Ravnateljice osnovnih šol o usposobljenosti
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Leon Zelko Naslov naloge: Ravnateljice osnovnih šol o usposobljenosti socialnih delavk za naloge šolske svetovalne službe Kraj: Ljubljana Leto: 2010 Št. strani: 166 Št. slik: 10 Št. bibl. opomb: 0 Št. prilog: 3 Št. tabel: 62 Mentor: doc. dr. Lea Šugman Bohinc Deskriptorji: šolska svetovalna služba, socialno delo, osnovna šola, ravnatelj, naloge šolske svetovane službe, usposobljenost socialnih delavk, šolsko socialno delo Povzetek: V diplomski nalogi so ob teoretičnem uvodu o konceptu šolske svetovalne službe v Sloveniji in specifičnih prispevkih socialnega dela za delo v šolski svetovalni službi zbrane povratne informacije ravnateljev osnovnih šol za socialno delo za delo v šolski svetovalni službi. Gre za vrednotenje usposobljenosti strokovnjakov socialnega dela za področja dela in nalog šolske svetovalne službe v osnovni šoli. Ravnatelji menijo, da so socialni delavci odlično usposobljeni za področje socialno-ekonomskih stisk, a šibko usposobljeni za področje učenja in poučevanja ter dela z učitelji. Ravnatelji si želijo zaposliti predvsem psihologe, le malo ravnateljev bi trenutno zaposlilo socialne delavce. Title: Headmasters of primary schools about the qualifications of social workers for the tasks of the school counseling services Descriptors: school counseling services, social work, elementary school, principal, task of social work, social workers qualifications, school social work Abstract: In the theoretical introduction of the thesis is a concept of school counseling services in Slovenia and the specific contributions of social work. In the empirical part is collected feedback from principals of elementary schools about qualification social workers for tasks of school counseling services. The analysis determines that the headteachers believe that social workers are strong at the field of social-economical distress and weak at the field of learning and instruction. Headteachers would at the moment rather employ psychologists than social workers. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA RAVNATELJICE OSNOVNIH ŠOL O USPOSOBLJENOSTI SOCIALNIH DELAVK ZA NALOGE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Mentorica: doc. dr. Lea Šugman Bohinc LJUBLJANA 2010 Leon Zelko Ali veste, da je pred sončnim vzhodom najbolj temno? Mnogo se jih takrat ustraši. Mislijo, da svetlobe nikoli ne bo. Da jih je obšla. Zato je tako pomembna vera – ker se sonce vedno, ne glede na vse, prikaže. A marsikdo tik pred tem obupa, se obrne vstran in ga zamudi. Savina A. Ritter 2 PREDGOVOR Pomembno je, da ne ostajamo brez besed, ko je to najbolj potrebno. Zdaj je potrebno, da ohranimo socialno delo kot avtonomno in suvereno stroko, vedo ter znanost v prostoru osnovnih šol. Naravnanost in želje šolske politike, da bi ohranili timsko sestavo šolskih svetovalnih služb še zdaleč niso dovolj. Znotraj teritorija svetovalnega dela se subtilno dogaja borba za prevlado nad prostorom. Šolstvo še ni sposobno preseči običajne interdisciplinarne obravnave v transdisciplinarnost tako pomembne celice, kot je svetovalna služba. V socialnem delu je nastal prostor za udeleženost in soustvarjanje, prostor za skupno delo, soodvisnost in soudeleženost. Prišlo je do premika od morale k etiki. Pristop socialnega dela je sistematično nesistematičen. A negotovost, ki ga socialno delo ne zanika – celo sprejema kot eno od mnogih resničnosti, je za šolstvo in za tiste, ki šolstvo kreirajo, še vedno preveliko breme. Zato se raje zatekajo k uvrščanju učencev v določene kategorije (primer so otroci s posebnimi potrebami) in k diagnosticiranju, kjer ugotovitev določenega sindroma implicira specifično etiologijo, potek in prognozo ter se zatekajo k drži vedočega. V dobi tesnobnosti potrebujemo na vsak Zakaj tudi točno določen Zato. Držo, ki jo ima socialno delo, šola včasih zelo težko sprejme, ker predstavlja nevarnost za spodkopavanje podlage, na kateri stoji vsa epistemologija osnovnošolskega sistema. Zato nas (socialne delavce), ki imamo izhodiščno in ciljno stanje za stalno spreminjajoče, ki odločamo vedno na novo, katerim določitve veljajo le do nadaljnjega, ki rešujemo problem večdimenzionalno - kompleksno, ki gledamo v kontekstu individualnih življenjskih izkušenj in v odnosu do kulturnih norm, ki posedujemo pripovedovalno držo, ki smo osredotočeni na procese tukaj in zdaj, ki smo v drži nevedočega, ki se učimo uporabnikovih zgodb, držimo odprt prostor za razgovor in za novo nastajajočo zgodbo… zato nas izpodrivajo. Ne izpodrivajo nas zato, ker ne bi bili enako kvalitetno usposobljeni za potrebe šole. Izpodrivajo nas, ker jezik, ki ga govorimo, pomeni nevarnost njihovi prepričanosti v dogmatičnost objektivistične paradigme. Za lokalni medij sem pred časom že zapisal, da iz šolskih svetovalnih služb izginja svetovalno delo. Moje temeljno prepričanje je, da ko bo iz svetovalnih služb dokončno izginil sodoben profil šolskega socialnega delavca, takrat bo naš šolski sistem ostal brez enega od pomembnih virov za strokovno svetovalno delo. Preden sem se lotil pisanja diplomske naloge, sem bil poln optimizma, da socialno delo še lahko ohranimo v konceptu šolske svetovalne službe. Ko so pričeli prihajati prvi odzivi 3 ravnateljev na moja raziskovalna vprašanja, sem dojel, da je naloga, ki je pred nami, mnogo bolj kompleksna. Gre za vprašanja, ki presegajo angažiranost posameznega socialnega delavca. Postavlja se vprašanje, ali je usposobljenost socialnih delavk sploh še zadosten argument za njihovo zaposlitev v šolski svetovalni službi. Če ne bi dobil enkratne priložnosti s kolektivom v Osnovni šoli Tišina, si teh vprašanj morda nikoli ne bi zastavljal. Celotna diplomska naloga je del moje osebne izkušnje, v kateri se počutim do kraja udeleženega in čustveno povezanega. Prakso šolskega svetovalnega dela in neskončno ustvarjalnih možnosti in zaupanje v mojo strokovnost ter avtonomijo pri delu v svetovalni službi sta mi nekoč omogočili ravnateljica ga. Sonja Rošer in socialna delavka ga. Ljerka Šubinski, ki bo za zmeraj moja mentorica socialnega dela. Hvala vsem ravnateljicam in ravnateljem, ki so zaupali mojim raziskovalnim namenom in mi vračali izpolnjene vprašalnike. Hvala vsem tistim, ki niso obupali nad mojim intenzivnim procesom raziskovanja za več razvidnosti socialnega dela v šolski svetovalni službi. Hvala vsem tistim, ki so finančno podprli raziskovalni del diplomske naloge. Hvala mojim domačim, ki niso izgubili vere v mene in v delo, ki sem ga želel tako goreče ustvariti. Ponosen sem, da sem se lahko socialnega dela učil ob mentorici doc. dr. Lei Šugman Bohinc! 4 KAZALO 1. TEORETSKI UVOD .....................................................................................................11 1.1. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA IN ŠOLSKO SVETOVALNO DELO V OSNOVNI ŠOLI ........11 1.2. ZAKON O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA (ZOFVI-UPB5) ..........................................................................................................................................20 1.3. ODREDBA O SMERI IZOBRAZBE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI ....................................20 1.4. SVETOVALNO DELO, POSVETOVALNO DELO IN SODELOVANJE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE V OSNOVNI ŠOLI ....................................................................................................21 1.4.1. Svetovalno delo z učenci ....................................................................................21 1.4.2. Svetovalno delo s starši (in družino)..................................................................23 1.4.3. Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji .........................................................26 1.4.4. Sodelovanje z vodstvom .....................................................................................28 1.4.5. Delo z zunanjimi ustanovami .............................................................................30 1.5. ZAPOSLOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV V OSNOVNIH ŠOLAH ...................30 1.6. OSNOVNA PODROČJA DELA SVETOVALNE SLUŽBE V OSNOVNI ŠOLI ............................33 1.6.1. Učenje in poučevanje.........................................................................................34 1.6.2. Šolska kultura, vzgoja, klima in red...................................................................35 1.6.3. Telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj.................................36 1.6.4. Šolanje ...............................................................................................................37 1.6.5. Poklicna orientacija...........................................................................................38 1.6.6. Socialno-ekonomske stiske.................................................................................39 1.7. PRISPEVEK SOCIALNEGA DELA ...................................................................................40 1.7.1. Koncept delovnega odnosa v šoli.......................................................................41 1.7.2. Izvirni delovni projekt pomoči v šoli..................................................................47 1.7.3. Socialni delavec spoštljiv in odgovoren zaveznik in učenec ekspert iz izkušenj 49 1.7.4. Pogovor, konverzacija, dialog ...........................................................................50 1.7.5. Dve vrsti pogovora: pogovor, usmerjen v želeni izid in pogovor, usmerjen v to, da se nadaljuje .............................................................................................................50 1.7.6. Učenje kot pogovor ............................................................................................51 1.7.8. Vabilo v soustvarjanje .......................................................................................51 1.7.9. Socialno delo z družino v šoli ............................................................................52 1.8. ŠTUDIJSKI PROGRAM SOCIALNO DELO (PODIPLOMSKI – MAGISTRSKI) ........................53 1.8.1. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom............................................54 1.8.2. Zaposljivost diplomantov...................................................................................55 2. PROBLEM .....................................................................................................................57 3. METODOLOGIJA........................................................................................................58 3.1. VRSTA RAZISKAVE, MODEL RAZISKAVE IN SPREMENLJIVKE .......................................58 3.2. MERSKI INSTRUMENTI IN VIRI PODATKOV ..................................................................59 3.3. POPULACIJA IN VZORČENJE ........................................................................................59 3.4. ZBIRANJE PODATKOV .................................................................................................59 5 3.5. OBDELAVA IN ANALIZA PODATKOV ...........................................................................60 4. REZULTATI ..................................................................................................................61 4.1. ŽELJE O IZBIRI PROFILA SVETOVALNE DELAVKE, SVETOVALNEGA DELAVCA V ŠOLSKI SVETOVALNI SLUŽBI OSNOVNE ŠOLE .................................................................................62 4.2. ANALIZA ARGUMENTOV RAVNATELJIC, KATERO STROKOVNJAKINJO BI ZAPOSLILI V ŠOLSKI SVETOVALNI SLUŽBI ..............................................................................................65 4.2.1. Socialni delavec ni izbira...................................................................................65 4.2.2. Socialni delavec je izbira ...................................................................................69 4.3. OSNOVNA PODROČJA DELA ........................................................................................70 4.4. PODROČJA ŽIVLJENJA IN DELA NA ŠOLI ......................................................................71 4.4.1. Učenje in poučevanje.........................................................................................72 4.4.2. Šolska kultura, vzgoja, klima in red...................................................................75 4.4.3. Telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj.................................79 4.4.4. Šolanje ...............................................................................................................83 4.4.5. Poklicna orientacija...........................................................................................84 4.4.6. Socialno-ekonomske stiske.................................................................................88 4.4.7. Drugo .................................................................................................................90 4.5. FREKVENCE OCEN 1 IN OCEN 2 – OSNOVNA PODROČJA DELA ......................................90 4.6. FREKVENCE OCEN 1 IN OCEN 2 – PODROČJA ŽIVLJENJA IN DELA NA ŠOLI....................91 4.7. FREKVENCE OCEN 1 IN OCEN 2 – POSAMEZNE NALOGE ...............................................92 4.8. OCENE O USPOSOBLJENOSTI SOCIALNIH DELAVK IN SOCIALNIH DELAVCEV ZA POSAMEZNE NALOGE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE V OSNOVNI ŠOLI PO MNENJU RAVNATELJEV ...................................................................................................................96 4.9. RAVNATELJI O SOCIALNEM DELU .............................................................................106 5. RAZPRAVA .................................................................................................................110 6. SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................116 7. PREDLOGI ..................................................................................................................117 8. LITERATURA IN VIRI .............................................................................................118 9. POVZETEK .................................................................................................................121 10. PRILOGE ...................................................................................................................122 10.1. PRILOGA – VPRAŠALNIK .........................................................................................122 10.2. PRILOGA – ZBIRNIK PODATKOV ..............................................................................126 10.3. PRILOGA – ZUNANJI POMOČNIKI PRI REALIZACIJI RAZISKAVE ZA DIPLOMSKO NALOGO ........................................................................................................................................163 6 Kazalo slik Slika 1.1.: Temeljni usmeritvi šolske svetovalne službe…12 Slika 4.: Zbrano gradivo glede na območno enoto pristojnega Zavoda RS za šolstvo, ki mu šola, na kateri vprašani ravnateljuje, pripada…61 Slika 4.1.: Statistični podatki o zaposljivem kadru iz konca šolskega leta 2007/2008 v primerjavi z ravnateljevo 1. in 2. željo o izbiri profila šolskega svetovalnega delavca…64 Slika 4.2.1.: Odnos med kategorijami – socialni delavec ni ravnateljeva želja…65 Slika 4.9.: Odnos med kategorijami – ravnatelji o socialnem delu…106 Slika 10.1.1.: Prva stran vprašalnika…122 Slika 10.1.2.: Druga stran vprašalnika…123 Slika 10.1.3.: Tretja stran vprašalnika…124 Slika 10.1.4.: Četrta stran vprašalnika…125 Slika 10.3.: Zunanji pomočniki za realizacijo raziskave…163 Kazalo tabel Tabela 1.1.: Kombinacije svetovalne službe in pomoči na šoli…19 Tabela 1.6.1.: Svetovalno delo na področju učenja in poučevanja…34 Tabela 1.6.2.: Svetovalno delo na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda…35 Tabela 1.6.3.: Svetovalno delo na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja…36. Tabela 1.6.4.: Svetovalno delo na področju šolanja…37 Tabela 1.6.5.: Svetovalno delo na področju poklicne orientacije…38 Tabela 1.6.6.: Svetovalno delo na področju socialno-ekonomskih stisk…39 Tabela 3.1.: Spremenljivke, indikatorji spremenljivk in vrednosti spremenljivk…58 Tabela 3.4.: Dnevnik zbiranja podatkov…59 Tabela 4.1.: Zbrano gradivo glede na območno enoto pristojnega Zavoda RS za šolstvo, ki mu šola, na kateri vprašani ravnateljuje, pripada…61 Tabela 4.1.1.: Želje o izbiri profila svetovalne delavke…62 Tabela 4.1.2.: Hi-kvadrat test – posamezen profil šolskega svetovalnega delavca glede prve in druge ravnateljeve želje…64 7 Tabela 4.2.1.: Kategorije z relevantnimi pojmi, ki jih sestavljajo – socialni delavec ni ravnateljeva želja…66 Tabela 4.2.2.: Kategorije z relevantnimi pojmi, ki jih sestavljajo – socialni delavec je ravnateljeva želja…69 Tabela 4.3.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za osnovna področja dela šolske svetovalne službe…70 Tabela 4.4.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področja življenja in dela na šoli…71 Tabela 4.4.1.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje učenja in poučevanja…72 Tabela 4.4.1.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno delo z učenci na področju učenja in poučevanja…73 Tabela 4.4.1.3.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na področju učenja in poučevanja…73 Tabela 4.4.1.4.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo s starši na področju učenja in poučevanja…74 Tabela 4.4.1.5.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z vodstvom na področju učenja in poučevanja…75 Tabela 4.4.2.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje šolske kulture, vzgoje, kulture in reda…76 Tabela 4.4.2.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno delo z učenci na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda…76 Tabela 4.4.2.3.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda…77 Tabela 4.4.2.4.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo s starši na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda…78 Tabela 4.4.2.5.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z vodstvom na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda…78 Tabela 4.4.3.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje telesnega, osebnega in socialnega razvoja…79 Tabela 4.4.3.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno delo z učenci na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja…80 Tabela 4.4.3.3.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja…81 8 Tabela 4.4.3.4.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo s starši na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja…82 Tabela 4.4.3.5.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z vodstvom na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja…82 Tabela 4.4.4.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje šolanja…83 Tabela 4.4.4.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za naloge na področju šolanja…84 Tabela 4.4.5.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje poklicne orientacije…84 Tabela 4.4.5.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno delo z učenci na področju poklicne orientacije…85 Tabela 4.4.5.3.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na področju poklicne orientacije…86 Tabela 4.4.5.4.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo s starši na področju poklicne orientacije…87 Tabela 4.4.5.5.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z vodstvom na področju poklicne orientacije…87 Tabela 4.4.5.6.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z zunanjimi ustanovami na področju poklicne orientacije…88 Tabela 4.4.6.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje socialnoekonomskih stisk…88 Tabela 4.4.6.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za naloge na področju socialnoekonomskih stisk…89 Tabela 4.4.7.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za naloge, ki jih po zdajšnji zakonodaji socialni delavci v osnovni šoli ne morejo izvajati…90 Tabela 4.5.: Frekvence ocen 1 (nezadostna usposobljenost) in ocen 2 o usposobljenosti socialnih delavk za osnovna področja dela šolske svetovalne službe…90 Tabela 4.6.: Frekvence ocen 1 (nezadostna usposobljenost) in ocen 2 o usposobljenosti socialnih delavk za področja življenja in dela na šoli…92 Tabela 4.7.1.: Frekvence ocen 1 (nezadostna usposobljenost) in ocen 2 o usposobljenosti socialnih delavk za posamezne naloge šolske svetovalne službe…93 Tabela 4.7.2.: Frekvence ocen 1 (nezadostna usposobljenost) in ocen 2 o usposobljenosti socialnih delavk za nalogi, ki jih po zdajšnji zakonodaji socialni delavci v osnovni šoli ne morejo izvajati…95 9 Tabela 4.8.: Aritmetične sredine (povprečje) ocen o usposobljenosti socialnih delavk za posamezne naloge šolske svetovalne službe po vrstnem redu od najvišje do najnižje ocene…96 Tabela 4.9.1.: Ravnatelji o socialnem delu - socialni delavec ni izbira…107 Tabela 4.9.2.: Ravnatelji o socialnem delu – socialni delavec (le) kot član tima šolske svetovalne službe…108 Tabela 4.9.3.:Ravnatelji o socialnem delu – socialni delavec je potreben sodelavec na šoli…108 Tabela 4.9.4.: Ravnatelji o socialnem delu – šolska zakonodaja izriva socialne delavce…109 Tabela 4.9.5.: Ravnatelji o socialnem delu – ravnatelj ne pozna vloge socialnega dela…109 Tabela 10.2.1.: Zbirnik podatkov za želene izbire profilov šolskega svetovalnega delavca in zbirnik podatkov za osnovna področja dela šolske svetovalne službe…126 Tabela 10.2.2.: Zbirnik podatkov za področje učenja in poučevanja…129 Tabela 10.2.3.: Zbirnik podatkov za področje šolske klime, vzgoje, kulture in reda…133 Tabela 10.2.4.: Zbirnik podatkov za področje telesnega, osebnega in socialnega razvoja…136 Tabela 10.2.5.: Zbirnik podatkov za področje šolanja…140 Tabela 10.2.6.: Zbirnik podatkov za področje poklicne orientacije…143 Tabela 10.2.7.: Zbirnik podatkov za področje socialno ekonomskih stisk in usposobljenost za nalogi, ki jih po zdajšnji šolski zakonodaji socialni delavci ne smejo opravljati…147 Tabela 10.2.8.: Kodiranje argumentiranih odgovorov na vprašanje »Katere strokovnjake bi zaposlili, če bi na novo ustanavljali šolsko svetovalno službo?«, sklop izjav, pri katerem se ravnatelji ne odločajo za socialno delavko…150 Tabela 10.2.9.: Kodiranje argumentiranih odgovorov na vprašanje »Katere strokovnjake bi zaposlili, če bi na novo ustanavljali šolsko svetovalno službo?«, sklop izjav, pri katerem se ravnatelji odločajo za socialno delavko…157 Tabela 10.2.10.: Kodiranje predlogov, sporočil, opozoril, želja, razmišljanj ravnateljev ipd. v zvezi s stroko socialnega dela in njenim mestom v šolski svetovalni službi…158 10 1. TEORETSKI UVOD 1.1. Šolska svetovalna služba in šolsko svetovalno delo v osnovni šoli Vprašanje šolske svetovalne službe ni zgolj akademsko vprašanje. To vprašanje presega strokovne poglede pedagogike, psihologije in socialnega dela. To je vprašanje širšega družbenega okvira. Gre za vprašanje, ki posega na področje položaja in odnosov človeka do družbe in obratno, to je tudi vprašanje, ki posega v samo doktrino, filozofijo in koncepcijo šole. Vprašanje in utemeljevanje obstoja in razvoja šolskih svetovalnih služb zato ni samo stvar stroke, ampak tudi politike, zlasti šolske. Gre za vprašanje, kako šolska politika ocenjuje šolske svetovalne službe; kako se svetovalna doktrina in koncept skladata s šolsko doktrino in šolskopolitičnim konceptom. (Resman et al. 1999: 6) Ker vzgoja in izobraževanje nista in verjetno nikoli ne bosta samo privatna, zasebna stvar in interes, pač pa vedno bolj ali manj tudi širši nacionalni interes, je koncepcija, organizacija in vsebina vseh šolskih svetovalnih delavcev odvisna od rešitve nekaterih temeljnih sistemskih vprašanj, ki pa niso rešljiva samo na šolsko (pedagoško) strokovni ravni, pač pa se v tovrstne rešitve vpletajo tudi ideološke, širše družbene in šolskopolitične opcije razvoja. (op. cit.: 13) Le politika, ki se naslanja na stroko in strokovna spoznanja, ima tudi perspektivo preživetja; politika, ki izključuje empirična in strokovna spoznanja, si spodkopava temelje svojega obstoja. Zato tudi ni mogoče pristati na to, da bi razvoj šolskih svetovalnih služb usmerjala samo šolska politika, čeprav je od te politike odvisna usoda šolskega svetovalnega dela. (op. cit.: 90) Ena izmed temeljnih dilem doktrine šolskega svetovalnega dela je morda vprašanje, ali naj bo šola le tovarna znanja in izobrazbe ali pa del posameznikovega okolja, ki po svoje v interakciji z drugimi segmenti okolja sooblikuje posameznikovo osebnost in hkrati tudi sooblikuje pogoje za njegovo lastno dejavnost in odločanje. Če se odločimo za prvi odgovor, potem morajo biti šolski svetovalni delavci v prvi vrsti profesionalni servis izobraževanja in odstranjevalci motenj pri posameznikih. Če pa se odločimo za drugi 11 odgovor, potem morajo vsi šolski akterji od učiteljev do svetovalcev predvsem ustvariti in vzdrževati pogoje za učinkovitost na vseh področjih šole. (op. cit.: 61) Slika 1.1.: Temeljni usmeritvi šolske svetovalne službe Filozofija šolskega svetovalnega dela se bo oblikovala na podlagi tega, kako se razume in postavlja položaj učenca v šoli, njegovo razmerje do šole in vloga šole v njegovem razvoju, odražala pa v značilnostih sodelovanja šolskih svetovalnih delavcev z učitelji, starši, vodstvom šole, zunanjimi strokovnjaki in inštitucijami, itd. (op. cit.: 64) Pomoči šolske svetovalne službe učencem ni mogoče podrediti eni sami stroki. Četudi je problem učenca omejen na posamezno področje, ga je treba osvetliti z vidika celotne osebnosti in življenja posameznika. Različni vidiki pomoči se morajo med seboj dopolnjevati, kar navsezadnje pomeni, da je potrebno k šolskemu svetovalnemu delu pristopiti interdisciplinarno in transdisciplinarno. S tem se tudi utemeljuje šolska svetovalna služba kot interdisciplinarna in naddisciplinarna znanost, ki se pri delu naslanja na spoznanje pedagogike, psihologije, socialnega dela, antropologije, filozofije itd. (op. cit.: 64-65) V celotni skrbi za učenčev telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj je potrebno poskrbeti tudi za pogoje tega razvoja. Učencu je potrebno ustrezno organizirati šolsko fizično in socialno okolje, zato je potrebno tudi delo s kolektivom, z drugimi sodelavci, z vodstvom šole, s starši. (op. cit.: 67) Postavlja se vprašanje, ali usposabljati za šolsko svetovalno delo en sam splošni profil šolskega svetovalnega delavca ali pa naj bo to tim šolskih svetovalnih delavcev. Največkrat ga odpirajo šolsko politični krogi, sklicujoč se na finančna sredstva. Zelo pogosto se namreč sliši, da te službe navsezadnje veliko stanejo. To vprašanje se je pojavljalo že v 60-ih letih, pojavljalo se je ob reformah šole v 70-ih letih, pojavljalo se je v 12 začetku 90-ih let in pojavlja se tudi danes. Finančni izračun in nekatere primerjave bi pokazale, da samo sklicevanje na finančna sredstva najbrž ni edini razlog, da se želi zmanjšati njihovo število ali pa zaposliti en sam splošni profil svetovalnega delavca na šoli. V ozadju je šolska doktrina, koncepcija, politika. (op. cit.: 72) Šolska svetovalna služba je pomemben del delovanja šole. Sodeluje z učiteljem, staršem, učencem. Z učitelji in vodstvom šole sodeluje pri načrtovanju, spremljanju, evalvaciji razvoja šole in opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela. Vloga šolske svetovalne službe se je v času razvoja osnovne šole spreminjala, oblikovala in prilagajala obstoječim razmeram in potrebam. V letu 1999 so bile sprejete Programske smernice Kurikularne komisije za svetovalno delo in oddelčno skupnost v osnovni šoli, kjer so temeljne opredelitve, cilji in naloge šolske svetovalne službe, ki zagotavlja optimalni razvoj otroka ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. (Količ, Siard 2001: 3) Pod pojmom šolsko svetovalno delo razumemo tudi sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev ob vprašanjih pouka, dejavnostih ob pouku ter širših vprašanjih dela šole kot celote (red, režim, klima, kultura, vodenje, šole, itd). Služba se ne imenuje šolska samo zato, ker je umeščena v šolo, ampak zato, ker je s svojim delom usmerjena tudi v šolski socialni in vzgojno-izobraževalni prostor. Pojem šolsko svetovalno delo torej vključuje tudi druge oblike svetovalne pomoči, ki jo lahko posamezni strokovni profili na šoli nudijo učiteljem, staršem, vodstvu šole, da bi bila šola pri delu z učenci učinkovitejša. Tak pristop omogoča, da šolska svetovalna služba živi s šolskim kolektivom, da se ne postavlja v servisni položaj, da rešitve soustvarja skupaj z učitelji, starši in vodstvom šole, da ne išče in rešuje vprašanj in problemov učencev samo v njem in z njim, da rešitve soustvarja na vseh tistih relacijah, v katerih se otrok giblje. Šolskega svetovalnega dela in pomoči pa ni brez poznavanja posebnosti v razvoju učencev in poznavanja šole in šolskih procesov. (Resman et al. 1999: 69) Šolsko svetovalno delo ne vsebuje samo svetovanje (»counseling«), ampak je tudi posvetovanje (»consulting«) in koordiniranje (»coordinating«). Svetovanje (v ožjem pomenu, kot »interpersonalni« proces), posvetovanje in koordinacija so tri temeljne in za šolsko svetovanje karakteristične funkcije. (op. cit.: 70) 13 Šolsko svetovalno delo zahteva posebej usposobljene ljudi, pri nas so to pedagoginja, psihologinja, socialna delavka, socialna pedagoginja in specialna pedagoginja, v nekaterih sistemih pa si pomagajo tudi z učitelji, ki so delno razbremenjeni pouka in »dokvalificirani« za opravljanje nekaterih nalog iz svetovalnega dela. Največkrat se usposabljajo za delo z učenci, ki imajo učne težave. Tako šolsko svetovalno delo seveda računa na šolske svetovalne delavce, ki se bodo ukvarjali predvsem z individualno pomočjo učencem in bolj kurativnim, kot pa s preventivnim delom. To niso strokovnjaki, ki bi bili usposobljeni za posege v šolski prostor, za nudenje svetovalne pomoči vodstvu šol, za analizo šolskih pogojev dela, načrtovanje in evalvacijo značilnosti (odlik in slabosti) dela šole. Za te naloge se ni mogoče mimogrede »priučiti«, za to je potrebno daljše študijsko usposabljanje. »Priučeni« svetovalci - učitelji, ki so ob izobrazbi za vodenje učnega dela in procesa pri pouku dobili še nekaj znanj s področja svetovalnega dela, ne morejo nadomestiti usposobljenosti šolskih svetovalnih delavcev, kot jih poznamo pri nas. To je odlika organizacije in strukture našega šolskega svetovalnega dela in tudi naša prednost pred drugimi, sosednimi sistemi. Zato je težnja, da bi usposabljali enega samega svetovalnega delavca, en sam profil zmotna, pomenila bi odstopanje od že dosežene stopnje specializacije in poglobljenosti pri šolskem svetovalnem delu. Zmanjševanje števila in uvajanje splošnega profila svetovalnega delavca v šole bi povečalo pritisk za širjenje mreže obšolskih svetovalnic za otroke in učence. (op. cit.: 74-75) Šolska svetovalna služba se zaradi uresničevanja razvojnih nalog in pomoči učencem postavlja tudi v vlogo koordinatorja dela med učitelji, učenci, starši in drugega šolskega okolja, česar tudi ne morejo tako učinkovito izpeljati zunanje svetovalne inštitucije. (op. cit.: 78) Če pri nas ne bi razvijali šolskih svetovalnih služb, bi morali razviti široko mrežo svetovalnih eksternatov za šolarje (otroke, učence, mladino), to pa pomeni tudi večje tveganje, da bi se šola pričela odrekati svoji socializacijski funkciji, da bi še očitneje prevzemala le skrb za izobraževanje, drugo pa prepuščala staršem in zunanjim inštitucijam. (op. cit.: 79-80) Gledano z vidika pomoči v razvoju učencev, morajo šolski svetovalni delavci prevzeti iniciativo v skrbi za celo šolo in ne samo za posameznega učenca. Če gledamo na razvojno vlogo svetovalne službe samo v smislu neposrednega spodbujanja in razvijanja učenčevih 14 psihofizičnih lastnosti in sposobnosti, potem to vodi bolj v individualno in klinično prakso; tak koncept šolskega svetovalnega dela je orientiran predvsem v neposredno delo z učenci in v takem delu šolski svetovalni delavci vidijo tudi ves smisel svojega dela. To je koncept, ki »servisira« učence, ki imajo težave v razvoju. Tako gledanje na razvojno vlogo svetovalne službe stoji na stališču, da je svetovalna služba na šoli umeščena zato, ker so tam pač otroci na kupu, ker je otrokom najbližje. Taka stališča pri nas so, imajo tudi moč v politiki in se kažejo v tem, da se v šolski prostor kot svetovalni delavci nastavljajo različni profili svetovalnih delavcev, ki se ukvarjajo s hendikepi posameznih učencev. To delo je še kako pomembno, ga pa je mogoče opravljati tudi ob šoli. (op. cit.: 83) Treba je iskati tudi objektivne razloge, da se je v preteklosti zmanjševal in celo podcenjeval pomen šolske svetovalne službe pri nas in da so bili bolj zaželeni svetovalni delavci, ki so se ukvarjali s problemi (ne)razvoja in (ne)prilagojenosti učencev, to je vsemi, ki niso bili kos zahtevam učiteljev in šol. Zato je navsezadnje od doktrine in koncepcije šole odvisno, kakšno mesto in vlogo bosta namenjena šolski svetovalni službi. (op. cit.: 8788) Relativna samostojnost šolske svetovalne službe in šolskega svetovanja pomeni, da to ni služba in dejavnost z vnaprej predpisanimi nalogami. Ker izhaja iz potreb učenca in šole, njeno delo ne more biti po vsebini in nalogah enako, standardizirano. (op. cit.: 90) Sistemi, ki uvajajo svetovalno službo v šole, jo uvajajo zato, da bi bila v pomoč šoli in učencem v njihovem osebnostnem (celostnem) razvoju. Svetovalno službo v šoli zato lahko pogrešamo, če je šoli mar le njena izobraževalna vloga, če ji je skrb le osvajanje znanj, spretnosti in navad, ostale stvari pa prepušča domu in institucijam izven šole. (op. cit.: 113) Ker je šolsko svetovalno delo tudi posebna relativno samostojna disciplina s svojo teorijo, filozofijo in predmetom raziskovanja, je tudi v odnosu do načrtovanja dela znotraj šol relativno samostojna oziroma neodvisna od trenutne šolske politike, ki ima sicer na program in delo šol močan vpliv. (op. cit.: 195) Šolska svetovalna služba ni namenjena in primerna le za vse učence, ampak je v pomoč učiteljem in drugemu osebju pri neprestanem razvoju. Zato je zelo pomembno spoznanje, 15 da je svetovanje naraven, logičen, neločljiv del dobrega šolskega funkcioniranja, ki zahteva skrbno planiranje in koordinacijo. Zato usposabljanje šolskih svetovalnih delavcev ne zajema samo obvladovanja tehnik vodenja psihičnih procesov, individualnega in skupinskega dela z učenci, razvojne psihologije in drugih znanj s področja psihologije. Če program šolskega svetovalnega dela vključuje tudi ustvarjanje ustreznih učnih in širših socialnih pogojev za učenčev razvoj, potem je za tovrstno svetovalno delo potrebno imeti še druga znanja: o organizaciji dela, programiranju pouka in dejavnosti izven pouka, o vlogi in značilnostih položaja učiteljev, učencev v instituciji, o družini in sodelovanju med šolo in domom, itd. Profesionalizma svetovalnega dela ni, če se svetovalec ukvarja z učencem tako, kot bi se ukvarjal učitelj, ki bi bil razbremenjen pouka. (op. cit.: 205-206) Ko šolska svetovalna služba oziroma šolski svetovalni delavec dobi v okviru vzgojnoizobraževalne službe potrebno avtonomijo, je njegov osnovni (izvirni) smisel oziroma poslanstvo: pomoč učencem pri zadovoljevanju njihovih razvojnih, šolskih (učnih) ter poklicnih in širših življenjskih potreb (orientaciji v življenje); pomoč staršem pri opravljanju njihovih človeških in starševskih obveznosti do otrok; pomoč učiteljem, vodstvu pri poklicnem delu, da bi bila šolska edukacija v čim večjo podporo učencem/otrokom. Iz tega poslanstva izhajajo osnovne naloge šolskega svetovalnega dela. (op. cit.: 211) Šolska svetovalna služba je podsistem, ki v šolskem prostoru predstavlja izrazito manjšino. To jo skladno s skupinskodinamičnimi zakonitostmi postavlja v položaj potencialnega strelovoda. Nakopičena napetost v sistemu se lahko tako usmerja ne le na učence, pač pa tudi na to službo. Ni pa ta podsistem brez vsake moči. Pomembno neformalno moč mu prinaša predvsem velika količina informacij, ki jih ima, ter vzdrževanje formalnih in neformalnih stikov z ostalimi podsistemi na šoli kot tudi z različnimi institucijami zunaj šole (centri za socialno delo, vzgojne posvetovalnice, institucije za poklicno usmerjanje, druge šole…). (op. cit.: 167) Šolska svetovalna služba je mesto dogovarjanja in skupnega iskanja. Danes šola potrebuje to mesto dogovarjanja in sodelovanja s starši. To je več kot le sodelovanje, ki se »zgodi«, ker pač šola je in starši so. Pomagati učencem, učiteljem in staršem, ki so se znašli v zapleteni situaciji otrokovega neuspeha, je nedvomno naloga svetovalnih služb, ki so mesto mobilizacije za projekt ustvarjanja rešitve za otrokove stiske. (op. cit.: 176) 16 Delo šolske svetovalne službe je odvisno od ciljev šole oziroma vzgojno-izobraževalne inštitucije, posebnih (konkretnih) šolsko-socialnih okoliščin, problemov šole, aktualnih nalog ki si jih postavlja šola, od šolske vizije in programa šolskega razvoja, specifičnih potreb otrok, staršev in šolskega okolja. Na vlogo in naloge šolske svetovalne službe vpliva še velikost šole oziroma število učencev, starost, delovne izkušnje in celo spol svetovalnega delavca. (op. cit.: 194) Če bi se pojavile pobude (poteze), da bi bilo treba svetovalne službe izriniti iz šol ali jih postaviti v službo sistema, bi bil to korak nazaj v 60. leta (Dejak 1997: 15). Šolske svetovalne službe so bile uvedene z namenom, da bi se povečala skrb za učenca, za njegov telesni, intelektualni, emocionalni in socialni razvoj. Šolsko svetovalno delo je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ga dopolnjuje in na nekaterih področjih počasi prevzema vodilno vlogo. Glavna usmeritev učiteljev je izobraževanje, izpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga učni načrt, in urjenje uspešnosti učencev oziroma njihovega znanja. Sodelavci šolskih svetovalnih služb pa so s svojimi metodami, tehnikami in strokovnimi postopki bolj usmerjeni na področje vzgoje in usposabljanja za življenje. (op. cit.: 10-11) Učenec velik del časa preživi v šoli, zato ne smemo zanemarjati kvalitete tega časa. Čeprav ima družina močnejšo socializacijsko moč nad učencem, pa je v določenem obdobju vpliv šolskega okolja vendarle večji, saj je to okolje, v katerem učenec preživi precejšen del svojega življenja in to v času, ko je njegovo osebnostno oblikovanje najbolj intenzivno. Šola se objektivno ne more postaviti izven vplivanja na učenca, zato se tudi ne bi smela sklicevati na to, da je njena skrb le izobraževanje in učni uspeh, vse ostalo pa stvar družine. Sistemi, ki uvajajo svetovalno službo v šole, jo uvajajo zato, da bi bila v pomoč šoli in učencem v njihovem osebnostnem (celostnem) razvoju. (op. cit.: 15-16) Smoter šolske svetovalne službe je: prispevati k čim uspešnejšemu vključevanju učencev v življenje in delo šole (v ta namen se dela z vsemi učenci, starši in učitelji); spodbujati demokratične in humane odnose v šoli in vzgajati učence za humane medosebne odnose; prispevati k povezovanju šol z družbenim okoljem; preprečevati negativne pojave v šoli; sodelovanje z vsemi učenci in ustreznimi službami pri poklicnem usmerjanju in 17 zaposlovanju učencev; dajati in organizirati ustrezno pomoč vsem učencem, ki jo potrebujejo. (op. cit.: 11) Šolska svetovalna služba je tisto posebno mesto v šoli, s katerega se vzpostavlja svetovalni odnos z vsemi udeleženimi v šoli. Temeljne funkcije šolske svetovalne službe so svetovanje, posvetovanje in koordinacija. Šolska svetovalna služba se na svoj posebni način preko svetovalnega odnosa vključuje v procese dogovarjanja, sodelovanja, povezovanja in pobude. Preko svetovalnega odnosa si šolska svetovalna služba v projektih pomoči in/ali sodelovanja prizadeva vzpostavljati in vzdrževati pogoje, v okviru katerih je uspešno dogovarjanje in sodelovanje možno tudi nadaljevati. Šolska svetovalna služba je tisto posebno mesto pomoči in sodelovanja v šoli, kjer se vsakokrat mobilizirajo strokovne in človeške moči za pomoč in podporo učencem s ciljem, da se vsakokrat znova zagotovi optimalne pogoje za njihovo napredovanje v razvoju in učenju. Kot posebno mesto dogovarjanja, sodelovanja, razvojnega dela, pobude in pomoči svetovalna služba v šoli tako nagovarja otroke in njihove starše, učitelje in vodstvo šole ter po potrebi tudi strokovne sodelavce zunaj šole. Sama si mora prizadevati, da si ustvari pot do tistih podsistemov oziroma posameznih udeležencev v šoli (učencev, učiteljev, staršev ...), ki se ne čutijo nagovorjeni. Delo šolske svetovalne službe je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju šole tako splošnim kot posebnim potrebam učencev. Šolska svetovalna služba sodeluje pri vzpostavljanju optimalnih pogojev za učenje in napredovanje vseh učencev in v tem istem temeljnem okviru tudi učencev s posebnimi potrebami. V projektu prilagajanja šole učencem s posebnimi potrebami (vključno s posebej nadarjenimi učenci in učenci z učnimi težavami) šolska svetovalna služba z nosilcem individual(izira)nega programa (praviloma učiteljem oziroma razrednikom) sodeluje kot koordinator, ki v ta namen spodbudi in poveže vse potrebne strokovne moči za pripravo, izvedbo in spremljanje individual(izira)nega programa. Šolska svetovalna služba se v samo načrtovanje, izvedbo in spremljanje individual(izira)nega programa vključuje v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo. (Kurikularna komisija za svetovalno delo in oddelčno skupnost 1999) Temeljni cilj šolske svetovalne službe je sodelovati pri vzpostavljanju in vzdrževanju pogojev za optimalni razvoj vsakega učenca v šoli. Njeno delo zato temelji na: posebni skrbi pri sprejemu in uvajanju otrok v šolo, pri raznih prehajanjih v času osnovnošolskega izobraževanja ter pri prehodu učencev v poklic oziroma na naslednjo stopnjo izobraževanja; upoštevanju splošnih značilnosti razvoja in učenja osnovnošolskih otrok ter 18 ugotavljanju in upoštevanju posebnosti v njihovem telesnem, osebnem (spoznavnem in čustvenem) in socialnem razvoju; ugotavljanju in upoštevanju značilnosti ožjega in širšega socialnega okolja, iz katerega prihajajo učenci; upoštevanju splošnih značilnosti šole kot ustanove in njenih posebnosti (velikost, program, kadrovski in materialni pogoji); ugotavljanju značilnosti in možnosti vsakdanjega življenja in dela v šoli oziroma vzgojnoizobraževalnega dela z učenci (v oddelčni skupnosti in drugih učnih skupinah, interesnih dejavnostih ipd., pri pouku in zunaj pouka itn.). (op. cit.) Osnovne vrste dejavnosti šolske svetovalne službe so dejavnosti pomoči, razvojne in preventivne dejavnosti ter dejavnosti načrtovanja in evalvacije. Dejavnosti se medsebojno prepletajo; tako razvojno in preventivno delo kot nudenje pomoči potekata na osnovi načrtovanja in evalvacije. (op. cit.) Delo svetovalne službe opravljajo svetovalni delavci, ki so psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in specialni pedagogi. Vsi so strokovno usposobljeni za opravljanje svetovalnega dela v vrtcih in šolah. Naloga vsakega posameznega svetovalnega delavca je, da glede na posebnosti ter vsakokratne potrebe šole in vseh udeleženih v njej s pomočjo "Programskih smernic" v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo vsakokrat izbere in jasno opredeli svoj posebni strokovni delež oziroma prispevek svetovalne službe v šoli. (op. cit.) Svetovalna služba na šoli in pomoč učencem se lahko izvaja v najrazličnejših kombinacijah: Tabela 1.1.: Kombinacije svetovalne službe in pomoči na šoli A Svetovalno delo na šoli nima posebne organizacijske oblike niti posebnih ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. »Svetovalno« delo z učenci opravljajo učitelji sami, vsak učitelj (razrednik) za sebe. B Učitelji se delno usposobijo in delno opravljajo svetovalno delo s posameznimi učenci. C Svetovalno delo na šoli prevzema polno zaposleni svetovalni delavec. To so kombinacije, ki jih najdemo v različnih sistemih, pri nas pa je izpeljana in kar pogosto uveljavljena še ena kombinacija, t.j., 19 D da usposobljeni svetovalni delavec, svetovalec, ki je na šoli zaposlen prvenstveno zaradi svetovalnega dela, prevzema tudi naloge učitelja. Ta kombinacija je dobra, ker omogoča boljše spoznavanje otrok/učencev in ker omogoča svetovalnim delavcem boljše vživljanje v učiteljev položaj in razumevanje njegovega dela in težav. Slabo pa je, ker svetovalni delavci na ta način dobijo tudi nekatera pooblastila (ocenjevanje, izrekanje kazni), to pa jih lahko oddaljuje od učencev. Najboljša je tista kombinacija, da svetovalni delavec poučuje predmet, ki se ocenjuje z opisno oceno. (Resman et al. 1999: 72-73) 1.2. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB5) 67. člen ZOFVI-UPB5 (svetovalna služba): V javnem vrtcu oziroma šoli deluje svetovalna služba, ki svetuje otrokom, učencem, vajencem, dijakom, učiteljem in staršem; sodeluje z vzgojitelji, učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja vrtca oziroma šole in opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela ter opravlja poklicno svetovanje. Svetovalna služba sodeluje pri pripravi in izvedbi individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. Delo svetovalne službe opravljajo svetovalni delavci, ki so psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in defektologi (specialni pedagogi). 94. člen ZOFVI-UPB5 (strokovni delavci): Strokovni delavci v javni osnovni šoli so učitelj, šolski svetovalni delavec, knjižničar, laborant in drugi strokovni delavci. Svetovalni delavec mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. 1.3. Odredba o smeri izobrazbe v devetletni osnovni šoli Svetovalni delavec - psiholog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz psihologije. Svetovalni delavec - pedagog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pedagogike (smer pedagogika). Svetovalni delavec - socialni delavec je lahko, kdor je končal visokošolski strokovni študijski program iz socialnega dela. Svetovalni delavec - socialni pedagog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike. Svetovalni delavec - defektolog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz defektologije. Kdor je izpolnjeval pogoje za svetovalnega delavca do 20 uveljavitve te odredbe, lahko opravlja delo svetovalnega delavca tudi v devetletni osnovni šoli. Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli; kdor je končal univerzitetni študijski program iz defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije ali socialne pedagogike ali kdor je končal visokošolski strokovni študijski program iz predšolske vzgoje. Učitelj za individualne in skupinske pomoči: Učitelj individualne in skupinske pomoči za izobraževanje posebej nadarjenih učencev je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli; kdor je končal univerzitetni študijski program iz psihologije ali pedagogike (smer pedagogika). Učitelj individualne in skupinske pomoči za izobraževanje učencev z učnimi težavami je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije ali socialne pedagogike. 1.4. Svetovalno delo, posvetovalno delo in sodelovanje šolske svetovalne službe v osnovni šoli 1.4.1. Svetovalno delo z učenci Svetovalno delo z učenci je lahko individualno ali skupinsko. Pri delu z učenci se v prvi vrsti izhaja iz načela dobrobiti, prostovoljnosti in zaupanja, načela celostnega pristopa in načela sodelovanja v svetovalnem odnosu, poudarjeni pa sta zlasti preventivna dejavnost in intervencija (nudenje pomoči). (Čačinovič Vogrinčič et al. 1999) Učenci sestavljajo najštevilčnejši podsistem, preko katerega v šolski prostor v pomembni meri vdira vpliv širšega socialnega okolja. Učenci prinašajo iz svojega okolja v šolo značilne vedenjske vzorce, pričakovanja, vrednote, stališča, aspiracije ipd., s čimer v veliki meri določajo vedenje učiteljev in šole kot sistema. (Resman et al. 1999:166) Izhodišče šolskega svetovalnega dela je podpora oziroma pomoč otrokom oziroma učencem, ki se v določenih razvojnih in šolskih situacijah soočajo s postavljenim programom in ga (morajo) osvaja(ti) (op. cit.: 19). 21 Naloga šolske svetovalne službe je, da učencem s svetovanjem in neposredno pomočjo pomaga v njihovi rasti, šolskem in osebnostnem razvoju in da s poseganjem in razvijanjem šolskega prostora posredno pomaga tako, da odpira učencem možnosti za produktiven stil življenja v danih socialnih okoliščinah, ki jih predstavlja šola (op. cit.: 85). Kar zadeva otrokov/učenčev razvoj, naj bo pomoč svetovalnih delavcev usmerjena v razvoj naslednjih področij: zavedanje sebe in drugih; interpersonalni odnosi in socializacija; razumevanje skupnosti; šolsko okolje; razvijanje veščin šolske (učne) uspešnosti; poklicno informiranje; poklicno načrtovanje; in poklicno usmerjanje (op. cit.: 126). Osnova šolskega svetovalnega dela je slej ko prej življenje otroka, učenca, ta pa se vrti okoli: njegovega osebnega razvoja (psihofizičnega razvoja) in problemov, ki jih to prinaša in njegove življenjske perspektive (med drugim tudi samopodobe); socialnega okolja in njegovega življenja v njem (šolsko socialno okolje, vrstniki, družina, dom); njegovega učnega (šolskega) in poklicnega dela in perspektive. Če hoče otrok preživeti, potem potrebuje (mu mora biti zagotovljeno) pomoč pri osebnem razvoju, socialnem razvoju in izobraževanju. (op. cit.: 139) Predmet in cilj šolskega svetovalnega dela je učenec (otrok), ki se bo znal sam soočiti s svojimi osebnimi, učnimi (študijskimi) in socialnimi situacijami in problemi. Šola in šolsko svetovalno delo ga mora usposobiti za življenje in delo v družbeni skupnosti, ga usposobiti, da se bo v tem svetu znašel, da bo razumel sebe, svoje potrebe, svoj položaj v tem svetu, šoli in socialnem okolju, da bo kritičen do sebe in okolja, da si bo postavil vizijo svojega življenja (samopodobo), da bo izdelal načrte uresničevanja te samopodobe, da bo vrednotil okoliščine in izbiral vire delovanja v okolju. Šolski svetovalni delavec učencu pomaga spoznati in razumeti samega sebe, svoja lastna pričakovanja in nagnjenosti; razviti samospoštovanje; razviti metode (poti) reševanja razvojnih nalog na področjih dela in pri medsebojnih odnosov; razviti samostojnost, sposobnost reševanja problemov in sprejemanja odločitev; razviti odgovornost za lastne odločitve in dejanja; občutljivost do sebe. (op. cit.: 139-140) 22 razviti Delati v učenčevo (otrokovo) dobro pomeni, da je šolski svetovalni delavec najprej odgovoren spoštovati osebnost učenca kot človeka, ne glede na stopnjo njegove razvitosti. Šolski svetovalni delavec spodbuja njegovo rast in razvoj na ta način, da utrjuje njegove interese, mu pomaga tudi pri izbiri izobrazbene (šolske) kariere in poklica (zaposlitve) skladno z njegovimi splošnimi, fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi, izobrazbo ter drugimi karakteristikami in potrebami klienta. (op. cit.: 213) 1.4.2. Svetovalno delo s starši (in družino) Svetovalno delo s starši je individualno in skupinsko. Poudarek pri delu s starši je na posvetovalnem delu s ciljem preventive ali intervencije in načrtovanja, pomembnega za šolsko delo. Pri delu s starši se svetovalni delavec ravna v prvi vrsti po načelu zaupnosti in prostovoljnosti, po načelu celostnega pristopa in po načelu sodelovanja v svetovalnem odnosu. (Čačinovič Vogrinčič et al. 1999) Šola, ki jo postavlja država, je pravzaprav priložnost staršem in družini, da lahko uresničuje svojo pravico in odgovornost za otrokov razvoj in izobraževanje. Od tod tudi ideje, da je šolsko svetovalno delo pravzaprav zagotavljanje svetovalnega dela družinam. To se utemeljuje z dejstvom, da starševski in družinski problemi često izzovejo učenčeve šolske probleme. Delo s starši je najbolj učinkovito sredstvo za izboljšanje učenčevega šolskega uspeha. (Resman et al. 1999: 65) Ko sodelovanje s starši povežemo s svetovalno službo, uvedemo nov pojem: govorimo o svetovalnem delu. V konceptu šolskega svetovalnega dela je svetovalni odnos, ki je v temelju sodelovanja; svetovalni odnos, ki ga definira in vzdržuje svetovalni delavec. Svetovalni odnos pomeni, da bo sodelovanje temeljilo na dogovoru, ki je vsakokrat prvi visokokvalificirani korak svetovalnega dela. Dogovor vsebuje definicijo problema, ki jo sooblikujejo vsi udeleženi v problemu, raziskovanje možnih rešitev in odločitev o deležu vseh sodelujočih pri iskanju rešitev. Svetovalni odnos, ki ga z vsemi uporabniki vedno znova vzpostavlja svetovalna služba, zagotavlja odprte prostore za pogovor, ustvarjanje realnih pogojev za spreminjanje. (op. cit.: 176) 23 Svetovalno delo mora prispevati k temu, da ima družina več moči za mobilizacijo svoje energije. Svetovalni odnos pomeni tudi za starše izkušnjo o lastni kompetentnosti in dostojanstvu (op. cit.: 177). Vsi, ki želijo pomagati otroku, potrebujejo več moči (op. cit.: 179). Bistvo strokovnega prispevka svetovalne službe in vsakega posameznega strokovnjaka v njej je svetovalni odnos, na katerem temelji delo. Socialna delavka ali socialni delavec, psiholog ali psihologinja, pedagoginja in ali socialni pedagog, specialni pedagog ali specialna pedagoginja bodo v vsakem posameznem projektu svetovalnega dela s starši oziroma z družino definirali specifični delež svoje stroke in torej svoj delež pri nalogi oziroma rešitvi. (op. cit.: 177) Svetovalno delo z družino ni družinska terapija, je pa kompleksna psihosocialna pomoč pri reševanju otrokove – in družinske stiske, ki se veže na šolo. Ko vzpostavimo svetovalni odnos z družino, jo vedno nagovorimo na dveh ravneh, saj tečeta vzporedno dva procesa: 1. vzpostavljanje delovnega odnosa za iskanje rešitev, udeleženi v problemu postanejo udeleženi v rešitvi; 2. pogovor o družinski skupini, o njenem delovanju, ki mora prinesti več razvidnosti za potrebne spremembe v družini. Svetovalni delavec, ki vzpostavlja svetovalni odnos z družino, mora poznati metode in tehnike za vzpostavljanje delovnega odnosa s celotno družino, poznati pa mora tudi delovanje družine, družinsko dinamiko, da bi skupaj z družino lahko sprejel dogovore o spremembah, ki jih potrebujejo. Okvir za svetovalno delo z družino je vedno reševanje problema, ki ga ima otrok v šoli in težava družine, ki ne najde več rešitve. Ko učencu ni mogoče pomagati brez udeležbe njegove družine, je škoda, če svetovalna služba, ki je na vseh slovenskih šolah, ne ponudi te oblike pomoči bodisi na šoli sami, če so svetovalni delavci šolani za to obliko dela, ali pa v povezavi s svetovalno službo druge šole ali institucije. (op. cit.: 178) Narašča pomen, ki ga avtorji pripisujejo šoli kot mestu, kjer je mogoče šolo in starše najbolj učinkovito povezati v pomoč in podporo otroku. Sodelovanje staršev in šole ne pomeni, da učitelji zdaj zahtevajo še več od staršev: gre le za to, da se odkrije, kako bi starši lahko postali integralni del pogovora o učencih in njihovih potrebah. (op. cit.: 179) Na poljubno dolgem seznamu možnih socialnih problemov družin so brezposelnost, revščina, vzgojna nemoč staršev, problemi stikov med otroki in razvezanimi ali ločenimi 24 starši, kronična bolezen v družini, nasilje, alkoholizem, slabe stanovanjske razmere, izoliranost družine v socialnem okolju, neplačane položnice… V šoli pa srečamo učenca z mnogimi problemi, ki jih lahko uspešno rešimo, če podpremo družino pri izboljšanju psihosocialnih pogojev življenja. (op. cit.: 182) Učni neuspeh je lažje rešljiv, če raziščemo, pojasnimo del pomoči, ki ga lahko da družina – in definiramo možne strategije za pomoč iz socialnega okolja (op. cit.: 188). Delež staršev v življenju šole je realno večji, kot je bil v preteklosti. Šola se staršem odpira in starši so vabilo sprejeli. Nova naloga svetovalne službe zdaj je, da prispeva h kvaliteti tega sodelovanja. Kvaliteta je odvisna od tega, kako bodo posamezni udeleženi v njem – šola, starši, svetovalna služba, učenci, znali upoštevati drug drugega, spoštovati meje, razločevati kompetence. Svetovalna služba je dobro mesto za to, da se sodelovanje vedno znova oblikuje na temeljih etike participacije. Vsi se šele dobro učimo govoriti drug z drugim, ne drug drugemu; vsi se šele učimo pogajanj o uresničljivih rešitvah. (op. cit.: 189) Če se šola odpira k staršem, potem je za vse dobro, da se odpre vsem staršem. Naloga šolske svetovalne službe je, da vedno znova utira nove poti in možnosti za to, da bi čim manj staršev ostalo izključenih iz sodelovanja s šolo. (op. cit.: 189) Glede na to, da gre v odnosu med osnovno šolo in starši za dopolnjevanje vzgojne in varstvene funkcije, je organizirano, sistematično, intenzivno povezovanje obeh partnerjev nujno potrebno. Pobudo za sodelovanje mora dajati predvsem šola kot ustanova, v kateri dela vrsta strokovnjakov, ki laže vidijo potrebe in možnosti za razvoj raznih oblik sodelovanja. Seveda to ne pomeni, da naj bi šola zavračala pobude staršev. Če je delo šolskega socialnega delavca namenjeno vsem učencem, mora biti tudi večina stikov s starši takšnih, da zajamejo starše vseh učencev. (Dejak 1997) Posebno pozornost mora šolski svetovalni delavec posvetiti staršem otrok, ki imajo različne težave. Včasih je potrebno zaradi boljšega razumevanja otrokove težave in celotne življenjske situacije spoznati tudi družinsko okolje. (op. cit.: 12-13). Delo s starši je posebno področje dela šolske svetovalne službe, kjer velja odnos spoštovanja, sodelovanja, dopolnjevanja, dogovarjanja in skupnega iskanja. Starši so 25 najpomembnejši dejavnik pri vzgoji otrok in sodelovanje s staršev s šolo je najpomembnejše, ko se otrok znajde v stiski, ko ne more uspešno delati, ko učitelj ne more več otroku zagotoviti spodbudnega okolja ali ko starši ne znajo več ali ne morejo pomagati. Mnoge težke situacije so rešljive šele, ko se začnejo reševati skupaj z vsemi udeleženimi v problemu. (Količ, Siard 2001: 13) 1.4.3. Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji je lahko individualno ali skupinsko. V proces reševanja in preprečevanja težav vstopajo vsak s svojim posebnim znanjem in vedenjem, zato je poudarek na posvetovalnem delu z namenom preventive ali intervencije, skupnega načrtovanja, izvajanja in evalvacije dela v šoli. Vodilo svetovalnemu delavcu pri skupnem delu z učitelji so predvsem načelo interdisciplinarnosti, načelo celostnega pristopa in načelo sodelovanja v svetovalnem odnosu.(Čačinovič Vogrinčič et al. 1999) Šolski svetovalni delavec pomaga učiteljem pri osvajanju znanj, posameznih veščin in sposobnosti, spoznavanja učencev, objektivnem ocenjevanju dela posameznikov, vzgojnih skupin ali oddelčnih skupnosti, pri vodenju učnega procesa, sodelovanju s starši in drugimi. V pomoč jim je pri dviganju samozavesti in samozaupanja ter optimističnega pogleda na vzgojno-izobraževalno delo. (Resman et al. 1999: 71) Nacionalni kurikulum in šolska koncepcija sta tisto, kar navsezadnje obvezuje učitelja, da se posveča predvsem poučevanju in vodenju učnega procesa, druge njegove naloge in naloge šole, kot je oblikovanje (socializacija, celostni osebnostni razvoj) učenca pa se marginalizirajo, izrinjajo iz šol in prepuščajo drugim (op. cit.: 143). Oddelek je temeljna socialna in vzgojno-izobraževalna skupnost šole, v kateri učenec navsezadnje preživi precejšen del svojega življenja in v kateri zadovoljuje še najrazličnejše druge potrebe (op. cit.: 145). Učitelj lahko bistveno izboljša svoje komuniciranje z učenci v razredu. Šolski svetovani delavec pa je odgovoren za pomoč učiteljem pri tem usposabljanju in tudi usposabljanju drugih, da se izboljša medsebojna komunikacija. Šolski svetovalni delavec pomaga učitelju 26 razumeti otroka s tistih vidikov, ki so učitelju nedostopni, in s tistimi tehnikami, za katere učitelj nima niti časa niti ni usposobljen zanje. (op. cit.: 148) Učitelji, ki zmotno mislijo, da je njihova stvar le skrb za učenje, ne uvidijo pa celotne vloge šole v otrokovem razvoju, gledajo na šolsko svetovalno službo kot na šolski servis, ki naj se ukvarja s posamezniki ali posebnimi skupinami učencev. Za take učitelje je na šoli samo učni (izobraževalni) program, program oblik pomoči pa nekaj čisto drugega. Kjer se postavlja koncept svetovalnega dela tako, da se učitelja zadolži za pouk in učenje učencev, svetovalnega delavca in starše pa za pomoč na drugih ravneh otrokovega razvoja, tam se ohranja t.i. klasičen model svetovalnega dela. Bistvo tega modela sodelovanja med svetovalnim delavcem in učiteljem je v tem, da učitelj učenca, s katerim ima težave, pošlje k svetovalnemu delavcu, ta pa mu skuša pomagati in ga rešiti težav. Ko se zdi, da je problem odpravljen, se učenec vrne v razred (k učitelju). (op. cit.: 149) Zavedati se je treba, da učitelji niso usposobljeni za opravljanje svetovalnega dela tako kot specialisti, da niso usposobljeni za odpravljanje posebnih, specifičnih problemov učencev in da to tudi ni njihova osnovna (edina) naloga (op. cit.: 149). Šolski svetovalni delavec ne more biti »rezervna delovna armada«, ki vskoči, ko učitelj zboli. Šolski svetovalni delavec ne more biti na šoli inštruktor učencem, ki niso dobro razumeli učiteljeve razlage, čeprav bi bilo zopet narobe, da bi zavrnil učenca, ki se k njemu zateče po pomoč. Šolski svetovalni delavec ne more biti tisti, ki bo kaznoval učence. Učitelji in učenci morajo vedeti, da šolski svetovalni delavec nima pristojnosti kaznovanja. Zato se morajo šolski svetovalni delavci izogibati praksi, da bi učitelji ali ravnatelji pošiljali učence k njim »po kazni«. (op. cit.: 150) Uvajanje svetovalne službe na šole in njihovo sodelovanje z učitelji tudi ne pomeni zniževanja ali oženja učiteljevega strokovnega dela. Uvajanje šolske svetovalne službe ne poraja zahteve po manj usposobljenih učiteljih in zoževanja njihove funkcije na poučevanje – izobraževanje. Uvajanje svetovalnih služb v šole in sodelovanje z učiteljem tudi ne bi smeli razumeti, kot da šolski svetovalni delavec prevzema nekatere naloge učitelja, kar navsezadnje lahko vodi v misel, da se s tem učiteljevo delo deprofesionalizira (op. cit.: 151). Za učenca v razredu in njegov razvoj je še vedno zadolžen učitelj, šolski svetovalni delavec pa mu stoji ob strani, da bi delo lažje opravljal. (op. cit.: 152) 27 Svetovalna služba mora biti v šolskem prostoru jasno prepoznavna kot tisti podsistem, ki se v presojanju raznih učnih ali vzgojnih situacij jasno razlikuje od podsistema učiteljev. V tej drugačnosti mora biti konsistentna, vendar obenem tudi plastična pri iskanju rešitev za določene težave. Konsistenčnost je možna zgolj ob dobri strokovni usposobljenosti. Samo ta lahko zagotovi smiselno vztrajanje pri določenih pogledih, ki pa se morajo tudi v praksi (torej v učiteljevih očeh) sčasoma pokazati za pravilne ali boljše. Plastičnost pomeni upoštevanje situacije, v kateri se učitelj nahaja in ki sama po sebi tudi določa, kaj je možno storiti in česa ne. Iskanje rešitev ni pogojena le z učenčevimi interesi in potrebami ter s teoretičnimi spoznanji, pač pa tudi z učiteljevimi možnostmi in omejitvami. V tem smislu mora svetovalna služba prihajati učiteljem nasproti. Temeljni odnos šolskih svetovalnih delavcev do učiteljev mora biti čustveno pozitiven, se pravi sprejemajoč. To ne izključuje kritičnosti do učiteljev in njihovega dela, pač pa izključuje odpor do učiteljev ali šole nasploh. Ta namreč povzroča pri učiteljih prevelik socialni konflikt, zaradi česar prihaja do psihologizacije in polarizacije. Z nasilnimi posegi in nerazumevanjem učiteljevih težav, kar je posledica odpora, lahko svetovalna služba le še dodatno utrdi ravno tisto, kar bi rada spremenila. (op. cit.: 172-173) Šolski svetovalni delavec bi moral biti predvsem učiteljev pomočnik in v odnosu do vodstva enako upoštevan kot učitelj. To lahko omogoči dobro sodelovanje učitelja in šolskega svetovalnega delavca, saj sta tako statusno izenačena in učitelj svojega sodelavca ne doživlja kot nadrejeno avtoriteto, ki nadzira, ocenjuje in določa njegovo delo. (op. cit.: 174) Ravnati se le po potrebah učiteljev, bi pomenilo, da se šolska svetovalna služba postavlja v učiteljevo službo in postaja njegov servis. Potrebe učiteljev mora šolska svetovalna služba poznati, da bi ugotovili, zaradi česa težko opravljajo svoje poslanstvo z učenci in zaradi česa pri delu z učenci niso tako uspešni, kot bi lahko bili. Potrebe učiteljev so lahko le eden od virov oblikovanja svetovalnega programa na šoli. (op. cit.: 197) 1.4.4. Sodelovanje z vodstvom 28 Ravnatelj je pedagoški vodja in poslovni organ šole (Pretnar 2000: 79). Šolski svetovalni delavec sodeluje z vodstvom največkrat z namenom preučevanja učnih in vzgojnih procesov v sistemu konkretne šole z namenom načrtnega poseganja v te procese. Poudarek je na posvetovalnem delu z vodstvom ob upoštevanju načela strokovne avtonomnosti, aktualnosti, razvojne usmerjenosti, načela interdisciplinarnosti, strokovnega sodelovanja in povezovanja ter načela sodelovanja v svetovalnem odnosu. (Čačinovič Vogrinčič et al. 1999) Vodstveni delavci so seveda ključna točka celotnega sistema. Tu je največ formalne moči in brez sodelovanja tega podsistema v šolskem prostoru izvajanje načrtovanih sprememb ni možno (Resman et al. 1999: 167). Naloga šolskega svetovalnega delavca je zbirati informacije o šoli in njenem delu, ta material obdelovati, ga interpretirati, imeti posvete z ljudmi na šoli in skupaj z njimi načrtovati izboljšave in reševati probleme (op. cit.: 87). Šola je vendarle tudi socialni prostor, ki učencu bolj ali manj omogoča zadovoljevanje potreb, prostor, v katerem raste in se tudi osebnostno oblikuje. Zato je izmikanje taki vlogi šole lahko le zavajanje in beg pred odgovornostjo in ni mogoče pristati na tako filozofijo, naj šola uči, družina in drugi pa vzgajajo. Izobraževanje ni edina naloga šole in da se nalogam, ki izhajajo iz razvojnih, oblikovnih oziroma socializacijskih potreb učenca, šola ne sme (ne more) odreči. (op. cit.: 144) Ravnatelj je nepogrešljiv pri postavljanju svetovalnega programa na šoli. Med šolsko svetovalno službo in ravnateljem mora obstajati soglasje, zaupanje in podpora; če ni te uglašenosti, tudi ni uspešnosti. Ravnatelj je pobudnik programa šolskih svetovalnih delavcev, ki se nanaša na izboljšanje pogojev šolskega dela. Če ni ravnateljevega soglasja in podpore v tisti vrsti posegov, ko se predlagajo spremembe šolskega dela, teh posegov ni mogoče narediti. Ravnatelj mora poskrbeti za pogoje uresničevanja šolskega svetovalnega programa. (op. cit.: 197) Vodstveni delavci imajo v celotnem sistemu največ formalne moči vendar brez sodelovanja vseh podsistemov izvajanje programa in načrtovanje sprememb ni možno. V raziskavi Resman in sodelavci (1999) je navedeno, da ravnatelji šolsko svetovalno službo vključujejo v izvajanje številnih nalog na šoli, tudi v organizacijske dejavnosti. To je za 29 šolsko svetovalno službo dobro, ker se na ta način vključuje v delovanje celotnega sistema, toda obstaja nevarnost, da prevzame preveč administrativnega dela in se obenem preveč odmakne od učiteljev. Podatki v raziskavi kažejo, da se odnosi med šolskimi svetovalnimi delavci in vodstvenimi delavci dobri, da veliko sodelujejo in menijo, da je svetovalna služba na šoli ne le koristna ampak nujno potrebna (Količ, Siard 2001: 12). 1.4.5. Delo z zunanjimi ustanovami Delo z zunanjimi ustanovami vključuje delo z vrtci, drugimi osnovnimi in srednjimi šolami, s svetovalnimi centri, z zdravstvenimi domovi ter drugimi ustreznimi zdravstvenimi ustanovami in organizacijami, z Zavodom RS za zaposlovanje, s centri za socialno delo ter drugimi ustreznimi socialno-varstvenimi ustanovami in organizacijami, z Zavodom RS za šolstvo idr., upoštevaje predvsem načelo celostnega pristopa, načelo strokovne avtonomnosti, načelo interdisciplinarnosti, strokovnega sodelovanja in povezovanja (Čačinovič Vogrinčič et al. 1999). 1.5. Zaposlovanje šolskih svetovalnih delavcev v osnovnih šolah Cilj zaposlovanja svetovalnih delavcev različnih profilov je timsko delo na vseh šolah (Resman et al. 1999: 101). Socialni delavci so se, čeprav se je začelo socialno delo neformalno uvajati najkasneje (leta 1960), kot šolski svetovalni delavci uveljavili najhitreje (op. cit.: 102). Od stanja, ko so prevladovali (povsod) socialni delavci, se je situacija močno spremenila, in to predvsem v prid pedagogom, medtem ko se je v tem času število psihologov in socialnih delavcev ni bistveno spremenilo. V slovenskem prostoru gre v celoti za sorazmerno uravnotežen delež posameznih profilov, vendar pa bi morali priti do uravnoteženja tudi tam, kjer so razlike zelo velike. To bi lahko dosegli tudi tako, da bi vsaj tam, kjer se zaposli nov svetovalni delavec in opravlja svetovalno delo za več šol, upoštevali koncepcijo šolske svetovalne službe, katere cilj je timski in interdisciplinarni pristop vseh navedenih profilov. (op. cit.: 103) 30 Otrokom, staršem in šolam moramo omogočiti enake možnosti za razvoj, zato bi bilo nujno pri zaposlovanju svetovalnih delavcev zagotoviti vsaj enega svetovalnega delavca, ki bi bil stalno prisoten na šoli, in druga dva profila vsaj s polovično delovno obveznostjo. (op. cit.: 104) Šolski svetovalni delavci so svoje delov začetku snovali največ na osebni afiniteti in Pediček ugotavlja, da je bilo v začetku med šolskimi psihologi opaziti predvsem poudarek na psihodiagnostiki in osebnem svetovanju, pri socialnih delavcih pa so šla prizadevanja usmerjena v urejanje šolske sociale: malice, letovanja, zdravniški pregledi, obiski na domu, itd. Tudi nastavljanje svetovalnih delavcev ni bilo v začetku sistematično, bilo je slučajno, tudi po profilih nastavljanje ni bilo načrtno, šole so se pač odločale za en profil, ker pogosto niso niti vedeli dobro, kakšne so vloge in naloge šolskih svetovalnih delavcev. (op. cit.: 74) Pri uveljavljanju šolske svetovalne službe, kakršno smo potem razvijali od začetka 70-ih let, sta se šolski psiholog in šolski socialni delavec bolj ukvarjala individualno ali skupinsko z učenci in njihovimi starši. Njuna naloga se je usmerjala bolj v pomoč učencem, ki zaradi sposobnosti ali socialnih razlogov niso mogli slediti šolskemu programu. Njuna naloga je bila bolj prilagajanje učencev šolskemu delu in režimu, odpravljanje »problematičnosti« posameznih učencev, ki se niso sprijaznili s postavljenim šolskim redom in režimom, in pri tem sodelovanje s starši. Ko je svetovalna služba usmerjena tako, potem ni nevarna nobenemu šolskemu sistemu. (op. cit.: 75) Konec 60-ih in v začetku 70-ih so kot razlog za vključitev šolskega pedagoga v šolsko svetovalno službo utemeljevali, da je potreben zaradi uveljavljanja raziskovalnih rezultatov, do katerih bi prišla Pedagoški inštitut in Zavod za šolstvo (op. cit.: 75). Zaposlovanje šolskih pedagogov ni finančno vprašanje, ker mora šolski pedagog tudi poučevati in torej dobi šola hkrati z njim tudi učitelja, čeprav z zmanjšano obveznostjo. Pediček razume šolskega pedagoga kot pobudnika raziskovalnega dela in tudi šolskega razvoja (op. cit.: 76). Šolska vzgojno-izobraževalna praksa (posebej še ravnatelji) zopet kaže večjo potrebo po zaposlovanju šolskih pedagogov in te tudi pogosteje zaposlujejo. Zaposlujejo jih zato, da bi jim bili v pomoč pri organizaciji in usmerjanju pedagoškega dela, kot je izhajalo iz Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ker so 31 bolj kot pa psihologi in socialni delavci usposobljeni za vprašanja individualizacije in diferenciacije pouka, uvajanje in spremljanje novih oblik dela in ko se je pričela utemeljevati večja šolska in učiteljeva avtonomija, itd. Obstaja tudi možnost, da je bilo povečano povpraševanje in zaposlovanje šolskih pedagogov bolj posledica prehodnega časa (tranzicije), ko po stari zakonodaji ni šlo več, nove pa ni bilo ter so bile šole in učitelji prepuščeni sami sebi, ne pa dajanja večje avtonomije šolam oziroma premišljene poteze vlade, šolske politike in njene doktrine, da se prenese več odgovornosti od države na posamezne vzgojno-izobraževalne inštitucije (op. cit.: 77). V zvezi z vprašanji mreže, financiranja in normativov je potrebno najprej ugotoviti, da ekonomsko situacijo družbe in finančno stanje na področju šolstva, brez dvoma vpliva na zaposlovanje svetovalnih delavcev po šolah. Treba je namreč priznati, da te službe za državo in šolski proračun predstavljajo določeno obremenitev. Ko nastajajo finančne zadrege, se ob ukrepih za racionalizacijo med prvimi znajdejo tudi šolske svetovalne službe, zaradi česar je šolsko svetovalno delo kot profesija kar naprej v težavah. Šolsko svetovalno delo e je kar naprej v nevarnosti, da bo izrinjeno (op. cit.: 91). Še po osamosvojitvi Slovenije smo od predstavnikov šolske oblasti (Zavoda za šolstvo) slišali, da je zaposlovanje posameznih profilov strokovnjakov šolske svetovalne službe razkošje, ki si ga ne morejo privoščiti niti bistveno bogatejši sistemi (op. cit.: 92). Organizacija šolskega svetovalnega dela in šolskih svetovalnih služb se ravna po načelu, da naj bi šole istega okoliša ne nastavljale iste profile svetovalnih delavcev, pač pa različne, tako da bi potem bili v operativnem okolišu zastopani vsi strokovni profili. To bi omogočilo timsko delo in sodelovanje, omogočilo bi, da bi si priskočili na pomoč. Sicer pa se pri zaposlovanju posameznih profilov šolskih svetovalnih delavcev postavlja načelno vprašanje, koga od svetovalnih delavcev na šoli sploh nastaviti. Odločitev, da bo svetovalni delavec na šoli zaposlen, bo stvar šolskih oblasti oziroma tistih, ki bodo zagotovili denar, odločitev o tem, kateri od strokovnjakov bo sprejet (zaposlen), pa bi načelno morala biti stvar (odločitev) posameznih šol. Za katerega od delavcev se bodo šole odločale, je sicer odvisno tudi od potreb šol in pričakovanj (subjektivnih faktorjev), vendar razvoj mreže šolskih svetovalnih delavcev le ne bi smeli prepustiti samo šolam, pač pa bi profilno enakomerna razporeditev teh delavcev morala biti tudi stvar nacionalne (državne) politike (Urada za šolstvo). (op. cit.: 93) 32 Šolsko svetovalno delo pravzaprav ne bi smela biti samo zaposlitev pedagoga, psihologa, socialnega delavca v šoli, pač pa bi se morali za to delo oziroma svetovanje še posebej usposabljati. S podiplomskim spopolnjevanjem bi morali presegati strokovno sekularizacijo in dosegati transdisciplinarnost šolskega svetovalnega dela (op. cit.: 206). Prav zato, da bi bila vsem učencem zagotovljena enaka pomoč, da bi zadovoljili najrazličnejšim potrebam, zadregam in problemom učencev, se poraja zahteva, - da se za svetovanje izobražuje (usposablja) en sam profil svetovalnega delavca (op. cit.: 20). 1.6. Osnovna področja dela svetovalne službe v osnovni šoli Osnovna področja dela svetovalne službe in njene temeljne naloge so zapisane tako, da posamezni šoli in posameznemu svetovalnemu delavcu omogočajo fleksibilno prilagajanje konkretnim potrebam šole in njenih udeležencev. "Programske smernice" posameznemu svetovalnemu delavcu prepuščajo, da si znotraj osnovnih področij dela in temeljnih nalog v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo sam izbere prioritetne naloge in skladno s tem oblikuje svoj letni delovni načrt. "Programske smernice" v skladu s temeljnim načelom aktualnosti posamezni svetovalni službi tako omogočajo, da se čimbolj prilagodi posebnostim konkretne šole in konkretnim pogojem dela. Iz tega razloga naloge svetovalne službe v osnovni šoli niso predstavljene v obliki standarda, razen na področju poklicne orientacije, na katerem šolska svetovalna služba sodeluje z Zavodom RS za zaposlovanje, ki svetovalnim službam v šolah pomaga, da se v vsaki osnovni šoli ne glede na njene posebnosti zagotavlja (minimalni) standard, in s tem čimbolj enakovredna ponudba poklicnega svetovanja učencem v vseh osnovnih šolah. Pri opredelitvi temeljnih nalog svetovalne službe v osnovni šoli se izhaja iz področij življenja in dela v šoli: učenje in poučevanje; šolska kultura, vzgoja, klima, red; telesni, osebni (spoznavni in čustveni) ter socialni razvoj; šolanje in poklicna orientacija ter socialno-ekonomske stiske in iz osnovnih vrst dejavnosti: pomoč, razvojno-preventivno delo ter načrtovanje in evalvacija, ki so medsebojno neločljivo povezane dejavnosti. Pri vsakem navedenem področju delo šolske svetovalnega delavca obsega delo z učenci, delo z učitelji, delo s starši, delo z vodstvom in delo z zunanjimi ustanovami. (Čačinovič Vogrinčič et al. 1999) 33 1.6.1. Učenje in poučevanje: svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji, starši in vodstvom šole zaradi izboljšanja kvalitete učenja in poučevanja. Tabela 1.6.1.: Svetovalno delo na področju učenja in poučevanja Svetovalno delo z učenci: neposredna pomoč nadarjenim učencem, učencem z učnimi težavami in integriranim učencem s posebnimi potrebami; koordinacija pomoči nadarjenim učencem, učencem z učnimi težavami in integriranim učencem s posebnimi potrebami; svetovalno-preventivno delo z vsemi učenci pri izboljšanju kvalitete učenja (razvijanje učinkovitih strategij, metod in tehnik učenja, učnih navad ipd.). Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji: neposredna pomoč učiteljem in posvetovalno delo pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja (pomoč pri načrtovanju in uvajanju novih didaktičnih pristopov, npr. sodelovalnega učenja, nivojskega pouka, učne diferenciacije, projektnega učnega dela, programov za dvig motivacije ipd.); sodelovanje pri oblikovanju individual(izira)nih učnih programov za nadarjene učence, učence z učnimi težavami in druge učence s posebnimi potrebami; neposredna pomoč učiteljem pri uresničevanju individuali(zira)nih učnih programov; koordinacija in sodelovanje v razvojnih projektih učiteljev; koordinacija in sodelovanje pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev na šoli (predavanja in izkustvene delavnice o sodobnih pristopih k poučevanju). Svetovalno in posvetovalno delo s starši: individualno svetovanje staršem nadarjenih učencev, učencev z učnimi težavami in drugih učencev s posebnimi potrebami (o prilagojenih oblikah in metodah učenja, o uspešnih strategijah pridobivanja znanja, razvijanja interesov, oblikovanja ustreznih učnih navad ipd.); predavanja in delavnice za skupine staršev na temo učenje-učne navade-motivacija. Sodelovanje z vodstvom: pri spremljanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnega dela na področju učenja in poučevanja (analize učne uspešnosti, uspešnih metod poučevanja ipd.); pri preverjanju in zagotavljanju ustreznih pogojev za integracijo učencev s posebnimi potrebami; 34 pri pripravi razvojnega načrta šole za področje učenja in poučevanja; pri načrtovanju strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na šoli s področja poučevanja. Podlaga za opravljanje navedenih nalog je razvojno-analitično delo svetovalnega delavca, kamor sodi analiza dejavnikov učne uspešnosti učencev pri posameznih predmetih in na prehodih (triade, osnovna-srednja šola) z vidika učenca in njegovega okolja (šolskega, domačega, širšega družbenega). 1.6.2. Šolska kultura, vzgoja, klima in red: svetovalno in posvetovalno delo v zvezi z dnevnim potekom vsakdanjega življenja in dela v šoli, z dnevnim režimom šole in v tej zvezi z vzgojno in disciplinsko problematiko. Tabela 1.6.2.: Svetovalno delo na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda Svetovalno delo z učenci: neposredna pomoč in/ali organizacija pomoči učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami; svetovanje učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami. Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji: posvetovanje z učitelji o vzgojno-izobraževalnih ravnanjih; posvetovanje z učitelji o zagotavljanju osnovnih pogojev za varno in spodbudno učno okolje; posvetovanje z učitelji o zagotavljanju osnovne varnosti in spodbudnega okolja tudi zunaj pouka (med odmori, v garderobi, na igrišču, v umivalnici in na stranišču, v jedilnici ipd.); svetovanje učiteljem za učinkovito delo z učenci, ki imajo vzgojne/disciplinske težave; posvetovanje z učitelji pri oblikovanju osnovnih vzgojnih smernic za posamezne učence ipd.; posvetovanje z učitelji pri delu z oddelčnimi skupnostmi (program razrednih ur, reševanje konfliktov, oblikovanje ustrezne oddelčne klime ipd.). Svetovalno in posvetovalno delo s starši: svetovanje staršem v podporo in pomoč pri zagotavljanju osnovne varnosti in spodbudnega okolja za učenje; osveščanje staršev o osnovnih vzgojnih načelih; svetovanje staršem za učinkovito delo z učenci, ki imajo vzgojne/disciplinske težave; posvetovanje s starši pri oblikovanju osnovnih vzgojnih smernic za posamezne učence ipd. 35 Sodelovanje z vodstvom: pri zagotavljanju pogojev za oblikovanje ustrezne kulture in klime na šoli; pri oblikovanju šolskega reda; pri načrtovanju in izvajanju internega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev o sodobnih vzgojnih/disciplinskih pristopih. Pogoj za uspešno opravljanje nalog s tega področja je sočasno razvojno-analitično delo svetovalne služb, ki zajema: ugotavljanje potreb učencev na ravni organizacije in poteka vsakdanjega življenja in dela v šoli; preučevanje značilnosti vzgojnega ravnanja učiteljev in šole ter posledic vzgojnega ukrepanja (pohval, nagrad, kazni, restitucije); in preučevanje sprejemanja šolskih pravil pri učencih in starših ter spremljanje njihovih potreb po spremembah. 1.6.3. Telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj: svetovalno in posvetovalno delo o splošnih značilnostih in posebnostih telesnega, osebnega (spoznavnega in čustvenega) ter socialnega razvoja učencev. Tabela 1.6.3.: Svetovalno delo na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja Svetovalno delo z učenci: svetovanje in neposredna pomoč učencem s težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju; koordinacija pomoči učencem s težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju; svetovalno-preventivno delo z učenci v programih za spodbujanje telesnega, osebnega in socialnega razvoja (npr. programi za krepitev samopodobe, za razvijanje učinkovitejše komunikacije, za učinkovito spoprijemanje s problemskimi situacijami, urjenje učencev v socialnih spretnostih, za sproščanje, za preprečevanje odvisnosti od drog, trpinčenja in oblik nasilništva ipd.). Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji: posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi individualnih programov dela z učenci, ki imajo težave v telesnem, osebnem in socialnem razvoju; neposredna pomoč učiteljem pri delu z učenci s težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju; načrtovanje, koordinacija in evalvacija preventivnih programov za učence (po potrebi v sodelovanju z ustreznimi zunanjimi ustanovami); 36 organizacija, koordinacija ali izvedba predavanj in delavnic za učitelje o značilnostih normalnega telesnega, osebnega in socialnega razvoja ter o značilnostih učencev s tovrstnimi težavami. Svetovalno in posvetovalno delo s starši: svetovanje staršem o učinkovitih pristopih k učencem s težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju; organizacija, koordinacija ali izvedba predavanj in delavnic za starše o značilnostih normalnega telesnega, osebnega in socialnega razvoja ter o značilnostih učencev s tovrstnimi težavami. Sodelovanje z vodstvom: pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju strokovnega izobraževanja ter izpopolnjevanja učiteljev na tem področju. Učinkovitost dela svetovalnega delavca na tem področju je odvisna predvsem od njegove sposobnosti načrtovanja, koordinacije in evalvacije preventivnih programov za učence skupaj z učitelji, starši, vodstvom in zunanjimi institucijami. 1.6.4. Šolanje: svetovalno in posvetovalno delo o vprašanjih v zvezi s šolanjem: Tabela 1.6.4.: Svetovalno delo na področju šolanja načrtovanje, koordinacija in izvedba vpisa ter sprejema otrok v šolo (organizacija vpisa in vpis, sodelovanje v komisiji za ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v šolo, oblikovanje oddelkov, pomoč učencem pri vključevanju v šolsko življenje); podajanje strokovnega mnenja o ponavljanju, akceleraciji in prešolanju učencev; posvetovanje z učitelji pri delu z oddelčnimi skupnostmi (program razrednih ur, reševanje konfliktov, oblikovanje ustrezne oddelčne klime ipd.); svetovanje in posvetovanje pri usmerjanju učencev v različne zahtevnostne stopnje ter pri spremembah zahtevnostnih ravni; sodelovanje z vodstvom pri oblikovanju letnega delovnega načrta šole. Temeljno izhodišče za uspešno delo na področju šolanja predstavljajo povratne informacije kot rezultat razvojno-analitičnega dela (npr. analiza vpisa, ponavljanja-osipa, akceleracij, analiza dejavnikov učne uspešnosti, analiza vedenjske problematike). Te naloge izhajajo iz aktualnih potreb konkretne šole, rezultati analiz pa služijo kot strokovna podlaga za načrtovan poseg v sistem te šole. 37 1.6.5. Poklicna orientacija: poklicno informiranje, diagnosticiranje, poklicno svetovanje, poklicna vzgoja, namestitev, zastopanje, povratno informiranje in spremljanje svetovancev. Poklicna vzgoja kot ena od aktivnosti poklicne orientacije predstavlja program načrtovanih izkušenj, s pomočjo katerega učenec razvije predstave, znanja in veščine, ki mu omogočajo ustrezno odločanje in pomagajo pri prehodih z ene na drugo stopnjo izobraževanja ter pri prehodu v zaposlitev. Izvaja se v okviru rednih predmetov, oddelčne skupnosti, drugih aktivnosti na šoli (interesnih dejavnosti, popoldanskih predavanj) in izven šole (ekskurzije, obiski podjetij in organizacij, delovne prakse ipd.). Poklicno vzgojo v okviru rednega pouka (v okviru drugih predmetov) izvajajo učitelji v skladu s cilji, ki so opredeljeni v učnem načrtu za te predmete. Poklicno vzgojo v okviru oddelčne skupnosti izvajajo razredniki in svetovalni delavci. Dejavnosti poklicne vzgoje izven pouka (na šoli in izven šole) koordinirajo šolski svetovalni delavci. Šolska svetovalna služba zagotovi vsem učencem dostop do informacij, ki jih potrebujejo za odločitev o nadaljnjem izobraževanju in izbiri poklica ter izvede letno vsaj dve uri predavanj na oddelek (v zaključnih dveh razredih) z vsebinami poklicne vzgoje, izvede anketo o izobraževalnih in poklicnih namerah učencev zaključnega razreda in omogoči vsakemu učencu vsaj en svetovalni razgovor pred zaključkom osnovne šole (v zaključnem razredu, po potrebi tudi prej). Svetovalna služba na šoli izvede ali zagotovi vsaj dve predavanji za starše, najmanj enega v osmem in enega v devetem razredu. Predavanja izvajajo poklicni svetovalci ZRSZ in šolska svetovalna služba Tabela 1.6.5.: Svetovalno delo na področju poklicne orientacije Svetovalno delo z učenci: informiranje učencev o nadaljnjem izobraževanju, poklicih in možnostih zaposlovanja; organizacija obiskov učencev v podjetjih in pri drugih delodajalcih, tematskih razstav ipd; organizacija in koordinacija predavanj in pogovorov z zunanjimi strokovnjaki, s predstavniki posameznih poklicev, poklicnimi svetovalci Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in drugimi; izvedba predavanj oziroma delavnic za učence; zbiranje podatkov o učencih za potrebe poklicnega svetovanja (anketiranje, diagnostični preizkusi ipd.); individualno in skupinsko poklicno svetovanje. 38 Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji in drugimi sodelavci na šoli: sodelovanje s šolskim knjižničarjem pri vzpostavljanju in vzdrževanju baz poklicnoinformativnih gradiv na šoli. Pri tem si prizadeva za točnost, ažurnost, nepristranost in prilagojenost informacij razvojni stopnji učenca. Informacije naj bodo urejene po sistemu, ki bo učencem v pomoč pri iskanju ustreznih informacij in jih bo spodbujal k samostojnemu in aktivnemu iskanju; sodelovanje z učitelji pri načrtovanju in izvedbi poklicne vzgoje; organizacija in vodenje timskih posvetov o izobraževalno-poklicni nameri učencev. Po potrebi šolska svetovalna služba pri obravnavi posameznega učenca sodeluje z učitelji, zdravniki, poklicnimi svetovalci ZRSZ in drugimi. Svetovalno in posvetovalno delo s starši: organizacija in izvedba predavanj in delavnic o vlogi staršev pri poklicnem razvoju in odločanju; individualno poklicno svetovanje za starše (lahko skupaj z učenci) o poklicni izbiri. Sodelovanje z vodstvom: koordinacija aktivnosti poklicne orientacije z vodstvom šole; sodelovanje z vodstvom pri načrtovanju strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju poklicne vzgoje; sodelovanje z vodstvom šole pri organizaciji prostora, kjer bodo vsi učenci lahko dobili informacije, ki so potrebne za načrtovanje izobraževalne in poklicne poti. Sodelovanje in koordinacija dela z zunanjimi ustanovami: svetovalna služba koordinira aktivnosti poklicne orientacije z ZRSZ; svetovalna služba koordinira povezovanje s srednjimi šolami (informativni dnevi in drugi stiki med osnovnimi in srednjimi šolami); svetovalna služba koordinira aktivnosti, ki so povezane z obiski učencev v podjetjih in drugih organizacijah. 1.6.6. Socialno-ekonomske stiske: vključevanje v iskanje in nudenje možnih oblik podpore in pomoči družinam, kadar je zaradi njihovih socialno-ekonomskih stisk ogrožen učenčev telesni, osebni in socialni razvoj: Tabela 1.6.6.: Svetovalno delo na področju socialno-ekonomskih stisk pri oblikovanju programov pomoči učencem, ki imajo zaradi neprimernih socialno- 39 ekonomskih razmer težave z učenjem (organizacija učnega prostora v šoli, pomoč pri zagotavljanju učbenikov in šolskih potrebščin, organizacija in koordinacija dodatne pomoči učencem, katerim starši ne morejo pomagati ipd.); v projektih iskanja in nudenja čim večje podpore za nadaljevanje šolanja učencem, ki izhajajo iz socialno ogroženih in depriviligiranih družin (npr. pomoč učencem pri iskanju štipendij ipd.); pri načrtovanju programa reševanja finančnih težav (subvencioniranje prehrane, “šole v naravi” ter drugih dejavnosti iz zagotovljenega in razširjenega programa šole) ipd. 1.7. Prispevek socialnega dela Socialne delavke in socialni delavci izvajajo strokovne naloge in storitve na področju socialnega varstva, pripomorejo k temeljnim družbenim vrednotam in ciljem, kot so zagotavljanje kakovosti življenja posameznikov, družin in skupin prebivalstva, socialna pravičnost, dostojanstvo in enake možnosti, solidarnost in družbena integracija, preprečevanje revščine in socialne izključenosti. (Študijski program socialno delo 2009: 4) Za opravljanje socialnega dela je nujno tudi poznavanje socialno političnih, pravnih, pedagoško andragoških in ekonomskih dejavnikov socialnega dela kot tudi (drugih) družboslovnih in humanističnih pojmov, ki imajo pomembno mesto v socialnem delu (op. cit.: 10). Temeljne in nujne spretnosti socialnega dela so pogovarjanje (s poudarkom na vidikih razgovora, kot so osebni stik, delovni odnos, hermenevtika, participacija, partnerstvo, kolaboracija, soustvarjanje, dogovarjanje), pogajanje (mediacija, reševanje konfliktov), zapisovanje, grafično beleženje virov življenjskega sveta uporabnika in poročanje, ocenjevanje, načrtovanje in pridobivanje sredstev, organizacija in strokovna disciplina. Dodatne spretnosti socialnega dela so svetovanje, organiziranje, raziskovanje in supervizija. (op. cit.: 10) 40 1.7.1. Koncept delovnega odnosa v šoli Odnos med socialno delavko in uporabnico definiramo kot delovni odnos, ki je opora socialni delavki, da vzpostavi pogovor, ki omogoča raziskovanje in sooblikovanje dobrih izidov. Delovni odnos uporabnike in socialne delavce definira kot soustvarjalce pri skupnem projektu, ki imajo nalogo, da soustvarijo deleže v rešitvi. Delovni odnos omogoči, da se ustvarjanje rešitev za kompleksne probleme ljudi zastavi kot izviren delovni projekt. Prva naloga socialnega delavca je, da delovni odnos vzpostavi. V jeziku socialnega dela sodelavce v procesih podpore in pomoči definiramo tako, da že definiramo, kako delamo. Pomoč soustvarjajo uporabniki, ki so strokovnjaki za svoje življenje, so strokovnjaki iz izkušenj, in socialna delavka, kot spoštljiv in odgovorni zaveznik. V socialnem delu vzpostavljamo odnos in pogovor, ki zagotavlja sodelovanje. Uporabnik mora dobiti dostop do lastne ustvarjalnosti in razvoja svojih možnosti tam, kjer se je zdelo, da jih ni. (Čačinovič Vogrinčič 2008) Elementi delovnega odnosa so: dogovor o sodelovanju; instrumentalna definicija problema (Lüssi) in soustvarjanje rešitev; osebno vodenje (Bouwkamp, de Vries). Vendar tako opredeljeni delovni odnos težko vzdržujemo in ohranimo, če se v praksi ne opremo še na štiri pomembne sodobne koncepte v socialnem delu: etika udeleženosti (Hoffman); perspektiva moči (Saleebey); znanje za ravnanje (Rosenfeld, Čačinovič Vogrinčič); ravnanje s sedanjostjo ali koncept sonavzočnost (Andresen). (op. cit.) Dogovor o sodelovanju je pomemben uvodni ritual. Začne se z jasnim in izrečenim dogovorom o sodelovanju, ki šele omogoči vzpostavljanje delovnega odnosa. Dogovor o sodelovanju je začetek dela načrta pomoči. Socialna delavka pove, kaj ima na programu in kako predlaga, da bodo delali. Dogovor vsebuje dvoje: privolitev v sodelovanje tu in zdaj in čas, ki ga imamo na voljo, in dogovor o delovnem odnosu, torej dogovor o tem, kako bomo delali. Naloga socialne delavke je, da vzpostavi in varuje varen prostor za delo, v katerem vsak uporabnik pride do besede, da bi sodeloval v nastajanju novega. Socialna delavka jasno povabi vse udeležene, da raziskujejo in prevzamejo svoj delež in odgovornost zanj. (op. cit.) Instrumentalna definicija problema in soustvarjanje rešitev sta temelja delovnega odnosa (Lüssi). Bistvo Lüssijevega koncepta je naloga socialnega delavca, da soustvari proces 41 pomoči, v katerem uporabniki ali udeleženi v problemu, kot pravi, raziskujejo svoj delež v rešitvi. V proces vstopi vsak uporabnik s svojo definicijo problema, socialni delavec doda svoje videnje in tako se začne oblikovanje delovne definicije mogočega in uresničljivega. V središču sta dialog in sodelovanje, v katerem udeleženci v problemu soustvarjajo svojo udeleženost pri oblikovanju rešitve. Delovni odnos v pogovoru, ki začenja nov projekt pomoči, zagotavlja brezpogojno spoštovanje edinstvenosti osebne izkušnje, ustvarjanje pogojev, v katerih je edinstvenost samoumevna izhodiščna točka raziskovanja; vpeljujemo in vzdržujemo procese razumevanja, da bi se dogovorili o uresničljivem. (op. cit.) Osebno vodenje je de Vriesov koncept. De Vries imenuje nalogo socialne delavke osebno vodenje, saj pomeni socialno delovno ravnanje vodenje k dogovorjenim in uresničljivim rešitvam oziroma dobrim izidom. Socialni delavec raziskuje v neposredni zavzeti komunikaciji zgodbe uporabnikov skupaj z njimi tako, da v pogovoru, če je že mogoče, vodi k postopnemu soustvarjanju zaželenih izidov. Vodenje pomeni vodenje procesa tako, da se želeni izidi raziskujejo, ubesedijo, prvi mogoči koraki določijo in odločijo. Delovni odnos v šoli je pogosto usmerjen k zaželenim rešitvam tako, da v nastajajočem odprtem prostoru pogovora ohranja delo na oblikovanju mogočih zaželenih izidov, prispeva pomembne informacije, tehta preizkušene rešitve, predlaga raziskovanje novih poti. Vendar je delovni odnos tudi oseben odnos. Socialna delavka se osebno odziva: podeli svoje izkušnje ali zgodbo, ki odpira alternativen pogled na mogoče rešitve; ravna empatično, osebno se odzove na dogajanje v odnosu, ki nastaja. De Vries govori o zavzeti komunikaciji, ki v delovnem odnosu omogoči nove izkušnje o ravnanju z besedami, s samospoštovanjem, v odkrivanju lastnih virov moči. Pomembna izkušnja uporabnika, da je spoštovan, je lahko le osebna izkušnja v dialogu in sodelovanju. V procesu osebnega vodenja ustvarjamo varovalne dejavnike za otroke, ko soustvarjamo izkušnjo, da skrbimo zanje in jih podpiramo, ko jim zagotavljamo živo udeleženost, ko jim sporočamo, da pričakujemo spremembe v dobrem in vztrajno delamo na soraziskanih želenih in mogočih korakih. Koncept osebnega vodenja k zaželenim izidom ni v nasprotju s pomembnim »not knowing position« v postmodernih konceptih, ki poudarja, kako pomembno je v pogovoru, ki je namenjen razumevanju in soustvarjanju smisla »ne vedeti«: ne vedeti že vsega o uporabniku, ne postaviti diagnoze na začetek in konec pogovora ali definicije neuspeha ali pomoči. Treba pa je soustvariti dogovor o želenem izidu, da bi vedeli, »kam hočemo priti« (Pfeiffer-Schaupp). V nobeni diagnozi ali definiciji problema ni rešitve. Te se soustvarjajo v odnosu z uporabnikom. In ker se soustvarjajo, jih ne moremo določiti vnaprej in brez 42 uporabnika. Moramo pa biti v procesu definiranja želenih izidov določni: posamezni koraki v izvirnih delovnih projektih pomoči so vsakokrat jasni. Tako, da jih lahko preverimo, spremenimo, soraziskujemo naprej in jih soustvarimo za nov korak. (op. cit.) Preostali štirje elementi delovnega odnosa so teoretični koncepti, ki socialno delovno ravnanje umeščajo v postmoderni, konstruktivistični miselni koncept, v postmoderno paradigmo socialnega dela. To so teoretični koncepti za novo prakso soustvarjanja v delovnem odnosu. (op. cit.) Etika udeleženosti nas usmerja v to, da objektivnega opazovalca, socialnega delavca, nadomesti sodelovanje, v katerem nihče nima končne besede, sodelovanje, v katerem nihče ne potrebuje končne besede, temveč pogovor, ki se nadaljuje. Kot nova osrednja vrednota socialne misli in akcije se pojavlja etika udeleženosti in ne več iskanje vzroka ali resnice (Hoffman). Lynn Hoffman jasno opozarja, da strokovnjak odstopi od moči, ki mu ne pripada: od moči, da poseduje resnico in rešitve. To pomeni, da moč socialne delavke nadomesti občutljivo skupno iskanje in raziskovanje z uporabnikom. Socialna delavka mora zdaj zdržati negotovost iskanja in osebno udeleženost: je udeležena kot sogovornica, soustvarjalka. Etiki v šoli se dodaja etika udeleženosti v raziskovanju in soustvarjanju pomoči ali znanja, ki nastaja. Etika udeleženosti je za Gabi Čačinovič Vogrinčič temeljni koncept nove paradigme v odnosih soustvarjanja pomoči in učenja v šoli. Koncept postavi temeljno spremembo: socialni delavec ni več edini posestnik resnice, temveč šteje resnica uporabnika in s tem odnos, v katerem se resnično soustvari novo znanje. Za udeleženost je treba skrbeti: poslušati, slišati, odgovoriti, da bi lahko socialna delavka in uporabnik razbrala, kje sta. Socialni delavec skrbno varuje položaj, pridružen uporabniku. Vabilo »sodeluj« še zdaleč ne zadostuje. (op. cit.) Perspektiva moči, koncept D. Saleebeya, pripomore drugi pomembni paradigmatski premik v sodobno socialno delo. Premik k perspektivi moči nas usmeri, da v prispevku uporabnice, strokovnjakinje iz izkušenj, spoštljivo iščemo njeno moč, njene vire. Dennis Saleebey pravi, da praksa, ki temelji na perspektivi moči, pomeni, da bo vse, kar delaš kot socialni delavec, utemeljeno s tem, da pomagaš odkriti, olepšati, raziskati in izkoristiti klientovo moč in vire, ko mu pomagaš, da doseže svoje cilje, uresniči svoje sanje in razbije okove oviranosti in nesreč. Ravnati s perspektive moči je najprej zelo osebna odločitev socialne delavke. S perspektive moči sprašujemo po zaželenih razpletih, dobrih izidih, 43 sanjah in upanju; sprašujemo po virih, opori v razredu, družini, dobrih izkušnjah iz preteklosti in drugem. D. Saleebey pravi, da je formula preprosta: socialna delavka mobilizira moč uporabnikov (talente, znanje, sposobnosti, vire) s ciljem, da podpre njihovo prizadevanje, da dosežejo svoje cilje in vizije, in uporabniki bodo imeli boljšo kakovost življenja, takšno, ki bo skladna z njihovimi koncepti kakovosti. V delovnem odnosu se perspektiva moči in etika udeleženosti zgodita. Koncept pomoči, ki temelji na etiki udeleženosti in perspektivi moči, ubesedi sedanjost na novo, in sicer tako, da se ubesedijo novi viri moči in pomena in se obnovijo stari. Gre za filigranski proces soustvarjanja moči in pomena. Leksikon moči, ki ga je predstavil D. Saleebey, nam omogoči, da bolje razumemo, kakšno delo je to in kako težko je. Leksikon vsebuje sedem temeljnih konceptov in načel, kot jih je poimenoval avtor. To so socialna krepitev (empowerment), včlanjenost (membership), moč okrevanja (reselience), celjenje in celostnost (healing, wholeness), dialog in sodelovanje (dialogue, collaboration), odpovedati se temu, da ne verjamemo (suspension of disbelief). Načela so še en vir v oporo ravnanju s perspektive moči v šoli. (op. cit.) Socialna krepitev: gre za namen in proces, v katerem podpiramo posameznike, skupine, družine, da odkrijejo in razširijo svoje vire in orodja v sebi in okoli sebe. Soustvarimo možnost za socialno krepitev. Moč posameznika, družine, skupnosti je obnovljiva, mogoče jo je razširiti; moč posameznika odkrijemo in podpremo v skupnosti. Zato socialno delo v projektih pomoči vedno posega na raven družbe, pokaže na krivice in omejitve iz sistema, pravnega reda ali delovanja institucije. Koncept socialne krepitve v šoli nas opozarja na to, da otrok, učenec navadno nima dovolj socialne moči, da bi se ga videlo in slišalo, in nas zavezuje, da ustvarjamo prostor za učenčev glas. Opozarja nas tudi, kako velike so lahko razlike v socialni moči učenca in njegove družine. Učenčev socialni položaj, izobrazba in položaj njegovih staršev, njegova etnična pripadnost, zelo vplivajo na njegove možnosti, da bo premagal ovire in res napredoval. Koncept socialne krepitve zahteva od vseh pomagajočih poklicev in učiteljev, da občutljivo prepoznajo socialno prikrajšanost in nemoč ter naredijo vse, da bi se proces socialne krepitve začel. Koncept socialne krepitve je navodilo za uporabo. Najprej moramo v šoli narediti vse, da krepimo otrokovo socialno moč, da bo mogel sam. Če potrebujemo sodelovanje staršev, ga moramo soustvariti – v spoštljivem delovnem odnosu za učenje skupaj z njimi. Če to ni mogoče, priskrbimo skupaj s svetovalno službo učencu pomoč na domu. Pomoč se mora začeti kot izvirni delovni projekt pomoči, kjer starši, učenci in učitelj skupaj raziskujejo, kaj kdo pripomore. 44 Učenec potrebuje šolo, v kateri ni usodno odvisen od pomoči staršev, ker lahko dobi pomoč v šoli, v vrstniški skupini. Močna šolska svetovalna služba, ki je povezana s centri za socialno delo in možnostmi v skupnosti, je lahko odličen dodaten vir moči za učenca. Težko prevedljiva beseda empowerment pomeni dvoje: (1) dodajanje moči učencu in njegovi družini in (2) akcije soustvarjanja novih oblik pomoči in podpore. (op. cit.) Včlanjenost: gre za spoštovanje potrebe človeka, da je državljan, da je odgovoren in cenjen član skupnosti. Če ni vkoreninjen, če nima kje biti in komu pripadati, je to strokovna naloga – biti vključen in zato varen je prvi korak k moči. V socialnem delu je obvezujoč in zelo težak. V šoli nas načelo vključenosti opozarja na socialno mrežo učenca. Na to, kako pomembno je, ali in kako je v razredu umeščen. Če nosilne socialne mreže ni, je lahko izolacija eden izmed virov stisk, neuspeha in nemoči, da bi si pomagal. Proces učenja v pogovoru vključuje, zato ima tako ustvarjalno in varovalno moč. (op. cit.) Okrevanje temelji na spoznanju, da ljudje, posamezniki in skupnosti, okrevajo in lahko premagajo tudi težke življenjske udarce. Koncept okrevanja ne zmanjšuje teže preteklih udarcev in ran, zagotavlja le, da ima človek moč, da okreva, in trdi, da si lahko ljudje in skupnosti opomoremo, in da udarci ne vodijo le v nemoč in patologijo. V šoli je stališče, da vsak učenec lahko okreva – torej popravi ocene, napreduje, omili, izboljša svojo težavo –, izredno pomembno. Ko sprejmemo, da vsak učenec lahko okreva, je na vrsti preprosto delo na naslednjem koraku v smeri dobrih izidov, ki ga omogoča zavzeto zavezništvo z učencem. (op. cit.) D. Saleebey se pri dokazovanju, da je človek naravnan k celjenju oziroma ima sposobnost ozdraveti, opira na obsežno literaturo. V medicini to pomeni, da ima človek na voljo notranji sistem podpore, ki deluje, in sicer neodvisno od zunanjih vplivov zdravljenja. Za socialno delo je to nova naloga: spoznati, da ima človek notranjo modrost, da prepozna, kaj je dobro zanj. Gabi Čačinovič Vogrinčič koncept celjenje prevaja v šolsko situacijo z besedami »pustimo času čas«. Učenec z učnimi težavami potrebuje najprej veliko časa, saj ga potrebujemo že za dialog oziroma pogovor. Slišati glas otroka je zamudno, če gre za celjenje ran, pa še toliko teže. Proces soustvarjanja je zamuden, kot je zamuden proces potovanja, ko se poslušamo, slišimo, odgovorimo – pa spet poslušamo, slišimo, odgovorimo, vztrajno v skrbnem soustvarjalnem procesu. Potrebujemo čas za delo. Čas potrebuješ še posebno takrat, ko ti ne gre, imaš učne težave, ne razumeš in ne znaš. Najprej 45 moraš tvegati, da se z neznanjem spopadeš, ga artikuliraš in definiraš. Potem potrebuješ čas, da razločiš in sprejmeš pomoč, da se soustvarjanje sprememb začne, in končno še čas, da se novo stabilizira in postane uporabno. Čas in potrpežljivost varujejo odrasli – učitelji, starši, socialna delavka. Okrevanje je mogoče, če imaš s kom in če imaš smisel. Razmere za okrevanje moramo vedno zagotoviti odrasli, še več: zagotoviti moramo razmere za soustvarjanje okrevanja. (op. cit.) Edini način za prepoznavanje in odkrivanje lastne moči sta dialog in sodelovanje, srečanje in soočenje. Saleebey sodi, da sta dialog in sodelovanje največ, kar lahko damo človeku. Dialog in sodelovanje kot vir moči, tudi moči za okrevanje, povezujem z etiko participacije v soustvarjanju nove zgodbe v življenju, ki se bo zgodila na podlagi razumevanja, sporazumevanja in dogovarjanja. Gre za pogovor v odnosu, ki omogoča udeleženost, soustvarjanje. (op. cit.) Verjeti človeku, ki potrebuje pomoč, priznati uporabniku pravico do resničnosti ali, kot pravi D. Saleebey, odpovedati se dvomu o sporočilu, besedah, resnici klienta, je težka naloga. Zdi se, da je ta naloga še posebno težka v šoli, kjer je povsem naravno, da se učencu ne verjame. Koncept odpovedati se dvomu je še ena podpora spremembi paradigme za soustvarjanje v šoli. (op. cit.) Ravnanje s sedanjostjo: delovni odnos, ki ga vzpostavljamo, usmeri strokovnjaka v sedanjost. Sedanjost, čas, ko smo v delovnem odnosu z uporabniki. Čas, ki ga in ko ga uporabljamo za sodelovanje, je najbolj dragocen delovni čas v projektih pomoči. Pomembno je ohraniti pozornost na sedanjosti, ko se pogovor dogaja, ko se soustvarjanje dogaja, ne da bi vlekli nazaj v pretekle neuspehe ali otroku jemali. Za izkušnjo o spoštovanju in kompetentnosti si je treba zagotoviti čas, v katerem se razumevanje in sporazumevanje lahko zgodi in proces soustvarjanja rešitev steče. Odnos in pogovor, v katerih se sprememba lahko zgodi, ker poslušamo učenca, ga slišimo in mu odgovorimo. Potrebujemo skrbno varovano sedanjost, da učenec dobi izkušnjo sodelovanja, ki spoštuje njegovo kompetentnost. Koncept sonavzočnosti (co–presence) Toma Andersena sodi v zagovor sedanjosti. Po Andersenu je to navzočnost v poslušanju, ki hkrati pomeni tudi biti na voljo za sočutje in pogovor. Poslušalec ni le sprejemnik zgodbe, temveč s svojo navzočnostjo tudi spodbujevalec za dejanje ustvarjanja zgodbe. (op. cit.) 46 Znanje za ravnanje je koncept, ki se je uveljavil v slovenskem socialnem delu, je razširjen in dodelan iz koncepta »actionable knowledge« izraelskega profesorja Iona Rosenfelda. Najpomembnejši koncept za socialno delo govori o posebnosti v socialnem delu razvitega znanja, o posebnosti ravnanja z njim. Rosenfeld misli na znanje, ki ga je mogoče v procesu socialnega dela pretvoriti ali prevesti v akcijo. Lüssi misli podobno, ko opozarja, da v socialnem delu ne smemo biti brez besed (sprachlos). Socialni delavec, ki ni brez besed, ker ima znanje za ravnanje, zna dvoje: a) vzpostaviti in vzdrževati delovni odnos in kontekst socialno delavskega razgovora; b) deliti strokovno znanje z uporabniki v procesu soustvarjanja interpretacij v pogovoru in tako omogočiti »prevajanje« v osebni ali lokalni jezik in nazaj v jezik stroke za ustvarjanje nove zgodbe v raziskovanju rešitev. (op. cit.) 1.7.2. Izvirni delovni projekt pomoči v šoli Izvirni delovni projekt pomoči dopolni koncept delovnega odnosa. V njem se navadno soustvarjajo izvirni delovni projekti pomoči. Soustvarjene rešitve, zaželeni razpleti, ki se oblikujejo v delovnem odnosu, se prevajajo v akcijo, dejanja, konkretne korake, ki dogovore udejanijo. Soustvarjanje v šoli pomeni, da ima vsak učenec svoj izvirni delovni projekt učenja. Da je projekt tudi on ubesedil, ga kompetentno sooblikuje, se ukvarja s svojim projektom, zna govoriti o njem in ni brez besed. Poudarek je na delu, torej na sodelovanju, učenju, odpravljanju učne težave, aktivnostih, ki sledijo iz opravljenega dela v delovnem odnosu. Tudi v šoli govorimo o projektih, ker potekajo v času in so usmerjeni k spremembam, dobrim izidom ali zaželenim razpletom. V projektu ne zapišemo le konkretnih nalog, temveč vedno znova tudi ugotovljene razlike in minimalne spremembe, ki jih skrbno razbiramo v procesu napredovanja k rešitvam. Izvirni delovni projekt pomoči se ustvarja v delovnem odnosu: v njem zapišemo podrobnosti procesa, posamezne korake, predvsem pa je pomembno, da se vedno znova dogovorimo za naslednji korak in želen izid. Tudi v šoli velja opozorilo Pfeifferja – Schauppa, ki pravi, da če ne veš, kam hočeš priti, se ti ni treba bati, da bi kdaj prispel. Ne samo, da moramo odrasli vedeti, kam hočemo priti, podpreti moramo znati učenca, da vedno znova razišče, kam hoče priti, in biti pozorni na razlike in spremembe na poti. (op. cit.) 47 Besede imajo moč, zato izbiramo pozitivne besede, tiste, ki opogumljajo, dodajajo moč, da bi lahko strokovnjaki in uporabniki opustili negativne, tiste, ki omejujejo in izključujejo. Po mnenju Bassa, Dosserja in Powella imajo preveč teže besede diagnoza, tretman, ocena (assessment) ali evalvacija. Te niso dobre, ker dajo strokovnjaku nalogo in moč, da določi in označi. Ne zajemajo sodelovanja, soustvarjanja, procesa, ki vodi k odkritim in dogovorjenim dobrim izidom. Minuchin pravi, da so besede, kot so timsko delo, soustvarjanje, skupnost, soseska, ekologija, družina in dodajanje moči začele nadomeščati stare besede, kot so motnja, deficit, problem. Opis uporabnikove (učenčeve) težave ne sme biti diagnoza, temveč izhodišče za projekt. (op. cit.) Koraki, ki omogočajo in podpirajo paradigmatski premik, ki omogoča soustvarjanje, so pridruževanje (Joining), odkrivanje (Discovery) oz. raziskovanje, spreminjanje (Change), proslavljanje (Celebration), ločitev in reflektiranje (Reflection). (op. cit.) Pridruževanje pomeni priti k uporabniku (učencu), da bi vzpostavili delovni odnos in začeli odkrivanje oziroma raziskovanje, ki ni ne diagnoza, ne ocena, temveč soraziskovanje in odkrivanje edinstvenosti problema in mogočih rešitev. Pridružiti se poudari, da začnemo tam, kjer uporabnik (učenec) je, in ne tako, da zahtevamo, da uporabnik (učenec) stopi tja, kjer mislimo, da uporabnik (učenec) mora biti. Raziskovanje oziroma odkrivanje zdaj pomeni, da skupaj ugotovimo, kje je težava, kakšni viri in rešitve so morda že na voljo in kakšno novo znanje učenec že ima. Pridruževanje ni nujno le besedno. Dragoceno je nebesedno pridruževanje zrcaljenja. (op. cit.) Spreminjanje spet ni ne tretman, ne terapija, ne zdravljenje in ne poučevanje – spreminjaje v delovnem odnosu je načrtovanje prvih korakov, postavljanje dobrih izidov. Zato tudi govori o upanju za prihodnost, rasti, tveganju novih možnosti. (op. cit.) Proslavljanje se definira kot prepoznavanje in spoštovanje moči uporabnika in spoštljivega in odgovornega zaveznika (strokovnjaka), njunih potencialov, uspeha in napredovanj. Avtorji izrecno pravijo, kako pomembno je prepoznati in proslaviti tudi najmanjši zaznan premik. Proslaviti, veseliti se, pritrditi – vse to je tako netipično za naš način dela. Tudi odrasli v šoli potrebujejo spodbudo za proslavljanje. Vsi potrebujemo postanek pri uspehu. Še posebno v šoli, kjer se zdi, da ga ne bi smelo biti. (op. cit.) 48 Ločitev se zgodi, ko uporabnik (učenec in družina) zmore sam, ko se kompetentnost razvije in prepozna kot nova zgodba. Učenec s specifičnimi učnimi težavami, njegova družina, učitelji, v nekem času potrebujejo projekt pomoči, vendar se projekti nekoč končajo, ker so si učenec in starši pridobili znanje, moč in kompetentnost. (op. cit.) Reflektiranje se v tem kontekstu definira kot priložnost za strokovno rast, ki poteka v vsem procesu kot skrb za feedback o procesu pomoči in sodelovanja, v katerem so udeleženi vsi. Otrok, družina in strokovnjaki. (op. cit.) 1.7.3. Socialni delavec spoštljiv in odgovoren zaveznik in učenec ekspert iz izkušenj Socialni delavec, ki je spoštljiv in odgovoren zaveznik otroku, ga vidi iz perspektive moči in je z njim v odnosu in pogovorih, ki to omogočijo. Je zaveznik v soustvarjanju novega in zaveznik v krepitvi otrokove moči. Delati iz perspektive moči pomeni spodbujati razvoj kompetenc, sposobnosti, virov, vendar nas koncept perspektive moči usmerja tudi v skrb za razvoj varovalnih mehanizmov pri otroku oziroma za razvoj odpornosti učenca, da bo zmogel delati, sprejeti težavo, jo omiliti, živeti z njo in jo spremeniti. Učenca varuje, ga socialno krepi, da bo zmogel: » občutek lastne vrednosti, ki je v šoli usodno odvisen od uspeha; » pravica do resničnosti, ki jo povezujem z dragoceno izkušnjo učenca, da se ga vidi, posluša, sliši – da lahko o sebi pove in razloži. Učenec ima v delovnem odnosu s socialnim delavcem zagotovljen temeljni okvir za varnost. Vsak učenec jo potrebuje in mu mora biti zagotovljena. Šola nikoli ni le prostor za učenje. V njej se naučiš obvladati življenje, o sebi in življenju se začneš učiti v njej. V dobrem in slabem. Nihče ne more učenca – človeka obvarovati pred slabimi izkušnjami, bolečino in razočaranjem. Vendar je pomembno, da šola učencu omogoči dovolj dobrih izkušenj, da bo iz nje stopil socialno okrepljen in ustvarjalen. In z zaupanjem v ljudi. Izkušnje o sebi učenec ne zajema samo iz učenja. Šola vzgaja in uči o življenju. Šola zmore že zdaj zelo raznoliko ponudbo, vendar pa sama ceni le ali vsaj najbolj verbalno znanje. Učenec potrebuje v šoli spoštovanje, pa tudi skrb odraslega za njegov blagor, in živo zanimanje za to, kdo je, kaj zmore in kaj želi. (op. cit.) 49 1.7.4. Pogovor, konverzacija, dialog V šoli želimo ustvariti takšen odnos, ki bo vsakemu učencu omogočil dostop do lastne ustvarjalnosti in razvijanje svojih možnosti. Koncept delovnega odnosa je vrsta odnosa, ki informira in formira odprt prostor za dialog, za pogovor, ki je namenjen razumevanju in soustvarjanju pomena. V dialogu se lahko zgodi vse, kar zajema besedo soustvarjanje: soraziskovanje, opazovanje, preverjanje, preizpraševanje, reflektiranje, dogovarjanje. Soustvarjanje je nekaj, kar lahko le podelimo, to je občutljivo vzajemno dogajanje, ki predpostavlja spoštovanje, zanimanje in skrb. Zagotavljanje odprtega prostora za pogovor ostaja naloga odraslega, socialnega delavca. K sreči se otrok, učenec, kmalu nauči sooblikovati, poskrbeti za to, da se pogovor nadaljuje, odrasli pa mu mora omogočiti temeljno učenje, da bi otrok lahko prevzel svoj delež v dialogu in svoj del odgovornosti. Poslušati otroka, da bi razbrali pomen, razumeli govorico; da bi mu odgovorili, preverili ali in kako razumemo; poslušati znova. Od učenca lahko slišimo opis težave, pa tudi neznanje, zmedo v glavi. To se zgodi, ko se učencu pridružimo. Vsak dialog, ki se uspešno nadaljuje, je dobra izkušnja, ki spodbuja in lajša pogovor. Poslušati, slišati, odgovoriti. Odrasli poznamo to razkošje občutka, da nas nekdo vidi in sliši. V terapevtskem ali odnosu socialnega dela se to zgodi vsakič, ko skrbno povzamemo povedano, da skupaj preverimo, ali smo razumeli; tako skupaj nastaja zgodba pomoči ali učenja. (op. cit.) 1.7.5. Dve vrsti pogovora: pogovor, usmerjen v želeni izid in pogovor, usmerjen v to, da se nadaljuje Za procese pomoči v socialnem delu uporabljamo in potrebujemo dve vrsti pogovora: v soustvarjanje rešitev usmerjen pogovor in v nadaljevanje pogovora usmerjen pogovor. Slednji je pogovor, ki se začne, ko se srečamo z učenčevim »ne vem«, z njegovo nemostjo. Učenec ima veliko slabih izkušenj o sebi, nima zaupanja v to, da je pomoč sploh mogoča, je obupal ali je prestrašen. Takrat je zelo pomembno, da imamo dovolj časa za to, da se mu pridružimo, da se začne filigransko nabiranje dobrih izkušenj. Šele potem je mogoče začeti delo na izvirnem delovnem projektu pomoči za učenca. Pogovor, katerega vsebina je sodelovanje pri ustvarjanju novega ali takrat, ko želimo pomagati učencu s težavo, je 50 pogovor, usmerjen v cilj. Cilj se soustvarja s pomočjo instrumentalne definicije problema. Učenec potrebuje priložnost za novo zgodbo, za spremembo perspektive. Potrebuje odnos in soustvarjalni pogovor, v katerem se sprememba lahko zgodi. Otrok potrebuje najprej varen prostor za novo učenje in nove izkušnje. Tako so nove dobre izkušnje najboljši mogoč izid pogovora, ki je bil vedno znova tako soustvarjen, da se je lahko nadaljeval. Odrasli prehitro odstopimo. Včasih tako, da otroka prisilimo, da sprejme, obljubi, včasih tako, da ne pomagamo več, ker ocenimo, da ne gre. Odstopimo prav takrat, ko bi učenec nujno potreboval nekoga, ki bi mu pomagal naprej tako, da bi svoj položaj videl drugače, odkril zase novo zgodbo in novo perspektivo. (op. cit.) 1.7.6. Učenje kot pogovor Uspešna pomoč učencu je zelo odvisna od udeleženosti učenca, od tega, da se sliši njegov glas tako, da bo resnično soustvarjalec v procesu pomoči. Koncept delovnega odnosa je odgovor na vprašanje, kako vzpostaviti tak odnos in tak pogovor, da se soustvarjanje in s tem premagovanje ali omilitev težave, lahko zgodi. Učenec potrebuje sogovornika, ki zna vzpostaviti delovni odnos za soustvarjanja želenih izidov iz perspektive moči in etike participacije. Šola je lahko prostor za pogovor, kjer socialni delavec, spoštljiv in odgovorni zaveznik v delovnem odnosu z uporabnikom (učencem), ki je ekspert iz izkušenj, soustvarjata nova znanja. Učenje se soustvarja v odnosih in pogovorih, ki omogočijo razliko: novo znanje. (op. cit.) 1.7.8. Vabilo v soustvarjanje Paradigmatske spremembe, ki bodo soustvarjanje v šolskem prostoru omogočile, so nujne in možne. Gre za vabilo, da skupaj raziščemo, kako koncept soustvarjanja ubesedi želeno spremembo, želeni dober izid, ki ga soustvarjata ekspert iz izkušenj (učenec) in njegov spoštljiv in odgovorni zaveznik (socialni delavec). Odgovor na ključno vprašanje kako razvijemo iz postmodernih, sodobnih konceptov pomoči v znanosti in stroki socialnega dela. Soustvarjanja v odnosu in pogovoru temelji na etiki participacije in na perspektivi moči. Postmoderni koncepti, ki redefinirajo pomoč in odnos v pomagajočih poklicih, so 51 prenosljivi in dragoceni za šolski prostor. Gre za filigranski proces soustvarjanja v odnosu med socialnim delavcem in učencem, da bi podprla prvi najmanjši možen korak naprej v smeri soustvarjanja. (op. cit.) Otroci in odrasli potrebujemo odprte prostore za pogovor, da skupaj raziščemo, kako bomo skupaj živeli. To je nova svoboda, a zahteva novo učenje za odgovorno ravnanje z njo. Vrednoto prihodnosti je soustvarjanje pogojev življenja, v katerih lahko zagotovimo vsakemu otroku, vsakemu človeku, dovolj dobrih izkušenj o edinstvenosti in skrbi zase, in o povezanosti in odvisnosti, skrbi za druge. V šolo pride vsak otrok, v sodelovanje so povabljeni vsi starši, zato je tako pomembno, da prav šola zagotovi izkušnjo sodelovanja, izkušnjo soustvarjanja v skupnosti, ki nikogar ne izključi. Mladi in mi z njimi stojimo pred novo nalogo: kako podeliti dragocene individualne izkušnje, da bi bolje videli svet, da bi zmogli pogled skozi okno drugega, sočutje, občutljivost in spoštovanje razlik, zdaj, ko smo edinstveni in posebni. Pomembno je, da ima otrok dovolj dobre pogoje, da v družini začne razvijati tri sposobnosti: sposobnost za ljubezen, sposobnost za pogajanje (L’Abate), in sposobnost za konflikt (Mertens). Vse tri so pomembne tudi v šoli, saj je tudi šola prostor, kjer učenec nadaljuje vajo. Celo več, za mnoge je šola edini prostor, kjer se lahko nauči imeti rad, tudi uspešno reševati konflikte in pogajanja v kompleksnih procesih soustvarjanja. Šola bi vsakemu otroku in mlademu človeku morala zagotoviti uspešno edinstveno opremo za življenje. (op. cit.) 1.7.9. Socialno delo z družino v šoli Sodelovanje s starši je pomembna naloga šole. Šola potrebuje sodelovanje s starši na dveh ravneh: za sodelovanje pri delu šole; in sodelovanje staršev tam, kjer učenec potrebuje pomoč. Šolska svetovalna služba je mesto dogovarjanja in skupnega raziskovanja, svetovalno delo s starši in družinami pa pomembna naloga šolskih svetovalnih služb prihodnosti. Gre za ustvarjanje novih, boljših rešitev in priložnosti. Posebna naloga šolske svetovalne službe je, da nihče od staršev ni izključen. Vsem staršem je potrebno zagotoviti, da so potencialni udeleženci v šolski skupnosti. Naloga svetovalnih služb je pomoč učencem, učiteljem in staršem, ki so se znašli v zapleteni situaciji otrokovega neuspeha. Svetovalna služba je mesto mobilizacije za projekt iskanja rešitve za otrokove stiske. 52 Bistveno za doktrino svetovalnega dela je svetovalni odnos, ki je v temelju sodelovanja in ki ga definira in vzdržuje svetovalni delavec. Socialno delo razumemo kot odprt prostor za pogovor in ustvarjanje realnih pogojev za spreminjanje. Prispeva k spoštovanju, kompetentnosti in dostojanstvu vseh udeleženih v rešitvi. Socialno delo z družino ni družinska terapija, je pa kompleksna psihosocialna pomoč pri reševanju otrokove in družinske stiske. Po vzpostavljenem delovnemu odnosu z družino, družino nagovorimo na dveh ravneh: da udeleženi v problemu postanejo udeleženi v rešitvi; in pogovor o družinski skupini, ki da več razvidnosti za zaželene spremembe. Okvir socialnega dela v šoli je reševanje problema, ki ga ima otrok v šoli, in težava družine, da nima rešitev ali da jih nima več. Socialno delo v šolski prostor vnaša spremembo paradigme: učenec z učnimi težavami postane soustvarjalec učinkovite pomoči. Zato mora šola k etiki izobraževanja dodati še etiko udeleženosti. Svetovalna služba mora spoštljivo ravnati s posebnostmi vsakega učenca, odkrivati njegove sposobnosti skupaj z njim in vabiti učitelja in strokovnjaka, da prispevata svoj delež k procesu pomoči. Za otroka je pomembna izkušnja, da se proces uspešnega učenja začne pri njem in z njim. To izkušnjo dobi, če mu pomagamo, da sam odkrije način dela, ki prinese uspeh. Zavedati se moramo, da učenec sme ne-razumeti. Pri svetovalnem delu z učencem gre za dva procesa: raziskovanje o učni težavi (z vsemi udeleženimi) in oblikah pomoči; in dialog z učencem, ki mora v procesu pomoči pridobiti nove kompetence za prepoznavanje težave in ravnanje z njo. Učenec potrebuje nove dobre izkušnje, težave pri učenju pa so stvar šole. Učenec je soustvarjalec pomoči, aktivni udeleženec učnega procesa in procesa pomoči. Svetovalna služba si mora prizadevati za povečanje dostopnosti učencem in pomagati, da to dostopnost prepoznajo in uporabijo. Šola se premalo angažirano povezuje z ožjo in širšo skupnostjo in redko sodeluje z drugimi šolami. Učne in delovne navade niso vsebina, s katero bi prišli otroci v šolo že opremljeni. Zato je za učinkovit proces otrokovega učenja oziroma pomoči odgovorna šola. (Čačinovič Vogrinčič 2007) 1.8. Študijski program socialno delo (podiplomski – magistrski) Diplomanti socialnega dela so usposobljeni v praksi raziskovati, organizirati, analizirati, soustvarjati rešitve in razvijati inovativne pristope v procesih opore, svetovanja oz. pomoči ljudem v stiski na poseben, socialno delovni način, različen od pristopov drugih profilov, 53 ki se ukvarjajo s stiskami ljudmi, kot člani tima ali samostojno lahko delujejo kot šolski svetovalni delavci v institucijah vzgoje in izobraževanja od vrtcev do ustanov za izobraževanje odraslih. (Študijski program socialno delo 2009: 15) 1.8.1. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom Poznavanje in razumevanje: temeljnih vrednot, načel in spretnosti sodobnega participatornega socialnega dela; teorije, pristopov in metod sodobnega participatornega socialnega dela na področju psihosocialne podpore in pomoči (svetovalnega dela); osnovnih modelov in načel socialne države, socialne varnosti; osnovnih družboslovnih in humanističnih teorij in konceptov, ki so ključnega pomena v socialnem delu; področij socialnega dela, s posebnim poudarkom področjem socialnega dela v vzgoji in izobraževanju, supervizije v socialnem delu, splošnega razvoja teorij in metod socialnega dela; osnovnih pedagoško andragoških zakonitosti, zlasti z vidika svetovalnega dela. (op. cit.) Sposobnost sinteze: temeljnih konceptov sodobnega participatornega socialnega dela z načini njihovega udejanjanja v praksi posrednega in neposrednega socialnega dela (zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, supervizije, raziskovanja, socialne politike idr. …); družbenih, pravnih, psiholoških in antropoloških teorije v teorije, metode in postopke socialnega dela; med pravnimi, ekonomskimi in (socialno)političnimi dejavniki socialnega dela in prakso socialnega dela; različnih teorij v osebne teoretične matrice in pristopov, metod ter tehnik v osebni stil dela oz. sodelovanja (na področju vzgoje in izobraževanja, supervizije). (op. cit.) Uporaba: jezika sodobnega participatornega socialnega dela; metod in temeljnih spretnosti participatornega socialnega dela; pravnih postopkov; razumevanja socialno političnih pojmov pri praktičnem delu; teorije in konceptov za snovanje akcije (projekta), za razumevanje determinant procesov in izidov lastnega dela; projektnega načina dela; metod socialnega dela v praktičnem okolju; metod in tehnik supervizije (op. cit.). 54 Kritična refleksija (in dosledna uporaba etike udeleženosti, krepitve moči): vloge socialnega dela, porazdelitve družbene moči, socialne politike, uporabe prava v socialnem delu; vloge socialnega delavca ali delavke z upoštevanjem partnerske vloge uporabnika kot eksperta iz izkušenj; vpliva šolskega svetovalnega delavca na vzgojno-izobraževalne procese; lastnih konceptualnih predpostavk, postopkov in strokovnih ravnanj z vidika družbenih in doživljajskih dimenzij; umeščenosti lastnega raziskovalnega ali razvojnega projekta v pravne in politične okvire; lastnega sodelovanja v projektu in vzajemnega vpliva med raziskovalcem in raziskovanim sistemom (op. cit.). Zmožnost etičnega ravnanja: po kodeksu etike socialnega dela; na način zagotavljanja etike udeleženosti vsem akterjem znotraj interakcije socialnega dela; v sistemu socialne varnosti; z vidika družbenih in doživljajskih dimenzij; v praktični situaciji (op. cit.). Sposobnost soustvarjanja inovativnih rešitev osebnih ali kolektivnih stisk, potrebe po opori in pomoči na ravni: uporabniškega sistema (posameznika, para, družine, skupine, organizacije, skupnosti) in njegovega življenjskega sveta; metod in postopkov; organizacije storitev in služb; konceptov socialne varnosti in politike (op. cit.). 1.8.2. Zaposljivost diplomantov Za razliko od dosedanjega dodiplomskega študijskega programa socialnega dela, ki je vsakemu diplomantu zagotovil ustrezno strokovno izobrazbo za zaposlitev na delovnem mestu svetovalne delavke oz. delavca na področju vzgoje in izobraževanja, saj je predmetnik vključeval zadostni delež vsebin pedagoško andragoške izobrazbe, so na Fakulteti za socialno delo v prenovljenem programu omenjene potrebne vsebine umestili v splošni magistrski program socialnega dela (druge s svetovalnim delom povezane vsebine pa tudi v dodiplomski program socialnega dela). Vsak diplomant in diplomantka tega programa bosta torej osvojila primerljiv delež pedagoško andragoških vsebin, potrebnih za uveljavljanje zadostne pedagoško andragoške izobrazbe za svetovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Študenti, ki bodo znotraj omenjenega magistrskega programa izbrali modul socialno delo v vzgoji in izobraževanju, pa bodo samo s predmetnikom druge stopnje osvojili še dodatnih 28 ECTS vsebin, povezanih s svetovalno ter pedagoško 55 andragoško izobrazbo, vključno z magistrskim delom, ki jo bodo izdelali na področju vzgoje in izobraževanja. Zaposlovanje socialnih delavk in delavcev na področju vzgoje in izobraževanja je ne le ožjega strokovnega, temveč tudi širšega nacionalnega pomena, saj je mreža vzgojno-izobraževalnih institucij dostopna vsakemu otroku in mladostniku, prek njih pa njihovim staršem in svojcem, kar socialnim delavkam in delavcem omogoča opravljati osnovno poslanstvo: varovati in krepiti obstoječe vire vseh akterjev v vzgoji in izobraževanju (preventivne dejavnosti) za uresničevanje ciljev sistema ter podpirati vse udeležence in jim pomagati v primeru najrazličnejših psihosocialnih in socialnih stisk in težav, zaradi katerih ne zmorejo dovolj uspešno in učinkovito uresničevati tako svojih osebnih, družinskih kot vzgojno-izobraževalnih in širših skupnostnih ciljev. Številna znanja in spretnosti magistra socialnega dela – od pedagoško andragoških in psiholoških do socialno delovnih, skupinsko dinamičnih, svetovalnih, socialno kulturnih (prostočasnih) idr. (op. cit.: 45) 56 2. PROBLEM Prakso socialnega dela sem v obeh zadnjih letnikih študija socialnega dela opravljal v šolski svetovalni službi Osnovne šole Tišina. To je bilo mesto, kjer sem imel privilegij združevati strokovne koncepte socialnega dela s prakso in življenjem v šoli. Občutek ustvarjalne možnosti v osnovni šoli me je prevzel in še bolj energiziral in pomislil sem, da je to morda tisto področje, na katerem bi želel delati in v sferi katerega tudi zaposliti. Ker pa sem pogosto, kadar sem ubesedil te svoje želje, naletel na negativne odzive v smeri, da imam kot socialni delavec izredno majhno možnost, da bi kot šolski svetovalni delavec dobil zaposlitev v šoli (celo s strani svetovalke na Zavodu RS za zaposlovanje), sem se odločil, da ta problem podrobneje proučim. Ugotovil sem, da so bile narejene že predhodne raziskave, v katerih so raziskovalci spraševali ravnatelje, kateri svetovalni profil si želijo v šolah, pa mi niso dale zadovoljivih odgovorov, kaj naj socialni delavci, ki bomo to šele postali, v zvezi s tem problemom naredimo. Potreboval sem konkretne odgovore od tistih, ki imajo to možnost izbire, koga bodo zaposlili na šolah. Zato sem se usmeril izključno na stališča ravnateljev, ker so oni tisti, ki bodo na koncu odločili, kdo bo zasedel delovno mesto šolskega svetovalnega delavca. Vloga šolske svetovalne službe na osnovni šoli je široka. To pomeni, da se delo, ki ga mora opraviti šolska svetovalna delavka, nanaša na več področij dela in življenja v šoli. Za zadovoljivo opravljanje strokovnih nalog so ključnega pomena kompetence, ki jih diplomanti različnih strokovnih profilov prevzamejo skozi proces formalnega izobraževanja. Pričakovati je, da so diplomanti različni fakultet tudi nosilci različnih ali vsaj v nekaterih segmentih drugačnih kompetenc. Ker za poklic šolskega svetovalnega delavca ni univerzalnega in splošnega strokovnoizobraževalnega sistema, imajo ravnatelji možnost zaposliti strokovnjaka, ki ustreza določenim specifičnim kriterijem. Ponudba je različna, vsekakor pa daje vsak od možnih šolskih svetovalnih profilov svoj specifični prispevek za šolo. V raziskavi me je zanimalo: 1. Kateri je tisti profil šolske svetovalne delavke, ki bi ga ravnateljice osnovnih šol zaposlile v šolsko svetovalno službo in kakšni so njihovi argumenti za želeno izbiro. 2. Kako ravnateljice vrednotijo (ocenjujejo) usposobljenost socialnih delavk za posamezne naloge, ki jih opravlja šolska svetovalna služba. 57 3. METODOLOGIJA 3.1. Vrsta raziskave, model raziskave in spremenljivke V diplomski nalogi sem kombiniral kvantitativno in kvalitativno raziskavo. S kvantitativnim delom sem zbral številčne podatke o pojavih in s kvalitativnim delom poskušal zbrati besedne opise raziskovanega pojava. Gre za deskriptivno raziskavo, s katero sem želel ovrednotiti (oceniti) možnosti za zaposlovanje socialnih delavcev v šolskih svetovalnih službah in usposobljenost za posamezne naloge, ki jih šolska svetovalna služba opravlja. Tabela 3.1.: Spremenljivke, indikatorji spremenljivk in vrednosti spremenljivk spremenljivka indikator vrednost profil šolske svetovalne želje ravnateljic osnovnih šol - pedagoginja delavke, ki bi ga ravnateljice o profilu šolskega svetovalne - psihologinja osnovnih šol zaposlile v šolsko delavke, ki bi jo zaposlila v - socialna delavka svetovalno službo šolsko svetovalno službo - socialna pedagoginja - specialna pedagoginja - teologinja usposobljenost socialnih ocenjevanje (vrednotenje) 1- nezadostna delavk za osnovne naloge usposobljenosti socialnih usposobljenost socialnih šolske svetovalne službe delavk za posamezne delavk osnovne naloge šolske 5- odlična usposobljenost svetovalne službe na podlagi socialnih delavk ravnateljevih izkušenj s (0- ne vem) socialnimi delavci ali na podlagi ravnateljevih stališč o kompetentnosti socialnih delavcev 58 3.2. Merski instrumenti in viri podatkov Merski instrument je vprašalnik, sestavljen iz skupno 87 vprašanj. Zaradi obsežnosti ga prilagam v prilogah. Razdeljen je na 4 sklope. Prvi sklop vprašanj se nanaša na zaposlitveno strukturo šole, na kateri vprašani ravnateljuje, drugi sklop na želje ravnateljev, tretji sklop govori o usposobljenosti socialnih delavk za posamezna področja dela šolske svetovalne službe in četrti sklop o povratnih informacijah, ki jih imajo ravnatelji za socialno delo. Viri podatkov so ravnatelji osnovnih šol Slovenije. Statistične podatke o zaposlitveni strukturi šolskih svetovalnih delavcev iz šolskega leta 2007/2008 pa sem dobil od Statističnega urada Republike Slovenije. 3.3. Populacija in vzorčenje Populacija so ravnateljice osnovnih šol iz celotne Slovenije, ki so v času zbiranja podatkov zasedale to funkcijo na šolah. Odločil sem se za popis celotne populacije (v času zbiranja podatkov je bilo v Sloveniji registriranih 449 osnovnih šol), zato sem vprašalnike razposlal na vse osnovne šole v Sloveniji. Do začetka obdelave podatkov sem dobil vrnjenih 149 vprašalnikov. Kasneje vrnjenih vprašalnikov v raziskavi nisem upošteval. 3.4. Zbiranje podatkov Podatke sem zbiral od 25. 1. 2010 do vključno 22. 2. 2010. V tem času sem zbral 149 izpolnjenih vprašalnikov. Osebno sem bil prisoten na aktivu ravnateljev upravne enote Lendava (prisotnih 7 ravnateljev) in še na aktivu ravnateljev upravne enote Murska Sobota (prisotnih 16 ravnateljev). Na teh dveh srečanjih ravnateljev sem osebno razdelil vprašalnike med prisotne ravnateljice in izpolnjene vprašalnike tudi osebno prevzel. Vsi ostali izpolnjeni vprašalniki so prispeli preko poštnih storitev na moj naslov. Tabela 3.4.: Dnevnik zbiranja podatkov 59 datum št. vrnjenih datum vprašalnikov št. vrnjenih datum vprašalnikov št. vrnjenih vprašalnikov 25. 01. 2010 7 04. 02. 2010 34 15. 02. 2010 8 28. 01. 2010 3 05. 02. 2010 19 16. 02. 2010 2 29. 01. 2010 2 09. 02. 2010 17 17. 02. 2010 3 01. 02. 2010 7 10. 02. 2010 7 18. 02. 2010 1 02. 02. 2010 13 11. 02. 2010 11 22. 02. 2010 1 03. 02. 2010 13 12. 02. 2010 1 3.5. Obdelava in analiza podatkov Del kvantitativnih podatkov sem obdelal ročno, del pa s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2003. Pri kvantitativni obdelavi sem uporabljal mere srednjih vrednosti. Kvalitativno sem obdelal odgovore na dve izmed zastavljenih vprašanj: 1. Ravnatelji so argumentirali, zakaj bi zaposlili izbrani (želeni) profil šolskega svetovalnega delavca. Relevantne podatke iz argumentiranih izjav sem izpisal in jih ločil na tiste, ki argumentirajo izbiro socialne delavke za v šolsko svetovalno službo (ravnatelj bi zaposlil socialnega delavca), in na tiste, ki argumentirajo izbor drugega profila šolske svetovalne delavke (ravnatelj trdi, da bi zaposlil npr. pedagoga ali psihologa ali socialnega pedagoga ali specialnega pedagoga ali teologa). Izpisanim izjavam sem pripisal pojme (kode) in kode združil v kategorije. Kategorijam sem določil medsebojna razmerja in grafično prikazal razmerja med danimi kategorijami. Za vsako izmed nastalo kategorijo pa sem izpisal pojme, ki jo sestavljajo. Izpisane relevantne izjave s pojmi so na vpogled v prilogah. 2. Ravnatelji so na koncu vprašalnika imeli možnost pripisati svoje predloge, sporočila, opozorila, želje, razmišljanja ipd. v zvezi s stroko socialnega dela in njenim mestom v šolski svetovalni službi. Relevantne izjave sem izpisal in jim dodal pojme (kode). Sorodne pojme (kode) sem združil v kategorije in naredil grafični prikaz. Vsaki kategoriji sem izpisal pojme, ki jo sestavljajo. Več vpogleda v kodiranje pa se nahaja v prilogah. 60 4. REZULTATI Tabela 4.1.: Zbrano gradivo glede na območno enoto pristojnega Zavoda RS za šolstvo, ki mu šola, na kateri vprašani ravnateljuje, pripada Območna enota pristojnega Zavoda Republike Slovenije za šolstvo f f% Območna enota Celje 14 9,40 Območna enota Koper 7 4,70 Območna enota Kranj 10 6,71 Območna enota Ljubljana 19 12,75 Območna enota Maribor 32 21,48 Območna enota Murska Sobota 30 20,13 Območna enota Nova Gorica 8 5,37 Območna enota Novo mesto 19 12,75 Območna enota Slovenj Gradec 10 6,71 skupaj 149 100,00 f – število vrnjenih (izpolnjenih) vprašalnikov glede na posamezno enoto Zavoda RS za šolstvo f % - delež posamezne enote Zavoda RS za šolstvo med vrnjenimi (izpolnjenimi) vprašalniki Statistično sem obdelal 149 vrnjenih vprašalnikov, ki so prišli iz osnovnih šol vseh koncev Slovenije. Največ izpolnjenih in pravočasno vrnjenih vprašalnikov sem dobil iz območne enote pristojnega Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Maribor (21,48 % od vseh vrnjenih vprašalnikov), najmanj pa iz območne enote Koper (4,70 % od vseh vrnjenih vprašalnikov). Slika 4.: Zbrano gradivo glede na območno enoto pristojnega Zavoda RS za šolstvo, ki mu šola, na kateri vprašani ravnateljuje, pripada 61 6,71% SLOVENJ GRADEC 12,75% NOVO MESTO NOVA GORICA 5,37% MURSKA SOBOTA 20,13% MARIBOR 21,48% 12,75% LJUBLJANA KRANJ 6,71% KOPER 4,70% CELJE 9,40% 0,00% 2,50% 5,00% 7,50% 10,00% 12,50% 15,00% 17,50% 20,00% 22,50% 25,00% 4.1. Želje o izbiri profila svetovalne delavke, svetovalnega delavca v šolski svetovalni službi osnovne šole Katere strokovnjake bi (ravnateljice, ravnatelji osnovnih šol) zaposlili, če bi na novo ustanavljali šolsko svetovalno službo? Tabela 4.1.1.: Želje o izbiri profila svetovalne delavke Frekvence ravnateljevih želja glede profila svetovalnega delavca, ki bi si ga želel zaposliti v šolsko svetovalno službo v primerjavi s statističnimi podatki iz konca šolskega leta 2007/2008 o številu zaposlenih šolskih svetovalnih delavcev glede na posamezen profil šolskega svetovalnega delavca šol. l. 1. ŽELJA 2. ŽELJA 1. + 2. ŽELJA 2007/2008 F F% f f% f f% f f% PEDAGOGINJA 225 30,36 31 24,22 15 12,50 46 18,55 PSIHOLOGINJA 155 20,92 48 37,50 36 30,00 84 33,87 SOCIALNA 165 22,27 8 6,25 16 13,33 24 9,68 68 9,18 12 9,38 26 21,67 38 15,32 DELAVKA SOCIALNA PEDAGOGINJA 62 šol. l. 1. ŽELJA 2. ŽELJA 1. + 2. ŽELJA 2007/2008 SPECIALNA F F% f f% f f% f f% 128 17,27 29 22,66 27 22,50 56 22,58 741 100,00 128 100,00 120 100,00 248 100,00 PEDAGOGINJA skupaj Konec šolskega leta 2007/2008 je bilo 30,36 % šolskih svetovalnih delavcev pedagogov, 20,92 % šolskih svetovalnih delavcev psihologov, 22,27 % šolskih svetovalnih delavcev socialnih delavcev, 9,18 % šolskih svetovalnih delavcev socialnih pedagogov in 17,27 % šolskih svetovalnih delavcev specialnih pedagogov (mobilni specialni pedagogi niso všteti). V raziskavi sem spraševal ravnateljice, katerega izmed profilov šolskega svetovalnega delavca bi si želeli zaposliti, če bi na novo ustanavljali svojo šolsko svetovalno službo. Po šolski zakonodaji so to lahko pedagog, psiholog, socialni delavec, socialni pedagog ali specialni pedagog (seveda vsi z ustrezno izobrazbo). Možen odgovor v moji raziskavi pa je bil tudi profil teolog, vendar nobeden od ravnateljev po rezultatih sodeč ne bi zaposlil teologa v šolsko svetovalno službo na osnovni šoli, niti pod prvo niti pod drugo željo. Ravnatelji so lahko isti želeni profil izrazili hkrati za svojo prvo in drugo željo. Izmed veljavnih odgovorov bi pod prvo željo z 37,50 % zaposlili psihologinjo, 24,22 % pedagoginjo, 22,66 % specialno pedagoginjo, 9,38 % socialno pedagoginjo in 6,25 % socialno delavko. Pod drugo željo bi 30,00 % ravnateljev zaposlilo psihologinjo, 22,50 % specialno pedagoginjo, 21,67 % socialno pedagoginjo, 13,33 % socialno delavko in 12,50 % pedagoginjo. Če seštejemo prve in druge želje, bi 33,87 % delovnih mest v šolskih svetovalnih službah na slovenskih osnovnih šolah zasedli (če upoštevamo prvo in drugo željo skupaj) psihologi, 22,58 % specialni pedagogi, 18,55 % pedagogi, 15,32 % socialni pedagogi in 9,68 % socialni delavci. 63 Slika 4.1.: Statistični podatki o zaposljivem kadru iz konca šolskega leta 2007/2008 v primerjavi z ravnateljevo 1. in 2. željo o izbiri profila šolskega svetovalnega delavca 40,00% 35,00% 30,00% 25,00% 20,00% 15,00% 10,00% 5,00% 0,00% pedagoginja psihologinja konec šol. l. 2007/2008 socialna delavka 1. želja socialna pedagoginja specialna pedagoginja 2. želja 1. + 2. želja skupaj Tabela 4.1.2: Hi-kvadrat test – posamezen profil šolskega svetovalnega delavca glede prve in druge ravnateljeve želje HI-kvadrat test 1. ŽELJA 2. ŽELJA skupaj PED PSI SOC. SOC. SPEC. DEL. PED. PED. skupaj % vrsta 24,22 37,50 6,25 9,38 22,66 100,00 % stolp 67,39 57,14 33,33 31,58 51,79 51,61 % vrsta 12,50 30,00 13,33 21,67 22,50 100,00 % stolp 32,61 42,86 66,67 68,42 48,21 48,39 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Če pogledamo vsak posamezen profil šolskega svetovalnega delavca glede na ravnateljeve želje, bi ravnateljice večino pedagogov (67,39 %) zaposlile s prvo željo, 57,14 % psihologov s prvo željo, večino socialnih delavcev (68,67 %) z drugo željo, večino socialnih pedagogov (68,42 %) z drugo željo in 51,79 % specialnih pedagogov s prvo željo. 64 4.2. Analiza argumentov ravnateljic, katero strokovnjakinjo bi zaposlili v šolski svetovalni službi 4.2.1. Socialni delavec ni izbira Slika 4.2.1.: Odnos med kategorijami – socialni delavec ni ravnateljeva želja Ravnateljice se ne bi odločile za zaposlitev socialnih delavk zaradi narave dela z učenci, dela z učitelji, dela s starši in zaradi organizacije vzgoje in izobraževanja. Učenci se srečujejo s specifičnimi stiskami, težavami in problemi, za katere so po mnenju ravnateljev bolj kot socialni delavci usposobljeni drugi profili šolskih svetovalnih delavcev. Delo, ki 65 spada na področje učenja in poučevanja, delo z otroci s posebnimi potrebami, delo z nadarjenimi učenci in izvajanje testiranj učencev zahteva drug kader šolskega svetovalnega delavca. Šole zaznavajo potrebo po svetovalnem delavcu s specialnimi znanji in potrebo po svetovalnemu delavcu, ki je strokovnjak za področje pedagogike in didaktike poučevanja ter psihološke obravnave učencev. Tabela 4.2.1.: Kategorije z relevantnimi pojmi, ki jih sestavljajo – socialni delavec ni ravnateljeva želja DELO Z UČENCI delo z učenci potrebe učencev osebnostne težave otrok, apatičnost učencev, osebne in čustvene stiske učencev identifikacija izvorov in vzrokov za težave učencev (2 ×) strokovno znanje za najpogostejše probleme posvetovanje pri težavah učencev problemi s socializacijo učencev pomoč in delo z učenci z vedenjskimi težavami, usposobljenost za delo z učenci z vedenjskimi težavami (3 ×) naraščanje vedenjskih težav vzgojne težave, reševanje vzgojnih težav (2 ×) specifično znanje za delo z učenci komunikacija z učenci in pristopi za delo z testiranje učencev učenci (2 ×) celovita obravnava učencev (psihološko) testiranje učencev (10 ×) psihološko razumevanje človeka neodvisnost šole od zunanjih strokovnjakov naraščanje števila otrok s težavami, ki potrebe po testiranju učencev potrebujejo psihološko oskrbo razumevanje vedenja otrok testiranje nadarjenih učencev (6 ×) poznavanje razvojnih stopenj človeka testiranje šolskih novincev 66 poklicno usmerjanje (3 ×) uporaba psiholoških testov učenci tujci zmanjševanje stroškov testiranja (3 ×) koncept: otroci s posebnimi potrebami koncept: nadarjeni učenci otroci s posebnimi potrebami (5 ×) identifikacija nadarjenih učencev (4 ×) delo z otroci s posebnimi potrebami (6 ×) evidentiranje nadarjenih učencev naraščanje števila otrok s posebnimi potrebami delo z nadarjenimi učenci (10 ×) (7 ×) integracija otrok s posebnimi potrebami naraščanje dela z nadarjenimi učenci dodatne ure z učenci s posebnimi potrebami dodatna strokovna pomoč (6 ×) (naraščanje) potrebe po dodatni strokovni pomoči (2 ×) naraščanje števila otrok s specifičnimi težavami (2 ×) delo z učenci s specifičnimi težavami naraščanje specifičnih težav pri učencih delo z učenci z motnjami vedenja in osebnosti (2 ×) potreba po specialnih znanjih (2 ×) učinkovitost specialnega pedagoga delo v mobilni službi učenje in poučevanje delo v razredu DELO Z UČITELJI socialna delavka ne more poučevati delo z učitelji (2 ×) pedagoško področje (2 ×) pomoč učiteljem poudarek na pedagogiki potrebe učiteljev potrebe po pedagoških znanjih svetovanje učiteljem pri pedagoškem delu didaktika (2 ×) problemi z delom pri pouku znanje s področja učenja in učnih strategij inovacije pri pouku naraščanje specifičnih učnih problemov sodelovanje z vodstvom šole reševanje učnih problemov poznavanje organiziranja izobraževanja na šoli 67 težave na področju učenja izkoristek svetovalnega delavca za polnjenje kadrovskih lukenj prepoznavanje specifičnih učnih težav potrebe učnega procesa svetovanje pri učenju reševanje vzgojnih problemov delo z učenci z učnimi težavami (4 ×) (in ORGANIZACIJA VZGOJE IN drugimi primanjkljaji) IZOBRAŽEVANJA učinkovitost pomoči učencem z učnimi potrebe šole (11 ×) in potrebe v šolstvu težavami naraščanje otrok z učnimi težavami zahtevni problemi v šolstvu poznavanje šolske problematike kompetence za delo v šolskem prostoru uporabnost znanj in profila svetovalnega delavca (3 ×) kvalitetna znanja široko področje znanja in področje dela (5 ×) usposobljenost za zahtevnejše naloge vzgojna problematika specifika in narava dela (2 ×) potreba šole po psihologu (3 ×) naraščanje potreb po psihologu pozitivne izkušnje s psihologom psihološka znanja o težavnih situacijah upad pedagoške vloge ravnatelja potrebe šole po pedagogu (2 ×) široko znanje iz pedagogike pozitivne izkušnje s profilom svetovalnega delavca negativne izkušnje s socialnimi delavkami iskanje univerzalnega profila svetovalnega delavca zaposlovanje v skladu s sistematizacijo DELO S STARŠI 68 delo s starši specifično šolsko okolje potrebe staršev potrebe zaradi socialnih razmer komunikacija in pristopi za delo s starši (2 ×) socialno delo opravi tudi socialni pedagog specifično znanje za delo s starši socialni delavec po zakonodaji ne more opravljati določenih nalog predavanje za starše neodvisnost od zunanjih sodelavcev 4.2.2. Socialni delavec je izbira Ravnateljice, ki bi se odločile za zaposlitev socialne delavke, pravijo, da je socialna delavka pomemben del (član) šolske svetovalne službe. Socialno delavko bi zaposlile predvsem zaradi dela s socialno problematiko. Tabela 4.2.2.: Kategorije z relevantnimi pojmi, ki jih sestavljajo – socialni delavec je ravnateljeva želja SOCIALNI DELAVEC KOT ŠOLSKI SVETOVALNI DELAVEC potrebe šole (3 ×), široko področje dela in širina delovanja (2 ×), konkretni problemi in hitro posredovanje, kvalitetno znanje, multidisciplinarna usposobljenost in poznavanje zakonov, usposobljenost za osnovne naloge šolskega svetovalnega dela (vpisi, šolska prehrana, šola v naravi, vpisi otrok, subvencije), delo z učenci in starši, otroci Romi, vzgojna in učna problematika, pozitivne izkušnje s profilom svetovalnega delavca socialna problematika kot del tima šolske svetovalne službe naraščanje socialnih problemov (2 ×) delo v timu (3 ×) delo na področju socialne problematike delo s timi problematika družinskega in družbenega timska obravnava življenja naraščanje socialnih in družinskih problemov brezposelnost alkoholizem 69 srečevanje s socialnimi težavami socialne stiske (2 ×) učencev socialni razvoj zahtevno socialno okolje povezovanje s centri za socialno delo 4.3. Osnovna področja dela Usposobljenost socialnih delavk, socialnih delavcev za osnovna področja dela šolske svetovalne službe v osnovni šoli po mnenju ravnateljic in ravnateljev. Od 1 (nezadostna usposobljenost) do 5 (odlična usposobljenost). Tabela 4.3.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za osnovna področja dela šolske svetovalne službe skupaj osnovna področja dela ocena Me Mo ocena Me Mo delo z učenci – individualno 3,94 4 5 3,85 4 4 delo z učenci – skupinsko 3,77 4 4 delo z učitelji – individualno 3,59 4 4 3,51 4 3 delo z učitelji – skupinsko 3,43 3 3 delo s starši – individualno 4,13 4 5 4,00 4 4 delo s starši – skupinsko 3,87 4 4 delo z vodstvom 4,00 4 4 4,00 4 4 delo z zunanjimi ustanovami 4,10 4 4 4,10 4 4 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen Izmed osnovnih področij dela šolske svetovalne službe so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za individualno delo s starši (4,13), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za skupinsko delo z učitelji (3,43). Usposobljenost socialnih 70 delavk za individualno delo z učenci in za individualno delo s starši so ravnateljice ovrednotile z najpogostejšo oceno 5. Usposobljenost socialnih delavk za skupinsko delo z učitelji pa je bila najpogosteje ovrednotena z oceno 3. Na vseh ostalih osnovnih področjih je bila usposobljenost socialnih delavk ovrednotena z najpogostejšo oceno 4. Gledano individualno in skupinsko delo skupaj pa je po mnenju ravnateljic pri osnovnih področjih dela šolske svetovalne službe najvišje ovrednotena usposobljenost socialnih delavk za delo z zunanjimi ustanovami (4,10), najnižje pa usposobljenost socialnih delavk za delo z učitelji (3,51). Usposobljenost socialnih delavk za delo z učitelji, gledano individualno in skupinsko delo skupaj, so ravnateljice ovrednotile z najpogostejšo oceno 3, za vsa ostala osnovna področja dela gledano individualno in skupinsko skupaj pa so ovrednotile z najpogostejšo oceno 4. 4.4. Področja življenja in dela na šoli Usposobljenost socialnih delavk, socialnih delavcev po mnenju ravnateljic in ravnateljev za posamezna področja dela šolske svetovalne službe v osnovni šoli. Od 1 (nezadostna usposobljenost) do 5 (odlična usposobljenost). Tabela 4.4.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področja življenja in dela na šoli Področja življenja in dela na šoli ocena Me Mo UČENJE IN POUČEVANJE 3,39 3 3 ŠOLSKA KLIMA, VZGOJA, KULTURA IN RED 3,80 4 4 TELESNI, OSEBNI (spoznavni in čustveni) IN SOCIALNI 3,82 4 4 ŠOLANJE 3,89 4 4 POKLICNA ORIENTACIJA 4,17 4 5 SOCIALNO-EKONOMSKE STISKE 4,51 5 5 RAZVOJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen 71 Izmed področij življenja in dela na šoli so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za področje socialno-ekonomskih stisk (4,51), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za področje učenja in poučevanja (3,39). Usposobljenost socialnih delavk za področje poklicne orientacije in socialno-ekonomskih stisk so ravnateljice ovrednotile z najpogostejšo oceno 5. Usposobljenost socialnih delavk za področje učenja in poučevanja pa je bila najpogosteje ovrednotena z oceno 3. Na vseh ostalih področjih življenja in dela na šoli je bila usposobljenost socialnih delavk ovrednotena z najpogostejšo oceno 4. 4.4.1. Učenje in poučevanje Usposobljenost socialnih delavk, socialnih delavcev po mnenju ravnateljic in ravnateljev za svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji, starši in vodstvom šole zaradi izboljšanja kvalitete učenja in poučevanja. Od 1 (nezadostna usposobljenost) do 5 (odlična usposobljenost) socialnih delavk, socialnih delavcev. Tabela 4.4.1.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje učenja in poučevanja UČENJE IN POUČEVANJE SKUPAJ ocena Me Mo 3,39 3 3 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen Na področju učenja in poučevanja so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za svetovalno delo s starši (3,55), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na tem področju (3,24). Najpogostejša ocena, ki so jo ravnateljice pripisale usposobljenosti socialnih delavk za področje učenja in poučevanja, je ocena 3. Izmed temeljnih nalog s področja učenja in poučevanja so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za sodelovanje z vodstvom pri preverjanju in 72 zagotavljanju ustreznih pogojev za integracijo učencev s posebnimi potrebami (3,78), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji pri neposredni pomoči učiteljem in posvetovalno delo pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja (2,93). Tabela 4.4.1.2..: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno delo z učenci na področju učenja in poučevanja Učenje in poučevanje: svetovalno delo z učenci Mo ošt. ocena Me neposredna pomoč nadarjenim učencem 3,24 3 3 01 neposredna pomoč učencem z učnimi težavami 3,51 4 3 02 neposredna pomoč integriranim učencem s posebnimi 3,40 3 3, 4 03 3,72 4 4 04 3,23 3 3, 4 05 3,42 3 potrebami koordinacija pomoči nadarjenim učencem, učencem z učnimi težavami in integriranim učencem s posebnimi potrebami svetovalno-preventivno delo z vsemi učenci pri izboljšanju kvalitete učenja (razvijanje učinkovitih strategij, metod in tehnik učenja, učnih navad ipd.) SKUPAJ 4 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.1.3..: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na področju učenja in poučevanja Učenje in poučevanje: svetovalno in posvetovalno delo z ocena Me 2,93 3 Mo ošt. učitelji neposredna pomoč učiteljem in posvetovalno delo pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja (pomoč pri načrtovanju in uvajanju novih didaktičnih pristopov, npr. sodelovalnega učenja, nivojskega pouka, učne 73 3 06 Učenje in poučevanje: svetovalno in posvetovalno delo z Mo ošt. ocena Me 3,47 4 4 07 3,32 3 4 08 koordinacija in sodelovanje v razvojnih projektih učiteljev 3,35 3 3 09 koordinacija in sodelovanje pri strokovnem 3,13 3 3 10 3,24 3 3 učitelji diferenciacije, projektnega učnega dela, programov za dvig motivacije ipd.) sodelovanje pri oblikovanju individual(izira)nih učnih programov za nadarjene učence, učence z učnimi težavami in druge učence s posebnimi potrebami neposredna pomoč učiteljem pri uresničevanju individuali(zira)nih učnih programov izpopolnjevanju učiteljev na šoli (predavanja in izkustvene delavnice o sodobnih pristopih k poučevanju) SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.1.4.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo s starši na področju učenja in poučevanja Učenje in poučevanje: svetovalno in posvetovalno delo s Mo ošt. ocena Me 3,59 4 4 11 3,50 4 4 12 3,55 4 4 starši individualno svetovanje staršem nadarjenih učencev, učencev z učnimi težavami in drugih učencev s posebnimi potrebami (o prilagojenih oblikah in metodah učenja, o uspešnih strategijah pridobivanja znanja, razvijanja interesov, oblikovanja ustreznih učnih navad ipd.) predavanja in delavnice za skupine staršev na temo učenjeučne navade-motivacija SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen 74 Učenje in poučevanje: svetovalno in posvetovalno delo s ocena Me Mo ošt. starši Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.1.5.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z vodstvom na področju učenja in poučevanja Učenje in poučevanje: sodelovanje z vodstvom pri spremljanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnega dela Mo ošt. ocena Me 3,50 4 4 13 3,78 4 4 14 3,29 3 3 15 3,21 3 3 16 3,45 3 3 na področju učenja in poučevanja (analize učne uspešnosti, uspešnih metod poučevanja ipd.) pri preverjanju in zagotavljanju ustreznih pogojev za integracijo učencev s posebnimi potrebami pri pripravi razvojnega načrta šole za področje učenja in poučevanja pri načrtovanju strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na šoli s področja poučevanja SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) 4.4.2. Šolska kultura, vzgoja, klima in red Usposobljenost socialnih delavk, socialnih delavcev po mnenju ravnateljic in ravnateljev za svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji, starši in vodstvom šole v zvezi z dnevnim potekom vsakdanjega življenja in dela v šoli, z "dnevnim režimom" šole in v tej zvezi z vzgojno in disciplinsko problematiko. Od 1 (nezadostna usposobljenost) do 5 (odlična usposobljenost). 75 Tabela 4.4.2.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje šolske kulture, vzgoje, kulture in reda ŠOLSKA KULTURA, VZGOJA, KLIMA IN RED SKUPAJ ocena Me Mo 3,80 4 4 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen Na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za svetovalno delo z učenci (3,91), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za sodelovanje z vodstvom na tem področju (3,70). Najpogostejša ocena, ki so jo ravnateljice pripisale usposobljenosti socialnih delavk za področje šolske kulture, vzgoje, klime in reda, je ocena 4. Izmed temeljnih nalog s področja šolske kulture, vzgoje, klime in reda so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za svetovanje učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami (3,93), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za sodelovanje z vodstvom pri načrtovanju in izvajanju internega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev o sodobnih vzgojnih/disciplinskih pristopih (3,56). Pri dveh od temeljnih nalog s področja šolske kulture, vzgoje, klime in reda so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk ovrednotile z najpogostejšo oceno 3, in sicer gre za usposobljenost socialnih delavk za posvetovanje z učitelji o vzgojno-izobraževalnih ravnanjih ter za usposobljenost socialnih delavk za sodelovanje z vodstvom pri načrtovanju in izvajanju internega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev o sodobnih vzgojnih/disciplinskih pristopih. Pri vseh ostalih temeljnih nalogah šolske svetovalne službe tega področja je bila usposobljenost socialnih delavk ovrednotena z najpogosteje uporabljeno oceno 4. Tabela 4.4.2.2..: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno delo z učenci na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda Šolska kultura, vzgoja, klima in red: svetovalno delo z ocena Me 3,89 4 Mo ošt. učenci neposredna pomoč in/ali organizacija pomoči učencem z 76 4 17 Šolska kultura, vzgoja, klima in red: svetovalno delo z Mo ošt. ocena Me svetovanje učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami 3,93 4 4 18 SKUPAJ 3,91 4 4 učenci vzgojnimi in disciplinskimi težavami ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.2.3..: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda Šolska kultura, vzgoja, klima in red: svetovalno in Mo ošt. ocena Me posvetovanje z učitelji o vzgojno-izobraževalnih ravnanjih 3,66 4 3 19 posvetovanje z učitelji o zagotavljanju osnovnih pogojev za 3,74 4 4 20 3,81 4 4 21 3,66 4 4 22 3,74 4 4 23 3,84 4 4 24 3,74 4 4 posvetovalno delo z učitelji varno in spodbudno učno okolje posvetovanje z učitelji o zagotavljanju osnovne varnosti in spodbudnega okolja tudi zunaj pouka (med odmori, v garderobi, na igrišču, v umivalnici in na stranišču, v jedilnici ipd.) svetovanje učiteljem za učinkovito delo z učenci, ki imajo vzgojne/disciplinske težave posvetovanje z učitelji pri oblikovanju osnovnih vzgojnih smernic za posamezne učence ipd. posvetovanje z učitelji pri delu z oddelčnimi skupnostmi (program razrednih ur, reševanje konfliktov, oblikovanje ustrezne oddelčne klime ipd.) SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen 77 Šolska kultura, vzgoja, klima in red: svetovalno in ocena Me Mo ošt. posvetovalno delo z učitelji Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.2.4..: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo s starši na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda Šolska kultura, vzgoja, klima in red: svetovalno in Mo ošt. ocena Me 3,91 4 4 25 osveščanje staršev o osnovnih vzgojnih načelih 3,91 4 4 26 svetovanje staršem za učinkovito delo z učenci, ki imajo 3,91 4 4 27 3,84 4 4 28 3,90 4 4 posvetovalno delo s starši svetovanje staršem v podporo in pomoč pri zagotavljanju osnovne varnosti in spodbudnega okolja za učenje vzgojne/disciplinske težave posvetovanje s starši pri oblikovanju osnovnih vzgojnih smernic za posamezne učence ipd. SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.2.5.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z vodstvom na področju šolske kulture, vzgoje, klime in reda Šolska kultura, vzgoja, klima in red: sodelovanje z Mo ošt. ocena Me 3,67 4 4 29 pri oblikovanju šolskega reda 3,88 4 4 30 pri načrtovanju in izvajanju internega strokovnega 3,56 4 3 31 vodstvom pri zagotavljanju pogojev za oblikovanje ustrezne kulture in klime na šoli izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev o sodobnih 78 Šolska kultura, vzgoja, klima in red: sodelovanje z ocena Me 3,70 4 Mo ošt. vodstvom vzgojnih/disciplinskih pristopih SKUPAJ 4 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) 4.4.3. Telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj Usposobljenost socialnih delavk, socialnih delavcev po mnenju ravnateljic in ravnateljev za svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji in starši o splošnih značilnostih telesnega, osebnega (spoznavnega in čustvenega) ter socialnega razvoja in o posebnostih v telesnem, osebnem (spoznavnem in čustvenem) ter socialnem razvoju učencev. Od 1 (nezadostna usposobljenost) do 5 (odlična usposobljenost). Tabela 4.4.3.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje telesnega, osebnega in socialnega razvoja TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ SKUPAJ ocena Me Mo 3,82 4 4 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen Na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za svetovalno delo z učenci (3,86), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za sodelovanje z vodstvom na tem področju (3,69). Najpogostejša ocena, ki so jo ravnateljice pripisale usposobljenosti socialnih delavk za področje telesnega, osebnega in socialnega razvoja, je ocena 4. 79 Izmed temeljnih nalog s področja telesnega, osebnega in socialnega razvoja so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za svetovanje in neposredno pomoč učencem s težavami v socialnem razvoju (4,11), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi individualnih programov dela z učenci, ki imajo težave v telesnem razvoju (3,53). Pri dveh od temeljnih nalog s področja telesnega, osebnega in socialnega razvoja so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk ovrednotile z najpogostejšo oceno 5, in sicer gre za usposobljenost socialnih delavk za svetovanje in neposredna pomoč učencem s težavami v socialnem razvoju; ter za posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi individualnih programov dela z učenci, ki imajo težave v socialnem razvoju. Pri treh od temeljnih nalog s tega področja pa so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk ovrednotile z najpogostejšo oceno 3, in sicer gre za usposobljenost socialnih delavk za svetovanje in neposredna pomoč učencem s težavami v telesnem razvoju; za posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi individualnih programov dela z učenci, ki imajo težave v telesnem razvoju; ter za posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi individualnih programov dela z učenci, ki imajo težave v osebnem razvoju. Pri vseh ostalih temeljnih nalogah šolske svetovalne službe tega področja je bila usposobljenost socialnih delavk ovrednotena z najpogosteje uporabljeno oceno 4. Tabela 4.4.3.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno delo z učenci na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja Telesni, osebni in socialni razvoj: svetovalno delo z Mo ošt. ocena Me 3,58 3 3 32 3,70 4 4 33 4,11 4 5 34 3,90 4 4 35 4,02 4 4 36 učenci svetovanje in neposredna pomoč učencem s težavami v telesnem razvoju svetovanje in neposredna pomoč učencem s težavami v osebnem (spoznavnem in čustvenem) razvoju svetovanje in neposredna pomoč učencem s težavami v socialnem razvoju koordinacija pomoči učencem s težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju svetovalno-preventivno delo z učenci v programih za spodbujanje telesnega, osebnega in socialnega razvoja (npr. programi za krepitev samopodobe, za razvijanje 80 Telesni, osebni in socialni razvoj: svetovalno delo z ocena Me 3,86 4 Mo ošt. učenci učinkovitejše komunikacije, za učinkovito spoprijemanje s problemskimi situacijami, urjenje učencev v socialnih spretnostih, za sproščanje, za preprečevanje odvisnosti od drog, trpinčenja in oblik nasilništva ipd.) SKUPAJ 4 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.3.3.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja Telesni, osebni in socialni razvoj: svetovalno in Mo ošt. ocena Me 3,53 3 3 37 3,70 4 3 38 4,01 4 5 39 3,74 4 4 40 3,95 4 4 41 3,79 4 4 42 posvetovalno delo z učitelji posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi individualnih programov dela z učenci, ki imajo težave v telesnem razvoju posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi individualnih programov dela z učenci, ki imajo težave v osebnem razvoju posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi individualnih programov dela z učenci, ki imajo težave v socialnem razvoju neposredna pomoč učiteljem pri delu z učenci s težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju načrtovanje, koordinacija in evalvacija preventivnih programov za učence (po potrebi v sodelovanju z ustreznimi zunanjimi ustanovami) organizacija, koordinacija ali izvedba predavanj in delavnic za učitelje o značilnostih normalnega telesnega, osebnega 81 Telesni, osebni in socialni razvoj: svetovalno in ocena Me 3,79 4 Mo ošt. posvetovalno delo z učitelji in socialnega razvoja ter o značilnostih učencev s tovrstnimi težavami SKUPAJ 4 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.3.4.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo s starši na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja Telesni, osebni in socialni razvoj: svetovalno in Mo ošt. ocena Me 3,83 4 4 43 3,86 4 4 44 3,84 4 4 posvetovalno delo s starši svetovanje staršem o učinkovitih pristopih k učencem s težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju organizacija, koordinacija ali izvedba predavanj in delavnic za starše o značilnostih normalnega telesnega, osebnega in socialnega razvoja ter o značilnostih učencev s tovrstnimi težavami SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.3.5.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z vodstvom na področju telesnega, osebnega in socialnega razvoja Telesni, osebni in socialni razvoj: sodelovanje z ocena Me 3,69 4 Mo ošt. vodstvom pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju strokovnega 82 4 45 Telesni, osebni in socialni razvoj: sodelovanje z ocena Me Mo ošt. vodstvom izobraževanja ter izpopolnjevanja učiteljev na tem področju ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) 4.4.4. Šolanje Usposobljenost socialnih delavk, socialnih delavcev po mnenju ravnateljic in ravnateljev za svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji, starši, vodstvom in zunanjimi ustanovami (vrtci, drugimi šolami, Zavodom RS za zaposlovanje idr.) o vprašanjih v zvezi s šolanjem. Od 1 (nezadostna usposobljenost) do 5 (odlična usposobljenost). Tabela 4.4.4.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje šolanja ŠOLANJE SKUPAJ ocena Me Mo 3,89 4 4 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen Na področju šolanja so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za načrtovanje, koordinacijo in izvedbo vpisa ter sprejema otrok v šolo (4,39), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za svetovanje in posvetovanje pri usmerjanju učencev različne zahtevnostne stopnje ter pri spremembah zahtevnostnih ravni (3,64). Najpogostejša ocena, ki so jo ravnateljice pripisale usposobljenosti socialnih delavk za področje šolske šolanja, je ocena 4. Pri eni od temeljnih nalog s področja šolanja so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk ovrednotile z najpogostejšo oceno 5, in sicer gre za načrtovanje, koordinacijo in izvedbo vpisa ter sprejema otrok v šolo. 83 Tabela 4.4.4.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za naloge na področju šolanja Šolanje načrtovanje, koordinacija in izvedba vpisa ter sprejema Mo ošt. ocena Me 4,39 5 5 46 3,78 4 3, 4 47 3,88 4 4 48 3,64 4 4 49 3,76 4 4 50 3,89 4 4 otrok v šolo (organizacija vpisa in vpis, sodelovanje v komisiji za ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v šolo, oblikovanje oddelkov, pomoč učencem pri vključevanju v šolsko življenje) podajanje strokovnega mnenja o ponavljanju, akceleraciji in prešolanju učencev posvetovanje z učitelji pri delu z oddelčnimi skupnostmi (program razrednih ur, reševanje konfliktov, oblikovanje ustrezne oddelčne klime ipd.) svetovanje in posvetovanje pri usmerjanju učencev v različne zahtevnostne stopnje ter pri spremembah zahtevnostnih ravni sodelovanje z vodstvom pri oblikovanju letnega delovnega načrta šole SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) 4.4.5. Poklicna orientacija Usposobljenost socialnih delavk, socialnih delavcev po mnenju ravnateljic in ravnateljev za delo z učenci, učitelji, starši in vodstvom šole z namenom pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju izobraževalne in poklicne poti. Od 1 (nezadostna usposobljenost) do 5 (odlična usposobljenost). Tabela 4.4.5.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje poklicne orientacije 84 POKLICNA ORIENTACIJA SKUPAJ ocena Me Mo 4,17 4 5 ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen Na področju poklicne orientacije so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za sodelovanje z zunanjimi ustanovami (4,33), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na tem področju (4,00). Najpogostejša ocena, ki so jo ravnateljice pripisale usposobljenosti socialnih delavk za področje poklicne orientacije, je ocena 5. Izmed temeljnih nalog s področja poklicne orientacije so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za koordinacijo povezovanja osnovne šole s srednjimi šolami (4,39), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za sodelovanje z vodstvom pri načrtovanju strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju poklicne vzgoje (3,79). Pri dveh od temeljnih nalog s področja poklicne orientacije so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk ovrednotile z najpogostejšo oceno 4, in sicer gre za usposobljenost socialnih delavk za sodelovanje s šolskim knjižničarjem pri vzpostavljanju in vzdrževanju baz poklicno-informativnih gradiv na šoli; ter za sodelovanje z vodstvom pri načrtovanju strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju poklicne vzgoje. Pri vseh ostalih temeljnih nalogah šolske svetovalne službe tega področja je bila usposobljenost socialnih delavk ovrednotena z najpogosteje uporabljeno oceno 5. Tabela 4.4.5.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno delo z učenci na področju poklicne orientacije Poklicna orientacija: svetovalno delo z učenci informiranje učencev o nadaljnjem izobraževanju, poklicih Mo ošt. ocena Me 4,35 5 5 51 4,29 4 5 52 4,31 5 5 53 in možnostih zaposlovanja organizacija obiskov učencev v podjetjih in pri drugih delodajalcih, tematskih razstav ipd. organizacija in koordinacija predavanj in pogovorov z zunanjimi strokovnjaki, s predstavniki posameznih 85 Poklicna orientacija: svetovalno delo z učenci Mo ošt. ocena Me izvedba predavanj oziroma delavnic za učence 4,10 4 5 54 zbiranje podatkov o učencih za potrebe poklicnega 4,21 4 5 55 individualno in skupinsko poklicno svetovanje 4,26 5 5 56 SKUPAJ 4,25 4 5 poklicev, poklicnimi svetovalci Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in drugimi svetovanja (anketiranje, diagnostični preizkusi ipd.) ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.5.3.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo z učitelji na področju poklicne orientacije Poklicna orientacija: svetovalno in posvetovalno delo z Mo ošt. ocena Me 3,87 4 4 57 4,02 4 5 58 4,12 4 5 59 4,00 4 5 učitelji sodelovanje s šolskim knjižničarjem pri vzpostavljanju in vzdrževanju baz poklicno-informativnih gradiv na šoli sodelovanje z učitelji pri načrtovanju in izvedbi poklicne vzgoje organizacija in vodenje timskih posvetov o izobraževalnopoklicni nameri učencev (sodeluje z učitelji, zdravniki, poklicnimi svetovalci ZRSZ in drugimi) SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) 86 Tabela 4.4.5.4.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za svetovalno in posvetovalno delo s starši na področju poklicne orientacije Poklicna orientacija: svetovalno in posvetovalno delo s Mo ošt. ocena Me 4,13 4 5 60 4,20 5 5 61 4,16 4 5 starši organizacija in izvedba predavanj in delavnic o vlogi staršev pri poklicnem razvoju in odločanju individualno poklicno svetovanje za starše (lahko skupaj z učenci) o poklicni izbiri SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) Tabela 4.4.5.5.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z vodstvom na področju poklicne orientacije Poklicna orientacija: sodelovanje z vodstvom koordinacija aktivnosti poklicne orientacije z vodstvom Mo ošt. ocena Me 4,14 4 5 62 3,79 4 4 63 4,16 4 5 64 4,03 4 5 šole sodelovanje z vodstvom pri načrtovanju strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju poklicne vzgoje sodelovanje z vodstvom šole pri organizaciji prostora, kjer bodo vsi učenci lahko dobili informacije, ki so potrebne za načrtovanje izobraževalne in poklicne poti SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) 87 Tabela 4.4.5.6.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za sodelovanje z zunanjimi ustanovami na področju poklicne orientacije Poklicna orientacija: sodelovanje z zunanjimi Mo ošt. ocena Me 4,31 5 5 65 4,39 5 5 66 4,27 4 5 67 4,33 5 5 ustanovami svetovalna služba koordinira aktivnosti poklicne orientacije z ZRSZ svetovalna služba koordinira povezovanje s srednjimi šolami (informativni dnevi in drugi stiki med osnovnimi in srednjimi šolami) svetovalna služba koordinira aktivnosti, ki so povezane z obiski učencev v podjetjih in drugih organizacijah SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) 4.4.6. Socialno-ekonomske stiske Usposobljenost socialnih delavk, socialnih delavcev po mnenju ravnateljic in ravnateljev za vključevanje v iskanje in nudenje možnih oblik podpore in pomoči družinam, kadar je zaradi njihovih socialno-ekonomskih stisk ogrožen učenčev telesni, osebni in socialni razvoj. Od 1 (nezadostna usposobljenost) do 5 (odlična usposobljenost). Tabela 4.4.6.1.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za področje socialnoekonomskih stisk SOCIALNO-EKONOMSKE STISKE SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen 88 ocena Me Mo 4,51 5 5 Na področju socialno-ekonomskih stisk so ravnateljice usposobljenost socialnih delavk najvišje ovrednotile za načrtovanje programa reševanja finančnih težav (4,59), najnižje pa so ovrednotile usposobljenost za v projektih iskanja in nudenja čim večje podpore za nadaljevanje šolanja učencem, ki izhajajo iz socialno ogroženih in depriviligiranih družin (4,42). Najpogostejša ocena, ki so jo ravnateljice pripisale usposobljenosti socialnih delavk za področje socialno-ekonomskih stisk, je ocena 5. Tabela 4.4.6.2.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za naloge na področju socialnoekonomskih stisk Socialno-ekonomske stiske: sodelovanje z razredniki (in Mo ošt. ocena Me 4,52 5 5 68 4,42 5 5 69 4,59 5 5 70 4,51 5 5 drugimi učitelji), starši, vodstvom šole in zunanjimi ustanovami pri oblikovanju programov pomoči učencem, ki imajo zaradi neprimernih socialno-ekonomskih razmer težave z učenjem (organizacija učnega prostora v šoli, pomoč pri zagotavljanju učbenikov in šolskih potrebščin, organizacija in koordinacija dodatne pomoči učencem, katerim starši ne morejo pomagati ipd.) v projektih iskanja in nudenja čim večje podpore za nadaljevanje šolanja učencem, ki izhajajo iz socialno ogroženih in depriviligiranih družin (npr. pomoč učencem pri iskanju štipendij ipd.) pri načrtovanju programa reševanja finančnih težav (subvencioniranje prehrane, “šole v naravi” ter drugih dejavnosti iz zagotovljenega in razširjenega programa šole) ipd SKUPAJ ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) 89 4.4.7. Drugo Usposobljenost socialnih delavk, socialnih delavcev po mnenju ravnateljic in ravnateljev za delo učitelja v oddelkih podaljšanega bivanja in delo učitelja za dodatno strokovno pomoč. Od 1 (nezadostna usposobljenost) do 5 (odlična usposobljenost). Tabela 4.4.7.: Ocene o usposobljenosti socialnih delavk za naloge, ki jih po zdajšnji zakonodaji socialni delavci v osnovni šoli ne morejo izvajati Drugo: usposobljenost za delo Mo ošt. ocena Me učitelja v oddelkih podaljšanega bivanja 3,54 4 4 71 učitelja za dodatno strokovno pomoč pri premagovanju 3,37 3 3 72 primanjkljajev, ovir oziroma motenj ocena – aritmetična sredina ocen Me – mediana ocen Mo – modus ocen ošt. – oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (za nadaljnjo obdelavo podatkov) 4.5. Frekvence ocen 1 in ocen 2 – osnovna področja dela Izmed osnovnih področij dela so ravnatelji največkrat z oceno 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavcev) ovrednotili usposobljenosti socialnih delavcev za delo z učitelji (2,65 %) in sicer konkretno usposobljenosti za skupinsko delo z učitelji (3,05 %). Če združimo deleže ocen 1 in 2, je izmed osnovnih področij dela usposobljenost socialnih delavcev z najnižjima ocenama najpogosteje ovrednoteno na področju dela z učitelji, kjer 17,42 % ravnateljev meni, da je usposobljenost socialnih delavcev za to osnovno področje dela enaka oceni 1 (nezadostna usposobljenost) ali oceni 2. Tabela 4.5.: Frekvence ocen 1 (nezadostna usposobljenost) in ocen 2 o usposobljenosti socialnih delavk za osnovna področja dela šolske svetovalne službe 90 osnovna f (1) področja dela f (1) f f (1+2) % (1+2) % f (1) f (1) f f % (1+2) (1+2) % DELO Z 2 0,75 20 7,46 indiv. 1 0,74 11 8,15 skup. 1 0,75 9 6,77 17,42 indiv. 3 2,26 24 18,05 skup. 4 3,05 22 16,79 4,80 indiv. 0 0,00 5 3,65 skup. 0 0,00 8 5,97 UČENCI DELO Z 7 2,65 46 UČITELJI DELO S 0 0,00 13 STARŠI DELO Z 0 0,00 6 4,55 0 0,00 4 2,96 9 0,84 89 8,32 VODSTVOM DELO Z USTANOVAMI skupaj f (1) - frekvenca ocen 1 za osnovna področja dela šolske svetovalne službe f (1) % - delež ocen 1 med ocenami znotraj osnovnih področij dela šolske svetovalne službe f (1+2) - frekvenca ocen 1 in 2 skupaj za osnovna področja dela šolske svetovalne službe f (1+2) % - delež ocen 1 in 2 skupaj med ocenami znotraj osnovnih področij dela šolske svetovalne službe 4.6. Frekvence ocen 1 in ocen 2 – področja življenja in dela na šoli Največ ocen 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavk) so ravnatelji namenili usposobljenosti socialnih delavk na področju učenja in poučevanja (4,12 %), najmanj pa na področju socialno-ekonomskih stisk (0,24 %). Tudi največ najnižjih dveh ocen (ocena 1 in ocena 2) so namenili usposobljenosti socialnih delavk za področje učenja in poučevanja (21,95 %). Usposobljenost socialnih delavcev za področje socialno-ekonomskih stisk je tisto, za katero ravnatelji še najmanj menijo, da je usposobljenost socialnih delavcev enaka oceni 1 ali 2 (1,43% ravnateljev). 91 Tabela 4.6.: Frekvence ocen 1 (nezadostna usposobljenost) in ocen 2 o usposobljenosti socialnih delavk za področja življenja in dela na šoli področja življenja in dela na šoli f (1) f (1) % f (1+2) f (1+2) % UČENJE IN POUČEVANJE 88 4,12 469 21,95 ŠOLSKA KLIMA, VZGOJA, KULTURA IN 18 0,86 152 7,30 TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ 18 0,94 154 8,08 ŠOLANJE 13 1,90 54 7,91 POKLICNA ORIENTACIJA 19 0,82 100 4,31 1 0,24 6 1,43 157 1,64 935 9,79 RED SOCIALNO-EKONOMSKE STISKE skupaj f (1) - frekvenca ocen 1 za posamezno področje življenja in dela na šoli f (1) % - delež ocen 1 med ocenami znotraj posameznega področja življenja in dela na šoli f (1+2) - frekvenca ocen 1 in 2 skupaj za posamezno področje življenja in dela na šoli f (1+2) % - delež ocen 1 in 2 skupaj med ocenami znotraj posameznega področja življenja in dela na šoli 4.7. Frekvence ocen 1 in ocen 2 – posamezne naloge Z največ ocen 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavk) so ravnatelji ovrednotili usposobljenost socialnih delavk za neposredna pomoč učiteljem in posvetovalno delo učiteljem pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja (9,63 %). Usposobljenost socialnih delavk za delo na isti nalogi so ravnateljice ovrednotile tudi z največjim deležem najnižjih dveh ocen skupaj (ocena 1 in ocena 2) – 33,33 %. Tretjina ravnateljev torej meni, da je usposobljenost socialnih delavcev za pomoč učiteljem pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja enaka oceni 1 (nezadostna usposobljenost) ali oceni 2. Gledano po tem, komu je pomoč namenjena, so ravnatelji z največ ocen 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavk) ovrednotili usposobljenost socialnih delavk za delo z učitelji na področju učenja in poučevanja (5,07 %). Usposobljenost socialnih delavcev za delo z učenci na področju šolske klime, vzgoje, kulture in reda ter usposobljenost za delo z zunanjimi ustanovami na 92 področju poklicne orientacije pa ni bila niti enkrat ovrednotena s kakšno posamezno oceno 1 (nezadostna usposobljenost). Tabela 4.7.1.: Frekvence ocen 1 (nezadostna usposobljenost) in ocen 2 o usposobljenosti socialnih delavk za posamezne naloge šolske svetovalne službe ošt. f (1) f (1) f (1+2) % f (1+2) f (1) f (1) % f (1+2) f (1+2) % % 01 6 4,62 37 28,46 02 2 1,47 28 20,59 03 5 3,73 28 20,90 04 2 1,60 19 15,20 05 7 5,34 39 29,77 06 13 9,63 45 33,33 07 3 2,22 29 21,48 08 2 1,49 32 23,88 09 3 2,29 24 18,32 10 13 9,56 39 28,68 11 5 3,65 24 17,52 12 8 5,97 26 19,40 13 4 3,01 27 20,30 14 1 0,72 15 10,87 15 6 4,44 27 20,00 16 8 6,02 29 21,80 17 0 0,00 7 5,00 18 0 0,00 8 5,71 19 1 0,71 16 11,43 20 0 0,00 13 9,42 21 0 0,00 8 5,71 22 4 2,86 16 11,43 23 1 0,71 13 9,29 24 2 1,43 9 6,43 25 1 0,71 4 2,86 26 1 0,71 11 7,86 93 delo z učenci 22 3,35 151 23,02 delo z učitelji 34 5,07 169 25,19 delo s starši 13 4,80 50 18,45 delo z vodstvom 19 3,53 99 18,37 delo z učenci 0 0,00 15 5,36 delo z učitelji 8 0,95 75 8,95 27 4,89 delo s starši 3 0,54 ošt. f (1) f (1) f (1+2) % f (1+2) f (1) f (1) % f (1+2) f (1+2) % % 27 1 0,71 5 3,57 28 0 0,00 7 5,30 29 1 0,72 11 7,97 30 1 0,72 10 7,25 31 5 3,68 14 10,29 32 1 0,75 15 11,28 33 2 1,46 14 10,22 34 0 0,00 4 2,90 35 1 0,74 6 4,44 36 0 0,00 5 3,76 37 2 1,50 17 12,78 38 2 1,45 15 10,87 39 0 0,00 6 4,35 40 0 0,00 13 9,70 41 0 0,00 8 5,80 42 2 1,46 16 11,68 43 2 1,46 10 7,30 44 2 1,45 12 8,70 45 4 2,92 11 8,03 delo z vodstvom 46 1 0,72 5 3,62 delo 47 4 2,99 11 8,21 48 0 0,00 8 5,80 49 5 3,70 14 10,37 50 3 2,17 16 11,59 51 1 0,72 2 1,45 52 1 0,72 3 2,17 53 1 0,72 5 3,62 54 1 0,73 6 4,38 55 1 0,72 7 5,07 56 2 1,46 6 4,38 94 delo z vodstvom 7 1,70 35 8,50 delo z učenci 4 0,59 44 6,51 delo z učitelji 6 0,73 75 9,17 22 8,00 delo s starši 4 13 1,45 1,90 54 7,91 delo z učenci 7 0,85 29 3,51 ošt. f (1) f (1) f (1+2) % f (1+2) f (1) f (1) % f (1+2) f (1+2) % % 57 2 1,48 12 8,89 delo z učitelji 58 1 0,73 7 5,11 59 1 0,73 8 5,84 60 1 0,74 5 3,68 61 1 0,73 10 7,30 62 1 0,74 5 3,68 63 3 2,22 12 8,89 64 2 1,49 5 3,73 65 0 0,00 3 2,22 delo z zunanjimi ustanovami 66 0 0,00 2 1,46 0 67 0 0,00 2 1,47 68 0 0,00 1 0,71 69 0 0,00 3 2,13 70 1 0,71 2 1,43 4 0,98 27 6,60 15 5,49 delo s starši 2 0,73 delo z vodstvom 6 1,48 22 0,00 5,43 7 1,72 6 1,43 delo 1 0,24 ošt.- oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (glej zadnji stolpec od tabele 4.4.1.2. do 4.4.7.2. f (1) - frekvenca ocen 1 za posamezno nalogo šolske svetovalne službe f (1) % - delež ocen 1 med ocenami znotraj posamezne naloge šolske svetovalne službe f (1+2) - frekvenca ocen 1 in 2 skupaj za posamezno nalogo šolske svetovalne službe f (1+2) % - delež ocen 1 in 2 skupaj med ocenami znotraj posamezne naloge šolske svetovalne službe Tabela 4.7.2.: Frekvence ocen 1 (nezadostna usposobljenost) in ocen 2 o usposobljenosti socialnih delavk za nalogi, ki jih po zdajšnji zakonodaji socialni delavci v osnovni šoli ne morejo izvajati ošt. f (1) f (1) % f (1+2) f (1+2) % 71 8 6,11 20 15,27 72 9 6,82 28 21,21 ošt.- oštevilčena naloga šolske svetovalne službe (glej zadnji stolpec od tabele 4.4.1.2. 95 ošt. f (1) f (1) % f (1+2) f (1+2) % do 4.4.7.2. f (1) - frekvenca ocen 1 za posamezno nalogo šolske svetovalne službe f (1) % - delež ocen 1 med ocenami znotraj posamezne naloge šolske svetovalne službe f (1+2) - frekvenca ocen 1 in 2 skupaj za posamezno nalogo šolske svetovalne službe f (1+2) % - delež ocen 1 in 2 skupaj med ocenami znotraj posamezne naloge šolske svetovalne službe 4.8. Ocene o usposobljenosti socialnih delavk in socialnih delavcev za posamezne naloge šolske svetovalne službe v osnovni šoli po mnenju ravnateljev Temeljne naloge šolske svetovalne službe v osnovni šoli, razporejene glede na oceno o usposobljenosti socialne delavke, socialnega delavca, po mnenju ravnateljic in ravnateljev, razvrščene od najvišje povprečne ocene (aritmetična sredina ocen), do najnižje. Tabela 4.8.: Aritmetične sredine (povprečje) ocen o usposobljenosti socialnih delavk za posamezne naloge šolske svetovalne službe po vrstnem redu od najvišje do najnižje ocene področje dela 1. socialno-ekonomske naloga ocena pri načrtovanju programa reševanja finančnih 4,59 stiske: sodelovanje z težav (subvencioniranje prehrane, “šole v naravi” razredniki (in ter drugih dejavnosti iz zagotovljenega in drugimi učitelji), razširjenega programa šole) ipd starši, vodstvom šole in zunanjimi ustanovami 2. socialno-ekonomske pri oblikovanju programov pomoči učencem, ki stiske: sodelovanje z imajo zaradi neprimernih socialno-ekonomskih razredniki (in razmer težave z učenjem (organizacija učnega drugimi učitelji), prostora v šoli, pomoč pri zagotavljanju učbenikov starši, vodstvom in šolskih potrebščin, organizacija in koordinacija šole in zunanjimi dodatne pomoči učencem, katerim starši ne 96 4,52 področje dela naloga ustanovami morejo pomagati ipd.) 3. socialno-ekonomske ocena v projektih iskanja in nudenja čim večje podpore 4,42 stiske: sodelovanje z za nadaljevanje šolanja učencem, ki izhajajo iz razredniki (in socialno ogroženih in depriviligiranih družin (npr. drugimi učitelji), pomoč učencem pri iskanju štipendij ipd.) starši, vodstvom šole in zunanjimi ustanovami 4. poklicna orientacija: svetovalna služba koordinira povezovanje s sodelovanje z srednjimi šolami (informativni dnevi in drugi stiki zunanjimi med osnovnimi in srednjimi šolami) 4,39 ustanovami 5. šolanje načrtovanje, koordinacija in izvedba vpisa ter 4,39 sprejema otrok v šolo (organizacija vpisa in vpis, sodelovanje v komisiji za ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v šolo, oblikovanje oddelkov, pomoč učencem pri vključevanju v šolsko življenje) 6. poklicna orientacija: svetovalno delo z informiranje učencev o nadaljnjem izobraževanju, 4,35 poklicih in možnostih zaposlovanja učenci 7. poklicna orientacija: organizacija in koordinacija predavanj in svetovalno delo z pogovorov z zunanjimi strokovnjaki, s učenci predstavniki posameznih poklicev, poklicnimi 4,31 svetovalci Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in drugimi 8. poklicna orientacija: sodelovanje z svetovalna služba koordinira aktivnosti poklicne 4,31 orientacije z ZRSZ zunanjimi ustanovami 9. poklicna orientacija: svetovalno delo z organizacija obiskov učencev v podjetjih in pri drugih delodajalcih, tematskih razstav ipd. 97 4,29 področje dela naloga ocena učenci 10. poklicna orientacija: svetovalna služba koordinira aktivnosti, ki so sodelovanje z povezane z obiski učencev v podjetjih in drugih zunanjimi organizacijah 4,27 ustanovami 11. poklicna orientacija: individualno in skupinsko poklicno svetovanje 4,26 zbiranje podatkov o učencih za potrebe poklicnega 4,21 svetovalno delo z učenci 12. poklicna orientacija: svetovalno delo z svetovanja (anketiranje, diagnostični preizkusi učenci ipd.) 13. poklicna orientacija: svetovalno in individualno poklicno svetovanje za starše (lahko 4,20 skupaj z učenci) o poklicni izbiri posvetovalno delo s starši 14. poklicna orientacija: sodelovanje z vodstvom šole pri organizaciji sodelovanje z prostora, kjer bodo vsi učenci lahko dobili vodstvom informacije, ki so potrebne za načrtovanje 4,16 izobraževalne in poklicne poti 15. poklicna orientacija: sodelovanje z koordinacija aktivnosti poklicne orientacije z 4,14 vodstvom šole vodstvom 16. poklicna orientacija: svetovalno in organizacija in izvedba predavanj in delavnic o 4,13 vlogi staršev pri poklicnem razvoju in odločanju posvetovalno delo s starši 17. poklicna orientacija: organizacija in vodenje timskih posvetov o svetovalno in izobraževalno-poklicni nameri učencev (sodeluje z posvetovalno delo z učitelji, zdravniki, poklicnimi svetovalci ZRSZ in učitelji drugimi) 18. telesni, osebni in socialni razvoj: svetovanje in neposredna pomoč učencem s težavami v socialnem razvoju 98 4,12 4,11 področje dela naloga ocena svetovalno delo z učenci 19. poklicna orientacija: izvedba predavanj oziroma delavnic za učence 4,10 sodelovanje z učitelji pri načrtovanju in izvedbi 4,02 svetovalno delo z učenci 20. poklicna orientacija: svetovalno in poklicne vzgoje posvetovalno delo z učitelji 21. telesni, osebni in svetovalno-preventivno delo z učenci v programih socialni razvoj: za spodbujanje telesnega, osebnega in socialnega svetovalno delo z razvoja (npr. programi za krepitev samopodobe, za učenci razvijanje učinkovitejše komunikacije, za 4,02 učinkovito spoprijemanje s problemskimi situacijami, urjenje učencev v socialnih spretnostih, za sproščanje, za preprečevanje odvisnosti od drog, trpinčenja in oblik nasilništva ipd.) 22. telesni, osebni in posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi socialni razvoj: individualnih programov dela z učenci, ki imajo svetovalno in težave v socialnem razvoju 4,01 posvetovalno delo z učitelji 23. telesni, osebni in načrtovanje, koordinacija in evalvacija socialni razvoj: preventivnih programov za učence (po potrebi v svetovalno in sodelovanju z ustreznimi zunanjimi ustanovami) 3,95 posvetovalno delo z učitelji 24. šolska kultura, svetovanje učencem z vzgojnimi in disciplinskimi vzgoja, klima in red: težavami svetovalno delo z učenci 99 3,93 področje dela 25. šolska kultura, naloga ocena svetovanje staršem v podporo in pomoč pri 3,91 vzgoja, klima in red: zagotavljanju osnovne varnosti in spodbudnega svetovalno in okolja za učenje posvetovalno delo s starši 26. šolska kultura, osveščanje staršev o osnovnih vzgojnih načelih 3,91 svetovanje staršem za učinkovito delo z učenci, 3,91 vzgoja, klima in red: svetovalno in posvetovalno delo s starši 27. šolska kultura, vzgoja, klima in red: ki imajo vzgojne/disciplinske težave svetovalno in posvetovalno delo s starši 28. telesni, osebni in socialni razvoj: koordinacija pomoči učencem s težavami v 3,90 telesnem, osebnem in socialnem razvoju svetovalno delo z učenci 29. šolska kultura, neposredna pomoč in/ali organizacija pomoči 3,89 vzgoja, klima in red: učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami svetovalno delo z učenci 31. šolanje posvetovanje z učitelji pri delu z oddelčnimi 3,88 skupnostmi (program razrednih ur, reševanje konfliktov, oblikovanje ustrezne oddelčne klime ipd.) 30. šolska kultura, pri oblikovanju šolskega reda 3,88 sodelovanje s šolskim knjižničarjem pri 3,87 vzgoja, klima in red: sodelovanje z vodstvom 32. poklicna orientacija: 100 področje dela naloga ocena svetovalno in vzpostavljanju in vzdrževanju baz poklicno- posvetovalno delo z informativnih gradiv na šoli učitelji 33. telesni, osebni in organizacija, koordinacija ali izvedba predavanj in socialni razvoj: delavnic za starše o značilnostih normalnega svetovalno in telesnega, osebnega in socialnega razvoja ter o posvetovalno delo s značilnostih učencev s tovrstnimi težavami 3,86 starši 34. šolska kultura, posvetovanje z učitelji pri delu z oddelčnimi 3,84 vzgoja, klima in red: skupnostmi (program razrednih ur, reševanje svetovalno in konfliktov, oblikovanje ustrezne oddelčne klime posvetovalno delo z ipd.) učitelji 35. šolska kultura, posvetovanje s starši pri oblikovanju osnovnih 3,84 vzgoja, klima in red: vzgojnih smernic za posamezne učence ipd. svetovalno in posvetovalno delo s starši 36. telesni, osebni in svetovanje staršem o učinkovitih pristopih k socialni razvoj: učencem s težavami v telesnem, osebnem in svetovalno in socialnem razvoju 3,83 posvetovalno delo s starši 37. šolska kultura, posvetovanje z učitelji o zagotavljanju osnovne 3,81 vzgoja, klima in red: varnosti in spodbudnega okolja tudi zunaj pouka svetovalno in (med odmori, v garderobi, na igrišču, v umivalnici posvetovalno delo z in na stranišču, v jedilnici ipd.) učitelji 38. telesni, osebni in organizacija, koordinacija ali izvedba predavanj in socialni razvoj: delavnic za učitelje o značilnostih normalnega svetovalno in telesnega, osebnega in socialnega razvoja ter o posvetovalno delo z značilnostih učencev s tovrstnimi težavami 101 3,79 področje dela naloga ocena učitelji 39. poklicna orientacija: sodelovanje z vodstvom pri načrtovanju sodelovanje z strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju vodstvom poklicne vzgoje 41. šolanje podajanje strokovnega mnenja o ponavljanju, 3,79 3,78 akceleraciji in prešolanju učencev 40. učenje in poučevanje: pri preverjanju in zagotavljanju ustreznih pogojev 3,78 za integracijo učencev s posebnimi potrebami sodelovanje z vodstvom 42. šolanje sodelovanje z vodstvom pri oblikovanju letnega 3,76 delovnega načrta šole 43. šolska kultura, posvetovanje z učitelji pri oblikovanju osnovnih 3,74 vzgoja, klima in red: vzgojnih smernic za posamezne učence ipd. svetovalno in posvetovalno delo z učitelji 44. šolska kultura, posvetovanje z učitelji o zagotavljanju osnovnih 3,74 vzgoja, klima in red: pogojev za varno in spodbudno učno okolje svetovalno in posvetovalno delo z učitelji 45. telesni, osebni in neposredna pomoč učiteljem pri delu z učenci s socialni razvoj: težavami v telesnem, osebnem in socialnem svetovalno in razvoju 3,74 posvetovalno delo z učitelji 46. učenje in koordinacija pomoči nadarjenim učencem, poučevanje: učencem z učnimi težavami in integriranim svetovalno delo z učencem s posebnimi potrebami 3,72 učenci 47. telesni, osebni in svetovanje in neposredna pomoč učencem s 102 3,70 področje dela naloga ocena socialni razvoj: težavami v osebnem (spoznavnem in čustvenem) svetovalno delo z razvoju učenci 48. telesni, osebni in posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi socialni razvoj: individualnih programov dela z učenci, ki imajo svetovalno in težave v osebnem razvoju 3,70 posvetovalno delo z učitelji 49. telesni, osebni in pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju socialni razvoj: strokovnega izobraževanja ter izpopolnjevanja sodelovanje z učiteljev na tem področju 3,69 vodstvom 50. šolska kultura, pri zagotavljanju pogojev za oblikovanje ustrezne 3,67 vzgoja, klima in red: kulture in klime na šoli sodelovanje z vodstvom 51. šolska kultura, posvetovanje z učitelji o vzgojno-izobraževalnih 3,66 vzgoja, klima in red: ravnanjih svetovalno in posvetovalno delo z učitelji 52. šolska kultura, svetovanje učiteljem za učinkovito delo z učenci, 3,66 vzgoja, klima in red: ki imajo vzgojne/disciplinske težave svetovalno in posvetovalno delo z učitelji 53. šolanje svetovanje in posvetovanje pri usmerjanju 3,64 učencev v različne zahtevnostne stopnje ter pri spremembah zahtevnostnih ravni 54. učenje in individualno svetovanje staršem nadarjenih poučevanje: učencev, učencev z učnimi težavami in drugih svetovalno in učencev s posebnimi potrebami (o prilagojenih 103 3,59 področje dela naloga ocena posvetovalno delo s oblikah in metodah učenja, o uspešnih strategijah starši pridobivanja znanja, razvijanja interesov, oblikovanja ustreznih učnih navad ipd.) 55. telesni, osebni in socialni razvoj: svetovanje in neposredna pomoč učencem s 3,58 težavami v telesnem razvoju svetovalno delo z učenci 56. šolska kultura, pri načrtovanju in izvajanju internega strokovnega 3,56 vzgoja, klima in red: izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev o sodelovanje z sodobnih vzgojnih/disciplinskih pristopih vodstvom 57. telesni, osebni in posvetovalno delo z učitelji pri izdelavi socialni razvoj: individualnih programov dela z učenci, ki imajo svetovalno in težave v telesnem razvoju 3,53 posvetovalno delo z učitelji 58. učenje in neposredna pomoč učencem z učnimi težavami 3,51 pri spremljanju in evalvaciji vzgojno- 3,50 poučevanje: svetovalno delo z učenci 59. učenje in poučevanje: izobraževalnega dela na področju učenja in sodelovanje z poučevanja (analize učne uspešnosti, uspešnih vodstvom metod poučevanja ipd.) 60. učenje in poučevanje: predavanja in delavnice za skupine staršev na 3,50 temo učenje-učne navade-motivacija svetovalno in posvetovalno delo s starši 61. učenje in sodelovanje pri oblikovanju individual(izira)nih poučevanje: učnih programov za nadarjene učence, učence z svetovalno in učnimi težavami in druge učence s posebnimi 104 3,47 področje dela naloga posvetovalno delo z potrebami ocena učitelji 62. učenje in poučevanje: neposredna pomoč integriranim učencem s 3,40 posebnimi potrebami svetovalno delo z učenci 63. učenje in poučevanje: koordinacija in sodelovanje v razvojnih projektih 3,35 učiteljev svetovalno in posvetovalno delo z učitelji 64. učenje in poučevanje: neposredna pomoč učiteljem pri uresničevanju 3,32 individuali(zira)nih učnih programov svetovalno in posvetovalno delo z učitelji 65. učenje in poučevanje: pri pripravi razvojnega načrta šole za področje 3,29 učenja in poučevanja sodelovanje z vodstvom 66. učenje in neposredna pomoč nadarjenim učencem 3,24 svetovalno-preventivno delo z vsemi učenci pri 3,23 poučevanje: svetovalno delo z učenci 67. učenje in poučevanje: izboljšanju kvalitete učenja (razvijanje učinkovitih svetovalno delo z strategij, metod in tehnik učenja, učnih navad ipd.) učenci 68. učenje in poučevanje: pri načrtovanju strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na šoli s področja poučevanja sodelovanje z vodstvom 105 3,21 področje dela 69. učenje in naloga ocena koordinacija in sodelovanje pri strokovnem poučevanje: izpopolnjevanju učiteljev na šoli (predavanja in svetovalno in izkustvene delavnice o sodobnih pristopih k posvetovalno delo z poučevanju) 3,13 učitelji 70. učenje in neposredna pomoč učiteljem in posvetovalno delo poučevanje: pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja (pomoč svetovalno in pri načrtovanju in uvajanju novih didaktičnih posvetovalno delo z pristopov, npr. sodelovalnega učenja, nivojskega učitelji pouka, učne diferenciacije, projektnega učnega 2,93 dela, programov za dvig motivacije ipd.) Ravnatelji so izmed posameznih nalog šolske svetovalne službe po usposobljenosti socialnih delavk najvišje ovrednotili usposobljenost socialnih delavk za načrtovanje programov reševanja finančnih težav (4,59), najnižje pa usposobljenost socialnih delavk za neposredno pomoč učiteljem in posvetovalno delo učiteljem pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja (2,93). 4.9. Ravnatelji o socialnem delu Slika 4.9.: Odnos med kategorijami – ravnatelji o socialnem delu 106 Tabela 4.9.1.: Ravnatelji o socialnem delu - socialni delavec ni izbira SOCIALNI DELAVEC NI IZBIRA socialno delo izvajajo tudi druge institucije socialni delavec ni vključen v vzgojno-izobraževalno delo manko (šibkost) socialnega delavca na pedagoškem področju (5×) šibkost socialnega delavca pri metodiki poučevanja (2×) socialni delavec šibak na področju učenja in poučevanja prešibka povezava socialnega dela s pedagoškim delom socialni delavec je brez pedagoške izobrazbe manko (šibkost) socialnega delavca na psihološkem področju (3×) v ospredju šolske svetovalne službe je specialno pedagoško in psihološko delo socialni pedagog je boljša izbira od socialnega delavca socialni delavec ima premalo ali je brez specialnih znanj (2×) omejena usposobljenost socialnih delavcev (3×) socialni delavec se mora dopolnilno izobraževati za delo v šolski svetovalni službi (2×) socialni delavec slabo usposobljen za delo z učenci socialni delavec slabo usposobljen za delo z učitelji 107 SOCIALNI DELAVEC NI IZBIRA šolsko svetovalno delo zahteva širša znanja, socialni delavec pa je brez te širine (2×) negativne izkušnje s socialnim delavcem socialni delavec je nezaželen profil šolskega svetovalnega delavca starejše generacije socialnih delavcev so neprimerne za delo v šoli v šoli ni potrebe po socialnem delavcu socialni delavec ne sodi v osnovno šolo socialni delavec na šoli le kot član tima šolske svetovalne službe socialni delavec je slaba izbira za manjše šole delo, ki ga opravlja socialni delavec na šoli, je zbirokratizirano Tabela 4.9.2.: Ravnatelji o socialnem delu – socialni delavec (le) kot član tima šolske svetovalne službe SOCIALNI DELAVEC (LE) KOT ČLAN TIMA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE socialni delavec je zaželen in pomemben član tima šolske svetovalne službe (8×) socialni delavec (zgolj) na večjih šolah kot član tima šolske svetovalne službe (4×) socialni delavec kot podpora timu šolske svetovalne službe socialni delavec zaposlen poleg pedagoga na šoli socialni delavec kot tretja izbira profila šolskega svetovalnega delavca Tabela 4.9.3.:Ravnatelji o socialnem delu – socialni delavec je potreben sodelavec na šoli SOCIALNI DELAVEC JE POTREBEN SODELAVEC NA ŠOLI na šoli potreba po socialnem delu (2×) na šolah narašča pomen socialnega dela in socialno delo postaja vedno pomembnejše (2×) socialno področje postaja vedno pomembnejše socialno delo spada v šolsko svetovalno službo in ima pomembno vlogo v njej (2×) šola potrebuje socialnega delavca (2×) socialni delavec je uporaben kader socialni delavec je nenadomestljiv kader 108 SOCIALNI DELAVEC JE POTREBEN SODELAVEC NA ŠOLI socialni delavec ima dovolj znanja je dobro usposobljen za delo v šoli (2×) socialni delavec je učinkovitejši od socialnega pedagoga socialni delavec je usposobljen za socialno-ekonomsko področje (2×) socialni delavec je usposobljen za socialne vsebine socialni delavec prispeva k pozitivni socialni naravnanosti šole socialni delavec skrbi za celotno obravnavo otrok socialni delavec pokriva široko področje dela šola bi morala imeti tudi sistematizirano delovno mesto šolskega svetovalnega delavca Tabela 4.9.4.: Ravnatelji o socialnem delu – šolska zakonodaja izriva socialne delavce ŠOLSKA ZAKONODAJA IZRIVA SOCIALNE DELAVCE šolska zakonodaja izriva socialne delavce iz šol zakonodaja degradira šolske socialne delavce šolski socialni delavci so omejeni zaradi zakonodaje potreba po spremembi zakonodaje na tem področju Tabela 4.9.5.: Ravnatelji o socialnem delu – ravnatelj ne pozna vloge socialnega dela RAVNATELJ NE POZNA VLOGE SOCIALNEGA DELA ravnatelj ne pozna vloge socialnega dela ravnatelj ne pozna kompetenc socialnega delavca (2×) ravnatelj ne pozna poklica socialnega delavca ravnatelj slabo pozna stroko socialnega dela ravnatelj nima izkušenj s socialnimi delavci (diplomanti socialnega dela) (2×) ravnatelj nima izkušenj z diplomanti socialnega dela 109 5. RAZPRAVA Več kot tretjina ravnateljev si na svoji šoli želi zaposliti prvenstveno psihologa. Da so želje po zaposlitvi tega kadra pri ravnateljih tako močno prisotne, priča tudi dejstvo, da si jih ravnatelji bolj kot ostale profile želijo tudi pod drugo željo. Statistični podatki iz konca šolskega leta 2007/2008 kažejo, da je zastopanost psihologov po šolskih svetovalnih službah glede na profiliranost svetovalnih delavcev na tretjem mestu, da jih je bilo takrat na nacionalni ravni zaposlenih le 10 manj od socialnih delavcev. Če je po tistih statistično veljavnih podatkih delež šolskih svetovalnih delavcev na osnovnih šolah, ki ga predstavljajo psihologi, slabih 21 %, potem je tu velik razkorak nad dejansko sliko in sliko, ki si jo želijo ravnatelji (približno 33 %). Ugotavljam, da se psihologom ni potrebno bati za prihodnost v šolstvu. Presenetilo me je, da so pedagogi pri prvih želenih izbirah ravnateljev pred specialnimi pedagogi. Bil sem prepričan, da je lobi specialne pedagogike in dela, za katerega so predvsem usposobljeni, že krepko močnejši v slovenskem obveznem šolstvu. Menim, da so pedagogi kot izbran profil šolskega svetovalnega delavca v prednosti zaradi pedagoškega dela in didaktičnih pristopov. Zdi se, da jih ravnatelji želijo predvsem zaradi učne problematike kot neposredno podporo učencem in učiteljem pri doseganju rezultatov – osvajanja predpisanega znanja. S tega vidika se potrjuje moje tiho razmišljanje, da so vizije šol storilnostno naravnane. Zanimivo pri pedagogih je, da si jih ravnatelji zelo močno želijo pod prvo željo pri izbiri svetovalnega delavca, medtem ko so na lestvici drugih želja na zadnjem mestu, celo za socialnimi delavci, ki počasi izgubljajo samostojno mesto v šolski svetovalni službi. Nobeden od ostalih profilov ne odstopa tako zelo pri prvih in drugih željah ravnateljev. Morda je simpatizerstvo do pedagogov najti tudi v dejstvu, da prihaja večina ravnateljev iz pedagoških ved. Zanimivo bi bilo raziskati, koliko socialnih delavcev zavzema funkcijo ravnatelja osnovnih šol. Prepričan sem, da izobrazbeno ozadje ravnatelja vpliva na izbiro šolskega svetovalnega delavca – nekaj povsem razumljivega je, da zaposliš sodelavca, s katerim si lahko deliš skupne poglede, strokovni jezik, cilje in vizijo procesov vzgoje in izobraževanja. Če imaš že na samem začetku nekaj skupnega z vodilnim kadrom, je to bistvena prednost pri zaposlovanju. Pa četudi je to le vrsta formalne izobrazbe. 110 Za socialne delavce se mi zdijo rezultati želja ravnateljev porazni in ne prinašajo dobrega za perspektivo bodočega zaposlovanja diplomantov socialnega dela v šolske svetovalne službe. Če pogledamo statistične podatke iz konca šolskega leta 2007/2008, so socialni delavci po številu na drugem mestu, sicer komaj (še) pred psihologi in (že) krepko za pedagogi. Skrbi me moja hipoteza, ki jo lahko nekdo drug s podobno raziskavo preveri, da to številčnost socialnih delavk predstavljajo večinoma starejše generacije diplomantov socialnega dela, od takrat pa se je stroka socialnega dela razvijala s takšno silovitostjo, da se nam mlajšim generacijam in tistim, ki zaključujemo z izobraževanjem za socialne delavce, dela krivica, če se želje in pogledi ravnateljev na socialno delo in strokovnjakov socialnega dela povezujejo predvsem z izkušnjami, ki jih imajo s starejšimi generacijami socialnih delavk. Nočem trditi, da tiste generacije niso usposobljene za strokovno socialno delo, pravim le, da so sodobni koncepti socialnega dela takšni, da so celo mnogim prejšnjim generacijam socialnega dela nepoznani in si zato upam trditi, da še sami ne vedo, kaj socialno delo danes je. Le kako bi potem lahko pričakovali od ravnateljev, da gojijo pozitivno stališče do stroke, vede in znanosti o socialnem delu?! Prepričan sem, da tudi take slabe izkušnje s šibko strokovno podkovanostjo (v primerjavi z današnjim strokovnim usposabljanjem) prejšnjih generacij vplivajo na zaposlovanje sodobne generacije diplomantov socialnega dela v šole. Menim, da imamo zaradi zgodovine razvijajočega se socialnega dela socialni delavci, ki v tem času zaključujemo s formalnim izobraževanjem, bistveno slabše možnosti za zaposlitev na delovnem mestu šolskega svetovalnega delavca. Ker v preteklosti socialni delavci še sami imeli znanja in veščin stroke in znanosti socialnega dela, kot jih imamo danes, so se možnosti, da bi podelili svoj bistveni prispevek v šolskem prostoru, občutno zmanjšale. Vrata v šolstvu, vsaj tista, ki odpirajo vstop v šolsko svetovalno službo, se socialnim delavcem počasi zapirajo. Odprto ostaja le okno v pisarno šolske svetovalne službe, to pa je timska sestava šolske svetovalne službe, ki pa zaradi sistematizacije delovnih mest na manjših šolah nima možnosti za realizacijo nastanka. Socialni delavci so zadnja želena prva izbira ravnateljev. To pomeni, da imajo za delovno mesto šolskega svetovalnega delavca pred njimi prednost vsi ostali profili svetovalnih delavcev. Čisto nizko so celo pri drugi želji, tam pa so se po nekem zame neverjetno zanimivem razporedu kot zadnji znašli pedagogi, vendar so pedagogi močni pri ravnateljevih prvih željah (pa tudi skupno gledano kotirajo zelo visoko), zato so socialni delavci tisti, ki izgubljajo bitko za delovna mesta v šolskih svetovalnih službah. Socialni 111 pedagogi se pri obeh željah ravnateljev umeščajo pred socialnimi delavci. Zdi se, da ravnatelji gledajo na socialne pedagoge kot nosilce kompetenc, ki jih mi pripisujemo socialnim delavcem, vendar s to prednostjo, da imajo socialni pedagogi poleg znanja socialnih delavcev še pedagoško usmerjeno specialnost. Ali to pomeni, da ravnatelji dojemajo socialne pedagoge kot na socialne delavce in pedagoge hkrati? Potemtakem se tu godi še ena od krivic socialnemu delu. Nezanemarljiv podatek je, da je bil socialni pedagog do nedavnega najšibkejši profil, kar se tiče želja ravnateljev za šolsko svetovalno službo. Danes je slika takšna, da so socialni delavci padli na konec izbire. Po podatkih sodeč je malo možnosti, da bi si ravnatelj, ki se odloča na podlagi svojih želja (in seveda potreb), želel zaposliti prav socialnega delavca v šolsko svetovalno službo. V samem izhodišču so torej socialni delavci, ki kandidirajo za delovno mesto šolskega svetovalnega delavca, močno prikrajšani v primerjavi z ostalimi možnimi profili šolskih svetovalnih delavcev. Konec šolskega leta 2007/2008 je bilo kot šolskih svetovalnih delavcev največ zaposlenih pedagogov. Ravnatelji si še vedno želijo pedagoge, vendar če bi se njihove želje tokrat uresničile, bi pedagogi izgubili pomemben delež zaposlenih, kot ga ohranjajo danes. Največji delež bi seveda izgubili socialni delavci, na njihov račun pa bi se zaposlilo mnogo več psihologov, kot jih je zaposlenih danes. Celo število socialnih pedagogov bi se močno povečalo, za nekaj odstotkov pa bi narasel tudi delež specialnih pedagogov. Ne gre spregledati pomembnega podatka, da bi večino tistih socialnih delavcev, ki jih ravnatelji še želijo v svetovalnih službah, zaposlili kot svojo drugo izbrano željo. Enako se dogaja še z enim profilom – s socialnim pedagogom. To pomeni, da sta ta dva profila v primerjavi z ostalimi tremi v bistveno podrejenem položaju in ta podatek morda priča o tem, da ravnatelji mislijo, da je socialno delo nadomestljiva stroka v osnovnošolskem prostoru. Na enak način pa podatek priča o ugledu, ki ga uživata pedagoška in psihološka sfera kot samostojni in pomembni vedi. Ravnatelji pravijo, da socialni delavec ni izbira, ker je v sodobnih osnovnih šolah ogromno dela z otroki s posebnimi potrebami, kamor uvrščamo tudi nadarjene učence, z njimi pa je povezano tudi testiranje učencev in identificiranje nadarjenih učencev. Ker so za to specializirano področje dela posebej usposobljeni drugi kadri, se ravnatelji ne odločajo za socialne delavce. Zelo pomemben podatek je tudi, da so socialni delavci edini profil šolskega svetovalnega delavca, ki ne more nuditi dodatne strokovne pomoči učencu, ki jo 112 potrebuje. To pomeni, da so tisti ravnatelji, ki imajo v šolskih svetovalnih službah zaposlene zgolj strokovnjake socialnega dela, primorani najemati zunanje strokovnjake in jih plačevati, da opravijo naloge, za katere po zakonodaji socialni delavec ni pristojen. Zdi se, da so si psihologi našli pomembno delovno nišo, to je testiranje in identificiranje nadarjenih učencev s tako imenovanimi psihološkimi testi. Da so sodobne šole še zmeraj tako močno zavezane najrazličnejšim testom, priča o zavezanosti k objektivistični epistemologiji, kateri socialno delo nikakor ni zavezano. Sodobna znanost socialnega dela stoji na konstruktivistični epistemologiji. Zdi se mi, da šolski psihologi (psihološki testi učencev) in še posebej specialni pedagogi (delo z motnjami) večinoma ne delujejo skozi to postmoderno paradigmo. In ravnatelji, ki te razlike ne prepoznajo, to omejenost celo nagrajujejo z izražanjem želja po takem kadru v svojih šolah. Bili so tudi razlogi, da zaradi dela s starši ne bi zaposlili socialnega delavca. Ta izgovor se mi še toliko bolj ne zdi postavljen na pravem mestu. Prepričan sem, da so socialni delavci ustrezno usposobljeni (upal bi si povedati, da bolj kot ostali profili) za delo s starši in ko govorimo o delu s starši, imamo socialni delavci v mislih delo z družino. Seveda se večina razlogov, zakaj ne zaposliti socialnega delavca na šoli, nanaša na močno povezavo s pedagoškim področjem in didaktiko, s področjem poučevanja in učenja in vsega tistega, kar bi naj bilo prvenstveno znanje pedagogov. Sprašujem se, zakaj je ta vloga tako zelo pomembna za svetovalne delavce na šolah, ko pa imamo itak že posebej usposobljene strokovnjake s tega področja, to so učitelji in profesorji. Če morajo te vloge prevzemati tudi šolski svetovalni delavci, me šolska svetovalna služba spominja na servis šole, ki servisira dele, ki se v danem trenutku pokvarijo in ne delujejo optimalno. In smo spet pri objektivistični paradigmi, kjer imamo težavo in pripravljen odgovor na težavo – servis, šolsko svetovalno službo, ki bo servisirala učence in učitelje (s specialnim znanjem iz pedagoškega področja). Tisti ravnatelji, ki si želijo socialnega delavca v šolski svetovalni službi, svojo izbiro argumentirajo s potrebami, ki nastajajo zaradi socialne problematike. Hkrati bi nas moralo žalostiti, da so socialni delavci izbira predvsem za tisto varianto, ko je na šoli lahko tim šolske svetovalne službe. To pomeni, da imajo socialni delavci še vedno določeno vlogo, ki bi jo lahko odigrali v šolski svetovalni službi, vendar bi priložnost zanjo dobili samo, če bi na šoli lahko obstajal tim šolskih svetovalnih delavcev. Žalostno, da je socialni delavec 113 kot samostojni šolski svetovalni delavec na šoli skoraj misija nemogoče. To je še en znak, da socialni delavci izginjajo iz šol, še posebej iz tistih z manj oddelkov, ker so šole vezane na upoštevanje sistematizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca glede na število oddelkov na šoli (torej glede na število učencev na šoli). Ravnateljice menijo, da so socialne delavke glede področij dela še najbolj usposobljene za področje socialno-ekonomskih stisk, potem pa indeks (ocena) usposobljenosti zanimivo pada v obratni smeri, kot so področja navedena v programskih smernicah oziroma v mojem vprašalniku za ravnatelje. Zdi se mi sporno stališče, da socialni delavci niso dovolj usposobljeni, da bi učencem svetovali pri težavah, ki jih imajo v zvezi z učenjem. Principi dela z uporabniki so strokovno gledano vedno enaki. Zmeraj je tu delovni odnos, ki ga vzpostavimo skupaj z uporabnikom, torej skupaj z udeleženim v problemu, da postane udeleženi v rešitvi in potem skupaj po poti najmanjših možnih uresničljivih korakov potujemo proti skupaj definiranemu želenemu razpletu, pri tem pa vedno znova preverjamo, kje smo in kam želimo priti. Vsa umetnost svetovalnega dela se skriva znotraj elementov delovnega odnosa in koncepta soustvarjanja, za kar pa so socialni delavci odlično usposobljeni in opremljeni za delo z uporabniki, ne glede na to, kakšne socialne vloge igrajo naši sogovorniki. Zato je lahko naš sogovornik, sopotnik tudi učenec. Ali učitelj. Ker kot odgovoren zaveznik in strokovnjak s postmoderno paradigmo nisem nosilec vednosti. Resnica se soustvarja v dialogu z udeleženimi in v osnovni šoli (obvezno šolstvo) smo vsi udeleženi. Osnovne šole so zaradi šolske politike, ki so ji zavezane, iz praktičnih razlogov prisiljene zaposlovati strokovnjake, ki so usposobljeni za identifikacijo problema, defekta, manka in ki so usposobljeni posameznike s takimi in drugačnimi identificiranimi manki prilagajati šolskim zahtevam, da bodo po meri sistema. V šolske svetovalne službe prihajajo strokovnjaki, ki imajo odgovor na to, kako se je potrebno učiti, da otrok osvoji predpisane minimalne točke. Prihajajo strokovnjaki, ki potiskajo posameznike, ki so šibki na področju procesiranja podatkov, da sledijo ostalim vrstnikom, da bi bila končna bilanca uspešnosti šole konkurenčna z drugimi (ne)primerljivimi šolami. Individualni projekti pomoči so zašli v individualne inštrukcije, ki so zgolj več istega, več drila, še bolj intenzivno procesiranje podatkov, dokler otrok ne osvoji minimalnega standarda znanja (beri: minimalno predpisane količine podatkov, ki si jih mora kratkoročno zapomniti). Iz šol izginjajo strokovnjaki, ki so usposobljeni za delo z viri moči in to z močjo vsakega posameznika, ne 114 samo tistih, ki potrebujejo opolnomočenje, da zmorejo pot skozi šolski sistem. Iz šol izginjajo strokovnjaki, ki so usposobljeni za vključevanje tistih, ki ostajajo preslišani, katerih glas ni dovolj ojačan, da bi se jih slišalo. Cilj šolske politike je ironično vključevati starše v šolski proces, a socialni delavci, ki so tudi usposobljeni za delo z družino, izginjajo iz šolskega prostora. Namesto njih prihajajo tisti, ki so v funkciji prilagajanja učencev šolskemu sistemu in s tem napovedujem konec svetovalnega dela. V prilagajanju ni svetovanja, ni soustvarjanja želenih razpletov, je samo predpisana pot, ki jo je potrebno prehoditi. Končne evalvacije, ki merijo uspeh, so tako seveda pozitivne, toda otroci se izgubljajo v svojih kompleksnih svetovih in ne najdejo stika s trdno podlago, na kateri bi morali stati pokončno. Gabi Čačinovič Vogrinčič s sodelavci koncepte iz socialnega dela vztrajno prevaja v jezik šole, da bi se življenje tam soustvarjalo, da bi se izhajalo iz perspektive moči in etike udeleženosti, da bi se na učenca gledalo kot na eksperta iz lastnih izkušenj in da bi bili učitelji spoštljivi in odgovorni zavezniki. In še in še. S socialnim delavcem postane šolska svetovalna služba prostor soustvarjanja želenih razpletov, prostor za osrednji dialog, srce same šole. Zdi se mi, da vodstvo osnovnih šol ne pozna bistvenih prispevkov socialnega dela, ki jih v šolski prostor lahko vnašajo socialne delavke v vlogi šolskih svetovalnih delavk. Da se socialno delo omeji zgolj na timsko sestavo svetovalnih služb in da se delo šolske socialne delavke omeji predvsem na področje socialno-ekonomskih stisk – to je zatiranje strokovnjakov in nepriznavanje kompetenc, ki jih le-ti posedujejo. Z odzivi na raziskavo sem bil izredno zadovoljen, saj je na moj vprašalnik odgovorila tretjina ravnateljic slovenskih osnovnih šol. Stroka, veda in znanost socialnega dela je s tem dobila pomembne povratne informacije o tem, kako vodstvo šol gleda na socialno delo. 115 6. SKLEPNE UGOTOVITVE » Ravnatelji osnovnih šol si želijo pod prvo željo v svetovalnih službah zaposliti psihologe in pedagoge, pod drugo željo pa psihologe in specialne pedagoge. » Psiholog je tisti profil šolskega svetovalnega delavca, ki si ga ravnatelji najbolj želijo. » Socialni delavec je tisti, ki bi ga ravnatelj kot zadnjega zaposlil v šolsko svetovalno službo. Prej kot socialnega delavca bi zaposlil psihologa, specialnega pedagoga, pedagoga ali socialnega pedagoga. » Ravnatelji osnovnih šol v šolske svetovalne službe ne bi zaposlili teologov. » Večina tistih ravnateljev osnovnih šol, ki bi si vseeno želela zaposliti socialnega delavca, si socialnega delavca želi pod drugo izbiro (kot drugo željo). » Socialni delavci po mnenju ravnateljev osnovnih šol niso ustrezna izbira za osnovne šole zaradi koncepta otrok s posebnimi potrebami (in koncepta nadarjenih učencev) in zaradi delovnega področja učenja in poučevanja (in dela z učitelji na tem področju). » Socialni delavec na šoli je po mnenju ravnateljev pomemben za delo na področju socialno-ekonomskih stisk in bi se ga zaposlilo predvsem v primeru, če bi na šoli (lahko) oblikovali tim šolske svetovalne službe. » Najšibkejšo področje za socialne delavce je po mnenju ravnateljev osnovnih šol delo z učitelji (tako individualno kot tudi skupinsko – slednje še bolj) kot osnovno področje dela šolske svetovalne službe. » Izmed področij življenja in dela na šoli je po mnenju ravnateljev osnovnih šol najšibkejšo področje za socialne delavce področje učenja in poučevanja, najmočnejše pa področje socialno-ekonomskih stisk in poklicne orientacije. » Ravnatelji osnovnih šol ne poznajo dobro kompetenc socialnih delavcev. » Šolska zakonodaja izriva socialne delavce iz šolskih svetovalnih služb. 116 7. PREDLOGI » Socialno delo mora vztrajati na hermenevtični epistemologiji. » Strokovnjaki socialnega dela morajo znati zagovarjati strokovno socialno delo vedno in povsod, in pri tem ne smejo ostajati brez besed. » Ravnatelji morajo spoznati sodobno socialno delo in za to smo odgovorni vsi, ki smo nosilci socialnega dela. » Pritiskati na šolsko zakonodajo, da uredi določbe, ki so za diplomante socialnega dela izključujoče glede zaposlovanja v šolskih svetovalnih službah. » Vstopati v javni medijski prostor in skrbeti za javno podobo socialnega dela, ki ga predstavljajo mediji. Potrebujemo več govora o pozitivnih praksah socialnega dela. » Dokazovati, da diplomanti socialnega dela nismo usposobljeni samo za področje socialno-ekonomskih stisk in da smo pravzaprav strokovno usposobljeni za naloge iz vseh področij šolskega svetovalnega dela. Predmetnik izobraževanja za socialne delavce in kompetence, ki jih diplomanti socialnega dela s študijem prevzemajo, morajo postati transparentni za javnost. Ni dovolj, da je seznam kompetenc nekje objavljen. Potrebno ga je ubesediti javnosti, ko se pojavi priložnost za razlago o tem, kaj socialno delo je. » Študenti in diplomanti socialnega dela bi morali začutiti pripadnost stroki, za katero se izobražujejo in usposabljajo. Odgovornost zanjo nosijo tudi tisti, ki socialne delavce izobražujejo. Pripadnost pomeni, da spoštujemo sebe kot nosilce vednosti tistega, za kar smo se izobraževali. Hkrati pa ponos, da smo socialne delavke in socialni delavci. » Spodbujati šolske svetovalne delavce, da v večji meri zasedejo funkcijo ravnatelja osnovne šole. » Podpirati socialne delavke, ki so zaposlene v šolskih svetovalnih službah, da ne ostanejo same v okolju, ki je primarno pedagoško. Socialne delavke, zaposlene v šolah, ne smejo dobiti občutka, da so zaposlene na tujem terenu. Zato predlagam ustanovitev organizacije socialnih delavk, zaposlenih v (osnovnih) šolah. » Ustanoviti oddelek za raziskovalno dejavnost na področju socialnega dela v (osnovnih) šolah. 117 8. LITERATURA IN VIRI Barle, A., Bezenšek, J. (2006), Poglavja iz sociologije vzgoje in izobraževanja: pregled sodobnih socioloških študij, perspektiv in konceptov. Koper: Fakulteta za management Univerze na Primorskem. Cankar, F., Deutsch, T. (2009), Šola kot stičišče partnerjev: sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri vzgoji in izobraževanju otrok. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Cencič, M. (2009), Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Coleman, Hardin L. K. (2008), Handbook of school counseling. New York, London: Routledge. Čačinovič Vogrinčič, G. (2007), Socialno delo z družino. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Čačinovič Vogrinčič, G. (2008), Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Čačinovič Vogrinčič, G., Kobal, L., Mešl, N., Možina, M. (2005), Vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Čačinovič Vogrinčič, G., Bregar Golobič, K., Bečaj, J., Pečjak, S., Resman, M., Bezić, T., Dobnik Žerjav, M., Grgurevič J., Niklanović, S., Šmuk, B. (1999), Programske smernice: svetovalna služba v osnovni šoli. Ljubljana: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Čačinovič Vogrinčič, G., Šugman Bohinc, L. (2000), Učinkovitost (uspešnost) razgovora v socialnem delu z družino. Socialno delo, 39, 3:175-189. Dejak, T. (1997), Odnos učencev do socialnega dela in iskan je pomoči: diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. 118 Gorkič, B. (2002), Timsko delo – iluzija? – struktura šolske svetovalne službe v ljubljanskih osnovnih šolah in razvidnost specifičnih prispevkov strok v njej: diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Količ, T., Siard, M. (2001), Vloge in lastnosti šolskega svetovalnega delavca: diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Koren, R. (2007), Ravnateljevanje: vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper in Ljubljana: Fakulteta za management Univerze na Primorskem in Šola za ravnatelje. Laval, C. (2005), Šola ni podjetje – neoliberalni napad na javno šolstvo. Ljubljana: Krtina. Mihovec, N. (1998), Spremembe v šolski svetovalni službi in njena preventivna vloga: diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Odredba o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli. Ur. l. RS, št. 57/1999. Podobnik, Š. (2009), Vloga šolske svetovalne službe pri načrtovanju odgovorov na tvegane življenjske situacije: diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Pretnar, B. (2000), Devetletka od A do Ž. Ljubljana: Delo. Resman, M. (2004), Ravnatelj, vodenje in šolski svetovalni delavec. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 2: 7-22. Resman, M., Bečaj, J., Bezić, T., Čačinovič Vogrinčič, G., Musek, J. (1999), Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Seznam predavanj in učnih predmetov univerzitetnega študijskega programa socialno delo (2005). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. 119 Študijski program socialno delo (2009): podiplomski – magistrski. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Šugman Bohinc, L. (1997), Epistemologija socialnega dela. Socialno delo, 36, 4: 289-308. Šugman Bohinc, L. (1998), Epistemologija socialnega dela II. Socialno delo, 37, 6: 417440. Šugman Bohinc, L. (1996), Socialno delo – znanost? Socialno delo, 35, 5: 403-405. Šugman Bohinc, L. (2005), Epistemologija podpore in pomoči. Časopis za kritiko znanosti, XXXIII, 221: 167-181. Šugman Bohinc, L., Rapoša Tajnšek, P., Škerjanc, J. (2007), Življenjski svet uporabnika: raziskovanje, ocenjevanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Urbanc, K. (2003), Svetovalno delo na osnovnih šolah – primerjava med svetovalnimi profili na osnovnih šolah na območju Velenja: diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Virk-Rode, J. (1996), Socialno delo v šoli: navdušenje tujih strokovnjakov ob obisku. Šolsko svetovalno delo, 1, 1. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB5). Ur. l. RS, št. 36/2008. 120 9. POVZETEK V prvem delu diplomske naloge navajam teoretično ozadje za razumevanje koncepta šolske svetovalne službe in profila šolskega svetovalnega delavca. Povzemam bistvena razmišljanja, ki se nanašajo na moje raziskovalno vprašanje in ponujam podlago za razumevanje mojega razumevanja. S teoretičnim delom želim vzpodbuditi interpretacije, da je socialno delo še kako pomembno in ustrezno usposobljeno za naloge šolske svetovalne službe in da so argumenti, zaradi katerih socialni delavci predajamo delovna mesta v šolski svetovalni službi drugim profilom šolskih svetovalnih delavcev, samo konstrukti trenutnega časa in prostora, nikakor pa ne absolutne resnice. V empiričnem delu raziskave sem z vprašalnikom nagovoril ravnatelje vseh osnovnih šol v Sloveniji, da podajo svoja razmišljanja o perspektivi socialnega dela v šolskih svetovalnih službah, da nam zaupajo, katere profile svetovalnih delavcev najbolj potrebujejo in čemu je tako, da ovrednotijo usposobljenost socialnih delavcev za naloge šolske svetovalne službe in da socialnemu delu s tem podarijo pomembne povratne informacije. Za sodobne diplomante socialnega dela in za tiste, ki to šele postajamo, so te interpretacije, ki so nam jih zaupali ravnatelji osnovnih šol, pomembno sporočilo, ki nas opozarja, da moramo socialno delo vedno znova zagovarjati in ne pristajati, da bi se oddaljili od strokovnih konceptov, ki nas delajo predstavnike tistega, kar socialno delo je. Brez tega socialnega dela v osnovnih šolah in šolskih svetovalnih službah ne bomo ohranili. To je poziv nam vsem, ki smo nosilci socialnega dela, da striktno uporabljamo jezik socialnega dela in ohranjamo zaupanje v lastno strokovno usposobljenost. Ravnatelji osnovnih šol si v šolskih svetovalnih službah želijo psihologe, specialne pedagoge in pedagoge. Socialni delavci smo njihova zadnja izbira. Menijo, da smo za nekatera ključna področja in naloge šolske svetovalne službe premalo usposobljeni. Kot zelo šibko usposobljene nas vrednotijo na področju učenja in poučevanja in svetovalnega in posvetovalnega dela z učitelji. Koncept otrok s posebnimi potrebami in nadarjenih učencev je področje, kjer smo socialni delavci v primerjavi z drugimi strokami šolskega svetovalnega dela v izključeni poziciji. Izključuje nas tudi šolska zakonodaja. Obstaja nevarnost, da bo profil šolske socialne delavke izginil iz nabora šolskih svetovalnih delavcev. 121 10. PRILOGE 10.1. Priloga – vprašalnik Slika 10.1.1.: Prva stran vprašalnika 122 Slika 10.1.2.: Druga stran vprašalnika 123 Slika 10.1.3.: Tretja stran vprašalnika 124 Slika 10.1.4.: Četrta stran vprašalnika 125 10.2. Priloga – zbirnik podatkov Naloge šolske svetovalne službe so oštevilčene zaradi lažje preglednosti zbirnika podatkov. Naloge dešifriraš v tabelah od 4.4.1.2. do tabele 4.4.7.2 (glej poglavje Rezultati). Kode so navedene v zadnjem stolpcu pod oznako »Ošt.«. Tabela 10.2.1.: Zbirnik podatkov za želene izbire profilov šolskega svetovalnega delavca in zbirnik podatkov za osnovna področja dela šolske svetovalne službe Prva želja o izbiri profila šolskega svetovalnega delavca je označena z A1, druga želja pa z oznako A2: odločitev za pedagoga (1), odločitev za psihologa (2), odločitev za socialnega delavca (3), odločitev za socialnega pedagoga (4), odločitev za specialnega pedagoga (5), odločitev za teologa (6). Osnovne naloge šolske svetovalne službe so označene od B1 do F1. B1 je delo z učenci individualno, B2 je delo z učenci skupinsko, C1 je delo z učitelji individualno, C2 je delo z učitelji skupinsko, D1 je delo s starši individualno, D2 je delo s starši skupinsko, E1 je delo z vodstvom šole, F1 je delo z zunanjimi ustanovami: od nezadostne usposobljenosti socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja (1) do odlične usposobljenosti socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja (5). Odgovore »Ne vem« sem označeval z 0. Zvezdica (*) pomeni, da odgovora na vprašanje nisem znal razbrati. šifra A1 A2 B1 B2 C1 C2 D1 D2 E1 F1 01/20100125 4 5 4 5 5 5 5 5 5 5 02/20100125 5 2 4 4 4 4 4 4 4 4 03/20100125 5 2 4 4 0 4 5 5 4 4 04/20100125 5 2 4 4 4 3 4 4 4 4 05/20100125 5 3 4 3 4 3 4 4 4 4 06/20100125 3 4 4 4 4 4 5 5 5 5 07/20100125 1 2 4 4 4 4 4 4 4 4 08/20100128 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 09/20100128 1 4 3 3 1 1 2 2 3 3 10/20100128 5 2 2 3 3 3 3 3 3 3 11/20100129 2 2 4 4 4 4 4 4 4 4 12/20100129 1 2 3 3 4 4 4 4 4 4 13/20100201 5 1 3 3 3 3 3 3 3 3 14/20100201 2 2 5 3 5 3 5 3 3 4 126 šifra A1 A2 B1 B2 C1 C2 D1 D2 E1 F1 15/20100201 2 4 2 3 0 0 3 2 0 3 16/20100201 1 2 5 4 4 3 3 3 5 5 17/20100201 1 2 4 4 4 4 4 4 4 5 18/20100201 2 5 3 4 2 2 4 4 3 4 19/20100201 2 1 5 5 2 1 5 4 5 5 20/20100202 4 2 5 5 3 3 4 4 4 5 21/20100202 1 3 4 5 4 4 5 4 4 4 22/20100202 1 5 0 0 0 0 0 0 0 0 23/20100202 5 1 5 5 4 4 4 5 5 5 24/20100202 5 2 2 3 3 3 3 3 4 4 25/20100202 * * 5 4 5 4 5 3 5 3 26/20100202 2 1 3 3 3 3 3 3 3 3 27/20100202 4 3 5 4 5 5 5 4 5 5 28/20100202 1 5 2 3 2 3 4 4 3 4 29/20100202 2 5 4 4 4 4 4 4 4 4 30/20100202 1 4 3 3 3 3 3 3 3 3 31/20100202 4 1 4 4 3 3 4 4 4 4 32/20100202 3 2 5 4 5 4 5 4 5 5 33/20100203 5 1 5 3 4 3 5 2 5 4 34/20100203 2 5 4 3 5 3 3 3 0 3 35/20100203 2 5 3 3 3 3 3 3 2 2 36/20100203 3 1 4 4 3 3 4 4 4 4 37/20100203 1 3 3 4 4 4 5 3 4 3 38/20100203 1 0 4 4 5 4 5 5 5 5 39/20100203 2 2 0 0 0 0 2 0 2 2 40/20100203 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 41/20100203 5 2 5 4 5 4 5 5 5 5 42/20100203 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 43/20100203 2 3 4 4 3 3 4 4 4 4 44/20100203 3 2 5 4 5 4 5 4 3 4 45/20100203 2 3 0 0 0 0 0 0 0 0 46/20100204 5 2 0 0 0 0 0 0 0 0 47/20100204 1 5 4 3 4 3 4 3 4 4 48/20100204 2 5 2 2 2 2 3 3 3 3 49/20100204 * * 4 5 4 4 4 4 4 4 50/20100204 4 5 2 2 2 2 4 4 4 4 51/20100204 4 5 1 1 1 1 2 2 0 0 52/20100204 2 5 3 3 4 4 4 2 0 0 53/20100204 1 2 5 4 4 4 5 5 5 5 54/20100204 5 0 4 4 3 3 3 3 4 3 55/20100204 5 3 4 4 3 4 4 4 3 5 56/20100204 2 4 3 2 2 3 4 4 3 3 57/20100204 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 58/20100204 5 4 0 0 0 0 0 0 0 0 59/20100204 2 0 5 5 5 5 5 5 5 5 60/20100204 2 4 3 2 4 2 4 3 4 4 61/20100204 * * 5 0 5 0 5 0 5 5 127 šifra A1 A2 B1 B2 C1 C2 D1 D2 E1 F1 62/20100204 3 2 4 4 2 3 4 4 4 4 63/20100204 1 4 4 4 3 3 5 4 4 5 64/20100204 4 3 5 5 5 5 5 5 5 5 65/20100204 2 4 3 3 3 3 4 4 4 5 66/20100204 1 3 5 3 4 3 5 3 4 4 67/20100204 2 5 5 3 3 3 5 4 4 4 68/20100204 5 4 3 3 3 3 3 3 3 3 69/20100204 4 3 4 4 3 3 5 5 4 4 70/20100204 1 2 3 3 3 3 4 4 4 4 71/20100204 5 4 3 3 4 4 4 4 4 4 72/20100204 5 3 4 5 4 4 5 5 4 4 73/20100204 2 3 3 3 3 3 3 3 4 3 74/20100204 2 1 4 2 4 3 4 4 4 4 75/20100204 5 2 4 3 3 3 3 3 4 4 76/20100204 * * 5 4 4 4 4 3 4 4 77/20100204 2 4 3 5 3 3 5 5 4 5 78/20100204 5 4 4 3 4 2 4 3 4 3 79/20100204 3 5 5 5 5 5 5 5 5 5 80/20100205 * * 5 5 5 5 5 5 5 5 81/20100205 1 * 0 0 0 0 0 0 0 0 82/20100205 * * 5 4 4 4 5 5 4 4 83/20100205 2 1 5 4 4 5 5 4 5 5 84/20100205 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 85/20100205 * * 4 4 4 0 5 4 5 5 86/20100205 3 4 5 5 4 4 5 5 5 4 87/20100205 2 0 5 5 5 5 5 5 5 5 88/20100205 1 0 4 4 4 3 4 3 4 4 89/20100205 * * 3 3 1 1 2 2 3 3 90/20100205 * * 5 5 4 5 5 5 4 4 91/20100205 * * 0 0 0 0 0 0 0 0 92/20100205 5 2 0 0 0 0 0 0 0 0 93/20100205 1 2 3 3 2 2 3 3 3 3 94/20100205 2 4 3 3 2 2 3 2 3 3 95/20100205 2 5 3 3 3 3 3 3 3 4 96/20100205 1 2 5 5 0 5 0 4 3 3 97/20100205 2 5 5 4 5 4 4 5 5 5 98/20100205 * * 5 5 5 5 5 5 5 5 99/20100209 2 5 5 4 4 4 5 3 4 5 100/20100209 5 4 4 4 3 3 4 4 3 4 101/20100209 2 4 4 3 4 3 4 3 4 4 102/20100209 2 1 4 3 3 3 5 4 5 4 103/20100209 2 4 4 4 3 2 4 4 5 5 104/20100209 5 2 3 3 3 3 4 4 4 4 105/20100209 2 3 5 5 5 4 5 4 5 0 106/20100209 1 2 5 3 4 3 4 4 4 4 107/20100209 5 2 3 4 2 3 4 5 4 5 108/20100209 * * 5 5 5 5 5 5 5 5 128 šifra A1 A2 B1 B2 C1 C2 D1 D2 E1 F1 109/20100209 2 4 3 3 2 2 3 3 3 4 110/20100209 * 0 5 5 4 4 5 4 5 5 111/20100209 2 5 0 0 0 0 3 3 3 3 112/20100209 2 5 2 3 2 2 3 3 3 3 113/20100209 5 2 5 5 5 5 5 5 4 4 114/20100209 2 2 5 5 5 5 5 5 5 5 115/20100209 2 5 5 4 5 4 5 5 5 5 116/20100210 2 5 3 3 3 3 4 4 4 4 117/20100210 2 1 5 5 5 5 5 5 4 3 118/20100210 * 0 5 5 5 5 5 5 5 5 119/20100210 1 3 5 5 5 5 5 5 5 5 120/20100210 2 4 3 3 2 0 3 0 3 3 121/20100210 2 5 5 4 3 4 5 3 4 5 122/20100210 * * 4 3 4 3 4 3 4 4 123/20100211 5 2 0 0 5 4 4 5 0 4 124/20100211 * 0 4 4 3 4 5 4 5 3 125/20100211 4 3 3 2 2 3 3 4 3 5 126/20100211 5 4 3 3 2 2 3 3 3 3 127/20100211 1 2 3 3 2 2 3 3 3 2 128/20100211 * 0 2 4 3 3 4 4 4 4 129/20100211 0 0 5 4 4 4 4 4 5 5 130/20100211 2 5 5 5 4 4 4 4 5 5 131/20100211 1 2 3 3 2 2 4 4 3 4 132/20100211 5 4 4 4 3 2 3 3 3 4 133/20100211 1 4 4 4 3 3 5 5 0 4 134/20100212 1 2 3 4 4 4 4 3 5 4 135/20100215 2 1 5 3 5 5 5 5 4 5 136/20100215 5 2 3 3 2 2 4 4 3 4 137/20100215 1 5 4 4 3 3 3 3 4 4 138/20100215 5 3 4 5 5 4 5 5 4 5 139/20100215 4 2 0 0 0 0 0 0 0 0 140/20100215 2 1 3 3 3 3 4 3 2 4 141/20100215 * * 5 5 5 5 5 5 5 5 142/20100215 2 4 4 3 3 3 4 4 4 4 143/20100216 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 144/20100216 1 4 2 2 2 2 3 3 4 4 145/20100217 3 1 5 4 2 2 4 4 2 4 146/20100217 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 147/20100217 4 1 3 0 4 0 5 0 5 5 148/20100218 * * 5 5 3 3 4 4 2 4 149/20100222 4 0 4 5 4 4 5 5 4 4 Tabela 10.2.2.: Zbirnik podatkov za področje učenja in poučevanja 129 Z ocenami od 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) do 5 (odlična usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) in ocen 0 (ne vem ali brez odgovora na vprašanje). Naloge tega področja so oštevilčene s številkami od 15 do 30. šifra 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 01/20100125 3 3 3 5 4 3 5 3 5 3 5 3 5 5 3 3 02/20100125 3 4 4 4 4 4 3 4 3 3 4 4 4 4 3 3 03/20100125 3 4 2 3 4 0 2 2 3 4 3 4 4 4 3 3 04/20100125 4 4 4 5 4 2 3 4 4 2 2 2 3 3 3 3 05/20100125 4 3 3 4 4 3 4 4 4 3 4 4 4 3 3 3 06/20100125 5 2 3 5 4 3 4 3 4 3 3 4 4 5 4 3 07/20100125 3 3 3 4 2 3 3 3 3 3 4 4 3 3 3 3 08/20100128 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 09/20100128 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 10/20100128 4 4 3 3 3 3 4 3 4 3 3 4 4 4 3 3 11/20100129 5 3 3 3 0 3 5 4 3 3 5 5 4 3 3 3 12/20100129 3 3 3 3 3 3 3 4 4 3 4 3 3 4 3 4 13/20100201 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 14/20100201 4 4 4 4 3 3 2 3 3 3 4 3 3 3 3 3 15/20100201 2 3 3 3 2 2 3 3 2 2 2 3 2 2 0 0 16/20100201 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17/20100201 3 4 4 0 3 2 3 3 3 2 3 0 4 4 3 2 18/20100201 2 4 4 0 2 4 3 4 2 1 4 3 3 4 3 2 19/20100201 2 2 2 2 3 2 3 2 4 3 3 4 4 4 3 5 20/20100202 5 5 5 5 5 3 4 4 3 3 4 5 3 4 5 3 21/20100202 4 5 4 4 4 4 5 4 4 4 3 4 4 4 3 3 22/20100202 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 23/20100202 5 5 4 4 5 5 5 4 4 5 4 5 5 5 5 5 24/20100202 2 2 1 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 4 3 3 25/20100202 2 5 4 3 4 3 4 3 1 2 2 3 2 3 2 2 26/20100202 2 2 2 2 3 2 3 3 3 2 3 3 3 3 3 3 27/20100202 5 3 2 4 3 3 4 3 4 4 4 5 5 4 3 3 28/20100202 2 3 3 4 3 3 3 3 3 3 3 4 3 3 3 4 29/20100202 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 30/20100202 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 31/20100202 3 2 2 3 2 3 3 3 3 3 3 3 4 3 3 3 32/20100202 4 5 3 5 3 3 4 3 4 4 5 3 4 5 3 3 33/20100203 4 5 4 0 4 4 5 5 5 3 4 3 5 5 4 3 34/20100203 3 4 4 2 2 2 2 3 4 2 2 3 0 3 2 2 35/20100203 3 2 2 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 36/20100203 4 4 4 3 4 3 3 3 3 4 3 4 3 4 2 2 37/20100203 4 3 3 4 3 3 3 3 3 4 4 4 4 3 4 3 38/20100203 3 5 4 4 4 5 5 4 4 4 5 5 5 5 5 5 39/20100203 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 3 3 40/20100203 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 41/20100203 4 4 5 5 5 3 5 4 3 3 5 4 4 5 4 4 130 šifra 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 42/20100203 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 43/20100203 2 2 2 4 3 2 2 2 2 3 4 2 2 3 1 4 44/20100203 5 5 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 3 4 4 3 45/20100203 4 4 4 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 46/20100204 2 3 2 4 2 2 2 2 3 3 2 2 3 3 2 3 47/20100204 4 4 4 3 3 3 3 3 3 4 4 3 3 3 3 3 48/20100204 3 3 4 3 2 2 4 4 3 3 4 3 3 4 4 3 49/20100204 0 4 4 5 4 4 0 4 0 3 4 4 5 4 4 4 50/20100204 2 2 3 2 2 1 2 0 3 1 1 0 0 2 2 2 51/20100204 1 3 3 3 3 1 1 1 3 1 1 1 1 2 1 1 52/20100204 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 2 4 3 3 53/20100204 5 5 5 5 0 4 5 5 4 4 5 5 5 5 4 5 54/20100204 5 5 5 5 5 3 4 3 3 3 4 4 4 5 5 4 55/20100204 3 4 4 3 4 3 4 4 4 4 4 5 4 4 3 4 56/20100204 2 2 2 2 1 2 2 3 3 1 3 1 2 3 1 1 57/20100204 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 58/20100204 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 59/20100204 3 5 5 4 5 4 4 4 0 3 5 5 4 5 3 4 60/20100204 0 0 0 0 2 2 3 2 4 0 2 2 4 4 2 2 61/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 62/20100204 1 2 4 4 2 1 3 2 3 3 4 4 2 4 2 2 63/20100204 4 4 3 4 1 1 3 5 2 2 2 2 3 4 3 2 64/20100204 4 5 5 5 4 4 5 5 4 5 5 5 4 5 4 4 65/20100204 3 3 3 3 3 3 3 3 4 3 3 3 3 4 3 3 66/20100204 3 3 2 4 3 2 3 3 3 2 3 4 3 3 3 3 67/20100204 0 0 0 0 0 0 0 0 3 3 0 0 0 0 0 0 68/20100204 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 69/20100204 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 4 0 0 70/20100204 2 4 4 3 2 3 2 2 2 2 3 4 2 2 3 3 71/20100204 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 4 3 4 3 3 72/20100204 4 3 3 4 0 3 3 4 4 5 4 5 4 3 3 3 73/20100204 4 4 4 4 5 3 4 3 4 4 4 4 4 3 4 3 74/20100204 4 4 4 4 3 3 4 4 4 4 3 4 3 4 3 3 75/20100204 3 3 3 3 2 3 4 3 3 3 4 4 3 3 3 3 76/20100204 4 5 5 3 4 3 4 5 2 5 4 4 5 4 3 3 77/20100204 3 3 3 5 5 3 4 3 5 3 4 3 5 5 4 3 78/20100204 4 3 2 3 2 2 3 2 3 3 3 2 3 2 3 2 79/20100204 4 4 4 4 3 3 4 5 5 5 5 5 5 5 4 4 80/20100205 3 5 4 5 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 5 81/20100205 2 2 2 2 0 2 2 2 3 2 4 3 3 4 3 3 82/20100205 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 83/20100205 4 4 4 4 3 3 4 3 5 4 4 4 4 4 5 4 84/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 85/20100205 5 5 5 5 3 4 5 4 0 4 5 4 4 5 5 4 86/20100205 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 4 87/20100205 0 4 5 5 5 4 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 88/20100205 3 3 3 4 4 4 3 4 4 4 5 3 4 5 4 4 131 šifra 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 89/20100205 2 3 3 2 1 1 2 2 2 1 2 2 2 2 2 1 90/20100205 4 5 5 4 4 4 5 4 3 3 5 5 4 5 4 4 91/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 92/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 93/20100205 2 2 2 0 0 2 3 2 2 2 3 3 2 4 3 2 94/20100205 2 3 0 3 2 3 3 3 3 4 3 2 2 3 2 2 95/20100205 2 4 3 0 2 3 4 4 3 4 4 4 4 4 4 3 96/20100205 3 3 3 4 4 3 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 97/20100205 4 5 4 5 4 4 5 4 4 5 4 4 5 5 4 4 98/20100205 3 3 3 0 5 3 4 4 5 4 4 5 5 4 4 4 99/20100209 3 4 4 5 4 3 4 4 4 4 5 3 4 5 3 4 100/20100209 4 4 4 4 3 3 3 4 4 4 5 5 4 4 4 4 101/20100209 3 3 3 5 4 3 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 102/20100209 4 4 4 5 4 4 5 4 3 2 4 3 4 4 5 3 103/20100209 4 5 3 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 104/20100209 1 2 2 2 3 3 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 105/20100209 3 5 4 5 3 3 4 4 3 3 4 4 5 4 4 0 106/20100209 2 3 3 2 1 1 2 2 0 1 1 1 2 2 2 1 107/20100209 3 4 5 5 5 1 2 2 2 2 3 5 3 4 2 3 108/20100209 3 3 4 4 4 4 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 109/20100209 2 2 3 3 2 2 2 2 3 2 3 3 2 2 2 2 110/20100209 5 5 5 5 4 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 111/20100209 2 2 3 4 0 2 2 2 3 3 2 2 2 4 2 4 112/20100209 2 3 3 3 2 1 1 2 2 2 2 3 1 2 2 1 113/20100209 0 5 5 5 5 4 4 4 0 0 4 0 0 4 0 0 114/20100209 5 5 3 5 5 4 5 5 4 5 5 5 5 5 5 4 115/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 5 5 4 5 5 5 116/20100210 4 3 4 5 4 3 4 3 3 4 4 4 3 4 3 3 117/20100210 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 118/20100210 5 4 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 119/20100210 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 120/20100210 0 2 3 0 2 3 2 2 2 1 3 2 2 3 3 2 121/20100210 4 3 1 3 5 3 3 3 2 4 3 3 4 4 4 3 122/20100210 3 4 4 4 3 1 4 3 2 2 4 2 3 3 3 3 123/20100211 3 4 4 3 3 3 4 3 3 3 3 5 4 5 3 3 124/20100211 3 2 2 4 5 4 5 4 4 3 4 3 5 5 4 4 125/20100211 2 3 0 4 3 2 3 2 4 4 4 0 2 4 2 4 126/20100211 1 2 2 2 2 1 2 2 3 1 2 1 1 3 1 1 127/20100211 3 4 4 4 3 3 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 128/20100211 3 4 4 4 2 3 2 2 2 2 3 3 3 3 2 3 129/20100211 3 4 4 4 5 5 5 5 5 5 4 4 5 5 5 4 130/20100211 4 5 5 5 4 4 4 5 0 5 5 5 5 5 5 5 131/20100211 0 4 3 4 2 2 3 3 3 4 2 3 3 4 2 4 132/20100211 3 2 3 0 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 133/20100211 2 3 3 4 2 2 4 3 4 2 3 3 0 3 4 2 134/20100212 3 4 3 3 3 3 3 3 5 3 4 3 5 4 4 4 135/20100215 5 5 5 5 4 4 5 4 3 3 5 4 4 5 3 4 132 šifra 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 136/20100215 2 2 2 3 2 2 4 4 0 3 4 4 4 4 3 2 137/20100215 2 3 3 3 2 2 4 4 4 3 3 3 3 3 3 3 138/20100215 4 4 3 0 4 3 4 4 3 3 5 4 4 4 3 3 139/20100215 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 140/20100215 2 2 2 3 3 2 4 3 1 1 4 2 2 3 3 2 141/20100215 5 5 5 0 4 0 5 0 3 3 5 4 5 4 3 3 142/20100215 3 3 3 3 3 4 3 3 4 4 5 5 4 3 3 3 143/20100216 5 1 1 1 1 4 4 4 5 1 3 1 5 5 5 5 144/20100216 1 3 1 3 1 1 2 2 3 1 1 1 3 4 1 1 145/20100217 4 3 4 5 3 2 3 3 3 2 4 3 2 2 3 0 146/20100217 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 147/20100217 0 3 3 4 2 2 0 0 4 4 5 5 4 4 3 3 148/20100218 3 5 4 2 3 2 3 2 2 1 3 1 2 3 4 4 149/20100222 4 4 4 5 3 3 4 4 4 3 4 4 4 4 3 4 Tabela 10.2.3.: Zbirnik podatkov za področje šolske klime, vzgoje, kulture in reda Z ocenami od 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) do 5 (odlična usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) in ocen 0 (ne vem ali brez odgovora na vprašanje). Naloge tega področja so oštevilčene s številkami od 31 do 45. šifra 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 01/20100125 4 4 4 4 4 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 02/20100125 4 4 4 4 3 4 3 4 4 3 4 3 4 4 3 03/20100125 4 4 3 4 4 4 4 5 5 5 4 4 4 5 5 04/20100125 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 05/20100125 3 3 3 4 4 3 4 4 4 4 3 3 3 3 3 06/20100125 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 4 07/20100125 4 4 4 4 4 5 4 5 4 5 4 4 3 3 4 08/20100128 3 3 2 3 3 3 2 1 3 2 3 3 3 2 2 09/20100128 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 10/20100128 4 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 3 3 3 11/20100129 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 12/20100129 3 3 3 4 4 3 3 4 3 4 3 3 3 4 3 13/20100201 2 2 2 2 3 3 3 2 3 3 3 2 2 2 3 14/20100201 4 3 3 3 3 3 3 3 3 4 3 3 2 2 3 15/20100201 2 3 3 3 3 2 2 3 3 2 3 3 0 0 0 16/20100201 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17/20100201 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 18/20100201 2 4 4 4 4 4 4 5 5 4 4 4 3 3 1 19/20100201 5 5 4 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 133 šifra 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 20/20100202 5 5 5 4 5 4 4 4 4 5 5 4 4 5 4 21/20100202 4 5 5 4 5 5 4 4 5 5 5 5 4 4 4 22/20100202 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 23/20100202 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 24/20100202 4 4 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 3 3 3 25/20100202 5 5 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 2 26/20100202 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 27/20100202 5 5 5 4 4 5 5 5 4 4 4 4 5 5 3 28/20100202 3 3 3 3 4 3 3 4 3 4 3 3 3 4 3 29/20100202 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 30/20100202 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 31/20100202 4 4 3 3 3 3 3 3 4 4 3 0 4 4 4 32/20100202 4 5 4 4 4 4 3 3 4 5 4 4 4 4 5 33/20100203 5 5 5 5 5 4 3 3 4 3 4 3 4 4 4 34/20100203 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 4 3 35/20100203 2 2 2 2 2 1 2 1 2 2 2 2 1 2 1 36/20100203 3 3 2 2 2 3 3 2 3 2 3 3 2 4 2 37/20100203 4 4 3 3 3 3 4 4 5 5 4 4 3 3 3 38/20100203 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 39/20100203 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 40/20100203 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 41/20100203 5 5 4 4 5 5 5 4 5 4 4 4 4 4 4 42/20100203 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 43/20100203 4 4 2 2 3 2 2 3 4 4 4 4 3 4 3 44/20100203 4 4 4 4 4 4 3 4 4 3 3 3 3 3 3 45/20100203 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 4 3 46/20100204 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 47/20100204 3 3 4 4 4 3 4 3 4 4 4 4 4 4 4 48/20100204 4 4 4 4 5 4 5 5 5 5 5 5 4 4 4 49/20100204 4 4 4 0 4 5 4 4 4 4 4 4 5 4 3 50/20100204 3 3 3 4 4 3 3 3 4 3 3 3 3 2 3 51/20100204 3 3 2 2 3 2 2 3 3 3 3 3 0 0 0 52/20100204 4 4 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 53/20100204 4 4 5 5 5 4 4 4 5 5 5 4 5 5 4 54/20100204 3 3 3 3 3 3 4 5 4 3 4 4 4 4 4 55/20100204 4 4 3 4 3 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 56/20100204 3 4 4 3 2 3 3 3 4 4 4 4 2 3 3 57/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 4 4 5 3 58/20100204 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 59/20100204 3 3 4 4 3 3 3 3 4 3 4 4 3 3 3 60/20100204 3 4 3 3 4 2 3 3 3 4 4 3 3 4 0 61/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 62/20100204 4 4 2 2 3 1 2 3 3 3 4 4 3 4 3 63/20100204 4 4 4 4 4 3 3 3 4 4 3 4 4 4 3 64/20100204 4 4 3 4 4 4 4 5 4 5 5 5 5 5 5 65/20100204 4 4 4 4 4 4 4 5 4 3 4 3 4 4 3 66/20100204 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 4 3 134 šifra 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 67/20100204 4 4 3 4 4 3 4 2 4 4 3 4 3 4 3 68/20100204 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 4 69/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 70/20100204 4 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 71/20100204 4 4 5 4 4 4 4 5 3 3 3 4 2 4 2 72/20100204 4 4 3 3 3 3 3 3 4 4 3 3 3 3 3 73/20100204 5 5 4 4 4 5 5 5 4 4 4 4 4 4 4 74/20100204 4 4 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 4 75/20100204 4 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 76/20100204 5 5 3 3 2 3 4 4 4 3 4 3 3 4 2 77/20100204 4 4 4 3 5 4 4 5 3 5 4 4 4 4 3 78/20100204 3 3 3 2 3 2 2 3 3 4 3 3 3 4 3 79/20100204 5 5 4 4 4 4 5 4 4 5 4 4 4 4 5 80/20100205 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 4 81/20100205 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 82/20100205 4 4 2 2 3 2 3 3 4 4 4 4 3 3 3 83/20100205 4 4 4 4 5 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 84/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 85/20100205 5 4 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 5 86/20100205 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 87/20100205 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 88/20100205 5 5 5 4 4 4 4 3 4 4 4 0 3 4 4 89/20100205 3 3 2 2 3 2 2 2 2 2 2 2 3 2 1 90/20100205 4 4 4 4 4 4 5 5 5 5 5 5 4 5 4 91/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 92/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 93/20100205 3 3 3 3 3 4 4 3 4 4 4 4 3 3 3 94/20100205 3 3 2 3 2 2 3 3 3 3 3 3 2 2 3 95/20100205 3 3 3 3 2 3 3 4 4 3 3 3 3 3 3 96/20100205 4 4 4 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 97/20100205 5 5 4 5 5 4 4 5 4 5 5 5 5 5 5 98/20100205 5 5 5 4 5 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 99/20100209 3 3 4 4 4 3 4 4 4 5 4 4 4 5 3 100/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 4 101/20100209 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 102/20100209 4 4 3 4 4 3 4 4 4 3 3 4 4 4 3 103/20100209 4 4 4 5 5 4 4 5 4 5 5 4 4 5 4 104/20100209 2 2 3 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 105/20100209 3 3 4 3 4 3 4 5 4 3 4 5 5 4 4 106/20100209 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 0 4 4 4 107/20100209 3 4 2 3 3 2 2 3 3 3 4 3 3 3 3 108/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 109/20100209 4 4 4 4 3 4 4 3 3 4 4 4 3 2 2 110/20100209 5 5 4 5 4 4 4 5 4 4 5 4 5 5 5 111/20100209 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 112/20100209 3 2 2 2 2 1 2 2 3 2 2 2 2 1 1 113/20100209 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 4 135 šifra 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 114/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 5 5 5 115/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 116/20100210 4 3 3 3 3 3 3 4 4 3 4 4 4 4 3 117/20100210 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 4 4 4 4 4 118/20100210 4 4 5 5 5 4 5 5 5 5 4 5 5 4 5 119/20100210 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 120/20100210 3 4 3 0 2 3 3 2 3 3 4 4 3 3 0 121/20100210 3 4 5 5 5 4 4 5 5 5 5 4 4 5 4 122/20100210 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 4 3 123/20100211 4 4 3 3 3 2 3 4 3 4 4 4 3 3 3 124/20100211 4 5 5 5 5 5 4 4 4 4 4 4 4 5 5 125/20100211 4 2 2 3 3 2 2 4 3 2 4 3 3 2 4 126/20100211 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 127/20100211 3 3 2 4 4 3 3 3 3 4 3 3 3 3 3 128/20100211 3 4 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 129/20100211 5 5 4 5 4 5 5 4 5 5 5 5 3 4 3 130/20100211 4 4 5 5 5 5 5 5 4 5 4 4 5 5 5 131/20100211 3 3 2 2 3 2 2 3 3 4 3 4 4 3 4 132/20100211 3 2 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 2 3 4 133/20100211 4 4 4 4 3 4 5 5 4 4 4 0 3 5 3 134/20100212 4 4 3 4 4 3 3 4 4 4 4 4 4 5 4 135/20100215 5 5 4 3 4 4 5 4 5 5 5 5 4 5 4 136/20100215 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 3 3 3 137/20100215 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 0 4 4 4 138/20100215 5 5 5 5 5 5 4 4 4 5 5 0 5 4 3 139/20100215 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 140/20100215 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 3 3 2 3 2 141/20100215 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 142/20100215 3 4 4 4 3 3 3 4 3 3 4 3 4 4 3 143/20100216 5 5 5 5 5 5 5 5 1 2 2 2 3 3 3 144/20100216 2 2 1 2 3 1 1 3 2 1 1 2 3 3 1 145/20100217 5 5 5 4 5 5 5 4 5 5 5 0 3 5 2 146/20100217 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 147/20100217 5 5 4 3 4 4 4 4 5 5 5 4 5 4 4 148/20100218 4 4 4 4 3 4 4 2 3 2 3 2 2 3 4 149/20100222 4 4 4 3 3 4 4 5 4 5 5 5 4 5 4 Tabela 10.2.4.: Zbirnik podatkov za področje telesnega, osebnega in socialnega razvoja Z ocenami od 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) do 5 (odlična usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) in ocen 0 (ne vem ali brez odgovora na vprašanje). Naloge tega področja so oštevilčene s številkami od 46 do 59. 136 šifra 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 01/20100125 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 02/20100125 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 03/20100125 4 2 5 5 5 3 4 5 4 5 5 3 5 5 04/20100125 3 4 4 4 3 3 3 3 3 3 2 2 2 3 05/20100125 0 3 3 3 4 0 3 3 4 4 3 3 4 3 06/20100125 4 4 5 4 5 4 4 5 5 5 4 4 5 5 07/20100125 4 5 5 4 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 08/20100128 2 1 3 3 3 3 1 3 2 2 2 2 4 2 09/20100128 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 10/20100128 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 11/20100129 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 12/20100129 3 4 4 4 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 13/20100201 2 4 4 3 2 2 3 4 3 3 3 2 3 3 14/20100201 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 15/20100201 2 2 3 2 3 1 2 3 0 3 2 2 2 0 16/20100201 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17/20100201 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 18/20100201 3 4 5 5 4 3 4 4 5 3 4 4 4 3 19/20100201 3 5 5 4 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 20/20100202 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 21/20100202 4 5 5 4 4 5 4 5 4 4 4 5 5 4 22/20100202 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 23/20100202 4 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 24/20100202 3 3 4 3 3 3 3 4 3 3 3 3 3 3 25/20100202 5 5 5 4 4 3 3 3 3 3 3 4 2 2 26/20100202 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 27/20100202 2 0 5 4 5 2 5 5 4 4 4 4 5 5 28/20100202 3 3 5 3 4 3 3 5 4 3 4 4 4 4 29/20100202 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 30/20100202 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 31/20100202 4 4 4 4 4 3 3 3 3 4 4 4 3 4 32/20100202 5 4 5 5 5 5 4 5 4 5 4 4 4 4 33/20100203 2 4 4 3 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 34/20100203 3 3 5 4 5 2 4 5 3 4 5 4 5 5 35/20100203 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 36/20100203 3 3 3 3 3 2 3 4 2 4 3 3 3 3 37/20100203 3 3 4 3 3 3 3 4 3 4 4 3 4 4 38/20100203 3 4 4 3 5 3 4 4 5 5 5 5 5 5 39/20100203 3 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 40/20100203 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 41/20100203 5 5 5 5 4 5 4 5 5 5 5 4 4 4 42/20100203 3 5 5 3 5 4 5 5 4 4 5 5 5 5 43/20100203 3 3 3 4 3 2 2 2 3 4 3 4 4 3 44/20100203 3 3 4 4 3 3 3 4 3 3 3 3 4 3 45/20100203 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 46/20100204 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 47/20100204 3 4 4 4 4 4 4 5 4 4 5 5 5 4 137 šifra 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 48/20100204 4 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 49/20100204 0 4 5 0 0 0 0 0 0 4 4 4 4 4 50/20100204 3 3 5 4 4 3 3 5 4 4 5 4 5 3 51/20100204 3 3 3 3 0 3 3 3 3 3 3 3 3 3 52/20100204 2 3 4 3 4 2 3 4 3 3 4 3 4 4 53/20100204 5 5 5 5 5 4 5 4 5 5 4 5 5 5 54/20100204 4 4 5 4 5 4 5 5 4 4 4 4 4 4 55/20100204 4 3 4 5 5 4 4 4 4 5 5 4 4 4 56/20100204 3 3 3 3 0 3 3 3 2 4 4 4 4 4 57/20100204 3 3 4 3 4 4 4 4 4 4 3 4 4 4 58/20100204 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 59/20100204 4 4 4 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 3 60/20100204 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 2 3 3 3 61/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 62/20100204 3 2 4 3 4 3 2 4 3 4 2 2 2 2 63/20100204 4 5 4 4 3 4 4 4 4 4 3 4 3 4 64/20100204 4 4 5 5 5 4 5 5 4 5 5 4 4 3 65/20100204 3 3 4 5 5 3 3 5 5 4 4 4 4 4 66/20100204 3 3 4 3 3 3 3 4 3 3 3 3 3 3 67/20100204 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 68/20100204 3 3 3 3 3 3 4 4 3 3 3 3 3 3 69/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 70/20100204 3 5 5 4 5 3 4 4 4 5 4 4 4 3 71/20100204 4 4 4 4 4 3 3 4 4 4 4 4 4 2 72/20100204 3 4 4 4 4 3 3 3 3 4 4 4 4 3 73/20100204 3 3 5 4 5 3 4 4 3 0 4 4 4 4 74/20100204 3 4 4 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 3 75/20100204 3 3 3 3 4 3 3 3 4 4 4 3 3 4 76/20100204 4 4 5 5 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 77/20100204 3 3 4 5 4 4 4 4 3 5 3 4 3 3 78/20100204 3 2 3 2 3 3 2 3 3 3 4 3 3 3 79/20100204 4 4 4 4 5 4 5 4 4 4 4 4 5 5 80/20100205 4 4 5 5 4 4 5 5 5 5 5 5 5 5 81/20100205 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 82/20100205 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 3 83/20100205 4 5 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 5 84/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 85/20100205 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 86/20100205 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 87/20100205 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 88/20100205 3 4 4 4 4 3 3 3 3 4 4 4 4 3 89/20100205 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 1 90/20100205 4 5 5 4 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 91/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 92/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 93/20100205 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 3 2 2 94/20100205 2 3 4 3 0 2 3 3 3 2 3 3 2 3 138 šifra 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 95/20100205 4 4 4 4 4 3 3 3 3 3 4 4 4 3 96/20100205 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 97/20100205 4 4 5 4 4 4 4 5 4 5 3 4 4 4 98/20100205 4 4 4 4 4 4 3 4 4 5 5 4 4 4 99/20100209 3 3 4 4 4 3 3 4 4 5 4 5 4 4 100/20100209 5 5 5 5 5 4 4 4 4 4 4 5 5 4 101/20100209 4 3 4 3 3 4 3 4 0 4 3 3 3 3 102/20100209 4 3 5 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 103/20100209 5 4 5 5 4 5 5 5 4 5 5 5 5 4 104/20100209 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 105/20100209 5 4 5 5 5 4 4 5 4 3 3 3 4 5 106/20100209 3 3 4 4 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 107/20100209 4 4 4 5 5 3 3 4 5 5 5 4 4 3 108/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 109/20100209 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 3 2 2 2 110/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 5 111/20100209 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 3 3 3 112/20100209 3 2 3 3 3 3 3 4 2 3 2 3 3 3 113/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 5 5 4 114/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 3 5 4 4 5 5 115/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 116/20100210 4 4 3 3 3 3 2 3 2 2 3 3 4 4 117/20100210 4 4 5 5 5 5 4 5 5 5 5 4 4 4 118/20100210 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 119/20100210 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 120/20100210 0 2 3 0 4 0 2 3 0 3 0 0 0 3 121/20100210 3 4 3 4 5 3 3 3 3 3 3 5 5 5 122/20100210 3 3 3 3 4 0 3 3 3 4 3 3 3 4 123/20100211 0 3 4 0 0 0 4 4 3 3 0 3 4 3 124/20100211 5 5 4 4 4 5 5 5 5 5 5 4 4 4 125/20100211 2 3 4 4 4 0 2 3 0 3 4 0 4 3 126/20100211 2 3 3 3 4 2 2 2 2 3 2 3 3 3 127/20100211 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 128/20100211 3 4 5 5 4 3 4 5 4 4 4 4 3 4 129/20100211 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 4 4 4 130/20100211 4 5 5 5 4 4 5 5 4 4 4 5 4 4 131/20100211 0 2 2 3 3 2 2 3 3 3 3 3 3 3 132/20100211 3 3 3 3 3 2 3 2 2 2 1 2 2 1 133/20100211 3 3 3 4 4 4 3 4 4 5 3 4 4 3 134/20100212 4 4 5 4 4 4 4 5 4 5 4 4 4 5 135/20100215 2 4 4 5 3 4 4 5 4 4 5 4 3 4 136/20100215 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 137/20100215 4 4 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 138/20100215 5 4 5 4 4 4 4 5 4 3 5 5 4 3 139/20100215 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 140/20100215 3 3 3 4 3 3 3 3 2 4 2 3 2 2 141/20100215 0 0 0 0 0 3 5 5 4 5 4 4 5 4 139 šifra 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 142/20100215 3 4 4 4 3 3 3 3 2 2 2 3 3 2 143/20100216 3 3 3 1 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 144/20100216 4 1 5 3 4 2 1 3 4 3 1 1 1 1 145/20100217 5 4 5 4 4 5 5 5 5 5 3 5 3 4 146/20100217 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 147/20100217 3 3 3 5 5 3 4 4 2 4 4 4 3 4 148/20100218 1 4 3 2 5 1 4 4 4 4 2 3 4 4 149/20100222 5 4 5 4 5 4 5 5 4 4 4 4 5 4 Tabela 10.2.5.: Zbirnik podatkov za področje šolanja Z ocenami od 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) do 5 (odlična usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) in ocen 0 (ne vem ali brez odgovora na vprašanje). Naloge tega področja so oštevilčene s številkami od 60 do 64. šifra 46 47 48 49 50 01/20100125 5 5 5 5 5 02/20100125 5 4 4 4 3 03/20100125 5 3 4 4 4 04/20100125 5 5 3 3 3 05/20100125 5 4 4 4 3 06/20100125 5 4 5 4 5 07/20100125 5 4 5 4 4 08/20100128 1 1 2 1 1 09/20100128 4 3 3 3 3 10/20100128 4 3 4 3 3 11/20100129 5 5 5 4 4 12/20100129 3 3 3 3 3 13/20100201 3 3 2 0 2 14/20100201 5 4 3 3 2 15/20100201 2 2 2 2 0 16/20100201 0 0 0 0 0 17/20100201 4 4 4 4 4 18/20100201 4 4 3 3 1 19/20100201 5 5 5 5 5 20/20100202 5 5 4 4 4 21/20100202 5 4 5 5 5 22/20100202 0 0 0 0 0 23/20100202 5 4 5 4 4 24/20100202 4 2 3 2 2 25/20100202 5 4 4 4 3 140 šifra 46 47 48 49 50 26/20100202 4 3 4 3 3 27/20100202 5 3 4 4 5 28/20100202 4 3 3 3 4 29/20100202 5 4 4 4 4 30/20100202 3 3 3 3 3 31/20100202 5 3 4 3 4 32/20100202 5 3 4 3 4 33/20100203 5 5 3 4 5 34/20100203 4 3 3 3 4 35/20100203 2 2 2 2 1 36/20100203 4 3 2 3 2 37/20100203 5 4 4 4 3 38/20100203 5 5 5 5 5 39/20100203 3 3 3 3 3 40/20100203 0 0 0 0 0 41/20100203 5 5 5 4 5 42/20100203 5 5 5 5 5 43/20100203 5 4 3 2 2 44/20100203 4 3 3 3 4 45/20100203 4 4 4 4 4 46/20100204 3 3 4 3 4 47/20100204 5 5 5 5 5 48/20100204 4 4 5 4 4 49/20100204 0 0 4 4 5 50/20100204 3 0 3 2 2 51/20100204 3 3 3 3 3 52/20100204 4 3 3 3 3 53/20100204 5 5 5 5 5 54/20100204 4 3 4 4 3 55/20100204 4 3 4 4 4 56/20100204 5 4 3 4 3 57/20100204 5 4 4 4 4 58/20100204 0 0 0 0 0 59/20100204 5 3 4 4 3 60/20100204 4 3 3 3 4 61/20100204 5 5 5 5 5 62/20100204 4 1 3 1 2 63/20100204 5 4 5 5 5 64/20100204 5 5 4 5 4 65/20100204 5 3 4 3 3 66/20100204 5 4 4 4 4 67/20100204 4 3 3 0 3 68/20100204 3 3 3 3 3 69/20100204 5 0 5 0 5 70/20100204 5 3 4 3 4 71/20100204 5 4 5 4 4 72/20100204 4 3 3 4 4 141 šifra 46 47 48 49 50 73/20100204 4 3 5 3 4 74/20100204 5 4 4 4 4 75/20100204 4 3 4 3 2 76/20100204 5 4 4 4 3 77/20100204 5 3 4 4 5 78/20100204 3 2 4 3 4 79/20100204 5 5 4 5 5 80/20100205 5 5 4 4 5 81/20100205 4 3 3 3 3 82/20100205 3 3 4 3 3 83/20100205 5 5 4 5 4 84/20100205 0 0 0 0 0 85/20100205 4 4 4 4 4 86/20100205 5 5 5 5 5 87/20100205 5 5 5 5 5 88/20100205 5 5 4 4 4 89/20100205 2 1 3 1 2 90/20100205 5 5 5 4 4 91/20100205 0 0 0 0 0 92/20100205 0 0 0 0 0 93/20100205 3 3 2 2 3 94/20100205 4 4 3 2 2 95/20100205 4 3 4 4 3 96/20100205 5 4 4 4 4 97/20100205 5 4 5 4 5 98/20100205 5 5 5 4 4 99/20100209 3 3 4 3 4 100/20100209 5 5 5 5 5 101/20100209 5 4 3 3 4 102/20100209 5 3 3 4 5 103/20100209 5 4 4 3 5 104/20100209 4 0 3 3 0 105/20100209 5 5 4 5 5 106/20100209 4 4 3 3 3 107/20100209 3 3 4 3 4 108/20100209 5 5 5 5 5 109/20100209 3 3 3 3 3 110/20100209 5 5 5 5 5 111/20100209 4 4 3 3 4 112/20100209 4 2 2 1 2 113/20100209 0 0 0 0 3 114/20100209 5 5 5 5 5 115/20100209 5 5 5 5 5 116/20100210 3 4 4 3 4 117/20100210 5 4 4 4 5 118/20100210 5 5 5 5 5 119/20100210 5 5 5 5 5 142 šifra 46 47 48 49 50 120/20100210 4 0 0 0 3 121/20100210 5 5 5 5 5 122/20100210 5 4 4 4 3 123/20100211 4 4 3 3 4 124/20100211 5 5 5 5 5 125/20100211 4 3 3 3 3 126/20100211 4 2 3 2 2 127/20100211 4 3 4 3 4 128/20100211 5 4 4 4 4 129/20100211 5 5 4 4 5 130/20100211 5 5 5 5 5 131/20100211 4 4 3 3 3 132/20100211 4 4 4 4 3 133/20100211 5 5 4 5 4 134/20100212 5 4 5 4 5 135/20100215 5 2 4 2 4 136/20100215 4 4 3 3 3 137/20100215 5 3 4 3 3 138/20100215 5 5 4 4 3 139/20100215 0 0 0 0 0 140/20100215 5 3 3 3 3 141/20100215 5 4 5 4 4 142/20100215 5 5 4 5 5 143/20100216 5 5 5 5 5 144/20100216 2 1 2 1 2 145/20100217 5 5 5 5 4 146/20100217 0 0 0 0 0 147/20100217 4 4 4 3 4 148/20100218 5 5 4 3 3 149/20100222 5 4 4 4 4 Tabela 10.2.6.: Zbirnik podatkov za področje poklicne orientacije Z ocenami od 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) do 5 (odlična usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) in ocen 0 (ne vem ali brez odgovora na vprašanje). Naloge tega področja so oštevilčene s številkami od 65 do 81. šifra 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 01/20100125 5 5 5 5 5 5 0 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 02/20100125 4 4 4 4 4 4 3 3 4 3 4 3 3 3 4 3 3 03/20100125 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 04/20100125 5 5 5 4 4 5 4 4 5 5 5 5 4 5 5 5 5 143 šifra 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 05/20100125 5 4 3 4 5 4 4 4 5 3 4 4 4 4 4 4 3 06/20100125 5 5 5 5 3 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 07/20100125 5 5 5 5 4 4 4 5 5 4 5 5 4 5 5 5 5 08/20100128 3 4 3 3 4 3 2 3 3 3 2 3 2 4 3 3 4 09/20100128 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 10/20100128 4 5 5 4 4 4 3 3 4 5 4 5 3 5 4 5 4 11/20100129 4 5 5 5 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 12/20100129 3 4 4 3 4 3 4 4 4 3 4 3 4 4 4 4 5 13/20100201 3 3 2 3 3 3 3 2 3 3 3 2 3 4 3 4 4 14/20100201 5 4 4 3 5 4 3 3 3 3 3 4 3 4 4 4 4 15/20100201 3 3 3 3 2 3 2 3 2 3 3 2 0 0 3 3 3 16/20100201 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17/20100201 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 18/20100201 5 2 2 4 4 4 3 3 4 5 5 3 2 1 3 3 2 19/20100201 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 20/20100202 5 5 5 5 5 5 3 3 4 5 5 4 3 4 5 5 4 21/20100202 4 4 5 4 4 5 4 4 5 4 4 4 5 3 5 4 4 22/20100202 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 23/20100202 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 24/20100202 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 25/20100202 4 4 4 4 3 5 3 3 5 3 5 5 3 3 5 5 5 26/20100202 4 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 27/20100202 5 5 5 5 4 4 5 5 5 5 5 5 3 3 4 5 5 28/20100202 4 4 4 3 4 4 4 4 3 3 4 4 4 3 4 4 4 29/20100202 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 30/20100202 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 31/20100202 5 5 5 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 5 5 32/20100202 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 33/20100203 5 5 5 3 4 4 4 4 4 4 4 5 5 0 4 4 4 34/20100203 4 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 35/20100203 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 36/20100203 3 3 3 3 3 3 2 2 2 4 3 3 2 2 2 2 3 37/20100203 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 4 4 5 5 5 38/20100203 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 39/20100203 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 40/20100203 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 41/20100203 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 42/20100203 5 5 5 4 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 43/20100203 5 5 4 4 5 5 3 3 4 5 5 4 3 5 5 5 5 44/20100203 5 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 3 3 4 3 3 3 45/20100203 4 4 4 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 46/20100204 3 4 4 3 2 2 4 4 4 3 3 4 3 4 4 4 4 47/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 48/20100204 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 49/20100204 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50/20100204 4 4 4 4 4 4 1 0 3 4 2 4 3 5 5 5 5 51/20100204 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 0 0 0 3 3 3 144 šifra 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 52/20100204 4 5 5 4 5 4 5 4 5 4 4 4 3 5 5 5 5 53/20100204 5 4 5 5 5 5 4 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 54/20100204 4 4 4 4 3 4 3 3 3 4 4 4 3 3 3 4 4 55/20100204 4 4 4 4 4 5 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 56/20100204 4 4 4 4 3 3 3 3 5 5 5 4 3 5 5 5 5 57/20100204 5 5 5 4 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 58/20100204 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 59/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 60/20100204 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 61/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 62/20100204 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 4 4 4 63/20100204 5 5 5 3 5 5 5 5 4 5 5 5 3 4 5 5 5 64/20100204 5 5 5 5 5 5 3 5 4 5 5 5 4 5 5 5 5 65/20100204 4 4 5 4 3 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 66/20100204 5 5 4 4 4 5 4 4 4 4 5 4 4 5 5 5 4 67/20100204 4 4 4 4 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 68/20100204 4 4 4 4 4 4 3 4 3 3 3 4 3 3 3 4 3 69/20100204 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 5 0 5 5 5 5 70/20100204 4 4 4 4 4 4 3 4 4 4 4 4 3 3 3 3 4 71/20100204 5 5 4 5 5 5 5 5 4 4 4 4 3 5 5 5 5 72/20100204 4 4 4 4 4 4 5 4 4 5 5 4 3 5 4 4 4 73/20100204 4 4 5 3 4 5 4 4 5 3 4 4 4 5 3 4 4 74/20100204 4 4 4 3 4 4 4 4 4 4 3 4 3 4 4 4 4 75/20100204 4 3 3 3 3 4 3 4 3 3 4 3 3 3 4 3 3 76/20100204 5 4 5 0 4 5 3 3 5 5 5 5 5 5 5 5 3 77/20100204 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 4 5 3 5 5 5 5 78/20100204 3 4 3 3 4 3 3 4 4 3 4 3 4 4 3 4 3 79/20100204 5 5 5 5 5 5 4 4 5 4 4 5 4 4 5 5 3 80/20100205 4 3 5 4 4 4 4 4 3 4 4 4 3 4 5 5 4 81/20100205 4 3 4 5 4 4 4 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 82/20100205 4 4 4 3 3 4 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 83/20100205 4 5 5 5 4 5 4 4 5 4 5 5 4 4 4 5 4 84/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 85/20100205 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 5 5 86/20100205 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 5 5 5 5 87/20100205 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 88/20100205 5 5 5 5 5 5 4 5 5 4 5 4 4 4 5 5 5 89/20100205 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 3 3 3 3 3 3 90/20100205 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 91/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 92/20100205 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 93/20100205 3 3 2 2 3 2 3 3 3 3 3 3 3 3 0 0 0 94/20100205 4 4 3 3 3 4 3 4 2 3 2 3 2 3 2 3 3 95/20100205 4 5 3 3 4 4 2 4 3 5 5 3 3 3 0 4 4 96/20100205 4 4 4 5 5 5 4 5 5 5 5 4 4 4 4 4 4 97/20100205 5 5 5 5 5 5 4 5 5 4 5 4 4 4 5 5 5 98/20100205 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 145 šifra 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 99/20100209 3 4 4 3 3 4 3 4 3 3 4 4 4 4 4 5 4 100/20100209 5 5 5 5 5 5 4 4 4 5 5 4 4 4 5 5 5 101/20100209 5 5 5 5 4 5 4 4 4 4 5 5 4 5 4 5 4 102/20100209 5 4 5 5 5 5 5 5 5 4 4 5 5 4 5 5 3 103/20100209 3 4 4 4 5 4 4 4 4 4 3 4 4 5 4 4 4 104/20100209 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 105/20100209 5 5 5 5 5 5 4 4 5 5 5 5 5 5 4 4 4 106/20100209 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 107/20100209 4 4 5 3 5 3 5 4 5 4 4 5 4 5 4 5 5 108/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 109/20100209 4 4 4 4 4 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 110/20100209 5 4 4 5 5 5 4 4 4 5 5 5 5 5 5 5 5 111/20100209 3 3 3 3 3 2 4 3 2 2 2 3 2 3 3 3 3 112/20100209 3 3 3 2 3 3 3 3 3 3 2 2 2 3 4 4 5 113/20100209 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 114/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 115/20100209 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 116/20100210 5 5 5 4 5 5 4 3 4 4 5 4 4 4 4 4 3 117/20100210 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 118/20100210 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 119/20100210 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 120/20100210 3 3 3 2 2 3 0 3 3 3 3 3 3 3 0 4 3 121/20100210 5 5 5 5 5 5 4 4 4 5 5 4 4 4 5 5 5 122/20100210 5 3 4 4 4 4 3 3 3 4 5 5 4 4 5 4 3 123/20100211 5 5 5 4 5 5 2 3 4 4 5 0 3 4 3 4 4 124/20100211 5 5 5 4 4 4 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 5 125/20100211 4 4 4 4 4 4 4 5 3 5 5 4 4 5 5 5 5 126/20100211 4 4 4 3 4 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 127/20100211 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 128/20100211 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 129/20100211 5 4 4 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 130/20100211 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 131/20100211 3 3 4 4 3 3 2 2 4 3 3 3 3 0 3 3 3 132/20100211 4 4 4 3 3 3 3 3 4 4 4 3 3 3 4 4 4 133/20100211 5 5 5 5 5 5 0 4 4 5 5 4 2 4 4 5 5 134/20100212 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 135/20100215 5 5 5 4 5 5 4 3 5 3 5 4 2 3 5 5 5 136/20100215 4 4 4 4 4 4 3 3 3 4 4 3 3 3 4 4 4 137/20100215 5 5 5 4 5 5 4 5 5 5 5 4 3 4 5 5 5 138/20100215 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 139/20100215 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 140/20100215 5 4 5 5 5 5 3 4 3 4 5 5 2 2 5 5 4 141/20100215 5 5 5 5 5 0 4 4 5 5 5 5 4 5 5 5 5 142/20100215 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 143/20100216 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 144/20100216 4 4 4 3 2 2 5 3 3 3 2 3 1 4 4 4 4 145/20100217 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 146 šifra 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 146/20100217 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 147/20100217 3 3 3 3 2 3 1 3 0 0 4 3 3 3 3 4 0 148/20100218 5 3 4 2 5 4 4 2 2 3 3 3 3 4 4 5 3 149/20100222 5 4 4 5 5 5 4 4 5 5 4 4 4 4 5 4 4 Tabela 10.2.7.: Zbirnik podatkov za področje socialno ekonomskih stisk in usposobljenost za nalogi, ki jih po zdajšnji šolski zakonodaji socialni delavci ne smejo opravljati Z ocenami od 1 (nezadostna usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) do 5 (odlična usposobljenost socialnih delavk za posamezno nalogo tega področja) in ocen 0 (ne vem ali brez odgovora na vprašanje). Naloge področja socialnoekonomskih stisk so oštevilčene s številkami od 82 do 84, ostali nalogi pa s številkama 85 in 86. šifra 68 69 70 71 72 01/20100125 5 5 5 0 4 02/20100125 4 4 4 4 4 03/20100125 5 5 5 3 3 04/20100125 3 3 4 4 3 05/20100125 4 4 4 3 3 06/20100125 5 5 5 5 2 07/20100125 4 4 4 4 3 08/20100128 3 3 5 1 1 09/20100128 4 4 4 3 3 10/20100128 4 4 4 4 4 11/20100129 4 4 5 4 4 12/20100129 5 5 5 4 4 13/20100201 4 4 4 3 3 14/20100201 3 3 4 3 3 15/20100201 4 4 3 3 3 16/20100201 0 0 0 0 0 17/20100201 5 5 5 4 4 18/20100201 5 5 5 3 4 19/20100201 5 5 5 5 4 20/20100202 0 4 4 0 3 21/20100202 4 4 5 4 5 22/20100202 0 0 0 0 0 23/20100202 5 5 5 4 4 24/20100202 5 5 5 3 3 25/20100202 5 5 5 4 4 26/20100202 4 4 4 3 2 147 šifra 68 69 70 71 72 27/20100202 5 5 5 3 3 28/20100202 4 5 5 3 4 29/20100202 5 5 5 0 0 30/20100202 3 3 3 3 3 31/20100202 4 4 5 5 3 32/20100202 5 5 5 4 4 33/20100203 5 5 5 4 5 34/20100203 5 5 5 4 3 35/20100203 2 2 1 2 2 36/20100203 3 3 4 2 4 37/20100203 4 4 4 3 4 38/20100203 5 5 5 5 3 39/20100203 5 4 5 2 2 40/20100203 0 0 0 0 0 41/20100203 5 5 5 4 4 42/20100203 5 5 5 5 5 43/20100203 5 5 5 2 2 44/20100203 3 3 4 2 3 45/20100203 5 5 5 5 4 46/20100204 5 5 5 0 0 47/20100204 5 5 5 3 4 48/20100204 5 5 5 2 2 49/20100204 5 5 4 4 4 50/20100204 5 5 5 1 1 51/20100204 4 4 4 1 1 52/20100204 5 5 5 4 2 53/20100204 4 4 5 4 3 54/20100204 4 4 5 0 0 55/20100204 4 4 4 4 4 56/20100204 5 5 5 3 3 57/20100204 4 4 4 5 5 58/20100204 0 0 0 0 0 59/20100204 5 5 5 5 5 60/20100204 4 4 4 3 1 61/20100204 5 5 5 5 5 62/20100204 4 2 4 3 2 63/20100204 5 4 5 2 2 64/20100204 5 5 5 4 5 65/20100204 5 5 5 2 2 66/20100204 4 4 5 4 3 67/20100204 5 5 5 0 0 68/20100204 3 3 3 1 2 69/20100204 5 5 5 0 0 70/20100204 5 5 4 3 3 71/20100204 4 4 3 4 2 72/20100204 4 4 4 4 3 73/20100204 5 5 5 0 3 148 šifra 68 69 70 71 72 74/20100204 5 5 5 1 1 75/20100204 4 4 4 3 3 76/20100204 5 3 5 3 4 77/20100204 5 5 5 3 2 78/20100204 3 4 3 3 3 79/20100204 4 4 5 4 4 80/20100205 5 5 5 3 3 81/20100205 5 5 5 3 3 82/20100205 5 5 5 3 2 83/20100205 4 5 4 4 4 84/20100205 0 0 0 0 0 85/20100205 5 5 5 4 5 86/20100205 5 5 5 5 5 87/20100205 5 5 5 5 5 88/20100205 5 4 4 4 4 89/20100205 4 4 4 3 3 90/20100205 5 5 5 5 5 91/20100205 0 0 0 0 0 92/20100205 0 0 0 0 0 93/20100205 4 4 4 3 3 94/20100205 4 3 2 1 1 95/20100205 4 4 3 3 4 96/20100205 5 5 5 5 3 97/20100205 5 4 4 5 5 98/20100205 5 5 5 5 5 99/20100209 5 5 5 3 4 100/20100209 5 5 5 4 4 101/20100209 4 4 5 3 3 102/20100209 5 5 4 5 5 103/20100209 5 4 5 3 3 104/20100209 4 3 3 4 2 105/20100209 5 5 5 0 0 106/20100209 5 5 5 3 3 107/20100209 4 4 4 4 3 108/20100209 5 5 5 4 4 109/20100209 4 4 4 3 2 110/20100209 5 5 5 5 5 111/20100209 5 5 5 4 3 112/20100209 4 3 4 1 0 113/20100209 5 5 0 5 5 114/20100209 5 5 5 4 5 115/20100209 5 5 5 4 5 116/20100210 5 5 4 3 4 117/20100210 5 5 5 5 5 118/20100210 5 5 5 2 3 119/20100210 5 5 5 5 5 120/20100210 4 5 5 4 1 149 šifra 68 69 70 71 72 121/20100210 4 4 5 4 3 122/20100210 3 4 4 4 4 123/20100211 4 4 5 2 4 124/20100211 5 5 5 0 0 125/20100211 5 5 5 4 2 126/20100211 4 3 4 3 3 127/20100211 5 5 5 5 5 128/20100211 5 5 5 5 3 129/20100211 4 5 5 2 4 130/20100211 5 4 5 5 5 131/20100211 4 4 5 3 3 132/20100211 4 4 4 3 4 133/20100211 5 3 5 4 4 134/20100212 5 5 5 5 3 135/20100215 5 4 5 3 4 136/20100215 3 4 4 3 2 137/20100215 5 5 5 4 4 138/20100215 5 5 4 5 4 139/20100215 5 5 5 4 4 140/20100215 4 4 5 2 2 141/20100215 5 5 5 4 4 142/20100215 5 5 5 4 5 143/20100216 5 5 5 5 1 144/20100216 5 5 5 1 1 145/20100217 5 5 5 5 5 146/20100217 0 0 0 0 0 147/20100217 5 4 5 4 0 148/20100218 4 2 5 5 3 149/20100222 5 4 5 3 3 Tabela 10.2.8.: Kodiranje argumentiranih odgovorov na vprašanje »Katere strokovnjake bi zaposlili, če bi na novo ustanavljali šolsko svetovalno službo?«, sklop izjav, pri katerem se ravnatelji ne odločajo za socialno delavko. Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - NE relevantna izjava pomen (koda) naraščanje št. otrok s 001-1 vse večje število odločb otrok s posebnimi potrebami posebnimi potrebami naraščanje št. učencev s 002-1 vedno več učencev, ki imajo dodatno strokovno pomoč posebnimi potrebami otroci s posebnimi 003-1 otroci s posebnimi potrebami, nadarjeni potrebami delo s posebnimi 004-1 delo z učenci s posebnimi potrebami (spec. ped.) potrebami 150 Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - NE relevantna izjava pomen (koda) 004-2 specifike njegovega dela (psih.) specifika dela naraščanje št. otrok s 005-1 čedalje več otrok s specifičnimi težavami (spec. ped.) specifičnimi težavami znanje s področja učenja, učnih strategij, pomoči znanje s področja učenja 007-1 učencu in učnih strategij 007-2 možnosti opravljanja psiholoških testiranj psihološka testiranja identifikacija vzrokov za 007-3 ugotavljanja vzrokov za težave težave učencev 009-1 delo na pedagoškem področju pedagoško področje največ znanj za razumevanje doživljanja otrokove oz. psihološko razumevanje 011-1 človekove osebnosti (psih.) človeka dosedanje delovne izkušnje oz. potrebe po specialnih potrebe po specialnih 012-1 znanjih znanjih pozitivne izkušnje s profilom svetovalnega 013-1 dosedanje izkušnje delavca 014-1 testiranje testiranje učencev interdisciplinarna usposobljenost z večjim poudarkom 016-1 na znanjih pedagoških ved poudarek na pedagogiki 017-1 delo z nadarjenimi učenci delo z nadarjenimi učenci poznavanje didaktičnih in pedagoških sistemov, pomoč pri razvijanju in uvajanju novosti na didaktika, pedagoško 017-2 pedagoškem področju dela področje najbolj operativno-strokovni profil, ki rešuje učne in vzgojne probleme usklajeno med terapijo in prakso reševanje učnih in 021-1 (ped.) vzgojnih problemov povečevanje števila ur v odločbah in specifični učni naraščanje specifičnih 023-1 problemi (spec. ped.) učnih problemov testiranje nadarjenih testiranje nadarjenih učencev, saj tako ne bi imeli učencev, ni dodatnih 026-1 dodatnih stroškov (psih.) stroškov za storitev 028-1 inovacije v pouku inovacije v pouku otroci s posebnimi 028-2 posebne potrebe potrebami naraščanje št. učencev s 029-1 vedno več učencev s specifičnimi težavami specifičnimi težavami 030-1 uporabnost uporabnost osebne in čustvene stiske 032-1 učenci imajo veliko osebnih in čustvenih stisk učencev 034-1 potrebe izhajajo iz učnega procesa in dela na šoli potrebe učnega procesa izkušnje s soc. del. zaposlenimi na šolah - premehke, premalo agilne in vztrajne, ko je bilo potrebno negativne izkušnje s socialnimi delavkami 034-3 ustrezno poskrbeti za otroka in njegove soc. težave 035-1 naše izkušnje pokazale potrebo potrebe šole delo z učenci, ki imajo dodatno strokovno pomoč, dodatna strokovna 036-2 nadarjeni (ped.) pomoč, delo z 151 Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - NE relevantna izjava pomen (koda) nadarjenimi učenci 038-1 delo, ki ga je potrebno v šoli narediti dobro, če bi poleg soc. ped. ali soc. del. pripadal še 038-2 določen delež psih. 039-1 041-2 042-1 043-1 045-2 046-1 047-1 048-1 048-2 049-1 053-1 053-2 055-1 056-1 056-2 057-1 058-2 059-1 059-2 060-1 063-1 potrebe šole potreba po psihologu široko področje znanja in širok spekter znanja, usposobljenost za uporabo uporaba psiholoških psiholoških testov, fleksibilnost profila testov veliko dela z otroci s posebnimi potrebami (spec. ped., delo z otroki s posebnimi psih.) potrebami delo z učenci, delo s dovolj znanja za delo z učenci, starši, sodelavci (ped.) starši, delo z učitelji inkluzija otrok s vpeljave učencev s posebnimi potrebami - tudi posebnimi potrebami in nadarjenih (psih.) delo z nadarjenimi pozitivne izkušnje s jo že imamo, zelo zadovoljni (psih.) psihologom delo z učenci s posebnimi potrebami, usposobljenost za delo z učenci s posebnimi delo z nadarjenimi potrebami, nadarjenimi, učne težave, poklicna učenci, učne težave, orientacija poklicna orientacija težave na področju največ težav je na področju učenja, vzgojne težave učenja, vzgojne težave delo z nadarjenimi učenci (psih.) delo z nadarjenimi učenci naraščanje št. otrok s vse več otrok s posebnimi potrebami (spec. ped.) posebnimi potrebami potrebe potrebe šole potrebe šole po pedagogu izkušnje, da sta najpotrebnejša (ped., psih.) in psihologu učinkovitost specialnega se zelo dobro vključuje (spec. ped.) pedagoga nudenja dodatne strokovne pomoči učencem (spec. dodatna strokovna ped.) pomoč učencem testiranje nadarjenih testiranje nadarjenih učencem problemi socializacije vse več problemov socializacije učencev učencev potrebe potrebe šole dodatna strokovna dodatna strokovna pomoč pomoč glede na specifično populacijo in okolje (psih.) specifično šolsko okolje pomoč učencem z pomoč učencem z vedenjskimi težavami vedenjskimi težavami testiranja nadarjenih testiranje nadarjenih, delo z vedenjsko in čustveno učencev, delo z učenci z motenimi, druge motnje motnjami vse večji problemi na področju dela pri pouku - učne problemi z delom pri 152 Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - NE relevantna izjava pomen (koda) težave, nizko predznanje učencev, nizka pričakovanja pouku otrok poznavanje šolske 064-1 večje poznavanje šolske problematike problematike potrebe po testiranju 065-1 vse več je učencev, ki so potrebni testiranja učencev široko področje dela, 065-2 širok spekter dela, reševanje vzgojnih težav reševanje vzgojnih težav usposobljenost za izobrazba za opravljanje zahtevnejših nalog in za širši zahtevnejše naloge, širše področje dela 066-1 obseg nalog (ped.) vzgojno problematika, vzgojno zanemarjeni otroci, učenci s posebnimi učenci s posebnimi 068-1 potrebami potrebami celovita obravnava 069-1 vse več učencev, ki potrebujejo celovito obravnavo učencev pedagog in psiholog 070-1 delo bližje potrebam (ped., psih.) odgovarjata potrebam delo v razredu, delo v 071-1 delo v razredu ali mobilni službi mobilni službi otroci s posebnimi 072-2 otroci s posebnimi potrebami (spec. ped.) potrebami 073-1 osebnostne težave otrok (psih.) osebnostne težave otrok naraščanje potreb po 074-1 potrebe po psihologu vse večje psihologu naraščanje specifičnih 075-1 vedno večje specifične težave pri učencih težav pri učencih identifikacija nadarjenih 075-2 izpeljava identifikacije, nadarjenih učencev identifikacija nadarjenih 077-1 identifikacija nadarjenih učencev (psih.) učencev delo z učenci z 077-2 delo z učenci z vedenjskimi težavami (soc. ped.) vedenjskimi težavami potreba po dodatni pomanjkanje znanj za področje dodatne strokovne strokovni pomoči in 078-1 pomoči in ostalih specialnih znanj specialnih znanjih naraščanje vedenjskih 080-2 vedno več vedenjskih težav (soc. ped.) težav razumevanje izvorov 080-3 pomoč pri razumevanju izvora težav (psih.) težav otrok kompetence za delo v 081-1 kompetence za v šolski prostor (ped.) šolskem prostoru 082-1 življenjske potrebe življenjske potrebe strokovno znanje za 083-1 največ strokovnega znanja za težave, ki se pojavljajo najpogostejše probleme testiranje nadarjenih 087-1 testiranje nadarjenih učencev 153 Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - NE relevantna izjava pomen (koda) izvajanje dodatnih ur po odločbi z učenci s posebnimi dodatne ure z učenci s posebnimi potrebami 091-1 potrebami delo z otroki s posebnimi 092-1 delo z otroki s posebnimi potrebami potrebami zaradi zaposlovanja v skladu s sistematizacijo zaposlovanje v skladu s 093-1 (normativih) sistematizacijo naraščanje št. učencev s 095-1 vedno več učencev s posebnimi potrebami posebnimi potrebami upad pedagoške vloge 096-1 vedno bolj manjša pedagoška vloga ravnatelja (ped.) ravnatelja testiranja učencev, razna testiranja, poznavanje različnih pristopov k pristopi za delo z učenci 097-1 učencem in staršem (psih.) in starši naraščanje št. otrok s 097-2 vedno več otrok s posebnimi potrebami (spec. ped.) posebnimi potrebami naraščanje dela z nadarjenimi učenci, naraščanje potrebe po dodatni strokovni pomoči, delo z učenci z vse več dela z nadarjenimi, za dodatno strokovno učnimi težavami, pomoč za učence z učnimi težavami, poklicno poklicno usmerjanje, psihološka testiranja 099-1 usmerjanje, testiranje 100-1 potrebe na šoli potrebe šole posvetovanje pri težavah 101-1 mnenje glede težav pri učencih učencev 102-1 zahtevni primeri pri šolskih problemih zahtevni problemi v šoli delo z nadarjenimi učenci, poklicno usmerjanje 103-1 delo z nadarjenimi, poklicno usmerjanje (psih.) socialna delavka ne more poučevati, npr. PUT, DSP, socialna delavka ne more 103-2 DSP-R (soc. ped.) poučevati 106-1 svetovanje pri učenju svetovanje pri učenju 106-2 predavanje za starše predavanja za starše testiranje nadarjenih 106-3 testrianje nadarjenih učencev uporaba svetovalnega delavca tudi za naloge nimamo sistematiziranega svetovalnega delavca v izven dela šolske 107-1 celoti - mora opravljati še drugo delo svetovalne službe potrebe šole, iskanje univerzalnega profila svetovalnega delavca najširše znanje za zadovoljevanje potreb šole, zaradi sistematizacije 108-1 sistematizacija delovnega mesta pozna razvojne stopnje otrok in odraslih, zna pojasniti poznavanje razvojnih 109-1 vedenje otrok in ga razložiti ter pomagati (psih.) stopenj človeka, 154 Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - NE relevantna izjava pomen (koda) razumevanje vedenja otrok 110-1 potrebe šole potrebe šole 111-1 kvalitetna izobražena znanja različnih področij (psih.) kvalitetna znanja učinkovitost pomoči učencem z učnimi najbolj učinkovit pri pomoči učencem z učnimi težavami, pomoč učiteljem 111-2 težavami, v veliko pomoč učiteljem (soc. ped.) testiranje nadarjenih učencev, testiranje 112-1 testiranje nadarjenih, testiranje šolskih novincev (psih.) šolskih novincev delo z otroci s posebnimi 112-2 delo z otroki s posebnimi potrebami (spec. ped.) potrebami vse večja potreba po tem profilu - socialne razmere potrebe zaradi socialnih razmer 112-3 (soc. ped.) potrebe učencev, potrebe 113-1 potrebe učencev, staršev, strokovnih sodelavcev staršev, potrebe učiteljev uporabnost znanj, znanja, ki ga lahko uporabimo in ni potrebe po neodvisnost od zunanjih 114-1 zunanjih sodelavcih sodelavcev testiranje učencev, delo z nadarjenimi učenci, izvajanje dodatne 115-1 testiranje, nadarjeni, dodatna strokovna pomoč strokovne pomoči 117-1 narava dela narava dela soc. del. edini profil, ki po zakonodaji ni ustrezen za socialni delavec po zakonodaji ne more opravljanje drugega dela na šoli: jutranjega varstva, opravljati določenih otrok s posebnimi potrebami, individualne in nalog 119-1 skupinske učne pomoči, dodatne strokovne pomoči testiranja, identificiranje testiranje v okviru odkrivanja in dela z nadarjenimi in delo z nadarjenimi učenci 120-1 (psih.) delo z učenci z motnjami vedenja in osebnosti, 120-2 delo z učenci z MVO, širok profil (soc. ped.) široko področje dela težave, ki se pojavljajo na šoli - depresivni apatični apatičnost učencev, učenci in pomanjkljivosti znanj pri pedagoškem zboru potrebe po pedagoških 121-1 (psih., spec. ped.) znanjih potrebe v šolstvu, otroci s posebnimi potrebami (spec. potrebe v šolstvu, otroci s 123-1 ped., psih.) posebnimi potrebami socialno delo opravi tudi socialni pedagog, pomen socialnega dela, ki ga opravlja in želje učiteljev svetovanje učiteljem pri 125-1 po svetovanju pri pedagoškem delu (soc. ped.) pedagoškem delu naraščanje otrok s vse več otrok s posebnimi potrebami in učnimi posebnimi potrebami, 126-1 težavami, učenci tujci naraščanje otrok z učnimi 155 Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - NE relevantna izjava pomen (koda) težavami, učenci tujci 127-1 potrebe šole potrebe šole 131-1 potrebe šole potrebe šole 133-1 potrebe, potrebovali bi vse profile potrebe šole široko znanje iz 134-1 široko znanje iz pedagogike (ped.) pedagogike naraščanje št. otrok s posebnimi potrebami, vedno več je otrok s posebnimi potrebami - nadarjeni naraščanje št. učencev s in težave -, kjer so potrebna dodatna psihološka znanja težavami, ki potrebujejo psihološko oskrbo 134-2 (psih.) uporabnost profila 135-1 najbolj uporabna profila (psih., ped.) svetovalnega delavca neodvisnost šole od zunanjih strokovnjakov in zmanjšanje stroškov ni potrebno plačevati zunanjih strokovnjakov za psihološkega testiranja 135-2 testiranje (psih.) otrok izvajanje dodatne 136-1 izvajanje dodatne strokovne pomoči (spec. ped.) strokovne pomoči strokovnim delavcev manjkajo predvsem psihološka psihološka znanja o 136-2 znanja o težavnih situacijah težavnih situacijah dodatna strokovna 137-1 svetovanje, dodatna strokovna pomoč (ped.) pomoč delo z integriranimi učenci s posebnimi delo z integriranimi učenci s posebnimi potrebami in potrebami, delo z učenci 138-1 učenci z učnimi težavami (spec. ped.) z učnimi težavami usposobljenost za delo z učenci z vedenjskimi usposobljenost za delo z vedenjsko problematiko, 139-1 česar je na šolah vse več (soc. ped.) težavami delo z nadarjenimi delo z nadarjenimi - sicer mora šola plačati vsa učenci, zmanjševanje testiranja - testiranja pred vstopom v šolo ter iskati stroškov psihološkega 139-2 psihologa za opravljanje psihološke diagnoze (psih.) testiranja otrok delo z nadarjenimi učenci in psihološko testiranje učencev 140-1 delo z nadarjenimi učenci - testiranje identifikacija nadarjenih učencev, testiranje 141-1 odkrivanje nadarjenih - obravnava, testiranje učencev nudenje dodatne strokovne pomoči, delo z nudenje dodatne strokovne pomoči - specifične težave, učenci s specifičnimi 141-2 individualizirani PR težavami odnos do staršev, otrok, sposobnost komunikacije z komunikacija z otroci in 141-3 otroki in starejšimi starši 156 Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - NE relevantna izjava pomen (koda) psihološka testiranja učencev, delo z otroki z testiranje in delo z otroki z učnimi težavami in drugimi učnimi težavami in drugimi primanjkljaji 143-1 primanjkljaji, ki imajo odločbe 144-1 izkušnje - širina znanja širina delovanja evidentiranje nadarjenih učencev, testiranje učencev 146-1 evidentiranje nadarjenih, testiranje prepoznavanje 146-2 prepoznavanje specifičnih učnih težav specifičnih učnih težav smisel, veščine, znanje za delo z ljudmi in otroci, specifično znanje, metode dela s starši, učenci (soc. specifično znanje za delo 147-1 ped.) z učenci in starši poznavanje didaktike, poznavanje organizacije poznavanje didaktike, organizacije izobraževanja na izobraževanja na šoli, delo s šolskim kadrom 147-2 šoli, delo s kadrom (ped.) Tabela 10.2.9.: Kodiranje argumentiranih odgovorov na vprašanje »Katere strokovnjake bi zaposlili, če bi na novo ustanavljali šolsko svetovalno službo?«, sklop izjav, pri katerem se ravnatelji odločajo za socialno delavko. Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - DA relevantna izjava pomen (koda) naraščanje socialnih 005-1 v zadnjem času pojavljajo socialni problemi (soc. del.) problemov 006-1 pokriva širše področje dela (soc. del.) široko področje dela poglablja v konkretne probleme, ki so dejansko pereči konkretni problemi, hitre 021-2 in terjajo hitre operativne rešitve (soc. del) posredovanje delo z učenci, delo s 025-1 moja pričakovanja glede dela z otroki in starši starši pozitivne izkušnje s profilom svetovalnega 027-1 pozitivne izkušnje sodelovanja (soc. del., soc. ped.) delavca 032-1 veliko romskih otrok romski otroci na večjih šolah bi moralo biti tudi sistematizirano delovno mesto socialnega delavca, saj je socialne naraščanje socialne problematike 034-2 problematike vedno več vpisi, delo z raznimi timi, povezovanje s centri za vpisi, delo s timi, 036-1 socialno delo (soc. del.) povezovanje s csd 037-1 praksa potrebe šole socialni delavec kot del tima šolske svetovalne 040-1 tim vseh strokovnjakov službe 157 Kodiranje glede na izbiro profila šolske svetovalne delavke: socialna delavka - DA relevantna izjava pomen (koda) socialni delavec kot del problematika je takšna, da bi bilo dobro imeti vse tri tima šolske svetovalne 041-1 profile (psih., spec. ped., soc. del.) službe znanje iz reševanja socialne problematike, ki je na delo na področju socialne problematike 043-2 našem območju večja (soc. del.) 044-1 iz prakse vodenja šole potrebe šole problematika družinskega in 045-1 problematike v tem času, v družini, družbi (soc. del.) družbenega življenja vedno več problemov na šoli v zadnjem času na tem področju - prehrana, šola v naravi, socialni razvoj (soc. šolska prehrana, šola v 055-2 del.) naravi, socialni razvoj multidisciplinarna multidisciplinarna usposobljenost glede na vsebinske usposobljenost in 064-2 in zakonske podlage poznavanje zakonov 066-2 socialne stiske učencev (soc. del.) socialne stiske učencev vse večjih problemov v socialnem smislu brezposelnost, 072-1 nezaposlenost, alkoholizem (soc. del.) alkoholizem otroci se srečujejo z vedno večjimi socialnimi srečevanje s socialnimi težavami 073-2 težavami (soc. del.) 079-1 znanja kvalitetna znanja 080-1 zahtevno socialno okolje (soc. del.) zahtevno socialno okolje 085-1 pokrivajo vsa področja (psih., soc. del., soc. ped.) delo v timu 090-1 potrebe šole potrebe šole vedno več socialnih in družinskih problemov (soc. naraščanje socialnih in družinskih problemov 098-1 del.) učenci potrebujejo različne profile svetovalnih timska obravnava 124-1 delavcev in to v vedno večjem obsegu 125-2 širina delovanja (soc. del.) širina delovanja socialni delavec usposobljen za osnovne za osnovna področja dela šolskega svetovalnega dela naloge šolskega 138-2 (soc. del.) svetovalnega dela subvencije, socialne 145-1 ima največ dela - subvencije, socialne stiske (soc. del.) stiske vzgojna in učna 148-1 vzgojna in učna problematika problematika Tabela 10.2.10.: Kodiranje predlogov, sporočil, opozoril, želja, razmišljanj ravnateljev ipd. v zvezi s stroko socialnega dela in njenim mestom v šolski svetovalni službi. Kodiranje glede na povedano o socialnem delu v šolski svetovalni službi relevantna izjava pomen (koda) 02/20100125 socialno delo v šoli je potrebno potreba po socialnem delu 158 Kodiranje glede na povedano o socialnem delu v šolski svetovalni službi relevantna izjava pomen (koda) ne sme se vse prelagati na šolo, ker imamo tudi druge institucije, ki se socialno delo izvajajo tudi druge ukvarjajo s temi zadevami institucije socialni delavec bi se moral v večji socialni delavec ni vključen v meri vključevati v vzgojnovzgojno-izobraževalno delo 04/20100125 izobraževalno delo imajo še vedno dovolj znanja in dovolj znanja in usposobljenosti 06/20100125 strokovne usposobljenosti odločitev za profil svetovalnega dela odvisna od samega človeka – kdo ga opravlja in kako se zavzema za delo in kakšna dodatna znanja si je pripravljen pomembne so lastnosti 07/20100125 pridobiti svetovalnega delavca v današnji dobi ima veliko premalo specialnih znanj, da bi lahko premalo specialnih znanj 08/20100128 polnopravno delal v kolektivu šole se na socialnem področju močno razlikujejo, zato so potrebe tudi 10/20100128 različne različne potrebe po šolah usposobljenost za socialne 12/20100129 usposobljeni za socialne vsebine vsebine manko pri pedagoških in psiholoških manko na pedagoškem in vsebinah, ki so ključne za šolsko delo psihološkem področju na osnovi dosedanjih izkušenj se ne bi negativne izkušnje s socialnim več odločala o izbiri socialnega delavcem 13/20100201 delavca za svetovalnega delavca lepo bi bilo, če bi na šolah imeli time, v socialni delavec zaželen kot član 16/20100201 katerih bi bil tudi socialni delavec tima zaradi normativov zaposlujemo en profil za šolskega svetovalnega delavca in zato želimo, da ima čim širša pedagoško-psihološko-socialna znanja 17/20100201 (zlasti nove sodobne strategije pomoči) potreba po širših znanjih v ospredje prihaja vedno bolj specialno v ospredju specialno pedagoško 18/20100201 pedagoško ali psihološko delo ali psihološko delo tudi šolska zakonodaja izriva socialne šolska zakonodaja izriva socialne delavce delavce 21/20100202 nenadomestljiv del pedagoškega dela nenadomestljiv kader socialni delavec po naših izkušnjah mnogo učinkovitejši kot socialni učinkovitejši od socialnega pedagog pedagoga usposobljenost socialnega delavca je zelo odvisna od posameznikove angažiranosti, permanentnega razlike v usposobljenosti socialnih delavcev 23/20100202 usposabljanja delo in naloge svetovalnega dela ravnatelj ne pozna vloge 24/20100202 zahtevajo strokovno znanje, za socialnega dela 159 Kodiranje glede na povedano o socialnem delu v šolski svetovalni službi relevantna izjava pomen (koda) katerega ne vem, če so socialni delavci usposobljeni dobrodošel kader na večjih šolah kot 26/20100202 delavec v timu svetovalnih delavcev na večjih šolah kot član tima k pozitivni socialni naravnanosti šole najbolj prispevajo socialni delavci in prispevek k pozitivni socialni 27/20100202 socialni pedagogi naravnanosti šole socialno delo je prešibko povezano s prešibka povezava s pedagoškim 28/20100202 pedagoškim delom pri nas opravlja dela, ki so navedena šolanje, poklicna orientacija in socialno-ekonomske stiske, za ostale dejavnosti ni dovolj usposobljena – to 29/20100202 delo opravlja pri nas pedagoginja omejena usposobljenost delo svetovalnega delavca na socialnem področju postaja iz leta v socialno področje vedno 31/20100202 leto bolj pomembno in potrebno pomembnejše z dodatnim strokovnim izobraževanjem odlično zapolni vrzel znanja s področja šibkost na področju pedagogike 32/20100202 pedagogike in psihologije in psihologije v timu šolske svetovalne službe 34/20100203 zaželen zaželen v timu ima premalo znanj iz področja metodik poučevanja, da bi lahko samostojno učinkovito sodeloval pri izvajanju učnih vsebin šibkost pri metodiki poučevanja če ima šola možnost oblikovati strokovno svetovalni tim, je potreba po socialnem delavcu, sicer pa svetovalno delo v šoli potrebuje druge profile socialni delavec zgolj kot član 35/20100203 (psiholog, specialni pedagog) tima naraščanje pomena socialnega 37/20100203 vedno pomembnejši del dela socialno delo je nepogrešljiv del tima 40/20100203 šolske svetovalne službe pomemben član tima socialna delavka dobro opravlja svoje delo, je pripravljena prevzeti tudi druga 41/20100203 dela (prvo pomoč) uporabnost socialnega delavca poleg pedagoga bi dodatno zaposlili še nekoga, ki obvlada stroko socialnega zaposlitev poleg pedagoga 42/20100203 dela ne poznamo dobro programa ravnatelj ne pozna kompetenc 46/20100204 izobraževanje socialnega delavca poleg pedagoga in specialnega pedagoga bi morala imeti vsaka šola še socialni delavec kot tretja izbira 47/20100204 socialnega delavca morali bi biti sistematizirani tudi sistematizacija socialnega 53/20100204 socialni delavci v šoli delavca šoli 160 Kodiranje glede na povedano o socialnem delu v šolski svetovalni službi relevantna izjava pomen (koda) socialni delavec je strokovnjak na svojem področju, zato je njegovo mesto v svetovalni službi potrebno, 55/20100204 nujno šola potrebuje socialnega delavca socialni delavci so dobro usposobljeni za pomoč učencem, ki živijo v slabših usposobljenost za socialno62/20100204 socialnoekonomskih razmerah ekonomsko področje slabše pa za pomoč in svetovanje učiteljem za učinkovito delo z učenci, slaba usposobljenost za delo z učenci in učitelji ki imajo različne težave socialni delavec mora biti vključen v sistem vzgoje in izobraževanja ob nenehnem strokovnem izpopolnjevanju socialni delavec se mora dodatno 64/20100204 in multidisciplinarnem usposabljanju izobraževati socialni delavec kot podpora 65/20100204 socialni delavci so dobra podpora timu timu študij usmeriti tudi v proces učenja in pomanjkljivost na področju poučevanja učenja in poučevanja v večjih zavodih je socialni delavec potreben član svetovalne službe, v manjših zavodih je za uspešno socialni delavec samo v večji šoli 66/20100204 izvajanje teh nalog zaželjen pedagog v šoli bi želela imeti tim treh sodelavcev: psihologa, socialnega delavca in pedagoga - šele v tem primeru bi lahko zagotovili kompletno/celostno oskrbo vseh 73/20100204 nivojev otrok zaželen v timu socialni delavci so zelo dober kader, le brez pedagoške izobrazbe 74/20100204 pedagoške izobrazbe nimajo v šoli bi bilo najbolj optimalno timsko delo svetovalne službe: socialni delavec, psiholog, pedagog ali socialni socialni delavec kot član tima 76/20100204 pedagog ni važna toliko smer izobrazbe kot izobrazba brez širine 78/20100204 splošna širina, ki je danes ni delo z učenci v vseh pogledih - kot 79/20100204 mati na šoli skrb za celostno obravnavo otrok socialni delavec je nujno potreben v šolski svetovalni službi - kakšen je, je pa odvisno predvsem od tega, kakšen potreba po socialnem delavcu 80/20100205 človek je po naravi ravnatelj ne pozna poklica 81/20100205 premalo poznamo ta poklicni profil socialnega delavca v šolah ga ne bi zaposlila - prioriteta je pedagog, psiholog, socialni pedagog, defektolog nezaželen profil 82/20100205 šola socialnega delavca ne potrebuje ni potrebe po socialnem delavcu 161 Kodiranje glede na povedano o socialnem delu v šolski svetovalni službi relevantna izjava pomen (koda) v šolsko svetovalno službo v osnovni šoli sodita psiholog in pedagog, socialni delavec ne sodi v 89/20100205 socialni delavec ne osnovno šolo socialno delo kot stroka pokriva široko področje tudi v šolah, zato mora imeti pokriva široko področje dela 90/20100205 v svetovalni službi pomembno mesto socialni delavci so dobro usposobljeni dobra usposobljenost za delo v za šolsko svetovalno delo šoli 91/20100205 nimam izkušenj, ker tega profila ravnatelj nima izkušenj s socialnimi delavci 92/20100205 nimamo na šoli profil socialnega delavca, ki je končal študij ped dvajsetimi leti, je za osnovno starejše generacije socialnih 94/20100205 šolo neprimeren delavcev neprimerne za šolo izvajajo se dejavnosti, za katere neusposobljenost za določene 100/20100209 socialni delavec ni posebej usposobljen dejavnosti če se dodatno usposablja in pridobi pedagoško-andragoško izobrazbo, je manko na pedagoško106/20100209 bolj uporaben v osnovni šoli andragoškem področju nimam izkušnje z diplomanti Fakultete ravnatelj brez izkušenj z diplomanti socialnega dela 107/20100209 za socialno delo nedvomno zelo pomembna vloga, idealno je, če je socialni delavec član socialni delavec kot član tima 108/20100209 svetovalnega tima na šoli stroko premalo poznamo, da bi lahko podala realno oceno uporabnosti ravnatelj slabo pozna stroko socialnega dela 111/20100209 socialnega delavca v šoli spremeniti zakonodajo, da bo socialni delavec lahko opravljal tudi delo v oddelkih podaljšanega bivanja in nudil potreba po spremembi 113/20100209 ure dodatne strokovne pomoči ter PUT zakonodaje z leti lahko dobro opravlja le nekatera usposobljen le za nekatera 114/20100209 področja, za katere se bolj specializira področja na 18 oddelčno osnovno šolo potrebujemo vsaj 2 svetovalna delavca - v tem primeru je smiselno imeti socialnega delavca - v sedanji situaciji pa je bolj primeren psiholog ali socialni delavec zgolj na večjih 115/20100209 pedagog šolah socialni delavec je zelo uporaben v sožitju s pedagogom ali psihologom 117/20100210 vezano s spremembo mentalitete otrok socialni delavec kot član tima socialni delavci so ustrezno usposobljeni, vendar jih je zakonodaja degradirala - ne bi se smelo pozabiti na zakonodaja degradira socialne socialne delavce, kot enakovredne delavce 119/20100210 vsem ostalim profilom 120/20100210 usposobljeni so za področje socialno- usposobljenost za področje 162 Kodiranje glede na povedano o socialnem delu v šolski svetovalni službi relevantna izjava pomen (koda) ekonomskih stisk socialno-ekonomskih stisk manjka jim pedagoška nota za delo na šoli manko na pedagoškem področju socialno delo ima izjemno pomembno pomembna vloga v šolski svetovalni službi 122/20100210 vlogo v šolski svetovalni službi stroka socialnega dela spada v šolsko socialno delo spada v šolsko 125/20100211 svetovalno službo svetovalno službo glede na normative opravlja vse vloge ena oseba zato se mi zdi pomembno nadaljnje izobraževanje in potreba po dodatnem spopolnjevanje izobraževanju stroka socialnega dela je potrebna, 128/20100211 strokovnjaki dobrodošli socialno delo potrebno v šoli bolj razširiti usposobljenost na slabše potreba po usposabljanju na šibkih področjih 133/20100211 ocenjenih področjih socialni delavci niso najboljša izbira za svetovalnega delavca na šoli, ki ima 136/20100215 eno samo mesto svetovalnega delavca slaba izbira za manjše šole če je tim, je dobro, da so vsi profili, sicer je mogoče drug profil še bolj 137/20100215 uporaben, odvisno pa je od človeka socialni delavec le kot član tima 141/20100215 spodbujam socialne pedagoge socialni pedagog boljša izbira socialni delavci so vsestransko uporabni, manjka pa jim specialnih 143/20100216 znanj oziroma kompetenc brez specialnih znanj ne smejo testirat – ne morejo delati z učenci s posebnimi potrebami, pa ne zaradi znanj, ampak zakonodaje - ne razumemo stroke zakaj ne razvija vede socialni delavci omejeni zaradi zakonodaje za kompetence v to smer socialni delavec ima premalo znanj s področja pedagogike, psihologije, manjko na področju pedagogike, didaktike in psihologije 144/20100216 didaktike ne poznam področja socialnega delavca oziroma njegovih kompetenc ravnatelj ne pozna kompetenc socialnega delava 146/20100217 po končanem šolanju imajo preveč birokratskih nalog zbirokratiziranost socialnega 148/20100218 namesto, da bi se ukvarjale z učenci dela 10.3. Priloga – Zunanji pomočniki pri realizaciji raziskave za diplomsko nalogo Slika 10.3.: Zunanji pomočniki za realizacijo raziskave 163 Za izvedbo raziskave so finančna sredstva donirali: • Študentska organizacija Fakultete za socialno delo (Študentska organizacija v Ljubljani), 200 EUR • Klub prekmurskih študentov, 150 EUR • Gremo na splet? Vito Pajič, s.p. (www.gremonasplet.com), 75 EUR Sredstva za izvedbo raziskave je zbiralo Pomursko društvo za krepitev socialnega dela, ravnatelje pa sem nagovoril preko videoposnetka, ki je bil objavljen na spletni strani Morfejork.com. 164 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Leon Zelko (rojen 13. 11. 1986), vpisan na Fakulteto za socialno delo Univerze v Ljubljani (univerzitetni program) v študijskem letu 2005/2006 kot redni študent, izjavljam, da sem diplomsko delo z naslovom Ravnateljice osnovnih šol o usposobljenosti socialnih delavk za naloge šolske svetovalne službe napisal samostojno s korektnim navajanjem virov in ob pomoči mentorice doc. dr. Lee Šugman Bohinc. Datum: Podpis: 165
© Copyright 2024