1. No category

ŽVRKLJA
AMERIKANSKI JAVOR
PAJESEN
(Ambrosia artemisiifolia)
(Acer negundo)
(Alianthus altissima)
Opis:
- steblo v prerezu okroglo, dlakavo,
- listi globoko pernato deljeni, enake barve na
obeh straneh, listni segmenti koničasti,
- cvetovi neopazni, enospolni, moški združeni na
vrhu rastline, ženski v zalistjih,
- vetrocvetka, pelod lahko odnese tudi 200 km
stran od rastline, posamezna rastlina lahko
izdela do 100 000 semen, kaljivih 14 let.
Opis:
- priljubljeno okrasno drevo, zraste 20-25 m,
- najbolje uspeva v toplem podnebju, mraz
učinkuje le na mlade poganjke,
- listi pernato deljeni, imajo značilen neprijeten
vonj, če jih pomečkamo v roki,
- na enem drevesu zraste zelo velika količina
krilati plodov, ki jih raznaša veter.
Opis:
- srednje visoko drevo, zraste do 20 m,
- listi ne spominjajo na liste drugih javorjev (saj
so pernato deljeni, sestavljeni iz 3-5 lističev in
ne krpati),
- krilati enosemenski plodiči se razširjajo z
vetrom,
- cvetovi v socvetjih, enospolni, ločeni na
moških in ženskih drevesih.
Negativni učinki:
- izjemno pogosta alergija na pelod,
- zelo pogost plevel na njivah (zato prisotna v
silaži, v krmi za ptice, …),
- hitro razširjanje.
Odstranjevanje:
- rastline izpulimo (najučinkovitejša metoda), če
še ne cvetijo, jih kompostiramo, drugače
zažgemo. Previdno zaradi alergij!;
- s košnjo, ki jo izvajamo vsaj 3-krat letno
(Prvič jo pokosimo tik pred cvetenjem, v
začetku julija. Košnja pred tem namreč sproži
razraščanje rastline.).
Negativni učinki:
- hitro širjenje in še hitrejša rast,
- močno alergen pelod,
- negativen vpliv na biodiverziteto.
Odstranjevanje:
- učinkovito je izkopavanje mladih rastlin,
- starejše rastline obrezujemo, s sočasno uporabo
herbicidov (vendar z njihovo uporabo ne
pretiravamo!) Problem: odrezane veje se dobro
zakoreninijo, zato je nujna previdnost;
- najbolj smiselno bi bilo preprečevanje vnosa
novih rastlin in prepoved gojenja v okrasne,
čebelarske in druge namene.
Negativni učinki:
- pelod povzroča alergijske reakcije,
- dolgotrajnejši stiki z rastlino lahko povzročijo
miokarditis (vnetje srčne mišice), zaradi česar je
potrebna previdnost pri odstranjevanju,
- kot vse invazivke, se hitro širi,
- močen in agresiven koreninski sistem lahko z
rastjo uniči napeljave,
- pogosto se zakorenini v razpokah in tako še
dodatno poškoduje infrastrukturo.
Odstranjevanje:
- priporočena rednja sečnja, najbolje zgodaj
poleti (ko začne rastlina aktivno črpati vodo in
mineralne snovi iz tal),
- sečnja in odstranjevanje mladih poganjkov
mora biti redno, do izčrpanja rastline.
VELIKI DEŽEN
(Heracleum mantegazzianum)
Opis:
- listi 3 do 5-krat globoko deljeni (zareza na listu
sega skoraj do dna lista), dlakavi,
- značilna pokončna kobulasta socvetja bele
barve, velika (premer lahko celo 1 m),
- jeseni nadzemni del rastline odmre, spomladi
pa iz podzemnega korena poženejo poganjki,
zrastejo lahko 2-5 m do zgodnjega poletja,
- ena od invazivk, ki se širi samo s semeni, z
vegetativnimi poganjki pa ne,
- v Sloveniji znanih nekaj žarišč, ki jih še lahko
uničimo.
Avtohtone vrste:
- v Sloveniji imamo štiri domače vrste iz tega
rodu, ki so neškodljive,
- najpogostejši je navadni dežen, ki je bistveno
manjši.
Negativni učinki
- fototoksičen rastlinski sok (v stiku s kožo na
svetlobi povzroča mehurje),
- če pride v stik z očmi, lahko povzroči začasno
ali trajno slepoto, zato je nujna velika previdnost
pri odstranjevanju,
- z velikimi listi zasenči avhtohone rastline in jih
s tem dodatno ovira pri rasti.
Rastlinske invazivne
vrste in njihov vpliv na
zdravje
Povzetek
Invazivne vrste torej imajo negativen učinek
tako na okolje kot tudi na nas. Pomembno je, da
znamo take vrste prepoznati, da jih ne sadimo na
vrtove in razširjamo ter da vemo, kako jih
uspešno odstraniti. Konec koncev obstaja kar
nekaj avtohtonih vrst, ki so prav tako lepe in
uporabne in ne povzročajo takšne škode.
Besedila: Ana Špilak (Ambrosia artemisiifolia), Manca
Velkavrh (opis problematike, Alianthus altissima,
Heracleum mantegazzianum, povzetek) - vodja projekta,
Urška Ratajc (Acer negundo) - oblikovalka
Recenzirala: dr. Simona Strgulc Krajšek
Foto: dr. Nejc Jogan
Tiskanje: Trajanus d.o.o.
Kaj so invazivne vrste?
Človek je v zgodovini večkrat s potovanj
prinašal nove rastlinske in živalske vrste.
Nekatere v novem okolju niso preživele, druge
so uspevale le ob pomoči človeka, tretje so ušle
izpod nadzora v okolje. Te se v novem okolju
intenzivno razmnožujejo oz. razraščajo.
Rastlinske invazivke tvorijo goste sestoje in s
tem onemogočajo rast avtohonim vrstam. Imajo
pa tudi pomemben vpliv na zdravje ljudi.
Nekaj tujerodnih vrst, kot so npr. riž, koruza in
paradižnik, pri nas uspeva ampak niso
invazivne, saj brez pomoči človeka v pogojih, ki
jih naše okolje zagotavlja, ne bi preživele. Ker
so potovanja in transport dobrin zdaj vsakdanja,
se takih vrst prenese ogromno, nekatere
namenoma, druge nenamenoma (s semeni, deli
korenik ...). Zato poznamo vedno več tujerodnih
vrst, ki lahko postanejo tudi invazivne.