27.1.2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič VPLIVI NA MLEČNOST, SESTAVO MLEKA in PLODNOST Neustrezna oskrba molznic s hranljivimi snovmi in posledice prof. dr. Andrej LAVRENČIČ 1. genetski dejavniki 2. okoliški dejavniki – prehrana krav • hranljive snovi (ne krma) • premalo, preveč in neustrezna razmerja • kakovost krme Oddelek za zootehniko Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani • OSKRBA Z VODO Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič sončnične, sojine in repične tropine; bučne pogače, koruzni gluten, grah bob, fižol, dehidrirana lucerna, pivske tropine, sečnina … 1. Beljakovine (dušik ‐ N) 2. Ogljikovi hidrati (CHO) 3. Maščobe 4. Rudninske snovi 5. Vitamini Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Trebnje, 28. januar 2015 INTERAKCIJE količina N v obroku kakovost beljakovin količina E v obroku fizikalno učinkovita vlaknina • učinkovine v obroku (rudninske snovi in vitamini) • spreminjanje vrste in količine krmil v obroku • • • • mono‐ in disaharidi (NVOH) polisaharidi (nestrukturni CHO; NVOH) polisaharidi (strukturni CHO; vlaknina) Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Beljakovine (N) Hranljive snovi – – – Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice 1 27.1.2015 Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Beljakovine (N) – – ni sinteze mikrobnih beljakovin ni zadostne količine aminokislin za sintezo beljakovin mleka; ni razgradnje CHO dandanes že redek pojav v SLO; večja verjetnost pri obrokih, kjer prevladuje koruzna silaža • preveč N v obroku – manj beljakovin v mleku, še posebej ob pomanjkanju energije (nestrukturni CHO) Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Oddelek za zootehniko Trebnje, 28. januar 2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Beljakovine (N) Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Beljakovine (N) Kakovost (razgradljivost) beljakovin – velika razgradljivost SB ali veliko NPN spojin veliko NH3 v RR podoben učinek kot prevelika količina – razlike v razgradljivosti med vrstami beljakovin velika sečnina, kazein, oves srednja prilast, silaže, seno, ječmen, tropine, pš. otrobi srednje majhna koruza, ribja moka, mesna moka majhna koruzna glutenska moka, krvna moka, perna moka • uporaba beljakovin živalskega izvora smiselna le pri visoki mlečnosti (nad 30 l mleka na dan) ni več dovoljena • uporaba zaščitenih beljakovin (formaldehid, tanini) • uporaba zaščitenih AK (Lys in Met) Trebnje, 28. januar 2015 Beljakovine (N) • premalo N v obroku Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Postopki pridelovanja krme • gnojenje z N: > 80 kg N/ha = intenzivna pridelava ruša je temno zelena • pretvorba N v AK: energija + čas (> 6 tednov) fotosinteza + vremenski pogoji (sonce, temperatura) • ugoden vpliv gnojenja na pridelek = neugoden vpliv na razgradljivost Siliranje – napake v postopkih siliranja počasen padec pH delovanje klostridijev (gnilobnih bakterij) razgradnja beljakovin do NH3 – slaba silaža ima veliko NH3 in vsebuje velik delež (hitro) razgradljivih (topnih) beljakovin Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice 2 27.1.2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Beljakovine (N) ‐ paša in čas paše Beljakovine in plodnost (N) •paša 18 ur/d (molža in dodatno krmljenje 4 ure) ZSS = 15 do 16 kg (250 do 280 g SB/kg SS) okoli 3400 g PSB (okoli 4100 g SB; psb 0,80 do 0,85) 51 kg mleka •dokrmljevanje s senom in MočK skupna količina zaužitih SB > 5000 g (> 4000 g PSB) 61 kg mleka po beljakovinah Posledice premajhne količine N v obrokih na plodnost • daljše obdobje do pojava prve pojatve, slaba uspešnost osemenitev; slabša vitalnost in odpornost telet (pomanjkanje beljakovin) Posledice prevelike količine N v obrokih na plodnost • nespecifična gnojna vnetja maternice • pregonitve zaradi zgodnjega odmiranja zarodkov • podaljšano obdobje do prve pojatve oz. do prve osemenitve • neredne pojatve, tihe pojatve • izločanje sečnine (izgube E) – 20 kg mleka potrebe so 1500 g PSB molznica mora izločiti 2500 g PSB = 900 g sečnine – 30 kg mleka potrebe so 2200 g PSB molznica mora izločiti 1800 g PSB = 600 g sečnine Vplivi prehrane na sestavo mleka Trebnje, 28. januar 2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Ogljikovi hidrati (CHO) Beljakovine (N) Vpliv ENERGIJE obroka na izkoristljivost beljakovin (N) – premalo E – sočasnost sproščanja energije in N (sinhronost) – razgradljivost strukturnih in nestrukturnih CHO – razmerje med VolK in MočK Mono‐ in disaharidi (NVOH) • • sladkorji (glukoza, fruktoza, saharoza‐sukroza …) pesni rezanci, melasa … Polisaharidi (nestrukturni; NVOH) • • škrob, inulin, levani … žita (koruza, pšenica, ječmen, tritikala, delno koruzna silaža …) Polisaharidi (strukturni; SV, NDV (KDV)) • • • • hitra menjava vrste in količine krmil v obroku vpliv na izkoristljivost energije in beljakovin? Trebnje, 28. januar 2015 • vpliv NPN spojin (sečnina …) oz. preveč razgradljivih beljakovin na plodnost krav celuloza, hemiceluloza pektinske snovi NVOH!!! lignin mrva, slama, travna silaža, delno koruzna silaža Strukturni polisaharidi (SV, NDV (KDV)) ≠ fizikalno učinkovita vlaknina • fizikalno učinkovita vlaknina = strukturni polisaharidi + velikost delcev Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice 3 27.1.2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Ogljikovi hidrati (CHO) Ogljikovi hidrati (CHO) Premalo mono‐ in disaharidov ter nestrukturnih CHO (NVOH) Premalo strukturnih CHO = premalo fizikalno učinkovite vlaknine (ni nujno, da tudi preveč NVOH) • • • pomanjkanje energije za normalno delovanje vampovih mikroorganizmov slaba razgradljivost beljakovin in vlaknine manjše zauživanje SS obroka manjša mlečnost pomanjkanje HMK (C3) pomanjkanje glukoze manjša mlečnost pomanjkanje HMK (C3) manjše izločanje inzulina večja poraba telesnih rezerv ketoza in zamaščena jetra Preveč mono‐ in disaharidov ter nestrukturnih CHO (NVOH) • hitra fermentacija tvorba HMK (sub)klinična acidoza predželodcev Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice • • • • premalo prežvekovanja malo sline nizek pH v predželodcih (sub)klinična acidoza pomanjkanje HMK (C2) malo maščobe v mleku hitrejši pretok HS skozi prebavila slabša razgradljivost in prebavljivost slabša razgradnja škroba v predželodcih acidoza debelega črevesa Preveč strukturnih CHO • • • slabša prebavljivost hranljivih snovi obroka manjše zauživanje krme manjša vsebnost beljakovin v mleku Trebnje, 28. januar 2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Oddelek za zootehniko SARA in klinična acidoza predstavljata dve povsem ločeni bolezenski stanji Zgodnja laktacija Sredina laktacije kadarkoli v laktaciji Sredina laktacije • prekratko ovimljanje > 2 tedna obroki z malo strukturnimi CHO in/ali delci < 10 mm dolžine obroki z veliko hitro ferment. CHO proliferacija mukoze RR adaptacija morg absorbcija HMK sposobnost pretvorbe laktata + hitra sinteza HMK sinteza laktata čas prežvekovanja Nesorazmerje med: • sintezo, absorbcijo in nevtralizacijo HMK • sintezo in pretvorbo laktata v C3 izločanje sline (pH)* puferska posobnost RR soka obroki z veliko hitro ferment. CHO Zgodnja laktacija pospešena sinteza laktata prekratko ovimljanje > 2 tedna Akutna acidoza SARA Trebnje, 28. januar 2015 strukturnost obroka naključno zaužitje velikih količin krme z veliko hitro ferment. CHO kislost obroka Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice prof.dr. Andrej Lavrenčič Subklinična acidoza RR ‐ posledice SARA Trebnje, 28. januar 2015 • pH med 5 in 5,5 – povečana sinteza HMK presežena zmožnost absorbcije – laktat se ne akumulira v večjih količinah (uravnotežno delovanje amilolitičnih in laktolitičnih morg) dolgotrajne, nepatogene razmere ‐ pH med 5 in 5,5 v RR klinični znaki SARA so komaj opazni in časovno ne nastopajo skupaj z zmanjšanjem pH šele čez tedne ali mesece – SARA je problem črede in ne posamezne živali – manjše in alternirajoče zauživanje krme (problem proste reje!!!) – manjša prireja mleka – redkejše, svetlejše (rumenkasto) blato, sladko‐kiselkastega vonja z neprebavljenimi delci krme alternirajoča driska – veliko živali v slabi telesni kondiciji – laminitis > 10 % črede – rahla dehidracija (kako ugotavljamo dehidriranost?) – pogoste izločitve iz črede Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice 4 27.1.2015 Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Maščobe Vpliv SARA na pojav drugih obolenj • • • • • • • • • manjše zauživanje krme večje izkoriščanje telesnih rezerv ketoza dislokacija siriščnika šepavost (laminitis) rumenitis in parakeratoza predželodcevRR poškodbe jeter motena glukoneogeneza manjša vsebnost laktoze v mleku presnovna acidoza vpliv na presnovo HMK v steni RR (C4) in v jetrih (C3) motena sinteza in delovanje steroidnih hormonov atonija gladkega mišičevja maternice težki porodi vitalnost telet Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Oddelek za zootehniko • vir esencialnih maščobnih kislin (linolne, linolenske in arahidonske kisline) • pomen maščob v prehrani živali: – prehranski: • dober vir E 2,3 × več kot v prebavljivem škrobu ali sladkorjih • dobra prebavljivost • povečuje koncentracijo E v obroku – zmanjšajo prašnost krme in povečajo okusnost krme – povečajo vsrkavanje v maščobah topnih HS (vitamini topni v maščobah) – lahko zmanjšujejo napenjanje predželodcev pri prežvekovalcih – tvorijo netopne Ca in Mg soli (mila) v črevesju in zmanjšujejo absorpcijo P • normalna vsebnost v VolK za prežvekovalce: 3 do 4 % Trebnje, 28. januar 2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Maščobe Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Energija obroka (CHO in maščobe) in plodnost • dodajanje maščob v obroke za krave molznice – koliko? Katere? nezaščitene do 6 oz. 7 % SS obroka; zaščitene do 7 oz 8 % SS obroka – kdaj? ne v času NEB!!! ketoza in zamaščena jetra Neprimerna oskrba z energijo • • • • • • podaljšano obdobje od telitve do prve pojatve tihe pojatve in pregonitve podaljšana SP, višji osemenjevalni indeks, podaljšana DMT cistične spremembe na jajčnikih in nespecifična vnetja maternice nepravilno trajanje pojatvenih ciklusov manjša rojstna masa telet • preobilna oskrba: težke telitve, počasnejša involucija maternice, zakasnela prva pojatev, gnojna vnetja maternice, cistične spremembe na jajčnikih, neredni pojatveni ciklusi, tihe pojatve, zakasnele ovulacije preskromna oskrba: slaba uspešnost osemenitev, mrtvorojena teleta, lažja teleta, težke telitve, pogoste motnje v poporodnem obdobju, daljše obdobje do prve pojatve po telitvi, daljša SP, daljša DMT • Trebnje, 28. januar 2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice 5 27.1.2015 Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Rudninske snovi – makrorudnine (kalcij (Ca), fosfor (P), magnezij (Mg), natrij (Na), kalij (K), žveplo (S), klor (Cl) – mikrorudnine (železo (Fe), cink (Zn), baker (Cu), molibden (Mo), jod (J), selen (Se), mangan (Mn), kobalt (Co) – ultramikrorudnine (fluor, krom, nikelj,kositer, svinec, silicij, aluminij …) Posledice neustrezne oskrbe z RS • • • • • • • • • manjše zauživanje krme slabša izkoristljivost hranljivih snovi krme manjša mlečnost in mlečna vztrajnost spremenjena sestava mleka plodnostne motnje nevitalna teleta slabša odpornost živali (somatske celice!!!) značilne (specifične) zdravstvene motnje živali poporodna pareza slabša življenjska sposobnost živali Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Oddelek za zootehniko Trebnje, 28. januar 2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Vsebnost RS v Slo VolK Vsebnost makro RS v SLO krmi zakonitosti • koruzna silaža: – – – – – malo RS in vitaminov razmerje Ca : P = 1 : 1 vsebnost Ca: od 1 do 3 g∙kg‐1 SS potrebno dodajanje Ca (in drugih RS) za optimalno izkoriščanje energije koruzne silaže je potrebno dodati vir beljakovin • krma s travinja (mrva, “travna” silaža) – – – – – – – velika variabilnost v vsebnosti RS zaradi: lastnosti tal (pH, vodni režim …) botanične sestave (trave, metuljnice, zeli) vremenskih dejavnikov načina spravila (drobljenje delcev, vlažnost silaž) gnojenja (z gnojem, gnojevko, gnojnico, NPK …) pašo in sistemi paše Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice • • • • • • Na Mg K P Ca S • • • žita pesni rezanci vedno premalo Trebnje, 28. januar 2015 vedno primanjkuje praviloma vedno dovolj praviloma vedno dovolj, pogosto celo preveč velika odvisnost od gnojenja odvisnost od lastnosti tal, gnojenja in deleža metuljnic ? (v SLO ni vključen v rutinske analize) malo Ca in veliko P okoli 8 g Ca in 1 g P (v kg SS) Zn, Se, Cu, J, Co Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice 6 27.1.2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Selen • v Sloveniji 10× manj od potreb; ZDA dovolj; na Finskem Se dodajajo mineralnim gnojilom • izredno strupen – – – – – otopelost togost sklepov izguba dlake na repu deformacije parkljev težave z dihanjem ob enkratni izpostavljenosti Jod • sinteza tiroksina – golšavost – plodnost goli, slabotni mladiči in mrtvorojeni mladiči – goitrogene snovi Brassicaceae (repa, pesa, kavla, ohrovt ….), soja, lanena semena, grah • jodiranje soli; pomanjkanje soli pomanjkanje joda Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice • • • absorpcija Fe, encimski sistemi, sestavni del beljakovin krvi, pigmentacija dlake, volne, perja pomanjkanje: od anemije, driske, slabe rasti, nepravilnega razvoja kosti, neplodnosti, slabe obarvanosti dlake do poškodb možganov povezano z oskrbo z Mo in S antioksidativno delovanje preprečuje prehitro odmiranje celic epitela mlečne žleze (posredno zmanjšuje ŠSC) povečuje odpornost celic epitela na vnetja (neposredno zmanjšuje ŠSC) Cu kot nutritivni antibiotik izboljšuje priraste ovce so izredno občutljive na Cu • • • pomanjkanje: anemija, razbarvanje dlake krava ima očala vpliva na absorpcijo in izkoriščanje železa slaba izkoristljivost na kislih tleh • • Trebnje, 28. januar 2015 • prizadeta rast (Zn kot aktivator encimov) • vnetje sluznic (epitela) parakeratoza in dermatitis • povečuje obrambno sposobnost levkocitov, zato boljša obramba pred patogenimi mikroorganizmi zmanjšanje ŠSC v mleku • vpliva na presnovo vitamina A padec ŠSC • plodnost: zaščita epitela maternice; spermatogeneza, atrofija mod • vpliv koncentracije Ca na izkoriščanje Zn • vzroki za pomanjkanje Zn vsebnost Ca v krmi (MočK); vsebnost Zn v krmi (MočK); napačna izbira MVD; neustrezne količine MVD Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Kaj pa vitamini? Baker • • v dlaki, koži; v encimih in aktivator encimov; pri delitvi in diferenciaciji celic presnova nukleinskih kislin; plodnost; v hormonih; v imunskem sistemu • pomanjkanje parakeratoza (najprej pordečitev kože, pozneje pojav krast) , prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko • Cink visok nivo Ca v obroku bolezen poslabša; nizek nivo Ca in povečan nivo P bolezen izboljša; vnetja nosne in ustne sluznice pri teletih • uvoz žit iz ZDA ali Madžarske (posledice) Trebnje, 28. januar 2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice • • Ali je oskrba z vitamini zadostna in kdaj je zadostna? Kdaj in katere vitamine moramo dodajati? Vitamini topni v maščobah (Vitamini A, D, E in K) • • Ali je oskrba z vitamini zadostna in kdaj je zadostna? – ko so živali na paši ali če jim krmimo prilast (kdaj? poleti) – s skladiščenjem provitamini razpadejo potrebno je dodajanje Kdaj in katere vitamine moramo dodajati? – najbolje vse in čez celo leto – hipervitaminoze tudi poleti niso mogoče Vitamini B skupine ali so potrebni in kdaj? • ob visoki prireji, ko mikrobna sinteza ne zadostuje – najprej prične primanjkovati NIACINA (še posebej ob previsokem ali prenizkem pH v predželodcih) Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice 7 27.1.2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Vzroki za nizko prirejo Oskrba z Na (soljo) • napačna izbita RVD • neustrezne količine RVD 12 % rejcev MVD ne krmi; 25 % rejcev MVD < 60 • predhodna oskrba z Na nezadostna sol (natrij) po volji zastrupitev z Na • predhodna oskrba z Na zadostna sol (natrij) po volji ni posledic • mehanizem je najbolj čvrst ravno pri Na, čeprav velja tudi za druge rudninske snovi g/dan; 36 % rejcev MVD od 60 do 100 g/dan; 27 % rejcev krmi dovolj MVD • posledice slabša prireja mleka (mesa), slaba plodnost (PP okoli 130 dni, tudi 150 dni) Živali nočejo jesti MVD, če: Kaj pa, če živali zavračajo izbrani MVD? • • MVD ni dober MVD ni okusen Kako ugotovimo, da živalim primanjkuje rudninskih snovi? • • lizavost krave jedo cunje, ližejo in grizejo omet, pijejo seč drugih živali, pijejo gnojnico vzrok pomanjkanje Ca, P, Na in drugih rudninskih snovi Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice MVD ne ustreza potrebam živali MVD ni pravilno sestavljen ima MVD preveč RS (Ca, P, Na) živali dobijo RS že z drugimi krmili Ali smo prepričani, da je MVD pravilno sestavljen, če ga krave rade jedo? Pojedo ga le toliko, da zadostijo svoje potrebe po Na, s tem pa lahko dobijo preveč/premalo drugih RS in vitaminov! Trebnje, 28. januar 2015 prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Načini oskrbe krav molznic z RS Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice prof.dr. Andrej Lavrenčič Oddelek za zootehniko Namesto zaključka mikotoksini • polaganje lizalnih kamnov in krmljenje MVD, krmljenje MVD in soli (ločeno ali v mešanici), soljenje krme (mrve, silaže) • MVD vsebujejo RS neprijetnega okusa • oskrba z RS (Na, Ca, P) iz drugih krmil (MočK, DKM) – krave z večjo mlečnostjo – krave z manjšo mlečnostjo • vključevanje večjih količin premiksa ali bolj koncentriranega premiksa v koncentrat Trebnje, 28. januar 2015 • • • • Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice • • • • • • Mikotoksini so strupene snovi, ki jih proizvajajo različne plesni Znanih več kot 300 različnih mikotoksinov, posledic večine ne poznamo Škodujejo zdravju živali Nekateri se prenesejo v mleko in meso in s tem posredno škodujejo ljudem Plesni tvorijo toksine v stresnih razmerah Veliko vidnih plesni ne pomeni nujno tudi veliko mikotoksinov in obratno, če vidne plesnivosti ni, ni rečeno da ni mikotoksinov • Fusarium deoksinivalenol (DON), nivalenol, diacetoksiscirperol (DAS), T‐2 toksin, HT‐2 toksin, zearalenon, fumonizini, … • Aspergillus aflatoksini, fumitremogeni, kojinska kislina, … • Penicillium rokefortini, mikofenolna kislina, patulin, penicilinska kislina, PR toksin, … Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice 8 27.1.2015 Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Namesto zaključka mikotoksini Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice Oddelek za zootehniko prof.dr. Andrej Lavrenčič Preprečevanje delovanja mikotoksinov (ukrepi pred žetvijo) DEOKSINIVALENOL (DON) zmanjšanje zauživanja krme, zmanjšana prireja mleka • ROKEFORTIN C, MIKOFENOLNA KISLINA, PATULIN, PENICILINSKA KISLINA, PR TOKSIN zmanjšanje zauživanja krme, zmanjšana prireja mleka, vnetja vampove sluznice, povečana pojavnost ketoz, negativna energijska bilanca in njene posledice • FUMONIZINI zmanjšanje zauživanja krme, zmanjšana prireja mleka, poškodbe jeter • ZEARALENON tihe pojatve, slaba plodnost, predčasno povečanje vimena (telice), zvrgavanja, zmanjšana prireja mleka, driske • AFLATOKSINI akutne zastrupitve: poškodbe jeter, pogin kronične zastrupitve: zavračanje krme, manjša mlečnost, motnje pojatvenega ciklusa, zvrgavanja, počasnejša rast, zmanjšana imunska sposobnost, apatičnost, dlaka groba brez leska • Trebnje, 28. januar 2015 Oddelek za zootehniko • agrotehnični ukrepi preprečevanje rasti in razvoja plesni (preventiva) uporaba odpornih sort, ustrezna priprava površine (kolobarjenje, odstranjevanje ostankov po žetvi …), kontrola prisotnosti insektov/parazitov, kontrola infekcije s plesnijo, ustrezno namakanje in zatiranje plevelov ter uporaba fungicidov, žetev ob ustrezni vsebnosti vlage, ustrezen transport, sušenje (< 14 % vlage) in skladiščenje Preprečevanje delovanja mikotoksinov (ukrepi po žetvi) • odstranjevanje okuženega materiala, čiščenje, pranje … poraba okuženih krmil za druge namene (bioplin, bioetanol …) • mešanje z nekontaminiranimi krmili • krmljenje kontaminiranih krmil na mikotoksine odpornim živalim • prehranski dodatki dekontaminacija dodajanje vezalcev mikotoksinov, antioksidantov, RS in vitaminov = MVD (zaščita jeter) Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice prof.dr. Andrej Lavrenčič Preprečevanje delovanja mikotoksinov – ponudba pestrih obrokov manjši deleži posameznih, morebiti kontaminiranih krmil v obroku – ukrepi za preprečevanje acidoze vampa delovanje vampovih morg – ukrepi za preprečevanja plesnenja silaž v silosu hitro odstranjevanje zraka – kakovost nakupljenih žit in drugih krmil kakovost in ne cena!! • še posebej pomembno, če je npr. KS na kmetiji kontaminirana z mikotoksini – redno spremljanje dogajanj v čredi • delovanje fuzarijev je podobno znakom nekaterih presnovnih bolezni (manjša mlečnost, manjše zauživanje krme, redkejše blato, neredne pojatve, zaostajanje trebila in vnetja maternice, SC, mastitisi, manjša odpornost živali) Trebnje, 28. januar 2015 Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice 9
© Copyright 2024