1. No category

Kamnik, 21. 11. 2014
DAN SLOVENSKE HRANE
MLEKO V NAŠI PREHRANI
RESNICE IN ZMOTE O MLEKU
ZMOTA
RESNICA
Homogenizirano mleko je škodljivo.
Mleko je samo za otroke.
Mleko je škodljivo, ker vsebuje
maščobo živalskega izvora in
holesterol.
Alergije na mleko so pogoste.
Naravnim
sladkor.
jogurtom
dodajajo
Mleko ima dolg rok trajanja, ker
vsebuje konzervanse.
Številke na dnu embalaže mleka
pomenijo, kolikokrat je bilo mleko
ponovno predelano po tem, ko mu
je že pretekel rok uporabe.
Namen homogenizacije mleka je preprečevanje oz. upočasnjevanje dviganja maščobnih kroglic
na površino mleka. Ker je njihova gostota manjša od vode, se dvigujejo na površino, in na
nehomogeniziranemu mleku se jih opazi na površini kot smetano. Z mehanskim postopkom
homogenizacije se prepreči- velike maščobne kroglice se razbije na manjše, približno takšne kot
tiste, ki so v mleku v veliki večini že naravno prisotne. Manjše maščobne kroglice so tudi lažje
dostopne prebavnim encimom in tako lažje prebavljive.
Narava je namenila mleko mladičem živali in otrokom predvsem kot hranilo oziroma hrano.
Človek pa je že zelo zgodaj ugotovil, da je kravje mleko dobra, popolna in hitro (dnevno)
dosegljiva hrana, ki vsebuje skoraj vse nujno potrebne hranilne snovi. Tudi danes znanstvene
raziskave še vedno potrjujejo, da je mleko najpopolnejša hrana, saj vsebuje esencialne (nujno
potrebne) aminokisline (te so del beljakovin), esencialne maščobne kisline (te so del različnih
vrst maščobe), nepogrešljiva kalcij in magnezij v najboljši obliki za presnovo, pa tudi fosfor, kalij,
vitamine A, D in še druge sestavine, ki so potrebne za uravnoteženo rast, razvoj in delovanje
človeškega telesa.
Mlečna maščoba je živalskega izvora in v zdravi prehrani naj bi bilo take maščobe manj kot tiste,
ki je rastlinskega izvora. Koliko maščobe pa vsebuje mleko? Materino mleko vsebuje približno 1
do 2 % mlečne maščobe, kravje pa 3 do 5 %. V mlekarnah mlečno maščobo s centrifugalno
napravo odstranijo in homogenizirajo. V posneto mleko nato dodajo različno količino maščobe,
kar je zapisano na deklaraciji (na primer 3,5 % mm, 1,5 % mm, 0,5 % mm). V 100 g mleka s
3,5 % mm je le 3,5 g maščobe, kar je zelo malo, če primerjamo s podatki za nekatera druga
živila, ki so celo v dietni prehrani navedena kot primerna: v 100 g kuhane šunke je od 10 do 20
g maščobe, v 100 g postrvi je od 8 do 15 g maščobe (odvisno od načina priprave).
V živilih živalskega izvora je seveda tudi holesterol. Ko pa naredimo primerjavo z drugimi živili,
spet ugotovimo, da je v mleku malo holesterola. V mleku s 3,5 % mm je povprečno 13 mg
holesterola na 100 g mleka (čim manj maščobe ima mleko, tem manj ima holesterola), medtem
ko 100 g kuhane šunke vsebuje 60 mg holesterola, 100 g postrvi pa 56 mg holesterola.
Tipične alergije na mleko so redke, večinoma pa jih povzročajo mlečne beljakovine, kot sta
kazein in albumin. Bolj pogosta pa je tako imenovana intoleranca na mlečni sladkor (laktozo), in
sicer pri ljudeh, pri katerih je sposobnost prebavljanja laktoze pomanjkljiva, oziroma je pri njih
aktivnost encima laktaze za prebavljanje laktoze premajhna. Ljudje z intoleranco na laktozo
lahko večinoma popijejo en deciliter mleka na dan, lahko pa uživajo več jogurta in sira, kjer je
laktoza že razkrojena na enostavni sladkor: glukozo in galaktozo.
Naravnim jogurtom ne dodajajo sladkorja. Sladkor, ki je naveden v tabeli o energijski vrednosti,
je naravno prisotna laktoza iz mleka. Jogurt v 100 gramih vsebuje povprečno od 4,5 do 4,7
grama laktoze.
Nekajmesečni rok trajanja mleka v mlekarnah dosežejo s postopkom predelave mleka, ki se
imenuje sterilizacija. Mleko za zelo kratek čas, zgolj nekaj sekund, toplotno obdelajo pri visoki
temperaturi. S tem postopkom uničijo organizme, zaradi katerih se mleko hitro skisa in pokvari.
Mleku tako podaljšajo rok trajanja na nekaj mesecev, ne da bi mu pri tem karkoli dodali ali
odvzeli. Daljšega roka trajanja ne zagotavljajo z uporabo konzervansov in drugih dodatkov,
temveč izključno s postopkom toplotne obdelave.
Vračanje izdelkov s pretečenim rokom trajanja v proizvodne obrate je zakonsko strogo
prepovedano, kar v mlekarnah stalno preverjajo tudi veterinarski inšpektorji. Številke na dnu
embalaže pomenijo oznake dobavitelja embalaže. Npr. v proizvodnji embalaže embalažo tiskajo
na več trakovih hkrati, zato jo morajo zaradi zagotavljanja sledljivosti oštevilčiti. Številke so na
embalažo natisnjene, še preden ta pride v mlekarne in se jih lahko opazi tudi na drugih živilskih
izdelkih različnih proizvajalcev, ki imajo istega dobavitelja embalaže.
Vir:
- Zveza potrošnikov Slovenije, https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/kakovost-ivil/2411-resnice-in-zmote-o-mleku;
September 2012
- Iz zelenega v belo; revija družbe Ljubljanske mlekarne; avgust oktober 2014, str. 28-29