Poročilo o delu gozdarske inšpekcije za leto 2012
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Gozdarska inšpekcija POROČILO O DELU GOZDARSKE INŠPEKCIJE V LETU 2012 Poročilo pripravili: Alenka Čar Seražin mag. Urška Ahačič Pogačnik mag. Bojan Vomer Ljubljana, januar 2013 KAZALO VSEBINE: 1. SPLOŠNO O GOZDARSKI INŠPEKCIJI 1.1. Predpisi, ki so v letu 2012 določali osnovo za ukrepanje gozdarski inšpekciji: 4 1.1.1. 1.1.2. 1.2. 2. 4 Materialni predpisi Procesni zakoni 4 4 Kadrovska zasedba, obseg in pogoji dela gozdarske inšpekcije 5 1.2.1. 1.2.2. 1.2.3. 5 6 7 Splošno o delu in terenski organiziranosti Kadrovska zasedba in zadolžitve Delo izven rednega delovnega časa 1.3. Sestanki in izpopolnjevanje 9 1.4. Računalniška podpora delu 10 SODELOVANJE Z DRUGIMI INŠPEKCIJSKIMI SLUŽBAMI IN IZVAJANJE 32. ČLENA ZAKONA O INŠPEKCIJSKEM NADZORU - ODSTOPI ZADEV DRUGIM INŠPEKCIJSKIM ORGANOM 10 3. PREVENTIVNO DELOVANJE GOZDARSKE INŠPEKCIJE 14 4. INŠPEKCIJSKI POSTOPEK 17 4.1. Zakon o gozdovih (ZG) 18 4.1.1. 4.1.2. 18 4.1.3. 4.1.4. 4.1.5. 4.1.6. 4.1.7. Splošno Nadzor porabe proračunskih sredstev, namenjenih subvencioniranju gojitvenih in varstvenih del Ugotovitve inšpekcijskih pregledov gojitvenih in varstvenih del v letu 2012 Nadzor porabe proračunskih sredstev – vzdrževanje gozdnih cest Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov Nadzor izvajalcev glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje del v gozdovih Nadzor prevoza in prodaje okrasnih dreves 20 21 22 22 24 27 4.2. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu 28 4.3. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin 29 4.4. Uredba o varstvu samoniklih gliv 30 4.5. Nadzor voženj v naravnem okolju 31 4.6. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju 32 5. UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA SPREMEMBE 32 6. DELO GOZDARSKE INŠPEKCIJE KOT PREKRŠKOVNEGA ORGANA 35 7. 6.1. Prikaz izrečenih ukrepov 35 6.2. Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških ZAKLJUČEK 37 40 2 / 56 Kazalo preglednic PREGLEDNICA 1 - ŠTEVILO INŠPEKTORJEV PO ENOTAH IN IZPOSTAVAH INŠPEKTORATA : ................................. 5 PREGLEDNICA 2 – PREGLED PORABLJENEGA ČASA NADZORA VOŽNJE Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJU, NABIRANJ GOB IN PRODAJE OKRASNIH DREVESC ................................................................................................ 8 PREGLEDNICA 3 - PREGLED POMEMBNEJŠIH IZPOPOLNJEVANJ IN USPOSABLJANJ V LETU 2012 ...................... 9 PREGLEDNICA 4 ‐ SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI IN INŠPEKCIJSKIMI SLUŽBAMI: ........................................ 12 PREGLEDNICA 5 ‐ ODSTOP ZADEV DRUGIM INŠPEKCIJAM IN ORGANIZACIJAM : ................................................ 13 PREGLEDNICA 6 - SODELOVANJE Z MEDIJI (INTERVJU, ČLANEK, NEPOSREDNA ODDAJA NA RADIU, …) : ......... 15 PREGLEDNICA 7 - PREVENTIVNI DOPISI POTENCIALNIM KRŠITELJEM ................................................................ 16 PREGLEDNICA 8 - PREGLEDNICA GOZDNOGOJITVENIH NAČRTOV V GOZDNOGOSPODARSKIH ENOTAH, KI JIM JE V LETU 2011 PRETEKLA VELJAVNOST ................................................................................................................ 23 PREGLEDNICA 9 – UGOTOVITVE NADZORA USPOSOBLJENOSTI IZVAJALCEV DEL V GOZDOVIH ........................ 25 PREGLEDNICA 10 – NADZOR IZVAJANJA ZAKONA O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU ..................... 28 PREGLEDNICA 11 – NADZOR IZVAJANJA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN ................................. 30 PREGLEDNICA 12 – ŠTEVILO UKREPOV V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU............................................................ 36 PREGLEDNICA 13 – ŠTEVILO PREKRŠKOVNIH ODLOČB V STEKU ...................................................................... 37 PREGLEDNICA 14 – ČAS REŠEVANJA ZAHTEV ZA SODNO VARSTVO PRI OKRAJNIH SODIŠČIH .......................... 39 PREGLEDNICA 15 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – ŠTEVILO UKREPOV PO ZUP, ZIN ................................ 42 PREGLEDNICA 16 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – ŠTEVILO UKREPOV ZUP, ZIN PO ČLENIH ..................... 43 PREGLEDNICA 17 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV .......... 46 PREGLEDNICA 18 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – ŠTEVILO PLAČILNIH NALOGOV PO ČLENIH .................... 47 PREGLEDNICA 19 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV .......... 48 PREGLEDNICA 20 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV PO ČLENIH ................................................................................................................................................................ 49 PREGLEDNICA 21 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV ......... 50 PREGLEDNICA 22 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV PO ČLENIH ................................................................................................................................................................ 51 PREGLEDNICA 23 – GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA UKREPOV V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU ............................... 52 PREGLEDNICA 24 – PREGLED OPRAVLJENIH KONTROLNIH PREGLEDOV GOJITVENIH IN VARSTVENIH DEL PO OBMOČJIH ........................................................................................................................................................... 53 3 / 56 1. SPLOŠNO O GOZDARSKI INŠPEKCIJI 1.1. Predpisi, ki so v letu 2012 določali osnovo za ukrepanje gozdarski inšpekciji 1.1.1. Materialni predpisi Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 - Odl. US, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 8/10 - ZSKZ-B in 106/10) Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni list RS, št. 58/02, 85/02 - popr., 45/04 ZdZPKG in 77/11) Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 - uradno prečiščeno besedilo in 36/10) Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo in 58/12) Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 32/08 - Odl. US in 8/10 - ZSKZ-B) Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07) Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 28/06 - Skl. US, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - Odl. US in 17/08) Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 - popr., 76/10 in 57/12) Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98, 56/99 - ZON, 41/04 - ZVO-1 in 58/11) Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95, 56/99 - ZON, 35/01 in 41/04 - ZVO-1) Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06) Uredba o zavarovanih prosto živečih glivah (Uradni list RS, št. 58/11) 1.1.2. Procesni zakoni Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07-UPB1) Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10) Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo). V primeru suma kaznivega dejanja uničevanja gozda podajo gozdarske inšpektorice oziroma inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) okrožnemu državnemu tožilstvu predlog za uvedbo postopka zaradi suma kršitve 340. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 95/04 - uradno prečiščeno besedilo, 55/08 - KZ-1 ,5/09 - Odl. US, 55/12 UPB-2). 4 / 56 1.2. Kadrovska zasedba, obseg in pogoji dela gozdarske inšpekcije 1.2.1. Splošno o delu in terenski organiziranosti Gozdarska inšpekcija, ki deluje v Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: IRSKO), šteje 17 gozdarskih inšpektorjev, ki opravljajo neposredni inšpekcijski nadzor in vodjo inšpekcije. Sedež inšpektorjev je v območnih enotah in izpostavah inšpektorata, območje delovanja pa je omejeno z mejami gozdnogospodarskega območja. Tako imajo inšpektorji celotni pregled gozdarstva v določenem gozdnogospodarskem območju. V ljubljanskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju so zaradi večjega števila kršitev zaposleni trije oziroma dva inšpektorja. Preglednica 1 - Število inšpektorjev po enotah in izpostavah inšpektorata : Število inšpektorjev Število Fte 1 1 1 1 1 1 Kočevje 1 0,6* Grosuplje 1 1 Kamnik 1 1 1 0,5** 1 0,6* 1 0,5** 2 2 1 0,6* Mozirje 1 *** Dravograd 1 0,6* Sl. Bistrica 1 0,5 **** Ptuj 1 1 Murska Sobota 1 0,7** Sedež inšpektorata 1 1 Enote IRSKGH Izpostave IRSKGH Kranj Radovljica Ljubljana Novo mesto Brežice Nova Gorica Koper Postojna Celje Maribor FTE (Full-time equivalent) – ekvivalent polnega delovnega časa * - poleg gozdarske inšpekcije opravlja še lovsko inšpekcijo ** - poleg gozdarske inšpekcije opravlja še naloge vodje OE IRSKO *** - celoletna odsotnost zaradi bolezni **** - skrajšana, 4 urna delovna obveznost; 5 / 56 1.2.2. Kadrovska zasedba in zadolžitve V preglednici 1 je prikaz števila zaposlenih po enotah in izpostavah inšpektorata in število, oziroma delež časa, ki ga zaposleni opravlja v gozdarski inšpekciji. Ob upoštevanju drugih delovnih nalog in odsotnosti zaradi bolniškega staleža lahko ugotovimo, da znaša Fte v gozdarski inšpekciji 13,6 oseb - 1 inšpektor je bil zaradi bolezni odsoten skoraj vse leto, 1 inšpektor opravlja skrajšani delovni čas 4 ure dnevno in lahko opravlja zgolj kabinetno delo, 7 gozdarskih inšpektorjev je hkrati tudi lovskih inšpektorjev, 3 gozdarski inšpektorji so bili hkrati tudi vodje območnih enot inšpektorata. Število gozdarskih inšpektorjev se kljub vedno novim in zahtevnejšim nalogam vse od leta 1995 ni povečalo. V letu 1996 je bilo zaradi pomanjkanja lovskih inšpektorjev sedmim gozdarskim inšpektorjem začasno podeljeno tudi pooblastilo za opravljanje nalog neposrednega nadzora zakonodaje s področja lovstva. Na ta način je bil kratkoročno rešen problem lovske inšpekcije, hkrati se je zmanjšala učinkovitost nadzora zakonodaje s področja gozdarstva. Število ur, ki ostanejo za dejansko opravljanje inšpekcijskega dela na terenu, je čedalje manjše. Izpadle delovne ure inšpektorjev je nemogoče v celoti nadoknaditi. Bolniške odsotnosti poskušamo reševati tako, da gozdarski inšpektor iz Ptuja že osmo leto nadomešča terensko delo inšpektorja na mariborskem območju, ki je zaradi invalidnosti zaposlen za krajši delovni čas, in da inšpektorja, ki je bil zaradi bolezni odsoten skoraj vse leto, nadomešča gozdarska inšpektorica iz izpostave inšpektorata v Kamniku. Naloge, ki jih gozdarski inšpekciji nalagajo predpisi, so iz leta v leto večje. Tako smo v zadnjih letih pridobili naloge s spremembami predpisov o kmetijskih zemljiščih, zdravstvenem varstvu rastlin, gozdnem reprodukcijskem materialu, varstvu okolja, ohranjanju narave, o planinskih poteh in o rudarstvu. Pristojnosti za nadzor vožnje z vozili v gozdovih in nabiranja gozdnih sadežev in gob imajo gozdarski inšpektorji tako po zakonu o gozdovih kot tudi po uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in uredbi o varstvu samoniklih gliv. Uredba o varstvu pred požari v naravnem okolju daje pristojnost gozdarski inšpekciji le v primeru razglasitve velike ali zelo velike požarne ogroženosti. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin nalaga gozdarskim inšpektorjem nadzor širjenja in ukrepanja v primeru pojava karantenskih škodljivih organizmov, vendar zaradi pomanjkanja kadrov gozdarska inšpekcija na tem področju opravlja le najnujnejše naloge, to je predpisane redne letne nadzore v drevesnicah in varovalnih pasovih drevesnic v gozdnem prostoru. Že osmo leto zapored je, tako kot vsi inšpekcijski organi, tudi gozdarska inšpekcija izvajala naloge v hitrem prekrškovnem postopku. V preteklem letu je prenehalo začasno delovno razmerje pravnici v inšpektoratu, ki je marljivo in strokovno korektno nudila pomoč inšpektorjem v inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih. Tako je večina inšpekcij poslej brez nujno potrebne pravne pomoči. Zakon o gozdovih – v nadaljevanju ZG, nalaga gozdarski inšpekciji med drugimi tudi nalogo pregledovati s proračunom sofinancirana dela v gozdovih in dokumentacijo, povezano z njimi ter uresničevanje gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Tako nadzorujemo tudi Zavod za 6 / 56 gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS), ki sicer strokovno vodi in usmerja gospodarjenje z gozdovi. Kot smo že lani zapisali, se obseg opravljenega dela polagoma zmanjšuje. Gozdarski inšpektorji preprosto ne bomo več zmogli opravljati vsega, s predpisi naloženega dela. Zmanjšuje se tudi obseg vnaprej načrtovanega dela, saj se število prijav iz leta v leto povečuje. V pričujočem letu je bilo teh prijav 576. Če upoštevamo, da je potrebno vsako prijavo preveriti, se pravi pridobiti informacije od ZGS, oditi na teren, pogosto tudi skupaj z lastnikom gozda in ukrepati, potem lahko približno ugotovimo, da je bilo za to porabljenih preko 2.000 delovnih dni. V prihodnje gozdarska inšpekcija ne bo mogla izvajati vseh načrtovanih rednih pregledov kot doslej. Bo pa več časa namenila nadzoru izvajalcev del v gozdovih in novi nalogi, to je nadzoru izvora lesa in lesnih proizvodov v prometu. Inšpekcijski postopki zahtevajo od inšpektorjev poleg strokovnega znanja tudi veščine obvladovanja konfliktnih situacij, ki so sestavni del inšpekcijskega nadzora. Povsem izogniti se jim ni mogoče in vsako leto beležimo prikrite grožnje, grožnje po telefonu, nadlegovanja po telefonu in podobno. Inšpektorji vsako tako grožnjo zabeležijo, v nekaterih primerih o tem obvestijo tudi policijo. Inšpektorici v Postojni je v mesecu oktobru 2012 dvakrat grozil izvajalec del, o čemer je bil obveščen urad inšpektorata. 1.2.3. Delo izven rednega delovnega časa Gozdarska inšpekcija vsako leto pri nadzoru vožnje z vozili v naravnem okolju, nadzoru nabiranja gob, ki jih izvede v času pričakovanih kršitev in nadzoru prodaje okrasnih drevesc ob konci leta, opravi veliko ur izven rednega delovnega časa. Pogosto tudi ob sobotah in nedeljah. Na tak način gozdarski inšpektorji sledimo cilju, da je potrebno v času pričakovanih kršitev poostriti nadzor, ne glede na to ali je to v delovnem času ali izven. V obravnavanem letu smo izven rednega delovnega časa opravili tudi nekaj ur nadzora izpolnjevanja usposobljenosti izvajalcev za delo v gozdovih. Ugotovili smo namreč, da kršitelji, kadar pričakujejo inšpekcijski nadzor, delo raje predstavijo na čas izven delovnega časa ali ob konce tedna. Domnevamo, da so dobro seznanjeni o času naših aktivnosti. V Preglednici št. 2 so prikazane ure nadzora po posameznih vrstah nadzora, in prikazano število ur nadzora izven rednega delovnega časa. Že nekaj let ugotavljamo, da je nadzor voženj z vozili v naravnem okolju in nadzor nabiranja gob učinkovitejši ob pomoči policije. Tudi policija vsako leto pripravi akcije nadzora vožnje, ki se jih gozdarski inšpektorji tudi udeležujemo. Ugotavljamo, da so velike in medijsko dobro podprte akcije manj učinkovite, kot manjše, dobro načrtovane in ciljane akcije na določenem območju. Vendar so za izobraževanje pomembne tudi velike akcije predvsem zaradi izobraževalnega in preventivnega pomena. Zelo pomembno je tudi sodelovanje policije, kadar inšpektor pričakuje odpor kršitelja ali celo kaj hujšega. 7 / 56 Preglednica 2 – Pregled porabljenega časa nadzora vožnje z vozili v naravnem okolju, nabiranj gob in prodaje okrasnih drevesc Datum nadzora Vrsta nadzora Ur izven Ur delovneg nadzora a časa 21.01.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu 13.01.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu 7 4 16.02.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu 4,5 18.02.2012 19.02.2012 22.02.2012 23.02.2012 25.02.2012 25.02.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu Nedovoljena vožnja v gozdu Nedovoljena vožnja v gozdu Nedovoljena vožnja v gozdu Nedovoljena vožnja v gozdu Nedovoljena vožnja v gozdu 5,5 8 5 4 8,5 6,5 25.02.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu 7 26.02.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu 7,5 26.02.2012 26.02.2012 10.03.2012 03.05.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu Narava okolje Nedovoljena vožnja v gozdu Nedovoljena vožnja v gozdu 6 8,5 6 4,5 25.05.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu 7 Območje nadzora 7 Golte, Hom planina Korte, Bela peč Raka, Gojška planina, Mala in Velika Planina 5,5 Ribnica, Grčarice, Glažuta, Travna gora, Loški potok 8 Pohorje - Lovrenc na Pohorju, Rogla, Ruše Loška dolina, Babno polje, Bloke, Stražišče, Begunje pri Cerknici, Cerkniško jezero Pivka - Bač - Kal Koritnice - odcep za Devin; Il. Bistrica - Volovja reber 8,5 Vrsnik, Lepeno, Čezsočo, Breginjski kot, Mijo, Kolovrat in prodišča ob Soči. 6,5 Stara vas, Palčje, cesta čez Javornike, Planina, Studeno, Bukovje, Predjama Zabiče, Gomance, Okroglina, Sviščaki, Volovja reber, Črne njive, Koritnice, Mašun, Ilirska 7 Bistrica Kovačev Rovt- Dole – Vekrše – Godovič – Novi svet – Godovič – Ključe- Idrijski Log – Črni vrh, SC Ski 25.05.2012 27.05.2012 27.05.2012 28.05.2012 21.06.2012 24.06.2012 24.06.2012 26.07.2012 26.07.2012 01.08.2012 01.08.2012 02.08.2012 03.08.2012 03.08.2012 14.08.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu Nedovoljena vožnja v gozdu Nedovoljena vožnja v gozdu Narava okolje Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive 7 9,5 8 7 8 5,5 5,5 8 8 8 8 8 8 8 6 7,5 Bor - SC Javornik – Zadlog – Mala gora – Idrijska Bela- Lajšt – Idrija – Čekovnik – Vojsko TC - Idrija Tolmin, Šentviška planota, smučišče Ponikve, Logaršče, Klavže Bača- Slap ob Idrijci -Tolmin 6 Solarji- Livek-Idrsko- Kamno- Dolje- sotočje Tolminke in Soče - Tolmin 8,5 Kobariško, Bovško 6 Snežnik, leskova dolina, Jurišče Kranjski Rak-Podvolovljek Črni Kal, Osp, Gabrovica, Podgorje, Zazid, Loka, Dekani, Marezige, Babiči, Župančiči, Dragonja, 7 Šmarje, Koper Zabiče, Gomance, Okroglina, Sviščaki, Volovja reber, Črne njive, Koritnice, Mašun, Ilirska 7 Bistrica 9,5 Slanice, Hlevše, Čekovnik, Vojsko, Krekovše, Idrijski Log, Črni vrh, Ključe, Idrija 8 Videž, Kokoška, krvavi potok, Miheli, Polžane, Odolina, Obrov, Mrše, Padež, Slivlje, Kozina Trnovsko Banjška planota Konjski vrh, planina Loka, Travnik 5,5 Kozina. Materija, Tatre, Toišelj, Orehek,, Kovčice, Mrše, Artviže, Rodik, Vremščica 5,5 Kozina. Materija, Tatre, Toišelj, Orehek,, Kovčice, Mrše, Artviže, Rodik, Vremščica Jelendol Jelendol Jelendol Jelendol Pokljuka Jelendol Jelendol Olševa, ob panoramski cesti 01.09.2012 06.09.2012 09.09.2012 09.09.2012 10.09.2012 23.09.2012 23.09.2012 24.09.2012 29.09.2012 29.09.2012 02.10.2012 02.10.2012 03.10.2012 03.10.2012 04.10.2012 05.10.2012 07.10.2012 07.10.2012 11.10.2012 12.10.2012 21.10.2012 18.12.2012 22.12.2012 23.12.2012 24.12.2012 24.12.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu Nedovoljena vožnja v gozdu Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Vožnja + glive Nedovoljena vožnja v gozdu Narava okolje Okrasna drevesa Okrasna drevesa Okrasna drevesa Okrasna drevesa Okrasna drevesa 9 6 6 6 6 7,5 7,5 4,5 4,5 4,5 6 8 5 6 6 3 7,5 7,5 8 5 6,3 1 3 2 2 2 9 Logatec, Laze, Planinsko polje, Zaplana, Hotedršica, Novi svet, Cerknica, Javorniki, Volčje jezero Črni Vrh pod Uršljo goro 6 Rodik, Artviže, Mrše, Brezovica 6 Rodik, Artviže, Mrše, Brezovica planina Podvežak, Vodole, Ravne 7,5 Koritnice, Mašun, Pekel 7,5 Koritnice, Mašun, Pekel Goričko 4,5 Landol - Predjama - Belsko- proti Predmeji - Postojna 4,5 Landol - Predjama - Belsko- proti Predmeji - Postojna Janče Pohorje Besnica pri Kranju Dobrava, Krakovo Rakovec, Vitanjsko Pohorje Dobrava, Črna mlaka 7,5 Šmihel pod Nanosom, Landol, Bukovje, Belsko, Kozina, Rodik, Avtiže 7,5 Šmihel pod Nanosom, Landol, Bukovje, Belsko, Kozina, Rodik, Avtiže Jelovice Črni Vrh pod Uršljo goro 6,3 Goriška Brda Tržnica Slovenj Gradec 3 Ljubljana 2 Ljubljana 2 Tržnica Slovenj Gradec Ptuj Nedovoljena vožnja v gozdu Varstvo samoniklih gliv Nadzor prodaje okrasnih drevesc Narava - okolje 351,8 186,3 320 184,5 164,5 62 10 21,8 7 14,8 8 / 56 1.3. Sestanki in izpopolnjevanje Sestanki gozdarske inšpekcije so bili kot vsako leto tudi v letu 2012 štirje. Namenjeni so bili pregledu opravljenega dela, usmeritvam dela za naslednje četrtletje, novo sprejetim predpisom in aktualnim informacijam. V okviru rednih sestankov je bilo dvakrat izvedeno dodatno izpopolnjevanje. V juniju o azonalnih združbah na Boču pod vodstvom mag. Draga Nemca, v septembru pa v Kočevju s pregledom požarišča nad Osilnico in prikazom tehnike gašenja v skalovitem in težko dostopnem terenu. Preglednica 3 - Pregled pomembnejših izpopolnjevanj in usposabljanj v letu 2012 Tema – vrsta izobraževanja Udeleženci / število Kraj, Datum Skupno število ur Vrednost skupaj Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo Posvet o varovalnih gozdovih. 12. in 13. April 2002, Ljubljana 1 16 KWF Tagung Bopfingen 13. junij 2012, Nemčija 1 10 / Desetprstno slepo tipkanje 14. maj 2012, Pivka 2 60 / Gozdarski inštitut Znanstveno srečanje Gozd in les 21. maj 2012, Ljubljana 1 8 / Sestanek gozdarske inšpekcije – Azonalne združbe in Krajinski park Šturmovec 15. in 16. junij 2012, Slovenska Bistrica 14 98 Sestanek gozdarske inšpekcije – Požarišče nad Osilnico, Gozdni rezervat Krokar 27. in 28. september 2012, Kočevje 15 90 11. oktober 2012, ZGS OE Nazarje 1 10 35 292 Terenska delavnica BF,GIS, ZGS : Premena nasadov smreke na rastiščih predalpskih jelovobukovih gozdov Skupaj / / / / Sicer so se gozdarski inšpektorji udeležili izpopolnjevanj, ki jih je pripravil ZGS: v aprilu je bil posvet o varovalnih gozdovih; v oktobru pa terenska delavnica z naslovom Premena nasadov smreke na rastiščih predalpskih jelovo-bukovih gozdov. Eno udeležbo beležimo še na sejmu v Nemčiji, na znanstvenem srečanju Gozd – Les, dve inšpektorici sta se izven delovnega časa udeležili tečaja za desetprstno tipkanje. Za vsa našteta izpopolnjevanja v letu 2012 je bilo namenjenih 292 ur, kar je za 9 / 56 250 ur manj kot leto poprej, ali 8 ur na inšpektorja, oziroma v povprečju 1 delovni dan. Potrebno je poudariti, da bi nujno potrebovali izobraževanja z zunanjimi predavatelji. Tema predavanj je lahko kar standardna in sicer zakon o splošnem upravnem postopku, zakon o inšpekcijskem nadzoru in zakon o prekrških. Pomanjkanje teh predavanj poskušamo vsaj delno nadomestiti v okviru sestankov gozdarskih inšpektorjev, kjer je poleg nujnega dnevnega reda glavna tema zakonodaja. Vsa izvedena izpopolnjevanja v letu 2012 so bila brezplačna. K izpopolnjevanjem smo prišteli tudi obisk sejma, za katerega si je stroške prevoza in vstopnine kril inšpektor sam. 1.4. Računalniška podpora delu V letu 2012 ni bilo bistvenih izboljšav računalniške aplikacije Silvaspec. Denarja je primanjkovalo tudi za vzdrževalno pogodbo, ki zaradi tega za lansko leto ni bila sklenjena. V takih razmerah je še dobro, da sistem sploh deluje. V vseh teh letih uporabe so se inšpektorji aplikacije že tako navadili, da je njena uporaba postala samoumevna. Vendar ne smemo pozabiti, da je delo inšpektorjev še kako odvisno od nje. Zato bo potrebno v tekočem letu najprej poskrbeti za sklenitev vzdrževalne pogodbe z izvajalcem. Pričakujemo, da bomo kmalu pridobili možnost vpogleda v kataster na osnovi podatkov o parcelni številki in katastrske občine. Računalniška aplikacija nudi pomoč neposrednemu inšpekcijskemu nadzoru na terenu in razbremenjuje inšpektorje vodenja raznih evidenc in opomnikov ter pripravljanja številnih poročil o določenih postopkih in hkrati omogoča pripravo analiz, ki služijo vodenju inšpekcije. Nekaj malega težav je v preteklem letu povzročilo preimenovanje inšpektorata, ker je bilo posledično potrebno spremeniti vse parametre na strežniku in omogočiti delovanje povezav do vseh enot in izpostav. Zaradi tega občasno ni bilo mogoče uporabljati aplikacije. Druga težava se je pojavila pri številčenju zadev in predvsem dokumentov znotraj njih. Tukaj je prišlo do kratkega stika zaradi spremembe izvajalca vzdrževanja. Ob koncu preteklega leto je bila tudi ta težava odpravljena. Podatki iz aplikacije se dnevno prenašajo v Spis 4, ki ga za knjiženje dokumentov na MKO še vedno uporabljajo. Kot se je pokazalo doslej, je enosmerna komunikacija z LN-spis ustrezna in v redu deluje. Kot smo v preteklosti že zapisali bi veljalo razmisliti o možnosti lastne glavne pisarne ali pa vsaj v dogovoru z glavno pisarno doseči izboljšavo pri knjiženju tistih zadev in dokumentov, ki so namenjeni inšpektoratu. 2. SODELOVANJE Z DRUGIMI INŠPEKCIJSKIMI SLUŽBAMI IN IZVAJANJE 32. ČLENA ZAKONA O INŠPEKCIJSKEM NADZORU - ODSTOPI ZADEV DRUGIM INŠPEKCIJSKIM ORGANOM V gozdarski inšpekciji se zavedamo, da je za učinkovito delo zelo pomembno sodelovanje znotraj inšpekcije, takoj za tem pa sodelovanje z drugimi organi nadzora. Pri tem mislimo na sodelovanje z vsemi inšpekcijskimi in drugimi službami, ki delujejo v gozdu in gozdnem prostoru oziroma so 10 / 56 zadolženi za upravljanje ali nadzor gospodarjenja z gozdovi v najširšem smislu. Zato smo pogosto pobudniki takega sodelovanja oziroma se na pobude za sodelovanje od drugod takoj odzovemo. Še posebej smo zadovoljni na sodelovanje v konkretnih primerih, ki se je vzpostavilo pri obravnavanju konkretnih zadev. Sodelovanje, stkano na terenu, se je tudi v konkretnih postopkih pokazalo za učinkovito. Usklajeno delovanje omogoča večjo učinkovitost ter posledično hitrejše reševanje zadev. Predpogoj za tako sodelovanje je dobra medsebojna komunikacija med inšpekcijami, ki je lažja tam, kjer so inšpekcije prostorsko na isti lokaciji in kjer sta pripravljenost in dobra volja za takšno sodelovanje. V preteklosti smo opozarjali na pomanjkanje sodelovanja z okoljsko inšpekcijo. Tudi po tem, ko je okoljska inšpekcija postala del našega organa, sodelovanje na nekaterih območjih žal še vedno ni zaživelo. To nalogo bomo morali opraviti v prihajajočem obdobju. Ob koncu leta je postalo živahnejše sodelovanje s Carinsko in Davčno upravo na državnem nivoju. Carinska uprava bo v prihodnje skupaj s policijo vključena v nadzor spremljanja izvora lesa v prometu na osnovi prevoznih dokumentov, ki bodo morali spremljati les. Zato je zlasti prva v ta namen že opravila nekaj aktivnosti. Gozdarski inšpektorji so sodelovanje s tema dvema organoma na terenu samem v preteklosti že vzpostavili. Carinska uprava je aktivno sodelovala pri nadzoru izvajalcev del v gozdovih na območju Nove Gorice, Postojne, Kranja, Radovljice in Kočevja, na osnovi teh pregledov so bili vzpostavljeni kontakti z DURS na območju Postojne, Velenja in Kranja. V prihodnje si bomo prizadevali za tesnejše sodelovanje tudi na drugih območjih. Pri nadzoru zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, po katerem opravlja posredni nadzor tudi gozdarska inšpekcija, se je vzpostavilo sodelovanje z delovno inšpekcijo, ki poteka zelo dobro in v posameznih primerih tudi s tržno inšpekcijo, ki na osnovi naših ugotovitev nadzora izvajalcev del v gozdovih izvede prekrškovne ukrepe zaradi dela na črno. Tradicionalno dobro je sodelovanje s policijo tako pri nadzoru voženj z vozili v naravnem okolju, pri nabiranju gozdnih sadežev in gob in tudi kot pomoč pri nadzoru drugih kršiteljev v gozdu, kjer inšpektorji pričakujejo odpor. Gozdarska inšpekcija se je aktivno vključila v akcije nadzora prometa, ki jih je organizirala policija. Kot dobro lahko ocenimo tudi sodelovanje z ZGS. Na vprašanja in zahteve po podatkih, ki jih potrebujemo v inšpekcijskih postopkih, se odzivajo hitro in jih kakovostno pripravijo. Ima pa gozdarska inšpekcija pripombe na delo javne gozdarske službe predvsem na njihovo (ne)občutljivost in hitro odzivnost pri posegih v gozd in gozdni prostor, pri gradnji gozdnih prometnic in pri izvajalcih del v gozdovih, čemer je nekaj več napisanega pri ugotovitvah. Ocenjujemo, da z našimi predlogi in stališči, ki jih predstavimo vodstvu Zavoda na sestankih in ob izidu letnega poročila, niso seznanjeni na nižjih nivojih oziroma se predlogi izboljšav ne udejanjajo v praksi. 11 / 56 Preglednica 4 - Sodelovanje z drugimi organi in inšpekcijskimi službami: Organ, s katerim smo sodelovali CSD Ljubljana Število akcij – predmet 1 - Nedovoljena sečnja CURS 14 - Nadzor izvajalcev del v gozdu DURS 3 – Nadzor izvajalcev del v gozdu, prodaja hlodovine IRSD 12– Nadzor izvajalcev del v gozdu 1 - Poseg k.o. Stožice (odvzem gramoza) IRSKO, OI 2 – Odlaganje odpadkov 4– Poseg v gozd 4 – Gradnja v gozdu IRSPEP 1 – Gradnja gozdne ceste 2 – Posegi v gozd 1 - Poseg k.o. Stožice (odvzem gramoza) Komisija za preprečevanje korupcije 1- Poseg v gozd - PGD Grušovlje PP Cerknica 1 - Nadzor vožnje v naravnem okolju PP Domžale 1 - Nedovoljena sečnja PP G. Petrovci 1 - Nadzor vožnje v naravnem okolju in nabiranja gob PP Ilirska Bistrica 1 - Nadzor vožnje v naravnem okolju PP Kamnik 2 - Nedovoljena sečnja, kraja PP Kranjska Gora 6 – Nadzor vožnje v naravnem okolju, kontrola izvajalcev del v gozdovih, kontrola sečenj okrasnih dreves, posek brez odobritve ZGS 1 – Ovadba PP Ljubljana - Vič 1 - Nadzor vožnje v naravnem okolju PP Kočevje in PP Ribnica PP M. Sobota 1 - Nadzor vožnje v naravnem okolju PP Mozirje 1- Nadzor vožnje v naravnem okolju PP Mozirje 1- Nedovoljena sečnja, kraja PP Novo mesto, TIRS 1 - Nadzor prodaje gob PP Tolmin 1 - Nadzor vožnje v naravnem okolju Rudarska inšpekcija 1 – Predlogi sprememb ZRud Sodišče Domžale 1 - Poizvedba-dedovanje Sodnik za prekrške Ptuj 3 - Nedovoljena sečnja TIRS 5 - Nadzor vožnje v naravnem okolju in nabiranja gob 1 - Nadzor vožnje v naravnem okolju TNP 1 – Nadzor nabiranja gob UE Domžale 1 - Poizvedba-denacionalizacija UE Vrhnika 1 - Poizvedba-naslov stalnega bivališča 1 - Paša drobnice v Bohinju 1 – Paša v gozdu VURS 1 – Ovce v gozdu, zanemarjene živali 1 - Poseg v gozd - pesjaki Gozdarska inšpekcija mora v skladu s 23. členom ZUP ves čas postopka paziti na svojo stvarno pristojnost in če spozna, da ni pristojna za določeno upravno zadevo, jo mora v skladu s 65. členom ZUP odstopiti pristojnemu organu. V 3. odstavku 32. člena ZIN je določeno, da mora inšpektor, ki ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa, za katerega ni stvarno pristojen, ugotoviti dejansko stanje, sestaviti zapisnik in ga posredovati pristojni inšpekciji. V odstopih drugim, pristojnim organom, gozdarski inšpektorji tudi zapišejo, da prosijo za odgovor v zvezi z izvedenimi ukrepi. V mnogih postopkih je namreč potem, ko drugi organ že opravi svoje delo, naloga gozdarske inšpekcije ali ZGS, da ukrepa še v skladu z ZG. V letu 2012 je gozdarska inšpekcija odstopila 67 zadev, kar je okoli dve tretjini lanskega števila. Gradbeni inšpekciji IRSPEP je bilo odstopljenih 17 12 / 56 zadev, 11 Inšpektoratu za delo, 10 Tržni inšpekciji, Okoljski inšpekciji 8 zadev, prav toliko Davčni inšpekciji, 7 Kmetijski inšpekciji, 4 medobčinskim inšpekcijam, po 1 pa Policiji in Veterinarski upravi. Preglednica 5 - Odstop zadev drugim inšpekcijam in organizacijam : Odstop organu Predmet odstopa Število odstopov Delo na črno DURS IRSD IRSKGH KI IRSKO, OI IRSPEP Medobčinski inšpektorat… PU Ljubljana TIRS 1 Odziv V reševanju Invalidsko podjetje 1 Ni odziva Poslovanje z gotovino 1 V reševanju Davčni prekršek 1 Ni odziva Odvoz gramoza - k.o. Stožice 1 Ni odziva Izvajalci del v gozdovih, prodaja hlodovine 3 V reševanju Varstvo pri delu 1 Rešeno Varstvo pri delu 1 Ni odziva Izvajalci izobraževanja o VPD 1 V reševanju Zaposlovanje na črno 3 V reševanju Zaposlovanje na črno 1 Ni odziva Izpolnjevanje pogojev po ZVZD 2 Ni odziva Izpolnjevanje pogojev po ZVZD 1 Rešeno Izpolnjevanje pogojev po ZVZD 1 V reševanju Gradnja skladiščenega platoja in agromelioracija 2 Ni odziva Koča na kmetijski površini 2 Ni odziva Odlaganje odpadkov v gozd (K odločba) k.o. Podvolovljek 1 V reševanju Kontejnerji na kmetijskem zemljišču, k.o. Brezovica 1 V reševanju Objekt na izkrčenem delu gozda (K odločba ZGS)k.o. Špitalič 1 V reševanju Nedovoljen vnos zemeljskega izkopa 1 Ni odziva Uničenje kraškega brezna k.o. Gozd 1 Ni odziva Navoz mulja v in ob strugo Nevljice 1 Ni odziva Navoz zemljine k.o. Stožice 1 V reševanju Odlaganje odpadkov v gozd 2 Ni odziva Poseg v gozd 1 Rešeno Gradnja škarpe – ovira na GKC 1 Rešeno Poseg- izven gozda 1 Ni odziva Gradnja objektov gozdu 1 Rešeno Gradnja v gozdu 4 V reševanju Gradnja v gozdu 5 Ni odziva Objekti v gozdu 5 Ni odziva Cesta od Alpskega vrta do hotela na Golteh 1 Pisni odgovor- Postopek ne bo uveden Odlaganje komunalnih odpadkov, poseg v varnostni pas občinsk 2 Rešeno Sečnja- zeleni pas 1 Ni odziva Tatvina lesa 1 V reševanju Delo na črno 4 Ni odziva Trgovina z lesom 1 Rešeno Delo na črno 2 Rešeno V reševanju Delo na črno 2 Izvajanje del k.o. Stožice-delo na črno 1 Ni odziva Uprava Občin v Sp. Podravju Zaprtje javne ceste 1 Ni odziva VURS Odlaganje živalskih odpadkov 1 Ni odziva 67 13 / 56 IRSPEP –17 odstopov Poseg izven gozda 1 Ni odziva 1, Gradnja v gozdu 16 - Rešeno 1 - V reševanju 5, - Ni odziva 10; Inšpektorat RS za delo – 11 odstopov - Rešeno 2, - V reševanju 5, - Ni odziva 4; TIRS – 10 odstopov - Rešeno 3, - V reševanju 2; - Ni odziva 5; IRSKO Okoljska inšpekcija – 8 odstopov Odlaganje odpadkov 8 - Rešeno 2, - V reševanju 1, - Ni odziva 5; DURS – 8 odstopov - V reševanju 5, - Ni odziva 3; IRSKGH – kmetijska inšpekcija -7 odstopov - V reševanju 3, - Ni odziva 4; Občinski inšpektorati – 4 odstopi - Rešeno 2, - Ni odziva 2; Policija – 1 odstop - V reševanju 1; VURS – 1 odstop - Ni odziva 1; 3. PREVENTIVNO DELOVANJE GOZDARSKE INŠPEKCIJE Preventivno delovanje v inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih opozarja morebitne kršitelje predpisov na posledice takega ravnanja. Dolžnost preventivnega delovanja je določena v 6. In 33. členu ZIN, po ZP-1 pa naj bi ravno kaznovanje kršiteljev delovalo tako na kršitelja kot na vse ostale. V gozdarski inšpekciji uresničujemo preventivno delovanje na naslednje načine: z obveščanjem javnosti preko medijev, z odgovori na vprašanja ali na druge načine obveščanja javnosti o predpisih, dovoljenem pravnem ravnanju, najpogostejših kršitvah predpisov, akcijah nadzora in na druge načine. V praksi se najpogosteje poslužujemo dopisov potencialnim kršiteljem, odgovarjamo na vprašanja medijev, redkeje s predavanji ciljnim skupinam. Mediji nas vsako leto največ sprašujejo o predpisih in ukrepih s področja vožnje z vozili v naravnem okolju, v času gobarske sezone tudi o nabiranju gob in drugih gozdnih sadežev. Nekaj vprašanj zadeva tudi neposredne domnevne kršitve na terenu in ukrepe gozdarskih inšpektorjev. 14 / 56 V letu 2012 je bila za medije na začetku leta zanimiva vseslovenska akcija »Očistimo Slovenijo«, zatem ukrepanje gozdarske inšpekcije zaradi posega v gozd zaradi parkirišča kamionov v Trebnjem, posega na negozdno zemljišče v Valdoltri in domnevno protizakonito gospodarjenje z gozdovi v t.i. »Bornovih gozdovih«. Ostala vprašanja so se nanašala na nedovoljeno vožnjo z vozili v naravnem okolju in zaradi obilne gobarske sezone tudi v zvezi z nabiranjem gob. Pričakovanja javnosti so običajno večja kot smo jo zmožni izpolniti inšpektorji. Preglednica 6 - Sodelovanje z mediji (intervju, članek, neposredna oddaja na radiu, …) : Naziv medija Število in tema prispevka DELO 1 izjava – 3.10.2012 – Nabiranje gob Dolenjski list 1 izjava – 04.10.2012 - Nabiranje gob Finance 1 izjava – 20. 03. 2012 – Naloge gozdarskih inšpektorjev v zvezi z odpadki 1 izjava – 3.10.2012 – Nabiranje gob Gorenjski glas 1 izjava – oktober 2012 - Dogajanje v Bornovih gozdovih, 1 izjava – 12.10.2012 - Sečnja za Malim vrhom Kanal A Planet TV 1 izjava – 22.03.2012 – Poseg v gozd (parkirišče Trebnje ) 1 izjava – 01.10.2012 – Gobarjenje v letu 2012 1 izjava – 08.10.2012 – Krčitve v gozdu Radio 94 1 izjava – 06.10.2012 – Delo gozdarskih inšpektorjev Radio Slovenija 1 izjava – 02.12.2012 – Prost dostop v gozd in nabiranje gozdnih sadežev 1 izjava – 10.08.2012 – Gobarjenje v TNP Slovenske novice 1 izjava – 10.08.2012 – Gospodarjenje v »Bornovih« gozdovih Spletni portal Občine Postojna TV Koper 1 članek – 09.10.2012 – Inšpekcijski nadzor tudi nad gobarjenjem 1 izjava – 05.06.2012 – Poseg v prostor (Valdoltra – ni gozd) 1 izjava – 10.08.2012 – Nabiranje gob TV Slovenija 1 izjava – 08.10.2012 – Ggobarjenje in vožnja v gozdu 1 izjava – 11.12.2012 – Neustrezni gozdni red Gabrče 1 izjava – 08.09.2012 - Gozdovi za ljudi - Pahernikov sklad S preventivnimi dopisi poskušamo potencialne kršitelje odvrniti od protipravnih dejanj. Pred leti je bilo teh dopisov največ na področju varstva gozdov - opozarjanje na roke sečenj »lubadark«. Poleg dopisov potencialnim kršiteljem so pomembni tudi drugi dopisi in tolmačenja gozdarskih inšpektorjev, ki prispevajo k spoštovanju predpisov. Ocenjujemo, da so dopisi in ostale aktivnosti, ki jih izvaja gozdarska inšpekcija kot preventivne ukrepe, dobrodošli in učinkoviti. Zato bi želeli, da bi se jih posluževali vsi inšpektorji. Vseh teh aktivnosti ni mogoče zabeležiti, zato je spodnja številka zgolj informativna. V letu 2012 je bilo teh preventivnih dejanj 152 (v letih poprej 156, 155, 152, 139, 125). 15 / 56 Preglednica 7 - Preventivni dopisi potencialnim kršiteljem Tema dopisa Število Lažne oznake drevja za posek 6 Manjši posek brez odkazila 3 Minimalni pogoji za delo v gozdu 1 Nabiranje tartufov 1 Nedovoljen posek 33 Odgovor prijavitelju-ni kršitve 4 Ograditev gozda 1 Osebni razgovori s strankami – pravni nasveti 10 Paša v gozdu 3 Pogoji za odkup in prodajo lesa 3 Poseg v gozd - kamnolom 1 Posegi v prostor 2 Postopki v zvezi s sečnjo 4 Potrebna dokumentacija za postavitev mobilne hiške v gozdu 1 Prenehanje sečne, sečni red 2 Prevzem sečišč 1 Prodaja in posoja motornih snežnih sani 1 Raba gozda 1 Sanitarna sečna 42 Telefonske razlage zakonodaje 20 Urejenost sečišča 8 Varstvo podlubniki 2 Vožnja izven gozdnih cest 2 V letu 2012 sta gozdarski inšpektorici sodelovali z osnovnima šolama pri izvedbi naravoslovnih dnevov, gozdarski inšpektor pa je sodeloval s svojim prispevkom na posvetu o gozdnih sadežih. Te vrste sodelovanja tudi sodijo k preventivnemu delovanju, vendar jih po številu žal ni veliko. 16 / 56 Tema Obseg Prispevek o nadzoru izvajalcev del v gozdovih, 5.10.2012 3 ure Okrogla miza Komenda (oktober 2012) DAN V GOZDU - Kdo bo z nami šel v gozdiček 1 x 4ure OŠ M. Vilharja – naravoslovni dan (junij 2012) DAN V GOZDU - Kdo bo z nami šel v gozdiček 1 x 4ure OŠ A Globočnika – naravoslovni dan (junij 2012) Prost dostop v gozd in nabiranje gozdnih sadežev 0,5 ure – prispevek na Posvetu o gozdnih sadežih in nelesnih gozdnih proizvodih 4. INŠPEKCIJSKI POSTOPEK V inšpekcijskem postopku določenem v ZIN in subsidiarno ZUP opravljajo inšpektorji temeljno poslanstvo svojega poklica. Inšpekcijski postopek je tisti, v katerem je moč z odločbami doseči vzpostavitev zakonitega stanja s prepovedjo ali zapovedjo. To je tudi glavni namen inšpekcijskih služb, da v primerih kršitev z inšpekcijskimi postopki zagotovijo izvrševanje predpisov. Poleg te naloge imajo inšpekcijske službe še nalogo, da s svojimi poročili, pobudami in predlogi, sporočajo izvršni veji oblasti o stopnji izvrševanja posameznih predpisov in predlagajo njihove spremembe. Na ta način so pripravljavci predpisov seznanjeni z učinkovitostjo predpisov in stopnjo njihovega uresničevanja. Tega se po naših ocenah pristojno ministrstvo oblasti premalo poslužuje. Dobra stran inšpekcijskih služb je namreč tudi ta, da imajo podatke iz celotne države in lahko dokaj celovito zaobjamejo dogajanje v vsej državi. S prekrškovnim postopkom, ki ga inšpekcijski organi izvajajo od leta 2005, jim je dana možnost, da s sankcijo podkrepijo dolžnost spoštovanja predpisov. Vendar si je potrebno prizadevati, da inšpektorji prvenstveno uvedejo inšpekcijski postopek. Vsak postopek naj bi se začel kot inšpekcijski postopek, v katerem je potrebno do podrobnosti ugotoviti dejansko stanje, čas, kraj in zavezanca za izvršitev obveznosti. Inšpekcijski postopki so čedalje bolj zahtevni tudi zaradi vse pogostejše prisotnosti odvetnikov, ki zastopajo zavezance. To zahteva od inšpektorjev še dodatno pozornost na formalno zakonitost. Zahtevni so tudi izvršilni postopki, ko zavezančeve obveznosti izvrši tretja oseba ali ko izvršitev odločbe dosežemo z denarno prisilitvijo zavezanca. V preteklem letu so gozdarski inšpektorji opravili 2192 pregledov, izdali so 122 odločb v inšpekcijskem postopku, 162 sklepov v zvezi s temi postopki in 26 sklepov v izvršilnih postopkih. Večina izvršb se je pričela tako, da je bila zavezancem za neizvršitev inšpekcijske odločbe zagrožena izvršba z denarno prisilitvijo. Ta način izvršbe odrejenih obveznosti se uporablja zaradi tega, ker je ta način izvršbe v določenih primerih ustreznejši, ker je cenejši, hitrejši in predstavlja manjši pritisk na zavezanca. Izdanih je bilo tudi 245 opozoril po 33. členu zakona o inšpekcijskem nadzoru. Glede na leto poprej lahko ugotovimo, da je bilo vseh ukrepov več, razen število pregledov, ki ga v gozdarski inšpekciji enačimo s številom zapisnikov v inšpekcijskih postopkih. Sklepov v inšpekcijskih postopkih je bilo 59 več, inšpekcijskih odločb je bilo 6 več in opozoril je bilo kar 74 več kot prejšnje leto. V gozdarski inšpekciji se večina inšpekcijskih postopkov opravi zaradi kršitve 17 / 56 predpisov, ki jih nadzira gozdarska inšpekcija. Pričnejo se na osnovi ugotovljenih nepravilnosti, ki jih pri svojem delu ugotovi ZGS, na osnovi drugih podatkov o nepravilnostih, ki jih bodisi prejmemo od kvalificiranih prijaviteljev ali iz drugih prijav in na podlagi lastnih ugotovitev. Samo manj kot petina vseh postopkov se prične na osnovi letnega načrta dela, ki določa preglede po posameznih sklopih – načrtovanje, gojenje in v zvezi z njim obseg financiranja in sofinanciranja del, nadzor izvajalcev del v gozdovih, vzdrževanje gozdnih prometnic in nadzor vožnje v gozdovih in nabiranja gozdnih sadežev. Postopki ugotavljanja kršitev in odgovornosti zanje običajno zahtevajo terenski ogled, zaslišanje, ukrep in spremljanje izvršitve ukrepov. Zato so ti postopki daljši in zahtevnejši. Podrobnejši pregled opravljenega dela po posameznem predpisu je razčlenjen v sledečih poglavjih, analiza postopkov in ukrepov je prikazana v preglednicah od št. 15 do št. 24. Preglednice 15, 17, 19 in 21 – pregled ukrepov skupaj in v preglednicah 16, 18, 20 in 22 – pregled po predpisu in njegovem kršenem členu, ki so na koncu poročila. 4.1. Zakon o gozdovih (ZG) 4.1.1. Splošno Največ opravljenega dela gozdarskih inšpektorjev je bilo namenjenega nadzoru ZG. V letu 2012 je bilo v inšpekcijskih postopkih opravljenih 2039 pregledov, od tega jih je bilo 269 opravljenih pri ZGS v okviru izpolnitve načrta rednih pregledov, kamor sodijo pregled vzdrževanja gozdnih cest, pregled sofinanciranja gozdnogojitvenih in varstvenih del in pregled gozdnogospodarskih načrtov. Najpogostejša kršitev predpisov je še vedno posek brez odločbe ZGS. V inšpekcijskem postopku je bilo obravnavanih 785 primerov kršitev, v prekrškovnem postopku zaradi istega razloga pa je bilo obravnavanih 447 primerov kršitev. Ugotavljamo, da se število kršitev te vrste z leti ne zmanjšuje. Gozdarska inšpekcija prejme poročila o poseku brez odločbe od ZGS, vendar vseh kršitev zaradi visokega števila niti ne more obravnavati. Na drugi strani pa niti ni izkoriščen ves dovoljeni etat v zasebnih gozdovih. Menimo, da bi moral ZGS več energije posvetiti svetovanju lastnikom gozdov, zlasti tistim, ki se te vrste uslug ne poslužujejo. Drugi najpogostejši razlog inšpekcijskega ukrepanja so bile kršitve določil 1. odstavka 18. člena ZG, zmanjševanje rastnosti in rodovitnosti rastišč, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanje funkcij gozdov. Teh primerov je bilo 197, zaradi kršitev je bilo uvedenih 15 prekrškovnih postopkov. Običajno gre po obsegu za manjše posege v gozd in gozdni prostor zaradi odlaganja ali odvzemanja materiala, postavitev začasnih objektov in za primere, ko je zaradi poseka drevja prišlo do zmanjševanja funkcij gozdov. Izdanih je bilo 14 opozoril po ZIN, 35 ureditvenih odločb v inšpekcijskih postopkih in 10 sklepov o izvršbi teh odločb. Posegi v gozd brez soglasja ZGS in posegi izven gozda brez mnenja ZGS so kršitve 1. in 2. odstavka 21. člena ZG. Sem po vsebini sodijo še krčitve gozdov brez dovoljenja ZGS in sečnje na golo. Pregledov te vrste kršitev je bilo 189. Posegi v gozd se izvajajo najpogosteje za namene 18 / 56 gradnje objektov, pogostokrat tudi za to, da kršitelji te površine uporabljajo za različne druge namene. Problem postaja iz leta v leto večji. Kadar gre za gradnje objektov v gozdu ali za navažanje odpadnega materiala v gozd in gozdni prostor, so ukrepi gozdarske inšpekcije odvisni tudi od tega ali bosta gradbena in okoljska inšpekcija opravili svoj del posla. Pri teh kršitvah je pomembno, da vse inšpekcijske službe, ki imajo pristojnosti ukrepanja v teh primerih delujejo usklajeno. Mislimo na istočasne in tudi skupne preglede, ugotavljanje dejanskega stanja in tudi hkratnega zaslišanja zavezancev. Problem pri teh kršitvah so dolgotrajni postopki, v katerih zavezanci uporabijo vsa pravna sredstva, da bi lahko čim dalj časa obdržali in uporabljali stanje v nasprotju s predpisi. Posegi v gozd in gozdni prostor so tudi težko popravljivi, če sploh so in zahtevajo znatna finančna sredstva, običajno precej večja, kot so bila potrebna za sam poseg. Kljub tem težavam je obravnavanje in sankcioniranje teh kršitev za sam gozd pomembno. Gozdarstvo si lahko za razliko od kmetijstva, pripiše zasluge za dokaj omejeno število posegov v gozd in gozdni prostor, oziroma za to, da se gozdnatost v Sloveniji, ob neupoštevanju zaraščanja kmetijskih površin, ni bistveno zmanjšala. V inšpekcijskih postopkih je bilo zavezancem izdanih 15 inšpekcijskih odločb, v treh primerih se je bilo potrebno poslužiti izvršb inšpekcijskega postopka, izrečenih je bilo tudi 22 opozoril v inšpekcijskem postopku. Uporaba gozdnih cest v nasprotju z režimom, vožnja zunaj gozdnih cest, čezmerna uporaba cest in nedovoljene zapore gozdnih cest so po pogostosti naslednji sklop kršitev. Inšpektorji so opravili 96 pregledov, izrekli 6 opozoril zavezancem v inšpekcijskih postopkih in izvedli 37 prekrškovnih postopkov. Do kršitev pri uporabi gozdnih cest pride največkrat zaradi neupoštevanja režima uporabe, bodisi da gre za trajno prepoved prometa, označeno s prometni znakom ali za začasno prepoved uporabe prometnice. Redki so primeri obravnavanja prekomerne uporabe gozdnih cest, zaradi česar na gozdni cesti ostanejo posledice take uporabe. V preteklem letu je bilo v enem gozdnogospodarskem območju obravnavanih 14 zapor gozdnih cest brez dovoljenja ZGS. V postopku je bilo ugotovljeno, da je do tega prišlo zaradi tihega odobravanja javne gozdarske službe in nepoznavanja predpisov s tega področja. Varstvo gozdov, predvsem ukrepanje po členih od 28. do 30. ZG, je bilo v inšpekcijskih postopkih obravnavano 52 krat. Zavezanci najpogosteje ne opravijo z odločbo ZGS naloženih del ali pa jih opravijo prepozno. V teh primerih gozdarski inšpektorji preventivno obveščajo potencialne kršitelje, da naj opravijo vsa potrebna dela. Na obvestilo gozdarske inšpekcije se pozitivno odzove večina potencialnih kršiteljev z izvršitvijo odločbe ZGS.. Gradnja gozdnih cest in vlak in vzdrževanje gozdnih cest ter uporaba gozdne prometnice za namen, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi je naslednja najpogostejša kršitev, zaznana v 37. primerih. V preteklem letu so gozdarski inšpektorji obravnavali nekaj gradenj gozdnih vlak z elementi gozdnih cest in nedovoljene gradnje gozdnih cest. Tudi v teh primerih ugotavljamo, da ZGS prepozno reagira na nepravilnosti v zvezi s tem ali pa sploh ne reagira. Ne gre za veliko število primerov. Težava je v tem, da ZGS v skladu s svojo vlogo ne poskuša odpraviti pomanjkljivosti. Izjeme v zakonu o graditvi objektov glede gradnje gozdnih cest in gozdnih vlak so dopustne zaradi tega, ker se pričakuje, da bo gozdarstvo s svojo javno službo poskrbelo za zakonito gradnjo gozdnih prometnic in tako prispevalo pospeševanju gradnje in posledično večje proizvodnje. S tem je hkrati dana gozdarstvu velika odgovornost za pravilno usmerjanje posegov v gozd za gradnjo gozdnih 19 / 56 prometnic. V nekaj primerih, sedmih inšpekcijskih, so gozdarski inšpektorji obravnavali nedovoljeno vožnjo po gozdnih vlakah za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi. Ker gre v tem primeru za vsebinsko enak nadzor kot po uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, je ta problematika obravnavana posebej, v poglavju 4.5. 30 primerov je bilo ograditev posameznih delov gozda v nasprotju s predpisi. Gre za primere ograjevanja svoje lastnine, najpogosteje se gozdna površina stika z gradbeno. Ograje so namenjene zaščiti svoje lastnine, vendar ker niso postavljene v skladu s predpisi, jih gozdarska inšpekcija obravnava kot kršitev ZG. V nekaj primerih gre za ograjevanje zemljišč, ki so po svojem namenu negozdna, običajno nezazidana stavbna zemljišča, ki pa ustrezajo definiciji gozda po 2. členu ZG. V inšpekcijskem postopku se zavezancem dopusti možnost pridobitve soglasja za postavitev ograje, če to ni možno, se odredi odstranitev. Tudi tukaj nastopi problem pristojnosti. Namreč, ko gre za ograje, ki so objekti po zakonu o graditvi objektov, moramo zadeve odstopiti gradbeni inšpekciji. S tem se postopki proti kršiteljem zavlečejo ali pa sploh ne uvedejo. Ob koncu vsakega leta gozdarski inšpektorji poostrijo nadzor nad pridobivanjem, prevozom in prodajo okrasnih drevesc. V lanskem letu je bilo izvedenih 27 inšpekcijskih postopkov in le 1 prekrškovni postopek. Obravnavanih je bilo 16 primerov nedovoljene paše v gozdu in prav toliko primerov nedovoljenega kurjenja v gozdovih. Problem paše je nekako v latentni fazi, pojavlja se vsake toliko časa predvsem na območju Gorenjske. Ostaja nerešen predvsem zaradi neodzivnosti ministrstva in zaradi slabe organiziranosti pašnih skupnosti. Nedovoljeno kurjenje v gozdovih oziroma požiganje travišč s katerih se lahko ogenj razširi v gozd običajno predstavlja problem v pomladanskih mesecih ali na začetku poletja. Takrat so inšpektorji v zvezi s tem tudi najbolj aktivni. Ob razglasitvi požarne ogroženosti na določenem območju, pa gozdarski inšpektorji v primeru kršitev obveščajo Inšpektorat za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gozdarska inšpekcija je zaznala pojav kurjenja izoliranih vodnikov, s čimer odstranijo izolirno maso. Kurjenje največkrat poteka na obračališčih gozdnih cest, daleč od oči opazovalcev, v popoldanskem in celo nočnem času. Izkazalo se je da gre za dobro organizirane združbe. Nadzor je težaven in je potekal v sodelovanju z okoljsko inšpekcijo in policijo ter ob obveščanju občanov. 4.1.2. Nadzor porabe proračunskih sredstev, namenjenih subvencioniranju gojitvenih in varstvenih del Gozdarska inšpekcija ima po programu dela nalogo pregledovati dela na površinah v gozdovih, ki so financirana ali sofinancirana s sredstvi proračuna. V letu 2012 je bilo pregledanih 209 hektarjev od skupno opravljenih 3312, kar pomeni 6 % del, ki se merijo v površinah, 15.578 kosov opravljenih del od skupno opravljenih 217328 ali 7 % in 4455 m od skupno opravljenih 156077 m ali 3 % del, ki se merijo v metrih. Obseg pregledanih del v gozdovih je manjši kot lansko leto, poleg tega za gozdnogospodarsko območje Tolmin ni podatkov. 20 / 56 Problematika področja vlaganj v gozdove je nespremenjena. Na eni strani gre za nizki obseg sredstev, ki jih porabijo tisti lastniki gozdov, ki sami želijo opraviti ta dela, obračun sredstev, ki je podlaga za opravljenih nadzor se opravi šele pozno v jeseni, ko je zelo težko, ali skoraj nemogoče ugotoviti kakovost izvedenih del. ZGS z oblastnimi ukrepi ne zagotovi kakovostne izvedbe nujnih del, ki so načrtovana v gojitvenih načrtih in vključena v letne plane vlaganj, saj večina lastnikov za izvajanje gojitvenih del ne kaže zanimanja oz. pripravljenosti za izvedbo načrtovanih del, pomanjkljiva sta tudi znanje in opremljenost lastnikov za izvajanje teh del. Zato obstoječi sistem deluje v obratni smeri, kot bi moral – dela so prevzeta pri tistih lastnikih, ki so to bili pripravljeni opraviti, nato sledi odločba in po potrebi še dopolnitev gojitvenega načrta. Velik problem za prevzemanje del predstavljajo opravljena dela na majhnih površinah. Izvedena gojitvena in varstvena dela se ne prevzemajo sproti (23. člen pravilnika), obračunavanje je vezano na dokončanje celotnega projekta. Postopek načrtovanja, izdajanja odločb in prevzem dela ni sorazmeren z obsegom sredstev, zato je po naših ugotovitvah birokratsko preobsežen in prezahteven. V nekaj primerih gozdarski inšpektorji niso prevzeli opravljenih del – nepravilno obračunano delo, razlika v površini, dela niso bila načrtovana v gozdnogojitvenem načrtu. ZGS je pomanjkljivosti po opozorilu inšpekcije odpravil. Višina sofinanciranja gojitvenih in varstvenih del, ki se zmanjšuje iz leta v leto, ne predstavlja pomembnega dejavnika, ki bi prispeval h kakovosti gospodarjenja z gozdovi in tudi ne opravičuje intenzivnosti nadzora. 4.1.3. Ugotovitve inšpekcijskih pregledov gojitvenih in varstvenih del v letu 2012 Tudi ugotovitve so enake lanskim. Opravljena so tista dela v gozdovi, ki so jih bili lastniki pripravljeni opraviti in ne vsa tista dela, ki so kot potrebna določena v gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Gojitveni ukrepi ob tako majhnem obsegu in dejstvu, da ZGS z odločbami »opremi« le dela, ki so jih lastniki pripravljeni narediti, niso več orodje za usmerjanje gospodarjenja v gozdovih. Da bi ponovno vzpostavili učinkovit sistem gojenja gozdov, bo potrebno temeljito spremeniti ZG. Ločiti bo potrebno dela, ki krepijo gospodarske vrednosti gozdov od tistih, ki so nujno potrebna, da se preprečijo škode v gozdovih ali na površinah, ki jih ti gozdovi varujejo. Tista dela, ki so nujno potrebna, pa bo moral lastnik gozda opraviti ali pa jih bo na njegove stroške izvršil organ z javnimi pooblastili. Ostala dela, ki zgolj krepijo gospodarsko funkcijo gozdov pa bi bilo potrebno vzpodbujati s sistemom davčnih olajšav. Prav tako še vedno menimo, da bi bilo treba najti zakonsko rešitev, da bi pri lastnikih, ki tega sami ne zmorejo, izvajalci opravili nujna dela in prejeli subvencije neposredno. 21 / 56 4.1.4. Nadzor porabe proračunskih sredstev – vzdrževanje gozdnih cest Obseg sredstev za vzdrževanje gozdnih cest je bil v letu 2012 manjši kot leto poprej. Na splošno pa je precej manjši kot bi bilo potrebno. Sistem vzdrževanja je ustaljen in poteka brez posebnosti. Ugotavljajmo, da ima že kar nekaj občin sklenjene večletne pogodbe z izvajalci, kar naj bi prispevalo k vzdrževanju gozdnih cest preko celega leta oziroma takrat, ko je to najbolj potrebno. Izvrševanje načrtov vzdrževanja po vrstah in obsegu del običajno odstopajo od programa vzdrževanja, finančno pa je načrt 100 % izvršen. Odstopanja od načrtovanih del so posledica spremenjenih potreb, ki se pojavijo tekom leta zaradi vremenskih razmer, tudi ujm ali pa se pojavijo neodložljiva dela. Kakovost izvedenih del je v okviru sprejemljivosti. Gozdarska inšpekcija je prejela tudi prijavo, da ena občina kljub namensko zbranim sredstvom za vzdrževanje gozdnih cest ni sklenila pogodbe z izvajalcem za izvedbo teh del. Inšpekcijski postopek je v teku. Vendar, kot se je pokazalo v preteklih postopkih, gozdarska inšpekcija nima učinkovitega orodja za to, da bi odredila vrnitev nenamensko porabljenih sredstev v proračun, drugi pristojni organi, po našem mnenju proračunska inšpekcija, ki deluje v Ministrstvu za finance, pa ne ukrepajo. Sicer so ugotovitve in predlogi iz preteklih let še vedno aktualni. Zagovarjamo stališče, da bi bilo potrebno spremeniti preveč razpršen in pretog sistem vzdrževanja gozdnih prometnic. S spremembo predpisov bi bilo potrebno zagotoviti, da bi se sredstva zbirala na centralnem računu, iz katerega bi se črpala za vzdrževanje prometnic na nivoju celotne države in ne za območje posamezne občine. Tako bi se sicer skromen obseg sredstev lahko prelival med posameznimi območji in bolj učinkovito ter v skladu z načrtom vzdrževanja porabil tam, kjer bi bilo to potrebno. Pogodbe bi še vedno lahko bile tripartitne, še vedno bi lahko omogočili občinam določen vpliv pri izbiri izvajalcev. Tak način zbiranja sredstev na enem mestu bi popolnoma onemogočil uporabo sredstev za druge namene, s centralnim planiranjem bi zagotovili smotrnejšo porabo sredstev tam, kjer bi bilo to potrebno. Veča se tudi uporaba gozdni cest, ki niso namenjeni gozdni proizvodnji, zato bi bilo potrebno razmišljati o uvedbi večjega stalnega vira proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest, če hočemo v bodoče še ohraniti uporabo gozdnih cest tudi za javne namene. 4.1.5. Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov Gozdarska inšpekcija je v letu 2012 na podlagi Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/2010) izvedla kontrolo gozdnogospodarskih načrtov, gozdnogojitvenih načrtov, kontrolo potrebnosti priprave sprememb oz. dopolnitev gozdnogospodarskih načrtov in opravila podrobnejšo analizo trinajstih gozdnogospodarskih načrtov, ki jim je v letu 2011 potekla veljavnost. V 12 območjih je bilo konec leta 2011 206 gozdnogospodarskih načrtov enot, od tega jih je bilo 13 v pripravi. Pri pregledu arhiviranja pretečenih načrtov, ki se izdelajo v treh izvodih, je bilo ugotovljeno, da obstajajo odstopanja od predpisanih pravil. Večinoma en izvod načrta z vpisanimi evidencami 22 / 56 hranijo kar na krajevnih enotah, v regionalni arhiv ne potuje noben načrt, prav tako se po en načrt ne hrani v Arhivu RS. Izvedena je bila kontrola 17 načrtov GGE, ki so bili na polovici svoje veljavnosti z namenom preverjanja potrebnosti priprave sprememb oz. dopolnitev gozdnogospodarskih načrtov. V nobenem primeru ni bilo potrebno na ministrstvo podati pobudo za spremembo načrta. Gozdarski inšpektorji so pregledali 13 gozdnogospodarskih načrtov, ki jim je veljavnost pretekla v letu 2011. Izvedla se je kontrola evidenc glede vpisa, opravila analiza gozdnogojitvenega načrtovanja in podrobnejša vsebinska analiza izvajanja teh gozdnogospodarskih načrtov. Evidence se večinoma vpisujejo v skladu z veljavnimi predpisi. Problem, ki ga inšpektorji opažamo na vseh območjih, je evidentiranje neizkoriščenega drevja, ki se ne izvaja povsod v skladu z zakonodajo. Večinoma se ZGS izgovarja na njihove računalniške programe, ki tega ne omogočajo. Težavo rešujejo z oceno neizkoriščenega drevja s pomočjo stalnih vzorčnih ploskev pri obnovi GGN. Pravilnik je leta 2006 določil vsebino gozdnih kronik z namenom poenotenja njihovih vsebin. V praksi opažamo, da so gozdne kronike sicer spisane, vendar vsebina odstopa od predpisane. Kronike se marsikje raje pišejo v skladu s tradicijo posameznih krajevnih enot. Preglednica 8 - Preglednica gozdnogojitvenih načrtov v gozdnogospodarskih enotah, ki jim je v letu 2011 pretekla veljavnost OE/Goj. načrti: BLED KR LJ KO PO NM BR CE SG MB MB MS KRAS Σ ha/% Jih ni 390 0 0 0 0 0 0 0 0 63 0 0 0 453 1% Starejši od 10 let 1324 28% 0 1085 15% 314 10% 551 20% 3527 42% 4847 58% 955 21% 221 3% 737 2% 415 15% 721 15% 1504 26% 16201 24% Stari od 2 do 10 let 2562 54% 5055 89% 5006 76% 2577 79% 2192 3924 46% 2921 35% 3456 75% 5878 88% 2288 69% 1999 73% 3684 77% 4306 72% 45848 67% Dop. v preteklem letu 503 11% 606 11% 513 8% 369 11% 45 2% 1034 12% 362 4% 182 4% 614 9% 216 7% 323 12% 382 8% 134 2% 5283 8% Površina gospodarske enote 4778 5611 6604 3260 2697 8485 8292 4593 6712 3304 2736 4787 5944 67803 Nadomestiti z novimi 1700 0 667 0 112 0 597 853 2378 Pregledani so bili gojitveni načrti 13 enot, ki zavzemajo skoraj 68.000 ha gozdov. Dve enoti še vedno za celotno površino nimata izdelanih gojitvenih načrtov. Med enotami močno izstopata načrta GGE Pišece (OE Brežice), kjer je 42% površine pokrite z več kot 10 let starimi gojitvenimi načrti in GGE Stari trg (OE Novo mesto), kjer je takih načrtov celo 58%. Tudi na območju OE Bled in OE Sežana je več kot ¼ načrtov starejših od 10 let. ZGS lahko le na podlagi veljavnega gojitvenega 23 / 56 načrta izda odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves in potrebnih gojitvenih delih. ZGS zagotavlja, da letno posodobijo ali obnovijo do desetine gozdnogojitvenih načrtov v Sloveniji, to je okvirno za 100 tisoč hektarov gozdov (http://www.zgs.gov.si/slo/delovna-podrocja/gojenje-gozdov/izdelavagozdnogojitvenih-nacrtov/index.html), kar pa naše analize na vzorcu 13 gozdnogospodarskih enot ne morejo potrditi. Povprečje nam lahko skrije tudi marsikatero podrobnost. Od 13 pregledanih gozdnogospodarskih enot so jih na območju kar osmih v letu 2010 obnovili manj od predvidenih 10%. Na OE Sežana npr. le 2%. Tudi nov pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi, sprejet leta 2010, ne rešuje vprašanja, čemu in za koga se gojitveni načrti sploh izdelujejo. Žal so novi načrti še vedno preobsežni, neoperativni, nepregledni in ne omogočajo spremljanja izvajanja ukrepov oz. uresničevanja načrta. Načrti vsebujejo veliko neuporabnih in nepotrebnih podatkov (iz opisnih listov načrta GE), iz njih pa se ne da npr. ugotoviti kje in v kakšnem obsegu je kakšen ukrep planiran ter kdaj je bil izveden. Slabo pregleden je tudi kartni del (zahteven in zamuden novi program). Pri preseganju dovoljenega etata na ravni oddelkov se še vedno dogaja, da se preseganje z načrti določenega etata še vedno ne odobri s predpisano komisijo, čeprav tako zahteva zakonodaja. Na nekaterih območjih je sodelovanje s komisijo že ustaljena praksa in čas bi bil, da se primeri dobrih praks razširijo na celoten Zavod. Na problem izvajanja gojitvenih del gozdarska inšpekcija opozarja iz leta v leto. Izvajanje gojitvenih del pada. Žal dobre analize zaradi neizmerno slabih podatkov v opomnikih ni bilo mogoče izvesti. Na podlagi analiz iz opomnika gozdarska inšpekcija že vrsto let opozarja ZGS na številne nepravilnosti in neskladnosti z veljavno zakonodajo, ki se nanašajo na gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje (nepravilno arhiviranje, neevidentiranje neizkoriščenega drevja, neizdelani gozdnogojitveni načrti in njihova zastarelost, prekoračitve poseka v oddelkih brez ustrezne komisije, razkorak med načrtovano in realizirano nego). Žal so naše ugotovitve bolj ali manj naletela na gluha ušesa. ZGS namreč ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti, saj iz leta v leto ostajajo enake. Gozdarska inšpekcija se je tudi zaradi sprememb težišča svojega dela v letu 2013 odločila, da v prihodnje tako obširnega nadzora nad uresničevanje gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov ne bo več opravljala. 4.1.6.Nadzor izvajalcev glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje del v gozdovih Ena izmed prioritet gozdarske inšpekcije v letu 2012 je bila nadzor izvajalcev del v gozdovih. Področje dela je zelo obsežno, zato ni mogoče pričakovati, da bo urejeno čez noč, potrebno bo veliko časa, dela in sodelovanja vseh vpletenih. Nedopustno je, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov na razpisu za sečnje v nekoncesijskih gozdovih za leto 2012 izbral izvajalca, ki ne izpolnjuje minimalnih pogojev in ni izvedel ukrepov, ki mu jih je naložila gozdarska inšpekcija. Nedopustno je, da je lokalna samoupravna skupnost na razpisu za sečnjo v občinskih gozdovih izbrala izvajalca, ki mu je gozdarska inšpekcija izdala odločbo o prepovedi dela zaradi strokovne neusposobljenosti. 24 / 56 Tudi večje izvajalske firme bi se morale zavedati odgovornosti, ki izhaja iz 4. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07-UPB1, 29/10, 57/12), ko podpisujejo pogodbe s podizvajalci. Odgovornosti in meja svojih pooblastil bi se morali zavedati tudi zaposleni na ZGS. Nadzor izvajalcev poteka na podlagi: - prijav in odstopov; - obravnav izvajalcev, udeleženih v prekrškovnih postopkih zaradi kršenja določil ZG (nap. črne sečnje, neurejenost sečišč); - skupnih terenskih akcij z delovno, tržno, davčno inšpekcijo in carino; - rednih pregledov dokumentacije izvajalcev registriranih v zaokroženi geografski celoti občini ali upravni enoti; - izbranih odločb ZGS, izdanih za posek več kot 100 m³ s preverjanjem izvajalcev, ki so ta dela izvajali. Preglednica 9 – Ugotovitve nadzora usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih Usposobljenost ob začetku postopka Število pregledanih subjektov SKUPAJ % Ukrepi gozdarske inšepkcije Odločba Samostojni d.o.o. in Strokovno Usposobljeni Opozorilo prepoved d.d. usposobljeni za ZVZD podjetnik ZIN dela Neregistrirani Dop.dej. 245 21 88 95 41 61 67 100 9 36 39 17 25 27 104 22 Odstop Postopek o prekršku 25* 5 * Število odstopljenih zadev: - 15 IRSD, - 7 TIRS, - 3 DURS Statistika formalnega izpolnjevanja pogojev glede strokovne usposobljenosti je, z ozirom na opravljene preglede, porazna. Samo četrtina izvajalcev del v slovenskih gozdovih je bila ob začetku postopka ustrezno usposobljena. Je pa v letošnjem poročilu že opazen rahel trend izboljševanja razmer. V primerjavi z lanskim letom je med pregledanimi manj neregistriranih in več usposobljenih izvajalcev. Gozdarska inšpekcija je naletela na primere, ko dolgoletni dobri delavci v gozdarstvu ne morejo pridobiti certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), ker nimajo končane osnovne šole. Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 81/00, 55/03, 118/06, 85/09) določa kot pogoj za pridobitev NPK zgolj starost 18 let. Vendar pridobi posameznik NPK, če dokaže, da dosega znanja in spretnosti, določene s katalogom, sprejetim v skladu s tem zakonom, ki v 12. členu med drugim določa vstopne pogoje za vsak posamezni poklic na osnovi poklicnega standarda. Komisija, ki je pripravila poklicne standarde za dela v gozdu, je določila dodatni vstopni pogoj končano osnovno šolo za pridobitev NPK za gojitelja, sekača, traktorista in žičničarja. 25 / 56 Zelo oster pogoj predpisuje Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94, 50/06, 74/11, 80/12). Pravilnik v 4. členu v povezavi s 3. členom določa, da mora izvajalec, ki opravlja več zaporednih faz s področja izkoriščanja gozdov zagotoviti, da načrtovanje, vodenje in nadziranje teh del opravlja delavec, ki ima najmanj 5. raven izobrazbe gozdarske smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj pri delih v gozdu. Gozdarska inšpekcija apelira na zakonodajno vejo oblast, da razmisli o tem določilu. V praksi to namreč pomeni, da bi moral vsak, ki izvaja sečnjo in spravilo, ne glede na to ali je samozaposlen ali je delodajalec, zagotoviti, da mu ta dela opravlja ustrezno usposobljena oseba. Zavezanci se pritožujejo, da je kakovostne delavce za delo v gozdu v Sloveniji izredno težko dobiti, po njihovem mnenju jih preostre zahteve silijo v delo na črno. Uvajanje novih delavcev je drago (pridobitev NPK). Verjetno je del resnice tudi drugje, saj je med neregistriranimi izvajalci, torej tistimi, ki so delali na črno, kar nekaj takih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Uveljavila se je praksa, da delavci iz tretjih držav prihajajo na delo v slovenske gozdove brez ustrezne usposobljenosti, saj se Pravilnik o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso vezane na trg dela (Uradni list RS, št. 45/11) ne izvaja dosledno. Delodajalec jih zaposluje in jim po preteku enega leta napiše referenčno pismo, ki mu omogoča pridobitev NPK zgolj s potrjevanjem. Naj še enkrat opozorimo, da je zaposlovanje neustrezno usposobljenega delavca soudeležba pri delu na črno in referenčno pismo »samoprijava« delodajalca, da je zaposloval neustrezno usposobljenega delavca. Nadzor tujcev je otežen, saj so nekatere stvari še nedorečene, kot na primer, kakšno dokumentacijo potrebuje: - Samostojni podjetnik, ki je podizvajalec avstrijskega podjetja, zanj delajo Slovaki - Avstrijsko podjetje, ki izvaja posek in spravilo, zaposluje državljane nečlanic EU. Inšpektorat ali za delo ne ve, kaj bi z vidika varstva pri delu izvajalci morali predložiti. Naš pravilnik zahteva overjeno listino, vendar le za državljane EU. Podjetje je registrirano v EU, v podjetju delajo tujci. Pri pregledu subjektov, ki imajo v bazi AJPESa registrirane tudi gozdarske dejavnosti, smo ugotovil, da se jih več neposredno ne ukvarja z delom v gozdu, saj gre za firme, ki: - imajo gozdarske dejavnosti samo registrirane, dejansko pa se s to dejavnostjo ne ukvarjajo; - urejajo parkovne površine in podobno, za morebitno delo v gozdu pa pogodbeno najemajo ustrezne podizvajalce. Nekateri izmed teh izvajalcev po pozivu gozdarske inšpekcije za dostavo dokumentacije, gozdarske dejavnosti uradno izbrišejo iz evidence ali celo zaprejo dejavnost. Gozdarska inšpekcija pri nadzoru izvajalcev del v gozdovih dobro in tesno sodeluje s tržno in delovno inšpekcijo ter z DURS in CURS. Gre za skupne akcije na terenu ali medsebojne odstope zadev v pristojno reševanje. V letu 2012 je o ugotovljenih nepravilnostih gozdarska inšpekcija v 25 26 / 56 primerih obveščala pristojne, z odstopom upravne zadeve ali z vložitvijo obdolžilnih predlogov v prekrškovnih postopkih. Izjemno težaven je nadzor izvrševanja odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti ali odločb o prepovedi opravljanja posameznih faz gozdne proizvodnje. Potrebno bo domisliti način obveščanja o izdanih odločbah in vzpostaviti sistem kroženja informacij. Odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti izda gozdarska inšpekcija šele, če zavezanec ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi v razumnem roku, ki mu je določen z opozorilom po ZIN. V letu 2012 je bilo izdanih 22 takih odločb, v letu 2011 pa le 12. Ob tem opozarjamo, da gre za eksistenčni obstoj posameznikov, kar je povezano s hudimi pritiski in celo grožnjami inšpektorjem. Zaradi slednjega je direktor gozdarske inšpekcije prevzel več zadev povezanih z več pravnimi osebami in s.p.-ji, ki so dejansko v lasti ene osebe s katero se je ukvarjalo več gozdarskih inšpektorjev in več sodišč, a ga z našimi ukrepi in ukrepi sodišč nismo uspeli usmeriti, kaj šele ustaviti. Z delom je v preteklem letu uspešno nadaljevala delovna skupina, ki skrbi za koordinacijo, sodelovanje in usklajevanje z drugimi inšpekcijami in poenoteno ukrepanje znotraj gozdarske inšpekcije na področju nadzora izvajalcev del v gozdovih. Skupina je sodelovala tudi pri spremembi Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 80/12) in pri pripravi dopisa MKO namenjenim upravnim enotam glede minimalnih pogojev za delo v gozdu, ki jih morajo izpolnjevati tudi nosilci dopolnilne dejavnosti s področja gozdarstva. Skupina je MD in MKO opozorila tudi na nekaj nejasnosti zaradi sprejetja novega zakona o varstvu in zdravju pri delu povezanih s pravnim statusom kmeta, ki opravlja neko drugo dejavnost izven kmetijstva, oziroma je zaposlen izven kmetije in je na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovan, kmetuje pa v svojem prostem času, poleg tega pa opravlja tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji ali dela kot strojni krožkar. Po ZVZD taka oseba ni delodajalec niti ni samozaposlena oseba in posledično zanj določila tega zakona ne veljajo. Gozdarska inšpekcija je MKO uradno obvestila in predlagala, da to pomanjkljivost vnese v spremembe zakona o kmetijstvu. UE izdajajo odločbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji na podlagi Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05). V teh odločbah pa se včasih navajajo dejavnosti iz Standardne klasifikacije dejavnosti, ki pa ni skladna s seznamom iz uredbe. MKO je bil opozorjen, da pri spremembi uredbe neskladja odpravi. 4.1.7. Nadzor prevoza in prodaje okrasnih dreves Ob koncu vsakega leta gozdarska inšpekcija poostri nadzor poseka, prevoza in prodaje okrasnih dreves. V preteklem letu so gozdarski inšpektorji izvedli 27 inšpekcijskih postopkov, opravili so tudi nadzore prodaje drevesc ob koncu tedna, vendar je bilo kršitev zelo malo. Prodajalci najpogosteje nimajo ustrezno označenih vseh drevesc ali jih imajo več kot so imeli nalepk. Ugotavljamo, da je kršitev iz leta v leto manj. V prodaji je čedalje več dreves s plantažne proizvodnje in iz uvoza. 27 / 56 Konkurenco naravnim drevescem predstavlja tudi prodaja umetnih okrasnih dreves. Zaradi tega je prodaja okrasnih dreves, pridobljenih v naših gozdovih, vsako leto manjša, čeprav bi ob umnem gospodarjenju in ob ustreznih vzpodbudah lahko pokrili potrebe po vseh okrasnih drevesih v slovenskem prostoru, pa še izvažali bi jih lahko. Gozdarstvo si bo moralo prizadevati za ponovno oživitev uporabe naravnih okrasnih dreves, ki je okolju bolj prijazna, kot uporaba plastičnih smrečic. S tem bi tako posredno vzpodbudili prepotrebno nego v mlajših razvojnih fazah sestojev, kjer prevladujejo iglavci in preprečevali zaraščanje kmetijskih površin. 4.2. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu Gozdarski inšpektorji opravljajo redni nadzor izvajanja določb zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu in pravilnikov, izdanih na njegovi podlagi. Pregledi drevesnic v letu 2012 so bili opravljeni hkrati ob nadzorih zdravstvenega varstva rastlin v drevesnicah. V Sloveniji so v register dobaviteljev, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, trženjem ali uvozom gozdnega reprodukcijskega materiala vpisane naslednje drevesnice: Omorika, d.o.o, GLG Murska Sobota, d.d., Štivan, d.o.o., HGP Brežice, d.o.o. in Semesadike, d.d., v register dobaviteljev je vpisan tudi ZGS. Zaradi spremembe lastnika v Semesadike Mengeš d.o.o. je prišlo do zamude pri pregledu drevesnice v Markovcih, vendar se je ob koncu leta tudi to uredilo. Tudi v preteklem letu so bile pregledane vse drevesnice, v katerih se proizvaja gozdni reprodukcijski material za sadnjo v gozdovih. Opravljenih je bilo 17 pregledov, leto poprej 21 pred dvema letoma 26. V enem primeru je bilo odrejena odprava pri vodenju zapisnika o vzgoji reprodukcijskega materiala, v enem primeru je inšpektor ugotovil, da drevesnica nima zaposlenega ustreznega strokovnjaka, drugih nepravilnosti ni bilo ugotovljenih. Ugotovitev, ki velja že več let je, da je po zakonu ZGS odgovoren za zagotavljanje semena in sadik gozdnega drevja, vendar se v gozdove sadi tudi material, ki ni najbolj ustrezen. Ne upoštevajo se npr. višinske regije. Pridelovalci gozdnega reprodukcijskega materiala opozarjajo, da od ZGS ne dobivajo obvestil o semenenju določenih vrst, zato potem tudi ni nabiranja semena. Zato sejejo seme, ki ga imajo na zalogi in zagotavljajo sadike, ki jih imajo vzgojene in ne tistih, ki jih ZGS naroči. Preglednica 10 – Nadzor izvajanja zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu Tema pregleda 7. in 15. čl. ZGRM (sadike) - kakovost in zdravstveno stanje - označevanje in pakiranje - dobaviteljev dokument 21. člen ZGRM (ne izpolnjuje predpisanih pogojev) 7. in 15. čl. ZGRM (sadike) - kakovost in zdravstveno stanje - označevanje in pakiranje - dobaviteljev dokument Lokacija ZGS ali drevesnica Število pregledov Ugotovitve ZGS Postojna in drevesnica Štivan 1 Nepravilnosti ni bilo Semesadike Mengeš, Drevesnica Markovci 1 Semesadike nimajo zaposlenega ustreznega gozdarskega strokovnjaka ZGS Brežice 1 Nepravilnosti ni bilo 28 / 56 Tema pregleda 7. in 15. čl. ZGRM (sadike) - kakovost in zdravstveno stanje - označevanje in pakiranje - dobaviteljev dokument Lokacija ZGS ali drevesnica Semesadike Mengeš, drevesnica Tišina Število pregledov Ugotovitve 1 ZIN 33/2 – odrejena odprava nepravilnosti pri vodenju zapis. o vzgoji, … 7. in 15. čl. ZGRM (sadike) - kakovost in zdravstveno stanje - dobaviteljev dokument ZGS Nazarje KE Gornji grad KE Luče, KE Šoštanj, KE Kamnik ZGS – izdaja dobaviteljevih dokumentov prejemnikov sadik ZGS, OE Celje, KE Šentjur in KE Slov. Konjice 2 Nepravilnosti niso ugotovljene GLG Murska Sobota Drevesnica Ižakovci 1 Nepravilnosti ni bilo Semesadike Mengešdrevesnica Tišina 1 Nepravilnosti ni bilo GLG Murska Sobota Drevesnica Polana 1 Nepravilnosti ni bilo Nadzor pridobivanja potaknjencev klonov topola Pregled izpolnjevanja predpisanih pogojev dobavitelja GRM, zaradi sprememb podatkov o odgovorni osebi Nadzor dobave sadilnega materiala 4.3. 8 Nepravilnosti niso ugotovljene Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin Zdravstvene preglede drevesnic, ki proizvajajo sadike za uporabo v gozdovih, opravlja Gozdarski inštitut Slovenije z dvema pooblaščenima preglednikoma. Ob teh pregledih je praviloma prisoten tudi gozdarski inšpektor, ki v primeru nepravilnosti oz. ob odkriti prisotnosti škodljivih organizmov ali sumu nanje, odredi ukrepe za njihovo odpravo. V letu 2012 je bilo opravljenih 14 pregledov (lani 17, leto poprej 16) v drevesnicah v juliju, septembru in oktobru. V štirih primerih je bila prisotna hrastova pepelovka (Erysiphe alphitoides), v štirih primerih listna pegavost (Mycosphaerella sp.), ki je bila v treh primerih ugotovljena na boru, v dveh na topolu, v enem primeru so bile ugotovljene poškodbe zaradi topolovega steklokrilca (Sciapteron tabaniformis), enkrat je bila ugotovljena češnjeva listna pegavost (gliva Blumeriella jaapii), v enem primeru je bila opažena okužba na smreki s smrekovo ušjo (Sacchiphantes spp.), borova gliva Diplodia pinea in še nekaj manjših okužb gospodarskih škodljivcev. V enem primeru je bil odrejen sežig sadik tuje in brina zaradi napada krasnikov in podlubnikov, enkrat uničenje sadik smreke, dvakrat uničenje sadik bora zaradi Mycosphaerella pini, enkrat črnega bora drugič munike (Pinus leucodermisa) in v enem primeru odrejeno uničenje sadik iglavcev v okrasnem delu drevesnice. Na Muti je bil pregledan varovalni pas okoli drevesnic, drugod pa ne, ker v drevesnicah ni bilo gostiteljskih rastlin škodljivih organizmov hruševega ožiga oz. šarke. Pregledana sta bila tudi varovalna pasova okoli drevesnice Semesadike Mengeš na Tišini ter okoli matičnega nasada pečkarjev v Selu na Goričkem. 29 / 56 Preglednica 11 – Nadzor izvajanja zakona o zdravstvenem varstvu rastlin Lokacija (drevesnica) Število in čas pregledov GLG Murska Sobota – Polana, Ižakovci 1/jul. 2012 Semesadike Mengeš – Drevesnica Tišina 1/jul. 2012 Štivan 2/jun. 2012 Semesadike Mengeš – Markovci 1/jul. 2012 1/julij 2012 Rimš Vrbina 1/julij 2012 Tema pregleda Ugotovitve Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici (GIS) Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici (GIS) Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Okužba po Erysiphe alphitoides Okužba po Melampsora populina Napad po Sciapteron tabaniformis Okužba po Mycosphaerella microsora Okužba po Erysiphe alphitoides Okužba po Blumeriella jaapii Rimš 1/sept. 2012 Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Vrbina 1/sept. 2012 Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici OMORIKA Muta 1/sept. 2012 1/okt. 2012 OMORIKA Muta Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici (GIS) 1/okt. 2012 Kontrola varovalnega pasu drevesnice Semesadike Mengeš – drevesnica Markovci 1/okt. 2012 Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Celjsko GG območje 2/okt. 2012 Izdani RPL-ji Varovalni pas matičnega nasada Selo 1/avg. 2012 Semesadike Mengeš – Drevesnica Tišina 1/jul. 2012 GLG Murska Sobota – Polana, Ižakovci, 1/okt. 2012 4.4. Kontrola prisotnosti hruševega ožiga Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici (GIS) Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici (GIS) Sežig sadik tuje in brina zaradi napada krasnikov in podlubnikov Opozorilo ZIN- uničenje izpuljenih, neuporabnih sadik smreke Črni bor okužen z Mycosphaerella pini – odrejeno uničenje Na borih okužba z Lophodermium sp., na cigarovcu z Erysiphe sp., na topolah z Saperda sp. Opažena rahla okužba na smreki s smrekovo ušjo Sacchiphantes spp., na lipah s Mycosphaerella microsora, na katalpah pa močna okužba s pepelovko Na topolih v sledeh okužba z rjo (Melampsora sp.) na Pinus nigra z Diplodia pinea in Cyclaneusma spp, na Pinus walichiana z Lophodermium sp.; Na pušpanih je bil naknadno determiniran škodljivec pušpanova vešča (Cydalima perspectalis). Sum na karantenski organizem Mycosphaerella pini na 3 sadikah munike (P. leucodermis) Sežig okuženih sadik munike uničeno po odločbi / Odrejeno uničenje obolelih maloštevilnih sadik iglavcev v okrasnem delu drevesnice - ZIN 33/2 Prejemnikom sadik ZGS izdal s sadikami na DD Ni okužbe Okužba po Mycosphaerella microsora Okužba po Erysiphe alphitoides Okužba po Blumeriella jaapii Okužba po Erysiphe alphitoides Okužba po Melampsora populina Napad po Sciapteron tabaniformis Uredba o varstvu samoniklih gliv V obravnavanem letu je bilo po vsem območju naše države obilo gob. Na nekaterih območjih: Gorenjska, Pohorje, Goričko, del Notranjske in Dolenjske, je bilo zaradi številnih obiskovalcev stanje že nevzdržno in prav kliče po spremembah predpisov, na katere opozarjamo že več let zapored: 30 / 56 - prostorska ali časovna omejitev območij nabiranja gob ali/in izdaja dovolilnic - nadzor nabiranja gob morajo poleg gozdarske inšpekcije pričeti nadzorovati tudi drugi, s predpisi, določeni organi – inšpekcija, pristojna za okolje, ZGS. Gozdarska inšpekcija je zaradi tega v letu 2012 poostrila nadzor in opravili 36 pregledov, od tega 62 ur ob koncih tedna ali ob praznikih. Zaradi kršitev predpisov je bilo izdanih 5 inšpekcijskih odločb, izrečeno 1 opozorilo in 10 plačilnih nalogov v prekrškovnem postopku. V prekrškovnem postopku so bile v 4 primerih nabrane gobe odvzete (27 kg jurčkov) in komisijsko uničene na kraju odvzema. Nadzor nabiranja gob je izredno težaven, saj je potrebno kršitelja ujeti pri samem dejanju, običajno v gozdu, daleč od ljudi in pogosto brez signala mobilnega telefona in če upoštevamo še dejstvo, da je nabiranje gob in lastništvo nad njimi za nabiralce svetinja, potem lahko razumemo, da je tudi konfliktov na samem terenu veliko. Odvzem gob je še zlasti problematičen, zato se ga v glavnem poslužujmo le ob prisotnosti policije. Zato te nadzore opravljamo v času, ko gobe na nekem območju rastejo intenzivno, ob pomoči policije, ker se je to pokazalo kot najučinkovitejše. V zvezi s tem nadzorom, enako velja tudi za nadzor vožnje z vozili v naravnem okolju in predvideni nadzor ugotavljanju izvora posekanega drevja, kaže omeniti naslednje: dokler se na teh segmentih ne bo bistveno zmanjšalo število kršitev, je potrebno povečati število inšpektorjev in sicer za toliko, da se bo kršitelj vsaj na vsak peti poskus kršitve srečal z nadzornikom ali inšpektorjem. Šele potem, ko se bo spremenil odnos do spoštovanja predpisov in zasebne lastnine, bomo lahko govorili o zmanjšanju nadzora kot ga imajo npr. v sosednji Avstriji. Po podatkih, ki so nam na voljo za avstrijsko Koroško, kjer je bilo prav tako obilo gob in veljajo približno enaki predpisi kot pri nas glede količine nabranih gob, so lani izrekli samo dve globi, pa kljub temu ni bilo takih težav kot v Sloveniji. 4.5. Nadzor voženj v naravnem okolju Nadzoru voženj v naravnem okolju je bilo namenjeno precej časa. Nadzor tega področja, ki ga urejata tako uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in zakon o gozdovih, je po izkušnjah učinkovit, kadar se izvaja ob pomoči policije takrat, kadar je pričakovati največ kršitev. To pa je izven rednega delovnega časa in ob koncih tedna. Problem nedovoljene vožnje je tudi področje, ki javnost in s tem medije zelo zanima. Kršitelja je potrebno zalotiti ob dejanju prekrška, kar predstavlja kar nekaj težav. Izkušnje učijo, da je zavest kršiteljev zelo nizka in da včasih ne zadošča niti prisotnost policije, saj se kršitelji, opremljeni z zaščitnimi čeladami in z neregistriranimi vozili nočejo ustaviti. Prekrškovni postopki, ki so bili uvedeni na osnovi fotografije kršitelja, so bili v nekaterih primerih uspešni. V letu 2012 je priprava osnutka zakona o vožnji v naravnem okolju, ki naj bi celovito uredila to področje, v celoti zastala. Stališče gozdarske inšpekcije je izoblikovano na osnovi izkušenj pri nadzoru. Menimo, da je v novem predpisu potrebno urediti: - da bi bila obvezna označitev vozila (registracija), na osnovi katere bi bilo mogoče na daljavo ugotoviti lastnika vozila; 31 / 56 - da bi bil lastnik vozila odgovoren za prekršek v primeru, da vozila na kraju prekrška ni bilo mogoče ustaviti in s tem identificirati kršitelja; - da bi bilo potrebno ob večjih turističnih središčih z občinskimi prostorskimi načrti določiti območja, kjer bi bila vožnja v naravnem okolju dovoljena; - da se globe za kršitelje bistveno zvišajo, v zakonu določenih primerih, pa naj se določi tudi začasni odvzem vozila; - da se v nadzor aktivno vključijo vsi organi, ki imajo pooblastila za nadzor – inšpekcija, pristojna za okolje, ZGS. V letu 2012 je gozdarska inšpekcija sodelovala s policijo v več akcijah, ki so bile organizirane na njihovo pobudo, prav tako je tudi gozdarska inšpekcija dala pobude za nadzor. Dobra plat »večjih« akcij s policijo je v medijski pokritosti in s tem poudarjenim preventivnim značajem, manjših akcij pa večja učinkovitost in usmerjenost na tista območja, kjer je teh kršitev največ. Gozdarska inšpekcija je v lanskem letu opravila 49 nadzorov vožnje z vozili v naravnem okolju ali 320 ur, od tega 24 krat ob sobotah, nedeljah in praznikih, za kar je bilo porabljenega 164 ur delovnega časa. Po določilih uredbe je bilo izrečeno 1 opozorilo po ZIN in izdanih 6 plačilnih v prekrškovnem postopku. Po ZG je bilo izrečenih 6 opozoril po ZIN, 10 opozorilo po ZP-1, 15 plačilnih nalogov, 10 odločb z izrekom opomina in 10 odločb z globo v prekrškovnem postopku. 4.6. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju nalaga gozdarski inšpekciji le spremljanje izvajanja njenih določb v gozdnem okolju. Pristojnost za ukrepanje po uredbi je v celoti prenesena na požarne inšpektorje, ki delujejo v Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gozdarski inšpektorji naj bi tako v obdobjih, ko je razglašena velika in zelo velika požarna ogroženost, poostreno nadzorovali ogrožena območja in v primeru kršitev obveščali požarne inšpektorje. V skladu z določili ZG imajo gozdarski inšpektorji pristojnost ukrepati proti kršiteljem kadar kurijo na neurejenih kuriščih v gozdu in na površinah poraščenih z gozdnim drevjem (1. in 2. odstavek 33. člena ZG) ali kadar požigajo travišča ali ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd (3. odstavek 33. člena ZG). V obravnavanem letu je bilo izvedenih 16 pregledov in izrečeno 1 opozorilo v inšpekcijskem postopku, poleg tega so bili izdani 3 plačilni nalogi in 2 odločbi z izrekom globe v prekrškovnem postopku. 5. UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA SPREMEMBE V maju 2012 je Računsko sodišče objavilo Revizijsko poročilo upravljanja z gozdovi. V pregled so bili vključeni Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter Zavod za gozdove Slovenije. Na koncu poročila so priporočila Računskega sodišča napisana na šestih 32 / 56 straneh in so precej obvezujoča. Določene pomanjkljivosti bo možno odpraviti šele s spremembo predpisov, druge bi bilo potrebno odpravljati sproti. Med priporočili je tudi nekaj tistih, na katere v svojih letnih poročilih že vrsto let opozarja gozdarska inšpekcija. Pričakovali smo, da bo na osnovi tako kritičnega poročila ZGS napel vse sile, da bo poskušal takoj uresničiti tista priporočila, ki bi jih lahko. Vendar česa takega ni bilo čutiti. Celo več. Letna poročila gozdarske inšpekcije smo vsako leto na pomlad predstavili vodstvu ZGS. Kljub temu, da smo tako kot vsako leto dali pobudo za to, lani tega nismo uspeli narediti. Upamo lahko, da zaradi utemeljenih razlogov, ne zgolj zaradi domneve, da odgovorni niso pripravljeni prisluhniti priporočilom gozdarske inšpekcije in jih poskušati uresničiti. Gozdarska inšpekcija ugotavlja kršitve pri gradnji gozdnih prometnic. Skupno pri vseh primerih kršitev je naslednje: - prepozno, neustrezno odzivanje na nedovoljene gradnje gozdnih prometnic; - širina gozdnih vlak ne ustreza predpisanim gabaritom v pravilniku; - načrtovanje gozdnih vlak v primerih, ko je že vnaprej jasno, da gre za povezovalno pot do določenega objekta; Ob koncu leta smo prejeli prijavo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, v kateri ugotavljajo, da je širina gozdne vlake, ki je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, v nasprotju s predpisi. Posledica take ugotovitve je lahko odvzem izplačanih sredstev. Na problem smo opozorili že v lanskem poročilu o delu gozdarske inšpekcije. Še vedno vztrajamo, da bi morala strokovna pomoč in nadzor pri gradnji gozdnih prometnic potekati od vodje oddelka pa vse do revirnega gozdarja. Gozdarska inšpekcija je v enem izmed gozdnogospodarskih območij ugotovila kar 24 primerov trajne zapore gozdnih prometnic in njihove rabe v nasprotju s predpisi. Zaprtih gozdnih cest je 14, 8 gozdnih vlak z elementi gozdne ceste in 2 gozdni vlaki. Pojavile so se tudi t.i. privatne ceste, ki so jih lastniki trajno zaprli. Opozarjamo, da je trajno in popolno zaporo gozdnih cest možno izvesti v skladu z določili 42. člena ZG in da je potrebno ločiti med režimom uporabe gozdnih cest, ki ga je možno določiti na osnovi 39. člena ZG in trajno zaporo gozdnih cest. Zapore gozdnih vlak predpisi ne predvidevajo, ker je vožnja zunaj gozdnih cest, razen za gospodarjenje z gozdovi prepovedana. Izjema, določena v 3. odstavku 40. člena ZG, ki dopušča vožnjo s kolesi in ježo, mora biti posebej označena. Strokovne službe ZGS so v tem primeru popolnoma odpovedale. V lanskem inšpekcijskem poročilu je bilo tudi o tem že opozorjeno. Gozdarska inšpekcija je nadaljevala z nadzorom izvajalcev del v gozdovih. Samo četrtina izvajalcev del v slovenskih gozdovih je bila ob začetku postopka ustrezno usposobljena. Z nadzorom, s katerim spodbujamo izvajalce, da se v določenem roku ustrezno usposobijo, bomo nadaljevali. Ugotovili smo, da zaposleni v ZGS ne poznajo predpisov s tega področja, čeprav je vodstvo inšpektorata prav na to temo organiziralo sestanek z vodstvom ZGS že v septembru 2011. Posebno težavo pri izvajanju del v gozdovih predstavlja delo v okviru strojnih krožkov zaradi različne interpretacije predpisov. Po nekaterih interpretacijah naj bi člani strojnih krožkov bili upravičeni do 33 / 56 bonitet (da niso zavezanci za plačilo dohodnine in da jim ni potrebno izpolnjevati strokovne usposobljenosti za delo v gozdu) ne samo v primeru, da to delo opravljajo v okviru strojnih krožkov, marveč naj bi to veljalo za izvajanje del tudi drugim prejemnikom teh storitev. Tako ti izvajalci predstavljajo nelojalno konkurenco vsem, ki so registrirani in strokovno usposobljeni za delo v gozdu. Ravno zaradi tega je gozdarska inšpekcija zahtevala sestanek na MKO že februarja 2011, na katerem je bilo dogovorjeno, da bo MKO z dopisom vse strojne krožke pozval na spoštovanje zakonodaje. To se žal, kljub intervencijam gozdarske inšpekcije, še ni zgodilo. Med tem časom je gozdarska inšpekcija nadaljevala z nadzori strojnih krožkov in odstopila prijave tržni in davčni inšpekciji, ki sta uvedli inšpekcijske in prekrškovne postopke zoper kršitelje. Obstajata tudi že dve odločitvi drugostopenjskega organa, ki potrjujeta stališče gozdarske inšpekcije. MKO je bila dana pobuda za spremembo zakona o kmetijstvu, da bodo tudi izvajalci dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki delo opravljajo v gozdu in so zaposleni izven kmetije, tudi zavezanci za izpolnjevanje pogojev po ZVZD. Nekatere upravne enote izdajajo odločbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji tudi za dela, ki so sicer v Standardni klasifikacije dejavnosti, niso pa navedena kot dela, ki jih je dovoljeno podeliti kot dopolnilno dejavnost po Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05). Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo postala bolj odprta za namnožitev tudi drugih, nam doslej neznanih, karantenskih škodljivih organizmov, ki bodo lahko povzročili veliko škode v gozdovih, če se ne bomo strokovno primerno organizirali, da se bomo sposobni hitro in ustrezno odzvati na nevarnosti namnožitve karantenskih škodljivih organizmov. Izdajanje soglasij za posege v gozd in gozdni prostor na nekaterih območnih enotah ZGS poteka sprotno, kakovostno in strokovno na visoki ravni. Soglasje je pisano po določilih ZUP, dodan je pravni pouk, kar strankam zagotavlja večjo pravno varnost. Znanje in izkušnje bi bilo dobro prenesti tudi na ostala območja, da bi se vzpostavila ustrezna praksa in zagotovilo poenotenje odločanja. Gozdarska inšpekcija si bo prizadevala za neposredni dostop do baze podatkov, ki jo vodi ZGS. Ni razumljivo, da so nam na voljo baze podatkov drugih ministrstev, vključno z osebnimi podatki, ki jih inšpektorji pri svojem delu potrebujemo, nimamo pa neposrednega dostopa do baz podatkov, ki so po svoji naravi in po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja javni (Odločba informacijske pooblaščenke št. 090-227/2011-20, z dne 11.04.2012). Navajamo še zmeraj aktualne pripombe iz prejšnjih let: - Šest let je preteklo odkar je bil ZGS določen kot prekrškovni organ. - Sredstva za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del se iz leta v leto zmanjšujejo. Prejemniki sredstev so skoraj izključno tisti, ki so voljni opraviti delo. Gojitveni ukrepi ob tako 34 / 56 majhnem obsegu in dejstvu, da ZGS z odločbo določi le tista dela, ki so jih lastniki pripravljeni narediti, niso več orodje za usmerjanje gospodarjenja v gozdovih. - Pogoji za skladiščenje posekanega lesa v predpisih niso dovolj jasno opredeljeni. Ni določeno, kje so lahko taka skladišča in kako morajo biti urejena, zato se najpogosteje nahajajo na kmetijskih zemljiščih, ob robu gozda ali ob gozdnih prometnicah. - V izobraževalne programe dodiplomskega izobraževanja gozdarstva je nujno potrebno uvesti osnove zakona o splošnem upravnem postopku, prav tako je potrebno zagotoviti nenehno izpopolnjevanje o splošnem upravnem postopku zaposlenih v ZGS. - Problem različnih evidenc površin gozdov – razlike med masko gozdov v gozdnogospodarskih načrtih in katastrom rabe zemljišč pri MKGP in dosledno spoštovanje določil Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/2008). - Spremeniti predpise o dovoljenjih za krčitve gozdov v kmetijske namene tako, da bo jasno določeno, v čigavi pristojnosti je ukrepanje na izkrčenih površinah do njihovega vnosa v prostorske akte in kdo mora poskrbeti, da se za izkrčene površine spremeni namembnost v prostorskih aktih. Stališče gozdarske inšpekcije je, da bi morala biti v dovoljenju za krčitev že vključena vsa soglasja po predpisih in da pomeni izdano dovoljenje ZGS res dovoljenje za krčitev gozda. - S spremembo predpisov je potrebno doseči, da za gospodarjenje z gozdovi in za posege v gozd in gozdni prostor za gradnjo gozdne infrastrukture, ne bo potrebno pridobiti posebnih soglasij po zakonodaji s področja varstva okolja in urejanja prostora. Sprejet gozdnogospodarski načrt je akt ministrstva, ki mora biti pred sprejetjem medresorsko usklajen. To bi pomenilo večjo odgovornost ZGS, hkrati bi lastnikom gozdov s tako spremembo predpisa odpravili nepotrebno birokratsko oviro. - Urediti razlike med dejanskim in evidentiranim posekom z izključitvijo subjektivnega faktorja. Gozdarska inšpekcija predlaga, da se za dejanski posek na ravni države uporabi posek, ugotovljen na stalnih vzorčnih ploskvah. Za nižje nivoje je mogoče uporabiti kombinirano metodo stalnih vzorčnih ploskev in prevzema sečišč ali kakšno drugo, prilagojeno metodo. 6. DELO GOZDARSKE INŠPEKCIJE KOT PREKRŠKOVNEGA ORGANA 6.1. Prikaz izrečenih ukrepov V letu 2012 je bilo skupno izrečenih 631 ukrepov: 179 opozoril, 113 plačilnih nalogov, 139 odločb z izrekom opomina ter 200 odločb z izrekom globe. V letu 2012 je bilo podanih 5 zahtev za sodno varstvo na plačilne naloge, kar predstavlja le 4,4 %, število predlogov za izterjavo glob se je povečalo in znaša 29, kar pomeni 25,7 odstotkov. Na izdane opomine sta bili podani 2 zahtevi za sodno varstvo ali 1,4 %, predlogov za prisilno izterjavo je bilo 7, na odločbe je bilo vloženih 23 zahtev za sodno varstvo ali 11,2 %, predlogov za izterjavo pa je bilo 14, kar predstavlja 7 %. Število zahtev za sodno varstvo na izrečene prekrškovne ukrepe je nizko in 35 / 56 znaša le slabih 7 %. Zaradi neplačila glob in stroškov postopka so gozdarski inšpektorji vložili 50 predlogov za prisilno izterjavo, kar pomeni v 11 % primerov. Število predlaganih uklonilnih zaporov se je z lanskih 74 nekoliko znižalo in znaša 59. Storilci so na osnovi predloga za določitev uklonilnega zapora, ki ga storilci prejmejo v vednost, v 21 primerih globo takoj poravnavali, zaradi česar je prekrškovni organ predlog umaknil. Sodišča so ga na osnovi naših predlogov s sklepom določila v 47 primerih, in kasneje z 31 sklepi tudi preklicala. To pomeni, da je institut uklonilnega zapora učinkovito sredstvo, da storilci globo dejansko tudi plačajo. Pet storilcev je opravilo namesto plačila globe dela v splošno korist. Preglednica 12 – Število ukrepov v prekrškovnem postopku Število Stroški postopka EUR Izrečena Plačana * Izrečeni Plačani Globa EUR Skupaj 452 143.202 81.609 Plačilni nalog 113 34.917 16.008 Odločba – opomin 139 Odločba – globa 200 108.285 65.601 15.315 14.911 Zahteva za sodno varstvo Število Delež Predlogi za izterjavo Število Delež 30 6,6% 50 11,1% 5 4,4% 29 25,7% 4.050 3.886 2 1,4% 7 5,0% 11.265 11.025 23 11,5% 14 7,0% * - številka je nižja, ker lahko storilci po ZP-1 v 7 dneh po pravnomočnosti plačajo polovico izrečene globe Inšpektorji so v 5 primerih s sklepom zavrgli zahtevo za sodno varstvo, sodišča pa so v letu 2012 prejela v odločanje 25 zahtev za sodno varstvo. Sodišča so od teh vloženih in nerešenih iz prejšnjih let v 16 primerih ustavilo postopek, 1 zahteva za sodno varstvo je bila zavrnjena, 2 odločbi o prekršku in 2 plačilna naloga sta bila s sodbo odpravljena, v 9 primerih (5 odločbo o prekršku in 4 plačilni nalogi), pa je sodišče potrdilo odločitev prekrškovnega organa. V 1 primeru je sodišče odločbo o prekršku odpravilo in samo odločilo o sankciji. Večina ukrepov je bilo izrečenih, ker je storilec z dejanjem storil en prekršek. V 31 primerih odločb, so bili kršitelji kaznovani za po 2 prekrška, v 4 primerih pa za 3 prekrške v steku. 36 / 56 Preglednica 13 – Število prekrškovnih odločb v steku Število odločb – globa Kršena zakonska določila 11 11 x stek 17/1,4 in 17/7 člen ZG 6 6 x stek 17/1,4 in 18/1 člen ZG 2 2 x stek 17/1,4 in 21/1 člen ZG 3 3 x stek 17/1,4 in 22/1 člen ZG 2 2 x stek 17/1,4 in 28/1 člen ZG 3 3 x stek 17/1,4 in 37/5 člen ZG 2 2 x stek 17/1,4, 17/7 in 21/1 člen ZG 1 1 x stek 17/1,4, 18/1 in 22/1 člen ZG 1 1 x stek 18/1 člen ZG in Ur. vožnje 6/1/1 1 1 x stek 18/1 in 21a/2 člen ZG 1 1 x stek 18/1, 21/1 in 24/2 člen ZG 1 1 x stek 40 člen ZG in 21 člen ZG 1 1 x stek 40 člen ZG in 4. člen ZKZ Primerjava s preteklimi leti in podrobnejša analiza nadzora ter kršitvah posameznega predpisa in njegovega člena je razvidna iz preglednic 15 do 22. 6.2. Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških V času od sprejetja zakona, leta 2003, do sedaj, se je zakon spremenil sedemkrat, sledila sta še dva popravka sprememb zakona, torej sprememba vsaj enkrat letno. Že samo to dejstvo kaže na ne dovolj tehtno domišljenost sprememb. Nenehne spremembe so zahtevale dodatno izobraževanje v prekrškovnih organih, na drugi strani pa spremembe niso prinesle bistvenega izboljšanja samega sistema, v določenih primerih so ga še bolj otežile. Nekaj je takih, ki so pomenile lažje delo sodišč, z vidika dela prekrškovnih organov pa morda lahko ugotovimo le dve taki, ki sta bili v prid prekrškovnim organom in sicer 57. a člen, ki je izjemoma dovolil izdajo posebnega plačilnega naloga v določenih primerih in ponovna uveljavitev pravice prekrškovnega organa do pritožbe na odločitve sodišč v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila uvedena z zadnjo spremembo. Prekrškovnim organom se je tako nalagalo dodatne obveznosti ob dejstvu, da ob uveljavitvi niso bili kadrovsko okrepljeni, niti niso prejeli več sredstev za delovanje. Morali bi bolj zvesto slediti osnovni ideji, da gre za hitri, poenostavljeni postopek, v katerem ima kršitelj odprto možnost sodelovanja v postopku in v katerem 37 / 56 so mu zagotovljene pravica do izjave in pravica do sodnega varstva. V sistem prekrškovnega prava je bila vgrajena pomembna novost, za razliko od splošnega upravnega postopka, po kateri se v primeru zahteve za sodno varstvo v nobenem primeru ne vrnejo nazaj na prvo stopnjo v ponovno odločanje. V lanskem poročilu smo zapisali, da bi bilo potrebno ob morebitnih novih spremembah ZP-1 nujno potrebno v komisijo za pripravo sprememb vključiti tudi predstavnike prekrškovnih organov. Zapisana želja se očitno ni uresničila, saj se pripravlja novela ZP-1, o kateri na inšpekcijskem svetu, organu, ki naj bi usklajeval delo inšpekcij, ni bilo govora. Predlagamo, da se v zakonu določi obveza sodišč, da obveščajo prekrškovne organe o teku postopka, ki vpliva na delo prekrškovnih organov – določitev uklonilnega zapora, prestajanje uklonilnega zapora, konec prestajanja uklonilnega zapora in opravo del v splošno korist. Predlagamo, da se preuči možnost, da se v hitrem prekrškovnem postopku pred prekrškovnimi organi kršiteljem ne bi priznavali stroški zagovornikov. Razlog je v tem, da gre za hitri postopek, v katerem je subjektivna odgovornost ugotovljena, kršitelj mora biti opozorjen na pravice, ki izhajajo iz 55. člena ZP-1. V prid temu govori tudi institut pravice do izjave o prekršku, ki izhaja iz 4. odstavka istega člena ZP-1, kjer je določeno, da mora prekrškovni organ, v primeru da se kršitelj ni mogel osebno izjaviti o prekršku in ga ni bilo mogoče poučiti o njegovih pravicah, le-tega pozvati da se pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v petih dneh od vročitve obvestila. Kršitelj mora izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška lastnoročno podpisati in je ne sme zanj podpisati zagovornik. Prekrškovni organi opažamo, da sodišča v primerih, ko na zahtevo za sodno varstvo postopek ustavijo, ne odločijo hkrati tudi o stroških zagovornika ampak pričakujejo, da bo o stroških odločil prekrškovni organ. To pomen, da morajo prekrškovni organi odločiti o stroških postopka zagovornika tudi za postopek pred sodišči, za katerega nimajo nobenih podatkov o zahtevnosti postopka, narokov ipd, skratka na pamet, ob dejstvu, da prekrškovni organi niso vešči predpisov s tega področja, čeprav zakon jasno določa, da so za to pristojna sodišča. Tudi v komentarju ZP-1 je o stroških zagovornika zapisano, da mora sodišče s sodbo ali sklepom, s katerim se postopek o prekršku konča, odločiti tudi o tem kdo je dolžan plačati stroške postopka in kolikšni ti stroški so. In nadalje, da se o stroških postopka odloči s sodbo ali sklepom, s katerim se postopek konča. Tako pa je prekrškovnim organom dodeljena naloga o presojanju, kar jim po definiciji ne pripada. Prav tako zaradi storilcev ni dobro, da sodišča v zavrnjenih ali zavrženih zahtevah za sodno varstvo v izreku nimajo določene sodne takse. Sicer si kršitelji predstavljajo, da so takse odvisne od dobre volje prekrškovnega organa. V gozdarski inšpekciji je večina zadev zaključena na prvi stopnji. V povprečju zadnjih nekaj let je le na okoli 10 % odločitev podana zahteva za sodno varstvo. Sodišča bi se morala organizirati tako, da bodo zahteve za sodno varstvo obravnavala čim hitreje. V zadnjem času opažamo, da so zahteve za sodno varstvo bile v nekaj primerih dodeljene drugim sodiščem. To je vsekakor pohvalno. V spodnji preglednici navajamo nekaj primerov okrajnih sodišč, ki imajo zahteve za sodno varstvo v 38 / 56 reševanju nesorazmerno dolgo (v tabeli so vse zahteve za sodno varstvo, ki so na sodiščih več kot 100 dni): Preglednica 14 – Čas reševanja zahtev za sodno varstvo pri okrajnih sodiščih Datum vložitve ZSV na sodišče Okrajno sodišče Okrajno sodišče v Kranju Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu Okrajno sodišče v Ljubljani Okrajno sodišče v Novi Gorici Okrajno sodišče na Vrhniki Okrajno sodišče v Ljubljani Okrajno sodišče na Vrhniki Okrajno sodišče v Trbovljah Okrajno sodišče Cerknica Okrajno sodišče MB Okrajno sodišče v Kranju Okrajno sodišče v Sežani Okrajno sodišče v Velenju Okrajno sodišče MB Okrajno sodišče v Radovljici Okrajno sodišče v Radovljici Okrajno sodišče Ptuj 5.9.2012 28.8.2012 22.8.2012 14.8.2012 1.8.2012 24.7.2012 23.5.2012 21.5.2012 20.4.2012 15.3.2012 16.1.2012 9.9.2011 8.8.2011 9.6.2011 24.11.2009 24.11.2009 30.10.2009 Število dni v reševanju 152 160 166 174 187 195 257 259 290 327 386 514 546 607 1168 1168 1194 Ostaja pripomba iz lanskega leta, da je potrebno ponovno preučiti določilo 2. odstavka 199. člen, ki določa, da v primeru, ko je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, nastopi pravnomočnost z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva. To določilo ne velja v primeru, ko je na osnovi 66. členu ZP-1 dopustna pritožba zoper sklep sodišča kot redno pravno sredstvo in sicer takrat, kadar je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, zoper druge odločbe sodišča pa v primeru, da je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane, ali če je bila izrečena globa v večkratniku ali v odstotku ali če sta bila izrečena odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi. Tudi prekrškovni organ lahko vloži pritožbo na sodišče v primeru, če je sodišče odpravilo odločbo o prekršku ali jo je spremenilo tako, da je postopek ustavilo. V vseh teh primerih odločba ne more postati pravnomočna z dnem, ko jo prekrškovni organ pošlje storilcu, marveč po preteku 8 dnevnega roka. Kadar ima prekrškovni organ pravico do pritožbe na odločitev sodišč je v naši inšpekciji sprejeta rešitev, da v primeru, da se organ odloči, da se na sodbo ne bo pritožil, pošlje sodbo storilcu šele po preteku 8 dnevnega roka. Institut uklonilnega zapora je še vedno učinkovito sredstvo za prisilitev kršiteljev k plačilu izrečene globe z odločbo. Da bi zadostili načelu delovanja pravne države, da kršitelj za svoje nepravno delovanje odgovarja s primerno sankcijo, na eni strani in načelu sorazmernosti na drugi strani, bi bilo 39 / 56 treba zagovarjati stališče, da je institut uklonilnega zapora namenjen tistim, ki kazni nočejo plačati, in ne tistim, ki je ne morejo plačati. Že veljavno določilo sodiščem omogoča, da ne določijo uklonilnega zapora, kadar ugotovijo, da vse okoliščine zadeve ter kršiteljevo premoženjsko stanje in možnosti tega ne omogočajo. To potrjujejo sklepi nekaj sodišč, ki so se zaradi storilčevih osebnih razlogov odločila, da uklonilnega zapora ne bodo določila. V zvezi z uklonilnimi zapori se je pojavila nova težava. V nekaj primerih se je primerilo, da je rok odločitve sodišč o tem ali bodo določila uklonilni zapor ali ne tako dolg, da nastopi zastaranje izvrševanja sankcije po 44. členu ZP-1, ki začne teči od dneva vložitve predloga za določitev uklonilnega zapora sodišču, saj je v Sodbi IV Ips 85/2011 Vrhovno sodišče Slovenije odločilo, da je predlog za določitev uklonilnega zapora dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa. No kljub temu je potrebno ujeti 4 letni rok zastaranja izvrševanja pravnomočno izrečene sankcije, kot je to določeno v 3. odstavku istega člena. Predlagamo, da so sodišča pazljiva na to in da odločijo vsaj kakšno leto predno preteče absolutni rok zastaranja izvrševanja sankcij. Evidence v predpisani obliki kljub veliki količini vloženega dela ne zagotavljajo vseh podatkov, ki bi jih za vodenje prekrškovnih postopkov, dajanje podatkov iz evidenc in potrebe statistike potrebovali. V poročilih naše inšpekcije že vrsto let predlagamo, da bi bilo treba določiti skupno, elektronsko obliko vodenja postopkov o prekrških, in sicer tako, da bi vsak organ vanjo vpisoval potrebne podatke – od prekrškovnih organov, sodišč do organov, ki opravljajo izterjavo. Tako bi poenostavili postopke vodenja prekrškovnih postopkov, dobili bi kakovostne podatke na ravni države o reševanju prekrškovnih zadev in olajšali delo vsem, ki morajo te evidence voditi. Predlagamo elektronizacijo postopka, v katerem bi zadeva dobila številko s prvim dejanjem postopka pri prekrškovnem organu in jo obdržala do zaključka. Postavljena bi bila enotna baza prekrškovnih zadev. Vanjo bi vsak organ, ki ima opravka z zadevo, vnesel svoje dokumente. Z omogočenim dostopom bi bili podatki v vsaki fazi postopka ves čas dostopni vsem, ki postopek v zadevi vodijo. Prihranjene bi bile vse poizvedbe in slaba volja, ker ni povratnih informacij. Prav tako bi bilo treba razmišljati o enotni elektronski podpori delu prekrškovnih organov, kot ga imamo v gozdarski inšpekciji. Pri tem imamo v mislih učinkovit program kot pripomoček pooblaščeni osebi prekrškovnega organa pri vodenju postopkov, zlasti za opozarjanje na roke pri vodenju prekrška, in hkrati tudi pomoč vodstvenim organom pri vodenju in usmerjanju dela. 7. ZAKLJUČEK Obseg opravljenega dela v gozdarski inšpekciji je ostal na nivoju preteklih let kljub zmanjšanemu Fte. Težavnost inšpekcijskega dela se povečuje, zaradi splošnega stanja v družbi pogosteje prihaja do konfliktnih situacij. Poleg anonimnih groženj prihaja tudi do odkritih groženj na zaslišanjih in po telefonu. Zaradi narave dela gozdarske inšpekcije se pogosto dogaja, da se inšpektor sam znajde z zavezancem v gozdu, pogosto tudi na območjih, kjer ni signala za mobilni telefon. 40 / 56 Inšpekcijski in prekrškovni postopki so iz leta v leto zahtevnejši, preveč je administrativnega dela, premalo časa je namenjenega pripravam na postopke in terenskemu delu. Velik obseg prekrškovnega dela zmanjšuje čas inšpekcijskemu nadzoru. Pravega inšpekcijskega dela na terenu je zato vedno manj. Vedno več je tudi prijav raznih civilnih združenj in posameznikov, ki v skrbi za okolje obveščajo inšpekcijo o raznih posegih v gozd, ki pa se po analizi stanja pogosto izkažejo za medsosedske spore oz. za nepoznavanje prostorskih aktov občine. Priprava odgovorov nanje jemlje čas za delo pri reševanju dejanskih nepravilnosti. Veliko časa in energije jemljejo posegi v gozd in gozdni prostor. Zlasti pri teh zadevah bi bilo nujno medsebojno sodelovanje vseh inšpekcijskih služb, ki imajo pristojnost odločanja, tako pa se vse prevečkrat, tudi neupravičeno, izrekajo za nepristojne. Inšpektorji beležimo vedno več primerov, ko zavezance v inšpekcijskih postopkih ali v prekrškovnih postopkih zastopajo odvetniki, zaradi česar se postopki praviloma podaljšujejo, od inšpektorjev pa zahtevajo več pravnega znanja. Kršitelji z vložitvijo pravnih sredstev v prekrškovnih postopkih računajo na zastaranje, da bi se tako izognili sankciji. Pomembno je, da so pritožbe in zahteve za sodno varstvo pri pristojnih organih hitro rešene, kar povečuje pravno varnost in krepi zaupanje v pravo. Gozdarska inšpekcija je prejela anonimne prijave, v katerih prijavitelji opozarjajo na nedovoljeno prepletanje svetovanja in izvajanja neposrednih del sečnje drevja in sodelovanja pri prodaji sortimentov, kar je v nasprotju s t.i. konkurenčno klavzulo v ZG. Opravljanje cenitev in izvedeniških mnenj zaposlenih v ZGS sicer ni v nasprotju z zakonom, so pa po našem mnenju prav tako nesprejemljive, saj lahko prihaja do tega, da se to delo opravlja v delovnem času, lahko pa so razlogi za cenitve celo v nasprotju z načrti za gospodarjenje. Kot smo že zapisali, so premiki v ZGS prepočasni. Opažamo, da se predlogi gozdarske inšpekcije za odpravo nepravilnosti ali za izboljšanje dela počasi ali pa sploh ne prenašajo na vse zaposlene. Gozdarska inšpekcija bo zaradi tega in zaradi pomanjkanja kadra v prihodnje manj časa namenila rednim pregledom spremljanja uresničevanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Enako velja za primere nedovoljenega poseka brez odločb ZGS, ki jih bo procesiranih manj kot doslej. Prioriteti tako ostajata nadzor izvajalcev del v gozdovih in nova zadolžitev, ki jo bo prinesla novela ZG, nadzor izvora lesa in prometa z lesom. Nova naloga nadzora izvora lesa bo zahtevala sodelovanje s policijo, CURS in DURS, predvidevamo tudi da bo potrebno zagotoviti odzivnost inšpektorjev preko celega dneva. Zato bo nujno potrebno gozdarsko inšpekcijo kadrovsko okrepiti in razbremeniti »dvojne« gozdarsko – lovske inšpektorje ter 41 / 56 dosledno izvajati nadomestne zaposlitve. Preglednica 15 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Število ukrepov po ZUP, ZIN Ukrepi po ZUP, ZIN Zapisniki Sklepi ZUP, ZIN Inšpekcijske odločbe Sklep o dovolitvi izvršbi Sklep o izvršbi po drugih osebah Število Število Število Število Število Število EUR Število EUR Število Število SKUPAJ 2012 2.192 162 122 18 0 7 1.100 1 500 3 245 SKUPAJ 2011 2.252 103 116 17 0 11 2.100 1 50 1 171 SKUPAJ 2010 1.593 117 84 16 105 SKUPAJ 2009 1.555 95 74 22 78 SKUPAJ 2008 1.813 128 82 23 75 SKUPAJ 2007 1.438 87 58 13 71 SKUPAJ 2006 1.650 91 41 11 46 SKUPAJ 2005 1899 26 92 16 57 SKUPAJ 2004 1732 106 136 357 SKUPAJ 2003 Leto Sklep o Sklep o izvršbi - izvršbi prisilitev prisilitev izrečeno izrečeno Sklep o Sklep o Zahtevek izvršbi - izvršbi za Opozorila prisilitev prisilitev izterjavo ZIN plačano plačano CURS 1834 89 149 316 SKUPAJ 2002 2071 151 151 99 SKUPAJ 2001 2024 142 142 80 42 / 56 Preglednica 16 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Število ukrepov ZUP, ZIN po členih Zakon Ukrepi po ZUP, ZIN Zakonsko določilo ZAPISNIKI Skupaj v letu 2012 Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju Vožnja, ustavljanje oz. parkiranje kolesa v naravnem okolju ZVO UV0 1/11 Inšpekcijske Sklep o izvršbi odločbe Opozorila ZIN 2192 162 122 25 245 10 0 0 0 1 7 Ustavljanje ali parkiranje vozila na motorni ZVO UV01 2 2 pogon izven 5m pasu ob prometnici 3 Uredba o varstvu samoniklih gliv 36 ZVO UG01 Pr100 Kontrolni pregled ‐ drugo 13 Namerno uničevanje gob in podgobja ter nabiranje zavarovanih vrst 2 ZVO UG01 5/1 Nabiranje več kot 2 kg gob 19 ZVO UG01 6 Nabiranje in prenašanje gob na napačen način 2 Zakon o gozdovih 2039 ZVO UG01 2 Sklepi ZUP 1 0 5 0 0 1 4 153 107 24 238 ZG 17/1 Izvedba gojitvenih in varstvenih del v nasprotju z odločbo 2 ZG 17/1 4 A V manjšem obsegu seka v nasprotju ali brez odločbe 223 11 3 3 16 Sečnja brez oz. v nasprotju z odločbo (brez ZG 17/1,4 okrasnih drevesc) 464 25 17 4 39 Sečnja brez oz. v nasprotju z odločbo ‐ 10 x ZG 17/1,4 10 spr presežen 12 ZG 17/3 Sečnja, spravilo, zlaganje in prevoz v nasprotju s predpisi o varstvu gozdov 3 ZG 17/4 1 Sečnja okrasnih drevesc brez odločbe (brez sečnje drevja) 14 ZG 17/4 1 A V manjšem obsegu seka okrasna drevesa v nasprotju oz. brez odločbe 4 ZG 17/7 Ne ravna v skladu s predpisi o izvajanju sečnje,… 83 ZG 17.a/3 spr. Neopravljena z odločbo Zavoda določena dela 9 1 3 1 197 19 35 10 14 ZG 18/3 Prevoz / prodaja okrasnih drevesc brez plomb 9 1 Izvajanje gozdarskih investicijskih del brez vnaprej pridobljenega dovoljenja zavoda 9 14 2 19 ZG 18/1 ZG 21.a spr. Zmanjševanje rastnosti in rodovitnosti.. ter ogrožanje funkcij gozdov ZG 21/1 spr. Poseg v gozd brez soglasja Zavoda ZG 21/2 spr. Poseg izven gozda brez soglasja/mnenja Zavoda 145 6 15 3 ZG 21/4 spr. Krčitev gozda brez dovoljenja ZGS 34 ZG 22/2 1 7 1 1 1 1 2 30 9 6 2 3 1 1 Neizvedba s predpisi o varstvu gozdov ZG 28 določenih ukrepov 9 3 Neizvedba sanitarnih sečenj v določenem roku 26 3 Sečnja na golo, če ta ni določena v gg načrtu ZG 24/2 Ograditev posameznih delov gozda ZG 27 ZG 29/1 Preprečevanje spremljanja ali izvajanja preprečevalnih.. ukrepov v gozdu 43 / 56 2 1 Ukrepi po ZUP, ZIN Zakon Zakonsko določilo ZG 30/1 Beljenje gozdnih lesnih sortimentov, panjev, kadar je beljenje predpisano 4 Nezagotovljeno obeljenje oz. predelava ZG 30/1 1,2 spr. sortimentov v predpisanem roku 2 ZG 30/2 Beljenje, predelava gozdnih lesnih sortimentov v določenem roku 2 2 ZG 30/2 spr. Skladišče neopremljeno s kontrolno ‐ lovnimi pastmi (15. marec do 31. oktober) 8 2 ZAPISNIKI Paša v gozdu, kjer to z ggoj. načrtom ni ZG 32 določeno 16 Kurjenje na neurejenih kuriščih v gozdu in na ZG 33/1,2 površinah, poraslih z gozdnim drevjem 10 Sklepi ZUP ZG 37/3 Gradnja, vzdrževanje in uporaba prometnic v nasprotju s predpisom 8 Uporaba gozdne prometnice za namen, ki ni ZG 37/4 spr. povezan z gospodarjenjem z gozdovi 7 1 Gradnja / vzdrževanje vlake v nasprotju z ZG 37/5 spr. gozdnogojitvenim načrtom 22 4 ZG 39/2 Uporaba gozdnih cest v nasprotju z določenim režimom uporabe 63 2 ZG 40/1 Vožnja zunaj gozdnih cest, razen za namene gospodarjenja z gozdovi in reševanja 15 1 ZG 40/3spr. Vožnja s kolesom brez motorja /ježa, kjer to ni dovoljeno ZG 41/3 spr. Čezmerna uporaba gozdnih cest 1 2 1 4 54 1 1 6 ZG 77/1 2 Pregled uresničevanja GGN evidenc 1 3 Požiganje travišč in rastlinskih ostankov brez nadzora polnoletne osebe 14 Opozorila ZIN 1 ZG 33/3 Zapora gozdne ceste brez predhodnega ZG 42/3 spr. dovoljenja Zavoda Inšpekcijske Sklep o izvršbi odločbe 1 2 5 1 1 2 1 ZG 77/1 3 Nespoštovanje inšpekcijske odočbe o ustavitvi del ZG 77/1 7 Kontrola izvajalcev ‐ izpolnjevanje pogojev za opravljanje del 296 54 ZG 77/1 8/1 Pregled del sofinaciranih iz proračuna 133 1 ZG 77/1 8/2 Pregled vzdrževanja gozdnih cest 38 2 ZG Pr1 Kontrola podlubnikov 5 1 ZG Pr100 Kontrolni pregled ‐ drugo 44 1 ZG Pr2 Kontrola prevoza in prodaje okrasnih dreves. 1 3 44 / 56 2 21 103 7 Zakon Ukrepi po ZUP, ZIN Zakonsko določilo ZAPISNIKI Sklepi ZUP Zakon o inšpekcijskem nadzoru 28 1 ZIN Splošna zadeva 28 1 Zakon o kmetijskih zemljiščih 51 Uporaba gozda v nasprotju z njegovim ZKZ 4/1 namenom, onesnaževanje oz. drugačno degradiranje Inšpekcijske Sklep o izvršbi odločbe Opozorila ZIN 0 0 0 8 9 1 2 51 8 9 1 2 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin 11 0 1 0 1 ZZVR pr1/1 Kontrola prisotnosti hruševega ožiga 2 ZZVR pr1/sp Kontrola prisotnosti škodljivih organizmov 3 ZZVR 88/1‐16 1 ZZVR 79/1 2 Nadzor rastlin, …, drevesnic, 5 Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu 15 1 1 0 0 0 3 ZGRM 25 Pregled izpolnevanja obveznosti po 25. členu ‐ obveznosti dobaviteljev 1 ZGRM 25/1 16 Ministrstvu ne sporoči spremembe podatkov v registru 1 ZGRM 5 1 RM, ki ni za v gozd, trži brez oznake »ni za uporabo v gozdarstvu« 3 ZGRM pr1 Pregled izvajanja ZGRM 8 2 ZGRM Pr100 Kontrolni pregled ‐ drugo 2 1 Zakon o ohranjanju narave 2 Nadzor spoštovanja določb ZON v gozdu in gozdnem prostoru 2 ZON ‐X 45 / 56 0 0 0 0 Preglednica 17 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Pregled števila prekrškovnih postopkov Prekrškovni postopek - Plačilni nalog Leto OPOZORILA ZP-1 Število Število 179 113 34.917 SKUPAJ 2011 194 131 SKUPAJ 2010 227 139 SKUPAJ 2009 276 SKUPAJ 2008 266 SKUPAJ 2007 304 SKUPAJ 2012 Zahteva za sodno varstvo PLAČILNI NALOG Izrečena EUR Plačana št. Zahtevek za Zahtevek za izterjavo CURS izterjavo CURS Plačana EUR Število Število EUR 16.008 5 29 7.696 41.817 24.254 9 5 39.580 17.512 6 35 206 51.546 21.611 13 28 204 52.416 26.202 24 33 230 51.995 23.918 32 32 12.279 19 9.917 12 32 6 SKUPAJ 2006 260 190 29.479 SKUPAJ 2005 286 138 21.042 46 / 56 93 Pre eglednica 18 – GOZDARS SKA INŠPEK KCIJA – Štev vilo plačilnih nalogov po č lenih 47 / 56 5 Preglednica 19 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Pregled števila prekrškovnih postopkov Prekrškovni postopek - Odločba opomin Leto ODLOČBA Zahteva za sodno varstvo Število Izrečena EUR Plačana št. Plačana EUR. Število Zahtevek za izterjavo CURS Število SKUPAJ 2012 139 4.050 127 3.866 2 7 SKUPAJ 2011 111 3.290 3.194 2 2 SKUPAJ 2010 141 4.280 3.800 0 18 SKUPAJ 2009 125 3.630 3.050 5 3 SKUPAJ 2008 132 5.885 4.783 7 31 SKUPAJ 2007 143 6.500 5.269 5 13 SKUPAJ 2006 126 5.387 3 SKUPAJ 2005 110 5.679 4.462 4.283 17 25 Stroški postopka 48 / 56 6 Zahtevek za izterjavo CURS EUR 183 Preglednica 20 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Pregled števila prekrškovnih postopkov po členih Prekrškovni postopek - Odločba opomin Zakon Zakonsko določilo Stroški postopka EUR Izrečeni Plačani Zahteva za Zahtevek za sodno varstvo izterjavo CURS Skupaj v letu 2012 139 4.050 3.866 2 7 Zakon o gozdovih 138 4.020 3.836 2 7 36 1.050 870 1 1 54 1.620 1.636 1 30 30 2 60 60 6 180 180 7 180 180 17 510 490 2 60 60 1 30 30 2 60 60 7 150 150 2 60 60 1 30 30 1 30 30 1 30 30 ZG 17/1 V manjšem obsegu seka v nasprotju 4 A ali brez odločbe ZG Sečnja brez oz. v nasprotju z odločbo 17/1,4 (brez okrasnih drevesc) ZG 17/4 1 V manjšem obsegu seka okrasna A drevesa v nasprotju oz. brez odl. Ne ravna v skladu s predpisi o ZG 17/7 izvajanju sečnje,… ZG Poseg v gozd brez soglasja Zavoda 21/1spr. ZG 21/4 Krčitev gozda brez dovoljenja ZGS spr. Neizvedba sanitarnih sečenj v ZG 29/1 določenem roku ZG 30/2 Skladišče neopremljeno s kontrolno ‐ spr. lovnimi pastmi Gradnja, vzdrževanje in uporaba ZG 37/3 prometnic v nasprotju s predpisom ZG 37/5 Gradnja / vzdrževanje vlake v spr. nasprotju z gozdnogojitvenim Uporaba gozdnih cest v nasprotju z ZG 39/2 določenim režimom uporabe Vožnja zunaj gozdnih cest, razen za ZG 40/1 namene gospodarjenja z gozdovi in ZG 41/3 Čezmerna uporaba gozdnih cest spr. Zakon o kmetijskih zemljiščih ZKZ 4/1 ODLOČBA Uporaba gozda v nasprotju z njegovim namenom, onesnaževanje 49 / 56 3 2 1 1 0 0 Preglednica 21 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Pregled števila prekrškovnih postopkov Prekrškovni postopek - Odločba globa Leto ODLOČBA Predlog za uklonilni zapor Globa EUR Zahteva za sodno varstvo Sodna taksa Zahtevek za Zahtevek za izterjavo izterjavo CURS CURS Globa+taksa Globa+taksa Število Izrečena EUR Plačana Št. Plačana EUR Število Izrečena EUR Plačana Št. Plačana EUR Število Število EUR 200 108.285 191 65.601 59 11.265 148 11.025 23 59 10.550 SKUPAJ 2011 204 101.109 54.451 74 10.600 12.354 17 29 SKUPAJ 2010 182 87.672 35.532 41 10.006 5.524 9 57 SKUPAJ 2009 163 89.550 32.985 46 8.831 5.834 26 29 SKUPAJ 2008 144 55.024 40.504 45 5.313 8.686 15 39 SKUPAJ 2007 169 49.576 0 59 7.596 0 18 54 SKUPAJ 2006 84 24.202 11.225 32 4.482 2.318 13 30 SKUPAJ 2005 92 22.562 11.458 23 3.603 1.972 10 21 Število zapisnikov Število odločb Število opozoril Vloženi v dobi poročanja Št. kazenskih ovadb SKUPAJ 2012 Število izvršb Št. m andatnih kazni SKUPAJ 2004 1732 136 2 357 170 4 111 SKUPAJ 2003 1847 150 2 317 221 9 104 SKUPAJ 2002 2071 151 8 99 342 10 SKUPAJ 2001 2024 142 13 80 365 10 SKUPAJ 2000 2159 162 511 20 SKUPAJ 1999 1749 186 376 14 SKUPAJ 1998 1995 166 498 21 SKUPAJ 1997 1866 165 428 10 SKUPAJ 1996 1831 133 331 11 SKUPAJ 1995 2392 114 367 27 50 / 56 Pre eglednica 22 – GOZDARS SKA INŠPEK KCIJA – Preg gled števila prekrškovnihh postopkov po členih 51 / 56 5 Pre eglednica 23 – Grrafični prikaz števila ukrepov v prekkrškovnem postop pku 52 2 / 56 Preglednica 24 – Pregled opravljenih kontrolnih pregledov gojitvenih in varstvenih del po območjih 30,35 33,77 0,77 18,00 2,75 0,50 10 1,94 7,17 31 2,20 3 8 5,03 27,18 1,65 6 5,70 26 % pregledanih 17 Pregledano ha, kosi, m ali m3 4,15 1,57 Skupaj ha, kosi, m ali m3 Brežice 24,40 19,59 Skupaj ha, kosi, m ali m3 % pregledanih 9 Pregledano ha, kosi, m ali m3 1,75 Skupaj ha, kosi, m ali m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 % pregledanih 6 4 Novo mesto % pregledanih 1,00 0,10 Kočevje Pregledano ha, kosi, m ali m3 17,36 47,30 2,68 2,00 19,59 1,90 % pregledanih 5,07 Pregledano ha, kosi, m ali m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 17,91 0,20 O B M O Č J E Postojna % pregledanih Biomeliorativna dela Vzdrževanje grmišč in obrežij Vzdrževanje pašnikov Vzdrž.vod.vir.in kalov v gozd. Sadnja plod. drevja in grm. Postavitev in vzdrž. gnezdnic Vzdrž. večjega vodnega vira Gnojenje travnikov Spravilo sena Zaščita pred zvermi - ograje Ohranjanje biotopov Puščanje stoječe biomase Puščanje podrte biomase Nega Obžetev Nega mladja Nega gošče I. redčenje II. redčenje Obžagovanje vej Nega v prebiralnem gozdu Odstranjevanje vzpenjalk Varstvo Premazi vršičkov iglavcev Izdelava kolov Zaščita s količenjem Zaščita s tulci Zaščita pred obgr. in luplj. Zaščitne mla. z ograjo 3,60 1,90 Ljubljana Pregledano ha, kosi, m ali m3 Pripr./rekon. goz.cest ujma Kranj Pregledano ha, kosi, m ali m3 Obnova, ujme ha Priprava sestoja ha Priprava tal ha Startno gnojenje ha Sadnja ha Setev Povečani stroški poseka-ujma m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 Enota mere Vrsta dela Bled Skupaj ha, kosi, m ali m3 G O Z D N O G O S P O D A R S K O Tolmin 2,00 18 5,58 7,40 1,00 0,70 10,00 12 22 5 8 31 60 1 350 35 484,45 km ha ha kos kos kos kos ha ha m ha m3 m3 4,00 19,46 16 ha ha ha ha ha ha ha ha 28,45 1,50 12,35 52,18 15,97 ha kos kos kos kos m 28,28 2,15 47,58 3 25 0,15 22,61 8 0,50 10,87 155 5 1 2 2,15 0,50 6,11 28,83 1,65 6 1,60 5,97 54,10 26,00 8,00 4,00 1,00 3,35 24,35 4,00 14 67 27 47 25 127,93 25,22 39,69 36,43 21,31 1,20 0,40 100 1,45 0,35 118,99 150 26,87 9350 2970 4645 234 1070 1,00 0,50 1 3 1 129,48 28,05 27,31 29,05 30,71 4,25 3,55 3,20 7,83 7,70 3 13 12 27 25 9,91 31,46 39,95 17,56 16,82 7,45 1,30 24 3 0,20 1 35,85 12,20 25,55 8,80 8,60 1,00 3,25 4,55 1,40 2,10 3 27 18 16 24 79,69 18,16 14,87 12,41 10,21 8,80 0,35 2,75 1,35 11 2 18 11 47,52 34,33 21,11 9,15 31,83 2,10 0,40 930 1644 2405 215 53 / 56 13 320 13 0,44 34,56 1350 450 250 14 15 5 450 200 4,35 1,25 4 1,10 260 0,50 45 1250 1,95 600 200 4685 750 1000 712 350 350 3190 380 380 100 Skupaj ha, kosi, m ali m3 Brežice % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 Novo mesto % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 Kočevje % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 Postojna % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 Ljubljana % pregledanih 510 Skupaj ha, kosi, m ali m3 % pregledanih Kranj Pregledano ha, kosi, m ali m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 m m m m m m m kos kos ur ha ha kos kos kos kos m Bled Pregledano ha, kosi, m ali m3 Vzdrževanje zašč. ograj Protipožarne preseke Protipožarni zidovi Protipožarne steze Protipožarne preseke-vzdrž. Protipožarni zidovi - vzdrž. Protipožarne steze - vzdrž. Vzdrževanje opoz. tabel PPV Postavitev opozoril Protierozijska zaščita Zatiranje rastlinskih bolezni Vzpostavljanje gozdne higiene Obeleževanje sadik Vzdrževanje tulcev Obžetev tulcev Odstranitev tulcev Odstranjevanje zašč. ograje Zatiranje podlubnikov Podiranje in izdelava nastav Lupljenje lovnih debel Požig ostankov lov. Nastav Škropljenje lovnih nastav Postavitev lovnih pasti Čiščenje-vzdrževanje Prehod med lov. pastmi Podiranje in izdelovanje Luplenje lubadark Požig ostankov lubadark Škropljenje lubadark Zaščita z lepljivimi pastmi Skupaj (ha) Skupaj (kos) Skupaj (m) Skupaj (ur) Skupaj (m3) Skupaj (km) Skupaj ha, kosi, m ali m3 Vrsta dela Enota mere Tolmin O B M O Č J E Skupaj ha, kosi, m ali m3 G O Z D N O G O S P O D A R S K O 740 32 26,68 800 350 13 5 8 2860 3190 100 4 36 14,79 50 150 8,00 50 33 kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos 58,49 16474 200 1055 2180 1700 175 1 100 600 90 257 2383 2134 0,00 0 190,10 1.146 2154 37,10 50 215 8 Skupno število vlog Pregledano število vlog 20 4 10 464,72 12.292 712 36 484 1000 600 6 6 6 30 30 501 2905 2539 64 1476 642 3,70 320 1 3 428,26 40.508 1510 95 28,38 2.225 7 5 315,14 550 3790 15,07 0 3190 5 0 84 130,93 485 380 68 204 272 124 17,45 13 8 2 380 100 174,02 8.951 13,25 0 8 0 201,17 15.139 4460 26 791 12 54 / 56 80 50 90 0,00 0 5,67 4850 2285 1160 40 4190 29 410 153 233 23 10 14 1,45 1 8,93 0,77 9 19,04 1,05 6 30,71 4,75 15 8,52 1,00 12 0,20 10,35 1,52 15 8,79 2,78 1130,43 % pregledanih 221,23 12,00 0,12 Pregledano ha, kosi, m ali m3 10 1,25 11,02 Skupaj ha, kosi, m ali m3 1,17 4 Skupaj % pregledanih 11,50 7,74 20,23 0,30 26 Pregledano ha, kosi, m ali m3 1,00 % pregledanih 14,59 3,90 Pregledano ha, kosi, m ali m3 3 23 Skupaj ha, kosi, m ali m3 1,00 0,50 % pregledanih 38,40 2,17 Pregledano ha, kosi, m ali m3 6 Sežana Skupaj ha, kosi, m ali m3 Pregledano ha, kosi, m ali m3 0,30 Murska Sobota % pregledanih Skupaj ha, kosi, m ali m3 Pregledano ha, kosi, m ali m3 % pregledanih Skupaj ha, kosi, m ali m3 Biomeliorativna dela Vzdrževanje grmišč in obrežij Vzdrževanje pašnikov Vzdrž.vod.vir.in kalov v gozd. Sadnja plod. drevja in grm. Postavitev in vzdrž. gnezdnic Vzdrž. večjega vodnega vira Gnojenje travnikov Spravilo sena Zaščita pred zvermi - ograje Ohranjanje biotopov Puščanje stoječe biomase Puščanje podrte biomase Nega Obžetev Nega mladja Nega gošče I. redčenje II. redčenje Obžagovanje vej Nega v prebiralnem gozdu Odstranjevanje vzpenjalk Varstvo Premazi vršičkov iglavcev Izdelava kolov Zaščita s količenjem Zaščita s tulci Zaščita pred obgr. in luplj. Zaščitne mla. z ograjo 9,05 4,66 Maribor % pregledanih Pripr./rekon. goz.cest ujma Slovenj gradec Pregledano ha, kosi, m ali m3 Obnova, ujme ha Priprava sestoja ha Priprava tal ha Startno gnojenje ha Sadnja ha Setev Povečani stroški poseka-ujma m3 Nazarje Skupaj ha, kosi, m ali m3 Vrsta dela Enota mere Celje O B M O Č J E Skupaj ha, kosi, m ali m3 G O Z D N O G O S P O D A R S K O 258,36 50,40 2,00 367,02 13,61 1614,88 5,45 1,90 2 4 13,24 0,77 4 6 8,07 5 km ha ha kos kos kos kos ha ha m ha m3 m3 14,70 1,90 13 25 14,70 1,90 13 314 10 2 0,50 0,50 0,15 46,91 63,43 63,69 42,54 36,61 0,75 1,84 0,75 1,52 1,60 2 3 1 4 4 81,15 9,08 23,11 30,05 20,82 11,23 0,35 3 1,90 ha kos kos kos kos m 1,50 6910 3380 8200 2350 29 42,02 1400 1150 10110 2000 8 55 / 56 4,40 0,30 0,53 0,75 1,33 5 3 2 2 6 9,35 23,91 39,81 20,64 23,15 44,00 1,00 1,70 5,42 3,59 4,82 11 7 14 17 21 49,73 9,40 11,72 17,50 31,68 5,00 1,30 0,80 450 450 1275 2 32 39 13 2,00 4 2 6 5 78,70 8,15 2,56 1,27 1,27 5,70 0,85 0,40 0,20 1,00 1,50 0,50 38 6,84 3,40 50 2,00 26 11 7,57 1800 600 12200 1810 15 24,35 9100 4650 3921 370 6 5,19 1,00 27,18 ha ha ha ha ha ha ha ha 520 400 6 3 15,00 20,00 0,30 2,18 9 200 100 100 2 2 3 700 13585 840 1475 7 10 16 6,28 26,40 15,60 25,33 250 1500 7,30 171,35 57 919 21 14 0,50 65,70 0,00 55,10 112,18 28,00 0,00 0 3,55 5 0,00 ## 0,00 0 0,00 0 0,00 0 730,95 291,29 337,32 277,58 274,31 38,68 27,69 24,45 42,99 33,25 5 10 7 15 12 7,10 28,26 4,65 16 4,55 2000 1000 7640 2 7 7 12 565 8 287,19 29310 13650 62891 3354 6782 Skupno število vlog Pregledano število vlog 44 300 2600 22450 500 1990 120 150 2675 12 99 99 59 320,52 21.944 770 12,08 3.648 4 17 135600 138790 3190 2 38 34 38 38 36 175 740 3775 50 1 9 9 1 0 99 26 99 11 209,24 15.578 4455 6 7 3 % pregledanih 12 Pregledano ha, kosi, m ali m3 6012 2520 700 2520 86,95 25084 8620 44155 5025 1973 2150 1010 10195 500 22 22 22 396 3219 3211 Skupaj 525 18 18 18 316 20 168 % pregledanih 60 Pregledano ha, kosi, m ali m3 320 Skupaj ha, kosi, m ali m3 530 Sežana % pregledanih 1100 1030 600 375 558 % pregledanih % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 Skupaj ha, kosi, m ali m3 % pregledanih Pregledano ha, kosi, m ali m3 70 Murska Sobota Pregledano ha, kosi, m ali m3 150 300 2500 Maribor Skupaj ha, kosi, m ali m3 kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos 250 Slovenj gradec Pregledano ha, kosi, m ali m3 m m m m m m m kos kos ur ha ha kos kos kos kos m Nazarje Skupaj ha, kosi, m ali m3 Vzdrževanje zašč. ograj Protipožarne preseke Protipožarni zidovi Protipožarne steze Protipožarne preseke-vzdrž. Protipožarni zidovi - vzdrž. Protipožarne steze - vzdrž. Vzdrževanje opoz. tabel PPV Postavitev opozoril Protierozijska zaščita Zatiranje rastlinskih bolezni Vzpostavljanje gozdne higiene Obeleževanje sadik Vzdrževanje tulcev Obžetev tulcev Odstranitev tulcev Odstranjevanje zašč. ograje Zatiranje podlubnikov Podiranje in izdelava nastav Lupljenje lovnih debel Požig ostankov lov. Nastav Škropljenje lovnih nastav Postavitev lovnih pasti Čiščenje-vzdrževanje Prehod med lov. pastmi Podiranje in izdelovanje Luplenje lubadark Požig ostankov lubadark Škropljenje lubadark Zaščita z lepljivimi pastmi Skupaj (ha) Skupaj (kos) Skupaj (m) Skupaj (ur) Skupaj (m3) Skupaj (km) Skupaj ha, kosi, m ali m3 Vrsta dela Enota mere Celje O B M O Č J E Skupaj ha, kosi, m ali m3 G O Z D N O G O S P O D A R S K O 385 421 184 6 6 82 82 46 6 4 1609 10408 8710 384 227 868 31 3 119 470,93 23.590 636 11,06 2.175 2 9 35 1690 153,95 23.155 150 19,30 400 13 2 27 197,69 40.541 1370 6,55 4.150 320 3 10 23 165,08 28.668 18,62 1.810 11 6 44 99,78 359 140145 0,00 0 0 0 1130 1690 3312,29 217.328 156077 36 1755 236 572 281 358 362 233 3629 17 16 23 11 11 13 179 56 / 56
© Copyright 2024