1. No category

ROBERT LORENCON
ELKTRONSKI ELEMENTI IN VEZJA
POLPREVODNIKI
PREVODNOST MATERIALOV (5) 2.1
1. Kako je sestavljen atom? 2.Kje se skriva vsa masa atoma? 3.Kdaj je atom navzven električno
nevtralen? 4.Od česa je odvisna prevodnost materialov? 5.V čem se razlikujejo atomi prevodnikov,
polprevodnikov in izolantov? 6.V čem se razlikuje ioniziran atom glede na nevtralni atom? 7.Kateri
atomi potrebujejo za ionizacijo manj energije: atomi prevodnika ali atomi izolatorja? 8.V kakšnem
primeru speče električni tok?
ČISTI PREVODNIKI (6) 2.2 in 2.2.1
1.Zakaj imenujemo nekatere materiale polprevodniki? 2.Od česa je odvisna stopnja prevodnosti čistih
polprevodnikov? 3.Kako povečamo prevodnost čistih polprevodnikov? 4.V čem se torej bistveno
razlikujejo čisti polprevodniki in kovine? 5.Koliko valenčnih elektronov imajo čisti polprevodniki? 6.Na
kakšen način se valenčne oble čistih polprevodnikov izpolnijo? 7.Kateri kemijski element uporabljajo
najpogosteje kot polprevodnik? 8.Kaj je vrzel? 9.Kako si predstavljamo vrzel? 10.Kaj je rekombinacija?
11.V katerem energijskem pasu se pojavljajo prosti elektroni? 12.V katerem energijskem pasu se
pojavljajo vrzeli? 13.Od česa je odvisna prevodnost čistega polprevodnika?
POLPREVODNIKI S PRIMESMI (7) 2.2.2, 2.2.3, 2.2.4 in 2.2.5
1.Kaj je dopiranje? 2.Kaj so donorji? 3.Kateri nosilci prevladujejo v polprevodniku, ki so mu dodani
donorji? 4.Kakšen tip polprevodnika torej dobimo z dodajanjem petvalentnih kemijskih elementov?
5.Kako imenujemo trivalentne primesi? 6.Kateri nosilci prevladujejo v polprevodniku, ki so mu dodane
trivalentne primesi? 7.Kako imenujemo tak tip polprevodnika? 8.Katera sta vzroka nastanka prostih
elektrin pri polprevodniku s primesmi?
9.Kateri je edini vzrok nastanka prostih elektrin pri čistih polprevodnikih? 10.Kateri od dveh vzrokov
nastanka prostih elektrin pri polprevodniku s primesmi je bolj bistven in pomemben? 11.Kateri so
večinski nosilci elektrine v posameznem tipu polprevodnika s primesmi?
PN SPOJ (8) 2.3
1.Kaj je PN spoj? 2.Kaj je vzrok difuzijskega toka? 3.Kaj je posledica difuzijskega toka ob spojitvi P in
N tipa polprevodnika? 4.Kdaj se difuzijski tok ustavi? 5.Zakaj so v N tipu prisotni pozitivni ioni?
6.Zakaj so v P tipu prisotni negativni ioni? 7.Ali se v zaporni plasti nahajajo prosti nosilci elektrine?
8.Od česa je odvisna debelina zaporne plasti? 9.Kaj je difuzijska napetost? 10.Od česa je odvisna
velikost difuzijske napetosti? 11.Kako je usmerjena difuzijska napetost? Zakaj?
PONOVITEV (9) -VPRAŠANJA NA KONCU 2.POGLAVJA
ZAPORNA SMER IN TOK NASIČENJA DIODE (10) 3.1.1 in 3.1.2
1.Kako imenujemo negativno in kako imenujemo pozitivno elektrodo? 2.Kaj je zaporna plast pri PN
spoju? 3.Zakaj vlada v območju zaporne plasti električno polje? 4.Kaj se zgodi z električnim poljem v
zaporni plasti ob priključitvi diode v zaporni smeri? 5.Zakaj električni tok ob taki priključitvi diode ne
teče? 6.Ali je tok skozi diodo, priključeno v zaporni smeri, resnično enak nič? 7.Kakšen je vzrok toka
skozi diodo v zaporni smeri? 8.Kako imenujemo tok skozi diodo v zaporni smeri? 9.Od časa je velikost
toka nasičenja odvisna? 10.Ali je tok nasičenja odvisen od pritisnjene napetosti? 11.Kakšna je merska
enota temperature na sliki 3.3? 12.Pri kateri temperaturi je tok nasičenja na sliki 3.3 večji? 13.Katera je
neodvisna spremenljivka na sliki 3.3? 14.Katera je odvisna spremenljivka na sliki 3.3?
PREVODNA SMER IN NAPETOST KOLENA DIODE (11) 3.1.3 in 3.1.4
1.Kdaj je dioda priključena v prevodni smeri? 2.Kako imenujemo pozitivno in kako imenujemo
negativno elektrodo? 3.Kaj se zgodi z električnim poljem v zaporni plasti prevodno polarizirane diode?
4.V kakšnem primeru začne tok skozi diodo hitro naraščati? 5.Na sliki 3.5 odčitaj velikost napetosti
kolena za Si in Ge diodo! Koliko znašata? 6.Na kateri diodi je padec napetosti v prevodni smeri večji; na
germanijevi ali silicijevi diodi? 7.S pomočjo slik 3.2 in 3.4 povej, zakaj se debelini zaporne plasti pri
prevodno in zaporno polarizirani diodi razlikujeta! 8.Zapiši indeks, ki pove, da gre za napetost in tok v
prevodni smeri! Pomagaj si s sliko 3.5! 9.S kakšnim indeksom sta opremljeni oznaki toka in napetosti v
zaporni smeri na sliki 3.3? 10.Kateri napetosti pravimo napetost kolena?
LASTNOSTI DIOD
ELEKTRIČNI PREBOJ, ZENERJEV PREBOJ, PLAZOVITA IONIZACIJA (12) 3.2.1
1.Kakšen je zaporni tok oziroma tok nasičenja skozi diodo v normalnih razmerah? 2.Kdaj tok nasičenja
zelo naraste? 3.Kako imenujemo tisto napetost v zaporni smeri, pri kateri dioda prebije? 4.Kako je
prebojna napetost označena na sliki 3.6? 5.Kaj pomeni indeks "R" na sliki 3.6? 6.Kaj pomeni indeks
"RM" na sliki 3.6? 7.Kako se imenujeta dve vrsti preboja? 8.Kaj je to ionizacija? 9.Opiši vzrok
ionizacije atomov pri zenerjevem preboju!
10.Opiši vzrok ionizacije atomov pri plazoviti ionizaciji!
DIFERENCIALNA UPORNOST DIODE (13) 3.2.2
1.Ali je dioda linearen ali nelinearen element? 2.Kateri osnovni elektronski element je linearen?
3.Kakšna je U/I karakteristika linearnega elementa? 4.Kdaj lahko upornost diode lineariziramo? 5.Kaj
je linearizacija neke krivulje v določeni točki? 6.Kaj je statična upornost diode? 7.Kako je statična
upornost diode predstavljena na sliki 7.8? 8.Kaj je dinamična upornost diode? 9.Kako je dinamična
upornost diode predstavljena na sliki 3.8? 10.Pri katerih elementih sta obe upornosti enaki; Pri linearnih
ali nelinearnih? 11.V kakšnem primeru linearizacija krivulje ni ustrezna, ker ne daje dovolj točnih
rezultatov? 12.Kako je v enačbah označena dinamična in kako statična upornost? 13.Kakšna je
diferencialna upornost zaporno polarizirane diode? Zakaj?
KAPACITIVNOST DIODE (14) 3.2.3
1.V kakšnih pogojih moramo upoštevati tudi kapacitivnst diode? 2.Kateri dve vrsti kapacitivnosti diod
poznamo? 3.Katera kapacitivnost je v splošnem večja? 4.S pomočjo enačbe v tekstu ugotovi, kakšna naj
bo diferencialna upornost diode v prevodni smeri, da bo difuzijska kapacitivnost te diode čim manjša,
čim večja ali čimmanjša? 5.Kaj pomeni grška črka  (TAU)? 6.Zapiši enačbo za kapacitivnost
kondenzatorja, ko jo določimo s pomočjo: dielektričnosti dielektrika, velikosti in medsebojne razdalje
plošč? 7.Kateri del diode ustreza dielektriku pri kondenzatorju? (Pomagaj si s sliko3.9)? 8.Kateri del
diode ustreza ploščama kondenzatorja? (Pomagaj si s sliko 3.9)? 9.Kaj se zgodi s spojno kapacitivnostjo
diode, če povečamo zaporno napetost na diodi? Zakaj? 10.Katera kapacitivnost se pojavi pri prevodno
polarizirani in katera pri zaporno polarizirani diodi?
PREKLOPNE LASTNOSTI, IZGUBNA MOČ DIODE IN ODVAJANJE TOPLOTE (15) 3.2.4 in
3.2.5
1.Ali je oblika toka skozi diodo pri krmiljenju diode s pravokotnimi impulzi enaka obliki napetosti?
2.Zakaj teče nekaj časa velik tok skozi diodo tudi v zaporni smeri? 3.S katerim indeksom je označen na
sliki 3.10 tok v prevodni smeri in s katerim tok v zaporni smeri? 4.Kakšen naj bo čas preklopa dobre
diode; čim večji ali čim manjši? 5.Za vse tri časovne diagrame zapiši, katera je njihova odvisna
spremenljivka? 6.Kako izračunamo izgubno moč, ki se troši na diodi, ko je ta priključena v nekem
vezju? 7.Zapiši enačbo za izračun dopustne izgubne moči na diodi! 8.Ali se igubna dopustna moč
poveča ali zmanjša, če se poveča temperatura okolice? 9.Katera je odvisna spremenljivka na sliki 3.11?
10.Katera je neodvisna spremenljivka na sliki 3.11? 11.Koliko znaša izgubna moč na diodi pri
temperaturi okolice 25C? Pomagaj si s sliko 3.11!
12.Razloži princip delovanja in U/I karakteristikoter simbol diode! (4)
USMERNIKI - POLVALNI USMERNIK (16) 3.3 in 3.3.1
1.Katera je bistvena in osnovna lastnost diode? 2.Kakšni sta angleški oznaki za enosmerni in izmenični
tok? 3.Koliko znaša padec napetosti na prevodno polarizirani diodi? 4.Kolikšen je padec napetosti na
bremenu, ko je dioda zaporno polarizirana? 5.Kakšna je razlika med polvalnim in polnovalnim
usmernikom? 6.Ali je polvalno usmerjanje kvalitetno? Zaka? 7.Kateri napetosti je enaka napetost na
zaporno polarizirani diodi na sliki 3.13? 8.Koliko znaša razmerje med temensko in efektivno vrednostjo
sinusne veličine? 9.Katera vrednost izmeničnih signalov nas najpogosteje zanima? 10.Kako je ta
vrednost definirana? 11.Katera vrednost enosmernih signalov nas najpogosteje zanima? 12.Kateri so
osnovni trije podatki, na osnovi katerih izbiramo diode? 13.
13.Razloži polvalno usmerjanje z diodami!(5)
POLNOVALNI USMERNIK S SREDINSKIM ODCEPOM IN MOSTIČNI POLNOVALNI
USMERNIK (17) 3.3.2 in 3.3.3
1.Zakaj so polnovalni usmerniki boljši od polvalnih? 2.S primerjanjem slik 3.13 in 3.14 opiši razlike
med izhodnim signalom polvalnega in polnovalnega usmernika! 3.Na kateri sponki transformatorja je
pozitivni pol v pozitivni polperiodi; na zgornji ali na spodnji? 4.Katera dioda prevaja v času negativne
polperiode; zgornja ali spodnja? 5.Ali je v času negativne polperiode zgornja polovica sekundarnega
navitja transformatorja aktivna? Zakaj? 6.Kaj pomenita indeksa "MP" in "SR" na sliki 3.14? 7.Ali je
srednja vrednost izhodnega signala polnovalnega usmernika veča od tiste na polvalnem usmerniku?
Zakaj? Primerjaj sliki 3.13 in 3.14! 8.Ali je sekundarno navitje transformatorja polno izkoriščeno ali
samo polovično? Zakaj? 9.Kateri diodi na sliki 3.15 prevajata v pozitivni polperiodi? 10.Ali je
sekundarno navitje transformatorja na sliki 3.15 polno izkoriščeno ali le delno? 11.Kateri usmernik je
boljši glede na izkoriščenost transformatorja; mostični ali tisti s sredinskim odcepom? 12.Zakaj sta na
ohišju mostičnega usmernika dva podatka za mejno vrednost toka v prevodni smeri? 13.
14.Opiši tehniške podatke diode, ki so pomembni za načrtovanje usmerniških vezij!(6)
15.Razloži polnovalno usmerjanje z diodami!(7)
MNOŽILNIKI NAPETOSTI (18) 3.3.5
1.Katera dioda na sliki 3.18a prevaja v pozitivni polperiodi? 2.Kateri kondenzator se polni v tej isti
polperiodi? 3.Na kolikšno vrednost napetosti se kondenzator napolni? 4.Katera dioda na sliki 3.18a
prevaja v negativni polperiodi? 5.Kateri kondenzator se polni v tej isti polperiodi? 6.Na kolikšno
vrednost napetosti se kondenzator napolni? 7.Ali gre na sliki 3.18a za polvalni ali polnovalni usmernik?
8.Skozi katere elemente na sliki 3.18b teče tok v pozitivni polperiodi? 9.Na kolikšno napetost se nabije
C1? 10.Skozi katere elemente na sliki 3.18b teče tok v negativni polperiodi? 11.Na kolikšno napetost se
nabije C2? 12.Ali gre na sliki 3.18b za polvalni ali polnovalni usmernik? 13.Koliko znaša izhodna
napetost? Zakaj? 14.Kaj pomeni beseda kaskada? 15.Kako izračunamo napetost na izhodu kaskadnega
usmernika, če poznamo število stopenj in če zanemarimo izgube? 16.Katero vezje predstavlja osnovo
kaskadnega usmernika, ki ga kaže slika 3.1; Villardovo ali Delonovo podvojitveno vezje? 17.Na kaj
moramo pri kaskadnem usmerniku še posebej paziti? 18.Nariši vezje množilnika in opiši delovanje!(8)
ZAPOREDNA IN VZPOREDNA VEZAVA DIOD (19) 3.3.6
1.Kako si pomagamo, če imajo diode, ki jih imamo na razpolago, premajhno največjo dovoljeno
napetost v zaporni smeri? 2.Zakaj se zaporne napetosti na zaporedno vezanih diodah neenakomerno
porazdelijo? 3.Katera dioda na sliki 3.20 (U/I karakteristika) ima večji zaporni tok? 4.Na kateri diodi na
sliki 3.20 (U/I karakteristika) je pri zapornem toku I0 večji padec napetosti? 5.S katerim zakonom lahko
dokažemo, da je tok skozi dve zaporedno vezani diodi enak? Dokaži! 6.Kako se neenakomerni
porazdelitvi zapornih napetosti na zaporedno vezanih diodah izognemo? 7.Kako rešimo težavo, ko so
tokovi v vezju večji od največjih dopustnih tokov skozi uporabljene diode v prevodni smeri? 8.Zakaj
prevodni tokovi skozi vzporedno vezane diode niso enaki? 9.Kako te tokove izenačimo? 10.Skozi katero
diodo v karakteristiki na sliki 3.21 teče pri padcu napetosti na diodi U0 večji tok?
VALOVITOST IN GLAJENJE NAPETOSTI (20) 3.3.7
1.Zakaj izhodna napetost usmernikov ni konstantna? 2.Ali je napetost na sliki 3.22 konstantna?
3.Kakšna naj bo izmenična komponenta izhodnega signala dobrega usmernika v primerjavi z enosmerno
komponento; čim večja ali čim manjša? 4.Kakšna naj bo valovitost dobrega usmernika; čim manjša ali
čim večja? 5.Kateri od usmernikov v tabeli na strani 48 spodaj je glede na valovitost najboljši? 6.Kako
valovitost zmanjšamo? 7.S pomočjo časovnega diagrama na sliki 3.23, kdaj se kondenzator polni; med
točkama A in B ali med točkama Bin A? 8.S pomočjo časovnega diagrama na sliki 3.23, kdaj se
kondenzator prazni; med točkama A in B ali med točkama Bin A? 9.Zakaj se pri usmerniku na sliki 3.23
kondenzator hitreje polni kot prazni? 10.Kakšna naj bo kapacitivnost kondenzatorja, da bo izhodna
napetost čim bolj gladka? 11.Kakšna naj bo upornost bremena, da bo izhodna napetost čim bolj gladka?
12.Kako izračunamo časovno konstanto? 13.Kaj kaže slika 3.24? 14.Nariši in razloži delovanje
mostičnega usmernika! Kakšna je valovitost in kako gladimo izhodno napetost in tok?(9)
DIODE PRI OMEJEVANJU NAPETOSTI IN DIODA KOT ANALOGNO STIKALO (21) 3.3.8
in 3.3.9
1.Naštej tri možne vzroke nevarnega povečanja napetosti na vhodu vezja! 2.Koliko znaša izhodna
napetost omejevalnega vezja z diodami na sliki 3.26? Zakaj ravno toliko? 3.S katerim zakonom lahko
odgovoriš na vprašanje v točki 2? 4.Kako bi povišal izhodno napetost v pozitivni periodi na 1,4V?
5.Kako lahko spreminjamo vrednost izhodne napetosti, pri kateri začne omejevelnik to napetost
omejevati? 6.Nariši časovni potek vhodnega in izhodnega signala za rezalnik (omejevalnik)
napetosti! Vezje tudi nariši in opiši njegovo delovanje!(9)
7.Zakaj vezje na sliki 3.27 omejuje napetost samo v eni smeri? 8.Katero polperiodo omeji; pozitivno ali
negativno? 9.Kolikšna je vrednost izhodne napetosti na sliki 3.27b v pozitivni in v negativni polperiodi?
10.Katere so signalne diode? 11.Kateri pogoj mora biti izpolnjen, da bo signalna dioda prevajala?
12.Kakšen pogoj mora izpolnjevati krmiljeni električni signal? 13.Kakšna je naloga kondenzatorjev C1
in C2? 14.Skozi katere elemente torej teče enosmerni tok? 15.Katera je bistvena prednost vezja na sliki
3.29 pred tistim na sliki 3.28? 16.Zakaj je izhodna napetost na sliki 3.29 enaka napetosti vira, oziroma,
zakaj izodna napetost v tem vezju ni manjša od napetosti vira za vrednost padcev napetosti na diodah?
PREBOJNA ALI ZENERJEVA DIODA IN KAPACITIVNA ALI VARICAP DIODA (22) 3.4.1 in
3.4.2
1.Kako so prebojne diode polarizirane? 2.V čem se prebojne diode bistveno razlikujejo od običajnih
usmerniških diod? 3.Od česa je odvisna velikost zaporne napetosti diode? 4.Zakaj je dopustni tok v
zaporni smeri veliko manjši od dopustnega toka v prevodni smeri? 5.Kakšna je najpogostejša uporaba
zapornih diod? 6.Kolikšna mora biti zaporna napetost na prebojni diodi, da bo dioda v stabilizacijskem
področju? 7.Kako je polarizirana dioda na sliki 3.32; prevodno ali zaporno? 8.Nariši in razloži
delovanje vezja za stabilizacijo napetosti z zener diodo! Določi moč zener diode, potrebne podatke
izberi sam!(10) 9.Kakšna je diferencialna upornost diode v stabilizacijskem področju (U/I karakteristika
na sliki 3.32); velika ali majhna? 10.Kaj je dielektrik zaporno polarizirane diode? 11.Kaj sta plošči
zaporno polarizirane diode, ki jo primerjamo s kondenzatorjem? 12.Ali pada kapacitivnost varicap diode
z naraščanjem zaporne napetosti enakomerno? Pomagaj si s sliko 3.33! 13.Kakšna je naloga
kondenzatorja Cs na sliki3.34? 14.Kakšna je enačba za lastno ali resonančno frekvenco nihajnega kroga?
15.Zakaj lahko z napetostjo UGL spreminjamo lastno frekvenco nihajnega kroga na sliki 3.34? 16.Kako
najpogosteje uporabljamo varicap diodo?
PIN DIODA IN TUNELSKA DIODA (23) 3.4.3 in 3.4.4
1.Kaj pomeni črka "I" v nazivu te diode? 2.Zakaj te diode niso primerne za usmernike? 3.V čem se
tunelske diode razlikujejo od običajnih diod? 4.Kako se spreminja tok skozi tunelsko diodo z višanjem
napetosti na diodi v območju negativne upornosti? Pomagaj si s sliko 3.35! 5.Ali lahko uporabimo
tunelsko diodo kot usmerniško diodo? Zakaj? 6.Naštej dva načina uporabe tunelskih diod! 7.Kateri so
pomembni podatki usmerniških diod?
SCHOTTKYJEVA DIODA IN SVETLEČA ALI LED DIODA (24) 3.4.5 in 3.4.6
1.V čem se razlikuje schottkyjeva dioda od običajne diode? 2.Kakšna je prednost schottkyjeve diode
pred običajno diodo? 3.Kdaj uporabljamo schottkyjevo diodo? 4.Kako je zgrajen schottkyjev spoj?
5.Kaj je rekombinacija? 6.Kako nastane svetloba v LED diodi? 7.Od česa je odvisna barva svetlobe, ki
jo oddaja LED dioda? 8.Kje uporabljamo LED diode? 9.Kako priključimo LED diodo? 10.Kateri so
pomembni podatki usmernške diode?
FOTODIODA, SONČNA CELICA IN LASERSKA DIODA (25) 3.4.7 in 3.4.8
1.V katerem področju deluje fotodioda; v prevodnem ali zapornem? Pomagaj si s sliko 3.38! 2.Zakaj se
tok skozi osvetljeno fotodiodo poveča? 3.Katera spremenljivka na sliki 3.38 je neodvisna? 4.Katera
spremenljivka na sliki 3.38 je odvisna? 5.Od česa je tok na sliki 3.38 še odvisen? 6.Zakaj je torej na sliki
3.38 več karakteristik? 7.V čem se fotodioda razlikuje od običajne diode? 8.V čem se razlikuje
delovanje ojačevalne fotodiode od običajne fotodiode? 9.Kakšnega predznaka je električni tok naprave,
ki oddaja električno moč? 10.Kakšnega predznaka je električna napetost naprave, ki oddaja električno
moč? 11.Ali je sončna svetloba monokromatska? 12.Kaj je absorbcija? 13.Kakšna je razlika med
spontano emisijo in stimulirano emisijo? 14.Kakšen pogoj mora biti izpolnjen, da nastane laserska
svetloba? 15.Kako mora biti priključena laserska dioda; prevodno ali zaporno? Zakaj? 16.Nariši simbol,
opiši delovanje s pomočjo U/I karakteristike in uporabo zenerjeve, kapacitivne, LED in svetlobno
občutljive diode!(11)
PONOVITEV: DIODE (POGLAVJE 3), VPRAŠANJA NA STRANI 66 (26)
BIPOLARNI TRANZISTOR
SIMBOL IN ZGRADBA (27) 4.1
1.Kako dobimo bipolarni tranzistor? 2.Katera dva tipa bipolarnih tranzistorjev poznamo in v čem se
razlikujeta? 3.Kako imenujemo priključke (elektrode) bipolarnega tranzistorja? 4.Kako prepoznamo
priključke bipolarnega tranzistorja v njegovem simbolu? 5.Kako določimo tip tranzistorja s pomočjo
njegovega simbola? 6.Kateri sta dve običajni nalogi tranzistorja? 7.Zakaj pravimo tranzistorju tudi
aktivni element? 8.Kdaj pravimo nekemu vezju integrirano vezje? 9.Kakšna je po tvojem mišljenju
razlika med integriranim in običajnim vezjem?
DELOVANJE BIPOLARNEGA TRANZISTORJA (28) 4.2
1.Koliko pn spojev ima bipolarni tranzistor? 2.Kako se ti pn spoji imenujejo? 3.Koliko pn spojev ima
polprevodniška dioda? 4.Kakšen pogoj mora biti izpolnjen, da bo tranzistor deloval v aktivnem
področju? 5.Iz katerih dveh tokov je sestavljen emitorski tok IE? 6.Zakaj se pojavi v bazi višek
elektronov? Od kod prihajajo ti elektroni? 7.Zakaj nadaljujejo elektroni v bazi svojo pot naprej v
kolektor? 8.Kakšna mora biti baza, da bo čim več elektronov preko nje prispelo v kolektor? 9.Kaj
pomenita tujki emitor in kolektor? 10.Zakaj izstopi iz baze nekaj manj elektronov, kot pa jih v bazo
vstopi? 11.V zvezek preriši sliko 4.3, vendar tako, da bo opisovala dogajanje v PNP tranzistorju! Slika
4.3 v knjigi velja za NPN tranzistor! Pomagaj si z zadnjim stavkom v tem poglavju!12.Razloži princip
delovanja bipolarnega tranzistorja!(12.a)
ANALIZA TOKOV V TRANZISTORJU (29) 4.2.1
1.Katera napetost žene emitorski tok? 2.Zakaj nadaljujejo elektroni, ki so prispeli v bazo iz emitorja,
svojo pot naprej v kolektor? 3.Kaj je rekombinacija? 4.Od česa je odvisno število rekombinacij
elektronov iz emitorja, ki so se znašli v bazi? 5.Zakaj je kolektorski tok nekoliko manjši od
emitorskega? 6.Čemu je enaka razlika med emitorskim in kolektorskim tokom? 7.Kateri od dveh
kratkostičnih ojačevalnih faktorjev je večji? Zakaj? 8.Kateri od dveh kratkostičnih ojačevalnih faktorjev
je v praksi običajno bolj zanimiv? 9.Od česa je  (beta) odvisen? 10.Iz katerih dveh tokov je sestavljen
tok nasičenja ICB0? Kako sta ta dva toka označena na sliki 4.3? 11.Kaj pomenijo posamezne črke v
indeksu toka nasičenja CB0 (ICB0)? 12.Kaj se dogaja s tokom nasičenja ICB0, če se tranzistor segreva?
Zakaj? 13.Katera je odvisna spremenljivka na sliki 4.5? 14.Katera je neodvisna spremenljivka na sliki
4.5? 15.Še enkrat zapiši, kaj se dogaja s tokom nasičenja ICB0, če se tranzistor segreva, pri tem pa si
pomagaj s sliko 4.5! 16.Razloži ojačenje tranzistorja  in  v izbrani orientaciji!(12.b)
RAZLIČNE ORIENTACIJE TRANZISTORJEV (30) 4.2.2
1.Zakaj je ena sponka (elektroda) vedno skupna tako vhodu kakor tudi izhodu vezja? 2.Glede na kaj
torej poimenujemo posmezne vezave ali orientacije tranzistorjev? 3.V kakšni orientaciji je vezan
tranzistor na sliki 4.12? 4.Kateri pn spoj je na tej sliki prevodno polariziran; emitorski ali kolektorski?
5.Kakšen tip tranzistorja je na sliki 4.12? 6.Kateri so torej večinski nosilci elektrine v tem tranzistorju?
7.Kateri karakteriski je podobna vhodna karakteristika bipolarnega tranzistorja v orientaciji CE? Zakaj?
8.Katera je neodvisna spremenljivka na sliki 4.12? 9.Katera je odvisna spremenljivka na sliki 4.12?
10.Zakaj je v grafu izhodne karakteristike narisanih več karakteristik in ne samo ena, kot, denimo, pri
vhodni karakteristiki? 11.V čem se med seboj razlikujejo krivulje na slii 4.13? 12.Pri kateri vrednosti
napetosti UCE začne tok skozi tranzistor naglo upadati? 13.Zakaj začne tok skozi tranzistor pri določeni
vrednosti napetosti na tranzistorju (UCE) naglo upadati? 14.Kako to vrednost napetosti UCE označimo?
15.Ali teče skozi bipolarni tranzistor tok tudi takrat, ko na bazi ni priključena nikakršna napetost?
16.Nariši in opiši vhodno in izhodno karakteristiko bipolarnega tranzistorja!(12.c)
TOKOVNO IN NAPETOSTNO OJAČENJE TER BREME, DELOVNA PREMICA IN
DELOVNA TOČKA (31) 4.2.5 in 4.2.6
1.Zapiši enačbo za tokovno ojačenje, ki je izraženo samo s pomočjo tokov! 2.Zapiši enačbo za
napetostno ojačenje, ki je izraženo samo s pomočjo napetosti! 3.V čem sta si enačbi v točkah 1 in 2
različni? 4.V čem sta si enačbi v točkah 1 in 2 podobni? 5.Naštej bremena, ki jih običajno priključimo
na izhod tranzistorja! 6.Kateri zakon nam predstavlja prva enačba v poglavju 4.2.6? 7.Kateri zakon nam
predstavlja druga enačba v poglavju 4.2.6? 8.Kaj nam kaže enosmerna delovna premica? 9.Koliko zank
ima tokokrog na sliki 4.15? 10.Zapiši 2.Kirchoffov zakon za vse zanke tega tokokroga! 11.V grafu na
sliki 4.15 odčitaj približne vrednosti toka skozi tranzistor v vseh presečiščih karakteristik z delovno
premico! 12.V vseh presečiščih odčitaj tudi približno velikost napetosti na tranzistorju! 13.Ali je katero
od presečišč že v področju nasičenja? 14.Kako vpliva valikost upornosti bremena na enosmerno delovno
premico? 15.Izračunaj  za vse karakteristike na sliki 4.16! 16.Kaj je delovna točka? 17.Ali lahko leži
delovna točka izven delovne premice? 18.Razloži princip delovanja bipolarnega tranzistorja, nariši
in opiši vhodno in izhodno karakteristiko tranzistorja in razloži ojačanje tranzistorja  in !(12)
NASTAVITEV DELOVNE TOČKE (32) 4.3
1.Kako je označena vhodna napetost na sliki 4.17? 2.Kolikšna mora biti vhodna napetost, če želimo, da
steče skozi tranzistor tok? 3.Zakaj je oblika izhodnega signala popačena? 4.Zakaj moramo pri
tranzistorju vedno najprej nastaviti enosmerno delovno točko? 5.Na sliki 4.18 poišči tisti graf, ki kaže
vhodno karakteristiko tranzistorja! 6.Na sliki 4.18 poišči tisti graf, ki kaže izhodno karakteristiko
tranzistorja! 7.Katera krivulja na sliki 4.18 predstavlja povezavo med IB in IC? 8.Kateri podatek
tranzistorja predstavlja povezavo med IB in IC? 9.Ali je signal, ki ga ojačujemo na sliki 4.18, popačen?
10.V katero smer na delovni premici leze delovna točka, če bazni enosmerni tok manjšamo? 11.V katero
smer na delovni premici leze delovna točka, če bazni enosmerni tok večamo?
NASTAVITEV DELOVNE TOČKE Z UPOROM NA BAZI IN NASTAVITEV DELOVNE
TOČKE Z DELILNIKOM NAPETOSTI (33) 4.3.1 in 4.3.2
1Prepiši v zvezek enačbo za izračun upora na bazi! 2.Ugotovi, s katerimi osnovnimi zakoni smo si pri
tej enačbi pomagali! 3.Zapiši, v katerem delu enačbe je razviden posamezen uporabljeni zakon! 4.Ali je
na sliki 4.20 priključen izmenični signal? 5.Ali delovna točka tranzistorja na sliki 4.20 miruje? 6.Koliko
zank ima vezje na sliki 4.20? 7.Zapiši 2. Kirchoffov zakon za vse zanke! 8.Katera je bistvena prednost
delilnika napetosti na bazi pred baznim uporom? 9.Kako se glasi osnovni pogoj delovanja tranzistorja?
10.Kolikšen naj bo prečni tok v primerjavi z baznim tokom? 11.Postavi delovno premico indelovno
točko v polju izhodnih karakteristik bipolarnega tranzistirja v orientaciji CE!(13)
STABILIZACIJA DELOVNE TOČKE Z EMITORSKIM UPOROM (34) 4.4 in 4.4.1
1.Zakaj se lahko položaj enosmerne delovne točke spreminja? 2.V katero smer leze delovna točka zaradi
segrevanja in zakaj leze v to smer? 3.Kako se v takem primeru spremeni napetost na tranzistorju(UCE)?
Pomagaj si s sliko 4.15! 4.Zapiši 2.Kirchoffov zakon za zanko na sliki 4.22, v kateri so vezani RB2, spoj
baza-emitor in emitorski upor! 5.S katerim osnovnim zakonom lahko dokažemo, da se padec napetosti
na emitorskem uporu ob povečanju emitorskega toka tudi poveča? V kateri enačbi na strani 93 se ta
dokaz skriva? 6.S katerim osnovnim zakonom lahko dokažemo, da se v takem primeru zmanjša napetost
na spoju baza-emitor? V kateri enačbi na strani 93 se ta dokaz skriva? 7.Kakšen naj bo emitorski upor,
da bo stabilizacija čim bolj učinkovita? Zakaj? 8.Kakšna je naloga emitorskega kondenzatorja na sliki
4.23?
STABILIZACIJA DELOVNE TOČKE Z DIODO IN NAPETOSTNO POVRATNO ZANKO (35)
4.4.2 in 4.4.3
1.Kakšen je drugi možni vzrok lezenja delovne točke, ki ga odpravimo z diodo, vezano zaporedno z
uporom RB2? 2.Kakšna je vloga te diode ob nihanjih napajalne napetosti? 3.Na sliki 4.24 sta v
ojačevalniku vezana dva stabilizacijska elementa! Katera elementa sta to? 4.Kakšna je naloga
kondenzatorja CE na sliki 4.24? 5.Kaj predstavlja povratno zvezo na sliki 4.25? 6.Kaj naj bi torej v
splošnem pomenil izraz "povratna zveza? 7.Kaj se zgodi s tokom skozi tranzistor (IC), če se tranzistor
segreje? 8.Kaj se zgodi z napetostjo na tranzistorju (Uce), če se tranzistor segreje? 9.Kaj se zaradi tega
zgodi s tokom skozi upor RB? 10.Kaj se nato zgodi z baznim tokom? 11.Kaj se v končni posledici zgodi
s tokom skozi tranzistor? 12.Naštej vzroke lezenja enosmerne delovne točke tranzistorja in opiši
načine reševanja tega problema!(14)
TRANZISTORJI PRI NIZKIH FREKVENCAH IN TRANZISTOR V ORIENTACIJI S
SKUPNIM EMITORJEM (36) 4.5 in 4.5.1
1.Kakšno nalogo opravlja bipolarni tranzistor najpogosteje? 2.Zakaj je analiza delovanja tranzistorja pri
majhnih in počasnih signalih lažja? 3.S katerimi poenostavitvami si lahko pomagamo v takih primerih?
4.Kakšna je naloga emitorskega upora RE na sliki 4.26? 5.Kakšna je naloga emitorskega kondenzatorja
na sliki 4.26? 6. Kakšna je naloga kolektorskega kondenzatorja na sliki 4.26? 7. Kakšna je naloga
baznega kondenzatorja na sliki 4.26? 8.Kolikšno je tokovno ojačenje tranzistorja v orientaciji s skupnim
emitorjem; majhno ali veliko? 9.Kolikšno je napetostno ojačenje tranzistorja v orientaciji s skupnim
emitorjem; majhno ali veliko? 10.Kaj pomeni v praksi podatek, da je napetostno ojačenje tranzistorja v
tej orientaciji negativno?
TRANZISTOR V ORIENTACIJI S SKUPNIM KOLEKTORJEM, TRANZISTOR V
ORIENTACIJI S SKUPNO BAZO IN NAPETOSTNI SLEDILNIK (37) 4.5.2, 4.5.3 in 4.5.4
1.Za vse tri možne orientacije bipolarnega tranzistorja zapiši po vrsti tokovno ojačenje! 2. Za vse tri
možne orientacije bipolarnega tranzistorja zapiši po vrsti napetostno ojačenje! 3. Za vse tri možne
orientacije bipolarnega tranzistorja zapiši po vrsti tokovno ojačenje! 3. Za vse tri možne orientacije
bipolarnega tranzistorja zapiši po vrsti vhodno upornost! 4. Za vse tri možne orientacije bipolarnega
tranzistorja zapiši po vrsti izhodno upornost! 5.V kateri orientaciji dosežemo največje tokovno ojačenje?
6.V kateri orientaciji dosežemo največje napetostno ojačenje? 7.V kateri orientaciji dosežemo največjo
vhodno upornost? 8 V kateri orientaciji dosežemo največjo izhodno upornost? 9.Na katero elektrodo je
priključeno breme napetostnega sledilnika? 10.Kateri osnovni zakon se skriva v enačbi na strani 105?
11.Ali je napetost na bremenu v tem vezju konstantna? 12.Kaj bi se zgodilo z baznim tokom, če bi se
napetost na bremenu povečala?
DIFERENCIALNI OJAČEVALNIK (38) 4.5.5
1.Kaj pravzaprav ojačuje diferencialni ojačevalnik? Koliko znaša razlika izhodnih napetosti U IZH1 in
UIZH2 (slika 4.32), če sta na bazi obeh tranzistorjev enaki napetosti? 3.Kaj se zgodi na obeh tranzistorjih,
če se bazna napetost UVH1 poveča? 4.Kakšne signale operacijski ojačevalnik zelo dobro ojača? 5.Kaj
nam podaja rejekcijski faktor? 6.Zakaj je običajno v praksi namesto emitorskega upora vezan tokovni
generator? 7.Opiši delovanje generatorja konstantnega toka na sliki 4.33! 8.Kakšna je naloga diode na
prvi sliki 4.33? 9.Kakšna je naloga zener diode na drugi sliki 4.33? 10.Kje uporabljamo operacijski
ojačevalnik?
VEČSTOPENJSKI OJAČEVALNIKI, SKUPNO OJAČENJE, PRILAGODITEV
OJAČEVALNIH STOPENJ IN FREKVENČNA PROPUSTNOST (39) 4.6, 4.6.1, 4.6.2 IN 4.6.3
1.Kaj želimo doseči z vezanjem več ojačevalnikov enega za drugim? 2.Katero osnovno vezavo
predstavljata upor RG in RVH1 na sliki 4.37? 3.Ali smo enačbo na strani 111 že srečali pri kakšnem
drugem predmetu? 4.Kako izračunamo skupno ojačenje večstopenjskega ojačevalnika, če poznamo
ojačenja posameznih stopenj? 5.S pomočjo slike 4.38 ugotovi, kolikšna mora biti upornost bremena v
primerjavi z izhodno upornostjo generatorja, da bo prenos moči največji! 6.Kaj se zgodi s frekvenčno
propustnostjo večstopenjskih ojačevalnikov?
ENOSMERNA POVEZAVA OJAČEVALNIKOV IN RC POVEZAVA RAČUNALNIKOV (40)
4.6.4 in 4.6.5
1.Kdaj uporabimo enosmerno povezovanje ojačevalnih stopenj? 2.Kakšna je naloga upora RB v vezju na
sliki 4.39a? 3.Kakšna je naloga zenerce v vezju na sliki 4.39b? 4.Kakšna je slabost te povezave
ojačevalnih stopenj? 5.V zvezek preriši Darlington vezavo! 6.Kako izračunamo tokovno ojačenje
Darlington vezave, če poznamo tokovno ojačenje posameznih tranzistorjev? 7.Kakšna je izboljšava RC
povezave v primerjavi z enosmerno povezavo ojačevalnih stopenj? 8.Kaj je slabost RC povezave
ojačevalnih stopenj? 9.S pomočjo slike 4.43 opiši, kaj se dogaja z izhodno napetostjo UIZH vezja na tej
isti sliki, če višamo frekvenco vhodnega signala! 10. S pomočjo slike 4.43 opiši, kaj se dogaja s faznim
premikom med vhodno in izhodno napetostjo vezja na tej isti sliki, če višamo frekvenco vhodnega
signala!
LC POVEZAVA, TRANSFORMATORSKA POVEZAVA IN POVEZAVA OJAČEVALNIKOV
S SELEKTIVNIM TRANSFOMATORJEM (41) 4.6.6, 4.6.7 in 4.6.8
1.V kakšnem primeru pridejo kapacitivnosti v tranzistorju do izraza? 2.Kaj povzročijo te kapacitivnosti?
3.Zakaj torej uporabimo namesto kolektorskega upora tuljavo? 4.Kateri sta dve nalogi transformatorja v
večstopenjskih ojačevalnikih? 5.Kaj je resonančna frekvenca vzporednega nihajnega kroga? 6.Kdaj je
izhodna napetost transformatorja na sliki 4.47 večja; v resonanci ali izven resonance? Zakaj? 7.Kakšna
je naloga emitorskega upora na sliki 4.47? 8.Kakšna je naloga emitorskega kondenzatorja na sliki 4.47?
9.Od česa je odvisna širina frekvenčnega pasu? 10.Ali je širina frekvenčnega pasu sorazmerna kvaliteti
nihajnega kroga? 11.Kdaj torej uporabimo selektivni transformator? 12.Opiši načine povezav med
enakimi ojačevalnimi stopnjami!(15)
DECIBELI IN ŠUM OJAČEVALNIKA (42) 4.6.9 in 4.6.10
1.Zapiši enačbe za tokovno ojačenje, napetostno ojačenje in ojačenje moči! 2.Ali ima tako izračunano
ojačenje kakšno mersko enoto? 3.V čem se razlikuje ojačenje brez merske enote od ojačenja, ki je
podano v decibelih(dB)? 4.Zapiši še enačbe za vsa tri ojačenja v decibelih! 5.Izračunaj tokovno ojačenje
brez merske enote,če znaša vhodni tok 1A izhodni tok pa 100A! 6.Za podatke v točki 5 izračunaj še
ojačenje v dB! 7.Katero ojačenje ima večje mersko število; tisto brez merske enote ali tisto, ki je podano
v decibelih? 8.Izračunaj obe ojačenji za primer, ko znaša vhodni tok 1A, izhodni tok pa 1000A! 9.Katera
oblika zapisa je v primeru velikih ojačenj bolj pregledna in primerna; tista brez merske enote ali tista v
decibelih? 10.Kaj je šum ojačevalnika? 11.Naštej vzroke šuma ojačevalnikov! 12.Kaj nam pove
razmerje signal/šum? 13.Kakšno naj bo to razmerje pri kvalitetnem ojačevalniku; čim večje ali čim
manjše?
OJAČEVALNIKI PRI VISOKIH FREKVENCAH, KAPACITIVNOST BAZA-EMITOR,
KAPACITIV- NOST KOLEKTOR-BAZA IN VPLIV KAPACITIVNOSTI NA OJAČENJE (43)
4.7, 4.7.1, 4.7.2 in 4.7.3
1.Katere lastnosti pn spoja ne moremo več zanemariti pri visokih frekvencah? 2.Katere kapacitivnosti
ločimo pri bipolarnem tranzistorju? 3.Kateri dve vrsti kapacitivnosti pn spoja razlikujemo? 4.Katera
kapacitivnost je večja?
5.Katere od teh dveh kapacitivnosti ni na spoju kolektor-baza? Zakaj? 6.Zakaj se spojna kapacitivnost na
spoju kolektor-baza z višanjem zaporne napetosti manjša? 7.Kaj se dogaja z izhodno napetostjo
ojačevalnika, če višamo frekvenco vhodnega signala? Zakaj? 8.Katera je zgornja mejna frekvenca? 9.Na
sliki 4.50 sta dve frekvenčni karakteristiki. Katera je odvisna spremenljivka v zgornji in katera v spodnji
frekvenčni karakteristiki? 10.Koliko znaša mejna frekvenca na sliki 4.50? Koliko znaša tedaj fazni
premik med vhodno in izhodno napetostjo? 11.Kaj je skrajna frekvenca tranzistorja? 12.Koliko znaša
skrajna frekvenca tranzistorja na sliki 4.52?
KASKADNI OJAČEVALNIK IN MOČNOSTNI OJAČEVALNIKI (44) 4.7.4 in 4.8
1.Kateri tranzistor na sliki 4.54 je v orientaciji s skupno bazo; T1 ali T2? 2.Kakšna je naloga
kondenzatorja CB? 3.Zakaj je vpliv kolektorske kapacitivnosti T1 majhen? 4. Zakaj je vpliv kolektorske
kapacitivnosti T2 prav tako majhen? 5.Zakaj je taka vezava potemtakem zelo primerna za ojačevanje
signalov visokih frekvenc? 6.Katere ojačevalnike imenujemo močnostni ojačevalniki? 7.Kaj je
izkrmiljenje? 8.Katere tri vrste omejitev tranzistorja razlikujemo? 9.V katerem področju na sliki 4.55 naj
se nahaja delovna točka; v osenčenem ali neosenčenem? 10.Opiši omejitve delovanja tranzistorja
tranzistorja, pri tem pa si pomagaj z izhodno karakteristiko tranzistorja!(13b)
IZKORISTEK OJAČENJA MOČI IN POPAČENJE (45) 4.8.1 in 4.8.2
1.Kako je definiran izkoristek ojačenja moči? Prepiši enačbo iz knjige! 2.S čim je omejena moč
ojačevalnikov v avtomobilih? 3.Kolikšen je izkoristek ojačevalnika, ki ima enosmerno delovno točko
nastavljeno na sredini delovne premice? 4.Kje se troši preostala električna moč? Kako se to v praksi
pokaže? 5.Zakaj je napetost na izhodu ojačevalnika v določenih primerih v primerjavi z vhodno
napetostjo popačena? 6.Kaj so višjeharmonski signali? 7.Kdaj se višjeharmonski signali pojavijo?
8.Naštej vzroke nelinearnega popačenja! 9.Kako lahko nelinearno popačenje omilimo oziroma
odpravimo? 10.V čem je razlika med stopnjo popačenja in faktorjem popačenja? 11.Kaj je
intermodulacijsko popačenje? 12.Kaj je vzrok frekvenčnega popačenja? 12.Kaj je vzrok faznega
popačenja?
A RAZRED OJAČEVALNIKA (46) 4.8.3
1.Kdaj deluje ojačevalnik v A razredu? 2.Katera je prednost delovanja ojačevalnika v tem razredu?
3.Katera je slabost delovanja ojačevalnika v tem razredu? 4.Kdaj se tranzisor najbolj greje? Zakaj?
5.Kakšna je naloga transformatorja na sliki 4.56a? 6.Katerega tipa so tranzistorji na sliki 4.56 a in b?
7.Kakšna je naloga kondenzatorja C1 na sliki 4.56 a? 8.Kakšna je naloga upora RE1 na sliki 4.56 a?
9.Kakšna je naloga kondenzatorja CE na sliki 4.56 a? 10.S katerimi elementi na sliki 4.56 nastavimo
delovno točko? 11.Razloži delovanje in opiši ojačevalnik moči v A razredu!(16a)
B RAZRED OJAČEVALNIKA (47) 4.84
1.Kako lahko izboljšamo izkoristek ojačenja moči? 2.Kaj moramo storiti z delovno točko? 3.S pomočjo
slike 4.15 na strani 85 ugotovi, kolikšen je tok skozi tranzistor(IC), ko je delovna točka na dnu delovne
premice; velik ali majhen? 4.S pomočjo slike 4.15 na strani 85 ugotovi, kolikšna je napetost na
tranzistorju (UCE), ko je delovna točka na dnu delovne premice; velika ali majhna? 5.Ali se tranzistor v
takem primeru greje? 6.Kdaj prevaja tranzistor električni tok v tem razredu? 7.Kaj je slabost
ojačevalnika v B razredu? 8.Zakaj ojača tranzistor na sliki 4.57 le eno polperiodo? 9.Kakšen je osnovni
pogoj delovanja tranzistorja? 10.Ali je osnovni pogoj delovanja tranzistorja v vezju na sliki 4.57 vedno
izpolnjen? 11.Kako ta problem rešimo? 12.Kaj pomeni izraz komplementarni par tranzistorjev? 13.V
katerem delu je izhodni signal ojačevalnika na sliki 4.58 popačen; v bližini temena ali prehoda skozi
ničlo? 14.Zakaj sta tranzistorja na sliki 4.58 vezana v orientaciji s skupnim kolektorjem? 15.Kakšna je
izhodna upornost tranzistorja v tej orientaciji v primerjavi s preostalima dvema orientacijama; velika ali
majhna? 16.Zakaj je izhodna napetost vendarle popačena? 17.Razloži delovanje in opiši ojačevalnik
moči v B razredu!(16c)
AB RAZRED OJAČEVALNIKA (48) 4.8.5
1.Kako odpravimo popačenje v B razredu? 2.V katerem razredu je tranzistor najbolj odprt, ko na njem ni
signala; v A, B ali AB? 3.S katerimi elementi nastavimo delovno točko tranzistorja v razredu AB?
4.Kateri od teh elementov je bolj pomemeben in zakaj? 5.Zakaj je potrebna napetost 0,7V, da je
tranzistor na meji prevajanja? 6.V kakšni zvezi je odgovor na 5. v prašanje s karakteristiko na sliki 4.59?
7.Zakaj se T2 ob nižanju potenciala baze zapira, T3 pa, ravno nasprotno, odpira, čeprav tudi temu
potencial baze pada? 8.Zakaj na sliki 4.60b diodi nista več potrebni? 9.Kakšna je naloga uporov RE1
inRE2 na sliki 4.60? 10.Primerjaj sliki 4.60 in 4.61 in povej, v čem je razlika med simetričnim in
nesimetričnim napajanjem? 11.Kateri element je bistvenega pomena za delovanje ojačevalnika v AB
razredu z nesimetričnim napajanjem na sliki 4.61? 12.Od kod dobimo energijo v negativni polperiodi?
13.Na kateri sliki na strani 146 se to lepo vidi? 14.Razloži delovanje in opiši ojačevalnik moči v AB
razredu!(16b)
C RAZRED OJAČEVALNIKA (49) 4.86
1.Kako lahko izkoristek tranzistorja še izboljšamo? 2.Kje uporabljamo take ojačevalnike? 3.Zakaj pride
do popačenja v tem primeru? 4.Razloži delovanje in opiši ojačevalnik moči v C razredu!(16d)
PREKLOPNE LASTNOSTI TRANZISTORJA (50) 4.9
1.Kateri podatki nas zanimajo v zvezi z elektronskimi stikali? 2.Kolikšen je tok skozi tranzistor v grafu
na sliki 4.64 v točki A; majhen ali velik? 3.Kolikšna je napetost na tranzistorju v točki A; majhna ali
velika? 4.Ali je tranzistror v točki A odprt ali zaprt? 5.Kakšna sta tok skozi tranzistor in napetost na
tranzistorju v točki B? 6.Ali je tranzistor v točki B odprt ali zaprt? 7.V kateri točki je segrevanje
tranzistorja večje; v A ali v B? Zakaj? 8.Pri kateri legi delovne točke se troši na tranzistorju največ
moči? 9.V katerem razredu deluje tedaj tranzistor? 10.Od česa je torej odvisno segrevanje tranzistorja v
preklopnih vezjih? 11.Kaj je termični pobeg? Opiši ta pojav! 12.Zakaj lahko pri stikalnem obratovanju
moč tranzistorja prekoračimo? 13.Razloži uporabo tranzistorja kot stikala; nariši in opiši
Darlington vezavo tranzistorjev!(17)
PREKLOPNI ČASI, INDUKTIVNO BREME IN KAPACITIVNO BREME (51) 4.9.1 4.9.2 in
4.9.3
1.Zakaj tranzistor ne prevaja takoj ob preklopu? 2.Iz katerih dveh intervalov je sestavljen vklopni čas?
Pomagaj si s sliko 4.65! 3.Zakaj po izklopu tranzistorja kolektorski tok nekaj časa še vedno teče? 4.Iz
katerih dveh intervalov je sestavljen izklopni čas? Pomagaj si s sliko 4.65! 5.Zaradi katerega pojava so
preklopi tranzistorja pri induktivnem bremenu bistveno bolj zahtevni kot pri običajnem ohmskem
bremenu? 6.Zakaj je trenutek, ko prekinemo električni tok, še posebej nevaren? 7.Kako ta problem
rešimo? 8.Katera slika kaže rešitev tega problema? 9.Kaj je posledica prisotnosti kapacitivnega
bremena? 10.Kako je določena časovna konstanta ? 11.Od česa je torej hitrost polnenja in praznenja
kondenzatorja odvisna? 12.Zakaj tok skozi kondenzator pri polnenju počasi upada? 13.Kaj poteka pri
kondenzatorju na sliki 4.68a hitreje; polnenje ali praznenje? Zakaj? 14.Kakšna je prednost vezja na sliki
4.68b pred vezjem na sliki 4.68a? 15.Razloži časovni potek napetosti na uporu (UR) na sliki 4.69! 16.V
čem se časovna diagrama na sliki 4.69 bistveno razlikujeta, da je časovni potek UR tako različen?
PONOVITEV: BIPOLARNI TRANZISTOR (POGLAVJE 4), VPRAŠANJA NA STRANI 155
(52)
UNIPOLARNI TRANZISTORJI IN JFET (53) 5.1
1.Kako še imenujemo in ozančujemo unipolarne tranzistorje? 2.Zakaj se imenujejo unipolarni? 3.Naštej
imena elektrod unipolarnih tranzistorjev? 4.Kateri dve vrsti unupolarnih tranzistorjev razlikujemo glede
na izvedbo krmilnih priključkov? 5.Kako delimo MOSFET tranzistorje? 6.Kakšne razlike opaziš med
simboli v prvem stolpcu z leve na sliki 5.1 in simboli v preostalih dveh stolpcih? 7.Kakšne razlike
opaziš med simboli v drugem stolpcu z leve na sliki 5.1 in simboli v tretjem stolpcu? 8.Kakšne razlike
opaziš med simboli v prvi vrstici in simboli v tretji vrstici na ski 5.1? 8.Kakšnega tipa je kanal
tranzistorja na sliki 5.2? 10.Ali so vrata tranzistorja na sliki 5.2 galvansko povezana s polprevodnikom
ali so izolirana glede na polprevodnik? 11.V kateri smeri tečejo elektroni po kanalu? 12.Kako mora biti
polariziran pn spoj med kanalom in vrati; prevodno ali zaporno? 13.Kakšen mora biti potencial vrat
glede na potencial izvora; večji ali manjši? 14.Kako ugotoviš s pomočjo simbola na sliki 5.2, katerega
tipa je kanal? 15.Kateri so torej večinski nosilci elektrine v tem primeru? 16.Naštej vrste unipolarnih
tranzistorjev, nariši njihove simbole in opiši bistvene razlike med posameznimi vrstami!(18)
DELOVANJE JFET (54) 5.1.1
1.Zakaj je prevodni kanal JFET-a ožji od kanala, ki je določen s fizičnim ali dejanskim spojem n in p
tipa polprevodnika? 2.Zapiši enečbo za prevodnost kosa žice iz prevodnega materiala dolžine l, prereza
A in specifične upornosti ! 3.Kako se spremeni upornost žice, če zmanjšamo njen prerez? 4.Kaj se
zgodi z upornostjo kanala, če povečamo vhodno napetost med vrati in izvorom? Zakaj? 5.Zapiši z
ustreznimi indeksi napetost med vrati in izvorom! 6.Katera napetost pri bipolarnem tranzistorju ustreza
napetosti v točki 5? 7.Zapiši z ustreznimi indeksi napetost, ki jo imenujemo tudi napetost na
unipolarnem tranzistorju, torej napetost, ki je prisotna na celotnem tranzistorju! 8.Katera napetost pri
bipolarnem tranzistorju ustreza napetosti v točki 7? 9.Pri kateri elektrodi je kanal ožji; pri izvoru ali pri
ponoru? Zakaj? Pomagaj si s sliko 5.3! 10.Od česa je odvisna debelina zaporne plasti zaporno
polariziranega pn spoja? 11.Zakaj tok ID skozi tranzistor pri določeni vrednosti napetosti na tranzistorju
neha naraščati? Kako to vrednost napetosti imenujemo? 12.Kaj se zgodi s kanalom v trenutku, ko tok
preneha naraščati? 13.Na kakšen način lahko kanal še zadrgnemo?
KARAKTERISTIKA JFET-a (55) 5.1.2
1.Kateri dve področji razlikujemo v polju izhodnih karakteristik JFET-a? 2.Kje uporabljamo posamezno
področje? 3.Na sliki 5.5 poišči posamezno področje! 4.V katerem od teh dveh področij je tok skozi
tranzistor odvisen od velikosti napetosti na tranzistorju? 5.Zapiši z indeksi tok skozi JFET in napetost na
JFET-u! 6.Kaj nam pove transkonduktanca gm? 7.Kakšna je merska enota transkonduktance? Pomagaj si
z enačbo v tekstu! 8.Katera je odvisna spremenljivka na sliki 5.6? 9.Katera je neodvisna spremenljivka
na sliki 5.6? 10.Katera je odvisna spremenljivka na sliki 5.5? 11.Katera je neodvisna spremenljivka na
sliki 5.5? 12.Katera je neodvisna spremenljivka pri izhodni karakteristiki bipolarnega tranzistorja?
13.Katera je odvisna spremenljivka pri izhodni karakteristiki bipolarnega tranzistorja? 14.Opiši
delovanje in zgradbo JFET-a!(19)
NASTAVITEV IN STABILIZACIJA DELOVNE TOČKE JFET-a (56) 5.1.4
1.Kako nastavimo delovno točko bipolarnega tranzistorja? 2.Kako stabiliziramo delovno točko
bipolarnega tranzistorja? 3.Zakaj so vrata JFET-a na sliki 5.8a skorajda na potencialu baze? 4.Zakaj je
potencial izvora na sliki 5.8a višji od potenciala baze? 5.Ali je pn spoj na sliki 5.8a zaporno polariziran?
Zakaj? 6.Kateri sta dve nalogi upora na izvoru JFET-a na sliki 5.8a? 7.Kateri upor pri ojačevalniku v
izvedbi z bipolarnim tranzistorjem ustreza uporu na izvoru JFET-a? 8.Kakšna je naloga kondenzatorja
na izvoru JFET-a na sliki 5.8a? Ali smo srečali kaj podobnega pri bipolarnem tranzistorju? 9.Kakšna je
prednost vezja na sliki 5.8b pred vezjem na sliki 5.8a?
10.Nariši ojačevalnik z JFET tranzistorjem!(20)
ORIENTACIJE JFET-a IN JFET KOT UPOR (57) 5.1.5 in 5.1.7
1.Kako se imenujejo elektrode pri bipolarnem tranzistorju? 2.Kako se imenujejo elektrode pri
unipolarnem tranzistorju? 3.Katere orientacije bipolarnih tranzistorjev poznamo? 4.Katere orientacije
unipolarnih tranzistorjev poznamo? 5.Kateri orientaciji bipolarnega tranzistorja ustreza posamezna
orientacija unipolarnega tranzistorja? 6.Katero področje v izhodni karakteristiki uporabljamo za
napetostno spremenljiv upor? 7.Kakšne so karakteristike na sliki 5.10; linearne ali nelinearne? Zakaj?
8.Kateri elementi imajo ravno take karakteristike? 9.Katera od slik 5.11 kaže frekvenčno odvisni delilnik
napetosti? 10.Katera od slik 5.11 kaže navadni delilnik napetosti? 11.Kakšen pogoj mora biti izpolnjen,
da bo skozi JFET tekel konstanten tok? 12.Katera spremenljivka je neodvisna na sliki 5.12? 13.Katera
spremenljivka je odvisna na sliki 5.12? 14.Zapiši z indeksi napetost na unipolarnem tranzistorju!
15.Zapiši z indeksi napetost na bipolarnem tranzistorju! 16.Zapiši z indeksi tok skozi unipolarni
tranzistor! 17.Zapiši z indeksi tok skozi bipolarni tranzistor!
MOSFET (58) 5.2
1.Kakšna je bistvena razlika med MOSFET in JFET? 2.Kaj pomeni kratica JFET in kako se nanaša na
zgradbo tega tranzistorja?(slika 5.2) 3.Kaj pomeni kratica MOSFET in kako se nanaša na zgradbo tega
tranzistorja?(slika 5.15) 4.Zakaj lahko rečemo, da je spoj MOS pravzaprav kondenzator?(slika 5.15)
5.Na kakšen način spreminjamo količino gibljive elektrine v polprevodnem kanalu? 6.Kateri dve vrsti
MOSFET ločimo? 7.Kakšne je vhodna upornost MOSFET; majhna ali velika? Zakaj? 8.Kakšna je
slabost MOSFET? Zakaj?
MOSFET Z INDUCIRANIM KANALOM (59) 5.2.1
1.Kako se v simbolu MOSFET-a na sliki 5.16 vidi, da gre za MOSFET in ne JFET? (Primerjaj s
simbolom za JFET na sliki 5.2) 2.Kako se v simbolu MOSFET-a na sliki 5.16 vidi, da gre za MOSFET z
n kanalom in ne p kanalom? 3.Nariši v zvezek simbol za isti tranzistor le, da ima p kanal! 4.Kako
izvemo iz simbola na sliki 5.16, da gre za MOSFET z induciranim in ne vgrajenim kanalom? (Primerjaj
simbola na sliki 5.16 in 5.19) 5.Na sliki 5.16 poišči dva pn spoja, ki se nahajata v MOSFET-u! 6.Kateri
pn spoj je na sliki 5.17 polariziran zaporno? Zakaj? 7.Zakaj elektrina ne teče od izvora k ponoru, dokler
ne priključimo na vrata ustrezno napetost? 8.Kakšnega tipa sta ponor in izvor? 9.Kakšnega tipa bo torej
kanal? 10.V kakšnem primeru se pojavi inducirana (vzbujena) elektrina, ki vzpostavi električni tok med
ponorom in izvorom? 11.Kako imenujemo vhodno napetost, pri kateri začne MOSFET prevajati?
12.Zapiši z indeksi vhodno napetost MOSFET-a! 13.Koliko znaša pragovna napetost na sliki 5.18?
14.Zakaj širina kanala ni povsod enaka? 15.Kako dosežemo preščipnenje kanala? 16.Kako imenujemo
napetost, pri kateri se kanal preščipne in kako jo označimo? 17.Zakaj je torej to MOSFET z induciranim
in ne vgrajenim kanalom? 18.S pomočjo slike 5.18 ugotovi, kaj se dogaja s tokom skozi MOSFET, če
višamo vhodno napetost?
MOSFET Z VGRAJENIM KANALOM IN
NASTAVITEV DELOVNE TOČKE MOSFET-a (60) 5.2.2 in 5.2.3
1.V čem se razlikujeta med seboj simbola MOSFET-ov na slikah 5.16 in 5.19? 2.V čem se med seboj
razlikujeta zgradbi MOSFET-ov na slikah 5.16 in 5.19? 3.Pri katerem MOSFET-u za prevanjanje ni
potrebna napetost na vratih? 4.Kako pri MOSFET-u z vgrajenim kanalom zmanjšamo prevodnost
kanala? 5.Katera je neodvisna spremenljivka pri prvem in katera pri drugem diagramu na sliki 5.20?
6.Katera je odvisna spremenljivka pri prvem in katera pri drugem diagramu na sliki 5.20? 7.Katere
razlike opaziš med izhodno karakteristiko MOSFET-a z induciranim kanalom na sliki 5.18 in izhodno
karakteristiko MOSFET-a z vgrajenim kanalom na sliki 5.20? Izhodna karakteristika je tista, ki kaže
odvisnost izhodnega toka (ali toka skozi tranzistor) od izhodne napetosti (ali napetosti na tranzistorju?
8.Kakšno razliko opaziš med prenosno karakteristiko MOSFET-a z vgrajenim kanalom na sliki 5.18 in
MOSFET-a z induciranim kanalom na sli 5.20? Prenosna karakteristika ja tista, ki kaže odvisnost
izhodnega toka od vhodne napetosti! 9.Na kaj moramo paziti pri nastavitvi delovne točke MOSFET
tranzistorjev? Zakaj? 10.Opiši delovanje in nariši MOS tranzistorja z induciranim in vgrajenim
kanalom! Nariši tudi karakteristike(21)
MOSFET Z DVOJE VRATI, MOČNOSTNI MOSFET, CMOS TRANZISTORJA IN FAMOS
TRANZISTOR (61) 5.2.4, 5.2.5, 5.2.6 in 5.2.7
1.Kakšen problem se pojavi pri MOSFET-ih pri visokih frekvencah? Zakaj? 2.Kako je ta problem rešen
pri visokofrekvenčnih ojačevalnikih? 3.Kakšne vrste obremenitev morajo zdržati močnostni MOSFETi? 4.Kakšen je kanal pri teh tranzistorjih? 5.Kaj pomeni kratica CMOS? 6.Kako je CMOS zgrajen? 7.Kje
CMOS tranzistorje uporabljamo? 8.Kakšne so prednosti CMOS tranzistorjev? 9.Kako deluje CMOS
par? 10.Kateri tranzisor na sliki 5.25 je MOSFET s p kanalom? Kako to ugotovimo? 11.Kje
uporabljamo FAMOS tranzistorje? 12.Kaj pomeni oznaka ROM? 13.Kaj pomeni oznaka EPROM?
14.Spomočjo slike 5.24 razloži vpisovanje in brisanje podatkov v FAMOS tranzistor!
PONOVITEV: UNIPOLARNI TRANZISTOR (POGLAVJE 4), VPRAŠANJA NA STRANI 184
(62)
KRMILNI POLPREVODNIŠKI ELEMENTI, ENOSPOJNI TRANZISTOR ALI UJT (63) 6.1
1.S pomočjo slike 6.1 razloži zgradbo enospojnega tranzistorja! 2.Kako se imenujejo elektrode
enospojnega tranzistorja? 3.V kakšnem primeru postane spoj med emitorjem in bazo prevoden? 4.Na
kaj spominja prva enačbe na strani 188? Ali smo tako enačbo že srečali; pri osnovah elektrotehnike,
denimo? 5.Kaj se zgodi z napetostjo med emitorjem in bazo, ko začne UJT prevajati? Pomagaj si s
karakteristiko na sliki 6.2! 6.Kaj se dogaja z napetostjo na UJT v področju negativne upornosti, če se
povečuje tok skozi tranzistor? Pomagaj si s karakteristiko na sliki 6.2! 7.Opiši delovanje RC oscilatorja
na sliki 6.3!
ENOSPOJNI TRANZISTOR Z MOŽNOSTJO PROGRAMIRANJA ALI PUT (64) 6.2
1.S pomočjo slike 6.4 opiši zgradbo PUT! 2.Kako imenujemo posamezne elektrode PUT? 3.Kdaj PUT
začne prevajati? 4.Ali je v karakteristiki PUT prisotno tudi področje negativne upornosti? 5.Kakšna je
bistvena razlika med negativno in pozitivno upornostjo? 6.V karakteristiki na sliki 6.4 sta dve napaki!
Poišči ti dve napaki s pomočjo opisa delovanja PUT na strani 191! 7.Kakšno vezje predstavljata upora
R1 in R2 na sliki 6.5? 8.Kako imanujemo enačbo na strani 191? (osnove elektrotehnike!!!) 9.Zakaj se
imenuje ta tranzistor tudi tranzistor z možnostjo programiranja? 10.Nariši delilnik napetosti z uporoma
R1 in R2 ter izpelji enačbo za velikost izhodne napetosti v odvisnosti odvhodne na petosti in upornosti
R1 in R2!
DVOSMERNA DIODA IN DIODNI TIRISTOR (65) 6.3 in 6.4
1.Kaj pomeni podatek, da je ta dioda dvosmerna? 2.V čem se razlikuje zgradba dvosmerne diode na sliki
6.6 od zgradbe bipolarnega tranzistorja? 3.V čem se razlikuje simbol dvosmerne diode na sliki 6.6 od
simbola bipolarnega tranzistorja? 4.Kako se vidi v karakteristiki dvosmerne diode, da so njene prevodne
lastnosti v obeh smereh enake? 5.Opiši zgradbo diodnega tiristorja ali Shockleyeve diode! 6.Kdaj začne
Shockleyeva dioda prevajati? Zapiši dva potrebna pogoja! 7.S pomočjo karakteristike na sliki 6.7
ugotovi, kaj se zgodi z napetostjo na tej diodi, ko ta začne prevajati! 8.Kaj se zgodi s tokom skozi
Shockleyevo diodo, ko ta začne prevajati? 9.Kaj je držalni tok Shockleyeve diode? 10.Razloži delovanje
diodnega tiristorja s pomočjo modela iz dveh bipolarnih tranzistorjev na sliki 6.8! 11.Nariši zgradbo in
karakteristiko Shockleyeve diode in opiši primer uporabe. Na karakteristiki pokaži omejitve pri
uporabi Shockleyeve diode!(22)
DVOSMERNI DIODNI TIRISTOR ALI DIAC IN TIRISTOR (66) 6.5 in 6.6
1.Kaj nam pove podatek, da je karakteristika DIACA simetrična za obe smeri toka? 2.Primerjaj sliki 6.4
in 6.10 ter opiši razliko v zgradbi Shockley diode in DIACA! 3.Kako je ta razlika v zgradbi razvidna v
karakteristikah na slikah 6.4 in 6.10? 4.Kateri je potrebni pogoj za prevajanje DIACA? 5.Zakaj drugi
pogoj, ki je bil potreben pri Shockleyevi diodi, odpade? 6.Kako dosežemo, da DIAC ponovno preneha
prevajati? 7.Nariši zgradbo in karakteristiko DIACA in opiši primer uporabe. Na karakteristiki
pokaži omejitve pri uporabi DIACA!(23)
8.Opiši delovanje tiristorja! 9.Kje uporabljamo tiristorje?
SCR, GTO, SCS IN RCT (67) 6.6.1, 6.6.2, 6.6.3 in 6.6.4
1.V čem se razlikuje zgradba tiristorja od zgradbe diodnega tiristorja? Primerjaj sliki 6.7 in 6.12! 2.V
čem se razlikuje karakteristika tiristorja od karakteristike diodnega tiristorja? 3.Ali lahko v primeru
karakteristike na sliki 6.12 govorimo o družini karakteristik? 4.Kakšna je na prvi pogled opazna razlika
med elementi, ki imajo samo eno karakteristiko in tistimi elementi, ki imajo družino karakteristik?
5.Katera sta dva potrebna pogoja za prevajanje tiristorja? 6.Kako tiristor izključimo? 7.Z indeksi zapiši
tok skozi tiristor in napetost na tiristorju! 8.S pomočjo slike 6.13 ugotovi, od česa je odvisna velikost
napetosti na tiristorju, pri kateri začne tiristor prevajati! 9.V čem se GTO bistveno razlikuje od
običajnega tiristorja? 10.V čem je SCS podoben GTO, v čem pa se od GTO razlikuje? 11.V čem se RCT
bistveno razlikuje od vseh ostalih tiristorjev? 12.Nariši zgradbo in karakteristiko tiristorja, razloži
delovanje in opiši primer uporabe tega elementa! Na karakteristiki pokaži na omejitve pri
uporabi tega elementa!(24)
TRIAC TER NAČIN UPORABE TIRISTORJA IN TRIACA (68) 6.7 in 6.8
1.Kakšna je povezava oziroma razlika med tiristorjem in triacom? Pomagaj si s primerjavo simbolov in
karakteristik na slikah 6.12 in 6.17! 2.Ali je triac dvosmerni element? Zakaj? 3.Kako triac vklopimo?
Kateri so potrebni pogoji? 4.Kako triac izklopimo? 5.Kako označujemo elektrode triaca? 6.Ali ima triac
samo eno karakteristiko ali ima družino karakteristik? Zakaj? 7.Zakaj pri prevelikem toku tokovna
varovalka na sliki 6.18 preneha prevajati? 8.Kako varovalko na sliki 6.18 ponovno vklopimo? 9.V
kakšni orientaciji je vezan tranzistor na sliki 6.18? 10.Katerega tipa j e bipolarni tranzistor na sliki 6.18?
11.V kakšnem primeru tranzistor na sliki 6.18 preneha prevajati? 12.Kaj pomeni izraz "fazna
regulacija", ki jo lahko vidimo na sliki 6.19? 13.Kakšna je razlika med prvim in drugim vezjem na sliki
6.19? 14.Kakšna je razlika med prvim in drugim časovnim diagramom na sliki 6.19? 15.Kako je
razvidna fazna regulacija v časovnih diagramih na sliki 6.19? 16.Kakšna je naloga RC členov na sliki
6.20? 17.Kako sveti žarnica, če povečamo zakasnitev vklopa triaca; močneje ali šibkeje? Pomagaj si s
sliko 6.20! 18.Ali bi lahko v vezju na sliki 6.20 namesto triaca uporabili tiristor? Zakaj? Kako si lahko
pomagaš pri iskanju odgovora na to vprašanje s karakteristikama obeh elementoov? 19.Nariši zgrabo in
karakteristiko triaca ter razloži delovanje tega elementa! Opiši tudi primer uporabe, na
karakteristiki pa nakaži načine proženja!(25)
PONOVITEV: KRMILNI POLPREVODNIŠKI ELEMENTI (POGLAVJE 6),VPRAŠANJA NA
STRANI 203 (69) 1.V zvezek preriši po vrsti simbole vseh polprevodniških elementov, ki smo jih
obravnavali v tem poglavju! Nauči se prepoznavati simbole the elementov! 2.V zvezek preriši po vrsti
vse karakteristike teh elementov! Nauči se prepoznavati karakteristike posameznih elementov! 3.Naštej
elemente, pri katerih imamo opraviti z družino karakteristik! 4.Zapiši odgovore na vprašanja na strani
203!
LINEARNA INTEGRIRANA VEZJA IN OPERACIJSKI OJAČEVALNIK (70) 7.1
1.Kaj so integrirana vezja? 2.Katere vrste integriranih vezij ločimo glede na tehnologijo izdelave?
3.Kakšna je naloga linearnih integriranih vezij? 4.Kakšna je razlika med linearnimi ali analognimi in
digitalnimi integriranimi vezji? 5.Naštej tehnologije integriranih vezij in opiši značilnosti
posameznih tehnologij!(26) 6.Zakaj lahko operacijski ojačevalniki ojačujejo tako enosmerne kot tudi
izmenične signale? 7.Koliko vhodnih priključkov ima operacijski ojačevalnik? 8.Kako se vhodni
priključki operacijskega ojačevalnika imenujejo? 9.Kako prepoznamo posamezne vhode na simbolu
operacijskega ojačevalnika? (slika 7.2) 10.Kakšne priključke operacijski ojačevalnik poleg že omenjenih
še premore?
LASTNOSTI OPERACIJSKEGA OJAČEVALNIKA (71) 7.1.1
1.Naštej štiri bistvene lastnosti operacijskega ojačevalnika! 2.Kaj je razlog, da operacijski ojačevalnik
ojačuje le razliko vhodnih signalov? 3.Kakšna je razlika med sofaznimi in protifaznimi signali? 4.Kateri
ojačevalnik lahko prepoznamo na sliki 7.3 kot vhodno stopnjo operacijskega ojačevalnika? 5.Od česa je
odvisen namen uporabe posameznih vezij, ki so izvedena s ponočjo opreracijskega ojačevalnika?
6.Kako se imenujeta vhodna priključka operacijskega ojačevalnika? 7.Nariši simbol operacijskega
ojačevalnika, opiši njegove lastnosti in naštej nekaj nalog, ki jih ta element lahko izvršuje!(27)
INVERTIRAJOČI OJAČEVALNIK (72) 7.1.2
1.Kateri vhod uporabimo za vhodni signal pri invertirajočem ojačevalniku? 2.Kakšen bo torej izhodni
signal v primerjavi z vhodnim? 3.Kako imenujemo povratno vezavo, ki zniža ojačenje ojačevalnika?
4.Kaj pomeni podatek, da je izhodni signal v protifazi z vhodnim signalom? 5.Kaj torej pomeni
invertirati signal? 6.V zvezek preriši vezje invertirajočega ojačevalnika! 7.Prepiši formulo za ojačenje
invertirajočega ojačevalnika, v kateri nastopata samo upornosti obeh uporabljenih uporov! 8.Kaj nam
pove znak "minus" (-) v enačbi za ojačenje invertirajočega ojačevalnika? 9.S pomočjo te enačbe
ugotovi, kaj moraš storiti z uporom R2, da boš povečal ojačenje tega vezja! 10.S pomočjo te enačbe
ugotovi, kaj moraš storiti z uporom R1, da boš prav tako povečal ojačenje tega vezja! 11.Kolikšen je
električni potencial neinvertirajočega vhoda v vcezju na sliki 7.4?
NEINVERTIRAJOČI OJAČEVALNIK (73) 7.1.3
1.Kateri vhod uporabimo za vhodni signal pri neinvertirajočem ojačevalniku? 2.Kakšen je izhodni
signal glede na vhodni signal? 3.Kakšna mora biti povratna zveza; pozitivna ali negativna? 4.Vezje
neinvertirajočega ojačevalnika preriši v zvezek! 5.Prepiši tudi enačbo za napetostno ojačenje
neinvertirajočega ojačevalnika, v kateri nastopata le upora R1 in R2 ter število 1! 6.V čem se enačba za
ojačenje neinvertirajočega ojačevalnika bistveno razlikuje od tiste za ojačenje invertirajočega
ojačevalnika? 7.Kateri sta dve dobri lastnosti napetostnega sledilnika v izvedbi z operacijskim
ojačevalnikom? 8.S pomočjo enačbe v točki 5 ugotovi, koliko znaša ojačenje neinvertirajočega
ojačevalnika, pri katerem je upor R2 premoščen, torej kratko vezan! 9.Ali je izhodna napetost v takem
primeru enaka vhodni? 10.Kaj pomeni beseda invertirati? 11.Nariši vezje neinvertirajočega in
invertirajočega ojačevalnika, zapiši ojačevalni faktor za posamezno vezje in opiši delovanje!(27)
SEŠTEVALNIK IN ODŠTEVALNIK, SPREMEMBA KOEFICIENTA OJAČENJA IN
MOSTIČNI OJAČEVALNIK (74) 7.1.4 in 7.1.5
1.Kaj pravzaprav ojačuje operacijski ojačevalnik? 2.Primerjaj enačbo v tekstu in sliko 7.7 ter povej,
zakaj v tej enačbi napetosti UC in UD odštevamo od napetosti UA in UB! 3.Enačbo v tekstu preoblikuj
tako, da bo podajala velikost izhodne napetosti v primeru, ko sta na invertirajoči vhod preko uporov
priključeni le napetosti UA in UB, na neinvertirajoči izhod pa ni priključena nikakršna napetost! 4.Nariši
in opiši vezje seštevalnika v izvedbi z operacijskim ojačevalnikom!(28) 5.Zakaj je ojačenje vezja na
sliki 7.8 v primeru, ko je drsnik potenciometra v skrajni spodnji legi, enako -1? 6.Ali se predznak
izhodnega signala med pomikanjem drsnika med skrajnima legama spreminja? 7.Čemu služi mostični
ojačevalnik? 8.Kako vemo, kdaj je mostič na sliki 7.9 v ravnovesju?
PRIMERJALNIK ALI KOMPARATOR NAPETOSTI (75) 7.1.7
1.Kateri časovni diagram na sliki 7.10 kaže časovni potek vhodnih napetosti; spodnji ali zgornji? 2.Na
kateri vhod je priključena konstantna napetost? Pomagaj si s primerjavo zgornjega časovnega diagrama
in slike operacijskega ojačevalnika na sliki7.10! 3.Kakšen pogoj mora biti izpolnjen, da bo izhodna
napetost zavzela pozitivno vrednost? Pomagaš si lahko s primerjavo obeh časovnih diagramov ali pa s
tekstom v tej enoti! 4.Kateri napetosti je enaka napetost na izhodu glede na absolutno vrednost? 5.Opiši
delovanje vezja na sliki 7.11! 6.Kaj bi moral storiti, če bi želel, da bi vsi trije operacijski ojačevalniki na
sliki 7.11 zaznavali samo eno napetost in sicer 0V? 7.Katero nalogo izvaja v osnovi operacijski
ojačevalnik ne glede na konkretno vezje, kjer ga uporabljamo?
PRIMERJALNIK S HISTEREZO (76) 7.1.8
1.Opiši razliko med izhodnim signalom na sliki 7.12a in izhodnim signalom na sliki 7.12b! 2.Kaj je
vzrok te razlike? 3.Kaj pomeni "ločitev napetostnega nivoja vklopa od napetostnega nivoja izklopa"?
4.Kaj je vzrok razlike v nivojih vklopa in izklopa vezja na sliki 7.13? 5.Kakšen problem torej rešujemo s
Schmitt triggerjem? 6.Kakšna mora biti širina zanke UVH na sliki glede na velikost motenj, ki jih
želimo odpraviti, da bomo pri tem uspešni; večja ali manjša? 7.Katero nalogo izvaja v osnovi operacijski
ojačevalnik vedno in povsod ne glede na vrsto vezave? 8.Nariši vezje primerjalnika napetosti s
histerezo v izvedbi z operacijskim ojačevalnikom in opiši njegovo delovanje!(29) 9.Kaj je
histereza? 10.Katera slika v tem poglavju kaže histerezo? 11.Ali smo histerezo srečali že kje drugje?
Kje? 12.Kako moramo spremeniti upornost R2, da se bo širina histerezne zanke povečala; jo moramo
povečati ali pomanjšati? Pomagaj si z enačbo v tej enoti! 13.Kako imenujemo vhod operacijskega
ojačevalnika, ki je označen z znakom "minus" (-) in kako tisti vhod, ki je označen z znakom "plus" (+)?
INTEGRATOR IN DIFERENCIATOR (77) 7.1.13 in 7.1.14
1.Primerjaj vezji integratorja in diferenciatorja na slikah 7.18 in 7.19 ter povej, v čem sta si enaki in v
čem se razlikujeta? 2.Kateri od signalov diferenciatorja na sliki 7.19 je bolj podoben vhodnemu signalu
integratorja; vhodni ali izhodni? V čem je edina razlika? 3.Kateri od signalov diferenciatorja na sliki
7.19 je bolj podoben izhodnemu signalu integratorja; vhodni ali izhodni? 4.Kaj je integriranje? 5.Kaj je
diferenciranje? 6.Preriši v zvezek oba signala intgratorja! Kako bi se spreminjal izhodni signal, če bi
imel vhodni signal dvakrat tolikšno amplitudo kot jo ima na sliki?
OPERACIJSKI OJAČEVALNIK Z ENOJNIM NAPAJANJEM (78) 7.1.16
1.Kaj pomeni pojem "simetrično napajanje"? Pomagaj si s slikama 7.2 in 7.10 in še posebej s sliko 7.16!
2.Opiši razliko med napajanjem operacijskega ojačevalnika na sliki 7.2 in 7.10 ter napajanjem na sliki
7.20 a in b! 3.Kakšna je naloga sklopnih kondenzatorjev C1 in C2 na sliki 7.20 a in b? 4.Kakšna je
razlika med simetričnim in nesimetričnim napajanjem? 5.Katero napajanje lahko imenujemo tudi enojno
napajanje; simetrično ali nesimetrično? 6.Opiši načine napajanja operacijskega ojačevalnika!(30)
KOMPENZACIJA OPERACIJSKEGA OJAČEVALNIKA (79) 7.1.17
1.Katere sponke na sliki 7.2 so po tvojem mišljenju predvidene za kompenzacijo? 2.Kaj pomeni beseda
kompenzacija? 3.Katere vrste kompenzacije operacijskega ojačevalnika so osnovne? 4.Zakaj so vhodni
tokovi operacijskega ojačevalnika običajno zelo majhni? 5.Koliko znaša potencial neinvertitrajočega
vhoda operacijskega ojačevalnika na sliki 7.22a? 6.Zakaj se na izhodu pojavi napetost, čeprav na vhodu
ni nikakršnega signala?(slika 7.22a) 7.Ali je vzrok te preostale izhodne napetosti na sliki 7.22a narisan?
8.Kakšna je naloga upora RK na sliki 7.22b? 9.V poglavju 7.1.15 poišči definicijo vhodne izravnalne
napetosti! 10.S katerim elementom na sliki 7.23 a in b to vhodno izravnalno napetost nastavimo?
11.Kakšno je napajanje potenciometra an sliki 7.23 a in b; simetrično ali nesimetrično? 12.Kaj se
spreminja pri operacijskem ojačevalniku s spreminjanjem frekvence? 13.Katere dodatne elemente
uporabimo za frekvenčno kompenzacijo? 14.Katera veličina je neodvisna spremenljivka v diagramu na
sliki 7.24? 15.Katera veličina je odvisna spremenljivka v diagramu na sliki 7.24? 16.Katera
spremenljivka je nanešena na koordinatno os linearno; odvisna ali neodvisna? 17.Katera spremenljivka
je nanešena na koordinatno os po logaritemski zakonitosti; odvisna ali neodvisna? 18.Opiši izravnavo
vhodnega toka, vhodne napetosti in frekvenčno kompenzacijo operacijslega ojačevalnika!(31)
MOČNOSTNI INTEGRIRANI OJAČEVALNIKI (80) 7.2
1.V čem se ti ojačevalniki razlikujejo od običajnih operacijskih ojačevalnikov? 2.Opiši delovanje
tranzistorjev T3 in T4 na sliki 7.26a! 3.Kakšna je torej naloga tranzistorjev T3 in T4? 4.Kakšna je naloga
uporov RE na sliki 7.26a? 5.Kakšna je naloga vezja na sliki 7.26b? 6.Opiši delovanje tega vezja ob
povišanju temperature! 7.Zakaj se napetost na prebojni diodi ob povišanju temperature poveča?
8.Kakšno je napajanje operacijskega ojačevalnika na sliki 7.27; simetrično ali nesimetrično? 9.Kaj
pomeni podatek, da sta operacijska ojačevalnika na sliki 7.28 vezana protitaktno? 10.Kaj je posledica
protitaktne vezave operacijskih ojačevalnikov na sliki 7.28? 11.Kakšna je naloga tranzistorjev v vezju na
sliki 7.29? 12.Kakšno je napajanje operacijskih ojačevalnikov na sliki 7.28; simetrično ali nesimetrično?
13.Kakšno je napajanje operacijskega ojačevalnika na sliki 7.29; simetrično ali nesimetrično? 14.Kakšno
je napajanje operacijskega ojačevalnika na sliki 7.30; simetrično ali nesimetrično?
TEHNOLOGIJA MONOLITNIH INTEGRIRANIH VEZIJ, DIFUZIJA PRIMESI IN
OKSIDACIJA (81) 7.4, 7.4.1 in 7.4.2
1.Kateri so osnovni elementi, ki sestavljajo monolitna integrirana vezja? 2.Kakšen tip polprevodnika je
osnova na 12.Kakšen lement sliki 7.35? 3.Katera dva polprevodniška elementa sta upodobljena na sliki
7.35? 4.Zakaj je osnova priključena na negativen priključek integriranega vezja? 5.Iz kakšnega materiala
je narejena ploščica na sliki 7.36? 6.Kaj pomeni beseda difundirati? 7.Opiši postopek difuzije! Kakšni
pogoji vladajo pri tem postopku? 8.Kaj je naloga oksidnih plasti? Pomagaj si tudi s sliko 7.35! 9.Kakšni
vrsti oksidacije poznamo? 10.Kaj nastane kot rezultat oksidacije osnove? 11.Kakšna je razlika med prvo
in drugo odprtino v oksidni plasti na sliki 7.37? 12.Kakšen element moramo dodajati z difuzijo, če
želimo narediti polprevodnik n tipa; trivalentni ali petvalentni?
FOTOLITOGRAFIJA, EPITAKSIJA IN METALIZACIJA (82) 7.4.3, 7.4.4 in 7.4.5
1.Kaj je fotolitografija? 2.Kakšna sta najpogostejša namena uporabe fotolitografije? 3.Kaj je fotorezist?
4.Opiši postopek fotolitografije! 5.V čem je razlika med epitaksijo in difuzijo? 6.kakšen je namen
metalizacije? 7.Katera dva postopka uporabljamo za izvedbo metalizacije?
PONOVITEV: LINEARNA INTEGRIRANA VEZJA (POGLAVJE 7), VPRAŠANJA NA
STRANI 236 (83)
VAKUUMSKI ELEMENTI , TERMIČNA EMISIJA ELEKTRONOV IN VAKUUMSKA DIODA
(84) 8.1, 8.1.1 IN 8.1.2
1.Na kakšen način lahko dosežemo izstop prostih elektronov iz kovine? 2.Od česa je odvisno število
prostih elektronov, ki izstopijo iz kovine? 3.Kaj je izstopno delo? 4.Kakšna načina ogrevanja katode
poznamo? Opiši bistveno razliko med njima! 5.Kakšen način ogrevanja katode je prikazan na sliki 8.1?
6.Naštej sestavne dele vakuumske diode! 7.Zakaj je tlak v vakuumski diodi zelo nizek? 8.Opiši nastanek
toka v vakuumski diodi! 9.Kje uporabljamo vakuumsko diodo?
VAKUUMSKA TRIODA (85) 8.1.3
1.Kakšna je razlika med vakuumsko triodo in vakuumsko diodo? 2.Kaj pomenita besedi dioda in trioda?
3.Kako se imenuje tretja elektroda pri triodi? 4.Kakšna je naloga tretje elektrode? 5.Opiši delovanje
vakuumske triode! 6.Na kakšnem električnem potencialu je mrežica glede na katodo? Kako se to vidi na
sliki 8.4? 7.Na sliki 8.5 sta prikazani dve karakteristiki! Katera je izhodna karakteristika; desna ali leva?
8.Zapiši z indeksi vhodno napetost triode na desni sliki 8.4! 9.Zapiši z indeksi izhodno napetost triode
na desni sliki 8.4! 10. Zapiši z indeksi izhodni tok triode na desni sliki 8.4! 11.S pomočjo ustrezne
karakteristike na sliki 8.5 povej, kako moraš spremeniti vhodno napetost triode, če želiš povečati tok
skozi to triodo! 12.Kakšna je naloga RK na sliki 8.6? 13.Kakšna je naloga kondenzatorja CK? Ali smo na
kaj podobnega že naleteli pri bipolarnih in unipolarnih tranzistorjih?
VAKUUMSKA TETRODA IN VAKUUMSKA PENTODA (86) 8.1.4 in 8.1.5
1.Naštej imena vseh elektrod v tetrodi! 2.Naštej imena vseh elektrod pri pentodi! 3.Kaj pomeni beseda
trioda? 4.Kaj pomeni beseda tetroda? 5.Kaj pomeni beseda pentoda? 6.Kaj pomeni beseda dioda?
7.Kakšna je naloga zaščitne mrežice pri tetrodi? 8.Kakšna je naloga zaviralne mrežice pri pentodi? 9.Na
diagramu slike 8.7 pokaži popačenje in povej, zakaj tega popačenja na karakteristiki pentode na sliki 8.8
ni videti? 10.Zakaj pentode niso primerne za ojačevanje signalov zelo majhnih napetosti?
OJAČEVALNIKI Z VAKUUMSKIMI ELEMENTI (87) 8.1.6
1.Katere orientacije bipolarnega tranzistorja poznaš? 2.Katero elektronko kaže slika 8.1.6? 3.Naštej
imena elektrod triode! 4.Naštej imena elektrod bipolarnega tranzistorja! 5.Napiši, katera elektroda pri
triodi igra podobno vlogo kot posamezna elektroda pri bipolarmnem tranzistorju! 6.Katere orientacije
triode so možne? 7.Posamezni orientaciji triode pripiši ustrezno orientacijo bipolarnega tranzistorja!
8.Katere razrede ojačevanja smo spoznali pri bipolarnem tranzistorju? 9.V čem je razlika med
posameznimi razredi? 10.Zakaj sta v vezju na sliki 8.10 potrebni dve elektronki za ojačevanje signala?
11.Katera je bistvena prednost delovanja ojačevalnika v C razredu pred ostalimi razredi?
KATODNA ALI ŽARKOVNA CEV (88) 8.1.7
1.Kateri so trije osnovni sestavni deli katodne cevi? 2.V katerih napravah najpogosteje uporabljamo
katodne cevi? 3.Kakšna je naloga krmilne mrežice? 4.Kaj je izvor elektronov v katodni cevi? 5.Opiši
način odklanjanja snopa elektronov! 6.V čem je razlika pri odklanjanju žarka pri TV zaslonu in pri
osciloskopu? 7.Kaj je luminiscenca? 8.Opiši način potovanja žarka po zaslonu! 9.Kako oblikujemo
oziroma mešamo barve na zaslonu?
PLINSKI ELEMENTI IN TLIVKA (89) 8.2 in 8.2.1
1.Kakšna je bistvena razlika med plinskimi in vakuumskimi elementi? 2.Kako prepoznamo simbol
plinskega elementa? 3.Kateri dve vrsti plinskih elektronk poznamo? 4.Opiši zgradbo tlivke! 5.Opiši
vzroke in začetek prevajanja tlivke! 7.Kaj je plazma? 8.Kakšna je razlika med tlivkama na sliki 8.17?
9.Kako ta razlika vpliva na način delovanja posamezne tlivke?
TIRATRON IN IGNITRON (90) 8.2.2 in 8.2.3
1.Od česa je odvisen začetek prevajanja tiratrona? 2.Kaj je to ionizacija plina? 3.Kakšna je polariteta
katode? 4.Kakšna je polariteta anode? 5.Kakšna je edina naloga mrežice pri tiratronu? 6.Kako
prekinemo prevajanje tiratrona? 7.Ali se spomniš še kakšnih krmilnih elementov, ki jih "ugasnemo" na
enak način kot tiratron? 8.V kakšen namen uporabljamo tiratron? 9.Kateri polprevodniški krmilni
element opravlja enake naloge kot tiratron? 10.V čem se loči ignitron od ostalih plinskih elementov?
11.Katera snov omogoča prevajanje pri ignitronu? 12.Kje uporabljamo ignitrone?
PONOVITEV: VAKUUMSKI IN PLINSKI ELEMENTI (POGLAVJE 8) , VPRAŠANJA NA
STRANI 256 (91)
DODATEK 9: TERMOELEKTRIČNI PRETVORNIKI IN TERMISTORJI (92) 9.1 in 9.1.1
1.Kaj je vhodna veličina termoelektričnih pretvornikov? 2.Kaj je izhodna veličina termoelektričnih
pretvornikov? 3.Kateri dve nalogi termoelektričnih pretvornikov sta najpogostejši? 4.Kaj so termistorji?
5.Kateri dve skupini termistorjev tazlikujemo in v čem je razlika med tema dvema skupinama? 6.Kaj je
vhodna veličina termistorja? 7.Kaj je izhodna veličina termistorja? 8.Katera spremenljivka je neodvisna;
vhodna ali izhodna? Pomagaj si s sliko 9.1! 9.Katera spremenljivka je odvisna; vhodna ali izhodna?
10.Kaj pomeni podatek na sliki 9.2, da je termistor termično povezan s tranzistorjem? Kako se to vidi na
sliki? 11.Ali termistorju na sliki 9.2 upornost z višanjem temperature pada ali narašča? S katerim
podatkom si lahko pri sklepanju pomagaš? 12.Zakaj v vezju na sliki 9.2 ne smemo uporabiti PTC
termistorja?
POLPREVODNIŠKA DIODA IN TRANZISTOR, TERMOČLEN (93) 9.1.2, 9.1.3 in 9.1.4
1.Kaj se zgodi z zapornim tokom polprevodniške diode ob zvišanju temperature? 2.Ali ima torej
polprevodniška dioda pozitiven ali negativen temperaturni koeficient upornosti? 3.Kje smo to lastnost
diode že uporabili? V knjigi poišči poglavje in sliko, ki kaže primer take uporabe polprevodniške diode!
4.Opiši zgradbo termočlena! 5.Opiši delovanje termočlena! 6.Kaj je vhodna veličina termočlena?
Pomagaj si sliko 9.3! 7.Kaj je izhodna veličina termočlena? 8.Katera kombinacija kovin na grafu slike
9.3 omogoči na izhodu večjo termoelektrično napetost; železo- konstantan ali nikeljkrom-nikelj?
OPTOELEKTRIČNI PRETVORNIKI, FOTOUPOR, FOTODIODA IN FOTOTRANZISTOR,
FOTOTIRISTOR IN OPTIČNI SPOJNIKI (94) 9.2, 9.2.1, 9.2.2, 9.2.3, 9.2.4 in 9.2.5
1.Kaj je vhodna veličina optoelektričnih pretvornikov? 2.Kaj je izhodna veličina optoelektričnih
pretvornikov? 3.Kaj se zgodi z upornostjo fotoupora,ko ga osvetlimo? 4.Kako vežemo fotodiode, v
prevodni ali v zaporni smeri? 5.Kaj se zgodi z zapornim tokom, ko fotodiodo osvetlimo? 6.Kakšna je
prednost fototranzistorja pred fotodiodo? 7.Kako lahko dosežemo začetek prevajanja pri fototiristorju?
8.Kako fototiristor ugasnemo? 9.Kako so v osnovi sestavljeni optični spojniki? 10.Naštej vse pretvorbe
signalov v optičnem spojniku! 11.Kje uporabljamo optične spojnike?
PIEZOELEKTRIČNI PRETVORNIK IN HALLOVA SONDA (95) 9.3 in 9.4
1.Naštej možnosti uporabe piezoelektričnega kristala! 2.Kaj je vhodna spremenljivka piezoelektričnega
kristala, če ga uporabimo kot mikrofon, gramofonsko glavo ali senzor tlaka? 3.Kaj je izhodna
spremenljivka piezoelektričnega kristala, če ga uporabimo kot mikrofon, gramofonsko glavo ali senzor
tlaka? 4.Kdaj kremenčev kristal niha najmočneje? 5.Od česa je odvisna lastna frekvenca kremenčevega
kristala? 6.Kaj je Hallov efekt? 7.Katera dva pogoja morata biti izpolnjena, da se Hallov efekt pojavi?
8.Kako uporabljamo Hallov efekt?
PRIKAZOVALNIKI, LED PRIKAZOVALNIKI IN PRIKAZOVALNIKI S TEKOČIMI
KRISTALI ALI LCD (96) 9.5, 9.5.1 in 9.5.2
1.Kaj pomeni naziv "LED" dioda? 2.Kaj so segmenti? 3.Kaj so tekoči kristali? 4.Katera slika kaže
zgradbo LCD prikazovalnika? 5.Katera slika ilustrira podatek, da so molekule tekočih kristalov
orientirane ob površini navpično, s prehajanjem v globino snovi pa se postopoma obračajo v vodoravno
smer? 6.Na kateri sliki molekule tekočih kristalov ne prepuščajo svetlobe; na sliki 9.10 levo ali 9.10
desno?
VAKUUMSKI FLUORESCENČNI PRIKAZOVALNIKI (97) 9.5.3
1.Kakšna je polariteta anode? 2.Kakšna je polariteta katode? 3.Kaj je to termična emisija? 4.Kje smo
termično emisijo že srečali? 5.Kaj pomeni podatek, da je trioda direktno ogrevana? 6.Kakšna je naloga
krmilne mrežice?
PONOVITEV: DODATEK (POGLAVJE 9), VPRAŠANJA NA STRANI 268 (98)