1. No category

MINISTRSTVO ZA PROMET
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE
REPUBLIKA SLOVENIJA
www.dc.gov.si, e-pošta: [email protected],
Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
t: +386 (0)1 478 8002, f: +386 (0)1 478 8123
ZIMSKA SLUŽBA V SEZONI 2010/2011
gradivo za novinarsko konferenco
Dodatne informacije:
Sandra Kržan • www.dc.gov.si • www.promet.si •[email protected] • 01 478 80 13
davčna št.: 75827735, matična št.: 5300177,
št. računa pri Banki Slovenije: SI56 0110 0630 0109 972
Organiziranost zimske službe
Uradno se zimska služba vsako leto vzpostavi 15. novembra in deluje do 15. marca prihodnjega leta, v kolikor to
narekujejo vremenske razmere, ki onemogočajo normalno vzpostavitev prevoznosti cest, pa deluje tudi izven
navedenega termina. V letošnjem letu je bila uspešno izvedena prva zimska akcija že 26. oktobra, slabe tri tedne
pred uradnim pričetkom zimske službe.
Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v
zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica, in drugo) lahko
ogroženo normalno odvijanje prometa.
Kljub nasprotnemu prepričanju in pričakovanjih javnosti, prevoznost cest v zimskem obdobju ne pomeni, da so ceste
prevozne tako kot v drugih letnih časih. Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega
razreda ne presega 10 cm in na drugih cestah 15 cm, promet pa je možen s predpisano zimsko opremo vozil.
Večina akcij zimske službe se prične z izvedbo preventivnega posipanja, s pluženjem pa se prične, ko je na vozišču
3-5 centimetrov snega, pri čemer na koncu plužne poti količina snega na vozišču znaša največ deset centimetrov.
Mnenje javnosti, da se ekipe odpravijo na teren oz. pričnejo s pluženjem šele takrat, ko je na vozišču 10 oz. 15 cm
snega, je napačno. V času izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih je zelo težko
zagotoviti prevoznost vseh cest naenkrat. Podobno velja v primeru poledice, če je zaradi dežja cesta gladka in
poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Posipanje soli je namreč nujno za preprečitev
sprijemanja snega s cestiščem. V kolikor pred snežnimi padavinami dežuje, se sol s cestišča spere, zato pride do
sprijemanja snega s podlago in je pluženje močno oteženo.
Obseg vzdrževalnih del v zimskem času
Delovanje zimske službe je opredeljeno v ''Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega
vzdrževanja javnih cest'' (Ur. list RS, št. 62/98). Redno vzdrževanje cest v zimskem času obsega:

pripravljalna dela pred nastopom zimske službe (izdelava izvedbenega programa zimske službe, priprava
mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, nabava posipnega materiala, namestitev dopolnilne
prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za
zaščito pred snežnimi zameti, usposabljanje in strokovno izobraževanje delavcev za dela zimske službe,
obsekovanje rastlinja in ureditev odvodnjavanja);

nadzor nad stanjem prevoznosti in razmerami na cestah;

odstranjevanje snega na vozišču in posipanje vozišč;

pravočasno in redno obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest ter o voznih razmerah na cestah;

odstranjevanje dopolnilne prometne signalizacije po koncu zimske službe in čiščenje vozišč.
2
Zagotavljanje prevoznosti posameznih cest po prioritetah
Ceste so v "Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest"
razdeljene v šest prednostnih razredov glede na:

kategorijo oz. povezovalni pomen,

gostoto in strukturo prometa,

geografsko-klimatske razmere in

krajevne posebnosti.
Zagotavljanje prevoznosti cest glede na prednostne razrede

1. razred: Vanj so uvrščene avtoceste in hitre ceste, na katerih mora biti prevoznost zagotovljena 24 ur na
dan. Ob sneženju mora biti prevoznost zagotovljena na celotnem vozišču, pomembnejših križanjih, dovozih
k večjim parkiriščem, prevozni pa morajo biti tudi odstavni pasovi. Ob močnem sneženju mora biti prevozen
vsaj en vozni pas in dovozi k večjim parkiriščem.

2. razred: V tem razredu so glavne ceste, glavne mestne ceste in pomembnejše regionalne ceste. Ceste
morajo biti prevozne med 5. in 22. uro, ob sneženju so med 22. in 5. uro možni do dvourni zastoji.

3. razred: Ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste, ki morajo
biti prevozne med 5. in 20. uro. Ob sneženju so možni dvourni zastoji predvsem med 20. in 5. uro.

4. razred: Vanj so uvrščene ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste. Prevoznost bo praviloma
zagotovljena med 7. in 20. uro, vendar so ob sneženju možni krajši zastoji. Ob močnejših snežnih padavinah
so možni tudi enodnevni zastoji.

5. razred: Javne poti, parkirišča in kolesarske povezave, kjer se prevoznost cest zagotavlja ob upoštevanju
krajevnih potreb. Ob sneženju so možni enodnevni, ob močnejšem sneženju pa tudi večdnevni zastoji.

6. razred: V ta razred so uvrščene ceste, ki so v zimskih razmerah zaprte.
V skladu z delitvijo cest v šest prednostnih razredov sodi 20 % oz. ca. 1200 kilometrov cest v upravljanju Direkcije RS
za ceste v drugi razred, 80 % oz. ca. 4.800 kilometrov cest pa v tretji prednostni razred. Za ceste drugega razreda
velja, da se prevoznost na njih zagotavlja med 5. in 22. uro, medtem ko se v nočnem času dopuščajo do dvourni
zastoji. Podobno velja tudi za ceste tretjega razreda, le da je v tem primeru interval prevoznosti določen med 5. in 20.
uro.
Ekipe se odpravijo na teren takoj ob nastopu zimskih razmer. Tudi posipanje se izvaja preventivno ob nastopu
okoliščin, ko lahko nastopi poledica. Pri posipanju se količina posipnih materialov prilagaja prometno varnostnim
zahtevam in ekološkim vplivom na okolje ter vplivom na cestne objekte. Direkcija RS za ceste preko koncesionarjev
izvaja zimsko službo izključno na državnih cestah in površinah (na primer avtobusna postajališča ob državnih cestah)
v svojem upravljanju, nikakor pa v ta obseg niso vključeni dostopi do individualnih zgradb, dvorišča oziroma druge
3
površine. Večkrat lahko zasledimo očitke, da se vozila zimske službe po cestah vozijo z dvignjenim plugom. Poudariti
je treba, da vsak upravljavec skrbi za prevoznost cest, ki so v njegovi pristojnosti. Tako voznik snežnega pluga, ki je
zadolžen za pluženje na cestah v upravljanju Direkcije RS za ceste, pri vožnji po občinski cesti pluženja ne bo izvajal.
Pričakovane povprečne količine snežnih padavin v povezavi z želenim standardom tako narekujejo intenzivnost
pluženja na cestah drugega razreda na vsaki dve uri in na cestah tretjega razreda na pet ur. Oprema, osebje in
količina posipnih materialov je dimenzionirana in vzdrževana v obsegih, ki omogočajo takšen način dela. Izračuni in
izkušnje kažejo, da je izrabljenost opreme ob takem načinu izvajanja zimske službe nizka, povečevanje zmogljivosti
pa ne bi bilo smiselno. Seveda pa narava lahko kadarkoli ustvari pogoje, ko zaradi intenzivnosti vremenskih pojavov
želenega standarda ni mogoče racionalno vzdrževati.
Poročilo o pripravljenosti na zimo 2010-2011
Direkcija RS za ceste upravlja s skupaj 5.993 kilometrov državnih cest (nekatere hitre ceste, glavne ceste I. in II reda
ter regionalne ceste I., II., in III. reda). Zimsko vzdrževanje teh cest izvajajo koncesionarji, ki tekom celega leta
izvajajo redno vzdrževanje cest.
Glede na obseg izvajanja rednega vzdrževanja državnih cest so slednje razvrščene v 9 območij, ki jih vzdržujejo
koncesionarji:

območje 1 – VOC Celje;

območje 2 – Cestno podjetje Nova Gorica ;

območje 3 – CPK Koper;

območje 4 – Cestno podjetje Kranj;

območje 5 – Cestno podjetje Ljubljana;

območje 6 – CPM ;

območje 7 – Cestno podjetje Murska Sobota ;

območje 8 – CGP Novo mesto;

območje 9 – Cestno podjetje Ptuj.
4
Razpoložljiva mehanizacija in posipni materiali
Priprava zimske mehanizacije, posipnih materialov ter organizacija in usposabljanje osebja za zagotavljanje
prevoznosti državnih cest sodi v predhodne aktivnosti, s katerimi se prične poldrugi mesec pred zimsko službo. Na
osnovi izvedbenih programov zimske službe bo za zimsko sezono 2010/2011 na državnih cestah skrbelo do 1158
delavcev, odvisno od stopnje pripravljenosti oziroma intenzitete padavin; razpoložljivih pa je skupaj z rezervami v
primeru okvar:

414 snežnih plugov različnih vrst,

251 vlečnih posipalcev,

128 avtomatskih posipalcev,

31 snežnih rezkarjev,

661 drugih vozil in mehanizacije (nakladalci, poltovorna, tovorna in specialna vozila in stroji).
Direkcija RS za ceste je v letu 2009 sklenila 3-letne koncesijske pogodbe (od 01.08.2009 do 31.07.2012), ki
koncesionarjem narekujejo tudi nabavo posipnega materiala, kar je bila doslej skrb Direkcije.
Kot posipni materiali za preprečevanje in odpravljanje poledice bodo tudi v letošnji zimi uporabljani:

sol (natrijev klorid), ki se uporablja pri temperaturi do –8°C;

mokro soljenje (mešanica soli in raztopine kalcijevega klorida ali magnezijevega klorida), ki učinkuje do
temperature -18°C;

mešanica soli in drobirja, ki se uporablja v izjemnih primerih, ko vremenske razmere in stanje cestišča to
narekujejo (žled ali poledenelo vozišče in izjemoma na klancih)

drobir, ki se uporablja le izjemoma v primeru poledenelega vozišča ali strnjenega snega na vozišču.
Načeloma se drobir ne uporablja za posipanje avtoceste, hitrih in glavnih cest, temveč samo izjemoma na
regionalnih ter na makadamskih cestah (pri slednjih je uporaba drobirja obvezna).
Ceste iz prvega razreda bodo posipane takoj ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica (vlažne ali
mokre ceste, nizke temperature). Pri posipanju cest in količini uporabljenih posipnih materialov so poleg prometno –
varnostnih upoštevani tudi ekološki vidiki vpliva posipnih materialov na okolje in predvsem na cestne objekte.
5
Poraba posipnih materialov (1995/1996 – 2009/2010)
SEZONA
NATRIJEV
KLORID
(t)
KALCIJEV
KLORID
(t)
MAGNEZIJEV KLORID
(t)
DROBIR
(m3)
1995/1996
40.609
704
0
56.517
1996/1997
31.484
667
0
48.678
1997/1998
16.139
425
0
14.829
1998/1999
49.884
197
473
54.090
1999/2000
42.878
0
402
41.628
2000/2001
19.994
0
161
15.219
2001/2002
37.487
146
376
27.410
2002/2003
48.035
37
548
31.931
2003/2004
51.201
0
426
41.818
2004/2005
49.632
0
505
36.132
2005/2006
76.446
0
570
62.520
2006/2007
18.183
0
288
12.066
2007/2008
35.314
0
652
19.756
2008/2009
59.210
0
744
35.875
2009/2010
73.355
0
427
55.945
Skupne zaloge pri vseh koncesionarjih pred pričetkom prihajajoče zimske sezone znašajo 30.294 ton soli, poleg tega
pa imajo naročeno še dodatnih 35.400 ton soli.
6
Cestno-vremenske postaje v Sloveniji
Zaradi boljšega in učinkovitejšega izvajanja del v zimski službi je na državnih cestah v upravljanju Direkcije RS za
ceste nameščenih 19 cestno-vremenskih postaj.
Št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
Cesta
G1-5
G1-4
R1-207
R2-409
R1-201
R1-209
G2-108
R2-409
G1-1
G1-4
G1-3
H1-1
R1-216
R2-447
R1-211
R1-210
G2-105
G1-3
R1-203
Lokacije cestno-vremenskih postaj
Odsek
Naziv odseka
329
Šmarjeta – Rimske Toplice
1262
Črnova - Arja vas
1058
Črni vrh - Col
304
Planina - Ravbarkomanda
205
Kraje - Hrušica
1089
Bled - Soteska
1181
Šentjakob - Ribče
301
Vrhnika - Logatec
241
Dravograd - Radlje
1259
Slovenj Gradec - Zgornji Dolič
315
Lenart - Ihova
221
Trebnje - Karteljevo
1177
Soteska - Črmošnjice
291
Ločica - Trojane
211
Kranj (Labore) - Jeprca
1108
KR (Primskovo-Labore)
256
Novo mesto(Revoz) - Metlika
315
Lenart - Gornja Radgona
1002
Predel – Bovec
Zagotavljanje prevoznosti na problematičnih odsekih
Glede na tehnične lastnosti cestnih odsekov in pričakovane vremenske razmere na cestah v upravljanju Direkcije RS
za ceste posebej izstopa 59 cestnih odsekov, ki so v zimskem času še posebej problematični. (Seznam odsekov je
naveden na koncu gradiva).
Zagotavljanje prevoznosti preko prelaza Vršič in Pavličevega sedla
Za vzpostavitev prevoznosti na cesti preko prelaza Vršič bodo izvajalci zimske službe v času trajanja zimske službe
plužili vozišče, kot posipni material pa se bo uporabljala mešanica drobirja in soli. Ker gre za cesto, ki je umeščena v
geografsko zelo zahtevno območje, ima Direkcija RS za ceste sklenjeno pogodbo z Agencijo RS za okolje, ki daje
mnenje k odprtju cest, kadar obstaja nevarnost plazov. Za odprtje ceste se Direkcija RS za ceste odloči na podlagi
pozitivnega mnenja Agencije RS za okolje, ki s tem tudi pisno potrdi, da nevarnost plazov ne obstaja. V kolikor bodo
obstajale nevarnosti snežnih plazov, bo cesta preko prelaza Vršič zaprta za ves promet.
V skladu z dogovorom z upravljalci cest v Avstriji si bomo prizadevali, da bi bila cesta preko Pavličevega sedla v
letošnji zimi odprta za promet.
7
Vpliv tovornega prometa na izvajanje zimske službe
Stanje prometa na slovenskih cestah
Prometne obremenitve slovenskih cest spremljamo že od leta 1954. V tem času se je promet zelo povečal.
Pomemben je delež tovornega prometa, ki bistveno zmanjšuje prepustnost slovenskih cest, kar je še bolj izrazito v
času zimskih voznih razmer.
Posebej je treba opozoriti na visoko rast tovornega prometa na glavnih smereh po vključitvi Slovenije v Evropsko
unijo. Prav tovorna vozila, še posebej tista s priklopniki in pol priklopniki, imajo največji vpliv na izvajanje zimske
službe. Zaradi konstrukcijskih značilnosti so ta najbolj podvržena zdrsom, ko pa enkrat obtičijo, jih je zaradi velike
mase in pomanjkanja prostora težko odstraniti. Velika masa, v normalnih razmerah, zagotavlja dober oprijem gume z
voziščem, zato so pogostokrat prav tovorna vozila opremljena s pnevmatikami z nezadostnim profilom. To v primeru
nastopa zimskih razmer predstavlja »tvorni« dejavnik za povzročitev zastoja.
Za promet tovornih vozil v Sloveniji se po zakonodaji lahko uveljavljajo splošne in posebne omejitve.
Splošne in posebne omejitve za zimske razmere opredeljujeta:

»Odredba o spremembah Odredbe o omejitvi prometa po cestah v R Sloveniji« (Ur.l.RS št. 62/2009) in

»Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa
presega 7,5 ton« (Ur. list RS, št.: 84/2007).
Posebej za zimske razmere je v predpisih določeno, da je vožnja za vozila s priklopniki in pol priklopniki, ter tista
naložena z nevarnimi snovmi na vseh slovenskih cestah prepovedana. Ob cestah so v ta namen predvidena mesta
za izločanje, v izjemnih primerih pa je po predhodnem dogovoru in v sodelovanju s Policijo in vzdrževalci avtocest
možno izločanje tudi na odstavnem pasu avtoceste. Navedena tovorna vozila, ki se nahajajo na državni cesti, se
morajo, ko se sneg začne oprijemati vozišča, sama izločiti iz prometa. Neustrezno ravnanje voznikov, ki z
nadaljevanjem vožnje ogrožajo udeležence v prometu, ob zdrsu pa sebi in mnogim ostalim povzročijo nepotrebno
zamudo in velike stroške, se kaže v tem, da se praviloma zaustavijo le ob navzočnosti Policije. Ocenjuje se, da
povprečni čas zastoja zaradi ovire na zasneženi cesti traja dve uri in petdeset minut. Ocena stroškov posameznega
zastoja, ki lahko nastane na kritičnih mestih državnega cestnega omrežja znaša od nekaj 400 EUR za zastoj
najmanjšega obsega v nočnem času pa do več kot 100.000 EUR za zastoj največjega obsega v dnevnem času.
8
Oprema vozil v zimskem času
Kljub vsem naporom vzdrževalcev, da bi v zimskih razmerah zagotovili nemoteno odvijanje prometa, brez pomoči
tvornega in osveščenega sodelovanja uporabnikov cest, ne gre. Ob zimskih razmerah na širšem območju oziroma ob
spletu neugodnih okoliščin na določeni lokaciji se lahko zgodi, da se bosta na vozišču pojavila sneg in/ali led. Zato je
še posebej pomembno, da so naša vozila primerno vzdrževana in opremljena.
Pot v zimskih razmerah mora biti načrtovana. Pred potjo je priporočljivo in modro preveriti stanje cest in vremensko
napoved. Poleg informacij, ki so uporabnikom dostopne preko radia in televizije, je uporabnikom na voljo tudi internet,
kjer je mogoče spremljati ažurne posnetke video kamer na 50 lokacijah. Vse te informacije nam dajejo možnost
izbora alternativne poti, oziroma alternativnega sredstva prevoza. V zimskih razmerah je treba računati z daljšim
časom potovanja, zato se na pot odpravimo prej.
Če se vožnji v snegu in ledu ne da izogniti, je treba storiti vse za zmanjšanje tveganja. Hitrost vožnje je treba
zmanjšati in prilagoditi razmeram na cesti. Kljub prednostim in večji možnosti štirikolesnega pogona ta ugotovitev
velja tudi za voznike terenskih in podobnih vozil. Če pa vendarle ostanemo v zastoju na cesti, poskusimo omogočiti
prehod vozilom zimske službe. Pogosto namreč ravno zastoji, ki nastanejo zaradi neprimernega ravnanja voznikov,
povzročijo, da vzdrževalci cest ne morejo dobro opraviti svojega dela. Vsekakor velja, da bo v zimskem času mnogo
manj hude krvi in jeze, če bomo vsi uporabniki cest ravnali v skladu s svojo pričakovano vlogo.
Obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest v času zimske službe
Informacije o stanju in prevoznosti državnih cest vozniki lahko pridobijo:

preko prometno-informacijskega centra za državne ceste (PIC), kjer je aktualne informacije mogoče
pridobiti s klicem na kratko številko 1970 – (24 ur na dan jih posredujejo operaterji klicnega centra);

s spremljanjem različnih medijev

ter na spletni strani www.promet.si, kjer si lahko ogledajo tudi posnetke stanja cest, pridobljene s kamerami
za video – nadzor prometa.
Strokovne službe Direkcije RS za ceste si v sodelovanju s koncesionarji vsako leto prizadevamo, da bi uporabnikom
v času zimskih voznih razmer zagotovili čim boljše vozne razmere. Ob tem pa je potrebno upoštevati racionalno
porabo opreme, materiala in človeških virov ter predvsem posebnost zimskih vremenskih razmer.
9
Cestni odseki, ki so v zimskem času še posebej problematični
PU NOVA GORICA
cesta
odsek
potek
stacionaža
vzrok
R1-203
1004
Žaga - Kobarid
13,0
Zastoji v Trnovskih klancih zaradi tovornjakov
G2-102
1040
Peršeti - Most na Soči
1,0
Zastoji na klancih v Tolminu
G2-103
1008
Ušnik - Plave
15,5
Zastoji tovornjakov v Ročinjskem klancu in zdrsi v Globnem
G1-12
344
Razdrto - Podnanos
8,5
Zapora HC, poskusi vožnje po stari cesti čez Rebernice
G2-102
1034
Sp. Idrija - Godovič
4,0
Zastoji v Zali
odsek
potek
stacionaža
PU MARIBOR
cesta
vzrok
G1-9
351
Jurovci-Gruškovje
3,5
Kontrola zimske opreme, izločanje v snežnih razmerah (Motel
Podlehnik)
G1-9
351
Jurovci-Gruškovje
9,0
Kontrola zimske opreme, izločanje v snežnih razmerah (stari mejni
prehod Gruškovje)
G1-2
250
Spuhlja-Ormož
5,8
Kontrola zimske opreme, izločanje v snežnih razmerah (Žiher
Petrol)
G1-2
1313
Ormož-Središče ob Dravi
10,5
Kontrola zimske opreme, izločanje v snežnih razmerah (stari mejni
prehod Središče ob Dravi)
R2-449
315
Lenart - Gornja Radgona
1,1
Cesta v smeri Gor. Radgone, čez Elblov klanec brez zimske
opreme ni prevozna
G1-1
245
Ruta - MB (Kor. Most)
10,5
V križišču za Ruše lahko vozila brez zimske opreme preusmerimo
nazaj na v mesto Maribor
R2-430
276
Sl. Bistrica - Ložnica
0,0
V smeri Sl. Konjic in smeri Poljčan pozimi nastajajo zastoji, zaradi
vozil brez zimske opreme
R1-219
1410
Poljčane
0,7
Cesta v smeri Podplata čez klanec Pečica brez zimske opreme ni
prevozna
PU MURSKA SOBOTA
cesta
odsek
potek
stacionaža
R2 -449
315
Lenart - Gornja Radgona
14,5
R1 -230
1310
Ljutomer - Pavlovci
2,0
vzrok
Zastoji v območju Plitvičkega vrha -težka tovorna vozila (vzpon,
osojna lega)
Zastoji v klancu Kačure - težka tovorna vozila
(vzpon, osojna lega)
PU CELJE
cesta
odsek
potek
stacionaža
G1-4
1260
Zg. Dolič - Velenje
2,3
Soteska Huda Luknja (osojna lega ob vodi)
vzrok
G2-107
1275
Šentjur - Mestinje
6,4
Zastoji na klancu Halar (glavna cesta proti MP-velika gostota vozil)
G2-107
1275
Šentjur - Mestinje
11,2
Zastoji na klancu Smeh (glavna cesta proti MP-velika gostota vozil)
R1-219
1237
Poljčane - Podplat
3,0
Zastoji na klancu Pečica (zameti – barjere)
10
PU LJUBLJANA
cesta
odsek
potek
stacionaža
vzrok
G2-106
261
Škofljica - Rašica
2,5
Zastoj na klancu v Pijavi Gorici
G2-106
262
Rašica - Žlebič
3,0
Zastoj na klancu iz V.Lašč proti Retjam
G2-108
1182
Ribče - Litija
5,1
Zastoj na klancu proti Zg. Hotiču
R1-221
1222
Hrastnik - Šmarjeta
0,0 oz. 3,5
R1-221
1227
Trojane - Izlake
2,5
R2-415
1217
Drtija - Izlake
6,0 oz. 7,5
R2-447
291
Ločica - Trojane
3,7
Klanec viadukt Baba - vožnja tovornih vozil v primeru zastojev na
AC
R2-447
292
Trojane - Želodnik
3,0
Trojanski klanec - vožnja tovornih vozil v primeru zastojev na AC
R2-409
301
Vrhnika - Logatec
2,5
Vrhniški klanec - vožnja tovornih vozil v primeru zastojev na AC
R2-414
1349
Kamnik - Ločica
14,5
Zastoj na klancu v smeri Ločice
R2-414
1349
Kamnik - Ločica
18,0
Zastoj na klancu v smeri Kamnika
R1-225
1084
Stahovica - Črnivec
3,0
Zastoj na klancu v smeri- Črnivca
R1-225
1084
Stahovica - Črnivec
6,0
Zastoj na klancu v smeri Črnivca
R1-211
212
Jeprca - Lj.(Šentvid)
2,8
Kraj Medvode, zastoj v smeri Jeprce
R1-212
1117
Rakek - Cerknica
2,1
Zastoj v smeri Cerknice
R1-212
1118
Cerknica - Bl. Polica
9,5
Kraj Bločice, zastoj v smeri Sodražice
R1-212
1119
Bl.Polica - Sodražica
0,5
Zastoj v smeri Sodražice
R1-212
1119
Bl.Polica - Sodražica
9,0
Zastoj v smeri Cerknice
R1-213
1365
Bl.Polica - Pudob
2,8
Zastoj v smeri Bl. Police
G2-106
265
Livold - Fara
0,0
Pregled opreme pred vstopom v klanec
R1-212
1120
Sodražica - Žlebič
0,0
Pregled opreme pred vstopom v klanec
Zastoj na klancu iz Hrastnika proti Dolu oz. Dola proti Marnem
Zastoj na klancu proti Trojanam
Prelaz Kandrše - zastoji iz smeri Moravč oz. Zagorja (največ iz
zagorske smeri kadar se želijo izogniti klancu na Trojane)
PU NOVO MESTO
cesta
odsek
potek
stacionaža
vzrok
H-1
221
Trebnje - Karteljevo
5,8 in 6,8
Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme
G2-105
256
Novo mesto (Revoz) - Metlika
1,0 in 22,4
Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme
R1-215
1162
Trebnje - Mokronog
3,5 in 4,1
Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme
R1-216
1177
Soteska - Črmošnjice
11,5
Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme
R1-216
1178
Črmošnjice - Črnomelj
9,5
Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme
R3-651
1198
Trebnje-Novo mesto(Bučna vas)
1,2
Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme
PU KRŠKO
cesta
odsek
potek
stacionaža
R1-219
1241
Bistrica ob Sotli - Bizeljsko
2,5
vzrok
Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme
11
PU SLOVENJ GRADEC
cesta
odsek
potek
stacionaža
vzrok
G1-1
241
Dravograd - Radlje
Dravograd Radlje
Križišče med G1-1 in R2-434 pozimi nastajajo zastoji, zaradi vozil
brez zimske opreme
G1-4
1259
Sl. Gradec - Zg. Dolič
Sl. Gradec Zg. Dolič
Cesta v smeri Sl. Gradca, čez Mislinjski klanec brez zimske
opreme ni prevozna
PU POSTOJNA
cesta
odsek
potek
stacionaža
vzrok
G1-7
356
Starod – Podgrad
0,5
Zastoji na klancu od meje z RH proti Podgradu zaradi tovornjakov
R2-404
1379
Podgrad – Ilirska Bistrica
6,0
Zastoji na klancih v Harijah
R2-409
304
Planina – Ravbarkomanda
3,0
Zastoji na klancu od Planine do Ravbarkomande zaradi tovornjakov
cesta
odsek
potek
stacionaža
vzrok
R2-409
308
Senožeče – Divača
4,5
Zastoji na klancu Čebulovica zaradi tovornjakov
R2-445
349
Senožeče – Sežana
7,5
Zastoji na klancu v Štorjah
R1-204
1013
Branik –Štanjel
7,5
Zastoji na klancu pred Štanjelom
R3-618
6807
Branik - Komen
1,0
Zastoji zaradi klanca iz Branika proti Komnu
G1-7
353
Kozina – Krvavi potok
2,4
Zastoji na klancu od meje z RI proti Kozini zaradi tovornjakov v
tranzitu
R2-409
311
Kozina - Kastelec
8,5
Zapora AC, vožnja tovornjakov po stari cesti čez Črni Kal
R2-409
312
Kastelec – Rižana
0,9
Zapora AC, vožnja tovornjakov po stari cesti čez Črni Kal
PU KOPER
12