Uporaba logičnih vezij

Uporaba logičnih vezij
Mikroprocesorji
Mikroračunalniki
Mikrokontrolerji
Namenska vezja
DSP
PLC
Logična vezja
• Logična vezja delimo na:
– Standardna integrirana vezja različnih integracij SSI,
MSI, LSI
– Mikroprocesorji in mikrokontrolerji
– Programabilna logika
• FPLD (Field Programmable Logic Device)
• FPGA (Field Programmable Gate Array)
• CPLD (Complex Programmable Logic Device)
– ASIC (Application Specific Integrated Circuit)
• Gate Array
• Standardne celice (Standard Cells)
Sl. 2
Mikroračunalnik
Sl. 3
Mikroračunalnik
Mikroračunalnik je
zasnovan na von
Neumanovem modelu
računalnika in ga
sestavljajo:
• CPE (CPU) – procesor
oz. centralna procesna
enota
• Pomnilnik za ukaze
(program) in podatke
(data)
• Vhodno/izhodni
vmesniki
(Input/output) za
povezovanje z okolico, iz
katere dobiva vhodne
podatke in vanjo pošilja
obdelane podatke. Nanje
se priključujejo V/I
naprave.
Sl. 4
Mikroprocesorji – CPE (CPU)
• Mikroprocesor predstavlja “možgane” računalnika, to
je CPU - centralno procesno enoto računalnika
• Izvaja aritmetične, logične in krmilne operacije
• Danes so mikroprocesorji 8, 12, 14, 16, 32, 64-bitni,
pa tudi procesorji z več jedri
• Arhitekture procesorjev segajo od zelo preproste do
zelo kompleksne in zmogljive
• Hitrost se meri v MHz, GHz – številu milijonov,
milijard ciklov v sekundi
Sl. 5
Mikroprocesor – CPE (CPU)
Mikroprocesor je
vezje visoke
integracije (VLSI),
ki je sestavljen iz:
• Krmilne enote
(control unit)
• Aritmetične in
logične enote ALE
• Registrov
• Vmesnika z vodili
(bus)
Sl. 6
Mikroprocesor – CPE (CPU)
Mikroprocesor je vezje visoke integracije (VLSI), ki je
sestavljen iz:
• Krmilne enote (control unit), ki krmili in usklajuje
delovanje vseh enot v procesorju in izven njega
• Aritmetične in logične enote ALE za izvajanje
aritmetičnih operacij (operacij računanja) in logičnih
operacij, ki delajo z logičnimi stanji (Boolova algebra) IN
(AND), ALI (OR), NE (NOT), ekskluzivni ALI (XOR)
• Registrov za začasno shranjevanje podatkov pred in po
operaciji
• Vmesnika z vodili (bus) za povezovanje z zunanjimi
pomnilnimi in V/I vezji
Sl. 7
Izvajanje ukazov v mikroračunalniku
Ko teče program, CPU stalno izvaja naslednje zaporedje korakov za vsak
ukaz:
– Branje naslednjega ukaza iz pomnilnika/predpomnilnika (fetch cycle)
– Izvedba ukaza z zapisom rezultata (execute cycle)
Ukazi za izvajanje in podatki se vedno nahajajo v delovnem pomnilniku
računalnika.
App
Disk
RAM
OS
App
Cache
CPU
App
Bus
To je vse, kar počne procesor- toda zelo velikokrat v sekundi, odvisno
od takta (frekvence ure)
Sl. 8
Izvajanje ukazov (Instruction Cycle)
• Izvajanje programa oz. posameznega ukaza je
sestavljeno iz neprestanega ponavljanja dveh
korakov:
– Branje ukaza (Fetch cycle)
– Izvršitev ukaza (Execute cycle)
Sl. 9
Princip delovanja mikroračunalnika
Program in podatki se
nahajajo v pomnilniku
(memory) na zaporednih
lokacijah.
Krmilna enota s
programskim števcem
(program counter) skrbi, da
se prevzema ukaz za ukazom
iz pomnilnika in izvaja v
izvršilni oz. ALU enoti.
Podatki se berejo iz
pomnilnika ali V/I vmesnikov
(I/O interface), rezultati pa
se spet shranjujejo v
pomnilnik ali prenašajo preko
V/I vmesnikov na izhodne
naprave.
Sl. 10
Mikrokontroler (Microcontroller)
Mikrokontroler (MCE, µC, MCU) je mikroračunalnik na
enem samem integriranem vezju, ki vsebuje tako CPU,
pomnilnik in programirljive vhodno-izhodne vmesnike.
Mikroračunalniki so načrtovani za uporabo v namenskih
aplikacijah (v avtomobilih, v medicinskih napravah, telefonih,
napravah v gospodinjstvu, industrijskih krmiljih, itd.), torej za
krmiljenje fizičnih naprav, za razliko od mikroprocesorjev v
osebnih računalnikih, ki so namenjeni izvajanju splošnih
aplikacij.
Prednosti mikrokontrolerjev so predvsem:
– miniaturnost
– nizka cena
Sl. 11
– majhna poraba energije
Mikrokontroler (Microcontroller)
Mikrokontroler je
mikroračunalnik, ki ne
zahteva več veliko dodatnih
vmesnikov za delovanje, tako
kot Švicarski nož, pri katerem
imamo vse v enem.
Tudi mikrokontroler je
večnamenski in ga z
dodatnimi vezji in
programom prilagodimo
določeni aplikaciji.
Sl. 12
Mikrokontroler (Microcontroller)
Na spodnji sliki je nekaj primerov mikroprocesorjev in
mikrokontrolerjev, ki se razlikujejo po velikosti in zmogljivosti
Sl. 13
Kje vse so vgrajeni (embedded) mikrokontrolerji?
Sl. 14
Elektronika v avtomobilu
• Več kot 30% cene avtomobila predstavlja elektronika
• 90% inovacij bo zasnovano na elektronskih sistemih
• Sodobni avtomobili imajo vgrajenih tudi po 100 mikrokontrolerjev
Sl. 15
Primer
mikrokontrolerja
Mikrokontroler z
dodatnimi vezji
povežemo z
napajalnikom, ciljno
strojno opremo, ki
jo krmili in osebnim
računalnikom, ki
omogoča nadzor in
programiranje
mikrokontrolerja
Sl. 16
Primer
mikrokontrolerja
Mikrokontroler na eni plošči
tiskanega vezja potrebuje
za delovanje poleg
napajalnika še dodatna
vezja za povezovanje z
drugimi napravami v obliki
vmesnikov (RS-232, RS422/485).
Mikrokontroler že vsebuje
vmesnik za povezavo z
LCD, vzporedne
vhodno/izhodne vmesnike
I/O, zaporedne vmesnike
SCI in SPI, časovnik in A/D
pretvornik.
Sl. 17
Sodobni vgrajeni procesorski sistemi
(Embedded system processor)
Kombinacija
logičnih vrat
Analogni
I/O
Procesorsko
jedro
Pomnilnik
Sodobni vgrajeni sistemi (Embedded systems) so običajno bolj zmogljivi od
mikrokontrolerjev in služijo za krmiljenje zahtevnih elektronskih naprav.
Delujejo v realnem času in vsebujejo kombinacijo:
• strojne opreme (hardware) odvisno od aplikacije v obliki plošč,
mikrokontrolerjev, DSP procesorjev, ASIC vezij, FPGA vezij, itd., ki
zagotavlja dobre zmogljivosti, nizko ceno in majhno porabo
• programske opreme, ki zagotavlja fleksibilnost
• mehanskih pretvornikov in aktuatorjev za povezavo z okoljem
Sl. 18
Logična vezja
Razvoj logičnih vezij teče v dveh smereh:
– Standardna nenamenska logična vezja (standardne družine
TTL, CMOS, pomnilna vezja, vmesniki, mikroprocesorji,
mikrokontrolerji)
– Namenska logična
vezja
• FPLD - PLA, PAL, CPLD
• FPGA
• ASIC
Glavna prednost teh logičnih
vezij je, da so veliko
hitrejša od
mikrokontrolerjev
Sl. 19
Standardna integrirana vezja IC
Funkcija standardnih vezij je vnaprej določena in fiksna.
Povezati moramo več različnih vezij, da sestavimo enostavno
logično vezje.
Vezje na sliki
izvaja logično
funkcijo f=ab+b’c
Sl. 20
Programabilna logična vezja
Za programabilna logična vezja je značilno, da v
procesu proizvodnje še nimajo določene funkcije. Logično
funkcijo, ki naj jo izvajajo, jim določimo v procesu
programiranja.
FPLD (Field Programmable
Logic Device) je splošno
namenski čip, ki vsebuje veliko
število logičnih vrat in stikal, ki
omogočajo različne povezave
med vrati. Pri programiranju
tako s stikali določimo funkcijo,
ki naj jo vezje opravlja.
Sl. 21
Programabilna logična vezja
Najbolj znana programabilna vezja so PLA
(Programmable Logic Array) in PAL (Programmable
Array Logic).
Obe vrsti vezij
temeljita na
kombinaciji ravnin z
AND in OR logičnimi
vrati.
Sl. 22
Primer PLA namenskega vezja
Pri PLA
programabilnih
logičnih vezjih
izbiramo tako
AND kot OR
logična vrata
Sl. 23
PAL namenska vezja
• Za PAL vezja je značilno, da so bolj enostavna od
PLA, saj OR vrat ne izbiramo, ker so fiksna
• Ta vezja so hitrejša in bolj enostavna za izdelavo
• Večina aplikacij v praksi uporablja PAL vezja
Sl. 24
Primer PAL namenskega vezja
Sl. 25
CPLD programabilna logična vezja
CPLD (Complex Programmable Logic Devices)
Za bolj obsežna vezja v primerjavi s PLA se
uporablja CPLD programabilna logika.
CPLD vsebuje več blokov vezij (od 2 do več 100)
podobnih PAL vezjem, ki se povežejo medsebojno in
na nožice vezja s programom
Vsak blok vsebuje 16 makrocelic s po približno 20 vrati
S CPLD konstruiramo srednje velika logična vezja
Sl. 26
Struktura CPLD programabilnih logičnih
vezij
Pri CPLD vezjih
povezujemo s
programom
bloke vezij
podobne PAL in
vhodno/izhodne
bloke
Sl. 27
Primer CPLD vezja
CPLD vezje Altera MAX
7128 ima 128
makrocelic, 3,3 V
napajanje, JTAG (Joint
Test Action Group)
standardni priključek za
testiranje in
programiranje.
Vezje je električno
zbrisljivo in ga je možno
reprogramirati.
http://www.altera.com/
Sl. 28
Primer uporabe CPLD vezij
CPLD vezje je
uporabljeno
na V/I kartici
CPLD vezje izvaja
funkcijo multipleksiranja
signalov
Sl. 29
FPGA (Field Programmable Gate Array)
• Za zahtevnejša in bolj obsežna vezja se uporabljajo
zmogljivejša vezja FPGA (Field Programmable Gate
Array)
• Ne vsebujejo ravnin z AND in OR vrati. Namesto njih se
v FPGA vezju nahaja polje logičnih elementov in
programabilnih stikal za povezavo med njimi
• FPGA vezja so splošno namenska in so ekvivalentna
več 10 milijonom logičnih vrat
• FPGA vezje lahko zelo hitro preprogramiramo, da
opravlja drugo funkcijo
• Prednosti FPGA vezij so zanesljivost, velikost,
fleksibilnost in cenenost, saj niso dosti dražja od
CPLD
Sl. 30
FPGA (Field Programmable Gate Array)
FPGA je logično vezje za splošen namen, ki ga je potrebno
sprogramirati za določeno funkcijo.
Gradniki, ki sestavljajo
FPGA, so:
• logični elementi, ki jim
programiramo npr.
funkcijo množenja,
pomnjenja, hitre
oddajnike in
sprejemnike, logične
funkcije, itd.
• stikala v presečiščih za
povezovanje med bloki
• vhodno-izhodni bloki
Sl. 31
FPGA (Field Programmable Gate Array)
• FPGA lahko vsebujejo tudi fiksna (hard) ali mehka
(soft-prilagodljiva) procesorska jedra
• FPGA danes lahko vsebuje
praktično vse elemente tako kot
ASIC, od hitrih sprejemnikov in
oddajnikov, DSP procesorskih
celic, veliko količino SRAM-a, itd.
• Povezave na proizvajalce mehkih procesorskih jeder
– http://www.1-core.com/library/digital/soft-cpu-cores/
– http://en.wikipedia.org/wiki/Soft_microprocessor
– http://www.altera.com/products/ip/processors/nios2/ni2-index.html najbolj razširjeno programirljivo procesorsko jedro
Sl. 32
FPGA (Field Programmable Gate Array)
Program FPGA vezja, ki povezuje logične celice, lahko
temelji na:
–Statičnem RAM-u, ki drži vsebino, dokler je
prisotno napajanje. Po izpadu napajanja je
potrebno vezje ponovno sprogramirati iz serijskega
pomnilnika ali procesorja
–Nekakšnih tranzistorskih “varovalkah” (fuse,
antifuse), ki jih sprogramiramo v posebnem vezju
z visoko napetostjo
–EEPROM-u oziroma Flash ROM-u, ki se
programira v samem ciljnem vezju in zadrži
program tudi, ko ni napajanja
Sl. 33
Proizvajalci FPGA vezij
Glavni proizvajalci FPGA vezij so:
•
Xilinx (SRAM)
•
Altera (SRAM, Flash)
•
Actel (Antifuse)
•
Lattice (SRAM, Flash)
•
Quicklogic (Antifuse)
•
Atmel
V oklepaju je navedena tehnologija, na osnovi katere deluje vezje.
Sl. 34
Primerjava CPLD in FPGA vezij
CPLD
FPGA
Majhna do velika gostota
Srednja do velika gostota (bolj
zmogljiva in obsežna vezja)
Manj fleksibilna mrežno
organizirana arhitektura
Fleksibilna arhitektura z možnostjo
različnih povezav in razširljiva na
robovih
Zgrajen iz večjih blokov
Zgrajen iz veliko manjših blokov-celic,
v zadnjem času tudi iz večjih
Osnova EPROM, EEPROM, FLASH Osnova SRAM, antifuse
Manj zahtevno načrtovanje
Zahtevnejše načrtovanje
Možnost reprogramiranja
Možnost reprogramiranja pri SRAM
izvedbi
Možnost programiranja v sistemu Ni možnosti programiranja v sistemu
Sl. 35
Uporaba predvsem za krmilna
vezja
Uporaba za zahtevne zasnove z
velikim pretokom podatkov
Programiranje CPLD in FPGA vezij
Programiranje CPLD in FPGA
vezij je zelo podobno in je možno
z različnimi programskimi
pristopi:
- z običajno bločno shemo
- opisno s programskim
jezikom, podobnim C
- z uporabo CAD načrtovalskih
orodij (v industriji) in hardwaresko orientiranih standardnih
jezikov (Hardware
Description Language) VHDL
v Evropi in Verilog v ZDA. Ta
orodja podpirajo tudi
funkcionalno in časovno
simulacijo in testiranje vezij.
Sl. 36
Programiranje CPLD in FPGA vezij z VHDL jezikom
Primer opisa funkcije
nekega logičnega
modula s programskim
jezikom VHDL.
Bloke nato povežemo
med seboj, izvedemo
sintezo vezja in
simulacijo.
Povezave na VHDL:
http://www.vhdlonline.de/
http://www.doulos.com/
knowhow/vhdl_designers
_guide/
http://esd.cs.ucr.edu/lab
s/tutorial/
Sl. 37
Programiranje CPLD vezij
Razvojna plošča
proizvajalca
CPLD in FPGA
vezij Altera, ki
se uporablja za
programiranje
Altera MAX
CPLD vezij.
Sl. 38
Programiranje CPLD vezij
Programator CPLD
vezij povežemo z
osebnim
računalnikom in
izvedemo prenos
programa v vezje,
kjer se vpiše pri
povišani napetosti.
Veliko CPLD vezij omogoča tako imenovano “In Circuit
Programming”, to je programiranje v obstoječem vezju preko
posebnih nožic, ki so namenjene prenosu programa in
programiranju.
Sl. 39
ASIC (Application Specific Integrated Circuit)
• ASIC vezje predstavlja čisto namensko
integrirano vezje za določeno aplikacijo in je
nespremenljivo (npr. za mobilni telefon, GPS, itd.)
• Sodobna ASIC vezja vključujejo tudi cele 32-bitne
procesorje s pomnilniki in vhodno-izhodnimi vmesniki
• Postopek od načrtovanja do izdelave je drag,
zamuden in ne dopušča napak
• Programiranje je tudi podprto s HDL (Hardware
Description Language) kot sta VHDL in Verilog
• V primerjavi s FPGA vezji, ki so primerna za prototipe
in manjše serije, so ASIC vezja namenjena zelo
velikim serijam
Sl. 40
FPGA vs. ASIC
Prednosti FPGA:
– Hitra izdelava
– Možnost reprogramiranja
– Cenovno dostopno
– Velika kapaciteta
Slabosti FPGA:
– Relativno počasno v primerjavi z ASIC
– Večja poraba moči
Sl. 41
Primeri ASIC vezij
ASIC vezje predstavlja tipičen sistem za vgradnjo (embedded)
na enem vezju
Sl. 42
Kaj je DSP?
Analog Computer
Digital Computer
DSP
DAC
ADC
1010
Sl. 43
1001
OUTPUT
DSP procesorji (Digital Signal Processor)
• DSP so specialni procesorji za zelo hitro
obdelavo signalov v realnem času
• Njihova arhitektura je prilagojena za digitalno
procesiranje signalov:
– Zajem signala z A/D pretvorbo
– Obdelava oziroma procesiranje signala
– D/A pretvorba in pošiljanje analognega signala
Sl. 44
Uporaba DSP procesorjev
Uporaba DSP procesorjev je zelo mnogostranska:
– Mobilni telefoni
– Hi-fi sistemi
– 3D grafika
– Trdi diski
– CD enote
– Modemi
– Tiskalniki
– Sonarji
– Brezžične bazne postaje
– Video procesiranje in prenos signalov
Sl. 45
Uporaba DSP
Sl. 46
Tipičen DSP sistem
Pomnilnik
z DSP procesor
z Pomnilnik
z Pretvorniki (opcija)
ADC
DSP
z Analog to Digital
z Digital to Analog
z Komunikacijski vmesniki
DAC
V/I
Sl. 47
z Serijski
z Paralelni
Arhitektura DSP procesorjev
• Arhitektura DSP procesorjev je prilagojena hitremu
zajemu in obdelavi signalov, zato ima ločena podatkovna
in naslovna vodila za podatke in za ukaze (program)
– Harvardska arhitektura (primerjaj s von Neumanovo
Arhitekturo standardnih procesorjev)
Sl. 48
Primerjava klasične von Neumanove in Harvardske
arhitekture
von Neumanova arhitektura
A
SHRANJEN
PROGRAM
IN
PODATKI
VHOD/
IZHOD
D
CPU
A = ADDRESS
(NASLOV)
D = DATA
(PODATKI)
Harvardska arhitektura
A
SHRANJEN
PROGRAM
CPU
D
Sl. 49
A
VHOD/
IZHOD
SHRANJENI
PODATKI
D
Posebnosti DSP procesorjev
• Ukazi so prilagojeni procesiranju podatkov
• Celoten ukaz se izvede v enem ciklu-urini periodi
• Več enot je združenih in delujejo vzporedno, tako da
se v enem ciklu v ALU enoti izvede več operacij
istočasno (MAC – Multiple ACcumulates) npr.
množenje in seštevanje
• V enem ciklu se izvede več dostopov do pomnilnika
zaradi vzporednih vodil
• Integrirana enota za računanje s plavajočo vejico
• Programske zanke se izvajajo izredno hitro zaradi
prilagojene strojne opreme
• Imajo posebne vhodno-izhodne ukaze
Sl. 50
Tipična DSP arhitektura
Sl. 51
Primer arhitekture DSP procesorja TMS320C31
CACHE
64 x 32
RAM 0
1K x 32
RAM 1
1K x 32
A23-A0
7 SEPARATE BUSES ( P / D )
DMA
MULTIPLIER
ADDER
FLOATING POINT ARITHMETIC
LOGIC UNIT
MULTIPLEXER
Sl. 52
P = PROGRAM
PERIPHERAL BUS (P\D)
D31-D0
D = DATA
SERIAL
PORT 0
TIMER 0
TIMER 1
Uporaba DSP v mobilnem telefonu
Sl. 53
Proizvajalci DSP procesorjev
• Texas Instruments (TMSxxxxxx npr. TMS320F28x)
• Analog Devices (ADSP-xxxx npr. ADSP-218x)
• Motorola (DSP-xxxxx npr. DSP-560xx)
Sl. 54
TMS320 družina DSP procesorjev
C2000
C5000
Lowest Cost
Efficiency
Control Systems
Š Motor Control
Š Storage
Š Digital Ctrl Systems
Best MIPS
Wireless phones
Internet audio
players
Digital still cameras
Modems
Telephony
VoIP
Š
Š
Š
Š
Š
Š
C6000
Best Performance &
Ease-of-Use
Š
Š
Š
Š
Š
Š
Š
Sl. 55
Multi Channel and Multi
Function App's
Comm. Infrastructure
Wireless Base-stations
Audio and Speech
Processing
Imaging
Multi-media Servers
Video
C6000 Roadmap
Floating Point
Performance
Multi-core
C64x™ DSP
1.1 GHz
2nd Generation (Fixed Point)
C64x™ DSP
General
Purpose
e
est anc
h
g
Hi rform
Pe
1st Generation
C6203
C6204
C6202
C6201
C6701
Sl. 56
C6414
C6211
C6711
C6415
C6411
C62x™ C6713
C6205
C67x™
C6712
C6416
Media
Gateway
3G Wireless
Infrastructure
Fixed-point
Floating-point
Time
Pomen oznak DSP vezja TMS320C6000
Sl. 57
DSP procesorji
• Povezave na opise DSP procesorjev:
– http://www.bdti.com/products/reports_shdsp.html
– http://www.bores.com/courses/intro/chips/index.htm
– http://www.dsprelated.com/
Sl. 58
PLC (Programmable Logic Controller)
PLK (Programirljiv logični krmilnik)
• PLK je mikroprocesorsko krmiljen sistem, ki je
programirljiv in ima program shranjen v
nezbrisljivem pomnilniku
• PLK je krmilni element, ki sproži delovanje stroja v
tehnološkem procesu, ga nadzoruje, nanj vpliva in
ga na definiran način tudi zaključi
Sl. 59
Principielna zgradba PLK
PLK sprejema signale senzorjev, tipk, končnih stikal, svetlobnih
zaves, inkrementalnih dajalnikov, itd.
Na osnovi vrednosti signalov preklaplja določene aktuatorje
(izvršilne člene) in sporoča o stanjih v procesu
Sl. 60
Vhodi in izhodi (I/O – Input/Output)
• Vse zunanje naprave priključujemo preko vhodov
(tipke, stikala, senzorji,merilne naprave, ...) in
izhodov (luči, releji, kontaktorji, motorji, črpalke, ...)
Sl. 61
Izvajanje programa
• Uporabniški program se v PLK izvaja zaporedno – ukaz za
ukazom
• Program se ciklično izvaja- za zadnjim ukazom se ponovno
izvede prvi ukaz
• Čas cikla (scan time) je čas, ki ga CPU porabi za izvedbo vseh
ukazov. Odzivni čas PLK je odvisen od časa cikla!
Sl. 62
Izvajanje programa
• Program prebere
vhode in jih shrani
v pomnilnik
• Na osnovi stanj
vhodov program
obdela podatke in
jih shrani v
pomnilnik kot
izhodna stanja
• Iz pomnilnika se
izhodna stanja
preslikajo na
izhode
Sl. 63
Scan time
Izvajanje programa
PLK deluje s pomočjo
programske in strojne
opreme po principu:
- Zajem
- Obdelava
- Izdaja
Sl. 64
Izvedbe PLK krmilnikov- Kompaktni krmilnik
Manjši krmilniki
združujejo vse
komponente
krmilnika v enem
ohišju, zato jim
pravimo kompaktni
krmilniki.
Združujejo:
• Vhodne in izhodne
priključke za
analogne in digitalne
signale
• Vmesnik za
programiranje
• Napajalnik
Sl. 65
Izvedbe PLK krmilnikov- Modularni krmilnik
Pri modularnem
krmilniku module
montiramo na montažno
letev
Module med seboj
povezuje interno vodilo
Obvezni moduli so:
•Napajalnik
•Ob napajalniku je
centralna procesna
enota CPE
•Ena ali več vhodnoizhodnih enot z
digitalnimi vhodi/izhodi,
analognimi vhodi/izhodi,
časovniki, itd.
Sl. 66
Izvedbe PLK krmilnikov- Industrijski PC
Industrijski PC se
uporablja v
industrijskem okolju,
kjer je prisoten prah
in vibracije.
Sestavljen je iz več
modulov (slot), ki so
med seboj povezani s
PCI vodilom. Ima TFT
prikazovalnik, sledno
ploščico namesto
miške ali zaslon
občutljiv na dotik
(touchscreen).
Sl. 67
Hierarhija v proizvodnem procesu
PLK-ji, ki krmilijo posamezne proizvodne procese, se morajo medsebojno
sinhronizirati preko vodila (bus). Vse informacije celotnega procesa se zbirajo v
centralnem računalniku. Na najnižjem nivoju gre za krmiljenje v realnem času.
V tem primeru je komunikacija med posameznimi nivoji izvedena preko Ethernet
vodila.
Sl. 68
Proizvajalci PLK
Proizvajalci strojne opreme PLK so:
– Siemens
– Bosch
– Kloeckner-Moeller
– ABB
– Rockwell
– Mitsubishi
– itd.
Sl. 69
Programiranje PLK
Po IEC standardu 61131 obstaja 5
različnih načinov programiranja PLK:
LD (Ladder Diagram) – lestvični diagram
- elemente povezujemo zaporedno in
vzporedno
FBD (Function Block Diagram) – z
uporabo funkcijskih blokov
SFC (Sequential Function Chart) – s
koračnim diagramom - ko je pogoj
izpolnjen, se zgodi prehod na naslednji
korak
ST (Structure Text) – strukturiran text v
višjem programskem jeziku kot je npr. C
IL (Instruction List) – z naborom ukazov
Sl. 70