1D, 2D IN 3D
EHOKARDIOGRAFIJA,
TER UPORABA
KONTRASTOV V
EHOKARDIOGRAFIJI
Osnove metod
Mojca Bervar
1D ALI M MODE SLIKA
Nastane z interakcijo 1 ultrazvočnega vala v
odvisnosti od oddaljenosti odbitega vala in časa
na X osi
 Različno intenzivni odboji dajo različno svetlost
sence, ki jo vidimo na zaslonu
 M mode torej predstavlja spreminjanje svetlosti
odbitega enega UZ vala v času

PRIKAZ M MODE SLIKE
MESTO M MODE V SODOBNI
EHOKARDIOGRAFSKI PREISKAVI
Zaradi hitrega zajemanja slik ( FR do 1800/ sek ) je
še vedno zelo primeren za 2D voden prikaz:
Časovno opredelitev hitro gibajočih struktur
 Natančne meritve dimenzij sten, prekata,Ao,…
 Jasno omejitev tankih struktur in njihovo
gibanje v prostoru - vegetacije

PRIMERI M MODE
p
Aorta in levi atrij
Prerez preko LP
Mitralne zaklopke
NAJPOGOSTEJŠA NAPAKA PRI M MODE
SLIKI
Nepravokotno
postavljen kurzor;
Posledica so lažno
večje meritve
nepravilno
ZAJEMANJE PODATKOV PRI NASTANKU 2D
SLIKE
Zajemanje podatkov hkrati v več
vzporednih ultrazvočnih valov v času
PRIKAZ 2D SLIKE OMOGOČA
tomografske posnetke
srčnih struktur in njihovo
gibanje
2D posnetek
2D slika
VPLIVI NA KVALITETO 2D SLIKE
1.
Poznavanje osnovnih projekcij
2.
Tehnika pregleda
3.
Tehnična kvaliteta posnetkov
1.
Pravilna interpretacija posnetkov
OSNOVNE PROJEKCIJE
Parasternalna vzdolžna
os - PLAX
Apikalna projekcija dveh votli
2CH
Parasternalna
kratka os –
SAX
Apikalna projekcija 4
votlin – 4CH
TEHNIČNA KVALITETA
POSNETKOV
•
•
•
Nastavitve aparata
Oblika prsnega koša
in orientacija srca v
prsni votlini
Pridružene bolezni
TEHNIKA PREGLEDA
Položaj
bolnika,
EKG med
preiskavo
Vnos
podatkov
– starost,
spol, teža,
višina, RR
PRAVILNA INTERPRETACIJA


POSNETKOV
2D posnetki so del 3D slike anatomskih struktur,
ki jih gledamo v različnih presekih
Mednarodno dogovorjena enotna nomenklatura
anatomskih struktur in izbor različnih projekcij
iz katerih te strukture ocenjujemo
ZAJEMANJE PODATKOV ZA 3D
EHOKARDIOGRAFSKI POSNETEK
3D matrična
sonda
omogoča
zajemanje slike
v realnem času –
slika je
shranjena v
piramidi
podatkov
RAZLIKA MED 3D POSNETKI V ODVISNOSTI
OD NAČINA ZAJEMANJA PODATKOV
Posnetek v realnem času
 3D posnetek zajet v 1 srčnem ciklu
 3D posnetek sestavljen iz delnih posnetkov
zaporedno v 2 ali več utripih
 3D zoom – povečava strukture, ki jo preiskujemo
 3D barvni dopler – ocena regurgitacij
 X plane – 2D ortogonalni pogled sočasno

PRIMERI RAZLIČNO ZAJETIH PODATKOV PRI 3D
EHOKARDIOGRAFIJI
Posnetek v realnem času
RT3D
X-plane
3D v 4 utripih
3D v enem utripu
3D zoom
3D barvni dopler
PREDNOSTI IN SLABOSTI 3D V PRIMERJAVI
Z 2D PREISKAVO





Realistične slike
anatomskih struktur
Možno prirezovanje
ravnin (cropping)
Izogib prikrajšavam –
realni volumni
Možen prikaz DP
Natančna opredelitev
mehanizma bolezni




Transtorakalno
potrebna dobra
preglednost, reden ritem
in sodelovanje bolnika
Usposobljenost za
interpretacijo
Omejeni podatki o
referenčnih vrednostih
Artefakti, slaba časovna
in prostorska ločljivost,
kvaliteta nastavitev
KLINIČNO UVELJAVLJENE INDIKACIJE ZA
3D EHO
Morfološka in funkcijska ocena zaklopk –
nativnih in umetnih
 Formacije v srčnih votlinah
 Meritve volumnov votlin, mase in krčljivosti LP
 Ocena funkcije DP
 Stresna ehokardiografija
 Vodenje interventnih posegov,….

KONTRASTNA EHOKARDIOGRAFSKA
PREISKAVA
Fizikalna osnova kontrastne preiskave;
Vbrizgani drobni plinski mehurčki
odbijejo UZ val in spremenijo njegovo
oscilacijo, kar vidimo kot kontrast
znotraj votline
KONTRASTNA SREDSTVA


30 let se uporablja pretresena fiziološka
raztopina za dokaz komunikacij med desnim in
levim srcem – desnostranski kontrast
Za obarvanje levih votlin so razvili fluorokarbone,
ki tvorijo stabilne mehurčke in prehajajo pljučno
kapilarno mrežo.
NASTAVITVE APARATA PRI UPORABI
LEVOSTRANSKIH KONTRASTOV
Obnašanje kontrasta je odvisno od akustičnega
tlaka ultrazvočnega snopa;
energijo ultrazvočnega signala izraža
MEHANIČNI INDEKS,
ki ga na vsakem aparatu lahko tudi nastavimo
VPLIV MI NA OBNAŠANJE KONTRASTNEGA
SREDSTVA
MI ≥ 0,5
MI 0,2-0,4
MI ≤
0,1
INDIKACIJE ZA UPORABO KONTRASTNIH
SREDSTEV
Komunikacije med levimi in desnimi votlinami
 Ocena velikosti in gibanja sten levega prekata pri
slabi preglednosti in prekrvavitev miokarda
 Prisotnost strdkov ali drugih sprememb v levem
prekatu
 Ojačitev doplerskih signalov

PRIMER KONTRASTNE PREISKAVE
ZAKLJUČKI
Z 1d in 2d preiskavo pridobimo osnovne
ehokardiografske podatke, ki nam omogočijo da
opravimo osnovno ultrazvočno preiskavo
 3D preiskava in kontrastna preiskava sta
namenjeni pridobivanju dodatnih podatkov
pomembnih za natančno opredelitev anatomije in
sprememb srčnih struktur, ter opredelitev
njihove funkcije

LITERATURA
1.
Galiuto, Leda. The EAE textbook of echocardiography. Oxford
[England]: Oxford University Press, 2011. Print.
2.
Otto, Catherine M. Textbook of clinical echocardiography.
Philadelphia, Pa.: Elsevier Saunders, 2013. Print.
3.
Gillam, Linda D and Catherine M Otto. Advanced approaches in
echocardiography. Philadelphia, PA: Elsevier/Saunders, 2012. Print.
4.
Lang R.M., Bierig M., Devereux R.B., et al: Recommendations for
chamber quantitation: a report from the American Society of
Echocardiography’s Guidelines and Standards Committee and the
Chamber Quantification Group, developed in Conjunction with the
European Association of Echocardiography. a branch of the European
Society of Cardiology J Am Soc Echocardiogr 2005; 18:1440-1463.
5.
Lang R.M., Badano L.P., Tsang W., et al: EAE/ASE recommendations
for image acquisition and display using three-dimensional
echocardiography. J Am Soc Echocardiogr 2012; 25(1):3-46.
6.
Porter T.R., Xie F.: Myocardial contrast echocardiography: Methods,
analysis, and applications. In: Otto C.M., ed. The Practice of Clinical
Echocardiography, 4th ed. Philadelphia: Saunders; 2012:45-66.