1. No category

ANALIZA ARHEOLOŠKEGA POTENCIALA
OBMOČJA DPN ZA REKONSTRUKCIJO DELA
DALJNOVODA 2 X 110Kv GORICA – DIVAČA
(ODSEK RENČE)
(metode 1-4)
Idrija, avgust 2012
1
Naročnik:
ELEKTRO – SLOVENIJA d.o.o.
Hajdrihova 2
1000 Ljubljana
Izvajalec:
AVGUSTA
Raziskovalna in storitvena dejavnost d.o.o.
Mestni trg 15
5280 Idrija
Naloga:
Arheološke raziskave na podlagi smernic za DPN za rekonstrukcijo
daljnovoda 2x110 Gorica Divača (odsek Renče)
Avtorji:
mag. Draško Josipovič, univ. dipl. arheol
dr. Janez Turk, univ. dipl. geol.
dr. Matija Turk, univ. dipl. arheol.
Bojana Pajić, univ. dipl. arheol
dr. Žiga Kokalj, univ. dipl. geog.
Nataša Đurić, univ. dipl. inž geod.
Janez Rupnik
2
KAZALO
str.
5 ……………….……………….…… UVOD
6 ……………………………..……… GEOGRAFSKI ORIS
11 …………………………………….. HISTORIČNI ORIS PROSTORA IN
KATASTER NAJDIŠČ
38 ......................................................... ANALIZA HISTORIČNIH VIROV
49 …………………………………….. SKLEP
50 …………………………………….. LITERATURA
55 …………………………………….. PRILOGE
3
SEZNAM SLIK IN PRILOG
str.
33 ……………….……………….…… Sl. 1: prazgodovinska najdišča
34 …………………………………….. Sl. 2: rimskodobna najdišča
35 …………………………………….. Sl. 3: srednjeveška najdišča
36 …………………………………….. Sl. 4: novoveška najdišča
37 …………………………………….. Sl. 5: neopredeljena najdišča
56 ……………………………………… Priloga 1: obdelava lidarskih podatkov
58 …………………………………….. . Priloga 2: .registrirana arheološka dediščina
in identificirane točke arheološkega potenciala
4
UVOD
Analizo obstoječih podatkov ter analizo in interpretacijo pridobljenega gradiva za
območje obdelave državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x
110 kV Gorica – Divača (odsek Renče), smo izvedli v skladu s smernicami Ministrstva
za kulturo št. 35002-17/2011/5 z dne 29. 11. 2011. V pričujoči nalogi so upoštevani
obstoječi podatki in grafično ter slikovno gradivo arhiva ZVKDS in Arhiva Republike
Slovenije. Nalogo je pripravila ekipa podjetja Avgusta d.o.o.
Predhodne arheološke raziskave, metoda 1-4, so bile izvedene na podlagi 76. člena v
povezavi s 74. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), kar pomeni, da so
bili s predhodnimi arheološkimi raziskavami pridobljeni podatki, potrebni za pripravo
okoljskega poročila, na podlagi katerih je možna presoja dediščine v okviru presojanja
vplivov na okolje na podlagi predpisov o varstvu okolja.
5
2. GEOGRAFSKI ORIS
Rekonstrukcija daljnovoda Gorica – Diva a poteka tudi po odseku Ren e v Vipavski
dolini.
V nadaljevanju so podane osnovne zna ilnosti ožjega in tudi širšega obmo ja Ren z
Vipavsko dolino.
Ren e ležijo v Vipavski dolini, ki jo na severu omejujeta Trnovski gozd in Nanos, na
jugu pa Kras. Dolina je dolga 40km, razteza se med povirjem potoka Mo ilnika pod
Razdrtim (na vzhodu) in Furlansko nižino (na zahodu). Dno doline v ve ji meri gradijo
flišne kamnine, eocenske starosti. Fliš sestavljajo laporovci in peš enjaki z vložki
apnenca. Ponekod so flišne kamnine prekrite z re nimi nanosi (aluvij). Predvsem reka
Vipava s pritoki je nanašala kvartarne nanose, ki so obsežnejši predvsem na VrtojbeljskoMirenskem polju in torej tudi v okolici Ren .
Relief Vipavske doline lahko torej smatramo za tipi no re no-denudacijski. Dolina je
razmeroma široka, izoblikovana je v neprepustnih kamninah (fliš) in ima naplavno dno z
nanosi proda, peska in gline.
Vipavska dolina je reliefno precej razgibana, nadmorske višine se gibljejo med 80 in
600m, ve inoma pa okoli 100m. Ravninski svet je ob reki Vipavi in njenih pritokih,v
srednjem in spodnjem delu doline pa se pojavljajo flišni Biljenski gri i.
Proti zahodu dolina prehaja v Furlansko nižino, ki je del Padske nižine. Slednja je
prekrita z re nimi nanosi. Na vzhodu se Vipavska dolina postopoma dvigne na prelaz
Postojnska vrata, ki je z nadmorsko višino 610m najnižji prehod na obmo ju alpskodinarskega loka.
Zaradi tega predstavlja ta prehod že iz asa pradavnine eno najpomembnejših prometnih
poti iz Srednje Evrope proti Sredozemlju in Padski nižini (Italiji).
Južno od Vipavske doline je planota Kras, ki se razteza v smeri severo-zahod, jugovzhod. Površina planote znaša približno 440 km2, njena nadmorska višina se giblje med
200 in 400m. To je zna ilna kraška ravan, nad katero se dvigujejo le majhne vzpetine.
Predvsem so zna ilne kraške goli ave, vrta e in jame.
6
Na severu se nad Vipavsko dolino dvigujeta visoki kraški planoti Trnovski gozd in
Nanos. Kraški planoti sta zgrajeni iz karbonatnih kamnin mezozojske starosti, ki so
narinjene na eocenski fliš Vipavske doline. Flišna pobo ja v bližini narivnega kontakta s
Trnovskim gozdom in Nanosom so prekrita z debelim nanosom pobo nega gruš a.
Fosilna in recentna meliš a so nastala s krušenjem skalnatih sten, zaradi delovanja
zmrzali.
Ker flišna pobo ja gri ev v Vipavski dolini in južna pobo ja Trnovskega gozda prekriva
debel sloj preperine in prsti, so tod pogosti usadi in tudi ve ji zemeljski plazovi. Ob
mo nih deževjih se preperina lahko nasi i z vodo in posledi no pride do zemeljskega
zdrsa.
V bližini Ren je na južnem pobo ju Trnovskega gozda pri vasi Selo eden najve jih
fosilnih plazov (iz obdobja pleistocena) v Sloveniji. Imenujejo ga tudi plaz pri
rni ah.
Plaz je širok 12km, debelina plazovine znaša do 55m. Volumen splazelega materiala pa
je ocenjen na 150 milijonov m3.
Podnebje v Vipavski dolini je submediteransko. Povpre na letna temperatura znaša 12°C.
Zime so razmeroma mile, saj povpre na januarska temperatura znaša okoli 3°C. Pozimi
se pogosto pojavljajo obdobja z mo no burjo, ki lahko v sunkih preseže hitrost 200km/h.
Na letni ravni pade v povpre ju 1500mm padavin. Ren am najbližja padavinska postaja
je Bilje. Podatki za to postajo kažejo, da je bilo v obdobju 1995 – 2004 v povpre ju
1445mm padavin na leto. V tem obdobju je najve padavin padlo 1996 (1871mm),
najmanj pa leta 2003 (986mm). Padavinska viška sta dva, prvi je spomladi, drugi pa
jeseni.
Vipavska dolina nosi ime po reki Vipavi. Vipava izvira v kraškem izviru pri Vipavi in
odvodnjava celotno ozemlje Vipavske doline. Njeni glavni pritoki so Mo ilnik, Hubelj,
Branica, Lijak in Vrtojbica. Vipava se neposredno za italijansko mejo izliva v reko So o,
ki pripada Jadranskemu pore ju.
V Branico se izliva Raša, ki ve ji del te e po apnencu. Zaradi tega je njeno površinsko
re no korito zalito z vodo le ob asu jesenskih nalivov. Sicer pa vsa voda ponikne na
mestu, kjer preide Raša s flišne na apnen evo podlago.
Vrtojbeljsko-Mirensko polje je prodnati nanos, predvsem reke So e. Ta je v ravninskem
delu svojega toka v asu poznega glaciala in holocena stalno spreminjala svojo strugo.
7
Tako so reke, ki pritekajo iz Alp, ustvarile obširne prodnate nanose v Furlanski nižini, na
katero meji tudi Vrtojbeljsko-Mirensko polje.
Predvsem v interstadialnih obdobjih pleistocena (ko so se talili ledeniki), je reka So a
nanašala izredno velike koli ine proda. Nanosi proda so zaprli pot So inemu pritoku
Vipavi. Ker je bila Vipava deloma zajezena, je na obmo ju Ren nastalo razmeroma
veliko jezero, kjer so se odlagali za jezersko okolje tipi ni, drobnozrnati sedimenti –
glina. Ob tem nahajališ u gline se je razvilo opekarstvo, med drugim je tu nastalo
pomembno slovensko podjetje, ki se ukvarja z izdelovanjem opek za gradnjo (Goriške
opekarne).
Pred izvedbo melioracije so Vipava in njeni pritoki pogosto poplavljali in s tem tudi
menjali svoje struge. Približno na vsakih dvajset let je prihajalo do ve jih razlitij
vodotokov po dolini, tedaj so poplavne vode preplavile okoli 700 hektarjev predvsem
kmetijskih zemljiš . Prebivalci so se pred poplavami zaš itili tako, da so naselja gradili
na nekoliko višjih obmo jih, oziroma na robu gri evnatega sveta.
Pred melioracijo je Vipava pogosto menjavala svojo strugo predvsem na obmo ju
Vrtojbeljsko-Mirenskega polja in Ren . Tu so v re ni strugi številni zelo izraziti okljuki,
zna ilni za reke z minimalnim padcem.
Danes ima pomembno vlogo pri zadrževanju visokih voda v Vipavski dolini
akumulacijsko jezero Vogrš ek. Dolžina akumulacije znaša 2,5km, obseg pa 11,7km.
Najve ji volumen vode, ki ga akumulacija zadržuje znaša 8,5 x 106m3 vode, v takšnih
razmerah je poplavljenih 82 hektarjev kmetijskih zemljiš .
Visoka kraška planota Trnovskega gozda in Tržaško-komenska planota (Kras) sta brez
površinsko teko ih voda. Vsa padavinska voda, ki pade na Trnovski gozd napaja kraški
vodonosnik. Glavna kraška izvira sta dva - Hubelj in Mrzlek. Hubelj odvodnjava vzhodni
del Trnovskega gozda, zahodni in osrednji del pa napaja predvsem kraški izvir Mrzlek.
Ta izvir je v dolini reke So e in je bil ob izgradnji jezu za hidroelektrarno poplavljen.
Oba izvira se uporabljata za vodooskrbo (Mrzlek za vodooskrbo Ajdovš ine, Mrzlek pa
Gorice in Nove Gorice).
Vode s Tržaško-komenske planote se podzemno odvodnjavajo v notranjsko Reko. Reka
Reka izvira v bližini hrvaške meje, vzhodno od Ilirske Bistrice. Pri Škocjanskih jamah
ponikne v kraško podzemlje. Podzemno se pretaka vse do Devina pri Tržaškem zalivu,
8
kjer izvira kot reka Timav. Tudi del reke Vipave pri Mirnu pronica v apnen evo podlago
in napaja kraški vodonosnik Tržaško-komenske planote (Kras). Tudi ta voda nato napaja
kraški izvir Timav.
Vipavska dolina je kmetijsko eno izmed najpomembnejših obmo ij v Sloveniji.
Kmetijskih površin je okoli 10% in so predvsem v nižinskem delu doline. Gozdovi
poraš ajo le tretjino površja - predvsem gri evnata obmo ja oziroma vznožje okoliških
kraških planot. Kar 91% kmetijskih površin spada v kategorijo najboljših kmetijskih
zemljiš .
Kmetijstvo je tu zelo razvito zaradi rodovitne zemlje in tudi ugodnega podnebja.
Kmetijstvo temelji na sadjarstvu in vinogradništvu, ter tudi na poljedelstvu in živinoreji,
ki pa sta v zadnjih desetletjih nekoliko izgubila na pomenu. Na obmo ju VrtojbeljskoMirenskega polja in Ren so obsežni nasadi vinske trte, hrušk, breskev, marelic itd.
Pomembna panoga je tudi gojenje sadik in okrasnih rastlin. Vendar je vsaj do konca 18.
stoletja tod prevladovala živinoreja (predvsem ov jereja). Kmetijske površine kmetje
namakajo z vodo iz Vipave. V spodnjem delu doline dobivajo vodo za namakanje tudi iz
zajezitvenega jezera Vogrš ek, ki je izredno pomemben vodni vir namakalnega sistema.
Akumulacijsko jezero Vogrš ek ima pomembno vlogo tudi pri zadrževanju visokih voda.
Meritve gladine podzemne vode na obmo ju zadrževalnika kažejo, da rpanje vode za
potrebe namakanja nima izrazitejšega vpliva na nihanje podzemne vode v vodonosniku.
Gri evnati predeli Vipavske doline so zaradi naklona površja in neprepustne flišne
podlage podvrženi erozijskim procesom (delovanje vode). V preteklosti so kmetje na teh
pobo jih oblikovali terase, s imer so vsaj deloma prepre ili erozijo prsti.
Na obmo ju Vipavske doline in ožjem obmo ju Ren prevladujejo evtri na rjava tla.
Tovrstna tla lahko nastanejo na razli nih mati nih podlagah, na obravnavanem obmo ju
torej na flišu in deloma na aluvialnih nanosih. Tovrstna kmetijska tla so zaradi dobre
propustnosti, primerne globine, dobrih fizikalnih in kemi nih lastnosti najbolj rodovitna.
Na primeru Vipavske doline na rodovitnost pomembno vpliva še ugodno podnebje.
V okolici Vrtojbe najdemo še pas distri nih rjavih tal, lokalno se pojavlja hipoglej ter
predvsem ob bregovih Vipave obre na tla. Vsa ta tla so manj ugodna za kmetijstvo.
Distri na rjava tla se razvijejo na nekarbonatnih kamninah (nekarbonaten fliš). Tla so
kisla, zato ima humus slabše lastnosti.
9
Za hipoglej je zna ilno prekomerno vlaženje, kar je posledica visoke podtalne vode.
Obi ajno ga najdemo v konkavnih reliefnih oblikah. Delež gline v takšnih tleh je visok.
Obre na tla so mlada tla, ki nastanejo z odlaganjem in nasipavanjem sedimentov ob
koritih rek (Vipave).
10
3. HISTORI NI ORIS PROSTORA IN KATASTER
NAJDIŠ
3.1. Kataster najdiš
Na obmo ju obdelave za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2x 110 kV Gorica – Diva a
(odsek Ren e), se na tem odseku in v bližnji
okolici
nahajajo registrirane enote
arheološke dediš ine, sakralne stavbne dediš ine profane stavbne dediš ine in
memorialne dediš ine, ki so predstavljene oz. urejene na slede i na in:
Izhodiš a so imena ve jih naselij razvrš enih po abecedi (izpisana so z velikimi rkami).
V okviru vsakega naselja so navedene registrirane enote, na na in, da se ime ve jega
naselja ponovi, za pomišljajem pa je navedena podrobnejša lokacija. Vsaki registrirani
enoti je na za etku dodeljena zaporedna številka. Zaporedne številke te ejo nepretrgoma
do konca vseh predstavljenih registriranih enot. Pod vsako registrirano enoto je
navedeno okvirno zgodovinsko obdobje potem pa sledi podrobnejši opis enote vklju ujo
podrobnejša asovna obdobja in datacije. Obdobja so ozna ena z rimskimi številkami.
Ista rimska številka vedno ozna uje isto obdobje kot sledi: I. prazgodovina; II. rimska
doba; III. srednji vek; IV. novi vek.
Pri pregledu registriranih arheoloških najdiš in kulturne dediš ine smo upoštevali širši
prostor kot je obmo je predmetnega državnega prostorskega na rta, kar nam edino lahko
omogo a izdelati arheološki potencial prostora.
BILJE
1. Bilje – Arheološko obmo je Praprotno in Križcijan, arheološka dediš ina,
EŠD 4748
Obdobje: I. prazgodovina; II. rimska doba
Prvi dokazi o naselitvi tega obmo ja so iz obdobja prazgodovine. Glede na odkrito
kamnito puš i no ost in orodja sodi nastanek naselja v as srednjega neolitika do konca
eneolitika (Vidrih Perko, Žbona Trkman 2003-2004, 39). Pri izkopu novega obcestnega
jarka je bil odkrit tudi odlomek prazgodovinske keramike (Bratina 2009-2010, 167).
11
V 70-ih je bilo na prostoru nogometnega igriš a pri nenadzorovanih posegih uni eno
ve langobardskih grobov (Topli anec2006, 15). Iz konca 6. oz. za etka 7. st. (pozna
antika) so predmeti iz uni enega manjšega langobardskega grobiš a (hramba: Goriški
muzej Nova Gorica) iz omenjenega nogometnega igriš a. Ker so arheologi prišli
prepozno, ni bilo odkritih vseh okoliš in najdiš a. Ohranjeno orožje je morda pripadalo
dvema ali ve langobardskim vojakoma, ki so iz postojanke nadzirali rimsko cesto
Aquileia-Emona (Vidrih Perko, Žbona Trkman 2003-2004, 39, Ciglene ki 1999, 347,
Osmuk 1978, 464-466). Cesta je bila v Biljah dokumentirana kot nasip vzhodno od vasi,
dokumentirana pa je tudi v Mirnu. Ker je bila nekdaj vzdignjena nad sosednjim poljem,
jo doma ini imenujejo »rimska cesta« ali »štradalta« (»I alta« ali »strada alta«, slov.
visoka cesta). Anti na cestna mreža je dopolnjena z miljniki, kot je miljnik iz Mirna (In.
It. X, 4, 380) (Topli anec2006, 25). Anti na naselbina se je razvila ravno ob cesti
Aquileia-Emona na odseku med cestnima postajama Pons Sontii in Ad Fornulos (Vidrih
Perko, Žbona Trkman 2003-2004, 41).
V 70-tih je je bila na parceli št. 201/3 k.o. Bilje pri rigolanju odkrita poznoanti na
oljenka. Na sosednji parceli 201/7 k.o. Bilje ob cesti Bilje – Miren je bila v delno
ohranjenem profilu dokumentirana celotna plast opek, kar je nakazovalo na obstoj nekega
gospodarskega kompleksa (Topli anec 2006, 15, Osmuk 1978, 467, 469).
V zaš itnih arheoloških izkopavanjih so na ledini Praprotno leta 1982 na raziskanem
obmo ju 250x50m odkrili ostanke ve jega anti nega objekta in preprostih pe i, anti ni
vodnjak, zaznavni so bili tudi ostanki ve je opekarske pe i in sledi rimskodobnih žganih
grobov. Da je bila naselbina neprekinjeno poseljena od 1. st. po Kr. do prvih desetletij, ali
celo do sredine 5. st. nakazujejo odlomki posodja, tegul z žigi Tib. Vetti Aviti, deli noše,
razni železni predmeti, steklo in novci (hramba: Goriški muzej Nova Gorica). Predvsem
ostanki lon arskih in opekarskih pe i nakazujejo, da se je tu nahajal lon arsko opekarski
obrat (Vidrih Perko, Žbona Trkman 2003-2004, 40).
Naslednja zaš itna izkopavanja oz. nadzor so potekala leta 1988/1989. Od Križcijana do
prvih hiš v Biljah se je predvideval obstoj rimskih grobov, na parcelah št. 168 in 169/1
k.o. Bilje pa so bili na njivskih površinah raztreseni deli tegul. Našli so le plast nepravilno
distriburiranih kosov opek. Verjetno so bile nanešene iz parcele 163 k.o. Bilje. Ravno na
tej parceli so že po 1. sv. vojni naleteli na naselbinske ostanke (Topli anec 2006, 15-16).
12
Že v 70-tih je bilo pri oranju njive na ledini Praprotno, parcela št. 168 in 169/2 k.o. Bilje,
najdeno ve drobcev anti ne opeke (Svoljšak 1969, 86). Na njivi ob vznožju Biljenskih
gri ev na parc. št. 168 in 169/2 k.o. Bilje so že v preteklosti ve krat naleteli na anti ne
ostaline, tako je poro al Archeografo Triestino leta 1908. Iz teh parcel naj bi izvirali tudi
odlomki keramike, ter deli steklenih predmetov. Predmeti najdeni pri ogledu terena so
verjetno del inventarja rimskega groba (Žbona Trkman 1981, 231).
Med spremljevalnim arheloškim nadzorom cestne infrakstrukture, so na odseku ceste
Bilje Križcijan leta 2003 odkrili ve anti nih struktur. Anti ne strukture so bile na trasi
med hišama Bilje št. 186 in Bilje št. 188, med njimi pa so bile ve je repinje amfor in
kosi opek. Zahodno od hiše št. 188 je bila odkrita jamas kerami nim posodjem z vr i,
amforami, kuhinskim posodjem, skodelicami, krožniki, kozarci, skledami in tudi
steklenimi predmeti. V okolici hiše št. 201 so bili najdeni manjši kosi anti nih opek
(Fabec 2006, 13).
Najstarejši zaznamki izvirajo iz asa 19. st.: Na travnikih zdaj povsem uni enega zaselka
Praprotno, zahodno od sti iš a ceste iz Šempetra so leta 1885 odkrili rimske grobove. Na
njivah med Križcijanom (sti iš e cest; cerkev sv. Kancijana) in Biljami, so v 19. st.
odkrili rimski grob iz opeke s pe atom delavnice Q. Klodija Ambrozija. Najdena sta bila
tudi dva novca in steklena ampula. Predmete so takrat shranili v gradu na Biljah, danes ni
znano kje so ti predmeti. Prav tako so v 19. st. na gri u Marogovnik na ledini »fabriki«
tik severozahodno od Bilj našli veliko rimske opeke. V 19. st. so tudi na njivi barona P.
Radieucicha tik vzhodno od njegove graš ine (Majerovo) ter v grajskem vrtu in parku
našli anti ne grobove in nagrobnik (In. It. X 4, 332 = CIL V 714); zdaj vzidan v hiši
Maruši a (Marusig) v Mirnu (Gabrovec 1975, 126).
13
BUKOVICA
2. Bukovica pri Gorici – Arheološko najdiš e Britof, arheološka dediš ina,
EŠD 4746
Obdobje: II. rimska doba; IV. novi vek
Ruševinsko obmo je nekdanje cerkve sv. Lovrenca je obdano z vseh strani z nizom hiš.
Cerkev se posredno omenja leta 1523. Leta 1978 so bili na tem obmo ju na parcelah 1/2,
1/3 in 1/4 k.o. Bukovica odkriti rimski strešniki, atipi na anti na in novejša lon enina,
vmes so bili tudi kostni ostanki iz prekopanih grobov. Najdbe obeskov kažejo, da je bilo
grobiš e ob cerkvi v uporabi tudi še v novem veku (RKD, Osmuk 1981, 232-233).
V 70-tih je bil na vrtu Valerije Krpan, Bukovica št. 20 (vrt zajema tudi del prostora v 1.
svetovni vojni porušene cerkve sv. Lovrenca) najden poznoanti en bronast obro ek. Na
istem mestu je bil najden tudi kovan železni žebelj odlomljen v spodnjem delu (Svoljšak
1969, 87).
Glede na ledinski imeni »V pe eh« in »Frna e« je Rutar predvideval v Bukovici Rimsko
poštno postajo (Ad fornulus), med tem, ko Sašel dvomi o položaju omenjene postaje v
Bukovici in jo locira v obmo je Prva ine, Bosio pa v obmo je med Dornberkom in
Bukovico. Ime samo, fornulus je manjša pe , dopuš a dve razlagi: »Pri opekarni« ali v
obliki Fornolus »Pri gostiš u« (Topli anec 2006, 14 in 26).
Leta 2007 so bila na parceli 29/1 in 56. k.o. Bukovica izvedena predhodna strojna
sondiranja zaradi gradnje objekta. Sondiranje je potrdilo obstoj intaktnih rimskodobnih
sledi skoraj na celotnem zemljiš u. Zaradi prejšnjih nedovoljenih posegov so bili uni eni
pomembni rimskodobni zapisi (Bratina, Fabec2008, 34). Na parceli št. 29/2 k.o.
Bukovica je bil izveden spremljevalni arheološki nadzor zaradi gradnje objekta.
Dokumentirane so bile nametane rimskodobne tegule in opeke. Pri izkopu sta bili okriti
tudi dve kamniti strukturi iz razli nih obdobij, od katerih bi lahko ena izmed njih bila tudi
kot temelj za leseni objekt (Bratina 2006, 18).
Najstarejši zaznamek je iz 19. st.: Na nekdanjem posestvu (danes, parc. št. 29/1 k. o.
Bukovica) so leta 1887 našli temelje rimskih poslopij, opeke z žigom L. Statii Iusti in C.
Titi Hermerotis, mozai na tla, razne kamne z napisi, razli no kuhinjsko posodo, amfore,
železno orodje itd. Ve ino predmetov so našli v anti nem vodnjaku. Anti ne predmete so
našli tudi vzhodno od tod (hramba: del najdb muzej v Gorici) (Gabrovec1975, 126).
14
3. Bukovica pri Gorici - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne,
memorialna dediš ina, EŠD4865
Obdobje: IV. novi vek
Avstroogrsko vojaško pokopališ e se nahaja severno od vasi Bukovica. Nagrobni križi
so razporejeni v vrstah. Pokopališ e ni ograjeno.Obnovljeno je bilo leta 1982 ( RKD).
GRADIŠ E NAD PRVA INO
4. Gradiš e nad Prva ino – Cerkev brezmadežne device Marije, sakralna
stavbna dediš ina, EŠD 3661
Obdobje: IV. novi vek
Cerkev se nahaja sredi naselja Gradiš e nad Prva ino. Nad glavnim vhodom je napis z
letnico 1553, zvonik je iz leta 1647, v 19. st. je cerkev malenkostno predelenana (Höfler
2001, 134).
KOSTANJEVICA NA KRASU
5.Kostanjevica na Krasu – Arheološko obmo je Grma a, arheološka
dediš ina, EŠD 4740
Obdobje: I. prazgodovina
Naseljena je bila že v prazgodovini, saj so severovzhodno od vasi na vzpetini Grma a
ostanki dobro utrjenega gradiš a (Kruši 1995, 467).
LIPA NA KRASU
6. Lipa na Krasu – Arheološko najdiš e Cerkvence, arheološka dediš ina,
EŠD 17658
Obdobje: I. prazgodovina
Obmo je Cerkvence je zaradi ledinskega imena in neposredne bližine stare poti iz Lipe
v Temnico, zavarovano kot potencialna anti na lokacija. Celotno najdiš e v ravnini se
nahaja tudi pod prazgodovinskim gradiš em Tabor, sv. Ambrož. Znotraj zaš itenega
15
obmo ja na parceli 665/1-2 k.o. Lipa je bilo leta 1996 pod nadzorom odkrito ve
odlomkov prazgodovinske lon enine (Bratina 2001, 61).
7. Lipa na Krasu – Cerkev sv. Mihaela, sakralna stavbna dediš ina, EŠD
4064
Obdobje: IV. novi vek
Ob robu vasi se nahaja obnovljena cerkev sv. Mihaela. Cerkev je iz 16. st. V 19. st. je bila
predelana o emer pri a letnica 1813 nad glavnim portalom (Höfler 2001, 140,
http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=4166&lng=1).
OŠEVLJEK
8. Oševljek - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne, memorialna
dediš ina, EŠD 4855
Obdobje: IV. novi vek
Avstroogrsko vojaško pokopališ e se nahaja nad cesto Ren e-Gradiš e.Do vhoda vodijo
kamnite stopnice. Pokopališ e s treh strani obdaja zid. Nagrobni križi so skoraj vsi
ohranjeni, tisti, ki pa so poškodovani so pritrjeni na zid. Pokopališ e je bilo obnovljeno
leta 1980 (RKD).
OZRENJ
9. Ozrenj – Arheološko najdiš e sv. Marija Magdalena, arheološka
dediš ina, EŠD 21228
Obdobje: IV. novi vek
V vizitacijskem poro ilu je cerkev prvi omenjena leta 1570 in kasneje tudi leta 1764.
Danes so vidne razvaline (menda ostanek starejše meniške naselbine) (Kralj 2010, 72).
Ob cerkvi je verjetno obstajalo tudi grobiš e (RKD).
16
PRVA INA
10. Prva ina – Vaško jedro, naselbinska dediš ina, EŠD 24952
Obdobje: IV. novi vek
Naselje je nastalo okrog dvora in stare farne cerkvice. Prvotno naselje naj bi bilo celotno
v obzidju, vendar ostankov le-tega ni mogo e ve najti. Naselje se je razvilo na flišnatem
pomolu. Stavbni nizi so sestavljeni iz strnjenih enoceli nih stavb. To kaže srednjeveško
fevdalno zasnovo. V 17. st. so se pojavila poslopja doma ij v razli nih kljukastih in
raztegnjenih oblikah
(http://www.prvacina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=51&Itemid=4
8).
11. Prva ina – Kužno znamenje, sakralna stavbna dediš ina, EŠD 26268
Obdobje: IV. novi vek
Kužno znamenje se nahaja na polju južno od naselja in želežniške proge. Znamenje s
štirimi nišami je iz 17. st. V nišah so ploš e iz lehnjaka na katerih so poslikave. Na bazi
je kamnita ploš a na kateri so verzi Simona Gregor i a (RKD).
12. Prva ina – Cerkev sv. Andreja, sakralna stavbna dediš ina, EŠD 3965
Obdobje: III. srednji vek; IV. novi vek
Preko župnije je cerkev omenjena leta 1319, leta 1320 se omenja patrocinij »plebs santchi
Andree de Preuacio prope Dorimberch«. Sedanja cerkev je bila zgrajena v drugi polovici
16. st., predelana pa je bila v 18. st. (Höfler 2001, 133-134).
REN E
13. Ren e – Arheološko najdiš e Martinu i, arheološka dediš ina, EŠD
21230
Obdobje: I. prazgodovina
Leta 1984 so bili na obmo ju renškega glinokopa za stavbo opekarne odkriti odlomki
prazgodovinskih posod in ostanki kamnite industrije. Najdbe so bile raztresene po
površini cca 5 ha. Prvi terenski ogled je bil po obvestilu najditelja opravljen poleti leta
17
1990 v prisotnosti B. Žbona-Trkman, A. Bavdek, N. Nemec. Naslednji terenski ogled je
bil opravljen v decembru leta 1991 v prisotnosti B. Žbona-Trkman in D. Svoljšak. Leta
1991 sta arheologa Žbona-Trkmanova in Svoljšak na zahodnem in južnem delu renškega
glinokopa našla dve zaplati ožgane zemlje, ki nakazujeta možen obstoj ognjiš a.
Ob nadzoru eksploatacije glinokopa je najditelj (oseba zaposlena v glinokopu) predvsem
od poletja 1990 naprej in v letu 1991 odkril številne manjše in ve je odlomke posod.
Keramika je bila iz asa srednje in mlajše bronaste dobe, narejena je bila namre iz gline
s številnimi primesmi zato je imela grobo frakturo. Okras je bil zelo preprost. Odlomki
so primerljivi z najdbami v Mostu na So i. Odkrita so bila tudi razli na kremenasta
orodja in odbitki sorodna primerkom z Ljubljanskega barja (Žbona Trkman, Simi 1993,
291).
14.Ren e – Arheološko najdiš e Mandrija, arheološka dediš ina, EŠD 21229
Obdobje: IV. novi vek
Obmo je Ren in okolice od levega brega Vipave preko lapornega Spodnjega vipavskega
gri evja do roba kraške planote je bilo pregledano v okviru arheološke topografije. Na
zgornji ploš adi Mandrije in delno na južnem robu Dolgega Brda od zaselka Žigoni
(parc. št. 940/1, 942/2 k.o. Ren e) so bili vidni temelji ve je pravokotne stavbe in ostanki
ruševin te stavbe. Menda naj bi tu neko stala cerkev sv. Izidorja, tako so pripovedovali
doma ini. Cerkev naj bi bila zgrajena okrog leta 1700.Ob njej naj bi bila rezidenca renških
grofov (Bratina 1995, 141, http://www.rence.si/zgodovina_1.html).
15. Ren e – Vila Ren e, profana stavbna dediš ina, EŠD 15863
Obdobje: III. srednji vek; IV. novi vek
Vila oz. grad Ren e (imenovan tudi Rentschach ali Ranziano) se v pisnih virih prvi
omenja leta 1410 kot »haws und turn«. Pred tem se v pisnih virih leta 1256 omenja vitez
Romanus de Renzach. S asoma je grad prešel v last razli nih plemiških rodbin kot so
Hoffer, Heys von Khuenburg, Dornberg in Thurn. V 17. st. so grofje Strassoldo grad
predelali v graš ino. Graš ino je konec 19. st. kupila rodbina de Grazia. Med prvo
svetovno vojno je bila graš ina porušena. Od nje so se ohranili samo kletni oboki,
18
medtem ko je bil stolp pred desetletji adaptiran. Doma ini vilo imenujejo dvorec
Španjoliš e (Jaki 1995, 158).
16. Ren e – cerkev sv. Mohorja in sv. Fortunata, sakralna stavbna dediš ina,
EŠD 3970
Obdobje: III. srednji vek; IV. novi vek
Sredi vasi je tudi farna cerkev sv. Mohorja in sv. Fortunata. Cerkev je posredno omenjena
leta 1288 z omembo duhovnika, leta 1470 kaplana in leta 1476 župnika (Höfler 2001,
136). Dograjena je bila leta 1770 in obnovljena po prvi in drugi svetovni vojni, ker je bila
zaradi vojn porušena. Danes je to baro na cerkev s pravokotno ladjo in tremi portali.
Je kulturni spomenik III. kategorije (http://www.rence.si/zgodovina_1.html, RKD).
17. Ren e - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne v Žigonih,
memorialna dediš ina, EŠD 4850
Obdobje: IV. novi vek
Avstroogrsko vojaško pokopališ e se nahaja zahodno od ceste Ren e-Žigoni. Ostanki
nagrobnih križev so pritrjeni na pokopališki zid, ostali grobovi pa niso vidni. V središ u
je spomenik sestavljen iz štirih zidanih stebrov, ki so iz kamna in stojijo na stopni astem
podstavku (RKD).
18. Ren e - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne v Lukeži ih,
memorialna dediš ina, EŠD 4851
Obdobje: IV. novi vek
Avstroogrsko vojaško pokopališ e se nahaja ob cesti proti vasi Ar oni.Kako so bili
grobovi razporejeni danes ni ve razvidno. Ko so pokopališ e obnavljali so del namenili
tudi civililnemu pokopališ u. Med obema pokopališ ema je speljana tlakovana pot. Ob
poti se nahajajo ve ji nagrobnikiin ostanki križev (RKD).
19
TEMNICA
19. Temnica – Arheološko najdiš e sv. Ambrož, arheološka dediš ina, EŠD
765
Obdobje: I. prazgodovina; II. rimska doba; III. srednji vek
Tu se nahaja prazgodovinsko gradiš e, na katerega okopih so vidne nadzidave iz pozne
antike. Vidne so tudi romanske ruševine enoladijske cerkve svetega Ambroža. V popisih
je omenjena leta 1650 in 1668 (v Lipi) in v vizitaciji leta 1750 (brez lokacije) (Bratina
2001, 61, RKD, Höfler 2001, 141).
VOGRSKO
20. Vogrsko – Arheološko obmo je Replje, arheološka dediš ina, EŠD
21358
Obdobje: II. rimska doba
Slovenska p ela je leta 1953 poro ala, da so menda iz hunskih grobov izkopali oklepe
(Gabrovec 1975, 126). Glede na omembe hunskih grobov obstaja domneva, da naj bi bila
na tem obmo ju rimskodobna naselbina. Ekstenzivni terenski pregled z najdbami
odlomkov rimskodobne lon enine in gradbenega materiala na tem obmo ju kaže na
pove an arheološki potencial (RKD).
V bližini to je v skrajnem vzhodnem delu vasi naj bi domnevno potekala tudi rimska
cesta Aquilea-Emona (Osmuk1977, 338).
21. Vogrsko – Bozicijeva vila, profana stavbna dediš ina, EŠD 834
Obdobje: IV. novi vek
Pod vasjo Vogrsko stoji Bozicijeva vila (imenovana tudi dvorec Vogrsko), ki je bila
zgrajena na starejših temeljih in je bila pozidana pred letom 1764. Prvotno poslopje
izhaja iz prve polovice 16. st. V južnem krilu je kapela, ob severni barkesi renesan ni
stolpi . Grofje Attems-Culot so leta 1760 vilo predelali. Njena baro na podoba se vidi še
danes. Vilo je leta 1770 kupila rodbina Bosizio (od tod ime tudi Boži ev grad). Po drugi
svetovni vojni so jo za eli zaradi propada obnavljati (Jaki 1995, 157, RKD).
20
Znotraj Bozicijeve vile so bila v avgustu leta 1983 izvedena arheološka sondiranja.
Odkriti so bili žeblji, fragmentarna glazirana keramika iz 19. st., nekaj kosov keramike iz
baro nega obdobja, ve kosov keramike iz renesan nega obdobja ter novec iz 16. st.
Ve ina najdb, ki so bile najdene pri sondiranjih v razli nih predelih znotraj graš ine, je
bilo zelo redkih in so pripadale mlajšemu asovnemu obdobju. To so bili žeblji, železni
predmeti, par bronastih obeskov in keramika z loš em.
Z odkritjem renesan ne keramike se starejša gradbena faza objekta postavlja v 16. st.
(Harej 1984, 287-288).
22. Vogrsko – Arheološko najdiš e Stara cerkev, arheološka dediš ina, EŠD
21357
Obdobje: III. srednji vek
Leta 1953 so bili na parcelah št. 1087 in 219 k.o. Vogrsko ob gradbenih delih po
pripovedovanju lastnika odkriti skeletni grobovi brez pridatkov. Parceli sta bili nekdaj
cerkvena last in po starem izro ilu naj bi tu stala najstarejša cerkev na Vogrskem (Osmuk
1977, 338, RKD). V bližini to je v skrajnem vzhodnem delu vasi naj bi domnevno
potekala rimska cesta Aquilea-Emona (Osmuk 1977, 338, RKD).
23. Vogrsko – Ruševine cerkve sv. Primoža in Felicijana, arheološka
dediš ina, EŠD 21359
Obdobje: IV. novi vek
Prvi se cerkev omenja leta 1570, leta 1684 pa v popisu ni ve omenjena (Höfler 2001,
135). Na površini so vidni sledovi zidov (RKD).
24. Vogrsko – Cerkev sv. Justa, sakralna stavbna dediš ina, EŠD 4109
Obdobje: III. srednji vek; IV. novi vek
Cerkev je bila prvi omenjena leta 1486 kot »kapela«. V 17. st. je stala že nova pozidana
cekev, ki je bila 1692 posve ena, nato pa je bila v 18. st. predelana. Med 1. svetovno
vojno je bila porušena. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1992, na kar kaže letnica nad
glavnim portalom (Höfler 2001, 135).
21
VOL JA DRAGA
25. Vol ja Draga - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne, memorialna
dediš ina, EŠD 4844
Obdobje: IV. novi vek
Avtstroogrsko vojaško pokopališ e se nahaja izven vasiVol ja Draga. Nagrobni kamni
so ohranjeni v celoti, osrednji spomenik ima obliko štiristrane piramide. Pokopališ e so
preuredili leta 1978 (RKD).
VRTO E
26. Vrto e – Arheološko obmo je Vrtiš e, arheološka dediš ina, EŠD 27015
Obdobje: I. prazgodovina
Glede na najdbe lon enine, kamenja in žganine se na lokaciji domneva prazgodovinsko
grobiš e (Bratina 2009-2010, 175, RKD).
VRTOJBA
27.Vrtojba – Arheološko najdiš e Ronki, arheološka dediš ina, EŠD 20116
Obdobje: II. rimska doba
Leta 1977 so na podro ju ledine Ronki, ki se razteza severno od ceste med Križcijanom
in Biljami pri reguliranju na parceli št. 2308 k.o. Vrtojba presekali nekaj cm debelo
anti no plast. Najdeni so bili deli opek, strešnikov in koš ek brona, kot tudi keramika. Pri
ogledu ni bilo ugotovljenih nobenih gradbenih ostalin (Žbona Trkman1981, 231). Najdbe
so kazale na obstoj rimskodobnega planega grobiš a(RKD).
22
28. Vrtojba – Arheološko najdiš e sv. Pavel, arheološka dediš ina, EŠD
20117
Obdobje: I. prazgodovina; II. rimska doba; IV. novi vek
Na poljih pri sv. Pavlu zahodno od Vrtojbe je po izro ilih neko stala cerkev in vas s 60
hišami. Cerkev se omenja tudi v pisnih virih iz leta 1593. Objekt je bil konec 16. st. že
dokaj opuš en, kdaj pa je cerkvica propadla ni to no znano (Fabec 2008, 35).
Ob arheološkem nadzoru Zavoda za varstvo kulturne dediš ine OE Nova Gorica so bili v
letih 2003 in 2004 zaradi izgradnje obvoznice mimo Vrtojbe in nove cestne infrostrukture
skozi vas Bilje, odkriti odlomki prazgodovinske keramike (Bratina 2009-2010, 175,
Fabec 2008, 33).
Med nazorom strojnih izkopov so bili v letih 2003 in2004 na parc št. 1360/1 najdeni
kosi rimskodobnih opek, strešniki, malta, repinje kerami nega in steklenega posodja,
kovinski predmeti in nekaj živalskih kosti. Med drobnimi najdami so prevladovali
števil no odlomki kerami nega posodja, med lon enino je prevladovalo pre iš eno
kuhinjsko posodje predvsem vr i in skodelice. Veliko je bilo tudi grobe kuhinjske
keramike predvsem loncev. Med kovinskim gradivom je bilo najve železnih žebljev.
Živalske kosti so pripadale doma emu govedu, praši u in drobnici.
O poselitvi Vrtojbe in njene okolice v rimski dobi so doslej pri ale le posamezne najdbe,
med njimi tudi Konstantinov novec, ki ga hrani g. Faganel iz Dolnje Vrtojbe. Našel ga je
pred leti na svojem vrtu (Fabec 2008, 41, 44, 47).
Iz predhodnih opisov so registrirane enote arheološke dediš ine naslednje:
1. Bilje – Arheološko obmo je Praprotno in Križcijan, arheološka dediš ina, EŠD 4748
2. Bukovica pri Gorici – Arheološko najdiš e Britof, arheološka dediš ina, EŠD 4746
5. Kostanjevica na Krasu – Arheološko obmo je Grma a, arheološka dediš ina, EŠD
4740
6. Lipa na Krasu – Arheološko najdiš e Cerkvence, arheološka dediš ina, EŠD 17658
13. Ren e – Arheološko najdiš e Martinu i, arheološka dediš ina, EŠD 21230
14. Ren e – Arheološko najdiš e Mandrija, arheološka dediš ina, EŠD 21229
20. Vogrsko – Arheološko obmo je Replje, arheološka dediš ina, EŠD 21358
26. Vrto e – Arheološko obmo je Vrtiš e, arheološka dediš ina, EŠD 27015
23
27. Vrtojba – Arheološko najdiš e Ronki, arheološka dediš ina, EŠD 20116
Med obravnavanimi registriranimi enotami je tudi enota naselbinske dediš ine:
10. Prva ina – Vaško jedro, naselbinska dediš ina, EŠD 24952
Tudi pri sakralnih stavbnih dediš inah kot tudi pri profanih stavbnih dediš inah lahko
tako kot pri arheoloških dediš inah pri akujemo ohranjene arheološke ostanke in najdbe.
Registrirane že opisane enote so naslednje:
4. Gradiš e nad Prva ino – Cerkev brezmadežne device Marije, sakralna stavbna
dediš ina, EŠD 3661
7. Lipa na Krasu – Cerkev sv. Mihaela, sakralna stavbna dediš ina, EŠD 4064
11. Prva ina – Kužno znamenje,sakralna stavbna dediš ina, EŠD 26268
12. Prva ina – Cerkev sv. Andreja, sakralna stavbna dediš ina, EŠD 3965
16. Ren e – Cerkev sv. Mohorja in sv. Fortunata, sakralna stavbna dediš ina, EŠD 3970
24. Vogrsko – Cerkev sv. Justa, sakralna stavbna dediš ina, EŠD 4109
15. Ren e – Vila Ren e, profana stavbna dediš ina, EŠD 15863
21. Vogrsko – Bozicijeva vila, profana stavbna dediš ina, EŠD 834
Posebno pri cerkvah lahko pri akujemo arheološke ostanke, ker je bil zanje v mnogih
primerih uporaben že davno pred tem urbaniziran prostor in so zato nemalokrat tudi
klasi na arheološka najdiš a s starejšimi pri evanji. Registrirane že opisane enote so
naslednje:
9. Ozrenj – Arheološko najdiš e sv. Marija Magdalena, arheološka dediš ina, EŠD 21228
19. Temnica – Arheološko najdiš e sv. Ambrož, arheološka dediš ina, EŠD 765
22. Vogrsko – Arheološko najdiš e Stara cerkev, arheološka dediš ina, EŠD 21357
23. Vogrsko – Ruševine cerkve sv. Primoža in Felicijana, arheološka dediš ina, EŠD
21359
28. Vrtojba – Arheološko najdiš e sv. Pavel, arheološka dediš ina, EŠD 20117
24
K registriranim enotam zaš itene memorialne dediš ine pa pripadajo naslednja
pokopališ a:
3. Bukovica pri Gorici - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne, memorialna
dediš ina, EŠD4865
8. Oševljek - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne, memorialna dediš ina, EŠD
4855
17. Ren e - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne v Žigonih, memorialna
dediš ina, EŠD 4850
18. Ren e - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne v Lukeži ih, memorialna
dediš ina, EŠD 4851
25. Vol ja Draga - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne, memorialna dediš ina,
EŠD 4844
25
3.2. Histori ni oris prostora
Prazgodovina
Današnja arheološka podoba Vipavske doline in njene bližnje okolice je zelo pestra.
Najstarejše sledi loveške prisotnosti segajo v mlajši paleolitik oz. v njegov kon ni del. V
Meriševem pri Solkanu so bila med gradnjo hiše odkrita kamnita orodja, ki so bila
predvsem na podlagi pelodnih analiz umeš ena v kon ni paleolitik. Kon nemu
paleolitiku pripadajo tudi kamnita orodja, odkrita na trasi avtoceste pri osamelcu Zemono
pri Vipavi. Vse najdbe kamnitih orodij na obmo ju Vipavske doline so bila odkrita na
planem, prav tako tudi mikrolitska kamnita orodja, najdena pri Trnovem v Trnovskem
gozdu, ki so pripisana mezolitiku. Tudi v bodo e lahko pri akujemo odkritja novih
kamenodobnih najdiš na planem, saj je bila Vipavska dolina z obširnim zaledjem
trnovskega gozda privla na za lovce in nabiralce zlasti od poznega glaciala dalje. Iz
glinokopa v Ren ah so znane posamezne najdbe kamnitih orodij, ki pripadajo bodisi
neolitiku ali kovinskim obdobjem.
Pretežno utrjena naselja na vzpetinah so v prazgodovini povezovale tovorne poti, po
Vipavski dolini pa se je k morju iztekal tudi krak t.i. jantarske ceste (Svoljšak 2010, 34).
Jantarska cesta je povezovala Italijo z osrednjim Podonavjem in Balkanom.
Poseljenost Vipavske doline v srednji bronasti dobi (ok.1550-1300/1200 pr. Kr.) in v
pozni bronasti dobi (ok. 1330/1200 – 900 pr. Kr.) je bila bolj pogosta predvsem v
severnem pobo ju Vipavske doline, kar dokazujejo nizi utrjenih gradiš . Manj pogosta so
bila utrjena naselja na južnem robu Vipavsake doline, ker je teh gradiš zaslediti manj.
Zna ilnost naselij takratnih prebivalcev na Krasu je bila, da so bila z mogo nimi zidovi
utrjena naselja na naravno zavarovanih in strateško dobro vmeš enih vzpetinah t.i.
gradiš a. Na Krasu blizu Ren se nahaja prazgodovinsko gradiš e (4. 5.Kostanjevica na
Krasu – Arheološko obmo je Grma a, arheološka dediš ina, EŠD 4740) in tudi
prazgodovinsko gradiš e v Temnici (19.Temnica – Arheološko najdiš e sv. Ambrož,
arheološka dediš ina, EŠD 765), kjer je dokumentirana ve dobna arheološka dediš ina
(Svoljšak 2010, 48).
26
O poseljenosti v dolinskem dnu iz obdobja prazgodovine oz. bronaste dobe dokazuje
Renški glinokop (13. Ren e – Arheološko najdiš e Martinu i, arheološka dediš ina, EŠD
21230),saj so bile plodne doline primerne ne samo za poselitev ampak tudi za
gospodarske namene (Svoljšak 2010, 48).
V Biljah je v za etku 20. st. baron Leonard De Bianchi dobil v posest ve predmetov.
Suli na ost in sekira sta verjetno del depojske najdbe iz pozne bronaste dobe
(Gabrovec1975, 126). V Cerkvencah (6. Lipa na Krasu –
Arheološko najdiš e
Cerkvence, arheološka dediš ina, EŠD 17658)je bila najdena prazgodovinska lon enina
(Bratina 2001, 61).
Rimska doba
Rimsko-dobna poselitev Ren in okolice nakazuje najdba rimskega novca v Ozrenju, iz
asa cesarja Avgusta (27 pr. Kr. - 14 po Kr.) kovanega v Rimu. Rimskodobna poselitev v
Vipavski dolini je bila najpogostejša v obmo ju velike ceste med Akvilejo in Emono, ki
je Apeninski polotok povezovala s Podonavljem. Cesta preko prelaza Hrušice je bila
najverjetneje zgrajena v avgustejskem obdobju najkasneje okoli leta 10 po Kr. Njeno
izgradnjo v avgustejskem asu sta dokumentirala tudi Tacit in Festus. Cesta je bila
speljana nekoliko severneje od Ren
pod Biljenskimi gri i (Svoljšak2010, 50-51,
Topli anec 2006, 24, Svoljšak 2010, 34).
Cesta je bila v Biljah dokumentirana kot nasip vzhodno od vasi, dokumentirana pa je tudi
v Mirnu. Ker je bila nekdaj vzdignjena nad sosednjim poljem jo doma ini imenujejo
»rimska cesta« ali »štradalta« (»I alta« ali »strada alta«, slov. visoka cesta). Anti na
cestna mreža je dopolnjena z miljniki, kot je miljnik iz Mirna (In. It. X, 4, 380)
(Topli anec 2006, 25).
V pri evanju o rimski poselitvi Bilja, je potrebno omeniti tudi rimsko grobiš e in
opekarski obrat na Križcijanu pri Biljah (1.Bilje - Arheološko obmo je Praprotno in
Križcijan, arheološka dediš ina, EŠD 4748), kot tudicestno postajo ad Fornulos v
obmo ju Bukovice-Britof (2.Bukovica pri Gorici - Arheološko najdiš e Britof,
arheološka dediš ina, EŠD 4746)(Svoljšak 2010, 34).
Glede na ledinski imeni »V pe eh« in »Frna e« je Rutar predvideval v Bukovici Rimsko
poštno postajo (Ad fornulos), med tem, ko Sašel dvomi o položaju omenjene postaje v
27
Bukovici in jo locira v obmo je Prva ine, Bosio pa v obmo je med Dornberkom in
Bukovico (Topli anec 2006, 14). Ime samo,fornulus je manjša pe , dopuš a dve razlagi:
»Pri opekarni« ali v obliki Fornolus »Pri gostiš u« (Topli anec 2006, 26).
Tudi ekstenzivni terenski pregled z najdbami odlomkov rimskodobne lon enine in
gradbenega materiala kaže na pove an arheološki potencial v Repljem (16. 20. Vogrsko Arheološko obmo je Replje, arheološka dediš ina, EŠD 21358)(Gabrovec 1975, 126).
Srednji vek
as 12. in prve polovice 13. st. je bil za naše dežele obdobje velikega razcveta, ki
sovpada tudi s prvimi omembami ve ine pomembnejših meš anskih naselbin. Obmejna
lega proti Hrvaški in Ogrski ter prehodnost med Ogrsko in Italijo sta pomenili izredne
možnosti za razvoj trgovine in prometa. Mnoge plemiške rodbine in cerkveni knezi so v
12. st. postavljali gradove v slovenskih deželah (Kosi 1998, 36). V Vipavski dolini so se
v srednjem veku menjavali oglejski, beneški in hasburški gospodarji (Kruši 1995, 455).
Ren e: Prva pisna omemba Ren je iz leta 1256. Na neki pravni listni se omenja
Romanus de Renzach (Roman iz Ren ), prvi doslej znani pripadnik družine, ki je nosila
ime po Ren ah. V tistem asu, so se plemi i skoraj po pravilu imenovali po krajih, kjer
so imeli sedež, verjetno gre za ministeriale goriških grofov.
Leta 1410 se v nekem dokumentu prvi omenja renški grad (haws und turn), v lasti
plemi a Nikel von S. (http://www.rence.si/750_let.html).
Verjetno so že v predslovanski dobi nastajala naselja, ki jih danes poznamo po imenih
Viniš e, Ozrenj, Oševljek, Špinjoliš e, Gradiš e. Obstaja domneva, da se naselitev
nadaljuje po rodovih: Mohorini, Vi i i, Lukeži i, Martinu i, Merljaki itd. ter dalje v dobi
ministerialov in grofov (kolonizacija), ko nastajajo še ostala naselja: Ar oni, Žigoni,
Špacapani (http://www.rence.si/750_let.html).
Ozrenj: Slovani so verjetno najprej naselili današnji zaselek Ozrenj. Glede na ustna
izro ila bi bili lahko prvi prebivalci Ozrenja pastirji in lovci, kateri so se imenovali
Muzarji. Od tod je verjetno tudi priimek Muzeti , katerega obstoj dokazujejo stari
nagrobni napisi (http://www.rence.si/zgodovina_2.html).
Vrtojba: V pisnih virih v seznamu Goriških grofov se prvi omenja v za etku 13. stoletja.
V urbarjih goriških grofov se vas okrog leta 1350 omenja kot Vertoib. Glavni zemljiški
28
posestniki v Vrtojbi so bili goriški grofje, predvsem grofje Coronini. Svoje podeželske
dvorce so imeli tudi goriški plemi i Obizzi in Gironcoli.
V asu turških vpadov, ti so prodirali proti zahodnemu Balkanu, se je v 16. in 17. stoletju
veliko uskoških begunskih družin naselilo na Goriškem in tudi v Vrtojbo. O tem pri ajo
priimki, ki so ohranjeni še danes npr.: Lasi , Brankovi , Gorki , Frleti , Batisti , Reš i ,
Mozeti … O preseljevanju iz drugih dežel pa so verjetno ohranjeni priimki italijanskega,
furlanskega in francoskega izvora: Vižin, Nardin, Maraž, Vižintin, Boškin, Bufolin,
Ar on, Bagon…(http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrtojba).
Prva ina: Pisni viri v 11. st. omenjajo kmetije med Lijakom in Vrtovinš kom. V latinski
obliki Prebatio, se Prva ina omenja v listini iz leta 1323. V Prva ini so se skozi
zgodovino menjale tako posvetne kot tudi cerkvene oblasti: Oglejski patriarhi, Goriški
grofi, plemiške rodbine, kot so Lantieri, Coronini, Grabitz, Cobenzli in drugi
(http://www.prvacina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=47&Itemid=2
7).
Vogrsko: Leta 1257 se omenja pod imenom Vngerspoch (Höfler 2001, 134).
Bilje: Naselje se v pisnih virih omenja od leta 1200 (Sapa 2009, 23).
Novi vek
Ozemlje ob So i so mo no zaznamovali spopadi v prvi svetovni vojni, ko je vzdolž So e
med letoma 1915 in 1917 potekala soška fronta. Vojaški objekti kot so kaverne, strelski
jarki, topovske opazovalnice, bivališ a in oskrbovalne poti so še danes dobro ohranjeni v
visokogorju Julijskih Alp in na Kraški planoti. V nižjih predelih in v dolinah so vojaški
objekti zaradi intenzivnega izkoriš anja krajine na površju slabo vidni ali pa jih sploh ni
ve mogo e zaznati. Slednje velja tudi za obmo je spodnje Vipavske doline, za kraje v
ob ini Ren e-Vogrsko.
Kraj Ren e leži na levem bregu Vipave, deloma na ravnici in deloma že na pobo jih, ki
se blago vzpenjajo proti
rnim hribom. Ravnico je nasula Vipava z odlaganjem finega
peska in melja. Glineni sedimenti jugozahodno od Ren pri ajo o nekdanjem jezeru ali
mo virju. Kopanje gline je omogo ilo razvoj opekarstva, rodovitna prst, ki je prekrila
vodne nanose pa razvoj kmetijstva.
29
Flišna Vipavska dolina z reko Vipavo predstavlja naravno mejo med kraško planoto na
jugu in dinaridsko visoko planoto Trnovskega gozda in Nanosa na severu. Razli ne
morfološke danosti terena so narekovale razli ne specifike bojevanja. Ni naklju je, da je
reka Vipava predstavljala operativno lo nico med italijansko 2. in 3. armado, ter med 7.
in 11. korpusom avstro-ogrske armade.
Vipavska dolina je italijanski vojski, ki je na soški fronti nastopala kot napadalka,
predstavljala vrata v notranjost Avstro-Ogrske monarhije. Zato je za Italijane poleg
prestižnih ciljev, kot sta bila zasedba Gorice in Trsta, predstavljala strateški cilj. Najhujše
bitke soške fronte so potekale južno od Vipavske doline na doberdobski planoti in v
okolici Opatjega sela, ter severno na Škabrijelu. Ogor eni boji na Škabrijelu v 11. soški
ofenzivi konec avgusta in septembra 1917 so odlo ali o usodi Vipavske doline in
obrambe na So i nasploh.
Avstro-Ogrska armada je na soški fronti delovala defenzivno. Do preobrata v odlo ilni
12. soški bitki oktobra 1917 je uspešno prepre evala italijanski prodror v Vipavsko
dolino. Ren e in ožja okolica niso nikoli bile del frontne linije. Imele so vlogo
neposrednega zaledja za bojno rto. Po padcu Gorice v 6. ofenzivi avgusta 1916 so bile
Ren e prvi resno ogrožene. Italijani so jih s topništvom mo no poškodovali, saj so na
vsak na in hoteli svoj uspeh izkoristiti za nadaljni prodor v Vipavsko dolino. Najbližje se
je fronta rta Ren am približala v 9. soški bitki novembra 1916, ko so bile avstro-ogrske
enote prisiljene zasesti novo obrambno rto Vrtojba-Bilje-Mrljaki, 3km zahodno od
Ren . Na tej rti so se branilci obdržali vse do preboja soške fronte.
V Ren ah in okolici so bile med prvo svetovno vojno razporejene avstro-ogrske armadne
rezerve, skladiš a materiala in streliva, bolnice, obvezovališ a, kuhinje in vojaške
delavnice.
Na obmo ju se nahaja ve vojaških pokopališ , ki so na ZVKD Nova Gorica zaš itena
kot memorialna dediš ina: 17. Ren e - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne v
Žigonih, memorialna dediš ina, EŠD 4850in18. Ren e - Vojaško pokopališ e iz prve
svetovne vojne v Lukeži ih, memorialna dediš ina, EŠD 4851; 25.Vol ja Draga Vojaško
pokopališ e
iz
prve
svetovne
vojne,
memorialna
dediš ina,
EŠD
4844;8.Oševljek - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne, memorialna dediš ina,
30
EŠD 4855in3.Bukovica pri Gorici - Vojaško pokopališ e iz prve svetovne vojne,
memorialna dediš ina, EŠD4865.
Po padcu Gorice avgusta 1916, ko je kraj postal neposredno ogrožen, so oblasti izselile
civilno prebivalstvo. Porušili so cerkveni zvonik in dimnike opekarne, ki so italijanskim
topni arjem služili kot orientacijske to ke. Zaradi svoje pomembne vloge pri oskrbovanju
fronte, so Ren e doživele ve topniških obstreljevanj in letalskih napadov. Na nebu se je
odvilo ve letalskih spopadov in v okolici kraja so mo no oja ali protiletalsko obrambo.
Na gri ih med Gradiš em nad Prva ino in Mohorini so bile vkopane topovske baterije
srednjega kalibra, usmerjene na Kraško planoto in Volkovnjak.
Kot smo že omenili, zaradi poselitve in obdelovanja krajine sledovi vojne v ravnici ob
Vipavi niso ve vidni. Redki vojaški objekti kot so kaverne, so ohranjeni na flišnem
gri evju vzhodno od zaselka Ar oni, kjer je ohranjena tudi betonirana topniška
opazovalnica na prostem. Zaradi drobljivosti fliša so kaverne mo no posute, nekatere so
zasute v celoti. Izjema so le grajeni betonirani položaji na površju. V fliš vkopane terase
na pobo jih, ki so bila varna pred pogledom nasprotnika, predstavljajo ostanke vojaških
barak. Vzdolž severnega vznožja gri evja naletimo na majhne tipske betonske bunkerje,
ki jih je za obrambo ob obmejnem pasu z Italijo postavila država Jugoslavija.
Zaradi mehkih tal na ravnicah ob reki Vipavi mnogo granat in letalskih bomb ni
eksplodiralo. Neeksplodirana ubojna sredstva predstavljajo resno grožnjo pri vseh
zemeljskih delih. Drobci granat in ostanki vojaške opreme so vsakdanja najdba pri delu
na njivah in vrtovih. Zaradi glinenih, kislih tal, so kovine slabo ohranjene. Na odprtem
lahko v zemlji pri akujemo predvsem najdbe eksplodiranih in neeksplodiranih ubojnih
sredstev ter zasutih obrambnih pložajev, kot so vkopana opazovalna mesta in položaji
protiletalske obrambe. Vse vojaške objekte v ravninah, v samih naseljih in ob njih je po
vojni civilno prebivalstvo, ki se je vrnilo na svoje domove, porušilo, zasulo in zravnalo z
zemljo, da so pridobili nazaj svoje bivalne in obdelovalne površine. Splošna praksa je
bila, da so v jarke in jame, preden so jih zasuli, zmetali tudi vso vojaško opremo, ki za
njih ni imela vrednosti, je bila uni ena ali se jim je zdela prenevarna.
Na flišnem gri evju, vzhodno od Ar onov, kjer so še vidni ostanki vojaške prisotnosti,
lahko zlasti ob mestih, kjer so stale vojaške barake, pri akujemo odkritja odpadnih jam.
Vsak ve ji vojaški objekt, kot je npr. bolnišnica ali skupine objektov, kot so npr. barake
31
za nastanitev vojakov, so imele zunaj to no dolo ena mesta oz. jame, kamor so metali
odpadke. Ko so jame napolnili, so jih zasuli. Vsebina odpadnih jam je zna ilna za
dolo en objekt. Za bolnico so to npr. steklena in kovinska embalaža za zdravila, za
vojaška bivališ a polomljena oprema, poškodovani osebni predmeti, konserve in
steklenice alkoholnih pija , za kuhinjo razskosane goveje kosti itd. Z arheološko metodo
v zemlji odkriti ostanki soške fronte nam lahko pojasnijo vlogo in pomen dolo enega
kraja ali objekta. Njihovo odkritje je še toliko bolj pomebno na obmo jih, kjer na površju
ni ve nobenih sledi vojnih dogajanj.
32
Sl. 1: Prazgodovinska najdiš a (zeleno) na širšem obmo ju DPN. S svetlomodro barvo so ozna ena
registrirana obmo ja arheološke dediš ine. Z rde o bravo je ozna eno ožje obmo je DPN
33
Sl. 2: Rimskodobna najdiš a (rde e) na širšem obmo ju DPN. S svetlomodro barvo so ozna ena
registrirana obmo ja arheološke dediš ine. Z rde o bravo je ozna eno ožje obmo je DPN
34
Sl. 3: Srednjeveška najdiš a (modro) na širšem obmo ju DPN. S svetlomodro barvo so ozna ena
registrirana obmo ja arheološke dediš ine. Z rde o bravo je ozna eno ožje obmo je DPN
35
Sl. 4: Novoveška najdiš a (rumeno) na širšem obmo ju DPN. S svetlomodro barvo so ozna ena
registrirana obmo ja arheološke dediš ine. Z rde o barvo je ozna eno ožje obmo je DPN
36
Sl. 5: Neopredeljena najdiš a (vijoli asto) na širšem obmo ju DPN. S svetlomodro barvo so ozna ena
registrirana obmo ja arheološke dediš ine. Z rde o bravo je ozna eno ožje obmo je DPN
37
4. ANALIZA HISTORI NIH VIROV
Histori na analiza prostora za državni prostorski na rt v obdelavi zajema analizo
dostopnih histori nih virov, tako pisnih, slikovnih in kartografskih. Uporabljen je bil
franciscejski kataster, ki je služil za prepoznavanje in kartiranje nekaterih starejših sledov
poselitve, ki so danes že izginuli in zabrisani.
Pri pregledu razpoložljivih pisnih virov smo identificirali tudi potencialna arheološka
najdiš a, ki so predstavljena v nadaljevanju. Tudi ta so urejena po abecednem redu,
zaporedne številke se nadaljujejo od tam naprej, kjer se je kon alo oštevil enje zadnje
registrirane enote. Obdobja so ozna ena z rimskimi številkami. Ista rimska številka vedno
ozna uje isto obdobje kot sledi: I. prazgodovina; II. rimska doba; III. srednji vek; IV.
novi vek. Dodani dve novi rimski ozna bi ozna ujeta: V. neopredeljeno obdobje (kjer
obdobja ni bilo mogo e dolo iti) in(VI.) nelocirana lokacija (kjer ni bilo možno dolo iti
lokacije).
V prvem delu tega poglavja so predstavljena vsa potencialna arheološka najdiš a,
dolo ena na podlagi histori ne analize obstoje ih virov, ki doslej bodisi niso bile znane
kot registrirane enote dediš ine, bodisi niso bile registrirane kot “arheološke”.
V drugem delu so predstavljene potencialne to ke na ožjem prostoru DPN, odkrite pri
obdelavi lidarskih snemanj.
29. Bilje - dvorec Majerovo
Obdobje: IV. novi vek
Dvonadstropni dvorec Majerovo stoji v vasi Bilje.Nastal je okoli sredine 17.st. in je bil
verjetno kot naslednik enega od srednjeveških dvorov, ki se omenjajo v okolici Šempetra,
Mirna in Bilj. V lasti ga je imela rodovina Radieucig (v pisnih virih omenjeni tudi kot
Radets, Radetz, Radeti , Raden i ali Radieucich). V parku dvorca so odkrili ve anti nih
grobov in nagrobnik.V drugi polovici 19. st. so v dvorcu (po izro ilu) bivali jezuiti. Pred
prvo svetovno vojno je bil dvorec last Ivana Sauniga, župana v Biljah in Orehovljah. Med
prvo svetovno vojno je bil dvorec poškodovan in po vojni obnovljen (Jaki 1995, 158,
Sapa 2009, 23-26).
38
30. Bilje - najdbe v posesti Leonarda De Bianchia
Obdobje: I. prazgodovina, II. rimska doba, (VI). nelocirana lokacija
V za etku 20. st. je baron Leonard De Bianchi dobil v posest tri bronaste predmete:
poznobronastodobno sulico, plavutasto sekiro in rimski bronast klju . Predmeti so bili
najdeni skupaj v ilovnati jami pri Biljah. Danes jih hrani Institut fur Vor-und
Fruhgeschiche (Dunajska univerza). Suli na ost in sekira sta verjetno del depojske najdbe
iz pozne bronaste dobe, bronasti klju pa verjetno pripada kakšni anti ni naselbini ali
kmetiji v bližnji okolici (Topli anec 2006, 15, Guštin 1975, 28-29).
31. Bilje - vzhodno od naselja
Obdobje: I. prazgodovina, (VI). nelocirana lokacija
Leta1986 je bil vzhodno od naselja Bilje najden odlomek prazgodovinske keramike
(Bratina 2009-2010, 167).
32. Dimiš e - Fajtova dolinica med Ozrenjem in vrhom Fajtovega hriba
Obdobje: V. neopredeljeno obdobje
V tekstu Zidarske Ren e (Kamen na kamen, Ren e 1978) Ciril Zupanc omenja, da so
približno na sredini med Ozrenjem in vrhom Fajtovega hriba, na »Dimiš u« ostanki
starodavnih bivališ v tleh. Doma ini imenujejo ostanke starodavnih bivališ »Fajtova
dolinca« (http://www.rence.si/zgodovina.html).
33. Ledina Kopanje - Goriške opekarne
Obdobje: II. rimska doba
V 70-tih so v opuš enem opekarniškem izkopu ilovice Goriških opekaren na ledini
Kopanje najdeni ostanki z opekami grajenega kanala pokritega s kamnitimi ploš ami in
drobci anti ne keramike, ki so bili razpršeni po vsem podro ju (Topli anec2006, 15,
Svoljšak 1969, 86).
39
34. Neznana lokacija - cekev sv. Petra
Obdobje: III. srednji vek, (VI). nelocirana lokacija
V cerkvenih urbarjih se omenjajo tudi renške podružni ne cerkve. Cerkev sv. Petra se
omenja v popisu iz leta 1650. Lokacija je neznana (Kralj 2010, 72).
35. Ozrenj - Martinu i 26
Obdobje: II. rimska doba
Leta 1965 so pod stanovanjsko hišo Martinu i 26, zaselek Ozrenj, ob zemeljskih delih
našli novec cesarja Avgusta (Dp., Rim., RIC 71, 16/15 pr.n. št.; dolo il Peter Kos) in ve
odlomkov kerami ne sklede (Hramba novca: Bernarda Mozeti ); ostanki sklede niso
ohranjeni. Na podlagi glazure, ki naj bi bila na skledi, naj bi to bila recentna najdba
(Žbona Trkman 1984, 236).
36. Poliniš e - samostan
Obdobje: IV. novi vek
V Poliniš u so delovali menihi Pavlinskega reda. Samostan je bil verjetno ukinjen konec
18. stoletja. Ostal je del stavbe z letnico 1651, nekaj razvalin in ime kraja: Poliniš e
(http://www.rence.si/750_let.html).
37. Prva ina - ostanki gradu
Obdobje: III. srednji vek
Zgodnje srednjeveški dvor v Prva ini (Hoff ze Priwatsch) se omenja leta 1361, ki naj bi
bil v bližini prvotne srednjeveške farne cerkve sv. Andreja, ki se prvi omenja leta 1348.
V kasnejših obdobjih se ve krat omenja grad v Prva ini. Deli tega gradu so še vedno
razpoznavni v obmo ju naselja, ki ga zaklju uje trg pred cerkvijo
(http://www.prvacina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=51&Itemid=4
8).
38. Prva ina - naselje
Obdobje: I. prazgodovina
V naselju Prva ina je bila najdena kamnita sekira (Bratina 2009-2010, 172).
40
39. Prva ina - dolina potoka Glinek
Obdobje: II. rimska doba
Obstaja možnost, da je po mejah današnjega naselja, po dolini potoka Glinek, peljal del
rimske ceste. Ob tem potoku, naj bi bile že v rimskem asu opekarne, saj je bilo tam
verjetno veliko gline
(http://www.prvacina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=47&Itemid=27).
40. Prva ina
(VI). nelocirana lokacija
V 19. st. so v okolici Prva ine našli ostanke hrastove ladje s katero so pluli po jezeru ali
nekdanji reki Vipavi, ki je bila takrat še plovna (http://www.rence.si/zgodovina.html).
41. Ren e - Goriške opekarne
Obdobje: III. srednji vek
V Ren ah so bili v preorani zemlji glinokopa najdeni tudi srednjeveški predmeti, ki so
bili sem odvrženi: dve lon eni posodi (lonec in krožnik) ter kozarec. Krožnik in kozarec
sodita med dragoceno namizno posodje iz 16. st. (Svoljšak 2010, 51).
42. Ren e - Goriške opekarne
Obdobje: V. neopredeljeno obdobje
Osebje zavoda za spomeniško varstvo iz Nove Gorice je (najverjetneje po letu 1975 in
pred letom 1980) v globini petih do osmih metrov v renškem glinokopu našlo ostanke
kosti konjske noge (navedba Borisa Ar ona iz Goriških opekaren). Zelo staro hrastovo
deblo, ki je bilo dobro ohranjeno so v istem glinokopu odkrili delavci na globini osmih do
desetih metrov v sredi osemdesetih let (manjši kos je v hrambi Angela Mle nika)
(http://www.rence.si/zgodovina.html, Svoljšak 2010, 37).
41
43. Ren e (jugozahodno) - cerkev sv. Primoža
Obdobje: III. srednji vek, (VI.) nelocirana lokacija
V cerkvenih urbarjih se omenjajo tudi renške podružni ne cerkve. Cerkev sv. Primoža je
stala nekje jugozahodno od Ren na neznani lokaciji in bi bila lahko identi na s cerkvico
sv.Tomaža (Höfler 2001, 137).
44. Šanca
Obdobje: II. rimska doba
Arheološko je lahko zanimiva tudi lokacija z ledinskim imenom Šanca (šance: okop,
obrambni nasip) v okljuki Vipave severozahodno od Ren (Svoljšak 2010, 37).
45. Tomaški hrib - cerkev sv. Tomaža
Obdobje: III. srednji vek; IV. novi vek
Na Tomaškem hribu pri Martinu ih je bila v 15. st. ali v za etku 16. st. zgrajena prva
farna cerkev.Postaviti so jo dali farani in menihi (http://www.rence.si/zgodovina_1.html).
Prvi se omenja v popisu cerkva iz leta 1650 in kasneje v vizitaciji leta 1772. Sredi 18. st.
je imela svojega oskrbnika (redovnika-eremita). Ob koncu 18. st. (1788-89) je bila
opuš ena zaradi dotrajanja. Lokacije cerkve na gri u ni mogo e dolo iti (Kralj 2010,72,
79).
46. Vogrsko - ostanki gradu
Obdobje: III. srednji vek
V vasi Vogrsko je bil na hribovitem pomolu zgrajen stolpast grad Vogrsko (Ungerspach).
V 12. st. so ga zgradili goriški fevdniki gospodje Vogrski. Grad je bil pod drugimi
lastniki s asoma razširjen in predelan. V pisnih virih se leta 1180 omenja vitez Albert de
Ungrispach, grad (castrum Ungerspach) pa je omenjen šele leta 1279. Skozi as so si grad
lastile razli ne plemiške rodbine. Leta 1710 so plemi i Edlingi grad temeljito predelali.
Leta 1908 je bila v grajskem poslopju ustanovljena šola. Med prvo svetovno vojno je bil
grad
uni en,
palacij
pa
je
bil
spremenjen
v
dolina.si/?id=265&oblika=OPISI&isci=, Jaki 1995, 157).
42
šolo
(http://www.vipavska-
47. Vogrsko - zaselek Brje
Obdobje: III. srednji vek
Poleg gradu je v poznem srednjem veku na širšem obmo ju naselbine Vogrsko stal eden
ali ve stolpastih dvorov. Pisne omembe iz leta 1300 kažejo, da eden izmed stolpov ni bil
del grajskega kompleksa. Med prenovo doma ije Vogrsko št. 31 v zaselku Brje južno od
dvorca Vogrsko je bil leta 1985 odkrit v stanovanjsko poslopje vklju en starejši stolp s
strelnimi linijami. Ta stolp je ozna en tudi v franciscejskem katastru iz leta 1820 v
sklopu doma ije Nardin (Sapa 2009, 169-170).
48. Vogrsko - Lijak
Obdobje: II. rimska doba
Pri regulaciji Lijaka je bilo v letu 1981 okrog 300m vzhodno od železniškega mostu
najdenih ve kosov amfor. Najdbe kažejo na rimskodobno poselitev in uporabo prostora.
Na tem obmo ju naj bi bila tudi domnevna trasa rimske ceste. Verjetno je najdiš e zaradi
spreminjajo e struge Lijaka poškodovano (Osmuk 1983, 249).
49. Znak 1, izravnave, jame, jarki
Na neimenovani vzpetini (107m), zahodno od Ov jaka in severno od Tomaškega hriba
(zaselek Martinu i) so vidni znaki izravnav dimenzij 37x22m, 26 x 15m in negativnih
znakov, jam premera od 5 do 7m. Lahko gre za vojaške barake iz prve svetovne vojne, z
ozirom na sistem obrambnih jarkov, ki poteka ez sosednji Tomaškov hrib.
50. Znak 2, jarki
Na grebenu Dolgega brda in njegovih pobo jih (zaselek Žigoni) so dobro vidni negativni
linijski znaki, ki potekajo v meandru. Gre za sistem obrambnih jarkov iz prve svetovne
vojne v skupni dolžini ve kot kilometer samo na tej lokaciji.
51. Znak 3, jarek
Ob zaselku Renški Podkraj, na sedaj z gozdom zaraš eni površini je viden negativen
linijski znak, ki poteka v meandru v dolžini 98m. Gre za tipi ne sledove obrambnega
jarka.
43
52. Znak 4, jarki, jame
V zaselku Lukeži i, na južnem vznožju hriba Robatovec, negativna koncentri na znaka
okrogle oblike. Oba jarka, zunanji s premerom 42m in notranji s premerom 28m sta
prekinjena na JZ delu. Tik ob krožni strukturi severno sta dve izraziti podolgovati jami 8
x 4m. Znak je netipi en in omogo a ve razlag.
44
Sl. 6: Digitalni ortofoto (DOF), lokacija znaka 1.
Sl. 7: Lidarski posnetek – sen en DMR z metodo SVF (SkyViewFactor), znak 1.
45
Sl. 8: Digitalni ortofoto (DOF), lokacija znaka 2.
Sl. 9: Lidarski posnetek – sen en DMR z metodo SVF (SkyViewFactor), znak 2.
46
Sl. 10: Digitalni ortofoto (DOF), lokacija znaka 3.
Sl. 11: Lidarski posnetek – sen en DMR z metodo SVF (SkyViewFactor), znak 3.
47
Sl. 12: Digitalni ortofoto (DOF), lokacija znaka 4.
Sl. 13: Lidarski posnetek – sen en DMR z metodo SVF (SkyViewFactor), znak 4.
48
5. SKLEP
Pri ujo i elaborat za državni prostorski na rt za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110
kV Gorica – Diva a (odsek Ren e) je nastal z analizo obstoje ih podatkov in vklju uje
rezultate analize in interpretacije lidarskega snemanja s katerim so bile na novo
identificirane 4 to ke oz. obmo ja arheološkega potenciala.
Ne moremo tudi prezreti dejstva, da je ve ina obstoje ih vasi in naselij bila obljudena že
v asu visokega srednjega veka, posledi no na obmo jih današnjih naselij in vasi lahko
utemeljeno pri akujemo arheološke ostaline.
49
6. LITERATURA
Bizjak J., Jamnik P. 2008, Kamenodobni najdiš i na Trnovski planoti. -V: Goriški letnik
32, 23-32.
Bratina P. 1995, Ren e. -V: Varstvo spomenikov 35, 141.
Bratina P. 2001, Lipa. -V: Varstvo spomenikov 38, 61-62.
Bratina P. 2006, Bukovica. -V: Varstvo spomenikov 42, 18.
Bratina P. 2009-2010, Nova arheološka odkritja v Vipavski dolini. -V: Goriški letnik 3334, 155-180.
Bratina P., Fabec T. 2008, Bukovica. -V: Varstvo spomenikov 44, 34.
Boži N. 2007, Geografija ob ine Šempeter - Vrtojba. Diplomsko delo. Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 83 strani.
Brodar M. 2009, Stara kamena doba v Sloveniji, Ljubljana.
BrodarM. 1981, Meriševo-Nova Gorica. -V: Varstvo spomenikov 23, 196-197.
Buser S. 1973, Tolma
lista Gorica. Tolma
k osnovni geološki karti Slovenije
1:100.000.
Ciglene ki S. 1999, Langobardi na poti v obljubljeno deželo. -V: Aubelj B. (ur.) 1999,
Zakladi tiso letij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, 346348.
Fabec T. 2006, Bilje. -V: Varstvo spomenikov 39-41, 13-14.
50
Fabec T. 2006, Vrtojba. -V: Varstvo spomenikov 39-41, 240-241.
Fabec T. 2008, Novi sledovi rimskodobne poselitve v spodnji Vipavski dolini. Rezultati
spremljevalnih arheoloških nadzorov gradbenih del na arheoloških lokacijah Biljearheološko obmo je Praprotno in Križcijan (EŠD 4748) ter Vrtojba- arheološko najdiš e
Sv. Pavel (EŠD 20117). -V: Goriški letnik 32, 33-68.
Gabrovec S. et al. 1975, Arheološka najdiš a Slovenije. Ljubljana.
Guštin M. 1975, Posamezne arheološke najdbe iz okolice Gorice. -V: Goriški letnik 2,
28-32.
Harej Z. 1984, Vogrsko. -V: Varstvo spomenikov 26, 287-288.
Höfler J. 2001, Gradivo za histori no topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem.
Primorska: Oglejski patriarhat/Goriška nadškofija, Tržaška škofija. Nova Gorica.
Jaki I. 1995, Gradovi, graš ine in dvorci na Slovenskem. Ljubljana.
Kosi M. 1998, Potujo i srednji vek-cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko
in 16. stoletjem. ZRC 20, ZRC SAZU, Ljubljana.
Kavur B., Petru S. 2003, Poznopaleolitski tabor lovcev in nabiralcev. -V: Prešeren D.
(ur.) 2003, Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah, Ljubljana, 27-31.
Kralj F. 2010, Oris zgodovine župnije Ren e. -V: Pahor M., Pahor R. (ur.) at al. 2010,
Zbornik razprav o zgodovini Ren : ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Ren e
leta 1256. Ren e, 69-84.
Kranjc A. (ur.) 1999, KRAS - Pokrajina življenje ljudje. Inštitut za raziskovanje krasa
ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 321 strani.
51
Kruši M. (ur.) 1995, Slovenija: Turisti ni vodnik, Ljubljana.
Luthar O., Dobrovoljc H., Fridl J., Mulec J., Pavšek M. (ur.) 2008, Kras: Trajnostni
razvoj kraške pokrajine. Ljubljana: Založba ZRC.
Mesesnel J. 1987, Soška fronta, Prešernova družba v Ljubljani.
Mihevc A. (ur.) 2005, KRAS - Voda in življenje v kamniti pokrajini. Založba ZRC,
Ljubljana, 564 strani.
Osmuk N. 1977, Bilje pri Ren ah. -V: Varstvo spomenikov 21, 280.
Osmuk N. 1977, Vogrsko. -V: Varstvo spomenikov 21, 338.
Osmuk N. 1978, Nove najdbe iz asov preseljevanja narodov v spodnji Vipavski dolini. V: Arheološki vestnik 29, 464-473.
Osmuk N. 1981, Bukovica. -V: Varstvo spomenikov 23, 232-233.
Osmuk N. 1983, Vogrsko. -V: Varstvo spomenikov 25, 249.
Sapa I. 2009, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Srednja in spodnja Vipavska dolina.
Ljubljana.
Sedmak D. 2010, Ren e v prvi svetovni vojni. -V: Pahor M., R. Pahor (ur.) et al. 2010,
Zbornik razprav o zgodovini Ren : ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Ren e
leta 1256, Nova Gorica, 106-132.
Simi M. 1996, Po sledeh soške fronte, Mladinska knjiga Ljubljana.
Slapšak B. 1974, Kostanjevica na Krasu. -V: Varstvo spomenikov 17-19/1, 188.
52
Svoljšak D. 1969, Bilje. -V: Varstvo spomenikov 12, 86-87.
Svoljšak D. 1969, Bukovica. -V: Varstvo spomenikov 12, 87.
Svoljšak D. 1969, Grma a pri Kostanjevici na Krasu. -V: Varstvo spomenikov 12, 82.
Svoljšak D. 2010, Ren e v arheoloških obdobjih. -V: Pahor M., Pahor R. (ur.) at al. 2010,
Zbornik razprav o zgodovini Ren : ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Ren e
leta 1256. Ren e, 33-51.
Topli anec M. 2006, Bilje v Vipavski dolini. Gospodarstvo v zaledju Akvileje.
Diplomsko delo.
Tr ek B. 2005, Študij vpliva podnebnih sprememb na vodni režim zadrževalnika
Vogrš ek. -V: Geologija 48/2, 295-302.
Vidrih Perko V., Žbona Trkman B. 2003-2004, Trgovina in gospodarstvo v Vipavski
dolini in Goriških brdih v rimski dobi. Interpretacija na podlagi najdiš Loke, Neblo,
Bilje in Ajdovš ina. -V: Goriški letnik 30-31, 17-71.
Vuga D. 1990, Soška fronta 1915-1917, Založba Obzorja Maribor.
Žbona Trkman B. 1981, Bilje. -V: Varstvo spomenikov 23, 231.
Žbona Trkman B. 1983, Bilje. -V: Varstvo spomenikov 25, 216-219.
Žbona Trkman B. 1984, Martinu i. -V: Varstvo spomenikov 26, 236.
Žbona Trkman B. 1990, Bilje. -V: Varstvo spomenikov 32, 170.
Žbona Trkman B., Simi S. 1993, Ren e. -V: Varstvo spomenikov 34, 291-292.
53
Internetni viri:
http://rkd.situla.org/
http://www.rence.si/750_let.html; (Pahor M., 750 obletnica prve pisne omembe Ren )
http://www.rence.si/zgodovina_1.html
http://www.rence.si/zgodovina_2.html
http://www.rence.si/zgodovina.html
http://www.prvacina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=51&Itemid=48
http://www.prvacina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=47&Itemid=27
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ren%C4%8De
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrtojba
http://www.vipavska-dolina.si/?id=265&oblika=OPISI&isci=
http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=4166&lng=1
54
PRILOGE
55
PRILOGA 1
Obdelava lidarskih podatkov.
Za združevanje posameznih datotek in rastriranje talnih odbojev je bil uporabljen
algoritem ponavljajo e interpolacije (angl. repetitive interpolation – REIN, Kobler et al.
2007). Algoritem uporablja ve ocen višine terena za vsako posamezno to ko rastrske
mreže, ki jih dobi z interpolacijo z okolišnjih to k odboja v mreži neenakih trikotnikov
(TIN). Ocene višine se ra unajo na podlagi ve ih neodvisnih nizov vzor nih odbojev,
izbranih iz predhodno filtriranega oblaka to k. Kot vozliš a v TIN lahko nastopajo tudi
odboji z rastja, ki s predhodnim filtriranjem niso bili odstranjeni.TIN je zelo hitra metoda
za ra unanje ocen višine to k rastrske mreže, vendar lahko uporabimo tudi druge na ine
interpolacije.Kon ne višine terena so dolo ene s prištetjem povpre nega odmika
spodnjim mejam distribucij višin, ki niso pod vplivom preostalih odbojev z rastja (slika
1).Z izbiro tovrstnega na ina rastriranja smo zagotovili kar najbolj natan en in zvezen
zapis modela terena.
Slika 1: Delovanje algoritma REIN. Iz oblaka to k (A) v prvi fazi odstrani vse to ke, ki
ležijo pod terenom in ve ino odbojev nad terenom (B). V naslednji fazi iz preostalih to k
iterativno izdeluje TIN iz vsaki naklju no izbranega vzorca. Na ta na in dobimo niz
naklju nih modelov višin in za vsakega izra unamo oceno višine terena na lokaciji piksla
(C). Kon ne višine terena so dolo ene s prištetjem povpre nega odmika spodnjim mejam
distribucij višin (D) (prirejeno po Kobler et al. 2007).Relevantne so slike B, C in D.
Analiti no sen enje je najpogostejši na in prikaza reliefa. Tovrstno sen enje temelji na
neposredni osvetlitvi, kar omogo a uporabniku intuitivno prepoznavanje izoblikovanosti
reliefa. Vendar se pojavijo težave pri interpretaciji teles, ki se raztezajo v smeri vira
svetlobe, interpretacija rezultatov pa je nemogo a tudi v temnih sencah. Pri interpretaciji
arheoloških ostalin smo se zato oprli na alternativno metodo prikaza reliefa, ki temelji na
razpršeni osvetlitvi. Razpršena osvetljenost površja je (premo)sorazmerna z deležem
vidnega neba. Razpoznavnost arheoloških ostalin na slikah deleža vidnega neba ni
56
odvisna od njihove lege, oblike in velikosti. Krajevno raven teren, grebeni in vrhovi (npr.
ostaline zidov, grbine pri oranju, gomile) prejmejo ve osvetlitve, zato so poudarjeni in so
videti svetli do beli, medtem ko so vdrtine (npr. jarki, kaverne, soteske, rudniški izkopi)
temne, saj prejmejo manj osvetlitve (Kokalj et al. 2011).
Slika 2:Na in prikaza reliefa je za interpretacijo zelo pomemben. Sledovi srednjeveškega
oranja, ki ležijo v razli nih smereh, so na podlagi slik sen enega reliefa videti povsem
razli no ohranjeni (A in B). Slika, ki prikazuje delež vidnega neba, pa pravilno razkrije
vse sledove oranja, saj njihova orientacija na izra un nima vpliva (C). Dolina reke Tame
v Angliji. Lidarski podatki z metrsko prostorsko lo ljivostjo, zajeti z instrumentom
Optech ALTM 2033.Uporabljamo jih z dovoljenjem Univerze v Birminghamu.
Kobler, A., Pfeifer, N., Ogrinc, P., Todorovski, L., Oštir, K., Džeroski, S. 2007.
Repetitive interpolation – a robust algorithm for DTM generation from Aerial Laser
Scanner Data in forested terrain. Remote sensing of environment 108, 1: 9-23.
Kokalj, Ž., Zakšek, K., Oštir, K. 2011. Application of sky-view factor for the
visualization of historic landscape features in lidar-derived relief models. Antiquity 85,
327: 263-273.
57
PRILOGA 2
Priloga.2: Širše obmo je DPN. Z modro barvo je ozna ena registrirana arheološka dediš ina (EŠD).
Z rde o barvo so ozna ene identificirane to ke arheološkega potenciala.
Ožje obmo je DPN je ozna eno z rde o barvo.
58
59