VELJA GOVORJENA BESEDA! Govor državne sekretarke Andreje Kert na »2. Zelenem forumu – Slovenija kot ekoregija v EU« Ljubljana, 7. maj 2014 Spoštovani gospe in gospodje, cenjeni udeleženke in udeleženci današnjega foruma, spoštovani organizatorji, lepo pozdravljeni. Bogat program Zelenega foruma s temami, ki so usmerjene predvsem v prihodnost, pripravljene pa na osnovi številnih spoznanj in znanj strokovnjakov z različnih področij, kaže na to, da se zavedanje o nujnosti trajnostnega oz. zelenega razvoja v Sloveniji krepi. In to je še posebej spodbudno v časih, ko se že nekaj let spopadamo s krizo. Prav zato sem z veseljem sprejela povabilo, da vas pozdravim in vam zaželim uspešen forum. Predvsem pa, da vam zaželim še veliko dobrih uresničljivih zamisli za uresničitev verjamem skupnega cilja: našega kakovostnejšega življenja. In to ne le danes, temveč predvsem jutri. Vlada Republike Slovenije sledi temu cilju in ostalim ciljem, ki jih je Evropska unija opredelila v Strategiji Evropa 2020. Ta Strategija ponuja možnosti za zeleno rast, kot tudi konkretne priložnosti za izhod iz krize na trajnostni način. Pri tem je ključna sposobnost ustvarjanja idej in tržno uspešnih inovacij, ki so gotovo eden ključnih spodbujevalcev strukturnih sprememb. Inovacije potrebujemo, ker sedanji vzorci proizvodnje in potrošnje niso dolgoročno vzdržni in jih moramo spremeniti v smeri povečanja učinkovitosti rabe virov. To pomeni premik od današnjega linearnega gospodarstva - kjer rudarimo, proizvajamo, uporabimo in odvržemo - v krožno gospodarstvo, kjer so izdelki zasnovani tako, da odpadkov pravzaprav ni, ker lahko surovine krožijo, pri čemer se v novih proizvodnih procesih kakovost materialov ohranja ali se celo izboljšuje. Ker je to področje izjemno pomembno, smo naročili izdelavo kratke analize trendov in potencialov za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Njen namen je:  predstaviti analizo trenda v mednarodnem prostoru,  identificirati ključne gospodarske sektorje, potencialne koristi in razvojne priložnosti za gospodarstvo (tudi področje inovacij) ter horizontalne pogoje,  identificirati ključne ovire za prehod v krožno gospodarstvo in  opredeliti priporočila na tem področju. Rezultati bodo znani predvidoma še pred poletjem, pomagali pa nam bodo pri dokončni pripravi razvojnih politik, pa tudi vsebine programov in razpisov za črpanje sredstev v obdobju 2014-2020. Seveda pa bomo morali vzporedno s tem okrepiti tudi podporno okolje s kadri, ki bodo usposobljeni svetovati predvsem malim in srednjim podjetjem tudi na področjih, ki so povezana z vzpostavitvijo krožnega gospodarstva (učinkovita raba virov in energije, eko inovacije, eko dizjajn, eko označevanje, novi poslovni modeli itd.). Glede priprave programskih dokumentov za naslednje sedemletno obdobje bi želela poudariti, da smo trenutno v zaključni fazi njihove priprave. Osnutek Partnerskega sporazuma smo v uradno presojo Evropski komisiji posredovali kot 16 država članica že 10. aprila. Do konca tega tedna pa bomo v Bruselj posredovali še osnutek Operativnega programa, za kar imamo države članice sicer čas do 22. julija. Torej proces aktivno teče in pričakujem, da bomo usklajevanja z Evropsko komisijo zaključili najkasneje jeseni. Evropska sredstva so naša izjemno pomembna razvojna sredstva, zato je pomemben prav vsak dan. In trenutna politična realnost ne sme predstavljati ovir. Naše aktivnosti morajo potekati kontinuirano, predvsem pa učinkovito. V skladu tudi z usmeritvami Evropske komisije se od vlaganj v »zidove« premikamo k vlaganjem v vsebinske projekte z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki. Tako bodo do konca leta 2020 sofinancirani predvsem tisti projekti, ki bodo povečevali konkurenčnost našega gospodarstva ter zagotovili kakovostna in dolgoročna delovna mesta. In tu nismo šli mimo zelenega, saj je prav to področje eno od tistih, ki lahko prispeva k izboljšanju konkurenčnosti podjetij, tako zaradi bolj učinkovite rabe virov, kot tudi zaradi številnih priložnosti za razvoj novih izdelkov in storitev na področju zelenega gospodarstva. V osnutku operativnega programa smo zato opredelili veliko vsebinskih oziroma neposrednih ukrepov, ki bodo namenjeni spodbudam za bolj učinkovito rabo energije in virov ter bodo prispevali tudi k boljšemu izvajanju okoljskih predpisov. Seveda pa to ne bo dovolj, če želimo, da Slovenija izkoristi svoje potenciale in priložnosti, ki jih ponuja prehod v krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Za to bo treba okoljske vsebine integrirati v sektorske politike (RRI, izobraževanje, kmetijstvo, gospodarstvo) in zagotoviti koordinirano sodelovanje vseh ključnih deležnikov. Le tako bo namreč to področje lahko postalo pomemben generator gospodarskega napredka. In tu moram omeniti tudi pripravo Strategije pametne specializacije, s katero želimo dati čim bolj jasen odgovor na vprašanje, kam kot država želimo, ko gre za področja inovativnosti, podjetništva, raziskav in razvoja ter industrijske politike. Kot veste smo že v aprilu organizirali dogodke na to temo, že drug teden pa bo sledila dodatna serija razprav na to temo – najprej na konferenci Podim v Mariboru, potem na t. i. Peer review srečanju v Portorožu in konec meseca na javnem dogodku K dogovoru o prioritetah pametne specializacije predvidoma zopet v Mariboru. Tako pričakujem, da bo Strategija kot dokument lahko sprejeta do konca junija. Gospe in gospodje, o programskih dokumentih izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 je in še poteka široka javna razprava, ključno pri tem pa je, da moramo vsi skupaj narediti vse, da zapisano ne bo ostalo le na papirju. Sama večkrat poudarim, da ni dovolj le pametna strategija, temveč je pomembna predvsem njena ustrezna, predvsem pa učinkovita implementacija. Verjamem, da delamo premike v pravo smer. Zelo je pomembno, da smo pri tem čim bolj sistematični, usklajeni, ambiciozni, progresivni in seveda tudi zeleni. Hvala za vašo pozornost.