HE Hrastje Mota in mejna Mura - | pdf |

HE NA MURI
HE HRASTJE MOTA
MEJNA MURA
Gornja Radgona
27.8.2014
HE HRASTJE MOTA
2
Redni postopek priprave DPN HE Hrastje-Mota
Sklep o
pripravi DPN
Sklep o
potrditvi variante
Sprejem
DPN
Gradbeno
dovoljenje
STROKOVNE
PODLAGE
POBUDA
ŠTUDIJA
VARIANT
(ŠV s PnVO)
Postopek
CPVO
(OP)
OSNUTEK /
PREDLOG
DPN
Postopek PVO
PROJEKTNA
DOKUMENT.
(PGD, …)
dovoljenje
za
umestitev
DANES
MZIP, MKO
3
Tekoče in predvidene aktivnosti DPN
HE Hrastje Mota
• Priprava posebnih strokovnih podlag s področja narave, ki so
potrebne za načrtovanje in presojo sprejemljivosti posega z vidika
varstva narave: do konca 2014.
• Priprava drugih potrebnih strokovnih podlag, zaključek: jeseni 2015.
• Izdelava študije variant z utemeljitvijo najustreznejše variante:
januarja 2016.
• Javna razgrnitev ŠV in OP: aprila 2016
• Zaključek umeščanja v prostor (Uredba vlade) junij 2017
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Direktorat za prostor
4
Analiza smernic - problemska karta v DPN
- od s v etuj e jo iz v e db o D P N - o c e nj uj e jo , d a z om i l i tv en i m i u k re pi ,kibiomilivpliveposegana
ne bi s tv en e, ni s o izvedljivi
- do lo č i tev ob m oč j a v p l iv a i z v en ob m oč j a D P N - c el otn i s istemMurespoplavnimobmočjem
te rm ob m oč j e v p l iv a n a po d z e m no v o do (p re m i k a nj e p l av in , poglabljanjednadolvodnood
je z u , s pre m em ba p op ol a v n eg a rež i m a, gl o bi n v od e i n tra j an ja poplav,gladineinnihanja
po dz em n e v od e) - d op ol ni te v s m erni c , k o bo v p livnoobmočjedoločeno
- m ož no s t č e z m ej nihvplivov
- pres oj a re k rea c i j s k i h, tu ris tič nihpotencialov
- v p li v H E v po v e z a v i z v s e miHEizkoncesije
(ZR SV N)
- m e j ni de l M u re - s tro k o v n i p red lo gzaprostosrko
raz š i rite v ob m o č j a N a tura2000Mura
(ZR SV N)
- Č N Mele
MU
A
R
T IŠ INA
K U
A
IC
ČN
DV
11 0
kV M
u r ska
Sob
ota
ci
- den
Ra
GORNJA RADGONA
- i z d el av a i hti ol o š k e š tu di j e z a c e l otnopovodjeMure
(Z ZRS)
P O V RŠ I N A
T E SN E N J AR
ID
A
N
E
J
C A
. 4 5h
a
RT
P
RA
DE
NCI
- om o go č iti ne m ote no i z v a ja nj evodnihpa
rvic
(MK O, A RS O)
D R EA
E
N
V
Ž
O
D
3+
49M
K
ČR P A L I Š Č E
I Z P U S T OM
V
MU R O
A LIA
R
D
N
E
JŽ
K
D
VZ
E
M
V
O
DE
Z
O
- R C R ad en c i -Vučjavas
- v aro v a ln i p as15m
(M z IP , D z I - c este;DARS)
M
UR
A
E ŠD 1 6478
E ŠD 3 449
E ŠD 164 78
- u re di tev brež i n i nstu
rge
- o hran i ti reč ne i n o bre č n e stu
rktue
r
- v k l j uč iti s trok ov nj akazairbe
(Z ZRS)
5
.6
- Č N P e tanjci
E ŠD 14066
BO
RA
ČE
VS K
I P
B OR
O
T
K
A ČE
VS
K I P
O
T
K
TA
B1
AN
RI
OB
V D
O( a
v ir n
aa
t )1
- z a š č i ta pred v d orom podtalnice
(R a de nci)
VA
.
0
5
RI
AN
TA
B2
TAC
- po s e g v v p li v no o bm oč jee
l tašil čaMS
- up oš tev ati om e j itv eneravnine
(M z IP , D z I - l e tasl tvo)
54.
re v i tal i z a c i j a i n poplavna
v a rn os t v od otokov
- M o koš
- D o bel
- B o rač ev s k ipotok
- R a de ns k i potok
- T urj an s k i potok
- m o k ri š č e Z aton VA
v Pe
RItanjcih
AN
(v s e ob č ine)
v aro v a ln i g ozdovi
- oh ran ja nj e o bs toj eč i h a
rstiščin
v e ge ta cije
(Z ZGS)
VA
- pri č a k o v a n p os re dn ivplivs p rem e m b a k ra ji n s k e s l i kevzhodnood
z d rav il i š č a (z e l en e po v ršinevodn
- e
po v rš ine)
(M IZ K Š ,DKD)
5 5
.
- p red v i de na š irtev
Č N R adenci
- do k o nč an je s a na c i j eVVnasipov
(v s e o bč ine)
.06
E ŠD 946
- c el ov i ta ured i te v k ol es arskihpoti
- p ov ez av a na M ura -Drava.bike
(v s e ob č ine)
- pri um e s ti tv i D V up oš tev ati ž elo
j poširtvi i
s tav bn i h z e m l j iš č - O P N p o j avnirazgrntvi i
(M u rs k a S o bota)
- p rel i v n o po l je na j u s trez a pogojem,ki
č im m an j š k o di joirbam
- h i drav l ič ne tu rbi ne " h ori z ontalnecevne
K ap la no v e turbine"
(ZZ RS)
- o ž i v i n aj s e s tari m urskio
rkavz
z ag otav l ja nj e m preto č n os ti inplovnosti
(rafti ng , ri bolov)
(R ad en c i , Tišina)
.
4
0
O
OB
D( a
V O
v ri n
a ta )1
TA
v(ar.I1)
- z ag otav l ja nj e p ros te gaprehoda
v o dn i m org anizmom
(MK O,A RS O)
- na s i p i n aj bo do i z e ne s tranipogozdeni
- pre s tav i te v p oh od ni h i n kolesarskih
po ti o b M u ri na v rhnasipa
(R a de nci)
-M
- z a go tov i te v p re ha j an japrekoHE
z u re di tv i j o d ostopov
(R ad en ci)
R
AS
TJ
E
AA1
VA RI AN T
H
E
H
5
.3
- Č N M urs k Čr
i nci
gram oz ni c aKrog
E ŠD 1 5510
3
0
.
A2
TA
VA
EK
JUČ
- o pre de li te v z e RI
m lKL
j iš č zašportin
P
0kV
re k rea c ijo k V
V2
0
11 ri b ni k o v vI Ts EV
- o hra ni tev
edanjiobliki
J UČ
(R ad en c i , Tišina)
V KL
- o dl ag al i š č esmeti
E ŠD 1 64 78
- v s i D V v v k op anizi vedbi
(M u rs k a S o bota)
L EGE NDA:
52.
m ej a o bčin
- in terv e nc i js k a po t p o k o
rninasipa
(MO RS)
VA RI A
v(a.I)r
0
3 .0 0
-M
OT
A
TJ
E
S
A
R
H
H
E
.2
0
niI -I2)
R
A
at
m
k
O
R
LJ
UČ
kV
V20
GL A D I N
2
E
3
.9
8
1
TE R E 0
N
1
.9
K OT A
DN A 8
4
.5
1
0kV
o bs toj ečaČN
(v
TA
O
-M
m ej a š irš eg a ob m o č j a n ač rto v anihureditev
E ŠD 148 55
U RB IS ,
U rb an iz e m , a rhi tek tu ra, proj e k ti ra nj e i n stortvi ed.o.o.
J ez da rs k a ul.3, 2 00 0 M a ribor
.1
0
.0
5
i nta1
v- ara
rt ge
as u
t v dn
e
P ogl obi
.0
5
2
V V O - v rel č ninivo
v od no z a e
je
tj
- rek on s truk c i j a l ok an
l eceste
V uč j a v a s -Krog
(K ri ž e vc)i
- go m i l no g rob iš č e G om il c ea
(h
reološki
s p om enik)
- v p ri m e ru v a r.2 - P A R (m etode91
-3)
pre d i z d aj o 2 .mnenja
(M IZ K Š ,DKD)
OV
BO
D( a
v ir n
a ta )2
- p re pre č i ti p re ho d ž iv al i č eznasipeoz.
om og oč iti iz pl a v a njezi vode
(Z ZGS)
VK
LJ
UČ
IT
EV
kV
V20
B R O D K rog -Vučjavas
- z ag otav l ja nj e p l ov nostb
i roda
- o pred el i tev z em lj i š čzašport
i n rek rea co
ji
( M urs k a S o bo ta, Krži evci)
- p ark i ri š č a z a ob si kovacl e
p re d n asipi
(M urs k a S obota)
- uk rep i z a rev i ta l iz ac o
ji območja
po d H E - d v i g p od tan
l ci en
i
pre preč ev a nj e o dn aš anjaproda
(K ri ž e vc)i
- po gl a bl j an je s trug e dolvodnood
na s i po v m a nj s p ree
j mlvij o
(Z ZGS)
P ROJ EKT:
E
E
TJ
TJ
S
S
A
A
R
R
H
H
E
E
H
H
ZA
ZA
T
T
R
R
Č
Č
A
A
N
N
I
I
K
K
S
S
R
R
O
O
T
T
S
S
O
O
R
R
P
P
I
I
N
N
V
V
A
A
Ž
Ž
RI
R
I
R
DR
D
U
ZA U
ZA
M
M
AA
A
A
DN
D
UN
U
A
A
T
BT
B
O
OO
O
M
PM
P
V
V V O - 2 . k ategoe
rji
V V O - 3 . k ategoe
rji
OB
VD
O( a
v ir n
a a
t )1
D
k ol e s a rs k e poti
V V O - 1 . k ategoe
rji
RO
I Z
T
V
K OT A
K OT A
OK
V
I
MU
Z
VK
E
IT
.0
1
s m e rn i c e občine
v aro v a ln i g ozdovi
- v arov al n i p as AC40m
- u po š tev a 7
tim
(ob oj e s tran s k o) rezervat
z a bo do č o š rte
iv
- s to j iš č a s te brovDVzi ven
v arov al n eg apasu
(M z IP , D z I - c este;DARS)
AN
TAD
TJ
E
V
T O
K
SN
PKO
TI
E
Š
RA
H
A
C
I
N
S
E
B
- u k re pi z a z a go tavljanje
pl ov nosti
(M u rs k a S o bota)
V ARI AN TA
A4
s m e rn i ceNUP
K ULTURN AD EDIŠČINA
k m
6
4
0
8
7
+
(va
r.2
)
MU
AS
- iz gra dn ja na m ak al n eg a s i s te m a n
i koncesia
j za
up orab o vode
- up orab a g ra m o z a z a l ok al n e po trebe(pot)i
(v s e o bč n
i e)
)1
RI
ir na
R
va
H
O
D(
VA
B
V
8r(a+
.v)1
O
ar.
- iz gu ba go z d ni h i n k m eti j s kihzemlšij čna do m es til o i z gu be z m elo
i racia
j mi
- ra z d rob lj e no s t k m e t. i n g oz dnihzemlšij čiz v e db a k omasacij
(M u rs k a S obota)
K LJU
ČEK
E
PR I
- p red v i denaČN
H ras
tj e -Mota
E ŠD
12285
H
kV
51.
E ŠD 1002
o puščena deponija
N AT UR A 2000
t
Soboa
r ska
E ŠD 14033
MU
- pos egv vpl iv no obm očje
EPO
Mu
er -
110
I
PR
V
- D V na j s e0 ki z o gi bajogozdnim
1
p ov rš inam1
(ZZ GS)
om
- rib i š k i dom
G rad išče
E ŠD 1 40 33
N TAA3
L jut
E ŠD 14031
K
UČE
KLJ
kV
20
kV
E ŠD 12286
o pu š č en a de ponia
j
11 0
k m+
2
E ŠD 1240
- d ol oč i te v o grož en os ti z aradiporušitve
p re gra de - po pl a vnival
(MO RS)
- rib i š k i dom
P8
4
V
AN
DV
D
RADENCI
RI
F AZA :
A NA LIZA S MERNIC
N AS LO V LISTA:
P ROB LEM SKA KARTA
P OBUD NIK:
M IN IS TR S TV O ZA G O S P O D A R S T V O,Direktoratzaenergijo
K OO RD IN ATOR:
N AROČ NIK:
M IN IS TR S TV O ZA O K O LJ E IN P R O S TOR,Direktoratzaprostor
D RA VS KE E LE KTRA RN E MA RIBO Rd.o.o.
O DGO VOR NIVOD JA PRO JEKTA
S ODELAVEC:
Š T. P RO JE KTA:
M A T E JA P E R N E K,grad.teh.
20 11 /P -044-A
D ATUM P RO JEKTA:
se ptem be r 2012
M ER IL O:
1:10 000
P ODL OGA:
G UR S, TTN5
Š T . L ISTA:
1
Strokovne podlage bodo morale dati odgovore na ugotovitve iz problemske
karte in zahteve SCOPING-a v postopku umeščanja v prostor.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Direktorat za prostor
5
Načrtovane prostorske ureditve HE Hrastje–Mota v DPN
Ureditve državnega pomena:
• preprečitev nadaljnjega poglabljanja in ustrezen nivo podtalnice,
• povečanje poplavne varnosti,
• ki bodo omogočale možnosti za namakanje kmetijskih zemljišč,
• izgradnja hidroenergetskih objektov in obvodne struge,
nadomestnih habitatov na območjih, ki bodo določena v okoljskem
poročilu.
Načrtovane prostorske ureditve se nahajajo na območju občin: Križevci,
Murska sobota, Radenci in Tišina.
Območje DPN bo določeno po izboru najustreznejše variante in na
podlagi rezultatov okoljskega poročila, ki bo določilo obseg in lokacije
nadomestnih habitatov ter drugih omilitvenih ukrepov.
6
HE NA MURI
MEJNI ODSEK
7
STANJE MEJNEGA ODSEKA REKE MURE
Nadaljnje obravnavanje energetske izrabe reke Mure na mejnem odseku bo
mogoče opredeliti le na podlagi poznavanja in ocene stanja reke Mure v
povezavi z vidiki varstva narave.
Geomorfološko stanje struge reke Mure lahko ima pomemben vpliv na:
• poplavno varnost,
• transport plavin,
• gladino podtalne vode – kmetijstvo,
• zagotavljanje pitne vode,
• poplavne gozdove,
• revitalizacije starih rečnih rokavov,
• ekosistemske storitve,
• ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja,
• ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatov…..
8
STANJE DNA STRUGE MURE NA MEJNEM ODSEKU
MURA - MEJNI ODSEK
Povprečna sprememba dna struge celotnega odseka
0
Povprečna sprememba dna celotnega odseka mejne Mure (cm)
1974
1977
1980
1983
1986
1989
1992
1995
2000
2003
2006
2009
2012
-5
-10
-15
-20
Poglobitev (cm)
-25
-30
-35
-40
-45
Leta
Priloga 3
Ocena obstoječega stanja mejnega odseka Mure, vir: IZVRS
STANJE PODTALNICE NA MEJNEM ODSEKU MURE
TREND SREDNJIH LETNIH GLADIN PODTALNICE 1981 - 2012
Apaško polje
224,00
222,00
y = -0,0185x + 258,41
Zg. Konjišče
y = -0,0205x + 260,01
Žepovci
218,00
216,00
y = -0,0126x + 241,04
Črnci
Plitvica
y = -0,0025x + 219,86
214,00
y = -0,0125x + 237,92
Mali Segovci
212,00
Zg.Konjišče
Segovci
M. Segovci
Žepovci
Plitvica
Črnci
Linear (Zg.Konjišče)
Linear (Žepovci)
Linear (Črnci)
Linear (Plitvica)
Linear (M. Segovci)
Linear (Segovci)
Segovci
y = 0,0061x + 199,81
210,00
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Gladina podtalnice (m.n.m.)
220,00
Leta
Priloga 15.2
Ocena obstoječega stanja mejnega odseka Mure, vir: IZVRS
10
IDEJNE VARIANTNE REŠITVE
Iz vseh vidikov zaključkov študij:
Preveritev lokacij z vidika varstva narave
Trajnostnega razvoja ter
Ocena obstoječega stanja mejnega odseka Mure
so predlagana za izgradnjo HE območja možnega izkoristka
energetskega potenciala mejnega odseka Mure:
v predelu Sladki Vrh (nadomestni objekt mHE Ceršak)
in območjih: Gornja Radgona / Cmurek
11
Območja energetske izrabe Mure
OBMOČJE CMUREK
OBMOČJE GORNJA
RADGONA
OBMOČJE SLADKI
VRH
OBMOČJE HRASTJE
MOTA
MHE CERŠAK
13
3.1
ODSEK CERŠAK - SLADKI VRH
stanje objekta
• Stanje MHE Ceršak je iz gradbeno – hidrotehničnega vidika slabo potrebna je celovita sanacija porušenega jezu
• Na avstrijski strani je vodno dovoljenje za zajezitev že poteklo –
avstrijska stran zahteva obnovo jezu - gradnja jezu = 4 M EUR
• Strošek sanacije : z letno proizvodnjo (~5.000 MWh) je sanacija
ekonomsko slaba, če ob sanaciji hkrati ne povečamo proizvodnje in
s tem posledično prihodkov objekta. Optimalna je možnost sanacije
objekta ter hkratnega povečanja proizvodnje z obdelavo različnih
variant HE
14
MOŽNE VARIANTE PRENOVE MHE CERŠAK
• Variante 0 - Sanacija obstoječega stanja - minimalni tehnični obseg
sanacije jezu, ki bi še zadostil pogojem avstrijske strani.
• Varianta 1 - Sanacija jezu in doinstalacija objekta - optimalni
obsega sanacije, prenova in doinstalacija objekta na 45 m3/s.
• Varianta 2 - HE v rečnem profilu obstoječe strojnice mHE
Ceršak – novogradnja - Instaliran pretok 250 m3/s. MHE se opusti.
• Variante 3 - HE v rečnem profilu na iztoku odvodnega kanala v
Muro - novogradnja - izkoriščanje potenciala na odseku MHE
Ceršak. Instaliran pretok do 250 m3/s. MHE Ceršak se opusti.
• Variante 4 - Rečna stopnja v območju Sladki vrh - novogradnja
izkoriščanje vodnega potenciala Mure državna meja – Sladki vrh.
Instaliran pretok do 250 m3/s. MHE Ceršak se opusti.
15
MOŽNE VARIANTE
PRENOVA MHE CERŠAK
16
OKOLJSKA ŠTUDIJA VARIANT
ločene študije za A in SLO stran
Cilj je proučitev posameznih variant ter vrednotenje in ocenjevanje iz
okoljskega vidika upoštevaje:
• območja NATURA 2000,
• določila vodne direktive in ostale veljavne direktive EU in predpisi,
• določila o doseganju kvalitete prvin okolja,
• določila veljavnih zakonov in podzakonskih aktov v R. Sloveniji in R.
Avstriji, ki se nanašajo predmet obdelav,
• pregled dejanskega stanja na terenu,
• preliminarne ocene prostorskega, vodnega in ihtiološkega
potenciala,
• možnosti zagotavljanja prehodnosti jezu za vodne organizme,
• preliminarna ocena vplivov posameznih variant na okolje.
REZULTATI ŠTUDIJ - SEPTEMBER 2014
POBUDA (v SLO in A)
17
ODSEK OBMOČJA GORNJA RADGONA
Iskanje sinergijskih učinkov, ob povečanju poplavne varnosti, z
možnostmi energetske izrabe na območju Gornja Radgone.
Hidravlična preveritev kaže na pozitivne učinke izgradnje HE na tem
območju
ODSEK OBMOČJA CMUREK
Iskanje sinergijskih učinkov, ob :
- renaturaciji 11 mlinskega kanala,
- problematiki podtalnice in pitne vode Apaškega polja
- večanju visokovodne varnosti, z možnostmi energetske izrabe.
Za obe območji bodo pomembni zaključki (podtalnica, morfologija,
prodonosnost….) študije Ocena obstoječega stanja mejnega odseka
Mure, ki ga pripravlja IZVRS.
18
HVALA
19