1d, 2d in 3d ehokardiografija, ter uporaba kontrastov v ehokardiografiji
1D, 2D IN 3D EHOKARDIOGRAFIJA, TER UPORABA KONTRASTOV V EHOKARDIOGRAFIJI Osnove metod Mojca Bervar 1D ALI M MODE SLIKA Nastane z interakcijo 1 ultrazvočnega vala v odvisnosti od oddaljenosti odbitega vala in časa na X osi Različno intenzivni odboji dajo različno svetlost sence, ki jo vidimo na zaslonu M mode torej predstavlja spreminjanje svetlosti odbitega enega UZ vala v času PRIKAZ M MODE SLIKE MESTO M MODE V SODOBNI EHOKARDIOGRAFSKI PREISKAVI Zaradi hitrega zajemanja slik ( FR do 1800/ sek ) je še vedno zelo primeren za 2D voden prikaz: Časovno opredelitev hitro gibajočih struktur Natančne meritve dimenzij sten, prekata,Ao,… Jasno omejitev tankih struktur in njihovo gibanje v prostoru - vegetacije PRIMERI M MODE p Aorta in levi atrij Prerez preko LP Mitralne zaklopke NAJPOGOSTEJŠA NAPAKA PRI M MODE SLIKI Nepravokotno postavljen kurzor; Posledica so lažno večje meritve nepravilno ZAJEMANJE PODATKOV PRI NASTANKU 2D SLIKE Zajemanje podatkov hkrati v več vzporednih ultrazvočnih valov v času PRIKAZ 2D SLIKE OMOGOČA tomografske posnetke srčnih struktur in njihovo gibanje 2D posnetek 2D slika VPLIVI NA KVALITETO 2D SLIKE 1. Poznavanje osnovnih projekcij 2. Tehnika pregleda 3. Tehnična kvaliteta posnetkov 1. Pravilna interpretacija posnetkov OSNOVNE PROJEKCIJE Parasternalna vzdolžna os - PLAX Apikalna projekcija dveh votli 2CH Parasternalna kratka os – SAX Apikalna projekcija 4 votlin – 4CH TEHNIČNA KVALITETA POSNETKOV • • • Nastavitve aparata Oblika prsnega koša in orientacija srca v prsni votlini Pridružene bolezni TEHNIKA PREGLEDA Položaj bolnika, EKG med preiskavo Vnos podatkov – starost, spol, teža, višina, RR PRAVILNA INTERPRETACIJA POSNETKOV 2D posnetki so del 3D slike anatomskih struktur, ki jih gledamo v različnih presekih Mednarodno dogovorjena enotna nomenklatura anatomskih struktur in izbor različnih projekcij iz katerih te strukture ocenjujemo ZAJEMANJE PODATKOV ZA 3D EHOKARDIOGRAFSKI POSNETEK 3D matrična sonda omogoča zajemanje slike v realnem času – slika je shranjena v piramidi podatkov RAZLIKA MED 3D POSNETKI V ODVISNOSTI OD NAČINA ZAJEMANJA PODATKOV Posnetek v realnem času 3D posnetek zajet v 1 srčnem ciklu 3D posnetek sestavljen iz delnih posnetkov zaporedno v 2 ali več utripih 3D zoom – povečava strukture, ki jo preiskujemo 3D barvni dopler – ocena regurgitacij X plane – 2D ortogonalni pogled sočasno PRIMERI RAZLIČNO ZAJETIH PODATKOV PRI 3D EHOKARDIOGRAFIJI Posnetek v realnem času RT3D X-plane 3D v 4 utripih 3D v enem utripu 3D zoom 3D barvni dopler PREDNOSTI IN SLABOSTI 3D V PRIMERJAVI Z 2D PREISKAVO Realistične slike anatomskih struktur Možno prirezovanje ravnin (cropping) Izogib prikrajšavam – realni volumni Možen prikaz DP Natančna opredelitev mehanizma bolezni Transtorakalno potrebna dobra preglednost, reden ritem in sodelovanje bolnika Usposobljenost za interpretacijo Omejeni podatki o referenčnih vrednostih Artefakti, slaba časovna in prostorska ločljivost, kvaliteta nastavitev KLINIČNO UVELJAVLJENE INDIKACIJE ZA 3D EHO Morfološka in funkcijska ocena zaklopk – nativnih in umetnih Formacije v srčnih votlinah Meritve volumnov votlin, mase in krčljivosti LP Ocena funkcije DP Stresna ehokardiografija Vodenje interventnih posegov,…. KONTRASTNA EHOKARDIOGRAFSKA PREISKAVA Fizikalna osnova kontrastne preiskave; Vbrizgani drobni plinski mehurčki odbijejo UZ val in spremenijo njegovo oscilacijo, kar vidimo kot kontrast znotraj votline KONTRASTNA SREDSTVA 30 let se uporablja pretresena fiziološka raztopina za dokaz komunikacij med desnim in levim srcem – desnostranski kontrast Za obarvanje levih votlin so razvili fluorokarbone, ki tvorijo stabilne mehurčke in prehajajo pljučno kapilarno mrežo. NASTAVITVE APARATA PRI UPORABI LEVOSTRANSKIH KONTRASTOV Obnašanje kontrasta je odvisno od akustičnega tlaka ultrazvočnega snopa; energijo ultrazvočnega signala izraža MEHANIČNI INDEKS, ki ga na vsakem aparatu lahko tudi nastavimo VPLIV MI NA OBNAŠANJE KONTRASTNEGA SREDSTVA MI ≥ 0,5 MI 0,2-0,4 MI ≤ 0,1 INDIKACIJE ZA UPORABO KONTRASTNIH SREDSTEV Komunikacije med levimi in desnimi votlinami Ocena velikosti in gibanja sten levega prekata pri slabi preglednosti in prekrvavitev miokarda Prisotnost strdkov ali drugih sprememb v levem prekatu Ojačitev doplerskih signalov PRIMER KONTRASTNE PREISKAVE ZAKLJUČKI Z 1d in 2d preiskavo pridobimo osnovne ehokardiografske podatke, ki nam omogočijo da opravimo osnovno ultrazvočno preiskavo 3D preiskava in kontrastna preiskava sta namenjeni pridobivanju dodatnih podatkov pomembnih za natančno opredelitev anatomije in sprememb srčnih struktur, ter opredelitev njihove funkcije LITERATURA 1. Galiuto, Leda. The EAE textbook of echocardiography. Oxford [England]: Oxford University Press, 2011. Print. 2. Otto, Catherine M. Textbook of clinical echocardiography. Philadelphia, Pa.: Elsevier Saunders, 2013. Print. 3. Gillam, Linda D and Catherine M Otto. Advanced approaches in echocardiography. Philadelphia, PA: Elsevier/Saunders, 2012. Print. 4. Lang R.M., Bierig M., Devereux R.B., et al: Recommendations for chamber quantitation: a report from the American Society of Echocardiography’s Guidelines and Standards Committee and the Chamber Quantification Group, developed in Conjunction with the European Association of Echocardiography. a branch of the European Society of Cardiology J Am Soc Echocardiogr 2005; 18:1440-1463. 5. Lang R.M., Badano L.P., Tsang W., et al: EAE/ASE recommendations for image acquisition and display using three-dimensional echocardiography. J Am Soc Echocardiogr 2012; 25(1):3-46. 6. Porter T.R., Xie F.: Myocardial contrast echocardiography: Methods, analysis, and applications. In: Otto C.M., ed. The Practice of Clinical Echocardiography, 4th ed. Philadelphia: Saunders; 2012:45-66.
© Copyright 2024