIC STRUCTURAL
MAP OF T-JAM PROJECT AREA, NORTHEASTERN SLOVENIA
1 : 100,000
Bogomir JELEN & Helena RIFELJ
2011
Recenzija: mag. Andrej LAPANJE, Geološki zavod Slovenije
dr. Martin GROSS, Universalmuseum Joanneum,
Studienzentrum, Geologie & Paläontologie, Graz
Review: M.Sc. Andrej LAPANJE, Geological Survey of Slovenia
Dr. Martin GROSS, Universalmuseum Joanneum,
Studienzentrum,Geologie & Paläontologie, Graz
PREDGOVOR IN OCENA GEOLOŠKE KARTE
Andrej Lapanje
Izšla je ''Površinska litostratigrafska in tektonska strukturna
karta severovzhodne Slovenije (območje projekta T-JAM)'' v
merilu 1 : 100.000 avtorjev Bogomirja Jelena in Helene Rifelj
(2011). Karta predstavlja na osnovi njunih novejših spoznanj o
stratigrafiji
Mursko-Zalskega
sedimentacijskega
bazena
litostratigrafsko prevrednoteno Osnovno geološko karto SFRJ
(OGK) območja, ki obsega dele listov Rogatec (Aničić in Juriša,
1983) in Maribor in Leibnitz (Žnidarčič in Mioč, 1988) ter liste
Goričko (Pleničar, 1968), Nađkaniža (Marković in Mioč, 1989) ter
Čakovec (Mioč in Marković, 1998).
Z redkimi izjemami (sericitno-kloritni skrilavec Rdečega
brega na Goričkem in spodnjepermijski dolomit znotraj Donačke
prelomne cone v Halozah) so na površini obravnavanega območja
sedimenti in kamnine zgornjepaleogenske, neogenske in kvartarne
starosti. V okviru projekta T-JAM (www.t-jam.eu) smo želeli
opredeliti geometrijo termalnega vodonosnika regionalnega
pomena znotraj Murske formacije. Pri tem smo se soočili z
dejstvom, da se litološka razdelitev neogenskih kamnin na OGK ne
sklada s formacijsko klasifikacijo v obstoječih raziskovalnih
vrtinah in je bila zato primerjava geoloških podatkov iz vrtin in
Osnovne geološke karte zelo otežena. Zato je bilo potrebno s
pomočjo do sedaj razvitega dinamičnega stratigrafskega modela
Mursko-Zalskega bazena (Jelen, 2004; Jelen in Rifelj, 2003, 2004,
2005a, 2005b, 2006) prevrednotiti površinsko geološko karto
obravnavanega območja, predvsem tistega dela, kjer izdanjajo
neogenski sedimenti in sedimentne kamnine.
Kaj novega prinaša Površinska litostratigrafska in tektonska
strukturna karta severovzhodne Slovenije glede na OGK? Središče
pozornosti je usmerjeno v novo litostratigrafsko opredelitev
zgornjepaleogenskih in neogenskih sedimentov in kamnin, ob tem
1
pa sta avtorja uskladila stratigrafske elemente na celotnem
obravnavanem območju. S tem sta prikazani ordinalno vertikalno
in ordinalno horizontalno zaporedje izdvojenih litostratigrafskih
enot
ter
geometrija
litostratigrafskih
teles
in
dinamika
zapolnjevanja sedimentacijskega bazena po času. To omogoča
primerjavo
površinske
litostratigrafske
karte
s
podatki
raziskovalnih vrtin, v katerih so sedimenti in kamnine v glavnem
opredeljeni formacijsko. Poleg že na novo opisanih uveljavljenih
(Govška, Lendavska, Murska) (Jelen in Rifelj, 2006, 2007) in novih
formacij (Pletovarska, Haloška, Špiljska) (Jelen in Rifelj, 2006,
2007), se je litostratigrafija dopolnjevala tudi med samim delom
na karti; na novo sta opredeljeni srednjemiocenska PtujskogorskoKogška formacija južno od Ljutomerskega preloma, kot časovni
ekvivalent
Špiljske
formacije
severno
od
njega,
in
zgornjemiocenska Ptujsko-Grajska formacija (prej NN formacija
po Jelen in Rifelj, 2006).
Kljub trdnemu stališču avtorjev, da je čas statične klasične
litostratigrafske klasifikacije bazenske zapolnitve s sedimenti
oziroma kamninami že zdavnaj mimo in kljub zavedanju, da se
meje izdvojenih litostratigrafskih enot ne bodo vedno skladale z
mejami stratigrafskih enot na OGK, sta avtorja šla naproti
zahtevam projekta. Izbrala sta svoj pristop in izdelala
litostratigrafsko razdelitev za večji del zapolnitve na podlagi
sekvenčne stratigrafije, kar daje karti razsežnost dinamičnosti
zapolnjevanja po prostoru in času ter zato še dodatno vrednost.
Izbrani pristop tako omogoča boljše razumevanje kontinuitete
litostratigrafskih enot po prostoru in času. Po mnenju avtorjev je
takšen pristop tudi odpravil slabosti klasične litostratigrafije, npr.
nezaželeno množenje formacij, a hkrati ohranja nomenklaturno
fleksibilnost, tako da drugim raziskovalcem dopušča svobodno
spreminjanje ranga imenovanih litostratigrafskih enot. Na novo so
določeni in interpretirani tudi površinski tektonski elementi, ki so
bili prepoznani pri geološkem spremljanju gradnje avtocestnih
odsekov Vransko – Celje, Celje – Maribor, Maribor – Pesnica in
Maribor – Vučja vas ter na podlagi neotektonskih procesov in
tektonske geomorfologije ekstrapolirani na območja zunaj
neposrednih opazovanj. Novi tektonski elementi na površini
obravnavanega območja in njihova interpretacija se precej
razlikujejo od tektonskih elementov, prikazanih na OGK.
2
Geometrijski položaj stratigrafskih enot (˝oblika poligonov˝
oz. potek litoloških mej) z OGK se ni spreminjal, ker je to možno le
z novim kartiranjem in laboratorijskimi analizami vzorcev
sedimentov in kamnin. Vseeno pa na območju Slovenskih Goric
nekaterih enot ni bilo mogoče enoznačno prevesti v formacije in
člene predlagane nove litostratigrafske razdelitve, ker je znotraj
ene stratigrafske enote OGK združenih več členov ali formacij. Ker
notranjih
razmejitev
med
predlaganimi
formacijami
brez
terenskega kartiranja in laboratorijskih analiz ni mogoče opraviti,
sta avtorja na karti nakazala nerazmejena območja, kjer je
pričakovati
potek
litostratigrafskih
mej
med
območjema
nedvoumno
določene
litostratigrafske
pripadnosti.
Največ
preglavic povzročajo sedimenti Ptujsko-Grajske, Murske in
Lendavske formacije, katerih sestava je dokaj podobna, izdanki pa
so redki. V Površinsko litostratigrafsko in tektonsko strukturno
karto severovzhodne Slovenije (območje T-JAM projekta) so
vnesena spoznanja desetletje in pol raziskovalnega dela avtorjev
Bogomirja Jelena in Helene Rifelj. Kljub omejitvam, ki izhajajo iz
zgodovine nastajanja te karte, je karta prepotrebna vstopna
začetna točka za vse, ki se ukvarjajo z geologijo neogenskih
sedimentov in kamnin v severovzhodni Sloveniji. Karta ponuja
predlog za rešitev stratigrafske zgradbe neogena SV Slovenije,
nakazuje geološke probleme, ki jih je potrebno še rešiti in
omogoča priložnosti in nadaljnja razmišljanja tudi za mlajše
raziskovalce, prvenstveno z detajlnim terenskim kartiranjem in
laboratorijsko analitiko na problematičnih območjih ter seveda s
končno sintezo v modernih geoloških modelih naslednje
generacije.
V doglednem času avtorja obljubljata tudi tolmač h karti, s
katerim se bo vrednost karte še povečala, predvsem pa bodo
postale razložene predlagane rešitve jasnejše in razumljivejše.
Sedanja vrednost karte je še v tem, da uvaja urejenost in
''harmonijo'' v prikaz geologije severovzhodne Slovenije in
predstavlja orientacijo za nadaljnje raziskave. Hkrati pa karta
omogoča tudi geologom nespecialistom novejši vpogled v
razširjenost različnih litoloških teles v zapolnitvi Mursko-Zalskega
sedimentacijskega bazena, tolmač pa jim bo omogočil boljše
razumevanje nastanka in razvoja zgornjepaleogenskih in
neogenskih sedimentov in kamnin v severovzhodni Sloveniji.
3
Literatura:
ANIČIČ, B., JURIŠA, M., 1983: Osnovna geološka karta SFRJ
1:100.000 L 33-68 (list Rogatec). Zvezni geološki zavod, Beograd.
JELEN, B., 2004: Raziskava današnje geodinamike in njenega
vpliva na geološki sistem Slovenije. V: B. JELEN, H. RIFELJ, M.
POLJAK in M. BAVEC, Terciarna in kvartarna geodinamika na
stičišču Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, Zaključno poročilo o
rezultatih raziskovalnega projekta, 27-29, Geološki zavod
Slovenije, Ljubljana.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2003: The Karpatian in Slovenia. V: R.
Brzobohaty, I. Cicha, M. Kovač in F. Rogl (ured.), The Karpatian. A
Lower Miocene Stage of the Central Paratethys, 133-139, Masaryk
University, Brno.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2004: Stratigrafska raziskava. V: B.
JELEN, H. RIFELJ, M. POLJAK in M. BAVEC, Terciarna in kvartarna
geodinamika na stičišču Alp, Dinaridov in Panonskega bazena,
Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta, 18-22,
Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2005a: On the Dynamics of the
Paratethys Sedimentary Area in Slovenia. V: B. Tomljenonić, D.
Balen in I. Vlahović (ured.), 7th Workshop on Alpine Geological
Studies, Abstract Book, 45-46, Croatian Geological Society,
Zagreb.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2005b: Inner Geodynamic control on
the Late Paleogene and Neogene stratigraphy in Slovenia. V: 12th
Congress R.C.M.N.S., Patterns and processes in the Neogene of the
Mediterranean
Region,
Program
and
Abstracts,
116-118,
University of Vienna and Natural History Museum Vienna, Dunaj.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2006: Opredelitev dosedanjega
konceptualnega geološkega modela »Murske depresije«. V: B.
JELEN, H. RIFELJ, M. BAVEC, D. RAJVER, Opredelitev dosedanjega
konceptualnega geološkega modela »Murske depresije«. Interno
poročilo, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2007: General tectonic setting,
stratigraphy, tectonics. V: M. Bavec (ured.), Geological data,
4
catalogue of argillaceous formations for deep repository for
radioactive wast. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
MARKOVIĆ, S., MIOČ, P., 1989: Osnovna geološka karta SFRJ
1:100.000 L 33-58 (list Nađkaniža). Zvezni geološki zavod,
Beograd.
MIOČ, P., MARKOVIĆ, S., 1998: Osnovna geološka karta
Republike Slovenije in Republike Hrvaške 1:100.000 L 33-57, (List
Čakovec). Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana.
PLENIČAR, M., 1968: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000
L 33-45 (list Goričko). Zvezni geološki zavod, Beograd.
ŽNIDARČIČ, M., MIOČ, P., 1988: Osnovna geološka karta
1:100.000 L 33-56 in L 33-44 (list Maribor in Leibnitz). Zvezni
geološki zavod, Beograd.
5
PREFACE AND REVIEW OF THE GEOLOGICAL MAP
Andrej Lapanje
The Surface Lithostratigraphic and Tectonic Structural Map of
Northeastern Slovenia (T-JAM project area) in scale 1 : 100,000 by
Bogomir Jelen and Helena Rifelj (2011) is released. The map
presents a lithostratigraphicaly revalued part of Basic Geological
Map of SFRY (OGK), which includes parts of sheets Rogatec (Aničić
and Juriša, 1983) and Maribor and Leibnitz (Žnidarčič and Mioč,
1988) as well as sheets Goričko (Pleničar, 1968), Nađkaniža
(Marković and Mioč, 1989) and Čakovec (Mioč and Marković,
1998). The revaluation was based on the authors latest research
findings on the stratigraphy of the Mura-Zala sedimentary basin.
With a few exceptions (sericite-chlorite schist of Rdeči breg in
the Goričko and Lower Permian dolomite within the Donat fault
zone in Haloze), the surface of the considered area consists of
sediments and rocks of Upper Paleogene, Neogene and Quaternary
age. The aim of the T-JAM project (www.t-jam.eu) was to define
the geometry of a regionally important thermal aquifer nested
within the Mura formation. We were confronted with the fact, that
lithological division of the Neogene rocks on the Basic Geological
Map (OGK) is not compatible with the formational classification of
the existent research boreholes, which rendered the comparison
of geological data from the boreholes with the Basic Geological
Map very difficult. Consequently, it was necessary to restate the
surface geological map of the area, using recently developed
dynamic stratigraphical model of the Mura-Zala basin (Jelen,
2004; Jelen and Rifelj, 2003, 2004, 2005a, 2005b, 2006),
particularly in the part where the sediments and sedimentary
rocks of Neogene age outcrop.
What is new on the Surface Lithostratigraphic and Tectonic
Structural Map of Northeastern Slovenia in relation to OGK? The
authors were focused on new lithostratigraphic definition of
sediments and rocks of Upper Palaeogene and Neogene age when
the alignment of stratigraphic elements throughout the area took
place. Within this frame the ordinal vertical and horizontal
6
sequences of the isolated lithostratigrafic units as well as the
geometry of the lithostratigrafic bodies and the time dynamic of
the sedimentary basin filling are shown. This allows a comparison
of surface lithostratigraphic map with the data of research wells in
which the sediments and rocks are mainly formational defined. In
addition to the newly described established (Govce, Lendava,
Mura) (Jelen and Rifelj, 2006, 2007) and new formations
(Pletovarje, Haloze, Špilje) (Jelen and Rifelj, 2006, 2007), the
lithostratigraphy supplemented even during the compilation of the
map; Middle Miocene Ptujska gora-Kog formation south of the
Ljutomer fault, as the time equivalent of Špilje formation north of
it, and Upper Miocene Ptuj-Grad formation (formerly NN formation
according Jelen and Rifelj, 2006) were defined.
Despite the firm position taken by the authors that times of
static classical litostratigraphic classification of basin sediments
and rocks in-filling are long past and despite the awareness of the
fact that the boundaries of isolated lithostratigraphic units will not
always fit with the limits of stratigraphic units on the OGK, the
authors tried to fulfil the requirements of the project. They chose
their own approach and developed a lithostratigraphic division for
most of the in-fill on the basis of sequence stratigraphy, which
gives the map the dimension of the in-filling dynamics in the space
and time, and therefore even more value. The chosen approach
enables better understanding of the continuity of the
lithostratigraphic units in space and time. According to the
authors, this approach also overcomes the disadvantages of
classic lithostratigraphy, for example undesirable multiplication of
formations, while maintaining nomenclature flexibility in order to
allow other researchers to freely change the rank of designated
lithostratigraphic units. The surface tectonic elements which were
identified during the course of geological monitoring of the
construction of motorway sections Vransko - Celje, Celje - Maribor,
Maribor – Pesnica and Maribor – Vučja vas, were defined and
interpreted from scratch. The surface tectonic elements were
extrapolated to areas outside of the direct observations on the
basis of neotectonic processes and tectonic geomorphology. New
tectonic elements on the surface of the considered area and their
interpretation are rather different from the tectonic elements
shown on the OGK.
7
Geometric position of the stratigraphic units (˝polygons
shape˝ or course of lithological boundaries) on the OGK is not
changed, because this would only be possible on the basis of new
mapping and laboratory analyses of sediment and rock samples.
However, in the area of Slovenske Gorice some units could not be
uniquely translated into formations and members of new proposed
division, because within one stratigraphic unit on the OGK several
member or formations are grouped. Since in some cases the
separation between the suggested formations without field
mapping and laboratory analyses could not be performed, the
authors indicated on the map undivided areas, where the
lithostratigraphic boundaries between areas with clearly defined
lithostratigraphic affinities are anticipated. The most problematic
are the sediments of Ptuj-Grad, Mura and Lendava formations,
because they have very similar composition and their outcrops are
rare. On the Surface Lithostratigraphic and Tectonic Structural
Map of North-eastern Slovenia (T-JAM project area), the findings
of one and a half decade lasting research work of Bogomir Jelen
and Helena Rifelj are collected. Despite the limitations resulting
from the history of the formation of this map, it is a much needed
initial entry point for all dealing with the geology of sediments and
rocks of Neogene age in Northeastern Slovenia. The map offers a
suggestion on how to resolve the Neogene stratigraphic structure
of NE Slovenia, emphasizes those geological problems, that remain
to be addressed and provides opportunities for further discussion
also for younger researchers, primarily with detailed field mapping
and laboratory analysis in problematic areas, and of course with
the final synthesis in the modern geological models of the next
generation.
The authors promised to produce the explanatory notes to
the map in reasonable time, which will further increase the value
of the map, particularly the explained suggested solutions will be
clearer and more understandable. Currently, the value of the map
lies also in its introduction of arrangement and ''harmony'' in
display of geology of North-eastern Slovenia and presents an
orientation for further research. While the map also allows nonspecialised geologists newer insight into the distribution of
different lithological bodies in the filling of the Mura-Zala
8
sedimentary basin, the explanatory notes will enable them to
better understand the origin and evolution of the sediments and
rocks of Upper Palaeogene and Neogene age in the North-eastern
Slovenia
Literature:
ANIČIČ, B., JURIŠA, M., 1983: Osnovna geološka karta SFRJ
1:100.000 L 33-68 (list Rogatec). Zvezni geološki zavod, Beograd.
JELEN, B., 2004: Raziskava današnje geodinamike in njenega
vpliva na geološki sistem Slovenije. V: B. JELEN, H. RIFELJ, M.
POLJAK in M. BAVEC, Terciarna in kvartarna geodinamika na
stičišču Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, Zaključno poročilo o
rezultatih raziskovalnega projekta, 27-29, Geološki zavod
Slovenije, Ljubljana.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2003: The Karpatian in Slovenia. V: R.
Brzobohaty, I. Cicha, M. Kovač in F. Rogl (ured.), The Karpatian. A
Lower Miocene Stage of the Central Paratethys, 133-139, Masaryk
University, Brno.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2004: Stratigrafska raziskava. V: B.
JELEN, H. RIFELJ, M. POLJAK in M. BAVEC, Terciarna in kvartarna
geodinamika na stičišču Alp, Dinaridov in Panonskega bazena,
Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta, 18-22,
Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2005a: On the Dynamics of the
Paratethys Sedimentary Area in Slovenia. V: B. Tomljenonić, D.
Balen in I. Vlahović (ured.), 7th Workshop on Alpine Geological
Studies, Abstract Book, 45-46, Croatian Geological Society,
Zagreb.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2005b: InnerGeodynamic control on
the Late Paleogene and Neogene stratigraphy in Slovenia. V: 12th
Congress R.C.M.N.S., Patterns and processes in the Neogene of the
Mediterranean
Region,
Program
and
Abstracts,
116-118,
University of Vienna and Natural History Museum Vienna, Dunaj.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2006: Opredelitev dosedanjega
konceptualnega geološkega modela »Murske depresije«. V: B.
9
JELEN, H. RIFELJ, M. BAVEC, D. RAJVER, Opredelitev dosedanjega
konceptualnega geološkega modela »Murske depresije«. Interno
potočilo, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
JELEN, B., RIFELJ, H., 2007: General tectonic setting,
stratigraphy, tectonics. V: M. Bavec (ured.), Geological data,
catalogue of argillaceous formations for deep repository for
radioactive wast. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
MARKOVIĆ, S., MIOČ, P., 1989: Osnovna geološka karta SFRJ
1:100.000 L 33-58 (list Nađkaniža). Zvezni geološki zavod,
Beograd.
MIOČ, P., MARKOVIĆ, S., 1998: Osnovna geološka karta
Republike Slovenije in Republike Hrvaške 1:100.000 L 33-57, (List
Čakovec). Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana.
PLENIČAR, M., 1968: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000
L 33-45 (list Goričko). Zvezni geološki zavod, Beograd.
ŽNIDARČIČ, M., MIOČ, P., 1988: Osnovna geološka karta
1:100.000 L 33-56 in L 33-44 (list Maribor in Leibnitz). Zvezni
geološki zavod, Beograd.
10
ZAHVALA
Avtorja dolgujeva iskreno zahvalo mag. Andreju Lapanjetu,
slovenskemu vodji slovensko-madžarskega geotermalnega T-JAM
projekta, za njegovo povabilo, da prispevava v izdelavo
geološkega modela za ta projekt. Pri delu sva bila vseskozi
deležna redko videne skrbne pomoči, njegovega optimizma in
vnetosti za delo ter za iskanje poti, kako potisniti stvari naprej.
Posebno se zahvaljujeva ge. Špeli Kumelj in ge. Jani Otrin za
njun trud, vložen v izdelavo digitalne karte in za veliko potrpljenja
z najinimi številnimi dopolnjevanji.
Avtorja
ACKNOWLEDGMENTS
The authors owe most sincere gratitude to M.Sc. Andrej
Lapanje, the Slovenian leader of the Slovenian-Hungarian
geothermal T-JAM Project, for inviting us to participate in the
construction of a geological model for the T-JAM Project.
Throughout our work we benefited from his rarely seen careful
help, his optimism and eagerness for work, and finding ways to
push things forward.
Special thanks go to Ms. Špela Kumelj and Ms. Jana Otrin for
the efforts they made with digital cartography and for their virtue
of patience, facing our numerous supplementations.
Authors
11
Fotografije v ozadju
Naslovna stran: budinaž v drobnozrnatem konglomeratu; verjetno
Ptujskogorsko-Kogška formacija; zaporedna številka 27 v
legendi karte
Stran 1: turbiditi; Haloška formacija, Stoperško-Kungotski člen;
zaporedna številka 30 v legendi karte
Stran 2: zapolnitve erozijskih izjed turbiditnega toka (flute casts);
smer turbiditnega toka po opravljeni rotaciji v prvotni
položaj je bila zahod-vzhod; Haloška formacija, StoperškoKungotski člen; zaporedna številka 30 v legendi karte
Stran 3: zapolnitev turbiditnega kanala na pahljači
globokomorskega vršaja; Haloška formacija, NarapeljskoCirkniški člen; zaporedna številka 28 v legendi karte
Stran 4: meljasti laporovec; dno bazena ali globokovodno pobočje;
Haloška formacija, Stoperško-Kungotski člen; zaporedna
številka 30 v legendi karte
Stran 5: laminirani in masivni glinasti laporovec; brakični jezerski
sublitoral, bližina rečnega ustja; Špiljska formacija, Oseški
člen; zaporedna številka 22 v legendi karte
Stran 11: menjavanje meljaste gline, glinastega melja, peščene
gline, glinastega peska, peska in meljevca, limonitne skorje,
kalkreti; deltna ravnica; Murska formacija, CogetinškoKuzemski člen; zaporedna številka 17 v legendi karte
Stran 12 in 13: tanko do debelo plastnati zelo drobno do srednje
zrnati kremenov peščenjak; Govška formacija
Stran 14 in 15: Mytilopsis ornithopsis (Brusina, 1892) (določil O.
Mandić) iz masivnega glinastega laporja na strani 5; Špiljska
formacija, Oseški člen; zaporedna številka 22 v legendi
karte; školjka določa spodnji panonij, B cono
Fotografije posnela: H. Rifelj in B. Jelen; ta stran O. Mandić
Razlaga k slikam: B. Jelen in H. Rifelj
Oblikovanje: H. Rifelj in B. Jelen
14
Background photos
Front page: Boudinage in fine grained conglomerate; probably
Ptujska Gora-Kog formation; number 27 in the legend of the
map
Page 6: Sand rich turbidites; Haloze formation, Stoperce-Kungota
member; number 30 in the legend of the map
Page 7: Flute casts; turbidity current flow direction from west to
east after rotation into original position; Haloze formation,
Stoperce-Kungota member; number 30 in the legend of the
map
Page 8: Channel fill of a deep-water fan; Haloze formation,
Narapelje-Cirknica member; number 28 in the legend of the
map
Page 9: Silty marlstone; basin bottom or deep-water slope; Haloze
formation, Stoperce-Kungota member; number 30 in the
legend of the map
Page 10: Laminated and massive clayey marlstone; brackish lake,
sublitoral, near the river mouth; Špilje formation, Osek
member; number 22 in the legend of the map
Page 11: Alternation of clayey silt, silty clay, sandy clay, clayey
sand, sand and sandstone, limonitic crusts, calcrets; Mura
formation, Cogetinci-Kuzma member; number 17 in the
legend of the map
Page 12 and 13: Thin to thick bedded very fine to medium grained
quartz sandstone; Govce formation
Page 14 and 15: Mytilopsis ornithopsis (Brusina, 1892)
(determination by O. Mandić) from the massive clayey
marlstone; Špilje formation, Osek member; number 22 in the
legend of the map; index fossil of Lower Pannonian, Zone B
Photos: H. Rifelj and B. Jelen; this page O. Mandić
Photo captions: B. Jelen and H. Rifelj
Design: H. Rifelj and B. Jelen
15