1. No category

J
• -•
^-K.^
ČILO O DELU INSTITUTA V LETU 198
x
:
y
-. , - * ^ > - * M -' J; -' J- - 7 7 ' 7 7 » ' J * f ; > . J . ,• .>„• ^ -•-/-.• -
*f
• / .' > * .
^•n
;
- v - - " -
; \
'. i
•« f
-----^
-1
-.
^ V i •.' y f
-.//-:.—"'
---—"'
•'
<,
M
* •-•"
-iS
:
o
y -' --* v , yj]
•i T
Ji
- i ' • fi
, j''
i '
, , H*
JA
• {H'r- '-
) ' <- - v
'' Li
*
umver/a Edvarda Kardelja
institut jožef stefan" ljubljana.Jugoslavija
- i \ r r y
'•••
•:/
NEKAJ ZBIRNIH PODATKOV O DELU INSTITUTA "J02EF STEFAN"
Institut je danes po 38 letih od svoje ustanovitve najveCja koncen­
tracija raziskovalnega potenciala na naravoslovno tehniCnem področju v
SR Sloveniji* Taka koncentracija omogoča interdisciplinarne in multidisoiplinarne raziskave, ki niso možne drugje ob isti smotrnosti uporabe
sredstev in razpoložljive opreme.
Dejavnost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, teh­
ničnih in sorodnih ved, kot so fizika, kemija, reaktorska in procesna
tehnika, zasfiita pred ionizirajočimi sevanji in varstvo okolja, bioke­
mija, elektronika in avtomatika, uporabna matematika, računalništvo in
obravnavanje poslovnih, statističnih ter znanstvenih podatkov in infor­
macij, energetsko svetovanje, kot tudi Študij programov, sistemski
inZeniring ter raziskave umetne inteligence.
Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključu­
jejo v raziskovalno delo v okviru programa instituta, obenem pa tudi
nadaljujejo Študij na podiplomski ravni. Institut si s Šolanjem okoli
stopetdeset sodelavcev - podiploacev zagotavlja visoko usposobljene
strokovnjake.
Na institutu dela skupaj: 852 sodelavcev, od tega 174 doktorjev, 65
profesorjev in drugih sodelavcev posameznih fakultet, ki opravljajo
svoje delo na institutu in 39 sodelavcev instituta, ki se pedagoSko
udejstvujejo na nekaterih fakultetah univerz.
Znanstveno raziskovalno delo instituta v letu 1987: 260 znanstvenih
publikacij, 285 referatov, ki so bili objavljeni v zbornikih, 32
strokovnih
ali
poljudno-znanstvenih
člankov,
343
institutskih
dokumentov, 304 neobjavljeni referati in 11 patentov.
V letu 1987 - so bile sodelavcem podeljene naslednje nagrade in
priznanja: 2
Kidričevi nagradi, 10 nagrad Sklada
Borisa Kidriča, od teh 4 za iznajdbe in izpopolnitve,
- so se sodelavci Instituta udeležili 268 mednarodnih in
73
domačih znanstvenih zborovanj, seminarjev ali
letnih Bol,
- je bilo na institutu opravljenih 37 diplomskih del, 15
magistrskih del in 8 doktorskih del,
- je institut podelil 20 Štipendij za Študente univerz,
tako da je imel v tem letu 54 Štipendistov,
- se je na institutu zaposlilo 42 mlajših raziskovalcevpodiplomcev.
V okviru sodelovanja s tujimi raziskovalnimi ustanovami je bilo v
letu 1987 42 sodelavcev instituta na strokovnem delu v tujini, 102 tuja
znanstvenika in raziskovalca z drugih domačih ustanov pa sta sodelovala
pri raziskovalnem delu instituta.
Za uspeBno raziskovalno delo je sodobna oprema življensko pomembna.
V letu 1987 je institut vložil v nabavo nove in dopolnilne opreme
2.783.512.220 din.
Dohodek od storitev za neposredne naročnike in od raziskav, ki so
uporabljena v gospodarstvu, je nekaj večji kot dohodek instituta iz
Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki je nanenjen temeljnim usmerjenim
raziskavam.
V letu 1987 je bilo sklenjenih 113 večjih pogodb z neposrednimi
naročniki.
SOME SELECTED DATA ON THE WORK OF THE "J02EF STEFAN** INSTITUTE
The Institute today, 38 years after its inception, represents the
largest concentration of research potential in the field of natural
science and technology in the Republic of Slovenia, Yugoslavia. Such a
concentration
enables
it
to
perform
interdisciplinary
and
•ultidisciplinary research not achievable elsewhere with the saae
purposeful use of funds and equipment.
The activities of the Institute cover the field of natural science,
technology and related disciplines, such as physics, chemistry, reactor
and process technology, health physics and environmental protection,
electronics and automation, applied mathematics, computing and the
treatment of commercial,
statistical and
scientific
data
and
information,
energy consulting, as well as studies of computer
programming,
system
engineering
and
research
on
artificial
intelligence.
The personal policies of the Institute are designed to include
graduands in research work within the Institute programme, and at the
same
time to encourage them to continue their studies at the
postgraduate level. With the training of about 150 postgraduate
workers, the Institute ensures a constant supply of skilled experts.
Altogether there are 852 staff at the Institute, of whom 174 are
Ph.D's: 65 are professors or other academic staff of particular
University faculties, who undertake research at the institute, as well
as 39 Institute staff who also take part in the pedagogic work of
various faculties of the universities.
The scientific research work at the Institute in 1987 was published
in 260 scientific papers, 285 contributions to scientific meetings
published in proceedings, 32 technical or popular-scientific articles,
343 Institute reports, 304 unpublished congress papers and 11 patents.
In 1987 - staff were awarded the following prizes and awards: 2
Kidrifi Prizes; 10 prizes from the Boris Kidrič Fund, of
which 4 were discoveries and developments;
- staff
attended
268
international
and 73 domestic
scientific meetings, seminars and summer schools;
- 37 graduate, 15 masters' and 8 doctorate theses were
completed at the Institute;
- the Institute awarded 20
scholarships to university
students, thus bringing the total scholarships in this
year to 54;
- the Institute engaged 42 younger research workers - post­
graduates.
In the framework of the Institute's cooperation with foreign
research institutions, in 1987 42 Institute staff spent working visits
abroad, and 102 foreign scientists or research workers from other
domestic
institutions
co-operated in the research work of the
Institute.
For successful research work, modern equipment is a vital necessity.
In 1987 the Institute invested funds of 2,783,512,220 dinars in new or
improved equipment.
Income from services for direct customers and from applied research
of benefit to the economy is greater than the grant income from the
research Community of Slovenia. The fraction of funds devoted to basic
research is about half.
In
1987 113 larger contracts were signed with direct major
customers.
Yi/^eoooRUS POROČILO P-301
Letno poročilo
junij 1988
YU ISBN 86-80023-12-4 ISBN
POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1987
UredH: Matjaž Gams
univerza edvarda kardelja
institut "jožef stefan" Ijubljana Jugoslavija
• •
POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1987
Založil: Institut "JoZef Stefan", LJubljana
Urednik: Matjaž Caas.agr.,dipl.ing.
Opreaa tCitnega ovitka: Marijan Cnaaut,dipl.ing.arh.
Fotografija: Marjan Saerke,ing.
GrafiCno oblikovanje: Nikolaj DreSnik
Angleški lektor: Anthony Byrne,dr.
Stavek: JoZica Suinik
Tiak: Jugoreklaa, Ljubljana
LJubljana, Junij 1988
Natisnjeno v 1200 izvodih
YU ISBN 86-80023-12-4
Slika na ovitku: Fotografija nove institutske atavbe
je bila zajeta prek televizijske kaaere in nato
računalniško
obdelana
z
razliCniai grafieniai
postopki, predvsem a aolarizacijskia algoritaoa.
Fotografijo M. Saerketa ata grafiCno preoblikovala
M. Martinec in F. Dacar.
Struktura PoroCila o delu inatituta v letu 1987 Je v
skladu a priporočili Zveze raziskovalnih organizacij
Slovenije.
ANNUAL REPORT OF THE JOZEF STEFAN INSTITUTE FOR 1987
Publisher: JoZef Stefan Institute
Editor: Matjaž Caas,M.Sc.
Cover design: Marijan Cnaaui,B.Sc.
Photography; Marjan Saerke,Eng.
Graphic design: Nikolaj DreCnik
English editor: Anthony Byrne,Ph.D
Typing: JoZica Suinik
Printed by: Jugoreklaa, Ljubljana
Ljubljana, June 1988
Issued in 1200 copies
YU ISBN 86-80023-12-4
Cover picture; The photography of the, new Insti­
tute's building was captured into a coaputer by a
TV caaera and graphically processed especially by a
solarization algorltha. The photography by M. Saerke
was graphically transforaed by M. Martinec and F.
Dacar.
VSEBINA
UVOD
ANGLEŠKI POVZETKI
OPIS RAZISKOVALNEGA DELA INSTITUTA V LETU 1987
Odsek za teorijsko fiziko (F-l)
Odsek za fiziko jedra (F-2)
Odsek za tanke plasti in povrSine (F-3)
Odsek za fiziko trdne snovi (F-5)
Odsek za kemijo fluora (K-l)
Odsek za spektroskopijo (K-2)
Odsek za fizikalno kemijo (K-3)
Odsek za jedrsko kemijo (K-4)
Odsek za keramiko (K-5)
Odsek za biokemijo (B)
•
Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko (E-l)
Odsek za raCunalniSko avtomatizacijo in regulacije (E-2)
Odsek za profesionalno elektroniko (E-3)
Odsek za računalništvo in informatiko (E-4 )
Odsek za splošno elektroniko (E-5)
Odsek za digitalne komunikacije in mreže (E-6)
Odsek za reaktorsko fiziko (R-l)
Odsek za energetiko in vodenje procesov (R-2)
Odsek za obratovanje reaktorja (R-3)
Odsek za reaktorsko tehniko (R-4)
Odsek za uporabno matematiko (OUN)
Odsek za oceno posegov v okolje (SEPO)
Odsek za knjižnico in dokumentacijo (KNJ)
Služba varstva pred ionizirajočimi sevanji (SVPIS)
28
32
36
38
41
45
47
50
52
57
59
.62
65
66
.72
74
77
82
84
.....85
88
.97
99
99
PODATKI O DELU INSTITUTA
ORGANIZACIJSKO-KADROVSKA SLIKA INSTITUTA
Organizacijska shema instituta.
Dejavnost instituta J . Stefan
Organi instituta
Delovne enote instituta
Seznam sodelavcev instituta.
Sodelavci instituta, ki sodelujejo pri pedagoškem delu na univerzah
Sodelavci, ki so pedagoSki delavci univerz.
Štipendisti instituta
Mladi raziskovalci instituta.
Tridesetletnice, dvajsetletnice in desetletnice sodelovanja na
institutu
101
102
103
106
108
119
119
121
122
123
RAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO INSTITUTA
Projekti Raziskovalne skupnosti Slovenije, katerih koordinatorji so
sodelavci instituta.
124
VeCja pogodbena dela
.........125
Objavljena dela
132
Diplomska dela.
177
Magistrska dela.
178
Doktorska dela
179
POVEZAVA INSTITUTA Z DOMAČIM IN MEDNARODNIM OKOLJEM
Udeležba sodelavcev instituta na strokovnih zborovanjih in studijski
obiski na drugih ustanovah
180
Sodelavci instituta na strokovnem delu v tujini
188
Tuji raziskovalci na institutu.
190
Seminarji in predavanja domaČih in tujih predavateljev.................... ,193
Praktikanti na delu na institutu......
,199
Obiski na institutu.
.201
Nagrade in priznanja, ki so jih prejeli sodelavci instituta...,....,..,....202
PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA INSTITUTA
FinanCno stanje 31.12.1987
,
Ugotovitev in razporeditev dohodka za leto 1987
,
.203
.203
PREGLEDNICE IN GRAFIKONI
Število in sestava sodelavcev po posameznih delovnih enotah
Pregled v letu 1987 objavljenih in dokonCanih del
Precled Števila objavljenih in neobjavljenih del v letu 1970-1987
Prejled Števila sodelavcev instituta in njihove izobrazbe v letih
1949-1987
,
204
205
206
207
CONTENTS
INTRODUCTION
SUMMARY OF DEPARTMENTAL PROGRAMMES
RESEARCH WORK OF THE INSTITUTE IN 1987
Department of Theoretical Physics (F-l)
Department of Nuclear Physics < F-2)
Department of Thin Films and Surfaces (F-3)
Department of Condensed Matter Physics (F-5)
Department of Fluorine Chemistry (K-l)
Department of Spectroscopy (K-2)
Department of Physical Chemistry (K-3)
Department of Nuclear Chemistry (K-4)
Department of Ceramics (K-5)
Department of Biochemistry (B)
Department of Automatics, Biocybernetics and Robotics (E-l)
Department of Computer Automation and Control (E-2)
Department of Professional Electronics (E-3)
Department of Computer Science and Informatics (E-4)
Department of General Electronics (E-5)
Department of Digital Communication and Networks (E-6)
Department of Reactor Physics (R-l)
Department of Energy and Process Control (R-2)
Department of Reactor Operation (R-3)
Department of Reactor Technology (R-4)
Department of Applied Mathematics (OUM)
Department for Environmental Impact Evaluation (SEPO)
Library and Documentation Department (KNJ)
Radiation Protection Sevice (SVPIS)
28
32
36
38
41
45
47
50
52
57
59
62
65
66
72
74
77
82
84
85
88
97
99
99
BASIC DATA ABOUT THE INSTITUTE
ORGANIZATION AND EMPLOYEE STRUCTURE
Diagram showing the organization of the Institute.
101
Activities of the Institute
102
Internal structure
103
Working units of the Institute and their Heads
106
List of employees
(names marked with an asterisk indicate staff members who are
employees of the universities and work part time at the Insti­
tute, while two asterisks indicate staff members who do part
time teaching at the universities)
108
Employees of the Institute, co-operating with the Universities............. 119
Employees of the Universities, co-operating with the Institute
119
Scholarship holders
121
Young researchers
122
Employees celebrating 10, 20 and 30 years work at the Institute
123
RESEARCH k PROFESSIONAL WORK OF THE INSTITUTE
Projects of the Research Community with the Institute.....
......124
Major contractual applications
......125
Publications
(published work:
scientific publications - znanstvene publikacije
published papers, presented at meetings - objavljeni referati
technical and popular-scientific publications - strokovne publikacije
unpublished work:
institute publications - institutski dokumenti
unpublished papers, presented at meetings - neobjavljeni referati
patents and technical improvements - patenti in tehnične izbolJSave).... 132
Graduate theses
..,.177
Masters' theses
178
Doctoral theses
................................................179
CONTRACTS WITH THE DOMESTIC AND INTERNATIONAL COMMUNITY
Attendance of Institute staff at meetings and on visits to other
Institutions.
180
Staff on professional visits abroad
Foreign research fellows at the Institute
,
Seminars and lectures of domestic and visiting lecturers
High school students completing practical work at the Institute
Visitors
Prizes and awards to Institute staff
188
190
193
199
201
202
SURVEY OF THE INSTITUTE'S FINANCES
Financial status 31. 12. 1987
Balance sheet for 1987
203
203
TABLES AND DIAGRAMS
Numbers and structure of staff in individual working units
(The column headings are as follows:
Odseki - department, s (for initials H«M» OOIIII-MIM)
204
Sl.nrojsi
lili-, i s h o v n 11-i
- oliliM- i-t>:u:i»l'i-lit:r:i
Mlajši raziskovalci - younger researchers
Raziskovalci skupaj - researchers - total.
Delavci na ing. delokr. - staff with engineering posts
Tehniki - technicians
Ostali - others
Skupaj - totals)
Review of Publications for 1987
(The column headings are as follows:
Odseki - departments (see contents)
For other columns see Publications above)
Review chart of the number of publications and unpublished works in
the years 1970-1987
(The vertical axis shows the number of publications, divided into
three categories:
published (objavljena dela), unpublished (neobjavljena dela), and
graduate, masters' and doctoral theses (diplomska, magisterska in
doktorska dela))
Review chart of staff members and their educational qualifications
for the years 1949-1987....
(The vertical axis shows the numbers of staff in the four following categories:
with Ph. D. (z doktoratom), with M. Sc. or B. Sc. (z visokošolsko
izobrazbo), high school graduates (s srednješolsko izobrazbo) and
those with elementary schooling (z niZješolsko izobrazbo))
205
206
207
SPREMNA BESEDA
Leto 1987 Je bil tisti trenutek v razvoju
slovenske
raziskovalne
dejavnosti, ko so se v vsej Širini začeli kazati rezultati veCjega vlaganja v
raziskovalno sfero.
Tako je na institutu,
recimo,
povečana znanstvena
produkcija, saj je v primerjavi s "suhim" 1985 Število publikacij in referatov
naraslo kar za 45 odstotkov, kar je več kot normalna fluktuacija. PoveCalo se je
tudi Število mladih ljudi, ki so na institutu raziskovalno delali in rezultate
predložili kot diplomska in magistrska dela in disertacije, pri prvih dveh za
približno polovico, pri doktoratih pa kar za trikrat v primerjavi z letom 1985.
Prav tako se je Se nadaljevalo opremljanje laboratorijev z veCjimi
napravami, ki bi bile brez direktne poaoCi Raziskovalne skupnosti Slovenije in
industrije za nas nedosegljive.
Velika
pridobitev
delovnega
prostora je nova stavba NaravoslovnotehnoloSkega centra, ki so jo sofinancirali Iskra, Gorenje, Riko, Dinos,
zavarovalnica Triglav in drugi, v kateri že potekajo skupni raziskovalni in
razvojni projekti z industrijo. ZaCeli smo tudi z gradnjo izobraževalnega centra
za jedrsko tehnologijo v Podgorici, financira ga elektrogospodarstvo Slovenije,
v katerem se bodo že pozimi letos zadeli izobraževati operaterji in drugi
sodelavci Nuklearne elektrarne KrSko. KonCali pa smo priprave za zaCetek gradnje
prepotrebnega novega laboratorijskega prostora v "južnem prizidku" na Jamovi
ulici.
2al pa so se koncem leta začeli kazati znak' presihanja sredstev namenjenih
raziskovalni dejavnosti, kar se je Se posebej zaostrilo letos. Rezultati so
seveda prav lahko predvidljivi.
Tomaž Kalin, direktor
7
FOREWARD
The year 1987 was a period in the development of Slovenian research
activity when the results of increased investment in research began to appear
across a broad spectrum. Thus at the Institute, for example, the increased level
of scientific productivity is demonstrated by a 45% growth in publications and
congress contributions (compared to the "dry" year of 1985), which is much above
normal fluctuations. The nuaber of young people doing research work at the
Institute and presenting their results in the fora of batchelor's and master's
theses increased by about a half, while for doctoral theses the increase was by
a factor of three, in coaparison with 1985.
In the same way, the provision of our laboratories with major items of
equipaent was continued with the direct support of the Research Community of
Slovenia and local industry, which would otherwise have been beyond our means.
The new Natural Sciences and Technology Centre building, co-financed by
Iskra, Gorenje, Riko, Dinos,
the Triglav Insurance company and others,
represents a major acquisition of laboratory space, in which joint research and
development projects with local industry are already under way. Further, the
construction of the Ljubljana Nuclear Training Centre at Podgorica has begun,
financed by the Electrical Utility of Slovenia, in which the first training
courses for reactor operators and associated personnel of the KrBko Nuclear
Power Plant will be given this coaing winter. Preparations are also coaplete for
the commencement of building of urgently needed new laboratory space in the
"Southern Annex" at the Jamova site.
Unfortunately, by the end of the year, signs of a decrease in funding
intended for research activities became apparent, a trend which becaae severely
aaxked this year (1988). The results are of course all too predictable.
Tomaž Kalin, Director
^ ~ Z ^
8
—
NEKAJ ZBIRNIH PODATKOV O DELU INSTITUTA "J02EF STEFAN"
Institut je danes po 38 letih od svoje ustanovitve najveCja koncen­
tracija raziskovalnega potenciala na naravoslovno tehniCnea področju v
SR Sloveniji. Taka koncentracija oaofoCa interdisciplinarne in aultidisciplinarne raziskave, ki niso možne drugje ob isti saotrnoati uporabe
sredstev in razpoložljive opreae.
Dejavnost instituta oblega raziskave na področju naravoslovnih, teh­
ničnih in sorodnih ved, kot so fizika, keaija, reaktorska in procesna
tehnika, zaščita pred ionizirajočimi sevanji in varstvo okolja, bioke­
mija, elektronika in avtoaatika, uporabna aateaatika, računalništvo in
obravnavanje poslovnih, statističnih ter znanstvenih podatkov in infor­
macij, energetsko svetovanje, kot tudi itudij prograaov, sistenski
inženiring ter raziskave umetne inteligence.
Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključu­
jejo v raziskovalno delo v okviru prograaa instituta, obenea pa tudi
nadaljujejo Študij na podiplomski ravni. Institut si s šolanjem okoli
stopetdeset sodelavcev - podiploacev zagotavlja visoko usposobljene
strokovnjake.
Na institutu dela skupaj: 852 sodelavcev, od tega 174 doktorjev, 65
profesorjev in drugih sodelavcev posaaeznih fakultet, ki opravljajo
svoje delo na institutu in 39 sodelavcev instituta, ki se pedagolko
udejstvujejo na nekaterih fakultetah univerz.
Znanstveno raziskovalno delo inatituta v letu 1987: 260 znanstvenih
publikacij, 285 referatov, ki so bili objavljeni v zbornikih, 32
strokovnih
ali
poljudno-znanstvenih
člankov,
343
institutskih
dokuaentov, 304 neobjavljeni referati in 11 patentov.
V letu 1987 - so bile sodelavce« podeljene naslednje nagrade in
priznanja: 2
Kidričevi nagradi, 10 nagrad Sklada
Borisa Kidriča, od teh 4 za iznajdbe in izpopolnitve,
- so se sodelavci Instituta udeležili 268 mednarodnih in
73
domačih znanstvenih zborovanj, seainarjev ali
letnih Sol,
- je bilo na institutu opravljenih 37 diploaskih del, 15
magistrskih del in 8 doktorskih del,
- je institut podelil 20 Štipendij za Študente univerz,
tako da je iael v tem letu 54 Štipendistov,
- se je na institutu zaposlilo 42 alajSih raziskovalcevpodiploacev.
V o!tviru sodelovanja s tujiai raziskovalnimi ustanovaai je bilo v
letu 1927 42 sodelavcev instituta na strokovnea delu v tujini, 102 tuja
znanstvenika in raziskovalca z drugih domačih ustanov pa sta sodelovala
pri raziskovalnem delu instituta.
Za uapeSno raziskovalno delo je sodobna oprema življensko joaembna.
V letu 1987 je institut vložil v nabavo nove in dopolnilne opreae
2.783.512.220 din.
Dohodek od storitev za neposredne naročnike in od raziskav, ki so
uporabljena v gospodarstvu, je nekaj večji kot dohodek instituta iz
Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki je namenjen teaeljnia usaerjenia
raziskavam.
V letu 1987 je bilo sklenjenih 113 večjih pogodb z neposredniai
naročniki.
9
SOME SELECTED DATA ON THE WORK OF THE "J02EF STEFAN" INSTITUTE
The Institute today, 38 years after its inception, represents the
largest concentration of research potential in the field of natural
science and technology in the Republic of Slovenia, Yugoslavia. Such a
concentration
enables
it
to
perform
interdisciplinary
and
•ultidisciplinary research not achievable elsewhere with the saae
purposeful use of funds and equipment.
The activities of the Institute cover the field of natural science,
technology and related disciplines, such as physics, chemistry, reactor
and process technology, health physics and environmental protection«
electronic* and automation, applied mathematics, computing and the
treatment of commercial,
statistical and
scientific
data
and
information,
energy consulting, as well aa studies of computer
programming,
system
engineering
and
research
on
artificial
intelligence.
The personal policies of the Institute are designed to include
graduands in research work within the Institute programme, and at the
same
time to encourage them to continue their studies at the
postgraduate level. With the training of about 150 postgraduate
workers, the Institute ensures a constant supply of skilled experts.
Altogether there are 852 staff at the Institute, of whoa 174 are
Ph.D's: 65 are professors or other academic staff of particular
University faculties, who undertake research at the institute, as well
as 39 Institute staff who also take part in the pedagogic work of
various faculties of the universities.
The scientific research work at the Institute in 1987 was published
in 260 scientific papers, 285 contributions to scientific meetings
published in proceedings, 32 technical or popular-scientific articles,
343 Institute reports, 304 unpublished congress papers and 11 patents.
In 1987 - staff were awarded the following prizes and awards: 2
KidriC Prizes; 10 prizes froa the Doris KidriC Fund, of
which 4 were discoveries and developments;
- staff
attended
268
international
and 73 domestic
scientific meetings, seminars and summer schools;
- 37 graduate, 15 masters' and 8 doctorate theses were
completed at the Institute;
- the Institute awarded 20
scholarships to university
students, thus bringing the total scholarships in this
year to 54;
- the Institute engaged 42 younger research workers - postgraduates .
In the framework of the Institute's cooperation with foreign
research institutions, in 1987 42 Institute staff spent working visits
abroad, and 102 foreign scientists or research workers from other
domestic
institutions
co-operated in the research work of the
Institute.
For successful research work, modern equipment is a vital necessity.
In 1987 the Institute invested funds of 2,783,512,220 dinars in new or
improved equipment.
Income from service* for direct customers and from applied research
of benefit to the econoay is greater than the grant incoae froa the
research Community of Slovenia. The fraction of funds devoted to basic
research is about half.
In
1987 113 larger contracts were signed with direct major
customers.
10
UVOD
Kratka zgodovina
Institut "Jožef Stefan" se je razvil iz nekdanjega Fizikalnega instituta
SAZU. Kasneje je bil nekaj Saša v sklopu Zvezne komisije za jedrsko energijo, od
leta 1969 pa deluje kot samostojen institut Univerze E. Kardelja v Ljubljani, ki
je skupaj z Zveznim izvrSnim svetom tudi formalno njegova soustanoviteljica in v
imenu obeh opravlja vse s tem povezane funkcije.
Sedanje stanje
Institut je samostojna raziskovalna organizacija, kjer delavci samoupravno
združujejo delo na področju znanosti, prenosa rezultatov raziskav v neposredno
prakso ter vzgojo in izobraževanje za potrebe celotne družbe. Institut je danes
po 38 letih od svoje ustanovitve najveCja koncentracija raziskovalnega potencia­
la na naravoslovno tehničnem področju v SR Sloveniji. Taka koncentracija omogofia
interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave, ki niso možne drugje ob isti
smoternosti uporabe sredstev in razpoložljive opreme.
Dejavnost institute
Dejavnost je podrobno opisana in razložena v Temeljih plana IJS v srednje­
ročnem obdobju 1986-1990, ki jih je sprejel Svet instituta koncem leta 1986. Na­
stali so kot posledica SirSih družbenih naCrtov in se navezujejo na dosegljive
planske dokumente organizacij združenega dela, s katerimi institut 2e združuje,
ali pa bi lahko združeval svoja prizadevanja za dosego družbenih ciljev. Dejav­
nost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih in sorodnih
ved, kot so fizika (teorijska fizika, fizika jedra, reaktorska fizika, fizika
trdne snovi in fizika icniziranih plinov), kemija (radiokemija, analitska kemi­
ja, anorganska kemija, fizikalna kemija, kemija reaktorskih goriv in surovin,
visokotemperaturna kemija), reaktorska in procesna tehnika, zaščita pred ionizi­
rajočimi sevanji in varstvo okolja, biokemija, elektronika in avtomatika, upora­
bna matematika, računalništvo in obravnavanje poslovnih, statističnih ter znan­
stvenih podatkov in informacij, kot tudi Študij programov, sistemski inženiring
ter raziskave umetne inteligence. Raziskave na področju omenjenih ved se povezu­
jejo in prepletajo na nekaterih interdisciplinarnih področjih, kot so npr. jedr­
ski program in energetika, znanost o materialih, uporaba fizikalnih, kemijskih
in biokemijskih metod ter elektronike v medicini in biologiji, uvajanje računal­
ništva, skrb za ohranitev ravnotežja v okolju ipd. Pri tem si sodelavci institu­
ta Se posebej prizadevajo doseči neposredno povezavo znanja iz temeljnih razis­
kav, ki so podvržene mednarodnim merilom, z uporabnimi raziskavami in skrbjo za
uporabo in uvajanje svojih dosežkov in sodobnih metod dela v gospodarstvo ter
družbene dejavnosti. Po svoji organiziranosti predstavlja Institut "J. Stefan"
organizacijsko jedro za koordinacijo in vodenje projektno zasnovanega raziskova­
lnega dela. Ob tem moramo poudariti sistematično vzgojo raziskovalnega kadra.
Kadrovska politika
Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključujejo v
raziskovalno delo v okviru programa instituta, obenem pa tudi nadaljujejo Študij
na podiplomski ravni. Ko ta Študij zaključujejo z doktoratom, prevzamejo tudi
odgovornost za dela za neposredne naročnike v institutu ali pa z vključevanjem v
druge organizacije združenega dela, kjer glede na svojo vzgojo skrbijo tudi za
pospeSeno uveljavljanje domačih dosežkov in znanja. Institut si s Šolanjem preko
stopetdeset
sodelavcev
podiplomcev
zagotavlja
visoko
usposobljene
strokovnjake, ki svojo usposobljenost lahko tudi formalno izkažejo in si s tem
tudi prizadeva doseči najvišjo možno kvaliteto opravljenega dela. Glede na
konkretne potrebe institut vsestransko podpira tudi strokovno izpopolnjevanje
svojih sodelavcev na tujih raziskovalnih ustanovah.
11
Povezave z gospodarstvom
Prenos raziskovalnih dosežkov v prakso je zahteven in pomemben proces, ki
se mu na institutu posveča vsa pozornost. Dosežki se prenašajo v sodelovanju z
naročniki, zato se za tako delo organizirajo mešani: skupine strokovnjakov iz
industrije in raziskovalcev instituta, ki si poleg ostalih konkretnih rezultatov
skupaj prizadevajo ustvariti tudi novo znanje.
SEZNAM VEČJIH APARATUR, IZDELANIH V LETU 1987
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
12
Praskat GMM 78 - 96 kom
Infuzor - 50 kon
Gnma monitor SOM 29 - 49 kom
Anemometer MHV 37 - 31 kom
Univerzalni digitalni avtomat - 14 kom
Sistem za registracijo in obrucun delovnega
Časa - 9 kom
Ravninski merilnik nagiba RMN 101 - 8 kom
Vetrokazna vreCka VKV 106 - 7 kom
RaCunalniSko vodeni sistemi za regulacijo
scenske razsvetljave - 7 kom
Sistem za izravnavanje konic SIK 80 - 4 kom
Merilni komplet za G.M. c w CHK 3 2 - 4 kom
Daljinski vetrokaz DEV 1 1 - 3 kom
RoCni vetromer RVM 9 6 - 3 kom
Anemometer UAA 9 9 - 3 kom
Ferometer - 2 kom
Anemograf VMZ 2 1 - 2 kom
Vetroaerski tipalnik KVT 6 0 - 2 kon
Oljni analizator NMR IJS-85 - 2 kom
Naprava za odkrivanje napak v optičnih vlak­
nih - OTDR -1 kom
Hidravlični manipulacijski robot STEFAN 130
- 1 kom
Visokoprecizni manipulacijski robot RIK0 106
- 1 kom
22. MikroraCunalniSki 16-bitni krmilnik STEFAN
106 - 1 kom
23. Stimulator za stojo in hojo paraplegicnih
bolnikov ALT 2 - 1 kom
24. Stimulator za zdravljenje preležanih (decu­
bitus!«) DECUS - 1 kom
25. Peronealni implantibilni bifazni napetostni
stimulator za korekcijo padanja
hromega stopala - 1 kom
26. Indukcijska peC za 21ahtne kovine - 1 kom
27. Sistem za instrumentalno oceno vidljivosti
RVR - 1 kom
28. Oprema za avtomatsko meteorološko pcatajo ! kom
29. Oprema za ekoloiko - meteorološko avtomatsko
merilno postajo - 1 kom
30. Sistem za statistično kontrolo termostatov
AKTU - 1 kom
31. MikroraCunalniSki sistem PMP-11 z grafiCnim
dodatkom - 1 kom
32. Centralna enota ARCIS - 1 kom
33. Videoterminal z grafičnim dodatkom GRAF-100
- 1 kom
34. Grafični sistem za računalniško podporo pro­
jekta - 1 kom
35. Elektronska meteorološka postaja EMP 21 1 kom
INTRODUCTION
The "Jozef Stefan" Institute operates within the "E. Kardelj " University
in Ljubljana as an independent organisation for research and education.
Basically the Institute provides opportunities for and fosters basic and
applied research work in some fields of physics (theoretical, nuclear, solid
state and reactor physics), chemistry (nuclear, physical, analytical, high temperature, fluorine chemistry, ceramics and biochemistry), electronics (automation, biocybernetics, robotics, computer science and information science, energy
and process control and professional electronics), reactor engineering and safety, and applied mathematics, and in many interdisciplinary projects resulting
from these fields. Special attention is paid to those fields and programmes
which are important for the growth and development of the national economy.The
Institute also represents a training ground for many young scientists, who after
acquiring additional experience in doing modern research work, either leave the
Institute to take positions in industry or other research or teaching institutions, or within the Institute undertake applied research projects or technological development.
The present position of the Institute can be appreciated much better with
some knowledge of its history.
It started as the Institute of Physics, founded in 1949 by the Slovenian
Academy of Science and Arts. From 1955 the Institute was under the supervision
of the Federal Nuclear Energy Commission, until 1962, when it became an independent research institution. The development of the Institute was strongly influenced by the programme of the Federal Nuclear Energy Commission, which represented the major source of income of the Institute. After 1967, however, when a
reorganization of research activities in Yugoslavia and a revision of the nuclear programme took place, the Federal and Republican Funds for Scientific Research provided more and more of the Institute's income and eventually became its
dominant sources.
Collaboration with some Departments of the Universities in Ljubljana and
Maribor is very close indeed, both in research and in education of graduate and
postgraduate students.
13
SUMMARY OF DEPARTMENTAL PROGRAMMES
DEPARTMENT OF THEORETICAL PHYSICS (F-1)
The activity of the group for the theoretical physics of nuclei, elementary
particles and fields has encompassed the following topics. We have shown the
analogy between coherent rotational states i.i atomic nuclei and in diatomic
molecules. For the description of nuclear reactions with three charged fragments
a combination of the hyperspherical and the bipolar basis of wave functions was
used in order to take into account the relevant dynamic correlations among the
fragments; the method is relevant to some nuclear reactions in astrophyisics. We
studied nuclear matter and the Fermi gas of quarks in the dielectric model of
chromodynamics. The structure of the meson was described as a chiral excitation
of the sea of negative energy quarks. The nueleon-antinucleon annihilation into
mesons was calculated in a nonlinear mesonic model in which nucleons appear as
soliton solutions; the calculation was completed for the model in one space
dimension and the approximations needed for its extension to three dimensions
were studied. The independent particle model was employed in the study of the
substructure of quarks and leptons; we have shown that it is possible to find a
potential which reproduces the leptonic spectrum and to reduce the over size
Dirac magnetic moment by properly seperating the internal and centre of mass
motion. In quantum chromodynamics the singularity of the gluon propagator was
studied in the representation using the electric vector potential. For five
dimensional Kaluza-Klein theories it was shown that even a string source does
not resolve the problem of the oversize electron mass. We studied classical
solutions of the Lagrange density with higher derivatives which imitate the
quark-quark potential. We also studied some didactic problems in quantum
mechanics.
In the field of theoretical solid state physics a method was proposed for
the optimal choice of gauge in the case of a two dimensional conductor in a
constant magnetic field, perpendicular to the conducting plane. For the case of
the classical Ising model in a transverse field with random distribution of
coupling constants, the phase transition to a glassy phase at absolute zero of
temperature was studied. We also analysed the phase diagram of the mixed ferroelectric ADP-RDP and predicted the temperature of the phase transition from the
paraelectic to ferro- or antiferroelectric phase, i.e. the proton glass phase,
for any value of concentration and pressure. Critical properties of the Yang-Lee
edge singularities were studied for the case of the Ising model with correlated
impurities and the critical indices related to the behaviour of the density of
Yang-Lee zeros were determined. We showed that they characterize a new universal
class of critical phenomena. We studied the effect of electric field on a finite
concentration of discommensurations in incommentsurate structures and demonstrated that from susceptibility measurements the interaction between discommensurations can be determined. We have just begun research in the field of high Tc
superconductivity and have proposed a bipolaron mechanism, based on strong
coupling with phonons, on a two dimensional structure and on small doping of the
reference substance.
We theoretically explained the unusual wave vector
dependence of the magnon spectrum of the antiferromagnet CeAs. We have continued
the study of the two dimensional Ising model with axial anisotropy in a magnetic
field. We also studied the thermodynamic properties of a (3d) random field Ising
model with the help of the Ginzburg-Landau free-energy functional. We explained
the very slow decay of microdomain structure in diluted antiferromagnets, which
represents a physical realisation of the random field Ising model, for the case
of weak as well as of strong anisotropy. We exploited the two dimensional Ising
model to explain the surface phase transition on the (110) surface of gold. With
the help of the L,anduu-de Gennes free energy functional we also studied the
14
ordering in droplets of nematic liquid crystals as a. function of droplet size
and surface boundary conditions. We continued the study of ferroelectric liquid
crystals and developed a model which satisfactorily explains the experimentally
measured anomalies in the pitch, spontaneous polarisation and in dielectric
susceptibility. We analysed the properties of a model subject to external
electric and magnetic fields and have shown that a qualitatively good agreement
with experimental findings is obtained for the temperature dependence of
critical fields for the unwinding of the helicoidal structure.
In the field of theoretical biophysics the properties of red blood cells
which affect the diffusion of ligands into the cell and their binding to
haemoglobin were studied. The contribution of interionic correlations to the
electrostatic interaction between two charged surfaces was determined. The
attractive force between two macroscopic surfaces involving electric dipoles was
described and its magnitude estimated.
In order to gain an understanding of open questions of classical electrodynamics, we are systematically applying relativistic conservation laws for
energy, and linear and angular moments. In particular, we are studying the
properties of the energy momentum tensor of electromagnetic radiation and
various known paradoxes associated with the Poynting vector. The starting point
of our investigation is the hypothesis that retarded Lorentz-gauge potentials
are descriptions of two non-interacting physical systems responsible for
mediation of the electromagnetic interaction between electric charges and
currents.
The propagation of seismic waves in Slovenia was studied. Using the
measured arrival times of local earthquakes, we estimated the inhomogeneities in
the lateral seismic velocities.
DEPARTMENT OF NUCLEAR PHYSICS (F-2)
In the Nuclear Physics Department basic research is concentrated around two
major research programmes:
Nuclear, atomic and plasma physics, and
Experimental particle physics.
In the framework of these two programmmes the main emphasis is given to:
nuclear and elementary particle physics; most of the experimental work in
these
fields is performed at international centres such as CERN (Geneva),
DESY (Hamburg), KFA (Julich), University of Uppsala, etc., in collaboration
with several other European laboratories;
atomic physics and Mossbauer spectroscopy where most of the experimental
work is performed in our laboratories in Ljubljana;
development and construction of detector systems;
interesting technical developments which are used in environmental research
and ecology,
especially in connection with nuclear power plants, nuclear
medicine and radiation protection.
Besides the above mentioned basic and applied research, the Nuclear Physics
Department also includes the following fields of applied research work;
development of measurement and regulating systems
automatation in industry
development of microprocessor-based meteorological and ecological stations.
The main research activities and results in 1987 were as follows:
Analysis of experimental data obtained with the ARGUS spectrometer, the
most important result of this collaboration being the discovery of Ba-Bd
mixing. Our contributions to the analysis includes the determination of
strong interaction parameters from Y(lS)->gammagg decays, and the first
obvservation of delta production in an e*e- interaction.
15
The analysis of the reactions x*p->**n»n and Vp->*~x*n near the threshold
provided the most accurate determination of the cross sections to date,
allowing a more detailed understanding of the interaction mechanism.
With the variational method, the energy stability of the previously
developed atomic model was tested.
Systematic study of the K-shell double excitation by protons.
Estimates for the detection of the two-photon K-shell excitation by
synchrotron radiation.
Measurement of the asymmetry at the gamma-yield from •»Y(n,gamma*)»°Y in
the region of the isovector quadrupole giant resonance.
Complete angular correlations for (e.e'p) and (e,e'o) on lf0 at momentum
transfers between 0.2 and 0.8 fur1 were measured and some special tests and
developments were considered in the framework of the direct-semidirect
model, the continuum RPA model and the pure-semidirect model.
Hyperfine interactions in Ba-Fe-Sn-0 systems and in iron-containing phases
of Yugoslav cements were studied by Mossbauer spectroscopy of Fe-57 nuclei.
Studies of Mossbauer spectra by conversion electrons were started and
preliminary results interpreted.
Double K-shell photoionization was studied in copper and krypton, confirming the dominance of shake-up processes at the double K-edge.
Work on research connected with the understanding of multiwire chamber
performance was continued and assembly of a system for data transfer from
detectors via a CAMAC interface to a microVax II computer was started.
In the field of personal and environmental dosimetry, measurements allowed
an estimation of an effective indoor shielding factor and the capabilities
of the methods introduced in radioecology were proved to be successful.
A large area multiwire proportional counter was studied.
A microcomputer analyzing system for electrodischarge machining was developed; the system enables on-line classification of EDM pulses.
The possibility of detecting and measuring some meteorological parameters
using a hot cylinder was studied and new detectors for sunshine duration,
wind speed and direction were developed.
An instrument for continuous gamma dose rate measurements in the environment with automatic range switching was developed.
A new micro-power meteorological station was developed and demonstrated at
the WMO Congress in Geneva.
ECOLOGICAL LABORATORY WITH A MOBILE UNIT
An Ecological Laboratory with a mobile unit was etablished during 1980 and
1982 within the framework of the UNDP project. Its prime aims are:
detection and determination of accidental pollution of the environment with
radioactive substances and specific chemical and biological pollutants;
expert recommendations to those authorities and organizations responsible
for implementation of protective measures, and
education.
The Ecological Laboratory with a mobile unit, multidisciplinary in character, is a cooperative project between several departments at the "J. Stefan"
Institute, as well as other institutes in Slovenia engaged in environmental
measurements and protection.
In accidents involving hazardous substances, the mobile unit can be sent to
the location in question to perform analyses, to collect samples and to dispatch
them to the laboratories, where they can be studied further. The work is organized in such a way as to allow immediate mobilization of staff and facilities of
all participant departments and institutions. The mobile intervention unit has
two vehicles: one is a small field car used mainly for survey and sampling and
16
the other is a mobile laboratory. The Emergency Control Centre is at the "J.
Stefan" Institute.
Training and exercises of the monitoring teams are carried out on a regular
basis.
Exercises are arranged three times per year, once in summer, once in winter
conditions and once during the night. Each time two emergency monitoring teams
are involved so that each team gets its training twice a yer.
The drills are also used to test the adequacy of the response plan of the
mobile intervention unit, procedures,
equipment in field conditions and
communications. After each exercise the adequacy of the response plan and
procedures are discussed. These sessions are valuable as a means of improving
plans, procedures and coordinated work.
The drills are carried out as a part of the regular monitoring programme
and emergency preparedness in the country.
In general, Yugoslavia has its Civil Protection Organizations (CPO) for
coping with emergencies. All basic and other organizations, associations and
societies, including local and higher government and their bodies,
are
responsible for preparation, training, organization and measures for civil
protection.
On this general basis the Civil Protection Headquarters at the national
level (SR Slove. „a) in 1987 established highly professional emergency units
(teams) in different fields of emergency response, and recognized ELME as one of
them.
DEPARTMENT OF THIN FILMS AND SURFACES (F-3)
The main research activities of
in the following areas:
interactions of ions and plasmas
structures
development and characterization
development of new hard coatings
Coating Centre.
the Thin Film and Surfaces Department were
with solid surfaces and multilayered
of new materials in thin film technologies
and technological support to our Hard
Analysis of reactive sputtering parameters and the physical, mechanical and
optical properties of TiN, ZrN, NbN and Al have shown that we are able to
control the specific resistivity, stoichiometric composition, microstructure and
density of these films. Interfacial properties of multilayered structures like
Al-TiN-Si and Al-ZrN-Si were determined and the results show that such diffusion
barriers can be used in future VLSI circuits up to a working temperature of 550
•C. Using a special mode of the reactive DC and RF sputtering technique, we
succesfully produced optical layers of TiN and ITO (In-Sn-0 transparent and
conductive) films at temperatures below 100'C, which is of great practical
importance for application to thermally sensitive substrates (single crystals,
optically polished glasses, semiconductors).
High stability Ni-Cr, Ta»N and Ni-Cr-Al resistive films were used to
produce pilot type chip resistors and circuits. Values below 10 Ohm "sq" can be
obtained with the Ni-Cr-Al system. Systematic studies of the oxides of Al, Ti,
V, Cr, Co, Ni, Cu, Cr, Zr, Mo, In, Ta and W will help to understand the
mechanisms of controlled reactive sputtering and
also
possible
future
applications.
A Hard Coating Centre is now established to introduce the new technology of
hard coatings in Yugoslavia and also to help our tool manufacturers to be competitive on the world market with "golden tools". The aim of the technological
support in hard coatings is the development of new applications and also to
develop new hard coatings.
17
DEPARTMENT OF CONDENSED MATTER PHYSICS (F-5)
The Condensed Matter Physics Department consists of the laboratory for
nuclear magnetic resonance, the laboratory for biophysics and EPR spectroscopy,
the laboratory for quantum optics, dielectric spectroscopy, NMR tomography,
electron microscopy and surface physics, and three groups for applied research
in the fields of liquid crystals, ferroelectric materials and NMR. The main
research activities in 1987 were:
nuclear and electron magnetic resonance,
ferroelectric and liquid crystals,
incommensurate systems and proton glasses
biopolymers and membranes,
quantum optics,
molecular electronics,
thin films and defects in crystals,
transport of molecules through membranes.
We also started the investigations of high T c superconductors.
A centre for natural sciences and technology has been established in order
to facilitate the transfer of basic knowledge into industrial applications. The
centre is a joint venture of U S , Iskra Avtomatika, Iskra Kibernetika, Iskra
Center za elektrooptiko and Iskra Elementi.
DEPARTMENT OF FLUORINE CHEMISTRY (K-1)
The Fluorine Chemistry Department was engaged in 1987 in the following main
research activities:
inorganic fluorine chemistry, syntheses with elemental fluorine under
pressure and other fluorinating agents,
noble gas chemistry, syntheses of fluorometalates with the metal in a high
oxidation state,
reactions with Lewis acids and bases,
syntheses of technically important fluorides and other inorganic compounds,
purification of waste gases in thermal power plants (SOa, IIF, NOi) and
brick kilns (HF),
treatment of waste to produce secondary raw materials,
treatment of hazardous waste,
technology of the first part of the nuclear fuel cycle.
DEPARTMENT OF SPECTROSCOPY (K-2J
The Spectroscopy Department consists of four teams, working in the field of
mass spectroscopy, atomic absorbtion spectroscopy, isotopic geochemistry and
organic synthesis. Various types of organic compounds have been studied using
mass spectroscopy. Investigations were based on accurate measurements of the
kinetic energy release of collisionully activated ions. Measurements of the
isotopic composition of some light elements in water systems were used for the
interpretation of some hydrogeological problems. In the field of optical
spectroscopy several mechanisms of interferences in flame ntomization were
studied. Speciation studies were initiated using a combination of chromotography
and AAS. Studies of chromium rich sewage sludge were commenced as part of a
project on the use of sludge in agriculture.
In the field of organic synthesis, the effect of fluorine as a substituent
on the stereochemistry of chlorine and bromine addition to olefins, and the
18
formation of products in the reaction of hydrocarbons with xenondifluoride have
been studied.
DEPARTMENT OF PHYSICAL CHEMIS. RY (K-3)
The activity of the chemical kinetics group was concerned with the study of
the geometry and the force-field of the activated complex in the reaction CO +
Cut O = Coj + 2Cu by a semiempirical approach combining model-fitting kinetic
isotope effects and reaction activation energy calculations. Two types of
activated complex configurations, 0C0 and O-COi, were found to yield results in
correspondence with experiment.
The effects of the structure of some simple monosaccharides of D-type on
the volumetric and transport properties of their aqueous solutions were studied.
The activation parameters for viscous flow of the systems investigated were
interpreted by Eyring's theory of rate processes and the average hydration
number of solute molecules on the basis of a modified Kinstein relation.
Corrosion of metal tubes in heat exchangers and condensors is a crucial
problem in thermal power plants. The aim of investigations started this year is
to understand this process of corrosion and its inhibition.
A new computer program was developed and applied for interactive fitting of
the experimental adsorption edges (adsorption v.s. pH) of bi-valent cations in
electrolyte suspensions of hydrolysable oxide colloidal particles. The program
enables us to use different models of electrical double or triple layers at the
particle/electrolyte interfaces with the aim of satisfactorily explaining the
experimental data.
The radiochemical work of the group is concerned with measurements of the
radionuclides Sr-90, C-14, Po-210, Th-230, Rn-222, Ra-226 and H-3 in environmental samples. This work is part of the radioecological surveillance of the
KrSko Nuclear Power Plant and 2irovski Vrh Uranium Mine. In addition, the
distribution of Sr-90 in milk and grass in the Vipava Valley was followed.
In connection with radioactive waste solidification and storage, the
properties of natural zeolites, especiallly the sorption of caesium, were
studied.
For successful synthesis of labelled compounds it is important to know the
reactivity of the reacting substances and some characteristics of the products.
For this purpose in the preparation of 1-131 labelled thyronines the charge
densities on the rection sites of thyronines and their vibrational spectra were
calculated by the MNDO semiempirical quantum mechanical method.
DEPARTMENT OF NUCLEAR CHEMISTRY (K-4)
The major areas in which the Department of Nuclear Chemistry is engaged
comprise the following: development of analytical (mainly radioanalyticul)
techniques, particularly neutron activation analysis, and their application to a
wide range of problems, particularly those relating to environmental studies,
notably heavy metal uptake, binding and cycling in terrestrial and aquatic
systems (including the marine environment), studies of the influence of industry
and plant on the environment, and problems of occupational exposure.
Radioecology involving both natural and man-made radionuclides, dose
calculations, and the production of radioisotopes, particularly »»"Tc for local
hospitals, are also important activities.
Some particular fields of research might be mentioned. Studies of trace
elements, both essential and toxic, remain a continuing interest. More attention
is paid recently to the forms (speciation) and binding of metals (lig, Cd, Ag,
Zn), particularly the induction of metallothioncih and metallothionein-like
19
proteins. In analytical work, quality control is emphasized and the problems of
standardization of reference materials are studied. In this field the Department
has contracts with the National Bureau of Standards (NBS), Washington, and the
Kerngforschungsanlage (KFA) Julich, while as a Reference Laboratory it also
takes part in UNEP/WHO/FAO organized studies of the Mediterranean, and in an
IAEA co-ordinated Research Programme on human daily dietary intakes.
In radioecology, two major projects involve studies and monitoring around
the Krško Nuclear Power Plant, and the uranium mine at 2irovski Vrh. Added
emphasis to such studies was given by the Chernobyl accident.
DEPARTMENT OF CERAMICS (K-5)
The main activities of the Ceramics Department consist of fundamental
research, applied research in cooperation with industry, education of students,
postgraduates and post doctoral fellows, and microstructural analysis of
matrerials in the framework of the Laboratory for Microstruc*ural Analysis of
Materials.
The main research activities in 1987 were in the following fields:
electronic ceramics (dielectrics, ferroelectrics, piezoelectrics, ferromagnetics and semiconducting and superconducting materials)
light performance engineering ceramics (Zr02, AljOj, SiC, SijNO
hard metals (WC, TiC)
nuclear ceramics (UO2)
diabase based glasses
thick film technology (hybrid circuits, thick film materials)
Research on various important systems such as BaTiOj-Ba*Tii7 0«o, Sb-doped
ZnO, Snb-doped PZT, etc., which form the basis for investigation and development
of materials with specific electronic properties was performed and some valuable
results were obtained. In addition, some recently developed rare earth high
performance
NdFeB magnetic materials were prepared and their properties
optimised.
In the last year the Department organised the 7th Yugoslav Meeting on
Materials Science and Development which took place from 18-20 May at Brdo near
Kranj.
DEPARTMENT OF BIOCHEMISTRY (B)
The research interests of the Department of Biochemistry are centred on the
biochemistry of proteins, specifically on proteolytic enzymes and their protein
inhibitors, and on animal toxins.
In the past year the amino acid sequence of the human cysteine proteinases
cathepsins B, H and L was completed. The results of investigations of cysteine
proteinase inhibitors contributed to the recognition of the international
nomenclature of those substances. The antiviral action of proteinase inhibitors
was further studied and a different degree of inhibiton of picorna viruses was
found with chicken and human cystatin and stefin B. Various extra- and
intracellular proteinases from A. niger, C. purpurea and S. rimosus were
isolated and characterized.
New laboratories for genetic engineering and biotechnology have been
furnished. The chemical synthesis of human stefin B gene and a nucleotide probe
for calf chymosin is being started. The cDNA bank for the venom gland of V.
ammodytes and of mucosa of the fourth calf stomach is in preparation.
Members of the Department of Biochemistry were heavily involved in the
organization of the 18th FEBS Meeting in Ljubljana (June 28 - July 3, 1987) and
of the FEBS Satellite Symposium on Proteinase inhibitors and biological control.
20
The Department of Biochemistry
foreign scientific institutions.
has
intensive
cooperation
with
various
DEPARTMENT OF AUTOMATICS, BIOCYBERNETICS AND ROBOTICS (E-1)
Robotics Laboratory
The
main
results of current robotics research are concerned with
mathematical modelling of robot kinematics and dynamics,
robot control,
including adaptive, decentralized and robust control, robot programming and
robot simulation. Mathematical modelling algorithms and control algorithms were
integrated into the robot simulation system RoSi, which runs on VMS and MS-DOS
operating systems. In the applicative programme we developed a new high
performance arc-welding robot and spot-welding electrohydraulic robot, together
with a 16/32 multiprocessor robot controller. The robot controller is equipped
with an extended PasRo robot programming language and simulates with 3-D
computer graphics for off-line programming.
Biocybernetics Laboratory
The major field of activity is the rehabilitation of human extremities by
electrical stimulation. Methodology for testing the advantages of multichannel
FES therapy for severly disabled patients after stroke and brain injury was
prepared. A hybrid version of the IPPO electronic circuit with voltage or
current charge balanced pulses was designed. An implantable system with
epineural electrodes was developed. The mechanism of neural control of gait as a
function of FES was studied. The VICON system for kinesiological measurements
was tested and calibrated.
DEPARTMENT OF COMPUTER ATOMATION AND CONTROL (E-2)
As in previous years, the work of the stuff of the Department of Computer
Automation and Control in 1987 was concentrated around activities such as:
theoretical and experimental studies in the field of control systems,
computer-aided control systems design (CACSD),
development of IIW and SW,
applications.
In the area of theoretical research, most effort was devoted to the study
of different methods of identification and control of time-varying and nonlinear
systems. In this framework an original approach to the estimation of timevariable delays was developed. Experimental research was oriented to the
problems connected with a project on the computer automation of pulp cooking.
Within this area of research the control strategies of a pulp digester plant
were investigated and some algorithms for parameter estimation in the nonlinear
and time-varying model of the pulp cooking process were developed. In the field
of computer aided control systems design emphasis was given to the realization
of different simulation capabilities and extension and completion of the CACSD
package ANA.
In the area of HW and SW, work remains concentrated on the development of a
microcomputer flexible controller. The development of basic concepts concerning
the organization of the system and the application oriented controller software
were emphasized.
A large amount of work was devoted to different applications. In the last
year the first stage of a large project "Computer Automation of Pulp Cooking"
was successfully finished. In this connection , a data acquisition and process
21
monitoring system was delivered to our largest pulp and paper Bill, TCP "Duro
Salaj" at Krako. The second stage of this project has already started.
Some
of our research work is carried on within the framework of
international cooperation. Last year in this connection nearly all the research
workers of the Department visited universities in the Federal Republic of
Germany and took part in the "Workshop on Process Automation " at the Technische
Hochschule in Darmstadt.
DEPARTMENT OF COMPUTER SCIENCE AND INFORMATICS (E-4)
Our research in computer science and informatics was performed in two main
areas: computer systems and technologies, and in artificial intelligence and
information systems.
Computer systems and technologies were researched from the viewpoint of
parallel computing, both on conventional multiprocessor configurations as well
as on advanced models of computation based on data flow and data reduction
architectures. Modula-2 was introduced for programming of parallel systems. An
experimental
Q-bus-based
Kiltiprocessor
system
was
built
to support
multiprocessing experimental work, and a multitasking scheduler was developed
for IBM PC's running MS-DOS.
Artificial intelligence research focused on methods for machine learning
and automatic generation of ntw knowledge, on qualitative modelling, on
languages and tools for artificial intelligence, on expert systems, and on
intelligent decision support systems. Several projects resulted into prototypes
and commercial AI applications, such as the Assistant Professional system for
automatic learning, and the EXPRO expert system shell. The development of an
expert system for the assessment of power spectra of signals was begun.
Natural language and speech research dealt with formant synthesis of
Slovenian vowels. A microprocessor-based speech subsystem was designed and built
for the IBM-PC environment. An integrated system was designed for communication
in typed natural language with the data base. A system for the determination of
concordances in the field of lexicography was implemented. The introduction of
representation and manipulation of knowledge in data bases was researched, as
well as the use of Prolog for analysis and design of information systems.
Computer-aided design and testing research was extended from electronic
design, where EDIF was introduced and incorporated into our ECCE design system,
into mechanical design, in particular the design and programming of NC cutting
and punching operations. A station for preparation of flame-cutting operations
was designed and implemented.
Our prototyping and service unit engineered hardware and software designs
from our research laboratories and built, installed and maintained our research
equipment, as well as several dozen prototypes of our application systems,
mainly the time-and-attendance registration systems KRONOS and Microvax-2 based
information systems. The electronic CAD service of this unit designed several
hundred printed-circuits for both in-house research and development needs as
well as for our electronics industry.
DEPARTMENT OF GENERAL ELECTRONICS (E-5)
In 1987 the staff of the Department of General Electronics were mainly
engaged in the development and production of electronic equipment in the fields
of meteorology, ecology, radiation protection, protection at work, power supply
techniques, etc.. Among their products wo cur. mention the EMP21 electronic
meteorological station, which costs about (25.000, professional protective
devices, which costs around $2.500, down to the simplest radiution detectors
22
costing around £250 each. Their main commercial partners are the iiydroaeteorological Board,
firms with pollution problems, research organizations, health
institutions, the transport equipment industry, the electrical generating board,
etc.
DEPARTMENT OF DIGITAL COMMUNICATIONS AND NETWORKS (E-6)
Research in the Department of Digital Communicatir.is and Computer Networks
is focused on the following areas: digital communications, computer networks,
distributed and tightly connected computer systems.
In
digital communications problems in the field of digital signal
processing are investigated. Theoretical work and applied research is oriented
towards multi-level modulation
(MQAM),
adapt : ve digital
filters,
signal
analysis, coding, error monitoring, error estimation and channel
modelling.
Models and simulation programmes for digital radiorelay links for low capacity
systems have been developed. Digital speech and data integration was implemented
in a common communication channel using a standarized HDLC protocol.
The computer networks group is involved in various research areas. The
major topics are: electronic mail, particularity development of directories of
computers and services, protocol testing and verification and formal description
techniques i.e. LOTUS and ESTELLE. The research activities within the group run
in accordance and in collaboration with similar international research projects
and COST 11, COST 11 ter (the subproject AMIGO and F D D . Recently, the group
became a member of the EUREKA International Standardisation Organization (ISO)
activities in the field of character set coding and exchange of data and
information. "The further development of the Public Data Network of SR Slovenia"
was one of the major projects carried out by the group.
In the field of distributed computer systems, parallel system theory and
its application tc communication
systems are major research fields.
In
connection with this area,
the following problems
are
studied:
time
synchronisation, distributed data bases, and LAN protocols in simplified
distributed systems. In tightly connected computer systems, parallel
computer
architectures are studied.
"in addition, one group is involved in mathematical modelling and developing
cluster algorithms. These tools and methods were applied for the prediction of
the behaviour of different drugs in biological systems.
DEPARTMENT OF REACTOR PHYSICS (R-1)
The major activities of the Reactor Physics Department are concentrated in
three different fields: nuclear power, plasma physics and solid state physics.
In the field of nuclear power, basic and applied
research and
development
is performed in the following topics:
reactor physics calculations, including reactor core design and fuel management calculations for power and research reactors,
the development of nuclear fuel including QA/QC, failed fuel detection and
nondestructive testing;
rcacto' pressure vessel ombrittlcment surveillance with complete mechanical
testing, measurement, and calculation
of neutron exposure of irradiated
reactor pressure vessel
steel specimens, LEFM calculations
in order to
adjust p-T limits for all RPV components and calculations for assessing the
consequences of PTT or I.TOP events to the RPV,
development of radiography and various nondestructive examination
techniriiques utilizing solid state nuclear track detectors,
radon monitoring, including radon dosimetry and prospecting for uranium ore
'lenosi t,s ,
23
services to Krško NPP, such as consultations, performing of start-up physics tests, equipment and software development (digital reactivity meter),
irradiation in high intensity gamma and/or neutron fields for industry.
Besides research and development, training is another important activity of
the Reactor Physics Department which is responsible for the management of the
Institute's Nuclear Training Centre. Since its establishemnt in 1S82 all
Institute training activities in nuclear power have been jointly organized by
the NTC, Krško NPP and laboratories specialized in the subiect of training.
Besides courses in nuclear power technology, prepared mainly for the staff of
Krško NPP, the Centre has been organizing seminars on special topics in
cooperation with the IAEA and other domestic and foreign institutions.
In Plasma Physics phenomena in magnetized plasmas are studied. The
experimental research work in recent years has been concerned with linear and
nonlinear properties of waves in a plasma produced by electron cyclotron
resonance heating and the development of plasma diagnostic equipment.Theoretical research is focused on the interaction of laser light with plasmas.
Current activities in Solid State Physics cover three main areas of
interest:
the investigation
of molecular dynamics in thermotropic liquid crystals
applying cold neutron scattering methods,
study of rotational tunnelling of atomic groups in crystals and
the design and construction of a laboratory for ion cluster beam epitazy
of III-V semiconductor heterostructures.
DEPARTMENT OF ENERGY ANO PROCESS CONTROL IR-2)
The Energy and Process Control Department combines two areas of research
and development and is particularly active in their intersection: energy
conservation and process control. The group has pioneered the application of
microprocessor systems for electric power monitoring and peak demand reduction.
Such systems have been installed in several industrial firms.
Current efforts are centered on development of advanced optimization
techniques (modelling and mathematical programming) for complex Industrial
energy systems that typically include cogeneration equipment (for
joint
production of power and heat) and various energy intensive processes.
Within the Departmert of Energy and Process Control the Energy Consulting
Group has centered its activities on advising
and
stimulating
energy
conservation measures in industrial internal energy management. The group
specializes in energy studies and audits, as well as in feasibility studies for
energy conservation projects.
DEPARTMENT OF REACTOR OPERATION (R-3)
The 250 kW TRIGA Mark Ii reactor began operation in 1966. This reactor
possesses excellent characteristics as to the needs of reactor physics, solid
state physics, neutron activation analysis, production of isotopes for medical
applications, activation of various types of tracers for industrial and
environmental studies, neutron radiography, etc.
The reactor, together with the experimental equipment, also offers a good
basis for training ir the field of reactor technology.
The main instruments used with the reactor include a time of-fight
spectrometer together with a cold neutron source, a high resolution gamma
spectrometer, various facilities for neutron radiography and a fission-plate
converter. For the production of isotopes a hot cell is used.
24
This reactor is a light water type with solid fuel elements in which the
zirconium hydride moderator is homogeneously distributed between enriched
uranium. The reactor core is a cylindrical configuration. The experimental
facilities include a rotary specimen rack, a central incore radiation thimble, a
pneumatic transfer system, two radial and two tangential beam tubes, a graphite
thermal column), and a graphite thermalizing columm. At the steady state power of
250 kW, the peak flux is 1 x 10>3 n/cm*.s. in the central test position.
In 19^7 basic and applied research was conducted in the following main
fields: solid state physics, reactor physics, examination of nuclear fuel using
gamma scanning, irradiation of semiconducting materials and neutron activation
analysis. The isotope technetium-99m is produced routinely
(80-100 GBq every
day) for hospitals in Ljubljana.
DEPARTMENT OF REACTOR TECHNOLOGY (R-4)
The Reactor Engineering Department has been engaged in basic and applied
research in the field of reactor engineering and nuclear safety for a number of
years. The work performed is typically interdisciplinary and its creative
results are based on efficient team work of experts covering different areas.
Basic research which is sponsored by the Slovenian Research Community as
part of a wider research project entitled: "Nuclear Power", can be broadly
divided between deterministic and probabalistic approaches.
During the last few years, using deterministic methods, research has been
carried out in the fields of computational safety analysis, heat and mass
transfer, two-phase coolant flow, dynamic behaviour of systems and plant
components during transients. In addition, structural analysis has become a
topic gaining wider support. This research was supplemented by development of
our own transient analysis code which could also be used for a plant simulator
or analyzer, and for research on code vectorisation.
Good results were obtained in research done with the large computer codes
for accident and transient analvses (RELAP4, RELAP5, COBRA, ALMOD), and for
containment evaluation (CONTEMPT). Independent analyses of large and small break
LOCAs, different plant transients and steam generator tube rupture were
conducted, so that the safety characteristics of the Krško NPP could be
evaluated.
Special attention in both areas has been given to the improvement of tools
used for modelling and computer calculations. The latest success of these
efforts is the transfer of RELAP5/M0D1 to a VAX 750. The list of codes converted
from other machines to VAX includes COBRA-III, FRAPCON-2, ALMOD, SAP, NONSAP,
FTAP and others.
In the field of probabilistic safety analysis, research has been oriented
towards fault and event tree analysis of various nuclear plant systems to
evaluate systems reliability. Some research
involved risk modelling using
appropriate models and codes.
To compare and validate our research results international exchange of
information and cooperation was established
through international standard
problem exercises, such as the IAEA SPE-1 and 2, the OECD ISP-20 and 22 recently
I CAP.
The Department's applied work and professional services are predominantly
connected with the Krško Nuclear Power Plant end the Nuclear Safety Administration in Slovenia.
Some of the most importunt tasks performed for the NPP Krško utility
include the following:
D-4 steam generator tube vibrations and degradation evaluation,
rewriting Technical Specifications in a new format,
revision of plant emergency procedures,
evuluution of feedwater system modification,
25
reliability analysis of selected safety systems,
development of plant specific modes for accident and transient analysis,
parametric analysis of large break LOCA, including blowdown, refill and
phase,
evaluation and recalculation of selected plant transients,
development of specific models for the secondary side,
development of models for structural analysis of piping and pressure
vessels, and
preliminary analysis of safety margins after steam generators' tube
plugging.
The Nuclear Safety Administration in Slovenia appointed the U S as an
authorised institution to perform different functions on its behalf related to
nuclear safety. In this framework, the Reactor Engineering Department was
engaged for:
evaluation of Safety Analysis Reports (PSAR and FSAR).
review of start-up tests and decommissioning test results,
evaluation of plant occurrences,
various reviews and evaluations related to licensing,
review of tests performed after refuelling,
drafting proposals for new regulations,
review of events reported by the IAEA IRS.
Contributions to the Yugoslav nuclear programme and particularly to the
initial activities related to the second NPt- at Prevlaka were made in the
following areas:
analysis of safety criteria used by different countries and recommendations
made by international organizations,
suggestions for safety criteria to be adopted in Yugoslavia for future
plants,
bid specifications related to safety for Prevlaka NPP, etc.
Research results and applied work which has been completed is regularly
documented in U S technical reports, published and presented nationally and
internationally.
The Reactor Engineering Department at the present time has a staff of 26.
This number includes 2 university professo A , 6 doctors of science, 4 masters of
science and 13 graduate engineers in different disciplines.
Today, the Reactor Engineering Department's staff forms the strongest group
in Yugoslavia working in the field of reactor engineering and safety of nuclear
power plants. The Department in successfully cooperating with the International
Atomic Energy Agency in Vienna,
the US Nuclear Regulatory
Commission,
Kernforschungszentrum in Garching and Karlsruhe, and with institutions working
on nuclear safety in Finland and Brazil.
Fruitful cooperation is continuing with the Yugoslav nuclear institutions
"Rudjer BoSkovid" in Zagreb and "Boris Kidrič" in Belgrade and other part­
icipants in the national nuclear programe.
DEPARTMENT OF APPLIED MATHEMATICS (OUM)
The group is working on research and development of technologies and
methodologies in the field of computer science. The group is studying numerical
and statistical methods for solving scientific problems by means of comr"iters.
They are engaged in preparing software for computers and also provide teaching
and training for those who need computer experience at the Institute or
elsewhere in the country. Special efforts are devoted to assisting in the use of
computers in various branches of statistics, economics, applied sciences, etc. A
26
large number of students from various University Departments participate in the
programme of the group.
DEPARTMENT FOR ENVIRONMENTAL IMPACT EVALUATION (SEPO)
SEPO was begun in 1974 on the initiative of the "J.Stefan" Institute and
the Institute for Economic Investment of Ljubljanska Banka in order to perform
complete scientific and interdisciplinary evaluations of the effects on the
environment of any planned investments or reconstruction.
Many
different
scientists
from
various
disciplines
relevant to
environmental studies from different institutions cooperate in SEPO.
In 1987. 40 developments and projects were evaluated; among the more
important was the continuing project "Treatment and disposal of low and mediumlevel radioactive wastes in Sloven'a". The planning of methods and criteria for
the choice of a disposal site were studied.
RADIATION PROTECTION SERVICE (SVPISt
The Radiation Protection Service was engaged in personnel, area, and
environmental monitoring.
In 1987 thermoluminescent dosimetry was introduced instead of
film
dosimetry for personell monitoring of radiation workers and other workers who
are occaisionally engaged in areas with radiation levels above background
values. The high sensitivity of TL dosimeters, which can measure background dose
levels, revealed a very clear picture of radiation exposures. Values from
natural background up to '10% of maximum permissible annual dose were measured.
In the majority of workers (89%) the exposure was less than 5% of the annual
limit.
From environmental monitoring of the Reactor Centre in Podgorica, we could
not detect any environmental impact of the activities of the Centre. Only
natural
radioactivity and radioactive contamination due to nuclear test
explosions in the past and the Chernobyl accident were found.
In 1987 the facility for temporary storage of intermediate and low-activity
radioactive wastes for users in Slovenia started operation. At the moment there
are 84 drums (mostly 200 L) of radioactive waste mainly produced by past
activities of the Institute Jožef Stefan. The inventurisation was done by the
Mobile Unit by means of high resolution gamma spectrometry. The main isotopes
are Co-60, Cs-137, Eu-152, and Ra-226. The total activity was estimated between
3300 and 23000 Mbq, Co-60 presenting the highest activity of 1000 GDq. Also some
ten sealed sources (Co-60, Sr-90, Cs-137, Ra-226) are stored.
27
OPIS RAZISKOVALNEGA DELA INSTITUTA
V LETU 1987
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
Raziskovalci:
25 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
10 redne
1 dodatno sodeluje pri. pedagoškem
delu univerze.
UdeleZba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
10 mednarodnih
V letu 1987 izvržena dela:
17 znanstvenih publikacij
10 objavljenih referatov
5 strokovnih publikacij
4 institutski. dokumenti-'
13 neobjavljenih referatov
4 diplomska dela
Raziskave Odseka za teorijsko fiziko jedra in osnovnih delcev so v letu
1987 zaobjemale problematiko iz kvantnomehanskega opisa strukture in, reakcij
atmoskih jeder ter podstrukture leptonov in kvarkov, iz kvantne teorije polj
mezonov, kvantne kromodinamike, iz Kaluza-Kleinove teorije elektromagnetne in
gravitacijske interakcije elektronov, iz nelinearnih teorij klasičnih polj ter
didaktike kvantne mehanike. Sistemi koherentnih stanj so pogosto bolj prikladni
za reSevanje kvantnomehanskih problemov kot ortonormalni sistemi stanj, npr. v
kvantni optiki, teoriji suprafluidnosti sibko-neidealnih Bosejevih plinov, pri
opisu spinskih valov v Heisenbergovem modelu feromagnetov, pri opisu oblakov
mehkih fotonov okrog nabitih delcev v kvantni elektrodinamiki ali za približen
opis lokaliziranih stanj polja (solitonov) v nelinearnih teorijah polja.
V preteklih letih so sodelavci uporabili koncept koherentnih stanj za opis
kvantnih korelacij. Ker detekcija koherentnih rotacijskih stanj pri jedrih
zaradi prekratke časovne skale še ni izvedljiva, so se v lanskem letu posvetili
molekulam in pokazali analogije med jedri in molekulami. Pokazali so, da
povzroči laserski pulz mnogostopenjske prehode med stanji molekule, tako da se
formira superpozicija 20 in več rotacijskih stanj. Faze se periodično razglasijo
in spet uglasijo, zato se da meriti periodično ponavljanje dvolomnosti. Račun so
izpopolnili z uporabo kvantnega opisa namesto semiklasičnega. V teoriji jedrskih
reakcij so razširili metodo za opis treh nabitih fragmentov v končnem stanju na
sisteme, pri katerih je pomembna sklopitev trodelčnih kanalov z dvodelčnimi.
Bazi
tridelčnih funkcij v hipersferični reprezentaciji so morali dodati
tridelčne funkcije v bipolarni reprezentaciji. V hipersferični bazi so zapisali
tudi člene za večkratno sipanje v valovni funkciji s tremi delci v začetnem
stanju, ki nastopa v stacionarni rešitvi Kohnovega variacijskega funkcionala.
V fiziki hadronov so razvijali dielektrični model kromodinamike
na
preprostem zgledu Fermijevega plina kvarkov. Spoznali so bistveni mehanizem
vezave in dobili smiselne vezavne energije in ravnovesno gostoto; za realistični
račun jedrske snovi pa bo treba vpeljati residualne sile, ki bodo korelirale po
tri kvarke. S kiralnim modelom tipa Nambu - Jona-Lasinio so opisali mezon kot
kiralno ekscitacijo kvarkov v Diracovem morju. Študirali so anihilacijo nukleona
in antinukleona v nelinearnem mezonskem modelu. Zaključili smo raziskave na
modelu z eno krajevno dimenzijo v okviru teorije h4. Za študij anihilacije
solitona in antisolitona v tem modelu so uporabili časovno odvisno Hartreejevo
metodo, pri kateri soliton opišejo s posplošenim koherentnim stanjem, S
preprostim modelom mezonskega oblaka v nukleonu so študirali matematično
fizikalne lastnosti točnih in približnih rešitev za šibke, srednje in močne
skloi cvene konstante z namenom, da bi bolje razumeli veljavnost približkov pri
realističnih računih strukture nukleona ter sipanja piona na nukleonu. V okviru
raziskave podstrukture leptonov so študirali dinamiko treh Diracovih delcev, ki
28
nosijo poleg elektromagnetnega Se barvni in hiperbarvni naboj. S posebno izbiro
skalarnega in vektorskega potenciala so reproducirali -nase leptonov e in g.
Pojasnili so doslej odprt problem magnetnega momenta v takem modelu. Da bi
doloCili precizno obliko nekovariantnih singularnosti gluonskega propagatorja v
aksialni
umeritvi,
so se lotili opisa kvantne kromodinamike z dualnim
(električnim) vektorskim potencialom C namesto z običajnim magnetnim A. Relacija
med A in C je nelinearna, zato smo mogli izraziti Lagrangevo gostoto kot
funkcional C le v efektivni obliki za dolge valovne dolžine. Iz zahteve po
konCni energijski gostoti so dobili nekaj pogojev za singularnosti gluonskega
propagatorja. Študirali so tudi Kaluza-Kleinove teorije v večdimenzionalnih
prostorih. Kot izvir v petdimenzionalnih Einsteinovih enaCbah so izbrali sistem
toCkastih delcev ter strune. Lagrangeve gostote z višjimi odvodi se v kvantni
teoriji polja skoraj ne uporabljajo zaradi težav pri kvantizaciji. Da bi
razumeli odprte možnosti, so sodelavci iskali in tudi naSli klasiCne rešitve, ki
jih v kromodinamiki poznamo kot potencial med kvarki. Rešitve pa lahko postanejo
oscilirajoče padajoče namesto monotono naraščajoče, torej absolutno ujetje v tej
teoriji ni nujno. Posvetili so se tudi didaktičnim problemom kvantne mehanike.
Za poučevanje elementarne kvantne mehanike je bil izdelan predlog, ki ne sledi
700
T [KI
t
Izračunani fazni diagram protonskega
stekla Rbi-„ (NH« ),H2PO,
a.,
b.,
c.,
d.,
100
atmosferski tlak (P=0)
P = 4 kbar
P = 10 kbar
devteriran sistem (P=0)
0 , o izmerjene vrednosti
zgodovinskemu zaporedju odkritij, temveč čimbolj sistematski izgradnji novih
pojmov.
V skupini za teorijo trdne snovi so sodelavci študirali fazne prehode in
transportne pojave v trdni snovi in tekočih kristalih s posebnim poudarkom na
feromagnetnih ter feroelektričnih in strukturnih faznih prehodih, na sistemih z
inkomenzurabilno strukturo,
na spinskih in
protonskih
steklih
in
na
feroelektričnih tekočih kristalih. Za primer klasičnega Isingovega modela v
transverzalnem polju s slučajno porazdelitvijo sklopitvenih
konstant
so
obravnavali fazni prehod v steklasto fazo pri absolutni ničli temperature.
Uporabili so sistematično rešitev v prostoru replik in določili odvisnost
magnetne susceptibilnosti in parametra ureditve od transverzalnega polja.
Študirali so tudi prehod v steklasto fazo pri končnih temperaturah in pri tem
uporabili posplošeno Parisijevo shemo za zlomitev permutacijske simetrije
replik. Za prehod v stanje z zlomljeno simetrijo replik pri absolutni ničli
temperature so uporabili diskretno parametrizacijo ureditvenega parametra in
numerično izračunali njegovo odvisnost od transverzalnega polja. V okviru tega
modela so analizirali tudi fazni diagram mešanih feroelektrikov AT)P-RDP in
določili odvisnost temperature prehoda od pritiska, devteracije, ter kemične
koncentracije komponent. Rezultati so primerjali z nedavnimi meritvami na Rbi.<
(N'ld ) i Hj PO4 in določili parametre modela. Napovedali so temperaturo prehoda iz
29
paraelektrične
faze v fero- ali antiferoelektrično fazo oziroma v fazo
protonskega stekla za vse vrednosti koncentracije in pritiska. Analizirali so
kritične lastnosti robnih singularnosti Yanga in Leeja v Isingovem modelu s
koreliranimi primesmi. Določili so kritične eksponente za obnašanje gostote
niCel Yanga in Leeja, ki predstavljajo nov razred univerzalnosti pri kritifinih
pojavih.
Nadaljevali so s Študijem inkomenzurabilnih struktur. Raziskovali so
obnašanje
končne
koncentracije
diskomenzuracij v feroelektrični fazi v
pristonosti električnega polja. Pokazali so, da polje povzroči ožanje oziroma
Širjenje domen, kar omogoča preko susceptibilnosti direktno merjenje interakcij
med diskomenzuracijami. Dielektrične meritve v RbiZnCi2 dejansko pokažejo na
izredno zanimiv prehod med področji z oscilatorično in odbojno silo.
Začeli so z raziskavami na področju visokotemperaturnih supraprevodnikov,
ki so bili odkriti v preteklem letu. Teoretske razlage za visoke temperature
prehodov v bakrovih oksidih Se ni kljub intenzivnemu delu mnogih teoretikov.
Zlasti so zanimiva vprašanja modelov za te snovi in mehanizma supraprevodnosti.
Predložili so bipolaronski mehanizem, ki sloni na močni sklopitvi s fononi, na
ravninski strukturi in na majhnem dopiranju referenčne substance. Raziskovali so
tudi čiste elektronske modele, kot je npr. Hubbardov model, ki so ga reducirali
na sklopljen model gibljivih vrzeli in lokaliziranih spinov.
Teoretsko so razložili tudi nenavaden magnonski spekter v antiferomagnetu
CeAs. Pokazali so, da je ta snov doslej edini predstavnik, kjer je antiferomagnetni ureditveni prarameter hkrati tudi ohranjena količina.
Študirali so tudi dvodimenzionalno prevodnost v močnem magnetnem polju.
Uvedli so metodo za optimalno izbiro umeritve za primer dvodimenzionalnega
prevodnika v konstantnem magnetnem polju, pravokotnem na ravnino prevodnika.
Nadaljevali so s Študijem dvodimenzionalnega Isingovega modela z aksialno
anizotropijo v magnetnem polju. Model kvalitativno korektno popisuje T - II fazni
diagram ekvivalentnega modela adsorbcije vodika oziroma kisika na površinah
nekaterih kovin. Pokazali so, da je pri nizkih temperaturah ter v področju
koeksistence <3xl)-faze in parafaze model ekvivalenten enodimenzionalenemu
kvantnomehanskemu XXZ modelu v polju. Pri višjih temperaturah preide model v
Baxterjev Bv model v "staggered" polju - le-ta je ekvivalenten plinu trdih
sklenjenih zank. S pomočjo dvodimenzionalnega Isingovega modela so razložili
tudi površinski fazni prehod na (110) površini zlata. Pri nizki temperaturi ima
površina (1x2) strukturo, ki jo lahko opišemo z anizotropnim Isingovim modelom.
Na Te preide površina v (1x1) neurejeno strukturo, vendar ostane gladka.
Raziskovali so termodinamske lastnosti Isingovega modela v naključnih poljih s
pomočjo Landau-Ginzburgovega funkcionala proste energije. Pokazali so, da je v
aproksimaciji povprečnega polja prehod med metastabilno fazo z mikrodomensko
strukturo in stabilno fazo z redom dolgega dosega fazni prehod 1. reda. Izredno
počasen razpad mikrodomenske strukture v razredčenih antiferomagnetih, ki so
fizikalna realizacija Isingovega modela v naključnih poljih, so razložili za
sisteme s šibko in z močno anizotropijo. V sistemih s šibko anizotropijo so
domenske stene široke in se ujamejo na fluktuacije magnetnega polja. Sistemi z
močno anizotropijo imajo ostre domenske stene, ki se ujamejo na fluktuacije
gostote magnetnih ionov.
Z uporabo Landau-de Gennesovega funkcionala proste energije so študirali
ureditev kapljic nematričnega tekočega kristala v odvisnosti od radija kapljice
in robnih pog jev na površini. Pri velikih radijih površina vpliva samo na tenko
površinsko plast v nematični fazi in fazni prehod ostane prvega reda. Pod
kritičnim radijem površina vpliva na vso protornino kapljice in fazni prehod
izgine. Nadaljevali so s Študijem feroelektričnih tekočih kristalov. Prej so
pokazali, da običajen model, ki vsebuje bilinearno sklopitev med nagibom molekul
v smektični C fazi in spontano polarizacijo, ne popiše terioodinamskih lastnosti
sistema. Uvedli so rnzSirjen model, ki vključuje tudi bikvadratno sklopitev, ki
ni kiralnega značaja in je zato velika v primeri z bilinearno sklopitvijo, ki
obstaja le za kiralne sisteme, Z analizo razširjenega modela so razložili
30
izmerjene anomalije v dielektriCni susceptibilnosti. Analizirali so NMR meritve
tekočih kristalov v smektični C* fazi in pokazali, da obstaja relativno velika
kvadrupolarna transverzalna ureditev, ki je posledica bikvadratne sklopitve.
Analizirali so tudi lastnosti razširjenega modela v zunanjih magnetnih in
električnih poljih
in
pokazali,
da
vsaj
kvalitativno
dobro
popiSe
eksperimentalne temperaturne odvisnosti kritičnih polj za razvitje helikoidalne
strukture. Analiza dinamičnih lastnosti modela nam da lastne frekvence mehkega
načina r\ihanja nad temperaturo prehoda v smektični A fazi in ustreznih faznih
ter aaplitudnih fluktuacij pod temperaturo prehoda v smektični C* fazi.
Rezultate so primerjali z meritvami s sipanjem svetlobe, ki nam v skladu z
napovedmi dajo disperzijo faznih fluktuacij, ki imajo frekvenco enako nič pri
valovnem vektorju helikoidalne strukture.
V okviru raziskav iz teorijske biofizike so sodelavci analizirali obanaSanje dobro definiranih modelnih sistemov kot so interakcije v lamelarnih fazah
nabitih fosfolipidov in pa vezavi kisika na hemoglobin v eritrocitu. Ukvarjali
so se s Študijem sistema za prenos kisika iz pljuč v tkiva in Študijem
interakcije med makroskopskimi površinami.
Študirali so vpliv posameznih
lastnosti celice in njihovo vezavo na hemoglobin. Iz primerjave med napovedmi
sferičnega
matematičnega
modela
tega
reakcijskodifuzijskega sistema in
eksperimentalnih rezultatov sklepajo na pomembno vlogo difuzije ligandov v
zunajceličnem in znotrajceličnem prostoru na hitrost oksigenacije celice. Ta
model nudi dobro osnovo za kvalitativno vrednotenje pomena geometrijskih
lastnosti celice (oblika, prostornina, povrSina celice) na hitrost oksigenacije
celice. Obravnavali so nekatere popravke h klasični elektrostatski sili med
nabitimi in nenabitimi makroskopskimi površinami. Klasični statistični integral
za nehomogeno Coulombsko tekočino so zapisali v takSni obliki, da so v najnižjem
redu lahko izračunali prispevek medionskih korelacij k prosti energiji. Ta
prispevek vedno vodi k zmanjšanju proste energije in zato k privlačnim silam,
četudi nosita obe povrSini naboj istega predznaka. V bioloških membranah
najpogosteje zastopani fosfolipidi imajo precej velik in prosto gibljiv dipolni
moment. Statistično korelirane interakcije med "dvodimenzionalnima dipolnima
plinoma" na dveh makroskopskih površinah vodijo k privlačni sili, ki je precej
večja od običajne van der Waalsove sile, če le pravilno upoštevamo vpliv
nelokalnosti dielektrične funkcije vodnega medija na njegov dielektrični odziv.
Zaradi koreliranih elektrostatskih sil med prosto gibljivimi dipoli se lahko
efektivna Hamakerjeva konstanta poveča za nekaj velikostnih redov.
V okviru raziskovalne naloge Matematične metode teorijske fizike so
sodelavci obravnavali nekatera konceptualna vprašanja klasične elektrodinamike,
kot so: a) kakšen je najbolj neposreden opis fizikalnih procesov, ki povzročajo
interakcijo med električnimi naboji in tokovi. So to električna in magnetna
polja ali vektorski in skalami potencial? b) Kje in kako elektromagnetna
interakcija shrani in prenaša mehansko energijo, gibalno in vrtilno količino?
Ali je mogoče definirati tok shranjene energije tako,
da se
izognemo
paradoksalnim rezultatom, ki jih dobimo z uporabo Poyntingovega vektorja? c) Je
notranja vrtilna količina elektromegnetne radiacije lokalna lastnost, tako kot
energija, ali robni pojav?
V okviru naloge Uvajanje računalniških metod v seizmologi jo so študirali
širjenje seizmičnih valov po slovenskem ozemlju. Zaradi nehomogenosti v sestavi
Zemeljskega površja je hitrost krajevno odvisna. Razvili so model, v katerem so
hitrost seizmičnih valov razvili v dvodimenzionalno Fourierovo vrsto. Fourierove
koeficiente so dobili a pomočjo izmerjenih vstopnih časov lokalnih potresov.
31
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
Raziskovalci:
41 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
15 redno
7 dodatno sodeluje pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
30 mednarodnih
5 domaČih
V letu 1987 izvršena dela:
32 znanstvenih publikacij
19 objavljenih referatov
2 strokovni publikaciji
27 institutskih dokumentov
17 neobjavljenih referatov
1 ostalo neobjavljeno delo
3 diplomska dela
1 magistrsko delo
3 doktorska dela
V letu 1987 je dejavnost Odseka za fiziko jedra na podroCju osnovnih,
temeljnih raziskav potekala pretežno v okviru dveh raziskavalnih programov:
fizike jedra, atoma, plazme in reaktorske fizike ter
subnukleonske fizike.
Programa pokrivata naslednja raziskovalna področja:
fizika jedra in osnovnih delcev, ki jih odsek izvaja veCinoma v sodelovanju
z mednarodnimi raziskovalnimi središči,
fiziko atoma in Mossbauerjevo spektrometrijo, ki ju odsek še vedno opravlja
s pomoCjo lastne raziskovalne opreme,
razvoj in izdelavo detekcijskih sistemov ter
uporabo jedrskih merilnih metod v radioekologiji, neuklearni medicini,
zašfiiti pred ionizirajočim sevanjem itd., kar le
predstavlja neposredno
uporabo pridobljenega znanja.
300
2.00
100
0.50
0.10
holMuran c i n k protonov
kopfonsko okno
0.05
001
nosilec kristale
0005
ptttigto
ttAlffjrri M f c l v
Braggov spektrometer omogoCa v kombi­
naciji z razvitim pozicijsko občutlji­
vim detektorjem za rentgenske Žarke
visokoloCljive
meritve
rentgenskih
spektrov.
32
0002
300 320 340 360 380 400 420 440 460 480 500
PolMeV/cl
Integriran presek za reakcijo *"p->
n-n*n izmerjen z magnetnim spektromet­
rom OMICRON v CERNu v 2enevi. Polne
krivulje predstavljajo razliCne teo­
retske napovedi.
Poleg omenjenih temeljnih in aplikativnih raziskav pa odsek deluje
naslednjih razvojno aplikativnih področjih:
na razvoju in izdelavi merilnih in regulacijskih sistemov,
avtomatizaciji industrijskih procesov,
na razvoju in izdelavi meteorološke-hidrološke merilne opreme ter
kontroli in varovanju okolja.
Se
na
Raziskave so potekale deloma doma in deloma v tujih mednarodnih centrih: v
Hamburgu, Julichu in Mainzu v ZRN, v CERNu v 2enevi ter v Uppsali na Švedskem.
Najpomembnejši rezultati raziskav v letu 1987 so:
izjemno uspešna je bila kolaboracija ARGUS v DESY (Hamburg), saj predstav­
lja mešanje Bd-Bo nedvomno najpomembnejši letošnji dosežek v fiziki visokih
energij: od ljubljanskih specifičnih prispevkov k analizi velja omeniti
članek o meritvi a,
(iz Y(IS)->gammagg), ki predstavlja najnatančnejšo
določitev parametrov močne interakcije z metodo merjenja direktnih fotonov
ter končano analizo 7tp invariantnih mas, katere rezultat je fragmentacijska
funkcija za resonance, saj gre za prvo določitev produkcije delta v e*einterakcijah sploh;
T(4S)—B°B°
B ° — D ; ' ti\v,
U; D'
I
l
-K|rr,
j
I
j L_KJ7T;,H2
'•—77
Grafična ponazoritev tirov delcev v
spektrometru ARGUS za dogodek, pri ka­
terem je nevtralni B mezon prešel v
svoj antidelec,
Nova avtomatska meteorološka postaja,
ki se napaja s sončno energijo, meri
in sproti obdeluje podatke ter jih po
potrebi prenaša v centralniško infor­
macijsko mrežo prek PTT linije ali
UKV zveze.
sodelavci odseka so nadaljevali z analizo gg -> 471, v kar bo v letu 1988
vloženega tudi največ napora tor začeli z izdelavo prototipa za nov sistem
števcev časa preleta;
analiza1 v CERNu (Ženeva) opravljenih meritev kanalov n~ p->7i" K* n in n* p->
Tt'T'n je končana: pomembno je, da dasta obe meritvi doslej najbolj natančne
33
rezultate za reakcijski presek v bližini praga, zato se da iz primerjave
obeh presekov sklepati na mehanizem interakcij v končnem stanju; med drugim
je postalo jasno, da nekateri modeli mehkih pionov, ki slonijo samo na
simetn jskih lastnostih interakcij, ne pojasnijo perjenih presekov;
z variacijsko metodo je bila testirana energijska stabilnost originalnega
atomskega modela, razvitega pri nas v preteklih letih;
opravljene so bile sistematične meritve presekov ;:a dvojno vzbujanje lupine
K s protoni v energijskem intervalu 1.3 - 1.7 MeV z doma izdelanim pozi­
cijsko občutljivim detektorjem ter izdelane ustrezne teoretične analize z
metodo BEA in SCA;
za boljšo uporabnost metode PIXE je bil opravljen Študij vpliva hrapavosti
površin, izmerjen izkoristek Ge detektorja pri nekaterih energijah rent­
genskih žarkov in ocenjena natančnost in točnost metode PIXE pri uporabi na
tankih tarčah;
sodelavci so nadaljevali eksperimentalne in teorijske raziskave jedrskih
reakcij, ki jih povzroča elektromatgnetna interakcija v energetskem območju
jedrskih veleresonanc: v sodelovanju z Laboratorijem tandemskega pospeševalnika v Uppsali so dokončali meritev *»Y (n, *) v območju izovektorske
kvadrupolne veleresonance jedra *°Y, v sodelovanju z Institutom za jedrsko
fiziko Univerze v Mainzu pa so končali elektronski koincidenčni eksperiment
'•0 (e, e>x) pri elektronskem mikrotronu MAMI A;
nadaljevali so raziskave hiperfinih interakcij Fe-57 v BaFe«SnzOii z meri­
tvami Mossbuerjevih spektrov v temperaturnem področju od 5 do 680 »K,
modele za analizo Mossbauerjevih spektrov, razvitih v prejšnjih letih, so
priredili za študij hiperfinih interakcij jeder Fe-57 v cementih, pričeli
so z novo metodo merjenja Mossbauerskih spektrov s konverzijskimi elektroni
ter izmerili Mossbauerjeve spektre Fe-57 površin nerjavečih jekel oksidira­
nih v COj atmosferi;
v raziskavah dvojne fotoionizacije v lupini K so v tem letu intenzivno
nadaljevali eksperimente na bakru; končali so meritev na kriptonu ter pri­
čeli s pripravami za analogno meritev na argonu, ki jo bodo izvedli na
sinhrotronu DESY v Hamburgu, preiskali so občutljivost polvodniškega germanijevega detektorja, pri izpopolnitvah eksperimentalne opreme in medod pa
je potrebno omeniti sistem za računalniško vodenje monohromatorja ter
začetek raziskav uporabnosti sferično ukrivljenih Draggovih kristalov;
nadaljevale so se raziskave na proučevanju in razumevanju tvorbe signala v
večžičnih komorah in še posebej v zv.ezi s pojavi na robovih detektorjev ter
na
računalniški
rekonstrukciji tomografske slike s primerjavo dveh
različnih algoritmov;
pri razvoju ter uvajanju sodobnih metod merilne tehnike in instrumentacije
fizike jedra na interdisciplinarnem področju zaščitne fizike so nadaljevali
delo pri izpopolnjevanju merjenja doz zunanjega sevanja gama s termoluminističnim sistemom, na področju spektrometri je gama so bile preizkušene
nekaterenovosti, ki naj bi izboljšale merilno tehniko zlasti na področju
nizkih energij (do 150 keV), narejena je bila razvojna študija detekcijskega sistema velike občutljivosti na osnovi večžičnih proporcionalnih celic
za radiološko ugotavljanje površinskih kontaminacij.
Večino sredstev za delo v tujini so prispevali tuji partnerji, nabava oprepa je bila zaradi znanih težav pri uvozu tudi v. letu 1987 pod kritično mejo.
Na razvojno aplikativnem področju pa so bili doseženi naslednji pomembnejrezultati:
izdelan je bil protitip
analizatorja
elektroerozijskih
pulzov
za
spremljanje delovanja elektroerozij sitega obdelovalnega stroja; analizator
omogoča sprotno klasifikacijo pulzov;
začet je bil študij razvoja novih možnosti detckcije in meritev nekaterih
meteoroloških parametrov na bazi vročega valja; razvita sta detektor
sončnega obsevanja in detektor hitrosti in smeri vetra;
razvita je bila merilna naprava za kontinuirno spremljanje hitrosti doz
sevanja gama v okolju;
izdelan je bil prototip univerzalne meteorološko - ekološke avtomatske
merilne postaje z majhno porabo energije, tako da jo lahko napaja sončna
baterija.
EKOLOŠKI LABORATORIJ Z MOBILNO ENOTO
Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) je bil ustanovljen v letih
1980-1982 kot projekt Razvojnega programa Združenih narodov (UNDP projekt). Po
zanovi in opremi je namenjen:
hitremu odkrivanju nevarnih snovi (radioaktivne, kemijske in biološke),
strokovnemu svetovanju pri odpravljanju posledic nezgodnega onesneževanja
okolja ter
izobraževanju in dvigu stopnje ekološke osveščenosti.
Funkcionalno je sestavljen iz mobilne enote (intervencijske ekipe), ki lah­
ko posreduje v vsakem trenutku in iz stacionarnih laboratorijev naših znanstveno
raziskovalnih institucij, ki s svojim visokim strokovnim ozadjem ter najboljšo
opremo, ki jo premore SR Slovenija, omogočajo temeljito analizo "dogodka". V or­
ganizacijski shemi ELME sodeluje 11 znanstveno raziskovalnih in zdravstvenih in­
stitucij, onerativni center pa je na Institutu "Jožef Stefan".
Ekološki laboratorij meri radioaktiv­
nost odpadkov pred skladiščenjem,
V letu 1987 je bilo zaradi finančnih težav in neurejenega statusa delo ELMA
nekoliko okrnjeno, saj ekipe za posredovanje v primeru kemijskega dežurstva niso
bile v stalni pripravljenosti, vendar pa so bili vsi večji problemi proti koncu
leta reSeni: Ekološki laboratorij z mobilno enoto je kot specialna enota civilne
zaščite - oddelek za radiološko kemijsko biološko zaščito - pri Republiškem
Štabu za civilno zaščito ponovno v stalni pripravljenosti. Glavno breme stroškov
delovanja nosita Republiški skretariat za ljudsko obrambo in Republiški komite
za zdravstveno in socialno varstvo.
V okviru radiološke dejavnosti pa je Ekološki laboratorij z mobilno enoto
deloval predvsem na naslednjih področjih:
35
neposredno je sodeloval v Programu rednega nadzora
okolici NE KrSko,
opravljal druge radiološke meritve in kontrole,
svetoval in izdeloval strokovna mnenja in predloge.
radioaktivnostj»v
Pc programu sodelavci opravljajo tri redne obhode NE KrSko in okolice z
obema voziloma ELNE in popolno radiološko opremo. Ob vsakem obhodu, ki je
vnaprej skrbno naCrtovan, v sami NE pomerijo aktivnosti nekaterih tekočih in
plinastih vzorcev in naknadno opravijo Se nekatere posebne laboratorijske me­
ritve (določitev H-3, C-14, Sr-89-90, izotopov Pu). Poleg tega vsakokrat obiš­
čejo stalne merilne točke v okolici (zračne in jodove Črpalke), pomerijo osnov­
ne parametre (hitrost doze, površinsko kontaminacijo s sevalci alfa in beta,
spekter gama nezaščitenega Ge-detektorja) ter vsakič pregledajo 1/3 potencialnih
merilnih točk s Karte radiološkega nadzora. O vsakem obhodu je izdelano posebno
poročilo.
Namen teh obhodov je po eni strani možnost primerjave rezultatov meritev
ELME z meritvami Službe za zaSčito pred sevanjem v NEK, po drugi strani pa na ta
način najbolj neposredno, na terenu, preverimo delovanje celotnega mobilnega
laboratorija in usposobljenost ekip. Taki obhodi so za pravilno, hitro in
učinkovito ukrepanje ob morebitni radioloSki nezgodi izrednega pomena.
ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE
Raziskovalci:
4 sodelavci s fakultetno izobrazbo
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v
letu 1987:
1 mednarodni
3 domači
V letu 1987 izvršena dela:
1 znanstvena publikacija
16 objavljenih referatov
1 strokovna publikacija
3 institutski dokumenti
1 diplomsko delo
Ta dela so rezultat raziskav sodelavcev Odseka za tanke plasti in povrSine
v letu 1987 in to na naslednjih treh področjih:
raziskave interakcij ionov s površinami trdnih snovi in večplastnimi
strukturami,
razvoj in karakterizacija novih materialov na področju tankoplastnih
tehnologij
*
razvoj in tehnološka podpora pri uporabi trdih prevlek
Raziskovalna in razvojna dela na področjih interakcij ionov s površinami,
novih materialov v tankoplastnih tehnologijah, večplastnih struktur in zaščitnih
trdih prevlek se medsebojno prepletajo ter teoretično in eksperimentalno dopol­
njujejo. Rezultati večletnih raziskav - razvoj prvega standarda za površinske
analize NDS No.2135 in trde zaSčitne prevleke v tribologiji - se že tretje leto
uspeSno uporabljajo v praksi. Z raziskavami nadaljujejo v smeri uporabe teh
tankih plasti tudi v mikroelektroniki in optoelektroniki.
V okviru programa raziskav interakcij ionov s trdnimi površinami so anali­
zirali vpliv parametrov reaktivnega naprSevanja na električne, mehanske in
optične plasti TiN, ZrN, NbN in Al. Določili so specifično upornost teh plasti,
stehiometrično sestavo, mikrostrukturo in gostoto plasti. Posebno pozornost so
posvetili mejnim pojavom v večplastnih strukturah, npr. Al-TiN-Si in Al-ZrN-Si,
ter analizirali z AES difuzijo elementov pri različnih temperaturah legiranja.
Ugotovili so, da je zgornja meja uporabnosti teh metalizacijskih večplastnih
struktur pri 550«C. V posebni publikaciji je bil opisan tehnološki postopek za
pripravo večplastnega Ni/Cr/Ni/Cr... standarda NDS No.2135, ki se uporablja v
36
AES globinskih analizah. Za temperaturno občutljive stuastrate, kot so npr. op­
tična stekla in monokristali, je kritična temperatura, ki jo dosežejo takSni
substrati med nanašanjem plasti. Nase raziskave so nam pokazale, da lahko reak­
tivno naprSujemo TiN in ITO (In-Sn-O/presevne in prevodne plasti) plasti pri
temperaturah pod 100«C. Tak rezultat je pomemben za kasnejše uporabe teh plasti
v praksi (optika, kazalniki).
V okviru novih tankoplastnih tehnologijh potekajo sistematične raziskave
kovinskih oksidov in nitridov. Analizirali so okside Al, Ti, V, Cr, Co, Ni, Cu,
Zr, Nb, Mo, In, Ta in W in to predvsem gostoto plasti, stehiometriCno sestavo
in mehanizme oksidacije med procesom depozicije. Ta tema je tudi osnova doktor­
ske disertacije, ki je v teku. Dokazali so Se, da imamo možnost kontrole režima
reaktivnega naprsevanja razliCnih oksidnih plasti ter s pomočjo večplastne
strukture tudi relativno zanesljivo vnaprej določiti stehiometrijo dobljenih
plasti. Natančno je bila raziskana difuzijska zapora TiN za VLSI mikroelektronska vezja in to v sodelovanju z ISKRO Mikroelektronika. Planarni magnetron
predstavlja najmodernejšo tehnologijo depozicije tankih plasti z velikimi hit­
rostmi nanašanja. Tudi v odseku so analizirali osnovne fizikalne procese magnetronskega naprsevanja ter uporabili ta princip v manjSi - doma izdelani eks­
perimentalni napravi s premerom izvora 120 mm in v napravi JOSTiN 250 SIP, kjer
se dodatno magnetno polje uporablja za povečanje hitrosti naprasevanja na ci­
lindru premera 300 mm.
t^eewie***
•0-
*
iScsaoQOOOQoQ^ooooac
»m « > « t Q M M « M M ' C*?ii t f ,
i
o n
. c
i
io itj m w too MO t » I N T«O I M I M ITO too
c*i mvstccA jconwM [HM]
» o
o s
*
«
t r n
V najnovejših VLSI mikroelektronskih
vezjih se uporabljajo tanke plasti TiN
kot difuzijske zapore med Si podlago
in prevodnimi linijami iz Al. Na sliki
vidimo AEG globinski profil spoja SiTiN-Al, ki kaže, da je TiN zapora
učinkovita tudi pri 550*C.
Oblikovni segment za hladno preobli­
kovanje pesta sklopke
zaganjalnika
spada med najbolj učinkovita orodja,
prekrita s trdo prevleko titanovega
nitrida (JOSTIN"). S to tehnologijo so
v Iskri - Avtoelektriki rešili najtež­
je probleme hladnega kovanja.
Med aplikativnimi projekti predstavlja razvoj tankoplastnih čip-uporov in
uporovnih vezij osnovo za sodelovanje z ISKRO Upori, Šentjernej. Poleg uporov­
nih plasti Ni-Cr so analizirali Se celoten proces fotolitografskega oblikovanja
meandrov za Ta2 N uporovne plasti. Narejene so bile tudi preliminarne analize
uporovnih plasti sistema Ni-Cr-Al in to v večplastni strukturi. Ta s. stem je
posebno zanimiv za nizkoohmsko področje (pod 10 Ohm).
Sistematične raziskave na področju trdih prevlek se nadaljujejo, enako
tudi tehnološka podpora, ki jo odsek nudi Centru za trde prevleke v Domžalah.
Pri tem poteka sodelovanje z velikim Številom DO v Jugoslaviji, s firmo Balzers,
Liechtenstein, z oddelkom New Materials v Argonne National Laboratoy, USA ter z
Metalurškim institutom, Fakulteto za strojništvo - Laboratorij za tribologijo
ter z Z.R.M.K. iz Ljubljane.
37
Sodelavci odseka za tanke plasti in površine so poročali o svojem delu na
Int. Conf. on Advanced Manufacturing Systems and Technology - AMST'87 v Opatji,
na 4. jug. simpoziju o primeni fizike v Sarajevu - Igijanu, na 19. konferenci
ETAN-a SD-87 v TopolSici in na 2. Seminarju Trde zaščitne prevleke JOSTiN—87 v
Ljubljani.
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
Raziskovalci:
57 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
13 redno
7 dodatno sodeluje pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
44 mednarodnih
17 domačih
V letu 1987 izvršena dela:
68 znanstvenih publikacij
9 objavljenih referatov
4 strokovne publikacije
17 institutskih dokumentov
50 neobjavljenih referatov
5 patentov
5 diplomskih del
2 magistrski deli
4 doktorska dela
V Odseku za fiziko trdne snovi je v letu 1987 delo potekalo v okviru
laboratorijev za jedrsko magnetno resonanco, za biofiziko, za kvantno optiko, za
dielektrično spektroskopijo, za NMR tomografijo in v okviru treh aplikativnih
skupin: za aplikacijo tekočih kristalov, za aplikacijo feroelektrikov in za
uporabo NMR. Posebej je treba omeniti delo v okviru samostojnega laboratorija za
elektronsko mikroskopijo in fiziko površin. Začelo se je delo na prenosu
raziskovalnih
dosež!:ov
v
prakse
v
okviru novozgrajenih laboratorijev
naravoslovno-tehnološkega centra,
za katerega so združili sredstvi. Iskra
Avtomatika, Iskra Kibernetika, Iskra Elementi in Iskra Center za elektrooptiko.
Raziskave so bile v letu 1987 usmerjene predvsem na:
raziskave jedrske in elektronske magnetne resonance.
raziskave feroelektrikov in tekočih kristalov,
raziskave inkomenzurabilnih sistemov in protonskih sttKel,
raziskave biopolimerov in membran:
raziskave kvantne optike,
raziskave na področju molekularne elektronike,
raziskave mikrostrukture tankih plasti in defektov v kristalih,
raziskave biofizike membran s posebnim ozirom na vezavo molekul na membrane
in transport molekul skozi membrano.
Kot novost je treba poudariti začetek
raziskav
visokotemperaturnih
keramičnih superprevodnikov s sipanjem svetlobe in elektronsko paramagnetno
resonanco v sodelovanju z odsekom za keramiko.
Najpomembnejši rezultati raziskav v letu 1987 so:
določitev brezvrzelske disperzijske relacije fazonov v feroelektričnein
tekočem kristalu DOCAMBC s sipanjem svetlobe,
določitev Edwards-Andersonovega parametra reda v devteronskih steklih z
N'D< jedrsko resonanco,
odkritje zveznih faznih prehodov iz izotropne v nematsko fazo v nematskih
mikrokapljicah, dispergiranih v polimerih,
določitev fazonskih eksoitacij in solitonske gostote s 3 8 K NMR v inkomenzurabilnem KaSeCU,
določitev interakcijskega potenciala med solitoni z dielektrično metodo.
38
Na področju biofizikalnih raziskav so bili doseženi naslednji pomembni
rezulati:
razvoj novih metod za upodabljanje porazdelitev in transporta molekul v
bioloških
tkivih z metodo elektronske paramagnetne resonance in EPR
tomografije,
karakterizacija redoks sistemov bioloških celic s posebnim ozirora na vlogo
prostih radikalov, kisika in endogenih substratov,
meritev segmentnih gibanj proteina pri delni denaturaciji.
Pomembnejši rezultati raziskav strukture in defektov v kristalih in tankih
plasteh so:
določitev mehanizma formiranja domenskih mej pri transformaciji NbTe« v
nizkotemperaturno fazo,
določitev narave inkomenzurabilnih distorzij v kristalih Ybj-xS4,
določitev komenzurabilne in inkomenzurabilne superstrukture dveh modifi­
kacij NbSj .
I *
Supraprevodni magnet s Široko re2o za
NMR tomografijo.
Sprememba mikrovalovne
susceptibilnosti visokotemperaturnega supraprevodnika pri prehodu iz normalne (N) v
supraprevodno(S) fazo v magnetnem pol­
ju B = 50 Gauss.
Na osnovne raziskave se navezujejo aplikativne raziskave, ki so na področju
tekočih kristalov v tem letu privedle do izdelave nove vrste tekočekristalnih
optičnih kazalnikov, ki delujejo na osnovi sipanja nematskih mikrokapljic,
dispergiranih v polimerih. Na tej osnovi je tudi razvit električno kontroliran
barvni filter, ki je zaSčiten z ameriškim patentom in ki omogoča nov način
barvne fotografije in projekcijske barvne televizije, Raziskave feroelektričnih
tekočih kristalov so pripeljale do izdelave izredno hitrih optičnih prikazalnikov ter do možnosti izdelave optičnega računalnika s paralelnim procesiranjem
podatkov, ki v načelu omogoča zmogljivost nekaj terabitov na sekundo. Raziskave
feroelektriCne keramike so pripeljale 'do izdelave izredno hitrih optičnih
preklopnikov in vrste novih senzorjev za pritisk, temperaturo in infrardeče
sevanje. Raziskave so pripeljale tudi do uvedbe novih vrst optičnih dajalnikov
pomikov v proizvodnjo v Iskri Avtomatiki. V Iskri Centru za elektrooptiko je
prišlo do proizvodnje OTDR - iskalca napak v optičnih vlaknih, v Iskri
Kibernetiki pa do proizvodnje nove vrste iskraskopov, ki so kompatibilni z IDM
PC. V Iskri Klementi je prišlo do nove proizvodnje izboljšanih tekočekristalnih
pr ikazalnikov na osnovi nematskega "super-twista".
39
V sodelovanju z Iskro Elementi je bila narejena poskusna laboratorijska
serija merilnih lističev za meritve raztezka.
Gornje raziskave so vključene v jugoslovansko-ameriško znanstveno-tehnično
sodelovanje (Kent State University, National Bureau of Standards in Univerza
Carnegie-Mellon v Pittsburgu),
v sodelovanje s Sovjetsko akademijo znanosti
(Institut za kristalografijo v Moskvi), v sodelovanje z ETH Zuerich in LASIR,
CNRS, Thiais, Francija, v sodelovanje s Institutom Max-Planck v Heidelbergu in
Nuklearnim institutom Demokritos v Atenah ter University of Waterloo v Kanadi in
Univerzo Karl-Marx v Leipzigu in Tehniško visoko šolo v Goeteborgu na Švedskem.
Prav tako sodelujemo z University of Urbana, Illinois, in University of Utah,
Salt Lake City, Utah, ZDA, pa z Australian National University v Canberi in v
okviru sodelovanja Univerze E. Kardelja z Univerzo v Minsku, z njenim oddelkom
za fiziko trdne snovi. Sodelujemo tudi z Institutom za biokemijo nemškega centra
za raziskave raka v Heidelbergu, z oddelkom za medicino "University of Illi­
nois", Urbana, Illinois, z oddelkom za fiziko in biofiziko "Agricultural Univer­
sity" v Wroclavu in z oddelkom za biokemijo moskovske državne univerze, Moskva,
ZSSR.
Rezultati raziskav so bili predstavljeni mednarodni strokovni javnosti v
publikacijah in na Številnih predavanjih na mednarodnih in domačih kongresih in
univerzah, od tega tudi na naslednjih predavanjih na povabilo:
na 5. evropski zimski konferenci za tekoče kristale v Borovcu v Bolgariji,
na 10. letni šoli za jedrsko magnetno resonanco v Waterlooju v Kanadi,
na gordonski konferenci o magnetnih resonancah v Wolfeboru v ZDA,
na 14. mednarodnem kongresu za kristalografijo v Perthu v Avstraliji,
na 6, evropskem srečanju o feroelektrikih v Poznanu na Poljskem,
na 8. specializiranem kongresu AMPERE o tekočih kristalih in o tekočekriskristalnih polimerih v Lizboni na Portugalskem,
na 1, halskem simpoziju o liposomih v Halleju v NDR,
na 2. kongresu za magnetne resonance v medicini in biologiji v Cagliariju v
Itali ji,
na 18.evropskem simpoziju o dinamičnih lastnostih v trdni in nelinearni
optiki v Ventronu v Franciji, in Se na mnogih predavanjih na povabilo na
domačih in tujih univerzah in institutih.
Laboratorij za kvantno optiko in optično spektroskopijo
notranjim uporabnikom naslednje storitve:
40
nudi
zunanjim
in
svetovanje na področju optičnih merilnih naprav, laserske tehnike, optične
spektroskopije in nelinearne optike,
izdelava specialnih laserskih izvorov HeNe in Nd-YAG,
razvoj novih optičnih merskih metod,
meritve nelinearnih optičnih koeficentov in določanje optične aktivnosti.
Laboratorij za tekoče kristale omogoča:
izdelavo specialnih tekočekristalnih prikazalnikov,
storitve v zvezi s precizno fotolitografi jo,
svetovanje in storitve v zvezi s preciznim merjenjem razdalj.
Skupina za uporabo feroelektrikov omogoča razvoj infrardečih naprav na bazi
piroelektričnih detektorjev.
Laboratorij za elektronsko mikroskopijo omogoča elektronskomikroskopske
preiskave trdnih snovi in tankih filmov.
Laboratorija za jedrsko in elektronsko magnetno resonanco omogočata NMR
preiskave trdnih snovi in EPR razskave snovi s
puramagnetnimi
centri.
Laboratorij za dielcktrične meritve omogoča precizno določanje dielektričnih
konstant. V okviru laboratorija deluje tudi utekočinjevalec helija, ki je
pomemben za doseganje izredno nizkih temperatur. V pripravi je tudi NMR
tomografija v visokem in v zemeljskem magnetnem polju.
NMR laboratorij nudi storitve v zvezi z nedestruktivnim določanjem olja in
vode v semenih in izdeluje po naročilu ustrezne NMR spektrometre.
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Raziskovalci:
18 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
4 redno
4 dodatno sodelujejo pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
2 mednarodni
6 domačih
V letu 1987 izvržena dela:
9 znanstvenih publikacij
7 objavljenih referatov
1 strokovna publikacija
23 institutskih dokumentov
19 neobjavljenih referatov
2 patenta
2 magistrski deli
1 doktorsko delo
Delo Odseka za kemijo fluora je tudi v letu 1987 obsegalo raziskave na na­
slednjih področjih: kemija fluora, sinteza z elementarnim fluorom in drugimi
fluorirnimi sredstvi, kemija žlahtnih plinov s posebnim poudarkom na sintezi
njihovih fluorometalatov s kovino v viSjih oksidacijskih stanjih, reakcije z
Lewisovimi kislinami in bazami, sinteze tehnično pomembnih fluoridov ter razis­
kave specialnih kemikalij. Velik del aktivnosti je bil usmerjen v razvijanje
postopkov za zmanjšanje osnesnaževanja ozračja z žveplovim dioksidom, hlapnimi
fluoridi in dušikovimi oksidi. Nadaljevale so se tudi raziskave na področju
predelave uporabnih odpadkov v sekundarne surovine in predelave nevarnih odpad­
kov v snovi, neškodljive za okolje. Del aktivnosti je bil usmerjen tudi v raz­
iskave na področju jedrskega gorivnega ciklusa. Za skupino je torej značilen ze­
lo širok spekter dejavnosti in velik obseg aplikativnih nalog za neposredne na­
ročnike iz gospodarstva.
Na področju kemije žlahtnih plinov predstavlja fotosinteza kriptonovega
difluorida, ki so jo razvili sodelavci Odseka za kemijo fluora, še vedno naj­
učinkovitejšo metodo za pripravo te spojine, ki je najmočnejši znani oksidant
in fluorirno sredstvo. S to metodo si lahko pripravljajo relativno velike koli­
čine te spojine, kar pomeni pri sintezah in raziskavah fluorometalatov s kovino
v višjih oksidacijskih stanjih precejšnjo prednost. Na tem področju sodelujejo
41
z AmeriCani v okviru skupnega projekta, ki ga financira National Science Foun­
dation. V zvezi s tem sodelovanjem velja omeniti, da jim je uspelo izolirati
spojino XeFjAuF«, ki skupaj s spojino XeFsAuF« predstavlja prvi primer, ko v
soleh kationa - XeFJ ista kovina nastopa v dveh oksidacijskih stanjih (43 ozi­
roma +5). Doslej so bile znane le soli XeFI, kjer je bila kovina samo v najviš­
jem oksidacijskem stanju. Ugotovljeni sta bili strukturi spojin XeFsAgF« in
XeFsAuF«. Obe soli sta izomorfni, razlike v njunih strukturah pa so posledica
nižjega pozitivnega efektivnega naboja centralnega atoma aniona AuFi v primeri
z AgFi, kar povzroča tudi njuno različno bazičnost in različno podvrženost
oksidaciji. Te raziskave so tudi dokazale izjemno oksidativno moč KrFj, saj je s
to spojino možno oksidirati AuJ• v Aus* pri temperaturah, ki so znatno nižje od
sobne.
Na področju interakcij med XeFa in solmi kationa XeFi velja omeniti
izolacijo aduktov 2XeF2.XeFtAsFt, XeFj.XeFlAsFl in XeFj.(XeFJAsFl)j. Fazni
diagram v sistemu XeFa-XeFjAsF« kaže še obstoj drugih faz.
Na podlagi
ugotovljenih
kristalnih struktur vseh treh aduktov je sodelavcem uspelo
razložiti tudi njihove ramanske spektre in ugotoviti donorsko sposobnost XeFa.
Nadalje so raziskovali sistem KrF2-MnF», ki nudi odlično metodo za pripravo
zelo čistega MnF*. Ti eksperimenti so tudi naredili konec ugibanjem o morebitnem
obstoju spojine MnFs, ki so že več let burila duhove fluorokemikom po svetu.
menda
1 - reakcijska posoda
I - ceSalo i clektreaotorjea
) - vakuuaskl (liter
« - vakuuaska Posod«
i • Crpalka ta nitrat
6-sod j
*
7 - črpalka »
*
t - lipiralna kolona
9 - posoda n pripravo susoeniue
tO - odtočna (rpalka
It - suillnik
i? - alia la eanaliranie
II - ventilator
1« • vakuuaska (rpalka
Shema postopka za pridobivanje nikljevega fluorida tctrahidrata z zaprtim krogom
tekoče faze.
Sodelavci Odseka za kemijo fluora so neizpodbitno pokazali, da so indikacije o
možnem obstoju MnFs le posledica dela s premajhnimi količinami
(zaradi
pomanjkanja KrFa) in da je domnevni "MnFs" le adukt KrFa.MnF«. Pomemben dosežek
skupine je tudi določitev kritične temperature XeF«, saj predstavlja vrhunec
eksperimentalne tehnike. Pri tem delu se je pokazalo, da je reakcija med
kremenom in tekočim XeFe tudi pri višjih temperaturah znantno počasnejša, kot pa
navaja literatura.
Zanimiva je tudi določitev strukture spojine XeaFt tNiFg - , ki predstavlja
prvi znani ksenenov(VI) fluoronikolat(VI). Prav tako je to prvi primer, da sta v
molekuli dve skupini XejFi1, edina doslej znana spojina tega kationa je bil
XejFitAuFg. Ta struktura predstuvlja prvo natančnejšo določitev parametrov
aniona NiFj-. Odmevnost rezultatov skupine na področju kemije žlahtnih plinov
se v letu 1987 odraža v povabilu na predavanje na simpoziju ameriškega
kemijskega druStva v New Orleansu ob 25-letnici kemije žlahtnih plinov in v
povabilu, da bi v reviji Croatica Chemica Acta objavili pregled dela na področju
kemijo žlahtnih plinov.
42
Na področju reakcij z močnimi Lewisovimi kislinami velja omeniti določitev
strukture AgFj.AsFs in izolacijo ter karakterizacijo vrste heksafluoroantimonatov dvovalentnih kovin MF2.2SbFs (M = Mg, Ni, Zn, Fe, Co, Cu, Sr, Ag, Cd in
Pb). Določena je bila tudi struktura A&F2.2SbF5. Z raztapljanjem heksafluoroantimonatov nekaterih dvovalentnih kovin (M = Cr, Fe, Co, Ni, Cu, Cd, Hg) v
acetonitrilu so bili dobljeni ternarni adukti s sploSno formulo MF2.2SbFs.xCH1
CN, ki jih je možno iz takih raztopin tudi izolirati. Vibracijski spektri kaže­
jo, da je v teh aduktih acetonitril koordiniran preko dušikovega atoma. To po­
trjuje tudi ugotovljena struktura adukta /Ni(Clb CN)»//SbF«/2/.
Na področju sintez novih hidrazinijevih (1+) in hidrazinijevih (2+) fluorometalov je Odsek že vrsto let med vodilnimi v svetu, saj ima objavljenih več
kot 80 tovrstnih spojin. V letošnjem letu so izolirali nadaljnje nove fluorokomplekse (N2H5)jZrF», (NjHshHfF, ,
NjH5AsF«, N3JU(PF*)2 in N2 Hj PF>, ter
določili kristalno strukturo spojine N2IU (SnFj>2. Hidrazinijevi fluorometalati
so izhodna snov za pripravo zelo čistih spojin in spojin z veliko specifično
površino ter izhodnih snovi za sintezo ksenonovih(VI) fluorometalatov, ki jih ni
mogoče sintetizirati po klasičnih metodah.
V okviru raziskav tehnično zanimivih spojin velja omeniti razvoj sodobnih
gasiinih sredstev na osnovi perhalogeniranih nižjih ogljikovodikov, ugotavljanje
učinkovitosti in selektivnosti posameznih katalizatorjev za sintezo halona 1301
z bromiranjem CHFj in raziskave, povezane z regeneracijo broma iz stranskih
produktov bromiranja. Na področju tehnično zanimivih fluoridov je bil izdelan
industrijski postopek za pridobivanje nikljevega(II) fluorida tetrahidrata, ki
se v novejšem času uporablja za hladno obdelavo eloksiranega aluminija. Postopek
temelji na nevtralizaciji fluorovodikove kisline z nikljevim bazičnim karbonatom
in je že prenesen v proizvodnjo v Kemični tovarni Podnart. Posebna odlika tega
postopka je učinkovita rešitev varovanja okolja pred onesnaževanjem s fluoridi.
Odsek je sodeloval tudi s Cinkarno Celje pri študiju optimalnih pogojev za
Poiindustrijsita pilotna naprava za sežig odpadnih substanc iz farmacevtske
industrije.
Transform
Spectrometer nabavljen 3
pomočjo sredstev RSS, delovne organizacije DINOS in IJS,
sintezo barijevega karbonata iz barijevega sulfida, ki se pojavlja kot odpadek
pri proizvodnji. Barijev karbonat se uporablja v industriji stekla, keramike, v
elektroniki in kemijski industriji.
Večina komercialnih postopkov za razžveplavanje dimnih plinov v svetu je
mokrega tipa, ker je delo s tekočinami enostavnejše. Večina postopkov uporablja
za vezanje SOj kalcijeve spojine, tj. apno ali kalcit ali alkalni pepel ali pa
njihovo kombinacijo. Na področju razžveplavanja dimnih plinov termoelektrarn z
vodno suspenzijo kalcita so sodelavci razvijali modele razžveplavanja, metode za
karakterizacijo aditivov za razžveplavanje in potrebne osnove za kasnejše pro43
jektiranje in izgradnjo poskusne naprave za razžvtiplavanje dimnih plinov s
kapaciteto 15000 m 1 /h. Ugotavljali so tudi uporabnost ulektrofiltrskega pepela
za absorpcijo SO* iz dimnih plinov termoelektrarn. Stroški za alkalni reagent
predstavljajo namreč poleg stroSkov za električno energijo večji del obrato­
valnih stroškov. Zaradi tega je smiselno proučiti možnost, da bi se namesto
kalcita uporabil kar elektrofiltrski pepel. Druga možnost uporabe pepela pa je,
da se le-ta dodaja sadri, ki jo dobimo pri razžveplavanju dimnih plinov, s Čemer
se doseže utrditev trdnih odpadkov. Taka rešitev bi bila za slovenski prostor Se
posebno primerna.
V zvezi s problematiko fluoridnih odpadkov so sodelavci odseka v letošnjem
letu nadaljevali meritve emisije hlapnih fluoridov pri žganju okrasne keramike v
tovarni DEKOR, v Goriški opekarnah, obrat RenCe III in v TE Toplarna Ljubljana,
blok III, kjer so merili tudi emisije kloridov. Ugotovili so, da fluor v kaolinu, ki je glavna surovina za proizvodnjo okrasne keramike, ne nastopa kot
mineral fluorit, temveč da so nekatere OH- skupine v mineralu kaolinu delno
zamenjane s fluoridnimi ioni. Te spojine pri višjih temperaturah (nad 800°C)
razpadejo in oddajajo vodikov fluorid. Emisija fluoridov pri žgalnih tempera­
turah nad 800°C strmo narašča, še posebno če za glaziranje uporabljajo glazure,
ki vsebujejo fluoride.
Model strukture
2XeF2.(XeFs • .AsF*-).
Model strukture molekularne
enote XeF*.2(XeF$ • AsF*-).
Model strukture molekularne
enote Xea.XeFs•AsF*-.
Na področju predelave nekaterih odpadkov v sekundarne surovine z metodo
pirolize velja omeniti regeneracijo bakra iz odpadnih kablov in korapozitnih ma­
terialov. Piroliza je eden od načinov za recikliranje barvnih kovin brez škod­
ljivega vpliva na okolje. Ugotovljeni so bili vsi tehnološki parametri, potreb­
ni za projektiranje in gradnjo tovrstne industrijske naprave za potrebe delovne
organizacije DINOS. Pirolitski postopek je razen sežiganja, kemijske pretvorbe
in kapsuliranja tudi eden od možnih načinov za uničevanje nevarnih farmacaevtskih odpadkov, ki nastajajo bodisi pri proizvodnji zdravil ali pri zbiranju
starih zdravil, ki jim je potekel rok uporabnosti. Glavne prednosti pirolize
pred sežigom so relativno majhna množina nastalih plinov in razmeroma nizka re­
akcijska temperatura, kar onemogoča nastajanje policikličnih aromatskih spojin.
Te raziskave so bile izvedene v sodelovanju s tovarno LEK.
Na področju pridobivanja sekundarnih surovin iz odpadkov velja omeniti še
hidrometalurško predelavo pepela. Pepel, ki nastaja pri zgorevanju rafikega pre­
moga, je namreč primeren za kislo izluževanje urana in drugih njegovih sestavin
(vanadija, germanija idr.). Doseženo je bilo okrog 90% izluženje urana. Pri po­
skusnem izluževanju bodisi s tehnično Zveplovo kislino ali pa s kislino, dobl­
jeno z absorpcijo žveplovega dioksida iz dimnih plinov in njegovo oksidacijo, je
bilo doseženo okrog 90% izluženje urana. Vanadij, ki se prav tako raztaplja v
44
lužnici, se iz nje eluira s trdnimi ionskimi izmenjevali ali pa bazičnimi
smolami anionskega tipa. Dobljeni vanadijev koncentrat je primeren za proizvod­
njo ferovanadija in drugih vanadijevih zlitin za proizvodnjo jekla.
Med nevarnimi odpadki velja omeniti tudi odpadke, ki nastanejo pri proiz­
vodnji litijevih baterij (kovinski litij, odpadni elektrolit, ki vsebuje
tionilov klorid, ALClj in LiCl, ter izmetne litijeve baterije). Vsi ti odpadki
spadajo med posebne odpadke, ki jih je pred odlaganjem treba obdelati. To nalogo
so sodelavci reševali skupaj s strokovnjaki tovarne baterij ZMAJ, ki uvaja pro­
izvodnjo litijevih baterij.
Na področju tehnologije jedrskega goriva so sodelavci odseka nadaljevali
raziskave tehnoloških značilnosti uranove rude iz Zirovskega vrha, izvedli pi­
lotne poskuse pridobivanja urana iz revne rude, nadaljevali raziskave kvalitete
površinskih vod v okolici rudnika, s čimer spremljajo dolgoročne vplive rudnika
na okolje, in nudili neposredno pomoč pri reSevanju problemov v proizvodnji na
RU2V. Nadaljevali so tudi raziskave pridobivanja urana iz premogovega pepela v
kombinaciji z razžveplavanjem dimnih plinov termoelektrarn. Pri ekstrakciji
urana so proučevali predvsem vpliv snovi, ki prehajajo v raztopino pri absor­
pciji SO2, na potek same ekstrakcije in na trdna ionska izmenjevala. Ugotovili
so, da nitratni ion (5 g/l) in predvsem tionatni ion (nekaj 100 mg/l) močno
znižata kapaciteto smole za uran. Pilotni poskusi v Plominu so pokazali, da je z
izbiro absorpcije S02 moč zmanjšati nastajanje motečih ionov, vendar se 8 tem
zni2a tudi učinkovitost raztapljanja urana.
V letu 1987 so sodelavci odseka sodelovali s številnimi delovnimi organi­
zacijami, izmed katerih naj naštejemo le nekatere: Rudnik urana 2irovski vrh,
Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov LEK, Goriške opekarne, Institut "Ru­
der Boškovič", Cinkarna Celje, ISKRA, Tovarna baterij ZMAJ, Metalna, DINOS, ob­
enem pa je celi vrsti delovnih organizacij pomagal z manjšimi storitvami
tehnične narave ter s kemičnimi in
termičnimi
analizami
(LEK,
ISKRA
Elektrozveze, COMET, Kmetijski institut Slovenije, Institut za gozdno in lesno
gospodarstvo). Odsek že več let sodeluje z vrsto institucij in univerz v tujini,
od katerih naj omenimo University of California, Berkeley (ZDA), University of
Leicester (Velika Britanija), Institut fur Anorganische und Analytische Chemie I
- Jus*-us-Liebig-Universitat, Giessen (ZRN), Akademie der Wissenschaften der DDR
- Z-intralinstitut fur Anorganische Chemie, Berlin (NDR).
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
Raziskovalci:
18 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
2 redno
3 dodatno sodelujejo pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
3 mednarodnih
1 domače
V letu 1987 izvršena dela:
13 znanstvenih publikacij
6 objavljenih referatov
1 strokovna publikacija
10 institutskih dokumentov
12 neobjavljenih referatov
2 diplomski deli
1 doktorsko delo
Odsek za sektroskopijo združuje štiri raziskovalne skupine, ki delajo na
področju masne spektrometri je, atomske absorpcijske spektroskopije, izotopske
geokemije in sinteze organskih spojin.
V skupini za masno spektrometri jo so raziskovali različne reakcije pretvo­
rbe ionov v plinski fazi in merili spremembe njihove kinetične energije. Na os­
novi teh meritev so sklepali na potek razgradnje ionov in njihovo strukturo.
45
Raziskave so po.^kale na praktičnih primerih organskih iiromatskih spojin, kot so
npr. ferocen, kumarin in njuni derivati. Raziskave so i;svajali tudi v okviru YuAm NSF projektu v sodelovanju z Univerzo v Lafayette (ZDA) in Univerza v Beo­
gradu.
Nadaljevali so raziskave plinskih specij, ki nastanejo pri visokih tempe­
raturah (800 do 2000 K) nad sistemom H0J3 + NaJ, kar ima velik pomen pri proiz­
vodnji metal-halidnih svetil. Delo je potekalo v sodelovanju z Univerzo v Bu­
dimpešti .
Poleg raziskovalnega programa so izvedli 5e vrsto aplikativnih del, kot so
plinskokromatografske in masnospektrometriCne analize organskih komponent v
raznih vzorcih iz industrije (LEK - Ljubljana, Ilirija - Ljubljana, Pliva
Zagreb, AERO - Celje, SODASO - Tuzla). V sodelovanju z odsekom za računalniško
avtomatizacijo in regulacije so izdelali za uporabnike iz industrije štiri me­
rilnike za pretočno merjenje koncentracije kisika v plinih. Dokončali so tudi
prenovo starejšega masnega spektrometra za lastne potrebe, ki sedaj omogoča bolj
poglobljene raziskave anorganskih materialov pri visokih temperaturah.
Instrument VIV-2 za določanje sledov kovin v trdnih in drugih vzorcih z
brezplamensko atomsko absorpcijsko spektroskopijo. Elektronski del, v celoti
izdelan v odseku za spektroskopijo, je kombiniran s preurejenimi komercialnimi
enotami tako, da celoten sistem ustreza specialnim zahtevam,
kot so
majhna
časovna konstanta,, možnost integracije signalov in kontrola gretja grafitne
kivete.
Sodelavci skupine za optično spektroskopijo so nadaljevali z razvojem
elektrotermične metode ionizacije, ki je primerna za analizo tako raztopin kot
tudi trdnih snovi. Tu je predvsem pomembno, da poteka atomizacija merjenega
elementa pri določeni in konstantni temperaturi. Najti je potrebno tudi primerne
materiale kot matične modifikatorje, ki pospešujejo prodes atomizacije in zmanj­
šajo pojav interferenc pri merjenju. To delo poteka v dkviru doktorske naloge,
ki bo obravnavala možnosti neposredne analize trdnih vzorcev z navedeno metodo.
Z uporabo modificiranega ultrazvočnega razpršilca ter posebnega gorilnika
so racionalizirali merilni postopek in zmanjšali interference pri merjenju
nekaterih elementov. Rezultate tega dela so predstavili na konferenci za
spektroskopijo
(CSI) v Torontu.
Razvijali so tudi postopek kombinacije
separacijskih postopkov in plamenske AAS, kar je pomembno za določanje različnih
kemijskih oblik nekaterih elementov. Uporabniki te metode so preizkusili na
primeru določanje Fe2 * in Fe3• kompleksno vezanega želeia v vinih. Opravili so
Številne analize v okviru kontrole nečistoč v raznih materialih, ki jih
uporabljajo pri proizvodnih procesih, npr. mikroelektroriiki komponent,
46
Raziskovalno delo skupine za izotopsko geokemijo je osnovano na natančnih
meritvah sprememb izotopske sestave lahkih elementov vodika, kisika, ogljika,
dušika in žvepla v vzorcih različnega izvora. Dobljeni rezultati omogočajo za­
nimive zaključke na raznih področjih. Meritve izotopske sestave kisika in oglji­
ka, ki so jih opravili v vzorcih recentnih karbonatov in organskih materialih
Blejskega jezera, so omogočile sklepanje na ogljikov ciklus v jezeru. Raziskave
izotopske sestave kisika v vodi in ogljika v raztopljenem karbonatu, ki so jih
izvajali v okviru regionalnih raziskav Slovenskega krasa, so uporabili pri
interpretaciji napajanja črpališča vode Klariči pri Brestovici za obdobje 1984
do 1987. Proučevali so tudi vodne pojave v okolici Divaške jame.
Izpopolnili so metodo merjenja izotopske sestave svinca s sistemom Štirih
kolektorjev in standarizirali postopek. Ta tehnika merjenja sedaj omogoča dolo­
čanje starosti rudnih nahajališč s svinčevo metodo.
Sodelavci skupine za sintezo organskih spojin so raziskovali reakcije substituiranih acetilenov s cezijevim fluoroksisulfatom pri raznih pogojih in ugo­
tovili, da je kvalitativna in kvantitativna sestava produktov odvisna od struk­
ture acetilena. Na reakcije zelo vplivajo tudi radikalski inhibitorji. Adicije
potekajo po Markovnikovem pravilu, pri čemer je stereokemijski potek reakcije
odvisen od strukture alkena in reakcijskih pogojev. Raziskovali so fototransformacije in ugotavljali odvisnost poteka reakcij od geometrije substrata, vrste
halogena in topila. Ugotovili so, da reakcije fotocikloadicije na heksafluorobenzen v cikloheksanu vodijo pretežno do /2+2/ cikloadicijskih produktov,
stereokemija cikloadicije pa je odvisna od vrste cikloalkena. Kvantni izkorist­
ki teh cikloadicij so odvisni c strukture ciklodiena in koncentracije heksafluorobenzena in diena.
Tako kot že v preteklih letih so tudi v tem letu opravili vrsto aplikativ­
nih raziskav organskih materialov za neposredne naročnike iz industrije (Ilirija
- Ljubljana, AERO - Celje, Color - Medvode).
Pri večini raziskav v Odseku so sodelovali tudi mlajši raziskovalci, ki
pripravljajo svoje magistrske in doktorske naloge. Zaključena dela so sodelavci
podali na številnih srečanjih doma in tujini in publicirali v ustreznih revijah.
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
Raziskovalci:
10 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
2 redno
1 dodatno sodeluje pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
9 mednarodnih
2 domačih
V letu 1987 izvržena dela:
10 znanstvenih publikacij
8 objavljenih referatov
3 institutskih dokumentih
16 neobjavljenih referatov
1 magistrsko delo
Na področju kemijske kinetike so sodelavci Odseka raziskovali aktivacijski
kompleks v reakciji CO + CujO = COj + 2Cu. Za določitev njegove geometrije in
polja sil so opravili obsežne modelne raziskave kinetičnih izotopskih efektov C13 in C-14 ter aktivacijske energije reakcije.
Eksperimentalne določitve kinetičnih izotopskih efektov so izvedli po me­
todi izotopske obogatitve preostalega reaktanta v statičnem sistemu. Zaradi mo­
teče izotopske izmanjave •»0 med rcaktantoina so lahko izmerili le afekte C-13 in
C-14. V temperaturnem območju med 473 in 573 K njune vrednosti monotono pudajo,
in sicer k n / k n od 1,016 na 1,014 in ki2/ki4 od 1,031 na 1,028. v pogojih
47
določitve kinetičnih izotopskih efektov redukcija približno sledi kinetiki
prvega reda glede na CO, njena aktivacijska energija pa je 73 ± 12 kJmol"l.
V modeliranju reakcije so predlagali dve možni shemi mehanizma redukcije: v
eni so za počasno stopnjo vzeli reakcijo COj(ads) = COj(ads) + e, v drugi pa
reakcijo COj(ads) = COa(ads) + O-(ads). Kot konfiguracije aktivacijskih komp­
leksov so v prvi predpostavili razne tricentrske modele OCO, v drugi pa štiricenterske modele O-CO2 karbonatnega in bikarbonatnega tipa z njihovimi različ­
nimi možnostmi razpada. Računalniški program za računanje kinetičnih izotopskih
efektov je temeljil na Bigeleisnovi formulaciji kinetičnih izotopskih efektov in
na
Wilsonovi
FG matrični metodi za izračun lastnih frekvenc.
Modelne
aktivacijske energije reakcije so izvajali iz razlik toplot
atomizacije
reaktantov in aktivacijskih kompleksov, te pa izračunali po metodi Sandersona.
Dobljeni rezultati so pokazali, da eksperimentalni kinetični izotopski efekti in
aktivacijske energije reakcije zadovoljivo reproducirajo tako nekatere tri- kot
tudi Stiricentrske konfiguracije z razpadno frekvenco nič. Tricentrske OCO imajo
simetrijo C« in medvezni kot 80°, reakcijsko koordinanto pa opisuje njihovo
simetrično natezno nihanje. Stiricentrske so monodentantno-bikarbonatnega tipa
(simetrija Civ), njihovo razpadno nihanje pa je asimetrično natezno nihanje 0COj. Za oba tipa modelov so določili korespondenčna območja geometrijskih
parametrov in konstant sile. Izbiro med modeloma na osnovi njunih dokaj
različnih modelnih kinetičnih izotopskih efektov 0-18 onemogoča nepoznavanje
eksperimentalnih vrednosti teh efektov.
Na področju kemije raztopin so sodelavci Odseka nadaljevali s študijem
vpliva strukture preprostih monosaharidov tipa D na volumske in transportne
SBHPIE
omt
WIE*
«1
o oso -j
C't
f"Z
^BfflC
mpY
-o oso -I
E
'•M
Princeton raziskovalni instrument za
elektrokemično
merjenje
korozije
kovin.
j u ikj
0? 0 3
1 000
-D !?B
• '50
' C0D
C 'OD
B?C
ETC
C 'CD
Of:
6 5DO
ta UT
3 'S3E'
e I72EI
£UNC
e
CZR»
D oee
RCSUL ' 5
C BUL
• 0%
D ^50 i
10s
CBfis
• 073
0 060
? "I9E3
0 0?6
D 0>«
i0BNB/C*?
Potenciodinamični polarizacijski diagram za Cu, Ni z] itino (cev kondenzatorja) v raztopir ii 0.01 M NaCl.
lastnostih njihovih vodnih raztopin do koncentracije 2,5 mol kg"1 in v
temperaturnem območju od 293,15 do 318,15 K.
V literaturi je mnogo podatkov o fizikalno kemijskih lastnostih vodnih raz­
topin ogljikovih hidratov. Kljub temu so informacije o teh sistemih nepopolne,
ker sistemi niso preprosti zaradi sočasnega obstoja enantiomernih zvrsti, ki so
v ciklični in/ali linearni obliki, in se ločijo tudi v stopnji in obsegu hidratacije, ki poteka preko vodikove vezi. Fizikalno kemijske lastnosti teh sis­
temov dajo torej le povprečne parametre ravnotežnih mešanic enantiomernih zvr­
sti .
V okviru raziskovalnega programa so določili molske volumne in molsko ekspanzibilnost preiskovanih raztopin ter parcialne molske volumne in parcialno
molsko ekspanzibilnost topljencev in topila. Na osnovi Eyringove teorije hitro­
sti procesov so podali relacije za koncentracijsko odvisnost termodinamskih
funkcij aktivacije toka viskoznosti za binarne tekoče mešanice, delta±Yi,i (Y =
48
G, H, S), molsko Gibbsovo prosto energijo aktivacije, deltatGi.j, molsko
entropijo aktivacije, delta+Si.a, in molsko entalpijo aktivacije, deltažtlj.a, in
relacije za parcialne molske količine aktivacije toka viskoznosti topila in
topljenca za primer, ko so molske termodinamske funkcije aktivacije toka
viskoznosti raztopine podane s polinomom glede na molski ulomek topljenca, Xi.
Pokazali so, da je linearni korelacijski koeficent fly = (delta+Yi,a/6X1)Xa->o
enak razliki med parcialnim molskim aktivacijskim parametrom topljenca pri
neskonCnem razredčenju in ustreznim molskim
parametrom
čistega
topila.
Izpeljeljali so tako zveze med linearnim korelacijskim koeficientom By in
koeficientom viskoznosti B kod
tudi
temperaturnim
odvodom
koeficienta
viskoznosti B. Za preiskovalne raztopine so pokazali, da so molske termodinamske
funkcije aktivacije toka viskoznosti raztopin linearno odvisne od koncentracije,
kar pomeni, da so parcialne molske količine neodvisne od koncentracije.
Na osnovi modificirane Einsteinove relacije za viskozni tok, v kateri so
pri procesu solvatacije upoštevali spremembe specifičnih volumnov tako topila
kot
topljenca (kontrakcijo oziroma dilatacijo),
so izračunali povprečna
hidratacijska števila topljencev. Ugotovili so, da so hidratacijska Števila od
koncentracije neodvisna in da kažejo tendenco padanja z naraščajočo temperaturo.
Izračunana hidratacijska Števila se dobro ujemajo s hidratacijskimi Števili,
dobljenimi z drugimi metodami, npr. z bližnjo infrardečo spektroskopijo.
Rezultati raziskav kažejo, da na preiskovane parametre ne vplivata samo
Število hidroksilnih skupin v molekuli ogljikovega hidrata in njihova lega (ek­
vatorialne oziroma aksialne OH skupine) ampak tudi konformacija molekule oglji­
kovega hidrata.
Za interpretacijo adsorpcije dvovalentnih kationov na koloidnih delcih ko­
vinskih oksidov, suspendiranih v elektrolitu, so sodelavci razvili nov računal­
niški program (za VAX in IBM PC), ki omogoča rabo različnih modelov električnega
dvosloja in trosloja na meji med koloidnim delcem in elektrolitom.
V sodelovanju s strokovnjaki iz Iskre in raziskovalci s Kemijskega institu­
ta Boris Kidrič in iz Nuklearne elektrarne KrSko so v tem letu sodelavci Odseka
pričeli z raziskavami korozije cevi kondenzatorjev in toplotnih izmenjevalnikov
v termoenergetskih objektih.
V okviru radiokemijskih raziskav so sodelavci Odseka razvili postopek za
Th-230 in avtomatizirali postpek H-3. Z razvitimi radiokemijskimi postopki so
sodelovali pri rednih nadzornih programih meritev radioaktivnosti ob Rudniku
urana Zirovski vrh (Rn-226, Ra-226, Po-210, Pb-210, Th-230) in Nuklearni elek­
trarni KrSko (11-3, C-14, Sr-89, Sr-90). Spremljali so tudi porazdelitev Sr-90 v
travi in mleku na petih kmetijah v Vipavski dolini.
Naravni zeoliti selektivno vežejo Cs-137 in so zato izredno uporabni za
solidifikacijo radioaktivnih odpadkov in pri gradnji njihovih odlagališč. So­
delavci so nadaljevali z raziskavami sorpcijskih lastnosti zeolitov iz ZaloSke
gorice.
Sodelavci so za tironin in tirozin ter nekatere njune jodirane derivate
izračunali porazdelitev naboja v molekuli in njihove vibracijske spektre z upo­
rabo semiempirične kvantnomehanske metode MNDO; iz dobljenih podatkov so posku­
šali napovedati reaktivna mesta za jodiranje.
Sodelavci odseka so za neposredne naročnike opravljali tudi rutinske meri­
tve radioaktivnosti v različnih vzorcih iz okolja.
49
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
Raziskovalci:
13 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
1 redno
! dodatno sodeluje pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
21 mednarodnih
5 domaČih
V letu 1987 izvršena dela:
8 znanstvenih publikacij
7 objavljenih referatov
10 institutskih dokumentov
14 neobjavljenih referatov
1 diplomsko delo
Sodelavci Odseka za jedrsko kemijo so v letu 1987 opravljali raziskave v
okviru usmerjenih programov RSS in posebnih raziskovalnih skupnosti na podroCju
varstva okolja, jedrske energetike, nevrobiologije in razvoja nnaliznih metod.
Sodelovali so pri raziskavah vpliva Rudnika urana Zirovski vrn in Nuklearne
elektrarne Krško na okolje, programu sanacije okolja termoelektrarne Šoštanj ter
opravljali analize in raziskave za neposredne naročnike.
Pri raziskavah mikroelementov v okolju so najbolj intenzivno raziskovali
živo srebro in rjegove spojine. Optimizirali so analiznc metode za določanje celokrpnega Hg in njegovih organskih spojin v vzorcih okolja (zrak, voda, sedi­
ment, zemlja) in bioloških vzorcih (morski organizmi, kri, placenta) ter razis­
kovali vpliv tega elementa in njegovih spojin na okolje ter posebej na izposta­
vljene populacije v nekaterih področjih Sredozemlja. Študirali so kroženje ži­
vega srebra v zaprtem morskem okolju KaStelanskega zaliva, ki ga že več kot 30
let onesnažuje kloralkaina industrija v Splitu. V okviru raziskav, ki jih koor­
dinirajo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Orijanizacija za prehrano in
kmetijstvo (FAO) ter Program združenih narodov za okolje (UNEP) so sodelovali
pri proučevanju zdravstvenih vplivov meti 1 nega živega srebra v Sredozemlju. Po­
leg razvite referenčne analizne metode za ugotavljanje koncentracij skupnega in
metilnega Hg ter selena v laseh (biološkem indikatorskem tkivu za metilno živo
srebro) rezultati te raziskave kažejo, da so bile najvišje koncentracije
metilnega Hg v laseh v korelaciji z uživanjem morske hrane, predvsem rib, kjer
se lig skoraj v celoti nahaja v metilni obliki.
Določili so vsebnosti Hg in Se v organih ljudi iz eksponiranih in neeksponiranih področij ter ugotovili, da so koncentracijski nivoji teh dveh elementov
v tiroidah, ledvicah, jetrih, hipofizah in laseh rudarjev in vzdrževalcev idrij­
skega rudnika znatne višji kot v organih ljudi iz neeksponiranih predelov. 3
sodelovanjem Odseka za porodništvo bolnišnice v Splitu so dobili v analizo na
vsebnost Hg in Se tr.di placente porodnic, ki živijo na področju KaStelanskega
zaliva, kontaminiranem s Hg. Dobljene vrednosti so primerjali z vrednostmi Hg in
Se v placentah porodnic z dalmatinskih otokov, kjer je možnost kontaminacije s
Hg izključena,
Na te študije se navezujejo raziskave metabolizma živega srebra in belja­
kovin (roetalotioneinov), ki specifično vežejo in s tem v organizmu delno tudi
inaktivirajo živo srebro, pa tudi baker in cink. Zasledovali so koncentracije in
razporeditev Hg, Cu in Zn ter metaiotioncinov v različnih frakcijah ledvic pri
podganah, ki so bile izpostavljene hlapom elementarnega živega srebra oziroma
pri tistih, ki so jim intravenozno vbrizgali Hg.
Sodelavci Odseka so proučevali tudi možnost določanja sledov elementov v
zobeh z uporabo nevtronske aktivacijske analize. Ker sta elementa Na in P glavni
sestaviri sklenine, je za določitev mikrokoličin drugih izotopov v njej nujna
odstranitev interferenc izotopov * * Na in " P , ki nastanejo po obsevanju vzorcev
zob z nevtroni. Preliminarne raziskave kažejo, da omogoča enostavna radiokemična
separacija izotopov * ' Na iz HCl kislega medija nu koloni iz hidratiziranega
antimonovega pentoksida (IIAP) in izotopov " P iz HClO« kislega medija na koloni
50
iz aluminijevega oksida (AO) zadovoljivo rešitev odstrar.itvs teh interferenc za
nadaljnjo kvantitativno ovrednotenje posameznih elementov.
Pri raziskavah radioaktivnih onesnaževalcev v okolju so v letu 1987 (drugo
leto po černobilski nesreči) največ pozornosti posvetili obesa radioaktivnima
cezijevima izotopoma (Cs-134 in Cs-137), ki bosta, predvsem Cs-137, v nekaj
naslednjih letih največ prispevala k dozi ionizirajočih sevanj. Ker bomo v glav­
nem vso dozo dobili s hrano, so Se posebej natančno raziskovali porazdelitev in
prenos radioaktivnega cezija v prehrambeni verigi človeka, pri čemer igrajo bioloSki indikatorski organizmi pomembno vlogo. Tako so npr. izmerili stopnjo kon­
taminacije različnih rastlinskih vrst ter hrane rastlinskega izvora na področju
Slovenije. Sa osnovi rezultatov so za nekaj tipičnih prehrambenih poti in v
povezavi z različnimi prahrambenimi navadami izračunali letno efektivno ekviva­
lentno dozo za povprečnega prebivalca naSe republike. izračunane vrednosti se
bile nizke in po doslej znanih podatkih o Škodljivosti ionizirajočih sevanj ne
bodo imele Škodljivega zdravstvenega učinka na prebivalstvo. Poročali so tudi o
vsebnosti Cs-134 in Cs-137 v nekaterih užitnih in neužitnih glivah, ki imajo
sposobnost kopičenja cezija v plodišču. Raziskave so jasno pokazale na pozitivno
korelacijo med stopnjo onesnaženosti okolja in količino kontaminiranih padavin
na področju Slovenije.
Spektrometrija gama pri ugotavljanju
mikroelementov v okolju z nevtronsko
aktivacijsko analizoNa področju raziskav v analizni kemiji bi posebej omenili radioemijsko scparacijo za določanje nanogramskih in pikogramskih množin urana v bioloSkih
standardnih referenčnih materialih. Razvili so tudi metodo za določitev Se, Mo,
As in Sb v bioloških vzorcih z nevtronsko aktivacijsko analizo. Poleg tega so v
letu 1987 začeli uvajati t.i. K„ standardizacijsko absolutno metodo nevtronske
aktivacijske analize, ki omogoča sočasno določitev /elikega števila elementov v
vzorcu. Pri zgornjih raziskavah so sodelavci tesno sodelovali z Mednarodno agen­
cijo za atomsko energijo (IAEA), Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), amer­
iškim Nacionalnim birojem za standardizacijo (NBS) in Nuklearnim raziskovalnim
centrom iz Julicha, ZRN (KFA).
Predvsem za potrebe nadzora radioaktivnosti okolja Rudnika urana Zirovski
vrh so razvili metode za določevanje Pb-210 v vzorcih okolja. Sicer pa so po
ugotovitvah meritev glavni radioaktivni onesnaževalci na področju 2irovskega
vrha naravni radioeleiiicnti iz uranove razpndne vrste, med katerimi Rn-222 in
njegovi kratkoživi potomci prispevajo r>;\jveč k efektivni ekvivalentni dozi za
prebivalstvo, Iti je pod vplivom dosega rudnika. V splošnem so doze ionizirajočih
sevanj ria območju rudnika nizke, približno 10% od zakonsko predpisanih vrednos­
ti, kar pomeni nepomemben vpliv na zdravje izpostavljenih ljudi.
SI
Sodelavci Odseka so razvili tudi polavtomatski generator za izotop Tc-99m,
ki ga uporabljajo v onkologiji za diagnostične namene. Končni produkt je
fiziološka raztopina, ki vsebuje izotop Tc-99m v obliki anior.a •»•TcO« s
specifično aktivnostjo 4800 MBq/ml.
Ta izotop
proizvajajo
za
potrebe
Univerzitetne klinike za nuklearno medicino in Onkološkega instituta.
V svojem delu so sodelavci Odseki za jedrsko kemijo poroCali na več tujih
in domačih znanstvenih srečanjih.
ODSEK ZA KERAMIKO
Raziskovalci:
28 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
2 redno
2 dodatno sodeluje . pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
12 mednarodnih
6 domačih
V letu 1987 izvršena dela:
17 znanstvenih publikacij
38 objavljenih referatov
1 strokovna publikacija
61 institutskih dokumentov
12 neobjavljenih referatov
3 patentov
4 diplomska dela
4 magistrska dela
V letu 1987 so sodelavci Odseka za keramiko nadaljevali z raziskavami in
razvojem na področju anorganske kemije in materialov v skladu s temeljno usme­
ritvijo. Za dejavnost Odseka je značilno povezovanje osnovnih raziskav z apli­
kativnimi in razvojnimi raziskavami v sodelovanju s proizvodnimi organizacijami
ter sodelovanje z Univerzo pri izvedbi diplomskih, magistrskih in doktorskih del
ter dopolnilnega izobraževanja.
Temeljne raziskave so potekale v skladu s srednjeročnim programom Razisko­
valne skupnosti Slovenije. Izvajanje aplikativnih in razvojnih nalog je temelj­
ilo na dolgoročnih programih sodelovanja z gospodarskimi organizacijami. Težišče
raziskav je bilo tudi letos usmerjeno v področje materialov kot so konstrukcij­
ska keramika, elektronska keramika, nuklearna keramika ter specialna keramika za
senzorje.
Nova spoznanja osnovnih zakonitosti in izboljšane ali nove tehnologije omo­
gočajo vse širšo uporabo keramike. Leto 1987 je bilo v znamenju revolucionarnega,
odkritja superprevodnosti keramičnih materialov pri 95 K. Sodelavci Odseka so se
kmalu po objavi prvih rezultatov v javnosti vključili v raziskave sinteze in
sintranja superprevodne keramike., Sintetizirali so superprevodno keramiko ter
objavili več originalnih ugotovitev.
Sodelavci Odseka 30 opravili vrsto osnovnih raziskav, ki širijo osnovno
znanje in razumevanje sinteze in lastnosti materialov. Med najpomebnejše sodijo
študij faznih sistemov; CuBaOž-\'iCU2Os, ki je pomeben za pripravo superprevodnih
materialov. BijOj-CdO-ZnO, ki je pomemben za pripravo polprevodne keramike ter
Pb0-Sc2Oj-WO3; ki je zanimiv za pripravo dielektrične keramike. Študirali so
difuzijske pojave v sistemih CaTi03-SrTiOa ter TaTiOa kakor tudi kinetiko kristalizacije diabaznega stekla ter preiskovali strukture posameznih faz, ki imajo
ključen pomen za razumevanje razvoja mikrostrukture in njenega vpliva na mehan­
ske in električne lastnosti keramike. Sodelavci so proučevali strukturne zna­
čilnosti dopiranih keramičnih materialov kot npr. ZnO dopiranim s SbiOj, PZT
dopiranim z Nb20s in SbjOj, BaTiOj z dodatkom CaO in SrO in SmCos z dodatkom
Crj03 ter ZrOj ,
Raziskave omenjenih sistemov so prived'e do pomembnih ugotovitev o topotaktični zvezi med kristalnima rešetkama FaTiOs in BajTii?0«o« stabilizacijski
vlogi Ca pri nastanku BajTiOij ter o vplivu dodatka SbjOj na razvoj mikrostruk52
ture v ZnO tur o drugih pojavih, ki spremljajo razvoj in sintezo sodobne kera­
mike.
Študij PZT keramike je obravnaval trdne raztopine I'b(Ti, Zr)Oj z dodatkom
SbiOj in NbiOs, zlasti Študij kinetike rasti zrn v odvisnosti od množine dodat­
kov. Raziskave polprevodne keramike na osnovi dopiranega BaTiOj so bile usmer­
jene v Študij vpliva atmosfere med sintranjem in razvojem mikrostrukture. Na
področju dielektrične keramike na osnovi perovskitov Pb(Fe, Nb)03, Pb(Fe, W)Oi
in Pb(ZnNb)Os so sodelavci preiskovali vpliv kemijske sestave, temperature in
Časa sintranja na mikrostrukturo in električne lastnosti. Maksimalna dielektričnost, ki so jo dosegli v teh sistemih, je bila okoli 20.000.
Na podroCju magnetnih materialov so sodelavci odseka analizirali vpliv ZrOj
na razvoj mikrostrukture in magnetne lastnosti materialov na osnovi NiZn feritov
ter ugotovili pozitiven vpliv dodatka ZrOi na magnetne kakor tudi mehanske last­
nosti. S pomočjo kontrolirane rasti zrn so izboljSali mikrostrukturo sintranih
anizotropnih Sr feritov. Rezultat kontrolirane rasti zrn je finozrnata mikrostruktura in velika usmerjenost zrn ferita, ki je potrebna za pripravo anizo­
tropnih feritov z visokim energijskim produktom. Študirali so razvoj mikrostrukutre in magnetne lastnosti sintranih SmCos magnetov ter ugotovili prisot­
nost mehko-magnetnih vkljuCkov in nečistoč v matrici SmCos, ki delujejo kot
nukleacijski centri za nastanek domen z obratno magnetizacijo. Z dodatkom CnOj
so zmanjšali prisotnost škodljive mehko-magnetne faze SrnjCo? ter izboljSali koercitivnost in s tem energijski produkt teh magnetov.
Opravljene so bile preliminarne raziskave naslednje generacije trdo magnet­
nih materialov z visokim energijskim produktom na osnovi spojine NdFeB.
Sodelavci Odseka so nadaljevali s proučevanjem procesov, ki spremljajo ob­
rabo trdnih TiC, Ti(C, N) in WC na stiku z nizkoogljikovim jeklom. Preiskovali
so vpliv trdin in opozorili na najpomembnejše procese obrabe tj. difuzijo preko
53
stičnih ploskev orodja in abrazijo rezalnih orodij. Posebno pozornost so posve­
tili raziskavam in razvoju mehansko odporne keramike 2a konstrukcijske namene.
Tako so nadaljevali z razvojem ultrafinih neaglomeriranih prahov SiC in SijN« za
izdelavo goste keramike. Poleg tega so Študirali tudi vpliv priprave prahov in
granulata na homogenost mikrostrukture sintrane keramike in njen vpliv na mehan­
ske lastnosti.
Na področju oksidnega jedrskega goriva so raziskovalci nadaljevali razis­
kave goriva z "gorljivim strupom" (UOj-GdOj). Raziskave so bile usmerjene v
Študij razvoja mikrostrukture goriva. Pri nižjih temperaturah sintranja je mik­
rostruktura neenakomerna z dvojno porazdelitvijo zrn, tj. drobna zrna s trdno
raztopino UOi-GdjCb in večja zrna UO2. Pri višji temperaturi sintranja se GdjOj
enakomerno porazdeli, nastanejo enakomerna zrna z večino por v zrnih.
Skoraj polovico dejavnosti odseka predstavlja neposredno delo za naročnike.
Najpomembnejši zunanji parner je Iskra IEZE, ki v okviru svojih TOZD-ov, s kate­
rimi Odsek deluje, daje pobudo za raziskave in razvoj materialov, povezanih z
elektroniko. Za TOZD HIPOT je bilo razvitih 33 novih hibridnih debeloplastnih
Odvisnost hladne upornosti PTC uporov
od koncentracije dopanta in parcialnega pritiska kisika med sintranjem.
Oblikovanje korundnih matric 0I6O x
08O x 80 mm za sintranje PLZT keramike
pod pritiskom.
vezij, večinoma za uporabo v industrijski elektroniki. Težišče dela je bilo
usmerjeno v razvoj kompleksnih vezij za uporabo v telekomunikacijah, medicinski
elektroniki in elektroniki za uporabo v posebnih pogojih dela (industrijska in
avto elektronika). Posebej omenjamo vezje za analogno digitalno cbdelavo signa­
la, ki vsebuje relativno visoko gostoto elektronskih komponent. Tako gostoto so
dosegli s hrbtno montažo komponent in večplastno povezavo na digitalnem delu
vezja. Analizirali so karakteristike debeloplastnih uporov kot so mikrostruktura
in temperaturni koeficient upornosti. Proučevali so polimerne materiale za
zaščito hibridnih vezij in nadaljevali s preiskavami debeloplastnih uporovnih
materialov.
V TOZD-u Magneti je bila postavljena in preizkušena oprema za proizvodnjo
SmCos magnetov. S TOZD For i ti so delavci Odseka sodelovali pri uvajanju proiz­
vodnje anizotropnih feritov visoke kvalitete in visokoperoeabilnih feritnih je­
der velikih dimenzij ter razvili visokopernicabilne in temperaturno satabilne
MnZn ferite. Proučevali so možnosti uporabe cenenih železovih oksidov s primesmi
kloridnih nečistoč za pripravo visokopermeabilnih feritov, Poleg tega so sodelo­
vali pri proizvodnji PTCR materialov.
54
Za TOZD Keramiko so ravili novo sestavo polprevodne keramike, ki omogoča
doseganje za razred boljše kvalitete varistorjev v proizvodnji. Za ta uspeh so
dobili raziskovalci s sodelavci tovarne nagrado SBK za izume in priznanje "Ino­
vator leta", (TV Ljubljana). Poleg tega so za isti TOZD razvijali postopek žga­
nja PZT folije, ki ima po žganju debelino med 0,1 in 0,2 mm in se uporablja za
UZ piezokeramične senzorje. Za TOZD Keko so razvili diclektrično maso za večslojne kondenzatorje ter sodelovali pri proizvodnji poskusne industrijske šarže.
Sodelavci Odseka so reševali naloge tudi za vrsto drugih organizacij. Sode­
lovali so s strokovnjaki tovarne EXOTEHM pri razvoju ognjestalnih materialov, ki
se uporabljajo pri kontinuiranem vlivanju kovin, s strokovnjaki COMET-a iz Zreč
pa so nadaljevali z razvojem goste keramike za rezalna orodja.
Za Krko, TOZD Izolacije, so proučevali proces taljenja stekla ter vpliv
pogojev taljenja na korozijo ognjeodpornih materialov in molibdenskih elektrod.
Za TOZD Termiko so Študirali vpliv dodatka dolomita na temperaturno odvisnost
viskoznosti diabazne tabele in lastnosti mineralnih vlaken. Za organizacijo
Energoinvest iz Sarajeva so strokovnjaki pričeli z razvojem žilave keramike iz
tetragonalnega ZrOi .
SI
»4
-s
»i
_J
n
i
*
S-i
(1*1)
«_:
m
JyjfcAi
i 1
=
r B
i
Onesnaževanje okolja z industrijskimi
odpadki je zaskrbljujoče veliko. Eden
od zdravju nevarnih
onesnaževalcev
vode in zraka so tudi azbestna vlakna.
Zato je obvezno spremljanje količine
azbestnih vlaken v vodah in zraku v
okolici tovarn, ki proizvajajo azbest­
ne materiale,
Priznana metoda za določevanje je ana­
litska elektronska mikroskopija. Az­
bestno vlakno spoznamo po značilno
L
1
t mirniŽ\U
S
s
z
*
razcepljenem
koncu
in po kemični
sestavi,
Na sliki je azbestno vlakno iz vzorca
vode, posneto na vrstičnem elektron­
skem mikroskopu in njegov ED-spekter.
Zaradi ključnega pomena mikrostrukturnih raziskav je bil v okviru Odseka
ustanovljen kot posebna enota laboratorij za mikrostrukturno analizo, ki razpo­
laga s sodobnim transmisijskim in vrstičnim elektronskim mikroskopom z napravo
za analizo karakterističnih rentgenskih žarkov, elektronskim mikroanalizatorjem
in optičnimi mikroskopi ter napravami za pripravo vzorcev. Oprema laboratorija
je bila dopolnjena z dodatno opremo za pripravo keramičnih vzorcev za preiskave
s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Sodelavci laboratorija so opravili obsežne raziskove za fundamentalne in
aplikativne projekte odseka, kot tudi Številne usluge za zunanje naročnike; za
tovarno Anhovo so analizirali onesnaženosti okolja z azbestnimi vlakni, za Teh­
nično Fakulteto v Zagrebu so preiskovali kristalizacijo v steklu, za ZRMK so
55
karakterizirali odpadne produkte na osnovi titan/sadre iz Cinkarne Celje, za
KIBK so preiskovali silikatne materiale, za Zavod za restavratorstvo SRS so
analizirali zaščitna sredstva za kamen, ugotavljali vzroke propadov stenskih
slik ter analizirali prisotnost cementa v apnenih maltah, za IUV so pregledovali
polimerna veziva za dodelavo usnja, za Prvi Partizan - Novi Sad so preiskovali
trdne obloge na jeklih, za Rade Končar - Novi Sad so preiskovali porcelane, za
Zvornik - Energoinvest so karakterizirali er-AliOj ter za ostale uporabnike opra­
vili več manjših uslug. Delavci Odseka so uspešno razvijali raziskovalno in raz­
vojno opremo. Skonstruirali in razvili so rotacijsko peč za sintezo SijN« po
metodi karbotermijske redukcije SiOj v Na-atmosferi.
,....r.,.«r-v
r-T"'
Hibridno debeloplastno vezje z dvo­
stransko montažo komponent integrira
digitalne in analogne funkcije. Poseb­
nost vezja je velika prostorninska go­
stota komponent, večplastna konstruk­
cija digitalnega dela, precizno nas­
tavljanje parametrov analognih funkcij
in zahtevno električno testiranje.
V okviru akcije v SR Sloveniji za posodobitev raziskovalne opreme je Odsek
pridobil pomembno opremo, med katero velja posebej omeniti vročo izostatsko
stiskalnico (HIP), ki omogoča izdelavo sodobne inženirska keramike pri tempera­
turah do 2000»C in pritisku 200 MPa.
Odsek se je tudi odzval akciji "2000 novih raziskovalcev". V letu 1987 se
je v Odseku izobraževalo 15 novih raziskovalcev. Odsek sodeluje z vrsto institu­
tov iz ZR Nemčije v okviru jugoslovansko-nemškega znanstvenega sodelovanja, z
NBS iz Washingtona, z North Carolina State University, z laboratorijem za mater­
iale v Grenoblu, Akademijo znanosti DDR itd. O svojem delu so sodelavci poročali
na kongresih doma in v tujini, npr. na jugoslovanski konferenci ETAN v Herceg
Novem, na Simpoziju o elektronskih sestavnih delih in materialih SD 87 v
Topolšici, na 89, letni konferenci ameriškega keramičnega društva v Pittsburgu,
na mednarodni konferenci o sintranju v Tokiju in na evropski konferenci o mag­
netnih materialih v Salfordu,
Sodelavci so pripravili 7. jugoslovansko-nemško srečanje o znanosti in
tehnologiji materialov na Brdu pri Kranju. Srečanja se je udeležilo 81 nemških
in jugoslovanskih strokovnjakov, ki so razpravijali o razultatu skupnih raziskav
in se seznanjali s pomembnejšimi dosežki v različnih raziskovalnih centrih.
56
ODSEK ZA BIOKEMIJO
Raziskovalci:
33 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
2 redno
3 dodatno sodelujejo pri pedagoSkem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
15 mednarodnih
1 domače
V letu 1987 izvršena dela:
19 znanstvenih publikacij
5 objavljenih referatov
10 institutskih dokumentov
85 neobjavljenih referatov
1 patent
13 diplomskih del
i magistrsko delo
3 doktorska dela
Raziskave Odseka za biokemijo so v preteklem letu zajemale predvsem podro­
čje proteoliznih encimov in njihovih inhibitorjev ter živalskih in opeklinskih
toksinov.
Velik poudarek je bil na raziskavah cisteinskih proteina1: in proteinskih
inhibitorjev ter encimov. Tako so sodelavci določili skoraj kompletno aminokis-linsko sekvenco človeškima katspsinoma H in L. To predstavlja velik mednarodni
uspeh, saj bo skupina tako prva na svetu, ki je določila sekvenco trem lizosomalnim cisteinskim proteinazam. Ugotovili so tudi, da so različne oblike katepsinov H in L posledica dejstva, da dobimo pri izolaciji včasih tudi encim, ki je
delno v obliki prekurzorja.
V novih laboratorijih
genskega inženiringa.
Odseka
za
biokemijo
so
stekle raziskave na področju
Rezultati raziskav na področju inhibitorjev cisteinskih proteinaz so dopri­
nesli k uveljavitvi nove mednarodne klasifikacije teh substanc. Sodelavci Odseka
so izdelali novo metodo za določanje kinetičnih konstant v primeru kompetitivne
inhibicije, ki omogoča hitrejše in točnejše merjenje parametrov. Raziskave cepi­
tve aminoterrninalnega dela molekule predstavljajo pomemben doprinos k razumevan­
ju mehanizma delovanja inhibitorjev. Nadaljevali so s študijem anti-virusnega
delovanja teh substanc. Ugotovili so, da ima kurji cistatin najmočnejše delovan­
je na pikoma viruse, človeški cistatin deluje Ze nekoliko slabše, medtem ko
človeški st.efin B le neznatno vpliva na razvoj virusa. Razvili so tudi imunometrično metodo za kvantitativno določevanje kurjega cistatina. Študij protcinaznih
inhibitorjev so razširili še na inhibitorje rastlinskega izvora, za katere so
57
podatki iz literature kazali, da inhibirajo različne razrede proteinaz. Razis­
kovalci Odseka so dokazali, da lahko Cisti inhibitor deluje le na en razred
proteinaz.
Na področju aspartatnih proteinaz so nadaljevali s študijem interakcije
katepsina D in inhibitorja 02 makroglobulina, ki je drugačna od interakcije z
drugimi proteinazami. Aktivnosti katepsina D so merili v gingivi pacientov s
periodontalnim obolenjem, v gingivalni tekočini pa so zasledovali koncentracijo
02 makroglobulina. Rezultati potrjujejo domnevo, da je prosta aktivnost proteaz
vzrok poškodbam periodontalnega tkiva.
Na podroCju raziskav beljakovin in živalskih strupov so nadaljevali z do­
ločanjem primarne strukture tretje toksične fosfolipaze (amoditoksin C) iz
modrasovega strupa. S pomočjo monoklonskih protiteles proti amoditoksinu A in z
računalniškim modeliranjem so poskušali opredeliti lego toksičnega mesta na mo­
lekuli toksina. Uporabni del teh raziskav, ki obravnava možno uporabo dobljenih
monoklonskih protiteles so zaščitili s patentom.
Študirali so lastnosti
metaloproteinaze iz strupa srednjeameriške kače Lachesis muta.
Nadaljevali so s študijem mikrobnih proteinaz, ki so zanimive s fundamentalnega in aplikativnega vidika. Ugotovili so, da je v micelu C. purpure priso­
tna le aspartatna proteinaza, medtem ko serinske najdemo le kot ekstracelularne
encime. Pri usmerjeni fermentaciji A. niger so iz filtrata kulture izolirali in
okarakterizirali aspartatno proteinazo ter amilolitični encim, ki je podoben
glukomilazi I. Iz filtra S. rimosus so izolirali in okarakterizirali tripsinsko
proteinazo.
V okviru programa genskega inženirstva in biotehnologije so opremili nov
laboratorij, v katerem uvajajo potrebne tehnike rekombinatne DNA. Začeli so s
kemijsko analizo gena človeškega stefina D ter genske 3onde za telečji kimozin.
Raziskovalci Odseka so o svojem delu poročali na številnih domačih in tu­
jih kongresih ter simpozijih. Posebej velja omeniti, da je bilo prav na njih
veliko breme organizacije 18. kongresa Zveze evropskih biokemijskih društev
(FEDS), ki je potekal v Ljubljani od 28.06. do 03.07.1987 in ki se ga je udele­
žilo blizu 2000 biokemikov. Odsek je bil tudi organizator satelitskega simpozija
"Proteinazni inhibitorji in biološka kontrola" z odlično mednarodno udeležbo.
Organizacija dveh takih srečanj dokazuje, da uživa raziskovalna skupina velik
mednarodni ugled.
58
Odsek sodeluje z vrsto znanstvenih ustanov, predvsem z Univerzo v Muenchnu,
Max Planck Institutom v Martinsriedu, King's Collegeom v Londonu, Univerzo v
Neucastlu, Univerzo v Cos ta Rici in raziskovalnim institutom DuPont v Wilmingtonu, ZDA.
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO
Raziskovalci:
23 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
2 dodatno sodeluje pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
2 mednarodnih
V letu 1987 izvršena dela:
13 znanstvnih publikacij
31 objavljenih referatov
3 neobjavljenih referatov
18 institutskih dokumentov
5 patentov
1 magistrsko delo
POROČILO LABORATORIJA ZA BIOKIBERNETIKO
Delo raziskovalcev Laboratorija za biokibernetiko je bilo v preteklem letu
usmerjeno v tri glavna področja raziskovanja. Na področju večkanalne stimulacije
pacientov s težjimi okvarami so sodelavci dokazali prednost večkanalne stimula­
cije pred klasično terapijo. Razvili so novo metodologijo evalvacije in testira­
li merilne sisteme, kot so tridimenzionalni goniometri in poraba kisika. Opra­
vili so evalvacijo dvokanalnega mikroračunalniškega stimulatorja hoje na 18
bolnikih po cerebrovaskularnem insultu ali poškodbi glave.
Na področju implantibilne stimulacije so poleg metode preciznega pozicioniranja elektrod razvili in evalvirali vrsto novih implantov. Razvili so novo
obliko in elektronsko vezje enokanalnega implantibilnega stimulatorja z nabojsko
uravnoteženimi tokovnimi impulzi, z boljšim načinom fiksacije in novimi oblikami
elektrod z nevtralno anodo in aktivno katodo. Ker je elektroda ločena od telesa
implanta, se zmanjša možnost premikov elektrod, ki jih povzroča tkivo. Razvili
so elektronsko vezje večnamenskega dvokanalnega implantibilnega stimulatorja, ki
za posamezna kanala dobiva informacijo o amplitudah, impulznih širinah in frek­
venci preko RF prenosr., s katerim je obenem tudi energijsko napajan. Večjo
zanesljivost in daljšo *.porabo implantiblnih stimulatorjev so dosegli z uporabo
hibridnih elektronskih vezij.
Področje meritev in evalvacije vsebuje nevrokontrolne raziskave hoje ter
korelacijske analize dinamike hoje, EMG odzivov in električne stimulacije.
Velika pridobitev za celotno skupino je nov merilni sistem VICON, ki s pomočjo
treh infrardečih kamer omogoča brezkontaktno merjenje gibanja telesa. Razvili so
čevlje z novim miniaturnim odjemnikom sile in programsko opremo za merjenje hoje
na računalniku PC-XT, ki dovoljuje meritve tudi izven kineziološkegu laborato­
rija in hkrati poenostavi meritve.
Raziskovalci laboratorija so o svojem delu poročali na kongresih doma in v
tujini. Svoje raziskovalne dosežke za leto 1987 3o dokumentirali v 29 objavlje­
nih delih. Objavili so 11 mednarodnih člankov, 11 mednarodnih referatov in 2krat nastopili na domačih konferencah. Poleg tega so poslali še 5 patentnih pri­
jav. Število patentnih prijav v primerjavi z objavljenimi deli kaže na realnost
raziskav ter možnost prenosa njihovih izsledkov v prakso.
Poleg dela v okviru lastnega raziskovalnega programa so sodelavci labora­
torija za biokibernetiko posvetili veliko energije in časa tudi prenosu družine
stimulatorjev iz tovarne Gorenje na IJS z namenom, da bi izboljšali določene
tehnološke pomanjkljivosti. Stimulatorji so rezultat njihovih raziskav iz pre­
teklih let in so zato napori in prizadevanja za ustanovitev majhne tovarne sti59
mulatorjev, ki bo v tehnološko skromnem okolju sposobna zadostiti zahtevam me­
dicinskega trga, za skupino velik izziv in obveznost.
POROČILO LABORATORIJA ZA ROBOTIKO
Raziskave Laboratorija za robotiko zajemajo predvsem naslednja področja:
matematično modeliranje kinematike in dinamike robotov, programiranje robotov,
simulacijo in računalniško podprto načrtovanje robotov ter meritve v robotiki.
Uporabne in ra-vojne raziskave pa so usmerjene v razvoj industrijskih robotov,
sodobnih mikroračunalniških krmilnikov in programske opreme, razvoj in projek­
tiranje robotiziranih delovnih celic ter razvoj spremljajoče tehnologije.
V letu 1987 so sodelavci nadaljevali raziskave na področju matematičnega
modeliranja kinematike in dinamike aktivnih mehanizmov ter modernih adaptivnih
in neadaptivnih postopkov upravljanja industrijskih robotov. Rezultate s podro­
čja matematičnega modeliranja in upravljanja so združili v programski paket za
simulacijo robotov ROSI. Omenjen paket dela na operacijskih sistemih VMS in MSDOS, v knjižnicah pa vsebuje matematične modele različnih konfiguracij robotov,
električnih in hidravličnih aktuatorjevj prenosov ter vse pomembnejše adaptivne
in neadaptivne regulacijske algoritme. Programski paket ROSI so konec leta 1987
instalirali tudi v "Imperial College" v Londonu, Vzporedno poteka razvoj komplesnega simuiacijskega sistema, ki bo vključeval simulacijo kinematike in dimanike
celotne proizvodne celice. Do sedaj so na novo razvili geometrijski modeler za
grafični opis elementov robota in delovne celice,
v preteklem letu so zaključi]). razvoj električnega robota RIKO 106 ter
hidravličnega robota STEFAN' 130 skupaj s krmilnikom nove generacije STEFAN 106.
Prototipe so predstavili na specializirani razstavi JUROB 87, ki je potekala v
okviru sejma Sodobne elektronike 87. Krmilnik STEFAN 130 je zasnovan na vodilu
VME in 16/32 bitnih mikroprocesorjih družine MOTOROLA 680xx. Za vodenje in uče­
nje robota so implementirali robotski programski jezik 1'ASRO z dodatnimi ukazi
za navezavo na umetni vid, nadzorovano gibanje in izbiro različnih vrst inter­
polacij. 1'ASRO aplikacijski program lahko razvijamo neposredno na krmilniku ali
60
pa na osebnem računalniku z operacijskim sistemom MS-DOS. Razvili so tudi simu­
lator, ki omogoča učenje brez sodelovanja robota ter testiranje programa s po­
močjo 3-D prikaza delovne naloge (OFF-LINE prograiui'-an je) .
V preteklem letu so začeli s sodelovanjem Gorenja iz T. Velenja razvijati
nov hidravlični robot za površinsko zaščito GORO-201, ki bo zamenjal robota
GORO-102. Mehanski del novega robota bo dosegal večji delovni prostor, imel bo
večjo hitrost in natančnost orodja ter bo omogočal neposredno učenje. Zmogljiv
krmilnik bo z naprednimi funkcijami omogočal učenje zahtevnejših nalog ter
vključevanje robota v kompleksnejša delovna mesta.
V preteklem letu so pripravili dve robotizirani delovni mesti, eno za po­
vršinsko zaščito vsadnih korit in strego avtomatske stiskalnice v tovarni gos­
podinjske opreme GORENJE iz T. Velenja. Do sedaj je realizirana celica za strego
250-tonske stiskalnice z industrijskim robotom GORO 103, ki je pravkar uspešno
prestala poskusno obratovanje.
Robot RIKO - 106 v laboratoriju IJS,
Z novimi prostori in novo računalniško opremo, ki so jo dobili v okviru t.
i. paketa Raziskovalne skupnosti Slovenije, so pridobili pogoje za kvalitetno
raziskovalno in razvojno delo v laboratoriju. V okviru akcije "2000 mladih raz­
iskovalcev" se je v letu 1987 na Institutu izobraževalo s področja robotiki; 7
mladih raziskovalcev.
IJS je sodeloval pri organizaciji jugoslovanskega posvetovanja o robotiza­
ciji JUROB v Opatiji ter pri organizaciji specializirane razstave JUROB 87 v
okviru sejma Sodobna elektronika 87,
61
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULACIJE
Raziskovalci:
15 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
4 redno
2 dodatno sodeluje pri pedagoškem
delu univerze.
UdeleZba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
4 mednarodnih
3 domaČih
V letu 1987 izvršena dela:
2 znanstveni publikaciji
15 objavljenih referatov
2 strokovni publikaciji
17 institutskih dokumentov
12 neobjavljenih referatov
1 magistrsko delo
Delo sodelavcev Odseka za računalniško avtomatizacijo in regulacijo je tu­
di v letu 1987 sledilo programu, katerega dolgoroCni cilj je zmanjševanje pre­
pada med teorijo in prakso na podroCju avtomatskega vodenja. Da bi ta cilj lahko
dosegli, je potrebno hkratno obvladovanje Številnih dejavnosti na podroCju
raziskovalnega, razvojnega in aplikativnega dela. Te dejavnosti obsegajo:
teoretične in eksperimentalne raziskave na podroCju metod vodenja 3istemov,
razvoj računalniško podprtih sistemov za analizo in naCrtovanje sistemov
vodenja (CSCSD),
razvoj materialne in programske opreme za vodenje sistemov,
aplikacije.
V letoSnjem letu je delo na podroCju teoretičnih raziskav potekalo v okviru
treh podpodroCij.
Težišče dela je bilo na raziskavah metod identifikacije in regulacije Ča­
sovno spremenljivih in nelinearnih sistemov. Pri tem je bilo preizkušenih nekaj
razliCnih pristopov, izmed katerih velja posebej omeniti originalni pristop k
estimaciji Časovno spremenljivih zakasnitev, ki temelji na izbiri med alterna­
tivnimi modeli.
Drugo podpodroCje obravnava problematiko poenostavljanja. V tem okviru je
bila nekoliko Širše opredeljena in obdelana zamisel uporabe identifikacijskih
metod pri poenostavljanju. To je posebej pomembno zato, ker je mogoCe pokazati,
da v CACSD paketih niso nujno potrebne posebne metode poenostavljanja, Ce le
razpolagamo z metodami identifikacije, simulacije in ustreznimi transforacijskimi metodami.
V okviru tretjega podyodrocja so sodelavci Odseka obravnavali razliCne
transformacijske metode. Med temi velja posebej omeniti dopolnitve in nekatere
lastne zamisli, ki so bile realizirane in preizkušene pri metodi za izraCun mi­
nimalne oblike multivariabilnega sistema v prostoru stanj.
Eksperimentalne raziskave, ki jih gojijo sodelavaci odseka, so usmerjene v
glavnem v preizkušanje sodobnih metod vodenja na laboratorijskih napravah ali
realnih objektih. V letoSnjem letu je bila veČina eksperimentalnih raziskav po­
vezanih z deli na aplikativnih nalogah. V ta okvir sodijo raziskave, ki so pove­
zane s problematiko osnovnih konceptov vodenja obrata za kuhanje celuloze. Te­
žišče raziskav je bilo na analizi procesa ter postavitvi ciljev vodenja in pre­
izkušanju nekaterih algoritmov z uporabo matematičnega modeliranja in simulaci­
je. Preizkušanje algoritmov na realnem objektu je predvideno v naslednjem letu.
Drugo, izjemno zanimivo podroCje, ki je prav tako navezano na to problema­
tiko, pa predstavlja estimacija parametrov nelinearnega, Časovnega spremenljive­
ga modela za kuhanje celuloze. V tem okviru je bil razvit originalen pristop, ki
temelji na modifikaciji Newton-Raphsonove optimizacijske metode. Tako simulacijski preizkusi kot tudi praktiSni eksperimenti na objektu so zaenkrat dali zelo
vzpodbudne rezultate.
Delo na podroCju računalniško podprtega načrtovanja vodenja sistemov (CAC­
SD) poteka v tesni povezavi s sodelavci Laboratorija za analogno-hibridno raCunanjc in avtomatsko regulacijo na'Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Pro62
blematika je v veliki Meri vezana na dopolnjevanje že razvitega CAD paketa ANA,
v letoSnjem It tu pa je obsegala več različnih dejavnosti, kot so npr.:
analiza praktične uporabnosti paketa,
iskanje uporabniško primernejših reSitev za delo s paketo«,
simulacijski pristopi v ANI,
razširitve in dopolnitve metod in funckij,
prenosi paketa na druge raCunalnike.
Cilj vseh teh aktivnosti je po eni strani poveCati učinkovitost in kvalite­
to paketa z izboljšavo in razširitvijo funckij, po drugi strani pa narediti ga
čim bolj uporabniško prijaznega.
multivariabilnega
CAD paketa ANA.
sistema
s
pomočjo
Sistem za računalniško avtomatizacijo
kuhanja celuloze med obratovanjem.
Težišče dela na področju mikroračunalniSke materialne opreme je bilo tudi v
letoSnjem letu posvečeno razvoju prototipa dvoprocesorskega mikroračunalniSkcga
fleksibilnega regulatorja. Poleg dela na fizični realizaciji prototipa je bilo
precej naprav in časa posvečenih nekaterim specifičnim rešitvam, ki predstavlja­
jo konstrukcijsko in metodološko originalne pristope. Se večji obseg dela pa je
bil namenjen razvoju programske opreme za omenjeni regulator. V tem okviru je
bila opravljena krajša analiza možnih pristopov k načrtovanju tovrstne program­
ske opreme, izdelana zasnova sistemske programske opreme skupaj s programsko
opremo za podporo čelne plošče regulatorja, nadalje programska oprema prevajal­
nika, ki tabele, v katerih je definirana regulacijska struktura, pretvori v
3trojni jezik ter slednjič, programska oprema za realizacijo nekaterih preprost­
ejših regulacijskih funkcij.
Aplikativno delo sodelavcev Odseka je v največji meri vezano na projekt
"Računalniška avtomatizacija kuhanja celuloze". V letošnjem letu so sodelavci
Odseka uspeSno realizirali in predali naročniku, TCP "Duvo Salaj" iz KrSkega,
računalniški sistem in programsko opremo, kot je bilo predvideno v planu za rea­
lizacijo prve etape tega večletnega projekta. Ta del sistema obsega predvsem
funkcije zbiranja podatkov in nadzora. Hkrati so pričeli z deli in realizacijo
projekta v okviru druge etape, ki obsega vključitev zahtevnejših funkcij voden­
ja. Delo na tej nalogi je potekalo v povezavi z Odsekom za energetiko in vodenje
procesov oziroma Industrijsko energetiko (INEA) ter Institutom za celulozo in
papir.
Drugi del aplikativne dejavnosti, ki se prav tako nanaSa na področje zah­
tevnejših aplikacij vodenja in regulacije v kemijski in procesni industriji, pa
je obsegel sodelovanje pri izdelavi idejnega projekta računalniške avtomatizaci­
je procesa proizvodnje titanovega dioksida za Cinkarno v Celju. Gre za priprav­
ljalna dela, ki naj bi se v naslednjih letih nadaljevala s konkretno realiza­
cijo.
63
V letošnje« letu so bili precejšnji napori sodelavcev odseka usmerjeni tudi
v popularizacijo in predstavitev uporabnosti CAD paketa ANA z idejo, da bi tudi
v domačem okolju, kot to velja v tujini, prispevali k dvigu učinkovitosti in
kvalitete dela na tem področju. V industrijsko uporabo so uspeli prenesti en
paket ANA (2elezarna Ravne), s podjetjem Intertrade pa ao se dogovorili za trže­
nje simulacijskega jezika SIMCOS, kar Že daje prve rezultate.
Zadnje aplikativno področje je vezano na sodelovanje pri proizvodnji meril­
nikov kisika (nosilni odsek je Odsek za spektroskopijo), v okviru katerega je
bilo tudi v letošnjem letu izdelanih in preneSenih v industrijo nekaj merilnikov
kisika.
Velik del raziskovalnega in aplikativnega dela poteka v povezavi z drugimi
institucijami v Sloveniji, del raziskav pa teče tudi v okviru mednarodnega so­
delovanja s Technische Hochschule v Darmstadtu, ki ga podpira DMFT preko Inter­
nationales Duro der KFA v Juelichu. V tem okviru je veČina sodelavcev Odseka
obiskala ZRN, kjer je sodelovala na "Workshop on Process Automation" v Darmstad­
tu, hkrati pa obiskala Se Univerzi v Hunchcnu in Stutgarttu ter kemijsko indus­
trijo BASF v Ludwigshafnu. Izmenjava izkuScnj in predvsem vpogled v način razis­
kovalnega ter aplikativnega dela v tujini bo prav gotovo dobro vodilo za Se
boljše dosežke v prihodnje.
Seznam storitev Odseka
Storitve Odseka za računalniško avtomatizacijo in regulacije obsegajo:
teoretične in eksperimentalne raziskave na področju •odenja sistemov in
procesov;
računalniško podprto načrtovanje vodenja sistemov (CACSD),
razvoj orodij in njigov prenos v industrijo (CAD paketi, simulacijski je­
zik)..
izvajanje storitev (analiza procesov, matematično modeliranje, simulacija,
načrtovanje vodenja, itd.),
svetovanje;
razvoj zahtevnejših proizvodov s širšega področja računalniške avtomati­
zacije (npr. mikroračunalniSki regulatorji);
realizacija zahtevnejših projektov računalniške avtomatizacije v kemijski
in procesni industriji (od študije in idejnega projekta do končne realiza­
cije) ;
izobraževanje.
o«*.« n 2 uit
I lift! H HiKTIltHlgl
i nt tu st-rui n'»i
fPtfTWST-WWII/M
1
1
1
2
I
3
VOOCUE Miz OWIMHUIW PORABE rut
(rtulloli simulacije)
1
1
nCtO« SI-MUC (t/h!
I
1
7
i \L I
8
9
L
1
1
10
11 12
—-CASlurU
OPTIMMM VOM»JC nmi
M«
(rtrulloli simulacij*)
T"
0
1
->r\j—v
9
10
—
64
11
1?
CAS (uff)
PrciskuSanje algoritmov za optimalno
vodenje porabe pare obrata za kuhanje
celuloze s pomočjo računalniške simu­
lacije.
ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO
Raziskovalci:
5 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
V letu 1987 izvršena dela:
14 institutskih dokumentov
Sodelavci Odseka za profesionalno elektroniko so nadaljevali delo na
razvoju in izdelavi naprav za računalniške vodenje svetlobnih situacij po Željah
in potrebah uporabnikov v dvorani "Vatroslav Lisinski" v Zagrebu, l!NK "Marin
DrZič" v Dubrovniku in SMC Celje. Obe zadnji gledališči sta bili oprealjeni Se z
izvrSilno energetsko elektroniko za spreminjanje svetlobnih situacij.
Pogled na talilnik sive litine induk­
tivne peči z MOČjo 2000kW/500Hz, kar
je dosedaj naS največji projekt iz
energetske elektronike. Dva agregata
delujeta v Nove* Sadu in proizvajata
2 x 3,2 tone taline na uro.
Novo koncipiran sistem za regulacijo razsvetljave s kapaciteto 1000 kW in
460 tokokrog«.v je bil dobavljen v Zahodno Nemčijo. Za istega naročnika so
izdelali 3e tri prenosne regulatorje.
Več prenosnih regulatorjev je bilo danih v uporabo Se kulturnemu domu "Ivan
Cankar" Ljubljana, REK Titovo Velenje, "Elektrousluga" Novi Sad.
Ročna komandna naprava z energetskima omarama za regulacijo razsvetljave je
bila izdelana in dana v uporabo v "Kanii kula" v Hercegnovem.
Za čisto delo in racionalno taljenje kovin v livarski industriji so sode­
lavci Odseka razvili in izdelali srednje frekvenčne pretvornike večjih kapaci­
tet. Tako so montirali v letu 1987 generatorje nominalne moči do 300 kW in fre­
kvence 1000 do 1500 Hz v "Jugoturbina" Karlovac, TNPK Ivanič grad in Ljevaonica
Cuča.
Večja generatorja moči do 2000 kW in 500 Hz pa sta v poskusnem pogonu v
livarni '27. MART" Novi Sad.
V sodelovanju s Kliničnim centrom v Ljubljani je bilo oddanih v testiranje
in uporabo po Jugoslaviji 31 infuzijskih naprav za natančno časovno doziranje
zdravil.
65
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Raziskovalci:
38 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
2 redno
4 dodatno sodelujejo pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
17 mednarodnih
V letu 1987 izvržena dela:
26 znanstvenih publikacij
37 objavljenih referatov
6 strokovnih publikacij
25 institutskih dokumentov
29 neobjavljenih referatov
3 ostala neobjavljena dela
1 patent
4 diplomska dela
2 magistrski deli
1 doktorsko delo
Raziskave računalništva in informatike so v letu 1987 potekale v dveh
temeljnih raziskovalnih programih,
in sicer URP "Računalniški sistemi in
tehnologije" v obsegu petih efektivnih raziskovalcev in UPR "Informacijski
sistemi in umetna inteligenca" s skoraj šestimi efektivnimi raziskovalci. V
okviru teh dveh programov je potekalo tudi usposabljanje 11 stažistov v okviru
akcije "2000 novih raziskovalcev". Na aplikativnih raziskavah računalniškega
vida pa je odsek z dvema raziskovalcema sodeloval pri izvajanju programa
projekta "Robotizacija" v okviru PORS-3. Delo na navedenih področjih je potekalo
v štirih raziskovalnih laboratorijih, raziskovalne izsledke in razvojne dosežke
pa so sodelavci preverjali in uporabili za prototipno in maloserijsko izdelavo v
okviru odsečne enote za razvojne prototipe.
Predvsem po zaslugi programa "2000 novih raziskovalcev", ki je v tem odseku
ponovno
vzpostavil v začetku osemedesetih let izgubljeno ravnotežje med
temeljnimi raziskavami in razvojem, so se v tem letu opazno povečali obseg,
kakovost in učinek raziskovalnega dela. V primerjavi z letom 1986 je precej več
domačih in tujih člankov, referatov, magisterijev, doktoratov, mednarodnih
dogodkov in drugih kazalcev za vrednotenje raziskovalnega dela po metodologiji
Raziskovalne skupnosti Slovenije. Bistveno se je povečala tudi intenzivnost
mednarodnih znanstvenih in strokovnih stikov, tako v pogledu obiskov tujih
strokovnjakov pri nas kot naših v tujini.
Ta odsek predstavlja eno dvajsetino IJS po obsegu financiranja s strani
RSS,
vendar smo izvedli eno desetino celotnega programa
"2000
mladih
raziskovalcev" na IJS ter eno desetino vseh razvojnih nalog tega inštituta.
Razvojne naloge po naročilu delovnih organizacij so kljub opaznemu povečanju
obsega temeljnih raziskav zaradi vključevanja mladih raziskovalcev obsegale
skoraj polovico dejavnosti tega odseka, kar uvršča odsek med tiste raziskovalne
skupine IJS, ki so najbolj tesno povezane z gospodarstvom. Ponovno pa je upadel
obseg naročil za razvoj računalniške opreme. Slovenski proizvajalci računalniške
opreme niso v tem letu naročili niti ene same razvojne naloge. Zanimanje za
razultate odseka so ponovno pokazali predvsem končni uporabniki
oziroma
naročniki. V posebno vzpodbudo sodelavcem je, da so v tem letu našli možnosti za
neposredno uveljavitev raziskovalno-rp.zvojnih rezultatov v tujini, in sicer tako
na področju programske kot tudi računalniške aparaturne opreme.
Pri delu na teh raziskavah so v lanskem letu sodelovali z nekaterimi
drugimi raziskovalnimi skupinami IJS. Poleg sodelovanja z Odsekom za robotiko in
biokibcrnetikc na področju računalniškega vida ter sodelovanja z Odsekom za
keramiko na področju računalniške podpore načrtovanja hibridnih vezij so
poglobili sodelovanje z Odsekom za fiziko trdne snovi na področju razvoja
mikroprocesorske programske opreme. S tem pa so komaj načete možnosti za
ustvarjalno
povezovanje raziskav in razvoja s skupnim delom dveh ali več
odsekov tega inštituta.
Sodelovanje tega odseka z ljubljansko univerzo je potekalo predvsem v
okviru skupnih raziskav na popdročju umetne inteligence, večje število starejših
raziskovalcev pa je predavalo na drugi ali tretji stopnji študija obeh
slovenskih ur iverz. Sodelovanje z mariborsko in z drugimi univerzami po
Jugoslaviji pe. kljub nekaterim konkretnim skupnim akcijam tudi v tem letu ni
bilo zadovoljivo. PaC pa se je z izmenjavo predavanj opazno okrepilo sodelovanje
z univerzami v bližnjem zamejstvu, predvsem s celovško in tržaško univerzo.
Mladi raziskovalci tega odseka so v okviru gibanja "Znanost mladini" pri
Zvezi organizacij za tehniCno kulturo Slovenije izvedli odmevno sreCanje mladih
raziskovalcev Slovenije ter v sodelovanju
z
ljubljansko
fakulteto
za
elektrotehniko, Iskro-Delto in drugimi soorganizatorji pripravili 11. republiško
tekmovanje srednješolcev s podroCja računalništva ter okroglo mizo o prenovi
srednješolskih učnih naCrtov z vidika raCunalniStva in informatike. V okviru
gibanja "Znanost mladini" je odsek v tehtni meri prispeval tudi k pripravi in
izvedbi
5. mednarodne poletne šole raCunalniStva, ki je bila tokrat prviC
namenjena tudi Študentom. Ta Sola se uspeSno uveljavlja kot evropsko
sreCanje
mladih računalnikarjev: udeležilo se je je preko Šestdeset predstavnikov iz
Jugoslavije (predvsem iz Slovenije), Avstrije, Madžarske, Poljske, Sovjetske
zveze, Italije in ZRN. Posebno razveseljiva je vse moCnejSa udeležba zamejskih
Slovencev.
Sistem DECMAK omogoča kvalitetno in
sistematično odločanje z upoštevanjem
numeričnih in nenumeričnih, kvalita­
tivnih in kvantitativnih ter objekt­
ivnih in subjektivnih dejavnikov. Te
zmožnosti so
omogočene z metodami
umetne inteligence.
V tem letu se je razSiril obseg sodelovanja na razstavah raziskovalnih in
razvojnih dosežkov. Tradicionalno udeležbo tega odseka na razstavi "Moderna
elektronika 87" v Ljubljani z robotskim vidom, programsko opremo za umetno
inteligenco ter 8 sistemi KRONOS za registracijo prisotnosti
in obračun
delovenga časa so razširili z udeležbo na razstavi MIPRO 87 na Reki, skupaj z
Iskro-Delto na razstavi
"Interbiro 87" v Zagrebu ter Se na nekaterih manjSih
razstavah. Opazno so se okrepile tudi objave v poljudnem strokovnem tisku. V
okviru ustaljenega sodelovanja z mikroračunalniSko
revijo "Moj mikro" so
sodelavci objavili vrsto prispevkov, na stalnem mestu pa revija objavlja oglase
za razvojne dosežke odseka, predvsem za sistem KRONOS.
Računalniške arhitekture in sistemi
V preteklem letu so v Laboratoriju za arhitekture (v.d. vodje mgr. Jurij
Sile) opravili raziskave s področja večprocesorskih
sistemov,
transputerskih
(RISC) arhitektur, vektorskega procesiranja, podatkovno-pretokovnih računalnikov
in raCunalniSkega vida ter o izsledkih poročali v 30 domačih in 4 tujih člankih
in referatih. Med tehtnejSe rezultate raziskav paralelnih
sistemov sodijo
zasnova multimikroprocesorskega RISC računalnika,
zasnova
trahsputerskega
koprocesorja, razvoj in izdelava večprocesorskega sistema na vodilu Q, zasnova
učinkovite statične podatkovno-pretokovne arhitekture, ter v moduli-2 napisan
razporejevalnik
procesorskega časa za osebni računalnik
IBM-PC. Raziskave
računalniškega vida v okviru projekta "Robotizacija" pa so se nadaljevale z
razvojem
in izdelavo
izpopolnjene verzije CCD kamere za robotski vid ter
zajemalnika slike za računalnik IBM-PC. V sodelovanju z Mikrohitom so zasnovali
in prototipno izdelali video sistem za razpoznavanje črtne kode s pomočjo
linijske kamere in ga predstavili na razstavah v Ljubljani in v Milanu.
67
Med razvejnimi nalogami velja na prvem mestu omeniti tehnološko prenovo
nadzornega
računalnika
v
signalizacijsko-informacijskem sistemu ARCIS v
sodelovanju z IMP - Ljubljana, in sicer z vgradnjo lastnega lti-bitnega
mikroračunalnika PMP-11 ter s prenovo aplikativne progiamske opreme. V ta namen
so izdelali učinkovita programska orodja za delo z zaslonom in bazo podatkov na
sistemu
RT-11
ter
razvili komunikacijsko programsko opremo za podporo
večkanalnega serijskega vmesnika SPI-11 za PMP-11. Izdelana in vgrajena sta bila
dva sistema, in sicer za Institut S. Milosevic v Igalu ter za Hotel Tuzla v
Tuzli.
Modulo-2 kot orodje za programiranje zahtevnih večopravilnih uporabniških
sistemov za delo v resničnem Času so v okviru projekta KRONOS (sistemi za
registracijo prisotnosti na delu za obračun delovnega časa) uspešno uporabili za
prenos uporabniškega paketa KRONOS na osebne računalnike skladne z IDM PC. V ta
namen so razvili ter v moduli-2 sprogramirali razvrSCalnik ter okolje za
veCopravilno delo na tem računalniku. Razen tega pa so za projekt KRONOS razvili
tudi programsko opremo krmilnika zvezdaste mreže na osnovi računalnika PMP-11. V
sodelovanju s Savo - Kranj so zasnovali in opravili prvo fazo razvoja obsežnega
informacijskega sistema za spremljanje kakovosti avtoplaSčev, in sicer za
računalnik IBM PC.
Umetna inteligenca
Raziskovalno delo na področju umetne inteligence pod vodstvom prof. dr.
Ivana Bratka je obsegalo metode za avtomatsko generiranje znanja, jezike in
orodja novih generacij računalnikov, ter metodologije ekspertnih sistemov in
njihovo uporabo v večparameterskem odločanju.
Tehtne in odmevne znanstvene izlsedke so prispevali na področju razvoja
metod za avtomatsko sintezo baz znanja na osnovi avtomatskega učenja in
kvalitativnega modeliranja. Postopke za avtomatsko učenje so izpopolnili z
izvirnimi rešitvami ter na njih zasnovali in razvili tri siteme za avtomatsko
učenje: GINESYS, LOGART, LENVY.
S sistemom GINESYS je uvedenih nekaj bistvenih novosti,
med njimi
mehanizem
potrjevalnih pravil.
V primerjavi z nekaterimi najbolj znanimi
sistemi za avtomnatsko učenje in z aproksimacijo Bayesovega
pravila
s
predpostavljeno neodvisnostjo atributov je bilo s sistemom GINESYS doseženo
opazno izboljšanje kvalifikacijske natančnosti v dveh realnih domenah v okviru
onkologije ter pokazana pomembna prednost tega sistema pred drugimi. Je tudi
prvi sistem, ki je pokazal na pomembnost uporabe redundantnega znanja v
neeksaktnih c* imenah.
Sistem
OGART je prirejen za učenje redundantnih pravil v sumnih domenih.
Pomemben prispevek tega sistema je v tem, da je pokazal na možnost uporabe
redundantnega znanja kot osnove za zmanjšanje vpliva šuma v podatkih.
Pri sistemu LENVY je bil uporabljen formalizem deduktivne hierarhične baze
podatkov za izdelavo vmesnika, ki omogoča vključitev obstoječih sistemov za
induktivno učenje v okolje logičnega programiranja (prolog). Cilj tega dela je
razširitev izrazne moči sistemov za induktivno učenje. Raziskave na področju
kvalitativnega modeliranja se ukvrajajo s problemom vpeljave 'globokega' znanja
v ekspertne sisteme, to je znanja, ki temelji na razumevanju strukture in
globljih principov
problemske domene. Novejše raziskave v okviru projekta
KARDIO so prispevale k reševanju treh problemov: kako predstaviti globoko znanje
v ekspertnih sistemih, kako avtomatizirati postopek njegovega zajemanja ter kako
tako znanje učinkovito uporabljati. Razvit je integriran sistem za avtomatsko
učenje kvalitativnih modelov, ki zna konstruirati začetni model in ga nato
izboljšati na osnovi delnih informacij o problemski domeni.
V sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko je bil dopolnjen
sistem ASISTENT PROFESSIONAL za avtomatsko učenje, ki se uspešno uveljavlja doma
in v tujini, predvsem v Skandinaviji,
Na področju tehnologije ekspertnih sistemov so sodelavci tega laboratorija
v sodelovanju z Institutom za uporabno matematiko in elektroniko iz Beograda
66
priCeli razvijati ekspertni sistem za oceno spektre, moči signalov. Poleg
povezave umetne inteligence s procesiranjem signalov so bili na tem podrofiju
doseženi pomembni rezultati predvsem pri avtomatskem segmenti ranju spektralnih
krivulj. Pomembno delo na tem podrofiju pomeni tudi implementacija lupine EXPRO,
ki poenostavlja izgradnjo ekspertnih sistemov za različne domene. Lupina EXPRO
je služila tudi kot prototip razvoja lupine ILES, ki so jo razvili na ISKRI
ZORIN, TOZD CAOP.
Pri raziskavah in razvoju metod, jezikov in orodij umetne inteligence sta
glavna dosežka laboratorija implementacija interpreterja za programski jezik
prolog in razvoj knjižnice predikatov PROLID. V sodelovanju z ljubljansko
Fakulteto za elektrotehniko so začeli tudi z razvojem koprocesorja za prolog za
računalnike IBM PC.
Na podrofiju večparametrskega odlofianja so bili zgrajeni pomembni prispevki,
ki
olajšujejo
bolj
kvalitetno
odlofianje.
Programski paket orodij za
vefiparametrsko odločanje DECMAK sedaj omogoča objektivizirano in argumentirano
odločanje na Širokem spektru odločitvenih problemov.
Raziskovalno
delo
laboratorija je potekalo v tesnem sodelovanju z
evropskimi institucijami, ki sodelujejo v projektu COST-13, Umetna inteligenca
in razpoznavanje vzorcev, v mednarodnem združenju ISSEK za avtomatsko sintezo
ekspertnega znanja ter v akademski povezavi s Turingovim institutom in Queen
Mary College v Veliki Britaniji. Laboratorij je intenzivno povezan z aktivnostmi
sekcije za umetno inteligenco pri ETANu in ima dva delegata v evropskem
združenju za umetno inteligenco ECCAI.
V okviru sodelovanja v COST-13 so Člani laboratorija organizirali dve
delovni srečanji. Maja 1987 je bila na Bledu druga evropska konferenca o
avtomatskem učenju EWSL 87 z udeležbo prek 70 evropskih raziskovalcev. Zbornik
konference je izSel v knjigi "Progress in Machine Learning" pri založbi SIGMA
Press. Novembra 1987 pa so pripravili na IJS delovno srečanje o kvalitativnem
modeliranju, ki se ga je udeležilo okoli 20 evropskih raziskovalcev.
V letu 1987 je bilo v laboratoriju opravljenih dvoje doktorskih in eno
magistrsko delo. Izmed pomembnejših publikacij omenimo ponatis knjige "Prolog
Programming for Artificial Intelligence" v nemščini pri založbi Addison-Wesley.
Prenos raziskovalnih dosežkov v prakso se je uspeSno nadaljeval predvsem v
sodelovanju z dosedanjimi partnerji iz gospodarstva, med njimi z Železarno
Jesenice, Iskro CAOP, 2elezarno Ravne in Infosistemom (Zagreb).
Računalniško razumevanje jezika
V okviru Laboratorija za računalniško razumevanje jezika so raziskave pod
vodstvom doc. dr. Petra Tanciga na področjih računalniškega razumevanja jezika,
informacijskih sistemov in baz podatkov dale prve izkuSnje pri
sintezi
slovenskih samoglasnikov, mikroračunalniSkem govornem podsistemu za računalnike
vrste IBM PC, zasnovi integriranega sistema za komuniciranje v tipkanem naravnem
jeziku
z
bazo
podatkov.
sistemu
za izdelavo konkordanc na področju
leksikografi je, vpeljavi predstavljanja in manipuliranja znanja v baze podatkov
ter uporabi prologa pri analizi in načrtovanju informacijskih sistemov.
Računalniško razumevanje naravnega jezika (RRNJ) so raziskovali z vidika
modeliranja različnih ravni slovenskega jezika in uporabe teh rezultatov v
konkretnih
implementacijah
dialognih sistemov,
kjer je fizični nosilec
prenaSanega sporočila naravni jezik. Izsledke raziskav fonetike so uporabili pri
uporabi formatnega sintetizatorja LSI PS za sintezo slovenskih samoglasnikov. S
poskusi so odkrili močno potrebo po novi, sistematični in metodološko sodobni
analizi
slovenskega
govora,
prilagojeni zahtevam sinteze ter zasnovali
materialno in programsko opremo za sintezo govora na fonetičnem nivoju. V okolju
računalnika IBM PC so izdelali zaprt govorni podsistem, realiziran z angleškimi
alofoni, in podsistem za shranjevanje in reprodukcijo govora.
V okviru raziskav leksikografije so naredili programski sistem OKUS za
generiranje konkordanc, osnovnega orodja pri analizi jezikovnih korpusov.
69
Sistem OKUS je narejen po sodobnih načelih baz podatkov in predstavlja prvo
stopnjo
fleksibilnega
in
odprtega programskega okolja tako za potrebe
leksikografij« kot tudi druge raziskave jezika na osnovi jezikovnih korpusov.
Pričeli so z raziskavami morfologije ter opravili pregled in primerjavo
raznih pristopov (in implementacij) k morfološki analizi - predvsem za potrebe
sintaktične analize in optimizacije slovarjev.
V okviru raziskav semantike so obravnavali Davidsonovo semantiko (moderna
varianta logiCno-filozofskega pojma pc.nena kot pogoja resnice) s stališča njene
primernosti za karakterizacijo RRNJ ter se ukvarjali z mehanizmom samorefercnce
s pomočjo analogije z zrcalom in njenimi grafičnimi predstavitvami.
Nadaljevali so z raziskavami vmesnikov za naravni jezik ter z razvojem
ekperimentalnega programskega okolja, sestavljenega iz množice orodij
za
razliCne eksperimente na podroCju RRNJ - tako v preizkušanju teoretičnih modelov
razliCnih jezikovnih vidikov jezika kot v praktičnih realizacijah aplikacij.
V okviru raziskav inteligentnih informacijskih sistemov so preuCevali
možnosti za uporabo prologa za raCunalniSko podporo analize in sinteze pri
naCrtovanju kompleksne programske opreme ter za razvoj logiCnih baz podatkov oz.
baz znanja. Poleg tega so se ukvarjali z metodologijo merjenja performans
prologa, ki glede na "mladost" in "drugaCnost" jezika ni tako standardizirana
kot pri drugih programskih jezikih.
V letu 1987 se je v laboratoriju v okviru akcije 2000 raziskovalcev
izpopolnjevalo 5 mladih raziskovalcev na
razliCnih
stopnjah,
sodelavci
laboratorija pa so v letu 1987 opravili en doktorat in en magisterij.
itučunalniška grafika, načrtovanje in testiranje
Raziskovalne in razvojne dejavnosti tega laboratorija (v.d. vodje mgr. F.
Novak) so potekala na treh glavnih podroCjih: na računalniški grafiki, na
računalniški
podpori
načrtovanja
in
pa na računalniškem testiranju v
elektroniki. V laboratoriju se ob petih starejših usposablja pet mladih
raziskovalcev - stažistov.
V
okviru
temeljnih raziskav računalniške grafike so nadaljevali z
raziskavami simboličnega opisovanja geometrijskih konfiguracij ter v tem letu
preuCili enoliCno določevanje Apolonijevih krožnih konfiguracij. V okviru
raziskav postopkov za analizo grafov so obravnavali algoritme za grupiranje
grafov ter razvili postopek za določitev vseh k-blokov na osnovi analogije z
ozkim razrezom grafa. Nadaljevali so z raziskavami teorije rasti ravninskih
objektov ter preuCili tlakovanje ravnine s trikotniki in kvadrati. V dveh
diplomah so v sodelovanju s Tekstilno fakulteto ljubljanske univerze opravili
uvodno študijo o uporabi računalniške grafike pri naCrtovanju vzorcev na
tkaninah ter v ta namen razvili preprost poskusni načrtovalski sistem v
grafiCnem okolju GKS (naša lastna implementacija) za grafično postajo Tektronix
ter raCunalnik VAX/VMS. Za grafiCni procesor Graf-100 so v sodelovanju z
Laboratorijem za nuklearno medicino UKC v Ljubljani razvili programski paket za
grafiCno predstavitev posnetkov radioloških preizkav, zbiranje teh podatkov pa
nadzoruje računalnik PMP-11. Prijavili so patentni zahtevek za izvirno rešitev
vezja za ouveževanje dinamičnega pomnilnika, ki so jo uporabili v grafiCnem
procesorju GRAF-100.
Raziskave računalniškega načrtovanja so razširili na področje načrtovanja
delovnih postopkov na numerično krmiljenih obdelovalnih strojih. V sodelovanju
REK - DO Elektrostrojna oprema iz T. Velenja so zasnovali in razvili grafično
postajo za računalniško načrtovanje delovnih operacij na numerično krmiljenem
plamenskem rezalniku. Zaradi tehničnih omejitev mikroračunalnika PMP-11 so
realizirali in predali v uporabo del celotnega sistema; nadaljuje se razvoj na
računalniku tipa IDN PC/AT. V sodelovanju z Nikolo Teslo iz Zagreba so razvili
na PMP-11 in na domačem procesorju GRAF-100 zasnovano delovno postajo za
načrtovanje obdelovalnih postopkov na numerično krmiljenem prebijalnem stroju
ter poskrbeli za prenos programirnega paketa z naročnikovega raCunalnika PDP-11
na PMP-11 kakor tudi za povezavo obeh računalnikov.
70
Raziskave računalniške podpore načrtovanja elektronskih vezij so v tem letu
nadaljevali z razvojem algoritmov za razvrSCanje elementov na tiskanih vezij ter
pri tem našli učinkovito metodo za iskanje začetne razvrstitve. Raziskavo
formalnih orodij za opisovanje elektronskih vezij so usmerili v prihajajoči
standardni format EDIF. Analizirali so njegove zmožnosti in v okviru diplomskega
dela zasnovali in razvili prevajalnik za prevajanje opisa tiskanih vezij iz tu
razvitega jezika LDZ v okviru domačega načrtovalskega sistema ECCE v format
EDIF. Nadaljevali se s snovanjem zmožnesti sistema ECCE za računalniško podprto
načrtovanje hibridnih vezij in praktično končali razvoj orodij za načrtovanje
debeloplastnih uporov.
Sistem za zajemanje in procesiranje slik je dopolnjen z novimi postopki za
obdelavo grafičnih informacij, zajetih s kamero.
Raziskave računalniško podprtega testiranja in diagnostike so se v tem letu
nadaljevale s preučevanjem problema diagnozibilnosti porazdeljenih računalniških
sistemov. Podrobneje so preučili problem identifikacije varljivih enot in enot s
prehodno napako; na tej problematiki je v zaključni fazi delo na doktoratu. V
zaključni fazi je tudi razvoj programske opreme digitalnega testnega sistema po
metodi signaturne analize, razvitega za osebne računalnike skladne z IBM/PC.
Tehnološki razvoj in izdelava prototipov
V Enoti za razvojne prototipe (v.d. vodje M. Lasič) so razvili, izdelali in
vgradili pri naročnikih večje število računalniško podprtih
uporabniških
sistemov. Skrbeli so za vzdrževanje domače raziskovalne opreme in sistemov pri
naročnikih, v Centru za načrtovanje tiskanih vezij te enote pa so razvijali
tiskana in hibridna vezja za vrsto proizvajalcev elektronske opreme in za
odsečne in institutske potrebe.
V okviru prototipne izdelave računalniških modulov, enot in sistemov so
tehnološko obdelali, izdelali in sestavili materialno opremo za vrsto razvojnih
nalog v raziskovalnih laboratorijih.
Največji projekt je bila
izdelava
procesnega računalnika in CAD/CAM sistema za načrtovanje in izdelavo or6dij za
proizvodnjo kartonske embalaže tor prenos načrtovalske programske opreme na ta
dva računalnika, zasnovana na tehnologiji DEC Microvax-2. To nalogo so izvedli v
sodelovanju s KartohaZno tovarno Ljubljana in njenim dobaviteljem Laser71
Kombinations-Systeme iz ZRN. Za Zlatarne Celje so razvili na microvaxu in
podatkovni bazi Oracle zasnovan informacijski sistem za sprotno spremljanje
proizvodnje nakita. V okviru teh projektov so opravili tudi integracijo instalacijo petih računalniških sistemov na osnovi DEC Microvax-2.
Največ elektronskih naprav so v tej enoti izdelali za sisteme KRONOS za
registracijo prisotnosti in obračun delovnega časa, ki je že nekaj let jedro
aplikativnega programa tega odseka. V ta namen so v letu 1987 izdelali preko 50
registriranih postaj ter vrsto mrežnih krmilnikov in programirnikov magnetnih
kartic za vgradnjo sistemov KRONOS pri naročnikih BETI (Metlika), Elektroprojekt
(ljubljana), Energoprojekt (Beograd), Iskra Delta (Nova Gorica), Ljubljanska
banka (Kranj),
Občina Bežigrad (Ljubljana),
Občina
Moste
(Ljubljana),
Raziskovalna skupnost Slovenije (Ljubljana), UNIS - Savlje (Ljubljana), Velana
(Ljubljana), zaradi pomanjkanja elektronskih delov pa niso mogli dokončati
izdelava sistema KRONOS za INO (Lendava), Franck (Zagreb) ter za Banex (Zagreb).
Za projekt PMP-11 (univerzalen 16-bitni osebni rafiunalnik, programsko
skladen z računalniki DEC PDP-11), so izdelali Se nekaj sistemov ter nekaj deset
modulov in enot (predvsem diskovnih krmilnikov in videoterminalov PMT-11), med
drugim za izdelavo programirnika za NC prebijalni stroj za Nikolo Teslo
(Zagreb), za izdelavo malih poslovnih sistemov v podjetju Narodne novine
(Zagreb) in za druge naročnike iz gospodarstva.
V pečem letti delovanja je Center za načrtovanje tiskanih vezij tega odseka
razvil in izdelal proizvodno dokumentacijo za več kot sto tiskanih hibridnih
vezij za potrebe odsečnih raziskovalnih in razvojnih projektov in po naročilu
vrste pomembnih proizvajalcev elektronske opreme: največ za delovne organizacije
ISKRE (Avtomatika, Kibernetika, Elementi, Elektrozveze), pa tudi za Energoinvest.
iz Sarajeva, pa tudi za Gorenje, Metalflex, Železarno Ravne, EI Nis, Ncvkabel,
Institut Mihajlo Pupin, RIZ Zagreb, Indo Labin in druge naročnike. Zaninivo je,
da je odsečni CAD center ostal privlačen za skoraj vse dosedanje naročnike kljub
množici lahko dostopnih načrtovalskih programov za osebne računalnike, kljub
velikim investicijam naročnikov v lastno načrtovalsko cpremo in kljub temu, da v
zadnjih dveh letih ni bilo možnosti za vlaganje v nadaljnji razvoj domačega
načrtovalskega sistema ECCE.
ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO
V Odseku za sploSno elektroniko so se tudi v letu 1987 ukvarjali predvsem s
snovanjem in razvojem novih elektronskih naprav, z izboljšavami na že razvitih
napravah iz njihovega programa, s serijsko izdelavo že ustaljenih aparatov in s
popravilom lastnih in tujih naprav doma in na terenu. Nekaj svojih zmogljivosti
pa so posvetili tudi sodelovanju z drugimi odseki.
S posebnim naročnikom so sklenili pogodbo za dobavo večje količine ročnih
vetromerov, večje količine anemografov in dopolnitev obstoječih anemografov v
metereološke postaje.
Zaradi stroSkov, ki so nastali pri delu na omenjeni nalogi in zaradi
nekaterih delovnih organizacij, ki svojih obveznosti do odseka niso poravnale,
med katere spadata predvsem Energoinvest in Litostroj, so sodelavci odseka komaj
uspeSno zaključili poslovno leto.
Med novimi napravami, ki so jih razvili v odseku E5, velja omeniti predvsem
merilni del novega daljinskega elektronskega vetrokaza. Ta novi vetrokaz z
oznako DEV 21, ki bo sestavljen iz vetromerskega tipalnika VMT 107 in
daljinskega vetrokaza DVK 103 nameravajo izdelovati v večjih serijah in bo poleg
rabe na letališčih primeren tudi za plovne objekte.
Merilni del (na sliki) je izveden v C-MOS tehnologiji in ima za indikacijo
podatkov o vetru uporabljen doma razvit in izdelan poseben kazalnik na tekoči
72
--•
K.')iSi.av(u
in os i. o i ir.scuuiii
jozci
3tefan:
na razstavi ob Kongresu sve­
tovne meteorološke organizacije
(WMOj
v 2encvi, kjrr- j c . Institut
razstavil
oKoioSkc merilne nanravc
zaslon na tekoči Kristal najnovc.jsogr-.
elektronskega daljinskega vetrokazn-
kristal, -ia Uaterem je predvideno grafično
.'.n numerično podajanje smeri
in
'luriie'™ i čno podajanje hi t.rosi. j vetra '•' metrih na sekundo r.li vozlih.
Sodelavci odseka so v preteklem i ci.n izdelali in dobavili naročnikom veliko
napra'. . ki jih »te dolgo časa dopolnjujejo. Vsaka nov«; serija je od prejsne
drugačna in > rr.a več i/,ooljsav i ri dopolnitev, ft t.ev i. I. ka poieg imena naprave pomeni
prodano ko 1 i <'• \ no •
e 1 ek I Tuiiska m e t e o r o l o š k a
posi.a.ia
anemograf
.'
2
daljinski
elektronski
vetrokaz
r<ičn i ve t. r o m e t e r
••avn i tisk i m e r i l n i k
nagiba
73
alarmni anemometer
vetrokazna vrefia
merilni komplet za G.M.
Sama monitor
pr&skač
34
7
4
49
96
Enega od navedenih ročnih vetromerov so prodali firmi
Obermet
iz
Amsterdama, kar je bila posledica udeležbe na razstavi meteorološke opreme ob
kongresu svetovne meteorološke organizacije WMO med 7. in 13. majem 1987.
Sodelavci odseka se svoje izdelke predstavljali
tudi
na
razstavi
"Meteorologija-Model medjunarodne suradnje" med 25.2. in 30.9. v Zagrebu, na
posvetovanju "ZaStita od radiacije" med 25.2. in 27.2. v Neumu in na sejmu
"Sodobna elektronika" med 6. in 10. oktobrom 1987.
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MREŽE
Raziskovalci:
18 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
2 dodatno sodelujeta pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v let 1987:
13 mednarodnih
V letu 1987 izvršena dela:
6 znanstvenih publikacij
20 objavljenih referatov
5 strokovnih publikacij
21 institutskih dokumentov
4 neobjavljeni referati
1 diplomsko delo
1 magistrsko delo
V letu 1987 je bilo delo v Odseku razdeljeno na naslednja podroCja:
digitalne komunikacije, kjer so se sodelavci ukvarjali s problemi proces­
iranja digitalnih signalov. Tu so zajeti modeli in simulacijski program za
digitalne naprave in radio relejne zveze v sistemih nizkih kapacitet. Teo­
retično delo se je nanaSalo na raziskave iz večnivojske modulacije, kodi­
ranja, odkrivanja napak in modeliranja prenosnega kanala;
porazdeljeni in paralelni sistemi, kjer je potekalo delo na paralenih
mrežnih sistemih, integraciji govora in podatkov ter upravijanjnu poraz­
deljenih industrijskih procesov;
računalniške mreže, kjer je bilo področje razdeljeno na naslednje razisiskave: elektronska poŠta, tehnika formalnih opisov in testiranje ter veri­
fikacija protokolov. Poleg tega so naSi sodelavci člani organizacije ISO
(International Standardization Organization) na področju standardizacije
kodiranja in izmenjave podatkov ter informacij;
matematično modeliranje in razvoj algoritmov za napovedovanje bioloških
reakcij glede na različne bioloSko aktivne snovi.
Pri simulaciji digitalnega radiorelcjnega sistema sta bili v kanalu upoš­
tevani dve vrsti motenj:
Caussov Sum in presih. Vpliv Suma je v literaturi že precej dobro obdelan,
zato so se sodelavci bolj posvetili presihu in kombinaciji presiha in Suma. Za
model kanala so najprej vzelr enostavno zakasnilno linijo tako, da so lahko
spreminjali zakasnitev in slabljenje odbitega vala. Oolj kompleksen in korist­
nejši je Rummlerjev model kanala. UpoSteva naslednje parametre: faktor ojačanja,
faktor oblike, fazni zasuk in zakasnitev odbitega vala. Menjali so vrednosti
parametrov, vendar niso upoštevali njihovih časovnih odvisnosti. Na izhodu
kanala so opazovali časovni potek signala, diagram očesa in spekter gostote moči
popačenega signala.
74
Za popravljanje oblike sprejetega signala sta bila analizirana dva tipa
ekvalizatorjev, katerih vrednost koeficientov so lahko prilagajali stanju kana­
la. Prvi tip deluje na osnovi algoritma minimalne srednje kvadratne napake
(MSE), drugi pa na osnovi prvotno odločitvenega algoritma (DFE). Poleg Časovnega
poteka in frekvenčne karakteristike ekvaliziranega signala so ugotovili tudi
hitrost konvergence analiziranih algoritmov. Ugotovili so, da DFE algoritem
uCinkovitejo in hitreje popravi signal kot MSE algoritem.
Poglobljena Študija amplitudno disperzivnega in frekvenCno selektivnega
kanala je bila obdelana v članku, ki bo izšel v zadnji letošnji številki Elek­
trotehniškega vestnika pod naslovom "Vpliv selektivnega presiha na lastnosti di­
gitalnih radiorelejnih sistemov za srednje in višje ravni prenosa". S pomočjo
simulacij so sodelavci iskali mejne vrednosti parametrov Rummlerjevega modela
kanala za določen količnik napake pri prenosu in ugotavljali odpornost sistema
proti šumu in selektivni komponenti presiha. Izračunali so čas izpada zveze v
najslabšem mesecu leta s pomočjo podatkov, ki so jih našli v literaturi. Simuli­
rali so QPSK oziroma QAM sisteme Hitrosti 2, 8 in 34 Mbit/s, ki jih razvija
Iskra DO Elektrozveze.
Pri paralelnih mrežnih sistemih so upoštevali, da je celotni sistem sesta­
vljen iz mnogo (nekaj tisoč) enostavnih procesnih enot, ki so med seboj povezane
samo z najbližjimi sosedi. Enote medsebojno komunicirajo s sporočili, ki se pre­
našajo po kratkih in hitrih linijah. Sodobna tehnologija omogoča izvedbo takih
sistemov na eni sami silicijevi rezini. Težava, ki se pojavi pri izdelavi teh
sistemov je, da tehnološki proces neizogibno vnaša proizvodne okvare. Sodelavci
so raziskovali postopke, ki omogočajo odpornost sistema proti proizvodnim in
obratovalnim okvaram. Sistemi, ki so odporni na okvare, lahko zaradi načina
povezanosti in zaradi množice enakih podsistemov delujejo pravilno tudi, Ce
vsebujejo okvarjene enote. Za preskušanje in ovrednotenje postopkov v paralelnih
sistemih so izdelani simulator sistema, ki je nadomestil za sedaj še nedostopni
realni sistem. S simulacijskim orodjem se testirali in opazovali nekatere
algoritme v paralelnih mrežnih sistemih.
Naslednje zanimivo področje dela se imenuje združitev prenosa podatkov in
govora v skupnem komunikacijskem mediju. Zaradi digitalizacije govornega signa­
la, ki je s tem dobil značaj podatkov, in zaradi vse inteligentnejših naprav, ki
so na voljo uporabniku komunikacijskega medija (digitalni mikroprocesorski ter­
minal), se ponuja možnost, da se po istih medijih sočasno prenašajo tako govorne
kot negovorne informacije. Hitrost prenosa, ki je potrebna za varen prenos
digitaliziranega govora je 32 Kb/s. Ker je kobinacijski kanal hitrejši (40, 46,
128 Kb/s), lahko med govorom prenašamo tudi ostale podatke, ki so pomembni za
uporabnika, Mikroprocesor in ustrezni komunikacijski protokol poskrbita, da se
informacija pravilne "sestavlja" pri oddaji in "razstavlja" na sprejemni strani.
V povezavi z navedenimi so bili raziskani tudi različni načini za povezova­
nje heterogenic računalniških mrež. Analizirali smo vpliv informacijsko-računal­
niške podpore na poslovni sistem s posebnim poudarkom na integraciji upravljanja
in njeni odvisnosti od medsebojne povezanosti računalniške opreme.
Upravljanje porazdeljenih industrijskih sistemov je področje praktične
uporabe teh raziskav. Industrijski sistemi potrebujejo lokalno mrežo za prenos
signalov- in komand, ki je prilagojena specifičnim uporabnikov zahtevam. Naše
delo smo implementirali na resničnem primeru porazdeljenega upravljanja vodovod­
nega sistema, ki ima svoje enote (črpališča, rezervoarje, zasune itd.) raztre­
sene na območju nekaj 10 km. Uporabljeni so različni komunikacijski mediji od
UKV prenosa prek poštnih linij pa do zasebnih telefonskih kablov. Vsi podatki iz
oddaljenih enot se prenašajo v centralno dispečersko mesto, kjer se prikazujejo
in arhivirajo. Dispečer pa lahko pošilja proti enotam sistema razliCne komande
in na ta način nadzoruje in vodi celotni sistem.
K rezultatom našega dela so mnogo pripomogli dijaki in študentje (tudi iz
tujine), ki jih redno vključujemo v naše delo. Ti mnogokrat prinašajo zanimive
poglede na probleme, ki jih skupno rešujemo.
75
V 1. 1987 je skupina za mreže delala na problematiki razvoja računalniških
mrež v skladu z Referenčnim modelom za povezovanje odprtih sistemov. V zvezi s
tem so bile opravljene raziskavo pri modeliranju arhitekture distribuiranih si­
stemov, ki komunicirajo v odprtem okolju - OSI. Raziskovali so tudi uporabo
formalnih tehnik opisovanja pri dekompoziciji teiematskih storitev v razrede
funkcij. Za naročnike iz gospodarstva so izdelali zasnove tehnologije komunici­
ranja med uporabniki javnega omrežja za prenos podatkov - JUPAK. Nekaj raziskav
je bilo usmerjenih v Študij vzporednosti znanih algoritmov in njigove uporabno­
sti v računalnikih s paralelnim procesiranjem.
Skupina za mreže je sodelovala v dveh mednarodnih projektih, COST 11 in
EUREKA-9/C0SINE.
V letu 1987 so obravnavali nekatere metode razpoznavanja vzorcev, ki se
uporabljajo za računalniško načrtovanje spojin z biološko aktivnostjo. Metode
temeljijo na formalizmu teorije grafov in nudijo možnosti za karakterizacijo,
primerjavo in kvantifikacijo podobnosti v sistemu za razpoznavanje vzorcev.
Razvita in objavljena je bila metoda za identifikacijo fragmetov v grafu z za­
želenimi lastnostmi. Razvite so bile metode za nehierarhično razvrščanje, ki
slonijo na uporabi hevrističnih pravil. Metode so bile preizkušene pri klasifi­
kaciji spojin z različno biološko aktivnostjo. Raziskana je tudi korelacija med
različnimi invariantami molekularnega grafa in nekaterimi biološkimi lastnostmi
spojin.
Seznam storitev, ki jih nudi Odsek .zunanjim in notranjim uporabnikom:
simulacijski paketa radio-relejnega sistema, ki vsebuje: generator signala,
generator Suma, koder (diferencialni, duobinarni, AMI), filter
(Buttenworthov, Nyquistov, Gaussov), modelator (QWPAK, OQPPSK, MSK),
demodulator in dekoder.
simulacijski paket radio-relejnega kanala narejen na osnovi Rummlerjeva
modela kanala, parametri so: ojačanje kanala, ojačanje odbitega vala, fazni
zasuk in zakasnitev vala.
simulacijski paket za ugotavljanje takta in nosilca simbola:
raziskave in razvoj sistemov za združitev prenosa različnih informacij
(govora, podatkov, slike...),
raziskave porazdeljenih in paralelnih sistemov (zasnova, postopki, topolo­
gije, sočasnost, zanesljivost...),
raziskave in svetovanje pri izbiri in povezavi računalniške opreme ter
izdelava programske opreme za računalniško integrirano proizvodnjo (CIM),
izvedba in raziskave lokalnih procesnih mrež,
razvoj vmesnikov za komunikacijo v računalniških mrežah,
projektiranje in izvedba računalniškega upravljanja porazdeljenih komunal­
nih sistemov,
porazdeljeni sistem za beleženje in nadzor prihodov ter obdelavo beleženih
podatkov (registracija delovnega časa),
enokartični procesni računalnik, ki podpira delo v operacijskem sistemu
CPM,
skupina za mreže lahko nudi vse usluge svetovanja v zvezi z razvojem raču­
nalniških mrež Širokega obsega in razvoja orodij za testiranje in verifi­
kacijo komunikacijskih podatkov.
76
ODSEK Z A REAKTORSKO FIZIKO
Raziskovalci:
23 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
3 redno
3 dodatno sodelujejo pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
16 mednarodnih
7 domaČih
V letu 1987 izvržena dela:
7 znanstvenih publikacij
14 objavljenih referatov
3 strokovne publikacije
24 institutskih dokumentov
5 neobjavljenih referatov
7 ostalih neobjavljenih del
4 magistrska dela
2 doktorski deli
Osnovne dejavnosti v Odseku za reaktorsko fiziko so:
nevtronika in jedrska energetika,
fizika plazme,
fizika trdne snovi ter
šolanje kadrov.
Raziskovalno delo na področju nevtronike in jedrske energetike poteka pred­
vsem na reaktorskih preračunih, specialnih nedestruktivnih metodah za preiskave
reaktorskih in drugih materialov, na meritvah nevtronske ekspozicije in na raz­
voju metod za detekcijo radona ter drugih sevalcev alfa v okolju. V laboratoriju
za fiziko plazme raziskujejo pojave v Šibko magnetizirani plazmi, na podroSju
fizike trdne snovi pa s sipanjem počasnih nevtronov preiskujejo dinamiko molekul
v nekaterih tekočih kristalih.
Aplikativna dejavnost je osredotočena na nekatere pereče probleme v zvezi z
obratovanjem
jedrske elektrarne v Krškem. V tem okviru velja Be zlasti omeniti
izkoriščanje goriva v reaktorjih, nadzorovanje stanja tlačne posode zaradi seva­
nja in zagonske preizkuse. Pomembne so tudi meritve koncentracije radona v oko­
lici rudnika urana Zirovski vrh in v bivalnem okolju. Znaten del dejavnosti
predstavljajo dela na izpopolnjevanju in usposabljanju kadrov, ki jih jedrska
elektrarna potrebuje za svoje delo.
Na področju osnovnih raziskav in razvoja reaktorskih preračunov je delo
usmerjeno predvsem na dve področji:
razvoj računalniških programov za preračune energijskih reaktorjev in
razvoj računskih metod in znanja za optimiziranje uporabe raziskovalnih
reaktorjev.
Pri razvoju računalniških programov je vodilni motiv nadomestiti nekatere
zastarele in relativno neučinkovite dele obstoječega računalniškega paketa za
preračune projekta sredice JE Krško z boljšimi. V ta namen so razvili dva izre­
dno učinkovita difuzijska programa, ki omogočata preračune reaktorja v večgrupnem tridimenzionalnem
približku. Prvi je zasnovan na klasični metodi nodalne
ekspanzije, drugi pa na metodi, ki združuje lastnosti nodalne ekspanzije in me­
tode robnih elementov in ki predstavlja novost pri tovrstnih p. aračunih. Z obema
programoma se hitrost izvajanja difuzijskega dela reaktorskih preračunov za JE
KrSko pospeši za red velikosti in, kar je Se pomembnejše, se lahko računa nepo­
sredno v tridimenzionalnem približku.
Na področju reaktorskih preračunov raziskovalnih reaktorjev
so sodelavci
Odseka dopolnili računski paket TRICAP, ki so ga že prej razvili kot priročno
računsko orodje za reScvanje problemov pri upravljanju z gorivom. Podrobno so
računsko in eksperimentalno analizirali fiziko meSane sredice reaktorja TRIGA s
posebnim poudarkom na reaktivnostnih koeficientih, izotopski sestavi in optimi­
zaciji uporabe goriva.
S področja reaktorskih preračunov so v lanskem letu izvajali 8 raziskoval­
nih projektov za Mednarodno agencijo za atomsko energijo. Njihova tematika je
bila razvoj računalniških programov za preračune raziskovalnih reaktorjev, Stu77
dij sheme polnitve z zmanjšanim pobegom za tlačnovodni reaktor, analiza izvorov
in pomnoževanja nevtronov v iztrosenem gorivu, dograjevanje digitalnega Meril­
nika reaktivnosti in evaluacija knjižnic osnovnih jedrskih presekov.
Opravili so tudi več aplikativnih nalog, ki obsegajo predvsem razvoj metod
in znanja za praktično uporabo v JE KrSko. Naredili so preveritev projekta sre­
dice za 6. ciklus in razvili računski program, ki omogoča računalniško shranje­
vanje in obdelavo vseh podatkov o projektu sredice. Opravili so tudi analizo
kritičnosti reaktorja JE Krško po postulirani nezgodi z izlitjem hladila, ki je
bila potrebna zaradi prehoda na daljši ciklus obratovanja in uporabe bolj obogačenega goriva.
V okviru raziskav radiacijskih poškodb reaktorske tlačne posode so sodelav­
ci Odseka dokonCali razvoj metodologije za izraCun omejitvenih krivulj za ogre­
vanje in ohlajanje jedrskega sistema za proizvodnjo pare tlačnega reaktorja.
S to metodologijo so omejitvene krivulje za NE Krško tudi izračunali za
obdobje do izvleka in analize naslednje nadzorne sonde v letih 1989/1990.
Skupaj s sodelavci Instituta za metalne konstrukcije so opravili analizo
mehanskih lastnosti neobsevanih materialov tlačne posode NE Krško.
Sodelavci Odseka so preračunali učinke transporta gama žarkov iz sredice
reaktorja in izvrednotili učinke gama gretja materialov v nadzornih sondah tla­
čnega reaktorja in v steni tlačne posode.
Na področju preračunov temperaturnih in napetostnih prehodnih pojavov v
obsevanem delu stene tlačne posode so dokončali razvoj orodij za občutijivostno
analizo temperaturnih prehodnih pojavov, ki poleg izračuna temperaturnega pro­
fila v steni posode omogoča še analizo njegove zanesljivosti.
V okviru neposredne podpore obratovanja NE Krško je skupina sodelavcev Od­
seka v oktobru 1987, kot že vsako leto doslej, izvedla vse potrebne fizikalne
preizkuse ob menjavi goriva v NE Krško. Tokrat so sodelavci Odseka izvedli poleg
standarnih meritev z metodo boracije/dilucije še dodatne preizkuse z metodo
izmenjeve kontrolnih svežnjev. Ta metoda je občutno hitrejša in naj bi predvido­
ma že v letu 1988 nadomestila do sedaj uporabljeno metodo boracije/dilucije.
Preizkusili se tudi originalno metodo hitre vstavitve kontrolnega svežnja, ki je
dala zelo spodbudne rezultate.
Gradbišče izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo na lokaciji Reaktorskega
centra IJ[S v Podgorici.
78
Na področju jedrskega goriva so bile raziskave usmerjene na:
Študij difuzijskih procesov v sistemu UOj-GdiOj, kjer so določili odvisnost
kationskega interdifuzijskega koeficienta od temperature sintranja,
modeliranje fizikalnih procesov difuzije cepitvenih produktov v gorivu,
kjer so izračunali hitrost sproščanja dolgoživih cepitvenih produktov iz
goriva in na
analizo toplotne prevodnosti reže gorivo-srajčka, kjer so ob upoštevanju
najnovejših izledkov iz transportne in kinetiCne teorije izpeljali izraz,
ki opiSe toplotno prevodnost reže.
Poles oaenjenih temeljnih raziskav so v okviru aplikativno razvojnih nalog:
nadaljevali delo na uvajanju metod za kontrolo in karakterizacijo goriva,
nadaljevali z razvojem naprave za določanje pogorelosti goriva,
razvijali programe za zagotovitev kakovosti pri proizvodnji goriva,
v sodelovanju z jedrskimi instituti poslovne skupnosti NUKLIN izvrednotili
ponudbe za jedrski gorivni ciklus s stališča prenosa znanja in tehnologije,
opravili preliminarno izvrednotenje ponudb za gorivo JE Prevlaka,
razvili računalniške programe za ugotavljanje velikosti in lokacije poSkodb
jedrskega goriva med obratovanjem reaktorja in sicer na osnovi Študije
meritev aktivnosti izbranih cepitvenih produktov v primarnem hladilu NE
KrSko, analizirali možnost izgradnje tovarne jedrskega goriva v Jugoslaviji
v sodelovanju z DO Metalna.
radona v bivalnem
^^^K^HH^^^^E^^^^^^^^^^^^m^^^H
•^EflOIOmm^H^mT
^HmWmflmVHmwmS
Na področju detektorjev jedrskih sledi so dejavnosti Odseka potekale v ok­
viru več raziskovalnih in aplikativnih programov. Nadaljevali so z razvojem
metode za merjenje koncentracije radona v zraku. V ta namen so razvili model, ki
popisuje detekcijo radona in njegovih potomcev s pasivnim integralnim dozimetrom, temelji pa na uporabi detektorjev jedrskih sledi. Model so tudi eksperimen­
talno verificirali.
V okviru programov varstva okolja so opravili okoli 50 terenskih meritev
koncentracije radona v zraku v okolici Rudnika urana 2irovski vrh. Začeli so z
meritvami koncentracije radona v bivalnih prostorih. V tem letu so v sodelovanju
z REK Velenje in Odsekom za jedrsko kemijo opravili okoli 50 terenskih meritev
na podrofiju Šaleško doline. Nadaljevali so z razvojem računalniško podprtega
sistema za analizo sledi v detektorjih jedrskih sledi v okviru programa prospekcijc urana. S tem so izboljšali metodo za meritev koncentracije radona v povr79
šinski plasti zemlje z detektorji sledi, k? je poleg uiana uporabna za odkriva­
nje še nekaterih mineralnih surovin in napovedovanje potresov. Na področju
zlitin vrste Al-Li-Me so soJeiavci Odseka v sodelovanju z Odsekom za metalurgijo
FNT razvili avtoradiografsko metodo z detektorji jedrskih sledi za določanje
koncentracije in prostorske porazdelitve litija v mikrostrukturah zlitin. Metodo
so uporabili pri Študiju vpliva toplotne obdelave na mikrostrukturo zlitin.
Na področju izobraževanja in usposabljanja je bil Odsek nosilec dejavnosti
Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo IJS. Novembra so pričeli z gradnjo
stavbe centra, ki jo sofinancirata elektrogospodarstvo Slovenije in IJS, Z inve­
sticijskim programom centra in s samoupravnim sporazumom med EGS in IJS sta pre­
dvidena tudi nabava opreme in nastavitev stalnega osebja. S tem bo omogočeno, da
center prevzame usposabljanje in izobraŽevanje osebja NEK v planiranem obsegu in
zahtevani kakovosti. Del dejavnosti centra bo namenjen tudi mednarodnemu sodelo­
vanju, zlasti z Mednarodno agencijo za atomsko energijo.
Uspešno je bilo zaključeno delo na projektu "Ljubljana Nuclear Training
Centre", ki ga sofinancira UNDP, Izdelanih je bilo več učbenikov in opreme pot­
rebne za tečaj iz reaktorske tehnologije. Pri delu so sodelavali delavci NEK.
Za delavce NEK so organizirali dvomesečni tečaj "Osnove tehnologije močno­
stnih reakv.orjev" z 12 udeleženci.
Izmerjena nekoherentna sipa.Lna funk­
cija sipanih hladnih nevtronov z v
magnetnem polju orientiranega vzorca
tekočega kristala MBDA v nematski fazi
pri T = 303 K. Sipalna funkcija popi­
suje gibanje molekule, ki je sestav­
ljena iz tianslacije težišča, enoosne
enostavne rotacijske difuzije alkilne
in butilne verige (12 protonov) ter
enoosne, med dve popolnoma odbijajoči
potenciali barieri kotno omejene stohastične reorientacije okoli vzdolžne
osi togega centralnega benzilidenanilinskega
(9 protonov)
dela
MBBA
molekule.
Skupno z Mednarodno agencijo za atomsko energijo so organizirali mednarodno
šolo "Application of Small Computers to Research Peactors". Sola je trajala
Štiri tedne, udeležencev pa je bilo 21. Domači predavatelji so prispevali okoli
60% predavanj in vaj, ostalo pa inozemski gostje.
V laboratoriju za fiziko plazme so v letošnjem letu pričeli z eksperimen­
talnimi raziskavami elektrostatične dvojne plasti v šibko magnetizirani plazmi,
ki jo proizvajajo z novim izvorom z žarečimi volframskimi katodami. V zadnjih
letih potekajo v svetu zelo intenzivne raziskave takšnih lokaliziranih plasti
prostorskega naboja nasprotnega predznaka v plazmi, saj upajo, da bi s spoznanji
lahko razložili pospeševalne mehanizme deloev v vesoljskih plazmah in uspešno
izvedli elektrostatično omejevanje in vzdrževanje plazme v odprtih fuzijskih
napravah. V naši napravi nastane dvojna plast na meji med plazmo, ki jo dobimo z
dodatno ionizacijo v osnovni plazmi ob kovinski elektrodi, na katero je priklju­
čena pozitivna napetost.
Pri uvodnih eksperimentih, ki potekajo v okviru magistrskega dela, so uspe­
li določiti zunanje parametre, ki so potrebni za vzpostavitev plasti. Izmerili
so tudi osnovne parametre strukture dvojne plasti, tj. krajevni potek gostote
elektronov in ionov, elektronske temperature in potenciala. Pokazala se je pot­
reba po hkratnem in hitrem določanju velikega Števila vseh omenjenih parametrov,
zato so v okviru diplomskega dela pričeli z razvojem mikroračunalniško podprtega
diagnostičnega sistema.
80
Pri teoretičnih raziskavah so v letošnjem letu nadaljevali s Studijen raz­
širjanja elektromagnetnega valovanja v plazmi. Delo je bilo osredotočeno pred­
vsem na obravnavo razširjanja valovanja z majhno amplitudo v nestacionarni
plazmi v okviru geometrijske optike. Izračunali so vektor gostote električnega
toka in z uporabo Maxwellovih enaCb izvedli disperzijsko relacijo. RaCunalniSki
program za računanje fazne funkcije je v izdelavi, medtem ko je izračun amplitud
valovanja mnogo težja naloga in zaenkrat ni v naCrtu.
Na področju fizike kondenzirane materije so sodelavci odseka proučili dina­
miko molekul v nekaterih tekoCih in pa molekularnih kristalih z metodo nekoherentno sipanih hladnih nevtronov.
Izpeljali so izraz za nekoherentno sipalno funkcijo kvazielastiCno sipanih
hladnih nevtronov, ki popiše enoosno, znotraj krožnega izseka omejeno, stohastiCno reorientacijo molekule. Pokazali so, da v doloCeni limiti pr ide gornji mo­
del v dobro poznani primer enoosno rotacijske difuzije protona po obodu krožnice. Pričakuje se, da bo model omenjene enoosne reorientacije posebno pomemben
pri raziskavah molekularne dinamike lokalno dvoosnih nematskih faz.
Z metodo neelastničnega sipanja hladnih nevtronov na spektrometru visoke
ločljivesti v Crenoblu so sodelavci raziskovali tunel i ranje Nil« iona molekular­
nega kristala (NH-ihSjOs. Izmerjeni tunelski razcep osnovnega energijskega sta­
nja NI!« iona, ki znaša E = 1.12 i O.Olt eV pri T = 5 K, so interpretirali kot
prehod med A in T stanji spinske simetrije. Ugotovili so, da odseva orientacij­
ski potencial NH« iona tetraedersko simetrijo porazdelitve naboja v molekuli in
je zato dovolj dobro popisan s samo prvim nekonstantnim členom razvoja orienta­
cijskega potenciala po simetrijsko prirejenih ortonormalnih funkcijah.
V literaturi objavljeni rezultati raziskave dinamike CHa grup kovinskih
tetrametilnih spojin, ki se nahajajo v zunanjem polju, so jasno pokazali, da
njihov nizkotemperaturni tunelski spekter ni mogoče razložiti ob predpostavki,
da gre za izolirane CHj torzijske oscilatorje. V ta namen so sodelavci proučili
problem dinamike vzajemno sodelujočih CHj torzijskih oscilataorjev linearno
sklopljenih s sistemom harmonskih oscilatorjev, ki služijo kot toplotni rezer­
voar, pri Čemer so se poslužili metode časovno razvrSčenih kumulantov. Izpeljana
je enačba gibanja reducirane gostotne matrice in prikazane so osnovne lastnosti
kumulantov. Omenjeni problem so avtorji prouCili tudi s stališča Feynman-Vernonove teorije funkcionalov vpliva. V delu so podani omenjeni shemi ustrezno izpel­
jani osnovni izrazi kot tudi izrazi za reducirano gostoto matrice v koordinatni
predstavitvi.
V preteklem obdobju so se pričela dela na konstrukciji in izgradnji ekspe­
rimentalne naprave na osnovi curka ionskih skupkov za epitaksijo polprevodniških
heteroslojnic, ki jih bodo sestavljali elementi III in V vrste periodnega sis­
tema.
81
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
Raziskovalci:
27 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
4 redno
1 dodatno sodeluje pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
11 mednarodnih
6 domačih
V letu 1987 izvršena dela:
2 znanstveni publikaciji
13 objavljenih referatov
20 institutskih dokumentov
3 neobjavljenih referatov
1 doktorsko delo
Področje dela Odseka za energetiko in vodenje procesov je interdiscipli­
narno. Sodelavci se ukvarjajo z raziskavami tehničnih problemov energetike,
predvsem v industriji, in z vodenjem procesov s pomočjo računalnikov; pri tem so
najpomembnej i rezultati odseka ne presečnem področju: pri avtomatskem računal­
niškem vodenje energetskih procesov in sistemov v industriji. Sodelavci oprav­
ljajo temeljne in razvojne raziskave, rezultate raziskav pa aktivno spremljajo
do končne uporabe.
Institut Jettf Stefan - Ljubljana
41.} i/ti
4») t
•0.1 tat
Datum:
O5.0U9M
6 271 M
19.77 * / W h
(as:
11:32:10
-ao-
I I 290 M
»32« Cji/Mi
41.1 t/k
ea.* v
T
*a tar
11 2MkW
21.19 * l / M >
JM1 * > A »
*•* </>>[ K A
M t M ..rSC. M infomtcij«
Spremljanje obratovanja in
analiza
stroškov pri optimalnem vodenju kombi­
nirane proizvodnje toplotne in elek­
trične energije.
Industrijski energetski sistemi in energetsko intenzivni procesi nudijo
Široko paleto raziskovalnih in tehničnih problemov različnih ožjih strokovnih
področij, ob tem pa so sodelavci nujno izpostavljeni tudi splošnim vprašanjem o
vlogi energije v proizvodnih procesih in družbi. V teoretičnem smislu gre za
problem optimizacije energetskega sistema oz. podsistema.
P:
raziskavah vpraSanja racionalne rabe energije so se sodelavci opre­
delili i Ivsem za gospodarnostni kriterij, namesto včasih uporabijenga količin­
skega kriterija: tj. ne sme se upoštevati le količina privarCevane energije, pač
pa tudi potrebne investicijske in druge stroške. Pošlo/ne odločitve v industrij­
ski energetiki na osnovi optimizacijskih izračunov so odvisne od zunanjih pogo­
jev dobave energije. Sodelavci odseka raziskujejo med drugim tudi vpraSanja
skladnosti posameznih podjetniških odločitev z družbeno-gospodarskimi vidiki.
Računska (in računalniška) optimizacija internih energetskih sistemov se
opira na dejanske pogoje gospodarjenja v delovnah organizacijah, to je na dejan­
ske cene nosilcev energije in tarifni sistem. Rezultati teh optimizacijskih iz­
računov so osnova za poslovno odločanje o obratovanju in o investicijah. V obli­
ki računalniškega programa, s katerim se simulira obratovanje internega energet­
skega sistema, je bilo raziskano vprašanje vključevanja lastne toplarne s kombi­
nirano proizvodnjo električne energije in toplote, oziroma pomožnih diesel agre­
gatov za pokrivanje potreb po električni energiji. Obdelane so bile tudi osnove
za vključevanje toplotnih črpalk v interne energetske sisteme, predvsem za
izrabo sekundarnih (odpadnih) toplot.
82
Pri raziskavah različnih tehničnih reSitev so posebno pomembni matematični
modeli posameznih delov sistemov (strojev in naprav) ter izbira primernega optimizacijskega kriterija. Sodelavci odseka raziskujejo optimizacijske metode in
algoritme ter razvijajo računalniške programe na osnovi metod matematičnega
programiranja. Doslej so bile raziskane možnosti uporabe metod linearnega in
dinamičnega
programiranja za optimiranje obratovanja internih energetskih
sistemov.
V Številnih industrijskih delovnih organizacijah že več let uporabljajo
računalniški sistem za izravnavanje konic pri odjemu električne energije SIK-80,
ki je bil pred leti razvit v odseku. SIK-80 deluje na osnovi algoritma, ki 5e ne
vključuje načel kompleksne optimizacije. Sodelavci odseka spremljajo delovanje
in vgrajujejo izboljšave programske opreme in materialne opreme.
V letih 1986 in 1987 so bile realizirane prve izvedbe novega računalniškega
sistema za vodenje toplotne oskrbe, TEM 500 in sicer v delovnih organizacijah
Metalna, Maribor, Djuro Salaj, KrSko in TAM, Maribor. TEM 500 omogoča nadzor nad
delovanjem naprav za toplotno oskrbo, daljinsko krmiljenje. Vsebuje programske
module za vodenje, na primer: vodenje po urniku, optimalni potek ogrevanja po
start-stop načelu. Z vgradnjo sistema TEM 500 je podana tudi osnova za
kompleksno optimizacijo vodenja internega energetskega sistema, ki bo možna na
osnovi raziskav, ki so v teku.
Slavnostna otvoritev novoustanovljene
delovne organizacije INEA 16. aprila
1987.
Sistem TEM 500 za vodenje proizvodnje
in distribucije toplote za ogrevanje
v TAM Maribor.
Osnova za te izvedbe računalniškega vodenja je računalniška mreža za
industrijske avtomatizacije, ki je bila razvita v odseku (sistem DMS-distribuirani mikroračunalniSki sistem). Široko uporabnost ima Univerzalni Digitalni
Avtomat (UDA), mikroračunalniška naprava za avtomatizacijo strojev po načelu
digitalnega avtomata. Logični oziroma časovni potek delovanja stroja opiSemo s
posebnim enostavnim programskim jezikom, ki ne zahteva poznavanja kakega
običajnega programskega jezika.
Sodelavci odseka so razvijali tudi druge aplikacije: vodenje steklarskih
peči, vodenje kuhinja celuloze in druge. V letih 1986 in 1987 je bilo izvedeno
vodenje ene izmed steklarskih peči v S »klarni Hrastnik. Izvedba je zelo uspeSna
z ozirom na točnost in cnakomernost vodenja, kar ugodno vpliva na kvaliteto
proizvodov, ter z ozirom na rabo energije.
V letu 1987 je Institut "Jožef Stefan" ustanovil
posebno
delovno
organizacijo INEA Domžale (v ustanavljanju), ki izrablja rezultate raziskav in
razvoja opravljenega v Odseku za energetiko in vodenje procesov.
V okviru odseka deluje posebna delovna skupina - laboratorij z imenom
Skupina za energetsko svetovanje. Sodelavci te skupine nadaljujejo delo pri
analizah možnosti zmanjšanja porabe energije v slovenskih industrijskih delovnih
organizacijah. Delo je bilo v večjem obsegu pričeto v letu 1985 s serijo analiz,
83
ki jih je koordiniral SMELT, Ljubljana v sodelovanju s tujo konzultantsko
organizacijo na osnovi pobude Svetovne banke.
Z vpogledom v tehnične možnosti in ob določenih ekonomskih prpedpostavkah
(npr. naj se investicije v ukrepe za racionalnejšo rabo energije vrnejo v največ
Štirih letih), je bilo ugotovljeno, da je možno zmanjSati celotno količino
porabljene energije v opazovanih tovarnah za povprečno 20 odstotkov. Skupina za
energetsko svetovanje poleg teh preglednih analiz opravlja podrobne meritve
delovanja energetskih naprav v industriji (na primer meritve na industrijskih
parnih turbinah) ter pripravlja idejne rešitve za izboljšanje rabe energije,
bodisi z izboljšavami posameznih procesov, ali z izbojSanjem vodenja.
Industrijska energetika je kadrovsko deficitarno področje. V Odseku za
energetiko in vodenje procesov se je v letu 1987 usposabljalo 15 novih (mladih)
raziskovalcev za posamezne specialnosti s tega področja. Med temi so tudi trije
mladi strokovnjaki - enrgetiki iz industrije, ki se izpopolnujujo v programu
2000 mladih raziskovalcev v Institutu "Jožef Stefan".
ODSEK ZA OBRATOVANJE REAKTORJA
Ob reaktorju TRICA je v letu 1987 tekla vrsta raziskav na osnovi pogodbe z
Raziskovalno skupnostjo Slovenije in Posebno raziskovalno skupnostjo za energe­
tiko, mineralne surovine in metalurgijo (PORS 2) v okviru programskega sklopa
"Tehnologija jedrskega goriva in obratovanje jedrskih naprav", ki je sestavni
del projekta "Jedrska energetika".
V program teh raziskav s pomočjo reaktorja TRIGA Mark II Instituta "Jožef
Stefan" so vključene naslednje raziskovalne naloge:
razvoj kemijskih analiznih metod s pomočjo nevtronske aktivacije
raziskave in proučevanje ohranitve zdravega okolja (analiza težkih kovin z
nevtronska aktivacijsko analizo)
raziskave dinamičnih in strukturnih lastnosti trdnih snovi in tekočin s
sipanjem nevtronov
upravljanje z gorivom v energetskih reaktorjih
Študij radiacijskih poškodb reaktorskih materialov
razvoj metod za prospekcijo urana
meritve nuklearnih podatkov
razvoj metod za nedestruktivno določanje izgorelosti goriva
Aplikativni program je obsegal naslednje dejavnosti:
proizvodnja radioaktivnih izotopov
redno obsevanje polprevodniških diod za Tovarno polprevodnikov v Trbovljah
priprava in montaža merilnikov nivoja
razvoj merilnih instrumentov za jedrske reaktorje na osnovi mikroračunal­
nikov
testiranje programov za izračun izgorelosti jedrskega goriva
Nadaljevali so z redno proizvodnjo naslednjih radioaktivnih izotopov:
tehnecij: v sodobni medicinski diagnostiki uporabljajo povečini le Se
radioaktivni tehnecij. V zadnjih letih redno oskrbujejo Onkološki institut
in Klinični center z radioaktivnim tehnecijem.
brom, natrij, cink, jod: ti izotopi se uporabljajo za preiskave netesnosti
cevi, telefonskih kablov, jezov hidroelektrarn, cementarn, itd. Različne
metode preiskav so bile razvite v sodelovanju z Zavodom za raziskave
materialov in konstrukcij v Ljubljani, ki te metode tudi uporablja,
kobalt: radioaktivni kobalt ugrajujejo v merilnike nivoja za razne kemijske
tovarne.
84
Proizvodnja teh radioaktivnih izotopov teče red.io. Poleg tega obsevajo
vzorce tudi za Institut "Ruder Boškovič" in Institut "Boris Kidrič" iz Vinče,
saj reator v VinCi že nekaj let ne obratuje.
Vsako leto obsevajo okoli 2500 vzorcev. Obsežen raziskovalni program ir. ob­
sevanje vzorcev zahtevajo, da reaktor obratuje najmanj 4200 ur na leto, kar uvr­
šča reaktor TRIGA v Ljubljani med najbolj izkoriščene raziskovalne reaktorje na
svetu.
Reaktor TRIGA je vključen tudi v vzgojo kadrov za potrebe naSih jedrskih
objektov, zato se ob reaktorju organizirajo razni tečaji. Ta dejavnost bo Se po­
sebno zaživela, ko bo ob koncu leta 1988 zgrajen Šolski center za reaktorsko
tehnologijo, ki ga gradi v Podgorici ob reaktorju Elektrogospodarska skupnost
Slovenije. V letu 1987 je bil organiziran tečaj za operaterje JE KrSko.
Zaradi rednega vzdrževanja je reaktor obratoval brez zastojev. Dobili so
tudi novo opremo, saj je Zahodno nemSka vlada darovala Institutu velik del me­
hanske in merilne opreme reaktorja TRIGA Univerza v Frankfurtu, ki je prenehal
obratovati.
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
Raziskovalci:
24 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
1 redno
1 dodatno sodeluje pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
20 mednarodnih
11 domaČih
V letu 1987 izvršena dela:
10 znanstvnih publikacij
29 objavljenih referatov
1 strokovna publikacija
34 institutskih dokumentov
9 neobjavljenih referatov
2 diplomski deli
1 doktorsko delo
Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko nadaljujejo raziskave na področju
jedrske energetike, kjer se ukvarjajo predvsem z vprašanji varnosti jedrskih
objektov in naprav. Osnovna podroCja raziskav obsegajo deterministične in probabilistične varnostne analize. V okviru osnovnih raziskav obravnavajo pojave
pri prenosu toplote in snovi, pojave pri dvofaznem toku vode ter termo in hidrodinamično obnašanje sistemov v jedrskih elektrarnah med prehodnim pojavi. S
staliSCa jedrske varnosti raziskujejo tudi trdnostne značilnosti komponent in
konstrukcij.
Posebne pozornosti so deležne analize konstrukcijskih, obratovalnih in
varnostnih značilnosti jedrskih elektrarn in izboljševanje računalniških progra­
mov za izdelavo teh analiz. Poleg lastnih so sodelavci vgrajevali tudi tuje
računalniške programe za termodinamske varnostne analize. Na tem področju so
sodelavci Odseka uspešno dokončali predelavo računalniškega programa za prera­
čunavanje prehodnih pojavov: RELAP5/M0D1 iz CDC oziroma IBM okolja na VAX 11/
750.
Deterministične varnostne analize omogočajo ocenjevanje termo in hidrodinamičnih razmer v primerih predpostavljenih nezgod in predhodnih pojavov. So­
delavci Odseka so opravili te analize na osnovi lastnih modelov, ki so jih raz­
vili že v preteklih letih za predpostavljena nezgodna stanja JE Krško. Z večino
analiz so ocenjevali vpliv cepljenja cevi uparjalnikov na normalno in nezgodno
obratovanje.
Veliko izlivno nezgodo so za fazo izliva, ponovnega polnjenja in poplav­
ljanja
ponovno
preračunali s konzervativnim modelom in
računalniškim
programom RELAP4/MOD6. Rezultati analize so pokazali, kakšen je relativni dvig
85
maksimalne temperature srajčke med nezgodo v odvisnosti od stopnje Cepljenja.
Dobili so tudi potrebno znižanje koničnega faktorja moči, ki bi kompenziral
poslabšanje razmer zaradi Cepitve. Nadaljevali so delo na razvoju domaČega
modela dvofaznega toka primernega kroga za potrebe poenostavljenega simulatorja.
Za projektne in realistične izračune termohidravlike sredice med različnimi
pogoji obratovanja tlačnovodnih reaktorjev so razvili lastno metodologijo in
analitično orodje. Za izračunavanje so priredili COC verzijo računalniškega
programa COBRA-IV-I za VAX 11-750. Program so primerno priredili in dopolnili za
specifične potrebe. S programom FRAPC0N-2 so nadaljevali simulacijo obnašanja
jedrskega goriva med zgorevanjem. V zvezi s termično analizo osnosimetričnih
reaktorskih komponent in goriva so v sodelovanju z univerzo v Erlangnu razvili
samoprilagodljiv algoritem na podlagi metode robnih elementov. Ta enotno popiSe
spremenljivo temperaturno polje v večplastni, anizotropni, nelinearni, nehomoge­
ni snovi s toplotnimi izvori in z možnostjo faznih prehodov. Njegova bistvena
prednost pred ostalimi numeričnimi pristopi s tega področja je izboljšana kon­
vergenca in z njo povečana natančnost ter avtomatska optimizacija računskega
časa v odvisnosti od naprej dane največje napake.
ZRAK
SOTC
O
»M
-,.<»»
Shematska predstavitev filma kapljevine na navpični steni.
S programom RELAP5/M0D1 cikel 25 so raziskova'i vplive cepljenja cevi uparjalnikov jedrske elektrarne med zelo pomembnima predpostavljenima nezgodama:
izpad črpalk primarnega hladila in povečanja pretoka napajanja uparjalnika.
Analizirali so tudi predpostavljeno nezgodo s prelomom cevi v uparjalniku z
upoštevanjem nerazpoložlj ivosti nekaterih varnostnih sistemov. S tem programom
so uspešno analizirali mednarodni standardni problem ISP-20, ki je pod okriljem
OECD, in predstavlja analizo resnične nezgode v belgijski JE Doel s prelomom
cevi v uparjalniku. Vključujejo se že v nov standardni problem ISP-22. Poleg
omenjenega so analizirali še standardni problem Mednarodne agencije za atomsko
energijo PMK-NVH-2, ki predstavlja eksperiment male izlivne nezgode.
V okviru raziskave možnosti uporabe vektorskega procesorja so uspešno za­
ključili prvo fazo vgradnje progama SAP-IV na procesor MAP 6420.
Tudi v lanskem letu so nadaljevali s programom verjetnostnih varnostnih
analiz, ki poteka v okviru mednarodnega programa pod okriljem MAAE. S pomočjo
zunanjega eksperta so obdelali sekvence dogodkov, ki lahko pripeljejo do talje­
nja sredice za začetna dogodka male izlivne nezgode in zloma cevi uparjalnika. V
ta namen so bile opravljene podrobne študije zanesljivosti in razpoložljivosti
sistema za zaščito reaktorja, sistema pomožne napajalne vode in sistema za hla­
jenje komponent, kjer so bile identificirane tiste komponente, ki najbolj pri­
spevajo k nezanesljivosti obravnavanih sistemov. Verjetnostne varnostne analize
nt-Čeloma nudijo zelo dobro orodje za izračun zanesljivosti in razpoložljivosti
kompleksnih sistemov, poleg tega pa bo celotna analiza pokazala, kateri prispe­
vki so dominantni pri obratovanju jedrske elektrarne in na kakšen način jih
86
lahko zmanjšajo. V sklopu pogodbe z MAAE so v lanskem letu izpeljali verjetnost­
no varnostno analizo za raziskovalni reaktor TRIGA v Podgorici.
Z uspešno predelavo programov SAP-IV in NONSAP na računalnik VAX so usposo­
bili osnovna orodja za napetostne analize. Modeli na osnovi metod končnih ele­
mentov omogočajo statične in dinamične analize zapletenih prostorskih komponent
v elastičnem in plastičnem področju. Razvili so tudi grafični postprocesor, ki
omogoča pregledno urejanje rezultatov napetostnih analiz. Opravili so analizo
modificiranega cevovoda sistema bistvene oskrbe vode in pripravili model cevo­
voda za odplinjevanje glave reaktorske posode, istočasno pa potekajo priprave za
analizo reaktorske tlačne posode in cevi uparjalnika.
Pomembna aktivnost Odseka je tudi skrb za varno obratovanje JE KrSko. Na
osnovi spoznanj in izkušenj, pridobljenih s teoretičnim delom, je Odsek vključen
v operativne aktivnosti, npr.: redni letni remont, spremembe in ostale posege na
varnostnih sistemih JEK. Sodelovanje Odseka na konkretnih obratovalnih problemih
JEK je podprto z računskimi analizami ob upoštevanju veljavne mednarodne regulativne in sprejete prakse.
ISP20
jto-
Hud "fcrnpfturt (Q
• ^
Ma« Invntof Y W
ISP20
LKWO
HOMO
° a*
• a*
240-
•
TMCT
•
TUCK
no•300 0
MO tOO MM WW « 0 0 MOO 2100 MOO 2700 3000
T*r* (*)
too two «00
Tim« W
2100 2(00 2700 3000
Rezultati analiz nezgode v jedrski elektrarni, opravljeni na Odseku za reaktor­
sko tehniko U S in primerjani z rezultati drugih laboratorijev po svetu.
Odsek za reaktorsko tehniko je sodeloval tudi pri izvajanju rednega repub­
liškega programa ukrepov za varstvo pred sevanji in jedrsko varnost. V okviru
tega programa so sodelavci odseka na osnovi strokovne literature ter poročil
mednarodnih in nacionalnih organizacij sistematično spremljali, evidentirali in
analizirali stanje varnosti jedrskih objektov in naprav ter novosti na področju
jedrske regulative doma in v svetu. Vzdrževali so strokovne stike z upravnimi
organi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami. Nadaljevali so delo v
mednarodnem sistemu poročanja o nezgodah v jedrskih elektrarnah pri MAAE. Anali­
zirali so okoli 100 nezgod iz knjižnice MAAE in pripravili domačo bazo podatkov.
0 dogodkih v jedrskih objektih v svetu, ki so pomembni tudi za varnost domačih
jedrskih objektov, so sodelavci Odseka tekoče obveSCali upravne organe, strokov­
ne službe jedrskih objektov in projektantske organizacije. Sodelovali so pri
izdelavi predlogov za nove slovenske in jugoslovanske predpise na področju
jedrske energetike in jedrske varnosti.
87
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
Raziskovalci:
32 sodelavcev s fakultetno izobrazbo
od katerih
1 dodatno sodeluje pri pedagoškem
delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih
v letu 1987:
7 mednarodnih
2 domaČih
V letu 1987 izvršena dela:
1 objavljen referat
2 institutska dokumenta
2 neobjavljenih referatov
3 diplomskih del
1 magistrsko delo
1 doktorsko delo
Odsek za uporabno matematiko Je skupina petdesetih sodelavcev, ki razvija
tehnologijo in metodologijo intelektualnega dela, ki ustreza naSim razmeram na
področju računalništva. Skupina ima 26-letno tradicijo v računalništvu - njene
korenine segajo v obdobje prvih računalnikov v Sloveniji. Razvoj se Je začel
leta 1962 z nakupom in instalacijo računalnika ZUZE Z-23, pospeSil pa leta 1968
z nabavo računalnikov IDM 1130, CDC 3300 in nadaljeval z organizacijo MepubliSkega računskega centra, za katerega Je Institut prispeval večino kadrov.Skupina
Je razvijala in spremljala razvoj tega dinamičnega področja z namenom, da bi s
svojim znanjem omogočila čim SirSemu krogu delovnih organizacij uporabo dosežkov
v računalništvu in s tem vklučitev v najsodobnejše tokove na tem področju. S tem
Je prispevala svoj delež k temu, da postaja računalnik iz znanstevega pripomočka
vse bolj človeku namenjeno orodje.
Na Odseku so v letu 1987 nadaljevali, razširjali in razvijali dejavnosti
preteklih let in vpeljali tudi nove dejavnosti. Skupina Je delala na naslednjih
področjih:
svetovanje pri načrtovanju, razvoju, izgradnji in vodenju računalniških
informacijskih sistemov in posameznih projektov,
svetovanje s sodelovanjem v projektnih skupinah pri organizaciji računalni­
ških obdelav (programska oprema in računalniška oprema), ki Jo pripravlja
uporabnik,
dejavnost na področju izobraževanja mladine (krožki, proizvodna praksa),
dejavnost izobraževanja za uporabo računalnika in programskih produktov na
različnih računalnikih v učilnici za računalniško podprto izobraževanje,
dejavnosti na področju uporabe mikroračunalnikov,
razvoj programske opreme za različne računalniške obdelave na različnih
računalnikih,
izdelava in vpeljava novih programskih paketov ter organizacija računalni­
ških obdelav in računalniških informacijskih sistemov tudi za organizacije,
ki nimajo svojih računalnikov,
vzdrževanje,
izvajanje računalniških obdelav (tudi za organizacije, ki nimajo svojih
računalnikov),
nadaljni razvoj že obstoječih programskih paketov in računalniških obdelav
ter računalniških informacijskih sistemov,
prenos programskih paketov in računalniških obdelav na različne računalni­
ške sisteme, kot so: CDC, HONEYWELL, DELTA, ISKRADATA, IDM, PDP, NEC, IIP..,
ponudba programskih paketov in računalniških obdelav v uporabo za različna
področja: poslovno (OD, OS, DI, materialno posl., finančno posl., obratovno
posl., delovni nalogi, proizvodnja, kalkulacije cen, . . . . ) , sistematično,
matematično ...,
dela po naročilu za različne računalniške obdelave, prevzem del po posa­
meznih fazah: analizi, programiranju, testiranju, uvajanju, izvajanju
(zajem, rezultat . . . ) .
Po področjih so v letu 1987 sodelavci OUM delali:
Razvijali so tehnologijo načrtovanja, izgradnje in vodenja računalniških
projektov v okviru informacijskih sistemov od faze definiranja ciljev (prek
iskanja ustreznih softverskih in hardverskih rešitev do izdelave teh rešitev) do
uvajanja in obratovanja sistema. Sodelavci OUM so tehnologijo posredovali tako,
da so projekt v celoti prevzeli ali tako, da so sestavili skupino skupaj s sode­
lavci uporabnika in v teku projekta prenesli metodologijo dela nanje, ali v
skupini uporabnika sodelovali kot svetovalci. Metodologija dela lahko zajema
uporabo razliCnih metod (ISAC in podobne metode dela za projektno delo, OPTIMA
in podobni računalniški paketi za mrežno planiranje in spremljanje projektov,
COST-BENEFIT analiza za ekonomičnost investicij . . . ) .
Med mikroračunalniki je bilo opaziti največji razvoj v zadnjih letih pri
t.i. osebnih računalnikih - kljub izredno hitri rasti zmogljivosti jim cena
skokovito pada. \'a zahodu je njihova cena dostopna povprečni družini. To dejstvo
je izrednega pomena za odraščajočo mladino, saj se na ta način spozna z račun­
alniki in možnostmi njihove uporabe za pridobivanje novih znanj pri učnem pro­
cesu in izven njega. OUM je del sredstev vložil v organizacijo računalniških
krožkov na računalnikih za otroke od petega leta starosti dalje. Pred sedmimi
leti so sodelavci OUM izkušnje pridobili v poskusn*' krožkih, ki jih je obis­
kovalo 90 otrok. Do sedaj pa je različne krožke obiskovalo v času šole in v času
počitnic že več kot 5000 otrok. Cilji, ki so si jih sodelavci OUM zastavili pri
organizaciji krožkov, so:
otrokom približati računalnik do stopnje, ko ga bodo sposobni uporabiti kot
pripomoček pri igri in delu,
otrokom prikazati skozi igro in delo osnovne možnosti uporabe računalnikov
na različnih področjih,
otrokom dovolj zgodaj vzbuditi željo po kreativnem delu in željo po
pridobivanju novih znanj.
Sodelavci OUM si prizadevajo organizirati različne krožke glede na različne
interese otrok pri uporabi računalnika (od seznanitve z uporabo razčunalnika do
razvijanja logičnega načina mišljenja ob delu z jeziki za umetno inteligenco).
Doslej so razvili naslednje programe:
C- krožek je namenjen vrtičkarjem iz vrtca in male šole, računalnik je uporablj­
en kot dopolnilno orodje pri vzgoji,
Z- otroci, mlajši od enajst let skozi igro in delo začutijo, da je računalnik
uporaben tudi za kaj drugega kot za igro,
G- prvi koraki v računalniški grafiki,
P- začetni krožek za otroke starejše od deset ?.et,
M- otroci se učijo sestavljati programe za enostavne računalniške igre,
S- spoznavanje možnosti uporabe računalnika kot orodja in sestavljanje zahtev­
nejših programov,
S- šahovski krožek ob računalnikih pod vodstvom mojstrskega kandidata,
A- osnove zbirnika in strojnega jezika procesorja Z80,
I- s pomočjo programskega jezika mikroprolog do osnovnega znanja o umetni inte­
ligenci ,
J- osnove šestih programskih jezikov,
U- osnove programiranja jezika LOGO,
0- osnove uporabe računalnikov v neračunalniških poklicih za odrasle,
B- programski krožek v jeziku basic za odrasle.
Pri sestavljanju programov so upoštevali starost, predznanje in posebne in­
terese otrok
Otroke skušajo neprisiljeno vpeljati v svet računalnikov od prvih
korakov v začetnih krožkih do širšega pregleda nad možnostmi njihove uporabe v
nadaljevalnih programih.
V letu 1987 so bili, tako kot prejšnja leta, izvedeni tudi naravoslovni
dnevi za učence različnih šol v učilnicah za računalniško podprto učenje. Poleg
tega je dejavnost vključevala nove medije za učni proces in predstavitev tega na
simpoziju uporabe novih medijev v učnih procesih v okviru andragoškega društva v
Mariboru in v Italiji v Oradcžu v okviru "Računalnik in didaktika" za učitelje
in profesorje nJ i hov i h Sol,
89
Vsa leta so sodelavci OUM organizirali tudi izobraževanja za vodenje krož­
kov in za vodenje seminarjev za profesorje in učitelje, za ravnatelje in vodst­
vene kadre Sol ter za voditelje krožkov iz različnih poklicev. Izobraževanja so
potekala v računalniških učilnicah na IJS in izven, povsod, kjer so v okviru de­
javnosti sodelavci OWN posredovali tudi organizacijo za postavitev računalniških
učilnic.
Dejavnost so od leta 1985 predstavljali tudi v zamejstvu:
pod pokroviteljstvom IRRSAE IJS so organizirali seminarje za profesorje
srednjih in viSjih Sol iz Trsta in Gorice v Italiji,
v Celovcu v Avstriji je bila dejavnost predstavljena na seminarju za
profesorje srednjih slovenskih Sol v Avstriji, ki ga je organizirala
PedagoSka akademija iz Celovca,
za profesorje iz Gimnazije Celovec iz Avstrije so sodelavci OUM organi­
zirali seminar "Računalnik kot orodje in učilo",
v okviru IRRSAE je bila dejavnost predstavljena na seminarju v Cradežu v
Italiji.
Institut Jožef Stefan v dogovoru s srednjimi Solarni sprejema dijake srednj­
ih Sol na proizvodno prakso. Proizvodna praksa na OUM je potekala v različnih
oblikah in na različnih prodočjih. 2e ob dogovoru s Solo se je za vsakega dija­
ka, ki je priSel na prakso, določilo mentorja. Bogate izkuSnje s preučevanjem
novih področij in urejanjem znanja za pisno in ustno predstavitev so sodelavci
OUM v letu 1987 posredovali s posebnim programom prakse: "Usposabljanje za izde­
lavo seminarskih nalog". Dijaki prihajajo na prakso v dvojicah. Na začetku dobi
vsaka dvojica mentorja. Ta določi naslov naloge in da dijakom pisna in ustna na­
vodila zo. delo. To poteka v Šestih stopnjah. Ob začetku vsake stopnje mentor
pregleda rezultate prejSnje stopnje in da navodila za naprej. Gradivo zbirajo iz
zbirke enciklopedij in drugih virov v knjižnici IJS. Končni rezultat dela je se­
minarska naloga na 10 do 20 straneh in dvajsetminut.no predavanje. Drugi program
prakse je "Spoznavanje računalniških programov za preverjanje znanja". Mentor
razdeli računalniške programe za pridobivanje in preverjanje določenega znanja.
Po dva dijaka na enem računalniku skozi skupinsko delo preverjata znanje iz po­
dročij naravoslovnih predmetov. Dijakom je v dodatno pomoč tudi knjižnica, kjer
so jim na voljo knjige in revije, ki vsebujejo znanja iz teh področij. Dijaki
vsakokrat vodijo dnevnik dela in pripravljajo predstavitev svojega znanja in
dela s pomočjo računalnika. Takim predstavitvam prisostvujejo tudi njihovi
profesorji iz Sole s področij naravoslovnih predmetov. Oba programa prakse
trajata dva tedna. V letu 1987 je po enem od obeh programov prakso opravilo 98
učencev srednjih Sol.
90
Na področju izobraževanja uporabe računalnikov so v letu 1987 sodelavci OUM
nadaljevali z izobraževanjem za odrasle v neračunalniSkih poklicih z naslednjimi
cilji:
omogočiti udeležencem, da spoznajo osnovne namene in možnosti uporabe
računalnikov,
prikazati osnovna področja uporabe računalnikov v neračunalniSkih poklicih,
udeležencem približati računalnik do te mere, da ga bodo pripravljeni
uporabljati kot običajen pripomoček pri delu,
udeležencem omogočiti, da izobraževalno vsebino preizkusijo z računalnikom
na vnaprej pripravljenih zgledih.
Izobraževanja potekajo na različnih mikroračunalnikih v učilnicah za raču­
nalniško podprto učenje in z mediji, ki omogočajo ustrezno praktično delo upo­
rabnika.
Izobraževanja so potekala kot seminar za spoznavanje možnosti uporabe raču­
nalnikov v skupini po 20 udeležencev (po 2 udeleženca na 1 računalniku). Seminar
vodita dva strokovnjaka OUM, ki svoje izkušnje in znanje posredujeta udeležencem
na primeren način. Za udeležence je to prvi stik z računalnikom. Seminar je
namenjen odraslim brez izkušenj z računalnikom. Ob praktičnem delu si udeleženci
pridobijo osnovno znanje za uporabo računalnika v svojem poklicu. Dobijo tudi
vpogled v številne intelektualne usluge. ki bode v prihodnosti s pomočjo
računalnika možne in dostopne vsakomur.
Nadaljna izobraževanja so potekala za posamezna programska orodja, ki so
dosegljiva na tržiSču (urejevalniki besedil, baza podatkov, preglednice in pove­
zovanje med programskimi orodji), rezultati takih izobraževanj pa so otočne ob­
delave. Izobraževanje se ne izvaja na šolskih primerih, ampak na vnaprej posne­
tih in pripravljenih primerih iz področij v proizvodnji, iz področij tehničnih
dejavnosti in drugih. Rezultati izobraŽevanja se izvajajo v praksi takoj po se­
minarju kot otočna obdelava, v nadaljnem delu pa sto otočne obdelave del v
sklopu informacijskega sistema.
Izobraževanja kot specialni seminar za kupce računalnikov so potekala z na­
menom, da se predstavi razvoj in možnost nakupa primerne programske opreme za
različna dela v neračunalniSkih poklicih. Ob praktičnem delu skozi primere (po 2
udeleženca na 1 računalniku) so udeleženci dobili informacije, ki so potrebne za
odločitve, kot je npr. odločitev: ali je potrebna dodatna oprema pri nakupu
(mreže itd.). Namenjeni so vodilnim kadrom in vsem iz neračunalniSkih poklicev
brez izkušenj z računalnikom, ki izbirajo med možnostmi nakupa razne opreme.
Izobraževanja za uporabo računalnika v neračunalniSkih poklicih so bila
tako v Sloveniji, ostali Jugoslaviji ter v zamejstvu (Italija, Avstrija) za
različne udeležence: za ravnatelje Sol, za učitelje, za vodstvene delavce
organizacij, za delavce proizvodnih organizacij, z raznih področij kot so
prodaja, tehnične dejavnosti, skladišča in druga.
V aprilu 1S87 je IRRSAE organizirala trodnevni seminar RAČUNALNIK IN DIDAK­
TIKA v Gradežu za 150 profesorjev osnovnih in srednjih Sol v Italiji. Seminarja
sta se udeležili tudi sodelavca OUM, ki sta predstaavila računalniške krožke za
otroke in izobraževanje za področje uporabe računalnikov za učenje, ki že več
let poteka na IJS,
Sodelavci 0M so skupaj s FEFA inštitutom, izobraževalno ustanovo GMI,
ALPHACOMP, MICROSOFT organizacijami iz Zahodne Nemčije v letu 1987 sodelovali
tudi pri vodenju izobraževanja IPOK 87 (Integriranje, Planiranje, Oblikovanje,
Krmiljenje) za področje Jugoslavije (skupaj z organizacijami iz Slovenije: Vegrad Velenje, Delavsko univerzo Maribor in s strokovnjaki iz svetovalnih organi­
zacij ter Univerze).
Na področju izobraževanja uporabe mikroračunalnikov PC so potekala izobra­
ževanja v dveh oblikah. Prva oblika so bili seznanjevalni tečaji (za vodilne in
vodstvene delavce in splošni seznanjevalni tečaji), v okviru katerih so se ude­
leženci seznanili z motnostmi uporabe osebnih računalnikov v neračunalniSkih
poklicih. Tečaji so prilagojeni strukturi udeležencev z vsebino in načinom dela.
91
Drug« oblika so bila usposabljanja za posamezna programsjca orodja, ki KO doseg­
ljiva na tržišCu (urejevalniki besedil, baze podatkov, preglednice, rafiunalniSko
podprto spremljanje projektov, statistične analize...), od katerih je vsako na­
menjeno reševanju specifičnih problemov v vsakdanjem delu končnih uporabnikov
neracunalnikarjev. Seznanjevalni tečaji in usposabljanja so potekali kontinuira­
no v zakljufienih skupinah za DO ali skupinah posameznikov v izobraževalnem cent­
ru na Institutu Jožef Stefan, pri naročnikih v DO ali po dogovoru drugje. Delo
poteka v skupinah do 10 udeležencev po vodenem programu, po 2 udeleženca na 1
računalniku, ob podpori asistentov in svetovanju strokovnjakov. Po zakljuCnem
teCaju je na voljo telefonska pomoč pri gradnji aplikacij za naročnike, ali iz­
delava programskih rešitev po Željah in potrebah naroCnikov.
Na podroCju izobraževanja za računalniški poklic so sodelavci OUM v letu
1987 vodili naslednje seminarje:
metodologija načrtovanja baz podatkov,
primerjava me'd raznimi DBMS (VAX/VMS DBMS, ORAČ LE, VAX/VMS RDB, ULTRA
TOTAL Ida-baza),
za podroCje programskih jezikov (osnovni in nadaljevalni basic, fortran,
pascal, cobol),
za VAX/VMS operacijski sistem (osnove oper. sistema, za operaterje, MARCO,
cobol praktikum, za sistemske inženirje, interne strukture I, II, cluster
ma .gement):
za VAX/VMS informacijsko arhitekturo (CDD - skupni podatkovni slovar, DBMS
sistem za upravljanje mrežne baze podatkov, DATATRIEVE - poizvedovalni je­
zik, FMS - sistem za delo z enostranskimi slikami, TMDS - sistem za delo z
ekranskimi slikami),
za CINCOM informacijsko arhitekturo (TOTAL, ULTRA za administratorje baze
podatkov, ULTRA za programerje, MANTIS).
Doslej je Odsek organiziral izobraževanja za več kot 10000 udeležencev iz
Slovenije, drugih republik in zamejstva.
V letu 1987 se je nadaljeval razvoj informacijskega sistema Blagovni promet
za Papirnico Vevče in ustanavljanje samostojnega centra za avtomatsko obdelavo
podatkov, ki obsega izobraževanje kadrov - potrebnih za delovanje centra in se­
znanjanja le-teh s sistemom Blagovni promet, da ga lahko prevzamejo v lastno
vzdrževanje.
S programskim paketom za obračun osebnih dohodkov, ki teCe na računalnikih
CYBER v Republiškem računskem centru že dvanajsto leto, so se v letu 1987 izva­
jale obdelave za okoli 30 uporabnikov. Poleg tega programskega paketa, ki ga so­
delavci OUM vzdržujejo in z njim izvajajo kompleten servis za to obdelavo za
uporabnike, ki nimajo svojih raCunalniSkih zmogljivosti in kadrov (prilagajajo
programe zakonskim spremembam, vzdržujejo datoteke prispevnih stopenj, izvaja­
jo obdelave,...), so sodelavci OUM izdelali tudi interaktivni programski paket
za obračun OD in programski paket za spremljanje podatkov o kadrih. Paketa sta
instalirana na računalnikih EI Honeywell in računalnikih VAX in z njima se ob­
delujejo podatki za 15 delovnih organizacij. Sodelavci 0'JM paketa instalirajo in
uvedejo obdelavo z njima na uporabnikovem računalniku, po potrebi pa kasneje
sodelujejo tudi pri vzdrževanju paketov.
Sodelavci OUM pomagajo tudi pri uvedbi obdelave podatkov za obračun OD in
spremljanju podatkov o kadrih na IBM PC kompatibilnih računalnikih, za katere
imajo pripravljene skrčene verzije paketov programov.
V letu 1987 so sodelavci nadaljevali z delom pri načrtovanju projektov s
pomočjo računalnika (CAD). Programski paket za načrtovanje podatkov je namenjen
"avtomatski izdelavi" projekta in projektne dokumentacije. Deli paketa s> neka­
teri sploSno uporabni sklopi kot: programski paket za oblikovanje teksta, sistem
za direktni zajem podatkov, programski paket za risanje načrtov, itd. Paket
določa različne elemente za podlagi situacijskega načrta, nekaterih vhodnih po­
datkov in zakonitosti. Izdela se kompletna projektna dokumentacija - kot je be­
sedilo, sestavljeno iz standardnih tekstov, načrti, tabele, spccaifikacije opre­
me s cenikom itd.
92
Na OUM so bile v letu 1987 uporabnikom na voljo tudi statistične obdelave
vkljuCno z analizo Časovnih vrst in napovedovanjem, uporaba statističnega paketa
SPSS in statistični nasveti.
Informacijski sistem intergralnega merjenja, registriranja, kontrole in
spremljanja procesa proizvodnje je bil zasnovan kot direktni sistem (nabava,
proces proizvodnje, prodaja - distribucija) in kot upravni sistem (knjigovod­
stvo, lansiranje proizvodnje, kontrola zalog, matiCni podatki). Proizvodnja se
spremlja s pomoCjo elektronskih merilnih .naprav kot vhod v računalnik in s
posoCjo terminalov. Vključuje obraCun proizvodnje, ki temelji na delovnem nalogu
kot osnovnem nosilcu proizvodnih stroškov. Na osnovi delovnih nalog se vežejo
materialni stroSki po vnaprej doloCenih parametrih (ključih) in vsi stroSki, ki
so nastali z direktnim delom na podnalogih (sredstva za delo, porabljeni
material, potni stroSki itd.). Sistem vsebuje: zajem pogodbenih pozicij in
odpiranje (razpisovanje) podnalogov (vezano na normative ali brez), spremljanje
porabe materialov po podnalogih, spremljanje porabe časa po izvajalcih in
podnalogih (Cas izvajalca je opremljen z ustreznimi utežrei za pokrivanje
sredstev, potrebnih za "režijsko delo", obveznosti DO in skladov DO), obraCun
izhodiSč za izplačila OD, zajem podatkov o potnih stroSkih in direktnih stroSkov
del. naloga, zajem podatkov o fakturirani realizaciji, analiza internega
poslovanja, obdelave Šifrantov...
V tem letu so nudili na podroCju spremljanja osnovnih sredstev na odseku
možnost obdelave OS za organizacije brez svojega računalnika. Organizacijam s
svojim računalnikom pa so sodelavci lahko dali v uporabo interaktivni sistem
spremljanja OS, ki ga pri uporabniku lahko instalirajo in v nekaj dneh uporab­
nik že izvaja spremljanje OS na svojem računalniku.
Na podroCju materialnega poslovanja in skladiSC je bila na voljo obdelava
vodenja skladiSC in materialnega poslovanja ter fakturiranja z aplikacijo bremepisi. Računalniška obdelava vsebuje izpise faktur, virmanov in razne sezname ter
poskrbi za stavke, ki so avtomatska povezava s saldakonti. Vsi podatki, ki ses­
tavljajo fakturo, so že vkluCeni v računalniški obdelavi pri materialnem poslo­
vanju ter tako za samo obdelavo izpisa faktur ni potrebno dodatno zajemanje. S
tem je uporabniku prihranjeno prepisovanje dokumentov in je omogoCena povezava s
saldakonti.
Programski paket saldakonti kupcev in saldakonti dobaviteljev je povezan z
ostalimi obdelavami.
V prejšnjih letih je analiza potreb po računalniškem spremljanju drobnega
inventarja pokazala, da drobni inventar postaja v danaSnjih zaostrenih godpodarskih pogojih vse pomembnejša postavka v finanCnih poroCilih. VeCajo se potre­
be po natančnejšem spremljanju in porazdeljevanju stroSkov drobnega inventarja,
kontroli in analizi stroSkov, pa tudi vrednostna meja za enoto se poviSuje. Te
ugotovitve so glavno vodilo pri izvajanju programskega paketa za drobni inven­
tar. S paketom lahko izhode priredijo vhodom v finančno in stroškovno računovod­
stvo, olajSano je delo v operativni in knjigovodski službi, ob tem pa ni potreb­
no uvesti organizacijskih in postopkovnih sprememb.
Za poslovanje bank so sodelavci v letu 1987 izvajali programski paket ob­
delave stanovanjskih posojil. Paket omogoča sprotno delo s stanovanjskimi poso­
jili (podobno kot pri hranilnih vlogah) ter potrebne dnevne, meseCne in obCasne
obdelave. V okviru izdelave paketa je bil razvit tudi lasten "editor" za delo na
računalniku C-18 in programska knjižnica za delo s programi ter paket za zajema­
nje podatkov. Potekala je tudi obdelava aval i ranja menic.
V okviru projekta "Spremljanje devizno-kreditnih aranžmajev" je za Ljub­
ljansko banko razvita aplikacija "Najeti delovni depoziti". Aplikacija je razvi­
ta v "mantisu" in "supri" in se izvaja na raCunalniku IBM. Aplikacija obsega:
spremljanje deviznih depozitov od najema do odplačila, računalniško povezovanje
z aplikacijami v Ljubljanski banki in Narodni banki Jugoslavije.
Danes obstaja že večje Število delovnih organizacij, katerih osnovna
dejavnost je nudenje komericalnih in računovodskih uslug svojih Članom kooperantom v zasebnem sektorju. Tej trditvi nakljub pa Se vedno niso izdelane
93
rešitve, s pomočjo katerih bi delovne organizacije uvedle v svoje poslovanje s
kooperanti rečunalnisko obdelavo,
ki bi bila prirejena njihovemu načinu
poslovanja. V letu 1981 zastavljena obdelava materilno poslovanje s kooperanti
je bila izdelana z namenom, da nudi C im širšo bazo podatkov, na podlagi katerih
se lahko izpelje kompleks obdelav, ki po različnih pokazateljih in merilih
dajejo dober pregled poslovanja delovne organizacije ter tako pripomorejo k
uspešnemu poslovanju. Cilj obdelave je, da v najkrajšem Času pripomore k
poveCanju ažurnosti in točnosti podatkov o poslovanju ter pomaga pri sprejemanju
poslovnih odločitev. Z minimalnim investiranjem se lahko na osnovi zbranih
podatkov izdelajo različne analize poslovanja:
gibanje cen (po artiklih, kooperantih, kupcih, dobaviteljih, času itd.) z
različnimi metodami statistične obdelave,
realizacija po različnih pokazateljih,
gibanje zalog, porabe materiala, izkoriščenosti materiala,
planiranje zalog, porabe materiala, izkoriščenosti materiala,
planiranje nabave,
finančo in knjigovodsko spremljanje,
hitrost izvedbe del (po kooperatntih in naročnikih),
dinamika dobave in odplačevanja obveznosti,
poslovanje s kooperanti, dobavitelji in naročniki po teritorialni opredeli­
tvi,
odstopanje normativov od dejanske porabe materiala in časa,
primerjava predračunskih cen in realiziranih del ipd.
V letu 1987 so sodelavci OUM nadaljevali delo na aplikaciji "VZDRŽEVANJE
SREDSTEV ZA DELO", ki ima namen: posega v informacijski podsistem vzdrževanja,
katerega naloge so preprečevati okvare na sredstvih za delo, oziroma jih
odstranjevati, da bi se zmanjšali zastoji v proizvodnji zaradi okvar. Aplikacija
nudi informacijsko podpro pri teh nalogah in sicer na področju:
upravljanje z oskrbo, zalogami in rabo nadomestnih delov in ostalega
materiala, ki se uporablja v VzdrŽevanju
planiranje vzdrževalnih del po sredstvih za delo in stroškov v vzdrževanju.
Aplikacija obsega:
sistematiziranje nadomestnih delov po sredstvih za delo in po klasifikacij­
skih skupinah,
spremljanje zalog nadomestnih delov,
planiranje nabave nadomestnih delov na podlagi signalizacije ali na podlagi
plana vzdrževalnih del,
spremljanje naročenih nadomestnih delov po dobaviteljih,
spremljanje porabljenih nadomestnih delov po sredstvih za delo,
sistematiziranje planskih del v vzdrževanju po sredstvih za delo in po
rokih,
spremljanje planiranih in ostalih vzdrževalnih del po sredstvih za delo.
V letu 1987 so sodelavci OUM uporabnikom lahko ponudili tudi naslednje
obdelave:
Za šole je bila na voljo obdelava evidence plačil šolske prehrane in
analiza uspeha učencev. Programski paket vsebuje od izstavljanja obračunov
(položnice), knjiženje plačil, obračun zamudnih obresti, neplačane račune,
kumulativne zbire do primerjav uspehov učencev in analiz.
Z obdelavo kalkulacij lastne cene in z uvedbo avtomatske obdelave podatkov
pri izračunu lastnih cen proizvodov je omogočeno ne le ažurno spremljanje cen
proizvodov za artikle, ki se jih izdeluje, temveč tudi vedno ažurnost za vse
ostale proizvode asortimana. Poznavanje trenutnih cen »vojih proizvodov je
pomembna prednost pred konkurenti za tržišču predvsem v sedanjih zaostrenih
ekonomskih pogojih. Vnaprej znane cene, ki zlahka sledijo vsem spremembam cen
surovin, energije in drugih stroškov, odpirajo možnost ofenzivnega nastopanja na
tržišču z vnaprej znanim poslovnim rizikom.
04
Obdelava "pregled izkoriščenosti voznega parka", jci nudi pregled realiza­
ciji posameznega vozila, prav tako pa nudi pregled porabe goriva in tehničnih
sposobnosti vozil, je tekla v letu 1986. V okviru računalniške obdelave se
izdelajo fakture, s katerimi se bremeni plaCnike prevozov, in fakture za
posredovanje prevozov, ocene porabe goriva, lestvice itd.
Svetovalske usluge s podrofija organizacije poslovanja, ki jih nudijo
sodelavci odseka, imajo namen posredovati delovnim organizacijam izkušnje s
podroCja notranje organizacije poslovanja in omogoCiti delovnim organizacijam,
da si na osnovi zbranih izkušenj in analize stanja zaCrtajo takSno notranjo
organizacijo, ki bi omogočila:
dvig storilnosti,
povečala sposobnost akumulacije,
racionalno planiranje in porabo materiala,
boljSi pregled nad obremenjenostjo delavcev in načrtovanje prostih kapa­
citet za sprejemanje novih delovnih obveznosti in
dvig dohodka organizacije in osebnih dohodkov.
Svetovanje obsega razgovore, priprave analiz in predlogov ter reševanje
konkretnih problemov, lahko pa se razširi tudi na sorazmerno cenene rafiunalniBke
obdelave, ki omogočajo spremljanje delitve in porabe sredstev v delovni organi­
zaciji, kakor tudi sorazmerno hitro grobo analizo finanCnega poslovanja določe­
nega obdobja.
Sodelavci odseka so delali tudi na sistemu posredovanja izkušenj s področja
internih organizacijskih rešitev poslovnega sistema organizacij, katerih osnovna
dejavnost je prevzemanje in izvajanje enkratnih oziroma maloserijskih del.
Značilnosti tega sistema so take, da oblikujejo samostojne delovne skupine na
osnovi svobodnega odločanja, usposobljenost in motiviranost sodelavcev in da
precizira delitev odgovornosti za prevzeta dela ter določa vrednost prevzetih
del in nagrajevanje po opravljenem delu ter normativno podani opisi postopkov za
prevzem in izvedbo del.
Za učinkovitejši računalniško podprt poslovni proces so sodelavci v letu
1987 uporabljali tudi aplikacije:
cost-benefit analiza za aplikacije:
izpis poročil o kontaktih s partnerji in pregled obveznosti,
analiza pogodb,
amortizacijski načrti in
grafična obdelava podatkov (BUSSINES GRAPHICS).
S programskim paketom materialno-finančno poslovanje (trgovske organi­
zacije) so sodelavci OUM izvajali redne dnevne obdelave prometnih dokumentov,
dodatne kontrole zajemanja prometnih dokumentov, dodatne obdelave embalaže
(bremenitev in razbremenitev) z dnevnimi in kumulativnimi zapisi.
S programskim paketom "finančno knjigovodstvo" so v letu 1987 spremljali
finančno poslovanje na osnovi razpoložljivih sredstev in plana uporabe. Paket
obdeluje tudi delovne naloge - prihodke in stroike, ob tem pa upoBteva tudi
planske podatke.
Na odseku nudijo uporabnikom tudi strokovno pomoč pri uporabi računalnika.
V tem okviru so uporabljali že izdelan varnostni sistem za avtomatsko kritje
datoteke na diskih.
Sodelavci so razvili tudi sistemsko opremo za računalnik CYDER, in sicer
podsistem za razvijanje programske opreme v obliki knjižnice, ki vsebuje
vzdrževanje in pregled knjižnice, util in editor ter programsko opremo za
interaktivni vnos podatkov za C-18, podobna ostalim siHtemskim programom.
OUM ima lastne računalniške zmogljivosti, ki Jih s stalnim vlaganjem
sredstev razSirja ustrezno potrebam naročnika in sodobni tehnologiji. Na željo
naročnika pa uporablja tudi zunanje računalniške zmogljivosti.
Odsek tudi svoje raziskovalno delo vedno povezuje z upbrabniki. Programi,
ki so bili izdelani pri raziskavah, so večinoma namenjeni sploSni uporabi. Ob
raziskavah se v sodelovanju odseka z univerzo Bolajo kadri. Diplomanti, ki
M
delajo svoje naloge na odseku, dobijo tudi vpogled v aplikativna dela. V letu
1987 so na OUM naredili diplome trije diplomanti. V okviru raziskovalnega dela
je doktoriral en sodelavec, prav tako je en sodelavec zaključil svoje magistrsko
delo.
V letu 1987 so na odseku sodelavci delali na naslednjih raziskavah:
Raziskave na podroCju metod za aatematiSno in statistično obdelavo podatkov
so s stališča današnjega položaja v gospodarstvu potrebne, saj rezultati takih
raziskav omogoCajo izdelavo programov za hitro ovrednotenje in kvalitativno
analizo podatkov in so zato osnova za boljše poslovne odločitve in dragocen
pripomoček raziskovalcem na vseh podroCjih. Tako omogoCajo racionalnejšo porabo
Časa in drugih kapacitet pri reševanju diskretnih optimizacijskih problemov v
raCunalnilki operativi in v gospodarskih organizacijah ter s tem vplivajo na
dvig družbenih in raziskovalnih dejavnosti.
Z raCunalniki, ki so usmerjeni v interaktivno delo ter vedno hitrejši in
zmogljivejši, se je pojavila možnost izboljšav s posploSitvijo in dopolnitvijo
že znanih statističnih metod za analizo Časovnih vrst in napovedovanje. V letu
1985 so zaCeli in v letu 1986 in 1987 nadaljevali razvijanje novega naCina
doloCanja posplošenih modelov ARIMA. Nov naCin temelji samo na minimizaciji
vsote kvadratov ostanka, ne uporablja pa avtokorelacijskih funkcij in parcialnih
avtokorelacijskih funkcij. S tem povečamo obremenitev računalnika, razbremenimo
pa Človeka. Cena celotne analize se zmanjša.
Poleg tega so tudi vzdrževali programe, ki so bili izdelani v sklopu
raziskav preteklih let in svoje izkuSnje, znanje in programe posredovali tudi
drugim raziskovalnim skupinam.
V letu 1987 so potekale raziskave tudi na podroCju raCunalniStva pri
razvoju računalniških informacijskih sistemov. Načrtno uporabo računalnika pri
razvoju računalniških informacijskih sistemov spremlja dvig produktivnosti dela.
Delo je obsegalo pregled in analizo stanja na podroCju grafičnih standardov
glede na trende razvoja in odnos uporabnikov in okolja do zaCrtanih in dejanskih
grafičnih standardov. Kudaljnje delo obsega Se uporabo programskega okolja za
razvoj programske opreme, predvsem orodij kot so PHIGS, METHODS in SMALLTALK.
Razvoj tehnologije računalniške opreme v svetu omogoCa sorazmerno nizke
cene, tako da razvoj sploSnc programske operne, ki ga Odsek za uporabno matema­
tiko razvija, prinaša na podroCju poslovne informatike predvsem racionalizacijo
stroškov, Časa in postopkov del. S stališča razvoja našega gospodarstva je ta
razvoj pomemben Se iz dveh vidikov, saj odsek racionalizira delo doma in to brez
uporabe dodatne energije in surovin in v procesu prestukturiranja gospodarstva s
"proizvodnjo" intelektualnih storitev deluje tudi v najbolj perspektivni smeri.
Na odseku so vložili veliko dela tudi v standardizacijo tokov poslovanja in
v čim veCji pretok znanja med sodelavci. Pretok znanja sloni na pridobljenih
lastnih izkuSnjah in stikih z domačimi in tujimi firmami ter z zbiranjem
literature in dokumentiranju delovanja na tem podroCju pri
nas.
Poleg
standardizacije poslovanja je s sploSno programsko opremo, ki jo odsek razvija,
zagotovljena možnost prenosa na razliCne računalnike, ki jih delovne organiza­
cije že imajo. Organizaciji je tako na voljo programska oporema za njen računal­
nik in ni prepuSCena sama sebi. Odsek za uporabno matematiko poskrbi tudi za
tisti del programske opreme, ki jo v tujini tuje organizacije enostavno dobijo
skupaj z instalacijo računalnika.
Odsek Se posebej skrbi za rast ustreznih strokovnih zmogljivosti, kar
pomeni, da Sola, izobražuje in vzgaja sedanje in nove sodelavce ter skrbi za
redno planiranje potreb po novih
sodelavcih.
Zas'<duje
smeri
razvoja
raCunalniStva v svetu, zbira strokovno literaturo in preverja ustreznost in
uspeSnost vpeljevanja teh tokov v nuSe okolje. Ravno tako prispeva k razvoju z
originalnimi idejami svojih sodelavcev in ugotovitve ter zapažanja redno
posreduje naročnikom. Sodelavci lahko nudijo tudi pojasnila in pogovore o
sploSnih temah s področja računalništva.
Odsek za uporabno matematiko je organiziran tudi tako, da lahko hitro in
učinkovito nudi pomoč delovnim organizacijam s tem, da začasno "posoja" ustrezne
M
strokovnjake pri delu na posameznih projektih takrat, ko delovna organizacija
Zeli sama izdelati projekt. Pri delovni organizaciji Je običajno taktno delo
povezano s potrebo po povečanem Številu strokovnjakov za različne faze projekta,
ob zaključku del pa nastopi problem, kam z njimi. S pomočjo le "posojenih"
sodelavcev Odseka za uporabno matematiko je delovni organizaciji prihranjeno
začasno preusmerjanje ali prekomerno obremenjevanje njenih strokovnjakov.
V okviru tako velike skupine sodelavcev na področju računalništva so na
odseku poskrbeli tudi za uspeSen pretok znanja med samimi sodelavci. Tedensko
sodelavci odseka pripravljajo predavanja iz različnih smeri računalništva,
seminarje o vsem, kar so posamezni sodelavci sliSali na seminarjih doma in v
tujini. Sodelavci tedensko prezentirajo svoje delo, tako da je poskrbljeno za
prenos znanja na nove sodelavce. Odsek organizira predavanja zunanjih sodelavcev
s tega področja in tako skrbi za pretok informacij tudi med uporabniki.
0 svojem delu so sodelavci poročali v letnih poročilih, v raziskovalnih
nalogah, v delovnih poročilih, v različnih publikacijah, v strokovnih in
znanstvenih revijah ter sodelavali in poročali na konferencah in simpozijih.
ODSEK ZA OCENO POSEGOV V OKOLJE
Razikovalci:
3 delavci s fakultetno
izobrazbo
Odsek za oceno posegov v okolje - SEPO je bil ustanovljen leta 1974 na
pobudo Instituta "Jožef Stefan" in Instituta za ekonomsko investicijo pri
Ljubljanski banki z namenom, da strokovno, celovito in interdisciplinarno
ocenjuje vplive načrtovanih investicij ali rekonstrukcij v proizvodne in druge
objekte na okolje. To je Se danes glavna dejavnost skupine, čeprav SEPO sodeluje
tudi pri raznih drugih nalogah v zvezi z ekološkimi vpraSanji (zakonodaja,
planski dokumenti, sanacijski ukrepi, projektne reSitve, raziskave v okolju,
problematika navarnih odpadkov idr.).
V SEPO sodelujejo Številni strokovnjaki za različna področja varstva okolja
(krajina, zrak, vode, hrup, energetika, problematika odpadkov in tehnologij
itd.) iz raznih raziskavalnih institucij, kot so: Kemijski institut "Doris
Kidrič", Biotehniška fakulteta (Katedra za krajinsko arhitekturo,
Morski
raziskovalni in izobraževalni center - Institut za biologijo, Katedra za
meteorologijo, Katedra za mikrobno ekologijo), Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo (VTO Fizika - Katedra za meteorologijo; VTO Kemija - Katedra za
analizno kemijo, Katedra za organsko tehnologijo - Oddelek za metalurgijo),
Fakulteta za strojništvo, Mikrobiološki institut Medicinske fakultete, Institut
"Jožef Stefan" (odseki: za reaktorsko tehniko, za spektroskopijo, za kemijo
fluora in kemijsko tehnologijo, za jedrsko kemijo, za fiziko jedra, za fizikalno
kemijo), GeoloSki zavod Ljubljana, Hidrometeorološki zavod SRS, Zavod za varstvo
pri delu, Toplarna Ljubljana in drugi.
Pri načrtovanih investicijah SEPO ocenjuje vplive na okolje in podaja
zahteve za varstvo glede na:
sprejemljivost izbrane lokacije s krajinsko-prostorskega vidika (izraba
zemljiSča, naravnih virov, varstva naravnih in kulturnih pravin v prostoru,
emisija odpadkov in hrupa itd.),
predvidene Škodljive vplive na okolje,
učinkovitost ukrepov za preprečevanje Škodljivih vplivov na okolje (onesna­
ževanje zraka, vode in zemlje s plinastimi, tekočimi in trdnimi onesna­
ževalci ),
»7
smotrno izrabo odpadkov ter ukrepe racionalizacije in koriSCenje odpadne
energije,
primernost zaščitnih ukrepov pred sproSCanjem hrupa v okolje.
V letu 1987 je SEPO ocenil 40 projektov (investicijskih naložb) in
nadaljeval dela na obeh veCjih projektih: "Ravnanje z nizko in srednje
radioaktivnimi odpadki v SRS" in "Vpeljava sistema za izvajanje varstva okolja v
SOZD Iskra".
Glede ocenjevanih investicij lahko ugotovimo, da je Slo veCinoma za naložbe
v modernizacijo in povečanje proizvodnje veCjih gospodarskih
organizacij
(Gorenje, Iskra, Djuro Salaj, KrSko, Riko Ribnica, Saturnus Ljubljana itd.) v Se
obstoječih objektih. Relativno veliko ocen v lanskem letu (sedem) je bilo glede
ravnanja z industrijskimi odpadki (uniCenje, koristna izraba, odlaganje); npr.
sežig lakirniSkih odpadkov iz Gorenja v TE SoStanj, zapekanje glavanskih muljev
v opečne izdelke - projekt Dinos Ljubljana, moZnost odlaganja različnih odpadkov
na komunalnih odlagališčih: Sežana, Raskovec, T. Velenje.
Onesnažena zemljina s polikloriranimi bifenili, ki je bila glavni vir dolgo­
trajnega onesnaževanja okolja s PCB obmoCja SemiCa in reke Krupe, je varno traj­
no skladiSGena v betonskem vodonepropustnem bazenu (prek 6.000 m* onesnažene
zemljine).
V okviru sodelovanja pri projektu "Ravnanje z nizko in srednje radioakt­
ivnimi odpadki v SRS" so delali na izdelavi metode in kriterijev za izbor
lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v SR Sloveniji.
Metodo
in
kriterije
naj
bi
izdelali do konca leta 1988.
Delo je
multidisciplinarno, strokovno poglobljeno in združuje stroke od geologije in
prostorskega načrtovanja prek jedrske fizike, kemijske tehnologije in ekonomije
do sociologije in ekoloSke psihologije. SEPO je v okviru teh del sodeloval tudi
s pristojnimi upravnimi organi (Republiška uprava za jedrsko varnost, RKVOliP,
RSI, RKE), naročnik teh del pa je RKE (IS SRS).
Pri delih v okviru II. faze "Vpeljava sistema za izvajanje varstva okolja v
SOZD Iskra" smo obdelali strokovne osnove za inventarizacijo, posnetek stanja in
ekoloSko-varstveno oceno po posameznih DO in TOZD Iskra in
delali
na
izobraževanju ter vzgoji strokovnega kadra ekološkega profila v SOZD Iskra
(seminarji, pretok znanja).
SEPO poskuSa po strokovni plati celovito upoštevati tako domače kot tuje
dosežke na vseh tistih področjih, ki so važna za okolje in obenem upoštevati
M
tudi nate družbenoekonomske pogoje. To pa je možno sano v okviru njegovega
aktivnega strokovnega dela, interdisciplinarne organiziranosti in družbene
odgovornosti.
ODSEK ZA KNJIŽNICO IN DOKUMENTACIJO
KnjiZnico IJS poleg sodelavcev instituta uporabljajo
znanstveni
in
strokovni sodelavci drugih ustanov ter Študenti in doktoranti skoraj vseh
fakultet. KnjiZnica je odprta javnosti 12 ur na dan. Redno sodeluje z ostalimi
specialnimi knjižnicami tako z aedbiblioteCno izposojo kot tudi pri koordinaciji
nabave tuje strokovne literature.
Odsek za knjiZnico in dokumentacijo je nosilec specializiranega INDOK-centra za fiziko in tako opravlja informacijsko dokumentacijsko dejavnost za svoje
področje. Odsek skrbi tudi za interno dokumentacijo in vodi evidenco o objavlje­
nih in neobjavljenih delih sodelavcev instituta.
V letu 1987 je knjiZnica nabavila 1533 tujih in 132 domaČih knjig, v dar pa
je dobila 139 (od tega 120 tujih). NaroCeno je bilo 331 tujih in 55 domaČih re­
vij, v dar ali zamenjavo pa redno dobiva 45 tujih in 10 domaČih revij. Skupno je
bilo torej v letu 1987 441 tekoCih revij. Knjižnica izpolnjuje kriterije, ki so
predpisani za specialne knjiZnice. Redno in tekoCe ureja vse potrebne kataloge
in ima za svoje delo kot veliko pomoC mikroračunalnik, ki se uporablja za
registracijo knjiZnega materiala in tudi bibliografskih podatkov instituta.
Knjižnica IJS ima v letu 1988 v naCrtu ustanovitev dislocirane enote oziro­
ma lokalne knjižnice, ki bo namenjena potrebam odsekov Reaktorskega centra v
Podgorici. Uvedba te knjiZnice bo pomenila deloma tudi prostorsko razbremenitev
centralne knjiZnice IJS.
SLUŽBA VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI
Delo SVPIS v letu 1987 je obsegalo veC področij: osebno dozimetrijo,
območni nadzor in nadzor okolja.
Na IJS je z osebno dozimetrijo nadzirana izpostavitev zunanjem sevanju pri
pribliZno 130 sodelavcih. V letu 1987 so za merjenje izpostavitve zunanjem
sevanju gama filmske dozimetre nadomestili s termoluminiscentnimi. Ti zaradi
veCje občutljivosti omogoCajo meritve doz od naravnega ozadja dalje. Na IJS so
izpostavitve delavcev sevanju večinoma nizke v primerjavi z maksimalnimi
vrednostmi in zato v preteklosti s filmskim dozimetri veCinoma niso bile
merljive. Uvedba TL dozimetrlje je dala vpogled v dejansko izpostavitev
zunanjemu sevanju. V letu 1987 smo premerili 1072 dozimetrov. Doze so se gibale
od naravnega ozadja (pribliZno 700 uSv na leto) do 40% maksimalne dopustne
vrednosti (ta znaSa 50000 uSv na leto). VeČina sodelavcev, ki poklicno delajo z
viri ionizirajočega sevanja (89%), je prejela doze, ki znašajo manj kot 5%
maksimalne dopustne vrednosti. Ti rezultati kažejo na ustrezno izvajanje
zaSCitnih ukrepov pri delu z viri ionizirajočih sevanj.
Podobno sliko je dal območni nadzor, ki je bil izvajan z merjenjem
radioaktivnosti brisov delovnih povrSin. Radioaktivna kontaminacija je bila
veCinoma nepomembna, v vseh primerih pa znatno pod maksimalnimi dopustnimi
vrednostmi.
Pomemben del dejavnosti SVPIS predstavlja nadzor radioaktivnosti okolja
Reaktorskega centra v Podgorici. Del tega nadzora poteka z meritvami neposredno
99
na izvoru (izpuh iz reaktorske hale, tekočinski izpustiti tanki), del pa z
meritvami v okolju (zrak, padavine, voda iz vodnjaka, zemlja, savski sediaenti).
Z meritvami v okolju kljub uvedbi izredno občutljive
visokoločljivostne
spektrometrije gama ni bilo zaznati vpliva Reaktorskega centra. Opaženi so bili
le naravni radioaktivni izotopi in tisti umetni, ki izvirajo iz nekdanji!
poskusnih jedrskih eksplozij in iz Černobilske nesreCe.
V
letu
1987
je
začelo
obratovati prehodno republiško skladišče
radioaktivnih odpadkov v Reaktorskem centru v Podgorici. Skladišče je namenjeno
hranjenju nizko in srednjeaktivnih trdnih radioaktivnih odpadkov in zaprtih
iztroienih izvorov od uporabnikov virov ionizirajočih sevanj v Sloveniji (razen
NE KrSko in Rudnika urana Zirovski vrh).
Površina skladišča je 250 a*. V skladiSču se trenutno nahajajo tri vrste
radioaktivnih snovi: trdni radioaktivni odpadki v sodih, trdni kosovni odpadki
in zaprti radioaktivni izvori. Večina odpadkov izvira iz pretekle dejavnosti
Instituta Jožef Stefan, nekaj zaprtih odsluženih radioaktivnih izvorov in
javljalnikov požara pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov v Sloveniji. Pred
prenosom v novo skladišče
so
sodelavci
službe
z
visokoločljivostnim
spektrometrom
gama
Mobilne enote opravili podrobno inventurizacijo vseh
odpadkov. V skladiSču je 84 sodov s skupno prostornino 16,4m1. Večinoma gre za
izotope Co-60, Cs-137, Eu-152 in Ra-226. Celotna aktivnost je ocenjena na 3300
do 23000 MBq (90p mCi do 620 mCi). Med zaprtimi radioaktivnimi izotopi je
najpomembnejši Co-160 (skupna aktivnost 1000 CDq), skladiščimo pa Se Ra-226, Sr90 in Cs-137.
SkladiSča so redno nadzirana z meritvami v notranjosti in neposredni
okolici. V okolici skladišča je njegov vpliv zanemarljiv.
100
ORGANIZACIJSKA SHEMA INSTITUTA "JOŽEF STEFAN"
fC
r
SVIT
INSTITUTA
1
KOMtSUE
ZNANSTVINIGA
SVITA
S V I T A INSTITUTA
1
_
™
ZNANSTVENI S V I T
K*LOVNI
ODROM
1
1
POMOČNIK DIREKTORJA
ZA SPLOŠNE Z A D E V I
OIRCKTOR
POMOČNIK DIREKTORJA
ZA METODOLOŠKO PLANSKO
IN POSLOVNO FINANČNO
PODROČJI
RAZISKOVALNE ENOTE
1
ODSEK
ZATCORUSKO
FIZIKO
OOSCKZA
KCMUOFLUOflA
1
OOSIK Z *
FIZIKO JEDRA
1
OOSIK ZA
T A N K I »LAST*
IN POVRŠINE
•
-
—
OOSIK ZA
AVTOMATIKO.
RtOKIKRNtTIKO
IN ROBOTIKO
f
OOSCKZA
- RAČUNALNIŠKO
" AVTOMATIZACIJO
IN REGULACIJE
OOSCKZA
9MKTMOSK0HJO
OOSIK ZA
FIZIKALNO
KCMUO
•
OOSIK ZA
PROFESIONALNO
ELEKTRONIKO
OOSCKZA
REAKTORSKO
FIZIKO
OOSCKZA
UPORABNO
MATEMATIKO
•
OOSCKZA
CNCROETIKO
IN VODENJE
FROCISOV
•
ODSEK ZA
OCENO POSEGOV
V OKOLJE
r
•
SKUtHM IN T I H N f C N t f L U Ž M
• V I T SKUPNIH IN TIWNK*NtM S L U Ž I
i
•
OOSCKZA
OBRATOVANJE
REAKTORJA
|
SKUPNI SLUŽEČ
T|HNK*Nf SLUŽM
SSRVISI
DIREKTORJEVA PISARNA
M L A V N I H H» HOHtrmmeuA
STCKLOFWASKA OfLAVNfCA
SEKRETARIAT
• V I T O f L A V N I « IN
KONSTRUKCIJI
RAZMNOŽIVALNFCA
FOTOLAMMATOIIU IN
STROJfPtSNtCA
RAC. C I N T f R MS
r
r
OOSCKZA
FIZIKO TRONE
SNOVI
I
OOSCKZA
• RAČUNALNIŠTVO
IN INFORMATIKO
= 3
t
1
r
i
ODSEK Z A
JEDRSKO K f MUO
OOSCKZA
KERAMIKO
> WANCNOJIAČUNOVOOSKA
SLUŽBA
OOSCKZA
REAKTORSKO
TEHNIKO
KOMERCIALA
c=—:SJ
•
KNJIŽNICA IN
DOKUMENTACIJA
OOSCKZA
SFLOiNO
ELEKTRONIKO
OOSIK ZA
•IOKEMUO
.
OOSCKZA
DIGITALNE
KOMUNNCAC. IN
MREŽE
1. . . . . .
FIZIKA
SVET STROKOVNE
SKUFNOSTI
i
KEMIJA IN
• IOKCMUA
•VET STROKOVNE
SKUFNOSTI
OKRMClVALNICA
CTF
VZORtlVANJf t m A U t t C O
MLAOtAČI
STROKOVNE SKUFNOSTI ODSEKOV
.
OARAtl
SV9IS
•
I
ELEKTRONIKA
RACUNALNISTV
IN ROBOTIKA
b
«
•VET STROKOV!
SKUFNOSTI
REAKTORSTVO
. — ___-.SVET STROKOVNE
SKUFNOSTI
PODATKI O DELU INSTITUTA
ORGANIZACIJSKO-KADROVSKA SLIKA INSTITUTA
DEJAVNOSTI INSTITUTA J. STEFAN
Osnovna naloga Instituta "Jožef Stefan" ( U S ) kot centra za teaeljne razis­
kave in razvoj sodobnih tehnologij Je dvojna:
- teaeljne znanstvene raziskave kot sredstvo razvoja znanosti, znanja in
vrhunskega raziskovalnega kadra;
- raziskave na osnovi znanstvenih dosežkov in sodobnega znanja, usaerjen k
razvoju in prenosu sodobnih tehnologij za potrebe družbenega delovanja in raz­
voja.
Ti dve, aed seboj razliCni dejavnosti, sta v IJS vsebinsko in delovno ne­
ločljivo povezani. V noaoupravni družbeni sistea se vkljuCujeta v skladu s svoji•i snaCilnoatai in konkretni*)! nalogami oziroaa prograai preko svobodne menjave
dela in dohodkovnih odnosov.
ZnaCilnostia obeh dejavnosti in načinu njune vključitve v aaaoupravni druž­
beni sistea sta prilagojena tudi organiziranost in delovanje IJS.
V IJS združujejo svoje delo raziskovalci, univerzitetni uCitelji in drugi
delavci in si prizadevajo za razvoj znanosti in domaČega znanja, za razvoj in
prenos sodobnih tehnologij in tehnoloikih procesov, za uporabo znanstvenih in
tehnoloikih dosežkov pri gospodarskem in družbenem napredku ter inovacijah in za
usposabljanje in vzgojo raziskovalnih in strokovnih delavcev.
IJS je aultidisciplinarna in interdisciplinarna raziskovalna delovna organ­
izacija, ki razvija znanstvene discipline in deluje na naslednjih področjih
naravoslovno-aateeatičnih, tehniških, medicinskih in biotehnilkih ved:
- fizika
teorijska fizika, fizika jedra, fizika trdne snovi, biofizika, fi­
zika ioniziranih plinov in reaktorska fizika;
- kemija
kemija fluora, analitska kemija, fizikalna kemija, jedrska kemija
in visokotemperaturna kemija (keramika) ter kemija trdnega stanja;
- elektronika računalništvo in informatika, umetna inteligenca, vodenje procesov
z računalniki, biokibernetika in robotika, digitalne komunikacije
in mreže, profesionalna elektronika;
- biokemija
biokemija proteinov, enciaatika in biotehnologija;
- ekologija
radioekologija, ekološki ciklus organskih in anorganskih onesnaže­
valcev;
- reaktorska varnost jedrskih objektov, gorivni cikel jedrskih elektrarn, izratehnika
čuni reaktorskih sistemov, sistemi in komponente jedrskih elek­
trarn ;
- uporabna
uporaba nuneriCnih metod v statistiki, ekonomiji, znsnosti itd.
matematika
IJS je s svojo dejavnostjo, posebno s svojimi prizadevanji za razvoj znan­
stvenih disciplin in za vzgojo ksdra, neposredno vključen v visokošolsko dejav­
nost, kar se uresničuje z njegovo celotno programsko usmeritvijo.
IJS s svojo programsko usmeritvijo povezuje znanstvene in tehnološke razis­
kave s plani razvoja SB Slovenije ter s srednjeročnimi in dolgoročnimi družbeni­
mi in gospodarskimi cilji.
Kot sestavni del svoje dejavnosti opravlja Institut tudi zunanjetrgovinski
promet, ki sestoji iz izvoza lastnih izdelkov in storitev, uvoza opreme, suro­
vin, reprometeriala in rezervnih delov za tekoče in investicijsko vzdrževanje za
lastne potrebe ter zastopanje tujih firm v okviru dejavnosti Instituta.
Institut opravlja svoje osnovne in stranske dejavnosti tako, da:
- oblikuje in uresničuje delovne programe in projekte na svojem raziskoval­
nem področju,
102
- ustvarja novo znanje«
- sprealja razvoj znanosti doma in v tujini, sodeluj« pri pretoku znanja in
se povezuje z drugimi raziskovalnimi organizacijami v državi in v tujini,
- skrbi za uporabo znanstvenih in tehnoloških dosežkov ter znanja v praksi,
- daje pobude ter z znanstvenici in tehnološkimi dosežki in znanjem pospe­
šuj« družbeni razvoj ter sodeluje z gospodarskimi organizacijami in sdruZenji,
- skrbi za usmerjanje, izobraževanje in izpopolnjevanje raziskovalcev in
strokovnih delavcev,
- sodeluje z izobraževalnimi organizacijami,
- organizira visokošolsko izobraževanje in izobraževanje za pridobitev mag­
isterija in doktorata znanosti,
- organizira svetovalno dejavnost in se povezuje z drugimi svetovalnimi or­
ganizacijami,
- pospešuje inovacijsko dejavnost, spodbuja izumiteljstvo ter pospešuje
zaš6ito in uporabo izumov,
- sodeluje pri izdelavi standardov in strokovnih mnenj,
- izdeluje osnutke, prototipe, raziskovalne pripomočke in druge naprave.
IJS sodeluje pri svojem delu na vseh področjih svoje dejavnosti, posebno pa
pri vzgoji vrhunskih strokovnih kadrov, z drugimi raziskovalnimi in visokošols­
kimi organizacijami. V okviru tega sodelovanja se Institut aktivno vkljuCuje v
izobraževalni proces in ob raziskovalnem delu omogoCa izdelavo diplomskih, mag­
istrskih, doktorskih in drugih del, študij III. stopnje in podoktorsko izpopol­
njevanje.
Svoje naloge in delovne naCrte usklajuje IJS s splošnimi družbenimi intere­
si in interesi drugih OZD, s katerimi se povezuje s programi dela in samouprav­
nimi sporazumi.
ORGANI INSTITUTA
Institut "JoZef Stefan" je saaostojne razis­
kovalna organizacija, ki •• upravlja po načelu
•aaoupravlJanja.
Organi Instituta ao:
- zbor delavcev
- svet Instituta (predsednik; Sonja Wostner)
- znanstveni svat (predsednik: prof. dr. H. V.
Mihailovid)
- poslovni odbor (predsednik: prof. dr. ToaaS
Kalin)
- odbor »aaoupravn« delavske kontrole (predsed­
nik: dr. Jote Brzin)
-. kosisija ss delovna rasaserja(predsednik: irof.
dr. Igor Kregsr)
- disciplinska koaiaija
(predsednik: Sreeko
LsvrenčiSf dipl.oec.)
- posebna delegacija IJS ss zbor akupiSine SIS
za vzgojo in isobraSevanJe oMine LJubljana
ViC-Rudnik (vodja: agr. Peter PetaC)
- posebna delegacija IJS ss zbor skupsSine v
raziskovalni SIS občine LJubljana Vie-Rudnik
(vodja: prof. dr. Igor Kregar)
- posebna delegacija IJS za zbor skupSein« v SIS
za kulturo obeine Ljubljena Vic-Rudnik (vodja:
Janko Poleno, ing.)
- posebna delegacija IJS %m zbor skupSčine v SIS
za teleano kulturo občine LJubljana Vie-Rudnik
(vodja: LilJana Per)
- posebna delegacija IJS ss zbor skuplčine v SIS
sa zdravstvo obfi in* LJubljana ViC-Rudnik
(vodja: dr. Vladiair CotiC)
- sdruiena delegacija IJS za zbor skupščine v
SIS sa socialno varstvo obe ine LJubljana VieRudnik (vodja: Martin LesJak, dipl. ing.)
- delegacija IJS sa skuptaino obSine Ljubljana
Vi6-Rudnik (vodja: dr. Marjeta šentjurc)
- delegacija IJS sa skupSdino obe ine LJubljana
Bežigrad (vodja; agr. Ljubo Fabjan)
- delegacija IJS sa ekupBBine vseh SIS v občini
LJubljana Bežigrad (vodja: Bojan Oaan)
Svet
Instituta
sestavlja S zunan­
jih in 43 notranjih delegatov.
Zunanji delegati:
1. Vinko Sever (SO Vie-Rudnik)
2. dr. Marko Rstinger
(Kesijski Institut Bori'
KidriO)
3. prof. dr. Bolo PlesniBsr (PNT VTOZD Kenija S t
kesljska tshnlologijs)
103
4. Miles Eaba (SOZD-ISKRA Ljubljana)
5. dipl.in«. Patar Petro*ie (Garanja TCO Titovo
Velenje)
(. dr. Priaoz Cave (Obkololki Institut)
T. Botlder Heaved (Stab SB Slavonija sa terito­
ri jalno obraabo)
• . M r . Hataja 2vanut (Ilirija Vedrog)
Notranji delegati:
1.
2.
3.
4.
5.
C.
7.
B.
9.
Aecato Zdravko
Bala Franc
Beketi« Robert
BeeeaiCer Spoaenka, M r .
Bisjak Nitja, d i p l . in«.
Bruvo-Stiaec Anja
Burger Jana
Cvalbnr Stana
Capar Drago, dr.
P o a l o v n i
odbor
1. Robert Blinc, prof. dr.
2. BoZo Glavic, ing.
10. BraovBek Silve
11. FabiC Irana, dipl. ing.
12. Fajgalj Ales, M r .
13. Filipi« Bogdan, dipl. ing.
14. Caborovie Zoran, dipl. ing.
15. Carjal Janko
IS. Glavi« Daniš, dipl. ing.
IT. Ilie Radoair, dr.
18. Jaaeie Igor, dipl. ing.
19. Kljajič Hiroljub, prof. dr.
20. Kolarie Albert
21. Konti« Branko, dipl. in«.
22. KovaCiC Canka
23. Lavren«ie SreCko, dipl. oae.
24. Lavstak Matjaž
25. Letter« i« Jadran, dr.
26. LeskovBek-Sefaan Haraina, dr.
27. Haffi Savarin, dipl. ing.
2S. Mihailovič Dragan, dr.
29. Hilojevi« Milanko, dipl. ing.
30. Hrdekovi« Dragan, M r .
31. Panjan Patar, dipl. ing.
32. Paklank Roaan
33. Patalin Stojan, M r .
34. PatrovCiC Jadranka
35. Podgornik Budi, dr.
3*. Polak Zlatko, dipl. ing.
37. Popovi« Tatjana, dr.
3B. Rolaarin Milan, prof.
39. Sega Mara, agr.
40. Hostner Sonja
41. Zgonik Marko, dr.
42. 2erovnik Igor
43. 2unie-Kotar Darja
Sakratar Svata Instituta: Pavla Podlipnik
Bolana BoSi«.
Z n a n s t v e n i
Člani:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
s v e t
Robert Blinc, prof. dr.
Toaaf Kalin, prof. dr.
Gabrijel Kernel, prof. dr.
Drago Kolar, prof. dr.
Velibor Marinkovi«, prof. dr.
Hiodrag Mihailovic, prof. dr.
Mitja Najier, prof. dr.
Marjan Ribari«, prof. dr.
9. Urol StanIC, doc. dr.
10. Marjan Spegel, dr­
l i . Vito Turk, prof. dr.
Naaestnlkl:
1. Jsnez Seliger, prof. dr.
2. Jole Snajder, dr,
3. Peter Stegner, doc. dr.
104
4. RaBa Pire, prof. dr.
5. Borut Havko, prof. dr.
6. Janez Korenini, dr,
7. HilaB Konec, dr.
8. Stanke Stražnik, doc. dr.
9. Ivan Bratko, prof. dr.
10. Haraiinn LeakovBek-Sefaen, dr.
11. Savo Pobaraj, prof, dr.
Sekretar znanstvenega avata: Pavla Podlipnik in
BoSena BoXie.
sestavljajo:
sestavljajo:
3. Tona* Kalin, prof. dr.
4. Ivan Kobe!, prof. dr.
5. DrMo Kolar, prof. dr.
C. Patar Kolbesen, prof. dr.
7. Janez Korenini, dr.
8. Vili Kraner, ir.
9. Igor Lavatek, dr.
10. Rafael Martineie, dr.
11. Borut Havko, prof. dr.
12. Zdenko Milave, dipl. ing.
13. Mitja HaJter, prof. dr.
14. Boris NavinBek, dr.
15. Svetosar Pol 16, M r .
IS. Gvido Pregl, prof. dr.
17. Peter Prelovsek, prof. dr.
18. Marjan Ribarie, prof. dr.
19. UroB Stani«, doe. dr.
20. Peter Stegnar, doc. dr.
21. Igor Sega, dr.
22. Stanko StraCnik, doc. dr.
23. Marjan Spegel, dr.
24. Mihael Toasic. prof. dr.
25. Vito Turk, prof. dr.
26. Boris 2eava, prof. dr.
Sekretar poslovnega odbora: Pavle Podlipnik.
Odbor aaaoupravne delavske kontrole:
Člani:
1. Jote Brain, dr.
2. Milan Ceh, M r .
3. Matjat Ravnik, agr.
4. Milan Rolaarin, prof.
5. Danilo Zavrtanik, dr.
6. Janko Žerjav, agr.
7. Igor 2erovnik
in
Maaestniki Članov:
1. Marjan BariSiC
2. Tadej Dolenc, dr.
3. Branko Mihovilovi«, dipl. ing.
4. Janes Sulnik, dr.
5. Henrik Udov«
Koaisija sa delovna razaerje:
Člani:
1. Igor Kregar, prof. dr.
2. Marjan BariSie
3. Vislava LovSe
4. Cene Filipi«, dipl. ing.
5. Marjan Filipi«
6. Tone Porenta, ing.
7. Jana Strutnik
8. Pater Tancig, dr.
Kaaestniki Članov:
1. Alojz Suhar, dr.
2. Erika Marin«iC
3. Sonja Wostnsr
4. Dulan Brajnik, doc. dr.
5.
6.
7.
8.
Liljana Per
Stojan Stavber, dr.
Igor Remec, ngr.
HatjaZ Cans, ngr.
Disciplinska koaisija:
Clani:
1. Milan CerCek, dr.
2. Joie Klaus, kap. dolg. pl.
3. Toaaf KoanaC, dr.
4. SreCko LavrenCiC, dipl. oec.
5. Franci Merlak
6. Marjan Smerke, ing.
7. Stojan Stavber, dr.
8. Peter VrtaCnik, dipl. ing.
Naaestniki Članov:
1. V l a d i a i r FraninoviC
2. Karl Lutar, dr.
3. MatjaZ MiheliC, dipl. ing.
4. JoZe Per
5. Silva Pirl, ing.
6. Arkadij Popovie, dipl. ing.
7. Egon Srebotnjak, dipl. ing.
8. Iztok Tvrdy, dipl. ing.
Posebna delegacija IJS za zbor skupICine razis­
kovalni SIS občine Ljubljana Vie-Rudnik:
1. Igor Kregar, prof.dr. (vodja delegacije)
2. Marija Trontelj, prof. dr. (namestnik vodje
delegacije)
3. Borut LavriC, dipl. iur.
4. Igor Sega, dr.
5. Marko StariC, dipl. ing.
6. Jure Sile, agr.
Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS
za zdravstvo občine Ljubljana Vie-Rudnik:
1. Vladimir Cotič, dr. (vodja delegacije)
2. Peter AjdiC (namestnik vodje delegacije)
3. Anica Dolanc
4. I z i d o r Kobal
5. Rajko Likar
6. JoZe Piiek
Posebna delegacija IJS za zbor skupScine v SIS
za vzgojo in izobraŽevanje obe ine Ljubljana VieRudnik:
1. Peter Peta«, mgr. (vodja delegacije)
2. Spomenka Beseničar, ngr. (namestnik vodje delegacije)
3. Antonija Lesar, mgr.
4. Franc Novak, mgr.
5. Peter Panjan, dipl. ing.
Posebna delegacija IJS za zbor skupline v SIS za
telesno kulturo občine Ljubljana Vič-Rudnik:
1. Liljana Per (vodja delegacije)
2. Zlatko Polak, dipl. ing. (namestnik vodje de­
legacije)
3. Mirko GrCar
4. Brigita Lenarčič, mgr.
5. Matija MaleZiC, dipl. ing.
6. Barbara Rel-Lesjak
Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS
za kulturo občine Ljubljana Vič-Rudnik:
1. Janko Polanc, ing- (vodja delegacije)
2. Jadranka PetrovSiC (namestnik vodje delegaci­
je)
3. Bano-Poreko Diallo, dipl. ing.
4. Lucija Kramberger, dipl, ing,
5. Barbara Malic, dipl. ing.
6. Anastazija Ugrin
Združena delegacija IJS za zbor skupSCine v SIS
za socialno varstvu občine Ljubljana Vič-Rudnik:
1. Martin Leajak, dipl. ing. (vodja delegacije)
2. Andrej Burkeljc (namestnik vodje delegacije)
3. Marko BonaC, dipl. ing.
4. Cveta Bevc
5. BoZena BoZiC
S. Neda liane
7. Veselko Žagar, ing.
Delegacija IJS za zbor združenega dela skupICine
obCine Ljubljana ViC-Rudnik:
1. Marjeta Sentjuro, dr. (vodja delegacije)
2. Janez Slak, dr. (namestnik vodje delegacije)
3. Rajaund Krivec, dr.
4. SreCko LavrenCiC, dipl. oec.
5. Teodor Mohar
6. Anica Rant-Craapovčan, prof. angl.
7. Iva Sega, dipl. ing.
8. Alojz Suhar, dr.
9. Ljudmila Tozon, dipl. oec.
Delegacija IJS "Reaktorski center" za zbor zdru­
ženega dela akupičine občine Ljubljana BeZigrad:
1. Ljubo Fabjan, ngr. (vodja delegacije)
2. Radovan Tavzea, ngr.(naneatnik vodje delega­
cije)
3. Bogdan Clunac, ngr.
4. Radonir Ilič, dr.
5. Ana Prosenc
Delegacija IJS "Reaktorski center" za skupSCine
vseh SIS v občini Ljubljana BeZigrad:
1. Bojan Oman (vodja delegacije)
2. Marjeta Boje, oec. (namestnik vodje delega­
cije)
3. Milan CrgiC, mgr.
4. Severin Maffi, dipl. ing.
5. Stojan Petelin, dr.
6. Boris Selan, dipl. ing.
7. Peter Stegnar, doc. dr.
8. Andrej Stritar, dr.
9. Andrej Trkov, ngr.
10. Magda TuSek-2nidarič, ngr.
Delegacija IJS za skupščino RSS
cev skupnega programa
zbor
izvajal-
Delegacija za naravoslovno-natematične vede:
1. Herman Leskovsek-Sefman, dr. (vodja delegacije)
2. Robert Blinc, prof. dr.
3. Bruno Cvikl, prof. dr.
4. Bogdan Clumac, ngr.
5. Gabrijel Kernel, prof. dr.
S. Cveto Klofutar, prof. dr.
7. Miloi Komac, dr.
8. Borut LavrenCiC, doc. dr.
9. Boris Navinlek, dr.
10. Peter Preloviek, prof. dr.
11. Igor Sega, dr.
12. Borut Smodil, agr,
13. AleS Slanovnik, doc. dr.
14. Janez Stepilnik, prof. dr.
15. Vito Turk, prof. dr.
16. Boris Zemva, prof. dr.
Delegacija za tehnilke vede:
1. Milol Budnar, dr. (vodja delegacije)
2. Viktor Dimic, dr.
3. Zoran Gaborovič, dipl. ing.
4. Darja Gantar, dr.
5. Ivan Kobal, dr,
105
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
3.
4.
5.
6.
T.
8.
9.
10.
li.
12.
13.
14.
Igor Krefar, prof. dr.
Nada LavraC, mgr.
Jadran LenartiC, dr.
Borut Mavko, prof. dr.
Nitja Naj2er, prof. dr.
Peter Panjan, dipl. inf.
Peter Stegnar, doc. dr.
Stanko StraCnik, doc. dr.
Marjan Spegel, dr.
Nihael ToasiC, prof. dr.
Marija Trontelj, prof. dr.
Delegacija za aedicinake vede:
1. Franc Gubenlek, prof. dr. (vodja delegacije)
2. Vladiair Cotic, dr.
3. Milan Schara, prof. dr.
Koordinator vseh delegacij IJS za skupSCine
in PORS Je dr.Igor Sega.
RSS
DELEGATI IJS ZA SKUPSCINE POSEBNIH RAZISKOVALNIH
SKUPNOSTI (PORS)
Delegacija IJS v skupščino (PORS-2) Energetika,
•ineralne surovine in metalurgija:
1. Miroslav GregoriC, agr. (vodja delegacije)
Mladen Franko, agr.
Vladiair Jovan, agr.
Ivan Kobal, dr.
Zoran Marinlek, agr.
Uro« MiklavziC, dr.
JoZe Rant, dr.
Andrej Stergarsek, doc. dr.
Dimitrij Sulnik, dr.
10. Radovan Tavzes, agr.
Delegacija IJS v skuplCino (PORS-3) Elektrokovinska industrija:
1. Franc Novak, agr, (vodja delegacije)
2. Bojan Cestnik, dipl. ing.
Milan CerCek, dr.
Zoran Uaborovic, dipl. ing.
Miroljub Kljajic, prof. dr.
Marija Kosec, dr.
Boris Navinlek, dr.
Janez Pirt, dr.
Christodoulos Physicos, agr.
Zdravko Rupnik, agr.
Uro* StaniC, doc. dr.
Andrej Stritar, dr.
Stanko StraCnik, doc. dr.
Marjan Vidmar, mgr.
Delegacija IJS v skuplCino (PORS-4) Kemijska
tehnologija:
1. TomaŽ KosmaC, dr. (vodja delegacije)
2. Ivan Kobal, dr.
3. Drugo Kolar, prof. dr.
4. Miloš Koaac, dr.
5. Igor Kregar, prof dr.
6. Herrtina Leakoviek-Sefaan, dr.
7. Kari Lutar, dr.
8. Borut Smodil, mgr.
9. Alojz Suhar, dr.
10. Janez Stupar, doc. ur.
11. Boris Zeava, prof. dr.
Delegacija
stvo:
1. Danilo
2. Gojair
3. Albert
IJS v skuptCino
(P0RS-6)
Gradi telj-
Suvorov, dr. (vodja delegacije)
Lahajnar, prof. dr.
Prodan, dr.
Delegacija IJS v akuptCino (P0RS-8) Zdravstvo in
socialno varstvo:
1. Milan Schara, prof.dr. (vodja delegacije)
2. Vito Stare, doc. dr.
Delegat IJS v skuplCino (PORS-li) Družbena i n ­
frastruktura:
1. Borut LavriC, d i p l . i u r .
DELOVNE ENOTE INSTITUTA
Odsek za teorijsko fiziko
vodja: prof. dr. Peter Prelovlek
Odsek za keramiko
vodja: prof. dr. Drago Kolar
Odsek za fiziko Jedra
vodja dr. Rafael MartinCiC
Odsek za biokemijo
vodja: prof. dr. Vito Turk
Odsek za tanke plasti in površine
vodja: dr. Boris Navinlek
Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko
vodja: doc. dr. Uroi StaniC
Odsek za fiziko trdne snovi
vodja: prof. dr. Robert Blino
Odsek za r&Sunalnilko avtomatizacijo in regulacije
vodja: doc. dr. Stanko StraCnik
Odsek za kemijo fluora
vodja: prof. dr. 3oris Zeiava
Odsek za profesionalno elektroniko
vodja: Zdenko Mi lave, dipl. ing.
Odsek za spektroskopijo
vodja: dr. Vili Kramer
Odsek i.a računalništvo in informatiko
vodja: dr, Marjan Spegel
Odsek za fizikalno keoijo
vodja: dr. Ivan Kobal
Odsek za splošno elektroniko
vodjo: Božo Glavic', ing.
Odsek za jedrsko kemijo
vodja: doc. dr. Peter Stegnar
Odsek za digitalne komunikacije in mreže
vodja: dr. Janez Korenini
106
Odsek za reaktorsko fiziko
vodja: prof. dr. Nitja NajZer
Odsek za energetiko in vodenje procesov
vodja: prof. dr. Mihael ToasiC
Odsek za obratovanje reaktorja
vodja: prof. dr. Gvido Preti
Odsek za reaktorsko tehniko
vodja: prof. dr. Borut Mavkc
Odsek za uporabno matematiko
vodja: prof. dr. Marjan Ribarit
Odsek za oceno posegov v okolje
vodja: Svetozar Polic, agr.
Raziskovalne delovne enote se glede na potrebe
atroke povezujejo v eno ali veC strokovnih skup­
nosti, ki delujejo za naslednja podrofija:
1. Strokovna skupnost za fiziko
2. Strokovoa skupnost za kemijo in biokeaijo
3. Strokovna skupnost za elektroniko, računal­
ništvo in robotiko
4. Strokovna skupnost za reaktorstvo
TEHNIČNE SLUŽBE
Računski center IJS s sedeZem na Jamovi in na
Reaktorskem centru
vodja: mgr.Vladimir AlkalaJ in dr.Andrej Stritar
SluZba varstva pred ionizirajočimi sevanji
vodja: mgr. Bogdan Pucelj
Center za trde prevleke
vodja: Anton Volk
Delavnice in konstrukcija
vodja: Sava Ivankovid, dipl. ing.
SERVISI
Steklopihalka delavnica
vodja: Helmut Maurer
RazmnoZevalnica
vodja: Albert KolariC
Fotolaboratorij
vodja: Marjan Saerke, ing.
Strojepisnica
vodja: Pavle Podlipnik
CaraZe
vodja: Stefan PeCirer
Okrepčevalnica
vodja: Dušan KlopCiC
Elektronsko skladiiCe
vodja: Robert BeketiC
VzdrŽevanje s pralnico
vodja: Slavko Zslar, dipl. ing.
Kovinsko skladilCe
vodja: Dulan Bevc
SKUPNE SLUŽBE
Direktorjeva pisarna
direktor: prof. dr. TomaŽ Kalin
Sekretariat
sekretar: Tanja Sarec, dipl. iur.
Finanfino računovodska sluZba
vodja: MatjaZ Koimerlj, dipl. oec.
Komerciala
vodja: Franc Herman, dipl. ing.
KnjiZnica
vodja: Leopold Debevec, dipl. ing.
SESTAV SVETOV STROKOVNIH SKUPNOSTI
Svet strokovne skupnosti za fiziko:
1. Igor Sega, dr. (predsednik) F-l
2. Rafael MartinCiC, dr. F-Z
3. Boris Navinlek, dr. F-3
4. Robert Pline, prof. dr. F-5
5. Miha Drofe-iik, dr. K-5
Svet strokovne skupnosti za kemijo in biokemijo:
1. Vito Turk, prof.dr. (predsednik) B
2. Darja Gantar, dr. K-1
3. Hermina Leskovlek-Sefman, dr. K-2
4. Spelca Paljk, dr. K-3
5. Peter Stegnar, doc. dr. K-4
6. Milol Komac, dr. K-5
7. Rudi Podgornik, d r . F-l
8 . Branko KontiC, d i p l . i n g . SEPO
Svet strokovne skupnosti za elektroniko, raCunelnistvo in robotiko:
1. Peter Kolbezen, prof.dr. (predsednik) E-4
2. Pavel Oblak, mgr. E-l
3. Zdenko Mi lave, dipl. ing. E-3
4. BoZo GlaviC, ing. E-5
5. JoZe Snajder, dr. F-2
6. Milan Ro2aarin, prof. fiz. F-S
7. Marija Trontelj, prof. dr. K-5
8. Drago Pavielj, dipl. ing. R-2
9. Marjan RibariC, prof. dr. in namestnik Zoran
CaboroviC, dipl. ing. OUM
Svet utrokovne skupnosti za reaktorstvo:
1. Borut Mavko, prof.dr. (predsednik) R-4
2. Mitja NaJZer, prof. dr. R-1
3. Zoran MarinSek, mgr. R-2
4. Gvido Pregl, prof. dr. R-3
5. Igor Vilfan, dr. F-l
6. Milol Budnar, dr. F-2
7. Peter Stegnar, doc. dr. K-4
8. Andrej Stergarlek, dr. K-1
9. Dimitrij Sulnik, dr. K-5
Svet delavnic in konstrukcije:
1. Sava Ivankovie, dipl. ing. (sklicuje in vodi)
2. Alojz FilipiC
3. Silvester Suligoj
4. Bogdan Kramer
5. Marjan FilipiC
6. JoZe Snajder, dr.
Svet skupnih sluZb in tehničnih sluZb:
1. Viktor Diroic, dr.(sklicuje in vodi)
2. Igor Levstek, dr.
3. MatjaZ Koimerlj, dipl. oec.
1Q7
4. Franc Herman, dipl. ins.
5. Tanja Sarec, dipl. iur.
6. Leopold Debevec, dipl. ing.
7. Sava Ivankovic, d i p l . i n g .
8 . Aleksander Kredar
9 . Slavko Z a l a r . d i p l . i n f .
SEZNAM SODELAVCEV INSTITUTA
V aeznaau navedeni podatki ustrezajo stanju
31.12.1987.
dne
Skoraj vsi redni sodelavci instituta, ki imajo
naziv asistenta ali višjega asistenta, Študirajo
v skladu z internimi določili instituta na tre­
tji stopnji fakultetnega študija in bodo po kon­
čanem podiploaskea) študiju ali dosežene« doktor­
atu poveCini odili na druga delovna mesta.
s Sodelavci, ki so v seznamu oznaCeni z eno
zvezdico, ao redno zaposleni na univerzi kot
univerzitetni učitelji ali asistenti.
»* Sodelavci, ki so oznaCeni z dvema zvez­
dicama, so dodatno zaposleni na univerzi kot
univerzitetni učitelji ali aaistenti.
»t« Sodelavci, ki so oznaCeni s tremi zvez­
dicami, pa so redno zaposleni na drugih ustano­
vah, bodisi v gospodarstvu ali drugod.
Sodelavci, ki so odili na strokovno izpopol­
njevanje in jim mirujejo pravice in obveznosti
iz delovnega razmerja, so posebej navedeni.
The Univeraity Leices­
Holzer prof. dr. H., Biochemical Institute of
the Albert-Ludwigs Universitat Freiburg, ZRN (B)
Kinda prof. dr. R., ETH Zurich, Švica (F-5)
Kruahansl prof. dr. J. A.,
Cornell University,
Laboratory of Atomic and Solid State Physics,
Ithaca, New York, ZDA (F-S)
Hilia dr.Fanny, Nuclear Research Center Deaokritos, Depsrtment of Physics, Atene, CrCija (K-5)
Novsk prof. Aleksander, Lab. za infrardečo in
raasko sepktroskopijo CNRS, Pariz,
Francija
(aklep 111 seje ZS)
Pierlm prof. dr. R. E., Univerza Oxford, Anglija
(F-l)
Rupley prof. dr. J. A., University
Tuscon, Arizona, ZDA (B)
ČASTNI ČLANI
Milan Osredkar«,
IJS Ljubljana
llolloway prof. dr. John,
ter, Anglija (K-l)
dr.,
dipl. ing.,
Anton Peterlin, prof. dr.,
Standards, Washington, ZDA
red. prof.,
National Bureau of
Russell prof. dr. F. E., Univerza
ZDA (B)
of Arizona,
Los Angeles,
Salam prof. dr. Abdus, Mednarodni center za teo­
retsko fiziko ICTP, Trst, Italija (dir. IJS)
Schmidt prof. V. H.,
ZDA (F-5)
Univerza Bozeman, Montana,
PRIDRU2ENI ČLANI
SVETOVALCI IJS
Ailion prof. dr. D. C. iz
(na predlog F-S>
Univerze v Utahu, ZDA
Bartlett prof. dr. Neil,
(na predlog K-l)
Univerza Berkeley, ZDA
Alaga prof. dr. Cajo,
Beynon prof. dr. J. H., Univerza Wales, Swansea,
Anglija (K-2)
Doane prof. dr. J. W.,
Kent State University,
Liquid Crystal Institute, Kent, Ohio, ZDA (F-S)
Drujan dr. Boris, Instituto Venezolano de Investigaciones Cientificas, Caracas, Venezuela (B)
Ehrenberg prof. dr. Lars,
Stockholm* Universitet, Walleaberglaboratoriet, Stockholm, Šved­
ska (F-5)
Fritz prof. dr. Hans, Oddelek za kliniCno kemijo
in kliniCno biokemijo Kirurlke klinike Innenstadt Univerze Muenchen, ZRN (B)
Glemser prof. dr. 0.,
ZRN (K-l)
Univerza
Hagennuller prof. P., Faculte
Bourdesux, Francija (K-l)
106
v
Coettingenu,
des
Sciences de
SveuCiliste, Zagreb (F-l)
Arend prof. dr. Hans,
ETH,
Laboratorium
Festkorperphysik, Zurich, Švica (F-5)
fur
BratoS prof. dr. Savo,
Universite Pierre et
Marie Curie, Labor«toire de Physiqe Teorique des
Liquides, Pariz, Francija (F-5)
Bule Marko, dipl. ing., Predsednik
zbornice Slovenije (K-l)
Gospodarske
Dolar prof. dr. Davorin, FNT,
Kardelja v Ljubljani (K-3)
Univerza Edvarda
GabrovSek Zdravko, dipl. ing.,
pis.)
NE
Kriko
(dir.
Hodži prof. dr. Dušan, Kemijski inštitut "Boris
Kidrič", Ljubljns (F-5)
Muller prof. dr. A. K.,
(F-5)
Univerza, Zurich, Švica
Pintar prof. dr. M. Milan, University of Haterloo, Department of Physics, Waterloo, Ontario,
Kanada (F-5)
Povh prof. dr. Bogdan, Eratea Phyaikaliachea Inatitut der Universittat Heidelberg, ZRN (F-2)
Prearu dr. Lev, Lek, Ljubljana (F-5)
Ristic prof. dr. M.,
(K-5 in F-2)
redni
Clan SANU, Beograd,
Slokan air. Milan, SOZD ISKRA, Ljubljana (K-5)
Strohal dr. Peter, IAEA, Dunaj (F-l in F-5)
Vodovnik prof. dr. Lojze, Fakulteta za elektro­
tehniko, Univerze EK v Ljubljani (E-l in F-5)
Zuber dr. Novak,
ZDA (R-4)
Nuclear Regulatory Coaaission,
ZupanCiC prof. dr. Crt, Sektion Phyaik der Univeratitat Nuenchen, ZRN (dir. pia.)
Sodelavci a fakultetno izobrazbo:
Janez BonCa,agr.,dipl.ing.,vil.as.pod.
Milan Bruaen*,dr.,dipl.ing.,doc.
Gregor Cevc*,dr.,dipl.ing.,raz.sod.(neizv.)
Marko Cibej,dipl.ing.,pod.zaC.
Bojan Colli*,dr.,dipl.ing.,raz.sod.II
Peter Goaar*,akadeaik,dr.,dipl.fiz.,red.prof.
Matjaž Kaluža,dipl.ing.,pod.zac.
Rajaund Krivec,dr.,dipl.ing.,raz.aod.II
Noraa MankoC jflrltnik*,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Miodrag Mihailovič,dr..dipl.ing.,zaaluZni raz.
avet.IJS,red.prof.
Dragan Mitič.agr.,dipl.ing.,vil.as.pod.(neizv.)
Rala Pire,dr.,dipl.ing.,vil.raz.aod..izr.prof.
Rudi Podgornik.dr..dipl.ing.,raz.aod.II
MatjaZ Poljlak,dr.»dipl.ing.,raz.sod.II
Marjan RibariC**,dr..dipl.fiz.,raz.svet.,red.
prof.
Mitja Roaina*,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Janez Strnad*,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Sala Svetina*,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Luka S u l t e r l i C . a g r . , d i p l . i n g . , v i l . a a . p o d .
(neizv.)
DIREKTORJEVA PISARNA
Direktor:
dr. ToaaZ Kalin**,
prof.
dipl. ing., raz. »od.I, red.
PoaoCnika direktorja:
dr. Viktor Diaic, dipl. ing., vil. raz. aod.
dr. Igor Levatek, dipl. ing., raz. aod. I
Svetovalec Inatituta:
dr. Milan Oaredkar*, dipl. ing., red. prof.
Brigita Urbane,dipl.ing.,pod.zafi.
Anton Verbovsek,dipl.ing.,pod.zaC.
Igor Vilfan,dr.,dipl.ing.,raz.aod.I
Boltjan 2ekl*,dr.,dipl.ing.,red.prof.
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
Vodja:
Rafael MartinCic ,dr. ,dipl. ing., raz.aod.I
PoaoCnik vodje:
Alel Stanovnik**,dr.,dipl.ing.,vil.raz.aod.,doc.
Svetovalec imtituta in avetov.:
Borut Lavrifi, dipl. iur.
Andrej Novak, dipl. oec.
Strokovni sekretar:
Danilo Zavrtanik**,dr.,dipl.ing.,vil.aa.pod. ,as.
Svetovalec za aploino varnoat:
Franc Skedelj (od 1.7.1979 dalje dela pogodbeno)
Tajnica I:
Majda Kelbelj
Varnostni inienir:
Miro Skofljanec, ing.
Sodelavci s fakultetno izobrszbo:
Bojan Boltjan£i£,agr.,dipl.ing.,pod.zaC.
Dulan Brajnik*,dr.,dipl.ing.,doc.
Milol Budnar**,dr..dipl.ing.,raz.sod.I.as.
Danica Burg HanZel,dr,,dipl.ing.,vil.raz.sod.
Vladimir Cindro**,mgr.,dipl.ing.,vil.as.pod.as.
Franc Cvelbar*,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Boris Glavic,dipl.ing.,atr.-sod.-as.
Denis Glavic,dipl.ing.,aa.pod.
Darko HanZel,agr..dipl.ing.,vil.as.pod.(neizv,)
Marjan Hribar*,dr..dipl.fiz..izr.prof.
Gabrijel Kernel*,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Alojz Kodre*,dr..dipl.ing..izr.prof.
Darko Korbar**,agr.,dipl.ing..vil.str.sod.,as.
MatjaZ Korun.dr..dipl.ing..saa.atr.sod.
Mitja Kregar*,dr..dipl.ing.,red.prof.
Peter KriZan*,dr.,dipl.ing.,as.,vil.as.pod.
Ervin KriZnie,dipl.ing,,pod.zaC.
Gorazd LakoviC,dipl.ing.,aaa.str.sod.
Martin Lesjak,dipl.ing.,saa.str.sod.
Andrej Likar*,dr.,dipl.ing.,izr.prof.
MatjaZ Mihelie.agr,,dipl.ing..aaa.atr.aod.
Urol MiklavZiC.dr..dipl.ing.,str.svet..vodja
projekta
Marko MikuZ*.aigr, .dipl .ing. ,as. ,vil.as.pod.
Primož Mlakar,agr..dipl.ing.,vil.as.pod.
Jože Pahor*,dr..dipl.ing.,red.prof.
Sergej Pahor*.dr..dipl.fiz.,red,prof.
Matej Pavli«,dr..dipl.ing..raz.aod.I
Zlatko Polak,dipl.ing.,as,pod.
Tajnica direktorja:
Anja Bruvo
Tajnica direktorja, tajnica III:
Marina Skok
Tajnica poaoCnika direktorja:
Nula Koltial
Tajnica poverjenikov:
Darja Ude
Prodajni referent:
Andreja Jarc
Mirovanje:
dr. Edo Pirkaejer, avetovalec IJS
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
Vodja:
Peter Prelovlek«,dr.,dipl.ing.,izr.prof.
Strokovni sekretar:
Igor Sega,dr.,dipl.ing.,raz.sod.II
109
Bano Poreko Diallo,dipl.ing.,»am.str.sod.
HiIan Potokar,dr.,dipl.ing.,vis.raz.sod.
Anton Raalak*,agr-»dipl.ing.,ai.,vil.as.pod.
(neixv.)
Peter Rupnik***,agr..dipl.ing.,raz.sod.II
Zdravko Rupnik.agr. .dipl.ing->saa.str.sod-.
Franc S«v«r,dr.,dipl.ing.,raz.sod.II
Vito Stare*idr..dipl.ing.,red.prof.
Harko StariC**.dipl.ing.,as.pod.as.
Ziga Salt*«,dr..dipl.ing.,raz.sod.II,as.
JoZe Snajder,dr..dipl.ing.,vodja lab.,raz.
•vet.
Oatali sodelavci:
Vlado BoZJak,vodilni razvij.
Harko Drenik.saaost.razvij.
Vukadin Ivkovič.saaost.razvij.
Igor LavriC,ing..aaaoat.razvij.
Andrej Pardan.oper.na aist.
Marjan Ravnikar,saaost.razvij.
Toaal UrliC,laborant III
Marija Zale,aaaoat.razvij.
Med letoa od»li z Inatituta:
Vekoslav Raasak,dipl.ing..raz.sod.I - upok.
Mirovanje:
Darko Jaanik*,dr..dipl.fiz.,red.prof.
Had letoa odšli v JLA:
Mark Plelko*,dr.,dipl.ing.,aa.,vit.as.pod.
Eail Sosic,laborant III
ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE
Vodja:
Boris Navinlek.dr..dipl.ing.,raz.svet.
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Jure Brguljan,dipl.ing.,pod.zaC.
Peter PanJan,dipl.ing.,vis.str.sod.
Anton Zabksr,dipl.ing.saa.str.sod.
Ostali sodelavci:
*
Joiko Filer,teh.
Martina Peternel,vodilni razvij.
CENTER ZA TRDE PREVLEKE
Vodja centra in vodja proizvodnje:
Anton Volk
Ostali sodelavci:
Matjaž DrobniC.saa.teh.
Veronika Caspar,str.sod.
Daajen Metelifi,saa.razvij.
Andrej Moher.saa.teh.
Gregor Zajec,saa.razvij.
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
Vodja:
Robert Blinc*.akademik,dr..dipl.ing.,red.prof.
Poaoenik vodja odseka:
Janez Sla*,dr.,dipl.ing.,raz.sod.11
Vilja tajnica I:
Marta Lavrila
110
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Pavel Cevc.dr.,dipl.ing.,vis.raz.sod.
Martin CopiC*,dr.,dipl.ing.,doc.
Janez DolinSek.dr..dipl.ing.,vil.as.pod.
Cene FilipiC,dipl.ing.,vis.str.sod.
Kcnad Funduk*,dr.,zobozdr.doc.
JoZe CasperiC.dr.,str.svet.,doc.
Marija JamSek Vilfan**,dr.,dipl.ing.,vi$.raz.
sod.,as.
Orest Jarh, dipl.ing.,pod.zaC.
Aleksander JovanoviC***,dipl.ing.,vii.raz.sod.
(neizv.)
Alenka Kanduier,dipl.ing.,viS.str.sod.
PriaioZ KerkoC,dipl.ing..pod.zaC.
Saao Kralj,dipl.ing..pod.zaC.
Ana KraSovec.dipl.ing.,pod.zaC.
Zdravko Kutnjak,dipl.ing.,pod.zaC.
Ivan KvasiC.dip*.ing.,as.pod.
Gojaur Lahajnar**,dr.,dipl.ing.,viS.raz.sod.,
izrcd.prof.
Danilo Laaič***,dr.,dipl.ing.,vis.os.pod.
Borut LavrenCiC**,dr..dipl.ing..viS.raz.sod.,
doc.
Adrijan Levstik**,dr..dipl.ing.,viS.raz.sod.,
doc.
Iva levatik,dipl.ing.,viS.str.sod.
Bojan LoZar,dipl.ing.,viS.str.sod.
MatjaZ LukaC***,dr..dipl.ing..str.sod.
Metka Luzar Vlachy*,dr..dipl.ing.,doc.
Dordc Mundlino.dipl.ing.,pod.zaC.
Bojan Marin,dipl.ing.,as.pod.
Velibor MarinlcoviC* ,dr. ,dipl .ing.,red.prof.
Dragoljub Mihai lovi6,dr.,dipl.ing.,raz.sod.II
(neizv.>
Jasna Mi lave,dipl.ing.,pod.zaC.
Igor MuieviC,dipl.ing.,vi».str.sod.
Aleksander Novak***,dr.,razisk.svet.(neizv.)
Radko Osredkar*,dr..dipl.ing.,doc.
Tadeja Ovsenik Jeglič,dipl.ing.,as.pod.
Slavko PeCar*,dr.,dipl.ing,,izr.prof.
Milan Mik Pintar«**,dr.,dipl.ing..razisk.svet.
(neizv.),red.prof.
Janez Pirš,dr.,dipl.ing.,str.svet.
Anton Prelesnik.dipl.ing.,raz.sod.I
Albert Prodan,dr..dipl.ing..viS.raz.sod.
Cedomir Ravnik*,dr.,dr.med.,red.prof.
Maja RemSkar.dipl.ing.,pod.zaC.
Milan RoZmarin,prof.fiz..viS.str.sod.
Milan ScharaM.dr., dipl, ing., vod. lab., raz. s ve t,,
red.prof.
Janez Seliger*,dr.,dipl.ing.,izr.prof.
Zlatko Sitar***,dipl.ing.,as.pod.
UroS SkalcriC*,dr.,zobozdr.,doc.
Peter Stavanja***,dipl.ing.,vis.str.sod.
Janez Stepiinik*,dr..dipl.ing.,red.prof.
Jelka Svetek,dipl.ing.,pod.zaC.
Marjeta Sentjurc.dr.,dipl.ing..viS.raz.sod.
Bosiljka Tadid.dr.,dipl.ing., raz.sod.I(neizv.)
Bogdan Topič**,dr.,dipl,ing.,viS.as.pod,,as,
Boris Vedlin***,mgr..dipl.ing.,raz.sod.I(neizv.)
Andrej VuCkovi£,dipl.ing.,str.sod.
Marko Zgonik**,dr.,dipl.ing.,vik.a*.pod.,as.
Ivan ZupanCiC*,dr.,dipl.ing..izr.prof.
Slobodan 2umer*,dr..dipl.ing.,red.prof.
Ostali sodelavci:
Darja AbramiC,sam.razv.
Peter AJdiC,vod.razv.
TomaŽ Apih,sam.razv.
Vital Eržen,vod.razv.
Andrea Maja Fajdiga.aam.razv.
Samo KopaC,ing.,sam.razv.
Marko Koron,ing.teh.
Davorin Kotnik,sam.razv.
Si Ivano Mendizza,saa.teh.
Matjanca Kenec,vod.razv.
Silva Pirt,ing.,vod.razv.
Janko Polanec,vod.razv.
Jernej Porok,vod.razv.
Ana Sepe.saa.teh.
Zora Skraba,saa.razv.
Boltjan Zalar,saa.razv.
Veselko 2agar,ing.,vod.raz.
Mirovanje:
Venceslav Rutar.dr.,dipl.ing.,raz.sod.I
Med letoa odlel v JLA:
Franci Dealer,dr.,prof.fiz..viS.as.pod.
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Vodja:
Boris 2eava**,dr.,dipl.ing.,vil.raz.sod.,red.
prof.
Strokovni sekretar:
Milenko Milojevič.dipl.ing.,vil.str.sod.
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Zoran Bellin.agr.,dipl.ing.,as.pod.
Janez Bitenc,dipl.ing.,vil.str.sod.
Marija Fele Beuraann,agr..dipl.ing.,vil.as.pod.
Darja Gantar*,dr.,dipl.ing.,raz.sod.I
Peter Glavic*««,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Adolf Jesih,dipl.ing.,pod.zac.
Karel Lutar.dr.,dipl.ing.»raz.sod.I
Jadran MaCek*,dr.,dipl.ing.,izr.prof.
Svetozar Miličev*«,dr.,dipl.ing.,vil.raz.sod.,
red.prof.
Peter PetaC,agr.,dipl.ing.,saa.str.sod.
ToaaZ Skapin,agr.,dipl.ing.,as.pod.
Andrej Stergarlek**,dr. tdipl.ing.,raz.sod. I,doc.
Janez StraZilar*,dr.,dipl.ing.,doc.,raz.»od.II
JoZe Siftar*,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Andrej Saalc*«,dr.,dipl.ing.,vil.raz.sod.,izr.
prof.
Janko Žerjav,agr.,dipl.ing.,sam.str.sod.
Ostali sodelavci:
AnJe Bole,sam.razv.
Neda Hancada.ref.
Karla Makovec.teh.
Jo2e Matko,sam.teh.
Robert Moravec.teh.
Anka Rahten,vod.razvij.
Borislava Sedej,vod.razv.
Marija Toplak,saa.razv.
Anton Zealjie,vod.razv.
Mira ZupaneiC,teh.
Med letoa odlla z instituta:
Branko DruZina.dr.,dipl.ing.,vil,as.pod.
Peter Frkal,sam.teh.
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
Vodja:
Vili Kraaer.dr.,dipl.ing.,vil.raz.sod.
Sodelavci • fakultetno izobrazbo:
Radaila AJlec,agr.,dipl.ing.,vil.as.pod.
Zvonko Bregar,dipl.ing.,pod.zac.
Tadej Dolenc***,dr.,dipl.ing.,raz.sod.II,doc.
Franci Dolinlek.agr..dipl.ing.,vit.as.pod.
Ana Gregorčič**,dr.,dipl.ing.»raz.sod.I,doc.
Bogdan Kralj,dr..dipl.ing..raz.sod.I
Heraina Leskovsek Sefaan,dr..dipl.ing.,raz.aod,I
JoZe PezdiC,dipl.ing.,vil.str.sod.
Arkadij PopoviC,dipl.ing..vil.str.sod.
Peter StariC,dipl.ing..saa.str.sod.
Stojan Stavber.dr..dipl.ing.,ras.sod.II
Boris Sket*,dr..dipl.ing. ,doc.
Janez Stupar»*,dr..dipl.ing.,vil.raz.aod.,doc.
Janko Urbane,dipl.ing..pod.zac.
Marko Zupan«,dr.,dipl.ing.,izr.prof.
Igor 2agar.dipl.ing..str.sod.
Dulan 2igon,agr..dipl.ing..vil.as.pod.
Ostali sodelavci:
Ivanka Clazer.aaa.razv.
Janez Korolin,vod.razv.
Silva Perko.saa.razv.
Marina Španko,vod.razv.
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
Vodja:
Ivan Kobal,dr..dipl.ing.,raz.aod.I
Sodelavci a fakultetno izobrazbo:
Karel Juinic»*,dr.,dipl.ing.,vil.raz.sod.izr.
prof.
Cveto Klofutar*,dr..dipl.ing.,red.prof.
Ksenija Lenarčič,dipl.ing..pod.zac.
Antonija Lesar,agr.,dipl.ing.,vil.as.pod.
Ingrid Hilolev,dipl.ing.,pod.zac.
Spelca Paljk.dr.,dipl.ing.,vil.raz.sod.
Marjan SenegaCnik*,dr. .dipl.ing.,red.prof.
Marija Skerlj,agr.,dipl.ing.,vil.as.pod.
Ciril Zevnik***,dr..dipl.ing.,raz.sod.I.(neizv.)
Ostali sodelavci:
Jana Burger,vod.razv.
Stefica Fedina,ing.,vod.raz.
Teodor Mohar,vod.razv.
Zdenka Trkov,ing.,saa.razv.
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
Vodja:
Peter Stegnar**,dr..dipl.biol.,raz.sod.I,doc.
Koaercislni referent in vilja tajnica III:
Zdenka Banko
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Ljudaila Benedik,dipl.ing.,pod.zac.
Anthony Robert Byrne,dr.,dipl.ing.,vil.raz.sod.
Marjan Deraelj*,dr.,dipl.kea.,as.,raz.sod.II
Alel Fajgelj,agr.,dipl.ing.,vil.as.pod.
Hladen Franko,agr..dipl.ing.,vil.as.pod.
Milena Horvat,agr.,dipl.ing.,vil.as.pod.
Zvonka Jeran,dipl.biol.as.pod.
Milko KriZaan,dipl.ing.,saa.str.sod.
Borut Saodil,ags.,dipl.ing,.saa.str.sod.
Zdenka 91jekovec,prof.kea,pod.zaC..
Magda Tulek 2nidaric,agr.,dipl.biol.,vil.as.pod.
Vladimir Zelenko»,dr.,dipl.ing.,as..raz.sod.I
Ostali sodelsvci:
Dulan Konda,saa.t«h.
Jot« Novak,vod.razv,
Zdenka Planinlek,ing,,saa,razv.
Ans Prosenc,vod,razv.
Janja 8arke,saa.tah.
111
ODSEK ZA KEEAMIKO
Vodja:
Drago Kolar*,dr..dipl.ing.,red.prof.
Pomočnik vodje:
Milo! Koaac.dr..dipl.ing.vil.raz.sod.
Strokovni sekretar; komercialiat:
Hili Tozon,dipl.o«c.
Tajnica II:
Hojca Hran
Katka Zalaznik,prof.
Sodelavci a fakultetno izobrazbo:
Slavko Bernik,dipl.ing.,pod.zaC.
Spomenka Besenicar.mgr..dipl.ing..aam.str.sod.
Hiran Ceh,agr..dipl.ing.,as.pod.
Goran DraSiC.agr..dipl.ing.,vil.aa.pod.
Miha Drofenlk**,dr., dipl.ing., vil.rax.»od.,
izr.prof.
Sergej CaberlCek.agr..dipl.ing..vil.aa.pod.
Ljubo Colic«,dr..dipl.ing.,red.prof.
Janez Hole,dr.,di pl.ing.,raz..aod.1 (neizv.)
Marko Hrovat.agr.,dipl.ing., vil.aa.pod.(neizv.)
Reda Intihar SinCie,dipl.ing.,pod.zac.
Anton Jager,dr..dipl.ing.,raz.sod. I
Varutan Kevorkijan.agr.,dipl.ing.tvil.as.pod.
Marija Kosce,dr..dipl.ing.,raz.aod.I
Toaal KoaaaC,dr.dipl.ing.,raz.sod.I
Viktor Kralevec.dr.,dipl.ing.,vil.raz.sod.
Barbara MaliC,dipl.ing.,pod.zaC.
Sala Novak,agr..dipl.ing.,vil.aa.pod.(neizv.)
Marko Petric,dipl.ing.,pod.zaC.
Matjal Pristavec,dipl.ing..pod.zac.
Copalakrishnan Ranganathan,agr.,dipl.ing.,raz.
»od.II,(neizv.)
Dubravka RoCak.agr..dipl.ing.,raz.sod.II(neizv.)
Dimitrij Sulnik.dr.,dipl.ing.,raz.sod.I
Danilo Suvorov.dr.,dipl.ing.,raz.sod.II
Marija Trontelj**,dr.,dipl.ing.,vod.lab.,vil,
raz.aod..izr.prof.
Igor Zaje,dipl.ing.,pod.zac.
Oatali aodelavci:
Jena Cilenlek.ssa.razv.
Karel Cotnan,sam.razv.
Anton Candek,aaa.racv.
Matjaž Cernila.teh.
Silvo Dernovlek,ssa.teh.
Darko Eterovic.aae.teh.
Sanja Fidler.adain.ref.
Medejs Cec,saa.rszv.
Irena Jenko,saa.razv.
Kristina Kos,sam.razv.
SreCo Maček,ing.,sta.razv,
Lada Marsel,vod.rszv.
Tone Porenta.ing.,vod.razv,
Joaip Puh,ing.,ssa.razv.
Borut Vičič,lab.I
Jaraila Wernig,saa.rszv.
Silvo Zupane16,saa.teh.
Strokovni sekretar,vi*ja tajnica II:
Natala Prislan
Višja tajnica II:
Maja Lozar Staacar,dipl.germ.
Sodelavci a fakultetno izobrazbo:
Joža Babnik.dr. ,dipl.biol..vil.raz.sod.
Darja Barlie Maganja,dipl.ing.,pod.zac.
JoZe Brzin,dr.,dipl.ing.,raz.sod.II
Vladimir CotiC.dr.,dr.aed.,raz.sod.II
Vladka Curin Serbcc,dipl.ing.,ns.pod.
Iztok Dolenc,dipl.ing.,pod.zaC.
Marko Dolinar,dipl.biol..pod.zac.
Marinka Drobnie Kolorok,dr..dipl.ing.,raz.sod.II
Dulica CabrijelCie,dr..dipl.ing.,raz.sod.II
Ljerka Glonar*»*,dr..dr.aed..dipl.ing.,red.prof.
Marta Grebene,dipl.ing.,pod.zaC.
Franc Gubenlek**,dr..dipl.ing.,raz.svet.,red.
prof.
Roman Jerala,dipl.ing.,pod.zaC.
Majda Kokalj Kunovar,dipl.ing.,as.pod.
Marija Kopitar,dr.,dipl.ing.,vi*.raz.sod.
Dulan Kordil,dipl.biol,pod.zaC.
Janko Kos,dipl.ing.,as.pod.
lir. Kregar**,dr.,dipl.ing.,raz.svet.,red.prof.
Igor KriZaj,dipl.ing.,pod.zaC.
Taaara Lah,dr..dipl.ing.,raz.aod.II
Brigita LenarCiC.agr..dipl.ing.,vi*.as.pod.
Pika Melko,dipl.ing.,pod.zaC.
DuSan Milivojevi6*«*,dipl.ing.,vi*.str.sod.
Tatjana PopoviC.dr.,dipl. ini(. raz.sod. II
Vida Puizdar,agr.,dipl.ing.,as.pod.
JoZe Pungerear,dipl.biol.,as.pod.
Ana Ritonja,dr..dipl.ing.,raz.sod.II
BlaZ Rozman***,dr.,dipl.med.,doc.
Andrej Šali,dipl.ing.,as.pod.
Dala Šali,dipl.ing.,as.pod.
Mojca Trstenjak.dipl.ing.,as.pod.
Alojs Suhar**,dr.,dipl.ing.,viI.raz.sod.,doc.
Ostali sodelavci:
Majda BoZie,saa.razv.
Andreja Burkclje,sam.rnzv.
Anica Candek,lab.I
Duro Horvat,lab.IV
Igor Koprivec.del.-lab.
Stanka Kolir,sam.razv.
Louisa Johanna Kroon Zitko,ing.,vod.razv.
Katja Ogrinc,sam.razv.
Boris Turk,saa.razv.
Vekoslava Turk,sam.razv.
Darja 2unie Kotar,sum.razv.
Mirovanje:
Metka Renko*,dr.,dipl.ing.,doc.
Med letoa odlel z IJS:
Stane Jurca**(,dr.,dipl.ing.,raz.sod.I
Med letom odlli z IJS:
Metka FillpiC,agr..dipl.ing.,raz.sod.II(neizv.)
Andreja Jerina,dipl.ing.,as.pod.
Alenka JuranCiC,vod.razv.
MatjaZ Kotnik.mgr..dipl.ing.,vil.as.pod.
Jerneja Pelicon,sam.razv.- upok.
Marjana Pregelj,sam.razv.' upok.
Maja Vihar,dipl.ing.,as.pod.
ODSEK ZA BIOKEMIJO
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BI0K1BERNETIK0 IN ROBOTIKO
Vodja:
Vito Turk«,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Vodja:
Uro! StaniC*«,dr..dipl.ing.,vil.raz.sod.,doc.
112
PoaoCnik vodje odseka:
Pavel Oblak,agr.,dipl.ing.,str.svet.
Koaercialna referentka:
Cveta Bevc
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Aleksander Ahlin,dipl.ing.,vil.str.sod.
Uroš Bogataj,agr..dipl.ing.,vil.as.pod.(neizv.)
Milko Cefarin,dipl.ing.,pod.zaS.
Saao Drab.dipl.ing.,pod.zaC.
Ivan Godler,dipl.ing..pod.zaC.
Hajko JaneZiC,dipl.ing.,str.sod.-as.
Borut Kelih,dipl.ing.,aa.pod.
Hiroljub Kljajic**,dr..dipl.ing.,vod.lab.,vil.
raz.sod.(nei zv.),red.prof.
Igor KovaC,dipl.ing.,vil.str.sod.
Jadran LenarCiC.dr..dipl.ing.,vod.lab.,raz.
sod.II
Borut Lenart.dipl.ing..saa.str.sod.
Matija MaleZiC,dipl.ing..saa.str.sod.
Stojan Mrak,dipl.ing.,pod.zaC.
Bojan Neaec.agr..dipl.ing..vil.aa.pod.
Zoran NovakoviC,agr..dipl.ing.,vil.as.,pod.
(neizv.)
Janez Rozaan,dipl.ing..as.pod.
Anton RuZiC,dipl.ing..asist.pod.
Iztok Saje,dipl.ing.,vil.str.sod.
Sanja Savic,dipl.ing.,pod.zaC.
Peter VrtaCnik,dipl.ing.,as.pod.
Leon 21ajpah,agr..dipl.ing..vil.as.pod.
Ostali sodelavci:
Branko Cvelbar,ing..vod.razv.
Dulan Filipi«,lab.I.
Andrej GoriCan.saa.teh.
Dejan Oaejc.lab.II
JoZe Opeka,saa.razv.
Miha Stopar,vod.razv.
Janez Zalar,saa.teh.
Stanislav Zerovnik,teh.
Med letoa odlel v JLA:
Alel Klofutar,dipl.ing,,vil.as.pod.(neizv.)
ODSEK ZA
AC I JE
RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN RECUL
Vodja:
Stanko StraCniktt.dr.,dipl.ing.,raz.sod.I,doc.
Tajnica III in koaerc.ref.
Tatjana Macarol
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Mario Bar,dipl.ing.,str.sod.
Alojz Bitenc,dipl.ing.,pod.zaC.
France Bremlak*,dr.,dipl.ing.,red.prof.
Janko CernetiC**,dr.,dipl.ing.,raz.sod.I,izr.
prof.
Jurij Cretnik,agr.,dipl.ing.,vil,as.pod.
Giovanni Codena.dipl,ing.,str.sod.
Nadja Hvala,dipl.ing.,as.pod.
Vladialr Jovan,agr.,dipl.ing..saa.str.sod.
DJani JuriCiCagr,,dipl.ing.,vil.as.pod.
DJulijana JuriCiC,dipl.ing.,pod.zaC.
Rihard Karba»,dr.,dipl.ing.,izr.prof.
Drago Matko»,dr.,dipl.ing.,izr.prof.
Marko Sega,ngr.,dipl.ing.,vil.as.ppd.
Borut ZupanCiC*,agr.,dipl.ing.,vil,as.pod.
Ostali aodelavci:
Janez Croa,saa.razv.
Miroslav Strubelj,teh.
Med letoa odlli z Instituta:
Alojzij Keber,dipl.ing.,vil.str.sod.
PriaoZ Traate,prof.aat.,aa.pod.
Med letoa odlli v JLA:
Janko PetrovCiC.agr.,dipl.ing.,as.pod.
ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO
Vodja:
Zdenko Milavc.dipl.ing..vil.raz.sod.
Koaercialni referent:
Vladiair Franinovic
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Bogdan Bastar,dipl.ing.,vod.str.sod.
JoZe Beltrsa.dipl.ing..saa.str.sod.
Marko Dolanc,dipl.ing.,vil.str.sod.
Franc MavriC.dipl.ing.,vil.str.sod.
Ostali aodelavci:
Mira Beltraa.saa.teh.
Drago Brodnik.lab.I
Milan Dvornik.lab.I
Zvone Grabnar>saa.teh.
Palko Juras,ing.,saa.razv.
Izidor Kobal,saa.razv.
Janez Korolin.lab.III
Heraan Kralj.vod.razv.
Janez Puh,saa.razv.
Franc Spreizer,saa.razv.
Viktor Svikart.saa.teh.
Marjan ViskoviC,saa.teh.
Igor 2erovnik.aaa.razv.
Med letoa odlli z Instituta:
Jure Konjar,vod.razv,
Doainik Oaejc.lab.IV
Andrej SkodiC,dipl.ing.,str sod.-as.
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Vodja:
Marjan Spegel.dr.,dipl.ing.,raz.sod.I
Strokovni s e k r e t a r , v i l . t a j n . I :
Diana Kobler.prof.angl.in ne«.
Tajnica I:
Jolandn S t i b i l j
Sodelavci s fakulteno izobrazbo:
Janez BarbiC.agr.,dipl.ing.,vil.as.pod.(neizv.)
Marko Bohanecagr.,dipl. ing., v i l . a s . p o d . (neizv,)
Daajan BoJadZijev.agr.,dipl.ing.,vil.as.pod.
(neizv.)
Ivan Bratkot.dr..dipl.ing.,izr.prof.
Andrej Brodnik,dipl.ing.,as.pod.
Bojan Cestnik,dipl.ing.,as.pod.
France Dacar.dipl.aat.,saa.str.sod.
Toaislav Dolenc,dipl.ing.,pod.zaC.
TomaŽ Erjavec,dipl.ing.,pod.zaC.
Jurij FerbeZar,dipl.ing.,pod.zaC.
Bogdan FilipiC,dipl.ing.,as.pod.
MatjaZ Gasit«,agr.,dipl.ing.,vil.as.,pod.as.
Ludvik Gyergyek*,dr.,dipl.ing.,rod.prof.
113
Borut Jurcic Zlobec,agr.,<tipl* ing* »vii.aa.pod.
(neizv.)
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MRE2E
Tonko JuriciC,dipl.ing..pQd.zaC.
Pater Kolb*ten**,dr., dipl.ing.,vig.raz.aod.,
isr.prof.
Srečko LavrenCiC,dipl.oec.saa.avet.
Barbara Lakner.agr.,dipl.ing..vii.aa.pod.
Nada LavraC.agr.,dipl.aat.,vii.aa.pod.
Slavko HavriC,dipl.ing.,aa.pod.
Branko MihoviloviC,dipl.ing.,aa.pod.
Marijan MiletiC.dipl.ing.,aaa.atr.aod.,aa.pod.
Igor MozetiC.agr.,dipl.ing.,vii.aa.pod.
Rudolf Hum,dr. ,dipl.ing. ,vil.raz.aod.
Franc Novak,agr.,dipl.ing.,vod.lab..vil.as.,pod.
Dulan PeCek,dipl.ing.,vod.atr.aod.
Sala Prelern***,dr.,dipl.ing.,raz.aod.II
Vladislav RajkoviC**,dr..dipl.ing..vii.aa.pod.
Pater Rainhardt,dipl.ing.,aaa.atr.aod.,pod.zaC.
Iztok Savnik,dipl.ing.,pod.zaC.
Jurij Sile,agr.,dipl.ing.,vod.lab..vii.aa.pod.
Patar Tancig**,dr..dipl.ing..vod.lab.,raz.
aod.II.doc.
Boria TaZak»dipl.ing.,pod.zaC.
Tanja UrbanCiC ,dipl.ing.,aa.pod.
Milan Viainaki,dipl.ing..aaa.atr.aod.
Vido Vouk,dipl.ing.,pod.zaC.
Vodja:
Janez Korenini,dr.,dipl.ing.,vii raz.aod.
Oatali sodelavci:
PriaoZ AnZiC.aaa.teh.
Hatjat Cotaan.teh.
Branko Kekec.siat.progr.
Albert Kolar,ing.,vod.razv.
Mitja Laaie.ing.,vod.enote,vod.razv.
LiliJana LaaiC,saa.razv.
Daajan Perhovec,saa.teb.
Alekaander PetrovCiC.aaa.teh.
Toaialav Purkart,teh.
Mirovanje:
Janez 2erovnik,dipl.ing..aa.pod.
PoaoCnik vodje:
Corazd Kandua,a»r.,dipl.ing.,vod.atr.aod.
Koaercialni ref.,vil.tajnioa III:
Anastazija Ugrin
Sodelavci a fakultetno izobrazbo:
Viktor Avbelj,dipl.ing.,aa.pod.,raz.aod.I
Borka DZonova BlaliC,dr.,dipl.ing.,vod.skup.,
raz.aod.I
Marko BonaC,dipl.ing.,aa.pod.
Irena FabiC PetraC,dipl.ing.,pod.zaC.
ToaaZ Javornik,dipl.ing.,pod.zac.
Monika Kapua Kolar,agr.,dipl.ing.,vii.aa.pod.
Iztok Leajak,agr.,dipl.ing,.vii.aa.pod.
Igor Oziaek,dipl.ing.,aa.pod.
Rajko Sabo,agr.,dipl.ing.,vil.aa.pod.
MatjaZ Subelj.agr.,dipl.ing..aaa.atr.aod.
Jurij Tasie**,dr..dipl.ing.,atr.svet..raz.
aod.I..izr.prof.
Roaan Trobec,agr.,dipl.ing.,vil.aa.pod.
Helena Tvrdjr,dipl.ing.,pod.zaC.
Iztok Tvrdjr,dipl.ing.,aa.pod.
Boria Vodopivec,dipl.ing.,pod.zaC.
Duro Zrilid,dr.,dipl.ing.,vod.atr.aod.,raz.aod.
II(neizv.)
Ostali aodelavci:
ToaaZ Kriltofelc,saa.raz.
Zeljko Molkun,vod.raz.
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
Vodja:
Mitja NajZer**,dr..dipl.ing,,raz.svet.,red.
prof.
Med letoa odili z Instituta:
Andrija Pulie,dipl.ing.,pod.zaC.
Alojz Vogel,agr.,dipl.ing..vii.aa.pod.
Strokovni sekretar:
MatjaZ Ravnik,agr..dipl.ing.,vil.atr.aod.
Med letoa odili v JLA:
Borut RobiC.agr.,dipl.ing.,vii.aa.pod.(neizv.)
Koaercialiat:
Marjeta Bojc.oec.
Tajnica II:
Ursula Turtle
ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO
Vodja:
Božo Clavič,ing,vod.razv.
Tajnik III:
Frane Bata
Oatali sodelavci:
Mirko OrCar.lab.II
Igor Kravcar,lab.I
JoZe Piiek,saa.razv.
Dulan Rogelj,lab.I
Milan SantelJ.saa.razv.
RC IJS
Vladiair Alkalj.agr.,dipl.ing.,vod.RC
Ivan Ivanko,oper.na aist.RC
MarjaZ Lavatek,vod.oper.,na siat.RC
Mark Martlnec,dipl.ing.,vod.siat.RC
Sodelavci s strokovno izobrazbo:
Bruno Cvikll.dr.,dipl.ing.,izr.prof.
Mojca CepiSt,dipl.ing.,as.pod.
Milan CerCek,dr.,dipl.ing.,vod.lab.,aaa.atr.sod.
Milan CopiCtt*,dr.,dipl,ing,,raz.svet.
Bogdan Gluaacagr.,dipl,ing,,aaa.atr.aod.
Radoalr Ilič**,dr.,dipl.ing,,saa.str,sod,doc.
Nikola Jelic,,dipl.ing.,as.pod.
Igor JenciCM.alr.,dipl.ing.,as.pod.
Ivan Aleksander Kodeli,dipl.ing.,as.pod.
Edvard Kriltof,dipl.ing.,str.sod.
Marjan Kroaar,dipl.ing.,aa.pod.
Alenka Loose,dipl.ing,,pod.zafi.
Irena Mele,dipl.ing,,«tr.sod.
JoZe PeternelJ,dr.,dipl.ing,,saa.str,sod.
Savo PoberaJI,dr.,dipl.ing.,red.prof,
JoZe Rant,dr.,dipl.ing.,raz.sod.I
Igor Reaec,agr.,dipl.ing.tvii.aa.pod.
Slavko Slavic,dipl.ing.,vil,str.sod.
Egon Srebotnjak,dipl.ing..aa.pod.
ToaaZ Sutej,dipl.ing.,as,pod.
Andrej Trkov,agr.,dipl.Ing.,vii.as.pod.
114
4
Ostali sodelavci:
Sanja Fidler.ada.ref.
Marjan Huaar.vod.raxv.
Janez KerZiC,vod.razv.
Franc Holkon,vod.razv.
Marija Mohar,ada.ref.
Bojan 2efran,saa.teh.
Franc 2itnik,saa.razv.
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
Vodja:
Miha ToaliC**,dr.,dipl.ing.,str.svet.,izr.prof.
Koaercialna referentka:
Tanja Fuerat,dipl.oec.
Stanialava Kokot.tajn.III
Branko KovaC,dipl.ing..str.»od.-as.
Boris Kramar,poa.prog.
Ljuboair Maaula,dipl.ing..vii.str.sod.
Igor Močnik,poa.prog.
Ivan Neaec.dipl.ing.,str.sod.
Corazd Opaikar,dipl.ing.,vii.str.sod.
Drago Pavlelj,dipl.ing.,vod.str.aod.
Marjan Pegan,agr.,dipl.ing.,saa.atr.aod.
Cvetko Pepelni k,saa.razv.,saa.teh.
Araan PerCinliC,dipl.ing.,pod.zaC.
PriaoZ Pi mat, agr. .dipl. ing., vil. atr.aod.
BoltJan Pogačar,saa.razv.
Anton Sardu,dipl.ing.,saa.razv.,koa.ref.
Majda Suielj.poa.prog.
Dragan Strbac,dipl.ing.,str.sod.-as.
Marijan Vidaar.afr..dipl.ing.,vod.atr.aod.
• Antonio ZivkoviCsaa.teh.
Boris 2nidariC,a(r..dipl.ing.,saa.atr.aod.
Vitja tajnica I:
Roža Pergarecprof.
Komercialni ref.,vilja tajnica III:
Barbara Borota.prof.
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Barbara Dekleva Likar,dipl.ing.,as.pod.
Grlica Diaic.dipl.ekon..poa.progr.
Mihaela DovC,dipl.ing..pod.zaC.
Mirzo Diuahur,dipl.ing..pod.zaC.
Nikola HadZi NiCev,dipl.ing.,pod.zaC.
Staniair Ilie,dipl.ing..str.sod.-as.
Irena Koaprej.dipl.ing.,as.pod.
JoZe Kosec,dipl.ing.,as.pod.
PriaoZ Krajnik,dipl.ing.,pod.zaC.
Severin Maffi.dipl.ing..str.aod.
Dragan Mrdakovič.agr..dipl.ing..vii.str.sod.
Zoran Marinlek.agr..dipl.ing.,atr.svet.
Christodoulos Physicos.agr..dipl.ing.,vil.as.
pod.
JoZe Rugelj,dipl.ing..ss.pod.
Vlajko SaviCič,dipl.ing.,pod.zaC.
Boris Selen,ngr..dipl.ing..vii.str.sod.
Milovan Studovič«,dr..dipl.ing..izr.prof.
Mateja Skapin Rugelj,dipl .ing.,as.pod.
Radovan Tavzes.agr..dipl.ing.,str.svet.,vod.lab.
Aleksander Teaeljotov.dipl.ing.,pod.zaC.
Aleksander Todorovič,dipl.ing.,str.sod.
Matija Tu«a*,dr.,dipl.ing..izr.prof.
Andreja UrbanCiC,dipl.ing.,pod.zaC.
Janko 2auc,dipl.ing.,ai.pod.
Peter 2unko*,dr..dipl.ing..izr.prof.
Ostali sodelavci:
Boris Horvat,lab.I
Ivan KuCan.saa.teh.
Franc Meriak,saa.razv.
JoZica MoCilnikar,ada.ref.
Niko NikolCiC,poa.progr.
Mateja Pečar,oec..ada.ref..koa.ref.
Igor RibiC.saa.teh.
Milan SiaonCiC,saa.razv.,vod.razv.
Jana StruZnik.oper.na slat..poa.pogr.
Med letoa odili z Instituta:
Mitja Bizjak,dipl.ing.,str.sod.
Dsrja Bokal16,koa.ref.,ada.ref.
Majda Burger.ada.ref.
Andrej CoZ,dipl.ing.,str.sod.
David Cuk.agr.,dipl.Ing.,vod.str.sod.
Vesna Eniko.oper.ns sist. .saa.teh.
Sead HrnJiC,dipl.ing.,str.sod.
Janez Jarc,dipl.ing.,str.sod.
Barbara Kobal.oper.na iist.
ODSEK ZA OBRATOVANJE REAKTORJA
Vodja:
Cvido Pregl*,dr.,dipl.ing.,izr.prof
Ostali aodelavci:
Darko Kaviek,vodja operat.
Vincencija KoveCiC.naaest.vodje operat.
Andrej KuZnik,naaest.vodje operat.
Igor Lepenik,lab.I
Ludvik Lipič,vodja operat.
Bojan Oaan.naaeat.vodje operat.
Rudi Svajger.lab.I
Henrik UdovC,vodja operat.
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
Vodja:
Borut Mavko**,dr.,dipl.ing. ,str.svet..izr.prof.
Viijs tajnica III:
Zdenka 2enko.dipl.oec.
Tajnica II:
Zlatka Vrhovec MikoliC
Koaerc.ref.,ada.ref.:
Elizabeta Bobnar,prof.
Sodelavci • fakultetno izobrazbo:
Andro AluJeviC«,dr.,dipl.ing..red.prof.
DeCan Beader,dipl.ing.,pod.zaC.
Silvo Bizjak,dipl.ing.,pod.zaC.
Leon Cizelj,dipl.ing.,pod.zaC.
Milorad DuiiG***,dr..dipl.ing.,sam.str.sod.
Ljubo Fabjan,agr.,dipl.ing.,vil.atr.aod.
Miroslav GregoriC,agr..dipl.ing.,vod.str.sod.
Radko IsteniC,dipl.ing.,saa.str.sod.
Katarina JaneZiC,dipl.ing,,str.sod.-as,
Iztok Kordii,dipl.ing.,pod.zaC.
Venceslsv Kostadinov,dipl.ing.,pod.zaC.
Mitja KoZuh,dipl.ing.,pod.zaC.
Jure Marn,dipl.ing.,pod.zaC.
Iztok Parzer,dipl.ing,,str.sod.
Stojsn Petelin,dr,,dipl.ing.,vod.str.sod.
Andrej Proiok,dipl.ing.,pod.zaC.
Andrej Stritar,dr.,dipl.ing..preda.RERC,vod.str.
sod,
Janez Suinik.dr..dipl.ing.,spec.nukl.teh. , v l i ,
raz.sod.
115
BoZidar S a r l e r . a g r . , d i p l . i n g . . v i i . a a . p o d .
Jelko U r b a n C i C . a g r . , d i p l . i n g . . v i i . a a . p o d .
Borde V o j n o v i d , d i p l . i n g . , a s . p o d .
Miran 2 * 1 j k o « * » , d i p l . i n g . . s t r o k . s o d .
Ostali aodelavci:
Dugan B o s n a r . t e h .
Ned l e t o a o d i l i i z I n s t i t u t a :
Miran G o r e n e c , d i p l . i n g . , a s . p o d .
Andrej J e r e l e , d i p l . i n g . , » t r . t o d .
Darko K o r o l e c , d i p l . i n g . , a a . p o d .
Boatjen P r i a e c . t e h .
Ida R a d a n . p r o f . . v i l . t a j n . I I I
RERC
Predstojnik RERC:
Andrej Stritar,dr.,dipl.ing..vod.atr.aod.
Oatali sodelavci:
Janez Jezeriek,operater
Tone Sila,operater
Oatali aodelavci:
Marijan BariciCavet.II
Bojan Brvar.svet.I
Janez Cerk,progr.
Jadran Cibej.evet.II
Marija KoZuh,aaa.progr.
Marija Krhlikar,progr.
Rajko Likartavet.II
Ludvik LindiC,progr.
MatjaZ Mauaer,aaa.progr.
Borut Mavec,progr.
Marija Nagode,ing.oblik.,progr.
FranCiika Rabuza,oper.na luknjalniku
Brane Radujko.avet. I
Bojan Rovtar,avet.II
Vera Srebotnajktprogr.org.
Marijan Searl,avet.I
Lojze Sue,ing.,vodja progr.
Eailija Trkaan,saa.svet.
Marjeta Vidov,oper.na luknjalniku
Med letoa odili s Instituta:
Igor Drnovšek,dipl geog.,progr.
JoZica KrZiCidipl.ing.,progr.
Renata PaviiC,taj.
Med letoa odili v JLA:
Francelj Mulec t dipl.ing.,progr.
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
Vodja:
Marjan Ribsric«*,dr.,dipl.fiz.,raz.svet.,red.
prof.
Tajnice:
Majda Koanac
Erika Marin«iC
Darinka RogliC
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Jana Birk Vrabec**«,dipl.aat.,saa.svet.
Darko Bele,dipl.ing.,aaa.progr.
Milena Botica,dipl.ing.,progr.
Drago Cepar,dr.,dipl.ing.,8am.avet.
Miroslav DeCman.dipl,oec.,saa.svet.
SneZana Diaitrevska,dipl.ing.,avet.II
Zoran CaboroviC,dipl,ing.,vod.progr.
Pavel Golob,dipl.ing.,san.progra.
BoZa HoCevar,dipl.ing.,saa.svet.
Pavel Ipavec,dipl.ing..saa.svet.
Nevenks Iveta,dipl,sat.,saa.svet.
JoZe Klaus,kapetan dolge plovbe,progr.organiz.
Rajko Kolar,dipl.ing.,saa.svet.
Lucija Kraaberger.dipl.ing.,progr,org.
Viljsn MahniC*««,agr.,dipl.ing.,svet.II
Milo! Me le,dipl.ing.,saa,progr.
Slaven MickoviC,agr.,dipl.ing,,progr.
Mato Nosek,dipl.ing.,progr.organi z.
Zoran Rsdalj,dipl.ing.,ae.pod.
Marinka RugelJ,prof,,progr.
Iva Sega,dipl.aat,.saa.svet.
Franc Sevlek.agr.,dipl,ing.,vod.progr.
JoZe Saolnikar,dipl.ing.,progr.
Daae Stojanovski,sgr,,dipl.ing.,vis.as,pod.
(neizv.)
Slavic« Sauc,dipl.eat.,svet.II
Jure UISar,dipl.oec,,vod.progr.
Miloi Vinko Toni,dipl.ing.,saa.svet.
Mira Volk,dipl.aat,,saa.svet.
BilJana VolnJak,dipl.ing.,progr.organi g,
Tanja Zabel,dipl .Mol.,so«.svet.
Helena ZaloZnik Legila,dipl.ing.,svet.II
116
ODSEK ZA OCENO POSEGOV V OKOLJE
Vodja:
Svetozar PoliC,agr.,dipl.ing.,raz.sod.II
Sodelavec s fakultetno izobrazbo:
Jaana Koblar,dipl.ing.,str.sod.-aa.
Branko Kontič,dipl.ing.,aaa.atr.sod.
Ostali aodelavki:
Jelka JernejeiC.koa.ref.
Maja Jevniiek.taj.III
SPLOŠNE SLUŽBE
SEKRETARIAT
Sekretar:
Tanja Sarec.dipl.iur.,sek.Instituta
Sodelavci a fakultetno izobrazbo:
Marjan Kroflic,dipl.psih.,org.tečajev,prakse,
obisk.
Ostali sodelavci:
BoZena Bo2ic,saa,ref.za soc.varnost in druZbeni
standard,aekretarka saaoupravnih organov
Dorica Classford,ada.ref.
Vislava Lovie,aaa.ref.za kadr.vpr.
Adelaide Opeka,ref.za OD
Pavel Podiipnik,sekretar saaoupravnih org.
Marjeta Purkat,ref.za zdr.soc.var.
Svetlana Sulejaanovic,ref.za ada.zad,,pog.razm.
Sonja Wostner,vod.pers.kadr.al.
Strojcpisnica:
Antonija Rupnik,stroj,na spec.str,
rtazmnoževalnica:
Anita Blagovie,graf,
Albert Kolarie,vod.razan.
Nada Tratnik,graf.del.
Garate:
JoZa Drenik,voz.oseb.avt.
Anton Klep,voz.oseb.avt.
Stefan Pecirer,vod.garaže
Milena V o l k , o e c . , v o d . n a b a v e
Barbara VrtaCnik,uvozni r c f .
JoZe VreCar,nabavljaC
Tone V r e č a r , n a b a v i j a c
Poita:
Karaten B e v c . r e f . z a s p r e j e a in oddajo p o i t e
Mojca J u h a r t . r e f . z a s p r e j e a in oddajo p o i t e
kurirka
Stefan Kolenko.kurir-iofer
Hirjana Mirkovie, kurirka i n s t r o j . I I
Marija S r i a , kurirka ( r e a k t o r )
SkladilCa:
Robert Beketič,vod.sklad.
Duian Bevc,vod.sklad.
JoZe Breskvar,vod.sklad.
Jole Bucek,vod.sklad.
Darja Divjak,knjig.III
Nevenka Hauschild,knjig.III
Milan Joraa,sklad.
Bojan Kastelic,sklad.
Duian Vrecek.ref.oan.sredat.
Telefonska centrala:
Sonja B o k a l , t e l e f o n .
Leopold M i k l a v C i C , t e l e f o n . ( r e a k t o r )
MatjaZ S r e b r n i « , t e l e f o n .
Med letom o d i l i z I n s t i t u t a :
Polona Adrinek B e r l i C a a a . r e f . z a k a d r . v p r .
Marjeta M i m i k , s a a . r e f . z a kadr.vpr.
Vesna J a n e Z i C s t r o j e p . I I
Med letoa odila z Inatituta:
Janez Jerin,sklad.
Ana StoJanoviC,knjig.III.-sart
KNJIŽNICA
Vodja:
Leopold Debevec,dipl.ing.
FINANČNO RACUNOVOL KA SLUŽBA
Vodja:
MatjaZ Kolarlj.dipl.oec.
Ostali sodelavci:
Dragica Balnec,likvidator
Minka Ferfila.knjig.I
Tatjana Golob,vod.aaterialnega knjig.
Zdenka Jerneje,knjig.oseb.doh.
Ivanka JurCevič-/njig.II
Vesna Koblar,racuiovodkinja Instituta
Zora Korber,knjigovodkinja II
Alenka Masle,knjigovodkinja II
Milena Marjetic,knjigovodkinja I
Dunja MedvelCek,knjigovodkinja II
Marija Nagode,planer analitik
Franciika Pristavec,vod.knjigovodstva OD
Sabina Proiek,blagajnik
Zoja Rak,vod.fin.operative
Slavka Rakovec,knjigovodkinja II
Barbara Rel,knjigovodkinja II
Marija Rupnik,knjigovodkinja I
Ana Sever,knjigovodkinja I
Herta Talan,knjigovodkinja I
Karolina Toaie,knjigovodkinja II
Marija Vranic, likvidator
Ostali sodelavci:
Breda JaneZiC,vil.knjižničarka
Slobodanka Paulin,knjiZni£arka
Dejan Suinik,bibliotekar
Andrej Suiteriic,bibliotekar in vil.knjižničar
FOTOLABORATORIJ
Marjan Saerke,ing.,vod.fotolab.
DELAVNICE IN KONSTRUKCIJA
Vodja:
Sava Ivankovic,dipl.ing.
Tajnica:
Tatjana Zalar
KONSTRUKCIJA
Andrej Balon,ing.,konstruk.,vod.razv.
Ivana Filipič,vil.teh.ris.
Marjan Fi1ipic,konstruk.,vod.razv.
Lilijana Per,teh.konstruk.
KOMERCIALA
Vodja:
Fanc Heremn,dipl.ing.
S o d e l a v c i t f a k u l t e t n o izobrazbo:
Lucija N a d r a h , p r o f . , k o a e r c .
Ana Rant GraapovCan,prof,,vod.uvoza
Janica S e l a n , p r o f . , k o a e r c .
Ostali sodelavci:
Darja C e s a r , o e c . k o a e r c .
Maruia G a l p e r l i n . k o s e r c .
Lidija Jami,konerc.
Š t e f k a LavriC,koaerc.
Jadranka P e t r o v C i č , p r o d . r e f .
Branka Rapola.koaerc.
Jana S e l a n . k o a c r c .
Branka S p a a o j e v i t f , f a k t u r .
DELAVNICE
Alojz FilipiC,vod.proiz.in str.vod.delavnic
Rajko RoZaan,tehnolog in vod.razv.
in i z v .
Orodno skladilce:
Anton Jaanik,vod.proizv.in orodni skl.
Rofina skupina:
Silvester SuligoJ,vod.ročne obdelave,vod.razv.
Ferdo Aaccetto,saa.razv,,varilec
MatjaZ AnCik,saa.razv.,finoseh.
Roaan BevcklJuC. II
Marjan Debevc,kljuc.li
Martin Franko,kljuc.I
Bogdan Kramar,aaa.razv.,klepar I
Rado Kramar,klepar I
117
Rezkalska skupina:
Janez Skerlj.vodja skupina razkalcev,vod.razv.
Drago Topic.rczkalcc I
Nitja Pirnat.aaa.razvij..koordinatni vrtalec
Toaislev Pustotnik.rezkalcc I
Alojz PetriC,graver
Ifeta Dajič
Štefka Daj id
Zestka Felič
Angela Clavan
Štefka Kokalj
Fetija Korac
Marija Krati«
Halids Latic
Nasiha Mahid
Hasiba Majatic
Milka Marinovic
Desanka Hledenovic
Danica RajiC
Hava Rasjdedovie
IsBeta Raatoder
Ilinks Savuljeakovid
Marija Sotellek
Verica Stevandic
Ervina Talid
Mirzeta Talid
Ilcnka Vidid
Slavka VidoviC
Mizarska skupina:
Maks Peric,vodja aizarske dal..vod.razv.
Zdravko Accetto.saa.razv..aisar
Perici:
Angela KodriC
Mojca Zavrsnik
Martin Handelj.galvanik I
•oaan Peklenk.kljuc.I
Franc Setnikar.kljuc.I
Otaar Sturs.finoneh.
Josip Tiiler.kljuc.I
Vinccnc TursiC ,>aa.razv.,liCar I
Strugarska skupina:
Anton Praznik,vod.skup.strugarj*v,vod.razv.
Jola Blagovic.saa.razv..strugar I
Slobodan Corjanc.saa.razv..strugar I
Jot* Korale,saa.razv..strugar I
Jot* Harcga.saa.razv..strugar I
JoSe Par,strugar I
Marjan VojskiC.brusilec I
Med letos odili z Instituta:
Stane Rus,vod.razv.,tehnolog-upok.
STEKLOPIHASKA DELAVNICA
Vodja:
Helsut Usurer
Steklopihaca:
Pero KolobariC
Franc Mrhar
VZDRŽEVANJE S PRALNICO
Vodja:
Slavko Zalar,dipl.ing.
Rado Jarc
Tajnica I:
Lilijana RajkoviC
Sodelavci:
Stanislav Cvelbar,vzdrZev.strojnih instsl.
Jsnko Cerjol,zidar
Vladiair Clobelnik,vodja TT aeh.
Milan Hrastnik,vzdrzev.elek.instal.
Marjan Hudnik,vzdrzev.elek.instal.
Stanko Kaatelic,1iCar I
Aleksander Kredar,gospodar na Jasovi
Stefan Lusie,gospodar v Podgorici
Janez Marinko,kurjaC
Stanislav PapeZ,TT aeh.
Jsnez Ržek,hišnik na Jaaovi
Franci Skopec,poaoZ.del.
Slsvko Solce,kurjač
Boris VreCsr,vzdrZev,elektro instal.
Cistilke:
Rozalija Pilko,vodja čistilk
Mshijs Agovic
Refadija Ajdarpslic
Hasnijs Cikotid
Zinets Cessn
Ssilja Civcid
118
Med letoa odili z Instituta:
Fikreta Arifi.anaZ.
Ivanka Hribar,anaZ.
Hana LiCina.snaZ.
Bogoair PintariC,zidar
Slavka RadukiC.snaZ.
Marijana SenkoviC.snaZ.
Zofija Tosc.snaZ.
Slavica Zaric,snaZ.
OKREPČEVALNICA
Vodja:
Dulan Klopeic
Ostali sodelavci:
Anics Dolanc,kuhar.
Marija Forjane id,poa.kuhar.
Marija GregorCic,kuhar.
Andrijs HrZenJak,kuhar
Milks JurCeviC ,poa.kuhar.
Nevenka Korale,poa.kuhar.
Elizabeta Kol ir,poa.kuhar.
Kristina Kralj,kuhar.
Kati Marcola,kuhar.
Marija Medved,pos.kuhar.
Anica Oblak,kuhar.
JoZica Obrstar,kuh.in blagajniCarka
Helena Vagaja,poa.kuhar.
Med letos odili z Instituta:
Marija Volf,vod.kuhinje
SLU2BA VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI
Vodja:
Bodan Pucelj,agr.,dipl.ing.,saa.str.sod.
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Milan GrgiC,agr.,dipl.ing,,vil.raz.sod.
Ostali sodelavci:
Meta AnCik,saa.razv,
Zdravko Kreft,teh.
Esira BaftiC,iaa.teh.
Ned letoa odšli z Instituta:
Slavica JeranCiC.saa.razv.
POSLOVNA SKUPNOST ZA SVETOVANJE
Stanislava ErbeZnik,poslovni sektor
ZROS
Matilda JernejCiC,dr.,sekretar
Darinka LenarCiCoec. ,str.sod.za uvoz raz.opreme
Metoda Velkavrh Ivane,taj.
SODELAVCI INSTITUTA, KI SODELUJEJO PRI PEDAGOŠKEM DELU NA UNIVERZAH
1. M.Budnar.dr.,dipl.ins.,FNT, asistent
pri
predaetu Fizika
2. V.Cindro.agr.,dipl.ing.,FNT, asistent
pri
predaetu Fizika in Praktiku« I
3. J.CernetiCdr..dipl.ing., izredni profesor
Tehnilka fakulteta Maribor
4. M.Drofenik,dr.,dipl.ing.,TF Mari bor,predaval
Tehnologijo keraaike
5. M.Caas.agr.,dipl.ing.,FE,vodil vaje Algorit•i in podatkovne strukture
6. F.Gubensek,prof.dr.,dipl.ing.kea.,redni pro­
fesor FNT, BFi predaval Biološke aakroaolekule in Enciaatiko
7. D.Korbar,agr.,dipl.ing.,FE,
asistent
pri
predmetih Fizika I, II in Osnovah računal­
ništva I,II
8. I.Kregar,prof.dr.,dipl.ing.ken., redni pro­
fesor BF, predaval Biokemijo rastlin
9. G.Lahajnar,dr.,dipl.ing., izredni profesor,
BI, predaval predaet Fizikalna biokeaija
10. B.Mavko,dr.,dipl.ing.,FNT, izredni profesor,
III. stopnja: Jedrska tehnika
11. S.Milicev,dr.,dipl.ing., redni prof., FNT,
predaval Strukturno keaijo in Metodika kvan­
tne keaije, BTF, predaval Keaijo in Kemija z
osnovaai biokemije
12. M.NajZer,dr.,dipl.ing., redni profesor TF
Maribor, nosilec Reaktorska tehnika na III.
stopnji, mentorstvo
13. M.RibariC,prof.dr.,dipl.fiz.,raz.svet.,redni
profesor, Fakulteta za naravolsovje in teh­
nologijo, predaval Matematične analizo
14. M.Sartrič,dipl.ing.,FNT, asistent pri pred­
aetu Fizika in Parktikuum !
15. M.Schara.dr.,dipl.ing., redni profesor, VTO
Keaija FNT, občasna predavanja, izpiti in
konzultacije
16. I.Sega,dr.,dipl.ing.,FS,vaje iz fizike, FNT,
praktikum III
17. A.Stanovnik.doc.dr.,dipl.ing.,FNT, asistent
pri preaetu Fizika FE,asistent pri predmetih
Fizika I,II
18. 2.Smit,dr.,dipl.ing.,FNT, asistent pri pred­
metu Fizika I
19. P.Tancig,dr.,dipl.ing.,FE, predaval - Zbir­
anje podatkov; NaCrtovanje in vodenje sis­
temov; Planiranje in vodenje projektov
20. J.TasiC,dr.,prof.,EF, predaval RaCunalniike
optimizacije metode, Vodenje sistemov na da­
ljavo FNT TOZD Fizika,Digitalna analiza sig­
nalov
21. M.Tomsie,prof.dr.,dipl.ing.,FS, Matematično
modeliranje procesov (podipl.predmet)
22. B.TopiC,dr.,dipl.ing.,asistent, FE, asistent
za fiziko
23. I.Vilfan,dr.,dipl.ing., vaje iz fizike in
kvantne mehanike
24. M.Vilfan,dr.,dipl.ing., asistent za Osnove
fizike (za matematike), VTOZD Fizika FNT
25. D.Zavrtanik,dr. ,dipl.int.,FNT, asistent pri
predmetih Fizika I,II
26. M.Zgonik,dr.,dipl.ing..asistent,VTOZD Fizika
FNT, asistentpri predmetu Optika
27. D.Zrilič.dr..dipl.in«., predaval na UCLA,
Boston University, Teorija sistemov, Digi­
talne komunikacije
28. T.Kalin,dr.,dipl.ing., redni profesor, FE
SODELAVCI, KI SO PEDAGOŠKI DELAVCI UNIVERZ
1. A.AluJeviC,prof.dr.,redni profesor, Tehniika
fakulteta, Maribor
2. R.Blinc,akademik,dr.,dipl.ing.,redni profes­
or, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
3. D.Brajnik,dr.,dipl.ing..docent, Fakulteta za
elektrotehniko
4. I,Bratko,dr.,dipl.ing.,redni profesor,Fakul­
teta za elektrotehniko
5. F.Brealak,dr.,dipl.ing.,redni profesor, Fak­
ulteta za elektrotehniko
6. M.Brusen,dr.»dipl.ing.,asistent
7. F Cvelbar,dr.,dipl.ing.,redni profesor, Fak­
ulteta za naravoslovje in tehnologijo
8. B.Cviki,dr.,dipl.ing.,izredni profesor, Uni­
verza v Mariboru, Visoka tehniška tola,
Maribor
9. M.Cepi«,dipl.fiz., Univerza v Mariboru, Vi­
soka tehnilka gola, Maribor
10. M.CopiCdr. ,dipl.ing.,docent, Fakulteta za
narovslovje in tehnologijo
11. M.CopiC,dr.,dipl.fiz.,redni profesor, Repub­
liški komite za energetiko, Ljubljana
12. M.DermelJ.dr.,FNT, LJubljana, Murnikova 6,
asistent
13. T.Doleneo,dr.,dipl.ing., raziskovalni sode­
lavec, Institut za geologijo, Fakulteta za
naravoslovje In tehnologijo, Institut za
geologijo
14. M.Dusid,dr. ,poiioCnik direktorja, Republiška
uprava za Jedrsko varnost,LJubljana
15. N.Funduk,dr.,zobozdravnik,docent, Medicinska
fakulteta; zobozdravnik specialist, Univer­
zitetna stomatološka klinika
119
16. D.Gantar,dr.,dipl.inf., Fakulteta za naravo­
slovje in tehnologijo
17. P.GlaviC,dr.,dipl.ing..redni prof., Tehniška
fakulteta v Mariboru
18. L.GoliC.dr.,dipl.ing..redni profesor,
19. B.Colli,dr.,dipl.ing..asistent, Fakulteta za
naravoslovje in tehnologijo
20. P.Gosar,akademik,dr..dipl.fiz., redni profe­
sor, FNT
21. L.Gyergyek,akadeaik,prof.dr.,dipl.ing.,redni
profesor. Fakulteta za elektrotehniko
22. M.Hribar,dr.,dipl.fiz.,redni profesor, Fak­
ulteta za naravoslovje in tehnologijo
23. D.Jaanik.dr..dipl.fiz.,redni profesor, Fak­
ulteta za naravoslovje in tehnologijo
24. R.Karba,dr.,dipl.ing..izredni profesor, Fak­
ulteta za elektrotehniko
25. G.Kernel,dr.,dipl.ing.,redni profesor, Fak­
ulteta za naravoslovje in tehnologijo
26. C.Klofutar.dr..dipl.chea., redni
profesor,
Biotehniška fakulteta
27. A.Kodre,dr..dipl.ing..redni profesor, Fakul­
teta za naravoslovje in tehnologijo
28. D.Kolar,prof.dr..redni profesor, FNT, TOZD
Keaija in kes. teh.
29. H.Kregar.dr.,dipl.ing.redni profesor, Fakul­
teta za naravoslovje in tehnologijo
30. P.Križan,dr.,dipl.ing..asistent,Fakulteta za
naravoslovje in tehnologijo
31. A.Likar,dr.,dipl.ing..izredni profesor, Fak­
ulteta za naravoslovje in tehnologijo
32. M.LukaC,dr.,dipl.ing.,vodja laboratorija za
trdne laserje, Iskra,Center za elektrooptiko
33. H.Luzar Vachy,dr.,dipl.ing.,docentka, Fakul­
teta za naravoslovje in tehnologijo
34. J.Maček,dr.,dipl.ing.,izredni profesor, Fak­
ulteta za naravoslovje in tehnologijo
35. N.HankoC Borštnik,dr.,dipl.ing.,redna profe­
sorica, FNT
36. V.Marinkovi(5,dr. .dipl.ing., redni profesor,
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
37. D.Matko,dr.,dipl.ing.,izredni profesor, Fak­
ulteta za elektrotehniko
38. M.MikuZ,mgr..dipl.ing.,asistent,Fakulteta za
naravoslovje in tehnologijo
39. A.Novak,dr.,dipl.ing., direktor
raziskav,
Laboratoire de Spectrochinie infrarouge et
Raaan, CNRS, Thiais, Francija.
40. R.Osredkar,dr.,dipl.ing.,docent,Fakulteta za
elektrotehniko
41. J.Pahor.dr..dipl.ing..redni profesor, Fakul­
teta za naravoslovje in tehnologijo
42. S.Pahor,dipl.fiz..redni profesor, Fakulteta
za naravoslovje in tehnologijo
43. S.Pečar,dr.,dipl.,ing.,izredni profesor, Fa­
kulteta za naravoslovje in tehnologijo
44. M.M.Pintar.dr..dipl.ing..redni profesor,Uni­
versity of Waterloo, Department of Physics,
Waterloo, Ontario, Kanada
45. M.PleSko,dipl.ing.,asistent,
Fakulteta za
naravoslovje in tehnologijo
46. S,Poberaj,dr.,dipl.ing.,redni profesor, Fak­
ulteta za elektrotehniko
120
47. G.Pregl.prof.,dr..redni profesor, Univerza v
Mariboru
48. P.PrelovBek,dr.,dipl.ing..izredni profesor,
FNT za naravoslovje in tehnologijo
49. S.PreSern.dr.,dipl.ing., Iskra Delta, Ljub­
ljana
50. V.RajkoviC,dr.,dipl.ing..predavatelj, Viaoka
Sola za organizacijo dela, Kranj
51. A.RamSak,agr..dipl.ing., Fakulteta za nara­
voslovje in tehnologijo
52. M.Renko,dr..dipl.ing.,docent, Fakulteta ga
naravoslovje in tehnologijo
53. M.Rosina.dr.,dipl.ing.,redni profesor.Fakul­
teta za naravoslovje in tehnologijo
54. P.Rupnik,agr.,dipl.ing.,direktor Tovarne kolektorjev, Idrija
55. J.Seliger,dr.,dipl.ing..izredni profesor,Fa­
kulteta za naravoslovje in tehnologijo
56. M.Senegacnik,dipl.chea.,redni profesor, Fa­
kulteta za naravoslovje in tehnologijo
57. Z.Sitar,dipl.ing.. raziskovalni
sodelavec.
Iskra, Center za elektrooptiko
58. U.SkaleriC,dr.,zobozdravnik,docent, Medicin­
ska fukullctu; vodja Oddelka za ustni; bolez­
ni in paradontologijo, Univerzitetna stoautoloSka klinika
59. V.Stare,dr..dipl.ing..izredni profesor.pred­
stojnik Instituti za fiziologijo, Medicinska
fakulteta
60. J.Stepiinik.dr.,dipl.ing., redni
profesor,
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
61. J.StraZiSar.dr..dipl.ing., docent, Fakulteta
za naravoslovje in tehnologijo
62. J.Strnad,dr.,dipl.ing.,redni profesor.Fakul­
teta za naravoslovje in tehnologijo
63. M.St<:dovič,prof .dr. .dipl .ing. , MaBinski fak­
ultet, Beograd
64. S.Svetina,dr.,dipl.ing,,redni profesor, MF
65. J.Šiftar,dr.,dipl.in?.,redni profesor.Fakul­
teta za naravoslovje in tehnologijo
66. B.Sket,dr..izredni profesor,
Fakulteta zu
naravoslovje in tehnologijo
67. M.Turna,prof.dr..dipl.ing.,izredni profesor,
Fakulteta za strojništvo
68. V.Turk,dipl.ing.ken.,redni profesor, Fakul­
teta za naravoslovje in tehnologijo
69. B.Vedlin.agr..dipl.ing..raziskovalni sodela­
vec, Iskra, Center za elektrooptiko
70. V.Zelenko,dr.,Institut za sodno medicino, MF
71. M.Zupan,dr.,redni profesor, Fakulteta za na­
ravoslovje in tehnologijo
72. B.ZupanfiiS.agr..dipl.ing.,asistent,Fakulteta
za elektrotehniko
73. I.Zupaneic,dr.,dipl.ing., izredni profesor,
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
74. B.ZekS,dr.,dipl.ing..izredni profesor, MF
75. M.2eljko,dipl.ing., SloveniJaceste tehnika,
LJubljana
76. P.Zunko.prof.dr.,dipl.ing.,izredni profesor,
Fakulteta za elektrotehniko
77. M. Osredkar.,dr.dipl.ing., redni prof., FE
ŠTIPENDISTI INSTITUTA
PREGLED ŠTEVILA ŠTIPENDISTOV IJS PO LETIH
1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987
Fak. za n a r a v o s l o v j e
in t e h n o l o g i j o
- fizika
- matematika
- kemija
Biotehniška fakulteta
Fak. za e l e k t r o t e h n i k o
Fak. za s t r o j n i š t v o
Tehn. fak. Maribor elektrotehnika
18
9
19
5
2
Skupaj Stud. u n i v e r z e :
Tehniška srednja Sola
- kemija
Ekonomska srednja Sola
Tehn. sred. Sola -elekt.
Srednja naravoslov. Sola
Srednja steklarska Sola
24
8
22
6
2
23
8
20
5
22
19
8
2
8
1
-
-
—
54
62
63
2
1
1
1
—
53
15
6
11
10
1
—
44
12
2
7
13
1
—
35
19
1
16
8
4
22
2
20
8
4
23
2
1
1
-
-
35
50
53
58
18
4
6
10
1
5
9
-
11
3
7
1
1
12
-
1
26
Skupaj dijak. sred. Sol
FNT FIZIKA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
1C.
11.
13.
14.
IS.
16.
17.
18.
19.
20.
4.
S.
6.
7.
8.
BeziC Janez
Casar Božidar
Drobni« Matija
F i l i p c i c Andrej
Golob B o l t j a n
Hren Rok
Kozina Rok
Lopert Maja
MozetiC Dean
Podobnik Boitjan
Podobnik TomaŽ
Rupnik Tanja
SelJak Uro!
Serla Igor
Straus MatJaZ
T i s e l j Iztok
Zidanlek Aleksander
Zupan A l e l
ž i t n i k Matjaž
FNT KEMIJA
1.
2.
3.
4.
Cra Alenka
Lenart Katarina
Povhe Sabina
S o t l e r TJala
FNT MATEMATIKA
1. GabrijelCiC Primož
2, KerZiC Danjana
3 . Kranjec MatevZ
.
LebiC Hanka
MrCun Janez
Povle Barbara
Rosina Arjana
Ude A l e l
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
1. Gortnar Oton
2. Leskoviek Dejan
FAKULTETA ZA ELEKTRO'
FNT VTOZD FARMACIJA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
IS.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25,
1. Herman Metka
SREDNJA STEKLARSKA
SOLA ROGAŠKA SLATINA
Benko Igor
B i a s i z z o Anton
Burnik Urban
Caf Duian
Cvelbar Andrej
F l a j l a a n TomaŽ
Grabnar Matija
Crobelnik Marko
Karalie Aram
Kette Andi
Kolar P e t e r
LavriS Cene
Levart Peter
Ogrin Anita
Petere Dušan
S e l i i k a r Dori
Seljak Marjan
Slivnik Boltjan
Torkar Drago
TrbiZan Katarina
V i e g e l e MatjaZ
Zabel Urol
Zavrtanik Marko
Zupan Blaž
Zefran Miloš
1. Žemljic Julija
121
MLADI RAZISKOVALCI INSTITUTA
KI SO SE USPOSABLJALI NA
PREGLED MLADIH RAZISKOVALCEV,
V LETU 1987
Odsek
Obn. Pretok
Dr.
Mgr.Dr.
Mgr.
Spec.
Uspos.
US
Po u s p .
Izv.
IJS
1
3
1
1
7
1
2
4
1
1
7
19
2
7
4
13
13
13
7
19
26
FIZIKA 16
24
5
14
6
15
26
14
16
24
40
4
2
1
2
7
1
3
4
8
9
4
1
1
3
4
1
3
4
6
1
2
1
5
5
KEMIJA 16
25
9
18
3
2
BIOKEM
OUM
El
E2
E3
E4
E5
E6
6
-
6
-
2
9
1
7
2
1
4
1
4
3
1
2
4
Skup.
4
KI
K2
K3
K4
K5
-
Izv.
2
Fl
6
F2
F3
F5
6
INSTITUTU J02EF STEFAN
6
7
1
4
2
1
8
1
3
4
5
5
5
4
9
6
7
2
7
8
9
10
16
11
24
17
16
25
41
1
9
3
7
5
12
2
-
-
2
2
-
1
2
1
1
1
4
3
9
3
13
6
3
20
23
2
10
12
12
42
54
4
3
9
3
3
2
20
10
2
-
11
5
2
3
ELEKTR 12
42
4
26
7
17
42
Rl
R2
R3
R4
5
2
3
14
1
1
7
5
6
4
8
13
-
2
1
1
2
-
3
-
REAKT
9
18
3
14
6
4
24
3
9
18
27
VSI
59
117
22
81
25
48
127
49
60
116
176
12,5
46,0
14,2
27,3
27,8
34,0
V % 33,5
66,5
-
9
Po končane* uapoaabljan: u novi razlikoval ci
hajajo v naalednje delovne organizacije:
ISKRA IEZE
6
Gorenje pr. op. 7
ISKRA IA
11
ISKRA TELEM.
10
ISKRA C.za ED
1
Z. za tranafuz. 1
Kom. podJ. Don2. 2
Gorenj« varat.
1
122
SMELT
Rud.Iiv.ar.Idr.
REK T. Velenje
I HP
Protektor
ISKRA CAOP
UNIS-Tof
RIKO Ribn.
1
2
4
2
1
1
1
2
12
5
3
72,2
Krka Nov.*.
TAM Maribor
Meat.k. gr. Mb.
Gorilke op.
Zav. za teh.iz.
ISKRA Magneti
2elezarna St.
ISKRA Teh. ker.
ISKRA DELTA
Rud.urana Z.V.
Cinkarna Celje
3
2
2
8
14
1
16
3
66,0
100
2
KONUS Slov.Konj 1
NEK Kriko
5
TOK 11. Biatr.
2
COMET ZreCe
1
ISKRA Keramika
1
INEA Domžale
U
IMV Novo aeato
1
2
4
3
3
RRC
Belinka
ISKRA Hlpot
ISKRA Feriti
2
1
6
1
Slovin Ljublj.
Geol.zav. SRS
Rudnik kaolins
LB Ljubljana
2elezarne Jcs.
Lesna Slov.Gr.
Salonit Anhovo
Lett Ljubljana
2TP Ljubljana
1
1
1
1
Skupaj 116 novih raziskovalcev, ki se bodo po
usposabljanju zaposlili v drugih delovnih organ­
izacijah.
Pregled delovnih organizacij, kjer so se usposa­
bljali novi raziskovalci:
ISKRA DELTA
KONUS SI.Konj.
NEK Krško
I
1
2
TOK II. Bistr.
COMET ZreCe
ISKRA Ker.
2
1
1
BELINKA
ISKRA CAOP
ISKRA IEZE
IHV Novo •.
RIKO Ribnica
Mest.koa.gr.Mb.
Gorenje pr. op.
ISKRA teh. ker.
UNIS-TOS
Cinksrna Celje
ISKRA C. za ED
Zav. za transf.
1
1
2
1
1
1
1
1
1
2
2
1
Koa. pod. Doal. 2
Gorenje Varstroj 1
REK Velenje
4
ISKRA HIPOT
S
ISKRA IA
7
2el. Jesenice
1
Lesna Slov. Gr. 1
Rud. ziv.sr. Idr.l
Goriške opek.
1
ISKRA MAGNETI
1
2elez. Store
1
KRKA Novo N.
1
Skupaj se je usposabljalo 49 novih raziskoval­
cev v drugih delovnih organizacijah.
TRIDESETLETNICE, DVAJSETLETNICE IN DESETLETNICE SODELOVANJA NA INSTITUTU
30 l e t d e l a na IJS
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Cvelbar Franc
Hudnik Marjan
Klofutar Cveto
Kobal Izidor
Mihailovič Miodrag
Pilko Rozalija
RoXaan Rajko
20 let dela na IJS
1.
2.
3.
4.
5.
Aneik Meta
Bastar Bogdan
Deraelj Marjan
Drofenik Miha
Gyergyek Ludvik
6.
7.
8.
9.
LipiC Ludvik
Oblak Pavel
Rant Jože
VraniC Marija
10 let dela na IJS
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Bruaen Milan
Brvar Bojan
DrobniC Kosorok Mari
Jager Anton
KavBek Darko
Koblar Vesne
Kolenko Štefka
Kraaberger Lucija
LasiC Danilo
Maček Srečo
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
Oaan Bojan
Perko Silva
Pečar Slavko
Piri Silva
Pišek JoZe
Rogelj Dulan
Rupnik Marija
Sevlek France
Slavic Slavko
Stojanovski Daae
Sarec Tanja
Stiaec Bruvo Anja
Trobec Roaan
Znidarič Boris
Zunič Kotar Darja
123
RAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO INSTITUTA
PROJEKTI RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE, KATERIH KOORDINATORJI SO SODELAVCI INSTITUTA
1. Fizika kondenzirane Baterije, fizika površin
in biofizika
Vilfan Marija
2. Kvantna optika in molekularna elektronika
CopiC Martin
3. Novi materiali
Slak Janez
4. Fizika jedra, atoaa, plazae in reaktorska
fizika
MartinCi« Rafael
5. Subnukleonska fizika
Kernel Gabrijel
6. Teorijske fizika
modeliranje
in
aateaatiCno-fizikalno
Hihailovi«! Miodrag
7. Meteorologija in astrofeofizikalne vede
Prelovlek Peter
8. Molekularna biologija
Lahajnar Cojmir
9. Sinteza, karakterizacija in reakcijski mehanizai v organski kemiji
Zupan Marko
10. Struktura, dinamika in lastnosti snovi
Kramer Vili
11. Biokemija proteinov
Turk Vito
12. Sinteza in karakterizacija anorganski spojin
Zeava Boris
13. Fizikalna kemije
Klofutar Cveto
14. Razvoj analiznih medijev
Stupar Janez
15. Mikroelektronika
Naviniek Boris
16. Novi materiali, komponente in tehnologije v
elektroniki
Kosec Marija
17. RaCunalniSki sisteai in tehnologije
Novak Franc
18. Informacijski sisteai in umetna inteligenca
Bratko Ivan
19. Metodologija in naSrtovanje vodenja sistemov
Strmcnik Stanko
20. Sisteai avtomatike in obdelava signalov
Strmcnik Stanko
21. Digitalna komunikacijska oareZja
Kalin TomaŽ
22. Medicinska elektrotehnika
Kljajič Miroljub
23. Proizvodna kibernetika,
obdelovalni sistemi
in robotika
Stanič Urol, LenarCIC Jadran
24. Jedrska energetika
Mavko Borut
25. Nove tehnologije za pretvarjanje in rabo en•rgije ter industrijska energetika
Tomi ie Miha
26. Anorganski materiali in spojine
Gantar Darja
27. Biotehnologija in biosinteza
Kregar Igor
28. Proučevanje ohranitve zdravega okolja
Stegnar Peter
124
29. IzkoriSCanje sekundarnih surovin
2eava Boris
30. Nevrobiologija
CotiC Vladimir
31. Imunologija, mikrobiologija, virologija
Gubenlek Franc
' 32. Onkologija
Schara Milan
objektov in pridobivanje
33. Delovanje jedrskih
jedrskega goriva
NajZer Mitja
34. Vodenje in avtomatizacija energetskih sis­
temov
Tomšič Miha
35. Električni stroji in aoCnostna elektronika
Milave Zdenko
36. Industrijska avtomatike
Snajder JoZc
37, Računalniška oprema
Jeraun-BlaZiC Donova Borka
38, Bioaedicinske naprave
Kljajič Miroljub
39, Robotizacija
LenarCiC Jadran
za mikroelektroniko, podelementi
40, Sodobni
roCje tehnologije in materiali
Trontelj Marija
41, Optoelektronika
LavrenCiC Borut
materittli in tehnologije
42, Anorganski
Kosmač TomaŽ
43, Organski materiali in tehnologije
JuZniC Karel
Biotehnologija in biokemijski materiali
Suhar Alojz
45 Analiza in okolje
Stupar Janez
46 Novi materiali
Suvorov Danilo
47 Izboljšanje in varstvo zdravja ter socialne
varnosti populacije
Budnar MiloS
48, Nekovinske mineralne surovine
Tadej Dolenc
49 Kovinske mineralne surovine
Tedej Dolenc
50 Pitne in mineralne vode
JoZe PezdiC
51 Uran
Andrej StergarSek
52, Znanost o znanosti
Levstek Igor
53, Robotizacije
Oblak Pavel
54 Sodobni anorganski materiali in tehnologije
Trontelj Marija
komunikacijski
sistem in zasnova
55 Poslovni
komuniciranja med uporabniki JUPAK-a
Jerman-BlaZiC Donova Borka
in kulturna dediSCina
slovenskega
56 Naravna
naroda
Smole Andrej
44
ST. Diagnostika, zdravljenje in preprečevanje
koaplikacij aalignih obolenj
Snajder JoZe
58. DoaaCi stroji, naprave in oprem*
Stergariek Andrej
59. Sisteai za računalniško avtomatizacijo v
procesni industriji
CernetiC Janko
60. Prenos nove druZine atimulatorjev v proiz­
vodnjo
Bogataj Uroš
61. Energetika in varnost okolja v Šaleški Dol­
ini
Stegnar Peter
62. Razvoj infuzijske naprave posebne izvedbe za
intenzivno terapijo bolnikov
Dolanc Marko
63. UniCevanje nevarnih odpadkov s pomočjo seZiga in pirolize
PetaC Peter
64. HoZnost uporabe elektrofilterskega pepela
Stergariek Andrej
VEČJA POGODBENA DELA
1. Izdelava regulatorja scenske razsvetljave
ST scenska tehnika Beograd
B. Bastar
14. PomoC pri inatal. in vzdrZ. računal, opreme
Elektrotehna
M. Spegel
2. Izdelava regulatorja COLICO
Slovensko ljudsko gledalisfie Celje
B. Bastar
15. Idejni projekt
Konus, SI. Konjice
R. Tavzes
3. Izdelava radiolosko-aeteorolotke postaje
NE Krlko
J. Snajder
16. Analiza energetskega stanja
Konus, SI. Konjice
R. Tavzes
4. Idejni projekt SIK
Industrija stakla Lipik
H. Pegan
17. Obračun osebnih dohodkov
Foto Tivoli
I. Sega
5. Idejni projekt SIK
RO DIS Borja TesliC
R. Tavzes
18. Idejni projkt informacijskega sistema
Energetika Ljubljana
R. Kolar
6. VzdrŽevanj? opreme za regul. razsvetljave
Csnkarjev do« Ljubljana
B. Bastar
19. Idejni projekt
PIK, Maribor
R. Tavzes
T. Izgradnja sistema za instrument, oceno vid­
ljivosti RVR
Aerodrom Zagreb
J. Snajder
20. 1. kom aneaograf VMZ 21
Savezni hidroa. zavod, Beograd
B. Glavic
8. Izdelava mini SIK 80
Dekorativna Ljubljana
R. Tavzes
9. VzdrŽevanje sistema SIK 80
Gorenjska predilnica
M. Bizjak
21. Izdelava prenosnega aikroraC. sistema
SOP Krško
M. Vidmar
22. SS o dolgoroCnem sodel. na podroCju umetne
inteligence
Iskra ZORIN
N. LavraC
10. Evidenca osnovnih sredstev
Investbanka, Ljubljana
B. Rovtar
23. Sistem za registracijo delovnega Cass
Mura M. Sobota
J. TasiC
11. Idejni projekt SIK 80
Jugokeramika Zagreb
H. Pegan
24. Idejni projekt SIK 80
Elektroind. "OBOD", Cetinje
M. Pegan
IZ. Prilagoditev program, oistema ASISTENT 86
Tehniška fakulteta, Maribor
H. Gams
25. Raziskovalno razvojna dela v letu 1987
Železarne Ravne
M. Gams
13. Razvoj digitalnega modema PBU-D
Iskra, DO Elektrozveze, LJubljana
C. Kandua
26. Samoupravni sporazum
Železarne Ravne
M, Gams
12S
27. Izdelava postaje Neta SOI
GeofisiCki zavod Zagreb
J. Snajder
44. KeraaiCni filtri
Krulik Valjevo
H. Koaac
28. Izdelava plotterja
Sladkogorska. OSSS, Sladki Vrh
H. Vidaar
45. Izdelava uda 022
SOP Krško
B. ZnidariC
29. Analiza tehn. aotnosti zniZanja teapcrature
Konus, SI. Konjice
B. Tavzes
46. Izdelava uda 021
SOP Krško
B. 2nidariC
30. Uvajanje račun, na področju OS v Ljubljani
Mestna izobraževalna skupnost, Ljubljana
H. RibariC
47. Izdelava uda 022
SOP Krško
B. 2nidariC
48. Raziskave toksičnosti delovnega okolja
Vesna, Maribor
M. Budnar
31. Raziskave s področja keaije
Ilirija-Vedrog, Ljubljana
S. Stavber
32. VzdrŽevanje CHS 050
Sladkogorska, Sladki Vrh
H. Vidaar
4 9 . Racionalno vodenje t o p l o t n e
energije
Celpak P r i j e d o r
R. Tavzes
33. Raziskave s področja uaetne inteligence
Iskra ZORIN
N. LavraC
5 0 . I z d e l a v a NMR a n a l i z a t o r j a IJS-85
J u g o i n s p e k t Zagreb
R. B l i n c
34. VzdrŽevanje računalniške opreae
Biotehn. fak.
H. LasiC
51. IzraCun PT krivulj po 4. gorivnea ciklusu
NE Krško
B. Cluaac
35. VzdrŽevanje 3 tiskalnikov FACIT
Papirnica VevCe
H. LasiC
52. VzdrŽevanje in dograditev sisteaa Sibel
Iakra - Elektrooptika
C. Kandus
36. Razvoj tehnologije LCD
Iskra-IEZE, TOZD Hipot Šentjernej
J. Pir*
53. Razv. naloga: Inforaac. sisteaa o kakovosti
avtoplalSev
Sava, Kranj
R. Murn
3T. Preiskave vzorcev keaikalij
Iskra, DO Mikroelektronika, Ljubljana
J. Stupar
H. Leskovlek
B. Saodil
54. Razvoj keraaiCnih aaterislov
Krka - Izolacija
A. Jager
38. VzdrŽevanje sisteaa za registracijo delov­
nega Časa
Slovenijales, Ljubljana
M. LasiC
39. Tehnologija baterij
Iskra ZNAJ
B. Zeava
40. Raziskave t e r s t u d i j s k o
AIRO C e l j e
S. Stavber
izpopolnjevanje
41. Rsziskovslna in razvojna dela v letu 1987
Železarne Jesenice
N. Caas
42. Sodelovanje na podroCju "Prograaski
ASISTENT 86"
Infosistea, Zsgreb
M. Caas
poaikov
5 6 . D i g i t a l n i t e l e f o n I . faza
I s k r a , DO E l e k t r o z v e z e , Ljubljana
R. Trobec
5 7 . VzdrŽevanje s i s t e a a SMS 300
CC P o s t o j n a
R. Tavzes '
58. VzdrŽevanje sisteaa SIK 80
Novoteks Novo aesto
R. Tsvzes
59. VzdrZevsnje sisteaa SIK 80
Elektrokovina Maribor
R. Tavzes
sistem
43. Raziskave toksičnosti delovnega okolja
Zdravstvene skupnost Slovenije
M. Budnar
126
5 5 . OptiCni d a j s l n i k i
Iakra Avtoaatika
J. Pirl
in
60. VzdrZevsnje sisteaa SIK 80
Steklarna, Hrastnik
R. Tavzes
61. VzdrŽevanje sisteaa SIK 80
Djuro Sslaj - TOZD Energija
R. Tavzes
električne
62. Razvoj elektroerozijakega analizatorja
TIK Kobarid
C. LakoviC
63. Jedrska varnost
Rep. komite za energetiko LJubljana
B. Mavko
64. MikroraCunalniski sistea za
vanja
Zlatarna Celje
H. Spegcl
podporo poslo­
65. Izotopske raziskave vodonosnikov v Beli
Krajini
Geološki zavod
J. PezdiC
66*. Radiolosko-meteoroloska postaja Cerklje
NE Krtko
J. Snajder
67. Ekološki laboratorij
RKSZ LJubljana
R. MartinElC
68. Skladiščenje in evidenca radioaktivnih od­
padkov
Republiški koaite za energetiko Ljubljana
B. Pucelj
69. Obdelava podatkov o osebnih dohodkih
Papirnica Vevče
I. Sega
70. Izdelava in vzdrževanje
tracijo delovnega časa
Elkroj Mozirje
H. Spegel
sistema
79. Razvojno-raziskovalne naloge v letu 1987
Iskra
H. Kosec
M. Drofenik
80. Izvedba lab. poizkuaov za sisntezo teh.bar.
karbonata
Cinkarna Celje
J. Bitenc
81. Preliminarna evaluacija ponudb za gorivo za
JE Prevleka
ECS Maribor
H. NaJZer
82. Izdelava elaborata in programskega paketa
Institut za priaenjenu matematiku i elektroniku, Beograd
N. LavraC
83. Razvojna dela v letu 1987
Comet ZreCe
T. KosmaC
84. Mini SIK
RO Drvenjača, FuZine
R. Tavzes
85. VzdrŽevanje SIK 80
2elezarne Store
R. Tavzes
za regis­
86. Analiza energetskega stanja v tovarni
Sava, Kranj
R. Tavzes
71. VzdrŽevanje SIK 80
TAM, Maribor
R. Tavzes
87. Republiški program o zaščiti prebivalcev
SRS pred aevanjea
Zavod za varstvo pri delu
D. Brajnik
72. Izdelava in dobava TEH S00
Steklarna, Hrastnik
R. Tavzes
73. KHR analizator IJS-85
Zavod za ispitivanje kvalitete robe, Zagreb
R. Blinc
74. Izvedbeni projekt daljinskega vklapljanja
javne razsvetljave
Komunalno podjetje LJ.-TOZD Javna razsvet­
ljava
J. Beltraa
75. Razvojne naloge v letu 1987
Exoterm Kranj
T. Kosma«
76. Test. in instalacija
opreme
Lesna Slovenj Gradec
H. Višinski
78. Razvojne naloge za CIliM
Energoinvcst Sarajevo
M. Koaac
T. KoamaG
88. Ocena ekoloike obremenitve okolja
Elektro institut M. Vidmar
S. Polic
89. Projekt "ZaoZnost sredice NEK"
NE Krtko
B. Sarler
90. Izdelava sisteaa za registracijo
časa
Velana LJubljana
M. Spegel
91. Razvoj tehnologije
araaturne plošče
Iskra Elementi
J. Pirš
STN
delavnega
in aodela avtoaob.
dodatne računalniške
77. Sporazum o dolgoročnem sodelovanju
Tovarna elektotehniCnih izdelkov Izlake
D. Kolar
92. Raziskovalno konzultantske usluge v 1. 1987
RUZV TodraZ
B. Zemva
93. Izdelava RMN 101 in IMA 99
Rudarsko energetski kombinat Bitola
B. Glavic
127
94. Sodelovanj* pri razvoju in izdelavi naprav
za protipoZ. zaSCito
Zarja Kaanik
P. Cevc
95. Nadzor radioaktivnosti okolja NE Krško
NE Krlko
U. Miklavži«
krailnika
za
111. Razvojna dela za Keramix
Goriške opekarne Bukovica
J. Hole
112. Raziskave za pridobivanje urana iz pepela
Inst. R. BoikoviC
A. Stergarsek
96. Nadzor radioaktivnosti okolja RUZV
RU2V TodraZ
P. Stegnar
9T. Izdelava prototipa
robota
Riko Ribnica
P. Oblak
110. Vpliv mikroelementov v zobnih oblogah
KC Ljubljana
J . Stupar
elektr.
98. Izdelava IRP Podsklopov
Varnost Ljubljana
P. Cave
99. Izdelava idejnega projekta SIK
Prvomajska Zagreb
H. Pegan
100. Dopolnitev hidrološke postaje
RHHZ Ljubljana
J. Snajder
101. Razvoj in izdelava prototipa EGON 60/2,4
2elezarne Ravne
I. Kova«
102. Idejni projekt SIK
INP-Livar Ivančna Gorica
H. Pegan
103. Analiza aoZnosti za gospodarno pokrivanje
potreb po hlajenju
Krka, TOZD Tehnoservis
R. Tavzes
Z. Mariniek
113. Analiza aoZnosti
nega papirja
TobaCna tovarna
J. Pirš
laserske
obdelave tobač­
114. Izdelava energetske analize
Smelt
R. Tavzes
115. Energetika in varstvo okolja v Salelki Dol­
ini
ORS Velenje
P. Stegnar
116. Raz. naloga: Izdelava saa. iaplantibilnega
atiaulatorja
Zav. sk. Triglav
U. Stani«
117. II. faza razvoja NMR prealik. napr. za me­
dicinsko diagnostiko
Zav. sk. Triglav
R. Blinc
118. Inhibitorji cisteinskih
kega izvora
Krka - Biokemija
V. Turk
proteinaz Človeš­
' 119. Predelava software za K. C. Novi Sad
Vodovod Novi Sad
idejnega projekta in instalacijski
2. Moskun
104. Revizija
projekt
Krka, TOZD Tehnoaervia
D. Cuk
Z. Mariniek
105. Spreaeaba programske opreme
Lesonit II. Bistrica
H. Pegan
106. Razvoj in izdelava elektronske in mikroraSunalniBke opreme za prenos renografakih
podatkov
Onkološki inatitut
J. Snajder
107. Raztlritev računalnika PDP-11/34
Elektrotehna
H. Spegel
108. VzdrŽevanje materialne in programske opreme
REK Velenje
M. Lasic
109. Analiza energetske situacije in instalacij­
ski projekt
Sipad DonjI Vakuf
R. Tavzes
138
120. Skupna prodaja programskih proizvodov
IBM PC
Intertrade LJubljana
S. StrmCnik
za
121. MikroraCunalniBki sistem CMS 050 (I. faza)
Tesnila Trebnje
M. Vidmar
122. Razvoj, izdelava in instalacija programske
opreme
TE SoStanj
B. Kekec
123. Dolgoročno sodelovanje
ratorija
FNT Ljubljana
J, Stupar
pri izgradnji labo­
124. VzdrŽevanje SIK 80
Gorenje MUTA
R, Tavzes
125. KeramiCni kondenzatorji
Iskra-IEZE, TOZD KE-KO, 68360 ZuZemberk
D, Suvorov
126. Varnostne analize
NE Krlko
S. Petelin
143. Testi pirolitske predi-love
LEK-TOZD Kemija Menge«
P. PetaC
127. VzdrŽevanje aaterialne in programske oprhat
CeofiziCki zavod
M. LasiC
144. Prenos podatkov iz AMI' zavodnje v HMZ Ljub­
ljana
REK Šoštanj
J. Snajder"
128. Posnetek ekološkega stanja v SOZD Iskra
Iskra-SOZD Elektrokovinske industrije
S. PoliC
129. Osnove tehnologije močnostnih reaktorjev
NE Krlko
M. NajZer
C. Pregel
R. JsteniC
130. Vzdrževanje sistema SIK 80
ETA Cerkno
R. Tavzes
131. Izdelava idejnega projekta
ECS Maribor
J. TasiC
132. Robot za površinsko zaSCito
Gorenje V e l e n j e
P. Oblak
133. Razvoj in izdelava sistema za registriranje
delovnegs časa
INA Nafta Lendava
H. LasiC
134. Izvedba meritev in
jekta
INEA Domžale
R. Tavzes
145. Raziskave stimuliranega ramanskega sipanja
Iskra - Elektrooptika
H. CopiC
146. Raziiritev zmogljivosti LSI 11/23
Lesna Slovenj Gradec
H. LasiC
147. RaCunalniSka obdelava materialnega in fi­
nančnega poslovanja
Cestno podjetje Ljubljana
H. DeCaan
148. Izdelava sistema
kanje
IBK VinCa
R. Ilič
za
elektrokemijsko jed­
149. Sistem za zajemanje podatkov o prisotnosti
zaposlenosti
KONUS - TOZD Umetno usnje
J. TasiC
150. Izdelava trdih prevlek in orodja
Metalka
T. Volk
izdelava idejnega pro­
135. Razvoj in izdelava dopolnitve AMP META 801
Thalassotherapia, Crikvenica
J. Snajder
136. Razvojne naloge v letu 19P?
Termika Škofjo Loka
D. Suvorov
137. Izdelava materialne opreme sistema za regi­
striranje delovnega časa
Energoprojekt Beograd
H. Spegel
1.38. Tehnična dokumentacija za projekt EIS-TES
Projektivni atelje LJubljana
J. Snajder
139. Analiza porabe električne energije
Ind. 14. oktobra Krulevac
R. Tavzes
140. Fizikalno-kemijska tehnika v proč. kontroli
NE KrSko
I. Koba).
141. Revizija teh. specifikacij NEK
NE KrSko
M. GregoriC
142. Optimizacija rabe sistema
NE KrSko
K. JužniC
151. Izdelava trdih prevlek
Zavodi Crvena zastava Kragujevac
T. Volk
152. Varstvo prebivalstva pred ioniz. Bevanjea v
letu 1987
RKSZ Ljubljana
D. Brajnik
153. Sistem za registracijo delovnega Časa
Lesna Slovenj Gradec
M. LasiC
154. Izdelava H 300 CCC za C. S. Mazoljice
Vodovod Mostar
J. Korenini
155. Izdelava 5 kom. SGM 29
RSUP, BiH
B, CaviC
156. Preveritev polnitve za 6. ciklus
NE KrSko
M. Ravnik
157. Obdelava programskih podatkov s programskim
paketom OCAP
NE KrSko
B. Glumac
158. Obsevanje rezin kristalov v reaktorju TRIGA
Tovarna polprevodnikov Trbovlje
V. Dimic
159. Izgradnja in delovanje izobraževalnega cen­
tra za jedrsko tehnologijo
EGS Maribor
J. Zalar
129
160. Sistem za registracijo delovnega Časa
Elektrokontakt zlatar Bistrica
H. LasiC
177. Vodenje in avtoa. enertg-tskih sistemov
INEA DoaZale
M. loaSič
161. Izdelava SIK
IMP-Livar IvanCna Gorica
R. Tavzes
178. ObraCun OD
Kolinska Ljubljana
I. Sega
162. Postavitev in zagon sisteaa za generacijo
originalov
Iskra Avtoaatika
J. PirS
179. NMR analizator IJS-85
"TIMOK" ZajeCar
R. Blinc
180. Folijski senzor raztezka
Iskra Eleaenti
V. MarinkoviC
163. Izdelava pozicionirne naprave
Iskra Avtoaatika
J. PirS
164. II. etapa - »iste« za
hanja celuloze
Djuro Salaj Krško
J. CernetiC
raC. avtoaatiz. ku­
165. Razvoj tehnologij za CiSCenje dianih plinov
Metalna Maribor
A. Stergartek
167. Sistea za registracijo delovnega Časa
BANEX Zagreb
M. Spegel
• 184. Razvoj elektr. vezja javljanja vloaa
Varnost Ljubljana
P. Cevc
168. Priprava aetode ter opredelitev kriterijev
za odlagalilfie radioaktivnih snovi v SRS
Republiški koaite za energetiko Ljubljane
B. KontiC
kom-
171. RaCunalniSko vodenje ogrevanja
IMV Novo aesto
D. Cuk
172. Izdelava SIK 80
TehniCni reaontni zavod CaCak
R. Tavzes
173. Meritve emisije
CoriSke opekarne Bukovica
B. SedeJ
174. Raz. toksičnosti delovnega okolja z rent­
gensko fluorescenco
Zdravstvena skupnost Slovenije
M. Budnar
176. Ugotavljanje vpliva SoCe na vodne vire
CoriSki vodovod
J. PezdiC
130
185. Idejni projekt raC. avtoaatizacije
Cinkarna Celje
S. StrmCnik
186. Analiza novih odpepeljevalnih naCir.sv v Ths
ECS Maribor
I. Kobal
P. Stegnar
169. Programski paket ANA
Železarna Ravne
S. StraCnik
175. Ocena remonta NE Krško v letu 1987
Elektroinst. M. Vidmar
l. Fabjan
182. Meritve specialne porabe toplotne energije
KartonaZna tovar. Ljubljana - TOZD Lepenka
TrZiC
R. Tavzes
183. Obdelava podatkov za obračun OD
Koapas - DSSS
I. Sega
B. HoCevar
166. Digitalni telefon - II.faza
Iskra, DO Elektrozvezet Ljubljane
R. Trobec
170. Idejni projekt računalniškega vodenja
presorske postaje
IMV Novo aesto
D. Cuk
181. Ocena izpostavljenosti živemu srebru
Petroheaija PanCevo
P. Stegnar
187. Priprava programa dela inšpekcije za jedr­
sko varnost
Republiški koaite za energetiko Ljubljana
B. Mavko
188. Paket za obdelavo podatkov za obraCun OD
Zov. sk. Triglav
I. Sega
189. Skupni nastop na področju izobraŽevanja
Intertrade Ljubljana
I.Sega
190. Indukcijska peC
Teh. met. fakultet Beograd
F. MavriC
191. Fizikalni preizkusi na nizki moCi po menja­
vi goriva
NE KrSko
B. Glumac
192. Izdelava analize energetskega stanja
Ekonomski center Maribor
R. Tavzes
193. Analiza tehnološkega postopka
hidrat, apna
Urbanistična projektna radna
"URBIS"
B. KontiC
pridobivanja
organizacija
194. VzdrŽevanje SIK
Lesonit II. Bistrica
R. Tavzcs
204. RaCunalniika obdelava zalog
Belinka Ljubljana M. DeCaan
195. VzdrŽevanje raCunalniske opreme
Elektrotehna
M. LasiC
205. Izdelava PZI dokumentacije
Vodovod Moatar
J . Korenini
2 . Moskun
196. Izdelava 2 koa gaaa aonitorjev
SSUP Beograd
B. Glavic
197. Raziskave in razvoj PRU-D
Iskra, DO Elektrozveze, Ljubljana
C. Kandua
19S. Elektronska regulacija teaperature
Iskra - Teleaatika
J. Piri
206. P r e l i a i n a r n e a n a l i z e a i k r o e l e a e n t o v v zobeh
KliniCni c e n t e r Ljubljana
B. S a o d i i
207. Dopolnitev a v t o a a t s k e p o s t a j e META 802
RHMZ Zagreb
J. Snajder
208. Analize i z o t o p o v d u š i k a
Koaunalna C e l j e
J. PezdiC
199. Dodatna prograaaka in aaterialna opreaa za
SIK 80 in TEH S00
Djuro Salaj - TOZD Energija
R. Tavzes
209. Serviane usluge
TE Trbovlje
J. Snajder
200. Ekološki laboratorij z aobilno enoto
RKSZ Ljubljana
H. Leskovsek
210. Funcionalna d o p o l n i t e v Iskraskop LCD
Iskra - K i b e r n e t i k a
J. P i r i
201. VzdrŽevanje sisteaa SIK 80 z CMS 050
Krka Novo aesto
R. Tavzes
211. Dopolnitve aikroraCunalnilkega sisteaa
Koapas - Magistrat
M. Spegel
202. Robotizacija eaajlirne linije
Corenje Velenje
L. 21ajpah
212. Razvoj i n i z d e l a v a koaponent
Obrtna, S l o v . Gradec
M. S p e g e l
203. RaCunalniSka podpora laserskemu rezalniku
KartonaZna tovarna Ljubljana
H. Spegel
213. S i s t e a za r e g i s t r a c i j o delovnega Časa
SO Moste P o l j e Ljubljana
M. S p e g e l
131
OBJAVLJEN A DELA
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
O b j a v l j a n a
d a l a
Znanstvena publikacije
1. J.BonCa, P. PrelovBek: A solvable Bodel with
a soft phason aiode at the lock-in tran­
sition, J.Phys.C: Solid State Phys. £0,44774484 (19B7).
2. H. Colette, M. Bruacn, B. Ciardina, P. A.
Benedetti, M.Brunori: A aicroscopic analyais
of ligand binding in single erythrocyte,
Bioaed. Biochia. Acta i£, S108-S112 (1987).
15. K.Saigoc, H.Bruaen, S.Svetina: pH dependence
of oxygen binding to human hemoglobin descr­
ibed by generalized Adair equation, Period.
Biol. 136, 269 (1987).
16. B. Tadid, R. Pirc: Critical amplitudes for
correlated percolation, Phya. Rev. B36. 769772 (1987).
17. I. Vilfan: T., -andom field Iaing model: A
free energy atudy, "hya. Scripta T19. 585588 (1987).
Objavljeni referati
3. N. HankoC-Borttnik, L. Fonda, B. Boritnik:
Coherent rotational atatea and their creat­
ion in aolecular and nuclear aysteas, Phys.
Rev. li, 4132-4146 (1987).
4. R. Pirc, P. Prelovtek, B. Tadic: Zero-temp­
erature tranaition in a classical tranaverae
Ising spin glass, Solid State Commun. 64,
137-139 (1987).
5. R.Pirc, B.Tadič, R.BI inc:Random-field smear­
ing of the proton-glass transition, Phys.
Rev. B2£, 8607-8615, (1987).
6. R. Podgornik, C.Cevc, B.Zekt: Solvent struc­
ture effects in the aacroscopic theory of
Van der Weals forces, J.Chen.Phys. 87., 59575967 (1987).
7. P.PrelovBek:Critical behaviour of the penet­
ration depth into a netastable coaaensurate
structure, Solid State Coaaun. £2, 193-195
(1987).
8. P.Preloviek, T.M. Rice: Order parameter con­
serving antiferromagnets, Phys.Rev.Lett. 59.,
1248-1250 (1987).
9. P. Prelovlek, T. M. Rice, F. C Zhang: Bipolaron condensation induced by doping of
charged density wave systems, J, Phys. C:
Solid State Phya. 20., L229-L233 (1987).
10. M. RibariC, L. SulterBiC: A linear transport
equation for wave phenomena, Transp. Theory
Stat. Phys. H . 1041-1094 (1987).
11. M.Rosina: Pion chiral and fluid dynamics, J.
Physique i£,Suppl.6, C2-343 - C2-346 (1987).
12. J. Strnad: A nonhistorical approach to ele­
mentary quantum mechanics, Eur. J. Phys. J,
306-309 (1987).
13. J. Strnad: Der Compton-Effeet - nichtrelatiwistisch, Praxis Naturwissensch. - Phys, 36.,
29-31 (1987).
14. J.Strnad: Der "Kreis"-Prozess, Praxis Naturwiosentch. - Phys. 3J>, 2-4 (1987).
132
1. M.Cibej: Comparison of exact and approximate
solutions of a aiaple model for pion cloud
around a static source, Proc. Workshop on
Mesonic Degrees of Freedom in Hadrona, Bled/
Ljubljana 1987: Fizika i?, Suppl.2, 61-63
(1987).
2. B. Colli, W. Keise: Tine dependent Hartree
approach for
kink-antikink annihilation,
Proc. Workshop on Mesonic Degrees of Freedom
in lladrons, Bled/Ljubljana 1987 : Fizika 19,
Suppl.2, 77-85 (1987).
3. M.Golob, N.MankoC-Boritnik: Lagrangeans with
higher derivatives and static potential for
the quarks at large distances, Proc.Workshop
on Mesonic Degrees of Freedom in Hadrona,
Bled/Ljubljana 1987: Fizika H , 12-20 (1987).
4. M. KaluZa, N. HankoC-Boritnik: Leptons arc
systems of Dirac particles, Proc.Workshop on
Mesonic Degrees of Freedom in liadrons. Bled/
Ljubljana 1987 : Fizika H , Suppl.2, 100-111
(1937).
5. M. Poljšak: On dielectric models of strong
interactions, Proc. Workshop on Mesonic Deg­
rees of Freedom in Hadrons, Bled/Ljubljana
1987 : Fizika 12, Suppl.2, 47-50 (1987).
6. M.Rosina: Ferai gas of quarks in the chroaodielectric model, Proc. Workshop on Mesonic
Degrees of Freedom in Hadrons,Bled/Ljubljana
1987 : Fizika I_9_, Suppl.2, 43-46 (1987).
7. J.Strnad:Der Feynmonache Weg in die Quantenphysik, Frue!ijahratagung der Dtach. physikalischen Gesellschaft, Berlin (1987), str.
109-114.
8. J. Strnad: Nichtgeachichtlicher Weg in die
Quantenaechanik, fruehjahrstogung der Dtsch.
physikalischen Gcsellschaft, Berlin (1987),
115-121.
9. I. Verovnik, A.Likar, J,Strnad: Lichtschwankungen in der Schule, Fruehjahrstagung der
Dtsch. physikalischen Gesellschaft,
Berlin
(1987), str. 223-232.
10. I. Vilfan: The random-field Isin* model,
Ferroelektrizitaet '86: Vort.14. Fruehjmhrsschule
der Sozialist.
Arbeitsgemeinsch.
Ferroeletrizitaet, Finken (1986), str.8-18.
5. P. PrelovSek: Phonon and magnetic aecahnisns
for high teaperature superconductivity. Nat­
ional Research Council of Canada, Ottawa
(1987).
Strokovne publikacije
6. P.Preloviek: Two band model for superconduc­
ting copper oxides, Brookhaven Kat. Lab,,
Brookhaven (1987).
1. P. Cosar: O Brewsterovea
fiz. M . 125-127 (1987).
zakonu,
Obz. mat.
2. J.Strnad: Cravitacijski zakon je star tristo
let - ali ie velja?, Obz. mat. fiz. M . 115122 (1987).
3. J.Strnad: InterferenEni poskusi s curkom at­
omov na svetlobi, Obz. mat. fiz. 3_4_, 87-91
(1987).
4. J.Strnad: Meri platno, trak na vatle : Fizi­
kalni izlet k največjim in najmanjšim raz­
daljam, Ljubljt \ : DZS, (1987), 60 str.
5. J. Strnad: Štefanova naloga,
31, 207-210 (1987).
N e o b j a v l j e n a
Obz. Bat. fiz.
de),a
Institutski dokumenti
1. D. Mitič, P. Preloviek, I. Vilfan: Analiza
seizmičnega hitrostnega polja slovenskega
ozemlja,IJS delovno poročilo DP-4963 (1987).
Z. R. Pire, B. Tadič, P.PrelovSek: Replica sym­
metry breaking in a classical transverse
field, U S delovno poročilo DP-5013 (1987).
3. B. Tadič, R. Pire: Yang-Lee edge singularity
in systems with correlated disorder, U S
delovpy poročilo DP-SOU (1987).
4. B. Tadič, R. Pire, R. Blinc: Isotope effect
and pressure dependence of the freezing
temperature in proton glasses, U S delovno
poročilo DP-5012 (1987).
7. P.Preloviek, T.N.Rice, F.C.Zhang: Bipolarop
condensation as a model for high Tc super­
conductors, 14. NECPO Sea., Puidoux-Chexbres
(1987).
8. S.Svetina, B.ZekS, S. Eskelinen: Erythrocyte
membrane as couples layers and protection
against osmotic heaolyais,
18. FEBS Meet.,
Ljubljana (1987).
9. K. Saigoc, M. Brumen, S. Svetina: The effect
of carbon dioxide on the binding of oxygen
to huaan hemoglobin described by the gene­
ralized Adair equation, 18. jug. siap. iz
biofizike, Kapaonik (1987).
10. I. Vilfan: Free energy analysis of the RFIM,
14. MECO Sem., Puidoux-Chexbres (1937).
11. I. Vilfan: The random field Ising aodel: a
free energy study,
7. General Conf. of the
Condensed Matter Div., Pisa (1987).
12. B.ZekS, M.Brumen, S.Svetina: Red blood cells
and phosphorus vesicles shapes in processes
of fusion and vesiculation, 18. FEBS Meet.,
Ljubljana (1987).
13. B. ZekS, M. Brumen, S. Svetina: Phospholipid
vt sides shapes,
8. Reg. Meet, of Biochem­
ists, Biophysicists and
Biotehnologists,
Craz (1987).
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
O b j a v l j e n a
dela
Znanstvene publikacije
Neobjavljeni referati
1. M. Brumen, M. Coletta, P. A. Evangelista, M.
Brunori:A description of ligand diffusion by
single cell microrhotolysis, 18. FEBS Meet.,
Ljubljana (1987).
2. M. Brumen, M. Coletta, P. A. EvangeliBta,
M. Brunori: Ligand diffusion in red blood
cells: single cell microspectroscopic obser­
vations in mathematical modeling, 8. Reg.
Meet, of Biochemists, Biophysicists and Biotechnologists, Graz (19b7).
3. M.Brumen, S.Svetina, B.Zekt: Elastične last­
nosti membrane eritrocita v modelu treh
sklopi jenih plasti, 4. simp. "Spektroskopija
v teoriji in praksi": 2. jug. simp, o mole­
kularnih vedah : 8. posvet, za okroglo mizo
DBS, Kranjska gora (1987).
4. N. Mankoc-BorStnik: Forces between hadrons
in the quark model, Int. Symp. on Nuclear
Physics and Nuclear Astrophysics, Brookhaven
(1987) .
1. ARGUS Collab., B. BoStjancič, O. Kernel, M.
PleSko: B meson decays into charmonium sta­
tes, Phys. Lett. B199. 451-456 (1987).
2. ARGUS Collab., B. BoStjancič, G. Kernel, M.
PleSko, et al: The decay D»->K«t, Z.Phys.C Particles and Fields 21, 359-362 (1987).
3. ARGUS Collab., B. BoStJanBiC, G. Kernel, M.
PleSko: Determination of at from a measure­
ment of the direct photon spectrum in T(1S)
decays, Phys. Lett. B199. 291-293 (1987).
4. ARGUS Collab., B. BoitjanCic, G. Kernel, M.
PleSko: Evidence for the decay t*->vtwv,
Phys. Lett B185. 223-227 (1987).
5. ARGUS Collab., B. BoBtjancic, G. Kernel, M.
PleSko, et al: First observation of gg->wa«,
Phys. Lett. B196. 101-106 (1987).
'
6. ARGUS Collab., B. BoStjancič,
G. Kernel,
M. PleSko, et al: First observation of gg->
K«»K«», Phys. Lett. B198. 255-260 (19R7).
133
T. ARGUS Collab., B. BoltjanCiC, C. Kernel, H.
Plelko, et al: First observation of gg->ww,
Phys. Lett. B198. 577-582 (1987).
8. ARGUS Collab., B. BoltjanCic, G. Kernel, M.
Plelko:The had r on i c tranaition fromT(2S) to
T(1S), Z. Phys. C - Particles and Fielda 35_,
283-293 (1987).
9. ARGUS Collab., B. BoltjanCic, G. Kernel, M.
Plelko: Measurement of the decay B*->D*-lv,
Phys. Lett. B197. 452-456 (1987).
10. ARGUS Collab., B. BoltjanCic, C. Kernel, M.
Plelko: Measurement ofm' ->x'n-g
in gg coll­
isions, Phys. Lett. B199. 457-461 (1987).
11. ARGUS Collab., B. BoltjanCiC, G. Kernel, M.
Plelko: A measurement of the tau lifetime,
Phys. Lett. B199. S80-584 (1987).
12. ARGUS Collab., B. BoltjanCic, G. Kernel, M.
Plelko, et al: Observation of B*->B* mixing,
Phys. Lett. B192. 245-252 (1987).
13. ARGUS Collab., B. BoltjanCiC, G. Kernel, H.
Plelko: Observation of inclusive D. produc­
tion in B meson decay, Phys.Lett. B187. 425430 (1987).
14. ARGUS Collab., B. BoltjanCiC, G. Kernel, M.
Plelko,et al:Observstion of octet and deeuplet hyperons in e» e- annihilation at lOGeV
centre-of-mass energy, Phys.Lett. B1B3. 419424 (1987).
15. ARGUS Collab., B. BoltjanCiC, G. Kernel, M.
Plesko, et al: Reconatruction of B aesona,
Phys. Lett. B185. 218-222 (1987).
16. ARGUS Collab., B. BoltjanCiC, G. Kernel, M.
Plelko: .Search for the decay *-->v» *-:
Phys. Lett. B195. 307-310 (1987).
17. ARGUS Collab., B. BoltjanCiC, G. Kernel, N.
Plelko,et al:Search for the decay D,->fi«n as
evidence for quark annihilation, Phys. Lett.
£122., 102-106 (1987).
18. ARGUS Collab., B. BoltjanCiC, G. Kernel, M.
Plelko: Search for lepton-number and leptonflavour violation in tau decays, Phys. Lett.
Bili, 228-232 (1987).
19. ARGUS Collab., B. BoltjanCiC, G. Kernel, N.
Plelko: An upper limit on D'-M)« mixing,
Phys. Lett. B199. 447-450 (1987).
20. A.O.Barut, M. Pavlic: Classical model of the
Dirac electron in curved space, Class. Quan­
tum Grav. i, L41-L45 (1987).
21. A.O.Barut.M.PavliC: Quantisation of the classlcal relativistic zitterbewengung in the
Schroedinger picture, Class. Quantum Grav. 4.,
L131-L136 (1987).
22. D.HanZel: Application of Moessbauer spectro­
scopy, Vestn.Slov.Kem.Drus.3J},, 17-24 (1986).
23. M. Jaklič, S. FaziniC, J. Krmpotic-Nemanic,
M. Budnar, 2.Sait, V. Valkovic: Distribution
of trace metals in human nasal cavity bones,
Nucl.Instr.Meth. Phys. Res.ft21,193-195(1987).
134
24. OMICRON Collaboration, G.Kernel, F.Sever, A.
Stanovnik, et al: x*p breasstrahlung at 300
MeV/c, J. Phya. G : Kucl. Phya. H , 297-310
(1987).
25. OMICRON Collaboration, C.Kernel, F.Sever, A.
Stanovnik: e'e- pairs from x*p interactions
at 0.3 GeV/c, J.Phya.G.: Nucl.Phys.il, 13751398 (1987).
26. M.PavIiC:Phase space action for minimal sur­
faces of any dimenaion in curved space-time,
Phys. Lett. B197. 327-331 (1987).
27. M.Pavlic: String model for general relativi­
ty and canonical formalism for minimal sur­
faces, Nuovo Ciaento 95A, 297-310 (1986).
28. M.Potokar: Models for radiative neutron cap­
ture in the nuclear giant reaonance region,
Fast Neutron Physics / Eds. D. Miljanic ; B.
AntolkoviC *, G.PaiC- Zagreb: Ruder BolkoviC
Inst., (1986), str. 52-66.
29. M. Potokar, A. Raalak: Information on photonuclear transition matrix elements from mea­
suring the emitted nucleon polarization in
the reaction plane, Phya.Rev. C34. 2338-2340
(1986).
30. Z.Sait:Surface roughneaa correction in thick
target PIXE analysis, Nucl.Instr.Meth.Phys.
Res. £2i, 567-570 (1987).
31. S.Toaič, V.Valkovic, M. Budnar, V. Stare, 2.
Smit: Comparison of XRF and PIXE on aerosole
samplea, Nucl. Instr. Meth.Phys.Res. B24/25.
609-612 (1987).
32. R. Zorro, I.Bergqvist, S.Crona, A.Hakansson,
A.Likar, A.Lindholm, L.Nilaaon,N.01aaon: The
isovector quadrupole resonance in yttrium
excited by neutron radiative capture, Nucl.
Phys. A472. 125-138 (1987).
Objavljeni referati
1. D. Brajnik, M.Korun, U. MiklavZiC: Emisijske
koncentracije 1-131 v zraku v SR Sloveniji v
marcu 1987, Zb.rad.14. jug. simp, za zaltitu
od zraCenja, Novi Sad (1987), str. 162-163.
2. D. Brajnik, M.Korun, R.MartinCiC, B. PucelJ:
Meritve in vivo I-131 v Clovelki Mitnici ,
Zb.rad.14.Jug. simp, za zaltitu od zraCenja,
Novi Sad (1987), str. 303-305.
3. D.Brajnik, M. Korun, R. MartinCiC, B.PucelJ:
Kontaminacija okolja v SR Sloveniji po Čer­
nobilski nesreCi, 14,jug. simp, od zraCenja,
Novi Sad (1987), str. 64-67.
4. D. Brajnik, M.Korun, R. MartinCiC, B.PucelJ:
Nekateri zanimivi rezultati Černobilske kon­
taminacije, Zb.rad.14. Jug. simp, za zaltitu
od zraCenja, Novi Sad (1987), str. 45-48.
5. Darko HanZel, D.HanZel: MoessbauerJeva spek­
troskopija s konverzijskiai elektroni, 4.
Jug. simp, o pritajeni fizike,
Sarajevo
(1987), str. 154-157.
6. C. Kernel, D. Korbar, P.Križan, N. MikuZ, F.
Sever, A. Stanovnik, D.Zavrtanik, C.W.E. van
Eijk, W. Lourens, A.S. Clark, E.G.Hichaelia,
N. W. Tanner: The measurement of the neutral
pion production near threshold, Int.Syap. on
Nediua Energy Physics, Beijing (1987), SOSSOS.
7. G.Kernel,D.Korbar,P.KriZan, M.MikuZ.F.Sever,
A. Stanovnik, D. Zavrtanik, C.W.E. van Eijk,
W.Lourens, A.S. Clark, E.G. Hichaelis, N. V.
Tanner: Measurement of the reaction n'p->
x-**n near threshold, Int. Syap. on Mediua
Energy Physics, Beijing (1987), 604-605.
8. G. Kernel, D. Korbar, P. KriZan, M. MikuZ,F.
Sever, A. Stanovnik, D.Zavrtanik, C.W.E. van
Eijk, W. Lourens, A.S.Clark, E.G. Michaelis,
N.W. Tanner:A study of pion-pion interaction
in the reaction «,p->«,»,n, Int.Syap.on Mediua Energy Physics, Beijing (1987), 606-609.
9. A.Likar: Decay of iaovector giant resonances
to low lying 3g state in •••Pb in teras of
seaidirect capture aodel, Proc. Workshop on
Radiative Capture, Sigtuna (1987),str.53-60.
10. R. MartinCiC: Černobilske izkušnje, Zb. ref.
ISEMEC
13. aedn. sea. lonizirno sevanje,
Ljubljana (1987), str. 1-5.
11. R.MartinCie:Pripravljenoat na radiološko ne­
zgodo v NE Krško, Zb.ref.ISEMEC: 13 ned.se«.
Ionizirno sevanje, Ljubljana (1987), str.
161-167.
12. R. MartinCiC, B. Pucelj: Ukrepanje v SR Slo­
veniji po Černobilski nesreči, Zb. ref. 14.
jug. siap. za zaštitu od zračenja, Novi Sad
(1987), str. 183-187.
13. V. MiklavZiC, M.Korun, M. Žele, S.Fedina, K.
JuZniC, D. Brajnik: Prisotnost Černobilskih
kontaainantov v prehraabeni verigi v Jeseni
1986. leta na BreZiško-Krlkem področju, 14.
jug. siap. za zaštitu od zraCenja, Novi Sad
(1987), str. 119-122.
14. U.MiklavZiC, M.Mihelič, E.SosiC, M.Trontelj,
G. DraZič: Osebne doze in efektivni zaSCitni
faktorji stavb pred zunanjim sevanje« dolo­
čeni s TL dozimetri po Černobilski nesreči,
14. Jug. simp, za zaštitu od zraCenja, Novi
Sad (1987), str. 509-512.
15. L. Nilsson, S. Crona, A.Hakansson, A. Likar,
A. Lindholm, N.Olsson, I.Bergqvlst, R.Zorro:
The isovector E2 resonance in " Y observed
in neutron radiative capture, Weak and Elec­
tromagnetic Interactions in Nuclei
Proc.
Int.Syap., Heidelberg 1986 / Ed.H.V.Klapdor.
- Berlin etc. : Springer-Vlg., (1986), str.
146-147.
16. S.Pahor, J.SnaJder: Preprost cilindrični me­
rilnik trajanja sončnega obsevanja, 31. Jug.
konf. ETAN-a, Bled (1987), str. 11.147-154.
17. Z.Polak, S.Pahor, J.SnaJder: Merjenje tempe­
rature rosišSa z detekcijo spremembe kapacitivnosti kondenzatorskega senzorja, Medn.
posvet, o informacijski tehnologiji in njeni
uporabi: INFORMATIKA'87, Nova Oorioa (1987),
str. 2.14/1 - 2.14/11.
18. M.Potokar: Seaidirect •.odela-aacroacopic and
aicroscopic aspects, Workshop on Radiative
Capture, Sigtuna (1987), str. 111-119.
19. M. Starie, A.Stanovnik, U. NiklavZie: Razvoj
doaaCega veCZienega detektorja radioaktivpe
onesnaženosti, Zb.rad.14.jug.siap. za zašti­
tu od zraCenja, Novi Sad (1987),str.438-441.
Strokovne publikacije
1. M. CopiC, R. MartinCiC: Razsežnosti Jedrske
nesreCe v Černobilu, Ujaa, št.1,5-11 (1987).
2. R.MartinCiC, B. Pucelj: Merjenje radioloških
koliCin, Proteus 49, 178-183 (1987).
N e o b j a v l j e n a
d e l a
Institutaki dokuaenti
1. Th. Bauagartner, J. R. Calarco, H.J. Earich,
G.Herbert, R.Neuhausen, M.Potokar, A.RaaSak,
S. Schardt, H. C. Sieberling, H. Weyand, J.
Wise, N.Ziaaeraann: Electron coincidence ex­
periment 16(e,e'x), U S delovno poročilo DP4850 (1987).
2. Th.Bauagartner, H. J. Earich, G. Herbert, R.
Neuhausen, S. Schardt, H. G. Sieberling, N.
Ziaaeraann, J.R. Calarco, J.Wise, M.Potokar,
A.RaaSak: Electroexcitation of the giant dipole resonance in • »C and >*0, U S delovno
poroCilo DP-4884 (1987).
3. U. Boltin, D. GlaviC, V. Cindro, A. Kodre:
Rentgenski Braggov spektrometer s sferiCno
ukrivljenim kristalom, IJS delovno poroCilo
DP-4854 (1987).
4. D. Brajnik, S.Fedina, K.JuZniC, I. Kobal, M.
Korun.R.MartinCiC, M.Mihailovič, U.Miklavie,
T.Mohar, M. PavšiC, Z. Planinšek, B. Pucelj,
B.Smodiš,J.Smrke,Z.SarkolJ-Jeran,P. Stegnar,
M.SkoflJanec, M.Toplišek, M. Tušek-ZnidariC,
H. UdovC, M. Zelc: Meritve radioaktivnosti v
okolici nuklearne elektrarne Krško: PoroCilo
za leto 1986, U S delovno poroCilo DP-4705
(1987).
5. M.Budnar: Časovna in prostorska odvisnost Pb
koncentracije v DO Vesna, IJS delovno por­
oCilo DP-4937 (1987).
6. V. Cindro, M. Budnar, M. Kregar, Z. Sait, V.
Raašak: Preseki za dvojno ionizacijo K lupin
• protoni,
IJS delovno poroCilo DP-4864
(1987).
7. B.Diallo, M.Leajak, Z.Polak: Prenos podatkov
v ekološki nadzorni areZi ANAS, IJS delovno
poroCilo DP-4888 (1987),
8. B.Diallo, Z.Polak, Z.Rupnik: Novi računalnik
za določanje ledvičnega klirensa, IJS delov­
no poroCilo DP-4925 (1987).
9. B. Diallo, J. Snajder: Povezava med računal­
nikom RCC 803 in računalnikom IBM PC XT, IJS
delovno poroCilo DP-4958 (1987).
10. D. OlaviC, A.Kodre, M.Hribar: Double K-shell
photoionlzation in copper sulphate, IJS de­
lovno poroCilo DP-4855 (1987).
13*
11. D. HanZel, Darko HanZel, N. Drofenik: Moessbauer spectra of BaFe«SmO t i, U S delovno
poroCilo DP-4863 (1987).
12. H. Korun, D. Brajnik, U.MiklavZie: Določanje
naravnih in uaetnih radionuklidov v ekološ­
kih vzorcih z nizkoenergijsko spektrometrijo
tmmm, IJS delovno poroCilo DP-4871 (1987).
13. P.Križan, M.MikuZ, A.Stanovnik, D.Zavrtanik:
ElastiCno aipanje pionov na protonih v obmoCju 300 do 400 MeV/c, IJS delovno poroCilo
DP-4730 (1987).
14. A. Likar, Z.Rupnik: Mobilno procesni aiatea,
IJS delovno poroCilo DP-4980 (1987).
15. U. HiklavZiC, N.2ele: Interkoaiparacijaka meritve izvajalcev nadzorne«« profraaa radio­
aktivnosti v okolici NE Krško v letu 1985 in
1986, IJS delovno poroCilo DP-4978 (1987).
16. M. HikuZ, D. Korbar, P.Križan, D. Zavrtanik:
RaCunalnilka simulacija reakcij xp*->*N in
ozadja, IJS delovno poroCilo DP-4731 (1987).
17. P. Mlakar, M.žefran: KERMIT : Komunikacijski
protokol v avtoaatskih merilnih sistemih,
IJS delovno poroCilo DP-4873 (1987).
18. S. Pahor, S. Pirš, J. Snajder: VeCsegmentni
detektor aonCnega sevanja, IJS delovno poro­
Cilo DP-4960 (1987).
19. M. Perdan, F. Cvelbar, E.Betak: Izpopolnitev
programa za računanje nevtronskih presekov
po ekscitonakea predravnovesnea modelu(PAG),
IJS delovno poroCilo DP-4849 (1987).
20. Majna Plelko, D. Korbar: Preliminarna rekon­
strukcija slike s 3D Fourier-jevia obratom v
tomografiji z beta plus sevalci, IJS delovno
poroCilo DP-4887 (1987).
21. Z. Polak.S. Pahor, J.Snajder: Merjenje smeri
in hitrosti vetra a stacionarnim cilindriCCnim anemoaetrom,
IJS delovno poroCilo DP4924 (1987).
22. M.Potokar, A.Ramiak, C.Co, S.Krewald: Compa­
rative test of the direct - seaidirect model
and the continuum RPA model continued, IJS
delovno poroCilo DP-4851 (1987).
23. Z. Rupnik: Avtomatski sistem za atatiatiCno
kontrolo diastatov AKD : Aparaturna in prog­
ramska oprema, IJS delovno poroCilo DP-4670
(1987).
24. Z. Rupnik: PEC 201: Centralna procesna enota
v CMOS tehnologiji, IJS delovno poroCilo DP4739 (1987).
25. Z.Rupnik-.Sistem za statistično kontrolo ter­
mostatov in hladilniSkih termostatov - AKTH,
IJS delovno poroCilo DP-4910 (1987).
26. M.StariC: Problemi na robovih veCZiCnih porporcionalnih komor, IJS delovno poroCilo DP4879 (1987).
27. Z. Smit, N. Kregar: Two-photon ionization of
K-shell electrons - II, IJS delovno poroCilo
DP-4827 (1987).
136
Neobjavljeni referati
1. I. ArCon, A. Kodre, D. ClaviC, M.Hribar: Ex­
tended fine atructure of Bragg reflectivity
in the vicinity of K-edge of copper, 14.Int.
Symp. on X-Ray and Inner Shell Processes,
Paris (1987).
2. D.Brajnik, N.Korun,U.MiklavZiC: Migration of
>><Cs and >»*Cs in soil and to food in one
year after the Chernobyl accident, 33. Ann.
Conf. on Bioaaaay, Analytical and Environ­
mental Radiocheaiatry, Liveraore (1987).
3. D. Brajnik, M.Korun, M.StariC, D. Zavrtanik:
Anticoincidence background reduction of a
planar Ge(HP) detector, Conf. on the LowLevel Techn. Group of the Int. Comm. for
Radionuclide Metrology, Wurenlingen (1987).
4. M. Budnar: On thin target PIXE efficiency,
Advanced Study Inst., Viaeiro (1987).
5. V. Cindro: Double ionization of the K shell
by protons, Advanced Study Inst., Viaeiro
(1987).
6. D.ClaviC, A.Kodre, M.Hribar, I.ArCon: Photoproduction and decay of double K vacanciea
in copper, 14.Int. Conf. on X-Ray and InnerShell Proceaaea, Paris (1987).
7. D.HanZel, H. Bilinski, T.A. Hadihiadan: Com­
plexes of iron (III) with some aainoacids
studied by 57Fe Moessbauer spectroscopy, 31.
Int. Cong, of Pure and Applied Chemistry,
Sofia (1987).
8. Darko llanžel,M.CopiC: Vpliv velikosti zaslona
in Črpanje na prostorske lastnosti laserja s
preklopnikom kvalitete, 4.Jug.simp.o uporabi
fizike, Sarajevo (1987).
9. Darko HanZel, M.CopiC, M.LukaC: Teaperal and
apatial dependence of electromagnetic field
in loaded Q-switched resonator, Int.Conf. on
Lasers, Nevada (1987).
10. Darko HanZel, D.llanZel: Moessbauerjeva spek­
troskopija s konverzijakiai elektroni,4.jug.
simp, o uporabi fizike, Sarajevo (1987).
11. M.Hribar, A.Kodre, D.GlaviC, I.ArCon: Fluor­
escence yield of double K vacancies in kryp­
ton, 14. Int. Conf. on X-Ray and Inner-Shell
Procesaes, Paris (1987).
12. U. MiklavZiC: Sodobne merilne metode in na­
prave pri radiololkea nadzoru okolja - pet­
letne izkušnje pri nadzoru okolja NE Krlko,
Zb.ref.ISEMEC: 13.med.sem.Ionizirno sevanje,
Ljubljana (1987).
13. U.MiklavZiC, M.Korun, A.R. Byrne, D.Brajnik,
K. JuZniC: Rapid assessment of Chernobyl de­
position by gamma spectrometry of vaseline
samples, 14.Reg.Cong, of IRPA - Current Pro­
blems and Concerns in the Field of Radiation
Protection, Kupari (1987).
14. M.Potokar, A.RamBak, O.Co.V.Klemt.S.Krewald:
Two (semi) microscopic models contrasted and
tested, Capture Gamma-Ray Spectroscopy, Leuveri (1987).
15. V.Stare: Physiological aspects of blood pre­
ssure regulation, Univ. Graz, Graz (19B7).
16. V. Stare, N.Budnar, S. Modic: Early signs of
lead toxicity and workers health with re­
spect to the aaxiaal allowed lead concentra­
tion in aerosols, Inter. Syaposiu« on Trace
Elements, Paris (1987).
17. 2. Sait: Approxiaate
target PIXE analysis,
Viateiro (1987).
calculations in thick
Advanced Study Inst.,
Ostala neobjavljena dela
1. A.O. Barut, M.PavliC: Classical Model of the
Oirac electron in curved space, Int. Centre
for Theoretical Physics, Trieste (1987). (IC/87/1), str. 1-10.
ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE
O b j a v l j e n e
dela
Znanstvene publikacije
1. J.Brguljsn, B.Navinlek, B.AmbroZiC, L.Kosec:
Analiza obrabe oblikovnih stružnih nožev iz
jekla C.7680 s titanovim nitridom, Strojn
Vestn. 4-6, 83-86 (1987).
Objavljeni referati
1. J. Brguljan, B. Navinlek, B. Ambrožic, V.
Kosec: Analize uporabe oblikovnih stružnih
nožev iz C.7680 prekritih s titanovim nitridoa, Sea. "Uporaba trdih prevlek titanove­
ga nltrida v industrijski proizvodnji" JOSTiN-87, Ljubljana (1987), str. 163-166.
2. J. Brguljan, B. Navinlek, P. Panjan: Primer­
jalna analiza brušenih spiralnih svedrov
opleaenitenih s TIN, Sem."Uporaba trdih pre­
vlek titanovega nitrida v industrijski pro­
izvodnji" - JOSTiN-87, Ljubljana (1987),
str. 109-121.
3. M. Jelene, B. Navinsek; Nanos trde prevleke
titanovega nitrida (TiN) na rezilno orodje
za gtancanje dinaao pločevine, Sem. "Uporaba
trdih prevlek titanovega nitrida v indus­
trijski proizvodnji" - JOSTiN-87, Ljubljana
(1987), str. 223-235.
4. B. Milovanovič, M. Miladinovic, B. Navinlek:
Tehnololka-ekeonoaska analiza primene alata
poboljšanih sa TiN prevlakom u proizvodnji
Crvena Zastava - OOL'R MehaniCka obrada FAZ,
Seat. "Uporaba trdih prevlek titanovega nit­
rida v industrijski proizvodnji" -JOSTiN-87,
Ljubljana (1987), str. 274-283.
6. B. Navinlek: Kako rcSbvati neuspele primere
uporabe TiN prevlek, Sem."Uporaba trdih pre­
vlek v industrijski proizvodnji"- JOSTiN-87,
Ljubljana (1987), str. 299-306.
7. B. Navinsek, J. Brguljan: Influence of TiN
coated tools on the efficiency and economy
of NC and CNC machines and centres, Int.
Conf. on Advanced Manufacturing Systems and
Technologies, Opatija (1987), str. 71-78.
8. B.Navinsek, P. Panjan, M. Peternel, M.Halas:
Naprlevanje NiCr tankoplaatnih uporov in
uporovnih vezij na ravne substrate, Zb. ref.
simp, o elektronskih sestavnih delih in mat­
erialih - SD 87, Topoliica (1987), b.p.
9. B.Navinlek, M.Peternel:Vpliv TiN (PVD) trdih
prevlek na obatojnoat izmenljivih karbidnih
ploščic, Sem. "Uporaba trdih prevlek titan­
ovega nitrida v industrijski proizvodnji"
JOSTiN-87, Ljubljana (1987), str. 236-252.
10. P. Panjan: Merjenje debeline trdih prevlek
TiN, Sem. "Uporaba trdih prevlek titanovega
nitrida v induatrijski proizvodnji"-JOSTIN87, Ljubljana (1?87), 92-93.
11. P. Panjan, B. Navinlek, A. Zabkar: Reaktivno
naprlevanje kovinskih oksidov, Zb.ref. simp,
o elektronskih sestavnih delih in materialih
- SD 87, Topollicu (1987).
12. r. Panjan, B. Navinlek, A. 2abkar: Reaktivno
naprlevanje kovinskih oksidov in nitridov,
4. jug. simp, o primeni fizike, Zb. ref.,
Sarajevo (1987), str. 168.
13. P.Pantic, B.Jevtič, B. Navinlek: Osnovi teh­
nologije proizvodnje tvrdog metala i »»vre­
meni postupci tretaana opkretnih ploCica za
obradu metala, Sem. "Uporaba trdih prevlek
titanovega nitrida v industrijski proizvod­
nji" - JOSTiN-87, Ljubljana (1987), atr.253273.
14. B. Winkler, F. Bizjak, B. GregoriC, Z.Leban,
B. Navinlek, E. Sever: Novi preizkusi upor­
abe TiN tehnolgije v ISKRI-Avtoelektriki,
Sem. "Uporaba trdih prevlek titanovega nit­
rida v industrijski proizvodnji"- JOSTiN-87,
Ljubljana (1987), str. 195-217.
15. A.2abkar, B. Navinlek, H. Kralj, P. Panjan:
Komora za nanalanje trdih prevlek, Sem.
"Uporaba trdih prevlek titanovega nitrida
v industrijski proizvodnji" - JOSTiN-87,
Ljubljana (1987), str. 103-108.
16. A.Zabkar, B. Navinlek, P. PanJan: TiN v tribologiji in mikroelektroniki, 4. Jug. simp,
o primeni fizike, Sarajevo (1987), str. 214.
Strokovne publikacije
5. B. Navinsek: Uvajanje trdih prevlek titanov­
ega nitrida (TiN) v serijsko proizvodnjo tehnologija JOSTIN", Sem."Uporaba trdih pre­
vlek titanovega nitrida v industrijski pro­
izvodnji" - JOSTiN-87, Ljubljana (1987),
str. 1-54.
1. B. Navinlek: Trde zalCitne prevleke; Uporaba
trdih prevlek titanovega nitrida v industri­
jski proizvodnji : 2. Sem., LJubljana 1987 /
Ur. B.Navinlek. - Domžale : Cent. za trde
prevleke, (1987), 315 str.
137
11. Ph.Coloaban, M.Phaa-Thi,A.Novak: Vibrational
study of structures and phase transitions in
caesiua hydrogen selenate, J. Mol. Struct.
161. 1-14 (1987).
Institutski dokumenti
1. H. Codec, P. Panjan, B. Navinlek, F. Runovc:
Difuzijska zavora TiN v aikroelektroniki,
U S delovno poročilo DP-49S2 (1987).
2. B.Navinsek, M. Peternel, P. Panjan, J.Fiser,
J.Kuzain: Uporovne plasti (NiCr)Al na cilin­
dričnih substratih, IJS delovno poročilo DP49S3 (1987).
3. A.2abkar, P.Panjan, B.Navinsek: Magnetronsko
naprsevanje, U S delovno poročilo DP-4951
(1987).
'
ODSEK ZA FIZIKO TRDNB SNOVI
O b j a v l j e n a
dela
Znanstvene publikacije
1. N.AnZur, B.Toae, H.Sentjurc, M.Schara: Cell­
ular voluae determination of fungus Claviceps purpurea sclerotic cells, Biotechn.Bioen«. 2i, 1879-1883 (1986).
2. A. Belie, R. Osredkar: Polprevodniski Hallov
aagnetni senzor na silicijevim substratu,
Elektroteh. vestn. 5£, 141-144 (1987).
3. R. Blinc: The soft aode concept end the his­
tory of ferroelectricity, Ferroelectric« 74.
301-303 (1.87).
4. R. Blinc, C. FilipiC, A. Levstik, B.Zekl, T.
Carlsson: Ferroelectric
liquid crystals,
Mol. Cryst. Liq. Cryst. H i , 1-46 (1987).
5. R. Blinc, B. 2ekl: Proton order-disorder in
KHiPO,-type ferroelectrics: Slater theory
and Ising aodel in a transverse tunneling
field, Ferroelectrics 72., 193-227 (1987).
6. F.W. Boswell, A. Prodan, J.C. Bennett, J. M.
Corbett, L. C. Hiltz: A phase transition and
doaain boundaries in the »odulation struc­
ture of TaTet, Phys. stat. sol. (a)102. 207220 (1987).
7. T. Carlsson, B.Zekl, C. Filipic, A. Levstik:
Theoretical prediction of sign reversal of
the spontaneous polarization in the ferro­
electric chiral »aeetic C» phase, Mol.Cryst.
Liq. Cryst. ILL, 155-163 (1987).
8. T.Carlsson, B.2ekl, A.Levstik, C.Filipič, I.
Levstik, R. Blinc: Generalized Landau aodel
of ferroelectric liquid crystals, Phys. Rev.
A36. 1484-1487 (1987).
9. Ph.Colonban, J.C.Lassegues, A.Novak, M.PhamThi, C. Poinsignon: Superionic protonic con­
ductor CsHSO«, Dynaaics of Molecular Cry­
stals / Ed.J.Lascoabe.-Amsterdam : Elsevier,
(1987), str. 269-275.
10. Ph. Coloaban, M.Pham-Thi, A.Novak: Influence
of thermal and mechanical treatment of water
on structural phase transitions in CsHSO«,
Solid State Ionics 21, 193-203 (1987).
138
12. N.CopiC, D.Mihailovic, M.Zgonik, M. Prester,
K.BiljakoviC, B.Orel, N.BrniCevič: Raaan and
infrared study of lattice vibrations in the
high-Tc ceraaic superconductor Lat-,SriCuOf,
Solid State Commun. 64, 297-300 (1987).
13. M. CopiC, T. Ovsenik, M.Zgonik: Large Anisotropy of orientational fluctuations in a lyotropic neaatic liquid crystal. Liquid Cry­
stals 2, 643-649 (1987).
14. J.Dolinsek, R.Blinc: A note on the " N elec­
tric field gradient tensors in incommensu­
rate /N(CII, )4/2ZnCl< , Z. Naturforsch. 42a.
305-306 (1987).
15. C. Filipic, A.Levstik, I. Levstik, R. Blinc,
B.Zeki, M.Clogarova, T.Carlsson: Spontaneous
polarization of
helicoidal ferroelectric
saectic C" liquid crystala, Ferroelectrics
73., 295-303, (1987).
• 16. A. Gartner, M.Schara: Local ordering in lyolyotropic liquid crystal phases of potasiua
oleate/water system, Farm. Vestn. 38.205-212
(1987).
17. L. Honzak, A. Koren, M. Schara: Respiration
rate aeasureaents of tightly coupled and un­
coupled mitochondrial preparations by EPR,
Farm. Vestn. 38., 231-233 (1987).
18. M. Kaaoun, A.Lautič, F. Romain, A. Daoud, A.
Novak: Vibrational study of phase transit­
ions in triaaaoniua hydrogen disulphate,
Dynamics of Molecular Crystals" / Ed.J. Las­
coabe. - Aasterdaa : Elsevier (1987), str.
219-224.
19. J. KidriC, D. D. LasiC, S. Zagorc, D. HadZi:
Fusion of phospholipid vesicles and induced
permeability for paramagnetic ions by antiaycotic drug ketoconazole, Per.Biol.u, 147150 (1986).
20. R.Kind, 0. Liechti, R.Bruescht'eiler, J. DolinSek, R. Blinc: »TRb NMR study of the paraelectric-antiferroelectric phase transition
in Rb(. ii (ND« )«. T•D2PO( , Phys. Rev. •>• , 1319 (1987).
21. M.KovaC-KavCie, U.SkaleriC: Kajenje in parodontalna bolezen, Zob. vestn. 12,3-8 (1987),
22. C. Lahajnar, P.MaCek, M.Koren: Water diffusional permeability of normal and TNBS treat­
ed bovine erythrocytes, Vestn.Slov.Kem.Drus.
21, 361-368 (1987).
23. D.D. LasiC: A general model of vesicle form­
ation, J. Theor. Biol. 121, 35-41 (1987).
24. D.D. LasiC: On the manufacturing and charac­
terization of silica sols, Colloids a Surf­
aces 2£, 265-275 (1986),
25. D. D. LasiC: A simple Method for the charac­
terization of silica sols, J. Colloid Inter­
face Sci. i_L£, 282-286 (1986).
26. D. D. LasiC: Spin labeling ESR study of the
shape of nonionic detergent aicelles, J.Col­
loid Interface Sci. ±13, 188-193 (1986).
27. D. D. LasiC, J. KidriC, S. Zagorc: A siaple
•ethod for the preparation of snail unilaalaaellar vesicles, Biochia. Biophys. Acta
896. 117-122 (1987).
28. A.Levstik, T.Carlsson, C.FilipiC, I.Levstik,
B.2ekS: Coldstone »ode and soft »ode at the
saectic-A-saectic-C* phase transition stu­
died by dielectric relaxation, Phys.Bev.A35,
3527-3524 (1987).
29. A. Levstik, H.-C. Unruh: Switching tiae in
Rbad-, )Ki,ZnCl« , Phys. Rev., A3J., 872-873
(1987).
41. R. Osredkar: Razisksve dielektriCnih plasti,
deponiranih iz plinske faze s po»oCjo RF
plazae: silicijev oksid, silicijev nitrid,
Elektrotehn. veatn. 53, 253-256 (1986).
42. R.Osredkar,I.Neaec: DoloCanje sestave in jodnega Števila v rafiniranea nehidrogeniranea
in hidrogeniranea sojinea olju z aetodo >*C
NMR, Vestn.Slov.Kea.Drus.34., 113-120 (1987).
43. R.Osredkar, J.Razinger: Raziskave dielektri­
Cnih plasti, deponiranih iz plinske faze s
poaoCjo RF plazae II, silicijev oksinitrid,
Elektroteh. vestn. 53., 257-260 (1988).
44. M. Phaa-Thi, Ph.Coloaban, A. Novak, R.Blinc:
Vibrational spectra of phase transitions in
caesiua hydrogen sulphat3,J.Raaan Spectrosc.
18, 185-194 (1987).
30. A. Levstik, H.-C. Unruh, P.Preloviek: Direct
aeasureaent of the interaction potential be­
tween discoaaensurations in RbiZnCl«, Phys.
Rev. Letters 58, 1953-1955 (1987).
45. A. Prodan: Electron diffraction atudies of
aodulated structures, God.Jugosl.cent.kristalogr. 21. 131-147 (1986).
31. M. Luzar, A.N. Thayer, A.Pines: Quenching of
residual fields by nonaxially syaaetric di­
polar coupling in zero-field NMR, J. Hagn.
Reson. 7J, 459-466 (1987).
46. A. Prodan, F. W. Boawell: A dualistic inter­
pretation of the incoaaensurate aodulated
structures of NbTe,, Acta Cryst.B_4_3, 165-170
(1987).
32. H. Luzar, A. M. Thayer, A. Pines: Zero field
NMR of uniaxial and biaxial saectic liquid
crystals, Mol. Phys. 62, 573-583 (1987).
47. A. Prodan, N. Vene, F. Sevtek, M. Hudoaalj:
The crystal structure of epitaxially grown
SnO. thin filas, Thin Solid Filas H i , 313319 (1987).
33. J.C. MacTavish, D.D. LasiC, J.M. Corbett, M.
M. Pintsr: NMR study of f-actal geometry in
hydrated ceaent, Phys. Canada 4_3, 46 (1987).
34. J.C. MacTavish, D.D. LasiC, L.MiljkoviC, Jin
Jian, M. M. Pintar, G. Lahajnar, R. Blinc: A
reply to a discussion by S.L. Sarkar of "NMR
study of sluggish hydration of super-plasticised white cement", Cea.Concr.Res. 11, 693694 (1987).
35. B. Marchon, A. Novak, R. Blinc: Vibrational
study of RbDiPO« single crystals, J. Raman
Spectroscopy 18, 447-455 (1987).
48. S. V. Rodin, J. Seliger, R. Blinc, V. Zagar:
JKR ><N i " O v kristale diglicinnitrata,
Fiz. tverd. tela 29, 1871-1873 (1987).
49. A. Rozycki, F. Denoyer, A. Novak: X-ray dif­
fraction study of Nli«HSeO« and NDiDSeO«, J.
Physique 48, 1553-1558 (1987).
50. V. Rutar, T. C. Hong: Pulse sequence for the
identification of particular apins in conge­
sted hoaonulcear coupling networks, J. Magn.
Reson. 74., 275-292 (1987).
36. D. Mihailovič, M.CopiC, M. Zgonik, A. Novak:
Raaan and infrared study of YBaiCujOi, Int.
J. Mod. Phys. SI. 409-413 (1987).
51. M.Schara, S.PeCar, b.Sorg,E. liecker: Spin la­
beled phorbol esters and their interactions
with cellular aembranes, Z. Physikal. Chem.
Neue Folge 153., 43-49 (1987).
37. D. Mihailovič, M.Zgonik, M.CopiS, M. Hrovat:
Quasiparticle excitations in the supercon­
ducting state observed in light scattering,
Phys. Rev. B2£, 3997-3999 (1987).
52. B. Seka, N.Funduk: Oblike brezzobih Čeljusti
in dentofacialna haraonija, Zobozdr. vest.
41, 13-16 (1987).
38. D. Mihailovič, M. Zgonik, R. Sasikumar, M.
CopiC: Evidence for surface structure chan­
ges in VBa,Cu.Oj: Visible light reflectivity
•easureaents, Int.J.Mod.Phys. SI, 1063-1066
(1987).
39. D.Mihailovič, J.F. Ryan: Antiferrodistortive
structural phase transition in the Jahn-Teller system DyKMoiOt : II : Magnetic field
dependence, J. Phys. C : Solid State Phys.
JO., 3063 (1987).
40. D. Mihailovic, J. F. Ryan, M.C.K. Wiltshire:
Antiferrodistortive structural phase trans­
ition in the Jahn-Teller system DyKMojO,, J.
Phys. C : Solid State Phys. 20, 3047 (1987).
53. J. Seliger, V. Zagar, R. Blinc, H. Arend, P.
Cunter: »«N quadrupole coupling in COANP,
Chen. Phys. Lett. 142, 334-335 (1987).
54. J. Seliger, V. Zagar, R. Blinc, R. Kind, H.
Arend, F. Milia: " N and " C I nuclear quedrupole double resonance study of the struc­
tural phase transitions in N-octylammoniumchlodire, Z. Phys. B - Condensed Matter £7.,
363-368 (1987).
55. J. Seliger, V. Zagar, R. Blinc, R. Kind, H
Arend, C. Chapuis, K.J.Schenk, F. Milia: " N
and " C I nuclear quadrupole double resonsnce
study of the phase transition in n-decylaamoniumchloride and n-hexylammoniuachloride,
Z. Phys. E££, J79-384 (1987).
139
56. U.Skaleri*. J.Doliniek, J.Stepilnik, P.Cevc,
N. Schara: NNR imaging in dentistry : Relax­
ation and diffusion studies, Adv.Dental Res.
1, S5-8T (1987).
5T. V. T. Sobol, I. C. Cameron, M. H. Pintar, R.
Blinc: Stretched-exponential nuclear Magnet­
ization recovery in the proton pseudo-spinglass Rbi-t (NH« J.HtAsO«, Phys.Rev.B35, 72997302 (1987).
58. H. T. Sobol, H. M. Pintar: NMR spectroscopy
of heterogeneous solid-liquid mixtures: Spin
grouping and exchange analyais of proton
spin relaxation in a tissue, Hag. Res. Med­
icine i, 537-554 (1987).
59. A.M. Thayer, M.Luzar, A.Pines: Heteronuclear
zero-field NMR of liquid crystals, J. Hagn.
Reaon. 7£, 567-573 (1987).
^^
Objavljeni referati
1. R. Blinc, J.Kidrič, C.Lahajnar, R.Zoreč: J t P
nuclear magnetic resonance (NMR) study of
adult rat akeletal ausole fibers prepared in
cell suspension, 8.Reg.Meet, of Biochemists,
Biophysicists and
Biotechnologists, Graz
(1987), str. P8.
2. M. CopiC, D.Mihailovič, M. Zgonik, M.Hrovat,
S. Bernik: Visokotemperaturni superprevodniki, Zb.ref. siap. o elektronskih sestavnih
delih in aaterialih-SD 87, Topolsica (1987),
str. 1-19.
3. N. S. Dalai, J. P. DeLooze, R. Blinc: An EPR
inveatigation of molecular motion in the
RbHt AsO« -Nil« Hj AaO«
and RbDi AsO« -ND« D, AsO«
proton glasses, Proc. 6. IEEE Int. Symp. of
Appl. of Ferroelcctrica, Bethlehem
(1986), str. 496.
60. A. M. Thayer, M. Luzar, A. Pines: Zero-field
NNR of nematic liquid crystals with positive
and negative magnetic susceptibility aniso­
tropics, J. Phya. Chea.91, 2194-2197 (1987).
4. A. Kanduter, B.B.LavrenCiC: Formiranje elek­
trod na zelo tankih kristalnih rezinah, Zb.
ref. aimp. o elektronskih aestavnih delih in
aaterialih-SD 87, Topoliica (1987), str.349352.
61. A. H. Thayer, M. Luzar, A. Pines: Zero-field
N.H.R. study of the biaxial saectic E phase,
Liq. Cryst. 2., 241-244 (1987).
5. I. Levstik: Neporulna analiza s holosterinskiai tekočini kristali (HTK), 8. jug. kong.
aerokosaonautike, Zb. rad., Moatar (1987),
str. 63-69.
62. H.-C. Unruh, A. Levstik: Thermal hysteresis,
sol i tons and domain walls, Incommensurate
Crystals, Liquid Crystals ens Quasi -Crystal •»
/ Eds. J. F. Scott ; N. A. Clark. - Pereason
Publ. Co., (1987), str. 163-I76.
63. M.Vilfan, M.Kogoj,R.Blinc: Nuclear spin rel­
axation due to order director fluctuations
in the saectic A phase, J.Chem.Phys.86., 10551060 (1987).
64. D.J. Westland, D. Mihailovič, J. F. Ryan, M.
Scott: Optical tiae-of-flight aeasureaent of
carrier diffusion and trapping in a InGaAs
/InP heterostructure, Appl.Phya.Lctt.51,,590592 (1987).
65. M.Zgonik, M. CopiC, H. Arend: Optical second
haraonic generation in ferro- and para-elec­
tric phases of PbHPOi, J.Phys.C: Solid State
Phys. 10, L565-L569 (1987).
66. B. Zeki, T. Carlsson, C. Filipič, A.Levstik:
Anomalous behaviour of the spontaneous pol­
arization of ferroelectric SmC* liquid crys­
tals, Mol.Cryst. Liq.Cryst.15J., 109-117 (1987).
67. B.Zeki, T. Carlsson, C, Filipic, A. Levstik:
Comment on polarization and tilt-angle mea­
surements near the saectic-A-chiral smecticC transition of DOBAMBC, Phys.Rev.Lett. 5£,
1869-1870 (1987).
68. B. ZekS, T. Carlsson, C. Filipic, A.Levstik:
Macroscopic description
of ferroelectric
chiral smectic C liquid crystals, Incommen­
surate Crystals, Liquid Crystals and QuosiCrystals / Ed, J, F. Scott ; N. A, Clark. Pergamon Publ. Co., (1987), str. 215-222,
140
6. I.Levstik, A.Kanduser, L.Fele, C. BerCiC, C.
Pohar: SarZna rektifikacija-razvoj računal­
niškega vodenja, Zb.ref.posvet."DestilacijaEkstrakcija-Absorbcija'*, Maribor! 1987) , str.
M1-M7.
7. J.StepiBnik, M.Kos, V.ErZen: Magnetic reson­
ance imaging without magnet, Eur. Workshop
"Magnetic Resonance in Medicine", London
(1987), str. 218. M. Vilfan, V.Rutar, S.Zuaer, G. Lahajnar, R.
Blinc, J. W. Donne: Nematic liquid crystal
microdroplets studied by nuclear spin relax­
ation, 17. Freiburger Arbeitstag. Fluessigkristalle, Freiburg (1987), Vort. 26-34.
9. D. J. Westland, D. Mihailovič, J.F. Ryan, M.
Scott, P. A. Claxton: Energy relaxation and
recombination of hot carriers in CalnAs/InP
quantum walls using picosecond time-resolved
luminescence spectroscopy, Proc.18.1nt.Conf.
on the Physics of Semiconductors / Ed. O.
Engstrom. - Singapore : World Sci., (1987),
atr. 465.
Strokovne publikacije
1. R. Blinc: Znanstvena politika za devetdeseta
leta, Sodobnost 35, 145-152 (1987).
2. Intervju Sodobnosti : Akad. prof. dr. Robert
Blinc, Sodobnost 35, 371-373 (1987).
3. J.Stepiinik: Slikanje z jedrsko magnetno re­
sonanco v medicini, Obzornik mat. fiz.3_4r 9~
17 (1987).
1. M.Vilfan: Tekuči kristali i njihova primjena
u termometri Ji, Mat.-fiziCki list za uCenike
srednjih Bkola 37, 70-72 (1987).
N e o b j a v l j e n a
dela
Institutski dokumenti
1. M. Hudoaalj, S.Pirš, J.Rozman, V.MarinkoviC,
S. Stankovi«: Folijski senzor razteka, IJS
delovno poročilo DP-4994 (1987).
2. S.Kralj, H.Vilfan, S.2uaer: Analiza elektrooptiCnih lastnosti superzasukanih nematskih
tekoCekristralnih prikazalnikov, IJS delovno
poroCilo DP-495S (1987).
Neobjavljeni referati
1. G. BaCiC, F. Demšar, T.Valczak, J. Dobrucki,
II. Swart z: ESR imaging of oxygen dependent
processes in viable biological systems, 29.
Rocky Mountain Conf., Denver (1987).
2. J.C. Bennett, F. W. Bosuell, A. Prodan, J.M.
Corbett, L.G.Hiltz: Electron microscope stu­
dy of defects in the modulated structure of
TaTet, ACP Cong., Toronto (1987).
3. B. B. LavrenCiC: Model piroelektriCnega sen­
zorja detektorja - verzija 1987, IJS delovno
poročilo DP-4908 (1987).
3. R. Blinc: Inelastic light-scattering at the
Sm-A-Sm-C* transition double point: Phasons
and amplitudons, Liq. Cryst. Inst., Kent
(1987).
4. B.B.LavrenCiC, P.Cevc, J.Polanec: Infrardeči
javljalnik "DEGO" verzija 1987, IJS delovno
poroCilo DP-4961 (1987).
4. R. Blinc: NMR in fractal systems, 10. Water­
loo Nucl. Magn. Reson. Summer Inst., Ontario
(1987).
5. I.Levstik, Z.Bregar: Sinteza feroelektriCnih
tekočih kristalov tipa Schiffovih baz: OOBAMBB, DOBAMBB, OOBA-1-NPB in D0BA-1-MPB, IJS
delovno poroCilo DP-4900 (1987).
5. R.Blinc: NMR studies of incommensurate phas­
es, 14. Int. Cong, of Crystallography, Perth
(1987).
6. I. Levstik, V. Eržen: Gojenje monokristalov
- IV. aeiani kristali, IJS delovno poroCilo
DP-4899 (1987).
7. B.Marin, J.Piri, I.MuieviC, S.Pirš, S.KopaC:
Superzasukani multipleksno krmiljeni tekoCe
kristalni prikazalnik, IJS delovno poroCilo
DP-4957 (1987).
8. V. MarinkoviC, P.AjdiC, A.KraSovec: Morfolo­
gija delcev C3S,IJS delovno poroCilo DP-4907
(1987).
9. V.MarinkoviC, M.Hudomalj, A.Prodan: Folijski
in tankoplastni senzorji za raztezek, tempe­
raturo in pline,IJS delovno poroCilo DP-4744
(1987).
10. V.MarinkoviC, C.Y.Shih, C.L.Bauer, A.Prodan:
Interfacial reactions in Ag-SnTe thin film
couples, IJS delovno poroCilo 4856 (1987).
11. M.Remgkar, V.MarinkoviC, Z.Skraba, P. AjdiC:
Laserski zapis v nezveznih kovinskih plas­
teh, IJS delovno poroCilo DP-4894 (1987).
12. M. Sentjure, H. Chan: ESR study of liposome
fusion and fusion of liposomes with cells,
IJS delovno poroCilo DP-4970 (1987).
13. M.SentJurc,M.Stalc: Influence of neurotoxins
on erythrocyte membrane fluidity, IJS delov­
no poroCilo DP-4B62 (1987).
14. B. TopiC: Razvoj NMR tomografije s supraprevodnim magnetom,
IJS delovno poroCilo DP4970 (1987).
15. B. TopiC: Tomografija,
DP-4975 (1987).
IJS delovno poroCilo
16. I. ZupanCiC: NMR pulsed gradient spin-echo
method for investigation of molecular dyna­
mics, IJS delovno poroCilo DP-4973 (1987).
17. I.ZupanCiC, G.Lahajnar, A. Sepe, R.Blinc, A.
Peterlin:NMR ttudij difuzije v talinah poli­
etilena, IJS delovno poroCilo DP-4974(1987).
6. R. Blinc: Nuclear double resonance of struc­
tural phase transitions and strongly disor­
dered systems, Gordon Res. Conf. on Magnetic
Reson, Volfeboro, New Hampshire (1987).
7. R. Blinc: Phase transitions and the present
understanding of nature, Atenska akad. zna­
nosti, Atene (1987).
8. R.Blinc: Proton spin glasses:An experimental
realization of the concept of fractal time,
Univ. Boston, Boston (1987).
9. R.Blinc: Structural glasses: Experiments and
theory, 14. Sea. Middle Europ. Coop, in Sta­
tistical Physics, MECO 14, Puidoux-Chexbres
(1987).
10. R. Blinc, J.Kidrič, G.Lahajnar, R.Zorec: ><P
nuclear magnetic resonance (NMR) study of
adult rat skeletal muscle fibers prepared in
cell suspension, 8.Reg.Meet, of Biochemists,
Biophysicists and Biotechnologists,
Graz
(1987).
11. A.Budkowski, A.Prodan,F.W,Boswell,V.Marinko­
viC: The modulation superstructures of type
I and type II NbS>, 22. jug. konf. kristalografije, Mostar (1987).
12. T.Carlsson, A.Levstik, C.FilipiC, I.Levstik,
B. leks: Coldstone mode and soft mode at the
smectic-A-smectic-C phase transition in DOBAMBC and in a room temperature ferroelectric
liquid crystal mixture studied by dielectric
relaxation, l.Int.Symp. on Feroelectric Liq­
uid Crystals, Bordeaux-Arcachon (1987).
13. F. DemSar, C. BaCiC, T.Walczak, P. Morse II,
H.M.Swartz: Contrast enhancement in EPR ima­
ging. Studies of distribution and diffusion
of oxygen by fast scan imaging, Soc. of Mag­
netic Resonance in Medicine : 6. Ann. Meet.,
New York (1987).
14. F.DemSnr: EPR imaging of biological systems,
18. Jug.simp, iz biofizike, Kopaonik (1987).
1*1
15. J.W.Doliua-Dobrucki, Q.BaCiC, F.Demšar, H.H.
Swartz:Cytotoxicity monitored by ESR imaging
•icroscopy of aulticellular spheroids,
Sac.
Magnetic Resonance in Medicine: 6.Ann.Meet.,
New Vork (1987).
16. J. Dolinlek, R.Blinc: >"Cs and deuteron NMR
study of the superionic conductor CsDSO«,
14. Sea. Middle Europ. Coorp. in Statistical
Physics, Puidoux-Chexbres (1987).
17. J. Doliniek, R. Blinc: " C NMR in ferroelec­
tric liquid crystal DOBA-1-MPC and its raceBate, 8. Spec. Coll. AMPERE, Lisbon (1987).
18. J.W.Doliwa-Dobrucki, C.BaCic, F.Demšar, H.M.
Swartz: ESR imaging of live and nonviable
cells in a aodel of tumor tissue, 29. Rocky
Mountain Conf., Denver (1987).
19. L. Fele, I.Levstik, A. KanJuser, C.Pohar, M.
BanovecJ.Colob, L.Crilc, J.Dravec: Procesna
logika i kompjutersko vodjenje iarzne rektifikacije, 2.Jug. kong. za hemijsko inženjerstvo i procesnu tehniku, Dubrovnik (1987).
20. N. Funduk: Klinični vidiki odtiskovanja za
totalno protezo, Strok. sea. DZDS, Rogaška
Slatina (1987).
21. A. Gartner, M.Schara: Local ordering in lyotropic liquid crystal phases of potassium
oleate/water system, 4.simp. "Spektroskopija
v teoriji in praksi", Kranjska gora (1987).
22. H.Criam, K.Parlinski,J.Martinez, E.Courtens,
J.Slak: Freezing of short range correlations
in a systea with randomly competing inter­
actions, MECO 14: 14.Sea. of the Middle Eur.
Coop, in Statistical Physics, Puiduox-Chexbres (1987).
23. B. Kokolinek, N. Funduk: Velarna zapora,
Strok. sen. DZDS, Rogaška Slatina (1987).
24. J. Kristl, F. Demšar, S.Pečar, M. Schara, J.
Korbar-Said: Examination of dermal drug dif­
fusion with field gradient electron paramag­
netic resonance, 18.jug. simp, iz biofizike,
Kopaonik (1987).
25. M. Kveder, M.Schara, M.Sentjurc, R.Blinc, C.
Lahajnar, I. ZupanCie, A. Sepe, J. Dolinlek,
0. Arh: EPR and NMR characterization of lung
tissue, 3. Int. Summer School on Biophysics,
Supramolecular Structure and Function, Dub­
rovnik (1987).
26. A.Levstik, C.FilipiC, T.Carlsson, I.Levstik,
B. 2ekl: Goldstone mode and softmode at the
saectic-A-smectic-C phase transition in DOBAMBC snd in room temperature ferroelectric
liquid crystal mixture studied by dielectric
relaxation, 7. Liquid Cryst.Conf. of Social­
ist Countries, Pardubice (1987).
27. M.Luzsr, A.M.Thayer, A.Pines: Direct observ­
ation of the biaxiality of liquid crystals
by homo- snd heteronuclear zero field NMR,
8. Spec. Coll. AMPERE : Liquid Crystals and
Liquid Crystalline Polymers, Lisbon (1987).
142
28. M.Luzar, A.M.Thayer, A,Pines: Zero field NMR
of saectic liquid crystals, The Fritz llaber
Workshop on Modern Techniques in Magnetic
Resonance, Tiberias (1087).
29. V. Marinkovic: Electron aicroscopy of thin
filas, vabljeno predav, na katedri za fiziko
trdne snovi Univ. v Minsku, Minsk (1987).
30. D. Markovic, C. Radenovič, M. Schara: Maize
leaf cell meabrane phase transitions, 18.
FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
31. S. Pečar, A.KrbavciC, M.Sollner: Spin label­
ed auraaylpeptide to be incorporated in li­
pid aicrospheres, 47. Int. Cong. Pharmaceu­
tical Sciences of F.I.P., Amsterdam (1987).
32. S. PeCar, M. Schara, E. Hecker: Spin labeled
phorbol ester interaction with erythrocyte
membranes, 18. FEBS Meet., Ljubljana (1987).
33. A.Prodan, F.H.Boswell: The modulation super­
structures in TaTe« and NbTe«, 10.Eur. Crys­
tallography Meet., Poland (1987) : Phase
Trans. 8, 317 (1987).
34. A. Prodan, F. «. Boswell, V. Marinkovič: The
commensurate and incommensurate superstruc­
tures of NbSi, SCANDEM 87, Bergen (1987).
35. A.Prodan, P.W.Boswell,V.Marinkovic: The mol­
ecular superstructures of NbSj , A.-II. Elec­
tron Microscopy Conf.,Leibnitz-Seggan(1987).
36. M. Schara: EPR-iiposoacs, l.llallesches Liposoaen-Syap, Halle-Wittenburg (1987).
37. M. Schara: Principles and practical aspects
of EPR iaaging, 2.Cong. Naz. Risonanza Mag­
netics Nucleare in Biologia e Medicina, Cagliari (1987).
38. J. Seliger: " C NQR study of hydrogen bonded
solids, 4.simp. "Spektroskopija v teoriji in
praksi", Kranjska gora (1987).
39. A. Seppen, C. Germain, L. Liebert, P. Wyder,
I. MuleviC, R. Blinc: Experimental determin­
ation of B Lifshitz point in the T-H phase
diagram of a ferroelectric liquid crystal,
1. Int. Conf. on Ferroelectric Liquid Crysstals, Bordeaux (1987).
40. A.Seppen, I.MuieviCG.Maret, B.Zekl.P.Wyder,
R. Blinc: Temperature dependence of the rot­
ary power in the SmC phase ofDOBAMBC, l.Int.
Conf. on Ferroelectric Liquid Crystals, Bor­
deaux (1987).
41. J. Svetek, S. Pečar, M. Schara: Interactions
of phorbol esters with liposome bilayers, 4.
simp. "Spektroskopija v teoriji in praksi",
Kranjska gora (1987).
42. A.Stale, M.Sentjurc: The influence of propidium on the membrane acetylcholinesterase of
Torpedo aarmporata electric organ, 18. FEBS
Meeting, LJubljana (1987).
43. A.Stale, M.Sentjurc, B.Klinar: The influence
of aoaan on the aembrane fluidity of rat
superior cervical ganglion, 8. Reg. Meet, of
Biochemists, Biophysicists and Biotechnologists, Craz (198T).
44. M.Vilfan: Liquid crystal aicrodroplets stu­
died by NMR, Max Planck Inst, fuer Polyaerforschung, Mainz (1987) .
45. M. Vilfan: Liquid crystal aicrodroplets stu­
died by NMR, Max Planck Inst, fuer Medizinische Forschung, Heidelberg (1987).
48. M.Vilfan,V.Rutar,S.2uaer,G.Lahajnar,R.Blinc,
J.W.Doane: Proton spin-lattice relaxation
study of neaatic aicrodroplets, 8.Spec.Coll.
AMPERE, Lisbon (1987).
47. T.Walczak, F. Deaiar, H. Cabrys, H.M.Swartz:
Seed germination:EPR imaging study, 29.Rocky
Mountain Conf., Denver (1987).
48. M. Zgonik: Light scattering study of high Tc
superconductors, 18. syap. Eur. sur lea proprietes dynaaique des solidea et l'optique
nonlineaire, Ventron-Corniaont-Voagesl1987).
49. M.Zgonik, M.CopiC:Ferroelectric phase transsition in PbHPOt studied by optical second
haraonic generation, 18. syap. Eur. sur les
proprietes dynaaiques des sol ides et l'opt­
ique nonlineaire, Ventron-Corniaont-Vosges
(1987).
50. 1.Z-upanCiC:SMR diffusion study in biological
aaaples, 8.Reg.Meet.of Biochemists, Biophysicists and Biotechnologists, Graz (1987).
Patenti in tehnične izboljšave
1. A. KanduSer: Postopek za formiranje elektrod
na tankih kristalnih rezinah z velikiai
elektroaehanskiai in elektroteraalnimi koe­
ficienti, Patent,rub.it.15907-P-1416 (1987).
2. B. Marin, J. Lajovic, I. Mulevic, S.Pirl, J.
Pirl: Klimatska koaora za Cista delovna
mesta, Model, rubrua it. 17204-M-S26 (1987).
3. I.MuseviC, J.Piri, M.MilCinski, B. Marin, J.
Novak, S.Pirš: Naprava za generiranje vzorca
t večkratni« kontaktni« kopiranjem kopirne
predloge, Patent.rub.it.1S908-P-1417 (1987).
4. J.Piri, I.Kvasic, I.Muievic,3.Pirl, B.Marin:
Naprava za razporejanje fotorezista z gladko
površino,Patent,rub.it.183111-P-169S (1987).
5. 1.Zupaneifi, J.Porok, J.Doliniek, C.LahaJnar,
A.VuCkoviC, M.RoZaarin, B.LoZar, M.VoJdoviC,
A.Prelesnik, J.Kikelj: Računalniški aerilnik
pretoka, TehniCna izboljšava (1987).
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
O b j a v l j e n a
d e l a
2. D.Gantar,B.Frlec, D.R.Kussell. J.H.Holloway:
Structure of the 1:1 silver(ll) fluoridearsenic(V) fluoride adduct, AgFa.AaFs, Acta
Cryst. C O , 618-620 (19.87).
3. D. Gantar, I.Leban, B. Frlec, J.H. Holloway:
Metal(II) hexafluoroantiaonates: Preparation
and characterization of NFi .2SbFt (M=Mg, Ni,
Zn, Fe, Co, Cu, Cr, Ag, Cd, or Pb) and the
X-ray structure determination of AgF>.2SbFt,
J. Chea.Soc. Dalton Trana. 2379-2383 (1987).
4. D. Gantar, A. Rahten, B. Volavlek: Thermal
decoaposition study of hydraziniua(2+) heptafluorotantalate aonohydrate and identifi­
cation of intermediate compounds,Theraochia.
Acta H I , 227-235 (1987).
5. A. Jesih, B. 2eava: Redox reactiona in the
XeFi - aanganese fluoride system, VestnSlov. Kern. Drus. 34.. 343-349 (1987).
6. I. Leban, D. Gantar, D. Frlec, D.R. Russell,
J. H. Holloway: Structure of hexakislacetonitrile)nickel(II) hcxafluoroantiaonate(V),
Acta Cryst. C£2, 1888-1890 (1987).
7. T.Ogrin, A.Jesih, B.2eava:Critical constants
of xenon hexafluoride, J.Chea. Eng. Data 32.
401-402 (19G7).
8. A. Rahten, D. Gantar: Preparation of oxide
solid solutions by thermal decoaposition of
Tutton's salts, (NH« >iM(SO« )t .6H«C-(M=Mn, Zn,
Fe), Croatica Chia. Acta 60, 293-297 (1987).
9. B.Zeava, A.Jesih, D.H. Teapleton, A. Zalkin,
A. K. Cheethaa, N. Bartlett: Phaaes in the
syatea
XeF./XeF. AsF, and structural and
vibrational evidence of the following ion­
ization pathway XeF»->XeF» + F-, J.Am. Chea.
Soc. 109. 1*20 (1987).
Objavljeni referati
1. J.Bitenc, Lj.Kranjc-Sevic, F. Dolenc: Tvorba
stabilnih eaulzij pri ekstrakciji urana iz
.kislih luZnic,Posvet."AbsorpciJa-Destilacija
-Ekstrakcija", Maribor (1987), str. X4 - X7.
2. A. Stergariek: Nekateri problemi načrtovanja
absorberjev za odZveplavanje dimnih plinov
termoelektrarn, Posvet. "AbsorpciJa-Destil­
aci ja-EkstrakciJa" .Maribor (1987),str.S1-S7.
4. A. Stergariek: Razviti« aokrogo kalcitnogo
processa otdelenia sery iz dysnih gazov s
vysokia soderžaniea SOi, Posvet. "Stanje
istrativanja i razvoja opreme za oCuvanje
cistode vazduha u zemljama SEV-a i SFRJ",
Sarajevo (1987), str. 4/1-4/3.
5. A. Stergariek*. Uranium production in Yugo­
slavia, Developaent of Projects for the Pro­
duction of Uranium Concentrates: Proc. Tech.
Coma. Meet., Vienna 1985. - IAEA : Vienna,
(1987), str. 239-240.
Znanstvene publikacije
1. B.Frlec, D.Gantar, J.J.llollovsy, B.Volavlek:
Roentgenographische Untersuchungen einiger
Fluorosntiaonate, Vestn. Slov, K«a. Drus.34_>
317-323 (1987).
6. A.Skrilec, J.Golob, T. Recelj, J. Bitenc, P.
PotaC: Reciklacija NH» iz aaoniakalnih raz­
topin, Posvet. "Absorpcija-Destilacija-Ekstrakcija", Maribor (1987), str. HI-117.
143
T. B.Zeava, A.Stergarlek, A. Saalc: MoZnosti za
proizvodnjo uranovih »pojin v Jugoslaviji,
31. ju«, konf. ETAN-a, Bled (1987), str.383390.
14. A. Stergarlek, ct al: Motnosti uporabe elektrofiltrskega pepela in. kalcitov za absorp­
cijo SOj iz dimnih plinov termoelektrarn s
poudarkom na karakterizacije trdnih odpad­
kov, IJS delovno poročilo DP-4722 (1987).
Strokovne publikacije
1. I.F.Lazarini, A.Saalc: Noaenklatura anorgan­
ske keaije, Ljubljana : DZS,(1986).
N e o b j a v l j e n a
d e l a
Institutski dokumenti
15. A. Stergarlek, Z. Beilin: Tehnološko testir­
anje geoloških vzorcev uranove rude, IJS
delovno poroCilo DP-4643 (1987).
16. A. Stergarlek, R. KocjanCiC: Razvoj modela
poatopka odZveplavanja dianega plina, IJS
delovno poroCilo DP-4969 (1987).
1. Z. Beilin, A. Stergarlek, F.Dolenc: Statično
izluZevanje uranove rude iz RUZV - pilotni
poskusi,IJS delovno poročilo DP-4913 (1987).
17. A.Stergarlek, R.KocjonCiC,A.Caharija: Karak­
terizaci ja aditivov za odtveplavanje, IJS
delovno poroCilo DP-4968 (1987).
2. J.Bitenc: Ekonoaska ocena razlik aed uporabo
aaoniaka brez rektifikacije in uporabo aaoniaka za rektifikacijo, PoroCilo za RUZV,
(1987).
18. A. Stergarlek, R. KočjanCič, A. Caharija, B.
Podobnik: Ekatrakcija urana iz raztopin pri­
dobljenih s predelavo preaogovega pepela a
poaočjo SOj iz dianega plina, IJS delovno
poročilo DP-4914 (1987).
3. J.Bitenc:LaboratoriJaki poskusi sinteze teh­
ničnega barijevega karbonata, IJS delovno
poročilo DP-4831 (1987).
4. D. Gantar, A. Rahten: Synthesis and charac­
terization of new hydraziniua(2+) and (1 + )
hcxafluorophosphates, IJS delovno poročilo
DP-4801 (1987).
5. D. Gantar, A. Rahten, B. Volavtek: Thermal
behaviour of new hydraziniua(1*) hexafluorozirconate and -hafnate, IJS delovno poročilo
DP-478S (1987).
6. J. Maček, V. Bole, S. Zakrajtek: Matematično
statistični aodel za larZne nevtralizacije
raztopin Zveplove kisline s suspenzijo kal­
cijevega hidroksida, IJS delovno poročilo
DP-4979 (1987).
7. S. Miličev: Karakterizacija elektrolita Li/
SOCli baterij z Raaansko spektroskopijo, IJS
delovno poroCilo DP-4893 (1987).
19. A.Stergarlek, J.Matko.R.KocjanCiC, Z.Kreapl:
Pilotni poakua odZveplavanja dianega plina
TE Ploain a kalcitom, IJS delovno poročilo
DP-4967 (1987).
20. A.Stergarlek, J. Mot ko, Z. Kreapl, P. Frkal:
Tehnololke raziskave vzorcev uranove rude iz
leZilCa Zirovski vrh, IJS delovno poroCilo
DP-49S9 (1987).
21. A. Saalc: Razvoj plaaenskega reaktorja za
proizvodnjo
uranovega heksafluorida, IJS
delovno poroCilo DP-4889 (1987).
22. A.Smalc, T.Skapin: Raziskave aintez halonov,
IJS delovno poroCilo DP-4938 (1987).
23. J.Žerjav, N.Toplak, B. Sedej: Raziskava mož­
nosti predelave nevarnih odpadkov pri proiz­
vodnji litijevih baterij, IJS delovno por­
oCilo DP-4962 (1987).
Neobjavljeni referati
8. P.PetaC, B.Sedej: Uničevanje nevarnih odpad­
kov s poaoCjo teZiga in pirolize,IJS delovno
poroCilo DP-4726 (1987).
9. B.SedeJ: Emisijo hlapnih fluoridov pri spreaenjenea postopku proizvodnje modularnega
bloka, IJS delovno poroCilo DP-4936 (1987).
10. B. Sedej: Eaisija kloridov in hlapnih fluor­
idov v dimnih plinih TE - Toplarna Ljubljane
blok III,IJS delovno poročilo DP-4935(1987).
11. A. Stergarlek: Poskusna naprava za odZveplavanje dimnih plinov
Tehnoloike oanove,
PoroCilo (1987).
12. A. Stergarlek: Raziskave pridobivanje urana
iz pepela premogov, Poročilo za TE Plomin,
(1987).
13. A. Stergarlek: Tehnoloike osnove za projekt­
iranje poskusne naprave za odZveplovanje
dimnega plina, IJS delovno poroCilo DP-4984
(1987).
144
1. B. DruZina, B. 2emva: Sinteza in nekatere
lastnosti
ksenenovih(VI) fluorobizautatov
(V), 10. sašt. keaiCara Hrvatske (1987).
2. M.Fele,B.Zeava: Reakcije oksidov in fluoridoksidov nekaterih prehodnih elementov z moč­
nimi fluorirnimi sredstvi, lO.sast. keaiCara
Hrvatske, Zagreb (1987).
3. D.Gantar, B.Frlec,D.R.Russell, J.H.Holloway:
Kristalna struktura arebrovegadl) heksafluoroarzenata AgF».A*F», 10. sest, keaiCara
Hrvatske, Zagreb (1987).
4. A.Jesih, K.Lutar, B.Zeava: Reakcije med man­
ganovimi fluoridi in fluoridi Žlahtnih plin­
ov, 10. sast. keaiCara Hrvatske (1987).
5. V, KauCiC, I. Leban, S. GaSperliC-Sksnder,
D. Gantar, A. Rahten: The crystal and molcculur structure of hydrazinium(2+)bis(trifluorostannatc(II), N»H» (SnF> )>, 22. konf.
jug.centra za kristalografiju.Mostnr (1987).
6. K. Lutar, B.DruZina, B.Zeava: Pregled spojin
a ksenonovia heksafluoridoa in sinteza prve
spojine tipa (XeFi* )»MFt>-, lO.sast. keaiCara Hrvatske (198T).
7. H. Na«j, J.Injuk, A.Stergarlek, V. Valkovic:
Environmental iapact of coal burning power
plant, 4. Mediterranean Cong, on Cheaical
Engineering, Barcelona (198T), Expoquiaia,
Vol. II. str. 6S8-699.
8. P. PetaC, R. Kravcar: Pirolizni postopek za
predelavo odpadnih električnih kablov, 10.
saat. keaiCara Hrvatske, Zagreb (1987).
9. P. PetaC, M. Rahten: Predelava odpadkov iz
faraacevtske proizvodnje a pirolizo, 10.
aast. keaiCara Hrvatske, Zagreb (1987).
10. P.PetaC, M.Rahten: Research on the treatment
of waste froa pharsiBceutical production by
pyrolyais, World Conf. an Hazardous Haste,
Budapeat 11987).
11. A.Rahten, D.Gantar: Sinteza in karakterizacija hidrazinijevega)1*) heksafluorocirkonata(IV) in heksafluorohafnatalIV), 10. sast.
keaiCara Hrvatske, Zagreb (1987).
12. B.Sedej: Emisija hlapnih fluoridov iz teraoelektrarn, lO.sast.keaiCara Hrvatske, Zagreb
(1987).
13. T.Skapin, A.Saalc: Ugotavljanje učinkovitos­
ti nekaterih katalizatorjev v proizvodnji
halona 1301, 10. sast. keaiCara Hrvatske.
Zagreb (1987).
14. T. Skapin, A. Saalc, B. 2eava, I. KajfeZ, M.
KajfeZ,A.Vogelnik: Razvoj postopka za proiz­
vodnjo nikljevega(II) fluorida tetrahidrata,
10. sast. keaiCara Hrvatske, Zagreb (1987).
2. T.Skapin, A.Smalc, A.Stergarlek: Postopek za
proizvodnjo nikljevega(II) fluorida tetra­
hidrata, TehniCna izboljšava (1987).
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
O b j a v l j e n a
d e l a
Znanstvene p u b l i k a c i j e
1. R. Ajlec: OptiCna eaiaijaka spektroaetrija v
induktivno aklopljeni plazmi
Korekcija
apektralnih interferenc, Vestn. Slov. Kea.
Drus. 34. 243-258 (1987).
2. T.Ast, B.Kralj, V. Kraaer, M. Rabrenovič: An
ion kinetic energy spectroscopy study of the
molecular ion of ferrocene, J. Serb. Chea.
S o c , 52, 145-152 (1987).
3. J.Faganeli, T.Dolenec, J.PezdiC, B.Ogorelec,
M.MiSiC: Nutrients in sediaent pore water of
the Gulf of Trieste, Boll. Oceanologia Teor.
Appl. §., 95-108 (1987).
4. J.Faganeli, B.Ogorelec, M.MiBiC, T. Do lene,;,
J. PezdiC: Organic geocheaistry of two 40-a
sediaent cores froa the Gulf of Trieste
(Northern Adriatic), Estuarine, Coaat. Shelf
Sci. 2£, 157-167 (1987).
5. J.Faganeli, A.VukoviC, F.I. Mai eh, J.Pezdii*:
C:N: P ratios and stable carbon and hydrogen
isotopes in the Benthic aarine algae, J.Exp.
Biol. E.col. 101, 153-166 (1986).
6. A.GregorCič, M.Zupan: Photochemistry of organohalogeno-coapounda. Part XI\. The effect
of fluorine on photochemical carbonhalogen
bond cleavage, J. Fluorine Chea. 34, 313-322
(1987).
15. A. Stergarlek: Razvoj doaaCe tehnologije za
odZveplavanje dimnih plinov termoelektrarn,
10. sast. keaiCara Hrvatske (1987).
7. A. Gregorčič, M. Zupan: Polyaers aa reagents
and catalyst. Part.XI. Stereospecific iodofluoroination of alkenea in the preaence of
polymer supported hydrogen fluoride, Bull.
Chen. Soc. Jpn. 60, 3083 (1987).
16. V.Valkovic, A.Stergarlek: Dobijanje sekund­
arnih sirovina iz pepela ugljena u funkciji
zaStite okoline,Siap. o novia tehnologijama,
Dubrovnik (1987).
8. P. StariC: Interpolacija med Butterworthoviai in Thoapsonoviai poli, Elektrotehn.
vest. 54, 133-139 (1987).
17. A. ZealjiC, B. Sedej, B. DruZina, B. Zeava:
DoloCanje reakcijskih pogojev za sintezo
grafitovega fluorida pod pritiskom element­
arnega fluora, 10. sast. keaiCara Hrvatske,
Zagreb (1987).
18. B. 2emva: New synthetic routes in noble gas
chemistry,Symp. Noble Gas Chea., 194th Nat.
Meet. Amer. Chea. S o c , New Orleans (1987).
19. B.2eava,A.Smalc: Haloni-razvoJ vlastite pro­
izvodnje ili ih dalje uvoziti?, Simp, o raz­
voju proizvodnje opreme i sredatava za zaltitu od požara u Jugoslaviji, Budva (1987).
Patenti in tehniCne izboljšave
1. B. Frlec: Suha celica,
(1987).
Tehnična
izboljšava
9. S.Stavber, M. Zupan: Room-teaperature fluorination of 1-phenylacetylencs with caesium
fluoroxysulfate, J. Org. Chem. 52, 5022-5025
(1987).
10. S.Stavber, M.Zupan: Stereochemistry of roomtemperature fluorination of alkenes with
caesium fluoroxysulfate, J. Org. Chem. 52.
919-920 (1987).
11. B. Sket, N.Zupančič, M.Zupan: Photochemistry
of orgsno-halogenic molecules. Part 20. The
effect of cycloalkene structure on the (2+2)
photocycloaddition to hexafluorobenzene, J,
Chea. Soc. Perkin Trans. I, 981-985 (1987).
12. J. Stupar, R. Ajlec, J. KoroSin, F. Lobnik:
A comparison of spectroscopic methods for
determination of phosphorus in plant mater­
ials, soil extracts and fertilizers, Landwirtsch. Forschung £0,, 21-31 (1987).
145
13. V.VrbiC, J.Stupar, A.U. Byrne: Trace element
content of primary and permanent tooth enaael. Caries Res. 2J., 37-39 (1987).
Objavljeni referati
1. P. Bukovec, B. FilipiC, B. Kralj, L. C. Marzilli, J. Kobe: PT(II) coaplex involving ribarivin (<-D-D-ribofuranost-syl-s-triazolo3-carboxaaide>. A aodel for N(T),0(6) inter­
action, S.Int.Syap. Platinua and Other Metal
Coordination Compounds in Cancer Cheaotherapy, Abano Terre (1987), str. 121-122.
2. T.Dolenec, J.PezdiC, U. Herlec, J. Faganeli,
B.Ogorelec, M.MihiC: Isotopic investigations
of recent depositional environment in the
northern and central part of Adriatic Sea,
8. IAS Reg. Meet, of Sediaentology, Tunis
(1987), str. 558c-d.
3. V. Kraaer: Application of collision-induced
reactions in organic mass spectrometry, 30.
Hungarian Ann. Conf. on Spectral Analysis,
Debrecen (1987), str. Z77-284.
4. P.StariC:Optiaizaci ja tokokrogov za merjenje
z udarnimi napetostmi, Dan Edvarda Hoeflerja
v Elektroinltitu "Milan Vidmar"
3. aedn.
sreC. strok, o področja visokonapetostne
tehnike, Ljubljana (1987), str. XIV 1-16.
5. J. Urbane, J. PezdiC.. 1. Krajcar-BroniC, D.
SrdoC: A coaparison of isotopic composition
of different forms of calcite from fresh
water, Int. Syap. on the Use of Isotopic
Techniques in Water Resources Development,
Vienna (1987), IAEA-SM-299/131p.
6. M.VeseliC, J.PezdiC, B.Corenc: Hidrogeololke
in hidrokeaiCne značilnosti termo-aineralnih
vod vezanih za bazaltne stratovulkane na
Zahodni Javi in Baliju, Zb.ref.9. jug. simp,
o hidrogeologiji i inlenjerskoj geologiji.
Priitir.a (1987). str. 341-348.
Strokovne publikacije
1. J. PezdiC, T. Dolenec: IztraZivanje rudnih
leZilta metodom analize izotopskog sastave
kiseonika, ugljenika, sumpora i olova, Energoinvest : Časopis Tehnika, Nauka i InZenjering Br.27, 131-140 (1987).
N e o b j a v l j e n a
4. T. Dolenec, J. Urbane, J. PezdiC, V. VrSCaj:
Ceokronololke raziskave slovenskih rudilC,
IJS delovno poroCilo DP-4931 (1987).
5. F. Dolinlek: Direktna analiza trdnih vzorcev
z elektroteraiCno AAS, IJS delovno poroCilo
DP-496S (1987).
S. H. Leskoviek: Določevanje organsko vezanega
kroma v blatu iz Čistilnih naprav in v vzor­
cih zemlje, IJS delovno poroCilo DP-4911
(1987).
7. H. Leskovtek: Identifikacija organskih pri­
mesi v deionizirani vodi iz elektronske ind­
ustrije,IJS delovno poroCilo DP-4912 (1987).
8. J. PezdiC, J. Urbane, T. Dolenec, S. Perko:
Študij izotopske sestave kratkih vod - VII.
del, IJS delovno poroCilo DP-4929 (1987).
9. P.StariC,A.PopoviC: Modifikacija napajalnika
magneta z merilnikom nominalnih mas v masnem
podroCju do 1000 Da, IJS delovno poroCilo
DP-4867 (1987).
10. j. Stupar, II. Leskoviek, J.Korolin: Kemijska
karakterizacija odpadnega blata bogatega na
blatu, IJS delovno poroCilo DP-4946 (1987).
Neobjavljeni referati
1. T. Ast, B.Kralj, V.Kraaer, D.Zigon: Razgrad­
nje ionov z loCitvijo nabojev ferocena in
nekaterih derivatov, 4.simp. "Spektroskopija
v teoriji in praksi", Kranjska gora (1987).
2. B. Kralj, V. Kraaer, D. 2igon: MnsnospektrometriCne raziskave ionov CiIUO' in C,H.O1',
4.simp."Spektroskopija v teoriji in praksi",
Kranjska gora (1987).
3. B. Kralj, V.Kraaer, D.Zigon: Raziskavn neka­
terih derivatov kumnrina z metodo tandemske
masne spektrometri je, 4.simp."Spektroskopija
v teoriji in praksi", Kranjska gora (1987).
4. H.Leskoviek, B.Kralj: CC/MS analiza blata iz
Čistilne naprave, 4. simp. "Spektroskopija v
teoriji in praksi", Kranjska gora (1987).
5. J. PezdiC, A.Lesar: MasnospektroaetriCne me­
ritve izotopske sestave kisika in dušika v
plinskih zmeseh, 4. simp. "Spektroskopija v
teoriji in praksi", Kranjska gora (1987).
d e l a
1. R.Ajlec, J.KoroSin, J.Stupar: Merjenje kos­
itra v zraku pri 90-dnevnem poskusu z metodo
ETAAS, IJS delovno poroCilo DP-4636 (1987).
6. J.PopoviC, J. Marsel, Zs. Ajtony, 0. Kaposi:
Masno spektrometriCno merjenje ionizaci.'skih
in pojavnih energij komponent v plinaki fazi
nad sistemom tloJi • Naj, 4. slap. "Spektro­
skopija v teoriji in praksi". Kranjska gore.
(1987).
2. R.Ajlec,J.Stupar: DoloCanje kemijskih zvrsti
Železa, cinka in kroma s povezavo ionskoizmenjalne kromatografije in atomske absorp­
cijske spektroskopije, IJS delovno poroCilo
DP-4964 (1987).
7. V. Skubic, S. Kobal, J. Stupar, R. Ajlec, J.
KoroBin, G.PeCenko: A 90 day simulation teat
of subchronic toxicity of TBTO vapours in
the air, 18. Ann. Meet. Int. Research Group
on Wood Preservation, Koney Harbour (1987).
3. T.Dolenec, J.PezdiC, U.Herlec: Variabilnost
sestave lahkih prvin v recentnih sedimentacijskih okoljih,IJS delovno poroCilo DP-4930
11987).
8. S. Stavber, M.Zupnn: Room-temperature fluorination of 1-phenylacetylenes with caesium
fluoroxysulphate, 5, Europ, Syap. en Organic
Chemistry, Jerusalem (1987).
Institutski
146
dokumenti
9. B.Sket, P.Zupet, M. Zupan: Regiospecific in­
troduction of iodine into aromatic molecules
by polymer supported reagent, 5. Eur. Symp.
on Organic Chemistry, Jerusalem (1987).
10. M. Spenko: Določanje nečistoč v kemikalijah
za mikroelektronsko industrijo z AAS, 4.
simp. "Spektroskopija v teoriji in praksi",
Kranjska gora ( 1987).
10. S. Paljk, C. Klofutar: Heats of solution =f
cyclohexanol in benzene solutions of tri-noctylammonium bromide and derived thermo­
dynamic functions of transfer from benzene,
Thermochim. Acta rifL, 241-247 <19rt7).
Objavljeni referati
11. J. Stupar: An improved nebulizer system for
flame atomic absorption spectrometry, 25.
CS1, Toronto (1987).
1. M.Jadovnicky, 3.Stropnik,K.JuZniC,P.Stegnar:
Nevtralizacija odpadnih vod termoelektrarne
SoStanj z dimnimi plini, Konf. o aktuelnim
problemima zaitite voda : ZaStita voda '87,
Kranjska gora (1987), 96-102.
12. B.Zajc, S. Stavber, B. Sket, M. Zupan: Roomtemperature reactions of enol acetates and
ketones with x-jnon difluoride and caesium
fluoroxysulphate, 5. Europ. Symp. on Organic
Chemistry, Jerusalem (1987).
2. K. JuZniC: Transfer of radiocesium and the
equilibria in a natural zeolite-water sys­
tem, Int. Conf. on Chemistry and Migration
Behaviour of Actinides and Fission Products
in the Geosphere, Munich (1987), str.93-125.
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
O b j a v l j e n a
dele.
Znanstvene publikacije
1. O. D. Bonner, W. R. Gilkerson, S. Paljk, C.
Klofutar: Practical osmotic coefficients and
excess Cibbs free energies of benzene solu­
tions of tri-n-octylamine and tri-n-octylamironium bromide at 298.15K, J.Chem.Eng.Data
32, 458-459 (1987).
2. K.JuzniC, S.Fedina: Distribution of «»Sr and
**Sr in Slovenia, Yugoslavia,After the Cher­
nobyl Accident, J. Hnviron. Radioactivity 5.,
159-163 (1987),
3. K. JuZniC, I. Kobal: Radiochemical determin­
ation of "»Po and '"Pb in water, J. Radio.»nal. Sucl.Chem, Articles 102.493-498(1986) .
3. K. JuZniC: Transfer of radiocaesiua and the
equilibria in a natural zeolite-water sys­
tem, 14. Regional Cong, of the IRPA : Yug.Aust.-Hung. Radiation Protection Meeting :
Current Problems and Concerns in the Field
of Radiation Protection. Vienna 1983, Buda­
pest (1987), 5 Htr.
4. K. JuZniC, M. HodoSCek: On iodination of Diiodo-thyronine and thyrosine, Int.Symp. Org­
anic Reactivity, Paris (1987), str.8
5. K. JuZniC, I. Kobal: Measurement of airborne
»*C, Proc. 3. Int. Conf. Low Radioactivities
'85, Bratislava 1985. - Bratislava : VEDA,
(1987), str. 219-221.
6. K.JuZniC, I.Kobal, B.KontiC,M.Pir»: Sorpcija
in migracija radiocezija v naravnem zeolitu
in zeolit-betonu, 31.jug. konf. ETAN-a, Bled
(1987), str. IX.313-317.
4. K. JuZniC, U.MiklavZiC, M.Korun, I.Kobal, P.
Stegnar: On the determination of Th-isotopes
in minerals, Vest. Slov. Kem. Drus. 3_3, 257263 (1987).
7. K.JuZniC,C.Zevnik: Vpliv temperature in ses­
tave elektrolita na kinetiko korozije Žel­
eza, 10. jug. simp, o elektrokemiji, BeCiči
(1987), str. 123-125.
b. K. JuZniC, P.Stegnar, M. Korun, U.MiklavZiC:
Environmental distribution of radioisotopes
of strontium and caesium on the territory of
Slovenia, Vestn. Slov. Kem. Drus.34., 411-422
(1987).
8. M. MiletiC, I.Kobal, T.Mohar: Computer moni­
toring of liquid scintillation counting,IAEA
Sem. on the ApJication of Computer Technol­
ogy in Radiation Protection, Bled (1987),
IAEA-SR-136/45.
6. C.Klofutar, S.Paljk: Non-ideal behaviour of
benzene solutions of
tri-n-octylammonium
bromide and cyclohexanol, J.Chem.Soc., Fara­
day Trans. I, SJ., 2311-2316 (1987).
7. I. Kobal, 3. Fedina: Radiation doses at the
Raden-i health resort, Radiat.Prot.Dos. 20.,
257-259 (1987).
8. I. Kobal, A. Renier: Radioactivity of the
atomic spa at Podčetrtek, Slovenia, Yugosla­
via, Health Phys. 53., 307-310 (1987).
9. I. Kobal, B.Smodiš, J.Burger, M, Skofljanec:
Atmospheric ' " Rn in1 tourist caves of Slo­
venia, Yugoslavia, Health Phys. 52., 473-479
(1987)..
N e o b j a v l j e n a
Institutski
d e l a
dokumenti
1. K. JuZniC: Tc-99(m) kompleksi z dimerkaptojanterjevo kislino, U S delovno poročilo DP4895 (1987).
2. M. SeneffaCnik, K.Lenarčič, J.Vernik: Aktivacijski kompleks v oksidaciji CO na CujO, IJS
delovno poročilo DP-4939 (1987).
3. A. Trkov, I. Kobul: Re-analysis of the blnnk
electrolyte titration calibration measure­
ments, IJS delovno poročilo DP-4760 (1987).
147
Neobjavljeni referati
1. O.D. Bonner, S.Paljk,C.Klofutar: Colligative
properties of solutes in non-aqueous sol­
vents, 8.Int. Syap. on Solute-Solute-Solvent
Interactions, Regensburg (1987).
15. C. Zevnik: Electrochemical noise corrosion
monitoring aethod in laboratory use, 10.Int.
Cong, on Metallic Corrcsion, Madras (1987).
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
2. K. JuZniC: Distribution of a , Sr and **Sr in
Slovenia, Yugoslavia, after the Chernobyl
accident, 9.IUR Ann. Meet.: Chernobyl Poster
Session, Madrio. (1986).
3. K.JuZniC: Distribution and transfer of Sr-90
and Sr-89 in the environment, 16. Reg. Cong,
of IRPA, Kupari (1987).
4. K. JuZniC: On radiochemical determination of
Th-230, Conf. Low Level Techniques Croup of
the Int. Conn, for Radionuclide Metrology,
Wurlingen (1987).
5. K.JuZniC: On transfer of radiostronciua from
soil to plants, Int.Union of Radioecologists
Soil/Plant Transfer Workshop, Bedford!1987).
6. K. JužniC, M. Korun, U.MiklavZiC, P.Stegnar:
Distribucija stroncija i cezija u okolini,
Savet. "Aditivi, proteini i aminokisline u
ishrani domaČih Zivotinja, radioaktivnost i
zraCenje", Dubrovnik (1987).
7. K.JuZniC, A.Lesar, K.LenarCiC, M.SenegaSnik:
Devterijev izotopni efekt pri Hi-Oi eksplo­
ziji, 10. sast. kemiCara Hrvatske, Zagreb
(1987).
8. C. Klofutar, S. Paljk, M. KaC: Volumske in
transportne lastnosti vodnih raztopin neka­
terih sladkorjev, lO.sast.kemiSara Hrvatske,
Zagreb (1987).
9. C.Klofutar,S.Paljk, M.KaC, M.Skerlj: Thermo­
dynamic functions of activation for viscous
flow of some simple carbohydrates in water
at 298.15K, 8. Int. Symp. on Solute-SoluteSolvent Interactions, Regensburg (1987).
O b j a v l j e n a
dela
Znanstvene publikacije
1. A.R. Byrne: Low level simultaneous determin­
ation of As and Sb in standard reference ma­
terials using radiocheaichal neutron activa­
tion analysis with isotopic " A s and ' " S b
tracers, Fresenius Z.Anal.Chea. 326. 733-735
(1987).
2. A.R. Byrne, C. Camara-Rica, R.Cornells, J.J.
M. de Goeij, C.V. Iyengar, G. Kirkbright, G.
Knapp, R.M. Parr, M. Stoeppler: Results of a
co-ordinated research programme to improve
the certification of IAEA milk powder A-ll
and animal muscle 11-4 for eleven difficult
trace elements, Fresenius Z.Anal. Chem. 326.
723-729 (1987).
3. M. Dermelj, M.Horvat, A.R.Byrne, P. Stegnar:
Mercury, methyl-mercury
and selenium in
scalp hair of inhabitants from Mediterranean
areas, Chemosphere 16, 877-886 (1987).
4. A.Fajgelj, L.Kosta: Applicability of differ­
ent nuclear techniques for evaluation of
river sediment pollution by chromium, V'estn.
Slov. Kern. Drus. 34.. 1-13 (1987).
5. A. Fajgelj, L. Kosta: Speciation of chromiun,
in surface and effluent waters, Vestn. Slov.
Kern. Drus. 34.. 175-183 (1987).
6. I. Kobal, B. Smodil, J.Burgei. M.Skofljanec:
Atmospheric Rn-222 in tourist caves of Slov­
enia, Health Phys. 52, 473-479 (1987).
10. I. Kobal, J.Vavpotie, J.Burger: A method for
determination of Rn-222 in air in the con­
centration range 5 - 500 Bq/m» , Conf. LowLevel Techniques Group of ICRM, Wurlingen
(1987),
7'. J. Paviei.", M.Skreblin, B.Raspor. M Branica,
M.TuSek-žnidariC, I.Kregar, P.Stegnar: Metal
pollution assessment of the marine environ­
ment by determination of metal-binding pro­
teins in Mytilus sp., Marine Chem. 2£, 235248 (1987).
11. 1. Kobai, J.Vavpotie, J. Burger, P. Stegnar:
Preliminary measurements of indoor radon in
Ljubljana, Yugoslavia, 4. Int. Symp. on the
Natural Radiation Environment, Lisbon!1987).
8. V. VrbiC, J.Stupar, A.R.Byrne: Trace element
content of primary and permanent tooth ena­
mel, Caries Res. 21, 37-39 (1987).
12. A. Lesar, M.SenegaCnik: Activated complex in
chlorine catalyzed nitrous oxide decomposi­
tion, 31.Int.Cong, of Pure and Applied Chem­
istry, Sofia (1987).
Objavljeni referati
13. A. Lesar, M. SenegaCnik: Activated complex
in the decarbonylation of formic acid, World
Cong, of Theoretical Organic ChemistB, Buda­
pest (1987).
1. A.R.Byrne: Difficult trace elements in food:
The role of activation analysis, IAEA-NBS
Int.Workshop: Practical Analytical Approach­
es to the Assessment of Human Dietary intake
of Nutrients, Toxic Constituents, and Radio­
nuclides, Gaithersburg (1987), IAEA, Vienna
1988.
14. A. Lesar, M. Senegafinik: Kinetifini izotopski
efekti N-15 in 0-18 v termičnem razpadu NiO
kataliziranem z bromom, 10. sast. kemifiara
Hrvatske, Zagreb (1987).
2. Z. Jeran, P. Stegnar: Nadzor radioaktivnosti
okolja Rudnika urana Zirovski vrh, Zb. ref.
ISEMEC 87 : 13. medn. sem. "Ionizirano sev­
anje", Ljubljana (1987), str. 119-127.
148
3. U. HiklavZič, M.Korun, A.R.Byrne, D.Brajnik,
K.JuZm£ .Rapid assessment of Chernobyl depo­
sition by gamma spectrometry of vaseline
samples, 14. Reg. Cong, of IRPA: Yug.-Aust.Hung. Radiation Protection Meet. "Current
Problems and Concerns in the Field of Radia­
tion Protection", Kupuri (1987).
4. B. Smodii, Z.PlaninSek: Radiocheaical deter­
mination of >>*Pb, 14. Reg. Conf. of IRPA :
Yug.-Aust.-Hung. Radiation Protection Meet.
"Curr> nt Probleas and Concerna in the Field
of Radiation Protection, Kupari (1987).
5. B.SmodiS, P.Stegnar,H.Leskovsek,R.Martincič:
Preparedness for cheaical accidents in the
fraaework of an ecological laboratory equip­
ped with a aobile unit in Slovenia, Yugosla­
via, World Conf. Cheaical Accidents, Roae
(1987), str. 327-330.
6. P.Stegnar:Analysis of total mercury, methylaercury and seleniua in hair in Creek, Ital­
ian and Yugoslav sample populations, Joint
KHO/FAO/UKEP Meet."Health Effects of Methylmercury in the Mediterranean Area", Athens
(1987), EUR/ICP/CEH 054, str. 34-48.
7. T. Zvonarič, M.Horvat, P.Stegnar: Ecological
cycle of mercury in the marine environment
of Kaltela Bay, Int. Conf. Heavy Metals in
the Environment : Vol.Z, New Orleans (1987),
str. 461-463.
N e o b j a v l j e n a
dela
Institutski dokumenti
1. A.R. Byrne: Determination of trace and minor
eleaents in teeth by neutron activation ana­
lysis: A preliminary evaluation-Part II, U S
delovno poročilo DP-4797 (1987).
2. A. R. Byrne: Neutron activation methods for
determination of As, I, Sn and V in the col­
laborative collaborative programme on minor
and trace elements in total diets, U S del­
ovno poroCilo DP-4793 (1987).
3. A.R.Byrne:Radioaotivity in fungi in Slovenia
1987, U S delovno poročilo DP-4798 (1987).
4. A. Fajgelj: Development of 99m-Tc generators
using low power research reactors, U S del­
ovno poročilo DP-4877 (1987).
5. A. Fajgelj, J.Novak, P.Stegnar: Pridobivanje
>»»J v jedrskem reaktorju TRIGA Mark II, U S
delovno poročilo DP-4813 (1987).
6. M. Horvat, A.R. Byrne, M.Dermelj, V.Zelenko,
M. TuSek-Znidaric, P.Stegnar: Interakcije lig
in Se v organih ljudi iz eksponiranih pod­
ročij: Uvodna Študija, U S delovno poročilo
DP-4812 (1987).
7. B.Smodiš:Ko-Btandardizacijska metoda v aktivacijski analizi z reaktorskimi nevtroni:
uvodne raziskave, U S delovno poroCilo DP4792 (1987).
8. M. Skreblin, I.Kregar, P.Stegnar, A.Prosenc:
Prisustvo Hg-Cu-Zn-Tioneina u bubregu Stakora, U S delovno poročilo DP-4950 (1987).
9. M. Skreblin, P.Stegnar, I.Kregar: Efekt live
na subcelularnu distribuciju endogenog bakra
i cinka i prisustvo Hg-Cu-Zn-Metalotioneina
u bubregu stakora i»po»tavljenih paraaa ele­
mentarne Žive, U S delovno poroCilo DP-49,49
(1987).
10. V. Zelenko: Normalne vrednosti svinca v krvi
in potek izločanja svinca iz telesa po zas­
trupitvi. I JS delovno poročilo DP-483411987).
Neobjavljeni referati
1. A.R.Byrne, M.Benedik.M.Deraelj: Trace deter­
mination of uraniua in biological SRMs by
radiochemical neutron activation analysis,
Symp.on Accuracy in Trace Analysis - Accomp­
lishments, Coals, Challenges, Caithersburg
(1987).
2. A.R.Byrne, M.Dermelj, A.Vakselj: Preliminary
report on the determination of As, I, Sn ond
V in human diet samples, 3. IAEA Res. Coord.
Meet, of Human Daily Dietary Intake.?, Kona,
Hawaii (1987).
3. M. Dermelj, A.Fajgelj, A. R. Byrne: Selenium
in biological standard reference materials,
4.Meet, on Nuclear Analytical Methods, Dres­
den (1987).
4. M.Dermelj, A.Fajgelj, A.R. Byrne: Uporabnost
nevtronske aktivacijske analize pri stand­
ardizaciji bioloBkih referenčnih materialov:
Določanje mikrogramskih in nanogramskih mno­
žin selena, 4. simp. "Spektroskopija v teo­
riji in praksi", Kranjska gora (1987).
5. M.Dermelj, A.Fajgelj, A.R. Byrne, P.Stegnar:
Studies of the radiochemical separation of
the trace elements As, Mo, Sb and Se from
environmental and biological samples, Euroanalysis VI, Paris (1987).
6. M. Dermelj, A. Prosenc, A.R. Byrne: Selen in
ZivL srebro v prehrambenih artiklih, 2. sav.
Znacenje kemije u proizvodnji hrane i zaStite covjekove okoline : 3. struCni skup kemiCura-analitiCarn Slavonije i Baranje, Osijek
(1987) .
7. A. Fajgelj, J. Novak, P. Stegnar, D. Konda:
New prototype 99m-Tc extraction system, IAEA
Research Coord. Meet. Bandung (1987).
8. A.Fajgelj, J.Novak, P.Stegnar, D.Konda: Pre­
liminary testing of the "SUBLITECH" sublicuation generator, IAEA Research Coord. Meet.,
Bandung, Indonesia (1987).
9. M. Franko, A. R. Byrne: Določanje Dy, Eu, Sra
in La v standardnih referenčnih materialih z
INAA po kratkem obsevanju s termičnimi nev­
troni, 4. simp. "Spektroskopija v teoriji in
praksi", Kranjska gora (1987).
10. M. Horvat, A.R.Byrne, P, Stegnar: Comparison
and optimization of methods for isolation of
Me-llg from biological tissues and its deter­
mination by gas-liquid chromatography and
cold-vapour atomic absorption spectrometry,
2. Nordic Symp. "Trace Elements in Hunan
Health and Disease", Odense (1987).
149
11. H.Horvat, P.Stegnar,A.R.Byrne: Mercurio, metilaercurio e selenio nei capelli: esperienze in Jugoslavia, Giornate di studio su "I/
Inquinamento da Mercurio e Metilmercurio",
Chiogia (1987).
12. M.Horvat, T. Zvonar i (i, E.Nanut, A.R.Byrne, P.
Stegnar: Določanje živega srebra v zraku z
naplaaensko atomsko absorpcijsko spektromet•etrijo, 4. sinp. "Spektroskopija v teoriji
in praksi", Kranjska gora (1987).
13. Z. Jeran, P.Stegnar, A. R. Byrne, B. Smodil:
Transfer of s o u important radionuclides in
the environeaent of Slovenia following the
Chernobyl accident, IUR "Plant to Animal
Transfer Factors Working Group", Merlewood
(1987).
14. P. Stegnar: Kontaminacija ZiveZnih namirnica
biljnog porekla radioaktivnim cezijem nakon
Černobilske nesreče, 1. jug. savet. "ZaStite
i spasavanje bilja i biljnih proizvoda od
uniatenja u miru i ratu", Dubrovnik (1987).
11. D. Kolar: Sintering in chemically heterogen­
eous systems, Sintering 85* / Eds. G.C. Kuc­
zynski /et al/. - New York /etc./ : Plenum
Press, (1987), str. 241-249.
12. D. Kolar, M. Trontelj: Sintering and microstructure development in the system BaTiO,CaTiOi-TiOt, Sintering '85 / Eds. G. C. Kuc­
zynski /et al./. - New York /etc./ : Plenum
Press, (1987), str. 287-292.
13. M. Kosec, D.Kolar, B.Stojanovic: Microstructural features of transparent PLZT ceramics,
Sintering '85 / Eds.G.C.Kuczynski /et al/. New York /etc/ : Plenum Press, (1987), str.
223-230.
dela
Znanstvene publikacije
1. S. Beseničar, T. Kosmač, M. Drofenik: The
influence of ZrOi additions on magnetic and
mechanical properties of Sr ferrites, Br.
Ceram. Trans. J. 86. 44-46 (1987).
2. M. Ceh, D.Kolar, L. Golič: The phase diagram
of CaTiOj-SrTiO« , J.Solid State Chem.68., 6872 (1987).
3. G. DraZiC, U. MiklavZie, M.MiheliC: The inf­
luence of TL glow curve evaluation algori­
thms on the reproducibility of dosemeter
readings, Radiat.Prot.Dos.il, 343-346(1986).
4. G. DraZič, M. Trontelj: The influence of ag­
gregates on the sintering of MaCrj0,-TiOj
solid solution, Sintering '85 / Eds. G. C.
Kuczynski/et al/. - New York /etc./ : Plenum
Press, (1987), str. 293-300.
5. M.Drofenik:0xyten partial pressure and grain
growth in donor-doped BaTiOj, J. Am. Ceram.
Soc. 7J0, 311-314 (1987).
6. R. Gopalkrishnan, T. Kosma«, V. KraSevec, M.
Komac: Influence
of
dewatering of the
yttrium-zirconium hydroxide precipitates on
the sintering behaviour of calcined prod­
ucts, Sintering 85' / Eds. G.C. Kuczynski et
al. - New York : Plenum Press (1987), str.
281-285.
7. M. Hrovat, S. Bernik, D. Kolar, V. KraSevec:
Synthesis and characteristics of semiconduc­
ting YBait'jOi ceramics, Int. J. Modern Phys.
fii, 1027-1033 (1987) .
8. M. Hrovat, F. Jan: An investigation of thick
film resistor materials' properties during
firing process, Hybrid Circuits So.14, 25-29
(1987).
150
10. A.Jager, Z.Stmdler: Zur Aufloesung von Dolo­
mit in Diabas, BaustoffIndustrie 3_0, 61-62
(1987).
14. V. KraSevec, M. Drofenik, D. Kolar: Topotaxy
between DaTiOi and Da«Tii70«», J. Am. Ceram.
Soc. 70, C-193 - C-195 (1987).
ODSEK ZA KERAMIKO
O b j a v l j e n a
9. M.Hrovat, D.Ročak,F.CoriSek: Spremembe upor­
nosti debeloplastnih Uforov pri staranju pri
viSjih temperaturah, Elektrotehn. vestn. 5.3,
217-220 (1987).
15. B. MaliC, T. Kosmač, M. Kosec: Sintering and
microstructure of PZT-ZrO» composites, Sin­
tering '85 / Eds. G. C. Kuczynski /et al/. New York /etc/ : Plenum Press, (1987), str.
231-237.
16. D. Ročak, M. Hrovat, M. GoriSek, F.Jan: Pre­
iskave polinernih zaSCit za debeloplastne
upore, Elektrotehn. vestn. 54., 123-125 (1987!.
17. M. Trontelj, D. Kolar, V.KraSevec: Influence
of chemical composition on the barrier hei­
ght in ZnO-varistors, Mat. Sci. Res. 20 :
Tailoring Multiphase and Composite Ceramics
/ Eds. R. E. Tressler (et al). - New York :
Plenum Press, (1986), str. 509-516.
Objavljeni referati
1. S. Beseničar, M.Drofenik, T.Kosmač: Magnetne
in mehanske lastnosti dopiranih NiZn feritov, 31. jug. konf. ETAN-a, Bled (1987), str.
XI.67-73.
2. S. Beseničar, M. Drofenik, B. SulterBič, M.
Limpel,I.Jenko: Visoko koercitivni Sr heksaferiti, Simp, o elektronskih sestavnih delih
in materialih - SD 87, TopolSicaf1987), str.
195-200.
3. S. BeseniCar, J. Hole, D. Kolar: Magnetic
properties of doped SmCoj magnets, 7. Int.
Powder Metallurgy Conf., Pardubice (1987),
str. 97-102.
1. M. Ceh, D. Kolar, V. Strumberger: Sinteza in
izluZevnnjc Synroca, 31. jug. konf. ETAN-a,
Bled (1987), str. IX.305-312.
5. A.Cesnovar, I.Monik, M.Drofenik, I.Zaje: PTC
termistorji za demagnetizacijo TV ekrana,
Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih del­
ih in materialih - SD 87, TopolSicn (1987),
str. 229.
M.Trontelj: Priprava in laatnoati
senzorjev vlage na osnovi MgCrao elektronskih sestavnih delih in
: SD 87, Topollica (1987), str.
20. M. Kosec, M. Polak, D. Kolar: Priprava piroelektriCne keramike na osnovi Pb>Ge»On, Zb.
ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in
aaterialih - SD 87, Topollica (1987), str.
217-222.
7. M. Dvorlek, M.Kosec: Sinteza PZT keramike iz
doaaCih surovin, Zb. ref. siap. o elektron­
skih aestavnih delih in aaterialih - SD 87,
Topollica (1987), str. 223-228.
21. T.KosaaC, S.Malovrh: Foaen achanske trdnosti
potopnih izlivnikov iz aaorfne SiOi keram­
ike , 31.jug. konf. ETAN-a, Bled (1987), str.
XI.135.
8. J.Hole, S.BeseniCar.D.Kolar: Sintrani trajni
Batneti NdFeB, 31. jug. konf. ETAN-a, Bled
(1987), str. XI.51-58.
22. R.KuZel, E.Koprivova, M. Hrovat, J. Broukal:
New materials for thick fila resistors, Zb.
ref. siap. o elektronskih sestavnih delih in
aaterialih - SD 87, Topollica (1987), str.
177-182.
G. G. DraZiC,
keraaiCnih
0«, Siap.
aaterialih
211-216.
9. J. Hole, D. Kolar: ZrOi keramika za kiaikov
senzor, Zb.ref. siap. o elektronskih sestav­
nih delih in aaterialih - SD 87, Topollica
(1987), str. 205-210.
10. M. Hrovat, D. BelaviC: Thick fila aultilayer
circuits with "buried" resistors - resistors
under multilayer dielectric, Proc. 6. Eur.
Microelectronics Conf., Bourneaouth (1987),
atr. 305-311.
11. M. Hrovat, D.BelaviC, F.Jan: InfrardeCe Žga­
nje debeloplastnih materialov, Zb. ref. 15.
jug. aavet. o aikroelektronici, Banja Luka
(1987), str. 381-388.
12. M.Hrovat, F.Jan,J.Ivanlek: Preiskave debelo­
plastnih materialov za veCplaatna vezja, Zb.
ref. siap o elektronskih sestavnih delih in
materialih - SD 87, TopolSica (1987), str.
183-187.
13. H.Intihar-SimCiC, M.Drofenik,M.Limpel: Vpliv
surovin na nikrostrukturo in magnetne last­
nosti mehkih feritov, 31. jug. konf. ETAN-a,
Bled (1987), str. XI.59-66.
14. A. Jager, M. KopaC, J. KocjanCiC, M. Halas:
Viscosity measurements of borosilicate glass
melts for glass wool production, Jug.konf. o
staklu sa medunar. uCelčem, Beograd (1987),
str.195-202.
15. F.Jan: Zanesljivost spajkalnih spojev v teh­
nologiji površinske montaZe, Zb. ref.simp, o
elektronskih sestavnih delih in materialih SD 87, Topollica (1987), str. P19-P28.
16. V.Kevorkijan, M.Komac, D.Kolar: Sinteza sinteraktivnog a-SiC praha, 31.jug.konf.ETAN-a,
Bled (1987), str. XI.97-104.
17. D. Kolar, M. Kosec: Keramični senzorji, Zb.
ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in
materialih - SD 87, Topollica (1987), str.
P69-P76.
18. M.Komac: Mogucnost upotrebe keramike kao materijala za konstrukcije, 8.jug. kong. aerokosmonautike : Zb. rad., Mostar (1987), str.
22-27.
19. M. Komac, V.Kralevec, T. Kosmač: Preparation
of zirconia fine powders by critical solvent
evaporation,
Novel Ceramic Processes and
Applications. - Brit.Cer.Soc.Proc. ; Stokeon-Trent (1087), str. 37-48.
23. R. KuZel, E.Koprivova, M. Hrovat, J.Broukal:
Thick fila teaperature sensors, Zb.ref.sipp.
o elektronskih sestavnih delih in aaterialih
- SD 87, Topollica (1987), atr. 370-376.
24. F. MiklavCiC, D. Suvorov: Mineralna vlakna s
poboljšano teaperaturno obstojnostjo, 31.
jug. konf. ETAN-a, Bled (1987), str. XI.337344.
25. S. Novak, M.Koaac: Rezalna orodja: laatnoati
in uporaba, Zb.ref.2.sea. o trdnih zalCitnih
prevlekah, JOSTIN - 87, Ljubljana (1987),
str. 93-102.
26. S. Novak, M. Komac:
The wear behaviour of
coated and uncoated TiC based cutting tools,
Proc. 7. Int. Conf. on Powder Metallurgy,
Pardubice (1987), str.183-187.
27. J.PotoCar, M.IIrovat:Debeloplastni chip upori
ozkih toleranc, Zb.ref. simp, o elektronskih
sestavnih delih in materialih - SD 87, To­
pollica (1987), str. 169-173.
28. D. RoCak, S.MaCek, F.Jan, M.Hrovat: Hibridno
vezje z golimi silicijevimi tabletkami z za­
ščitnim keramičnim pokrovom, Zb, ref. 15.
jug. savet. o aikroelektronici, Banja Luka
(1987), jtr.393-398.
29. D. RoCak, J. PraCek, J.VrCek, F.Jan: Meritev
ostankov neCistoC po CilCenju hibridnih vez­
ij za profesionalno elektroniko, Zb. ref.
simp, o elektronskih sestavnih delih in mat­
erialih - SD 87, Topollica (1987), str. 163168.
30. M. Santo, A.Divjak: Diskretno nastavljiv ak­
tivni nizkopropustni filter s FDNR, Zb. ref.
simp, o elektronskih sestavnih delih in mat­
erialih - SD 87, Topollica (1987), str.147150.
31. B. Stojanovic, E>. Konjevic, J.Pir, M. Kosec:
Korelacija vremena regeneracije EO preklop­
nika i vremena oporavka oka, Zb. ref. simp,
o elektronskih sestavnih delih in materialih
- SD 87, Topollica (1987), str. 59-64.
32. D. Stojanovic, M. Kosec, R. AntanasiJeviC:
Primena elektrooptiCke keramike i fotohromnih filtera za slabenje svetlosnog bljeska,
31.jug.konf.ETAN-u, Bled (1987), str.XI.3-9.
151
33. D.Suvorov, Z.Stadler: Mineralna vlakna s poboljlano alkalno odpornostjo, 31. jug. konf.
ETAV-«, Bled (2S87), str. XI.345-352.
9. M. DvorSek, H.Kosec, S.Drnovšek, J.Cilensek,
J. Wernig: Sinteza PLZT iz domačih surovin,
IJS delovno poroCilo DP-4663 (1987).
34. H. Trontelj: Mikrostrukturne in dielektricne
lastnosti keraaike na osnovi Pb(Fe,Nb)OjPb(Fe,W)0., 31.jug.konf.ETAN-a, Bled (1987),
str. XI.27-34.
10. M. Dvorlek, H.Kosec, S.Drnovšek, J.CilenSek,
J. Kirbii, J. Preveč: Sodelovanje pri proiz­
vodnji piezokeramiCnih elementov za bren­
čala, IJS delovno poroCilo DP-4662 (1987).
35. S. Vobornik, H.Trontelj: Uticaj bora na osobine varistora, 31. jug. konf ETAN-a, Bled
(1987), str.IX.11-18.
11. A. Fetahagič, M. Komac: Kontaktni materiali
za vakuumsku tehniku, IJS delovno poroCilo
DP-4832 (1987).
36. I. Zaje, H. Drofenik: Vpliv dopanta in atmo­
sfere na aikrostrukturo in električno pre­
vodnost, 31. jug. konf. ETAN-a, Bled (1987),
str. XI.19-26.
12. T. Fetahagič, M.Komac: Istrazivanje i razvoj
•avremenih sinter metala, IJS delovno poro­
Cilo DP-4832 (1987).
37. M.Zgonik, M.Hrovat, S.Maček: Vzdolžni nerilnik toplotnega fluksa z debeloplastniai sen­
zorji, Zb. ref- siap. o elektronskih sestav­
nih delih in aaterialih - SD 87, TopolSica
(1987), str. 189-194.
13. S.CabrICek: Temperaturni prograaator in reg­
ulator Honeywell DCP 511 in peC Astro, IJS
delovno poroCilo DP-4843 (1987).
14. J. Hole: Reakcije SmCoj zlitine z nekaterimi
materiali,
IJS delovno poroCilo DP-4700
(1987).
38. V. 2nidarSiC-Pongrac, A.Jager: Kinetika kristalizacije diabaznega stekla, 31. jug.konf.
ETAN-a, Bled (1987), str. XI.157-164.
15. J.Hole: Spajanje ZrOi in' AliOi keraaike, IJS
delovno poroCilo DP-4796 (1987).
Strokovne publikacije
16. J.Holc:Temperaturni prograaator in regulator
Eurotherm 822, IJS delovno poroCilo DP-4795
(1987).
1. I.StaaenkoviC, D.Kolar: Ceramics in Yugosla­
via, Ceraaics Engineering Worldwide / Eds.R.
C. Bradt ; L.C. Klein. - Columbus : An. Cer.
S o c , (1986), str. 163-172.
N e o b j a v l j e n a
d e l a
I n s t i t u t s k i dokumenti
17. J. Hole, S. BeseniCar, M. Cernila: CiSCenje
inertnih plinov za suho komoro, IJS delovno
poroCilo DP-4644 (1987).
18. J. Hole, S.BeseniCar, M.Cernila: Suha komora
za delo z NdFeB prahom, IJS delovno poroCilo
DP-4697 (1987).
1. D.Belavic, S.MaCek.M.Santo: Hibridna debeloplastna vezja, razvita v letu 1987, IJS del­
ovno poročilo DP-4838 (1987).
19. J. Hole, S. BeseniCar, M. Cernila: Visoko
vakuumska peC, IJS delovno poroCilo DP-4738
(1987).
2. S.BeseniCar, M.Cernila: Vpliv mikrostrukture
na koercitivno silo sintranih SmCoj magnet­
ov, IJS delovno poročilo DP-4658 (1987).
20. J. Hole, D.Kolar: Senzor kisika, IJS delovno
poroCilo DP-4802 (1987).
3. S. BeseniCar, M. Drofenik, I. Jenko: Visokokoercitivni Sr heksaferiti, IJS delovno por­
o d lo DP-4678 (1987).
4. S. BeseniCar, M. Drofenik, D.Kolar, I.Jenko,
B. SulterfiC, M. Liapel: Razvoj materiala
kvalitete 40 in 450, IJS delovno poročilo
DP-4659 (1987).
5. S. BeseniCar, J. Hole: Tehnologija izdelave
NdFeB magnetov, IJS delovno poročilo DP-4657
(1987).
6. A. Cerjak, M. Komac: Raziskave kompozitov
AliO,-TiC-Zrj za rezalna orodja, IJS delovno
poročilo DP-4896 (1987).
7. H. Ceh, D.Kolar, M.Pristavec: Microstructure
examination of Synroc phases and leach test
MCC-1, U S delovno poroCilo DP-4783 (1987),
8. M.Drofenik, M.Limpel, V.CardaseviC, I.Jenko:
Priprava MnZn feritov z visoko temperaturno
stabilnostjo, IJS delovno poroCilo DP-4682
(1987).
152
21. J. Hole, S. TnSner, M.Cernila: Izboljšave na
pcCi za sintranjc SmCoj magnetov, IJS delov­
no poroCilo DP-4803 (1987).
22. M. HrovBt, S.Bernik, D. Kolar: Debeloplastni
superprevodniki - preliminarni rezultati,
IJS delovno poroCilo DP-4837 (1987).
23. M.Hrovat, D.RoCak: Testiranje debeloplnstnih
uporovnih materialov serije IIS-80, IJS del­
ovno poroCilo DP-4671 (1987).
24. A.Jager,D.VičiC; Steklena vlakna - IV del/l,
IJS delovno poroCilo DP-4712 (1987).
25. A. Jager, B. ViCiC: Študij vpliva površinsko
aktivnih snovi na raztapljanje dolomita v
diabazu, IJS delovno poroCilo DP-469211987).
26. F, Jan, S. MaCek: Meritev toplotne upornosti
polprevodnikov za močnostna hibridna vezja,
IJS delovno poroCilo DP-4840 (1987).
27. D. Kolar, D. SuSnik, N. Fabjan: Sinteza in
knrukterizacijo mullitne keramike, IJS delo­
vno poroCilo DP-4982 (1987).
28. H. Koaac: Mikrostrukturna ispitivanja metal­
nih alaznica, IJS delovno poroCilo DP-4714
(1987).
44. S.Novak: Priprava in karakterizacija karbidnih trdin na osnovi T}C - izvleCek iz magis­
terija, IJS delovno poročilo DP-4859 (1987).
29. M. Koaac, R. Ilic, J. Peternelj, J Rant, N.
SeliSkar, D. Sulnik, J. Susnik, H. Tozon, S.
Zalar: Verifikacija, dopolnitev in revizija
projekta "Laboratorij za izdelavo oksidnih
gorivnih eleaentov", IJS delovno poroCilo
DP-4821 (1987).
45. S.Novak: Reologija vodnih suspenzij AljOj in
ZrOi, IJS delovno poroCilo DP-5004 (1987).
30. M.Koaac, V.Kevorkijan, H.Ceh, K.Kos, J.Aaon:
Razvoj SiC aaterijala za elektrode MI1D, IJS
delovno poroCilo DP-4640 (1987).
31. M. Koaac, D. Kolar, F. Friedrich, D. Suinik,
ti. Slokan: Sodobna tehniCna keramika, IJS
delovno poroCilo DP-4791 (1987).
32. H.Kosec: Sinteza in lastnosti piroelektriCne
keramike na osnovi PbiGe»r0n, IJS delovno
poroCilo DP-4933 (1987).
33. M. Kosec, M.Dvorlek, J.Cilenlek, S.Drnovlek,
J.Vernij: PiezokeraaiCni ultrazvočni senzor­
ski aateriali in elementi, IJS delovno por­
oCilo DP-4675 (1987).
34. M. Kosec, L. TavCar, J.Cilensek, S.Drnovšek,
2. KopaC: Keramični nosilci za plastne upore
1986, IJS delovno poroCilo DP-4685 (1987).
35. T.KosaaC, M.Komac, D.EteroviC: Razvoj tetragonalne ZrOj keraaike (TZP), IJS delovno
poroCilo DP-4869 (1987).
46. S. Novak, H. Koaac, K.Kos: Raziskovalno delo
na področju karbidnih trdin, IJS delovno
poroCilo DP-4665 (1987).
47. S. Novak, M. Koaac, K. Kos: Razvojno delo na
podroCju karbidnih trdin za rudarska orodja,
IJS delovno poroCilo DP-4729 (1987).
48. H. Prelec, H. Kosec, J. Cilensek, J. Hemic:
Analiza elektroporcelana, IJS delovno por­
oCilo DP-4983 (1987).
49. D. RoCak, F. Jan: Kvalifikacijski preiskusi
poliaernih materialov za zalCito golih tab­
letk na hibridnih vezjih, IJS delovno por­
oCilo DP-4839 (1987).
50. B. Saje, S. BeseniCar: Izdelava in preiskava
Sm-Co permanentnih magnetov, IJS delovno
poroCilo DP-4784 (1987).
51. M. Santo, A. Divjak: Razvoj aktivnih filtrov
za elektrarnilke telekomunikacije, IJS del­
ovno poroCilo OP-4841 (1987).
36. T. KosmaC, R.Copalakrishnan: Razvoj oksidnografitne keramike za kontinuirano vlivanje
Jekla, IJS delovno poroCilo DP-4647 (1987).
52. D. Susnik, D. Kolar: Reaction sintering of
Synroc materials : Progress report : Microstructural examination of Synroc phases and
leach test MCC-1, IJS delovno poroCilo DP4783 (1987).
37. T. KosmaC, R. Copalakrishnan, M. Komac, D.
EteroviC: Istrazivanje i razvoj tehnologije
izrade keraniCke elektrode za MHD na bazi
ZrO, , IJS delovno poroCilo DP-4646 (1987).
53. D.SuSnik, I.ZaJc.S.ZupanCiC: Redukcija prah­
ov, aintranje in optimizacija mikroatrukture UOi,
IJS delovno poroCilo DP-4921
(1987).
38. T. KosmaC, S. Novak, V. Kralevec, K. Kos, D.
EteroviC, D. Mastnak, D. Dvorlek, A. Cerjak,
J. Felicijan: Razvoj novih keramičnih rez­
ilnih orodij, IJS delovno poroCilo DP-4992
(1987).
39. V. Kralevec, M.Drofenik, D.Kolar: Phase dia­
grams for ceramics: Progress report, part 2,
Contract No. NDS (JFP) S8S, IJS delovno por­
oCilo DP-4774 (1987).
54. D. SuSnik, B. ZupanCiC, A.Porenta: Sintranje
in mikrostruktura goriva z gorljivim strup­
om, IJS delovno poroCilo DP-4887 (1987).
55. D. Suvorov, Z.Stadler: Primerjava lastnosti,
uporabe in naCinov izdelave izolacijskih in
konstrukcijskih vlaknatih aaterimlov, IJS
delovno poroCilo DP-4701 (1987).
56. S.TaSner, S.BeseniCar: Vpliv sestave in tem­
perature sintranja na koercitivno silo SaCoi
magnetov,IJS delovno poroCilo DP-4638(1987).
40. B.MaliC, M. Kosec: ResonsnCne karakteristike
koapozitov PZT - ZrOj , IJS delovno poroCilo
DP-4926 (1987).
57. M.TrontelJ, M.Gec: Sintranje varistorja, IJS
delovno poroCilo DP-4928 (1987).
41. F. MiklavCiC, D. Suvorov: Mineralna vlakna s
poboljšano temperaturno obstojnostjo, IJS
delovno poroCilo DP-4870 (1987).
58. I.Zaje, M.Drofenik: PTC upori za temperatur­
no zaSCito motorjev, IJS delovno poroCilo
DP-4664 (1987).
42. F. MiklavCiC, D.Suvorov, D. ViCiC: Mineralna
vlakna s povišano temperaturno obstojnostjo,
IJS delovno poroCilo DP-4698 (1987).
59. I.Zaje, M.Drofenik) A.Cesnovar: Priprava PTC
uporov za zagon enofaznih motorjev, IJS del­
ovno poroCilo DP-4681 (1987).
43. F. MiklavCiC, D.Suvorov: Vpliv dodatka dolo­
mita k diabazu, IJS delovno poroCilo OP-4866
(1987).
60. V.ZnidarsiO-Pongroc, A.Jager.B.ViCiC: Študij
kristalizacije talin, IJS delovno poroCilo
DP-4696 (1987).
163
61. V. ZnidarliC-Pongrac, F. MiklavCiC, A.Jager,
D.Suvorov.B.ViCiC: Sodelovanje pri reševanju
tekoče probleaatike Termike, IJS delovno
poročilo DP-4693 (1987).
3. D.Kolar, M.Trontelj, A.RoZaj-Brvar: Postopek
izdelave varistorja no osnovi kovinskih ok­
sidov za napetostno območje od 50 do 600 V,
Patent, rubrua St. 37 500 (1984) - izd.
21.9.1987.
Neobjavljeni referati
1. H. Ceh, D. Kolar: Grain boundary grooving in
calciua titanate, Posterkurzfasaungen der
II.Deutsch-Franzoesischen Tagung ueber Techniache Keramik, Aachen (1987).
ODSEK ZA BIOKEMIJO
O b j a v l j e n a
dela
Znanstvene publikacije
2. M.Ceh, V.Struaberger: Zasledovanje aigracije
elementov pri izluZevmnju Synroca z elek­
tronsko mikroanalizo (EPMA), 4. siap. "Spek­
troskopija v teoriji in praksi", Kranjske
gora (1987).
3. G. DraZiC: Hikroanaliza keramičnih vzorcev,
ki vsebujejo lahke elemente z energijsko
spektroskopijo rentgenskih Žarkov, 4. siap.
"Spektroskopija v teoriji in praksi", Kranj­
ska gora (1987).
4. C. DraZiC, M.Trontelj: Impendence - humidity
chsracteristics of MgCriOt based ceaent hum­
idity sensors, 2.Deutsch-Franz. Tagung ueber
Technische Keramik, Aachen (1987).
5. J.Hozjan, J.Holc.S.GabrSCek: Zaprti COi las­
er, 4. jug. siap. o primeni fizike, Sarajevo
(1987).
6. A.Jager: Segregation of minerals by melting,
3.Int. Cong, on Applied mineralogy, Orleans
(1987).
7. A.Jager, Z.Stadler: Zur Aufloesung von Dolo­
mit, Magdeburg (1987).
8. S.Novak, M.Komac: The wear of cutting tools:
The contribution of strain enhanced diffus­
ion, Zb.ref. 2.Dtsch -Franz. Tag. Technische
Keramik, Aachen (1987), str. 88.
9. A.P. Petrov, V.Kevorkijan, M.Komac, D.Kolar:
Synthesis of sintersble Deta-SiC powders,
Posterkurzfass. 2. Dtsch.-Franz. Tag. ueber
Technische Keramik, Aachen (1987).
10. M. Pristavec, V. Kralevec: Preliminary TEM
study of precipitated Al(0H)j-i, Poročilo za
KFA, IRW, Juelich (1987).
11. M. Trontelj, G. Draži«: Microstructure of Pb
(Fe,Nb)-Pb(Fe,W) based dielectric ceramics,
Electroceramics, Brit. Ceram. Soc, London
(1987).
12. F.Vodopivec, M.Pristavec: Magnetna anizotropija v zlitinah Fe-Cr-Co, 37. posvet, metal­
urgov, Portorož (1987).
Patenti in tehnične izboljšave
1. J.Hole, S.Beseničar,M.Cernila: Suha komora s
Čistilno napravo, Tehniflna izboljšava!1987).
2. J. Hole, S. Beseničar, M. Cernila, D.SuSnik:
Vakuumske peCi, TehniCna Izboljšava (1987).
154
1. M.Abrahamson, A.Ritonja, M.A.Broun, A.Grubb,
W. Machleidt, A. J. Barrett: Identification
of the probable inhibitory reactive sites of
the cysteine proteinase inhibitors human
cystatin C and chicken cystatin, J. Biol.
Chem. 262, 9688-9694 (1987).
2. F.Aragon-Ortiz, F.Gubeniek: Characterization
of a aetallo-proteinase from Dothrops asper
(Terciopelo) anake venom, Toxicon 25.759-766
(1987).
3. A. J.Barrett, II. Fritz, A. Crubb, S.Isemura,
M. Jarvinen, N. Katanuma, W. Machleidt, U.
Muller-Eaterl,M.Sasaki, V.Turk: Nomenclature
and classification of the proteinase homo­
logous with the cysteine-proteinase inhibibitor chicken cystatin, Biochem. J. 236. 312
(1986).
4. A. J. Barrett, N. D. Rawlings, M. E. Davies,
W. Machleidt, G. Salvesen, V. Turk: Cysteine
proteinase inhibitors of the cystatin superfamily, Proteinase Inhibitors / Eds. A. J.
Barrett ; G.Salvesen. - Amsterdam: Elsevier,
(1986), str. 515-569.
5. V.CotiC, J.Brzin, V.Turk: IstraZivanje inhi­
bitors proteinaza u miličima, Biodinamika
miBica / U.Bego i Burad. - Zagreb : Veterin­
arski fak., (1987), str. 239-243.
6. V.Curin,J.Babnik, J.Kos, V.Turk, F.Gubeniek:
"ELISA" determination of chicken cystatin in
chicken, Period. Biol. 138, Suppl. 1, 235-236
(1986).
7. M. Xorbelik, J.Skrk, P.Schauer, A. Suhar, V.
Turk, M. Likar: The effect of intracellular
proteinase on transformation of human lymph­
ocytes, Kinins IV : Part B / Eds. L.M.Greenbaum ; H. S. Margolius. - New York : Plenum
Press, (1986). - (Advances in Experimental
Medicine and Biology ; 198B), str. 113-120.
8. M. Kotnik, A.Šali, J. Kos, B. Turk, V. Turk:
Nova metoda za hitro določanje kinetičnih
konstant pri interakciji encima > kompetitivnim inhibitorjem, Vestn. Slov. Kem. Drus.
M » 369-377 (1987).
9. C.Koželj, B.Pihlar, J.Marsel, F.Gubeniek, A.
Ritonja, I.Kregar: Labelling of some enzymes
by electrolytic iodination: A comparative
study, J.Radioanal.Nucl.Chem., Articles 102.
483-492 (1986).
10. I. Kregar, J.Babnik, V.Turk, I.Kolela: Pro­
teinases of various Claviceps purpurea str­
ains, Diomed. Biochim. Acta £5, 1537-1540
(1986).
11. T. Lah, H. Vihar, A.Dubin, V.Turk: Horse a2macroglobulin, Biol. Chem. Hoppe-Seyler 368,
487-492 (1987).
12. V. Machleidt, U. Borchart, A. Ritonja: 2.3
solid phase microsequencing: Procedures and
their potential for practical sequence anal­
ysis, Advanced Methods in Protein Nicrosequence Analysis / Eds. B. Wittmann et al. Berlin : Springer-Vlg., (1986), str.91-107.
13. K.Machleidt, A.Ritonja,U.Borchart, A.Esterl,
K. Wiedenmann, H. Hofer: Solid phase microsequencing in packed porous glass coluans:
Strategies and potential for practical sequ­
ence analysis, Methods in Protein Sequence
Analysis / Ed. K. A. Walsh. - Clifton : The
Huaan Press, (1987), str. 38S-402.
14. R.A. Maciewicz, D.J. Ethcrir.gton, J. Kos, V.
Turk: Collagenolytic cathepsin of rabbit
spleen: A kinetic analysis of collagen de­
gradation and inhibition by chicken cystatin, Collagen Rel. Res. 7., 295-304 (1987).
15. A. Ritonja, H. J. Evans, W. Machleidt, A. J.
Barrett: Amino acid sequence of a cystatin
from venom of the African puff adder (Bitis
arietans), Biochen. J. 246., 799-802 (1987).
16. J. Rozhin, R.E. Ryan, D. Robinson, K.V. Ilonn
T.Lah, B.F.Sloane: Properties of plasma mem­
brane associated cathepsin B in metastatic
tumors, Cancer Res. H i , 6620-6628 (1987).
17. U. SkaleriC, P. ZajSek, E.Cvetko, T. Lah, J.
Babnik,V.Turk: Alpha-2 macroglobulin in sera
of the patients with inflammatory disease,
J. Clin. Periodontol. 1_4> 403-406 (1987).
18. A. Sali, V.Turk: Prediction of the secondary
structures of stefins and cystatin, the low
molecular mass protein inhibitors of cys­
teine proteinases, Biol. Chem. Hoppe-Seyler
368. 493-499 (1987).
19. V. Turk, J.Brzin, M. Kotnik, B. Lenarčič, T.
Popovič, A. Ritonja, M. Trstenjak, L. BegidOdobasič, W.Machleidt: Human cysteine prote­
inases and their protein inhibitors stefins,
cystatins and kininogens, Biomed. Biochim.
Acta 15, 1375-1384 (1986).
4. A.Suhar: Uporaba encimov v Živilski industr­
iji: Poznavanje osnovnih biokemijskih last­
nosti encimov, BitenCevi Živilski dnevi '37
: 10 : Encimi v Zivilstvu, Ljubljana (1987),
str. 55-58.
5. Lj. Vitale, V. Turk: Enzimi: Stanje i razvoj
primjene, l.jug. savet. "CenctiCko i bioheaijsko inZenjerstvo u biotehnologiji",Beograd
(1986).
N e o b j a v l j e n a
d e l a
I n s t i t u t s k i dokumenti
1. J. Babnik, 1. Bricl, V. Curin, V. CotiC, Lj.
Glonar, A. Brčič, F. Cubenlek: Purification
and isolation of "burn toxin" from human
skin, U S delovno poroCilo DP-4977 (1987).
2. M. Grebene: Izolacija nizkoaolekularnih proteinskih inhibitorjev cisteinskih proteinaz
iz svinjske vranice, U S delovno poroCilo
DP-4917 (1987).
3. R. Jerala: Načrtovanje, sinteza genske sonde
in vodilnega zaporedja za kloniranje himozina, U S delovno poroCilo DP-4915 (1987).
4. R. Jerala: Sinteza oligonukleotidov za gen
stefina B in priprava vektorja za njegovo
kloniranje, U S delovno poroCilo DP-4920
(1987).
5. M. Kokalj, V.Turk: High Mr inhibitor of cis­
te in proteinases from Anemonia sulcata, U S
delovno poroCilo DP-4919 (1987).
6. I.Kregar, F.CubenSek, M.Trstenjak,M.Dolinar:
Izolacija mRNA iz telečjega Želodca, IJS
delovno poročile DP-4878 (1987).
7. P. Mesko, M. Kopitar, V. Turk: Izolacija in
delna karakterizneija inhibitorjev katepsina
D iz krompirja, IJS delovno poroCilo DP-4918
(1987).
8. T.Popovič, M. Kotnik, B.Straus, V.Turk: Pos­
kus izolacije cistcinBkih proteinaz iz svin­
jskih jeter, U S delovno poroCilo DP-4916
(1987).
9. M.Renko, A.Suhar, V.Turk: Izolacija tripsinske proteinaze iz Streptomyces rimosus, IJS
delovno poroCilo DP-4872 (1987).
Objavljeni referati
1. F. GubenSek: Struktura in specifičnost enci­
mov, BitenCevi Živilski dnevi '87; 10: Enci­
mi v Zivilstvu, Ljubljana (1987), str.11-12.
10. A.Suhar: Izolacija in karakterizacija indus­
trijsko pomembnih mikrobnih encimov, IJS
delovno poroCilo DP-4891 (1987).
Neobjavljeni referati
2. I. Kregar: Uporaba iaobiliziranih encimov v
Živilski industriji, BitenCevi Živilski dne­
vi '87 : 10 : Encimi v Zivilstvu, Ljubljana
(1987), str. 21-25.
3. B.F.Sloane, T.Lah, N.Day, M.Buck, T.Assinou,
K.V. Honn: Tumor cathepsin 0 and its endoge­
nous inhibitors in metastasis, Int. Cong, on
Cancer Metastasis, Biological and Biochemic­
al Mechanisms and Clinical Aspects, Bologna
(1987).
1. F.Aragon-Ortiz,J.R.Drenis-Brenes,F.Gubenšek:
Some properties of a lectin-like protein
isolated from Lachesis muta snake venom, 18.
FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
2. J.Babnik,U.Skalarič.V.Curin, T.Lah: Cysteine
proteinases and their endogenous inhibitors
in inflamed human gingiva, FEBS Satellite
Meet. "Proteinase Inhibitors and Biological
Control, Ljubljano/Ilrdo (1987).
155
3. J.Babnik, U.SkaleriC,V.Curin, T.Lah, V.Turk:
Isolation of cysteine- proteinase inhibitors
fro« saall ssaplea of gingival tissue, 18.
FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
17. V.Curin, D.Novak, J.Babnik, F.Cubeniek: Iamunocheaical approacr to the study of amacdytoxin A structure, 18, FEBS Meet., Ljubljana
(1987).
4. L. Belič, I.Vrhovec, V. Curin.S. Mehikic, V.
Turk:LMW protein levels in various stages of
endeaic (Balkan) nephropathy, 18. FEBS Meet­
ing, Ljubljana (1987).
18. V.Curin, D.Novak, J.Babnik,F.Cubeniek: Mono­
clonal antibody recognizes the C-terminal
part of aaaodytoxin, 8.Eur.Immunology Meet.,
Zagreb 1987: Period.Biol. 89, suppl.l, 21/41
(1987).
5. M.Bohinjec, B.Vidan, M.Kopitar: Soae aspects
of IgC quality control based on different
electrophoretic, chroaatographic and iaaunocheaical aethods, 8. Reg. Meet, of Biocheaists, Biophysicists and Biotechnologiats,
C-raz (1987).
6. G.M.Boike, K.V.Honn, T.Lah, R.A. Guirgis, E.
Schiffaann, L.A. Liota, B.F.Sloane: Cysteine
proteinases and cheaotaxis in Walker 256
carcinoaa, J.Cell.Biol. 103, No.S, Pt.2, 738
(1987).
7. J. Brzin: Inhibitors of cysteine proteinases
froa potato, 8.Reg.Meet.of Biocheaists, Bio­
physicists and Biotechnologists, Craz(1987).
8. J. Brzin: Isolation and properties of potato
CPIs, 6. Winter School on Proteinases and
Their Inhibitors, Tiers (1987).
9. J. Brzin: Proteinski inhibitorji cisteinskih
proteinaz, Predstavitev U S na Inst.R.Bolkovic, Zagreb (1987).
10. J.Brzin, T.PopoviC, V.Curin, L.Begic,V.Turk:
Multiple fores of human cystatin C, 18. FEBS
Meeting, Ljubljana (1987).
11. J.Brzin, T.Popovič, M.Kotnik,V.Turk: Protein
inhibitors of cysteine proteinases froa pot­
atoes, FEBS Satellite Meet."Proteinase Inhi­
bitors and Biological Control", Ljubljana
/Brdo (1987).
12. J. Brzin, T.Popovic, M.Kotnik, V. Turk: Some
properties of potato cysteine proteinase
inhibitors (PCPI), 8. Reg. Meet, of Biochem­
ist«, Biophysicists and Biotechnologists,
Craz (1987).
13. N. Cimerman, M. DrobnlC-Koftorok, B.D.Korant,
V. Turk: Isolation and characterization of
low molecular weight inhibitors of cysteine
proteinases from bovine parotid glands, 18.
FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
14. N.Clnerman, M.DrobniC-Koiorok,V.Turk: Low MW
protein inhibitors of cysteine proteinases
from bovine psrotid glands, 8. Reg. Meet, of
Biochemists, Biophyslclsts and Biotechnolog­
ists, Craz (1987).
19. V.Curin, S.Novak, F.Cubeniek: Study of toxic
site of aaaodytoxin A by monoclonal anti­
bodies, 8.Reg.Meet, of Biochemists, Ciophysicists and Biotechnologiats, Craz (1987).
20. M. DrobniC-KoIorok, R.Jerala, V.Turk: Serine
proteinase inhibitor from porcine leuco­
cytes, 18. FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
21. M.DrobniC-Koiorok, V.Turk: Properties of pig
leucocyte inhibitor of plasain and trypain
structurally related to BPTI, 8. Reg. Meet,
of Biocheaists, Biophysicists and Biotech­
nologists, Craz (1987).
22. M.Eropkin, J.Brzin, V.Turk: Isolation, puri­
fication and soae properties of the low-mol­
ecular-weight trypsin inhibitor froa chicken
egg-white, 18.FEBS Mee., Ljubljana (1987).
23. D. CabrijelCiC, R. Collwitzer: Proteolytic
cleavage of huaan fibrinogen by cathepsin B,
FEBS Satellite Meeting "Proteinase Inhibit­
or« and Biological Control, Ljubljana/Brdo
(1987).
24. D.CabrijelCiC, R.Collwitzer, R.Deutzmann, V.
Turk: Determination of the cleavage sites on
human fibrinogen after proteolytic cleavage
by cathepsin B, 8.Reg. Meet, of Biocheaists,
Biophysicists
and Biotechnologists, Graz
(1987).
25. D. CabrijelCiC, R. Collwitzer, V.Turk: Spec­
ificity of cathepsin B, 18. FEBS Meeting,
Ljubljana (1987).
26. M.Crebenc,B.LenarCiC, V.Turk: Porcine spleen
endogenous inhibitor of cysteine proteinases
: Isolation and properties, 8. Reg. Meet, of
Biocheaists, Biophysicists and Biotechnol­
ogists, Graz (1987).
27. F. Cubenlek: HPLC aminokiselina, peptide,
proteins, Sea. iz tekučinske kromatografi Je,
Zagreb (1987) .
28. F. GubenSek, D. Turk: Modeliranje toksične
fosfolipaze, Okrogla miza blofizikov : Med­
sebojno prepoznavanje biololkih
modelov,
Kranjska gora (1987).
15. V.CotiC, J.Babnik, V. Turk: Inhibitori cist­
einskih proteinaz iz milica, 3. meraoriJalni
sast. Teodor Varičak, Zagreb (1987).
29. F. GubenSek, D. Turk: Structural aspects of
toxicity of ammodytoxin, 8. Reg. Meet, of
Biochemists, Biophysicists and Biotechnolo­
gists, Graz (1987).
16. V.Curin:Imunokemijski pristup študiji struk­
ture toksične fosfolipaze iz otrova poskoka,
Kolokvij 00UR Eksperimentalna biologija i
medicina, IRB, Zagreb (1987).
- 30. F. GubenBek, D.Turk, J.Babnik, V. Curin, D.
Novak: Site of toxicity in ammodytoxins, a
presynaptically toxic phospholipases A2, 18.
FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
156
31. R. Jerala, V.Turk: Coaputational support for
•olecular cloning, 18. FEBS Heating, Ljub­
ljana (1987).
45. M. KovaC, I. Kregar: Starch degradation in
terminating silver fir seeds, 18.FEBS Meet.,
Ljubljana (1987).
J2. R. Jerala, V.Turk: KLOK: Program package for
»olecular cloning, 8.Reg. Meet, of Biochem­
ists, Biophysicists and Biotechnologists,
Graz (198T).
46. I.Kregar.M.FilipiC.J.Babnik. I.Koleia: Extra
and intracellular proteinases of Claviceps
purpurea, 8. Reg. Meet, of Biochemists, Bio­
physicists and Biotechnolgista, Craz (1987).
33. J. Kidrič, M. Renko, V. Turk: Structure det­
ermination of a novel dipeptide inhibitor
of aainopeptidase by ID and 2D NMR, 4. simp.
"Spektroskopija v teoriji in praksi", Kranj­
ska gora (1987).
47. I. Kregar, M. FilipiC, J.Babnik, V. Turk, I.
Kolesa: Proteaaes of Clavicepa purpurea ergotaaine strain, 18. FEBS Meeting, Ljubljana
(1987).
34. J. Kidrič, M. Renko, M. DrobniC-Kolorok, B.
Kralj, V. Turk: Structure of some new inhi­
bitors of amino peptidases, 18. FEBS Meet.,
Ljubljana (1987).
48. T.Lah, M.Buck, B.F.Sloane, K.V.Honn: Lamipin
degradation by liver and carcinoma cathepsin
B, Proc.Am.Assoc.Cancer Res. £8, 312 (198T).
35. M. Kokalj, B.Lenarčič, V.Turk: High Mr inhi­
bitors of cysteine proteinases froa anaemonia sulcata, 8. Reg. Meet, of Biocheaists,
Biophysicistr and
Biotechnologista, Craz
(1987).
36. M. Kokalj, B.LenarCiC, V.Turk: Isolation and
partial characterization of high Mr inhibit­
or* of cysteine proteinases froa Aneaonia
sulcata, 18. FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
37. M. Kopitar: Some further characteristics of
38 kDa, pig leucocyte cytosolic inhibitor of
serine proteinases, 18.FEBS Meet., Ljubljana
(1987).
38. B. Korant, C.Kettner, T.Towatari, L. Jensen,
J. Brzin, B.LenarčiC, V.Turk; New approaches
to controlling viral protease action, 18.
FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
39. M. Korbelik, M.Osnak, R.AreZina, J. Skrk, A.
Suhar, V. Turk: Radioprotective effects of
inhibitors of neutral proteinases, Int. J.
Radiat. Biol. 5JL, 938 (1987).
40. M. Korbelik, A. Suhar, M. Osnak, J. Skrk, V.
Turk: Dynamics of postirradiatlon intracell­
ular proteinase profiles in proliferating
and nonprolifirating cells, 18. FEBS Meet.,
Ljubljana (1987) .
41. M.Korbelik, J.Skrk, M.Poljak-BlaZie,A.Suhar,
V.Turk, M.Boranič: The effect of human urin­
ary kallikrein and aprotinin on nonmalignant
and malignant cell growth, Kinin '87 Tokyo
Int. Cong., Tokyo (1987).
\Z.
3. Kos, M. Dolinar, M. Kotnik, V. Turk: New
characteristics of chicken egg white inhibi­
tor of cysteine proteinases; 18. FEBS Meet.,
Ljubljana (1987).
43. J. Kos, M.Dolinar, M. Kotnik, V. Turk: Study
of the aggregation processes of chicken egg
white cystatin, inhibitor of cysteine prote­
inases, 8.Reg.Meet, of Biochemists, Bfophysicists and Biotechnologists, Craz (1987).
44. M. Kotnik, A.Soli, J.Ko», B.Turk: A new app­
roach to rapid determination of kinetic con­
stants ':oing an on-line computer system, 18.
FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
49. T. Lah, J.Rozhin, B.Sloane, K.Honn: Cysteine
proteinases and their inhibitors from tumor
origin : Plasma membrane associated proteo­
lysis, 4. simp. "Spektroskopija v teoriji in
praksi", Kranjska gora (1987).
50. T. Lah, B.F. Sloane, J.Crissman, K.Honn: Low
Mr cyateine proteinase inhibitors from human
sarcoma, 8. FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
51. B. Lenarčič: Human spleen low Mr CPIs, 6.
Winter School on Proteinases and Their Inhi­
bitors, Tiers (1987).
52. B. LenarCiC, D. CabrijelCiC, T. Popovič, B.
Roznan, V.Turk: Determination of cathepsin B
and CPIs in different inflammatory and meta­
bolic joint diseases , FEBS Satellite Meet­
ing "Proteinase Inhibitors and Biological
Control", LJubljana/Brdo (1987).
53. B. Lenarčič, B.Rozman, M.DrobniS-KoIorok, D.
CabrijelCiC, V. Turk: Human cathepsin B and
its protein inhibitors (CPIs) in different
metabolic and inflammatory joint diseases,
8. Reg. Meet, ot Biochemists, Biophysicists
and Biotechnologists, Graz (1987).
54. B. LenarCiC, B.Rozman, V.Turk: Cysteine pro­
teinase inhibitors (CPIs) in synovial fluids
of different
inflammatory and metabolic
joint diseases, 18. FEBS Meeting, Ljubljana
(1987).
55. A.Matthes.I.Machleidt.U.Thiele, W.Machleidt,
J. Kos, V. Turk: Some idess about the bind­
ing sites of cystatins to papain, 6. Winter
School on Proteinaes and Their Inhibitors,
Tiers (1987).
56. P. MeSko, M.Kopitar, B.Asmelash, V. Puizdar,
V. Turk: Isolation and characterization of
inhibitors of cathepsin D from potatoes, 8.
Reg, Meet, of Biochemists, Biophysicists and
Biotechnologists, Graz (1987).
57. M. Osmak, M. Korbelik, M. Rac, D. Petrovič,
A. Suhar, J. Skrk, V. Turk: The influence of
cathepsin I) and leupeptin on recovery from
potentially lethal damage,Int.J.Radiat.Biol.
51, 757 (1987).
157
58. H. Oiaak, A. Suhar, M. Korbelik, J. Skrk, V.
Turk: Changes in proteinase activities are
accompanied with changes in cell survival
and autation induction, 18. FEDS Meeting,
Ljubljana (1987).
59. T. Popovic: Characteristics of human kidney
cathepsin B and H, 6. Winter School on Pro­
teinases and Their Inhibitors, Tiers (1987).
71. A. Suhar, M.DerenCin, V. Turk: The aspartate
proteinase from Aspergillus niger, 8. Reg.
Meet, of Biochemists, Biophysicists and Bio­
technologists, Craz (1987).
72. A. Suhar, H. DerenCin, V. Turk: Isolation
and characterization of aspartate proteinase
from Aspergillus niger, 18. FEBS Meeting,
Ljubljana (1987).
60. T. Popovič: Structural and kinetic studies
of huaan cathepsin B, H and L, 8. Reg. Meet,
of Biochemists, Biophysicists and Biotechno­
logists, Craz (1987).
73. A. Suhar, V.Turk: Low Mr cysteine proteinase
inhibitors from huaan brain, 18. FEBS Meet.,
Ljubljana (1987).
61. T. Popovič, J.Brzin, J. Kos, B. Lenarčič, A.
Ritonja, H.Machleidt,V.Turk: Hunan cathepsin
B and H: Isolation, interaction with protein
inhibitors, structure, 18. FEBS Meeting,
Ljubljana (1987).
74. A. Sali, V. Turk: Predicition of the second­
ary structures of stefins and cystatins and
its implication on their evolution and inhi­
bition mechanism, FEBS Satellite Meet. "Pro­
teinase Inhibitors and Biological Control",
Ljubljana/Brdo (1987).
62. T. Popovič, J. Brzin, J. Kos, M. Kotnik, B.
Lenarčič, A.Ritonja, A.Sali, W.Machleidt, V.
Turk structural and kinetic studies of huaan
cathepsin B, II and L, 8.Reg.Meet.of Biochem­
ists, Biophysicists and Biotechnologists,
Craz (1987).
63. T. Popovič, M. Kotnik, A. Sali, J. Brzin, B.
Lenarčič,J.Kos,A.Ritonja, V.Turk: Comparison
of properties and structures of huaan cathcathepsin B, II and L, FEBS Satellite Meet.
"Proteinase Inhibitors and Biological Conttrol", Ljubljana/Brdo (1987).
64. V. Puizdar, C.Porchon-Bertolloto, E.Joukoff,
C.Lapresle, V.Turk: Immunological studies of
rabbit cathepsin E, 8.Reg. Meet, of Biochem­
ists, Biophysicists and Biotechnologists,
Crmz (1987).
65. V.Puizdar, C.Porchon-Bertolotto, E. Joukoff,
C. Lapresle, V. Turk: Monoclonal antibodies
to rabbit cathepsin E, 18. FEBS Meeting,
Ljubljana (1987).
66. V. Puizdar, C.Porchon-Bertolotto, E.Joukoff,
C. Lapresle, V. Turk: Monoclonal antibodies
to rabbit csthepsin E, 8. Eur. Immunological
Cong., (1987).
67. M. Renko, T. Morimoto, D. E. Mullins, D. B.
Rifkin: Subcellular localization of basic
fibroblast growth factor, 18. FEBS Meeting,
Ljubljana (1987).
68. J.Rozhin, T.Lah, K.Moin, D.Robinson, R.Ryan,
J.Onoda, K.V.Nelson, K.V.IIonn, B.F. Sloane:
Plasma membrane associated cathepsin B and
metastatic potential in B 16 melanotic mela­
noma, Proc.Am,Assoc.Cancer Res.2J),284(1987).
75. A. Sali, V. Turk: The secondary structure of
stefins and cystatins, IB. FEBS Meet., Ljub­
ljana (1987).
76. J. Skrk, A. Suhar, U. Batista, M. Korbelik,
P. Fras, V. Turk: Biological and biochemical
characterization of aalignant ascites from
patients with ovarian cancer, 8.Reg.Meet, of
Biochemists, Biophysicists and Biotechnolo­
gists, Graz (1987).
77. T. Towatari, L. Jensen, J.Brzin, B.Lenarčič,
V. Turk: New approaches to controlling viral
protease action, 18. FEBS Meeting, Ljubljana
(1987).
78. M.Trstenjak: Cloning of cystatin C, 6.Winter
School on Proteinases and Their Inhibitors,
Tiers (1987).
79. M.Trstenjak,V.Turk,W.Machleidt, J.Stollverk,
A.Bohning, O.Dartsch, M.Strauss, H.C.Cassen:
Expression and isolation of the chemically
synthesised cystatin C gene, 18. FEBS Meet.,
Ljubljana (1987).
80. M.Trstenjak,V.Turk,W.Machleidt, J.Stollwerk,
A.Bohning, O.Bartsch, M.Strauss, H.C.Gassen:
Molecular cloning, expression and isolation
of the chemically synthesised cystatin C
gene, 8. Reg. Meet, of Biochemists, Biophys­
icists and Biotechnologists, Craz (1987).
81. V. Turk: Structures and biological roles ui
cysteine proteinase inhibitors, FEBS Satell­
ite Meet. "Proteinase Inhibitors and Biolog­
ical Control", LJubljana/Brdo (1987).
69. U. Skalerič, J. Babnik, V. Curin, T. Lah, V.
Turk: Cystatin C in human inflamed gingiva,
18. FEBS Meeting, Ljubljana (1987).
82. V. Turk, J.Brzin, M. Kotnik, B. Lenarčič, W.
Machleidt, T.Popovič, A.Ritonja, A.Sali: New
aspects in cysteine proteinases and their
protein inhibitors, 18.FEBS Meet., Ljubljana
(1987).
70. B.F.Sloane, T.Lah: Human tumor cysteine pro­
teinase inhibitors, FEBS Satellite Meeting
"Proteinase Inhibitors and Biological Cont­
rol", LJubljana/Brdo (1987).
83. D.Turk, F.Cubensek: Threedimensional comput­
er generated model of toxic phospholipase A2
from Vipers aromodytes venom, 18. FEBS Meet.,
Ljubijo. (1987).
166
84. T.Turk, P.Maek, F.Gubenlek: Chemical modifi­
cation of equivatoxin II: a potent cytolysin
froa the sea anemone Actinia equika, .'. Asia
Pacific Con(. on Aniaal, Plant and Microbial
Toxins, Singapore (1987).
85. I. Vrhovec, V. Curin, B. LenarCiC: Isolation
and characterization of cystatins from huaan
placenta and amniotic fluid and their clin­
ical significance, 18. FEBS Meet., Ljubljana
(1987).
Patenti in tehnične izboljšave
1. D. Novak, V. Curin, F. Cubentek: Postopek za
pripravo aonoklonskih protiteles proti amodytoxinoa, Patent, rubrua It. 17702-P-1610
(1987).
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN
ROBOTIKO
O b j a v l j e n a
d e l a
Znanstvene p u b l i k a c i j e
1. U.Bogataj, M.HaleZiC, D.Filipic Preliminary
testing of a dual-channel electrical stimu­
lator for correction of gait, J. Rehabil.
Res. Develop. 24., 75-80 (1987).
2. M. Kljajič, J. Krajnik: Evaluation of ankle
joint dynamics under the influence of FES
in heniplegic patients, Int. Series on Bio­
mechanics: Biomechanics X-A / Ed. B.Jonsson.
- Champaign : Human Kinetics Publ., (1987),
str. 141-146.
3. M. Kljajič, J. Krajnik: The use of ground
reaction measuring shoes in gait evaluation,
Clin.Phys.Physiolog.Meas. 8, 133-142 (1987).
4. B. Klun, V.Stojanovič, P.Strojnik, U.StaniC,
L. Vodovnik, S. 2irovnik: Chronic cerebellar
stimulation in the treatment of epilepsy,
Adv. in Neurosurgery 15, 205-209 (1987).
5. M.
M.
of
J.
MaleZiC, U. Bogataj, N. Gros, B. Kelih,
Kljajič, R. Ačimovič-JaneZiC: Evaluation
gait stimulator for correction of gait,
Rehabil. Res, Develop. 24_, 75-80 (1987).
6. M. MaleZiC, U. Bogataj, N. Gros, B. Kelih,
M. Kljajič, R. Ačimovič-JaneZiC: Evaluation
of gait with multichannel electrical stimul­
ation, Orthopedics 10, 769-772 (1987).
7. M. MaleZiC, M. Kljajič, R, Ačimovič-JnneZie,
N, Cros, J. Krajnik, V. Stanič: Therapeutic
effects of multisite electric stimulation of
gait in motor-disabled patients, Arch. Phys.
Med. Rehabil. 68, 553-560 (1987).
8. I. Prebil, I, Godler, I. Crnkovic: Modelir­
anje in prerafiun leZaJev velikih dimenzij,
Strojn. vestn. 3_3, 117-121 (1987),
9. P.Strojnik, R. Acimovič, E. Vavken, V.Sinič,
U, Stanič: Treatment of drop foot using an
implantable peroneal underknee stimulator,
Scand. J. Rehab. Med, U , 37-43 (1987),
10. B. Trsinar, P. VrtaCn}k. J. DrobniC: Zdravlanje enure« z maksimalno električno stiauulacijo, Zdrav, vestn, 55., 537-541 (1986).
11. L. Vodovnik, A. Stefanovska, S. Reberiek, N.
Cros, M.GregoriC, II.Jenko, M.MaleZiC:Effects
of electrical stiaulation froa transitional
placebo to changes in gene expression. Art­
ificial Organs / Eds.3.0.Anrade et al. - New
York : VCH Publ., 543-558 (1987).
12. L. Vodovnik, A.Stefanovska, R.Turk, H.Benko,
A.Kolenc, M.HaleZiC: Enhanceaent of ulcerat­
ed tissue healing by electrical stiaulation,
J. Rehabilitation RaD 25., 291-292 (1987).
13. L. Vodovnik, A.Stefanovska, R.Turk, II.Benko,
MMaleZiC, V.Koiorok: Enhanceaent of ulcerat­
ed tissue healing by electrical stiaulation,
J. Rehabilitation RaD 2J., 235 (1987).
Objavljeni referati
1. R. Ačiaovič, N. Cros, M.MaleZiC, P.Strojnik,
M. Kljajič, U.StaniC, V.Siaič: A comparative
study of the functionality of the second
generation of peroneal stipulators. Resna
10.Ann.Csnf., San Jose (1987), str. 621-623.
2. A. Ahlin, M.Kljajič, A. CoriCan, J. Krajnik:
Sistem za merjenje in analizo hoje, podprt z
osebnim računalnikom IBM PC-XT, 31.jug.konf.
ETAN-a, Bled (1987), str. XII. 51-56.
3. U. Bogataj, N. Gros, M.Kljajič, R. Ačiaovič,
B. Kelih: Initiation of gait during two to
three weeks therapy with multichannel elect­
rical stimulation, Advances in External Con­
trol of Human Extremeties IX, Dubrovnik
(1987), str. 117-127.
4. L.T. Grujič, Z.Novnkovič: Feedback principle
via Liapunov function concept rejects robot
control synthesis drawbacks, IASTED Int.
Symp. Modelling, Identification and Control,
Grindelwald (1987), str. 227-230.
5. L. T. Grujič, Z. Novakovič: Theory of robust
adaptive expotential tracking control. Appl­
ication to robots without using inverse mec­
hanics, 5. Yale Workshop on Applications of
Adaptive Systems Theory, New Haven (1987),
str. 237-243.
6. M.Kljajič, M.MaleZiC, R.Ačimovič, J.Krajnik,
A. Ahlin: Gait dynamics versus isotonic foot
movement in evaluation of EMG positioning of
peroneal implants, Adv. External Control of
Human Extremities IX, Belgrade (1987), str,
71-77.
7. I. Kovač, B. Lenart: Zobniiki prenos na ekscentrski pogon, Zb.ref.5. Jug.simp, za upor­
abno robotiko in fleksibilno avtaatizacijo,
Bled (1987), str. 341-350.
8. J. LenarCiC: Analiza kinematike robotov, 3.
jug. savjet. o robotizaciji, Rijeka (1987),
str. 2.17-30.
9. J. LenarCiC: Kinematike in dinamika robotov,
2. Jug. sem. o primjeni robotizacije, Rijeka
(1987), str. 1.1-26.
159
10. J.LenarCiC: Optimizacija aehanizaa paralelograaskega robota (led* na prostornino in ob­
liko delovnega prostora, S.jug.siap. za pri­
aenjenu robotiku i fleksibilni autoaatizaciju, Bled (1987), str. 103-112.
11. J.LenarCic, U.StaniCP.Oblak: Soae kinematic
considerations for the design of robot mani­
pulators, Proc.Int.Conf. on Robotics, Dubro­
vnik (1987), str.1-7.
12. M. MaleZiC, M.GregoriC, H. Benko, J.Krajnik,
A. Ahlin: Neural control of auscles during
gait in healthy subjects and in aabulatory
spinal cord injury patients, Adv.in External
Control of Huaan Extreaeties IX, Belgrade
(1987), str. 141-152.
13. H. MaleZiC, M.GregoriC, E.Vavken, M.Kljajie,
R. Ačiaovic-JaneZiC, A.Kleaen: EMC position­
ing of electrodes in subcutaneous peroneal
stimulation, Proc. 9. Ann. Conf. of the IEEE
Engineering in Medicine and Biology S o c ,
Boston (1987), 329-330.
14. D. Matko, B. Keaec: The use of feed-forward
identification acheae in industrial robots
adaptive control, Siaulationstechnik
4.
Syap. Siaulationstechnik, Zurich (1987). Springer-Vlg.
Berlin, (1987). - str. 488494. - (Inroraatik Fachberichte ; ISO).
15. B. Neaec: Robotski krailniki in prograaska
opreaa, 2. jug. sea. o priajeni robotizacije
"JUROB '87-, Rijeka (1987), str. 1.27-44.
16. B. Neaec, L. 21ajpah: Pristop k adoptivneau
vodenju aanipulacijskih robotov, S.jug.siap.
za priaenjenu robotiku i fleksibilni autoaatizaciju, Bled (1987), str. 103-112.
17. B. Neaec, L. Zlajpah: Prograaski paket za
interaktivno siaulacijo robotskih sistemov,
11. »iap. iz inforaatike, Jahorina (1987),
str. 204.1-7.
18. Z. Novakovič: A Lyapunov-like approach for
oolving the
nverse
kinematic* problem,
Proc. 2. Int. Sea. a Symp. "Automaton and
Robot", Belgrade (1987), str. S.183-194.
19. Z. Novakovič, L. T. Grujlč: Robot control:
Stablewise tracking with reachability time
under load variations, IASTED Int. Syap.
Modelling, Identification and Control, Grindelwald (1987), str. 223-226.
20. S.Plevnik, J.Janez, P.Vi-taCnik, D.B.VoduIek:
Short-term electrical stimulation: home tre­
atment of urinary incontinence, Proc. Ann.
Meet. Int. Urogynecological Assoc, Ljublja­
na (1987), str. 81-12.
21. S.Plevnik, P.VrtaCnik: Assessment of bladder
neck mechanism during coughing by urethral
electric conductance measurement: UEC-metry,
Proc. Int. Continence S o c , 17. Ann. Meet.,
Bristol (1987), str. 179-180.
22. J. Rozman, B.Kelih: Samostojni implantibilni
stimulator, 31.Jug.konf.ETAN-a, Bled (1987),
otr. XII.105-108.
160
23. A. RuZiC: Roboti pri površinskoj xalCiti, 2.
jug. sea. o priajeni robotoizacije, "JUROB
'87", Rijeka (1987), «tr. 2.19-42.
24. A.Ru2iC,J.LenarCie: N%6in računalniške pred­
stavitve in prikaza delovnih prostorov robo­
tov, S. jug. si~p. za priaenjenu robotiku i
fleksibilni autoaatizaciju. Bled (1987),str.
154-162
25. U. StaniE: Rezultati in probleai uvajanja
robotizacije v Jugoslaviji, 3. jug. posvet,
o robotizaciji, "JUROB '87", Opatija (1987),
str. 1.1-10.
26. A.Stefanovska, L.Vodovnik,lt.Benko, A.Kolenc,
M. MaleZiC, R. Turk: Exogenois electrical
currents: Influence of wound hi-aling. Trans.
7.Ann. Meet, of the Bioelectrical Repair a.id
Growth Soc. : Vol.VII, Toronto!1987),str.51.
27. A. Stefanovska, L. Vodcvnik, H. Benko, M.
MaleZiC, R. Turk, V.Kosorok: Regenet^tion of
ulcerated tissue by electrical stimulation,
Proc. 2. Vienna Int. Workshop on Functional
Electrostimulation,Vienna!1986),atr.307-310.
28. A. Stefanovska, L. Vodovnik, H. Benko, M.
MaleZiC, R. Turk, A. Kolenc, S. Reberiek:
Enhancement of ulcerated tissue healing by
electrical stiaulation, RESNA 10.Ann. Conf.,
San Jose (1987), str. S85-587.
29. L. Vodovnik, A. Stefanovska, II. Benko, M.
MaleZiC, R. Turk, V. Kolorok: Soft tissue
healing with low frequency pulsed currents,
Proc. 6. Ann. Meet. IHoelectricnl Repair and
Growth Soc. 6, Utrecht (1986), b.p.
30. L. Zlajpah: Method of partially compensated
couplings in control of industrial robots,
IFAC Int. Syap. on Theory of Robots, Vienna
(1986), str. 175-179.
31. L. Zlajpah: Use of feedforward compensators
in robot control, Proc. IASTED Int. Symp.
Modelling, Identification and Control, Grindewald (1987), str. 215-218.
N e o b j a v l j e n a
Institutski
d e l a
dokumenti
1. B. Cvelbar, I.Lovrek, R.Metljak, P.Skerl, A.
Velkavrh, I.KovaC: Tehnologija izdelave ro­
bota RIKO 106, IJS delovno poroCilo DP-4816
(1987).
2. M. Cefarin, L. Zlajpah, S.Drab: Robotizirana
celica za hladno preoblikovanje, IJS delovno
poročilo DP-4829 (1987).
3. S.Drab, B.Lenart: Elektromagnetno prijemalo,
IJS delovno poročilo DP-4715 (1987).
4. S. Drab, I. Godler: Osnove konstrukcijskega
robotskega zapestja slonov rilec, IJS delov­
no poročilo DP-4753 (1987).
5. A.GoriCan, M.KlJaJic, A.Ahlin,J.Opeka: Spre­
membe na pretvorniku sil in razvoj novega
merilnega Čevlja, IJS delovno poroCilo DP4809 (1987).
6. V. Ilc: ViSji robotski programski jezik PASRO, IJS delovno poročilo DP-4847 (1987).
Patenti in tehnične izboljšave
7. B. Kelih: Dvokanalni implantabilni stimula­
tor, IJS delovno poročilo DP-4886 (1987).
1. M. Maležič: Krmilno vezje z nagibom krmilje­
nega stimulatorja, Patent, rubrum St. 14074P-1239 (1987).
8. I. Kovač, X. Godler: Ekscentrijski prenosnik
EGON 60/2,4, IJS delovno poročilo DP-4763
(1987).
2. H. Maležič: Krmilno vezje prilagodljivega
vzpodbujevalnika mišic, Patent, rubrum St.
24213-P-2171 (1987).
9. J. Lenarčič: Robotics laboratory - Progress
report, IJS delovno poročilo DP-1772 (1987).
3. M.Maležič: Vezje alternativnega dvokanalnega
vzpodbujevalnika mišic, Patent, rubrum St.
15906-P-1415 (1987).
10. B. Lenart, 0. Cvelbar, I. Kovač, S. Mrak, i'.
Saje, V. Ilc: Izdelava prototipa 6 stopenj­
skega električnega robota nosilnost 10 kg,
IJS delovno poročilo DP-4846 (1987).
4. M. Maležič: Vezje enokanalnega implantibilnega stimulatorja, Patent, rubrum St. P-36
(1987).
11. B. Lenart, I. Kovač, I. Godler: Hidravlični
robot Stefan-130", IJS delovno poročilo DP4815 (1987).
5. M. Maležič, E. Vavken, J. Rozman: Enokanaini
implantibilni stimulator, Model, rubrum St.
M-16 (1987).
12. M.Maležič, D.FilipiC: Alternativni dvokanal­
ni električni stimulator ALT-2, IJS delovne
poročilo DP-4948 (1987).
13. M. Maležič, D.FilipiC: Električni stimulator
celjenja ran D-5, IJS delovno poročilo DP4947 (1987).
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN
REGULACIJE
O b j a v l j e n a
dele
Znanstvene publikacije
14. J. Roznar., B. Kelih, J. Sketelj: Samostojni
inploT.tibi lnt stimulator ji za regeneracijo
živcev, IJS delovno poročilo DP-4805 (1987).
15. J. Rozman, B. Kelih, S. Zerovnik, E. Vavken,
M. Kljajič, M. Maležič: Enokanalni implantibilni stimulator z nabojsko uravnoteZenemi,
bi faznimi in tokovnimi stimulacijskimi im­
pulzi, IJS delovno poročilo DP-4806 (1987).
16. J. Rozman, S. 2erovnik, B. Kelih: Sistem implantibilne monofazne in bifazne podkolenske
peronealne opornice, IJS delovno poročilo
DP-4971 (1987).
17. I. Saje,S.Mrak,V.Ilc,J.Opeka,J.Zalar: Proto­
tip 16-bitnega robotskega krmilnike Stefan106, IJS delovno poročilo DP-4688 (1987).
18. S.Savi«, A.Goričan, A.Ahlin, U.Bogataj: Pre­
izkus tridimenzionalnega elektrogoniometrskega sistema in priključitev na računalnik
HP 2100, IJS delovno poročilo DP-4892( 1987).
Neobjavljeni referati
1. M.Kljajič, M.Maležič, R.Ačimovič, J.Krajnik,
A. Ahlin: Correlation of gait reaction force
with isotonic foot movement in evaluation of
EMC positioning of peroneal implants, 11,
Int. Cong, of Biomechanics, Amsterdam!1987),
2. M. Maležič, M.Gregorič, II. Benko, J.Krajnik , A.
Ahlin: Neural control of muscles during gait
in healthy subjects and in ambulatory spinal
cord injur/ patients, 11. Int. Cong, of Bio­
mechanics, Amsterdam (1987).
3. S.Plevnik, J.Janez, P.Vrtačnik, D.B.VoduSek:
Home treatment of urinary incontinence by
short-term electrical stimulation, Int.Symp.
on Urogyneco.'.ogy- Zagreb (1987),
1. O.Juričič,
A software
tion and
Automatika
S.Strnčnik, P.Tramte, J.Cernetič:
package for off-line identifica­
discrete LQG controller design,
28, 51-59 (1987).
2. F.Kozjak, S.Primožič, A.Mrhar, R.Karba, K.D.
Raemsch, A. Janežič: The bioavailability of
oral Nifedipine formulations: A statical and
simulation approach, Biopharm. Drug Disposi­
tion 8, 23-35 (1987), str. 23-35.
Objavljeni referati
1. M.Atanas ijevič,R.Karba,F.BremSak,B.Zupančič,
P.Sega:Računalni£ko načrtovanje observatorjs
stanj za multivuriabilne sisteme, Zb.rad.ll.
bosanskohercegovački simp, iz informatike,
Sarajevo (1987), str. 268.1-7.
2. M.Bar: Primer uporabe programov framework in
dBASE III pri načrtovanju sistemov avtomati­
zacije, 9. sovjet. o mjerjenju: 3.skup mjerjenja u komadnoj proizvodnji, Tuheljskc Top­
lice 1987 : Zb. rad. JJčEMA 32, 2.sv., 215217 (1987).
3. G.Godena, V.Jovan: Uporaba programskega jez­
ika dBASE III pri spfemljanju industrijskih
procesov, 31.jug. konf. ETAN-a, Bled (1987),
str. VIII.89-93.
4. N.Hvala, J.Cernetič, S.Strmčnik: Razvoj sim­
ulatorja za avtomatsko vodenje pri kuhanju
celuloze, 3. simp, o sistemima automatskog
upravljanja : 1. simp. Upravljani elektromotornl pogoni, Tuheljake toplice 1987 : Zb.
rad. JUREMA 32, sv.l, 121-124 (1987).
5. N.Hvala, S.Strmčnik, J.Cernetič, M,Sega: On­
line parameter adjustment applied in control
of pulp cooking, Proč. IASTED Int. Symp. Mo­
delling,Identification and Control, Orindel'Ja).d (1987), «tr. 35-38,
161
6. D.JuriCiC:Jedan postupak za adaptivno uprav­
ljanje vremensko pramenijivih sisteaa, 31,
jug.konf. ETAN-a, Bled (1987),str.VII.11-18.
2. A.Bitenc, J.PetroveiC, V.Jovan: Zasnova pro­
gramske opreme za Čelno ploSCo mikroraCunalniBkega regulatorja, IJS delovno poroCilo
DP-4718 (1987).
7. D. JuriCiC: Recursive estimation of systems
with time-varying parameters and delays, 10.
World Cong, on Automatic Control : Vol.10. IFAC : Munich, (1987), str. 265-269.
3. A.Bitenc, J. PetrovCič, D. Matko, J. Vidali:
Kontrolni bloki mikroraCunalniSkega regula­
torja, IJS delovno poroCilo DP-4883 (1987).
8. R.Karba, M.AtanasijeviC, F.BreoSak, N.Hvala:
Nekateri aspekti računalniško podprtega na­
črtovanja multivariabilnih regulatorjev z
metodo inverznih Nyquistovih diagramov, Zb.
rad. 11.bosanskohercegovaCki simp, iz infor­
matike, Sarajevo (1987), str. 287.1-287.8.
9. R. Karba, A.Mrhar, P.Kozjek, D. ZupanCiC, M.
Atsnaaijevič: System approach in pharms cokinetical studies for optimal drugs design,
Proc. 4. Symp. Simulationstechnik, Zurich
(1987), str. 617-624.
4. J.Cretnik:Metoda za izraCun minimalne oblike
multivariabilnega sistema v prostoru stanj,
IJS delovno porcCilo QP-4810 (1987).
5. J.Cretnik, M.Bar, V.Jovan: Vključitev mikro­
raCunalniSkega regulatorja zgorevanja v kla­
sično merilno regulacijsko instrumentacijo,
IJS delovno poroCilo DP-4760 (1987).
6. J. Cretnik, N.Hvala, S.StrmCnik: Model tlaka
v kuhalniku celuloze, IJS delovno poroCilo
DP-4699 (1987).
10. J. Maver, M. Sega, D. Matko.P.Sega: Problem­
atika računalniške realizacije algoritmov za
transformi ranje zapisa sistema aed zvezno in
diskretno obliko, Zb.rad.11.bosanskohercego­
vaCki slap. iz informatike, Sarajevo (1987),
str. 214.1-7.
7. K.Codena, V.Jovan,
alniški sistem za
celuloze v Tovarni
Salaj" KrSko (prva
abo sistema, v.l,
4954 (1987).
11. J.PetrovCiC,J.Grom: Arbitražno vezje za pom­
nilnik RAM z dvostranskim dostopom, 31. jug.
konf. ETAN-a, Bled (1987), str. II.3-10.
8. N.Hvala, J.CernetiC, S.StrmCnik: Matematični
model poteka temperature v kuhalniku, IJS
delovno poroCilo DP-4844 (1987).
12. J. PetrovCič, S. StrmCnik: A
microcomputer
based speed controller for lift drives, 1987
IEEE Industry Applications Ann. Meet., Geor­
gia (1987), b.p.
9. N.Hvala, J.CernetiC,S.StrmCnik: RaCunalniSki
programi za slmulncijo delovanja in vodenja
obrata za SarZno kuhanje celuloze, IJS del­
ovno poroCilo DP-4845 (1987),
13. M.Sega, D.Matko,B.ZupanCiC,J.Maver: Programska organizacija vnosa podatkov v interakt­
ivnem programskem paketu ANA, Zb. rad. 11.
bosanskohercegovaCki simp, iz informatike,
Sarajevo (1987), 277.1-5.
10. V.Jovan, L.Bitenc,D.Matko: Zasnova prevajal­
nika za fleksibilni regulator, IJS delovno
poroCilo DP-4708 (1987).
14. P.Tramte, S.StrmCnik: Primer poenostavljanja
matematičnega modela z metodo identifikaci­
je, Tuheljske toplice : Zb. rad. JUREMA 32,
l.sv., 89-92 (1987).
M.Bar, J.CernetiC: Račun­
vodenje Sarinega kuhanja
celuloze in papirja"Djuro
etapa): Navodilo za upor­
IJS delovno poroCilo DP-
11. V. Jovan, A.Bitenc, D. Matko: Zasnova preva­
jalnika za mikroraCunalniSki regulator, IJS
delovno poroCilo DP-4882 (1987).
12. V.Jovan, A.Bitenc, J.PetrovCiC, S. StrmCnik:
Zasnova sistemske programske opreme fleksi­
bilnegaraikroračunalnigkegaregulatorja, IJS
delovno poroCilo DP-4881 (1987).
15. B.ZupanCiC, D.Matko, R.Karba, M.Sega: SIMCOS
- Digital simulation language with hybrid
capabilities, Simulationstechnik : 4. Symp.
Simulationstechnik, Zurich 1987: Proc. / Ed.
J. Halin. - Berlin : Springer, (1987), str.
205-212.
13. V.Jovan, J.PetrovCiC, A.Bitenc: Zasnova pro­
gramske opreme za Čelno ploSCo mikroraCunal­
niskega regulatorja, IJS delovno poroCilo
DP-4718 (1987).
Strokovne publikacije
14. Du. JuriCič, H. Sega: Programi za pretvorbo
Števil v ASCII znake in obratno, IJS delovno
poroCilo DP-4860 (1987).
1. J.CernetiC: Računalniško vodenje v proizvod­
nji celuloze, Gosp. vestn. 42, 27-31 (1987).
2. J Cretnik,S.StrmCnik: Regulacija zgorevanja,
"ricesna tehnika 3, 43-56 (1987).
N e o b j a v l j e n a
dela
15. M. Sega: Programski paket ANA - priroCnik za
uporabnika, verz. 1.0, simulacija sploSne
dinamiCne strukture, IJS delovno poroCilo
DP-4927 (1987).
16. A. Temeljotov, M. Sega, R. Karba: Programski
paket ANA - primeri, IJS delovno poroCilo
DP/RE-4909 (1987).
Institutski dokumenti
1. M.Bar: Priključevanje rafiunalnilkega sistema
na industrijski proces, IJS delovno poroSilo
DP-4932 (1987).
162
17. B.ZupanCiC,D.Matko: Analiza motnih pristopov
k načrtovanju programske opreme za mikroraCunalnilki regulator, IJS delovno poroSilo
DP-4880 (1987).
Neobjavljeni referati
1. J.CernetiC, S.StrmCnik: An approach to comp­
uter control of pulp cooking, Workshop on
Process Automation, Darmstadt (1987).
2. J.Cretnikcomputation of a minimal represen­
tation of the multivariable system in state
space, Workshop on Process Automation, Darm­
stadt (1987).
3. N. Hvala: Evaluation of some control strate­
gies for a pulp digester house. Workshop on
Process Automation, Darmstadt (1987).
4. V.Jovan, C.Godena, M. Bar: Some software and
hardware aspects concerning computer control
of pulp cooking, Workshop on Process Automa­
tion, Darmstadt (1987).
5. D. JuriCiC: A chi-square test in estimation
of the time varying systems, Workshop on
Process Automation, Darmstadt (1987).
6. D. JuriCič: A method for adaptive control of
systems with time varying delays, Workshop
on Process Automation, Darmstadt (1987).
7. D. JuriCiC: Parameter estimation of the non­
linear time varying model of the pulp cook­
ing process, Workshop on Process Automation,
Darmstadt (1987).
8. R.Karba, M.Sega:Inverse Nyquist array design
using ANA, Workshop on Process Automation,
Darmstadt (1987).
9. J.Maver, M. Sega, D. Matko: Real time option
in ANA, Workshop on Process Automation,
Darmstadt (1987).
10. S.StrmCnik: On identification of continuoustime systems from sampled data, Workshop on
Process Automation, Darmstadt (1987).
11. M. Sega, S. StrmCnik, D. Matko, B. Zupančič,
R. Karba: Conceptual organization of simul­
ation capabilities in ANA, Workshop on Pro­
cess Automation, Darmstadt (1987),
12. B. ZupanffiC: Discrete blocks in simulation
language SIMCOS, Workshop on Process Auto­
mation, Dormstadt (1987).
ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO
N e o b j a v l j e n a
dela
Institutski dokumenti
1. B. Bastar, Z. Milavc, M. Dolanc, K. Kralj,
V. Svikart, Z. Grabnar, J. Puh, M. Viskovic,
Izidor Kobal, I. Zerovnlk, M. Dvornik, F.
Spreizer: Regulator razsvetljave tip APK 60/
2PM> za objekt "Kanli-Kula" - Hercegnovi
Navodilo za uporabo in tehniCna dokumentaci­
ja, IJS delovno poroCilo DP-4779 (1987).
2. B.Bastar, Z.Milavc, H.Kralj, J.Konjar, M.Vis­
kovic, Z.Grabnar,J.Puh, V.Svikart: Regulator
razvetljave tip APK 12/2PL+9/1P za Bistro
Bled: Navodila za uporabo in tehnična dokum­
entacija, IJS delovno poročilo DP-4710(1987).
3. B. Bastar, Z. Milavc, H. Kralj, J. Konjar,
M. Viskovic, Z. Grabnar, J. Puh, V. Svikart:
Regulator splošne razvetljave tip : SPR/G :
Navodila za uporabo in tehnična dokumentaci­
ja, IJS delovno poroCilo DP-4711 (1987).
4. B. Bastar, Z. Milavc. H. Kralj, V. Svikart,
Z.Grabnar, J.Puh, M. Viskovic, Izidor Kobal,
I.2erovnik, M.Dvornik, F.Spreizer: Regulator
razsvetljave tip APK 2S/2r za studio 24-tribuna mladih Novi Sad: Navodila za uporabo in
tehnična dokumentacija, IJS delovno poroCilo
DP-4778 (1987).
5. F. Mavric, Z. Milavc, B. Bastar, J. Beltram,
M. Dolanc, A. SkodiC, H. Kralj, F. Spreizer,
V. FraninoviC, I. 2erovnik: Tiristoraki pretvaraC sa paralelnim oscilatornim krugom :
Uputstvo za upotrebu i tehniCka dokumentaci­
ja : 200 kV, ISO0 Hz, 600V (IvaniCgrad), IJS
delovno poroCilo DP-4689 (1987).
6. F. MavriC, Z. Milavc, B. Bastar, J. Beltram,
M.Dolanc, H.Kralj, F.Spreizer, V.FraninoviC,
I. 2erovnik: Usmernik 2000V, 1000A, IJS del­
ovno poroCilo DP-4904 (1987).
7. F. MavriC, Z. Milavc, B. Bastar, J. Beltram,
M. Dolanc, A. SkodiC, 11. Kralj, F. Spreizer,
V. FraninoviC, I. 2erovnik: Tiristorski pretvaraC sa paralelnim oscilatornim krugom :
Uputstvo za upotrebu i tehniCka dokumentaci­
ja : 1200 kW, S00 Hz, 1500V (TPK - KonSCin),
IJS delovno poroCilo DP-4690 (1987).
8. F. MavriC, Z. Milavc, D. Bastar, J. Beltram,
M. Dolanc, A.SkodiC, H.Kralj, F.Spreizer, V.
FraninoviC,I.Zerovnik: Tiristorski pretvaraC
sa paralelnim oscilatornim krugom : Uputstvo
za siguran rad, IJS delovno poroCilo DP-4691
(1987).
9. F.MavriC,Z.Milavc,B.Bastar, H.Kralj,P.Juras,
D.Brodnik,J.Beltram, M.Dolanc, F.Spreizer,V.
FraninoviC,I.2erovnik: Tiristorski pretvaraC
sa paralelnim oscilatornim krugom 2000kW,
500Hz, 2000V : A-Uputstvo za upotrebu i teh­
niCka dokumentacija, IJS delovno poroCilo
DP-4776 (1987).
10. F.MuvriC,Z.Milavc,D.Bastar, II.Kral j ,P. Juras ,
D.Brodnik,J.Beltram,M.Dolanc, F.Spreizer, V.
FraninoviC,I.Zerovnik: Tiristorski pretvaraC
sa paralelnim oscilatornim krugom 2000kW,
SOOilz, 2000V: B-Uputstvo za siguran rad, IJS
delovno poroCilo DP-4776 (1987).
11. Z. Milavc, J.Beltram, B.Bastar, M.Dolanc, II.
Kralj, J. Konjar, M. Viskovic, Z.Grabnar, J.
Puh,V.Svikart, I.2erovnik: Avtomatski regul­
ator razvetljave COLICO 80/DMT za TV Beograd
Navodila za uporabo, IJS delovno poroCilo
DP-4713/A (1987).
12. Z. Milavc, J.Beliram, B.Bastar, M.Dolanc, II.
Kralj, J. Konjar, M. Viskovic, Z.Grabnar, J.
Puh,V.Svikart, I.Zerovnik: Avtomatski regul­
ator razvetljave COLICO 80/DMT za TV Beograd
: Tehnična dokumentacija za pult in odvojene
komande, IJS delovno
poroCilo DP-4713/B
(1987).
163
13. Z. Mi lave, J.Beltram, B.Bastar, M.Dolanc, II.
Kralj, V.Svikart, J. Konjar, N. Viskovic, Z.
Grabnar,J.Puh,I.2erovnik,M.Dvornik: Avtomatski regulator razsvetljave COLICO 108 MTVR +
4+LS+EF, IJS delovno poroCilo DP-4742(1987).
14. Z. Mi lave, M. Dolanc, H. Kralj: D infuzor :
Navodilo za uporabo, IJS delovno poroCilo
DP-4743 (1987).
14. D. Michie, I.Bratko: Ideas on knowledge syn­
thesis stemming from the KBBKN endgame, ICCA
Journal ifi, 3-13 (1987).
15. B.Mihovilovic, P.Kolbozen, J.Silc: Komunika­
cijski procesi v tr&nsputerskih sistemih,
Informatica 11, It.2, 74 (1987).
16. I. Mozetič: Learning of qualitative models.
Progress in Machine Learning / Eds. I.Bratko
; N.LavraC. - Wilmslow : Sigma Press (1987),
str. 201-217.
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
O b j a v l j e n a
dela
Znanstvene publikacije
1. I. Bratko: Al tools and techniques for manu­
facturing systems, Robotics a Comput.-Integ­
rated Manufact. 1 (1987).
2. I.Bratko: PROLOG - Programmierung fuer Kuntstliche Intelligenz. - Bonn: Addison-Wesley,
(1987).
3. I. Bratko, I. Kononenko: Learning diagnostic
rules from incomplete and noisy data. - In­
teractions in AI and Statistics / Ed. B.
Phelps. - London: Cower Techn.Press, (1987).
4. I. Bratko, D. Michie: Some comments on rule
induction, Knowledge Eng.Rev.1, 65-67(1987).
5. A. Brodnik, M. Spegel, T. Lasbaher: Program­
iranje z modulo-2, 1. del, Informatics JJ,,
It.2, 78-82 (1987) .
6. A. Brodnik, M. Spegel, T. Lasbaher: Program­
iranje z modula-2, 2. del, Informatics H ,
St.4, 69-76 (1987).
7. B. Cestnik, I.Kononenko, I.Bratko: ASSISTANT
86: A knowledge-elicitat ion tool for sophis­
ticated users. Progress in Machine Learning
/ Eds.I.Bratko ; N.LavraC. - Wilmslow: Sigma
Press, (1987), str. 31-45.
8. B.FilipiC: Implementing Pascal-like constru­
cts : An exercise in Prolog programming,
Informatics JJ., It.2, 27-30 (1987).
9. M. Gams, K. LavraC: Review of five empirical
learning systems within a proposed schemata,
Progress in Machine Learning / Eds. I.Dratko
; N.LavraC. - Wilmslow: Sigma Press, (1987),
str. 201-217.
10. P.Kolbezen: Language considerations of para­
llel processing systems.Part one: Concurrent
microprocessing systems, Informntica JJ., St.
2, 31 (1987).
11. P.Kolbezen: Language considerations of para­
llel processing systems.Part two: Survey and
analysis of concurrent languages, Informa­
tics H i »t.2, 36 (1987),
12. P.Kolbezen, S.Mavri«,B.Mihovilovic: Rise ar­
chitecture, Informatica U,8t.3, 60 (1987).
13. B. Mihovilovič, P. Kolbezen, J.Silc: A para­
digma of transputer system implementation,
Informatics H , »t.4, 54-58 (1987).
164
17. F. Novak, L. Cycrgyek: Distributed
system
diagnostibility based on self-testing system
modes, Microprocess. Microprogamm. 2J., 489496 (1987).
18. S. Prelern: A selected survey of parallel
computer systems, Informatica H , It.4, 4053 (1987).
19. M. Radovan: On deduction and consistency in
clausal logic, Acta Analytica It. 3, 53-87
(1987).
20. V. RajkoviC, J.Efstathiou, M.Bohanec: A con­
cept of rule-based decision support systems,
Optimization Models Using Fuzzy Sets and
Possibility Theory / Eds. J.Kacpprzky ; S.A.
Orlovski. - Dordrecht
D. Reidel, (1987),
str. 292-299.
21. V.Rajkovic, M.Bohanec, J.Efstathiou: Ranking
multiple options with DECMAK, Effective Dec­
ision Support Systems / Eds. J. Hawgood ; P.
Humphreys. - Techn.Press (1987), str. 49-60.
22. E.Roikar, P.Abrnms, I.Bratko, I.Kononeko, A.
Varlek: MCUDS- An expert system for the dia­
gnostics of lower urinary tract disorders,
Biomed. Meas. Infor. Control J. 1, 201-204
(1987).
23. J.Stojanovski: A note on implementing Prolog
in Lisp, Information Processing Lett. 23.,
261-264 (1986).
24. J. Sile, B. Robic: Data flow based parallel
inference machine, Informatica H , It.4, 2734 (1987).
25. J. Sile, B. Robič: The review of some data
flow computer architecture, Informatica 11,
»t.l, 61-66 (1987).
26. L. Vogel:
Komunikacijski vmesnik
Informatica H t It.3, 38-40 (1987).
SPI-11,
Objavljeni referati
1. M, Bohanec, V. Rajkovic: An expert system
approach to multi-attribute decision making,
IASTED Int. Conf. on Expert Systems, Geneva
(1987), str. 33-37.
2. I. Bratko: Notes on using Prolog, A.I.C.A.,
Milano (1987).
3. A. Brodnik, S. MavriC, R.Trobec: Q-bus based
multiprocessor system, l.Int. Conf. on Comp­
uter Technology, Systems and Applications,
Hamburg (1987), str. 878-879.
4. A. Brodnik, B. Vilfan: A brief outline of
Modula-2. 9. aed. siap. "Koapjuter na sveuCiliStu", Cavtat (198T), atr. 3R05 1-7.
5. B. Ceatnik: Uporaba netod umetne inteligence
pri raCunalniSko podprte« načrtovanju proce­
sov, 9. aed. siap. "Kompjutcr na sveuci lis­
tu" , Cavtat (1987), atr. 8R01 1-6.
6. B. Cestnik, M. Caas, 3.BareSiC: ASISTENT 86:
Sistea za autoaatsku izgradnju baza znanja.
Jednostavan prikaz aoguCnosti, 9. aed. aiap.
"Koapjuter na sveuCiliStu", Cavtat (1987),
str. A.04 1-12.
7. B. Cestnik, I.Kononenko, i.Bratko: ASSISTANT
86: Knowledge-elicitation tool for sophis­
ticated users, Proc. EWSL 87 : 2. Eur. Work­
ing Session on Learning, Bled (1987), str.
31-45.
8. B. FilipiC: Implementacija aehanizaa verjet­
nostnega sklepanja Inferno, 31. jug. konf.
ETAN-a, Bled (1987), str. XII.183-190.
9. B.FilipiC: O kvalitativnem aodeliranju fizi­
kalnih sistemov, 9. aed. siap."Koapjuter na
sveuCilistu", Cavtat (1987), str. 8R.02 1-7.
10. M.Caas: Analiza sisteaov za empirično uCenje
v luanih domenah, 31.jug. konf. ETAN-a, Bled
(1987), str. XII.199-206.
11. T. JuriCič, R. Murn, D. PeCek, S. Prefiern:
RaCunalniSki vid u svijetlu moderne proiz­
vodnje, Medn. sinp. CAD/CAM, Zagreb (1987),
str. 47-52.
12. P. Kolbezen, B. Mihovilovič: Rise arhitek­
tura in njena aplikacija,"MIPRO-87 savjet. Nove generacije digitalnih raCunala", Rijeka
(1987), str. 5.38.
13. I. Kononenko, I.Bratko: Ocenjevanje uspeSnonosti sistemov za induktivno uCenje, 31.jug.
konf. ETAN-a, Bled (1987), str. XII 151-158.
14. I. Konvalinka, M. Milosavljevič, B. PilipiC,
N. LavraC, T.Urbancic, I.Bratko: Formulacija
problema ekspertne procene spektra signala,
Zb. rad. SYM-0P-IS '87, llerceg Novi (1987),
str. 381-388.
15. N. LavraC, I. Bratko: Avtomatska izgradnja
diagnostičnih pravil s sistemom ASISTENT, 3.
Jug. kong. nevrologije in psihiatrije raz­
vojne dobe, Ljubljana (1987), str. 228.
16. N. LavraC, B. Cestnik, A.PogaCnik: Modelling
subjective judgements by machine learning
tools : The photorobot of a beautiful urban
scene, Entgrente Grenzem : Arge-Alpen-Adria
Projekt, Craz (1987), str. 33-40 (1987).
17. B. Mavric, A.Brodnik, R.Trobec, M.Spegel, P.
Kolbezen: PS-11: Vecprocesorki sistem na vo­
dilu Q, "MIPRO-87 savjet - Nove generacije,
digitalnih raCunala", Rijeka (1987), str. 5.
44-49.
18. B. Mihovilovič, P.Kolbezen, J.Sile, B.RobiC:
Modeliranje veCprocesorskega aisterna s pomo­
čjo grafnega modela raCunanja, "MIPRO-87
savjet. - Nove generacije digitalnih raCun­
ala", Rijeka (1987), atr. 5.57.
19. M. MlletiC: Prolog performance on DEC archi­
tectures, "MIPRO-87 savjet - Nove generaoije
digitialnih raCunala", Rijeka (1987), str.5.
51-56.
20. It Mozetič: The r.»le of abstractions in
learning qualitative models, 4. Int. Work­
shop on Machine Learning, Irvine!1987), str.
242-255.
21. I. MozetiC, T. UrbanCiC: Hierarchical quali­
tative modelling: A deep knowledge represen­
tation for efficient diagnosis, IASTED Int.
Syap. Expert Systems, Geneva (1987),163-166.
22. R.Murn: Robotski vid, 3.jug.posvet, o robot­
izaciji, JUROB-87, Opatija (1987), atr.2-31.
23. R. Murn, B. Kastelic, D. PeCek, S. Prelern:
Obdelava nekaterih značilnosti slike pri
robotsk-rm vidu, 3. jug,posvet .o robotizaciji,
JUROB-87, Opatija (1987), str.3.1-6.
24. R. Murn, D. PeCek, S.Prelern: Razvoj domaČih
robotskih kamer, 3. jug. posvet, o robotiza­
ciji, JUROB-87, Opatija (1987), str. 3.7-11.
25. F.No/ak: Experiences in designing a PC-based
test system, Microsystem 87, Brno (1987),
str. 91-96.
26. F. Novak, L. Gyergyek: Failure detection in
self-diagnosable distributed syatems,5.Syi»p.
on Microcomputer and Microprocessor Applica­
tions : Vol.11, Budapest(1987), str.607-612.
27. F.Novak, L.Gyergyek: On failure detection in
distributed systems, Reliability and Con­
trol, Paris (1987), str. 92-9S.
28. F. Novak, L. Cyergyek: Structure evaluation
of self-diagnosablc distributed, 10. Int.
Conf. on Fault-Tolerant Systems and Diagno­
stics, Varna (1987), str. 172-179.
29. S. PreBern, R. Mur.i, D. PeCek: Arhitektura v
raCunalniBkem vidu, 2. jug. savjet. o novim
generacijama raCunala, Rijeka (1987), str.5.
73-79.
30. V. RajkoviC. Organizacijski model uvodenja
kompjutera u SR Sloveniji s posebnim osvrtom
na obrazovanje nastavnika, Mikrokompjuteri u
obrazovanju, Zb. rad., Zagreb (1987).
31. V. RajkoviC, M. Bohonec: Raba računalnika v
procesu odloCanja s posebni« poudarkom na
kadrovsko odločanju, 1, del zb. gradiv Stu­
dijskih dni kadrovskih delavcev Slovenije,
PortoroZ (1987), str. 27-34.
32. B.RobiC, J.Sile, P.Kolbezen:Resource optimi­
zation in parallel data driven architecture,
Proc. IASTED Int.Symp."Applied Informatics",
Grindewald (1987), str. 86.
165
33. J.Sile, B.RobiC: Paralelne podatkovno vodene
raCunalniSke arhitekture, MIPRO 87 : Savjet.
"Nove generacije digitalnih računalu',Kijeku
(1987), str.5.27-32.
34. J. Sile, B. RobiC, R. Nurn, D.PeCek: Uporaba
podatkovno pretokovnih procesorjev pri rač­
unalniškem vidu, 31. jug. konf. ETAN-a, Died
(1987), str. VIII.317-324.
35. P.Tancig: Prolog - environment for computeraided software development, CASE 87 - l.Int.
Workshop on Computer-Aided Software Engine­
ering, Cambridge (1987), str. 940-942.
36. T-UrbanCiC,I.MozetiC: Diagnostika na podlagi
kvalitativnih modelov, 31.jug. konf. ETAN-a,
Bled (1987), str. XII.215-222.
37. A.Varlek, I.Bratko: Implementacija algoritma
za kvalitativno simulacijo, 31. jug. konf.
ETAN-a, Bled (1987), str. XII, 191-198.
Strokovne publikacije
1. I. Bratko, N. LavraC: Progress in- Machine
Learning : Proceedings of EWSL: 2.Eur. Work­
ing Session on Learning, Bled, Yug., 1987 /
Eds. I.Bratko : N.Lavrae. - Winslow : Sigma
Press, (19b'').
2. J.FerboZar, A.Brodnik: Popestritev v poplavi
PC koapatibilcev, Moj mikro, 14-16 (1987).
3. B.FilipiC: Milano IJCAI'87, Revija za razvoj
3, 42-44 (1987).
4. N. Lavrae: Avtomatsko uCenje, Revija za raz­
voj 2, it.5 , (1987).
5. N.Lavrae: Kako daleC smo z avtomatskim učen­
jem in umetno inteligenco, Delo - Znanje za
razvoj, 9. 6. (1987).
6. I.Turk, V.Rajkovifi,et al: Pojmovnik poslovne
informacije, Ljubljana: DruBtvo ekonomistov,
(1987).
N e o b j a v l j e n e
7. A.Brodnik, P.Kolbezen, P.Tancig, B.RobiC, B.
Baldnuf: Integrirani hotelski informacijski
sistem, IJS delovno poroCilo DP-4703 (1987).
8. B. Cestnik, N. LavraC: An experiment with
ASSISTANT 86 in the domain of evaluating the
performance of Pakistan public enterprises,
IJS delovno poroCilo DP-4683 (1987).
9. F. Dacar: PoroCilo o printerskem portu na
PMP-11 : O napakah pri uporabi porta in kako
so bile odpravljene, IJS delovno poroCilo
DP-4766 (1987).
10. F. Dacar: Tlakovanje ravnine s trikotniki in
kvadrati - 1: Raziskovalna beležka, IJS del­
ovno poroCilo DP-4746 (1987).
11. F. Dacar: Tlakovanje ravnine s trikotniki in
kvadrati - 2 : Konveksna konCna tlakovanja :
Raziskovalna beležka, IJS delovno poroCilo
DP-4747 (1987).
12. B. FilipiC: Primeri kvalitativne simulacije
z algoritmom EMV, IJS delovno poroCilo DP4666 (1987).
13. B. FilipiC, I. Konvalinka, M. Milosavljevič,
N. LavraC, T. UrbanCiC, I. Bratko: Ekspertni
sistem za procenu spektra snage signala:
definicija i analiza problema, IJS delovno
poroCilo DP-4799 (1987).
14. P. Kolbezen: Integralni hotelski elektronski
sistem IHOS, IJS delovno poroCilo DP-4694
(1987).
15. P. Kolbezen: VcCnivojska Časovna optimiza­
cija mikroprogramov, IJS delovno poroCilo
DP-4695 (1987).
16. P. Kolbezen: Zasnova multimikroprocesorskega
RISC-raCunalnika, IJS delovno poroCilo DP4704 (1987).
dela
Institutski dokumenti
1. A. Barrera, M. Bohanec: An experiment with
DECMAK in the domain of performance evalua­
tion of public enterprises, U S delovno por­
oCilo DP-4723 (1987).
2. M. Bohanec: Računalniška orodja za odločanje
v metodologiji DECMAK, IJS delovno poročilo
DP-4641 (1987).
3. C.Božič, M.Crabnar, S.Kodrič, P.Tancig: OKUS
: Obdelovanje konkordanc z uporabo satelitov
: Uporabniški priročnik, verzija 112, sept.
1987, IJS delovno poročilo DP-4820 (1987).
4. C.BoziC, M.Grabnar, S.Kodrič, P.Tancig: OKUS
: Obdelovanje konkordanc z uporabo satelitov
: Tehnična dokumentacija, verzija 1.1, sept.
1987, IJS delovno poročilo DP-4819 (1987).
5. A. Brodnik: Bilten : Srečanje mladih razis­
kovalcev Slovenije in 11. republiško tekmo­
vanje iz znanja računalniltvn, IJS delovno
poroCilo DP-4709 (1987).
166
6. A. Brodnik: Locus : Primer razporejene arhi­
tekture, IJS delovno poroCilo DP-4734(1987).
17. B. Lakner: Prenos TCAPT sistema iz PDP-11 na
PMP-11 (za "Nikolo Teslo" iz Zagreba), IJS
delovno poroCilo DP-4768 (1987).
18. T. Lasbaher, V.Batagelj, A.Brodnik, I.Cibej,
T. Dolenc, R. Dom, T. Erjavec, B. Fras, L.
Mlakar, I.Ozimek: 5. poletna Sola računalni­
štva, Ljubljana, IJS delovno poroCilo DP4737 (1987).
19. N.Lavrae, I.Bratko, J.Stojanovski, M.Crobelnik: Luprna ekspertnih sistemov EXPRO(Expert
system shell in Prolog),IJS delovno poroCilo
DP-4634 (1987).
20. N. LavraC, I. ValenCie: Automatic generation
of rules for the evaluation of programmers
performance; A case study in knowledge engi­
neering using ASSISTANT 86, IJS delovno por­
oCilo DP-4865 (1987) .
21. A. Makarovid: Pole balancing as a benchmark
problem for qualitative modeling, IJS delov­
no poroCilo DP-4953 (1987).
22. A.PuSič: Sintezna in anal i zna orodja za sin­
tezo lovora na fonetične* nivoju,IJS delovno
poroCilo DP-4905 (1967).
13. I. Bratko: Sporazumevanje s stroji v Človeš­
kem naiavnem jeziku, Sem. lingvističnega
krožka Filozofske fnk,, Ljubljana (1987).
23. A. PuSič: Uporaba permanentnega sintetizatorja LSI PS za slovenščino - Tips and traps,
IJS delovno poročilo DP-4906 (1987).
14. I.Bratko: Umetna inteligenca v poslovnem od­
ločanju, Sem. "Tovarna prihodnosti", Kova
Gorica (1987).
24. J. Sile, P. Reinhardt, P. Kolbezen: Razvoj
avtomatske testne naprave, IJS delovno por­
očilo DP-2403 (1987).
25. T. Urbančič, X. LavraČ, D. Filipič: Metode,
tehnike i alati vestačke inteligencije za
izradu ekspertnih sistema, IJS delovno poro­
čilo DP-4780 (1987).
1C. i.Bratko, I.Mozetič, T.Urbančič: Varying le­
vel of abstraction in qualitative modelling.
Machine Intelligence Workshop 12, Tallin
(1987).
17. n. Cestnik: ASSISTANT PROFESSIONAL: Machine
learning in the presence of noise, Novacast
Expert ystcms, Ronneby (1987).
Neobjavljeni referati
1. M.Bohanec, V.Rajkovič: Primer uporabe lupine
ekspertnega sistema DECMAK za večparametersko odločanje /kadrovsko odločanje/, Sem.
"Raba računalnika v procesu upravljanja",
Brdo pri Kranju (1987).
2. M.Bohanec, V.Rajkovič: Primer uporabe lupine
ekspertnega sistema DECMAK za večparametersko odločanje /ocena uspeinosti podjetij/,
Sem. "Raba računalnika v procesu upravljan­
ja", Brdo pri Kranju (1987).
3. I. Bratko: Aplikacije umetne
Sem. "Tovarna prihodnosti",
(1987).
15. I. Bratko, B. Cestnik, N. Lavrač: ASSISTANT,
Entgrentzte Grenzcn, Arge-xlpen-Adria Projc
kt, Venczia (1987) .
inteligence,
Nova Gorica
4. I.Bratko: Applications of Prolog, Artificial
Intelligence and Software Engineering: State
of the Art and Perspective, Milano (1987)
5. I. Bratko: Automated construction of quali­
tative models, COST-13 Workshop: AI in the
Medical Science, Zoetermeer (1987).
6. I. Bratko: Automating knowledge acquisition:
the qualitative modelling approach, Turing
Institute (1987).
7. I. Bratko: Causal modelling: transformation
between deep
and
shallow knowledge in
Kan'io, Deep Knowledge Workshop 3, Farnborough (1987).
8. I. Bratko: Deep knowledge and qualitative
modelling, 1. Latin American Sem. in Expert
Systems, Mexico City (1987).
9. I.Bratko: Deep and qualitative knowledge for
expert systems, Univ. Klagnefurt, Klagenfurt
(1987).
10. I. Bratko: Machine learning and knowledge
acquisition, 1.Latin American Sem. in Expert
Systems, Mexico City (1987).
18. D.Cestnik: The use of ASSISTANT 86 inductive
learning system for building a management
expert system, ICPE, Ljubljana (1987).
19. B.Cestnik: The use of machine learning tools
for building a management expert system,
RVB, Delft (1987).
20. B.Cestnik: Zahvatanje i predstavljanje znan­
ja u računalu: automatsko učenje na osnovu
primjera, Kolok. na Inst. R.Bolkovič, Zagreb
(1987).
21. B. Cestnik, N. Lavrač, M. Olave: The use of
machine learning tools for building a mana­
gement expert system, IASTED Conf. on Expert
Systems, Ceneva (1987).
22. M. Gams:
Performance of empirical learning
systems in noisy domains, 2. Eur. Working
Session on Learning, Bled (1987).
23. S. Lavrač: Avtomatsko zajemanje znanja, Uvod
v metode umetne inteligence, Iskra-Zorin,
Ljubljana (1987).
24. N. Lavrač: Lupine ekspertnih sistemov, Inst.
Milan Vidmar, LJubljana (1987).
25. N. Lavrač: Machine learning and knowledge
acquisition, Knowledge Engineering za štud­
ente 5. semestra Uporabne informatike, Univ.
fuer Bildungswissnnschaften, Celovec (1987).
26. M.Olave, N.Lavrač, B.Cestnik: Application of
expert systems to management control systems
in public enterprises of developing count­
ries, Information Systems, Development and
International Coop., Nova Gorica (1987).
11. I. Bratko: Metode umetne inteligence v prog­
rami ranu ju robotov, JUROD 87, Opatija(1987).
27. V. Rajkovič, M. Bohanec, V. BatagelJ: Know­
ledge engineering techniques for utility
identification, 11. Res. Conf. on Subjective
Probability, Utility and Decision Making,
Cambridge (1987).
12. I. Bratko: Prolog as a practical programming
language, Artificial Intelligence and Soft­
ware Engineering : State of the Art and
Perspective, Milano (1987)
28. V.Rajkovič, T.Skulj: Kako naprej od računal­
niškega opismenjevanja v naBih Bolah,Posvet.
"Idejno sporočilo
na
pragu inovacijske
druZbe", LJubljana (1987).
167
29. T. UrbanCi*: An attempt to realize aodelbased control,
Workshop
on Qualitative
Model lin*, LjwMjana (1987).
Ostala neobjavljena dela
1. M. Bohanec, J. Efstathiou, V.RajkoviC, P. M.
Sanent: DECNAK: Rule-based decision support
software, Analysys Report 87266, Analysys
Ltd, Caabridge (1987), 41 str.
2. I. MozetiC: Avtomatska konstrukcija kvalita­
tivnih aodelov. Doktorska disertacija, Univ.
E.Kardelj, Fak. za elektrotehniko, Ljubljana
'1987).
3. J.Stura, V. Rajkovič, et al: Razvoj računal­
niško podprtega aisteaa za zaCetni izbor in
usaerjanje o >k v različne Športne zvrsti v
SR Sloveniji, Univ.E.Kardelj, Fak.za telesno
kulturo, Inst. za kineziologijo, Ljubljana
(1987).
Patenti in tehnične izboljšave
1. L. Vogel, A. Brodnik, A. Kolar, I. Oziaek:
Komunikacijski
vmesnik
SPI-11, Tehnična
izboljšava (1987).
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN
MRE2E
O b j a v l j e n a
RAČUNALNIŠKE
dela
Znanstvene publikacije
1. B.Jeraan-BlaZiC: Izbira strukture v 6.nivoju
referenčnega modela, Inforaatica 1J_, St.l,
83-87 (1987).
2. B.Jeraan-BlaZiC, M.Kapus-Kolar: Komunikacij­
ski in aplikacijski sistemi v viSjih nivojih
referenčnega modela osi, Informatics JJ., St.
4, 84-88 (1987).
3. A. LavriC, D.Jeran, J.Vugrinec, T. Javornik:
Vpliv selektivnega presiha na lastnosti di­
gitalnih radiorelejnih sistemov za srednje
in višje ravni prenosa, Elektrotehn. vestn.
St.5, 85-93 (1987).
4. M.Randic, B.Jerman-BlaZiC, S.C.Grossman,D.H.
Rouvray: A rational approach to the optimal
design of drugs, Int. J. Mathematical Model­
ling £, 571-582 (1987).
5. I.RandiC, B.Jerman-BlaZiC, D.H.Rouvray,P.G.
Seybold, S.C.Grossman: The search for active
substrates in structure-activity studies,
Int. J. of Quantum Chea. 22, 250-259 (1987).
6. R. Trobec, J.Korenini, L.Gyergyek: A regular
WSI-node architecture, Microproc. Microprog.
21, 75-82 (1987).
Objavljeni referati
1. D.DrajiC, C.PetroviC, D.Zrilic, A. MavretiC:
Sensitivity of pulse coded speech to accumu­
lated Jitter, Int. Telemetering Conf., San
Diego (1987), str. 389-395.
16S
2. D.HadZi, B.Jeraan-DlaziC, I.FabiC, M.Randic:
Application of string comparison techniques
in QSAR studies, QSAR in Drug Design : Troc.
6.Eur.Syap. on Quantative Structure-Activity
Relationships / Eds. 0. HadZi ; B. JermanDlaZiC. - Aasterdaa/etc./: Elsevier, (1987).
(Pharmacochemistry Library ; 10), str.52-54.
3. T. Javornik, G. Kandus, R-Sabo: Model radiorelejnega kanalu za prenos digitalnih signa­
lov, 11.bosanskohcrcegovaCki simp, iz infor­
matike, Jahorina (1987), str. 168.1-10.
4. B. Jerman-BlaZiC: Experiences of introducing
and developing n public data network, Proc.
Spec. Conf. of the Int. Council for Computer
Communication, New Delhi 1987 / Ed. S.Ramani
; A. Carg. - Amsterdam : Elsevier, (1987),
str.97-105.
5. B. Jerman-BlaZiC: Jugoslovanski raziskovalni
projekt-povezovanje odprtih sistemov - OSI,
YUTEL : Jug.simp, o telekomunikacijah, Ljub­
ljana (1987), str. E/l-3.
6. B.Jeraan-BiaZiC: Standardizacija-nova tehno­
loška disciplina na podruCju rafiunarstva i
inforaatike, 15. sreCanje inforaatikov PTT
Jugoslavije, Portorož (1986).
7. B. Jerman-BlaZiC: Yugoslav national activity
report,SC2 Plenary Meet., West Berlin!1987) ,
str. 76-79.
8. B. Jermnn-BlaZiC, I. FabiC: Intelligent sta­
tistical methods and application in drug de­
sign, Proc.IASTED Symp. "Simulation, Modell­
ing and Development, Cairo (1987),str.63-66 .
9. G. Kandus, I. FabiC, R.Sabo: IzraCun spektra
moCnostne gostote za MACPM, YUTEL 87, LjubLjubljana (1987), str. D/8-1-D/8-5.
10. R. Sabo, D. Zrilič, J.TasiC, C.Kandus: Simu­
lation of the pseudo-error monitor, Proc.
IASTED Int. Symp. Applied Informatics, Grindenwald (1987), str. 196-198.
11. M.Subelj.I.Lesjak: RaCunalniSko podprto pro­
jektiranje telefonskih central, 9.med. simp.
"Kompjuter na sveuCiliStu", Cavtat (1987).
12. J. TasiC, V. Avbelj: Paralelna metoda odkri­
vanja nosilca simbola pri 64QAM aodulaciji,
21.jug. simp, o telekomunikacijah : Zb. ref.
II, LJubljana (1987), str. D/7.1-6.
13. J. TasiC, P.Blaznik, C.Kandus: Symbol timing
recovery technique for MQAM signal modula­
tion, IASTED Int. Syap. on Applied Control,
Filtering and Signal
Processing, Geneva
(1987), 107-112.
14. R.Trobec: A fault tolerant rounting in para­
llel systems, 10.Int.Conf. on Fault Tolerant
Systems and Diagnostics, Vnrna (1987), 95100.
15. R. Trobec, V. BoZiC: A simple method for W.SI
production test, IASTED Int.Conf. "Reliabil­
ity and Quality Control", Paris (1987), 109112.
16. R. Trobec, J. Korenini: Diagnostika napak v
večprocesorskih sistemih, 9.med. simp."Kompjuter na svečiliStu", Cavtatt1987), 2R.07 12R.07-6.
17. I. Tvrdy: Izbira formalne tehnike opisovanja
za dekompozicijo storitev v razrede funkcij,
21.jug. simp o telekomunikacijah : YUTEL 87,
Ljubljana (1987), str. B/2.1-4.
18. D. Zrilič: A special-purpose ternary delta
multiplier, 30.Midwest Symp. on Circuits and
Systems, Syracuse (1987), str. 1355-1356.
19. D. Zrilič, K.Zangi, A.Mavretič, M. Freedman:
Realization of digital filters for deltamodulated signals, 30.Midwest Syap. on Circ­
uits and Systems, Syracuse (1987), str.13431346.
20. J.Zerovnik.B.Jerman-BlaZiS,H.Codec: Inherent
parallelism analysis of an algorithm through
its data flow graph, Int. Conf. on Parallel
Processing and Applications, L'Aquila(1987),
str. 203-213.
Strokovne publikacije
1. B. Jerman-BlaZiC: Automatizovana kancelarija
- medunarodni trendovi unifikacija i stan­
dardizacije, Praksa 22, 66-99 (1987).
2. B. Jerman-BlaZič: Standardizacija in razvoj
informacijskih tehnologij, Revija za razvoj
3, 12-18 (1987).
3. B.Jerman-BlaZič,D.Had2i: QSAR in Drug Design
and Toxicology / Eds. D. IladZi ; B. JermanBlaZič. - Amsterdam : Elsevier, (1987).
(Pharaaco Chemistry Library ; 10).
4. I.Ozimek: Pregled in uporaba mikroračunalniSkih razvojnih sistemov na primeru razvoja
krmilnika koraCnega motorja z mikroračunal­
nikom 8051, 5. poletna šola računalništva,
Ljubljana (1987), str. 8.1-14.
5. I. Tvrdy: Sredina novih telematskih usluga,
Praksa 22, 22-27 (1986).
N e o b j a v l j e n a
Institutski
d e l a
dokumenti
1. V.Avbelj, I.Ozimek, A.Kolar.R.Trobec: Videoterminal PMT-100, IJS delovno poroCilo DP4661 (1986).
2. T. Javornik: Ekvalizacija digitalnih signal­
ov, IJS delovno poročilo DP-4903 (1987).
3. T.Javornik, C.Kandus: Simulacija radiorelejnega kanala in ekvalizacija digitalnih sig­
nalov, IJS delovno poroCilo DP-4898 (1987).
4. B.Jerman-BlaZiC, M.Kapus-Kolar: Zasnove teh­
nologije komuniciranja med uporabniki JUPAK,
IJS delovno poročilo DP-4656 (1987).
5. B.Jerman-DlaZiC, M.Kapus-Kolar, J. Tasič, M,
BonaC,1.FabiC, I.Lesjak, B.Vodopivec: Zasno­
ve tehnologije komuniciranje med upornbnik i
nbniki JUPAK : II del, IJS delovno poročilo
OP-4890 (1987).
6. M.Kapus-Kolar, I.Tvrdy, J.Rugelj: Classific­
ation of methods for protocol synthesis, IJS
delovno poroCilo DP-4!)42 (1987).
7. A. Klofutar, J.TaSič: Simulator porazdeljene
podatkovne baze, IJS delovno porofiilo DP4667 (1987).
8. I.Lesjak, R.Trobec,D.Sibila Prodan,R.Grabin,
A. MarinSek: LogiCko-elektriCki projekt medjuspojeva digitalnog telefona sa ostalim
elementima diska, IJS delovno poroCilo DP4874 (1987).
9. W. Orth, J. Pavon, I.Tvrdy: Formalization of
synthesis, verification and testing, IJS del­
ovno poroCilo DP-4945 (1987).
10. I. Ozimek: Digitalen prenos podatkov, mikro­
valovni kanal in adaptivni ekvalizatorji,
IJS delovno poročilo DP-4998 (1987).
11. R. Sabo, G. Kandus, T. Kriltofelc, J. Tasič,
D. Zrilič, I. Oziaek: Monitor psevdonapake,
IJS delovno poroCilo DP-4997 (1987).
12. M. Subelj, I.Lesjak, C.LavriC, D.Slivnik, P.
GabrijelCiC: Izvedbeni projekt za programski
paket Tendering! IJS delovno poročilo DP4425 (1987).
13. J.Tasic, P.Blaznik, V.Avbelj: Potopek odkri­
vanja nosilca diskretnega signala pri MQAM
modulaciji, IJS delovno poroCilo DP-4717
(1987).
14. R.Trobec, I.Lesjak, M.Subelj: Idejni projekt
za simulacijo digitalnega telefona, IJS del­
ovno poroCilo DP-4875 (1987).
15. R.Trobec,I.Lesjnk, M.Subelj: Osnova in real­
izacija krmilnika digitalnega telefona, IJS
delovno poroCilo DP-4876 (1987).
16. I.Tvrdy: LOTOS, IJS delovno poroCilo DP-4934
(1987).
17. I.Tvrdy: Mreže VAN, IJS delovno poroCilo DP4972 (1987).
18. I. Tvrdy: Zasnova uporabe formalnih tehnik
opisovanja v PKS, IJS delovno poroCilo DP4966 (1987).
19. I.Tvrdy, et al: A framework for the taxonomy
of synthesis and analysis activities in dis­
tributed system design, IJS delovno poroCilo
DP-4944 (1987).
20. I.Tvrdy,J.RugelJ,et al: On the complementary
role and applicability of different FDT's in
distributed system design, IJS delovno poro­
Cilo DP-4943 (1987).
21. B. Vodopivec, J. TasiC: Lokalne računalniške
mreZe, IJS delovno poročilo DP-4981 (1987).
Neobjavljeni referati
I. I. Fabič, B.Jerman-BlaZiC, V.Batagelj: Craph
invariants : Derivation, computation, relntednnss and chemical npplicntions, 1. Int.
Conf. on Industrial and Applied Mathematics,
Paris (1987).
169
2. B. Jerman-BlaZič: Computer communication in
developing countries)
N. R. SEN Centre for
Pedagogic and Professional Mathematics, Cal­
cutta (1987).
3. B.Jerman-BlaZič: International standards and
policy in the field of information process­
ing. 2. Inst, of Ministry of Public Security
of China, Beijing (1986).
4. B. Jerman-BlaZič: Social information system
and an open network operation, 2. Inst, of
Ministry of Public Security of China, Bei­
jing (1986).
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
O b j a v l j e n a
dela
3. R. Ilič, Lj. RaSkovič: MoZnost proizvodnje
jedrskega goriva v Jugoslaviji, 31.jug.konf.
ETAN-a, Bled (1987), »tr. IX.391-398.
4. I.Jenčič, C.Pregl, J. Rant: Določanje izgorelosti poškodovanega gorivnega elementa iz
razmerja sproščenih izotopov Cs-134 in Cs137, 31.jug. konf. ETAN-a, Bled (1987), str.
IX.73-79.
5. T.Kulikowska, I.Kodeli,M.Ravnik: Application
of KIMSD-4 to pressurised water reactor lat­
tices, Int. Topical Meet.Advances in Reactor
Physics, Mathematics and Computation, Paris
(1987), str. 1215-1220.
6. A. Loose, R. Ilič, V. Marinkovič, A. Trkov:
Diffusion measurements in UOi-CdiOj, Improv­
ements in Water Reactor Fuel Technology and
Utilization : Proc. Symp., Stockholm 1986. Vienna : IAEA, (1987), str. 578-584.
Znanstvene publikacije
1. B. Cvikl: Incoherent cold neutron scattering
investigation of stochastic molecular orientational fluctuations in liquid crystals,
Liq. Cryst. 2, 149-165 11987).
2. M. NajZer: Reactor neutron dosimetry, Appli­
cations in Nuclear Data and Reactor Physics
/ Eds. D. E. Cullen (et al). - Singapore :
World Sci., (1987), str.187-212.
3. J.Peternelj, I.Jenčič, B.Cvikl, M.M. Pintar:
Calculation of
the energy spectrum and
eigenfunctions for a model system of inter­
acting XII-3 groups in the low-temperature
limit, Phys. Rev. B3£, 25-37 (1987).
4. J.Rant.R.Ilič.G.Pregl, P.Leskovar, B.Znidor:
The sensitivity of neutron radiography for
detection of aluminium corrossion products,
Neutron Radiography / Eds. J.Barton (et al).
- Dordrecht : D.Reidel, (1987), str.455-462.
5. M.Ravnik: PWR core design calculations, App­
lications in Nuclear Data and Reactor Phys­
ics / Eds. D.E.Cullen (et al). - Singapore
: World Sci., (1987), str. 157-187.
6. A. Trkov: Evaluated nuclear data processing
for nuclear reactor calculations, Applicat­
ions in Nuclear Data and Reactor Physics /
Eds. D.E.Cullen (et al). - Singapore : World
Sci., (1987), str.27-42.
7. A. Trkov, M. Najžer, L. Skerget, A.Alujevič:
Boundary element method for neutron diffus­
ion, Boundary Elements IX : Stress Analysis
Applications / Eds. C. A. Brebbia (et al) . Berlin : Springer-Vlg.,(1987), str. 313-325.
7. A. Loose, R. Ilič, A.Smolej: Karakterizacija
Al-Li legura sa neutronsko indukovanom autoradiografijom, 8. kong. aerokosmonautike,
Mostar (1987), str. 170-175.
8. J.Rant, M.JenCiC, G.Pregl,K.Fink: Importance
of on-line primary coolant gamma activity
monitoring for the assessment of the fuel
condition during reactor operation, Proc.
Tech. Coma. Meet. Water Reactor Fuel Behavi­
our and Fission Products Release in OffNormal and Acidcnt Conditions, Vienna 1986.
- Vienna : IAEA, (1987), str. 250-257.
9. M.Ravnik: Izrafiun projekta sredice in uprav­
ljanje z gorivom tlaCnovodnega reaktorja,
31. jug. konf. ETAN-a, Bled (19B7), str. IX.
413-419.
10. M.Ravnik: Reactor calculations for improving
utilisation of TRIGA reactor, 9. Eur. TRICA
User's Conf., Casaccia (1986), str. III.1-2.
11. J.Skvarč, T.Sutej, R.Ilič: Personal computer
aided analysis system for solid state nucl­
ear track detectors, Sem. on the Application
of Computer Technology to Radiation Techno­
logy, IAEA, Bled (1987), IAEA-SR-136.
12. T. Sutej, R.Ilič: Določanje radona v zraku z
detektorji jedrskih sledi, Zb. rad. 14. jug.
simp, za zastitu od zračenja,Novi Sad(1987),
str. 449-452.
13. T.Sutej, R.Ilič: Neutron detection using MA­
NO type solid state nuclear track detectors,
Yug.-Ital. Rad. Prot. Meet., Pula 1986: Adv­
ances in Beta and Neutron Dosimetry /Ed. M.
Prokič, Belgrade (1987), str. 97-100.
Objavljeni referati
1. V.DimicNondestructive studies in metallurgy
using neutrons, Proc. Techn. Cwnm. Meet, on
Research Reactor Activities in Support of
National Nuclear Programmes, Budapest 1985 :
IAEA-TECDOC-409 (1987), str. 227-233.
2. V. Dimic: Twenty years of operation of Ljub­
ljana's TRICA Mark II reactor, 9. Eur. TR1CA
(Jser'n Conf., Casaccia (1987), str. 227-233.
170
14. A.Trkov, M.Najzer, L. Skerget: Metoda robnih
elementov za rešitev difuzijske enačbe v ci­
lindrični simetriji, 31, jug. konf. ETAN-a,
Bled (1987), str. IX.111-118.
Strokovne publikacije
1. M. Cerček: Ali se bomo tokrat le vključili v
svetovni tehnološki tok?, Delo,10.XI. (1987),
priloga Znanje za razvoj.
2. R. Ilitf, Lj.RaSkovič: Mogučnosti proizvodnje
nuklearno* goriva, Nukl.Tehn.7, 15-19(1987).
3. M. Ravnik: Upravljanje gorivom PUR reaktora,
Nukl. Tehn. 7, 28-31 (1987).
N e o b j a v l j e n a
Institutski
d e l a
14. I.Kodeli, I.Remec, J.Peternelj, M.Kromar, J.
Rant: Calculationnl analysis of neutron de­
tection in bird cage detectors, IJS delovno
poroCilo DP-4702 (1987).
15. I. Mele, M. Ravnik: Possibility analysis of
TRICA application for irradiation of power
reactor pressure vessel specimen, IJS delov­
no poroCilo DP-4787 (1987).
dokumenti
1. M.CerCek, N.JeliC: Lastnosti dvojne plasti v
Sibkoaagnetizirani plazmi, IJS delovno poro­
čilo DP-4852 (1987).
2. B. Glumac: Final report and progress report
for YUG-4088/R1 renewal, IDM based digital
reactivity meter, IJS delovno poročilo DP4976 (1987).
16. I.Mele, M.Ravnik, S.Slavic, B. 2efran: Burnup calculations of TRIGA fuel elements, Pro­
gress report under IAEA research contract
no. 9582/RB at J. Stefan Institute, IJS del­
ovno poroCilo DP-4583 (1987).
17. M.NajZer, R.Ilic, J.Rant, M.Ravnik, A.Loose,
M.CerCek, et al: Preliminarna evaluacija po­
nudb za gorivo JE Prevlaka, IJS delovno poi—
oCilo DP-4745 (1987).
3. B.Glumac,et al:Metodologija izraCuna omejit­
venih krivulj za ogravanje in ohlajanje tlaCne posode NE KrSko do konca osmega gorivnega cikla (6.5 EFPY), IJS delovno poroCilo
DP-4749 (1987).
18. J. Peternelj: IzraCun temperaturne porazde­
litve v gorivni palici med obratovanjem rereaktorja I. Analiza toplotne prevodnosti
reze, IJS delovno poroCilo DP-4825 (1987).
4. B.Clumac,et al: Novelacija porodila po pogo­
dbi 524/PO, IJS delovno poročilo DP-4758
(1987).
19. S. Poberaj: Obravnava razširjenja valovanja
z majhno amplitudo v nestacionarni plazmi v
okviru geometrijske optike, IJS delovno
poroCilo DP-4824 (1987).
5. B. Glumac, et al: Obdelava meritev dinamike
loma CHARPY-V preiikuSancev v skladu z zah­
tevami predpisa ASTM E-636, IJS delovno por­
očilo DP-4706 (1987).
6. B.Clumac, A.Loose, et al: CHARPY-V preizkusi
vzorcev iz neobsevanih materialov tlaCne po­
sode NE Krško, IJS delovno poroCilo DP-4757
(1987) .
7. B.Clumac, A.Loose, et al: KonCno poroCilo po
pogodbi 838/86; izračun P-T krivulj po Četr­
tem gorivnem ciklu in priporočila za nadaljni nadzor tlaCne posode NE KrSko, IJS delov­
no poroCilo DP-4759 (1987).
8. M.CregoriC, M.Kromar, et al: Analiza zahtev­
nih koncentracij bora pri dolgotrajnem hla­
jenju sredice po veliki izlivni nezgodi, IJS
delovno poroCilo DP-4770 (1987).
9. A. Holubar, A.Trkov: Comparison of different
sets of group constants in KIMS library for­
mat, U S delovno poroCilo DP-4790 (1987).
10. A.Holubar, A.Trkov: Implementing ENDF/B pre­
processing codes on VAX computer, IJS delov­
no poroCilo DP-4732 (1987).
11. R. Ilič, A.Loose, D.Suinik, T.Sutej: Charac­
terization and quality control of UOj-CdiOi
nuclear fuel,
IJS delovno poroCilo DP-4767
(1987) .
20. J.Rant:N'evtronski izvori na Institutu "JoZef
Stefan" v Ljubljani (Radna grupa "Nevtronska
dozimetrija"), Odgovor na upitnik "Evident­
iranje postoječe opreme u oblasti neutronskih merenja", IJS delovno poroCilo DP-4726
(1987).
21. J.Rant: PoroCilo o zbiranju patentov, stand­
ardov in strokovne literature s področja iz­
delave jedrskega goriva,IJS delovno poroCilo
DP-4823 (1987).
22. J.Rant, I.JenCiC, J.KerZiC.M.Humar.S.SlaviC:
Zaključno poroCilo po pogodbi Bt. 897/86 za
nalogo "Detekcija in lokalizacija poškodovan­
ih gorivnih elementov med obratovanjem NEK",
IJS delovno poroCilo DP-4794 (1987).
23. M. Ravnik: Development of computer program­
mes for research reactor calculations using
small computers,IJS delovno poroCilo DP-4756
(1987).
24. A.Trkov: FINELM installation on the IJS VAX750 computer, IJS delovno poroCilo DP-4789
(1987).
Neobjavljeni referati
12. R.Ilid, M.CerCek, M.Ravnik, A.Loose,S.Novak:
Priročnik postopkov za zagotovitev kvalitete
gorivnih elementov (Rev.O), IJS delovno por­
očilo DP-4817 (1987) .
1. B. Cvikl, M.CepiC, U. Dahlborg, J.Peternelj,
I.JenCiC, B.Clumac, M.DavidoviC: QNS invest­
igation of the geometry of the angular con­
fined uniaxial stochastic rotational molec­
ular motion in the nematic phase, 4. simp.
"Spektroskopija v teoriji in praksi", Kranj­
ska gora (1987).
13. I. Kodeli, B.Clumac, M.NaJZer: PreraCun gama
polja v tlaCnovodnem reaktorju, IJS delovno
poroCilo DP-4754 (1987).
2. I. Kodeli: Calculatlonal analysis of neutron
source in PWR spent fuel, IAEA Advisory
Croup Meet., Vienna (1987).
171
3. I.Mele: Practical experience with organizing
training courses. IAEA Consultants' Meeting
on Reactor Physics Calculations Using Snail
Computers, Madrid (1987).
4. I.Mele, M.Ravnik,S.Slavic: Possibility anal­
ysis of TRIGA application for irradiation of
power reactor pressure vessel specimen, IAEA
Research Coord. Meet., Madrid (1987).
5. M. Ravnik: Developaent of computer program­
mes for research reactor calculations using
small computers, IAEA Research Coord. Meet.,
Budapest (1987).
Ostala neobjavljena dela
1. M.Chouha, I.Remec, J.Cazes: Centrale de Gra­
vel ines, tranche 5, doss, d'essais physique
au demarrage du cycle 3, mode gris.Framatone
Div. Combustible, TF/INB/87/4808, (1987).
2. M.Chouha, I.Remec, J.Cazes: Docuaent specifique pour 1'evaluation de la surete, pilot­
age en mode gris, Fraaatone Div.Combustible,
TF/INB/87/4781, (1987).
3. I.Reaec,M.Bonniaud: Influence de l'enrichisseaent du suport des crayons gadolinies sur
le cout de cycle pour en reacteur de 3800
MV, gestion in OUT, Fraaatone Div. Combust­
ible, TF/INA/87/5313/I.R./ZFN, (1987).
4. I.Remec, M.Bouffier: Centrale de Cravelines,
tranche 4, doss, d'essais physiques au de­
marrage du cycle 6, aode gris,Fraaatone Div.
ision Combustible,TF/INC/87/5968/ZFN,(1087).
5. I. Remec, V. Chaix: Docuaent specifique pour
devaluation de la surete, pilotage en mode
gris, Central de gravelines, transhe 4, cyc­
le 6, Framatone Div. Coabustitle, TF/INC/87
/5943/ZFN, (1987).
6. I.Reaec, A.Teller: Centrale de Bugey, Trache
3, Donnees neutroniques pour le bilan du
coabustible au cycle 7, Framatone Division
Combustible, TF/INB/86/S7S2, (1986).
7. 0. Spasojevid, R. Hid, et al: Vrednotenje
ponuda za NGC sa stanovlsta nudenog trans­
fers znanja i tehnologije NGC, Inititut za
nuklearne nauke "Boris Kidrič",
Beograd
(1987).
ODSEK ZA ENERCETIKO IN VODENJE PROCESOV
O b j a v l j e n a
dela
Znanstvene publikacije
1. J. Rugelj, M. Vidmar: Pregled arhitektur ter
uporabljenih ISO standardov v MAP/TOP lokal­
nih »reZah, Informatica j_i, 8t, 3, 54-59
(1987).
2. A.TeaelJotov, D.Mrdakovic«, D.PavSelj, D.Cuk:
Občasna notranja diagnostika mikroračunal­
nika EPM-850, Informatica H > »*•• 1> 73-77
(1987).
172
Objavljeni referati
1. M. Bizjak, D. Selan, R. Tavzes: Zmanjšanje
stroškov pri uporabi agregata za lastno
proizvodnjo električne energije, 3. savjet.
o energiji RAST YU 87, Opatija (1987), str.
2-40.
2. D. Cuk, Z. MarinSek, L.Mamula: Vodenje indu­
strijske energetike s mikroraCunarskim sis­
temom: Toplotna energija, Sav. o energiji,
Opatija (1987), str. 2-30.
3. I. Komprej: Napovedovanje porabe toplotne
energije v internem energetskem sistemu, Zb.
"Oskrba z energijo v SR Sloveniji".Ljubljana
(1987), str. 1-13.
4. S. Maffi: Kako prihraniti energijo v OZD?
EkoloSki sem. "Temeljni pristop k reševanju
ekologije v DO", Ljubljana (1987), str.1-19.
5. D. Mrdakovid, D. Cuk, D.PavSelj, J. Breznik:
Prikazivad procesa PRS 631, MIPRO 87, Rijeka
(1987), str. 4-112.
6. J.Rugelj, M.Vidmar, D.Cuk: Postopek za form­
alno preverjanje pravilnosti delovanja komu­
nikacijskega protokola, MIPRO 87, Rijeka
(1987), str. 4-153 - 157.
7. M.Skapin, A.Urban«iC, M.Vidmar, D.Cuk:Startstop algoritem vodenja, 18.kong. o grejanju,
hladenju i klimatizaciji, Beograd (1987),
' str. 213-218.
8. A.TeaelJotov, D.Mrdakovic, D.Cuk, D.PavSelj:
Diagnostika periferne mikroraCunalniske po­
staje DPU-051, Zb. rod. JUREMA 32, zv.2, 227
(1987).
9. M.TomSiC: Kako vplivati na zmanjševanje rabe
energije v Sloveniji?, Zb. "Ekologija, ener­
gija, varfievanje", Ljubljana: Delavska enot­
nost, (1987), str. 170-183.
10. M.ToaliC: Upravljanje velikih sistemov - del
informacijske revolucije, Znanstvena in teh­
nološka politika za 90. leta, Jug. znanstv.
posvet, pod pokroviteljstvom Sveta akademije
SFRJ, Ljubljana (1986), str. 268-279.
11. J. Zmuc, D.Cuk, D. Mrdakovid: Direktna digi­
talna regulacija za topijenje stakla, Jug.
konf. o staklu BO raedun. uSeldem, Beograd
(1987), str. 167-176.
12. J. Zmuc, D.Cuk, D.Mrdakovid: MikroraCunarski
sistem za vodenje peCi za topljenje stakla,
Jug. konf. o staklu sa medun. uCeSdem, Beo­
grad (1987), str. 156-166.
13. J. Zmuc, D. Cuk, D. Mrdakovid: MikroraCunalniSko vodenje steklarske peCi, Sav o energi­
ji, Opatija (1987), str. 2-29-1.
N e o b j a v l j e n a
dela
Inatitutski dokumenti
1. A. Blatnik, J.Renar, B. Selan, D.Stevanovic,
R.Tavzes: Analiza moZnosti za gospodarno po­
krivanje potreb po hlajenju.Krka Novo mesto,
IJS delovno poročilo DP/RE-1 (1987).
2. B.Dekleva: Metodologija statistične obdelave
•erskih podatkov - aproksimacijska enaCba za
tlaCni pretvornik, IJS delovno poroCilo DP«765 (1987).
18. A.Teaeljotov: DIAGN'OSTICS-Program za občasno
notranjo diagnostiko aikroraCunalnika EPM 850 ; navodila za uporabo, IJS delovno por­
oCilo DP-4735 (1987).
3. B.Dekleva:S'ekateri primeri tarifnih sistemov
za električno energijo, IJS delovno poroCilo
DP-5002 (1987).
19. A. Teaeljotov, D.Cuk: Sheaa vodenja energet­
skih procesov v DO Sava, Kranj, IJS delovno
poroCilo DP/RE-230 (1987).
4. M. DovC: Statistična analiza gibanja cen
elektriCne energije in plina v Sloveniji,
IJS delovno poroCilo DP-5001 (1987).
20. A. Teaeljotov, M. Sega, R. Karba: Prograaski
paket ANA - primeri, IJS delovno poroCilo
DP/RE-4909 (1987).
5. M.DZuahur-.Kriterij za načrtovanje in izvedbo
zaiCit aalih in industrijskih elektrarn, IJS
delovno poroCilo DP-5003 (1987).
Neobjavljeni referati
6. I.Koaprej: Klimatizacija industrijskih obra­
tov s poaoCjo digitalne regulacijske tehni­
ke, IJS delovno poroCilo DP-4782 (1987).
7. S.Maffi, B.Selan, R.Tavzea: Izdelava analize
energetskega stanja in predloga varčevalnih
ukrepov (MRS). Pivovarna Union, Ljubljana,
IJS delovno poroCilo DP/RE-4773 (1987).
8. S. Maffi, B.Selan, R.Tavzes: Postopki za iz­
vedbo oieritev energetskih tokov pri proiz­
vodnji in porabi energije v proizvodnih pro­
cesih, IJS delovno poroCilo DP-4773 (1987).
9. S.Maffi, B.Selan, R.Tavzes: Stroškovna opti­
mizacija oskrbe z električno energijo pri
uporabi lastnega agregata. Konus Slovenske
Konjice, IJS delovno poroCilo DP/RE-4773/3
(1987).
10. S. Maffi, R.Selan, R.Tavzes: Racionalizacija
kombinirane proizvodnje toplotne in elektri­
čne energije v DO KoliCevo, IJS delovno por­
oCilo DP-4688 (1987).
11. D. MrdakoviC, Z. Mariniek: Metode za ponovno
vzpostavitev delovanja distribuirane račun­
alniške BreZe, IJS delovno poroCilo DP-4902
(1987).
12. C. Physicos: Kombinirana proizvodnja toplote
in elektriCne energije, IJS delovno poroCilo
DP-5000 (1987).
13. P. Pirnat: Programska oprema in programska
dokumentacija sistema SIK 081, IJS delovno
poroCilo DP-4748 (1987).
14. J. Rugelj: Porazdeljene operacije in transparentnost, IJS delovno poroCilo DP/RE-4922
(1987).
15. J. Rugelj: Sinhronizacija v porazdeljenih
raCunalniikih sistemih, IJS delovno poroCilo
DP/RE-4923 (1987).
1. M. DZuahur: Vloga drŽave v znanstveno-tehnoloikea razvoju, "Družba, znanost, tehnolo­
gija", Ljubljana (1987).
2. S. Maffi: Kvaliteta Življenja v Sloveniji,
Sea."DruZba, znanost,tehnologija", Ljubljana
(1987).
3. M.ToaiiC: Energetika i inforaacijska revolu­
cija, Prilog strateskoa projektu "Energetika
i nove tehnolgije", SIZ za nauCni rad Vojvo­
dine (1987).
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
O b j a v l j e n a
dela
Znanstvene publikacije
1. A. AlujeviC, P. Skerget, F. Zgaga, Z. Mudri:
KonaCni eleaenti za nestacionarne tempera­
ture u parogeneratoru, Teraotehnika 13, 5965 (1987).
2. A. AlujeviC, P.Skerget, I.Žagar: Anizotropen
prevod toplote v trdninah z robnimi eleaen­
ti, Strojn. vestn. 33, 9-10 (1987).
3. V. Kostadinov, B. Sarler: Aksialen model na
reaktorskoto jadro naaenet za baziCniot si­
mulator na N.E.Krško, Teraotehnika ]_3, 165175 (1987).
4. I. PotrC, A.AlujeviC, C.Kuhn: Theraoplasticit.y by boundary elements, Boundary Eleaents
IX : Stress Analysis Applications / Eds.C.A.
Brebbia (et al). - Berlin : Springer-Vlg.,
(1987), str. 374-384.
5. B.Sarler: Modeliranje spremenljivega radial­
nega toplotnega toka tlaCnovodne gorivne
palice z metodo robnih eleaentov, Zb. ref.
31. Jug. konf. ETAS-a, Bled (1987), str. IX.
127-134.
16. V.Savicic: Izbor i dlmenzionisanje kogeneracionih sistema - Opsti pristup, IJS delovno
poroCilo OP-4755 (1987).
6. B. Sarler, A.AlujeviC, C.Kuhn: Boundary ele­
ment method self adaptive grid treatment of
nonlinear time dependant radial heat flow,
Boundary
Elements IX
Stress Analysis
Applications / Eds. C. A. Brebbia (et al), Berlin : Springer-Vlg., (1987), str.289-302.
17. B. Selan, A. TodoroviC: Energetska analiza
papirnega stroja PS6, Sladkogorska, IJS del­
ovno poroCilo OP/RE-240 (1987).
7. P. Skerget, A.AlujeviC: Porazdelitev tlako v
fluldu s postopkom robnih elementov, Terao­
tehnika br.4, 229-234 (1987).
173
8. P. Skene t, A.AlujeviC, C.Kuhn, C.A.Brebbia:
Natural convection flow problems by BEM,
Boundary
Eleaents IX
Stress Analysis
Applications / Eds. C. A. Brebbia (et al). Berlin : Springer-Vlg., (1987), str.401-417.
9. P. Skerget, A. AlujeviC, Z.Rek: Laainar vis­
cous noncoapressible fluid flow« in internal
channels with slopes, steps and obstacles,
Teorijska i priaenjena aehanika !_2, 121-134
(1986).
10. P.Skerget, I.2agar, A.AlujeviC: Three-diaensional steady state diffusion-convection,
Boundary
Eleaents IX
Stress Analysis
Applications / Eds. C. A. Brebbia (et al). Berlin : Springer-Vlg., (1987), str.303-312.
12. B.Mavko, S.Petelin, G.Peterlin: Analiza aale
izlivne nezgode JEKr-tko, 31.jug.konf. ETANa, Bled (1987), str. IX.213-250.
13. Petelin, V. Kostadinov: Vpliv Cepljenja cevi
uparjalnikov JE KrSko na paraaetre primarne­
ga in sekundarnega sistem31. jug. konf.
ETAN-a, Bled (1987), str. IX. 259-266.
14. I. PotrC, A. AlujeviC: ElastoplastiCnost z
upoštevanjem
volumskih sil in termičnih
vplivov, 5. jug. siap. o plastičnosti, Lipik
(1987), str. 12-20.
15. I. PotrC, A. AlujevjC: Terao-elastoplastiCnost z robnimi elementi, Zb.rad. 9. aedunar.
siap. "Projektiranje i proizvodnja podrzani
raCunaloa", Zagreb (l'J87), str. 59-64.
Objavljeni referati
1. A.AlujeviC, J.Mam, L.Cizelj, D.Ogrizek: Po­
larno neizotropna teraoelastiCnost valjastih
in kroglastih elementov, 31.jug.konf.ETAN-a,
Bled (1987), str. IX.135-140.
2. A. AlujeviC, A.Kikitenko: Zaostale napetosti
zaradi teraiCnega lezenja v neizotropnea va­
lju, Zb.rad.9.med.siap. Projektiranje i pro­
izvodnja raCunaloa, Zagreb (1987), 213-218.
3. A. AlujeviC, I. PotrC: Boundary eleaents for
large plastic displaceaent probleas of aetals, Yug.-Polish Conf. on N'ew Trends in
Mechanics of Solids and Structures, Dubrov­
nik (1987), str. 53-54.
4. A.AlujeviC, I.PotrC,P.Skerget: Mejni elemen­
ti v mehaniki trdnin in tekočin, Kuhljevi
dnevi *87, Preddvor (1987), str.119-126.
5. S.Bizjak: Metoda robnih elementov kompleksne
spremenljivke in potencialni tok, Zb.Kuhlje­
vi dnevi, Preddvor (1987), str. 22-23.
6. S.Bizjak, A.Stritar: Analiza vpliva Cepljen­
ja cevi uparjalnikov na veliko izlivno ne­
zgodo NE KrSko, Zb.ref.31.jug.konf. ETAS-a,
Bled (1987), str. IX.251-258.
7. L. Cizelj, M. GregoriC: Preračun napetosti v
tlaCni posodi reaktorja po aetodi konCnih
eleaentov s programom SAP-IV, Kuhljevi dnevi
•87, Preddvor (1987), str. 147-153.
8. L. Cizelj, M. GregoriC, D.Ogrizek: Preračuni
cevovodov po metodi konCnih elementov s pro­
gramom SAP-IV, testiranje s standardnimi
probleai, Zb.rad. 9.med. simp. Projektiranje
i proizvodnja raCunalnom, Zagreb (1987),
191-196.
9. L. Cizelj, D.Ogrizek: PreraCuni cevovodov po
aetodi konCnih elementov s programom SAP-IV,
31. jug. konf. ETAN-a, Bled (1987), str. IX.
141-147.
10. L. Fabjan: Analiza sekundarnega kroga NF.
Krško, 31.jug.konf.ETAN-a, Died (1987), str.
IX. 213-220.
11. V. Kostadinov, B. Sarlcr: TermohidravliCni
projektni model sredice NE KrSko z računal­
niškim programom COBRA-III-C, 31. jug. konf.
F.TAN-a, Bled (1987), str. 197-204.
174
16. ji. PotrC, A. AlujeviC: Theraoplasticity by
boundary elements for nuclear reactor compo­
nents, Trans. 9. Int. Conf. on Structural
Mechanics in Reactor Technology, Lausanne
1987 : Structural Mechanics in Reactor Tech­
nology Vol. B : Computational Mechanics and
Computer Aided Engineering / Ed. F. II. Wittaann. - Rotterdam ; Boston : A. A. Balkema,
(1987), str. 617-622.
17. I. PotrC, A. AlujeviC, P. LeS: Plasticity by
boundary eleaents, Advanced Technology of
Plasticity ; Vol. 1, Stuttgart (1987), ttr.
11-16.
18. I. PotrC, A. AlujeviC, P. Le5: Thermo-plasticity by boundary elements, Proc.Int. Conf.
"Computational Plasticity : Models, Software
and Applications" / Eds. D.R.J.Owen ; E.Hinton ; E.Onate. - Swansea : Pineridge Press,
(1987), str. 577-588.
19. A.Stritar:TcrmohidrnvliCna analiza standard­
nega problema MAAE na poskusni napravi I'MKNVII, 31.jug. konf. ETAN-a, Bled (1987), str.
IX.165-172.
20. A.Stritar,J.Marn: Model dvofaznega toka sko­
zi navpiCni odprti kanal po metodi "driftflux", Kuhljevi dnevi '87, Preddvor (1987),
str. 89-96.
21. J.SuSnik: Computer predicition of consequen­
ces after a catastrophic accident in a nucl­
ear power plant, 14. Reg. Cong, of IRPA,
Kupari (1987).
22. J.SuSnik: Tveganje prebivalstva v SirSem po­
dročju lokacije načrtovane jedrske elektrar­
ne, 31. jug. konf. ETAN-a, Bl°d (1987), str.
IX.335-342.
23. P. Skerget, A. AlujeviC: Robni elementi za
naravno in mcSano konvekcijo izohornih teko­
čin, Zb.rad. 9. mrdunar.simp. "Projektiranje
i proizvodnja podrSnni raCunalnom", Zagreb
(1987) , str. 231-236.
24. P. Skorgct, A.AlujeviC, C.A.P.ebbia, C.Kuhn:
Boundary elements fof mixed-convection flow
problems, Boundary Element Techniques:Appli­
cations i-. Fluid Flow and Computational Asp­
ects : fxoceed., Rio de Janeiro / Eds. C. A.
Brclibia ; W. S. Vcnturinl. - Comput. Mechan­
ics Pub] . , (1987), str. 17-25.
25. J.UrbanCič: Analiza toka pred Dinarskim gor­
skim grebenom v burji 6. marca 1982, 3. jug.
aavjet. o elementarnim atmosferskim nepogodama "Opasne pojave na ^oru", Split (1987).
26. J. UrbanCiC: Cluster Analysis of wind direc­
tion distributions, 3. Int. Conf. on Statis­
tical Climatology, Vienna (1986), str. 440444.
27. J. UrbanCiC, J. Suinik: ViSina dviga radio­
aktivnega oblaka po katastrofalni nezgodi v
jedrski elektrarni, 31. jug. konf. ETAN-a,
Bled (1987), str. IX. 327-334.
28. D. VojnoviC, A. Jerele: Pouzdanost delovanja
sistema za prisilno hladjenje jezgra NE
KrSko u slučaju velike izlivne nezgode, 31.
Ju*, konf. ETAN-a, Bled (1987), str. IX.275283.
29. I. 2agar, P. Skerget, A.AlujeviC: Robni ele­
menti za neustaljene prostorske temperaturne
porazdelitve, 31. jug. konf. ETAN-a, Bled
(1987), IX. 119-126.
9. M.GregoriC, J.Mam: Dokumentacijsko informa­
cijski sistem (DIS) in seznam dokumentacije
jedrske varnosti (SDJV), IJS delovno poro­
čilo DP-4993 (1987).
10. M. GregoriC, I. Parzer: PoroCilo o predelavi
programa RELAP/MOD1/CY008 na VAX-11/750, IJS
delovno poroCilo DP-4740 (1987).
11. M.GregoriC, S.Petelin: Prenos ID modela dvofuznega toka vode in zraka na vektorski pro­
cesor MAP-4620, IJS delovno poroCilo DP-4901
(1987).
12. M. GregoriC, S. Petelin, M. Zeljko: .i.ialysis
of steam generator tube rupture event at NPP
DOEL 2 of June 1979, IJS delovno poroCilo
DP-4728 (1987).
13. R. IsteniC: Mednarodna konvencija o zgodnjem
obveSCanju in o pomoCi v primeru jedrske
nesreCe, IJS delovno poroCilo DP-4800(1987).
Strokovne publikacije
1. A. Stritar: Yugoslav's hold fuel cycle event
and Name MatauSek head of PSENTT, Nucl. Eur.
7, 51 (1987).
N e o b j a v l j e n a
8. M.GregoriC, M.Kromar, B.Mavko, S.Petelin, M.
Ravnik, T.Setnikar, S.Slavic: Analiza zahte­
vanih koncentracij bora pri dolgotrajnem
hlajenju sredice po veliki izlivni nezgodi,
IJS delovno poročilo DP-4770 (1987).
d e l e
I n s t i t u t s k i dokumenti
1. D. Beader, A. Stritar: Pregled korelacij in
programskih paketov za izraCun koeficienta
prestopa toplote v nekaterih programih za
deter, varnost, anal., IJS delovno poroCilo
DP-4781 (1987).
2. L. Cizelj, M. GregoriC: MoZnost uporabe vek­
torskega procesorja MAP-6420 za trdnostne
analize s programom SAP-IV, IJS delovno por­
oCilo DP-4892 (1987).
3. L. Cizelj, M. GregoriC, D. Ogrizek: GrafiCni
postprocesor za SAP-IV, IJS delovno poročile
DP-4764 (1987).
4. M.DusiC, A.Jerele, D.Vojnovič, M.KoZuh: Fin­
al report to IAEA under 3941/RO/RB : Use of
probabilistic risk assessments on safety an­
alysis, IJS delovno poroCilo DP-4775 (1987).
14. R. IsteniC: Sodelovanje v sistemu poroCanja
mednarodne agencije za atomsko energijo o
izrednih dogodkih (IAEA IRS) in povezava z
NEK, IJS delovno poroCilo DP-4988 (1987).
15. R. IsteniC, L.Fabjan, M.GregoriC, S.Petelin:
Strokovno mnenje o predlogu sprememb tehnič­
nih specifikacij, ki se nanašajo na medobratovalne preglede (ISI) reaktorske posode
(FSAR 16, tabele ".6.4-4), IJS delovno por­
oCilo DP-4741 (1987).
16. R. IsteniC, D. Horvat, B. PirS, A. Svetlin:
Sistematično spremljanje in evidenca stanja
varnosti v jedrskih objektih in napravah,
IJS delovno poroCilo DP-4990 (1987),
17. A. Jerele, M. KoZuh, D. VojnoviC: Drevo do­
godkov za malo izlivno nezgodo, IJS delovno
poroCilo DP-4989 (1987).
18. i. KordiB: Sodelovanje v sistemu poročanja
mednarodne agencije za atomsko energijo o
izrednih dogodkih (IAEA IRS) in povezava z
NEK, IJS delovno poroCilo DP-4655 (1987).
5. M. DuSič, J.SuSnik, A.Jerele, D.Stojanovski:
Use of probabilistic risk assessment in saf­
ety analysis, IJS delovno poroCilo DP-4669
(1987).
19. I. KordiB, A. Jerele, M. Gorenec: Dopolnitev
računalniških programov ALMOD in UTSG: Regu­
lacijski sistem Westinghousove elektrarne :
Uparjalnik s predgorilnikom in deljenim do­
tokom napajalne vode, IJS delovno poroCilo
DP-4653 (1987).
6. L. Fabjan, A.AlujeviC, S.Bizjak, M.GregoriC,
R. IsteniC, B. Mavko, S. Petelin: Strokovno
mnenje o projektu sistema za odplinjevanje
reaktorske posode NE KrSko, IJS delovno por­
oCilo DP-4668 (1987),
20. I. KordiB, A.Stritnr: Analiza prehodnega po­
java zmanjšanja moči v JE KrSko s programom
ALMOD, IJS delovno poroCilo DP-4986 (1987).
7. L. Fabjan, D. Beader, M.GregoriC, R.IsteniC,
D. KavSek, M. KoZuh, L. l.ipiC, B. Mavko, G.
Pregl, S. Petelin, A. Stritar: Zbirna strok­
ovna ocena posegov in preizkusov NT KrSko po
remontu '87, IJS delovno poroCilo DP-4811
(1987).
21. V. Kostadinov, A. AlujeviC: Hidravlični pro­
jekt gorivnega elementa, IJS delovno poroCi­
lo DP-4987 (1987).
22. M. Ko?,uh, A.Stritar: Matematični model1 reak­
torske Črpalke, IJS delovno poroCilo DP-4857
(1987).
175
23. M. Kožuh, D.Vojnovič: Drevo dogodkov za malo
izlivno nezgodo, IJS čelovno poroCilo DP-4989
(1987).
4. S. Petelin: TermohidrodinaaiCni popis tokov
vodnega filma in vlažnega zraka, Interni
sem., Ljubljana (1987).
24. B.Mavko, B.Bobnar, M.GregoriC, V.Kostadinov,
A. Stritar, J. SuSnik, D. Vojnovič: Pregled
nesreCe v jedrski elektrarni Černobil, IJS
delovno poroCilo DP-4326 (1987).
5. S.Petelin, M.GregoriC; Loss-of-coolant acci­
dent analysis with RELAP/MOD1 for the KrSko
plant, IAEA Programme in Computer Aided
Safety Analysis, Warshaw (1987).
25. B.Mavko, L.Fabjan, M.GregoriC, V.Kostadinov,
S. Petelin, A. Stritar: Analiza obratovanju
NE Krško na polni moči s 4% zaCepljeni cevmi
v uparjalnikih, IJS delovno poroCilo DP--1814
(1987).
6. S. Petelin, M. CrefioriC: Parametric study on
small break LOCA with RELAP5/MOD1 for the
KrSko plant, Proceed. TCW on IAEA Computer
Aided Safety Analysis, Warshaw (1987).
26. S. Petelin, V. Kostadinov: Vzdrževanje rač­
unalniških programov ter novi prograni za
varnostne in sistemske analize, IJS delovno
poroCilo DP-4991 (1987).
27. J. Peternelj, A. AlujeviC: Letno poroCilo o
konstrukciji gorivnega elementa (1987), IJS
delovno poroCilo DP-4825 (1987).
28. A. Stritar, L.Fabjan, I.Parzer, A.Prolek, S.
Petelin: Programski paketi za izraCun last­
nosti vode, IJS delovno poroCilo DP-4835
(1987).
29. A.Stritar, A.Prolek: Programski paket za si­
mulacijo zveznih sistemov REŠIL, IJS delovno
poroCilo DP-4830 (1987).
30. J. SuSnik: Drevo dogodkov za nezgodo : Zlom
uparjalnikove cevi, IJS delovno poroCilo DP4985 (1987).
31. J.SuSnik: Nauki Černobilske nesreCe, IJS de­
lovno poroCilo DP-4788 (1987).
32- J. SuSnik, ed: Nuclear safety activities in
the SB of Slovenia in 1986, IJS delovno por­
oCilo DP-4736 (1987).
33. J.SuSnik, A.Stritar: Pregled nesreCe v jedr­
ski elektrarni Černobil, dopolnitev 30.6.87,
IJS delovno poroCilo DP-4326 (1987).
7. S.Petelin, M.GregoriC, B.Mavko, M. Osredkar,
I.Parzer, A.Stritar, M.2eljko:Report on pre­
test calculation of PMK-NIIV second standard
problem, IARE Workshop 2. Standard Problem
Exercise, Vienna (1987).
8. A. Stritar, S. Bizjaki M.GregoriC, B. Mavko:
Analysis of large break LOCA for KrSko with
G tube plugging, TC/W on IAEA Programme on
Comp. Aided Safety, VarSava (1987).
9. B. Sarler, G.Kuhn: About the use of boundary
element method for solving one dimensional
radial heat diffusion problems,Wissenschaftliche Jahrestagung, Stuttgart (1987).
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
O b j a v l j e n a
dela
Objavljeni referati
1. D. Cepar, Z. Radalj: Program za izraCun kovarianCne matrike parametrov ARMA modelov po
Bootstrap metodi, 9.medj, simp."Kompjuter na
SveuiiiliStu", Cavtnt (1987), str. 5r.10.l-6.
N e o b j a v l j e n a
d e l a
I n s t i t u t s k i dokumenti
34. D.VojnoviC, M.Kožuh, B.Mavko: Analiza zanessljivosti sistema za hlajenje komponent, IJS
delovno poroCilo DP-4771 (1987).
Neobjavljeni referati
1. M.GregoriC, K.JaneZic,I.Parzer: Progress re­
port on independant RELAP5/MOD1 transfer to
VAX-750 at Jožef Stefan" Institute, Proc.
TCW on IAEA Computer Aided Safety Analysis,
Warshaw ( 1987) .
2. K. JanežiC, I.Parzer: Progress report on in­
dependant RELAP5/MOD1 transfer to VAX-750 at
"Jožef Stefan" Institute, Proc. TC/W on Com­
puter Assisted Safety
Analysis, Warshaw
(1987).
3. B. Mavko, D.Feretifl: Reactor safety research
activities in Yugoslavia, TC on Thermal
Reactor Safety Research, Vienna (1987).
178
1. D.Cepar, Z.Gaboroviff, S.MiCkoviC, G.ZrimSek:
Program za doloCnnje in ocenjevanje posplo­
šenih ARMA modelov na raCunalniku PC, IJS
delovno poroCilo DP-4786 (1987).
2. D.Cepar, Z.Caborovic, S.MiCkovič, G.ZrimSek:
Program za ocenjevanje in določanje posplo­
šenih modelov ARMA na raCunalniku PC, IJS
delovno poroCilo Dr-4858 (1987).
Neobjavljeni referati
1. D.Cepar,Z.Radalj: Bootstrapping ARMA models:
Some simulation results, 12. Symp. on Opera­
tions Research, Pnssau (1987).
2. S.A. MiCkovič: Identification of ARMA models
using the corner method, 12. Symp. on Opera­
tions Research, Pnssau (1987).
DIPLOMSKA DELA
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
1. S. Bajt: Vezana stanja v
dvodimenzionalnem
prevodniku v močnem magnetnem polju, (mentor
prof.P.Cosar), UEK, Ljubljana
2. M. Cibej: Preprost model mezonskega oblaka v
nukleonu, (mentor prof.M.Rosina), UEK, Ljub­
ljana
3. M.Golob: Lagrangeova gostota z viSjimi odvodi
ter statiSni potencial točkastega izvora,
(mentor prof.N.MankoC-BorStnik), UEK, Ljublj­
ana
4. M.Kaluža: Leptoni in kvarki v Hartrijevem mo­
delu risona, (mentor prof.N.MankoC-BorStnik),
UEK, Ljubljana
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
1. B. ClaviC: Sistem za avtomatsko merjenje zra­
čnega tlaka (F. BremSak)
2. B. Herman: Elementna analiza aerosolov z me­
todo PIXE (H. Kregar)
3. E. KrizniC: Določitev sprejemljivosti detek­
torja ARCUS za reakcijo gg->4x (G. Kernel)
ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE
1. M. Godec: Difuzijska zapora TiN v mikroelektroniki, Fakulteta za naravoslovje, Oddelek
za metalurgijo
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
1. 0. Jarh: Študij faznih prehodov v RbDiP0t s
pomoCjo kvadrupolno motene jedrske magnetne
resonance (R. Dlinc)
2. N. KriStof: Transport vode skozi membrano in
kinetika hemolize pri eritrocitu z NMR in
spektrofotometrijo (G. Lahajnar)
3. E. Marosini: Sinteza spinsko označenih amino­
kislin (S. Pečar)
4. P. Planina: Študij metabolizma fosforja v ži­
vih celicah in tkivih z metodo »'P NMU (G.
Lahajnar)
5. I. Poberaj: Meritve tenzorja nelinearne optiSne susceptibilnosti (M. Čopič)
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
1. T. HasoviC: Halogeniranje cikliCnih ketonov
(B. Sket)
2. A. Ott: Sinteza in transormacija arilsubstituiranih ketonov (M. Zupan)
2. D. Kenda: Raziskave materiala
(M. Trontelj)
3. S. Lavrin: Vpliv tehnoloških
pripravo steatitne keramike (D.
4. M. Polak: Priprava in lastnosti
Kosec)
za varistorje
parametrov na
Kolar)
PbiGeiOii (M.
ODSEK ZA BIOKEMIJO
1. I. Dolenc:Karakterizacija biokemijskih last­
nosti stefina A in stefina B iz človeške
placente (V. Turk)
2. D. Družina: Izolacija in imunološka karakterizacija nizkomolckularnih proteinskih inhi­
bitorjev cisteinskih proteinaz iz ClcveSke
vranice (V. Turk)
3. L. Janžckovič: Izolacija in karaktorizacija
amilolitiCnih encimov, pridobljenih pri us­
merjeni
fermentaciji
kulture Aspergillus
nigcr (A. Suhar)
4. A. Kren: Ekstracolularne proteinaze ergokorninskega seva Claviceps purpurea pri proiz­
vodnji alkaloidov z visoko vsebnostjo alfaalkaloidov (I. Kregar)
5. P. LuCovnik: Priprava antiteles CloveSkega
•tefina A in B in imunološke lastnosti (V.
Turk)
6. T. Mandeljc:
Izolacija
nizkomolekularnih
proteinskih inhibitorjev cisteinskih protei­
naz iz goveje vranice (V. Turk)
7. T. Petan: Izolacija in karakterizacija visokomolekularnih inhibitorjev cisteinskih pro­
teinaz iz steklovine govejih očes (V. Turk)
8. J. Rodič: Modificirana metoda izolacije cistatinov in kininogenov iz CloveSke plazme
(V. Turk)
9. A. Šali: Napoved nekaterih strukturnih zna­
čilnosti nizkomolukulurnih cistatinov, pro­
teinskih inhibitorjev cisteinskih proteinaz
(V. Turk)
10. N. Stukovnik-Krafiovec: Izolacija in karakte­
rizaci ja serinskih proteinaz C. purpuree (I.
Kregar)
11. I. TavCar: Izolacija nizkomolekularnih pro­
teinskih inhibitorjev cisteinskih proteinaz
i/, ribjega miSiCnotfe tkiva (Salmo trutta-postrv) (V. Turk)
12. D. Ukmnr: Modificirana metoda izolacije kntepsinov B, II in L iz CloveSkih ledvic (V.
Turk)
13. E. Vuiak: Intracelularne proteinaze glive C.
purpurea (I. Kregar)
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
1. Z. Slejkovec: Študij separacije in sočasne
kvantitativne določitve joda in broma z nevtronsko aktivacijsko analizo
1. H. Lopajne: Uporaba računalniške grafike pri
oblikovanju vzorcev na tkanini (M. Spegel)
2. I. Savnik: Standardni jezik za opis elektron­
skih vezij EDIF (F. Novak)
3. N. Sutonovac: Signaturna analiza (F. Novak)
4. A. Vidmar: Uporaba računalniške grafike pri
dizajniranju vzorcev na tkaninah (M.Kapus)
ODSEK ZA KERAMIKO
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MRE2E
1. M. Bastar: Študij sistema diabaz-dolomit za
proizvodnjo mineralnih vlaken (D. Suvorov)
1. T.Javornik:
(G. Kandus)
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
Ekvalizacija digitalnega signala
177
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
1. J. N a m : Prevod toplote v nehomogenih telesih
z
uporabo nesimetričnih robnih elementov
(Prof. dr. A. Alujevič)
2- H. Senear: Numerično nodeliranje nestacionarnega toka skozi (Prof. dr. A. Alujevič)
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
na fakulteti dr. Z
OUM Z. Gaborovič)
Bohte, delovni mentor na
2. M. Nagode: Oblikovanje tekstilnih vzorcev s
pomočjo računalnika (mentor na fakulteti dr.
Pičmanova. delovni mentor na OUM dr. D.Cepar)
3. G. ZrimSek: Program za ocenjevanje in dolo­
čanje posplošenih modelov ARMA na računalniku
PC (mentor na fakulteti dr. Z. Bohte, delovni
mentor na OUM dr. D.Cepar)
1. B. Motnikar: Statistična obdelava normalne
populacije s programskim paketom SPSS (mentor
MAGISTRSKA DELA
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO
1. B. BoStjančič: Produkcija delta barionov v
e'e- anihilacijah pri teZisCni energiji okoli
10 CeV (C.Kernel)
1. Z. Novakovič: O robusnosti stabilnosti viSeprenosnih
3istema automatskog upravljanja
(L. Crujič)
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
ODSEK
CIJE
1. D. HanZel: Porazdelitev EM polja v laserjih s
preklopnikom kvalitete (M. Čopič)
Z. Z. Sitar: Vroči elektroni in fononi v ZnTe
(M. Čopič)
ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULA­
1. J. Petrovčič: Realizacija modernih konceptov
avtomatskega vodenja (F. BremSak)
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
1. Z. Beslin: Ločevanje in pridobivanje urana in
vanadija iz razredčenih lužnic (A.Stergarfiek)
2. T. Skapin: Razvoj postopka za proizvodnjo nikljevega (II) fluorida tetrahidrata (A.Smalc)
1. M. Bohanec: Računalniška orodja za odločanje
v metodologiji DECMAK (I. Bratko)
2. M. Miletič: Perfomanse PROLOG sistemov (J.
Dujmovič)
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MREŽE
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
i. I. Lesjak: Lastnosti algoritmičnih struktur
računalniško podprtega sistema za upravljanje
proizvodnje (dr. V. liupnik, dr. J. Korenini)
1. T. Lesar: Aktivacijski kompleksi v reakciji
didulikovega oksida s klorom (M. SenegaCnik)
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
ODSEK ZA KERAMIKO
1. M. Ceh; Frazna ravnotežja in difuzijski poja­
vi v sistemu BaTiO«-CaTiOj-SrTiOi (D. Kolar)
2. A. Fetahagič: W-Cu kompoziti (D. Kolar)
3. T. Fetahagič: Priprava in lastnosti SiC kera­
mike (D. Kolar)
4. S. Novak: Priprava in karakterizaciJa karbidnih trdin na osnovi TiC (D. Kolar)
ODSEK ZA BIOKEMIJO
1. V. Puizdar: Karakterizacija zajčjega katcpsina E in priprava monoklonskih protiteles
(V. Turk)
178
1. D. Stojanovski: Verjetnostna analiza tveganja
{mentor na fakulteti prof. dr. V.Rupnik, men­
tor na OUM prof. dr. M. Ribarič)
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
1. I. Jenčič: Določanje izgorelosti poškodovane­
ga gorivnega element z merjenjem 134-Cs in
137-Cs v hladilu reaktorja (G. Pregl)
2. M. Kromar: Izračun porazdelitve moči v ener­
getskem reaktorju z metodo godalne ekspanzije
(G. Pregl)
3. I. Kodeli; Transportni preračun gama polja v
reaktorji NE KrSko (M. Najzer)
4. E. Srobotnjak: Študij korelacije molekularnih
orientacij v SmA fazi tekočih kristalov z me­
todo sipunja hladnih nevtronov (B. Cvikl)
DOKTORSKA DELA
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
1. P. Križan: Študij dvopionske interakcije z
•eritvijo reakcije «*p->x,x*n (C. Kernel)
2. M. Pleiko: Določitev sklopitvene konstante
aofine sile iz neritve sevalnega razpada reso­
nance Y (G. Kernel)
3. D. Zavrtanik: Meritev in analiza kotnih po­
razdelitev pri reakciji x~p->x~)t*n (C.Kernel)
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
1. F. Deasar: Slikanje z elektronsko paraaagnetno resonanco (M. Schara)
2. J. Doliniek: Študij substitucijsko neurejenih
inkoaenzurabilnih sisteaov z netodo NMR (R.
Blinc)
3. B. TopiC: Študij
inkoaenzurabilnih
faznih
prehodov v KiZnCli in KiSeO« s poaoCjo jedr­
ske magnetne resonance **K (R. Blinc)
4. M. Zlonik: Nelinearni optiCni pojavi v snoveh
s strukturniai fazniai prehodi (H. Čopič)
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
1. B. Družina: Reakcije spojin Žlahtnih plinov z
dulikoviai spojinaai (B. Zemva)
2. T. Popovič: ClovcSkn katepsina B in H ter
njuna ii terakcija •£ nekaterimi proteinskimi
inhibitorji <V. Turk)
3. D. GabrijelCiC: Degradation of human fibrino­
gen by lysosomal cnthepsin D (V. Turk)
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
1. V. RajkoviC: VeCparametrski odločitveni pos­
topek, ki teaelji na metodah kibernetike in
umetne inteligence (L. Gyergyek)
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
1. D. Cepar: Posplošeni aodeli ARMA za analizo
in napovedovanje slučajnih procesov (mentor
na fakulteti dr. J. Dekleva)
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
1. J. Rant: Študij aoZnosti uporabe radiografskih metod za preiskave površin (G. Pregl)
2. M. Ravnik: Optiaiziranje uporabe goriva v ra­
ziskovalnem reaktorju (G. Pregl)
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
1. S. Stavber: Fluoriranje organskih molekul o
cezijevim fluoroksisulfatoa (M. Zupan)
1. F. Al-Mansour: Optimizacija
investicij in
obratovanj energetskih postrojenj v indus­
triji (M. Tomsic)
ODSEK ZA BIOKEMIJO
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
1. M. DrobniS KoSorok: Izolacija in lastnosti
inhibitorja serinskih protcinoz iz svinjskih
levkocitov (V. Turk)
1. S.Petelin:Termohidrodinaaicni popis tokov vo­
dnega filma in vladnega zraka (B.GaSpersiC)
179
POVEZAVA INSTITUTA Z DOMAČIM IN MEDNARODNIM
OKOLJEM
UDELEŽBA SODELAVCEV INSTITUTA NA STROKOVNIH ZBOROVANJIH IN ŠTUDIJSKI OBIS... NA DRUGIH
USTANOVAH
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
1. M.Bruaen, 9th International Biophysics Con­
gress, Jerusalem, Israel, 23.-31.8.1987 (re­
ferat)
2. M.Cibelj.B.Golli,M.Kaluža,R.Krivec,N.MankoCBoritnik,M.V.Mihailovič,D.Miti<5,M.Poljsak,M.
Rosina.A.Verbovšek, Workshop on Meaonic De­
grees of Freedosi in Hadrons, Bled/Ljubljana,
Jugoslavija, junij-julij I98T (6 referatov)
3. R.Krivec, Spring School and Workshop on Su­
pers trings, Trst, Italija, 31.3.-15.4.1987
4. N.MankoC-Boritnik, International Symposium
on Lepton and Photon Interactions at High
Energies, Haaburg, ZRN, 27.7.-1.8.1987 (re­
ferat)
5. N.MankoC-Borstnik.M.Rosina, obisk, Internat­
ional Centre for Theoretical Physics (ICTP),
Trst, Italija, 27.10.-18.10.1987
6. R.Pirc, P.Prelovgek, I.Vilfan,
14th MECO,
Puidoux-Chexbres,
Svica,
31.23.-2.4.1987
(referat)
7. M.Poljšak, XXVI Internationale Universitaetswochen fuer Kernphysik: Recent Developments
in Mathematical Physics, Schladming, Avstri­
ja, 16.2.-27.2.1987
8. P.PrelovBek, Spomladanska Sola "Feroelektrozitaet", Roebel/Muertz, NDR, 6.4.-10.4.1987
(vabljeno predavanje)
9. P.PrelovBek, obisk, Brookhaven National La­
boratory, Brookhaven, ZDA in National Re­
search Laboratory, Ottawa, Kanada, 1.9.-12.
9.1987 (2 predavanji)
10. P.Prelovgck, obisk, Technische Universitaet
Graz, Graz, Avstrija, 29.10.1987
ti. H.Rosina, Les rencontres de physique de la
vellee d'Aosta: Results and Perspectives in
Particle Physics, La Thuile, Italija, I.3.7.3.1987 (referat)
12. H.Rosina, Seoiclassical and Phase Space App­
roaches to the Dynamics of the Nucleus,
Aussois, Francija, 15.3.-22.3.1987 (referat)
13. H.Rosina, obisk, Max Planck Institut, Heid­
elberg, ZRN, 24.3.-2.4.1987
14. H.Rosina, obisk s predavanjem, CERN, 2eneva,
Svica, 2.4.-10.4.1987
15. M.Rosina, 3rd Workshop on Perspectives in
Nuclear Physics at Intermediate Energies,
ICTP, Trst, Italija, 18.5.-22.5.1987
16. I.Sega, Adriatico Research Conference: Onedimensional Organic Conductors, ICTP, Trst,
Italija, 29,6.-3.7.1987
17. I .Sega,A.Verbovsek: Adriatico Researach Con­
ference: Path Integral Method with Applica­
tions, ICTP, Trst, Italija, 1,9,-4.9,11987
18. J.Strnad, Spomladanski sestanek Nemškega fi­
zikalnega društva (DPG), Berlin, ZRN, 1.4.3.4.1987 (dva referata)
19. S.Svetina, obisk s predavanjem, Institut for
Biofysik, Kobcnhavns Universitet,Kopenhagen,
Danska, 1.6.-2.6.1987
180
20. S.Svetina, obisk s predavanjem, Department
of Histology and Cell Biology, University of
Umea, Umea, Švedska, 10.6.-13.6.1987
21. I.Vilfan, 7th General Conference of the Con­
densed Matter Division of the EPS, Pisa,
Italija, 7.-10.4.1987 (vabljeno predavanje)
22. B.2ekt, 5th European Winter Liquid Crystal
Conference, Borovec, Bolgarija, 25.3.-30.3.
1987 (predavanje)
23. B.Zeks, obisk s predavanjem, Chalmers Insti­
tute of Technology, Goeteborg,
Švedska,
27.4.-1.5.1987
24. B.Zeki, 1st International Symposium on Fe­
rroelectric Liquid Crystals, Bordeaux-Arcachon, Francija, 21.9.-23.9.1987 (vabljeno
predavanje)
25. B.Zeks, 8th Regional Meeting of Biochemists,
Biophysicists and Biotechnologists, Tehnische Universitaet Graz, Graz, Avstrija, 29.
10.-31.10.1987 (vabljeno predavanje)
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
1. B.BoStjanCiC, G.Kernel, D.Korbar, P.KriZan,
E.Križnic, M.Mikuz,. M.Plesko, D.Zavrtaniki
Letni sestanek kolaboracije ARGUS, Bled, 8,14.6.1987 (3 predavanja)
2. B.BoStjanCiC, G.Kernel, P.KriZan, E.Križnic:
1987 International Symposium on Lepton and
Photon Interactions at High Energies, Ham­
burg, ZRN, 27.-31.7.1987
3. D.Brajnik: Advisory Group Meeting AG 551,
Dunaj, Avstrija, 6.-11.4.1987
4. D.Brajnik: 33rd Annual Conference on Bioassay, Analytical and Environmental Radiochemistry, Livermore,
ZDA, 3.-12.10.1987
(referat, poster)
5. D.Brajnik: IV.Symposium on the Natural Radi­
ation Environment, Lisbona, Portugalska, 7.11.12.1987 (referat)
6. D.Brajnik: IAEA Seminar on the Application
of Computer Technology to Radiation Protect­
ion, Bled, 22.-26.6.1987 (referat)
7. D.Brajnik: Workshop in Low-Level Spectromet­
ry, Wurenlingeh, Svica, 10.-12.6.1987 (refe­
rat)
8. M.Budnar, V.Cindro, D.GlaviC, z.Smit: X-Ray
Spectroscopy in Atomic and Solid State Phy­
sics, Viireiro, Portugalska, 30,9,-12.9.1987
(4 referati)
9. M.Budnar, V.Ivkovič, M.Korun, R.MartinSiC,
M,Ravnikar, M.StariC: XIV,Jugoslovenski simpozijum za zaititu od zračenja, Novi Sad,
8.-11,6.1987 (4 referati)
10, M.Dulatovic, M.Kostic, J.Snajder: Obisk raz­
stave "METEOIIVDEX (Expostion d'Instruments
et d'Equipements Mcteorologiques et llydrometeorologiques)", Znneva, Svica, 7.-13.5.1987
11. F.Cvelbar: 6th International Symposium on
Capture Gamma-Ray Spectroscopy, Leuven, Bel­
gija, 31.8.-4.9.1987 (referat)
12. D.HanZel: 4. jugoslovenski simpozij o primjeni fizike, Sarajevo, 20.-25.9.1987 (2 re­
ferata)
13. D.HanZel: International Conference on"LASERS
'87", Lake Tahoe, Nevada, ZDA,7.-11.12.1987,
obisk aoessbauerskih laboratorijev na "Uni­
versity of California, Lawrence Berkeley La­
boratory", Berkeley in "University of Cali­
fornia, Dept. of Phys.", Santa Barbara, ZDA,
12.-20.12.1987 (referat)
14. H.Hribar,A.Kodre: X-87 X-Ray and Inner Shell
Physics, Pariz, Francija, 14.-18.9.1987 (3
referati)
15. C.Kernel: Obisk "Oxford University, Nuclear
Physics Laboratory", Oxford, Velika Britani­
ja, 4.-6.11.1987 (vabljeno predavanje)
16. M.Korun, M.Ravnikar: IAEA Seainar on the Ap­
plication of Coaputer Tecnology to Radiation
Protection, Bled, 25.-26.6.1987 (deaonstra­
cija aerilne opreme Mobilne enote)
17. A.Kodre: DESY, Haaburg, ZRN, 4.-7.2.1)87:
15.-18.7.1987 (dogovor o sodelovanju)
18. M.Korun: Interregional Training Course on
Planning, Preparedness and Response tc Nu­
clear Accidents or Radiological Eaergencies,
Argonne, Illinois, ZDA, 9.2.-6.3.1987
19. M.Kregar, 2.Salt: Workshop on the Scientific
and Technological Applications of Synchro­
tron Radiation, Trst, Italija, 14.-15.5.1987
20. P.KriZan: Sestanek-SIN "B-Fac'.ory Workshop",
Villigen, Svica, 27.-29.11.1987
21. P.KriZan, M.MikuZ,D.Zavrtanik: International
Syaposiua on Mediua Energy Physics, Beijing,
Kitajska, 22.-27.6.1987; obisk treh institu­
tov: Institut za atoasko energijo (IAE, Bei­
jing), Institut za fiziko visokih energij
(IHEP, Beijing) in Institut za nuklearne ra­
ziskave (SINR, Shanghai) (3 referati, 6 sem­
inarjev)
22. M.Lesjak: "METEOHYDEX (Exposition d'Instrum­
ents et d'Equipeaents Meteorologiques et Hydrometeorologiques)", Ženeva, Svica, 5.-14.
5.1987(razstava merilne meteorološke opreme)
23. A.Likar, M.Potokar: Workshop on Radiative
Capture, Sigtuna, Švedska, 27.-30.8.1987 (2
referata)
24. R.MartinCiC: Advisory Group on "The Use of
Real-Tine Models in Predicting the Radiolo­
gical Consequences of a Nuclear Accident and
Deteraining the Necessary Protective Acti­
ons", Dunaj, Avstrija, 6.-11.12.1987
25. R.MartinCiC: IAEA, Dunaj, Avstrija, 25.-26.
9.1987: 15.-18.10.1987; 22.-23.10.1987 (po­
govori z Mr. Montesom o pomoči v opremi za
ELME; priprava program predavanj in vaj za
seminar v Siriji)
26. R.MartinCiC: IAEA seminar "Workshop on Deri­
ved Intervention Levels for Arab Countries",
Damask, Sirija, 5.-14.11.1987 (vabljeno pre­
davanje)
,
27. R.MartinCiC: Information Meeting on the Act­
ivities of the ICRP - 1987, Como, Italija,
17.-18.9.1987
28. R.MartinCiC: Obisk univerze in institutov v
Bagdadu, Bagdad, Irak, 8.-14.10,1987 (ekspertska misija IAEA)
29. R.MartinCiC: Ogled vaje "Zion Federal Field
Exercise" in obisk v Argon National Labora­
tory, Chicago, ZDA, 23.6.-2.7.1987
30. R.MartinCiC, U.MiklavZiC: XIV. Regional Con­
gress of IRPA - Current Problems and Con­
cerns in the Field of Radiation Protection,
Kupari, 29.9.-2.10.1987 (referat)
31. R.MartinCic: Redni ueainarji "Usposabljanje
OSCZ za delovanje ob naravnih in drugih nesreCah", PoljCe, 1.1987 (predavanja na 6 seainarjih)
32. M.MiheliC, Z.Rupnik, M.StariC: Obisk razsta­
ve "ELEKTRONIKA 87", Pariz, Francija, 16.19.11.1987
33. U.MiklavZiC: ISEMEC 87, Ljubljana 1987 (re­
ferat)
34. J.Pahor: IAEA "Interregional Training Course
on Interfacing in Nuclear Experiments", Liz­
bona, Portugalska, 9.-22.11.1987(predavanje)
35. M.PavliC: Delovni obisk v "International Ce­
ntre for Theoretical Physics", Trst,Italija,
11.-16.5.1987; 14.-19.12.1987
36. M.PavliC: XXVI. Internationale Universitatswochen fur Theoretical Physics, Schladaing,
Avstrija, 17.-27.2.1987
37. M.PavliC: 2nd Regional Conference on Mathe­
matical Phyaics, Adana, TurClja, 21.-27.9.
1987 (referat)
38. P.KriZan, M.MikuZ, M.PavliC, M.Potokar, D.
Zavrtanik: Workshop on Mesonic Degrees of
Freedom in Hadrons, Bled/Ljubljana, 28.6.12.7.1987 (referat)
39. M.Plelko, A.Stanovnik: XXII. International
School of Elementary Particle, Physics, Duilovo, 21.9.-3.10.1987 (referat)
40. Z.Polak: INFORMATIKA '87 - Mednarodno posve­
tovanje o informacijski tehnologiji in njeni
uporabi, Nova Gorica, 3.-5.6.1987 (referat)
41. Z.Polak: Seainar o element.h "PAL", Munchen,
ZRN, 23.-24.6.1987
42. M.Potokar: Obisk fizikalnega laboratorija,
Lund, Švedska, 31.8.-2.9.1987
43. M.Potokar: Worshop on ^lectromatnetic Inter­
actions, Bosen, ZRN, 13.-19.9.1987
. 44. V.Stare: International Symposium on Environ­
mental Aspects of Trace Elements, Pariz,
Francija, 1.-4.12.1987 (referat)
45. V.Stare: Obisk "Univerze v Grazu", Craz, Av­
strija, 1.-4.6.1987 (predavanje)
46. J.Snajder: Obisk ruzstBve "Uaweltschutmesse
PROVITA" in razgovor s predstavnikom firme
Impulshysik, Cel ovec • Avstrija, 24.4.1987
47. J.Snajder: Obisk "TUV", Munchen, ZRN, in
"Siemens", Karlsruhe, ZRN, 29.-30.6.1987
ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE
1. B.Navinlek, P.Panjan: Konferenca ETAN SSED
SD-87,TopollCica, september 1987 (2 referata)
2. B.Navinlek: Int. Conf. on advanced manufactu­
ring systems and technology, AMST'87.Opatija,
oktober 1987 (reftrnt)
3. B.Navinlek, P.Panjan: 4. Jug. simp, o primeni
fizike, Sarajevo-Igman, september 1937 (2 re­
ferata)
4. B.Navinlek, A.Zabknr, P.Panjan in J.Brguljan:
Seminar trdnih prevlek titanovega nitrida v
industrijski proizvodnji JOSTiN-87, oktober
1987, LJubljana (5 referatov)
181
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
1. R.Blinc: obisk ETH.Laboratorium fur Festkorperphysik, Zurich, Svica, 3.-4.4.1987 (pri­
prava skupnih publikacij)
2. R.Blinc: Reunion du Bureau AMPERE, 2eneva,
Švica, 9.-11.4.1987 (sestanek odbora mednarodne družbe AMPERE)
3. R.Blinc: obisk
"National Bureau of Stan­
dards", Washington, D . C , ZDA, 13.-14.6.1987
(predavanje na povabilo)
4. R.Blinc: obisk"Kent State University, Liquid
Crystal Institute", Kent, Ohio, ZDA,24.6.-5.
7.1987 (predavanje na povabilo)
5. R.Blinc: obisk MIT, Cambridge, Mass., ZDA,
20.-21.6.1987
6. R.Blinc: obisk"L'niversity of Boston, Depart­
ment of Physics", Boston, ZDA, 22.-23.6.1987
(predavanje na povabilo)
7. R.Blinc: obisk "University of Washington,
Department of Physics", Seattle, Wash., ZDA.
6.-9.7.1987 (predavanje na povabilo)
8. R.Blinc: obisk "University of Utah, Depart­
ment of Physics", Salt Lake City, Utah, ZDA,
10.-15.7.1987 (predavanje na povabilo)
9. R.Blinc: XlVth
International Congress of
Crystallography, Perth, Avstralija, 12.-20.
8.1987 (predavanje na povabilo)
10. R.Blinc: obisk jedrskega instituta, Krakow,
Poljska, 4.-6.9.1987(predavanje na povabilo)
11. R.Blinc: obisk "ETH, Laboratoriun fur Festkorperphysik", Zurich, Švica, 11.-13.o.1987
(izmenjava vzorcev, skupni Članki)
12. R.Blinc: udeležba na zasedanju Sveta jugo­
slovanskih akademij, Skopje, 14.-16.10.1987
13. R.Blinc: obisk'Nuclear Research Center Demokritos, Department of Physics" in Atenske
akademije znanosti, Atene, Crčija, 6.-11.11.
1987 (dve predavanji na povabilo)
14. R.Blinc: znanstveni posvet "Ekonomski in
društevni procesi integracije u jugoslovenskom samoupravnom društvu," Sarajevo,27.-28.
1.1987 (referat)
15. R.Blinc: udeležba na okrogli mizi TV Beograd
o znanstveni politiki in tehnološkem raz­
voju, 10.2.1987
16. R.Blinc, J.DolinSek, M.Luzar, M.Vilfan: 8th
Specialized Colloque AMPERE "Liquid Crystals
and Liquid Crystalline Polymers", Lizbona,
Portugalska, 14.-18.9.1987 (predavanje na
povabilo in 3 referati)
17. R.Blinc, J.DolinSek, J.Seliger.B.Tadic: MECO
14, 14th Seminar of the Middle-European Co­
operation in Statistical Physics, PuidousChexbres, Svica, 31.3.-2.4.1987(4 referati)
18. R.Blinc, D.LasiC, M.M.Pintar: 10th Waterloo
Nuclear Magnetic Resonance Summer Institute,
Waterloo, Ontario, Kanada 4.-12.6.1987 (pre­
davanje na povabilo, 3 referati)
19. R.Blinc, A.Levstik: Fifth European Winter
Liquid Crystal Conference, Borovets, Bolga­
rija, 25.-30.3.1987 (predavanje na pobavilo
in 3 referati)
20. R.Blinc, A.Levstik, J.Seliger, M.Zgonik: 6th
European Meeting on Ferroelectricity, EMF-6,
Foznan, Poljska, 7.-11.9.1987 (dve predavan­
ji na povabilo in 2 referata)
21. R.Blinc, M.Luzar, J.Seliger: Gordon Research
Conference on Magnetic Resonance, Wolfcboro,
S'ew Hampshire, ZDA, 15 .-19.6 . 1987(predavan je
na povabilo in 2 referat«)
182
22. P.Cevc.B.Lavrenčie.i.Polanec: IFSSEC, Inter­
national Fire, Security and Safety Exhibi­
tion and Conference, London, Velika Brita­
nija, 5.-9.4.1987
23. N.CopiC: Institut i-< fiziku SveuCilista, se­
minar o vi&okotempcruturnih prevodnikih, Za­
greb, 11.5.1987
24. M.CcpiC, D.Mihailoviii, M.Zgonik: Adriatico
Research
Conference on High Temperature
Superconductors (IITS), Trst, Italija,5.-8.7.
1987 (3 referati)
25. M.CopiC, J.PirS, n.Vedi in, M.Zgonik: obisk
razstave LASER 87 - OPTOELEKTRONIK, Munchen,
ZRN, 22.-26.6.1987
26. F.Demšar: 29th
Rocky Mountain Conference,
10th International Symposium on EPR, Denver,
Colorado, ZDA, 2.-6.8.1987 (predavanje in 3
referati)
27. F.Demšar: Sixth Annual Meeting and Exhibi­
tion of the Society of Magnetic Resonance in
Medicine, New York, NY, ZDA, 17.-21.8.1987
(predavanje in 2 referata)
28. F.DemSar: 18. jugoslovanski simpozij iz biofizike, Kopaonik, 6.-13.9.1987(predavanje na
povabilo)
29. F.DemSar: obisk Instituta "Ruder Boškovič",
Zagreb, 27.10.1987 (predavanje na pobavilo)
30. V.ErZen, D.Kotnik, I.Kvasič: obisk razstave
ELECTRONIKA, Pariz, Francija, 16.-19.11.1987
31. C.Filipi«, A.Levstik, I.Levstik, I.MuSeviC:
1st International Symposium on Ferroelectric
Liquid Crystals, Bordeaux, Francija, 21.-23.
9.1987 (2 refereto)
32. C.Filipie, A.Levstik, B.Marin: 7th Liquid
Crystal Conference of Socialist Countries,
Pardubice, Češkoslovaška, 31.8.-4.9.1987 (1
referat in demostracija proizvodnega pro­
grama LCD prikazalnikov in iskraskopa)
33. N.Funduk: strokovni seminar DZDS, Rogaška
Slatina, 1987 (referat)
34. A.Kandušer, B.B.l.avrenčič: udeležba nn kon­
ferenci SD-87, TopolšCica, 8.-11.9.1987
35. A.Kandušer, I.Levstik: posvetovanje "Desti­
lacija, absorpcija, ekstrakcija", Maribor,
20.-21.10.1987 (rcrerat)
36. C.Lahajnar:obisk "Institut fur Biophysik der
Justus-Liebig-Universitat", Giessen,
ZRN,
15.-18.10.1987 (predavanje)
37. G.Lahajnar, J.Milavc, I.ZupanCiC: Eighth Re­
gional Meeting of Biochemists, Biophysicists
and Biotechnologist.s* Gradec, Avstrija, 29.31.10.1987 (2 referata)
38. D.LasiC: Canadian Physical Society Meeting,
Toronto, Ontario, Kanada, junij 1987 (refe­
rat)
39. I.Levstik: 8. jugoslovanski kongres aerokozmonavtike, Mostar, 8.-18.6.1987 (referat)
40. M.LukaC: International Conference on Lasers
87, Lake Tahoe, ZDA, december 1987 (referat)
41. M.Luzar: Fritz Haber International Workshop
on Modern Techniques in Magnetic Resonance,
Rehovot-Tiberius,
Izrael,
13.-17.12.1987
(referat)
12. B.Marin, J.PirS: obisk razstave in konferen­
ce EURODISPLAY '87, London, Velika Britani­
ja, 15.-17.9.1987
<13. V.Marinkovid: obisl< "Abteilung fur Matematik
und Phisik der Pcdagogischc llochschule' ,
Halle (Saale), NDIi, in "Institut fur Frstkorperphysik" , Rrrlin, ZRN, 10.-16.5.1987
(predavanje)
44. V.Marinkovič: obisk oddelka za fiziko Belo­
ruske državne univerze, Minsk, ZSSR, 3.-13.
9.1987 (predavanje)
45. D.Mihailovič: 7th General Conference of the
Condensed Matter Division of the European
Physical Society, Pisa, Italija,7.-10.4.1987
(referat)
46. D.Mihailovič: obisk Instituta "Ruder EoSkovic", Zagreb, 22.4.1987 (predstavitev IJS)
47. D.Mihailovič: obisk "Institut
fur Festkorperforschung der Universitat", Gradec,
Avstrija, 1.-2.6.1987 (predavanje)
48. D.Mihailovič: delovni simpozij "Hot electron
relaxation
in
semiconductors",
Gradec.
Avstrija, 11.-16.10.1987 (referat)
49. D.Mihailovič: obisk Instituta za fiziku Sveučililta, Zagreb, 19.11.1987 (predavanje)
50. J.Nilavc: Kolloquim uber Probleme der Strukture-Funktions-Beziehung Biologischer Makromolekule, Hunfeld (Rhon), ZRN, 7.-10.5.1987
(referat)
51. I.MuSevič, M.Vilfan: 17. Freiburger Arbeitstagung Flussigkristallc, Freiburg, ZRN, 8.10.4.1987 (predavanje)
52. A.Novak: VHIth Workshop "Horizons in Hydro­
gen Bond Research", Polanica Zdroj, Poljska,
1987 (predavanje na povabilo)
53. A.Prodan: udeležba na avstrijsko-madžarski
konferenci
o elektronski
mikroskopiji,
Seggau/Leibnitz, 21.-23.5.1987 (referat)
54. A.Prodan: udeležba na konferenci
SCASDEM
1987, Bergen, Norveška, 1.-3.6.1987(referat)
55. M.RoZmarin: obisk "Nuclear Research Center
Demokritos, Department of Physics", Aghia
Paraskevi Attikis, Grčija, 2.-15.2.1987; 2,8.11.1987 (raziskave lastne difuzije v ne­
urejenih sistemih)
56. M.Schara: 1st Hallesches Liposomensymposium,
Halle (Saale), NDR, 7,-10.7.1987 (predavanje
na povabilo)
57. M.Schara:
obisk
"Karl-Marx-Universitat",
Leipzig, NDR, 11.-15.7.1987
58. M.Schara: II Congresso Nazionale di Risonanze Magnetiche in
Biologia
e Medicina,
Cagliari, Italija,26.-17. 10.1987 (predavanje
na povabilo)
59. M.Schara: predavanje na povabilo Hrvatskega
kemijskega društva, Zagreb, 4.11.1987
60. M.Schara, J.Seligcr: simpozij"Spektroskopija
v teoriji in praksi", Kranjska gora, 12.-13.
5.1987 (predavanje na povabilo)
61. M.Schara, U.SkaleriC: FEBS kongres, Ljublja­
na, 28.6.-3.7.1987 (2 referata)
62. M.Schara, J.Svetek: 2.jugoslovanski simpozij
o molekuralnih vedah, Kranjska gora, 12.-15.
5.1987 (3 referati)
63. U.SkaleriC: 24th Continental European Divi­
sion of International Association of Dental
Research,
Regensburg, ZRN', 10.-12.9.1987
(referat)
64. J.StepiSnik: 1987 European Workshop on Mag­
netic Resonance in Medicine : Spectroscopy
and Imaging, London, Velika Britanija, 25.27.3.1987 (referati
65. J.StepiSnik: 4.jugoslovanski simpozij o upo­
rabi fizike, Sarajevo,21.-21.9.1987(referot)
66. J.StepiSnik: obisk "Karl-Marx-Universitat,
Sektion Physik', Leipzig, NDR,19.-24.10.1987
(predavanje)
67. J.Svetek: International Summer School on
Biophysik
"Suprnmolccular
Structure and
Function", Dubrovnik, 16.-27.0.1987
68. B.Tadič: Workshop in Condensed Matter Phys­
ics, ICTP, Trst, Italija, 28.6.-11.7.1987
(referat)
69. B.Tadič: obisk Instituta za fiziku, Beograd,
12.-13.11.1987 (predavanje)
70. B.TopiC: 9th AMPERE Summer School on Magnet­
ic Resonance, Novosibirsk, ZSSR, 20.-26.9.
1987 (referat)
71. B.TopiC: Satellite Symposium "Magnetic Reso­
nance in Ferroelectric« and Dielectrics",
Shushenskoye, ZSSR, 28.-30.9.1987
72. M.Vilfan: obisk "Max-Planck-Institut
fur
Polymerforschung" v Heidelberg, ZRN, 30.6.3.7.1987 (predavanje na povabilo)
73. M.Vilfan: obisk "Ccntro de Fisica da Materia
Condensada", Lizbona, Portugalska, 18.-22.9.
1987
74. A.Vučkovič: obisk sejma raCunalnilke opreme
CeBIT '87, Hannover, ZRN, 4.-7.3.1987
75. A.VuCkovič: obisk računalniškega sejna "Sys­
tems", Munchen, ZRN, 19.-22.10.1987
76. M.Zgonik: 18tU European Sumposium on Dynami­
cal Properties of Solid and Non-Linear Op­
tics, Ventron,
Francija, 27.9.-2.10.1987
(predavanje na povabilo)
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
1. J.Bitenc, A.Bole: Seminar "Zaltita od radijacije", Neum, 25.-27.2.1987
2. J.Bitenc, A.StergarSek: Posvetovanje "Destilocija-Ekstrakcija-Absorpcija", Maribor, 20.21.10.1987 (2 referata)
3. B.DruZina, M.Fele, D.Gantar, A.Jesih.K.Lutar,
S.Mi 1ičev,P.PetaC,A.Rahten,B.Sedej, T.Skapin,
A.StergarSek, A.Smalc, A.Žemljic: X. Sastanak
kemiCara Hrvatske, Zagreb, 16.-18.2.1987 (13
referatov)
4. A.StergarSek: Simpozijum o novim tehnologija­
ma, Dubrovnik, 31.1.-3.4.1987 (referat)
5. A.StergarSek: Kolokvij "Stanje istraZivanja i
razvoja opreme za očuvanje Čistoče vazduha u
zemljama SEV-a i SFRJ", Saraje o 22.10.1987
(referat)
6. B.2emva: 31. Jugoslov cnskft konferenc i ja ETAN•
Bled, 1.-5.6.1987 (referat)
7. B.Zemva: 194th ACS National Meeting-Symposium
on Noble Gas Chemistry, New Orleans, ZDA, 30.
8.-4.9.1987 (referat)
8. B.Zemva: Los Alamos National Laboratory, ZDA,
predavanje "Krypton difluoride: useful oxidi­
zer in the preparation of xenon (VI) fluorometalates, avgust 1987
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
1. B. Kralj, V. Kramer, II. LeskovSck, J. PezdiC,
A.PopoviC, D.Zigon: 4.Simpozij Spektroskopija
v Teoriji in Praksi, Kranjska gora, 11.5.-13.
5.1987 (6 referatov)
2. V. Kramer: 30th Hungarian Annual Conference
on Spcctroanalysis, Debrecen, MadZarska, 24.
8.-28.8.1987 (referat)
3. J. PezdiC: Obisk Universytetet Marie CurieSklodowskiej, Lublin, Poljska,17.8.-22.8.1987
4. J. PezdiC, J. Urbane: International Symposium
on Use of Isotope Techniques in Water Resour­
ces Development, Dunaj, Avustrija, 30.3.-3.4.
1987 (referat)
5. A. PopoviC: Obisk L. Ectyos University v Bu­
dimpešti, Madžarska, 16.12.-18.12.1987
183
6. S. Stavber, B. Sket, M. Zupan: Fifth European
Symposium on Organic Chemistry, Jeruzalem,
Izrael, 30.8.-3.9.1987 (3 referati)
7. J. Stupar: XXV Colloquium Spectroscopicua In­
ternationale, Toronto, Kanada,21.6.-29.6.1987
(referat)
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
1. J.Burger: 4th Int. Sy»p. on the Natural Ra­
diation Environaent, Lizbona, Portugalska,
7.-11.12.1987
2. K.JuZnič.M.HodoBček: Organic Reactivity, Pa­
riz, Francija, 6.-10.7.1987 (referat)
3. K.JufniC: XIV Regional Congrea of IRPA, Kupari, 29.9.-2.10.1987 (referat)
4. K.JuZnič.M.Pirl: Cheaiatry and Migration Be­
haviour of Actinides and Fission Producta in
the Geosphere, Munchen, Nemčija, 14.-18.9.
1987 (referat)
5. K.JuZnič: Conf.of the low level group of the
ICSM, Wurenlingen, Svlca, 10.-15.6.1987 (2
referata)
6. K.JuZniC: XXXI jug. konf. ETAK-a Bled, l.-S.
6.1987 (referat)
7. C.Klofutar.S.Paljk: 8th International Symposiua on Solute-Solute-Solvent Interactions,
Regunsburg, Nemčija, 9.-14.8.1987 (referat)
8. C.Klofutar.S.PalJk: Obisk Univerze v Varlavi
(Politechnika Warazawska), Poljska, 24.-29.
11.1987
9. K.Lenarčič: Mednarodna konferenca Math/Coap/
Chea, Dubrovnik 22.-26.6.1987
10. T.Lesar, K.Lenarčič, M.SkerlJ: 31. Kongres
TUPAC (International Union of Pure and App­
lied Cheaistry), Sofia, Bolgarija, 13.-17.7.
1987 (referat)
11. T.Lesar, K.Lenarčič: World Congress of Theo­
retical Organic Cheaists, Budiapelta, Ma­
džarska, 12.-19.8.1987 (referat)
12. M.Senegačnik, K.JuZnič, I.Kobal: Obiak Uni­
verze
Maria Curie-Sklodowska v Lublinu,
Poljska, 23.-27.6.1987 (s povabljeniai pre­
davanji)
13. M.Senegačnik, C.Klofutar, S.PalJk, I.Kobar,
T.Lesar, K.Lenarčič, M.SkerlJ: X. Sastanak
keaičara Hrvatske, Zagreb, 16.-18.1.1987 (3
referati)
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
1. A.R.Byrne: International Conference on Meth­
ods and Applications of Radionalytical Chea­
istry and 3rd IAEA Research Coordination
Meeting on Human Daily Dietary Intakes, Ha­
waii, april 1987 (referat)
2. A.R.Byrne, M.Horvat, M.DernelJ,A.FaJgelJ: 4.
SiapoziJ "Spektroskopija v teoriji in pra­
ksi", Kranjska gora, maj 1987 (4 referati)
3. A.R.Byrne: Symposium on Accuracy in Trace
Analysis:Accomplishments, Goals, Challenges,
Gaithersburg, Maryland, USA, sept./okt.1987
(referat)
4. A.R.Byrne: IAEA-NDS International Workshop:
Practical Approaches to the Assessment of
Huaan Dietary Intake of Nutrients, Toxic Co­
nstituents, and Radionuclides, Gaithersburg,
Maryland, USA, okt. 1987 (referat)
5. M.DermelJ: Savjetovnnje o znnčenju kemije i
proizvodnji hrane i zaStite čovjekove okolir\r. Osljck, maj 1987 (referat)
184
6. M.DeraelJ: Euroanalysis VI, Pariz, sept.1987
(referat)
7. A.FajgelJ: 4th Meeting on Nuclear Analytical
Tecniquea; Dresden, V.NeačiJa, maj 1987 (re­
ferat)
8. A.FajgelJ: IAEA Research Coordinatior Meet­
ing, Indonezija, 1987 (2 referata)
9. A.FajgelJ, J.Novak: Institute of Isotopes,
Hungarian Academy of Sciencea, Budimpešta,
Madžarska, februar 1987 (sestanek v zvezi s
proizvodnjo izotopov z uporabo reaktorjev)
10. A.Fujgelj, P.Stegnar: Mednarodna agencija za
atoaako energijo, Dunaj, Avstrijo, 23.-24.2.
1987 (razgovori o sodelovanju)
11. M.Horvat, P.Stegnar, A.Kobal,A.R.Byrne: ~L'inquinaaento da mercurio e aetilaercurio",
Scientific Meeting, Chioggia, Italija, maj
1987 (referat)
12. M.Horvat: KFA, Julich, Z.NeačiJa, 24.10.-25.
12.1987 (atrokovno izpopolnjevanje - izmen­
java)
13. M.Horvat: 2nd Nordic Syaposiua "Heavy metals
in huaan health and disease", Odense,Danska,
avguat 1987 (referat)
14. M.HorvatjT.Zvonarič: International Conferen­
ce "Heavy Metala in the Environaent", New
Orleans, ZDA, sept. 1987. (referat)
15. A.Kobal: VII. Kongres aedicine rada Jugosla­
vije, Budva, okt. 1997, (referat)
16. M.KriSaan: Fourth International Symposium on
the Natural Radiation Environaent, Lizbona,
Portugalaka, 12.1987 (referat)
17. J.Novak: Seminar "Zaltita od radijacije",
Neua, 2.1987
18. B.Smodil: XlVth Regional Congreas of XRPA,
Kupari, 10.1987 (referat)
19. B.Smodil: World Conference Chemical Acciden­
ts, Ria, Italija, julij 1987 (referat)
20. B.Saodii: 2nd International Workshop Activa­
tion Analysis with Short-lived Nuclides, Du­
naj, Avstrija, 9.1987
21. P.Stegnar: Mednarodna agencija za atoasko
energijo, Dunaj, Avstrija,4.1987 , (sestanek,
razgovori v zvezi s postavitvijo Te genera­
torjev v Zairu)
22. P.Stegnar. B.SaodiS: Oak Ridge National Lab­
oratory, Oak Ridge, Knoxville, USA, 5.1987,
(razgovori o sodelovanju na jug.-ameiigkih
projektih in znanstveno izpopolnjevanje na
področju Jedrskih analiznih metod in radioekologije)
23. P.Stegnar: Eight Session of GEMSI, Pariz,
Francija, 7.1987, (povabilo)
24. P.Stegnar: Facolta di Medicina E. Chirurgia,
Universita di Padova, Venezia, Italija, 7.
1987 (ogled laboratorijev, razgovori o sode­
lovanju, Izdelava skupnega programa)
25. P.Stegnar, J.Urbančič: X. Annual Meeting IUR
in CEC Workshop on Methods for Assessing the
Reliability of Environment Transfer Models
Predictions, Atene, Grčija, 10.1987(sestanek
delovne skupine)
26. P.Stegnar: Mednarodna agencija za atomsko
energijo, Dunaj, Avstrija, 9.1987 (sestanekprojekt tehnične pomoči)
27. P.Stegnar: ZaStitn i spasavanje bilja i biljnih proizvoda od uniStenJa u miru i ratu,
Dubrovnik, 11.1987 (referat)
28. P.Stegnar: Universita degli studi di Padova,
Instituto di Igine, Padava, Italija, 12.1987
(razgovori o sodclovanju-projekt Hg v laseh)
29. P. Stegnar: Kinshnua Regional Nuclear Center
(CERN-K), Kinshasn, Zaire, 4.1987 (Follow-up
Mission)
ODSEK ZA KERAMIKO
1. S.BeseniCar: 2nd European Magnetic Materials
for Application Conf., Sal ford, Anglija,11.14.9.1987 (referat)
2. S.BeseniCar,M.Komac: Vllth Inter. Powd. Met.
Conf., Pardubice, CSSR, 20.-22.9.1987 (2 re­
ferata )
3. S.BeseniCar, M.Ceh, J.Holc,H.Intihar-Si»Cie,
V.Kevorkijan, M.Kosec, T.KosaaC, D.Sulnik.D.
Suvorov, M.Trontelj, I.Zaje: XXXI.jug. konf,
ETAN, Bled, 1.-5.6.1987 (10 referatov)
4. S.BeseniCar, G.DraZiC, J.Hole, M.Horvat, D.
Kolar, M.Kosec, D.RoCak,M.Trontelj: Simpozij
o elek. sestavnih delih in materialih SD 87,
TopolSCica, 8.-11.9.1987 (10 referatov)
5. M.Ceh: 4. simpozij spektroskopija v teoriji
in praksi. Kranjska gora, 11.-13.5.1987 (re­
ferat )
6. M.Ceh, G.DraziC, V.Kevorkijan, M.Kosec, S.
Novak: II. Deutsch-Franzosischen Tagung uber
Techniche Keramik, Aachen, ZRN, 4.-6.3.1987
(3 referati)
7. G.DraziC: 7th Course of International School
of Electron Microscopy, Erice-Trapani, Ital­
ija, 4.-15.9.1987 (referat)
8. M.Drofenik: 89th Annual Meeting of Am.Ceram.
Society, Pittsburg, USA, 24.-30.4.1987 (re­
ferat)
9. M. Horvat: High temperature superconductors,
Trst, Italija, 5.-8.6.1987 (referat)
10. M. Horvat: 6.ISIIM-Europe Conf., Bournemouth,
Anglija, 3.-5.6.1987 (referat)
11. M.Horvat, D.RoCak: Posvetovanje o mikroelektroniki MIEL-87, Banja Luka, 14.-15.5.1987
(2 referata)
12. H.Intihar-SimCiC, V.Kevorkijan, D.Kolar, M.
Komac, M.Kosec, T.KosmaC, S.Novak, M.Pristavec: VIII.Yug.-German meeting on materials
science and development, Brdo pri Kranju,
18.-21.5.1987 (6 referatov)
13. D. Kolar: Konferenca OECD, Pariz, Francija,
17.-18.9.1987 (referat)
14. D.Kolar: Sintering 87 and Workshop on Mullite, Tokyo, Japonska, 2.-17.II.1987 (referat)
15. D.Kolar, M.Kosec, D.Suvorov,M.Trontelj: Sci­
ence of Ceramics 14, Canterbury, Anglija,7.10.9.1987 (4 referati)
16. M.Komac: Jugoslovanski kongres aerokosmonautike, Mostar, 9.-12.6.1987 (referat)
17. M.Komac: Seminar Sinter - HIP tehnologije.
Hagen, 2.-3.12.1987
18. M.Pristavec: XXXVIII. Znanstveno-tehnoloBki
posvet o metalurgiji in kovinskih gradivih,
Portorož, 1.-2.10.1987
19. M.Trontelj: Electroceramics, London,Anglija,
16.-19.12.1987 (referat)
ODSEK ZA BIOKEMIJO
1. J.Babnik, J.Brzin, M.Kopitar, B.Lenarčič, T.
Popovid, A.Suhar, V.Turk: 6th Winter School
on Proteinases and Their Inhibitors, Tiers,
Italija, 28.2.-7.3.1987 (7 referatov)
2. J.Babnik, D.BarliC Magajna, J.Brzin,V.CotiC,
V.Curin, M.Dolinar, M.DrobniC KoSorok,D.GabrijelCiC, M.Grebene, F.GubenSek, H.Jnrala,M.
Kokalj Kunovar, M.Kopitar, D.KonliS, J.Kos,
I.Kregar, T.Lah, B.LenarCiC, P.MeSko, T.Popovic(V.Puizdar, A.Suhar, A.Sali, D.Sali, M.
Trstenjak, V.Tur'k: 18th FEES Meeting, Ljub­
ljana, 28.6.-3.7.1987 (2 prcdavnnji, 20 pos­
terjev)
3. J.Babnik, D.Barlic Magajna,J.Brzin, V.CotiC,
V.Curin, M.Dolinar', M.DrobniC KoSorok, D.GabrijelCiC, M.Grebene, F.GubenSek, R.Jerala,
M.Kokalj Kunovar, D.Kordis, J.Kos, I.Kregar,
T.Lah, B.LenarCiC, P.MeSko, T.Popovic, V.
Piizdar, A. Suhar, A. Sali, M. Trstenjal:, V.
Tu.-k: FEBS Satellite Meeting, Brdo, 4.-7.7.
1987 (I predavanje, 6 posterjev)
4. J.Babnik, V.Curin, F.GubenSek,V.Puizdar: Ev­
ropski imunološki kongres, Zagreb, 30.8.-5.
9.1987 (2 posterja)
5. J.Brzin, V.Curin, M.DrobniC KoSorok, D.GabrijeliCiC, M.Grebene, F.GubenSek, R. Jerala,
M.Kokalj Kunovar, J.Kos, I.Kregar, B.Lenar­
čič, P.MeSko, T.Popovic, V.Puizdar, A.Suhar,
M.Trstenjak, V.Turk: 8th Regional Meeting of
Biochemists, Biophysicists and Biotechnologists, Graz, Avstrija,29.-31.10.1987 (1 pre­
davanje, 16 posterjev)
6. M.DrobniC KoSorok: TeCaj iz proteinsko peptidne kemije, FrankTurt, ZRN, 12.-14.2.1987
(obisk)
7. F.GubenSek, T.Lah: Biofizikalni
simpozij,
Kranjska gora, 13.-15.5.1987 (1 predavanje,
1 poster)
S. M.Kopitar: Xlth International Congress on
Thrombosis and Haemostasia, Bruselj.Belgija,
4.-11.7.1987 (poster)
9. M.Kopitar: 5th Interr.itional Congress on Ki­
nin, Tokyo, Japonska, 29.11.-3.12.1987 (pre­
davanje)
10. F. GubenSek, A. Suhar, I.Kregar:
BitcnCevi
živilski dnevi '87, Ljubijana,19.-20.11.1987
(predavanje)
11. T.Lah: Institut za farmakologijo Mario Ne­
gri, Milano, Italija, 11.-12.5.1987 (preda­
vanje)
12. V.Turk: Friedrich Wilhelm Institut Freiburg,
ZRN, 16.-18.11.1987 (predavanje)
13. V.Turk: ETII Zuerich, Švica, 19.-20.11.1987
(predavanje)
14. V.Turk: Inter.Cong, of Kinin "Physiology and
Pathology of Proteases (PPP)", Tokushima,
Japonska, 7.-8.12.1987 (predavanje)
15. V.Turk: Institute for Enzyme Research, The
University of Tokushima, Tokushima,Japonska,
6.-10.12.1987 (predavanje)
16. V.Turk: Kyoto Research Laboratories, Pharma­
ceutical Ind., Kyoto, Japonska, 10.-13.12.
1987 (predavanje)
17. V.Turk: Dept. of Clinical Science and Labo­
ratory Medicine, Kyoto University Hospital,
Kyoto, Japonska, 10.-13.11.1987 (predavanje)
18. V.Turk: The Tokyo Metropolitan Institute of
Medical Science, Tokyo, Japonska, 14.-17.12.
1987 (predavanje)
19. V.Turk: Institute of Microbial Chemistry,
Tokyo, Japonska, 14.17.12.1987 (predavanje)
ODSEK ZA AVTOMATIKO, tllOKlBERNETIKO IN ROBOTIKO
1. M.KljajiC, M.MaleZiC: XI Internat. Congress
of Biomechanics, Amsterdam, Nizozemska, 28.
6.-4,7.1987 (2 referata)
2. L.21njpah:0bisk Japonskih univerz na povabilo
predsednika japonske vlade 6.11.-25.11.1987
3. L.Zlajpah, B.Nemec, 7.NovakoviC: IASTED, 6th
Symp. on Modelling, Identification and Con­
trol, Grundelwald, Svica, 16.2.-20.2.1987 (3
referati)
185
ODSEK
ZA
REGULACIJE
RAČUNALNIŠKO
AVTOMATIZACIJO
IN
1. A.Bitenc, F.BreaSak, J.Cernetič, J.Cretnik.V.
Jovan, K.Hvala, D.JuriCiC, R.Karba, U.Matkr,
S. StrmCnik, M. Sega, B. ZupanCiC: Geraiir> Yu­
goslav Cooperation in Scientific Research and
Technological DevelopmentfWORKSHOP ON PROCESS
AUTOMATION II), Darmstadt, ZRN, 2.-7.11.1987
(13 referatov)
2. F.BreaSak, D.JuriCič, S.StraCnik: 10th World
Congress on Autoaatic Control, Munchen, ZRN,
27.-31.7.1987 (referat)
3. G.Codena, J.Grom,V.Jovan: obisk razstave ELE­
KTRONIKA, Pariz, Francija, 16.-19.11.1987
4. N.Hvala: IASTED International Syaposiua MODE­
LLING, IDENTIFICATION AND CONTROL, Grindelvald, Švica, 16.-20.2.1987 (referat)
5. N.Hvala, S.StrmCnik: 32. zbor JUREMA, Tuheljske Toplice, 22.-25.4.1987 (2 referata)
6. B.JuriCiC, G.Godena, J.PetrovCiC: XXXI. jugoslovanksa konferenca ETAN-a, Bled,1.-4.6.1987
(3 referati)
7. R.Karba, D.Matko, M.Sega, B.ZupanCiC: ASIM 87
- 4. SYMPOSIUM SIMULATIONSTECHNIK, Zurich,
Švica, 9'.-11.9.1987 (4 referati)
8. M.Sega: XI. Bosanskohercegovski simpozij iz
informatike,Jahorina,29.3.-3.4.1987 (referat)
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
1. M.Bohanec, B.Cestnik, T.UrbanCiC: IASTED In­
ternational Symposium on Export Systems, Že­
neva, Švica, 16.6.-18.6.1987 (3 referati)
2. M.Bohanec, V.RajkoviC: SPUDM '87 - Research
Conference on Subjective Probabilty, Utility
and Decision Making, Cambridge, V.Britanija,
2.8.-27.8.1987 (referat)
3. I.Bratko: Machine Intelligence 12 Workshop,
Tallinn,
ZSSR, 28.9.-4.10.1987 (vabljene
predavanje)
4. I.Bratko: COST-13 Medical AI Workshop, Am­
sterdam, Nizozemska, 24.-27.4.1987 (vabljeno
predavanje)
5. I.Bratko: Third Deep Knowledge Based Systems
Workshop, Glasgow, V.Britanija,4.-11.11.1987
(vabljeno predavanje)
6. A.Brodnik, S.Mavric: COMP EURO '87, Hamburg,
ZRN, 11.5.-15.5.1987 (referat)
7. B.Cestnik, N.LavraC, I.Bratko: Entgrenzte
Grenzen, Graz, Avstrija, 16.12.1987 (3 vab­
ljena predavanja)
8. B.Cestnik, N.LovraC: Novacast Expert Systems
AB, Ronneby, Švedska,14 .-18.12.1987 (2 refe­
rata)
9. N.LavraC, I.Bratko, M.Gams, B.Cestnik, B.
Filipi«, T.UrbanCiC: IJCAI '87 (Al), Inter­
national Joint Conference on Artificial In­
telligence, Milano, Italija, 22.8.-29.8.1987
10. N.LavraC, B.Cestnik: Entgrenzte Grenzen, Be­
netke, Italija, 24.4.1987 (2 referata)
11. I.Mozetifi: Fourth Inter. Workshop on Machine
Learning, Los Angeles, ZDA, 18.6.-7.7.1987
(referat)
12. F.Novak: EUROMICRO 87, Porthsmouth, V.Brita­
nija, 14.9.-17.9.1987 (referat)
13. F.Novak: IASTED International Symposium: Re­
liability and Qualit/ Control, Pariz, Fran­
cija, 24.6.-26.6.1987 (referat)
14. F.Novak: Mikrosystem, Brno, CSSR, 28.-30.9.
1987 (referat)
186
15. F.Novak: 5th Symposium on Microcomputer and
Microprocessor Applications, Budimpešta, Ma­
džarska, 30.9.-1.10.1987 (referat)
16. J.Sile. B.RobiC: 5th International Symposium
on Applied Informatics, Grindelvald, Švica,
16.-20.2.1987 (referat)
17. P.Tancig: CASE '87:First International Work­
shop on Computer Aided Software Engineering,
Boston, ZDA, 27.5.-29.5.1987 (referat)
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MRE2E
1. M.BonaC: AMICO COST 11 ter. Niča, Francija,
19.-22.9.1987
2. M.BonaC: Nottingham, Anglija, 20.-22.7.1987
3. I.FabiC, B.Jerman BlaZiC: IASTED Iternalioncl Symposium Simulation, Modelling and De­
velopment, Kairo, Egipt, 3.5.-5.5.1987
4. I.FabiC: First International Conference in
Industrial and Applied Mathematics, ICTAM
87, Francija, 29.6.-3.7.1987
5. B.Jerman BlaZiC: Networkshop RARE, Valencia,
Španija, 3.5.-8.5.1987
6. B.Jerman Bla2iC:ISO TC 97 SC 2 Plenary Meet­
ing, Berlin, ZRN, 15.-20.3.1987 (referat)
7. B.Jerman BlaZič: Computer Communication for
developing country, New Delhi, Indija, 27.30.10.1987 (referat)
3. I.Lesjak'.High level Protocols and Standards,
Berkshire, Anglija, 29.6.-1.7.1987
9. J.TasiC: Conference IASTED, Applied Control
Filtering and Signal Processing, Geneve,
Svica, 15.-18.6.1987 (referat)
10. R.Trobec: Thirteenth Symposium on Micropro­
cessing and Microprogramming, Portsmouth,
Anglija, 14.-17.9.1987 (referat)
11. R.Trobec: lASTF.D Conference: A simple method
for WSI production test, Pariz, Francija,
24.-26.6.1987 (referat)
12. I.Tvrdy: Cost 11 ter, Milano, Italija, 9.11.11.1987
13. I.Tvrdy: Cost 11 ter, Madrid, Španija, 13.20.11.1987
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
1. M.CepiC: II. simpozij o molekularnih vedah,
Kranjska gora, 13.5.-15.5.1987 (poster)
2. B. Glumac: International Symposium on Safety
Aspects of the Ageing and Maintenance of Nu­
clear Power Plants, Dunaj, Avstrijo, 28.6.3.7.1987
3. R.IliC: Atomic Energy of Canada Limited (CANDU), veC mest Kanade, 18.8.-1.9.1987 (stro­
kovni obisk)
4. R.IliC: 31. Jug. konf. ETAN-a, Bled, 1.-5.6.
1987 (referat)
5. R.Ilid; 8. Jug. kongres Aerokosmonautike,
Mostar, 9.6.-12.6.1987 (referat)
6. N.JeliC: 24th Culham Plasma Physics Summer
School, Culham, Abington, V.Britanija, 27.6.
-11.7.1987 (referat.)
7. I.JenCiC: 31. Jug. konf. ETAN-a, Bled, 1.-5.
6.1987 (referat)
8. I.JenCiC: Nuklearni Institut ReZ, Rež pri
Pragi, CSSR, 15.6.-19.6.87 (strokovni obisk)
9. l.Kodeli: International Topical Meeting on
Advances in Reaktor Physics, Mathematics and
Computation, Pari/., Francija, 27.-20,1.1987'
(referat)
10. I.Kodeli: IAEA Advisory Croup Meeting on Me­
thods and Techniques! for KDA Safeguards Mea­
surements of Power Reactor Spent Fuel,Dunaj,
Avstrija, 16.-20.11.1987 (referat)
11. I.Nele: IAEA Research Coordination Meeting,
Madrid, Španija, 26.-28.10.1987 (referat)
12. I.Mele: IAEA Consultants Meeting on Reactor
Physics Calculations, Using Snail Computers,
Dunaj, Avstrija, 8.-11.12.1987 (referat)
13. M.Kajier: ICTP - International Centre for
Theoretical Physics, Trst, Italija, 26.1.
1987 (strokovni obiski
14. M.NajZer: 8th regular Meeting of the "Inter­
national Working Croup on Reliability of Re­
actor Pressure Components", Dunaj, Avstrija.
9.-12.2.1987 (referat)
15. M.NajZer:"Specialists Meeting on Irradiation
Eabrittlement and Ageing of Reactor Pressure
Vessels", Philadelphia, ZDA, 27.-29.5.1987
(referat)
16. M.NajZer: "16th ASTM EURATOM Symposium on
Reactor Dosimetry", Jackson Hole, ZDA,31.-5.
6.1987 (referat)
17. J.Rant:"Characterization and Quality Control
at Fuels", Karlsruhe, ZRN, 25.-27.5.1987
18. M.Ravnik: 31. Jug. konf. ETAN-a, Bled, 1.-5.
6.1987 (referat)
19. M.Ravnik: IAEA Consultant's Meeting of Reac­
tor Physics Calculations Using Small Compu­
ters, Dunaj, Avstrija, 6.-9.9.1987 (referat)
20. I.Remec: Consultants Meeting on In-Core Fuel
Management Aspects of Nuclear Power Reactors
and Related Core Physics Matters, Dunaj, Av­
strija, 8.-11.12.1987
21. T.Sutej: Obisk tovarne"Merlin Gerin", Senas,
Francija, 16.-19.2.1987
22. T.Sutej: XIV. Jug.simpozijum zaStite od zra­
čenja, Novi Sad, 8.-11.6.1987 (referat)
23. T.Sutej: IAEA Seminar on the Application of
Computer Technology to Radiation Protection,
Bled, 22.-26.6.1987 (referat)
24. T.Sutej: XIV. Regional Congress of IRPA, Yugoslav-Austrian-Ilungarian Radiation Protec­
tion Meeting on current Problems and Concer­
ns in the field to Radiation Protection,
Kupari, 29.9.-2.10.1987 (referat)
25. A.Trkov: 31. jug. konf. ETAN-a, Died, 1.-5.
6.1987 (referat)
25. A.Trkov: IXth Int. Conf. on Boundary Element
Method in Engineering Stuttgard, ZRN, 31.8,4.9.1987 (referat)
9. J.Rugelj: COST 11 ter FDT/CAV, Cavtat, 29.6.
-3.7.1987 (referat)
10. J.Rugelj: 7th International Conference on
Distributed Computing Systems, Z.Derlin,ZRN,
21.-25.9.1987
11. D.Selan, J.Zauc: IX.savjetovanje o energiji,
Opatija, 4.1987 (2 referata)
12. A.Temeljotov, J.Zmuc: JUREMA, Zagreb, april
1987 (referat)
13. A.Temeljotov, J.Zmuc: IFAC 10th Koriti CongrcsH on Automat.ir Control, julij 19H7
11. A.Todoluvič, A.lIrtianCiC: KGH, lluuifruil, 25.27.11.1987 (referat)
15. M.TomSiC: UNIDO, Pariz, Grenoble, Francija,
13.-20.6.1987
16. M.TomSiC, M.Studovic: FEPACE in EGS,Bruselj,
Belgija, 23.-26.11.1987 (referat)
17. J.Zauc: Jugoslovanska konferenca o staklu,
Beograd, okt. 1987 (referat)
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
19.
1. B.Dekleva.A.UrbanCič: IASTED Modeling, Iden­
tification and Control, Grindelwald, Svica,
16.-20.2.1987 (refertt)
2. I.Komprej, V.SaviCič: ENKON 87, Nuernberg,
ZRN, 25.-27.11.1987
3. S.Maffi, M.TomSiC: Energija, ekonomija, eko­
logija, Trst, Italija, 24.-25.9.1987 (2 re­
ferata)
4. S.Maffi, V.Savifiitf, B.Selan: Energetika v
lesarstvu, Bled, sept. 1987
5. C. Physicos: CUD Association,7th Annual Con­
ference, Torquay, Vel. Britonija,7 .-9.7.1987
6. C.Physicos: Systems, Munchcn, ZRN,19.-21.10.
1987
7. J.Rugelj: MIPRO 86, Rijeko, 5.1987 (referat)
8. J.Rugelj: International Symposium on Proto­
col Specification, Testing and Verification,
Zurich, 5.-8.5.1987
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
A.AlujeviC: CAMM Konferenca,Stuttgart,4.1987
A.AlujeviC: 31. Konferenca ETAN, Bled,6.1987
A.AlujeviC: SMRT konferenca, Laussane,8.1987
A.AlujeviC: PPPR konferenca, Zagreb, 10.1987
A.AlujeviC: YUPL konferenca,Dubrovnik,6.1987
D.Deader: ICHMT konferenca, Dubrovnik,5.1987
S.Bizjak: 31. konferenca ETAN, Bled, 6.1987
S.Bizjak: Kuhljevi dnevi. Preddvor, 10.1987
L.Cizelj: CIM konferenca, NiS, 4.1987
L.Cizelj: 31. konferenca ETAN, Bled, 6.1987
L.Cizelj: CAD/CAM konferenca, Zagreb,10.1987
L.Cizelj: Kuhljevi dnevi, Preddvor, 10.1987
M.DuSič: Consultants Meeting for The Improv­
ement of the ASSET Methodology, IAEA, Dunaj,
23.-27.3.1387
M.DuSič: Research Coordination Meeting on
"Development of Risk Criteria for the Whole
Nuclear Fuel Cycle", Praga, 13.-17.4.1987
M.DuSič: Expert Group to Review the Quality
of Present IRS Inputs and to Identify Weak­
ness and Good Practices of Report Prepara­
tion, IAEA Dunaj, 11.-15.5.1987
M.DuSič: Technical Committe/Horkshop of Nat­
ional Coordinators to Improve Quality of IRS
Reports (chairman), IAEA Dunaj, 18-22.5.1987
M.DuSič: International Symposium on Safety
Aspects of the Ageing and Maintenance of Nu­
clear Power Plants, IAEA, Dunaj,29.-3.7.1987
M.DuSič: Joint NEA/IAEA Meeting for the Ex­
change of Information on Incidents in NPPs
(chairman), IAEA, Dunaj, 14.-16.9.1987
M.DuSič: Consultants Meeting on Development
of Risk Criteria for the Whole Nuclear Fuel
Cycle, IAEA, Dunaj, 21.-25.9.1987
M.DuSič: ASSET mission on the Events Collec­
ted by the IAEA - Incident Reporting System,
IAEA Dunaj, 16.-27.11.1987
M.DuSič: AGM on Treatment of Hazards in PSA
(chairman), 7.-1.12.1987
L.Fabjan: 31. Konferenca ETAN, Bled, 6.1987
M.GregoriC: TeCaj zn programiranje vektor­
skega procesorja MAP 6420/30 CSPI Billerico
(Boston), 20.-23.1. 1987
M.GregoriC: Srečanje: Mednarodni standardni
problem SPES (ali OECD IPS-22), Pinccnza,
Italija, 17.-18. tl. 1987
M.GregoriC: 3rd ISP-20 Workshop, Pnriz, 7.~
8.12.1987
R.IsteniC: 3. posvetovanje ORKOM, Korlovac,
5.1987
187
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
V.Kostadinov: 31 .kojiferenca ETAN,Bled,6.1987
J.Marn: 31. konferenca ETAN, Bled, 6.1987
J.Marn: Kuhljevi dnevi, Preddvor, 10.1S87
B.Mavko: Technical Conaittee Meeting on Re­
actor Safety Research, Dunaj, 8.-12.6.1987
B.Mavko: 3rd International Code Assessment
Program Management Meeting, Bethesda,21.-23.
10.1988
B. Mavko: 15th Water Reactor Safety Informa­
tion Meeting, Gaithersburg, USA, 26.-29.10.
1987
I.Parzer: SreCanje "International Topical
Meeting on Advances in Reactor Physics.
Mathematics and Computation", Pariz,27.-30.
2.3.1987
I.Parzer, M.GregoriC: Technical
Committee
Workshop on the IAEA Programme on Computer
Aided Safety Analysis, Varlavu, Poljska,25.29.5.1987
S.Petelin: SreCanje ICAP združenja (Interna­
tional Thermal Hydraulic Code Assessment and
Applications Program) Institut AEE Winfrith,
Anglija, 19.-21.1.1987
S.Petelin, A.Stritar: Zakljufino sreCanje:
PMK-SVH Standrad Problem Excercise Workshop,
7.-9.12.1987
S.Petelin: 31. Konferenca ETAN, Bled,6.1987
A.Stritar. 31. Konferenca ETAN, Bled,6.1987
A.Stritar: Kuhljevi dnevi, Preddvor,10.1987
A.Stritar: IAEA TC on PMK, Dunaj, 12.1987
A.Stritar: Two-phase flow, Dubrovnik, 5.1987
J.Suirik: IAEA seminar on the application of
computer technology to radiation protection,
Bled, 6. 1987
J.SuSnik: 31. Konferenca ETAN, Bled, 6.1987
J.SuSnik: XlVth. Regional Congress of IRPA.
Dubrovnik, 29.9.-2.10.1987
B.Sarler: 31. Konferenca ETAN, Bled, 6.1987
B.Sarler: BEM Konference Stuttgart. 31.8.-4.
9.1987
B.Sarler: CAMM Konferenca Stuttgart, 4.1987
J.Urbaneič: Delovno srečanje o metodah ocen­
jevanja zanesljivosti modelov za napovedo­
vanje vpliva na okolje, Demokritos, 5.-9.10.
1987
J.Urbaneič: Konferenca: International Confe­
rence on Energy Transformations and Inter­
actions with Small and Mesoscale Atmospheric
Processes, Lausanne, Svica, 2.-6.3.1987
J.UrbanciC: 31. Konferenca ETAN, Bled,6.1987
J.UrbanCif: 3.jug. savjetovanje o elementar­
nim atmosferskim nepogodama, Split, 16.-18.
12.1987
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
1. M.BariCiC, L.LindiC,J.UlCar: Seminar 4. sre­
čanje software strokovnjakov, Igalo, 6.9.10.1987
2. D.Bele, J.Klaus, M.Rugelj, F.SevSek, J.Smol­
nikar: SYSTEMS 87 - obisk razstave, Munchen,
Z.NemCi:^, 19.-23.10.1987
3. M.uotica, B.Brvar, E.MarinCiC, B.Radujko:
Komunikacijska in video tehnika - obisk raz­
stave London, V. Britanija, 2.-5.11.1987
4. D.Cepar: Komuniciranje pri svetovalnem delu
- seminar, Ljubljana, 24.2.1987
5. D.Cepar, S.MiCkcviC, Z.Radalj: 12. Simpozij
za operacijske raziskave, Passau, Z.NemCija,
8.-12.9.1987 (referat)
6. I.Drnovšek: Uporaba programskih orodij za
Il.-l-PC in PC-PIS, 22.-26.6.1987
7. Z.CaboroviC, J.Klaus, R.Kolar, M.Noack, D.
Stojanovski, M.Toni, Cebit 87 - obisk raz­
stave, Hannover, Z. Nemčija, 4.-7.3.1987
8. Z.CaboroviC, J.Klaus, R.Kolar, F.Rabuza, M.
Toni, M.Vidov: Corapec 87 - obisk razstave,
London, V. Britanija, 14.-22.11.1987
9. P.Golob,Z.Radalj,F.SevSek: SICOB 87 - obisk
razstave, Pariz, Francija, 6.-11.4.1987
10. E.MarinCiC, B.Radcjko: Eurographics 87-obisk
razstave,Amsterdam,Nizozemska, 25.-29.8.1987
11. Z.Radalj: Kompjuter na sveuCililtu - simpo­
zij, Cavtat, 18.-22.5.1987
12. Z.Radalj, J.UlCar: Strategic Systems Infor­
mation Planning, Software Verification Vali­
dation on Test Overview - seminar, London, V.
Britanija, 7.-14.10.1987
13. D.Rovtar, F.SevSek, V.Srebotnjak: Mednarodni
tchniCni sejem - obisk razstave, Budimpešta,
MadZarska, 19.-25.5.1987
14. D.Rovtar, V.Srebot.nJak: Eurographics 87 konferenca in obisk razstave. Amsterdam,
Nizozemska, 22.8.-1.9.1987
15. D.Rovtar, V.Srebotnjak: Seminar za vodenje
in koordinacijo konference, REFA, Munchen, Z.
NemCija, 19.-27.9.1987
16. V.Srebotnjak: Cebit 87 - obisk razstave in
firme BMW, Hannover, Z. NemCija, 4.-7.3.1987
17. F.SevSek: Time-Depondent Effects in Disorde­
red Materials - konferenca, Ceil, NorvcSka,
29.3.-9.4.1987
18. F.SevSek: 9th International biophyica con­
gress, Jeruzalem, Izrael, 23.-28.8.1987
19. D.Stojanovski: DIDAKTA 87 - obisk razstave,
Hannover, Z. NemCija, 16.-17.2.1987
20. D.Stojanovski: Mednarodni tcCaj anglcBCine
in obisk univerze in knjižnice, Oxford, V,
Britanija, 12.7.-2.8.1987
SODELAVCI INSTITUTA NA STROKOVNEM DELU V TUJINI
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
1. N.MankoC-BorBtnik: State University, Stony
Brook, New York,ZDA,1.-30.9.1987 (predavanje)
2. R.Pirc: Univerza v Posarju, Saarbruecken,ZRN,
1.10.-31.12.1987
3. R.Podgornik: National Institute or Health,
Bethesda, Maryland, ZDA, 1.1-30.11.1987
4. P.PrelovSek: Eidgenoessische Technische .fochschule, Zuerich, Svica, 1.3.-31.5.1987
5. P.PrelovSek: National Laboratory, Centre for
Nonlinear Studies, Los Alamos, ZDA, 1,6.-31.
8.1987
188
6. I.Vilfan: Institut fuer Festkoerperforschung
der Kernforschungsonlage Juelich, Juelich,
ZRN, 27,9.-27.11.198'
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
1. n.BoBtjanCiC: DESV, Hamburg, ZRN, 18.3.-18.
4.1987; 2.-30.1987; 20.6.-13.9.1987; 26.9.23.12.1987 (Študij interakcij e+e- pri viso­
kih energijah)
2. D.Brajnik: Royal Scientific Society, Aman,
Jordanija,
16.-21.4.1987 (ekspert IAEA uvajanje meritev radioaktivnosti)
3. D.Jaonik: CERN, 2eneva, Svica, 19.-31.1.1987
(delo na eksperimentu sipanja mionov)
4. D.Jaanik: CERN, Ženeva,Svica.l.7.-31.12.1987
(delo v kolaboraciji Crystall-Barell)
5. C.Kernel: DESY, Hamburg, ZRN,21.1.-4.2.1987;
18.2.-14.3.1987; 25.3.-11.4.1987; 22.4.-30.
5.1987; 23.7.-8.8.1987; 19.9.-3.10.1987; 2.12.12.1987 (Študij interakcij e+e- pri viso­
kih energijah)
6. P.T'rizan: CERN, ženeva, Švica, 18.-31.1.1987;
7.-15.2.1987; 6.-10.3.1987; 23.-26.7.1987;
7.-12.8.1987 (analiza eksperimenta SC 94)
7. P.Križan: DESY, Hamburg,ZRN,20.9.-14.10.1987
•študij interakcij e+e- pri visokih energi­
jah)
8. E.Križnic: DESY, Hamburg, ZRN,6.5.-2.6.1987;
17.6.-23.9.1987; 14.-19.12.1987 (Študij in­
terakcij e+e- pri visokih energijah)
9. A.Likar: Tandeaacceleratorlaboratoriet, Upp­
sala, Švedska,23.-26.8.1987;31.8.-1.10.1987;
28.10.-11.11.1987
10. M.Mikul: CERN, 2eneva,Svica,27.7.-14.8.1987;
23.-30.10.1987 (analiza eksperimenta SC 94;
delo na eksperimentu PS 195)
11. M.Mikuž: IRI - Technische liogeschool, Delft,
Nizozemska, 14.-24.1.1987 (simulacija ekspe­
rimenta SC 94)
12. J.Pahor: Univerza v Columbu, Sri Lanka,8.1.~
27.2.1987 (ekspert IAEA-jedrska elektronika)
13. J.Pahor: Univerza v Ulan Batorju, Mongolija,
1.6.-26.6.1987 (ekspert IAEA - jedrska elek­
tronika)
14. M.Pleiko: DESY, Hamburg, ZRN, 5.-17.2.1987;
6.-18.3.1987 (Študij interakcij e+e- pri vi­
sokih energijah)
15. M.Potokar: Institut fur Kernphysik, Johannes
Gutenberg Universitat, Mainz, Mainz, ZRN,24.
1.-14.2.1987; 16.-20.5.1987; 20.-23.9.1987
(sodelovanje pri eksperimentu 160(e,e'x))
16. M.Potokar: Institut fur Kernpliysik, Kernforschungsanlage Julich, Jul ch, ZRN, 20.-27.5.
1987; 29.11.-24.12.1987(sodelovanje pri eks­
perimentu '»0(c,e'x))
17. F.Sever: Univerza v Bielefeldu, Bielefeld,
ZRN, CERN, Ženeva, Švica, 1.1.-31.12.1987
(strokovno izpopolnjevanje - fizika osnovnih
delcev)
18. 2.Smit: Institut fur Experimentalphysik, Jo­
hannes Kepler Universitat, Linz, Avstrija,
1.10..-31.12.1987 (strokovno izpopolnjevanje
- atomska fizika)
19. D.Zavrtanik: CERN, Ženeva, Švica, 2.-10.2.
1987; 27.7.-14.8.1987; 20.-30.10.1987 (ana­
liza eksperimenta SC 94; delo na eksperimen­
tu PS 195)
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
1. F.Demgar: College of Medicine, University of
Illinois at Urbana-Champaign, Urbana, Illi­
nois, ZDA, 1.1.-5.5.1987; 23.7.-1.8.1987; 7.
16.8.1987; 22.8.-4.9.1987 (Študij bioloških
"'iv z EPR).
2. N.Funduk: Dental School, Edinburgh: Guy's
Hospital & School, London: Eastmen Dental
Centre, London, University Djntal College,
London, Velika Britanija, 15.9.-10.10.1987
(obisk stomatoloških Sol in institutov v or­
ganizaciji British Councila)
3. P.Kerkoč: Eidgenossische Technische Hoeh»chule (ETH), Zurich, Švica, 1.1.-31.12.1987
(gojenje elektrooptiCnih monokristalov)
4. D.LasiC: University of Waterloo, Department
of Physics, Waterloo, Ontario, Kanada, 1.1.31.12.1987 (vesikli)
5. M.LukaC: University of California, Depart­
ment of Physics, Berkeley, California, ZDA,
1.10.-31.12.1987 (optiCne raziskave krista­
lov s primesmi elementov redke zemlje)
6. V.Marinkovid: Department of Metallurgy and
Material Science,Carnegie Mellon University,
Pittsburg, ZDA, 27.9.-14.10.1987 (raziskave
reakcij na površinah)
7. J.Milavc: Justus-Liebig Universitat, Insti­
tut fur Biophysik, Cicssen, ZRN, 1.1.-31.12.
1987 (Študij membran z biofizilvalnimi meto­
dami )
8. R.Osredkar: International
Micro
Products
Inc., Sail Jase, California, ZCA, 1.9.-31.10.
1987 (tehnologija dielektricni/i tankih plas­
ti)
9. A.Prodan: University of Waterloo, Department
of Physics, Waterloo, Ontario, Kanadn, 11.9.
-11.12.1987 (elektronska mikroskopija)
10. V.Rutar: Iowa State University, Ames, Iowa,
ZDA, 1.1.-31.12.1987(razvoj novih NMR metod)
11. J.Seliger: Montana State University, Depart­
ment of Physics, Bozeman, Montana, ZDA, 20.
6.-2.7.1987 (jedrska dvojna resonanca struk­
turnih faznih prehodov)
12. Z.Sitar: North Carolina Stite University,
Rayleigh, NC, ZDA, 1.9.-31.12.1987 (vede o
materialih - izdelava posebnih polprevodniSkih spojev z metodo"molecular beam epitaxy")
13. U.SkaleriC: National Institute of Dental Re­
search, National Institutes of Health, BeJhesda, Maryland, ZDA, 1.10.-31.12.1987(mikro­
biologijo in imunulogija)
14. M.Sentjurc: College of Medicine, University
of Illinois at Urbana-Champaign, Urbana,
Illinois, ZDA, 20.4.-31.12.1987 (biofizika
membran)
15. B.Tadič: Universitat des Saarlandes, Fachbereich Theoretisehe Physik, Saarbrvicken,
ZRN, 2.12.-13.12.1987 (raziskave dinamičnih
kritifinih pojavov v neurejenih uniaksialnih
feroelektrikih; protonska stekla)
16. B.TopiC'.Max-Planck-Institut fur Medizinische
Forschung, Abteilimg fur Molekulare Physik,
Heidelberg, ZRN, 1.1.-1.7.1987; 10.12.-31.
12.1987 (ruziskavc inkomcnuurabilnih
feroelektrikov z NMR)
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
1. D.Gantar: University of Leicester, V.Britani­
ja,
22.3.-S.4.1987 (struktura kompleksnih
heksafluoroantimonntov)
2. B.Zemva: University of California, Berkeley,
ZDA,
2.4.-26.4.1987 (Raziskave v sistemu
XeF2-XeF5AsF6)
3. B.Zemva: University of California, Berkeley,
ZDA, 5.-12.9.1987 (Raziskave v sistemu AgF2/
KrF2/XeF6)
0D3EK ZA JEDRSKO KEMIJO
1. M.Horvat: KPA, Juclich, ZRN,24.10.-25.12 .1987
(strokovno izpopolnjevanje - izmenjava stro­
kovnjakov)
2. B.Smodli:
Gak Ridge National Laboratory,
Tcnn., USA , 10,-31.5.1987(znanstveno izpopol­
njevanje na podroCju Jedrskih analiznih metod
in radioekologijc)
189
3. M.Franko: Marquette University, Milwaukee,
ZDA, 15.7.1987-15.T.1988 (znanstveno izpopol­
njevanje)
ODSEK ZA BIOKEMIJO
1. M-Dolinar: Abt. fuer Klinische Chemie und
Klinische Biochemie in der
Chirurgischen
Klinik Innenstadt der Universitaet Muenchen,
ZRK, 5.10.1987-5.10.19881 genetski inženiring)
Z. F.CubenSek: US Artsy Medical Research Insti­
tute for Infectious Diseases, Ft. Detrick,
Frederick, ZDA, 7.2.-13.3.1987 (kloniranje
gena za toksično fosfolipazo)
3. T.Lah:Wayne State University, Detroit, Michi­
gan, ZDA, 1:6.3.-15.4.1987; 1.7.-31.12.1987
(Itudij proteolize pri netastaziranju tumor­
jev)
4. R.Jerala: United World College, Sola "Replikacija in popravilo DNA pri evkariotih",
Devin, Italija, 1.-7.7.1987
5. M.Renko: Dept. of Cell Biology, NYU Medical
Center, New York, ZDA, 1.1.-31.12.1987
6. A.Sali: Birkbeck
College,
University
of
London, London, Velika Britanija, 4.4.-4.5.
1987 (raziskave na področju proteinske struk­
ture)
7. A.Sali: Birkbeck
College,
University
of
London, London, Velika Britanija, 1.10.-30.9.
1990 (doktorat)
8. D.Šali: Imperial College of Science and Tech­
nology, London, Velika Britanija, 1.10.198730.9.1990 (doktorat)
9. M.Trstenjak:Tcchnische Hochschule, Darmstadt,
ZRN, 1.1.-1.6.1987 {genetski inženiring)
ODSEK ZA DICITALNE KOMUNIKACIJE IN MREŽE
1. C.Kandus: Boston University, 2DA (sodelovanje
na raziskovanju MQAM)
2. D.Zrilič: Boston University, ZDA (predavanja
iz digitalnih komunikacij in mrež)
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
1. I.Remec: FRACEMA, Nuclear Fuel Division,Lyon,
Francija, 1.12.1986-31.8.1987 (projektiranje
sredic jedrskih elektrarn ob menjavi gori«"*)
2. M.Ravnik: IPEN, Lima, Peru, 15.10.-12.11.1987
(preračuni raziskovalnih reaktorjev)
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
1. L.Fabjan: Argonne National Laboratory, 16.3.24.4.1987 (Tečaj: Varnost in zanesljivost
obratovanja jedrskih naprav)
2. B.Sarler: Lehrstuhl fuer Technische Mechnnik,
Universitaet Erlangcn, Nurenberg, ZRN, 22.9.
1986-31.12.1987 (strokovno izpopolnjevanje)
TUJI RAZISKOVALCI NA INSTITUTU
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
1. A.O.Barut: Univerza v Coloradu, Boulder, ZDA,
28.-29.9.1987 (teor. fiz. jedra, osn. delcev
in polj)
2. T.Carlsson: Chalmers Institute of Technology,
Goeteborg, Švedska, 14.-27.3.1987; 14.-29.6.
1987; 1.9.-31.12.1987 (teor.fizika trdne sno­
vi)
3. R.Heinrich: llumboldtova Univerza v Berlinu,
Berlin, DDR, 1.12.-22.12.1987 (teorijska biofizika)
4. N.Raj,D.R.Tilley: Department of Physics, Uni­
versity of Essex, Colchester, V.Britanija,28.
9.-2.10.1987 (teor. fiz. trdne snovi)
5. W.Selke: Institut fuer Festkoerperforschung
der Kernforschungsanlage Juelich, Juelich,
ZRN, 27.9.-3.1987* (teor. fiz. trdne snovi)
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
1. E.Betak: Institute of Physics EPRC SAS, Bra­
tislava, Češkoslovaška, 18 . 5.-18.7.1987(sodolovanje na področju evaluacije presekov se­
valnega zajetja)
2. M.Doueer: Atomic Energy Commission, Damask,
Sirija, 29.9.-31.12.1987 (Štipendist IAEA visokoločljivostna spektroskopija tarna)
3. V.Klemt: Institut fur Kernphysik, Kernfor­
schungsanlage Julich, Julich, ZRN, 15.7,-4.8.
190
1988 (raziskave na področju fizike jedra z
elektromagnetnimi interakcijami)
4. B.Povh: Erstes Physikalisches Institut der
Universitat, Heidelberg, ZRN, 15.9.1987 (član
komisije pri zagovoru dveh doktoratov)
5. N.W.Tanner:Oxford University, Nuclear Physics
Laboratory, Oxford, V.Britanija,14.-17.3.1987
(pogovori o rezultatih analize eksperimenta;
predavanje)
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
1. D.C.Ailion: University of Utah, Department
of Physics, Salt Lalte City, Utah, ZDA, 18.25.9.1987 (nove metode pri NMR preslikavah).
2. H.Arend: Eidgenossische
Technische Hochschulc, Laboratorium fur Festkorperphysik,
Zurich, Svica, 28.-30.10.1987 (gojenje kris­
talov)
3. A.Baranov: Institute for Crystallography,
Academy of Sciences USSR, Moskva, ZSSR, S C ­
SI.12.1987 (raziskave feroclektrikov, antiferoelektrikov, feroelastikov in inkomenzurabilnih sistemov ;• metodami NMR)
4. G.E.llarberis: Inslit.uto de Fisica, Dcpt. de
Electronics Quanticu, Campinas, SP Brazili­
ja, 13.-17.1.1987 (Študij kovin K EPR)
5. C.1..Bauer: Carnegie Mellon University, Car­
negie Institute of Technology, Department of
Metallurgical Ergincering
and
Materials
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
Science, Pittsburgh, Pennsylvania, ZDA, 7.20.6.1987 (interakcije v tankih plasteh)
K.Biljakovič. M.IlitS, M.Prester: Institut za
fiziku Sveuči2iSta, Zagreb,27. 2.1987 (superprevodnost)
J.Bjorkstam: University of Washington, De­
partment of Electrical Engineering, Seattle,
Wash., ZDA, 21.-24.11.1987 (raziskave polar­
nih skupkov v paraelektričnem KDA z NMR)
A.Budkouski: Uniwersytet Jagiellonski, Instytut Fizyki, Krakow, Poljska, 1.3.-31.12.
1987 (elektronska mikroskopija moduliranih
struktur)
E.Colla: Eidgenossische Technische Hochschule, Laboratorium fur Festkorperphysik, Zuri­
ch, Švica, 5.-6.5.1987(fazni prehodi in spo­
minski efekti v substitucijsko neurejenih
sistemih)
J.W.Doane: Kent
State University, Liquid
Crystal Institute, Kent, Ohio, ZDA, 31.3.-6.
4.1987 (tekoči kristali)
S.Fabris: Iskra Avtomatika, 1.1.-31.12.1987
(optiCni dajalniki pomikov)
V.P.Colcev, Beloruska univerza, Katedra za
fiziko trdne snovi, Minsk, ZSSR,17.10.-4.11.
1987 (fizika tankih plasti)
E.L.Hahn: University of California, Physics
Department, Berkeley, California, ZDA,9.-12.
8.1987 (optične raziskave v fiziki kondenzirane materije;
K.Kamano: Tokyo Institute of Technology,
Department of Physics, Tokio, Japonska, 20.23.5.1987 (raziskave inkomenzurabilnih sis­
temov )
B.Herman: Iskra Avtomatika, 1.1.-31.12.1987
(optični dajalniki pomikov)
T.Hikita: Tohoku
University,
Faculty of
Engineering, Department of Applied Physics,
Sendai, Japonska, 24.-25.9.1987
(sipanje
svetlobe - Študij trdnih snovi pod hidrostatskim pritiskom)
M.Hudomalj: Iskra IEZE, TOZD Upori, Šent­
jernej, 1.1.-31.12.1987 (senzorji za plin)
Y.Ishibashi: Nagoya University, Faculty of
Engineering,
Synthetic Crystal
Research
Laboratory, Nagoya, Japonska,25.9.-6.10.1987
(inkomenzurabilni sistemi in fazni prehodi)
R.B.Jones: Institute of Computer Studies,
West Haven, Connecticut, ZDA, 7.-12.9.1987
(digitalno filtriranje spektorv EPR)
R.Kind:
Eidgenossische
Technische Hochschule, Laboratorium fur Festkorperphysik,
Zurich, Svica, 10.-17.4.1987; 20.-30.10.1987
(raziskave psevdo-spinskih stekel z uporabo
NMR)
P.KoCevar: Karl-Franzens-Universitat Craz,
Institut fur Theoretische Physik, Gradec,
Avstrija, 14.-15,5.1987 (vroči fononi)
N.Kolpakova: Fizikotehničeski institut im A.
F.Ioffe, Akademii nauk USSR, Lenigrad, ZSSR,
12.-21.12.1987 (raziskave feroelektrikov z
dielektriSnimi meritvami)
J.Kuczera: Agricultural Academy of Wroclaw,
Department of Physics and Biophysics, Wroc­
law, Poljska, 2.11.-2.12.1987 (Študij snovi,
ki se agregirajo in so pomembne kot herbicidna sredstva)
P.Laggner: Institut fur Rontgenfeinstrukturforschung, Osterreichische
Akademie
der
Witsenschaften, Gradec, Avstrija, 23.-24.10.
1987 (raziskave tekočih kristalov s sinhrotronsko radiacijo)
25. A.P.Levanyuk: Institute for Crystallography,
Academy of Sciences USSR, Moskva, ZSSH, 16.
4.-7.5.1987 (teorija inkoaenzurabilnih sis­
temov )
26. O.Liechti: Eidgenossische Technische llochschule, Laboratorium fur Festkorperphysik,
Zurich, Svica, 20.-27.10.1987
(raziskave
protonskih stekel z NMR)
27. A.Losche: Karl-Marx-Univesitat, Sektion Phy­
sik, Leipzig, NDR, 5.-12.5.1987 (KMR razis­
kave tekočih kristalov)
28. M.Hackowiak: Institut za molekularno fiziko
Poljske akademije znanosti, Poznan, Poljska,
11.-23.5.1987 (raziskave sitemov z vodikovi­
mi vezmi - meritve kvadrupolnih resonančnih
spektrov " N z dvojno jedrsko resonanco)
29. E.Margan: Iskra Avtomatika, 1.1.-31.12.1987
(optiCni dajalniki pomikov)
30. Meng Qingan: Institut za fiziko, Peking, Ki­
tajska, 20.8.-3.9.1987 (magnetna resonanca)
31. D.Michel:
Karl-Marx-Universitat,
Sektion
Physik, Leipzig, NDR, 15.-21.9.1987 (meritve
kvadrupolnih resonančnih spektrov duSika z
dvojno jedrsko resonanco)
32. F.Milia: Nuclear Research Center Demokritos,
Department of Physics,
Aghia
Paraskevi
Attikis, Grčija, 1.-17.1.1987;13.-30.3.1D87;
23.11.-31.12.1987 (termokromni in fotokromni
sistemi)
33. K.A.Muller: IBM in Universitat Zurich, Zu­
rich, Svicn,27.-29.5.1987(visokoteaperaturna
superprevodnost)
34. J.Murgich: Instituto Venezolano de Invcstigaciones Cientificas-IVIC, Centro de Quimica, Caracas, Venezuela, 5.-8.7.1987 (red
kratkega
dosega v inkomenzurabilnih sis­
temih)
35. L.Novakovič: Zavod za fiziku, Pri rodno matematički fakultet,
Kragujevac, 1.-6.6.1987
(teorija faznih prohodov)
36. G.R.Ratcliffe: University of Oxford, Depart­
ment of Plant Sciences, Oxford, Velika Bri­
tanija, 1.-3.4.1987 (raziskave rastlinskih
tkiv z NMR)
37. R.Sasikumar: University of Coimbatorc , Indi­
ja, 5. 3.-31.12 .1987 (laserska spektroskopija)
38. V.H.Schmidt: Montana State University, De­
partment of Physics, Bozeman, Montana, ZDA,
1.-27.1.1987; 18.1.-25.5.1987 (psevdo eno­
dimenzionalni feroelektriki z
vodikovimi
vezmi)
*
39. A.Seppen:Max-Planck-Institut fur Fostkorperforsehung, Hochfeld--Magnetlabor, Grenobel,
Francija, 13.-23.4.1987 (meritve feroelektričnih tekočih kristalov)
40. L.A.Shuvalov: Institute for Crystallography,
Academy of Sciences USSR, Moskva, ZSSR, S C ­
SI.12.1987 (raziskave feroelektrikov, antiferoelektrikov, fcroclastikov in inkomenzu­
rabilnih sistemov z metodami NMR)
41. J.Stankowski: Instytut Fizyki Molekularnej,
Po 'iej Akademii Nauk, Poznan, Poljska, 4.8.4.1987 (Študij faznih prehodov z NMR)
42. A.Szytula: Uniwertiytet Jogi,* J Ionski, Insty­
tut Fizyki, Krakow, Poljska, 7.-10.6.1987
(strukturni aspekti magnetnega urejanja v
spojinah)
43. A.Tomasi: University of Modena, Faculty of
Medicine, Institute of General Pathology,
Modes, Italija, 18.-20.5.1987 (uporaba re­
dukcije nitroksidov v bioloških sistemih)
191
44. S.Van Smaalen: Univerza v Croninsenu, Odsek
za anorgansko kemijo, Groningen, Nizozemska,
13.-IT.8.1987 (modularne strukture in kvazikristali)
45. W.S.Vang: Nanking University, Nanking, Ki­
tajska, 28.-30.10.1987 (gojenje kristalov)
46. H.Uarhanek: Universtitat Wien, Institut fur
Experiaentalphysik, Dunaj, Avstrija, 21.-23.
4.1987 (elastične lastnosti trdnih snovi)
47. Ye Chaohui: Institut za fiziko, Wuhan,Hubei,
Kitajska, 20.8.-3.9.1987(magnetna resonanca)
48 A.Zheliaskova: Ceorgi Kadjakov Institute of
Solid State Physics, Bulgarian Academy of
Sciences, Sofija, Bolgarija, 7.-19.12.1987
(raziskave tekočih kristalov z NMR)
49. ?hu Xiwen: Institut za fiziko, Wuhan, Hubei,
Kitajska,20.8.-3.9.1987 (magnetna resonanca)
50. Z.Zolnai: Univerzitet u Beogradu, Institut
za fizicku hemiju, Beograd, 25.-27.6.1987
(slikanje z EPR)
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
1. K.Bartlett: University of California, Berkel­
ey,
ZDA, S.-30.6.1987 (anorganska kemija
fluora)
2. J.H.Holloway: University of Leicester, V.Bri­
tanija, 10.-17.6.1987 (anorganska kemija flu­
ora)
6. T.Fetahagi<5: Energoinvest, Sarajevo (od 1.1.
1987 - 31.12.1987)
T. F.Friedrich: Belinkaiod 1.1.1987-31.12.1987)
8. R.Copalkrishnan: Indian Institute of Techno­
logy, Kanpur, India, 8.1984 - 1988 (priprava
in karakterizacija Zr02 prahu)
9. F.Jan: Iskra IEZE, TOZD HIPOT, Sentjernejlod
1.1.1987 - 31.12.1987)
10. J.Kocjan: Iskra IKZE, TOZD III POT, Šentjernej
(od 1.1.1987 - 31.12.1987)
11. M.Santo: TOZD HIPOT, Šentjernej (od 1.1.1987
- 31.12.1987)
12. A.Siaanski: Krasnojarskij institut barvnih
metalov, Novosibirsk, USSR, 6.10.1987 - 30.
10.1988, (mikrostrukturne raziskave polprevodne keramike na osnovi BaTiOS)
13. S.Tasner: ISKRA Elementi, TOZD Magneti (od
1.1.1987 - 31.12.1987)
14. M.Thiruchitrambaluii: Indian Institute of Te­
chnology, Bombay, Indija,11.1987-,(karakter­
izaci ja A1203-Zr02-TiC koapozitne keramike)
15. V.2nidariiC-Pongrac: Teraika, Ljubljana (od
1.1.1987 - 31.12.1987)
ODSEK
CIJE
ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULA­
1. V.ileld: Institut fucr Regelungstechnik, Darm­
stadt, ZRN, 25.6.1987-2.7.1987 (preizkušanje
metod identifikacije nelinearnih sistemov)
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
1. L.Lelik: L. Eetves University, Dudiapel ta, 5.
9.-1.11.1987 (aaanospektrometriCne raziskave)
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
1. 0.D.Bonner: University of South Carolina, Co­
lumbia, South Carolina, ZDA, 11.-22.8.1987
(fizikalna kemija raztopin)
2. B.Weglinski:Politechnika Warszawska, Varšava,
Poljska,4.5.-31.8.1987 (fizikalna kemija raz­
topin)
3. U.Doaanska: Politechnika Warszawska, Varšava,
Poljska,
8.9.-8.12.1987 (fizikalna kemija
raztopin)
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
1. L.M.Patnaik: Indian Institute of Science, De­
partment of Computer Sceince and Automation,
Bangalore, Indija,31.10.-20.11.1987 (paralel­
ne raCunalniBke arhitekture)
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MREŽE
1. L.Cyergyek, Elektro fakulteta, Ljubljana, 1.
1.1987 - 31.12.1987 (paralelni sistemi)
2. A.LavriC: Iskra, DO Elektrozveze, Ljubljana,
1.1.1987-31.12.1987 (digitalne komunikacije)
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
1. M.Dermelj:Fakulteta za naravoslovje in tehno­
logijo, Univerza E. Kardelja v Ljubljani (4
ure dnevno)
2. V.Zelenko: Institut za sodno medicino, MF,
LJubljana (2 uri dnevno)
ODSEK ZA KERAMIKO
1. S.Baraj: Byelorussian Powder Metallurgy In­
stitute, Minsk, USSR, 6.10.1987-30.10.1988
(VroCe izostatsko stiskanje (prahu SiC))
2. D.Belavic: Iskra IEZE, T0ZD III POT, Šentjernej
(od 1.1.1987 - 31.12.1987)
3. M.DvorBek: iBkra Elementi, T0ZD TehniCna ke­
ramika, Stegne 27 (od 1.1.1987 - 31.12.1987)
4. B.Duricic: Energoinvest, Sarajevo (občasno)
5. A.Fetahagid: Energoinvest, Sarajevo (od 1.1.
1987 - 31.12.1987)
192
1. T.Aldemir: Argonnc National Laboratory, Ill­
inois, ZDA, 8.-20.G.1987 (predavatelj na te­
čaju "Interregional Training on the Applica­
tion of Small Computers to Research Reactor
Operation")
2. K.Fink: Nuklearna elektrarna Krlko, Jan.- ••
dec. 1987 (sodelovanje na skupnem projektu)
3. C.Ekelund, IAESTE, Švedska, 8.6.-10.7.1987
(izmenjava študentov preko IAESTE)
4. J.Falkowski: Institute for Atomic Energy,
Otwock-Swierk, Poljska, 8.9.87 - 8.9.88 (de­
lo na podrofiju reaktorskih preraCunov)
5. Z.GabrovSek:
Nuklearna elektrarna Krlko,
Jan.-dec,1987(sodriovanje pri šolanju kadrov
NE Krlko)
6. A.llolubar: Nuclear Research Institute Rež,
28.4.1987 - 28.4.1988 (IAEA - na izpopolnje­
vanju)
7. D.Horvat: Institut za metalne konstrukcije,
Ljubljana, Jan.-dec.1987
8. R.Kladnik: Univerza E. Kardelja, Fakulteta
za arhitekturo in gradbeništvo, Ljubljana,
jan.-dec.198? (sodelovanje pri. šolanju kad­
rov NE Krlko)
9. F.B.K.Kan: Oak Ridge National Laboratory,
Tennessee, ZDA,
22.-23.6.1987 (strokovni
obisk)
10. T.Kulikowska: Institute of Atonic Energy,
Varšava, Poljska, 9.-20.3.1987; 1.-20.6.1987
(strokovno sodelovanje in predavanje na te­
čaju "Interregional Training on the Applica­
tion of Small Computers to Research Reactor
Operation")
11. R.G.Muranaka: International Atonic Energy
Agency, Dunaj, Avstrija, 1.6.1987 .obisk na
tečaju IAEA • U S - ICJT)
12. I.Pignar: EGS-Sestavljena organizacija elek­
trogospodarstva Slovenije, Maribor, jan.dec.1987
13. S.Patrashakorn: Office of Atonic Energy for
Peace, Bangkok, Thailand, 22.5.-26.10.1987
(štipendist nednarodne agencije; na izpopol­
njevanju )
14. R.Svilar: Nuklearna elektrarna Krško, jan.~
dec.198? (sodelovanje pri šolanju kadrov NE
Krlko)
15. A.V.A.Suaroop: 6 DuTfield Drive, Vest Hart­
ford, CT, 06107, ZDA, 18.7.-16.8.1987 (Eks­
pert ZdruZenih narodov)
16. H.Soline: Jan.-dec.1987 (sodelovanje pri šo­
lanju kadrov NE KrSko)
17. N.H.Turgut: Inatitute of Nuclear research,
Istanbul, Turčija, 25.5.-26.6.1987 (predava­
nje na tečaju "Interregional Training on the
Application of Snail Computers to Research
Reactor Operation")
18. H.Zorko: Nuklearna elektrarna Krško, jan.dec.1987
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
1. D.J.Bizzak: IT Delion Corp., Pittsburg, Penn­
sylvania, ZDA, 5.-19.10.1<»87 (Application of
Risk Assessnent in US Nuclear Power Plant Re­
gulation)
2. R.J.Wagner: Idaho National Engineering Labo­
ratory, ZDA, 11.-18.5.1987
SEMINARJI IN PREDAVANJA DOMAČIH IN TUJIH PREDAVATEUEV
Posaaezni oddelki instituta prirejajo redne in­
terne seminarje, na katerih sodelavci poročajo
o svojca delu oziroma o raziskavah na določenih
področjih. Razen teh seainarjev pa prireja in­
stitut enkrat mesečno tudi tako inenovana pet­
kova predavanja za vse raziskovalce instituta,
ki iaajo namen seznaniti Jih z delom posaneznih
oddelkov ali pa na njih povabljeni predavatelji
predavajo o različnih, za vse raziskovalce in­
stituta zanimivih problemih. Petkova predavanja
so odprte tudi za lirio javnost.
SEZNAM KONGRESOV, KI JIH JE V L.1987 ORGANIZIRAL
ALI SO0RGANIZIRAL IJS
1. IAEA Woprkshop on Gsana Spectroscopy,
LJubljana, 23.-27.3.1987
2. JUROB '87,
Opatija, 6. - 10.4.1987
3. Evropska konferenca o avtoaatskem učenju,
Bled, 13. - 15.5.1987
4. VIII. skupno jugoslovansko-nemlko posvetova­
nje o razvoju na področju znanosti o mate­
rialih,
Skofja Loka, 18. - 20.5.1987
5. 31, letna konferenca ETAN,
Bled, 1. - 5.6.1987
6. Letni sestanek kolaboracije ARCUS,
Bled, 8.-14.6.1987
7. Seminar "Preračuni sredice in upravljanje z
gorivom",
LJubljana, 1. -26.6.1987
8. Mednarodni seminar o fiziki visokih energij
pri spektrometru ARCUS,
Bled, 8. - 12.6.1987
9. 18.kongres Zveze evropskih biokemijskih dru­
štev (FEBS),
LJubljana, 28.6. - 3.7.1987
10. Mednarodni delovni seminar "Mesonic Degrees
of Freedom and the Structure of Baryons",
Ljubljana, 1. - 14.7.1987
11. Qualitative Modelling Workshop,
IJS, Ljubljana, 19.-21.11.1987
SEZNAM INSTITUTSKIH PREDAVANJ V L. 1987
1. dr. Vlado KRESNIK, CIBA GEICY AC. Basel,
Svica:
Poskusi markiranja elektrogenih lastnosti
tkiv; vitalno tkivo v zunanjem električnem
polju,
6.4.1987
2. prof.dr.K.A. MULLER, IBM Research Laboratory,
University of Zuerich, Svica:
High Temperature Super Conductivity,
29.5.1987
3. prof. dr. H. AREND, ETH Zuerich, Svica:
New Organic - Inorganic Materials in Solid
State Science,
29.10.1987
4. prof. dr. Saia DIVJAK, Fakulteta za elektro­
tehniko v LJubljani, Iskra DELTA, Univerza
v Vidmu, Italija:
Tovarne prihodnosti (Robotizacija):
Izkušnje in projekti na Videaski univerzi,
18.11.1987
5. prof. dr. Janez STRNAD, FNT, VTO Fizika,
Institut "JoZef Stefan":
Ob stoletnici Erwina Schroedingerja,
11.12.1987
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
Seminarji in predavanja domačih predavateljev
1. G.Cevc:
temih
Pomen hidratacije v membranskih sis­
193
2. R.Podgornik: Medaoleuklarne interakcij« in
pozicijski nered v kondenzirsni fazi DNA
3. P.Prelovtek: Ali razuaeao visokoteaperaturno
»upraprevodnost?
4. M.Rosins: Dielektricni aodel kvantne kromodinaaike
5. I.Vilfan: Prosta energija iz supernove SN
198T A
6. B.2ek»: Oblike eretrocitov pri njihovea slep­
ljenju
7. B.2ekl: FeroelektriCni tekoči kristali
Seainarji in predavanja tujih predavateljev
1. A.O.Barut: University of Colorado, ZDA: Eruin
Schroedinger and the revivial of his inter­
pretation of quantua theory
2. B.Dragovič: Institut za fiziku, Beograd: Teo­
rije superstrune sa dopunskia diaenzijaau
vreaenskog tips
3. M.J.Lavelle: Univerza v Regensbergu, Regensberg, ZRN: Introduction to lattice QCD
4. A.P Levanyuk:
Kristalografski institut AN
ZSSR,Moskva: Phason gap in the case of strong
spinning
5. N.Ray.D.R.Tilley: Department of Physics, Uni­
versity of Essex, Colchester, V. Britanija:
Dielectric and magnetic properties of superlattices
6. B.Tolic: Prirodno-matematiCni fakultet, Novi
Sad: Stiaulisana apsorpcija u feroelektriciaa
7. W.Selke: Institut fuer Festkoerperforschung
der Kernforschungsanlsge Juelich, Juelich,
ZRN: Wetting phenomena in twodiaensional sys­
tems
8. D.N.Zubarev: Matematični institut imena V. A.
Steklova, AN ZSSR, Moskva: Od Liouvillove
enaCbe do enaCb hidrodinaaike - entropija in
ireverzibilnost
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
Seminarji in predavanja domaČih predavateljev
1. P.Križan, M.Mikuz, D.Zavrtanik: Poročilo s
konference "International Symposium on Medium
Energy Nuclear Physics" in obiska kitajskih
institutov
Seminarji in predavanja tujih predavateljev
1. E.Betak: Institute of Physics EPRC SAS, Bra­
tislava, Češkoslovaška: Gamma ray emission
within the pre-equilibrium exciton model
2. S.M.Playfer: Swiss Institute for Nuclear Re­
search, SIN, Villigen, Svica: Recent efforts
to measure n* decay to e+e- at SIN
3. N.W,Tanner: Department of Nuclear Physics,
Oxford University, Oxford, V. Britanija: CP
violation in Ki->x' »-s« decay
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
Seminarji in predavanja domaČih predavateljev
1. F.Demšar: Uporaba slikanja z EPR pri razis­
kovanju bioloških vzorcev
2. N.Funduk: tedenski specialistični seminarji
Oddelka za snemno protetiko, Univerzitetna
stomatološka klinika
194
P.KerkoC: Optični valovni vodniki
P.KerkoC: Maximal ' length of waveguides in
order to obtain optimal SIIC efficiency
V.Marinkovic, A.Prodan: PoroCilo o delu v 1.
1986: dejavnost laboratorija za elektronsko
mikroskopijo
A.Novak: Superionski protonski prevodniki
M.Schara: Regulacija bioloških sistemov
J.StepiSnik: Slikanje z magnetno resonanco v
zemeljskem fSlju
J.Svetek: Karakterizacija liposoaov in Štu­
dij transporta spinako označenih molekul
preko lipidnega dvosloja liposomov
10. M.Sentjurc: Reduction of some proxyl nitro­
xides
11 M.Sentjure: Reduction of nitroxides in whole
blood, erythrocytes and plasma
Seminarji in predavanja tujih predavateljev
1. D.C.Ailion: University of Utah, Department
of Physics, Salt Lake City, Utah, ZDA: New
techniques in NMR imaging.
2. C.E.Barberia: Instituto de Fisica, Universidade
Estadual
dc
Campinas,
Campinas,
Brazilija: EPR in metals
3. L.BarbiC: Salonit,
Anhovo: Tiksotropnost
cementnih past
4. I.BatistiC: Institut za fiziku SveuCiliSta u
Zagrebu, Zagreb: Teorija visokoteaperoturnih
superprevodnikov
5. C.Bauer: Department of Metallurgical Engi­
neering and Materials Science,
Carnegie
Mellon University, Pittsburgh, ZDA: Charac­
terization of interfaces in III-V semi­
conductor
compounds.
Drugo
predavanje:
Evolution of hole shape in (100), (110) and
(111) monocrystalline thin films of gold
6. J.Bjorkstaa: University
of
Washington,
Department
of
Electrical
Engineering,
Seattle, Washington, ZDA: Polar cluster« in
parnelectric KDA as seen by NMR
7. N.BrniCevic:Institut"Ruder BoSkovic",Zagreb:
Kemija visokotempeiaturno-superprcvodnih ok­
sidov
8. E.Colla: ETII Zurich, Laboratorium fur Fcstkorperphysik, Zurich, Svica: Razir.kave meša­
nih inkomenziirabi lnih sistemov (N(CIIj)<)j
ZnCl4( i-i)Br<i
9. J.W.Doane: Kent State
University, Liquid
Crystal Institute, Kent, Ohio, ZDA: Polymer
dispersed liquid crystals
10. I.Emri: Fakulteta za strojništvo, Ljubljana:
Staranje materialov
11. V.P.Uolcev: Katedra za fiziko trdne snovi,
Beloruska univerz.i,
Minsk, ZSSR: Fizika
ionnoplazmenih procesov
13. K.Hamano: Tokyo Institute of
Technology,
Department of Physics, Tokio, Japonska: Ex­
perimental study of the kinetics of discommensuration lattice
14. T.llikita: Department of
Applied Physics,
Faculty of Engineering, Tohoku University,
Sendai, Japonska: Light scattering study of
ferroelectric
Klli POi
under
hydrostatic
pressure
15. Y.Ishibashi: Synthetic
Crystal
Research
Laboratory, Faculty of Engineering, Nagoya
University, Nagoyn, Japonska: Processes of
formation of order in some liquid crystals
16. R.B.Jones: Institute of Computer Studies,
University of New Haven, CT, ZDA: Stochastic
filtering of experimental lineshapes EPR
applications
IT. P.KoCevar: Karl-Frunzens-Universitat Craz,
Institut fur Theoretische Physik, Gradec,
Avstrija: Hot phonons: theory of very fast
nonequilibriua phonon relaxations in solids
due to photo and DC excitations
18. N.Kolpakova: Fiziko-tehniCeski institut i".
A.F.Ioffe, Akadeaii nauk USSR, Lenigrad,
ZSSR: Dielectric properties and soft siode in
the incoaaensurate phase of CdiNbiOi
19. D.Koruga: HaSinski fakultet, IstraZivaCke
jedinica Molekularne aaline,Beograd: Osobine
aikrotubula - aoguca priaena u aolekularnoj
elektronici
20. P.Laggner. Tnstitut fur Rontgenfeinstrukturforschung,
Osterreishische Akadeaie
der
Hissenschaften,
Gradec,
Avstrija:
Tiae
resolved synchrotron radiation studies of
phospholipid bilayers
21. A.P.Levanyuk: Institut za kristalografijo.
Akademija znanosti ZSSR, Moskva, ZSSR: Con­
tributions to the theory of type II incoa­
aensurate systeas. Drugo predavanje: Phason
gap in the case of strong pinning
22. O.Liechti: ETII
Zurich, Laboratoriua
fur
Festkorperphysik, Zurich, Svica: I. Experiaental aspects of mapping broad absorption
lines with a pulsed spectrometer. II. Inter­
pretation of NMR-NQR rotation patterns using
crystal symmetry
23. K.Ljolje:
Prirodno-matematiCki
fakultet,
Sarajevo: Nova teorija Diracovog polja
24. A.Losche: Karl-Marx-Universitat,
Sektion
Physik,Leipzig, NDR: NMR of liquid crystals
25. Meng Qingan: Institute of Physics, Peking,
Kitajska: NMR studies on soae saaples in
solid state
26. D.Michel, Karl-Marx-Universitat,
Sektion
Physik, Leipzig, KDR: Some new results on
the ferroelectric phase transition of TSCC
by >>N and 'D NMR investigations
27. F.Milia: Nuclear Research Centre Demokritos,
Department of Physics,
Aghia
Paraskevi
Attikis, GrCija: The physics of photochromic
and thermochromic systems
28. J.Murgich: Centro de
Quimica,
Instituto
Venezolano de Investigaciones Cientificas,
Caracas,
Venezuela: >*P NMR studies
of
incommensurate
phases of transition metal
cyanides,
29. M.Prester: Institut za fiziku SveuCilisto u
Zagrebu,Zagreb: Visokotemperaturna supravodljivost
BaLaCuO sistema: istraZivnnja u
svijetu i na Institutu za fiziku SvcuCilistn
30. G.R.Ratcliffe: Department of Plant Sciences,
University of Oxford, Oxford, Velika Brita­
nija: Compartmental analysis in plant tissue
by N'MR. Drugo predavanje: High resolution
imaging of plant tissue by NMR
31. R.Sasikumar: University of Coimbatore, Indi­
ja: Measurement of solar radiation at Peryanaickanpalayam
32. J.Stonkowski: Instytut Fizyki Molekularnej,
Polskiej Akadcmii Nauk, Poznan, Poljska:
Dielectric study of glassy transition in
Rbi-. (N'H< ),MaAsO(
33. A.Szytula: Jagelonska univerza v Krakowu,
oddelek za fiziko, Krakow, Poljska: Magnetic
properties of MTiXi compounds
34. A.Tomasi: Universita di Modnnn, Pntologia
Generale, Modcna, Italija: Spin probe reduc­
tion in liver microsomes
35. H.Karhanek: Institut fur Experiaentalphysik,
Universitat Wien, Dunaj, Avstrija: Elastic
properties of KLiS04
36. Ye Chaohui: Wuhan Institute of
Physics,
Wuhan, Hubei, Kitujska: Inhoaogeneous inter­
actions in rotating solids
37. A.Zheliaskova: G.Nudjakov Institute of Solid
State Physics, Bulgarian Academy of Science,
Sofija, Bolgarija: Liquid crystal research
in G.Nadjakov Institute of Solid State Phys­
ics, Sofija
38. Zhu Xiwen: Wuhan
Institute
of
Physics,
Wuhan, Hubei,Kitajska: Subharaonic resonance
in NMR
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Seainarji in predavanja tujih predavateljev
1. N.Bartlett: University of California, Berk­
eley, ZDA: Nova podroCja v anorganski kemiji
fluora (7 predavanj)
2. D.Desaarteau: University of Cleaston, South
Carolina, ZDA: Novel developaents in fluorinated nitrogen and carbon superacids
3. O.Gleaser: Universitat Gettingen, Gcttingen,
ZRN: Studies about positive electrodes for
the alkaline accumulator and soae aspects of
electrotraction
4. R.Hoppe: Institut fur Anorganische Cheaie und
Analytische Cheaie I.Justus-Liebeg Universitit, Giessen, ZRN: New pathways of the syn­
theses of fluorides
5. L.Kolditz: Akademie der Wissenschaften der
DDR, Zentralinstitut fur Anorganische Chemie,
Berlin, NDR: Thermal decomposition of fluorocoaplexes end transport processes in the
solid
6. B.Muller: Institut fur Anorganische und Ana­
lytische Chemie I. Justus-Liebig-Universitat,
Giessen, ZRN: New fluorides by high pressure
fluorination and their structures
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
Seminarji in predavanja tujih predavateljev
1. R.G.Cooks: Purdue University, Lafayette, ZDA:
Recent developments and application of tandem
moss spectrometry
2. S.Mains: Univerza M. SNaldovska v l.ublinu,
Poljska: Isotope analysis of light elements,
techniques and applications
3. J.R.O'Neil: Geological Survey, Menlo Park,
California, ZDA: The use of stable isotopes
in geochmistry
4. S.M.SevCenko: Tehniška akademija, Leningrad,
ZSSR: Conformational analysis in the context
of history
5. D.Tsalev: Univerza v Sofiji.Bolgarija: Recent
studies in electrothermal and hybrid genera­
tion AAS
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
Seminarji in predavanja domaČih predavateljev
1. A.Lesar: Modelne rtiziskave kinetičnih efektov
N-15 in 0-18 v termičnem razpadu N20, kotaliziranem z bromom
195
Z. K.JuZniC: Vpliv substituent na jodiranje aroaatskega obroCa
3. A.Zupane: Uporaba instruaenta EC * C
ODSEK ZA BIOKEMIJO
Seainarji in predavanja tujih predavateljev
Ka odaeku so vsak ponedeljek seainarji, na kate­
re« raziskovalci poročajo o svojca delu
1. U.Doaanska: Politechnika Warszawska, Varlava,
Poljaka:Solubility of n-paraffin hydrocarbons
in one- and two-component advent Mixtures
2. N.Kallay:Prirodoslovno aateaatiCki fakoultet,
Sveueililte u Zagrebu: Aaocijacija iona u
električno« dvosloju aetalnih oksida
3. J.P.Kratochvil: Institute of Colloid and Sur­
face Science: Clarkson University: Koloidna
keaija otopina soli ZuCnih kiselina
4. B.Veglinski:Politechnika Warszawska, Varlava,
Poljska: Spectroscopic and theraodynaaic in­
vestigation of a structure of associated so­
lutions
5. J.Szczypa: Departaent of Radiocheaistry and
Colloid Chemistry, Institute of Cheaistry,
Maria Curie-Sklodowska University, Lublin,
Poljska:
Adsorption of aacroaolecules at
oxide/electrolyte interfaces
Seainarji in predavanja domaČih predavateljev
Seainarji in predavanja tujih predavateljev
1. W.L.Daux: Departaent of Molecular Biophysics,
Medical Foundation of Buffalo, ZDA: Molecular
Conformation Analysis
2. H.Fritz: Abt. fur Klinsche Diocheaie und Kli­
ni sche Cheaie in der Chirurgischen Klinik
Innenstadt der Univcrsitat Munchen, ZKN: Pro­
teinases in Inflammatory Processes
3. M.Rigbi: Departaent. of Biocheaistry,Institute
of Life Sciences, The Hebrew University of
Jerusalem, Izrael: Biochemistry and Physiolo­
gical Effects of Leech Saliva
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERKETIKO IK ROBOTIKO
Seainarji in predavanja domaČih
ODSEK ZA KERAMIKO
Seainarji in predavanja doaaCih predavateljev
1. S.BeseniCar: Poročilo s konference European
Magnetic Materials Application 87 v Seilfordu-u
2. G.DraZiC:Poročilo s 7th International School
of Microscopy, Erice, Italija
3. M.Drofenik:PoroCilo z 89th Annual Meeting of
the Aa. Ceraa. Soc. v ZDA
4. R.Gopalakrishnan: Understanding of the phase
evolution in precipitated amorphous zirconia
5. V.Kevorkijan: Sinteza »interaktivnega a-SiC
prahu
6. D.Kolar: Poročilo s konference "Sintering
87", Tokio
7. M.Koaac, S.BeseniCar: Poročilo s konference
Powder Metallurgy 97, Pardubice
8. M.Koaac: Poročilo s seninarja Sinter-HIP te­
chnologies v Kagu
9. V.KraSevec: Elektronska mikroskopija anor­
ganskih materialov
10. F.MiklavCiC: Mineralna vlakna s povilano
temperaturno obstojnost, o
11. M.Pristavec: PoroCilo z 38.Znanstveno tehno­
loškega posvetovanja o metalurgiji in kovin­
skih gradivih, Portorož
12. D.Suvorov, M.Trontelj, D.Kolar, M.Kosec: Po­
roCilo s konference 14.Science of Ceramics v
Csntebury-u
Seainarji in predavanja tujih predavateljev
1. Y.Ando: Meiyo University, Mogoya, Japonska:
Synthesis of ultrafine 0-SiC powders
2. R.KuZel: Karlova univerza, Praga, Češkoslova­
ška: Materials for thick fi'm resistors with
high positive temperature coefficient of re­
sistivity
3. H.Palaour III: Department of Materials, Sci­
ence and Engineering, North Calorinu State
University, Raleigh, ZDA: Cadops applications
for simple and complex ceramics
4. M.Prudenziati, Univerza v Modeni, Modcnn,
Italija: Some interaction phenomena in thick
film material« s,id their consequences on
electrical properties of resistors
196
predavateljev
1. J.LenarCiC: Namen računalniškega načrtovanja
industrijskih robotov in stanje v svetu
2. J.LenarCiC: Načtrovnnje obdelovalne celice
3. B.Nemec: Načrtovanje obdelovalne celice
4. A.RuZie: Arhitekura programskega sisteaa in
zahteva za materialno opremo
5. L.21ajpah: NaCrtovnnje upravljanja in servoregulacije
Seainarji in predavanja tujih predavateljev
1. I.Mekjavič: School of Kinesiology "Simon Fraaer University", Bnrnsby, British Columbia,
Kanada: Človeški tcrmoregulacijski kontrolni
sistem
ODSEK
CIJE
ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN RECULA-
Seminarji in predavanja domaČih predavateljev
1. F.Bremšak: Pregled usmeritve na področju te­
orije avtomatskega vodenja (25.IEEE konferen­
ca "Decision and Control")
2. D.JuriCid: PoroCilo z X. IFAC kongresa
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Seminarji in predavanja domaČih predavateljev
1. A.Brodnik: Porazdeljeni operacijski sistemi
2. A.Brodnik, M.Wiegele: Porazdeljene podatkov­
ne baze
3. A.Brodnik: Prevajalniki- 1. del: Razumevanje
jezika
4. A.Brodnik: Modula 2
5. M.Bohanec: Računalniška orodja za odločanje
v metodologiji DECMAK, 1. del
6. M.Bohanec: Računalniška orodja za odločanje
v metodologiji DECMAK, 2. del
7. D.BoJadZiev:
Struktura samoreference pri
Goedlu
8. I.Bratko: Novosti s področja kvalitativnega
model i ranjo(porod 1 o o
Deep Knowledge Base
Workshop, 1987/
9. I. Bra t ko: Freddy3 - projekt iz uaetne inte­
ligence v robotiki
10. I.Bratko: Organizacija ECAI, SIC za QM (po­
ročilo o IJCAI-87)
11. B.Ceatnik: ASISTENT '86
12. B.Cestnik: Strojna oprema za Al (poročilo o
IJCAI-8T)
13. B.Cestnik, K.Uvrac: Uporaba ASISTENTa za
oceno uspešnosti podjetij
14. F.Dacar: Tiskovanja ravnine s kvadrati in
trikotniki (prvi del)
15. F.Dacar: Tiskovanja ravnine s kvadrati in
trikotniki (drugi del)
16. F.Dacar: Generatorji in selektorji
17. B.Filipic: Mehanizeat verjetnostnega skle­
panja IKFERNO
18. B.Filipic: Lupine ekspertnih sistemov (poro­
čilo o IJCAI-87)
19. B.Filipic: Prevajalnik za Arity/Prolog
20. B.FilipiC: Ekspertni sistea za oceno apektra
signalov (preliminarno poročilo)
21. M.Casts: Sistea za avtoaatsko učenje INESYS
22. M.Caas: Teoretične osnove učenja v luanih
doaenah
23. M.Caas, M.Drobnic: Approaching the limit in
classification accuracy
24. N.Crobelnik: Prologov prevajalnik: algoritea
in optiaizacija
25. N. La vrač, I.Kononenko: Terminologija logič­
nega programiranja
26. T.Lasbaher, V.Vouk: Concurrent Pascal in Mo­
dula 2
27. S.Mavric, A.Brodnik, J.FerbeZar: Prograasko
krailjeni preklopnik
28. R.Murn, D.PeCek, T.JuriCiC: Računalniški vid
29. F.Novak: Kako odkrijeao lažnivca (problem
bizantinskih generalov)
30. V.RajkoviC, M.Bohanec, N.LavraC: Avtoaatsko
uCenje in aisteai za poaoC pri odloCanju
31. M.Santo: SMO tehnologija
32. I.Savnik: EDIF - Jezik za opis elektronskih
vezij
33. J.Stojanovski: Objektno orientirani jeziki
34. T.Urbančič:Kvalitativni model in diagnostika
Seminarji in predavanja tujih predavateljev
1. S.Collins: RTA, Croydon, Velika Britanija:
Modula 2
2. J.Dolenc: Iskra-Delta, Kranj: Implementacija
Prologa na Mikroračunalniku Triglav
3. I.Dolinšek: Iskra CAOP: Smalltalk, 1. del
4. I.Doliniek: Iskra CAOP: Smalltalk, 2. del
5. L.J.Hayes: University of Texas, ZDA: Algo­
rithms for supercomputers and parallel com­
puters
6. B.Ikica: Iskra CAOP: Lupina ekspertnih sis­
temov in Turbo Prolog
7. I.Kononenko: FE: Ocenjevanje uspešnosti sisteaov za induktivno uCenje
8. I.Kononenko: FE: Avtomatsko grupiranje po
metodi največje razločljivosti razredov
9. M.Krisper, T.Zrimec: FE: Ekspertni sistemi
za merjenje in napovedovanje druZbeno-ekonoaskega razvoja, 1. del
10. M.Lokar: FNT-Hatematika, Univerza v LJub­
ljani: Vzporedni quicksort
11. P.Mowforth: The Turing Institute, Glasgow:
Advanced robotics (Integrated AI?)
12. P.Mowforth: The Turing Institute, Glasgow:
Computer vision
13. Nauaov: Akademija znanosti ZSSR, Moskva,
Z5SR: Mini and microcomputers in USSR
14. L.H.Patnaik: Indian Institute of Science,
Bangalore, Indija:- Ferallei Computer Archi­
tecture
15. L.M.Patnaik: Indian Institute of Science,
Bangalore, Indija: Expert systems for CAD
16. C.Uerik: University of Illinois, Hungarian
Academy of Science: GS inductive learning
algorithm
17. A.Yarsek: FE: Pomanjkljivost algoritma USIM
18. T.Zrimec: PANIC - avtomatsko uCenje robotov
19. T.Zriaec, M.Krisper: FE: Ekspertni sistea za
merjenje in napovedovanje druZbeno-ekonomskega razvoja, 2. del
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MREŽE
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
V.Avbelj: Fazno sklenjene zanke
V.Avbelj: Spektralno učinkovite aodulacije
M.Bonač: Poročilo o delu na inltitutu CMD
I.FabiC-PetraC:
Razpoznavanje vzorcev in
metode razvrščanja v skupine
I.FabiC-PetraC: Izračun spektra gostote za
MACPM v aultiraCiinalnilkih komunikacijskih
sistemih
M.Grlj: Ekvalizatorji brez uporabe anoZenja
M.GrlJ: Uspešnost uporabe ekvalizatorja z
upoštevanjea Ruaalerjevega kanala
T.Javornik: Predstavite
aodelov radio ka­
nala
I.Lesjak: Predstavitev aagisterskega dela
I.Oziaek: Telekomunikacijski sistemi I
I.Oziaek: Telekomunikacijski sistemi 2
J.Rugelj: Sinhronizacija
v
porazdeljenih
sistemih
R.Scga: Paralelni adaptivni ekvalizatorji
R.Sega: Analiza paralelnih adaptivnih ekvalizatorjev z upoštevanjem Rummlerjevega mo­
dela kanala
M.SubelJ: Problem
računalniško
podprtega
projektiranja telefonskih central
R.Trobec: PoroCilo ?. izpopolnjevanja v ZDA
R.Trobec: Celični nvtoaati
I.Tvrdy: Vloga FDT v računalniških komunika­
cijah
I.Tvrdy: PoroCilo z obiska konference PSTV 7
B.Vodopivec: Multi-mini računalniške struk­
ture
Seminarji in predavanji tujih predavateljev
1. D.Drajič: Elektro fakulteta,Beograd: Zaščitno
kodiranje
2. C.Petrovič. Elektro fakulteta, Beograd: Pro­
cesiranje digitalnih signalov
3. D.Lazič, Elektro fakulteta,Novi Sad: VitcrbiJev algoritem
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
Seminarji in predavanja domaČih predavateljev
1. B.Gluaac, F.Moškon: Digital reactivity meter
2. I.Mele: Technical description of TRIGA Mark
II reactor
3. I.Mele: Experimental verification of fuel
element reactivity worth in dependence of
burn-up
4. I.Mele: Optimization of neutron flux in ir­
radiation channels with regard to Tc-99 pro­
duction
197
5. H.Ravnik: Burn-up
calculations of
TRICA
reactor core
6. M.Ravnik: Reactor physics of TRICA reactor
?. M.Ravnik: Burn-up of TRICA reactor
S. H.Ravnik: Fuel management of TRICA
9. H.Ravnik: Experimental verification and adjustaent of calculational procedures of TRI­
CA reactor
10. J.Rant: Measurements of neutron flux distri­
bution by activation detectors
11. A.Trkov: Nuclear data for research reactor
calculations
12. A.Trkov: Diffusion equation and the finite
eleaent method
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
Seainarji in predavanja domaČih predavateljev
1. T.Fuerst: Marketing v raziskovalni organiza­
ciji
2. S.Hi«: ASSYST
3. I.Koaprej: Kliaatizacija industrijskih obra­
tov s poaoCjo digitalne regulacijske tehnike
4. I.Koaprej: Napovedovanje
porabe
toplotne
energije v internea energetskem sisteau
5. D.MrdakoviC: Systems Munchen
6. S.Maffi, B.Borota, C.Opalkar: Energy aanageaent v Aasterdaau
7. C.Physicos: Coabined heat and power associa­
tion - S. konf., V. Britanija
8. C.Physicos: Kombinirana proizvodnja toplote
in električne energije - pregled stanja in
napovedi
9. C.Physicos, M.Vidmar: CeBit v Hannovru
10. J.Rugelj: Sinhronizacija
v
porazdeljenih
sisteaih
11. J.Rugelj: Formalno preverjanje pravilnosti
komunikacijskega protokola
12. V.SaviCic, I.Komprej: ENKON, Nuernberg
13. H.Skapin-Rugelj: Optimizacija stroikov ogre­
vanja z dinamičnim programiranjem
14. R.Tavzes, A.Todorovič, M.DovC: Predstavitev
Študije za Svetovno banko-2elczarna Jesenice
15. A.Temeljotov,J.2»uc: JUREMA, Mednarodno sre­
čanje Študentov elektrotehnikov v Novi Gor­
ici
16. H.ToaSiC: FEPACE Bruselj
17. M.ToaSiE: USIDO - Racionalna raba energije v
kemijski industriji, Francija
18. A.Urbančic: Optimizacija stroškov ogrevanja
z linearnim programiranjem
19. M.Vidmar: Izbor in dimenzioniranje kogeneracijskih sistemov - sploSni pristop
20. M.Vidmar: Map/Top stanje, perspektiva lokal­
nih računalniških mreZ (LAN)
21. J.Zmuc: Interpretativni digitalni regulatorprogramski jezik
22. J.Zmuc, A.Temeljotov: TFAC 87, Munchen
Seminarji in predavanja U j m
predavateljev
1. D.Cepar: OUM: ARIMA modni i za analizo in na­
povedovanje časovnih vrst
2. R.Kladnik, A.Krainer: FACG: Razvoj modelov in
računalniške programske opreme (CAD) za dinnaiCno toplotno analizo konstrukcijskih sklo­
pov in prostora
3. L.M.Patnaik: Institute of Science, Bangalore,
Indija: Current trends in distributed control
4. S.StrmCnik: E-2: Poenostavljanje matematičnih
modelov dinamičnih sistemov
196
5. H.Studovič: Matinski fakultet, Beograd: Prob­
lemi planiranja energetskih potreb v indus­
triji
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
Seainarji in predavanja domaČih predavateljev
1. S.Petelin: TeraohidravliCni popis tokov
nega filaa in vlaZncga zraka
vod­
Seainarji in predavanja tujih predavateljev
i. D.J.Bizzak: IT Del ion Corp., Pittsburg, Penn­
sylvania, ZDA: Application of risk assessaent
in US nuclear power plant regulation
2. H.lludina: Vodja oddelka za teraohidravliko
EIR, Švica: TeraohidravliCne raziskave na EIR
v Švici
3. R.B.Jones, University of New Haven, Connecti­
cut,ZDA: Comparison of unavailability methods
and optimal intervals for NPP components
4. R.J.Wagner: Idaho National Engineering Labo­
ratory,ZDA: RELAP5 experience with vector and
parallel processing
5. I.Zun: Fakulteta za strojništvo, Ljubljana:
Dvofazni tokovi v ceveh
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
Seainarji in predavanja domaČih predevatcljcv
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
D.Bele: Debugger za Turbo Pascal
D.Bele: Superproject - workshop
D.Bele: Rnzstnva v Munchcnu
D.Bele: Superproject
B.Brvar: Wordstar nadaljevalni
B.Brvar: Osnove video tehnike
B.Brvar: Wordstar
D.Cepar: Predstavitev disertacije
D.Cepar: Simpozij v Passau
J.Cibcj: Prototyping: state of the art
I.DrnovBek: Sistemizacija gradiv za izobra­
Ževanje odraslih
I.Drnovšek: Urejevnlnik besedil PC-PIS
I.DrnovBek: TeCaji za PC na Intertradc-u
I.Drnovšek: Wordstar
I.DrnovSek: Wordstar nadaljevalni-mailmerge
J.Klaus: Hannover
R.Kolar: X.25
R.Kolar: Arhitektura računalnikov II.del
R.Kolar: Arhitektura računalnikov
M.Mele: Akcijski diagram
M.Mele: Action diagrams
S.MiCkoviC: Halestones numbers
S.MiCkoviC: Passau
S.MiCkoviC: Strukturirano
programiranje v
COBOL-u
S.MiCkoviC: Časovne vrste
M.Noack: Hannover
M.Noack: Novosti o Vax-u
M.Noack: Komentar knjige llofstndter: Goedel,
Eschcr, Bach
Z.RadalJ: Strategic information systems pla­
nning
Z.RadalJ: Avtomatnka povesiva
obdelave s
knjiženjem
Z.RadalJ: Referat v Cavtpt
Z.RadalJ: Passau
33. B.Rovtar: Delo Solo GM1 v .JemCiji
34.
35.
3(.
37.
3».
39.
40.
41.
42
43.
44.
45.
4«.
4T.
4*.
49.
SO.
B.Rovtar: O obisku firae Coaputerland
B.Rov'.ar: Znanje v okolje
B.Re .'tar: Razstava v BudiapeSti
M. Rogelj: Osnovno izobraŽevanje o uporabi
računalnika tipa IBM-PC
M.Rugelj: Razstava v Munchenu
M.Sestri: IzobraŽevanje odraslih za Lotus 123
zaCetni
M.Searl: Nadaljevalni tečaj Lotus 123
H..Searl: Lotus 123 zaCetni
T..SevBek: SluCajna Btevila
F..Sevlek: Konferenca na Norveške«
F..Sevlek: Slučajni procesi
F..Sevlek: Fraktal i
J.Smolnikar: Turbo Pascal
V.Srebotnjak: Kalkulacija cen v proizvodnji
-izdelek izobraŽevanja
V.Srebotnjak: Eurographics 87 - organizacija
in tehnika na konferenci v Aasterdaau
V.Srebotnjak: IzobraŽevanje za uporabo raču­
nalnikov v industriji v ZRN - izobraževalna
•ola CNI
V.Srebotnjak: IzobraŽevanje za uporabo raču­
nalnika v neraCunalnilkih poklicih
• e d i j za p r e d s t a v i t v e
5 1 . V.Srebotnjak: Novi
(Sicob, Interkaaa)'
5 2 . V.Srebotnjak: Konferenca Eurofraphics 87 v
Aasterdaau
5 3 . Z.Stojanovski: CEBIT 87
5 4 . L.Sue: Usaerjeni grafi v bazah podatkov
5 5 . L.Sue: VAX-11 RDB/VMS
56. L.Sue: IDA BAZA
57. H.Toni: Zaniaivosti v zvezi s PC
5 8 . M.Toui: Nova generacija IBM
59. H.Toni. Novosti v zvezi s PC
6 0 . J.UlCar: Prototyping
6 1 . J.UlCar: Strategic info systea planning in
S/W verification, validation and testing
6 2 . L.ZaloZnik: Dbase III zaCetni
6 3 . L.ZaloZnik: T3 - text processor
64. L.ZaloZnik: Dbase III nadaljevalni
6 5 . L.ZaloZnik: IzobraŽevanje odraslih za dBase
zaCetni
Seainarji in predavanja tujih predavateljev
1. T.Stebe: Nikrohit, Ljubljana: MreZe na PC-jih
2. P.Tepina: Ljubljanska banka: OptiCno Citanje
Čekov v bankah v Švici
PRAKTIKANTI NA DELU NA INSTITUTU
PftAKTIKANTI -SREDNJEŠOLCI
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
Slibar MatjaZ
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
Lorger ToaaZ
Novak Ksenja
Potokar Jure
Usenik Marko
VerliC Robert
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
HaloZan Peter
Stupico Barbara
Sakeliek Roman
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Bavdek Duian
StanojeviC Ljubila
Jagodic Rok
Vence1j Janez
PogaCnik Miha
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
Dolenc Maja
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
Mranor Galper
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
Kos Vojka
ODSEK ZA KERAMIKO
Kustec Gregor
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIDERNETIKO IN ROBOTIKO
Butinar PriaoZ
Spindler Alenka
Fatur Sandra
SuiterliC Ale«
Fi»er Eva
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULA­
CIJE
Kukar Mojca
Nograiek Marjetka
ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO
AabroZiC MatjaZ
RoiC Žiga
AzinoviC Igor
Sialic Boris
Breaec Damijan
Schoenlieb Cregor
Katulin Coran
StraZar MatjaZ
Paternoster Saao
Živec Alel
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Breger Alel
Kralevec Helena
Cevc Marko
Merle ToaaZ
Gantar Metod
NikoliC Dulan
Golob Peter
SuiterliC Rok
Kokol Matej
ToaaZiS Peter
Kanalec Mirjaa
Tadel Matevl
ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO
ErZen Jure
Jereb Doltjtin
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MREZE
Culiberg Jure
Oblak Matej
Dolgan Tone
Rojko Jera
Kranjc Uro!
Volkar De ...Jan
109
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
Vidic Kleaen
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
DeZelan ToaaZ
Lovlin Peter
Dovie Tinke
MajheniC Zan
HaloZan Peter
Mervic Manfred
Horvat Lili
PakiZ Blanka
JakliC Anton
Penko Rok
Rudolf Dejan
ZnidarliC Viktor
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
ValiC Darja
RaCiC Boltjan
Potokar Eva
CaviC Urol
Vintar Zarja
Vritzl Karin
Kobal Mateja
Žagar Karaen
DijanoviC Roaan
Bruaat Andrej
MarusiC L.xajan
Trinkaus Miha
Jakla Matej
Hudnik MIlan
Crabenlek Leon
Pestotnik Rok
Petelin Barbara
Pihler MatjaZ
StaniC Katja
Bavec Salo
Usek Sala
Vrtovec Bojan
Bolcar Maja
Hribar Marjeta
Marolt Jasna
Grabnar Iztok
Span Mateja
AZaan Janez
Ceanik Tadeja
Berkopec Miha
Bricelj Franci
JudeZ Žiga
Bogdanovi«! Nevenka
GadZijev Andrej
Kav«i6 MatjaZ
DeCaan Mitja
Kunaver Prino2
Groznik MatevZ
MegliC Meta
Ravnikar Miha
Podboj MatjaZ
Bervar Alel
RepovZ TosaZ
Kuzaan PriaoZ
SpaniC Mira
RibariC Peter
Staudobar Jane2
Debeljak Žiga
Milosevic Natala
Poape Maruša
Grošelj Martina
Srebotnjak Martin
Zonta Bojana
Kutner Jernej
PrijoviC Cordana
Linke Matej
Črnivec MatjaZ
Zaje Andreja
Cernila Boštjan
Zbontar Daajana
Zaje Alel
ZupanCiC Mojca
KovaC PriaoZ
Spazzapan Mojea
Praprotnik AleS
GoriiC Irina
Ciacoaelli Jurij
PogaCnik Živa
Soukal Lenka
Skulj Katja
UlCakar Kleaen
HrCek Matej
OtoniCar Alet
Kotar Mitja
StaniC Darja
Sajn Igor
NorCiC Mateja
MadZarevid Dare
Meglic Boštjan
Drinovec Barbara
Bregar Gorazd
Jeranko Mateje
Cohl Urla
Kokalj Anton
VidenCnik Spela
KoSak Boštjan
KovaC Marko
Vrhovec Dejan
Bauer Andrej
KMJI2NICA
Debeljak NataSa
STEKLOPIIIASKA DELAVNICA
ZemljiC Julija
PRAKTIKANTI - ŠTUDENTI
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
BoZnar Marija
KaCiC Peter
Koaan Kristina
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
CopiiS Nina
Povle Tatjana
JanZekovie Helena
PuCnik Albin
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Jagodic Rok
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
Kolar Patrik
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
Petek Irena
ODSEK ZA KERAMIKO
Babnik Igor
Kunaver Uro!
Povhe Sabina
Prelec Helena
Saje Bori *
TavCar Igor
ODScK ZA BIOKEMIJO
Br.rbko Martin
Cerkvenik Vesna
Potokar Peter
Velikonja Spela
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO
Ahlin Boris
ToliCiC Jaroslav
Bratanac Vladimir
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULA­
CIJO
Vidali Jurij
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Caf Dušan
Kolar Peter
DrobniC Matija
Pestotnik Rok
Kapus Tatjana
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MREŽE
Durnik Urban
PuCko Marjeta
ODSE'. ZA REAKTORSKO FIZIKO
Gyergyek TomaŽ
Vidic Klemen
ODSEK ZA UPOPADNO MATEMATIKO
France Sonja
Kranjc Magdalena
Gutnik Mojca
Smerke Mateja
KramnclJ Zoran
KOMERCIALA
Pl.skar Maja
200
KraSevec Igor
TomaŽiC Majda
Zavrtanik Marko
STEKLOPIHASKA DELAVNICA
Žemljic Julija
PREGLED ŠTEVILA PRAKTIKANTOV - ŠTUDENTOV PO ODSEKIH V L. 1987
kJsek
F-l
F-2
F-3
F-5
K
1
6
3
10
Odsek
K-l
K-2
K-3
K-4
K-5
N
5
1
1
1
1
9
Odsek
E-l
E-2
E-3
E-4
E-5
E-6
N
5
2
11
12
3
6
39
Odsek
R-l
R-2
R-3
R-4
N
1
12
-
Odsek
OUM
L
S-4
H
89
1
1
Skupaj
91
!65
3
16
OBISKI NA INSTITUTU
1. Dr. Fany Milia
Nuklearni institut
Democritos, Atene, CrCi.ia
2. Dr. Tonas Carlsson,
Charmers Inst, of Technology, Dpt. of Physics,
Goteborg, Švedska
3. Mr. Julio Montes,
International Atomic
Energy Agency, Vienna,
Avstrija
4. Dr. Timothy Pilbrow,
Monash University
Melbourne, Avstralija
5. Dr. Thouas Vrebalovich,
Ambasadi ZDA v Beogradu
6. Prof. dr. Neil W. Tanner,
Oxford Univ. Nuclear Physics
Laboratory, Velika Britanija
7. Dr. Manfred Cziesl,
National Science Foundation
za Evropo, Pariz
8. Dr. Raymond Kind,
Laboratorium fur Festkorperphysik, Zurich, Svica
9. Mrs. Ans Scppen,
Planck-Inst. Festkorperforschung, Hochfeld-magnetlab.,
Grenoble, Francija
10. Prof. dr. ArkadiJ P. Levanyuk,
Inat. of Crystallography,
Acad. Science USSR, Moskve.
11. Prof. Hugo Schmidt,
Montana State Univ., Dpt. of
Physics, Bozeman, Montana, ZDA
12. Prof. dr. Katsumi llamano,
Tokyo Inst. Technology
Dpt. Physics OH-Okayama,
Meguro, Tokyo, Japan
13. Prof. Karl A. Muller,
Univ. v Zurichu (IBM), Svica
14. Prof. Rudolf Hoppe,
Anorganische-Analytische Lab.
Univesistat, Giessen, ZRN
15. Dr. Conzales J. Martinez
International Atomic Energy
Agency, Dunaj, Avstrija
16. Dr. Vilmar Klemt,
Institut za jedrsko fiziko,
KFA, Jiilich
1.1.-15.1.
13.3.-30.3.
23.11.-31.12.
6.1.-20.1.
13.1.-14.1.
29.1.-30.1.
6.2.
14.3.-17.3.
8.4.
14.4.-17.4.
20.10.-30.10.
13.4.-19.4.
16.4.-7.5.
18.4.-26.5.
20.5.-22.5.
29.5.
:?.5.
30.K.-3.7.
1.7.-7.8.
17. Prof. dr. Juan Murgich
Institute Venezulano de
Investigacione CientificasIVIC, Centro de Quimica,
Caracas, Venezuela
18. Prof. Ye Chaohui,
-Institut za fiziko v Wuhanu,
Kitajska
19, Prof. Meng Qingan,
Institut za fiziko, Peking,
Kitajska
20. Prof. Zhu Xiwen,
Institut za viziko v Kuhanu,
Kitajska
21. Dr. Meir Rigbi,
Department of Biological
Chemistry, Institutu of Life
Sciences, The Hebrew Univ.
of Jerusalem, Israel
22 Dr. Alfred E. Mann,
Pacesetter, ZDA
23 Prof. dr. R. B. Jones,
Inst, of Computer Studies
West Haven, Connecticut, ZDA
24. Prof. dr. David C. Ailion,
Univ. Utah, Dpt. of Physics,
Salt Lake City, Utah, ZDA
25. Prof. dr. T. Hlkita,
Dpt. of Applied PhyBics, Faculty of Engineering, Tohoku
Univ., Sendai, Japonska
26. Dr. W. L. Daux,
Dpt. of Molecular Biophysics,
Medical Foundation of
Buffalo, Ne« York, USA
2", Prof. dr. Ishibashi,
Synthetic Crystal Research
Lab,, Fnc, of Engineer! ng,
Nagoya Univ., Nagoza, Japonska
28, Dr. Jerry Walker,
U.S. Department of Agriculture (USDA)
29. Dr. D. R. Tilley,
Univ. v Colchestru,
Velika Britaniju
30, Dr. 0, Liechti,
Lab, fur FcstkorphyBik
(F.TII), Zurich, Svina
31, Prof. J. R. O'Ncil,
Geological Survi-y,
California., USA
5.7.-7.7.
20.8.-3.9.
20.8.-3.9.
20.8.-3.9.
29.8.-1.9.
4.9.
7.9.-12.9.
18.9.-25.9.
24.9.-25.9.
16.10.
28.9.-5.10.
29.9.
28.9.-2.10.
20,10,
27.10.
21.10.
201
32. Prof. dr. Peter Laggner,
Inst, fur Rontgenfeinstrukturforschung Osterreichische
Akad. der Wissenschaften,
Gradec, Avstrija
33. Prof. Hans Arend,
ETH Honggerberg Lab. fur Festkorperph/sik, Zurich, Svica
34. Prof. dr. W. S. Wang,
Nanking Univ., N'anking,
Kitajska
35. Prof. Lalit Mohan Patnaik
Indian Institute of Science,
Bangaloreja, India
36. Dr. Martin Lavelle,
Univerza v Regensburgu, ZRN
37. Prof. dr. Peter Fritz,
Gesellschaft fur Strahlen
und Uoweltforschung, Institut
fur Hydrology, Munchen, ZRN
38. Dr. Carlos Araoz,
Comision Nacional de Energia
Atomics, Buenos Aires,
Argentina
23.10.
28.10.-31.10.
28.10.-31.10.
2.11.-IE.11
2.11.
13.11.-15.11.
11.11.-13.11.
39. Dr. Antonia Zheliaskova,
Georgi Nadjakov Inst, of Solid
State Physics, Bulgarian
Academy of Sciences, Sofija,
Bolgarija
40. Dr. NedeZda Kolpakova,
FizikotefniCeski institut in
A.F.Ioffe, Akad. nauk USSR,
Leningrad, ZSSR
41. Prof. dr. Lev A. Shuvalov,
Inst, for Crystallography,
Acad'.ny of Sciences USSR,
»»-.skva, ZSSR
42, Dr. A.I.Baranov,
Inst, for Crystallography,
Academy of Sciences USSR,
Moskva, ZSSR
43, Prof. dr. Dieter Michel,
Karl-Marx Universitat :
Sektion Physik, Leipzig, NDR
44, Prof. dr. Roman Domanski,
Wargavska univerza
7.12.-21.12.
12.12.-22.12.
30.12.-15.1.
30.12.-15.1.
15.9.-28.9.
6.11.
NAGRADE IN PRIZNANJA, KI SO JIH PREJELI SODELAVCI INSTITUTA
PRIZNANJA INSTITUTU
1. 27.11.1987 - Iskra Merilna tehnika Horjul
ob
svoji 30 letnici - ČASTNA DIPLOMA za-uspešno
sodelovanje na podroCju
razvoja in aplikacij
2. 12.2.1987 - Strokovno druStvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele 'n materi­
ale - PRIZNANJE
za dolgoletno
moralno
in
materialno podporo društvu
2. Dr.Pavel '"'eve, Jnnko Polanec in doc.dr.Borut
LavrenfiiC
3. Mgr.MatjaZ MiheliC, dr.UroB MiklavZic, Zdravko Rupnik, dipl.ing., Pavao Satalic, dipl.
ing., Franc Spreizer in Igor 2erovnik
4. Skupina strokovnjnkov
iz KRKE in prof.dr.
Marko Zupan in prof.dr. Boris Sket
SEZNAM
SODELAVCEV IJS, KI SO
MESTNE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
PRIZNANJA IN NAGRADE SODELAVCEM
INSTITUTA
Kidričeve nagrade
1. Prof.dr. Milan Schara in dr. Marjeta Sentjurc
2. Prof.dr. Ludvik Gyergyek
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
PREJELI NAGRADE
Meta AnCik
Arkadi j PopoviC
Janez KoroSir.
Marina Spenko
Teodor Mohar
Stefica Fedina
Miro Skofljanec
Nagrade sklada Boris KidriCa
1. Dr.Borka Jerman-iilaZiC,
in Irena FabiC
2 . Dr. 2iga Smit
prof .dr .Milan RandiC
3. 'Dr. Jože Brzin, mgr.h^tjaZ Kotnik, mgr.Brigita
LenarCiC ir. mgr. Tatjana PopoviC
4. Mgr. Spomenka BeseniCar
5. Dr.Jadran LenarCiC, mgr.Dojan Nemec
in mgr.
Leon Zlajpah
6. Prof.dr.Vito VrbiC,
doc.dr.Janez Stupar
in
dr. Anthony R. Byrne
Nagrade za izume in tehnične izboljšave
1. Mirjam Gergolj, dipl.ing.,
in dr. Ma.-ija Trontelj
202
Jadranka PraStalo
SEZNAM
SODELAVCEV
IJS,
NACRADE IN PRIZNANJA
KI
SO
PREJELI
DRUGE
1. Alenka KanduSer
in Iva Levstik,
dipl.ing.,
KidriCeva Študentska nagrada
2. R. MartinCiC,
Plake tu Izobraževalnega Centra
RSLO
3. M. Trontelj, Priznan je RTV "Inovator leta"
4. M. Dolanc, II. Kralj in Z. Milavc, Nagrada za
dosežene uspehe na področju inovacijske dejavnosti, Zveza sin dikatov Slovenije, Mestni
svet, Ljubljana.
5. B. Rovtar,
Nagrada za lazvoj raCunainiskega
izobraŽevanja
(Meda lja zaslug z ukazom predaedstva SFRJ)
PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA INSTITUTA
FINANČNO STANJE 31.12.1987
v tisočih din
1086
A. POSLOVNA SREDSTVA
1. Osnovna sredstvu v
6,133.534
uporabi
2. Osnovna sredstva v
3,874.458
pripravi
208.480
3. ColgoroCni plasmaji
4. Kratkoročni plasnaji 1,439.000
524.831
5. Zaloge
409.210
6. Denarna sredstva
34.681
7. Vrednostni papirji
8. Terjatve iz poslovnih
1,230.038
razmerij
4.309
9. Terjatve iz dohodka
10. Aktivne Časovne
20.889
razmejitve
11. Poslovna sredstva izven
274
uporabe
207.050
B. SREDSTVA REZERV
139.172
C. SREDSTVA SOLIDARNOSTI
D. SREDSTVA SKUPKE PORABE
1 ,026.332
SKUPAJ AKTIVA
1987
17,281.306
8,322.226
111.957
3,834.300
1,545.163
866.606
382.791
3,264.295
1,188.634
1386
1087
A. VIRI POSLOVNIM SREDSTEV
10,776.380 30,101.305
1. Poslovni skliiii
2. Dolgoročno združena
202 265
255 518
sredstva
511 116
585 020
3. Dolgoročni krediti
71 300
563 000
4. Kratkoročni krediti
5. Obvez, iz posl. raz. 1 ,545 115 3,504 508
6. Obvez, za odtegnjene
410 850
915 124
prisp. in davke
228 759
413 779
7. Obveznosti iz dohodka
550 231
8. Pasivne Časovne raznej. 133 919
207 050
382 330
B. VIRI SREDSTEV REZERV
171 000
139 172
C. VIRI SRED. SOLIDARNOSTI
D. VIRI SRED. SKUPNE PORABE 1 ,026 332 2,067 200
21.154
15,252.258 39,509.015
SKUPAJ PASIVA
69.553
382.330
171.000
2,067.200
15,252.258 39.509.015
UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA ZA LETO 1987
A. PRIHODKI
3. ODHODKI
1. Prihodki na osnovi
pogodb za RSS
11.814.446.372
2. Prihodki na osnovi
pogodb z drugimi del.org.
7.882.640.145
3. Izredni prihodki
505.956.6'3
4. Prihodki od prodanega materiala
7.287.002
5. Prihodki ustvarjeni iz
naslova uporabe proizvodov in storitev za
lastne potrebe
451.996.522 20.662.326.714
1. Mater, stroški
2. Amortizacija
3. Drugi stroški
7.2-15.322.228
1.796.444.544
6.638.205
C. DOHODEK
1. Obvezn.iz dohod.
• D. CISTI DOHODEK
1. BOD
2. Sklad skupne
porabe
3. Poslovni in razis­
kovalni sklad
4. Rezervni sklad
5. Drugi skladi
9.048.404.977
11.613.921.737
2.083.288.710
9.530.633.027
7.103.079.414
495.709.014
1.617.695.116
232.278.435
81.871.048
203
ŠTEVILO IN SESTAVA SODELAVCEV PO POSAMEZNIH DELOVNIH ENOTAH
(Stanje 31.12.1986)
Odseki
Ostali Skupaj
delavci
Starejši
MlajSi
Raziskovalci Del. na Tehniki
raziskovalci raziskovalci
skupaj
ing.delokr.
?-l
F-2
F-3
F-5
18
20
1
29
7
12
1
17
25
32
2
46
8
2
11
6
2
17
25
50
6
75
Skupaj F
68
37
105
21
25
156
K-1
K-2
10
9
6
4
14
15
4
5
4
7
12
17
14
14
10
11
26
32
4
4
i
9
4
4
5
15
8
28
22
14
19
47
46
Skupaj K+B 58
49
107
12
45
12
176
E-l
B-2
E-3
E-4
E-5
E-6
13
7
26
16
12
1
33
7
3
4
3
12
16
2
6
2
10
7
3
2
3
1
4
5
4
1
32
18
19
48
7
21
58
78
19
30
18
145
10
14
8
8
5
4
11
15
17
1
13
9
1
3
9
8
4
31
38
9
27
35
46
25
10
24
105
51
2
12
18
22
16
5
6
6
37
3
5
3
14
47
9
3
1
53
5
12
18
22
16
5
6
5
6
37
3
5
3
14
47
9
3
1
319
852
K-3
K-4
K-5
3
Skupaj E
20
R-l
R-2
R-3
R-4
Skupaj R
11
OUM
SEPO
1
DIR.PISARNA
SEKRETARIAT
FIN.RAC.SLU2BA
KOMERCIALA
KNJI2NICA
RC IJS
Z
1
CTP
DEL. IN KON.
STEKLOPIH.DEL.
RAZMN02.FOTOKOP.STR.
GARA2E
OKREPČEVALNICA
VZDR2. S PRALN.
SKLADIŠČA
ZR0S
PS
SKUPAJ
204
159
2
1
2
'81
340
80
113
PREGLED ŠTEVILA OBJAVLJENIH IN NEOBJAVLJENIH DEL V LETIH 1970 - 1 3 8 7
2U
-O
0
ŠTEVILO DEL
oso
C=3i
1300 -
82
1200
-
1100
-
1000
-
900
-
50
47
64
72
74
800
85
-
87
700
76
675
94
606
69
684
74
73
628
574
600
500
-
92
335
378
379
352
469
491
489
494
60
(00 I- 40
42]
240
il
300
260
155
515
577
264
150
200
100
113
133
141
1970
71
72
219
218
73
74
305
301
320
320
300
296
343
312
75
76
77
78
79
80
61
82
337
353
83
84
419
85
Opomba: Med ..objavljena dela" so šteti članki v znanstvenih, strokovnih in poljudno znanstvenih
revijah ter referati z znanstvenih zborovanj, ki so bili v celoti ponatisnjeni v zbornikih. „Neobjavljena
dela" pa obsegajo institutske dokumente (npr. delovna poročila), referate z znanstvenih zborovanj, ki
niso bili ponatisnjeni v zbornikih, in patente. Ta klasifikacija del je bila na institutu uvedena leta 1970,
zato so v grafikonu zajeti le podatki od tega leta dalje.
206
86
87
PREGLED V LETU 1987 OBJAVLJENIH iN DOKONČANIH DEL
Objavljena dela
Znan.
publ.
Neobjavljena dela
Objavij. Strok.
ref.
publ.
Inst.
dok.
Neobj.
rcf,
Ostala
neobj.
Patenti
teh.izb.
i
20
14
13
5
3
-
21
24
20
4
5
3
_
7
-
_
-
10
29
1
34
9
-
_
1
_
2
2
SKUP.260
285
32
343
304
7
i
4
1
i
i
2
2
1
4
1
29
6
7
2
68
9
13
10
8
17
19
13
2
26
5
2
i
5
2
1
3
13
4
2
6
i
10
19
16
9
-
5
2
3
1
5
-
6
8
7
38
5
31
15
37
17
32
4
3
1
3
13
17
4
27
3
17
23
10
3
10
61
10
18
17
14
25
F-l
F-2
F-3
F-5
K-1
K-2
K-3
K-4
K-5
B
E-l
E-2
E-3
E-4
E-5
E-6
R-1
R-2
R-3
R-4
Z
OUM
Dipl. Mag. Dok.
dela dela dela
50
19
12
15
14
12
85
3
12
i
3
4
1
i
1
2
3
1
2
-
1
4
-
_
2
1
-
2
-
1
_
_
3
1
1
11
17
43
21
18
i
205
PREGLED ŠTEVILA SODELAVCEV INSTITUTA IN NJIHOVE IZOBRAZBE V LETIH 1949 - 1 9 8 7
skupaj
dtlovctv
QEEniEini2EEQEEQ2—2EZiEIIEECffiS!ittIS BWWBWBWMlnlKi
19(8 50 51