1. No category

5.1. OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU
Načrt:
5. NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN
STROJNE OPREME
Investitor in naročnik:
Izobraževalni center Piramida Maribor
Park mladih 3, 2000 Maribor
Objekt:
Slaščičarna (dozidava)
Vrsta projektne dokumentacije:
PZI
(Projekt za izvedbo)
Projektant:
S.M.A.R.T. Stanislav Urek s.p.
Strma ul. 8, 2000 Maribor
Odgovorna oseba: Stanislav Urek
_______________________________________
Podpis odgovorne osebe:
Odgovorni projektant:
Stanislav Urek,
Urek univ.dipl.inž.str.
_______________________________________
Podpis odgovornega projektanta:
Odgovorni vodja projekta:
Žig:
Žig:
Edib Miralem,
Miralem univ.dipl.inž.arh.
_______________________________________
Podpis odgovornega vodje projekta:
Številka načrta
S-02/1102/11-PZI
Kraj in datum izdelave načrta:
Maribor, september 2011
Številka izvoda:
1 2 3 4 5 6 arhiv
Žig:
Po 44.členu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur.l. RS 21/95) projekta ni dovoljeno spreminjati brez predhodnega soglasja projektanta.
5.2. KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INSTALACIJ
Številka projekta:
01/PZI/2011
Številka načrta:
S-02/11-PZI
Investitor:
Izobraževalni center Piramida Maribor
Park mladih 3, 2000 Maribor
Objekt:
Slaščičarna (dozidava)
Vrsta načrta:
PZI
5.1.
Osnovni podatki o načrtu
5.2.
Kazalo vsebine načrta
5.3.
Tehnično poročilo
5.3.1. Splošno
5.3.2. Vročevod in oskrba s toplotno energijo
5.3.3. Ogrevanje in hlajenje
5.3.4. Prestavitev plinske instalacije
5.3.5. Prezračevanje
5.3.6. Vodovod in kanalizacija
5.4.
Tehnični izračuni
5.5.
Popisi del in materialov
GRAFIČNI DEL:
risba 01
Situacija 1 –vročevod in priključek ogrevanja
risba 02
Situacija 2 – kanalizacija in prestavitev plinske instalacije
risba 03
Shema ogrevanja in priprave STV
risba 04
Ogrevanje in prezračevanje – tloris kleti
risba 05
Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje – tloris pritličja
risba 06
Shema klimata
risba 07
Vodovod in kanalizacija – tloris kleti in shema oskrbe z vodo
risba 08
Prerez – kineta za vročevod
risba 09
Vkop plinske cevi
risba 10
Odmiki plinovoda od ostalih napeljav (vzporedno vodenje)
risba 11
Odmiki plinovoda od ostalih napeljav (križanje)
risba 12
Prehod plinske cevi skozi steno ali zid
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S-2
5.3. TEHNIČNO POROČILO
5.3.1. Splošno
5.3.1.1. Projektna naloga in izhodišča
Investitor namerava v objektu Živilska šola Mariboru, ob Ljubljanski ulici v Mariboru, na parceli št.
1609/1 in 1609/9, k.o. Tabor, ob obstoječi učni trgovini, dograditi slaščičarno, v kateri bi nudili svoje
izdelke.
Predvideni lokal bo sestavljen iz dveh delov:
• prostor z mizicami in stoli za 30 gostov, ki bo zgrajen kot pritlični prizidek ob trgovini na strani
objekta proti Ljubljanski ulici, v rastru D÷F, I÷II, v tlorisni velikosti cca 62 m2
• ter sanitarij za goste ter prostora za čistila v kleti, v skupni velikosti cca 25 m2,
Lokacija prizidka je na mestu, kjer potekajo pomembni komunalni vodi za celoten šolski kompleks, to so:
• vročevod 130/65 st.C, DN 125, kapacitete 2,4 MW, ki poteka do centralne toplotne postaje na
zahodnem delu objekta,
• betonska kanalizacijska cev Φ40 cm, ki se navezuje tudi na sosednjo Srednjo tekstilno šolo
• ter plinska instalacija DN 65 za Živilsko šolo.
Kot izhodišče za izdelavo tega načrta so služili:
• Zasnova požarne varnosti, št. 84/2011, avgust 2011, ki jo je izdelal ING Klan d.o.o., Maribor,
• revizijsko poročilo na zasnovo požarne varnosti, št. JICPDS-5P1001, dne 19.10.2011, odg.
revident Milivoj Kodrič, u.d.i.k.t.,
• arhitektonske podlage PZI za lokal,
• Načrt strojnih instalacij PGD, št. S-02/11-PGD, avgust 2011, ki ga je izdelal S.M.A.R.T.
Stanislav Urek s.p., Maribor,
• soglasje za priključitev, ki ga je izdal Mariborski vodovod d.d., št. 211006399/1-II/4, dne
25.5.2011,
• projektni pogoji in soglasje za priključek kanalizacije, ki jih je izdal Nigrad d.d., št. 2011-PP-K155, dne 2.6.2011,
• projektni pogoji, ki jih je izdala Plinarna Maribor d.o.o., št. ZP/DT-201/2011, dne 18.5.2011,
• soglasja na PGD rešitve, ki ga je izdala Energetika Maribor d.o.o., št. 39/2011-MD/TP, dne
4.10.2011
5.3.1.2. Upoštevanje predpisov
Pri izdelavi načrta so bili upoštevani naslednji zakoni, predpisi, standardi, normativi in smernice:
1. Zakon o graditvi objektov (ZGO-UPB1, Ur. list RS 102/04, sprem. 126/07 -ZGO-1B)
2. Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/08)
3. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07)
4. Tehnična smernica TSG-1-001/2007 Požarna varnost v stavbah
5. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS 42/02)
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S-3
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. List RS, št. 93/08, 52/10)
standard SIST EN 12831 za transmisijski izračun toplotnih izgub
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. list RS 42/02)
standard SIST EN 806-3 in SIST EN 625 za izračun vode
standard SIST EN 12056-2 za izračun odtočne kanalizacije
smernice VDI 2067, list 12 za potrošnike vode
standard SIST EN 12056-3:2000 - Težnostni kanalizacijski sistemi v stavbah
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim
delovnim tlakom do vključno 16 bar (Ur. list RS 26/02, 54/04)
14. Splošni in tehnični pogoji Energetike Maribor d.o.o. za priključitev na vročevod
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S-4
5.3.2.
5.3.2. Vročevod in oskrba s toplotno energijo
5.3.2.1. Zaščita vročevoda in priključek na vročevod:
Obstoječi vročevod (2 x DN125) poteka točno pod predvideno gradnjo, in sicer v dolžini cca 14,0 m
(lokal + plato), kar pomeni, da ga brez predhodnih ukrepov, ne bi bilo več mogoče vzdrževati.
Po predhodnih razgovorih s predstavniki distributerja vroče vode in predstavitvi variantnih rešitev v
idejnem projektu, po ogledu obstoječega stanja in proučitvi razpoložljive dokumentacije ter v skladu s
projektnimi pogoji je bila izbrana
Varianta »A«:
Pod predvideno novogradnjo in na mestu poteka obstoječih cevi se zgradi kineta, dolžine cca 14,0 m,
svetle širine 1,2 m in svetle višine cca 1,8 m, torej zadostnega preseka, da se na cevovodu v sami kineti
lahko izvajajo tudi vzdrževalna dela. Kineta ima dostop z zunanje strani objekta.
Izvede se demontaža obstoječih predizoliranih cevi, vgradita se novi predizolirani cevi, izvedejo se
podpore in fiksna točka (gl. risbi 01 in 08).
Sočasno z deli v kineti se izvede tudi priključek naše toplotne postaje na obstoječi vročevod 130/65oC.
Priklop se izvede v (bodoči) novi kineti s predizoliranimi cevmi DN 25, ki se nato pod ploščo lokala
vodijo v kletni (skladiščni) prostor, kjer bo nameščena toplotna postaja. Ti predizolirani cevi se izvedeta
(uvlečeta) v zaščitnih jeklenih črnih cevev DN 125, ki se po v gradnji vročevodnih cevi neprepustno
zatesnita v kineti in prostoru s toplotno postajo
5.3.2.2. Toplotna postaja
Toplotna postaja je primerna za neposredno priključitev na daljinsko ogrevanje s temperaturo predtočne
vode do 130oC. Vročevod je glede na obdobje gradnje (pred 2002) dimenzioniran na zunanjo
temperaturo -18 oC, ker pa je bila s takratnim Pravilnikom o racionalni rabi energije zmanjšana računska
temperatura na -13 oC, je za objekte, ki se gradijo po letu 2002, vzeta računska temperatura vročevoda
110/60oC!
Izhodiščni podatki za izbor toplotne postaje so tako: primar 110/60oC, sekundar 55/40oC:
Priklop na vročevodno omrežje se izvede n.pr. s tipsko toplotno postajo Danfoss TERMIX VX-WP,
moči 15÷23 kW, za priklop na vročevod do 130 oC, posredno ogrevanje, ki nam pokriva naslednje
toplotne potrebe:
radiatorsko in konv. ogrevanje (temp. režim 55/40 st.C)
5,04 kW
toplovodni grelnik v klimatu (temp. režim 55/40 st.C)
4,00 kW
priprava STV s toplovodnim grelcem v 100 lit. grelniku
5,00 kW
Skupaj:
max. 14,04 kW
V toplotni postaji se dodatno vgradi obračunski merilnik toplote energije ITRON (ALLMESS) CFEcho II, Qp=0,6 m3/h, z indirektnimi tipali in tulkami.
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S-5
Za razvod ogrevne vode do ogreval in klimata je predviden razdelilec z dvema priključkoma za dva
ločena regulacijska kroga. Razdelilec se izdela z jeklenimi brezšivnimi cevmi po SIST EN 10208-1.
5.3.2.3. Tehnični pogoji in montažna navodila za izvedbo del na vročevodu
Energetika Maribor d.o.o. je izdala naslednje soglasje, s katerim se mora seznaniti tudi izvajalec del:
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S-6
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S-7
Vsa dela mora izvajalec izvesti v soglasju sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja - SODO (t.j.
Energetika Maribor d.o.o.). V nadaljevanju podajamo tudi:
Povzetek pogojev za izvajanje del
iz »Projektne naloge za projektiranje in izgradnjo vročevoda (vročevodnega priključka)« na širšem
območju »Pekarne«, ki jo je avgusta 2009 izdelala Energetika Maribor d.o.o.), vodja distribucije g. Mitja
DOLINŠEK, univ.dipl.inž.str..
Upoštevati je potrebno Splošne pogoje za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja, Tehnične pogoje za
priključitev na vročevodno omrežje MOM in naslednje zahteve, ki se nanašajo na naš primer:
1. Odcepni jaški in zaporni organi morajo biti označeni v situaciji.
2. Ob vstopu vročevodnega priključka v objekt se predvidijo zaporne armature (kroglične pipe) in
by-pass. Skico izvedbe by-passa si izvajalec pridobi pri SODO: Izvajalec strojnih del mora ob
izvedbi vstopa v objekt označiti dovodno cev z rdečo barvo, povratno cev pa z modro barvo.
3. Nad vročevodom in vročevodnimi priključki, katerih porabniki so večji od 50 kW mora biti
položen signalni kabel, katerega tloris in prečni prerez položitve mora biti sestavni del projektne
dokumentacije. Do moči 50 kW se signalni kabel položi le na zahtevo SODO-a.
4. Po dogovoru s SODO se v odcepnem jašku ali v prostoru toplotne postaje predvidi namestitev
elektro omarice za signalni kabel, velikosti 300 x 400 x 120 (npr. proizvod RITTAL, tip EB
1556) in priključitev signalnega kabla na telefonsko regleto. V kolikor je predvidenih več
odcepov je potrebno namestiti večjo elektro omarico.
5. Nazivni tlak vročevodnega omrežja znaša PN 16 in temperaturni režim 130/700C pri zunanji
temperaturi -180C oz. 110/600C pri zunanji temperaturi -130C in se spreminja v odvisnosti od
zunanje temperature. Za projektiranje statike vročevoda se upošteva maksimalni temperaturni
režim.
6. Najmanjši dovoljeni premer cevi je DN 25.
7. Padec cevovoda naj bo min. 2%o proti odcepnemu jašku, mestu praznjenja ali objektu.
8. Predvidi se naj radiografska kontrola minimalno 10% zvarov (v popisu del).
9. Ob prevzemu je potrebno predati SODO projektno dokumentacijo (PID) v tiskani in računalniški
obliki (na disketi), geodetski posnetek, protokol meritev signalnega kabla in vezave detekcijskih
žic za indikacijo vlažnosti (v popisu del).
10. Vsa gradbena in strojna dela je potrebno izvesti v skladu z navodili proizvajalca predizoliranih
cevi in SODO-a
Splošno:
1. Vsa oprema, ki bo vgrajena v vročevodno omrežje mora biti v skladu s tehničnimi predpisi,
normativi in standardi (EN 253, EN 448, EN 488, EN 489, BFW, nov predlog predpisov AGFWFW 401, ki predpisuje povečano debelino jeklenih cevi) ter z njo mora soglašati SODO.
Dodatne zahteve:
• Debelina PE plašča za cevi in fazonske komade od premera 90 mm mora znašati najmanj od
3 mm do 5 mm pri premeru 315 mm;
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S-8
•
•
•
Vsi fazonski komadi morajo biti izdelani iz brezšivnih jeklenih cevi St 35.8 z najmanj 3,6
mm debelo steno od DN 50 navzgor oziroma v povprečju 15 % večjo debelino stene kot
znaša debelina ravne cevi;
Odcepni T-komadi morajo biti izdelani v kovani izvedbi po DIN 2615 ali v izvedbi z
izvlečenim grlom po EN 448, tč. 3.6;
Vse cevi in fazonski komadi morajo imeti povečano debelino izolacije.
2. Ta navodila je potrebno uporabljati smiselno za nove in obstoječe vročevode.
3. Pri križanjih in vzporednem vodenju vročevoda je potrebno upoštevati naslednje odmike:
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S-9
5.3.3. Ogrevanje
5.3.3.1. Radiatorsko in konvektorsko ogrevanje
Izdelan je osnovni transmisijski izračun in izračun toplotnih izgub prezračevanja po normativu SIST EN
12831. Koeficienti toplotne prehodnosti so povzeti po veljavnem PURES-u (in arhitektonskih rešitvah
konstrukcij. Celotne toplotne izgube so naslednje:
•
•
•
ogrevanje lokala (brez sanitarij):
ogrevanje sanitarij
ogrevanje vpihovanega zraka:
skupaj =
3.613 W
503 W
2.154 W
6.270 W
Te izgube pokrivamo z instaliranimi napravami in ogrevali, razvidnimi v gornji točki. Temperaturni
režim je 55/40oC.
V lokalu bosta pod stekleno zunanjo steno vgrajena 2 ventilatorska konvektorja, dolžine vsak po 2.800
mm, širine 400 mm, višine 140 mm, z vgrajenima 2 ventilatorjema.
Toplotna moč vsakega konvektorja je 1.514 W.
Na prosti notranji steni lokala bo nameščen še radiator s sredinskim priključkom, velikosti 900 x 1120
mm, moči 1006 kW.
Enak radiator, moči 1006 kW se namesti tudi na steno v predprostoru sanitarij v kleti.
Priklop na radiatorja je sredinski iz tal.
Vse vidne cevi v kletnem delu so izvedene z jeklenimi brezšivnimi cevmi po SIST EN 10208-1, vse cevi
v stenah in tleh pa so 100% difuzijsko tesne univerzalne večplastne cevi (sestave PE-RT/Al/PE-RT) za
vodovod, ogrevanje in talno ogrevanje, maks. trajna obremenitev 95°C, maks. trajen pritisk 10 barov,
vključno s pripadajočimi fazonskimi kosi.
5.3.3.2. Dogrevanje zraka za prezračevanje
Za dogrevanje zraka je v klimatu vgrajen vodni grelnik za temperaturni režim 55/40oC.
Toplotne potrebe so 2.154 W, grelnik bo pa imel nazivno moč 4.000 W. Regulacijo kroga ureja
avtomatika iz klimata.
Pri dovajanju zraka v kletne prostore se ta ogreje v lokalu z ogrevali in s klimatom.
5.3.3.3. Hlajenje
Za hlajenje lokala je v klimatu vgrajen hladilnik za direktno uparjanje. Potrebna hladilna moč je cca 4,5
kW, mog vgrajenega hladilnika pa 5,0 kW.
Zunanja hladilna enota se namesti na strehi lokala v bližini klimata.
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S - 10
5.3.4. Prestavitev plinske instalacije
5.4.4.1. Zunanja in notranja plinska instalacija
Na mestu predvidene gradnje poteka obstoječi plinski priključek DN 65 z glavno požarno pipo na zunanji
steni obstoječega objekta, ki pa se sedaj zapre.
S tem načrtom oz. dozidavo objekta ni predvidena priključitev nobenega novega trošila, zato je potrebno
le premakniti obstoječi zunanji plinski priključek ter požarno pipo.
Kot je razvidno iz risbe 02: Situacija 2, bomo:
• prestavili omarico z glavno požarno plinsko pipo na zunanjo (vzhodno) stran objekta,
• izvedli novi priključek na zunanjo plinsko cev, ki poteka v neposredni bližini,
• notranjo plinsko cev DN 65 pa vodili skozi strojnico s klimatom v kleti objekta ter nato v hodniku do
obstoječe plinske omare s plinskim regulacijskim setom, ki se nahaja v povezovalnem hodniku med
šolskim delom ter delavniškim traktom.
Priključek, to je inštalacijo od zunanje javne mreže do glavne požarne pipe bo izvedel pooblaščeni
distributer plina.
Priključek bo izveden s PE plinsko cevjo DN65 do omarice, ki se prestavi in bo zajemala glavno požarno
pipo DN 65 s termičnim varovalom.
Vstop plinovoda v objekt se izvede z JE cevjo DN 65, ki se vodi vidno pod stropom strojnice s klimatom
do povezovalnega hodnika, nato pa prav tako vidno pod stropom hodnika do obstoječe plinske omare s
plinskim regulacijskim setom.
Jeklena cev mora ustrezati standardom EN 12007-3, z upoštevanjem G 462-1, G 462-2 in G 469. Prehod
plinske cevi skozi zunanjo steno mora biti izveden v zaščiteni cevi, ki je antikorozivno zaščitena, votel
prostor pa zapolnjen z negorljivim trajno elastičnim tesnilnim materialom. Cevi skozi zidove vodimo
tako, da jih ni možno poškodovati.
Jeklena plinska cev mora biti ustrezno antikorozivno zaščitena (ločeno za vkopano cev in vidno cev). Vse
vidne cevi se obarvajo rumeno po RAL 1021.
Pri vodenju plinske cevi v zemlji je potrebno paziti na odmike od ostalih napeljav:
Plinska instalacija se izvede v skladu s tem načrtom in pogoji distributerja plina.
Vsi elementi (cevovodi, spojni elementi in ostala oprema), ki so vgrajeni, morajo imeti ustrezno atestno
dokumentacijo. Montaža se izvaja pod nadzorstvom nadzornega organa in nadzornika s strani
distributerja plina.
Vsa instalacija se izvede po splošno veljavni zakonodaji o graditvi objektov, predpisih SIST EN 1775,
DVGW TRGI 1986, DVGW G 472, DVGW G 459, DVGW G 462/I, DVGW G 469 in DVGW G 637/I
in lokalnih predpisih, ki jih predpisuje distributer plina.
Izvedeta se tlačni in tesnostni preiskus po postopkih A3 po DVGW zvezku G 469 in DVGW TRGI 1986
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S - 11
5.4.4.2. Ostala montažna navodila plin
Plinska instalacija se izvede v skladu s tem načrtom in pogoji distributerja plina.
Vsi elementi (cevovodi, spojni elementi in ostala oprema), ki so vgrajeni, morajo imeti ustrezno atestno
dokumentacijo. Montaža se izvaja pod nadzorstvom nadzornega organa in nadzornika s strani
distributerja plina.
Plinsko instalacijo lahko vgrajuje le za to usposobljena delovna organizacija ali podjetje, ki ima
odločbo o izvajanju tovrstnih del od MGD - Republiški energetski inšpektorat - Inšpekcija parnih kotlov.
Za polaganje plinovodov iz PE materialov mora osebje biti posebej usposobljeno.
Vsa instalacija se izvede po splošno veljavni zakonodaji o graditvi objektov, predpisih SIST EN 1775,
DVGW TRGI 1986, DVGW G 472, DVGW G 459, DVGW G 462/I, DVGW G 469 in DVGW G 637/I
in lokalnih predpisih, ki jih predpisuje distributer plina.
Tlačni preizkus:
Predpreizkus - trdnostni preizkus se izvede na celotni instalaciji brez armatur.
Preizkus se vrši z zrakom ali inertnim plinom z nadtlakom 1 bar.
Po izenačitvi temperature, tlak 10 min ne sme pasti.
Zrak iz instalacije izpraznimo na mestu največjega preseka, da odstranimo morebitne tujke.
Glavni preizkus - tesnostni preizkus notranje plinske instalacije obsega celotno instalacijo med požarno
pipo objekta in priključno armaturo med plinskimi trošili, pri zaprtih zapornih elementih.
Tesnostni preizkus se izvede z zrakom ali inertnim plinom s preizkusnim tlakom 110 mbar. Po izenačitvi
temperature tlak po 10 minutah ne sme pasti. Spojna mesta instalacije in priključni cevovodi, se
preizkusijo s premazom milnice pod predvidenim obratovalnim tlakom.
Priključki so tesni, če se na priključnih mestih ne pojavijo mehurji
Zapisnik o preizkusu
Pri preizkusnih postopkih A3 po DVGW zvezku G 469 in DVGW TRGI 1986, izdela izvajalec zapisnik o
preizkusu v prisotnosti pooblaščene osebe distributerja plina in nadzornika za strojne instalacije.
Zapisnik je potrebno izdelati na licu mesta neposredno po preizkusu. V zapisniku je potrebno poudariti,
da na osnovi opravljenega preizkusa ni ovir za zagon plinovoda z dovoljenim delovnim nadtlakom.
Spuščanje v pogon
Spuščanje plina v napeljavo lahko izvede le distributer plina!
Pred spuščanjem plina v instalacijo je potrebno preveriti, če je bil uspešno izveden tlačni in tesnostni
preizkus.
Nadalje je potrebno ugotoviti z meritvami tlaka, če ni na instalaciji kakšen izpust odprt ter če so vsi
izpusti na plinski instalaciji zaprti s čepi, kapami in slepimi prirobnicami.
Neposredno pred spuščanjem plina v instalacijo je potrebno vse priključke, ki niso bili zajeti pri glavnem
preizkusu tesnosti premazati z milnico in preizkusiti na tesnost pri obratovalnem tlaku. Razdelilne vode
je potrebno s plinom tako dolgo ispihovati, dokler ves zrak in inertni plin ni istisnjen iz cevovodov.
Med izpihovanjem je potrebno skrbeti za zadostno zračenje prostora. Uporaba ognja, odprtega
plamena, kajenje ali posluževanje električnih stikal je prepovedano. Netesne instalacije ni dovoljeno
dati v pogon.
Pred spuščanjem plina v instalacijo izvajalec del preda distributerju kompletno dokumentacijo o
vgrajenih materialih, delih in napravah s pripadajočimi atesti in zapisniki.
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S - 12
Po spuščanju plina v instalacijo je potrebno plinska trošila po navodilih proizvajalca nastaviti na njihovo
toplotno obremenitev in preizkusiti njihovo brezhibnost. Prepovedana je uporaba plinskih trošil brez
termomagnetnega varovala.
Plinska trošila spušča v pogon pooblaščeni serviser proizvajalca, pri čemer mora ustrezno nastaviti
atmosferski gorilnik.
Poduk uporabnikom
Uporabnike plinskih naprav je potrebno poučiti, kako se ravna s napravami na plin in jim predati
navodila za uporabo plinskih trošil. Opozoriti jih je potrebno na nujnost rednega vzdrževanja plinskih
trošil. Prav tako jih je potrebno poučiti o ukrepih, ki so bili uporabljeni za dovod zgorevalnega zraka in
odvod dimnih plinov.
Dokumentacija in evidence
V času izvedbe plinskih instalacij mora izvajalec voditi :
• montažni dnevnik, z vpisi vseh del in odstopanjih izvedenih del od projekta. Vse spremembe mora
odobriti projektant ali nadzorni organ.
• dnevnik varjenja.
Nadzornemu organu distributerja plina je izvajalec še dolžan izročiti :
- ateste osnovnega materiala za cevi,
- ateste zapornih elementov,
- ateste fitingov in dodajnega materiala,
- ateste varilcev,
- zapisnik(-e) tlačnih preizkusov na trdnost in tesnost,
- poročilo o radiografskem pregledu s pripadajočimi skicami v kolikor distributer plina
zahteva radiografski pregled,
- montažni načrt izvedenega plinovoda.
Investitorju je potrebno predati še vso preostalo dokumentacijo, ki se zahteva po veljavni zakonodaji.
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S - 13
5.3.5. Prezračevanje
Vsi prostori v objektu bodo prisilno prezračevani s 100 % svežim zrakom, in sicer:
• lokal prezračujemo s stropnim klimatom, z izkoristkom rekuperatorja za vračanje toplotne
energije min. 80 %, z dovodno in odvodno količino zraka 750 m3/h (25 m3/h,osebo x 30 oseb)
• sanitarije pa z vgrajenim cevnim ventilatorjem, kapacitete odvoda zraka 210 m3/h (3 sanitarne
enote po 60 m3/h in 30 m3/h za prostor s čistili).
Sveži zrak za sanitarije bomo dovajali z istim klimatom (naprava N1) kot za lokal, tako da bo imela ta
kapaciteto:
Vdo = 750 + 210 = 960 m3/h
Vod = 750 m3/h
Za dogrevanje zraka bo v klimatu toplovodni grelec, moči 4,0 kW,
za hlajenje pa hladilnik z direktnim uparjanjem, moči 5,0 kW.
V klimatu je vgrajen obvod (by-pass) s katerim lahko hitro prevetrimo prostore (n.pr. poleti tudi
ohladimo prostore v zgodnjih jutranjih urah).
Stropni klimat se namesti v spuščenem stropu v samem lokalu.
Za vpihovanje svežega zraka v lokal in odvod odpadnega so izbrani okrogli vrtinčasti difuzorji ustrezne
velikosti in kapacitete. Dovod v sanitarije se vrši skozi vratno rešetko iz lokala.
Zajem svežega zraka in odvod zavrženega bo nad streho lokala. V sistemu bodo vgrajeni dušilci zvoka v
obliki fleksibilnih spojnih toplotno in zvočno izolativnih kanalov (npr. kot ENERGOFLEX SONO-25),
in sicer proti lokalu in proti zunanjosti.
Klimatska naprava naj bo srednjega cenovnega razreda. Vsebuje naj energetsko varčna zvezno regulirana
ventilatorja
Upošteva se filtracija po DIN 24185 (na strani dovoda svežega zraka F7 in na strani sesanega min. G4).
Distribucija zraka pri napravah N1 in N2 se izvede s pločevinastimi spiro kanali (debelina stene se določi
po DIN normativih), nameščenimi pod stropom prostorov.
Dovod v sanitarije se vrši skozi vratno rešetko iz lokala.
Ker odvajamo zrak iz sanitarij z ločenim ventilatorjem (naprava N2), bo v lokalu vedno nadtlak, tako da
bo tudi preprečena širitev vonjav iz sanitarij proti lokalu.
Odvodno spiro cev fi 150 iz sanitarij se pri prehodu skozi drugi požarni sektor obda s požarno odporno
oblogo EI60 (zajeto v popisih).
Izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe je vstavljen v PGD.
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S - 14
5.3.6. Vodovod in kanalizacija
5.3.6.1. Hladna in topla voda
Porabniki vode so le v kleti v sanitarijah ter prostoru s čistili, in sicer:
Element
Umivalnik
WC kotliček
Pisoar
Trokadero
Skupaj
število
2
2
1
1
6
Skupna priključna količina rabe hladne in tople vode je majhna, in sicer
skupaj: 0,72 l/s oz. 2,59 m3/h,
od tega
hladna voda: 0,6 l/s oz. 2,16 m3/h
in topla sanitarna voda: 0,55 l/s oz. 1,98 m3/h,
tako da bo zadostoval priklop na obstoječe instalacije.
Distributer vode Mariborski vodovod d.d. s projektnimi pogoji zahteva zamenjavo obstoječih vodomerov
z novimi. Ker pa gre le za
• dozidavo obstoječe prodajalne,
• uporabnik bo ostal isti,
• nove količine pa so majhne,
bo zadoščal le priključek na obstoječe omrežje v delavniškem traktu,novi vodomer ni potreben.
Priključek se izvrši na obstoječe instalacije, ki se že nahajajo v delavniškem traktu, in sicer na notranjo
hidrantno mrežo, za hidrantom, ki se nahaja v kleti, na hodniku na drugi strani stene, kjer bo skladišče.
Tako bomo sočasno izvedli pretočnost hidrantne mreže v tem delu objekta.
Priprava tople sanitarne vode je centralna, v 100 lit. grelniku, ki se namesti v pomožnem (skladiščnem)
prostoru ob toplotni postaji. Moč toplovodnega grelca je 5,0 kW.
Topla voda iz grelnika se do iztočnih mest razvede v tleh oz zidanih in mavčnih stenah.
Predvidena je tudi izvedba obtočnega voda z obtočno črpalko do vseh porabnikov tople vode. Za
pregrevanje vode proti legioneli mora imeti toplotna postaja vgrajen program pregrevanja.
Vse vidne cevi se izvedejo z jeklenimi pocinkanimi cevmi po SIST EN 10208-1. Izolirajo se v skladu z
navodili iz Pravilnika o učinkoviti rabi energije.
Vsi razvodi v tleh in stenah do priključnih mest se izvedejo s kompozitnimi večplastnimi vodovodnimi
cevmi po DIN 16892/93, ki so sestavljene iz PE-X/Al/PE, za maks. trajno obremenitev 95°C in maks.
trajen pritisk 10 bar. Cevi se tovarniško toplotno zaščitijo s PE penasto gumo deb. 6-10 mm, za tla pa še
dodatno zaščitene s PVC folijo.
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S - 15
Za vso instalacijo, opremo in armaturo se uporabijo materiali, ki po kvaliteti in dimenziji ustrezajo SIST,
JUS ali DIN normativom.
Na vseh odcepih se vgradijo krogelne pipe, v spuščenem stropu na teh mestih pa se namestijo revizijska
vratca. Vse podometne krogelne pipe se vgradijo s snemljivo ročico.
Pred uporabo se izvede dezinfekcija in razmaščevanje celotne instalacije hladne in tople vode ter izvrši
kontrola vsebnosti mineralnih olj. Materiali, ki so v stiku s pitno vodo, morajo izpolnjevati pogoje SIST
EN 805.
Po končani montaži se izvrši tlačna preizkušnja vseh cevovodov z vodnim tlakom 1,3 x obratovalni tlak
oz. min. 10,0 bar, pri čemer tlak ne sme pasti v času dveh ur.
5.3.6.2. Sanitarna oprema
Celotna sanitarna oprema je prve kvalitete in srednjega cenovnega razreda. Barvo keramike določi
arhitekt.
Umivalniki so stenski, opremljeni z enoročno stoječo mešalno armaturo, s sifonom, ogledalom, držalom
za brisače in milnikom za tekoče milo.
WC školjka je konzolna, opremljena z nizkim izplakovalnikom, držalom za toaletni papir, WC metlico in
kovinskim košem s pokrovom na pedalko.
Oprema sanitarnih prostorov mora biti iz materialov, ki jih je mogoče čistiti s tekočimi čistili in
razkuževati, vsi kovinski deli morajo biti nerjaveči.
5.3.6.3. Odtočna kanalizacija
Obstoječa zunanja kanalizacija:
Obstoječa betonska cev Φ40 cm poteka vzporedno ob vročevodu in bi se verjetno po potrebi le zaščitila
ob izdelavi kinete za vročevod.
Točna lokacija bi se določila ob gradnji kinete, iz obstoječe situacije (gl. načrt št. 02: Situacija 2) je
razvidno, da je le ta zadosti globoko,
• da ne bo potrebne prestavitve,
• hkrati pa bo omogočen gravitacijski priključek naše nove odtočne kanalizacije na bližnji
obstoječi kanalizacijski jašek, z zadostnim padcem.
Priključijo se vsa sanitarna mesta, navedena v poglavju vodovoda.
Količina odpadnih vod je 1,37 l/s oz. 4,93 m3/h, za kar zadošča priključek PE 125.
Vsi odtoki kanalizacije se izvedejo s PP (polipropilenskimi) kanalizacijskimi cevmi in fazonskimi kosi
ter se speljejo preko smradnih zapor v zbirne horizontalne in vertikalne PP kanalizacijske cevi.
Zunanji del kanalizacije do priključka na kanalizacijski jašek se izvede s polietilensko cevjo (PE).
Cevi do vključno PP 70 se položijo v finalnem podu, večje pa pod talno ploščo.
Na prehodih vertikal v vodoravne cevi vse namestijo čistilni kosi.
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S - 16
Vsi vodoravni razvodi morajo biti izvedeni s padcem min. 1 % v smeri pretoka medija.
Odvod kondenza iz klimata se izvede na streho (če ima vgrajeno črpalko), sicer pa v najbližji peskolov
ali notranjo kanalizacijo (pred smradno zaporo).
Po končani montaži se izvrši tesnostna preizkušnja vseh cevi.
Odvodnjavanje meteornih vod ni predmet tega načrta.
5.3.6.4. Legioneloza
Splošna navodila
Legionele so bakterije, ki povzročajo bolezni pri ljudeh, pa tudi pri domačih živalih (konjih, svinjah,
drobnici, psih). V naravi se nahajajo v najrazličnejših vodah, tako v jezerih, kot v vročih vrelcih, v rekah,
vodovodni vodi, izoliramo jih v napravah za gretje, hlajenje in izparevanje vode (stolpi za hlajenje vode,
kondenzacijo pare, vlaženje zraka), okužena je lahko voda v bazenih, nahajajo se tudi v zemlji.
Bolezen se najpogosteje pojavlja v posameznih primerih, lahko pa tudi v obliki epidemij. Le-te so vezane
za zgradbe, kjer se uporablja okužena voda, npr. v hotelih, tovarnah, bolnišnicah.
Kako se okužimo?
• Najpogosteje dokazan način prenosa je z vdihavanjem vodnih hlapov, v katerih so bakterije (n.pr.
v prostorih s klimatskimi napravami, pri tuširanju z okuženo vodo,
• z vdihavanjem okužene zemlje,
• prenos bolezni iz človeka na človeka ni dokazan, če pa je možen, pa je zelo redek.
Kakšni so znaki okužbe?
Legionele povzročajo dve vrsti bolezni in sicer:
1. Legionarsko bolezen, katere inkubacija je 2 do 10 dni in najpogosteje poteka kot pljučnica.
Temperatura naraste na 40 ºC in več. Ena tretjina bolnikov ima drisko, bolečine v trebuhu,
slabost, bruhanje, pojavi se lahko tudi zmedenost, zaspanost, okvare živčevja, ledvic. Nekateri
bolniki imajo trajne posledice, kot so težave z ravnotežjem in oslabljen spomin. Smrtnost je
razmeroma velika: 5 - 20 % pri sicer zdravih ljudeh in 50 % pri bolnikih z okvarjenim imunskim
odgovorom, če niso bili zdravljeni z antibiotikom.
2. Pontiaška vročica se vedno pojavlja kot epidemija, saj zboli kar 90 % izpostavljenih. Inkubacija
traja 12 do 38 ur, bolezen pa je podobna gripi, pri polovici bolnikov se pojavijo še znaki okužbe
zgornjih dihal, otrplost tilnika, zmedenost in odpor na svetlobo. Bolezen traja 2 do 7 dni,
ozdravljenje pa je popolno in brez antibiotikov.
Kako bolezen preprečimo?
• pregledovanje klimatskih naprav najmanj dvakrat letno in zamenjav filtrov najmanj enkrat letno,
• pravilno kloriranje vodnih rezervoarjev in omrežja,
• priporoča se, da se en dan v tednu v vseh vodovodnih ceveh s toplo vodo, hranilnikih vode oz.
grelnikih (bojlerjih) dvigne temperatura vode na 60 oC za 24 ur,
• odkrivanje slepih rokavov, kjer voda zastaja in enkrat tedensko točenje vode iz teh pip najmanj
pol ure,
• čiščenje mrežic in notranjosti vodovodnih pip ter ročic prh vsaj dvakrat letno (odstranjevanje
vodnega kamna),
• redno odstranjevanje vodnega kamna iz bojlerjev,
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S - 17
•
redno čiščenje in dezinfekcija bazenov, kopalnih in pršnih kadi.
Ukrepi, predvideni s to projektno dokumentacijo
Za preprečevanje razmnoževanja legionele je na cirkulacijskem vodu tople vode vgrajena obtočna
črpalka s programsko uro, na kateri nastavimo program za 1 x tedensko pregretje tople vode na min. 60
o
C za 24 ur.
Doseganje te temperature nam omogoča temperatura predtočne vode iz prenosnika toplote, saj distributer
daljinskega ogrevanja zagotavlja v primaru temperaturo min. 60 st.C. tudi v poletnem času.
O. opravljenih pregrevanjih morajo biti izdelani zapisniki oz. pri CNS-ju računalniški izpiski.
Slaščičarna Piramida – strojni načrt PZI
S - 18