1. No category

Zveza društev MojaMura
27.02.2013
Stojan Habjanič, univ. dipl. inž. gradb.
Zveza društev MojaMura
Prispevek k razmisleku o pomembni
odločitvi
HE na Muri
Vsebina predstavitve
Analiza študije z naslovom
"Študija trajnostnega razvoja območja ob reki
Muri v povezavi z možnostjo HE izrabe reke"
– pregled analiziranih področij,
– interpretacija ugotovitev,
– seznam področij, ki niso obdelana.
Vsebina predstavitve
Ključni dejavniki:
– Državna energetika – regionalna energetika
– Pomurske potrebe po energiji
• električna energija, toplotna energija
– Kako zgleda pretočna HE?
– Princip gradnje nasipov
Vsebina predstavitve
Ilustracije:
– Diagram letnega izplena HE na Muri v Avstriji,
– Slike nasipov in načini sanacije le-teh,
– Precejna krivulja in drenažni jarek,
– Biokreislauf Mureck – primer dobre prakse v
neposredni bližini.
Analiza krovne študije
Pregled vplivov HE na gospodarstvo:
– Razvoj gospodarstva,
– Razvoj turizma,
– Razvoj kmetijstva,
Analiza krovne študije
Vplivi HE na okolje:
– Vodnogospodarske osnove
– Kemijska in biološka kakovost podzemnih in
površinskih voda,
– Hidrogeološka študija,
– Ihtiološka študija (ribe),
– Študija gozdne biologije,
Analiza krovne študije
• Vplivi HE na družbo in socialno okolje:
– Vplivi na družbeno okolje,
– Javnomnenjska raziskava.
Turizem
• Zgornji tok reke Mure v Sloveniji (mejna Mura) Cona 1 – ZGORNJE
KONJIŠČE (APAČE)
• Umestitev možnih posegov Tip I – Fiksni objekti
• Tip II – ureditev okolice, obstoječih poti
• Investicijski projekt Nove trase kolesarskih poti, hotel za
kolesarje, možnost namestitve (tudi za 1 noč), kolesarska info
točka, prevoz prtljage; manjši družinski hotel, specializiran za
kolesarje
• Cona 2 – GORNJA RADGONA
• Investicijski projekt Ureditev javne poti za sprehajalce na obrežju
reke Mure (določitev poti v povezavi z občino in prostorskim
planom)
• Nastanitveni objekt Mlin (poročna dvorana, apartmaji, restavracija)
Turizem
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Cona 3 – RADENCI/PETANJCI
Umestitev možnih posegov Tip I – Fiksni objekti
Tip II – ureditev okolice, obstoječih poti
Investicijski projekt Kamp v bližini reke Mure (ekološki kamp z
etnološkim ambientom in vsebinami); 100 kampirnih mest in 30
bungalovov na kolih)
Prenova graščine grofa Bathyanija in ureditev parka
Cona 4 – DOKLEŽOVJE (BELTINCI) / VERŽEJ
Investicijski projekt Opazovalnica za živali in ptice
Učno nastanitveni center 3* v Beltincih (učni center z laboratorijem,
predavalnico, …)
Adrenalinski park za otroke (različnim staroste skupine 4-18 +)
• Stran 35,36
Turizem
• V primeru izgradnje HE na reki Muri in njene
valorizacije za turistične namene, lahko
ugotovimo, da bi v letu 2020 območje ob reki
Muri obiskalo dodatnih 19.800 turistov letno,
ki bodo ustvarili cca 120.000 dodatnih nočitev,
na 680 novih ležiščih. Na območju se bi lahko
razvilo in tržno valoriziralo 30 novih turističnih
programov. Dejavnost turizma bo ob takem
razvoju na novo zaposlovala 117 ljudi.
Turizem
Lahko se torej veselimo temu številu turistov; še
posebej. Ker je večina navedenih idej že v
teku!?
Žal zaradi ZVN v področje ob HE v primeru
izgradnje le-teh, ni dovoljeno načrtovati tako
številnega obiska!?
Kmetijstvo
• Iz obstoječih študij vpliva gradnje
hidroelektrarn na Muri in njihovega vpliva na
kmetijstvo, izhaja, da je nadomestitev izpada
kmetijske pridelave zaradi trajno izgubljenih
zemljišč (162 ha kmetijskih površin) možna z
melioracijo kmetijskih zemljišč na vplivnem
območju !
• Stran 39
Kmetijstvo
• Investicijski stroški za namakalne sisteme se
gibljejo v velikih razponih, odvisno od vrste
vodnega vira, oddaljenosti namakalnega
kompleksa od vodnega vira in od vrste
opreme. Ocenjene vrednosti investicij v HMS
so za namakalne sistem 5.700 €/ha in za
osuševalne sisteme 5.000 do 7.000 €/ha.
• Stran 39
Vodni režim reke Mure
• Struga Mure je zaradi izvedene regulacije
(povečanje vzdolžnega padca zaradi presekov
meandrov, koncentracija nekoč razvejanega toka
po rokavih v osnovni strugi) podvržena močni
tendenci poglabljanja. Zaradi povečanih hitrosti in
globin pri prodonosnih pretokih je poglabljanje
največje na odseku zgornjega toka reke Mure v
Sloveniji, povprečna poglobitev znaša cca 0,5 m,
lokalno dosega do 1,5 m (most Trate – Cmurek
• Stran 47
Vodni režim reke Mure
• Dodatni vzrok poglabljanja predstavlja tudi
izgradnja hidroelektrarn na Muri v Avstriji (17
elektrarn med Leobnom in Šentiljem) s katerimi
je bil praktično prekinjen transport rinjenih plavin
(proda) v dolvodni odsek, kar ima za posledico
negativno bilanco med dotokom in odnašanjem
proda (od leta 1970 do 2000 ocenjen primanjkljaj
0,9 milijona m3, oz. v povprečju 29.000
m3/letno).
• Stran 47
Vodni režim reke Mure
• Ukrepi za preprečevanje nadaljnjih trendov poglabljanja dna struge Mure
na mejnem odseku:
- širitev struge Mure med Tratami/Mureckom in Gornjo Radgono na
približno dvojno širino sedanje struge na ca. 150m.
- dodatna stabilizacija dna med Ceršakom in Tratami. Potencial proda bi
omogočal dvig rečnega dna za 60 do 100 cm, kot tudi dolgoročno
izboljšanje ravnovesja proda, ki pa je časovno omejeno, glede na omejene
zaloge proda (ocenjeno ca 60 let).
- reka naj bi se razširila kolikor je mogoče z naravnimi procesi (odstranitev
vzdolžnih zgradb in zavarovanj struge na odsekih predvidene širitve). S
širitvijo bi se znižale tudi gladine visokih vod.
Stran 48
Vodni režim reke Mure
• Ukrepi za preprečevanje nadaljnjega znižanja
gladin nizkih vod Mure in vzpostavitev hidravlične
povezanosti mlinščic in rokavov s strugo Mure:
- dvig gladin nizkih vod Mure bo posledica dviga
dna struge po predhodno opisanih ukrepih.
Vzpostavitev povezanosti mlinščic in rokavov s
strugo Mure je možna ob zadostnem dvigu dna in
gladin nizkih vod ali z izvedbo zajezitvenih pragov
v strugi Mure.
• Stran 48
Vodni režim reke Mure
c) Scenarij z izgradnjo HE
• V primeru energetske izgradnje na reki Muri bi
bilo potrebno opisane vodnogospodarske
probleme reševati z enakimi cilji. Dejstvo je,
da je možno stanje izboljšati brez gradnje
hidroelektrarn na Muri ali z njihovo izgradnjo.
• Vučja vas – poglobitev dna dolvodno od HE za 2 m? DLN! Hmmm?
Stran 48
Kemijska in biološka kakovost
površinskih in podzemnih voda
• Na osnovi pravnega reda RS, ki je veljal v posameznih
letnih obdobjih, je bilo kemijsko stanje reke Mure
ocenjeno (območje Šentilja) za slabo v letih 2002, 2003
in nazadnje v letu 2006, predvsem zaradi povišanih
vsebnosti adsorbljivih organskih halogenov (izraženih
kot AOX – klor iz tovarn ?).
• V preostalih letnih obdobjih pa je bilo kemijsko stanje
reke Mure, na osnovi pravnega reda, ki je veljal v
posameznem letnem obdobju, ocenjeno za »dobro«.
stran 51
Kemijska in biološka kakovost
površinskih in podzemnih voda
• Razmere s kisikom so, poleg bioloških razmer, ključni
pokazatelj vpliva vtoka odpadnih voda v reko.
Izmerjene vrednosti za biokemijsko porabo po kisiku
(BPK5) za obdobje 2000-2008, kažejo na merilnih
mestih Ceršak in Gornja Radgona na obremenitve, ki v
povprečju ne presegajo 2,2 mg/l O2. Mejna vrednost za
'zelo dobro' ekološko stanje je presežena občasno z
maksimumi do 6,6 mg/l O2.
• Obremenitve so največje na odseku vodnega toka od
Petanjcev nizvodno .
Stran 51
Kemijska in biološka kakovost
površinskih in podzemnih voda
• Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo na
prevladujoči delež vpliva vtoka odpadnih voda
iz komunalne infrastrukture, ni pa možno s
primerno zanesljivostjo izključiti vpliva vtoka
odpadnih voda iz industrijsko - obrtne
infrastrukture in padavinskih odpadnih vod s
kmetijsko obdelovalnih površin.
• Stran 51
Kemijska in biološka kakovost
površinskih in podzemnih voda
• Kljub vsemu so razmere s kisikom (pod 9mg/l
pri nasičenosti 50% le redko v obdobju majavgust) primerne tudi v času neugodnih
hidroloških razmer, kar pomeni, da
samočistilne zmogljivosti reke uspevajo
obvladovati vtok odpadnih snovi.
• Stran 51
Kemijska in biološka kakovost
površinskih in podzemnih voda
• Ne glede na vse pa je splošna ocena vplivov gradnje
hidroenergetskih objektov na kemijsko in ekološko stanje v
vodnem telesu reke Mure naslednja:
- razmere s kisikom se lahko poslabšajo zaradi manjše
pretočnosti vode oz. podaljšanih zadrževalnih časov v zajezitvi,
v kolikor se ne zmanjšajo obremenitve reke z odpadnimi
snovmi iz komunalne infrastrukture in vtokom voda iz
kmetijskih površin in objektov.
- obremenitve vodnega medija in sedimenta z organsko maso,
vključujoč spojine dušika in fosforja , se lahko povečajo v
kolikor se ne zmanjšajo obremenitve reke z odpadnimi
vodami. Posledično je pričakovana eutrofikacija sistema s
poslabšanjem ekološkega stanja reke!
stran 51
Hidrogeološke razmere
• Analiza stanja (zgornji tok reke Mure v Sloveniji)
je pokazala, da gladina podzemne vode v
kvartarnem vodonosniku Apaškega polja v širšem
območju Mure v zahodnem delu upada, medtem
ko v njegovem vzhodnem delu gladina nekoliko
narašča.
• Naraščanje gladine na merilnem mestu Plitvica,
kljub negativnim klimatskim spremembam,
pripisujemo dvigovanju gladine v sami strugi
potoka zaradi zaraščanja in odlaganja usedlin.
• Stran 56
Hidrogeološke razmere
• Gladina podzemne vode v kvartarnih vodonosnikih
Murskega in Prekmurskega polja tudi v večjem delu
upada.
• Trend zniževanja gladine je izrazitejši v notranjih in
obrobnih delih vodonosnikov, medtem ko v bližini
Mure le-ta v času nizkega vodnega stanja ohranja
stalni nivo podzemne vode.
• Glavni vzrok zniževanja gladine je tako potrebno iskati v
zmanjšani infiltraciji padavin ter hidrotehničnimi posegi
v režim napajanja in dreniranja vodonosnikov.
– Regulacije potokov in melioracije v zaledju!!
• Stran 56
Vplivi na gospodarstvo v regiji
Izhodiščno obdobje za izračun trenda je 2000 –
2006.
Zadnji obravnavani podatki so 2008.
Projekcija je narejena za leto 2020.
Vplivi na gospodarstvo v regiji
Trendi v primeru razvoja področja ob reki Muri brez
hidroenergetskih objektov do leta 2020 v številkah:
- število delovno aktivnih na obravnavanem območju ob Muri
se bo znižalo iz 42.422 (leto 2008) na 40.364;
- prihodki občin se bodo povečali na obravnavanem območju
ob reki Muri iz 77.279.882 (leto 2006) na 132.373.176 €;
- odhodki občin se bodo povečali na obravnavanem območju
ob reki Muri iz 87.279.189 (leto 2006) na 162.687.722 €;
Vplivi na gospodarstvo v regiji
Trendi v primeru razvoja področja ob reki Muri brez
hidroenergetskih objektov do leta 2020 v številkah:
- projekcija števila registriranih brezposelnih, v občinah
obravnavanega območja je padec iz 4.993 (2008) na 2.119;
- število podjetij, v občinah obravnavanega področja zraste iz 4.049
(leta 2007) na 4.468;
- BDP na prebivalca v Pomurski regiji bi zrasel iz 10.223 € /prebivalca
na 16.439/prebivalca.
Vplivi na gospodarstvo v regiji
brez HE
atribut
2008
€
2020
€
razlika
razlika
%
Delovno aktivni
prebivalci
42.422
40.364
2058
-4,9
Prihodki občin
77.279.882
132.373.176
55.093.294
+71
Odhodki občin
87.279.189
162.687.722
75.408.533
+86,3
Število brezposelnih
4.993
2.119
2874
-57,6
Število podjetij
4.049
4.468
419
+10,3
Regionalni BDP
10.223
16.439
6.216
+60,8
Vplivi na gospodarstvo v regiji
regionalni BDP na
prebivalca/leto
2006
brez
10.223
HE
2020
razlika
€
razlika
%
16.439
6.216
60,8
z
1 HE
16.467 - 16.482
6.244 – 6.259
60,8 + 0,17
s
6 HE
16.661 - 16.697
6.438 – 6.474
60,8 + 1,5
Vplivi na gospodarstvo v regiji
Prav tako lahko prispevajo HE pomemben vir dohodka lokalnim
skupnostim iz naslova koncesnin.
• Ob tem je potrebno upoštevati še Uredbo o koncesiji za reko Muro,
ki predvideva razdelitev koncesije med državo in občino v razmerju
50:50. V predstavljenih scenarijih se ta ocena giblje
– v primeru minimalne izrabe
• od 336.000 do 504.000 €,
– v primeru maksimalne izrabe pa
• od 2.016.000 do 3.024.000 € letno.
Stran 30
Vplivi na gospodarstvo v regiji
Izračun deleža/občino/leto
– v primeru minimalne izrabe
• 336.000 € / 26 občin
=
do 504.000 € / 26 občin =
1 HE
12.923 € občino/leto
19.385 € občino/leto
– v primeru maksimalne izrabe pa 6 HE
• 2.016.000 € / 26 občin =
do 3.024.000 € / 26 občin =
77.538 € občino/leto
116.300 € občino/leto
Vplivi na gospodarstvo v regiji
Izraženo v dohodku / prebivalca / leto
– v primeru maksimalne izrabe pa
336.000 € / 125.000 preb.
=
do 504.000 € / 125.000 preb. =
2,70 € / preb./leto
4,03 € / preb./leto
– v primeru maksimalne izrabe pa
2.016.000 € / 125.000 preb.
=
do 3.024.000 € / 125.000 preb. =
16,13 € / preb./leto
24,19 €/preb./leto
Vplivi na BDP v regiji
NA MESEC/PREBIVALCA Pomurske regije
od
0,23 € - 2,02 €
!!!??
Vplivi na gospodarstvo v regiji
• Najprimernejša območja – Ceršak
• Zemljevid na strani 31
Krovna študija
Področja, ki niso obdelana:
• Vplivi na naravo
– ZVN, Natura 2000, po ptičji direktivi posebna območja
varstva (SPA),
– po habitatni direktivi posebna ohranitvena območja (SAC).
• Vplivi v času gradnje
– Onesnaženje talne vode ?
Ključni dejavniki
Državna elektro-energetska bilanca
Inštalirana moč leta 2006
Letna proizvodnja 2006
Vir: ELES, julij 2007
2.468 MW
10.534 GWh
Ključni dejavniki
Moč 1 HE na Muri
17 MW
Letna proizvodnja 1 HE na Muri
– Pretok 250 m3/s (?)*
– Pretok 200 m3/s **
– Pretok 157 m3/s ***
77 – 83 GWh
62 – 66 GWh
48 – 52 GWh
Vir:
*
MOP RS, 2005
**
Steweag
***http://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/letopis99_6_Pregled_hidroloskih_razmer.pdf
obdobje 1960 - 1991
Ključni dejavniki
Delež HE na Muri v bilanci proizvodnje elektrike
Število HE
1 HE
2 HE
6 HE
Inštalirana
Moč
MW
17
34
102
%
0,68
1,37
4,13
Letna
proizvodnja
GWh
%
77 - 83
0,87
62 – 66
0,61
48 - 52
0,47
77 – 83
1,74
62 – 66
1,22
48 - 52
0,94
77 – 83
5,22
62 – 66
3,66
48 - 52
2,82
Ključni dejavniki
1996 - 2007
Poraba v
gospodinjstvih
Prirast %
1996
2594
1998
2658
2,46
2000
2601
0,26
2002
2704
4,24
2004
3012
16,11
2006
3055
17,77
2007
3021
16,46
gospod
injstva
v skupni
Bilanci RS
4,05
vir: http://kazalci.arso.gov.si/xml_table?data=graph_table&graph_id=5895&ind_id=211
Ključni dejavniki
ZMANJŠANJE PORABE V GOSPODINJSTVIH
– Cca. 779.000 gospodinjstev v RS,
– Povprečna poraba okoli 4.000 kWh ,
– Skupaj na leto cca. 2.700 – 3.050 GWh električne
energije (2002 – 2006),
– 23 – 25 % celotne električne energije v RS letno.
Vir: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/B_E_nalepke.pdf
Ključni dejavniki
Razred A
učinkovite
jši od
razreda D
vsaj za
Hladilniki in
zmrzovalniki
Pralni stroji
Sušilni stroji
Pomivalni
stroji
Pečice
Klimatske
naprave
39 %
30 %
24 %
27 %
30 %
15 %
Ključni dejavniki
• Potencialni prihranki na leto v razponu med 25% in
35% znašajo cca. 750 GWh – 1050 GWh.
• To je v velikostnem razredu 10 – 21 HE na Muri.
– Upoštevana letna proizvodnja 50 GWh/HE/leto oz.
80 GWh/HE/leto.
Ključni dejavniki
Primer scenarija negawattov
• Ob ceni izgradnje 1 HE v vrednosti 50 milj. € predstavlja to cca.
znesek 500 – 1000 milj. €, ki ga lahko vložimo v vzpodbujanje zamenjave
potratnih električnih naprav z napravami razreda A.
• Ob npr. 25% deležu subvencije pomeni to aktiviranje skupnega nakupnega
kapitala v velikosti 2000 – 4000 miljonov € oz. 2 – 4 milijarde €.
–
–
–
–
Zgolj DDV na nakup teh naprav opraviči dejanje!
20 % pride nazaj v proračun!!
Nato ponovimo vajo na sektorju energetske prenove stavb!
Ali pa kar hkrati?!
Ključni dejavniki
• Regionalna potreba po elektriki v
gospodinjstvih
– V Pomurju je po zadnjem štetju prebivalstva v letu
2002 stalno prebivalo 120.064 ljudi.
– Število gospodinjstev je znašalo 39.330.
– Poraba elektrike cca. 12,58 GWh/letno.
Ključni dejavniki
Ob zamenjavi aparatov z aparati razreda A
prihranek 25% – 35%
Preostane še
12,58 GWh x (1 – 0,25)
oz. 12,58 GWh x (1 – 0,35)
= 9,43 GWh
= 8,18 GWh
POMURJE
Primer:
Geotermalna elektarna v Pomurju kot možnost:
Za 8 – 10 GWh/letno je potrebno cca. 2 – 4 MW
moči na agregatu; odvisno od temperature in
količine vode,... Itd..
Ob tem dobimo še 4 – 8 MW toplotne moči !!
IZKORISTEK ELEKTRARNE NA MURI SKOZI LETO
100 %
MW
Nazivna moč, maksimalni izkoristek
18,5 %
ZIMSKO
POVPREČJE
O
N
D
J
F
M
A
M
J
J
A
S
mesec
37 % ČASA
Vir: Steweag/Steg
Kako izgleda pretočna HE ?
Kako zgleda pretočna HE?
Kako izgleda pretočna HE ?
HE na sp. Savi – 10 MW
Kako izgleda pretočna HE ?
HE na sp. Savi - 13 MW
Kako izgleda izgradnja nasipa ?
Kako izgleda izgradnja nasipa ?
Kako izgleda izgradnja nasipa ?
Kako izgleda gradnja nasipa?
Kako izgleda izgradnja nasipa ?
Drava – Formin 2012
Drava – Formin 2012
Drava – Formin 2012
Drava – Formin 2012
Drava – Formin 2012
Drava – Formin 2012
Drava – Formin 2012
Drava – Formin 2012
Drava – Formin 2012
BIOKREISLAUF MURECK
Ali bomo?!
Hvala