Predstavitveni zbornik

Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
Babištvo
PREDSTAVITVENI ZBORNIK
1 Splošni podatki o programu
1.1 Podatki o študijskem programu
Prvostopenjski visokošolski strokovni študijski program Babištvo traja 3 leta (6
semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk po ECTS. Strokovni naslov, ki ga
pridobi diplomant, je diplomirana babica oziroma diplomirani babičar(VS), okrajšava:
dipl.bab.(VS).
1.2 Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s
programom
Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa babištvo je usposobiti
strokovnjakana področju ginekologije in reproduktivnega zdravstvenega varstva:
predporodne, obporodne in poporodne ravni.
Visokostrokovni študijski program babištvo temelji na:
• dejavnostih babic, ki jih predpisujejo sektorske direktive EU,
• načelih evropskega visokega šolstva (Bolonjski deklaraciji),
• Zakonu o visokem šolstvu RS,
• potrebah populacije; upošteva pa tudi sodobne usmeritverazvoja stroke in
predvidene potrebe v prihodnosti,
• dosedanjem delu in izkušnjah babic ter drugih zdravstvenih delavcev na
obravnavanem področju,
• smernicah SZO o varovanju in pospeševanju zdravja (cilji SZO za 21.stoletje),
pobudah profesionalnih organizacij (International Confederation of Midwives – ICM,
European Association of Midwives – EMA, Zbornica zdravstvene in babiške nege
Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Slovenije, Sekcija medicinskih sester – babic).
Po uspešno končanemštudijskemu programu je diplomirana babica oziroma
diplomirani babičar usposobljen za:
•
•
promocijo zdravja, svetovanje pri načrtovanju družine, varovanje reproduktivnega
zdravja in posredovanje ustreznih napotitvenih informacij,
svetovanje, pomoč ter skrb za ženske z ginekološkimi težavami,
1
•
pripravo in izvajanje programov šole za starše ter zdravstvenovzgojno delo za
zdrav način življenja in izogibanje tveganimdejavnikom za to kategorijo
prebivalstva,
spremljanje normalnega poteka nosečnosti in izvajanje potrebnih preiskav ter
spremljanje stanja zarodka z uporabo ustreznih kliničnih metod in sredstev,
ugotavljanje rizične nosečnosti na podlagi ustreznih preiskav in svetovanje v
okviru pristojnosti: napotitev k specialistom ob patološki nosečnosti in
sodelovanje pri timski obravnavi nosečnice,
svetovanje in pomoč ženskam med nosečnostjo, ob porodu in v poporodnem
obdobju,
vodenje normalnega poroda in izvajanje epiziotomije ter dajanjenujne medicinske
pomoči pri porodu, če zdravnika ni,
prepoznavanje patoloških sprememb pri materi in otroku, ukrepanje v okviru
pristojnosti ter napotitev k specialistu,
pregledovanje in negovanje novorojenčka in dojenčka ter ukrepanje, kadar je
potrebno,
svetovanje in pomoč ženskam v menopavznem obdobju,
izvajanje babiške nege in zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik,
vodenje ustrezne zdravstvene dokumentacije in dokumentacije o negi,
pedagoško delo za vzgajanje in izobraževanje lastnega kadra ter raziskovalno
delo.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
1.3 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Na visokošolski strokovni študijski program babištvo se lahko vsako leto vpiše 30
študentov za redno obliko študija.
Vpiše se lahko tisti,kije opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem
programu, poklicno maturo ali maturo.
Ob omejitvi vpisa se bosta upoštevala:
•
•
splošni uspeh pri zaključnem izpitu,
poklicni maturi ali maturi
splošni uspeh v 3. in 4. letniku
60% točk
40% točk
Študentje morajo pred opravljanjem kliničnega usposabljanja (klinične vaje in klinična
praksa) izpolnjevati posebne pogoje za opravljanje praktičnega usposabljanja,
objavljene v razpisu za vpis za posamezno študijsko leto, t.j. opraviti obvezno
cepljenje v skladu s Pravilnikom o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom
in razširjanjem nalezljivih bolezni.
Cepljenje ni pogoj za vpis. Organizirano bo v okviru Zdravstvene fakultete. O datumu
bodo študentje obveščeni ob vpisu.
2
1.4 Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v
program
Študentu se lahko prizna znanje, ki po vsebini ustreza učnim vsebinam predmetov v
visokošolskem strokovnem študijskem programu babištvo, pridobljenov drugih
študijskih programih ustrezne stopnje.
O priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, odloča Komisija za študijske
zadeve Zdravstvene fakultete na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in
drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo komisija upoštevala:
• ustreznost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na
obseg predmeta, pri katerem se obveznost priznava),
• ustreznost vsebine izobraževanja (glede na vsebino predmeta, pri katerem se
vsebina priznava).
Pridobljeno znanje se lahko prizna kot opravljena obveznost, če je:
• bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program,
• predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75% obsega predmeta in najmanj
75% vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska
obveznost.
Če komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim
številom kreditnih točk, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Študentu se lahko priznajo neformalno pridobljeno znanje in spretnosti, ki po vsebini,
obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oziroma za predmet
značilnimkompetencam, ki so določene s študijskim programom Babištvo. Pristojna
komisija odloča skladno s Pravilnikomo postopku in merilih za priznavanje
neformalno pridobljenega znanja in spretnosti Univerze v Ljubljani. Postopek se
začne z vlogo. Potrdila oziroma druge listine, s katerimi kandidat lahko dokazuje
pridobljeno znanje v neformalnih programih izobraževanja, so:
• potrdilo izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem
izobraževanju,
• spričevalo o neformalnem izobraževanju,
• potrdilo podjetja o praktičnem usposabljanju, izvedbi projekta ipd.,
• predložitev izdelkov, objav in drugih avtorskih del kandidatov.
V postopku priznavanja se upoštevajo tamerila:
• ocenjevanje doseženih kompetenc mora temeljiti predvsem na izobraževalnih
ciljih oziroma vstopnih pogojih študijskega programa Babištvo,
• dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane in relevantne,
se kandidatu priznajo ne glede na to, kje in kako jih je kandidat pridobil.
V postopku ugotavljanja, preverjanja, potrjevanja in priznavanja neformalno
pridobljenegaznanja in spretnosti pristojni organ odloči, ali:
a) neformalno pridobljeno znanje oziroma spretnosti preveri,
b) oceni izdelke in storitve, ki jih kandidat predloži kot dokaz, da obvlada določeno
znanje ali spretnost.
Če se neformalno znanje in spretnosti priznajo kot opravljena študijska obveznost, se
jih ovrednoti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS.
3
1.5 Pogoji za napredovanje po programu
Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz
vseh predmetov, opravljene vse vaje in prakso ter ustrezno število kreditnih točk:
•
•
za vpis v 2. letnik je treba dosečinajmanj 54 kreditnih točk 1. letnika,
za vpis v 3. letnik je treba doseči60 kreditnih točk 1. letnika in najmanj54 iz 2.
letnika.
Komisija za študijske zadeve lahko študentu izjemoma odobri napredovanje v višji
letnik:
• v 2. letnik, če je v 1. letniku dosegel najmanj 44 kreditnih točk po ECTS,
• v 3. letnik, če je dosegel 60 kreditnih točk1. letnika in najmanj 44 kreditnih točk iz
2. letnika.
Pogoj za napredovanje iz 1. letnika v 2. letnik so opravljeni izpiti pri predmetih
anatomija in fiziologija s patologijo, reproduktivno zdravje in etika terbabištvo in
babiška praksa 1.
Pogoj za napredovanje iz 2. letnika v 3. letnik so opravljeni izpiti pri predmetih
porodništvo in ginekologija, skrb za bolne otroke, babištvo in babiška praksa 2.
Možnost izjemnega napredovanja lahko študent izkoristi enkrat za prehod iz 1. v 2.
letnik in enkrat za prehod iz 2. v 3. letnik.
Razlogi, ki so opravičeni,so navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Študent lahko med študijem enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski
program tudi zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Študent lahko ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk.
1.6 Pogoji za dokončanje študija
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh obveznih
predmetih ter izbirnih predmetih, ki jih je vpisal, ter zbrati 180 kreditnih točk.
Zadnji predmet programa jezaključna refleksija študija, ki je sestavljen iz vsebin
diplomsko delo in intervizija.
• Diplomsko delo obsega:
– praktični diplomski izpit, ki ga študent opravi na zadnjem praktičnem
usposabljanju (praksi) v porodni sobi, kjer predstavi znanje o predpisanih
posegih in izpolnjeno dokumentacijo o negi,
– pisno diplomsko delo, ki gaštudent pripravipod mentorstvom visokošolskega
učitelja, ki mu na seminarskih vajah pomaga definirati raziskovalni problem,
pripraviti dispozicijo ter ga individualno usmerja pri samostojnem delu.
• Pri interviziji študent spozna značilnosti in funkcije supervizije, njene teoretične
modele, oblike in metode dela ter možnosti evalvacije in refleksije supervizijskega
dela. Uvede se v intervizijo kot posebno obliko supervizije. Za kakovosten študij je
4
nujna refleksija celotnega strokovnega teoretičnega in praktično pridobljenega
znanja.
1.7 Prehodi med študijskimi programi
Za prehod med študijskimi programi se upoštevaprenehanje študentovega
izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje
izobraževanja v novem študijskem programu.
Prehodi med programi iste stopnje
Pri tem se upoštevajo naslednja merila:
• izpolnjevanje pogojev za vpis v študijski program,
• obseg razpoložljivih mest,
• obveznosti iz prejšnjega študijskega programa, ki jih je študent opravil in se mu
lahko priznajo.
Prehodi iz višješolskih študijskih programov
Prehodi iz višješolskih strokovnih študijskih programov niso predvideni, ker v Sloveniji
ni priznanihsorodnih študijskih programov.
Prehodi iz visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov
• Mogočje prehod iz visokošolskega strokovnega študijskega programa babištvo in
drugihvisokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programov zdravstvene
usmeritve, ki so priznaniv Sloveniji. Pri prehodu se študentu priznajovse
obveznosti, ki jih je opravil, nato pase določi, v kateri letnik lahko prehaja.
• Prehodi so mogočitudi iz vseh univerzitetnih oziroma visokošolskih strokovnih
študijskih programov s področja babištva, ki se izvajajo v državah Evropske unije.
Pri prehodu se upoštevajo vse obveznosti, ki jih je v tem programu študent opravil
in ki se mu lahko priznajo. Na podlagi tega se določi, v kateri letnik lahko prehaja.
O prehodih med programi odloča Komisija za študijske zadeve Zdravstvene fakultete.
1.8 Načini ocenjevanja
Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni
proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem teoretičnega oziroma praktičnega
znanja. Oblike preverjanja znanja (ustni oziroma pisni izpiti, kolokviji, seminarske
naloge, dnevniki, poročila, projekti, zbirne mape in gradivo, kot na primer
dokumentacija o negi, ter ocena kliničnih vaj in prakse) so opredeljene v učnih načrtih
predmetov. Splošna pravila znanja ureja Pravilnik o preverjanju znanja Zdravstvene
fakultete, ki ga potrjuje Senat Zdravstvenefakultete.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v
Ljubljani, in sicer:
10 –(odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 –(prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
5
8 –(prav dobro: solidni rezultati),
7 –(dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 –(zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
od 5do 1–(nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).
Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do
odlično (10).
2 PODATKI O PREDMETNIKU
2.1 Predmetnik študijskega programa s predvidenimi nosilci predmetov
Visokošolski strokovni študijski program Babištvo prve stopnje ima 16 obveznih in 18
izbirnih predmetov. Poimenska navedba učnih enot in njihovih nosilcev je podana v
preglednici 1 po posameznih letnikih z navedbo imena predmeta, številom kontaktnih
ur, razmerjem med oblikami študija in številomkreditnih točk po ECTS. Predvideni
nosilci predmetov so navedeni v preglednici 2.
6
Preglednica1: Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti
študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oziroma kontaktnih ur programa
1. LETNIK
1. semester
ST
Anatomija in fiziologija s patologijo
Psihosocialni kontekst babištva
Naravoslovne znanosti
Varovanje zdravja
Jezikovno informacijsko znanje
Skupaj 1. semester
Reproduktivno zdravje in etika
Babištvo in babiška praksa 1
Skupaj 2. semester
SKUPAJ 1. LETNIK
OS
O
O
O
O
2. LETNIK
1. semester
ST
Osnove klinične medicine in prva pomoč
Porodništvo in ginekologija
Skrb za bolne otroke
Pravne in profesionalne odgovornosti
babice
Skupaj 1. semester
Babištvo in babiška praksa 2
Zdravje kot vrednota
Skupaj 2. semester
SKUPAJ 2. LETNIK
OS
O
O
O
O
O
O
O
KONTAKTNE URE
SV
LV
P
S
70
75
60
45
10
260
40
80
120
380
20
20
20
P
S
60
75
75
60
-
15
10
-
270
40
85
125
395
-
25
35
15
50
75
15
20
35
5
5
40
KV
KP
∑ KU
∑ ŠO
ECTS
90
90
90
10
10
280
280
290
95
90
105
110
60
460
45
545
590
1050
180
180
210
210
120
900
90
810
900
1800
6
6
7
7
4
30
3
27
30
60
KV
KP
∑ KU
∑ ŠO
ECTS
15
25
-
30
-
170
-
75
90
310
60
150
180
450
5
6
15
4
40
30
30
70
30
30
170
330
160
490
660
535
405
290
695
1230
900
480
420
900
1800
25
25
55
30
135
95
95
230
KONTAKTNE URE
SV
LV
120
30
16
14
30
60
3. LETNIK
1. semester
ST
Uvod v raziskovalno metodologijo
Babištvo in babiška praksa 3
Skupaj 1. semester
Izbirni splošni predmeti *
Izbirni strokovni predmeti*
Zaključna refleksija študija
Skupaj 2. semester
SKUPAJ 3. LETNIK
OS
O
I
IS
O
KONTAKTNE URE
SV
LV
P
S
30
-
15
40
70
-
-
20
35
15
-
KV
KP
∑ KU
∑ ŠO
ECTS
-
-
-
45
90
3
55
90
90
50
510
510
660
705
120
810
900
270
270
360
900
1800
27
30
9
9
12
30
60
-
* Izbirni splošni predmeti in izbirni strokovni predmeti s podatki o kontaktnih urah, študentovi obremenitvi in kreditnimi točkami so
navedeni v spodnji razpredelnici. Natančnega števila KU in ŠD ni mogoče predvideti, saj sta odvisna od izbora izbirnih predmetov,
vendar pa skupna vsota obveznega in izbirnega dela programa obsega število predpisanih ur, tj. 900 na semester in 1800 na leto.
3. LETNIK
2. semester
Izbirni splošni predmeti
Angleški jezik
Nemški jezik
Didaktika zdravstvene vzgoje
Praktikum iz računalništva
Managementv zdravstvu
Medpoklicno sodelovanje
Genetika in molekularna biologija
Perspektiva uporabnikov zdravstvenega
varstva
Informatika v zdravstvu
Izbirni strokovni predmeti
Argumentacija in retorika v babištvu
Seksologija
Uvod v osebnostni razvoj
Zdravstveno varstvo nosečnic v izjemnih
razmerah
Okužbe v nosečnosti in v obporodnem
obdobju
Feministične študije in babištvo
Zdravje žensk
Delo s starši
Materinstvo v sodobni družbi
Dojenje in laktacija
Legenda:
ST – steber
KU – kontaktne ure
P– predavanja
ST
KONTAKTNE URE
SV
LV
KP
∑ KU
∑ ŠO
ECTS
-
-
-
270
90
90
90
90
90
180
90
90
9
3
3
3
3
3
6
3
3
-
-
-
-
90
270
90
90
90
90
3
9
3
3
3
3
15
-
-
-
-
90
3
15
30
15
15
-
15
-
-
-
90
90
90
90
90
3
3
3
3
3
P
S
I
I
I
I
I
I
I
I
I
20
20
30
30
20
10
-
25
45
15
60
25
35
25
45
-
I
IS
IS
IS
IS
IS
45
15
15
45
30
30
-
30
15
IS
30
-
IS
IS
IS
IS
IS
30
15
30
30
20
-
KV
10
S – seminarji
SV – seminarske vaje
LV– laboratorijske vaje
KV – klinične vaje
KP – klinična praksa
ŠD – študentovo delo
KT – kreditne točke
O – obvezni strokovni predmet
OS – obvezni splošni predmet
IS – izbirni strokovni predmet
I –izbirni splošni predmet
ECTS – kreditne točke po evropskem sistemu za prenos in nabiranje kreditnih točk
Preglednica 2: Predvideni nosilci predmetov
Zap.št.
Predmet
Naziv
1
Anatomija in fiziologija s patologijo
Nosilec
dr.Raja Gošnak
Dahmane
2
Psihosocialni kontekst babištva
ddr.Asja Nina Kovačev
redna profesorica
3
Naravoslovne znanosti
mag. Martin Bauer
višji predavatelj
dr.Anamarija Zore
predavateljica
dr. Jelena Ficzko
predavateljica
Teja Zakšek, MsC.
višja predavateljica
4
Varovanje zdravja
5
Jezikovno informacijska znanja
6
Reproduktivno zdravje in etika
7
8
Babištvo in babiška praksa 1
Osnove klinične medicine in prva pomoč
9
Porodništvo in ginekologija
10
Skrb za bolne otroke
11
Pravne in profesionalne odgovornosti babice
12
Babištvo in babiška praksa 2
13
14
Zdravje kot vrednota
Uvod v raziskovalno metodologijo
15
Babištvo in babiška praksa 3
docentka
mag.Ana Polona Mivšek višja predavateljica
mag. Damjan Slabe
višji predavatelj
dr. Vasilij Cerar
predavatelj
mag.Klaudia Urbančič
višja predavateljica
dr.Blaž Ivanc
višji predavatelj
mag.Ana Polona Mivšek višja predavateljica
dr.Olga Šušteršič
docentka
dr.Majda Pahor
izredna profesorica
mag.Ana Polona Mivšek višja predavateljica
Vrsta predmeta
obvezni splošni
ECTS
6
obvezni
strokovni
obvezni
strokovni
obvezni
strokovni
obvezni
strokovni
obvezni
strokovni
obvezni
strokovni
obvezni splošni
obvezni
strokovni
obvezni
strokovni
obvezni
strokovni
obvezni
strokovni
obvezni
strokovni
obvezni splošni
obvezni
strokovni
6
7
7
4
3
27
5
6
15
4
16
14
3
27
16
16.1
16.2
16.3
16.4
16.5
16.6
16.7
17.4
17.5
17.6
17.7
17.8
17.9
Izbirni splošni predmeti *
Angleški jezik
Nemški jezik
Didaktika zdravstvene vzgoje
Praktikum iz računalništva
Management v zdravstvu
Medpoklicno sodelovanje
Genetika in molekularna biologija
Perspektiva uporabnikov zdravstvenega
varstva
Informatika v zdravstvu
Izbirni strokovni predmeti
Argumentacija in retorika v babištvu
Seksologija
Uvod v osebnostni razvoj
Zdravstveno varstvo nosečnic v izjemnih
razmerah
Okužbe v nosečnosti in v obporodnem obdobju
Zdravje žensk
Delo s starši
Materinstvo v sodobni družbi
Dojenje in laktacija
18
Zaključna refleksija študija
16.8
16.9
17.0
17.1
17.2
17.3
Nosilec
TinaLevec
prof.Irena Kuštrin
dr.Silva Hoyer
dr. Jelena Ficzko
dr.Marija Bohinc
dr.Majda Pahor
dr. Irina Milisav Ribarič
Naziv
lektorica
predavateljica
višja predavateljica
predavateljica
docentka
izredna profesorica
izredna profesorica
izredna profesorica
Vrsta predmeta
izbirni splošni
izbirni splošni
izbirni splošni
izbirni splošni
izbirni splošni
izbirni splošni
izbirni splošni
izbirni splošni
dr. Majda Pahor
dr. Jelena Ficzko
predavateljica
izbirni splošni
docentka
dr.Barbara Domajnko
mag.Ana Polona Mivšek višja predavateljica
ddr.Asja Nina Kovačev redna profesorica
višji predavatelj
mag. Damjan Slabe
predavateljica
dr.Anamarija Zore
predavateljica
Andreja Mihelič Zajec
mag. Klaudia Urbančič višja predavateljica
izredna profesorica
dr.Majda Pahor
višja predavateljica
dr. Silvestra Hoyer
višja predavateljica
mag.Ana Polona Mivšek
izbirni strokovni
izbirni strokovni
izbirni strokovni
izbirni strokovni
izbirni strokovni
izbirni strokovni
izbirni strokovni
izbirni strokovni
izbirni strokovni
obvezni
strokovni
ECTS
3
3
3
3
3
6
3
3
3
9
3
3
3
3
3
3
3
3
3
12
2.2 Podatki o možnosti izbirnih predmetov in mobilnosti
Program ponuja 19izbirnih predmetov (10 % kreditnih točk celotnega programa), ki
so razdeljeni na dva predmetna stebra, in sicer 10 izbirnih strokovnih predmetov in 9
izbirnih splošnih predmetov.
Pogoji za izvedbo izbirnihpredmetov
Izbirni strokovni predmet bo Zdravstvena fakulteta izvedla, če bo zanj prijavljenih
najmanj 10 študentov, izbirni splošni predmet pa, če bo prijavljenih 30 študentov.
Zunanja izbirnost
Študent lahko doseže 9 kreditnih točk (izbirni splošni predmeti) z izbiro predmetov
vdrugih programih Zdravstvene fakultete ali z izbiro predmetov na drugih članicah
Univerze v Ljubljani.
Mobilnost
Študent lahko 30 kreditnih točk programa (ne glede na obvezne ali izbirne enote)
prenese iz kateregakoli programa s področja babištva, ki se izvajajo na univerzah v
Evropski uniji.
13