1. No category

4.5.0
4.5 TEHNIČNO POROČILO
4.5.1 TEHNIČNI OPIS
1. SPLOŠNO
V načrtu so obdelane elektroinštalacije moči, razsvetljave, strelovodne napeljave, inštalacije za
telefonijo in računalnike (IKS sistem), instalacija ozvočenja, inštalacija protipožarne zaščite,
inštalacija pozivnega sistema za pacienta, instalacija el. ur, TV sistem, instalacija hišne govorne
naprave, instalacija kontrole pristopa za Univerzitetni klinični center Maribor, urgenca, nadzidava
in helioport.
Prenova objekta se bo opravila v treh fazah in sicer:
I. faza
- statična ojačitev konstrukcije obstoječega objekta MFT II, III. Za potrebe statičnih ojačitev
objekta bo potrebno ojačevanje fasade, nekaterih notranjih stebrov in posebne ojačitve v fasadah
vseh treh atrijev. V 1. atriju se izvede nova talna plošča in AB obodne stene, ki potekajo preko treh
etaž (klet, pritličje, 1. nadstropje). Za ojačevanje konstrukcije se dodajajo tudi nova AB jedra
(požarna stopnišča z dvigali – severna fasada!). Zaradi statične ojačitve se zamenja kpl
sekundarni strop v 1. kleti, kar posledično pomeni zamenjava kpl. splošne in zasilne razsvetljave.
- izvedbo rekonstrukcije Urgentnega centra v pritličju MFT III in delno MFT II (v nadaljevanju MFT
III);
II. faza
- izvedba nadgradnje MFT III vključno z nadomestnimi prostori. Izvede se
konstrukciji z novo fasado;
etaža
v jekleni
- izvedbo adaptacijskih del v delu pritličja zgradbe MFT III, ki ne spadajo k Urgentnemu centru;
- izvedba rekonstrukcije adaptacijskih del v 1. nadstropja zgradbe MFT III, kjer so predvidene OP
sobe;
- Ob zaključku II. faze se izvedeta nadstreška proti ORL stavbi
III. faza
- izvedba heliporta. Skladno s statično ojačitvijo 1. atrija se jeklena konstrukcija 2. nadstropja
poviša v etažo s heliportom, ki je z ločeno konstrukcijo dvignjen nad objekt in streho ORL objekta.
Za povezavo med urgenco in heliportom se dvigne obstoječe stopnišče s postelnjim dvigalom do
višine heliporta.
- zunanjo ureditev Urgentnega centra vključno z razširitvijo Masarykove ulice za dostop do
urgentnega centra. Ob zaključku III. faze se izvede nadstrešek nad glavnimi vhodi in krožiščem.
Načrt je izdelan za fazo PZI - I. faza, v skladu z danes veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi
ter na osnovi zahtev investitorja.
Elektroinštalacija razsvetljave obsega splošno, pomožno, zasilno in zunanjo razsvetljavo.
Elektroinštalacija moči obsega vtičnice in priključke za nepremične porabnike ter inštalacijo
galvanskih povezav. V načrtu je obdelana tudi strelovodna napeljava. Instalacija moči sestavlja
mrežno, agregatsko in neprekinjeno (UPS) napajanje.
V primeru izpada mrežnega napajanja se objekt (prioritetni porabniki) napajajo s pomočjo diesel
agregata. Bolj prioritetni porabniki se napajajo iz UPS sistema. Objekt se lahko izključi iz
električnega napajanja z izklopom glavnega stikala v elektro prostoru.
4.5.1
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Objekt se priključi na obstoječ sistem z optično povezavo, ki bo omogočala priključitev telefonije in
računalniške mreže. V sklopu inštalacij IKS sistema so obdelane inštalacije za telefonijo in
računalnike (IKS sistem), instalacija ozvočenja, inštalacija protipožarne zaščite izvedene z
avtomatskimi in ročnimi adresibilnimi javljalniki požara, inštalacija pozivnega sistema za pacienta,
instalacija el. ur, sistem kabelske televizije, instalacija hišne govorne naprave in instalacija kontrole
pristopa.
Sistem napajanja je TN-S, zaščitni ukrep pred udarom električnega toka se izvede z nadtokovno
zaščito. Kot dopolnilni zaščitni ukrep za vtičnice v mokrih prostorih so predvidena kombinirana
zaščitna stikala na diferenčni tok 0,03 A.
Načrt je izdelan na podlagi tehnične smernice TSG-N-002:2009, Nizkonapetostne električne
inštalacije UL RS 41/09.
2. ELEKTRO ENERGETSKO NAPAJANJE OBJEKTA
V skladu z varnostnimi zahtevami za uporabo posameznih naprav in prostorov, zagotovljene
naslednje vrste elektroenergetskega napajanja:
Osnovno napajanje
Osnovno napajanje bo izvedeno iz javnega omrežja srednje napetosti 10/20kV distributerja Elektro
Maribor. Porabniki, ki so priključeni na osnovno napajanje, ob vsaki prekinitvi napetosti javnega
omrežja izgubijo napajanje.
Napajanje objekta se izvede iz obstoječe transformatorske postaje TP STOLPNICA; ob
dokončanju I., II. in III. faze, bo skupna odvzeta moč še vedno v okviru sedaj zakupljene moči
UKC Maribor, tako dodatni zakup ni predviden!
Zaradi zamenjave NN agregatske plošče, kar ni predmet tega načrta, se obstoječa oprema v
obstoječih agregatskih NN poljih 01 in 13 demontira. Zbiralke iz NN TP plošče se podaljšajo do
polj 01 in 13 ter vgradi nova oprema, kakor je razvidno iz enopolnih shem.
Varnostno napajanje
Varnostno napajanje bo izvedeno z lastnim diesel agregatom in napravo za avtomatski preklop na
varnostno napajanje.
Ob izpadu osnovnega napajanja oziroma, če napetost pade za več kot 10% v časovnem intervalu,
ki je daljši od 0,5 s prične delovati diesel agregat in v času do 15 s prevzame obremenitev.
Naprave, ki so priključene na varnostno napajanje in se v normalnem obratovanju napajajo iz
osnovnega napajanja, ob izpadu le-tega izgubijo napetost, v času do 15 s pa ponovno dobijo
napajanje iz diesel agregata.
Po ponovnem povratku napetosti osnovnega napajanja se bo izvršil avtomatski preklop na
osnovno napajanje s pomočjo vgrajene sinhronizacije. Diesel agregat se bo po nekaj minutah
avtomatsko ustavi. Diesel agregat bo omogočati najmanj 24-urno neprekinjeno delovanje s polno
obremenitvijo.
Varnostno napajanje objekta se izvede iz obstoječe nizkonapetostne plošče varnostnega (
agregatskega) napajanja v transformatorski postaji TP STOLPNICA.
Mrežno napajanje je predvideno za:
• splošno inštalacijo zgradbe,
4.5.2
4.5 TEHNIČNO POROČILO
• razsvetljavo,
• klimate in hladilne agregate.
Agregatno napajanje je predvideno za:
• vse večje medicinske aparate,
• dvigala,
• dve vtičnici na vsakem delovnem mestu,
• del razsvetljave,
• toplotno podpostajo.
UPS napajanje je predvideno za:
• za vse serverje,
• sistemske omare,
• sistemski prostor,
• za podatkovni del aparatur,
• dve vtičnici na vsakem delovnem mestu.
Predvidene so enofazne in trifazne vtičnice. Barva vtičnic bela (mreža), rdeča (agregat), rumena
(ups). Po tehnoloških zahtevah se namestijo medicinski kanali, parapetni kanali in bolniški kanali.
V medicinskih kanalih so mrežne in agregatne vtičnice, ozemljitveni priključki, priključki
medicinskih plinov in telekomunikacijski priključki.
V bolniških kanalih so razen prej navedene opreme, nameščene še svetilke za indirektno
razsvetljavo, svetilka za branje in svetilka za nočni nadzor. Nameščena je oprema za sestrski klic
in poslušanje RTV programov in sodobnega TV sprejemnika.
V parapetnih kanalih se namestijo priključki, ki so potrebni na delovnih mestih.
Ostali tehnološki uporabniki se priključijo preko stalnih vtičnic ter fiksnih priključkov.
Zamenjava diesel agregatov in NN agregatske plošče, ki v primeru izpada el. energije oskrbujejo
objekte hospitalne stolpnice, MFT I, MFT II, MFT III (urgenca) ter oddelek za pediatrijo, ni predmet
tega načrta in UKC Maribor pripravlja ločen razpis.
Nadzorni sistem CNS
V UKC Maribor je za energetske naprave že uveden nadzorni sistem dobavitelja Siemens. Novi
nadzorni sistem za potrebe Urgentnega centra je ustrezna nadgradnja tega sistema.
Vsi podatki iz centralnega nadzornega sistema se zberejo v sistemskem prostoru v pritličju, od tu
pa se podatki speljejo na centralno nadzorno mesto v UKC. Na nadzorni sistem se priključijo
naslednje naprave:
- vse klimatske naprave na objektu,
- vse hladilne agregate na objektu,
- toplotno podpostajo z vsemi sistemi ogrevanja, sanitarno toplo vodo, toplozračno
ogrevanje s klimati, regulatorji,
- hlajenje, vlaženje,
- kontrolne omarice (plini),
- analizatorji omrežja v glavnih razvodnih razdelilcih,
- centralno baterija zasilne razsvetljave,
- UPS naprava,
- …
Pri sistemu ogrevanja, prezračevanja in hlajenja je potrebno smiselno izbrati regulacije glede na
namembnost, uporabo in lego prostorov. Predvideti je nastavitve parametrov tako v posameznih
prostorih kakor tudi po posamezni conah.
4.5.3
4.5 TEHNIČNO POROČILO
3. RAZDELILCI:
Razdelilci bodo ustrezali standardu SIST EN 60439 del 1. Izdelani bodo iz materiala, odpornega
na ogenj in mehanske poškodbe.
Pretokovne zaščitne naprave in zaščitne naprave na okvarni tok bodo lahko dostopne
vzdrževalnemu osebju.
Vsak razdelilec mora biti opremljen s tokovno shemo z jasno označenimi tokokrogi, porabniki in
prostori, ki jih napajajo. Označbe na tokokrogih se morajo logično ujemati z označbami na
zaščitnih elementih.
Razdelilci bodo izvedeni na način, ki zagotavlja enostavne meritve izolacijsko upornost vsakega
posameznega odvoda proti zemlji. Pri tokokrogih s presekom vodnika do 10 mm² bo ta meritev
možna brez odvitja nevtralnega vodnika.
Predvideni razdelilniki bodo izdelani v skladu s:
•
•
•
•
standardom SIST EN 60439-1:2000/A1,
prostorsko tehnično smernico TSG-12640-001:2008,
tehnično smernico TSG-N-002:2009,
napajanje razdelilnikov v skladu s standardom DIN VDE 100-710:2004.
Razdelilniki, ki ne bodo izdelani iz pločevine (praviloma malih dimenzij) pa bodo morali biti izdelani
iz umetnih izolacijskih materialov odporni na ogenj in mehanske poškodbe.
Namestitev razdelilnikov je predvidena izven prostorov namenjenih medicinski dejavnosti.
Zaščiteni bodo pred posegi nepooblaščenih oseb. Praviloma se predvideva namestitev
razdelilnikov v namenske prostore opremljene z vrati in ključavnico. V izjemnih primerih je možna
namestitev na komunikacijske poti (hodnike) ampak le na način, da ne ovirajo komunikacijo ter, da
so vgrajeni v gradbeno pripravljene niše-odprtine. Tudi v teh primerih so predvidena vrata s
ključavnico na niši-odprtini.
Pri postavitvi razdelilnikov v prostor so upoštevane potrebne minimalne razdalje, razdelilnik-stena,
oz. razdelilnik-razdelilnik, če so postavljeni dvostransko, za vzdrževanje in upravljanje-ravnanje.
Pred razdelilnikom je predvideno vsaj 0,8 m prostega prostora za vzdrževanje in upravljanje.
V razdelilniku je namestitev opreme predvidena tako, da je razdalja med neizoliranimi deli pod
napetostjo in drugimi prevodnimi deli večja od 10 mm. Razporeditev električne opreme je
predvidena tako, da bo oprema istega toka ali napetosti in funkcije grupirana-nameščena skupaj.
Oprema bo označena z napisnimi ploščicami katere bodo trajno zaznamovane in trajno pritrjene
(pri demontaži opreme ploščica ostane) ter usklajene z oznakami iz pripadajočih shem.
Ožičenje opreme je predvideno s fino žičnimi vodniki položenimi v namenske inštalacijske kanale.
Prerezi vodnikov morajo biti usklajeni s predvidenim tokom, barve vodnikov pa z ozirom na
funkcijo vodnika. Pri barvah je upoštevano, da je zaščitni vodnik PE rumeno-zelene in nevtralni
vodnik svetlo-modre barve (uporaba PEN vodnika je prepovedana). Vodniki bodo označeni, na
obeh koncih, z oznakami iz katerih bo razpoznaven tokokrog in naprava. Predvidena je tudi
možnost enostavnih, brez posebnih posegov, meritev izolacijske odpornosti proti zemlji
posameznih odvodov.
Nameščanje naprav in opreme na ali v razdelilnik ne sme vplivati na stopnjo zahtevane mehanske
zaščite.
4.5.4
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Mehanska zaščita je določena na osnovi IP kode (evropski standard EN 60529:1991) po katerem
se klasificirajo merila vdiranja trdih predmetov in vode v razdelilnik in določajo preizkusi.
IP-oznaka mehanske zaščite; prva številka 0-6 ali črka X določa vdiranje trdih predmetov; druga
številka 0-8 ali črka X določa vdiranje vode. Črka X pomeni, da je brez zaščite.
Z predvideno namestitvijo razdelilnikov v namenske prostore bodo le ti zaščiteni pred zunanjimi
vplivi in vplivi okolice.
S pravilnim dimenzioniranjem elementov in opreme, pravilno razporeditvijo elementov in opreme v
razdelilnikih, s povezovanjem kovinskih elementov razdelilnika na sistem izenačitve potencialov ter
s pravilnim nameščanjem razdelilnikov v prostor bodo izpolnjeni vsi pogoji za pravilno in varno
delovanje v vsej dobi delovanja.
Za skupine prostorov grupe G2 (OP sobe, intenzivna nega, recovery, prostori z IT mrežo) bodo
predvideni namenski razdelilniki za vsak prostor svoj razdelilnik. Na posamezni razdelilnik bosta
predvidena dva dovoda iz osnovnega-glavnega vira napajanja in iz varnostnega-rezervnega
napajanja. Varnostno rezervno napajanje bo predvideno še preko dodatnega varnostnega
napajanja brez prekinitve (UPS). V razdelilniku bo predvideno tovarniško izdelana preklopna enota
za samodejni preklop med viri napajanja v kompletu z vsemi potrebnimi komponentami in ločilni
transformator.
Izklop posameznega razdelilca je mogoč z izklopom glavnega stikala na razdelilcu. V razdelilcih
moči se vgradijo prenapetostni odvodniki za zaščito pred prenapetostmi.
- Obratovalna napetost: 3+N+PE, 50 Hz, 230V/ 400V, TN-S
- Zaščita: nadtokovna zaščita (varovalka), dodatni zaščitni ukrep v mokrih prostorih (FID stikalo)
- Vrsta zaščita: IP20-54
- Zaščita pred prenapetostmi se izvede z vgradnjo prenapetostnih odvodnikov v posamezne
razdelilce.
- Sistem označevanja razdelilcev:
R-P/1M/01
tokokrog
razdelilec
pritličje
zaporedna številka
oblika napajanja (mreža, agregat, ups, IT)
Zaradi zamenjave NN agregatske plošče, kar ni predmet tega načrta, se obstoječa oprema v
obstoječih agregatskih NN poljih 01 in 13 demontira. Sedaj se zbiralke iz NN TP plošče podaljšajo
do polj 01 in 13 ter vgradi nova oprema, kakor je razvidno iz enopolnih shem.
V elektroenergetskem prostoru v 2. kleti so glavni razdelilci R-2K/M(A) za razdelitev električne
energije, ki se napajajo iz preurejene NN trafo plošče (polje 01 in 13) oziroma nove NN
agregatske plošče, katere mikrolokacija še ni določena. Zaradi velikih dimenzij objekta so v
posameznih etažah še podrazdelilci za napajanje posameznih etaž. Za napajanje prioritetnih
porabnikov v primeru izpada mrežne napetosti so glavni razdelilci sestavljeni iz ločenega
mrežnega, agregatnega in UPS dela.
Električni razdelilci se opremijo s ključavnicami (en ključ za celi objekt – pred dobavo preveriti pri
investitorju) in oznakami ter narejeni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Vsi
4.5.5
4.5 TEHNIČNO POROČILO
električni razdelilci so opremljeni s svetilkami vezanimi na agregatni del. Preseki dovodnih kablov
do električnih razdelilcev so predvideni z rezervo v preseku kabla.
4. RAZDELITEV PROSTOROV NA NAMEN MEDICINSKE UPORABE
Prostori za medicinsko uporabo bodo prostori ali grupe prostorov, ki bodo namenjeni preiskavam,
posegom ali negi ljudi. Standard DIN VDE 100-710:2004 predvideva področja za medicinsko
uporabo z ozirom na potrebno zaščito pred nevarnostjo okvare-napake pri posegih v tri grupe:
Grupa 0 (G0)
Območje za medicinsko uporabo, v katerem bo glede na določen način uporabe zagotovljeno, da:
•
•
•
•
elektromedicinske naprave niso uporabljene,
pacient med preiskavo, posegom ali nego ne pride v stik z elektromedicinskimi napravami,
ki so praviloma uporabljene,
so uporabljene elektromedicinske naprave, ki so na osnovi pisnih zagotovil namenjene za
uporabo izven bolnišnice,
so uporabljeni elektromedecinski aparati, ki so napajani izključno iz električnega vira, ki je
vgrajen v aparat.
V to grupo sodijo prostori ali skupina prostorov masaže (po DIN VDE 0100-710), in po prostorsko
tehnični smernici TSG-12640-001:2008 še bolniške posteljne sobe, prostori OP-substerilizacije,
ordinacije humane in dentalne medicine itd.
OPOMBA: bolniške posteljne sobe po DIN VDE 0100-710 sodijo v prostore grupe G1.
Grupa 1 (G1)
Območje za medicinsko uporabo, v katerem bodo uporabljene elektromedicinske naprave, ki so
napajane iz električnega omrežja in s katerimi (ali z njihovimi deli) lahko pride v stik pacient med
preiskavo, posegom ali nego.
Pri nastopu prvega zemeljskega stika (ali dotika telesa z ozemljenimi kovinskimi deli) ali izpadu
osnovnega omrežnega napajanja, pride do izklopa elektromedicinskih naprav, ne da bi bila zaradi
tega ogrožena varnost pacienta. Preiskave in posegi na pacientu se lahko prekinejo in ponovijo
oz. nadaljujejo kasneje.
V to grupo spada uporaba elektromedicinskih naprav ob telesu, ali vstavljenih (naprav oz. njihovih
delov) v telo skozi naravne odprtine ali pri manjših operativnih posegih (mala kirurgija).
Pod določenimi pogoji v to grupo spadajo posteljne sobe, prostori za fizikalno- in hidro-terapijo,
ordinacije humane in dentalne medicine, radiološko diagnostiko in terapijo, endoskopijo, dializo,
intenzivne preiskave, kirurške ambulante in porodniški prostori.
Grupa 2 (G2)
Območje za medicinsko uporabo, v katerem bodo obratovale od elektroenergetskega omrežja
odvisne elektromedicinske naprave, ki bodo služile življenjsko pomembnim operativnim posegom
in ukrepom.
Pri nastopu prvega zemeljskega stika (ali dotika telesa z ozemljenimi kovinskimi deli) ali izpadu
osnovnega (splošnega omrežnega) napajanja bodo morale te naprave neprekinjeno obratovati
4.5.6
4.5 TEHNIČNO POROČILO
dalje, ker preiskav, posegov ali ukrepov ni mogoče brez nevarnosti za pacienta prekiniti in ponoviti
oz. nadaljevati kasneje.
V to grupo spadajo operacije vseh vrst organov (velika kirurgija), vstavljanje srčnega katetra,
kirurško vstavljanje delov aparatov, operacije vseh vrst, vzdrževanje življenjskih funkcij z
elektromedicinskimi aparati, posegi na odprtem srcu, predčasni novorojenci ipd.
Pod določenimi pogoji spadajo v to grupo prostori za intenzivno nego, preiskave in terapijo, za
radioliško diagnostiko in terapijo, endoskopijo, za akutno dializo, in klinični porodniški prostori.
Območje medicinske uporabe glede na tehnologijo dela lahko tvori tudi več prostorov, ki služijo
medicinskemu namenu, ali pa so posamezne elektromedicinske naprave oz. aparati v svoji funkciji
medsebojno povezani. To lahko zasledimo npr. pri OP prostoru in neposredno pripadajočim
funkcionalnim prostorom, kot npr. OP-mavčarna, priprava pacienta za operacijo, prebujanje,
opazovanje.
Pri nekaterih medicinskih posegih, ki bi po nazivu lahko spadali v več grup, in pri prostorih v
katerih naziv elektromedicinske naprave sam po sebi ne vpliva odločilno na določitev grupe
prostora, v katerem je ta naprava vgrajena, ampak vsebina njene uporabe bo potrebno določiti
vsebine posega in uporabe z tehnološkim projektom bolnice ali pa z osebjem bolnice.
ZAHTEVE ZA ENERGETSKO NAPAJANJE PROSTOROV GRUPE G2
Elektro energetski dovod za IT sistem v prostorih grupe G2
Za napajanje prostorov grupe G2, posameznega prostora (OP sobe in pripadajoča priprava
pacienta), ali skupine postelj (intenzivna nega, recovery) ali za oskrbo življenjsko pomembnih
medicinskih naprav bodo predvideni razdelilniki za IT mrežo.
Za vsak od navedenih prostorov bo predviden lasten IT sistem. Le ta sistem bo predvideval:
•
razdelilnik IT sistema z vgrajenim panelom s samodejnim preklopom prednostnega in
osnovnega napajanja, lokalni in daljinski nadzor izolacije, potrebnim krmiljenjem in
inštalacijskimi odklopniki, dvopolnimi, z merilnimi objemnimi transformatorji za nadzorovane
odvode (tovarniški izdelek enakovredno kot npr. BENDER – UFC 107E),
•
namenski ločilni (izolacijski) transformator,
•
lasten inštalacijski razvod od razdelilnika do porabnika.
Za vsak posamezni razdelilnik IT mreže bosta predvidena dva ločena dovoda z medsebojnim
samodejnim preklopom. Prvi dovod je prednostni, drug je pomožni. Prednostno napajanje je
predvideno iz agregatskega omrežja, namenjenega uporabi prostorov grupe G2 in bo predvideno
z ognje odpornim kablom, ognje odpornosti E90 (NHXH FE180 E90).
Osnovno napajanje ostalih porabnikov je predvideno iz glavnega hišnega razdelilnika osnovnega
napajanja namenjenega uporabi prostorov grupe G2. Dovod je predviden z napajalnimi kabli tipa
NYY 0,6/1 kV.
Električni razdelilnik z elementi IT mreže in pripadajoča inštalacija nadzorovanih tokokrogov je
predviden v istem nadstropju in požarnem sektorju kot so to pripadajoči prostori grupe G2, ali
nameščeni v požarni sektor, ki neposredno meji na požarni sektor v katerem so pripadajoči
prostori grupe G2.
4.5.7
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Ločilni (izolacijski) transformator IT sistema v prostorih grupe G2
Predvideni so transformatorji izdelani v skladu z DIN VDE 0100-710 in SIST EN 61558-2-15 po
katerih moč transformatorja ne sme biti manjša od 3,15 kVA in ne večja od 8,0 kVA oziroma po
IEC 710 ne večja od 10,0 kVA.
Predvideni transformatorji bodo izpolnjevali še:
•
dvojno ojačano izolacijo z izvedbo zaščitne klase II. . Nazivna napetost na sekundarni
strani bo največ 231 V, kratkostična napetost in tok praznega teka ne bosta prekoračila
3%, vklopni tok v praznem teku pa ne bo prekoračil 8-kratne vrednosti nazivnega toka.
Med primarnim in sekundarnim navitjem bo zaslon z metalno folijo za zmanjšanje
kapacitivnega prehoda VF motenj. Zaslon bo s posebno sponko mza povezan na
izenačitev potenciala. Navitja bosta galvansko ločena in pritrdilna kotnika bosta ločena od
navitja transformatorja,
•
za termično kontrolo bosta v vsakem stebru transformatorja vgrajena PTC termistorja, na
primarnem delu-dovodu in na sekundarnem delu-odvodu transformatorja bo predvidena
vgradnja predtokovne zaščite v funkciji kratkostične zaščite.
V primeru potrebe napajanja trifaznega porabnika preko IT mreže bo predviden ločilni (izolacijski)
transformator v kompletu s panelom preklopa za napajanje le tega porabnika.
Za napajanje porabnikov v OP sobah bo predvidena moč posameznega transformatorja določena
z ozirom na tehnologijo OP sobe vendar najmanj 3,15 kVA in največ 10,0 kVA.
Za prostore z več kot enim pacientom pa za primer štirih postelj je upoštevano:
Predvidena moč po postelji 600 W
Dodatni porabniki za štiri postelje
Skupaj
600 W x 4 = 2400 W
2000 W
4400 W
Predvidena je uporaba tovarniško izdelanih namenskih ločilnih (izolacijskih) transformatorjev
(tovarniški izdelek enakovredno kot npr. BENDER – ES710).
Za zaščito transformatorja pred preobremenitvijo in nadzor izolacije v IT mreži je predvidena, ob
lokalni na panelu preklopa napajanja, tudi daljinska javljalno nadzorna enota. Namestitev le te je
predvidena za področje IT mreže OP sob v sami OP sobi na posebnem panelu in recovery na
sestrskem pultu. Nadzorna enota je predvidena za povezavo na panel preklopa napajanja
(tovarniški izdelek enakovredno kot npr. BENDER – UFC 107E).
Predvidena je enota z zvočno in optično signalizacijo za nadzor stanja na panelu preklopa,
ločilnega (izolacijskega) transformatorja in test funkcij kontrolnikov izolacije. Predvidena je
tovarniško izdelana javljalno nadzorna enota (tovarniški izdelek enakovredno kot npr. BENDER –
MK2430-12).
Iz panela preklopa napajanja (tovarniški izdelek enakovredno kot npr. BENDER – UFC 107E) je
predviden prenos stanja IT mreže na centralni nadzorni sistem (CNS) objekta. V ta namen bodo
na panelu preklopa napajanja predvideni prosti relejni izhodi.
Z predvideno uporabo tovarniško izdelanih in preizkušenih elementov IT mreže se bo doseglo
zanesljivo in varno delovanje.
4.5.8
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Elektro energetsko napajanje naprav v prostorih grupe G2
V prostorih grupe G2, kjer se bodo izvajali posegi in ukrepi na pacientih, v katerih ni dovoljene
prekinitev napajanja električne energije brez nevarnosti za paciente bo izvedba IT sistema
predvidena najmanj za tokokroge:
•
dvopolnih vtičnic z zaščitnim kontaktom, na katere bodo priključene medicinske naprave, ki
služijo opravljanju življenjsko pomembnih operativnih posegov in ukrepov. Predvidoma
bodo to vtičnice na kirurškem in anestezijskem stropnem stativu, OP stativu v OP sobah,
vtičnice na medicinskem kanalu (parapetni) nad posteljami v intenzivni negi, recovery-ju in
podobnem.
•
tokokrogi za OP svetilke in podobne svetilke, ki so napajane z nazivno napetostjo nad 25
VAC in 60 VDC. Predvidoma bodo v našem primeru OP svetila delovala na napajalni
napetosti 24 VDC. Predvideni bodo posebni namenski napajalniki dobavljeni v kompletu z
OP svetilko ali posebej izdelanimi.
Za ostale tokokroge v prostorih grupe G2, za napajanje dvopolnih vtičnic z zaščitnim kontaktom je
napajanje iz IT mreže priporočljivo in bo izvedeno po zahtevah medicinske tehnologije oz. če bo to
moč ločilnega (izolacijskega) transformatorja dovoljevala.
Vtičnice v sistemu IT mreže bodo predvidene z optično indikacijo prisotnosti napetosti in optičnobarvno ločene od vtičnic katere niso napajane iz IT mreže. Barva elementov napajanih iz IT mreže
bo predvidoma rdeča. Za zaščito tokokrogov IT omrežja bodo uporabljena le inštalacijska zaščitna
stikala z odklopom vseh polov in z upoštevanjem selektivnega odklopa kratkega stika.
Tokokrogi razsvetljave v prostorih grupe G2 in G1
Na evakuacijskih poteh in v prostorih, navedenih skupin, v katerih bo predvidena več kot ena
svetilka, bosta za napajanje svetilk predvidena najmanj dva tokokroga. Najmanj en tokokrog pa bo
iz varnostnega (rezervnega) vira napajanja.
V prostorih grupe G2 pa bodo vsi tokokrogi napajanja svetil predvideni iz varnostnega
(rezervnega) vira napajanja, razporejeni na najmanj dva inštalacijska zaščitna stikala. Pod to
razsvetljavo ne sodi napajanje OP svetilk in razne podobne svetilke (preiskovalne).
Tokokrogi motornih pogonov v prostorih grupe G2
Tokokrogi za napajanje porabnikov z elektro motornimi pogoni na daljinski vklop, s samodejnim
vklopom ali kateri niso stalno vidni bodo zaščiteni po standardu SIST EN 60947-4-1 ali z
enakovredno zaščito.
Predvideno je, da po delovanju zaščitne naprave ne bo prišlo do ponovnega samodejnega vklopa.
Ta zaščita ne bo predvidena za hladilne, zmrzovalne in klimatske naprave z blokirano varnimi
motorji ko bo to zagotovljeno na sami napravi.
Tokokrogi napajanja elektro medicinskih naprav
Ti tokokrogi bodo predvideni skladno s standardi iz družine SIST EN 60601 in s tem bo
zagotovljena polna varnost osebja in pacientov. Energetski kabli in vodniki so predvideni s
polaganjem v električno prevodnih oklepljenih ceveh (Stapaflex).
4.5.9
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Cevi bodo medsebojno dobro spojene (kvalitetni galvanski stik in trden zanesljiv mehanski stik) in
na enem koncu povezane z območno omarico za izenačitve potencialov.
5. UKREPI PROTI VPLIVOM ENERGETSKIH NAPRAV NA MEDICINSKE IN MERILNE
NAPRAVE
Električna ali magnetna polja električnih naprav lahko privedejo do motenj funkcije delovanja ali
popačenja merilnih rezultatov medicinskih merilnih naprav. Zaradi tega so predvideni ukrepi za
zaščito pred motnjami električnih naprav v bližini medicinskih prostorov.
Prostori in naprave, kjer se zahtevajo poostreni zaščitni ukrepi
Ukrepi za preprečitev vpliva elektro energetskih naprav na elektro medicinske in merilne naprave
bodo predvideni še zlasti v prostorih in v bližini prostorov:
•
•
•
•
•
prostori za EKG, EEG in EMG
intenzivno preiskovalni in intenzivno opazovalni prostori
prostori za srčne katetre
operacijski prostori (OP)
mikrobiološki in podobni laboratoriji.
Ukrepi proti motnjam električnih polj
Vsi kabli in vodniki kateri bodo predvidoma potekali v ščitenem prostoru, v vseh stenah, stropu,
podu ali na vseh zunanjih stenah ščitenega prostora bodo predvideno položeni:
•
•
uvlečeni v električno prevodnih oklepljenih ceveh (Stapaflex). Cevi bodo medsebojno dobro
spojene (kvalitetni galvanski stik in trden zanesljiv mehanski stik) in na enem koncu
povezane z območno omarico za izenačitve potencialov.
Kabli in vodniki bodo predvideni z električno prevodnimi oklepi (oklopljeni kabli in vodniki).
Oklepi bodo medsebojno dobro spojeni (kvalitetni galvanski stik in trden zanesljiv mehanski
stik) in na enem koncu povezani z območno omarico za izenačitve potencialov.
Pri tem je upoštevana prepoved tvorjenja zaključene tokovne zanke elektro prevodnik oklepov.
Zaščito prostora bo možno doseči tudi s položitvijo tekstila s kovinskimi vlakni (nerjaveče jeklo) ali
metalne folije v vse stene, strop in tla ščitenega prostora. Pri tem bo potrebno upoštevati, da mora
biti tekstilna obloga s kovinskimi vlakni ali metalna folija izolirana od vseh cevi in prevodnih delov
zgradbe. Ta oklep bo predviden za povezavo na območno omarico za izenačitve potencialov.
Navedeni ukrep bo potrebno predvideti v okviru gradbenih del.
Fiksno priključeni električni porabniki bodo morali imeti izveden kvalitetni priključek.
Ukrepi proti motnjam zaradi magnetnih polj omrežne frekvence
Na območju bolnika magnetna gostota pri 5 Hz (indukcija) ne bo smela preseči vrednosti 0,2µT
(Tesla) za EEG in vrednosti 0,4µT za EKG. Za preizkus ustreznosti mesta pacienta za izvajanje
teh meritev se bo uporabila posebna tuljava, ki bo povezana na kardiograf. Pri premikanju tuljave v
vseh smereh sme biti največji registrirani odklon elektrokardiografa pri nastavljeni občutljivosti 10
mm/mV največ 2mm/mV pri EEG in 4 mm/mV pri EKG.
Motnje zaradi magnetnih polj omrežne frekvence bodo preprečene z:
4.5.10
4.5 TEHNIČNO POROČILO
•
svetila bodo opremljena z elektronsko predstikalno napravo z ustreznim filtrom, pretežno
induktivni porabniki (izolacijski-ločilni transformatorji IT mreže, električni motorji moči nad 3
kW) bodo nameščeni na razdalji vsaj 6 m,
večžilni kabli in jakotočni vodniki z bakrenimi (Cu) žilami bodo od pacientovega mesta oddaljeni
vsaj:
•
•
•
2
vodniki preseka do 70 mm
vodniki preseka od 90 mm2 do 185 mm2
vodniki preseka nad 185 mm2
3 m,
6 m,
9 m.
Pri uporabi enožilnih kablov in tokovnih zbiralkah so predvidene večje razdalje. Navedene razdalje
so manjše ob uporabi električno prevodnih oklepljenih ceveh (Stapaflex) in uporabi kablov z
električno prevodnimi oklepi (oklopljeni kabli in vodniki). Razdalje so zmanjšane tudi z uporabo
tekstila s kovinskimi vlakni (nerjaveče jeklo) ali metalne folije.
Medsebojni vplivi elektro medicinskih naprav za diagnostiko in terapijo ter komunikacijsko
opremo
Medsebojne vplive električnih in magnetnih polj različnih frekvenc električnih medicinskih naprav
za diagnostiko in terapijo ter komunikacijske opreme je potrebno reševati individualno:
•
•
•
•
•
•
•
s pravilno razporeditvijo medicinske opreme, v okviru načrta tehnologije medicinske
opreme, da še vedno ustreza zahtevam tehnološkega postopka,
z medsebojnimi pregradami z vgrajeno kovinsko ploščo ali folijo za izmenična
elektromagnetna polja,
z zavesami in oblačili iz tekstila z vgrajenimi kovinskimi vlakni (iz nerjavečega jekla) za
izmenična elektromagnetna polja,
s pregradami iz ustreznih feromagnetnih materialov za statična magnetna polja,
z galvansko ločitvijo dela omrežja z vgradnjo IT sistema za tisti del omrežja, ki je
prekomerno elektromagnetno onesnažen (da zmanjšamo vpliv motenj v drugo omrežje), ali
pa za tisti del, kjer moramo zagotoviti nemoteno delovanje občutljivejših naprav (da
zmanjšamo vpliv motenj iz drugega omrežja),
z izvedbo prevodnih podov za zmanjšanje vpliva statične elektrike, oz. za preprečitev
električne iskre, ki lahko poškoduje dele naprav, ali pa povzroči nevarnost eksplozije (zmes
anestezijskih plinov z zrakom!),
z vgradnjo raznih filtrov in drugih ukrepov za zmanjšanje motenj na njihovem izvoru, ali na
strani občutljivih naprav (ki jih želimo zaščititi), ali pa na obeh straneh.
Običajno je najcenejši in najučinkovitejši pristop z zmanjšanjem vpliva motenj na izvoru njihovega
nastanka, ali pa, če z ustreznim izborom opreme ali drugače dosežemo, da nezaželenih motenj
sploh ni. Vplivamo lahko tudi z dosledno uporabo standardov SIST EN s področja
elektromagnetne kompatibilnosti – tudi pri naročanju in prevzemu nabavljene opreme (izjave o
skladnosti, certifikati itd.).
4.5.11
4.5 TEHNIČNO POROČILO
5. ELEKTROINŠTALACIJA RAZSVETLJAVE:
Ob načrtovanju razsvetljave je upoštevana energetska učinkovitost, saj so kot vir svetlobe v
glavnem predvidene fluorescenčne cevi-T5- ustreznega barvnega spektra, uporaba kompaktnih
varčnih sijalk je predvidena le v prostorih v katerih ne bo medicinske in merilno-kontrolne opreme.
Prav tako so pri načrtovanju razsvetljave upoštevani najnovejši predpisi s področja razsvetljave
DIN EN 12464-1,…
Razsvetljava je podeljena na:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
splošno razsvetljavo, ki predstavlja osnovno razsvetljavo prostorov in je napajana iz
(osnovnega, glavnega javnega) omrežja ali iz vira varnostnega napajanja ali
kombinirano,
svetilke pod elementi nad pulti,
svetilke nad umivalniki,
svetilke v medicinskih bolniških kanalih,
razsvetljava za branje, ki je ob postelji pacienta,
razsvetljava za preiskave in posege na pacientu (OP svetilke in podobne svetilke), ki
morajo ustrezati standardu SIST EN 60601-2-41,
nočne kontrolne svetilke, ki služijo za čim manj opazno kontrolo pacientov med spanjem,
npr.
baktericidne svetilke,
orientacijska razsvetljava ob vratih spodaj,
zunanja razsvetljava,
proti-panična (varnostna) razsvetljava, ustrezno s standardom SIST EN 50172 in SIST EN
838, se izvede po hodnikih, stopniščih in nad izhodi iz objekta. Vsa zasilna razsvetljava se
napaja preko centralnega baterijskega sistema. Do vseh sijalk, ki se napajajo preko
centralnega baterijskega sistema, se položi požarno odporen kabel. Zasilne svetilke morajo
biti nameščene na poteku evakuacijske poti, svetilke za označevanje poti evakuacije
morajo biti nameščene nad evakuacijskimi vrati, na križiščih in spremembah smeri
evakuacijske poti morajo biti vidne s kateregakoli mesta na evakuacijski poti.
Avtonomija svetilk je predvidoma 3 ure.
Splošna razsvetljava bo napajana iz mrežnega vira, pomožna, ki je del splošne, pa iz
agregatskega vira. Pomožna razsvetljava bo predstavljala cca 20-30% celotne razsvetljave.
Osvetlitve v posameznih prostorih bodo prilagojene zlasti zahtevam delovnih mest in namembnosti
prostora. Pri tem bo poleg zadostne osvetljenosti upoštevana enakomernost osvetljenosti, barvni
spekter svetlobe, bleščanje in naravna osvetljenost prostora.
Ob določanju minimalnih pogojev osvetljenosti posameznih prostorov glede na namen uporabe,
zahtevani barvni spekter svetlobe in dopustno vrednost neprijetnega oz. motečega bleščanja je
upoštevan standard DIN EN 12464-1.
Posebno pozornost je namenjena prostorom ali delovnim mestom, kjer je pomembno
razpoznavanje barv. Določena so svetila z belo svetlobo, katerih barvni spekter je podoben
barvnemu spektru dnevne svetlobe (6000K). Pri delovnih mestih z uporabo monitorjev je
predvideno krmiljenje svetlobne jakosti delovnega mesta.
4.5.12
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Splošna razsvetljava
Ob načrtovanju splošne razsvetljave je upoštevane zlasti namembnost posameznega prostora, kot
vir svetlobe so v glavnem predvidene fluorescenčne cevi-T5- ustreznega barvnega spektra,
uporaba kompaktnih varčnih sijalk je predvidena le v prostorih v katerih ne bo medicinske in
merilno-kontrolne opreme (medicinski prostori, laboratoriji), in prostore kateri so oddaljeni od
prostorov s to opremo.
Predvidene so elektronske predstikalne naprave z ustreznim certifikatom o zagotavljanju
elektromagnetne kompatibilnosti.
V prostorih ali na delovnih mestih kje je zahtevana regulacija svetlobne jakosti pa so predvidene
regulacijske elektronske predstikalne naprave, tipi svetil so usklajeni s tehnološkimi,
funkcionalnimi in ambientalnimi zahtevami prostora.
Krmiljenje (vklop-izklop) razsvetljave je predvideno:
•
•
•
•
hodniki in stopnišča ročno preko tipkal in impulznih-bistabilnih relejev in avtomatsko preko
nastavljenega urnika,
oddelčni hodniki iz instalacijskega kanala (parapetni kanal) baze medicinskih sester ročno
daljinsko preko tipkal in impulznih-bistabilnih relejev
prostori v katerih se izvaja zdravstvena dejavnost in prostori splošne namembnosti ročno
lokalno preko stikala,
tehnični prostori (strojnice, prostori el. razdelilnikov) in javni sanitarni prostori (obiskovalci)
avtomatsko preko lokalnih senzorjev prisotnosti.
Krmilni elementi (stikala, tipkala) splošne razsvetljave napajane iz osnovnega (glavnega javnega)
omrežja so predvideni v beli barvi.
Lokalna razsvetljava
Pri lokalni razsvetljavi je upoštevana intenzivnost in barva svetlobe svetlobnega vira lokalne
svetilke zlasti pa v prostorih kjer se bodo izvajali najzahtevnejši medicinski posegi, preiskave in
terapije. Ti prostori so zlasti: OP dvorane, prostori intenzivne terapije, urgentne medicine,
invazivnih preiskav itd.
Z manj zahtevno lokalno razsvetljavo (pregledovalno svetilko) sp opremljene večina specialističnih
ordinacij.
Manj zahtevna lokalna razsvetljava je predvidena še ob:
•
•
•
•
osvetlitev delovnega pulta, mize itd,
svetila pri ogledalih ob umivalnikih (kopalnice, bolniške sobe),
bralne svetilke v bolniških kanalih v sobah,
ambientalne svetilke v glavni avli, dnevnih prostorih, čakalnicah itd.
Razsvetljava bolniških sob, zdravniških ordinacij in prostorov G1 in G2
Razsvetljava bolniških sob ter sob intenzivne nege je izvedena z medicinskimi (parapetnimi) kanali
z vgrajenimi svetili za splošno, lokalno in celonočno razsvetljavo. Svetila so opremljena s
fluorescentnimi sijalkami z elektronsko predstikalno napravo.
4.5.13
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Vklop in izklop svetil za splošno in celonočno razsvetljavo je predviden ročno-lokalno s stikali
nameščenimi ob vratih bolniške sobe, za svetila lokalne razsvetljave pa s stikalom, nameščenim
na tabloju šibkotočnih medicinskih klicev.
Vklop in izklop razsvetljave v prostorih intenzivne nege je predviden s stikali, nameščenimi na
tabloju pri nadzornem mestu medicinske sestre.
Splošna razsvetljava operacijskih prostorov je predvidena s svetili s povišano stopnjo zaščite-IP. V
prostorih G2 se splošna razsvetljava napajala iz osnovnega vira, ob izpadu osnovnega pa v celoti
iz varnostnega vira električnega napajanja.
Operacijske svetilke (OPS) bodo opremljene z dodatnim individualnim neprekinjenim varnostnim
napajanjem.
V primeru izpada osnovnega in varnostnega napajanja se bodo v času do 0,5s preklopile na
baterijsko napajanje. To bo zagotavljalo najmanj 3-urno napajanje OPS brez prisotnosti
osnovnega in varnostnega napajanja.
Dodatno-individualno baterijsko napajanje posamezne OPS bo predvideno v samostojnem
električnem razdelilniku.
Dodatno-individualno baterijsko napajanje
Dodatno-individualno baterijsko napajanje bo namenjeno zanesljivemu napajanju opreme s tipsko
enosmerno napetostjo 24V.
Napajalni sistem je prednastavljen za uporabo v sistemih z hermetično zaprto baterijo z nazivno
napetostjo 24V (12 celic). Ker je v sistem vgrajena hermetična baterija, je predvideno le
enonivojsko polnjenje z 2.27V/cel pri 25°C. Polniln a napetost je temperaturno regulirana po
priporočilih proizvajalca baterij.
Akumulatorska baterija, ki jo sestavljata dva niza s po dvema 12V blokoma, ima skupno kapaciteto
300Ah in zagotavlja avtonomijo: 10 ur pri porabi 30A; 5 ur pri porabi 54A; 1 uro pri porabi 180A ob
praznjenju do 1.80V/cel, to je 21,6V za 12 celic.
Usmernik ima v tokokrog za napajanje porabnikov vgrajene baterijske proticelice, katere
omogočajo napajanje porabnikov znotraj tolerance ±10% nazivne napetosti. Usmerniški sistem je
modularno grajen. Nazivni izhodni tok vgrajenih modulov je 30A (24VDC). V sistem sta vgrajena 2
usmerniška modula, kar pomeni skupni tok iz usmernika 60A (24VDC).
Napajanje porabnikov in polnjenje baterije je zagotovljeno tudi v primeru okvare enega od
usmerniških modulov. Usmerniške module je možno menjati med obratovanjem sistema brez
ogrožanja brez prekinitvenosti napajanja. Sistem ima možnost vgradnje skupno petih modulov, pri
čemer sta dva modula redundantna. Maksimalni tok usmerniškega sistema v polni konfiguraciji z
3-imi moduli je 90A (24VDC).
Sistem je opremljen z vhodnimi odklopniki in je dimenzioniran za enofazno priključitev na dovod 3×
230V, 50Hz, maks. 25A. Sistem je programsko prednastavljen za priključitev na hermetično zaprto
baterijo tipa VRLA z predvideno življenjsko dobo nad 10 let. Za omenjeni tip baterije je predvideno
le vzdrževalno enonivojsko polnjenje.
Napetost polnjenja je odvisna od temperature in znaša po priporočilih proizvajalca 2.275V/cel pri
25°C. Z višanjem temperature se vzdrževalna napetos t znižuje za 3,3mV/°K/cel in obratno
povečuje, kadar temperatura pada. Režimi polnjenja in vzdrževanja baterije so nastavljivi.
4.5.14
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Sistem je možno naknadno prilagoditi drugačni bateriji. Sistem je opremljen z varovalkami v obeh
polih tako v izhodnem tokokrogu, kakor tudi v skupnem baterijskem tokokrogu. Sistem vsebuje
zaščitne in nadzorne funkcije, ki omogočajo popolnoma avtomatsko obratovanje. Obenem
zagotavlja temperaturno regulacijo polnilne napetosti ter omejitev polnilnega toka baterije.
Sistemska nadzorna elektronika nadzira in javlja stanje vseh pomembnih parametrov. V primeru
okvare sistemske nadzorne elektronike ni ogrožena brezprekinitvenost napajanja.
Sistemska nadzorna enota je opremljena z USB vmesnikom, preko katerega je mogoča
programska konfiguracija nadzorne enote, kakor tudi prenos podatkov iz sistema za nadaljnjo
obdelavo. V nadzorni enoti je integriran vhod za SNMP vmesnik (opcija), ki omogoča vključitev
naprave v nadzorni sistem preko LAN (Ethernet) omrežja.
Omenjena opcija omogoča daljinski nadzor vseh parametrov, kakor tudi konfiguriranje sistema
preko osebnega računalnika z osnovnim programskim paketom. Opcija so tudi drugi
komunikacijski vmesniki z različnimi protokoli (Modbus). Baterijo pred preglobokim izpraznjenem
varuje kontaktor, ki ga krmili nadzorna enota. V sistem so dodatno vgrajeni tokovni transformatorji
in mrežno merilna enota, kar omogoča merjenje faznih tokov in napetosti ter frekvence s prikazom
vrednosti na nadzorni enoti.
Baktericidne svetilke
V prostorih ali neposredno nad delovnimi mesti, kjer se bodo odvijale dejavnosti ki pomenijo večje
tveganje za razvoj in prenos bolezenskih klic bodo predvidene baktericidne svetilke. Svetila so
predvidena z priključnim gibljivim kablom zaključenim z vtikačem. Priklop je predviden preko
vtičnice, vklop-izklop pa ročno-lokalno preko stikala. Predvidena so svetila z usmerjenim
delovanjem. Da je preprečen nenamerni vklop teh svetil je namestitev stikala in pripadajoče
vtičnice predviden na večji višini ca. 2,5 m. napajanje je predvideno iz (osnovnega, glavnega
javnega) omrežja.
Orientacijska razsvetljava ob vratih spodaj
Je predvidena za lažjo orientacijo v bolniških sobah v nočnem času. Predvidena je s svetili
vgrajenimi v steno-zid ob vratih, spodaj na višini ca. 0,4 m od tal. Svetilo je dodatno zaščiteno pred
mehanskimi poškodbami. Krmiljenje (vklop-izklop) razsvetljave je predvideno iz instalacijskega
kanala (parapetni kanal) baze medicinskih sester ročno daljinsko preko tipkal in impulznihbistabilnih relejev. Napajanje razsvetljave je predvideno preko varnostnega sistema napajanja.
Zahteve za razsvetljavo zdravstvenih prostorov
Tabela A.1 – Kakovostni kriteriji razsvetljavne tehnike in navodila za zdravstvene prostore
(Referenčna številka v drugem stolpcu izhaja iz standarda SIST EN 12464-1:03-2003)
Štev.
Refer. Vrsta prostora, naloga
štev. ali dejavnost
A.1
A.1.1
A.1.2
A.1.3
A.1.4
A.1.5
A.2
Večnamenski prostori
7.1.1 Čakalnice
7.1.2 Hodniki: med dnevom
Hodniki: v OP področju
7.1.3 Hodniki: ponoči
7.1.4 Dnevni bivalni prostori
Prostori
Em
(lx)
UGRL Ra
Opombe
Vse osvetljenosti na tleh
200
200
300
50
200
22
22
19
22
22
80
80
80
80
80
Glej tudi 5.7
Glej tudi 5.7
Glej tudi 5.7
(Glej tudi 5.2)
4.5.15
4.5 TEHNIČNO POROČILO
A.2.1
A.2.2
A.3
7.2.1 Službeni prostor
500
7.2.2 Dnevni prostori za osebje 300
Posteljna soba, soba za otročnice
19
19
A.3.1
7.3.1
A.3.2
80
80
Splošna razsvetljava
100
19
80
Splošna razsvetljava v
posteljnih sobah za
dojenčke
200
19
80
(Glej tudi 5.3)
Osvetljen. na tleh in 0,85m
nad tl. glej 5.3, svetilnost
svetil, odej in sten gl. 5.3.1
Definicija bralne ravnine in
max. svetilnosti bralne luči
glej 5.3.2
Definicija preiskovalne
ravnine glej 5.3.3
Evtl. prenosljive luči
Osvetljenost 0,85m nad
tlemi, glej 5.3
A.3.3
7.3.2
Bralna razsvetljava
300
19
80
A.3.4
7.3.3
Enostavne preiskave
300
19
80
A.3.5
7.3.4
1.000
19
90
5
-
80
20
-
80
Osvetljenost 0,85m nad
tlemi, glej 5.3
-
-
80
Glej 5.3.5
200
22
80
A.3.6
A.3.7
A.3.8
A.3.9
A.4
A.4.1
A.4.2
A.5
A.5.1
A.5.2
A.5.3
A.5.4
A.5.5
A.6
A.6.1
A.6.2
Štev.
A.7
A.7.1
A.7.2
Preiskave in zdravljenje
Nočna razsvetljava,
7.3.5
pregledna razsvetljava
Nočna razsvetljava,
pregledna razsvetlj. v
sobah za dojenčke
Orientacijska razsvetljava
Kopalnice in toalete za
7.3.6
bolnike
Prostori za preiskave (splošno)
7.4.1 Splošna razsvetljava
7.4.2 Preiskave in zdravljenje
Prostori za očesne preiskave
7.5.1 Splošna razsvetljava
Preiskava zunanjega
7.5.2
očesa
Bralni in barvni testi z
7.5.3
gled. tablo
Skiaskopija,
refraktometrija,
oftalmoskopija,
oftalmometrija.
Perimetrija, adaptometrija
Prostori za ušesne preiskave
7.6.1 Splošna razsvetljava
7.6.2 Preiskava ušesa
Glej tudi 5.4 in 5.4.1
500
1.000
19
19
90
90
300
19
80
1.000
-
90
500
16
90
50
19
90
Razsvetljava nastavljiva
≤10
19
90
Razsvetljava nastavljiva
Glej tudi 5.4.2.2
300
1.000
19
80
90
Glej tudi 5.4.2.1
Refer. Vrsta prostora, naloga
Em
UGRL Ra
(lx)
štev. ali dejavnost
Prostori s postopki diagnostike in zdravljenja privida
7.7.1 Splošna razsvetljava
300
19
80
Diagnostika privida z
7.7.2 ojačevalci slike in TV
50
19
80
sistemi
Lokalna preiskovalna luč
Opombe
Glej tudi 5.4.2.3
Glej tudi SIST EN 12464-1
4.5.16
4.5 TEHNIČNO POROČILO
A.8
A.8.1
A.8.2
A.9
Direktno opazovanje meje
30
vidljivosti
Prostori porodnišnice
7.8.1 Splošna razsvetljava
300
7.8.2 Preiskava in zdravljenje
1.000
Zdravstveni prostori (splošno)
A.9.1
7.9.1
Dializa – dovod in odvod
500
19
80
7.9.2
7.9.3
Splošna razsvetljava
Bralna razsvetljava
Dermatologija
Endoskopski prostori
100
300
500
300
19
19
19
19
80
80
90
80
Endoskopske preiskave
50
19
80
Obvezovalnica
Medicinska kopanja
Masaža in obsevalna
A.9.9 7.9.6
terapija
A.10
Operacijsko področje
Prostori za pripravo in
A.10.1 7.10.1
prebujanje
500
300
19
19
80
80
Glej tudi 5.4.2.8
300
19
80
Glej tudi 5.4.2.8
A.10.2
100
A.7.3
A.9.2
A.9.3
A.9.4
A.9.5
A.9.6
A.9.7
A.9.8
7.9.4
7.9.5
Faza prebujanja
-
80
19
19
80
80
500
19
90
1.000
1.000
19
19
85
90
A.10.5
2.000
19
90
-
-
-
A.11.1 7.11.1 Splošna razsvetljava
100
19
90
A.11.2 7.11.2 Enostavne preiskave
A.11.3 7.11.3 Preiskave in zdravljenje
300
1.000
19
19
90
90
A.11.4 7.11.4 Nočni nadzor
20
19
90
A.10.6 7.10.3 Operacijsko okolje
A.11
Štev.
A.14
A.14.1
A.14.2
A.15
A.15.1
A.15.2
A.16
A.16.1
Razsvetljava lahko
nastavljiva, glej tudi 5.4.2.5
Glej tudi 5.3.1 in 5.4.2.6
Glej tudi 5.3.2 in 5.4.2.5
Glej tudi 5.4.2.6
Glej tudi 5.4.2.7
Razsvetljava evtl. nastavljiva
do še nižjih vrednosti
Glej tudi 5.5
A.10.3
Dodatna razsvetljava
A.10.4 7.10.2 Operacijski prostori
Operacijsko okolje
Razsvetljava mora biti evtl.
do 1 lx nastavljivo
Glej tudi 5.4.2.4
Evtl. nastavljiva razsvetljava
Intenzivna postaja
Refer. Vrsta prostora, naloga
Em
(lx)
štev. ali dejavnost
Laboratoriji in lekarne
7.13.1 Splošna razsvetljava
500
7.13.2 Preverjanje barve
1.000
Sterilizacijski prostori
7.14.1 Sterilizacijski prostori
300
7.14.2 Dezinfekcijski prostori
300
Obdukcijski prostori in mrtvašnice
7.15.1 Splošna razsvetljava
500
Neslepeče za ležečega
bolnika
Glej tudi 5.5.3
Zaželeno vzdrževanje
osvetljenosti 2000 lx
Ec = 40000 lx do 160000 lx
glej SIST EN 60601-2-41
Glej tudi 5.4
Osvetljenost na tleh in
0,85m nad tlemi, glej 5.3,
svetilnost luči, stropa in sten
glej 5.3.1
Osvetljenost na postelji
Osvetljenost na postelji
Osvetljenost 0,85m nad
tlemi, glej 5.3
UGRL Ra
Opombe
19
19
80
90
Temper. barve ≥ 6000K
22
22
80
80
19
90
4.5.17
4.5 TEHNIČNO POROČILO
A.16.2 7.15.2
Obdukcijska in secirna
miza
5.000
-
90
Zahtevano nad 5000 lx
V tabeli pomeni (SIST EN 12464-1):
Em
Ra
UGRL
najnižja dopustna srednja vzdrževalna vrednost osvetljenosti v luksih (lx),
barvni reprodukcijski faktor svetila (za OP svetilke mora biti visok: Ra ≥ 90 )
največja dopustna vrednost motečega (neprijetnega) bleščanja
Pojmi (za uporabo tega standarda veljajo pojmi v SIST EN 12665 in SIST EN 12464-1):
•
•
•
•
•
Naloga vida – za vidno razpoznavanje nekega objekta so najpomembnejši elementi:
velikost in svetilnost objekta, njegov kontrast nasproti ozadju in trajanje gledanja objekta,
Neposredno okolica videnja – površina, ki je neposredno v vidnem polju s širino najmanj
0,5m,
Vzdrževalna vrednost osvetljenosti Em (lx) – je tista srednja vrednost osvetljenosti, pod
katero ne sme pasti osvetljenost .določene površine v teku vzdrževanja objekta,
Faktor vzdrževanja – je kvocient med vzdrževalno in novo vrednostjo osvetljenosti. Faktor
vzdrževanja je odvisen od staranja, umazanosti in izpada luči in svetil ter umazanosti
prostora,
Enakomernost osvetljenosti – je razmerje med minimalno in srednjo vrednostjo
osvetljenosti v določenem prostoru.
Minimalne zahteve za razsvetljavo (za prostore z dnevno in umetno svetlobo):
Barvna temperatura:
•
•
•
•
•
•
•
za dobro počutje je primerna toplo-bela (< 3300K) – z nizkim Ra,
za delovno orientirano rabo prostora ustreza nevtralno-bela (med 3300K in 5300K),
za prostore z višjimi zahtevami za razpoznavanje barv (dermatologija, zobozdravstvo) je
ustrezna dnevno-bela (nad 5300K) - z visokim Ra,
Svetilnost svetilke splošne razsvetljave (in bralne luči v vidnem polju drugih pacientov) sme
biti največ 1000cd/m², svetilnost stropa pa ne sme prekoračiti 500cd/m²,
Enakomernost se vzame 0,7, če ni drugače določeno, (npr. za celoten hodnik je 0,5, po osi
pa 0,7),
Za neposredno okolje videnja je potrebna enakomernost vzdrževane vrednosti
osvetljenosti najmanj 0,5,
Faktor vzdrževanja se vzame 0,67 pri normalni izrabi (amortiziranosti) in onesnaženosti
prostorov in 0,80 pri manjši izrabi in onesnaženosti prostorov.
Citirani so naslednji standardi (če je datum, velja za tisto izdajo, če ni datuma, pa za zadnjo):
•
•
•
SIST EN 12665:09-2002 – Svetloba in razsvetljava – Osnovni izrazi in merila za določanje
zahtev za razsvetljavo,
SIST EN 12464-1:03 – Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu –
notranji delovni prostori,
SIST EN 50172 – Varnostno/antipanična razsvetljava,
4.5.18
4.5 TEHNIČNO POROČILO
•
•
SIST EN 1838 – Svetlobno-tehnične minimalne zahteve za varnostno/antipanično
razsvetljavo;
SIST EN 60601-2-41 – Elektromedicinske naprave – Posebne določbe za varnost
operacijskih in preiskovalnih svetilk
VARNOSTNA RAZSVETLJAVA
Varnostna razsvetljava se uporablja za najnujnejšo osvetlitev prostorov ali nevarnejših delovnih
mest ter izhodnih poti na prosto v primeru izpada splošne razsvetljave. Poleg navedenega mora
osvetljevati tudi varnostne znake ter požarnovarnostno oz. varnostno opremo vzdolž izhodne poti,
kot so hidranti, gasilniki in ročni javljalniki požara.
Varnostno razsvetljavo je predvidena: na vseh stopniščih, v hodnikih, v seminarski dvorani,
strojnica, …
Zahteve za varnostno razsvetljavo :
−
−
−
−
−
−
−
−
V obravnavanem objektu je predvidena izvesti sledečo varnostno razsvetljavo (po SIST EN
1838) :
− varnostna razsvetljava izhodnih poti (evakuacijskih poti) (minimalno 1 lx)
− varnostna razsvetljava izhodnih nedoločenih poti (minimalno 0.5 lx)
Zagotovljen je takojšnji samodejni vklop varnostne razsvetljave v primeru izpada tudi dela
splošne razsvetljave, pri čemer je 10 sekundah dosežena predpisana osvetljenost.
predvidena osvetljenost je 1 lx na izhodnih poteh in 0.5 lx na nedoločenih poteh, merjeno na
tleh.
Pri ročnih javljalnikih požara, mestih z gasilniki in hidrantih izven evakuacijskih poti in površin je
predvidena 5 lx.
Zaradi staranja svetil je ta vrednost za 25 % večja od predpisanih vrednosti (čez čas se na
svetilu nabere prah in oddaja manj svetlobe).
Višina namestitve naj ne bo višja od 2.5 metra (nevidljivost v primeru zadimljenja pri požaru)
Najkrajši obratovalni čas varnostne razsvetljave je 3 ure (oz. večji v skladu s SIST EN 50171,
SIST EN 50172), izvedena je možnost izklapljanja v primeru izpada toka v dnevnem času
Svetilke morajo biti v skladu s SIST EN 60598-2-22.
Zahteve za varnostne znake :
−
−
−
Varnostni znaki morajo biti izvedeni v skladu s SIST 1013 in sicer kot :
− varnostni znaki za umik
− varnostni znaki za požarnovarnostne naprave in opremo
Znaki so izvedeni kot (za natančno določitev upoštevati standard EN 50172) :
− svetleči znaki (nalepke z varnostnimi znaki nalepljene neposredno na prosojne kape
varnostnih svetilk)
Znaki za smer evakuacije so vidno nameščeni na evakuacijski poti za izhod in neposredno nad
vrati izhoda.
Priporočene velikosti označb:
Odmik označbe
5m
10m
15m
20m
dimenzija table
8 x 16cm
16 x 32 cm
24 x 48 cm
32 x 64 cm
4.5.19
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Za sistem varnostne razsvetljave si mora investitor ali uporabnik pridobiti od
pooblaščenega podjetja potrdilo o brezhibnem delovanju.
Elektroinštalacija razsvetljave se izvede z vodniki NYM-J oz. NYY-J odgovarjajočega preseka in
števila žil. Instalacija v objektu se izvede po PK policah, montažnih stropih, zaščitnih quadro
kanalih in podometno.
Elektroinštalacija zasilne razsvetljave se izvede z vodniki NHXH FE180 z ognje odporno izolacijo.
Stikala se namestijo na višini 1.1 m od tal. V vseh prostorih z nadometno inštalacijo so vgrajena
nadometna stikala z mehansko zaščito IP 54. Kabli do stikal pri nadometni izvedbi inštalacije so do
višine 2,0 m mehansko zaščiteni z zaščitno plastično cevjo.
V kolikor se vodniki nameščajo po lesu, se uvlečejo v zaščitne samogasljive tbx cevi. Svetilke so
pritrjene na gorljivo podlago preko distančnikov, razen v primeru, ko proizvajalec dopušča
montažo direktno na gorljivo podlago (znak “F”). Preboji med požarnimi conami so požarno
tesnjeni s požarnimi blazinicami.
Učinkovita raba energije (razsvetljava):
Novo projektirana razsvetljava je glede na obstoječo razsvetljavo bistveno bolj energijsko
učinkovita.
Predvidene so visoko učinkovite varčne linijske fluo T5 sijalke, ki imajo izkoristek že 90-100 lm/W.
Varčne TC-DEL/TC-TEL sijalke, ki so vgrajene predvsem v dowlighter-jih, dosegajo izkoristke že
60-70 lm/W. Predvidene je tudi nekaj Led razsvetljave.
V vseh lučeh so predvidene elektronske predstikalne naprave (v obstoječih so bile navadne
dušilke s starterji). Elektronske predstikalne naprave omogočajo, da ni utripanja, hitro prižiganje,
energijsko so bolj učinkovite in podaljšujejo življenjsko dobo sijalk.
Prižiganje razsvetljave v ostalih prostorih, kot so WC-ji, garderobe, stopnišča, … je predvideno s
senzorji. V določenih prostorih je možnost regulacije svetlobe z dimerji.
6. ELEKTROINŠTALACIJA MOČI - VTIČNICE IN PRIKLJUČKI
Objekt se napaja z električno energijo iz razdelilcev po objektu kot je razvidno iz blok sheme
energetskega razvoda.
Elektroinštalacija moči v objektu zajema instalacijo vtičnic 230V in 400V z zaščitnim kontaktom, za
fiksne porabnike pa se izvedejo priključki.
Elektroinštalacija se izvede z vodniki NYM-J oz. NYY-J odgovarjajočega preseka in števila žil.
Inštalacija v objektu se izvede po inštalacijskih PK policah, montažnih stropih, zaščitnih quadro
kanalih in podometno. Vtičnice v pisarnah se namestijo na parapetne kanale. V prostorih s
sekundarnim stropom je inštalacija izvedena v sekundarnem stropu. V kolikor se vodniki
nameščajo po lesu, so uvlečeni v zaščitne samogasljive tbx cevi. Preboji med požarnimi conami se
požarno tesnijo s požarnimi blazinicami oz. kitom.
Čistilne vtičnice v pisarnah in hodnikih so montirane na višini 0.4 m od tal, oziroma na parapetnih
kanalih na višini 1,4 m. Višine ostalih priključkov se prilagodijo napravam katere napajajo.
V medicinskih kanalih naj bodo mrežne in agregatne vtičnice, ozemljitveni priključki, priključki
medicinskih plinov in telekomunikacijski priključki. V medicinskih kanalih so mrežne in agregatne
vtičnice, ozemljitveni priključki, priključki medicinskih plinov in telekomunikacijski priključki.
4.5.20
4.5 TEHNIČNO POROČILO
V bolniških kanalih so razen prej navedene opreme, nameščene še svetilke za indirektno
razsvetljavo, svetilka za branje in svetilka za nočni nadzor. Nameščena je oprema za sestrski klic
in poslušanje RTV programov in sodobnega TV sprejemnika.
V parapetnih kanalih se namestijo priključki, ki so potrebni na delovnih mestih.
Ostali tehnološki uporabniki se priključijo preko stalnih vtičnic ter fiksnih priključkov.
Inštalacija moči se izvede za:
• mrežno napajanje,
• agregatno napajanje
• neprekinjeno napajanje (UPS).
Na delovnih mestih se montirajo parapetni kanali ustrezne velikosti z vgrajeno naslednjo
močnostno opremo:
Vtičnica 240V, 50Hz, 16A, MREŽA, bele barve kos 4
Vtičnica 240V, 50Hz, 16A, AGREGAT, rdeče barve kos 2
Vtičnica 240V, 50Hz, 16A, UPS, rumene barve kos 2
7. ZAŠČITNI UKREPI
Zaščita pred električnim udarom
Splošno
V objektu bodo predvideni, inštalacijski in ozemljitveni sistemi:
•
TN-S, napetostnega nivoja 3x230/400 V, 50 Hz,
•
IT, napetostnega nivoja 230 V, 50Hz in 3x230/400 V, 50 Hz,
Prepoved uporabe PEN vodnika (sistem TN-C ali TN-C-S) bo veljala v celotnem objektu, na
napetostnem nivoju 3x230/400 V. Vodnika PE in N bosta morala, v celotnem sistemu inštalacij in
ozemljitve, biti ločena.
Načini izvedbe zaščite
Zaščita pred električnim udarom se izvaja z:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
malo napetostjo,
samodejnim odklopom napajanja, ki pri prvi okvari izolacije prepreči nastanek napetosti
dotika z vrednostjo in trajanjem, nevarnim za fiziološko delovanje,
uporabo naprav razreda II (dvojna izolacija) ali ustrezno izolacijo,
postavitvijo v neprevodne prostore,
lokalno izenačitvijo potencialov brez povezav z zemljo,
električno ločitvijo,
zaščito s pregradami ali okrovi v izvedbi IP 2X ali IP XXB,
zaščito z ovirami, kjer so zgornje dostopne vodoravne ploskve najmanj v izvedbi IP 4X,
zaščito s postavitvijo zunaj dosega roke.
Zaščita s postavitvijo zunaj dosega roke
Zaščita s postavitvijo zunaj dosega roke se lahko uporablja samo za preprečitev naključnih dotikov
delov pod napetostjo. Hkrati dostopni deli z različnimi potenciali ne smejo biti na dosegu roke. Dva
dela sta hkrati dostopna, če sta oddaljena manj kot 2,5 m.
4.5.21
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Zaščita pred električnim udarom z malo napetostjo
Mala napetost je:
• za suhe prostore do 50 V izmenične, oziroma 120 V enosmerne napetosti,
• za vlažne in mokre prostore (gradbišča, kmetijstvo, vrtnarstvo) 25 V izmenične, oziroma 60 V
• enosmerna napetosti,
• za prostore, v katerih je koža v neposrednem stiku z vodo (kadi, bazeni) 12 V izmenične,
• oziroma 30 V enosmerne napetosti.
Zaščita pred električnim udarom z malo napetostjo se doseže:
• če nazivna napetost ne preseže meje iz prej navedenega,
• če je napajalni vir eden od varnostnih virov,
• če so izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo tokokrogov,
• če so izpolnjene zahteve za neozemljene (SELV) ali ozemljene (PELV) tokokroge.
Napajalni viri za zaščito SELV in PELV so:
• varnostni ali ločilni transformatorji,
• napajalni viri, ki omogočajo isto varnostno raven kot varnostni ločilni transformatorji (motor
in generator z navitji, ki imajo enakovredno izolacijo),
• elektrokemični viri (baterije, akumulatorji),
• drugi viri ki niso odvisni od višjenapetostnih tokokrogov (dizelski generator),
• elektronske naprave pri katerih so zagotovljeni ukrepi, da pri notranji okvari napetost na
izhodnih sponkah ne preseže dovoljene meje-višja napetost je dovoljena le v primeru,
kadar je zagotovljeno, da pri neposrednem ali posrednem dotiku napetost na izhodnih
sponkah brez zakasnitve pade pod ali na dovoljene vrednosti.
Tokokrogi za zaščiti SELV in PELV morajo biti električno ločeni od višjenapetostnih tokokrogov,
enakovredno električni ločitvi med primarnim in sekundarnim navitjem varnostnega ločilnega
transformatorja. Vodniki zaščite SELV in PELV morajo biti fizično ločeni od vodnikov vseh drugih
tokokrogov.
Zaščita s samodejnim odklopom napajanja
Zaščita pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja v sistemih električnih inštalacij
mora pri okvari izolacije preprečiti nastanek napetosti dotika s tako vrednostjo in trajanjem, ki bi
bila lahko nevarna za fiziološko delovanje.
Zaradi učinkovitosti zaščite pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja mora biti
izvedena koordinacija med vrstami sistemov inštalacij, karakteristikami zaščitnega vodnika in
zaščitne naprave.
Vsaka okvara izolacije električne opreme mora povzročiti okvarni tok, ki zagotovi tako hiter
samodejni odklop, da ni ogroženo zdravje ali življenje ljudi.
V TN sistemu je okvarna zanka sestavljena iz galvanskega tokokroga, ki obsega okvarjeni vodnik
pod napetostjo in zaščitni vodnik, neposredno zvezan z nevtralno točko (PE vodnik v sistemu TNS).
Najdaljši odklopni časi v TN sistemu za končne tokokroge:
UO (V)
od 50 do 120
od 121 do 230
T (s)
0,8
0,4
4.5.22
4.5 TEHNIČNO POROČILO
od 231 do 400
nad 400
0,2
0,1
Daljši čas izklopa, ki ne sme presegati 5 sekund, so dovoljeni za:
• napajalne tokokroge,
• končne tokokroge, ki napajajo samo neprenosljivo opremo, če so priključeni na električni
• razdelilnik, na katerega niso priključeni tokokrogi, za katere so zahtevani krajši odklopni
časi po tabeli,
• končne tokokroge, ki napajajo samo neprenosno opremo, če so priključeni na električni
• razdelilnik, na katerega so priključeni tokokrogi, za katere so zahtevani krajši odklopni časi
po tabeli, pod pogojem, da obstaja dodatna izenačitev potenciala.
Zaščita ob okvari
TN sistem ozemljitve
V TN sistemu nepopolne okvare ni potrebno upoštevati, ker se zaradi velikega okvarnega toka
spremeni v popolno okvaro. Da se zagotovi varnost ob nepopolnih okvarah, pri katerih upornost
povezave z zemljo ni znana, je potrebno zagotoviti, da napetost dotika ne preseže vrednosti,
dovoljene za okvarni tok popolne okvare, pri čemer sme biti odklopni čas zaščitne naprave največ
5 sekund.
IT sistem ozemljitve
V IT sistemu ozemljitve mora biti inštalacija:
• izolirana od zemlje,
• povezana z zemljo prek velike impedance,
• povezana v nevtralni točki (zvezdišču) sistema ali umetnem zvezdišču, neposredno z
zemljo, če je rezultirajoča nična impedanca dovolj velika,
• se en fazni vodnik ozemlji prek velike impedance, če ni nevtralne točke.
V IT sistemu ozemljitve pri prvi okvari ni potreben odklop električne inštalacije, mora biti okvarni
tok med pojavom prve okvare na izolaciji omejen tako, da ni mogoč pojav nevarnosti dotika, ki bi
bila višja od trajno dovoljene.
Po prvi okvari mora inštalacija obratovati naprej kot električna inštalacija s TT sistemom ozemljitve
in mora, skladno z določili zanj, samodejni odklop napajanja delovati, če se pojavi pred
odstranitvijo prve druga okvara, ali če se pojavita dve okvari hkrati.
Pri tem je treba upoštevati možnost škodljivih fizioloških učinkov na osebe, ki bi prišle v dotik s
hkratnimi dostopnimi prevodnimi deli. Če je inštalacija izolirana od zemlje, se mora tok prve okvare
ugotavljati s kapacitivnostma preostalih dveh faz proti zemlji, za kar je treba upoštevati ustrezno
omejitev dolžine vseh tokokrogov inštalacije.
Naprava za nadzor nad izolacijo, ki javi prvo okvaro dela pod napetostjo proti izpostavljenimi
prevodnimi deli ali proti zemlji mora oddati zvočni in vidni signal. Prvo okvaro je potrebno odstraniti
čim prej.
Izpostavljeni deli se morajo ozemljiti posamezno ali skupinsko, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj,
da vrednost zmnožka upornosti ozemljila izpostavljenih prevodnih delov in vrednosti okvarnega
toka prve okvare z zanemarljivo impendanco med faznimi vodniki in izpostavljenim prevodnim
delom , ki upošteva uhajalne toke in skupno ozemljitveno impendanco električne inštalacije,
4.5.23
4.5 TEHNIČNO POROČILO
zagotavlja delovanje zaščitne naprave tako, da ne bo presežena vrednost dovoljene zgornje meje
male napetosti, glede na pogoj vplivov okolice.
Kot zaščitne naprave se v IT sistemih uporabljajo naprave za nadzor nad izolacijo, za nadtokovno
zaščito in za diferenčno tokovno zaščito.
Zaščita z uporabo naprav razreda II
Za preprečevanje nevarne napetosti dotika na izpostavljenih delih električnih naprav ob okvari
osnovne izolacije se lahko kot zaščitni ukrep uporabijo naprave razreda II ali temu ustrezna
izolacija. Pri izvedbi te zaščite je treba na vidnem mestu namestiti simbol, da ozemljitev ni
potrebna.
Zaščita s postavitvijo v neprevodne prostore
Z zaščito pred električnim udarom s postavitvijo v neprevodne prostore se prepreči hkratni dotik
delov z različnimi potenciali ob okvari osnovne izolacije delov pod napetostjo.
Zaščita z električno ločitvijo
Zaščita pred električnim udarom z električno ločitvijo tokokroga inštalacije, je named preprečiti
električnega udara zaradi dotika z izpostavljenimi prevodnimi deli, ki bi mogli priti pod napetost
zaradi okvare osnovne izolacije tokokroga.
Zaščitna in obratovalna ozemljitev
Obravnavan je inštalacijski in ozemljitveni sistem TN-S.
Ozemljilni vod zaščitne in obratovalne ozemljitve sta združena z ozemljilnim vodom sistema
zaščite pred strelo.
Glavna in dodatna izenačitev potencialov
Glavna izenačitev potencialov
Glavna izenačitev potencialov se izvede s povezavo vseh tujih prevodnih delov med seboj in
zaščitno ozemljitvijo. Vodnik za glavno izenačitev mora medsebojno in z zaščitno ozemljitvijo
povezati prevodne dele v vsakem objektu:
•
•
•
•
•
glavni zaščitni in glavni nevtralni vodnik v sistemu TN-S,
glavno ozemljilno sponko glavnega ozemljilnega vodnika,
cevi in podobne kovinske konstrukcije v objektu (plinovod, vodovod, kanalizacija, vodila
dvigal),
kovinske dele konstrukcij, centralne kurjave in klimatizacijskega sistema,
sistem zaščite pred delovanjem strele.
Vsi posamezni vodniki, iz zgoraj navedenega, morajo biti spojeni na zbiralko glavne izenačitve
potencialov.
V IT sistemih se N vodnik ne sme spojiti z ozemljitveno zbiralko.
Ozemljitvena zbiralka glavnega izenačenja potencialov, s katero so povezani posamezni vodniki
za izenačitev potencialov mora imeti trajno in jasno označene sponke za priključek posameznega
vodnika za izenačitev potencialov.
4.5.24
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Prerez vodnika za glavno izenačitev potencialov mora biti med 6 in 16 mm2 Cu, če vodnik ni
2
mehansko zaščiten, oziroma 16 mm Al, pri čemer v tem razponu ne sme biti manjši od polovice
prereza največjega zaščitnega vodnika v inštalacijskem sistemu.
Dodatno izenačitev potencialov
Je kompenzacijski ukrep, ki se mora uporabiti, če zaščitni pogoji za neki inštalacijski sistem niso
ustrezni. Potrebna je v TN ali IT sistemih v zelo dolgih tokokrogih in kadar je impendanca okvarne
zanke prevelika, da bi se zagotovilo delovanje zaščitne naprave v predpisanem času.
S tem ukrepom se mora znižati napetost dotika na vrednost, ki ni nevarna, in ki lahko ostane
neomejeno dolgo.
V dodatno izenačenje potenciala morajo biti vključeni vsi hkrati dostopni prevodni deli pritrjene
opreme in tuji prevodni deli, in kjer je mogoče glavne kovinske betonske armature, uporabljene v
objektu.
Vsi posamezni vodniki za dodatno izenačitev potencialov morajo biti povezani na zbiralko za
dodatno izenačitev potencialov, ki mora imeti trajno in jasno označene sponke za priključek
posameznega vodnika za izenačitev potencialov.
Prerez vodnika za dodatno izenačitev potencialov mora biti 4 mm2 Cu, prerez vodnika povezave
med zbiralko dodatne izenačitve potencialov in zbiralko dodatne izenačitve potencialov pa mora
biti enak prerezom vodnikov za glavno izenačitev potencialov.
Zaščita pred preobremenitvijo vodnikov
Vodniki pod napetostjo morajo biti zaščiteni z eno ali več napravami za samodejno prekinitev
napajanja ob preobremenitvi, večji od 1,45-kratnega trajnega vzdržnega toka, in ob kratkem stiku,
razen kadar je nadtok omejen z napajalnimi karakteristikami.
Koordinacija zaščite pred preobremenitvijo vodnikov in kratkim stikom mora biti izvedena, kadar
zaščito pred električnim udarom in preobremenitvijo zagotavlja ena naprava in kadar se zaščita
zagotovi z ločenimi napravami.
Inštalacijski sistem TN
Če je v teh sistemih prerez nevtralnega vodnika enak prerezu faznih vodnikov, ni potrebna zaščita
pred preobremenitvijo v nevtralnem vodniku in tudi ne naprava za prekinitev tega vodnika.
Če je prerez nevtralnega vodnika manjši od prereza faznih vodnikov, je treba predvideti zaščito, ki
mora povzročiti izklop faznih vodnikov, ne pa nujno tudi nevtralnega vodnika.
Zaščita nevtralnega vodnika pred preobremenitvijo ni potrebna, če je zaščiten pred kratkim stikom
z zaščitno faznih vodnikov in če je med normalnim obratovanjem največji tok v nevtralnem vodniku
precej manjši od trajno dovoljenega toka tega vodnika.
Inštalacijski sistem IT
V tem sistemu se smejo zaščitne naprave premikati vzdolž voda oziroma opustiti, če je vsa
oprema, vključno z vodniki, izvedena kot oprema razreda II ali z enakovredno izolacijo.
Če je v tokokrogu nevtralni vodnik, mora biti predvidena za vsak tokokrog zaščita pred
preobremenitvijo nevtralnega vodnika, ki povzroči prekinitev faznih vodnikov in nevtralnega
vodnika ustreznega tokokroga.
4.5.25
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Zaščitna naprava za zaščito nevtralnega vodnika pred preobremenitvijo ni potrebna, če je nevtralni
vodnik zaščiten pred kratkim stikom z zaščitno napravo na diferenčni tok, katere nazivna vrednost
ne presega vrednosti trajno dovoljenega toka nevtralnega vodnika ter če ta naprava prekine fazne
vodnike in nevtralni vodnik.
Zaščita pred kratkostičnim tokom
Naprave, ki zagotavljajo samo zaščito pred kratkostičnim tokom, se smejo postaviti tam, kjer se
zaščita pred preobremenitvijo doseže drugače ali kjer ni obvezna zaščita pred preobremenitvijo.
Prekiniti morajo kratkostični tok, ki teče skozi vodnike tokokroga, preden bi lahko povzročil
nevarnost zaradi toplotnih in mehanskih učinkov v vodnikih in stikih.
Zaščita pred toplotnim učinkom
Da se v električnih inštalacijskih sistemih preprečijo požar, opekline in pregretje, morajo biti osebe,
pritrjena električna oprema in material v bližini električnih inštalacij in opreme, zaščiteni pred
škodljivim delovanjem toplote ali toplotnega sevanja, ki ga razvijajo električne inštalacije in
naprave.
Zaščita pred prenapetostjo
Omejevalnik napetosti mora biti nameščen tako, da ne predstavlja nevarnosti za ljudi in opremo v
svoji bližini.
V isti inštalacijski kanal se ne smejo polagati vodniki napetostnega območja nizke in male
napetosti.
Omejevalniki napetosti se morajo postaviti na mestih kjer atmosferske prenapetosti povzročijo
nevarnost. Ozemljitev omejevalnikov je treba izvesti po najkrajši poti. Upornost ozemljila za
ozemljitev prenapetostnih odvodnikov, ki zagotavlja njihovo nemoteno delovanje, je upornost
manjša od 10 Ω.
Pri specifični upornosti tal večji od 250 Ωm ozemljilna odpornost ne sme biti večja od 8%
izmerjene specifične upornosti tal.
Kadar ima objekt vgrajeno zaščito pred udarom strele, mora biti izvedena koordinacija z zaščito
pred prenapetostmi, za ozemljitev prenapetostnih odvodnikov pa se uporabi strelovodna
ozemljitev.
Prenapetostni odvodniki in razna iskrila se ne smejo postaviti v prostor kjer obstaja možnost
eksplozije ali požara.
V notranjosti objekta se izvede zaščita s prenapetostnimi napravami SPD po standardu SIST EN
62305-4. Na prehodu med conama LPZ 0 in LPZ 1 se praviloma uporablja prenapetostna zaščita
razreda I. Med conama LPZ 1 in LPZ 2 se praviloma uporablja prenapetostna zaščita razreda II.
Na prehodu iz cone LPZ 2 v cono LPZ 3 pa se praviloma uporablja prenapetostna zaščita razreda
III.
Zaščita pred nevarnimi tokovi skozi telo
Zaščita pred direktnim in indirektnim dotikom v prostorih grupe G0
Izven medicinsko uporabljenih prostorih in v prostorih grupe G0 bodo predvideni zaščitni ukrepi
pred direktnim in indirektnim dotikom po splošno veljavnih standardih. Za napajanje teh prostorov
4.5.26
4.5 TEHNIČNO POROČILO
bo predviden inštalacijski sistem TN-S napetostnega nivoja 3*230/400 V, 50 Hz. Uporaba vodnika
PEN bo prepovedana v celotnem objektu. Nevtralni vodnik (N) bo izoliran od kovinskih delov
celotnega kompleksa bolnišnice in znotraj obravnavanega dela objekta.
V prostorih grupe G1 in G2 bo pri uporabi varnostne male napetosti (SELV) predvidena zaščita z
izoliranjem, pregradami in ovirami aktivnih delov tudi pri manj kot 25V izmenične in 60V
enosmerne napetosti.
Pri napajanju iz vira varnostnega (rezervnega) napajanja, za zaščito pred indirektnim dotikom
uporabljajo, so predvideni naslednji ukrepi:
•
•
•
zaščitno izoliranje,
varnostna mala napetost (SELV),
zaščitna mala napetost (PELV),
•
zaščitna ločitev in javljanje zmanjšanja izolacijske upornosti v IT sistemu s posebnim
kontrolnikom izolacije.
Uporaba funkcijske male napetosti (FELV) kot zaščitnega ukrepa pred indirektnim dotikom je
prepovedana, ker ne zagotavlja zadostne varnosti.
Zaščita pred indirektnim dotikom v prostorih grupe G1 in G2
Za zaščito pred nevarnimi tokovi skozi telo so uporabljeni samo tisti zaščitni ukrepi, ki veljajo za
prostore grupe G2. Razen tega je predvidena dodatna izenačitev potenciala. Ti ukrepi bodo zlasti:
•
•
•
•
zaščitna izolacija bo ustrezala zaščitni klasi II
varnostna mala napetost (SELV) bo velja z omejitvijo, da na porabniku ni prekoračena
nazivna izmenična napetost 25 V in nazivna enosmerna napetost 60 V
funkcionalna mala napetost (FELV) bo prepovedana (prepoved bo velja tudi za OP luči)
zaščita z nadzorom in javljanjem v IT sistemu - vsak IT sistem je opremljen s svojo
nadzorno-signalno napravo.
V prostorih grupe G2 je predvidena javljalno nadzorna enota (nadzorno-signalna naprava) v
razdelilniku IT mreže v sklopu tovarniško izdelanega panela preklopa napajanja. Le ta je
predvidena za povezavo na daljinsko javljalno nadzorno enoto katera bo nameščena v prostoru
dotiče IT mreže (če bi ena IT mreža oskrbovala več prostorov potem je v vsakem izmed teh
prostorov nameščena daljinsko javljalno nadzorna enota). Pristojno medicinsko osebje na
daljinsko javljalni nadzorni enoti nadzira pogonsko stanje IT mreže. Predvidena javljalno nadzorna
enota omogoča:
•
•
•
Spremljanje stanja mreže preko treh svetlečih LED diod: normalno delovanje-zelena
opozorilo-rumena in alarm-rdeča. Teh svetlobnih prikazov ni mogoče izklopiti.
Pod svetlečimi LED diodami pa je še prikazovalnik z možnostjo prikaza štirih vrstic z po 20timi znaki (črkami).
Alarmno sporočilo je sestavljeno iz treh vrstic katere se prikažejo samodejno in 3 dodatnih vrstic
katere se prikažejo ob pritisku na tipkalo. Četrta vrstica prikazuje statusne informacije (število
sporočil, postopke testiranja, informacije o menu-ju).
S 5-timi tipkali je omogočeno testiranje, delovanje po menu-ju, potrjevanju sprejema alarma in
opozoril in omogočen izklop zvočnega opozorila.
Za IT sistem v prostorih G2 bodo upoštevane dodatne zahteve:
• da sme biti izolacijska upornost izmeničnega omrežja najmanj 100kΩ,
4.5.27
4.5 TEHNIČNO POROČILO
•
•
enosmerna merilna napetost ne sme biti višja od 25V, merilni tok v primeru okvare ne sme
biti višji od 1 mA
nadzorna naprava mora signalizirati najkasneje, ko izolacijska upornost IT omrežja pade
na
50kΩ.
Zaščita z izklopom z naslednjimi odstopanji:
Kot zaščitne naprave za zaščito pri indirektnem dotiku so uporabljene samo naprave na kvarni tok
z naslednjimi nazivnimi vrednostmi:
•
•
z diferenčnim tokom max. 30mA za tokokroge s pred tokovno zaščitno napravo do 63A,
z diferenčnim tokom max. 300mA za tokokroge, ki napajajo električne porabnike izven
dosega rok (npr. stropna razsvetljava), ali pa so tokokrogi zaščiteni s pred tokovno napravo
nad 63A.
V TT-sistemih (omrežjih) mora biti upornost ozemljitve tako nizka, da zaščitna naprava na kvarni
tok zanesljivo izklopi. V našem primeru je predviden TN sistem omrežja.
V prostorih grupe G2 bo predvidena zaščita z izklopom samo za naslednje tokokroge:
•
•
•
•
rentgenske naprave,
večje naprave z močjo nad 5kW,
vtičnice naprav, ki ne služijo medicinski uporabi,
za sobno razsvetljavo in za električno opremo OP miz.
V novem standardu je za prostore grupe G2 predpisana vgradnja instalacijskih zaščitnih stikal
(KZS), vendar le v končne tokokroge. Ta zaščita zagotavlja, ob nastanku druge okvare, takojšen
izklop tokokrogov z okvaro (dvojnem zemeljskem stiku), kar je pomembno zlasti za zaščito laikov.
Če bi bila v končnih tokokrogih vgrajena le kratkostična zaščita, potem bi bilo obratovanje IT
sistema po prvi okvari zelo nevarno, saj zemeljski stik drugega vodnika pomeni kratek stik z
nedoločeno prehodno upornostjo (lahko tudi preko telesa), zato kratkostična zaščita ne bi
zanesljivo izključila tokokrogov v okvari. Če pa so na končnih tokokrogih vgrajena KZS stikala, pa
pri dvojnem zemeljskem stiku na različnih tokokrogih izključi KZS na okvarni tok (30mA). Povsem
razumljivo je, da KZS na prvo okvaro ne reagira. Poudarek leži vsekakor na končnih tokokrogih.
Vgradnja KZS stikal v kaskado ni dopustna.
Dodatna izenačitev potencialov v prostorih G1 in G2
Predvidena je dodatna izenačitev potencialnih razlik med ohišji električnih naprav in drugimi trdno
vgrajenimi prevodnimi deli.
Ob vsakem razdelilniku v njegovi bližini je predvidena zbiralnica za dodatno izenačitev potenciala v
posebni omarici, na katero se bodo pregledno in med seboj ločljivo priključili posamezni vodniki za
izenačitev potenciala.
Predvidena je povezava, na zbiralnico za izenačitev potenciala, naslednjih delov:
•
zaščitni vodnik – zbiralnica iz območnega razdelilnika
4.5.28
4.5 TEHNIČNO POROČILO
•
tuji prevodni deli, ki so pri preiskavah ali posegih na pacientu z elektromedicinskimi
napravami, (ki so napajane iz omrežja), ki se nahajajo v območju 1,50m od pozicije
pacienta (v dosegu rok) in katerih upornost (merjeno proti zaščitnemu vodniku) v prostorih
G1 je manjša od 7kΩ, v prostorih G 2 pa manjša od 2,4MΩ ter medsebojno niso povezani
• oklop proti vplivu električnih motilnih polj
• odvodne mreže elektrostatično prevodnih podov
• stabilne OP mize, ki niso na električni pogon in, ki niso povezane z zaščitnim
vodnikom
• OP svetila pri uporabi zaščitne male napetosti z zanesljivo ločitvijo (PELV).
V prostorih G2 bodo predvideni naslednji dodatni ukrepi:
•
•
V bližini pozicije pacienta so nameščeni standardizirani priključni čepi po DIN 42801, preko
katerih se z gibljivimi tokovodniki poveže premične elektromedicinske naprave na dodatno
izenačitev potenciala pri intrakardialnih posegih, pri uporabi visokofrekvenčne kirurgije in
pri premičnih OP mizah. Zaščitni vodnik za izenačitev potenciala mora biti gibljiv, izoliran,
zeleno-rumene barve in v vsakem tokokrogu mora biti svoj vodnik.
V teh prostorih sme biti ob normalnem obratovanju elektro naprav (brez okvare) napetost
med tujimi prevodnimi deli, zaščitnimi kontakti vtičnic in ohišji elektro naprav nižja od
vrednosti 20mV (če ni PEN vodnika, potem ta pogoj ni kritičen – zato lahko služi za
kontrolo morebitne medsebojne povezave nevtralnega in zaščitnega vodnika).
V primeru, da en IT sistem napaja več prostorov (z eno nadzorno napravo), morajo biti tudi
zbiralnice za izenačitev potenciala med sabo povezane z vodnikom za izenačitev potenciala.
Galvanske povezave med DIP-i na področju svojih razdelilcev in lokalnimi DIP-i so izvedene s
finožičnimi hodniki H05V-K 16mm2. Vodniki za izenačitev potenciala morajo biti mehansko
zaščiteni. V prostorih je instalacija izvedena z vodniki 6mm2, kjer se poveže DIP v vratnem
podboju s samim podbojem in ostalimi prevodnimi deli v prostoru.
9.
ELEKTROINŠTALACIJA MALE NAPETOSTI
Projekt obsega naslednje vrste instalacij:
a) IKS inštalacije (tehnologija, računalniki, telefonija, DECT sistem),
b) protipožarna inštalacija;
c) instalacija za ozvočenje,
d) instalacija pozivnega sistema za pacienta
e) instalacija el. ur
f) TV inštalacija
g) instalacija bolniško klicne naprave
h) videonadzorni sistem za bolnika
i) pristopna kontrola in videodomofon
j) informacijska točka
k) oddelčni sistem obvladovanja podatkov
l) brezžični sistem spremljanja zdravljenja
Vse inštalacije šibkega toka se v skladu z veljavnimi predpisi in standardi položijo po šibkotočnih
kabelskih policah, ki so od jakotočnih polic oddaljene vsaj 20 cm. V primeru polaganja izven polic
se vodniki polagajo v zaščitne cevi oziroma PVC kanale.
4.5.29
4.5 TEHNIČNO POROČILO
a) IKS inštalacije (TEHNOLOGIJA, RAČUNALNIKI, TELEFONIJA, DECT SISTEM)
SPLOŠNO
Elektroinštalacija univerzalnega informacijskega ožičenja obsega razvod za telefonski sistem,
računalniško mrežo, tehnološko mrežo in sistem DECT.
Glavni telefonski dovod do glavne komunikacijske omarice KO-P, ki se nahaja v sistemskem
prostoru v pritličju, se izvede iz glavne telefonske centrale. Položi se optični kabel 12 vlaken
50/125µm (multi mode). V posameznih etažah so locirane še posamezne komunikacijske omarice,
do katerih se položi kabel IySty 50x2x0,6 mm. Razvidno iz blok sheme telefonskega razvoda.
Pri komunikacijskih omaricah se pusti cca 2m viška kabla v obliki ovoja »šlinge«, tako da je možno
omaro tudi odmakniti v primeru vzdrževanja.
Glavni računalniški dovod do glavne komunikacijske omarice KO-P, ki se nahaja v sistemskem
prostoru v pritličju, se izvede iz komunikacijske omarice »CENTRA ZA INFORMATIKO«. Položi se
2 x optični kabel 48 vlaken 9/125µm (single mode). V posameznih etažah so locirane še
posamezne komunikacijske omarice. Etažne komunikacijske omarice se povežejo iz glavnega
sistemskega prostora v sistemu zvezda z optičnim kablom 24 vlaken 9/125µm (single mode) in še
s kablom 10xSFTP cat 6e. Razvidno iz blok sheme računalniškega razvoda.
Univerzalno ožičenje dopušča naknadno izbiro ustrezne tipologije telefonije, ki jo po želji izbere
uporabnik (telefonska centrala, analogna, digitalna, ISDN, ADSL, centreks, IP tehnologija itd..). V
prostorih so informacijski priključki izvedeni podometno, nadometno, v parapetne kanale in v
priključne panele v namensko predvidene lokacije za računalniški priključek. Vgradijo se dvojne in
enojne RJ-45 vtičnice po posameznih lokacijah z možnostjo, da se namembnost posamezne
vtičnice kasneje dodeli telefoniji ali računalniškim instalacijam. Sprememba namembnosti
posamezne vtičnice se izvede z ustrezno prespojitvijo na patch panelih v komunikacijski omarici.
Univerzalno informacijsko ožičenje se izvede s kablom SFTP cat 6, ki je zaključen na eni strani na
pasivnih delilnikih ter na drugi strani na komunikacijskih vtičnicah (v izvedbi konektorjev tipa RJ45). Novo ožičenje mora ustrezati vsem ustreznim standardom in se izvede s strani usposobljenih
izvajalcev, ki to dokazujejo z ustreznimi certifikati pridobljenimi s strani proizvajalca pasivne
opreme. Prav tako vsa oprema (izbrani bakreni vodi-parica in spojni elementi) mora vsebovati
ustrezna potrdila o kvaliteti opreme v obliki pridobljenih certifikatov s strani neodvisnih laboratorijev
v tujini.
Zunanji plašči vodov, ki so namenjeni za horizontalni razvod, so iz slabo gorljivih materialov, ki pri
gorenju ne tvorijo halogenskih plinov strupenih za okolje in ljudi. Posamezni vodi potekajo po
instalacijskih policah šibkega toka v medstropovju in podometno v stenah do posamezne vtičnice
pri uporabniku. Za doseganje izenačevanja potencialnih razlik so parapetni kovinski kanali na
strani vtičnic ozemljeni, prav tako pa tudi komunikacijska omarica vključno z posameznimi delilniki
vgrajenimi v omari.
Na strani uporabnika se namestijo komunikacijske vtičnice modularne izvedbe z enim ali dvema
priključkoma RJ-45, ki sta pod kotom 45 stopinj. Spojni elementi v posameznih vtičnicah in
delilnikih ustrezajo zahtevam kategorije 6. Vsi gradniki pasivne kabelske infrastrukture (kabli,
vtičnice, delilniki, povezovalni in priključni kabli) so samo od enega proizvajalca. Sleherni priključek
na strani vtičnic in pasivnih etažnih delilnikov je nedvoumno označen, prav tako tudi v
komunikacijski omari.
TELEFONIJA:
4.5.30
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Telefonske vtičnice in aparati se vgradijo na vseh delovnih mestih kjer obstaja potreba po
komuniciranju z uporabniki javnega telefonskega omrežja ali pa potreba po internem
komuniciranju. Telefonski priključki se priključijo preko SFTP kablov, iste kategorije kot so
podatkovni kabli, do komunikacijskih omar-horizontalno ožičenje. Na objektu se vgradi lokalna
telefonska centrala, ki se poveže z optiko do sistemskega prostora na obstoječo glavno telefonsko
centralo. V UKC Maribor je za potrebe delovanja telefonskega sistema že izgrajen sistem
telefonije, ki zajema lokalne telefonske centrale po posameznih objektih ter njihove navezave na
glavno telefonsko centralo. Tako bo nova centrala za potrebe Urgence logična nadgradnja
obstoječega sistema. Zato se v obstoječi glavni telefonski centrali predvideti ustrezne razširitve in
nadgradnjo programske opreme glavne telefonske centrale Alcatel 4400. Zahteva investitorja je,
da se nadgradnja sistema izvede z opremo enakega dobavitelja »Alcatel«.
Predvidi se ustrezno število fiksnih telefonov in prenosnih telefonov.
RAČUNALNIŠKA MREŽA: Vsa delovna mesta in zdravniške sobe imajo priključke za računalnike,
ki bodo povezani v mrežo. Vsa instalacija poteka v parapetnih kanalih, izolirnih plastičnih ceveh
podometno in nad spuščenim stropom na kabelski polici. Trase poteka instalacij se prilagodijo
arhitekturi objekta, morajo pa biti enostavno dostopne in speljane na mestih, kjer ne motijo
delovnega procesa. Horizontalno ožičenje se izvede s kabli SFTP, kategorija ustreza trenutnim
najvišjim veljavnim standardom. Vertikalni dvižni vodi se izvedejo z optiko in kot rezerva tudi z
SFTP kabli. Za komunikacijske omare mara biti omogočen enostaven pristop, prezračevanje,
hlajenje in lastno brezprekinitveno napajanje za serverje. Na delovnih mestih se v parapetnih
kanalih zraven energetskih priključkov vgradijo 4 x SFTP priključki. Priključki se izvedejo v dozi za
4 SFTP priključke (eno prosto mesto). Računalniška mreža mora izpolnjevati zahteve za PACS,
RIS, HIS (software, arhiv slik, radiološki sistem, bolnišnični sistem).
BREZŽIČNI KLIC OSEB (DECT):
V kompleksu UKC Maribor je uveljavljen sistem brezžičnega klica oseb s pomočjo naprave DECT,
ki deluje preko telefonskega omrežja. Za obravnavani objekt je predvidena nova mreža
oddajnikov, ki je kompatibilna z obstoječim sistemom v UKC Maribor. Z meritvami je potrebno
ugotoviti število in lokacije oddajnikov. Inštalacijo za oddajnike se izvede z SFTP kabli iste
kategorije kot za podatkovne podatke. Glede na število zaposlenih se vgradi ustrezno število
prenosnih aparatov.
PRENOS PODATKOV, DIGITALIZACIJA
V UKC Maribor je vzpostavljen sistem digitalizacije celotnega zavoda zato se izvede navezava na
obstoječ sistem in zagotoviti takšno oprema, ki bo nadgradnja že vpeljanega sistema digitalizacije
v UKC Maribor. Za zaključek delovanja vseh elementov računalniške mreže in naprav za prenos
podatkov se izdela projekt zagona sistema, ki mora zagotoviti nemoteno delovanje celotnega
sistema. Pri pripravi tega projekta mora biti upoštevana tudi navezava vse sodobne specialne
medicinske opreme na objektu. Za potrebe prenosa podatkov bolnišničnega sistema Medis se na
vsakem delovnem mestu zagotovijo podatkovni priključki s stalno povezavo v mrežo. Zaradi
hitrega napredka tehnike in vedno novih tehnologij na področju prenosa podatkov je za določitev
vseh relevantnih pogojev računalniške mreže in prenosa podatkov potrebno sodelovati s
strokovnimi delavci UKC Maribor za to področje.
AKTIVNA OPREMA:
Za potrebe delovanja sistema prenosov podatkov se vgradi vsa potrebna aktivna oprema (Cisco).
Zahteva investitorja je, da se sistema izvede z opremo dobavitelja »Cisco«.
Aktivna oprema za potrebe delovanje prenosa podatkov bo nameščena v komunikacijskih omarah
(RACK omare). Komunikacijske omare so ustreznih dimenzij, ustrezno prezračevane, hlajene,
4.5.31
4.5 TEHNIČNO POROČILO
dostopne, ustrezno zavarovane, opremljene s ključavnicami in lokacijsko nameščene v prostorih
kjer ne ovirajo delovnega procesa in kjer ni vode, pare in vlage.
OPREMLJENOST PROSTOROV Z RAČUNALNIŠKO IN DRUGO OPREMO:
Vsako delovno mesto je predvideno z naslednjo konfiguracijo opreme:
• PC računalnik,
• PC računalnik in delovna postaja kjer so zahteve po pregledu slik
• tipkovnica,
• daljinska miška,
• monitor
• tiskalnik laserski ( kjer je več delovnih mest predvideti centralni tiskalnik),
• povezovalne vrvice,
• ustrezno število prenosnih računalnikov za strokovne delavce..
V to opremo ni všteta tista računalniška oprema, ki se dobavi skupaj z napravami oziroma aparati
in je vezana na delovanje teh naprav.
Sejna soba in konziliarna soba sta predvideni z naslednjo konfiguracijo opreme:
• tabla fiksna,
• tabla piši briši prenosna s pisali,
• prenosni računalnik,
• projektor pod stropom z nosilcem in daljinskim upravljanjem,
• priključki na računalniško mrežo,
• priključki za telefonsko mrežo,
• stacionarni telefon,
• priključki za TV,
• TV sprejemnik
• DVD prikazovalnik,
• povezovalna instalacija računalnik-projektor,
• daljinska miška,
• platno za projiciranje z el. pogonom,
• IR kazalnik,
• Omara za postavitev vse naveden elektronske opreme
• Prenosno stojalo za postavitev prenosnega računalnika in literature osebe, ki predava.
V sejni sobi predvideti izpuste za priključke na takšnih mestih, da ne bodo motili organizacije
predavanj.
b) INSTALACIJE SISTEMA ZA AVTOMATSKO JAVLJANJE POŽARA
Opis sistema
V prostoru sprejema v pritličju, so nameščene štiri obstoječe požarne centrale. Ker se prostor
preuredi se obstoječe požarne centrale prestavijo za cca 3m na novi zid. Obstoječi kabli se do
novih pozicij podaljšajo. Nove požarne linije se speljejo v novo požarno centralo, ki se namesti v
prostor namenjen za požarno javljanje. V prostor sprejema se namesti oddaljen prikazovalnik za
spremljanje dogodkov.
Sistem je sestavljen iz naslednjih osnovnih elementov: požarne centrale, oddaljenega
prikazovalnika, optičnih javljalnikov požara, termičnih javljalnikov požara, ročnih javljalnikov
požara, vhodno/izhodnih modulov, vzorčnih komor, alarmnih siren.
4.5.32
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Izvedena je popolna zaščita prostorov (razen sanitarij) z optičnimi, termičnimi avtomatskimi in
ročnimi javljalniki požara, pri čemer so varovani vsi prostori, razen manj ogroženih prostorov.
Sistem z opisanimi elementi zagotavlja detekcijo požara v zgodnji fazi (ob pojavu povišane
koncentracije dima - optični) v vseh varovanih prostorih. To je doseženo z namestitvijo ustreznega
števila javljalnikov požara, ki so nameščeni na stropove varovanih prostorov. Avtomatski javljalniki
požara so nameščeni na sekundarni in primarni strop.
V objektu je nameščeno ustrezno število ročnih javljalnikov, ki so na vidnih in dostopnih mestih ob izhodih iz posameznih delov objekta.
Za zvočno indikacijo alarma so nameščene notranje sirene, katerih slišnost je dobra v vseh delih
varovanega objekta.
V primeru alarma požara se izvede krmiljenje:
- vklopa požarnih siren po sektorjih (nadstropjih),
- izklopa prezračevalnih naprav,
- spust dvigala,
- izklop požarnih loput,
- odpiranje drsnih vrat,
- prenosa signalov alarma požara in napake.
Napajanje sistema
Centrala se primarno napaja iz omrežja preko lastnega dovoda 10A, v primeru izpada pa preko
rezervnega akumulatorskega napajanja. Varovalka je rdeče barve in nedvoumno označena.
Akumulatorji zagotavljajo:
- -48 urno normalno delovanje
- -0.5 urno alarmno delovanje
Izbrana sta dva svinčena akumulatorja 12V/12Ah, ki zagotavljata rezervno napajanje v primeru
izpada omrežne napetosti.
Namestitev elementov sistema
- Požarna centrala je nameščena na zid sistemskega prostora za požarno javljanje (pritličje),
- optični in termični avtomatski javljalniki požara so nameščeni na sredino stropov na
primarni in sekundarni strop prostorov
- ročni javljalniki so nameščeni na steno v višini 1.4 m pri izhodih v min. razdalji 40 m,
- sirene so nameščene na steno pod sekundarni strop
Vsi javljalniki so označeni v skladu z označbami v projektu.
Izvedba inštalacij
Električna napeljava za sistem avtomatskega javljanja požara je izvedena z naslednjimi kabli:
- za napajalni del centrale s kablom 3x1,5mm2, izpust (li=1m),
- za povezave javljalnikov in modulov rdeči kabel Iy(St)y 1x2x0.8 mm2, izpust (li=0,5m),
CNS požarnega sistema
Sistem je namenjen za centraliziran nadzor nad vsemi požarnimi centralami na območju UKC
Maribor z možnostjo upravljanja. Sistem omogoča vizualni pregled nad celotnim dogajanjem v
sistemu tehničnega varovanja. Sistem omogoča lokalni kot daljinski nadzor preko različnih
telekomunikacijskih omrežij (LAN, WAN).
4.5.33
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Sistem se sestoji iz obstoječe Centralne nadzorne postaje (CNS strežnik), ki se nahaja v objektu
stolpnica in nadzornih delovnih postaj, ki so priključene na CNS strežnik preko LAN omrežja. Na
CNS strežnik so speljani vsi signali iz sistema javljanja požara. Sprejem podatkov iz posameznih
sistemov omogočajo gonilniki (driver-ji), ki skrbijo za komunikacijo med CNS strežnikom in
posameznimi centralami. Podatki se na CNS strežniku primerno obdelujejo in posredujejo na
nadzorno delovno postajo. Na nadzorni delovni postaji (Receptor, Nadzornik) je inštalirana
ustrezna programska oprema, ki omogoča vizualizacijo in upravljanje preko grafičnih vmesnikov.
Nov sistem je kompatibilen obstoječemu, saj se vanj navezuje in ga nadgrajuje.
c) OZVOČENJE
Za ozvočenje (glasba, obvestila) so po hodnikih, čakalnicah, ambulantah in garderobah v objektu
vgrajeni zvočniki moči 5-10W.
Ozvočenje objekta je priključeno na ojačevalno napravo nameščeno pri info pultu v pritličju.
Namestitev zvočnikov v objektu je razvidna iz pripadajočih načrtov šibkega toka. Zvočniki so
vgrajeni v sekundarni strop. Razvod je izveden s kabli PL 2x1,5 mm2, PL 3x1,5 mm2 in SFTP
CAT 6. V posameznih prostorih so vgrajeni atenuatorji za regulacijo glasnosti. Vsak zvočnik je
vezan na pripadajoči atenuator, oziroma noben zvočnik ni neposredno vezan na linije. Izbrana
oprema je takšna, da v kolikor se želi oddati ustno sporočilo z lokacij petih mikrofonov, se s
pritiskom na obstoječo mikrofonsko tipko predvajana glasba avtomatsko utiša. Prav tako se v
primeru, da je z atenuatorjem zvočnik popolnoma utišan, pri oddaji sporočila z mikrofonom
sporočilo sliši z normalno glasnostjo.
Pri omari ozvočenja se pusti cca 2m viška kabla v obliki ovoja »šlinge«, tako da je možno omaro
tudi odmakniti v primeru vzdrževanja.
d) INŠTALACIJA POZIVNEGA SISTEMA ZA PACIENTA
Za potrebe delovnega procesa je predviden pozivni sistem za pacienta. Ta sistem je kompatibilen
vendar fizično ločen od ozvočenja.
e) INŠTALACIJA ELEKTRIČNIH UR
Za enoten prikaz časa se predvidi sistem električnih ur, ki bodo krmiljene s kvarčno matično uro, z
minutno in sekundno izhodno linijo. Matična ura ima radijsko vodeno krmiljenje in tihi mehanizem.
V primeru izpada napetosti bo predvideno baterijsko napajanje. Električne stenske ure bodo
nameščene v pomembnejših komunikacijah. Predvidijo se električne ure :
• z digitalnim prikazom,
• s kazalci.
Vse električne ure (digitalne in s kazalci) imajo tihi pogon.
Izvedena je instalacija dvostranskih minutnih električnih analognih ur. Instalacija je izvedena z
vodnikom NYM-J 2x1,5 mm2. Kabli so na lokaciji priključitve ur uvedeni v podometne razvodnice,
ki so pokrite s pokrovi. Matična ura se namesti v sistemski prostor v pritličju.
f) TV sistem
Sprejem TV in radijskih programov se izvede s kabelskim sistemom povezanim na obstoječi
sistem v povezovalnem hodniku. Antenske vtičnice se namestijo v bolniških sobah, večjih
pisarnah, zdravniških sobah, dnevnih prostorih in drugih skupnih prostorih. Televizorji so
predvideni v bolniških sobah, dnevnem prostoru, sejni in konziliarni sobi in čakalnicah.
Instalacijski razvod v objektu se razveja iz sistemskega prostora v pritličju. Vsa oprema je
4.5.34
4.5 TEHNIČNO POROČILO
kompatibilna hišnemu distributerju.
Antenski razvod v projektu je predviden za celotno frekvenčno področje od 65-862MHz, ter
povratni frekvenčni pas 5-65 MHz zato, da omogoča polno kapaciteto prenosa podatkov v obe
smeri.
Topologija napeljave je tipa »Zvezda«, kar omogoča minimalno degradacijo sistema v primeru
napake. Preprosteje rečeno, če se slučajno (zaradi vrtanja ali ostalih posegov) ponesreči prekini
linija posamezne veje, ne deluje samo nekaj priključkov na tej liniji, ni pa zaradi tega »v temi«
celoten sistem, kot je bilo nevarno pri 20 let nazaj uporabljani topologiji omrežja »drevo«, kjer se je
uporabljalo T.I. šivanje kabla, zato da se je prihranilo nekaj vodnika.
Vseeno tudi če je topolgija tipa »zvezda« koaksialna napeljave nikakor ne sme biti enačena z UTP
napeljavo, ker bi bilo v temu primeru ( linije iz sob direktno do vozlišča ), potrebno še dodatno
število ojačevalnikov ( tanjši kabel ima večje slabljenje ), porabljenega bi pa bilo tudi bistveno
večja količina 7mm koaksialnega kabla, kot je v načrtovanem projektu.
V načrtovanemu projektu je predvideno, da se povezuje po cca. 8 vtičnic na skupni odcepnik,
(ki so locirani v hodniku), nad visečim stropom, v revizijski lini - odprtini ( npr. 40x40cm),
tako da so dostopni za potrebo morebitnega servisa, sami odcepniki so pa montirani v plastični
dozi, da so dodatno zaščiteni.
Hrbtenica napeljave je izvedena s pomočjo 11mm kabla tipa kot npr. Fracarro Pas4109501, končni
izvodi iz odcepnika do vtičnice pa s pomočjo 7mm kabla, kot npr. Ceam ECO113LZSH. Kabel
končnih izvodov ( ki se nahaja v šopih ), mora biti obvezno tipa LZSH – nizka emisija strupenih
plinov, oz. samogasen, saj to predvidevajo nove regulative za javne objekte.
INTERNI PROMOCIJSKI KANALI
Interni promocijski kanali se predvajajo v digitalni obliki (DVB-T), v HD formatu. HD format, oz.
visoka resolucija slike naredi reklamni video spot (posebej na večjem TV sprejemniku) gostu
bistveno privlačnejši, saj si ga mariskdo nezavedno ogleda, že samo zaradi tega ker je
impresioniran nad kvaliteto slike.
Predviden je računalniški strežnik z vgrajenim DVB-T modulatorjem. Iz strežnika izhaja signal 2
digitalnih TV programov, ki jih nato lahko distribuiramo po celotnem Antenskem omrežju, za
sprejem pa zadostuje LCD TV sprejemnik, z vgrajenim DVB-T Mpeg4 kanalnikom in HD podporo,
oz. LCD/Plazma TV z dodatkom DVB-T STB enote.
g) INSTALACIJE BOLNIŠKO KLICNEGA SISTEMA
V objektu se zahteva oprema proizvajalca ZETTLER Medicall 800.
Namesti se v sistemskem prostoru v komunikacijsko omaro v pritličju.
To je zahteva naročnika.
Sistem služi klicu medicinskega negovalnega osebja (sestre, zdravniki) iz bolniških sob, čakalnic,
garderob, jedilnice, delilne kuhinje in sanitarno toaletnih prostorov.
Sistem je izdelan v skladu s standardi, ki urejajo področje klicnih sistemov (DIN VDE 0834 del 1 in
DIN VDE 0834 del 2). Sistem bazira na sodobnem LONTALK protokolu, ki omogoča prenos velike
količine podatkov z veliko hitrostjo. Poleg zahtev standarda omogoča selektivno
aktiviranje/izpisovanje klicev iz posamezne postelje, povezavo z pager in DECT sistemom,
nadgradnjo računalniškega nadzora in arhiviranje dogodkov.
4.5.35
4.5 TEHNIČNO POROČILO
V smislu klicnega sistema vsaka etaža deluje kot samostojen in neodvisen sistem. Etaže so med
seboj fizično povezane s sistemskim vodilom. Povezava s sistemskim vodilom omogoča
povezovanje oddelkov, prenos vseh informacij na osebni računalnik za potrebe arhiviranja, nadzor
vseh komponent v sistemu, prenos želenih informacij na prenosne DECT aparate ali pager-je.
Povezovanje posameznih oddelkov-sistemov je programsko nastavljivo.
Vsak izpis na LC prikazovalniku vsebuje vse informacije za natančno identifikacijo klica, kot je
oddelek, kjer je bil klic aktiviran, vrsta-kategorija klica in lokacija aktiviranega klica. Pod lokacijo se
smatra opis prostora in opis mesta v prostoru, v katerem je bil klic aktiviran. Izpisi na LC
prikazovalniku so prosto nastavljivi.
Sistem omogoča več vrst (kategorij) klicev:
o klic sestre
o nujni klic sestre
o klic iz wc-ja (sanitarno toaletnih prostorov)
o klic zdravnika
o nujni klic iz wc-ja
o diagnostični klic (ob povezavi z monitorjem)
o reanimacijski klic
o javljanje napak sistema v skladno s standardom
o in še nekatere druge (posebne klice)
in aktiviranje vsaj ene prisotnosti (prisotnost sestre in prisotnost zdravnika) za zvočno
sprejemanje klicev iz drugih sob.
V vsakem prostoru za osebje je vgrajen LC prikazovalnik za prikaz aktiviranih klicev in prisotnosti
osebja v bolniški sobi. Klici se izpisujejo selektivno po prioriteti oziroma časovnem zaporedju.
Vrste (kategorije) klica se na LC prikazovalniku ločijo vizualno in akustično. LC prikazovalnik ima
možnost programskega selekcioniranja (filtriranja) posameznih vrst (kategorij) klicev, hkrati pa ima
tudi funkcijo združevanja posameznih oddelkov.
Sobna signalna svetilka z elektroniko je inteligentni element, ki povezuje elemente sobe v adresni
klicni in komunikacijski sistem. Skrbi za prenos aktiviranih klicev, prisotnosti in napak do
ustreznega LC prikazovalnika, nadzoruje delovanje sistema znotraj sobe, upravlja pomirjevalne
lučke na klicnih panelih in vizualno signalizira aktivirane klice s štirimi barvnimi polji. Vgrajena je
pred vrati bolniške (dializne) sobe in vizualno signalizira aktivirane klice. Svetilka imajo tri barvna
polja in sicer:
• belo
klic iz toaletnih prostorov, kopalnice
• rdeče
klic iz sobe
• zelena
prisotnost
Sobna signalna svetilka brez elektronike vizualno signalizira aktivirane klice s štirimi barvnimi polji.
Sobna elektronika je inteligentni element, ki povezuje elemente sobe v adresni klicni in
komunikacijski sistem. Skrbi za prenos aktiviranih klicev, prisotnosti in napak do ustreznega LC
prikazovalnika, nadzoruje delovanje sistema znotraj sobe, upravlja pomirjevalne lučke na klicnih
panelih in lučke na sobno signalnih svetilkah.
Sanitarno toaletni prostori so opremljeni s panelom klica, tipkalo za aktiviranje klica ob wc školjki
in/ali potezno tipkalo v tuš kadi. Klic se prekine na panelu reseta ob vratih wc-ja.
V vsaki bolniški sobi je na pultu vgrajen sobni prikazovalnik, ki ima enako funkcijo kot opisani
prikazovalnik vgrajen v prostorih za osebje. Ob sobnem prikazovalniku je vgrajen še panel reseta,
s katerim se prekine aktiviran klic v dotičnem bolniškem prostoru in panel urgentnega klica za
4.5.36
4.5 TEHNIČNO POROČILO
aktiviranje urgentnega klica. Omenjeni klicni panel je posebne izvedbe, klic se aktivira s pritiskom
na tipko in prekine z izvlačenjem tipke.
Vsako bolniško mesto oz. bolniški priključni panel je opremljen z panelom klica z vtičnico za ročno
tipkalo bolnika, ki omogoča izbiranje in poslušanje TV programov, izbiranje in poslušanje radijskih
programov, klic osebja in prižiganje bralne svetilke. TV naprave za paciente so montirane na
stropnih konzolah in so namenjene enemu ali dvema pacientoma hkrati. Na priključnem panelu je
vgrajena tudi klicna tipka za urgentni klic sestre, ki je vezana vzporedno na klicno tipko tipkala
bolnika. Vtičnica panela klica je zaradi preprečevanja napačnega vklopa asimetrične oblike, ter
hkrati omogoča enostavno izključitev (brez dodatne pomoči) zaradi preprečevanja defektov na
vtičnicah in kablih. Hkrati pa omogoča priklop več različnih elementov od ročnega tipkala z vrvico
do diagnostičnega vmesnika (priklop na monitor).
V medstropovje so vgrajeni priključni moduli za klicni sistem.
Sistem je na katerem koli mestu znotraj sistema preprosto razširljiv in nadgradljiv. Vsebuje tri
nivojsko kontrolo oziroma diagnostiko, kar pomeni, da so vsi adresni elementi kontrolirani,
kontrolirane so tudi vse žične povezave med adresnimi elementi ter med sobno elektroniko in
sobnimi elementi (klicne linije iz sobe). Pri vgradnji sistema so bile upoštevane vse zahteve
omenjenega standarda DIN VDE 0834.
h) VIDEONADZORNI SISTEM ZA BOLNIKA
V vseh prostorih objekta, v katerih se bolnik tokom obravnave oz. terapije nahaja sam, brez
prisotnosti osebja, se prostor opremi z video nadzornim sistemom.
i) PRISTOPNA KONTROLA in VIDEODOMOFONI
Pristopna kontrola se izvede na vseh vitalnih mestih tako, da se prepreči gibanje in dostop
nepooblaščenih oseb po objektu. Pristopna kontrola se vgrajuje na mestih:
Za interno govorno in slikovno povezavo med službami in vhodi se naj predvidijo video govorne
naprave. Naprave morajo biti kombinirane z električno ključavnico in kontrolo pristopa.
Programska oprema za ta sistem je odprta, tako da ima investitor sam možnost programiranja.
j) INFORMACIJSKA TOČKA
V čakalnici v pritličju objekta se locira informacijska točka. To sestavlja računalniška oprema
vendar v robustni izvedbi. Sestavni del informacijske točke je tudi ustrezna programska podpora,
ki omogoča prikaz podatkov, ki jih bo definiral uporabnik. Pri umestitvi informacijske točke v
prostor in omrežje so upoštevane tehnologije in oblike, ki so že uporabljene na obstoječih
informacijskih točkah v zavodu. Programska oprema za ta sistem je odprta, tako da ima investitor
sam možnost preprogramiranja.
k) ODDELČNI SISTEM OBVLADOVANJA PODATKOV
Za potrebe delovanja Urgentnega centra je predviden oddelčni sistem za obvladovanja podatkov.
Sistem mora omogočati kompletno spremljanje in poizvedovanje po pacientovi celotni demografiji,
osebnih podatkih, bolnišničnih podatkih in ostalih podatkih, ki jih stroka potrebuje za hitro in
natančno obravnavo bolnika. Sistem mora biti tudi kompatibilen z obstoječim sistemom, ki ga
trenutno v UKC Maribor uporabljamo. Prav tako mora omogočati povezavo in kompatibilnost z
ostalimi oddelki v UKC Maribor. Sestavni del tega sistema mora biti tudi oprema hardware in
software z ustreznimi licencami. Z namenom, da bo omenjeni sistem v celoti pravilno deloval in da
bo kompatibilen z obstoječim sistemom v UKC Maribor, je potrebno pri pripravi tega sistema in
4.5.37
4.5 TEHNIČNO POROČILO
programskega dela sodelovati s strokovnimi službami UKC Maribor. Sestavni del tega sistema je
tudi brezžični sistem prenosa in zajema podatkov.
l) BREZŽIČNI SISTEM SPREMLJANJA ZDRAVLJENJA
Za registracijo poteka zdravljenja in spremljanje stroškov od sprejema pacienta, delitev zdravil,
citostatikov, ostalega zdravstvenega materiala, hrane, perila, oblačil, drugih zdravstvenih in
nezdravstvenih storitev, pa do odpusta pacienta, se izvede sistem za brezžicno zajemanje in
spremljanje teh podatkov. V ta namen se zgradi sistem z ustrezno programsko opremo, ki
omogoča zajem podatkov na mestu. Sistem je sestavljen iz naslednjih blokov:
- Sprejemno oddajne postaje po celotnem objektu (prostori in etaže). Ko bo poslopje
pripravljeno se število postaj določi z meritvami
- Povezave do sprejemno oddajnih postaj se izvedejo s kablom SFTP cat6e do komunikacijskih
omar
- Vse ustrezne povezave za prenos podatkov;
- Čitalce črtnih kod za zajemanje podatkov,
- Prenosne računalnike za beleženje podatkov pri delitvi zdravstvenega in ostalega materiala,
- Programska podpora, kompatibilna z obstoječim sistemom v UKC Maribor,
- Povezave na obstoječi sistem spremljanja podatkov v UKC Maribor in sistem obdelave podatkov
ter ustrezna dogradnja tega sistema.
Za vzpostavitev tega sistema je potrebno sodelovanje z strokovnimi službami UKC Maribor.
10. POLAGANJE KABLOV IZVEN OBJEKTA
Pri polaganju kablov je potrebno upoštevati ustrezne polmere krivljenja kabla (minimalno 15 x
Dkabla) in temperaturo kabla pri polaganju (minimalno 5 oC).
Pri križanjih oz. paralelnem vodenju energetskih kablov z ostalimi obstoječimi energetskimi,
telekomunikacijskimi in drugimi instalacijami je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise,
normative in standarde. Pred pričetkom izkopov je potrebno na mestih predvidenih križanj z
drugimi instalacijami naročiti zakoličbo le teh. Vse izkope je potrebno opraviti ročno. Pri delih mora
biti prisoten predstavnik upravljalca teh inštalacij.
Po položitvi trase je potrebno izvesti posnetek dejanske trase kabla v skladu z določili o katastru
komunalnih naprav ter urediti dokumentacijo o kablu.
11.
KRIŽANJE OZ. PRIBLIŽEVANJE
KOMUNALNIM VODOM
NIZKONAPETOSTNEGA
VODA
OSTALIM
• V primeru približevanja oz. paralelnega poteka elektroenergetskega voda vodovodom ali
kanalizacijskim cevovodom mora biti horizontalni odmik 1,0 m, vertikalni odmik pa 0,5 m (za
magistralne cevovode vsaj 1,5 m). Pri križanju se kabel uvleče v zaščitno cev najmanj 2 m na
vsako stran od mesta križanja.
• V primeru približevanja ali križanja elektroenergetskih kablov istega napetostnega nivoja (do 1
kV) mora biti razmik minimalno 7 cm. Med kabli različnih napetostnih nivojev pa 15 cm.
• Kabel se pri prečkanju cestišča oz. povoznih delov položi v zaščitne obbetonirane alkaten cevi
φ110 mm, 30 cm pod vrhom trase pa je potrebno položiti še zaščitni opozorilni trak “Pozor
energetski kabel”.
• V primeru približevanja oz. paralelnega poteka voda telekomunikacijskemu kablu mora biti
vodoravna oddaljenost 50 cm. Pri križanju se kabel položi v zaščitno cev dolžine 2 m. Kot
o
križanja mora biti večji od 45 .
4.5.38
4.5 TEHNIČNO POROČILO
• V primeru približevanja oz. paralelnega poteka elektroenergetskega voda plinovodom je
potrebno doseči razmik minimalno 60 cm (za magistralne cevovode 150 cm). Pri križanju se
kabel položi v zaščitno cev dolžine 2 m. Pri izvedbi križanj je potrebno upoštevati tudi zahteve
upravljavca plinovoda.
12.
KONČNE DOLOČBE
Izvajanje del sme opravljati le za tako zvrst dela pooblaščena organizacija z ustrezno registracijo.
Izvajalec del je dolžan pravočasno in podrobno proučiti tehnično dokumentacijo in pravočasno
zahtevati pojasnila o morebitnih nejasnostih. Po opravljenih elektroinštalacijskih in
elektromontažnih delih mora izvajalec del predati investitorju vso dokumentacijo - načrte izvedenih
elektroinštalacijskih del, ki predstavljajo dejansko stanje na objektu, ateste in garancijske liste o
vgrajenem materialu in opremi in predložiti poročila o opravljenih preizkusih neprekinjenosti
zaščitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika za izenačevanje potenciala, izolacijske
upornosti električne instalacije, zaščite pred udarom električnega toka, ozemljitvene upornosti in
funkcionalnosti. Rezultati meritev morajo biti v skladu s s pripadajočimi standardi.
Razdelilna omarica stanovanjskega objekta mora biti opremljena z oznakami in enopolno shemo iz
katere bo moč razbrati namembnost posameznega tokokroga in velikost varovalnega vložka v
njem in presek kabelskega vodnika.
Vse posege v elektroinštalacijo naj opravljajo samo za taka dela usposobljene osebe ob
upoštevanju varstvenih pravil za delo z električnimi napravami in pripravami. DELO POD
NAPETOSTJO NI DOVOLJENO.
4.5.39
4.5 TEHNIČNO POROČILO
II.
IZRAČUNI
Izračuni so izvedeni v skladu z tehnično smernico TSG-N-02:2009 in TSG-N-03:2009.
Vsi izračuni so narejeni v programu za dimenzioniranje.
1.
PRIKLJUČITEV NA ELEKTRIČNO OMREŽJE
Obstoječa konična moč objekta se je dobila na podlagi podatkov iz idejnega projekta št.: 6152M, ki
ga je izdelalo podjetje Elektrostrojni inženiring, d.o.o.
a) MREŽA
SKUPAJ:
- obstoječa konična moč objekta
Pkon. = 281,0 kW
- predvidena nova konična moč objekta Pkon. = 400,9 kW
- skupaj konična moč objekta
Pkon. = 681,9 kW
- napetost
U
= 3x230 / 400V
- faktor delavnosti
cos ρ = 0,9
------------------------------------------------------------------------------------------------- tok v dovodu
I kon =
Pkon
3 ⋅ U ⋅ cos ϕ
=
681,9
= 1093,6 A
3 ⋅ 400 ⋅ 0,9
DOVOD 1:
- instalirana moč objekta
Pinst. = 599,5 kW
- konična moč objekta
Pkon. = 359,7 kW
- napetost
U
= 3x230 / 400V
- faktor delavnosti
cos ρ = 0,9
------------------------------------------------------------------------------------------------- tok v dovodu
I kon =
Pkon
3 ⋅ U ⋅ cos ϕ
=
359700
= 576,9 A
3 ⋅ 400 ⋅ 0,9
DOVOD 2:
- instalirana moč objekta
Pinst. = 537,0 kW
- konična moč objekta
Pkon. = 322,2 kW
- napetost
U
= 3x230 / 400V
- faktor delavnosti
cos ρ = 0,9
------------------------------------------------------------------------------------------------- tok v dovodu
I kon =
Pkon
322200
=
= 516,8 A
3 ⋅ U ⋅ cos ϕ
3 ⋅ 400 ⋅ 0,9
b) AGREGAT
- obstoječa konična moč objekta
Pkon. = 133,0 kW
- predvidena nova konična moč objekta Pkon. = 233,5 kW
- skupaj konična moč objekta
Pkon. = 366,5 kW
- napetost
U
= 3x230 / 400V
- faktor delavnosti
cos ρ = 0,8
------------------------------------------------------------------------------------------------- tok v dovodu
I kon =
Pkon
366500
=
= 661,3 A
3 ⋅ U ⋅ cos ϕ
3 ⋅ 400 ⋅ 0,8
4.5.40
4.5 TEHNIČNO POROČILO
DOVOD 1:
- instalirana moč objekta
Pinst. = 367,5 kW
- konična moč objekta
Pkon. = 165,2 kW
- napetost
U
= 3x230 / 400V
- faktor delavnosti
cos ρ = 0,8
------------------------------------------------------------------------------------------------- tok v dovodu
I kon =
Pkon
165200
=
= 298,2 A
3 ⋅ U ⋅ cos ϕ
3 ⋅ 400 ⋅ 0,8
DOVOD 2:
- instalirana moč objekta
Pinst. = 446,5 kW
- konična moč objekta
Pkon. = 201,0 kW
- napetost
U
= 3x230 / 400V
- faktor delavnosti
cos ρ = 0,8
------------------------------------------------------------------------------------------------- tok v dovodu
2.
I kon =
Pkon
201000
=
= 362,7 A
3 ⋅ U ⋅ cos ϕ
3 ⋅ 400 ⋅ 0,8
IZRAČUN TRAJNO DOVOLJENEGA TOKA KABLA DO RAZDELILCA:
Pri dimenzioniranju kabla na tokovno obremenitev je potrebno upoštevati tabele o dopustni tokovni
obremenitvi proizvajalca kablov, kakor tudi faktorje, ki jih je pri izračunu potrebno upoštevati
(faktor v odvisnosti od načina polaganja kabla, faktor v odvisnosti od števila paralelno položenih
kablov, itd. ).
Nazivni tok varovalke določimo po enačbi:
I nv ≤
1,45 ⋅ I z
k
kjer pomeni:
Iz - trajni zdržni tok vodnika oz. kabla
Inv - nazivni tok varovalnega elementa
k - faktor za varovalke (k = 1.6 za varovalke gG/gL nad 10 A, k = 1.45 za instalacijske
odklopnike, k = 1.2 za odklopnike)
3.
KONTROLA NA PADEC NAPETOSTI:
Glede na tehnično smernico za NN el. instalacije TSG-N-02:2009 dovoljuje glede na nazivno
napetost električne inštalacije dopustne padce napetosti:
1. Za razsvetljavni tokokrog 3%, za tokokroge drugih porabnikov pa 5%, če se električna
inštalacija napaja iz NN omrežja.
2. Za razsvetljavni tokokrog 5%, za tokokroge drugih porabnikov pa 8%, če se električna
inštalacija napaja neposredno iz transformatorske postaje, ki je priključena na visoko
napetost.
Padec napetosti določimo po enačbi:
4.5.41
4.5 TEHNIČNO POROČILO
100 ⋅ l ⋅ P 100 ⋅ P
=
⋅ Z NNO
2
2
λ ⋅ S ⋅ U mf
U mf
200 ⋅ l ⋅ P 200 ⋅ P
=
⋅ Z NNO
U% =
2
λ ⋅ S ⋅ U 2f
Uf
U% =
- trifazni porabnik
- enofazni porabnik
λ =37 – aluminij
λ =56 – baker
S (mm2) – presek kabla
l (m) – dolžina
P (W) – moč
U mf (V) - medfazna napetost (400V)
U f (V) - fazna napetost (230V)
Z NNO (Ω) - impedanca NN omrežja
4.
KONTROLA UČINKOVITOSTI ZAŠČITNEGA UKREPA:
( Izračun najmanjšega toka enopolnega kratkega stika )
Izračuni so bili izvedeni po naslednjih enačbah:
ZSK = ZM + ZV
kjer pomenijo:
ZSK - skupna impedanca okvarne zanke (Ω),
ZM - impedanca mreže (Ω),
ZV - impedanca okvarne zanke vodnika (Ω),
ZV = 2 * l * zv
kjer pomenijo:
ZV - impedanca okvarne zanke vodnika(Ω),
zv - impedanca okvarne zanke kabla (Ω/km),
l - dolžina kabla (m)
Pri izračunih je bila upoštevana je ohmska upornost kabla pri temperaturi 80 oC in induktivna
upornost kabla.
Tok enopolnega kratkega stika je bil računan po enačbi:
Ik =
Uf
Z SK
kjer je:
Ik (kA) -
najmanjši tok enopolnega kratkega stika
U f (V) - fazna napetost (230V)
Zsk (Ω) -
skupna impedanca okvarne zanke
4.5.42
4.5 TEHNIČNO POROČILO
Časi izklopa varovalnega elementa so določeni na podlagi karakteristik varovalnih elementov iz
proizvodnega programa ELEKTROELEMENT IZLAKE.
Termična kontrola vodnika pri enofaznem kratkem stiku in času izklopa varovalnega elementa
daljšem od 0,1 sek:
 S
t =  k ⋅ 
 Ik 
2
kjer je:
t - najdaljši dovoljeni čas kratkega stika (sek)
S - presek vodnika (mm2)
Ik - tok kratkega stika (kA)
Termična kontrola vodnika pri enofaznem kratkem stiku in času izklopa varovalnega elementa
krajšem od 0,1 sek:
I2*t<k2*S2
kjer je:
Spresek vodnika (mm2)
2
I *t - energija potrebna za stalitev varovalke (“joulovi integrali”- poda proizvajalec varovalnega
elementa)
kfaktor za PVC izolacijo vodnikov (Al=74, Cu=115)
4.6.0
4.6 RISBE
4.6.01 Situacija – zunanja ureditev
4.6.02 Elektroinštalacija obstoječega stanja – tloris 2. nadstropja
4.6.03 Prazno
4.6.04 Elektroinštalacija obstoječega stanja – tloris pritličja
4.6.05 Prazno
4.6.06 Elektroinštalacija obstoječega stanja – tloris 2. kleti
4.6.07 Elektroinštalacija moči – tloris 2. nadstropja
4.6.08 Elektroinštalacija moči – tloris 1. nadstropja
4.6.09 Elektroinštalacija moči – tloris pritličja
4.6.10 Elektroinštalacija moči – tloris 1. kleti
4.6.11 Elektroinštalacija moči – tloris 2. kleti
4.6.12 Elektroinštalacija razsvetljave – tloris 2. nadstropja
4.6.13 Elektroinštalacija razsvetljave – tloris 1. nadstropja
4.6.14 Elektroinštalacija razsvetljave – tloris pritličja
4.6.15 Elektroinštalacija razsvetljave – tloris 1. kleti
4.6.16 Prazno
4.6.17 Prazno
4.6.18 Elektroinštalacija male napetosti – tloris pritličja
4.6.19 Elektroinštalacija male napetosti – tloris 1. kleti
4.6.20 Elektroinštalacija požara – tloris 2. nadstropja
4.6.21 Elektroinštalacija požara – tloris 1. nadstropja
4.6.22 Elektroinštalacija požara – tloris pritličja
4.6.23 Elektroinštalacija požara – tloris 1. kleti
4.6.24 Elektroinštalacija požara – tloris 2. kleti
4.6.25 Enopolna shema NN plošče TP – polje 01
4.6.26 Enopolna shema NN plošče TP – polje 13
4.6.27 Enopolna shema razdelilca R-2K/M
4.6.28 Enopolna shema razdelilca R-2K/A
4.6.29 Enopolna shema razdelilca R-2N/U
4.6.30 Enopolna shema razdelilca R-P/1M
4.6.31 Enopolna shema razdelilca R-P/1A
4.6.32 Enopolna shema razdelilca R-P/1U
4.6.33 Enopolna shema razdelilca R-P/1.1IT
4.6.34 Enopolna shema razdelilca R-P/1.2IT
4.6.35 Enopolna shema razdelilca R-P/2M
4.6.36 Enopolna shema razdelilca R-P/2A
4.6.37 Enopolna shema razdelilca R-P/2U
4.6.38 Enopolna shema razdelilca R-P/2IT
4.6.39 Enopolna shema razdelilca R-P/2.1IT
4.6.40 Enopolna shema razdelilca R-P/2.2IT
4.6.41 Enopolna shema razdelilca R-P/3M
4.6.42 Enopolna shema razdelilca R-P/3A
4.6.43 Enopolna shema razdelilca R-P/3U
4.6.44 Enopolna shema razdelilca R-P/3IT
4.6.45 Enopolna shema razdelilca R-P/4M
4.6.1
4.6 RISBE
4.6.46 Enopolna shema razdelilca R-P/4A
4.6.47 Enopolna shema razdelilca R-P/4U
4.6.48 Enopolna shema razdelilca R-P/4IT
4.6.49 Enopolna shema razdelilca R-2N/S
4.6.50 Enopolna shema razdelilca R-1K/1M
4.6.51 Enopolna shema razdelilca R-1K/1A
4.6.52 Enopolna shema razdelilca R-1K/1U
4.6.53 Enopolna shema R-vg (vtično gnezdo)
4.6.54 Enopolna shema R-2K/S
4.6.55 Blok shema energetskega razvoda
4.6.56 Blok shema telefonskega razvoda
4.6.57 Blok shema računalniškega razvoda
4.6.58 Blok shema univerzalnega ožičenja
4.6.59 Blok shema požarnega javljanja
4.6.60 Blok shema zasilne razsvetljave
4.6.61 Blok shema splošnega ozvočenja
4.6.62 Blok shema multimedijske opreme
4.6.63 Blok shema videonadzora za bolnika
4.6.64 Blok shema električnih ur
4.6.65 Blok shema interfonskega sistema
4.6.66 Blok shema pozivnega sistema za paciente
4.6.67 Blok shema videonadzora
4.6.67.1 Blok shema videodomofona
4.6.68 Blok shema kontrole pristopa
4.6.69 Blok shema TV razvoda
4.6.70 Tipski načrt glavne izenačitve potenciala (GIP)
4.6.71 Tipski načrt dodatne izenačitve potenciala (DIP)
4.6.72 Tipski načrt galvanskih povezav (IT-sistem)
4.6.73 Tipski načrti križanja in polaganja kablov
4.6.74 Splošne krmilne sheme
- shema ožičenja klimatske naprave KN1
- shema ožičenja klimatske naprave KN2_2
- shema ožičenja klimatske naprave KN4
- shema ožičenja klimatske naprave KN5
- sheme lokalnih odvodnih ventilatorjev
- shema toplotne podpostaje
- shema hladilne postaje
- shema hladilnih gred
- shema ogrevanja