MAGISTRSKA N A L O G A
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA N A L O G A ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE NATAŠA TEKAVEC FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA SODOBNI KONCEPTI INFORMATIZACIJE V ŠOLSTVU Mentor: doc. dr. Dušan Caf Novo mesto, september 2011 Nataša Tekavec IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Nataša Tekavec, študentka FIŠ Novo mesto, v skladu z določili statuta FIŠ izjavljam: da sem magistrsko nalogo pripravljala samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v magistrski nalogi, da dovoljujem objavo magistrske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici FIŠ (obkroži odločitev): o takoj, o po preteku 12 mesecev po uspešnem zagovoru, o ne dovoljujem objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge. da je magistrska naloga, ki sem ga oddala v elektronski obliki identična tiskani verziji, da je magistrska naloga lektorirana. V Novem mestu, ________________ Podpis avtorice: ______________ POVZETEK Živimo v informacijski dobi, ko lahko z enim klikom dosežemo kar koli hočemo. Sčasoma bo postalo vse elektronsko. V družbi se nenehno pojavljajo nova področja, na katere sega informatizacija. Njena gonilna sila so na eni strani posamezniki in podjetja, ki vidijo v njej ekonomsko priložnost, na drugi strani pa uporabniki, ki si s tem medijem lajšajo delo. Ta proces pa ni omejen samo na gospodarske dejavnosti, ampak zadeva tudi javno upravo in šolstvo. Učitelji se srečujejo enkrat mesečno na rednih govorilnih urah s starši svojih dijakov. Glede na to, da v zadnjih nekaj letih postajamo vse bolj zaposleni, se dogaja, da večina staršev več ne prihaja na govorilne ure. Z uvajanjem novih komunikacijskih poti v šolstvu, natančneje z elektronsko redovalnico pa naj bi postala vez med starši, dijaki in šolo močnejša. Vzgojnoizobraževalni proces zahteva nenehen razvoj med učiteljem, starši in dijaki. Da bi zagotovili čim boljšo komunikacijo in spremljanje dijakovega napredka, so se nekatere šole odločile za uvajanje e-redovalnice, ki bi tako staršem, dijakom, učiteljem in ostalim sodelujočim v vzgojno-izobraževalnem procesu omogočila hitrejše obveščanje o napredovanju oz. uspešnosti dijakov na različnih področjih. Obenem pa naj bi šola s tovrstno storitvijo postala bolj konkurenčna, kajti vpis na srednje poklicne šole v Sloveniji upada in zagotovo bi bila to ena izmed pozitivnih pridobitev za posamezno šolo. Hoteli ali ne dejstvo je, da je elektronska komunikacija postala del vsakdanjosti. Mize s črnilniki so v muzejih, namesto njih pa v nas »strmijo« sivi ekrani. KLJUČNE BESEDE: Informatizacija, splet, izobraževanje, komunikacija, elektronska redovalnica. ABSTRACT We live in an information age where we can achieve anything we want with a single click. Soon it will become all electronically. In society new areas constantly appear on which the computerization extends. Her driving forces on one hand are individuals and companies who see an economic opportunity in it, on the other hand are users who strive to facilitate the work of the media. This process is not limited only to economic activities, but also concerns the public administration and education. Since I am a teacher and a class teacher, I meet once a month at regular office hours with the parents of my students. Given that over the last few years most of us are becoming increasingly busy, it happens that most parents are no longer coming to office hours. With the introduction of new communication channels in education, specifically with e-grade book the bond between parents, students and school should become stronger. Educational process requires continuous development of teachers, parents and students. To ensure the best possible communication and monitoring students' progress, some schools decided to introduce e-grade book, so that parents, students, teachers and others involved in educational process, allow faster communication on the progress performance of students in different fields. At the same time, the school with this service will become more competitive because enrollment in secondary vocational schools in Slovenia has been falling, and certainly this could be one of the positive gains for individual school. Wanted or not, one is for sure, electronic communication has become part of everyday life. Tables with ink tanks are in museums, but instead of that, gray screen are “staring” at us. KEY WORDS: Computerization, internet, education, communication, e-grade book KAZALO 1 UVOD................................................................................................................................. 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................................ 1 1.2 Namen in cilji magistrske naloge................................................................................. 2 1.3 Načrt poteka raziskave ................................................................................................. 2 1.3.1 Raziskovalno vprašanje ........................................................................................ 3 1.3.2 Metodologija......................................................................................................... 3 1.4 2 Zasnova magistrske naloge .......................................................................................... 4 IZZIVI INFORMATIZACIJE V ŠOLSTVU ..................................................................... 4 2.1 Opredelitev e-poslovanja ............................................................................................. 6 2.2 E-poslovanje kot proces komunikacije v šolstvu ......................................................... 7 2.3 Informacijska varnost .................................................................................................. 9 2.4 Varovanje osebnih podatkov ..................................................................................... 12 3 KOMUNIKACIJA IN E-KOMUNIKACIJA ................................................................... 14 4 ŠOLA V DANAŠNJEM ČASU ....................................................................................... 17 5 4.1 Izobraževalni sistem .................................................................................................. 17 4.2 Ocenjevanje ............................................................................................................... 18 4.3 Načini sodelovanja med šolo in starši........................................................................ 19 E-REDOVALNICA ......................................................................................................... 21 5.1 Pojem ......................................................................................................................... 21 5.2 Uvajanje e-redovalnice v šolo.................................................................................... 21 5.3 Varovanje osebnih podatkov v e-redovalnici ............................................................ 22 5.4 Notranji akt šole o varovanju osebnih podatkov........................................................ 23 5.5 Načini zavarovanja osebnih podatkov ....................................................................... 23 5.6 Kaj omogoča e-redovalnica?...................................................................................... 23 5.7 Ponudniki e-redovalnice ............................................................................................ 24 5.7.1 Podjetje BB8 d.o.o. ............................................................................................. 24 5.7.2 Dumplast d.o.o.................................................................................................... 25 5.7.3 Infio d.o.o............................................................................................................ 27 5.7.4 B4Contact ........................................................................................................... 28 5.7.5 Logos.si d.o.o. ..................................................................................................... 30 5.8 Primerjava ponudnikov .............................................................................................. 32 E-REDOVALNICA LO.POLIS - ORODJE ZA SPREMLJANJE UČENCEV 6 IN DIJAKOV................................................................................................................... 35 Okolje Lo.Polis .......................................................................................................... 36 6.2 Koraki pridobitve vpogleda v e-redovalnico ............................................................. 37 6.3 Zanesljivost varnostnih gesel ..................................................................................... 42 6.4 Informacijski pooblaščenec o e-redovalnici .............................................................. 44 7 6.1 ANALIZA PODATKOV ................................................................................................. 47 7.1 Interpretacija končnih ugotovitev .............................................................................. 53 8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 55 9 LITERATURA ................................................................................................................. 59 10 VIRI .................................................................................................................................. 62 PRILOGE KAZALO SLIK Slika 2.1: Model e-poslovanja ................................................................................................... 6 Slika 3.1: Komunikacija........................................................................................................... 14 Slika 3.2: Sestavine komunikacijskega sistema ....................................................................... 15 Slika 4.1: Shema izobraževalnega sistema v RS...................................................................... 18 Slika 5.1: Spletna redovalnica Dumplast d.o.o. ....................................................................... 26 Slika 5.2: eAsistent .................................................................................................................. 27 Slika 5.3: Primer e-redovalnice ................................................................................................ 29 Slika 5.4: Primer opravičila ..................................................................................................... 29 Slika 5.5: Razširjenost e- redovalnice Lo.Polis ....................................................................... 31 Slika 6.1: Oblikovanje vmesnika Lo.Polis ............................................................................... 36 Slika 6.2: MZJU – spletna stran ............................................................................................... 38 Slika 6.3: Potek pridobitve digitalnega potrdila....................................................................... 38 Slika 6.4: Prijava starši............................................................................................................. 39 Slika 6.5: Vstop starša.............................................................................................................. 40 Slika 6.6: Nastavitve uporabnika ............................................................................................. 40 Slika 6.7: Osnovni podatki ....................................................................................................... 41 Slika 6.8: Nastavitve uporabnika ............................................................................................. 41 Slika 6.9: Identifikacija s certifikatom ..................................................................................... 42 Slika 6.10: Vstop v e-redovalnico ............................................................................................ 42 KAZALO TABEL Tabela 5.1: Primerjava ponudnikov e-redovalnice .................................................................. 33 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Živimo v informacijski dobi, ko lahko z enim klikom dosežemo kar koli želimo. V družbi se nenehno pojavljajo nova področja, na katera sega informatizacija. Njeno gibalo so na eni strani posamezniki in podjetja, ki vidijo v njej ekonomsko priložnost, na drugi strani pa uporabniki, ki si s tem medijem lajšajo delo. Ta proces pa ni omejen samo na gospodarske dejavnosti, temveč zadeva tudi javno upravo in šolstvo (Hobbs et al., 2000:47). Zaradi zmanjšanega vpisa dijakov postajajo srednje šole vse bolj konkurenčno in tržno naravnane. V »boju za dijake« posegajo po vseh sredstvih, s katerimi bi šolo naredile bolj poznano, privlačno in s tem povečale vpis dijakov. Prizadevajo si za čim večjo kakovost storitev, čim boljše odnose s starši in dijaki. Predpogoj kakršnih koli odnosov je seveda komuniciranje. Z učinkovitostjo sedanjega načina komuniciranja niso zadovoljni ne starši ne delavci šole (Kovač, 2006:17). Sodobna tehnologija ponuja številne možnosti elektronskega komuniciranja, le-te lahko šola sama izbere za komuniciranje s starši. Zaradi organizacije dela in postopkov, predvsem varnosti, ki jih zahteva ZOVP (Ur. list RS, št. 81/06), je proces komuniciranja med šolo in starši zelo kompleksen. Sedanja sporočila so klasična: ustna (osebno, prek telefona, prek dijakov) in pisna (prek dijakov, prek navadne pošte). Kalin (2003) in Kovač (2006) v svojih delih opisujeta, da so dijaki kot prenašalci sporočil zelo nezanesljivi, kar pomeni, da dijaki ne povedo vseh sporočil ali pa jih prikrijejo. Poleg tega znajo tudi prestreči različna pisna sporočila, ki so namenjena njihovim staršem, tako s klasično pošto kot e-pošto. Komuniciranje prek telefona je omejeno z varovanjem osebnih podatkov (ZOVP-Ur. list RS, št. 81/06), saj je vir oz. sprejemnik informacij vprašljiv. Sprejemnik je lahko dijak sam ali pa nekdo drug, ki se predstavlja za starša dijaka. Moje večletne izkušnje v pedagoškem delu kažejo, da je najbolj učinkovit osebni stik, vendar pa starši redko obiskujejo šolo, zaradi neugodnih terminov govorilnih ur. Lahko rečem, da so obstoječi načini pisnega komuniciranja prepočasni, mediji pa nezanesljivi, zato se informacije pogosto izgubijo in ne dosežejo pravega sprejemnika. Starši nimajo možnosti anonimnega izražanja mnenj, kar predstavlja velik problem (Kalin, 2003). Z uporabo sodobne tehnologije oz. uvedbo e-redovalnice, preko katere bi starši pridobili različne informacije (ocene, izostanke, vzgojne ukrepe, obvestila, mrežni plan, …), bi pridobili hitre in kakovostne informacije, ki pa bodo morale biti tudi z 1 varstva osebnih podatkov dobro varovane. Področja, ki jih bom obravnavala, predstavljajo sodobno komunikacijsko tehnologijo s poudarkom na e-redovalnici, predvsem z vidika uvajanja, uporabe, njenih prednosti in slabosti ter vpliva komunikacije med učitelji, starši in dijaki. 1.2 Namen in cilji magistrske naloge Osnovni namen magistrske naloge je z intervjuji ravnateljev ugotoviti, kako uporaba eredovalnice okrepi ali oslabi komunikacijo med učitelji – dijaki – starši. Predvsem pa kakšna je odzivnost na tovrstno storitev, zaupanje varnostnim ukrepom, kaj je šola kot institucija s tovrstno komunikacijo oz. storitvijo pridobila ter kakšno breme uporaba e-orodij predstavlja za starše in učitelje. Z intervjujem največjega ponudnika ugotoviti, kaj ponuja e-redovalnica, na čem bazira in kako zagotavljajo varnost storitve e-redovalnice. Z intervjujem informacijskega pooblaščenca ugotoviti, kako je za informacijsko varnost poskrbljeno v slovenskih šolah in podati strokovno mnenje o uporabi e-redovalnice. Z raziskavo želimo ugotoviti, ali uvedba e-redovalnice prinaša v komunikaciji dodano vrednost tako za šolo kot dijake in starše, ravno tako pa me zanima stopnja zagotavljanja varnosti. Pripraviti dokumentiran primer uporabe e-redovalnice po predlagani metodologiji in oboje ovrednotiti, ter na osnovi ugotovitev podati predloge o izboljšavah in odpravi pomanjkljivosti, obenem pa podati možnosti za nove šolske storitve, ki jih prinaša e-redovalnica. 1.3 Načrt poteka raziskave Izvedli bomo kvalitativno raziskovanje in uporabili namensko vzorčenje, katero bo zajemalo šest ravnateljev slovenskih srednjih šol: Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, Srednja strokovna in ekonomska šola Ljubljana-SŠET, Ekonomska in trgovska šola Brežice, Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica, Gimnazija in ekonomska šola Kočevje in Srednja šola Kočevje. Ravnatelji imajo delovni staž ravnateljevanja od 6 do 15 let in se med seboj razlikujejo po vrsti izobrazbe (univ. dipl. ekonomist, prof. slovenskega jezika in književnosti, prof. filozofije, univ. dipl. sociolog, prof. angleškega jezika), njihova starost se giblje od 40 do 60 let. Omenjene ravnatelje smo izbrali, ker le-ti izvajajo istovrsten izobraževalni program, to je Ekonomski tehnik in Trgovec in imajo na področju e-redovalnice že večletne izkušnje (Srednja strokovna in ekonomska šola Ljubljana-SŠET 10 let, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica 3 leta in Srednja šola Kočevje 4 leta) ali pa šele tovrstno storitev uvajajo (Ekonomska in trgovska šola Brežice, Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica, Gimnazija in ekonomska šola Kočevje). 2 Tako bomo dobili primerjavo med šolami z večletnimi izkušnjami (pozitivne in negativne) in primerjavo s šolami, ki e-redovalnico šele uvajajo. Med omenjenimi ravnatelji bomo izvedli intervjuje, šole so namreč locirane v različnih krajih po Sloveniji in tako ravnateljev ni mogoče zbrati skupaj na istem mestu, da bi uporabili fokusno skupino. V vzorec bo zajet tudi informacijski pooblaščenec in največji ponudnik storitve e-redovalnice na slovenskem področju. 1.3.1 Raziskovalno vprašanje V magistrski nalogi bomo odgovorili na naslednje raziskovalno vprašanje: Kako uporaba e-redovalnice vpliva na komunikacijo med učitelji – dijaki – starši? 1.3.2 - E-redovalnica prinaša breme uporabe e-orodij za starše. - Zagotovljena je velika stopnja varnosti pri uporabi e-redovalnice. - E-redovalnica odpira možnosti za nove šolske storitve Metodologija Proučevanje strokovne literature domačih in tujih avtorjev, ki se nanaša na zakonodajo, ekomunikacijo, e-redovalnico in varnostne vidike e-poslovanja in katera bo osnova za predstavitev teoretičnega ozadja ter postavitev izhodišč za obravnavano tematiko. Uporabili bomo kvalitativno metodo poizvedovanja – delno strukturiran intervju, katerega bomo izvedli z ravnatelji Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, Srednje strokovne in ekonomske šole Ljubljana-SŠET, Ekonomske in trgovske šole Brežice, Srednje ekonomske in trgovske šole Nova Gorica in Srednje šole Kočevje in Gimnazije Kočevje. Za delno strukturiran intervju smo se odločili zato, ker lahko v njem dodajamo ali odvzamemo posamezna usmeritvena vprašanja glede na potek intervjuja. Spraševalec in vprašanec sta v neposrednem stiku iz oči v oči, tako da lahko v največji možni meri odkrijeta nesporazume pri komuniciranju in se sporazumeta o pomenu sporočil. Spraševalec naj bi se kolikor mogoče umaknil v ozadje in pustil vprašanemu, da prosto pripoveduje, ne da bi ga motil z vprašanji (Mesec,1998). Delno strukturiran intervju bo sestavljen iz treh vsebinskih sklopov, in sicer: komunikacije (e-komunikacija in klasična ustno ali pisno), varnosti in zaupanja staršev, učiteljev ter vodstva šole do e-redovalnice. Ravno tako bomo delno strukturiran intervju izvedli z informacijskim pooblaščencem in največjim ponudnikom e-redovalnice na slovenskem tržišču LoPolis. 3 Instrument usmeritvenih vprašanj za delno strukturiran intervju bomo sestavili sami, z njim bomo pridobili subjektivne podatke (mnenja, stališča in ocene). Sledila bo analiza podatkov (urejanje gradiva, določitev enot kodiranja, odprto kodiranje, izbor definiranje pojmov, odnosno kodiranje, postavitev paradigmatskega modela, oblikovanje končne teorije – interpretacija). S pomočjo omenjene analize bomo ugotovili, kako varna je e-redovalnica, kakšna je komunikacija in zaupanje ter na ta način ovrgli ali potrdili raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. S tako izvedeno analizo bomo pripravili predloge za izboljšave e-redovalnice in priporočila za možne nove e-storitve, ki jih prinaša e-redovalnica. 1.4 Zasnova magistrske naloge Ključni pojmi magistrske naloge so informatizacija, splet, izobraževanje, komunikacija in elektronska redovalnica. Zato smo v magistrski nalogi najprej opredelili te pojme in predstavili pojmovanje različnih najvplivnejših avtorjev s področja šolstva, informatike in komunikacije. Nato smo v teoretičnem delu predstavili pristope, ki so potrebni za nove pristope informatizacije v šolstvu, kot je e-redovalnica. V nadaljevanju predstavljamo šolo v današnjem času od izobraževalnega sistema, ocenjevanja do načinov sodelovanja s šolo. Teoretičnemu delu sledi raziskovalni oz. empirični del, ki bralca popelje po korakih uvajanja e-redovalnice v šolski prostor, zakonodaje s področja šolstva, varovanja osebnih podatkov, sledili bodo notranji akti šol o varovanju podatkov in predstavitev ponudnikov e-redovalnice na slovenskem področju. Sledi predstavitev aplikacije e-redovalnice največjega ponudnika eredovalnice Lo.Polis podjetja Logos.si. Temu sledita intervjuja z vodjo projekta e-redovalnice Lo.Polis in namestnikom informacijske pooblaščenke, s katerim želimo predstaviti konkurenčno prednost e-redovalnice, obenem pa pokazati sledenje standardom in Zakonu o varovanju osebnih podatkov ZVOP-1. Sledi analiza udeleženih v raziskavi, s katerimi smo želeli odgovoriti na raziskovalno vprašanje in katera nas pripelje do končnih ugotovitev in spoznanj. 2 IZZIVI INFORMATIZACIJE V ŠOLSTVU Živimo v informacijski dobi, ko lahko z enim klikom dosežemo kar koli želimo. Izgradnja moderne informacijske infrastrukture skupaj z uvajanjem novih storitev in aplikacij je vitalnega pomena za vsako državo (Caf, 1997). V družbi se nenehno pojavljajo nova področja, na katera sega informatizacija. Njeno gibalo so na eni strani posamezniki in 4 podjetja, ki vidijo v njej ekonomsko priložnost, na drugi strani pa uporabniki, ki si s tem medijem lajšajo delo. Ta proces pa ni omejen samo na gospodarske dejavnosti, temveč zadeva tudi javno upravo in šolstvo (Hobbs et al., 2000:47). Informatizacija vzgoje in izobraževanja je tako nujna. Šola oz. vzgojno-izobraževalni zavodi morajo omogočiti nenehno računalniško in informacijsko izobraževanje učiteljev, izgradnjo prijaznega informacijskega in telekomunikacijskega učnega okolja učiteljev in učencev ter razvoj novih e-prijemov. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo biti priključeni na 24-urno, vsakodnevno stalno hitro povezavo – na internet. Povezava z internetom mora biti učinkovita, prijazna in cenovno dostopna. Za to mora skrbeti nacionalno omrežje, ki je povezano s svetovnimi akademskimi omrežji in skrbi za e-poslovanje (MZŠŠ, 2006). V današnjem času vse več informacijskih sistemov deluje v okolju internet. Uporaba interneta v poslovne namene omogočajo vedno bolj razvite telekomunikacije (Jereb, et al., 2002). S pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) lahko upravljamo z informacijami, na podlagi katerih se odločamo in iščemo rešitve različnih problemov, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Pri tem se želimo ogniti odvečnemu papirnemu poslovanju, kar nam danes omogočajo različni poslovno informacijski sistemi usmerjeni k avtomatizaciji pisarniškega poslovanja. Poleg ustrezne informacijske tehnologije pa je potrebno tudi ustrezno telekomunikacijsko omrežje. Kot pravi Caf (2000), ima Slovenija najrazvitejšo telekomunikacijsko infrastrukturo v srednji in vzhodni Evropi. Po rasti števila telekomunikacijskih linij smo v samem evropskem vrhu. Kar pomeni dober izziv za celotno informatizacijo šolstva. V akcijskem načrtu nadaljnjega preskoka informatizacije šolstva (MZŠŠ, 2006) je moč najti, da mora informatizacija vzgoje in izobraževanja omogočiti nenehno računalniško in informacijsko izobraževanje učiteljev. Obenem pa izgradnjo prijaznega informacijskega in telekomunikacijskega učnega okolja učiteljev in učencev, razvoj novih e-prijemov, metod in oblik dela za poučevanje, učenje in igranje. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo biti priključeni na 24-urno, vsakodnevno stalno hitro povezavo – na internet. Stik z internetom mora biti učinkovit, prijazen in poceni. Za to mora skrbeti nacionalno omrežje, ki je povezano s svetovnimi akademskimi omrežji. Vsi državljani Slovenije, ki so sposobni, imajo željo in možnosti, morajo biti računalniško, informacijsko in telekomunikacijsko pismeni v prihodnjih treh letih. Kajti vsak slovenski dom mora postati vedoželjna in izobraževalna hiša v globalni internetski vasi (MZŠŠ, 2006:23). 5 2.1 Opredelitev e-poslovanja Elektronsko poslovanje (v nadaljevanju e-poslovanje) je širok pojem, saj lahko elektronsko poslujemo 24 ur na dan in to iz katerega koli mesta, pogoj je samo, da smo povezani prek osebnega računalnika, mobitela ali česa podobnega s svetovnim spletom. Ena izmed definicij e-poslovanja pravi, da: »E-poslovanje pomeni poslovanje po spletu in z drugimi informacijskimi tehnologijami. Pomeni tudi proizvodnjo, posredovanje, vzdrževanje izdelkov oz. storitev ter vzpostavljanje in vzdrževanje stika s strankami in partnerji. Gre za spoj informacijske tehnologije in klasičnega poslovanja. Izmenjava vrednosti po internetu.« (Kričelj, 2002:95). Poslovnik uporabniške informatike s slovensko-angleškim in angleško-slovenskim slovarjem razlaga, da je e-poslovanje: »elektronsko poslovanje, računalniško (zasnovano poslovanje, eposlovanje <electronic business, e-business> poslovanje, pri katerem se elektronska sporočila razpošiljajo z uporabo informacijske tehnologije in komunikacijske tehnologije in elektronskega podpisa; tako lahko poslujejo podjetja, zavodi ali državni organi; pojem, širši od elektronskega trgovanja.)« (Turk, 2002:70). Slika 2.1: Model e-poslovanja Vir: Lesjak, 2007:70. 6 Nekatere definicije ga opredeljujejo še širše: obsega vse oblike elektronskih interakcij in vse poslovne aktivnosti, ki se odvijajo elektronsko, vključno s tehnologijo (Electronic Research Centre, 2002). Nove tehnologije so pogosto cenejše, kar omogoča večje število ponudnikov teh storitev. Digitalna omrežja so nadomestila analogna omrežja, medtem ko cenejša mobilna omrežja vse bolj izpodrivajo draga fiksna omrežja. Vse več je tudi dokazov, da je uvedba konkurence prinesla številne prednosti uporabnikom: zniževanje cen, večjo izbiro ponudnikov storitev, izboljšanje kakovosti ter nove, inovativne storitve. Odpiranje telekomunikacijskega trga spodbuja gospodarsko rast, oblikovanje novih delovnih mest, nove načine dela in komuniciranja ter zmanjšuje stroške poslovanja (Caf, 1998:1). Nevarnosti, ki pretijo pri uporabi e-poslovanja prinašajo v organizacije težave pri varovanju podatkov kot npr. človeške napake, sabotaže, kraja, ... Whitman in Mattord (2005) ocenjujeta, da so napake zaposlenih najpogostejše grožnje za varnost podatkov. Drevin, Kruger in Steyn trdijo, da je pri uvajanju e-poslovanja nujno potrebno zaposlene usposabljati o varnosti (Drevin et al., 2007). Operaterji omrežij, ponudniki omrežnih storitev za e-poslovanje morajo zagotavljati robustnost omrežij in zmanjšati možnost zlonamerne uporabe in dostopa do omrežij. Prav internet, ki postaja čedalje pomembnejši medij za e-poslovanje, je s stališča varnosti zelo problematičen (Caf, 1998). Pomembno je zavedanje zaposlenih, zakaj je varnost pomembna v dani situaciji. V današnjem času pa se upravičeno sprašujemo o spletnih prevarah in zlorabah, ki so izvedljive na najrazličnejše načine, predvsem o zanesljivosti in varnosti sistema, ki hrani podatke o ocenjevanju znanja velikega dela slovenske populacije (Toman, 2002:526). Po mnenju Cafa je področje varovanja podatkov še vedno v obdobju »divjega zahoda«. Kraja informacij je zelo donosen posel, v katerem so tatovi izjemno inovativni ter iznajdljivi, prav zaradi tega pa področje varnosti informacijskih sistemov pridobiva na pomenu. Pogosti hekerski napadi na znana podjetja in spodrsljaji pri varovanju zaupnih podatkov v medijih pripomorejo pri ozaveščanju, kako pomembni sta ustrezna varnostna politika in implementacija varnostnih mehanizmov pri poslovanju podjetja (3. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov, 2010). Če e-poslovanje definiramo kot transakcijo informacij in storitev preko računalnika ali telekomunikacijskih medijev (Lawrence et al.,1999:287), potem je tudi e-komuniciranje del poslovanja. 2.2 E-poslovanje kot proces komunikacije v šolstvu Trditev, da je z e-poslovanjem mogoče izboljšati konkurenčnost, lahko prenesemo tudi na šole, in sicer z e-komuniciranjem (Gajšek, 2008). V šolah se izrazito kaže prav razlika med 7 pričakovanim in zaznanim zadovoljstvom v komuniciranju. Če smo trdili, da starši in učenci presojajo kakovost šole skozi »oči in uspeh svojega otroka«, potem so starši in učenci zadovoljni takrat, ko so kot posamezniki zaznali višjo raven kakovosti in njenih storitev, kot so jo pričakovali. Če pa gledamo na šolo z vidika njene organiziranosti po razredih in oddelkih ter po številu učencev v oddelku, ne dosegamo zadovoljivega uspeha in vprašanje je, ali jo sploh možno doseči tako stopnjo individualizacije izobraževalnega procesa, da bodo v njem zadovoljni vsi odjemalci izobraževalnih storitev. Zadovoljstvo odjemalca se namreč pojavlja v zvezi z različnimi ravnmi ponudbe (z določeno lastnostjo storitve, s kontaktno osebo, z izkušnjo ob nakupu ali uporabi, z organizacijo kot celoto in podobno). Zato raziskovalci v marketingu ločijo med zadovoljstvom, vezanim na specifično transakcijo, in zadovoljstvom kot posledico vseh izkušenj, vezanih na ponudbo določenega ponudnika, kar vključuje tudi zadovoljstvo s ponudnikom samim (Boulding et al., 2003; Anderson et al., 2000; Jones et al., 2000). Danes se šole vse bolj konkurenčno vedejo v boju za dijake in brez dvoma so v prednosti šole, ki poslujejo bolj sodobno, staršem in dijakom na bolj prijazen način nudijo storitve in imajo zaradi tega tudi boljšo podobo v javnosti. Šole, ki poslujejo s pomočjo informacijske tehnologije, katera omogoča e-komuniciranje s starši in dijaki, so v veliki konkurenčni prednosti, medtem ko ostalim šolam grozi »propad« (Pucihar et al., 2000:207). Kontekst izobraževanja se je v zadnjih letih močno spremenil. Število šolske populacije se je zaradi demografskih sprememb zmanjšalo, kar ima za posledico, kot pravi Trnavčevič (2008: 89), da se šole za učence 'borijo', to pa pomeni, da želijo čim bolj »ugoditi« ciljnim javnostim in spremljati kako oz. v kolikšni meri so s šolo zadovoljni. Številne novosti in neizmerno hiter razvoj pa dandanes dajeta v ospredje vlogo staršev kot partnerjev, kar vodi v razvoj številnih novih oblik sodelovanja med starši in učitelji, njihove pristnejše odnose in bolj kakovostno motivacijo. Sodelovanje med šolo in domom oziroma učitelji in starši je namenjeno boljšemu delu in razvoju učencev bodisi v Sloveniji ali drugje v Evropi. Partnerstvo med učitelji in starši se vzdržuje z namenom sporazumnega reševanja konfliktov, ki predpostavlja pogajanje v smislu usklajevanja pričakovanj. Partnerstvo je obojestransko koristno, kadar v njem prevladuje sodelovanje in ne izključevalna tekmovalnost. Sodelovanje funkcionira, dokler je med sodelujočimi dialog in so pripravljeni na sklepanje kompromisov (Novak, 2009). Logaj (2004:16) meni, da so konkurenčnost in zahteve po večji učinkovitosti, odzivnosti in fleksibilnosti, usposobljenosti za vseživljenjsko učenje in odpiranje sistemov v širše okolje (Lizbonska strategija, 2000 ) šole začele usmerjati na trg in k uporabi marketinške filozofije. 8 Avtor vidi razlog za vedno večjo konkurenčnost slovenskih šol tudi v ustanavljanju zasebnih šol in vrtcev. Obenem pa tudi meni, da so spremembe v okolju, globalizacija in razvoj informacijske tehnologije povečali pričakovanja zainteresiranih udeležencev, ki od šol zahtevajo večjo odzivnost in dinamičnost, ki jo je moč doseči z bolj prosto izbiro šole in večjo izpostavljenostjo šole tržnim mehanizmom. Informacijska tehnologija, ki nas spremlja na vsakem koraku, je zagotovo ena od prednosti, ki povezuje šolo z okoljem. Šolske spletne aplikacije so ena izmed oblik uvajanja komunikacije in baza informacij za udeležence v izobraževalnem sistemu, na eni strani šole kot nosilke izobraževalnega procesa, na drugi strani dijaka in njegove družine kot uporabnika izobraževalnega procesa. Pri tem gre za virtualno komunikacijo oziroma komunikacijo v virtualnem prostoru, ki ponuja nove načine komunikacije, s tem pa tudi različne oblike neverbalne komunikacije (Suler, 2004). Obenem pa je šola kot institucija izpostavljena določenim tveganjem, ki jih tovrstna tehnologija prinaša. E-poslovanje se seli tudi v naše domove in spreminja naš življenjski slog. Ena izmed največjih ovir, da bi potencialni uporabniki razširili svoje aktivnosti pri elektronskem poslovanju, je nezaupanje v varnost takega poslovanja. Zato morajo podjetja vložiti ogromne napore v pridobivanje zaupanja potencialnih uporabnikov njihovih storitev pri elektronskem poslovanju (Razgoršek, 2009). 2.3 Informacijska varnost V današnjem turbulentnem času nenehnih sprememb je varnost informacijskih tehnologij še kako pomembna. Tako lahko rečemo, da informacijska varnost obsega določanje in uporabo ukrepov za zaščito tajnih podatkov, ki se obdelujejo, shranjujejo in prenašajo s pomočjo komunikacijskih, informacijskih in drugih elektronskih sistemov pred naključno ali namerno izgubo tajnosti, celovitosti ali razpoložljivosti ter ukrepov za preprečevanje izgube celovitosti in razpoložljivosti samih sistemov (Urad RS za varovanje tajnih podatkov, 2011). ISO 27001 je mednarodni standard za informacijski sistem upravljanja varnosti (ISMSInformation security management system). Na podlagi izpolnjevanja zahtev, opredeljenih v standardu, družba oceni tveganja na različnih področjih informacijske varnosti, ki jih pokriva ISO/IEC 27001 ter poskrbi za sprejetje ustreznih varnostnih mehanizmov. ISO 27001 pokriva naslednja področja (Redit, 2009): • Varnostna politika Sprejetje splošnega akta o varnostni politiki, ki predstavlja krovni dokument načrtovanja, vzpostavitve in vzdrževanja politike varovanja informacij v družbi, je za družbo izjemnega pomena. Akt pomeni opredelitev ciljev in področja uporabe, organiziranje sistema za 9 upravljanje varovanja informacij, iz njega izhaja odločna zaveza vodstva ozaveščati in izobraževati delavce na področju varovanja informacij, namenjati zadostna sredstva za izpolnjevanje zahtev s tega področja, redno spremljanje veljavnih predpisov ter standardov in temu ustrezno spreminjanje in prilagajanje internih aktov. • Organizacija informacijske varnosti Na tem področju je pozornost potrebno nameniti tako notranji organizaciji kot tudi zunanjim izvajalcem. Zaveza vodstva namenjati ustrezna sredstva in vire za izpolnjevanje zahtev s področja sistema upravljanja varovanja informacij izvira že iz splošnega akta. Kaže se predvsem v jasnih navodilih, konkretno opredeljenih nalogah, razpoložljivosti sredstev, rednih varnostnih pregledih in sledenju sprejeti politiki. Potrebno je doseči, da vsak zaposleni, ki ima dostop do informacijskih virov in informacijskih sredstev družbe, skrbi za varovanje informacij ter primerno rabo sredstev. Z namenom varovanja informacij je potrebno pripraviti oceno tveganja s predvidenimi ukrepi, kjer gre v bistvu za neko paleto informacijskih varnostnih kontrol, s katerimi poskušamo ugotovljena tveganja zmanjšati na sprejemljivo raven. • Upravljanje sredstev Potrebno je popisati vse informacijske vire družbe, določiti skrbnike posameznih informacijskih virov znotraj organizacije ter poskrbeti za ustrezno varnostno klasifikacijo posameznih virov. Skladno s sprejeto varnostno klasifikacijo se z zunanjimi izvajalci, dobavitelji oziroma pogodbeni partnerji sklenejo dogovori o varovanju informacij, ki so klasificirane kot občutljive (poslovne skrivnosti, osebni podatki, zaupni podatki ipd.). Prav tako se k varovanju informacij z izjavo o varovanju informacij zaveže tudi zaposlene. • Varnost človeških virov Človeški viri predstavljajo za družbo vedno precejšnje tveganje. Za zmanjšanje tveganj (bodisi človeških napak bodisi kraj oziroma prevar, odtekanja informacij ipd.) je pametno, da družba sprejme določene varnostne ukrepe. Vloge in odgovornosti posameznih zaposlenih je potrebno jasno navesti v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, kadrovska služba mora pred zaposlitvijo novih delavcev skrbno preveriti njihova dokazila in reference, vso dokumentacijo v zvezi s posameznim zaposlenim hrani v personalnih mapah, do katerih je omejen dostop. Družba poskrbi, da so zaposleni ustrezno usposobljeni za opravljanje nalog s področja varovanja informacij, prav tako skrbi, da to pridobljeno znanje delavci redno obnavljajo in seveda s pridom uporabljajo. Vsi delavci morajo biti seznanjeni z varnostno politiko družbe. Kadrovska služba v postopku premestitve oziroma prenehanja delovnega razmerja poskrbi, da se ukinejo oziroma na novo določijo dostopne pravice ustrezno 10 novonastali situaciji. Prav tako v primeru prenehanja delovnega razmerja poskrbi, da delavec vrne vse dokumente oziroma delovna sredstva družbe. • Fizična in okoljska varnost Družba zagotovi ustrezno zunanje in notranje fizično varovanje. Omejen dostop do prostorov, v katerih so nameščene ključne sestavine informacijskega in komunikacijskega sistema družbe (npr. strežniki, usmerjevalniki in delilniki prometa, oprema za upravljanje in nadzor, ...), varstvo pred požarom, strelo, vodo, skrb za uničenje odpadnega papirja in drugih nosilcev podatkov z občutljivo vsebino, na način, ki onemogoči branje vseh ali dela uničenih podatkov, so le nekateri izmed ukrepov, ki jih mora zagotoviti družba. • Komunikacijsko in operacijsko upravljanje Z namenom zmanjšanja možnosti nepooblaščenega spreminjanja in/ali zlorabe informacij ali storitev družba poskrbi, kolikor je mogoče in izvedljivo, za ločevanje izvajanja nekaterih nalog ali področij odgovornosti na ključnih gradnikih informacijskega sistema (razdelitev skrbništva na več skrbnikov). Manjše družbe zaradi pomanjkanja primerno usposobljenega osebja to pogosto z lastnimi zaposlenimi le stežka uresničijo, zato ločevanje nalog zagotavljajo z najemom ustrezno usposobljenih zunanjih sodelavcev. Upravljanje sprememb je prav tako ena izmed pomembnih točk, potrebno je zagotoviti, da so spremembe odobrene s strani pooblaščenih oseb, da se pred izvedbo sprememb preverijo varnostne kontrole, da se vodi dnevnik o izvedenih spremembah oziroma da je proces ustrezno dokumentiran ter da se s spremembami seznani uporabnike, ki jih spremembe kakor koli zadevajo. • Kontrola dostopa Potrebno je definirati različne skupine ljudi (npr. vsi zaposleni, obiskovalci, zunanji izvajalci, intervencijske službe ipd.) z različnimi vrstami dostopnih pravic (npr. fizični dostop, omejen fizični dostop, splošen dostop do informacij, omejen dostop do informacij ipd.). Kadrovska služba mora poskrbeti, da se vsaki posamezni osebi iz katere koli od naštetih skupin ob vsaki spremembi (zaposlitev, prerazporeditev, odpoved) dostopne pravice dodelijo, spremenijo ali odvzamejo skladno z novonastalo situacijo. Uvesti je potrebno politiko skrbnega ravnanja z gesli (težko ugotovljiva gesla, redno menjavanje gesel, za vsak uporabniški račun drugo geslo, skrbna hramba gesel ipd.) in politiko čiste mize (varna hramba nosilcev podatkov z občutljivo vsebino, skrb, da se tovrstni nosilci ne puščajo na odprtih površinah pisarniške opreme ali drugih mestih, kjer so dostopni nepooblaščenim osebam), poskrbeti je potrebno tudi za ločevanje ključnih nalog, kjer je to mogoče. • Pridobitev informacijskega sistema, razvoj in vzdrževanje 11 Natančno je potrebno definirati postopke pri razvoju informacijskih rešitev ter zagotoviti ustrezne kontrole, ki zagotavljajo sledljivost razvoja in upravljanja sprememb informacijskih rešitev. Spremembe omrežnih nastavitev in komunikacijske oziroma omrežne opreme so strogo nadzorovane, nepooblaščeno ravnanje pa strogo kaznovano. Poskrbeti je potrebno za kriptiran prenos občutljivih podatkov in uvesti kontrole, ki preprečujejo odtekanje informacij. • Obvladovanje incidentov Družba mora sprejeti podroben način poročanja o varnostnih incidentih z namenom zagotoviti, da bo vodstvo vedno seznanjeno z vsemi varnostnimi vprašanji in dogodki. Poročanje naj temelji na osnovi varnostnih poročil, za katere se svetuje, da se vnesejo v neko skupno bazo znanja, ki zagotavlja hitro iskanje in seznam vseh varnostnih incidentov, formiranje statističnega poročila o varnostnih incidentih, odgovor o številu in vrsti rešenih primerov ipd. • Upravljanje neprekinjenega poslovanja Cilj upravljanja neprekinjenega poslovanja je pravzaprav zmanjšati tveganost poslovanja družbe v primeru izrednega dogodka večje razsežnosti ter poskrbeti za potrebe nadaljevanja poslovnih procesov bodisi v omejenem bodisi v polnem obsegu. Načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga za omenjene situacije sprejme družba, zagotavlja družbi pripravljenost na možne izredne dogodke, z njim pa morajo biti seznanjeni vsi zaposleni in tudi morebitni zunanji izvajalci oziroma najpomembnejši dobavitelji družbe. • Normativna skladnost Le z neprestanim spremljanjem se lahko zagotovi, da bo informacijska varnostna politika skladna tako s slovensko ustavo kot tudi s sprejetimi zakonskimi in podzakonskimi akti, z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ter s primarno in sekundarno zakonodajo EU. Prav tako se mora poskrbeti za sprotno prilagajanje informacijske varnostne politike slovenskim, evropskim in mednarodnim standardom ter najnovejšim dognanjem različnih strok. V primeru obdelave osebnih podatkov, ki so dostopni preko telekomunikacijskega omrežja, mora strojna, sistemska in aplikativno-programska oprema zagotavljati, da je obdelava osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov v mejah pooblastil uporabnika osebnih podatkov. To velja tudi za ocenjevanje in e-redovalnico. 2.4 Varovanje osebnih podatkov Varstvo podatkov v sodobni eri predstavlja enega izmed temeljev uspešnega delovanja v zaupanja vrednem okolju. Nanaša se tako na varstvo osebnih podatkov in na varstvo podatkov v korporativnem okolju. S prihodom sodobnih tehnologij pa obstaja vse večja nevarnost 12 zlorabe podatkov. Zato je bistvenega pomena poznavanje tako pravic kot dolžnosti, ko gre za varstvo podatkov delodajalca, delavca in podjetja kot celote. V 38. členu Ustave RS je opredeljeno varstvo podatkov, ki govori, da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 kateri koli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v 3. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v 8. členu ZVOP-1. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadajo tudi občine, pa navaja 9. člen ZVOP-1: osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Varovanje osebnih podatkov v sodobnem svetu postaja stalnica ter predstavlja sestavni del delovanja vsake organizacije. Pravica do varstva osebnih podatkov je zajeta v 8. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot del pravice o zasebnosti. Posamezniku je na podlagi te pravice omogočeno, da obdrži zase informacije o sebi in ne dovoli, da so z njimi seznanjeni še drugi. Kot posebno pravico do varstva osebnih podatkov opredeljuje tudi slovenska Ustava, in sicer v 38. členu določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo se ima že na podlagi Ustave RS pravico 13 seznaniti z zbranimi podatki, ki se nanašajo nanj, in ima pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Zakon predviden z Ustavo RS, ki ureja zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov, je predvsem Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). Posamezni specialni zakoni pa varujejo osebne podatke na različnih področjih (npr. za zdravstvene evidence). 3 KOMUNIKACIJA IN E-KOMUNIKACIJA Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede comminucare in pomeni posvetovati se, razpravljati. Pojem komuniciranja je zelo širok in zaradi tega so ga teoretiki definirali na različne načine. Če se osredotočimo na medosebno komuniciranje, pa vendar lahko trdimo, da je le-ta interakcijski, socialno psihološki proces, kjer mora na primer določen posameznik v odnosu z drugim premišljeno, namerno in zavestno jezikovno komunicirati, ker le-tako doseže nek komunikacijski značaj (Ule, 2005). Ena od najprimernejših definicij komuniciranja, ki jo najdemo v knjigi Psihologija komuniciranja avtorice Mirjam Ule, pravi, da je komuniciranje proces, s pomočjo katerega ljudje skupno ustvarjamo in upravljamo socialno stvarnost. (Trenholm, Jensen, 2004 v Ule, 2005). Definicija nam pove, da je komuniciranje tisto, kar nas loči od ostalih živih bitij, ker je komuniciranje edinstveno človeško. Človek torej ni »socialna žival«, ki se avtomatsko in rutinsko odziva na signale in sporočila (Ule, 2005:30). Za razliko od živali človeka ne vodijo samo instinkti, temveč posameznik vedno, četudi nejasno, čuti smiselnost svojega delovanja. Komuniciranje je osnovni sestavni del vsakdanjega življenja v vseh življenjskih okoljih (družina, vrtec, šola in širši življenjski prostor). S pomočjo komuniciranja razvijamo in vzdržujemo svojo osebnost, medsebojne odnose, medsebojno prilagajanje ter skupno delovanje in si tako razvijamo svojo identiteto (Remšak, 2000:204). Slika 3.1: Komunikacija Vir: http://www.svet-je-lep.com/, 2011. 14 Komuniciranje je proces, s pomočjo katerega ljudje skupno ustvarjamo in upravljamo socialno stvarnost. Zaradi napredka razvoja tehnike se ljudje poslužujemo elektronskega komuniciranja in s tem opuščamo klasično pisno komuniciranje. E-komuniciranje nam omogoča lažje komuniciranje, saj nam je na voljo 24 ur, kar pa je ključnega pomena predvsem pri hitrem odzivanju na razne nepredvidljive dogodke. Da pa bi lahko uspešno komunicirali, mora biti vzpostavljen komunikacijski proces, to je komuniciranje, ki uravnava celotno človekovo življenje. Je proces delovanja med seboj povezanih elementov z namenom doseči želeni rezultat oz. cilj, ta pa je posredovanje informacij. Elementi v procesu komuniciranja so oddajnik, sporočilo, kanal, sprejemnik, odziv, motnje in kontekst. Tudi učni proces je proces komuniciranja s pedagoškim ciljem. Najpomembnejše in najpogostejše sredstvo komuniciranja je jezik kot strukturiran sistem simbolov, katerih pomen raziskuje semantika (Zrimšek 2000:168). Za potek komunikacijskega procesa je zelo bistven pošiljatelj, ki sproži proces, in prejemnik, ki proces zaključuje. Komunikacijski proces pa še tvorijo: sporočilo – informacija, komunikacijska pot in pot povratne informacije. Slika 3.2: Sestavine komunikacijskega sistema Vir: Možina, Tavčar in Knežević, 1998:43. Pošiljatelj in prejemnik Pošiljatelj je oseba, ki sporočila snuje in oddaja. Pri tem naj upošteva temeljna pravila uspešnega komuniciranja: • Pošiljatelj naj ima jasno opredeljen cilj o tem, kaj hoče sporočiti prejemniku. 15 • Sporočilo naj bo jasno in razumljivo, da bo prejemnik razumel, kaj mu sporoča pošiljatelj. • Pošiljatelj naj kar najbolje razume osebo ali osebe, ki jim posreduje sporočilo – njihove vrednote, vlogo in interese; od tega je v veliki meri odvisno, kako bodo sporočilo dojeli in kako se bodo odzvali nanj. • Pošiljatelj naj skuša razumeti lastno ravnanje v procesu komuniciranja, saj bo tako bolje predvideval odzive prejemnikov. • Pošiljatelj naj pozna pravila komuniciranja, da lahko izbere način, kako bo komuniciral: govorno, pisno, nebesedno ali kombinirano. Izbral bo obliko, ki ustreza prejemniku in še trem dejavnikom: stroškom komuniciranja, to je porabi virov zanj, razpoložljivemu času in učinkovitosti načina komuniciranja. Prejemnik je oseba, ki mu je sporočilo namenjeno in sporočilo sprejme. Pogoj za komuniciranje je tako sposobnost pošiljatelja, da sporočilo pošlje, kot tudi sposobnost prejemnika, da ga sprejme. Sporočilo Sporočilo vsebuje dejstvo, mnenje, željo, skratka informacije, ki jih želi pošiljatelj prenesti prejemniku. Izrazimo ga z besedami, gibi ali drugačnimi znaki, zato ga pogosto imenujemo kar signal. Sporočilo naj bo razumljivo, da bo prejemnik vedel, kaj želi pošiljatelj povedati. Naj bo tudi jedrnato, brez nepotrebnih fraz in odvečnih besed, ki samo obremenjujejo komunikacijsko pot. Komunikacijska pot Komunikacijska pot je kanal, po katerem potuje sporočilo od pošiljatelja k prejemniku. Lahko so to neposredni stiki med pošiljateljem in prejemnikom, pisma ali razni tehnični posredniki, zlasti telekomunikacijske zveze. Komunikacijski kanal tehnično lahko obstaja, vendar zaživi v organizacijskem smislu šele tedaj, ko ga uporabimo za komuniciranje. Na primer, če imamo na razpolago internetno povezavo, ta zaživi šele takrat, ko znamo uporabljati elektronsko pošto. Povratna informacija Cilj komuniciranja je prenesti informacijo iz misli ene osebe v misli druge osebe ali več oseb, kot to zahtevajo informacije, dogovarjanje, vplivanje in podobno. Uspešno je tisto komuniciranje, ki doseže zastavljen cilj. Da izvemo, ali smo cilj dosegli, moramo od prejemnika dobiti povratno informacijo. Zato komunikacija ni uspešna, dokler od prejemnika informacije ne izvemo, ali je informacijo razumel, se z njo strinja, in če je zadovoljen ali ne. 16 Mi lahko nekaj odlično delamo, se dobro pripravimo na prepričevanje sogovornika o naši odločitvi, odločitev tudi dobro posredujemo sogovorniku, vendar če ni v njegovem interesu, bo ves trud zaman. Njegov interes nam mora biti znan, kar nam sporoči s povratno informacijo. Komunikacija je v današnjem turbulentnem času izjemno pomembna tudi v šolstvu, kajti z njo pošiljamo različne informacije tako dijakom, staršem in drugim vključenim v vzgojnoizobraževalni proces. Komunikacija je pomemben dejavnik, ki elemente v didaktičnem ciklu združi oziroma omogoča pedagoški proces. Komunikacija združuje med seboj tudi šole in učitelje (Brajša, 1995). Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in celoten evropski prostor ter z uvedbo Zakona o e-poslovanju (ZEPEP, Ur.l. RS, št. 57/2000) so se spremembe na področju komunikacije s hitrim tehnološkim napredkom prenesle tudi v vzgojno-izobraževalne organizacije v Sloveniji. Ob vse večji globalizaciji pa je elektronski način komunikacije postal nujnost za šole tako z vidika sodelovanja, povezovanja obenem pa tudi konkurenčnosti. V takih razmerah bo že vpeljan učinkovit način komuniciranja in obveščanja postal konkurenčna prednost šole. Za graditev uspešnega partnerstva med učitelji in starši je temeljnega pomena učinkovito medsebojno komuniciranje. V ta namen je potrebna dvosmerna delitev informacij, z zavestnim prizadevanjem šole in staršev za medsebojno izmenjavo, doseganje skupnih ciljev in stalno komuniciranje. Zelo težko je dosegati druge nivoje in oblike vključevanja staršev, če manjka dobra dvosmerna komunikacija med šolo in družino. Pri tem tipu sodelovanja večkrat otroci sami igrajo pomembno vlogo – vključeni so namreč kot »poštarji«, ki prenašajo sporočila iz šole domov in od doma v šolo. Osnovna odgovornost šole je skozi dobro komuniciranje stalno in učinkovito informiranje staršev o šolskem programu in učenčevem napredovanju. V ta namen lahko šola uporablja različne načine – od pisnih sporočil, obvestil, časopisov do roditeljskih sestankov in uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (elektronska pošta, šolske spletne strani, internetni forumi ipd.) (Kalin et al., 2008). 4 4.1 ŠOLA V DANAŠNJEM ČASU Izobraževalni sistem Šolski sistem v Sloveniji je razdeljen v tri sklope izobraževanja, in sicer osnovnošolsko, srednješolsko in terciarno izobraževanje. Osnovnošolsko izobraževanje izvajajo osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje 17 otrok s posebnimi potrebami. Srednješolsko izobraževanje izvajajo gimnazije in srednje šole. Deli se na splošno, poklicno tehnično ter srednje strokovno in tehniško izobraževanje. Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje sta v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport. Tretji sklop izobraževanja, to je terciarno izobraževanje, je sestavljen iz dveh delov, višjega strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja. Višje strokovno izobraževanje izvajajo višje strokovne šole in je v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport. Visoko strokovno izobraževanje pa izvajajo fakultete, akademije in samostojni zavodi in je v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Slika 4.1: Shema izobraževalnega sistema v RS Vir: MZŠŠ, 2011. 4.2 Ocenjevanje Uspeh dijakov je med drugim povezan tudi z oceno, katera določa informacijo, po kateri starši uravnavajo vzgojne korake, izbirajo načine spodbujanja in se odločajo za sodelovanje pri šolskem delu (Resman, 1992:34). V okoljih, ki so bolj spodbudna od našega, je 18 osredotočenost staršev na informacijsko funkcijo ocen še veliko večja. Od tod zahteva po natančnejšem uravnavanju procesov ocenjevanja. Šola mora vnaprej razgrniti natančen program ocenjevanja, predvsem pa javno utemeljiti celoten kriterialni aparat, po katerem njeni učitelji ocenjujejo (NEISD, 2000). Od leta 1996 je uzakonjena devetletna osnovna šola v RS, kjer imajo učenci šolsko delo nagrajeno z oceno. Znanje je v prvi triadi OŠ ocenjeno opisno in v drugi in tretji triadi OŠ ovrednoteno z ocenami od nezadostno (1) do odlično (5). Ocenjevanje znanja v srednji šoli, natančneje v programih poklicnega (SPI), strokovnega (SSI) in poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) so imeli dijaki s prenovo srednješolskega izobraževanja s šolskim letom 2008/2009 nagrajeno z ocenami zadostno (2) do prav dobro (4). Nezadostno oceno je nadomestil zaznamek nms, kar pomeni, da dijak ne dosega minimalnih standardov znanja (Ur. list. RS, št. 76/05, z dne 12. 8. 2005). V šolskem letu 2010/2011 pa se je ocenjevanje v srednješolskem izobraževanju SPI, SSI in PTI zopet spremenilo in je zaznamek nms (dijak ne dosega minimalnih standardov) zamenjala ocena nezadostno (1) (Ur. list. RS, št. 60/10, z dne 23.7. 2010). Vse ocene se vpisujejo v redovalnico, na koncu šolskega leta pa se ocene posameznega predmeta oz. modula zaključijo, dijaki in učenci prejmejo spričevala in tako je viden šolski uspeh posameznega učenca oz. dijaka. 4.3 Načini sodelovanja med šolo in starši Za uspešno delo dijakov je nujno potrebna povezava med starši dijakov in šolo. Šole, ki v svoje delo aktivno vključujejo večje število staršev, imajo v okolju (lokalnih skupnostih) višji ugled (Hendenson, Wherry, 2005:3) kot šole, ki zanemarjajo sodelovanje s starši in zato imajo te šole tudi večjo podporo lokalnih skupnosti (Soo-Yin Lim, 2003:137). Izzivi globalizacije, hiter tehnološki napredek, poleg tega pa grožnja recesije silijo zaposlene, da za ohranitev delovnega mesta ostajajo v službi tudi po izteku delovnega časa. Stiki z lastnimi otroki se vedno bolj skrajšujejo in le redkokateri poklici omogočajo, da starši sproti sledijo učnemu uspehu svojih otrok. Dokler ni težav v šoli, nekako gre. Vsaka šola se sama odloči za oblike sodelovanja s starši: - govorilne ure, - roditeljski sestanki, - skupni sestanki staršev in učencev, - delavnice za starše, - obiski na domu, 19 - vključevanje staršev v interesne dejavnosti, - pisno obveščanje, - vključevanje staršev na ekskurzije, izlete, - telefonsko obveščanje, - izobraževalni sestanki, predavanja (Pušnik et al, 2002). Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS, št. 82/06) določa formalne oblike sodelovanja, ki jih izvaja vsaka posamezna vzgojno-izobraževalna institucija, neformalne oblike pa pripomorejo predvsem k večji fleksibilnosti odnosa med šolo in domom. V literaturi (Toman, 2002) zasledimo zanimivo področje na internetu, ki je pravzaprav cilj velikih šolskih ustanov, to je sodelovanje s starši, spremljanje učencev in ocenjevanje. Pričakovanja šol, ki uporabljajo informacijsko tehnologijo za e-komuniciranje, in ravno tako učiteljev in staršev niso nikoli enaka, lahko pa so bolj ali manj usklajena (Kalin, 2008:11). Usklajenost, odnos med šolo in domom je odvisna od razumevanja vloge šole in vloge družine v socializaciji otroka, od vrste šole in vrednot, ki jih daje v ospredje. Zaradi vedno večje storilnostne naravnanosti, ki raste s stopnjo šolanja, pa se odnos med šolo in domom osredotoča vse bolj na uspeh otroka. Večkrat zasledimo šolski uspeh kot dejavnik, ki postane merilo kakovosti učiteljevega dela, kar učiteljem in staršem onemogoča pristen partnerski odnos s starši (Kalin et al., 2008:28). V večini šol sta najbolj običajni obliki sodelovanja med starši in šolo roditeljski sestanki in govorilne ure. Medtem ko se tematika roditeljskih sestankov nanaša na problematiko celotnega razreda, so govorilne ure namenjene individualni obravnavi posameznega dijaka. Njihova pogostost se od šole do šole razlikuje. Na nekaterih šolah imajo učitelji dopoldanske govorilne ure vsak teden, ponekod le enkrat mesečno. Popoldanske govorilne ure se izvajajo enkrat mesečno (Vehar, Jerman, 2009:493). V času, ko je odsotnost staršev od doma zaradi zahtev službe vedno daljša, je smiselno povečati sodelovanje s starši z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT). E-redovalnica je za enkrat edino orodje, ki staršem omogoča, neodvisno od časa, da se seznanijo z učno problematiko svojih otrok. 20 5 5.1 E-REDOVALNICA Pojem E-redovalnica je aplikacija, ki pomaga voditi evidenco nad ocenami in uspešnostjo otroka v šoli. Načrtovana je predvsem za učence in dijake in omogoča vsem osebam, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu, takojšen vpogled v podatke o učencih in dijakih. Dostop do redovalnice je omogočen preko spleta tako uslužbencem šole kot dijakom in njihovim staršem ali skrbnikom. 5.2 Uvajanje e-redovalnice v šolo E-redovalnica je le ena od oblik sodelovanja šole s starši in je njeno uporabo potrebno načrtovati v letnem delovnem načrtu šole, saj se v skladu z 31. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 81/06) in z letnim delovnim načrtom poleg ostalega določi tudi oblike sodelovanja s starši. Uporaba te oblike sodelovanja s starši je strokovno vprašanje, povezano z vzgojnoizobraževalnim delom, zato mora biti odločitev o obveščanju staršev preko e-redovalnice skrbno pretehtana. Ravno takšno kot ga šola pripravi pri izdelavi letnega delovnega načrta, ki mora biti skladen z vsebino roditeljskih sestankov ter tem, ki jih želi staršem predstaviti v obliki delavnic, predavanj in podobno. V akcijskem načrtu e-uprave do leta 2004 Centra za informatiko (CVRZI, 2004:3) je moč zaslediti, da je bil načrtovani rok za uvedbo e-redovalnice leto 2004/2005, nosilci izvedbe so bili Ministrstvo za šolstvo in zavodi. Vse šole niso začele z uvajanjem, ampak se jih je za uvajanje odločila le peščica slovenskih osnovnih in srednjih šol. Porast uporabe e-redovalnice pa je moč zaslediti v šolskem letu 2007/2008, ko je večje število OŠ in SŠ začelo z njenim uvajanjem. Pri izbiri uporabljene programske opreme pa so šole popolnoma avtonomne, kajti e-redovalnica ni zakonsko predpisana s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07) določa, da ravnatelj šole med ostalim skrbi tudi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja) ter starše obvešča o delu šole, sodelovanje s starši pa je tudi ena izmed zakonsko določenih nalog razrednika in spada v okvir delovne obveznosti vsakega učitelja na šoli. Če se šola odloči za uvedbo e-redovalnice kot ene od oblik sodelovanja s starši, mora biti tako kot tudi za druge oblike (govorilne ure, roditeljski sestanki, predavanja, delavnice) uporaba za starše brezplačna (Ur. l. RS, št. 76/05). 21 Jasno je, da je potrebno uvesti izboljšave, ki jih ponuja nova tehnologija – predvsem možnost e-komuniciranja med šolo in starši preko interneta. Ob vse večji globalizaciji in članstvu SLO v EU je tak način poslovanja tudi za šole postal nujnost (e-Europe, 2000), zagotovo pa bo to tudi uvod v nove oblike poslovanja in konkurenčnosti med izobraževalnimi institucijami. V takih razmerah je učinkovito vpeljan sistem e-komuniciranja velika konkurenčna prednost šole. S poskusnim uvajanjem e-redovalnice so se začele v javnosti pojavljati različne polemike o uvedbi, ki so govorile o otrokovi obremenjenosti zaradi neprekinjenega nadzora, občutek starševskega nezaupanja, prikrajšanja za življenjsko šolo občasno neizogibnega prikrojevanja dejstev, da ne omenjamo stresa in v obupu prerezanih omrežnih kablov okrog domačih računalnikov. Vsekakor je treba omeniti, da so bili nekateri pomisleki utemeljeni. Obstajala je bojazen, da bodo starši v golih številkah našli nadomestilo za osebni stik z razredniki in učitelji na govorilnih urah. Občutek zaupanja pa je tudi glavni del zdravega odnosa med starši in otroki (Čertič, 2008). Povečanje uporabe e-redovalnice je mogoče opaziti v šolskem letu 2007/2008, ko jo je začelo uvajati večje število OŠ in SŠ. Pri izbiri uporabljene programske opreme pa so šole popolnoma avtonomne, kajti e-redovalnice ni zakonsko predpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Na ministrstvu za šolstvo in šport smo izvedeli, da so tovrstni projekti, ki lahko pomembno prispevajo k boljši obveščenosti staršev, že zaživeli na nekaterih srednjih šolah, med drugim pa v večini osnovnih šol. Kje natančno jih preizkušajo in kako so se obnesli, ne vedo, saj ne gre za projekte šolskega ministrstva. Vsekakor pa so prizadevanjem šol, da bi staršem tudi na tak način omogočili, da se sproti seznanjajo z uspehom otrok, naklonjeni. Šole pa morajo zelo paziti na to, da ne bi prihajalo do kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov; programi morajo biti taki, da dostop do zaupnih podatkov omogočajo le staršem oziroma pooblaščenim osebam, nam je poudaril državni sekretar za srednje šolstvo, Vinko Logaj. Polnoletni dijaki denimo morajo dovoliti svojim staršem vpogled v ocene. 5.3 Varovanje osebnih podatkov v e-redovalnici V primeru obdelave osebnih podatkov, ki so dostopni prek telekomunikacijskega omrežja, mora strojna, sistemska in aplikativno-programska oprema zagotavljati, da je obdelava osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov v mejah pooblastil uporabnika osebnih podatkov. To velja tudi za ocenjevanje in e-redovalnico. Na podlagi 99. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS, št. 81/06 ) 12. člen pravilnika določa podrobnejša navodila o načinu zbiranja osebnih podatkov, ki jih vsebujejo zbirke iz 95. člena Zakona o osnovni šoli za to, da se preprečijo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost 22 posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ta pravilnik določa tudi oblikovanje in vodenje ter vzdrževanje zbirk osebnih podatkov, posredovanje osebnih podatkov o učencih in njihovih starših, določanje delavcev, pooblaščenih za obdelavo osebnih podatkov, postopek po prenehanju shranjevanja osebnih podatkov in pravice staršev v zvezi z zbirkami osebnih podatkov. 5.4 Notranji akt šole o varovanju osebnih podatkov Šola lahko na podlagi 4. člena pravilnika (Ur. list RS, št. 81/06) s posebnim notranjim aktom določi pooblaščene delavce za ravnanje z osebnimi podatki, prostore, v katerih se hrani dokumentacija z osebnimi podatki, naprave, postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter način varovanja osebnih podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in drugo. Z notranjim aktom šole se podrobneje določijo predpisi, ki določajo varovanje podatkov. 5.5 Načini zavarovanja osebnih podatkov Zavarovanje osebnih podatkov v 6. členu pravilnika (Ur. list RS, št. 81/06) obsega organizacijske in ustrezne logično tehnične postopke, s katerimi se varujejo osebni podatki, vsebovani v predpisani dokumentaciji, in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje naključno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihovo spremembo ali izgubo in tudi nepooblaščeno obdelavo podatkov. Šola mora zagotoviti, da se: – varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema; – varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki; – preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, skupaj s prenosom po telekomunikacijskih omrežjih, – omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki uporabljeni ali vneseni v zbirke osebnih podatkov oziroma v predpisano dokumentacijo in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. 5.6 Kaj omogoča e-redovalnica? Ker imajo osnovne in srednje šole pri izbiri uporabljene programske opreme avtonomijo, jo imajo tudi pri tem, kaj vse bo poleg ocen vsebovala e-redovalnica. Tako so v vmesniku dostopna tudi morebitna obvestila in seznam izostanka ur od pouka (opravičeni, neopravičeni, brez statusa), funkcionalnost pa se razlikuje med osnovno in srednjo šolo predvsem po načinu 23 ocenjevanja. Funkcionalnost glede redovalnice oz. uporabnosti je odvisna od vsake vključene šole v e-redovalnico. Elektronske redovalnice omogočajo vnos različnih podatkov in predvidevajo, da jih bodo uporabljali starši, učitelji, učenci oz. dijaki. Vodstvo šole, denimo ravnatelj, lahko pregleduje in ureja podatke o vseh dijakih in spremlja podrobno statistiko. Učitelj lahko pregleduje in ureja podatke o dijakih, ki jih uči. Eden od staršev ali skrbnik ima pregled nad ocenami svojega otroka. E- redovalnica tako vsebuje: - evidenco dijakov po razredih in skupinah; - vpis ocen z obrazložitvijo; - evidenco popravljanj nezadostnih ocen; - pregled urnikov po učencih, razredih in profesorjih; - izpis standardnih obrazcev (letno spričevalo, obvestilo o uspehu, potrdilo o šolanju); - podroben statistični pregled vseh podatkov po konferenci, zaključenih ocenah, splošnem uspehu, … (Dumplast, 2010). Povečanje uporabe e-redovalnice je mogoče opaziti v šolskem letu 2007/2008, ko jo je začelo uvajati večje število OŠ in SŠ. Pri izbiri uporabljene programske opreme pa so šole popolnoma avtonomne, kajti e-redovalnice ni zakonsko predpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport RS. 5.7 Ponudniki e-redovalnice Na slovenskem trgu je kar nekaj podjetij, ki omogočajo dostop do e-redovalnice. Šole na svojih strežnikih izdelajo aplikacijo e-redovalnice ali pa se odločijo za e-redovalnico, ki jo ponujajo podjetja. 5.7.1 Podjetje BB8 d.o.o. Med prvimi, ki so se lotili ponuditi aplikacijo e-redovalnice, je bilo izolsko podjetje BB8 d.o.o., katero je e-redovalnico ponudilo na tržišče v šolskem letu 2000/2001. Z uvajanjem naj bi začeli s pomočjo treh šol OŠ Hrvatini, izolske OŠ Livada in Srednje agroživilske šole iz Ljubljane. Prepričani so bili, da bo na slovenskih šolah zanjo dovolj zanimanja. Vendar se je kmalu po uvedbi pojavilo nasprotovanje s strani vodstva omenjenih šol, da tovrstne storitve ne potrebujejo, nam je zatrdil vodja prodaje v podjetju BB8 d.o.o., Martin Fišer. Funkcionalnost: E-redovalnica naj bi šolam na začetku omogočila, da staršem učencev in dijakov prek interneta ponudijo možnost, da se sproti seznanjajo z ocenami, prisotnostjo pri pouku in z datumi napovedanih kontrolnih nalog, čez čas pa tudi z napovedanimi ustnimi spraševanji. 24 V naslednji verziji naj bi programski paket e-redovalnica starše samodejno obveščal o ocenah in izostankih učencev in dijakov tudi prek elektronske pošte, SMS sporočil ali wapa; nam je e-redovalnico predstavil predstavnik za odnose z javnostmi Igor Drakulič, iz podjetja BB8 d.o.o.. In kako naj bi njihova e-redovalnica delovala? Učitelji bi morali vsak dan v tajništvo oddati kopijo redovalnice, kamor vpisujejo ocene in morebitne neopravičene izostanke. Odgovorna oseba na šoli bi nato morala prepisati ocene in neopravičene ure v e-redovalnico. Varnost: Starši oziroma pooblaščene osebe naj bi imeli dostop do teh podatkov le ob uporabi osebnega gesla; šola jim bi za to zaračunala uporabnino. Ta naj bi, kot nam je povedal Drakulič, znašala takratnih 990 tolarjev mesečno. Eno najpomembnejših vprašanj je, kako varna je bila takratna e-redovalnica. Drakulič zatrjuje, da so njeni avtorji poskrbeli za najvišjo možno varnost na več ravneh. "Vsi podatki so shranjeni na šoli, baza podatkov je zaščitena z uporabniškim imenom in geslom. Podatke vpisuje oseba, ki jo izberejo na šoli in bi imela geslo in čip kartico. Strežnik in prenos podatkov: Prenos podatkov iz šol v osrednji strežnik, ki bi bil nameščen v ustreznem prostoru, bi bil zavarovan s PGP enkripcijo, podobno kot poteka prenos podatkov med podjetji in Agencijo za plačilni promet. Podatki med strežnikom in starši se bi prenašali enkriptirano s 128-bitnim ključem prek varne SSL povezave, za katero bi jamčil certifikat svetovno znanega podjetja Thawte, podatki na internetu pa bi bili shranjeni v bazi MySQL in zavarovani tako, da do baze ni direktnega dostopa prek interneta. Registrirani bi bili tudi vsi hekerski napadi, so pojasnili varnostne ukrepe v podjetju BB8. Kot nam je povedal vodja prodaje pri izolskem podjetju BB8 d.o.o., Martin Fišer, do realizacije e-redovalnice po slovenskih šolah ni prišlo, kljub temu da je do dogovorov prišlo, a so se vodstva šol premislila, zato so tovrstni projekt opustili in ga ne ponujajo več. Menijo, da je bil dobro zasnovan, vendar žal ni zaživel, nam je zatrdil Drakulič, vodja odnosov z javnostmi v podjetju BB8 d.o.o.. 5.7.2 Dumplast d.o.o. Eno izmed podjetij, ki ponuja spletno aplikacijo e-redovalnica je tudi podjetje Dumplast d.o.o. iz Vrhnike. To je podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na področju sistemske administracije strežnikov in programske opreme z velikim poudarkom na varnosti in stabilnosti ter uporabi najnovejših tehnologij prisotnih na trgu. E-redovalnico na tržišču ponujajo od leta 2008. 25 Funkcionalnost: Njihova e-redovalnica ponuja evidenco dijakov po razredih in skupinah, vpis ocen z obrazložitvijo, evidenca popravljanj, pregled urnikov po učencih, razredih in profesorjih, izpis standardnih obrazcev (letno spričevalo, obvestilo o uspehu, potrdilo o šolanju), podroben statistični pregled vseh podatkov (po konferenci, zaključenih ocenah, splošnem uspehu) in izvoz v Excel in prikaz hitrih obvestil. Funkcionalnosti, ki jih prinaša tovrstna e-redovalnica je tako za ravnatelje – vodstvo šol kot učitelje, starše in dijake. Ravnatelj lahko pregleduje in ureja podatke o vseh dijakih in spremlja podrobno statistiko. Učitelji lahko pregledujejo in urejajo podatke o dijakih, ki jih učijo. Starši ali skrbniki, dijaki in učenci imajo pregled nad ocenami. Slika 5.1: Spletna redovalnica Dumplast d.o.o. Vir: http:// www.dumplast.si/, 2011. Varnost: Pomembne so varnostne in operacijske zahteve podjetja. Za varen dostop do redovalnice uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila, s čimer je v sistemu vzpostavljen najvišji nivo varnosti. Zahteve, ki jih od uporabnikov e-redovalnice zahteva podjetje, so: veljavna davčna številka, za prijavo v sistem uporabniki potrebujejo kvalificirano digitalno potrdilo (SigenCA, PostarCA, HalcomCA, NLB Klik), brskalnik z Javascriptom (podjetje priporoča brskalnik Mozilla Firefox), priporoča pametni USB ključek za certifikate, kajti tako digitalnega potrdila ne more nihče ukrasti iz samega brskalnika, ključek pa je zaščiten z geslom in prenosljiv med različnimi računalniki. Strežnik in prenos podatkov: Strežniške zahteve so: Linux operacijski sistem, Apache 2 z SSL, PHP podpora, IonCubeLoader (slednjega vam namesti podjetje), MySQL 5 podatkovna baza, kvalificirano 26 strežnikovo digitalno potrdilo (za namene preverjanja domene in varne povezave med uporabnikom in strežnikom ter za preverjanje verodostojnosti digitalnih potrdil uporabnikov). Podjetje ima vključenih v e-redovalnico trenutno dve slovenski srednji šoli, nam je v pogovoru povedal vodja projekta g. Dejan Gostiša. 5.7.3 Infio d.o.o Podjetje Infio d.o.o iz Tržiča ponuja aplikacijo z imenom eAsistent, kateri staršem omogoča vpogled v ocene in v izostajanje od pouka. eAsistent od šole zahteva minimalno računalniško opremljenost, od uporabnikov pa minimalno računalniško znanje. Zaradi svoje inovativnosti je eAsistent še zelo enostaven za administracijo. Funkcionalnost: Večina stvari je avtomatiziranih (LDAP integracija, poročanje na MSŠ, računovodski program, urnik …), kar odpravi nepotrebno dvojno delo. eAsistent je pripomoček, ki se uporablja pri pouku za vpisovanje podatkov, kot so izostanki dijakov, ocene, pohvale in graje. Glavni namen je ta, da eAsistent avtomatsko pošlje SMS obvestilo staršem o dogajanju njihovega otroka v šoli. V primeru izostanka dijaka starš za prvo manjkajočo uro v roku 45 minut od vpisa v eAsistent dobi obvestilo, da njegovega otroka ni v šoli (v primeru da starš ni napovedal odsotnosti), za vse manjkajoče ure bo starš na koncu dneva dobil dodatni SMS, kjer bo obveščen o vseh manjkajočih urah. Poleg izostankov in ocen je v eAsistentu mogoče pisanje pohval in graj. Ko se učitelj ali drugi pedagoški delavec odloči izreči pohvalo ali grajo, je starš o tem obveščen v roku 45 minut. Ocene, izostanke, pohvale in graje vpisuje za to pooblaščena oseba, ki jo določi ravnatelj oz. vodstvo šole. Slika 5.2: eAsistent Vir: eAsistent, 2011. 27 Varnost: Za varnost je poskrbljeno tako, da starši, učitelji in ostali uporabniki do aplikacije dostopajo s pomočjo uporabniških imen in gesel, ki jim jih določi ponudnik. Ob enem pa sledijo predpisom o varovanju osebnih podatkov in ZVOP-1. Strežnik in prenos podatkov: Ponudnik e-redovalnice eAsistent uporablja Linux operacijski sistem, Apache 2 z SSL, PHP podporo in MySQL 5 podatkovno bazo. eAsistent e-redovalnico trenutno v Sloveniji uporablja pet slovenskih šol. 5.7.4 B4Contact B4Contact je podjetje iz Murske Sobote, katero že od leta 2003 uspešno ponuja svoje storitve: gostovanje, razvoj spletnih strani, SharePoint rešitve po meri in izobraževalne storitve na portalu www.odprtaokna.si ter spletno učenje na www.piflar.com. Podjetje se lahko pohvali s priznanji na področjih uporabe in implementacije spletnega orodja Windows SharePoint Services ter v Microsoftovi pobudi Partnerji v učenju, saj na svojih strežnikih gosti že več kot tisoč uporabnikov. Med njimi lahko na njihovih strežnikih gosti tudi e-redovalnico, katero izdela po meri naročnika oz. uporabnika. Funkcionalnost: V e-redovalnico se vpisuje ocene pri posameznih predmetih in modulih, izostanke posameznega dijaka (tako opravičene kot neopravičene), opravičila, vzgojne ukrepe, mrežni plan ter komentarje učiteljev in razrednika. Vnašanje ocen in obvestil v redovalnico poteka enkrat tedensko (vedno za pretekli teden), ocene vnaša učitelj posameznega predmeta, nadzor pa opravlja vsak razrednik za svoj razred. Centralni nadzor nad e-redovalnico ima ravnatelj. Izostanki se vpisujejo enkrat mesečno. 28 Slika 5.3: Primer e-redovalnice Vir: B4Contat, 2010. Varnost: Starši v e-redovalnico vstopajo z uporabniškim imenom in geslom, katerega jim dodeli šola v sodelovanju s ponudnikom, ravno tako sledijo standardom s področja informacijske varnosti. Strežnik in prenos podatkov: E-redovalnica je izdelana s pomočjo spletnega orodja Windows SharePoint Services v Microsoftovi pobudi Partnerji v učenju in ima na spletni strani šole povezavo do eredovalnice, katera poleg ocen vsebuje tudi opravičila, pripombe razrednika ali učitelja, vzgojne ukrepe, izostanke dijaka, obvestila, mrežni plan in urnike. Slika 5.4: Primer opravičila Vir: B4Contat, 2010. 29 5.7.5 Logos.si d.o.o. Eno izmed vodilnih podjetij v Sloveniji je podjetje Logos.si d.o.o. iz Kranja, katero daje tehnično in administrativno podporo uporabnikom e-redovalnice. Podjetje je usmerjeno izključno na izdelavo spletnih informacijskih sistemov za znane naročnike, pri čemer pa v svojem modularno zasnovanem programskem okolju ponujajo tudi e-redovalnico. Kadar se modul uporablja le za vnos ocen za spletni vpogled, je za šolo brezplačen. Kot nam je v pogovoru povedala vodja projekta LoPolis, gospa Jana Sirc, se je ideja o eredovalnici porodila ob tem, ko so premišljevali, kako pomagati šolam pri številnih problemih, ki so jih izpostavljali. S šolami so namreč pred tem sodelovali že več let. Informacijski sistem Lo.Polis na tržišču tako ponujajo od leta 2002. Funkcionalnost: Prednosti, ki jih njihova e-redovalnica prinaša so različne. Šole so pred štirimi leti, ko so jim dali možnost, da e-redovalnico uporabljajo tudi starši, to novost sprejele previdno. Najbolj jih je bilo strah, da starši zaradi tega ne bi več prihajali v šole. Izkušnje so pokazale ravno nasprotno – starši prihajajo še bolj pogosto, se hitreje odzovejo na probleme in želijo živi stik z osebjem šole. Pojavljajo se tudi težave, katere pa so običajno sezonske narave, to je takrat, ko morajo največkrat preobremenjeni uporabniki veliko stvari urediti v kratkem času. To rešujejo z dobro podporo po telefonu in elektronski pošti, vseskozi izpopolnjujejo navodila (a navodila uporabniki običajno uporabijo kot zadnjo možnost), razvili so tudi različne načine obveščanja uporabnikov (obvestila v sistemu, objavljanje novosti, opozarjanje na predvidljive probleme …), je povedala Sirčeva. Ocene v e-redovalnico vnaša oz. vpisuje vsak učitelj za svoj predmet, ravno tako opažanja in pregled preverjanj znaj. Medtem ko ima razrednik pregled nad celotnim razredom oz. uspešnostjo celotnega razreda. Ravno tako lahko razrednik popravlja določene ocene, če so le-te napačno vpisane. Nadzor nad celotnim delom e-redovalnice ima zato pooblaščena oseba na šoli, ki jo določi vodstvo šole oz. ravnatelj. 30 Slika 5.5: Razširjenost e- redovalnice Lo.Polis Vir: http://www.logos.si/, 2011. Varnost: Varnost in zasebnost e-redovalnice je urejena s t. i. notranjimi pravili. Ta pravila jim je 31. 8. 2009 potrdil Arhiv RS (številka odločbe 3820-17/2008/42), je povedala Sirčeva. Delo na področju varnosti nikoli ni končano. Aktivno v podjetju Logos.si spremljajo razvoj znanosti na tem področju in v skladu z najnovejšimi dognanji posodabljajo varnostne sisteme. V skladu s standardom ISO 9001:2008 podjetje izvaja ankete zadovoljstva uporabnikov. Te kažejo, da so uporabniki izjemno zadovoljni z njihovimi storitvami. Vedno se pa najde kdo, ki bi kaj naredil bolje. Z Ministrstvom za šolstvo je imelo podjetje dobrih 10 let podpisano pogodbo o vzdrževanju njihovih sistemov. Sodelovanje kljub zaključku vzdrževalnih pogodb ostaja, saj vsi želijo skupnim uporabnikom zagotoviti kvalitetne storitve, je še dodala vodja projekta Jana Sirc. Strežnik in prenos podatkov: Operacijski sistem Windows deluje v okolju .NET, namestitveni program za šole in starše je Internet Explorer vsaj 5.5. Kot je povedala Sirčeva, prijava v sistem zahteva uporabniško ime, geslo in kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga izdaja zaupanja vredna agencija (POSTArCA, ACNLB, Halcom in SIGEN-CA). 31 Za šole in starše je uporaba e-redovalnice v delu, ki je namenjena za pregled ocen preko interneta, popolnoma brezplačna. Ostale module v Lo.Polisu pa šole plačujejo po ceniku – odvisno od velikosti šole. Zatrdila je, da je bila v šolah e-redovalnica (informacijski sistem Lo.Polis) sprejeta zelo dobro že v prvih letih. Danes Lo.Polis uporablja večina slovenskih osnovnih in srednjih šol. V prvem letu se je v eredovalnico vključilo le nekaj deset šol, danes pa jih imajo 541 od skupno 699 slovenskih osnovnih in srednjih šol. Lo.Polis uporablja 96 srednjih šol (v večini gimnazije), od tega trenutno 10 ekonomskih šol, ostalo so osnovne šole. 5.8 Primerjava ponudnikov V tabeli 5.1 je vidna primerjava ponudnikov e-redovalnice glede funkcionalnosti, vrste strežnika oz. uporabljenega operacijskega sistema, varnosti, ki jo nudi posamezna eredovalnica oz. ponudnik tovrstne storitve. Ob ene pa smo prikazali v tabeli 5.1 tudi število vključenih šol v e-redovalnico posameznega ponudnika. Primerjani ponudniki so: • BB8 d.o.o.; • Dumplast.do.o.o.; • Infio d.o.o.; • B4Contact d.o.o.; • Logos.si d.o.o.. 32 Tabela 5.1: Primerjava ponudnikov e-redovalnice ŠTEVILO PONUDNIKI FUNKCIONALNOST STREŽNIK VARNOST VKLJUČENIH ŠOL Osrednji strežnik, zavarovan s PGP enkripcijo, podatki Samodejno obveščanje BB8 d.o.o. (ne obstaja več) staršev preko e-pošte, sms sporočil. Vse podatke vpisuje med strežnikom in Vsi podatki starši se bi prenašali shranjeni na šoli, enkriptirano s 128- baza podatkov bitnim ključem prek zaščitena z varne SSL povezave, uporabniškim samo ena oseba in ima za katero bi jamčil imenom in pregled nad njimi certifikat svetovno geslom. NI znanega podjetja Thawte, podatki na internetu pa bi bili shranjeni v bazi MySQL in zavarovani tako, da do baze ni direktnega dostopa prek interneta. Dumplast d.o.o. Funkcionalnost, je tako za Strežniške zahteve Kvalificirano ravnatelje – vodstvo šol, so: Linux operacijski strežnikovo učitelje, starše in dijake. sistem, Apache 2 z digitalno potrdilo Ravnatelj lahko pregleduje in SSL, PHP podpora, (za namene ureja podatke o vseh dijakih IonCube Loader preverjanja in spremlja podrobno (slednjega vam domene in varne statistiko. Učitelji lahko namesti podjetje), povezave med pregledujejo in urejajo MySQL 5 uporabnikom in podatke o dijakih, ki jih podatkovna baza. strežnikom ter za učijo. Starši ali skrbniki, preverjanje dijaki in učenci imajo verodostojnosti pregled nad ocenami. digitalnih potrdil uporabnikov). 33 2 šoli Minimalno računalniško opremljenost, od uporabnikov pa minimalno računalniško znanje. Učitelj ima pregled na dijaki, ki jih poučuje, razrednik nad Infio d.o.o svojim razredom. Administrator oz. oseba, ki jo ravnatelj določi, nad vsemi vključenimi na šoli. Večina stvari je avtomatiziranih Linux operacijski Dostopanje z sistem, Apache 2 z uporabniškimi SSL, PHP podpora, imeni in gesli. 5 šol MySQL 5 podatkovna baza. (LDAP integracija, poročanje na MSŠ, računovodski program, urnik …), kar vam odpravi nepotrebno dvojno delo. V roku 45 minut starš dobi obvestilo preko SMS-a o otrokovem dogajanju v šoli. B4Contact Logos.si d.o.o. Vpogled v ocene, izostanke, Operacijski sistem, Dostopanje z obvestila v vsakem trenutku Microsoft Share uporabniškimi preko spletne aplikacije šole. Point imeni in gesli. Funkcionalnost sistema za Operacijski sistem Prijava v sistem enoten pregled nad Windows deluje v zahteva uspešnostjo dijaka tako za okolju .NET, uporabniško ime, vodstvo šole kot za starše in namestitveni geslo in učitelja. Vpogled v vsakem program za šole in kvalificirano trenutku, izpis različnih starše je Internet digitalno potrdilo. obrazcev, osebni listi, Explorer vsaj 5.5. 1 šola 541 šol vpisnice, potrdila o šolanju in različne evidence po obdobjih. Vir: Lastni prikaz, 2011. Kot je razvidno iz tabele 5.1, ima največ uporabnikov podjetje Logos.si, katero ponuja spletno redovalnico pod imenom Lo.Polis, le-to uporablja 541 slovenskih šol. Glede primerljivosti 34 posameznih ponudnikov, kateri se med seboj zelo razlikujejo v številu uporabnikov, katerih imajo ponudniki zelo malo, z izjemo podjetja Logos.si d.o.o.. Funkcionalnost predstavlja pri posameznih ponudnikih obremenjenost učiteljev ali administrativnih delavcev, medtem ko ima ponudnik Logos.si delo razpršeno enakomerno. Operacijski sistemi posameznih ponudnikov se med seboj razlikujejo, podjetje Logos.si d.o.o. deluje v okolju .NET, katerega bomo predstavili v nadaljevanju, medtem ko drugi ponudniki uporabljajo operacijski sistem Microsoft Share Point ali pa odprtokodni operacijski sistem, kot je Linux. Glede na to, da se šole odločajo za e-redovalnico podjetja Logos.si, je prednost le-te predvsem v varnosti in predvsem v velikem številu modulov, ki jih nadgrajujejo. Baza podatkov e-redovalnice podjetja Logos.si se hrani na strežnikih v varnih prostorih ponudnika elektronske hrambe, pri Pošti Slovenije, ki ima storitev akreditirano pri Arhivu Republike Slovenije. V to bazo se dnevno prepišejo podatki iz operativnega sistema slovenskih šol za tiste učence oziroma dijake, katerih starši uporabljajo e-redovalnico. Dostop je možen samo na podlagi odobritve s strani šole in ob identifikaciji s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Medtem ko se pri drugih ponudnikih e-redovalnica hrani na njihovih strežnikih in nikakor ne moremo govoriti o kopiji podatkov, kar pa predstavlja določeno oviro pri varnosti. Ravno tako se dostopa do podatkov samo z uporabniškimi imeni in gesli, kar seveda ni ovira pri informacijski varnosti, kot nam je zagotovil namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. 6 E-REDOVALNICA LO.POLIS - ORODJE ZA SPREMLJANJE UČENCEV IN DIJAKOV Lo.Polis je "šolsko mesto" – krovni program, v katerem se nahajajo posamezni moduli – njegove "ustanove". Vse ustanove skupaj z Lo.Polisom tvorijo enoten in medsebojno povezan informacijski sistem. Uvodni uporabniški vmesnik programa Lo.Polis je oblikovan v obliki mesta z ustanovami, ki predstavljajo povezave do drugih modulov programa. Nekatere "ustanove" v mestu Lo.Polis: • matični urad: baza podatkov vseh udeležencev, • šola: programski modul za vodenje evidence o dogajanju pri pouku (zaznamki, opisne ocene ...), podobno kakor do sedaj dokumentacija, • tiskarna: izpisi raznih podatkov, obvestil, dokumentov ..., • uprava: modul za dodeljevanje pravic, uprava bo razdeljena na več pisarn (vsaka bo skrbela za svojo "ustanovo"), 35 • kavarna: borza dela (delovna mesta v vzgoji in izobraževanju), • banka: plačila učencev, • prometej: podpira nivojski pouk, izbirne predmete, urnik in omogoča pretakanje svojih podatkov v druge module, • restavracija: modul za sestavljanje jedilnikov, vodenje skladišča, prijave na obroke in delilni pult, • statistični urad: modul za pregled vnesenih podatkov o učencih in o uspehu v različnih statističnih poročilih, • stadion: modul za vodenje predpisanih postopkov pri izvajanju nacionalnih preizkusov znanja ob koncu obdobij v devetletni osnovni šoli, • pošta: modul za elektronsko vodenje dokumentacije, • evidenca delovnega časa: modul za evidentiranje delovnega časa (www.logos.si). Slika 6.1: Oblikovanje vmesnika Lo.Polis Vir: Logos.si, 2010. 6.1 Okolje Lo.Polis Lo.Polis deluje v okolju .NET, kateri je okvir za razvoj in uporabo spletnih storitev. Omogoča uporabo sestavnih delov iz več programskih jezikov in jih med seboj kombinira. Nudi okvir in zagotavlja veliko število komponent, ki jih potrebujemo pri izvedbi različnih projektov 36 (http://www.microsoft.com/net/). Namestitveni program je Internet Explorer, ki mora biti vsaj 5.5. Lo.Polis namestitvena datoteka vsebuje: • Microsoft .NET Framework 2.0; • Microsoft .NET Framework 3.0; • Microsoft .NET Framework 3.5; Osnovna komponenta za prikaz izpisov (za 32 bit in 64 bit): • Crystal Reports Basic for Visual Studio 2008 (x86). Dodatek za prikaz izpisov (samo za 64 bit): • Crystal Reports Basic for Visual Studio 2008 (x64). Datoteko prenesemo na svoj disk in jo z dvoklikom zaženemo ter nato sledimo navodilom. V primeru, da se takoj, ko smo začeli nameščati osnovno namestitev programa in nam ta javi, da nimamo nameščenega Frameworka oz. imamo neustrezno verzijo Internet Explorerja, moramo po namestitvi le-teh ponovno zagnati osnovno namestitev programa. Šola, ki se odloči za namestitveni program za dostopanje do e-redovalnice, mora starše obvestiti o novostih, ki jih ponuja in obenem na roditeljskih sestankih in sestankih Sveta staršev pridobiti mnenje o uporabi le-te. Vendar soglasja ni obvezno potrebno pridobiti, saj je avtonomija vsake šole ali bo e-redovalnico uporabljalo ali ne. Baza podatkov elektronske redovalnice se hrani na strežnikih v varnih prostorih ponudnika elektronske hrambe, pri Pošti Slovenije, ki ima storitev akreditirano pri Arhivu Republike Slovenije. V to bazo se dnevno prepišejo podatki iz operativnega sistema slovenskih šol za tiste učence oziroma dijake, katerih starši uporabljajo e-redovalnico. Dostop je možen samo na podlagi odobritve s strani šole in ob identifikaciji s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Ista digitalna potrdila uporabniki uporabljajo za storitve elektronskega bančništva, oddajo dohodnine ipd. 6.2 Koraki pridobitve vpogleda v e-redovalnico V spodnjih korakih vam bomo predstavili potek pridobitve vpogleda v e-redovalnico Lo.Polis za starše. 37 1. Korak: Pridobitev digitalnega potrdila Za varen dostop do e-redovalnice se uporablja kvalificirana digitalna potrdila, s čimer je v sistemu vzpostavljen najvišji nivo varnosti. Starši za dostop do ocen na internetu obvezno potrebujejo digitalno potrdilo. Slika 6.2: MZJU – spletna stran Vir: Logos.si, 2011. V Republiki Sloveniji so overjena samo: POSTArCA, ACNLB, Halcom in SIGEN-CA. Uporabljajo lahko digitalno potrdilo, ki ga že imajo npr. za službo, za elektronsko bančništvo. SIGEN-CA je digitalno potrdilo, ki ga občanom brezplačno izda Ministrstvo za javno upravo. Naroči se ga lahko na najbližji upravni enoti. Postopek za pridobitev traja le nekaj dni. Slika 6.3: Potek pridobitve digitalnega potrdila Vir: Logos.si, 2011. 2. Korak: Zahteva za vpogled v ocene • Starš izpiše izjavo 38 Izjavo natisne starš na portalu Lo.Polis na povezavi »Izjava za e-redovalnico«. Izpolnjeno in podpisano odda v šolo, ki jo obiskuje otrok. Slika 6.4: Prijava starši Vir: Logos.si, 2011. Če ima na isti šoli starš več otrok, natisne eno izjavo in navede vse otroke, za katere želi vpogled v ocene prek interneta. Če ima več otrok na različnih šolah, natisne izjavo za vsako šolo. Odobritev dostopa v e-redovalnico bo starš prejel iz vsake šole, zato se bo moral prijaviti na portal ločeno za vsakega otroka. • Šola registrira starša Na šoli bo pooblaščena oseba vnesla v program Lo.Polis podatke z obrazca IZJAVA, ki ga bodo starši prinesli ali poslali. Šola pripravi dokument »Odobritev dostopa v e-redovalnico«, kjer je navedeno: • ime in priimek otroka; 39 • uporabniško ime in geslo za vstop na portal Lo.Polis; • kratka navodila za dostop do ocen. Odobritev lahko starš dobi osebno na šoli, po pošti ali e-pošti. • Vstop starša na portal Lo.Polis Ko prejme starš “Odobritev dostopa v e-redovalnico”, vnese na portalu Lo.Polis uporabniško ime in geslo, ter uporabi gumb Prijava. Slika 6.5: Vstop starša Vir: Logos.si, 2011. Starši vnesejo svoj e-naslov in ga shranijo. Slika 6.6: Nastavitve uporabnika Vir: Logos.si, 2011. V nadaljevanju se odpre novo okno, kjer izbere starš med zavihki, ki jih ima aktivne: • nastavitve; 40 • e-redovalnica; • prehrana (samo če šola uporablja naš modul Abonenti za vodenje prehrane). Slika 6.7: Osnovni podatki Vir: Logos.si, 2011. Zavihek Nastavitve: Na tem zavihku lahko kadarkoli spremeni starš e-naslov in geslo za vstop na portal. Slika 6.8: Nastavitve uporabnika Vir: Logos.si, 2011. Zavihek Elektronska redovalnica: Prijava v e-redovalnico zahteva od starša digitalno potrdilo. Če je to že nameščeno na računalniku, ga bo postopek samodejno zaznal in ponudil, drugače ga morate namestiti. 41 Slika 6.9: Identifikacija s certifikatom Vir: Logos.si, 2011. Ko digitalno potrdilo starš izbere in potrdi, se v nadaljevanju odpre okno z imeni otrok, za katere ima starš aktivirano e-redovalnico. S klikom na ime otroka dobi starš pregled ocen. Slika 6.10: Vstop v e-redovalnico Vir: Logos.si, 2011. Klik na zavihek Lo.Polis prekine povezavo z e-redovalnico in odpre povezavo do zavihkov Prehrana in Nastavitve. Ob vsakem prestopu iz zavihka Lo.Polis v Elektronsko redovalnico program ponovno preverja digitalno potrdilo. Vstop na portal Lo.Polis je mogoč z uporabniškim imenom in geslom. 6.3 Zanesljivost varnostnih gesel Zanesljivost gesla je odvisna od dolžine in sestave. Zanesljiva gesla so daljša in sestavljena iz različnih vrst znakov (male in velike črke, številke, drugi znaki), ugotavljanje zanesljivih 42 gesel vzame veliko časa in truda. Slaba gesla so kratka (6 ali celo 4 znaki), sestavljena iz le ene ali dveh vrst znakov, zato jih je mogoče preprosto ugotoviti. Velja pravilo, da si je geslo, ki ga je težko ugotoviti, tudi težko zapomniti. Zato moramo poiskati kompromis med kakovostjo gesla in možnostjo zapomnitve gesla. Slaba gesla so velikokrat sestavljena iz kratkih, pogostih besed, iz ene ali dveh skupin znakov (črke, številke). V skupino slabih gesel sodijo tudi privzeta gesla, ki jih uporabniki ne spremenijo. Hitro jih je mogoče uganiti ob pomoči tehničnih pomagal. Običajno jih sestavljajo besede iz slovarjev, imena, izrazi, izpeljani iz uporabniškega imena, in druge variacije teh besed ter imena domačih živali, datum rojstva in podobni podatki. Nekaj kategorij slabih gesel: • preprosto prepoznavne besede, kot so »password«, »passcode« ipd.; • uporabnikovo ime oz. uporabniško ime, kot so »Tine«, »NaceNovak«; • imena domačih živali »Reks«; • preprosta menjava črk »aDmiN«; • zaporedja tipk (črk) na tipkovnici »asdf«, »1234«; • prazno geslo; • kraj rojstva ali datum rojstva uporabnika »5.5.1987«; • različne številke, povezane z uporabnikovim zasebnim življenjem (EMŠO, davčna številka ali celo številka avtomobilske tablice). Zanesljiva gesla, v nasprotju s prej omenjenimi slabimi gesli, so daljša (najmanj 8 znakov) in bolj »naključna«, ne besede iz slovarjev (kombinacija črk, številk in drugih znakov s tipkovnice, kot so presledek, podčrtaj, klicaj ipd.). Ugotavljanje takih gesel je časovno potratno. Zgledi zanesljivih gesel so: • W4caLutxeZ2 – beseda, ki je ni mogoče najti v slovarju; sestavljena iz črk in številk; • 5oUpd?Vz2 – beseda, ki je ni mogoče najti v slovarju; sestavljena iz črk, številk in drugih znakov; • 24653XteLlpp – dolgo geslo, sestavljeno in kombinacija črk in številk; • V zivalskem vrtu je 5_@ – dolga fraza, ki si jo je mogoče zapomniti in je sestavljena iz črk, številk in drugih znakov. 43 Težje zapomnljiva gesla naj bodo zabeležena na mestih, ki niso dostopna ostalim prisotnim v prostoru. Izogibajte se lističev na ekranu, pod tipkovnico ali v prvemu predalu na dosegu roke (http://www.logos.si). 6.4 Informacijski pooblaščenec o e-redovalnici V pogovoru z namestnikom informacijske pooblaščenke dr. Andrejem Tomšičem smo želeli izvedeti, kako ocenjujejo informacijsko varnost v šolskem prostoru, predvsem pa smo želeli izvedeti mnenje in varnost e-redovalnice, ki jo ponujajo slovenska podjetja. Pojasnil nam je pristojnosti informacijskega pooblaščenca, in kaj pregledujejo oz. kateri vidiki informacijske varnosti so za njih posebej pomembni. So nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov in nadzorujejo izvajanje Zakona o varstvu osebnih podatkov v praksi. Del tega zakona se nanaša tudi na informacijsko varnost oz. na zavarovanje osebnih podatkov. Gre predvsem za določene člene, kot so 24., 25. in 14. člen ZVOP, tako da njihovi nadzorniki v inšpekcijskih postopkih preverjajo, kako imajo upravljavci oz. posamezne šole zavarovane osebne podatke. 24. člen ZVOP-a načeloma povzema osnovne elemente informacijske varnosti, ki naj bi jih upravljavci zagotovili, nanaša se tako na elemente fizične varnosti kot na zaščito omrežja, aplikacij, sistemov in predvideva sprejem tako organizacijskih kot fizičnih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov. V grobem zelo težko ocenjujejo, na kakšnem nivoju je varovanje podatkov v slovenskem šolskem prostoru, ker bi morali za takšno oceno zbrati ugotovitve iz vseh njihovih postopkov na tem področju. Vendar pa je Tomšič dejal, da je stanje boljše, kot recimo v sektorju zdravstva, a ne na takšnem nivoju, kot je recimo v policijskem sektorju. O hranjenju podatkov, kontrolah in politikah pa je Tomšič dejal, da šole uporabljajo različne module od vodenja prehrane, vodenja knjižnic, dostop do ocen v sistemu e-redovalnice; najavljajo pa se tudi modeli za e-dnevnik. Po njihovih izkušnjah so dostopi staršev v eredovalnico zelo dobri in primerno zavarovani, morda je nekaj pomanjkljivosti, ki jih je potrebno urediti zlasti z vidika sledljivosti, kdo kdaj dostopa, do katerih podatkov, ali so se podatki izvažali, ali kdaj in kdo sploh ima te možnosti do podatkov. Po grobi oceni Tomšiča je v šolstvu še premalo poudarka in poznavanja celovitih pristopov k varovanju informacij, ki temeljijo na analizi tveganj in sprejemu tveganjem ustreznim popravnim ukrepom ter periodičnem ponavljanju teh aktivnosti. Razlogi za to so, po Tomšičevem mnenju, po vsej verjetnosti pomanjkanje potrebnih finančnih in strokovnih resursov za to področje, po drugi strani pa je vedno treba upoštevati tudi »težo« in naravo podatkov. 44 Tomšič je razložil, da se pri zaznavanju incidentov informacijske varnosti ravnajo po dveh vidikih. Prvi je ta, da se ravnajo glede na prejete prijave. Te prejete prijave se nanašajo na zelo različne stvari, na primer imeli so primer, da je bilo omogočeno tiskanje gesel uporabnikov s strani administratorja, to je konkretno v sistemu e-redovalnice. V eni izmed šol so uporabljali kartice za sistem prehrane in je bilo preko določenih displejev vsem dano videti, kateri otrok je v vrsti, na kaj je naročen ... Tako kot ostali sektorji pa je tudi šolstvo sektor, ki ga nadziramo tudi po uradni dolžnosti, brez prejete prijave. V šolo pridemo samoiniciativno preveriti določene vidike, npr. ali imajo ustrezen nabor osebnih podatkov, ki ga določa področna zakonodaja, kako so ti podatki varovani, ... »Menim, da je tudi na šolah del odgovornosti, da v svoje rešitve vgradijo ustrezne varovalke in mehanizme, ki zadoščajo zahtevam zakonodaje, ter da svojih rešitev ne gradijo na postulatih zbiranja podatkov na zalogo, slabega nadzora dostopa do podatkov in podobnih izhodišč, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov,« je povedal Tomšič. Pomembno je, da šole upoštevajo smernice mednarodnih standardov za varovanje informacij, kot so standardi družine ISO 2700x. Ponudniki e-redovalnic direktno ponujajo svoje rešitve eredovalnic šolam in ne preko Ministrstva ali Zavoda za šolstvo. Kot je poudaril Tomšič, z Ministrstvom za šolstvo sodelujejo predvsem na področju priprave posameznih zakonov in v okviru pristojnosti – tako podajajo mnenje na predloge sprememb zakonodaje, občasno pa se pri njih oglasijo na konzultacijah ob uvajanju novih informacijskih rešitev. Na vprašanje, kako ocenjuje uporabo e-redovalnice in kateri vidiki se mu zdijo kritični z vidika varnostni, je odgovoril, da je pri ocenjevanju ravni zagotovljene varnosti vedno potrebno bazirati na analizi tveganja, kakšni podatki se uporabljajo za dostop in do katerih se dostopa. Po analizi tveganja se je potrebno odločiti, s kakšnimi mehanizmi in postopki bomo te podatke zavarovali. Ker pri tem praviloma ne gre za neke izrazito občutljive podatke, kot gre npr. za zdravstvene podatke, podatke o političnem prepričanju ali pripadnosti, zato na tem področju kot je eredovalnica ni najstrožje ukrepe nujno upoštevati oz. uvajati, vendar pa morajo biti mehanizmi ustrezni tveganju za zlorabe. Konkretno glede načina varovanja dostopa do podatkov Tomšič meni, da je dostop s kvalificiranimi potrdili primeren in varen način dostopa, zlasti če pričakujemo, da bomo v prihodnosti imeli še večjo dostopnost do podatkov, ki se obdelujejo v šolah. Zatrdil je, da nižji nivo varovanja dostopa v sistem ne bi bil zadosten. Glede varovanja osebnih podatkov pa Tomšič priporoča upoštevanje priporočil in smernic, ki jih podajajo mednarodni standardi, kot je tudi ISO 27000. Predvsem v smislu, da se uporabijo vsaj tiste osnovne faze, napotke in kontrole, ki jih ta standard zahteva. To pa je, da ima zavezanec jasne in vzdrževane popise informacijskih sredstev, da se analizira tveganja na neki 45 relativno frekvenčni ravni, vsaj na letni ravni, da se pripravlja načrt obravnave teh tveganj. Na varnost naj šole in ostali uporabniki gledajo kot na ciklus in kot na proces, da se raven informacijske varnosti vsaj na letni ravni celovito preveri. Torej ali smo z nekimi ukrepi ustrezno obravnavali tveganja, ki smo jih zaznali, zatrjuje Tomšič. Prednost teh standardov je predvsem v njihovi celovitosti. V bistvu ti vsilijo na nek način mehanizem, ki te vodi do tega, da to celovito in redno obravnavaš. Na vprašanje, ali se podjetja, ki v Sloveniji ponujajo storitev e-redovalnice obračajo k njim po informacije, nasvete glede informacijske varnosti, je odgovoril, da tu lahko govorimo o dveh načinih, eden je proaktivni, drugi pa je bolj reaktiven. »V mislih imam to, da se podjetja pri nas oglasijo in nam predstavijo njihovo rešitev ter nas prosijo za neko neobvezno mnenje oz. napotke in to tudi marsikatero podjetje tudi izkoristi. Ne samo na področju šolstva, ampak tudi na drugih sektorjih. Reaktivno pa pomeni, da v našem inšpekcijskem postopku odkrijemo neke nepravilnosti, ki se v tem postopku tudi odpravljajo, če gre za grobe kršitve, so predvidene tudi kazni in globe, vsekakor pa je proaktiven način precej boljši,« je še povedal Tomšič. O informacijski varnosti v prihodnje pa je povedal, da pomen informacijske varnosti v prihodnosti bo po njegovem mnenju pridobival na pomenu predvsem zaradi tega, ker se veliko informacij danes vodi elektronsko in obdeluje na elektronski način, s tem pa se izpostavlja čedalje večjim tveganjem za zlorabe podatkov. Te so lahko enostavnejše, po drugi strani pa so lahko tudi orodja za zagotavljanje varnosti boljša, recimo, samo pomislimo na sledljivost dostopa do nekega papirnatega dokumenta ali sledljivosti obdelave elektronskega podatka. Zelo verjetno je pričakovati, da se bodo smernice, ki jih vsebujejo mednarodni standardi, začeli uporabljati tudi v drugih sektorjih, kot je recimo šolstvo, in ne več le v sektorjih, ki so že po naravi bolj regulirani, kot so npr. bančni sektor, zavarovalništvo, policija, elektronske komunikacije. S časom se bo zagotovo bolj jasno pokazalo, da bodo tudi ostali sektorji morali z nekimi standardnimi in celovitimi načini pristopati k varovanju informacij. »Upam, da za prebuditev te zavesti ne bodo potrebni zelo resni varnostni incidenti, ki bodo ta krog sprožili, ampak da bo dovolj tudi brez takih grobih primerov, kot so jih imeli v Veliki Britaniji: številne izgube osebnih podatkov na prenosnikih, CD-jih in podobno. »Pomen informacijske varnosti bo v prihodnosti zagotovo vse večji,« je na koncu dodal Tomšič. 46 7 ANALIZA PODATKOV S pomočjo pol strukturiranih intervjujev, katere smo izvedli med ravnatelji srednjih ekonomskih šol po Sloveniji, v obdobju marec–april 2011, smo pripravili analizo podatkov (urejanje gradiva, določitev enot kodiranja, odprto kodiranje, izbor definiranje pojmov, odnosno kodiranje, postavitev paradigmatskega modela (glej priloge). Delno strukturiran intervju (priloga 1) je sestavljen iz treh vsebinskih sklopov, in sicer: komunikacije (ekomunikacijo in klasično ustno ali pisno), varnosti in zaupanja staršev, učiteljev ter vodstva šole do e-redovalnice. Na vprašanja so intervjuvanci odgovarjali precej podobno in se odgovori niso bistveno razlikovali. Komuniciranje Udeležene šole v raziskavi imajo različno število let uporabe e-redovalnice, in sicer od enega pa do desetih let. Skupno vsem pa je, da so e-redovalnico najprej uporabljali poskusno od pol do enega leta. Za uvedbo e-redovalnice so se šole odločile iz različnih vzrokov, predvsem zaradi hitrejšega obveščanja staršev in sprotne komunikacije; eden od razlogov je bil tudi pobuda staršev na Svetu staršev zaradi vključitve v mednarodne projekte in neurejenega področja šolske dokumentacije (ta je predvsem v avtonomiji posamezne šole), predvsem pa narediti enoten povezan sistem med tajništvom, računovodstvom, učitelji in svetovalno delavko, kateri bi omogočal enotno statistično obdelavo (arhiviranje, pregled za nazaj, enoten način vpogleda na celotni šoli), pa tudi zaradi elektronskega vodenja, ki naj bi nadomestilo papirnato obliko. Vsebina e-redovalnice udeležencev raziskav se med seboj razlikujejo. Poleg ocen vsebujejo posamezne e-redovalnice še opise učnih načrtov, možnost izpisov obvestil, izpis vpisnih listov, realizacija pouka, obisk pouka, evidenca po posameznih predmetih in ocenjevalnih obdobjih, izpis osebnih listov, seznamov, kontakti staršev – vse to predstavlja enoten sistem in enotno bazo podatkov ter statistično obdelavo različnih podatkov. Poleg naštetega e-redovalnica vsebuje tudi opravičila, kratka sporočila med starši, razredniki in učitelji, mrežni plan, vzgojne ukrepe in predstavlja del otrokovega portfolia. V večini primerov je staršem vidna ocena, opravičila, izostanki, vzgojni ukrepi, mrežni plan, sporočila med učitelji, razredniki in starši. Med udeleženci raziskave je samo ena šola, katere starši imajo vpogled le v ocene in izostanke. Prednosti, ki jih je uvedba e-redovalnice prinesla v komunikaciji med učitelji in starši, so predvsem v hitrem informiranju staršev. Starši so se navadili na e-redovalnico in kontrolo nad otrokom. Obenem navajajo, da so se pri prehodu na prenovljene izobraževalne programe pojavile težave (eno leto je niso uporabljali), zato so imeli veliko klicev oz. vprašanj, kdaj bo 47 e-redovalnica dostopna in zakaj je še ni. Nekateri so potrebovali kar nekaj časa, da so eredovalnico vzpostavili na modularni način, kot ga zahteva zakonodaja. Komunikacija poteka med razrednikom in starši, deloma med učitelji in starši oz. občasno starši in svetovalno službo, po potrebi pa tudi starši in ravnateljem. Starši več ne sprašujejo za potrditev ocene, kajti bili so skeptični glede otrokovega resničnega podatka, kar nakazuje na nezaupanje med starši in otroci. Obenem izpostavljajo novo kakovost v odnosih komuniciranja. Razredi, ki so vključeni v e-redovalnico, oz. njihovi starši imajo v vsakem trenutku možnost vpogleda v ocene in ostale podatke, ki jih nudijo v e-redovalnici, na tovrsten način hitreje in enostavneje rešujejo marsikatere težave oz. vrzeli, ki bi nastale v klasični komunikaciji. O slabostih sicer ne morejo govoriti, se pa v nekaterih šolah zavedajo težav nepoznavanja IKT tehnologije pri starših. S starši uporabljajo različne vrste komunikacije, kot so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih govorilnih ur na povabilo razrednika ali svetovalne službe oz. na povabilo ravnatelja ali ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Poleg klasične pošte in telefona pa je najpogosteje uporabljena epošta v vseh šolah, udeleženih v raziskavah, s čimer želijo izvesti čim več komunikacije na tovrsten način. Tovrstna komunikacija je učinkovitejša predvsem pri starših, kateri vsakodnevno prebirajo pošto in se nanjo odzivajo. Marsikateri učitelji oz. učiteljica posreduje staršem tudi svoje mobilne številke in na ta način je komunikacija še bolj učinkovitejša, vendar to učitelji posredujejo le na lastno željo. Osebna komunikacija je za udeležence raziskave na prvem mestu, čeprav največ uporabljajo e-pošto. Računalnik po njihovem mnenju nikoli ne bo nadomestil starša, učitelja ali dijaka. Izobraževanje nikjer ne temelji samo na računalniku. Ravnatelji vidijo e-redovalnico samo kot pripomoček, nikakor pa ne kot nadomestilo. Vsi so enotnega mnenja, da e-mediji nikakor ne morejo zamenjati komunikacije, ki jo predstavlja živi stik z osebjem šole. Zato se trudijo, da pristen osebni stik ne bi postal samo preteklost, ampak sedanjost. Vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur se z uvedbo e-redovalnice nikakor ni zmanjšal, zgodilo se je ravno nasprotno. V začetnem obdobju uvajanja e-redovalnice so šole imele pomisleke, da se bo obisk govorilnih ur zmanjšal, vendar se je v vseh udeleženih šolah v raziskavi zgodilo ravno obratno. Starši dijakov si želijo pristnega stika še vedno z razredniki in na ta način lahko izvejo vsa občutenja, ki jih prinaša pristen stik s šolo, kar pa kakršna koli neosebna komunikacija ne more dati. Pomembnost za starše je predvsem pristen stik z učiteljem in hitro reševanje različnih neuspehov. Glede na to, da starši kljub uporabi e-redovalnice še vedno prihajajo na govorilne ure, udeleženi ravnatelji v raziskavi ne zaznavajo, da je obisk govorilnih ur upadel. Starši želijo pogovor z učiteljem, kajti e-komunikacija ne omogoča 48 dodatnih vprašanj ali pa je čakanje na odgovor dolgotrajnejše, skratka starši želijo imeti hitre informacije. Z uporabo e-redovalnice v vseh teh letih ni bilo zaznati povečanje učnega uspeha. Zaznati pa je povečanje uspeha pri dijakih s slabšim učnim uspehom, predvsem zaradi tega, ker so starši hitreje obveščeni. Ob uvajanju je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo stresa. Eden izmed intervjuvancev je zatrdil, da se je učni uspeh sodelujočih dijakov v e-redovalnici pri nekaterih izboljšal. Predvsem je vidno izboljšano sodelovanje med starši in učitelji. Starši na ta način hitro izvedo marsikatero oceno, katero so včasih izvedeli šele na govorilnih urah. To dijakom sicer v začetku ni bilo všeč, vendar so se sedaj tega že navadili in so informacijsko komuniciranje sprejeli. Varnost Za varnost e-redovalnice je poskrbljeno različno, odvisno od aplikacije, ki jo šola uporablja. Sprotno informiranje učiteljev o vsakih spremembah, ki so narejene na aplikaciji eredovalnice, je nujno. Ocene v e-redovalnico vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. V nekaterih primerih imajo razredniki nadomestne razrednike za kontrolo oz. verodostojnost ocen. V šolah, udeleženih v raziskavi, kjer imajo e-redovalnice na svojih spletnih straneh, je preverjanje podatkov še vedno ročno, kar predstavlja za učitelje dvojno delo, čeprav tiskanje obrazcev (osebni listi, evidenca konferenc, ...) poteka centralno. Na šoli ugotavljajo, da je izbor tovrstne aplikacije, ki je centralno voden, zelo dober, ker zagotavlja celoten nadzor in možnost spreminjanja oz. modifikacije aplikacij in je tako zelo varen. V šolah, ki uporabljajo aplikacijo podjetja Logos.si, je za varnost podatkov zagotovljeno tako, da starši za vstop v eredovalnico potrebujejo elektronski podpis oz. certifikat, ki ga izdaja zato usposobljena in zaupanja vredna ustanova. Registracija je dvojna tako za starše kot za šolo – ločeno. Intervjuvanci poudarjajo, da so v primeru kakršne koli težave v podjetju Logos.si izjemno hitro odzivni, kar obenem onemogoča kakršne koli težave. To je zelo pozitivno oz. nujno v današnjem času, če govorimo o informatizaciji in e-medijih. Podatki v e-redovalnici so zavarovani tako, da je vidna le kopija podatkov, ki se enkrat dnevno preslika v splet. Varnost podatkov na udeleženih v raziskavi, kateri gostijo e-redovalnico na svojih spletnih straneh, zagotavljajo tako, da starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Te šole se zavedajo težav, ki jih prinašajo certifikati. V primeru, da bi eno podjetje delalo večje število certifikatov, šole pa imajo različne brskalnike (Firefox, Opera,Mozilla, ...), kateri vsak na svoj način sprejemajo certifikate. Tako se je težko registrirati v neko varno okolje, da bi 49 bili ti podatki varni. Izvoz podatkov poteka s pomočjo programskih orodij Access, v katerih uporabljajo različne module. Poročila oz. »reporte« je potrebno nenehno spreminjati, kajti zakonodaja v srednjem šolstvu se nenehno spreminja in dokler ne bo ta usklajena in potrjena enotno za vse srednje šole, bo težko izvesti aplikacijo, ki bo ustrezala vsem srednjim šolam. Bojazen glede varnosti se na šolah ne pojavlja, se pa pojavlja težava predvsem pri učiteljih v dvojnem delu in birokraciji. Ministrstvo za šolstvo zahteva od učiteljev nenehna izobraževanja, kar pa jim predstavlja največji problem in dodatno obremenitev. Učitelje šole izobražujejo po potrebi, velikokrat pa se zgodi, da si medsebojno pomagajo. V prihodnosti želijo šole vizualizirati uporabo novih orodij s kratkim filmom, ki bo dostopen tako učiteljem kot dijakom. Vsak učitelj zase vnaša v informacijski sistem oz. e-redovalnico ocene. Tako mora tudi sam poskrbeti za varnost, in da gesla ne posreduje tretjim osebam. Učitelji si med seboj lahko pomagajo. Vendar je za varnost podatkov v e-redovalnici poskrbljeno s strani podjetja oz. ponudnika aplikacije Lo.Polis. Enkrat dnevno se preslika samo kopija podatkov oz. ocen na strežnik, kjer lahko starši pogledajo ocene. Na šolah vsak učitelj za svoj predmet vnaša ocene, tako da je za varnost podatkov poskrbljeno s strani vsakega učitelja. Sicer pa imajo določene varnostne ukrepe, kot je posodabljanje antivirusnih programov, požarnih zidov in ravno tako dnevni ali tedenski nadzor administratorja nad podatki v e-redovalnici. O mnenju glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema so udeleženci raziskave odgovorili različno. Udeleženci raziskave, kateri uporabljajo aplikacijo Lo.Polis podjetja Logos.si, povedo, da se podatki shranjujejo centralno na strežniku, ki ga vzdržuje podjetje Logos.si. Uporabniki dostopajo do sistema baze podatkov z geslom. V primeru trikratnega napačnega gesla se dostop do baze uporabniku zapre. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet. Nekateri intervjuvanci so poudarili, da imajo stvari urejene tako, da so uvedli nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici. Potem ko je to pregledano, administrator pripravi izpise obvestil za vse oddelke. Učitelji imajo za vpis ocen v e-redovalnico časa en teden. Celoten kolektiv skrbi za redno vpisovanje ocen. Šola, ki uporablja e-redovalnico na svoji spletni strani, je poudarila, da je bila tovrstna aplikacija za njih predvsem neuporabna, ker je ta bolj programirana na osnovne šole, ne pa tako na srednje in poklicne šole. Njihova e-redovalnica je narejena v Access-u in ne v specialnih orodjih. Dostop do aplikacije je preko spletne strani, vendar se je šola odločila zaradi varnosti, da samo starš in dijak ve, kdo je in ni vidnih nobenih osebnih podatkov. Vsak dijak dobi evidenčno številko, ki jo ima na osebnem listu. Zavedanja šol o varovanju osebnih podatkov je nujno, kajti zelo hitro lahko prihaja do zlorab. Tako šola uporablja samo 50 evidenčno številko, kar pa bi bodočemu napadalcu v sistem onemogočila razkritje osebnih podatkov. Podatke tako med seboj napadalec nikakor ne more povezovati. Za varnost podatkov je poskrbljeno tako, da vsak samostojno vstopa v redovalnico, npr. nekdo kot informatik posebej, ravnatelj posebej in se medsebojno ne moreta povezati. Dijakov ne moreta razkrivati in ne vesta, za katere dijake gre, razen če pogledata osebne liste pod evidenčno številko in tako ugotovita, kdo je to. Za nadzor podatkov v e-redovalnici na udeleženih šolah v raziskavi skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari, medtem ko za vnos podatkov skrbijo učitelji oz. razredniki. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Za nadzor imajo nekatere šole uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici. V večini primerov skrbi za nadzor podatkov administrator oz. svetovalna delavka, ki nadzoruje tudi vnos podatkov v sistem. Skrb za varnost podatkov s strani staršev ni zaznati v večini udeleženih šol v raziskavi. Večja ovira za starše se kaže v nepoznavanju informacijske komunikacijske tehnologije. Starši se tudi ne želijo ukvarjati s tovrstno tehnologijo, kajti lagodnejše je poklicati v šolo ali priti v šolo in se ne obremenjevati z e-mediji. Ovira je pridobitev certifikata, vendar se kaže fleksibilnost šol predvsem v izobraževanju staršev in pomoči pri iskanju informacij. Po mnenju udeležencev v raziskavi bi bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e-redovalnice tako, da bi moralo ministrstvo prevzeti enotne ukrepe glede uporabe varnostnih mehanizmov, kajti danes smo šole avtonomne glede uporabe posameznih varnostnih mehanizmov. Ministrstvo naj bi v prihodnosti izdelalo enoten sistem uporabe e-redovalnice in na ta način naj bi Lo.Polis sodeloval pri načrtovanju modulov za srednje šole, vendar bolj kontinuirano. Za e-redovalnico, katero ponuja podjetje Logos.si, menijo udeleženci raziskave, da je za varnost zelo dobro poskrbljeno, kajti starši vstopajo s pomočjo digitalnih potrdil, medtem ko morajo na šoli predhodno dodeliti staršem uporabniško ime, vendar ga takoj po prvi registraciji spremenijo. Na šoli, kjer imajo e-redovalnico na svoji spletni strani, razmišljajo o uvedbi certifikatov, čeprav je to v njihovem primeru težko, kajti uporabljajo različne brskalnike. Zaupanje Med učitelji se je okrepil odnos, kajti več se pogovarjajo o e-redovalnici in obenem so izredno zainteresirani za uporabo le-te. Ko so se učitelji pripravljali in usposabljali za uporabo eredovalnice, so na eni izmed šol doživeli zelo pozitiven odnos in presenečenje, kajti zaznali niso nikakršnih bojazni oz. slabe volje med učitelji, ravno nasprotno bili so navdušeni in 51 presenečeni nad njihovo zainteresiranostjo in odnosom do same aplikacije, čeprav je bilo v nekaterih primerih zaznati bojazen nad dvojnim delom. Prav nasprotno se je zgodilo z dijaki, s predstavitvijo in uporabo e-redovalnice, ti niso bili ravno navdušeni, kajti pojavila se je bojazen: Zakaj morajo starši takoj izvedeti za ocene, saj je dovolj, da jim sami povemo. Sicer pa intervjuvanci zaznavajo, da je med starši interes in verjamemo, da bo e-redovalnica v prihodnosti zagotovo poglobila odnos med učitelji in starši. Starši niso zmanjšali obiska govorilnih ur, kar pa je izredno pomembno. Prihajajo pa bolje informirani in so s tem zadovoljni, saj ažurno ali vsaj pravočasno izvedo, kakšno je otrokovo stanje v šoli; kako je uspešen, koliko je odsoten, kdaj pišejo kontrolne naloge in podobno. E-redovalnica nikakor ni nadomestilo za neposredne učiteljske informacije. Pomembno je, da starši še vedno hodijo v šolo in na govorilne ure. So pa starši zadovoljni, kajti prisluhnili so njihovim željam, da sledijo informacijski tehnologiji in da so dovolj moderni. V začetku uvajanja so nekatere šole imele kar nekaj dilem glede zaupanja v e-redovalnico. Nekoliko se je zmanjšal obisk govorilnih ur za tiste dijake, ki imajo dobre ocene in so uspešni. Pri negativnih pa se je obisk na šolah povečal. Zaupanje v e-redovalnico se je pokazalo že med šolskim letom, saj so starši zaprosili za geslo. Dejstvo je, da se na eni izmed šol vsako leto več staršev odloča za vključitev v e-redovalnico. Odklonilnih reakcij staršev ali pritožb ni bilo. To je za šolo zelo spodbudno. Zaupanje do e-redovalnice je pozitivno s strani učiteljev, predvsem zaradi enostavnega in hitrega izpisa podatkov, ki ga omogoča aplikacija. Nekaterim učiteljem e-redovalnica še vedno predstavlja težavnost dvojnega dela. Zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo, je dobro, kajti ocene lahko vidijo v vsakem trenutku in kjer koli, ravno tako se lahko hitreje reši kakršna koli težava pri dijakih, ki so vključeni v e-redovalnico. Starši so zadovoljni in šolam zaupajo, kajti prisluhnili so njihovim željam. V eni izmed intervjuvanih šol pa se pojavlja težava z zaključevanjem. Težko je usklajevati logiko učitelja, logiko dijaka in logiko starša s sistemom e-redovalnice. Učitelj lahko zaključi manj, kot je dijak pričakoval. Pri pregledu e-redovalnice se ugotovi, da so vpisane samo pozitivne ocene, negativne pa ne (kajti te se premaknejo z vidnega polja), če so popravljene. Pri zaključevanju pa se upošteva povprečje vseh ocen in starši so malo razočarani ob zaključevanju ocen. S tem se zmanjšuje zaupanje v e-redovalnico. V prihodnosti se pričakuje vključenost večjega števila staršev v e-redovalnico, saj bi to omogočalo sproten pregled nad uspešnostjo posameznega dijaka in večjo priložnost v različnih enostavnejših izpisih posameznih podatkov. Pomembno bi bilo sistem dodelati, in 52 sicer da bi bil le-ta kompatibilen z obsegom mature, da ne bi bilo potrebno posebej vnašati podatkov v maturitetni sistem, kar danes predstavlja svoj informacijski sistem, ki je seveda zelo zaščiten. Intervjuvanci odgovarjajo, da bo uporaba v prihodnosti izjemno pomembna ter da bo e-redovalnica postala obvezna. Mogoče do neke mere in kasneje postopoma v celoti, zagotovo pa bo potrebna še ustrezna zakonska podlaga. Pomembnost bo v razvoju ednevnika, ki naj bi prinesel tudi določene rešitve glede izostajanja pouka, ki je specifičen v slovenskem področju. V prihodnosti je potreben razvoj v nadgradnji z intranetom in vnašanjem ocen od doma, pri čemer pa se pojavi problem faktor varnosti. Glede na to, da so otroci bolj računalniško izobraženi, lahko prihaja do kakršnih koli zlorab in s tem je takoj ogrožena varnost podatkov. Povečala se bo baza podatkov, kar je seveda dobro, ker imajo šole vse na enem mestu. Prihodnost e-redovalnice vidijo intervjuvanci kot dobro oz. obvezno v šolah, vendar bo moralo ministrstvo poskrbeti za določene zakonske in pravne regulative. V prihodnosti bo potrebno nadgraditi e-redovalnico tudi z e-dnevnikom, kar predstavlja tudi enoten pregled nad izostanki posameznih dijakov. Skratka pri e-komuniciranju bodo morali paziti, da ne bomo zreducirali klasičnega komuniciranja, ker potem bi lahko po nekaj letih šolo zaprli oz. jih ne bi več potrebovali v takšni obliki, kot so. Gotovo je, da se bo informacijska komunikacija v bodočnosti širila po obsegu in po kakovosti. Na vsaki šoli bo imela na to ključen vpliv dobra IKT opremljenost, zato je na vsaki šoli prioritetna sodobna tehnična opremljenost in povezanost, kar pomeni mrežna IKT povezanost vseh učilnic. Morda je pomembnejša od tega usposobljenost pedagoških delavcev in pridobitev potrebnih rutin za suvereno uporabo, ki bo vsaj približno na nivoju sposobnosti, kakršno imajo pri uporabi IKT dijaki. 7.1 Interpretacija končnih ugotovitev Na podlagi opravljenih intervjujev udeleženih šol v raziskavi smo pridobili pomembne podatke o vplivu komunikacije pri uporabi e-redovalnice med starši, dijaki in učitelji, s poudarkom na bremenu IKT tehnologije pri starših, zagotavljanju varnosti, in katere nove možnosti storitev prinaša e-redovalnica v prihodnosti. Vsi intervjuvanci uporabljajo aplikacijo e-redovalnica za hitrejše obveščanje staršev in prenos informacij staršem. Obenem le-ta omogoča hitrejši komunikacijski proces med starši in učitelji ter s tem zagotavlja hitro in učinkovito obveščenost staršev o uspehu njihovega otroka. Aplikacija e-redovalnica, kot menijo udeleženci v raziskavi, je dodatek, katerega starši uporabljajo takrat, ko se želijo pozanimati o otrokovih ocenah in dogajanju na šoli, ali pa kadar bi se hoteli še izjemoma pozanimati o otrokovih ocenah, pa jim okoliščine to 53 preprečujejo (ni moč dobiti razrednika ali se udeležiti govorilnih ur). Udeleženi v raziskavi so bile enotnega mnenja, da je e-redovalnica predvsem pri dijakih s slabšim učnim uspehom omogočila s pomočjo komunikacije preko različnih e-medijev, ki jih šole uporabljajo, delno povečanje uspeha dijaka, predvsem pri tistih starših, ki redno spremljajo e-medije (e-pošto, sms, e-redovalnico). E-redovalnica pozitivno vpliva na odnos učitelj – starš – dijak, saj so starši sproti seznanjeni z ocenami in le-to jih spodbudi, da še bolj obiskujejo šolo oz. govorilne ure. Z odgovori, ki smo jih pridobili z intervjuji, smo to potrdili in ugotovili, da starši, kljub temu da uporabljajo in so vključeni v aplikacijo e-redovalnica, še vedno prihajajo na govorilne ure in si tako želijo neposrednega stika z učitelji – razredniki. To nakazuje, da je e-redovalnica samo pripomoček pri vzpostavitvi obveščenosti staršev o njihovem otroku. Obenem pa to dokazuje, da e-mediji nikakor ne bodo mogli nadomestiti pristnega stika v komunikaciji, ki ga dajejo govorilne ure, roditeljski sestanki ali osebni razgovori. Udeležene šole v raziskavi so potrdile, da je pri reševanju konfliktov oz. težav, ki so nastopile pri posameznem otroku na prvem mestu hitra oz. ažurna informacija z ustreznim komunikacijskim procesom, katerega e-redovalnica z različnimi načini obveščanja zagotovo ima. S tem se zaupanje med otroki in starši z uporabo aplikacije e-redovalnice zagotovo povečuje. Udeleženci v raziskavi, ki aplikacijo uporabljajo manjše število let, odgovarjajo, da ocen ni potrebno več potrjevati oz. klicati v šolo, ali je ocena prava ali ne. Na vprašanje o IKT tehnologiji so bili intervjuvanci enotnega mnenja, da se pri starših pojavlja nepoznavanje IKT tehnologije, kar predstavlja manjše število vključenih staršev v sistem aplikacije e-redovalnice. V udeleženih šolah v raziskavi so udeleženci odgovarjali, da se težave zavedajo, zato opravljajo tudi usposabljanja oz. kratke predstavitve za starše. S tem želijo vključiti večje število staršev in hkrati povečati komunikacijo med udeleženci v vzgojno-izobraževalnem delu. V eni izmed intervjuvanih šol pa pravijo, da straši ne želijo komunicirati preko sodobnih tehnologij, ampak da jim živi stik z učitelji predstavlja večjo dodano vrednost pri uspešnosti otroka, kar pa kaže na ne sledenje sodobni tehnologiji oz. celo ignoriranje, če lahko tako rečemo. Varnostni ukrepi, ki jih uporabljajo udeležene šole v raziskavi, so zelo različni. Šole, ki uporabljajo aplikacijo e-redovalnico največjega ponudnika Logos.si d.o.o., popolnoma zaupajo v varnostne sisteme ponudnika. Za varen dostop do e-redovalnice le-ta uporablja 54 kvalificirano digitalno potrdilo, s čimer je v sistemu vzpostavljen najvišji nivo varnosti. Starši za dostop do ocen na internetu obvezno potrebujejo digitalno potrdilo ter ravno tako uporabniško ime in geslo, katerega jim dodeli šola. Šole, katere uporabljajo aplikacijo narejeno na svojih strežnikih po meri naročnikov, uporabljajo različne načine dostopanja (samo uporabniška imena, gesla), ki pa po zagotovilu šol ustrezajo normativom in zakonu o varovanju osebnih podatkov. Pri komuniciranju preko e-redovalnice se intervjuvane šole zavedajo možnih vdorov v sistem, zato uporabljajo različne ukrepe od posodabljanja antivirusnih programov do požarnih zidov, menjavanja gesel in ozaveščanja zaposlenih oz. uporabnikov e-redovalnice, na kar dajejo največji poudarek. Vsi so izrazili potrebo po enotnih varnostnih ukrepih z ustrezno zakonodajo, katera bi omogočila enoten sistem dostopanja in centralen nadzor nad aplikacijo, ki pa bi po mnenju udeleženih v raziskavi moral biti nujno centraliziran in voden s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Udeležene šole v raziskavi uporabljajo različne aplikacije e-redovalnice, ki pa so bolj ali manj obsežne glede vsebine. Ker so udeležene šole v raziskavi samo srednje šole, ki izobražujejo v programu ekonomije, se aplikacije razlikujejo glede na kurikule, ki jih le-te izvajajo. Ker pa ponudniki e-redovalnic ponujajo e-redovalnice predvsem narejene za OŠ, je sistem izgradnje enostavnejši, zato intervjuvane šole izražajo težnjo po izgradnji enotnega sistema eredovalnice za srednje šole in uvedba zakonsko obvezne uporabe v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Izkazuje se težnja po uvedbi e-dnevnika in centralni bazi podatkov, ki bi omogočala lažji in enostavnejši prestop dijakov iz različnih izobraževalnih programov in tako uskladitev in poenotenje kurikulov, predvsem odprtega dela glede na izobraževalne programe. 8 ZAKLJUČEK Uvajanje e-redovalnice v SŠ je zagotovo velik korak k celoviti informatizaciji šolstva. Vsekakor je e-redovalnica tudi velik tehnološki premik, s poudarkom na storitvah in interakciji. S pomočjo dostopne literature in različnih ustnih in pisnih virov, ki smo jih uporabili v magistrski nalogi, lahko pozitivno odgovorimo na raziskovalno vprašanje: »Kako uporaba e-redovalnice vpliva na komunikacijo med učitelji – dijaki – starši?« Starši se v večini šol udeleženih v raziskavi zavedajo, da je pristen stik z učitelji najpomembnejši in da le-tega ne more nikakor zamenjati računalnik ali kakršna koli druga tehnologija. Tako je e55 redovalnica zagotovo le pripomoček, ki omogoča hitro interakcijo pri reševanju kakršnih koli vzgojno-učnih težav. Holističen pregled nad celotno komunikacijo e-redovalnice je pokazal, da v ospredje komunikacijskih procesov počasi, a vztrajno prihajajo elektronski mediji. Zavedati se moramo, da e-redovalnica ni nadomestilo za neposreden stik z učitelji. Pozitiven učinek e-redovalnice je zagotovo povečanje uspeha pri dijakih, ki imajo slabši učni uspeh, kar predstavlja dobro informiranost staršev in hkrati sprotno reševanje težav, sprašujemo pa se, kako je z nadarjenimi dijaki oz. na kakšen način še lahko povečamo kakovost šole. Res je, da je velika dodana vrednost za posamezno šolo na določenem geografskem področju to lahko prednost. Predvsem na izobraževalnih programih ekonomije, kjer vpis dijakov upada, obenem pa se šole trudijo obdržati dijake in prepričati starše, da je šola učinkovita pri sodelovanju s starši in njihovem povezovanju. Iz raziskave se je izkazalo, da je uvajanje e-redovalnice lahko tudi ovira. Razmeroma nizka udeležba vključenih staršev je verjetno posledica zaupanja med starši in otroki ter posledično razvrednotenje potrebe po storitvi, zadovoljstvo s pridobivanjem informacij na govorilnih urah, večinoma tehnološka nepismenost staršev pa tudi pomisleki zaradi občutljivosti podatkov. Breme uporabe prinaša tako za zaposlene na šoli kot za starše predvsem nepoznavanje IKT tehnologije, nikakor pa ni zaznati bojazen na področju varnosti. Zatrdimo lahko, da je sistem zasnovan z veliko stopnjo varnosti, saj ne sme prihajati do nepooblaščenih vpogledov in posegov v ocene. Tako je dostop varovan pri nekaterih ponudnikih z varnim elektronskim potrdilom, medtem ko po zakonodaji ni ovira, da nekateri ponudniki ponujajo za vpogled v eredovalnico samo uporabniško ime in geslo. Eden od varnostnih ukrepov je zagotovo tudi ta, da je na vpogled le kopija prave evidence. Uvajanje e-redovalnice v SŠ v prihodnosti je nujno, predvsem je potrebno urediti zakonske regulative na področju srednjih šol in predvsem tega, da bo redovalnica postala zakonsko obvezna. Z današnjo avtonomijo šol se izgubi vrednost eredovalnice, kar kaže majhno število vključenih srednjih šol. Obenem pa uporaba tovrstne storitve za starše predstavlja konkurenčno prednost za majhne šole in šole, katere se borijo z vpisom. Smer razvoja v nadgradnji sistema se kaže v izdelavi e-dnevnika, uvedbi intranetov in v največji meri poenotenja informacijskega sistema na vseh področjih izobraževanja. Prihodnost e-redovalnice v raziskavi vidimo v centraliziranem načinu vodenja Ministrstva za šolstvo in šport. Če povzamemo raziskavo lahko rečemo, da e-redovalnica prinaša v šole tudi 56 negativne posledice, vsaj kar se obremenitve učitelja tiče, prav tako pa je posledično v kot potisnjen tudi povsem pristen človeški odnos med starši in otroki. Šola ne sme nikakor uvedbo e-redovalnice nadomestiti govorilnih ur, roditeljskih sestankov in drugih že uveljavljenih oblik sodelovanja, ki omogočajo oseben stik strokovnih delavcev šole s starši. Lahko bi rekli, da šola s tem le izkorišča možnosti, ki jih nudi razvoj informacijske tehnologije. Ker se e-poslovanje nezadržno širi, je informacijski sistem e-redovalnice za hitro in učinkovito delo šol nujno. Odpor s strani učiteljev vsaj v začetku pomeni večjo delovno obremenitev. Ravno zato moramo s spremembami začeti čim prej, da prehod ne bi bil pretežak, pri čemer je potrebno precej strpnosti in razumevanja s strani vodstva, učiteljev in staršev. Kot kaže raziskava, je s strani staršev v začetku uporaba takega načina informiranja skromna, predvsem zaradi nepoučenosti. V uvajalnem obdobju e-redovalnice je nujno, da star in nov sistem obveščanja in komuniciranja s starši delujeta vzporedno, kar je za starše vsekakor prednost (ni težav, če novega sistema ne uporabljajo), za učitelje pa predstavlja dodatno obremenitev. Da bo sistem e-redovalnice v prihodnosti resnično zaživel, bodo tako učitelji kot starši morali predvsem pridobiti ustrezna znanja o uporabi sodobnih tehnologij. Menim, da je največji problem pri prehodu na nov način dela v stari miselnosti, strahu pred novo tehnologijo in nepoučenostjo. Na tem področju mora šola organizirati dodatno izobraževanje učiteljev, postopno pripravljanje na uvajanje sprememb v načinu dela, zelo priporočljivo pa je tudi organiziranje izobraževanja staršev dijakov (npr. pisna navodila staršem, info-telefon s pomočjo in navodili za dostop do podatkov na domači strani, seminar ali delavnica za starše, kjer bi jim na razviden način konkretno prikazali in jih poučili o rabi novega informacijskega sistema …). Če strnemo raziskavo, lahko rečemo, da je eno gotovo: kakršno koli pedagoško-andragoško delo šole s starši se uresničuje (bodisi načrtno, ciljno ali problemsko) v formalnem in neformalnem delu in sodelovanju. Odvisno je od različnih faktorjev, to je koncepta vzgoje in izobraževanja – šolske politike, 57 vloge družine in šole v razvoju otroka, pričakovane vloge staršev in šole – pristojnosti in odgovornosti, socialno-ekonomskega statusa šolskega okolja, vrste vzgojno-izobraževalnih institucij, … Da e-redovalnica lahko zaživi v praksi, mora imeti močno podporo in sodelovanje vodstva ves čas, potrebna je jasna vizija in tim delavcev šole, ki bo podprl uresničevanje začrtanih sprememb. Verjamemo, da bo sodobna informatizacija v šolstvu, kar zagotovo e-redovalnica je, prinesla v slovenski izobraževalni prostor večjo prepoznavnost posameznih srednjih šol in obenem sodobno družbo staršev, ki zna slediti evropskim in svetovnim trendom informacijsko komunikacijske tehnologije. Ob koncu se nam zastavlja še vprašanje »Kdaj bo uporaba IKT postala služna dolžnost in odgovornost vseh pedagoških delavcev?« Prepričani smo, da bo ta odgovor mogoče najti v menjavi učiteljskih generacij in v raziskavah, ki bodo izvedene v naslednjih desetletjih na tem področju. 58 9 LITERATURA 1. Anderson, E. William in Fornell, Cleas (2000): Foundations of the American customersatisfaction index. Total Quality Management, let.:11, št.:7, str.:869–882. 2. Boulding, William, Kalra, Ajay, Staelin, Rrichard in Zeithaml, A. Valarie (2003): A dynamic process modelof service quality: from expectations to behavioral intentions. Journal of MarketingResearch, let.: 30, št.: 2, str. 7–27. 3. Brajša, Pavao (1995): Skrivnost uspešne komunikacije med starši, učitelji in otroki. Informacije ZPMS: Organizacijski list društev in zvez prijateljev mladine, let.:5, št.: 1 str.: 79-85. 4. Caf, Dušan (1997): Temelji za gospodarsko prenovo Slovenije, 2000 Dvatisoč, Ljubljana: Slovenski razvojni svet in Državni svet Republike Slovenije, let.: 98, str.:63-81. 5. Caf, Dušan (1998): Deregulacija telekomunikacij in gospodarska rast. Brdo pri Kranju: Sedma delavnica o telekomunikacijah, str.: 1–3. 6. Caf, Dušan (1998): Konec leta 2000 jih bo že sedem miljonov. Ljubljana: Gospodarski vestnik, št.:20, str.: 49. 7. Drevin, Lynette, Kruger, Hennie in Steyn, Tjaart (2007): Value-focused assessment of ICT security awareness in an academic environment. Computers and Security, št.:26, let.:2, str.: 36-43. 8. Hobbs, Dave, Taylor,Rik in Armstrong, James (2000): The Potential of Electronic Networking to Provide Effective Learning Environments. International Perspectives on Tele- Education and Virtual Learning Environments (ur. G. Orange, D. Hobbs), Ashgate. 9. Hornby, Garry (2000): Improving Parental Involvment. London and New York: Cassell. 10. Jones, A. Marc in Suh, Jean (2000): Transaction-specific satisfaction and overall satisfaction: an empirical analysis. Journal of Services Marketing, let.: 14, št.: 2, str.: 147– 159. 11. Jereb, Eva in Toman, Teja (2002): Uporaba elektronske redovalnice v izobraževanju. Kranj: Organizacija, let.: 35 št.: 8. 12. Kalin, Jana (2003): Šola kot stičišče partnerjev. Ljubljana: Sodobna pedagogika, let.:3,št.: 6, str.: 7. 13. Kalin, Jana (2008): Partnerstvo učiteljev in staršev z vidika zagotavljanja boljše učne uspešnosti učencev. Ljubljana: Sodobna pedagogika, let.:7, št.: 5, str.: 5. 14. Kalin, Jana, Govekar, Okoliš, Monika, Mažgon, Jasna, Mrvar, Petra, Resman, Metod in Šteh, Barbara (2008): Vzvodi uspešnega sodelovanja med domom in šolo: sodobne rešitve 59 in perspektive. Zaključno poročilo (CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006–2013« Družba znanja: izobraževanje, vzgoja, raziskave in razvoj, V5-0242). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 15. Kovač, Bogomir (2006): Z dobro komunikacijo do nove paradigme šole. Ljubljana: Zavod Entra, str.:17. 16. Kričelj, Dušan (2002): E-uprava na dlani. Ljubljana: Pasadena. 17. Lawrence, Peter in Thomas L. Chase (1999): Electronic Commerce Change: Alignment with Traditional models«12th Bled Electronic, Commmerce Conference. Global Networked Organizations. Bled Slovenia, str. :287-300. 18. Lizbonska strategija (2000): Služba vlade RS za razvoj in Evropske zadeve 19. Logaj, Vinko (2004): Interni marketing: študija primera srednje šole.Koper: Magistrsko delo, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem. 20. Mesec, Blaž (1998): Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. 21. Ministrstvo za šolstvo in šport (2006): Akcijski načrt nadaljnjega preskoka informatizacije šolstva. Dostopno prek: http://www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/akcijski_nacrt/ (14.5.2011). 22. Možina, Stane, Tavčar, Mitja in Kneževič, A. Nuša. (1998): Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja. 23. Možina, Stane, Tavčar, Mitja, ZUPAN, Nada in Kneževič, A. Nuša (2004):Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja. 24. NEISD (2000): Elementary Gradnig/Reporting Guidelines. San Antonio (TX): North East Independent School District. 25. Novak, Bogomir (2009): Prenova slovenske šole. Ljubljana: Znanstvena poročila pedagoškega inštituta, let.:10, št.: 9. 26. Pravilnik o ocenjevanju v srednjem šolstvu. Ur. list. RS, št. 76/2005 (12.3.2011). 27. Pravilnik o ocenjevanju v srednjem šolstvu. Ur. list. RS, št. 60/2010 (1.4.2011). 28. Pravilnik o izobraževalnem programu srednjega poklicnega izobraževanja. Ur. list. RS, št. 82/2006 (1.4.2011). 29. Pucihar, Andreja in Gričar, Jože (2000): Izraba informacijske tehnologije za e poslovanje: ugotovitve direktorjev informatike. Kranj: Organizacija, let.: 33, št.: 3, str.: 207-212. 30. Pušnik, Mojca, Adlešič, Brigita in Bizjak, Cvetka (2002): Razrednik v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. 31. Razgoršek, Janja (2009): Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Zavod IRC. 60 32. Resman, Metod (1992): Šola, učitelji, starši – sodelovanje z različnimi pričakovanji. Ljubljana: Sodobna pedagogika. 33. Reeding, Simon (1999): Parents and learning. Brusseles: International Academy of Education. 34. Remšak, Janja (2000): Komunikacija v manjši skupini.Ljubljana: Pedagoška obzorja let.:3, št.:4, str.: 204–217. 35. Soo-Yin, L. (2003): Parent Involvement in Education. V: Olsen, G., Fuller, M.L.: HomeSchool Relations. Boston: Allyn and Bacon, str.: 134–158. 36. Suler, John (2004): The psychology of Cyberspace. International Joumal of Applied Psychoanlytic Studies, št.:1, str.: 359-362. Dostopno prek: http://users.rider.edu/~suler/psycyber/cybaddict.html (10.3.2011). 37. Trnavčevič, Anita (2008): Evalvacija zadovoljstva s šolo. Metodološki in vsebinski izzivi. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 38. Toman, Teja (2002): Uporaba elektronske redovalnice v izobraževanju. Organizacija, let.:35, št.: 8, str.:365. 39. Trenholm, Sarah in Jelsen, Arthur (2004): Interpersonal communication, New york. Oxford University Press. 40. Turk, Ivan (2002): Pojmovnik uporabniške informatike s slovensko-angleškim in angleško-slovenskim slovarjem. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. 41. Ule, Mirjana (2005): Psihologija komuniciranja. Ljubljana, Založba FDV Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. 42. Vehar-Jerman, Andreja, (2009): IKT-most med šolo in starši. Ljubljana; Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi. 43. Whitman, Michael in Mattord, Herbert (2005): Hands-On Information Security Lab Manual. Boston: 3 izdaja, Course Technology. 44. Zrimšek, Nataša (2000): Proces komunikacije in funkcija jezika. Pedagoška obzorja, let.:3, št.:4, str.:168–178. 45. Zakon o varovanju podatkov ZVOP-1. Ur. l. RS, 81/2006 (12.1.2011). 46. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Ur.l. RS, št. 57/2000. (15.4.2011). 47. Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Ur.l. RS, št. 7. (10.4.2011). 61 10 VIRI 1. B4Contact. Dostopno prek: http://www.b4contact.com (14.6.2011). 2. Caf Dušan (2000): Če ne bo naložb v IT, ne bo šlo. Finance, http://www.finance.si/240 ( 1.6.2011). 3. CENTER VLADE RS ZA INFORMATIKO, (2004): Akcijski načrt e-uprave do leta 2004. Dostopno na: http://e-uprava.gov.si/eud/e-uprava/akcijski_nacrt_1.4.pdf (09.01.2010). 4. Četrtič, Žiga, (2008): Pogled v redovalnico prek spleta. Dostopno preko: http://www.monitor.si/clanek/pogled-v-redovalnico-prek-spleta/ (10.1.2011). 5. Dumplast d.o.o. Dostopno prek: http://dumplast.si/ (14.5.2011). 6. eAsistent (2011): Dostopno prek: www.infio.si (16.6.2011). 7. E.Uprava. Dostopno prek: http://e-uprava.gov.si/eud/e-uprava/akcijski_nacrt_1.4.pdf (10.1.2010). 8. E-Europe-An Information Society for all. Comunication on a Commision for the special European Council of Lisbon 23 and 24 March 2000. http://europa.euInt/com/information_society/eeurope/coom081299_de.pdf . 9. Electronic Research centre: Electronic Commerce. Dostopno prek: http://www.eca.org.uk/frameset_edi.htm (12.3.2011). 10. Gajšek, Robert (2008). E-poslovanje v šolstvu: e-redovalnica. Dostopno prek: http://www.fmkp.si/zalozba, (15.11.2010). 11. GZ Dolenjske in Bele Krajine in sekcija za informatiko v sodelovanju s FIŠ Novo mesto (2010): 3. Posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov, Otočec , 25.3.2010 Dostopno prek: http://www.fis.unm.si/media/pdf/ZBORNIK_3PDBI_2010.pdf (16.5.2011). 12. Lesjak, Dušan (2007), Pravna informatika. Dostopno prek: http://www.pf.unimb.si/pravna_informatika/images/pi_3.pdf (1.6.2011). 13. Logos.si. Dostopno prek: http://www.logos.si/ (10.1.2011). 14. Lo.Polis. Dostopno prek: http://www.google.com/search?source=ig&hl=sl&rlz=&=&q=Lo.Polis&btn (10.2.2011). 15. Microsoft. Dostopno prek: http://www.microsoft.com/net/(16.3.2011). 16. Ministrstvo za šolstvo in šport (2011): Shema izobraževalnega sistema v RS. Dostopno prek: www.mzss.gov.si/shema-izobrazevalni.sistem (13.5.2011). 17. Odprta okna. Dostopno prek: http://www.odprtaokna.si (14.6.2011). 18. Piflar. Dostopno prek: http://www.piflar.si (14.6.2011). 62 19. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.Ur. list. RS, št.60/2010. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201060&stevilka=3343 (2.4.2011) 20. Redit, (2009): Informacijska varnost. Dostopno prek: http://www.redit.si/?q=node/153 (1.6.2011). 21. Urad RS za varovanje tajnih podatkov: Dostopno prek: http://www.uvtp.gov.si/si/delovna_podrocja/informacijska_varnost/(14.4.2011). 22. Uradni list RS, št. 79/2006, 9.člen. Dostopno prek: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/Osnov. (14.4.2011). 23. Ustava RS, 38 člen. Dostopno prek: (http://www.dzrs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1) (31.5.2011). 24. Wherry, John. (2005). Selected Parent Involvement Research: The Parent Institute, P.O. Box 7474, Fairfax Station. Dostopno prek: http://www.ode.state.or.us/teachlearn/conferencematerials/sped/2005/parentinvolvement.d oc (12.5.2011). 25. Zakon o osnovni šoli. Dostopno prek: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/Osnov. (14.3.2011). 26. Zakon o varovanju osebnih podatkov. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3906.html (16.5.2011). 63 PRILOGE Priloga 1: Individualni transkripti Priloga 2: Skupni transkript po temah Priloga 3: Skupni transkript s pojmi in kategorijami Priloga 4: Odnosi med kategorijami in pojmi Priloga 5: Paradigmatski model - Breme uporabe e-orodij v e-redovalnici Priloga 6: Paradigmatski model - Nove e-storitve Priloga 7: Paradigmatski model – Varnost Priloga 8: Paradigmatski model – Vpliv e-redovalnice na komunikacijo med starši-učiteljidijaki Priloga 1: Individualni transkripti Prvi transkript – SCPET KOMUNICIRANJE 1. Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja? Deset let uporabljamo e-redovalnico. 2. Zakaj ste se odločili zanjo? Odločili smo se za njo zaradi boljše komunikacije, prvič predvsem zaradi staršev in njihovega obveščanja, da bi lažje in hitreje prišli do informacij o ocenah. Ni jih potrebno za vsako malenkost klicati ali jim prihajati v šolo. Starši prihajajo v šolo takrat, kadar vidijo da je v redovalnici veliko slabih ocen, če le teh ni potem smatrajo, da je z otrokom vse v redu. 3. Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen? Naša redovalnica vsebuje izostanke in ocene, tako da lahko starši v vsakem trenutku vidijo tudi manjkajoče ure. Vidni staršem so samo izostanki in ocene. 4. Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v komunikaciji med učitelji in starši? Prednosti ; - hitro informiranje staršev, - starši so se navadili na e-redovalnico in kontrolo nad otrokom, - ker smo imeli pri prehodu na prenovljene izobraževalne programe težave (eno leto je nismo uporabljali), smo imeli veliko klicev oz. vprašanj, kdaj bo e-redovalnica dostopna in zakaj je še ni. Potrebovali smo kar nekaj časa da smo redovalnico vzpostavili na modularni način kot ga zahteva zakonodaja, - komunikacija poteka med razrednikom-starši, pa tudi deloma med učitelji in starši, včasih tudi starši-svetovalna služba oz. po potrebi starši-ravnatelj. Težave v deset letnem uporabljanju e-redovalnice nismo zaznali, oz. le te niso bile tako velike, da bi jih lahko izpostavil. 5. Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši? S starši uporabljamo klasičen način komuniciranja, pa tudi e-pošto. Odzivnost na e-pošto je teoretično 14 dni, praktično pa lahko tudi več. Učitelji v šoli so z birokracijo zelo obremenjeni in včasih je veliko od tega nepotrebnega. V prihodnosti e-redovalnice ne nameravamo nadgraditi z opravičili, mrežnim planom, urniki, ker smo še vedno zvesti osebnemu kontaktu. 6. Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši? Osebna komunikacija je za nas na prvem mestu. Računalnik nikoli ne bo nadomestil starša učitelja ali dijaka. Izobraževanje nikjer ne temelji samo na računalniku. Tudi jaz kot ravnatelj vidim e.-redovalnico samo kot pripomoček, nikakor pa nadomestilo. 7. Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e- redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje? Obisk govorilnih ure se z uvedbo e-redovalnice ni zmanjšal. Naša šola želi z uporabo eredovalnice ohraniti stik s starši na govorilnih urah. E-redovalnica je samo opozorilo staršem da je nekaj narobe, ko se pojavijo negativne ocene. VARNOST 8. Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici (negativne izkušnje)? Učitelje informiramo o vsakih spremembah, ki jih naredimo na aplikaciji in jih tudi uvajamo. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene pa tako ko je zakonsko dovoljeno. Včasih lahko učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi različnih objektivnih vzrokov (bolezni, pritožbe,...) ali pa je bilo potrebno kakšnega učitelja opozorit. Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih terminih. Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko popravlja in vnaša ocene samo za svoj razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri vseh predmetih. Prenos ocen na internet iz baze podatkov je običajno najbolj težaven za učitelje. Vsak učitelj opisuje svoje ocene, medtem ko razrednik zaključuje ocene. Zaključene ocene gredo na splet, ampak osebni podatki dijakov zaradi varnosti ostanejo v bazi podatkov. Preverjanje podatkov je še vedno ročno, kar predstavlja za učitelje dvojno delo, čeprav tiskanje obrazcev (osebni listi, evidenca konferenc,...) poteka centralno. Stroškovno eredovalnica za nas ne predstavlja velikih finančnih stroškov, ker je programer izdelal aplikacijo in je to njegovo avtorsko delo. Z njim smo sodelavci že vrsto let tudi na višji šoli. Nikakor pa se ne opredeljujemo ali je to naše ali njihovo. Aplikacija je narejena kot »MIX« različnih redovalnic, vendar se pojavlja ovira, ker to ne tržimo naprej ampak jo uporabljamo le zase. Če bi začeli s trženjem, se bi strošek povečal, kajti potrebovali bi različne vrste vključenih oseb. Na naši šoli ugotavljamo, da je izbor tovrstne aplikacije, ki je centralno voden, zelo dober ker zagotavlja celoten nadzor in možnost spreminjanja, oz. modifikacije aplikacij in je tako zelo varen. 9. Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici ? Starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Imeli smo varianto da bi šli starši v e-redovalnico s certifikati, ampak s tem je problem. Kajti če bi eno podjetje delalo večje število certifikatov imamo pa različne brskalnike (Firefox, Opera,Mozilla,..) ki vsak na svoj način sprejemajo certifikate. Tako se je težko registrirati v neko varno okolje, da bi bili ti podatki varni. Izvoz podatkov poteka s pomočjo programskih orodij Access, v katerih uporabljamo različne module. Poročila oz. reporte je potrebno nenehno spreminjati, kajti zakonodaja v srednjem šolstvu se nenehno spreminja in dokler ne bo ta usklajena in potrjena enotno za vse srednje šole bo težko izvesti aplikacijo, ki bo ustrezala vsem srednjim šolam. Bojazen glede varnosti se na naši šoli ne pojavlja, se pa pojavlja težava predvsem pri učiteljih v dvojnem delu in birokraciji. Ministrstvo za šolstvo zahteva od učiteljev nenehna izobraževanja, kar pa jim predstavlja največji problem in dodatno obremenitev. Učitelje izobražujemo po potrebi, velikokrat pa se zgodi da si medsebojno pomagajo. V prihodnosti želimo vizualizirati uporabo novih orodij z kratkim filmom ki bo dostopna tako učiteljem kot dijakom. 10. Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema eredovalnice? Varnost informacijskega sistema je zelo dobra, vendar LoPolis bazira na strežniku, zato je bila tovrstna aplikacija za nas predvsem neuporabna, ker je ta bolj programiran na osnovne šole, ne pa tako na srednje in poklicne šole. Mi imamo samostojno elektronsko redovalnico, ki bazira na spletni strani naše šole in zagotavlja dostop do podatkov administratorju. Mi smo e-redovalnico kopirali iz Vegove šole, vendar se je pojavil problem pri modulih in delitvah v skupine. In ko se je ta problem pojavil ni bil problem samo vpis, vendar tudi izpis. Moduli se razlikujejo med posameznimi programi za katere izobražujemo. Odločili smo se da sestavimo sami aplikacijo, kjer dve oz 3 leta nazaj ni bilo na tržišču nobene tovrstne aplikacije. Druga stvar je bil tudi spremenjen način ocenjevanja, kjer so se pojavili nms-ji. Za dijaka je enica enica. Nms-je nismo mogli popravljat, tako smo se nekaj časa vlekli tako, da smo dali pod legendo kaj to pomeni. Ampak sedaj je to rešeno, ker se je zopet spremenilo ocenjevanje nazaj na enico. Problem ponovne vzpostavitve redovalnice je v tem ker se nenehno spreminja zakonodaja. E-redovalnica je narejena v Access-u in v ne specialnih orodjih. Pri izdelavi te aplikacije je sodeloval tudi zunanji sodelavec, ki se je predhodno ukvarjal z E-evidencami. Dostop do aplikacije je preko spletne strani, vendar smo se odločili zaradi varnosti, da samo starš in dijak ve kdo je in ni nobenih osebnih podatkov gor. Vsak dijak dobi evidenčno številko, ki jo ima na osebnem listu. Kajti danes je problem varnosti osebnih podatkov in bi lahko prihajalo do kakršnih koli zlorab. Mi samo zrcalimo podatke iz klasične oblike v elektronsko obliko, zato ne uporabljamo osebnih podatkov v celoti, ampak samo evidenčno številko, kar pa bi bodočemu napadalcu v sistem onemogočila razkritje osebnih podatkov. Podatke med seboj napadalec nikakor ne more povezovati. 11. Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli? Za nadzor podatkov v e- redovalnici skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari. Medtem, ko za vnos podatkov učitelji oz. razrednik. Statistično se nismo ukvarjali kolikšna je dostopnost do aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno. Nam je pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih. Starše informiramo o možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na prvih roditeljskih sestankih pa starši pridobijo gesla. Do zlorabe podatkov še ni prišlo. Za varnost podatkov je poskrbljeno tako, da vsak samostojno vstopa v redovalnico, npr. nekdo kot informatik posebej, ravnatelj posebej in se medsebojno ne moreta povezati. Dijakov ne moreta razkrivati in ne vesta za katere dijake gre, razen če gresta osebne liste pogledati pod evidenčno številko kdo je to. V e-redovalnico imamo vključenih 600 dijakov, to je celotna šola. Vsi oddelki vsi programi. Redovalnico v današnji obliki imamo že od leta 1998. Imeli smo vmes 2 leti premora. Za nadzor podatkov v e-redovalnici skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari. Medtem ko za vnos podatkov učitelji oz. razrednik. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene pa tako, kot je zakonsko dovoljeno. Včasih lahko učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi različnih objektivnih vzrokov (bolezni, pritožbe..) ali pa je bilo potrebno kakšnega učitelja opozorit. Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih terminih. Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko popravlja in vnaša ocene samo za svoj razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri vseh predmetih. 12. Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico uporabljali? Starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Statistično se nismo ukvarjali kolikšna je dostopnost do aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno. Nam je pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih. Starše informiramo o možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na prvih roditeljskih sestankih pa starši pridobijo gesla. Nismo opazili skrbi za varnost podatkov, lahko pa se starši v vsakem trenutku glede varnosti posvetujejo z našim informatikom. 13. Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e- redovalnice? Imeli smo varianto, da bi šli starši v e redovalnico s certifikati, ampak s tem je problem kajti če bi eno podjetje delalo večje število certifikatov imamo pa različne brskalnike (Firefox, Opera,Mozilla,..) ki vsak na svoj način sprejemajo certifikate. Tako se je težko logirati v neko varno okolje, da bi bili ti podatki varni. 14. Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov? Na učni uspeh uporaba e-redovalnice v vseh teh letih ni bilo zaznati povečanje učnega uspeha. Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo stresa, to je tisto kar smo zaznali. ZAUPANJE 15. Kako je/bo po vašem mnenju e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos med učitelji, dijaki in starši? To bi zdaj težko rekel. Da je odnos med starši, učitelji in dijaki se izboljšal, če pa ocenjujem na lestvici od 1 do 10 pa bi rekel oceno 7, seveda če to primerjamo s klasičnim načinom vodenja ocen. Nadzora nad odzivov staršev na elektronsko redovalnico nimamo, vendar z uporabo elektronske redovalnice seznanimo prav vse starše na roditeljskih sestankih in ravno tako starši pridobijo uporabniška imena in gesla za vstop. Mi ne uporabljamo aplikacije Lopolis ampak uporabljamo svojo aplikacijo na katero pa bi lahko vstavili števec glede odzivnosti staršev. Za enkrat tega ne uporabljamo. 16. Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo uporabljate povečalo ali zmanjšalo? V začetku uvajanja smo imeli kar malo dilem glede zaupanja v e-redovalnico. Nekoliko se je zmanjšal obisk govorilnih ur za tiste dijake, ki imajo dobre ocene in so uspešni. Pri negativnih pa se je obisk na naši šoli povečal. E- redovalnica je samo pripomoček k izboljšanju odnosov med dijaki, starši in učitelji. Zelo pomemben je tudi vzgojni vidik, katerega pa ne moremo reševati preko e-redovalnice. 17. Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo? Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo stresa, to je tisto kar smo zaznali. Težava se mogoče pojavlja pri starših zaradi nepoznavanja IKT tehnologije, čeprav je dostop zelo enostaven in starši potrebuje le uporabniško ime in geslo. Včasih v šoli dajemo prevelik poudarek na to kdo kaj zna, oz. kdo kaj lahko, kajti tudi ko gremo na druge elektronske načine poslovanja nas nihče ne vpraša ali to znamo, ampak se sami odločimo kaj bomo uporabljali. Šola je preveč obremenjena s težo staršev. Izobraževanje za starše ne uporabljamo, kajti dijaki sami lahko usposobijo svoje starše o dostopanju do e- redovalnice. Praviloma dostop do redovalnice dobijo samo starši, med tem, ko starši otrokom povejo njihovo geslo in oboji dostopajo do e-redovalnice. Pojavi se še en problem, ko so dijaki polnoletni, lahko staršem prepovejo dostopanje do njihovih ocen, vendar se mi zavarujemo z izjavo, ki jo podpišejo polnoletni dijaki. 18. Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnosti? Razvoj v prihodnosti želimo nadgraditi z intranetom in vnašanjem ocen od doma, pri čemer pa se pojavi problem faktor varnosti. Glede na to da so otroci bolj računalniško izobraženi lahko prihaja do kakršnih koli zlorab in tu je takoj ogrožena varnost podatkov. 19. Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj? Mogoče še to glede varnosti se pojavljajo težave in v prihodnosti bi moralo ministrstvo prevzeti enotne ukrepe glede uporabe varnostnih mehanizmov, kajti danes smo šole avtonomne glede uporabe posameznih varnostnih mehanizmov. Ministrstvo naj bi v prihodnosti izdelalo enoten sistem uporabe e-redovalnice in na ta način naj bi LoPolis sodeloval pri načrtovanju modulov za srednje šole, vendar bolj kontinuirano. Drugi transkript – GK KOMUNICIRANJE 1. Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja? Uporabljamo jo drugo šolsko leto, s tem da smo jo najprej uporabljali poskusno prve pol leta ko so se šifranti še polnili, smo vnos ocen naredili naenkrat pred redovalno konferenco, nato so učitelji ocene začeli vnašati sproti in sicer pol leta modul LoPolis (vnos podatkov v bazo, izpisi,..) in nato še vnašanje ocen v e-redovalnico. 2. Zakaj ste se odločili za uvedbo e-redovalnice? Zaradi predloga staršev na Svetu staršev, morda bi se tudi zaradi sebe ampak v našem Svetu staršev smo dobili bistven predlog za uvedbo, kateri nas je spodbudil uvedbe e-redovalnice. Razlog, zakaj starši želijo e-redovalnico je bil predvsem, sledenje e-medijem in ob enem spremljanje otroka preko teh medijev. Od 400 dijakov imamo vključenih v e-redovalnico 100 staršev. 3. Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen? Poleg ocen vsebuje, izpise učnih načrtov, možnost izpisov obvestil,realizacija pouka, obisk pouka, evidenca, izpis osebnih listov, seznamov, drugi modul je odjava in prijava malice,vodenje pošte, kontakti staršev, kar predstavlja enoten sistem in enotno bazo podatkov. 4. Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v komunikaciji med učitelji in starši? Starši več ne sprašujejo za potrditev ocene, kar se je v predhodnem obdobju pojavljajo . Lahko rečem da je zaupanje postalo večje. 5. Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši? S starši uporabljamo e- komunikacijo preko e-mail-a zaradi ekonomičnosti, zato želimo v začetku šolskega leta in vmes pobrati čim več e-naslovov staršev. Se pa pojavlja problem, da je še vedno več kot polovico staršev, kateri ne uporabljajo e-pošte. Obveščanja pa se poslužujemo tudi po klasični pošti. Razredniki tudi preko e-mail ali telefona ali SMS sporočil razrednikov. Če nekdo manjka vmesne ure, razrednik takoj obvešča starše. 6. Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši? Najpogostejša komunikacija, ki prevladuje pri nas je preko e-mail-a, telefona. So pa naši starši zelo naučeni da zjutraj do 7.30 obvestijo odsotnost pouka naši tajnici, ki to zabeleži v modul odjave malice, ob enem pa imamo tudi evidenco odsotnosti dijakov po razredih. 7. Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e- redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje? Ni opaznih sprememb. VARNOST 8. Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici (negativne izkušnje)? Za varnost je dobro poskrbljeno ker imamo, ker imamo vzdrževalca, ki zelo dobro skrbi za varnost in imamo zelo veliko notranjo zaščito. Za celotno varnost sistema e-redovalnice skrbi podjetje Logos.si. 9. Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici? Učitelji so zadolženi za vnos podatkov imamo pa nov strežnik, ki je dovolj močan ob enem pa LoPolis zagotavlja veliko varnost, glede podatkov v e-redovalnici, kajti starši imajo vpogled le v kopijo ocen, ki se enkrat dnevno osvežuje. Vsak učitelj ima za vnos ocen dodeljeno geslo. 10. Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema e-redovalnice? Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet. En mesec pred redovalno konferenco, pa naredimo točna navodila, do katerega dneva in katere ure morajo biti vse ocene vnesene v eredovalnico. Nato imajo učitelji in razredniki dan oz. dva da vse to pregledajo. Da so stvari urejene imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici. Potem ko je to pregledano naša administratorka pripravi izpise obvestil za vse oddelke. Učitelji imajo za vpis ocen v e-redovalnico čas en teden. Celoten kolektiv skrbi za redno vpisovanje ocen. Ko smo imeli poskusno uvajanje to ni bilo redno, zgodilo se je da so nekateri učitelji vnašali ocene šele na koncu leta. Vendar, v letošnjem šolskem letu, ko so starši pridobili vpogled v e-redovalnico pa je to redno oz. ažurno, kot sem rekla ocena je vpisana v roku enega tedna. Podatki se shranjujejo centralno na strežniku, ki ga vzdržuje podjetje Logos. Uporabniki sistema dostopamo do baz podatkov z geslom. V primeru trikratnega napačnega gesla, se dostop do baze uporabniku zapre. 11. Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli? Da so stvari urejene imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici. 12. Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico uporabljali? Mislim da je ovira edino pridobitev certifikata. Imeli smo primer, ko se je ena mama oglasila pri nas in prosila, če ji obrazložimo kako poteka v praksi postopek vpogleda v e-redovalnico. Vse smo ji lepo obrazložili in pokazali vmesne korake in jo potem napotili na banko oz. upravno enoto po certifikat s katerim je možno vstopati v e-redovalnico. 13. Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e- redovalnice? Za varnost e-redovalnice je zelo dobro poskrbljeno, tako na šoli, kot tudi s strani ponudnika Logos, tako da tu ne bi mogla nič več dodati. 14. Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov? Povečanje učnega uspeha smo zaznali pri slabših dijakih oz. dijakih z slabšim učnim uspehom. ZAUPANJE 15. Kako je/bo po vašem mnenju e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos med učitelji, dijaki in starši? Starši še vedno hodijo v šolo in na govorilne ure. So pa starši zadovoljni, kajti prisluhnili smo njihovim željam, da sledimo informacijski tehnologiji, da smo dovolj moderni. Vendar pa starši redno prihajajo na govorilne ure, kar predstavlja živi stik z učiteljem, kar pa se mi zdi izredno pomembno. E-redovalnica nikakor ne more biti nadomestilo učitelja. 16. Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo uporabljate povečalo ali zmanjšalo? Dogaja se da starši med šolskim letom zaprosijo za geslo, kar pomeni da se zanimanje za tovrstno storitev na naši šoli povečuje vsak dan. 17. Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo? Kot sem že rekla starši so zadovoljni in nam zaupajo, kajti prisluhnili smo njihovim željam. 18. Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnost? V prihodnosti predvidevamo vključitev še večjega števila staršev v tovrstno storitev ob enem pa predvidevamo da bo ministrstvo na tem področju izvedlo določene zakonske regulative glede uporabe e-redovalnice. 19. Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj? Nimam več kaj dodati. Tretji transkript – SŠ KOMUNICIRANJE 1. Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja? E - redovalnico uporabljamo peto šolsko leto. Prvo leto v manjši meri, kajti v redovalnico je bilo vključenih zelo malo staršev, danes pa lahko rečem da je e- redovalnica pravo e-orodje za komuniciranje. Sedaj e-redovalnico uporabljamo v ekonomskem programu poklicno tehniškega izobraževanja in v zaključnem letniku programa trgovec. Uporaba e-redovalnice ni obvezna in sloni na avtonomiji razrednika, za informacijsko komunikacijo s starši so se odločili razredniki treh, sicer najštevilčnejših oddelkov. 2. Zakaj ste se odločili za uvedbo e- redovalnice? Za uvedbo e- redovalnice smo se odločili pred petimi leti, ko smo se vključili v projekt Comenius, obenem pa nam je uvedba e- redovalnice predstavljala izziv in eno od dodanih kakovosti naše šole. V projektu Comenius smo razvili e-redovalnico skupaj s podjetjem B4 Contact, katero je naši šoli nudilo gostovanje na njihovem strežniku in sicer v okviru spletne strani naše šole. Pobudo za uvedbo je dala učiteljica, ki je opravila večino potrebnih dejavnosti in kot razredničarka tudi prva začela informacijsko komunicirati s starši. 3. Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen? Poleg ocen vsebuje, opravičila, izostanke, vzgojne ukrepe, mrežni plan, podatke dijakov, staršev in učiteljskega zbora šole, obrazložitev ocen in kratka sporočila med starši, učitelji in razredniki. Lahko rečem, da je naša e- redovalnica del dijakovega portfolia v katerem se hranijo tudi dijakove pohvale. 4. Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v komunikaciji med učitelji in starši? Vsekakor je e-redovalnica v vseh teh letih, ko jo uporabljamo pri komunikaciji med učiteljem in staršem prinesla pozitivne učinke; predvsem sprotno in boljšo informiranost staršev, nova kakovost v odnosih. Razredi, ki so vključeni v e-redovalnico oz. njihovi starši imajo v vsakem trenutku možnost vpogleda v ocene in ostale podatke, ki jih nudimo v e-redovalnici. Na tovrsten način hitreje in enostavneje rešujemo marsikatere težave oz. vrzeli, ki bi nastale v klasični komunikaciji. 5. Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši? S starši uporabljamo različne vrste komunikacije; še vedno so to govorilne ure, klasična pošta, e-pošta in telefon. Marsikateri naš učitelj oz. učiteljica posreduje staršem tudi svoje mobilne številke in na ta način je komunikacija tudi učinkovitejša, vendar preko gsm učitelji komunicirajo s starši le na njihovo izrecno željo. Vsekakor pa je informacijsko komuniciranje učinkovitejše, predvsem seveda pri starših, ki vsakodnevno prebirajo pošto in se nanjo odzivajo. E-redovalnica je eden izmed učinkovitejših načinov celotnega pregleda uspešnosti dijaka pri posameznih predmetih, kakor tudi glede vzgojnih ukrepov, pohval in drugih informacij. 6. Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši? Lahko pa zatrdim, da je pri oddelkih v navedenih ekonomistih programih komunikacija uspešna zahvaljujoč e-redovalnici in če sklepam po odzivnosti staršev. Osebno pa mislim, da največ komunikacije poteka preko e-pošte in telefona, vendar tega empirično na šoli še nismo ugotavljali. 7. Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e- redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje? V začetku uvajanja e- redovalnice smo imeli pomisleke, da se bo obisk govorilnih ur morda zmanjšal, vendar se je zgodilo ravno obratno. Starši dijakov si še vedno želijo neposrednega pristnega stika z razredniki in na ta način lahko izvejo največ, neredko pa želijo tudi vplivati na odnose med učiteljem in dijakom, kar pa kakršna koli neosebna komunikacija ne omogoča. VARNOST 8. Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici (negativne izkušnje)? Za varnost e-redovalnice je poskrbljeno pogodbeno s podjetjem B4Contact, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti. Predvsem z varovanjem vstopa v e-redovalnico le z uporabniškim imenom in geslom. Imeli smo na začetku nekaj težav, kajti gesla niso bila najbolje dodeljena staršem, tako da se je pojavljalo, da so učitelji pri vnosu ocen, lahko videli tudi ocene ostalih učiteljev. To je trajalo le kratek čas, saj smo zelo hitro rešili težavo. 9. Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici? Vsak učitelj za svoj predmet vnaša ocene, tako da je za varnost podatkov poskrbljeno s strani vsakega učitelja. Sicer pa imamo določene varnostne ukrepe kot je posodabljanje anti virusnih programov, požarnih zidov in ravno tako vsakodnevni nadzor administratorja nad podatki v e-redovalnici. 10. Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema e-redovalnice? Naša e-redovalnica je zasnovana tako, da imamo preko spletne strani naše šole povezavo do strežnika. Z uporabniškim imenom in geslom se starši in ravno tako učitelji vpišejo ter imajo vpogled v ocene in ostale storitve, ki jih ponuja e-redovalnica. Učitelji morajo sprotno vpisovati ocene oz. v zakonskem roku tako pisne kot ustne ocene. Ravno tako razrednik, ki ima vpogled nad vsemi ocenami enkrat tedensko, to je v petek do 14.00 ure preveri ocene in če ocene niso vpisane mora razrednik vpisati manjkajoče ocene. To je sicer dodatno delo, vendar tako smo se dogovorili na pedagoški konferenci. Vodimo tako e- obliko redovalnico in ravno tako še klasično obliko e-redovalnice. 11. Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli? Za nadzor nad podatki skrbijo razredniki in administratorka, ki je sodelovala pri izdelavi e – redovalnice. Razredniki ob koncu tedna vsak petek, do 14.00 ure vpišejo vse ocene, katere posamezni učitelji niso vnesli v e- obliko. To je sicer zelo zamudno in dolgotrajno delo, vendar se obnese. 12. Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico uporabljali? Menim, da skrb za varnost ne ovira staršev za uporabo e-redovalnice. Pri nas se pojavlja večji problem o slabem poznavanju IKT tehnologije pri nekaterih starših. 13. Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e- redovalnice? Menim, da bo v prihodnosti potrebno za varnost poskrbeti še bolj. Razmišljamo da bi uvedli certifikate oz. digitalna kvalificirana potrdila, vendar s sedanjim pogodbenim dobaviteljem storitve to ni mogoče, saj zagotavlja, da je dovolj visoka stopnja varnosti zagotovljena že z uporabniškim imenom in geslom, hkrati je na ta način zadoščeno vsem zakonskim zahtevam. 14. Kakšno je vaše mnenje o vplivu elektronske redovalnice na učni uspeh dijakov? Na naši šoli se je učni uspeh sodelujočih dijakov v e-redovalnico pri nekaterih izboljšal. Predvsem je vidno izboljšano sodelovanje med starši in učitelji. Starši na ta način hitro izvedo marsikatero oceno, katero so včasih izvedeli šele na govorilnih urah. To dijakom sicer v začetku ni bilo všeč, vendar so se sedaj tega že navadili in so informacijsko komuniciranje sprejeli. ZAUPANJE 15. Kako je/bo po vašem mnenju elektronska redovalnica vplivala na odnose med učitelji, dijaki in starši? Starši niso zmanjšali obiska govorilnih ur, kar pa se mi zdi izredno pomembno. Prihajajo pa bolje informirani in so s tem zadovoljni, saj ažurno ali vsaj pravočasno izvedo, kakšno je otrokovo stanje v šoli; kako je uspešen, koliko je odsoten, kdaj pišejo kontrolne naloge i.p.. Eredovalnica nikakor ni nadomestilo za neposredni učiteljske informacije. 16. Ali se je po vašem mnenju zaupanje v e-redovalnico v teh letih, ko jo uporabljate povečalo ali zmanjšalo? Dejstvo je, da se na naši šoli vsako leto več staršev odloča za vključitev v e-redovalnico. Odklonilnih reakcij staršev ali pritožb ni bilo. To je za nas zelo spodbudno. Glede pedagoških delavcev moram tudi priznati, da nekateri učitelji niso navdušeni nad uvajanjem eredovalnice, kajti to jim predstavlja dodatno delo. 17. Kot Kakšna so pozitivni odzivi uporabe e-redovalnice s strani staršev? že rečeno so starši so večinoma zelo zadovoljni in nam zaupajo, saj jim s tem prihranimo marsikatero negativno presenečenje o prepoznem obveščanju o ocenah ali disciplinskih težavah dijakov, seveda pa je tudi sprotna informacija o uspešnosti njihovega otroka za starše dobrodošla. 18. Kaj predvidevate glede uporabe e-redovalnice v prihodnosti? Gotovo je, da se bo informacijska komunikacija v bodočnosti širila po obsegu in po kakovosti. Na vsaki šoli bo imela na to ključen vpliv dobra IKT opremljenost, zato je na naši šoli prioritetna sodobna tehnična opremljenost in povezanost, kar pomeni mrežna IKT povezanost vseh učilnic. Morda je pomembnejša od tega usposobljenost pedagoških delavcev in pridobitev potrebnih rutin za suvereno uporabo, ki bo vsaj približno na nivoju sposobnosti, kakršno imajo pri uporabi IKT dijaki. Kdaj bo uporaba IKT postala služna dolžnost in odgovornost vseh pedagoških delavcev pa je po mojem mnenju vprašanje menjav učiteljskih generacij. 19. Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj? Vse sem že povedal. Četrti transkript – SŠB KOMUNICIRANJE 1. Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja? Redovalnico smo začeli uporabljati v letošnjem šolskem letu in jo trenutno uporabljamo poskusno. 2. Zakaj ste se odločili za uvedbo e-redovalnice? Razlog za uvedbo e-redovalnice je bil predvsem, neurejeno področje pedagoške dokumentacije. Včasih je bilo to predpisano, sedaj pa s prenovo izobraževalnih programov so dokumenti so v avtonomiji šol. Včasih je bila pedagoška dokumentacija urejena z uradnimi obrazci ki jih je izdajala DZS, s prenovo izobraževalnih programov pa se je vse skupaj sesulo. Tako smo se šole morale same znajti kako in kaj v bodoče. Iskali smo rešitve in ena izmed rešitev je bila tudi e-redovalnica in moduli ki jih ta redovalnica omogoča. Redovalnico imamo v najemu preko podjetja Logos.si, kar pomeni zajem podatkov, vodenje na segmentu elektronskega vodenja, ter izpisi posameznih obrazcev. 3. Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen? Uporabljamo samo e-redovalnico, ki je samostojna in ne uporabljamo več klasične redovalnice, ker bi to pomenilo za učitelje dvojno delo. Poleg izpisov osebnih listov nam LoPolis omogoča izpis evidence po posameznih predmetih in posameznih konferenčnih obdobjih, naročanje na malico in izpis vpisnih listov. 4. Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v komunikaciji med učitelji in starši? Prednosti predstavljajo predvsem enoten pregled nad podatki, med slabosti pa bi rekel da je to kar velik finančen zalogaj za šole in ne vem ali bomo to finančno zmogli. Trenutno imamo aplikacijo na testiranju. Prednosti ki jih naj bi e-redovalnica tudi prinesla je usposabljanje s strani podjetja Logos za učitelje oz. kolektiv. V prihodnosti si nekako želimo nadgraditi eredovalnico z e-dnevnikom, čeprav imamo pomisleke glede zakonskih podlag, kajti dnevnik je uradni dokument in menim, da en pisni dokument mora biti shranjen v tiskani obliki. Pomembno je tudi dostopanje do teh medijev (od doma,..) Prednost je tudi v tem da so podatki zbrani na enem mestu, da jih je možno izvozit oz. natisnit. Možen je pogled posameznika in pogled celote razreda, tako da ima razrednik pogled nad celotno situacijo razreda in tudi obenem ravnatelj nad celotno situacijo šole. Težave ki so se pojavile na začetku so bile predvsem z vpisovanjem in lahko bi rekel tudi nepoznavanjem IKT tehnologije. Z dodatnimi pojasnili smo to težavo tudi prebrodili. 5. Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši? Za komunikacijo s starši uporabljamo klasične vrste komuniciranja, kot so po telefonu, preko SMS sporočil, ali e-pošte in ravno tako klasične pošte. Od 360-tih dijakov, 40 staršev uporablja e redovalnico. oz. imajo zagotovljen dostop za vpogled v e redovalnico. Vsi ostali kot sem že rekel komunicirajo na klasičen način. Lahko zatrdim, da je za starše še vedno pomemben pristen stik med učiteljem in staršem. 6. Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši? Najpogostejša komunikacija med starši in učitelji je preko telefona ali osebno na govorilnih urah. Menim da e-mediji nikakor ne morejo zamenjati komunikacije, ki jo predstavlja živi stik z osebjem šole. 7. Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e- redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje? Obisk govorilnih ur se ni zmanjšal glede na uvedbo e redovalnice, oz. sprememb nismo zaznali. Starši želijo pogovor z učiteljem, kajti e-komunikacija ne omogoča dodatnih vprašanj, ali pa je čakanje na odgovor dolgotrajnejše, skratka starši želijo imeti hitre informacije. Kljub temu da ocene na govorilnih urah vidijo na računalniku jih to ne moti. Če bi redovalnica bila širše zastopana pri starših bi lahko to imelo posledice na obisk govorilnih ur, kar pa lahko zatrdim, da ne bi bilo dobro. VARNOST 8. Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici (negativne izkušnje)? Negativnih izkušenj glede varnosti v tem kratkem obdobju nismo zaznali, menimo pa da LoPolis zelo dobro poskrbi za varnost, kajti registracija je dvojna, tako za starše, kot za šololočeno. Moram pa poudariti, če imamo kakršne koli težave, da so na LoPolis-u izjemno hitro odzivni, kar ob enem onemogoča kakršnih koli težav. To je zelo pozitivno oz. nujno v današnjem času, če govorimo o informatizaciji in e-medijih. 9. Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici? Nadzor nad podatki ima administratorka-svetovalna delavka in varnost je zagotovljena s strani LoPolisa. 10. Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema e-redovalnice? Informacijskemu sistemu oz. aplikaciji Lo Polis izjemno zaupamo, kajti vstopanje je ločeno v e-redovalnico tako za starše in šolo Podatki oz ocene se kopirajo v aplikacijo, tako da starši lahko vidijo samo kopijo ocen. Varnost je zagotovljena na zelo visoki ravni. 11. Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli? Za nadzor podatkov na naši šoli skrbi administrator oz. svetovalna delavka, ki nadzoruje tudi vnos podatkov v sistem. Na začetku je za vnos podatkov in nadzor nad podatki bdela oseba ki je trenutno na porodniškem dopustu, skupaj s svetovalno delavko, sedaj pa je to vlogo prevzela samo svetovalna delavka, katera ima tudi pomoč s strani učitelja. Pregled nad podatki ima tudi razrednik, kateri skrbi tudi za pravilen vnos podatkov in da so podatki ažurno vpisani v zakonskem roku. Do napak pri vnosu do sedaj ni prišlo oz. ni bilo zaznati večjih težav. 12. Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico uporabljali? Skr za varnost podatkov s strani staršev nismo zaznali, kajti imamo vključenih le majhno število vključenih staršev to je 40 staršev. Večja ovira za starše se kaže v nepoznavanju informacijske komunikacijske tehnologije. Zato menim, da je dostop do e-redovalnice zahtevalo tako majhno število staršev. Starši se tudi ne želijo ukvarjati s tovrstno tehnologijo, kajti lagodnejše je poklicati v šolo, ali priti v šolo in se ne obremenjevati z e-mediji. 13. Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e- redovalnice? Za enkrat nimam mnenja kako bi lahko bilo še bolje poskrbljeno za varnost, kajti zdi se mi dovolj dobro poskrbljeno za varnost, kot jo zagotavlja LoPolis, tako z vstopanjem s pomočjo digitalnih potrdil. 14. Kakšno je vaše mnenje o vplivu elektronske redovalnice na učni uspeh dijakov? V tako kratkem času te relacije ni možno opredeliti. Vsekakor pa pozitivno vpliva, če informacije hitro krožijo in prihajajo do staršev pravočasno. To zagotovo vpliva na obisk pouka in uspeh posameznih dijakov. Funkcioniranje dijakov v šoli je vsekakor dobro, kadar imamo dober stik s starši. Zato se poleg e-poti do staršev poslužujemo tudi klasične. ZAUPANJE 15. Kako je/bo po vašem mnenju elektronska redovalnica okrepila ali oslabila odnos med učitelji, dijaki in starši? Med dijaki in učitelji in starši ni bilo zaznati, da je e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos, kajti vključenih je majhno število staršev. Pojavlja se pri zaupanju predvsem vprašanje preglednosti, ki celotno situacijo posameznega dijaka prikaže. Kajti učitelji nikakor ne vodijo več ocen ostalih predmetov oz. modulov in ne morejo biti več subjektivni ampak se tako kaže večja objektivnost, kar predstavlja tudi določen vidik zaupanja s strani staršev, dijakov in učiteljev. 16. Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo uporabljate povečalo ali zmanjšalo? Zaupanje do redovalnice je pozitivno s strani učiteljev, predvsem zaradi enostavnega in hitrega izpisa podatkov, ki ga omogoča aplikacija. Učiteljem e-redovalnica ne predstavlja dvojnega dela, kajti klasične redovalnice več ne uporabljamo. Težko pa bi rekel v prihodnje za ta kratek čas uporabe bi bilo zaupanje takšno kot sem povedal. 17. Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo? Dobro, kajti ocene lahko vidijo v vsakem trenutku in kjerkoli, ravno tako se lahko hitreje reši kakršna koli težava pri dijakih, ki so vključeni v e-redovalnico. 18. Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnosti? Povečala se bo baza podatkov kar je seveda dobro, ker imamo vse na enem mestu. Prihodnost e-redovalnice vidim kot dobro oz. obvezno v šolah. Vendar bo moralo ministrstvo poskrbeti za določene zakonske in pravne regulative. V prihodnosti bo potrebno nadgraditi e redovalnico tudi z e-dnevnikom, kar predstavlja tudi enoten pregled nad izostanki posameznih dijakov. Skratka pri e-komuniciranju bomo morali paziti, da ne bomo zreducirali klasičnega komuniciranja, ker potem bi lahko po parih letih šolo zaprli oz. jih ne bi več potrebovali v takšni obliki kot so. 19. Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj,.. Ne. Peti transkript – EGR KOMUNIKACIJA 1. Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja? Trenutno jo uporabljamo drugo šolsko leto. 2. Zakaj ste se odločili zanjo? Predlog je dal učitelj, ki ima najmanj opraviti z ocenami, kar je zelo zanimivo. Reakcija med učitelji je bila zelo burna. Tako kot vsake novosti so se tudi tega izogibali. Bojazen je bila predvsem varnost in da starši ne bodo hodili na govorilne ure. Predvsem pa to da se bo izgubila pristna beseda oz. komunikacija med starši in učitelji. Imeli smo tudi nekaj težav z informacijskim sistemom. Želeli smo si narediti enoten povezan sistem med tajništvom, računovodstvom, učitelji, svetovalno delavko, ki bi omogočal zelo popolno statistično obdelavo oz. pregledno obdelavo (arhiviranje, pregled za nazaj, enoten način vpogleda v sistem na celi šoli). Končno je bila skupna odločitev, da stopimo v kontakt z Lopolis-om tako s strani svetovalne delavke, kot tudi vzdrževalcem IKT tehnologije na šoli. Vzdrževalec se je začel usposabljati in tako uvajat sistem na šolo. Sledilo je usposabljanje učiteljev. Pri usposabljanju je bilo zelo veliko težav, ker učitelji niso bili zadovoljni z načinom. Čeprav so kasneje sistem vsi osvojili in si med seboj tudi pomagali. Pri nas je običajno tako, da težko kolektiv sprejme novosti, vendar kasneje se izkaže, kot dobra stvar. Sistem je potrebno v celoti obvladat, ker če ne, ne moremo delati izpisov posameznih obrazcev. 3 Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen? Redovalnica vsebuje samo ocene, vendar lahko natisnemo osebne liste, spričevala, obvestila,.. Učitelj je dolžan vnesti ocene, kar pomeni dvojno delo. Če učitelj ni vnesel ocen, dijak ni imel vpisanih ocen. Spričevalo, obvestilo, je bilo tako nično. Učitelj je bil odgovoren zato, da je ocena vnesena. Naš sistem je prinesel kar precej vznemirjenja in precej jeze in truda. 4. Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v komunikaciji med učitelji in starši? Veliko smo se naučili. Na koncu so tudi prednosti, ki jih mogoče malo manj poudarjamo, to je predvsem v tiskanju osebnih listov, spričeval, konferenčnih izpisov. Zmanjšala se je zamuda časa pri pisanju posameznih obrazcev, ki jih je imel razrednik. Vendar ni šlo brez težav, pojavljale so se pri tiskanju, običajno tehnične težave. 5. Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši? Za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine komuniciranja. Od elektronske pošte, mobitela. Čeprav nisem navdušena, da učitelji dajejo svoje mobi številke, vendar kot pravijo je to pozitivno, ker lahko le na ta način hitro pridejo v stik s starši. Redna komunikacija med šolo in dijaki poteka tudi preko spletne strani, predvsem z obvestili. Za povezavo med učitelji uporabljamo e-komunikacijo, pripravljamo e-zbornico. 6. Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši? Kot sem že poudarila, za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine komuniciranja. Od e-pošte, mobitela, klasične pošte, telefonski pogovori. 7. Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e- redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje? Pomembno za starše je predvsem pristen stik z učiteljem in hitro reševanje neuspehov. Glede na to, da se mnogi straši ne prijavljajo v e- redovalnico, raje prihajajo na govorilne ure, ne zaznavamo, da je obisk govorilnih ur upadel. VARNOST 8. Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici (negativne izkušnje)? Varnost podatkov je zagotovljena tako, da starši za vstop v e-redovalnico potrebujejo elektronski podpis, ki ga izdaja zato usposobljena in zaupanja vredna ustanova. Podatki v eredovalnici so zavarovani tako, da je vidna le kopija podatkov, ki se enkrat dnevno preslika v splet. 9. Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici ? Da so ocene pravilno vnesene si učitelji medsebojno pomagajo pri vnosu, običajno po dva in dva učitelja. Razrednik je tudi ena izmed varovalk, ki zagotavlja oz. preverja, da so pravilno vnesene ocene. Napakam se je sicer težko izogniti, vendar informacij do sedaj s strani staršev nismo zaznali. Glede varnosti ni bilo nikakršnih pomislekov. Mogoče kakšna izjava, vendar hudih ne. 10. Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema e- redovalnice? Za enkrat nismo imeli slabih izkušenj, čeprav verjamem, da so zlorabe možne. Dolžnost učitelja je bila, da v roku enega tedna ocene vpiše. Dilema je bila ali lahko učiteljica vnese ocene takoj, ko popravi in še preden jih vidijo in analizirajo z dijaki. Seveda to ni dopustno, porodila se je ideja za vpogled ocene z zamikom. 11. Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli? Na šoli delovanje sistema LoPolis nadzira administrator in pomaga pri vsej tehnični podpori in svetuje. Kot sem že omenila, zadeve potekajo verižno. Za pravilnost vnosa je odgovoren učitelj, razrednik in nadomestni razrednik preverjata zaključene ocene. 12. Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico uporabljali? Opažamo, da starši večinoma gradijo na zaupanju zato menimo, da mnogi ne uporabljajo eredovalnice. Menimo, da je e-redovalnica le dodatek k občasnem preverjanju, večja kontrola nad ocenami pa ni edina, varovalka kako otroke usmeriti v pravo smer. 13. Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e- redovalnice? Problem je lahko v dostopanju do računalnikov. Učitelj se mora po opravilu dosledno odjavljati iz sistema. 14. Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov? Pri dijakih ni zaznati drastičnega izboljšanja učnega uspeha z uporabo e-redovalnice, vendar pri dijakih s slabšim učnim uspehom je to zaznati. ZAUPANJE 15. Kako je/bo po vašem mnenju e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos med učitelji, dijaki in starši? Na naši šoli zelo malo staršev uporablja e- redovalnico, to je približno 20 %. Delež, je zelo majhen, predvidevamo, da je predvsem v prepričanosti staršev, da je osebni kontakt zelo pomemben. Tudi sama nisem pristaš, da bi vse potekalo elektronsko. Ocene so samo en segment uspeha. Tisti starši, ki se prijavijo običajno pogosto sledijo vendar kot sem rekla je teh le majhen delež. 16. Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo uporabljate povečalo ali zmanjšalo? Opažamo, da starši večina gradijo na zaupanju zato menimo, da ne uporabljajo eredovalnice. Menimo, da večja kontrola nad dijaki ni varovalka kako otroke usmeriti v pravo smer. Nasprotovanje s strani dijakov o uvedbi e-redovalnice ni bilo, bilo je morda nekaj pomislekov. Tudi na predstavitvi na dijaški skupnosti ni bilo zaznati strahu. Tudi pri razrednikih ravno tako. 17. Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo? Posamezna ocena v e-redovalnici predstavlja en segment dijakovega znanja. E-redovalnica je le oblika zapisa in način vpogleda v dijakove ocene, nikakor pa ne more ustvarjati celovitega vpogleda v dijakovo prizadevanje in osebnost. Tega se kot kaže in na vso srečo zavedajo tudi starši, ki želijo otroka spodbujati pri šolskem delu. Vsaj tako pomembne kot so ocene je tudi obnašanje dijaka v šoli, oboje pa je seveda povezano. Težko je usklajevati logiko učitelja, logiko dijaka in logiko starša s sistemom e-redovalnice. Zavedam se zaradi česa prihaja do težav, področje ocenjevanja znanja je zelo občutljivo. Rekla bi da zaupanje v redovalnico je vendar starši se vseeno ne odločajo zanjo. 18. Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnost? V prihodnosti ne vidim vključevanja večjega števila staršev v e-redovalnico, predvsem ne bo edini vir informacij o otroku. Vendar vidim večjo priložnost v različnih enostavnejših izpisih posameznih podatkov. Pomembno bi bilo sistem dodelati oz. da bi bil le ta kompatibilen s sistemom mature, da ne bi bilo potrebno posebej vnašati podatkov. Več pozornosti bi lahko posvetili zagotavljanju pravilnosti vnosa. 19. Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj? Lahko dodam, da za vsako spremembo, ki jo želimo narediti v šoli, pridobimo soglasje kolektiva, kajti brez njihove podpore ne želim siliti k spremembam. Težava pri uporabi IKT tehnologije se je pojavila predvsem pri starejših, vendar moram reči da so se zelo hitro medsebojno povezali in usposobili. Sodelovalno oz. timsko delo v naši zbornici deluje in si učitelji medsebojno vzajemno pomagajo. Šesti transkript – SŠNG KOMUNICIRANJE 1. Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja? Eno šolsko leto oz. v letošnjem šolskem letu smo začeli poskusno uvajati e-redovalnico preko strežnika LoPolis. 2. Zakaj ste se odločili za uvedbo e-redovalnice? Odločili smo se zaradi tega, ker smo začeli delati na vseh področjih na elektronskem vodenju. Ideja je bila celo evidenca o modulu evidence delovnega časa, vendar smo to opustili, ker se nam je bolj nekako zdela boljša trenutna uporaba e-redovalnice. Zagotovo pa nameravamo v prihodnosti oz. v kratkem tudi uvajati e-dnevnik, ko se bo aplikacija s strani ponudnikov pojavila. Razlog uvedbe e-redovalnice je bil tudi spodbuda z strani kolektiva. Ko smo eredovalnico predstavili na Svetu staršev, je bila pobuda izjemno dobro sprejeta. Moram pa reči, da smo o uvedbi e-redovalnice zelo dolgo že razmišljali, vendar se nekako nismo mogli odločiti. Ker pa danes informacijska tehnologija nenehno sili šole in ostale sektorje k nenehni informatizaciji, je ta ideja o e-redovalnici tudi na naši šoli zaživela oz. dobila zeleno luč. 3. Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen? Naša e-redovalnica LoPolis vsebuje poleg ocen,tudi izpis evidence, obrazcev, podatkovno bazo in predvsem je namenjena v poskusni fazi, da se naučimo dela z njo in da nam pomaga pri odpravi predvsem administrativnih ovir. Vidimo izjemno korist glede statistike. Naša eredovalnica vsebuje zelo bazične stvari, kot so ocene, podatki o oceni oz. obrazložitev kot opombe oz. datumi vpisa oz. kdaj je ocena dobljena. Označba popravljene ocene, ki je zelo pomembno da je označena z različnimi barvami. Prepuščeno je učiteljem, vendar mora biti razrednik seveda seznanjen z oznakami v e-redovalnici. 4. Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v komunikaciji med učitelji in starši? To ne morem odgovoriti, lahko pa povem, da predvidevamo, da predvsem pri slabših dijakih, kateri starši se bodo odločili za vpogled v e-redovalnico, da bo komunikacija zagotovo boljša in ob enem zagotovila tudi posledično boljši učni uspeh. Čeprav se na drugi strani pojavlja tudi bojazen, da se mogoče starši pa ne bojo udeleževali govorilnih ur, vendar to lahko samo predvidevamo. Lahko pa zagotovim,da na našem koncu ni šole v regiji, ki bi e-redovalnico uporabljala, imela jo je sicer ena OŠ vendar zaradi neažurnosti vnašanja ocen učiteljev so tovrstno storitev opustili. Tako da tovrstno informacijo oz. izkušenj nimam sami, niti od drugih šol v okolici. 5. Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši? Komunikacijo, ki jo uporabljamo so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na povabilo ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na redni komunikaciji, veliko razrednikov da tudi svoje telefonske številke in tako opravijo veliko telefonskih pogovorov. Zelo malo je klasične komunikacije-pisno. Veliko imamo komunikacije med učitelji-dijaki preko spletne učilnice, Facebooka, Googlove skupine. 6. Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši? Kot sem že povedala uporabljamo različne vrste komunikacije. Komunikacijo, ki jo uporabljamo so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na povabilo ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na redni komunikaciji, veliko razrednikov da tudi svoje telefonske številke, s katerimi se opravi veliko telefonskih pogovorov. Zelo malo je klasične komunikacije-pisno. Lahko pa rečem, da se pri nekaterih starših pojavlja različna socialna struktura, za katere lahko rečem, da je ta komunikacija izjemno šibka. Nekateri se nikakor ne uporabljajo e-medijev, tako da tovrstna komunikacija s straši poteka preko telefona oz. govorilnih ur. V prihodnosti, če bo interes staršev smo pripravljeni le te usposobiti z delom z e- medijev oz. enostavno uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. 7. Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e- redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje? To težko povem, vendar menim, da starši, katerih dijaki so problematični oz. imajo težave pri posameznem predmetu, da tudi teh ne bo na govorilne ure. Menimo pa da e-redovalnica zagotovo ne more nadomestiti učitelja oz. pristne ustne komunikacije. VARNOST 8. Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici (negativne izkušnje)? Če šole ne bi imele zastavljene zelo dobre varnosti, zagotovo LoPolis ne bi dopuščal svoje aplikacije v uporabo. Menim pa da je LoPolis glede na to, da ga uporablja večina slovenskih OŠ in posledično tudi nekatere srednje šole zelo dobro zasnovan z vidika varnosti. Tudi za uporabo zunanjih uporabnikov-staršev je zelo dobro posrbljeno. Ko smo se odločali za eredovalnico smo med ponudniki izbrali LoPolis, ker se nam je zdela zaupanja vredno podjetje in kot sem že povedala, če jo uporablja večina slovenskih šol, zakaj tovrstne preverjene storitve ne bi tudi mi. 9. Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici? Vsak učitelj zase vnaša v informacijski sistem oz. e-redovalnico ocene. Tako mora tudi sam poskrbeti za varnost in da gesla ne posreduje tretjim osebam. Učitelji si med seboj lahko pomagajo. Vendar za varnost podatkov v e-redovalnici je poskrbljeno s strani ponudnika LoPolis, kajti enkrat dnevnose preslika samo kopija podatkov oz. ocen na strežnik, kjer lahko starši pogledajo v ocene. Vendar to za enkrat še ni možno, kot sem povedala ocen nimamo objavljenih na spletu. Lahko pa starši, če želijo z učiteljem pogledajo v ocene na računalniku in sicer na govorilnih urah in se seznanijo z aplikacijo. 10. Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema e-redovalnice? Sem že odgovorila v prejšnjem odgovoru. Poudarjam da je zelo dobro zagotovljeno za varnost tako z naše strani kot s strani ponudnika. 11. Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli? Na šoli imamo administratorja, ki je poskrbel za vnos vseh podatkov v sistem, moram priznati da je s tem bilo ogromno začetnega dela in da je to tudi zelo odgovorno delo. Tako je nadzor nad podatki voden s strani administratorja. 12. Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico uporabljali? Na to ne moram še odgovoriti. 13. Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e- redovalnice? Menim da je za varnost zelo dobro poskrbljeno, kajti starši vstopajo s pomočjo digitalnih potrdil, medtem ko moramo na šoli predhodno dodeliti staršem uporabniško ime mi, vendar ga takoj po prvi registraciji spremenijo. 14. Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov? To za enkrat ne morem reči, vendar lahko predvidevam da drastično se ne bo spremenil. Kajti starši dijakov, kateri imajo slabši učni uspeh tudi danes ne kontrolirajo otrok, vendar se odzovejo le na naš klic oz naše vabilo. Pustimo se presenetiti in upati da bo e-redovalnica vplivala na boljši uspeh. ZAUPANJE 15. Kako je/bo po vašem mnenju e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos med učitelji, dijaki in starši? Za starše še ne morem reči, lahko pa zatrdim da je med učitelji se okrepil odnos kajti več se pogovarjajo o e-redovalnici in ob enem so izredno zainteresirani za uporabo le te. Ko smo učitelje pripravljali in usposabljali za uporabo e-redovalnice, smo doživeli zelo pozitiven odnos in presenečenje, kajti zaznali nismo nikakršnih bojazni oz. slabe volje med učitelji, prav nasprotno bili smo navdušeni in presenečeni nad njihovo zainteresiranostjo in odnosom do same aplikacije. Ravno nasprotno pa se je zgodilo z dijaki, ko smo jim predstavili uporabo eredovalnico, ti niso bili ravno navdušeni, kajti pojavila se je bojazen zakaj pa morajo starši takoj zvedeti za ocene, saj je dovolj da jim sami povem. Sicer pa zaznavamo, da je med starši interes in verjamemo, da bo e-redovalnica v prihodnosti zagotovo poglobila odnos med učitelji in starši. 16. Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo uporabljate povečalo ali zmanjšalo? Na to vprašanje, ne bi mogla dati odgovora, kajti v letošnjem šolskem letu šele uvajamo tovrstno storitev e-redovalnice. 17. Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo? Ravno tako tudi na to vprašanje nikakor ne bi mogla odgovoriti, ker e-redovalnica še ni objavljena na spletu in starši ne morejo pogledati v ocene. 18. Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnost? Glede na razvoj e-redovalnice pa menim, da bo uporaba v prihodnosti izjemno pomembna, menim da bo e-redovalnica postala obvezna. Mogoče do neke mere in kasneje pa postopoma v celoti, zagotovo pa bo potrebna še ustrezna zakonska podlaga. Verjamem pa, da bo ednevnik prinesel tudi določene rešitve glede izostajanja pouka, ki je specifičen v slovenskem področju. 19. Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj? Ničesar nimam več dodati. Priloga 2: Skupni transkript po temah KOMUNIKACIJA 1. Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja? Deset let uporabljamo e-redovalnico. Uporabljamo jo drugo šolsko leto, s tem da smo jo najprej uporabljali poskusno prve pol leta, ko so se šifranti še polnili, smo vnos ocen naredili naenkrat pred redovalno konferenco, nato so učitelji ocene začeli vnašati sproti, in sicer pol leta modul LoPolis (vnos podatkov v bazo, izpisi ...) in nato še vnašanje ocen v e-redovalnico. E-redovalnico uporabljamo peto šolsko leto. Prvo leto v manjši meri, kajti v redovalnico je bilo vključenih zelo malo staršev, danes pa lahko rečem, da je e-redovalnica pravo e-orodje za komuniciranje. Sedaj e-redovalnico uporabljamo v ekonomskem programu poklicno tehniškega izobraževanja in v zaključnem letniku programa trgovec. Uporaba e-redovalnice ni obvezna in sloni na avtonomiji razrednika, za informacijsko komunikacijo s starši so se odločili razredniki treh, sicer najštevilčnejših oddelkov. Redovalnico smo začeli uporabljati v letošnjem šolskem letu in jo trenutno uporabljamo poskusno. Trenutno jo uporabljamo drugo šolsko leto. Eno šolsko leto oz. v letošnjem šolskem letu smo začeli poskusno uvajati e-redovalnico preko strežnika LoPolis. 2. Zakaj ste se odločili za uvedbo e-redovalnice? Odločili smo se za njo zaradi boljše komunikacije, prvič predvsem zaradi staršev in njihovega obveščanja, da bi lažje in hitreje prišli do informacij o ocenah. Ni jih potrebno za vsako malenkost klicati ali jim prihajati v šolo. Starši prihajajo v šolo takrat, kadar vidijo, da je v redovalnici veliko slabih ocen, če le-teh ni, potem smatrajo, da je z otrokom vse v redu. Zaradi predloga staršev na Svetu staršev, morda bi se tudi zaradi sebe, ampak v našem Svetu staršev smo dobili bistven predlog za uvedbo, kateri nas je spodbudil k uvedbi e-redovalnice. Razlog, zakaj starši želijo e-redovalnico, je bil predvsem sledenje e-medijem in obenem spremljanje otroka preko teh medijev. Od 400 dijakov imamo vključenih v e-redovalnico 100 staršev. Za uvedbo e-redovalnice smo se odločili pred petimi leti, ko smo se vključili v projekt Comenius, obenem pa nam je uvedba e-redovalnice predstavljala izziv in eno od dodanih kakovosti naše šole. V projektu Comenius smo razvili e-redovalnico skupaj s podjetjem B4 Contact, katero je naši šoli nudilo gostovanje na njihovem strežniku, in sicer v okviru spletne strani naše šole. Pobudo za uvedbo je dala učiteljica, ki je opravila večino potrebnih dejavnosti in kot razredničarka tudi prva začela informacijsko komunicirati s starši. Razlog za uvedbo e-redovalnice je bil predvsem neurejeno področje pedagoške dokumentacije. Včasih je bilo to predpisano, sedaj pa so s prenovo izobraževalnih programov dokumenti v avtonomiji šol. Včasih je bila pedagoška dokumentacija urejena z uradnimi obrazci, ki jih je izdajala DZS, s prenovo izobraževalnih programov pa se je vse skupaj sesulo. Tako smo se šole morale same znajti, kako in kaj v bodoče. Iskali smo rešitve in ena izmed rešitev je bila tudi e-redovalnica in moduli, ki jih ta redovalnica omogoča. Redovalnico imamo v najemu preko podjetja Logos, kar pomeni zajem podatkov, vodenje na segmentu elektronskega vodenja ter izpisi posameznih obrazcev. Predlog je dal učitelj, ki ima najmanj opraviti z ocenami, kar je zelo zanimivo. Reakcija med učitelji je bila zelo burna. Tako kot vsake novosti so se tudi tega izogibali. Bojazen je bila predvsem varnost, in da starši ne bodo hodili na govorilne ure. Predvsem pa to, da se bo izgubila pristna beseda oz. komunikacija med starši in učitelji. Imeli smo tudi nekaj težav z informacijskim sistemom. Želeli smo si narediti enoten povezan sistem med tajništvom, računovodstvom, učitelji in svetovalno delavko, ki bi omogočal zelo popolno statistično obdelavo oz. pregledno obdelavo (arhiviranje, pregled za nazaj, enoten način vpogleda v sistem na celi šoli). Končno je bila skupna odločitev, da stopimo v kontakt z Lopolis-om tako s strani svetovalne delavke kot tudi vzdrževalcem IKT tehnologije na šoli. Vzdrževalec se je začel usposabljati in tako uvajati sistem na šolo. Sledilo je usposabljanje učiteljev. Pri usposabljanju je bilo zelo veliko težav, ker učitelji niso bili zadovoljni z načinom. Čeprav so kasneje sistem vsi osvojili in si med seboj tudi pomagali. Pri nas je običajno tako, da težko kolektiv sprejme novosti, vendar kasneje se izkaže kot dobra stvar. Sistem je potrebno v celoti obvladati, ker če ne, ne moremo delati izpisov posameznih obrazcev. Odločili smo se zaradi tega, ker smo začeli delati na vseh področjih na elektronskem vodenju. Ideja je bila celo evidenca o modulu evidence delovnega časa, vendar smo to opustili, ker se nam je bolj nekako zdela boljša trenutna uporaba e-redovalnice. Zagotovo pa nameravamo v prihodnosti oz. v kratkem tudi uvajati e-dnevnik, ko se bo aplikacija s strani ponudnikov pojavila. Razlog uvedbe e-redovalnice je bil tudi spodbuda s strani kolektiva. Ko smo eredovalnico predstavili na Svetu staršev, je bila pobuda izjemno dobro sprejeta. Moram pa reči, da smo o uvedbi e-redovalnice zelo dolgo že razmišljali, vendar se nekako nismo mogli odločiti. Ker pa danes informacijska tehnologija nenehno sili šole in ostale sektorje k nenehni informatizaciji, je ta ideja o e-redovalnici tudi na naši šoli zaživela oz. dobila zeleno luč. 3. Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen? Naša redovalnica vsebuje izostanke in ocene, tako da lahko starši v vsakem trenutku vidijo tudi manjkajoče ure. Vidni staršem so samo izostanki in ocene. Poleg ocen vsebuje izpise učnih načrtov, možnost izpisov obvestil, realizacija pouka, obisk pouka, evidenca, izpis osebnih listov, seznamov, drugi modul je odjava in prijava malice, vodenje pošte, kontakti staršev, kar predstavlja enoten sistem in enotno bazo podatkov. Poleg ocen vsebuje opravičila, izostanke, vzgojne ukrepe, mrežni plan, podatke dijakov, staršev in učiteljskega zbora šole, obrazložitev ocen in kratka sporočila med starši, učitelji in razredniki. Lahko rečem, da je naša e-redovalnica del dijakovega portfolia, v katerem se hranijo tudi dijakove pohvale. Uporabljamo samo e-redovalnico, ki je samostojna in ne uporabljamo več klasične redovalnice, ker bi to pomenilo za učitelje dvojno delo. Poleg izpisov osebnih listov nam LoPolis omogoča izpis evidence po posameznih predmetih in posameznih konferenčnih obdobjih, naročanje na malico in izpis vpisnih listov. Redovalnica vsebuje samo ocene, vendar lahko natisnemo osebne liste, spričevala, obvestila, ... Učitelj je dolžan vnesti ocene, kar pomeni dvojno delo. Če učitelj ni vnesel ocen, dijak ni imel vpisanih ocen. Spričevalo in obvestilo je bilo tako nično. Učitelj je bil odgovoren zato, da je ocena vnesena. Naš sistem je prinesel kar precej vznemirjenja in precej jeze in truda. Naša e-redovalnica LoPolis vsebuje poleg ocen tudi izpis evidence, obrazcev, podatkovno bazo in predvsem je namenjena v poskusni fazi, da se naučimo dela z njo in da nam pomaga pri odpravi predvsem administrativnih ovir. Vidimo izjemno korist glede statistike. Naša eredovalnica vsebuje zelo bazične stvari, kot so ocene, podatki o oceni oz. obrazložitev kot opombe oz. datumi vpisa oz. kdaj je ocena dobljena. Označba popravljene ocene, ki je zelo pomembno, da je označena z različnimi barvami. Prepuščeno je učiteljem, vendar mora biti razrednik seveda seznanjen z oznakami v e-redovalnici. 4. Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v komunikaciji med učitelji in starši? Prednosti: - hitro informiranje staršev; - starši so se navadili na e-redovalnico in kontrolo nad otrokom; - ker smo imeli pri prehodu na prenovljene izobraževalne programe težave (eno leto je nismo uporabljali), smo imeli veliko klicev oz. vprašanj, kdaj bo e-redovalnica dostopna in zakaj je še ni. Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo redovalnico vzpostavili na modularni način, kot ga zahteva zakonodaja; - komunikacija poteka med razrednikom – starši, pa tudi deloma med učitelji in starši, včasih tudi starši – svetovalno službo oz. po potrebi starši – ravnateljem. Težave v desetletnem uporabljanju e-redovalnice nismo zaznali oz. le-te niso bile tako velike, da bi jih lahko izpostavil. Starši več ne sprašujejo za potrditev ocene, kar se je v predhodnem obdobju pojavljajo . Lahko rečem, da je zaupanje postalo večje. Vsekakor je e-redovalnica v vseh teh letih, ko jo uporabljamo pri komunikaciji med učiteljem in staršem prinesla pozitivne učinke; predvsem sprotno in boljšo informiranost staršev, nova kakovost v odnosih. Razredi, ki so vključeni v e-redovalnico oz. njihovi starši imajo v vsakem trenutku možnost vpogleda v ocene in ostale podatke, ki jih nudimo v e-redovalnici. Na tovrsten način hitreje in enostavneje rešujemo marsikatere težave oz. vrzeli, ki bi nastale v klasični komunikaciji. Prednosti predstavljajo predvsem enoten pregled nad podatki, med slabosti pa bi rekel, da je to kar velik finančen zalogaj za šole in ne vem, ali bomo to finančno zmogli. Trenutno imamo aplikacijo na testiranju. Prednosti, ki jih naj bi e-redovalnica tudi prinesla je usposabljanje s strani podjetja Logos za učitelje oz. kolektiv. V prihodnosti si nekako želimo nadgraditi eredovalnico z e-dnevnikom, čeprav imamo pomisleke glede zakonskih podlag, kajti dnevnik je uradni dokument in menim, da en pisni dokument mora biti shranjen v tiskani obliki. Pomembno je tudi dostopanje do teh medijev (od doma, ...). Prednost je tudi v tem, da so podatki zbrani na enem mestu, da jih je možno izvoziti oz. natisniti. Možen je pogled posameznika in pogled celote razreda, tako da ima razrednik pogled nad celotno situacijo razreda in tudi obenem ravnatelj nad celotno situacijo šole. Težave, ki so se pojavile na začetku, so bile predvsem z vpisovanjem in lahko bi rekel tudi nepoznavanjem IKT tehnologije. Z dodatnimi pojasnili smo to težavo tudi prebrodili. Veliko smo se naučili. Na koncu so tudi prednosti, ki jih mogoče malo manj poudarjamo, to je predvsem v tiskanju osebnih listov, spričeval, konferenčnih izpisov. Zmanjšala se je zamuda časa pri pisanju posameznih obrazcev, ki jih je imel razrednik. Vendar ni šlo brez težav, pojavljale so se pri tiskanju, običajno tehnične težave. To ne morem odgovoriti, lahko pa povem, da predvidevamo, da predvsem pri slabših dijakih, kateri starši se bodo odločili za vpogled v e-redovalnico, da bo komunikacija zagotovo boljša in obenem zagotovila tudi posledično boljši učni uspeh. Čeprav se na drugi strani pojavlja tudi bojazen, da se mogoče starši pa ne bodo udeleževali govorilnih ur, vendar to lahko samo predvidevamo. Lahko pa zagotovim, da na našem koncu ni šole v regiji, ki bi e-redovalnico uporabljala, imela jo je sicer ena OŠ, vendar zaradi neažurnosti vnašanja ocen učiteljev so tovrstno storitev opustili. Tako da tovrstno informacijo oz. izkušenj nimamo sami, niti od drugih šol v okolici. 5. Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši? S starši uporabljamo klasičen način komuniciranja, pa tudi e-pošto. Odzivnost na e-pošto je teoretično 14 dni, praktično pa lahko tudi več. Učitelji v šoli so z birokracijo zelo obremenjeni in včasih je veliko od tega nepotrebnega. V prihodnosti e-redovalnice ne nameravamo nadgraditi z opravičili, mrežnim planom, urniki, ker smo še vedno zvesti osebnemu kontaktu. S starši uporabljamo e-komunikacijo preko e-maila zaradi ekonomičnosti, zato želimo v začetku šolskega leta in vmes pobrati čim več e-naslovov staršev. Se pa pojavlja problem, da je še vedno več kot polovica staršev, katera ne uporablja e-pošte. Obveščanja pa se poslužujemo tudi po klasični pošti. Razredniki tudi preko e-pošte ali telefona ali SMS sporočil razrednikov. Če nekdo manjka vmesne ure, razrednik takoj obvešča starše. S starši uporabljamo različne vrste komunikacije; še vedno so to govorilne ure, klasična pošta, e-pošta in telefon. Marsikateri naš učitelj oz. učiteljica posreduje staršem tudi svoje mobilne številke in na ta način je komunikacija tudi učinkovitejša, vendar preko gsm učitelji komunicirajo s starši le na njihovo izrecno željo. Vsekakor pa je informacijsko komuniciranje učinkovitejše, predvsem seveda pri starših, ki vsakodnevno prebirajo pošto in se nanjo odzivajo ... E-redovalnica je eden izmed učinkovitejših načinov celotnega pregleda uspešnosti dijaka pri posameznih predmetih, kakor tudi glede vzgojnih ukrepov, pohval in drugih informacij. Za komunikacijo s starši uporabljamo klasične vrste komuniciranja, kot so po telefonu, preko SMS sporočil, ali e-pošte in ravno tako klasične pošte. Od 360-tih dijakov 40 staršev uporablja e-redovalnico oz. imajo zagotovljen dostop za vpogled v e-redovalnico. Vsi ostali, kot sem že rekel, komunicirajo na klasičen način. Lahko zatrdim, da je za starše še vedno pomemben pristen stik med učiteljem in staršem. Za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine komuniciranja. Od elektronske pošte, mobitela. Čeprav nisem navdušena, da učitelji dajejo svoje mobi številke, vendar kot pravijo, je to pozitivno, ker lahko le na ta način hitro pridejo v stik s starši. Redna komunikacija med šolo in dijaki poteka tudi preko spletne strani, predvsem z obvestili. Za povezavo med učitelji uporabljamo e-komunikacijo, pripravljamo e-zbornico. Komunikacijo, ki jo uporabljamo so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na povabilo ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na redni komunikaciji veliko razrednikov da tudi svoje telefonske številke in tako opravijo veliko telefonskih pogovorov. Zelo malo je klasične komunikacije – pisno. Veliko imamo komunikacije med učitelji – dijaki preko spletne učilnice, Facebooka, Googlove skupine. 6. Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši? Osebna komunikacija je za nas na prvem mestu. Računalnik nikoli ne bo nadomestil starša, učitelja ali dijaka. Izobraževanje nikjer ne temelji samo na računalniku. Tudi jaz kot ravnatelj vidim e-redovalnico samo kot pripomoček, nikakor pa nadomestilo. Najpogostejša komunikacija, ki prevladuje pri nas, je preko mail-a, telefona. So pa naši starši zelo naučeni, da zjutraj do 7.30 obvestijo odsotnost pouka naši tajnici, ki to zabeleži v modul odjave malice, obenem pa imamo tudi evidenco odsotnosti dijakov po razredih. Lahko pa zatrdim, da je pri oddelkih v navedenih ekonomskih programih komunikacija uspešna zahvaljujoč e-redovalnici, in če sklepam po odzivnosti staršev. Osebno pa mislim, da največ komunikacije poteka preko e-pošte in telefona, vendar tega empirično na šoli še nismo ugotavljali. Najpogostejša komunikacija med starši in učitelji je preko telefona ali osebno na govorilnih urah. Menim da e-mediji nikakor ne morejo zamenjati komunikacije, ki jo predstavlja živi stik z osebjem šole. Kot sem že poudarila, za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine komuniciranja. Od e-pošte, mobitela, klasične pošte, telefonski pogovori. Kot sem že povedala, uporabljamo različne vrste komunikacije. Komunikacijo, ki jo uporabljamo, so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na povabilo ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na redni komunikaciji veliko razrednikov da tudi svoje telefonske številke, s katerimi se opravi veliko telefonskih pogovorov. Zelo malo je klasične komunikacije – pisno. Lahko pa rečem, da se pri nekaterih starših pojavlja različna socialna struktura, za katere lahko rečem, da je ta komunikacija izjemno šibka. Nekateri nikakor ne uporabljajo e-medijev, tako da tovrstna komunikacija s straši poteka preko telefona oz. govorilnih ur. V prihodnosti, če bo interes staršev, smo pripravljeni le-te usposobiti z delom z e-mediji oz. enostavno uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. 7. Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi eredovalnice: povečanje oz. zmanjšanje? Obisk govorilnih ure se z uvedbo e-redovalnice ni zmanjšal. Naša šola želi z uporabo eredovalnice ohraniti stik s starši na govorilnih urah. E-redovalnica je samo opozorilo staršem, da je nekaj narobe, ko se pojavijo negativne ocene. Ni opaznih sprememb. V začetku uvajanja e-redovalnice smo imeli pomisleke, da se bo obisk govorilnih ur morda zmanjšal, vendar se je zgodilo ravno obratno. Starši dijakov si še vedno želijo neposrednega pristnega stika z razredniki in na ta način lahko izvejo največ, neredko pa želijo tudi vplivati na odnose med učiteljem in dijakom, kar pa kakršna koli neosebna komunikacija ne omogoča. Obisk govorilnih ur se ni zmanjšal glede na uvedbo e-redovalnice oz. sprememb nismo zaznali. Starši želijo pogovor z učiteljem, kajti e-komunikacija ne omogoča dodatnih vprašanj, ali pa je čakanje na odgovor dolgotrajnejše, skratka starši želijo imeti hitre informacije. Kljub temu da ocene na govorilnih urah vidijo na računalniku, jih to ne moti. Če bi redovalnica bila širše zastopana pri starših, bi lahko to imelo posledice na obisk govorilnih ur, kar pa lahko zatrdim, da ne bi bilo dobro. Pomembno za starše je predvsem pristen stik z učiteljem in hitro reševanje neuspehov. Glede na to, da se mnogi starši ne prijavljajo v e-redovalnico, raje prihajajo na govorilne ure, ne zaznavamo, da je obisk govorilnih ur upadel. To težko povem, vendar menim, da starši, katerih dijaki so problematični oz. imajo težave pri posameznem predmetu, da tudi teh ne bo na govorilne ure. Menimo pa, da e-redovalnica zagotovo ne more nadomestiti učitelja oz. pristne ustne komunikacije. VARNOST 8. Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici (negativne izkušnje)? Učitelje informiramo o vsakih spremembah ki jih naredimo na aplikaciji in jih tudi uvajamo. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene pa tako, kot je zakonsko dovoljeno. Včasih lahko učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi različnih objektivnih vzrokov (bolezni, pritožbe, ...) ali pa je bilo potrebno kakšnega učitelja opozoriti. Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih terminih. Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko popravlja in vnaša ocene samo za svoj razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri vseh predmetih. Prenos ocen na internet iz baze podatkov je običajno najbolj težaven za učitelje. Vsak učitelj opisuje svoje ocene, medtem ko razrednik zaključuje ocene. Zaključene ocene gredo na splet, ampak osebni podatki dijakov zaradi varnosti ostanejo v bazi podatkov. Preverjanje podatkov je še vedno ročno, kar predstavlja za učitelje dvojno delo, čeprav tiskanje obrazcev (osebni listi, evidenca konferenc, ...) poteka centralno. Stroškovno eredovalnica za nas ne predstavlja velikih finančnih stroškov, ker je programer izdelal aplikacijo in je to njegovo avtorsko delo. Z njim smo sodelavci že vrsto let tudi na višji šoli. Nikakor pa se ne opredeljujemo, ali je to naše ali njihovo. Aplikacija je narejena kot »MIX« različnih redovalnic, vendar se pojavlja ovira, ker to ne tržimo naprej, ampak jo uporabljamo le zase. Če bi začeli s trženjem, se bi strošek povečal, kajti potrebovali bi različne vrste vključenih oseb. Na naši šoli ugotavljamo, da je izbor tovrstne aplikacije, ki je centralno voden, zelo dober, ker zagotavlja celoten nadzor in možnost spreminjanja, oz. modifikacije aplikacij in je tako zelo varen. Za varnost je dobro poskrbljeno, ker imamo vzdrževalca, ki zelo dobro skrbi za varnost in imamo zelo veliko notranjo zaščito. Za celotno varnost sistema e-redovalnice skrbi podjetje Logos. Za varnost e-redovalnice je poskrbljeno pogodbeno s podjetjem B4Contact, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti. Predvsem z varovanjem vstopa v e-redovalnico le z uporabniškim imenom in geslom. Imeli smo na začetku nekaj težav, kajti gesla niso bila najbolje dodeljena staršem, tako da se je pojavljalo, da so učitelji pri vnosu ocen lahko videli tudi ocene ostalih učiteljev. To je trajalo le kratek čas, saj smo zelo hitro rešili težavo. Negativnih izkušenj glede varnosti v tem kratkem obdobju nismo zaznali, menimo pa, da LoPolis zelo dobro poskrbi za varnost, kajti registracija je dvojna tako za starše kot za šolo – ločeno. Moram pa poudariti, če imamo kakršne koli težave, da so na LoPolis-u izjemno hitro odzivni, kar ob enem onemogoča kakršnih koli težave. To je zelo pozitivno oz. nujno v današnjem času, če govorimo o informatizaciji in e-medijih. Varnost podatkov je zagotovljena tako, da starši za vstop v e-redovalnico potrebujejo elektronski podpis, ki ga izdaja zato usposobljena in zaupanja vredna ustanova. Podatki v eredovalnici so zavarovani tako, da je vidna le kopija podatkov, ki se enkrat dnevno preslika v splet. Če šole ne bi imele zastavljene zelo dobre varnosti, zagotovo LoPolis ne bi dopuščal svoje aplikacije v uporabo. Menim pa, da je LoPolis glede na to, da ga uporablja večina slovenskih OŠ in posledično tudi nekatere srednje šole zelo dobro zasnovan z vidika varnosti. Tudi za uporabo zunanjih uporabnikov – staršev je zelo dobro poskrbljeno. Ko smo se odločali za eredovalnico, smo med ponudniki izbrali LoPolis, ker se nam je zdela zaupanja vredno podjetje, in kot sem že povedala, če jo uporablja večina slovenskih šol, zakaj tovrstne preverjene storitve ne bi tudi mi. 9. Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici? Starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Imeli smo varianto, da bi šli starši v e-redovalnico s certifikati, ampak s tem je problem. Kajti če bi eno podjetje delalo večje število certifikatov, imamo pa različne brskalnike (Firefox, Opera,Mozilla, ...), ki vsak na svoj način sprejemajo certifikate. Tako se je težko logirati v neko varno okolje, da bi bili ti podatki varni. Izvoz podatkov poteka s pomočjo programskih orodij Access, v katerih uporabljamo različne module. Poročila oz. reporte je potrebno nenehno spreminjati, kajti zakonodaja v srednjem šolstvu se nenehno spreminja in dokler ne bo ta usklajena in potrjena enotno za vse srednje šole, bo težko izvesti aplikacijo, ki bo ustrezala vsem srednjim šolam. Bojazen glede varnosti se na naši šoli ne pojavlja, se pa pojavlja težava predvsem pri učiteljih v dvojnem delu in birokraciji. Ministrstvo za šolstvo zahteva od učiteljev nenehna izobraževanja, kar pa jim predstavlja največji problem in dodatno obremenitev. Učitelje izobražujemo po potrebi, velikokrat pa se zgodi, da si medsebojno pomagajo. V prihodnosti želimo vizualizirati uporabo novih orodij s kratkim filmom ki bo dostopna tako učiteljem kot dijakom. Učitelji so zadolženi za vnos podatkov, imamo pa nov strežnik, ki je dovolj močan, obenem pa LoPolis zagotavlja veliko varnost glede podatkov v e-redovalnici, kajti starši imajo vpogled le v kopijo ocen, ki se enkrat dnevno osvežuje. Vsak učitelj ima za vnos ocen dodeljeno geslo. Vsak učitelj za svoj predmet vnaša ocene, tako da je za varnost podatkov poskrbljeno s strani vsakega učitelja. Sicer pa imamo določene varnostne ukrepe, kot je posodabljanje antivirusnih programov, požarnih zidov in ravno tako vsakodnevni nadzor administratorja nad podatki v e-redovalnici. Nadzor nad podatki ima administratorka – svetovalna delavka in varnost je zagotovljena s strani LoPolisa. Da so ocene pravilno vnesene, si učitelji medsebojno pomagajo pri vnosu, običajno po dva in dva učitelja. Razrednik je tudi ena izmed varovalk, ki zagotavlja oz. preverja, da so pravilno vnesene ocene. Napakam se je sicer težko izogniti, vendar informacij do sedaj s strani staršev nismo zaznali. Glede varnosti ni bilo nikakršnih pomislekov. Mogoče kakšna izjava, vendar hudih ne. Vsak učitelj zase vnaša v informacijski sistem oz. e-redovalnico ocene. Tako mora tudi sam poskrbeti za varnost, in da gesla ne posreduje tretjim osebam. Učitelji si med seboj lahko pomagajo. Vendar za varnost podatkov v e-redovalnici je poskrbljeno s strani ponudnika LoPolis, kajti enkrat dnevno se preslika samo kopija podatkov oz. ocen na strežnik, kjer lahko starši pogledajo v ocene. Vendar to za enkrat še ni možno, kot sem povedala, ocen nimamo objavljenih na spletu. Lahko pa starši, če želijo, z učiteljem pogledajo v ocene na računalniku, in sicer na govorilnih urah in se seznanijo z aplikacijo. 10. Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema eredovalnice? Varnost informacijskega sistema je zelo dobra, vendar LoPolis bazira na strežniku, zato je bila tovrstna aplikacija za nas predvsem neuporabna, ker je ta bolj programiran na osnovne šole, ne pa tako na srednje in poklicne šole. Mi imamo samostojno elektronsko redovalnico, ki bazira na spletni strani naše šole in zagotavlja dostop do podatkov administratorju. Mi smo e-redovalnico kopirali iz Vegove šole, vendar se je pojavil problem pri modulih in delitvah v skupine. In ko se je ta problem pojavil, ni bil problem samo vpis, vendar tudi izpis. Moduli se razlikujejo med posameznimi programi, za katere izobražujemo. Odločili smo se, da sestavimo sami aplikacijo, kjer dve oz. 3 leta nazaj ni bilo na tržišču nobene tovrstne aplikacije. Druga stvar je bil tudi spremenjen način ocenjevanja, kjer so se pojavili nms-ji. Za dijaka je enica enica. Nms-je nismo mogli popravljati, tako smo se nekaj časa vlekli tako, da smo dali pod legendo, kaj to pomeni. Ampak sedaj je to rešeno, ker se je zopet spremenilo ocenjevanje nazaj na enico. Problem ponovne vzpostavitve redovalnice je v tem, ker se nenehno spreminja zakonodaja. E-redovalnica je narejena v Access-u in v ne specialnih orodjih. Pri izdelavi te aplikacije je sodeloval tudi zunanji sodelavec, ki se je predhodno ukvarjal z E-evidencami. Dostop do aplikacije je preko spletne strani, vendar smo se odločili zaradi varnosti, da samo starš in dijak ve, kdo je in ni nobenih osebnih podatkov gor. Vsak dijak dobi evidenčno številko, ki jo ima na osebnem listu. Kajti danes je problem varnosti osebnih podatkov in bi lahko prihajalo do kakršnih koli zlorab. Mi samo zrcalimo podatke iz klasične oblike v elektronsko obliko, zato ne uporabljamo osebnih podatkov v celoti, ampak samo evidenčno številko, kar pa bi bodočemu napadalcu v sistem onemogočila razkritje osebnih podatkov. Podatke med seboj napadalec nikakor ne more povezovati. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet. En mesec pred redovalno konferenco, pa naredimo točna navodila, do katerega dneva in katere ure morajo biti vse ocene vnesene v eredovalnico. Nato imajo učitelji in razredniki dan oz. dva da vse to pregledajo. Da so stvari urejene, imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici. Potem ko je to pregledano, naša administratorka pripravi izpise obvestil za vse oddelke. Učitelji imajo za vpis ocen v e-redovalnico časa en teden. Celoten kolektiv skrbi za redno vpisovanje ocen. Ko smo imeli poskusno uvajanje, to ni bilo redno, zgodilo se je, da so nekateri učitelji vnašali ocene šele na koncu leta. Vendar v letošnjem šolskem letu, ko so starši pridobili vpogled v e-redovalnico, pa je to redno oz. ažurno, kot sem rekla, ocena je vpisana v roku enega tedna. Podatki se shranjujejo centralno na strežniku, ki ga vzdržuje podjetje Logos.si. Uporabniki sistema dostopamo do baz podatkov z geslom. V primeru trikratnega napačnega gesla, se dostop do baze uporabniku zapre. Naša e-redovalnica je zasnovana tako, da imamo preko spletne strani naše šole povezavo do strežnika. Z uporabniškim imenom in geslom se starši in ravno tako učitelji vpišejo ter imajo vpogled v ocene in ostale storitve, ki jih ponuja e-redovalnica. Učitelji morajo sprotno vpisovati ocene oz. v zakonskem roku tako pisne kot ustne ocene. Ravno tako razrednik, ki ima vpogled nad vsemi ocenami enkrat tedensko, to je v petek do 14.00 ure preveri ocene, in če ocene niso vpisane, mora razrednik vpisati manjkajoče ocene. To je sicer dodatno delo, vendar tako smo se dogovorili na pedagoški konferenci. Vodimo tako e-obliko redovalnice in ravno tako še klasično obliko e-redovalnice. Informacijskemu sistemu oz. aplikaciji Lo Polis izjemno zaupamo, kajti vstopanje je ločeno v e-redovalnico tako za starše in šolo. Podatki oz. ocene se kopirajo v aplikacijo, tako da starši lahko vidijo samo kopijo ocen. Varnost je zagotovljena na zelo visoki ravni. Zaenkrat nismo imeli slabih izkušenj, čeprav verjamem, da so zlorabe možne. Dolžnost učitelja je bila, da v roku enega tedna ocene vpiše. Dilema je bila, ali lahko učiteljica vnese ocene takoj, ko popravi in še preden jih vidijo in analizirajo z dijaki. Seveda to ni dopustno, porodila se je ideja za vpogled ocene z zamikom. Sem že odgovorila v prejšnjem odgovoru. Poudarjam, da je zelo dobro zagotovljeno za varnost tako z naše strani kot s strani ponudnika. 11. Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli? Za nadzor podatkov v e-redovalnici skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari. Medtem ko za vnos podatkov učitelji oz. razrednik. Statistično se nismo ukvarjali, kolikšna je dostopnost do aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno. Nam je pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih. Starše informiramo o možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na prvih roditeljskih sestankih pa starši pridobijo gesla. Do zlorabe podatkov še ni prišlo. Za varnost podatkov je poskrbljeno tako, da vsak samostojno vstopa v redovalnico, npr. nekdo kot informatik posebej, ravnatelj posebej in se medsebojno ne moreta povezati. Dijakov ne moreta razkrivati in ne vesta, za katere dijake gre, razen če gresta osebne liste pogledati pod evidenčno številko, kdo je to. V e-redovalnico imamo vključenih 600 dijakov, to je celotna šola. Vsi oddelki, vsi programi. Redovalnico v današnji obliki imamo že od leta 1998. Imeli smo vmes 2 leti premora. Za nadzor podatkov v e-redovalnici skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari. Medtem ko za vnos podatkov učitelji oz. razrednik. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene pa tako, kot je zakonsko dovoljeno. Včasih lahko učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi različnih objektivnih vzrokov (bolezni, pritožbe ...) ali pa je bilo potrebno kakšnega učitelja opozoriti. Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih terminih. Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko popravlja in vnaša ocene samo za svoj razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri vseh predmetih. Da so stvari urejene imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici. Za nadzor nad podatki skrbijo razredniki in administratorka, ki je sodelovala pri izdelavi eredovalnice. Razredniki ob koncu tedna vsak petek do 14.00 ure vpišejo vse ocene, katere posamezni učitelji niso vnesli v e-obliko. To je sicer zelo zamudno in dolgotrajno delo, vendar se obnese. Za nadzor podatkov na naši šoli skrbi administrator oz. svetovalna delavka, ki nadzoruje tudi vnos podatkov v sistem. Na začetku je za vnos podatkov in nadzor nad podatki bdela oseba, ki je trenutno na porodniškem dopustu, skupaj s svetovalno delavko, sedaj pa je to vlogo prevzela samo svetovalna delavka, katera ima tudi pomoč s strani učitelja. Pregled nad podatki ima tudi razrednik, kateri skrbi tudi za pravilen vnos podatkov in da so podatki ažurno vpisani v zakonskem roku. Do napak pri vnosu do sedaj ni prišlo oz. ni bilo zaznati večjih težav. Na šoli delovanje sistema Lopolis nadzira administrator in pomaga pri vsej tehnični podpori in svetuje. Kot sem že omenila, zadeve potekajo verižno. Za pravilnost vnosa je odgovoren učitelj, razrednik in nadomestni razrednik preverjata zaključene ocene Na šoli imamo administratorja, ki je poskrbel za vnos vseh podatkov v sistem, moram priznati, da je s tem bilo ogromno začetnega dela in da je to tudi zelo odgovorno delo. Tako je nadzor nad podatki voden s strani administratorja. 12. Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico uporabljali? Starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Statistično se nismo ukvarjali, kolikšna je dostopnost do aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno. Nam je pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih. Starše informiramo o možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na prvih roditeljskih sestankih pa starši pridobijo gesla. Nismo opazili skrbi za varnost podatkov, lahko pa se starši v vsakem trenutku glede varnosti posvetujejo z našim informatikom. Mislim, da je ovira edino pridobitev certifikata. Imeli smo primer, ko se je ena mama oglasila pri nas in prosila, če ji obrazložimo, kako poteka v praksi postopek vpogleda v e-redovalnico. Vse smo ji lepo obrazložili in pokazali vmesne korake in jo potem napotili na banko oz. upravno enoto po certifikat, s katerim je možno vstopati v e-redovalnico. Menim, da skrb za varnost ne ovira staršev za uporabo e-redovalnice. Pri nas se pojavlja večji problem o slabem poznavanju IKT tehnologije pri nekaterih starših. Skrb za varnost podatkov s strani staršev nismo zaznali, kajti imamo vključenih le majhno število staršev, to je 40 staršev. Večja ovira za starše se kaže v nepoznavanju informacijske komunikacijske tehnologije. Zato menim, da je dostop do e-redovalnice zahtevalo tako majhno število staršev. Starši se tudi ne želijo ukvarjati s tovrstno tehnologijo, kajti lagodnejše je poklicati v šolo ali priti v šolo in se ne obremenjevati z e-mediji. Opažamo, da starši večinoma gradijo na zaupanju zato menimo, da mnogi ne uporabljajo eredovalnice. Menimo, da je e-redovalnica le dodatek k občasnem preverjanju, večja kontrola nad ocenami pa ni edina varovalka, kako otroke usmeriti v pravo smer. Na to ne morem še odgovoriti. 13. Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost eredovalnice? Imeli smo varianto, da bi šli starši v e-redovalnico s certifikati, ampak s tem je problem, kajti če bi eno podjetje delalo večje število certifikatov, imamo pa različne brskalnike (Firefox, Opera,Mozilla, ...), ki vsak na svoj način sprejemajo certifikate. Tako se je težko logirati v neko varno okolje, da bi bili ti podatki varni. Za varnost e-redovalnice je zelo dobro poskrbljeno tako na šoli kot tudi s strani ponudnika Logos, tako da tu ne bi mogla nič več dodati. Menim, da bo v prihodnosti potrebno za varnost poskrbeti še bolj. Razmišljamo, da bi uvedli certifikate oz. digitalna kvalificirana potrdila, vendar s sedanjim pogodbenim dobaviteljem storitve to ni mogoče, saj zagotavlja, da je dovolj visoka stopnja varnosti zagotovljena že z uporabniškim imenom in geslom, hkrati je na ta način zadoščeno vsem zakonskim zahtevam. Za enkrat nimam mnenja, kako bi lahko bilo še bolje poskrbljeno za varnost, kajti zdi se mi dovolj dobro poskrbljeno za varnost, kot jo zagotavlja LoPolis, tako z vstopanjem s pomočjo digitalnih potrdil. Problem je lahko v dostopanju do računalnikov. Učitelj se mora po opravilu dosledno odjavljati iz sistema. Menim, da je za varnost zelo dobro poskrbljeno, kajti starši vstopajo s pomočjo digitalnih potrdil, medtem ko moramo na šoli predhodno dodeliti staršem uporabniško ime, vendar ga takoj po prvi registraciji spremenijo. 14. Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov? Na učni uspeh uporaba e-redovalnice v vseh teh letih ni bilo zaznati povečanje učnega uspeha. Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo stresa, to je tisto, kar smo zaznali. Povečanje učnega uspeha smo zaznali pri slabših dijakih oz. dijakih s slabšim učnim uspehom. Na naši šoli se je učni uspeh sodelujočih dijakov v e-redovalnico pri nekaterih izboljšal. Predvsem je vidno izboljšano sodelovanje med starši in učitelji. Starši na ta način hitro izvedo marsikatero oceno, katero so včasih izvedeli šele na govorilnih urah. To dijakom sicer v začetku ni bilo všeč, vendar so se sedaj tega že navadili in so informacijsko komuniciranje sprejeli. V tako kratkem času te relacije ni možno opredeliti. Vsekakor pa pozitivno vpliva, če informacije hitro krožijo in prihajajo do staršev pravočasno. To zagotovo vpliva na obisk pouka in uspeh posameznih dijakov. Funkcioniranje dijakov v šoli je vsekakor dobro, kadar imamo dober stik s starši. Zato se poleg e-poti do staršev poslužujemo tudi klasične. Pri dijakih ni zaznati drastičnega izboljšanja učnega uspeha z uporabo e-redovalnice, vendar pri dijakih s slabšim učnim uspehom je to zaznati. To za enkrat ne morem reči, vendar lahko predvidevam, da drastično se ne bo spremenil. Kajti starši dijakov, kateri imajo slabši učni uspeh, tudi danes ne kontrolirajo otrok, vendar se odzovejo le na naš klic oz. naše vabilo. Pustimo se presenetiti in upati, da bo e-redovalnica vplivala na boljši uspeh. ZAUPANJE 15. Kako je/bo po vašem mnenju elektronska redovalnica okrepila ali oslabila odnos med učitelji, dijaki in starši? To bi zdaj težko rekel. Da je odnos med starši, učitelji in dijaki se izboljšal, če pa ocenjujem na lestvici od 1 do 10, pa bi rekel oceno 7, seveda če to primerjamo s klasičnim načinom vodenja ocen. Nadzora nad odzivom staršev na elektronsko redovalnico nimamo, vendar z uporabo elektronske redovalnice seznanimo prav vse starše na roditeljskih sestankih in ravno tako starši pridobijo uporabniška imena in gesla za vstop. Mi ne uporabljamo aplikacije Lopolis, ampak uporabljamo svojo aplikacijo, na katero pa bi lahko vstavili števec glede odzivnosti staršev. Za enkrat tega ne uporabljamo. Starši še vedno hodijo v šolo in na govorilne ure. So pa starši zadovoljni, kajti prisluhnili smo njihovim željam, da sledimo informacijski tehnologiji, da smo dovolj moderni. Vendar pa starši redno prihajajo na govorilne ure, kar predstavlja živi stik z učiteljem, kar pa se mi zdi izredno pomembno. E-redovalnica nikakor ne more biti nadomestilo učitelja. Starši niso zmanjšali obiska govorilnih ur, kar pa se mi zdi izredno pomembno. Prihajajo pa bolje informirani in so s tem zadovoljni, saj ažurno ali vsaj pravočasno izvedo, kakšno je otrokovo stanje v šoli; kako je uspešen, koliko je odsoten, kdaj pišejo kontrolne naloge ipd.. E-redovalnica nikakor ni nadomestilo za neposredne učiteljske informacije. Med dijaki in učitelji in starši ni bilo zaznati, da je e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos, kajti vključenih je majhno število staršev. Pojavlja se pri zaupanju predvsem vprašanje preglednosti, ki celotno situacijo posameznega dijaka prikaže. Kajti učitelji nikakor ne vodijo več ocen ostalih predmetov oz. modulov in ne morejo biti več subjektivni, ampak se tako kaže večja objektivnost, kar predstavlja tudi določen vidik zaupanja s strani staršev, dijakov in učiteljev. Na naši šoli zelo malo staršev uporablja e-redovalnico, to je približno 20 %. Delež je zelo majhen, predvidevamo, da je predvsem v prepričanosti staršev, da je osebni kontakt zelo pomemben. Tudi sama nisem pristaš, da bi vse potekalo elektronsko. Ocene so samo en segment uspeha. Tisti starši, ki se prijavijo običajno pogosto sledijo, vendar kot sem rekla, je teh le majhen delež. Za starše še ne morem reči, lahko pa zatrdim, da je med učitelji se okrepil odnos, kajti več se pogovarjajo o e-redovalnici in obenem so izredno zainteresirani za uporabo le-te. Ko smo učitelje pripravljali in usposabljali za uporabo e-redovalnice, smo doživeli zelo pozitiven odnos in presenečenje, kajti zaznali nismo nikakršnih bojazni oz. slabe volje med učitelji, prav nasprotno bili smo navdušeni in presenečeni nad njihovo zainteresiranostjo in odnosom do same aplikacije. Ravno nasprotno pa se je zgodilo z dijaki, ko smo jim predstavili uporabo eredovalnico, ti niso bili ravno navdušeni, kajti pojavila se je bojazen, zakaj pa morajo starši takoj izvedeti za ocene, saj je dovolj, da jim sami povemo. Sicer pa zaznavamo, da je med starši interes in verjamemo, da bo e-redovalnica v prihodnosti zagotovo poglobila odnos med učitelji in starši. 16. Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo uporabljate povečalo ali zmanjšalo? V začetku uvajanja smo imeli kar malo dilem glede zaupanja v e-redovalnico. Nekoliko se je zmanjšal obisk govorilnih ur za tiste dijake, ki imajo dobre ocene in so uspešni. Pri negativnih pa se je obisk na naši šoli povečal. E-redovalnica je samo pripomoček k izboljšanju odnosov med dijaki, starši in učitelji. Zelo pomemben je tudi vzgojni vidik, katerega pa ne moremo reševati preko e-redovalnice. Dogaja se, da starši med šolskim letom zaprosijo za geslo, kar pomeni, da se zanimanje za tovrstno storitev na naši šoli povečuje vsak dan. Dejstvo je, da se na naši šoli vsako leto več staršev odloča za vključitev v e-redovalnico. Odklonilnih reakcij staršev ali pritožb ni bilo. To je za nas zelo spodbudno. Glede pedagoških delavcev moram tudi priznati, da nekateri učitelji niso navdušeni nad uvajanjem eredovalnice, kajti to jim predstavlja dodatno delo. Zaupanje do redovalnice je pozitivno s strani učiteljev, predvsem zaradi enostavnega in hitrega izpisa podatkov, ki ga omogoča aplikacija. Učiteljem e-redovalnica ne predstavlja dvojnega dela, kajti klasične redovalnice več ne uporabljamo. Težko pa bi rekel v prihodnje, za ta kratek čas uporabe bi bilo zaupanje takšno, kot sem povedal. Opažamo, da starši večinoma gradijo na zaupanju zato menimo, da ne uporabljajo eredovalnice. Menimo, da večja kontrola nad dijaki ni varovalka, kako otroke usmeriti v pravo smer. Nasprotovanje s strani dijakov o uvedbi e-redovalnice ni bilo, bilo je morda nekaj pomislekov. Tudi na predstavitvi na dijaški skupnosti ni bilo zaznati strahu. Tudi pri razrednikih ravno tako. Na to vprašanje ne bi mogla dati odgovora, kajti v letošnjem šolskem letu šele uvajamo tovrstno storitev e-redovalnice. 17. Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo? Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo stresa, to je tisto, kar smo zaznali. Težava se mogoče pojavlja pri starših zaradi nepoznavanja IKT tehnologije, čeprav je dostop zelo enostaven in starši potrebuje le uporabniško ime in geslo. Včasih v šoli dajemo prevelik poudarek na to, kdo kaj zna, oz. kdo kaj lahko, kajti tudi ko gremo na druge elektronske načine poslovanja nas nihče ne vpraša, ali to znamo, ampak se sami odločimo, kaj bomo uporabljali. Šola je preveč obremenjena s težo staršev. Izobraževanje za starše ne uporabljamo, kajti dijaki sami lahko usposobijo svoje starše o dostopanju do e-redovalnice. Praviloma dostop do redovalnice dobijo samo starši, medtem ko starši otrokom povejo njihovo geslo in oboji dostopajo do e-redovalnice. Pojavi se še en problem, ko so dijaki polnoletni, lahko staršem prepovejo dostopanje do njihovih ocen, vendar se mi zavarujemo z izjavo, ki jo podpišejo polnoletni dijaki. Kot sem že rekla, starši so zadovoljni in nam zaupajo, kajti prisluhnili smo njihovim željam. Kot že rečeno, so starši večinoma zelo zadovoljni in nam zaupajo, saj jim s tem prihranimo marsikatero negativno presenečenje o prepoznem obveščanju o ocenah ali disciplinskih težavah dijakov, seveda pa je tudi sprotna informacija o uspešnosti njihovega otroka za starše dobrodošla. Dobro, kajti ocene lahko vidijo v vsakem trenutku in kjerkoli, ravno tako se lahko hitreje reši kakršna koli težava pri dijakih, ki so vključeni v e-redovalnico. Posamezna ocena v e-redovalnici predstavlja en segment dijakovega znanja. E-redovalnica je le oblika zapisa in način vpogleda v dijakove ocene, nikakor pa ne more ustvarjati celovitega vpogleda v dijakovo prizadevanje in osebnost. Tega se, kot kaže, na vso srečo zavedajo tudi starši, ki želijo otroka spodbujati pri šolskem delu. Vsaj tako pomembne, kot so ocene, je tudi obnašanje dijaka v šoli, oboje pa je seveda povezano. Težko je usklajevati logiko učitelja, logiko dijaka in logiko starša s sistemom e-redovalnice. Zavedam se, zaradi česa prihaja do težav, področje ocenjevanja znanja je zelo občutljivo. Rekla bi, da zaupanje v redovalnico je, vendar starši se vseeno ne odločajo zanjo. Ravno tako tudi na to vprašanje nikakor ne bi mogla odgovoriti, ker e-redovalnica še ni objavljena na spletu in starši ne morejo pogledati v ocene. 18. Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnosti? Razvoj v prihodnosti želimo nadgraditi z intranetom in vnašanjem ocen od doma, pri čemer pa se pojavi problem faktor varnosti. Glede na to, da so otroci bolj računalniško izobraženi, lahko prihaja do kakršnih koli zlorab in tu je takoj ogrožena varnost podatkov. V prihodnosti predvidevamo vključitev še večjega števila staršev v tovrstno storitev, obenem pa predvidevamo, da bo ministrstvo na tem področju izvedlo določene zakonske regulative glede uporabe e-redovalnice. Gotovo je, da se bo informacijska komunikacija v bodočnosti širila po obsegu in po kakovosti. Na vsaki šoli bo imela na to ključen vpliv dobra IKT opremljenost, zato je na naši šoli prioritetna sodobna tehnična opremljenost in povezanost, kar pomeni mrežna IKT povezanost vseh učilnic. Morda je pomembnejša od tega usposobljenost pedagoških delavcev in pridobitev potrebnih rutin za suvereno uporabo, ki bo vsaj približno na nivoju sposobnosti, kakršno imajo pri uporabi IKT dijaki. Kdaj bo uporaba IKT postala služna dolžnost in odgovornost vseh pedagoških delavcev pa je po mojem mnenju vprašanje menjav učiteljskih generacij. Povečala se bo baza podatkov, kar je seveda dobro, ker imamo vse na enem mestu. Prihodnost e-redovalnice vidim kot dobro oz. obvezno v šolah. Vendar bo moralo ministrstvo poskrbeti za določene zakonske in pravne regulative. V prihodnosti bo potrebno nadgraditi eredovalnico tudi z e-dnevnikom, kar predstavlja tudi enoten pregled nad izostanki posameznih dijakov. Skratka pri e-komuniciranju bomo morali paziti, da ne bomo zreducirali klasičnega komuniciranja, ker potem bi lahko po parih letih šolo zaprli oz. jih ne bi več potrebovali v takšni obliki, kot so. V prihodnosti ne vidim vključevanja večjega števila staršev v e-redovalnico, predvsem ne bo edini vir informacij o otroku. Vendar vidim večjo priložnost v različnih enostavnejših izpisih posameznih podatkov. Pomembno bi bilo sistem dodelati, oz. da bi bil le ta kompatibilen s sistemom mature, da ne bi bilo potrebno posebej vnašati podatkov. Več pozornosti bi lahko posvetili zagotavljanju pravilnosti vnosa. Glede na razvoj e-redovalnice pa menim, da bo uporaba v prihodnosti izjemno pomembna, menim, da bo e-redovalnica postala obvezna. Mogoče do neke mere in kasneje pa postopoma v celoti, zagotovo pa bo potrebna še ustrezna zakonska podlaga. Verjamem pa, da bo ednevnik prinesel tudi določene rešitve glede izostajanja pouka, ki je specifičen v slovenskem področju. 19. Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje, … Primeri, zakaj? Mogoče še to glede varnosti se pojavljajo težave in v prihodnosti bi moralo ministrstvo prevzeti enotne ukrepe glede uporabe varnostnih mehanizmov, kajti danes smo šole avtonomne glede uporabe posameznih varnostnih mehanizmov. Ministrstvo naj bi v prihodnosti izdelalo enoten sistem uporabe e-redovalnice in na ta način naj bi LoPolis sodeloval pri načrtovanju modulov za srednje šole, vendar bolj kontinuirano. Nimam več kaj dodati. Vse sem že povedal. Ne. Lahko dodam, da za vsako spremembo, ki jo želimo narediti v šoli, pridobimo soglasje kolektiva, kajti brez njihove podpore ne želim siliti k spremembam. Težava pri uporabi IKT tehnologije se je pojavila predvsem pri starejših, vendar moram reči, da so se zelo hitro medsebojno povezali in usposobili. Sodelovalno oz. timsko delo v naši zbornici deluje in si učitelji medsebojno vzajemno pomagajo. Ničesar nimam več dodati. Priloga 3: Skupni transkript s pojmi in kategorijami ENOTE POJMI KATEGORIJE KOMUNIKACIJA 1. Leta uporabe e-redovalnice in njeno uvajanje. Deset let uporabljamo e-redovalnico. Uvajanje Uporabljamo jo drugo šolsko leto, s tem da Vsi pol leta smo jo najprej uporabljali poskusno prve poskusno. pol leta, ko so se šifranti še polnili, smo avtonomiji posameznika. vnos ocen naredili naenkrat pred redovalno Deseto leto. konferenco, nato so učitelji ocene začeli vnašati sproti, in sicer pol leta modul težavno, sloni na Poskusno uvajanje brez Drugo leto. spleta. LoPolis (vnos podatkov v bazo, izpisi, ...) in nato še vnašanje ocen v e-redovalnico. Peto leto. E-redovalnico uporabljamo peto šolsko Prvo leto. leto. Prvo leto v manjši meri, kajti v Tretje leto. redovalnico je bilo vključenih zelo malo Prvo leto. Čustvena odzivnost staršev in učiteljev. staršev, danes pa lahko rečem, da je eredovalnica pravo e-orodje za komuniciranje. Sedaj e-redovalnico Postopno vnašanje uporabljamo v ekonomskem programu ocen. poklicno tehniškega izobraževanja in v Vnos podatkov v zaključnem letniku programa trgovec. bazo. Več let. Uporaba e-redovalnice ni obvezna in sloni na avtonomiji razrednika, za informacijsko E-redovalnica ni komunikacijo s starši so se odločili obvezna. razredniki treh, sicer najštevilčnejših oddelkov. Kratkotrajno Redovalnico smo začeli uporabljati v prenehanje uporabe, letošnjem šolskem letu in jo trenutno sprememba uporabljamo poskusno. kurikula, Trenutno jo uporabljamo drugo šolsko leto. bojazen staršev, da Izobraževanje. Eno šolsko leto oz. v letošnjem šolskem letu e-redovalnice ne bo. smo začeli poskusno uvajati e-redovalnico preko strežnika LoPolis. Pri prehodu na prenovljene izobraževalne Usposabljanje programe smo naleteli na težave (eno leto kolektiva. je nismo uporabljali), smo imeli veliko klicev oz. vprašanj, kdaj bo e-redovalnica Kratkotrajno dostopna in zakaj je še ni. Potrebovali smo nezadovoljstvo. kar nekaj časa, da smo redovalnico vzpostavili na modularni način, kot ga zahteva zakonodaja. Reakcija med učitelji je bila v začetku zelo burna. Tako kot vsake novosti so se tudi tega izogibali. Končno je bila skupna odločitev, da stopimo v kontakt z LoPolis-om tako s strani svetovalne delavke, kot tudi vzdrževalcem IKT tehnologije na šoli. Vzdrževalec se je začel usposabljati in tako uvajat sistem na šolo. Sledilo je usposabljanje učiteljev. Pri usposabljanju je bilo zelo veliko težav, ker učitelji niso bili zadovoljni z načinom. Čeprav so kasneje sistem vsi osvojili in si med seboj tudi pomagali. Pri nas je običajno tako, da težko kolektiv sprejme novosti, vendar kasneje se izkaže kot dobra stvar. Sistem je potrebno v celoti obvladati, ker če ne, ne moremo delati izpisov posameznih obrazcev. Lahko pa zagotovim, da na našem koncu ni šole v regiji, ki bi eredovalnico uporabljala, imela jo je sicer ena OŠ, vendar zaradi neažurnosti vnašanja ocen učiteljev so tovrstno storitev opustili. Na šoli imamo administratorja, ki Stresna situacija. je poskrbel za vnos vseh podatkov v sistem, moram priznati, da je s tem bilo ogromno začetnega dela in da je to tudi zelo odgovorno delo. Tako je nadzor nad podatki voden s strani administratorja. Lahko dodam, da za vsako spremembo, ki jo želimo narediti v šoli, pridobimo soglasje kolektiva, kajti brez njihove podpore ne želim siliti k spremembam. Težava pri uporabi IKT tehnologije se je pojavila predvsem pri starejših, vendar moram reči, da so se zelo hitro medsebojno povezali in usposobili. Sodelovalno oz. timsko delo v naši zbornici deluje in si učitelji medsebojno vzajemno pomagajo. 2. Razlogi za uvedbo e-redovalnice. Boljše Odločili smo se za njo zaradi boljše komunikacije, Kvalitetnejša komunikacije, prvič predvsem zaradi zaradi staršev, komunikacija. staršev in njihovega obveščanja, da bi lažje boljše informiranje, in hitreje prišli do informacij o ocenah. Ni sporočanje, Elektronsko jih potrebno za vsako malenkost klicati ali obveščanje. vodenje jim prihajati v šolo. Starši prihajajo v šolo pedagoške takrat, kadar vidijo, da je v redovalnici Hitre informacije. veliko slabih ocen, če le-teh ni potem Informacije o smatrajo, da je z otrokom vse v redu. ocenah. Zaradi predloga staršev na Svetu staršev, morda bi se tudi zaradi sebe, ampak v Nepotrebni prihodi našem Svetu staršev smo dobili bistven staršev v šolo. Prihranek časa Projekti. predlog za uvedbo, kateri nas je spodbudil k uvedbi e-redovalnice. Razlog, zakaj Zaradi predloga na starši želijo e-redovalnico, je bil predvsem Svetu staršev. sledenje e-medijem in ob enem spremljanje otroka preko teh medijev. Od 400 dijakov dokumentacije. Mednarodno Starši. imamo vključenih v e-redovalnico 100 sodelovanje. staršev. Nadzor nad otrokom. Za uvedbo e-redovalnice smo se odločili Sledenje e- pred petimi leti, ko smo se vključili v medijem. projekt Comenius, obenem pa nam je Spremljanje otroka. uvedba e- redovalnice predstavljala izziv in eno od dodanih kakovosti naše šole. V Zaradi spremembe projektu Comenius smo razvili e- kurikulov in Neurejeno redovalnico skupaj s podjetjem B4 Contact, neenotne področje katero je naši šoli nudilo gostovanje na dokumentacije. pedagoške njihovem strežniku, in sicer v okviru spletne Izziv. strani naše šole. Pobudo za uvedbo je dala dokumentacije. Iskanje rešitev. učiteljica, ki je opravila večino potrebnih dejavnosti in kot razredničarka tudi prva Dodana vrednost začela informacijsko komunicirati s starši. šole. Razlog za uvedbo e-redovalnice je bil Enoten povezan predvsem neurejeno področje pedagoške sistem na šoli dokumentacije. Včasih je bilo to predpisano, sedaj pa so s prenovo Konkurenčna prednost. Kakovost. izobraževalnih programov dokumenti v avtonomiji šol. Včasih je bila pedagoška Celotno področje dokumentacija urejena z uradnimi obrazci, elektronskega ki jih je izdajala DZS, s prenovo vodenja. Informatizacija. izobraževalnih programov pa se je vse skupaj sesulo. Tako smo se šole morale Popolna statistična same znajti, kako in kaj v bodoče. Iskali obdelava. smo rešitve in ena izmed rešitev je bila tudi Neurejenost. e-redovalnica in moduli, ki jih ta redovalnica omogoča. Redovalnico imamo Nepreglednost. Zakonodaja. v najemu preko podjetja Logos, kar pomeni zajem podatkov, vodenje na segmentu Transparentnost. elektronskega vodenja ter izpisi posameznih obrazcev. ureditev, Kvaliteta Predlog je dal učitelj, ki ima najmanj opraviti z ocenami, kar je zelo zanimivo. storitev. Preglednost. »Bojazen je bila predvsem varnost, in da starši ne bodo hodili na govorilne ure.« Predvsem pa to, da se bo izgubila pristna beseda oz. komunikacija med starši in Nenehne učitelji. Imeli smo tudi nekaj težav z informatizacije. informacijskim sistemom. Želeli smo si narediti enoten povezan sistem med Enoten zajem tajništvom, računovodstvom, učitelji, podatkov. svetovalno delavko, ki bi omogočal zelo popolno statistično obdelavo oz. pregledno obdelavo (arhiviranje, pregled za nazaj, enoten način vpogleda v sistem na celi šoli). Odločili smo se zaradi tega, ker smo začeli delati na vseh področjih na elektronskem vodenju. Ideja je bila celo evidenca o modulu evidence delovnega časa, vendar smo to opustili, ker se nam je bolj nekako zdela boljša trenutna uporaba eredovalnice. Zagotovo pa nameravamo v prihodnosti oz. v kratkem tudi uvajati ednevnik, ko se bo aplikacija s strani ponudnikov pojavila. Razlog uvedbe eredovalnice je bil tudi spodbuda s strani kolektiva. Ko smo e-redovalnico predstavili na Svetu staršev, je bila pobuda izjemno dobro sprejeta. Moram pa reči, da smo o uvedbi e-redovalnice zelo dolgo že razmišljali, vendar se nekako nismo mogli odločiti. Ker pa danes informacijska Ocene. tehnologija nenehno sili šole in ostale Izostanke. sektorje k nenehni informatizaciji, je ta Izpise obrazcev. ideja o e-redovalnici tudi na naši šoli Izpisi obvestil. zaživela oz. dobila zeleno luč. Izpisi realizacije 3. Vsebina e-redovalnice. pouka. Naša redovalnica vsebuje izostanke in Izpisi obiska pouka. ocene, tako da lahko starši v vsakem Opravičila. trenutku vidijo tudi manjkajoče ure. Vidni Izpise učnih staršem so samo izostanki in ocene. Poleg načrtov. ocen vsebuje izpise učnih načrtov, možnost Izpise evidenc. izpisov obvestil, realizacija pouka, obisk Uporabljamo samo pouka, evidenca, izpis osebnih listov, e-redovalnico, seznamov, drugi modul je odjava in prijava klasično več ne. malice, vodenje pošte, kontakti staršev, kar Izpisi osebnih predstavlja enoten sistem in enotno bazo listov. podatkov. Tiskanje osebnih Poleg ocen vsebuje opravičila, izostanke, listov, spričeval, vzgojne ukrepe, mrežni plan, podatke obvestil. dijakov, staršev in učiteljskega zbora šole, Mrežni plan. obrazložitev ocen in kratka sporočila med Obrazložitev ocen, starši, učitelji in razredniki. Lahko rečem, označba ocen z da je naša e-redovalnica del dijakovega različnimi barvami. portfolia, v katerem se hranijo tudi dijakove Sporočila med pohvale. starši, učitelji in Uporabljamo samo e-redovalnico, ki je razredniki. samostojna in ne uporabljamo več klasične Vzgojne ukrepe, redovalnice, ker bi to pomenilo za učitelje datumi vpisa, dvojno delo. Poleg izpisov osebnih listov pohvale, nam LoPolis omogoča izpis evidence po podatki dijakov, posameznih predmetih in posameznih podatki staršev, konferenčnih obdobjih, naročanje na podatki učiteljev, malico in izpis vpisnih listov. Redovalnica bazične stvari. vsebuje samo ocene, vendar lahko Naročanje na natisnemo osebne liste, spričevala, malico. Pedagoška dokumentacija. Izpisi dokumentov. Komunikacija med starši in šolo. Zaznamki o uspešnosti neuspešnosti otroka. obvestila, ... Učitelj je dolžan vnesti ocene, Izpise vpisnih kar pomeni dvojno delo. Če učitelj ni vnesel listov. ocen, dijak ni imel vpisanih ocen. Obrazložitev oznak Spričevalo, obvestilo, je bilo tako nično. v redovalnici. Učitelj je bil odgovoren zato, da je ocena vnesena. Naš sistem je prinesel kar precej vznemirjenja in precej jeze in truda. Naša e-redovalnica LoPolis vsebuje poleg ocen tudi izpis evidence, obrazcev, podatkovno bazo in predvsem je namenjena v poskusni fazi, da se naučimo dela z njo in da nam pomaga pri odpravi predvsem administrativnih ovir. Vidimo izjemno korist glede statistike. Naša e-redovalnica vsebuje zelo bazične stvari, kot so ocene, podatki o oceni oz. obrazložitev kot opombe oz. datumi vpisa, ali kdaj je ocena dobljena. Označba popravljene ocene, ki je zelo pomembno, da je označena z različnimi barvami. Prepuščeno je Hitrost učiteljem, vendar mora biti razrednik informiranja. seveda seznanjen z oznakami v eredovalnici. Kontrola otroka 4. Prednosti uvedbe e-redovalnice za Sprotno učitelje in starše? informiranost. Prednosti, ki jih je prinesla, so hitro Povečana odzivnost. informiranje staršev, starši so se navadili Možnost vpogleda v na e-redovalnico in kontrolo nad otrokom, vsakem trenutku. Učinkovito komunikacija poteka med razrednikom – starši, pa tudi deloma med učitelji in starši, Nova kakovost v včasih tudi starši in svetovalno službo oz. odnosih, po potrebi starši in ravnateljem. prilagajanje, Težave v desetletnem uporabljanju e- obrazložitev, učitelji poslovanje. Informiranje. Elektronsko redovalnice nismo zaznali oz. le-te niso bile na razpolago. tako velike, da bi jih lahko izpostavil. Kakovost Starši več ne sprašujejo za potrditev ocene, Hitro reševanje kar se je v predhodnem obdobju pojavljajo. težav, problemov, Lahko rečem, da je zaupanje postalo večje. odsotnosti. odnosov s starši. Vsekakor je e-redovalnica v vseh teh letih, ko jo uporabljamo pri komunikaciji med Zapolnjevanje učiteljem in staršem prinesla pozitivne vrzeli. učinke; predvsem sprotno in boljšo Vzgojni vidik. informiranost staršev, nova kakovost v Ni preverjanja ocen odnosih. Razredi, ki so vključeni v e- s strani staršev, redovalnico oz. njihovi starši imajo v pozitivni učinki. vsakem trenutku možnost vpogleda v ocene Enoten vpogled nad in ostale podatke, ki jih nudimo v e- podatki, redovalnici. Na tovrsten način hitreje in reševanje vrzeli, enostavneje rešujemo marsikatere težave Usposabljanje s Zaupanje v oz. vrzeli, ki bi nastale v klasični strani ponudnika. otroka. komunikaciji. Podatki na enem Prednosti predstavljajo predvsem enoten mestu, pregled nad podatki, med slabosti pa bi pregled nad rekel, da je to kar velik finančen zalogaj za posameznim šole in ne vem, ali bomo to finančno dijakom, zmogli. Trenutno imamo aplikacijo na enotno dostopanje testiranju. Prednosti, ki jih naj bi e- do podatkov. redovalnica tudi prinesla, je usposabljanje Usposabljanje s s strani podjetja Logos za učitelje oz. strani ponudnikov. kolektiv. V prihodnosti si nekako želimo nadgraditi e-redovalnico z e-dnevnikom, Tiskanje obrazcev. čeprav imamo pomisleke glede zakonskih podlag, kajti dnevnik je uradni dokument in Zmanjšanje zamude menim, da en pisni dokument mora biti pri tiskanju in shranjen v tiskani obliki. Pomembno je tudi ročnem pisanju, dostopanje do teh medijev (od doma, ...) Prihranek časa. Prednost je tudi v tem, da so podatki zbrani zmanjšanje porabe na enem mestu, da jih je možno izvoziti oz. časa, natisniti. Možen je pogled posameznika in prihranek na času. pogled celote razreda, tako da ima razrednik pogled nad celotno situacijo razreda in tudi obenem ravnatelj nad celotno situacijo šole. Težave, ki so se pojavile na začetku, so bile predvsem z vpisovanjem in lahko bi rekel tudi nepoznavanjem IKT tehnologije. Z dodatnimi pojasnili smo to težavo tudi prebrodili. Veliko smo se naučili. Na koncu so tudi prednosti, ki jih mogoče malo manj poudarjamo, to je predvsem v tiskanju Klasična pošta, osebnih listov, spričeval, konferenčnih telefon. izpisov. Zmanjšala se je zamuda časa pri E-pošto zaradi pisanju posameznih obrazcev, ki jih je imel ekonomičnosti. razrednik. Vendar ni šlo brez težav, pojavljale so se pri tiskanju, običajno tehnične težave. Klasični način. 5. Vrste komunikacije med šolo in starši. SMS sporočila. S starši uporabljamo klasičen način komuniciranja, pa tudi e-pošto. Odzivnost Spletne strani z Porast e- na e-pošto je teoretično 14 dni, praktično obvestili. komunikacije. pa lahko tudi več. Učitelji v šoli so z birokracijo zelo obremenjeni in včasih je Govorilne ure. veliko od tega nepotrebnega. V prihodnosti e-redovalnice ne nameravamo nadgraditi z Skupne govorilne opravičili, mrežnim planom, urniki, ker smo ure. še vedno zvesti osebnemu kontaktu. S starši uporabljamo e-komunikacijo preko Roditeljski sestanki, e-maila zaradi ekonomičnosti, zato želimo v osebni kontakt. Osebna komunikacija. začetku šolskega leta in vmes pobrati čim več e-naslovov staršev. Se pa pojavlja Posredovanje problem, da je še vedno več kot polovica mobilnih številk. staršev, katera ne uporablja e-pošte. Obveščanja pa se poslužujemo tudi po klasični pošti. Razredniki tudi preko e-mail Spletne učilnice, ali telefona ali SMS sporočil razrednikov. Facebook, Če nekdo manjka vmesne ure, razrednik Googlove skupine. takoj obvešča starše. S starši uporabljamo različne vrste komunikacije; še vedno so to govorilne ure, klasična pošta, e-pošta in telefon. Pomemben pristen Marsikateri naš učitelj oz. učiteljica stik. posreduje staršem tudi svoje mobilne Socialne mreže. številke in na ta način je komunikacija tudi učinkovitejša, vendar preko gsm učitelji komunicirajo s starši le na njihovo izrecno željo. Vsekakor pa je informacijsko komuniciranje učinkovitejše, predvsem seveda pri starših, ki vsakodnevno prebirajo pošto in se nanjo odzivajo. Eredovalnica je eden izmed učinkovitejših načinov celotnega pregleda uspešnosti dijaka pri posameznih predmetih, kakor tudi glede vzgojnih ukrepov, pohval in drugih informacij. Za komunikacijo s starši uporabljamo klasične vrste komuniciranja, kot so po telefonu, preko SMS sporočil ali e-pošte in ravno tako klasične pošte. Od 360-tih dijakov, 40 staršev uporablja e-redovalnico oz. imajo zagotovljen dostop za vpogled v e-redovalnico. Vsi ostali, kot sem že rekel Priprava e-zbornice. komunicirajo na klasičen način. »Lahko zatrdim, da je za starše še vedno pomemben pristen stik med učiteljem in staršem.« Za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine komuniciranja. Od elektronske pošte, mobitela. »Čeprav nisem navdušena, da učitelji dajejo svoje mobi številke, vendar kot pravijo, je to pozitivno, ker lahko le na ta način hitro pridejo v stik s starši.« Redna komunikacija med šolo in dijaki poteka tudi preko spletne strani, predvsem z obvestili. Za povezavo med učitelji uporabljamo e-komunikacijo, pripravljamo e-zbornico. Komunikacijo, ki jo uporabljamo, so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na povabilo ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na Osebna redni komunikaciji veliko razrednikov da komunikacija. tudi svoje telefonske številke in tako opravijo veliko telefonskih pogovorov. Zelo E-pošta. malo je klasične komunikacije – pisno. Veliko imamo komunikacije med učitelji – Klasična pošta. dijaki preko spletne učilnice, Facebooka, Googlove skupine. 6. Telefon. Klasična Najpogostejša komunikacija med učitelji in starši. Mobitel. komunikacija. Osebna komunikacija je za nas na prvem mestu. Računalnik nikoli ne bo nadomestil starša učitelja ali dijaka. Izobraževanje Zaznati porast Ohranitev osebnega e-komunikacije. nikjer ne temelji samo na računalniku. Tudi stika s starši, jaz kot ravnatelj vidim e-redovalnico samo kot pripomoček, nikakor pa nadomestilo. pristen stik z Najpogostejša komunikacija, ki prevladuje učiteljem, pri nas, je preko mail-a, telefona. So pa naši starši zelo naučeni, da zjutraj do 7.30 obvestijo odsotnost pouka naši tajnici, ki to zabeleži v modul odjave malice, obenem pa oseben stik, imamo tudi evidenco odsotnosti dijakov po razredih. Neposredna govorilne ure. Lahko pa zatrdim, da je pri oddelkih v navedenih ekonomskih programih komunikacija uspešna zahvaljujoč eredovalnici, in če sklepam po odzivnosti malo klasične staršev. Osebno pa mislim, da največ komunikacije. komunikacije poteka preko e-pošte in telefona, vendar tega empirično na šoli še nismo ugotavljali. Najpogostejša komunikacija med starši in Šibka e- učitelji je preko telefona ali osebno na komunikacija. govorilnih urah. Menim, da e-mediji nikakor ne morejo zamenjati komunikacije, ki jo predstavlja živi stik z osebjem šole. Kot sem že poudarila, za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine komuniciranja. Od e-pošte, mobitela, klasične pošte, telefonski pogovori. Kot sem že povedala uporabljamo različne vrste komunikacije. Komunikacijo, ki jo uporabljamo so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na komunikacija. povabilo ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na redni komunikaciji veliko razrednikov da tudi svoje telefonske številke, s katerimi se opravi veliko telefonskih pogovorov. Zelo malo je klasične komunikacije – pisno. Ni se zmanjšal. Lahko pa rečem, da se pri nekaterih starših pojavlja različna socialna struktura, za Osebni stik, katere lahko rečem, da je ta komunikacija ni sprememb, izjemno šibka. Nekateri nikakor ne e-redovalnica samo uporabljajo e-medijev, tako da tovrstna opozorilo. komunikacija s starši poteka preko telefona oz. govorilnih ur. Pomisleki o 7. Vpliv e-redovalnice na obisk zmanjšanju obiska. Ohranjanje govorilnih ur pri uvedbi e- Povečanje je zaznati osebnega stika. redovalnice. pri slabših dijakih. Obisk govorilnih ure se z uvedbo eredovalnice ni zmanjšal. Naša šola želi z Porast pri dijakih Pomisleki. uporabo e-redovalnice ohraniti stik s starši s slabšim učnim uspehom. na govorilnih urah. E-redovalnica je samo opozorilo staršem, da je nekaj narobe, ko Neposreden stik s se pojavijo negativne ocene. šolo. Dvom. Ni opaznih sprememb. V začetku uvajanja e-redovalnice smo imeli Želja po hitrih pomisleke, da se bo obisk govorilnih ur informacijah. morda zmanjšal, vendar se je zgodilo ravno Ni sprememb. obratno. Starši dijakov si še vedno želijo Nujen pristen stik z neposrednega pristnega stika z razredniki učiteljem. in na ta način lahko izvejo največ, neredko Kombinacija pa želijo tudi vplivati na odnose med Ni povečanja niti obisk govorilnih učiteljem in dijakom, kar pa kakršna koli zmanjšanja obiska. ur in e- neosebna komunikacija ne omogoča. Obisk govorilnih ur se ni zmanjšal glede na redovalnica. uvedbo e-redovalnice oz. sprememb nismo zaznali. Starši želijo pogovor z učiteljem, kajti e-komunikacija ne omogoča dodatnih vprašanj ali pa je čakanje na odgovor dolgotrajnejše, skratka starši želijo imeti hitre informacije. Kljub temu da ocene na govorilnih urah vidijo na računalniku, jih to ne moti. Če bi redovalnica bila širše zastopana pri starših, bi lahko to imelo posledice na obisk govorilnih ur, kar pa lahko zatrdim, da ne bi bilo dobro. Pomembno za starše je predvsem pristen stik z učiteljem in hitro reševanje neuspehov. Glede na to, da se mnogi straši ne prijavljajo v e-redovalnico, raje prihajajo na govorilne ure, ne zaznavamo, da je obisk govorilnih ur upadel. To težko povem, vendar menim, da starši, katerih dijaki so problematični oz. imajo težave pri posameznem predmetu, da tudi teh ne bo na govorilne ure. Menimo pa, da e-redovalnica zagotovo ne more nadomestiti učitelja oz. pristne ustne Z uporabniškimi komunikacije. »Čeprav se na drugi strani imeni in gesli. pojavlja tudi bojazen, da se mogoče starši pa ne bodo udeleževali govorilnih ur, Z informiranjem vendar to lahko samo predvidevamo«. udeležencev o novostih. Zavednost Velika notranja uporabnikov. zaščita. Zaščiten dostop. VARNOST Vpogled in nadzor 8. Zagotovljenost varnosti podatkov samo ravnatelj in v e-redovalnici s strani ponudnikov. administrator. Učitelje informiramo o vsakih spremembah, nadzorovanje. ki jih naredimo na aplikaciji in jih tudi Posodabljanje uvajamo. antivirusnih Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj programov. predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Izostanke vnašamo enkrat na 14 Na spletu vidna Požarni zidovi. dni, ocene pa tako, kot je zakonsko le kopija podatkov. dovoljeno. Včasih lahko učitelj dlje časa Vidna le kopija vpisuje oceno zaradi različnih objektivnih ocen. vzrokov (bolezni, pritožbe ...) ali pa je bilo Zakonodaja potrebno kakšnega učitelja opozoriti. Vstopanje s Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih certifikatom. terminih. Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko Ročno preverjanje popravlja in vnaša ocene samo za svoj podatkov. razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri vseh Nadzor predmetih. Prenos ocen na internet iz baze administratorja. podatkov je običajno najbolj težaven za učitelje. Vsak učitelj opisuje svoje ocene, Preslikava podatkov medtem ko razrednik zaključuje ocene. na splet. Zaključene ocene gredo na splet, ampak osebni podatki dijakov zaradi varnosti Ni vidnih osebnih ostanejo v bazi podatkov. podatkov dijakov. Preverjanje podatkov je še vedno ročno, kar predstavlja za učitelje dvojno delo, Centralno vodena čeprav tiskanje obrazcev (osebni listi, aplikacija. evidenca konferenc, ...) poteka centralno. Velika notranja Stroškovno e-redovalnica za nas ne zaščita. predstavlja velikih finančnih stroškov, ker Sprotno ZVOP-1. je programer izdelal aplikacijo in je to Pogodbeno urejeno, njegovo avtorsko delo. Z njim smo sodelavci že vrsto let tudi na višji šoli. varnost na visokem Nikakor pa se ne opredeljujemo, ali je to nivoju, naše ali njihovo. Aplikacija je narejena kot »MIX« različnih redovalnic, vendar se dvojna registracija, pojavlja ovira, ker to ne tržimo naprej, ampak jo uporabljamo le zase. Če bi začeli elektronski podpis. s trženjem, se bi strošek povečal, kajti potrebovali bi različne vrste vključenih Dnevna preslikava oseb. Na naši šoli ugotavljamo, da je izbor kopije ocen. tovrstne aplikacije, ki je centralno voden, zelo dober, ker zagotavlja celoten nadzor in možnost spreminjanja, oz. modifikacije Zaupanja vredno aplikacij in je tako zelo varen. podjetje, Za varnost je dobro poskrbljeno, ker preverjeno podjetje. imamo vzdrževalca, ki zelo dobro skrbi za varnost in imamo zelo veliko notranjo zaščito. Za celotno varnost sistema eredovalnice skrbi podjetje Logos. Za varnost e-redovalnice je poskrbljeno pogodbeno s podjetjem B4Contact, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti. Predvsem z varovanjem vstopa v eredovalnico le z uporabniškim imenom in geslom. Imeli smo na začetku nekaj težav, kajti gesla niso bila najbolje dodeljena staršem, tako da se je pojavljalo, da so učitelji pri vnosu ocen, lahko videli tudi ocene ostalih učiteljev. To je trajalo le kratek čas, saj smo zelo hitro rešili težavo. Negativnih izkušenj glede varnosti v tem kratkem obdobju nismo zaznali, menimo pa, da LoPolis zelo dobro poskrbi za varnost, kajti registracija je dvojna tako za starše kot za šolo – ločeno. Moram pa poudariti, če imamo kakršne koli težave, da so na LoPolis-u izjemno hitro odzivni, kar obenem onemogoča kakršne koli težave. To je zelo pozitivno oz. nujno v današnjem času, če govorimo o informatizaciji in emedijih. Varnost podatkov je zagotovljena tako, da starši za vstop v e-redovalnico potrebujejo elektronski podpis, ki ga izdaja zato usposobljena in zaupanja vredna ustanova. Podatki v e-redovalnici so zavarovani tako, da je vidna le kopija podatkov, ki se enkrat Uporabniško ime in dnevno preslika v splet. geslo. Če šole ne bi imele zastavljene zelo dobre varnosti, zagotovo LoPolis ne bi dopuščal svoje aplikacije v uporabo. Menim pa, da je Problem certifikati, LoPolis glede na to, da ga uporablja večina različni brskalniki. slovenskih OŠ in posledično tudi nekatere srednje šole zelo dobro zasnovan z vidika Močan in zmogljiv Načini varnosti. Tudi za uporabo zunanjih strežnik. dostopanja. uporabnikov – staršev je zelo dobro poskrbljeno. Ko smo se odločali za e- Spreminjanje gesel, redovalnico, smo med ponudniki izbrali vsakodnevni nadzor Nadzor nad LoPolis, ker se nam je zdela zaupanja administratorja. sistemom in vredno podjetje, in kot sem že povedala, če uporabniki. jo uporablja večina slovenskih šol, zakaj Antivirusni tovrstne preverjene storitve ne bi tudi mi. programi. sistemom. 9. Zagotavljanje varnosti podatkov v eredovalnici s strani uporabnika. Starši vstopajo v sistem z uporabniškim Težave s Požarni zidovi, centralno vodenje. Zaščita sistema. imenom in geslom. Imeli smo, da bi šli starši v e-redovalnico s certifikati, ampak s Izobraževanje tem je problem. Kajti če bi eno podjetje učiteljev in Informiranost delalo večje število certifikatov, imamo pa uporabnikov. uporabnikov. različne brskalnike (Firefox, Nadzor svetovalne Opera,Mozilla, ...), ki vsak na svoj način delavke in sprejemajo certifikate. Tako se je težko administratorja. logirati v neko varno okolje, da bi bili ti podatki varni. Izvoz podatkov poteka s pomočjo Ozaveščenost programskih orodij Access, v katerih učitelja. uporabljamo različne module. Poročila oz. reporte je potrebno nenehno spreminjati, kajti zakonodaja v srednjem šolstvu se Preventivno nenehno spreminja, in dokler ne bo ta usposabljanje. usklajena in potrjena enotno za vse srednje Antivirusni šole, bo težko izvesti aplikacijo, ki bo programi. ustrezala vsem srednjim šolam. Bojazen glede varnosti se na naši šoli ne pojavlja, Požarni zidovi. se pa pojavlja težava predvsem pri učiteljih v dvojnem delu in birokraciji. Ministrstvo Vsakodnevni za šolstvo zahteva od učiteljev nenehna nadzor izobraževanja, kar pa jim predstavlja administratorja. največji problem in dodatno obremenitev. Učitelje izobražujemo po potrebi, Neposredovanje velikokrat pa se zgodi, da si medsebojno gesel tretjim pomagajo. V prihodnosti želimo osebam. vizualizirati uporabo novih orodij s kratkim filmom, ki bo dostopna tako učiteljem kot dijakom. Samostojno in Učitelji so zadolženi za vnos podatkov, odgovorno vnašanje imamo pa nov strežnik, ki je dovolj močan podatkov. obenem pa LoPolis zagotavlja veliko varnost glede podatkov v e-redovalnici, kajti starši imajo vpogled le v kopijo ocen, ki se enkrat dnevno osvežuje. Vsak učitelj ima za vnos ocen dodeljeno geslo. Vsak učitelj za svoj predmet vnaša ocene, tako da je za varnost podatkov poskrbljeno s strani vsakega učitelja. Sicer pa imamo določene varnostne ukrepe, kot je posodabljanje antivirusnih programov, Odgovornost požarnih zidov in ravno tako vsakodnevni uporabnikov. nadzor administratorja nad podatki v eredovalnici. Nadzor nad podatki ima administratorka – svetovalna delavka in varnost je zagotovljena s strani LoPolisa. Da so ocene pravilno vnesene, si učitelji medsebojno pomagajo pri vnosu, običajno po dva in dva učitelja. Razrednik je tudi ena izmed varovalk, ki zagotavlja oz. Dobro. preverja, da so pravilno vnesene ocene. Napakam se je sicer težko izogniti, vendar informacij do sedaj s strani staršev nismo zaznali. Glede varnosti ni bilo nikakršnih preverjeno pomislekov. Mogoče kakšna izjava, vendar hudih ne. Vsak učitelj zase vnaša v informacijski sistem oz. e-redovalnico ocene. Tako mora Paziti je potrebno tudi sam poskrbeti za varnost, in da gesla na varovanje ne posreduje tretjim osebam. Učitelji si osebnih podatkov. med seboj lahko pomagajo. Vendar za Porast zaupanja varnost podatkov v e-redovalnici je Samo zrcaljenje poskrbljeno s strani ponudnika LoPolis, klasične oblike z kajti enkrat dnevno se preslika samo kopija evidenčno številko. nad sistemom. podatkov oz. ocen na strežnik, kjer lahko starši pogledajo v ocene. Vendar to za Dobro. enkrat še ni možno, kot sem povedala, ocen nimamo objavljenih na spletu. Lahko pa starši, če želijo, z učiteljem pogledajo v ocene na računalniku, in sicer na Občutljivost Dobro. govorilnih urah in se seznanijo z aplikacijo. varovanja osebnih Zaupanje v celoti. podatkov. dobra, vendar LoPolis bazira na strežniku, Preverjanje Preverba. zato je bila tovrstna aplikacija za nas pravilnosti vnesenih predvsem neuporabna, ker je ta bolj ocen. 10. Mnenje o varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema e-redovalnice? Varnost informacijskega sistema je zelo programiran na osnovne šole, ne pa tako na srednje in poklicne šole. Mi imamo samostojno elektronsko redovalnico, ki Izobraževanje bazira na spletni strani naše šole in učiteljev in staršev. Zaupanja vredna. zagotavlja dostop do podatkov administratorju. Mi smo e-redovalnico Nadomestni kopirali iz Vegove šole, vendar se je pojavil razredniki. problem pri modulih in delitvah v skupine. In ko se je ta problem pojavil, ni bil Napačni trikratni problem samo vpis, vendar tudi izpis. vnos zapre dostop Moduli se razlikujejo med posameznimi do podatkov. programi, za katere izobražujemo. Odločili smo se, da sestavimo sami aplikacijo, kjer Kopija ocen v e- dve oz. 3 leta nazaj ni bilo na tržišču redovalnici. nobene tovrstne aplikacije. Druga stvar je bil tudi spremenjen način ocenjevanja, kjer so se pojavili nms-ji. Za dijaka je enica. Osveščanje in Redno vpisovanje Nms-je nismo mogli popravljat, tako smo se ocen. nekaj časa vlekli tako, da smo dali pod legendo, kaj to pomeni. Ampak sedaj je to Pregled nad skrb. rešeno, ker se je zopet spremenilo podatki. ocenjevanje nazaj na enico. Problem ponovne vzpostavitve redovalnice je v tem, Skrb celotnega Blokiranje ker se nenehno spreminja zakonodaja. E- kolektiva. uporabe. redovalnica je narejena v Access-u in ne v specialnih orodjih. Pri izdelavi te aplikacije je sodeloval tudi zunanji sodelavec, ki se je Preverjanje in nazor predhodno ukvarjal z E-evidencami. razrednika. Dostop do aplikacije je preko spletne Niso izključene strani, vendar smo se odločili zaradi zlorabe in vdori. varnosti, da samo starš in dijak ve, kdo je Kopija ocen v in ni nobenih osebnih podatkov gor. Vsak aplikaciji. dijak dobi evidenčno številko, ki jo ima na osebnem listu. Kajti danes je problem varnosti osebnih podatkov in bi lahko prihajalo do kakršnih koli zlorab. Mi samo Zlorabe so možne. zrcalimo podatke iz klasične oblike v elektronsko obliko, zato ne uporabljamo Skrb za osveščanje osebnih podatkov v celoti, ampak samo vdorov. evidenčno številko, kar pa bi bodočemu napadalcu v sistem onemogočila razkritje osebnih podatkov. Podatke med seboj napadalec nikakor ne more povezovati. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet. En mesec pred redovalno konferenco pa naredimo točna navodila, do katerega dneva in katere ure morajo biti vse ocene vnesene v e-redovalnico. Nato imajo učitelji in razredniki dan oz. dva da vse to pregledajo. Da so stvari urejene, imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici. Potem ko je to pregledano, naša administratorka pripravi izpise obvestil za vse oddelke. Učitelji imajo za vpis ocen v eredovalnico časa en teden. Celoten kolektiv skrbi za redno vpisovanje ocen. Ko smo imeli poskusno uvajanje, to ni bilo redno, zgodilo se je, da so nekateri učitelji vnašali ocene šele na koncu leta. Vendar v letošnjem šolskem letu, ko so starši pridobili vpogled v e-redovalnico, pa je to redno oz. ažurno, kot sem rekla, ocena je vpisana v roku enega tedna. Podatki se shranjujejo centralno na strežniku, ki ga vzdržuje podjetje Logos. Uporabniki sistema dostopamo do baz podatkov z geslom. V primeru trikratnega napačnega gesla, se dostop do baze uporabniku zapre. Naša e-redovalnica je zasnovana tako, da imamo preko spletne strani naše šole povezavo do strežnika. Varnostnih težav nismo imeli, zato je dobro poskrbljeno. Z uporabniškim imenom in geslom se starši in ravno tako učitelji vpišejo ter imajo vpogled v ocene in ostale storitve, ki jih ponuja e-redovalnica. Učitelji morajo sprotno vpisovati ocene oz. v zakonskem roku tako pisne kot ustne ocene. Ravno tako razrednik, ki ima vpogled nad vsemi ocenami enkrat tedensko, to je v petek do 14.00 ure preveri ocene, in če ocene niso vpisane, mora razrednik vpisati manjkajoče ocene. To je sicer dodatno delo, vendar tako smo se dogovorili na pedagoški konferenci. Vodimo tako e-obliko Informatik. redovalnico in ravno tako še klasično obliko e-redovalnice. Ravnatelj, Informacijskemu sistemu oz. aplikaciji Lo Polis izjemno zaupamo, kajti vstopanje je razrednik, ločeno v e-redovalnico tako za starše in šolo. Podatki oz. ocene se kopirajo v učitelj. aplikacijo, tako da starši lahko vidijo samo kopijo ocen. Varnost je zagotovljena na Nadomestni učitelj zelo visoki ravni. – razrednik. Za enkrat nismo imeli slabih izkušenj, čeprav verjamem, da so zlorabe možne. Administrator. Dolžnost učitelja je bila, da v roku enega tedna ocene vpiše. Dilema je bila, ali lahko Pedagoški in Svetovalna delavka. učiteljica vnese ocene takoj, ko popravi in vodstveni delavci. še preden jih vidijo in analizirajo z dijaki. Vsak s svojim Seveda to ni dopustno, porodila se je ideja geslom. za vpogled ocene z zamikom. Sem že odgovorila v prejšnjem odgovoru. Zato Poudarjam, da je zelo dobro zagotovljeno usposobljena za varnost tako z naše strani kot s strani Informatik, ki je oseba- ponudnika. sodeloval pri administrator oz. uvajanju. informatik. 11. Skrb za nadzor podatkov v e- redovalnici s strani uporabnika. Za nadzor podatkov v e-redovalnici skrbi Razrednik, informatik, kateri je tudi sodeloval pri posamezni učitelji. vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih Svetovanje stvari. Medtem ko za vnos podatkov učitelji administratorja oz. razrednik. Statistično se nismo učiteljem. ukvarjali, kolikšna je dostopnost do aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno. Nam je pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih. Starše informiramo o možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na prvih roditeljskih sestankih pa starši pridobijo gesla. Do zlorabe podatkov še ni prišlo. Za varnost podatkov je poskrbljeno tako, da vsak samostojno vstopa v redovalnico, npr. nekdo kot informatik posebej, ravnatelj posebej in se medsebojno ne moreta povezati. Dijakov ne moreta razkrivati in ne vesta, za katere dijake gre, razen če gresta osebne liste pogledati pod evidenčno številko, kdo je to. V eredovalnico imamo vključenih 600 dijakov, to je celotna šola. Vsi oddelki, vsi programi. Redovalnico v današnji obliki imamo že od leta 1998. Imeli smo vmes 2 leti premora. Za nadzor podatkov v eredovalnici skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari. Medtem ko za vnos podatkov učitelji oz. razrednik. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene pa tako, kot je zakonsko dovoljeno. Včasih lahko učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi različnih objektivnih vzrokov (bolezni, pritožbe ...) ali pa je bilo potrebno kakšnega učitelja opozoriti. Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih terminih. Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko popravlja in vnaša ocene samo za svoj razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri vseh predmetih. Da so stvari urejene imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti pravilnost ocen v eredovalnici. Za nadzor nad podatki skrbijo razredniki in administratorka, ki je sodelovala pri izdelavi e-redovalnice. Razredniki ob koncu tedna, vsak petek do 14.00 ure vpišejo vse ocene, katere posamezni učitelji niso vnesli v e-obliko. To je sicer zelo zamudno in Ne zaznavamo. dolgotrajno delo, vendar se obnese. Za nadzor podatkov na naši šoli skrbi Nismo opazili. administrator oz. svetovalna delavka, ki nadzoruje tudi vnos podatkov v sistem. Na Ne ovira. začetku je za vnos podatkov in nadzor nad podatki bdela oseba ki je trenutno na porodniškem dopustu, skupaj s svetovalno Nismo zaznali. delavko, sedaj pa je to vlogo prevzela samo svetovalna delavka, katera ima tudi pomoč s strani učitelja. Pregled nad podatki ima Ovira je tudi razrednik, kateri skrbi tudi za pravilen nepoznavanje IKT. Porast vnos podatkov in da so podatki ažurno nepoznavanje vpisani v zakonskem roku. Do napak pri IKT tehnologije. vnosu do sedaj ni prišlo oz. ni bilo zaznati večjih težav. Na šoli delovanje sistema Lopolis nadzira Nepoznavanje IKT administrator in pomaga pri vsej tehnični tehnologije. podpori in svetuje. Kot sem že omenila, zadeve potekajo verižno. Za pravilnost vnosa je odgovoren učitelj, razrednik in Ovira pridobitev nadomestni razrednik preverjata zaključene certifikata. ocene. 12. Varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico uporabljali. Ne ukvarjanje Starši vstopajo v sistem z uporabniškim staršev s tovrstno imenom in geslom. Statistično se nismo tehnologijo. ukvarjali, kolikšna je dostopnost do aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno. Nam je pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih. Starše Ne moremo reči. informiramo o možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na prvih roditeljskih sestankih pa starši Gradnja na pridobijo gesla. Nismo opazili skrbi za zaupanju. varnost podatkov, lahko pa se starši v vsakem trenutku glede varnosti posvetujejo z našim informatikom. E-redovalnica samo Mislim, da je ovira edino pridobitev kot dodatek. certifikata. Imeli smo primer, ko se je ena mama oglasila pri nas in prosila, če ji obrazložimo, kako poteka v praksi postopek vpogleda v e-redovalnico. Vse smo ji lepo obrazložili in pokazali vmesne korake in jo potem napotili na banko oz. upravno enoto po certifikat, s katerim je možno vstopati v e-redovalnico. Menim, da skrb za varnost ne ovira staršev za uporabo e-redovalnice. Pri nas se pojavlja večji problem o slabem poznavanju IKT tehnologije pri nekaterih S certifikati. starših. Enotno vstopanje s certifikati. Skrb za varnost podatkov s strani staršev Enoten sistem nismo zaznali, kajti imamo vključenih le zagotavljanja majhno število staršev, to je 40 staršev. varnosti. Večja ovira za starše se kaže v nepoznavanju informacijske Ni potrebe po komunikacijske tehnologije. Zato menim, Dovolj je da je dostop do e-redovalnice zahtevalo poskrbljeno. dodatne varnosti. tako majhno število staršev. Starši se tudi ne želijo ukvarjati s tovrstno tehnologijo, Povečano kajti lagodnejše je poklicati v šolo ali priti v šolo in se ne obremenjevati z e-mediji. Menjavanje gesel. Opažamo, da starši večinoma gradijo na zaupanju, zato menimo, da mnogi ne uporabljajo e-redovalnice. Menimo, da je Nimam mnenja. e-redovalnica le dodatek k občasnem preverjanju, večja kontrola nad ocenami pa Nadzirano ni edina varovalka, kako otroke usmeriti v varovanje s strani pravo smer. ponudnika. Na to ne morem še odgovoriti. Povečati varnost dostopanja. 13. Možnosti dodatne varnosti za uporabo e-redovalnice. Imeli smo varianto, da bi šli starši v eredovalnico s certifikati, ampak s tem je problem, kajti če bi eno podjetje delalo večje število certifikatov, imamo pa različne brskalnike (Firefox, Opera,Mozilla, ...), ki vsak na svoj način sprejemajo certifikate. Tako se je težko logirati v neko varno okolje, da bi bili ti nadziranje. podatki varni. Za varnost e-redovalnice je zelo dobro poskrbljeno tako na šoli kot tudi s strani ponudnika Logos, tako da tu ne bi mogla nič več dodati. Menim, da bo v prihodnosti potrebno za varnost poskrbeti še bolj. Razmišljamo, da Ni sprememb. bi uvedli certifikate oz. digitalna Porast uspeha. kvalificirana potrdila, vendar s sedanjim Povečanje uspeha pogodbenim dobaviteljem storitve to ni pri neuspešnih mogoče, saj zagotavlja, da je dovolj visoka dijakih. stopnja varnosti zagotovljena že z Porast sodelovanja. uporabniškim imenom in geslom, hkrati je Večje sodelovanje s na ta način zadoščeno vsem zakonskim starši. zahtevam. Za enkrat nimam mnenja, kako bi lahko Malenkostno bilo še bolje poskrbljeno za varnost, kajti izboljšal. zdi se mi dovolj dobro poskrbljeno za varnost, kot jo zagotavlja LoPolis, tako z Zaznavanje vstopanjem s pomočjo digitalnih potrdil. povečanja uspeha. Problem je lahko v dostopanju do Kontrola in računalnikov. Učitelj se mora po opravilu Izboljšanje reševanje učno dosledno odjavljati iz sistema. sodelovanja med vzgojnih situacij. Menim, da je za varnost zelo dobro starši. poskrbljeno, kajti starši vstopajo s pomočjo digitalnih potrdil, medtem ko moramo na Povečana odzivnost. šoli predhodno dodeliti staršem uporabniško ime, vendar ga takoj po prvi Ni drastičnega registraciji spremenijo. povečanja. 14. Vpliv e-redovalnice na učni uspeh dijakov. Na učni uspeh uporaba e-redovalnice v vseh teh letih ni bilo zaznati povečanje Povečana kontrola nekaterih staršev. učnega uspeha. Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo stresa, to je tisto, kar smo zaznali. Povečanje učnega uspeha smo zaznali pri slabših dijakih oz. dijakih s slabšim učnim uspehom. Na naši šoli se je učni uspeh sodelujočih dijakov v e-redovalnico pri nekaterih izboljšal. Predvsem je vidno izboljšano sodelovanje med starši in učitelji. Starši na ta način hitro izvedo marsikatero oceno, katero so včasih izvedeli šele na govorilnih urah. To dijakom sicer v začetku ni bilo všeč, vendar so se sedaj tega že navadili in so informacijsko komuniciranje sprejeli. V tako kratkem času te relacije ni možno opredeliti. Vsekakor pa pozitivno vpliva, če informacije hitro krožijo in prihajajo do Se je izboljšal staršev pravočasno. To zagotovo vpliva na odnos. obisk pouka in uspeh posameznih dijakov. Funkcioniranje dijakov v šoli je vsekakor Težko bi rekel, Povečana dobro, kadar imamo dober stik s starši. Nimamo odziva. komunikacija in informiranost. Zato se poleg e-poti do staršev poslužujemo tudi klasične. Večja povezanost in Pri dijakih ni zaznati drastičnega osveščenost staršev. Zaupanje. Večja preglednost. Možnost večjega izboljšanja učnega uspeha z uporabo eredovalnice, vendar pri dijakih s slabšim učnim uspehom je to zaznati. sodelovanja. To za enkrat ne morem reči, vendar lahko Večja objektivnost. predvidevam, da drastično se ne bo spremenil. Kajti starši dijakov, kateri imajo Boljša slabši učni uspeh, tudi danes ne informiranost. kontrolirajo otrok, vendar se odzovejo le na naš klic oz. naše vabilo. Pustimo se Poglobila in presenetiti in upati, da bo e-redovalnica Zelo dobro- vplivala na boljši uspeh. To ne morem upoštevanje želja odgovoriti, lahko pa povem, da staršev. predvidevamo, da predvsem pri slabših dijakih, kateri starši se bodo odločili za Ažurnost vpogled v e-redovalnico, da bo obveščanja. komunikacija zagotovo boljša in obenem zagotovila tudi posledično boljši učni uspeh. Okrepitev odnosa med starši in ZAUPANJE 15. E-redovalnica okrepi ali oslabi odnos med učitelji, dijaki in starši. To bi zdaj težko rekel. Da je odnos med starši, učitelji in dijaki se je izboljšal, če pa ocenjujem na lestvici od 1 do 10, pa bi rekel oceno 7, seveda če to primerjamo s klasičnim načinom vodenja ocen. Nadzora nad odzivom staršev na elektronsko redovalnico nimamo, vendar z uporabo elektronske redovalnice seznanimo prav vse starše na roditeljskih sestankih in ravno tako starši pridobijo uporabniška imena in gesla za vstop. Mi ne uporabljamo aplikacije Lopolis, ampak uporabljamo svojo aplikacijo, na katero pa bi lahko vstavili števec glede odzivnosti staršev. Za učitelji. okrepila odnos. enkrat tega ne uporabljamo. Starši še vedno hodijo v šolo in na govorilne ure. So pa starši zadovoljni, kajti prisluhnili smo njihovim željam, da sledimo informacijski tehnologiji, da smo dovolj moderni. Vendar pa starši redno prihajajo na govorilne ure, kar predstavlja živi stik z učiteljem, kar pa se mi zdi izredno pomembno. E-redovalnica nikakor ne more biti nadomestilo učitelja. Starši niso zmanjšali obiska govorilnih ur, kar pa se mi zdi izredno pomembno. Prihajajo pa bolje informirani in so s tem zadovoljni, saj ažurno ali vsaj pravočasno izvedo, kakšno je otrokovo stanje v šoli, kako je uspešen, koliko je odsoten, kdaj pišejo kontrolne naloge ipd., s tem se je okrepil in poglobil odnos s starši. Eredovalnica nikakor ni nadomestilo za neposredne učiteljske informacije. Med dijaki in učitelji in starši ni bilo zaznati, da je e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos, kajti vključenih je majhno število staršev. Pojavlja se pri zaupanju predvsem vprašanje preglednosti, ki celotno situacijo posameznega dijaka prikaže. Kajti učitelji nikakor ne vodijo več ocen ostalih predmetov oz. modulov in ne morejo biti več subjektivni, ampak se tako kaže večja objektivnost, kar predstavlja tudi določen vidik zaupanja s strani staršev, dijakov in učiteljev. Na naši šoli zelo malo staršev uporablja e- redovalnico, to je približno 20 %. Delež, je Premalo vključenih zelo majhen, predvidevamo, da je predvsem staršev. v prepričanosti staršev, da je osebni kontakt zelo pomemben. Tudi sama nisem Večje sodelovanje pristaš, da bi vse potekalo elektronsko. med učitelji. Ocene so samo en segment uspeha. Tisti starši, ki se prijavijo, običajno pogosto sledijo, vendar kot sem rekla, je teh le Ocene so samo en majhen delež. segment uspeha. Za starše še ne morem reči, lahko pa zatrdim, da se je med učitelji okrepil odnos, Okrepitev zaupanja kajti več se pogovarjajo o e-redovalnici in in povezava med obenem so izredno zainteresirani za učitelji. uporabo le-te. Ko smo učitelje pripravljali Porast zaupanja pri starših. in usposabljali za uporabo e-redovalnice, Pozitiven odnos s smo doživeli zelo pozitiven odnos in starši. presenečenje, kajti zaznali nismo Delno nikakršnih bojazni oz. slabe volje med nasprotovanje s učitelji, prav nasprotno bili smo navdušeni strani učiteljev. in presenečeni nad njihovo zainteresiranostjo in odnosom do same Segmentiranje. aplikacije. Ravno nasprotno pa se je zgodilo z dijaki, ko smo jim predstavili Povezanost uporabo e-redovalnico, ti niso bili ravno učiteljev. navdušeni, kajti pojavila se je bojazen, zakaj pa morajo starši takoj izvedeti za ocene, saj je dovolj, da jim sami povemo. Sicer pa zaznavamo, da je med starši interes in verjamemo, da bo e-redovalnica v prihodnosti zagotovo poglobila odnos med učitelji in starši. 16. Zaupanje do e-redovalnice v letih, uporabe – splošno. V začetku uvajanja smo imeli kar malo dilem glede zaupanja v e-redovalnico. Nekoliko se je zmanjšal obisk govorilnih ur za tiste dijake, ki imajo dobre ocene in so uspešni. Pri negativnih pa se je obisk na naši šoli povečal. E-redovalnica je samo pripomoček k izboljšanju odnosov med dijaki, starši in učitelji. Zelo pomemben je tudi vzgojni vidik, katerega pa ne moremo reševati preko e-redovalnice. Dogaja se, da starši med šolskim letom zaprosijo za geslo, kar pomeni, da se zanimanje za tovrstno storitev na naši šoli Povečanje zaupanja. povečuje vsak dan. Dejstvo je, da se na naši šoli vsako leto več Boljši stik s starši. staršev odloča za vključitev v eredovalnico. Odklonilnih reakcij staršev ali pritožb ni bilo. To je za nas zelo spodbudno. Glede pedagoških delavcev Starši med letom moram tudi priznati, da nekateri učitelji zaprosijo za dostop niso navdušeni nad uvajanjem eredovalnice, kajti to jim predstavlja Dvojno delo dodatno delo. učiteljev. Zaupanje do redovalnice je pozitivno s strani učiteljev, predvsem zaradi Povečanje enostavnega in hitrega izpisa podatkov, ki zaupanja. ga omogoča aplikacija. Učiteljem e- Pozitivno. redovalnica ne predstavlja dvojnega dela, kajti klasične redovalnice več ne uporabljamo. Težko pa bi rekel v prihodnje Graditev staršev na za ta kratek čas uporabe bi bilo zaupanje zaupanju. Dileme pri takšno, kot sem povedal. poznavanju IKT Opažamo, da starši večina gradijo na tehnologije. zaupanju, zato menimo, da ne uporabljajo e-redovalnice. Menimo, da večja kontrola nad dijaki ni varovalka, kako otroke usmeriti v pravo smer. Nasprotovanje s Kontrola ni večja strani dijakov o uvedbi e-redovalnice ni varovalka kako Ni stresnih bilo, bilo je morda nekaj pomislekov. Tudi otroke usmeriti v situacij. na predstavitvi na dijaški skupnosti ni bilo pravo smer. zaznati strahu. Tudi pri razrednikih ravno tako. Nepoznavanje IKT Na to vprašanje ne bi mogla dati odgovora, tehnologije. kajti v letošnjem šolskem letu šele uvajamo tovrstno storitev e-redovalnice. 17. Zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo. Zaupanje staršev je veliko. Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to Prihranimo postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s marsikatero strani šole težava, da ocene pred prazniki negativno ali pred počitnicami nismo mogli vnašati in presenečenje. jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo stresa, to je tisto, kar smo Zelo zadovoljni. zaznali. Težava se mogoče pojavlja pri starših zaradi nepoznavanja IKT tehnologije, Ocene vidne v čeprav je dostop zelo enostaven in starši vsakem trenutku. potrebuje le uporabniško ime in geslo. Včasih v šoli dajemo prevelik poudarek na to, kdo kaj zna, oz. kdo kaj lahko, kajti tudi ko gremo na druge elektronske načine poslovanja, nas nihče ne vpraša, ali to znamo, ampak se sami odločimo, kaj bomo uporabljali. Šola je preveč obremenjena s težo staršev. Izobraževanje za starše ne uporabljamo, kajti dijaki sami lahko usposobijo svoje starše o dostopanju do eredovalnice. Praviloma dostop do redovalnice dobijo samo starši, medtem ko starši otrokom povejo njihovo geslo in oboji dostopajo do e-redovalnice. Pojavi se še en problem, ko so dijaki polnoletni, lahko staršem prepovejo dostopanje do njihovih ocen, vendar se mi zavarujemo z izjavo, ki jo podpišejo polnoletni dijaki. Kot sem že rekla, starši so zadovoljni in nam zaupajo, kajti prisluhnili smo njihovim željam. Kot že rečeno, so starši so večinoma zelo Nadgradnja z zadovoljni in nam zaupajo, saj jim s tem intranetom. prihranimo marsikatero negativno presenečenje o prepoznem obveščanju o E-dnevnik. ocenah ali disciplinskih težavah dijakov, seveda pa je tudi sprotna informacija o Vključitev večjega uspešnosti njihovega otroka za starše števila staršev. dobrodošla. Dobro, kajti ocene lahko vidijo v vsakem Kompatibilnost s trenutku in kjerkoli, ravno tako se lahko sistemom mature. hitreje reši kakršna koli težava pri dijakih, ki so vključeni v e-redovalnico. Zakonske Posamezna ocena v e-redovalnici regulative. Obvezna zakonska in predstavlja en segment dijakovega znanja. E-redovalnica je le oblika zapisa in način Širjenje po pravna vpogleda v dijakove ocene, nikakor pa ne kakovosti in regulativa. more ustvarjati celovitega vpogleda v obsegu. dijakovo prizadevanje in osebnost. Tega se, kot kaže, na vso srečo zavedajo tudi starši, Ne smemo ki želijo otroka spodbujati pri šolskem delu. zreducirati klasične Enoten sistem. Vsaj tako pomembne, kot so ocene, je tudi komunikacije. obnašanje dijaka v šoli, oboje pa je seveda Nadgradnja z e- povezano. Težko je usklajevati logiko Povečanje baze dnevnikom in učitelja, logiko dijaka in logiko starša s podatkov. intranetom. sistemom e-redovalnice. Zavedam se, zaradi česa prihaja do težav, področje Večja priložnost ocenjevanja znanja je zelo občutljivo. Rekla enostavnega izpisa Širitev baze bi, da zaupanje v redovalnico je, vendar podatkov. podatkov. starši se vseeno ne odločajo zanjo. Ravno tako tudi na to vprašanje nikakor ne Pregled nad celotno bi mogla odgovoriti, ker e-redovalnica še ni bazo. Ohranitev objavljena na spletu in starši ne morejo osebnega stika s pogledati v ocene. 18. Pravne regulative. Zaznavanje uporabo e- redovalnice v prihodnosti. Sistem Razvoj v prihodnosti želimo nadgraditi z kompatibilen s intranetom in vnašanjem ocen od doma, pri sistemom mature. čemer pa se pojavi problem faktor varnosti. Glede na to, da so otroci bolj računalniško Obvezna uporaba. izobraženi, lahko prihaja do kakršnih koli zlorab in tu je takoj ogrožena varnost podatkov. V prihodnosti predvidevamo vključitev še večjega števila staršev v tovrstno storitev, obenem pa predvidevamo, da bo ministrstvo na tem področju izvedlo določene zakonske regulative glede uporabe e-redovalnice. Gotovo je, da se bo informacijska komunikacija v bodočnosti širila po obsegu in po kakovosti. Na vsaki šoli bo imela na to ključen vpliv dobra IKT opremljenost, zato je na naši šoli prioritetna sodobna Enoten sistem. šolo. tehnična opremljenost in povezanost, kar Možnost pomeni mrežna IKT povezanost vseh izgradnje učilnic. Morda je pomembnejša od tega enotnega sistema usposobljenost pedagoških delavcev in za srednje šole. pridobitev potrebnih rutin za suvereno uporabo, ki bo vsaj približno na nivoju sposobnosti, kakršno imajo pri uporabi IKT dijaki. Kdaj bo uporaba IKT postala služna dolžnost in odgovornost vseh pedagoških delavcev, pa je po mojem mnenju vprašanje menjav učiteljskih generacij. Povečala se bo baza podatkov, kar je seveda dobro, ker imamo vse na enem mestu. Prihodnost e-redovalnice vidim kot dobro oz. obvezno v šolah. Vendar bo moralo ministrstvo poskrbeti za določene zakonske in pravne regulative. V prihodnosti bo potrebno nadgraditi eredovalnico tudi z e-dnevnikom, kar predstavlja tudi enoten pregled nad izostanki posameznih dijakov. Skratka pri e-komuniciranju bomo morali paziti, da ne bomo zreducirali klasičnega komuniciranja, ker potem bi lahko po nekaj letih šolo zaprli oz. jih ne bi več potrebovali v takšni obliki, kot so. V prihodnosti ne vidim vključevanja večjega števila staršev v e-redovalnico, predvsem ne bo edini vir informacij o otroku. Vendar vidim večjo priložnost v različnih enostavnejših izpisih posameznih podatkov. Pomembno bi bilo sistem dodelati, oziroma da bi bil le ta kompatibilen s sistemom mature, da ne bi bilo potrebno posebej vnašati podatkov. Več pozornosti bi lahko posvetili zagotavljanju pravilnosti vnosa. Glede na razvoj e-redovalnice pa menim, da bo uporaba v prihodnosti izjemno pomembna, menim, da bo e-redovalnica postala obvezna. Mogoče do neke mere in kasneje pa postopoma v celoti, zagotovo pa bo potrebna še ustrezna zakonska podlaga. Verjamem pa, da bo e-dnevnik prinesel tudi določene rešitve glede izostajanja pouka, ki je specifičen v slovenskem področju. V prihodnosti, če bo interes staršev, smo pripravljeni le-te usposobiti z delom z emedijev oz. enostavno uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Mogoče še to glede varnosti se pojavljajo težave in v prihodnosti bi moralo ministrstvo prevzeti enotne ukrepe glede uporabe varnostnih mehanizmov, kajti danes smo šole avtonomne glede uporabe posameznih varnostnih mehanizmov. Ministrstvo naj bi v prihodnosti izdelalo enoten sistem uporabe e-redovalnice in na ta način naj bi Lopolis sodeloval pri načrtovanju modulov za srednje šole, vendar bolj kontinuirano. Priloga 4: Odnosi med kategorijami 1. RAVEN 2. RAVEN 3. RAVEN KOMUNIKACIJA S strani staršev - hitrejše informiranje, - kvaliteta sporočanja, - Obveščenost, - preglednost uspešnosti otroka, - obrazložitev ocen, - želja po hitrih informacijah, - komunikacija vpliva na - pozitiven večji stik s šolo, pozitiven odnos s šolo in otroki, - nepotrebni prihodi v šolo, Vzpostavitev kakovosti odnosov pri komuniciranju in - časovni prihranek, - prihranek časa, ažurnost in preglednost informiranja. - spremljanje otroka v vsakem trenutku, - prihranek na času, - informacije o ocenah in - zaupanje do eredovalnice in otrok, obrazložitev, - sprotno reševanje težav (odsotnosti, vzgojna problematika), - ni potrebno preverjati s klicanjem v šolo, - ni potrjevanja ocen, - želja po klasični - potreba neposredne komunikacije, - neposredna komunikacija, - potreba po neposrednem komunikacija in poudarek na sodobnih načinih e- komunikaciji, - kakovost odnosov, Neposredna - uporaba e-medijev. komuniciranja. stiku šolo, - možnost vpogleda v vsakem trenutku, - komunikacije preko emedijev. S strani dijakov - povečanje učnega uspeha pri slabših dijakih, - izboljšanje učnega uspeha, - povečanje obiska pouka, - Izboljšanje učnega uspeha, Napredek dijaka. - doslednost opravljanja nalog, - spremljanje svojega napredka, - na začetku stresna situacija, ker bodo starši prehitro - začetne stresne Čustvene reakcije. situacije, izvedeli ocene, - odklonilen odnos, - ne moremo se pripraviti, kako povedati staršem, - ni potrebno čakati na ugodni trenutek, - komunikacija omogoča, da ne prihaja do negativnih presenečenj, - hitra komunikacija med starši in učiteljem, - sprotno reševanje težav (odsotnost od pouka, konflikti s profesorji, učne in vzgojne težave), - ne prihaja do nejasnosti pri komunikaciji. Potreba po sodelovanju - uspešna komunikacija. staršev s šolo. S strani učiteljev - osebna komunikacija, - prihodi staršev na govorilne ure, - komunikacija na povabilo - Ohranjanje neposredne Potreba učiteljev po komunikacije s starši, ohranitvi neposredne razrednika, komunikacije. - komunikacija – osebni stik, - prihranek na času, - časovna odzivnost, - zmanjšanje zamude pri obveščanju s klasičnimi načini, Potreba po postopnem vključevanju - ni dolgih komunikacijskih poti, - e-pošta, - vključevanje e- e-komunikacij. komunikacij, - odpravljanje vrzeli s pomočjo e-komunikacije, - uporaba sodobnih ekomunikacij, - usposabljanje uporabe emedijev, - ažurnost e-sporočanja, - nova kakovost v odnosih, - poudarek na reševanju - doslednost sporočanja, - povezanost med starši in dijaki, - hitrejše reševanje konfliktnih situacij. težav. Vzgojni vidik – boljši in učinkovitejši odnosi s starši ter reševanje vzgojnih problemov in konfliktov. Breme e-orodij v redovalnici - slabše poznavanje IKT - tehnologije pri starših, vpliv na nepoznavanje IKT - IKT nepismenost pri tehnologije pri posameznih starših, starših, - nezaupanje v sistem e- Potreba po redovalnice zaradi izobraževanju staršev. nepoznavanja, - težave pri nevšečnosti pridobivanja certifikatov za starše, - - obremenitev učiteljev, nezadovoljstvo v rokovanju z IKT, - težave pri rokovanju z emediji, - stresna situacija pri starejših učiteljih, - stresna situacija za starše, - nezadovoljstvo starejših učiteljev pri usposabljanju, - odklonilen odnos do IKT pri starših, - odklonilen odnos do IKT pri starejših učiteljih, - neorientiranost vključitve staršev, - - nepoznavanje rokovanja z poudarek na upoštevanju zakona, IKT pri starših otrok s slabšim učnim uspehom in Potreba po ustreznih - vpliv neobvezne uporabe pri učiteljih, nizkim socialnim statusom, - nenehno spreminjanje programov in sistema predstavlja težavo za starše, zakonskih regulativah. Neenaka pokritost s - slaba pokritost z internetom. širokopasovnih povezav. - pomisleki o uporabi eredovalnice, saj ni zakonsko določena, - nedostopnost do širokopasovnih omrežij in interneta. Varnost e-redovalnice - uporaba uporabniških imen in gesel, - menjavanje gesel, - certifikati, - dvojna registracija, - digitalna potrdila, - evidenčna številka, Skrb - način dostopanja, in potreba enotnem po načinu - neenoten način dostopa, dostopanja v sistem e- - preko spletne strani, redovalnice. - strežnik ponudnika, - preko lastnega strežnika, - spreminjanje gesel, - informiranje udeleženih, - osveščanje uporabnikov o nevarnostih, - nadziranje uporabnikov, - ustrezna zaščitna oprema (antivirusni programi, požarni zidovi, …), - ne posredovanje gesel tretjim osebam, - ne posredovanje podatkov - zavedanje uporabnikov o nevarnostih, Skrb o zavedanju zaposlenih o nevarnostih aplikacije e-redovalnice. tretjim osebam, - samostojno in odgovorno vnašanje podatkov, - ročno preverjanje podatkov, - nadzor nad podatki opravlja, nadomestni razrednik – učitelj - nadzor svetovalne delavke, - načrtovanje nadzora Potreba po enotnih - nadzor pooblaščene osebe varnostnih ukrepov, varnostnih ukrepih z na šoli vsakodnevno, ustrezno zakonodajo. - nadzor s strani vodstvenih in pedagoških delavcev, - nadzor administratorja, - neustrezna zakonodaja, - vidna le kopija ocen, - preslikava kopije ocen in Pomanjkljivost enotne podatkov na splet, - zmogljivost strežnika, zakonodaje - varni ponudniki, - posodabljanje zaščite, na področju varnosti eredovalnice. - zaupanja vredni ponudniki, - ponudniki niso najbolj varni. Nove šolske storitve - nadgradnja z intranetom, - E-dnevnik, - povečanje baze podatkov po - razširitev storitve, obsegu in kakovosti, Potreba po nadgradnji - vključevanje večjega števila storitve in večjem številu staršev, - nikakor ne smemo zreducirati klasične komunikacije, - večja priložnost enostavnega izpisa - povečana vključenost staršev, vključenih staršev. podatkov, - kompatibilnost sistema, - vzpostavitev enotnega IS, - kompatibilnost sistema s enotnega IS sistemom mature, - pregled nad celotno bazo in uvedba obvezne - preglednost IS, podatkov, - zakonske regulative, - obvezna uporaba v osnovnih in srednjih šolah, - pravne regulative, - central. nadziran sistem mature. uporabe e-redovalnice v šolah. - enoten pregled nad bazo podatkov, Težnja po izgradnji - potreba po zakonsko obvezni uporabi. Priloga 5: Paradigmatski model: Breme uporabe e-orodij v e-redovalnici Priloga 6: Paradigmatski model - Nove e-storitve Priloga 7: Paradigmatski model – Varnost Priloga 8: Paradigmatski model - Vpliv e-redovalnice na komunikacijo med starši-učitelji-dijaki
© Copyright 2024