Oddelek za zootehniko
Prehrana krav molznic:
ali so napake v prehrani razvidne že iz kontrole mlečnosti?
prof. dr. Andrej LAVRENČIČ
Oddelek za zootehniko Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Oddelek za zootehniko
Uvod
Število kmetij, vključenih v kontrolo mlečnosti v letu 2010: 4561 (58 % kmetij v tržni prireji
(v kontroli)
št. krav
mlečnost (kg)
MM (%)
MB (%)
PP (dni)
1996 1998 2002 2010
50.012 58.116 55.603 83.172
4.451 4.887 5.240 5.917
4,04
4,10
4,12
4,00
3,19
3,27
3,34
3,31
123
.
127
132
RJ
št. krav
14.896
mlečnostcela (kg) 6.288
mlečnost305 (kg) 5.509
MM (%)
4,03
MB (%)
3,36
PP (dni)
137
(v kontroli 2010)
LIS
45.269
5.817
5.237
4,03
3,34
125
ČB
33.615
8.354
7.191
3,91
3,25
147
mleka)
Št. krav na kmetijo
13,5
Št. krav na kmetijo v kontroli
18,2
Doba med telitvama (dni)
420
-RJ (428), LIS (415) in ČB (428)
Izločitve (%)
29,6
-RJ (30,1), LIS (30,0) in ČB (30,4)
Starost izločenih krav (telitev)
3,51
-RJ (3,95), LIS (3,74) in ČB (3,24)
Življenjska prireja mleka (kg)
21927
-RJ (23.289), LIS (19.305) in ČB (24.857)
Mlečnost na krmni dan (kg)
15,8
-RJ (14,8), LIS (13,7) in ČB (19,2)
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
2
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Oddelek za zootehniko
Uvod
Krmilo
na leto
(kg)
na KD
(kg)
Kor. silaža
6059
16,60
Seno
1365
3,74
Paša
9900
27,12
Trav. silaža
2775
7,60
Sojine tropine 224
0,61
Koruza
619
1,70
slama
172
0,47
Skupaj
‐ oskrba za kg mleka/dan (kg)
‐ dejanska mlečnost/dan (kg)
‐ razlika (kg)
‐ izkoristljivost energije (%)
SS
(kg)
NEL
(MJ/kg)
5,81
3,15
5,42
2,66
0,52
1,54
0,40
19,43
38,93
16,04
35,23
14,90
4,15
12,14
1,40
122,79
26,84
16,21
10,63
60,4
Pri 90 % izkoristljivosti energije bi priredili 8804 kg mleka
Razlika med dejansko in potencialno mlečnostjo znaša 2887 kg mleka ali 722 EUR/kravo na leto (1 kg mleka = 0,25 EUR)
Modelna kalkulacija stroškov in ekonomskih rezultatov v prireji mleka (KIS, 2012)
Sadar in sod. (2011)
Od leta 1990 se je:
•  število rejcev (5×)
•  število krav/kmetijo (4×)
•  količina prod.mleka/kravo (2×)
•  količina prod. mleka/kmetijo (7×)
Ocena pogostnost pojavljanja obolenj v SLO med 10 in 65 dnem po telitvi (%):
• ketoza (RJ 13,7, LIS 15,6 in ČB 19,7)
• acidoza (RJ 18,6, LIS 16,3 in ČB 16,2) • poporodna mrzlica (?)
• dislokacija siriščnika (?)
• plodnostne motnje (?)
•
•
število analiziranih vzorcev VolK v Sloveniji v zadnjih 10 letih: 4060
število izračunanih obrokov in bilanc krme leta 2009: 1806 (37,7 % kmetij v kontroli)
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
3
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Kontrola mlečnosti
• plačilo kontrol mlečnosti?
• uporabnost rezultatov kontrol mlečnosti?
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
4
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Kontrole mlečnosti
• ista kontrola prepisana v Excelovo datoteko, kjer je dodanega nekaj pogojnega oblikovanja
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
5
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Kontrole mlečnosti
• na ta način prikazana kontrola daje več
informacij, ki so v normalnem prikazu „skrite“!
• v Excelovem prikazu so označene:
• presušene (izločene) molznice
• molznice, ki so v 1. kontroli mlečnosti v laktaciji
• molznice, ki so med 1. in 2. kontrolo padle v mlečnosti
• molznice, ki so med kontrolama padle v mlečnosti za več kot 10 % (le tiste, ki so v
laktaciji manj kot 250 dni)
• mlečnosti v tekoči in teh predhodnih kontrolah
• vsebnosti MM, MB, SC in sečnine
• vsebnosti MM (> 5,0 % in < 3,4 %)
• vsebnosti MB < 3,1 %
• razmerja med MM in MB (> 1,5:1 in <1,1:1)
• število SC v tekoči in zadnji treh kontrolah
• označene so torej izstopajoče živali!
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
6
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Kontrole mlečnosti
• Kaj nam izstopajoče živali povedo o njihovi prehrani?
(zgolj nekaj točk)
• molznice, ki so med 1. in 2. kontrolo padle v mlečnosti
• preskromna oskrba živali v dobi presušenosti
• premajhna kondicija živali  majhne telesne rezerve HS, potrebnih za sintezo
mleka
• laktacijska krivulja brez izrazitega vrha in majhna vsebnost MM v mleku
• molznice, ki so med zaporednima kontrolama padle v mlečnosti za več kot 10 %
(le tiste, ki so v laktaciji < 250 dni)
• hitre spremembe obroka (krmljenje TS v balah!?)  nihanja v oskrbi s HS
• predobra oskrba živali s HS v dobi presušenosti  živali so ob začetku laktacije
predebele (ketoza)
• preslaba oskrba živali s HS v dobi presušenosti  HS za prirejo mleka zmanjka
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
7
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• vplivi na vsebnost MM
•
•
•
•
•
•
Genetski vplivi
• med pasmami
• znotraj pasem
Starost krav  zaporedna laktacija
Stadij laktacije
Sezona
Postopki molže
Prehrana
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
8
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• vsebnost MM > 5,0 % v 1. kontroli mlečnosti 
KETOZA v tipu II
•
•
•
pojav: 1. do 3. teden laktacije
• razmerje MM : MB > 1,5 : 1
• živali imajo tudi zamaščena jetra
• rezistenca na inzulin
• krave s preveliko telesno maso oz. živali, ki po telitvi hitro hujšajo
na pojav ketoze v tipu II ne moremo vplivati  pogoji za njen razvoj so bili zagotovljeni že pred telitvijo
preventiva:
• prehrana presušenih krav (obroki z zadostnimi vsebnostmi energije, vlaknine, razgradljivih beljakovin, NVOH)
• dodajanje niacina (nikotinske kisline)  mobilizacija telesnih rezerv
• dodajanje L‐karnitina  transport NEFA v mitohodrije jetrnih celic
• dodajanje holina  izločanje trigliceridov iz jetrnih celic
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
9
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• vsebnost MM > 5,0 % v 1. kontroli mlečnosti 
KETOZA v tipu II
•
drugi ukrepi:
• gostota naselitve presušenih krav
• pogostnost premikov živali v ali iz hleva za presušene živali
• dovolj zgodna preselitev brejih živali v porodnišnico, higienske razmere v porodnišnici in gostota naselitve v porodnišnici
• prostor ob krmilni mizi
• prehitra selitev živali iz porodnišnice v proizvodno skupino
• redno gibanje živali (dolge poti na pašo, druge dogonske poti …)
• posebno pozornost moramo posvetiti plemenskim telicam
•
kurativa:
• glej preventivo + krmljenje živali s protiketotičnimi krmili  tekočim propilenglikolom!
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
10
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• vsebnost MM > 5,0 % v 2. (3.) kontroli mlečnosti
 KETOZA v tipu I
• pojav: 3. do 6. teden laktacije
• razmerje MM : MB > 1,5 : 1
• mlečnost povečuje in še ni dosegla vrha
• živali nimajo zdravstvenih težav pred telitvijo, telitev je normalna, začetek laktacije je normalen
• pogosteje obolijo molznice na začetku laktacije, sramežljive živali in živali šibkega zdravja, prvesnice • prehranski ukrepi (preventiva in kurativa)
• vsi, s katerimi živali oskrbimo s HS, iz katerih nastaja propionat
• krmljenje (zaščitenih) maščob ni učinkovito
• drugi ukrepi
• gostota naselitve v hlevu  pomanjkanje prostora ob krmilni mizi
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
11
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• vsebnost MM <3,4 % kadarkoli v laktaciji 
ACIDOZA predželodcev
• če se pojavi v prvem mesecu po telitvi
• razmerje MM : MB < 1,1 : 1
• po telitvi ni motorike predželodcev  ta se obnovi 10 do 14 dni po telitvi 
manjše zauživanje krme, slabše prežvekovanje (slina), velika mlečnost in velike potrebe po HS
• pokrivanje potreb po HS z MočK je velika napaka:
• živali raje jedo MočK kot VolK  ni zadostnega zauživanja vlaknine
• zakisanje vampove vsebine (acidoza vampove vsebine)
• onemogočen normalen razvoj zauživanja krme in prebave
• preventiva
• zadostne količine fizikalno učinkovite VolK
• postopno povečevanje (0,3 kg/dan) količine MočK po drugem tednu laktacije  začnemo z 50 % tiste količine MočK, vrh dosežemo v 6. do 8. tednu po telitvi
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
12
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• vsebnost MM <3,4 % kadarkoli v laktaciji 
ACIDOZA predželodcev
• razmerje MM : MB < 1,1 : 1
• če se pojavi v kadarkoli v laktaciji
• < 180 g SV/kg SS obroka (< 310 g NDV/kg SS obroka)  upoštevamo
samo vlaknino iz VolK premalo fizikalno učinkovite vlaknine
• nepravilna tehnika krmljenja (najprej MočK in nato VolK)
• hitre spremembe obroka (adaptacija vampovih mikroorganizmov)
• nepravilna vrsta in sestava MočK (npr. preveč žit)
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
13
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• ACIDOZA predželodcev
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
14
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• Subakutna ACIDOZA predželodcev (SARA)
•
klinični znaki SARA so komaj opazni in časovno ne nastopajo skupaj z zmanjšanjem pH  šele čez tedne ali mesece
•
•
•
•
•
•
•
•
•
SARA je problem črede in ne posamezne živali
manjše in alternirajoče zauživanje krme (problem proste reje!!!) 
izkoriščanje telesnih rezerv
manjša prireja mleka
redkejše, svetlejše (rumenkasto) blato, sladko‐kiselkastega vonja z neprebavljenimi delci krme  alternirajoča driska
veliko živali v slabi telesni kondiciji
laminitis >10 % črede in dislokacije siriščnika
rahla dehidracija (kako ugotavljamo dehidriranost?)
pogoste izločitve iz črede
pogostejši nenadni pogini molznic
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
15
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• Subakutna ACIDOZA predželodcev
•
2 obliki SARA  obe se kažeta kot pomanjkanje fizikalno učinkovite vlaknine v obroku
•
I. oblika:
• pomanjkanje vlaknine v obroku (< 180 g SV ali < 310 g NDV/kg SS obroka)
• preveč zrezana VolK  priprava obroka v mešalnih prikolicah!
• vsebnost MM 3,4 %, vsebnost MB 3,4 %; razmerje MM : MB = 1 : 1, vsebnost sečnine 15 do 30 mg/mL
•
II. oblika:
• prevelika količina MočK v obroku
• prebiranje sestavin obroka  priprava obroka v mešalnih prikolicah!
• vsebnost MM < 3,4 %, vsebnost MB > 3,4 %, razmerje MM : MB < 1 : 1, (razlika med MB in MM > 0,4), vsebnost sečnine < 15 mg/mL
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
16
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• ACIDOZA predželodcev
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
17
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• Akutna ACIDOZA predželodcev
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
18
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• Vsebnost MB
•
•
•
•
•
•
Genetski vplivi
• med pasmami • znotraj pasem (selekcija na MB od 1993)
Starost krav  zaporedna laktacija
Stadij laktacije  35 do 60 dni v laktaciji je lahko MM < 3 % (med 2,7 in 3,0 %)
Sezona (podobno kot MM)
Prehrana
Prehrana in vsebnost MB
• vsebnost SB v obroku in njihova razgradljivost
• vsebnost E (CHO) v obroku
• fizikalno učinkovita vlaknina v obroku
• učinkovine v obroku (rudninske snovi in vitamini)
• spreminjanje vrste in količine krmil v obroku
•
korelacije med zgoraj naštetimi vplivi prehrane
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
19
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Oddelek za zootehniko
• Vsebnost MB < 3,1 %
•
stadij laktacije
• 30 do 50 dni po telitvi je MB v mleku lahko manj kot 3 % (in več kot 2,7 %) •
vsebnost SB v obroku in njihova razgradljivost
•
vsebnost E (CHO) v obroku
•
fizikalno učinkovita vlaknina v obroku
•
učinkovine v obroku (rudninske snovi in vitamini)
•
spreminjanje vrste in količine krmil v obroku
manjka DIM!!! Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
20
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Oddelek za zootehniko
• Vsebnost sečnine (vplivi; 15 do 30 mg/dcL mleka)
•
neprehranski dejavniki
•
•
•
•
•
•
•
•
•
količina mleka
vsebnost MB in MM
vsebnost SC in obolenja vimena
zaporedna laktacija (prvesnice vs. stare krave)
stadij laktacije
sezona
pasma (telesna masa)
postopki in načini krmljenja živali
prehranski dejavniki
•
•
•
•
•
•
•
Napake v prehrani krav molznic
SB SM urea napaka
+ + + preveč B, E
‐
‐
+ acidoza (vlaknina)
‐
+ + preveč B
+
‐
‐ acidoza (MočK)
‐
+ + premalo E preveč beljakovin v obroku
preveč razgradljivih beljakovin v obroku (NPN, gnojenje, siliranje)
premalo energije v obroku
premalo fizikalno učinkovite vlaknine v obroku (SARA ali akutna acidoza RR) oskrba z vitamini in RS
prehiter prehod na nov obrok
prevelika naenkrat ponujena količina MočK
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
21
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Oddelek za zootehniko
• Somatske celice in mastitis
•
somatske celice (< 400.000/mL; < 200.000/mL)
• indikator vnetja vimena: > 400.000/mL bazenskega
vzorca  50% krav s subkliničnim mastitisom
• povečana vsebnost  8 do 14 d po telitvi; v času presuševanja (< 4 kg mleka/dan); pri starejših živalih; v jesenskem obdobju; v mleku večerne molže
Spremembe v sestavi mleka zaradi povečanega števila SC oz. mastitisa
Sestavina
laktoza
MM
MB
kazein
serumske B
Ca
K
Na
Cl
brez
4,90
3,50
3,20
2,50
0,70
0,12
0,17
0,06
0,09
s SC 4,40
3,20
3,17
2,05
1,13
0,04
0,16
0,11
0,15
(%)
‐ 10
‐9
‐1
‐ 18
+ 62
‐ 33
‐9
+ 84
+ 61
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
22
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• Somatske celice in mastitis
•
somatske celice/mastitis (nekaj vzrokov)
•
•
•
•
•
•
•
•
vročina, mraz, mehanska delovanja
kemični vplivi
infekcije (mikroorganizmi; S.agalactiae, S.aureus, kvasovke)
stresne situacije (hrup, vročina, mraz …)
nepravilnosti v delovanju molznega stroja in nepravilna tehnika molže
pomanjkljiva higiena v molzišču, hlevu (ležišča), porodnem boksu
kronične bolezni (npr. poporodna mrzlica ali hipokalcemija)
mikotoksini
• prehrana (nekaj predlogov)
• redno krmljenje RVD (Zn, Cu, Se, vitamina A in E, beta‐karotena)  izboljševanje imunskega statusa krav molznic
• dodatek antimikotikov ob sumu na prisotnost plesni
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
23
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• Vsebnost laktoze v mleku (vplivi; > 4,55 %)
•
•
•
•
•
•
Genetski vplivi
• med pasmami • znotraj pasem Starost krav  zaporedna laktacija
Stadij laktacije Sezona (temperatura okolja)
Prehrana
Zdravstveno stanje živali
• vnetja (mastitis)
• obolenja (ketoza)
• paraziti
Prehrana
‐ prehrana presušenih krav; oskrba z topnimi CHO (E); preveč beljakovin v obroku; pomanjkanje vlaknine; oskrba z RS
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
24
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Dodatne informacije, ki jih lahko dobimo iz kontrole mlečnosti
‐te smo že obravnavali
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
25
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Dodatne informacije, ki jih lahko dobimo iz kontrole mlečnosti
‐ teh pa še nismo
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
26
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Primeri dodatnih
informacije, ki jih lahko
dobimo iz kontrol(e)
mlečnosti
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
27
Oddelek za zootehniko
prof.dr. Andrej Lavrenčič
• Zaključki
•
iz kontrol(e) mlečnosti lahko:
•
potegnemo veliko koristnih informacij, ki nam pomagajo pri delu s čredo krav molznic
•
ugotovimo napake pri delu s čredo krav molznic (npr. osemenitve, telitve, dnevi v laktaciji  povprečni stadij laktacije, dnevi brejosti …)
ugotovimo napake v prehrani krav molznic (tudi za posamezne skupine in kategorije živali, v posameznih stadijih laktacije …)
•
•
spremljamo pa tudi nekatere kazalnike plodnosti (SI, SP, IO)
•
skratka, veliko informacij, ki pa jih moramo ovrednotiti, da bi lahko ustrezno ukrepali!
Predavanje: Govedorejsko društvo Trebnje, Trebnje, 16. januar 2014
28