1. No category

Mlekarna Celeia, d.o.o.
Arja vas 92
3301 Petrovče
Letno poročilo 2009
Arja vas, april 2010
Kazalo:
stran
1. Uvodni del
3
1.1. Zgodovina druţbe
3
1.2. Osnovni registrski in statistični podatki
3
1.3. Lastniško in upravljalsko povezana podjetja
5
1.4. Dejavnost, proizvodno-prodajni program, blagovne znamke
5
1.5. Nadzorni svet - uprava - odgovorni delavci
6
1.6. Poročilo direktorja - uprave
8
1.7. Pismo nadzornega sveta
10
2. Poslovno poročilo
11
2.1. Vizija in strateška usmeritev
11
2.2. Značilnosti gospodarskega okolja
2.2.1. Stanje na makro trgu z mlekom in mlečnimi proizvodi
13
2.2.2. Stanje na trgu Slovenije z mlekom in mlečnimi proizvodi
16
2.3. Pomembni dogodki
18
2.4. Trţenje
24
2.4.1. Nabava osnovne surovine
30
2.4.2. Trţno komuniciranje
31
2.5. Zaposleni
32
2.6. Kontrola kakovosti
34
2.7. Informacijska tehnologija
35
2.8. Razvoj
37
2.9. Ekologija
37
2.10. Proizvodnja
38
3. Računovodski izkazi
40
3.1. Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, denarnih tokov
ter gibanje kapitala
40
3.2. Uspešnost poslovanja in finančni poloţaj podjetja
51
4. Pojasnila k računovodskim izkazom ter pomembna razkritja
68
4.1. Izjava poslovodstva
68
4.2. Pojasnila k računovodskim izkazom ter računovodske usmeritve 68
4.3. Pomembna razkritja
74
Priloga 1: Poročilo neodvisnega revizorja
81
2
1. Uvodni del
1.1. Zgodovina druţbe
Mlekarna Celeia d.o.o. se ponaša z več kot polstoletno tradicijo. Prvi zametki segajo v medvojna
leta, ko so v manjših proizvodnih prostorih v središču mesta Celje pričeli polniti mleko. Leta 1962
je dobila mlekarna večje proizvodne prostore v Medlogu pri Celju, kjer so bile dnevne zmogljivosti
predelave 20.000 litrov mleka. Na tej lokaciji je bilo potrebno kar nekajkrat posodobiti polnilnico in
druge naprave ter povečati zmogljivosti. V letu 1979 se je mlekarni pridruţila še sirarna Šmarje.
Nato je bilo potrebno poiskati lokacijo za še večjo mlekarno in leta 1984 je proizvodnja stekla v
idiličnem okolju v Arji vasi pri Petrovčah. Zaradi ekonomičnosti je bila leta 1996 tudi šmarska
sirarna preseljena v Arjo vas ter obenem posodobljena in avtomatizirana strojna linija za izdelavo
sirov. S tem je mlekarna Celeia postala največji in najbolj avtomatiziran proizvajalec poltrdih sirov
v Sloveniji.
Pravno-organizacijsko se je druţbeno podjetje v začetku devetdesetih preoblikovalo v druţbo z
omejeno odgovornostjo Hmezad Celeia, mlekarstvo, sirarstvo in čebelarstvo, s čimer se je
preoblikovalo iz tedanjega podjetja v druţbeni lastnini v podjetje z znanimi lastniki. V oktobru
1995 se je preimenovalo v Mlekarna Celeia, mlekarstvo in sirarstvo, d.o.o., isti naziv ima podjetje
še danes.
Leta 1998 je bila zaključena investicija posodobitve in povečanja zmogljivosti polnilnih strojev za
fermentirane izdelke ter linijo za razrez in konfekcioniranje sirov. V letu 2003 smo prenovili del
sprejema CIP, v letu 2008 - 2009 pa še pasterizacijo, polnilno linijo in skladišče ter opremo za
predčiščenje odpadnih voda. Ti projekti so bili tudi sofinancirani s strani predpristopne pomoči
SAPARD in strukturnega sklada EKUJS.
Današnja podoba Mlekarne Celeia je tako podoba sodobne mlekarne z okolju prijazno tehnologijo
ter s proizvodnim programom, ki sledi svetovnim trendom v ponudbi zdrave in ljudem všečne
mlečne prehrane. Surovo mleko odkupujemo z lastnega odkupnega področja od 18 kmetijskih
zadrug. Vso mleko, ki ga kot osnovno surovino dnevno pripeljemo v mlekarno je na zdrav, okolju
in ţivalim prijazen način pridelano na naprednih slovenskih kmetijah. Ker so večinski lastniki
mlekarne preko svojih kmetijskih zadrug prav kmetije.
Podjetje Mlekarna Celeia, d.o.o., je svojo proizvodnjo specializiralo predvsem v proizvodnjo
različnih fermentiranih izdelkov, poltrdih sirov ter konzumnega mleka.
1.2. Osnovni registrski in statistični podatki
Druţba z omejeno odgovornostjo Hmezad Celeia, mlekarstvo, sirarstvo in čebelarstvo, Arja vas 92,
Petrovče, je bila v sedanji obliki ustanovljena z vpisom v sodni register s sklepom Srg. 2600/92 pri
Temeljnem sodišču v Celju, Enota v Celju dne 29.12.1992, s čimer se je preoblikovala iz tedanjega
podjetja v druţbeni lastnini v druţbo z znanimi lastniki.
3
Dne 23.10.1995 je bila pri okrajnem sodišču v Celju registrirana sprememba, ki se je nanašala na
spremembo firme, deleţev druţbenikov in pooblastil pri zastopanjih druţbe.
Naziv:
Skrajšan naziv:
Sedeţ:
Ustanovitev:
Organizacijska oblika:
Mlekarna Celeia, mlekarstvo in sirarstvo, d.o.o.
Mlekarna Celeia, d.o.o.
Arja vas 92, 3301 Petrovče
Okroţno sodišče v Celju, 16.01.1990, vl.št. 063/10053600
druţba z omejeno odgovornostjo
Matična številka:
Davčna številka:
5150957
92813020
Transakcijski računi:
NLB d.d., št. 02426-0011425485
Banka Celje d.d., št. 06000-0031093067
Deţelna banka Slovenije d.d., št. 19100-0010032958
Hypo Alpe Adria Bank d.d., št. 33000-0000376933
Nova KB Maribor d.d., št. 04835-0001302282.
Certifikat za:
Standard SVK ISO 9001:2008
Standard SRO ISO 14001:2004
Standard OHSAS ISO 9001: 2007
Standard za splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in
kalibracijskih laboratorijev ISO 17025
Znak slovenske kakovosti SQ
Velikost po ZGD:
Telefon:
www:
veliko podjetje
03 713 38 11
www.mlekarna-celeia.si
Stanje kapitala, osnovnih deleţev in druţbenikov je ob izdaji tega poročila sedaj sledeče:
a) Osnovni kapital druţbe je 2.379.072,12 EUR
b) Pregled druţbenikov po zadnjem vpisu v sodni register :
Druţbenik :
Nominalni vloţek:
17 Kmetijskih zadrug
1.748.693,66 EUR
KD Kapital, d.o.o, Ljubljana
617.314,56 EUR
ALTA MEDIA d.o.o. Ljubljana
1.190,00 EUR
Delavski deleţ ( 29 delavcev)
11.873,90 EUR
Deleţ%:
73,5032
25,9477
0,0500
0,4991
Na izredni skupščini Mlekarne Celeia d.o.o., ki je bila dne 22.10.2009 je na predlog uprave in
nadzornega sveta bilo razpisano povečanje osnovnega kapitala z novimi vloţki in sicer v višini
892.917,00 EUR. Skupščina je dne 12.01.2010 ugotovila, da so dne 23.11.2009 druţbeniki
podpisali notarsko listino o prevzemu novih vloţkov v skupni višini 887.780,75 EUR. Skupščina
nadalje ugotavlja, da so vsi druţbeniki, ki so podpisali notarsko listino o prevzemu novih vloţkov,
le te pravočasno vplačali in sicer z izročitvijo stvarnih vloţkov oziroma s plačilom na TRR.
Glede na to, da so bili vsi zakonsko potrebni pogoji izpolnjeni, skupščina je tega dne sprejela sklep
o povečanju osnovnega kapitala druţbe v višini 887.780,75 EUR tako, da je sedaj osnovni kapital
4
druţbe v višini 3.266.852,87 EUR. Povečanje osnovnega kapitala bo v knjigovodskih listinah
pripoznano ob registraciji sprememb druţbene pogodbe v sodni register predvidoma konec marca
2010.
Z deleţi podjetja Mlekarna Celeia, d.o.o., se ne trguje na odprtem trgu.
Osnovni akt: Druţbena pogodba
Organi upravljanja: Skupščina druţbenikov, nadzorni svet, direktor
Nadzorni svet: 12 članski (8 predstavnikov kapitala, 4 predstavniki zaposlenih)
Predsednik nadzornega sveta: Anton Pušnik
Podjetje Mlekarna Celeia, d.o.o. na dan 31.12.2009 ni imelo lastnih deleţev in jih tudi med
letom 2009 ni kupovalo oziroma prodajalo.
Mlekarna Celeia, d.o.o., nima svojih podruţnic (tujih oz. domačih) .
Lokacija druţbe:
Sedeţ podjetja je Arja vas 92, 3301 Petrovče in nima dislociranih enot. Podjetje ima surovinsko
bazo preteţno v širšem celjskem območju. Neposredna bliţina avtoceste nudi zelo dobre prometne
povezave po Sloveniji in v tujini. Slabše povezave so zgolj s Hrvaško in tu ni skorajšnjih moţnosti
za izboljšanje. Na nabavni strani oskrba s mlekom s prometnega stališča poteka nemoteno.
Obstoječa lokacija bo tudi v prihodnje najprimernejša zaradi ugodnih prometnih povezav, bliţine
nabavnih virov in ker bi sprememba lokacije povzročila povišanje distribucijskih stroškov, kajti vsi
pogodbeni prevozniki locirani v neposredni okolici mlekarne.
1.3. Lastniško in upravljalsko povezana podjetja
Gledano z vidika lastniške in upravljalske strukture podjetje Mlekarna Celeia, d.o.o., na dan
31.12.2009 ni imelo obvladujočega lastnika.
Podjetje na dan 31.12.2009 ni imelo strateških kapitalskih naloţb v hčerinska podjetja.
Računovodski izkazi podjetja so redno letno revidirani od leta 1994 dalje, revizor za poslovno leto
2009 je bilo podjetje Rating, d.o.o., Celje, izraţeno je bilo pozitivno revizorjevo mnenje.
1.4. Dejavnost, proizvodno-prodajni program, blagovne znamke
Statistična dejavnost:
G/ 15.510 Predelava in konzerviranje mleka
Dejavnost vpisana v sodni register obsega preko sto različnih vpisov, od reje ţivali, proizvodnje
sadnih in zelenjavnih sokov, mlekarstva in sirarstva, proizvodnje mlečnih izdelkov, sladoleda,
proizvodnje testenin, mlinarstva, proizvodnje mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, trgovine na
debelo z ţivili, tobakom, usnjem, tekstilom, ţiti, semeni, ţivimi ţivalmi, trgovine na drobno z ţivili,
tekstilom, pohištvom, kurivom, cestni tovorni promet in dejavnost prometnih agencij, posredništvo
pri prodaji kmetijskih surovin, ţivali, goriv, lesa, strojev, pohištva, ţivil idr.
Osnovna dejavnost, ki jo podjetje Mlekarna Celeia, d.o.o., dejansko opravlja pa je:
odkup, zbiranje in predelava konzumnega mleka,
proizvodnja raznih fermentiranih izdelkov (navadnih in sadnih jogurtov, desertnih jogurtov,
probiotičnih LCA jogurtov,napitkov, sladke in kisle smetane…),
5
proizvodnja poltrdnih sirov,
proizvodnja masla, sirotkinega koncentrata ipd. ter
prodaja trgovskega blaga.
Lastne proizvode prodaja mlekarna pod krovno blagovno znamko »Zelene doline«. Blagovna
znamka ponuja bogat asortiman izdelkov. Nosijo ovalni znak SI M-142 ES, ki potrošnikom
zagotavlja, da izdelki ustrezajo najstroţjim kriterijem veterinarskih predpisov v Sloveniji. Slednji pa
so skladni s standardi kakovosti v EU. Temeljna vrednota, ki jo v podjetju negujejo, je kakovost.
Poleg lastnih blagovnih znamk mlekarna proizvaja tudi mlečne izdelke pod trgovskimi blagovnimi
znamkami.
Trţimo tudi dokupljeno trgovsko blago, to je mlečne izdelke drugih proizvajalcev, za kompletiranje
ponudbe, predvsem pri javnih razpisih. V preteklih letih smo v tem sklopu trţili tudi zmrznjen
program, ki smo ga kasneje opustili.
1.5 Nadzorni svet - uprava - odgovorni delavci
Nadzorni svet ima 12 članov. Skupščina druţbe voli 8 članov, svet delavcev pa 4 člane nadzornega
sveta in o tem obvesti skupščino druţbe. Stalnega člana v nadzornem svetu ima največji druţbenik
iz vrst kmetijskih zadrug.
V nadzornem svetu mora biti zagotovljena enakomerna teritorialna zastopanost druţbenikov.
Mlekarna Celeia, d.o.o., nima oziroma ni sprejela in ni javno objavila kakršenkoli KODEKS,
ki bi ga uporabljala pri svojem delovanju in obnašanju.
a) Nadzorni svet :
Predstavniki kapitala:
1. Predsednik NS
2. Podpredsednik
3. član
4. član
5. član
6. član
7. član
8. član
Predstavniki zaposlenih:
9. član
10. član
11. član
12. član
: Anton Pušnik
: Branko Verdev
: Anton Kuzman
: Andreja Tot
: Mag. Vojko Kokoravec
: Anemarija Gerold
: Vinko But
: Joţe Ţabkar
: Srečko Čater
: Bojan Podkrajšek
: Karmen Bajc
: Franc Gorza
6
b) Odgovornost po področjih:
Uprava – Direktor:
Za zastopanje druţbe je pooblaščen direktor druţbe. Po izpisu iz registra druţb direktor zastopa
podjetje brez omejitev, z zadnjim sklepom NS je direktor podjetja g. Marjan Jakob, univ. dipl.
inţ. kmet, Topolšica 39/a.
Področje :
Trţenje
Proizvodnja
Razvoj
Finance in računovodstvo
Kakovost
Informatika
Kadrovska ter varnost in zdravje
Kontrola kakovosti
Odgovorna oseba :
Štefka Topolovec
Nataša Pirš
Alenka Krajnc
Toni Cvetkovski
Tatjana Golič
Gorazd Oblonšek
Anton Grilanc
Mag. Tanja Veselko
c) Organizacijska shema
Organizacijska struktura podjetja je zasnovana po področjih dela.
Direktorju neposredno podrejeni so:
- predstavnik vodstva za okolje ter predstavnik vodstva za kakovost ter
- vodje področij:
o trţenja
o proizvodnje
o finančno-računovodske sluţbe
o sluţbe kontrole
o kakovosti in informatike,
o kadrovske sluţbe in sluţbe varnosti in zdravja pri delu
o razvojno tehnološke sluţbe.
Na proizvodnem področju, ki je najširše, si sledijo sluţba priprave dela, obrat sprejema in
pasterizacije, obrat polnilnice in maslarne, obrat sirarne in koncentracije sirotke, sluţba vzdrţevanja
in investicij.
Na področju trţenja je nabava ločena od prodaje, posebej pa deluje sluţba trţnega komuniciranja.
Področje FRS je deljeno na plačilni promet, knjigovodstvo, plan in analize, PSS (pravno splošna
sluţba) ter obračun plač in blagajna.
Sluţba kontrole se deli na kontrolo kakovosti in laboratorij.
Sluţba kakovosti in informatike se deli na sistem kakovosti in informatike.
Kadrovska sluţba in sluţba varstva pri delu se deli na kadre in varnost ter zdravje pri delu.
Razvojno-tehnološka sluţba se deli na razvoj in tehnologijo.
7
1.6 Poročilo direktorja – uprave
Letno poročilo, ki sem ga sprejel dne 15.04.2010 na PREGLEDU S STRANI VODSTVA je
napisano na 80 tih straneh in v nadaljevanju zajema poročilo o poslovanju po posameznih
področjih, računovodske izkaze in finančno analizo poloţaja mlekarne ter vsa potrebna pomembna
razkritja, ki omogočajo bralcu boljše razumevanje navedenih podatkov in vrednosti v letnem
poročilu. V prilogi-1 k letnem poročilu (81 stran) pa se nahaja poročilo neodvisnega revizorja Mag.
Marija Kozmus Pusar iz revizijske hiše Rating d.o.o., Celje.
Poslovno leto 2009 je bilo za mlekarno po moji oceni zadovoljivo. Bilo je sestavljeno iz dveh
različno prijaznih polovic, saj sta bila po zelo neugodnem prvem polletju, ko smo usklajevali in
prilagajali nabavno ceno mleka, trţnim razmeram ob neugodnem poslovnem izidu, druga polovica
in zaključek poslovnega leta zadovoljiva saj smo pokrili nabrani negativni poslovni izid.
Leto 2009, se je za Mlekarno Celeia pričelo v zelo teţavnih razmerah. Imeli smo polna skladišča
sira, visoke odkupne cene mleka in ne pripravljenost proizvajalcev mleka za hitro in večjo korekcijo
odkupne cen mleka navzdol, kot so to storili naši konkurenti. Padla je odločitev, da ceno mleka
zniţujemo vendar postopoma vsak mesec. To je povzročilo visok negativni rezultat v prvih mesecih
leta, ki se je stopnjeval vse do meseca junija, ko smo prvič beleţili pozitivno poslovanje do konca
pa pokrili nabrano izgubo tako, da smo konec leta zaključili pozitivno.
Globalna finančna kriza je ţe na začetku 2009 pokazala svojo negativno moč, ki se je reflektirala z
varčevanjem tudi pri prehranski porabi mleka in mlečnih izdelkov. Mlekarna je omilila posledice
gospodarske krize in sicer v največji meri z odprtim in partnerskim odnosom z dobavitelji in kupci
ter hiter odziv na cenovna dogajanja na trgu.
Največji deleţ naše prodaje je na domačem trţišču viške osnovne surovine pa prodamo na trgu EU
in tretje drţave. Zavedamo se, da je takšna trţna odvisnost od domačih kupcev, kot jo imamo v tem
trenutku, poslovno tvegana. Zato si bomo prizadevali zmanjšati to odvisnost druţbe od prodaje na
domačem trgu in usmeriti v večjo prodajo naših izdelkov na nove, rastoče in še nerazvite trge.
Zato smo se pri razvoju novih produktov osredotočili in dali poudarek na »zdravje« ter »sveţe in
naravno od domačih proizvajalcev«. Posodobili in povečali bomo proizvodnjo skute ter pričeli z
postopki za investicijo v novi stroj za avtomatsko pakiranje in konfekcijo sira, ki omogoča nove
tehnološke prijeme na tem področju.
Vedno večji pomen za poslovanje naše druţbe ima naš odnos do okolja. V letu 2009 je mlekarna
Celeia d.o.o. pridobila okoljevarstveno dovoljenje št.: 35407/57/2006-15, s katerim se je obvezala,
da bo zagotavljala ukrepe za preprečevanje onesnaţevanja okolja, preprečevanje nastajanja
odpadkov in njihovo odstranjevanje skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, učinkovito
rabo energije, preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic. Dovoljenje je izdalo
Ministrstvo za okolje in prostor za dobo 10 let.
Z delovanjem na kadrovskem področju, širjenjem izobraţevanja in timskimi projekti izboljševanja
poslovnih procesov ţelimo pospešiti razvoj inovativnejše in dinamičnejše podjetniške kulture,
kateri cilj je doseči večjo odgovornost čim širšega kroga sodelavcev razvojnim ciljem druţbe.
8
9
10
2. Poslovno poročilo
2.1. Vizija in strateška usmeritev
POSLANSTVO
Tradicija in inovativnost za
kvalitetne sveţe izdelke iz
naravnega slovenskega mleka za
zdravje in dobro počutje.
ZMOŢNOSTI
KONCEPTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zmerna organska rast
Celovito obvladovanje kakovosti odličnost
Optimizacija asortimana glede na
donosnost in velikost serij
Mlekarna v večinski zadruţni lasti
Predelava sveţega slovenskega mleka
(lastnikov)
Izdelki iz naravnih sestavin
Soodvisnost dobaviteljev
mleka in
mlekarne pri finančnih rezultatih
Prepoznavna lastna blagovna znamka in
višje pozicionirane TBZ
Inovativnost in stalni napredek
Lasten razvoj
Širjenje na trge JVE in v sosednje drţave
EU
Druţbena odgovornost in okoljska
ozaveščenost
Sodobna tehnološka opremljenost
Dopolnjevanje asortimana s kvalitetnim
izdelki drugih proizvajalcev
•
•
•
•
•
•
•
Lastno znanje za
razvoj izdelkov
Zastarela proizvodna
tehnologija
Pomanjkanje
finančnih virov za
razvoj
Šibka vlaganja v trg
Moţnost širitve na
sedanji lokaciji
Okrepiti
razvoj
kadrov
Dobra odzivnost in
fleksibilnost
KAJ SMO
Smo druga največja slovenska mlekarna , ponudnica kvalitetnih sveţih izdelkov iz naravnega slovenskega mleka.
KAJ HOČEMO
Postati hočemo najbolj uspešna slovenska mlekarna, ostati med vodilnimi ponudniki v Sloveniji in pomemben ponudnik
na trgih JV Evrope. Za kupce vseh generacij, ki so aktivni in skrbijo za svoje zdravje, bomo prepoznaven ponudnik
kvalitetnih in inovativnih izdelkov iz naravnega slovenskega mleka z lastno blagovno znamko.
POSLOVNO PODROČJE
Mleko in mlečni izdelki:
• Jogurti in smetane
• Skute in siri
• Sveţe mleko in mlečni
napitki
• Maslo in mlečni namazi
MERILA USPEŠNOSTI
VREDNOTE
•
•
•
•
•
•
•
•
Tradicija
Inovativnost,kreativnost
odličnost
Zadovoljstvo,razvoj kadrov
Odnos do okolja
Varna hrana
Zavezanost ciljem
Zadovoljstvo potrošnikov,
kupcev
•
•
•
•
•
•
•
•
Rast in obseg prodaje in pokritja
(po ključnih trgih in skupinah
izdelkov; BZ in TBZ)
Trţni deleţi ključnih skupin
izdelkov po trgih
Zadovoljstvo potrošnikov
Dobiček in donosnost kapitala in
sredstev
Doseţena prodajna cena in
pokritje na liter predelanega
mleka
Produktivnost (prihodki , dodana
vrednost
in
predelava
na
zaposlenenega)
Zadovoljstvo zaposlenih
Kakovost
11
2.2. Značilnosti gospodarskega okolja
V Sloveniji se je koncem leta 2009 povečala vrednost izvoza blaga in proizvodnje
predelovalnih dejavnosti, gibanje ostalih kazalnikov pa kaţe na ohranjanje tveganj,
povezanih z okrevanjem.
Ob postopnem oţivljanju mednarodnih trgovinskih tokov se je nominalni blagovni izvoz koncem
leta 2009 po desezoniranih podatkih povečal. Ob povečevanju izvoza pa je v tretjem četrtletju
drugič zapored medletno porastel slovenski agregatni trţni deleţ blaga, ki je sicer padal
od drugega četrtletja 2008. Podobno kot za izvoz velja tudi za obseg industrijske proizvodnje
predelovalnih dejavnosti, kjer se najbolj povečuje proizvodnja v izrazito izvozno usmerjenih
panogah. Po drugi strani pa še ni znakov okrevanja domačega povpraševanja, saj so se vrednost
opravljenih gradbenih del, realni skupni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v
trgovini na debelo in realni prihodek v gostinstvu ponovno zniţali.
V letu 2009 se je zelo povečala plačilna nesposobnost pravnih oseb, saj je bilo decembra
2009 v primerjavi z decembrom 2008 več kot polovico več pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi
obveznostmi, povprečni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa se je povečal za skoraj tri
četrtine. Skoraj polovico so k povečanju zneska obveznosti prispevale pravne osebe s področja
gradbeništva.
Zaposlenost se je novembra še nadalje zmanjšala, decembrsko in januarsko povečanje števila
registriranih brezposelnih oseb pa je bilo manjše kot v predhodnih mesecih.
Koncem leta 2009 je število delovno aktivnih ponovno najbolj upadlo v gradbeništvu in
predelovalnih dejavnostih, povečalo pa se je ponovno najbolj v večini storitvenih dejavnosti. V letu
2009 je bilo povprečno registriranih 86.354 brezposelnih oseb, kar je 36,6 % več kot v letu 2008.
Do povečanja je prišlo predvsem zaradi 70,7 % več oseb, ki so izgubile delo. Konec januarja letos
pa je število registriranih brezposelnih oseb doseglo ţe 99.591.
Rast povprečne bruto plače se je zaradi izrednih izplačil koncem 2009 povišala, Vlada pa je
sprejela nov Zakon o minimalni plači, ki bo najverjetneje privedel do prestrukturiranja
gospodarstva in s tem tudi potencialno povečal število brezposelnih.
Rast povprečne bruto plače koncem leta je bila visoka zaradi izplačil 13. plač in boţičnic, ki jih je
bilo glede na krizo v gospodarstvu relativno veliko. Najvišja rast plač je bila zabeleţena v
dejavnostih z monopolnim poloţajem na trgu in z velikim lastniškim deleţem drţave ter v finančnih
dejavnostih. Vlada je sprejela nov zakon o minimalni plači, ki širše opredeljuje minimalno plačo in
določa za 22,9 % višji bruto znesek, ki sedaj znaša 734,15 EUR. Višji znesek bo pomenil povečanje
števila prejemnikov in tudi povečanje koncentracije zaposlenih z nizkimi plačami. Pričakovati pa je,
da bo višja minimalna plača potencialno povečala tudi brezposelnost.
Modelska ocena kaţe, da bi ob predpostavki takojšnje uskladitve delo izgubilo pribliţno 5.000 ljudi,
številka pa bi se v procesu prilagajanja lahko povzpela na okrog 20.000.
V letu 2009 je bila inflacija v Sloveniji med najvišjimi v evrskem območju, januarja pa je
medletna inflacija v Sloveniji znašala 1,5 %.
Na gibanje medletne inflacije v Sloveniji in tudi na ravni celotnega evrskega območja v lanskem
letu so ob zniţanju gospodarske aktivnosti najbolj vplivale spremembe cen nafte in hrane (učinek
osnove), v nekaterih drţavah (tudi v Sloveniji) pa so bile pomemben dejavnik inflacije tudi davčne
spremembe. Januarja se je medletna inflacija v Sloveniji zniţala in znašala 1,5 %, na ravni
celotnega evrskega območja pa 1,0 %.
12
Razmere na finančnih trgih v Sloveniji so se v zadnjem četrtletju 2009 še zaostrile. V zadnjem
četrtletju lani je prišlo do najizrazitejše umiritve kreditne aktivnosti v celotnem letu.
Zadolţevalo se je le prebivalstvo, medtem ko so podjetja kredite decembra neto odplačevala četrti
mesec zapored. V letu 2009 so se podjetja in pri domačih bankah zadolţila le za 24,6 mio EUR, kar
ne dosega niti enega odstotka vrednost iz leta 2008. Se je pa lani povečala odvisnost podjetij od
zadolţevanja v tujini, ki je kljub nominalnemu zmanjšanju predstavljalo okoli 80 % vsega
zadolţevanja podjetij v lanskem letu. Eden izmed razlogov za to tudi precejšnja razlika v obrestnih
merah. Drţava je sicer z jamstveno shemo poskušala omiliti teţave pri dostopnosti kreditov; za
gospodarske druţbe je bilo doslej izvedenih osem avkcij, kjer pa je bila porabljena le slaba polovica
od skupne višine 1,2 mrd EUR jamstev. Kljub temu je po naši oceni jamstvena shema preprečila še
občutnejši upad obsega kreditov podjetjem, banke pa so kreditirale tudi bolj tvegane komitente.
Največji deleţ kreditov v okviru jamstvene sheme je bil odobren podjetjem iz predelovalnih
dejavnosti (skoraj polovica) in iz gradbeništva (dobra četrtina).
V letu 2009 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,1 % manj
prihodkov kot v predhodnem letu, konsolidirana bilanca javnega financiranja pa je po
razpoloţljivih podatkih za deset mesecev izkazala primanjkljaj v višini 1.484 mio EUR.
V letu 2009 so se povišali le prihodki od trošarin in od prispevkov za socialno varnost, vsi ostali
prihodki iz davkov in prispevkov za socialno varnost pa so se zmanjšali. Po razpoloţljivih podatkih
o konsolidirani bilanci za deset mesecev lanskega leta se je razkorak med javnofinančnimi prihodki
in odhodki povečeval iz meseca v mesec, samo oktobra za 161 mio EUR. Je bil pa lansko
leto ponovno pozitiven neto poloţaj slovenskega proračuna do proračuna EU, uspešnost črpanja v
višini 73 % načrtovanih sredstev pa je najboljša po letu 2006. Črpanje se je najbolj izboljšalo na
področju kohezijske politike, pa tudi na področju strukturne politike.
2.2.1. Stanje na makro trgu z mlekom in mlečnimi proizvodi
2010 – pričakovanje bolj stabilnih pogojev !
V letih 2008 in 2009 je bila v EU stagnacija celotne proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov
(razen sira).
Proizvodnja sira se je v letu 2009 še nekoliko povečala, zmanjšal pa se je izvoz v tretje
drţave. Za leto 2010 se pričakuje povečanje proizvodnje in potrošnje sira. To bo kljub
pričakovani stagnaciji potrošnje mleka in ostalih mlečnih izdelkov povečalo porabo surovine
za sire in zmanjšalo porabo surovine za maslo in mleko v prahu.
Zaloge sira so bile ob koncu 2009 niţje od zalog konec leta 2008, zato v začetku leta 2010
to ne pomeni velikega pritiska na oskrbo. Zato so pričakovane bolj stabilne cene kot v
preteklem letu.
Moţno je zmanjšanje zalog masla – zmanjševanje proizvodnje masla se bo nadaljevalo tudi
v letu 2010
V letih 2008 in 2009 so bili viški proizvodnje mleka v prahu. Proizvodnja mleka v prahu v
letu 2010 se bo še naprej zmanjševala zaradi stabilne oskrbe z mleko in rastočega trga sirov.
13
Leto 2010 se začenja v bolj stabilnih pogojih kot so veljali v letu 2009. Zaloge so niţje kot v
preteklem letu. Za večino mlečnih izdelkov so bile cene ob koncu 2009 višje kot pred 1
letom. Višje cene so bile tudi na svetovnem trgu. Ključno vlogo za razvoj trga bo imel izvoz
– povpraševanje se je v Aziji ponovno povečalo. Oskrba z drugih delov sveta upada, ker se
je v Avstraliji, Juţni Ameriki in ZDA zmanjšala pridelava mleka, kar bo ugodno vplivalo na
mlekarsko industrijo v EU.
Za mleko so pričakovane bolj stabilne cene kot v letu 2009.
a) Oddaja mleka, proizvodnja v EU

Oddaja mleka: oddaja je po podatkih Komisije v kvotnem letu 2009/2010 niţja za cca. 0,1%
kot v kvotnem letu 2008/2009.

Proizvodnja: v obdobju zadnjega kvotnega leta v EU beleţimo povišano proizvodnjo
posnetega mleka v prahu (+11,0%) in zniţano proizvodnjo polnega mleka v prahu (-12,0 %).
Proizvodnja sira ostaja v podobnih okvirih v primerjavi z letom 2008/2009, proizvodnja masla
pa se je zniţala za cca 4,2%.
b) Cene

cene za mleko: povprečna cena za mleko (4,2 % maščobe) na trgu EU znaša za december 2009
cca. 28 EUR/100 kg. Najniţja cena za mleko je v Romuniji in sicer 23 EUR/100 kg.
Cena mleka v Nemčiji

cene v EU za mlečne proizvode: cena posnetega mleka v prahu je bila v porastu do septembra
2007, ko je znašala okoli 380 EUR/100 kg. Trenutna cena posnetega mleka v prahu se giblje
okoli 194 EUR/100 kg. Cena polnomastnega mleka v prahu je bila v porastu od avgustaoktobra 2007, ko je dosegla najvišjo vrednost skoraj 400 EUR/100 kg. Trenutna cena
polnomastnega mleka v prahu znaša okoli 236 EUR/100 kg.
14
Cena sira edamec v EU-25 je v mesecu novembru 2007 dosegla najvišjo ceno in sicer 410
EUR/100 kg, potem pa sledi počasen upad cene, tako da trenutna cena sira edamec znaša okoli
270 EUR/100 kg in je stabilna.
Cena masla je obdobju september- november 2007 dosegala najvišjo ceno in sicer 400- 420
EUR/100 kg, potem pa sledi upad cene, tako da trenutna cena masla znaša okoli 282
EUR/100 kg.
Gibaje cene sira:
15
2.2.2. Stanje na trgu Slovenije z mlekom in mlečnimi proizvodi
a) Predelava v Sloveniji – po izdelkih
Naziv izdelka
Mleko - pasterizirano
Mleko - sterilizirano, UVT + trajni
napitiki
Mleko - kislo
Mleko - v prahu (polno)
Mleko - v prahu (posneto)
Smetana - sladka
Smetana - kisla
Sir - zelo trdi in trdi
Sir - poltrdi
Sir - mehki, specijalni, topljeni
Skuta - namazi
Sir - drugih ţivali
Jogurt - navadni in sadni
Surovo maslo I+II
Sladoled
Sirotka, skupno (v kg suhe snovi)
Izdelki ostali - na bazi mleka
Izdelki ostali - iz nemleka
EM
l, kg
2009
SKUPAJ
JAN - DEC
2008
SKUPAJ
JAN - DEC
Let. indeks
2009/2008
l
l
21.316.807
118.504.922
23.721.954
128.682.173
89,9
92,1
l
kg
kg
l
l
kg
kg
kg
kg
kg
l
kg
kg
kg
l, kg
l, kg
810.151
93.803
751.027
6.733.501
8.100.311
1.149.251
10.716.900
1.288.852
5.299.737
31.849.631
2.268.883
1.840.743
5.298.583
322.665
916.843
859.837
108.111
784.284
6.745.164
9.078.966
1.599.094
11.242.003
1.015.445
5.679.895
32.825.461
2.294.816
1.506.937
4.752.287
473.481
1.185.349
94,2
86,8
95,8
99,8
89,2
71,9
95,3
126,9
93,3
97,0
98,9
122,2
111,5
68,1
77,3
b) Prodaja in poraba na prebivalca v Sloveniji
prodaja
v 1000 kg
IZDELKI
pasterizirano in trajno
mleko
fermentirani izdelki
jogurti
maslo
sir in skuta
poltrdi siri
trdi in zelo trdi siri
2008
123.989
48.997
35.814
2.398
30.195
15.931
2.706
poraba na
prebivalca v
kg
2008
61
24
18
1
15
8
1
prodaja
v 1000 kg
2009
127.984
50.368
35.720
2.511
30.372
15.813
2.741
poraba na
prebivalca v
kg
2009
63
25
17
1
15
8
1
16
c) Odkup v Sloveniji - po mlekarnah 000/lit.
MLEKARNA
Ljubljanske mlekarne
Mlekarna Celeia
Pomurske mlekarne
Agroind Vipava 1894
Mlekarna Planika Kobarid
KGZ Škofja Loka
Kele & Kele Laze
Skupaj
Povprečni dnevni odkup
2009
JAN - DEC
2008
JAN - DEC
182.905
87.174
57.219
8.283
8.222
1.545
971
346.319
949
182.259
87.925
57.680
13.142
7.154
1.555
889
350.604
958
2008/2007
LETNI
INDEKS
100,4
99,1
99,2
63,0
114,9
99,4
109,2
98,8
99,0
d) Zaloge mleka in mlečnih izdelkov v Sloveniji konec leta 2009
Izdelek
Mleko UHT
Mleko v prahu
- polno
- posneto
Siri
- zelo trdi
- trdi
- poltrdi, mehki
Surovo maslo
SKUPAJ v l mleka
Zaloge v EM
kg/l
4.515.665
Koeficient
1
Mleko
vl
4.515.665
6.748
84.153
9,1
12,2
61.407
1.026.671
16.404
72.591
1.198.628
96.323
15,5
12,5
10
23
254.262
907.387
11.986.284
2.215.429
20.967.105
Mleko predstavlja na zalogi 23 dnevni odkup. Zaloge so se v primerjavi z lanskim decembrom
zniţale za 6,4 mio litrov mleka. V primerjavi z mesecem novembrom 2009 pa so niţje za 3,2
mio litra.
17
e) Kakovost slovenskega mleka
KAKOVOST MLEKA DECEMBER 2009
DECEMBER
Pregledano mleko v 000 l
Povprečni % mlečne maščobe
Povprečni % mlečnih beljakovin
Deleţ mlekarne v celotnem odkupu
Bakteriološki razred
Razred
SŠMO/ml
Extra
do 50.000 SŠMO/ml
Razred 1
od 50.001 – 100.000 SŠMO/ml
Razred 2
od 100.001 – 400.000 SŠMO/ml
Razred 3
od 400.001 – 800.000 SŠMO/ml
več kot 800.000 SŠMO/ml
Razred 4
29.096
4,22
3,43
100
Razpon vrednosti
496 – 14.980
4,16 – 4,44
3,21 – 3,51
1,70 – 51,49
%
74,78
17,61
7,49
0,11
0,01
%
6,05 – 97,53
0,00 – 38,91
0,23 – 55,04
0,00 – 0,18
0,00 – 0,01
Beljakovine do 2,80 %
Beljakovine nad 2,80 %
Maščoba manj kot 3,20 %
0,05
99,95
0,03
0,00 – 0,25
99,75- 100,00
0,00 -0,05
Somatske celice
1 do 400.000/ml
2 od 400.001 - 600.000/ml
3 nad 600.001/ml
94,06
5,75
0,18
80,85 – 99,90
0,10 – 19,15
0,00 – 0,58
2.3. Pomembnejši dogodki
a) Dogodki v 2009
J A N U A R
Nagradna igra Lahki Desert je potekala od 8.1. – 31.1.2009, 3+1 gratis
F E B R U A R
Bili smo sponzorji Zabavnega programa za veselje na zasneţeni Rogli
24.2. smo pridobili okoljevarstveno dovoljenje št.: 35407/57/2006-15 (IPPC),
kar je izjemen uspeh. Dovoljenje je bilo izdano z strani Ministrstva za okolje za
dobo desetih let. Pomembno je poudariti, da to dovoljenje ni samo na papirju,
kajti merila za pridobitev so izjemno visoka. Z njim smo zavezani, da
zagotavljamo ukrepe za preprečevanje onesnaţevanja okolja, preprečevanje
nastajanja odpadkov in njihovo odstranjevanje skladno s predpisi, ki urejajo
ravnanje z odpadki, učinkovito rabo energije, preprečevanje nesreč in omejevanje
njihovih posledic.
18
Pasterizacija – fermentacija: dobili in montirali smo ventil YTRON za gladkost
fermenta. Ventil ni doprinesel samo k gladkosti, ampak smo s pomočjo njega
prihranili tudi na dodatkih, kot so mleko v prahu in stabilizatorji.
Na trg smo lansirali probiotične LCA jogurte (navadni LCA jogurt, 5 sadnih
LCA jogurtov ter 5 okusov 4 ţitnih LCA jogurtov) z dodatkom dietne vlaknine
inulin, na podlagi katere smo izdelke opremili z zdravstveno trditvijo "za močne
kosti".
Prodajati smo pričeli prenovljene otroške sadne jogurte Junior (jagoda, banana,
marelica).
M A R E C
V letu 2009 smo organizirali novinarsko konferenco in srečanje pripadnih
proizvajalcev mleka Mlekarni Celeia. Srečanje je bilo v Celju, v gostilni
Medved, v Škofji vasi In podelila priznanja največjim proizvajalcem mleka v letu
2008.
Od 1.3. do 15.12.2009 je potekala igra JUNIOR RAZVESELJUJE, NAJ
RAZVESELI TUDI VAS
Na prodajnih policah so se pričeli pojavljati tekoči jogurti zelene doline v PET
plastenkah (5 probiotičnih sadnih okusov; 1 navadni probiotični jogurt ter 1
navadni tekoči jogurt).
Vodstvo Mlekarne Celeia je izvedlo Vodstveni pregled obvladovanja procesov
A P R I L
za vse standarde: ISO 9001:2000, ISO 14001:2004 in OHSAS 18001:2007
12.5.2009 je BVC opravil Kontrolno presojo obvladovanja procesov za vse
standarde: ISO 9001:2000, ISO 14001:2004 in OHSAS 18001:2007.
M A J
Ministrstvo za kmetijstvo Slovenije pa je bil organizator in financer razstavnega
prostora na Kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Skupaj smo nastopili z 11
Slovenskimi podjetji, s tem da je imel vsak svoj promocijski prostor. Imeli smo
tudi skupno predstavitev in pogostitev gospodarstvenikov in trgovcev.
19
Dne 30.maja 2009 smo realizirali 7. rekreativni kolesarski maraton zelene doline.
Druţenje je tematsko bilo povezano z » LCA No. 1 ».
Dne 24. 06. 2009 so se oblaki zgrnili nad šmartinskim jezerom, ki je v celjski
kotlini in kjer smo se druţili naklonjeni mleku in zelenim dolinam. V pripravi
jedi v kotličku se je pomerilo 6 eminentnih ekip .Okronali smo drugo mlečno
kraljico 2009/2010 Natalijo Zakšek iz Planine. Zamenjala je prvo mlečno
kraljico Stanko Kotnik.
J U N I J
Po 15 letih smo ponovno pričeli s proizvodnjo skute, in sicer najprej s posneto
skuto v 5 kg vrečkah za končne kupce.
Naša blagovna znamka ZELENE DOLINE se je uvrstila med vodilne blagovne
znamke v Sloveniji in lahko na izdelkih uporablja znak SUPERBRANDS
J U L I J
SLOVENIJA 2009.
06.08.2009 smo imeli redni inšpekcijski pregled, kjer so se opredelili na emisije
snovi in toplote v vode, kar pomeni, da so pregledali delovanje čistilne naprave,
A V G U S T
izvajanje monitoringov odpadnih voda, pregled vodenja
obratovalnih
dnevnikov… in pregled nad odpadki.
13.08. smo izvedli vajo za izredne razmere, ki je bila zelo dobro ocenjena.
Uprizorili smo razlitje manjše količine kemikalij iz plastenk. Delavec SRO je
20
zelo hitro odreagiral in nemudoma odšel po črevo na ekološki otok. Pri delu s
kemikalijami je bil delavec ustrezno opremljen.
4.9.2009 smo prejeli sklep iz ministrstva za šolstvo, znanost in tehnologijo za
sofinansiranje projekta izboljšanje reoloških lastnosti fermentiranih izdelkov za
katerega so bila odobrena finančna sredstva . Projektno nalogo smo izvedli med
rednimi
proizvodnjami
fermentiranih
izdelkov,
brez
posebnih
stroškov, vključene so bile fermentatorke, delno tudi pasterizanti, laboranti,
razvoj... V nalogi smo proučili vpliv Ytrona (ventil za gladkost)na viskoznost
fermentiranih izdelkov. Glede na rezultate smo popravili recepture fermentiranih
izdelkov v smislu zmanjšanja količine dodanega mlečnega prahu.
S E P T E M B E R
8.9 in 9.9. 2009 so bile po triletnem obdobju opravljene recertifikacijske
presoje za vse tri standarde.
Uspešno smo se certificirali po novem ISO
9001:2008 in OHSAS 18001: 2007, podaljšali pa smo tudi veljavnost okoljskega
certifikata ISO 14001:2004.
Pričeli smo s projektom ACQUA CHECK katerega cilj je privarčevati s porabo
vode.
1.10.2009 je bila opravljena 3.kontrolna presoja za akreditacijo laboratorija po
ISO 17025. Prejeli smo 6 neskladnosti iz organizacije in 3 neskladnosti iz metod,
katere so akreditirane. Vse neskladnosti so bile ţe odpravljene v predvidenem
roku dveh mesecev. Ob tej priliki se zahvaljujem za korektno delo in sodelovanje
vseh zaposlenih v laboratoriju in tudi vsem drugim, ki ste nas tako ali drugače
podprli.
Od 1.10.- 3.11.2009 je potekla jesenska nagradna igra z LCA jogurti.
O K T O B E R
7.10.2009 smo bili seznanjeni in pričeli s projektom CVDA ( Coast Value Driver
Analyses).
V sklopu projekta Top management (sodelovanje Slovenije in Makedonije) je bil
med 1. oktobrom in 30. novembrom pri nas na usposabljanju makedonski
manager in lastnik mlekarne Joka Strumica g. Ljupco Jovanovski.
21
Revitalizirali smo Lahki klasični sadni jogurti – z 1,4% mlečne maščobe v
okusih jagoda, breskev in borovnica.
19.11.2009 je mlečna kraljica obiskala OŠ Selnica ob Dravi.
Ugotovili smo pomen pranja pasterja P62 z bypassom in od takrat imamo
mikrobiološko kvaliteto izredno dobro.
Konec leta 2009 smo za oddelek pasterizacija naročili nov stroj za
N O V E M B E R
homogenizacijo mleka za ferment. Dobavni rok je 12 tednov.
Na prodajnih policah se je pojavila Skuta zelene doline v 500 g posodicah
(posneta in polmastna).
Na izvozne trge smo pričeli prodajati Kislo smetano 12% light za kuho.
15.12.2009 je potekalo veliko zaključno ţrebanje nagradne igre JUNIOR
RAZVESELJUJE, NAJ RAZVESELI TUDI VAS. Glavno nagrado Playstation 3
je dobila Mrzdovnik Simona iz Stranic.
Prijavili smo se na projekt za nepovratna sredstva. S pridobljenim projektom
bomo investirali v homogenizator, linijo za pakiranje sira, stroj za maslo,
prezračevanje skutarne.
15.12.2009 smo zagotovili priklop in čiščenje odpadne vode iz reverzne osmoze
D E C E M B E R
na industrijsko čistilno napravo, kar je bila edina zahteva iz okoljevarstvenega
dovoljenja.
18.12. je izšla nova Uredba o okoljski dajatvi Ur.l. RS št.:104/09, ki je določila,
da so okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja,
predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami, prihodek
proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja in ne več MOP, kot je to
bilo doslej.
22
23.12. smo organizirali ogled mlekarne s programom za otroke zaposlenih v
mlekarni Celeia. Obiskala sta jih čarovnik Jani in Dedek Mraz
Pred iztekom leta smo organizirali srečanje za poslovne partnerje v vinski kleti
Zlati grič. Srečanja so se udeleţili domači in tuje kupce. S tem smo jim naredili
lep večer, predstavnikom Mlekarne Celeia pa je s tem bila prihranjena
marsikatera pot in obisk.
18.12. 2009 je v Termah Olimja bila letna zaključna slovesnost za delavce,
sodelavce in upokojence mlekarne Celeia. Srečanja se je udeleţilo 140
povabljencev.
b) Pomembnejši dogodki po datumu 31.12.2009 – 15.04.2010
V nadaljevanju navajamo dogodke, ki so po našem mnenju pomembni za poslovanje naše druţbe
vendar na tem mestu vrednosti teh dogodkov in njihov vpliv na izkaze ni mogoče oceniti .
Skupščina je dne 12.01.2010 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala v skupni višini
887.780,75 EUR tako, da je sedaj osnovni kapital druţbe v višini 3.266.852,87 EUR.
Mlekarna je prejela odločbo ARSKTRP za pridobitev nepovratnih sredstev EKUJS v višini
538 tisoč EUR v zvezi z investicijsko naloţbo »Uvedba novih tehnologij skutarne in
sirarne«
Sprejeli smo Strateški načrt 2010-2015
Začetek globalne prenove in posodobitev krovne blagovne znamke ter vizualno podobo in
poenotenje za boljšo prepoznavnost izdelkov zelene doline.
23
2.4. Trţenje
Brez dvoma drţi trditev, da je vsako leto zgodba zase. Za nami je leto, ki ga je gospodarska kriza
dodobra zaznamovala. Pa ne le gospodarska kriza, temveč tudi kriza vrednot. Leto, ko dobra novica
skoraj ni novica. Zato je v tem prelomnem obdobju še bolj pomembno strniti vrste na vseh ravneh
in izkoristiti priloţnosti ter premagovati poslovne izzive. Nove razmere na trgu smo skrbno
spremljali, se jim prilagajali in z zavzetim delom vsak na svojem področju pripomogli, da smo
zastavljene cilje tudi dosegli.
V preteklem letu so bile ključne aktivnosti v procesu trţenja usmerjene v stabilizacijo prodaje
viškov mleka, zmanjševanje zalog sira, dvigovanje cenovne konkurenčnosti pri prodaji sira,
spodbujanje prodaje oz. ohranjanje trţnega deleţa in zaradi zmanjševanja verjetnosti plačil terjatev,
smo veliko časa posvečali izterjavi le-teh.
Pri prodaji mleka v cisterni smo v mesecu marcu 2009 poiskali kvalitetne poslovne partnerje s
katerimi smo sklenili pogodbe do konca leta in s to odločitvijo smo dosegali višjo prodajno ceno od
trţne cene. Spodnji graf prikazuje povprečno doseţeno ceno po mesecih. V letu 2010 so
pričakovane bolj stabilne cene mleka kot v letu 2009 in za doseganje le –teh, smo se prav tako
odločili za sklenitev pogodb.
Gibanje prodajne cene mleka v cisternah:
prod.w/ lit
0,300
0,250
0,200
0,150
prod.w/ lit
0,100
0,050
av
gu
st
se
pt
em
be
r
ok
to
be
r
no
ve
m
be
de
r
ce
m
be
r
ju
lij
ju
ni
j
aj
m
ap
ril
ja
nu
ar
fe
br
ua
r
m
ar
ec
0,000
Velike zaloge in nizke prodajne cene sirov so bile prav tako eden ključnih dejavnikov poslovanja v
preteklem letu. Z agresivno prodajno in cenovno politiko in z zmanjševanjem proizvodnje smo
uspeli do konca leta realizirati oba cilja in sicer zniţanje zalog na raven konec leta 2007 in
doseganje planske prodajne cene.
24
Gibanje prodajne cene sirov v mlekarni:
5,00
4,50
4,00
DT
TT
3,50
SKUPAJ
EU TRG
3,00
2,50
no
v.
09
se
p.
09
ju
l. 0
9
aj
.0
9
m
ar
.0
9
m
ja
n.
09
no
v.
08
se
p.
08
ju
l. 0
8
m
aj
.0
8
ar
.0
8
m
ja
n.
08
2,00
Gibanje zalog sira:
kg
940.000
840.000
740.000
640.000
kg
540.000
440.000
30.11.09
31.10.09
30.9.09
31.8.09
31.7.09
30.6.09
31.5.09
30.4.09
31.3.09
28.2.09
31.1.09
31.12.08
340.000
Do sedaj smo bili navajeni smelih načrtov poslovanja z rastjo prodaje. Danes pa skoraj teţko
načrtujemo zelo vnaprej, razmere se tako spreminjajo, da lahko načrtujemo za nekaj mesecev
vnaprej, pa še ti podatki so dokaj tvegani. Zato smo v teh razmerah veliko aktivnosti usmerjali v
ohranjanje trţnega deleţa pri prodaji jogurtov.
25
100%
14.000.000
12.000.000
10.000.000
60%
8.000.000
40%
6.000.000
4.000.000
20%
2.000.000
0%
Total Other Producers
Total Zott
Total Ljubljanske Mlekarne
Total Dukat
Total Danone
D08/J0
F/M09
9
YTD08 YTD09
MAT08 MAT09
O/N08
28,0% 25,3%
28,0% 25,3%
27,8% 25,7% 24,6%
6,9%
7,2%
24,8% 24,8%
3,8%
3,4%
25,3% 28,2%
6,9%
7,2%
24,8% 24,8%
3,8%
3,4%
25,3% 28,2%
7,3%
7,7%
8,0%
23,3% 22,4% 22,6%
3,5%
3,6%
3,4%
0
A/M09
J/J09
A/S09 O/N09
25,4% 25,3%
26,0% 24,3%
6,9%
7,2%
23,9% 27,3%
3,2%
3,3%
6,8%
6,6%
27,3% 25,2%
3,3%
3,6%
27,3% 29,8% 31,3%
29,5% 25,7%
24,7% 28,4%
11,1% 11,2%
11,9% 11,9%
Total Mlekarna Celeia
11,2% 11,1%
11,2% 11,1%
10,8% 10,8% 10,1%
MEMRB MARKET
76.221. 82.603.
76.221. 82.603.
13.230. 12.317. 13.957. 14.476. 14.707. 13.460. 13.684.
Pred nami je prav tako dinamično leto, leto v katerem bodo edina stalnica spremembe. Zato se
bomo v letošnjem letu reorganizirali, prilagodili okvir svojega delovanja in s tem postavili nove
moţnosti za uresničevanje naših ciljev. Načrtujemo povečanje prodaje posameznih izdelkov v
primerjavi z letom 2009.
Naši trgovski zastopniki bodo z nami še naprej v pogodbenem odnosu. Takšen način prodaje se je
potrdil kot uspešen in ga bomo tudi razširili na vse nove in potencialne kupce. Podobno, torej
pogodbeno, je organizirana tudi naša prevozno-prodajna sluţba.
Za boljšo prodajo na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer smo ţe dobro prisotni, vendar manj kot v letu
2008, bomo iskali nove pristope, v smislu zamenjav oz. iskanje novih perspektivnih distributerjev.
Prav tako bomo iskali moţnosti plasiranja naših sveţih izdelkov na nove trge, tu mislim predvsem
Italija in Albanija.
Prodajo bomo tudi letos podprli z marketinškim delovanje lastne sluţbe in priznanih zunanjih
sodelavcev. V letu 2010 nadaljujemo z lani začetimi aktivnostmi prenove blagovne znamke Zelene
doline in z oblikovanjem novih podob embalaţ izdelkov.
26
Vrednostna prodaja v Eur
Vrednostna prodaja v %
80%
Realizacija prodaje v letu 2009 in primerjava s planom in preteklim obdobjem
V/000 e.m.
EM PLAN 09 REAL.08 REAL.09 IND/PLAN IND/08
Konzumno mleko
LIT
8.358
8.044
7.775
93,0
96,7
Klasični navadni jogurti
KOM
15.226
12.723
14.730
96,7
115,8
Klasični sadni jogurti
KOM
9.757
9.668
8.085
82,9
83,6
Probiotični navadni jogurti KOM
7.411
7.411
7.557
102,0
102,0
Probiotični sadni jogurti
KOM
5.247
5.644
4.609
87,8
81,7
Probiotični sadni napitki
KOM
1.980
1.980
1.505
76,0
76,0
Desertni jogurti
KOM
6.756
6.759
6.215
92,0
92,0
Kisla smetana
KOM
14.307
14.351
13.284
92,8
92,6
Kisla smetana
LIT
1.752
1.935
1.511
86,2
78,1
Sladka smetana
KOM
2.531
2.531
2.479
97,9
97,9
Sladka smetana
LIT
310
310
288
92,9
92,9
Maslo
KG
90
90
97
107,8
107,8
Skuta
KG
180
107
59,4
Siri
KG
5.097
4.839
5.084
99,7
105,1
Prod.paster.,sur.mleka
LIT
11.296
9.441
13.532
119,8
143,3
-
V letu 2009 beleţimo 7% niţjo prodajo konzumnega mleka v primerjavi s planom in 3%
niţjo prodajo v primerjavi z 2008. Prodaja je niţja tako pri lastnih blagovnih znamkah kot
pri trgovskih znamkah, čeprav slednji predstavljajo 50% celotne prodaje. Deleţ trgovskih
blagovnih znamk se je od lani povečal za 6 o.t.
-
Prodaja fermentiranih izdelkov je 15.938 tisoč litrov oz. 7% manj, kot je bilo planirano in
4% manj, kot lani. Prodaja klasičnih navadnih jogurtov je v primerjavi z lanskim letom bila
zadovoljiva, čeprav tudi na tem segmentu trgovske blagovne znamke predstavljajo 58%
celotne prodaje. Prodaja probiotičnih navadnih jogurtov je bila večja od planske in lanske za
2%. Deleţ trgovske blagovne znamke je na tem segmentu zanemarljiv.
-
Sirov smo prodali 5.084 ton oziroma 0,3% manj kot smo planirali in 5% več kot lani. Na
tem segmentu je trţna situacija v primerjavi z drugo polovico 2008, ko smo dosegali precej
nizke cene, ostala na enaki ravni ( mogoče rahlo izboljšanje). Tudi pri sirih trgovska
blagovna znamka predstavlja 30% od skupne prodaje. Deleţ prodaje sira na področju
Slovenije, ki ga trţimo pod trgovsko blagovno znamko je pa v višini 42% od skupne prodaje
sira v Sloveniji.
Struktura prodaje sira :
EDAMEC
TRAPIST
GAVDA
ROK, LAHKI ŠPAR
LCA
LUKA, MIHA TUŠ
RIBANI SIR
SKUPAJ
000/kg.
2.038
772
1.312
415
25
281
241
5.084
Str %
40
15
26
8
0
6
5
100
27
8%
6%
0%
5%
EDAMEC
40%
TRAPIST
GAVDA
ROK, LAHKI ŠPAR
LCA
LUKA, MIHA TUŠ
26%
RIBANI SIR
15%
Primerjava prodaje sira v l. 2009 s planom in lanskim letom :
v/000 kg.
EDAMEC
TRAPIST
GAVDA
ROK, LAHKI ŠPAR
LCA
LUKA, MIHA TUŠ
RIBANI SIR
SKUPAJ
PLAN 09 REAL.08 REAL.09 IND/PLAN IND/08
1.904
1.799
2.038
107
113
798
743
772
97
104
1.316
1.231
1.312
100
107
475
461
415
87
90
27
33
25
93
76
254
249
281
111
113
323
323
241
75
75
5.097
4.839
5.084
99,7
105,1
a) PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
-
Na domačem trgu smo prodali 12.008 tisoč litrov oz. 4,1% manj fermentiranih izdelkov,
kot smo planirali (12.524 tisoč litrov) in 0,2 % manj kot lani (12.030 tisoč litrov).
Sirov pa smo na domačem trgu prodali 3.381 ton oz. 8,6% manj kot smo planirali (3.699
ton) in 8,9% manj kot lani (3.711 ton).
v/000 e.m.
Konzumno mleko
Klasični navadni jogurti
Klasični sadni jogurti
Probiotični navadni jogurti
Probiotični sadni jogurti
Probiotični sadni napitki
Desertni jogurti
Kisla smetana
Kisla smetana
Sladka smetana
Sladka smetana
Skuta
Siri
EM
LIT
KOM
KOM
KOM
KOM
KOM
KOM
KOM
LIT
KOM
LIT
KG
KG
PLAN 09
REAL.08 REAL.09 IND/PLAN IND/08
8.358
8.044
7.775
93,0
96,7
13.399
11.118
12.988
96,9
116,8
9.130
8.912
7.489
82,0
84,0
7.411
7.411
7.557
102,0
102,0
5.207
5.604
4.594
88,2
82,0
1.980
1.980
1.505
76,0
76,0
5.975
5.978
5.431
90,9
90,8
7.412
6.739
7.105
95,9
105,4
96
95
107
111,5
112,6
2.531
2.531
2.479
97,9
97,9
310
310
288
92,9
92,9
180
107
59,4
3.699
3.711
3.381
91,4
91,1
28
b) PRODAJA NA TUJEM TRGU
-
Izvoz jogurtov je 953 tisoč litrov oz. 5,1% več kot je planirano (907 tisoč litrov) in 15,6%
več kot lani (825 tisoč litrov).
Izvoz smetane je 2.977 tisoč litrov oz. 20,6 % manj kot je planirano ( 3.750 tisoč litrov) in
20,3% manj kot lani (3.737 tisoč litrov).
Sirov smo izvozili 1.703 ton oz. 21,8% več kot smo planirali (1.398 ton) in 51,0% več kot
lani (1.128 ton).
v/000 e.m.
Klasični navadni jogurti
Klasični sadni jogurti
Probiotični sadni jogurti
Desertni jogurti
Kisla smetana
Kisla smetana
Maslo
Siri
Prod.paster.,sur.mleka
EM
PLAN 09
KOM
KOM
KOM
KOM
KOM
LIT
KG
KG
LIT
1.827
627
40
781
6.895
1.656
90
1.398
11.296
REAL.0
8
1.605
756
40
781
7.612
1.840
90
1.128
9.441
REAL.0
9
1.742
596
15
784
6.179
1.404
97
1.703
13.332
IND/PLA
N
95,3
95,1
37,5
100,4
89,6
84,8
107,8
121,8
118,0
IND/0
8
108,5
78,8
37,5
100,4
81,2
76,3
107,8
151,0
141,2
Primerjava realizacije prodaje po skupinah izdelkov izraţeno v litrih mleka in EUR ( brez
superrabatov )
V 000 / lit.,EUR
PLAN PRODAJE 2009
1. MLEKO
- konzumno mleko
- mleko v cisternah-surovo
- mleko v cisternah-0,01%
- prod.paster.smetane
- mleko v prahu
2. NAPITKI
3. SMETANA
4. JOGURTI
5. MASLO
6. SKUTA
7. SIRI
8. KONCENTR.SIROTKE
SKUPAJ
litri
€
€/ LIT
1
3
5
8.441
6.016
5.280
1.155
330
6.953
9.015
237
1.251
51.597
90.275
REAL.PRODAJE
31.12.2008
litri
€
€/ LIT
6
4.368
1.385
597
0,517
0,230
0,113
588
10.822
12.269
217
403
16.290
438
47.376
1,782
1,556
1,361
0,916
0,322
0,316
52.241
0,525
87.884
8
REAL.PRODAJE
31.12.2009
litri
€
€/ LIT
10
11
8.219
5.662
3.779
4.136
1.888
783
0,503
0,333
0,207
1.739
368
7.008
8.631
237
563
10.322
12.261
235
1,530
1,473
1,421
0,992
20.262
822
51.272
0,388
7.948
12.369
1.141
23
761
268
6.284
8.928
224
617
48.736
0,583
87.299
09/plan
09/08
€/LIT
€/LIT
15
15/5
15/10
4.009
2.941
144
30
0,504
0,238
0,126
1,319
97,5
103,3
111,5
100,2
71,3
60,9
413
9.359
11.740
193
226
16.506
574
46.134
1,540
1,489
1,315
0,860
0,366
0,339
86,4
95,7
96,6
93,9
113,8
107,3
100,7
101,1
92,6
86,8
0,528
100,7
90,6
13
Zgornja tabela nazorno kaţe, da so pri prodaji izdelkov ( preračunano na litre mleka v izdelkih) in
surovega mleka v letu 2009 značilne :
29
87,3
-
pri konzumnem mleku je mlekarna dosegla niţjo količinsko realizacijo za 6% v
primerjavi s planirano ter 3% manj kot 2008. Doseţena povprečna prodajna cena je na
nivoju lanske vendar pod planirane za 2%.
-
2009 smo prodali precej oziroma za enkrat več mleka v rinfuzi kot smo planirali in kot
je bilo leta 2008. Presegli smo planirane prodajne cene za 3% vendar v primerjavi z
2008 smo dosegali za 30% niţjo prodajno ceno, kar je bilo ključno za takšen negativen
rezultat, ki smo ga dosegli v prvem polletju 2009.
-
količinska prodaja smetane je bila za 10% niţja kot smo jo planirali in v primerjavi z
2008. Povprečno doseţene prodajne cene so bile enake kot 2008 vendar niţje od
planiranih za 4%.
-
s količinsko prodajo jogurtov (preračunano v litre mleka) smo lahko kar zadovoljni ker
smo prodali planirane količine ter za 3% več kot smo planirali vendar ţal nismo dosegli
vrednostno realizacijo oziroma planiranih prodajnih cen ( preračunani na liter
porabljenega mleka za te izdelke), ki so manjše za 7% od lanskih in 3% od planskih cen.
-
količinska prodaja sira je v letošnjem letu bila v okviru naših pričakovanj vendar
cenovno smo pod lanskoletnim povprečjem za 13% (preračunano na liter porabljenega
mleka za sir)
Generalno gledano lahko zaključimo, da smo v 2009 prodali (brez upoštevanjem prodaje mleka v
cisternah) manj mleka - preračunano glede na porabe mleka po enoti proizvoda in sicer za 5 % v
primerjavi s planom in 6% v primerjavi z lanskim letom.
Povprečna doseţena prodajna cena mleka vsebovanega v izdelkih pa je enaka kot smo jo planirali
vendar niţja od lanske za 7 %.
2.4.1. Nabava osnovne surovine
V mlekarni Celeia odkupujemo mleko samo od slovenskih proizvajalcev. V letu 2009 je bila
količina mleka v primerjavi z letom poprej pribliţno enaka. Kemijska kvaliteta mleka je bila
primerljiva s podatki za celo Slovenijo, bakteriološka kvaliteta mleka pa je bila precej nad
slovenskim povprečjem, tako pri SŠMO kakor tudi pri somatskih celicah.
Preko poletnih mesecih bakteriološka kvaliteta pripeljanega mleka na sprejem mlekarne se nekoliko
poslabša, vendar s korektivnimi ukrepi, prepovedmi in niţjo ceno slabega mleka uspemo popraviti
stanje.
Kvaliteto mleka pričakujemo enako ali celo boljšo kakor poprej. Proizvajalci mleka bodo z dobro
kmetijsko prakso, urejenim hlajenjem tudi v primerih izpadov elektrike, dobro hladilno tehniko,
higiensko molţo, dobrim zdravstvenim stanjem ţivali poskrbeli za nemoten in kvaliteten odkup
mleka.
V letu 2009 ( aprila) smo ponovno certificirali vseh deset merilnih sistemov »EBNER« na vozilih,
veljavnost certifikatov je še dve leti.
30
Ţelimo imeti korekten odnos in ga tudi pričakujemo tako od dobaviteljev mleka - KZ, kakor tudi
od samih proizvajalcev mleka na vseh zbiralnicah. Moramo se vsi zavedali, da potrebujemo le
kvalitetno mleko, kar je to pogoj za kvalitetne proizvode.
Pričakujemo tudi takojšne ukrepanje v primeru slabe kvalitete tako pri mikroorganizmih, kakor tudi
pri neustreznih somatskih celicah, tako s strani dobaviteljev mleka - KZ, kakor tudi samih
proizvajalcev.
Odkup mleka je v letu 2009 87.174 tisoč litrov, kar je 2,0% niţji kot smo planirali in 0,9% niţji
kot lani.
89.500
89.000
88.500
PLAN 09
88.000
REAL.08
87.500
REAL.09
87.000
86.500
86.000
Odkup m leka
Mlekarna je leto 2009 začela z relativno visoko ceno mleka glede na ceno, ki je takrat ţe veljala na
trgu EU in Slovenije, ko je mlekarna prodajala preseţke surovega mleka celo 40% pod svojo
nabavno ceno.
Tekom leta 2009 je mlekarna ukrepala na področju prilagajanja (zniţevanja) cen surovega mleka
vendar po sedanji oceni prepočasi. Zniţanje bi morali uveljavljati v celoti in takoj na začetku leta in
ne postopoma - mesečno do polovice leta, ko smo ţe izkazovali precejšnji negativni rezultat.
2.4.2. Trţno komuniciranje
2009 smo posvečali veliko pozornosti in aktivnosti k pospeševanju novih jogurtov za otroke, Junior.
Preko celega leta je bila organizirana in so tekle aktivnosti z nagradno igro, oglaševali pa smo v
specializiranih tiskanih medijih.
Klub izredno velikemu sodelovanju v nagradni igri, s prodajo le teh jogurtov nismo bili zadovoljni.
Za podporo prodaji LCA jogurtov in Jogurtov v PET plastenkah smo pripravili TV in radijske
oglase. Maksimalno veliko glede na naše moţnosti smo tudi oglaševali oba omenjena oglasa, zlasti
LCA tris in No I.
31
Osredotočili se smo se na komuniciranje s potrošniki z direktnim vplivanjem na potrošnike s PR
članki in drugimi pristopi, z degustacijami izdelkov v trgovinah, sejmih in drugih prireditvah. Kar
nekaj smo oglaševali v specializiranih revijah in prilogah in masovnih časopisov.
Oglaševali smo tudi na BB plakatih in na monitorjih zdravstvenega kanala, po zdravstvenih
domovih ter na plakatih zdravstvenih ustanov in bolnicah.
V znamenju Lca jogurtov smo speljali uspešen Kolesarski maraton zelene doline, ki se ga je
udeleţilo preko 600 kolesarjev.
Okronali smo tudi drugo mlečno kraljico zelene doline Slovenije( Natalijo Zakšek iz Planine), ki je
tudi obiskala mnoge šole in vrtce z namenom spodbujanja porabe mlečnih izdelkov, narejenih v
Sloveniji.V drugi polovici leta pa smo tudi oglaševali sir Šmarski Rok na BB plakatih in v tiskanih
medijih.
Z našimi izdelki smo sodelovali na mnogih specializiranih sejmih in prireditvah, v glavnem za
seznanjanje potrošnikov z izdelki zelene doline.
Sodelovali smo v skupnem nastopu v Co- maketingu z Mercatorjem, z LCA izdelki.
Kljub velikemu vlaganju ne moremo biti zadovoljni s prodajo in s prisotnostjo v trgovskih policah.
Zaradi omenjenega smo ţe v tem letu pristopili k pripravam za prenovo blagovne znamke in videzu
izdelkov, ki bo realiziran v naslednjem letu. S prenovo ţelimo biti bolj prepoznavni in z novimi upi
ponovno priti v nakupovalne police.
Letos načrtujemo prenovo in posodobitev krovne blagovne znamke in vizualno podobo in
poenotenje in boljšo prepoznavnost izdelkov zelene doline. Posledično pridobiti več prostora v
trgovskih policah in večjo prepoznavnost in zaupanje pri potrošnikih ter boljšo prodajo izdelkov.
Seveda bo potrebno to prenovo močno podpreti finančno in z aktivnostmi za uspeh prenove. Za
boljšo prepoznavnost, zaupanje, večjo in boljšo prisotnost v nakupovalnih policah, vse za doseganje
boljše prodajne cene in večje prodaje izdelkov in ugleda krovne blagovne znamke zelene doline.
Za realizacijo načrtovanih aktivnosti, za pridobitev dodatnih finančnih sredstev se bomo:
-
prijava na razpis za višjo kakovost sirov,
prijave na natečaju za pridobitev sredstev za marketinške akcije in pridobitev teh sredstev.
Z omenjenima ukrepoma bomo laţje promovirali in boljše prodajali sire (višja kakovost) imeli pa
bomo tudi več sredstev za realizacijo zastavljenih marketinških aktivnosti doma in v tujini.
2.5. Zaposleni
Za mlekarno Celeia so motivirani, sposobni in zadovoljni zaposleni z visoko pripadnostjo podjetju.
Z načrtnim kadrovanjem in dodatnim izpopolnjevanjem zagotavljamo strokovnost in usposobljenost
vseh zaposlenih. Razvoj lastnih kadrov bo tudi v prihodnje konkurenčna prednost podjetja.
Delavci so ustrezno razporejeni na delovna mesta, kjer opravljajo delo s pogodbo o zaposlitvi, na
podlagi sprejete Sistemizacije delovnih mest, dne 23.10.2008 in sprejete Kolektivne pogodbe
druţbe mlekarne Celeia.
32
Na podlagi zgoraj navedenega akta, so bili izoblikovani kriteriji in merila za napredovanje in
nazadovanje delavca.
V podjetju je zaposlenih 15 invalidov. Invalidi so razporejeni na dela in naloge, v skladu z odločbo
ZPIZ-a.
Na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter Uredbe o določitvi
kvote za zaposlovnje invalidov izvajamo redno mesečne aktivnosti, katere zahteva zakonodaja in
omogoča, da prejemamo finančna sredstva kot nagrado za invalide nad določeno kvoto 11 delavcev
– invalidov ( 25% minimalne plače ), in smo za te štiri delavce tudi oproščeni prispevka za obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V tem obdobju je iz naslova sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, delovno razmerje
prenehalo štirim delavcem.
Na dan 31.12.2009 je bilo torej zaposlenih skupaj: 184 delavcev, od tega: 103 moški, in 81 ţensk.
Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ima 157 delavcev, pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa 27
delavcev.
Novosprejetih delavcec je bil 14, kar je bistveno manj kot v letu 2008, prenehalo pa je delovno
razmerje 12 delavcev, od tega je ena upokojitev, in dve osebi za nedoločen čas.
Število zaposlenih :
MESEC
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
POV.
ŠT.ZAP./ME
SEC
LETO 2004
LETO 2005
LETO 2006
LETO 2007
LETO 2008
LETO 2009
181
180
178
176
179
184
182
180
177
177
179
184
183
181
175
179
180
184
183
182
175
180
181
184
182
181
175
179
181
184
181
184
175
177
181
185
180
185
175
179
177
182
179
182
175
176
180
182
178
183
175
177
181
182
179
178
178
182
181
184
180
177
177
183
183
183
183
176
177
184
183
184
180.92
180.75
176.00
179.08
180,50
183,50
V skladu s konkurenčnimi pritiski in potrebami po dvigu ravni usposobljenosti v podjetju
pospešeno spreminjamo izobrazbeno strukturo zaposlenih. V podjetju izvajamo obvezno prakso
ţivilskih delavcev V. in VI. Stopnje izobrazbe in iz tega naslova pridobivamo usposobljene kadre,
ki so se ţe izkazali s praktičnim delom v podjetju.
V letu 2009 so bile potrebne dodatne aktivnosti o izpolnjevanju pogojev za izvajanje praktičnega
izobraţevanja študentov za naziv strokovne izobrazbe v višjem strokovnem izobraţevanju s strani
Gospodarske zbornice Slovenije, ki je potrdila nazive in število učnih mest.
Zaposlene s pomočjo sofinanciranja študija, spodbujamo k dousposabljanju na višje in
visokošolskih programih, ki so zanimivi za podjetje.
V splošnem razpolagamo z usposobljenimi, izkušenimi in motiviranimi kadri, vendar pa bomo v
prihodnje potrebovali povečano število zaposlenih z višjo in visokošolsko izobrazbo. Potrebe po
33
zaposlenih z niţjo izobrazbo se bodo nekoliko zmanjševale, kar se bo realiziralo s pomočjo rednega
odhoda v pokoj. Izobrazbena struktura kadrov v zadnjih letih je prikazana v naslednji tabeli.
Zadnje leto so naši zaposleni obiskali seminarje iz usposabljanja ter iz področja spremembe
zakonodaje, vodenja, varstva okolja in kemikalij, kar posebej zahteva nova zakonodaja iz področja
Zakona o kemikalijah.
Zaradi nove zakonodaje so bile uvedene nekatere spremembe na področju postopkov s področja
delovnih razmerjih, postopkov prijave nočnega dela ţensk ter spremembe glede prijave bolezenskih
stanj zaradi Pravilnika o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z
ţivili prihajajo v stik z ţivili.
Izobrazbena struktura kadrov v zadnjih letih:
Izobrazba
VIII,IX
VII
VI
V
IV
III
II
I
Ned OŠ
SKUPAJ
2003
2
10
11
51
45
1
2
60
182
2004
1
10
13
52
43
3
2
59
183
2005
1
10
14
54
40
2
2
53
176
2007
2006
1
13
16
53
38
3
2
35
16
177
1
15
17
56
34
2
1
42
16
184
2008
1
17
19
51
35
3
2
40
15
183
2009
2
16
20
48
38
4
2
44
10
184
Zakon o varnosti in zdravja pri delu nalaga delodajalcu, da je dolţan zagotoviti varnost in zdravje
delavcev v zvezi z delom. V ta namen so se morali izvajati ukrepi, potrebni za zagotovitev varnosti
in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem
delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
Izvajali so se taki preventivni ukrepi in izbrala taka delovna in proizvajalna metoda, ki je
zagotavljala večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu v vseh organizacijskih enotah, sluţbah in
oddelkih.
2.6. Kontrola kakovosti
Še vedno izvajamo analize surovega mleka za proizvajalce mleka in odkup iz področja Pomurskih
mlekarn d.d. Kmetijske zadruge. Organizatorji odkupa iz tega področja so izrazili zadovoljstvo pri
sodelovanju z laboratorijem mlekarne Celeia. Menijo pa, da bi bilo zaupanje samih proizvajalcev do
rezultatov večje, če bi bil laboratorij samostojna pravna enota. Z izredno učinkovitim
komuniciranjem naših novih strank in dobro organizacijo dela imamo kljub 100% obsegu analiz na
tem področju še nekaj prostih kapacitet. Iščemo nove zunanje stranke do zapolnitve kapacitet.
V mesecu marcu smo prejeli akreditacijsko listino za širitev obsega akreditacije. Določanju
maščob, beljakovin in somatskih celic v mleku smo dodali še merjenje mikroorganizmov v mleku z
metodo Baktoscan.
V oktobru smo imeli tretjo kontrolno presojo za akreditacijo po ISO 17025. Presoja je potekala brez
večjih pripomb. Vse neskladnosti smo rešili v predpisanem roku do 1.12.2009.
34
V letu 2009 smo opravili diplomsko nalogo z naslovom Primerjava občutljivosti testov za
ugotavljanje prisotnosti antibiotikov v mleku. Z njo smo ugotovili različno sposobnost odkrivanja
antibiotikov v mleku s testi, ki jih sicer uporabljamo pri preskušanju.
V juliju smo nabavili zelo učinkovit aparat za merjenje kemijskih sestavin v mlečnih izdelkih
Foodscan. Aparat je okolju prijazen saj za delo ne potrebuje nobenih kemikalij, meritve opravi v
nekaj sekundah. Foodscan bo v celoti zamenjal izvedbo klasičnih in zamudnih metod, kjer se
porabljajo kemikalije. Povezan je z Navisionom, rezultati so avtomatsko vneseni. Učinkovitost dela
se bo izjemno povečala, tako da razmišljamo o ukinitvi dela ene laborantke, ki je tudi sicer
predvidena za prosto delovno mesto v razvoju.
V septembru smo prejeli sklep iz ministrstva za šolstvo, znanost in tehnologijo za sofinansiranje
projekta izboljšanje reoloških lastnosti fermentiranih izdelkov za katerega je bilo odobreno 18 tisoč
EUR. Projektno nalogo smo izvedli med rednimi proizvodnjami fermentiranih izdelkov, brez
posebnih stroškov, vključene so bile fermentatorke, delno tudi pasterizanti, laboranti, razvoj... V
nalogi smo proučili vpliv Ytrona (ventil za gladkost) na viskoznost fermentiranih izdelkov. Glede
na rezultate smo popravili recepture fermentiranih izdelkov v smislu zmanjšanja količine dodanega
mlečnega prahu in s tem smo dosegli precejšnji prihranek.
Nenehno izboljševanje je ena izmed zahtev standarda ISO 17025, ki velja v laboratoriju od leta
2006. Z njim skušamo doseči naš največji cilj to je zadovoljstvo naših strank. Nenazadnje je to tudi
naš ekonomski cilj, kajti le najboljši ostanejo.
Na oktobrski kontrolni presoji ţelimo prijaviti še metodo določanja zmrziščne točke v mleku za
akreditacijo.
Računalniško bomo podprli dokumentacijo iz področja ISO 17025 in merilno opremo, ki se
uporablja v laboratoriju. Uvedli bomo tudi elektronski prenos poročila o preskusu. S tem bomo
zmanjšali manipulativne stroške.
V letu 2010 ţelimo pridobiti drţavna sredstva namenjena za izobraţevanje in pripravo
podiplomskega študija ob delu za mlade raziskovalce seveda v sodelovanju s proizvodnjo in
razvojem.
Tudi letos bomo pripravili diplomsko nalogo in sicer iz področja mikrobiologij, z naslovom Pojav
L.monocytogenes v surovem mleku. Tema je zelo aktualna tudi za široke mnoţice saj je to precej
nevarna bakterija, na trţišču pa se je pojavila prodaja surovega mleka.
Osnovni namen laboratorija je še vedno podpora procesov pri proizvodnji mleka in mlečnih
izdelkov. Tudi v letu 2010 bomo sledili njihovim zahtevam z namenom še izboljšati kvaliteto in
varnost končnih izdelkov.
2.7. Informacijska tehnologija
S 01.01.2009 smo zamenjali podjetje, ki nam vzdrţuje računalniško opremo, mreţno opremo in
sistemsko programsko opremo. Podjetje s katerim smo sodelovali do omenjenega datuma, nam ni
moglo več zagotavljali ustrezne podpore. Novo podjetje je Kaliopa d.o.o iz Celja.
Na področju varnosti podatkov smo uredili dodatno varovanje podatkov na HP Data Protector, kar
bi po planu moralo biti končano ţe v letu 2008.
V lanskem letu smo v navidezno okolje MS Hyper-V prestavili naslednje streţnike:
RIP (računalniška izmenjava podatkov z Špar, Tuš, Mercator)
35
Exchange 2007 (Exchange 2003 smo nadgradili z Exchange 2007)
Sharepoint (ISO dokumentacija)
Protivirusni streţnik (zamenjava TrendMicro protivirusnega programa z ESET Nod32)
V tekočem letu ţelimo zagotoviti neprekinjeno delovanje vseh navideznih streţnikov v primeru
izpada fizičnega streţnika za MS Hyper-V. To lahko doseţemo z nabavo streţnika za MS Hyper-V
repilkacijo. Namestili smo novi navidezni streţnik WSUS za avtomatsko posodabljanje delovnih
postaj z novimi MS popravki. Z virtualizacijo smo tako izklopili 4 fizične streţnike, ki so bili ţe
zastareli. S tem se je precej zmanjšala poraba električne energije za same streţnike in tudi za
klimatske naprave v sobi s streţniki.
Naredili smo nadgradnjo sistema za neprekinjeno delovanje računalniškega sistema –
NEVERFAIL.
Na vseh delovnih postajah smo zamenjali TrendMicro protivirusni program s sodobnejšim ESET
Nod32 protivirusnim programom.
S Šparom smo končali proces uvajanja računalniške izmenjave elektronskega dokumenta DESADV
(dobavnica). Konec leta smo dogradili RIP z dokumentoma elektronska prevzemnica in elektronski
račun. S 01.01.2010 smo s Šparom pričeli s testiranjem pošiljanja računa v elektronski obliki. Po
končanem testnem obdobju se bo račun v papirni obliki za Špar ukinil in se bo pošiljal samo še v
elektronski obliki.
Končali smo z implementacijo še zadnjega modula MBS Navision – OBRAČUN OSNOVNE
SUROVINE. S 01.02.2009 smo tako izklopili še zadnjo aplikacijo za operacijski sistem DOS in v
celoti zaključili implementacijo MBS Navision.
Vsakih 14 dni smo izvajali ročno optimizacijo MBS Navision. V letošnjem letu imamo cilj
optimizacijo popolnoma avtomatizirati. Zaradi nezanesljivosti nočnih obdelav smo morali
spremeniti določene stvari pri izvajanju obdelav in večkrat med vikendi ročno izvajati obdelave
zalog. Tudi nočne obdelave ţelimo v letošnjem letu posodobiti z novo avtomatizacijo.
Resno bomo morali razmisliti o zamenjavi streţnika za MBS Navision. Siemens namreč ne
zagotavlja več dobave rezervnih delov. Diski, ki so v streţniku uporabljajo staro SCSI
tehnologijo in so teţko dobavljivi. V primeru izpada kakšnega vitalnega dela streţnika (diskov
ali disk kontrolerjev) se nam lahko zgodi, da primarni streţnik ne bo uporaben več dni, kar si
pa ne moremo in ne smemo privoščiti.
V lanskem letu smo vse izpise računov, dobropisov, bremenopisov preuredili tako, da se sedaj
izpisujejo na laserskem tiskalniku in ne več na sistemski vrstični matrični tiskalnik, katerega
vzdrţevanje je bilo zaradi njegove starosti predrago.
V laboratoriju smo v lanskem in letošnjem letu uvedli kar nekaj avtomatiziranih prenosov podatkov
iz strojev za vzorčenje v MBS Navision, s čimer smo zmanjšali moţnost napak in povečali hitrost
delovnega procesa.
Zaradi zmanjšanja stroškov vzdrţevanja in zagotavljanja nemotenega vzdrţevanja IS Navision,
razmišljamo o zamenjavi podjetja, ki nam vzdrţuje IS z novim podjetjem, oziroma povezavo dveh
novih podjetij (Mastertech d.o.o. in Navigaris d.o.o.).
Maloprodajno trgovino v Celju bomo opremili s potrebno strojno opremo in programsko opremo.
Programsko opremo še trenutno izbiramo. Strmimo pa h temu, da izberemo programsko opremo, ki
bo zanesljiva, hkrati pa bi z njo odpravili trenutne teţave, ki jih imamo zaradi zaklepanja v obstoječi
maloprodaji (Golida). Z novim modulom pričakujemo, da bomo pridobili med vikendi precej časa,
36
ki ga bomo lahko namenili za nujne obdelava v MBS Navision. Primerna programska oprema je LS
Retail NAV.
Naš cilji za leto 2010 pa so poleg ţe omenjenih še :
- Varovanje informacij poslovnega značaja pred poskusi različnih napadov od zunaj
- Izdelava in vzdrţevanje kopij delovnih postaj procesnih računalnikov in delovnih postaj na
zahtevnih delovnih mestih, v primeru okvare, za hitro vzpostavitev normalnega delovanja
- Podpora aktivnostim Trţnega komuniciranja in Prodaje na domači strani.
- Posodobitev opreme osebnih računalnikov po potrebi glede na starost in ustreznost opreme
- Nadgradnje operacijskih sistemov na streţnikih in delovnih postajah in Microsoftovih
programov z novejšimi verzijami
- Usposabljanje internega Informatika za MBS Navision in področje MS programske opreme,
ter MS sistemske programske opreme
- Uvedba elektronskega hranjenja dokumentov
2.8. Razvoj
Gibalo razvojnih aktivnosti so predvsem ţelje in potrebe potrošnikov, zahteve zakonodaje,
okoljevarstveni predpisi ter hitre spremembe v poslovnem okolju, ki se odraţajo v vedno bolj
aktivnem delovanju konkurence. Zaradi tega se še kako zavedamo, da je potrebno intenzivno
razvijati in vlagati v nove ter izboljšane izdelke.
V letu 2009 smo poskrbeli za pestro dogajanje na področju fermentiranih izdelkov in skute.
Koncem februarja 2009 je linija probiotičnih jogurtov LCA, ki je prava trţna uspešnica ţe celo
desetletje, doţivela prvo funkcionalno izboljšavo. Dodali smo ji BENEO prehransko vlaknino, ki z
rednim uţivanjem znanstveno dokazano vpliva na povečano absorpcijo kalcija in na mineralno
gostoto kosti.
Najmlajšim potrošnikom izdelkov zelene doline je bil predstavljen prenovljen otroški sadni jogurt
Junior, edinstven zaradi svoje vsebine ter zaradi sodelovanja priznane slovenske otroške ilustratorke
Lilijane Praprotnik Zupančič - Lile Prap.
Sortimentu obstoječih tekočih jogurtov v PET plastenkah se je marca pridruţila paleta sedmih
probiotičnih sadnih in navadnih jogurtov.
Pomemben mejnik v razvoju mlekarne pa je predstavljala realizacija projekta skutarne. Lastno
skuto smo pričeli proizvajati junija 2009.
V oktobru 2009 smo prenovili klasične Lahke sadne jogurte, novembra 2009 pa smo na izvozne
trge lansirali Lahko kislo smetano z 12% mlečne maščobe.
Razvojni plani in aktivnosti za leto 2010 so usmerjeni v razvoj novih izdelkov predvsem na
področju poltrdih sirov ter fermentiranih izdelkov, kot dveh ključnih strateških usmeritvah
Mlekarne Celeia.
2.9. Ekologija
V letu 2009 je mlekarna Celeia d.o.o. pridobila okoljevarstveno dovoljenje št.: 35407/57/2006-15, s
katerim se je obvezala, da bo zagotavljala ukrepe za preprečevanje onesnaţevanja okolja,
preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo odstranjevanje skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje
z odpadki, učinkovito rabo energije, preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic.
Dovoljenje je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor za dobo 10 let.
Skozi leto so se izvajale notranje presoje sistema ISO 14001, ki so dobra popotnica zunanjim
presojam. V mesecu septembru je bila izvedena s strani zunanjih presojevalcev (Burea Veritas)
37
dvodnevna recertifikacijska presoja, na kateri so bile ugotovljene štiri neskladnosti, ki pa smo jih
odpravili v dogovorjenem roku in pridobili podaljšanje certifikata ISO 14001 za dobo treh let.
Na rednem inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da je v skladišču odpadnih olj potrebno
zagotoviti ustrezen lovilni prostor, kar smo nemudoma uredili in poslali dokazilo na inšpektorat. V
okviru pregleda so nas tudi opozorili, da moramo do 31.12.2009 speljati odpadno vodo iz reverzne
osmoze na čistilno, kar smo naredili ţe 15.12.2009.
Uradna otvoritev obratovanja čistilne naprave je bila v začetku leta. Čiščenje poteka po zastavljeni
poti, kar pomeni, da sledimo ciljem, ki smo si jih zadali. Poraba NaOH in polielektrolita se
zmanjšuje, vendar zaradi občasnih nihanj vnosa tehnološke vode, ponovno nekoliko naraste. V letu
2010 imamo ponovno zadan cilj manjše porabe.
Nabava merilnega instrumenta za pridobitev vhodnih (KPK) ni bila izvedena, potekajo pa
vsakodnevne meritve KPK na izhodnem merilnem mestu, prav tako v SBR-u (šarţno biološki
reaktor, kjer poteka čiščenje tehnološke vode).
Ker so storitve JKP Ţalec izredno velike, stremimo k čim boljšemu mesečnemu povprečju KPK in
usedljivim snovem, kajti ti dve komponenti in pa seveda količina vode, določita vrednost faktorja,
ki nam oblikuje končno ceno njihovih storitev.
V letu 2009 smo začeli z proizvodnjo skute, ki ima za »posledico« nastanek odpadka kisle sirotke.
Le-tega oddajamo kmetom, ki imajo pridobljeno dovoljenje s strani VURS-a za tovrstne odvoze in
uporabo.
Pomemben je tudi podatek, da smo v letu 2009 zmanjšali količino mešanih komunalnih odpadkov,
nekoliko pa se je povečala količina plastične embalaţe.
Trend zmanjševanja mešanih komunalnih odpadkov je potreben povsod, tudi doma, vendar je
ozaveščenost nas posameznikov tista, ki nas bo popeljala naprej in nam odpirala vrata povsod tam,
kjer bosta trud, dobri odnosi med ljudmi in velika ţelja po uresničitvi zastavljenih ciljev, botrovala
vsemu tistemu, kar je DOBRO za nas kot posameznika in podjetje v celoti.
2.10. Proizvodnja
Na oddelku polnilnica smo v juniju 2009 pričeli z proizvodnjo skute, ki je tudi na ocenjevanju na
mlekarskem institutu dosegla izredno lepe rezultate. V proizvodnjo moramo povečati velikost serije
saj imamo fiksne količine izrivov na pasterizaciji in fermentaciji ter v polnilnici ne glede na velikost
serije.
V oddelku sirarna smo imeli v letu 2009 boljši izkoristek mleka za sir, kar smo dosegli z rednim
dnevnim spremljanjem in nadziranjem proizvodnje. Zaradi vedno večjih okvar na liniji za zavijanje
sira bomo v letu 2010 nujno investirali v novo linijo za zavijanje sira, ki bo doprinesla k krajšemu
času zavijanja sira, zmanjšali bomo število zaposlenih na pakirni liniji in konfekcioniran sir bomo
naredili ţe iz sveţega sira.
V mesecu aprilu 2009 smo poslali na zunanje izobraţevanje sirarje. Izobraţevanje na temo siri smo
izvedli na Mlekarskem inštitutu v Kranju in delavci so bili z njim zelo zadovoljni.
Na oddelku pasterizacija in fermentacija smo aprila 2009 nabavili ventil za gladkost, ki pa ni samo
doprinesel k gladkosti smetanovih fermentiranih izdelkov, ampak smo zmanjšali tudi deleţ mleka v
prahu.
38
V letu 2009 smo pričeli z iskanjem vzrokov za nihanje konsistence fermentiranih izdelkov. V
največji meri je to odvisno od delavcev na fermentaciji in pasterizaciji, zato bomo v letu 2010
izvedli zunanje izobraţevanje za njih na temo fermentirani izdelki.
V letu 2009 smo imeli konstantne mesečne teţave z homogenizatorjem za ferment in decembra
2009 smo naročili nov homogenizator. V letu 2010 bomo posvetili pozornost tudi boljšemu
doseganju planirane proizvodnje.
Oktobra 2009 smo se prijavili na projekt za pridobitev nepovratna sredstva za investicije v
homogenizator, pakirno linijo za sire, prezračevanje skutarne in pakirno linijo za maslo.
Pričeli smo s projektom AQUA CHECK – zmanjšanje porabe vode in energije in pričeli smo s
projektom CVDA – notranje rezerve stroškov. Začetku leta 2010 pa smo se prijavili za nepovratna
sredstva za investicije, ki so ţe zaključene (informatika, skutarna, viličarji, kotlovnioca).
Letos bomo predvsem delali na projektih, kjer lahko nekaj privarčujemo – poraba vode, čistil, časa,
ur, povečali bomo produktivnost na posameznih oddelkih, spremenili načine CIP pranja
posameznih objektov.
V letu 2009 smo predelali v mlekarni 73.005 tisoč litrov mleka oziroma 83,6 % vseh sprejetih
količin, kar je 4,8% manj kot lani. V usluţnostno predelavo je bilo poslano 761 tisoč litrov mleka
oz. 0,9%, za proizvodnjo mleka v prahu, prodaja mleka v rinfuzi pa je 13.532 tisoč litrov mleka oz.
15,5% sprejetih količin.
Struktura porabe mleka je naslednja:
2009
KONZUM
FERMENTI
SIRI
PRODAJA MLEKA RINF.
USLUGA
SKUPAJ
Str.
7.948
16.321
48.736
13.532
761
87.298
9,1
18,7
55,8
15,5
0,9
100
2008
8.219
16.244
52.241
9.441
1.739
87.884
Str.
9,4
18,5
59,4
10,7
2,0
100
IND
09/08
97
100
93
143
44
99
2009
1%
9%
16%
19%
KONZUM
FERMENTI
SIRI
PRODAJA MLEKA RINF.
USLUGA
55%
39
3. Računovodski izkazi
3.1. Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, denarnih tokov ter gibanje kapitala
a) Bilanca stanja na dan 31.12.2009
POSTAVKA
Oznaka
za AOP
2009
2008
Znesek
tekočega leta
Znesek
prejšnjega
leta
SREDSTVA (002+032+053)
001
23.756.717
26.644.433
A. DOLGOROČNA
SREDSTVA(003+010+018+019+027+031)
002
9.124.923
10.006.111
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne
časovne razmejitve (004+009)
003
678.515
775.293
1. Neopredmetena sredstva (005 do 008)
004
678.515
775.293
a) Dolgoročne premoženjske pravice
005
400.764
439.086
č) Druga neopredmetena sredstva
008
277.751
336.207
II.Opredmetena osnovna sredstva (011 do 017)
010
8.258.017
9.051.397
1. Zemljišča
011
430.135
430.135
2. Zgradbe
012
3.173.613
3.216.855
3. Proizvajalne naprave in stroji
013
3.932.688
4.593.914
4. Druge naprave in oprema, drobni inventar in druga
opredmetena osnovna sredstva
014
721.581
810.493
IV. Dolgoročne finančne naložbe (020+024)
019
12.189
12.189
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil (021 do
023)
020
12.189
12.189
b) Druge delnice in deleži
022
12.189
12.189
V. Dolgoročne poslovne terjatve (028 do 030)
027
3.683
4.794
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
030
3.683
4.794
VI. Odložene terjatve za davek
031
172.519
162.438
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
(033+034+040+048+052)
032
14.519.065
16.600.777
40
033
4.500
4.500
II.Zaloge (035 do 039)
034
2.288.016
3.471.472
1. Material
035
1.108.411
1.227.023
2. Nedokončana proizvodnja
036
613.200
955.099
3. Proizvodi
037
374.771
1.120.909
4. Trgovsko blago
038
191.634
168.441
IV.Kratkoročne poslovne terjatve (049 do 051)
048
11.886.823
13.097.511
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
050
11.062.594
12.074.087
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
051
824.229
1.023.424
V. Denarna sredstva
052
339.726
27.294
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
053
112.729
37.545
Zabilančna sredstva
054
5.090.415
4.521.793
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
(056+072+075+085+095)
055
23.756.717
26.644.433
A. KAPITAL (057+060+061+067+068-069+070-071)
056
7.015.759
6.795.807
I. Vpoklicani kapital (058-059)
057
2.379.072
2.379.072
1. Osnovni kapital
058
2.379.072
2.379.072
II. Kapitalske rezerve
060
880.163
880.163
III. Rezerve iz dobička (062+063-064+065+066)
061
3.986.531
3.986.531
1. Zakonske rezerve
062
1.262.352
1.262.352
4. Statutarne rezerve
065
2.660.397
2.660.397
5. Druge rezerve iz dobička
066
63.782
63.782
IV. Presežek iz prevrednotenja
067
V. Preneseni čisti dobiček
068
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
171.933
41
VI. Prenesena čista izguba
069
VII. Čisti dobiček poslovnega leta
070
VIII. Čista izguba poslovnega leta
071
B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE
ČASOVNE RAZMEJITVE (073+074)
072
1.116.923
1.253.417
1. Rezervacije
073
124.608
1.585
2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
074
992.315
1.251.832
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (076+080+084)
075
2.862.342
2.942.541
I. Dolgoročne finančne obveznosti(077 do 079)
076
2.858.859
2.290.714
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
078
2.774.365
2.172.010
3. Druge dolgoročne finančne obveznosti
079
84.494
118.704
II. Dolgoročne poslovne obveznosti (081 do 083)
080
3.483
651.827
3. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
083
3.483
651.827
III. Odložene obveznosti za davek
084
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (086+087+091)
085
12.630.548
15.556.502
II. Kratkoročne finančne obveznosti (088 do 090)
087
3.771.480
3.955.248
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
089
2.832.494
3.916.227
3. Druge kratkoročne finančne obveznosti
090
938.986
39.021
III. Kratkoročne poslovne obveznosti (092 do 094)
091
8.859.068
11.601.254
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
093
8.024.630
10.822.932
3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
094
834.438
778.322
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
095
131.145
96.166
Zabilančne obveznosti
096
5.090.415
4.521.793
230.007
621.892
42
b) Izkaz poslovnega izida od 01.01. 2009 do 31.12.2009:
POSTAVKA
Oznaka
za AOP
2009
2008
Znesek
tekočega leta
Znesek
preteklega leta
A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE (111+115+118)
110
49.826.396
55.350.820
I. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (112 do
114)
111
37.884.042
42.860.249
1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen
najemnin
112
31.322.661
35.391.448
3. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala
113
114
76.231
6.485.150
77.809
7.390.992
2. Čisti prihodki od najemnin
II. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU (116+117)
115
3.736.520
3.494.309
1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev
116
3.736.520
3.494.078
2. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala
117
0
231
III. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU
(119+120)
118
8.205.834
8.996.262
1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev
119
8.177.547
8.972.627
2. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala
120
28.287
23.635
B. POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN
NEDOKONČANE PROIZVODNJE
121
C. ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV
IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
122
1.088.037
D. SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI,
KOMPENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI, KI SO
POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI
124
267.650
0
E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
125
313.486
350.039
F. KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA (110+121122+123+124+125)
126
49.319.495
56.835.957
G. POSLOVNI ODHODKI (128+139+144+148)
127
48.801.520
57.049.805
I. Stroški blaga, materiala in storitev (129+130+134)
128
43.577.706
52.203.452
1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
129
5.202.739
6.495.268
2. Stroški porabljenega materiala (131 do 133)
130
33.110.669
40.193.314
a) stroški materiala
131
30.678.711
37.597.185
1.135.098
43
b) stroški energije
132
517.253
513.088
c) drugi stroški materiala
133
1.914.705
2.083.041
3. Stroški storitev (135 do 138)
134
5.264.298
5.514.870
a) transportne storitve
135
2.645.671
2.743.996
b) najemnine
136
22.727
29.389
c) povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
137
35.001
59.349
č) drugi stroški storitev
138
2.560.899
2.682.136
II. Stroški dela (140 do 143)
139
3.387.018
3.175.474
1. Stroški plač
140
2.483.016
2.255.125
2. Stroški pokojninskih zavarovanj
141
219.747
199.578
3. Stroški drugih socialnih zavarovanj
142
181.091
165.459
4. Drugi stroški dela
143
503.164
555.312
III. Odpisi vrednosti (145 do 147)
144
1.655.149
1.539.514
1. Amortizacija
145
1.497.190
1.504.001
2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih
sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
146
34.764
12.255
3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih
sredstvih
147
123.195
23.258
IV. Drugi poslovni odhodki (149+150)
148
181.647
131.365
1. Rezervacije
149
104.731
2. Drugi stroški
150
76.916
H. DOBIČEK IZ POSLOVANJA (126-127)
151
517.975
I. IZGUBA IZ POSLOVANJA (127-126)
152
J. FINANČNI PRIHODKI (155+160+163)
153
168.597
144.561
I. Finančni prihodki iz deležev (156 do 159)
155
10
165
3. Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah
158
10
165
II. Finančni prihodki iz danih posojil (161+162)
160
1.274
12.210
2. Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
162
1.274
12.210
131.365
213.848
44
III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev (164+165)
163
167.313
132.186
2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
165
167.313
132.186
K. FINANČNI ODHODKI (168+169+174)
166
522.199
569.418
II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (170 do
173)
169
273.848
355.236
2. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
171
267.217
344.032
3. Finančni odhodki iz izdanih obveznic
172
4. Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
173
6.631
11.204
III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (175 do
177)
174
248.351
214.182
3. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
177
248.351
214.182
L. DRUGI PRIHODKI (179+180)
178
59.083
37.803
II. Drugi finančni prihodki in ostali prihodki
180
59.083
37.803
M. DRUGI ODHODKI
181
13.585
20.990
N. CELOTNI DOBIČEK (151-152+153-166+178-181)
182
209.871
O. CELOTNA IZGUBA (152-151-153+166-178+181)
183
P. DAVEK IZ DOBIČKA
184
R. ODLOŽENI DAVKI
185
82.955
S. ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (182184-185)
186
126.916
Š. ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
(183+184+185) oz. (184-182+185)
187
621.892
621.892
V letu 2009 smo ustvarili 49,8 mio. EUR skupnih prihodkov od prodaje kar je 9,4% pod planom ter
10 % manj kot lani. Na takšno zmanjšanje vrednosti realizacije v primerjavi z lanskim letom delno
vpliva manjša količinska prodaja ter občutno zniţanje prodajnih cen naših izdelkov.
Na domačem trgu smo realizirali 31,3 mio EUR prihodkov od prodaje lastnih izdelkov kar je za
11,5% manj kot 2008 in 11,8% manj kot smo planirali. Precej so se zmanjšali tudi prihodki od
prodaje dokupljenega blaga in sicer za 12,3% manj kot lani - največ zaradi spremenjene prodajne
politike trgovskega blaga pri Tuš-u (direktno fakturiranje s strani Berglandmilcha).
45
Superrabati, ki jih dajemo trgovcem (doma in v tujini) za leto 2009 znašajo 3,2 mio EUR kar je
manj kot lani (3,8 mio EUR) največ zaradi spremembe cenovne (bonitetne) politike pri Tuš-u in
niţje realizacije.
Na trgu EU smo povečali prodajo in sicer za 7% v primerjavi z lanskim letom. To lahko pripišemo
povečanju količinske prodaje mleka v cisternah.
Tudi prodaja na bivše YU trge je bila manjša od lanske in sicer za 8,8% ter za 3,5% manj kot je bilo
planirano. Kakor vidimo izvozne spodbude so se zopet v 2009 pojavile in sicer v višini 185 tisoč
EUR.
Drugi poslovni prihodki v višini 581 tisoč EUR predstavljajo v večji meri črpanje dolgoročnih
pasivnih časovnih razmejitev oblikovanih za nepovratna sredstva od ARSKTRP in sicer v
sorazmernem deleţu amortizacije za osnovna sredstva, ki so bila financirana iz tega naslova v višini
259 tisoč EUR, odpis obveznosti zaradi zastaranja v višini 54 tisoč EUR, izvozna nadomestila v
višini 185,7 tisoč EUR ter subvencije (ministrstvo za šolstvo ter skrajšani delovni čas) v višini 78
tisoč EUR.
Gibanje čistih prihodkov od prodaje
Gibanje čistih prihodkov od prodaje
Realizacija (Plan)
v EUR
55.350.820
60.000.000
49.826.396
47.954.167
50.000.000
43.172.528
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
2006
2007
2008
2009
Čisti prihodki od prodaje
Struktura prihodkov :
62% predstavlja deleţ prihodkov od prodaje izdelkov na domačem trgu. Prodaja se je v
primerjavi z lanskim letom absolutno zmanjšala za 4 mio EUR. Deleţ se je zmanjšal v
primerjavi z lanskim letom za 2 o.t.
13% predstavlja deleţ prihodkov od prodaje dokupljenega blaga in materiala. Deleţ je v
primerjavi z lanskim letom isti. Absolutna vrednost realizacije dokupljenih izdelkov
(trgovskega blaga) na domačem trgu je prav tako manjša za 1 mio EUR oz. za 12,3 % v
primerjavi z lanskim letom.
7% predstavlja deleţ prihodkov od prodaje na trgu EU – to je predvsem prodaja surovega
pasteriziranega mleka in koncentrata sirotke. Deleţ se je v primerjavi z lanskim letom
povečal za 1 o.t.
46
16% predstavlja deleţ prihodkov od prodaje izdelkov in blaga na tretje trge kar je enako kot
lani. Absolutno pa se je vrednost realizacije lastnih izdelkov na trgu bivše YU zmanjšala za
0,8 mio. EUR oz. za 8,8% v primerjavi z lanskim letom.
Struktura poslovnih prihodkov
Struktura poslovnih prihodkov
Prihodki od subvencij
1%
Realizacija, 2009
Prihodki od odprave
rezervacij
1%
Prihodki od prodaje na
trguih izven EU ( tretje
države)
16%
Prihodki od prodaje na trgu
EU
7%
Blago in material - domači
trg
13%
Proizvodi in storitve domači trg
62%
Stroški blaga, materiala in storitev so bili za 16,5% manjši od lanskih ter za 12% manjši od
planiranih stroškov. Največji vpliv na to je imelo postopno zmanjšanje cene mleka ter nekaterih
osnovnih in pomoţnih materialov hkrati pa 4,8% količinsko zmanjšanje proizvodnje lastnih
izdelkov.
Gibanje stroškov blaga, materiala in storitev
Gibanje sroškov blaga, materiala in storitev
Realizacija (Plan)
v EUR
60.000.000
52.203.452
50.000.000
40.590.839
43.577.706
42.876.506
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
2006
2007
2008
2009
Stroški blaga, materiala in storitev
Prav tako je na to zmanjšanje stroškov vplivalo tudi zmanjšanje vrednosti nabave dokupljenega
blaga za 20% ter zmanjšanje stroškov prevoza za 3,6%.
47
Struktura poslovnih stroškov
Struktura poslovnih stroškov
Realizacija, 2009
Odpisi vrednosti
(amortizacija)
3%
Stroški dela
7%
Nabavna vrednost
prodanega blaga in
materiala
11%
Drugi stroški storitev
5%
Transportne storitve
5%
Drugi stroški materiala
4%
Stroški energije
1%
Stroški materiala
64%
Največji deleţ predstavlja strošek materiala in sicer 64% ter nabavna vrednost trgovskega blaga
11%. Stroški dela predstavljajo 7% vseh stroškov.
Odpisi vrednosti predstavljajo 3% vseh stroškov. To je v največji meri amortizacija opredmetenih in
neopredmetenih sredstev ter popravek vrednosti terjatev ( nad 60 dni po valuti, ki niso zavarovani z
bančno garancijo).
Skupni finančni odhodki so v višini 522 tisoč EUR in so manjši od lanskih za 8%. Največji deleţ
obresti predstavljajo obresti do bank in sicer 273 tisoč EUR, ki so se zmanjšale od lani za 23%.
(niţje obresti ter glavnice).
Ostale obresti so obresti do dobaviteljev v višini 248 tisoč EUR, ki so večje kot lani za 16% (večje
zamujanje pri plačilih).
Pri evidentiranju obresti do dobaviteljev, poleg evidence obračunov obresti, ki pridejo v mlekarno,
mlekarna evidentira oziroma sama obračuna in vkalkulira v svoje izkaze tudi obresti za zamujena
plačila dobaviteljem do 31.12. za katera še ni prejela obrestnih obračunov s strani dobaviteljev.
c) Izkaz denarnih tokov in gibanje kapitala za leto 2009
Izkaz denarnih tokov je pripravljen po različici II Slovenskega računovodskega standarda 26.
Podatki v njem izhajajo iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida s potrebnimi prilagoditvami v
delu:
- poslovni odhodki so zmanjšani za celotno obračunano amortizacijo dolgoročnih sredstev ter za
prevrednotovalne poslovne odhodke pri dolgoročnih sredstvih;
- končno stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je
korigirano za obračunano amortizacijo v letu 2009.
V izkazu denarnih tokov so postavke vključene v nepobotanih vrednostih. Zato se za isto vrsto
sredstev lahko pojavljajo tako izdatki kot tudi prejemki.
48
- Izkaz denarnih tokov za leto 2009 (II. različica)
A.
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki
Poslovni odhodki brez amortizacije in finančni odhodki iz posl.obv.
Spremembe čistih obratnih sredstev poslovnih postavk bilance
b) stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
Začetne manj končne zaloge
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b)
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
a) Prejemki pri naloţbenju
Prejemki od dobljenih obresti in deleţev v dobičku, ki se nanašajo
na naloţbenje
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
b) Izdatki pri naloţbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Prebitek prejemkov pri naloţbenju ali izdatkov pri naloţbenju
c) (a + b)
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti
b) Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti
Prebitek prejemkov pri financiranju ali izdatkov pri
c) financiranju (a+b)
Č. Končno stanje denarnih sredstev
x) Denarni izid v obdobju (seštevek Ac, Bc in Cc)
+ y) Začetno stanje denarnih sredstev
Leto 2009
Leto 2008
50.633.845 55.866.290
-48.513.983 -54.610.365
2.119.862
1.255.925
1.106.243
-75.184
1.183.456
-2.742.186
-101.515
-629.186
-1.204.946
-15.751
-1.340.736
1.845.235
491.669
-224.529
1.490.676
1.031.396
1.284
83
12.375
4.558
1.367
16.933
-109.245
-532.551
-641.796
-275.656
-2.849.103
-3.124.759
-640.429
-3.107.826
316.996
531.692
848.688
705.158
836.102
1.541.260
-273.848
-625.896
-486.759
-1.386.503
-355.236
-537.815
339.726
312.432
27.294
1.186.024
27.294
-890.406
917.700
-355.236
49
Izkaz gibanja kapitala v EUR:
Vrsta/kapitalska
oblika
Osnovni
kapital
A. Začetno stanje
1.1.2009
B. Premiki v kapital
2.379.072
vnos čistega posl.
izida posl. leta
Druga povečanja
sestavin kapitalapripoznanje
odloţenih davkov
C. Premiki v
kapitalu
poravnava
izgube kot odbitne
sestavine kapitala (po
230. členu ZGD-1)
Druge
prerazporeditve
sestavin kapitala
D. Stanje 31.12.2009
2.379.072
kapitalske
rezerve
880.163
880.163
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
1.262.352
1.262.352
2.660.397
2.660.397
Bilančna izguba
2009
Druge
rezerve iz
dobička
63.782
63.782
Prenešeni
poslovni
izid
Čisti posl.
izid
posl.leta
Skupaj
171.933
-621.892
6.795.807
93.036
126.916
219.952
126.916
126.916
93.036
0
93.036
-494.976
494.976
0
126.916
-126.916
0
-621.892
621.892
0
0
7.015.759
0
-230.007
-230.007
-230.007
IZKAZA BILANČNEGA DOBIČKA / BILANČNE IZGUBE
ZA LETO 2009
v EUR
Postavka
A. Čisti dobiček poslovnega leta
- kritje prenesene izgube
Preostanek čistega dobička poslovnega leta
B. Čista izguba poslovnega leta
C. Preneseni čisti dobiček
- kritje prenesene izgube
Preostanek prenesenega čistega dobička
Prenesena čista izguba po pokritju iz čistih
Č. dobičkov
D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV
E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA
1. zmanjšanje zakonskih rezerv
zmanjšanje rezerv za lastne delnice in lastne
2. poslovne deleţe
3. zmanjšanje statutarnih rezerv
4. zmanjšanje drugih rezerv iz dobička
F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA
1. povečanje zakonskih rezerv
povečanje rezerv za lastne delnice in lastne
2. poslovne deleţe
3. povečanje statutarnih rezerv
4. povečanje drugih rezerv iz dobička
H. BILANČNA IZGUBA
Znesek
Tekočega Prejšnjega
leta
leta
126.916
0
- 126.916
0
0
264.969
- 264.969
0
621.892
171.933
230.007
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
230.007
0
0
0
449.959
50
3.2. Uspešnost poslovanja in finančni poloţaj podjetja
a) Poslovni izid
Gospodarnost ( kosmati donos iz poslovanja / poslovni stroški ) se je v letu 2009 izboljšala za 1,4%.
Mlekarna je v letu 2008 izkazala čisto izgubo v višini 621,8 tisoč EUR, v letu 2009 pa čisti dobiček
v višini 127 tisoč EUR. Dobiček iz rednega delovanja v višini 518 tisoč EUR povečuje še dobiček
iz izrednega poslovanja v višini 45,5 tisoč EUR ter zmanjšuje izguba iz financiranja v višini 354
tisoč EUR.
Dobiček iz rednega delovanja se letos dodatno zmanjšuje tudi zaradi ugotovljeni davek na dobiček
v davčni bilanci v višini 83 tisoč EUR. Mlekarni ne bo potrebno plačati davek na dobiček, ker ima
davčno izgubo iz preteklih let ter oblikovane terjatve za odloţeni davek, katerega sedaj črpa v
omenjeni višini.
Gibanje čistega poslovnega izida
Gibanje čistega poslovnega izida
Realizacija (Plan)
v EUR
800.000
616.896
600.000
400.000
126.916
200.000
0
(200.000)
(400.000)
(600.000)
(607.401)
(621.892)
(800.000)
2006
2007
2008
2009
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
“Marţa iz poslovanja” je v letu 2009 1%, “Neto marţo” pa 0,3%.
Čista dobičkovnost lastniškega kapitala je v letu 2008 bila negativna -8% v letu 2009 pa je
pozitivna in znaša 2%.
Tudi dobičkovnost vseh sredstev je pozitivna in sicer znaša 2,7% lani pa je bila – 0,2%. Enako velja
za donosnost na investiran kapital, ki je +2,1% lani pa -1,4%.
51
v EUR
Letno poročilo Mlekarne Celeia d.o.o. za leto 2009
Donosnost na kapital
EBITDA
10,0%
8,0%
6,0%
4,0%
2,0%
0,0%
(2,0%)
(4,0%)
(6,0%)
(8,0%)
(10,0%)
(12,0%)
2.500.000
5,0%
4,5%
4,0%
3,5%
3,0%
2,5%
2,0%
1,5%
1,0%
0,5%
0,0%
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
2006
2007
2008
2009
2006
Donosnost na kapital Donosnost na investirani kapital (ROIC)
EBITDA
Poslovni izid iz poslovanja
1,5%
1,5%
600.000
1,0%
1,0%
400.000
0,5%
(0,5%)
(1,0%)
Poslovni izid iz poslovanja
EBITDA marža
800.000
0,0%
2008
2009
2,0%
0,5%
2007
2008
Čisti poslovni izid
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
(200.000)
(400.000)
(600.000)
(800.000)
(1.000.000)
(1.200.000)
2006
2007
2009
Marža iz poslovanja
200.000
0,0%
0
(0,5%)
(200.000)
(1,5%)
(400.000)
(1,0%)
(2,0%)
(600.000)
(1,5%)
(2,5%)
(800.000)
(2,0%)
2006
2007
2008
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
2009
Neto marža
52
v EUR
Letno poročilo Mlekarne Celeia d.o.o. za leto 2009
Čisti prihodki od prodaje
Poslovni izid iz poslovanja
60.000.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
(200.000)
(400.000)
(600.000)
(800.000)
(1.000.000)
(1.200.000)
50.000.000
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
2006
2007
2008
2,0%
1,5%
1,0%
0,5%
0,0%
(0,5%)
(1,0%)
(1,5%)
(2,0%)
(2,5%)
2009
2006
Čisti prihodki od prodaje
2007
Poslovni izid iz poslovanja
Profitabilnost
10,0%
8,0%
6,0%
4,0%
2,0%
0,0%
(2,0%)
(4,0%)
(6,0%)
(8,0%)
(10,0%)
(12,0%)
600.000
400.000
200.000
0
(200.000)
(400.000)
(600.000)
(800.000)
2007
2009
Marža iz poslovanja
Financiranje
800.000
2006
2008
2008
8.000.000
7.000.000
6.000.000
5.000.000
4.000.000
3.000.000
2.000.000
1.000.000
0
2009
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
2006
Donosnost na kapital
2007
2008
Kapital
2009
Finančne obveznosti
Letno poročilo Mlekarne Celeia d.o.o. za leto 2009
Likvidnost
Zadolženost
1,40
2,5
1,20
5,0
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
2,0
1,00
0,80
1,5
0,60
1,0
0,40
0,5
0,20
0,00
0,0
2006
2007
2008
Obratni koeficient
2009
2006
Hitri koeficient
2007
Pokritje obresti
Pokritje dolgoročnih sredstev
2008
2009
Finančne obveznosti / EBITDA
Struktura kapitala
1,60
1,00
0,90
0,80
0,70
0,60
0,50
0,40
0,30
0,20
0,10
0,00
1,40
1,20
1,00
0,80
0,60
0,40
0,20
0,00
2006
2007
Kapital v dolgoročnih sredstvih
2008
2009
Dolgoročni viri v dolgoročnih sredstvih
2006
2007
Kapital v celotnih sredstvih
2008
2009
Finančne obveznosti v kapitalu
53
b) Točka preloma – prag rentabilnosti
Točka preloma je izračunana na osnovi podatkov o spremenljivih in stalnih stroških, pri čemer so
kot spremenljivi stroški upoštevani le stroški blaga materiala in storitev ter odpisi sredstev (brez
amortizacije). Stroški dela so ob upoštevanju naše zakonodaje kratkoročno stalni stroški. Izračuni so
prikazani v tabeli.
Izračun točke preloma in doseganja praga dobičkovnosti - v tisoč €
Kosmati donos (KD)
Spremenljivi stroški (VC)
VC / Prodaja
Pokritje
Stopnja pokritja
Stalni stroški (FC)
FC / KD
Stroški dela / KD
Prag dobičkovnosti
Doseganje praga
Rezultat posl. dej.
31.12.
2005
43.779
39.900
91,1%
3.880
8,9%
4.465
10,2%
6,7%
50.386
86,9%
-585
31.12.
2006
44.317
41.051
92,6%
3.266
7,4%
4.221
9,5%
6,2%
57.273
77,4%
-955
31.12.
2007
48.185
42.933
89,1%
5.252
10,9%
4.391
9,1%
6,2%
40.287
119,6%
861
31.12.
2008
56.836
52.239
91,9%
4.597
8,1%
4.811
8,5%
5,6%
59.480
95,6%
-214
31.12.
2009
49.319
43.736
88,7%
5.584
11,3%
5.066
10,3%
6,9%
44.744
110,2%
518
I 08/09
86,8
83,7
96,5
121,5
140,0
105,3
121,3
122,9
75,2
115,4
Kazalniki finančnega stanja se rahlo izboljšujejo.
Čisti poslovni izid je boljši kot je bil lani saj izkazujemo dobiček, lani pa izgubo.
Poslovni izid iz rednega delovanja je tudi pozitiven in je v višini 518 tisoč EUR.
EBITDA kot tudi EBITDA marţa je boljša kot lani za 2 o.t. (2009 4,4% lani pa 2,4%).
Likvidnosti kazalniki kaţejo na rahlo izboljšanje kratkoročne likvidnosti in sicer tako obratnega kot
tudi hitrega koeficienta.
Deleţ kapitala v dolgoročnih sredstvih in celotnih sredstvih ostaja na pribliţno enakem nivoju kot v
preteklem letu; ob upoštevanju dokapitalizacije, ki je bila vpisana v sodni register po datumu
bilance stanja, se deleţ povečuje kakor tudi skupni dolgoročni viri v dolgoročnih sredstvih se
povečujejo ( konverzija kratkoročnih posojil v dolgoročna ter dokapitalizacija za 887 tisoč EUR).
Deleţ finančnih obveznosti – posojil v kapitalu se je zmanjšal.
Povečal se je tudi deleţ financiranja dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri in sicer zaradi
konverzije kratkoročnih posojil v dolgoročna ter povečanje kapitala zaradi dobička 2009 in
dokapitalizacije hkrati pa ne investiranje v stalna sredstva (zmanjšanje zaradi amortizacije)
54
c) Bilanca stanja – sredstva
Gibanje dolgoročnih sredstev
Gibanje dolgoročnih sredstev
Realizacija (Plan)
v EUR
12.000.000
10.006.111
9.124.923
10.000.000
8.406.203
8.000.000
6.872.688
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
2006
2007
2008
2009
Dolgoročna sredstva
V letu 2009 mlekarna ni imela večjih investicijskih vlaganj. Zaradi tega so se stalna sredstva v
primerjavi z lanskim letom zmanjšala (amortizacija).
Osnovna sredstva z neopredmetenimi sredstvi so se v letu 2009 zmanjšala za 890,2 tisoč € oziroma
9,1%. Zmanjšanje osnovnih sredstev v letu 2009 je manjše od obračunane amortizacije, kar pomeni,
da je mlekarna v tem obdobju reinvestirala le del obračunane amortizacije in sicer 40,5%.
Kumulativno so se osnovna sredstva v obdobju od 31.12.2005 do 31.12.2009 povečala za 2.083
tisoč € oziroma 30,4%.
Gibanje kratkoročnih sredstev
Gibanje kratkoročnih sredstev
Realizacija (Plan)
v EUR
16.600.777
18.000.000
14.967.648
16.000.000
14.000.000
14.519.065
12.087.259
12.000.000
10.000.000
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
2006
2007
2008
2009
Kratkoročna sredstva
55
Zmanjšanje kratkoročnih sredstev je zlasti zardi zmanjšanje zalog za 34% (večja prodaja in manjša
proizvodnja sira) ter kratkoročnih poslovnih terjatev za 9% (niţja realizacija).
Materialna sredstva mlekarne znašajo 11.224 tisoč EUR in so sestavljena iz opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih sredstev v skupni višini 8.936 tisoč EUR, kar predstavlja 79% in zalog
v višini 2.288 tisoč EUR, kar predstavlja 21 % skupnih materialnih sredstev.
Materialna sredstva so se zmanjšala za 2.073 tisoč EUR oziroma 15,5%. Zmanjšanje je v največji
meri zaradi zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev za 8,8% ter zmanjšanje zalog. Zaloge so se
v letu 2009 zmanjšale za 1.183,5 tisoč € oziroma 34,1%. Kumulativno so se zaloge v obdobju od
31.12.2005 do 31.12.2009 zmanjšale za 206 tisoč € oziroma 8,3%.
Struktura stalnih sredstev
Struktura stalnih sredstev
Realizacija, 2009
Dolgoročne finančne
naložbe
0%
Druge naprave in oprema
11%
Neopredmetena sredstva
in dolgoročne AČR
8%
Zemljišča in zgradbe
40%
Proizvajalne naprave in
stroji
41%
Proizvajalne naprave in stroji predstavljajo 41% vseh dolgoročnih sredstev, deleţ se je zmanjšal od
lani za 5 o.t. V letu 2009 mlekarna ni investirala tako, da je v 2009 zaradi amortizacije prisotno
samo zmanjšanje stalnih sredstev.
Zemljišča in zgradbe predstavljajo 40% vseh dolgoročnih sredstev.
Druge naprave in oprema predstavljajo 11% vseh dolgoročnih sredstev. Deleţ se je povečal z
aktiviranjem nove opreme za predčiščenje odpadnih voda – SIEMENS.
Neporedmetena sredstva in DAČR predstavljajo 8% vseh dolgoročnih sredstev.
Mlekarna je v 2008 oblikovala terjatve za davek v višini 162 tisoč EUR. Glede na to, da smo v 2009
koristili-črpali 83 tisoč EUR teh terjatev zaradi obveznosti plačila davka iz dobička v 2009 ter
zaradi pričakovanega dobička v naslednjih letih oblikovali 93 tisoč EUR novih terjatev za davek iz
naslova – v preteklih letih nepripoznanih – davčnih izgub; le te so na dan 31.12.09 v skupni višini
172 tisoč EUR.
56
Struktura kratkoročnih sredstev
Struktura kratkoročnih sredstev
Realizacija, 2009
Kratkoročne aktivne
časovne razmejitve
1%
Denarna sredstva
2%
Kratkoročne poslovne
terjatve do drugih
6%
Zaloge
16%
Kratkoročne poslovne
terjatve do kupcev
75%
Kratkoročna sredstva so se po nekajletnem povečevanju, prvič v letu 2009 zniţale. Temu botruje
zmanjšanje zalog za 34% (večja prodaja in manjša proizvodnja sira) ter zmanjšanje kratkoročnih
poslovnih terjatev za 9% (niţja realizacija).
Največji deleţ kratkoročnih sredstev in sicer kar 75% predstavljajo poslovne terjatve do kupcev.
Deleţ je v primerjavi z lanskim letom večji za 3 o.t. in sicer zaradi precejšnjega padca vrednosti
zalog. Absolutno pa so se terjatve kot ţe rečeno zniţale za 9%.
Gibanje poslovnih terjatev in obveznosti
Gibanje poslovnih terjatev in obveznosti
Realizacija (Plan)
v EUR
14.000.000
13.097.511
11.914.712
11.601.254
12.000.000
11.886.823
9.773.663
10.000.000
9.144.824
8.859.068
8.200.384
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
2006
2007
Kratkoročne poslovne terjatve
2008
2009
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti so v višini 8,8 mio EUR (od tega 30% ţe zapadlih obveznosti), ki
so se zmanjšale za 24%, kar je precej več kot je zmanjšanje kratkoročnih poslovnih terjatev, ki so se
zmanjšale za 9% in so v višini 11,8 mio EUR (od tega 30% ţe zapadlih terjatev). Vpliv na takšno
57
zmanjšanje poslovnih obveznosti imajo: niţji materialni stroški (cena mleka), manjša nabava
trgovskega blaga ter manjša nabava repromateriala (niţja proizvodnja).
Absolutno gledano so skupne poslovne terjatve večje od skupnih poslovnih obveznostih in sicer za
3 mio EUR.
Gibanje zalog
Gibanje zalog
Realizacija (Plan)
v EUR
3.471.472
3.500.000
3.000.000
2.494.491
2.288.016
2.500.000
2.130.736
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
2006
2007
2008
2009
Zaloge
Kot ţe rečeno zaloge so se v letu 2009 zmanjšale za 1,1 mio EUR oziroma za 34% v primerjavi z
letom 2008.
Struktura zalog v mlekarni :
Največji deleţ v zalogi zasedajo surovine, repromateriali in rezervni deli in sicer 49 % deleţ.
Drugi največji deleţ zalog imajo nedokončani proizvodi v višini 27%.
Zaloge gotovih proizvodov imajo 16% deleţ
8% predstavlja deleţ zalog trgovskega blaga
Nedokončana proizvodnja in proizvodi so v največji meri siri v lastnem skladišču in zorilnici.
Zaradi večje prodaje sira od njene proizvodnje so se zaloge v primerjavi z lanskim letom bistveno
zmanjšale.
Struktura zalog
Realizacija, 2009
Trgovsko blago
8%
Proizvodi
16%
Material
49%
Nedokončana proizvodnja
27%
58
d) Bilanca stanja – viri
Če upoštevamo povečanje kapitala z dokapitalizacijo v višini 887 tisoč EUR lahko sklepamo:
- Mlekarna je še vedno neto dolţnik in svoja materialna sredstva (opredmetena osnovna sredstva in
zaloge) delno financira s tujimi viri v višini 24,5%.
Kratkoročni dolgovi presegajo kratkoročne terjatve za 6,2%. Deleţ neto dolgoročnega dolga v
celotnem neto dolgu se je iz 56% v letu 2008 povečal na 92% v letu 2009. Neto dolgoročni dolg je
ob koncu decembra 2009 sestavljen iz 2.862,3 tisoč € dolgoročnih dolgov in 188,4 tisoč €
dolgoročnih terjatev.
- Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva so financirana v celoti z kapitalom in
DPČR (nepovratna sredstva). Naše zaloge so pa v celoti financirane s tujimi dolgoročnimi viri.
- Ustreznost (lastniškost in dologoročnost) financiranja sredstev v primerjavi z lanskim letom se je
precej izboljšala. Največji vzrok je v zmanjšanju stalnih sredstev, povečanju kapitala (dobiček in
dokapitalizacija), povečanju dolgoročnih tujih virov ter zmanjšanju terjatev in zalog.
Struktura vseh virov-brez upoštevanja dokapitalizacije
Struktura vseh virov sredstev
Realizacija, 2009
Kratkoročne pasivne
časovne razmejitve
1%
Kapital
30%
Kratkoročne obveznosti
52%
Rezervacije in dolgoročne
pasivne časovne razmejitve
5%
Dolgoročne obveznosti
12%
Struktura obveznosti do virov sredstev – Pasiva:
-
52% virov predstavljajo kratkoročne obveznosti. Deleţ se je zmanjšal za 6 o.t. zaradi
zmanjšanja kratkoročnih poslovnih obveznosti za 24% ter kratkoročnih bančnih posojil za 28%.
59
-
12% virov predstavljajo dolgoročne obveznosti in sicer obveznosti iz naslova dolgoročnih
posojil. Deleţ se je povečal za 1 o.t. zaradi 25% povečanja dolgoročnih posojil zaradi
konverzije kratkoročnih posojil v dolgoročna.
-
30% je deleţ lastniškega kapitala. Deleţ je v primerjavi z lanskim letom večji za 4 o.t. Če bi pa
upoštevali dokapitalizacijo bi ta deleţ bil 33% oziroma povečanje za 7 o.t. od leta 2008.
-
5% predstavlja deleţ rezervacij za nepovratna sredstva, ki smo jih dobili s strani drţave zaradi
financiranje investicij.
Struktura dolgoročnih virov- brez upoštevanja dokapitalizacije
Struktura dolgoročnih virov sredstev
Realizacija, 2009
Dolgoročne finančne
obveznosti
26%
Dolgoročne poslovne
obveznosti
0%
Rezervacije in dolgoročne
pasivne časovne razmejitve
10%
Kapital
64%
Struktura dolgoročnih virov
-
64% dolgoročnih virov predstavlja lastniški kapital, ki se je od lani absolutno povečal za 3% v
deleţu dolgoročnih virov pa je večji za 2 o.t. Če bi upoštevali dokapitalizacijo bi ta deleţ bil
66% oz. večji za 4 o.t. od lani.
-
26% dolgoročnih virov predstavljajo dolgoročne finančne obveznosti, ki so od lani absolutno
večje za 25% . To je predvsem zaradi konverzije kratkoročnih posojil v dolgoročna. Deleţ
dolgoročnih obveznostih je ostal na isti ravni kot lani.
-
10% dolgoročnih virov predstavljajo Dolgoročne pasivne časovne razmejitve , ki so se na lani
absolutno zmanjšale zaradi črpanja za 11% . Deleţ se je zmanjšal za 2 o.t.
60
Struktura kratkoročnih virov
Struktura kratkoročnih virov sredstev
Realizacija, 2009
Kratkoročne pasivne
časovne razmejitve
1%
Druge kratkoročne
poslovne obveznosti
7%
Kratkoročne finančne
obveznosti do bank
22%
Druge kratkoročne
finančne obveznosti
7%
Kratkoročne poslovne
obveznosti do dobaviteljev
63%
-
63% kratkoročnih virov predstavljajo obveznosti do dobaviteljev, ki so se od lani absolutno
zmanjšale za 24% . Deleţ se je zmanjšal za 7 o.t.
-
Za 3 odstotne točke pa se je zmanjšal deleţ kratkoročnih finančnih obveznosti do bank (od 25
o.t. na 22 o.t.), ki so se zmanjšale absolutno za 28%. To je predvsem zaradi konverzije
kratkoročnih posojil v dolgoročna ter odplačil obrokov ( kratkoročni del dolgoročnih posojil)
-
7% predstavlja deleţ drugih kratkoročnih finančnih obveznosti (887 tisoč EUR obveznosti do
druţbenikov zaradi prevzema deleţev – dokapitalizacija. Ob registraciji bo ta obveznost prešla v
kapital)
-
7% predstavlja deleţ drugih kratkoročnih poslovnih obveznosti ( plače, obresti dobaviteljev…)
61
Gibanje finančnega dolga
Dolgoročna posojila so se povečala za 25%, kratkoročna pa zmanjšala za 28% (konverzija
kratkoročnih posojil v dolgoročna ter odplačila obrokov)
Gibanje bančnih posojil
Realizacija (Plan)
v EUR
3.955.248
3.771.480
4.000.000
3.500.000
2.858.859
2.774.955
3.000.000
2.290.714
2.500.000
1.929.747
2.000.000
1.500.000
1.506.919
1.387.502
1.000.000
500.000
0
2006
2007
Dolgoročne finančne obveznosti
2008
2009
Kratkoročne finančne obveznosti
e) Kazalniki
Izbrani podatki iz izkaza poslovnega izida
v EUR
2006
Re
2007
Re
2008
Spr. Re L/L
Re
2009
Spr. Re L/L
Re
Spr. Re L/L
Finančni podatki
Čisti prihodki od prodaje
43.172.528 47.954.167
+11,1% 55.350.820
+15,4% 49.826.396
-10,0%
Poslovni izid iz poslovanja
(954.922)
860.731
-
(213.848)
-
517.975
-
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
(607.401)
616.896
-
(621.892)
-
126.916
-
Denarna sredstva in kratkoročne finančne naložbe
443.444
917.700
+106,9%
27.294
-97,0%
339.726
-
Celotna sredstva
18.969.294 23.395.645
+23,3% 26.644.433
+13,9% 23.756.717
-10,8%
Finančne obveznosti (887 tisoč EUR dokapitalizacije)=5.743 tisoč EUR
2.894.421
4.704.702
+62,5%
6.245.962
+32,8%
6.630.339
+6,2%
Kapital
6.638.365
7.425.183
+11,9%
6.795.807
-8,5%
7.015.759
+3,2%
12.3.2010
62
2006
v EUR
2007
2008
Spr. Re L/L
Re
2009
Re
Re
Spr. Re L/L
Re
Spr. Re L/L
Čisti prihodki od prodaje
43.172.528
47.954.167
+11,1%
55.350.820
+15,4%
49.826.396
-10,0%
Poslovni stroški
45.272.196
47.324.062
+4,5%
57.049.805
+20,6%
48.801.520
-14,5%
861.391
2.241.439
+160,2%
1.325.666
-40,9%
2.173.124
+63,9%
2,0%
4,7%
+134,3%
2,4%
-48,8%
4,4%
+82,1%
(954.922)
860.731
-
(213.848)
-
517.975
-
(2,2%)
1,8%
-
(0,4%)
-
1,0%
-
(607.401)
616.896
-
(621.892)
-
126.916
-
(1,4%)
1,3%
-
(1,1%)
-
0,3%
-
443.444
917.700
+106,9%
27.294
-97,0%
339.726
-
6.212.823
7.559.899
+21,7%
9.051.397
+19,7%
8.258.017
-8,8%
18.969.294
23.395.645
+23,3%
26.644.433
+13,9%
23.756.717
-10,8%
Finančne obveznosti
2.894.421
4.704.702
+62,5%
6.245.962
+32,8%
6.630.339
+6,2%
Neto finančne obveznosti
2.450.977
3.787.002
+54,5%
6.218.668
+64,2%
6.290.613
+1,2%
Kapital
6.638.365
7.425.183
+11,9%
6.795.807
-8,5%
7.015.759
+3,2%
10.733.820
13.577.253
+26,5%
14.930.030
+10,0%
14.750.632
-1,2%
(8,9%)
6,3%
-
(1,4%)
-
2,1%
-
Obratni koeficient
1,25
1,28
+2,7%
1,07
-16,6%
1,15
+7,7%
Finančne obveznosti v kapitalu
0,44
0,63
+45,3%
0,92
+45,1%
0,95
+2,8%
Povprečno število zaposlenih
176
179
+1,7%
181
+1,1%
176
-2,8%
Izbrani podatki iz izkaza poslovnega izida
EBITDA
EBITDA marža
Poslovni izid iz poslovanja
Marža iz poslovanja
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
Neto marža
Izbrani podatki iz bilance stanja
Denarna sredstva in kratkoročne finančne naložbe
Opredmetena osnovna sredstva
Celotna sredstva
Investirani kapital
Ostali ključni finančni podatki
Donosnost na investirani kapital (ROIC)
12.3.2010
EBITDA pomeni seštevek vrednosti poslovnega izida iz poslovanja in odpisi vrednosti
(amortizacije ter depreciacije - prevrednotenje) v izkazu poslovnega izida.
EBITDA marţa pa je razmerje med EBITDA in čistih prihodkov od prodaje.
Marţa iz poslovanja predstavlja razmerje med poslovnim izidom iz poslovanja in čistim prihodkom
od prodaje.
Neto marţa pa je razmerje med čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja in čistimi prihodki
od prodaje.
Vsi našteti kazalniki imajo pozitivni trend !
63
2006
Re
2007
Re
2008
Spr. Re L/L
Re
2009
Spr. Re L/L
Re
Spr. Re L/L
Profitabilnostni kazalniki
EBITDA marža
2,0%
4,7%
+134,3%
2,4%
-48,8%
4,4%
+82,1%
Marža iz poslovanja
(2,2%)
1,8%
-
(0,4%)
-
1,0%
-
Neto marža
(1,4%)
1,3%
-
(1,1%)
-
0,3%
-
Donosnost na celotna sredstva
(1,8%)
4,2%
-
(0,2%)
-
2,7%
-
Donosnost na investirani kapital (ROIC)
(8,9%)
6,3%
-
(1,4%)
-
2,1%
-
Hitri koeficient
0,99
1,10
+11,0%
0,84
-23,1%
0,97
+14,7%
Obratni koeficient
1,25
1,28
+2,7%
1,07
-16,6%
1,15
+7,7%
Kapital v celotnih sredstvih
0,35
0,32
-9,3%
0,26
-19,6%
0,30
+15,8%
Finančne obveznosti v kapitalu
0,44
0,63
+45,3%
0,92
+45,1%
0,95
+2,8%
Neto finančne obveznosti v kapitalu
0,37
0,51
+38,1%
0,92
+79,4%
0,90
-2,0%
Finančne obveznosti / EBITDA
3,36
2,10
-37,5%
4,71
+124,5%
3,05
-35,2%
Kapital v dolgoročnih sredstvih
0,97
0,88
-8,6%
0,68
-23,1%
0,77
+13,2%
Dolgoročni viri v dolgoročnih sredstvih
1,35
1,39
+3,1%
1,10
-20,8%
1,20
+9,7%
Stopnja lastniškosti financiranja
0,35
0,32
-9,3%
0,26
-19,6%
0,30
+15,8%
Stopnja dolgoročnosti financiranja
0,49
0,50
+2,3%
0,41
-17,3%
0,46
+12,2%
Stopnja osnovnosti investiranja
0,36
0,35
-2,8%
0,37
+5,0%
0,38
+2,0%
Stopnja dolgoročnosti investiranja
0,36
0,36
-0,8%
0,38
+4,5%
0,38
+2,3%
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
0,97
0,90
-6,7%
0,69
-23,5%
0,79
+13,5%
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti
0,05
0,08
+71,7%
0,00
-
0,03
-
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti
0,99
1,10
+11,0%
0,84
-23,1%
0,97
+14,7%
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti
1,25
1,28
+2,7%
1,07
-16,6%
1,15
+7,7%
Koeficient gospodarnosti poslovanja
0,98
1,02
+4,0%
1,00
-2,2%
1,01
+1,4%
(0,08)
0,09
-
(0,08)
-
0,02
-
Kazalniki finančnega stanja
Kazalniki po SRS
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala
12.3.2010
-
Hitri koeficient: (Kratkoročna sredstva - Zaloge) / Kratkoročne obveznosti
Obratni koeficient: Kratkoročna sredstva / Kratkoročne obveznosti
Kapital v celotnih sredstvih: Kapital / Celotna sredstva
Finančne obveznosti v kapitalu: (Dolgoročne finančne obveznosti + Kratkoročne
finančne obveznosti / Kapital
Neto Finančne obveznosti v kapitalu: (Dolgoročne finančne obveznosti + Kratkoročne
finančne obveznosti - Kratkoročne finančne naloţbe -Denarna sredstva) / Kapital
Finančne obveznosti / EBITDA: (Dolgoročne finančne obveznosti + Kratkoročne
finančne obveznosti) / EBITDA
Kapital v dolgoročnih sredstvih: Kapital / Dolgoročna sredstva
Dolgoročni viri v dolgoročnih sredstvih: (Kapital + Rezervacije in dolgoročne pasivne
časovne razmejitve + Dolgoročne obveznosti) / Dolgoročna sredstva
64
o Tudi kazalniki po SRS kažejo na izboljšanje finančne kondicije mlekarne !
- Stopnja lastniškosti financiranja: Kapital / Celotna pasiva
- Stopnja dolgoročnosti financiranja: (Kapital + Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne
razmejitve + Dolgoročne obveznosti) / Celotna pasiva.
- Stopnja osnovnosti investiranja: (Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR +
Opredmetena osnovna sredstva) / Celotna sredstva.
- Stopnja dolgoročnosti investiranja: Dolgoročna sredstva / Celotna sredstva.
- Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: Kapital / (Neopredmetena sredstva in
dolgoročne AČR + Opredmetena osnovna sredstva).
- Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti: (Kratkoročne finančne
naloţbe + Denarna sredstva) / Kratkoročne obveznosti.
- Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti:
(Kratkoročne finančne naloţbe + Denarna sredstva + Kratkoročne poslovne terjatve) /
Kratkoročne obveznosti.
- Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti: Kratkoročna sredstva /
Kratkoročne obveznosti.
- Koeficient gospodarnosti poslovanja
(Čisti prihodki od prodaje + Drugi poslovni prihodki) / (Nabavna vrednost prodanega blaga +
Stroški materiala in storitev + Stroški dela + Odpisi vrednosti + Drugi poslovni odhodki)
- Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja / (Kapital - Čisti poslovni izid
obračunskega obdobja
f) Gibanje obratnega kapital-kapitalska ustreznost ter zaključek
Obratni kapital
Obratni kapital se je v letu 2009 povečal za 884,4 tisoč € oziroma 90,1%. Pokritje
kratkoročnih naloţb z dolgoročnimi viri se je s 5,9% ob koncu leta 2008 povečalo na 12,9%
ob koncu decembra 2009.
Obratni kapital se je v letu 2009 povečal zaradi povečanja trajnega kapitala vključno z
rezervacijami (za 83 tisoč €) in zmanjšanja osnovnih sredstev (za 890 tisoč €). Bil bi pa še
večji, če se neto dolgoročni dolg ne bi zmanjšal (za 89 tisoč €).
Kumulativno se je obratni kapital v obdobju od 31.12.2005 do 31.12.2009 zmanjšal za 503
tisoč € oziroma 21,3%.
65
Gibanje obratnega kapitala:
3.500
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
31.12.2005
31.12.2006
31.12.2007
31.12.2008
31.12.2009
Gibanje obratnega kapitala je potrebno primerjati z gibanjem potrebnega oziroma
optimalnega obratnega kapitala, če ţelimo oceniti kapitalsko ustreznost mlekarne.
Optimalni obratni kapital zagotavlja tisto stopnjo dolgoročnega financiranja obratnih sredstev,
ki omogoča najmanjše tveganje pri zagotavljanju kratkoročne plačilne sposobnosti.
Če upoštevamo, da na potrebni obratni kapital vplivata predvsem povprečni koeficient
obračanja obratnih sredstev in obveznosti do dobaviteljev, lahko ugotovimo njegovo višino in
gibanje po letih. Razlika med potrebnim in dejanskim obratnim kapitalom (primanjkljaj ali
preseţek) pa kaţe na kapitalsko ustreznost, torej tveganje v zvezi s plačilno sposobnostjo
oziroma na finančno stabilnost (investicijsko sposobnost).
Izračun preseţka/primanjkljaja obratnega kapitala
Koef. obr. kratk. posl. obv.
Koef. obr. zalog in kratk. posl. terj.
Zaloge in kratk. posl. terj.
Potrebni OBK
Dejanski OBK
Preseţek / primanjkljaj OBK
Kratk. Posojila
Kratk. Fin. Naloţbe
31.12.
2006
5,04
3,72
11.639
3.606
2.369
-1.237
1.507
0
31.12.
2007
4,77
3,57
14.045
4.216
3.255
-962
1.930
0
31.12.
2008
4,88
3,62
16.569
5.001
981
-4.019
3.955
0
31.12.
2009
4,26
3,06
14.175
4.741
1.866
-2.876
3.771
0
Indeks
08/09
87,2
84,4
85,6
94,8
190,1
71,5
95,4
66
Gibanje presežka/primanjkljaja obratnega kapitala
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
-2.000
31.12.2005
31.12.2006
31.12.2007
31.12.2008
31.12.2009
-4.000
-6.000
-8.000
-10.000
Potrebni OBK
Dejanski OBK
Presežek / primanjkljaj OBK
Predstavljen je poenostavljen izračun preseţka oziroma primanjkljaja obratnega kapitala, ki
velja ob pogoju, da smo sposobni obdrţati obstoječi koeficiente obračanja. V izračunu prav
tako ni upoštevana likvidnostna rezerva in investicijska rezerva obratnega kapitala.
Vseeno pa lahko iz zgornje tabele vidimo naslednje:
Koeficient obračanja kratkoročnih poslovnih obveznosti se je v letu 2009 zmanjšal
Koeficient obračanja zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev se je v letu 2009
zmanjšal
Zaradi teh gibanj se je potreba po obratnem kapitalu v letu 2009 zmanjšala za 260
tisoč €
Dejanski obratni kapital se je povečal za 885 tisoč €
Primanjkljaj obratnega kapitala se je tako v letu 2009 zelo zmanjšal in per 31.12.2009
znaša 2.876 tisoč €.
Iz tabele je jasno razvidna ugotovitev, da mlekarna primanjkljaj obratnega kapitala financira s
kratkoročnimi posojili, ki jih je nujno obnavljati, da bi zagotovili tekočo plačilno sposobnost.
Kljub zmanjšanju samodejnega financiranja obratnih sredstev (financiranje s kratkoročnimi
poslovnimi obveznostmi) se je struktura financiranja obratnih sredstev nekoliko izboljšala, saj
se je povečal deleţ financiranja obratnih sredstev z dolgoročnimi viri (obratnim kapitalom),
deleţ financiranja z neto kratkoročnim finančnim dolgom pa je ostal na ravni iz leta 2008.
67
68
V vseh primerih, ko računovodski standardi 2006 omogočajo vrednotenje z nabavno
vrednostjo (neopredmetena sredstva, osnovna sredstva), je bil uporabljen princip vrednotenja
z nabavno vrednostjo.
Podatki v poslovnih knjigah in računovodskih izkazih so izkazani v EUR.
e) Uporabljene metode
Metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v letnih računovodskih
izkazih in uporabljene metode za izračunavanje odpisov vrednosti:
Druţba uporablja pri vrednotenju postavk usmeritve, zapisane v prenovljenem Pravilniku o
računovodstvu druţbe, ki temeljijo na Slovenskih računovodskih standardih 2006.
Druţba obravnava razkritja, zapisana v Pravilniku o računovodstvu druţbe, ki temeljijo na
Slovenskih računovodskih standardih 2006.
f) Upravljanje s tveganji
Mlekarna je pri svojem poslovanju, tako kot vsi pravni subjekti izpostavljena različnim
tveganjem.
Na nabavnem področju spremljamo delovanje in poloţaj naših dobaviteljev ter skrbimo, da
imamo najmanj dva dobavitelja za določeno skupino repromaterialov – razen seveda
dobaviteljev mleka, ki so naši lastniki. Za leto 2010 smo ţe sklenili skoraj vse pogodbe z
dobavitelji in ugotavljamo, da tveganja na tem področju obvladujemo.
Na prodajnem področju redno spremljamo konkurenčne cene in izvajamo analize kako se
naši izdelki v primerjavi s konkurenco, na trgovskih policah obračajo ter kateri so ključni
konkurenčni izdelki ter s kakšno prednostjo pred našimi.
Ocenjujemo trţne deleţe ter potrošniških navad. Prizadevamo si pa povečati prodajo na novih
področjih in z novimi izvoznimi partnerji – morali bi slednje aktivnosti nekoliko intenzivirati,
da bi zmanjšali precejšnjo odvisnost od lokalnega trga.
Kar zadeva spremljanje in uskladitve razlike med prihodkovni ceni in stroškovni ceni
lahko rečemo , da smo v 2009 to usklajevanje oz. zniţevanje ceno surovega mleka
uresničevali prepočasi ( mesečno do junija). Zaradi tega je v prvi polovici leta 2009 nastala
izguba iz poslovanja. Po uskladitvi ceno mleka pa je mlekarna začela delati s pozitivnim
izidom.
Tveganje za izterjavo terjatev do kupcev uprava ocenjuje kot prisotno, vendar ne grozeče,
kar je posledica ukrepov, ki jih izvaja pri tistih dolţnikih, ki so kapitalsko šibkejši. Podjetje
obvladuje kreditno tveganje s stalnim spremljanjem pravočasnosti poravnave obveznosti
svojih dolţnikov in njihove bonitete ter s takojšnjim reagiranjem ob ugotovljeni večji
prisotnosti rizika.
Ker se podjetje zaveda prisotnosti kreditnega tveganja oblikuje popravek vrednosti terjatev iz
poslovanja v vrednosti, ki v večjem delu v absolutnem znesku ustreza višini terjatev do
posameznih večjih dolţnikov s slabšo boniteto.
Za nekatere kupce kot zavarovanje terjatev pa imamo bančne garancije. Ostale kupce
kontroliramo preko blokad ob dobavi izdelkov, če je kupec zamudil s plačilom po določenem
številu dni – »črna lista«.
69
Tveganje plačilne sposobnosti je mlekarna obvladovala z načrtovanjem kratkoročnih virov v
korelaciji z lastnim obratnim kapitalom. Večino kratkoročnih posojil je mlekarna obnovila in
na takšen način nadomestila primanjkljaj dolgoročnih virov oziroma obratnega kapitala za
redno poslovanje.
Kar zadeva obrestnega tveganja pa ocenjujemo, da so obresti za posojila sestavljene iz
referenčne obrestne mere - EURIBOR in fiksnega pribitka za katerega ocenjujemo, da ne
odstopa od trţnega. Mlekarna nima zavarovanje za tovrstno tveganje.
Pri tveganju kapitalske ustreznosti druţba ugotavlja, da je dobiček 2009 tveganje rahlo
zmanjšal. Prav tako v letu 2009 smo izvedli vse ukrepe za dokapitalizacijo mlekarne, ki je bila
vpisana v sodni register v začetku leta 2010, v višini 887 tisoč EUR, kar dodatno pomaga pri
zagotavljanju kapitalske ustreznosti.
Glede na to, da mlekarna ima celotno nabavo in prodajo v valuti EUR, valutno
tveganje za mlekarno nima velikega pomena.
Kar zadeva tveganje v procesu vodenja pa smo z uvedbo informacijske tehnologije Navision
storili precej napredka v pretoku informacij za odločanje. Pripravili smo nov plačni model ter
spremljamo nagrajevanje in motiviranje zaposlenih. Izvajamo redne verifikacije HACCP
načrtov ter vzdrţujemo dobro higiensko in proizvodno prakso. Delovanje sistema za
zagotavljanje kakovosti, odgovornega ravnanja z okoljem ter zagotavljanje varne hrane
preverjamo v sodelovanju s predstavniki zunanjih inštitucij in sicer preko inšpekcijskega
nadzora in zunanjih presoj.
1. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
Osnovna sredstva so v računovodskih izkazih izkazana v neodpisani - sedanji vrednosti kot
razliki med vrednostjo pridobitve sredstva (uporabljen koncept vrednotenja z nabavno
vrednostjo) in kumulativnimi popravki vrednosti kot posledice rednega letnega amortiziranja
sredstev. Novi nakupi osnovnih sredstev so v računovodskih evidencah zajeti v vrednosti
računov dobaviteljev, povečani za stroške usposobitve.
Amortizacijo obračunavamo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja z uporabo
naslednjih stopenj: zgradbe 2,5%; oprema od 12,5% do 14,3%; osebne avte 15,5%;
računalniška in programska oprema 25%.
Kasneje nastali stroški, povezani z deli na osnovnih sredstvih, zaradi katerih se doba
uporabnosti osnovnega sredstva podaljšuje, so evidentirani kot zmanjšanje odpisov teh
sredstev.
Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas prevrednotenje navzgor oz. morebitne okrepitve
priopredmetenih osnovnih sredstev ne izvaja.
2. Dolgoročne finančne naloţbe
Dolgoročne finančne naloţbe so v osnovi evidentirane z nakupno vrednostjo. Njihova
vrednost je z vidika vseh sredstev druţbe zanemarljiva.
70
3. Zaloge
Zaloge so izkazane z nabavno vrednostjo (material in trgovsko blago) oziroma z vrednostjo
proizvodnih stroškov za njihovo izdelavo (nedokončana proizvodnja in gotovi izdelki).
Če proizvodni stroški pri gotovih izdelkih in nedokončani proizvodnji presegajo iztrţljive
vrednosti, podjetje oblikuje oslabitev do slednjih.
Pri izkazovanju zalog nedokončane proizvodnje in proizvodov med letom druţba uporablja
dejanske vrednosti direktnih materialnih stroškov, mesečno pa ugotavlja odmike med
načrtovanimi posrednimi proizvodnimi stroški in njihovimi dejanskim vrednosti
(amortizacija, energija, plače …) s katerimi planske popravlja na dejanske.
Pri porabljanju in izkazovanju zalog materiala druţba uporablja metodo zaporednih cen.
Krepitve zalog materiala druţba ne izvaja.
Zaloge drobnega inventarja so vodene po nabavni ceni in se ob prenosu v uporabo odpišejo v
višini 100 odstotkov.
Za drobni inventar v uporabi vodi druţba osebne zadolţitve, razen za zaščitna sredstva v
uporabi.
4. Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne terjatve iz poslovanja vsebujejo (predvsem) zneske, ki jih dolgujejo kupci za
dobavljene izdelke, blago ali opravljene storitve. V osnovi so izkazane v zneskih, ki izhajajo
iz ustreznih listin (računi, bremepisi, dobropisi).
Mlekarna Celeia vso prodajo na neslovenske trge zaračunava v EUR.
Rezervacije za riziko izterjave so oblikovane za terjatve, katerim je plačilni rok potekel pred
60-mi ali več dnevi šteto od datuma bilanciranja, na dan sestavitve računovodskih izkazov
niso plačane in niso zavarovane z bančno garancijo ter za vse obračunane, na datum bilance
stanja neplačane zamudne obresti.
Ob koncu leta se ugotovi nov nivo potrebnega popravka vrednosti terjatev glede na zapadlost
terjatev ter razlika obremeni prevrednotovalne odhodke oz. prihodke
5. Kapital
Celotni kapital druţbe sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička,
preneseni dobiček (terjatve za davek) in prenesena čista izguba iz 2008 (delno je pokrita s
terjatvami za davek iz 2008 in dobička 2009). V bilanci stanja na dan 31. 12. 2009 je izkazan
v vrednosti iz začetka poslovnega leta, povečan za dobiček leta 2009 ter pripoznane terjatve
za odloţene davke.
Osnovni kapital druţbe je izkazan v vrednosti, registrirana pri pristojnem sodišču.
71
6. Rezervacije in dolgoročne PČR
Dolgoročne PČR so prikazane v vrednosti prejetih subvencij za financiranje nakupov
osnovnih sredstev, dolgoročne rezervacije pa za riziko izgubljenih toţb. Mlekarna Celeia,
d.o.o., ob prehodu na nove slovenske računovodske standarde ni oblikovala dolgoročnih
rezervacij za bodoče odpravnine in jubilejne nagrade delavcem: znesek tovrstnih bodočih
zasluţkov zaposlencev ni pomemben niti glede na vrednost vseh virov niti glede na vrednost
kapitala na dan 1.1.2010. Novo oblikovanje rezervacij načeloma predstavlja predvsem
vrednost prejetih sredstev namensko za financiranja vlaganj v nova osnovna sredstva, pa tudi
oblikovanja v breme stroškov zaradi tveganja izgubljenih toţb, zmanjšanje pa pokrivanje
stroškov amortizacije sredstev, ki so bila kupljena s prejetimi nepovratnimi sredstvi oz.
odprave zaradi dokončnih razsodb sodišč v primerih toţb.
7. Dolgoročne obveznosti
a) Poslovne obveznosti :
Na dan 31.12.2008 v dolgoročnih poslovnih obveznosti so bile vključene vrednostih glavnic –
predvsem zdruţenih sredstev (1 SIT/ lit. mleka) za pospeševanje izvoza druţbenic podjetja,
dobaviteljic osnovne surovine povečanih za obresti, obračunane po obrestni meri ki velja med
povezanimi osebami v skladu z davčno zakonodajo. V letu 2009 so bile te obveznosti –
skladno z določili računovodskih standardov – prenesene na kratkoročne finančne obveznosti,
ob vpisu dokapitalizacije v sodni register pa bodo povečevale vrednost osnovnega kapitala
druţbe.
b) Finančne obveznosti:
Dolgoročne finančne obveznosti so zneski ostankov glavnic dolgoročnih posojil, katerih
zapadlost je na datum bilanciranja daljša od leta dni.
Obveznosti so izkazane v vrednostih prejetih sredstev.
8. Kratkoročne obveznosti
a) Finančne obveznosti:
Kratkoročne finančne obveznosti do bank so zneski najetih in črpanih posojil, katerih
odplačilno obdobje je krajše od enega leta ter deli glavnic dolgoročnih posojil, ki zapadejo v
plačilo v obdobju, krajšem od leta dni (od datuma bilanciranja).
Druge kratkoročne finančne obveznosti pa predstavljajo obveznosti do lastnikov za poslovne
deleţe (dokapitalizacija), ki bodo prešle v kapital, ko bo izvedena registracija nove druţbene
pogodbe v 2010.
b) Poslovne obveznosti:
Kratkoročne poslovne obveznosti predstavljajo zneske obveznosti do dobaviteljev za
material, blago,storitve in osnovnih sredstev dobavljene (opravljene) do datuma bilanciranja,
72
ki do tedaj še niso bile plačane. Povečane so za vračunane obresti zaradi zamud pri plačilih
obveznosti.
V primeru, da upnik do konca obračunskega obdobja, še ni dostavil obrestnega obračuna za
zamujena plačila, za vse obveznosti, ki so bile v obračunskem obdobju plačane z zamudo
glede na dogovorjeni rok plačila, je mlekarna sama obračunala in vkalkulirala zamudne
obresti .
Kot kratkoročne obveznost iz poslovanja so evidentirane tudi na datum bilanciranja
neizplačane, obračunane plače, dajatve drţavi ter drugi obračunani, še neplačani zneski v
zvezi s poslovanjem druţbe.
Slabitve kratkoročnih dolgov druţba ugotavlja v primeru, da so le te zastarane in ni moţnost
toţbe s strani dobavitelja.
9. Čisti prihodki od prodaje
Prihodek od prodaje je izkazan na osnovi fakturiranih vrednosti, pri čemer so izključeni redni
popusti. Vrednost prodaje na takojšnje plačilo je izkazana v višini dejanske prodaje.
Prodaja oziroma prihodki in zaračunavanje na tretje trge je v EUR.
Vrednost prodaje, ki jo je druţba izterjevala za tuj račun ali je bila druţbi za tuj račun plačana
(davki), ni vključena v prihodek od prodaje.
10. Stroški prodanih proizvodov in blaga
Stroški prodanih proizvodov vključujejo proizvodne stroške prodanih izdelkov, prodajni in
upravni stroški so všteti v odhodke ob njihovem nastanku.
Stroški prodanega trgovskega blaga vključujejo nabavno vrednost prodanega blaga.
11. Finančni odhodki
Kot finančni odhodki so izkazane obresti na prejeta posojila, za zamude pri plačilu obveznosti
in plačani cassasconti kupcem .
Finančni odhodki obremenjujejo poslovni rezultat obdobja, na katero se nanašajo.
12. Finančni prihodki
Kot finančni prihodki so izkazane predvsem obračunane obresti dolţnikom za zamujena
plačila in zaračunani cassasconti upnikom ter provizije za factoring.
Prihodki od obresti so izkazani v vrednostih (za obdobje zamude pri plačevanju izdanih
računov) zaračunanih obresti v celoti ne glede na njihovo pričakovano vnovčitev. Oblikovani
popravki vrednosti povečujejo stroške v zvezi z odpisi obratnih sredstev.
73
4.3. Pomembna razkritja
Skupine opredmetenih osnovnih sredstev:
v EUR
31.12.2009
31.12.2008
1. Zemljišča
430.135
430.135
2. Zgradbe
3.173.613
3.216.855
3. Proizvajalna oprema
3.932.688
4.593.914
4. Druga oprema
721.581
810.493
Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev na koncu leta je posledica naslednjih medletnih
gibanj.
Preglednica opredmetenih osnovnih sredstev:
PREGLEDNICA OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV 2009
NABAVNA VREDNOST
STANJE 01.01.2008
POVEČANJE
ZMANJŠANJE
STANJE 31.12.2009
POPRAVEK VREDNOSTI
STANJE 01.01.2008
AMORTIZACIJA
ZMANJŠANJE - IZLOČITVE
ZMANJŠANJE – podaljšanje
ţivljenjske dobe sredstev
STANJE 31.12.2009
NEODPISANA VREDNOST
STANJE 01.01.2008
STANJE 31.12.2009
ZEMLJIŠČA
430.135
430.135
ZEMLJIŠČA
0,00
ZEMLJIŠČA
430.135
430.135
ZGRADBE
DRUGA OPREMA
4.549.632
14.616
686
4.563.562
ZGRADBE
14.657.833
306.453
161.720
14.802.566
DRUGA OPREMA
1.332.778
112.970
686
9.253.426
1.208.226
156.956
55.113
1.389.949
ZGRADBE
156.399
10.148.297
DRUGA OPREMA
3.216.855
3.173.613
5.404.407
4.654.269
Slabitev osnovnih sredstev izven redno obračunane amortizacije v letu 2009 mlekarna ni
opravila. Amortizacija je obračunana z uporabo enakih stopenj kot v letu 2008 ter z
uporabo metode enakomernega časovnega odpisa
Finančne obveznosti ( posojila) za pridobitev osnovnih sredstev po stanju na dan 31. 12. 2009
znašajo 2.172 tisoč EUR. Glede na dejavnost vodstvo Mlekarne Celeia, d.o.o., ne ocenjuje,
da bi v zvezi z razgradnjo, odstranitvijo ali obnovo prostora, v katerem so opredmetena
osnovna sredstva, nastali znatnejši stroški
Mlekarna je v letu 2007 kupila opremo za analiziranje mleka (BACTOSCAN) v višini 229
tisoč EUR in sicer na finančni leasing pri Unicredit bank d.d. Ljubljana. Stanje obveznosti do
leasingodajalca na dan 31.12.2009 je 116.412,94 EUR glavnica in obresti v višini 4.148,90
EUR. V letu 2010 zapade v odplačilo 42.633,26 EUR glavnice in 2.484,78 EUR obresti. Do
konca odplačilnega roka 2012 pa zapade 73.779,68 EUR glavnice in obresti v višini 1.664,12
EUR. Neodpisana vrednost te opreme na dan 31.12.2009 znaša 166.448,79€.
74
V letu 2009 se je za oddelek pasterizacije nabavila homogenizacijska črpalka v vrednosti
25.001€ na finančni leasing pri HAHN&Co. d.o.o. , Koprivnica. Stanje obveznosti iz tega
naslova na dan 31.12.2009 je 19.286,52€ . V letu 2010 zapade v plačilo 8.571,72€ , do konca
odplačilnega roka 2012 pa pa še preostanek v vrednosti 10.714,8€. Neodpisana vrednost te
opreme na dan 31.12.2009 znaša 23.334,28€
Mlekarna Celeia, d.o.o., ima zastavljene vse svoje nepremičnine, kot zastavo za jamstvo
in sicer za naslednja posojila v višini 4.411 tisoč EUR:
Banka
Stanje posojila
NLB d.d. Ljubljana
274 tisoč EUR
NLB d.d. Ljubljana
369 tisoč EUR
NLB d.d. Ljubljana
507 tisoč EUR
NLB d.d. Ljubljana
146 tisoč EUR
NLB d.d. Ljubljana
300 tisoč EUR
Banka Celje d.d. Celje 100 tisoč EUR
Banka Celje d.d. Celje 542 tisoč EUR
Banka Celje d.d. Celje 1.123 tisoč EUR
DBS d.d. Ljubljana
1.050 tisoč EUR
2. Zaloge
Knjigovodska vrednost zalog v EUR
a) Material
1.108.411
- repromaterial 769.652
( lončki, sadne mase, kartoni, vrečke, cepiva)
b) Nedokončana proizvodnja
( vrednost sira, ki je še na zorenju)
613.200
c) Proizvodi
(siri, fermenti).
374.771
d) Trgovsko blago
191.634
Pri popisu zalog za leto 2009 je bilo ugotovljen popisni višek v višini 21.302,67 EUR in
popisni manjko v višini 27.346,36 EUR ter odpisov sredstev v višini 8.294,99 EUR.
Za zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov ni mogoče utemeljeno navesti
njihovo čisto iztrţljivo vrednost.
3. Terjatve
Na datum bilanciranja je Mlekarna Celeia, d.o.o., imela :
- 11.063 tisoč EUR terjatev do kupcev;
- 824 tisoč EUR drugih poslovnih terjatev.
75
Od skupnega zneska terjatev do kupcev je bilo:
- 8.322 tisoč EUR nezapadlih terjatev ter
- 2.741 tisoč EUR zapadlih terjatev.
V zgoraj navedenih terjatvah niso upoštevani dani predujmi.
Izvzeti so oblikovani popravki vrednosti terjatev 1.320 tisoč EUR, od tega za terjatve do
kupcev v znesku 926 tisoč EUR, do drugih 35 tisoč EUR v preostanku pa za dane avanse.
Znesek skupnega popravka vrednosti terjatev je večji za 69 tisoč EUR kot ob koncu leta
2008.
Stanje drugih kratkoročnih poslovnih terjatev predstavlja :
- terjatev za DDV
672 tisoč EUR
- terjatve za subvencije
135 tisoč EUR
- ostalo
17 tisoč EUR
Za zavarovanje terjatev so Mlekarni Celeia d.o.o. kupci predloţili bančne garancije v skupni
višini 880.000,00 EUR in sicer tuji kupci v višini 500 tisoč EUR domači pa za 380 tisoč EUR.
Mlekarna nima terjatev iz naslova danih predujmov ali posojil do zaposlenih po
individualni pogodbi, članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov.
Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas na dan 31. 12. 2009 izkazuje terjatev za odloţene davke v
višini 172 tisoč EUR, kar je za 10 tisoč € več kot v letu 2008. Ta razlika je nastala zaradi
odprave odloţenih davkov za pokrivanje davčne izgube iz preteklih let v višini 83 tisoč € in
novo oblikovanih terjatev za davčno izgubo nastalo v letu 2008 v vrednosti 93 tisoč €, katero
podjetje zaradi predvidevanj o nestabilnih gospodarskih razmerah za leto 2009 ni oblikovalo
ţe v letu 2008, glede na gibanja v drugi polovici leta 2009 ter plane druţbe za leto 2010 in
naslednja leta pa ocenjuje, da bo v bodoče mogoče izkoristiti (v preteklih letih ugotovljene)
davčne izgube.
4. Kapital
I.Vpoklicani kapital
- Osnovni kapital
II.Kapitalske rezerve
III.Rezerve iz dobička
- Zakonske rezerve
- Statutarne rezerve
- Druge rezerve
IV. Prenesena čista izguba
SKUPAJ:
2.379.072 EUR
2.379.072 EUR
880.163 EUR
3.986.531 EUR
1.262.352 EUR
2.660.397 EUR
63.782 EUR
230.007 EUR
7.015.759 EUR
II Kapitalske rezerve predstavljajo v celoti vplačani preseţek kapitala pri dokapitalizaciji , ki
je bila izvedena oz. sprejet sklep na skupščini z dne 22.11.2002.
III Rezerve iz dobička ( zakonske, statutarne) so bile oblikovane po sklepu skupščine z dne
20.06.2002, ko je mlekarna na podlagi novega zakona o gospodarskih druţbah (z novelo
ZGD-F/sedmo poglavje) ter uvedbo novih SRS začela voditi svoje knjige po novem kontnem
načrtu tako, da je do tedaj nabranih dobičkov iz preteklih let ter prevrednotovalnih popravkov
kapitala in rezerv razdelila na zgoraj omenjene rezerve.
76
Rezerve iz dobička se po sklepu skupščine lahko uporabijo za : pokrivanje izgube tekočega ali
prejšnjih let, če je ni bilo mogoče pokriti v breme tekočega ali prenesenega dobička,
povečanje kapitala in oblikovanje rezerv za lastne deleţe.
Če bi se kapital prevrednotil zaradi rasti cen ţivljenjskih potrebščin (1,8%) oziroma za
122,3 tisoč EUR ter ob predpostavki, da se opredmetena osnovna sredstva in dolgoročne
naloţbe ne bi prevrednotovala, bi bil dobiček mlekarne pred obdavčitvijo v višini 87,5 tisoč
EUR.
Mlekarna Celeia, d.o.o., ni odvisna druţba oz. nima obvladujoče druţbe.
5. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 1.116.923 EUR v največji meri predstavljajo
ostanek vrednosti prejetih subvencij za financiranje nakupov osnovnih sredstev od
ARSKTRP. Mlekarna ni oblikovala dolgoročnih rezervacij za bodoče odpravnine in jubilejne
nagrade delavcem: znesek tovrstnih bodočih zasluţkov zaposlencev ni pomemben niti glede
na vrednost vseh virov niti glede na vrednost kapitala na dan 1.1.2010.
Novo oblikovanje rezervacij predstavlja v breme stroškov leta 2009 oblikovane rezervacije za
tveganje izgube toţbe zoper AKTRP v znesku 104 tisoč EUR, zmanjšanje pa pokrivanje
stroškov amortizacije sredstev, ki so bila kupljena s prejetimi nepovratnimi sredstvi.
6. Dolgoročni dolgovi
Mlekarna ima dolgoročne finančne dolgove z rokom vračila nad 5 let; znesek glavnice,
ki bo zapadel po več kot petih letih, znaša 100 tisoč EUR.
Stanje finančnega dolga, zapadlost in obrestna mera dolgoročnih finančnih dolgov:
Banka
glavnica
NLB, d.d., Ljubljana 507.272,75 EUR
- od tega 169.090,90 zapade v letu 2010
NLB, d.d. Ljubljana
300.000 EUR
- od tega ne zapade v letu 2010 nič;
Banka Celje, d.d., Celje 1.122.364,62 EUR
- od tega 345.342,96 zapade v letu 2010
Banka Celje, d.d., Celje 542.372,80 EUR
-od tega 162.711,84 zapade v letu 2010
Deţelna banka Slovenije 1.050.000,00 EUR
-od tega 70.500,00 zapade v letu 2010
Unicredit bank d.d. Ljubljana 116.412,94 EUR ( finančni leasing)
Od tega 42.633,26 EUR zapade v letu 2010
Hahn&co Koprivnica 19.287 EUR (finančni leasing)
Od tega 8.572 EUR zapade v letu 2010.
77
Obrestne mere za zgoraj omenjena dolgoročna posojila se gibajo od 6-mesečni
EURIBOR +1,25% p.a. do 1,7%. Zapadlost posojil pa je od 01. 01. 2010 do 30. 04. 2013.
Mlekarna nima zavarovano obrestno tveganje oziroma rast EURIBOR-a.
Mlekarna nima dolgoročnih dolgov do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih
lastnikov.
Vsa dolgoročna posojila so zavarovana z zastavno pravico na nepremičnine, vključno z
obroki, ki v odplačilo zapadejo v letu 2010.
7. Kratkoročni dolgovi
Stanje dolga, obrestna mera in datum zapadlosti kratkoročnih finančnih dolgov brez obrokov
dolgoročnih finančnih dolgov, ki zapadejo v odplačilo v letu 2010 (opisani so v prejšnjem
poglavju o dolgoročnih finančnih dolgov):
Banka
Banka Celje, d.d., Celje
NLB, d.d., Ljubljana
NLB, d.d., Ljubljana
NLB, d.d., Ljubljana
HYPO banka, d.d.
Nova KBM, d.d.
Volksbank
glavnica
100.000,00 EUR
369.000,00 EUR
146.000,00 EUR
273.848,26 EUR
396.000,00 EUR
500.000,00 EUR
300.000,00 EUR
Obrestne mere za zgoraj omenjena kratkoročna posojila se gibajo od 5,8% do 6,75%
p.a. ter po EURIBOR +1,10% do 2% p.a. Zapadlost posojil pa je od januarja do
decembra 2010.
Vsa kratkoročna finančna posojila so na dan 31.12.2009 nezapadla.
Za zavarovanje kratkoročnih finančnih posojil je Mlekarna Celeia, d.o.o., izdala lastne
menice, razen za posojilo NLB d.d. Ljubljana v višini 273.848,26 EUR, 146.000,00 EUR,
423.000,00 EUR ter Banke Celje d.d. v višini 100.000,00 EUR, ki je zavarovano s hipoteko in
NKBM ter HYPO bank, ki sta zavarovani z odstopom terjatev do Mercator in Engrotuš.
Mlekarna Celeia, d.o.o., je imela na dan bilanciranja 8.025 tisoč EUR kratkoročnih poslovnih
obveznosti do dobaviteljev in sicer:
-
zapadlih obveznosti do dobaviteljev………2.359 tisoč EUR
nezapadlih obveznosti do dobaviteljev…. ..5.666 tisoč EUR
V primeru zamud pri poravnavi obveznosti je pri pomembnejših dobaviteljih dogovorjena
zamudna obrestna mera7,5% p.a.
Ostalih kratkoročnih poslovnih obveznosti je bilo v višini
834 tisoč EUR in sicer:
- iz naslova obveznostih do delavcev …………………...214 tisoč EUR
- iz naslova obveznosti do drţavnih inštitucij…………. ...34 tisoč EUR
- druge kratkoročne obveznosti ( obresti)……………….321 tisoč EUR
- ostalo……………………………………………………265 tisoč EUR
78
8. Zunajbilančna evidenca
Zunajbilančna evidenca je v vrednosti 4.939 tisoč EUR in sicer:
-
-
v skladišču sira Mlekarne Celeia, d.o.o., je skladiščeno 200.000 kg sira, ki je last;
Blagovnih rezerv RS. Vrednost sira v višini 528 tisoč EUR ni vključena v zaloge
Bilance stanja per 31.12. 2009;
4.411 tisoč EUR finančnih dolgov, ki je zavarovano z zastavno pravico na
nepremičnem premoţenju.
9. Odhodki
Razporeditev stroškov po funkcionalnem principu v EUR:
leto
2009
a) Proizvajalni stroški proizvedenih količin
35.584.581
b) Stroški uprave
1.969.411
c) Stroški prodaje
5.886.830
d) Spremembe vrednosti zalog nedok.proizv.in gotov.izdel. 1.088.037
S K U P A J:
44.528.859
2008
42.742.311
1.914.858
5.861.854
-1.135.098
49.383.925
Stroški amortizacije po glavnih skupinah opredmetenih osnovnih sredstev v tisoč EUR:
Opredmetena
osnovna sredstva
zgradbe
oprema
SKUPAJ
Vrednost
amortizacije
113
1.208
1.321
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev je bila obračunana v višini 176 tisoč
EUR.
Stroški dela za opravljanje funkcij v druţbi za leto 2009 in sicer za naslednje skupine oseb:
-
Uprava druţbe………………………………………………… 74.621,80 EUR
Delavci druţbe na podlagi individualnih pogodb ………....... 150.162,30 EUR
Člani Nadzornega sveta………………………………………. .17.382,15 EUR
V drugi skupini oseb so zajeti bruto prejemki iz delovnega razmerja za 3 delavci, za katere ne
velja tarifni del kolektivne pogodbe. V znesku niso zajeta nadomestila materialnih stroškov.
Uprava in zaposleni na podlagi individualnih pogodb ter drugi delavci, ki niso lastniki
mlekarne, doslej niso prejeli deleţev iz dobička.
Stroški socialnih in pokojninskih zavarovanj so v višini 400.838,00 EUR (od tega 219.747,00
EUR – pokojninsko zavarovanje).
79
80
81