1. No category

Urbana sociologija, Hočevar
12/13 Fakulteta za arhitekturo
Predavanja: zimski semester, četrtek14-16 (14-15.30)h, Galerija
izr. prof. dr. Marjan Hočevar, FDV
govorilne ure: četrtek 12-14 FDV (po el. pošti ali po telefonu ali po dogovoru)
[email protected]
Obveznosti: 75% prisotnost, esej (lastni razmislek) 3 strani o izbrani temi, pisni izpit (izjemoma ustni ali
virtualni) izpitni viri: predavanja (ppt, 103 strani) in predpisana literatura*. Končna ocena seštevek: 30
točk (20 točk izpit, 10 točk esej) (več informacij na prvih predavanjih).

*Obvezna: 1) Cities and Society: N. Klemenski, ed. Blackwell, 2005 (izbrana poglavja): str. 1-15, 17-28, 72-81,
83-91, 284-300, 2) Protiurbanost kot način ţivljenja; M. Uršič, M. Hočevar 2007, Ost, 3) M. Hočevar (2012)
DISPERSED SETTLEMENT IN DETACHED HOUSES:ATTITUDES OVER THE RESIDENTIAL SPACE
CONSUMPTION IN SLOVENIA http://www.doiserbia.nb.rs/img/doi/0038-0318/2012/0038-03181201123H.pdf
**Dodatna: Novi urbani trendi: M. Hočevar, 2000, FDV
Pomembno: predmet po sistemu „Erasmus“ (ali podobno) se prizna ob predloţitvi ustreznega
programa, števila kreditnih točk in doseţene ocene. Potreben je predhodni dogovor z nosilcem; post
1
festum predloţitev dokumenta se ne upošteva.
Teme predavanj:
- Zakaj urbanizem, arhitektura in sociologija: urbanizem kot druţbena dejavnost,
razumevanje druţbenih odnosov in trendov v druţbi; javno/zasebno
- Prostorska organiziranost druţbe: ruralnost/urbanost/suburbanizacija
- Prostorske značilnosti tradicionalnih, modernih in postmodernih druţb
- Prostori krajev in prostori tokov v obdobju virtualizacije
- Urbanost in protiurbanost: ideologija in prostorske vrednote, primer Slovenije
- Lokacija in dostopnost v prostoru: absolutna/relativna, časovno-prostorska distanca,
diferenciacija in segregacija
- Teritorialne skupnosti, hierarhije vs. omreţja, kraji vs. tokovi, prostor kot prizorišče vs.
prostor kot kriţišče
- Globalizacija in lokalne spremembe v prostoru (glokalizacija)
- Revitalizacija urbanosti
- Instrumentalni in refleksivni prostori v postmoderni druţbi
+ Podrobnejša obravnava urbanizacijskih ciklov, urbane kulture in urbane/suburbane
konzumpcije
2
Od omejenosti in zamejenosti k dostopnosti in
povezanosti >
Posledice za načrtovanje, urejanje, gradnjo naselij,
izziv urbanizmu kot druţbeni dejavnosti
3
TRADICIONALNA (TERITORIALNA) IN SODOBNA (ATERITORIALNA)
DRUŽBENO-PROSTORSKA ORGANIZIRANOST
4
ZMANJŠEVANJE VLOGE MESTNIH SREDIŠČ: VZROKI IN TRENDI
SPREMEMINJANJE PROSTORSKEGA IN DRUŢBENEGA REDA
(pozor: se ponovi pri globalizaciji in obravnavi revitalizacije)
•KAJ JE DANES SREDIŠČE - LOCUS? (relacijsko, funkcijsko,
rezidencialno, simbolno, zgodovinsko ipd.)
•pomembno/nepomembno,
•blizu/daleč.
•JAVNI/ZASEBNI PROSTORI
•domocentričnost, konzumpcijski prostori agora/forum
•MESTO – PREDMESTAJA – PODEŢELJE - PERIFERIJA
•spreminjanje urbanizacijskega vzorca,
•zmanjševanje razlik
•REDEFINICIJA »MESTNOSTI«
•mestnost kot instrumentalna in racionalna potreba,
•mestnost kot refleksivna ţivljensko-stilska izbira
•ALI JE MOGOČA REVITALIZACIJA »SREDIŠČNOSTI«
•utopični, romanticistični, monumentalistični, tehnicistični pristopi,
realistični, kreativni, dogodkovni, kontekstualni pristopi
5
“.....Svojo pozornost za javno/skupno in zasebno/individualno lahko
diferencirano in povezano upoštevamo glede na prostore in
zadeve. Na splošno pričakujemo, da bodo javne zadeve
obravnavane v javnih prostorih in zasebne zadeve v zasebnih
prostorih. Toda v kontekstu informacijske dobe terjajo posebno
pozornost ravno odstopanja od tega ustaljenega reda. Danes
ne moremo več preprosto slediti vzorom staro grške agore in
rimskega foruma. Javne zadeve in delovanja postajajo zmeraj
bolj raznovrstne, tako po vsebini, kot po številu udeleţencev ter
po prostoru in času njihovega pojavljanja. Vse to močno odstopa
od nekdaj značilnega skupnega nastopanja na osrednjem
mestnem trgu in v prav določenem času....”
Zdravko Mlinar
PREŢEMANJE SELEKTIVNO POVEZOVALNIH IN ZASEBNOSTNIH
VREDNOT SODOBNEGA POSAMEZNIKA V PROSTORU
POVEZANOST
INDIVIDUALNOST
Družabnost
Zasebnost
Dinamičnost, živahnost
Mir, tišina
Kompleksnost, raznovrstnost
Enostavnost, preprostost
Dostopnost do sebe
Možnost osamitve, izoliranost
Druženje na osnovi podobnosti
Druženje na osnovi različnosti
Potreba po spremembi, dinamiki,
mobilnosti
Potreba po ustaljenosti, kontinuiteti
Potreba po pripadnosti skupini,
kolektivu
Neopredeljevanje, pripadna
indiferentnost
Potreba po “vpetosti” v domače Potreba po lokalni “izpreženosti”
okolje
7
PROSTORSKE SPREMEMBE V OBDOBJU
GLOBALIZACIJE IN URBANIZEM
1.
Relativizacija prostorsko časovnih dimenzij
Vprašanje o (logični) dostopnosti in (fizični) prisotnosti
Vprašanje o ravneh prostorske (teritorialne) organiziranosti
Vprašanje o individualni in druţbeni vlogi prostorskosti
Vprašanje o pomenih prostora
2.
Relativizacija osnovnih druţbenih dimenzij prostorskosti
Kultura: iz masovnosti v demasifikacijo in individualizacijo
Ekonomija: iz materialnega proizvajanja v storitvenost in trošenje
Politika: iz hierarhije v dehierarhizacijo – omreţnost
Tehnologija: iz analogne, transportne v info-telekomunikacijsko
3.
Fleksibilizacija načrtovanja prostorskega razvoja
Vprašanje o javnem (institucionalnem) in zasebnem (korporativnem) v prostoru
Vprašanje o celovitosti ter vseobseţnosti in posamičnosti ter postopnosti (inkrementalnosti) načrtovalskih
projektov
Vprašanje o akterjih načrtovanja
Vprašanje o integrativni in diferenciacijski vlogi načrtovanja
8
Prostor/Druţba 1
Predpostavka: obstoj soodvisnosti med prostorskimi danostmi in
družbenimi procesi - med prostorsko in družbeno organiziranostjo
Hkratno proučevanje na vseh ravneh družbene in prostorske realnosti:
večravenski in čezsektorski pristop!
a)
Pomen bližine/oddaljenosti: oblikovanje in lastnosti skupnosti
b)
Pomen poselitvenih vzorcev: ruralno/urbano
c)
Teritorialno zamejevanje: oblikovanje inštitucij (ograje, občine, regije,
države)
d)
Konflikti: “boj za prostor”, “teritorialne vojne” (mikro in makro vidik)
e)
Determinanta družbenega razvoja: naravni (ekološki) pogoji in razmere
9
Prostor/Druţba 2
Prostor kot ovira v povezovanju in komunikaciji - zgodovina človeške
družbe je zgodovina premagovanje prostorskih ovir;
a)
Tehnološki okviri in determinate, pogoji (prostor/čas)
b)
Infrastrukturni okvirji, pogoji (prostor/stroški)
c)
Družbene razmere kot “vmesnik prepustnosti” (relativnost prostorske
oddaljenosti), most kot prispodoba
10
Prostor/Druţba 3
Prostor kot omejena dobrina: dve vrsti omejenosti:
a)
DOSEGLJIVOST: družbena omejenost v dostopu do dobrin, npr. do
stanovanja, bivanjskih storitev...(kot dejavnik razslojevanja)
b)
DOSTOPNOST: prostorska omejenost v razporeditvi dobrin, storitev (kot
geografska kategorija z družbenimi posledicami)
Pogosto neskladje razmerja med dosegljivostjo in dostopnostjo: kdo, kdaj, kje kako?
11
Prostor/Druţba 4
Grajeni prostor in prostorske strukture (zgradbe, ceste...) kot nosilci
pomenov: simbolna funkcija (na individualni, kolektivni in
inštitucionalni ravni)
a)
Izkazovanje moči
b)
Izkazovanje statusa
c)
Vrednotenje lokalitete, točk v prostoru
d)
Identitetni okvir v smislu navezanosti ali odvisnosti
e)
Značajski profili glede na morfološki tip pokrajine (gorski, nižinski,
obmorski)
f)
Kot dejavnik razločljivosti med prostori/kraji
12
Prostor/Druţba 5
Prostor kot podlaga družbene strukturiranosti: kot indikator
diferenciacije in stratifikacije: dvojni, medsebojno pogojen pomen
a)
prostorsko strukturiranje družbenih procesov (kot razvojni potencial)
b)
družbeno strukturiranje prostora (kot razvojne razlike)
c)
geografski prostor kot spremenljivka družbenih vrednot (kot razlike v
življenskih slogih)
13
NEKATERI PROSTORSKI POJMI IN
POMENI











PROSTOR (SPACE)
KRAJ (PLACE)
OZEMLJE (TERRITORY)
OBMOČJE (AREA)
LOKACIJA (LOCATION)
PRIZORIŠČE (LOCALE, SETTING)
RAZDALJA (DISTANCE)
DOSTOPNOST (ACCESSABILITY)
PROSTORSKO-ČASOVNA
KONVERGENCA/DIVERGENCA
MEJA (BORDER, BOUNDARY, FRONTIER)
PROSTORSKO-ČASOVNO ZGOŠČANJE
14
PROSTOR (SPACE)
fizikalni/druţbeni, relativni/absolutni,
fizični/virtualni, zaprt/odprt, osebni/intimni,
javni/zasebni, bivanjski/delavni,
mestni/podeţelski…
KRAJ (PLACE)
specifičnost, identiteta, navezanost, odvisnost,
pripadnost, razločljivost, tradicija….
15
OZEMLJE
(TERRITORY)
kontrola, moč, zamejenost (meja), osvajanje
(zavojevanje), izključnost (suverenost),
homogena prostorska organiziranost
(hierarhija)
16
OBMOČJE (AREA)
skupne, logično, funkcionalno, percepcijsko,
zgodvinsko ali politično povezane lastnosti
v prostoru (regija)
17
LOKACIJA (LOCATION)
absolutna ali relativna: kriţišče,
center/periferija, vrednost,
vrednotenje, dostopnost, dosegljivost
18
PRIZORIŠČE (LOCALE,
SETTING)
lastnost ali tip krajevnosti: trajno/začasno
(športno, kulturno, demonstrativno…), prostorska
posatvitev
19
RAZDALJA (DISTANCE)
absolutna ali relativna prostorska, časovna,
stroškovna…med točko A in B
20
DOSTOPNOST
(ACCESSABILITY)
do prostora, v prostoru, med prostori (dvojni
zakon dostopnosti)
21
MEJA (BORDER, BOUNDARY,
FRONTIER)
Fizična (naravna ali umetna), simbolna, ideološka
ločnica med dvema objektoma (predmetoma) ali
subjektoma. Obstoj ločevanja tudi kot osnova za
povezovanje.
22
PROSTORSKO-ČASOVNA
KONVERGENCA/DIVERGENCA
Raven harmonizacije/organizacije med časom in
stroški, ki so potrebni za premagovanje določene
prostorske razdalje
23
PROSTORSKO-ČASOVNO
ZGOŠČANJE
Zmanjševanje med absolutnimi in relativnimi
prostorskimi in časovnimi dimenzijmi (med
prostorom in dogodki v času)
24
PROSTOR IN DRUŢBA

-
-
-
Izhodišča
Gustav Toenies: gemeinschaft/geselschaft (skupnost/druţba),
tradicionalnost/modernost, statika/dinamika
Georg Simmel: Individualizem kot vrednota, tudi kot posledica urbanosti
Karl Marx: v prostoru se odraţa druţbeni sistem: urbanost in kapitalizem
Max Weber: Racionalni subjekt, načrtovanje prostora, pravila
Louis Wirth: “Urbanism as a way of life”: lastnost modernosti
Herbert Gans: Suburbanost vs. Urbanost: prisila ali izbira?
Richard Sennet: Posturbanost: izginjanje javnega človeka – ali mesta niso več
potrebna?
Anthony Giddens: prostorska izruvanost; problem identitete
Manuel Castells: prostori krajev – prostori tokov: prepletanje
Ulrich Beck: domačijski lokalizem/kozmopolitski globalizem: prostor v obdobju
globalizacije
Zdravko Mlinar: individuacija in globalizacija: posledica za urbanost
Sasskia Sassen: globalna mesta in globalni kapitalizem
25
Tematizacije mesta:
1. Kulturno pesimistična kritika mesta
2. Tematizacija mesta in urbanega kot specifične socialne
forme
3. Tematizacija mesta kot najvišje razvojne stopnje - kot
“naravnega okolja” človeka
4. Proti-urbanost in tehnološki determinizem
5. Urbanost kot izbira, ne prisila
26
KLASIČNI SOCIOLOGI O »URBANEM

G. TÖNNIES
Osnova za razlikovanje med ruralnim in urbanim je koncept
razlikovanja tradicionalne in moderne družbenosti: pojem
Gemeinschaft (skupnost) ponazarja pomen skupinske
identitete in solidarnosti, Gesellschaft (družba) pa individualno
identiteto in posamične, zasebne interese.
27
LOKALNOST vs. SKUPNOST V POSTMODERNEM OBDOBJU
pozor: se ponovi pri razpravi o postmodernih konceptih









Kako postmodernost umestiti v klasične sociološke razprave o razmerju med gemeinschaft in
geselschaft (Toennies)?
Razlike med starimi in novimi lokalizmi: navezanost na kraj oz. lokalno skupnost kot odvisnost
(nuja) in navezanost kot izbira (ţelja)? Kaj pomeni vpetost, vkoreninjenost oz. obratno
»dissembeding« (Giddens)?
Razlika med mestom (ali krajem) kot skupnostjo prebivalcev in mestom kot prizoriščem
uporabnikov (users): trajnost in začasnost bivanja oz. delovanje urbanih akterjev.
Politika vsakodnevnega ţivljenja: kako se oblikujejo lokalne identitete? Kakšna je druţbena
konstrukcija pripadnosti (npr. primer Muslimanov v britanskih mestih, Slovencev aregentinskih
mestih)? Kako je s krizo identitet?
Reprezenativnost in reprezentiranost posameznika v razmerah dvo- ali večdomicilnega bivanja: ali
še deluje lokalna demokracija?, kako upravljati mesto v razmerah druţbene hiper-dinamike?
Kako je z administrativno zamejenostjo?
Spremenjen odnos med strukturo (sistemom) in akterjem (agentom): ali je posameznik sploh še od
koga odvisen? Na kateri ravni sploh še lahko funkcionira druţbenost?
Mesto kot preţemanje druţbeno-prostorskih ravni: lokalno-globalni interplay.
28
KLASIČNI SOCIOLOGI O »URBANEM

E. DURKHEIM
Osnova za razlikovanje med ruralnim in urbanim je koncept
razlikovanja med mehansko in organsko solidarnostjo. Ruralno
življenje opredeljuje enotnost vrednot in idej, ki je izražena s
kolektivno zavestjo, življenje v mestih pa opredeljuje
funkcionalna medodvisnost in specializacija.
29
KLASIČNI SOCIOLOGI O »URBANEM

G. SIMMEL
Nastanek velikih mest bistveno vpliva na posameznikovo in
družbeno preobrazbo: individualizacijo in formalizacijo. K
temu prispeva pomen denarne ekonomije. Spremenijo se vidiki
družbenih interakcij: tekmovanja, konflikta, akomodacije in
asimilacije. Mesta utelešajo princip družbene in prostorske
diferenciacije in kulturne diverzifikacije.
30
G. SIMMEL: Družbena in prostorska interakcija

Družbena interakcija je temeljna sociološka kategorija, vidiki pa so:


-
tekmovanaje
-
konflikt
-
prilagajanje (akomodacija)
-
asimilacija









q
Morfološki značaj velikih mest vpliva na duhovne vidike pri ljudeh in posledično na razvoj sodobnejše
družbenosti


q
Velika mesta posamezniku zagotavljajo največjo stopnjo osebne svobode in izbire


q
Življenje v velikih mestih pospešuje individualizacijo in avtonomizacijo osebnosti ter vzpodbuja
kreativnost

Za velika mesta je značilna visoka stopnja anonimnosti: pomemben element je "TUJEC", ki

q

ponazarja svetovljanstvo, drugačnost, marginalnost (primer: Židi, imigranti)
31
Georg Simmel: mesto kot socialna forma
•ločitev forme od vsebine: sociologija kot znanost o oblikah
človekovega združevanja
A
•DIADA IN TRIADA:
A
B
B
C
Razlika ni samo v kvantiteti, temveč v kvaliteti družbenih
odnosov; skupine s tremi ali več osebami zahtevajo vzpostavitev
“nadpersonalnega” okvira, ki transcendira individualna razmerja
parov.
32
G. Simmel: DRUŽBENI UČINKI VELIKOSTI
formalna
socialna kontrola nadomesti običaje;
individualna vključenost se razprši v širših družbenih
krogih,
obseg individualne svobode naraste;
značaj družbenih donosov je bolj neoseben;
individualna samozavest se krepi
Družbeni učinki modernosti:

modernizacija vs. modernost;


delitev dela,
vzpostavitev denarne ekonomije, ki se veže na
kvantifikacijo;
33
G. Simmel: DRUŽBENI UČINKI PROSTORSKE BLIŽINE
IN ODDALJENOSTI
•
•
•

•
•
Odnosi na veliko razdaljo predpostavljajo določeno
„intelektualno razvitost“
Čutni značaj lokalne bližine pa kaže, da smo z ožjim
sosedstvom v prijateljskem ali sovražnem odnosu
Obojestranska indiferentnost se izključuje
sorazmerno s prostorsko bližino: v mestu prostorska
bližina ne predpostavlja socialne bližine
Koncentracija ali razpršenost v prostoru: dve strategiji
obramba s pomočjo koncentracije (jata)
ali s pomočjo razpršenosti – sodelovanje z različnih točk
34
Simmel: DRUŽBENI UČINKI DELITVE DELA
•
fragmentarizira in segmentarizira družbeno življenje (ločitev dela
in stanovanja)
•
stopnjuje samozavest - neskončna raznovrstnost - egoizem,
individualizem; Stopnjevanje psihičnega življenja;
•
alienacija posameznika od celotnega kulturnega sveta; ločuje
kreacijo od kreatorja;
Za mestno obnašanje značilne oblike:



neosebnost
uglajenost/blaziranost
rezerviranost.
35
KLASIČNI SOCIOLOGI O »URBANEM

M. WEBER 1
•
Vprašanje: zakaj se je na zahodu in nikjer drugje kot na zahodu razvil
specifičen tip racionalnosti, ki je povzročil razvoj kapitalizma?

“Vsem definicijam je skupno, da je mesto relativno sklenjena naselitev,
hiše stojijo ena ob drugi - s čisto kvanitativnega vidika je mesto veliko
naselje. Mesto je naselitev z visoko gostoto in v kateri manjkajo specifični
osebni kontakti med ljudmi” (Wirtschaft und Gesellschaft)


specifična ekonomska in politična organizacija mesta
ekonomska: odločilna je prisotnost trga - “obstoj stalne in ne zgolj
priložnostne menjave blaga (...) v mestu prebivalci bistveni del svojih
vsakodnevnih potreb zadovoljujejo preko trga.

politična : patricijsko vs. plebejsko mesto

dodatne značilnosti: vojaška moč, fortifikacija
36
KLASIČNI SOCIOLOGI O »URBANEM 2
Max Weber 2: mesto kot prizorišče razvoja posebnega tipa racionalnosti
Idealni tip mesta:
•
•
•
•
•
utrdba, obzidje
trg, tržna menjava
lastno sodišče, ali vsaj delno avtonomna zakonodaja
ustrezne oblike združevanja (cehi in gilde)
najmanj delna avtonomija in participacija ljudi pri volitvah
•
Iz tega tipa mesta izhaja rojstvo moderne individualnosti, ki je vezana na obstoj trga
kot organizacijskega načela javnosti: “V mestih prebivalci pridobijo status meščana
kot posamezne osebe. Meščan se pokaže kot posameznik”
•
Primer statuta mesta Augsburg: Stadtluft macht Frei
•
Razvoj mest v ekonomskem smislu: pomen cehov in gild
•
Razvoj mest v političnem smislu:
•
Rivalstvo med nobleso v italijanskih mestih sproduciralo neodvisen sloj uradništva podesta
•
v severnih mestih vzpostavljene osnove za moderno demokratično vladavino.
•
Poteza: trg-racionalnost-institucije to je vzpostavilo moderno mesto kot “posodo
kapitalizma”
37
(PRED)SODOBNI SOCIOLOGI O »URBANEM:
NASTANEK URBANE SOCIOLOGIJE (1930)

L. WIRTH (1938)
Urbanost povzroča distinktiven način, stil življenja, ki je
posledica velikosti prostorske enote, populacijske gostote in
družbene heterogenosti. Te lastnosti so tudi osnovni elementi
definicije mesta. Potrebna je urbana sociološka (ekološka)
teorija in empirično preverjanje te distinktivnosti – urbanega
načina življenja.
“Urbanism is a way of life. It reflects an organization of society
in terms of a complex division of labour, high levels of technology,
high mobility, interdependence of its members in fulfilling economic
functions and impersonality in social relations”.
38
Chichago school of urban ecology (sociology)
Whirth
q definicija mesta: relativno velika, gosta in stalna naselbina socialno hetrogenih
individuumov ("kolikor so ti elementi mestnosti , večja je vsebovanost
urbanizma kot stila ţivljenja
q trije pristopi k empirični (ekološki) analizi mesta:
- analiza druţbene organizacije v prostoru,
- analiza urbane osebnosti (posameznika)
- analiza druţbenega obnašanja (skupine)
q kontinuum ruralno – urbano ("vas in mesto lahko pojmujemo kot dva pola
okrog katerih se razporejajo vsa človeška naselja")
q empirično razlikovanje urbanega in ruralnega načina ţivljenja
q proces depersonalizacije individuuma (denarni odnosi zamenjajo personalne
odnose kot osnove zdruţevanja, sorodstvene odnose zamenjujejo interesne
skupine, segmentarnost vlog in utilitaristični odnosi, ki se izraţajo v
specializaciji poklicev)
39
Chichago school of urban ecology (sociology)
Park
q razlikovanje skupnosti in družbe (»vsaka skupnost je družba ni pa
nujno obratno«)
razlikovanje fizičnega in socialnega reda (»mesto ni samo fizični
konstrukt, je tudi proizvod človeške narave, ni le skupina ljudi temveč
tudi stanje duha)
klasifikacija mestnih con (mestne cone so »naravna področja« z
diferenciranimi unkcijami in niso planirana)
vertikalno družbeno mobilnost spremlja rezidencialna mobilnost
(družbeno dinamiko spremlja prostorska dinamika)
40
Chichago school of urban ecology (sociology)
Burgges (1926)
q
koncept koncentričnih krogov v mestu (obstaja pet idealnotipskih
mestnih con, ki ustrezajo trem vidikom mobilnosti: druţbene,
rezidencialne in aktivnostne oz. funkcionalne)
41
Chichago school of urban ecology (sociology)
Trije koncepti urbanizma:
42
Chichago school of urban ecology (sociology)

H. Hoyt (1939) FUNKCIJE
43
Chichago school of urban ecology (sociology)

H. Hoyt (1939) DRUŢBENA STRATIFIKACIJA
44
Chichago school of urban ecology (sociology)

Primer Barcelona (Burgges, Hoyt)
LEGENDA: rumena: niţji razred, modra: prehodni niţji razred, bela: višji sredni razred
45
Chichago school of urban ecology (sociology)

Primer Pariz (Burgges)
46
Dopolnjeni koncepti urbanizma

P. Mann (1965)
47
Chichago school of urban ecology (sociology)
McKenzie
q
razlika med humano in živalsko-rastlinsko ekologijo
(»humana ek. je preučevanje prostorsko-časovnih odnosov
človeških bitij pod vplivom selektivnih, distributivnih in
akomoditivnih sil okolja«)
obstaja pet osnovnih ekoloških procesov v prostoru
(koncentracija, centralizacija, segregacija, invazija, sukcesija)
48
SODOBNI SOCIOLOGI O URBANEM
M.CASTELLS (zgodnji 1965-1980)
Osnovno sociološko izhodišče preučevanja urbanosti mora biti
narava družbene strukturiranosti. Urbanost kot pojav in urbanizem
kot ideologija sta kulturni izraz kapitalistične industrializacije.
Urbanost je distinktivna prostorska agregacija ekonomskih
razmerij, sodobno mesto pa je fizični izraz kapitalističnega tipa
produkcije.
49
KRITIKA URBANE EKOLOGIJE IN
PREDMETA “URBANEGA”

H. GANS (1948)
Bistvena urbano-sociološka spremenljivka ne more biti
preučevanje prilagajanja posameznikov in skupin morfološkim
ter ekološkim determinantam, temveč odnosi in načini
združevanja, tj. delovanje urbanih oz. lokalnih skupnosti (tudi
suburbanih). Pripadnost skupnosti je v povezavi s krajevno
pripadnostjo.
50
Gansova revizija Wirtha s konceptom
predmestnega (suburbanega) načina ţivljenja





Način življenja in tip naselja sta medsebojno odvisna,
ni pa nujno,
Predmestja so bolj homogena, vendar pa to ni nujno
pogojeno s tipom zgradbe, gostoto ali številčnostjo,
Primestna naselja se značilno razlikujejo od
Whirtovega "urbanizma,
Ekonomski pogoji, kulturne lastnosti, faze
življenskega ciklusa in prostorska mobilnost, so bolj
pojasnjujoče spremenljivke kot pa številčnost,
gostota in heterogenost,
Fizične in druge razlike med mesti in predmestji so
prevelike, da bi jih lahko obravnavali z istimi merili.
51
GEOGRAFSKO-EKONOMSKA TEORIJA
CENTRALNIH PROSTOROV
-
W. Christaller, 1933
Vprašanje: kako ljudje usmerjajo svoje gibanje v prostoru
glede na lokacijske determinante?

RANGIRANJE FUNKCIJ, KRITIČNE MASA:
-
Število, velikost, lokacija: maksimalna distanca, ko je neka
funkcija še efektivna oz. distanca, ki jo je nekdo še pripravljen
prepotovati za zadovoljitev potrebe, minimalna kritična masa,
potrebna za lociranje neke funkcije (če ni dovolj velike kritične
mase, na določeni točki – lokaciji ni določene funkcije)
52
GEOGRAFSKO-EKONOMSKA TEORIJA CENTRALNIH
PROSTOROV
-
PROSTORSKI VZORCI CENTRALNOSTI: konvergenca mnoštva
odnosov na eni prostorski točki – enoti (npr. en zdravnik na sto
pacientov, eno nakupovalno središče na 10.000 potencialnih
potrošnikov)
-
HIERARHIJA KRAJEV OZ. TOČK V PROSTORU: center – periferija,
zaledje, gravitacija, rangiranje krajev po več vertikalnih kriterijih:
prostori višjega in nižjega reda, specializacija – generalizacija,
heterogenost – homogenost, gostota, velikost ipd.
53
KRITIKA URBANE SOCIOLOGIJE IN
PREDMETA “URBANEGA”
D. HARWEY (1989)
Mesto je racionalni produkt procesa akumulacije
kapitala. Oblikovanje grajenega okolja mesta služi
neoviranemu stopnjevanju cirkulacije kapitala.
Kapitalsko akumulacijo pa ne povzroča
urbanizacija, temveč obratno, notranja dinanika
industrijskega kapitalizma določa
urbanodinamiko.
54
KRITIKA URBANE SOCIOLOGIJE IN
PREDMETA “URBANEGA”
H. LEFEBVRE (1972)
Urbanost je posebna vrsta družbene totalitete. Urbanizaem pa
je mešanica ideologije in oblike. Zaporedje zgodovinskih
epoh - agrarne, industrijske in urbane – ustreza trem
različnim evolutivnim družbenim vsebinam: ruralnost =
potreba, industrijskost = delo, urbanost = zadovoljstvo.
55
POSTMODERNE PROSTORSKOSOCIOLOŠKE TEORIJE (1984-20..)
A. GIDDENS
Presečišče družbene strukture in delovanja – strukturacije, je
izhodišče preučevanja družbeno-prostorskih odnosov.
Urbano prostorskost je potrebno preučevati kot prepletanje
mikro in makrosocioloških fenomenov v prostoru in času.
Za moderne družbe je značilen proces časovno-prostorske
distanciacije, ki relativizira fizično bližino,
56
prisotnost/odsotnost in časovnost.

A. GIDDENS: teorija strukturacije
57

A. GIDDENS: teorija strukturacije
58
S. SASSEN

Globalna mesta in globalizacija mest:
integracija in diferenciacija mest; ali so
finančna (borzna) središča tudi najbolj
globalizirana mesta? Nova hierarhija mest
59
M. Castells, M.P. Smith, E. Soja
Transnacionalni urbanizem: brezmejnost,
druţbeno-prostorske posledice
zmanjševanja vloge inštitucij nacionalnih
drţav
 Acentralnost kot posledica dostopnosti (na
vseh ravneh druţbeno-prostorske realnosti

60
EDWARD W. SOJA
"KALIFORNIJSKO URBANO-GEOGRAFSKA ŠOLA
DEVETDESETIH"








Postmoderni urbani procesi (od intraurbanih k interurbanim temam)
Razlika med modernim in postmodernim mestom (od strnjenosti preko
aglomeracije k razpršenosti urbanega)
Paradigmatično postmoderno mesto Los Angeles vs. Chicagu kot
modernemu industrijskemu mestu
Nova konceptualizacija "prostorskosti druţbenega ţivljenja"
Odnos med modernimi/postmodernimi estetskimi in etičnimi standardi
(mesto kot spektakel)
Novo pojmovanje odnosa čas/prostor
Urbani postfordizem (od industrije k storitvam, od materialnosti k
vizualnosti)
Diverzificirane ţivljensko-stilske prostorske in časovne prakse
61
Temeljne značilnosti razprav o prehodu iz modernih (fordističnih) v postmoderna (postfordistična) mesta
Tipa mest 
Značilnosti, primeri 
MODERNO/
FORDISTIČNO MESTO
POSTMODERNO/
POSTFORDISTIČNO MESTO
Urbana struktura
Homogena, trajno »zaprta« urbana distriktnost,
lokacijsko coniranje, izrazitost centralnoperiferne delitve, linearna suburbanizacija,
vpetost v nacionalno teritorialno strukturo,
nacionalni infrastrukturni in tehnološki standardi,
nacionalni prostorski koridorji
Fragmentiranost, večvozliščnost, heterogena
prostorskost, selektivna in fleksibilna lokacijska
coniranja, večcentralnost, vpetost v globalne
ali interregionalne teritorialne strukture, globalni
infrastrukturni ter informacijski in tehnološki
standardi, nadnacionalni prostor-ski in virtualni
koridorji
Urbana ekonomija
Proizvodna osnova: industrijska, mnoţična
proizvodnja, ekonomija »velikosti«, materialna
proiz-vodnja, orientiranost na teritorialno zaledje
Storitvena osnova: fleksibilna »konzumpcijska«
proizvodnja in diverzifikacija storitev, nematerialne storitve, neteritorialna orientiranost
Urbana kultura
Razredna delitev: socialno in prosorsko
segregirana in homoge-nizirana, delitev na
mnoţično in elitno kulturo proizvodnjo in
potrošnjo, lokalna in nacionalna vpreţenost
Ţivljenskostilska delitev: horiz-ontalna delitev:
heterogena, socialno in prostorsko razpršena in
fragme-ntirana, storitveno naravnana,
mikrolokalna in obenem globalno kompatibilna
(izmenljiva)
Urbana podoba, arhitektura
Funkcionalistična: univerzalistični standardi,
stilska neraznovrstnost in nerazločljivost,
monotonost urbane krajine, funkcionalnost in
nestetskost urbane opreme
Eklektična: univerzalistični in globalistični
standardi s hkratnim mešanjem stilov in
(lokalnih) est-etskih tradicij, spektakularnost,
teatralnost, prevlada estetskih nad
funkcionalnimi merili v urbani opremi
Urbano planiranje
Dolgoročno totalistično: mesto pojmovano kot
zamejen teritorij in v okviru statičnosti druţbenih
potreb, prevlada sektorskega in tehnicističnega
planiranja, okvir hierarhičnega nacionalnega
urbanega sistema, vzpostavljanje intraurbane
dostopnosti
Dolgoročno-fragmentaristično in strateško: mesto
pojmovano kot odprt prostorski sistem in v
okviru dinamičnosti druţbenih potreb,
kombinacija holističnega, parcialnega in potrošno
narav-nanega planiranja, planiranje odprosti –
interurbane dostopnosti
Urbana uprava, vladanje
Institucionalno upravljanje: pre-vladujoča
politična in inst-itucionalna vloga para-drţavnih
agencij, redistribucija virov in sredstev za
druţbene potrebe, upravljanje z javnimi
storitvami
Kombinacija institucionalnega in korporativnega
podjetništva: part-nerstvo javnih institucij in
zasebnih agencij, mobilizacijska uporaba virov in
sredtev v kontekstu (so)vlaganja, trţna domena
javnih storitev
62
LOKALNOST vs. SKUPNOST V POSTMODERNEM OBDOBJU









Kako postmodernost umestiti v klasične sociološke razprave o razmerju med gemeinschaft in
geselschaft (Toennies)?
Razlike med starimi in novimi lokalizmi: navezanost na kraj oz. lokalno skupnost kot odvisnost
(nuja) in navezanost kot izbira (ţelja)? Kaj pomeni vpetost, vkoreninjenost oz. obratno
»dissembeding« (Giddens)?
Razlika med mestom (ali krajem) kot skupnostjo prebivalcev in mestom kot prizoriščem
uporabnikov (users): trajnost in začasnost bivanja oz. delovanje urbanih akterjev.
Politika vsakodnevnega ţivljenja: kako se oblikujejo lokalne identitete? Kakšna je druţbena
konstrukcija pripadnosti (npr. primer Muslimanov v britanskih mestih, Slovencev aregentinskih
mestih)? Kako je s krizo identitet?
Reprezenativnost in reprezentiranost posameznika v razmerah dvo- ali večdomicilnega bivanja: ali
še deluje lokalna demokracija?, kako upravljati mesto v razmerah druţbene hiper-dinamike?
Kako je z administrativno zamejenostjo?
Spremenjen odnos med strukturo (sistemom) in akterjem (agentom): ali je posameznik sploh še od
koga odvisen? Na kateri ravni sploh še lahko funkcionira druţbenost?
Mesto kot preţemanje druţbeno-prostorskih ravni: lokalno-globalni interplay.
63
Prostorska sociologija namesto
posamičnih: urbane, ruralne in sociologije
lokalnih skupnosti
Z. MLINAR
V sodobnih družbah se razlike med ruralnim in urbanim
manjšajo, zato obravnava družbeno-prostorskih procesov
zahteva celovitejšo sociološko obravnavo – prostorsko
sociologijo. Osnovna protislovna in hkrati prežemajoča
razvojna procesa v sodobnih družbah sta individuacija in
globalizacija.
64
KONCEPTUALIZACIJA PROCESOV INDIVIDUACIJE IN
GLOBALIZACIJE V PROSTORU
65
Razseţnosti koncepta individuacije
- kot medgeneracijska sprememba in diverzifikacija glede na poreklo
(zmanjševanje stopnje vnaprejšnje določenosti posameznika)
- kot zmanjševanje določenosti na podlagi teritorilne pripadnosti (deleţ
varaibailnosti, ki ga pojasnjujemo s teritorialnim poreklom)
- kot povečevanje raznovrstnosti »časovno-prostorskih poti« (obseg gibanja v
določeni časovni enoti v prostoru)
- kot povečevanje kontrole in zmanjševanje naključnosti vplivov iz okolja
(povečevanje stopnja selektivnosti namesto visoke stopnje izolacije)
- kot povečevanje avtentičnosti izražanja identitete (zmanjševanje stopnje
posredništva na različnih ravneh)
66
Razsežnosti koncepta globalizacije
- kot povečevanje medsebojne odvisnosti v svetovnem merilu (najvišja
stopnja inkluzivnosti)
- kot dominacija in odvisnost (prevladovanje radialne namesto lateralne
povezanosti)
- kot svetovna homogenizacija (uveljavljanje in širjenje univerzalnih
standardov)
- kot prerazporeditev /dostopnost do/ raznovrstnosti sveta (povečevanje deleţa
svetovne raznovrstnosti v posamičnem lokalnem okolju ali dostop do
raznovrstnosti))
- kot preseganje časovne diskontinuitete (»just in time«, povečevanje stopnje
usklajevanja različnih lokalnih časov, »24-hour society«).
67
Elementi urbanosti kot načina ţivljenja:
TRANSFOMACIJA POJMOVANJA!?
Klasični: VELIKOST, GOSTOTA,
HETEROGENOST
Moderni: Center – Periferija, urbano - ruralno
Postmoderni: ŢIVLJENSKI SLOG, NE GLEDE NA
PROSTORSKO UMEŠČENOST
68
URBANIZEM IN URBANISTIČNI PRISTOPI (PRAKSE)
MESTO V PROSTORU
(city in SPACE)
MESTO KOT KRAJ
(citv as PLACE)
Zgodovinski pristop
Urbani izvor, rast mesta in regij
Prizorišče in situacijsko umeščanje, urbana
morfologija
Prostorsko-analitični
Urbanizacijski procesi, velikostna pravila in
zakonitosti, ekonomska osnova, klasifikacija,
teorija centralnih prostorov
Socialna ekologija, naravna – družbena področja,
segregacija
Behavioralni
Urbani sistem, urbane storitve, trg delovne
sile
Rezidencialne spremembe, vedenje potrošnikov,
stanovanjski trg, podoba mesta
Primerjalni
(koristnostni)
Širši vplivi urbane ekonomije, povezave,
planiranje urbanega sistema, kontrola tokov,
investicije
Urbani problemi, urbane politike
Strukturalistični
Nevidne prostorske strukture, življenski
svetovi
Nevidne družbene strukture, problemi in
manifestacije
Humanistični
Kvaliteta življenja, življenski svetovi
Pomenjenje urbanega prostora, ljudje v mestu –
mesto za ljudi
69
Kulturološki
Post-modernost
Družbena konstrukcija, semiotika mesta
URBANA OMREŢJA IN FORMALNOADMINISTRATIVNA TELESA
Organska struktura /klasična
administrativna logika
Asociativna struktura /omrežna logika
Teritorialna osnova
Osnova na delovanju akterja oz. agenta
Državna reprezentacijska osnova
Plurinacionalna in nedržavna osnova
Splošna vizija
Specifični cilji
Reprezentacija
Prisotnost (prezentacija)
Birokratska organizacija
Ad-hokratska organizacija (večja fleksibilnost)
Homogenizirani člani
Heterogenizirani člani
Stabilnost (manjša prilagodljivost)
Spremenljivost (večja prilagodljivost)
Nizka »umrljivost« (dolgo trajanje)
Visoka nestabilnost (krajše trajanje)
Hierarhičnost
Omrežnost
70
Razseţnosti dveh tipov urbanih prostorov v
postmodernem obdobju
znotrajsistemke
urbanih lastnosti
(delovanje)
prostorov
Razsežnosti
relacije
med procesi
sistemi
preobrazbe
(povezovanje)
(spreminjanje)
Refleksivni
raznovrstnost
razločljivost
individuacija
standardizacija
univerzalnost
globalizacija
Tipa
prostori
Instrumentalni
prostori
71
Primerjalne značilnosti instrumentalnih in refleksivnih
urbanih prostorov v postmodernem obdobju

Instrumentalna urbana prostorskost, kjer so urbani prostori zgolj sredstvo za
doseganje ciljev v prostoru: ta tip prostorskosti je s stališča rutinskih, vsakodnevnih
časovno-prostorskih poti posameznika ali skupine prevladujoč in je vezan v večji
meri na fenomen koncentrirane dostopnosti v fizičnem prostoru ter med prostori.

Refleksivna urbana krajevnost, kjer so urbani prostori cilj zadrţevanja v njih; ta
tip prostorskosti je specifičen in je vezan predvsem na fenomen nerutinizirane
izrabe, na refleksivno razločevanje oz. na aktivno identifikacijo posameznika s
prostori in posledično na prostorsko selekcijo, bodisi vsakokratno ali trajnejšo.
72
Primerjalne značilnosti instrumentalnih in refleksivnih
urbanih prostorov v postmodernem obdobju, idealnotipska dihotomija
INSTRUMENTALNI PROSTORI
REFLEKSIVNI PROSTORI
Podobnost (homogenizacija, nerazločljivost)
Različnost (hetrogenizacija, razločljivost)
Zamenljivost (univerzalnost, standardnost)
Nezamenljivost (nestandardnost, partikularnost )
Ponavljivost (repetitivnost)
Občasnost (nerepetitivnost, priložnostnost)
Racionalna selektivnost (preračunljivost)
Refleksivnna selektivnost (kontekstualnost)
Monotonost (ustaljenost, rutinizacija)
Razgibanost (spektakelskost)
Pretočnost (mimobežnost, gibanje)
Navzočnost (prisotnost, ustalitev)
Dostopnost (bližnjost, prehodnost, doseg)
Vstop (pristop, so-udeležba, navzočnost)
Opravilnost (potrebnost, koristnost, nujnost)
Dogodkovnost (željnost, kontekstualnost)
Atemporalnost (brezčasnost, trajnost)
Temporalnost (začasnost, fluidnost)
Utrjenost (fiksna odvisnost)
Umeščenost (situirana odvisnost)
Uporabnost (kognitivna utilitarnost)
Izraznost (simbolno-estetska ekspresivnost)
Materialnost (sredstvo)
Simbolnost (vir)
Predvidljivost (pričakovanost)
Presenetljivost (nepričakovanost)
73
PROTIURBANA IDEOLOGIJA IN
PROSTORSKO-BIVALNE VREDNOTE
V SLOVENIJI 1
/.../
Veš tu ni nič njiv, ni našega sonca,
tu je le sivi beton.
Namesto ptic, zbudi me motor,
namesto jutra srečam meglo.
Ves ta hrup, škripanje zavor,
kaj tišina je, tu sploh ne vedo.
Vsi ljudje hitijo, v panje, kjer živijo,
z obrazi obrnjenimi v tla,
nihče nikogar ne pozna.
/.../
(Neca Falk, Vsi ljudje hitijo, 1985)
74
PROTIURBANA IDEOLOGIJA IN
PROSTORSKO-BIVALNE VREDNOTE
V SLOVENIJI 2
-
-
Zakaj prebivalci Slovenije (“Slovenci”) ne ţelijo
ţiveti v mestih?
Zakaj ţiveti v mestu še ne pomeni “urbanost kot
način ţivljenja”? (urbanizacija/akulturacija)
Vplih (ne)mobilnosti na protiurbane vrednote
Razlogi ne-mobilnosti v Sloveniji
Druţbeno-kulturne posledice: nestrpnost,
nefleksibilnost, zaprtost
Politika, stroka: prispevek k protiurbani ideologiji
75
PROTIURBANA IDEOLOGIJA IN
PROSTORSKO-BIVALNE VREDNOTE
V SLOVENIJI 5
Razprava o protiurbanosti v Sloveniji
Razprava o kvaliteti ţivljenja v mestih
Glej dodatni ppt.
76
DILEME O REVITALIZACIJI MESTNIH SREDIŠČ 1

Različne označbe: prenova, obnova, regeneracija, revitalizacija, gentrifikacija

Razlogi za slabitev vloge mestnih središč in centralnih prostorov: deindustrializacija, funkcijska
decentralizacija, prostorska dekoncentracija, povečevanje dostopnosti (cirkulacija namesto statičnosti),
zaton javnega prostora in javnega človeka« (agora, forum)

Urbani procesi: urbanizacija, rurbanizacija, dezurbanizacija, suburbanizacija, reurbanizacija kot del
druţbene dinamike v prostoru

Sociološko razumevanje in izhodišča: regeneracija, revitalizacija: druţbene spremembe/vsebine,
demografska in slojevska analiza in šele nato fizična prenova: a) druţbena, b) funkcijska, c) fizična;
poudarek na razumevanju celovitosti prenove

Drugačni parametri revitalizacije mestnih središč, bivanjskih sosesk in staromestnih (zgodovinskih)
središč

Realistična in ne »romantična« perspektiva: upoštevanje druţbenih trendov (procesov), druţbenoprostorske organizacije in druţbene strukture

Umestitev revitalizacije v razmerje individuacije (osamosvajanja, avtonomija, razločljivost) in
globalizacije (povezovanje, odpiranje)

Umestitev revitalizacije v koncept sodobne urbane »prizoriščnosti«
77
DILEME O REVITALIZACIJI MESTNIH SREDIŠČ 2
Akterji revitalizacije:





inštitucionalna politika (občina in njene ustanove, drţavne ustanove, politične stranke),
interesni lobiji in vplivni posamezniki (kombinacija političnih, gospodarskih in interesov
civilne druţbe, vplivni posamezniki - mnenjski voditelji oz. "sive eminence"),
kapital (dominantni gospodarski subjekti - podjetja, banke kot potencialni investitorji in
kreditodajalci),
stroka (občinske strokovne sluţbe, neodvisni strokovnjaki, finančni eksperti,
znanstvene študije, primerjalne analize),
prebivalstvo (prebivalstvo starega mestnega jedra, prebivalstvo občine kot uporabniki
prostorov).
78
DILEME O REVITALIZACIJI MESTNIH SREDIŠČ 3
Tipologija, kriteriji ali koncepti revitalizacije (idealnotipski): (Hočevar, 2000)

KRITERIJ OHRANJANJA IZVIRNEGA ALI KONCEPT KONZERVACIJE
(»MUZEALIZACIJA«)


KRITERIJ PREVLADE TURIZMA ALI KONCEPT TURISTIFIKACIJE

KRITERIJ POSLOVNEGA CENTRA ALI KONCEPT SITIZACIJE



KRITERIJ OPLEMENITENJA PREBIVALSKE STRUKTURE ALI KONCEPT
GENTRIFIKACIJE
79
DILEME O REVITALIZACIJI MESTNIH SREDIŠČ 4
Revitalizacija v razmerah globalizacije
ravni
elementi
nadnacionalnosti
KOMPATIBILNOST
KOMPETITIVNOST
PREPOZNAVNOST
POVEZLJIVOST
FIZIČNOPROSTORSKA
STRUKTURA
univerzalni standardi
v grajenem prostoru
cene zemljišč,
poslovnih prostorov
DRUŽBENE
VSEBINE
mednarodna mobilnost delovne sile
nadnacionalne
organizacija nadpromotivna vloga
kulturne, znanstnacionalnih dogodkov ambientalnih kvalitet vene izmenjave
vključitev v medatraktivnost simbolov narodno nepremigrajenega prostora
čninsko ponudbo
zaposlitve, lastništvo
POSAMEZNIK mednarodno
v mednarodnih
promotivna vloga
(PREBIVALEC) primerljiva izobrazba podjetjih
uglednih ljudi, skupin
odprtost in pozitivna naravnanost
do tujcev
80
URBANIZEM IN URBANISTIČNI PRISTOPI
(PRAKSE)
MESTO V PROSTORU
MESTO KOT KRAJ
(city in SPACE)
(citv as PLACE)
Zgodovinski
pristop
Urbani izvor, rast mesta in regij
Prizorišče in situacijsko umeščanje,
urbana morfologija
Prostorskoanalitični
Urbanizacijski procesi, velikostna
pravila in zakonitosti, ekonomska
osnova, klasifikacija, teorija
centralnih prostorov
Socialna ekologija, naravna –
druţbena področja, segregacija
Behavioralni
Urbani sistem, urbane storitve,
trg delovne sile
Rezidencialne spremembe, vedenje
potrošnikov, stanovanjski trg, podoba
mesta
Primerjalni
(koristnostni)
Širši vplivi urbane ekonomije,
povezave, planiranje urbanega
sistema, kontrola tokov, investicije
Urbani problemi, urbane politike
Strukturalistični
Nevidne prostorske strukture,
ţivljenski svetovi
Nevidne druţbene strukture, problemi
in manifestacije
Humanistični
Kvaliteta ţivljenja, ţivljenski
svetovi
Pomenjenje urbanega prostora, ljudje
v mestu – mesto za ljudi
Kulturološki
Post-modernost
Druţbena konstrukcija, semiotika
mesta
81
SEGREGACIJA V PROSTORU (V MESTU)
ANALITIČNA RAZČLENITEV

ŠIRŠI SOCIOLOŠKI OKVIR ANALIZE

DIFERENCIACIJA: horizontalni proces naraščajoče specializacije
in heterogenizacije druţbenih odnosov in prostorskih praks, vsebin
in oblik: delitev dela, ţivljenski slog, kulturne prakse, bivanjske
navade, prostorska mobilnost itd.



STRATIFIKACIJA: vertikalni (slojevski) vidik druţbene in
prostorske diferenciacije, glede na specifične dimenzije neenakosti:
bogastva, moči, prestiţa, statusa, etničnosti, rasnosti itd.
VERTIKALNA IN HORIZONTALNA MOBILNOST:
spreminjanje oz. dinamika druţbenih vlog v smislu
napredovanja/promocije oz. nazadovanja po druţbeni lestvici;
fluidnost kot mobilnost v prostoru/času, ki ne povzroča nujno
vertikalne mobilnosti.
DRUŢBENO-PROSTORSKI PROCESI, KI VPLIVAJO NA
MOBILNOST: koncentracija, centralizacija, segregacija, invazija,
82
sukcesija.
SEGREGACIJA V PROSTORU (V MESTU)
ANALITIČNA RAZČLENITEV

OŢJI PROSTORSKO-SOCIOLOŠKI OKVIR
LOČEVANJA V PROSTORU

SEGMENTACIJA: tip prostorske
diferenciacije na značilne tipe ali oblike

SEPARACIJA: horizontalni ali vertikalni tip
ločevanja v prostoru

SEGREGACIJA: druţbeni in prostorski vidik
83
(implikacija) ločevanja;
SEGREGACIJA V PROSTORU (V MESTU)
ANALITIČNA RAZČLENITEV
TIPI SEGREGACIJE (KOT POJASNJEVALNI DEJAVNIK
DRUŢBENO-PROSTORSKE STRUKTURIRANOSTI)


DRUŢBENA: glede na diferenciacijo (npr. ţivljenski slog, etnično ali
rasno pripadnost, starost, pripadnost) in/ali stratifikacijo (npr.
dohodki, status, vlogo)

PROSTORSKA: glede na procese populacijske sukcesije in invazije

PROSTOVOLJNA ali PRISILNA: kot diferenciacijski/stratifikacisjki
dejavnik segregacije ali kot način uveljavljanja druţbenih norm

ZAČASNA ali TRAJNA: časovno merilo segregacijske dinamike
84
SEGREGACIJA V PROSTORU (V MESTU)
ANALITIČNA RAZČLENITEV

URBANI TIPI PROSTORSKE SEGREGACIJE:
PRIMERI



GETO (gheto)  getoizacija  integracija 
kulturna stigmatizacija
SLAM (slum, favela, bidonville)  pauperizacija 
invazija  socialna stigmatizacija
OGRAJENE SKUPNOSTI (gatted communities) 
višji sloji  ekskluzivnost  kontrola
85
SEGREGACIJA V PROSTORU (V MESTU)
ANALITIČNA RAZČLENITEV

GETO
 Zlasti rasna, etnična, religiozna, spolna, statusna ipd. oblika
prostorske (npr. rezidencialne) segregacije in vzpostavljanja
druţbene distance.



Getoizacija kot tip ali proces predstavlja prostorski izraz
kompromisa konfliktnih, nasprotujočih silnic, tj. (ne)tolerance,
(ne)privlačnosti, različnosti v mestu.
Značilnosti: močni elementi tradicionalnih skupnosti, koncentracija
bivanja in delovanja določenega tipa populacije z močnimi socialnimi
vezmi z namenom izpostavljanja, zaščite, zagotavljanja oz.
ohranjanja različnosti in omejevanja tekmovalnosti navzven.
Sodobne oblike: ograjene skupnosti (»gated communities«) kot
fizično in pravno izključujoča bivanjska naselja, zaščitena in
varovana območja za rezidente s posebnim – pogostjo visokim
statusom
86
SEGREGACIJA V PROSTORU (V MESTU)
ANALITIČNA RAZČLENITEV

SLAM
 Zlasti ekonomsko-socialna oblika prostorske segregacije, izraţena
skozi fenomen relativne ali absolutne revščine, druţbenega
izključevanja in pripadnosti najniţje v slojevski strukturi.



Prebivalci npr. pravno in administrativno »ne obstajajo« in ne
participirajo, so pravno in zdravstveno nezaščiteni z nizko stopnjo
vseh oblik varnosti.
Kot prostorski fenomen je posledica neuravnoteţenih
urbanizacijskih pritiskov. Koncentracija bivanja (in deloma drugih
oblik delovanja) brez značilne druţbene oz. skupnostne kohezije,
nelegalnost bivanja in administrativna neregistriranost.
Funkcija obstanka. Promocija oz. vertikalna mobilnost navzgor
povzroči izselitev.
87
OGRAJENE SKUPNOSTI (GATED COMMUNITIES)


Bivanjske entitete/območje, fizično in pravno
zaščitene oz. varovane z nizom mehanizmov, zaprte
in/ali ograjene, z visoko stopnjo ločenosti od okolja, z
visoko stopnjo izključujoče in določujoče prostorske in
druţbene regulacije;
Asociarane z distinktivno obliko rezidencialnosti, ki
vključuje poseben, najpogosteje visok druţbeni poloţaj
rezidentov;
88
NAČINI TEMATIZIRANJA PROSTORA
1. PROSTORSKO DOJEMANJE,
REPREZENTACIJA IN PERCEPCIJA

a) fizikalni prostor (xyz) in druţbeni prostor,
absolutni in relativni prostor, prostor in čas
(xyzt), geografski prostor, merjenje razdalij;
89
90
91
92
93
94
b)
kaj pomeni predstavljati si prostor,
orientirati se v prostoru, opisovati prostor
(bliţina/oddaljenost, zgoraj/spodaj,
levo/desno, naprej/nazaj ipd.)
95
c)
oblike prostorske projekcije
(zemljevidi, plani, kaţipoti, vodniki, film,
literatura),
96
d)
idealizacija prostora (metafore,
namišljenost),
e) zamejevanja in fiksacije (meje,
teritorialnost) (individualno,
ekonomsko, politično-ideološko,
administrativno)
97
2. (RE)PRODUCIRANJE IN
USTVARJANJE PROSTORA
a) kaj pomeni producirati prostor, kdo,
kako, zakaj, kje producira prostor (razmerje
med naravo in druţbo),
b) prostorske ravni (telo, osebni prostor,
bivanjsko okolje, regija, p. entitete ipd.)
98
c) vzpostavljanje druţbenih odnosov in razmerij v
prostoru (ne-enakost, različnost), pojavi in procesi
v prostoru
d) ideološki kontekst (npr. moč, vloga kapitala,
globalizacija, individualnost),
e) planiranje in (pre)oblikovanje prostora (red,
funkcija, estetika),
f) ustvarjanje prostorske »krajevnosti«.
99
3. PROSTORSKE PRAKSE IN
IZKUŠNJE
a) kateri in kakšni so načini uporabe prostora,
odnos med časom/prostorom,
b)
bivanje/potovanje,
c) stalnost (domicilnost)/začasnost, dom/tujina,
100
d
e)
f)
zunajskost/notranjskost
(domačnost/tujost),
bliţina/oddaljenost (distanca),
prostorska dramaturgija (dogodkovnost,
prizoriščnost)
101
4. PROSTORSKE IDENTITETE
a)
kaj pomeni istovetiti se s prostorom oz. krajem,
kakšni so mehanizmi,
b)
prostorska navezanost, pripadnost, odvisnost in
mobilnost,
c)
domovina/tujina (dom/svet,
avtarkičnost/odprtost),
d)
zasidranost/izpreţenost,
102
e)
lastništvo/najemništvo,
f)
rutiniziranost/refleksivnost,
g)
urbano/ruralno,
f)
lokalno/globalno.
103