Gradivo za 6. redno sejo občinskega sveta
OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET DELOVNO GRADIVO ZA: 6. REDNO SEJO OBČINSKEGA SVETA v torek, 21.6.2011, ob 17. uri Junij 2011 Občinski svet Številka: 900-6-2011 Datum: 14.6.2011 Na podlagi 14. člena Statuta občine Duplek ( Medobčinski uradni vestnik št. 17/07, 15/10) in 8. člena Poslovnika občinskega sveta (Medobčinski uradni vestnik št. 8/99, 5/01, 13/08, 19/10) SKLICUJEM 6. redno sejo Občinskega sveta Občine Duplek, ki bo v torek, 21. junija 2011, ob 17. uri v prostorih Občine Duplek – Glonarjeva dvorana. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Otvoritev seje, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Obravnava in potrditev zapisnika 5. redne seje Občinskega sveta Občine Duplek 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Poročilo župana o izvedenih sklepih in o aktivnostih občinskega urada v času med obema sejama 5. Investicijski program za izgradnjo kanalizacije 6. Poročilo koncesionarja za pokopališko dejavnost za leto 2010 7. Poročilo izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave na območju občine Duplek za leto 2010 8. Odlok o stalnih delovnih telesih občinskega sveta občine Duplek (predlog za drugo obravnavo) 9. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Duplek (predlog za obravnavo po skrajšanem postopku) 10. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Duplek (predlog za prvo obravnavo) 11. Odlok o spremembi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Duplek (predlog za obravnavo po skrajšanem postopku) 12. Pravilnik o dodelitvi denarne nagrade študentom, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij in zlatim maturantom 13. Pravilnik o sofinanciranju glasbenega izobraževanja mladih 14. Sklep o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje občine Duplek 15. Poročilo Nadzornega odbora Občine Duplek o nadzoru zaključnega računa proračuna Občine Duplek za leto 2010 16. Obravnava in potrditev DIIP in IP za dozidavo in prenovo večnamenske dvorane v Koreni 17. Vmesno poročilo o izgradnji vrtca Zg. Duplek 18. Imenovanje častnega občana občine Duplek 19. Pobude in vprašanja svetnikov Janez RIBIČ župan Vabljeni: • člani Občinskega sveta Občine Duplek • uslužbenci občinskega urada • sredstva javnega obveščanja • Almaja d.o.o. • Čisto mesto d.o.o. • Mestna občina Maribor- gospod Šalamon Gradivo v vednost: • predsedniki Svetov vaških skupnosti Občinski svet ZAPISNIK IN SKLEPI 5. seje občinskega sveta občine Duplek, ki je bila 12.4. 2011, ob 17. uri v prostorih občine Duplek. Prisotni: - člani občinskega sveta: Janko Drozg, Franc Fras, Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Albin Krajnc, David Kumer, Vanja Maher, Boris Pajnkihar, Boštjan Partljič, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Peter Žnidarič. - župan Janez Ribič - Jožef Škof- predstavnik NO - Peter Majcenovič – predstavnik PP Maribor I - Jonata Potočnik in Tatjana Alač - Center za pomoč na domu - delavci občinskega urada: Franc Beber, Dušanka Novak, Darja Rojko, Mitja Horvat, Marjan Topič, Maja Krepek, Jasmina Purič, Milena Ropoša, Marjana Glonar, Mihaela Borovnik 1. TOČKA OTVORITEV SEJE IN UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Župan Janez Ribič je v uvodu pozdravil vse prisotne in ugotovil, da je na seji od 16 svetnikov prisotnih vseh 16 svetnikov, zato lahko občinski svet veljavno sprejema sklepe. 2. TOČKA OBRAVNAVA IN POTRDITEV ZAPISNIKA 4. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DUPLEK Zapisnik 4. seje so svetniki prejeli skupaj z vabilom kot delovno gradivo. Sprejet je bil SKLEP št. 64: »Občinski svet Občine Duplek potrjuje zapisnik 4. redne seje občinskega sveta, ki je bila dne 15.3.2001 .« Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov. Janko Drozg v času glasovanja ni bil prisoten. 3. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM DNEVNEGA REDA Predlog dnevnega reda 4. redne seje so svetniki prejeli skupaj z vabilom za sejo. Župan Janez Ribič je predlagal razširitev dnevnega reda s tremi dodatnimi točkami. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 65: »Občinski svet občine Duplek potrdi spremenjeni dnevni red 5. redne seje z naslednjo vsebino: 20. Otvoritev seje, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 21. Obravnava in potrditev zapisnika 4. redne seje Občinskega sveta Občine Duplek 22. Obravnava in sprejem dnevnega reda 23. Poročilo župana o izvedenih sklepih in o aktivnostih občinskega urada v času med obema sejama 24. Obravnava zaključnega računa proračuna občine Duplek za leto 2011 25. Odlok o ustanovitvi stalnih delovnih teles občinskega sveta (predlog za prvo obravnavo) 26. Spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Duplek in ustanovitvi javnega zavoda OŠ Korena (predlog za obravnavo po skrajšanem postopku) 27. Obravnava Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec 28. Pravilnik o denarnem prispevku za novorojence 29. Informacija o varnostnih pojavih na območju občine Duplek 30. Določitev cene pomoči na domu 31. Imenovanje člana Nadzornega sveta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor 32. Predlog Sklepa o pristopu Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž k skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju 33. Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (skrajšan postopek) 34. Volitve in imenovanja: a/ Mnenje lokalne skupnosti o kandidatih za ravnatelja OŠ Duplek b/ Seznanitev z odstopom člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter poziv k podaji predlogov za novega člana 35. Pobude in vprašanja svetnikov.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 4. TOČKA POROČILO ŽUPANA O IZVEDENIH SKLEPIH IN O AKTIVNOSTIH OBČINSKEGA URADA V ČASU MED OBEMA SEJAMA Poročilo o izvedenih sklepih 4. redne seje ter skrajšano poročilo o aktivnostih občinskega urada je podal župan Janez Ribič. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 66: «Občinski svet občine Duplek se je seznanil s poročilom župana o izvedenih sklepih in aktivnostih občinskega urada v času med četrto in peto sejo občinskega sveta.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 5. TOČKA OBRAVNAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA ZA LETO 2010 Konec proračunskega leta, ki je enako koledarskemu letu, morajo občine pripraviti zaključne račune svojih proračunov in pri tem upoštevati strukturo, vsebino in postopke njihove priprave v skladu s predpisi s področja javnih financ. Zaključni račun predstavlja prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov proračuna v proračunskem letu, za katerega je bil sprejet proračun. V zaključnem računu občinskega proračuna so tako prikazane tudi vse spremembe sprejetega proračuna, uveljavljene med izvrševanjem proračuna, ki na podlagi veljavnih predpisov s področja javnih financ vplivajo na dejansko realizacijo proračuna. V skladu s predpisi s področja javnega računovodstva je potrebno pripraviti tudi letna poročila. Letno poročilo za preteklo leto je treba oddati na AJPES do konca februarja. Na podlagi določb 98. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št 11/11 ZJFUPB4) župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. Nova določba tretjega odstavka navedenega člena, pa določa, da mora župan predlog zaključnega računa občinskega proračuna predložiti občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po njegovem sprejemu. V skladu z 98. členom Zakona o javnih financah in 16. členom Statuta Občine Duplek občinski svet potrdi Zaključni račun proračuna. Dodatne uvodne obrazložitve je podal Mitja Horvat. Boris Pajnkihar je v razpravi dejal, da bi moral NO zaključni račun pogledat in ker ni mnenja, bo glasoval proti. V Dupleškem vrhu so bila plačana dela, ki ne bi smela biti. Zaključnega računa ne gre potrdit pred pregledom NO. Franc Fras je dejal, da glede na to, da je denar porabljen, bi bilo vseeno potrebno kaj povedat predvsem o načinu izvajanj, kajti projekti presegajo vrednosti tudi do 60%. V bodoče bi bilo potrebno omejiti pristojnosti in nastaviti strokovnjaka za vodenje investicij, opraviti revizijo projektov, pri tem pa je zelo pomembna osebna odgovornost. Tudi David Kumer je bil mnenja, da bi NO moral pregledati zaključni račun, prednost NO je namreč v tem, da je sestavljen iz ekonomistov. Janko Hauptman je pripomnil, da bi se bilo dobro seznaniti z roki. Vincenc Fridau je vprašal, kolikšen je dolg občine ob koncu leta. Boris Simonič je dejal, da mnenje NO ni nujno in lahko o zaključnem računu občinski svet glasuje, saj obstajajo ustrezni instrumenti. Albin Krajnc je vprašal, kako to da so investicije vedno prekoračene, spomnil se je Šterčke, ki je bila prekoračena za 54%. Po razpravi je občinski svet sprejel SKLEP št. 67: »Občinski svet Občine Duplek sprejme zaključni račun proračuna občine Duplek za leto 2010.« 6. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O STALNIH DELOVNIH TELESIH OBČINSKEGA SVETA Občinski svet je na svoji 3. redni seji zadolžil občinsko upravo, da pripravi predlog odloka o ustanovitvi komisij in odborov občinskega sveta. Občinska uprava je glede na že imenovane komisije in odbore pripravila odlok, ki natančneje določa pristojnosti posamezne komisije in odbora. Statut Občine Duplek v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi določa kot obvezno Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prav tako določa število članov in njene naloge. Nadalje statut določa, da lahko občinski svet ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles določa poslovnik občinskega sveta, v skladu s katerim obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Občinskemu svetu lahko predlagajo v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. V skladu z že imenovanimi odbori in komisijami odlok ureja: - komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, - odbor za komunalo, - stanovanjsko komisijo, - komisijo za podeljevanje priznanj in odlikovanj. Dodatne uvodne obrazložitve je podala Dušanka Novak. V razpravi so sodelovali Boris Pajnkihar, Albin Krajnc, Franc Fras in Janko Hauptman. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 68: » Občinski svet občine Duplek sprejme predlog Odloka o stalnih delovnih telesih Občinskega sveta Občine Duplek v prvi obravnavi.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. SKLEP št. 69: »Občinski svetniki bodo najkasneje do 28.4.2011 podali svoje predloge in dopolnitve k predlogu odloka. « Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 7. TOČKA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA OŠ DUPLEK IN USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA OŠ KORENA Na podlagi Zakona o zavodih ( Ur. l. RS št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93, 8/96 in 36/00) in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 16/07 – UPB1, 36/08 in 58/09) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 14. seji dne 21. 9. 2004 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Duplek in Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Korena. V letu 2007 sta bila zaradi sprememb v zakonodaji odloka spremenjena v delu, ki se nanaša na sestavo sveta zavoda. V letu 2009 se je z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ponovno spremenila sestava sveta zavoda, zato je potrebno oba odloka ponovno spremeniti. Spremeni se število članov sveta in sicer iz 9 na 11 članov. Več predstavnikov imajo zaposleni zavoda in sicer namesto dosedanjih 3 predstavnikov spremenjeni zakon določa 5 predstavnikov zavoda. Ker gre za manjšo spremembo odlokov je bil predlagan sprejem po skrajšanem postopku. SKLEP št. 70: »Občinski svet Občine Duplek sprejme sklep, da se Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Duplek in Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Korena obravnavata po skrajšanem postopku.« Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov. Franjo Kosi v času glasovanja ni bil prisoten. SKLEP št. 71: »Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Duplek.« Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov. Franjo Kosi v času glasovanja ni bil prisoten. SKLEP št.72: »Občinski svet občine Duplek sprejeme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Korena.« Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov. Franjo Kosi v času glasovanja ni bil prisoten. 8. TOČKA OBRAVNAVA PRAVILNIKA O KRITERIJIH IN POSTOPKU ZA SPREJEM OTROK V VRTEC Občina Duplek je ustanovitelj zavodov Osnovna šola Duplek in Osnovna šola Korena, ki imata v svoji sestavi tudi oddelke predšolske vzgoje. V skladu z določbami 20. člena Zakona o vrtcih lahko sprejme Pravilniku o kriterijih in postopku za sprejem otrok v vrtec. Osnovna šola Duplek je posredovala predlog za spremembe Pravilnika o kriterijih in postopku za sprejem otrok v vrtec. Ker se je v tem času določba Zakona o vrtcih spremenila tako, da je sedaj občina ustanoviteljica tista, ki pravilnik sprejme, predlog za sprejem pa da svet zavoda, je bil občinskemu svetu podan predlog, da sprejme nekoliko spremenjen trenutno veljavni pravilnik. Veljavni Pravilnik vsebuje določbe, ki se nanašajo na vpis in sprejem otrok v vrtec, oblikovanje in delovanje komisije za sprejem otrok v vrtec, kriterije za sprejem otrok v vrtec, postopek komisije v zvezi s sprejemom otrok, čakalno listo, umik vloge za vpis otroka v vrtec in objavo informacij o prostih mestih. Iz priloženega pravilnika je razvidno, katere določbe ostanejo nespremenjene. V pravilniku je določeno, da se vpis v vrtec izvede predvidoma enkrat letno in traja 30 dni. Starši pa lahko otroke sicer v vrtec vpisujejo skozi vse leto. Kadar ob letnem vpisu za sprejem otrok v vrtec ni več prijav kot je prostih mest, o sprejemu otrok v vrtec odloči ravnatelj. V primeru, da je prijav za sprejem otrok v programe predšolske vzgoje ob letnem vpisu več kot je prostih mest, o sprejemu odloča komisija za sprejem otrok. Komisijo za sprejem otrok imenuje ravnatelj, sestavljena pa je iz treh članov: predstavnika zavoda, predstavnika staršev in predstavnika ustanoviteljice. Komisija se imenuje za dve leti. Dodatne uvodne obrazložitve je podala Milena Ropoša. V razpravi so sodelovali Boštjan Partljič, Boris Pajnkihar, Danijel Štumberger in Janko Hauptman. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 73: «Občinski svet Občine Duplek sprejme Pravilnik o kriterijih in postopku za sprejem otrok. Pravilnik velja za postopke pri sprejemu otrok v vrtec v obeh zavodih v občini, ki izvajata predšolsko vzgojo.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov, 1 svetnik (Boštjan Partljič) je glasoval PROTI. 9. TOČKA OBRAVNAVA PRAVILNIKA O DENARNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE Denarni prispevek za novorojence podarja občina Duplek novorojencem že vrsto let. S pravilnikom je zapisan postopek ter dodano določilo, da se upravičencu izda odločba o pravici do denarnega prispevka za novorojenca. Izplačilo je možno na podlagi pravnomočne odločbe. Izdaja odločbe in njena pravnomočnost sta potrebni zato, da bo postopek skladen z določili Pravilnika o izvrševanju proračuna (Ur. l. RS št. 50/07). Občinski svet je sprejel SKLEP št. 74: »Občinski svet sprejme Pravilnik o denarnem prispevku za novorojence.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 10. TOČKA INFORMACIJA O VARNOSTNIH POJAVIH NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK Policijska uprava Maribor, Policijska postaja Maribor I je ob smiselni uporabi 21. člena Zakona o policiji (Uradni list Republike Slovenije, št. 66/09, 22/10), pripravila informacijo o varnostnih pojavih na območju Občine Duplek v letu 2010. Dodatne uvodne obrazložitve je podal Majcenovič. V razpravi so sodelovali Albin Krajnc, Boris Pajnkihar, Boštjan Partljič, David Kumer, Franc Fras, Janko Drozg, Jožef Škof, Peter Žnidarič in Danijel Štumberger. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 75: »Občinski svet Občine Duplek se je seznanil z informacijo o varnostnih pojavih na območju občine Duplek v letu 2010. » Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 11. TOČKA DOLOČITEV CENE POMOČI NA DOMU V skladu z 99. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo ZSV UPB2, 23/07 – popr., 41/07-popr.) se iz proračuna občine financira pomoč družini na domu v višini 50% subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oz. zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Na območju občine Duplek opravlja javno službo pomoči na domu Center za pomoč na domu Maribor, Partizanska 12, Maribor. V skladu z 39. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS št. 87/2006) lahko izvajalec socialno varstvene storitve pristojnemu organu zaradi sprememb, ki vplivajo na ceno in niso predmet usklajevanja cene, predlaga novo določitev cene in v ta namen poda vlogo za podajo soglasja. V skladu z določilom 101. člena Zakona o socialnem varstvu k cenam storitve pomoči na domu daje soglasje pristojni občinski organ. Podlage za oblikovanje cene storitve pomoč na domu določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS št. 87/2006) v členih od 12 do 19. Stroški pomoči na domu so: stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov in stroški strokovne priprave, vodenja in koordiniranja (v nadaljnjem besedilu: stroški vodenja). Stroške storitve pomoči na domu predstavljajo zlasti stroški dela (plače, dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, davek na plače, regres za letni dopust, povračilo prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi in standardi za opravljanje socialno varstvenih storitev), stroški materiala in storitev (stroški za prevozne storitve, stroški zaščitnih sredstev, stroški zdravstvenih pregledov, stroški za zavarovalne premije za zavarovanje za splošno odgovornost iz dejavnosti, stroški amortizacije, stroški investicijskega vzdrževanja in stroški financiranja. Stroške za neposredno socialno oskrbo pa predstavljajo stroški dela, stroški materiala in storitev, stroški amortizacije in stroški vzdrževanja za vozilo. Stroški vodenja pa so sestavljeni iz dela stroškov za plače za delo vodij in koordinatorja ter stroške materiala in storitev za ta kader ter del stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja. V skladu s 13. in 14. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev predstavlja cena storitve pomoči na domu je tisti del stroškov storitve, ki naj bi ga v skladu s plačeval uporabnik ali drug plačnik. Cena storitve pomoči družini na domu se določi na efektivno uro tako, da se stroški, ki se skladajo s tem pravilnikom, upoštevani pri določitvi cene, preračunajo na uro neposredne storitve za uporabnika. Kot določa 15. člen citiranega pravilnika, se pri določanju cene standardne storitve pomoči na domu, ki se izvaja v javni službi, upoštevajo celotni stroški storitve in sicer tako, da se jih najprej zmanjša za delež subvencije, ki jo zagotovi občina (99. člen Zakona o socialnem varstvu) in znaša najmanj 50 % cene, nato se vsi stroški, zmanjšani za višino subvencije, preračunajo na efektivno uro. Iz priloge, ki jo je o oblikovanju cene storitve pomoči na domu za leto 2011 v občini Duplek posredoval Center za pomoč na domu Maribor, ki v občini Duplek zagotavlja javno službo pomoči na domu, znašajo povprečni stroški storitve 19,18 € na uro storitve. Cena za uporabnika znaša 4,53 € ( doslej 3,91 €, cena se ni spremenila od leta 2008). Subvencija občine je 76,38 %. V letu 2011 je pomoč na domu prejemalo 9 občanov. Občina Duplek je zagotavlja sredstva za dve oskrbovalki in sorazmerni delež ostalih stroškov. Neposredno oskrbo plača v prvi vrsti uporabnik, če sam nima dovolj sredstev, je plačnik zavezanec (najožji sorodniki), če pa tudi ti nimajo dovolj sredstev, pa občina. Uporabnik mora, če želi pomoč pri plačilu pomoči na domu, pri pristojnem centru za socialno delo vložiti prošnjo za oprostitev plačila pomoči na domu. V skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS št. 110/2004, 124/2004) center za socialno delo ugotovi, koliko znaša oprostitev pri uporabniku oz. zavezancu za plačilo storitve. Dodatne uvodne obrazložitve so podali Milena Ropoša, Tatjana Alač in Jonata Potočnik. V razpravi so sodelovali Albin Krajnc, Boris Pajnkihar, Boris Simonič, Franc Fras Peter Zajc, Vanja Maher, David Kumer, Slavica Golob, Janko Drozg. Predsedujoči je dal na glasovanje predlog Borisa Pajnkiharja, ki je predlagal, da gre zavod čim prej v sistemsko reorganizacijo. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 76: » Občinski svet občine Duplek predlaga Centru za pomoč na domu, da čim hitreje pristopi k pristopi k reorganizaciji zavoda.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. SKLEP št. 77: »Občinski svet Občine Duplek daje soglasje k ceni storitve pomoči na domu, ki jo je za leto 2011 predlagal izvajalec Center za pomoč na domu in znaša 19,18 € na uro, za uporabnika storitve pa 4,53 € na uro.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 9 svetnikov, PROTI ni glasoval nihče. 12. TOČKA IMENOVANJE ČLANA NADZORNEGA SVETA JAVNEGA MEDOBČINSKEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MARIBOR V skladu z 8. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, ima Nadzorni svet sedem članov. Člane sveta imenujejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic sklada na predlog župana. Občina ustanoviteljica sklada, ki ima v skladu večinski kapitalski delež, imenuje v svet dva člana, ostale občine ustanoviteljice, pa imenujejo vsaka po enega člana nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v Skladu in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu. Mandatna doba članov nadzornega sveta traja 4 leta. Lahko so ponovno imenovani. Nadzorni svet je veljavno konstituiran, ko so imenovani vsi njegovi člani in se sestane na sklepčni seji. Vsaj en član nadzornega sveta mora biti usposobljen za računovodsko ali finančno področje, vsaj en član pa za pravno področje. Volitve predsednika nadzornega sveta in namestnika predsednika nadzornega sveta se izvedejo skladno z veljavnimi določili Zakona o javnih skladih, pri čemer se predsednik nadzornega sveta sklada voli izmed članov nadzornega sveta, ki so imenovani s strani občine ustanoviteljice, ki ima v skladu večinski kapitalski delež. V skladu z navedenim župan predlaga, da se kot član v nadzorni svet sklada imenuje direktor občinske uprave Franc Beber, univ. dipl. inž. str. Dodatno uvodno obrazložitev je podala Dušanka Novak. V razpravi so sodelovali Franc Fras, Boštjan Partljič Albin Krajnc, Boris Pajnkihar, Janko Hauptman. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 78: »Občinski svet Občine Duplek imenuje Franca Bebra za člana Nadzornega sveta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. » Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 13. TOČKA PREDLOG SKLEPA O PRISTOPU OBČINE ORMOŽ, OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI IN OBČINE SVETI TOMAŽ K SKUPNI OBČINSKI UPRAVI OBČIN V SPODNJEM PODRAVJU Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž vidijo svoj interes pri vključitvi v skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju predvsem v zmanjšanju stroškov za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti in povečanju strokovnosti pri izvajanju nalog s specializiranimi kadri ter prenosom izkušenj med zaposlenimi, ki opravljajo enake ali podobne naloge. Zato bi se želeli vključiti na področju občinskega redarstva, saj se s tem zmanjšuje delež njihovih stroškov za delovanje. V naslednjih njih letih pa bi dogovorjeni obseg nalog tako kot ostale občine ustanoviteljice določali z vsakoletnim programom dela s priloženim finančnim načrtom. Pristop novih občin ustanoviteljic je tudi v interesu dosedanjih občin ustanoviteljic saj se s tem zmanjšuje delež njihovih stroškov za delovanje skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Po dodatni uvodni obrazložitvi Dušanke Novak je občinski svet sprejel SKLEP št. 79: »Občinski svet občine Duplek sprejme sklep, da občina Duplek kot ustanoviteljica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju soglaša s pristopom Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju z namenom skupnega izvrševanja nalog na delovnih področjih Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju.« Prisotnih je bili 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov. Slavica Golob v času glasovanja ni bila prisotna. 14. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O USTANOVITVI ORGANA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE OBČIN V SPODNJEM PODRAVJU Skladno z 21. členom veljavnega odloka se vsaka sprememba ustanoviteljstva izvede s spremembo ustanovitvenega akta, ki mora biti skladno s 25. členom sprejet v enaki vsebini v vseh občinah ustanoviteljicah. Ob pristopu novih občin ustanoviteljic je zato do sedaj veljaven ustanovitveni akt Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju dopolnjen samo z navedbo novih občin v preambuli odloka, v 2. členu in pri podpisnikih odloka, v 27. členu pa je navedeno prenehanje veljavnosti predhodnega odloka. Dopolnitve veljavnega odloka so manj zahtevne, zato je bil občinskemu svetu predlagan sprejem predloženega osnutka odloka po skrajšanem postopku. Dodatno uvodno obrazložitev je podala Dušanka Novak. Občinski svet je sprejel SKLEP št.80:«Občinski svet Občine Duplek bo o Odloku o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju odločal po skrajšanem postopku«. Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. SKLEP št. 81: » Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 15. TOČKA VOLITVE IN IMENOVANJA 1. MNENJE LOKALNE SKUPNOSTI O KANDIDATIH ZA RAVNATELJA OŠ DUPLEK Svet Zavoda OŠ Duplek je na občinski urad naslovil prošnjo za podajo mnenja o kandidatih za ravnatelja OŠ Duplek. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je dala pozitivno mnenje kandidatu ðanu Novaku in kandidatki Dragici Majhen. Za oba kandidata je že svet šole ugotovil, da izpolnjujeta pogoje za ravnatelja. ðano Novak ima večletne izkušnje kot dosedanji ravnatelj te šole in svoje delo opravlja uspešno, oba kandidata izpolnjujeta zakonske pogoje in sta oba glede na predložena razvojna programa primerna za opravljanje funkcije ravnatelja. V razpravi so sodelovali Boštjan Partljič, Franc Fras in Albin Krajnc. Boris Pajnkihar je predlagal, da bi o kandidatih glasovali tajno. Predsedujoči je dal na glasovanje predlog Borisa Pajnkiharja, da bi o kandidatih glasovali tajno. ZA predlog sklepa je od prisotnih 16 svetnikov glasovalo 7 svetnikov, PROTI predlogu je prav tako glasovalo 7 svetnikov. Predlog ni bil sprejet. Občinski svet je nato sprejel SKLEP št. 82: »Občinski svet Občine Duplek daje kandidatu ðanu Novaku in kandidatki Dragici Majhen pozitivno mnenje k imenovanju za ravnatelja OŠ Duplek.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 2. SEZNANITEV Z ODSTOPOM ČLANA KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA TER POZIV Na zadnji seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je bila 6.4.2011 je član Danijel Štumberger podal odstopno izjavo z mesta člana te komisije. Občinski svet je sprejel SKLEP št.83: » Občinski svet Občine Duplek ugotavlja, da je zaradi odstopa prenehalo članstvo v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja članu Danijelu Štumbergerju.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. Občinskemu svetu je bil v potrditev predložen sklep, da svetniki podajo predloge za nadomestnega člana do 28.4. 2011. Albin Krajnc je predlagal, da bi se izognili predlaganju, ter kar na seji imenovali nadomestnega člana komisije in predlagal Janka Hauptmana. Slavica Golob in Boštjan Partljič sta za nadomestnega člana predlagala Franja Kosija. Predsedujoči je najprej dal na glasovanje predlog Albina Krajnca. Občinski svet je sprejel SKLEP 84.« Občinski svet Občine Duplek imenuje za nadomestnega člana Komisije za mandatna vprašanja , volitve in imenovanja Janka Hauptmana.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 10 svetnikov, PROTI ni glasoval nihče. 16. TOČKA POBUDE IN VPRAŠNJA SVETNIKOV a/ Odgovori na zastavljena vprašanja na 4. redni seji 1. Albina Iljevec Hojski a/ V Zg. Dupleku Zabrege poteka gradnja vodovoda. Zanima jo ali bo tam tudi pločnik? Odgovor: V območju lokalne ceste, ki poteka skozi zaselka »Zabrege« v Zg. Dupleku in »Bezgovje« v Sp. Dupleku je zgrajen novi vodovodni cevovod, ki je hkrati tranzitni vod za napajanje vodovodnega omrežja v velikem delu naše občini ter tudi dalje v Občini Lenart in istočasno ima tudi lokalni pomen, ker bo napajal vse priključke v teh naseljih, kajti dosedanji vodovodni cevovod je dotrajan, dimenzijsko pa tudi neustrezen – premajhen presek sekundarnega cevovoda. Ob tej izgradnji vodovodnega cevovoda je bilo potrebno porušiti veliki del obstoječega cestišča. Zaradi že porušenega cestišča in potrebe po izgradnji Kanalizacijskega omrežja na področju zaselka »Zabrege« (na področju »Bezgovja« je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno) ter tudi ter potrebe po obnovi same ceste in ureditvi varne poti za pešce pripravljamo potrebne aktivnosti za izvedbo le tega. Imamo že izdelan velik del projektne dokumentacije ter v Proračunu za leto 2011 rezerviranih vsaj del sredstev. Po naši oceni bodo stroški presegli možnosti, da bi vse potrebno uredili v letošnjem letu temveč bomo kompletno investicijo morali izvesti minimalno v obdobju dveh proračunskih let – 2011 in 2012. Dobro se zavedamo, da je to časovno obdobje zelo neugodno za prebivalce, ki živijo ob tej cesti, toda glede na razpoložljiva sredstva drugače ni možno izvesti vsega potrebnega – sicer pa tudi druge investicije izvajamo prav tako skozi več proračunskih let. Kompleten podroben obseg vseh del še ni dokončno znan tudi zato ne ker niso dorečene vse tehnične rešitve pa tudi ne vsi dogovori z lastniki zemljišč in objektov ob sami cesti. V naslednjih tednih bomo poskušali vse te rešitve uskladiti med tangiranimi subjekti ter nato pričeti z samimi aktivnostmi na terenu. 2. Franjo Kosi a/ Ali se v Dvorjanah na pokopališču načrtuje tlakovanje poti? Odgovor: V proračunu za leto 2011 smo tudi za ureditev pokopališč namenili del sredstev. S temi sredstvi bomo poskušali urediti nekaj najnujnejših aktivnosti na vseh treh pokopališčih. 3. Slavica Golob a/ Velik problem so skriti izlivi vode, saj ljudje ne vedo, da so teče voda, potem pa nastane problem plačila vode in tudi takse. Kako ravnati? Odgovor: Res je, s problemi zaradi lomov cevi na vodovodnem omrežju se srečujemo prav vsi in to predvsem zaradi motenj v oskrbi z vodo, ki jih takšni lomi povzročijo, še bolj pa zaradi povečanih stroškov, ki nastanejo zaradi popravila loma in zaradi plačila prekomerne porabe vode. Dodatno pa se nam pojavijo zadnje leto še stroški zaradi plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode. Problem je še toliko večji ko se takšna »nesreča« zgodi družinam z minimalnimi dohodki, stroški zaradi »izteka« vode pa mnogokrat presežejo nekaj tisoč EUR. Problem v nobenem slučaju ni enostavno rešljiv. Po naši oceni brez spremembe zakonskih in podzakonskih predpisov sploh ni druge možnosti kot plačilo nastalih stroškov in takšne so tudi do sedaj vse obrazložitve s strani Ministrstva za okolje in prostor ter tudi s strani Carinske uprave in Ministrstva za finance. b/Pobuda: Na seji je bila obravnava potrditve najemnin za ambulante v Sp.Dupleku. kako bo v bodoče, glede na to, da so bile sprejete spremembe zakona o javnih zavodih torej tudi za zdravstvene zavode in kako bo v bodoče s koncesijami? Odgovor: Zaenkrat ni še nobenih sprememb glede koncesij v zdravstvu. Pripravljen pa je bil Zakon o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja. ki ureja tako delovanje zavodov kot tudi način podeljevanja koncesij na področju negospodarskih javnih služb. Zakon še ni v proceduri za sprejem v državnem zboru, temveč v fazi usklajevanja osnutka, saj zadeva številna področja negospodarskih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, sociala, kultura, znanost) 4. Peter Zajc a/ Opozoril je na nevarno stopničko pri mrliški vežici? Odgovor: V naslednjih tednih bomo pripravili in izvedli sanacijo navedene ovire pred mrliško vežico v Koreni. 5. Danijel Štumberger a/ Kdaj bo čistilna akcija pobiranje smeti iz narave ? Odgovor: Spomladanska čistilna akcija bo 16. aprila. b/Kako bi lahko vplivali, da bi se odpadlo vejevje vozilo na določene lokacije in ali so za to kakšna pravila? Odgovor: Omenjeno vprašanje razumemo v smislu, kakšna so pravila pri izvedbi kresovanj ob 1. maju. Seveda je potrebno tudi pri izvedbi kresovanj upoštevati zakonsko določene ukrepe, ki veljajo za tovrstne prireditve. Vsaka javna prireditev s kresovanjem mora imeti organizirano požarno stražo z gasilci. Požarna straža je potrebna pri vseh javnih prireditvah, pri kresovanjih pa še posebej, ker gre za ogenj v odprtem okolju, običajno pa je na takšnih prireditvah prisotnih tudi veliko ljudi. Nasprotno pa požarna straža ni obvezna na zasebnih kresovanjih. Kurišče kresa mora biti dovolj odmaknjeno od gozda, in sicer vsaj 50 metov, pa tudi od tamkajšnjih dreves in prometnic ter tudi vsaj sto metrov od objektov, kjer so kakšne nevarne snovi. Okoli kurišča je treba očistiti vse gorljive snovi, kurišče pa ograditi z negorljivim materialom, najlažje je to s kamenjem. Pri kurjenju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin (npr. naftnih derivatov) ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim in strupene pline (npr. avtomobilske gume). Po končanem kurjenju pa je potrebno ogenj pogasiti, kurišče pa prekriti s peskom ali zemljo. Natančneje so predpisani in opisani ukrepi pri kurjenju in uporabi odprtega ognja v naravnem okolju v 5. členu Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS št. 4/06). 6. Peter Žnidarič a/ V zvezi z najemom dvoran je dal pripombo, da ni človeka, ki bi nad tem bdel? Odgovor: Trditev, da nihče ne »bdi« nad dvoranami ne drži. Spremljanje dogajanja v dvoranah je urejeno tako, da vsaki subjekt, ki želi v katerikoli dvorani imeti svojo prireditev mora to najprej uskladiti z Marjano Glonar iz Občinskega urada glede prostega termina, odgovorne osebe za prireditev, obsega prireditve in tudi stroškov v zvezi s prireditvijo. Go. Marjana nato z odgovornimi delavci iz Režijskega obrata organizira vse potrebno za pripravo dvorane za dogovorjeno prireditev. Po končani prireditve se mora odgovorna oseba organizatorja zopet oglasiti pri Marjani, da prevzame ali organizira prevzem prostorov ter izdelata obračun uporabe dvorane in nastalih stroškov. Nadalje imamo določene odgovorne osebe, ki redno dvorane čistijo ter tudi skrbijo za tekoče vzdrževanje. Obseg teh aktivnosti je razviden iz spremljajočih dnevnikov, ki jih vodimo. Morda nastane delni problem, da ko se odvija neka prireditev le to spremlja odgovorna oseba s strani organizatorja ne pa s strani Občine. Če bi želeli, da vsako prireditev spremlja odgovorna oseba s strani Občine pa bi nastali veliki stroški bodisi za samo Občino ali za organizatorja prireditve, ki bi moral stroške prisotnosti te osebe poravnati. Ocenjujemo, da dosedanja organizacija spremljanja dvoran in prireditev optimalno zadosti vsem želenim situacijam, bomo pa vsekakor jo prilagajali novo nastalim potrebam ali predlogom za izboljšave. b/ Za organizacijo pusta je bilo porabljenih okrog 4000 EUR, svetnikov pa v zvezi s tem stroškom nihče nič ne vpraša. Odgovor: V občini Duplek je pustna povorka tradicionalna prireditev, ki se je občani vsako leto znova veselijo. Poleg razvedrilnega pomena ima povorka pomembno vlogo tudi pri ohranjanju kulture in tradicije, društvene dejavnosti in vključevanja občanov v skupne projekte. V letošnjem letu so pristojni organi poostrili pogoje za uporabo državnih cest za izvedbo pustnih povork, zato smo morali spremeniti traso, urediti dokumentacijo in izvesti zaporo nekaterih cest, kar je povzročilo stroške, ki jih v prejšnjih letih ni bilo Kot je že bilo rečeno na 4. redni seji občinskega sveta, pa je ta strošek v primerjavi celotno porabo občine in koristnostjo aktivnosti, majhen. c/ Na kanalizaciji Dupleški vrh je bil opravljen pregled tesnosti. Ali so bile ugotovljene kakšne napake? Odgovor: Podjetje Varinger, d.o.o. je za naročnika CPM, d.d. opravljalo pregled kanalizacije, ki je bila zgrajena za Dupleški vrh. Žal zaradi znanih razmer naročnik CPM, d.d. ni podjetju Varinger, d.o.o. poravnal vseh obveznosti – ne samo za pregled kanalizacije v Dupleškem vrhu temveč tudi drugih ne in zato mu le ta ni predal »uradnih poročil« o rezultatih pregleda. Na podlagi neuradnih informacij s strani izvajalcev pregleda smo dobili informacijo, da je sama kanalizacija zgrajena ustrezno, da pa na določenih mestih niso pravilno nameščeni tesnilni elementi in jih bo potrebno ustrezno ponovno namestiti, da bo dosežena ustrezna zrakotesnost. Sedaj potekajo razgovori med pravnim naslednikom CPM, d.d., izvajalcem pregleda in Občino Duplek o ustreznem popravilu namestitve »dihtung« in izdaji ustreznih dokumentov o skladnosti zgrajene kanalizacije za pridobitev uporabnega dovoljenja pri Upravni enoti. Zaradi še ne pridobitve uporabnega dovoljenja pa zadržujemo tudi ustrezen del sredstev iz naslova plačila končne situacije. d/ Zanima ga ali bo tudi na območju Zimice kaj gradbene zemlje? Odgovor: Kako se bodo reševale pobude v okviru občinskega prostorskega načrta na državni ravni občina nima vpliva. Vsekakor pa bo občina v osnutku občinskega prostorskega načrta, ki bo posredovan v usklajevanje na pristojna ministrstva, poskušala glede na veljavne predpise predlagati za spremembo iz kmetijski zemljišč v stavbna zemljišča čim več pobud s strani zainteresiranih, ob predpostavki, da so zagotovljeni ustrezni pogoji in so širitve stavbnih zemljišč v skladu z zakonodajo. e/ Pobuda: odgovore na vprašanja naj se prestavi na zadnjo točko dnevnega reda. Odgovor: Pobudo bomo upoštevali. 7. Albin Krajnc a/ V zvezi s pripravo prostorskega plana je dal pobudo občinski upravi, da ne pripravlja planov samo v strnjenih naseljih, temveč tudi izven, posebej tam, kjer je urejena infrastruktura. Odgovor: Pobudo bomo ustrezno upoštevali, ko bodo obravnavane možnosti gradnje v odprtem prostoru, vendar pa velja opozoriti, da nova zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja omejuje gradnjo v odprtem prostoru (razpršena gradnja) ne glede na to, ali je že urejena ustrezna komunalna infrastruktura ali ne. Razpršena gradnja se namreč dovoljuje le, če gre za gradnjo objektov, ki bodo služili za kmetijsko dejavnost, šport, turizem, gospodarsko javno infrastrukturo,.... b/ Pri krpanju asfaltnih lukenj naj bo večji nadzor, kajti takoj po krpanju se znova pojavljajo luknje. Odgovor: Krpanje lukenj na asfaltiranih cestah je strokovno in stroškovno zelo velik problem. Upoštevati je potrebno namreč splošno stanje ceste v bližnji okolici »luknje«, ki je žal v večini primerov že tako načeta (mrežaste razpoke), da bi bilo potrebno izvesti kar precejšnjo obnovo cestišča, za kar pa ponavadi ni dovolj sredstev. Zaradi navedenega se izvedejo dokaj nekvalitetne sanacije udarnih jam, ki pa imajo časovno zelo kratko obdobje trajnosti, ali pa se ob njih pojavijo nadaljnje udarne jame, ki še bolj načenjajo cestišče. Vsekakor nas v prihodnosti čakajo zelo intenzivni posegi na cestah s področja vzdrževanja oziroma sanacij. c/ Kam naj občani dajo pesek, ki bo zbran ob pometanju? Odgovor: Pesek lahko uporabijo za ureditev bankin ali pa pokličejo na Režijski obrat Stanka Grajfonerja, ki bo organiziral odvoz odvečnega peska. d/ V zvezi s posodami za odlaganje smeti je na prejšnji seji zastavil vprašanje v smislu kaj bodo občani po ločenem zbiranju odpadkov še odlagali v posode pri hišah oz. gospodinjstvih? Odgovor: Uvodoma je za odgovor na to vprašanje potrebno še enkrat poudariti katere odpadke ločujemo na ekoloških otokih. Ločujemo tiste odpadke, ki jih je mogoče ponovno predelati, oziroma jih je potrebno varno odstraniti. To so: PAPIR, STEKLO, PLASTIČNA in KOVINSKA EMBALAŽA. Nadalje je potrebno ločevati BIOLOŠKE ODPADKE, katerih ni dovoljeno odlagati v posodo doma med ostale odpadke, ampak jih gospodinjstva v individualnih hišah kompostirajo na svojem vrtu, v kolikor nimajo teh možnosti, si naročijo pri izvajalcu dodatno storitev ter ustrezno posodo. Še posebej moramo biti pozorni in dovolj osveščeni za pravilno ravnanja z NEVARNIMI ODPADKI. V naših gospodinjstvih nastajajo še KOSOVNI in GRADBENI ODPADKI, katere moramo ločevati in predajati odstranjevalcem, nikakor pa jih ni dovoljeno odlagati v naravo! Ko smo vse zgoraj navedeno izločili nam ostane še ostanek komunalnih odpadkov. To so odpadki, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed prej naštetih skupin odpadkov. Ti odpadki, ki jih odlagamo v posode z oznako OSTALI ODPADKI so: plenice, higienski vložki, kozmetične blazinice, iztrebki malih živali skupaj s peskom, pepel, cigaretni ogorki, vžigalniki, povoščen, plastificiran in zamaščen papir, papir, ki je združen s folijo (v trgovinah vanj zavijajo delikatesne izdelke in meso, ovitek čokolade in masla), papir za peko, tube hrane krem in zobne paste, celofan, lepilni trakovi, umazana aluminijasta folija, keramični, kristalni in porcelanasti izdelki, izolacijsko in ognjevarno steklo, ogledala, navadne žarnice, krtače, ščetke in čopiči vseh vrst, pluta in plutovinasti zamaški, pisala, gumijasti izdelki, manjše igrače (ne elektronske), krpe in gobice za čiščenje, vrečke za sesalce, obutev, tekstil, usnjeni izdelki, pisala, filmi, fotografije, avdio in video kasete, gramofonske plošče, vosek,… 8. Boštjan Partljič a/ Na 3. redni seji je podal vprašanje, da naj se ob spremembi prometnega režima naj opozori z znaki »pozor, sprememba prometnega režima«. Zapisano vprašanje je bilo drugače razumljeno. Odgovor: Ne Zakon o javnih cestah in ne Zakon o varnosti cestnega prometa ne določata eksplicitno, da je ob spremembah prometnega režima oziroma spremembi prometne signalizacije na cestah potrebna postavitev obvestil (opozoril) udeležencem prometa, da je sprememba uvedena. Postavitev takega prometnega znaka z obvestilom oziroma opozorilom je izključna domena strokovnjakov za prometno varnost, ki se na podlagi predvidenega obnašanja voznikov odločijo o postavitvi takega obvestila ali opozorila takrat, ko je sprememba prometnega režima tako očitna, da je treba voznike jasno in nedvoumno opozoriti nanjo, zato da se vozniki lahko pripravijo na to, da bodo prišli na del ceste, ki ima spremenjen prometni režim. Seveda pa je priprava takšnih elaboratov povezana z velikimi stroški. V praksi se takšna cestno prometna obvestila postavljajo na avtocestah in drugih državnih cestah višjega reda. b/ Gospod Grušovnik, ki ima njivo ob Šolski poti se je pritožil, da ekološki otok moti dovoz oz. dostop na njivo. Odgovor: Ekološki otok št. 16 v Talcah v neposredni bližini Šolske poti je postavljen v soglasju z lastnikoma zemljišča parc.št. 286, k.o. Sp. Duplek g. Gornik Alojzem in Zdenko v skrajnem robu omenjenega zemljišča tik ob hidrantu ter v ničemer ne ovira dostopa na zemljišče parc št. 287, k.o. Sp. Duplek lastnika g. Grušovnik Jožefa. c/ Kaj bo z Jankom Safranom? Najti bo potrebno neko rešitev Odgovor:Janko Safran je nesposoben za pridobitno delo, vendar je opravilno sposoben. V občinskem uradu smo si prizadevali, da bi mu uredili namestitev pri kakšni družini, saj sam zase zelo slabo skrbi. Problem je tudi, da je pogosto v vinjenem stanju. Vendar ni želel namestitve ne pri družini, ne v domu za osebe s posebnimi potrebami, prav tako se ni želel zdraviti proti alkoholizmu. Ker je opravilno sposoben, ni možnosti, da bi ga kamorkoli namestili brez njegovega soglasja. Na problematiko smo večkrat opozorili Center za socialno delo Maribor, ki nam je tudi pomagal v zvezi z namestitvijo pri družini .Preostane nam le še, da predlagamo začetek postopka za odvzem opravilne sposobnosti, saj s svojim destruktivnim vedenjem pogosto ogroža sam sebe. d/ Ali bo pri pripravi prostorskega plana zajet projekt Drava Cvetke Breznik? Odgovor: Pobudo smo prejeli in bo, tako kot je bilo tudi že pojasnjeno, obravnavana v okviru priprave občinskega prostorskega načrta, tako kot druge pobude. Na to ali bo pobuda dobila tudi »zeleno luč« s strani pristojnih ministrstev, ko bodo ta obravnavala osnutek prostorskega načrta, pa občina nima vpliva. e/ Ali je možno, da se občina Duplek pri gradnji doma upokojencev odpove komunalnemu prispevku? 9. Vanja Maher a/ Pobuda: čim prej naj bodo pripravljeni poslovniki odborov in komisij, posebej še odbora za komunalo, da bo župan sklical prve seje. Odgovor: Poslovniki so že deloma pripravljeni za obravnavo na Občinskem svetu, sklicani in izvedene pa so tudi že prve – ustanovne seje odborov in komisij. 10. Boris Simonič a/ V zvezi s projektom TOTI LAS je vprašal, koliko bo občino to članstvo stalo in kaj je bilo realizirano preko razvojne agencije. Odgovor: Odgovor bomo podali po prejemu poročila o izvedenih aktivnostih s strani LAS – a na prihodnji seji Občinskega sveta. b/ Pobuda: režijski obrat ustvarja dodano vrednost, vendar je sedaj prikazan le kot strošek, nikjer pa ni finančno opredeljena vrednost njegovega dela. Odgovor: Režijski obrat Občine Duplek je organiziran kot sestavni del Občinske uprave in se tako tudi stroškovno vrednoti. Kljub temu smo pričeli urejati sistem za spremljanje poslovne učinkovitosti delovanja Režijskega obrata. V lanskem letu smo nastavili delni poenostavljeni sistem delovnih nalogov za spremljanje posameznih del, ki jih izvaja Režijski obrat. Pojavlja se pa znova in znova vprašanje do katere meje je učinkovito izvajati vse stroškovne in administrativne spremljave delovanja Režijskega obrata, da ne zaidemo v neučinkovito »administracijo«. Po poznavanju razmer v drugih občinah smo ugotovili, da večina občin ima režijske obrate organizirane tako kot mi v okviru občinske uprave in tudi evidence vodijo v minimalnem potrebnem obsegu. Vsekakor pa lahko trdimo, da v Občini Duplek vodimo vse s predpisi predpisane evidence in spremljave ter tudi tiste na podlagi katerih lahko ocenimo uspešnost izvajanja aktivnosti v našem Režijskem obratu. 11. David Kumer a/ Pri teniškem društvu je kamnita tabla Duplek- Dormagen zlomljena. Odgovor: Nova kamnita tabla je naročena ter bo v naslednjih dneh nameščena. b/ Pri teniškem društvu se v veliki meri pojavlja vandalizem, ker je prostor odmaknjen, luči so polomljene. Sprašuje ali lahko redarska služba skrbi za red tudi tam. Poziv dati tudi na policijo. Odgovor: Na policijsko postajo Maribor I in Medobčinsko redarstvo smo posredovali dopis, naj poostrijo nadzor na tem območju. Javno razsvetljavo vzdržujemo redno tudi na območju ob tenis igrišču. c/V zvezi z zemljiščem pri PGD Dvorjane je dejal, da če se dolgoročno planira ureditev parkirišča, potem ne bo možno imeti vadbenega poligona za potrebe gasilcev. Odgovor: Vse možnosti in potrebe bomo pred končno odločitvijo proučili in obravnavali ter se šele nato po ustreznih postopkih odločili za izvedbo. d/ Predlagal je, da se pustovanja ne opusti, temveč se oblikuje odbor, ki bo skrbel za organizacijo in izvedbo pusta. Odgovor: Pobudo bomo poskušali uresničiti. 12. Franc Fras a/ Kako je s planom ureditve Korenske ceste na državnem nivoju? Odgovor: Občina Duplek je v preteklem letu opravila z Direkcijo RS za ceste terenski ogled, ki je bil podlaga za pripravo predloga za uvrstitev projekta obnove ceste v državni proračun. V predlogu je bila opredeljena tudi časovna dinamika začetka obnove oziroma pridobivanja vse potrebne dokumentacije. Glede na to, da bi država morala že v začetku tega leta izvesti določene aktivnosti, smo na Direkcijo RS za ceste posredovali dopis, v katerem smo pristojne zaprosili za podrobnejše informacije o terminskem planu ureditve ceste in ali je bila obnova sploh zajeta v državnem proračunu. b/ Presoja ISO standarda občino stane, predlaga, da se še pridobi kakšen standard, vendar je treba standarde dosledno upoštevati. Odgovor: Občina Duplek je skladno s pridobljenim ISO certifikatom 9001:2008, redno presojana oziroma certificirana s strani zunanje certifikacijske hiše BUREAU VERITAS SLOVENIJA. Tako je bila uspešno izvedena tudi zadnja zunanja presoja ISO standarda v Občini Duplek v mesecu Februarju 2011. c/ Pri gradnji doma upokojencev je potrebno prebiti nezainteresiranost. Odgovor: Izvajanje socialnega varstva starejših v Sloveniji temelji, poleg zakonskih osnov, na Programu razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji in na Nacionalnem programu socialnega varstva. Dokumenta temeljita na izhodiščih sodobne socialne politike in zagovarjata stališče, da je treba zagotoviti pogoje, da starejši čim dlje ostanejo v okolju, v katerem so živeli ter da se jim poleg socialnih in zdravstvenih storitev nudijo tudi najrazličnejše druge storitve, servisi in dejavnosti, ki bodo zagotovile aktivno in polno življenje, predvsem tistim, ki živijo sami in bi bili brez teh možnosti izolirani iz družbenega življenja. Prednostna naloga obeh programov je, da se posamezne storitve za starejše zagotovijo čim enakomerneje po celi Sloveniji oziroma, da se približajo uporabnikom. V zvezi s tem je bil pripravljen pregled pokritosti storitev po posameznih področjih Slovenije. Slabše pokriti deli države naj bi imeli prednost pri zagotavljanju oz. organiziranju mreže posameznih storitev. Ideja o ureditvi oz. graditvi doma upokojencev na območju občine Duplek je prisotna že več let. Občina Duplek je v preteklosti že predlagala pristojnemu ministrstvu, da bi ob obojestranskem sodelovanju preuredili v dom upokojencev opuščeno šolo na Vurberku. Za te namene smo poskusili pritegniti tudi zasebne vlagatelje. Ker s tem projektom nismo uspeli (ministrstvo je lokacijo ocenilo za neprimerno, zasebni vlagatelji pa niso pridobili potrebne koncesije), smo pričeli raziskovati druge možnosti. Kot primerna lokacija se je po posvetu z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve zdela lokacija blizu zdravstvenega doma, lekarne in knjižnice, v strnjenem naselju, kjer se starejši ne bi počutili odrinjeni na obrobje. Začeli smo postopek za spremembo kmetijskih zemljišč v neposredni bližini zdravstvenih ambulant v Sp. Dupleku, v gradbena zemljišča, namenjena izrecno gradni doma starejših. Postopek je bil dolgotrajen, po osmih letih naporov pa so pristojna ministrstva in vlada naš predlog za spremembo namembnosti teh zemljišč potrdili. Zastavljena strategija države – zgraditi manjše, dislocirane enote že obstoječih zavodov, kjer bodo namestitev dobili predvsem starostniki iz lokalnega okolja – je za našo občino ugodna, saj je naš namen zgraditi objekt z do 100 posteljami. Pripravljenost za sodelovanje sta v preteklosti izrazila Dom starejših občanov Tezno in Dom upokojencev Danice Vogrinec, s katerima smo podpisali pismo o nameri za realizacijo projekta gradnje in kasneje organizacije institucionalnega varstva v Občini Duplek v organizacijski obliki znotraj obstoječega zavoda. Prednost tovrstnega sodelovanja je, da ni potrebno pridobivati koncesije, saj obstoječi zavod tovrstno dejavnost že opravlja. Najdlje na tej poti je bil Dom starejših občanov Tezno, ki pa kljub pridobljenim potrebnim sklepom in potrditvi investicije s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, z izgradnjo enote doma ni pričel. Predvidevamo, da je bil vzrok predvsem v nasprotovanju Mestne občine Maribor, katere predstavniki v svetu zavoda Doma starejših Tezno so zagovarjali stališče, da se sredstva doma, ki imajo sedež v Mariboru ne smejo prelivati v občino Duplek. Čeravno je lastnik zavoda država. Ker je bilo v preteklosti podpisano tudi pismo o nameri za gradnjo doma starejših v občini Duplek z Domom upokojencev Danice Vogrinec Maribor, je po tem, ko Dom starejših občanov Tezno več kot eno leto ni nadaljeval z aktivnostmi za izvedbo te investicije, Dom Danice Vogrinec prevzel pobudo za gradnjo, pri čemer je imel vso podporo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Dom Danice Vogrinec namreč mora poskrbeti za gradnjo novih, manjših enot, ker mora v obstoječih objektih zmanjšati število postelj in opraviti rekonstrukcijo in obnovo stavb, v katerih dom danes deluje. Pripravljen je idejni projekt ter Dokument identifikacije investicijskega projekta, iz katerega je razvidno, da bo gradnja enote Doma Danice Vogrinec Maribor v Sp. Duplek imela 100 postelj za namestitev starejših občanov, od tega 44 enoposteljnih in 28 dvoposteljnih sob. Objekt bo obsegal pritličje v izmeri 2.306,30 m2, nadstropje v izmeri 1.308,38 m2 in mansardo v izmeri 1.168,46 m2., skupaj 4.783,14 m2. Investicija pa bo predvidoma znašala 7.187.382,00 €. Gradnjo doma bo, če bo pridobil soglasje Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, financiral Dom Danice Vogrinec Maribor. Gradnja naj bi se pričela v letu 2012 in bila zaključena v letu 2013. Sredstva za opremo naj bi prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tudi občina Duplek je sprejela sklep, da bo v proračunu zagotovila sredstva za gradnjo v višini vrednosti zemljišča za gradnjo doma starejših občanov oz. do 500.000,00 €. Dokument identifikacije investicijskega projekta je strokovna služba ministrstva, pristojna za investicije, pregledala in ga z vidika strokovnosti in realnih izhodišč, ocenila kot izredno kvalitetnega. Dom Danice Vogrinec ima dolgo, bogato tradicijo, za slovenske razmere zelo veliko število posteljnih kapacitet v mreži svojih delovnih enot in s tem zelo veliko število zaposlenih, ti pa s svojimi izkušnjami, strokovnostjo ter prizadevnostjo predstavljajo največji potencial doma. Tradicija in velikost Doma Danice Vogrinec Maribor omogočata oblikovanje kakovostnih storitev za nižjo ceno. Primerjava cen za oskrbo v nekaterih domovih kaže, da je domsko varstvo v Domu Danice Vogrinec cenovno zelo ugodno: Naziv doma starejših Cena oskrbe I v Cena oskrbe IV v dvoposteljni sobi s dvoposteljni sobi s kopalnico na dan kopalnico na dan Dom Danice Vogrinec (na dan 17,55 € 28,77 € priprave članka) Sončni dom 23,61 € 33,26 € Dom pod Gorco 23,25 € 35,63 € V Domu Danice Vogrinec je zaposlenih kar nekaj občanov občine Duplek, ki bi v primeru gradnje enote doma v Sp. Dupleku dobili zaposlitev v bližini prebivališča. Posebno prednost pa predstavlja dom starejših v domačem kraju predvsem zato, ker starejši lahko ostanejo v domačem, znanem okolju, bliže vsemu, kar jim je znano in domače. Storitve, ki jih bo dom nudil, bodo obsegale institucionalno varstvo, dnevno varstvo, pomoč na domu, razvoz kosil na dom za starejše, masaže, rehabilitacija na domu in številne druge glede na potrebe starejših v občini. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je naš projekt izgradnje enote doma starejših občanov v izvedbi Doma Danice Vogrinec zelo podpiralo. Žal pa se je pred kratim izpostavilo vprašanje reševanja invalidskega podjetja Bodočnost, ki je v lasti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V reševanje te problematike se je vključila mestna občina Maribor, ki bi na mestu, kjer stoji Bodočnost, želela gradi dom za starejše občane. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sedaj pred težko odločitvijo, saj bi na eni strani moralo reševati vse slabše stanje v svojem podjetju Bodočnost, na drugi strani pa problem prostorske stiske v Domu Danice Vogrinec, katerega ustanovitelj je. Za razreševanje prostorske stiske v tem domu bi morali zagotoviti dodatnih 200 postelj na novih lokacijah, v novih domovih, kar je tudi podlaga za gradnjo doma v naši občini. Želimo si, da bi ministrstvo ravnalo modro in potrdilo obe rešitvi, s katerima bi Mestni občini Maribor omogočilo odkup Bodočnosti in gradnjo doma za starejše, hkrati pa dalo zeleno luč Domu Danice Vogrinec za razrešitev prostorske stiske povezane z gradnjo podružničnih domov v Sp .Dupleku in Hočah. Glede na vse navedeno menimo, da ni mogoče govoriti o nezainteresiranosti. d/ V zvezi z ustanovitvijo ribiške družine je dejal, da se je zakompliciralo na Upravni enoti glede registracije, ker družina mora imeti vodo za pridobitev koncesije. Za koncesijo pa ne more zaprositi, dokler ni registrirana. Odgovor: Naši ribiči se v tem trenutku res ne morejo registrirati kot ribiška družina, ker je to lahko le ribiško društvo, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu. Ribiški okoliši so določeni z Uredbo o določitvi ribiških območij in ribiških okolišev. Država je na podlagi Uredbe o podelitvi koncesij za izvajanje ribiškega upravljanja leta 2008 razpisala razpis za podelitev koncesij na vseh ribiških okoliših za dobo 30 let (pričetek 1.1.2009). Na podlagi tega razpisa je bila Ribiški družini Maribor podeljena koncesija za Ruški, Ptujski in Mariborski ribiški okoliš. Ne drži, da koncesije ne more pridobiti nekdo, ki ni ribiška družina (4. člen Uredbe o podelitvi koncesij za izvajanje ribiškega upravljanja določa pogoje za koncesionarja), res pa je, kot že navedeno, da ribiško društvo lahko postane družina le, če ima koncesijo za ribiško upravljanje. V tem trenutku se torej lahko naši ribiči organizirajo v ribiško društvo in kot tako tudi registrirajo. e/ Sestanki sej naj bodo objavljeni na spletni strani. Odgovor: V kolikor bodo delovna telesa občinskega sveta (odbori) želeli objavo svojih gradiv na spletni strani občine Duplek, jih morajo pripraviti in posredovati občinski upravi. f/ Ponovno je potrebno pristopiti k reševanju ureditve pločnika do mostu v Zg. Dupleku, da se lahko varno pride do mostu. Odgovor: Omenjeno problematiko bomo poskušali reševati v okviru dogovarjanj glede izgradnje oz. umestitve v prostor predvidenega trgovskega centra v Zgornjem Dupleku, s potencialnimi investitorji. g/ Kako so planirane čistilne akcije? Odgovor: Odvoz kosovnih odpadkov bo v naši Občini organiziran tudi letos in sicer meseca maja v terminih med 10. 5. 2011 in 18. 5. 2011. Obvestilo, ki ga bodo prejeli občani natisnjenega na zadnji strani položnic, bo vsebovalo natančne lokacije kam lahko občani odpadke dostavijo. Letošnja spomladanska akcija čiščenja okolja bo 16. aprila. 13. Boris Pajnkihar a/ Dal je pobudo, da občina razmisli o lokaciji, kjer bi bila trajna kresovanja in bi občani lahko na te lokacije vozili vejevje , katerega sedaj nimajo kam odlagat. Odgovor: Na vprašanje s podobno tematiko glede kresovanj je bilo odgovorjeno že v enem od zgornjih odgovorov. b/Za ločeno zbiranje odpadkov je izvajalec dolžan gospodinjstvom dati posode. Na ekoloških otokih pa bi bilo potrebno namestiti ograje, ker stojijo preveč svobodno. Odgovor: Za eventualno ograditev ekoloških otokov bi bilo potrebno predhodno pridobiti s strani lastnikov zemljišč na katerih stojijo posamezni ekološki otoki soglasja oz. služnosti ter v proračunu zagotoviti finančna sredstva za izvedbo omenjenega. V preteklosti se je že enkrat poskušalo s podobno rešitvijo, ki pa se ni izkazala za ustrezno, saj se je ugotavljalo, da so ob takšnih ogradah nastajajo divja odlagališča vseh vrst komunalnih in tudi drugih odpadkov, katere pa ni dovoljeno odlagati na ekološke otoke. c/Zveza borcev je dala zahtevek za ureditev spomenikov. Naj se to uredi. Odgovor: V skladu z možnostmi in obsegom razpoložljivih sredstev bomo spomenike in njihovo okolico uredili. d/ V Dupleškem vrhu je pod domačijo Žnidarič na Šolski poti speljan odtok v sredini hriba. Naj si to nekdo pogleda, ker bo nastal problem, kar bo potem reševala občina. Odgovor: Lastnika odtoka bomo pozvali, da zadevo ustrezno uredi, če ne bo želel pa bomo jo predali ustreznim inšpekcijam. e/ Na Kurirski poti so zaasfaltirali hidrant. Naj se to popravi. Odgovor: Zadevo bomo uredili. f/ Pobuda: vseeno bi bilo potrebno razmislit, da bi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja štela 5 članov. Odgovor: Sprememba števila članov se lahko uredi le s spremembo ustreznih aktov ter bi bilo smiselno še o tem razmisliti ob priliki ko bomo te akte spreminjali. g/ Ali je možno dobiti na vpogled dokumentacijo za izgradnjo vrtca Zg. Duplek? Odgovor: Vso dokumentacijo, ki ima pomen »informacij javnega značaja« je možno dobiti na vpogled, tudi informacije in dokumentacijo o izgradnji vrtca. 14. Janko Drozg a/ Na 3. seji je postavil vprašanje o parceli pri gasilskem domu v Dvorjanah. Odgovor ni zadovoljiv, saj ne daje konkretnega odgovora, kdaj bo ta zadeva rešena in zato ne ve, kaj naj pove gasilcem.? Odgovor je bil že nekajkrat podan. b/ Kresovanje je lahko organizirano, če je prijavljeno v skladu z zakonom na Upravni enoti z navedenimi odgovornimi osebami, gasilci na takšnih prireditvah niso redarji, mora pa biti organizirana požarna straža. Odgovor: Na vprašanje s podobno tematiko glede kresovanj je bilo odgovorjeno že v enem od zgornjih odgovorov. c/Prijateljsko mesto Kraljevo v Srbiji je utrpelo poškodbe ob potresu, zato je dal pobudo, da bi jim dali kakšno pomoč. Odgovor: O samem predlogu bomo še razmislili v smislu možnosti uresničitve le tega. d/V zvezi s podaljšanim odpiralnim časom v lokala v bližini prireditve je dejal, da seveda lahko opravljajo gostinske storitve, vendar naj lastniki gostinskih obratov prispevajo za glasbo. Odgovor: Odpiralni čas nima direktne povezave s kakršnikoli dajatvami, takšna zahteva bi bila celo protizakonita ter zato o njeni realizaciji ne bomo razmišljali. e/ Za organizacijo pustovanja naj se imenuje odbor, v njem naj bodo predsedniki vaških skupnosti, ki bi pripravili ustrezen program in scenarij. Pustna prireditev pa naj le ostane. Odgovor: Pobudo bomo skušali realizirati. b / Vprašanja zastavljena na 5. redni seji 1. Jožef Škof a/ Pobuda: Občina skrbi za obnovo spomenikov, zato je opozoril, da ima kipec na križu v Zg. Dupleku zlomljeno roko. Predlagal je, da se ta kipec ali popravi ali odstrani. Prav tako je predlagal, da se tudi na drugih obeležjih oziroma spomenikih NOB pogleda, ker ponekod že manjkajo črke- predvsem v Dvorjanah. 2. Slavica Golob a/ Povedala je, da gospod Benko toži, da mu je občina odstranila rampo, ki zapira prostor (parkirišče) nekaj metrov nižje od gradu Vurberk. 3. Jelka Rojko a/ Pobuda: potrebno bi bilo prepleskati tudi križ na Vurberku ( na desni strani ob glavni cesti pred vurberško šolo). b/ Vprašala je, kako je z obnovo pokopališča Vurberk. 4. Peter Zajc a/ V zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj na višje ležečih območjih je občina sprejela odlok. Ta odlok naj ne bi bil v veljavi. Kako naj občani ravnajo? b/ Uredi naj se zasutje prekopov na cestah, ki so nastali pri gradnji vodovoda. 5.Danijel Štumberger a/ Pridružil se je pobudnikom, ki so dali pobude za obnovo obeležij in pri teh pobudah podpira. b/Tudi na pokopališču Dvorjane bi lahko še kaj naredili (dodatne poti…..). 6. Albin Krajnc a/ Podal je pobudo za postavitev tabel z označenimi hišnimi številkami na začetku ulic. 7. Boštjan Partljič a/Podal je pobudo za namestitev ogledala pri Šolski poti v Dupleškem vrhu pri Dobaju. b/ V vrtce je vpisanih 30 otrok več, kot jih lahko vrtci sprejmejo. Prosi za čim prejšnjo ureditev problema, ker starši ne vedo, kako naprej. c/ Ali je minister Vlačič že odgovoril glede obiska občine Duplek glede korenske ceste? d/Podal je pobudo, da bi bilo smiselno kupiti zemljišče pri režijskem obratu. Lastnik je za prodajo zainteresiran. 8. Vincenc Fridau a/ Dogovorjeno je bilo, da je treba krajane Zabrege obvestiti o poteku gradnje. Do sedaj krajani niso prejeli nobenega obvestila. 9. Boris Simonič a/CPM je v stečaju, rok za oddajo je bil 23.5., tudi občina Duplek bi morala dati oceno škode stečajnemu upravitelju v zvezi z investicijami CPM v Dupleku, prav tako za vrtec v Zg. Dupleku. 10. Janko Hauptman a/ Zgrajena je bila kanalizacija Talce- Zabrege, in v zvezi s tem podal pobudo, da bi po gradnji vsaj tam poasfaltirali cesto. b/ Povedal je, da je Ribiška družina uspešno registrirana in da je ustanovljena Športna zveza Duplek. 11. Franc Fras a/ V zvezi z gradnjo doma starejših bi bilo dobro pripraviti članek s pojasnili, kaj je še potrebno narediti in navesti odgovor ministrstva. b/ Zahvalil se je ekipi RO za sodelovanje pri pripravi predavanja. c/ Podprl je pobudo za sestavo dopisa v ulico Zabrege v zvezi z gradnjo kanalizacije in obnovo ceste. d/ V zvezi cestami, to je pripravo projektov in odmero, naj se zadeva pelje naprej. e/ Pri pregledu zaključnega računa je nadzornemu odboru predlagal, da vzamejo v pregled 3 projekte f/ Na Vurberku se pojavlja večen problem okrog točk, za katere skrbi društvo Kostanjali naj bo tam bife ali pa kaj drugega. Društvo namreč šteje že 2800 članov. 12. Boris Pajnkihar a/ Podal je pobudo, da se naredi plan prioritet za ceste, vodovod…. b/ Odpadki: kako je potrebno sortirati odpadke, če sledimo navodilom, v posode, ki so doma, ni kaj odlagati. c/ V zvezi z odgovorom na zastavljeno vprašanje o Janku Safranu je dejal, da ne pisat o odvzemu opravilne sposobnosti oz. je takšno omenjanje neprimerno. d/ Ali obstaja možnost odpisa komunalnega prispevka? e/ Hidrant na Kurirski je urejen. f/ O nameri gradnje centra v Zg. Dupleku je bil seznanjen iz časopisa. 13. Janko Drozg a/ V zvezi s podanimi odgovori na zastavljena vprašanja je dejal, da z odgovori ni zadovoljen, vprašanja so namreč zato, da se zadeve uredijo. b/ V zvezi z ureditvijo lastništva parcele ob gasilskem domu Dvorjane je prizadetih 80 gasilcev. c/ Pri gradnji oz. popravilu vodovod kontrolira sam sebe, na isti lokaciji so kopali že petič, zato so se ostro odzvali na vodovod. Seja je bila zaključena ob 23. uri. Zapisala: Marjana Glonar Janez Ribič župan VPRAŠANJA ZASTAVLJENA NA 5. REDNI SEJI 1. Jožef Škof a/ Pobuda: Občina skrbi za obnovo spomenikov, zato je opozoril, da ima kipec na križu v Zg. Dupleku zlomljeno roko. Predlagal je, da se ta kipec ali popravi ali odstrani. Prav tako je predlagal, da se tudi na drugih obeležjih oziroma spomenikih NOB pogleda, ker ponekod že manjkajo črke- predvsem v Dvorjanah. Napisi so že urejeni. lastnika križa smo obvestili o dotrajanosti znamenja ter ga pozvali, da ga obnovi ali vsaj poda namen o obnovi križa. ostala znamenja na področju občine bomo urejali v skladu s potrebami in možnostmi. 2. Slavica Golob a/ Povedala je, da gospod Benko toži, da mu je občina odstranila rampo, ki zapira prostor (parkirišče) nekaj metrov nižje od gradu Vurberk.. Navedena zadeva je več plastna. Zemljišča na samem gradu Vurberk so v lasti Občine Duplek v okolici pa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Na vseh teh zemljiščih, predvsem pa na zemljiščih Občine Duplek se izvajajo različne aktivnosti, ki pa imajo skupen predznak, da so namenjene širši množici ljudi in tako pokrivajo del javnega interesa. Iz tega naslova nekako ni sprejemljivo, če katerikoli posameznik ali društvo izvaja aktivnosti s katerimi omejuje izvajanje aktivnosti drugih skupin. Takšno dejanje je tudi zapiranje dostopa na posamezne dele zemljišča, ki so namenjeni parkiranju osebnih vozil in podobno. Gospoda Benkota smo o teh dejstvih obvestili ter skušali z njim doseči sprejemljive dogovore za vse strani. Pogovori o skladnem izvajanju različnih aktivnosti še vedno tečejo in vedno bodo morali se izvajati saj so razni dogodki ene ali druge strani »živa zadeva«, ki nenehno zahteva usklajevanje…če to ni doseženo pa se brezpogojno pojavi konflikt, ki pa ima večinoma le negativne posledice za vse strani. Zato prosimo vse posameznike in skupine, da se strpno zavzemajo za usklajevanje svojih in drugih aktivnosti… le to bo prineslo skupno zadovoljstvo… 3. Jelka Rojko a/ Pobuda: potrebno bi bilo prepleskati tudi križ na Vurberku ( na desni strani ob glavni cesti pred vurberško šolo). Odgovor je že podan pri prvem vprašanju. b/ Vprašala je, kako je z obnovo pokopališča Vurberk. Za pokopališče na Vurberku pripravljamo potrebno dokumentacijo za ureditev predvsem dela pokopališča od vhoda proti mrliški vežici. 4. Peter Zajc a/ V zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj na višje ležečih območjih je občina sprejela odlok. Ta odlok naj ne bi bil v veljavi. Kako naj občani ravnajo? Občina Duplek je v preteklem letu sprejela obvezno razlago k Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje za območje občine Maribor (MUV, št. 11/93 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/10 – obvezna razlaga), v kateri je pojasnila, da je izgradnja kleti možna tudi na območjih, ki so opredeljena kot razpršena gradnja in se ne nahajajo v poplavnem območju. Glede na to, da smo bili s strani občanov obveščeni, da upravna enota obvezne razlage občine ne upošteva, češ da gre za spremembo prostorskega akta in presega zakonska pooblastila. Občina Duplek je o tem obvestila Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je potrdila naše mnenje, da so upravne enote obvezno razlago občinskega akta dolžne upoštevati, saj so občine pristojne za razlago svojih aktov in ne more upravna enota samovoljno odločati o tem, ali razlaga presega zakonska pooblastila ali ne. Za to so pristojne druge institucije. Upravno enoto smo obvestili o stališču službe vlade in tudi zaprosili za odgovor in sestanek, vendar odgovora in termina sestanka nismo prejeli. b/ Uredi naj se zasutje prekopov na cestah, ki so nastali pri gradnji vodovoda. Prekopi cest zaradi izgradnje vodovodnega omrežja so zasuti in asfaltirani. 5.Danijel Štumberger a/ Pridružil se je pobudnikom, ki so dali pobude za obnovo obeležij in pri teh pobudah podpira. Odgovor podan pri vprašanju št. 1. b/Tudi na pokopališču Dvorjane bi lahko še kaj naredili (dodatne poti…..). Največji obseg obnove in ureditve pokopališč je bil izveden za pokopališče Dvorjane. Žal je kar nekaj poti in ograje okrog pokopališča ostalo še neurejeno. Ker nekako skušamo vsaj delom a enakomerno izvajati ureditve vseh treh pokopališč še ne bomo imeli možnosti, da na katerem pokopališču zadane obnove zaključimo, tudi v Dvorjanah ne. če nam bodo možnosti – predvsem sredstva dovoljevala pa bomo v letošnjem letu poskušali obnoviti tudi nadaljnji del na pokopališču v Dvorjanah. 6. Albin Krajnc a/ Podal je pobudo za postavitev tabel z označenimi hišnimi številkami na začetku ulic. Odgovor: Na osnovi že začetih aktivnosti za označitev ulic in naselij s smernimi tablami širom naše Občine, katere smo začeli izvajati že v lanskem letu, smo po sprejetju občinskega proračuna nadaljevali s pripravo podlag, za čim prejšnjo nadaljevanje označevanja ulic in naselij s hišnimi številkami. Tako smo prvo označili z uličnimi tablami tista naselja, kjer je že uveden ulični sistem in v nadaljevanju peljemo vse potrebne aktivnosti za označitev tudi drugih naselji in križišč glavnih občinskih lokalnih cest. Že v lanskem letu smo tako postavili ustrezne ulične označbe vzdolž državne regionalne ceste R3-710 v naselju Sp. Duplek. V nadaljevanju pa je predvidena postavitev ustreznih uličnih tabel v naselju Dvorjane ter tudi na vseh najpomembnejših križiščih lokalnih cest širom naše Občine. Seveda pa je potrebno vse želje in potrebe po tovrstnem označevanju ter tudi potrebnih zamenjavah dotrajane prometne vertikalne cestne signalizacije uskladiti s proračunskimi sredstvi, ki so predvidena za te namene. 7. Boštjan Partljič a/Podal je pobudo za namestitev ogledala pri Šolski poti v Dupleškem vrhu pri Dobaju. Odgovor: Cestno prometno ogledalo na križišču Občinske javne poti št. JP 581780 Sp. Duplek (Šolska pot) in Občinske lokalne ceste št. LC 081070 Sp. Duplek – Dupleški vrh – Vince, pri stanovanjski hiši Dupleški vrh 14 (Dobaja), je že postavljeno. b/ V vrtce je vpisanih 30 otrok več, kot jih lahko vrtci sprejmejo. Prosi za čim prejšnjo ureditev problema, ker starši ne vedo, kako naprej. Odgovor: Glede na število vpisanih otrok smo se odločili, da bomo organizirali dodatni prostor za predšolsko vzgojo v podružnični šoli v Zg. Dupleku in v šoli v Sp. Dupleku. Na tak način bomo zagotovili prostor za vse otroke, ki so vpisani in bodo 1.9.2011 izpolnili starost 11 mesecev, ki je pogoj za vključitev v vrtec. Starši so bili o sprejemu otrok v vrtec že obveščeni. c/ Ali je minister Vlačič že odgovoril glede obiska občine Duplek glede korenske ceste? Odgovora oziroma termina žal še nismo prejeli, potekajo pa intenzivni razgovori v zvezi z obnovo korenske ceste z direktorjem Direkcije RS za ceste, Gregorjem Fickom. Projekt obnove rekonstrukcije navedene ceste naj bi bil vključen v rebalans državnega proračuna. Ta naj bi bil obravnavan v državnem zboru v mesecu juliju. Hkrati potekajo z direkcijo za ceste, CP Ptuj in Drava VGP Ptuj razgovori za obnovo mostu (čez Korenski potok) na omenjeni cesti. Trenutno se za ta del že pripravlja projektna dokumentacija. d/Podal je pobudo, da bi bilo smiselno kupiti zemljišče pri režijskem obratu. Lastnik je za prodajo zainteresiran. Zemljišče ob Režijskem obratu je glede lokacije za razširitev režijskega obrata vsekakor zanimivo. Žal pa zemljišče ima status kmetijskega zemljišča in zato se ne more uporabljati v druge namene kot kmetijske. Vsekakor bomo pobudo preučili in morda, če bo tudi cena primerna za sedanje stanje zemljišča ga po predpisanem postopku odkupili. 8. Vincenc Fridau a/ Dogovorjeno je bilo, da je treba krajane Zabrege obvestiti o poteku gradnje. Do sedaj krajani niso prejeli nobenega obvestila. Krajane ob trasi obnove vodovoda oziroma ob lokalni cesti »zabregami in talce« smo pismeno obvestili z namerami in dejstvi o ureditvi predvsem ceste. Župan je pred dnevi imenoval tudi »gradbeni odbor«, ki bo spremljal in pomagal urejati vse potrebno v zvezi z obnovo te ceste in druge komunalne infrastrukture kot je kanalizacija. 9. Boris Simonič a/CPM je v stečaju, rok za oddajo je bil 23.5., tudi občina Duplek bi morala dati oceno škode stečajnemu upravitelju v zvezi z investicijami CPM v Dupleku, prav tako za vrtec v Zg. Dupleku. CMM, d.d. v stečaju smo poslali naš zahtevek v zvezi z vsemi odprtimi zadevami. Gradnja vrtca v Zg. Dupleku pa se izvaja ter ni nekih potreb ali argumentov po izvedbi podobnih aktivnosti kot v primeru CPM, d.d. v stečaju. 10. Janko Hauptman a/ Zgrajena je bila kanalizacija Talce- Zabrege, in v zvezi s tem podal pobudo, da bi po gradnji vsaj tam poasfaltirali cesto. Odgovor je že podan pri vprašanju št. 8. b/ Povedal je, da je Ribiška družina uspešno registrirana in da je ustanovljena Športna zveza Duplek. Novoustanovljenemu društvu in zvezi želimo uspešno delovanje in dobro sodelovanje z organi občine. 11. Franc Fras a/ V zvezi z gradnjo doma starejših bi bilo dobro pripraviti članek s pojasnili, kaj je še potrebno narediti in navesti odgovor ministrstva. Odgovor: o aktivnostih občine v zvezi z gradnjo doma upokojencev v občini Duplek redno seznanjamo svetnike in javnost s članki v Novicah občine Duplek. V teh informacijah in članki smo sproti obveščali tako svetnike kot javnost o stališčih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter potrebnih postopkih. Trenutno investicija, ki bi jo financiral Dom Danice Vogrinec Maribor čaka na soglasje službe za investicije pri tem ministrstvu. V tem trenutku ni nobenih novih informacij in zato bi se s ponovnim člankom le ponavljali. b/ Zahvalil se je ekipi RO za sodelovanje pri pripravi predavanja. Hvala za pohvalo. c/ Podprl je pobudo za sestavo dopisa v ulico Zabrege v zvezi z gradnjo kanalizacije in obnovo ceste. Odgovor je že podan pri vprašanju št. 8. d/ V zvezi cestami, to je pripravo projektov in odmero, naj se zadeva pelje naprej. Za obnovo cest imamo kar nekaj pripravljene dokumentacije, da pa bi lahko samo obnovo izvedli nam pa manjka potrebnih sredstev. Tudi za odmere cest v večjem obsegu nam ,manjka sredstev. Na podlagi teh dejstev bomo izvajali le tista pripravljalna dela in odmeritve, ki bodo nujno potrebna in najbolj hitro vplivala na uspešnost obnov. e/ Pri pregledu zaključnega računa je nadzornemu odboru predlagal, da vzamejo v pregled 3 projekte. Realizacija pobude je v pristojnosti Nadzornega odbora. f/ Na Vurberku se pojavlja večen problem okrog točk, za katere skrbi društvo Kostanjali naj bo tam bife ali pa kaj drugega. Društvo namreč šteje že 2800 članov. Na vurberškem kompleksu je v tem trenutku prisotnih kar nekaj uporabnikov : Društvo Kostanj s svojimi bioenergetskimi točkami, Turistično društvo Vurberk, Marija Mazi, kot najemnica gostinskega obrata na gradu, Brumen kot lastnik gostinskega objekta pod gradom, krajevna skupnost in nenazadnje stanovalci ter obiskovalci že omenjenih točk kot tudi drugi obiskovalci. Problem, kot ga vidimo mi, je predvsem v nestrpnosti posameznikov in nezmožnosti sodelovanja in povezovanja med vsemi uporabniki. Občinski urad je v neprestanih kontaktih s predsednikom društva Kostanj in upraviteljem točk in po svojih najboljših močeh mu skušamo pomagati, kolikor mu pač lahko. Žal pa na kulturo in zavest ljudi ne moremo vplivati. 12. Boris Pajnkihar a/ Podal je pobudo, da se naredi plan prioritet za ceste, vodovod…. Plan prioritet za investicije je narejen in vključen v proračun tako za ceste, vodovode in podobno. Aktivnosti vzdrževanja infrastrukture se pa izvajajo na podlagi planov vzdrževanja kot preventivnem tipu vzdrževanja in tekočem vzdrževanju, ki pa je v veliki meri odraz interventnega vzdrževanja (lomi cevovodov, neurja…). b/ Odpadki: kako je potrebno sortirati odpadke, če sledimo navodilom, v posode, ki so doma, ni kaj odlagati. Odgovor: Uvodoma je potrebno navesti, da smo na enako vprašanje odgovorili že na eni prejšnjih sej, pa kljub temo podajamo odgovor še enkrat. Tako je za odgovor na to vprašanje potrebno kot prvo navesti katere odpadke ločujemo na ekoloških otokih. Ločujemo tiste odpadke, ki jih je mogoče ponovno predelati, oziroma jih je potrebno varno odstraniti. To so: PAPIR, STEKLO, PLASTIČNA in KOVINSKA EMBALAŽA. Nadalje je potrebno ločevati BIOLOŠKE ODPADKE, katerih ni dovoljeno odlagati v posodo doma med ostale odpadke, ampak jih gospodinjstva v individualnih hišah kompostirajo na svojem vrtu, v kolikor nimajo teh možnosti, si naročijo pri izvajalcu dodatno storitev ter ustrezno posodo. Še posebej moramo biti pozorni in dovolj osveščeni za pravilno ravnanja z NEVARNIMI ODPADKI. V naših gospodinjstvih nastajajo še KOSOVNI in GRADBENI ODPADKI, katere moramo ločevati in predajati odstranjevalcem, nikakor pa jih ni dovoljeno odlagati v naravo! Ko smo vse zgoraj navedeno izločili nam ostane še ostanek komunalnih odpadkov. To so odpadki, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed prej naštetih skupin odpadkov. Ti odpadki, ki jih odlagamo v posode z oznako OSTALI ODPADKI so: plenice, higienski vložki, kozmetične blazinice, iztrebki malih živali skupaj s peskom, pepel, cigaretni ogorki, vžigalniki, povoščen, plastificiran in zamaščen papir, papir, ki je združen s folijo (v trgovinah vanj zavijajo delikatesne izdelke in meso, ovitek čokolade in masla), papir za peko, tube hrane krem in zobne paste, celofan, lepilni trakovi, umazana aluminijasta folija, keramični, kristalni in porcelanasti izdelki, izolacijsko in ognjevarno steklo, ogledala, navadne žarnice, krtače, ščetke in čopiči vseh vrst, pluta in plutovinasti zamaški, pisala, gumijasti izdelki, manjše igrače (ne elektronske), krpe in gobice za čiščenje, vrečke za sesalce, obutev, tekstil, usnjeni izdelki, pisala, filmi, fotografije, avdio in video kasete, gramofonske plošče, vosek,… c/ V zvezi z odgovorom na zastavljeno vprašanje o Janku Safranu je dejal, da ne pisat o odvzemu opravilne sposobnosti oz. je takšno omenjanje neprimerno. Odgovor: Pripomba gospoda Pajnkiharja je utemeljena. Ker pa iz vseh strani pritiskajo na občinsko upravo, naj vendarle poskrbimo za Safran Janeza, smo želeli izpostaviti, da proti volji Safran Janeza za izboljšanje njegovega življenja ni mogoče ničesar narediti oziroma ga namestiti kje drugje, kjer bi nekdo skrbel zanj. Ker on tega ne želi in se upira vsaki drugačni rešitvi, ni zanj, dokler sam odloča o sebi, mogoče narediti nič oziroma ne veliko. d/ Ali obstaja možnost odpisa komunalnega prispevka? Zakon o prostorskem načrtovanju v poglavju o komunalnem prispevku izrecno določa, da se komunalni prispevek ne plača za gospodarsko javno infrastrukturo. Ostale oprostitve lahko predpiše občina v svojem aktu, vendar mora za delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka tudi za gradnjo vseh ali posameznih vrst nestanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. Občina Duplek je v Odloku o komunalnem prispevku določila le, da se komunalni prispevek ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje, znanstveno raziskovalno delo in zdravstvo po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, kot to določa že sam zakon. Drugih oprostitev občina ni predvidela. Glede odpisa komunalnega prispevka občina tudi ni predvidela posebnih določb, ker jih tudi sam zakon ne predvideva, je pa možno sklepati, da bi v primeru odpisa komunalnega prispevka (enako kot pri oprostitvah) občina morala sredstva nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna in to tudi zapisati v odloku. e/ Hidrant na Kurirski je urejen. f/ Za namen gradnje centra v Zg. Dupleku je izvedel iz časopisa. O gradnji centra v Zg. Dupleku se vodijo aktivnosti že nekaj let. O vseh odločitvah in obravnavah dokumentov, ki so v pristojnosti Občinskega sveta pa občinska uprava z županom pripravi ustrezna gradiva, ki se obravnavajo na rednih ali izrednih sejah Občinskega sveta. Pred samim postopkom obravnave ali odločanja na Občinskem svetu pa je potrebno izvesti mnogo pripravljalnih aktivnosti, ki so bolj ali manj uspešne za dosego končnega rezultata in o teh aktivnostih župan informira svetnike na rednih sejah občinskega sveta v svoji točki o dogodkih v času med sejama. 13. Janko Drozg a/ V zvezi s podanimi odgovori na zastavljena vprašanja je dejal, da z odgovori ni zadovoljen, vprašanja so namreč zato, da se zadeve uredijo. Predlagamo, da na vse odgovore katere svetnik ni zadovoljen ponovno postavi pismeno vprašanje o čim bolj konkretnih zadevah in ne »na splošno« kajti le tako bomo lahko tudi konkretno odgovorili. b/ V zvezi z ureditvijo lastništva parcele ob gasilskem domu Dvorjane je prizadetih 80 gasilcev. O lastništvu in koriščenju obravnavanega zemljišča je vse določeno v pogodbi, ki sta jo sklenila leta 2003 Občina Duplek in PGD Dvorjane. Iz pogodbe je razvidno, da je PGD Dvorjane Občini Duplek sofinanciralo 2.000.000,00 SIT za nakup zemljišča katerega kupnina je znašala 4,5 mio SIT. Občina Duplek je tako za nakup zemljišča prispevala 2,5 mio SIT ter poravnala vse stroške povezane z nakupom. V 5. členu pogodbe je določeno, da bo Občina Duplek omogočila PGD Dvorjane kot sofinancerju omogočila brezplačno uporabo zemljišča za izvajanje njegove dejavnosti in ob pogoju, da bo ravnalo kot dober gospodar. V 3. členu pogodbe je tudi zapisano, da se PGD Dvorjane brezpogojno strinja, da se Občina Duplek vknjiži v Zemljiško knjigo kot dejanski in izključni lastnik predmetnih nepremičnin. Določeno je tudi, da vse posege na zemljišču lahko PGD Dvorjane opravlja le s soglasjem občine, prav tako pa tudi, da ne more zemljišča dajati v zakup ali najem. Ocenjujemo, da so s to pogodbo odnosi v zvezi z obravnavanim zemljiščem urejeni. c/ Pri gradnji oz. popravilu vodovod kontrolira sam sebe, na isti lokaciji so kopali že petič, zato so se ostro odzvali na vodovod. O nadzoru izvajanja del smo že pisali kakšen postopek, odgovornosti in pristojnosti veljajo. Predlagamo, da o posameznem konkretnem vprašanju, ki ga boste posredovali pisno ponovno odgovorimo ali že podan odgovor dopolnimo. TOČKA 5 INVESTICIJSKI PROGRAM ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA za projekte: 1. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor (kohezijski projekt) 2. Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš Marec 2011 Investitor: Investitor: MESTNA OBČINA MARIBOR Naslov: Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor Telefon: +386 (0) 2 22 01 000 Faks: +386 (0) 2 22 01 207 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Franc Kangler, župan Investitor: OBČINA DUPLEK Naslov: Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek Telefon: +386 (0) 2 68 40 911 Faks: +386 (0) 2 68 40 928 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Janez Ribič, župan Investitor: OBČINA HOČE - SLIVNICA Naslov: Pohorska cesta 15, 2311 Hoče Telefon: +386 (0) 2 61 65 320 Faks: +386 (0) 2 61 65 330 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Jožef Merkuš, župan Investitor: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Naslov: Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju Telefon: +386 (0) 2 62 96 820 Faks: E-mail: +386 (0) 2 62 96 828 [email protected] Odgovorna oseba: Leopold Kremžar, župan Izdelovalec investicijskega programa: Datum izdelave: Izdelovalec: SL CONSULT d.o.o. Naslov: Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 56 00 390 Faks: +386 1 56 00 392 E-mail: [email protected] Izdelovalec: Marjeta Sternad Kuharič, vodja projektov Direktor: Mirjan Poljak, direktor Marec 2011 Kazalo vsebine: 1. .................................................................................................................. UVODNO POJASNILO 36 1.1. ........................................................................................................ Predstavitev investitorja 1.1.1. .................................................................................................... Mestna občina Maribor 1.1.2. ................................................................................................................... Občina Duplek 1.1.3. .................................................................................................... Občina Hoče - Slivnica 1.1.4. .............................................................................. Občina Miklavž na Dravskem polju 36 36 38 40 42 1.2. ...................................................... Predstavitev izdelovalcev investicijskega programa 44 1.3. ............................................................................... Namen in cilj investicijskega projekta 46 1.3.1. ........................................................................................................... Glavni cilj projekta 46 1.3.2. ................................................................................................... Operativni cilji projekta 46 1.4.Povzetek predinvesticijske zasnove s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb do priprave investicijskega programa........................................................ 48 1.4.1. ............................................. Opis variant, obravnavanih v Predinvesticisjki zasnovi 48 2. .................................................................. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 51 2.1. .......................................................................................................................... Cilji investicije 51 2.2. ....................................................................................................... Spisek strokovnih podlag 51 2.3.Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta ................. 52 2.4.Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije........................................................................................................................... 52 2.5.Ocenjena vrednost investicije ter predvidena finančna konstrukcija z izračunanim deležem sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna Republike Slovenije ......... 53 2.6.Zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta ............................................................................................................................. 54 1. UVODNO POJASNILO Projekt Odvajanja in čiščenje odpadne vode na območju Maribora -širše prispevno območje CČN, vključuje Mestno občino Maribor, občino Duplek, občino Hoče-Slivnica in občino Miklavž na Dravskem polju. Projekt je predmet Vloge za potrditev pomoči iz kohezijskih skladov, k temu pa je dodan projekt Izgradnja kanalizacije na območju KS Limbuš, ki pa bo v celoti financiran iz proračuna Mestne občine Maribor. Investicija v izgradnjo kanalizacije na območju KS Limbuš predstavlja eno izmed investicijskih faz Mestne občine Maribor, ki poleg projekta, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči dopolnjuje investicijski cikel občin investitork. V investicijskem programu je zato predstavljena investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči in dodatno še investicija za območje KS Limbuš. 1.1. Predstavitev investitorja 1.1.1. Mestna občina Maribor Mestna občina Maribor leži na 269,5 m nadmorske višine, čeznjo pa teče reka Drava. Občina Maribor z glavnim mestom Maribor kot drugim največjim slovenskim mestom je gospodarsko, kulturno, izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče severovzhodne Slovenije. Mesto se je razširilo na obe strani Drave. V njem se naravno stekajo sklenjene pokrajine: • • • Dravska dolina med Pohorjem in Kozjakom, ki se pri Selnici raztegne v širšo diluvialno nižino mariborske ravni; Slovenske gorice, mlado terciarno gričevje iz miocenskih laporjev in peščencev; Dravsko - Ptujsko polje, ki se v obliki velikega trikotnika kot velikanski vršaj prodnatih diluvialnih nanosov razteza proti Ptuju. Prostorski razvoj mesta Maribor opredeljujejo naslednji dejavniki: strukturne in gospodarske spremembe, porast prostorske mobilnosti prebivalstva, bližina regionalnega avtocestnega vozlišča, dvig blaginje prebivalstva, večje zahteve po urejenem bivalnem okolju, višja stopnja varstva okolja, varovanje kulturnega izročila in krepitev regijske funkcije mesta. 36 Shema 1/1: Umestitev Mestne občine Maribor na območje Podravske regije Maribor © Sl consult d.o.o., 2008 Po zadnjih podatkih v letu 2009 je bilo v Mestni občini Maribor 112.642 prebivalcev. Povprečno letno število gibanja prebivalstva v tej občini v obdobju od leta 2007 do leta 2009 je 0,00%. Torej gre za konstantno število prebivalcev brez opaznega trenda rasti prebivalcev. Tabela 1/1: Občina 2007 Število prebivalcev v mestni občini Maribor v obdobju 2007-2009 2008 MO Maribor 111.490 111.053 Vir. Statistični urad RS 2009 112.642 Koeficient 1,00 Povprečna velikost gospodinjstva v občini znaša 2,5 prebivalca, povprečna neto plača v občini v obdobju januar – april 2010 znaša 927,90 EUR (vir: www.stat.si; 21.07.2010). 37 Shema 1/2: Mestna občina Maribor Naselja v občini so: Bresternica, Celestrina, Dogoše, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hrastje, Hrenca, Jelovec, Kamnica, Košaki, Laznica, Limbuš, Malečnik, Maribor, Meljski Hrib, Metava, Nebova, Pekel, Pekre, Počehova, Razvanje, Ribniško selo, Rošpoh - del, Ruperče, Srednje, Šober, Trčova, Vinarje, Vodole, Vrhov Dol, Za Kalvarijo, Zgornji Slemen - del, Zrkovci. 1.1.2. Občina Duplek Občina Duplek je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvijo njihovih območij. Obsega naselja Ciglence, Dvorjane, Jablance, Spodnja Korena, Spodnji Duplek, Vurberk, Zgornja Korena, Zgornji Duplek, Zimica in Žikarce. Občina leži na severozahodnem obrobju Slovenskih goric, kjer se s trto porasli griči spuščajo k obrežju reke Drave. To je pretežno hribovito gričevnato območje z majhnim delom ravninskega predela ob Dravi in zajema površino 3920 hektarjev. Občina meji na Mestno občino Maribor, Mestno občino Ptuj, Občino Lenart in Občino Destrnik, od občine Starše pa jo loči reka Drava. 38 Občina je pretežno kmetijsko usmerjena, na njenem območju ni industrijskih obratov, pa tudi ne večjih obrtnih obratov. Po statističnih podatkih je največ aktivnega prebivalstva zaposlenega v naselju bivališča (59% - kmetijstvo, drobna obrt, turizem na podeželju), le dobra četrtina aktivnega prebivalstva odhaja na delo v sosednje kraje, Maribor, Ptuj, Lenart ali čez mejo v Avstrijo. Zaradi ohranitve mirnega okolja in čimbolj neokrnjene narave je tudi politika današnje občine usmerjena predvsem v ohranjanje kmetijstva ter razvijanje dejavnosti, ki bodo to usmeritev podpirale. V občini zato težijo k razvoju turizma na podeželju in storitvenih dejavnostih. Shema 1/3: Umestitev občine Duplek na območje Podravske regije Duplek © Sl consult d.o.o., 2008 Po zadnjih podatkih v letu 2009 je bilo v občini Duplek 6.580 prebivalcev. Povprečno letno število gibanja prebivalstva v tej občini v obdobju od leta 2007 do leta 2009 je 0,00%. Torej gre za konstantno število prebivalcev brez opaznega trenda rasti prebivalcev. Tabela 1/2: Občina Duplek 2007 Število prebivalcev v mestni občini Duplek v obdobju 2007-2009 2008 6.502 6.365 Vir. Statistični urad RS 2009 6.580 Koeficient 1,00 Povprečna velikost gospodinjstva v občini znaša 3,0 prebivalca, povprečna neto plača v občini v obdobju januar – april 2010 znaša 821,32 EUR (vir: www.stat.si; 21.07.2010). 39 Shema 1/4: Občina Duplek Naselja v občini so: Ciglence, Dvorjane, Jablance, Spodnja Korena, Spodnji Duplek, Vurberk, Zgornja Korena, Zgornji Duplek, Zimica, Žikarce. 1.1.3. Občina Hoče - Slivnica Občina Hoče-Slivnica leži v severovzhodnem delu Slovenije, med Pohorjem in Dravskim poljem. Spada v Podravsko regijo. Po površini meri 53,7 km2. Okoli 53 odstotkov občinskih površin je obdelovalne zemlje, gozdov je 39 odstotkov, 8 odstotkov predstavljajo druge površine. Občinsko središče Spodnje Hoče je od glavnega mesta Ljubljane oddaljeno 130 km, od meje s sosednjo Avstrijo 20 km, s Hrvaško 45 in od meje z Madžarsko 100 km. Občina na severu meji na mestno občino Maribor, na vzhodu na Miklavž, na jugu na Rače-Fram ter na zahodu na Slovensko Bistrico in Ruše. Na območju občine se vse bolj razvija turizem in gospodarstvo, ki s svojo vlogo skrbi za prepoznavnost občine. Gospodarske dejavnosti se izredno širijo na predelu Industrijske cone I-8 in I-11, Obrtne cone Hoče in letališča. Med pomembnejše 40 dejavnosti spadajo strojegradnja, industrija gradbenega materiala, tiskarska dejavnost, trgovina, turizem in kmetijstvo z okoli 3000 hektarji obdelovalnih površin, ki ležijo vse od obronkov Pohorja in do ravninskega dela občine. S pestro ponudbo turističnih kmetij in veliko prenočitvenih zmogljivosti, ter predvsem z izjemno bogato kulinarično ponudbo, se turizem v občini vedno bolj razširja. Območje občine Hoče-Slivnica je glede na naravne in kulturne danosti izredno bogato, s svojo lego ima velike možnosti za razvoj turizma, predvsem zimskega, saj občina obsega tudi velik del Pohorja. Na samem območju se ponuja veliko število različnih možnosti, kot so: rekreacija v naravi, zimski šport, sprehodi, pohodništvo, planinarjenje, padalstvo, zmajarstvo, panoramski ogledi, kolesarjenje, jahanje in podobno. Shema 1/5: Umestitev občine Hoče - Slivnica na območje Podravske regije Hoče - Slivnica © Sl consult d.o.o., 2008 Po zadnjih podatkih v letu 2009 je bilo v občini Hoče - Slivnica 10.794 prebivalcev. Povprečno letno število gibanja prebivalstva v tej občini v obdobju od leta 2007 do leta 2009 je 0,00%. Torej gre za konstantno število prebivalcev brez opaznega trenda rasti prebivalcev. Tabela 1/3: Občina Hoče Slivnica 2007 Število prebivalcev v mestni občini Hoče - Slivnica v obdobju 2007-2009 2008 10.734 10.613 Vir. Statistični urad RS 2009 10.794 Koeficient 1,00 Povprečna velikost gospodinjstva v občini znaša 2,8 prebivalca, povprečna neto plača v občini v obdobju januar – april 2010 znaša 877,24 EUR (vir: www.stat.si; 21.07.2010). 41 Shema 1/6: Občina Hoče - Slivnica Naselja v občini so: Bohova, Čreta, Hočko Pohorje, Hotinja vas, Orehova vas, Pivola, Polana, Radizel, Rogoza, Slivnica pri Mariboru, Slivniško Pohorje, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče. 1.1.4. Občina Miklavž na Dravskem polju Občina Miklavž na Dravskem polju leži v celoti na Dravskem polju, ki je prehodno območje med subpanonsko in subalpsko severovzhodno Slovenijo. Dravsko polje na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje. Občino Miklavž na Dravskem polju obdajajo občine Maribor, Starše, Hoče-Slivnica in Rače. 42 Shema 1/7: Umestitev občine Miklavž na Dravskem polju na območje Podravske regije Miklavž na Dravskem polju © Sl consult d.o.o., 2007 Po zadnjih podatkih v letu 2009 je bilo v občini Miklavž na Dravskem polju 6.264 prebivalcev. Povprečno letno število gibanja prebivalstva v tej občini v obdobju od leta 2007 do leta 2009 je 0,00%. Torej gre za konstantno število prebivalcev brez opaznega trenda rasti prebivalcev. Tabela 1/4: Občina Število prebivalcev v mestni občini Miklavž na Dravskem polju v obdobju 2007-2009 2007 Miklavž na Dravskem polju 6.244 Vir. Statistični urad RS 2008 6.193 2009 Koeficient 6.264 1,00 Povprečna velikost gospodinjstva v občini znaša 2,9 prebivalca, povprečna neto plača v občini v obdobju januar – april 2010 znaša 787,91 EUR (vir: www.stat.si; 21.07.2010). 43 Shema 1/8: Občina Miklavž na Dravskem polju Naselja v občini so: Dobrovce, Dravski Dvor, Miklavž na Dravskem polju, Skoke. 1.2. Predstavitev izdelovalcev investicijskega programa Izdelovalec investicijske dokumentacije je podjetje SL Consult d.o.o., Dunajska 122, Ljubljana. SL Consult je bil ustanovljen leta 2000 kot podjetje za svetovalne storitve in tehnično pomoč lokalnim upravam, nacionalnim in mednarodnim vladnim agencijam, organizacijam ter družbam, kakor tudi majhnim in srednje velikim podjetjem, ki so želeli pridobiti projekte, sofinancirane iz skladov Evropske unije. V podjetju SL Consult predstavlja predmet dela: 44 • • • Prijava projektov za sofinanciranje iz Evropskih skladov, vključno z izdelavo investicijske dokumentacije, v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo: študije primernosti projektov za sofinanciranje iz EU skladov dokumenti identifikacije investicijskega projekta predinvesticijske zasnove investicijski programi študije izvedljivosti in analize stroškov in koristi prijave za sofinanciranje iz Evropskih skladov Izvajanje nacionalnih in evropskih razpisnih postopkov priprava razpisne dokumentacije izvedba razpisnega postopka pomoč pri ocenjevanju prispelih ponudb Sodelovanje pri izvedbi projekta splošni in finančni nadzor med izvajanjem projekta V okviru instrumentov pomoči Evropske unije ima podjetje SL Consult izkušnje v programih: • PHARE - pobuda Evropske unije, sicer ključni finančni instrument sodelovanja EU z državami srednje in vzhodne Evrope v procesu ekonomske preobrazbe. • SAPARD - programska finančna linija, ki zajema predvsem sistem ukrepov za lažje prilagajanje na področju kmetijstva oz. ruralnega razvoja v celoti. • ISPA – sklad zagotavlja denar za naložbe v okoljevarstvene projekte in izboljšavo prometne infrastrukture. • Kohezijski skladi - prispevajo h krepitvi ekonomske in socialne kohezije in sofinancirajo projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture. • Evropski sklad za regionalni razvoj - gre za Strukturni sklad Evropske unije in sicer v tistem delu, kjer so sredstva namenjena razvojnim projektom, s katerimi se odpravlja ekonomske razlike znotraj držav Evropske unije. • IPA - instrument, ki nadomešča vrsto programov in finančnih instrumentov, namenjenih državam kandidatkam ali morebitnim kandidatkam za pristop, denimo programe PHARE, PHARE CBC, ISPA, SAPARD, CARDS in finančni instrument za Turčijo, ter zajema:pomoč pri prehodu in krepitvi institucij; čezmejno sodelovanje; regionalni razvoj (promet, okolje in gospodarski razvoj); človeške vire (krepitev človeškega kapitala in boj proti izključenosti) in razvoj podeželja. • Sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami - za programe, katerih cilj je bil poenotenje zakonskih in podzakonskih okvirov (zlasti okolje-varstvenih standardov) ter finančno in ekonomsko uresničljive projekte. • Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Svetovna banka… • Nacionalne investicije - lokalne investicije, regionalne razvojne investicije, nacionalne investicije. 45 1.3. Namen in cilj investicijskega projekta 1.3.1. Glavni cilj projekta Glavni cilj projekta je: 1. Nove priključitve prebivalcev na kanalizacijski sistem z izgradnjo kanalizacije, ki bo odvajala komunalne odpadne vode z varovanih območij pitne vode. Odvajanje: Pred izvedbo projekta: Po izvedbi projekta: Dodatno priključeni na kanalizacijo v letu 2015: 94.578 prebivalcev 99.721 prebivalcev 5.143 prebivalcev Pred izvedbo projekta: Po izvedbi projekta: Dodatno priključeni na kanalizacijo in ČN v letu 2015: 90.288 prebivalcev 104.491 prebivalcev 14.203 prebivalcev Čiščenje: Prav tako se bo z izvedbo investicije na območju KS Limbuš na kanalizacijski sistem dodatno priključilo 732 prebivalcev. 1.3.2. Operativni cilji projekta Z izvedbo projekta se bo sledilo tudi sledečim operativnim ciljem: 2. Nove priključitve prebivalcev na kanalizacijski sistem z izgradnjo kanalizacije, ki bo odvajala komunalne odpadne vode z varovanih območij pitne vode. 46 Z izvedbo projekta bodo izvedene in omogočene dodatne priključitve prebivalcev na odvajanje v aglomeracijah: • • • • aglomeracija: Spodnje Hoče (ID 14514): 704 PE, aglomeracija Radizel (ID 20847): 2.521 PE, aglomeracija Skoke (ID 14523): 1.918 PE, aglomeracija Maribor (ID 29): 732 PE, ter na čiščenje: • aglomeracija: Spodnje Hoče (ID 14514): 2.290 PE, • aglomeracija Radizel (ID 20847): 5.058 PE, • aglomeracija Skoke (ID 14523): 1.923 PE, • aglomeracija Bresternica (ID 4): 545 PE, • aglomeracija Jelovec (ID 11): 186 PE, • aglomeracija Vodole (ID 17): 566 PE, • aglomeracija Zgornji Duplek (ID 16458): 1.539 PE, • aglomeracija Spodnji Duplek (ID 16457): 1.074 PE, • aglomeracija Dvorjane (ID 14495): 528 PE • aglomeracija Maribor (ID 29): 732 PE. 3. Varovanje in zaščita vodnih virov. Z zaščito vodnih virov, je omogočena sanitarno ustrezna pitna voda širšemu območju okrog 180.000 prebivalcev – poleg Mestne občine Maribor še dvanajst ostalih občin. 4. Varovanje kakovostnega stanja reke Drave (in posredno tudi pomembne ekosisteme kot npr. Krajinski park Drava). Eden od ciljev projekta je tudi varovanje kakovostnega stanja reke Drave. Reka Drava predstavlja pomemben ekosistem, ki je opredeljen kot: • Krajinski park Drava, • naravna vrednota državnega pomena, • naravni spomenik, • ekološko pomembno območje, • je del območja NATURA 2000. Varovanje takšnega ekosistema je pred onesnaženjem s strani komunalne odpadne vode zelo pomembno, posebno za občino Duplek. 5. Izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. 47 Zaradi izvedbe investicije bodo mogoče nove priključitve prebivalcev na odvajanje in čiščenje. V občinah investitorkah obstajajo tudi prebivalci, ki so priključeni na odvajanje, nimajo pa rešenega ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode. Po izvedbi projekta bodo prebivalci, ki bodo priključeni na centralno čistilno napravo Maribor deležni boljših življenjskih pogojev. 6. Izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev, ki živijo na predmetnem območju. Z izvedbo investicije bo problem nekontroliranega odvajanja komunalne odpadne vode iz greznic v okolje zmanjšan na minimum. Z izvedbo investicije bo zdravstveno stanje prebivalstva, ki živijo na območju, kjer bo investicija izvedena, izboljšano. 7. Zmanjšanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaženja Z izvedbo projekta se bodo zmanjšale emisije iz komunalnih virov onesnaženja. 1.4. Povzetek predinvesticijske zasnove s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb do priprave investicijskega programa Predinvesticijska zasnova je bila izdelana januarja 2008 in je obravnavala investicijo, ki je ustrezala takratnim merilom glede upravičenosti investicij. Investicija je obsegala gradnjo kanalizacije v skupni dolžini 84,6 km, investicijska vrednost je po stalnih cenah znašala 45.336.849 EUR z vključenim davkom na dodano vrednost. Na podlagi novih meril, ki so bili v decembru 2010 posredovani s strani Ministrstva za okolje in prostor, so do kohezijskega sofinanciranja upravičene investicije, ki se izvajajo v aglomeracijah večjih od 2.000 PE, v investicijo pa je bilo mogoče vključiti tudi sekundarno kanalizacijo. Glede na izvedene spremembe se variante v smislu trajanja investicij ne spreminjajo. 1.4.1. Opis variant, obravnavanih v Predinvesticisjki zasnovi V predinvesticijski zasnovi sta bili analizirani dve varianti in sicer: V predinvesticijski zasnovi sta bili obravnavani dve varianti gradnje kanalizacije glede na trajanje izvedbe investicije, in sicer: 48 Varianta 1: gradnja kanalizacije se prične v letu 2009 ter konča v letu 2012 – trajanje 4 leta Varianta 2: gradnja kanalizacije se prične v letu 2009 ter konča v letu 2013 – trajanje 5 let Investicijska vrednost je za obe varianti enaka in znaša 37.780.708 EUR brez DDV oziroma 45.336.849 EUR z DDV, stalne cene november 2007. Izdelana je bila finančno ekonomska analiza projekta, katere rezultati so: Kazalnik Varianta 1 Varianta 2 Finančna analiza Doba vračanja sredstev 51 50 Neto sedanja vrednost -23.271.828 -22.583.250 -2,41% -2,37% 0,83 0,83 Interna stopnja donosnosti Relativna neto sedanja vrednost Ekonomska analiza Doba vračanja sredstev 24 24 Neto sedanja vrednost 8.364.416 7.687.305 7,96% 7,76% 1,27 1,26 Interna stopnja donosnosti Relativna neto sedanja vrednost Pri preverjanju kritičnosti spremembe investicijske vrednosti projekta, obratovalnih stroškov in prihodkov za obe varianti (1% sprememba vrednosti spremenljivke povzroči vsaj 5% spremembo NPV) se je izkazalo, da nobena od spremenljivk analize občutljivosti ne predstavlja kritične spremenljivke modela. Za izbor optimalne variante so bila skladno s takrat veljavno Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabili sledeča merila: • Finančna merila (finančna neto sedanja vrednost, finančna interna stopnja donosnosti, finančna relativna neto sedanja vrednost) • Ekonomska merila (ekonomska neto sedanja vrednost, ekonomska interna stopnja donosnosti, ekonomska relativna neto sedanja vrednost) • Razvojna merila (merila za uresničevanje ciljev narodnogospodarskega razvoja; merila za sektorske proizvodne moči, zanesljivosti in kakovosti delovanja; merila za varstvo okolja) • Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka (vrednost investicije na enoto, skupni stroški investicije na enoto, stroški na enoto učinka med obratovanjem) Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi: 49 Varianta 1 Varianta 2 Finančna merila 5 3 Ekonomska merila 3 6 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 3 Skupaj ponderji 11 12 Rang 1 2 Glede na merila, določena s 26. in 27. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) je bila kot najugodnejša oziroma najbolj optimalna varianta za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Varianta 1. 50 2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 2.1. Cilji investicije Glavni cilj projekta je: • Nove priključitve prebivalcev na kanalizacijski sistem z izgradnjo kanalizacije, ki bo odvajala komunalne odpadne vode z varovanih območij pitne vode. Z izvedbo projekta bo na kanalizacijo dodatno priključenih 5.143 prebivalcev, na čiščenje pa 14.203 prebivalcev. Z izvedbo investicije v Limbušu pa bo dodatno priključenih na kanalizacijski sistem še 732 prebivalcev. Z izvedbo projekta se bo sledilo tudi sledečim operativnim ciljem: • • • • • • 2.2. Nove priključitve prebivalcev na kanalizacijski sistem z izgradnjo kanalizacije, ki bo odvajala komunalne odpadne vode z varovanih območij pitne vode. Z izvedbo projekta bodo omogočene dodatne priključitve prebivalcev na odvajanje v aglomeracijah: Spodnje Hoče (ID 14514), Radizel (ID 20847), Skoke (ID 14523), Maribor (ID 29) ter na čiščenje v aglomeracijah: Spodnje Hoče (ID 14514), Radizel (ID 20847), Skoke (ID 14523), Bresternica (ID 4), Jelovec (ID 11), Vodole (ID 17), Zgornji Duplek (ID 16458), Spodnji Duplek (ID 16457), Dvorjane (ID 14495), Maribor (ID 29). Varovanje in zaščita vodnih virov. Varovanje kakovostnega stanja reke Drave (in posredno tudi pomembne ekosisteme kot npr. Krajinski park Drava). Izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev, ki živijo na predmetnem območju. Zmanjšanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaženja Spisek strokovnih podlag Podatki in informacije, ki so bili uporabljeni v investicijskem programu so bili povzeti po naslednjih strokovnih podlagah: Varovanje vodnih virov na širšem prispevnem območju centralne čistilne naprave Maribor, Idejna študija / Študija izvedljivosti, SL CONSULT d.o.o., februar 2006. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor, Predinvesticijska zasnova, SL CONSULT d.o.o., januar 2008. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor, povzetek Idejnih projektov, Institut za ekološki inženiring d.o.o., januar 2011. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor, Študija izvedljivosti, SL CONSULT d.o.o., januar 2011. Projektantske ocene in strokovne službe občin. Trenutno veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. 51 2.3. Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta Izdelovalec IP: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: 2.4. SL CONSULT d.o.o. Dunajska 122, 1000 Ljubljana Mirjan Poljak, direktor Institut za ekološki inženiring d.o.o. Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor Željko Blažeka, direktor Danilo Šalamon Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije Mestna občina Maribor in občine Duplek, Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju so novembra 2007 podpisale Medobčinsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju na projektu, po kateri je koordinator projekta Mestna občina Maribor. Razpisna dokumentacija za izvedbo gradenj bo pripravljena v skladu z FIDIC Rdečo knjigo. Za gradnjo in nadzor se bo izvedel en razpis v štirih lotih, razpis za obveščanje javnosti pa bo za vse štiri občine skupen, postopek bo vodila Mestna občina Maribor, ki bo tudi podpisnica pogodbe. Sam razpisni postopek in izbor izvajalca se bosta izvršila na podlagi Zakona o javnem naročanju, osnova za izvedbo razpisanih del pa bodo splošni in posebni pogoji gradbene pogodbe po pravilih FIDIC. Po končani gradnji bo bodoči upravljavec novozgrajenega kanalizacijskega omrežja Nigrad d.d.. Bodoči upravljavec je podrobneje predstavljen v nadaljevanju dokumenta. 52 2.5. Ocenjena vrednost investicije ter predvidena finančna konstrukcija z izračunanim deležem sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna Republike Slovenije Investicijska vrednost projekta, ki je predmet izvajanja kohezijskega sklada znaša po stalnih cenah z vključenim DDV 24.149.712 EUR. Investicija bo sofinancirana s strani kohezijskega sklada, državnega proračuna in občinskih proračunov. Tabela 2/1: Investicijska vrednost kohezijskega projekta v EUR, stalne cene Investicijska vrednost Element Kanalizacija Maribor Duplek Hoče - Slivnica Miklavž na Dravskem polju Izdelava dokumentacije (projektne, razpisne,…) Maribor Duplek Hoče - Slivnica Miklavž na Dravskem polju Nadzor - 1,4% Maribor Duplek Hoče - Slivnica Miklavž na Dravskem polju Stiki z javnostjo Maribor Duplek Hoče - Slivnica Miklavž na Dravskem polju Nepredvidena dela - 8,6% Maribor Duplek Hoče - Slivnica Miklavž na Dravskem polju INVESTICIJSKA VREDNOST 17.374.760 903.191 2.513.465 9.173.097 4.785.007 850.000 44.185 122.963 448.762 234.090 250.000 12.996 36.165 131.989 68.850 150.000 61.382 29.135 30.254 29.229 1.500.000 77.974 216.993 791.933 413.100 20.124.760 DDV - 20% INVESTICIJSKA VREDNOST Z DDV 4.024.952 24.149.712 Detajlni prikaz investicijske vrednosti po posamezni občini je priložen v prilogi dokumenta. Projekt bo financiran s sredstvi Kohezijskega sklada, sredstvi proračuna Republike Slovenije in proračunskih sredstev Mestne občine Maribor in občin Duplek, Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju. 53 V investicijski program je vključena tudi investicija v izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju KS Limbuš, ki bo v celoti financirana iz občinskega proračuna Mestne občine Maribor in po stalnih cenah z DDV znaša 1.324.133 EUR. Tabela 2/2: Investicijska vrednost projekta na območju KS Limbuš v EUR, stalne cene Stalne cene, v EUR Element Investicijska vrednost A. KANAL 1.0 (Laznica - Limbuš) B. KANAL 2.0 C. KANAL 2.1 D. KANAL 2.2 E. KANAL 2.3 F. KANAL 2.4 G. KANAL 2.5 H. KANAL 2.5.1 I. KANAL 2.5.2 J. KANAL 2.6 K. KANAL 3.0 L. KANAL DRŽANIČEVA POT INVESTICIJSKA VREDNOST DDV - 20% INVESTICIJSKA VREDNOST Z DDV 216.991 119.919 54.739 53.543 58.890 57.449 61.543 9.732 12.331 66.923 112.387 278.998 1.103.444 220.689 1.324.133 Detajlnejši prikaz s pripadajočimi dolžinami je podan v prilogi dokumenta. Investicija bo financirana v celoti iz občinskega proračuna Mestne občine Maribor. 2.6. Zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta Tabela 2/3: Rezultati izračunov Finančna diskontna stopnja (%) Finančna neto sedanja vrednost investicije (EUR) Finančna interna stopnja donosnosti investicije (%) Doba vračanja (leta) Količnik donosnosti (finančna analiza) Ekonomska diskontna stopnja (%) Ekonomska neto sedanja vrednost (EUR) Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije (%) Količnik donosnosti (ekonomska analiza) 7% -13.207.806 -10,40% 24,4 0,39 5% 10.614.466 10,56% 1,43 Projekt bo z implementacijo razširitve kanalizacijskega sistema prispeval k ciljem regionalne politike, to je k zmanjšanju onesnaževanja okolja zaradi neprečiščenih komunalnih odplak s komunalnim opremljanjem aglomeracij na območjih naselij ali delov naselij. 54 Sedanja neto ekonomska vrednost (ENPV) celotnega projekta (vseh vključenih občin) je pozitivna (ENPV= 10.614.466 EUR), kar pomeni, da je družba (regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške. TOČKA 6 POROČILO KONCESIONARJA ZA POKOPALIŠKO DEJAVNOST ZA LETO 2010 OBRAZLOŽITEV: Koncesijska pogodba za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, sklenjena s koncesionarjem Almaja d.o.o., določa, da mora koncedent do 31. marca v tekočem letu seznaniti s poročilom o fakturirani vrednosti storitev pokopališke službe v preteklem letu. V svojem 8. členu nadalje določa, da mora koncesionar predložiti koncedentu, t.j. Občini, v soglasje cenik pokopaliških storitev. Cene morajo biti ekonomske. Za ekonomsko se šteje cena, ki pokriva stroške materiala, dela, koncesnino in 5 % stopnjo dobička. Če občina koncesionarju ne potrdi ekonomskih cen storitev, je dolžna kriti izgubo iz tega naslova. Koncecionar je dolžan občino o pričakovani izgubi pisno obvestiti takoj, ko nastanejo okoliščine, ki bi lahko povzročile izgubo. V primeru zahtevka za kritje izgube zaradi nepotrjenih ekonomskih cen, mora koncesionar koncedentu k zahtevku predložiti celotno knjigovodsko evidenco, ki nedvoumno izkazuje višino izgube. Pogodba je bila sklenjena 16.7.2008. Cene so bile oblikovane v skladu s ponudbo izvajalca, na podlagi katere mu je bila podeljena koncesija. V letu 2010 so bile cene nespremenjene in tudi za leto 2011 koncesionar ni predlagal zvišanja cen, zato ostajajo tudi v letu 2011 enake. Občinskemu svetu predlagamo v sprejem naslednji: Predlog sklepa: » Občinski svet Občine Duplek se je seznanil s poročilom koncesionarja o pokopališki službi v letu 2010 in daje soglasje k cenam pokopaliških storitev za leto 2011.« 55 OBČINA DUPLEK Cesta 4. julija 106 2241 SPODNJI DUPLEK POROČILO O OPRAVLJENIH POKOPALIŠKIH STORITVAH V OBČINI DUPLEK ZA LETO 2010 Na podlagi 7. člena KONCESIJSKE POGODBE ZA OPRAVLJANJE POGREBNE IN POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI , vam v prilogi podajamo poročilo o opravljenih pokopaliških storitvah v Občini Duplek za leto 2010. Predlagamo, da se koncesionirane cene pokopaliških storitev v tem letu NE SPREMENIJO. Priloge: - Poročilo o izvajanju pokopaliških storitev na pokopališčih Dvorjane, Korena in Vurberk - izračun koncesnine - Seznam za uporabo mrliške veže 2010 56 Direktor: Zlatko Glinšek Lenart, 10.06.2011 POROČILO O IZVAJANJU POKOPALIŠKIH STORITEV V OBČINI DUPLEK V OBDOBJU OD 01.01.2010 – 31.12.2010 SKUPNO ŠTEVILO POGREBOV: ZNESEK OPRAVLJENIH STORITEV V DVORJANAH: ZNESEK OPRAVLJENIH STORITEV V KORENI: ZNESEK OPRAVLJENIH STORITEV NA VURBEKU: SKUPAJ: 4 % KONCESNINA Pokopališče Dvorjane: SKUPNO ŠTEVILO POGREBOV: ŠTEVILO ŽARNIH POGREBOV: ŠTEVILO KLASIČNIH POGREBOV 26 17 9 Pokopališče Korena: SKUPNO ŠTEVILO POGREBOV: ŠTEVILO ŽARNIH POGREBOV: ŠTEVILO KLASIČNIH POGREBOV 10 6 4 Pokopališče Vurberk: SKUPNO ŠTEVILO POGREBOV: ŠTEVILO ŽARNIH POGREBOV: ŠTEVILO KLASIČNIH POGREBOV 17 12 5 57 53 6.567,65 3.217,60 4.452,56 14.237,81 569,51 POROČILO O IZVAJANJU POKOPALIŠKIH STORITEV V OBČINI DUPLEK ZA LETO 2010 POKOPALIŠČE DVORJANE 2010: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. Pokojni MARKS Marija TEPEH Dominik (svoje moštvo) ŠANTL Jožef BEZLAJ Frančiška MURŠEC Marija VEBER Franc JURŠA Roman BERLIČ Alojz MESAREC Marija GUMZEJ Marija BERLIČ Amalija CVIKL Roza ŠABEDER Avguštin GOLOB Bogomir MIKOLIČ Drago SKOK Janez TEMENT Ana BRAČKO Dragica OBJEDOVIĆ Nedeljko (svoje moštvo) PULKO Mihael GLONAR Ljudmila ČEH Marija KREPEK Tatjana DAMIŠ Ivan VIDOVIČ Zvonko KRAJNC Anton Vrsta pogreba Žarni Žarni Žarni Žarni Klasičen Žarni Žarni Klasičen Klasičen Žarni Klasičen Žarni Klasičen Klasičen Žarni Žarni Žarni Žarni Klasičen Žarni Klasičen Žarni Žarni Žarni Žarni Klasičen Cena brez DDV 218,00 200,56 218,00 218,00 333,92 218,00 218,00 333,92 333,92 218,00 333,92 218,00 333,92 333,92 218,00 218,00 218,00 218,00 267,14 218,00 333,92 218,00 185,30 218,00 218,00 307,21 SKUPAJ: ------------------6.567,65 POKOPALIŠČE KORENA 2010: 1. 2. Pokojni ROJKO Slavko (Doplačilo za cerkveni pogreb) KLUČNIK Srečko Vrsta pogreba Žarni Žarni 58 Cena brez DDV 218,00 20,00 218,00 3. FEKONJA Elizabeta Žarni 4. PINTARIČ Angela Žarni 5. ULBL Jožef Klasičen 6. KRAJNC Zofija (nedelja) Klasičen 7. TERŠAVEC Alojz Žarni 8. KURNIK Justina Žarni 9. DEUČMAN Alojzija (nedelja) Klasičen 10. MARIN Terezija Klasičen SKUPAJ: 20,00 218,00 20,00 218,00 20,00 333,92 30,00 500,88 30,00 218,00 20,00 218,00 20,00 500,88 30,00 333,92 30,00 3.217,60 POKOPALIŠČE VURBERK 2010: Pokojni 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Vrsta pogreba Žarni Žarni Klasičen Žarni Žarni Žarni Klasičen Klasičen Žarni Klasičen Žarni Žarni Klasičen Žarni Žarni Žarni Žarni ŽIŽEK Marija STANET Katarina GAŠPARIČ Marija KRAMBERGER Ana BREG Andrej PLANJŠEK Jože DVORŠAK Marija BAUMAN Ratko BARTOLEC Danijel CVETKO Miroslav (nedelja) KLARIČ Štefanija ZELENIK Stanislava KOKOL Marija KOZARIČ Peter KOKOL Marija BRAČKO Alojzij JURANČIČ Marija SKUPAJ: Skupaj Dvorjane, Korena, Vurberk Cena brez DDV 218,00 218,00 333,92 218,00 218,00 218,00 333,92 333,92 218,00 500,88 218,00 218,00 333,92 218,00 218,00 218,00 218,00 ------------4.452,56 14.237,81 59 Koncesnina 4% 569,51 Lenart, 20.01.2011 UPORABA MRLIŠKE VEŽE V LETU 2010 DVORJANE Zap. Št. 1/DVOR 2/DVOR 3/DVOR 4/DVOR 5/DVOR 6/DVOR 7/DVOR 8/DVOR 9/DVOR 10/DVOR 11/DVOR 12/DVOR 13/DVOR 14/DVOR 15/DVOR 16/DVOR 17/DVOR 18/DVOR 19/DVOR 20/DVOR Pokojni Znesek 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 MARKS Marija TEPEH Dominik ŠANTL Jožef BEZLAJ Frančiška MURŠEC Marija VEBER Franc JURŠA Roman BERLIČ Alojz MESAREC Marija GUMZEJ Marija BERLIČ Amalija CVIKL Roza ŠABEDER Avguštin GOLOB Bogomir MIKOLIČ Drago SKOK Janez TEMENT Ana BRAČKO Dragica OBJEDOVIĆ Nedeljko PULKO Mihael 60 21/DVOR 22/ DVOR 23/DVOR 24/DVOR 25/DVOR 26/DVOR GLONAR Ljudmila ČEH Marija KREPEK Tatjana DAMIŠ Ivan VIDOVIČ Zvonko KRAJNC Anton 26x 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 --------------692,38 ZG. KORENA Zap. Št. 1/KO 2/KO 3/KO 4/KO 5/KO 6/KO 7/KO 8/KO 9/KO 10/KO Pokojni ROJKO Slavko KLUČNIK Srečko FEKONJA Elizabeta PINTARIČ Angela ULBL Jožef KRAJNC Zofija TRŠAVEC Alojz KURNIK Justina DEUČMAN Alojzija MARIN Terezija 10 x 61 Znesek 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 ----------------266,30 VURBERK Zap. Št. 1/VUR 2/VUR 3/VUR 4/VUR 5/VUR 6/VUR 7/VUR 8/VUR 9/VUR 10/VUR 11/VUR 12/VUR 13/VUR 14/VUR 15/VUR 16/VUR 17/VUR Pokojni ŽIŽEK Marija STANET Katarina GAŠPARIČ Marija KRAMBERGER Ana BREG Andrej PLANJŠEK Jože DVORŠAK Marija BAUMAN Ratko BARTOLEC Danijel CVETKO Miroslav KLARIČ Štefanija ZELENIK Stanislava KOKOL Marija KOZARIČ Peter KOKOL Marija BRAČKO Alojzij JURANČIČ Marija 17 x 62 Znesek 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 26,63 -------------452,71 SKUPAJ (Dvorjane, Korena, Vurberk) 1.411,39 EUR ================ Znesek 1.411,39 EUR smo nakazali na vaš TRR 31.12.2010. Lenart, 31.12.2010 Na podlagi 14. člena Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje pokopališke dejavnosti v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2008), je Občinski svet Občine Duplek na svoji 6. redni seji dne 21. 6. 2011 sprejel SKLEP o cenah za pokopališko dejavnost v Občini Duplek za leto 2011 1. člen Občinski svet občine Duplek daje soglasje k ceniku pokopaliških storitev v Občini Duplek za leto 2011. 2. člen Cene koncesioniranih storitev v okviru pokopališke dejavnosti: KLASIČEN POGREB VKLJUČNO Z ZASUTJEM IN PRVO UREDITVIJO GROBA: - izkop in zasutje jame + zaščita sosednjih grobov - pogrebno moštvo / 6 oseb / - priprava vozičkov + mrliške veže - čiščenje mrliške veže/ delno / - organizacija pogreba 63 CENA BREZ DDV CENA Z DDV - ozvočenje pogreba - prva ureditev groba (odvoz vencev, odvečne zemlje, oblikovanje gomile) SKUPAJ: ŽARNI POGREB VKLJUČNO S PRVO UREDITVIJO GROBA: - odpiranje in zapiranje žarne niše + delo po pogrebu - pogrebno moštvo / 4 osebe / - priprava vozičkov in mrliške veže - čiščenje mrliške veže /delno/ - organizacija pogreba - ozvočenje pogreba - prva ureditev groba ( odvoz vencev ) SKUPAJ: ANONIMNI POGREB: - odpiranje in zapiranje žarne niše - pogrebno moštvo / 3osebe / - priprava vozičkov in mrliške veže - čiščenje mrliške veže / delno / - organizacija pogreba - prva ureditev groba (odvoz vencev ) SKUPAJ: POGREB V GROBNICO: - odpiranje in zapiranje grobnice - pogrebno moštvo / 6 oseb / - priprava vozičkov in mrliške veže - čiščenje mrliške veže / delno / - organizacija pogreba - prva ureditev grobnice (odvoz vencev ) - ozvočenje SKUPAJ: DOPLAČILO ZA POGREB Z MAŠO: Klasičen pogreb: Žarni pogreb: DOPLAČILO ZA POGREB V NEDELJO 333,92 362,30 218,00 236,53 158,20 171,65 291,56 316,34 30,00 20,00 32,55 21,70 + 50 % 64 ALI PRAZNIK: 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občina Duplek, Št. Janez Ribič, župan Dne: 21. 6. 2011 TOČKA 7 POROČILO IZVAJALCA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA IN PREVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV TER ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2010 OBRAZLOŽITEV: Skladno določilom Pravilnik-a o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Duplek MUV, št. 27/2005, ter Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Duplek, je predvideno, da mora izvajalec gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, do 31. marca v tekočem letu seznaniti občinski svet s poročilom o izvajanju gospodarske javne službe v Občini Duplek, v preteklem letu. Občinskemu svetu predlagamo v sprejem naslednji: Predlog sklepa: »Občinski svet Občine Duplek se je seznanil s poročilom izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave, na območju občine Duplek, za leto 2010.« 65 TOČKA 8 ODLOK O STALNIH DELOVNIH TELESIH OBČINSKEGA SVETA OBČINE DUPLEK TOČKA JE BILA PRELOŽENA NA NASLEDNJO SEJO TOČKA 9 ODLOK O SPREMEBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI DUPLEK OBRAZLOŽITEV: Na 4. redni seji občinskega sveta 15. 3. 2011 je bil sprejet Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek. Odlok opredeljuje odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode kot obvezno lokalno gospodarsko javno službo, ki se zagotavlja preko režijskega obrata. Po sprejetju navedenega odloka smo pristopili k realizaciji le-tega in pri tem ugotovili, da nam sedanje tako kadrovske kot tehnične kapacitete ne omogočajo opravljanje te dejavnosti preko režijskega obrata, saj gre za zahteven projekt. Zato predlagamo, da za zagotavljanje te javne službe podelimo koncesijo. Ker gre za manj zahtevne spremembe odloka predlagamo, da se odlok o spremembah odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek sprejme po skrajšanem postopku. Predlog sklepa: 1. »Občinski svet Občine Duplek sprejme sklep, da bo o predlogu Odloka o spremembah odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek odločal po skrajšanem postopku.« 66 2. » Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o spremembah odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek. » Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08), 3. ter 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 6. seji, dne 21. 6. 2011 sprejel Odlok o spremembah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek 1. člen V Odloku o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Duplek se spremeni peta točka 10. člena tako, da glasi: » (5.) Občina zagotavlja preko režijskega obrata gospodarske javne službe iz 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 5. člena in 1., 3., ter 4. in 5. točke 6. člena.« 2. člen Spremeni se peta točka 12. člena prej navedenega Odloka tako, da glasi: » (5.) Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb iz 2., 3., 4., 5. in 9. točke prvega odstavka 5. člena in 2. točke 6. člena tega odloka.« 3. člen Ostala določila Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek ostanejo nespremenjena. 4. člen Odlok o spremembah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: Datum: 21. 6. 2011 Janez Ribič, Župan Občine Duplek 67 TOČKA 10 ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODASKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVISNKE ODPADNE VODE V OBČINI DUPLEK OBČINA DUPLEK CESTA 4.JULIJA 106 2241 SPODNJI DUPLEK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI DUPLEK PRAVNA PODLAGA: 62. člen Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009) 3. in 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 38/2010-ZUKN), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8), Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/2007, 33/2008, 28/2011). PREDLAGATELJ: PRIPRAVILI: PURIČ Janez Ribič, župan Franc BEBER, Dušanka NOVAK, Marjan TOPIČ, Jasmina 68 OBRAZLOŽITEV: 1 Pravna podlaga Izhajajoč iz določila prvega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10) občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). V skladu z določilom 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ občina predpiše način in pogoje opravljanja javnih služb, če zakon ne določa drugače. Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009) v drugi točki prvega odstavka 149. člena določa, da je obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ v navedenem členu še določa, da občina zagotovi izvajanje navedene javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. Način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb določa Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 38/2010-ZUKN), ki v 3. členu (vrste gospodarskih javnih služb) določa, da so gospodarske javne službe republiške in lokalne in so lahko obvezne in izbirne. Obvezna gospodarska javna služba se določi z zakonom. Način opravljanja republiške gospodarske javne službe predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo, lokalna skupnost pa z odlokom tako, da je zagotovljeno njeno izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov. Tehnični, oskrbovalni, stroškovni, organizacijski in drugi standardi ter normativi za opravljanje gospodarskih javnih služb pa se urejajo s predpisi pristojnih ministrov. Minister za okolje in prostor je na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO1/ izdal Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/2007, 33/2008, 28/2011) s katerim je določil naloge, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ter standarde 69 komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev javne službe, vsebino evidenc in katastra kanalizacije in vodenje ter vsebino registra izvajalcev javnih služb. Ne glede na način opravljanja gospodarske javne službe, režim dejavnosti ureja država oziroma lokalna skupnost. Glede na navedeno določilo 3. člena, ZGJS predvideva izdajo posebnega predpisa (odlok lokalne skupnosti) o načinu opravljanja javne službe, s katerim se uredijo pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, viri financiranja in način njihovega oblikovanja (v tem okviru tudi cenovni režim), pravice in obveznosti uporabnikov in položaj infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe. Omenjeno izhaja iz določil 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (način opravljanja), ki določa, da se 's predpisom iz drugega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (odlokom lokalne skupnosti) za posamezno gospodarsko javno službo določi: • organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, gospodarskem javnem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije ali javnih kapitalskih vložkov), • vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, • pogoji za opravljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja, • vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za opravljanje gospodarske javne službe, ki so lastnina republiške ali lokalne skupnosti ter del njihove javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, • drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.' S predpisom (odlokom) lokalne skupnosti se lahko uredijo vprašanja v zvezi z javno službo, ki so v javnem interesu, ne glede na to v kakšni obliki se bo izvajala javna služba. Ta predpis naj bi tudi že določal, v kakšni obliki se bo izvajala javna služba. V predpisu (odloku) lokalne skupnosti se torej uredijo vsa vprašanja, ki so zaradi javnega interesa pomembna pri gospodarski javni službi - gre torej za javnopravno regulacijo javne službe. 2 Opis stanja Občinski svet Občine Duplek je v letu 2000 na seji občinskega sveta sprejel Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 2/2000, 12/2001, 20/2003, 23/2007). Navedeni odlok je Občinski svet sprejel na podlagi določil 26. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 44/1995, 1/1996, 6/1999, 56/1999, 22/2000). V letu 2002 je bil sprejet Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne 70 odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002, 50/2004), ki pa je bil razveljavljen z uveljavitvijo Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/2007, 33/2008, 28/2011) v letu 2007. Občinski svet Občine Duplek po letu 2007 ni spremenil in dopolnil vsebine Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Duplek, kot to določa navedeni Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Ob upoštevanju navedenega in na podlagi odločitve Občinskega sveta Občine Duplek o spremembi oblike opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Duplek, je pripravljavec pripravil z veljavnimi predpisi vsebinsko usklajeno besedilo Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Duplek. 3 Ocena finančnih posledic za proračun Občine Duplek Sprejem Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Duplek ne bo imel finančnih posledic za proračun Občine Duplek. Na podlagi navedenega predlagam, da Občinski svet Občine Duplek sprejme v obravnavo pripravljeni osnutek Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Duplek. Janez Ribič, župan Predlog sklepa: Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Duplek v prvi obravnavi. Občinski svetniki bodo do ______________ z amandmaji predlagali morebitne spremembe in dopolnitve predloga odloka. » 71 Osnutek odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Duplek Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 38/2010-ZUKN), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/2007, 33/2008, 28/2011), 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2010) in 3. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/2011), je Občinski svet Občine Duplek na …… redni seji dne …………….. sprejel Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Duplek I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Duplek (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, 4. pravice in obveznosti uporabnikov, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, 7. nadzor nad izvajanjem javne službe, 8. kazenske določbe. 72 2. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja. 3. člen (opredelitev izrazov) (1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 2. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 3. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 4. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav; 5. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; 6. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; 7. greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; 8. obstoječa greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; 9. populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 10. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki; 11. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe; 12. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov; 13. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; 73 14. celoten kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti; 15. obvezni del kanalizacijskega priključka poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do parcelne meje; 16. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; 17. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; 18. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture; 19. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. 20. odvzem blata je črpanje grezničnih muljev in blata iz pretočni in obstoječih greznic ter malih čistilnih naprav ter odvoz od mesta nastanka do lokacije CČN Dogoše 21. prevzem blata je čiščenje grezničnih muljev in blata iz pretočni in obstoječih greznic ter malih čistilnih naprav na CČN Dogoše (2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 4. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba. (2) Koncesijo podeljuje Občina Duplek. (3) Izbira koncesionarja za opravljanje javne službe iz prvega odstavka tega odloka se opravi na podlagi javnega razpisa. Izbiro koncesionarja opravi Občinska uprava Občine Duplek. (4) Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju Občine Duplek. 74 III. Vrste in obseg storitev javne službe 5. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi sobivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh. (2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe, ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Pogoje za omogočanje uporabe javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje industrijske odpadne ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, določi Občinski svet občine Duplek s posebnim aktom. (3) Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so: • vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin, • prevzem blata iz malih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, • prevzem blata in gošč iz premičnih suhih stranišč, • prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave. (4) Storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so: • redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, • prevzem blata iz nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, • prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelava ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, • izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. (5) Prevzeto komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata. Za obdelano blato iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Če namerava izvajalec javne službe uporabiti blato iz čistilnih naprav za 75 rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve v skladu s predpisi, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla. 6. člen (program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode) (1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki ga pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje občini Duplek v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu. (2) Program iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati podatke določene z aktom ministra, ki ureja izvajanje nalog, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. 7. člen (načrt ravnanja z blatom) (1) Izvajalec javne službe čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode mora izdelati načrt ravnanja z blatom. V načrt ravnanja z blatom mora izvajalec javne službe vključiti tudi ravnanje z blatom malih komunalnih čistilnih naprav, če ga v okviru storitev javne službe prevzema od upravljavcev malih komunalnih čistilnih naprav ali od upravljavcev komunalnih čistilnih naprav, ki sami ne zagotavljajo ravnanja z blatom. (2) Načrt ravnanja z blatom iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti izdelan v skladu z operativnim programom, ki ureja ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav. (3) Načrt ravnanja z blatom iz prvega odstavka tega člena potrdi Občinski svet Občine Duplek. 8. člen (načrt ravnanja z odpadki iz peskolovov ter lovilcev olj in maščob) (1) Izvajalec javne službe mora v okviru storitev javne službe vzdrževati in čistiti kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinske vode. (2) Za odpadke iz peskolovov ter lovilcev olj in maščob mora izvajalec javne službe kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z odpadki iz peskolovov ter lovilcev olj in maščob in ravnati s temi odpadki skladno z načrtom. (3) Načrt ravnanja z odpadki iz peskolovov ter lovilcev olj in maščob iz prvega odstavka tega člena potrdi Občinski svet Občine Duplek. 76 IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 1 Opremljenost z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev javne službe 9. člen (odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah) (1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali v kanalizacijo iz 10. člena tega odloka. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda lahko odvaja v nepretočno greznico, če upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi. (3) Odvajanje komunalne odpadne vode v greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. (4) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo. (5) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. 10. člen (odvajanje komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: • odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali • se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. 11. člen 77 (odvajanje komunalne odpadne vode v primarno omrežje naselja) (1) Komunalno odpadno vodo iz posameznega dela naselja, ki se odvaja v javno kanalizacijo, je treba odvajati v primarno omrežje naselja, če je: • letna obremenitev odvedene komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za odvajanje odpadne vode iz posameznega dela naselja v primarno omrežje naselja, večja od 0,1 PE, ali • dolžina kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti zaradi čiščenja komunalne odpadne vode v komunalni ali skupni čistilni napravi posameznega dela naselja, večja od dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za odvajanje komunalne odpadne vode iz posameznega dela naselja v primarno omrežje naselja. (2) Če se komunalna odpadna voda iz posameznega dela naselja, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ne odvaja v primarno omrežje naselja, se mora čistiti v komunalni ali skupni komunalni napravi, ki je namenjena čiščenju odpadne vode tega območja. 12. člen (priključitev javne kanalizacije na centralno čistilno napravo) Javna kanalizacija mora biti priključena na centralno čistilno napravo, razen v primerih, ko je zaradi tehničnih ali topografskih razlogov kanalizacijski sistem priključen na drugo čistilno napravo. 2 Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo a) Priključitev na javno kanalizacijo 13. člen (priključitev na javno kanalizacijo) (1) Uporabnik, ki je lastnik stavbe, v kateri nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena. (2) Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsak objekt na območju, na katerem je izgrajena kanalizacija. (3) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe. 78 14. člen (priključek na kanalizacijo) (1) Stroški izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika. (2) Izgradnjo obveznega priključka na kanalizacijo uporabnik naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške izgradnje v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. (3) Če uporabnik ne poveri gradnje celotnega kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe. (5) Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo v skladu z določbami tehničnega pravilnika. (6) Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika. (7) Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. 15. člen (prijava gradnje priključka na kanalizacijo) (1) Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na kanalizacijo prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje priključka na kanalizacijo ter si na podlagi pisne vloge pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika. (2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: 1. pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, 2. potrjen izris iz katasterskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, 3. grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, 4. dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe. 79 16. člen (priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo) (1) Neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe. (2) Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če: b) • je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod, • odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi, • izvajalec javne službe ni izdal potrdila iz šestega odstavka 14. člena tega odloka. Odklop priključka z javne kanalizacije 17. člen (odklop priključka z javne kanalizacije) (1) Odklop priključka z javne kanalizacije je dovoljena na predlog uporabnika le v primeru rušenja priključnega objekta. (2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. (3) Odjavo priključka mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. (4) Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek na javno kanalizacijo, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika. (5) Pred odklopom priključka na javno kanalizacijo iz prejšnjega odstavka tega člena mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni. c) Prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelava blata 18. člen (prevzem blata malih čistilnih naprav ter obdelava blata) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata komunalnih čistilnih naprav in ga obdelati na centralni čistilni napravi. 80 (2) Za obdelano blato komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih o ravnanju z odpadki. d) Prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč 19. člen (prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč. (2) Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda gošč v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe. 3 Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo 20. člen (praznjenje nepretočnih greznic) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti redno praznenje nepretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. (2) Izvajalec javne službe mora odpadno komunalno vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na centralno čistilno napravo. (3) Stroške praznenja nepretočnih greznic iz prvega odstavka tega člena in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi potrjene cene. 21. člen (prevzem blata iz obstoječih greznic) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic. (2) Prevzem blata iz obstoječih greznic mora izvajalec javne službe zagotoviti najmanj enkrat na štiri leta. (3) Stroške odvzema in prevzema blata iz obstoječih greznic zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi potrjene cene. 81 22. člen (prevzem blata iz malih čistilnih naprav) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata iz pretočnih greznic malih čistilnih naprav. (2) Prevzem blata iz malih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti enkrat na štiri leta. (3) Stroške odvzema in prevzema blata iz malih čistilnih naprav zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi potrjene cene. 4 Monitoring za male čistilne naprave 23. člen (monitoring za male čistilne naprave) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti redni monitoring za male čistilne naprave za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju izvajanja javne službe, ne glede na to ali malo komunalno čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe ali upravljalec stavbe ali več stavb, iz katerih se odvaja odpadna komunalna voda v lastno malo komunalno čistilno napravo. (2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti redni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja področje emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. 5 Prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode 24. člen (trajna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) (1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, na podlagi odločbe medobčinskega inšpektorata prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode če: • z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, • stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov, • odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije, • kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, • če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom, • če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnim pravilnikom, • če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta. 82 (2) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. (3) Odvajanje komunalne in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev. (4) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja. (5) Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe. (6) Odločitev o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena sprejme pristojni inšpekcijski organ Medobčinskega inšpektorata. 25. člen (začasna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) (1) Izvajalec javne služe lahko začasno prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidenih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije. (2) O prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo. (2) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. 26. člen (prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru višje sile) (1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode. 83 (2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. (3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega odstavka tega člena obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. 6 Evidence 27. člen (evidence) (1) Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. 7 Javna obvestila in naznanila 28. člen (javna obvestila in naznanila) (1) Izvajalec mora najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in upravljalce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o: • komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato, • rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzemanje blata malih komunalnih čistilnih naprav, • načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in • drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzem blata malih čistilnih naprav. (2) V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe upravljavce površin, na katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo: • na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in • čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi 84 29. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju Občine Duplek. 30. člen (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti: • zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, • omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa, • redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave, • redno kontrolirati sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe, • pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji, • obveščati izvajalca javne službe o vsej spremembah pogojev za priključitev, • redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov, • odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi, • dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo, • dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode, • uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelavno v skladu s predpisi, • če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, • pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje odpadne vode in obračun stroškov, • dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta, 85 • dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode, • upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode, • dolžan izvesti in vzdrževati kanalizacijski priključek tako, da je onemogočen vdor odpadne komunalne in padavinske vode iz javne kanalizacije v uporabnikov objekt, • dolžan omogočiti praznjenje obstoječih in pretočnih greznic ter malih čistilnih naprav v skladu z določili tega odloka. (2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. 31. člen (prepovedi) (1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki bi lahko: • povzročila požar ali nevarnost eksplozije, • povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi, • povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, • stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, • povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini, • povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, • zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, • povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, • vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. (2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode. 32. člen (obveznosti izvajalcev del) (1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in javnih poteh ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. 86 (2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in javnih poti vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. (3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. VI. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja 33. člen (viri financiranja storitev) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 34. člen (viri financiranja infrastrukture) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz komunalnega prispevka, • iz proračuna občine, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 35. člen (infrastruktura lokalnega pomena) (1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Duplek so: 1. magistralno omrežje in naprave: • kanalski vodi za odvodnjavanje odpadne in padavinske vode med naselji, • črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem kanalizacijskem omrežju, • centralne čistilne naprave, 2. primarno omrežje in naprave: • kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode za več sosesk, manjših naselij in med posameznimi sekundarnimi omrežji, 87 • črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na primarnem kanalizacijskem omrežju, • naprave za čiščenje odpadnih voda za več sosesk ali manjših naselij. 3. sekundarno omrežje in naprave: • kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju, • črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na sekundarnem kanalizacijskem omrežju, • naprave za čiščenje odpadnih voda na posameznem območju. (2) Objekte za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo. (3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode. (4) Občina Duplek je pogodbeni souporabnik, centralne čistilne naprave Dogoše s črpališčem, biološkim čistilnim bazenom in funkcionalnim zemljiščem, ki je namenjeno za izvajanje javne službe ter lastnik nepremičnin in objektov na katerih so ostale centralne čistilne naprave v Občini Duplek. (5) Infrastruktura lokalnega pomena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. 36. člen (objekti in naprave v lasti uporabnika) (1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so: • priključni kanal od hišne kanalizacije do vključno prvega priklučnega jaška na javno kanalizacijo, • začasne naprave in objekti za prečiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice,), za čas priključitve na javno kanalizacijo, • interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu. (2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške. (3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacio izpolnjuje zahtevane pogoje. 88 VIII. Cene storitev javne službe 37. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Način obračunavanja cene storitev javne službe se določi s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (3) Izvajalec javne službe je dolžan cene storitev javne službe predhodno predložiti občinskemu svetu v potrditev. IX. Nadzor nad izvajanjem javne službe 38. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni inšpekcijski organ. Pri svojem delu izvaja predvsem naslednje aktivnosti: izvajanje določb tega odloka, nadzira priključevanje posameznika na javno kanalizacijo, nadzira izvajanje ukrepov na javni kanalizaciji ter ustaviti vsa dela, ki se izvajajo brez izdanega soglasja izvajalca odredi prost dostop do objektov javne kanalizacije v primeru, da ni možen dostop do njih nadzira obveznosti uporabnika pri izpolnjevanju obveznosti iz 24. in 30. člena tega odloka. (2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima komunalni inšpektor pravico: pregledovati objekte, naprave javne kanalizacije in dokumentacijo v zvezi z priključevanjem na javno kanalizacijo oziroma z delovanjem in vzdrževanjem javne kanalizacije; zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva; pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu zemljišča in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka. pridobiti evidenčne liste o vrsti in prevzemu grezničnih muljev iz prvega odstavka tega člena od uporabnikov storitev (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. 89 (3) Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. X. Javna pooblastila izvajalca javne službe 39. člen (javna pooblastila) (1) Izvajalec javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenje), projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: pogoje) in soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljevanju: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije, in sicer: 1. za smernice in mnenja: • dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o urejanju prostora; 2. za pogoje in soglasja: • dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov; • projekt za pridobitev gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve; 3. za soglasje za priključitev obstoječe stavbe na javno kanalizacijo; 4. za soglasje za ukinitev priključka: • situacijo z vrisano stavbo in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500; 5. za soglasje k spremembam na priključku: • projekte in opis, ki se nanašajo na spremembe na priključku. (2) Za projektne pogoje, ki jih določi na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec javne službe zaračuna materialne stroške v višini, ki jo določi Občinski svet Občine Duplek. XI. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka 41. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec javne službe mora Občini Duplek predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku 6 mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe v skladu z določili tega odloka in drugih veljavnih predpisov. (2) Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. 90 42. člen (cenik storitev) (1) Izvajalec javne službe mora mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu Občine Duplek. (2) Cenik storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. XII. Kazenske določbe 43. člen (prekrški) (1) Z globo 800 € se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če: • se ne priključi na javno kanalizacijo (prvi odstavek 13. člena), • uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (14. člena), • pred gradnjo priključka na kanalizacijo ne prijavi gradnje priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, • priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno (drugi odstavek 16. člena), • ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka (17. člen), • ravna v nasprotju z določilom prvega odstavka 30. člena, • ravna v nasprotju z določilom prvega odstavka 31. člena, • prekine odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku, • ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda (prvi odstavek 32. člena). (2) Z globo 450 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 250 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. 91 XIII. Prehodne in končne določbe 44. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 2/2000, 12/2001, 20/2003, 23/2007). (2) Predpisi sprejeti na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 2/2000, 12/2001, 20/2003, 23/2007) ostanejo v veljavi, do uveljavitve novih predpisov, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. 45. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: Datum: Občina Duplek Janez Ribič, Župan 92 TOČKA 11 ODLOK O SPREMEBAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI DUPLEK Občinski svet občine Duplek je v letu 2009 na podlagi 1. odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah – UPB1 (Uradni list RS,št.33/06) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007), na 20. redni seji dne 16.6.2009, sprejel nov Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Duplek (MUV št. 13/2009). Občina Duplek je dne 31.3.2011 preko Ustavnega sodišča prejela zahtevo za ukinitev kategorizacije javne poti lastnic zemljišč Otilije Črnko, Branke Črnko in Tinke Črnko, stanujočih na naslovu Dvorjane 73, po katerih poteka kategorizirana javna pot št. C 582840 Dvorjane (Črnko – Šmigoc). V obrazložitvi zahteve se odvetniška družba Čeferin o.p., d.o.o., ki zastopa lastnice zemljišč, sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča iz leta 1993 in 2003, kjer je sodišče v podobnih primerih odločilo, da mora občina začeti postopek razlastitve ali sklenite pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot ali pa izpeljati postopek ukinitve kategorizacije javne ceste. Glede na to, da omenjena javna pot zaradi neuspelih dogovorov z lastnicami ni lastniško rešena ter da prav tako še ni geodetsko odmerjena, predlagamo ukinitev kategorizacije le-te. Ker gre skladno 78. členu poslovnika Občinskega sveta (MUV št. 8/1999) za manj zahtevno spremembo odloka predlagamo, da predlagani odlok o spremembi odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Duplek, sprejmemo po skrajšanem postopku. Na podlagi navedenega predlagamo občinskemu svetu, da sprejme naslednji sklep: 1. Občinski svet Občine Duplek bo obravnaval in sprejel Odlok o spremembi odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Duplek po skrajšanem postopku. 2. Občinski svet sprejme Odlok o spremembi odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Duplek. Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.« 93 Na podlagi 1. odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah – UPB1 (Uradni list RS, št. 33/06) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007) je Občinski svet Občine Duplek na ______ seji dne ________. 2011 sprejel ODLOK o spremembi odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Duplek 1. člen S tem odlokom se spremeni Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Duplek, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO) št. 13/2009. 2. člen V 5. členu se iz odloka kot javna pot črta in ukine: - javna pot pod zaporedno številko 150, številka javne poti C 582840 Dvorjane (Črnko - Šmigoc) v dolžini 152 m. Zaporedne številke ostalih javnih poti se ustrezno preštevilčijo. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Datum: Številka: JANEZ RIBIČ Župan 94 TOČKA 12 PRAVILNIK O DODELITVI DENARNE NAGRADE ŠTUDENTOM, KI SO ZAKLJUČILI DODIPLOMSKI ALI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ IN ZLATIM MATURANTOM TOČKA JE BILA PRELOŽENA NA NASLEDNJO SEJO TOČKA 13 PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA MLADIH TOČKA JE BILA PRELOŽENA NA NASLEDNJO SEJO TOČKA 14 SKLEP P SPREJEMU IN PRIČETKU UPORABE USKLAJENE DIGITALNE KARTOGRAFSKE DOKUMENTACIJE K PROSTORSKIM SESTAVINAM VELJAVNIH PLANSKIH AKTOV ZA OBMOČJE OBČINE DUPLEK Na podlagi 16. člena Statuta občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 17/07 in 15/10) je občinski svet občine Duplek na 6. redni seji dne 21. junija 2011 sprejel SKLEP o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje občine Duplek I. Občinski svet občine Duplek ugotavlja, da je občina Duplek izvedla uskladitev vsebine kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam - dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986 - 2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 13/00 in popravek 17/00, 19/04 in popravek 21/04 ter UGSO, št. 9/08 – tehnični popravek in 13/09 – tehnični popravek); - družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986 - 1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 13/00 in popravek 17/00, 19/04 in popravek 21/04 ter UGSO, št. 9/08 – tehnični popravek in 13/09 – tehnični popravek), obeh za območje občine Duplek, z novim zemljiško katastrskim prikazom iz julija 2010. Navedena kartografska dokumentacija k planu je pripravljena v integralni in prečiščeni vsebini v digitalni obliki in kot izris v mapi v 4 izvodih. II. 95 S kartografsko dokumentacijo k planu iz I. točke tega sklepa se nadomesti kartografska dokumentacija, ki je doslej sestavljala veljavne prostorske sestavine planskih aktov, ki jih je za svoje območje uporabljala občina Duplek. III. Kartografska dokumentacija k planu iz I. točke tega sklepa se začne uporabljati v vseh ustreznih postopkih z dnem uveljavitve tega sklepa. IV. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: Datum: Janez Ribič, župan občine Duplek 96 Obrazložitev: Za območje občine Duplek veljajo prostorske sestavine: - dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986 - 2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 13/00 in popravek 17/00, 19/04 in popravek 21/04 ter UGSO, št. 9/08 – tehnični popravek in 13/09 – tehnični popravek); - družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986 - 1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 13/00 in popravek 17/00, 19/04 in popravek 21/04 ter UGSO, št. 9/08 – tehnični popravek in 13/09 – tehnični popravek). Prostorske sestavine navedenih planskih aktov so bile nazadnje spremenjene in dopolnjene v postopku, ki je bil zaključen v letu 2004 s sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor za območje Občine Duplek v letu 2004 (MUV, štev. 19/04 in popravek 21/04). Sestavni del predhodno navedenih planskih aktov je tudi kartografska dokumentacija k planu, katere vsebina obsega prikaz namenske rabe prostora in prikaz raznovrstnih območij varovanj in omejitev v prostoru. V letu 2004, kot sestavni del postopka sprememb in dopolnitev planskih aktov občine, zaključenih v letu 2004, so bile navedene vsebine sprejete v digitalni obliki in ustrezno izrisane, in sicer na digitalni katastrski načrt s stanjem iz leta 2003. Občina Duplek pripravlja tudi Občinski prostorski načrt občine Duplek (v nadaljevanju: OPN) v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Ur. list RS, štev. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 – ZUPUDPP in 106/10 – popravek ZUPUDPP), za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin pa je morala zagotoviti tudi ustrezne podatke o zemljiščih brez sestavin v skladu s pozivi in podrobnejšimi navodili Geodetske uprave Republike Slovenije štev. 35351-0/2009-4 z dne 29.01.2010. V povezavi s pripravo navedenih projektov je občina Duplek zagotovila tudi prenos in uskladitev veljavne namenske rabe prostora in območij obstoječih varovanj in omejitev, t.j. vsebino veljavne kartografske dokumentacije k planu iz prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov občine na nove geodetske podlage, t.j. na zemljiško katastrski prikaz iz julija 2010. Po opravljenem prenosu in pozicijski uskladitvi vsebine veljavne kartografske dokumentacije k planu na novo geodetsko podlago smo v občini presodili, da bi lahko z uporabo tega tehnološko posodobljenega in ažuriranega dokumenta bistveno racionalizirali delo v občinski upravi ter povečali zanesljivost poslovnih dogodkov in informacij v vseh postopkih, v katerih se uporablja veljavna kartografska dokumentacija k planu. Da bi lahko s tehnološko transformiranimi in usklajenimi ter urejenimi podatki, ki imajo še vedno isto vsebino kot pred transformacijo, operirali v uradnih postopkih, je potrebno, da organ (občinski sveti), ki je navedeni akt sprejel oz. odločil, da se navedeni prostorski akt uporablja za območje občine Duplek, z ustreznim sklepom ugotovi, da je usklajena digitalna (t.j. tehnično prenovljena, posodobljena in ažurirana ter z novo geodetsko podlago usklajena) vsebina akta ekvivalentna sprejeti iz leta 2004 in da se od sprejetja sklepa naprej kot sestavni del prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov za območje občine uporablja na novi zemljiško katastrski prikaz prenesena kartografska dokumentacija k planu. V nadaljevanju prilagamo primere izvedene uskladitve vsebine kartografske dokumentacije k planu z zemljiško katastrskim prikazom iz julija 2010. SKLEP: Občinski svet občine Duplek sprejem Sklep o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje občine Duplek. 97 PRIMER 1: zamaknjenost mej zemljiških parcel (glede na prejšnje stanje v zemljiškem katastru) Slika 1a: Veljavno stanje oz. stanje pred uskladitvijo: Izsek iz veljavne kartografske dokumentacije k planu, sprejete leta 2004 in prikazane na digitalnem katastrskem načrtu (DKN) s stanjem april 2003: Slika 1b: Stanje brez uskladitve: Prikaz zemljiško katastrskega prikaza (ZKP) s stanjem julij 2010 na izseku iz veljavne kartografske dokumentacije k planu, sprejete leta 2004: 98 Iz prikaza je razvidno, da je bila v zemljiško katastrskem prikazu (ZKP) izvedena (tehnična, ne vsebinska) premaknitev mej zemljiških parcel. Zaradi tega je treba izvesti pozicijsko uskladitev namenske rabe prostora tako, da bodo stavbna zemljišča položajno pravilno zamejena glede na (tehnično) premaknjeno pozicijo mej zemljiških parcel. Namenska raba je namreč odločitev, ki je vezana na zemljiško parcelo ali njen del in ne na koordinate v prostoru. Slika 1c: Stanje po uskladitvi: Izsek iz usklajene kartografske dokumentacije k planu, prikazane na zemljiško katastrskem prikazu s stanjem julij 2010: 99 Iz prikaza je razvidno, da je bila namenska raba prostora ustrezno usklajena z zemljiško katastrskim prikazom (ZKP) iz julija 2010 tako, da so vsebinske odločitve identične izvornim iz leta 2004. 100 PRIMER 2: parcelacija na lokaciji stavbnega zemljišča Slika 2a: Veljavno stanje oz. stanje pred uskladitvijo: Izsek iz veljavne kartografske dokumentacije k planu, sprejete leta 2004 in prikazane na digitalnem katastrskem načrtu (DKN) s stanjem april 2003: Slika 2b: Stanje brez uskladitve: Prikaz zemljiško katastrskega prikaza (ZKP) s stanjem julij 2010 na izseku iz veljavne kartografske dokumentacije k planu, sprejete leta 2004: 101 Iz prikaza je razvidno, da je bila v zemljiško katastrskem prikazu (ZKP) izvedena (vsebinska) sprememba na način parcelacije zemljišča, in sicer tam, kjer je bilo predhodno opredeljeno stavbno zemljišče oz. kjer je že poprej stala stavba. Ob parcelaciji je bil določen natančen položaj stavbe in meje pripadajoče gradbene parcele. Ker teh oz. tako natančnih podatkov v času opredelitve stavbnega zemljišča ni bilo, je nastalo pozicijsko razhajanje, ki je bilo v okviru prenosa namenske rabe na zemljiško katastrski načrt iz julija 2010 odpravljeno oz. ustrezno urejeno. Slika 2c: Stanje po uskladitvi: Izsek iz usklajene kartografske dokumentacije k planu, prikazane na zemljiško katastrskem prikazu s stanjem julij 2010: 102 Iz prikaza je razvidno, da je bila namenska raba prostora ustrezno usklajena z zemljiško katastrskim prikazom (ZKP) iz julija 2010 tako, da so vsebinske odločitve identične izvornim iz leta 2004. 103 PRIMER 3: napačen položaj stavbnega zemljišča Slika 3a: Veljavno stanje oz. stanje pred uskladitvijo: Izsek iz veljavne kartografske dokumentacije k planu, sprejete leta 2004 in prikazane na digitalnem katastrskem načrtu (DKN) s stanjem april 2003: Iz prikaza je razvidno, da je stavbno zemljišče opredeljeno v bližini obstoječe stavbe, za katero pa stavbno zemljišče ni opredeljeno. Slika 3b: Veljavno stanje oz. stanje pred uskladitvijo: Prikaz mej območij posameznih vrst namenske rabe prostora iz veljavne kartografske dokumentacije k planu, sprejete leta 2004, mej parcel iz digitalnega katastrskega načrta (DKN) s stanjem april 2003 in ortofoto načrta iz leta 2010: 104 Iz prikaza je razvidno, da na mestu, kjer je opredeljeno stavbno zemljišče, ni stavbe, medtem ko se le-ta nahaja levo od stavbnega zemljišča, kjer pa stavbno zemljišče ni opredeljeno. Ker je v tem primeru nastalo stavbno zemljišče na podlagi dejanskega stanja, t.j. dejstva, da v prostoru stoji stavba, gre za očitno pozicijsko napako prikaza stavbnega zemljišča. Slika 3c: Stanje po uskladitvi: Izsek iz usklajene kartografske dokumentacije k planu, prikazane na zemljiško katastrskem prikazu s stanjem julij 2010: 105 Pri prenosu namenske rabe prostora na zemljiško katastrski prikaz (ZKP) iz julija 2010 je bilo ugotovljeno, da zadevno stavbno zemljišče pripada bližnji stavbi. S premikom stavbnega zemljišča in uskladitvijo njegove meje z mejami zemljiške parcele je bila napaka odpravljena. TOČKA 15 POROČILO NADZORNEGA ODBORA OBČINE DUPLEK O NADZORU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE DUPLEK ZA LETO 2010 Obrazložitev: V skladu z 48. členom Statuta Občine Duplek mora Občinski svet Občine Duplek obravnavati poročila nadzornega odbora na prvi naslednji seji po prejemu poročila oziroma najkasneje v roku 60 dni po izdaji poročila. Nadzorni odbor je opravil nadzor zaključnega računa proračuna Občine Duplek za leto 2010, pripravil poročilo in ga dne 13. 6. 2011 tudi potrdil. Občinskemu svetu Občine Duplek zato predlagamo, da sprejme naslednji Predlog sklepa: »Občinski svet Občine Duplek se je seznanil s poročilom nadzornega odbora o nadzoru zaključnega računa proračuna Občine Duplek za leto 2010. » 106 Poročilo Nadzornega odbora Občine Duplek o nadzoru zaključnega računa proračuna Občine Duplek za leto 2010 Sp. Duplek, 25.05.2011 107 Kazalo vsebine 1 UVOD .............................................................................................................................. 109 2 NADZOR I. ..................................................................................................................... 110 2.1 Zadolževanje občine Duplek .........................................................................................111 2.2 Izgradnja vrtca Zg. Duplek .......................................................................................... 115 3 4 NADZOR II..................................................................................................................... 118 3.1 Prihodki od premoženja - Nedavčni prihodki ............................................................. 119 3.1.1 Prihodki od oddaje nepremičnin v najem v višini 5.903,86 EUR .................................... 119 3.1.2 Prihodki od oddaje poslovnih prostorov v najem v višini 13.024,54 EUR .................... 122 3.1.3 Prihodki od oddaje stanovanj v najem v višini 3.701,45 EUR.......................................... 125 3.1.4 Prihodki od grobarin v višini 42.429,35 EUR ..................................................................... 126 3.1.5 Prihodki od koncesij v višini 94.728,84 EUR...................................................................... 127 3.2 Posebni program pomoči v primerih nesreč - PP 2302020........................................... 128 MNENJE ......................................................................................................................... 132 108 1 UVOD Nadzorni odbor občine Duplek je v okviru svojih pristojnosti, ki so določene v Zakonu o lokalni samoupravi, Statutu Občine Duplek, Poslovniku Nadzornega odbora Občine Duplek, v skladu z navodili Računskega sodišča Republike Slovenije in na osnovi sklepov nadzornega odbora, ki so bili sprejeti na: 3. redni seji (13.04.2011), sprejel Program nadzora zaključnega računa proračuna za leto 2010 s terminskim planom nadzora in imenovanjem delovnih skupin. V dveh ločenih nadzorih je z vzorčenjem pregledal zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2010 s poudarki na: področju zadolževanja, investicijskih odhodkih, nedavčnih prihodkih, posebnih programih pomoči v primerih nesreč. Proračun občine Duplek za leto 2010 je doživel tudi 3 popravke oz. tri rebalanse. Zadnji, tretji rebalans proračuna za leto 2010, je bil sprejet na 2. redni seji občinskega sveta dne 7.12.2010. Cilj nadzora je bil izrek mnenja o pravilnosti delovanja oz. poslovanja Občine Duplek v letu 2010 in pa ugotovitvi namenskost porabe oz. skladnost porabe javnih sredstev s sprejetimi sklepi in drugimi pravnimi akti. Preglede je nadzorni odbor izvedel v dveh ločenih nadzorih. V vsakem od nadzorov je zajel dve vsebinsko različni področji, ki se v osnovi ne pokrivajo z nadzori iz prejšnjih let. Preglede smo vršili na izbranem vzorcu dokumentacije, na podlagi katere smo pregledali izbrano nadzorovano področje. Oba nadzora sta potekala na sedežu občine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek, ob prisotnosti strokovnih delavcev občinskega urada, ki so nudili podporo, tako pri zagotavljanju dokumentacije, kot tudi pri zagotavljanju informacij v procesu nadzorov. Nadzorovani organ: Občina Duplek Naslov: Cesta 4. julija 106 Pošta: 2241 Sp. Duplek E-pošta: [email protected] Župan: Janez Ribič Odgovorna uradna oseba: Franc Beber, direktor občinske uprave Občina Duplek je bila ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvijo njihovih območij. Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Njegove naloge so opredeljene v Zakonu o lokalni samoupravi, Statutu občine Duplek in v drugih predpisih. Občina Duplek je imela v letnih izkazih izkazanih 26 zaposlenih ljudi. Na osnovi opravljenih pregledov in razgovorov z direktorjem in uslužbenci občinskega urada so člani nadzornega odbora pripravili poročila za posamezno področje. 109 Nadzorni odbor je _______________________, potrdil to poročilo. Končno poročilo je sestavljeno iz dveh poročil posameznih nadzorov zaključnega računa Občine Duplek za leto 2010. Izjava župana in svetovalca župana za finance o resničnosti navedenih podatkov v računovodskih izkazih je priloga tega poročila. NADZOR I. Člani Nadzornega odbora smo v skladu: s sprejetim Letnim programom nadzorov za leto 2011, s sprejetim Programom nadzora Zaključnega računa občine Duplek za leto 2010, s sklepom o imenovanju nadzorne skupine, opravili, dne 04.05.2011 ob 16.00 uri, nadzor zaključnega računa Občine Duplek za leto 2010, in sicer na naslednjih dveh področjih: Zadolževanje občine Duplek, Investicije – Izgradnja vrtca Zg. Duplek. V sestavi: Izidor Polanec (vodja nadzora), Jožef Škof (član), Albina Hojski Ilijevec (članica), Lea Blatnik (članica) Aleksandra Šauperl (članica), Kraj in čas nadzora: prostori Občine Duplek, dne 04.05.2011 ob 16.00 uri. Nadzorovani organ: Občina Duplek. Pri nadzoru so sodelovali strokovni sodelavci občinske uprave: Mitja Horvat, višji svetovalec župana za proračun in premoženje občine, Franc Beber, direktor občinske uprave Občine Duplek. Kot osnova za nadzor so bila na razpolago naslednja gradiva: zaključni račun Občine Duplek za leto 2010, računovodska dokumentacija, dodatna gradiva, ki so jih strokovni sodelavci občinske uprave pripravili na vpogled, dotična zakonodaja. Pregled je bil izvršen po metodah nadzora procesov. Nadzorni odbor je po vzorčenju izbral dogodke, katere je vzel pod drobnogled in izvedel nadzor. 110 Poročilo pripravili: Izidor Polanec, Jožef Škof, Albina Hojski Ilijevec, Lea Blatnik, Aleksandra Šauperl. Nadzor zaključen 17.30 uri. 2.1 Zadolževanje občine Duplek Občina Duplek je na podlagi potreb po denarnih sredstvih, vključenimi v proračun leta 2010 dne 15.09.2010 z dopisom št. 412-1/2010-1 v skladu s Pravilnikom o postopkih zadolževanja občin, na Ministrstvo za finance podala »Zahtevo za izdajo soglasja k začetku postopka zadolževanja (s zahtevanimi prilogami)« v skupni višini 630.000,00 EUR za tri investicijske projekte, in sicer: Vrtec Zg. Duplek Rekonstrukcija ceste R3-710 Celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodo 200.000,00 EUR, 200.000,00 EUR, 230.000,00 EUR. Občina Duplek je dne 06.10.2010 od Ministrstva za finance dobila »Soglasje k začetku postopka zadolževanja« št. 4122-103/2010/2. Z dopisom št. 412-1/2010-9 je Občina Duplek dne 06.10.2010 povabila k dajanju ponudb za zadolžitev, naslednjih 6 komercialnih bank: Volksbank, Poštna banka Slovenije, NKBM, Deželna banka Slovenije, BKS bank, UniCredit banka, katere so morale prispeti na naslov Občine Duplek najkasneje do 13.10.2010. V »Povabilu k oddaji ponudb« so tudi definirani vsi osnovni pogoji in hkrati tudi pojasnjeno, da bo izbira ponudnika opravljena na osnovi utemeljitve izbora s strani finančnega in pravnega svetovalca, REVIDIRA d.o.o. in na osnovi kriterijev izbora, definiranih s strani občine Duplek. Na občino Duplek so v predpisanem roku za kredit v letu 2010 (z odplačilno dobo 15 let) prispele naslednje tri ponudbe: Banka Obr. mera Str. odobritve BKS bank AG 3.mesečni euribor+1,75% 630 EUR Deželna banka Slovenije 3.mesečni euribor+1,99% 300 EUR UniCredit bank d.d. 1.mesečni euribor+1,55% 0,10% Na osnovi prispelih ponudb je družba Revidera d.o.o. v skladu s 6. in 7. členom Pravilnika o postopkih zadolževanja občin (Ur. l. št. 108/2008, 49/2010) pripravila poročilo finančnega in pravnega pregleda ponudb za dolgoročni kredit Občine Duplek. 111 Družba Revidera d.o.o. v začetnih točkah poročila povzema osnovne podlage za vrednotenje ponudb, namembnost kredita, proces izbora najugodnejšega ponudnika, kriterije za izbor ponudnika (obr. mera, str. najema kredita, str. in možnost predčasnega vračila, str. vodenja kredita, ostale ponujene ugodnosti) in kontaktirane banke. V nadaljevanju primerja prispele ponudbe po zgoraj navedenih kriterijih in ugotavlja, da banka UniCredit Banka Slovenija d.d. izkazuje najnižje stroške, ki so izračunani po metodi skupnih stroškov naložbe (EOM), in po predloženih izračunih in dokumentih banke ter znaša 2,38%. ((EOM)BKS bank AG 2,52%, Deželna banka Slovenije 3,07%). V nadaljevanju v poročilu tudi primerja pravne elemente ponudb (zavarovanje, stroški predčasnega plačila, odpoved pogodbe, ročnost kredita, veljavnost ponudbe, dinamika odplačila, presoja finančnih elementov, presoja pravnih elementov). V skladu z vsemi kriteriji in primerjavami v postopku priprave poročila ugotavlja, da je najugodnejša ponudba, ponudba UniCredit Banka Slovenija d.d. V poročilu so navedena tudi usklajevanja in popravki pri pripravi pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Občina Duplek je nato dne 26.10.2010 z zahtevkom št. 412-1/2010-13 in potrebnimi prilogami pozvala Ministrstvo za finance, k izdaji soglasja k zadolžitvi. Ministrstvo za finance je dne 03.11.2010 izdalo soglasje k zadolžitvi št. 4122-103/2010/3, v katerem izraža pozitivno mnenje k sklenitvi pogodbe o dolgoročnem obročnem kreditu z UniCredit Banko Slovenije d.d. in hkrati navaja, da je rok za sklenitev pogodbe o zadolžitvi najkasneje do konca tekočega leta. Dne 10.11.2010 je bila s strani kreditojemalca (Občina Duplek) tudi podpisana pogodba o kreditu št. K 2115/2010 v višini 630.000 EUR za namene financiranja investicij sprejetih v proračunu za leto 2010. Ročnost kredita je 15 let. Zadnji obrok v enakih 180 mesečnih obrokih (3.500 EUR) zapade v plačilo 30.11.2025. Dne 10.11.2010 so odobrena sredstva bila tudi nakazana Občini Duplek, kar je razvidno iz poslovnih knjig na konto kartici 5001014 najet kredit dolgoročni UniCredit 2010. UGOTOVITVE, MNENJE IN PRIPOROČILA: V postopku nadzora smo ugotovili, da občina nima izdelanega registra tveganj oz. načina upravljanja s tveganji, s katerim bi bila veliko uspešnejša v vseh fazah procesov, ki tečejo v občini. Z učinkovitim upravljanjem tveganj bi bila občina tudi veliko uspešnejša že v fazi planiranja – pri pripravi proračuna – kot v fazi realizacije. Identifikacija tveganj in vzpostavitev notranjih kontrol je zelo pomembno za spopadanje z različnimi vrstami tveganj, s katerimi se občina pri svojem delovanju srečuje. URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NADZOR PRORAČUNA, natančneje sektor za notranji nadzor javnih financ, je v Zapisniku delavnice notranjerevizijskih služb lokalne samouprave na temo registra tveganj, ki se je vršila v prostorih Urada RS za nadzor proračuna dne 22. oktobra 2009 pojasnil, da je za vzpostavitev registra tveganj neposredno odgovoren 112 župan, ki lahko za vzpostavljanje in vzdrževanje registra tveganj določi drugo osebo (skrbnika registra tveganj). Da je upravljanje kompleksna zadeva in zelo pomembna so priča tudi naslednje pravne podlage: Zakon o javnih financah (Ur.l. RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02); Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur.l. RS št. 72/02); (2. člen, zadnji odstavek: “PU razvijejo in sprejmejo sistem za ocenjevanje in obvladovanje tveganj, s katerimi se soočajo.”); Usmeritve za notranje kontrole (Ministrstvo za finance, Urad RS za nadzor proračuna, 2004); INTOSAI Usmeritve za standarde notranjih kontrol. Občina bi se morala spopasti s tveganji na način, ki je predpisan in zelo dobrodošlo bi bilo, da bi občina povzela »dobre prakse« nekaterih občin, ki so se z upravljanjem tveganj uspešno »spopadle«. Občina naj zagotovi mehanizme za upravljanje s tveganji. V nadzoru so nam bili s strani finančne službe tudi predani izračuni, kateri kažejo, da se občina nevarno približuje zgornjemu robu dovoljenega zadolževanja v okvirjih, ki jih predpisuje področna zakonodaja. V skladu z 10. b členom ZFO-1 (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07-odl. US in 57/08) se občina v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice + obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov ter obveznosti iz izdanih poroštev v posameznem letu odplačila ne preseže 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna EU. Naslov: Zakon o financiranju občin (ZFO-1) Ur.l. RS, št. 123/2006 Spremembe: Ur.l. RS, št. 101/2007 Odl.US: U-I-24/07-66, 57/2008, 36/2011 Občina mora paziti, da se zadolževanje ne poveča do te mere, da bi ogrozilo delovanje občine v tistih delih poslovanja, ki so ji zakonsko določeni. V fazi priprave proračuna bi bilo potrebno občinski svet seznanjati z nevarnostmi (tveganji), katere prinese zadolževanje občine in hkrati tudi, da sprejemanje “preobilnega” proračuna, ki presega zmožnosti občine financiranja iz tekočih prilivov, privede do oz. je podlaga za novo zadolževanje. Menimo, da bi v fazah priprave proračuna bilo zelo dobrodošlo svetniškim skupinam predstaviti analizo, s katero bi jih seznanili o prednostih, slabostih, nevarnostih in priložnostih proračuna, ki ga sprejemajo. Navsezadnje so svetniki tisti, ki proračun potrdijo in tudi naložijo občinski upravi realizacijo le tega. Občinska uprava pa je za realizacijo proračuna (v kolikor tekoči viri ne zadostujejo) primorana poiskati druge vire financiranja. V našem primeru se občina zadolžuje. Menimo, da se občina premalo poslužuje tako imenovanega javno-zasebnega partnerstva, ki bi lahko bil dobrodošel razbremenilnik proračuna občine. 113 Potrebno je pogledati v prihodnost in preučiti učinke investicijskih ter drugih izdatkov čez mejo zmožnosti občine in z njimi seznanit občinski svet. Občina je v zahtevi za izdajo soglasja k začetku postopka zadolževanja (zahteva št. 412-1/2010-1, posredovana na MF) navedla tri investicijske projekte. Soglasje k začetku postopka zadolževanja se nanaša na predvidene investicije, zato menimo, da bi bilo potrebno porabo sredstev na projektih tudi spremljati po virih financiranja. Naše mnenje je, da bi se s tem zelo povečala transparentnost porabe javnih sredstev in posledično tudi učinkovitost porabe javnih sredstev. V 4. točki zapisnika o odpiranju ponudb je pri BKS bank AG komisija za odpiranje napačno navedla obrestno mero te banke. Obrestna mera je 3. mesečni EURIBOR+1,75% in ne 3. mesečni EURIBOR+1,5%, kot je to zavedeno na zapisniku. Poročilo finančnega in pravnega pregleda ponudb za dolgoročni kredit pa pravilno povzema obrestne mere iz bančnih ponudb. Graf št. 1 ponazarja zadolževanje občine po letih: V grafu št. 2 vidimo skokovito zadolževanje občine na zadnji dan v letu posameznega leta: 114 V skladu s točko - 3.2.2.2.2. »Poslovnega poročila neposrednega uporabnika, ki vključuje poročilo o doseženih ciljih in rezultatih« – Priročnika za pripravo zaključnega računa občinskega proračuna mora poročilo o doseženih ciljih in rezultatih vsebovati: zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje neposrednega uporabnika, dolgoročne cilje neposrednega uporabnika, letne cilje neposrednega uporabnika, postavljene v obrazložitvi predloga finančnega načrta neposrednega uporabnika, oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev glede na indikatorje iz programa dela, nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela, oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let, oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na predpisane standarde in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kvalitete poslovanja, oceno delovanja sistema notranjega finančnega nadzora, pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj cilji niso bili doseženi in oceno učinkov poslovanja na druga področja. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih se pripravi: na nivoju področij proračunske porabe, glavnih programov in podprogramov ter po neposrednih uporabnikih in proračunskih postavkah ter projektih. Ugotavljamo, da zaključno poročilo v celoti ne sledi navodilom iz priročnika, oziroma vsem zahtevam iz priročnika ne zadosti v celoti. 2.2 Izgradnja vrtca Zg. Duplek Občinska uprava je tehtala med odločitvijo sanacije starega vrtca in izgradnjo novega. Ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport je bila nato sprejeta odločitev o izgradnji novega objekta. 115 Na nadzoru nam je bila predana dokumentacija (kopije e-mail sporočil), v katerih je Občinska uprava usklajevala tri variante zasnove idejne rešitve za vrtec v Zg. Dupleku. Iz dokumentacije je razvidno, da se je občinska uprava pozanimala o izkušnjah v zvezi z ravno streho na Osnovni šoli Dragomelj. Konkurirali so trije projekti, in sicer: projekt Projektivnega biroja 91: 680.000,00 EUR, projekt AB Invest(a): 650.000,00 EUR, projekt Projektivnega biroja Celje: 750.000,00 EUR. Občina se je odločila za projekt Projektivnega biroja Celje. Gospa Janja Barši (Ministrstvo za šolstvo in šport) v e-sporočilu izraža zadovoljstvo, da se je občinska uprava odločila za projekt, ki ima možnosti, da se vključi v Krajinski park. Občinski svet Občine Duplek je na 7. izredni seji, dne 12.05.2009, sprejel sklep o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta in Investicijskega programa za gradnjo vrtca Zg. Duplek. Tudi pri odločitvi o izgradnji novega vrtca se je bilo potrebno odločiti med več možnostmi, ki so se ponujale zaradi razpisa za prijavo investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v Republiki Sloveniji za vključitev v proračunsko leto 2008. Občina Duplek je tako prejela Sklep o priznani višini sredstev iz proračuna Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicije v novogradnjo vrtca Duplek, izdan dne 22.07.2009 (višina 322.047,00 EUR). Občina Duplek je dne 14.06.2010 prejela sklep o ugoditvi vloge za sofinanciranje operacije Izgradnja vrtca Zgornji Duplek v višini: v letu 2010 v letu 2011 SKUPAJ: 465.596,74 EUR in 331.852,38 EUR, 797.449,12 EUR. Operacija je delno sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina Duplek je nato dne 27.10.2010 podpisala s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Pogodbo o sofinanciranju operacije Izgradnja vrtca Zgornji Duplek, št. C1536-10S33062«. K omenjeni pogodbi je bil dne 16.03.2011 podpisan aneks, v katerem se spremeni dinamika sofinanciranja, kot sledi: v letu 2010 v letu 2011 100.953,25 EUR in 696.495,87 EUR. 116 Občina je na podlagi javne objave in izbire najugodnejšega ponudnika izdala dne 05.07.2010 Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, v katerem se izbere ponudnik Ingrad Gramat d.d. s ponudbeno ceno 842.633,05 EUR z DDV. Občina je v postopku javnega naročanja sicer prejela 4 ponudbe. Zraven že navedene še: VG5 d.o.o. Simer d.o.o. Konstruktor VGR d.o.o. 873.305,09 EUR z DDV, 1.071.012,08 EUR z DDV, 885.923,58 EUR z DDV. Izvajalska oz. gradbena pogodba št. 432-1/2010-19 je bila z izvajalcem podpisana dne 20.07.2010 z rokom dokončanja del 30.06.2011. Dne 20.07.2010 je prav tako bila podpisana Pogodba o izvajanju storitev gradbenega nadzora za izvedbo operacije »Izgradnja vrtca Zg. Duplek«. V okviru nadzora smo pregledali tri prejete situacije izvajalca in njihovega poplačila v skladu z gradbeno pogodbo. Preverili smo tudi usklajenost odhodkov nadzora (prejeti račun št. 83/10) s pogodbenimi določili. UGOTOVITVE, MNENJE IN PRIPOROČILA: Vse tri situacije imajo napačen izračun kumulativnega obračuna izvršenih del, kar je bilo s strani občinske uprave tudi ugotovljeno in ročno popravljeno. Vse situacije so potrjene in tudi plačane. V tretji situaciji je občina tudi izvedla predčasno plačilo na podlagi pogodbe o casaskontu, dobavitelj je občini zato izstavil dobropis v višini 1.000,00 EUR. Račun za gradbeni nadzor je v skladu s pogodbo. Nadzorni odbor ugotavlja, da je občinska uprava na podlagi predlaganih projektov izbrala, najdražjo projektno rešitev. Revizijska sled pokaže, da je tej rešitvi bilo zelo naklonjeno tudi pristojno ministrstvo, saj ta projektna rešitev najmanj posega v krajinski park Drava in na dolgi rok zaradi »pasivne« gradnje prinaša pozitivne prihranke pri energiji. Menimo pa, da glede na to, da gre za porabo javnih sredstev, da bi občina morala razpolagati z natančnimi izračuni, ki bi natančno dokazovali, da so skupni učinki na dogleden rok večji, kot pa je razlika v strošku izgradnje najcenejše in najdražje projektne rešitve. 117 3 NADZOR II. Člani Nadzornega odbora smo v skladu: s sprejetim Letnim programom nadzorov za leto 2011, s sprejetim Programom nadzora Zaključnega računa občine Duplek za leto 2010, s sklepom o imenovanju nadzorne skupine, opravili, dne 09.05.2011 ob 16.00 uri, nadzor zaključnega računa Občine Duplek za leto 2010, in sicer na naslednjih dveh področjih: PRIHODKI OD PREMOŽENJA - Nedavčni prihodki, realiziran proračun v višini 159.779,04 EUR (konto 7103); POSEBNI PROGRAM POMOČI V PRIMERIH NESREČ - PP 2302020, realiziran proračun v višini 167.713,38 EUR (delno konto 420). V sestavi: Albina Hojski Ilijevec (vodja nadzora), Jožef Škof (član), Izidor Polanec (član), Lea Blatnik (članica), Aleksandra Šauperl (članica). Kraj in čas nadzora: prostori Občine Duplek; dne 09.05.2011 ob 16.00. Pri nadzoru so sodelovali strokovni sodelavci občinske uprave: 1. Direktor občinske uprave, sekretar – Franc Beber, univ. dipl. ing. stroj., 2. Višji svetovalec župana za pravne zadeve – Dušanka Novak, univ. dipl. prav., 3. Višji svetovalec župana za proračun in premoženje občine – Mitja Horvat, univ. dipl. ekon., 4. Višji svetovalec za okolje in prostor – Marjan Topič, dipl.org.mang. Kot osnova za nadzor so bila na razpolago naslednja gradiva: Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2010, Zakon o javnih naročilih, Zakon o izvrševanju proračuna republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011) (Ur.l. RS, št. 99/2009, z dne 7.12.2009), Zakon o javnih financah – ZJF (Ur. l. RS, št. 79/99), Zakon o dopolnitvi Zakona o javnih financah – ZJF-A (Ur. l. RS, št. 124/00), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – (v nadaljevanju ZJF) (Uradni list RS, št. 79/01),Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-C (Ur. l. RS, št. 30/02), Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-D (Ur. l. RS, št. 109/08), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-E (Ur. l. RS, št. 49/09 z dne 29.6.2009) in (ZJF-NPB), Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. L. RS št. 84/07 in 94/07), Obligacijski zakonik (OZ-UPB1), (Ur.l. RS, št. 97/2007), Dokumentacija o izvedbi javnega naročila po odprtem postopku, 118 Računovodska dokumentacija in Dodatna gradiva, ki so jih strokovni sodelavci občinske uprave pripravili na vpogled. Pregled je bil izvršen po metodah nadzora procesov. 3.1 Prihodki od premoženja - Nedavčni prihodki realiziran proračun v višini 159.779,04 EUR V proračunu Občine Duplek za leto 2010 je bilo načrtovanih nedavčnih prihodkov iz naslova prihodkov od premoženja (evidentiranih na kontu 7103) v višini 245.340,00 EUR. Realizirani prihodki od premoženja so bili v letu 2010 v višini 159.779,04 EUR, kar je 65,12%. Vzorec pregleda prihodkov od premoženja se nanaša na en izbran mesec, ker gre za mesečno ponavljajoče se poslovne dogodke. Pregled prihodkov od premoženja v letu 2010: Točka pojasnila 3.1.1 3.1.2 3.1.3 3.1.4 3.1.5 Realizirana vrednost v letu 2010 v EUR Prihodki Prihodki od oddaje nepremičnin v najem Prihodki od oddaje poslovnih prostorov v najem Prihodki od oddaje stanovanj v najem Prihodki od grobarin Prihodki od koncesij Skupaj Struktura v% 5.903,86 3,70 13.024,54 3.701,45 42.420,35 94.728,84 159.779,04 8,15 2,32 26,55 59,29 100,00 3.1.1 Prihodki od oddaje nepremičnin v najem v višini 5.903,86 EUR a. Oddaja v najem zemljišča del parc. št. 1124/4, javno dobro, pripisane vl. Št. 1186, k.o. Zg. Duplek, v izmeri 20 m2, za postavitev kioska - trafike za obdobje petih let Občina Duplek je, dne 27.01.2010, ponovno sklenila pogodbo o najemu zemljišča z najemnico Zdenko Kukovec, ki ima na zemljišču (del parc. št. 1124/4) postavljen kiosk »trafika Nataša«. Pogodba je bila sklenjena za obdobje od 01.03.2010 do 01.03.2015. Občina je zaračunavala pogodbeno dogovorjeno mesečno najemnino v višini 112,50 EUR (brez DDV) oziroma 135,00 EUR z DDV. Iz kartice kupca je razvidno, da je bila najemnina poravnana na rok. Občina je dne 19.11.2010 prejela pisno obvestilo o prenehanju dejavnosti, zaradi upokojitve najemnice z dnem 9.12.2010. Kiosk je od prvotne lastnice kupila Simona Veber, s katero je občina dne 30.11.2010 sklenila najemno pogodbo pod enakimi pogoji za obdobje od 1.12.2010 do 01.03.2011. 119 b. Oddaja v najem zemljišč, del parc. št. 1124/4 – javno dobro pripisane vl. Št. 1186, k.o. Zg. Duplek, v izmeri 30 m2, za postavitev kioska za prodajo pekovskih in slaščičarskih izdelkov ter drugih prehrambenih artiklov za obdobje enega leta Na podlagi potrjenega posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem s strani občinskega sveta je župan, dne 18.12.2007, izdal namero o oddaji zemljišča v najem (del. Parc. št. 1124/4 – javno dobro, pripisne vl. Št. 1186, k.o. Zg. Duplek, v velikosti 30 m2), ki je bila objavljena na spletni strani občine Duplek. Merila za ocenitev ponudb so bila; ponudbeni znesek najemnine (50 točk), ponudbena cena osnovnih prodajnih izdelkov (30 točk) in dolžina odpiralnega časa (20 točk). Iz poročila o prejetih ponudbah z dne 14.01.2008 je razvidno, da sta vloge pravočasno oddala dva ponudnika. Pregled ponudb in njihove ocene: Ocena Ocena Pekarna ponudbe ponudbe Pekarna Jager Kaučič d.o.o., Maksimalne Pekarne Pekarne Kaučič Merila izbire ponudnika d.o.o., Maribor Maribor točke Jager Višina mesečne najemnine 200,00 150,00 50 50 40 Povprečna cena po določenih vrstah kruha 2,047 1,935 30 25 30 30 00 00 00 Odpiralni čas od 5: do 19: od 6: do 18: 20 20 20 Skupaj točke 95 90 Glede na določena merila za ocenitev ponudb je bil Pekarna Jager d.o.o. ugodnejši ponudnik. Najemno razmerje je bilo sklenjeno v skladu s 55. Členom Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.L. RS št. 84/07 in 94/07), z neposredno pogodbo. Občina je dne 14.01.2008 sklenila pogodbo o najemu zemljišča z najemnikom družbo Pekarna Jager d.o.o., Maribor za obdobje od 20.01.2008 do 20.01.2009. Obdobje najema občina podaljšuje za eno leto s sklenitvijo aneksa. Z aneksom št. 2, z dne 16.01.2010, je podaljšan rok najema od 20.01.2010 do 20.01.2011. Pogodbeno dogovorjeno mesečno najemnino v višini 166,67 EUR (brez DDV) oziroma 200,00 EUR z DDV občina mesečno zaračunava. Iz kartice kupca je razvidno, da je bila najemnina poravnana na rok. c. Oddaja v najem stvarnega premoženja - gostinski obrat – bar v izmeri 90 m2, v prvem nadstropju objekta Vurberk 85 ( na gradu), ki je zgrajen na zemljišču parc. št. 328/10, k.o. Vurberk in gostinski obrat – bar v izmeri 50 m2 v pritličju objekta Vurberk 95 -Dom krajanov, ki je zgrajen na parc. št. 310/4, k.o. Vurberk. Občinski svet Občine Duplek je dne 09.12.2008 potrdil posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem občine, za oddajo poslovnih prostorov na naslovu Vurberk 93 in Vurberk 85 za opravljanje gostinske dejavnosti. 120 Župan je dne 10.12.2008 izdal namero o oddaji gostinskih obratov – barov v najem. Občina je na svoji spletni strani objavila namero o oddaji gostinskih obratov. Izhodiščna mesečna najemnina za gostinski objekt na naslovu Vurberk 85 je 450,00 EUR in na naslovu Vurberk 93 v višini 250,00 EUR. Merila za ocenitev ponudb; ponudbeni znesek mesečne najemnine (30 točk), datum pričetka obratovanja po podpisu najemne pogodbe (5 točk), število dni obratovanja v tednu (5 točk), dodatna ponudba (ob pijači še manjši vnaprej pripravljeni prigrizki, sladice, sladoled ipd.), organiziranje lastnih prireditev, sodelovanje na občinskih in drugih prireditvah (20 točk), višina vlaganj v opremo pred odprtjem obrata (15 točk) in višina vlaganj v objekt pred odprtjem obrata in v prvem letu najema (15 točk). Vsaka naslednja nižja ponudba po posameznem kriteriju se točkuje 10% manj. Vlaganja najemnika Višina vlaganj v opremo se dokazujejo z računi po ceniku obrtne ali gospodarske zbornice v roku 60 dni po odprtju obrata. Višina vlaganj v objekt se dokazujejo v roku 60 dni po poteku enega leta od podpisa najemne pogodbe. V primeru, da se izkaže, da višina vlaganj ne ustreza višini iz ponudbe lahko najemodajalec prekine najemno pogodbo. Iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika je razvidno, da je bila pravočasno oddana le ena ponudba, in sicer ponudba Mazi Marije iz Ptuja, za najem gostinskega objekta Vurberk 85 v izmeri 90 m2. Povzetek ponudbe; znesek mesečnega najema v višini 360,00 EUR z DDV, takojšnji pričetek obratovanja po podpisu najemne pogodbe, obratovanje vse dni v tednu, dodatno ponudbo in sodelovanjem na prireditvah, ponudila je višino vlaganj v opremo od 3.000,00 EUR do 5.000,00 EUR in pri vlaganjih v objekt, zapisala »po potrebi«. Dne 02.06.2009 je edina ponudnica podala pisno dopolnilo k ponudbi, da se strinja z višino najemnine navedene v vabilu, to je 450,00 EUR mesečno. Najemno razmerje je bilo sklenjeno v skladu s 55. Členom Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. L. RS št. 84/07 in 94/07), z neposredno pogodbo. Občina je dne 10.06.2009 sklenila pogodbo o najemu gostinskega obrata v izmeri 90 m2 v prvem nadstropju objekta Vurberk 85, ki je v postopku denacionalizacije. Obdobje najema je od 01.07.2009 do 01.07.2014 oziroma do pravnomočno zaključenega denacionalizacijskega postopka. 121 V pogodbi je določeno, da je investicijsko vlaganje v opremo in tekoče vzdrževanje izključno stvar najemnika. Investicijska vlaganja v objekt, ki bodo predhodno dogovorjena in odobrena s strani najemodajalca, se bodo poračunala pri najemnini. Imenovana Komisija za oceno investicijskih vlaganj v gostinski obrat na gradu Vurberk je v Zapisniku o ogledu in ocenitvi vlaganj najemnice v gostinski obrat na gradu Vurberk, z dne 23.03.2010, podala oceno izvedenih vlaganj najemnice v višini 5.080,87 EUR. V aprilu 2010 je občina Duplek, v skladu z najemno pogodbo, najemnici povrnila vlaganja v objekt v višini 5.080,97 EUR. Pogodbeno dogovorjeno mesečno najemnino v višini 450,00 EUR je občina v letu 2010 mesečno zaračunava. Iz kartice kupca je razvidno, da je najemnina bila poravnana na rok. UGOTOVITVE Ugotavljamo, da ima Občina Duplek z vsemi najemniki sklenjene pogodbe, v skladu s katerimi je zaračunana mesečna najemnina. Najemniki so v letu 2010 poravnali najemnino na rok. 3.1.2 Prihodki od oddaje poslovnih prostorov v najem v višini 13.024,54 EUR a. Oddaja poslovnih prostorov z mesečnim zaračunavanjem najemnine Pregled najemnikov, katerim Občina Duplek mesečno zaračunava najemnino: Najemnik/ca, najemna pogodba Republika Slovenije, Državni zbor, Ljubljana. Najemna pogodba z dne 04.03.2009. Obdobje najema od 2009 do 2012. Vojeslav Ivetič, dr. med. Najemna pogodba z dne 21.09.2007 in dodatek k pog. z dne 09.03.2009. Obdobje najema je 5 let od 01.10.2007 dalje. Najemnik plačuje tudi sorazmerni del funkcionalnih stroškov. Predmet najema Poslovni prostor v poslovni stavbi Občine Duplek, v skupni površini 20 m2 za določeno število dni v mesecu za poslanca Janeza Ribič v mandatnem obdobju 2009 - 2012. Prostori zdravstvene postaje Duplek; zdravniška ordinacija v izmeri 15,35 m2, prostor za sprejem pacientov v izmeri 22,80 m2, prostor za dejavnost študentov medicine v izmeri 21,80 m2 (se ne uporablja) in souporabo skupnih prostorov v izmeri 131,55 m2 v deležu 50%. Z dodatkom k najemni pogodbi z dne 09.03.2009 je določena souporaba skupnih prostorov z drugimi najemniki v izmeri 32,55 m2), 1/4 znaša 8,13 m2). Anton Kolar Sluga, dr. med. Najemna Prostori zdravstvene postaje Duplek; pogodba z dne 21.09.2007 in dodatek k zdravniška ordinacija v izmeri 23,20 m2, pog. z dne 09.03.2009. Obdobje najema prostor za sprejem pacientov v izmeri 15,35 je 5 let od 01.10.2007 dalje. Najemnik m2, in souporabo skupnih prostorov v izmeri plačuje tudi sorazmerni del funkcionalnih 131,55 m2 v deležu 50%. Z dodatkom k stroškov. najemni pogodbi z dne 09.03.2009 je 122 Znesek mesečne najemnine v EUR 50,00 317,06 318,37 določena souporaba skupnih prostorov z drugimi najemniki v izmeri 32,55 m2), 1/4 znaša 8,13 m2). Prostori zdravstvene postaje Duplek; prostor za izvajanje patronažne službe v izmeri 7,6 m2 in ostali skupni prostori v izmeri 8,13 m2. Majda Nešič – izvajalka patronažne službe. Najemna pogodba z dne 09.03.2009 in aneks z dne 06.09.2010, (določen obseg poslovnih prostorov oddanih v najem). Obdobje najema je 5 let od 09.03.2009 dalje. Najemnica plačuje tudi sorazmerni del funkcionalnih stroškov. Albina Drevenšek- izvajalka patronažne Prostori zdravstvene postaje Duplek; prostor službe. za izvajanje patronažne službe v izmeri 7,6 Najemna pogodba z dne 09.03.2009 in m2 in ostali skupni prostori v izmeri 8,13 m2. aneks z dne 09.03.2010, (določen obseg poslovnih prostorov oddan v najem). Obdobje najema je 5 let od 09.03.2009 dalje. Najemnica plačuje tudi sorazmerni del funkcionalnih stroškov. 52,09 52,09 Za vse štiri najemnike poslovnih prostorov v Zdravstveni Postaji Duplek, Cesta k Dravi 8 v Sp. Dupleku je enotna cena najemnine 3,31 EUR na m2. Ceno je potrdil občinski svet na 22. redni seji dne 27.10.2009. UGOTOVITVE IN PRIPOROČILO Z vsemi najemniki so sklenjene najemne pogodbe. Zaračunavanje najemnine je v skladu s pogodbenimi določili. Vsi najemniki so v letu 2010 pravočasno poravnali najemnino. Pri obeh najemnikih zdravnikih, tako pri Vojeslavu Ivetiču in Antonu Kolarju Slugi ugotavljamo, da je obseg prostorov, ki se oddajajo v najem nejasno določen, tako v pogodbah z dne 21.09.2007, kot v dodatkih k najemni pogodbi z dne 09.03.2009. V dodatku k pogodbi je določeno, da so souporabniki skupnih prostorov vsi štirje najemniki, ni pa določeno, da se v pogodbi določen obseg poslovnih prostorov zmanjša za ¼ oziroma za 8,13 m2. (32,55 m2 /4 souporabniki). Priporočamo, da se jasno določi predmet pogodbe, tako da bo iz zapisanega razbrati, velikost skupnih prostorov in kakšna je velikost poslovnih prostorov oziroma delež souporabe izražen v m2, ki je predmet najema posameznega zdravnika. b. Oddaja mrliških vežic v najem Občina Duplek je koncesionarju, druži Almaja d.o.o. iz Lenarta v Slovenskih Goricah, s Koncesijsko pogodbo za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, z dne 10.07.2009, podelila koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe na področju pokopališke dejavnosti z obdobje 5 let. Dne 25.05.2009 je občina sklenila Pogodbo o posredovanju pri najemu mrliških vežic na pokopališču Dvorjane, Zgornja Korena in Vurberk. Pogodba je sklenjena za obdobje trajanja koncesije, to je do 16.07.2013. 123 Višina najemnine za uporabo mrliških vežic je določena v ceniku pogrebnih in pokopaliških storitev občine Duplek. V 2. členu pogodbe je določeno, da bo najemnina s strani najemnika odvedena najemodajalcu vsake tri mesece, in sicer do 15. v mesecu za preteklo tromesečje. Dne 31.12.2010 je bil občini nakazan znesek s strani družbe Almaja d.o.o. v višini 1.411,39 EUR. Prisotni na nadzoru nam niso znali pojasniti, kaj je družba Almaja d.o.o. plačala z enkratnim letnim nakazilom. UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA Ugotavljamo, da družba Almaja d.o.o. ne izpolnjuje pogodbenega določila iz 2. člena Pogodbe o posredovanju pri najemu mrliških vežic z dne 25.05.2009, ker ne plačuje najemnine za uporabo mrliških vežic kvartalno, torej za tri mesece skupaj. Priporočamo, da občinska uprava za leto 2010 pridobi podatke od koncesionarja o številu uporab mrliških vežic ločeno za vsako tromesečje in ugotovi, kakšen znesek najemnin bi moral biti plačan do 15.4.2010, kakšen znesek do 15.07.2010, kakšen znesek do 15.09.2010 in kakšen znesek za zadnje tromesečje do 15.1.2011. Vsekakor lahko podamo splošno ugotovitev, da z enkratnim nakazilom denarja dne 31.12.2010, družba Almaja d.o.o. delno tudi zamuja s plačilom najemnin, ker jih ne plačuje kvartalno. Priporočamo, da občina ugotovi kakšna je višina kvartalnih (trimesečnih) obveznosti koncesionarja za najemnino, in za zamudo plačila obračuna zakonske zamudne obresti, kar je v skladu s 378. do 380. členom Obligacijskega zakonika. Priporočamo, da občinska uprava v bodoče od najemnika družbe Almaja d.o.o., zahteva trimesečne specifikacije in plačevanje najemnine v skladu z 2. členom pogodbe o posredovanju pri najemu mrliških vežic. c. Najem in uporaba dvorane v Dvorjanah Med prihodki od najema poslovnih prostorov v mesecu decembru 2010 je izkazan tudi prihodke od oddaje dvorane v Dvorjanah v enkratni najem in uporabo fizični osebi. Z najemnikom je bil sklenjen pisni dogovor z dne 01.10.2010. V dogovoru je določeno, da Občina Duplek zaračuna čiščenje dvorane po veljavnem ceniku, ki ga je potrdil Občinski svet občine Duplek dne 16.10.2007. Najemniku je bil izdan račun, na katerem je bila zaračunana uporaba prostora in kurjava v skladu s cenikom. Torej je bilo zaračunano nekaj, kar ni bilo predmet dogovora. V dogovoru ne piše, da se zaračuna uporabnina, niti da se zaračuna kurjava. UGOTOVITVE IN PRIPOROČILO Ugotavljamo, da v pisnem dogovoru ni bilo določeno, da je najemnik dolžan plačati uporabnino dvorane in kurjavo. V dogovoru je navedeno, da bo občina zaračunala 124 čiščenje po veljavnem ceniku, ki pa ga v tem primeru najema ni zaračunala, ker je najemnik sam počistil dvorano (povedo prisotni na nadzoru). V ceniku je določena cena ločeno za uporabo prostora, cena za uporabo kuhinje z vso opremo, cena za koriščenje kurjave in cena za čiščenje. Priporočamo, da se pri pisnem dogovoru za konkreten posamezen najem jasno navede, kaj je predmet dogovora, da ne bo prihajalo do neusklajenosti med zaračunano storitvijo in določili v dogovoru. 3.1.3 Prihodki od oddaje stanovanj v najem v višini 3.701,45 EUR Občina Duplek oddaja v najem dve stanovanji, za kateri zaračunava mesečno najemnino. a. Oddaja stanovanja št. 10 v 1. nadstropju poslovno stanovanjskega objekta, na naslovu Cesta k Dravi 8 v Sp. Dupleku Z najemnico enosobnega stanovanja v velikosti 47,05 m2 ima občina sklenjeno najemno pogodbo z dne 24.04.2007 za nedoločen čas, s pričetkom najemnega razmerja od 24.05.2007. Občina za stanovanje, ki je razvrščeno v kategorijo neprofitno najemno stanovanje, mesečno zaračunava neprofitno najemnino v višini 144,48 EUR in obratovalne stroške. Najemnina je oblikovana v skladu z metodologijo za izračun neprofitne najemnine v skladu s Stanovanjskim zakonom. Najemnici je najemnina subvencionirana. Upravni organ občine je, z odločbo št. 352-8/2009 z dne 18.12.2009, odločil, da je najemnica upravičena do subvencionirane neprofitne najemnine do predpisane površine 40 m2. Mesečna subvencija v višini 48,68 EUR je izračunana za obdobje od 01.11.2009 do 31.10.2010. Za obdobje od 01.11.2010 do 31.10.2011 je upravni organ občine izdal odločbo št. 352-16/2010 z dne 01.09.2010, s katero je bila izračunana mesečna subvencija v višini 48,35 EUR mesečno. UGOTOVITVE Ugotavljamo, da je, najemnici v skladu z najemno pogodbo pravilno zaračunana neprofitna najemnina in da je dodeljena subvencija na računu poračunana. Iz kartice kupca je razvidno, da je mesečno zaračunana najemnina poravnana na rok. Občina ima urejen vpis etažne lastnine. b. Oddaja stanovanja št. 2 v pritličju večstanovanjske hiše, na naslovu Cesta k Dravi 6/c v Sp. Dupleku Z najemnico dvosobnega stanovanja, v velikosti 62,06 m2, ima občina sklenjeno najemno pogodbo z dne 29.08.2007 za nedoločen čas, s pričetkom najemnega razmerja od 01.07.2007. Občina za stanovanje, ki je razvrščeno v kategorijo neprofitno najemno stanovanje, mesečno zaračunava neprofitno najemnino v višini 204,65 EUR in obratovalne stroške. Najemnina je 125 oblikovana v skladu z metodologijo za izračun neprofitne najemnine v skladu s Stanovanjskim zakonom. UGOTOVITVE Ugotavljamo, da je, najemnici, pravilno zaračunana neprofitna najemnina v skladu z najemno pogodbo. Iz kartice kupca je razvidno, da je mesečno zaračunana najemnina poravnana na rok. Občina ima urejen vpis etažne lastnine. 3.1.4 Prihodki od grobarin v višini 42.429,35 EUR Občinski svet je na 22. redni seji dne 27.10.2009 sprejel sklep, da je cena neto najema zemljišča na vseh treh pokopališčih enotna in znaša 8,00 EUR / m2. Občina je dne 01.08.2008, z najemodajalcem programske opreme HONOR, Milanom Bogdanović s.p., Puconci, sklenila Pogodbo o najemu »programske aplikacije Dharma« za dobo enega leta. S pogodbo je dogovorjena mesečna najemnina v višini 75,00 EUR. V najemnino je všteto tudi popolno vzdrževanje programske aplikacije, nadgrajevanje in optimizacija programske aplikacije. Dne 10.06.2010 je bilo najemnikom grobov za leto 2010 izdanih 1392 računov, v višini 43.689,60 EUR (brez DDV) oziroma 52.427,52 EUR brez DDV. Na podlagi zbirnega internega obračuna so v poslovnih knjigah občine izkazane terjatve do kupcev. Pri primerjavi podatkov o stanju terjatev na dan 31.12.2010 ugotavljamo, da je na terjatvah do kupcev v poslovni knjigi občine izkazano stanje terjatev za neplačane najemnin od grobarin v višini 13.195,00 EUR. V programski aplikaciji DHARMA je na dan 31.12.2010 izkazano stanje terjatev v višini 9.694,68 EUR, in sicer v višini 3.165,12 EUR za neplačane terjatve iz leta 2009 in za neplačane terjatve za leto 2010 v višini 6.529,56 EUR. UGOTOVITVE IN PRIPOROČILO Ugotavljamo, da so v poslovnih knjigah občine izkazane terjatve za 3.500,32 EUR višje, kot v vzpostavljeni analitični evidenci programske aplikacije DHARMA. Razlika se nanaša na terjatve nastale pred letom 2009. Ugotavljamo, da je neplačanih terjatev v evidenci aplikaciji Dharmna v višini 9.694,68 EUR, od tega neplačanih za leto 2009 v višini 3.165,12 EUR in za leto 2010 v višini 6.529,56 EUR. Stanje zapadlih terjatev v poslovnih knjigah občine v višini 13.195,00 EUR predstavlja kar 25% vrednosti zaračunanih najemnin za leto 2010. (13.195 / 52.427,52). Občinski upravi priporočamo: da uskladi evidence o izkazanih stanjih terjatev do najemnikov grobov in preveri iztržljivost terjatev iz preteklih let in terjatve ustrezno računovodsko obravnava, 126 da glede na višino izkazanih terjatev do kupcev, na dan 31.12.2010 v višini 13.195,00 EUR (kar predstavlja 25% zaračunanih grobarin za leto 2010), bolj učinkovito pristopi k izvajanju ukrepov za izterjavo terjatev. 3.1.5 Prihodki od koncesij v višini 94.728,84 EUR Prihodki od koncesij predstavljajo kar 59,29% prihodkov od premoženja. a. Koncesijska dajatev od koncesionarja za pokopališko dejavnost Med prihodki od koncesij v letu 2010 so izkazani prihodki iz naslova koncesijske dajatve za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti v višini 630,21 EUR. Z izvajalcem lokalne gospodarske javne službe, na področju pokopališke dejavnosti, družbo Almaja d.o.o., ima občina sklenjeno Koncesijsko pogodbo z dne 10.07.2008. V 4. členu pogodbe je določeno, da mora koncesionar plačati koncesijsko dajatev v višini 4% od fakturirane vrednosti storitev ustvarjenih z izvajanjem pokopališke dejavnost v preteklem letu. Koncesijska dajatev za leto 2009 je bila nakazana 29.06.2010 v višini 630,21 EUR. Podatek o višini fakturirane vrednosti koncesijske dajatve je viden iz Letnega poročila koncesionarja za leto 2009. Osnovo za izračun koncesijske dajatve za leto 2009 predstavlja fakturirana realizacija iz naslova opravljenih pokopaliških storitev v višini 15.755,14 EUR. UGOTOVITVE IN PRIPOROČILO Ugotavljamo, da bi v skladu s pogodbenimi določili koncesionar moral koncesijsko dajatev za preteklo leto 2009 plačati do 30.04.2010, torej je zamujal s plačilom 60 dni. Občini priporočamo, da tudi za zamudo plačila koncesijske dajatve zaračuna zamudne obresti in s tem koncesionarja opozori na nespoštovanje pogodbenih določil. Ugotavljamo, da v Koncesijski pogodbi za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti z dne 10.07.2008, ni določena višina zamudnih obresti, zato se pri obračunu uporabi zakonska zamudna obrestna mera v skladu s 378. členom Obligacijskega zakonika. Zakonska zamudna obrestna mera za leto 2010 znaša 9%. b. Koncesijska dajatev za verigo hidroelektrarn na Dravi – delitev energetskega potenciala reke Drave na območju koncesije Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Ur. l. RS št.26/03). Vlada RS je dne 23.04.2003 izdala odločbo št. 32903/2001, s katero je za koncesionarja določila družbo Dravske elektrarne d.o.o., Maribor. Družba Dravske elektrarne d.o.o. kot koncesionar mora Vladi RS plačati letni znesek koncesijske dajatve v višini 10% od prodajne vrednosti proizvedene električne energije. Plačilo koncesije se med Vlado RS in proračuni občin, na območju katerih so hidroelektrarne, ki so predmet koncesije, razdeli v razmerju 40:60. Plačilo za koncesijo, ki gre v proračun občin se razdeli med občine, in sicer: 70% tega plačila se razdeli med občine sorazmerno pripadajočemu deležu potencialne energije vodnega telesa reke Drave in 127 30% tega plačila se razdeli med občine sorazmerno pripadajočemu deleži površine vodnega dobra, zajezitev in kanalov hidroelektrarn na reki Dravi. UGOTOVITVE S strani Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje je bil občini posredovan izpisek vseh obračunov koncesij v letu 2010. Izkazani prihodki v višini 93.840,63 EUR so usklajeni z izpisom agencije. c. Koncesijska dajatev za rabo podzemne vode vrtin P-1/73, P-2(88 in P-3/05 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč Vlada RS je sprejela Uredbo o koncesiji za rabo podzemnih vodnih vrtin P-1/73, P-2(88 in P3/05 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč (Ur. l. RS št. 119/07). Vlada RS je na podlagi uredbe izdala odločbo o določitvi koncesionarja št. 35501-13/2009/4 z dne 26.03.2009. S koncesionarjem družbo Terme Ptuj d.o.o., Ptuj je Vlada RS, dne 03.05.2009,sklenila koncesijsko pogodbo za dobo 30 let. Plačilo za koncesijo pripada sočasno dvema koristnikoma, in sicer: Vladi Republiki Sloveniji pripada 40% celotnega plačila koncesije in Občinam pripada 60% celotnega plačila za koncesijo. UGOTOVITVE V letu 2010 je bila koncesijska dajatev nakazana trikrat v skupni višini 392,15 EUR. d. Koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Republiki Sloveniji. V letu 2009 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklenilo koncesijsko pogodbo z lovskimi družinami. UGOTOVITVE Koncesijsko dajatev v višini 258,00 EUR je občina prejela od Lovske družine Duplek, Košaki-Malečnik, Pernica, Starše in Lovske družine Voličina. 3.2 Posebni program pomoči v primerih nesreč - PP 2302020 Realiziran proračun v višini 167.713,38 EUR. Občina Duplek je v 3. rebalansu proračuna za leto 2010 načrtovala na PP - Posebni programi pomoči v primerih nesreč za 168.500,00 EUR finančnih sredstev. Realizirana višina odhodkov v višini 167.713,38 EUR se nanaša na sanacijo nastale neposredne škode, kot posledica neurja z deževjem, dne 4. avgusta 2009. Župan Občine Duplek je dne 12.07.2010 izdal sklep o začetku postopka javnega naročila po odprtem postopku, za sanacijo dveh plazov in sanacijo mostu z ocenjeno vrednostjo 270.000,00 EUR. 128 Javno naročilo je občina objavila na Portalu javnih naročil dne 16.07.2010, pod številko JN6395/2010 in dne 21.07.2010, pod številko JN6574/2010, še obvestilo o dodatnih informacijah. Merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika je najnižja cena. Predmet javnega naročila je sestavljen iz treh sklopov: 1. Sklop: sanacija plazu na javni poti Jablance – Valentan Eferl, 2. Sklop: sanacija plazu na lokalni cesti Zgornji Duplek – Zimica – Korena pri kmetiji Korošec in 3. Sklop: sanacija mostu (nadomestni most) čez Žitečki (Završki) potok. Občina Duplek je, za vse tri razpisane sklope, pravočasno prejela šest ponudb. Pregled ponudnikov in ponudbenih cen z vključenim DDV po sklopih v EUR z DDV Ponudnik SGP Pomgrad d.o.o,. Slovenska Bistrica Podjetje za urejanje hudournikov d.d., Ljubljana CPM d.d. Maribor VGP Drava Ptuj d.d., Ptuj MAP Trade d.o.o., Slovenska Bistrica Komunala Slovenske Gorice d.o.o., Lenart Ponudbena cena za 1. sklop Ponudbena cena za 2. sklop Ponudbena cena za 3. sklop Skupaj 52.415,10 79.370,64 63.774,59 195.560,33 44.161,29 42.027,38 34.699,38 73.966,24 68.728,73 57.445,84 70.111,22 55.277,39 52.917,76 188.238,75 166.033,50 145.062,98 44.227,62 71.880,44 79.144,77 195.252,83 29.226,40 51.525,09 38.606,65 119.358,14 Iz obvestila župana, o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 30.07.2010, je razvidno, da je najugodnejši ponudnik, po kriteriju najnižje cene, bila družba Komunala Slovenska Gorice d.o.o., Industrijska ulica 28, Lenart v Slovenskih goricah. V času izvedbe sanacijskih del je občina za izvedbo več del in nepredvidenih dodatnih del z izbranim ponudnikom po postopku javnega naročila male vrednosti dogovorila dodatna dela v skupni višini 29.746,09 EUR (brez DDV). Ponudnik Komunala Slovenske Gorice d.o.o., Lenart Dodatna dela Skupaj vrednost sanacijskih del V EUR brez DDV Ponudbena cena za 3. sklop Skupaj Ponudbena cena za 1. sklop Ponudbena cena za 2. sklop 24.355,32 42.937,55 32.172,20 99.465,07 4.547,26 8.395,23 16.803,59 29.746,08 28.902,58 51.332,80 48.975,79 129.211,15 129 Povzetek pogodbenih določil gradbene pogodbe št. JN 430-3/2010-24, sklenjene z izbranim izvajalcem sanacijskih del Komunala slovenske Gorice, d.o.o., Lenart, dne 30.08.2010 in sklenjenim aneksom dne 24.09.2010: Pogodbena vrednost brez DDV 149.104,23 EUR, vrednost z DDV 155.053,47 EUR; Rok dokončanja del 20.11. 2010; Pogodbena kazen za neizvršitev pogodbenih del, s pogodbo dogovorjenih rokih, po krivdi izvajalca, v višini 5‰ od vrednosti pogodbenih del, največ do 10% vrednosti pogodbenih del; Garancija za odpravo napak v garancijskem roku 30 mesecev po dokončanju in prevzemu del, v višini 10% pogodbene vrednosti (15.570,00 EUR); Imenovanje odgovornega vodja del in nadzornega organa. Izvedena dela po pogodbi in aneksu so bila enkratno zaračunana na prejetem računu (interna št. 2390) v višini 129.211,15 EUR (brez DDV) oziroma v višini 155.053,38 EUR z DDV. Občina je račun prejela dne 28.10.2010, plačala pa 17.12.2010, torej z dvajset dnevno zamudo. Izdelava varnostnega načrta in delo koordinatorja za varstvo pri delu pri izvedbi »sanacije plazov in mostu« v Občini Duplek V sklopu izvedbe sanacijskih del je občina dne 10.09.2010, z izbranim izvajalcem Duval Inženiring d.o.o., Maribor sklenila pogodbo o izvajanju storitev izdelave varnostnega načrta in dela koordinatorja za varnost pri delu pri izvedbi »sanacije plazov in mostu« v obdobju od 30.08.2010 do 20.11.2010. Izvajalec je dne 26.10.2010 zaračunal 2.430,00 EUR (brez DDV) oziroma 2.916,00 EUR z DDV, kar je višina pogodbene vrednosti. Občina je račun prejela dne 27.10.2010, plačala pa 17.12.2010, torej z enaindvajset dnevno zamudo. Izvajanje gradbenega nadzora in konzultantskih storitev pri izvedbi »sanacije plazov in mostu« v Občini Duplek V sklopu izvedbe sanacijskih del je občina dne 06.09.2010, z izbranim izvajalcem ISB Inženirsko statični biro d.o.o., Maribor, sklenila pogodb o izvajanju storitev gradbenega nadzora in konzultantskih storitev pri izvedbi »sanacije plazov in mostu« v obdobju od 30.08.2010 do 20.11.2010. Izvajalec je dne 25.10.2010 zaračunal 5.600,00 EUR (brez DDV) oziroma 6.720,00 EUR z DDV, kar je višina pogodbene vrednosti. Občina je račun prejela dne 29.10.2010, plačala pa 17.12.2010, torej z devetnajst dnevno zamudo. Zagotavljanja vira financiranja Vlada Republike Slovenije je, s sklepom št. 41008-3/2010/5 z dne 18.02.2010, sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurja z deževjem, močnim vetrom in točo 130 4. avgusta 2009, s katerim je zagotovila sredstva za obnovo objektov v lasti oseb javnega prava oziroma obnovo občinske infrastrukture za izvedbo geotehničnih ukrepov za varovanje stvari. Občina Duplek je dne 19.08.2010 podala vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče za obnovo občinske ceste in komunalne infrastrukture. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor in Občina Duplek sta podpisali pogodbo št. 2511-10-730054 z dne 23.09.2010 za dodelitev sredstev kot poseben transfer z državne ravni občini. S pogodbo je bilo občini dodeljeno 148.117,94 EUR denarnih sredstev. Dne 28.10.2010 je občina Ministrstvu za okolje in prostor izstavila zahtevek za izplačilo sredstev v višini 148.117,94 EUR. Dne 16.12.2010 je bilo občini nakazano 143.831,11 EUR. Razlika, med zahtevanim pogodbenim zneskom in dejanskim nakazilom v višini 4.286,83 EUR, je bila pokrita iz proračunske rezerve občine Duplek. UGOTOVITVE IN PRIPOROČILO Pri nadzoru nismo ugotovili nobenih posebnosti in nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila. Postopki so bili korektno izpeljani. Pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ugotavljamo, da občina ni pravočasno poravnala svojih obveznosti iz naslova prejetih računov, s tem je prekoračila rok plačila 30 dni od prejema računov. Nepravočasno plačevanje obveznosti občine, pomeni neskladno ravnanje z 22. členom Zakona o izvrševanju proračuna republike Slovenije (ZIPRS0910) in z 52. čl. Zakona o javnih financah (ZJF). V 108. čl. ZJF je nespoštovanje plačevanja obveznosti v predpisanih rokih opredeljeno kot lažja kršitev. Občina je že naslednji dan po prejemu nakazila s strani Ministrstva za okolje in prostor, to je 17.12.2010 poravnala vse obveznosti iz naslova sanacije plazov in nadomestne gradnje mostu in s tem namensko porabila sredstva. Ugotavljamo, da občina ni prejela obračuna zamudnih obresti s strani izvajalcev pogodbenih del. Nadzor smo člani nadzornega odbora končali ob 18.30 uri. 131 4 MNENJE Na osnovi pregleda izbranih področij poslovanja, je naša naloga podati mnenje o pravilnosti in smotrnosti poslovanja občine v letu 2010. Postopki nadzora so obsegali pridobivanje, pregledovanje in presojo podatkov o poslovanju občine, kakor tudi zapis ugotovitev. Pregled proračunskih prihodkov in odhodkov je bil izveden na osnovi zasledovanja dogodkov izbranega vplačila ali izplačila, pri čemer smo preizkušali tudi skladnost z ustreznimi predpisi. Če je bilo v okviru aktivnosti posameznega vplačila ali izplačila kakšna aktivnost v nasprotju s predpisi, smo takšno vplačilo ali izplačilo šteli za nepravilno. Priporočila, ki smo jih izrekli, so navedena pri posameznih področjih. Nadzori zaključnega računa proračuna Občine Duplek za leto 2010 so odkrili, da se bo morala v bodoče občina resneje ukvarjati z tveganji, ki izhajajo iz poslovanja z različni deležniki v njenem okolju. Resno se bo morala tudi spopasti z odhodki, kateri so glavni krivec za naraščajoči trend na področju zadolževanja občine. Poslovanje v letu 2010 je na nekaterih področjih v neskladju veljavnimi normami, vendar pri nadzorih na izbranih področjih nismo zasledili večjih nepravilnosti. Kljub vsemu smo v poročilu izrekli nekaj mnenj, priporočil, napotkov in zato od občinske uprave pričakujemo, da bo naša mnenja, priporočila oz. napotke tudi upoštevala in sprejela potrebne ukrepe in o tem nadzornemu odboru tudi poročala v roku 60 dni od potrditve tega poročila. Zaradi navedenega izrekamo pozitivno mnenje k poslovanju oz. izvrševanju proračuna za leto 2010.1 PRAVNI POUK: Na podlagi prve točke 45. člena Statuta Občine Duplek ima nadzorovana oseba pravico vložiti ugovor v roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o opravljenem nadzoru. Nadzorni odbor pa mora o ugovoru nato odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. PRILOGA: Izjava župana in svetovalca župana za finance o resničnosti navedenih podatkov v računovodskih izkazih Poročilo o nadzoru prejmejo: Janez Ribič, župan Občine Duplek Franc Beber, direktor občinskega urada Občinski svet Občine Duplek Arhiv Izidor Polanec, univ. dipl. ekon Predsednik nadzornega odbora 1 Vso gradivo, ki so ga za potrebe nadzora pripravili uslužbenci občinskega urada, kakor tudi vse v tem poročilu navedene priloge, so v arhivu Nadzornega odbora Občine Duplek. Nadzorni odbor izjavlja, da je pri svojem delu upošteval načela strokovnosti, poštenosti in nepristranskosti. 132 _________________________ ______________ TOČKA 16 OBRAVNAVA IN POTRDITEV DIIP ON IP ZA DOZIDAVO IN PRENOVO VEČNAMENSKE DVORANE V KORENI TOČKA JE BILA PRELOŽENA ZA OBRAVNAVO NA NASLEDNJI SEJI TOČKA 17 VMESNO POROČILO O IZGRADNJI VRTCA ZG. DUPLEK TOČKA 18 IMENOVANJE ČASTNEGA OBČANA OBČINE DUPLEK OBRAZLOŽITEV: Občina Duplek podeljuje zaslužnim občanom za posebne zasluge na kulturnem, športnem, znanstvenem, tehničnem in drugih področjih posebna priznanja. Med temi priznanji sta zlati grb občine Duplek in naziv častni občan občine Duplek. Javni razpis oz. poziv za podajo predlogov za podelitev priznanj občine Duplek za leto 2010 je bil objavljen v Novicah občine Duplek 8. aprila 2011, rok za oddajo predlogov je bil 25. 5.2011. Zlati grb občine Duplek je najvišje priznanje občine Duplek. Občina ga podeljuje najzaslužnejšim občanom, društvom, samostojnim podjetnikom in pravnim osebam, ki so s svojim delom znatno prispevali k razvoju Občine Duplek in ugledu krajev, in za dosežke na kulturnem, športnem, znanstvenem, tehničnem ali drugem področju. Komisija za podeljevanje priznanj in odlikovanj ni prejela nobenega predloga za podelitev zlatega grba v tem letu. Za posebne zasluge lahko občina posameznikom, ki so s svojim delom in ustvarjalnostjo pomembno prispevali k ugledu kraja, podeli naziv častni občan. Ta naziv se lahko podeli tudi posameznikom, ki niso občani občine, a so bili rojeni na območju občine ali so določen čas živeli na njenem območju ali so s svojim delovanjem oz. dosežki bistveno prispevali k ugledu kraja. Komisija za podeljevanje priznanj in odlikovanj občine Duplek je prejela 1 predlog za podelitev naziva častni občan občine Duplek. Predlog je podal župan Janez Ribič, ki za častnega občana predlaga Darka Rebernika, ravnatelja Osnovne šole Korena. 133 Komisija za podeljevanje priznanj in odlikovanj je bila enotnega mnenja, da je Darko Rebernik oseba, ki si zasluži naziv častnega občana občine Duplek. Komisija predlaga občinskemu svetu, da sprejme naslednji SKLEP: »Občinski svet občine Duplek podeli naziv častni občan občine Duplek Darku Reberniku.« 134
© Copyright 2024