RAZVIJANJE JEZIKOVNE
PISMENOSTI PRI POUKU
KNJIŢEVNOSTI
Doc. dr. Alenka Ţbogar
Oddelek za slovenistiko, FF UL
[email protected]
*Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter MŠŠ. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za
obdobje 2007-2013 razvojne prioritete:«Razvoj človeškh virov in vseţivljenjskega učenja«, prednostna usmeritev: “Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov
izobraţevanja in usposabljanja”, ter javnega razpisa za sofinanciranje profesonalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraţevanju v letih 2008, 2009,
2010 in 2011.
JEZIKOVNA PISMENOST
• do leta 1950: alfabetska pismenost,
• po letu 1950: funkcionalna pismenost:
nevtralno in kontekstualno pojmovanje
funkcionalne pismenosti: biti pismen
pomeni znati se sporazumevati, tj. znati
brati, pisati, poslušati, govoriti.
• sodobno: procesnost pismenosti:
celovita in večrazseţnostna zmoţnost,
proces, ki traja vse ţivljenje (Bešter Turk,
*Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter MŠŠ. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za
obdobje 2007-2013 razvojne prioritete:«Razvoj človeškh virov in vseţivljenjskega učenja«, prednostna usmeritev: “Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov
izobraţevanja in usposabljanja”, ter javnega razpisa za sofinanciranje profesonalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraţevanju v letih 2008, 2009,
2010 in 2011.
DEJAVNOSTI PRI POUKU
KNJIŢEVNOSTI
PRENOSNIŠKE
1. branje
2. pisanje
3. poslušanje
4. govorjenje
SPOZNAVNO-SPREJEMNE
1. doţivljanje
2. razumevanje in analiza
3. vrednotenje in sinteza
4. uporaba in utrjevanje
znanja
*Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter MŠŠ. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za
obdobje 2007-2013 razvojne prioritete:«Razvoj človeškh virov in vseţivljenjskega učenja«, prednostna usmeritev: “Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov
izobraţevanja in usposabljanja”, ter javnega razpisa za sofinanciranje profesonalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraţevanju v letih 2008, 2009,
2010 in 2011.
POSLUŠANJE
• Brez razvite sposobnosti poslušanja se
ni mogoče uspešno govorno
sporazumevati.
• Aktivnega poslušanja se je treba prav
tako naučiti kot govorjenja, branja ali
pisanja (J. Vogel).
METODI ZA RAZVIJANJE
POSLUŠANJA
• POGOVORNA METODA: je dialoška ali
erotematska.
• METODA (USTNE) RAZLAGE: je
“akromatska (prirejena za poslušanje)
ali monološka metoda” (J. Vogel,
1998/99: 131) – ker govori le eden
(učitelj ali učenec).
DELAVNICA - POSLUŠANJE
Razdelite se v pare. Dvojica naj sedi s
hrbtom skupaj – eden je učitelj, ki le z
metodo ustne razlage drugemu skuša
pojasniti, kaj ima na sliki. Drugi skuša po
opisu sliko narisati.
• Skupina A: Učitelj in učenec se med seboj
ne smeta pogovarjati. Govori le učitelj.
• Skupina B: Učitelj in učenec se lahko med
seboj pogovarjata.
Skupina A: Učitelj in učenec se med seboj ne smeta pogovarjati.
Govori le učitelj.
Skupina B: Učitelj in učenec se med seboj lahko pogovarjata.
BRANJE (D. Rosandić, 1986)
• Branje je temeljno sredstvo za izobraţevanje in
spoznavanje sveta.
• Brati pomeni: prepoznavati črke (grafeme) v pisani
ali tiskani besedi (izgovarjajoč ali ne; z očmi preiti
tisto, kar je napisano ali tiskano; sprejemati
informacije (sporočila) iz besedila; razumevati in
doţivljati sporočila besedila; znake pisnega jezika
spreminjati v slušne znake (znake govorjenega
besedila).
• Branje kot prenosniška in spoznavno-sprejemna
dejavnost - bralna sposobnost je sposobnost
doţivljanja, razumevanja, analiziranja in
vrednotenja leposlovnih del.
BRALNA SPOSOBNOST
• BRANJE Z RAZUMEVANJEM: prepletata
se sposobnost dekodiranja in
sposobnost razumevanja.
• GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE:
prepletata se sposobnost estetskega
govornega nastopanja in sposobnost
dekodiranja.
BRANJE Z RAZUMEVANJEM
• sposobnost, pridobljena v otroštvu
• nenehno rastoč repertoar znanja,
sposobnosti in strategij
• sposobnost uporabe prebranega
besedila v kontekstu različnih situacij,
sposobnost razumevanja in
vrednotenja prebranega
BRANJE Z RAZUMEVANJEM
• branje za literarno izkušnjo
• branje za pridobivanje in uporabo
informacij
BRANJE LITERATURE
•
•
•
•
•
izboljšuje besedišče, pisne sposobnosti,
mišljenje, medpredmetne doseţke
razširja izkušnje in razumevanje
razvija interese, domišljijo, sposobnost
samostojnega učenja
širi besedni zaklad
bogati čustveno ţivljenje
BRANJE LITERATURE
Razvita sposobnost leposlovnega branja
s trajnim/občasnim branjem vsakomur
omogoča doţivljenjsko ohranjanje
pismenosti.
ZAKAJ BEREMO LITERATURO?
• Umetniškost
• Zabava, preganjanje dolgčasa
• Zbiranje informacij, širjenje znanja
KAKO SPODBUJATI BRANJE
LITERATURE?
• branje v druţinskem krogu
• razvijanje učenčeve motivacije za branje (na
učenca osredinjeni pouk)
• kvalitetno interpretativno branje v razredu
• pripovedovanje zgodb v razredu
• razredni obisk knjiţnice
• raznovrstnost in recepcijska sprejemljivost literature
• pomen likovne podobe besedila
• vzgoja za strpnost – upoštevanje kulturne, socialne,
nacionalne in psihološke raznolikosti učencev
DELAVNICA - BRANJE
V parih skušajte odgovoriti na naslednja
vprašanja:
• Ali radi berete literaturo? Zakaj?
• Kako bralec pomaga sooblikovati
besedilo?
BRANJE LITERATURE
• doţivljanje sporočila: efektivno odzivanje na
vsebino in izraz
• zamišljanje stvarnosti, opisane v besedilu,
aktualizacija le-te
• branje med vrsticami
• vzpostavljanje estetskega odnosa do
besedila
• odkrivanje novih idej in odnosov
• izraţanje ustvarjalnih stališč in posplošitev
BRANJE LITERATURE
• doţivljanje sporočila: efektivno odzivanje na
vsebino in izraz
• zamišljanje stvarnosti, opisane v besedilu,
aktualizacija le-te
• branje med vrsticami
• vzpostavljanje estetskega odnosa do
besedila
• odkrivanje novih idej in odnosov
• izraţanje ustvarjalnih stališč in posplošitev
BRANJE LITERATURE
• lastna ustvarjalnost, intuitivnost,
iniciativnost;
• aktualizacija, konkretizacija;
• drugačno ob
dramskem/lirskem/pripovednem
besedilu
PROCESI BRANJA
1. iskanje
informacije: izpišite poved, v kateri lirski subjekt
nazdravlja Slovenkam
2. oblikovanje širšega in splošnega razumevanje o prebranem:
prepoznavanje npr. literarnega kanona, pomembnosti avtorja
za slovensko literarno zgodovino (Prešeren)
2. razvijanje interpretacije: od vtisa, doţivljanja do specifičnega
(besede) in celovitega (konteksta) razumevanja prebranega
3. povezovanje prebranega z znanjem iz drugih virov: npr. gre za
slovensko himno, likovna pesem
4. razmišljanje o obliki besedila: zunanja podoba (pesem, verzi,
likovna pesem)
5. vrednotenje prebranega (se kritično opredeli do prebranega)
DELAVNICA – BRALNA
PISMENOST
Ob Prešernovi Zdravljici ali Vodnikovem
Dramilu sestavite po eno vajo/nalogo, ki bo
preverjala naslednje štiri procese
razumevanja:
– osredotočenje in iskanje eksplicitno navedene
informacije;
– izpeljava nekompliciranega (očitnega) sklepa;
– interpretacija in integracija idej in informacij;
– raziskovanje in vrednotenje vsebine, jezika in
elementov besedila.
France Prešeren: Zdravljica
Osredotočenje in iskanje eksplicitno
navedene informacije, npr. Kako
razumete verz »Ljubezni domačije/noben
naj vam ne usmrti strup;/ker po nas/bode
vas/jo srčno branit' klical čas!« Za katero
vrsto ogovorne figure gre?
France Prešeren: Zdravljica
Izpeljava nekompliciranega (očitnega)
sklepa, npr. Pesem motivno-tematsko
presega naravnanost na slovenski nacionalni
okvir ter z miroljubnostjo in odprtostjo
nagovarja vse svetovne narode. V kakšni
obliki/besedilni vrsti lirski subjekt nagovarja
dobre ljudi?
France Prešeren: Zdravljica
–
Interpretacija in integracija idej in
informacij, npr. Bi znali navesti razloge, ki
so botrovali Prešernovi odločitvi, da
Zdravljice ne objavi v zbirki Poezij (1847)?;
France Prešeren: Zdravljica
– Raziskovanje in vrednotenje vsebine,
jezika in elementov besedila, npr. Prebrali
ste Prešernovo Zdravljico v celoti, ne le
sedme kitice, ki je slovenska himna. Ali
opaţate kaj posebnega glede zunanje oblike
kitic? Kakšen je okvir pesmi glede na naslov,
obliko kitic ter pomensko povezavo med prvo
in zadnjo kitico?
France Prešeren: Zdravljica
– Raziskovanje in vrednotenje vsebine,
jezika in elementov besedila, npr. Prebrali
ste Prešernovo Zdravljico v celoti, ne le
sedme kitice, ki je slovenska himna. Ali
opaţate kaj posebnega glede zunanje oblike
kitic? Kakšen je okvir pesmi glede na naslov,
obliko kitic ter pomensko povezavo med prvo
in zadnjo kitico?
Valentin Vodnik: Dramilo
• Osredotočenje in iskanje eksplicitno
navedene informacije, npr. Bi znali
razloţiti, zakaj nosi naslov Dramilo?
Koga nagovarja pesniški subjekt? Koga
ţeli prebuditi?
Valentin Vodnik: Dramilo
• Izpeljava nekompliciranega (očitnega)
sklepa, npr. Je po vašem mnenju pesem
pesimistična ali optimistična? Utemeljite s
citati.
Valentin Vodnik: Dramilo
• Interpretacija in integracija idej in
informacij, npr. Pesem skušajte prevesti
v sodobno slovenščino. Velike začetnice
na začetku verzov je Vodnik rabil
načrtno, z njimi je označeval začetke
verzov. Vaš prevod naj bo v skladu s
sodobnimi pravopisnimi pravili. Kaj
opaţate?
Valentin Vodnik: Dramilo
• Raziskovanje in vrednotenje vsebine,
jezika in elementov besedila, npr.
Opredelite se do verza: »lenega čaka
strgan rokav«. Kako ga razumete? Se z
njim strinjate?
GOVORJENJE
• govorni nastop: govorna predstavitev
neumetnostnega besedila (npr.
referata, domačega branja,
raziskovalne naloge, seminarske
naloge ipd.)
• govorna interpretacija: glasno
govorno interpretiranje umetnostnega
besedila: recitacija in deklamacija
METODE ZA SPODBUJANJE
GOVORJENJA
• METODA POGOVORA (motivacijski,
katarzični, vodeni)
• METODA DISKUSIJE
• SODELOVALNO UČENJE (dialog,
intervju)
B. Marentič Poţarnik: Kakršno vprašanje
takšen odgovor
RAZREDNA INTERAKCIJA
VAJE
IN
NALOGE
DELO
V
SKUPINAH
V PARIH
V MANJŠIH SK.
(3-5)
INDIVIDUALNO
OKROGLA
MIZA
DELO
CELEGA
RAZREDA
SKUPINE
POROCAJO
RAZREDU
VODENI
POGOVOR
DELO
Z
AVDIOVIZ.
SREDSTVI
VPRAŠANJA
VIŠJA RAVEN
NIZJA RAVEN
MANJ
ZAZELENA
ZELO
NEGATIVNA
OSTALA
KONVERGENTNA
DIVERGENTNA
DODATNA
SUGESTIVNA
SPOMINSKA
RAZUMEVANJE
SINTEZA
ALTERNATIVNA
ZAVAJAJOCA
ORG.
ANALIZA
VREDNOTENJE
RETORICNA
FIKTIVNA
UPORABA
VPRAŠANJA NIŢJE RAVNI
NIŢJA RAVEN
Sugestivno
Zavajajoče
PRIMER
Fiktivno
Dodatno
A sedaj razumete?
Alternativno
Smo prebrali kratko zgodbo
ali novelo?
Retorično
Spominsko
Organizacijsko
Zakaj ne poslušate?
Je Skodelica kave črtica?
Katerega leta je Blatnik prejel
Prešernovo nagrado?
Ali je prejel nagrado
Prešernovega sklada?
Definirajte novelo.
Kdo bo prebral besedilo?
VPRAŠANJA VIŠJE RAVNI
VIŠJA RAVEN
PRIMER
Po razumevanju
Zakaj je Prešeren prvi in največji
klasik slovenske knjiţevnosti?
Po analizi
Katere komparacije najdete v 1.
kitici?
Po uporabi
Iz poljubnega neumetnostnega
besedila izpišite dve komparaciji.
Po sintezi
Kakšna je torej razlika med
Vodnikovo in Prešernovo poezijo?
Po vrednotenju
Zakaj je bila P. zveza z Ano
Jelovškovo tragična?
OPERATIVIZACIJA
DEJAVNOSTI
PRED BRANJEM
MOTIVACIJSKI
POGOVOR
vodeno ustno, pisno
horizont pricakovanja
odnos
MED BRANJEM
PO BRANJU
ZAZNAMOVANJE
NEZNANIH
BESED
DOZIVLJANJE
KATARZICNI POGOVOR (3')
RAZUMEVANJE Z ANALIZO
bralni interes
NAJAVA
BESEDILA
UMESTITEV
V KONTEKST
RAZLAGA
NEZNANIH
BESED
USTNI DIALOG (3')
PISNI DIALOG (5')
VODENI POGOVOR (4')
VODENI DIALOG (2')
SINTEZA Z VREDNOTENJEM
INTERVJU (4')
DISKUSIJA (3')
VODENI POGOVOR (3')
UTRJEVANJE, UPORABA ZNANJA
DELAVNICA – GOVORJENJE
1. Učencem svetujte, katero gradivo naj
pripravijo, da bo njihov govorni
nastop čim boljši.
PRIPRAVA NA GOVORNI NASTOP
1. PROSOJNICE ali PREDSTAVITEV S POWER POINTOM
3. MISELNI VZORCI
4. GRAFIČNI ORGANIZATORJI (diagram bipolarnosti, časovni trak, krogi za iskanje
podobnosti in različnosti, tabele, sheme, preglednice ipd.)
5. IZROČEK (bistvene teze)
PISANJE
• PISANJE METABESEDIL: o prebranem
literarnem delu, npr. kritike, ocene,
komentarja, referata, raziskovalne naloge,
eseja, obnove, povzetka, oznake ipd.
• USTVARJALNO PISANJE: literarnih in
polliterarnih besedil (lirskih, epskih, dramskih,
esejev, potopisov, dnevnikov).
DELAVNICA – USTVARJALNO
PISANJE
•
Uredite odstavke iz zgodbe Iz Enega (iz dela Andrewa Matthewsa Zgodbe o
nastanku sveta) v smiselno zaporedje.
Sprva ni bilo ne danes ne včeraj. Ni bilo ne časa ne kraja. Bilo je samo Eno in je
globoko premišljevalo od vselej.
Potem so misli Enega postale besede.
»Obstajam,« je reklo Eno. »Nič drugega ni.«
Kakor hitro je Eno spregovorilo te besede, je vedelo, da je samo, s to samoto pa sta
prišla strah in nesreča, ki ju ni moglo prenašati.
Eno se je razdelilo na dvoje. Nastali so tema in svetloba, morje in nebo, gora in dolina
– pa prvi moški in ţenska. Moški in ţenska sta se začudeno spogledala. Namesto
samote, ki jo je nekoč čutilo Eno, sta začutila skupnost ljubezni. Postala sta moţ in
ţena in dobila otroke – vse ljudi na svetu.
Ko je ţena videla otroke, je pomislila: »To ne more biti prav. Kako je mogoče, da jih je
iz naju dveh, ki sva bila nekoč Eno, nastalo toliko?«
Ţena se je poskusila skriti in se je spremenila v kravo, ampak moţ jo je našel.
Spremenil se je v bika in iz te krave in bika se je skotila vsa ţivina na svetu. Potem se
je ţena spremenila v kobilo, ampak njen moţ je postal ţrebec. Ko je prevzela obliko
ovce, je on postal oven. Ţena je postala tigrica, sova in mravlja – ampak moţ jo je
vsakokrat našel.
Tako so nastale vse ţivali na svetu. Vse je nastalo iz Enega in Eno je postalo vse.