1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana
T: 01 434 57 00
F: 01 434 57 17
E: [email protected]
www.iko.gov.si
Številka: 010-22/2013-1
INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, HRANO IN
OKOLJE
POROČILO ZA LETO 2012
Ljubljana, marec 2013
Predgovor
Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št.
43/2007, UPB-1) je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje (IRSKGHO), kot
vsako leto pripravil skupno poročilo osmih inšpekcij za leto 2012.
Za nami je leto, v katerem sta se zvrstili dve reorganizaciji v organu. V okviru prve na državni
ravni se nam je priključilo delovno področje okolja in narave s 75. uslužbenci. V organu se je
posledično zaradi obsega dela in števila zaposlenih, formirala ne le osma inšpekcija, temveč
tudi kadrovska služba.
Konec leta je sledila še reorganizacija v okviru resorja, v okviru katere sta nastala dva nova
organa: Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje in Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in
zdravstveno varstvo rastlin. Le-ta je imela za posledico prehod 76 uslužbencev v novo upravo,
pristojno za področje varnosti hrane v širšem pomenu besede. V Inšpektoratu RS za kmetijstvo
in okolje pa z delom nadaljuje 151 uslužbencev.
Pred nami je poročilo, ki je zaradi delovanja 8 inšpekcij v organu nekoliko bolj obsežno, kot je
bilo sicer prejšnja leta.
Ne glede na to, da reorganizacijski procesi terjajo veliko časa in energije zato, da se
organizacijsko vzpostavi nov sistem dela, lahko rečemo, da smo z opravljenim vsebinskim
delom, ki se je neposredno opravilo v območnih enotah, lahko zadovoljni. To dokazujejo tudi
agregatni podatki po posameznih inšpekcijah in vsebinski komentarji v pričujočem poročilu.
Ob zaključku bi se želela zahvaliti za opravljeno delo in sodelovanje vsem skupaj – še posebno
pa v času priprave tega poročila, sedaj že nekdanjim sodelavcem, s katerimi smo skupaj
ustvarjali, delali in preživeli dobri dve desetletji v okviru inšpektorata, ki se je v preteklosti sicer
večkrat preimenoval, a z vsebinskega in človeškega vidika, trdno slonel na istih temeljih.
mag. Saša Dragar Milanovič
glavna inšpektorica
II
Kazalo
1
UVOD ....................................................................................................................................................... 1
ZAKONODAJA .......................................................................................................................................................... 1
Predpisi s področja državne ureditve: ............................................................................................................. 1
Predpisi s področja upravnega prava: ............................................................................................................ 1
Materialni predpisi ......................................................................................................................................... 2
•
•
•
•
•
•
•
•
Kmetijska inšpekcija ........................................................................................................................................... 2
Inšpekcija za kontrolo krme ............................................................................................................................... 2
Inšpekcija za kakovost živil ................................................................................................................................. 2
Vinarska inšpekcija ............................................................................................................................................. 2
Fitosanitarna inšpekcija...................................................................................................................................... 2
Gozdarska inšpekcija .......................................................................................................................................... 2
Lovska in ribiška inšpekcija ................................................................................................................................. 3
Inšpekcija za okolje in naravo ............................................................................................................................. 3
ORGANIZACIJSKE IN SPLOŠNE ZADEVE ........................................................................................................................... 3
Organizacija.................................................................................................................................................... 3
Kadrovski viri .................................................................................................................................................. 4
Finančni viri .................................................................................................................................................... 5
Izobraževanje.................................................................................................................................................. 6
Informatika ..................................................................................................................................................... 7
2
DELO IRSKGH PO INŠPEKCIJAH ................................................................................................................. 8
PREGLED OPRAVLJENEGA DELA .......................................................................................................................... 8
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM
NADZORU ....................................................................................................................................................... 8
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH ......................................................................................... 10
UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA .................................................................................................. 12
KMETIJSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................. 12
•
•
•
•
•
•
•
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH ................................................................................................................... 14
ZAKON O KMETIJSTVU...................................................................................................................................... 15
ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH ..................................................................................................................... 17
ZAKON O ŽIVINOREJI ........................................................................................................................................ 17
ZAKON O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN ............................................................................... 18
ZAKON O GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMIH ............................................................................................ 18
ZAKON O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH .................................................................................................... 19
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME ................................................................................................................. 22
•
•
•
•
•
•
•
•
Označevanje krme ............................................................................................................................................ 24
Kakovost krme.................................................................................................................................................. 25
Varnost krme .................................................................................................................................................... 26
Sledljivost v prometu........................................................................................................................................ 26
Rok uporabe ..................................................................................................................................................... 26
Nadzor krme v primarni pridelavi..................................................................................................................... 26
Kontrola registracije ......................................................................................................................................... 27
Kontrola sledljivosti ( 18. člen Uredbe 178/2002) ............................................................................................ 27
INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL ................................................................................................................... 29
•
•
•
•
•
•
Inšpekcijski pregledi ......................................................................................................................................... 29
Vzorčenje ......................................................................................................................................................... 32
Poročila o akcijah - poostrenem nadzoru v 2012 ............................................................................................. 34
Izvedba notranjih presoj v 2012 ....................................................................................................................... 38
RASFF ............................................................................................................................................................... 38
Pomen rezultatov nadzora v letu 2012 za program nadzora v letu 2013 ......................................................... 39
VINARSKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................................. 39
•
III
Registracija vinogradov in prijava pridelka grozdja, mošta in vina ................................................................... 39
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in sredstev ............................. 40
Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi ............................................................................... 40
Enološka sredstva v prometu ........................................................................................................................... 41
Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov ................................................................................................ 41
Kontrola pooblaščenih organizacij ................................................................................................................... 42
Kontrola izkrčitve vinogradov........................................................................................................................... 42
PREKRŠKOVNI POSTOPEK ................................................................................................................................. 42
Vzorčenje enoloških sredstev ........................................................................................................................... 42
Vzorčenje enoloških sredstev ter izotopske analize ......................................................................................... 44
2.2.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA ................................................................................................................ 44
•
•
•
•
•
•
Vzorčenje ......................................................................................................................................................... 46
Ugotovitve in neskladja ob uvozu po področjih ............................................................................................... 46
Ugotovljena neskladja pri pregledih na mestih pridelave in na notranjem trgu po parametrih nadzora ........ 47
Število prekrškovnih postopkov in ugotovitve ................................................................................................. 51
Pristojbine ........................................................................................................................................................ 51
Splošne dejavnosti ........................................................................................................................................... 51
GOZDARSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................... 52
•
•
•
•
•
•
•
Zakon o gozdovih (ZG) ...................................................................................................................................... 52
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu ................................................................................................. 60
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin .............................................................................................................. 60
Uredba o varstvu samoniklih gliv ..................................................................................................................... 61
Nadzor voženj v naravnem okolju .................................................................................................................... 61
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju ........................................................................................ 62
Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških ....................................................................................................... 62
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................... 64
•
•
•
Lovska inšpekcija .............................................................................................................................................. 66
Ribiška inšpekcija sladkovodno ribištvo ........................................................................................................... 69
Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo ................................................................................................................. 71
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO .............................................................................................................. 73
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
3
Organizacija dela .............................................................................................................................................. 74
Načrtovanje dela .............................................................................................................................................. 74
Mednarodno sodelovanje ................................................................................................................................ 77
Inšpektorski informacijski sistem (OIS) ............................................................................................................ 78
Zakonodajni postopek ...................................................................................................................................... 78
Sodelovanje z drugimi inšpekcijami in organi .................................................................................................. 78
Izobraževanje inšpektorjev .............................................................................................................................. 79
UGOTOVITVE PRI DELU .................................................................................................................................... 79
Splošne ugotovitve ........................................................................................................................................... 79
Prekrškovni postopek ....................................................................................................................................... 84
Ugotovitve s področja dela .............................................................................................................................. 86
Nadzor predpisov kakovosti zraka.................................................................................................................... 86
Nadzor predpisov ravnanja z odpadki .............................................................................................................. 86
Nadzor emisij snovi in toplote v vode .............................................................................................................. 96
Nadzor urejanja voda in gospodarjenja z njimi ................................................................................................ 98
Nadzor biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ....................................................................................... 100
Nadzor nad ravnanjem s snovmi in odpadnimi snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč ......................................... 102
Nadzor gensko spremenjenih organizmov (GSO) v zaprtih sistemih .............................................................. 102
Nadzor industrijskega onesnaževanja in tveganj ........................................................................................... 103
Nadzor zavezancev, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za onesnaževanje večjega obsega ....... 103
Nadzor nad obrati tveganja za okolje ............................................................................................................. 105
Nadzor nad emisijami iz kurilnih naprav ........................................................................................................ 106
Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom iz industrijskih in drugih obratov .................................................. 107
Nadzor nad elektromagnetnim sevanjem in sevanjem svetlobe ................................................................... 108
ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV ..................................................................................................... 110
KMETIJSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................... 110
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME ............................................................................................................... 110
INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL ................................................................................................................. 111
VINARSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................ 112
IV
FITOSANITARNA INŠPEKCIJA....................................................................................................................... 113
GOZDARSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................. 113
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................. 114
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO ............................................................................................................ 116
4
PRIKAZ PROBLEMATIKE PO OBMOČNIH ENOTAH IRSKGH .................................................................... 118
ORGANIZACIJA IN PROBLEMATIKA PO OBMOČNIH ENOTAH: .......................................................................................... 118
5
VSEBINSKI PREGLED DELA OBMOČNIH ENOT PO POSAMEZNIH INŠPEKCIJAH: ..................................... 122
KMETIJSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................... 122
GOZDARSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................. 123
LOVSKA INŠPEKCIJA ........................................................................................................................................ 125
RIBIŠKA INŠPEKCIJA ......................................................................................................................................... 126
FITOSANITARNA INŠPEKCIJA ........................................................................................................................... 127
INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL ...................................................................................................................... 129
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME .................................................................................................................... 130
VINARSKA INŠPEKCIJA ..................................................................................................................................... 130
INŠPEKCIJA ZA OKOJE IN NARAVO ................................................................................................................... 132
V
1 UVOD
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje (IRSKGH) je
ustanovljen na podlagi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003 in
zadnje spremembe Uradni list RS, št. 82/12) in opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad
izvrševanjem predpisov iz resorja Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), ki vključuje nadzor
primarne kmetijske pridelave, krme, kakovosti in varnosti živil, gozdarstva, lovstva in ribištva
ter od aprila 2012 naprej tudi okolje in naravo.
V letu 2012 sta se na inšpektoratu zvrstili dve reorganizaciji – prva v mesecu aprilu, ko smo v
okviru vsedržavne reorganizacije prevzeli 75 uslužbencev nekdanjega IRSOP. Druga, ki je
sledila konec leta pa se je zgodila v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje in je povzročila
prehod 76 uslužbencev na novo ustanovljeno Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in
varstvo rastlin. Vsaka reorganizacija ima za posledico, da se v trenutku, ko jo je potrebno
izpeljati, organ v prvi vrsti najprej ukvarja sam s seboj.
Nadzor je opravljalo osem inšpekcij:
• Kmetijska inšpekcija (KI),
• Inšpekcija za kontrolo krme (IKK),
• Inšpekcija za kakovost živil (IKŽ),
• Vinarska inšpekcija (VI),
• Fitosanitarna inšpekcija (FSI),
• Gozdarska inšpekcija (GI),
• Lovska in ribiška inšpekcija (LRI)
• Inšpekcija za okolje in naravo (ION).
Poročila posameznih inšpekcij so objavljena na spletni strani IRKO, pri poročilih posameznih
inšpekcij http://www.iko.gov.si/si/delovna_podrocja/.
Zakonodaja
V tem seznamu navajamo nabor poglavitnih zakonov z delovnega področja IRSKGHO. Njihove
uradne objave niso citirane. Vsa zakonodaja je dostopna preko spletnih strani Inšpektorata RS
za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje oziroma Ministrsva za kmetijstvo in okolje ali
Ministrstva za pravosodje in javno upravo.
http://www.mju.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/
Predpisi s področja državne ureditve:
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
državni upravi (ZDU),
javnih uslužbencih (ZJU),
sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS),
Informacijskem pooblaščencu (ZInfP),…
Predpisi s področja upravnega prava:
1
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
splošnem upravnem postopku (ZUP),
prekrških (ZP),
inšpekcijskem nadzoru (ZIN),
varstvu osebnih podatkov (ZVOP),
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
javnem naročanju (ZJN),
varnosti in zdravju pri delu (ZVZD),
upravnih taksah (ZUT),
dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ),…
Materialni predpisi
• Kmetijska inšpekcija
-
Zakon o kmetijstvu (ZKme-1),
Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1),
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
Zakon o vodah (ZV-1)
Zakon o živinoreji (ZŽiv),
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-B),
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-UPB2),
Zakon o mineralnih gnojilih (ZMinG-1),
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1),
Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1),
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP)
• Inšpekcija za kontrolo krme
-
Zakon o krmi (ZKrmi-1),
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-B),…
• Inšpekcija za kakovost živil
-
Zakon o kmetijstvu (ZKme-1),
Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-D),…
• Vinarska inšpekcija
- Zakon o vinu (Zvin),
• Vse bolj pomemben del zakonodaje, ki smo jo kot država članica EU dolžni izvajati, pa so:
- Uredbe ES, ki jih moramo izvajati »dobesedno«,
- Direktive ES, katerih izvedbo moramo prilagoditi prostoru in času v Sloveniji,
- Navodila ES,
- Smernice ES, ki jih običajno pripravijo kot neobvezne, a običajno postanejo
dokument s statusom »obvezno«.
• Fitosanitarna inšpekcija
-
Zakona
Zakona
Zakona
Zakona
Zakona
Zakona
o
o
o
o
o
o
zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1-UPB2),
semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-UPB1),
gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM),
fitofarmacevtskih sredstev (ZFfS-UPB2),
varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1),
kmetijstvu (ZKmet-1).
• Gozdarska inšpekcija
2
Zakon o gozdovih (ZG)
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM)
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR)
-
Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
Zakon o ohranjanju narave (ZON)
Zakon o planinskih poteh (ZPP)
Zakon o varstvu okolja (ZVO)
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov)
Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
Uredba o varstvu samoniklih gliv
Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju
Uredba o zavarovanih prosto živečih glivah
• Lovska in ribiška inšpekcija
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
o
divjadi in lovstvu (ZDLov-1A),
morskem ribištvu (ZMR-2),
sladkovodnem ribištvu (ZSRib),
ohranjanju narave (ZON-UPB2),
zaščiti živali (ZZZiv-UPB1),…
• Inšpekcija za okolje in naravo
-
Zakon o varstvu okolja (ZVO -1-UPB1; Ur. l. RS, št. 39/06 in spremembe),
Zakon o vodah (ZV-1; Ur. l. RS, št. 67/02 in spremembe),
Zakon o ohranjanju narave (ZON -UPB2; Ur. l. RS, št. 96/04 in spremembe),
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1; Ur. l. RS, št.
23/05),
in njihovi podzakonski akti
Organizacijske in splošne zadeve
Organizacija
Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 8/2012), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 21/2012) in Uredbe o spremembah in
dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 17/2012) so bile
izvedene spremembe v organizaciji državnih organov. Ukinjeno je bilo Ministrstvo za okolje in
prostor. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje (IRSKGHO) je s 01.04.2012
prevzel del delovnega področja Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki se nanaša na naloge
in pristojnosti inšpekcije za okolje in naravo. Z novim Aktom o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest v Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, ki je
pričel veljati s 01.04.2012, je inšpektorat prevzel tudi vse naloge na področju kadrovskih zadev
in upravljanja s človeškimi viri, ki jih je za inšpektorat opravljala kadrovska služba Ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede na navedene spremembe v organizaciji je bilo na
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje prerazporejenih 70 javnih
uslužbencev iz Inšpektorata RS za okolje in prostor, dve javni uslužbenki iz Ministrstva za okolje
in prostor in ena javna uslužbenka iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupno
73 javnih uslužbencev.
Na dan 31.12.2012 je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje deloval na 37
3
lokacijah po Sloveniji.
Kadrovski viri
Enotni kadrovski načrt Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leti 2010, 2011 in
2012 je določal, da je dovoljeno število zaposlenih v Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo
in hrano na dan 31.12.2012 163. Spremembe enotnega kadrovskega načrta glede na
spremembe v organizaciji oziroma delovnih področjih organov ni bilo. Na dan 31.12.2012 je
bilo v IRSKGHO zaposlenih 227 javnih uslužbencev za nedoločen čas, od tega 15 javnih
uslužbencev, ki so delali krajši delovni čas. 8 javnih uslužbencev je delalo krajši delovni čas v
skladu s prepisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v skladu s predpisi o starševskem
dopustu je delalo krajši delovni čas 5 javnih uslužbenk, 2 javni uslužbenki pa sta delali krajši
delovni čas na podlagi 64. člena Zakona o delovnih razmerjih. Od 15 javnih uslužbencev, ki so
delo opravljali s krajšim delovnim časom, je 11 javnih uslužbencev delalo 20 ur na teden, 4
javni uslužbenci pa so delo opravljali 30 ur na teden.
Struktura zaposlenih po delovnih mestih je bila naslednja:
-
196 inšpektorskih delovnih mest,
-
17 uradniških delovnih mest,
-
14 strokovno tehničnih delovnih mest.
Tabela 1:
Število zaposlenih po NOE na dan 31.12.2012:
Naziv NOE
4
Št. zaposlenih
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje
2
Kmetijska inšpekcija
5
Fitosanitarna inšpekcija
3
Gozdarska inšpekcija
2
Inšpekcija za kontrolo krme
1
Inšpekcija za kakovost živil
4
Vinarska inšpekcija
1
Lovska in ribiška inšpekcija
/
Inšpekcija za okolje in naravo
4
Služba za splošne in pravne zadeve
12
Območna enota Celje
34
Območna enota Koper
20
Območna enota Kranj
17
Območna enota Ljubljana
40
Območna enota Maribor
26
Območna enota Murska Sobota
18
Območna enota Nova Gorica
14
Območna enota Novo mesto
24
SKUPAJ
227
V letu 2012 je delovno razmerje prenehalo 10 javnim uslužbencem, 4 javni uslužbenci pa so
nastopili z delom v inšpektoratu. Na dan 31.12.2012 je bilo v inšpektoratu zaposlenih 130
žensk (57,3% od vseh zaposlenih) in 97 moških (42,7% od vseh zaposlenih). Povprečna starost
zaposlenih je znašala 48 let.
Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja:
Tabela 2:
Izobrazbena struktura zaposlenih
Stopnja izobrazbe
Število zaposlenih
Odstotek od skupnega števila zaposlenih
Doktorat
1
0,5
Magisterij
32
14
Univerzitetna
157
69
Visoka strokovna
17
7
Višja strokovna
4
2
Srednja
15
7
Srednja poklicna
1
0,5
227
100 %
SKUPAJ
Na kadrovskem področju so bile v letu 2012 izvajane in izvedene vse aktivnosti, določene z
Zakonom o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na karierni razvoj zaposlenih (ocenitev in
seznanitev zaposlenih z oceno za leto 2011, preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje
v naziv oziroma v višji plačni razred). V skladu s 105. členom Zakona o javnih uslužbencih, ki
določa, da mora nadrejeni vsaj enkrat letno opraviti razgovor z vsakim javnim uslužbencem,
so bili opravljeni letni razgovori z vsemi zaposlenimi.
Finančni viri
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje je neposreden proračunski uporabnik
in je v celoti financiran iz sredstev Proračuna RS. Sprejeti finančni načrt IRSKGHO za leto 2012
po rebalansu proračuna je bil določen v naslednji strukturi in višini:
Tabela 3:
Finančni načrt IRSKGH za leto 2012
PU / PP
Naziv PU
5
Sprejeti proračun v
€
2336
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano
in okolje
10.221.632,33
PP 261810
Certifikati, informatika, obrazci in registri
PP 452410
Materialni stroški
PP 597010
Plače
PP 677510
Izvršbe inšpekcijskih odločb
PP 772010
Investicije in investicijsko vzdrževanje
PP 261910
Analize odvzetih vzorcev inšpekcije in izvedenci
PP 683510
Izvedenska mnenja
2.300,00
PP 774210
Prevozna sredstva – sredstva odškodnin
2.064,00
37.208,00
926.598,00
7.834.539,33
91.738,00
172.265,00
1.154.920,00
Poraba sredstev na posamezni proračunski postavki je bila v letu 2012 v skladu s planirano
letno dinamiko porabe. Glede na veljavni proračun znaša poraba sredstev 98,64%.
Tabela 4:
PP
261810
Izvedba finančnega načrta IRSKGH za leto 2012
Naziv proračunske postavke
Veljavni proračun
Certifikati, informatika, obrazci
in registri
452410
Materialni stroški
597010
Plače
51.416,14
Izplačila
upravičencem
letu 2012
36.698,45
949.971,78
909.791,24
8.214.280,37
8.204.809,10
71,38
95,77
99,88
Izvršbe inšpekcijskih odločb
772010
Investicije
vzdrževanje
investic.
104.683,08
99.897,30
261910
Analize
odvzetih
vzorcev
inšpekcije in izvedenci
1.128.942,00
1.120.053,27
99,21
683510
Izvedenska mnenja
1.155,00
50,22
895900
Stvarno
premoženje
–
sredstva od prodaje državnega
premoženja
774210
Prevozna sredstva –
odškodnine
2.300,00
9.419,00
sredstva
SKUPAJ
2.580,23
porabe
677510
in
19.548,00
%
v
10.901,56
10.491.461,93
0,0
0,0
10.374.984,59
13,20
95,43
0,0
0,0
98,89
V okviru zagotovljenih finančnih sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje je bil v letu
2012 izveden nakup naslednje opreme:
-
43 prenosnih računalnikov,
-
15 ekonomičnih laserskih tiskalnikov,
-
12 več funkcijskih laserskih tiskalnikov,
-
nadgradnja delovnega spomina na strežnikih,
-
licenčne programske opreme ( Microsoft programska oprema, VMware, Špica - za
evidentiranje delovnega časa),
-
druge opreme, potrebne za zagotavljanje ustreznih pogojev dela ( pisarniški stoli,
mobilni telefoni, hladilnik z zamrzovalnikom).
Izobraževanje
V skladu s programom izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja so se zaposleni udeležili
seminarjev, tečajev, konferenc in drugih oblik izpopolnjevanja in usposabljanja, ki so jih
organizirali zunanji izvajalci ali v okviru Ministrstva za pravosodje in javno upravo. Prav tako
so bila izvedena interna izpopolnjevanja in usposabljanja na področju posamezne inšpekcije.
6
Skupno število dni izpopolnjevanja in usposabljanja za vse zaposlene je bilo 571 dni, kar
pomeni 2,5 dni na zaposlenega.
Informatika
Za informacijsko podporo zaposlenim na inšpektoratu smo imeli zagotovljenih 2,5 FTE in še
pogodbo s konzorcijem zunanjih izvajalcev za pomoč uporabnikom. Slednje storitve smo v
glavnem koristili v primeru zamenjave delovnih postaj, migracije podatkov in v primeru
reorganizacije, ko smo spreminjali konfiguracije omrežij in dostopov do različnih aplikacijskih
storitev.
V letu 2012 smo zaradi dveh reorganizacij, prve v mesecu aprilu, ko so se nam pridružili
sodelavci Inšpekcije za okolje in naravo, druge pa ob koncu leta, saj so nas s 1.1.2013, z
ustanovitvijo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zapustile 3 inšpekcije
imeli zelo veliko dela z reorganizacijo informacijskih sistemov, prenosom in reorganizacijo
podatkov in uporabnikov. Nove uporabnike smo tudi vključili v Informacijski sistem
inšpektorata ISI, ki smo ga morali prilagoditi potrebam nove inšpekcije. Ves čas smo skrbeli
za nadgradnjo obstoječih aplikacij, da so bile skladne s spremembami zakonodaje iz z
obveznostmi nacionalnega in mednarodnega poročanja, kjer imamo čedalje več obveznosti. V
letu 2012 smo nadgradili tudi aplikacijo ribiške inšpekcije Aquaspec, da izpolnjuje zahteve
novih nadzornih uredb na področju ribištva. Največ dela v letu 2012 je bilo s priključitvijo
Inšpekcije za okolje in naravo, s prilagoditvijo njihovih aplikacij in vključitvijo uporabnikov v
nov informacijski sistem in novo informacijsko okolje. Prenesti smo morali vso infrastrukturo
virtualnih delovnih postaj, okoljski informacijski sistem (OIS), sistem za pisarniško poslovanje
– SPIS pa smo integrirali v inšpekcijski informacijski sistem, tako, da zaposleni uporabljajo čim
manj aplikacij in so z vidika knjiženja vsebin čim bolj učinkoviti. Sodelovali smo tudi pri pripravi
podatkov za mednarodno poročanje EFSA na področju nadzora ostankov pesticidov,
onesnaževal, aditivov in drugih vsebin v hrani. S pripravo podatkov na tem področju je zelo
veliko dela, saj v sistemu združimo podatke o vzorčenju, laboratorijske podatke o opravljeni
analitiki in rezultate skladnosti in neskladnosti vzorcev. Te podrobne podatke, v angleški
jezikovni različici oz. EFSA šifrah, ki morajo ustrezati standardom EFSA pretočimo v EFSA
sistem v surovi obliki. To je približno 300.000 podatkovnih nizov oz. približno 1 GB podatkov.
V letu 2012 smo približno tretjini zaposlenih, zaradi dotrajanosti, zamenjali namizno
računalniško opremo, nadomestili smo tudi nekaj tiskalniške opreme. Na tem segmentu imamo
čedalje več težav, zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev, zato opremo obnavljamo na že
na 6-7 let, ko je že močno dotrajana.
7
2 DELO IRSKGH PO INŠPEKCIJAH
PREGLED OPRAVLJENEGA DELA
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN
ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM NADZORU
V tabelah je predstavljeno število postopkov, ki so bili izvedeni po Zakonu o splošnem
upravnem postopku (ZUP) in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) za preteklih sedem let.
Tabela 5:
leto/št.
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
2006
4536
-
793
277
5606
2007
5972
-
985
593
7550
2008
6078
-
1075
514
7667
2009
4973
-
1216
730
6919
2010
5546
916
425
6887
2011
6275
430
928
435
8068
2012
8148
-
1888
529
10565
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
Tabela 6:
leto/št.
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
zapisnikov
sklepov
odločb
2006
277
-
80
19
376
2007
444
-
82
21
547
2008
368
-
69
41
478
2009
448
-
89
36
573
2010
558
-
79
53
690
2011
509
-
56
63
628
2012
569
-
40
83
692
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
Tabela 7:
leto/št.
INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
zapisnikov
sklepov
2006
2365
1017
299
923
4604
2007
2680
941
105
768
4494
2008
2656
1004
230
734
4624
2009
2246
1485
57
593
4381
2010*
4584
309
268
526
5687
2011
5811
573
343
770
7497
2012
7457
419
846
1064
9786
* sprememba pristojnosti s 15.4.2010, zaradi česar se podatke s prejšnjimi leti težko neposredno
primerja
8
Tabela 8:
leto/št.
VINARSKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
2006
2543
-
529
2007
3059
-
787
233
4079
2008
3081
-
1073
253
4407
2009
3894
-
1432
381
5707
2010
3654
595
917
262
5428
2011
1402
12574*
422
1656
6631
22685
2012
1612
419
846
120
9345
+
-
skupaj ZUP/ZIN
3072
6348*
* pregled nevpisanih vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina.
Tabela 9:
leto/št.
FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
2006
18794
-
335
168
19297
2007
24273
-
889
140
25302
2008
23737
-
912
104
24753
2009
22029
-
1276
142
23447
2010
29773
-
649
197
30619
2011
21801
-
477*
276
22554
2012
26503
36
472
112
27123
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
*Od tega 22 generalnih odločb namesto dosedanjih individualnih
Tabela 10: GOZDARSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
zapisnikov
sklepov
9
2006
1650
102
41
46
1839
2007
1438
100
58
71
1667
2008
1813
151
82
75
2121
2009
1555
117
74
78
1824
2010
1593
133
84
105
1915
2011
2252
133
116
171
2672
2012
2192
162
122
245
2721
Tabela 11: LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
leto/št.
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
2006
1057
103
95
71
1326
2007
1224
85
77
75
1461
2008
1329
100
116
52
1597
2009
1060
365
103
70
1598
2010
1107
386
123
70
1686
2011
1345
304
147
57
1853
2012
1504
254
162
63
1983
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
237
9142
Tabela 12: INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO
leto/št.
zapisnikov
sklepov
odločb
2012
7925
156
824
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH
V tabelah je razvidno število postopkov, ki so jih posamezne inšpekcije vodile po Zakonu o
prekrških za obdobje zadnjih sedem let.
Tabela 13: KMETIJSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP
plačilni nalog-globe ZP
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
2006
297
92
99
32
520
2007
97
48
116
48
309
2008
106
44
133
53
336
2009
35
43
142
20
240
2010
34
35
152
20
241
2011
38
36
135
23
194
2012
74
49
158
32
313
odločbe-globe ZP
ukrepi ZP
Tabela 14: INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP
10
2006
-
14
2
-
16
2007
-
32
6
-
38
2008
-
71
3
8
82
2009
-
18
5
22
45
2010
5
11
12
0
28
2011
3
8
2
0
13
2012
0
3
0
0
3
Tabela 15: INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
2006
70
48
172
32
322
2007
65
51
167
24
307
2008
88
46
241
32
407
2009
28
11
84
7
130
2010*
50
25
59
19
153
2011
99
84
200
46
429
2012
228
75
163
74
540
* sprememba pristojnosti s 15.4.2010, zaradi česar podatkov s predhodnimi leti ni mogoče neposredno
primerjati.
Tabela 16: VINARSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP
plačilni nalog-globe ZP
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
2006
232
155
159
47
593
2007
138
131
63
32
364
2008
310
174
98
25
607
2009
332
95
98
18
543
2010
230
60
77
8
375
2011
428
96
39
9
572
2012
228
41
13
9
291
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
Tabela 17: FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP
11
2006
130
0
19
18
167
2007
114
0
11
16
141
2008
103
19
11
2
135
2009
96
21
9
13
139
2010
82
12
6
0
100
2011
135
44
6
1
186
2012
84
36
12
5
137
Tabela 18: GOZDARSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP
plačilni nalog-globe ZP
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
2006
260
126
190
84
660
2007
304
143
230
169
846
2008
266
132
204
144
746
2009
276
125
206
163
770
2010
227
141
139
182
689
2011
194
111
131
204
640
2012
179
139
113
200
631
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
Tabela 19: LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP
2006
134
63
80
52
329
2007
116
57
82
91
346
2008
166
91
65
100
422
2009
93
89
5
137
324
2010
125
139
29
215
508
2011
172
106
24
162
464
2012
104
150
30
171
455
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
379
749
Tabela 20: INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP
2012
94
150
126
UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
Podrobnejše poročilo kmetijske inšpekcije se nahaja na:
http://www.iko.gov.si/si/delovna_podrocja/.
Delo kmetijske inšpekcije v letu 2012 je sledilo zahtevam zakonodaje skupne kmetijske
politike EU. Poudarek dela je na naslednjih vsebinah:
12
•
zagotavljanju varne in zdrave hrane, ki ji mora uradni nadzor slediti z ugotavljanjem
stanja in obveščanjem javnosti (potrošnikov, pridelovalcev, predelovalcev in trgovcev)
v celotni verigi;
•
pregledi pri prodaji in uporabnikih fitofarmacevtskih sredstev, glede na vpliv na okolje
in čebele;
•
nadzor na kmetijskih zemljiščih v smislu preprečevanja zaraščanja, nedovoljenih
posegov s posledicami onesnaževanja in degradacije kmetijskega zemljišča,
zagotavljanja trajne rodovitnosti tal ter nelegalne postavitve različnih enostavnih
objektov;
•
nadzor na podlagi Zakona o živinoreji;
•
nadzoru nad evidencami zbirk podatkov v registru kmetijskih gospodarstev, nadzor
ekološke in integrirane pridelave kmetijske pridelave, nadzor opravljanja dopolnilne
dejavnosti.
V spodnjih tabelah so prikazani številčni podatki o pregledih in ugotovljenih nepravilnostih
kmetijske inšpekcije v letu 2012 po Zakonih:
Tabela 21: Številčni podatki o pregledih in nepravilnostih kmetijske inšpekcije v letu 2012.
ZAKONSKA PODLAGA/ Pregledi
Nepraviln
Zapisniki
Odločbe
Pritožbe
Opozorilo
ŠT.
osti
na
po 33. členu
odločbo
ZIN
Zakon o kmetijskih 2003
820
1591
419
57
68
zemljiščih
Zakon o mineralnih 377
63
247
45
0
12
gnojilih
13
Zakon o semenskem
materialu
kmetijskih
rastlin
223
14
219
10
4
0
Zakon o FFS
Zakon o živinoreji
4079
2516
409
998
1167
2423
237
814
0
6
141
156
Zakon o kmetijstvu
2364
498
1991
259
6
113
Zakon o varstvu okolja
Uredba o varstvu voda
pred onesnaževanji z
nitrati iz kmet. virov
133
582
0
139
26
364
6
84
1
1
4
34
Zakon o zaščiti živali
Zakon o soobstoju GS
rastlin
z
ostalimi
kmetijskimi rastlinami
5
147
3
1
0
91
0
1
0
1
0
0
Ostalo
SKUPAJ
86
12515
10
2955
52
8171
12
1887
0
76
1
529
Tabela 22: Število prekrškov in izrečene globe po zakonih v letu 2012.
ZAKONSKA PODLAGA
Plačilni nalogi
Odločbe
Št.
Globe €
Št.
Opomini
Globe €
Št.
Stroški €
Zakon o kmetijskih zemljiščih
6
2.550,00
6
7.500,00
2
760,00
Zakon o semenskem materialu
kmetijskih rastlin
0
0
0
0
2
30,00
Zakon o mineralnih gnojilih
2
60,00
0
0
6
240,00
Zakon o
sredstvih
24
7.920,00
13
Zakon o živinoreji
80
4.556,43
3
250,38
3
60,00
Zakon o kmetijstvu
19
2.120,00
3
1.280,00
2
140,00
Uredba o varstvu voda pred
onesnaženjem z nitrati iz
kmetijskih virov
2
1.060,00
5
4.000,00
10
440,00
Zakon
nadzoru
23
13.500,00
2
1.000,00
4
100,00
156
31.766,43
32
19.230,38
45
SKUPAJ
fitofarmacevtskih
o
inšpekcijskem
5.200,00
16
1.000,00
2.770,00
• ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
Na področju Zakona o kmetijskih zemljiščih se je število pregledov delno zmanjšalo in sicer za
11%. Kljub temu je bilo v letu 2012 izdanih več ureditvenih odločb (419), glede na leto 2011
(385). Poudariti je treba, da so postopki na tem področju dolgotrajni in zapleteni, še posebej
ko se nadzirata zaraščenost in nasipavanje kmetijskih zemljišč. Veliko postopkov se ne zaključi
z izdajo odločbe, ampak se nadaljujejo z izvršilnim postopkom.
Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 opravila skupaj 2003 pregledov, zapisala 1591 zapisnikov
in izdala 419 inšpekcijskih odločb ter dve odločb za prekrške in štiri plačilna naloga. Skupna
višina izrečenih kazni je znašala 10.050.00 €. V letu 2012 je prišlo do obsežnejše spremembe
tega zakona, ki so bile objavljena v uradnem listu, številka 58/2012.
Na področju varstva, nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč ter enostavnih objektov
je bilo v letu 2012 opravljenih 554 pregledov, največ na področju nasipavanja. Izdanih je bilo
109 ureditvenih odločb, največ na področju nasipavanja kmetijskih zemljišč. Uvedena sta bila
dva postopka o prekršku, višina izrečenih glob je znašala 1.000,00 €.
- vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov
Na podlagi dogovora z MKO je bilo v jeseni leta 2011 predvidenih za kontrolo 60
hidromelioracijskih sistemov.
Jeseni 2011 je kmetijska inšpekcija prejela v pregled 67 situacij (55 iz programa in 12 izven
programa). V letu 2012 pa je prejela v pregled dodatnih 5 situacij. Pri 12 situacijah, je bil
pregled opravljen v letu 2011, tri situacije so bile pregledane v letu 2012. Skupno je kmetijska
inšpekcija pregledala pravilnost izvedenih del na 72 hidromelioracijskih sistemih. Pri pregledih
ni bilo ugotovljenih razhajanj med izstavljenimi situacijami in dejansko opravljenimi
vzdrževalnimi deli. V nasprotju s tem se je v letu 2011 ugotovilo, da v 15% vseh pregledanih
sistemov, dela niso bila izvršena, v 14% pa so bila dela le delno izvršena. To kaže na
učinkovitost pregledov, saj se je že v naslednjem letu stanje izvedbenih del zelo izboljšalo.
14
• ZAKON O KMETIJSTVU
Zakon o kmetijstvu beleži občuten porast v številu pregledov saj je bila porast v letu 2011 v
primerjavi z letom 2010 za 32,8 % v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 pa še za 30 %.
Največ pregledov je bilo opravljenih v zvezi z nadzorom pridobitve in porabe sredstev iz
ukrepov kmetijske politike, dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in sicer predelava in prodaja
kmetijskih pridelkov na tržnicah, živil rastlinskega izvora v primarni pridelavi ter živil
rastlinskega izvora v primarni pridelavi.
Na podlagi Zakona o kmetijstvu je bilo v letu 2012 opravljenih 2364 pregledov. V tem letu je
največ pregledov bilo opravljenih v zvezi z nadzorom živil rastlinskega izvora v primarni
pridelavi, ki je vezana tudi na dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Poleg tega se je v letu 2012
podal poseben poudarek na vzorčenju pridelkov na ostanke pesticidov v živilih, vzorčenje
pridelkov na ostale kontaminante ter vzorčenje pridelkov za ugotavljanje mikrobiološke
ustreznosti. Nadzor je potekal tudi v zvezi s sledljivostjo primarnih proizvodov od kmetije do
končnega kupca ter izpolnjevanje pogojev ekološke in integrirane pridelave kmetijskih
pridelkov. V porastu so tudi pregledi v zvezi z pravico do opravljanja kmetijskih opravil. Pregledi
se nanašajo predvsem na prijave, kjer okoliške stanovalce moti hrup in vonjave, ki izhajajo iz
bližnjih kmetijskih gospodarstev. Problematika je v naraščanju zaradi dejstva, da se urbana
območja nesmiselno širijo v podeželski prostor.
Skupno je bilo izdanih 259 odločb in na podlagi 33. člena ZIN 113 opozoril na zapisnik.
Zaključenih je bilo 24 prekrškovnih postopkov, pri čemer je bilo izdanih 19 plačilnih nalogov,
odločbe o prekrških z globami in 2 odločbi z opominom. Skupno je bilo izrečenih glob v višini
3.400,00 €.
Kontrola ukrepov skupne kmetijske politike
Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 opravila vzorčenje konoplje na 6 kmetijskih gospodarstvih
za določitev vsebnosti THC. Odvzela je 18 vzorcev konoplje. Nobeden od vzetih vzorcev
konoplje ni vseboval več kot 0,2 % THC, ki je v pravilniku določena kot najvišja dovoljena
vrednost.
Kmetijska inšpekcija je pregleda tudi površine, posejane z makom. Opravila je tri preglede,
kjer ni ugotovila nepravilnosti.
Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca GERK
Glede posredovanja podatkov v RKG v smislu 143. in 144. člena tega zakona je kmetijska
inšpekcija opravila skupaj 163 pregledov ter ugotovila 91 nepravilnosti. Znotraj teh pregledov
je tudi vključena akcija vpisa oljčnikov v bazo GERK na območju obalnih občin, ki se je izvedla
v drugi polovici leta. Poleg tega je kmetijska inšpekcija v zaključku leta 2012 izvedla akcijo
obveznega vpisa v zbirke podatkov in sicer priglasitev oljčnega olja v register pridelka oljčnega
olja, ki ga vodijo upravne enote. Opravila je 429 pregledov, odkrila 180 nepravilnosti ter izdala
106 ureditvenih odločb.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Skupno je bilo v letu 2012 opravljenih 280 pregledov (od tega kar 161 opravljanja dopolnilne
dejavnosti turizem na kmetiji, 25 pregledov dejavnosti povezanimi s tradicionalnimi znanji na
kmetiji, en pregled pridobivanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, 16 pregledov storitev
s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, dva pregleda izobraževanja na kmetijah, povezanimi s
kmet., gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo, en pregled zbiranja in kompostiranja odpadnih
15
organskih snovi, dva pregleda aranžiranja ter izdelave vencev, šopkov,.. iz lastnega cvetja in
72 pregledov sledljivosti primarnih proizvodov).
Poleg tega je v prvi polovici leta 2012 kmetijska inšpekcija izvedla akcijo pregleda prodajalcev
sadja in zelenjave na tržnicah. Skupno je kmetijska inšpekcija opravila 134 pregledov na 20
večjih tržnicah po Sloveniji. Na 77 prodajnih mestih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Pri ostalih
prodajalcih pa so bile ugotovljene naslednje nepravilnosti: v 17 primerih primarni pridelovalci
niso vpisani v register primarnih pridelovalcev, nekaj tržnih pridelovalcev celo ni imelo
KMG_MID-a, veliko tistih, ki prodaja od drugih kmetij, ali prodaja na tržnicah predelane
kmetijske proizvode, tako jih 24 ni imelo priglašene dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Uradni nadzor higiene v primarni pridelavi živil rastlinskega izvora
Na podlagi Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in
obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme (U.l. RS, št, 120/2005) je
kmetijska inšpekcija s 1.1.2006 dobila pristojnosti za nadzor te uredbe v vseh fazah primarne
pridelave živil rastlinskega izvora, vključno s prvo stopnjo dajanje lastnega primarnega
proizvoda v promet.
Opravljenih je bilo 420 pregledov. Sankcije za prekrške so bile izrečene po drugih predpisih
(FFS, nitratna direktiva, obdelanost kmetijskih zemljišč).
Vzorčenje kmetijskih pridelkov na ostanke FFS in težke kovine in ostala
onesnaževala – monitoring varne hrane
V spodnji preglednici so prikazani podatki o vrsti in številu odvzetih vzorcev. Skupno število
vseh odvzetih vzorcev v letu 2012 je 627.
Tabela 23: Struktura odvzetih vzorcev kmetijske inšpekcije v letu 2012.
Vrsta vzorca
Namen vzorčenja
Kmetijski
izvora
pridelki
rastlinskega
Monitoring varne hrane v primarni proizvodnji:
Št. vzorcev
326
-ostanki FFS,
- težke kovine (Pb, Cd),
- nitrati (solata, blitva, špinača)
- mikotoksini v žitih (Ohratoksin A in B)
16
Kmetijski pridelki (češnje, krompir,
paradižnik,
peteršilj,
čebula,
marelice, buče)
Inšpekcijski poostren nadzor varne hrane
21
Čebele mrtvice, vegetacija
Inšpekcijski nadzor, prijave - ostanki FFS
19
Tla
Monitoring – ostanki FFS, težkih kovin (Pb, Cd)
in nitratov v tleh, kjer veljajo omejitve
kmetovanja zaradi VVO in priobalnih pasov,
nadzor dobre kmetijske prakse pri uporabi FFS
in gnojil
114
Kemijska analiza FFS v prometu
Inšpekcijski nadzor kakovosti
7
Seme koruze
Oprijemljivost FFS na semenu po metodi
Heubach, varnost za čebele
15
Kakovost semen žit in ogrščice v
prometu
Inšpekcijski nadzor kakovosti, vlage, kalivosti
in primesi semena v naknadni kontroli,
31
Rastline koruze - GSO
Monitoring GSO organizmov na poljih,
posejanih s koruzo, nadzor glede soobstoja
kmetijskih in GSO rastlin
20
GSO seme koruze v prometu
Inšpekcijski nadzor
dovoljenega semena
rabe
25
Vzorčenje zelenih delov rastlin
Pravilna uporaba FFS za predpisano kulturo,
nadzor registriranih in dovoljenih FFS
49
kakovosti
SKUPAJ
in
627
• ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH
V letu 2012 je na podlagi Zakona o mineralnih gnojilih kmetijska inšpekcija opravila 377
pregledov. Pregledi so bili usmerjeni predvsem na naslednje:
ali ima mineralno gnojilo registracijo FURS ali pa je ES gnojilo
če je mineralno gnojilo ES - ali izpolnjuje pogoje iz Uredbe 2003/2003
označenost mineralnih gnojil v slovenskem jeziku
kakovost mineralnih gnojil v prometu, če vsebujejo zadostno količino snovi, ki so navedene v
deklaraciji
Najpogostejši napaki pri kontroli mineralnih gnojil v prometu sta, da deklaracija fizično ni
pritrjena na embalažno enoto in da deklaracija ni v slovenskem jeziku. Skupno je bilo za
odpravo nepravilnosti izdanih 45 odločb in 12 opozoril po ZIN ter zaradi storjenih prekrškov
sta bila izdana dva plačilna nalog, izrečenih šest opominov ter štiri opozorila. Iz prometa je bilo
v letu 2012 izločenih 700 kg mineralnih gnojil in sicer zaradi z analizami ugotovljene neustrezne
kakovosti.
Poleg tega je bilo odvzetih 13 vzorcev mineralnih gnojil na vsebnost hranilnih snovi in
morebitno preseženo vrednost težkih kovin. Šest vzorcev mineralnih gnojil vsebovalo
premajhno vsebnost hranilnih snovi, glede na označenost. Preseženih vrednosti težkih kovin
(svinca in kadmija) pa ni bilo ugotovljenih.
• ZAKON O ŽIVINOREJI
S področja Zakona o živinoreji je bilo opravljenih 2516 pregledov in 2423 zapisnikov. Večino
pregledov je opravljenih na področju označevanja čebelnjakov in stojišč, kjer je bilo opravljenih
1662 pregledov. Ugotovljeno je bilo kar 783 nepravilnosti, izdanih 713 odločb in 56 opozoril
po ZIN. Skupno je bilo na tem področju izrečenih glob v višini 1884,66 EUR.
Od priznanih organizacij se jev letu 2012 opravilo preglede izpolnjevanja rejskih programov v
čebelarstvu. Opravljeno je bilo 15 pregledov in ugotovljena je bila 1 nepravilnost.
Skladno z določili Pravilnikov o identifikaciji živali, je bila opravljena kontrola označevanja živali,
vodenju registrov, skladnosti registrov in dejanskega stanja živali na kmetijskem gospodarstvu.
Opravljeno je bilo skupaj 735 pregledov, izdanih 51 ureditvenih odločb izdanih 11 plačilnih
nalogov in tri odločbe v skupni višini 543,54 EUR. Podatki veljajo za vse vrste živali skupaj za
vse vrste živali.
V letu 2012 je kmetijska inšpekcija dala velik poudarek na preglede označevanja čebelnjakov
in stojišč. V sklopu teh pregledov so se izvedli tudi pregledi podeljevanja zdravil za varozo
17
čebelarjem. Pregledi so se izvajali administrativno na podlagi pridobljenih podatkov s strani
SIR-a ter po skrajšanem upravnem postopku se je izdajalo ureditvene odločbe. Poleg tega se
je izvajal tudi reden postopek, kjer je kmetijski inšpektor opravil pregled na terenu, od stranke
pridobil izjavo ter na podlagi tega izdal ureditveno odločbo. Prav zaradi te aktivnosti se je
število pregledov in število izdanih odločb zelo povečalo, glede na prejšnja leta.
Poleg tega je kmetijska inšpekcija v letu 2012 izvedla deset pregledov o pogojih za rejo živali,
tri preglede v smislu nemotene reje živali, en pregled plemenskih živali na kmetijskem
gospodarstvu, dve pripustni postaji, izvajanje enega rejskega programa in dvanajst čebelarskih
pašnih redov.
• ZAKON O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN
V letu 2012 je kmetijska inšpekcija opravila 223 pregledov. Pri tem je bilo ugotovljenih 14
nepravilnosti, ki so se večinoma nanašale na nedovoljen promet semena konoplje. V upravnem
postopku je bilo izdanih 10 odločb.
Kmetijski inšpektorji so v letu 2012 za naknadno kontrolo in ugotavljanja morebitne prisotnosti
GSO odvzeli vzorce semen. Med temi vzorci se je poleg prisotnosti GSO analizirala vsebnost
deklariranih FFS, s katerimi je bilo seme tretirano in morebitna prisotnost prepovedanih
aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam – v nadaljevanju neonikotinoidov.
Nadalje so kmetijski inšpektorji odvzeli še dodatnih 9 vzorcev semenske koruze od različnih
dobaviteljev in jih dala v analizo na morebitno prisotnost neonikotinoidov. Skupno je kmetijska
inšpekcija odvzela ter dala v analizo za določanje morebitne prisotnosti neonikotinoidov 15
vzorcev semena koruze. V 7 vzorcih je bila dokazana prisotnost najmanj enega od
prepovedanih neonikotinoidov (klotianidin, imidakloprid in tiametoksam). Skupno je bilo
izločeno 25.935 kg semena koruze.
V desetih primerih pa je bila ugotovljena prisotnost GSO in zato je bilo seme izločeno iz
prometa. Skupna količina izločenega semena je znašala 4.725 kg.
Kmetijska inšpekcija je v okviru naknadne kontrole, ki jo določa 36. člen Zakona o semenskem
materialu kmetijskih rastlin ZSMKR-UPB1 (Ur. list 25/05, 41/2009), vzorčila semena žit in
koruze. Vzorčeno je bilo 31 vzorcev in sicer 20 koruze, 6 žit in 5 jarih žit.
• ZAKON O GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMIH
Na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi in v povezavi z 10. členom
Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je kmetijska inšpekcija vzorčila
konvencionalno seme na morebitno naključno oz. nenamerno prisotnost genskih sprememb
(GS). V letu 2012 je bilo v program dela vključeno vzorčenje semena koruze za analiziranje
morebitne prisotnosti GSO. Vzorčenje je bilo opravljeno pri distributerjih semenskega
materiala.
Odvzeto je bilo 25 vzorcev koruze. Pri vzorčenju se je uporabljala ISTA metoda kot jo priporoča
Priporočilo komisije z dne 4.10.2004 o tehničnih navodilih za vzorčenje in odkrivanje gensko
spremenjenih organizmov in materialov, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, v
obliki proizvodov ali vsebovanih v proizvodih v okviru Uredbe (ES) št. 1830/2003
(2004/787/ES). Iz analiznih izvidov o analizi semena je bilo ugotovljeno, da je v 2 vzorcih
semenske koruze prisoten MON 810 pod 0,1% in sicer pozitiven MON 810 – pod 0,1%, pri
sorti koruze PIXXIA (Agrosaat) in KRABAS (Novalis). V spodnji preglednici so predstavljeni
izvedeni ukrepi na podlagi ugotovitev iz analiz.
18
• ZAKON O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH
V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih je kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad
prometom fitofarmacevtskih sredstev (FFS), nad izvajalci usposabljanj iz fitomedicine, nad
izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje FFS in nad uporabo FFS.
Na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih je kmetijska inšpekcija v letu 2012 izdala 24
plačilnih nalogov ter 13 odločb o prekršku
FFS v prometu
Izdano je bilo 48 ureditvenih odločb ter 11 odločb o prekrških. Višina sankcij je znašala
4.290,00 €. Največ nepravilnosti je zaradi neprisotnosti odgovornih oseb na delovnem mestu
v času uradnih ur in njihove usposobljenosti, ter zaradi prepovedanega prometa in omejitev
prometa ter uporaba FFS. V tem letu je bila večja pozornost inšpektorjev usmerjena v
usposobljenost in prisotnost prodajalcev.
FFS pri uporabnikih
Na tem področju je bilo izdanih 187 ureditvenih odločb ter 25 odločb o prekršku. Višina sankcij
je znašala 8.430,00 €. V tem letu so se kmetijski inšpektorji usmerili predvsem v preglede pri
uporabnikih fitofarmacevtskih sredstev s poudarkom na pregledu rabe, skladiščenja in odnosa
do okolja in čebel ter shranjevanja FFS in odpadkov FFS. Največ nepravilnosti se je zabeležilo
zaradi nepopolnih evidenc o rabi FFS, nepravilni rabi pesticidov na ranljivih območjih torej v
odnosu do okolja in neprimernem skladiščenju teh sredstev.
Nadzor na področju naprav za nanašanje FFS
Na področju naprav za nanašanje FFS je kmetijska inšpekcija kontrolirala opremljenost naprav
s certifikatom, opravljala nadzor nad izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje FFS,
opravila je tudi nadzor na sedežu izvajalca in nadzor nad izvajanjem usposabljanj na terenu.
Opravljeno je bilo 60 pregledov in ugotovljeno je bilo 6 nepravilnosti. Na podlagi tega sta bili
izdani dve ureditveni odločbi in ena odločba o prekršku v višini 800,00 €.
Vzorčenje tal na ostanke FFS, težke kovine in nitrate
Izvajalec analiziranja tal je bil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Tla je vzorčil usposobljeni
vzorčevalec izvajalca preiskav po akreditirani metodi, kmetijska zemljišča – parcele so določili
kmetijski inšpektorji.
V program dela je bilo zajetih 65 vzorcev. V 55 primerih se je opravilo vzorčenje v dveh
ponovitvah. Deset vzorcev tal je bilo odvzeti na kmetijskih zemljiščih, kjer se je uporabljalo
pregnito blato iz bioplinarn. Tekom celega leta je bilo skupno odvzetih 120 vzorcev tal.
Program preiskav je vključeval pesticide in nekatere njihove metabolite, vključno s pesticidi, ki
jih ni dovoljeno uporabljati na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO) v skladu z uredbami,
iz tabele 2.
Program preiskav je vključeval tudi določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka,
kroma, niklja. Za oceno obremenitev tal s težkimi kovinami so uporabljeni kriteriji opredeljeni
19
z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list
RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična imisijska
vrednost, tabela 3. Vsebnosti težkih kovin so ocenjene na vseh preiskovanih zemljiščih, tudi
na zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), v času I. serije
vzorčenja tal.
Na osnovi rezultatov prve in druge serije preiskave tal na vsebnost ostankov pesticidov se
ugotovi na podlagi metodologije ocenjevanja, opredeljene z Uredbo o določanju statusa zaradi
fitofarmacevtskih sredstev ogroženega območja vodonosnikov in njihov hidrografskih zaledij
in o ukrepih celovite sanacije (Ur. list RS št. 97/2002), da pesticidni pripravek na preiskovani
kmetijski površini ni bil uporabljen.
Izmerjene vsebnosti skupnega dušika v tleh so bile ocenjene glede na naravne vsebnosti
skupnega dušika, ki so lahko v tleh med 0,02 in 0,4 % N, povzeto po Lehrbuch der
Bodenkunde, in sicer na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz
bioplinarn (digestat).
Za oceno obremenitev tal s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) so uporabljeni kriteriji
opredeljeni z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v
tleh (Ur. list RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična
imisijska vrednost za skupno koncentracijo PAH, ki je seštevek naftalena, antracena,
fenantrena, fluorantena, benzo(a)antracena, krizena, benzo(a)pirena, benzo(ghi)perilena,
benzo(k)fluorantena in indeno (1,2,3) pirena, tabela 4.
Obremenitve tal s PAH so bile ocenjene na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s pregnitim
blatom iz bioplinarn (digestat).
Program uradnega nadzora za leto 2012 je vključeval od skupno 65 kmetijskih površin 53 s
tradicionalnim kmetovanjem, 11 z integrirano pridelavo in 1 z ekološko pridelavo. Na 10
preiskovanih kmetijskih zemljiščih se je v času do prve serije vzorčenja odstranjevalo pregnito
blato iz bioplinarn.
Rezultati preiskav na uporabo FFS, kažejo na prevladujočo uporabo pripravkov z aktivno snovjo
metolaklor (na desetih lokacijah) večinoma v kombinaciji s terbutilazinom (na primer pripravek
LUMAX – aktivno snovi metolaklor, terbutilazin in mezotrion). Terbutilazin pa je bil prisoten na
devetih lokacijah vzorčenja tal.
Kršitev na državnih vodovarstvenih območjih je bila v letu 2012 ugotovljena le ena na področju
vodonosnika, ki je urejen z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov
za območje Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče in sicer nedovoljena za raba pesticidov
terbutilazina v kombinaciji z metolaklorom na VVO I.
Vzorčenje zelenih delov rastlin na ostanke FFS
V letu 2012 je bilo v program dela kmetijske inšpekcije vključeno vzorčenje zelenih delov
rastlin, pri tržnih proizvajalcih v primarni pridelavi. Namen ukrepa je preverba pravilne rabe
FFS, preverjanje povezave med evidencami o rabi FFS ter dejansko rabo FFS – torej skladnost
rabe z evidenco FFS, uporaba FFS v odnosu do okolja. Pravilna raba se nanaša na registrirano
sredstvo na določeni kulturi, uporaba FFS na VVO.
Ker se med vegetacijo ne določa kvantitativne vrednosti ostankov in hkrati ne obstajajo
nobene zakonske mejne vrednosti, je bila izvedena kvantitativna analiza le v posameznih
primerih.
Kmetijski inšpektorji so odvzeli 49 vzorcev zelenih delov rastlin, kriteriji za izbor so bila
vodovarstvena območja, priobalni pasovi, redni inšpekcijski pregledi, način pridelave
20
(konvencionalni, integrirani in ekološki). Analiza je bila izvedena na 335 aktivnih snovi, v
laboratoriju ZZV Maribor.
Vzorčenje FFS za preverjanje vsebnosti aktivnih snovi in fizikalnih lastnosti
Na področju fitofarmacevtskih sredstev je kmetijska inšpekcija v letu 2012 odvzela 10 vzorcev
fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za preverjanje vsebnosti aktivnih snovi in fizikalnih lastnosti.
V preglednici X so navedena FFS, ki so bila izbrana za vzorčenje po vnaprej določenih kriterijih
in usklajena s FURS-om. Vzorčenje se je opravilo pri distributerjih oz. proizvajalcih ali v
maloprodaji. Vzorce se je odvzelo v dveh ponovitvah (eno ponovitev zaprtega vzorca lahko
pustite v prodajalni). Analize je opravil Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana.
Vzorčenje zelenih delov rastlin na ostanke FFS
V letu 2012 je bilo v program dela kmetijske inšpekcije vključeno vzorčenje zelenih delov
rastlin, pri tržnih proizvajalcih v primarni pridelavi. Namen ukrepa je preveritev pravilne rabe
FFS, preveritev povezave med evidencami o rabi FFS ter dejansko rabo FFS – torej skladnost
rabe z evidenco FFS, uporaba FFS v odnosu do okolja. Pravilna raba se nanaša na registrirano
sredstvo na določeni kulturi, uporaba FFS na VVO.
Ciljna skupina za vzorčenje so tržni pridelovalci, pridelovalci, ki imajo proizvodnjo na priobalnih
zemljiščih 1. in 2. reda ter pridelovalci, ki imajo trajne nasade na VVO območjih.
Kmetijski inšpektorji so odvzeli 49 vzorcev zelenih delov rastlin, kriteriji za izbor so bila
vodovarstvena območja, priobalni pasovi, redni inšpekcijski pregledi, način pridelave
(konvencionalni, integrirani in ekološki). Analiza je bila izvedena na 335 aktivnih snovi, v
laboratoriju ZZV Maribor.
Tabela 24: Število vzorcev glede na način pridelave.
Shema kakovosti
Integrirana pridelava
26
Konvencionalna pridelava
15
Ekološka pridelava
8
SKUPAJ
49
Tabela 25: Realizacija vzorcev po enotah.
OBMOČNE ENOTE
21
Število vzorcev
Realizacija št.
CELJE
7
KOPER
6
KRANJ
7
LJUBLJANA
5
MARIBOR
13
MURSKA SOBOTA
5
NOVA GORICA
3
NOVO MESTO
3
SKUPAJ
49
Ugotovljene nepravilnosti ob zelenem vzorčenju rastlin so bile zaznane v desetih vzorcih.
Nepravilna uporaba FFS je ugotovljena na različnih kulturah in sicer jablanah, zelju, solati,
vinski trti, hruškah, krompir in bučke, v integrirani pridelavi. Na podlagi tega so bile izdane tri
odločbe in v štirih primerih zaračunani stroški analize, v petih primerih so bili pridelovalci
opozorjeni na zapisnik ali ustno.
Iz ugotovljenega se sklepa, da je kljub večletni konstantni kontroli še vedno relativno veliko
ugotovljenih nepravilnosti. To dejstvo nakazuje, da je treba tudi v bodoče nadaljevati s
kontrolo pridelovalcev pri rabi FFS na posameznih kulturah.
Tabela 26: pregled vzorcev in rezultati analiz.
Zeleni
Območje
Način
FFS_analizirana
deli
pridelave
aktivna snov
rastlin
(KON, INT,
EKO)
INŠPEKCIJSKI UKREPI
BUČKE
Murska
Sobota
INT
pendimetalin: ni
dovoljen
ustavitev postopka
HRUŠKE
Krško
INT
fipronil: ni dovoljen
flukvinkonazol: ni
dovoljen
pirimikarb: ni dovoljen
Odločba- prepoved rabe
nedovoljenih Ffs + stroški
analize
JABLANE
Ormož
INT
fipronil: ni dovoljen
folpet, pirimikarb: ni
dovoljen
Ustavitev postopka
ZELJE
Kranj
INT
mandipropamid: ni
dovoljen
Stroški analize
KROMPIR
Ljubljana
INT
klotianidin: ni dovoljen
ustavitev postopka
SOLATA
Kranj
INT
ciprodinil: ni dovoljen
fludioksonil: ni
dovoljen
klotianidin: ni dovoljen
Stroški analize
HRUŠKE,
sorta
Viljamovka
Maribor
INT
fipronil: ni dovoljen
folpet: ni dovoljen
ustavitev postopka
HRUŠKE
Celje
INT
folpet: ni dovoljen
pirimikarb: ni dovoljen
Odločba - prepoved rabe
nedovoljenih Ffs, stroški
analize
JABOLKA Gala
Celje
INT
tau-fluvalinat: ni
dovoljen
ustavitev postopka
TRTA
Koper
INT
klotianidin: ni dovoljen
Odločba - prepoved rabe
nedovoljenih Ffs
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
Direktorat za varno hrano pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska
uprava Republike Slovenije in Inšpektorat za kmetijstvo gozdarstvo in hrano vsako leto
pripravijo enotni: Program nadzora in monitoringa krme za aktualno leto. Dokument je
22
sestavljen v skladu z zahtevami Uredbe 882/2004 in ga podpišejo predstojniki navedenih
inštitucij.
Tabela 27: Število aktivnosti v letu 2012.
Aktivnost
Plan 2012
Realizacija
Število preiskav v odvzetih vzorcih krme
609
637
Število odvzetih vzorcev za ugotavljanje GS krme
25
27
Število pregledov označb posamičnih krmil
100
214
Število pregledov označb krmnih mešanic
300
662
Za izvedbo analiz odvzetih vzorcev se z laboratoriji vsako leto sklenejo pogodbe o poslovnem
sodelovanju. V teh pogodbah je opredeljeno število in vrsta preiskav. S tako določitvijo vsebine
pogodbe pridemo do natančne končne pogodbene vrednosti, ki seveda ne sme presegati
predvidenih proračunskih sredstev. Cilj in namen nadzora je v prvi vrsti reagirati na aktualne
dogodke na področju nadzora in jih poskusiti uokviriti v sprejeti program dela. Aktualne vsebine
pa v posameznih primerih privedejo do cenejših, spet v drugih primerih do dražjih analiz, kar
se pokaže v realizaciji plana. Analize GS krme predstavljajo posebno težavo pri usklajevanju
realizacije s programom. Rezultat osnovne analize (presejalne) če je negativna pomeni že
končni rezultat, če pa je pozitivna pa je treba nadaljevati z določanjem specifične transgene
linije in zatem s kvantifikacijo ugotovljene transgene linije. Cena take analize se lahko potroji,
kar posledično pomeni odvzem manjšega števila vzorcev. Poleg tega so tu še zahteve po
ponovnih analizah v referenčnem laboratoriju. Večino takih vzorcev se pošlje v dunajski AGES.
Na splošno menimo, da lahko ujemanje med sprejetim programom za leto 2012 in realizacijo
le tega ocenimo za ustrezno.
V letnem programu nadzora in monitoringa krme so opredeljeni tudi rizični dejavniki na podlagi
katerih se inšpektor odloči za odvzem vzorca.
Uredba U-183/2005 v prvi točki uvodnih pojasnil pravi: (1) Živinoreja ima zelo pomembno
vlogo v kmetijskem sektorju Skupnosti. Zadovoljivi rezultati te dejavnosti so v veliki meri
odvisni od uporabe varne in kakovostne krme. U-178/2002 v drugem odstavku 15. člena
določa: »Šteje se, da krma ni varna za namen uporabe, če se smatra: – da škodljivo vpliva na
zdravje ljudi ali živali; – če živilo, proizvedeno iz živali za pridobivanje hrane, zaradi krme ni
varno za prehrano ljudi. Definicije za pojem kakovosti zakonodaja EU ne pozna. Iz definicije
varnosti krme izhaja, da je pojem varnosti povezan z vplivom, ki ga ima krma na zdravje ljudi
in živali. Na drugi strani pa pojem kakovosti izraža gospodarski pomen. To izhaja iz enega od
dveh ciljev nadzora, ki jih U-882/2004 navaja v 1. členu: »Jamčiti pošteno ravnanje v trgovini
s krmo in živili ter zaščititi interese potrošnikov, vključno z označevanjem živil in krme ter
drugimi oblikami obveščanja potrošnikov«. ZKrmi-1 v 3. členu (kakovost in varnost krme)
zasleduje ravno ta cilj, ko določa: »Pravna ali fizična oseba lahko daje krmo v promet, če krma
ustreza predpisom kakovosti«. Z vidika kakovosti se torej pravno urejena omejitev nanaša le
na promet in ne tudi na pridelavo, proizvodnjo ali uporabo. Logična povezava med določilom
iz 1. člena U-882/2004 in 3. členom ZKrmi-1 je s tem izkazana.
Kakovost krme ZKrmi-1 v 3. členu obravnava kot širok pojem. S strokovnega vidika je jasno,
da je prvi pogoj za kakovostno krmo njena zdravstvena ustreznost oziroma varnost, ki je z
upravnega in nadzornega vidika urejena v ZVMS, normativno pa v evropskih predpisih, ki
določajo vrednosti nezaželenih snovi v krmi. Ni in ne more biti neka krma kakovostna, če
najprej ne ustreza predpisom varnosti. V smislu kakovosti ima krma tudi druge vidike (okoljski,
etični,….). Nekateri parametri, predpisani za posamezne vrste živali, določajo za živali
minimalne potrebe, hkrati pa določajo zgornjo mejo zaradi vplivov na okolje (cink, baker,…).
23
O etičnem vidiku oziroma o pravici do izbire imamo običajno opravka ob prometu z gensko
spremenjeno krmo. Ob tem je težko potegniti ločnico med varnostjo in klasično kakovostjo.
• Označevanje krme
V 6. členu ZKrmi-1 je zakonsko urejeno področje označevanja krme. Krma, ki je v prometu,
mora biti označena na predpisan način. Označbe morajo biti natisnjene na embalaži ali trajno
pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane krmi v razsutem stanju. Označbe
lahko poleg predpisanih navedb vsebujejo tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče
glede označene vsebine. Krma, namenjena končnemu porabniku na ozemlju Republike
Slovenije, mora biti označena v slovenskem jeziku. Če krma vsebuje gensko spremenjene
organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali izdelke iz GSO v deležu, ki je večji od 0,9% oziroma
0,5% , mora biti označena v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO. Podrobnejši način
označevanja krme je določen z Uredbo (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni
uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi
Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS,
83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L
229/2009). Cilj in namen uredbe je, da podobno kot je to urejeno na področju varnosti krme,
tudi na področju ugotavljanja kakovosti in označevanja poenoti zakonodajo z izdajo uredbe
(do sedaj je področje urejala direktiva, ki so jo države članice različno implementirale).
V postopku implementacije Uredbe 767/2009 je IKK uvedel tako imenovano preventivno
delovanje. Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki so odgovorni za označitev krme, lahko
pošljejo v pregled oznake (deklaracije) preden jih uporabijo na pakiranjih. V smislu
preventivnega delovanje (33. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru) inšpektorji pregledujejo
deklaracije in o pomanjkljivostih obvestijo nosilca dejavnosti. Tak način nadzora je tudi v skladu
z načelom ekonomičnosti (14 člen ZUP). To načelo sestavljajo tri načela in sicer:
1. Načelo hitrosti postopka,
2. Načelo varčnosti in
3. Načelo učinkovitosti.
Pregled označbe (deklaracije) pred samo uporabo na embalaži ima tri bistvene prednosti:
1. V prometu se ne pojavlja pomanjkljivo označena krma.
2. Nosilec dejavnosti, ki je odgovoren za označevanje nima stroškov povezanih z
odpravljanjem nepravilnosti na krmi, ki je že v prometu in se izogne morebitnim
sankcijam.
3. Manjši stroški poslovanja za inšpekcijski organ in večja učinkovitost pri doseganju
namena nadzora, ki izhaja iz citirane Uredbe ES 767/2009.
Ne glede na to se nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki je odgovoren za označitev krme, ne
more izogniti odgovornosti, ki mu jo nalaga Uredba 767/2009.
Označenost se preverja v formalnem smislu (pravilna navedba na označbi) in skladnost
označbe z dejanskim stanjem (preverja se z odvzemom vzorcev za laboratorijsko analizo in
primerjanjem dobljenih rezultatov z navedbo (ne navedbo (vlaga, GSO,..)) na označbi.
24
Tabela 28: Podatki o nadzoru označenosti krme v letu 2012.
Število pregledov
Proizvedeno
Sloveniji
Vrsta krme
Posamično krmilo
skupaj
v
ne
ustreza
120
6
Uvoženo iz tretjih
držav
Dobavljeno
iz
drugih članic EU
SKUPAJ
skupaj
ne
ustreza
skupaj
ne
ustreza
skupaj
ne
ustreza
22
1
72
9
214
16
Krmni dodatki
3
3
Premiksi
2
2
Krmne mešanice
454
37
4
1
199
86
657
124
579
43
26
2
271
95
876
140
Ostalo
SKUPAJ
• Kakovost krme
Kljub zakonski opredelitvi pojma kakovosti, se zdi, da je z vidika uradnega nadzora to še vedno
delno neopredeljen (nedoločen, večplasten….) pojem. Morda bi lahko rekli, da je to skladnost
analitskih sestavin s predpisanimi oziroma označenimi parametri. Seveda je potrebno ponovno
poudariti, da gre za pojem kakovosti z vidika uradnega nadzora in ne s strokovnega vidika
področja prehrane živali. Najučinkovitejši nadzor nad kakovostjo krme je jemanje vzorcev za
laboratorijsko preiskavo in primerjanje dobljenih rezultatov z označenimi in predpisanimi
vrednostmi. Pri oceni teh podatkov je potrebna previdnost in upoštevanje posebnosti uradnega
nadzora. Vzorci se jemljejo ciljno, vzorči se torej krmo z večjim faktorjem tveganja. Rezultatov
ni mogoče enačiti z dejanskim stanjem kakovosti krme na slovenskem trgu.
Tabela 29: Število neskladnih parametrov v analiziranih 637 vzorcih krme.
Analizirani parameter
Število preiskav
Število neskladnih
Delež neskladnih
Surove beljakovine
33
1
3,03
Surovi pepel
40
1
2,5
Baker
23
1
4,35
Mangan
24
1
4,17
Cink
27
2
7,41
Selen
11
3
27,27
Fosfor
18
1
5,56
Kobalt
10
2
20
Vitamin D3
6
1
16,67
GS krma
27
2
7,41
Skupaj
613
15
2,45
Odvzem vzorcev je dokaj zahtevno opravilo, saj Uredba (ES) 152/2009 o določitvi metod
vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor krme predpisuje zahteven postopek. Ni
25
dovoljeno posploševanje rezultatov enega pakiranja (ene vreče) na celo pošiljko. Po logičnem
sklepanju mora vsak potrošnik, ki kupi le eno vrečo dobiti v njej vse tisto, kar je zapisano na
deklaraciji, zato bi bilo sklepanje iz enega pakiranja na celo pošiljko smiselno. Žal so lobiji
proizvajalcev krme v EU premočni, da bi se tako stališče uzakonilo.
• Varnost krme
Varnost krme je pravno urejena predvsem s predpisi EU U 178/2002 in U 183/2005. Z izjemo
varnosti krme v primarni pridelavi in GS krme, je z ZVMS nadzor nad varnostjo krme v
pristojnosti veterinarske inšpekcije. Varnost se preverja izključno z odvzemom vzorcev za
laboratorijsko analizo in primerjanjem dobljenih rezultatov z registrom dovoljenih GSO,
navedenih na spletni strani Komisije ES. Če se v krmi ugotovi GSO, ki ni registriran pri Komisij
ES, se tako krmo obravnava kot ne varno in ukrepa v skladu z določili 178/2002. Noben vzorec
ni presegel predpisanih mejnih vrednosti. Nadzor z vidika varnosti v primarni pridelavi je bil
izveden le kot monitoring, saj je odvzem krme v primarni pridelavi po določilih Uredbe
152/2009 praktično nemogoč.
• Sledljivost v prometu
Sledljivost krme je povezana predvsem s pojmom varnosti in krmo, ki je gensko spremenjena.
Nadzor sledljivosti se izvaja v proizvodnji in prometu s krmo, ki vsebuje, je sestavljena ali
proizvedena iz GSO (glej posebno poročilo o nadzoru GS krma).
• Rok uporabe
Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati
predpisane lastnosti oziroma kakovost. Rok uporabnosti je obvezna navedba pri označevanju
krmnih mešanic, ne pa tudi pri posamičnih krmilih. Nadzor se običajno izvaja ob kontroli
označenosti krme. Številčni podatki o tej vrsti nadzora kažejo, da je bil tovrstni nadzor izveden
v 168 primerih in, da so bile v 36 primerih ugotovljene nepravilnosti.
• Nadzor krme v primarni pridelavi
Na podlagi bistvenih poudarkov EU zakonodaje s področja varnosti živil in krme v primarni
pridelavi je bil postavljen okvir inšpekcijskega nadzora, ki smo ga kot država članica dolžni
izvajati. Kljub temu, da je to poročilo o nadzoru pridelave krme, se v tem poročilu pogosto
omenjajo tudi živila rastlinskega porekla, ki so urejena v uredbi 852/2004. V praksi se dogaja,
da ob setvi še ni jasno ali se bo pridelek (npr. žita, okopavine,…) po spravilu uporabil kot živilo
za humano prehrano ali kot krma za živali. O tem pogosto odloča cena na trgu in kakovost, ki
jo pridelovalec doseže.
Nadzor je sestavljen iz treh sklopov:
-
kontrola registracije obratov nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo;
-
kontrola sledljivosti;
-
kontrola higienskih norm iz priloge 1 Uredbe 183/2005 in 852/2004.
Direktorat za varno hrano pri MKGP vodi register obratov. Register je trenutno internega
značaja in na voljo pristojnim državnim organom. Z ozirom na zahteve EU zakonodaje o javnem
dostopu do tega registra, bo ta register na voljo tudi na svetovnem spletu.
26
• Kontrola registracije
V registru inšpektor izbere kmetije, ki jih namerava pregledati. Za sedaj je obseg proizvodnje
poglavitno merilo izbora. Poleg tega si pomaga tudi s poznavanje območja, ki ga pokriva in
podatki, ki izhajajo iz drugih zbirk podatkov (Register kmetijskih gospodarstev, podatki iz vlog
za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike, centralni register živali,…). Na ta način je bilo že
odkrito nekaj količinsko pomembnih pridelovalcev, ki bi morali biti registrirani, pa niso bili. Prav
tako inšpektor lahko opravi pregled povsem naključno, običajno ob opravljanju drugih
pregledov iz njegove pristojnosti (npr. postopek v zvezi s kmetijskimi zemljišči…).
Preveri se ali bi moral biti obrat glede na dejansko stanje vpisan v register (izjave, dejanska
oddaja na trg, preverjanje registra) ali glede na dejansko stanje ni potreben vpis v register.
• Kontrola sledljivosti ( 18. člen Uredbe 178/2002)
Uredba 178/2002 v 2. odstavku 18. člena določa: »Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti
proizvodnje krme morajo biti zmožni določiti vsako osebo, ki jim je dobavila živilo, krmo, žival
za pridobivanje hrane ali snov, namenjeno uporabi ali za katero se pričakuje, da se bo uporabila
v živilu ali krmi.« Ta odstavek določa obvezo zagotavljanja sledljivosti vhodnih surovin.
Sledljivost v smislu 18. člena 178/2002 ne pomeni, da je potrebno zagotavljati sledljivost za
veterinarska zdravila, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila in semena, ki se uporabljajo
pri pridelavi, vendar niso vgrajeni v kmetijske pridelke. Ti podatki se vodijo po drugih predpisih.
Sledljivost v smislu 3. odstavka 18. člena 178/2002 ne pomeni, da mora nosilec dejavnosti
zagotavljati sledljivost v primeru dobave svojih proizvodov končnemu potrošniku, ki je fizična
oseba. V primeru, da je končni potrošnik npr. restavracija ali drug gostinski obrat, pa je to
sledljivost potrebno zagotoviti.
Nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost nabave krme.
Tisti nosilci, ki kupujejo krmo morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente morajo
hraniti pet let od datuma dobave. To pomeni, da morajo hraniti dokumente (račune,
dobavnice, tovorni listi, izjave,…) s katerimi dokazujejo za vso kupljeno krmo najmanj
naslednje podatke:
- ime in naslov dobavitelja;
- vrsta in količina dobavljene krme;
- datum dobave;
- številka partije, lota – ali druga oznaka (rok trajanja proizvoda).
Nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost pri prodaji primarnih proizvodov (živila in
krma)
Tisti nosilci, ki prodajajo neposredno končnemu potrošniku, ki je fizična oseba, niso zavezani
za zagotavljanje sledljivosti.
Tisti nosilci, ki prodajajo kmetijske pridelke v verigo (živila in krmo) morajo zagotavljati
sledljivost s tem da vzpostavijo sisteme in postopke za določitev podjetij, prejemnikov njihovih
proizvodov. To pomeni, da morajo hraniti dokumente (izstavljene fakture, dobavnice, tovorni
27
listi, izjave,…) s katerimi dokazujejo za vse prodane kmetijske pridelke najmanj naslednje
podatke:
- ime in naslov kupca (prejemnika);
- vrsta in količina opremljenih kmetijskih pridelkov;
- datum prodaje;
- številka partije, lota – ali druga oznaka (rok trajanja proizvoda).
Dokumenti se hranijo glede na rok trajanja kmetijskih pridelkov. Za krmo in živila je splošni
rok hrambe dokumentov 5 let. Za hitro pokvarljiva živila in krmo, katerih rok trajanja je manj
kot 3 mesece pa je potrebno dokumente hraniti 6 mesecev po dobavi.
•
Nadzor higienskih pogojev na kmetiji (uredba 852/2004, priloga I, 5. točka in
uredba 183/2005, priloga I in III)
Nanaša se na prilogo 1 citiranih uredb. Gre za paket določil, ki izhajajo iz drugih predpisov in
paket priporočenih ravnanj, ki zmanjšujejo tveganja glede higiene primarne proizvodnje.
Nadzor glede higienskih pogojev opravljamo, ali z namenom pridobitve informacije za namen
vzorčenja, ali pa v povezavi z veljavnimi predpisi, ki te zahteve določajo (poraba FFS, testiranje
škropilnic, dobra kmetijska praksa pri ravnanju z živinskimi gnojili,…)
Podatki o rezultatih opravljenih pregledov v primarni pridelavi živil in krme rastlinskega izvora
so prikazani v poročilu kmetijske inšpekcije.
O nadzoru krme, ki je gensko spremenjena, ki je sestavljena ali proizvedena iz GSO je
pripravljeno posebno poročilo.
•
Napredek v primerjavi s preteklimi leti
Na osnovi podatkov iz preteklih let bi lahko na hitro zaključili, da so se razmere izboljšale.
Podatki o opravljenih pregledih in izrečenih ukrepih kažejo, da je bila aktivnost IKK v letu 2012
nekoliko manjša kot v prejšnjih letih na področju nadzora označenosti krme. Kljub splošnemu
zmanjševanju proračunskih sredstev se za analize inšpekcijskih vzorcev sredstva v primerjavi
s preteklimi leti niso zmanjšala.
Drugi pomemben vpliv pa je praktično dosledno izvajanje primerjalne analize, ki jo stranke
zahtevajo na podlagi 2. odstavka 21. člena ZKrmi-1. Rezultati teh analiz so bistveno izboljšali
podatek o neskladnih vzorcih.
S povečevanjem deleža analiz s področja varnosti v primarni pridelavi krme, kjer seveda ni
pričakovati pozitivnih rezultatov, se je delež neskladnih parametrov glede na testirane
parametre sorazmerno zmanjšal.
V začetku septembra 2010 se je začela uporabljati Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme
v promet in njeni uporabi. Dovoljena odstopanja so nekoliko drugačna, kot prejšnjih predpisih.
Moteči in strokovno vprašljivi so predvsem kot neskladni ocenjeni vzorci, ki so izkazali premalo
surovega pepela ter preveč surovih beljakovin, glede na označeno vrednost. Primerjava
rezultatov nadzora kakovosti krme na trgu med posameznimi leti je s tem do določene mere
zamegljena tudi zaradi na novo postavljenih norm. Krma pa je dejansko lahko enake kakovosti.
28
INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
Inšpekcija za kakovost živil (IKŽ) od 15.4.2010 dalje izvaja uradni nadzor nad varnostjo živil
neživalskega izvora, razen prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma
zdravstvene namene ter živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih
prehrane in obratih za prehrano na delu ter kakovostjo vseh živil.
Glede na pristojnosti so bili inšpekcijski postopki usmerjeni v preverjanje upoštevanja pravil s
ciljem:
-
preprečevanja, odprave ali zmanjševanja tveganja za ljudi na sprejemljivo raven,
neposredno ali prek okolja in
jamčiti pošteno ravnanje v trgovini z živili ter zaščititi interese potrošnikov, vključno z
označevanjem živil ter drugimi oblikami obveščanja potrošnikov.
Na področju varnosti živil se je preverjala skladnost s splošnim evropskim živilskim zakonom
(Uredba 178/2002) in posebnimi predpisi, ki urejajo naslednja področja:
-
označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, zdravstvene in prehranske trditve na
živilih,
biološka varnost (higiena živil, obsevana živila),
kemijska varnost živil (aditivi, arome, nova živila, onesnaževala, ostanki pesticidov),
biotehnologija (GSO v živilih oziroma GS živila),
radionuklidi v živilih.
Na področju kakovosti se je preverjala skladnost z naslednjimi sklopi predpisov:
-
označevanje (kakovost, sestava, mineralne vode, posebni kmetijski pridelki in živila),
nadzor nad kontrolnimi organizacijami (klavne kakovosti, posebni kmetijski pridelki in
živila),
uredbo o ureditvi trga z določenimi kmetijskimi pridelki in živili, ki so izvzeti iz uredbe
882/02004 (poljščine, oljčno olje, sadje in zelenjava, hmelj, mleko in mlečni proizvodi,
govedina in teletina, ovčje in kozje meso, med).
IKŽ je v skladu z zahtevami evropske zakonodaje, ki ureja uradni nadzor (Uredba ES št.
882/2004), uradni nadzor izvajala redno, na podlagi tveganja in z ustrezno pogostnostjo.
Uradni nadzor se je izvajal v obliki inšpekcijskih pregledov in vzorčenja živil.
Konec leta 2012 je na inšpekciji delovalo 38 zaposlenih, od tega 4 na glavnem uradu in 2
vzorčevalca na območnih uradih. V skladu s pooblastili za delo tudi na področjih drugih
inšpekcij, ki delujejo v okviru IRKSGHO, kot tudi ob upoštevanju bolniških oziroma dela s
skrajšanim delovnim časom, se je ob koncu leta 2012 34,1 zaposlenih (FTE) ukvarjalo
izključno z uradnim nadzorom nad varnostjo in kakovostjo živil.
• Inšpekcijski pregledi
Redni pregledi na področju varnosti živil so se izvajali po programu glede na rizičnost objekta
(enkrat letno, enkrat na dve leti oz. na tri leta). V primeru, da je bilo glede na vrsto dejavnosti
nosilca živilske dejavnosti smiselno preveriti tudi kakovost in označevanje, se je zaradi
racionalne izrabe kadra pri rednih pregledih preverjalo tudi slednje.
29
Kot interni cilj je bilo v letu 2012 postavljeno znižanje zaostankov pri izvedbi rednih pregledov
za tretjino. Zaostanek predstavlja razliko med obrati, ki bi v skladu z rangom in zadnjim rednim
pregledom morali biti pregledani in tistimi, ki so dejansko bili redno pregledani. Število rednih
pregledov ne vključuje vseh drugih pregledov (izredni: poostreni nadzori, prijava strank,
odstopi organov, RASFF notifikacije…). Leto 2012 smo začeli z zaostankom 2500 obratov, ob
koncu leta pa je bilo le-teh le še 1426. Glede na trend zmanjševanja zaostankov zaenkrat ni
smiselna revizija frekvence nadzora rednih pregledov.
Razlog za pomembno znižanje zaostankov so poleg dejansko izvedenih pregledov predstavljala
tudi preverjanja in posodobitev podatkov v registru obratov.
Število opravljenih pregledov je razvidno iz spodnje tabele, vključno s podatki o ugotovljenih
neskladnostih ter o izrečenih upravnih in prekrškovnih ukrepih.
Tabela 30: Podatki o številu opravljenih pregledov in izdanih ukrepih.
Inšpekcijski
pregledi
Št.
pregledo
v
Opozoril
a po ZIN
Ureditve
ne odločb
ZP-1
Opozoril
a
ZP-1
Plačilni
nalogi
Varnost/kakovost živil
3561
1232
233
235
273
-
ZP-1Odločbe
169
Pri rednih inšpekcijskih pregledih se je v skladu s predpisanimi kontrolnimi postopki pri nosilcih
živilske dejavnosti preverjalo, ali zahteve, ki izhajajo iz vrste dejavnosti, s katero se ukvarjajo,
izvajajo v skladu z zahtevami iz zakonodaje.
Analiza opravljenih pregledov glede na področje nadzora (varnost oz. kakovost) je razvidna iz
spodnje tabele.
Iz podatkov je razvidno, da so se pri rednih pregledih po varnosti sočasno izvajali tudi pregledi
kakovosti živil. Poleg preverjanja kakovosti v okviru rednih pregledov, se je kakovost preverjala
tudi s samostojnimi pregledi.
Tabela 31: Podatki o številu opravljenih pregledov po področjih.
Pregledi / leto
2012
Kakovost živil oz. hrane
2804
Varnost živil oz. hrane
2533
Poleg rednih pregledov se je na podlagi različnih povodov, npr.suma na neskladnost, prijav
strank, odstopov drugih organov, itd. izvajalo tudi izredne preglede. V sklop izrednih aktivnosti
so se štele tudi vse aktivnosti, izvedene v okviru poostrenega - akcijskega preverjanja določene
problematike (npr. kakovost in označevanje sadja in zelenjave). Odstotki med rednimi in
izrednimi aktivnostmi, kot tudi odstotki izrednega nadzora glede na vrsto povoda, so razvidni
iz spodnje tabele.
30
Tabela 32: Odstotki izvedenih aktivnosti glede na povod
Vrsta
pregleda/ %
povod
Redni
64,2
Izredni
35,8
-
prijava
20,4
-
odstop
2,9
-
RASFF
2,6
-
akcija
63,3
-
sum
6,1
-
vzorčenje
3,1
-
ostalo
1,5
V spodnjem diagramu je prikazano število neskladnosti, ugotovljenih pri inšpekcijskih
pregledih, izvedenih glede na različne povode. Najmanj neskladnosti je bilo ugotovljenih pri
preverjanju aktivnosti umika/odpoklica, kadar so le–te izhajale kot posledica zdravju škodljivih
živil, ki so se nahajala v prometu (RASFF). Slednje pomeni, da se nosilci živilske dejavnosti
svojih nalog zavedajo in jih tudi izvajajo. Neskladnosti so bile ugotovljene tudi v primeru
obravnave neskladnih rezultatov vzorčenja, odstopov s strani drugih organov, izrečenega suma
na neskladnost, v primeru akcijskega obravnavanja določene problematike - poostren nadzor,
kot tudi v primeru obravnave prijav, prejetih s strani potrošnikov, ki so bile upravičene v več
kot polovici primerov.
Slika 1:
Število ugotovljenih neskladnosti pri opravljanju inšpekcijskih pregledov glede na različne
povode.
Večina obratov pod nadzorom IKŽ se ukvarja s prodajo na drobno, slednje odraža tudi delež
pregledanih obratov v letu 2012, kar je razvidno iz naslednjega diagrama.
31
Slika 2:
Struktura pregledov glede na vrsto dejavnosti
Primerjava pregledanih kontrolnih postopkov po področnih vsebinah in odstotek ugotovljenih
neskladnosti oz. pomanjkljivosti med letoma 2011 in 2012 na nekaterih osnovnih področjih
nadzora (registracija, splošne in posebne higienske zahteve, HACCP lastni sistem in HACCP na
podlagi smernic ter splošno označevanje živil) je pokazala:
-
-
neskladnost opravljene registracije obrata pred pričetkom opravljanje dejavnosti je
5% in je le malenkost nižja kot v letu 2011 (-6%). Delež je visok glede na dejstvo, da
zahteva po registraciji obstaja od leta 2005 dalje. Preveč nosilcev dejavnosti se ne
zaveda svoje primarne odgovornosti – izvedbe registracije pri pristojnem organu, zato
je bila v letu 2012 načrtovana objava nosilcev dejavnosti na internetu, vendar le ta
zaradi pomanjkanja sredstev ni bila tudi izvedena;
na področju izpolnjevanja splošnih higienskih zahtev se je stanje v letu 2012 nekoliko
izboljšalo (-1% neskladnosti),
nadzor nad posebnimi higienskimi zahtevami pokazal na precejšnjo povečanje
neskladnosti (+3% neskladnosti).
izboljšanje stanja je opaziti pri vzpostavitvi in vzdrževanju HACCP sistema (-1%
neskladnosti) in sistema, vzpostavljenega na osnovi smernic (-5% neskladnosti);
nekoliko manj neskladnosti je opaziti tudi na področju splošnega označevanja živil (-1%
neskladnosti).
Zaradi ekonomske krize v državi zaznavamo še vedno veliko primerov dela na črno, ko
posamezniki v svojih stanovanjskih prostorih opravljajo dejavnosti, povezane z živili. V takšnih
primerih se je inšpektor IKŽ povezal s tržnimi inšpektorji, pristojnimi za uradni nadzor nad
delom na črno.
• Vzorčenje
V letu 2012 je bilo skupaj odvzetih 2125 vzorcev živil, ki so bili analizirani na enega ali več
parametrov varnosti oziroma kakovosti. Vzorci gob so bili
v skladu z zahtevami
postčernobilskih uredb analizirani ob uvozu s strani inšpektorjev in niso bili posredovani na
analizo v pooblaščene laboratorije. Parametri, ki se jih je preverjalo za posamezno skupino
živil, so bili določeni na podlagi ocene tveganja. Podatki o številu vzorcev, analiziranih na
32
posamezne parametre in rezultati analiz neskladnih vzorcev so razvidni iz spodnjih tabel.
a) varnost živil
V okviru rednega programa se je preverjala skladnost s predpisanimi kriteriji, v nekaterih
primerih je bilo na podlagi presežka predpisanega kriterija (pesticidi) oz. v primeru prisotnosti
posamezne substance (alergeni) potrebno izvesti oceno tveganja, ki je pokazala, ali je živilo
varno.
b) kakovost živil
Kakovost živil se je spremljala predvsem v okviru akcij, ki so predstavljene v nadaljevanju
besedila, deloma pa tudi analitsko.
Tabela 33: Število odvzetih vzorcev po skupinah parametrov - dejavnikov tveganja v letu 2012.
Skupina parametrov
Št. vzorcev
Pesticidi
711
Onesnaževala
502
Kakovost in označevanje
319
Biološka varnost
472
Aditivi
149
Alergeni
122
Voda
32
GSO
24
Produkti obsevanja
26
Radioaktivnost - gobe
319
Število vzorcev po programu
1563
Skupno število vzorcev
2125
V primeru ugotovljenih neskladnosti so inšpektorji nosilce živilske dejavnosti seznanili z
rezultati, zahtevali odpravo nepravilnosti ter v primeru, ko se je ne-varno živilo nahajalo v
prometu, zahtevali izvedbo umika oz. odpoklica, v kolikor nosilec živilske dejavnosti ni sam
začel z omenjenima aktivnostima.
Pri nekaterih vzorcih se je preverjala tudi skladnost deklaracij z zahtevami, predpisanimi v
pravilniku o splošnem označevanju živil. V primeru ugotovljenih nepravilnosti so inšpektorji
odredili njihovo odpravo.
En vzorec je bil analiziran na en ali več različnih skupin parametrov. Podroben opis ugotovitev
neskladnih vzorcev se nahaja v spodnji tabeli.
33
Tabela 34: Rezultati analiz vzorcev živil,
Parametri
(št. Neskladni
vzorev)
Ostanki pesticidov
11
(711)
Onesnaževala (502)
8
odvzetih v letu 2012*.
Ne
Ne varni vzorci (poreklo)
varni
3
Paradižnik (FYRM), Jabolka (CRO), Brokoli (I),
8
Kakovost in
označevanje (319)
Biološka varnost
(472)
Aditivi (149)
Alergeni (210)
8
0
Zemeljski oreški (IND), Ajdova moka (2 x SLO), Suhe
fige (2 x TR), Krompir (2 x SLO), Šampinjoni v slanici
(KIT),
/
17
(pozitivni)
1
19
2
Rukola (i), Ajdovska kremšnita (SLO)
0
13
GSO (24)
SKUPAJ
1
65
0
26
/
Slaščičarski izdelki (H, EU, 2 x D, 6 x SLO, ), Muesli
(SLO), Krekerji (D), Kruh (SLO),
Riž (KIT)
* na podlagi podatkov iz meseca januarja 2013
• Poročila o akcijah - poostrenem nadzoru v 2012
V letu 2012 je bilo izvedenih več poostrenih nadzorov oz. akcij.
Vzorčenje medu
V okviru preverjanja skladnosti medu s kakovostnimi parametri je bilo skupaj odvzetih 10
vzorcev medu različnega porekla. Rezultati so pokazali na neskladnost pri enem vzorcu v zvezi
z napačno razvrstitvijo medu v gozdni med namesto v cvetlični med, pri enem vzorcu pa v
zvezi z odsotnostjo navedbe porekla medu in zahtevami iz splošnega označevanja.
Vzorčenje oljčnega olja
Vzorčenje oljčnega olja je bilo v letu 2012 usmerjeno v kontrolo označb in v preverjanje
kakovosti predvsem tistih olj, ki še niso bila analizirana v preteklih letih. Odvzetih je bilo 19
vzorcev olj različnega porekla, kjer se je ugotavljala skladnost z deklarirano kategorijo in
skladnost oznak (deklaracij). V 10 vzorcih so bile ugotovljene neskladnosti v zvezi z
razvrščanjem, ko so bila olja razvrščena v višjo kategorijo kot bi dejansko morala biti na podlagi
analiz, v 3 vzorcih so bila poleg senzoričnih napak ugotovljena tudi odstopanja od predpisanih
vrednosti, 9 deklaracij pa ni bilo napisanih v skladu z zahtevami označevanja.
Nadzor kakovosti in označenosti sadja in zelenjave na tržnicah s poudarkom na
poreklu in sledljivosti
Nadzor je bil izveden od konca januarja do začetka aprila 2012 na mestnih in primestnih
tržnicah po Sloveniji in sicer izven rednega delovnega časa ob sobotah in nedeljah. V nadzoru
je sodelovalo 19 inšpektorjev. Skupaj je bilo opravljenih 126 inšpekcijskih pregledov. Nadzor
je obsegal kontrolo kakovosti, sledljivosti in označevanja svežega sadja in zelenjave, poudarek
nadzora pa je bil na označevanju porekla blaga. Neskladnosti so bile ugotovljene pri 85
(67,5%) pregledih, od tega so bile pri 26 pregledih ugotovljene hujše kršitve, pri 59 pregledih
34
pa lažje kršitve, medtem ko pri 41 (32,5%) pregledih kršitve niso bile ugotovljene.
Neskladja so se nanašala na:
-
odsotnost oznak,
nečitljive oz. slabo vidne oznake, prekrite z blagom,
pomanjkljivo označevanje (manjka ena od oznak, največkrat poreklo),
nepravilno označevanje porekla – poreklo je bilo označeno za več vrst blaga skupaj,
nepravilno označevanje porekla – poreklo je bilo označeno s kratico države,
sledljivost – z dokumentom o blagu ni zagotovljena sledljivost,
neustrezno oznako stojnice – stojnica označena z imenom kmetije, dejansko pa
prodaja kot s.p. le nabavljeno sadje in zelenjavo,
prikrito označevanje – pridelki lastne pridelave so označeni čitljivo in na vidnem
mestu, dokupljeni izdelki pa nečitljivo in na slabo vidnem mestu.
Nadzor svežega sadja in zelenjave pri proizvajalcih, kmetijskih zadrugah,
pakirnicah, trgovcih na debelo in trgovskih verigah
Nadzor je potekal v maju in juniju 2012 po vsej Sloveniji. V nadzoru je sodelovalo 10
inšpektorjev, ki so skupaj opravili 50 inšpekcijskih pregledov. Nadzor je obsegal kontrolo
kakovosti sadja in zelenjave po tržnih standardih, sledljivost in označevanje ter odvzem 67
vzorcev tega blaga na ostanke FFS in težkih kovin, prav tako pa tudi kontrolo notranjega
nadzora kmetijskih zadrug. Neskladnosti so bile ugotovljene pri 25 (50%) pregledih, od tega
so bile pri 8 pregledih ugotovljene hujše kršitve, pri 17 pregledih pa lažje kršitve, medtem ko
pri 25 (50%) pregledih kršitve niso bile ugotovljene.
Neskladja so se nanašala na:
-
-
neustrezno kakovost sadja in zelenjave po tržnih standardnih,
neustrezna minimalna kakovost,
pomanjkljivo označevanje (navajanje lotov, sort, leta pridelave, neuporaba
slovenskega jezika, navedbe proizvajalca, uporabo oznake za integrirano pridelavo
zelenjave),
napačno navajanje porekla oz. odsotnost navedbe porekla,
sledljivost,
nekatere zadruge nimajo pogodb z dobavitelji, nimajo vzpostavljenega notranjega
nadzora nad pesticidi, ali ga ne vršijo v obsegu, kot je opredeljeno v dokumentaciji
notranjega nadzora, opredelitev dejavnikov tveganja je pomanjkljiva, nimajo
izdelanih načrtov postopka umika/odpoklica.
Nadzor svežega sadja in zelenjave na veletržnici
Nadzor je potekal izven rednega delovnega časa v petih zaporednih sredah, v mesecu juliju in
avgustu 2012, v zgodnjih jutranjih urah, ko trgovanje na veletržnici še poteka. V nadzoru je
sodelovalo 10 inšpektorjev, ki so bili razvrščeni v pare za izvedbo 5 nadzorov (20 inšpekcijskih
pregledov), kjer se je preverjala kakovost sadja in zelenjave po tržnih standardih, označevanje,
sledljivost in higiensko stanje večjih proizvajalcev, uvoznikov in kmetijskih zadrug. Neskladnosti
so bile ugotovljene pri 13 (65%) pregledih, od tega so bile pri 2 pregledih ugotovljene hujše
kršitve, pri 11 pa lažje kršitve, medtem ko pri 7 (35%) pregledih nepravilnosti niso bile
ugotovljene.
Neskladja so se nanašala na:
35
pomanjkljivo dokumentacijo v zvezi z dokazovanjem porekla blaga,
-
odsotnost navedbe lota,
neuporabo slovenskega jezika na oznakah,
pomanjkljive oznake za sadje in zelenjavo glede na zahteve iz posebnih tržnih
standardov,
manjkajoče oznake o blagu na embalaži oz. zgolj v tujem jeziku,
prezrelo, plesnivo in gnilo sadje in zelenjava,
sledljivost,
neustrezna kakovost nekaterih vrst zelenjave.
Nadzor kakovosti in označevanja jajc
V nadzor je bilo vključenih 7 inšpektorjev, ki so opravili nadzor v marcu in aprilu 2012 v vseh
večjih pakirnicah jajc, poleg tega pa še na stojnicah tržnic v vseh območnih enotah
inšpektorata. Zadnji poostreni nadzor iz tega področja je bil opravljen v letu 2010. Skupaj je
bilo opravljenih 70 inšpekcijskih pregledov, od tega 44 pregledov v pakirnicah in 26 pregledov
na stojnicah tržnic. Neskladnosti so bile ugotovljene pri 31 (44,3%) pregledih (18 v pakirnicah
in 13 na tržnicah), od tega so bile pri 3 pregledih pakirnic in pri 8 pregledih tržnic ugotovljene
hujše kršitve, pri 39 (55,7%) pregledih nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Neskladja so se nanašala na:
-
označevanje pakiranj jajc – brez navedbe proizvajalca in načina reje, neustrezne
oznake velikosti jajc, ekološke oznake, številke pakirnega centra,
neustrezno vodenje predpisanih evidenc pakirnih centrov,
predolg rok uporabe,
različne velikosti jajc, kar ni bilo označeno,
neujemanje porekla jajc iz pakiranj in žiga,
neustrezno opremo za tehtanje jajc – nenatančne oz. neoverjene tehtnice,
nečitljivi žig na jajcih.
Nadzor označevanja svežega mesa
Poostren nadzor je bil izveden na podlagi ocene iz prejšnjih let, kjer sveže meso v vitrinah
velikokrat ni imelo nameščenih predpisanih oznak. V preglede so bile vključene vse velike
trgovske verige, poleg tega pa še klavnice in razsekovalnice, ki opremijo meso z oznakami za
prodajo na drobno, kar je omogočilo izključitev izgovorov trgovcev, da teh oznak niso prejeli.
Poleg rednega poostrenega nadzora v februarju 2012, je bilo na podlagi številnih prijav strank
v aprilu in maju 2012 izveden sklop dodatnih poostrenih pregledov v aprilu, maju, juliju in
septembru 2012, ki so bili usmerjeni k nekaterim potencialno problematičnim nosilcem živilske
dejavnosti. V okviru poostrenega nadzora je bilo opravljenih 178 pregledov, pri čemer so bile
nepravilnosti ugotovljene pri 41% pregledov.
Neskladja pri opravljenih pregledih so se nanašala na:
36
pomanjkljive oznake – ni naveden razsekovalni obrat, kategorija mesa, datum priprave
pri mletem mesu,
oznako porekla – črke manjše od 2 cm, napačna na spremnih dokumentih, ni pravilna
oz. je ni,
oznake serij – uporaba ušesne številke živali namesto številke serije, se niso ujemale z
dokumentacijo,
sistemska napaka pri označevanju porekla prašičev (poreklo brez podatka o rojstvu
živali).
v klavno razsekovalnih objektih je bilo ugotovljeno, da je bilo z isto serijo označeno
meso dveh porekel (Slovenija in Avstrija) oz so manjkali podatki o kraju zakola in
državi rojstva živali;
Nadzor klavne kakovosti v klavnicah
Nadzor nad govejim mesom
4 inšpektorji »skupine za meso« so opravili skupaj 137 pregledov v 29 klavnicah, ki koljejo
govedo. Pri 73 pregledih se je preverilo razvrščanje klavnih trupov (2078 klavnih trupov govedi)
in pri 137 pregledih obdelava trupov govedi (2567 trupov). Preverilo se je ustreznost dela 13
kontrolorjev. Opravilo se je tudi 7 nadzorov nad poročanjem odkupnih cen in mase govejega
mesa v 6 klavnicah, ki koljejo govedo oziroma pri odkupovalcih govejega mesa. Neskladja so
se nanašala na pravilno določitev kategorije in na obdelavo trupov (zlomljena hrbtenica,
neustrezno odrezani rep, trebušna prepona oz. vrat).
Nadzor nad svinjskim mesom
Skupaj je bilo opravljenih 35 pregledov v 5 klavnicah, kjer se je preverilo pravilnost merjenja
debeline slanine in mišice pri trupih prašičev. Preverilo se je tudi pravilnost razvrščanja trupov
prašičev (801), nadzor nad obdelavo trupov, izpolnjevanje pogojev kontrolorjev, ustreznost
uporabljenih metod in opreme, obveščanja strank o rezultatih razvrščanja in tehtanja ter
arhiviranje zapisnikov. Neskladnost je bila ugotovljena v 1 primeru.
Nadzor nad perutninskim mesom
Skupaj so bili opravljeni 4 pregledi v klavnicah, kjer koljejo perutnino. Preverilo se je
razvrščanje perutninskega mesa, obdelavo trupov oz. delov perutnine in spremljanje vsebnosti
vsrkane vode. Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Nadzor pri proizvajalcih hmelja
Inšpekcijski nadzor je bil opravljen pri 14 proizvajalcih hmelja, katerih pridelki so odstopali za
več kot ± 25% od povprečnega pridelka in niso podali ustrezne obrazložitve oz. obrazložitve
sploh niso podali.
Pri nadzoru se je ugotovilo, da so odstopanja nastala predvsem zaradi:
-
-
37
neustreznih podatkov v registru trajnih nasadov (proizvajalci imajo večje površine
zasajene pod hmeljem, kot pa so uradno zavedene),
nekateri hmeljarji proizvajajo hmelj le zaradi subvencij in imajo zelo nizke hektarske
pridelke oz. ga sploh ne obirajo, imajo pa zelo velik vpliv na izračun povprečnih
donosov,
površine v najemu niso pripisane proizvajalcu, pridelek pa je,
»resni« proizvajalci strmijo za čim večjim pridelkom, saj povprečni pridelek ne prinaša
dobička oz. pokriva stroškov,
hmelj, ki ga ne morejo prodati ne dajo certificirati in zato se prikaže kot nižji pridelek.
To pa vpliva na hektarski donos posameznika in povprečje. Hmelja ne dajo certificirati,
ker ga ne morejo prodati; …
Nadzor certificiranih kmetijskih pridelkov oziroma živil
Nadzor je opravilo 9 inšpektorjev za kakovost živil, ki so pregledali proizvajalce in združenja
proizvajalcev certificiranih živil. Skupaj je bilo opravljenih 77 pregledov.
Nepravilnosti so se pri proizvajalcih oz. združenjih nanašale na:
-
neustrezno sledljivost,
vodenje evidence,
neustrezni notranji nadzor na načelih HACCP,
označevanje živil brez veljavnega certifikata,
pomanjkljivo označevanje,
pomanjkljive proizvajalne specifikacije.
Poleg tega so inšpektorji IKŽ skupaj z 2 kmetijskima inšpektorjema opravili 5 nadzorov
kontrolnih organizacij, ki opravljajo naloge kontrole in certifikacije teh živil. V 1 primeru je bilo
ugotovljeno, da kontrolna organizacija za 1 živilo opravlja presojo zgolj na podlagi specifikacije
proizvoda, ne pa tudi na podlagi Objave vloge v skladu z Uredbo št.509/2006 in št.172/2010.
• Izvedba notranjih presoj v 2012
Skladno z Uredbo (ES) št. 882/2004 so bile ob koncu leta izvedene tudi notranje presoje dela
inšpektorjev in sicer presojo več tipov postopkov. Presojevalna skupina dveh oz. treh
presojevalcev je izvedla presoje pri vseh koordinatorjih območnih enot, slednji so izvedli
notranje presoje pri inšpektorjih v svojih enotah, 5 presoj preverjanja inšpekcijskega postopka
pregleda in vzorčenja pa je bilo izvedeno na kraju samem. Notranja presoja laboratorija, ki je
bila sicer načrtovana ni bila izvedena zaradi združitve laboratorijev IVZ Ljubljana in ZZV
Maribor kot tudi zaradi reorganizacije IRSKGHO in priključitve IKŽ v Upravo RS za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin.
• RASFF
Vsi organi, ki so vključeni v sistem nadzora skladno z Uredbo (ES) 882/2004, sodelujejo v
enotnem sistemu hitrega obveščanja (RASFF).
Nacionalna kontaktna točko za Slovenijo v sistemu RASFF je v skladu z Uredbo o koordinaciji
delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s pristojnostmi na področju varnosti živil in
krme, zdravstvenega varstva živali in zaščite živali ter zdravstvenega varstva rastlin (Ur.l. RS
št. 82/2010) na IRSKGHO, konkretno v Inšpekciji za kakovost živil na Uradu glavne
inšpektorice. Delovanje NKT je vzpostavljeno na način, da izpolnjuje vse zahteve, opredeljene
v členih 50. do 52. Uredbe (ES) 178/2002 ter izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 16/2011 z
dne 10. januarja 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem hitrega obveščanja za živila in
krmo.
Nacionalna kontaktna točka (NKT) za Slovenijo v RASFF aktivno sodeluje pri izmenjavi
informacij s kontaktno točko pri Evropski Komisiji, z nacionalnimi kontaktnimi točkami ostalih
držav članic ter koordinira in sodeluje pri izmenjavi informacij v okviru SLO RASFF sistema, v
katerem poleg IRSKGH sodelujejo še pristojni organi VURS in ZIRS preko svojih kontaktnih
točk (KT).
NKT za Slovenijo in vse navedene KT v okviru SLO RASFF zagotavljajo nepretrgano delovanje
(v nujnih primerih je izven delovnega časa zagotovljena stalna operativnost vseh pristojnih
organov).
38
V letu 2012 je NKT:
-
-
-
Pregledala in ovrednotila 3516 primarnih informacij (547 nujnih obvestil, 521
informativnih obvestil za pripravo odzivnega obvestila, 705 informativnih obvestil v
vednost ter 1743 zavrnitev na meji. V vednost smo prejeli tudi 5281 nadaljevalnih
notifikacij, od katerih se jih je nekaj nanašalo tudi na Slovenijo,
Na podlagi ugotovljenih neskladnosti v Sloveniji je NKT v RASFF posredovala 45
sporočil, od posredovanih so bile 3 nujne (alert) notifikacij, 8 informativnih informacij
za pripravo odzivnega poročila drugih držav članic, 22 informativnih obvestil v vednost
drugim državam članicam in 10 obvestil o zavrnjenih pošiljkah na meji, 2 obvestili sta
bili umaknjeni iz RASFF podatkovne baze, ker se je naknadno dokazala skladnost
pošiljke,
Iz RASFF je NKT prejela 47 informacij, v katerih je bila Slovenija navedena kot ena
izmed držav prejemnic sporne pošiljke, čemur so sledile izredne inšpekcijske aktivnosti
ter glede na ugotovitve, umik in odpoklic spornega blaga iz prometa.
O vseh primerih, ki so se nanašali na živila, ki so bila ocenjena kot ne varna, in so bila že na
razpolago končnim potrošnikom, so bili le-ti obveščeni preko spletnih strani MKGP in IRSKGHO.
• Pomen rezultatov nadzora v letu 2012 za program nadzora v letu 2013
Rezultati inšpekcijskih pregledov kažejo, da se večina obratov ukvarja z maloprodajo. Temu
primerno je potrebno načrtovati inšpekcijski nadzor, tako vzorčenje kot tudi inšpekcijske
preglede. Z namenom celostnega pregleda nosilca živilske dejavnosti so bili v letu 2012
ustanovljeni t.i. HACCP teami, sestavljeni iz dveh do treh inšpektorjev z različnimi znanji
(varnost, kakovost, označevanje), ki so pri teh NŽD izvedli tudi presoje vzpostavljenega
notranjega nadzora. Smisel navedenega skupinskega dela je bil temeljit pregled po vseh
vsebinah za katere je odgovoren nosilec živilske dejavnost, kar zagotavlja skladnost, varnost
in ustrezno kakovosti tudi v vseh naslednjih stopnjah živilske verige. Slednje je pomembno
tudi za področje označevanja živil, saj je ravno na tem področju zaznati največji delež
neskladnosti, zato je smiselno nadaljevanje tovrstne oblike pregledov.
Akcijski način preverjanja skladnosti posameznih skupin živil (sadje in zelenjava, oljčno olje)
je pokazal veliko stopnjo neskladnosti, zato z aktivnostmi smiselno nadaljevanje tudi v letu
2013. Preverjalo se bo tudi ustrezno označenost ekoloških živil in živil s posebnimi označbami,
sledljivost in označenost mesa v mesnicah.
Na tržnicah so predvidene akcije, še naprej usmerjene v preverjanje registracije NŽD kot tudi
ustreznega označevanja in kakovosti sadja in zelenjave ter drugih živil.
VINARSKA INŠPEKCIJA
Vinarska inšpekcija je ena izmed sedmih inšpekcij, ki delujejo v Inšpektoratu Republike
Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Na lokalnem nivoju je organizirana na 7 območnih
enotah in pripadajočih izpostavah po vsej Sloveniji.
• Registracija vinogradov in prijava pridelka grozdja, mošta in vina
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (februar 2012) je v Register
pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih 16.000 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja
39
iz 13.000 ha, na podlagi letalskih posnetkov pa se ocenjuje, da je v Sloveniji cca 21.500 ha
vinogradov. Vinarska inšpekcija je že v letu 2011 kot prednostno nalogo opravljala vpis
vinogradov v Register pridelovalcev grozdja, mošta in vina. V letu 2012 je bilo po vsebini
obveznosti vpisa vinogradov v register izdanih:
- 975 dopisov, v katerih smo stranke pozvali, da se izjasnijo o dejanskem stanju
vinograda (orto foto posnetki, ki so podlaga za uvedbo postopka, so neaužrni ali
nejasni, zato smo vse stranke najprej pozvali z dopisom, da se izjasnijo o dejanskem
stanju vinograda)
- 102 odločb, v katerih smo pozivali tiste stranke, ki se na dopis niso odzvale.
Od vpisanih 27.000 pridelovalcev je bilo v letu 2012 več kot 1764 takih, ki obdelujejo več kot
0,3 hektarja vinogradov in niso do roka, to je do 20. novembra, prijavili pridelka grozdja, mošta
in vina. Po vsebini priglasitve obveznih podatkov v Register je bilo izdanih 187 odločb.
• Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in
sredstev
Poleg uporabe enoloških postopkov in sredstev zajema nadzor na tem področju tudi obveznost
vodenja kletarske evidence. ZVin dovoljuje uporabo le predpisanih enoloških postopkov in
enoloških sredstev pri pridelavi vina. Določa tudi obveznost predhodnega obveščanja
vinarskega inšpektorja o uporabi določenih enoloških postopkov in sredstev (obogatitev,
slajenje, popravek kisline). Vsebino in način obvestila minister še ni predpisal. Zato so v trgatvi
2011, skladno s prehodnimi določbami ZVin še veljale določbe 11. člena Pravilnika o pogojih,
ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in
enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih
proizvodov v prometu (Uradni list RS, št 43/04, 127/04, 112/05), po katerih lahko pooblaščene
organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja izdajo dovoljenje za obogatitev drozge ali
mošta, kadar klimatski pogoji in zdravstveno stanje grozdja to zahtevajo. Pooblaščene
organizacije izdajo dovoljenje za posamezno sorto v določenem vinorodnem okolišu ali ožjem
pridelovalnem območju, oz. izdajo individualno dovoljenje pridelovalcem, če ti nameravajo
obogatiti več kot 10.000 l pridelka ali obogatiti s postopkom z delnim zgoščevanjem.
Glede vodenja kletarske evidence inšpektorji ugotavljajo, da jo zadovoljivo vodijo večji
pridelovalci, pri manjših pa opažajo pomanjkljivosti, predvsem pri evidentiranju prodaje vina.
Pri 129 inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno 31 nepravilnosti.
Kletarska evidenca zagotavlja sledljivost tudi po Smernicah dobre higienske prakse za
predelavo grozdja v vino.
Na temo smernic dobre higienske prakse je bilo opravljenih 139 inšpekcijskih pregledov in
ugotovljenih 41 nepravilnosti. V letu 2012 smo pričeli z odvzemom vzorcev v okviru kontrole
smernic dobre higienske prakse.
• Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi
Na vinorodnih območjih je bil nadzor usmerjen na kontrolo izpolnjevanja pogojev glede
prostorov in posod za hrambo vina ter opreme za točenje v gostinskih obratih, opremljenosti
neustekleničenega vina v prometu s predpisanimi spremnimi dokumenti (odločbe o oceni vina,
spremnice za prevoz pridelkov in proizvodov na ozemlju RS) in vodenja evidence o nabavi,
prodaji in zalogah neustekleničenega vina. Pri tem nadzoru se še vedno ugotavljajo
nepravilnosti v zvezi z: neustrezno označenostjo vinskih posod, ki so stalno nameščene v kleti
40
gostinskega obrata; pomanjkljivo vodeno evidenco o prometu z neustekleničenim vinom;
neustrezno označitvijo vina v prostoru, kjer se toči; (ne)opremljenostjo vina s predpisanimi
spremnimi listinami in neustreznimi pogoji skladiščenja, kar v določenih primerih velja tudi za
promet z originalno polnjenim vinom.
Nosilci gostinske dejavnosti, zlasti novo registrirani, pogosto nimajo dovoljenja upravne enote
za točenje neustekleničenih vin, kar je v veliki meri tudi posledica poenostavljenega postopka
registracije dejavnosti, ki jo je prinesel Zakon o gostinstvu. Tako niso pravočasno seznanjeni,
da si morajo za točenje neustekleničenega vina pridobiti dovoljenje, ki ga izda upravna enota
na podlagi zapisnika vinarskega inšpektorja o izpolnjevanju pogojev gostinskega obrata tudi
za to dejavnost. Inšpektorji ugotavljajo, da se promet z neustekleničenim vinom v gostinskih
obratih zmanjšuje. Točenja neustekleničenega vina je manj tudi v gostinskih obratih na
vinorodnih območjih, kjer se sicer, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev in dovoljenju upravne
enote, lahko nudi neustekleničeno deželno vino PGO istega pridelovalnega območja (vinorodne
dežele). Posledično se kaže napredek v kakovosti vin pri ponudbi končnemu potrošniku. Vedno
bolj se uveljavlja točenje vin iz originalnih polnitev, predvsem iz steklenic in manj iz originalnih
polnitev večjega volumna (inox sodčkov s prostornino od 10 do 60 litrov), ki so vedno bolj
prisotne tudi pri ponudbi vin na dodatnih lokacijah vinskih kleti.
Pri nadzoru prometa z vinom vinarski inšpektorji ugotavljajo tudi oblike ponudbe, ki nakazujejo
na t.i. "sivi trg", npr.: prodaja neustekleničenega vina iz transportnih prevoznih sredstev v
urbanih sredinah, zlasti konec tedna; pomanjkljiva registracija prometa z vinom v gostinskih
lokalih, posebej v primerih, ko je gostinec tudi pridelovalec vina, ki ga trži. K reševanju tega
problema bomo pristopili skupaj s tržno in davčno inšpekcijo.
Po vsebini prometa z grozdjem, moštom in vinom je bilo pri 2903 pregledih ugotovljenih 177
nepravilnosti.
• Enološka sredstva v prometu
ZVin določa, da smejo enološka sredstva vsebovati le dovoljene aktivne snovi, določene s
predpisi Evropske Skupnosti, ki urejajo enološka sredstva. Določa tudi, da sme pridelovalec
mošta, vina in drugih proizvodov uporabiti originalno pakirana enološka sredstva, neoriginalno
pakirana enološka sredstva pa le, če jih prodajajo za to usposobljene osebe. Prodajalec
enoloških sredstev ne sme prodajati sredstev, ki jim niso priložena ustrezna in jasna navodila
v slovenskem jeziku.
V okviru navedenega nadzora je bilo opravljeno 43 pregledov, neskladnosti ni bilo ugotovljenih.
• Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov
ZVin določa, da se za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži,
dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) uporabljajo le
predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede
geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev,
posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
V splošnem se pri označevanju vin opaža napredek, vendar inšpektorji še vedno ugotavljajo
nepravilnosti v zvezi z uporabo geografskih označb in tradicionalnih izrazov in navedbo
nekaterih obveznih oznak na vinski etiketi.
Skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine mora biti tudi vino, pridelano izven Slovenije pri
41
prodaji na območju Slovenije, na etiketi označeno v slovenskem jeziku. Pri tem se na prodajnih
policah opaža nepravilna navedba oznak kakovosti tujih vin, saj distributerji tradicionalne
izraze, ki so zaščiteni za vina pridelana v Sloveniji uporabljajo tudi za tuja vina oziroma
tradicionalne izraze na etiketah tujih vin direktno prevajajo v slovenski jezik.
Na področju označevanja je vinarska inšpekcija opravila 2207 pregledov in ugotovila 29
nepravilnosti.
• Kontrola pooblaščenih organizacij
V preteklem letu so inšpektorji 12 krat opravili nadzor pri pooblaščenih organizacijah za oceno
vina v smislu kontrole spoštovanja določb Pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja mošta,
vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00, 99/01).
Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
• Kontrola izkrčitve vinogradov
Pregled se opravlja zaradi nadzora nad izkrčitvijo vinograda, na podlagi katere je stranki
dodeljena pravica za ponovno posaditev vinograda, kot to določa 81. člen Uredbe komisije
(ES) št. 555/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe sveta (ES) št. 479/2008 o
skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega
vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju.
Opravljenih je bilo 46 pregledov, nepravilnosti niso bile ugotovljene.
• PREKRŠKOVNI POSTOPEK
V letu 2011 je bilo uvedenih 291 prekrškovnih postopkov. Od tega je bilo izdanih največ
opozoril (228), 50 je bilo izdanih odločb o prekršku (41 opominov in 9 odločb z izrekom globe),
izdanih je bilo 13 plačilnih nalogov.
Število kršitev glede na vsebino:
-
Register pridelovalcev grozdja in vina (259)
-
Kakovost mošta, vina in drugih proizvodov v prometu (23)
-
Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi (7)
-
Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov (1)
-
Neizvršitev odločbe po ZIN (1)
Skupno je bilo izrečenih kazni v višini 5.486,00 EUR in sodnih taks v višini 1.260,00 EUR.
• Vzorčenje enoloških sredstev
Od 263 odvzetih vzorcev, se je pri vseh 22 vzorcih tujih vinih kontrolirala primernost za promet,
vsebnost glicerola in vsebnost bakra. Pri 241 vzorcih domačih vin se je opravila kontrola
primernosti za promet, pri 241 vzorcih kontrola identičnosti s citirano odločbo, pri 143 vzorcih
42
vsebnost bakra, v 169 vzorcih je bila analizirana vsebnost glicerola in v 30 vzorcih vsebnost
histamina.
Tabela 35: Rezultati vzorčenja po državi izvora.
Neskladni vzorci
Država izvora
Število odvzetih vzorcev
Število
%
Slovenija
241
60
24,90
Država EU
12
0
0
Države izven EU
10
0
0
Skupaj
263
60
22,81
Tabela 36: Rezultati kontrole primernosti za promet.
Neskladni vzorci
Država izvora
Število odvzetih vzorcev
Število
%
Slovenija
241
47
19,50
Država EU
12
0
0
Države izven EU
10
0
0
Skupaj
263
47
17,87
Tabela 37: Rezultati kontrole identičnosti s citirano odločbo.
Neskladni vzorci
Država izvora
Število odvzetih vzorcev
Število
%
Slovenija
241
13
5,4
Država EU
/
/
/
Države izven EU
/
/
/
Skupaj
241
13
5,4
Tabela 38: Rezultati kontrole vsebnosti bakra.
Neskladni vzorci
43
Država izvora
Število odvzetih vzorcev
Število
%
Slovenija
143
14
9,79
Država EU
12
0
0
Države izven EU
10
0
0
Skupaj
165
14
8,48
Tabela 39: Rezultati kontrole vsebnosti histamina.
Neskladni vzorci
Država izvora
Število odvzetih vzorcev
Število
%
Slovenija
30
8*
26,66
Država EU
0
0
0
Države izven EU
0
0
0
Skupaj
30
8
26,66
• Vzorčenje enoloških sredstev ter izotopske analize
V letu 2012 je bilo odvzetih 10 vzorcev enoloških sredstev:
-
2 vzorca bentonita, v katerih se je določila vrednost vlage, pH, Ca, Mg, Na, Fe, Pb in As
4 vzorce bakrenih pripravkov, v katerih se je analizirala vsebnost bakra
4 vzorce žveplaste kisline, kjer je bila analizirana koncentracija
Od 10 analiziranih vzorcev sta v enem bakrenem pripravku bila označena in izmerjena vrednost
bakra v neskladju, zato je bila izdana odločba o izločitvi iz prometa. Ostalih 9 vzorcev je bilo
ustreznih.
Z namenom ugotavljanja avtentičnosti označenega letnika in ugotavljanja zunanjega izvora
sladkorja vrhunskih vinih s pomočjo izotopskih analiz, je bilo odvzetih 9 vzorcev vina (po 3 iz
vsake vinorodne dežele - Podravje, Posavje in Primorska).
2.2.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
Fitosanitarna inšpekcija je do 31.12.2012 delovala v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo,
gozdarstvo, hrano in okolje (IRSKGHO). Skupaj z osrednjim odgovornim organom za
zdravstveno varstvo rastlin - Fitosanitarno upravo Republike Slovenije ter uradnimi laboratoriji
sestavlja Nacionalno organizacijo za varstvo rastlin v smislu Mednarodne konvencije o varstvu
rastlin (IPPC) in določil zakonodaje Evropske unije.
V letu 2012 je bila izvedena reorganizacija, pri čemer se je Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (MKGP) preimenovala v Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) in
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH) v Inšpektorat RS za kmetijstvo,
gozdarstvo, hrano in okolje (IRSKGHO). S 1.1.2013 je Fitosanitarna inšpekcija prešla v Upravo
za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, oziroma v Inšpekcijo za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin, ki deluje v okviru Uprave.
V letu 2012 je delo Fitosanitarne inšpekcije potekalo v skladu z zakonodajo in programom
MKGP za fitosanitarno področje 2012-2015.
Po podatkih poročila ZUP je fitosanitarna inšpekcija v letu 2011 reševala 17.817 zadev
(vključno z obračuni pristojbin in strokovnimi zadevami). Po podatkih iz aplikacije Fitosanitarne
inšpekcije (FSI-Pregled) je bilo skupno opravljenih 17.861 pregledov po ZZVR, ZSMKR, ZGRM,
ZFFS, ZKmet in ZDU - varna hrana (v letu 2011: 22.799 pregledov).
44
Tabela 40:
Primerjava števila pregledov od 2009 do 2012 po področjih dela FSI.
PODROČJE
Uvoz – ZZVR
Uvoz – ZSMKR,
ZGRM
Uvoz
KAKOVOST
Uvoz –
HRANA
–
ŠT.
PREGLEDOV
ŠT.
PREGLEDOV
2009
2010
ŠT.
PREGLEDOV
2012
1712
1804
1449
1494
118
122
112
133
2470
2324
1972
2619
11225
2530
709
29
25
22
VARNA
Uvoz - FFS
ŠT.
PREGLEDOV
2011
26
Tranzit
% OD VSEH
PREGLEDOV
FSI 2011
4
Uvoz - skupaj
Izvoz
Reeksport
4326
15504
6092
4977
27,9
12647
10561
10678
7303
40,9
189
249
386
411
2,3
Notranjost
ZZVR
-
4932
5389
4784
4310
Notranjost
ZSMKR
-
986
836
859
860
Notranjost
skupaj
-
5918
6225
5643
5170
28,9
SKUPAJ
(uvoz,
izvoz, reexport,
notranjost)
23080
32539
22799
17861
100
Skupno število pregledov po vseh zakonih se je v letu 2012 zmanjšalo predvsem zaradi prenosa
dela nadzora varnosti živil neživalskega izvora ob uvozu iz Inšpektorata za kmetijstvo,
gozdarstvo in hrano na Carinsko Upravo RS.
V letu 2012 je bilo skupno opravljenih največ inšpekcijskih pregledov v enoti Nova Gorica
(6.206 pregledov) zlasti zaradi velikega obsega vlog za nadzor ob izvozu. Sledita enoti Koper
(3.830 pregledov), ki ima največ pregledov uvoznih pošiljk, in enota Novo mesto (2.698
pregledov), kjer je bilo največ pregledov ob uvozu in v notranjosti države.
45
6000
Število pregledov
5000
4000
3000
2000
1000
0
KR
NG
KP
LJ
CE
NM
MS
MB
Enota FSI
Slika 3: Slika 2: Skupno število vseh pregledov ob uvozu, izvozu in v notranjosti po področjih in enotah
FSI v letu 2012.
• Vzorčenje
Skupno je bilo pri nadzoru, ki ga izvaja Fitosanitarna inšpekcija, odvzetih 1.909 vzorcev za
laboratorijska testiranja. Vzorčenja rastlin na fitosanitarnem področju so potekala v skladu s
programi posebnih nadzorov, spremljanja zdravstvenega stanja rastlin, po uradni dolžnosti ob
sumu na navzočnost nadzorovanih škodljivih organizmov s seznamov ali na zahtevo stranke.
Fitosanitarni inšpektorji so po ZZVR odvzeli 1.292 vzorcev (v letu 2011: 1.531 vzorcev). V
okviru naknadne kontrole po ZSMKR je bilo odvzetih 120 vzorcev semena zelenjadnic in
semenskega krompirja na trgu, poleg tega je bilo v okviru nadzora varnosti živil neživilskega
izvora ob uvozu v sodelovanju z inšpektorji za kakovost živil, odvzetih 497 vzorcev.
• Ugotovitve in neskladja ob uvozu po področjih
Pri nadzoru zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov ob uvozu smo skupno opravili 1.494 fitosanitarnih pregledov. V
letu 2012 so bila neskladja ob uvozu po ZZVR ugotovljena dvakrat pri opremljenosti lesenega
pakirnega materiala z ustreznim žigom, ki potrjuje ustrezno obdelavo v skladu z mednarodnim
standardom ISPM 15, enkrat je bilo fitosanitarno spričevalo nepopolno, enkrat niso bile
izpolnjene posebne fitosanitarne zahteve in enkrat je šlo za najdbo škodljivega organizma.
Skupno je bilo izrečenih 5 (11 v l. 2011) ukrepov zavrnitve, uničenja ali ustreznega tretiranja
pošiljk rastlin, ki niso izpolnjevale fitosanitarnih zahtev. V treh primerih je bila država izvoznica
Kitajska.
Na področju nadzora semenskega materiala kmetijskih rastlin ob uvozu smo opravili
112 inšpekcijskih pregledov, od tega 50 na mejnem prehodu Gruškovje in 37 na MP Obrežje.
Gre predvsem za pošiljke semena koruze in žit ter zelenjadnic iz Hrvaške in Srbije. Pošiljke so
imele ustrezno dokumentacijo in bile pravilno označene. Sadilni material sadnih rastlin je bil
uvožen za druge države članice EU in se kontrola po ZSMKR na mejnem prehodu ni izvajala.
46
Nadzor varnosti živil neživalskega izvora ob uvozu IRSKGHO izvaja v okviru t.i. splošnega
nadzora (v sodelovanju s CURS) in kot poostreni nadzor (inšpektorji IRSKGHO). V letu 2012
so inšpektorji IRSKGHO v okviru poostrenega nadzora in nujnih primerov obravnavali 634 vrst
blaga oziroma pošiljk. V okviru splošnega nadzora, kot posledica obravnav zadev, ki so bile
odstopljene s strani CURS-a, pa je bilo obravnavanih 334 vrst blaga oziroma pošiljk.
V letu 2012 je bilo, v okviru uvoznih postopkov nadzora varnosti živil neživilskega porekla,
odvzetih 497 vzorcev (307 v letu 2012). Največ vzorčenj je bilo opravljenih v okviru nadzora
radioaktivnosti v samoniklih gobah, to je 329 vzorcev. Skladno z evropskimi uredbami na
področju nujnih primerov je bilo odvzetih 31 vzorcev, v skladu z Uredbo ES št. 669/2009, torej
na področju poostrenega nadzora nad določenimi živili neživalskega porekla pa 20 vzorcev. V
okviru letnega plana vzorčenj pošiljk neživilskega porekla pred sprostitvijo v prost promet v
RS, je bilo dodatno odvzetih 116 vzorcev in 1 vzorec kot posledica RASFF notifikacije.
V okviru poostrenega nadzora in nujnih primerov je bilo v letu 2012 šest vzorcev neskladnih
in zavrnjenih na meji – ena pošiljka paprike in dve pošiljki pomaranč iz Egipta (ostanki
pesticidov), ena pošiljka suhih fig iz Turčije in ena pošiljka arašidov iz Indije (presežena
vrednost aflatoksinov) ter ena pošiljka posušenih rezancev iz Kitajske (GSO). V okviru letnega
programa vzorčenja je bila ugotovljena neskladnost pri treh pošiljkah in sicer pri paradižniku
iz Makedonije, kjer je bil vzorec ocenjen kot nevaren, zaradi presežene vsebnosti pesticidov
(naknadno je bil odvzet vzorec v Ljubljani), jabolka za predelavo iz Hrvaške za avstrijskega
uvoznika, ravno tako zaradi presežene vsebnosti pesticidov (naknadno vzorec ni bil odvzet, ker
po tej pošiljki več ni bilo uvozov od spornega pošiljatelja) in fižol v zrnju iz Kanade, zaradi
prisotnosti plesni.
Kakovost sadja in vrtnin predpisuje 10 posebnih tržnih standardov. Obseg prometa in
nadzora ob uvozu je bil največji v Luki Koper s 1.276 pregledi, sledi MP Obrežje s 629 pregledi.
Neskladnost s standardi trženja je bila v letu 2012 ugotovljena v enem primeru, za banane iz
Ekvadorja, rumene banane so bile uničene v kompostarni Luke Koper.
• Ugotovljena neskladja pri pregledih na mestih pridelave in na notranjem trgu po
parametrih nadzora
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR)
V notranjosti države je bilo v letu 2012 ugotovljenih 1.195 (v letu 2011: 1.279) neskladij na
podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, od tega:
a) 217 neskladij pri pregledu listin in neizvajanju predpisanih ukrepov ministra,
uprave ali inšpektorja za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov. To je manj
kot v letu 2011 (303), vendar več v primerjavi z letom 2010 (113) ali 2009 (105). Razlog za
večje število kot leta 2010 so ugotovljena neskladja pri izvajanju nadzora predpisanih ukrepov
v žariščih zlate trsne rumenice (opuščeni vinogradi, neizvajanje tretiranj proti ameriškemu
škržatku ali obveščanje inšpektorja o sumu na navzočnost trsnih rumenic). Največ neskladij
(104) je bilo ugotovljenih na kmetijskih površinah, in sicer največ v vinogradih v žariščih zlate
47
trsne rumenice: ker imetniki niso javili inšpektorju o vidnih znamenjih rumenic (51), zaradi
zapuščenega vinograda (10) ali zaradi neizvajanja predpisanega tretiranja proti vektorju zlate
trsne rumenice ameriškemu škržatku (25). V primerjavi z letom 2011 (178 neskladij) se je
izboljšalo stanje glede obveščanja inšpektorja o pojavu bolezenskih znamenj trsnih rumenic
in opuščenih vinogradov. Stanje glede izvedbe tretiranj proti ameriškemu škržatku se ni
izboljšalo. Na mestih pridelave razmnoževalnega materiala je bilo največ neskladij ugotovljenih
zaradi neustrezno oddane prijave obsega in lokacije pridelave (32), kar je podobno število kot
v preteklem letu (30). Menimo, da je slednje posledica večkrat spremenjenega načina zbiranja
letnih prijav pridelave, ki sedaj poteka preko centralnega sistema na Fitosanitarni upravi RS.
Na trgu je bilo največ neskladij (48) ugotovljenih zaradi neustreznih ali manjkajočih rastlinskih
potnih listov na rastlinah s seznama V.A oziroma odločb Evropske komisije ali kadar potni list
ni bil nameščen na najmanjšo enoto pakiranja pri rastlinah s seznama V.A.I/1. Teh neskladij
je bilo največ pri rastlinah po poreklu iz drugih držav članic, saj so bila morebitna neskladja pri
rastlinah slovenskega porekla lahko odpravljena že med nadzorom na mestu pridelave. Največ
neskladij v povezavi z vrsto, namestitvijo in vsebino rastlinskega potnega lista (36) je bilo na
trgu, podobno kot v letu 2011 (27).
b) 591 (2011: 809) neskladij zaradi navzočnosti nadzorovanih karantenskih
škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov, ki so nevarni za slovensko
pridelavo na podlagi pripravljene ocena tveganja. Pojav škodljivih organizmov sicer
večinoma ni posledica neizvajanja predpisanih ukrepov saj se le ti lahko vnesejo z naravnim
širjenjem preko vektorjev ali preko rastlin za saditev. Glede na lokacijo so bila neskladja
ugotovljena:
ba) na kmetijskih površinah – 549 primerov neskladij zaradi navzočnosti
nadzorovanega škodljivega organizma, od tega kar 465 (2011:684) v vinogradih za pridelavo
grozdja, zaradi navzočnosti trsnih rumenic, ki jih v žariščih okužbe zlate trsne rumenice
ugotavljamo na podlagi vizualnih pregledov. Zmanjšanje števila okuženih lokacij s trsnimi
rumenicami za 68% je zaradi pojavnosti rumenic v žariščih, kjer so večje površine vinogradov
in zato manj lokacij. Trsne rumenice predstavljajo 79% od vseh ugotovljenih škodljivih
organizmov, hmeljeva uvelost (Verticillium sp.) 5%, sledita viroidna zakrnelost hmelja (Hop
stund viroid) in šarka s 3%. V primerjavi z lanskim letom se je povečalo število okuženih lokacij
s hmeljevo uvelostjo (za 2%), nov pojav pa je viroid na hmelju. Pojav hmeljeve uvelosti in
viroida zakrnelosti hmelja ugotavlja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, fitosanitarni
inšpektor pa odredi ukrepe in v primeru neizvajanja odrejenih ukrepov beleži neskladje.
bb) na mestih pridelave razmnoževalnega materiala smo ugotovili 21 neskladij.
Največ neskladij (5) je bilo zaradi navzočnosti fitoplazme metličavosti (Apple proliferation MLP),
ki se je pojavila pri enem pridelovalcu v večjem obsegu, 4 neskladja zaradi viroida vretenatosti
krompirjevih gomoljev (Potato spindle tuber viroid), ki se pojavlja na okrasnih rastlinah ter 3
neskladja zaradi virusa šarke (Plum pox potyvirus).
bc) na trgu (maloprodajna trgovina, distribucija, skladišče) je bilo potrjenih 21 okužb
s škodljivimi organizmi. Na trgu je bila na gostiteljskih rastlinah ugotovljena gliva Phytophthora
ramorum (5 pošiljk). Število okužb s to glivo (fitoftorna sušica vejic) na pošiljkah rastlin za
saditev, po poreklu iz drugih držav članic, je stalnica in je manjše kot v predhodnih letih, kar
je posledica večletnega intenzivnega nadzora teh pošiljk na trgu in ukrepanja ter seznanjanja
distributerjev z nevarnostjo širjenja glive. V letu 2012 so bile ugotovljene tudi okužbe pušpana
z glivo Cylindrocladium buxicola (6) in s pospoviroidi (5), sorodnim Potatoe spindle tuber
viroidu. Gliva Cylindrocladium buxicola in pospoviroidi so bili, na podlagi ocene tveganja,
prepoznani kot nevarni škodljivi organizmi. Za te organizme so bili z odločbo Fitosanitarne
uprave predpisani ukrepi za preprečevanje širjenja in zatiranje.
48
c) 387 neskladij, kjer je bila po prijavah potrjena navzočnost tujerodne rastline
(pelinolistne ambrozije), ki bi jo morali imetniki ob pojavu odstranjevati. To je posledica
nepoznavanja predpisov in rastline same. Število neskladij je v primerjavi z letom 2011 (167)
skokovito naraslo. Domnevamo, da je to posledica večje ozaveščenosti prebivalcev o
predpisanem odstranjevanju te invazivne rastline.
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
Pri preverjanju skladnosti z ZSMKR je bilo ugotovljenih 38 neskladij (v 2011: 34), od tega:
a) 28 pri pridelavi razmnoževalnega (semenskega) materiala kmetijskih ali
okrasnih rastlin, predvsem ker dobavitelj ni sporočil sprememb podatkov iz SEME_registra
(11), prideloval razmnoževalni material brez vpisa v register (4) ali ni spremljal oziroma
nadziral kritičnih točk pridelave ter zaradi pomanjkljivih evidenc. Na mestu pridelave je bila
ugotovljena prisotnost nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, za katere bi moral
že dobavitelj sprejeti ustrezne ukrepe. To so bili: Apple mosaic ilarvirus v dveh drevesnicah,
Phytophtora cactorum na sadikah, Pelargonium flower break carmovirus ter fižolova muha na
sadikah lubenic.
b) Pri trženju je bilo največ ugotovljenih neskladij, ker semenski material ni bil ustrezno
pakiran ali označen (3).
Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR)
Na podlagi ZVNSR je bilo ugotovljeno neskladje pri trženju semenskega krompirja, za katerega
dobavitelj ni imel pravice za trženje.
•
Število izrečenih fitosanitarnih ukrepov zaradi najdbe nadzorovanih
škodljivih organizmov oziroma neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev
Največje število ukrepov pri nadzoru listin in drugih predpisanih obveznosti je bilo izrečenih,
ker imetnik ni izvedel ukrepov ministra ali odrejenih ukrepov inšpektorja (29). Inšpektor je
izrekel opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, ker imetniki niso izvedli odrejenih
ukrepov ministra, to je tretiranja proti ameriškemu škržatku (16) in odreditev tretiranja z
odločbo proti ameriškemu škržatku (13). Znatno se je zmanjšalo število ukrepov zaradi
opuščenih vinogradov, iz 40 v letu 2011 na 10 v lanskem letu. Inšpektor je odredil obdelavo
vinograda ali uničenje trsov, v skladu z dogovorom z lastnikom. Posledično je bilo zato največ
ukrepov izrečenih na kmetijskih površinah, to je v vinogradih, v žariščih zlate trsne rumenice.
Kljub večletnemu obveščanju imetniki vinogradov ponekod še vedno ne izvajajo predpisanih
tretiranj. Predvsem gre za manjše vinogradnike, ki niso tržni pridelovalci.
Inšpektor v skladu s šesto točko 80. člena ZZVR začasno odredi prepoved premeščanja rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov do znanih rezultatov preiskav, če sumi na
navzočnost karantenskega škodljivega organizma. Inšpektor izreče ukrep prepovedi
premeščanja pri latentnem vzorčenju krompirja na karantenske bakterije (na osnovi pravilnika)
ali pri ostalih vzorčenjih na podlagi ocene, da bi imetnik potencialno okužene rastline lahko
premeščal. Prepoved je največkrat izrečena (z ustno ali pisno odločbo) po vzorčenju rastlin ali
rastlinskih proizvodov na trgu, izjemoma na mestu pridelave. Glede na analizne izvide inšpektor
49
odredi predpisane ukrepe za preprečevanje vnosa ali širjenja potrjenega organizma (uničenje,
tretiranje) oziroma dovoli premeščanje, če ni potrjena navzočnost nadzorovanega organizma.
V skladu s šestnajsto točko 80. člena ZZVR so bili odrejeni ukrepi za preprečevanje širjenja in
zatiranja škodljivih organizmov. To so največkrat higienski ukrepi. Ukrepi so odrejeni v skladu
s podzakonskimi oziroma navodili in strokovno oceno za preprečevanje širjenja posameznih
organizmov.
Ob ugotovljeni navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov, kjer je edini ukrep za
preprečevanje širjenja uničenje, so bili odrejeni ukrepi za uničenje posameznih okuženih rastlin
ali njihovih delov, celotne ali dela partije, pošiljke ali nasada. Obseg uničenja je bil odrejen v
skladu s predpisi in glede na biologijo posameznega organizma ter status organizma na
območju navzočnosti. V letu 2012 je bilo največ ukrepov izrečenih zaradi okužbe rastlin s
trsnimi rumenicami.
V notranjosti Slovenije smo v letu 2012 izdali 377 inšpekcijskih odločb in z njimi odredili enega
ali več različnih ukrepov. Od skupnega števila odločb je bilo 33 generalnih odločb v območju
žarišč zlate trsne rumenice. Na podlagi teh odločb je bilo izdanih 361 zapisnikov z ugotovljenim
številom rastlin za odstranitev (uničenje).
Glede na navedeno v prejšnjem odstavku je bilo zaradi različnih neskladij v letu 2012 izrečenih
1.179 ukrepov (v letu 2011: 1.367; 2010: 960) in sicer zaradi neskladij pri pregledu listin,
neizvajanja predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov ter
ugotovljenega neustreznega zdravstvenega stanja pri pridelavi (registrirani in neregistrirani
imetniki) in na trgu (distribucija, maloprodaja).
Največje število izrečenih ukrepov je bilo za odstranitev rastlin z bolezenskimi znamenji trsnih
rumenic (466), kar je nižje kot v letu 2011 (684) in 2010 (610). Čeprav se število žarišč
povečuje je v žariščih manjše število lastnikov vinogradov, kot je bilo v preteklem letu.
Ukrepom za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice sledi 377 izrečenih ukrepov zaradi
navzočnosti tujerodne rastline (pelinolistne ambrozije). Ob ugotovitvi njene navzočnosti so
inšpektorji izrekali opozorila po ZIN, ki so jih imetniki zemljišč tudi upoštevali. V 11 primerih je
inšpektor odredil uničenje rastlin z ureditveno odločbo z rokom za odstranitev škodljivih rastlin.
Število izrečenih ukrepov izrezovanja okuženih delov rastlin pri nadzoru hruševega ožiga je bilo
v letu 2012 znatno nižje (4) kot v preteklih letih: 2011 (8); 2010 (17) in 2009 (34). Število
odrejenih ukrepov zaradi hmeljeve uvelosti je visoko (94), ker je zaradi pojava na eni lokaciji
odrejenih več ukrepov (uničenje okuženih rastlin, higienski ukrepi za preprečevanje širjenja in
prepoved gojenja rastlin). Na mestih pridelave je bilo največje število izrečenih ukrepov zaradi
navzočnosti fitoplazme na pečkarjih (6) in šarke(5) na sadnih rastlinah ter pospoviroidov na
okrasnih rastlinah (6). Na prodajnih mestih je bilo izrečenih največ ukrepov zaradi pojava
fitoftorne sušice vejic (6) in pospoviroidov na okrasnih rastlinah (6). V letu 2012 so bili prvič
izrečeni ukrepi zaradi okužbe s Hop stund viroidom v proizvodnih hmeljiščih. Izrečenih je bilo
17 ukrepov, od tega 14 prepovedi pridelave hmelja na okuženi lokaciji.
Na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je bilo izrečenih 5 ukrepov
prepovedi trženja neustreznega semenskega materiala, saj niso bili izpolnjeni predpisani
50
standardi, sorta ni bila vpisana v sortno listo ali je bila ugotovljena navzočnost škodljivega
organizma, ki vpliva na kakovost oziroma uporabnost. Najpogosteje izrečen ukrep je bilo
opozorilo po ZIN (24). Razlogi so bili: dobavitelj ni javil sprememb podatkov o vpisu v register
dobaviteljev (10) ali je prideloval razmnoževalni material in ni bil vpisan v register (4) ali je
dobavitelj moral urediti evidence ali ustrezno označiti semenski material.
V letu 2012 smo v okviru naknadne kontrole semena zelenjadnic in semenskega krompirja na
trgu odvzeli 120 vzorcev, od tega 45 vzorcev semena zelenjadnic naslednjih vrst: paradižnik,
jajčevec, rdeče zelje, kitajski kapus in redkvica. Poleg navedenih vzorcev smo odvzeli še 3
vzorce paprike ob uvozu na letališču Brnik in 5 vzorcev zelene za katero bodo opravljena le
vegetacijska testiranja na poskusnem polju (ne pa v laboratoriju). Rezultati laboratorijskih
preskusov o kakovosti semena kmetijskih rastlin pri naknadni kontroli v letu 2012 so bili odlični,
saj se doslej še ni zgodilo, da od vseh laboratorijsko testiranih vzorcev le eden ne bi ustrezal
predpisom. In sicer je imel 1 vzorec rdečega zelja kalivost 58% (namesto minimalno
predpisane 75%). Rezultati vegetacijskih poskusov na kontrolnem polju bodo znani ob
zaključku vegetacije. V testiranja bo vključenih 45 vzorcev iz programa NK za leto 2012 in 5
vzorcev gomoljne zelene, ki so se lani pokazali kot neustrezni. Rezultati vegetacijskih poskusov
na kontrolnem polju bodo objavljeni na spletni strani FURS.
• Število prekrškovnih postopkov in ugotovitve
Fitosanitarna inšpekcija se prioritetno osredotoča na ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja
škodljivih organizmov in z odločbami ureja stanje. Obseg dela in ukrepov je odvisen od
trgovskih poti (uvoz, izvoz, ponovni izvoz, premeščanje na notranjem trgu) in posledično vnosa
škodljivih organizmov, prav tako pa tudi od naravnega širjenja (ekološki pogoji) in pojava
nadzorovanih škodljivih organizmov na rastlinah.
Pri prekrškovnih zadevah ugotavljamo, da z opozorili po ZIN oziroma ureditvenimi odločbami
dosegamo želene učinke in v primeru ponovitev uvajamo prekrškovni postopek z opominom
ali odločbo. V letu 2012 je bilo izdanih 84 opozoril po Zakonu o prekrških, 12 plačilnih nalogov,
36 odločb o prekrških z opominom in pet odločb o prekrških z globo. Skupna vsota izrečenih
glob je znašala 8.502,75 EUR (v letu 2011 2.500 EUR) in stroškov postopka 1.120,00 EUR.
• Pristojbine
Pristojbine za fitosanitarne preglede rastlin pri uvozu, izvozu in registriranih zavezancev se
zaračunavajo v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnikom o pristojbinah
na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 142/04 in 93/05). Skupni znesek
zaračunanih pristojbin v letu 2012 je manjši kot v predhodnem letu (445.142,24 EUR v letu
2012 in 628.717,61 EUR v l. 2011).
• Splošne dejavnosti
Fitosanitarna inšpekcija je v okviru splošnih dejavnosti poleg notranje koordinacije
inšpekcijskega fitosanitarnega nadzora (priročnik in intranetna stran FSI) ter koordinacije s
Fitosanitarno upravo ter ostalimi institucijami sodelovala pri obveščanju javnosti v smislu
preventivnega delovanja, urejala spletne strani Življenjski dogodki na Portalu Vlade ter
poročala MKGP in Fitosanitarni upravi. Aktivno je sodelovala v delovnih skupinah Evropske
komisije in organizacije EPPO, nadaljevala izgradnjo informacijskega sistema Fitosanitarne
inšpekcije, pripravljala pripombe na osnutke novih predpisov ter pripravila in izvedla redna
letna izobraževanja FSI.
51
Fitosanitarni inšpektorji so se v letu 2012 povprečno 3 dni izobraževali na delavnicah, tečajih,
študijskih obiskih ter v okviru rednih izobraževanj.
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
V preteklem letu so gozdarski inšpektorji opravili 2192 pregledov, izdali so 122 odločb v
inšpekcijskem postopku, 162 sklepov v zvezi s temi postopki in 26 sklepov v izvršilnih
postopkih. Večina izvršb se je pričela tako, da je bila zavezancem za neizvršitev inšpekcijske
odločbe zagrožena izvršba z denarno prisilitvijo. Ta način izvršbe odrejenih obveznosti se
uporablja zaradi tega, ker je ta način izvršbe v določenih primerih ustreznejši, ker je cenejši,
hitrejši in predstavlja manjši pritisk na zavezanca. Izdanih je bilo tudi 245 opozoril po 33. členu
zakona o inšpekcijskem nadzoru. Glede na leto poprej lahko ugotovimo, da je bilo vseh ukrepov
več, razen število pregledov, ki ga v gozdarski inšpekciji enačimo s številom zapisnikov v
inšpekcijskih postopkih. Sklepov v inšpekcijskih postopkih je bilo 59 več, inšpekcijskih odločb
je bilo 6 več in opozoril je bilo kar 74 več kot prejšnje leto. V gozdarski inšpekciji se večina
inšpekcijskih postopkov opravi zaradi kršitve predpisov, ki jih nadzira gozdarska inšpekcija.
Pričnejo se na osnovi ugotovljenih nepravilnosti, ki jih pri svojem delu ugotovi ZGS, na osnovi
drugih podatkov o nepravilnostih, ki jih bodisi prejmemo od kvalificiranih prijaviteljev ali iz
drugih prijav in na podlagi lastnih ugotovitev. Samo manj kot petina vseh postopkov se prične
na osnovi letnega načrta dela, ki določa preglede po posameznih sklopih – načrtovanje, gojenje
in v zvezi z njim obseg financiranja in sofinanciranja del, nadzor izvajalcev del v gozdovih,
vzdrževanje gozdnih prometnic in nadzor vožnje v gozdovih in nabiranja gozdnih sadežev.
Postopki ugotavljanja kršitev in odgovornosti zanje običajno zahtevajo terenski ogled,
zaslišanje, ukrep in spremljanje izvršitve ukrepov. Zato so ti postopki daljši in zahtevnejši.
• Zakon o gozdovih (ZG)
Največ opravljenega dela gozdarskih inšpektorjev je bilo namenjenega nadzoru ZG. V letu 2012
je bilo v inšpekcijskih postopkih opravljenih 2039 pregledov, od tega jih je bilo 269 opravljenih
pri ZGS v okviru izpolnitve načrta rednih pregledov, kamor sodijo pregled vzdrževanja gozdnih
cest, pregled sofinanciranja gozdnogojitvenih in varstvenih del in pregled gozdnogospodarskih
načrtov.
Najpogostejša kršitev predpisov je še vedno posek brez odločbe ZGS. V inšpekcijskem
postopku je bilo obravnavanih 785 primerov kršitev, v prekrškovnem postopku zaradi istega
razloga pa je bilo obravnavanih 447 primerov kršitev. Ugotavljamo, da se število kršitev te
vrste z leti ne zmanjšuje. Gozdarska inšpekcija prejme poročila o poseku brez odločbe od ZGS,
vendar vseh kršitev zaradi visokega števila niti ne more obravnavati. Na drugi strani pa niti ni
izkoriščen ves dovoljeni etat v zasebnih gozdovih. Menimo, da bi moral ZGS več energije
posvetiti svetovanju lastnikom gozdov, zlasti tistim, ki se te vrste uslug ne poslužujejo.
Drugi najpogostejši razlog inšpekcijskega ukrepanja so bile kršitve določil 1. odstavka 18. člena
ZG, zmanjševanje rastnosti in rodovitnosti rastišč, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma
ogrožanje funkcij gozdov. Teh primerov je bilo 197, zaradi kršitev je bilo uvedenih 15
prekrškovnih postopkov. Običajno gre po obsegu za manjše posege v gozd in gozdni prostor
zaradi odlaganja ali odvzemanja materiala, postavitev začasnih objektov in za primere, ko je
zaradi poseka drevja prišlo do zmanjševanja funkcij gozdov. Izdanih je bilo 14 opozoril po ZIN,
35 ureditvenih odločb v inšpekcijskih postopkih in 10 sklepov o izvršbi teh odločb.
Posegi v gozd brez soglasja ZGS in posegi izven gozda brez mnenja ZGS so kršitve 1. in 2.
52
odstavka 21. člena ZG. Sem po vsebini sodijo še krčitve gozdov brez dovoljenja ZGS in sečnje
na golo. Pregledov te vrste kršitev je bilo 189. Posegi v gozd se izvajajo najpogosteje za
namene gradnje objektov, pogostokrat tudi za to, da kršitelji te površine uporabljajo za različne
druge namene. Problem postaja iz leta v leto večji. Kadar gre za gradnje objektov v gozdu ali
za navažanje odpadnega materiala v gozd in gozdni prostor, so ukrepi gozdarske inšpekcije
odvisni tudi od tega ali bosta gradbena in okoljska inšpekcija opravili svoj del posla. Pri teh
kršitvah je pomembno, da vse inšpekcijske službe, ki imajo pristojnosti ukrepanja v teh
primerih delujejo usklajeno. Mislimo na istočasne in tudi skupne preglede, ugotavljanje
dejanskega stanja in tudi hkratnega zaslišanja zavezancev. Problem pri teh kršitvah so
dolgotrajni postopki, v katerih zavezanci uporabijo vsa pravna sredstva, da bi lahko čim dalj
časa obdržali in uporabljali stanje v nasprotju s predpisi. Posegi v gozd in gozdni prostor so
tudi težko popravljivi, če sploh so in zahtevajo znatna finančna sredstva, običajno precej večja,
kot so bila potrebna za sam poseg. Kljub tem težavam je obravnavanje in sankcioniranje teh
kršitev za sam gozd pomembno. Gozdarstvo si lahko za razliko od kmetijstva, pripiše zasluge
za dokaj omejeno število posegov v gozd in gozdni prostor, oziroma za to, da se gozdnatost v
Sloveniji, ob neupoštevanju zaraščanja kmetijskih površin, ni bistveno zmanjšala. V
inšpekcijskih postopkih je bilo zavezancem izdanih 15 inšpekcijskih odločb, v treh primerih se
je bilo potrebno poslužiti izvršb inšpekcijskega postopka, izrečenih je bilo tudi 22 opozoril v
inšpekcijskem postopku.
Uporaba gozdnih cest v nasprotju z režimom, vožnja zunaj gozdnih cest, čezmerna uporaba
cest in nedovoljene zapore gozdnih cest so po pogostosti naslednji sklop kršitev. Inšpektorji
so opravili 96 pregledov, izrekli 6 opozoril zavezancem v inšpekcijskih postopkih in izvedli 37
prekrškovnih postopkov. Do kršitev pri uporabi gozdnih cest pride največkrat zaradi
neupoštevanja režima uporabe, bodisi da gre za trajno prepoved prometa, označeno s
prometni znakom ali za začasno prepoved uporabe prometnice. Redki so primeri obravnavanja
prekomerne uporabe gozdnih cest, zaradi česar na gozdni cesti ostanejo posledice take
uporabe. V preteklem letu je bilo v enem gozdnogospodarskem območju obravnavanih 14
zapor gozdnih cest brez dovoljenja ZGS. V postopku je bilo ugotovljeno, da je do tega prišlo
zaradi tihega odobravanja javne gozdarske službe in nepoznavanja predpisov s tega področja.
Varstvo gozdov, predvsem ukrepanje po členih od 28. do 30. ZG, je bilo v inšpekcijskih
postopkih obravnavano 52 krat. Zavezanci najpogosteje ne opravijo z odločbo ZGS naloženih
del ali pa jih opravijo prepozno. V teh primerih gozdarski inšpektorji preventivno obveščajo
potencialne kršitelje, da naj opravijo vsa potrebna dela. Na obvestilo gozdarske inšpekcije se
pozitivno odzove večina potencialnih kršiteljev z izvršitvijo odločbe ZGS..
Gradnja gozdnih cest in vlak in vzdrževanje gozdnih cest ter uporaba gozdne prometnice za
namen, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi je naslednja najpogostejša kršitev, zaznana
v 37. primerih. V preteklem letu so gozdarski inšpektorji obravnavali nekaj gradenj gozdnih
vlak z elementi gozdnih cest in nedovoljene gradnje gozdnih cest. Tudi v teh primerih
ugotavljamo, da ZGS prepozno reagira na nepravilnosti v zvezi s tem ali pa sploh ne reagira.
Ne gre za veliko število primerov. Težava je v tem, da ZGS v skladu s svojo vlogo ne poskuša
odpraviti pomanjkljivosti. Izjeme v zakonu o graditvi objektov glede gradnje gozdnih cest in
gozdnih vlak so dopustne zaradi tega, ker se pričakuje, da bo gozdarstvo s svojo javno službo
poskrbelo za zakonito gradnjo gozdnih prometnic in tako prispevalo pospeševanju gradnje in
posledično večje proizvodnje. S tem je hkrati dana gozdarstvu velika odgovornost za pravilno
usmerjanje posegov v gozd za gradnjo gozdnih prometnic. V nekaj primerih, sedmih
inšpekcijskih, so gozdarski inšpektorji obravnavali nedovoljeno vožnjo po gozdnih vlakah za
namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi. Ker gre v tem primeru za vsebinsko
enak nadzor kot po uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, je ta problematika
obravnavana posebej, v poglavju 4.5.
30 primerov je bilo ograditev posameznih delov gozda v nasprotju s predpisi. Gre za primere
53
ograjevanja svoje lastnine, najpogosteje se gozdna površina stika z gradbeno. Ograje so
namenjene zaščiti svoje lastnine, vendar ker niso postavljene v skladu s predpisi, jih gozdarska
inšpekcija obravnava kot kršitev ZG. V nekaj primerih gre za ograjevanje zemljišč, ki so po
svojem namenu negozdna, običajno nezazidana stavbna zemljišča, ki pa ustrezajo definiciji
gozda po 2. členu ZG. V inšpekcijskem postopku se zavezancem dopusti možnost pridobitve
soglasja za postavitev ograje, če to ni možno, se odredi odstranitev. Tudi tukaj nastopi problem
pristojnosti. Namreč, ko gre za ograje, ki so objekti po zakonu o graditvi objektov, moramo
zadeve odstopiti gradbeni inšpekciji. S tem se postopki proti kršiteljem zavlečejo ali pa sploh
ne uvedejo.
Ob koncu vsakega leta gozdarski inšpektorji poostrijo nadzor nad pridobivanjem, prevozom in
prodajo okrasnih drevesc. V lanskem letu je bilo izvedenih 27 inšpekcijskih postopkov in le 1
prekrškovni postopek.
Obravnavanih je bilo 16 primerov nedovoljene paše v gozdu in prav toliko primerov
nedovoljenega kurjenja v gozdovih. Problem paše je nekako v latentni fazi, pojavlja se vsake
toliko časa predvsem na območju Gorenjske. Ostaja nerešen predvsem zaradi neodzivnosti
ministrstva in zaradi slabe organiziranosti pašnih skupnosti. Nedovoljeno kurjenje v gozdovih
oziroma požiganje travišč s katerih se lahko ogenj razširi v gozd običajno predstavlja problem
v pomladanskih mesecih ali na začetku poletja. Takrat so inšpektorji v zvezi s tem tudi najbolj
aktivni. Ob razglasitvi požarne ogroženosti na določenem območju, pa gozdarski inšpektorji v
primeru kršitev obveščajo Inšpektorat za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Gozdarska inšpekcija je zaznala pojav kurjenja izoliranih vodnikov, s čimer odstranijo izolirno
maso. Kurjenje največkrat poteka na obračališčih gozdnih cest, daleč od oči opazovalcev, v
popoldanskem in celo nočnem času. Izkazalo se je da gre za dobro organizirane združbe.
Nadzor je težaven in je potekal v sodelovanju z okoljsko inšpekcijo in policijo ter ob obveščanju
občanov.
Nadzor porabe proračunskih sredstev, namenjenih subvencioniranju gojitvenih in
varstvenih del
Gozdarska inšpekcija ima po programu dela nalogo pregledovati dela na površinah v gozdovih,
ki so financirana ali sofinancirana s sredstvi proračuna. V letu 2012 je bilo pregledanih 209
hektarjev od skupno opravljenih 3312, kar pomeni 6 % del, ki se merijo v površinah, 15.578
kosov opravljenih del od skupno opravljenih 217328 ali 7 % in 4455 m od skupno opravljenih
156077 m ali 3 % del, ki se merijo v metrih. Obseg pregledanih del v gozdovih je manjši kot
lansko leto, poleg tega za gozdnogospodarsko območje Tolmin ni podatkov.
Problematika področja vlaganj v gozdove je nespremenjena. Na eni strani gre za nizki obseg
sredstev, ki jih porabijo tisti lastniki gozdov, ki sami želijo opraviti ta dela, obračun sredstev,
ki je podlaga za opravljenih nadzor se opravi šele pozno v jeseni, ko je zelo težko, ali skoraj
nemogoče ugotoviti kakovost izvedenih del. ZGS z oblastnimi ukrepi ne zagotovi kakovostne
izvedbe nujnih del, ki so načrtovana v gojitvenih načrtih in vključena v letne plane vlaganj, saj
večina lastnikov za izvajanje gojitvenih del ne kaže zanimanja oz. pripravljenosti za izvedbo
načrtovanih del, pomanjkljiva sta tudi znanje in opremljenost lastnikov za izvajanje teh del.
Zato obstoječi sistem deluje v obratni smeri, kot bi moral – dela so prevzeta pri tistih lastnikih,
ki so to bili pripravljeni opraviti, nato sledi odločba in po potrebi še dopolnitev gojitvenega
načrta. Velik problem za prevzemanje del predstavljajo opravljena dela na majhnih površinah.
Izvedena gojitvena in varstvena dela se ne prevzemajo sproti (23. člen pravilnika),
obračunavanje je vezano na dokončanje celotnega projekta. Postopek načrtovanja, izdajanja
odločb in prevzem dela ni sorazmeren z obsegom sredstev, zato je po naših ugotovitvah
birokratsko preobsežen in prezahteven. V nekaj primerih gozdarski inšpektorji niso prevzeli
opravljenih del – nepravilno obračunano delo, razlika v površini, dela niso bila načrtovana v
54
gozdnogojitvenem načrtu. ZGS je pomanjkljivosti po opozorilu inšpekcije odpravil.
Višina sofinanciranja gojitvenih in varstvenih del, ki se zmanjšuje iz leta v leto, ne predstavlja
pomembnega dejavnika, ki bi prispeval h kakovosti gospodarjenja z gozdovi in tudi ne
opravičuje intenzivnosti nadzora.
Ugotovitve inšpekcijskih pregledov gojitvenih in varstvenih del v letu 2012
Tudi ugotovitve so enake lanskim. Opravljena so tista dela v gozdovi, ki so jih bili lastniki
pripravljeni opraviti in ne vsa tista dela, ki so kot potrebna določena v gozdnogospodarskih in
gozdnogojitvenih načrtih. Gojitveni ukrepi ob tako majhnem obsegu in dejstvu, da ZGS z
odločbami »opremi« le dela, ki so jih lastniki pripravljeni narediti, niso več orodje za usmerjanje
gospodarjenja v gozdovih. Da bi ponovno vzpostavili učinkovit sistem gojenja gozdov, bo
potrebno temeljito spremeniti ZG. Ločiti bo potrebno dela, ki krepijo gospodarske vrednosti
gozdov od tistih, ki so nujno potrebna, da se preprečijo škode v gozdovih ali na površinah, ki
jih ti gozdovi varujejo. Tista dela, ki so nujno potrebna, pa bo moral lastnik gozda opraviti ali
pa jih bo na njegove stroške izvršil organ z javnimi pooblastili. Ostala dela, ki zgolj krepijo
gospodarsko funkcijo gozdov pa bi bilo potrebno vzpodbujati s sistemom davčnih olajšav.
Prav tako še vedno menimo, da bi bilo treba najti zakonsko rešitev, da bi pri lastnikih, ki tega
sami ne zmorejo, izvajalci opravili nujna dela in prejeli subvencije neposredno.
Nadzor porabe proračunskih sredstev – vzdrževanje gozdnih cest
Obseg sredstev za vzdrževanje gozdnih cest je bil v letu 2012 manjši kot leto poprej. Na
splošno pa je precej manjši kot bi bilo potrebno. Sistem vzdrževanja je ustaljen in poteka brez
posebnosti. Ugotavljajmo, da ima že kar nekaj občin sklenjene večletne pogodbe z izvajalci,
kar naj bi prispevalo k vzdrževanju gozdnih cest preko celega leta oziroma takrat, ko je to
najbolj potrebno. Izvrševanje načrtov vzdrževanja po vrstah in obsegu del običajno odstopajo
od programa vzdrževanja, finančno pa je načrt 100 % izvršen. Odstopanja od načrtovanih del
so posledica spremenjenih potreb, ki se pojavijo tekom leta zaradi vremenskih razmer, tudi
ujm ali pa se pojavijo neodložljiva dela. Kakovost izvedenih del je v okviru sprejemljivosti.
Gozdarska inšpekcija je prejela tudi prijavo, da ena občina kljub namensko zbranim sredstvom
za vzdrževanje gozdnih cest ni sklenila pogodbe z izvajalcem za izvedbo teh del. Inšpekcijski
postopek je v teku. Vendar, kot se je pokazalo v preteklih postopkih, gozdarska inšpekcija
nima učinkovitega orodja za to, da bi odredila vrnitev nenamensko porabljenih sredstev v
proračun, drugi pristojni organi, po našem mnenju proračunska inšpekcija, ki deluje v
Ministrstvu za finance, pa ne ukrepajo.
Sicer so ugotovitve in predlogi iz preteklih let še vedno aktualni. Zagovarjamo stališče, da bi
bilo potrebno spremeniti preveč razpršen in pretog sistem vzdrževanja gozdnih prometnic. S
spremembo predpisov bi bilo potrebno zagotoviti, da bi se sredstva zbirala na centralnem
računu, iz katerega bi se črpala za vzdrževanje prometnic na nivoju celotne države in ne za
območje posamezne občine. Tako bi se sicer skromen obseg sredstev lahko prelival med
posameznimi območji in bolj učinkovito ter v skladu z načrtom vzdrževanja porabil tam, kjer
bi bilo to potrebno. Pogodbe bi še vedno lahko bile tripartitne, še vedno bi lahko omogočili
občinam določen vpliv pri izbiri izvajalcev. Tak način zbiranja sredstev na enem mestu bi
popolnoma onemogočil uporabo sredstev za druge namene, s centralnim planiranjem bi
zagotovili smotrnejšo porabo sredstev tam, kjer bi bilo to potrebno. Veča se tudi uporaba
gozdni cest, ki niso namenjeni gozdni proizvodnji, zato bi bilo potrebno razmišljati o uvedbi
večjega stalnega vira proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest, če hočemo v bodoče
še ohraniti uporabo gozdnih cest tudi za javne namene.
55
Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov
Gozdarska inšpekcija je v letu 2012 na podlagi Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi
in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/2010) izvedla kontrolo gozdnogospodarskih
načrtov, gozdnogojitvenih načrtov, kontrolo potrebnosti priprave sprememb oz. dopolnitev
gozdnogospodarskih načrtov in opravila podrobnejšo analizo trinajstih gozdnogospodarskih
načrtov, ki jim je v letu 2011 potekla veljavnost.
V 12 območjih je bilo konec leta 2010 206 gozdnogospodarskih načrtov enot, od tega jih je
bilo 13 v pripravi. Pri pregledu arhiviranja pretečenih načrtov, ki se izdelajo v treh izvodih, je
bilo ugotovljeno, da obstajajo odstopanja od predpisanih pravil. Večinoma en izvod načrta z
vpisanimi evidencami hranijo kar na krajevnih enotah, v regionalni arhiv ne potuje noben načrt,
prav tako se po en načrt ne hrani v Arhivu RS.
Izvedena je bila kontrola 17 načrtov GGE, ki so bili na polovici svoje veljavnosti z namenom
preverjanja potrebnosti priprave sprememb oz. dopolnitev gozdnogospodarskih načrtov. V
nobenem primeru ni bilo potrebno na ministrstvo podati pobudo za spremembo načrta.
Gozdarski inšpektorji so pregledali 13 gozdnogospodarskih načrtov, ki jim je veljavnost pretekla
v letu 2011. Izvedla se je kontrola evidenc glede vpisa, opravila analiza gozdnogojitvenega
načrtovanja in podrobnejša vsebinska analiza izvajanja teh gozdnogospodarskih načrtov.
Evidence se večinoma vpisujejo v skladu z veljavnimi predpisi. Problem, ki ga inšpektorji
opažamo na vseh območjih, je evidentiranje neizkoriščenega drevja, ki se ne izvaja povsod v
skladu z zakonodajo. Večinoma se ZGS izgovarja na njihove računalniške programe, ki tega ne
omogočajo. Težavo rešujejo z oceno neizkoriščenega drevja s pomočjo stalnih vzorčnih ploskev
pri obnovi GGN.
Pravilnik je leta 2006 določil vsebino gozdnih kronik z namenom poenotenja njihovih vsebin. V
praksi opažamo, da so gozdne kronike sicer spisane, vendar vsebina odstopa od predpisane.
Kronike se marsikje raje pišejo v skladu s tradicijo posameznih krajevnih enot.
Pregledani so bili gojitveni načrti 13 enot, ki zavzemajo skoraj 68.000 ha gozdov. Dve enoti še
vedno za celotno površino nimata izdelanih gojitvenih načrtov. Med enotami močno izstopata
načrta GGE Pišece (OE Brežice), kjer je 42% površine pokrite z več kot 10 let starimi gojitvenimi
načrti in GGE Stari trg (OE Novo mesto), kjer je takih načrtov celo 58%. Tudi na območju OE
Bled in OE Sežana je več kot ¼ načrtov starejših od 10 let. ZGS lahko le na podlagi veljavnega
gojitvenega načrta izda odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves in potrebnih gojitvenih
delih. ZGS zagotavlja, da letno posodobijo ali obnovijo do desetine gozdnogojitvenih načrtov
v Sloveniji, to je okvirno za 100 tisoč hektarov gozdov (http://www.zgs.gov.si/slo/delovnapodrocja/gojenje-gozdov/izdelava-gozdnogojitvenih-nacrtov/index.html), kar pa naše analize
na vzorcu 13 gozdnogospodarskih enot ne morejo potrditi. Povprečje nam lahko skrije tudi
marsikatero podrobnost. Od 13 pregledanih gozdnogospodarskih enot so jih na območju kar
osmih v letu 2010 obnovili manj od predvidenih 10%. Na OE Sežana npr. le 2%.
Tudi nov pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi, sprejet leta 2010, ne rešuje vprašanja,
čemu in za koga se gojitveni načrti sploh izdelujejo. Žal so novi načrti še vedno preobsežni,
neoperativni, nepregledni in ne omogočajo spremljanja izvajanja ukrepov oz. uresničevanja
načrta. Načrti vsebujejo veliko neuporabnih in nepotrebnih podatkov (iz opisnih listov načrta
GE), iz njih pa se ne da npr. ugotoviti kje in v kakšnem obsegu je kakšen ukrep planiran ter
kdaj je bil izveden. Slabo pregleden je tudi kartni del (zahteven in zamuden novi program).
Pri preseganju dovoljenega etata na ravni oddelkov se še vedno dogaja, da se preseganje z
načrti določenega etata še vedno ne odobri s predpisano komisijo, čeprav tako zahteva
zakonodaja. Na nekaterih območjih je sodelovanje s komisijo že ustaljena praksa in čas bi bil,
56
da se primeri dobrih praks razširijo na celoten Zavod.
Na problem izvajanja gojitvenih del gozdarska inšpekcija opozarja iz leta v leto. Izvajanje
gojitvenih del pada. Žal dobre analize zaradi neizmerno slabih podatkov v opomnikih ni bilo
mogoče izvesti.
Na podlagi analiz iz opomnika gozdarska inšpekcija že vrsto let opozarja ZGS na številne
nepravilnosti in neskladnosti z veljavno zakonodajo, ki se nanašajo na gozdnogospodarsko in
gozdnogojitveno načrtovanje (nepravilno arhiviranje, neevidentiranje neizkoriščenega drevja,
neizdelani gozdnogojitveni načrti in njihova zastarelost, prekoračitve poseka v oddelkih brez
ustrezne komisije, razkorak med načrtovano in realizirano nego). Žal so naše ugotovitve bolj
ali manj naletela na gluha ušesa. ZGS namreč ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti, saj iz leta
v leto ostajajo enake. Gozdarska inšpekcija se je tudi zaradi sprememb težišča svojega dela v
letu 2013 odločila, da v prihodnje tako obširnega nadzora nad uresničevanje
gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov ne bo več opravljala.
Nadzor izvajalcev glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje del v gozdovih
Ena izmed prioritet gozdarske inšpekcije v letu 2012 je bila nadzor izvajalcev del v gozdovih.
Področje dela je zelo obsežno, zato ni mogoče pričakovati, da bo urejeno čez noč, potrebno
bo veliko časa, dela in sodelovanja vseh vpletenih. Nedopustno je, da je Sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov na razpisu za sečnje v nekoncesijskih gozdovih za leto 2012 izbral izvajalca,
ki ne izpolnjuje minimalnih pogojev in ni izvedel ukrepov, ki mu jih je naložila gozdarska
inšpekcija. Nedopustno je, da je lokalna samoupravna skupnost na razpisu za sečnjo v
občinskih gozdovih izbrala izvajalca, ki mu je gozdarska inšpekcija izdala odločbo o prepovedi
dela zaradi strokovne neusposobljenosti. Tudi večje izvajalske firme bi se morale zavedati
odgovornosti, ki izhaja iz 4. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni
list RS, št. 12/07-UPB1, 29/10, 57/12), ko podpisujejo pogodbe s podizvajalci. Odgovornosti
in meja svojih pooblastil bi se morali zavedati tudi zaposleni na ZGS.
Nadzor izvajalcev poteka na podlagi:
-
prijav in odstopov;
obravnav izvajalcev, udeleženih v prekrškovnih postopkih zaradi kršenja določil ZG (nap.
črne sečnje, neurejenost sečišč);
skupnih terenskih akcij z delovno, tržno, davčno inšpekcijo in carino;
rednih pregledov dokumentacije izvajalcev registriranih v zaokroženi geografski celoti občini ali upravni enoti;
izbranih odločb ZGS, izdanih za posek več kot 100 m³ s preverjanjem izvajalcev, ki so
ta dela izvajali.
Tabela 41: Ugotovitve nadzora usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih.
* Število odstopljenih zadev
Statistika formalnega izpolnjevanja pogojev glede strokovne usposobljenosti je, z ozirom na
57
opravljene preglede, porazna. Samo četrtina izvajalcev del v slovenskih gozdovih je bila ob
začetku postopka ustrezno usposobljena. Je pa v letošnjem poročilu že opazen rahel trend
izboljševanja razmer. V primerjavi z lanskim letom je med pregledanimi manj neregistriranih
in več usposobljenih izvajalcev.
Gozdarska inšpekcija je naletela na primere, ko dolgoletni dobri delavci v gozdarstvu ne morejo
pridobiti certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), ker nimajo končane osnovne šole.
Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 81/00, 55/03, 118/06, 85/09)
določa kot pogoj za pridobitev NPK zgolj starost 18 let. Vendar pridobi posameznik NPK, če
dokaže, da dosega znanja in spretnosti, določene s katalogom, sprejetim v skladu s tem
zakonom, ki v 12. členu med drugim določa vstopne pogoje za vsak posamezni poklic na osnovi
poklicnega standarda. Komisija, ki je pripravila poklicne standarde za dela v gozdu, je določila
dodatni vstopni pogoj končano osnovno šolo za pridobitev NPK za gojitelja, sekača, traktorista
in žičničarja.
Zelo oster pogoj predpisuje Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci
del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94, 50/06, 74/11, 80/12). Pravilnik v 4. členu v povezavi
s 3. členom določa, da mora izvajalec, ki opravlja več zaporednih faz s področja izkoriščanja
gozdov zagotoviti, da načrtovanje, vodenje in nadziranje teh del opravlja delavec, ki ima
najmanj 5. raven izobrazbe gozdarske smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj pri delih v
gozdu. Gozdarska inšpekcija apelira na zakonodajno vejo oblast, da razmisli o tem določilu. V
praksi to namreč pomeni, da bi moral vsak, ki izvaja sečnjo in spravilo, ne glede na to ali je
samozaposlen ali je delodajalec, zagotoviti, da mu ta dela opravlja ustrezno usposobljena
oseba.
Zavezanci se pritožujejo, da je kakovostne delavce za delo v gozdu v Sloveniji izredno težko
dobiti, po njihovem mnenju jih preostre zahteve silijo v delo na črno. Uvajanje novih delavcev
je drago (pridobitev NPK). Verjetno je del resnice tudi drugje, saj je med neregistriranimi
izvajalci, torej tistimi, ki so delali na črno, kar nekaj takih, ki so ustrezno strokovno
usposobljeni.
Uveljavila se je praksa, da delavci iz tretjih držav prihajajo na delo v slovenske gozdove brez
ustrezne usposobljenosti, saj se Pravilnik o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom
tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso vezane na trg dela (Uradni list RS, št. 45/11) ne izvaja
dosledno. Delodajalec jih zaposluje in jim po preteku enega leta napiše referenčno pismo, ki
mu omogoča pridobitev NPK zgolj s potrjevanjem. Naj še enkrat opozorimo, da je zaposlovanje
neustrezno usposobljenega delavca soudeležba pri delu na črno in referenčno pismo
»samoprijava« delodajalca, da je zaposloval neustrezno usposobljenega delavca.
Nadzor tujcev je otežen, saj so nekatere stvari še nedorečene, kot na primer, kakšno
dokumentacijo potrebuje:
-
Samostojni podjetnik, ki je podizvajalec avstrijskega podjetja, zanj delajo Slovaki ali
Avstrijsko podjetje, ki izvaja posek in spravilo, zaposluje državljane nečlanic EU.
Inšpektorat za delo ne ve, kaj bi z vidika varstva pri delu izvajalci morali predložiti. Naš
pravilnik zahteva overjeno listino, vendar le za državljane EU. Podjetje je registrirano v
EU, v podjetju delajo tujci.
Pri pregledu subjektov, ki imajo v bazi AJPESa registrirane tudi gozdarske dejavnosti, smo
ugotovil, da se jih več neposredno ne ukvarja z delom v gozdu, saj gre za firme, ki:
-
58
imajo gozdarske dejavnosti samo registrirane, dejansko pa se s to dejavnostjo ne
ukvarjajo;
urejajo parkovne površine in podobno, za morebitno delo v gozdu pa pogodbeno
najemajo ustrezne podizvajalce.
Nekateri izmed teh izvajalcev po pozivu gozdarske inšpekcije za dostavo dokumentacije,
gozdarske dejavnosti uradno izbrišejo iz evidence ali celo zaprejo dejavnost.
Gozdarska inšpekcija pri nadzoru izvajalcev del v gozdovih dobro in tesno sodeluje s tržno in
delovno inšpekcijo ter z DURS in CURS. Gre za skupne akcije na terenu ali medsebojne odstope
zadev v pristojno reševanje. V letu 2012 je o ugotovljenih nepravilnostih gozdarska inšpekcija
v 25 primerih obveščala pristojne, z odstopom upravne zadeve ali z vložitvijo obdolžilnih
predlogov v prekrškovnih postopkih.
Izjemno težaven je nadzor izvrševanja odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti ali odločb o
prepovedi opravljanja posameznih faz gozdne proizvodnje. Potrebno bo domisliti način
obveščanja o izdanih odločbah in vzpostaviti sistem kroženja informacij. Odločbo o prepovedi
opravljanja dejavnosti izda gozdarska inšpekcija šele, če zavezanec ugotovljenih nepravilnosti
ne odpravi v razumnem roku, ki mu je določen z opozorilom po ZIN. V letu 2012 je bilo izdanih
22 takih odločb, v letu 2011 pa le 12. Ob tem opozarjamo, da gre za eksistenčni obstoj
posameznikov, kar je povezano s hudimi pritiski in celo grožnjami inšpektorjem. Zaradi
slednjega je direktor gozdarske inšpekcije prevzel več zadev povezanih z več pravnimi osebami
in s.p.-ji, ki so dejansko v lasti ene osebe s katero se je ukvarjalo več gozdarskih inšpektorjev
in več sodišč, a ga z našimi ukrepi in ukrepi sodišč nismo uspeli usmeriti, kaj šele ustaviti.
Z delom je v preteklem letu uspešno nadaljevala delovna skupina, ki skrbi za koordinacijo,
sodelovanje in usklajevanje z drugimi inšpekcijami in poenoteno ukrepanje znotraj gozdarske
inšpekcije na področju nadzora izvajalcev del v gozdovih. Skupina je sodelovala tudi pri
spremembi Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 80/12) in pri pripravi dopisa MKO
namenjenim upravnim enotam glede minimalnih pogojev za delo v gozdu, ki jih morajo
izpolnjevati tudi nosilci dopolnilne dejavnosti s področja gozdarstva. Skupina je MD in MKO
opozorila tudi na nekaj nejasnosti zaradi sprejetja novega zakona o varstvu in zdravju pri delu
povezanih s pravnim statusom kmeta, ki opravlja neko drugo dejavnost izven kmetijstva,
oziroma je zaposlen izven kmetije in je na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko
zavarovan, kmetuje pa v svojem prostem času, poleg tega pa opravlja tudi dopolnilno
dejavnost na kmetiji ali dela kot strojni krožkar. Po ZVZD taka oseba ni delodajalec niti ni
samozaposlena oseba in posledično zanj določila tega zakona ne veljajo. Gozdarska inšpekcija
je MKO uradno obvestila in predlagala, da to pomanjkljivost vnese v spremembe zakona o
kmetijstvu.
UE izdajajo odločbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji na podlagi Uredbe o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05).
V teh odločbah pa se včasih navajajo dejavnosti iz Standardne klasifikacije dejavnosti, ki pa ni
skladna s seznamom iz uredbe. MKO je bil opozorjen, da pri spremembi uredbe neskladja
odpravi.
Nadzor prevoza in prodaje okrasnih dreves
Ob koncu vsakega leta gozdarska inšpekcija poostri nadzor poseka, prevoza in prodaje
okrasnih dreves. V preteklem letu so gozdarski inšpektorji izvedli 27 inšpekcijskih postopkov,
opravili so tudi nadzore prodaje drevesc ob koncu tedna, vendar je bilo kršitev zelo malo.
Prodajalci najpogosteje nimajo ustrezno označenih vseh drevesc ali jih imajo več kot so imeli
nalepk. Ugotavljamo, da je kršitev iz leta v leto manj. V prodaji je čedalje več dreves s
plantažne proizvodnje in iz uvoza. Konkurenco naravnim drevescem predstavlja tudi prodaja
umetnih okrasnih dreves. Zaradi tega je prodaja okrasnih dreves, pridobljenih v naših
gozdovih, vsako leto manjša, čeprav bi ob umnem gospodarjenju in ob ustreznih vzpodbudah
lahko pokrili potrebe po vseh okrasnih drevesih v slovenskem prostoru, pa še izvažali bi jih
59
lahko. Gozdarstvo si bo moralo prizadevati za ponovno oživitev uporabe naravnih okrasnih
dreves, ki je okolju bolj prijazna, kot uporaba plastičnih smrečic. S tem bi tako posredno
vzpodbudili prepotrebno nego v mlajših razvojnih fazah sestojev, kjer prevladujejo iglavci in
preprečevali zaraščanje kmetijskih površin.
• Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu
Gozdarski inšpektorji opravljajo redni nadzor izvajanja določb zakona o gozdnem
reprodukcijskem materialu in pravilnikov, izdanih na njegovi podlagi. Pregledi drevesnic v letu
2012 so bili opravljeni hkrati ob nadzorih zdravstvenega varstva rastlin v drevesnicah.
V Sloveniji so v register dobaviteljev, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, trženjem ali uvozom
gozdnega reprodukcijskega materiala vpisane naslednje drevesnice: Omorika, d.o.o, GLG
Murska Sobota, d.d., Štivan, d.o.o., HGP Brežice, d.o.o. in Semesadike, d.d., v register
dobaviteljev je vpisan tudi ZGS. Zaradi spremembe lastnika v Semesadike Mengeš d.o.o. je
prišlo do zamude pri pregledu drevesnice v Markovcih, vendar se je ob koncu leta tudi to
uredilo.
Tudi v preteklem letu so bile pregledane vse drevesnice, v katerih se proizvaja gozdni
reprodukcijski material za sadnjo v gozdovih. Opravljenih je bilo 17 pregledov, leto poprej 21
pred dvema letoma 26. V enem primeru je bilo odrejena odprava pri vodenju zapisnika o vzgoji
reprodukcijskega materiala, v enem primeru je inšpektor ugotovil, da drevesnica nima
zaposlenega ustreznega strokovnjaka, drugih nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.
Ugotovitev, ki velja že več let je, da je po zakonu ZGS odgovoren za zagotavljanje semena in
sadik gozdnega drevja, vendar se v gozdove sadi tudi material, ki ni najbolj ustrezen. Ne
upoštevajo se npr. višinske regije. Pridelovalci gozdnega reprodukcijskega materiala
opozarjajo, da od ZGS ne dobivajo obvestil o semenenju določenih vrst, zato potem tudi ni
nabiranja semena. Zato sejejo seme, ki ga imajo na zalogi in zagotavljajo sadike, ki jih imajo
vzgojene in ne tistih, ki jih ZGS naroči.
• Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin
Zdravstvene preglede drevesnic, ki proizvajajo sadike za uporabo v gozdovih, opravlja
Gozdarski inštitut Slovenije z dvema pooblaščenima preglednikoma. Ob teh pregledih je
praviloma prisoten tudi gozdarski inšpektor, ki v primeru nepravilnosti oz. ob odkriti prisotnosti
škodljivih organizmov ali sumu nanje, odredi ukrepe za njihovo odpravo. V letu 2012 je bilo
opravljenih 14 pregledov (lani 17, leto poprej 16) v drevesnicah v juliju, septembru in oktobru.
V štirih primerih je bila prisotna hrastova pepelovka (Erysiphe alphitoides), v štirih primerih
listna pegavost (Mycosphaerella sp.), ki je bila v treh primerih ugotovljena na boru, v dveh na
topolu, v enem primeru so bile ugotovljene poškodbe zaradi topolovega steklokrilca
(Sciapteron tabaniformis), enkrat je bila ugotovljena češnjeva listna pegavost (gliva Blumeriella
jaapii), v enem primeru je bila opažena okužba na smreki s smrekovo ušjo (Sacchiphantes
spp.), borova gliva Diplodia pinea in še nekaj manjših okužb gospodarskih škodljivcev.
V enem primeru je bil odrejen sežig sadik tuje in brina zaradi napada krasnikov in podlubnikov,
enkrat uničenje sadik smreke, dvakrat uničenje sadik bora zaradi Mycosphaerella pini, enkrat
črnega bora drugič munike (Pinus leucodermisa) in v enem primeru odrejeno uničenje sadik
iglavcev v okrasnem delu drevesnice.
Na Muti je bil pregledan varovalni pas okoli drevesnic, drugod pa ne, ker v drevesnicah ni bilo
gostiteljskih rastlin škodljivih organizmov hruševega ožiga oz. šarke. Pregledana sta bila tudi
varovalna pasova okoli drevesnice Semesadike Mengeš na Tišini ter okoli matičnega nasada
60
pečkarjev v Selu na Goričkem.
• Uredba o varstvu samoniklih gliv
V obravnavanem letu je bilo po vsem območju naše države obilo gob. Na nekaterih območjih:
Gorenjska, Pohorje, Goričko, del Notranjske in Dolenjske, je bilo zaradi številnih obiskovalcev
stanje že nevzdržno in prav kliče po spremembah predpisov, na katere opozarjamo že več let
zapored:
-
prostorska ali časovna omejitev območij nabiranja gob ali/in izdaja dovolilnic
nadzor nabiranja gob morajo poleg gozdarske inšpekcije pričeti nadzorovati tudi drugi,
s predpisi, določeni organi – inšpekcija, pristojna za okolje, ZGS.
Gozdarska inšpekcija je zaradi tega v letu 2012 poostrila nadzor in opravili 36 pregledov, od
tega 62 ur ob koncih tedna ali ob praznikih. Zaradi kršitev predpisov je bilo izdanih 5
inšpekcijskih odločb, izrečeno 1 opozorilo in 10 plačilnih nalogov v prekrškovnem postopku. V
prekrškovnem postopku so bile v 4 primerih nabrane gobe odvzete (27 kg jurčkov) in
komisijsko uničene na kraju odvzema. Nadzor nabiranja gob je izredno težaven, saj je potrebno
kršitelja ujeti pri samem dejanju, običajno v gozdu, daleč od ljudi in pogosto brez signala
mobilnega telefona in če upoštevamo še dejstvo, da je nabiranje gob in lastništvo nad njimi
za nabiralce svetinja, potem lahko razumemo, da je tudi konfliktov na samem terenu veliko.
Odvzem gob je še zlasti problematičen, zato se ga v glavnem poslužujmo le ob prisotnosti
policije. Zato te nadzore opravljamo v času, ko gobe na nekem območju rastejo intenzivno, ob
pomoči policije, ker se je to pokazalo kot najučinkovitejše. V zvezi s tem nadzorom, enako
velja tudi za nadzor vožnje z vozili v naravnem okolju in predvideni nadzor ugotavljanju izvora
posekanega drevja, kaže omeniti naslednje: dokler se na teh segmentih ne bo bistveno
zmanjšalo število kršitev, je potrebno povečati število inšpektorjev in sicer za toliko, da se bo
kršitelj vsaj na vsak peti poskus kršitve srečal z nadzornikom ali inšpektorjem. Šele potem, ko
se bo spremenil odnos do spoštovanja predpisov in zasebne lastnine, bomo lahko govorili o
zmanjšanju nadzora kot ga imajo npr. v sosednji Avstriji. Po podatkih, ki so nam na voljo za
avstrijsko Koroško, kjer je bilo prav tako obilo gob in veljajo približno enaki predpisi kot pri nas
glede količine nabranih gob, so lani izrekli samo dve globi, pa kljub temu ni bilo takih težav kot
v Sloveniji.
• Nadzor voženj v naravnem okolju
Nadzoru voženj v naravnem okolju je bilo namenjeno precej časa. Nadzor tega področja, ki ga
urejata tako uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in zakon o gozdovih, je po
izkušnjah učinkovit, kadar se izvaja ob pomoči policije takrat, kadar je pričakovati največ
kršitev. To pa je izven rednega delovnega časa in ob koncih tedna. Problem nedovoljene vožnje
je tudi področje, ki javnost in s tem medije zelo zanima. Kršitelja je potrebno zalotiti ob dejanju
prekrška, kar predstavlja kar nekaj težav. Izkušnje učijo, da je zavest kršiteljev zelo nizka in
da včasih ne zadošča niti prisotnost policije, saj se kršitelji, opremljeni z zaščitnimi čeladami in
z neregistriranimi vozili nočejo ustaviti. Prekrškovni postopki, ki so bili uvedeni na osnovi
fotografije kršitelja, so bili v nekaterih primerih uspešni.
V letu 2012 je priprava osnutka zakona o vožnji v naravnem okolju, ki naj bi celovito uredila
to področje, v celoti zastala. Stališče gozdarske inšpekcije je izoblikovano na osnovi izkušenj
pri nadzoru. Menimo, da je v novem predpisu potrebno urediti:
61
da bi bila obvezna označitev vozila (registracija), na osnovi katere bi bilo mogoče na
-
daljavo ugotoviti lastnika vozila;
da bi bil lastnik vozila odgovoren za prekršek v primeru, da vozila na kraju prekrška ni
bilo mogoče ustaviti in s tem identificirati kršitelja;
da bi bilo potrebno ob večjih turističnih središčih z občinskimi prostorskimi načrti določiti
območja, kjer bi bila vožnja v naravnem okolju dovoljena;
da se globe za kršitelje bistveno zvišajo, v zakonu določenih primerih, pa naj se določi
tudi začasni odvzem vozila;
da se v nadzor aktivno vključijo vsi organi, ki imajo pooblastila za nadzor – inšpekcija,
pristojna za okolje, ZGS.
V letu 2012 je gozdarska inšpekcija sodelovala s policijo v več akcijah, ki so bile organizirane
na njihovo pobudo, prav tako je tudi gozdarska inšpekcija dala pobude za nadzor. Dobra plat
»večjih« akcij s policijo je v medijski pokritosti in s tem poudarjenim preventivnim značajem,
manjših akcij pa večja učinkovitost in usmerjenost na tista območja, kjer je teh kršitev največ.
Gozdarska inšpekcija je v lanskem letu opravila 49 nadzorov vožnje z vozili v naravnem okolju
ali 320 ur, od tega 24 krat ob sobotah, nedeljah in praznikih, za kar je bilo porabljenega 164
ur delovnega časa. Po določilih uredbe je bilo izrečeno 1 opozorilo po ZIN in izdanih 6 plačilnih
v prekrškovnem postopku. Po ZG je bilo izrečenih 6 opozoril po ZIN, 10 opozorilo po ZP-1, 15
plačilnih nalogov, 10 odločb z izrekom opomina in 10 odločb z globo v prekrškovnem postopku.
• Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju nalaga gozdarski inšpekciji le spremljanje
izvajanja njenih določb v gozdnem okolju. Pristojnost za ukrepanje po uredbi je v celoti
prenesena na požarne inšpektorje, ki delujejo v Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Gozdarski inšpektorji naj bi tako v obdobjih, ko je razglašena velika in zelo
velika požarna ogroženost, poostreno nadzorovali ogrožena območja in v primeru kršitev
obveščali požarne inšpektorje.
V skladu z določili ZG imajo gozdarski inšpektorji pristojnost ukrepati proti kršiteljem kadar
kurijo na neurejenih kuriščih v gozdu in na površinah poraščenih z gozdnim drevjem (1. in 2.
odstavek 33. člena ZG) ali kadar požigajo travišča ali ledine na območju, kjer ogenj lahko
ogrozi gozd (3. odstavek 33. člena ZG). V obravnavanem letu je bilo izvedenih 16 pregledov
in izrečeno 1 opozorilo v inšpekcijskem postopku, poleg tega so bili izdani 3 plačilni nalogi in 2
odločbi z izrekom globe v prekrškovnem postopku.
• Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških
V letu 2012 je bilo skupno izrečenih 631 ukrepov: 179 opozoril, 113 plačilnih nalogov, 139
odločb z izrekom opomina ter 200 odločb z izrekom globe.
V letu 2012 je bilo podanih 5 zahtev za sodno varstvo na plačilne naloge, kar predstavlja le
4,4 %, število predlogov za izterjavo glob se je povečalo in znaša 29, kar pomeni 25,7
odstotkov. Na izdane opomine sta bili podani 2 zahtevi za sodno varstvo ali 1,4 %, predlogov
za prisilno izterjavo je bilo 7, na odločbe je bilo vloženih 23 zahtev za sodno varstvo ali 11,2
%, predlogov za izterjavo pa je bilo 14, kar predstavlja 7 %. Število zahtev za sodno varstvo
na izrečene prekrškovne ukrepe je nizko in znaša le slabih 7 %. Zaradi neplačila glob in
stroškov postopka so gozdarski inšpektorji vložili 50 predlogov za prisilno izterjavo, kar pomeni
v 11 % primerov. Število predlaganih uklonilnih zaporov se je z lanskih 74 nekoliko znižalo in
znaša 59. Storilci so na osnovi predloga za določitev uklonilnega zapora, ki ga storilci prejmejo
v vednost, v 21 primerih globo takoj poravnavali, zaradi česar je prekrškovni organ predlog
umaknil. Sodišča so ga na osnovi naših predlogov s sklepom določila v 47 primerih, in kasneje
62
z 31 sklepi tudi preklicala. To pomeni, da je institut uklonilnega zapora učinkovito sredstvo, da
storilci globo dejansko tudi plačajo. Pet storilcev je opravilo namesto plačila globe dela v
splošno korist.
Tabela 42: Število ukrepov v prekrškovnem postopku.
Število
Stroški postopka
EUR
Izrečena Plačana * Izrečeni Plačani
Globa EUR
Skupaj
452
143.202
81.609
Plačilni
nalog
113
34.917
16.008
Odločba
– opomin
139
Odločba
– globa
200
108.285
65.601
15.315
14.911
Zahteva za sodno
varstvo
Število
Delež
Predlogi za
izterjavo
Število
Delež
30
6,6%
50
11,1%
5
4,4%
29
25,7%
4.050
3.886
2
1,4%
7
5,0%
11.265
11.025
23
11,5%
14
7,0%
* - številka je nižja, ker lahko storilci po ZP-1 v 7 dneh po pravnomočnosti plačajo polovico izrečene globe
V času od sprejetja zakona, leta 2003, do sedaj, se je zakon spremenil sedemkrat, sledila sta
še dva popravka sprememb zakona, torej sprememba vsaj enkrat letno. Že samo to dejstvo
kaže na ne dovolj tehtno domišljenost sprememb. Nenehne spremembe so zahtevale dodatno
izobraževanje v prekrškovnih organih, na drugi strani pa spremembe niso prinesle bistvenega
izboljšanja samega sistema, v določenih primerih so ga še bolj otežile. Nekaj je takih, ki so
pomenile lažje delo sodišč, z vidika dela prekrškovnih organov pa morda lahko ugotovimo le
dve taki, ki sta bili v prid prekrškovnim organom in sicer 57. a člen, ki je izjemoma dovolil
izdajo posebnega plačilnega naloga v določenih primerih in ponovna uveljavitev pravice
prekrškovnega organa do pritožbe na odločitve sodišč v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila
uvedena z zadnjo spremembo. Prekrškovnim organom se je tako nalagalo dodatne obveznosti
ob dejstvu, da ob uveljavitvi niso bili kadrovsko okrepljeni, niti niso prejeli več sredstev za
delovanje. Morali bi bolj zvesto slediti osnovni ideji, da gre za hitri, poenostavljeni postopek, v
katerem ima kršitelj odprto možnost sodelovanja v postopku in v katerem so mu zagotovljene
pravica do izjave in pravica do sodnega varstva. V sistem prekrškovnega prava je bila vgrajena
pomembna novost, za razliko od splošnega upravnega postopka, po kateri se v primeru
zahteve za sodno varstvo v nobenem primeru ne vrnejo nazaj na prvo stopnjo v ponovno
odločanje. V lanskem poročilu smo zapisali, da bi bilo potrebno ob morebitnih novih
spremembah ZP-1 nujno potrebno v komisijo za pripravo sprememb vključiti tudi predstavnike
prekrškovnih organov. Zapisana želja se očitno ni uresničila, saj se pripravlja novela ZP-1, o
kateri na inšpekcijskem svetu, organu, ki naj bi usklajeval delo inšpekcij, ni bilo govora.
Predlagamo, da se v zakonu določi obveza sodišč, da obveščajo prekrškovne organe o teku
postopka, ki vpliva na delo prekrškovnih organov – določitev uklonilnega zapora, prestajanje
uklonilnega zapora, konec prestajanja uklonilnega zapora in opravo del v splošno korist.
Predlagamo, da se preuči možnost, da se v hitrem prekrškovnem postopku pred prekrškovnimi
organi kršiteljem ne bi priznavali stroški zagovornikov. Razlog je v tem, da gre za hitri
postopek, v katerem je subjektivna odgovornost ugotovljena, kršitelj mora biti opozorjen na
63
pravice, ki izhajajo iz 55. člena ZP-1. V prid temu govori tudi institut pravice do izjave o
prekršku, ki izhaja iz 4. odstavka istega člena ZP-1, kjer je določeno, da mora prekrškovni
organ, v primeru da se kršitelj ni mogel osebno izjaviti o prekršku in ga ni bilo mogoče poučiti
o njegovih pravicah, le-tega pozvati da se pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška
v petih dneh od vročitve obvestila. Kršitelj mora izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška
lastnoročno podpisati in je ne sme zanj podpisati zagovornik.
Prekrškovni organi opažamo, da sodišča v primerih, ko na zahtevo za sodno varstvo postopek
ustavijo, ne odločijo hkrati tudi o stroških zagovornika ampak pričakujejo, da bo o stroških
odločil prekrškovni organ. To pomen, da morajo prekrškovni organi odločiti o stroških postopka
zagovornika tudi za postopek pred sodišči, za katerega nimajo nobenih podatkov o zahtevnosti
postopka, narokov ipd., skratka na pamet, ob dejstvu, da prekrškovni organi niso vešči
predpisov s tega področja, čeprav zakon jasno določa, da so za to pristojna sodišča. Tudi v
komentarju ZP-1 je o stroških zagovornika zapisano, da mora sodišče s sodbo ali sklepom, s
katerim se postopek o prekršku konča, odločiti tudi o tem kdo je dolžan plačati stroške
postopka in kolikšni ti stroški so. In nadalje, da se o stroških postopka odloči s sodbo ali
sklepom, s katerim se postopek konča. Tako pa je prekrškovnim organom dodeljena naloga o
presojanju, kar jim po definiciji ne pripada.
Prav tako zaradi storilcev ni dobro, da sodišča v zavrnjenih ali zavrženih zahtevah za sodno
varstvo v izreku nimajo določene sodne takse. Sicer si kršitelji predstavljajo, da so takse
odvisne od dobre volje prekrškovnega organa.
V gozdarski inšpekciji je večina zadev zaključena na prvi stopnji. V povprečju zadnjih nekaj let
je le na okoli 10 % odločitev podana zahteva za sodno varstvo. Sodišča bi se morala organizirati
tako, da bodo zahteve za sodno varstvo obravnavala čim hitreje. V zadnjem času opažamo,
da so zahteve za sodno varstvo bile v nekaj primerih dodeljene drugim sodiščem. To je
vsekakor pohvalno. V spodnji preglednici navajamo nekaj primerov okrajnih sodišč, ki imajo
zahteve za sodno varstvo v reševanju nesorazmerno dolgo.
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
Inšpekcijski nadzor na področju lovstva in ribištva je do julija 2012 opravljalo16 inšpektorjev,
ki so organizirani v sedmih enotah inšpektorata. Poleg vodje lovske in ribiške inšpekcije, je
na področju lovstva opravljalo neposredni inšpekcijski nadzor 11 inšpektorjev, od tega sedem
inšpektorjev tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, trije inšpektorji opravljajo
inšpekcijski nadzor samo na področju lovstva. S prvim julijem je zaradi upokojitve prenehal
opravljati inšpekcijski nadzor inšpektor, ki je nadzor opravljal samo na področju lovstva. Na
področju sladkovodnega ribištva so opravljali nadzor 3 inšpektorji, od tega en inšpektor tudi
na področju kmetijske inšpekcije in en inšpektor na področju lovske inšpekcije. Na področju
morskega ribištva sta opravljala nadzor 2 ribiška inšpektorja. Sedem inšpektorjev je opravljalo
prvega julija nadzor samo na področju lovstva in ribištva, po prvem juliju le šest inšpektorjev,
ostali tudi na ostalih področjih. Tudi v letu 2012 se je povečalo območje dela inšpektorjem,
predvsem tistim, ki opravljajo delo samo na področju lovske inšpekcije, ostajajo nekatera
območja v Sloveniji, ki nimajo stalnega inšpekcijskega nadzora na področju lovstva in ribištva.
Na območju Primorske opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju lovstva, vodja lovske
in ribiške inšpekcije in po potrebi tudi kdo od lovskih inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na
ostalih področjih. Na področju Prekmurja pa opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju
lovstva inšpektor iz Dravograda. Na obeh področjih se praktično opravlja inšpekcijski nadzor
samo na podlagi prijetih prijav, saj rednega nadzor z obstoječo kadrovsko zasedbo ni mogoče
vzpostaviti. Na področju sladkovodnega ribištva lahko govorimo le o delnem nadzoru tega
področja, saj nadzor sladkovodnega ribištva opravljajo le trije inšpektorji, od tega le ena
64
inšpektorica, s sedežem v Ljubljani, opravlja nadzor izključno na področju sladkovodnega
ribištva in nadzor na področju morskega ribištva, v delu nadzora prodaje rib in ribiških
proizvodov.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljata nadzor dva inšpektorja, en inšpektor
opravlja pretežno nadzor na morju, drugi pa večji del opravlja nadzor prodaje rib in ribiških
proizvodov, na področju prodaje nadzor ni zadosten zaradi premajhnega števila ribiških
inšpektorjev (sladkovodno ribištvo), ki v notranjosti države opravljajo delo na področju nadzora
prodaje rib in ribiških proizvodov.
Organizacija dela na področju lovske inšpekcije, kjer je v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo,
gozdarstvo in hrano največ inšpektorjev, ki imajo pooblastila za delo na dveh različnih
področjih, izvira še iz obdobja, ko je področje lovstva urejal zakon iz leta 1976, na podlagi
katerega so bile pristojnosti in delovne obveze lovskih inšpektorjev precej omejene. Z novo
zakonodajo iz leta 2004 so se zahteve in obveznosti do upravljavcev lovišč in do dela lovskih
inšpektorjev zelo povečale. Zlasti veliko povečanje teh zahtev pa je bilo v letu 2009, saj so bile
upravljavcem lovišč v tem letu podeljene koncesijske pravice za upravljanje z lovišči s
podpisom koncesijskih pogodb. Prav tako se je povečal obseg dela gozdarskim inšpektorjem.
Obstoječa ureditev, dvojna pooblastila za delo na področju gozdarske in lovske inšpekcije
ustvarja sicer podobo, da je inšpekcijski nadzor na področju lovstva zelo dobro urejen. V
resnici pa vodi v površno in naključno opravljanje nadzora tako na področju lovstva kot na
področju gozdarstva, saj so inšpektorji, ki opravljajo nadzor na obeh področjih preobremenjeni
in le s težavo in z veliko mero navdušenja, tudi izven običajnega delovnega časa, uspejo
opraviti delo na obeh področjih. Vendar pa tak način dela dolgoročno ne more obroditi
pozitivnih rezultatov. Kljub prizadevanju inšpektorjev, ki vršijo nadzor na področju lovstva, da
bi zagotovili celovit inšpekcijski nadzor vseh upravljavcev lovišč, ugotavljamo, da to praktično
ni izvedljivo zaradi kadrovskih omejitev na področju lovske inšpekcije. Pri posameznih
upravljavcih lovišč je inšpekcijski nadzor opravljen samo delno oz. samo na ozkem delu nalog,
ki jih morajo upravljavci opravljati, npr.: vodenje evidenc. Omejena kadrovska sestava na
področju lovske inšpekcije predstavlja dejansko oviro za opravljanje celovitega nadzora na
področju lovstva in se delno že odraža na poslabšanju stanja na terenu in posledično
površnega izvajanja zakonodaje s strani upravljavcev lovišč. Stalen nadzor in stalno
spremljanje upravljavcev lovišč pri izvajanju njihovih obveznosti zagotavlja urejenost na
področju lovstva. Okrnjena kadrovska zasedba na področju lovske inšpekcije je že predolgo
in je kadrovsko pomanjkanje preveliko, da bi jo lahko reševali z prilagojeno organizacijo dela.
Inšpektorji za sladkovodno ribištvo, ne opravljajo nadzora samo pri upravljavcih ribiških
okolišev. Opravljajo tudi nadzor na področju prodaje rib in ribiških proizvodov na celotnem
področju R Slovenije, prav na tem področju pa obstoječe število ribiških inšpektorjev ne
omogoča zadostnega nadzora. Število prodajaln bodisi v večjih trgovskih centrih ali
samostojnih ribarnic je preveliko, da bi celotno delo opravili štirje inšpektorji, če v tem sklopu
omenim še inšpektorja, ki opravlja nadzor na področju morskega ribištva. Nemogoče pa je
pričakovati, da bi trije inšpektorji, ki nadzirajo sladkovodno ribištvo prisostvovali pri vseh
primerih poginov rib, ki se zgodijo v državi.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljata delo dva ribiška inšpektorja, ki imata
razdeljeno delo, eden poudarek nadzoru na morju, drugi inšpektor pa poudarek nadzoru prve
prodaje, prodaje in transportu rib in ribiških proizvodov. Mnenja smo, da je za področje obale
takšen nadzor in število inšpektorjev, ki ga opravljajo zadovoljiv. Seveda ne moremo zagotoviti
stalne, 24 urne prisotnosti inšpektorja na morju. Inšpekcijski nadzor na morju ni omejen samo
na dopoldanski čas, temveč se opravlja ob različnih urah in tudi ponoči, občasno tudi v sobotah
in nedeljah. Tak način dela zahteva še posebno angažiranje ribiških inšpektorjev, vendar le na
tak način lahko zagotovimo učinkovit inšpekcijski nadzor na morju. Zaradi standardizirane
oblike zapisnika (EU uredba), ki se je začel uporabljati v letu 2012 pri nadzoru gospodarskega
65
ribolova in prodaje, se povečuje čas pregleda in zmanjšuje število opravljenih pregledov v
tekočem letu.
Obseg dela na področju nadzora lovstva in ribištva se stalno povečuje, temu obsegu dela pa
ne more slediti kadrovska zasedba delovnih mest in število inšpektorjev, ki delujejo na tem
področju. Večina inšpektorjev, ki opravljajo inšpekcijski nadzor na področju lovstva opravlja
tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, kjer se naloge inšpektorjev in obseg dela na
področju gozdarstva tudi stalno povečuje. Na podlagi naštetih dejstev lahko zaključimo, da se
bo odsotnost inšpektorjev na tem področju dela odražala tudi na urejenosti tega področja.
Še posebej je potrebno opozoriti na premajhen obseg nadzora na področju transporta in
prodaje rib in ribjih proizvodov. Manjši obseg nadzora bo tudi na področju rednih inšpekcijskih
nadzorov upravljavcev ribiških okolišev in upravljavcev lovišč. Na določenih območjih kjer je
izrazit kadrovski primanjkljaj (Primorska, Prekmurje kot najbolj izpostavljena območja) uspejo
ribiški in lovski inšpektorji opraviti inšpekcijske postopke samo na podlagi prijav inšpekciji,
samostojni pregledi pa so se znižali na minimum. Posledično se bo s strani lovske in ribiške
inšpekcije zmanjševal obseg nadzora prodaje zavarovanih živalskih vrst, kar ni primarna
pristojnost te inšpekcije, vendar smo jo do sedaj redno opravljali. Zaradi značilnosti dela lovske
in ribiške inšpekcije je obseg dela izven običajnega delovnega časa zelo visok, inšpektorji ga
opravijo zgolj z prerazporeditvijo delovnih ur, brez dodatnih plačil (noč, sobota, nedelja).
Lovska in ribiška inšpekcija je v letu 2012, v skladu z Zakonom o prekrških izrekla 351 ukrepov
brez opozoril. Vloženih je bilo 37 zahtevkov za sodno varstvo, kar je več kot 10% od izrečenih
ukrepov. Zaradi neplačila glob je bilo podanih 35 predlogov za uklonilni zapor, kar predstavlja
nekaj manj kot 10% izrečenih ukrepov v skladu z zakonom o prekrških. Vloženih je bilo tudi
32 predlogov za izterjavo zaradi neplačila izrečenih obveznosti, kar predstavlja 9% od izrečenih
ukrepov brez opozoril. Od 351 izrečenih ukrepov brez opozoril na podlagi Zakona o prekrških
se jih 104 ni končalo z osnovnim izrečenim ukrepom inšpektorja, kar predstavlja 29% izrečenih
ukrepov brez opozoril.
Zahtevki za sodno varstvo, podani predlogi za uklonilni zapor ostajajo na podobni ravni kot
leta 2011, povečalo se je število predlogov za izterjavo, ki se je skoraj podvojilo glede na leto
2011. Nadaljevanje vodenje prekrškovnega postopka v kar 29% primerov, predstavlja veliko
dodatno obremenitev za inšpektorje.
• Lovska inšpekcija
Pregled kršitev posameznih zakonskih določil:
v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem
nadzoru je bilo izvedenih: 714 inšpekcijskih pregledov.
66
inšpekcijski pregledi
izmera predpisanih podatkov
izredni poseg
lov nelovnih živali
preprečevanje škod
načrtovani ukrepi
lovska izkaznica
krmljenje v nasprotju z načrti
lovsko čuvajska služba
zasledovanje ranjene divjadi
ostalo
Slika 4:
Struktura izvedenih inšpekcijskih pregledov v l. 2013.
Poudarek dela inšpektorjev se je nanašal na kontrolo izvajanja načrtovanih ukrepov, ki so
opredeljeni v letnih lovskih načrtih.
V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izrečenih 62 opozoril in 210 ukrepov, kjer je bila
izrečena globa ali opomin.
prekrškovni postopki
opozorila
lov izven lovne dobe
spuščanje psa brez nadzora
krmljenje v nasprotju z načrti
opustitev izvajanja načrtovanih
ukrepov
vznemirjanje divjadi,…mirna
cona
ostalo
Slika 5:
Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov v l. 2013.
Na področju prekrškov je največji obseg izrečenih ukrepov zaradi opustitve izvajanja
načrtovanih ukrepov, ki so opredeljeni v letnih lovskih načrtih kot podlaga za upravljanje z
divjadjo. Kot vsako leto je tudi v letu 2012 visok delež med prekrškovnimi zadevami odpadel
67
na izrečena opozorila.
Lovska inšpekcija je v januarju in februarju opravila nadzor kategorizacije odvzema divjadi, ki
vključuje nadzor vodenja evidenc, nadzor dela komisij za kategorizacijo in kontrolo izmere
podatkov. Lovski inšpektorji so sodelovali pri delu komisij za ocenitev odvzema v vseh Lovsko
upravljavskih območjih. Nadzor je bil opravljen pri 263 loviščih v Sloveniji, kar predstavlja 63%
lovišč. Vendar pa to ne pomeni, da je bil v omenjenih loviščih opravljen celovit inšpekcijski
nadzor, temveč da je v teh loviščih lovski inšpektor opravil vsaj en inšpekcijski ukrep. V
omenjenem številu opravljenih inšpekcijskih pregledov so zajeti podatki o pregledih pri pravnih
osebah, ne zajemajo podatkov o inšpekcijskem nadzoru posameznikov, članov upravljavcev
lovišč. Obseg nadzora v lovskih družinah ostaja nekako na ravni iz preteklega leta in je v višini
planiranega števila pregledov pri lovskih družinah.
Povečal se je obseg nepravilnosti pri izvajanju načrtovanih ukrepov. Povečanje gre predvsem
na račun doslednega dela lovske inšpekcije, v tem letu je lovska inšpekcija poostrila nadzor
izvajanja načrtovanih ukrepov na vseh področjih načrtovanja, tako pri parkljasti divjadi, mali
divjadi in izvedbi del v lovišču. Cilj nadzora je, da se načrtovane ukrepe tudi izvede in ne da so
samo del načrta. Predvsem gre za dela v lovišču, ki so bila mnogokrat planirana izvedba pa je
bila nekoliko slabša. Enako velja za izvedbo načrtovanih ukrepov pri mali divjadi, kjer je
prevečkrat prihajalo do prevelikih odstopanj med planiranimi in izvršenimi ukrepi. Želeli bi, da
upravljavci lovišč aktivno sodelujejo pri pripravi načrtovanih ukrepov in si zadajo tudi izvršljive
cilje, le v tem primeru je izvedba načrtovanih ukrepov tudi mogoča.
Tudi v primerjavi z letom 2011 se povečuje problematika prisotnosti divjadi v urbanem okolju,
tudi v večjih mestih. Povečuje se število večje parkljaste divjadi predvsem srnjadi na področju
naselij, kar še povečuje nevarnost zaradi morebitnih trkov divjadi in avtomobilov. V letu 2012
je bila lovska inšpekcija obveščena in je ukrepala pri treh primerih napadov vran na ljudi. Težko
je pravočasno zagotoviti pomoč ljudem po napadih vran. Za take primere ni določene službe,
ki bi ustrezno ukrepala 24 ur na dan.
Lovski inšpektorji so sodelovali pri izrednih posegih v primerih pojavljanja divjadi na ne lovnih
površinah, v času lovopusta ali po že opravljenem odvzemu v posamezni lovski družini.
Sodelovanje lovske inšpekcije zaradi izrednih posegov je bilo mnogo več kot v predhodnih
letih, beležimo 95 takih ukrepov ko so lovski inšpektorji izrekli ustrezen ukrep.
Problematika lovsko čuvajske službe: izvajanje lovsko čuvajskih opravil na terenu s strani
lovskih čuvajev nikakor ne zaživi, kar ugotavljamo že vrsto let. Lovski inšpektorji so tudi v letu
2012 nudili strokovno podporo pri izobraževanju lovskih čuvajev po posameznih področjih.
Vedno več primerov je kjer lovski čuvaji pričakujejo, da bo njihovo delo opravila lovska
inšpekcija ali pa nočejo sodelovati pri skupnem pregledu (npr.: nepravilnega krmljenja). V
praksi to pomeni, da lovski čuvaji sicer posredujejo prijavo o nepravilnosti, ki so jo ugotovili,
vendar o tem ne želijo dati pisnega poročila ali sodelovati pri skupnem pregledu. To kaže, da
se v okolju kjer opravljajo lovsko čuvajsko službo na čuvaje verjetno izvaja določen pritisk ali
»izključitev« v okvirih lovske družine. Da do tega ne bi prihajalo bi morali imeti lovski čuvaji
večjo podporo s strani vodstva lovskih družin, tega pa očitno ni oz. vedno več je lovskih družin
kjer lovsko čuvajsko službo opravlja starešina in ali gospodar lovske družine. Opisan primer
sicer ni neposredno v nasprotju z zakonom je pa z moralnega vidika zelo sporen zaradi več
vzrokov. Pogodbo za delo lovskega čuvaja v primeru, da je to starešina, ki je odgovorna oseba
pravne osebe, podpiše sam s seboj. Lovski čuvaji bi morali biti pri svojem delu samostojni in
nadzirati tudi delo starešine in gospodarja lovske družine, v takih primerih očitno nadzirajo
sami sebe. Prevelika koncentracija zadolžitev v eni osebi prav gotovo ne pripomore k boljši
urejenosti razmer v lovski družini, še zlasti če gre za združitev nalog s področja odločanja in
nadzora.
Tudi v letu 2012 smo se srečevali s problematiko pobegov divjadi iz obor Menimo da bi se
stanje na tem področju uredilo v kolikor bi dobili predpis, ki bi urejal označevanje divjadi za rejo
v oborah.
68
Problematika škod na kmetijskih zemljiščih: zaradi zmanjševanja škod je lovska inšpekcija
ukrepala tudi z izdajo odločb za izredni poseg na področjih kjer ali ni bil planiran odstrel ali pa
je bil odstrel že izvršen v okvirih planiranega odstrela pa so se škodni primeri še vedno
ponavljali, prav tako je bilo izdano več odločb za posege z odstrelom sivih vran, zaradi
povečanja škodnih primerov. Lovske družine se pravilo držijo rokov, ki so predpisani pri
cenitvah škod lastnikom zemljišč, povečuje pa se število primerov, ko pri cenitvi škodnega
primera lovska družina ni dala zapisnika oškodovancu, ki tako težko dokazuje upravičenost
postopka pred ustrezno komisijo na drugi stopnji.
• Ribiška inšpekcija sladkovodno ribištvo
Analiza kršitev posameznih zakonskih določil:
v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem
nadzoru: 104 pregledov.
inšpekcijski pregledi
izvrševanje letnega programa
vznemirjanje na drstiščih
ostalo
Slika 6:
Struktura izvedenih inšpekcijskih pregledov na področju sladkovodnega ribištva.
Poudarek dela ribiških inšpektorjev sloni na nadzoru izvrševanja letnega programa dela
posamezne ribiške družine.
V skladu z Zakonom o prekrških: izrečena 10 opozorila in 74 ukrepov opomin in globa v skladu
z Zakonom o prekrških
69
prekrškovni postopki
opozorila
lov brez dovolilnice
vznemirjanje na drstiščih
lov rib na prepovedan način
ostalo
Slika 7:
Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov na področju sladkovodnega ribištva.
Najpogostejše nepravilnosti pri pregledu poslovanja ribiških družin je bilo ugotovljenih pri
vodenju evidenc in mesečnih poročil ribiško čuvajske službe. Pri preverjanju izvrševanja
Letnega programa je opazno, da Ribiškogojitveni načrti še niso potrjeni, zato izvajalci ribiškega
upravljanja ne vedo, kateri dokument naj upoštevajo pri izvajanju dejavnosti: veljavnega, ki ga
ni mogoče več upoštevati, ker so se razmere v vodah spremenile ali formalno neveljavnega,
ki pa je usklajen z dejanskim stanjem, ker še ni potrjen Nov načrt bi moral začeti veljati že leta
2010.
Zaradi hude suše poleti je bilo več prijav, da so struge potokov skoraj suhe, lastniki MHE ne
upoštevajo ekološko sprejemljivega pretoka, kmetje pa odvzemajo vodo brez vodnega
soglasja. Možnosti ukrepanja ribiška inšpekcija nima, pri omenjenih kršitvah smo sodelovali z
inšpekcijo, ki je pristojna za vode. Nadaljevali so se posegi v vode, ki niso bili usklajeni z
izvajalci ribiškega upravljanja, v večini primerov so se izvajala vzdrževalna dela, za katere ni
potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, zato investitor ni iskal soglasja Zavoda za ribištvo.
Posegi so bili izvedeni povsem brez rešitev, ki so naravi prijazne in omogočajo življenje vodnim
organizmom.
Narašča število prekrškovnih zadev, ki so nadgradnja prijav ribiških čuvajev, kar kaže na dobro
sodelovanje z ribiško čuvajsko službo in hkrati potrjuje, da ribiški čuvaji iz leta v leto boljše
opravljajo nadzor na svojem področju.
Povečuje se tudi obseg dela izven običajnega delovnega časa, tako na inšpekcijskih ukrepih
ob izrednih dogodkih, kot pri rednih nadzorih ribiških družin, kjer je vedno težje opravljati
inšpekcijske preglede v dopoldanskem času.
Ribiški inšpektorji so v letu 2012 opravili inšpekcijski nadzor v 80% ribiških družin, kar je
nekoliko večji obseg kot v preteklem letu.. Nadzor v ribiških družinah je namenjen predvsem
nadzoru upravljanja in izvajanja letnih načrtov ter pripravi letnih poročil za potrebe ribiškega
katastra.
Problematika upravljanja posameznih bajerjev, zapuščenih gramoznic napolnjenih z vodo se
vsako leto povečuje. Pojavljajo se upravljavci izven ribiških družin, običajno lastniki, ki so dobili
povrnjeno lastnino v denacionalizaciji. Problemi se pojavljajo predvsem pri upravljanju brez
70
ustrezne dokumentacije, upravljanju na področju izvajanja ribištva in izvajanju komercialnega
ribolova.
Pogini rib zlasti v poletnem obdobju se pojavljajo že kar nekaj let zapored, v preteklem letu je
policija zavzeto opravljala vzorčenje vod. Rezultati vzorcev so bili hitro in razumljivo
posredovani s strani zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Ribiška inšpekcija je lahko
ukrepala le v primeru uničenja drstišč in posegov v varstvene vode, pooblastila v primerih
onesnaženja voda ima inšpekcija za okolje. Ribiška inšpekcija ne more zagotoviti prisotnost
ribiškega inšpektorja v času pogina na samem mestu kjer je do pogina prišlo, v Sloveniji nadzor
na področju sladkovodnega ribištva opravljajo le trije ribiški inšpektorji in še to ne za polni
delovni čas. Kadrovsko je nemogoče zagotoviti prisotnost ribiškega inšpektorja. Ribiški
inšpektorji opravljajo na tem področju nadzor upravljavcev voda ali so opravili vse obveze, ki
jih v skladu z zakonom imajo v primeru pogina rib.
Inšpektorji, ki opravljajo nadzor sladkovodnega ribištva opravljajo tudi nadzor prodaje rib in
ribiških proizvodov. Na tem področju bo v bodoče potrebno opraviti več inšpekcijskih
pregledov ker se povečuje se število prodajnih mest rib in ribiških proizvodov, še zlasti to velja
za osrednjo in severovzhodno Slovenijo.
• Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo
Analiza kršitev posameznih zakonskih določil:
v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem
nadzoru: opravljeno 686 pregledov.
inšpekcijski pregledi
kontrolni pregled
spremljanje ulova in prodaje
dejansko stanje v nasprotju z
dokumentacijo
prodaja na drobno rib..
Slika 8:
Struktura opravljenih inšpekcijskih pregledov na področju morskega ribištva.
V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izpeljanih 98 postopkov.
71
prekrškovni postopki
opozorila
vodenje ladijskega dnevnika
dejansko stanje v nasprotju z
dokumentacijo
prodaja in spremljanje ulova
ostalo
Slika 9:
Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov na področju morskega ribištva.
V skladu s planiranim deli so se opravljali pregledi v ribarnicah, restavracijah predvsem na
obali, zaradi kadrovskih omejitev je bilo teh pregledov v ostalih delih Slovenije manj kot bi si
želeli. Iztovor in prva prodaja neposredno s plovila (pristanišča: Koper, Izola, Piran) ter nadzor
morskega in prostočasnega ribolova na morju, je bilo v letu 2012 pri nosilcih dejavnosti in
ribičih zaznati velik odstotek skladnosti s slovensko zakonodajo. Večje število nepravilnosti je
bilo pri skladnosti med ribolovnimi dovoljenji in dejanskim stanjem samih plovil (lastništvo,
moč motorja in prostornina – BT). Nadzor na tem področju se je vršil prvič v letu 2012.
Praktično v celoti se je uredilo označevanje ribiških proizvodov v maloprodaji – ribarnicah.
Označevanje predpakiranih ribiških proizvodov v maloprodaji se v letu 2012 ni preverjalo.
V dokajšni meri je urejena tudi sledljivost ribiških proizvodov v obalnih restavracijah, zaradi že
naštetih težav je bilo največ inšpekcijskih pregledov opravljeno na obali. Kljub temu, da 100%
sledljivosti ribiških proizvodov v gostinstvu ni mogoče zagotoviti zaradi slovenske posebnosti
t.j. zamrzovanja svežih ribiških proizvodov pri uporabnikih - gostincih. Za nadzor na tem
področju je potrebno zagotoviti stalen nadzor, delo na podlago občasnih akcij na tem področju
ne obradi sadov.
Ocenjujemo, da je najbolj pomanjkljiv in otežen nadzor nad izvajanjem zakonodaje glede
iztovora in prve prodaje oz. izdajo ustrezne dokumentacije in posledično sledljivosti ulova.
Razlog tiči v relativno ohlapni slovenski zakonodaji, ki dopušča različna pota prodaje ulova, s
tem pa težji nadzor nad že tako razdrobljenim ribiškim sektorjem.
V letu 2012 je bilo zaseženih 53,67 morskih dateljnov.
Pri nadzoru iztovora in prve prodaje v pristaniščih, časovni prihod ribičev v pristanišče ni
reguliran, kakor ne odkupna mesta prve prodaje, zato je inšpekcijski nadzor v pristaniščih
velikokrat opravljen ne, da bi se v njih zabeležila kakršnakoli aktivnost iztovora oz. prve
prodaje. Zadeva se je mnogokrat evidentirala le kot uradni zaznamek. Tako je bilo v letu 2012
opravljeno 18 pregledov v Izoli in 14 pregledov v Piranu v različnih časovnih obdobjih brez
ugotovljenega iztovora oz. aktivnosti prve prodaje. V Kopru se prva prodaja vrši na stojnicah
koprske tržnice zato nepotrebnih izhodov ni bilo. V večernih urah, ko v pristanišče prihajajo
72
koče, se nadzor ni opravljal, tudi v tem času ni definiran čas prihoda oz. iztovora.
Koncem leta 2012 se je ribiška inšpekcija opremila z umerjenimi tehtnicami za kontrolo
tehtanja rib in ribiških proizvodov. V decembru 2012 so bili opravljeni prvi inšpekcijski pregledi,
kjer se je opravil nadzor z tehtanjemin posledično nadzor ustreznega izpolnjevanja deklaracije
o iztovarjanju. Oceno uspešnosti takega nadzora bomo lahko podali naslednje leto.
Uredbi št. 1224/2009 in 404/2011 predpisujeta tudi standardizirano vsebino inšpekcijskih
zapisnikov in sicer poseben zapisnik za inšp. pregled plovila na morju, inšp. pregled plovila pri
pretovarjanju, inšp. pregled plovila v pristanišču ali ob iztovarjanju pred prvo prodajo, tržni
inšp. pregled in inšp. pregled vozila. Uredbi predpisujeta veliko količino zapisanih podatkov
tudi v primeru če stvari ustrezajo zakonodaji. V letu 2012 se je že uporabljal standardiziran
zapisnik za tržne inšp. preglede, konec leta 2012 pa se je začel uporabljati tudi zapisnik za
inšp. pregled plovila v pristanišču ali ob iztovarjanju pred prvo prodajo.
Ugotivitev:
-
priprava na inšp. pregled je daljša (priprava zapisnikov),
sami inšp. pregledi so daljši tudi v primeru če je vse vredu,
veliko časa vzame vnašanje zapisnikov v inf. sistem.
Posledica:
-
predvidevamo zmanjšanje št. pregledov zaradi povečanja administrativnega dela (delno
se je to zgodilo že v letu 2012, še večji upad predvidevamo v naslednjih letih).
Opažanja:
-
nekateri podatki, ki so zahtevani v inšp. zapisnikih so neizvedljivi za naše razmere – ker
je uredba pisana za pogoje predvsem večjih ribiških gospodarstev in jih pri nas nimamo.
nekateri zapisniki (inšp. pregled plovila pri pretovarjanju in inšp. pregled vozila) so
neuporabni za naše razmere – pretovarjanja na morju nimamo.
inšp. pregled plovila v pristanišču ali ob iztovarjanju pred prvo prodajo, je pogojno
uporaben saj prve prodaje v smislu evropske ribiške uredbe pri nas ni.
Prijav na področju ribištva (iztovor, prodaja) praktično ni, zato vse delo poteka po uradni
dolžnosti.
Na morju je še vedno prisotno nepisano pravilo prijavljanja ribičev med seboj. V večini primerov
so to anonimne prijave. Kontrola prijave se izvrši isti dan oziroma najkasneje naslednji dan. V
večini primerov kršitev po prijavi ni možno potrditi, ker gre za prijave ko se prijavlja dogodke,
ki so se že dogodili in jih ni več mogoče preveriti. Pri nadzoru vodenja ladijskega dnevnika, pa
je z zbiranjem obvestil in večtedenske kontrole bilo ugotovljeno nekaj kršitev in so posledično
s tem te ribiči izgubili možnost razreza plovila in s tem pridobitve finančnih sredstev.
V letu 2012 je bila izpeljana skupna akcija s prestavniki ostalih inšpekcij in sicer s carino.
Mobilna carinska skupina se je pridružla kontroli na morju.
Skupaj s policijo se je opravila nočna akcija v Piranskem zalivu (rezervat Portorož). Ob
zaključku akcije so bile obravnavane štiri osebe, katere so bile zaustavljene s pomočjo
policijskih patrulj in so hotele pobegniti.
Z italijansko obalno stražo iz Trsta v letu 212 ni bilo skupnih akcij.
Tedensko se sestane koordinacija služb na morju, kjer sodeluje tudi ribiška inšpekcija. Slednja,
je bila ponovno potrjena in določena z novo vladno uredbo, ki je izšla leta 2012.
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO
Leto 2012 je za Inšpekcijo za okolje in naravo pomenilo nekaj organizacijskih sprememb.
73
Zaradi odločitve Vlade RS o zmanjšanju števila ministrstev se je konec meseca marca lanskega
leta ukinilo Ministrstvo za okolje in prostor. Posledično se je ukinil tudi Inšpektorat RS za okolje
in prostor. Okoljski del ministrstva se je pripojil Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.
Tako je nastalo Ministrstvo za kmetijstvo okolje. Inšpekcija za okolje je postala del Inšpektorata
RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, ki pa se je s 1. januarjem 2013 zaradi nove
reorganizacije preimenoval v Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju IRSKO).
Tudi za leto 2012 ugotavljamo, da je največji problem, s katerim se sooča Inšpekcija za okolje
in naravo, obsežna in vsebinsko zelo raznolika zakonodaja. Vsi zgoraj našteti zakoni namreč
skupaj z enormnim številom podzakonskih aktov določajo delovno področje te inšpekcije in s
tem hkrati pooblaščajo in zavezujejo inšpektorje za okolje za nadzor na vseh teh področjih.
Izjemno široko področje dela, ki ga morajo kljub delni specializaciji obvladovati inšpektorji,
predstavlja neobvladljiv problem, še zlasti v območnih enotah z manjšim številom inšpektorjev.
Tega problema ne omili niti v preteklosti uvedena specializacija na področju varstva narave in
urejanja voda, ker se s številnimi in pogostimi spremembami obstoječih predpisov ter
izdajanjem novih, ne povečuje le število inšpekcijskih zavezancev, temveč se področje nadzora
inšpekcije za okolje širi tudi vsebinsko, pri čemer pa ostaja število inšpektorjev ves čas
nespremenjeno oziroma se celo manjša. To se je pokazalo tudi ob sprejemu Zakona o
uravnoteženju javnih financ, saj je Inšpekcija za okolje in naravo ostala brez treh zaposlenih,
dveh inšpektorjev, ki sta se upokojila ter strokovne sodelavke, ki ji delovno razmerje ni bilo
podaljšano.
Zaradi zapletenega koncepta oblikovanja predpisov in včasih tudi nedoslednih ali celo
manjkajočih definicij pojmov, je potrebno veliko časa za seznanitev z vsebino predpisa, da
lahko inšpektor v primeru nespoštovanja predpisanih pravil ravnanja sploh pravilno in zakonito
ukrepa. Poleg tega morajo inšpektorji pri nadzoru naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje
večjega obsega (IPPC naprave), zelo dobro poznati obsežne tehnološke postopke in strokovno
zahtevne BAT in BREF dokumente, ki jih morajo predhodno natančno proučiti.
• Organizacija dela
V Inšpekciji za okolje in naravo je bilo na dan 31.12.2012 zaposlenih 55 inšpektorjev za okolje
in sicer v Uradu glavne inšpektorice direktorica inšpekcije, 2 inšpektorja in podsekretar, v
območnih enotah pa 52 inšpektorjev, katerim pri delu pomaga 5 nadzornikov. Vsi inšpektorji
izvajajo inšpekcijski nadzor na področju varstva okolja, 11 inšpektorjev je specializiranih za
delo na področju varstva narave, za delo na področju nadzora gensko spremenjenih
organizmov sta strokovno usposobljeni 2 inšpektorici. Za delo na področju nadzora urejanja in
zaščite voda je na vsaki območni enoti vsaj en strokovno specializiran inšpektor, ki pa izvaja
naloge tudi na področju okolja in področju narave.
• Načrtovanje dela
Načrtovanje je proces postavljanja ciljev in definiranje ustreznih poti in potrebnih aktivnosti za
uspešno doseganje zastavljenega. S čimbolj natančnim in časovno pravočasnim načrtovanjem
letnega dela lahko zagotavljamo učinkovit, transparenten in odgovoren način dela.
Izvajanje del in nalog inšpekcijskega nadzora poteka v skladu z letnim načrtom dela katerega
sestavni del je tudi program dela. Potreba po načrtovanem in organiziranem delu na področju
nadzora je izražena tako v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. april 2001 o
minimalnih kriterijih za okoljsko inšpekcijo v državah članicah prav tako pa tudi v Zakonu o
inšpekcijskem nadzoru. Na ta način želimo zagotoviti učinkovit, transparenten in odgovoren
način dela.
74
Letni načrt dela temelji na ugotovitvah nadzora preteklega obdobja, številu inšpekcijskih
zavezancev in vsebinskih obveznostih, ki izhajajo iz predpisov. Pomemben vpliv na letni načrt
ima tudi kadrovska zasedba.
Z letnim načrtom določimo prioritete našega dela, ki jih v obliki treh kategorij uvajamo tako
na področja nadzora kot tudi pri konkretnih inšpekcijskih zavezancih. Izoblikovali smo namreč
kriterije za razvrščanje inšpekcijskih zavezancev v tri različne kategorije, ki temeljijo na velikosti
vira onesnaževanja in na tveganju za okolje, ki ga dejavnost takega vira povzroča. S ciljem
slediti načelu delati pomembne stvari smo inšpekcijske zavezance razvrstili v tri kategorije, s
pomočjo računalniške aplikacije pa se vsako leto izdela program dela s konkretnim seznamom
inšpekcijskih zavezancev razvrščenih po kategorijah, ki so predmet inšpekcijskega nadzora v
tekočem letu. Področja razvrščena v prvo in drugo prioriteto smo obravnavali prednostno,
tretja prioriteta pa je bila namenjena nadzoru okoljsko manj problematičnih zadev.
Izvajanje programa dela se spremlja tedensko, mesečno se na uradu predstojnika opravi
analiza dela, območne enote pa mesečno pripravijo poročila o delu.
Tabela 43: Akcije nadzora v letu 2012.
Zap.
številka
Akcije nadzora
Področje
Izvedba
1.
Akcija nadzora divjih odlagališč odpadkov
Okolje
Celo leto
2.
Akcija nadzora emisij snovi v zrak iz nepremičnih
virov
Okolje
April – november
3.
Akcije nadzora čezmejnega pošiljanja odpadkov (10
akcij)
Okolje
Februar
november
4.
Akcija nadzora varovanih območij
Narava
April- oktober
5.
Akcija nadzora nad emisijami snovi v vode ter nadzor
nad ravnanji z blati iz čistilnih naprav
Okolje,
voda
Marec
november
6.
Akcija nadzora nad skladiščenjem izrabljenih gum
Okolje
Junij - september
7.
Akcija nadzora IJS ravnanja s komunalnimi odpadki
Okolje
Februar
november
-
8.
Akcija nadzora nad ravnanjem z embalažo in
odpadno embalažo
Okolje
Marec
november
-
9.
Akcija nadzora uporabe HOS pri upravljavcih naprav
Okolje
September
november
-
10.
CITES (internetno oglaševanje, trgovine, gojitelji)
Narava
Maj - november
11.
Vodna povračila neplačevanje
Voda
September
november
12.
Akcija nadzora vožnje v naravnem okolju (2x)
Narava
Februar, maj
-
-
–
Redni pregledi predstavljajo osnovo inšpekcijskega nadzora zavezancev na terenu in niso
75
posledica prijav ali pa akcij nadzora ampak so načrtovani vnaprej. Pri načrtovanju želimo
zagotoviti, da vsaj 60% aktivnosti predstavlja načrtovano delo. Osnovo predstavljajo podjetja
razvrščena v tri prioritetne kategorije - razrede, iz katerih izhaja tudi letna obveznost
inšpekcijskega pregleda (kategorija 1: enkrat letno, kategorija 2: enkrat na dve leti, kategorija
3 - enkrat na tri ali več let). Oblika rednega dela so tudi koordinirane akcije nadzora s katerimi
želimo na območju cele države sočasno preveriti izvajanje določene predpisane obveznosti. Na
tak način hitro in v kratkem času pridobimo informacijo o stopnji implementacije določenih
zahtev predpisa na območju cele države. Istočasno pa tak način dela prispeva k poenotenju
dela in k večji preglednosti stanja, istočasno pa kaže na pomanjkljivosti tega področja. Izkazalo
se je, da so akcije nadzora, kot ena od oblik rednega dela, koristne in učinkovite.
Izredni pregledi se izvajajo kot odziv na prejete prijave in pobude. Ker števila prijav ni
mogoče predvideti in tudi števila teh pregledov ni možno vnaprej načrtovati, smo porabo časa,
potrebnega za take aktivnosti, ocenili glede na izkušnje preteklih let. Število prejetih prijav,
pobud in zahtev za razna poročila se iz leta v leto povečuje, njihova vsebina pa je različna tako
po vsebini kot tudi po zahtevnosti. Glede na določilo prvega odstavka 24. člena Zakona o
inšpekcijskem nadzoru, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge
navedbe iz svoje pristojnosti, smo za obravnavo zadev v razumnem času, izoblikovali kriterije
za obravnavo prejetih prijav. V najvišjo prioritetno obravnavo sodijo:
-
če obstaja nevarnost za zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za
premoženje večje vrednosti;
prijave v primerih, ko se vsebina prijave nanaša na delovno področje iz I. kategorije
programa dela;
odgovori Varuhu človekovih pravic, odgovori na poslanska vprašanja, poročila
ministrstvu, Državnemu zboru, ….;
odgovori nevladnim organizacijam.
Drugi pregledi: V to kategorijo sodijo aktivnosti inšpektorja, ki jih inšpektor ne opravi na
terenu oziroma kraju samem, so pa povezane z nalogami inšpekcijskega nadzora in v samem
postopku pomenijo pomembne ugotovite dejstev in okoliščin za odločanje o zadevi. To so
predvsem aktivnosti povezane z inšpekcijskim in prekrškovnim postopkom (zaslišanje strank),
pregled dokumentacije (poročila, monitoringi) in priprava na obsežnejši inšpekcijski nadzor.
76
Series1; DRUGI
PREGLEDI; 2027;
26%
Series1; REDNI
PREGLEDI; 2953;
37%
Series1; IZREDNI
PREGLEDI; 2945;
37%
REDNI PREGLEDI
IZREDNI PREGLEDI
DRUGI PREGLEDI
Slika 10: Razmerje med rednimi, izrednimi in drugimi pregledi v letu 2012.
• Mednarodno sodelovanje
Na področju mednarodnega sodelovanja so inšpektorji za okolje vključeni v delovanje
mednarodne organizacije IMPEL za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje. To je
organizacija evropskih institucij pristojnih za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje,
katere osnovni cilj je širjenje uporabe uveljavljene dobre prakse s pomočjo izmenjave
informacij in promocija preizkušenih postopkov pri izvajanju zakonodaje in pri usposabljanju
na področju nadzora. Nov organizacijski okvir je organizacija dobila v letu 2007, ko je iz
neformalne organizacije postala formalna organizacija. Organizacijo v državi članici
predstavljajo nacionalni koordinatorji, ki se sestajajo dvakrat letno na generalni skupščini, ki
jo organizira država predsedujoča EU. V okviru organizacije se vsako leto izvedejo številni
projekti, v katerih sodelujejo tudi inšpektorji za okolje Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje.
Več informacij o organizaciji IMPEL je na razpolago na spletni strani: http://impel.eu/.
Inšpektorji Inšpekcije za okolje in naravo so v letu 2012 sodelovali v naslednjih projektih IMPEL
organizacije:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
77
Projekt »Waste sites«,
Projekt »Enforcement Actions III«,
Projekt »Doing the right things – TFS«,
Projekt »NCP exchange days«,
Projekt »Landfill sites«,
Projekt »IPPC Pig farming«,
Projekt »IED inspections«,
Letna konferenca o čezmejnem pošiljanju odpadkov (TFS konferenca),
Delavnica o vlogi carinske službe in drugih organov pri varovanju okolja.
• Inšpektorski informacijski sistem (OIS)
Tudi v letu 2012 so inšpektorji pri svojem delu uporabljali informacijski sistem OIS, ki je
namenjen organizaciji in sprotnemu spremljanju dela inšpektorjev. Poleg tega zagotavlja
preglednost in kontinuiteto inšpekcijskega nadzora posameznega zavezanca ter bistveno
prispeva k učinkovitosti nadzora. Na podlagi podatkov iz informacijskega sistema se za interno
uporabo opravljajo različne analize (število pregledov, število ukrepov, realizacija dela, itd.), ki
so pokazatelji kako uspešno je delo posameznega inšpektorja ter posledično tudi delo celotne
inšpekcije. Novosti sistema, ki so bile predvidene za implementacijo v letu 2012 niso bile
izvedene, zato bomo ta prenos poskusili izvesti v letu 2013. S tem bo aplikacija uporabnikom
še bolj prijazna, omogočala pa bo tudi bolj podrobne analize (glede na statuse zavezancev,
predpise, itd.).
Sicer pa se je s prehodom v nov inšpektorat začel uporabljati tudi nov informacijski sistem ISI,
ki je nadomestil SPIS4.
• Zakonodajni postopek
Oblikovanje posameznega predpisa in njegova uveljavitev oziroma uporaba v praksi je proces,
v katerem naj bi imeli pomembno vlogo tudi nadzorni organi, saj lahko tako pripravljalec
predpisa, kot zakonodajalec, predvsem z njihove strani pridobiva verodostojne podatke o
ustreznosti in učinkovitosti predpisa ter stopnji in obsegu njegove implementacije. Inšpekcija
bi torej morala imeti kot organ, ki predpise neposredno uporablja, v tem procesu vidno vlogo,
saj lahko zagotavlja povratne informacije s terena. Žal pa ugotavljamo, da kljub aktivnemu
vključevanju v zakonodajni proces, s predlogi, katerih namen je izboljšanje stanja v okolju in
naravi ter opozorili o nedorečenosti in nedoslednosti v besedilih veljavnih predpisov, naša
prizadevanja vedno niso uspešna. Besedila predpisov so pogosto nedosledna, v njih je marsikaj
nedorečenega, nemalokrat pa ne vsebujejo niti opredelitve osnovnih pojmov ter tako
omogočajo zelo različna tolmačenja posameznih določb. Slednja pa posredno prispevajo k
(ne)učinkovitosti inšpekcijskega nadzora, kar v javnosti prevečkrat ustvarja vtis
neprizadevnosti in ravnodušnosti inšpektorjev. V letu 2012 so inšpektorji za okolje s
pripombami in komentarji sodelovali pri pripravi 8 predpisov (Zakon o vodah, Zakon o varstvu
okolja ter različne uredbe). Njihove pripombe in predlogi so bili upoštevani le v manjši meri,
večji del pa so jih pripravljavci predpisov šteli za neutemeljene. Poudariti tudi moramo, da
priprava pripomb na osnutke predpisov zahteva razmeroma veliko pozornosti in truda, roki za
oddajo pripomb na osnutke predpisov pa so bili v primeru nekaterih predpisov zelo kratki.
• Sodelovanje z drugimi inšpekcijami in organi
Sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi je potekalo predvsem v okviru akcij nadzora, ki jih
pripravljajo regijske koordinacije. Sodelovanje je potekalo dobro v smislu izmenjave podatkov
in informacij ter po potrebi z izvajanjem skupnih pregledov. Inšpekcija za okolje in naravo je
najpogosteje sodelovala z zdravstveno inšpekcijo (področje oskrbe s pitno vodo), tržno
inšpekcijo, kmetijsko inšpekcijo, gradbeno inšpekcijo, Carinsko upravo RS in Policijo. S Policijo
so se inšpektorji v mesecu marcu udeležili skupne akcije nadzora ravnanja z gradbenimi
odpadki v naravnem okolju, ki je sovpadala z vseslovensko akcijo »Očistimo Slovenijo«, prav
tako pa so bili opravljeni skupni nadzori v romskih naseljih na področju Grosupljega. Inšpekcija
za okolje in naravo je dobro sodelovala tudi s predstavniki lokalnih skupnosti in
(med)občinskimi inšpekcijami. V praksi se je izkazalo, da je s sočasno izvedenimi nadzori
problematičnih zavezancev s strani pristojnih inšpekcij in ukrepanjem, zagotovljena hitrejša in
učinkovitejša vzpostavitev zakonitega ravnanja.
78
Na področju čezmejnega pošiljanja odpadkov so bile v sodelovanju s Carino, Policijo in Agencijo
RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) izvedene naključne akcije preverjanja pošiljk odpadkov na
mejnih prehodih Obrežje, Gruškovje in Fernetiči (tovorni promet), Luka Koper (pomorski
promet), ranžirna postaja Zalog (železniški promet) ter na posameznih avtocestnih odsekih
(počivališče Studenec pri Postojni, počivališče Dolinsko, počivališče Lukovica).
V mesecu aprilu in maju je bilo na posameznih mejnih prehodih za nadzorne organe izvedeno
nadaljevalno izobraževanje na področju čezmejnega pošiljanja odpadkov, predvsem v smislu
obravnave praktičnih primerov odkritih nezakonitih pošiljk. Nadaljevalo se je sodelovanje z
ARSO v smislu izmenjav podatkov in strokovnih stališč na posameznih delovnih sestankih.
• Izobraževanje inšpektorjev
Izobraževanje se izvaja na podlagi letnega načrta izobraževanja, ki vključuje izobraževanja
tako v tujini kot doma. V tujini so se posamezni inšpektorji izobraževali na raznih področjih
dela v okviru delavnic oziroma strokovnih konferenc ter projektov, ki so organizirane pod
okriljem organizacije IMPEL.
V letu 2012 je potekalo izobraževanje s področja čezmejnega pošiljanja odpadkov, ki je bilo
namenjeno predstavnikom organov, ki izvajajo nadzor nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov
(inšpektorat, Carina, Policija ter Agencija RS za okolje kot pristojni organ za izdajo soglasij).
Prav tako je bilo na področju čezmejnega pošiljanja odpadkov izvedeno izobraževanje samo
za inšpektorje za okolje.
Strokovna izobraževanja so bila izvedena na področju ravnanja z odpadki (predstavitev nove
uredbe z odpadki), izvedeno je bilo interno izobraževanje inšpektorjev glede emisij v vode,
poleg tega pa so se inšpektorji udeležili osnovnega usposabljanja s področja obravnavanja in
varovanja tajnih podatkov.
• UGOTOVITVE PRI DELU
• Splošne ugotovitve
Ponovno želimo poudariti, da samo z inšpekcijskim nadzorom ni možno uspešno uveljavljati
zakonodaje, zato je nujno aktivirati tudi druge mehanizme, ki bodo pripeljali do uspešne
implementacije predpisanih okoljskih standardov. Obstoječa zakonodaja tudi ne vsebuje
mehanizmov, ki bi deležnike motivirala k izvajanju predpisanih norm, manjkajo tudi inštrumenti
s katerimi bi preprečili finančno breme države v primeru zlorabe predpisov ali bankrota podjetij.
Številne možnosti izboljšanja učinkovitosti dela in prenosa dobrih praks daje tudi mednarodno
sodelovanje. Vendar pa prenos in implementacija pridobljenih informacij in izkušenj v redno
delo ni možna brez ustreznih in zadostnih kadrov. Ugotavljamo, da z obstoječo kadrovsko
zasedbo ni možno več zagotavljati inšpekcijskega nadzora na vseh področjih, za katera zakoni
in podzakonski predpisi pooblaščajo inšpektorje za okolje. Izjemno široko področje dela, ki ga
morajo kljub delni specializaciji obvladovati inšpektorji, predstavlja še zlasti v območnih enotah
z manjšim številom inšpektorjev neobvladljiv problem. V zaključkih večine zadnjih letnih poročil
smo izpostavili predloge za rešitev opisane situacije:
-
79
prenesti pristojnosti nadzora ravnanja z odpadki, ki po izvoru nastajajo v gospodinjstvu
vključno z gradbenimi, na občinski nivo;
v Zakon o varstvu okolja nedvoumno vnesti razmejitev pristojnosti med državnimi in
občinskimi nadzornimi organi
pooblastiti izvajalce javne službe urejanja voda za izvajanje izvršilnih postopkov
inšpektorjev za okolje;
-
vzpostaviti delovanje rečne nadzorne službe s polnimi pooblastili;
vzpostaviti delovanje naravovarstvene nadzorne službe s polnimi pooblastili;
urediti "informacijski sistem okolja", na način, kot je predpisan v 105. členu ZVO-1.
Še vedno ugotavljamo, da se noben od teh predlogov ni realiziral. Inšpekcijsko delo postaja
vse bolj zahtevno, izpostavljeno raznim pritiskom, verbalnim in fizičnim grožnjam ter stresno
in kot tako ima lahko škodljive posledice na zdravje zaposlenih. Glede na zelo velika pooblastila,
ki jih ima inšpektor, vključno s pooblastili v prekrškovnem postopku z zelo visokimi kaznimi, se
postavlja tudi vprašanje zagotavljanja primerne osebne varnosti na delovnem mestu.
Med težave, na katere opozarjamo že nekaj let, sodi tudi zakonodaja, ki je zelo zahtevno
napisana, v marsičem nedorečena in nejasna. Pojavlja se problem pristojnosti med
posameznimi inšpekcijskimi organi. To posledično dopušča različna tolmačenja, kar povzroča
nemalo težav pri njeni uveljavitvi in prenašanje odgovornosti in pristojnosti med inšpekcijskimi
organi. Nemogoča postaja situacija, ko mora praktično en inšpektor obvladati vsa področja, ki
so tudi po strokovni plati med seboj zelo različna. Tega problema ne omili niti v preteklosti
uvedena, poleg integriranega pristopa nadzora, specializacija inšpektorjev na področju varstva
narave in urejanja voda.
V zadnjih letih ugotavljamo povečan trend vstopanja odvetnikov v postopke kot pooblaščenci
zavezancev, kar pomeni dodatno zahtevnost glede vodenja postopkov, kakor tudi zavlačevanje
in dolgotrajnost postopkov. Normalno delo je tudi oteženo, ker se vse več zadev, ki se dogajajo
v okolju skuša v ukrepanje naprtiti inšpektorjem za okolje.
V letu 2012 je Inšpekcija za okolje in naravo skupno prejela 4110 prijav, kar je v primerjavi z
letom 2011 za dobro tretjino manj prejetih prijav. Predvsem se je precej zmanjšalo število
prijav v zvezi z opravljanjem dimnikarskih storitev.
Prijave so se v letu 2012 nanašale na domnevne nepravilnosti iz naslednjih področij:
-
ravnanja z odpadki (nezakonito odlaganje odpadkov v okolju, vnos odpadkov zemeljskega izkopa v tla);
opravljanja dimnikarskih storitev;
čezmerne emisije snovi v zrak iz malih kurilnih naprav;
čezmerne emisije hrupa v okolje;
neprijetnih vonjav;
urejanje voda;
posege na priobalna zemljišča vodotokov in v območja Natura 2000.
Opazen je upad števila prijav v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode, odvozom in odlaganjem komunalnih odpadkov, neurejenostjo
javnih površin, katerih vsebina se nanaša delovno področje pristojnih občinskih nadzornih
organov. V primeru, da so se prijave nanašale na delovna področja, ki niso v pristojnosti
Inšpekcije za okolje in naravo, so bile odstopljene ustreznim inšpekcijskim službam.
Prijavitelji se vse bolj pogosto obračajo na novinarje (novinarska vprašanja so se nanašala na
aktualno okoljsko problematiko kot npr. bioplinarne, akcija »Očistimo Slovenijo«, odlagališča,
itd), varuha človekovih pravic, ministrstvo ali poslance kar posledično pomeni, da takšne
prijave zahtevajo prednostno obravnavo.
Vse več prijav pa podajajo tudi razne civilne iniciative. Njihove zahteve po podatkih o postopkih
inšpekcije so iz leta v leto številčnejše.
80
ŠTEVILO PRIJAV V LETU 2012
4500
4110
4000
3500
3000
2500
2000
1750
1500
1000
571
547
290
500
512
188
128
124
S
KU
PA
J
TO
M
ES
VO
N
O
G
O
R
IC
A
VA
N
O
SK
A
SO
B
O
TA
RI
BO
R
M
UR
M
A
A
LJ
U
BL
JA
N
RA
N
J
K
KO
PE
R
C
EL
JE
0
Slika 11: Število prijav v letu 2012.
Tabela 44: Število odgovorov na prejeta vprašanja in pobude v letu 2011.
Institucije
Število odgovorov
Varuh človekovih pravic
18
Ministrstvo (MOP)
50
Poslanska vprašanja
11
Računsko sodišče
5 (število revizij)
Državno pravobranilstvo
3
Novinarji in druge stranke
262
Na podlagi analize stanja ugotavljamo, da smo načrtovano število inšpekcijskih pregledov za
leto 2012 dosegli, prav tako smo skoraj v celoti izpolnili načrtovani obseg dela, čeprav sta se
med letom dva inšpektorja upokojila, poleg tega pa je bilo nekaj inšpektorjev odsotnih zaradi
daljšega bolniškega staleža oziroma porodniškega dopusta. Število inšpekcijskih pregledov,
opravljenih na osnovi prijav, beležimo kot izredne preglede, kar je razvidno iz spodnje tabele.
V rubriki drugi pregledi beležimo zaslišanja strank, preglede predpisanih evidenc v inšpekcijskih
in prekrškovnih postopkih v primerih, ko ogled na terenu ni bil opravljen. Velik delež drugih
81
pregledov je vezan na uvedene postopke zaradi prijav, v katerih so inšpektorji odločali tudi
zaradi ekonomičnosti postopka po skrajšanih postopkih brez ogleda na terenu.
Tabela 45: Številčni podatki o delu inšpektorjev za okolje v letu 2012.
OBMOČNA
ŠTEVILO
ŠTEVILO PREGLEDOV
ŠTEVILO
UKREPOV
ENOTA
INŠPEKTORJEV*
REDNI
IZREDNI
DRUGI
ZIN**
ZP***
CELJE
8
492
495
293
115
74
KOPER
4
158
235
204
49
18
KRANJ
4,5
324
189
113
64
37
LJUBLJANA
12
810
649
544
125
202
MARIBOR
9
548
761
425
251
216
M. SOBOTA
4
142
271
212
111
60
N.GORICA
4
243
158
81
36
10
N. MESTO
4
236
187
155
82
132
SKUPAJ
49,5
2953
2945
2027
834
749
* število inšpektorjev (upoštevano število inšpektorjev, ki so dejansko opravljali delo v letu 2012)
** ukrepi v inšpekcijskem postopku
*** ukrepi v prekrškovnem postopku
Poleg navedenih ukrepov so inšpektorji v inšpekcijskih postopkih izrekli še 237 opozoril..
Tabela 46: Realizacija Programa dela 2012.
I. PRIORITETA
II. PRIORITETA
III.
PRIORITETA
SKUPAJ
PLAN
987
352
56
1395
REALIZACIJA
979
352
56
1387
ODSTOTEK
99,19
100,00
100,00
99,43
V zvezi z izrečenimi inšpekcijskimi ukrepi je bilo skupno podanih 98 zahtev za pravno varstvo,
od katerih o 73 vlogah (vloge tudi iz let 2010 in 2011) še ni bilo odločeno.
Tabela 47: Število zahtev za pravno varstvo v letu 2012.
Število
zahtev
za Število ugodenih Število zavrnjenih
pravno varstvo
zahtev
zahtev
98
24
30
Število zahtev, o katerih še ni
bilo odločeno
73
V prekrškovnih postopkih je bilo vloženih 91 zahtev za sodno varstvo, od katerih jih je 65
(vloge tudi iz let 2010 in 2011) še v reševanju na sodišču.
82
Tabela 48: Število zahtev za sodno varstvo v letu 2012.
Število zahtev za sodno Število
Število zavrnjenih
varstvo
zahtev
ugodenih
zahtev
91
21
32
Število zahtev, o katerih še ni
bilo odločeno
66
V izvršilnih postopkih so inšpekcijski zavezanci v 83 primerih sami izpolnili odrejene obveznosti
in je bil postopek zaključen brez uporabe prisilnih sredstev, le na podlagi sklepa o dovolitvi
izvršbe. V zvezi s 35 odločbami je bila opravljena izvršba po drugi osebi (med njimi tudi
odstranitev večje količine gradbenih odpadkov in izrabljenih motornih vozil na območju
Maribora in Kopra), v zvezi z 68 odločbami pa izvršba s prisilitvijo, z uporabo denarne kazni.
Izdanih je bilo še 33 posebnih odločb na podlagi drugega oziroma petega odstavka 157a. člena
ZVO-1, ki določata, da če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi odpadki,
ki niso komunalni odpadki, odredi državna inšpekcija, pristojna za okolje, njihovo odstranitev
izvajalcu javne službe ali drugi osebi, pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov
ter odstranitev odpadkov, ki niso komunalni, lastniku ali drugemu posestniku zemljišča v lasti
osebe zasebnega prava, v kolikor so odpadki nezakonito odloženi na navedenem zemljišču.
Tabela 49: Izpolnjevanje oziroma izvrševanje inšpekcijskih odločb
Območna
Število
Število odločb, Število
enota
izvršilnih
katerih
izvršilnih
postopkov
obveznosti
so postopkov po
zavezanci
drugi osebi
izpolnili sami
v letu 2012.
Število
izvršilnih
postopkov
z
denarno
prisilitivijo
Število
postopkov po
157a.
členu
Zakona
o
varstvu okolja
CELJE
21
9
8
3
9
KOPER
11
1
1
4
0
KRANJ
25
16
1
9
0
LJUBLJANA
37
4
4
21
8
MARIBOR
41
24
15
10
9
MURSKA
SOBOTA
19
13
2
2
1
NOVA
GORICA
6
0
4
3
4
NOVO
MESTO
21
16
0
16
2
SKUPAJ
181
83
35
68
33
Na podlagi četrte alinee prvega odstavka 157. člena ZVO -1, ima inšpektor, če pri opravljanju
nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali če naprava ali obrat
ne delujeta v okviru dovoljenja, izdanega na podlagi tega zakona, pravico in dolžnost odrediti
izvedbo kontrolnega monitoringa. Pravna podlaga za tak ukrep pa je posredno tudi peta alinea
prvega odstavka 32. člena ZIN. V letu 2012 so inšpektorji za okolje odredili izvedbo kontrolnega
monitoringa v štirinajstih primerih in sicer največkrat v obliki meritev hrupa v okolju, emisij
83
snovi v zrak in kakovosti pregnitega blata. V tabeli 8 so prikazani izvedeni kontrolni monitoringi
v letu 2012.
Tabela 50: Izvedeni kontrolni monitoringi v letu 2012.
Vsebina storitve
Zavezanec
Vode - analiza nevtraliziranih tekočih odpadkov pred iztokom V2
(24 urni vzorec) ter analiza skupnih odpadnih vod iztok V2 (24 urni
vzorec)
Cinkarna Celje
Kontrolni monitoring - strokovna ocena kakovosti in primernosti
uporabe dehidriranega pregnitega blata
Bio
Futura,
Bistrica
Kontrolni monitoring - strokovna ocena kakovosti in primernosti
uporabe dehidriranega pregnitega blata
Panvita Ekotech,
Meritev emisij hrupa iz obrata/naprave
Lesonit, Ilirska Bistrica
Kontrolni monitoring, meritev emisij snovi v zrak iz podjetja v Ilirski
Bistrici, na izpustih Z1 – izpust iz plinskega motorja in Z2 – izpust
iz plinskega motorja 2
Bio
Futura,
Bistrica
Kontrolni monitoring meritev emisije snovi v zrak na odvodu
(srednje) kurilne naprave Pivka
Javor
Pivka
Monitoring emisij snovi v zrak, na merilnih mestih Z1MM4, Z1MM5,
Z3MM7, Z4MM8
Knauf, Škofja Loka
Monitoring odpadnih voda iz naprave za galvansko obdelavo, pred
vstopom v ČN in po obdelavi na ČN
CMC Galvanika, Lesce
Meritev emisij hrupa
Kopališče
Ljubljana
3D geodetski posnetek
Albin promotion
Meritev emisij hrupa
Inles, Ribnica
Meritev emisij hrupa
Papir Servis, Ljubljana
Kontrolni monitoring, meritev emisij snovi v zrak
Cinkarna Celje
Presoja in revizija poročil o inženirsko geološkem spremljanju
odlagališča sadre Zatravnik
Vodna pregrada
Ilirska
Motvarjevci
vezane
Ilirska
plošče,
Laguna,
• Prekrškovni postopek
Z uveljavitvijo Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03), ki se je začel uporabljati z začetkom
leta 2005, sta se vsebina in obseg dela inšpektorjev za okolje močno spremenila oziroma
razširila. Na podlagi drugega odstavka 45. člena tega zakona so namreč upravni in drugi
državni organi, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so
določeni prekrški, torej tudi IRSKO, med drugimi, postali prekrškovni organi.
Prekrškovni organi odločajo v postopkih za prekrške prekrškovnega organa oziroma v ti. hitrih
postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca,
državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne
skupnosti. V primeru ugotovljene storitve prekrška se storilcu izreče globa, vendar pa lahko
pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije kršitelja zgolj
opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če oceni, da je glede na pomen dejanja
to zadosten ukrep. Če pa se prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih
84
sredstev ali naprav, se kršitelju takoj na kraju prekrška izda in vroči plačilni nalog.
Inšpektorji imajo možnost storilce prekrškov, ki deloma ali v celoti ne plačajo globe v
določenem roku, prisiliti k plačilu tako, da jim določijo uklonilni zapor, o katerem odloči sodišče,
ali s prisilno izterjavo globe.
Določba Zakona o prekrških, ki najbolj neposredno vzrokuje občutno povečano skupno količino
dela inšpektorjev, je prvi odstavek 55. člena, ki določa, da prekrškovni organ po uradni
dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so
potrebni za odločitev o prekršku. Precej časa pa se v posameznem postopku upravičeno porabi
tudi za oblikovanje in izdajo pisne odločbe, kakor je opredeljeno v 56. členu.
V letu 2012 so inšpektorji za okolje izdali 126 plačilnih nalogov ter 529 odločb. Prekrškovne
odločbe so bile izdane na podlagi 39 predpisov (največ na podlagi Zakona o varstvu okolja in
Uredbe o odpadkih), plačilni nalogi pa so bili izdani na podlagi 21 različnih predpisov, največ
na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Uredbe o odpadkih. Na podlagi ZP je bilo
izrečenih 94 opozoril.
ODLOČBE; 529
PLAČILNI NALOGI;
126
Slika 12: Število izrečenih ukrepov v prekrškovnem postopku v letu 2012.
Skupni znesek izrečenih kazni je v letu 2012 znašal 1.457.325,89 EUR. V približno 10 odstotkih
izrečenih ukrepov so kršitelji podali zahtevo za sodno varstvo
Zakon o prekrških je torej inšpektorjem za okolje prinesel bistveno povečan obseg dela, kar
ugotavljamo že ves čas njegove uporabe. Širitev dela na tem področju pa istočasno nujno
povzroča zmanjšan obseg na področju inšpekcijskega dela v ožjem pomenu. Prekrškovni
postopki namreč zahtevajo natančnost in posebna znanja, pooblastila in dolžnosti pa so
razmeroma široka. Zelo veliko administrativnih opravil nastaja v postopku izterjave glob in
stroškov postopka. Postopek odstopanja v izterjavo na Davčni urad naj bi v letu 2012 potekal
elektronsko, vendar je bilo zelo veliko težav pri vzpostavitvi in delovanju tega sistema. Še
dodaten obseg dela pa je povezan z uvedbo sodnih taks v prekrškovnih postopkih.
85
• Ugotovitve s področja dela
Ugotavljamo, da je pozitivni učinek preventivnih pregledov v preteklih letih pokazal manj
kršitev predpisov na področju industrijskih in obrtnih dejavnosti, oziroma so te manjše. Kljub
temu je še vedno večina izrečenih ukrepov inšpektorjev za okolje s področja varstva okolja,
saj je tudi zakonodaja na tem področju najobsežnejša in se hitro spreminja. Ugotavljamo, da
se gospodarska kriza pozna tudi pri pravnih osebah, kar se kaže v bistveno manjšem vlaganju
v okolje, kar privede do tega, da zavezanci v veliki meri odlašajo s potrebnimi investicijami in
ne sledijo več zahtevam predpisov tako, kot so to počeli v preteklem obdobju. Posledično so
inšpektorji izrekli več ukrepov, ki so za zavezance finančno zelo zahtevni, kakor tudi prepovedi
rabe posameznih naprav. V preteklem letu je bilo v več primerih ugotovljeno grobo kršenje
predpisov s področja ravnanja z odpadki. Navajamo naše ugotovitve po področjih dela in pri
tem izpostavljamo le ključne ugotovitve:
• Nadzor predpisov kakovosti zraka
Inšpektorji so skupno na tem področju opravili 87 inšpekcijskih nadzorov, izrekli 20
inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti in uvedli 4 prekrškovne postopke. Inšpektorji v
inšpekcijskih postopkih ugotavljajo, da zavezanci zmanjšujejo količine lahkohlapnih topil in s
tem zagotavljajo usklajenost emisij v zrak s predpisanimi mejnimi vrednostmi. Prav tako je
ugotovljeno, da so zavezanci večinoma vpisali svoje naprave v evidenco naprav pri ARSO.
Akcija nadzora zavezancev, ki uporabljajo hlapne organske snovi (HOS)
Inšpektorji so v inšpekcijskih nadzorih izvajali preglede nad zavezanci, za katere je ARSO poslal
obvestilo, da so bile iz bilanc topil za leto 2011 ugotovljene razne neskladnosti (preseganje
ciljne emisije ali mejne vrednosti, zavezanci niso posredovali bilanc topil za leto 2011).
Obravnavanih je bilo 21 zavezancev. V 8 primerih so bila ugotovljena preseganja emisij ali
mejnih vrednosti, v 4 primerih emisije ali mejne vrednosti niso bile presežene, v 7 primerih
zavezanci ne obratujejo, v 2 primerih pa je bilo ugotovljeno, da zavezanci niso več HOS
zavezanci. V 9 primerih so inšpektorji izdali ureditvene odločbe, v 2 primerih sta bili izdana tudi
sklepa o dovolitvi izvršbe ker zavezanci niso izpolnili iz odločbe odrejenih ukrepov. Uvedenih
je bilo tudi 6 prekrškovnih postopkov. Inšpekcijski ukrepi niso bili izrečeni v primerih, ko je bilo
ugotovljeno, da so zavezanci v stečajnem postopku oziroma ne obratujejo več oziroma so
zavezanci že poslali monitoringe na ARSO.
Omeniti moramo tudi primer zavezanca Gorenje NO, ki je zaradi ostrih mejnih vrednosti za
HOS sprejel odločitev, da seli proizvodnjo iz Slovenije. V okviru obstoječe tehnologije ni več
uspel izpolnjevati zahtev iz dovoljenja. Lahko bi sicer proizvodnjo razdrobil na več obratov,
vendar se je kot okoljsko ozaveščen zavezanec odločil, da preneha s to proizvodnjo v Sloveniji.
• Nadzor predpisov ravnanja z odpadki
Nadzor ravnanja z odpadki je področje, kjer inšpektorji vsako leto opravijo največ pregledov
in izrečejo največ ukrepov. Inšpektorji so v tem letu opravili skupno 5771 nadzorov in pri tem
izrekli 1246 inšpekcijskih ukrepov ter uvedli 312 prekrškovnih postopkov. To predstavlja 56%
vsega opravljenega dela. Izpostavljamo le ključne ugotovitve pri delu.
Najpogosteje so inšpektorji ugotavljali neskladnosti na področju ravnanja z odpadki (zavezanci
ne vodijo evidenc, izdelanih nimajo popolnih načrtov gospodarjenja z odpadki, itd.) Izstopa
86
tudi problem pogostih vnosov zemeljskega izkopa brez predhodno pridobljenega OVD,
predvsem na območja kmetijskih zemljišč, ki so hkrati tudi območja Nature 2000 ali so
varovana in zavarovana območja, pogosto tudi na priobalna zemljišča vodotokov. Inšpektorji
se pri nadzoru srečujejo tudi s problemom nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki, saj
se ti pogosto ne oddajajo pooblaščenim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov, temveč
osebam, ki niso zbiralci tovrstnih odpadkov ali pa se jih celo nezakonito odloži v okolje. Prav
tako je še vedno izkazan problem nezakonitega nahajanja gradbenih odpadkov v okolju kot
posledica pomanjkljivosti izdanih gradbenih dovoljenj v delu, ki se nanaša na pogoje v zvezi z
ravnanjem z gradbenimi odpadki, ki je v tem, da v dovoljenju lokacija odlaganja gradbenih
odpadkov ni krajevno določena oziroma navedena in je zato investitorju dopuščena možnost,
da te odpadke odloži na lokacije, za katere pa ni pridobljenega okoljevarstvenega dovoljenja.
Ta pomanjkljivost pa tudi kasneje v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za objekt ni
odpravljena, ker upravni organ, ki vodi postopek izdaje dovoljenja, praviloma ne upošteva
določbe predpisa, da uporabnega dovoljenja ni mogoče izdati brez dokazil o zakonitem
ravnanju z gradbenimi odpadki. Da ima lahko nezakonito ravnanje z zemeljskim izkopom in
gradbenimi odpadki za posledico trajno škodo na kakovosti podtalnice oziroma vodonosniku
Ljubljanskega polja, je bilo izkazano pri obravnavi družbe Martink d.o.o., ki je na območju
Jarškega proda v Ljubljani od leta 2006 dalje pa do sedaj, odstranila približno 36. 000 m3
prodnega nanosa, ki je naravni peščeni filter in na mesto odvzema proda odložila enako
količino gradbenih odpadkov in zemeljskega izkopa neznanega izvora. V zvezi z ugotovljenim
je bil na podlagi določbe Zakona o rudarstvu, ki določa, da mora okoljski inšpektor o izvajanju
rudarskih del v posebej varovanih (vodovarstvenih) območjih brez odlašanja obvestiti krajevno
pristojno državno tožilstvo, podan na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani predlog kazenske
ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 332. členu Kazenskega zakonika RS.
Specifično problematiko na področju ravnanja z odpadki, ki je vezana le na določena območja
poselitve kot so romski naselji Smrekec in Oaza v Grosupljem, območje Rakove Jelše, Ceste
dveh cesarjev, Mazovčeva pot, Tomačevska in Obvozna cesta v Ljubljani, Trata, Mestni log,
Željne pri Kočevju, Marof, Griček pri Željnah, Gorička vas in Stari Log pri Kočevju predstavljajo
tudi ravnanja fizičnih oseb, ki znotraj teh naselij, v neposredni bližini svojih bivališč, obdelujejo
poleg kovinskih kosovnih odpadkov tudi odpadno električno in elektronsko opremo, izrabljena
motorna vozila, pogonske dele vozil, odstranjujejo akumulatorje, pri tem pa tudi sežigajo
raznovrstne odpadke, predvsem odpadne električne kable. Na večini od naštetih območjih so
inšpektorji v letu 2012 skupaj s policisti pristojnih policijskih postaj in občinskimi inšpektorji
opravili nadzore in v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi izrekli prepovedi vseh ravnanj z
odpadki, odredili odstranitev odpadkov na zakonit način, kršiteljem pa izrekli tudi globe. Ker
pa je inšpekcija pri omenjenih nadzorih s strani več fizičnih oseb iz romskih naselij pridobila
informacijo, da je družba Barko d.o.o. pogosto prevzemnik odpadkov (predvsem izrabljenih
motornih vozil), ki jih fizične osebe nezakonito zbirajo, je bil zoper to družbo uveden tako
inšpekcijski kot tudi prekrškovni postopek, izdana je bila odločba o prepovedi prevzemanja
odpadkov in plačilni nalog.
Navkljub pogostemu nadzoru in ukrepanju inšpektorjev v romskih naseljih pa še vedno ni
opaženega vidnejšega premika v smislu zmanjševanja nezakonitega ravnanja z odpadki.
Zaradi specifičnega načina in pogojev življenja v romskih naseljih, s strani zavezancev (fizičnih
oseb) praviloma ni izkazane nobene pripravljenosti za izpolnitev inšpekcijskih ukrepov ne
pripravljenosti za plačevanje glob, saj je znano, da DURS glob tudi kasneje od njih ne bo
izterjal. Kot socialno ogrožena populacija so namreč prejemniki socialnih pomoči, zanje pa
določbe predpisov, ki so podlaga za izterjavo denarnih kazni, ne veljajo. Podobna problematika
je bila ugotovljena v okolici Novega mesta, kjer fizične osebe nedovoljeno zbirajo in
razgrajujejo izrabljena vozila in odpadno električno in elektronsko opremo za pripravo kovin za
nadaljnjo prodajo.
87
Ni pa samo s strani fizičnih oseb, ki praviloma niti niso seznanjene s predpisi, ki določajo pravila
ravnanja z odpadki, izkazano nezakonito ravnanje z njimi. Inšpekcija namreč pogosto prav pri
družbah, katerih osnovna dejavnost je ravnanje z odpadki in za katere se pričakuje, da bodo
dosledno izvajale predpise, ki urejajo področje njihove dejavnosti, ugotovila kršitve teh
predpisov.
Kot tak primer naj navedemo ravnanje družbe Gorenje Surovina, družba za predelavo
odpadkov d.o.o., Maribor, na lokaciji Cesta dveh cesarjev, Ljubljana. Pri nadzoru te lokacije je
bilo namreč ugotovljeno, da družba predeluje odpadke brez pravnomočnega okoljevarstvenega
dovoljenja za predelavo odpadkov in obratovanje naprave, kar pa predstavlja bistveno kršitev
Zakona o varstvu okolja. Zato je bilo družbi z odločbo prepovedano obratovanje naprave za
predelavo odpadkov in izrečena globa v višini 75.000,00 € za pravno osebo in po 3.500,00 €
odgovornima osebama pravne osebe, pri čemer so bile globe tudi plačane.
Ista družba je na enako nezakonit način ravnala tudi na lokaciji Magistrova ulici 1, Ljubljana,
kjer je kot najemnica površin in objekta bivše tovarne Tiki, brez okoljevarstvenega dovoljenja
predelovala odpadke. Zato je bila tudi v tem primeru izrečena globa v višini 75.000,00 € za
pravno osebo in 3.500,00 € za odgovorno osebo pravne osebe, pri čemer pa je bila s strani
kršiteljic vložena zahteva za sodno varstvo.
Še vedno je na področju OE Koper pereča problematika obremenjevanja tal z vnašanjem
zemeljskega izkopa, kjer še vedno izstopata zlasti dve zadevi, ki se nanašata na nezakoniti
vnos velikih količin zemeljskega izkopa na lokaciji zgornjega dela doline potoka Piševec in
lokaciji v dolini reke Drnice pri zaselku Bandel, za kateri sta bila začeta postopka zoper družbo
Finali Trading Koper že v letu 2009. V obeh primerih sta bili v letu 2010 izdani odločbi o
odstranitvi. Po vloženih pritožbah in tožbah ter odločitvah upravnega organa druge stopnje in
Upravnega sodišča, po katerih sta bili zadevi vrnjene v ponovno odločanje, sta bili v postopkih
ponovno izdani odločbi o odstranitvi s temeljitimi obrazloženimi rokov za izvršitev. Zoper izdani
odločbi je navedena družba po pooblaščeni odvetniški družbi ponovno vložila pritožbi. O
pritožbah druga stopnja še ni odločila. V zadevi vnosa na lokaciji zgornjega dela doline potoka
Piševec je izdan tudi sklep o dovolitvi izvršbe, zoper katerega je vložena pritožba in je ta
odstopljena v reševanje drugi stopnji. V primeru nezakonitega vnosa na lokaciji vnosa
zgornjega dela doline potoka Piševec je v prekrškovnem postopku, po vloženi zahtevi za sodno
varstvo, sodišče postopek ustavilo zaradi zastaranja, kar je v celoti degradiralo inšpekcijsko
delo. V primeru nezakonitega vnosa na lokaciji v dolini reke Drnice pri zaselku Bandel je v
prekrškovnem postopku, po vloženi zahtevi za sodno varstvo, sodišče postopek tudi ustavilo.
Ker v tem primeru ni šlo za zastaranje, je bila s strani inšpektorja zoper sodbo vložena pritožba.
Višje sodišče je pritrdilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v
nov postopek.
Opazen problem je tudi na področju ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Glede na trenutno
definicijo izrabljenega vozila je ukrepanje inšpekcije možno le, če se lastnik vozila opredeli, da
je vozilo odpadek. Kljub izvedenim izvršbam po drugi osebi se na raznih »črnih avtoodpadih«
znova in znova pojavljajo nova izrabljena vozila. Problem bi se morda rešil s spremembo
predpisa, ko bi moral lastnik vozila plačevati npr. takso ali dajatev tako dolgo, dokler ne bi bilo
vozilo predano v uničenje.
V lanskem letu je bilo opravljeno tudi večje število nadzorov pri zavezancih, ki čezmejno
prejemajo oziroma pošiljajo odpadke. Izpostavljamo primer podjetja RDB Plastics – Dekani,
kjer je bilo ugotovljeno, da družba začasno skladišči in delno predeluje nenevarne odpadke
(odpadna plastična embalaža, plastični odpadki iz mehanske obdelave). Lokacija služi kot
logistični center za sprejem kontejnerskih pošiljk iz drugih držav. Pošiljke so spremljali
dokumenti iz Priloge VII Uredbe 1013/2006, ki pa so bili nepopolno izpolnjeni. Embalirane
88
odpadke se preko koprskega pristanišča pošilja na Kitajsko. Ker je navedena družba opravljala
predelavo odpadkov brez pridobljenega OVD, je inšpektor izdal odločbo o prepovedi predelave
odpadkov do morebitne njegove pridobitve.
Medijsko so bili zelo izpostavljeni najdeni prazni kovinski sodi v rovu opuščenega rudnika
črnega premoga v Rodiku. Ker lastnika sodov ni bilo mogoče ugotoviti, je inšpektorica izdala
odločbo o njihovi odstranitvi po 157a. členu Zakona o varstvu okolja. Odločbo je izvršila družba
Kemis.
V mesecu decembru je bil na podlagi 5. odstavka 157. člena Zakona o varstvu okolja na ARSO
podan predlog za odvzem OVD za obdelavo odpadkov podjetja Papir Servis, saj zavezanec ni
izvršil pravnomočne inšpekcijske odločbe o uskladitvi obratovanja naprave s pogoji iz OVD
glede hrupa, prav tako pa je bil podan predlog za izbris zavezanca iz evidence zbiralcev
odpadkov. Zavezanec namreč ne izpolnjuje pogojev, saj zbirni center ne izpolnjuje zahtev 10.
člena Uredbe o odpadkih, ki določa, da je z odpadki potrebno ravnati tako, da ni ogroženo
človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti čezmernega
obremenjevanja voda, zraka in tal, čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi
vonjavami.
Zaradi neustreznega ravnanja investitorke Mestne občine Celje z gradbenimi odpadki, ki so
nastali pri gradnji komunalne infrastrukture Gaberje – jug, je inšpekcija uvedla inšpekcijski
postopek leta 2011 in izdala odločbo, da izkopan material pod klasifikacijsko številko 17 05 06
v količini 7605,73 m3 in pod klasifikacijsko številko 17 05 05* v količini približno 6000 m3
najpozneje do 30. 9. 2011 odda ustreznemu zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu
odpadkov. Na inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno, da investitor ni izpolnil zahtev iz
odločbe in da je zemljino zaradi preprečevanja onesnaženja okolja s prahom prekril s folijo.
Na več mestih je folija sedaj uničena zaradi vremenskih vplivov in zaraščenosti. Ugotovljeno
je bilo tudi, da se na obravnavano območje ne navaža več zemljine oz. drugih vrst materiala.
Ker inšpekcijska odločba ni izpolnjena, poleg prekrškovnega postopka poteka tudi izvršilni
postopek z denarno prisilitvijo.
Dne 13. 6. 2012 je potekla veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja, s katerim je ALBIN
PROMOTION d.o.o. pridobil pravico predelave izrabljenih gum na napravi po postopku R5, na
območju gradbišča v gramozni jami pri Kidričevem. S tem so prenehale tudi vse pravice, ki so
bile zavezancu z OVD podeljene, med drugim pravica skladiščenja izrabljenih gum na območju
gradbišča. Zaradi ugotovitve dejanskih količin izrabljenih gum, skladiščenih na območju
gradbišča, je strokovni izvedenec, geodetsko podjetje Samobor in Ilec d. n. o., izvedel
tahimetrično izmero območja gradbišča. Iz strokovnega poročila je razvidno, da je na območju
gradbišča skupaj 79.365,5 m3 izrabljenih gum, ki niso prekrite z gramozom.
Na podlagi poročila o tahimetrični izmeri lokacije in predhodno ugotovljenih dejstev, je
inšpektor za okolje izdal zavezancu odločbo s katero je odrejeno, da mora zavezanec:
-
-
v 15 dneh po vročitvi odločbe odmakniti izrabljene gume, skladiščene na tej lokaciji, ki
niso prekrite z gramozom ali zemljino, v skupni količini 79.365,5 m3, od vodov omrežja
za prenos in distribucijo električne energije za najmanj 15 metrov tlorisne razdalje,
roku do 31. 1. 2013 odstraniti s te lokacije vse izrabljene gume, ki niso prekrite z
gramozom ali zemljino, v skupni količini 79.365,5 m3 in jih oddati ali prepustiti zbiralcu
odpadkov, oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.
Ker zavezanec ni spoštoval z inšpekcijsko odločbo odrejenimi ukrepi, se je pričel izvršilni
postopek odstranitve izrabljenih gum.
89
V letu 2012 so inšpektorji v skladu z letnim načrtom dela in priporočili Računskega sodišča
izvajali nadzor nad industrijskimi odlagališči. Nadzor je bil opravljen na 19 industrijskih
odlagališčih, od katerih jih 8 ne obratuje več. Inšpektorji so v 9 primerih zaradi ugotovljenih
nepravilnosti izdali ureditvene odločbe. Odločbe so se nanašale na neizvajanje monitoringa v
skladu z izdanim OVD, preseganje mejnih vrednosti usedljivih snovi, prepoved odlaganja
odpadkov ter pripravo terminskega programa ukrepov za izboljšanje stanja podzemnih voda.
Tabela 51: nadzor industrijskih odlagališč v letu 2012.
Odlagališče
Obratovanje Upravljavec odlagališča
NOMO MEŽICA
DA
Število
2012
Rudnik Mežica, MPI d.o.o.
nadzorov
24.2.2012
14.5.2012
BUKOVŽLAK
CINKARNA
-
NE
Cinkarna d.d.
17.5.2012
DESKLE
DA
Salonit Anhovo d.d.
10.10.2012
JAVORNIK
DA
SŽ Acroni d.o.o.
13.1.2012
11.12.2012
METAVA
NE
Snaga JP d.o.o.
/
NOVAKI
DA
ETA Cerkno d.o.o.
25.9.2012
PRAPRETNO
DA
TE Trbovlje d.o.o.
/
SUHI MOST
DA
Livar d.d.
21.9.2012
TDR
DA
TDR Metalurgija
23.1.2012
12.9.2012
VRHE
DA
Storkom Štore
13.3.2012;
16.4.2012;
20. 4.2012;
29.5.2012;
31.5.2012;
17.10.2012;
19.10.2012
LESIČJA VODENCE
DA
Komunala Tolmin
METAL
DA
SŽ Metal Ravne d.o.o.
21.8.2012
4.7.2012
12.11.2012
PEPELIŠČE
DA
Talum d.d.
12. 9. 2012
19. 10. 2012
POTOŠKA VAS
NE
Rudnik
zapiranju
RAKOVNIK
NE
IUV d.d.
Zagorje
v
/
28.5.2012
15.10.2012
90
v
letu
RDEČE BLATO
DA
Talum d.d.
12.9.2012
19.10.2012
SUHADOLE
DA
Publicus d.o.o.
23.10.2012
SUŽID
NE
Komunala Tolmin
21.8.2012
ŠONOVO
NE
Steklarna Rogaška d.d.
19.7.2012
ŠTRKLEPCE
DA
Komunala Tolmin
21.8.2012
20.11.2012
TOVARNIŠKI KANAL
NE
Paloma d.d.
10.5.2012
TUNCOVEC
NE
Steklarna Rogaška d.d.
19. 07. 2012;
24. 07. 2012;
07. 11. 2012;
15. 11. 2012.
V preteklem letu je bilo na Inšpekcijo za okolje in naravo posredovanih več prijav zaradi širjenja
neprijetnih vonjav in polivanja gnojevke iz bioplinarn. Največ prijav je prispelo za bioplinarne
v Ilirski Bistrici, ki je v upravljanju družbe Biofutura d.o.o., v Črnomlju, ki je v upravljanju
družbe Biotera d.o.o. in v Motvarjevcih, ki je v upravljanju družbe Panvita Ekoteh d.o.o.
V zvezi z obratovanjem bioplinske elektrarne Lokve v Črnomlju je Inšpekcija za okolje in
naravo, po pridobitvi dodatnega pojasnila ARSO, s čimer je bilo pojasnjeno, da odpadna
bioplinska gnojevka ne ustreza 1. razredu okoljske kakovosti, kot je to bilo navedeno v
obratovalnem monitoringu, ki ga je opravil pooblaščeni izvajalec, temveč 2. okoljskemu
razredu, izdala odločbo o prepovedi oddajanja bioplinske gnojevke za rabo v kmetijstvu kot
gnojilo.
Ko je upravljavec bioplinarne odpravil nepravilnost s prekinitvijo dodajanja surove prašičje
gnojevke v predelavo, je po ponovnih vzorčenjih bioplinska gnojevka zadostila pogojem za 1.
razred okoljske kakovosti in tako ni bilo več razlogov za nadaljevanje prepovedi oziroma
ukrepanje okoljske inšpekcije. Prav tako sta z rednimi rezultati monitoringa obe bioplinski
gnojevki pridobljeni iz bioplinarn v Ilirski Bistrici in Motvarjevcih izkazovali prvo okoljsko
kakovost. Ker so se prijave za vse tri bioplinarne nadaljevale, se je inšpekcija odločila uporabiti
ukrep odredbe izrednega kontrolnega monitoringa na parametre okoljske kakovosti za
bioplinsko gnojevko iz vseh treh bioplinarn ter izredni monitoring emisij snovi v zrak iz
bioplinarne Motvarjevci. V vseh treh primerih so rezultati bioplinske gnojevke izkazovali
uvrstitev digestorskega preostanka iz bioplinarn v drugi okoljski kakovostni razred, za katerega
pa je za vnos v tla potrebno okoljevarstveno dovoljenje. Za dve bioplinarni sta bili že izdani
odločbi s prepovedjo vnosa brez okoljevarstvenega dovoljenja, v tretjem primeru pa je
upravljavec bioplinarne podal pritožbo na način izvedbe meritev in sicer, da je prišlo do
vzorčenja in uporabe analizne metode digestorskega preostanka v nasprotju s predpisanim
standardom, zato je bila na ARSO posredovana prošnja za mnenje o pravilnosti rezultatov
izrednega monitoringa. Zaradi ponavljajočih se prijav glede nedovoljenih emisij iz bioplinarne
Motvarjevci, so bile opravljene izredne meritve emisij formaldehida in vodikovega sulfida iz
plinskega motorja. Rezultati meritev so pokazali povečane vrednosti formaldehida, kot so bile
določene v OVD, ki ga ima bioplinarna. Upravljavcu bioplinarne je bila izdana ureditvena
odločba, ki jo je zavezanec z zamenjavo katalizatorja na motorju tudi izvršil. Prav tako je bila
izdana ureditvena odločba družbi Ecos d.o.o. za odpravo nepravilnosti in posledično
91
zmanjšanje emisij snovi v zrak skladno z pridobljenim OVD. Zavezanec je odločbo izvršil in
rezervoar za vhodne surovine pokril s kovinsko konstrukcijo.
Zavezancu BIO FUTURA je bilo s strani Agencije RS za okolje izdano okoljevarstveno dovoljenje
za predelavo odpadkov po postopku R3 na bioplinski napravi Ilirska Bistrica. OVD je izdano za
predelavo 30.000 ton odpadkov letno. Zavezanec je v letu 2011 sprejel in predelal cca. 8.400
ton Poskusno obratovanje bioplinarne je bilo dovoljeno 2 leti in je v juniju 2012 poteklo. Ker
si zavezanec ni pridobil uporabno dovoljenje, je gradbeni inšpektor izdal odločbo, s katero je
investitorju BIO FUTURI d.o.o. prepovedal uporabo bioplinske naprave Ilirska Bistrica Glede
na navedeno in dejstvo, da se morajo odpadki v bioplinarni predelovati najmanj 20 dni, se je
zavezanca na inšpekcijskem pregledu opozorilo, da ne more uporabljati objektov za katera
nima pridobljenih ustreznih dovoljenj, zato naj preneha s sprejemom odpadkov v bioplinarni.
V nadaljevanju postopka je bila s strani okoljske inšpekcije izdana odločba s katero se je
zavezancu, z dnem vročitve odločbe prepovedalo prevzem biološko razgradljivih odpadkov,
namenjenih za predelavo v bioplinarni Ilirska Bistrica. Prepoved velja do morebitnega začetka
veljavnosti ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
okolja. Na odločbo je bila podana pritožba, ki je bila dne 3.12.2012 odstopljena v pristojno
reševanje drugostopenjskemu organu. Zavezanec spoštuje odrejene inšpekcijske ukrepe.
V nadaljevanju podajamo še ugotovitve akcij nadzora na posameznem področju ravnanja z
odpadki:
Akcija nadzora divjih odlagališč gradbenih odpadkov
V letni načrt dela za leto 2012 je bil vključen tudi nadzor divjih odlagališč gradbenih odpadkov.
Lokacije divjih odlagališč so bile izbrane iz registra divjih odlagališč (akcija »Očistimo
Slovenijo«) glede na površino in količino odloženih gradbenih odpadkov. Splošna ugotovitev je
bila podobna kot v letu 2011, da so podatki o divjih odlagališčih iz registra nenatančni,
predvsem glede količin in vrste odloženih odpadkov. Poleg lokacij divjih odlagališč iz registra,
so inšpektorji obravnavali prijave nezakonitega odlaganja odpadkov.
Inšpektorji so v letu 2012 izvedli nadzor na 631 lokacijah, od katerih je bilo počiščenih 361
lokacij, od tega 5 delno. Na 80 pregledanih lokacijah inšpektorji niso ugotovili odloženih
odpadkov, v ostalih primerih pa inšpekcijski postopki še niso zaključeni. V veliki večini primerov
so bili zavezanci za odstranitev odpadkov lastniki zemljišč, ne pa tudi povzročitelji nezakonitega
ravnanja z odpadki. Inšpektorji so v inšpekcijskih postopkih izdali 178 ureditvenih odločb,
izrekli 90 opozoril ter uvedli 18 prekrškovnih postopkov. V večini primerov so zavezanci
odpadke odstranili takoj po izrečenih opozorilih oziroma izdanih ureditvenih odločbah.
Najpogosteje so zavezanci odstranili razne gradbene odpadke, azbestne odpadke, odpadne
pnevmatike in izrabljena motorna vozila.
Akcija nadzora nad ravnanjem s komunalnimi odpadki izvajalcev javnih služb
Do konec leta 2012 je bilo s strani inšpekcije 19 upravljavcem odlagališč prepovedano
odlaganje odpadkov, ker si za odlaganje odpadkov niso pridobili okoljevarstvenega dovoljenja.
Šest upravljavcev odlagališč z izdanimi inšpekcijskimi odločbami zoper odločbe ni podalo
pritožbe na drugostopenjski organ Ministrstva za kmetijstvo in okolje, 13 upravljavcev
odlagališč se je na izdane inšpekcijske odločbe pritožilo.
Na kontrolnih inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno, da se odpadki ne odlagajo na 14
odlagališčih odpadkov (Dolga Poljana, Dolga vas, Lokovica, Mislinjska Dobrava, Mozelj,
Sežana, Tuncovec, Volče, Dobrava, Globoko, Jelšane, Ostri vrh, Strensko in Izola).
92
Na dveh odlagališčih (Kovor in Cero Gajke) odpadke odlagajo. Upravljavec odlagališča Kovor
je v decembru 2012 pridobil okoljevarstveno dovoljenje. Cero Gajke je bil izdan sklep za
obnovo postopka za pridobitev IPPC dovoljenja. Odpadki se odlagajo še na odlagališčih Stara
Gora, Špaja dolina in Vrhe. Upravljavcu odlagališča Stara Gora še ni potekel rok za izpolnitev
obveznosti prenehanja odlaganja odpadkov. V zvezi z nadaljevanjem postopkov neizvršenih
odločb se na odlagališčih Špaja dolina in Vrhe nadaljujeta izvršilna postopka z zagrozitvijo z
denarno prisilitvijo, s tem, ko upravljavec odlagališča ni spoštoval z odločbo odrejenih
inšpekcijskih ukrepov. Zaradi nespoštovanja izrečenih inšpekcijskih ukrepov je obema
upravljavcema zagrožena denarna kazen v višini 50.000 €.
Med 120 nadzorovanimi občinami je bilo ugotovljeno, da 14 občin krši predpise s tem, ko nima
ustrezno urejenih zbirnih centrov za sprejem ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. Prav
tako je bilo pri 13 izvajalcih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ugotovljeno
zbiranje odpadne embalaže, ki ni komunali odpadek. Pri 14 IJS je bilo ugotovljeno, da ne
zagotavljajo obdelave mešanih komunalnih odpadkov z izločanjem odpadne embalaže.
Akcija nadzora nad skladiščenjem izrabljenih gum
Akcija nadzora nad skladiščenjem izrabljenih gum je potekala med junijem in septembrom. Cilj
akcije nadzora je bila zagotovitev zakonitega ravnanja v zvezi s skladiščenjem izrabljenih gum
pri povzročiteljih, zbiralcih in predelovalcih.
Inšpektorji za okolje so v sklopu akcije izvedli nadzor pri zavezancu za sosežig odpadkov,
zbiralcih in predelovalcih izrabljenih gum ter povzročiteljih odpadnih gum (izvajalci servisnih
dejavnosti – vulkanizerji).
Opravljen je bil inšpekcijski pregled pri zavezancu za sosežig odpadkov, kjer ni bilo ugotovljenih
nepravilnosti. Pri nadzoru štirih zbiralcev odpadkov inšpektorji prav tako niso ugotovili
nepravilnosti.
Nadzor je bil izveden pri sedmih predelovalcih izrabljenih gum. Pri dveh zavezancih ni bilo
ugotovljenih nepravilnosti, v treh primerih so inšpektorji izdali ureditvene o odstranitvi
skladiščenih izrabljenih gum, v enem primeru je bila izdana ureditvena odločba za ureditev
skladišča v skladu s Pravilnikom o skladiščenju izrabljenih gum, v enem primeru pa inšpekcijski
postopek še ni bil zaključen. Ker eden od zavezancev ni izpolnil ukrepa iz inšpekcijske odločbe
o odstranitvi izrabljenih gum, mu je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe ter izdan plačilni nalog
Inšpektorji so izvedli tudi nadzor pri osemnajstih povzročiteljih izrabljenih gum. V dvanajstih
primerih inšpektorji niso ugotovili nepravilnosti, v dveh primerih so izdali ureditvene odločbe
za odstranitev izrabljenih gum, v enem primeru je bilo izrečeno opozorilo na zapisnik o vodenju
evidenčnih listov, v treh primerih pa so inšpektorji izrekli opozorila na zapisnik o odstranitvi
izrabljenih gum.
Akcija nadzora nad embalažo in odpadno embalažo
Inšpekcija za okolje in naravo je v obdobju med mesecem marcem in novembrom izvedla
koordinirano akcijo nadzora nad skladnostjo ravnanja posameznih udeležencev v sistemu
ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Cilji akcije so bili naslednji:
-
-
93
ugotoviti stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo z vidika nadzora zavezancev
za plačilo embalažnine, njihove vključenosti v shemo ali izpolnjevanja obveznosti
posredovanja izjave na ARSO,
preveriti izpolnjevanje obveznosti ravnanja z embalažo pri družbah za ravnanje z
odpadno embalažo in njihovo izpolnjevanje določb OVD, predvsem pa doseganje
-
okoljskih ciljev nadaljnjega ravnanja z odpadno embalažo in zagotavljanje prevzemanja
odpadne embalaže,
nadzor nad ravnanjem s komunalno odpadno embalažo (zbiranje, oddaja,
poročanje,..),
vzpostavitev poenotenega nadzora nad ravnanjem z odpadno embalažo,
odprava ugotovljenih nepravilnosti,
priprava predlogov za nadaljnje aktivnosti na tem področju in morebitnih predlogov za
izboljšanje podzakonskih predpisov.
Eden izmed namenov nadzora je bil ugotoviti, koliko embalaže je posamezen zavezanec
dejansko dal na trg in zakaj niso bile sporočene količine o dani embalaži na trg Carinski upravi
RS (CURS) enake količini, o kateri je zavezanec poročal družbam za ravnanje z odpadno
embalažo (DROE). Inšpektorji so opravili nadzor pri 100 zavezancih. Pri 26 zavezancih so bile
ugotovljene nepravilnosti, zato so inšpektorji izrekli 17 opozoril, izdali 6 ureditvenih odločb ter
v 3 primerih podali odstop na CURS. Zaradi ugotovljenih kršitev je bilo izrečenih 9 opozoril,
izdane so bile tri prekrškovne odločbe in izrečen 1 opomin, 2 prekrškovna postopka pa sta še
v teku.
V okviru akcije so inšpektorji ugotavljali ali imajo DROE sklenjene pogodbe z vsemi izvajalci
javnih služb (IJS) v zvezi z zagotavljanjem predpisanega ravnanja s komunalno odpadno
embalažo. Ugotovljeno je bilo, da družba Surovina d.o.o. ni imela sklenjenih pogodb z dvema
IJS, zato je bila v enem primeru izdana ureditvena odločba in uveden prekrškovni postopek, v
enem primeru pa ugotovitveni postopek še poteka, uveden bo tudi prekrškovni postopek.
Pri vseh 64 IJS je bilo ugotovljeno, da oddajajo zbrano odpadno embalažo družbam za ravnanje
z odpadno embalažo oziroma njihovim podizvajalcem. Zagotavljanje obveznosti oddaje
odpadne embalaže po deležih smo ugotavljali na podlagi pregleda podatkov letnih poročil o
ravnanju z odpadki (baza IJSVO) za leti 2010 in 2011. V posameznih primerih je bilo
ugotovljeno, da IJS sicer oddajo odpadno embalažo DROE, vendar deleži oddane odpadne
embalaže posamezni družbi so v letih 2010 in 2011 bolj ali manj odstopali od deležev, ki jih je
določilo ministrstvo. Po izvedbi akcije nadzora ravnanja z odpadno embalažo pri IJS
pričakujemo, da se bodo učinki akcije pokazali pri analizi poročil IJS za leto 2012, saj so IJS
po opravljenih inšpekcijskih pregledih doslednejše pristopili k oddaji odpadne embalaže po
predpisanih deležih.
Pri IJS je bil opravljen tudi nadzor spoštovanja določbe prvega odstavkom 20. člena Uredbe,
ki določa, da IJS ne sme pri opravljanju storitev obvezne gospodarske javne službe zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov prevzemati odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, razen
odpadne embalaže iz trgovinske in storitvene dejavnosti. Ker klasifikacijske številke za
posamezne vrste embalaže niso ločene še na komunalno in nekomunalno embalažo, je to
določbo možno kvalitetno nadzirati le neposredno pri povzročiteljih (končnih uporabnikih) v
okviru rednih pregledov. Nadzor otežuje tudi dejstvo, da so nekateri IJS vpisani tudi v evidenco
zbiralcev odpadkov in poročajo za vso zbrano odpadno embalažo skupaj. Pri 11 od 64 IJS je
bilo ugotovljeno, da pri opravljanju storitev javne službe prevzemajo tudi odpadno embalažo,
ki ni komunalna odpadna embalaža (razen iz trgovske in storitvenih dejavnosti).
Pri zavezancih je inšpekcija za okolje ugotavljala ali so vključeni v sistem DROE oziroma ali
imajo prijavljen individualni načrt ravnanja z odpadno embalažo, kadar dajo v promet ali sami
uporabijo več kot 15 ton embalaže. Pri zavezancih, ki dajo na trg med 5 in 15 ton embalaže je
bilo kontrolirano ali so na ARSO posredovali izjave, da so na trg v Sloveniji dali manj kot 15
ton embalaže. V primeru ugotovljenih nepravilnostih je inšpekcija za okolje ukrepala tako v
upravnem kot v prekrškovnem postopku. Izbor inšpekcijskih zavezancev je bil narejen na
podlagi naslednjih seznamov in sicer glede na cilj akcije:
94
pregledano je bilo 6 zavezancev, ki so imeli velike razlike med količinami embalaže
-
-
-
-
dane v promet v RS iz evidence CURS in evidence DROE. Pri 1 zavezancu je bilo
izrečeno opozorilo po ZIN, ki je bilo nato izpolnjeno in uveden je bil prekrškovni
postopek. Pri ostalih 5 zavezancih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
inšpekcijski nadzor v zvezi z ravnanjem z odpadno embalažo je bil opravljen pri 65
zavezancih iz I. in II. prioritete Programa dela 2012. Pri 11 zavezancih so bile
ugotovljene nepravilnosti, zato je bilo izdanih 11 opozoril po ZIN, pri 2 zavezancih sta
bili nepravilnosti tudi že odpravljeni. V zvezi z nepravilnostmi, ki so bile ugotovljene pri
11 zavezancih, so bili uvedeni 4 prekrškovni postopki, od tega 2 opomina. Pri ostalih 7
zavezancih ni bilo uvedenega prekrškovnega postopka.
inšpekcijski nadzor v letu 2012 je bil opravljen pri 28 zavezancih, ki so vpisani v
evidenco proizvajalcev in pridobiteljev električne in elektronske opreme in pri
nobenemu zavezancu ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
nadzor se je vršil tudi pri veletrgovcih z zdravili. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen pri
35 zavezancih. Pri 5 zavezancih so bile ugotovljene nepravilnosti, zato je bilo izdanih 5
opozoril po ZIN. Pri zavezancu, ki je nepravilnost odpravil, ni bilo uvedenega
prekrškovnega postopka, pri ostalih 4 zavezancih pa je bil uveden prekrškovni postopek
in sicer 1 opomin in 3 opozorila.
inšpekcijski nadzor je bil opravljen pri 11 zavezancih, ki so vpisani v evidenco
proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov fitofarmacevtskih sredstev. Pri nobenem
zavezancu ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, zato tudi ni bilo izrečenega nobenega
ukrepa.
Akcije nadzorov čezmejnega pošiljanja odpadkov
Na področju čezmejnega pošiljanja odpadkov je Inšpekcija za okolje in naravo v sodelovanju
s CURS in Policijo ter Agencijo RS za okolje kot pristojnim organom v letu 2012 izvedla 10
skupnih akcij nadzora. Akcije so potekale v okviru IMPEL projekta Enforcement Actions III,
kjer Slovenija aktivno sodeluje.
V letu 2012 so bile izvedene naslednje akcije:
-
02.03.2012:
28.03.2012:
24.04.2012:
10.05.2012:
15.06.2012:
29.08.2012:
11.09.2012:
12.11.2012:
13.11.2012:
14.11.2012:
AC počivališče Lukovica (avtocesta Ljubljana – Maribor);
mejni prehod Obrežje;
železniška ranžirna postaja Zalog (LJ);
AC počivališče Studenec (avtocesta Ljubljana – Koper);
AC počivališče Dolinsko (avtocesta M. Sobota – Pince);
mejni prehod Gruškovje;
mejni prehod Fernetiči;
počivališče Lukovica (avtocesta Ljubljana – Maribor);
mejni prehod Obrežje;
pristanišče Luka Koper.
Zadnje tri naštete akcije so potekale v okviru izmenjave inšpektorjev. V Sloveniji sta v izmenjavi
sodelovala predstavnik nizozemskega inšpektorata ter predstavnik švedske policije.
Akcije so potekale skladno z dogovori z ostalimi predstavniki nadzornih organov in pristojnega
organa. Akcije na avtocestnih počivališčih so potekale z izločanjem tovornih vozil iz prometa
oziroma s preusmeritvijo prometa tovornih vozil preko počivališč. Na mejnih prehodih s
Hrvaško (Obrežje, Gruškovje) so bili pregledi izvedeni na podlagi podatkov iz carinskih
dokumentov. Glede na izkušnje iz preteklosti so akcije na posameznih lokacijah potekale krajši
čas. Poleg nadzora pošiljanja odpadkov so ostali nadzorni organi izvajali tudi nadzor cestno
prometnih predpisov, carinskih predpisov in ostalih predpisov iz njihove pristojnosti.
95
V okviru akcij je bilo zaustavljenih 272 tovornih vozil od katerih je 8 tovornih vozil prevažalo
odpadke v notranjem prometu ter 48 tovornih vozil, ki je prevažalo odpadke preko meja.
Nadzorni organi so opravili 217 dokumentarnih kontrol ter 72 fizičnih pregledov pošiljk. Pri
pošiljkah preko meja so bile ugotovljene 4 kršitve in sicer:
-
v dveh primerih sta prevoznika kršila pogoje iz soglasja (kršitev določene transportne
poti v soglasju);
v enem primeru je prevoznik dostavil nepopolno izpolnjen dokument iz Priloge VII;
v enem primeru je prejemnik odpadkov bil objekt, ki ni imel okoljevarstvenega
dovoljenja za predelavo odpadkov.
Odpadki, ki so bili v okviru akcij najpogosteje obravnavani:
-
odpadne kovine;
odpadni papir;
odpadki iz mehanske obdelave odpadkov.
Sicer pa so v letu 2012 inšpektorji obravnavali 30 primerov nezakonitih pošiljk, ki so jih odkrili
slovenski oziroma tuji nadzorni organi. V prekrškovnih postopkih so inšpektorji izrekli za
254.000 € glob, 3 opomine ter podali 1 predlog o sumu storitve kaznivega dejanja. Rezultati
so posledica načrtnega dela na tem področju, saj se nadzorni organi vsakoletno izobražujejo
in nadgrajujejo svoje znanje ter medsebojno zelo dobro sodelujejo.
V letu 2012 se je izvedla revizija Računskega sodišča na področju čezmejnega pošiljanja
odpadkov. Revizija je zajela Ministrstvo za kmetijstvo in okolje skupaj z IRSKO in ARSO ter
CURS in Policijo. Revizija je bila izvedena za obdobje 2009 do 2011. Poleg dostave zaprošene
dokumentacije in potrebnih informacij sta se predstavnici Računskega sodišča udeležile skupne
akcije nadzora na počivališču Dolinsko, kjer jim je bil predstavljen način sodelovanja in
izvajanja nadzorov vseh nadzornih organov. Končno poročilo z ugotovitvami bo izdano v
začetku leta 2013.
• Nadzor emisij snovi in toplote v vode
Inšpektorji so na tem področju opravili 1020 inšpekcijskih nadzorov in pri tem izrekli 250
inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti ter uvedli 32 prekrškovnih postopkov.
Pri nadzoru na področju emisije snovi v vode inšpektorji ugotavljajo, da pri nekaterih
zavezancih tehnološke odpadne vode še vedno presegajo predpisane mejne vrednosti, kljub
že v preteklosti izdanim inšpekcijskim ukrepom in uvedenim izvršilnim postopkom.
V letu 2012 je bil poudarek nadzora v zvezi z delovanjem komunalnih čistilnih naprav (KČN)
na ustreznem čiščenju in odvajanju odpadnih voda ter ustreznosti ravnanja z odvečnim
biološkim blatom, ki nastane po čiščenju odpadnih voda. Zaradi neustreznega ravnanja z
blatom so bile nekaj upravljavcem čistilnih naprav izdane odločbe za odpravo nepravilnosti.
Javni zavod Kobilarna Lipica še vedno ni izvršil odločbe, s katero je bila odrejena odprava
čezmerne obremenitve, ki je nastajala zaradi neustrezne in zastarele čistilne naprave, zaradi
česar se vodi izvršba z denarno prisilitvijo. Prav tako so se nadaljevali inšpekcijski postopki
zoper podjetje KRAS Sežana, obrata v Sečovljah in Šepuljah, saj v postopku upravne izvršbe
(prilagoditev emisij predpisanim mejnim vrednostim) potekajo izgradnje čistilnih naprav, ki pa
še niso zaključene.
Na področju nadzora emisije snovi v vode je bila posebna pozornost namenjena obravnavi
96
prijave Agencije RS za okolje, da so na območju Dolenjskega krasa na izviru Krka že več let
ugotovljene visoke koncentracije pesticidov (kot so atrazin, simazin, metolaklor, prometrin,
turbutrin in drugi), primerjava izkazanih rezultatov preiskav stanja površinskih voda na
območju Grosuplja in v izviru Krke ter preiskave 60 podzemnih jam, ki so onesnažene z
odpadki, med katerimi pa ni bilo ugotovljenih pesticidov, pa potrjuje domnevo, da se viri
onesnaževanja s pesticidi verjetno nahajajo na širšem območju Grosuplja.
Akcija nadzora emisij snovi v vode in ravnanja z blati iz komunalnih čistilnih naprav
Akcija nadzora emisij v vode in ravnanja z blati iz čistilnih naprav je zajemala:
-
zavezance z ugotovljenim čezmernim obremenjevanjem z industrijskimi odpadnimi
vodami v 2010 ali v treh zaporednih letih v obdobju 2008-2010,
zavezance, ki na ARSO niso oddali letnega poročila o monitoringu odpadnih vod za leto
2010 in
zavezance – upravljavce skupnih in komunalnih čistilnih naprav glede emisij v vode in
ravnanja z blati iz čistilnih naprav.
Cilj nadzora je bil zagotoviti usklajenost emisij snovi v vode pri čezmernih obremenjevalcih
okolja, poročanje glede monitoringa odpadnih vod na ARSO in ustreznost delovanja
komunalnih in skupnih čistilnih naprav.
Po podatkih ARSO je bilo 217 čezmernih obremenjevalcev s tehnološkimi odpadnimi vodami.
Od 217 zavezancev so inšpektorji izvedli nadzor pri 188 zavezancih. Ugotovljeno je bilo, da je
114 zavezancev usklajenih s predpisi, 74 zavezancev je pa še neusklajenih.
V inšpekcijskih postopkih je bilo izdanih 56 inšpekcijskih ukrepov s katerimi bodo zavezanci
odpravili čezmerno obremenitev okolja s tehnološkimi odpadnimi vodami. Pri 13 neusklajenih
zavezancih so inšpektorji za okolje in naravo uvedli tudi izvršbe z denarno prisilitvijo.
Pri ostalih 13 zavezancih inšpektorji niso ukrepali zaradi:
-
stečajev;
zavezanci so izvedli sanacije in čakajo na rezultate meritev;
zavezanci so v fazi priključitve na javno kanalizacijo.
Uvedenih je bilo 28 prekrškovnih postopkov.
Inšpektorji so obravnavali tudi tiste zavezance, ki so obremenjevali okolje s tehnološkimi
odpadnimi vodami na podlagi obratovalnih monitoringov od leta 2008 do leta 2010.
Po podatkih ARSO je bilo 57 čezmernih obremenjevalcev s tehnološkimi odpadnimi vodami.
Inšpekcijski nadzor je bil opravljen pri 48 zavezancih. Ugotovljeno je, da je 21 zavezancev
usklajenih s predpisi, 27 zavezancev pa je še neusklajenih.
V inšpekcijskih postopkih je bilo izdanih 22 inšpekcijskih ukrepov s katerimi bodo zavezanci
odpravili čezmerno obremenitev okolja s tehnološkimi odpadnimi vodami.
Pri 5 neusklajenih zavezancih so inšpektorji za okolje in naravo uvedli tudi izvršbe z denarno
prisilitvijo in uvedli 4 prekrškovne postopke.
Na podlagi podatkov, ki jih je posredoval ARSO, da za leto 2010 pet zavezancev ni posredovalo
poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih vod, je bil v sklopu akcije opravljen inšpekcijski
97
nadzor pri vseh 5 zavezancih. Ugotovljeno je bilo, da dva zavezanca ne poslujeta več.
V dveh primerih je bil zaradi ugotovljene nepravilnosti izrečen ukrep po ZIN – opozorilo, v treh
primerih pa je bil uveden tudi prekrškovni postopek.
V sklopu akcije nadzora nad delovanjem komunalnih in skupnih čistilnih naprav je bil pri
ugotavljanju čezmernega obremenjevanja okolja z emisijami odpadnih vod na iztoku iz čistilnih
naprav, opravljen inšpekcijski nadzor po priloženem seznam pri 27 upravljavcih.
Ugotovljene nepravilnosti:
-
-
razen v enem primeru, vsi ostali zavezanci ustrezno zagotavljajo izvajanje monitoringa
odpadnih voda
v dveh primerih merilno mesto ni ustrezno, vendar je prehodni rok za ureditev
merilnega mesta 5.7.2014
v letu 2011 je bilo čezmerno obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami ugotovljeno
na 11 čistilnih napravah in sicer v 6 primerih po parametru KPK, v 8 primerih po
parametru BPK5, v 7 primerih po parametru amonijev dušik in v 10 primerih po
parametru neraztopljene snovi.
v letu 2012 je bilo čezmerno obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami ugotovljeno
na 6 čistilnih napravah.
Inšpektorji so izdali štiri ureditvene odločbe in uvedli 1 prekrškovni postopek.
V okviru akcije so inšpektorji opravili tudi nadzor pri 92 upravljavcih čistilnih naprav na področju
ravnanja z blatom iz čistilnih naprav.
Skupna količina nastalega blata na vseh pregledanih napravah je v letu 2011 znašala 24.446
ton.
Večina blata je šla v sežig oziroma je bilo podvrženo ravnanju na drug način. Na kmetijske
površine se blato ni odlagalo.
Ugotovljene nepravilnosti:
-
evidence, letno poročilo: nepravilnosti so bile ugotovljene pri 4 zavezancih;
ustreznost skladiščenja blata: nepravilnosti ni bilo ugotovljenih;
ustreznost ravnanja z blatom: nepravilnosti so bile ugotovljene pri 4 zavezancih;
sprejem odpadkov je bil ugotovljen pri 3 komunalnih čistilnih napravah, ostale
komunalne čistilne naprave odpadkov ne sprejemajo;
V dveh primerih je bilo ugotovljeno, da se sprejem in obdelava odpadkov izvaja na
podlagi pridobljenega OVD, v ene primeru se obdelava odpadkov na komunalni čistilni
napravi izvaja brez OVD, na ARSO je bila podana vloga za pridobitev OVD.
Inšpektorji so skupno izrekli 7 ureditvenih ukrepov in uvedli 4 prekrškovne postopke..
V zvezi z obdelavo odpadkov na KČN ni bil izrečen noben inšpekcijski in noben prekrškovni
ukrep.
• Nadzor urejanja voda in gospodarjenja z njimi
Inšpektorji so na področju urejanja voda in gospodarjenja z njimi opravili 571 inšpekcijskih
nadzorov in pri tem izrekli 142 inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti ter uvedli 20
prekrškovnih postopkov.
Na področju urejanja voda so kot najpogostejši, ugotovljeni nezakoniti posegi na vodna in
priobalna zemljišča, ki se izkazujejo v gradnji podpornih zidov, nasipov, nestrokovni regulaciji
vodotokov z namenom zavarovanja kmetijskih zemljišč pred poplavami, vse pa brez
98
pridobljenih vodnih soglasij in dovoljenj.
Opisana nezakonita ravnanja so med ostalim tudi posledica opuščanja dolžnosti ARSO in javnih
podjetij, ki so dolžna vzdrževati vode, pa je to vzdrževanje zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev iz leta v leto vedno bolj omejeno in pomanjkljivo.
Nerealizirani programski ukrepi države tako silijo lastnike zemljišč, da večkrat nezakonito in
nestrokovno, z namenom zavarovanja kmetijskih zemljišč in stanovanjskih stavb pred
poplavljanjem vodotokov, gradijo varovalne nasipe, s tem pa še poslabšujejo razmere glede
poplavne varnosti širšega območja, kar se je že potrdilo ob vsakih večjih poplavah (v letu 2010
in 2012). Ob inšpekcijskih ukrepanjih so zavezanci kritični do nedelovanja javnih služb pri
zaščiti pred visokimi vodami ter vzdrževanju vodne infrastrukture.
Kot primer opuščanja dolžnosti vzdrževanja vodotokov in priobalnih zemljišč s strani ARSO, ki
se je kot problematičen izkazal že v preteklem letu, je še vedno neurejeno in vedno slabše
stanje obrežnih zidov ob reki Rinži na predelu mesta Kočevje. Na vedno večjo nevarnost
porušitve teh zidov inšpekcija že nekaj let opozarja ARSO, Urad za upravljanje z vodami,
vendar se sanacija obrežnih zidov, predvidena že v letu 2010, še vedno ni niti pričela.
Nasprotno kot v primeru obrežnih zidov ob reki Rinži pa je ARSO ravnal v primeru, ko je bil s
strani inšpekcije seznanjen, da predstavlja zaraščenost s trstičjem ob vodotoku Bistrica, na
vstopu v objekt - povezovalni rov Bistrica-Sajevec, ob desnem bregu Bistrice, ki je v sklopu
Zadrževalnika Prigorica, v slučaju višjega vodostaja, veliko verjetnost oviranja odtekanja vode
v dovodni rov in posledično povzročanje višjega vodostaja v strugi Bistrice v mestu Ribnica.
ARSO je v zelo kratkem času zagotovil čiščenje zarasti in naplavin na najbolj kritičnih mestih
ob vodotoku Bistrica in s tem vzpostavil boljše odtočne razmere ob višjih vodostajih
(preusmeritev vode iz Bistrice v območje zadrževalnika Prigorica).
Precejšnje probleme opažamo tudi pri izvajanju posegov na vodno infrastrukturo na varovanih
območjih, ki se izvaja v okviru javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč. Večina
posegov se izpelje kot interventni posegi, sanacije ali vzdrževalna dela, pri čemer se za posege
na varovana območja praviloma ne pridobiva dovoljenj za poseg v naravo.
Na področju Zakona o vodah se povečuje število odkritih kršitev rabe vode, predvsem zaradi
bolj načrtovanega nadzora izdanih vodnih dovoljenj. Ugotavljajo se predvsem nepravilnosti pri
zagotavljanju nameščanja merilnih naprav predvsem za vodna zajetja, katerih imetnik vodne
pravice je občina, oskrbo s pitno vodo pa izvajajo vaške vodne zadruge.
Akcija nadzora zavezancev, ki niso vložili Napovedi za odmero vodnega povračila
Inšpekcija za okolje in naravo je s strani ARSO prejela obvestilo, da 19 zavezancev kljub
pisnim pozivom ni vložilo Napovedi za plačilo vodnega povračila za leto 2011.
Na podlagi tega dopisa je inšpekcija obravnavala 16 zavezancev, 3 zavezanci pa bodo še
obravnavani.
V sedmih primerih so inšpektorji ugotovili, da napovedi niso bile vložene, ker zavezanci ne
obratujejo več oziroma ne izvajajo vodne pravice. Nekateri zavezanci so o prenehanju
dejavnosti že v preteklosti obvestili ARSO. V enem primeru je bil proti zavezancu uveden
prekrškovni postopek, ker je z dejavnostjo prenehal v letu 2012.
V šestih primerih je bilo ugotovljeno, da zavezanci niso vložili napovedi za plačilo vodnega
povračila. V dveh primerih je bil uveden inšpekcijski postopek (prekrškovni postopek ni bil
uveden, ker Zakon o vodah ne določa odgovornosti za prekršek za odgovorno osebo lokalne
skupnosti), v treh primerih samo prekrškovni postopek, v enem primeru pa tako inšpekcijski
99
kot prekrškovni postopek.
V treh primerih so zavezanci vložili napoved za plačilo vodnega povračila pred izdajo ureditvene
odločbe. V prekrškovnih postopkih so inšpektorji dvema zavezancema izrekli opozorilo, v enem
primeru pa opomin.
V poletnih mesecih je ponovno izstopala problematika oviranja prostega dostopa do morja z
zaračunavanjem vstopnine za kopanje. Opravljeni so bili inšpekcijski pregledi vseh naravnih
kopališč na območju občin Koper, Izola in Piran. Ugotovljeno je bilo, da upravljavci naravnih
kopališč zaračunavajo vstopnino in s tem preprečujejo prost dostop do morja. Vsem
upravljavcem so bile izdane ureditvene odločbe, na katere pa so bile vložene pritožbe, ki jih
drugostopenjski organ še ni rešil.
• Nadzor biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot
Delo na tem področju je potekalo predvsem na podlagi prijav, izvedli pa smo tudi nekaj akcij
nadzora. Zaradi nezadostne kadrovske zasedbe namreč sistematično in načrtovano izvajanje
inšpekcijskega nadzora na področju varstva narave namreč ni možno. Na to smo opozorili že
v preteklih letnih v poročilih, prav tako smo v preteklosti že večkrat izpostavili problematiko
naravovarstvene službe, ki še vedno ni zaživela s polnimi pooblastili. Ponovno želimo opozoriti,
da se bo lahko le na tak način vzpostavil celovit sistematični nadzor na tem področju, ki bo
dolgoročno prispeval k ohranitvi biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot kot je to določeno
v zakonodajnem okviru. Inšpektorji so na področju varstva narave opravili 272 inšpekcijskih
nadzorov in pri tem izrekli 89 inšpekcijskih ukrepov in uvedli 12 prekrškovnih postopkov.
Na tem področju se prav tako beleži vedno več posegov na varovana območja, večkrat prav
tako povezanih s kmetijsko rabo okolja. Veča se število posegov v visokogorju, kjer se oživlja
pašništvo. V ta namen se gradijo prometnice in razni spremljajoči objekti brez ali še pred
pridobitvijo ustreznih dovoljenj in soglasij. Velikokrat je po opravljenem posegu nemogoče
vzpostaviti prejšnje stanje ali zadevo sanirati, globe za kršitelje pa so povsem nesorazmerno
nizke glede na posledice posegov, še posebno, če kršitev stori fizična oseba (kar velja v večini
primerov), za katero je zagrožena kazen vsega 125 €.
Lastniki parcel ne poznajo naravovarstvenega statusa svojih parcel in s tem povezanih omejitev
in zahtev po pridobljenih soglasjih in dovoljenjih.
Pri delu se inšpektorji srečujejo s težavami pri nadzoru naravovarstvenih soglasij, ki so izdana
za namene gradnje ali drugih posegov na varovana območja. Predlagamo, da se v zakonodajo
vključi naravovarstveno dovoljenje, v katerem bodo jasno navedeni vsi pogoji delovanja, ki jih
lahko inšpekcija nadzira po zaključenem posegu in izdaji uporabnega dovoljenja.
Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se je občutno povečalo število prijav s strani
upravljavca krajinskega parka. Problematična so predvsem nasipavanja večinoma kmetijskih
zemljišč, učinkovitost ukrepanja pa se je povečala odkar okoljska in kmetijska inšpekcija
delujeta skupaj v okviru istega inšpektorata.
Z inšpekcijskim ukrepanjem smo dosegli sanacijo uničenja kotišča in letnega zatočišča
ogrožene vrste malih podkovnjakov. Z omilitvenimi ukrepi se je izvedla sanacija brežin ob
vodotoku Gračnica, ki je naravna vrednota državnega pomena, ki jih je urejalo podjetje Nivo
Celje brez naravovarstvenega dovoljenja.
V nadaljevanju so opisane izvedene akcije nadzora na področju narave v letu 2012.
100
Akcija nadzora CITES – oglaševanje na spletu
Akcija nadzora nad ravnanjem in načini varstva prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
zavarovanih s CITES konvencijo je bila izvedena v skladu z letnim načrtom dela Inšpekcije za
okolje in naravo. Potekala je od 1. maja do 30. novembra 2012. V času med 19. in 23.
novembrom je s policijo potekal sočasni nadzor nad ravnanjem s CITES, ki je potekal skladno
z dogovorom na sestanku Medresorske delovne skupine za preprečevanje nezakonite trgovine
z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Med spletnimi stranmi, ki so bile
nadzorovale, je bil najbolj zastopan spletni portal bolha.com.
Namen akcije je bil zagotoviti:
-
pregled nad ravnanjem s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki se
oglašujejo preko interneta;
spoštovanje predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst;
pridobiti podatke in si zagotoviti sistematični pregled nad internetnim oglaševanjem
osebkov CITES vrst in prispevati k spoštovanju predpisanih norm na nacionalni in
mednarodni ravni pri ravnanjih in načinih varstva ogroženih zavarovanih prosto živečih
živalskih in rastlinskih vrst.
V okviru akcije je bilo pregledanih 26 zavezancev, ki so preko interneta oglaševali trgovanje z
živalskimi in rastlinskimi vrstami. Pri 12 zavezancih se je izvedel nadzor nad ponudbo za
prodajo ogroženih vrst papig, pri 4 zavezancih se je izvedel nadzor nad ravnanjem z ogroženimi
pitoni, pri 2 zavezancih se je opravil nadzor nad ravnanjem z grškimi želvami, ostali nadzor se
je opravil nad ravnanjem z različnimi vrstami ogroženih živalskih vrstah: veverice (zavarovane
vrste), beli dihur, gekoni, tropski metulji in medvedja koža ter rastlinskih vrstah: orhideje in
kaktusi.
Akcija nadzora varovanih območij
Akcija nadzora nad varovanimi območji je potekala od meseca maja do meseca novembra
2012. Glavni namen akcije je bilo izvajanje sistematičnega nadzora in pregleda nad stanjem
varovanih in zavarovanih območij v R Sloveniji.
Inšpektorji so izvajali neposredni nadzor na terenu, posredno pa so bile pridobljene informacije
od upravljavcev varovanih območij in Zavoda RS za varstvo narave.
V okviru akcije je bilo pregledanih 52 območij z naslednjimi naravovarstvenimi statusi:
-
Natura 2000 SCI: 12 območij;
Natura 2000 SPA: 6 območij;
naravna vrednota državnega pomena: 35 območij, od tega 8 podzemnih jam, 8
vodotokov;
zavarovana območja: 6 območij;
ekološko pomembna območja: 17 območij.
Ugotovljeno je bilo, da je stanje pregledanih območij v 66 % ugodno, sprejemljivo v 2 %,
medtem ko je bilo 32 % območij v neugodnem stanju. Upravljavci so določeni v zavarovanih
območjih, medtem ko na območju Natura 2000 v glavnem upravljavci niso določeni.
101
Najpogosteje ugotovljeni dejavniki ogrožanja v letu 2012 so bili v večini posledica človeških
dejavnosti:
-
odlaganje odpadkov,
nasipavanje terena,
vstop večjega števila obiskovalcev v jame, vznemirjanje netopirjev,
posek vegetacije,
slabo vzdrževanje, zaraščanje z invazivnimi rastlinami,
izsuševanje,
uničenje močvirja, mokrišč
ogrožanje življenjskega prostora dvoživk in plazilcev,
turizem,
vožnja.
V času akcije so bile na varovanih območjih ugotovljene kršitve predpisov v šestindvajsetih
primerih. Ugotovljene so bile naslednje kršitve: odlaganje odpadkov, nasipavanje terena,
poseg v strugo vodotoka, vožnja, posek vegetacije, preveliko število obiskovalcev v notranjosti
podzemne jame, vlom v podzemno jamo, uničenje naravne vrednote, poslabšanje stanja
varovanih tipov in kvalifikacijskih vrst. Posegi so bili izvedeni brez pridobljenega
naravovarstvenega soglasja ali dovoljenja za poseg v naravo.
Izdanih je bilo 9 inšpekcijskih odločb (prepoved, sanacija, vzpostavitev prejšnjega stanja). V
skladu s 33. členom ZIN je bilo izrečenih 10 opozoril na zapisnik, izdano pa bo še 7 inšpekcijskih
ukrepov.
Na osnovi Zakona o prekrških je bil izdan 1 plačilni nalog, 2 odločbi o prekršku in 2 opozorili,
uvedeni bodo še 4 prekrškovni postopki.
Inšpektorji za okolje so izvajali nadzor nad varovanimi in zavarovanimi območji tudi izven
akcije, na podlagi prijav.
• Nadzor nad ravnanjem s snovmi in odpadnimi snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč
Nadzor nad ravnanjem z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini se je
izvajal pri upravljavcih naprav, ki vsebujejo več kot 3 kg ozonu škodljivih snovi. Izvedenih je
bilo 65 inšpekcijskih pregledov, izdanih je bilo 11 inšpekcijskih ukrepov in uvedenih 7
prekrškovnih postopkov. V postopkih je bilo ugotovljeno, da so zavezanci z razširitvijo zahtev
zakonodaje na določanje obveznosti glede uporabe fluoriranih toplogrednih plinov še vedno
slabo seznanjeni, da pretežno zagotavljajo izvajanje preverjanja tesnosti, da pa manj vodijo
predpisane evidence in ne zagotavljajo letnega poročanja ministrstvu. Po izdanih inšpekcijskih
ukrepih so zavezanci izvajanje svojih obveznosti zagotovili.
• Nadzor gensko spremenjenih organizmov (GSO) v zaprtih sistemih
V skladu z letnim načrtom dela Inšpekcije za okolje in naravo je bilo v letu 2012 opravljenih
šest rednih inšpekcijskih pregledov nad ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi v
zaprtem sistemu prvega varnostnega razreda in sicer:
102
Veterinarska fakulteta, Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo;
Veterinarska fakulteta, Center za genomiko živali;
Inštitut Jožef Stefan;
Medicinska fakulteta Ljubljana, Inštitut za biokemijo;
Biotehniška fakulteta Ljubljana, Oddelek za biologijo;
-
Biotehniška fakulteta Ljubljana, Oddelek za agronomijo.
Najpogostejše ugotovljene pomanjkljivosti so bile povezane z izvajanjem predpisanih
zadrževalnih ukrepov ter uveljavitvijo Zakona o spremembah Zakona o ravnanju z gensko
spremenjenimi organizmi in so se nanašale na sprejem načrta za primer izrednega dogodka.
V enem primeru je bilo izrečeno opozorilo, da mora zavezanec na celotnem delu zaprtega
sistema izvajati sprejete zadrževalne ukrepe, zato je zavezanec nepravilnost odpravil tako, da
je del prostorov, ki so bili vključeni v zaprti sistem in v katerih delo z GSO ni potekalo, izključil
iz zaprtega sistema. O tem je bila pridobljena sprememba potrdila pri ministrstvu. Vsi zavezanci
so pomanjkljivosti po izrečenih opozorilih na zapisnik v roku odpravili.
• Nadzor industrijskega onesnaževanja in tveganj
Inšpektorji so skupno opravili 1981 inšpekcijskih nadzorov, izdali 448 ureditvenih odločb in
uvedli 265 prekrškovnih postopkov. Največ nadzorov je bilo opravljeno na področju emisij iz
kurilnih naprav in sicer 646, izdanih je bilo 84 ureditvenih odločb in uvedenih 45 prekrškovnih
postopkov. Na tem področju opažamo v primerjavi z letom 2011 precejšnje zmanjšanje števila
prejetih prijav, ki so se večinoma nanašale na onemogočanje izvajanja dimnikarskih storitev.
• Nadzor zavezancev, ki morajo
onesnaževanje večjega obsega
pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje
za
Inšpektorji so v letu 2012 opravili inšpekcijski nadzor pri vseh upravljavcih naprav, ki
povzročajo onesnaževanje večjega obsega in pri tem opravili 414 inšpekcijskih nadzorov, izdali
160 ureditvenih odločb in uvedli 23 prekrškovnih postopkov. Pri večini je bil opravljen en celovit
inšpekcijski pregled, le pri posameznih napravah je bilo potrebno opraviti izredne inšpekcijske
preglede kot posledica prijav. Inšpekcijski ukrepi so se največ nanašali na odpravo
nepravilnosti v zvezi z emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, emisijo snovi
v zrak iz kurilnih naprav in nepravilnostmi v zvezi s skladiščenjem naftnih derivatov, s poslovniki
za naprave za čiščenje odpadnih plinov ter vodenjem obratnih dnevnikov. Manjše nepravilnosti
so upravljavci odpravili na podlagi opozorila inšpektorja, za večje neskladnosti pa so bile izdane
odločbe za uskladitev delovanja naprave z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem.
Inšpektorji se pri nadzoru zavezancev na področju emisije snovi v zrak pogosto srečujejo tudi
s problemom širjenja neprijetnih vonjav v okolje iz opravljanja dejavnosti, pri čemer pa v
predpisih, ki urejajo to področje emisij snovi v zrak ni določb, ki bi omogočale učinkovito
ukrepanje za zmanjšanje oziroma preprečevanje teh vonjav v okolje. Najpogosteje se ta
problem izkazuje pri nadzoru obratovanja kompostarn, perutninskih farm, pa tudi pri nadzoru
obrata za predelavo živalskih stranskih proizvodov.
Prav pri slednjem zavezancu je bil zaradi pogostih prijav krajanov Zaloga pri Ljubljani o širjenju
neprijetnih vonjav iz dejavnosti in s tem domnevno čezmernim onesnaževanjem okolja z
emisijo snovi v zrak, s strani inšpekcije izveden kontrolni monitoring na izpustu iz parnega
kotla in biofiltra, v zvezi z rezultati teh meritev pa kasneje izdana ureditvena odločba, ki jo je
zavezanec tudi izpolnil. Čeprav rezultati občasnih meritev emisije snovi v zrak in rezultati
meritev emisijskih koncentracij merjenih parametrov ne presegajo mejnih emisijskih
koncentracij, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju in torej zavezanec kar zadeva emisijo
snovi v zrak obratuje s skladu s predpisi, se krajani Zaloga vedno znova obračajo na inšpekcijo,
prijavljajo pojav neprijetnih vonjav v okolje iz obrata in zahtevajo ukrepanje, ne glede na to,
da so bili že večkrat seznanjeni, da za ukrep v zvezi s tovrstno emisijo v okolje ni podlage v
predpisih.
103
Posebna pozornost v smislu večje pogostosti nadzora je bila v letu 2012 usmerjena tudi na
obratovanje kurilne naprave na lokaciji Duplica pri Kamniku, katere obratovanje je bilo v
preteklosti predmet pogostih prijav krajanov Duplice. Pri nadzorih v zvezi z obratovanjem
kurilne naprave in rabo goriva (lesnih sekancev), ravnanjem z odpadki in emisijo hrupa v
okolje, ki so bili praviloma nenapovedani, nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, pri nadzoru v zvezi
z emisijo snovi v zrak pa je bilo ugotovljeno, da je naprava za izvajanje predpisanih trajnih
meritev CO v okvari in da večino leta ni delovala. Ker zavezanec ni zagotovil izvajanja meritev
CO, je zoper njega uveden prekrškovni postopek v okviru katerega bo izrečena sankcija.
Opravljen je bil nadzor pri družbi, ki ima pridobljeno OVD za obstoječo napravo za taljenje
aluminija z zmogljivostjo 108 ton na dan. Ugotovljeno je, da večjih sprememb na napravi po
pridobljenem dovoljenju ni bilo in da je dne 04.04.2012 prišlo do okoljske nesreče in sicer do
onesnaženja vodotoka Olmski potok z oljem iz lovilca interne kanalizacije padavinskih odpadnih
vod. Intervencijo na vodotoku so opravili gasilci, na lovilcu olj pa zavezanec sam z izbranim
izvajalcem. Do onesnaženja je prišlo zaradi naliva in posledično izpiranja olja oziroma emulzije
iz slabo vzdrževanih utrjenih zunanjih površin. Nadalje je nadzor opravljen na področjih emisij
snovi pri odvajanju odpadnih vod, emisij snovi v zrak, emisij hrupa, emisij elektromagnetnega
sevanja (EMS), ravnanja z odpadki in učinkovite rabe vode. V zvezi z EMS je ugotovljeno, da
je zavezanec zagotovil izvedbo prvih meritev sevanja iz nizkofrekvenčnega vira in da je sevanje
v predpisanih mejah. Glede ravnanja z odpadki so ugotovljene nekatere nepravilnosti, in sicer
pomanjkljivo vodenje evidenc, pomanjkljivo označevanje odpadkov, v letnem poročilu za 2011
so zajeti tudi odpadki, ki so nastali v PE Mototec, ki se nahaja sicer na istem naslovu, vendar
v drugem objektu, in ki ni povezana naprava. Glede rabe vode je ugotovljeno, da se za
tehnološke namene rabi voda iz javnega vodovoda in da je zavezanec na ARSO vložil vlogo za
izdajo vodnega dovoljenja. Za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti je bila izdana ureditvena
odločba.
Ker en IPPC zavezanec ni izvršil izvršljive odločbe, s katero je bilo odrejeno zagotovitev
odstranitve 95 ton nevarnih odpadkov s klas. štev. 07 01 08* z nazivom drugi ostanki iz
destilacij in kemijskih reakcij, je bil zavezancu izdan sklep o dovolitvi izvršbe po drugi osebi.
Sicer je tudi ugotovljeno, da je proizvodnja od novembra 2010 ustavljena. Po izdanem sklepu
je zavezanec odrejeno izvršil in izpolnil odločbo. V prekrškovnem postopku sta bili s sodbo
okrajnega sodišča zahtevi za sodno varstvo zavrnjeni. Ker storilca pravna oseba in njena
odgovorna oseba glob nista plačali, bosta globi poslani v izterjavo.
V zvezi z odškodninsko tožbo družbe Kemiplas – Dekani (9,5 mio evrov) zoper Republiko
Slovenijo v povezavi z inšpekcijsko odločbo iz l. 2001, s katero je kot sanacijski ukrep po 1.
odst. 36. člena ZVO izdana odločba za saniranje čezmerne emisije snovi v zrak iz pralnega
stolpa obrata za proizvodnjo anhidrid ftalne kisline, je s strani Državnega pravobranilstva
posredovana sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 05.06.2012, s katero je tožbeni
zahtevek zavrnjen. Kot posredno izhaja iz sodbe, so k taki odločitvi prispevali tudi predlogi
odgovorov oziroma stališč z dne 06.01.2012 in 12.03.2012 (k prvi in drugi pripravljalni vlogi
tožeče stranke), ki jih je pripravil inšpektor sam in ki so bili predhodno poslani Državnemu
pravobranilstvu. Državno pravobranilstvo, ki je v sodnem postopku zastopalo Republiko
Slovenijo, je namreč te odgovore oziroma stališča vključilo v svoje odgovore. Ocenjujemo, da
je v tem primeru šlo za zelo dober in uspešen primer sodelovanja med dvema državnima
organoma, in sicer konkretno med državno pravobranilko, ki je zadevo vodila in inšpektorjem
za okolje, ki je v odgovorih in stališčih pripravil ustrezno strokovno-tehnično gradivo. Sicer pa
postopek ni končan, ker je tožeča stranka zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne
05.06.2012 vložila pritožbo.
Inšpekcijski postopek zoper upravljavca naprave za proizvodnjo vlaknenih plošč se je
nadaljeval iz prejšnjega poročevalskega obdobja. V postopku je upravna izvršba, ker
upravljavec ni zagotovil, da je naprava na izpustih iz sušilnikov I. stopnje in II. stopnje
104
opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije celotnega
prahu in koncentracije organskega ogljika. Ker je bilo v postopku tudi ugotovljeno, da
zavezanec z emisijsko koncentracijo skupnega prahu, presega predpisane mejne vrednosti, je
bila izdana ureditvena odločba za prilagoditev obratovanja proizvodnjo vlaknenih plošč
predpisanim mejnim vrednostim.
Akcija nadzora emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov
Namen akcije je bil ugotavljanje in ukrepanje v primerih čezmernega obremenjevanja okolja
na izpustih emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter nadzora nad
neskladnostjo izvajanja in poročanja o trajnih meritvah emisij snovi v zrak iz kurilnih naprav.
Inšpektorji so akcijo izvedli v obdobju med mesecem aprilom in mesecem novembrom.
Inšpektorji so obravnavali zavezance, ki čezmerno obremenjujejo zrak z emisijami snovi.
Pregledanih je bilo 108 izpustov, izrečenih je bilo 30 ukrepov za odpravo nepravilnosti, v
prekrškovnem postopku pa je bilo izrečenih 9 ukrepov. Pri nadzorih so inšpektorji ugotavljali,
da so nekateri zavezanci v stečajnih postopkih ali pa so zaustavili proizvodnjo.
Pregledanih je bilo 46 zavezancev, ki so zavezanci za trajne meritve emisij snovi v zrak iz
velikih kurilnih naprav. Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih, ko zavezanci niso v roku
poročali o kalibraciji ali niso oddali poročil o trajnih meritvah. Inšpektorji so izrekli 15
inšpekcijskih ukrepov ter uvedli 8 prekrškovnih postopkov.
Pregledanih je bilo tudi 154 IPPC zavezancev. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je bilo izdanih
17 inšpekcijskih ukrepov ter v prekrškovnem postopku izrečenih 8 ukrepov.
Prav tako so inšpektorji izvedli nadzor pri 49 zavezancih, ki imajo pridobljena okoljevarstvena
dovoljenja po 82. členu ZVO in niso IPPC zavezanci. V okviru teh pregledov so inšpektorji izdali
2 ukrepa za odpravo nepravilnosti ter uvedli 1 prekrškovni postopek.
Akcija je tudi vključila zavezance, ki si morajo pridobiti OVD v skladu z 49. členom Uredbe o
emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. V tej kategoriji je bilo obravnavanih
35 zavezancev, zaradi ugotovljenih nepravilnosti sta bila izdana 2 ukrepa za odpravo
nepravilnosti ter uvedeni 3 prekrškovni postopki.
Na področju malih kurilnih naprav so bili zavezanci obravnavani na podlagi prejetih prijav.
Ugotavlja se, da se je število prejetih prijav v primerjavi s preteklimi leti precej zmanjšalo.
Izvedeni so bili tudi nadzori zavezancev za emisije delcev (PM10 in PM2,5) iz gradbišč. Nadzor
je bil izveden na štirih večjih gradbiščih, ki so bila izbrana na podlagi naslednjih kriterijev:
velikost gradbišča, obremenjenost širšega okolja z imisijami prašnih delcev, začetkom gradnje
objektov ter aktivnim potekanjem gradbenih del na gradbišču.
Pri investitorjih so se ugotavljale neskladnosti in pomanjkljivosti elaboratov preprečevanja in
zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč, pri izvajalcih del pa je bilo največ nepravilnosti
ugotovljenih pri izraziti emisij prašnih delcev iz različnih virov, kjer niso bili v zadostni meri
izvedeni ukrepi za zmanjšanje emisij in nedoslednem vodenju gradbenih dnevnikov. V
inšpekcijskem postopku je bilo izdanih 6 ukrepov za odpravo nepravilnosti.
• Nadzor nad obrati tveganja za okolje
V letu 2012 je bilo, skladno z načrtom nadzora, načrtovan pregled 25 obratov večjega tveganja
in 10 obratov manjšega tveganja za okolje. Pregledani so bili vsi obrati iz načrta. Pri samem
nadzoru je bilo ugotovljeno, da so trije obrati manjšega tveganja vložili vlogo za pridobitev
OVD kot obrati večjega tveganja za okolje, en obrat manjšega tveganja za okolje je prenehal
105
z obratovanjem, en pa je umaknil vlogo za pridobitev OVD.
Nadzor nad obrati večjega tveganja
V letu 2012 se je nadzor nad obrati večjega tveganja izvajal po naslednjih področjih:
-
-
Preverjanje količin in lastnosti prisotnih nevarnih snovi (ali je v obratu v preteklem letu
prišlo do velikih sprememb v proizvodnji (postopkih/napravah) in/ali v količini ali
lastnostih prisotnih nevarnih snovi).
Stanje glede pridobitve OVD
V dveh primerih so bile ugotovljene nepravilnosti (informacije za javnost še ni bila posredovana
vsem osebam na vplivnem območju obrata, v enem primeru pa je obrat zaradi spremembe
izračuna postal obrat večjega tveganja za okolje), ki pa so jih zavezanci na podlagi izrečenih
opozoril tudi odpravili.
Nadzor nad obrati manjšega tveganja za okolje
Nadzor nad obrati manjšega tveganja za okolje je bil izvršen po naslednjih področjih:
-
Preverjanje usklajenosti podatkov iz prijave vira tveganja z dejanskim stanjem,
Zasnova preprečevanja večjih nesreč in zasnova tveganja za okolje (skladno s prilogo
III uredbe).
Pri opravljenih nadzorih inšpektorji niso ugotovili nepravilnosti.
Zaključek:
Stanje pri pridobivanju OVD za obrate večjega tveganja za okolje je podobno kot v prejšnjih
letih. Do konca leta 2012 je bilo izdanih 6 OVD za obrate večjega tveganja, ki obratujejo, kar
otežuje bolj učinkovito načrtovanje in izvajanje inšpekcijskega nadzora v teh obratih.
Ker nadzor nad sistemom obvladovanja varnosti zahteva specifična znanja, ki so podobni oceni
usklajenosti obratov z ISO standardi, to je notranji ali zunanji presoji usklajenosti, bi bilo
potrebno dodatno izobraževanje inšpektorjev na tem področju. Potrebno bi bilo izdelati
vprašalnike za posamezne vrste obratov oziroma za posamezne dejavnosti znotraj obratov.
Najbolj učinkovito bi bilo, če bi vprašalnike izdelali specialisti za varnost za posamezna področja
(npr. transport nevarnih tekočin, skladiščenje, kemijske reaktorje, …). Z dodatnimi
izobraževanji bi bilo potrebno osvežiti in nadgraditi znanje inšpektorjev na področju
poznavanja varnostnih ukrepov, ter na področju obvladovanja tveganja (HAZOP, EMAS,
ARAMIS, …).
• Nadzor nad emisijami iz kurilnih naprav
V letu 2012 beležimo na tem področju kar precejšen upad prejetih prijav v primerjavi z letom
2011. Prijave so se še vedno najpogosteje nanašale na onemogočanje opravljanja dimnikarskih
storitev. Inšpektorji so obravnavali dobro polovico prejetih prijav in v večini primerov proti
zavezancem uvedli prekrškovne postopke.
Na območju kranjske enote se je povečalo število prijav uporabnikov dimnikarskih storitev
zoper katere je koncesionar podal prijave. Zaradi nestrokovno opravljenih dimnikarskih storitev
in načina dela imenovane dimnikarske službe prihaja do vedno večjega nezadovoljstva
106
uporabnikov storitev. Uporabniki storitev ne dovolijo dimnikarski službi vstopa v objekt, kjer
se nahaja kurilna naprava in posledično se povečuje tudi število prijav uporabnikov storitev,
da le ti ne dovolijo opravljanje storitev dimnikarske službe. Ta problem je na Gorenjskem zelo
pereč, saj za ostale dimnikarske službe ne beležimo prijav.
• Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom iz industrijskih in drugih obratov
Inšpektorji so na tem področju opravili 468 nadzorov in odredili 70 ukrepov za odpravo
neskladnosti ter uvedli 3 prekrškovne postopke.
Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom je bil opravljen v okviru rednih inšpekcijskih pregledov
in na podlagi prijav. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da gre za nov vir hrupa, zato
je bil zavezanec pozvan, da v predpisanem roku inšpekciji predloži poročilo o prvem
ocenjevanju vira hrupa. V primeru ugotovljenih nepravilnosti so bili zavezanci pozvani k odpravi
le-teh z opozorilom na zapisnik.
Najbolj pogosto ugotovljena neskladnost je neredno izvajanje predpisanega monitoringa in
neizvajanje obveznosti poročanja. V lanskem letu smo na področju hrupa izvedli tudi 4 izredne
kontrolne monitoringe. V vseh 4 primerih so bile ugotovljene presežene mejne vrednosti.
Glede prijav je opazen rahel upad proti preteklim letom, še vedno pa izstopajo prijave hrupa
gostinskih lokalov in prireditev na javnih mestih. Stanovalci, sosedje gostinskih lokalov, si želijo
miru, gostinski lokali pa z glasbo (mehansko in živo) privabiti čim več gostov. Uskladiti tako
nasprotne si želje je zelo težko, zato pa je toliko bolj pomembno prostorsko planiranje in s tem
povezano sprejemanje občinskih prostorskih aktov, izdajanje dovoljenj gostinskim lokalom s
stani upravnih enot ter odločb o obratovalnem času s strani občin. Z uveljavitvijo Uredbe o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v nadaljevanju: Uredba) je nastalo odprto
vprašanje, kateri prekriti in zagrajeni gostinski lokali so pravzaprav zavezanci za meritve, saj
minister, pristojen za varstvo okolja še ni podrobneje določil načina ugotavljanja izpolnjevanja
pogojev iz 15. člena uredbe. Prav tako ugotavljamo, da občine še ne izvajajo določil Uredbe o
načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, saj do sedaj nismo
prejeli še nobenega obvestila o ugotovljenih kršitvah z njihove strani.
V zvezi s prijavami o hrupu iz naprave za proizvodnjo vlaknenih plošč na območju Ilirske
Bistrice, in na osnovi odredbe, je IRSKO naročil izvedbo kontrolnih meritev hrupa v naravnem
in življenjskem okolju za časovno obdobje (dan), (večer) in (noč) v okolici lokacije obrata. V
postopku je bilo ugotovljeno preseganje mejnih vrednostih kazalcev hrupa v dnevnem,
večernem in nočnem času ter vrednosti kazalca hrupa. Upravljavec je izvršil izrek odločbe in
prilagodil obratovanja naprave predpisanim mejnim vrednostim.
V nekaj primerih je bilo pri obravnavi prijav, vezanih na povzročanje čezmernega hrupa
dejavnosti v okolju ugotovljeno, da redni monitoringi, s katerimi razpolagajo zavezanci sicer
izkazujejo obratovanje vira hrupa v skladu s predpisom, kontrolni monitoring, ki ga je
naknadno izvedla inšpekcija, pa je izkazal nasprotno stanje vira hrupa.
Kot primer naj navedemo družbo za zbiranje odpadnega papirja, za katero je bil kar trikrat
(2004, 2010, 2012) odrejen kontrolni monitoring hrupa v okolje iz dejavnosti in glede na
rezultate prvih dveh monitoringov tudi izdani inšpekcijski odločbi, s katerima je bila zavezancu
odrejena izvedba ukrepov za odpravo virov čezmerne obremenitve okolja s hrupom iz vira
hrupa, uskladitev emisije vira hrupa z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi in dokazovanje
uspešnosti izvedenih ukrepov s ponovnimi meritvami hrupa. Meritve, s katerimi je zavezanec
dokazoval uspešnost izvedenih ukrepov so sicer obakrat izkazale obratovanja vira hrupa v
skladu s predpisom, pri čemer pa so poročila o meritvah, opravljenih na podlagi odredbe
inšpektorata, izkazale preseganje predpisane ravni emisij hrupa.
107
Inšpektorat je zato ob tretji ugotovitvi preseganja mejnih vrednosti hrupa, zavezancu na
podlagi drugega odstavka 157. Člena ZVO-1 prepovedal obratovanje naprave oziroma obrata
- tehnološke enote za zbiranje, sortiranje in baliranje nenevarnih odpadkov na lokaciji Pod
ježami 3, ker kot povzročitelj obremenitve, kateremu je bila že dvakrat odrejena izvedba
ukrepov za odpravo virov čezmerne obremenitve okolja s hrupom, tega vira hrupa še vedno
ni uskladil s predpisom.
• Nadzor nad elektromagnetnim sevanjem in sevanjem svetlobe
Skupno so inšpektorji na obeh področjih sevanja opravili 51 nadzorov, v katerih so odredili 11
inšpekcijskih ukrepov.
Nadzor se je na obeh področjih izvajal na podlagi prijav ter v okviru celovitih rednih pregledov
IPPC naprav in večjih trgovskih centrov. V večini primerov so bile ugotovljene kršitve pri
osvetljevanju reklamnih panojev – prikazovalnikov reklam, kjer osvetlitev ni bila usklajena z
mejnimi vrednostmi iz predpisa. Zavezanci so bili na neskladnosti opozorjeni, odrejene so jim
bile obveznosti priprave in izvedbe ukrepov za odpravo čezmernih obremenitev.
Po posameznih področjih nadzora je bilo po različnih predpisih opravljenih 10 271 inšpekcijskih
nadzorov.
Tabela 52: Nadzori po področjih dela v letu 2012.
Število
nadzorov
2012
Odstotek
Kakovost zraka
87
0,85
Ravnanje z odpadki
5771
56,19
Vode
1576
15,34
Varstvo narave
272
2,65
Kemikalije in gensko spremenjeni organizmi
65
0,62
Industrijsko onesnaževanje in tveganja
1981
19,29
Hrup
468
4,56
Elektromagnetno sevanje
18
0,18
Svetlobno onesnaževanje
33
0,32
SKUPAJ
10271
100,00
Področje nadzora
108
Hrup: 4,56%; 468
Elektromagnetno
sevanje: 0,18%; 18
Industrijsko onesnaževanje
in tveganja: 19,29%; 1981
Svetlobno
onesnaževanje:
0,32%; 33
Kakovost zraka:
0,85%; 87
Kemikalije in gensko
spremenjeni
organizmi: 0,62%; 65
Varstvo narave:
2,65%; 272
Vode: 15,34%; 1576
Slika 13: Nadzori po področjih dela v letu 2012.
109
Ravnanje z odpadki:
56,19%; 5771
3 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
Zaključki pri delu kmetijske inšpekcije v letu 2012 so naslednji:
-
Z nadzorom smo prispevali k boljši obdelanosti, preprečevanju degradacije in pozidave
kmetijskih zemljišč;
Z nadzorom smo pri uporabnikih FFS vplivali na pravilno rabo FFS in gnojenja v odnosu
do okolja, varstva čebel, podtalnice ter varne hrane;
S svojim delom prispevamo k ohranitvi varnosti in kakovosti živil v primarni proizvodnji
na sedanji ravni;
Vplivamo na zagotavljanje sledljivosti živil v prehranski verigi od vil do vilic in porekla
kmetijskih pridelkov na podlagi ažurnih registrov;
Zagotavljamo nadzor pravilne porabe proračunskih in evropskih sredstev v kmetijstvu.
Predlogi izboljšav so naslednji:
Določitev prioritet po posameznih vsebinah:
o povečan nadzor nad nedovoljenimi posegi na kmetijskih zemljiščih;
o povečan obseg nad postavljanjem objektov na kmetijska zemljišča;
o povečan nadzor nad evidencami zbirk podatkov v registru kmetijskih
gospodarstev (evidence GERK, oljčniki, čebelnjaki, živali, primarni pridelovalci
hrane);
o nadzor rejskih ciljev s področja živinoreje, predvsem nadzor priznanih in drugih
rejskih organizacij s področja govedoreje, čebelarstva in konjereje;
- Aktivno sodelovanje pri spremembi predpisov kot so:
o Zakon o kmetijstvu; Uredba o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje
dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
o Zakona o živinoreji;
o Sprejem podzakonskih predpisov s področja zakona o kmetijskih zemljiščih
(Pravilnik o uvedbi agromelioracij);
o Dopolnitev uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih
virov;
- Potrebna bo dodatna specializacija v okviru delovnih skupin kmetijskih inšpektorjev in
postavitvijo koordinatorjev na terenu.
-
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
Po naši oceni je kakovost krme na slovenskem trgu dobra. Slovenija je z vidika celotne Evrope
zelo majhen trg. Zaradi te majhnosti so pri nas nekatera tržna pravila drugačna kot v velikih
državah. Tudi najbolj oddaljeni kraji v Sloveniji niso od meje z vsaj eno državo članico
(Madžarska, Avstrija, Italija) oddaljeni več kot 200 km. Na eni strani se s tem ustvarja večja
konkurenca tujih proizvajalcev krme slovenskim proizvajalcem, po drugi strani pa to pomeni
pojav krme, ki s strani pristojnih slovenskih organov ni bila pregledana v fazi pridelave in
predelave. Teza, ki je dokaj široko sprejeta med uradniki v EU, da je treba nadzor izvajati v
proizvodnji in predelavi in je s tem zagotovljena kakovost tudi v prometu, za Slovenijo v
popolnosti ne drži.
Nadzor kakovosti krme nima neposrednih učinkov v konkretnih primerih, saj krme ob koncu
110
laboratorijskih analiz običajno ni več v prometu, ima pa velik posredni učinek, saj proizvajalci
krme in posredniki vedo, da nadzor obstaja, da je ta temeljit in stalen.
Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES)
št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS,
Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS,
93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229/2009) (v nadaljevanju
Uredba 767) je bila sprejeta 13.7.2009. Zaradi prehodnih določb se je citirana uredba začela
uporabljati 1. septembra 2010. V pripravi na implementacijo novosti, se v konkretnih primerih
ocenitve deklaracij in analiznih izvidov vzorcev krmnih mešanic ugotavlja, da so nekatere
določbe dvoumne, morda nasprotujoče in zato težko razložljive na eni strani za nosilce
dejavnosti, ki so odgovorni za skladnost krmne mešanice z označeno in predpisano vrednostjo
in na drugi strani za izvajalce uradnega nadzora. Določilo 12. člena, ki pravi, da je za označitev
odgovoren tisti, ki je dal krmo prvi na trg, ni dovolj premišljeno. 31. člen pravi, da morajo
države članice predpisati učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije. Če da prvi v promet
krmo nosilec dejavnosti iz druge države članice, je v skladu z eksplicitnim določilom 12. člena
odgovoren za označitev take krme tudi na slovenskem trgu, je pa slovenskim uradnim organom
za nadzor težko dosegljiv.
Predlagamo, da MKO – UVHVVR predlaga Komisiji ES odpravo ali smiselno dopolnitev 12. člena
Uredbe 767/2009. Odgovoren za označitev naj bo tisti, ki je v državi članici dal krmo prvi na
trg. Poleg tega bi bilo potrebno dopolniti Del B priloge IV Uredbe 767/2009 oziroma njeno
dopolnitev Uredbo 939/2010 v delu, ki se nanaša na navajanje krmnih dodatkov v krmni
mešanici. Obstoječa priloga IV zahteva navedbo oblike in količine dodanega dodatka, za
uporabnika pa je pomembnejša količina aktivne snovi. Uradne analitske metode tudi ne
omogočajo ugotavljanja količine in oblike dodatka, pač pa le količino aktivne snovi, ki je bila z
dodatkom dodana.
INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
V letu 2012 je IKŽ nadaljevala s hkratnim preverjanjem varnosti in kakovosti živil v prometu,
kar je prispevalo k racionalnejši izrabi finančnih in kadrovskih virov.
Glavnina inšpekcijskih pregledov je bila izvedena v maloprodaji, predvsem zaradi večine
tovrstnih obratov. Pregled ugotovitev kaže, da je precej obratov še vedno neregistriranih, kar
kaže na nepoznavanje nosilcev dejavnosti glede njihove primarne odgovornosti – izvedbe
registracije pri pristojnem organu. Na področju izpolnjevanja splošnih higienskih zahtev se je
stanje v letu 2012 nekoliko izboljšalo (-1% neskladnosti), medtem ko je nadzor nad posebnimi
higienskimi zahtevami pokazal na povečanje neskladnosti za 3%. Izboljšanje stanja je opaziti
tudi pri vzpostavitvi in vzdrževanju HACCP sistema (-1% neskladnosti) in sistema,
vzpostavljenega na osnovi smernic (-5% neskladnosti). Nekoliko manj neskladnosti je opaziti
tudi na področju splošnega označevanja živil (-1% neskladnosti), ki pa v primerjavi z ostalimi
neskladnostmi še vedno prednjači. Zaradi ekonomske krize v državi se zaznava povečano
število primerov dela na črno, ko posamezniki v svojih stanovanjskih prostorih opravljajo
dejavnosti, povezane z živili. V takšnih primerih se je inšpektor IKŽ povezal s tržnimi inšpektorji,
pristojnimi za uradni nadzor nad delom na črno.
Rezultati analiz vzorcev kažejo različne stopnje neskladnosti vzorčenih živil in sicer je najmanj
neskladnih živil na področju preverjanja skladnost glede označevanja in prisotnosti GSO v živilih
(0,4% neskladnosti), aditivov v živilih (0,7% neskladnih vzorcev), največ pa zaradi
neoznačenosti v živilu prisotnih alergenov (9% neskladnih vzorcev). Njihova prisotnost je lahko
posledica tudi navzkrižne kontaminacije. Zaradi porasta alergij pri ljudeh je najmanj ohranjati
število vzorcev na analize kot tudi v okviru rednih inšpekcijskih pregledov preverjati notranji
111
nadzor nosilcev živilske dejavnosti. Nosilce živilske dejavnosti je smiselno opozarjati na slednjo
problematiko tudi preko združenj.
Hkratno izvajanje uradnega nadzora na področju varnosti in kakovosti živil omogoča
učinkovitejši nadzor nosilcev živilske dejavnosti, preko preverjanja vzpostavljenega sistema
notranjega nadzora in izvajanja v praksi.
VINARSKA INŠPEKCIJA
Na področju vodenja Registra pridelovalcev grozdja in vina
V večji meri angažirati KGZS Svetovalno službo, da pridelovalce najprej seznani z njihovo
zakonsko določeno obveznostjo prijave pridelka (rok prijave: 20. november, kraj prijave:
Upravna enota, ki vodi Register) nato pa, da vsako leto na krajevno pristojen način te
pridelovalce obvesti o roku prijave. Razmisliti bi bilo potrebno o možnosti pošiljanja
predtiskanih obrazcev za prijavo pridelka.
Kmetijski svetovalci KGZS in delavci Upravnih enot prihajajo v stik s pridelovalci v drugačnih
relacijah kot inšpektorji, zato menim, da je njihova naloga, da jih seznanijo z njihovimi
zakonsko določenimi obveznostmi. Pridelovalce bi ob prijavi pridelka lahko seznanili z zakonsko
določbo obvezne prijave zalog in enoloških postopkov, ki jih morajo ravno tako opraviti na
Upravni enotah. Na ta način bi zmanjšali obseg delovanja tako imenovanega »sivega trga«.
Prilagoditi aplikacijo Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA), grafične
enota rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK): Veliko vinogradov je vpisanih v Register
pridelovalcev grozdja in vina, vendar nimajo izrisanih GERKov. Aplikacija takim vinogradom
pripiše evidenčno številko, kar pomeni, da so na nek način evidentirani in da bi se z MKGP in
IT morali dogovoriti, da se take vinograde obravnava drugače, saj le–ti niso predmet
obravnave vinarskega inšpektorja, temveč, v skladu z navodili MKGP, upravnih enot. Spadajo
pa ti vinogradi kljub temu v kvoto nevpisanih v RPGV, čeprav so vpisani v RPGV, manjka jim
samo GERK.
Aplikacija nekatere površine označi kot vinograde, ki niso vpisani v RPGV, vendar so ti v naravi
opuščeni, aplikacija označuje tudi nekatere sadovnjake in koruzne njive, kot vinograde. Rešitev
za te anomalije bi bila izboljšanje aplikacije.
Spremeniti bi bilo potrebno nekatere določbe zakona o vinu
Predlagati spremembo zakonodaje in z njeno spremembo poenotiti zakonsko določeno
površino za vpis vinograda in prijavo pridelka, na ta način pa bi dodatno zajeli pridelovalce, ki
bi prijavili pridelek in prispevali k zmanjševanju nedovoljenega prometa z vinom (Zakonsko
določena minimalna površina za vpis vinograda v RPGV je 5 arov, zakonsko določena površina
vinograda za prijavo pridelka v RPGV pa je 10 arov).
K ureditvi razmer na trgu z vinom bi prispevale tudi višje kazni in vključitev v kazenske določbe
vseh, ki vršijo promet z vinom (obstoječi zakon ne predvideva kazenskih določb za gostinske
obrate, trgovine, pomične prodajalne).
112
FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
Največja pozornost bo tudi v letu 2013 namenjena nadzoru in ukrepom pri obvladovanju zlate
trsne rumenice na vseh vinorodnih območjih, nadzoru za preprečevanje vnosa borove ogorčice
ter kitajskega in azijskega kozlička in nadzoru ambrozije.
Za nadzor ambrozije je potrebno sprejetje uredbe o ukrepih na posameznih vrstah rastišč,
robovih cest in gradbiščih. Potrebno je tudi bolj neposredno obveščanje MKGP-FURS in
vzpodbujanje občin, da bi se aktivno vključevale v odstranjevanje ambrozije.
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
Obseg opravljenega dela v gozdarski inšpekciji je ostal na nivoju preteklih let kljub
zmanjšanemu Fte. Težavnost inšpekcijskega dela se povečuje, zaradi splošnega stanja v družbi
pogosteje prihaja do konfliktnih situacij. Poleg anonimnih groženj prihaja tudi do odkritih
groženj na zaslišanjih in po telefonu. Zaradi narave dela gozdarske inšpekcije se pogosto
dogaja, da se inšpektor sam znajde z zavezancem v gozdu, pogosto tudi na območjih, kjer ni
signala za mobilni telefon.
Inšpekcijski in prekrškovni postopki so iz leta v leto zahtevnejši, preveč je administrativnega
dela, premalo časa je namenjenega pripravam na postopke in terenskemu delu. Velik obseg
prekrškovnega dela zmanjšuje čas inšpekcijskemu nadzoru. Pravega inšpekcijskega dela na
terenu je zato vedno manj. Vedno več je tudi prijav raznih civilnih združenj in posameznikov,
ki v skrbi za okolje obveščajo inšpekcijo o raznih posegih v gozd, ki pa se po analizi stanja
pogosto izkažejo za med sosedske spore oz. za nepoznavanje prostorskih aktov občine.
Priprava odgovorov nanje jemlje čas za delo pri reševanju dejanskih nepravilnosti. Veliko časa
in energije jemljejo posegi v gozd in gozdni prostor. Zlasti pri teh zadevah bi bilo nujno
medsebojno sodelovanje vseh inšpekcijskih služb, ki imajo pristojnost odločanja, tako pa se
vse prevečkrat, tudi neupravičeno, izrekajo za nepristojne.
Inšpektorji beležimo vedno več primerov, ko zavezance v inšpekcijskih postopkih ali v
prekrškovnih postopkih zastopajo odvetniki, zaradi česar se postopki praviloma podaljšujejo,
od inšpektorjev pa zahtevajo več pravnega znanja. Kršitelji z vložitvijo pravnih sredstev v
prekrškovnih postopkih računajo na zastaranje, da bi se tako izognili sankciji. Pomembno je,
da so pritožbe in zahteve za sodno varstvo pri pristojnih organih hitro rešene, kar povečuje
pravno varnost in krepi zaupanje v pravo.
Gozdarska inšpekcija je prejela anonimne prijave, v katerih prijavitelji opozarjajo na
nedovoljeno prepletanje svetovanja in izvajanja neposrednih del sečnje drevja in sodelovanja
pri prodaji sortimentov, kar je v nasprotju s t.i. konkurenčno klavzulo v ZG. Opravljanje cenitev
in izvedeniških mnenj zaposlenih v ZGS sicer ni v nasprotju z zakonom, so pa po našem mnenju
prav tako nesprejemljive, saj lahko prihaja do tega, da se to delo opravlja v delovnem času,
lahko pa so razlogi za cenitve celo v nasprotju z načrti za gospodarjenje. Kot smo že zapisali,
so premiki v ZGS prepočasni. Opažamo, da se predlogi gozdarske inšpekcije za odpravo
nepravilnosti ali za izboljšanje dela počasi ali pa sploh ne prenašajo na vse zaposlene.
Gozdarska inšpekcija bo zaradi tega in zaradi pomanjkanja kadra v prihodnje manj časa
namenila rednim pregledom spremljanja uresničevanja gozdnogospodarskih in
gozdnogojitvenih načrtov. Enako velja za primere nedovoljenega poseka brez odločb ZGS, ki
jih bo procesiranih manj kot doslej. Prioriteti tako ostajata nadzor izvajalcev del v gozdovih in
nova zadolžitev, ki jo bo prinesla novela ZG, nadzor izvora lesa in prometa z lesom. Nova
naloga nadzora izvora lesa bo zahtevala sodelovanje s policijo, CURS in DURS, predvidevamo
tudi da bo potrebno zagotoviti odzivnost inšpektorjev preko celega dneva. Zato bo nujno
potrebno gozdarsko inšpekcijo kadrovsko okrepiti in razbremeniti »dvojne« gozdarsko – lovske
113
inšpektorje ter dosledno izvajati nadomestne zaposlitve.
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
Obseg dela lovskim in ribiškim inšpektorjem se vsako leto povečuje, povečuje se tudi obseg
dela na področju gozdarstva – sedem lovskih inšpektorjev opravlja inšpekcijski nadzor tudi na
področju gozdarstva. Število inšpektorjev se je v letu 2012 zmanjšalo na področju lovske
inšpekcije za enega inšpektorja (upokojitev). Primanjkljaj inšpektorja zaradi kakršne koli
odsotnosti je nemogoče nadomestiti, saj že do sedaj ni lovskih in ribiških inšpektorjev na
področju Prekmurja in Primorske. Terenski obseg dela se je ostalim inšpektorjem močno
povečal. Realno pričakujemo še večji upad terenskega nadzora, kar je posledica povečanega
dela na področju prekrškovne zakonodaje in uvajanje večjega deleža »administriranja« na
področju nadzora morskega ribištva. Tudi v preteklem letu se je izkazalo da »enostavni« del
na področju prekrškovne zakonodaje ni, Plačilnih nalogov pri delu lovske in ribiške inšpekcije
praktično ne moremo uporabljati. Zaradi zmanjšanega števila inšpektorjev je možnost osebne
zaznave nepravilnosti s strani inšpektorja skoraj nemogoče.
Zaradi omejenih kadrovskih potencialov na vseh področjih inšpekcij, verjetno ni pričakovati,
da bi tudi v bodoče prišlo do ustrezne kadrovske okrepitve, poskušamo z izobraževanjem in
osveščanjem tako na področju lovstva kot ribištva zmanjšati število kršitev zakonodaje. V ta
namen se je povečal tudi obseg sodelovanja na področju delovanja ribiško čuvajske in lovsko
čuvajske službe. Vendar bo potrebno povečati tudi obseg izobraževanja lovskih in ribiških
inšpektorjev, saj se oboji srečujejo z vedno zahtevnejšimi zadevami, zlasti na področju
zakonodaje, ki ureja prekrške, pa tudi na posameznih strokovnih zadevah. Preventivno
delovanje inšpekcije je izrednega pomena, vendar so pozitivni učinki takega delovanja vidni le
na daljši rok in nimajo takojšnjega učinka.
Na področju prodaje rib in ribiških proizvodov se pojavljajo pomanjkljivosti pri dokumentiranju
prve prodaje, ko ribiči sami prodajajo svoj ulov v restavracije, kar pa je v glavnem posledica
pomanjkljive oz. preohlapne že zgoraj omenjene slovenske zakonodaje o prvi prodaji. Po 10.
čl. Uredbe o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov (Ur. l. RS, št. 54/08), je za izdajo
ustrezne dokumentacije in njeno posredovanje ministrstvu, za majhne količine lastnega ulova
ribiških proizvodov (do 50 kg) odgovoren kar ribič sam. Posledično pomeni, da ga v primeru,
da ustreznega dokumenta o prvi prodaji restavraciji ne izda, praktično ni moč sankcionirati.
Količine pod 50 kg pa predstavljajo večji del slovenskega ulova. Zaradi stalne prakse
zamrzovanja svežih ribiških proizvodov v restavracijah, pa je kljub uvedeni sledljivosti pri
gostincih, praktično nemogoče ugotoviti koliko ribiških proizvodov imajo dejansko kupljeno od
ribičev mimo ustreznega evidentiranja.
Na morju je težava z uporabo informacijskega sistema InfoRib, ki je izredno počasen oziroma
včasih sploh ni možna vzpostavitev povezave.
Na morju je bilo s službenim plovilom za potrebe nadzora morskega ribištva opravljenih 85
delovnih dni in s tem 476 efektivnih ur delovanja motorja (ob postankih se motorji ugasnejo).
V nočnem času (nadzor gospodarskega ribolova) se je kontrola na morju vršila 4x, medtem ko
se je v soboto, nedeljo (nadzor prostočasnega ribolova) ali praznikih 10x.
Tudi v letu 2012 se je bistveno povečalo število izrednih posegov, pri katerih sodeluje lovske
inšpekcija, takih primerov je bilo več kot 90.
Z združitvijo inšpekcij, v okviru inšpektorata deluje tudi inšpekcija za okolje, se povečujejo
možnosti skupnega nadzora restavracij glede prometa z zaščitenimi prostoživečimi živalskimi
vrstami (morskimi dateljni).
114
Podpis dvostranskega protokola med Slovenijo in Italijo bi omogočil nadaljnje skupne akcije z
Italijani. Še več omogočil bi skupne kontrole na tržaški borzi kjer se proda velik del našega
ulova, ter pripomogel k izmenjavi dokumentacije, ki bi jo po Uredbi 1224/2009 že morali
izmenjevati z Italijani.
Na splošno ugotavljamo da je na vseh področjih kjer izvajamo inšpekcijski nadzor stanje
zadovoljivo, da se dejavnosti opravljajo v sprejemljivih okvirjih. Povečanje samovolje in
nespoštovanja predpisov oz. ne urejenosti na terenu opažamo na področjih kjer daljše obdobje
ni bilo opravljenega inšpekcijskega pregleda. Tudi na podlagi teh izkušenj bi vsako
zmanjševanje števila inšpektorjev in posledično manjša prisotnost na terenu negativno vplivala
na urejenost lovske in ribiške dejavnosti. Obseg dela dejansko presega delo, ki ga lahko opravi
lovska in ribiška inšpekcija v obstoječi kadrovski sestavi, zato bo tudi v bodoče delo
inšpektorjev usmerjeno predvsem v reševanje prispelih prijav in v posamezne segmente
izvajanja dejavnosti, splošnih nadzor bo verjetno vedno manj.
Predlogi:
V letu 2012 je z uveljavitvijo Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 in Uredbe Komisije (EU) št.
404/2011 prišlo do še večjega razkoraka med evropskim ribiškim pravnim redom in slovensko
ribiško zakonodajo in sicer:
- Uredba o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov (Ur. l. RS, št. 54/08) do konca
leta 2012 ni bila usklajena z zgoraj navedeno evropsko zakonodajo.
- Uredba o določitvi prekrškov za kršitve določb Uredbe Skupnosti s področja skupne
ribiške politike (Ur. l. RS, št. 141/06 in 9/09) je z uveljavitvijo nove evropske ribiške
zakonodaje postala praktično brezpredmetna, saj sankcionira prekrške za evropske
uredbe, ki ne veljajo več. Nove prekrškovne uredbe ministrstvo še ni izdalo tako, da se
praktično že celo leto 2012 ne da ustrezno izvajati evropske ribiške zakonodaje tako na
kopnem kot na morju.
- Zakon o morskem ribištvu (Ur. l. RS, št. 115/06) bi bilo potrebno uskladiti z novo
evropsko ribiško zakonodajo. Zakon prve prodaje in možnosti zaplembe ribiških
proizvodov brez ustrezne sledljivosti praktično ne obravnava oz. ne omogoča. V zakon
bi bilo potrebno vnesti tudi nekatere obveze, ki so bile s prenehanjem veljavnosti
nekaterih evropskih uredb opuščene, bi pa morale zaradi naše specifične urejenosti
ribiškega sektorja ostati npr.: obveznost držanja dokumentacije kot je dovoljenja za
gospodarski ribolov na plovilu (s prenehanjem veljavnosti 22. čl. Uredbe (ES) 2371/02
se navedena obveznost ukinja).
- Za pregledovanje vpisnih listov za ribiško plovilo po naši zakonodaji nimamo pooblastil
kljub temu, da ga evropski inšp. zapisniki po Uredbi 404/2011 zahtevajo.
Pripraviti bi bilo potrebno zakonske podlage za obvezno označevanje živali, ki se redijo v
oborah. S to problematiko se ukvarjamo že vrsto let, opozarjamo tudi resorno ministrstvo, toda
žal do sprejetja ustreznega podzakonskega predpisa, ki bi omogočal ustrezen nadzor ne pride.
Problematika pojavljanja divjadi v urbanih okoljih je problem s katerim se srečujemo že vrsto
let. Ko do takega primera na terenu pride, bodisi napadi vran ali pojavljanje divjadi v urbanem
okolju, nimamo izdelanih ustreznih modelov ukrepanja še manj pa dogovorjeno kdo v takih
primerih lahko določen ukrep izvaja in je vse skupaj prepuščeno iznajdljivosti posameznika,
upravljavcu lovišča ali lovskemu inšpektorju. Glede, da se številčnost omenjenih primerov
vsako leto povečuje, bo potrebno pripraviti ustrezne načrte za reševanje te problematike.
115
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO
Ugotavljamo, da smo cilje, določene z letnim načrtom dela dosegli. Na podlagi analize stanja
ugotavljamo, da smo načrtovano število inšpekcijskih pregledov za leto 2012 dosegli, prav
tako smo skoraj v celoti izpolnili načrtovani obseg dela, čeprav sta se med letom dva
inšpektorja upokojila, poleg tega pa je bilo nekaj inšpektorjev odsotnih zaradi daljšega
bolniškega staleža oziroma porodniškega dopusta.
Nespremenjeno ostaja dejstvo, da z obstoječo kadrovsko zasedbo, brez zadostne strokovne
podpore na pravnem področju, ni več možno učinkovito izvajati rednega načrtovanega dela.
Kljub načrtnemu delu, postaja delo inšpektorjev vedno bolj podobno gašenju požarov.
Administrativne obveznosti in druge naloge, povezane predvsem z novimi pristojnostmi v
prekrškovnih postopkih, upočasnjujejo delo inšpektorjev in terjajo reorganizacijo na tem
področju. Presenetljivo pa je, da pristojni kljub nenehnim opozorilom, pri sprejemanju novih
predpisov, inšpektorjem za okolje nalagajo nove in dodatne obveznosti.
Inšpekcijsko delo postaja vedno bolj izpostavljeno raznim pritiskom s terena in medijem in
zato tudi vedno bolj stresno, naporno in izčrpajoče, kar ima negativne posledice tudi na zdravje
zaposlenih. Glede na zelo velika pooblastila, vključno s pooblastili v prekrškovnem postopku z
zelo visokimi kaznimi, se postavlja tudi vprašanje zagotavljanja primerne osebne varnosti na
delovnem mestu.
Ponovno želimo poudariti, da ukrepi v zvezi s plačnim sistemom v državni upravi nikakor ne
prispevajo k povečanju učinkovitosti dela niti ne motivirajo zaposlenih v duhu iskanja rešitev
in novih idej. Enako pa velja tudi glede ukrepov za zmanjšanje števila zaposlenih v državni
upravi. Dodatno k malodušju prispeva tudi odnos javnosti in posameznikov do dela nadzornih
organov, ki so postali dežurni krivec za vse nastale težave.
Vse pogosteje se dogaja, da se krivdo za nedelovanje sistema kot celote želi naprtiti
inšpekcijskim službam. Zanemarja pa se dejstvo, da sistema ni možno vzpostavljati le z
inšpekcijskim nadzorom, ampak je to le eden od načinov. Neizkoriščene so možnosti finančnih
in drugih stimulacij zavezancev, ki bi pripeljale k večji stopnji spoštovanja predpisanih pravil.
Učinkovitost delovanja službe se namreč presoja z vidika pogojev za njeno delovanje, ne le z
vidika javnomnenjske raziskave.
V letošnjem letnem poročilu želimo predlagati naslednje rešitve za katere menimo, da bi
prispevale k izboljšanju stanja:
-
-
-
-
116
povečati število inšpektorjev glede na to, da se iz leta v leto povečuje obseg dela,
predvsem zaradi spreminjanja in sprejemanja zakonodaje ter povečevanja obsega
administrativnega dela. Posledično je sistematično delo skorajda onemogočeno kar
negativno vpliva na delo inšpektorjev in posledično celotne Inšpekcije za okolje in
naravo;
največji in ključni problem za izvajanje nadzora je preobsežna zakonodaja. Rešitev
vidimo v specializaciji inšpektorjev oziroma prenosu dela pristojnosti na nadzorne
organe lokalnih skupnosti (gradbeni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, izvajanje
dimnikarskih storitev);
glede na dokaj hitro spreminjanje tako materialne kot procesne zakonodaje izvesti več
izobraževanj za inšpektorje;
velik problem za inšpektorje predstavlja tudi vodenje prekrškovnega postopka, ki
predstavlja veliko obremenitev poleg inšpekcijskih postopkov. Podpiramo idejo, da bi
se vodenje prekrškovnih postopkov vrnilo nazaj na sodišča;
sprememba predpisov, katerih določbe so le deloma ali celo neizvršljive, kar zmanjšuje
učinkovitost ukrepanja inšpektorjev (npr. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo, Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Uredba o mejnih
-
-
-
-
117
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uredba o emisiji snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja, itd.);
za izboljšanje nadzora SEVESO zavezancev uvesti vprašalnike (check list) za posamezne
sklope tehnoloških postopkov (npr. skladiščenje nevarnih snovi, zagotavljanje varnosti
tlačnih posod) ter vprašalnike za sistem obvladovanja varnosti (ISO presoja – za
notranje in zunanje presojevalce)
višine predpisanih glob so v posameznih primerih nesorazmerno visoke glede na težo
prekrška oziroma škodo, ki je nastala v okolju zaradi nezakonitega ravnanja (primer
višine globe 10.000 €, ker zavezanec ni oddal letnega poročila) oziroma prenizke (npr.
v Zakonu ohranjanju narave), kjer gre pogosto za ravnanja, ki imajo za posledico
evidentno škodo v naravnem okolju;
pred izvedbo zahtevnejših akcij nadzora je potrebno uvesti skupen posvet inšpektorjev
z inšpektorji, ki pripravljajo usmeritve za izvedbo akcije nadzora (namen enotnega
pristopa in ukrepanja)
na občinskem nivoju zagotoviti odlagališča za inertne odpadke brez plačila za
odlaganje;
dodati agrarne skupnosti v prekrškovne določbe posameznih predpisov.
4 PRIKAZ PROBLEMATIKE
IRSKGH
PO
OBMOČNIH
ENOTAH
Lanskoletna reorganizacija inšpektorata, ki se je v letu 2012 zgodila dvakrat, aprila se nam je
priključila Inšpekcija za okolje in naravo, s koncem leta pa so na Upravo RS za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin prešle 3 inšpekcije (Fitosanitarna inšpekcija, Inšpekcija za
kakovost živil, inšpekcija za kontrolo krme in del kmetijskih inšpektorjev), zato je bilo tudi na
območnih enotah lansko kar nekaj dela z reorganizacijo, prenosom dokumentacije in
elektronskih vsebin, vključno z implementacijo in uporabo novih informacijskih sistemov za
Inšpekcijo za okolje in naravo.
Območne enote ugotavljajo, da se stanje na področju poznavanja in spoštovanja zakonskih
določb postopoma izboljšuje. To je gotovo tudi posledica pogostega pojavljanja inšpektorjev
na terenu, ter dobrega svetovalnega dela in številnih izobraževanj, ki jih inšpektorji izvajajo za
stranke, da jih seznanijo z obveznostmi in dolžnostmi vezanimi na veljavni pravni red.
Inšpekcije rešujejo zadeve v roku. Čas od prijave do obravnave je odvisen od vsebine prijave
in ocene verodostojnosti prijave. Prednost se daje prijavam, katerih posledice neposredno
ogrožajo okolje in ljudi.
Nekatere inšpekcije po območnih enotah so sodelovale v regijskih koordinacijah inšpekcij in v
skupnih medinšpekcijskih akcijah pri nadzoru trga, dela na črno in drugih akcijah. Izkušnje
skupnih akcij so pozitivne, zaradi kompleksnega pristopa do strank.
Dobro sodelovanje so inšpektorji izpostavili še z nekaterimi drugimi institucijami: Zavod za
gozdove Slovenije, Veterinarska upravo Republike Slovenije, Nadzorna služba Triglavskega
narodnega parka, Policija.
Organizacija in problematika po območnih enotah:
OE Celje
Pri organiziranosti inšpektorata po območnih enotah predstavlja največji problem zagotovitev
administrativne pomoči. Tajnice se običajno nahajajo na sedežu območne enote, tako mora
večina zaposlenih na izpostavah določene naloge, ki so administrativne narave, opraviti samih
(knjiženje pošte in dokumentov z informacijskem sistemu, tiskanje kuvert). Različni
inšpektorati imamo administrativno pomoč razporejeno po različnih izpostavah. Menimo da bi
moral biti eden izmed cilj inšpekcijskega sosveta v prihodnosti, da tajnice na izpostavah OE
opravljajo administrativne storitve za vse inšpektorate, ne glede na Ministrstvo, kateremu
pripadajo. Na enak način bi lahko s souporabo racionalizirali tudi uporabo službenih
avtomobilov na izpostavah.
Zaradi prenosa 8 zaposlenih na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, se je
preostalim inšpektorjem občutno povečal obseg terena, ki ga nadzirajo. Delo smo organizirali
tako, da jim pri pregledih na terenu pomagata nadzornika, ki opravljata tudi številna
administrativno tehnična opravila. S 1.1.2012 smo ukinili izpostavo Šmarje pri Jelšah,
zaposlena pa premestili na sedež enote.
Na sedežu OE Celje smo najemniki v objektu, ki je v privatni lasti. Z lastnikom se težko
dogovarjamo za popravila in tekoče vzdrževanje, največjo težavo pa vidimo v slabo varovanem
objektu, ki nima varnostnika.
S 15.4.2012 se je enoti pridružilo 14 okoljskih inšpektorjev, od katerih so 3 na izpostavi v
118
Dravogradu na isti lokaciji kot kmetijski inšpektorji, ponovno smo vzpostavili izpostavo Velenje,
kjer se nahaja en inšpektor. V Celju sta sedaj dve izpostavi, saj za 10 inšpektorjev za okolje in
naravo ni bilo prostora na sedežu enote in so ostali na dosedanji lokaciji.
Težava pisarniškega poslovanja nastaja tudi pri knjiženju prispele in poslane pošte, saj imamo
trenutno dva informacijska sistema ISI in Silvaspec, kjer pa se podatki ne prenašajo sprotno,
zaradi česar informacijski sitem ne generira zanesljive knjige prejete in poslane pošte.
Na enoti je v uporabi precej star vozni park, ki zaradi servisiranja že predstavlja precejšen
strošek za organ.
OE Koper
OE Koper izvaja inšpekcijski nadzor na področju obale, Sežane, Ilirske Bistrice in Postojnskega
območja V letu 2012 se je poznalo pomanjkanje kadra pri Inpšpekciji za okolje in naravo. Ena
inšpektorica ter ena svetovalka sta prenehali z delovnim razmerjem. Delo po teritorialnih
območjih in po področjih je potekalo po že ustaljeni razdelitvi, le področje narave je bilo po
upokojitvi inšpektorice za okolje dodeljeno inšpektorju za naravo v Novo Gorico. V letu 2012
sta bili realizirani dve upokojitvi v fitosanitarni inšpekciji, zato je bila v oktobru 2012 izvedena
nadomestna zaposlitev.
Območna enota je uradovala na šestih lokacijah (na treh v Kopru, v Sežani, Postojni in
Jelšanah). Prostorskih težav ni bilo. Z ustanovitvijo nove uprave, se je število lokacij zmanjšalo
in sicer odpade ena lokacija v Kopru (Luka Koper) in Jelšanah.
Nekateri inšpektorji so v letu 2012 bili opremljeni z novimi računalniki. Dotrajani pa ostajajo
nekateri tiskalniki, ter fotoaparati, ki jih zaradi varčevanja ne moremo nadomestiti.
OE Kranj
V OE Kranj, je bilo v letu 2012 zaposlenih sedemnajst inšpektorjev (pet inšpektorjev za okolje
se je pridružilo z reorganizacijo 01.04.2012) in ena administrativna sodelavka. Inšpektorji pri
rednih nadzorih pokrivajo območje UE Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Jesenice in Tržič, po
dogovoru pa tudi del OE Ljubljane, del OE Nova Gorica in del OE Celje, zaradi omejenih
kadrovskih virov. OE Kranj pa nima vinarskega in ribiškega inšpektorja, zato to področje
pokrivata inšpektorici iz OE Ljubljana.
Spoštovanje predpisov je odvisno od področja nadzora - inšpekcije in časa od uveljavitve
predpisov in se bistveno z leti ne spreminja. Okoljska inšpekcija je evidentirala večje število
prijav s področja posegov na priobalnem pasu vodnih zemljišč. Ppozarja tudi na problem
odlaganja manjših količin gradbenih odpadkov v naravnem okolju, ter veliko prijav na področju
predpisov ki urejajo male kurilne naprave. Gre za prijave s strani dimnikarskih služb, ker
uporabniki malih kurilnih naprav ne dovolijo vstopa v individualne hiše, pogosto zaradi
agresivne poslovne politike nekaterih dimnikarskih služb. Spoštovanje predpisov s področja
fitosanitarne inšpekcije je bilo dobro, medtem ko se spoštovanje predpisov, s področja
gozdarske inšpekcije v zadnjem obdobju ni bistveno spremenilo (gre predvsem za kršitve
17.,21., 22., 29., in 37. člena Zakona o gozdovih), razlog večine kršitev je v izredno slabi
strukturi lastnikov gozdov (razdrobljenost), prevladujejo sečnje brez odločbe ZGS in zamujanje
pri izvedbi sanitarnih sečenj. Tudi v letu 2012 je pri kmetijski inšpekciji opazen porast
nepravilnosti v povezavi s 4. in 7. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih in kršitev Uredbe o
obremenjevanju voda z nitrati iz kmetijskih virov. Spoštovanje predpisov s področja lovske
inšpekcije je v zadnjem obdobju boljše (predvsem pri pravnih osebah - LD in LPN), vse več pa
je prijav krivolova. Na področju inšpekcije za kakovost živil, oziroma varne hrane je opaziti
izboljšanje glede spoštovanja predpisov, posamezne nepravilnosti pa se nanašajo na
119
ugotovitve v trgovini na drobno. Podobno velja za inšpekcijo za kontrolo krme. Spoštovanje
predpisov s področja vinarske in ribiške inšpekcije, pa v OE Kranj ne spremljamo. Na splošno
lahko ocenimo, da je spoštovanje predpisov, ki jih nadzirajo inšpektorji v OE Kranj, zadovoljivo.
OE Ljubljana
V OE Ljubljana, ki teritorialno obsega območje Osrednjeslovenske regije in kjer živi skoraj
tretjina prebivalcev Slovenije, je delo potekalo na sedežu območne enote v Ljubljani in v štirih
izpostavah (Grosuplje, Kamnik, Kočevje in Trbovlje). S 1.4.2012 se je število zaposlenih na OE
Ljubljana precej povečalo, zaradi priključitve Inšpekcije za okolje in naravo. Delo posameznih
inšpekcij je predstavljeno v naslednjem poglavju, drugih posebnosti pa ni bilo.
OE Maribor
OE Maribor pokriva največ kmetij na območju Slovenije. V letu 2012 smo imeli veliko dela
zaradi dveh reorganizacij, najprej s priključitvijo okoljskih inšpektorjev, kasneje pa še ob delitvi
inšpekcije ob ustanovitvi nove UVHVVR. Največ težav je bilo pri spoštovanju predpisov na
okoljskem področju, nadalje pa na področju kmetijskih zemljišč, zakona o FFS, nitratna
direktiva pri starejši populaciji na kmetijah ter na vodovarstvenih območjih, kjer je potrebno
vedno bolj ekološko kmetovanje zaradi podtalnice. Vsako leto je več prijav poleg že obsežnega
rednega dela, kadra je pa čedalje manj. Težava je tudi staranje populacije na manjših in
srednjih kmetijah, ki ne morejo ali nočejo slediti zakonskim novostim in nimajo naslednikov za
prevzem kmetije, na določenih območjih so kmetije zaradi preseljevanja ljudi zapuščene.
OE Murska Sobota
OE Murska Sobota izvaja inšpekcijski nadzor na področju UE: Gornja Radgona, Lendava,
Ljutomer in Murska Sobota (vinarska inšpekcija pokriva še UE Ormož). Zaradi reorganizacije
ministrstev in posledično IRSKGH ter IRSOP, je bila s 1. aprilom IRSKGH pripojena Inšpekcija
za okolje in naravo. Tako se je OE okrepila s štirimi inšpektorji za okolje in enim nadzornikom.
Konec julija se je upokojila vinarska inšpektorica. Konec leta 2012, je bilo na OE M. Sobota 18
zaposlenih. Konec leta so stekle operativne aktivnosti, v zvezi z začetkom delovanja Uprave za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in posledično prehodom naših inšpektorjev (FSI,
IKŽ ter kmetijskega inšpektorja) na novo upravo. Na nekaterih inšpekcijah so težave s
kadrovsko podhranjenostjo, sicer pa delo poteka nemoteno. Območna enota uraduje na štirih
lokacijah (na dveh v M. Soboti, v Ljutomeru in v Lendavi).
OE Nova Gorica
Sedež OE Nova Gorica je v Vrtojbi, MMP Vrtojba, pisarne pa so še v Novi Gorici, Tolminu in
Sežani. Po reorganizaciji ministrstev so v enoti delovali 4 inšpektorji za okolje in naravo, 3
fitosanitarni inšpektorji, 2 inšpektorici za kakovost živil, 1 kmetijska inšpektorica, 1
lovski/gozdarski inšpektor, 1 kmetijska/vinarska inšpektorica, 1 vinarska inšpektorica in 1
administrativna sodelavka. Delo je potekalo v skladu s programom in krajevnimi pristojnostmi
inšpektorjev. V primerih odsotnosti posameznih inšpektorjev in izrednih potreb posameznih
inšpekcij, se je nadzor izvajal tudi izven območij, ki so bila v pristojnosti naše OE.
S priključitvijo Inšpekcije za okolje in naravo se je izboljšal tudi službeni vozni park. Zaradi
dvhe reorganizacija je smiselno združiti enoto v Vrtojbi in v Novi Gorici na lokaciji v Novi Gorici,
da zmanjšamo stroške in olajšamo logistiko. V letu 2012 so imeli inšpektorji za okolje in naravo
probleme zlasti s prehodom na nove informacijske sisteme -ISI, predlagajo pa tudi nadgradnjo
120
okoljskega informacijskega sistema OIS.
V upravnih postopkih je odzivnost ustrezna. Tudi na II. stopnji ministrstvo tekoče rešuje
zadeve, saj so bile v letu 2012 pritožbe rešene v treh mesecih. V prekrškovnih postopkih se
kršitve rešujejo tekoče v skrajšanih postopkih. V primerih, ko so vložene zahteve za sodno
varstvo pa se postopki, zaradi zbiranja dokazov in reševanja na sodiščih, zavlečejo. Opažamo
trend izboljšanega spoštovanja predpisov na severnem Primorskem, kar je tudi posledica
dobrega dela inšpektorjev na tem območju.
OE Novo mesto
Novomeška OE pokriva širšo Dolenjsko in Belo krajino (UE NM, Trebnje, Črnomelj, Metlika) ter
Posavje (UE Sevnica, Krško, Brežice). Enota ima sedež v Novem mestu, izpostave v letu 2012
so bile v Črnomlju, Brežicah in na Obrežju. Posamezne inšpekcije po potrebi pri svojem delu
pokrivajo tudi širša območja (Kočevsko ribniško, Grosupeljsko, dele celjske regije oz. na
posameznih področjih tudi celotno Slovenijo).
V območni enoti je bilo v januarju 2012 19 zaposlenih, od 1.4.2012 pa še dodatnih 5, od tega
21 inšpektorjev.
121
5 VSEBINSKI PREGLED DELA OBMOČNIH ENOT PO
POSAMEZNIH INŠPEKCIJAH:
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
V OE Celje izpostavljajo problematiko na Kozjanskem, kjer se kmetijska zemljišča zaraščajo
zaradi nezainteresiranost lastnikov, ki se ne preživljajo s kmetijstvom, gradnje na kmetijskih
zemljiščih, odlaganja odpadkov na kmetijska zemljišča, nasipavanja in onesnaževanja ter
degradacije kmetijskih zemljišč. Neobdelanost je posledica neurejenih odnosov med solastniki
ali socialni problemi v družinah. Poleg tega stranke načeloma ne sledijo zakonodaji, ampak, da
v svojih okoliščinah delujejo skladno s svojimi interesi in zmožnostmi. Zadeve v povezavi z
ureditvijo parkirišč in objektov na kmetijskih zemljiščih se zelo dolgo rešujejo. V luči ZFFS v
večini primerov pri zanašanju FFS gre za sosedske spore vrtičkarjev. Poleg tega se ugotavlja,
da odgovorne osebe za promet FFS v času navedenem na obvestilu kupcem niso prisotne v
prodajalni. Pri zakonu o živinoreji se kaže nezainteresiranost strank za sodelovanje pri imetnikih
drobnice. Veliko prijav je zaradi deponij živinskih gnojil na kmetijskih zemljiščih in tudi ob
vidotokih. Čebelarji ne poznajo postopka sporočanja števila čebeljih družin in registracije in
odjave čebelnjaka. Veliko prijav, tako kot vsa leta, je v zvezi z razvozom gnojevke v poletni
vročini, v bližini naselij in stanovanjskih hiš, velikokrat pa prijavitelji, ki jih moti le smrad, z
našimi rešitvami in odgovori niso zadovoljni. Največ kršitev ugotavljam pri sporočanju odhodov
in prihodov živali v centralni register. Pri zakonu o kmetijstvu se je preverjalo prodajalce
ekoloških pridelkov. Manjše kmetije niso registrirane za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji, ker nimajo finančnih sredstev za zagotovitev zahtevnih higienskih pogojev. Predlaga
se dodatna izobraževanja in seminarje na temo obvladovanje težavnih strank, obvladovanje
stresa, spretnosti v obvladovanju konfliktov. Kot velik problem se izpostavlja dolgotrajno
sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov na občinah.
OE Murska Sobota izpostavljajo težavo pri obravnavi neobdelanosti kmetijskih, saj je največ
težav z lastniki kmetijskih zemljišč, ki so Hrvaški državljani. Poleg tega je mnogo lastnikov
zemljišč je že dalj časa pokojnih, novega lastnika pa tudi ni, in taka zemljišča so neobdelana.
Pri Zakonu o FFS so ugotovili, da je bilo nekaj primerov neupoštevanja navodil uporabe FFS (v
premočnem vetru) ter pomanjkljivo vodenih in tudi sploh ne vodenih evidenc uporabnikov FFS.
Ugotavljajo, da se stalež goved v Pomurju zmanjšuje. Pašne rede za čebele bi bilo potrebno
bolj podrobno urediti. Pri dopolnilnih dejavnostih na kmetijah je zelo težko določiti % vrednosti
lastnih surovin. Problem so tudi sodišča, kje se zapuščinske razprave začnejo šele z oddajo
smrtnega lista in zato tudi posredno v naših primerih podaljšujejo postopke. Pri vseh večjih
postopkih so kršitelje zastopali odvetniki S prenosom pristojnosti za Zakon o FFS se je porušilo
utečeno in dokaj uspešno prakso, ki jo je imela v tem delu kmetijska inšpekcija.
V OE Kranj ugotavljajo, da je na tem območju degradacija kmetijskih zemljišč, predvsem
nasipavanje in odlaganje gradbenih odpadkov. Pri FFS so ugotovili nepravilno rabo FFS –
uporaba na kulturi za katerega ni sredstvo ni registrirano, nepopolno vodenje evidenc o
uporabi FFS, najpogosteje manjka navedba ure tretiranja, datuma spravila pridelka, razvojne
faze tretirane rastline. Pri prodaji semena se ugotavlja, da podatkov o tem, da je bilo sejano
tretirano seme pomanjkljivo in navedeno je nepopolno komercialno ime pripravka. Poleg tega
se še vedno ugotavljajo nepravilnosti na področju urejanja skladiščnih kapacitet za hlevski gnoj
in gnojnico. Stanje se glede na prejšnja leta ni bistveno spremenilo Poleg tega se ugotavlja,
da se veliko čebelnjakov uporablja za poletno pašo in so na presečne datume prazni Pri Zakonu
o kmetijstvu se ugotavlja, da predelovalci zelenjave (predvsem zelja in repe) ter za peko peciva
kmetije v veliko primerih nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti Problem pri zagotavljanju
122
sledljivosti kmetijskih pridelkov. Predlaga se več skupnih akcij, saj so koristne, ker se tako na
določenem področju vzpostavi red.
V OE Maribor se srečujejo z neobdelanostjo kmetijskih zemljišč saj ni naslednikov ali se tožijo
ali pri ostarelih lastnikih in kmetijah s socialno problematiko kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta
problematika v ravninskem delu za enkrat ni pereča. Pri hidromelioracijah je potrebno v prvi
vrsti rešiti sistem odtokov primarnih voda. Pri ugotavljanju pravilne rabe FFS, ki se veliko
uporablja na tem območju so ugotovili, da ni šlo za namerno uporabo teh aktivnih snovi, ampak
za tehnično onesnaženje pri registriranem sredstvu, katerega je potem proizvajalec na osnovi
rezultatov notranje kontrole umaknil s tržišča. Pri pregledu označevanja živali se ugotavljajo
pomanjkljivosti predvsem na manjših kmetijah. V OE Maribor se še vedno daje velik poudarek
na preglede urejenosti za živinska gnojila. Ugotovljene nepravilnosti so večinoma na manjših
kmetijskih gospodarstvih. Še vedno se veliko ukvarjajo s prijavitelji, ki so priseljenim na
podeželje iz mest in jih moti smrad iz kmetij. Opravilo se je tudi veliko pregledov na tržnicah,
kjer se je ugotovilo, da se pojavljajo preprodajalci s predelanimi kmetijskimi pridelki, ki se
izkazujejo kot kmetje, dejansko pa to niso.
V OE Koper so v letu 2012 preglede opravljali predvsem na podlagi Zakona o kmetijskih
zemljiščih, saj je v tej regiji tudi največ prijav. Ugotavlja se veliko vnosa gradbenih odpadkov,
komunalnih odpadkov in zemeljskih izkopov brez izdanega okoljevarstvenega dovoljenja na
kmetijska zemljišča. Poleg tega se je veliki poudarek dal na preglede, kjer se je ugotavljala
legalnost postavitev kontejnerjev in počitniških hišic na kmetijska zemljišča. Poleg tega so se
izvajali pregledi na podlagi Zakona o FFS, kjer se ugotavlja, da se evidence o uporabi FFS
vodijo vedno bolj natančno, največ nepravilnosti se opaža pri majhnih pridelovalcih. Pri
pregledi uradnih evidenc in registrov se je ugotovilo, da veliko oljčnikov, ki so večji od 0,1 ha
niso vpisanih registre. Poleg tega se ugotavljajo nelegalne torklje, ki predstavljajo nelojalno
konkurenco tako kmetijam z dopolnilno dejavnostjo kot tudi drugim registriranim osebam.
V OE Nova Gorica se je posvečala velika pozornost zaraščanju kmetijskih zemljišč. Ugotavlja
se, da je trend zaraščanja kmetijskih zemljišč upočasnjen, predvsem na površinah, kjer je
mogoča strojna obdelava. Poleg tega se za te površine uveljavljajo neposredna plačila. Veliko
pregledov se je izvajalo tudi v zvezi z Zakonom o FFS, saj je še vedno veliko prijav neustrezne
rabe FFS ob stanovanjskih objektih in zanašanja na sosednje kulture. Pri uporabnikih se
ugotavlja nepopolno vodenje evidenc o uporabi FFS po vseh elementih (ura tretiranja s FFS in
fenofaza tretirane rastline). V zvezi z pregledi po Zakonu o živinoreji se ugotavlja, da je zmeraj
manj nepravilnosti na področju označevanja živali. Opravljali so se tudi pregled dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah, kjer se ugotavlja, da so nepravilnosti v zvezi z pomanjkljivimi
registracijami dejavnosti.
V OE Novo mesto se je večina pregledov vršila na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih,
Zakona o živinoreji, Zakona o kmetijstvu Zakona o FFS in Uredbe o varstvu voda pred
onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri pregledi se je ugotavlja, da je še vedno trend
rasti zapuščenih, zaraščenih in neobdelanih kmetijskih zemljišč. Poleg tega se veča občutljivost
prebivalcev, ki se bojijo strupov. Čebelarji ne sporočajo pravilnih podatkov.
Podatki v registru kmetijskih gospodarstev vsekakor nisi ažurni, pri mnogih pa so bili že vpisani
napačni, zato je potrebna sprememba pri več kot polovici preverjenih KMG Problemi se vse
pogosteje pojavljajo zaradi dedovanja, ko se lastniki deležev ne morejo dogovoriti za
obdelovalca.
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
V OE Celje se je pri nadziranju Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju se je
123
okrepilo sodelovanje med gozdarsko inšpekcijo in policijo. Sicer je delo potekalo podobno kot
v prejšnjih letih.
Na OE Nova Gorica je delo potekalo v okviru letnega načrta. Povečalo se je število prijav zaradi
nedovoljenih sečenj in nedovoljenih posegov v gozdni prostor, zlasti krčitev gozdov v kmetijske
namene in nedovoljenih gradenj v gozdovih. Ugotovljenih je bilo veliko kršitev prepovedi
vožnje z vozili v naravnem okolju, kjer pa ukrepi ne sledijo trendom, ker je odkrivanje kršiteljev
zelo težko in se kršitve dogajajo izven delovnega časa javne gozdarske službe in pristojnih
inšpekcij. Tudi zagrožene sankcije so simbolične in brez učinkov. Posebna naloga v letu 2012
je bil nadzor nad izvajalci del v gozdovih glede strokovne usposobljenosti delavcev in
spoštovanja predpisov glede zdravja in varstva pri delu za delavce, delovna sredstva in osebno
opremo. Ta nadzor je na terenu potekal v sodelovanju gozdarsko inšpekcijo Enote Koper,
Carino, Inšpekcijo za delo in Tržno inšpekcijo. Prepoved izvajanja del v gozdovih izrečena
nekaterim subjektom kot tudi konkurenca in zaostrene razmere so vzrok za povečanje trenda
prijav tudi na tem področju.
Na OE Ljubljana je bil scenarij izvajanja gojitvenih del v letu 2012 še slabši kot pretekla leta.
Opravljenih je bilo manj terenskih ogledov izvajanja teh del, ker je ZGS v času sezone izvajanja
teh del zatrjeval, da se dela, zaradi nedorečenega financiranja za tekoče leto ne izvajajo, temu
ustrezno so bili mesečni obračuni prevzetih del zelo kratki, v oktobru pa so se začeli pojavljati
obračuni, zlasti za obžetve, ki pa jih v naravi skoraj ni bilo več mogoče nadzirati, saj so bila
dela izvedena že v začetku poletja. Težišče nadzora inšpekcije je bilo na področju sečenj brez
odločbe. Ugotovljeno je bilo, da je skupna količina brez odločbe posekanega drevja manjša
kot v letu 2011 in da se pri sečnji brez odločbe ugotavlja povečanje tatvin lesa, pretežno
listavcev, iz česar je moč sklepati, da gre za povečano zanimanje za les za kurjavo. Sanitarna
dela, zlasti sanacije žarišč podlubnikov, so se v letu 2012 precej izboljšala v primerjavi s
prejšnjim letom, verjetno zaradi bistveno manjšega števila žarišč, povečana je tudi ažurnost
lastnikov gozdov glede izvedbe naložene sečnje. Nadzor izvrševanja določb Uredbe o varstvu
samoniklih gliv je bil glede na bogato gobarsko sezono, v obdobju julij – avgust 2012 izvajan
pogosto. Zaradi ugotovljenih kršitev predpisa do bili izdani plačilni nalogi na kraju prekrška.
Kontrola izvajanja določb uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju je še vedno
problematična, ker je učinkovit nadzor inšpektorja mogoč zgolj v prisotnosti policije oziroma
ga najučinkoviteje zagotavlja prav policija. V zvezi z izterjavo glob in stroškov postopka se kot
problem na delovnem področju gozdarske inšpekcije izkazuje skrajna počasnost reševanja
zadev s strani davčne oziroma carinske uprave, v določenih primerih pa celo izterjav ni mogoče
izvršiti, domnevno iz razloga, da ima storilec obsežen seznam terjatev drugih organov v precej
višjih zneskih, kot je znesek terjatev IRSKO.
V OE Kranj pri nadzoru nimajo večjih problemov, izpostavilo so dobro sodelovanje z ZGS in
nadzorno službo TNP, problem predstavljajo službeni avtomobili (Renault Clio), ki niso primerni
za terene, ki jih pokriva gozdarska inšpekcija OE Kranj.
V OE Murska Sobota je spoštovanje zakonodaje s področja gozdarstva je zadovoljivo.
Sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi in drugimi službami je zgledno – predvsem z
Zavodom za gozdove Slovenije. Posek drevja brez odločbe oziroma v nasprotju z odločbo je
kršitev, ki je bila največkrat obravnavana. V letu 2012 je gozdarska inšpekcija nadzorovala tudi
usposobljenost registriranih izvajalcev del v gozdu. Vedno več nepravilnosti se pojavlja na
področju posegov v gozd oziroma gozdni prostor brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije.
Iz analize ukrepov je razvidno, da je večino zadev bilo začetih po uradni dolžnosti. Gozdarska
inšpekcija se odzove na nepravilnosti v čim krajšem času, v nekaterih zadevah v dnevu oziroma
dveh, pri drugih zadevah je odzivni čas daljši, odvisno od specifike zadeve.
V OE Maribor je stanje pri spoštovanju posameznih predpisov zadovoljivo do dobro. Število
prijav v primerjavi s preteklim letom je kar veliko. Ključni problemi pri nadzoru zakonodaje s
124
področja gozdarstva v mariborskem GG območju predstavlja pomanjkanje inšpektorjev, delež
terenskega dela v območju je le cca. 40 %. Če bi želeli ohraniti inšpekcijski nadzor v obsegu
iz preteklih let, bi morali nujno zaposliti dodatnega gozdarskega inšpektorja in uravnotežiti
razmerje med prekrškovnimi in inšpekcijskimi postopki. Gozdarska inšpekcija si prizadeva, da
bi vse prejete prijave reševala v zakonsko predpisanem roku. V večini primerov je prijavitelj
Zavod za gozdove, ki pošilja več prijav skupaj oz. v svežnjih. Prijave se rešuje sproti, odzivni
čas od prejema prijave do obravnave je manj ko 7 dni. Razmerje med inšpekcijskimi postopki
po uradni dolžnosti in na prijavo je 10:90. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na Zavodu
za gozdove Slovenije, je njihovo nadzorno dogajanje v gozdovih v letu 2012 slabše. V
dosedanjem sodelovanju v regij koordinaciji z drugimi inšpekcijski službami ima gozdarska
inšpekcija samo pozitivne izkušnje.
V OE Koper je velik problem nelegalnih, nezahtevnih in enostavnih objektov na kmetijskih
zemljiščih in v gozdu in sicer gre tako za novogradnje kot tudi za stara bremena. Nejasne so
pristojnosti med kmetijsko in gozdarsko inšpekcijo, na eni strani ter gradbeno inšpekcijo na
drugi strani, pri njihovem odstranjevanju. Povečano število prijav s strani SKZG (ki ne opravlja
vloge lastnika in ne izvršuje določil iz zakupnih pogodb) in občin, predvsem gre za starejše
posege. Omeniti velja perečo problematiko ravnanja z gradbenimi odpadki. Na območju
Notranjsko – kraške regije ni obdelovalca/predelovalca, zbiralca gradbenih odpadkov. Obseg
nelegalnega odlaganja se je močno povečal. Problem je povezan tudi s tako imenovanimi
agromelioracijami. Nujen bi bil strožji nadzor izvedbe in pred izdajo odločbe o agromelioraciji
preverjanje o njeni potrebnosti in upravičenosti. Lastnik lahko izkrči gozd v kmetijske namene
na podlagi odločbe ZGS. Nimamo pa vzpostavljenega mehanizma nadzora izvršitve te odločbe
v smislu rabe zemljišča v kmetijske namene. Do krčitev gozda prihaja tudi brez odločbe ZGS,
predvsem zaradi zmotnega prepričanj glede dejanske rabe zemljišča - lastniki ne ločijo med
dejansko, katastrsko in namensko rabo. Pri nadzoru usposobljenosti izvajalcev del v gozdu
nihče od pregledanih izvajalcev v začetku postopka ni izpolnjeval vseh pogojev določenih v
Zakonu o gozdovih oziroma v Pravilniku o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci
del v gozdovih ter v ZVZD. Večina jih je dokumentacijo uredila ali jo ureja na podlagi opozorila
ZIN. Problem članov strojnih krožkov še ni dorečen, sodelovanje s strani MKO ne teče v skladu
s pričakovanji. Ob uveljavitvi novega ZVZD-1 se je pojavil nov problem. Gre za člane kmetij, ki
opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji v popoldanskem času, saj so redno zaposleni drugje.
Taka oseba ni niti delodajalec, niti samozaposlena oseba, kot to definira ZVZD-1 in izpade iz
vseh zakonskih okvirjev. Sistem financiranja vzdrževanje gozdnih cest in časovna dinamika
povezana z njim sta neustrezna. Zaradi zapletov z razpisom se z vzdrževanjem gozdnih cest
začenja prepozno, ne poteka takrat, ko bi bilo nujno (npr. po obilnem deževju) in bi
sorazmerno majhnimi stroški lahko preprečili večjo škodo.
V OE Novo mesto je Gozdarska inšpekcija opravljala predvsem kontrolo dela v gozdovih, poleg
tega pa tudi kontrolo porabe sredstev za vzdrževanje gozdnih prometnic, gozdnogojitvenih
del, kontrolo gozdarskih načrtov, kontrolo po uredbah o vožnji v naravnem okolju, kurjenju v
naravnem okolju, samoniklih glivah, kot tudi kontrolo izvajalcev del v gozdovih. Večina ukrepov
na gozdarski inšpekciji je bila izrečena po uradni dolžnosti po prijavah kršitev, predvsem s
strani Zavoda za gozdove.
LOVSKA INŠPEKCIJA
Na področju lovske inšpekcije je v letu 2012 v Celju opazen precejšen porast števila prijav
kršitev v primerjavi s prejšnjimi leti.
V OE Nova Gorica je bil poudarek na spremljanju izvajanja lovsko – gospodarskih načrtov in
evidenc, izvajanja koncesijskih pogodb, spremljanju dela lovsko čuvajske službe in izvajanja
125
lova. Enormno povečanje škod po divjadi, posredno kot posledica jesenskih poplav in
nepobranih zaoranih kmetijskih pridelkov, posebno žitaric, je zahtevalo večjo aktivnost dela
komisije za oceno škod. Odločba o sprostitvi odstrela za divje prašiče ni bistveno pripomogla
k zmanjševanju škod. Posamezni upravljavci lovišč se različno odzivajo na obveznosti, ki
izhajajo iz načrtov in si z internimi sklepi in akti pogosto otežujejo položaj. Z
neargumentiranimi in nelegitimnimi postopki obremenjujejo članstvo in ustvarjajo slabe
odnose v društvih.
V OE Ljubljana je bilo težišče rednega nadzora upravljavcev lovišč v kontroli vodenja
predpisanih evidenc (z rednim nadzorom se stanje izboljšuje), v zvezi z izpolnjevanjem
pogojev, ki jih določa Uredba o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in v
zvezi s čuvajsko službo ter skupinskimi lovi. V primerih, ko so bile pri teh nadzorih ugotovljene
kršitve predpisov, so bile izrečene sankcije. Dejstvo je, da predstavlja vedno večji delež dela
lovsega inšpektoja vodenje prekrškovnih postopkov na podlagi ugotovitev iz evidenc in prijav.
Zaradi kadrovske podhranjenosti lovske inšpekcije se posameznim lovskim inšpektorjem
obsežnost območja nadzora iz leta v leto povečuje, s tem pa se povečuje tudi število
prekrškovnih postopkov. Zaradi opisanega se delež dela inšpektorja na terenu drastično
zmanjšuje, predvsem tudi na škodo preventivnega delovanja inšpektorja v smislu
zmanjševanja kršitev.
V OE Kranj Lovska inšpekcija izpostavlja specifiko dela, saj nadzor poteka velikokrat izven
delovnega časa (zvečer, sobote, nedelje, prazniki). Območje, ki ga pokriva ta inšpekcija je zelo
veliko, zato sama vožnja predstavlja velik delež tudi v časovnem smislu. Glede na to, da lovski
inšpektor tudi neposredno vrši nadzor izvajanja lova (uporaba orožja) oziroma lovišča (osebe
in vozila v katerih se prevažajo naprave za izvajanje lova, uplenjena divjad itd) ni primerno
opremljen, niti nima nekaterih pristojnosti, ki bi povečale oz. sploh omogočale samostojno
opravljanje nadzora, zato večkrat sodeluje pri nadzorih policija, medtem ko lovski čuvaji
praviloma ne opravljajo svojih nalog.
OE Novo mesto je inšpekcija opravljala nadzor po lovski zakonodaji na področju novomeškega
območnega združenja upravljalcev lovišč, na področju posavskega združenja upravljalcev
lovišč oz. v belokranjskem delu kočevsko belokranjskega območnega združenja upravljalcev
lovišč. Ključni problem lovske inšpekcije v enoti je veliko število upravljalcev lovišč, kjer so
člani zaposleni v različnih poklicih, zato morajo biti nadzori ali pregledi po lovskih družinah
opravljeni izven normalnega delovnega časa (popoldan ali zvečer, v soboto), kar je v nasprotju
delovnim časom javnih uslužbencev.
RIBIŠKA INŠPEKCIJA
Ribiška inšpektorja iz OE Koper sta opravljala pregledi v ribarnicah po vsej Sloveniji,
restavracijah (na obali), iztovora/prve prodaje neposredno s plovila (pristanišča: Koper, Izola,
Piran) ter nadzor morskega in prostočasnega ribolova na morju. V letu 2012 je bilo pri nosilcih
dejavnosti in ribičih, tako kot v letu poprej, zaznati velik odstotek skladnosti s slovensko
zakonodajo (vprašanje, koliko je le-ta skladna z evropsko). Večje število nepravilnosti je bilo
pri skladnosti med ribolovnimi dovoljenji in dejanskim stanjem samih plovil (lastništvo, moč
motorja in prostornina – BT). Ali je to odstopanje bilo večje kot v letih prej je težko reči, ker
se kontrola te skladnosti v takem obsegu prej ni vršila. Praktično v celoti se je uredilo
označevanje ribiških proizvodov v maloprodaji – ribarnicah. Označevanje predpakiranih ribiških
proizvodov v maloprodaji se v letu 2012 ni preverjalo. V dokajšni meri je urejena tudi sledljivost
ribiških proizvodov v obalnih restavracijah, kljub temu, da 100 % sledljivosti ribiških proizvodov
v gostinstvu ni mogoče zagotoviti zaradi slovenske posebnosti t.j. zamrzovanja svežih ribiških
proizvodov. V praksi se pregled opravi 1x leto, razen v primeru kršitev, ko se pregled ponovi.
126
Kampanjsko delo zaradi kadrovskih omejitev tu ni mogoče. Ocenjujemo, da je najbolj
pomankljiv in otežen nadzor nad izvajanjem zakonodaje glede iztovora in prve prodaje oz.
izdajo ustrezne dokumentacije in posledično sledljivosti ulova. Razlog tiči v relativno ohlapni
slovenski zakonodaji, ki dopušča različna pota prodaje ulova, s tem pa težji nadzor nad že tako
razdrobljenim ribiškim sektorjem. Na morju je težava z uporabo informacijskega sistema
InfoRib, ki je izredno počasen oziroma včasih sploh ni možna vspostavitev povezave. Na morju
je bilo s službenim plovilom opravljenih 85 delovnih dni in s tem 476 efektivnih ur delovanja
motorja (ob postankih se motorji ugasnejo). V nočnem času se je kontrola na morju vršila 4x,
ob sobotah in nedeljah ter praznikih pa 10x. V nočnem času se je nadziral predvsem
gospodarski ribolov in sicer ribolov v zaprtih območjih, med vikendom pa prostočasni, ker je
velika fluktuacija ribičev iz notranjosti Slovenije. V letu 2012 je bilo zaseženih 53,67 kg morskih
dateljnov.
V OE Celje pri ribiški inšpekciji se ugotavlja, da strokovna javnost v primeru pogina rib pričakuje
oz. zahteva ukrepanje ribške inšpekcije, ki pa nima pristojnosti za ukrepanje.
V OE Ljubljana so bile v letu 2012, pri nadzoru dela ribiških družin, najpogosteje ugotovljene
nepravilnosti v zvezi z vodenjem evidenc in mesečnih poročil ribiško-čuvajske službe. Pri
nadzoru v zvezi z izvrševanjem letnega programa je pogosto ugotovljeno, da Ribiško-gojitveni
načrti za obdobje 2011-2017 še niso potrjeni, zato izvajalci upravljanja ne vedo, kateri
dokument naj upoštevajo. Ali obstoječega, ki ga ni več mogoče upoštevati, ker so se razmere
v vodah spremenile ali nepotrjenega, ki pa je sicer usklajen z dejanskim stanjem a še ne
potrjen. V času hude suše v poletnih mesecih 2012 je inšpekcija obravnavala več prijav, ki so
se nanašale na neupoštevanje ekološko sprejemljivega pretoka s strani lastnikov MHE in na
odvzeme vode brez vodnega dovoljenja s strani kmetov, pri čemer pa inšpekcija nima zakonske
podlage za ukrepanje. Pri nadzoru v zvezi s posegi v vode izstopa problem neusklajenosti teh
posegov z izvajalci ribiškega upravljanja. Za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih namreč ni
potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, zato investitorji na Zavod za ribištvo niso podajali
vlog za pridobitev soglasja zavoda. Pri nadzorih v ribarnicah na območju OE je izkazano, da
so poimenovanje rib, navedbe države gojenja ali FAO območja, skladne z zahtevami uredb EU
in da je zagotovljena sledljivost.
FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
Fitosanitarni inšpektorji se pri svojem delu srečujejo z delovnimi konicami, ki se vrstijo od
začetka rastne dobe - od marca do maja in od avgusta do konca oktobra.
OE Celje je bilo delo opravljeno po predpisanem programu pregledov in vzorčenj, dodatni del
je obsegalo delo, ki ga je vnaprej težko predvideti zaradi širjenja posameznih škodljivih
organizmov, pojava novih škodljivcev in nadzorov na trgu (odvisno od števila pošiljk določenih
rastlin) ter prijav (npr. LMP-CURS).
V OE Nova Gorica v letu 2012 ni bilo večjih težav. Delo na izvoznih postopkih je utečeno tako
v Vrtojbi kot v Sežani. Opravljeni so vsi načrtovani pregledi in vzorčenja pri imetnikih iz Fito in
Seme registra, vsi pregledi in vzorčenja načrtovani v posebnih nadzorih in vsi pregledi in
vzorčenja pri nadzoru trgovanja. Izvedeni so bili pregledi v starih žariščih trsne rumenice in
natančno pregledana vsa nova žarišča. Opravljeni so bili vsi načrtovani pregledi nadzora
izvajanja ukrepov za preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice. Pregledana so bila žarišča z
Erwinio. Obravnavali smo 34 prijav, predvsem zaradi ambrozije.
V OE Ljubljana je bilo nekaj težav na področju izvoza rastlinskega materiala v Bosno in
Hercegovino ter Črno Goro, ki so začele izvajati nove predpise in je zaradi tega občasno
prihajalo do zastojev na vstopnih mejnih prehodih (Gradiška), pri čemer pa se je stanje proti
127
koncu leta normaliziralo. Zaradi opisanega se je število izvozov postopoma zmanjševalo, v letu
2013 pa pričakovati, da se bo še naprej zmanjševalo, tudi zaradi začetka izvajanja novih
predpisov s strani Makedonije. V dveh varovalnih pasovih sadnih drevesnic je bila pri nadzoru
ponovno ugotovljena okužba s PPV. Splošna ugotovitev je, da je se je stanje glede okužbe z
PPV po intenzivnih nadzorih in ukrepih v preteklih letih, bistveno izboljšalo. Glede na dejstvo,
da gre pri izdajanju izjemnih dovoljenj s strani FURS za prodajo koščičarjev in pri izdajanju
soglasja FURS za dovolitev nove lokacije za sajenje pečkarjev za administrativno oviro, je po
oceni inšpekcije potrebna sprememba pravilnikov. Že ob potrditvi Ralstonia solanacearum in
Globodera pallida v Vrhpolju v letu 2011, je bilo ugotovljeno, da ni jasno določenih higienskih
in drugih ukrepov. Inšpekcija je takrat opozorila, da je potrebno poostriti nadzor nad
pakirnicami krompirja (še posebej, ko gre za pakiranje jedilnega in semenskega krompirja) in
jasno določiti postopke v zvezi z odpadno vodo in odpadki, ki nastanejo pri pakiranju, FURS
pa da bi moral čim prej sprejeti in objaviti načrt ukrepov za obvladovanje krompirjevih ogorčic,
kar pa v letu 2012 ni bilo realizirano. Prav tako FURS ni določil okuženih območij, kot to določa
predpis, niti še ni bila izvedena registracija učinkovitega razkužila, ki ima preizkušeno oziroma
dokazano delovanje tudi na Ralstonia solanacearum. V zvezi z nadzorom pojava ambrozije je
bilo opravljenih veliko število nadzorov, inšpekcija je ukrepala tako na podlagi prijav strank,
kot tudi po uradni dolžnosti, pri teh nadzorih pa imetnike opozarjala na navzočnost ambrozije
in strokovnim načinom njenega odstranjevanja. Glede na veliko pojavnost in razširjenost
ambrozije in velike stroške, ki so vezani na njeno odstranjevanje (predvsem z velikih površin),
inšpekcija ugotavlja, da bi bilo smiselno, da se v razreševanje te problematike vključijo lokalne
skupnosti, komunalne službe, občinske inšpekcije, DARS, Direkcija za ceste…, za nadzor in
odstranjevanje ambrozije pa pripravi akcijski načrt, v katerem bodo jasno opredeljene in
določene naloge in obveznosti vseh, ki bi lahko sodelovali pri razreševanju te problematike.
V OE Kranj so opozorili, da je pri uvozu prisotna velika raznolikost in majhnost pošiljk, na izvozu
pa oddaljenost od izvoznikov, ki potrebujejo izvozne certifikate. V notranjosti se srečujejo s
postopkovno izredno zahtevnimi pregledi imetnikov, ki pridelujejo sadilni material rastlin in
posebnimi nadzori.
V OE Murska Sobota je stalnica nadzor registriranih imetnikov rastlin skozi vsa leta, na mestu
pridelave. V letu 2012 je bila izpostavljena problematika nadzora ambrozije (88 prijav),
posebnega nadzora po posameznih škodljivih organizmih (predvsem trsnih rumenic, šarke,
hruševega ožiga), izdajanje izvoznih fitosanitarnih spričeval (upad števila v primerjavi z letom
2011) ter nadzor trga.
V OE Koper na področju dela fitosanitarne inšpekcije ni bilo večjih kršitev, te so bile
obravnavane v skladu z zakonom o prekrških. Število pregledov v notranjosti se je v letu 2012
povečalo za 17%, predvsem na področju posebnih nadzorov. Območje, okuženo s trsnimi
rumenicami se širi, v FSI Koper smo v letu 2012 pridobili 3 nova žarišča - Bandel, Baredi in
Strunjan. V preteklem letu je zlata trsna rumenica zahtevala uničenje 55.983 trsov. Število
zahtev za fitosanitarne preglede izven rednega delovnega časa, ki se opravljajo ob predhodni
pisni najavi se je v letu 2012 povečalo za 35 %. Tako smo v preteklem letu za tovrstne preglede
porabili 59 delovnih dni.
V OE Maribor v letu 2012 ni bilo večjih posebnosti v zvezi z izvajanjem zakonodaje po
posameznih zakonih v primerjavi z letom 2011. Pri nadzoru ni večjih problemov, opažamo, da
se pridelava reprodukcijskega materiala na območju OE še zmeraj zmanjšuje, povečuje pa se
trgovanje z rastlinami. V lanskem letu je bila odzivnost kar velika pri pojavu ambrozije, vendar
v mejah obvladljivosti. Veliko je bilo prijav nad pojavljanjem rastlin iz rodu Ambrosia konec
avgusta, ki so bile nemudoma obravnavane. Odzivni čas in obvestilo je odvisno od vrste
prijave, prijavitelja obvestimo o zadevi, če to izrecno zahteva, v predpisanem roku. V regijskih
koordinacijah redno sodelujemo v carinskih postopkih. Izkušnje so dobre.
128
V OE Novo mesto so imeli v letu 2012 največ dela z nadzorom okuženih trsov vinske trte s
trsnimi rumenicami in izrekanjem ukrepov ob ugotovljenih okužbah.
INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
V OE Celje se je inšpekcijski nadzor vršil v večjem obsegu v prodajalnah z živili ter v manjšem
obsegu pri proizvajalcih živil, distributerjih. V okviru obravnavanih prijav se je obravnaval
največkrat pojav pretečenih rokov živil v prometu (prodajalne), neustrezna higiena, neustrezno
ravnanje z živili v poslovnih prostorih nosilcev dejavnosti.
V OE Nova Gorica je delo potekalo brez večjih posebnosti. Pri rednih inšpekcijskih pregledih se
je ugotovilo več pomanjkljivosti kot prejšnja leta. Največ kršitev predstavljajo pretečeni roki
živil v trgovinah, označevanje živil, higiena v manjših proizvodnih obratih in opustitev
vzdrževanja stalnih postopkov na podlagi HACCP. Ker nas je premalo, smo na terenu manj
prisotni. Podaljšati smo morali frekvence pregledov (npr. vsaka trgovina je pregledana enkrat
na dve leti), zato so tudi kršitve pogostejše. Zastavljen plan vzorčenja živil je bil v letu 2012 v
celoti realiziran. Rezultati analiz so večinoma ustrezni, posamezne neskladnosti se nanašajo na
neustrezno označevanje. Plan inšpekcijskih pregledov v letu 2012, v enoti Nova Gorica, ni bil
v celoti realiziran zaradi zaostankov, ki so nastali z vzpostavitvijo registra obratov. Dosegli smo
izboljšanje sistema beleženja pregledov in izrečnih ukrepov v programu ISI, kar je pripomoglo
k natančnejši statistiki opravljenega dela. Predlagale so se teme usposabljanj, ki so se
organizirala v okviru rednih sestankov IKR. To je pripomoglo k enotnejšemu nadzoru. Skupaj
z dvema kolegoma je izvedla 8 kompleksnih inšpekcijskih pregledov večjih obratov v Sloveniji.
Kot neskladje se je največkrat ugotovilo nepopolno preverjanje dobaviteljev in njihovih surovin,
ter nepopolna kontrola končnih izdelkov, kar prejšnja leta ni bilo ugotovljeno.
V Ljubljani realizacija programa na področju varnosti živil ni bila dosežena, za kar je moč iskati
razloge v pomanjkanju inšpektorjev glede na število NŽD v skladu z okvirnim planom,
določenim na OE. Največ prijav je bilo posredovanih s strani potrošnikov. Na področju varnosti
živil so prevladovale prijave oziroma pritožbe zaradi neustreznega higienskega ravnanja z živili
ter pretečenimi roki uporabe živil v prometu, sledijo jim prijave glede neustrezne kakovosti
sadja in zelenjave ter zavajajočega oglaševanja porekla ter drugega zavajajočega oglaševanja
(npr. pripisovanje lastnosti, ki jih izdelek nima). Pregledi s področja kakovosti so bili izvajani
vzporedno s pregledi varnosti (predvsem preverjanje minimalnih kakovostnih zahtev za sadje
in zelenjavo, označevanje in sledljivost ter označevanje in zagotavljanje sledljivosti
nepredpakiranega mesa). Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih pri označevanju sadja in
zelenjave (neoznačevanje) in navajanju porekla (zavajajoče navajanje). Na področju nadzora
kakovosti so bile izvedene načrtovane akcije (sadje/zelenjava-označevanje, ugotavljanje
porekla, označevanje mesa, zavajajoče oglaševanje - oglasni letaki večjih trgovskih verig).
V OE Kranj večjih posebnosti ni bilo. Delo je potekalo v skladu z načrtom dela, 5 % vseh zadev
pa je bilo prijav nepravilnosti. Težave so tudi z nadzorom obratov, ki so precej oddaljeni od
sedeža enote, kjer vožnja predstavlja velik delež delovnega časa.
Na OE Murska Sobota je bilo v letu 2012 odvzetih 495 vzorcev živil. Vzorčevalka je jemala
vzorce na enoti M. Sobota in enoti Maribor, inšpektorice pa le na enoti M. Sobota. Prednostno
so se obravnavale prijave. Med zaposlenimi je bilo tudi nekaj bolniške odsotnosti. Inšpektorji
izpostavljajo tudi koordiniran nadzor sadja in zelenjave na tržnici skupaj s kmetijsko inšpekcijo,
opravljanje nadzora skladno s planom regijske koordinacije inšpekcij, opravljanje nadzora nad
delovanjem kontrolnih organizacij za ekološko pridelavo in nadzor nad delovanjem kontrolnih
organizacij.
V OE Maribor so bili zahtevnejši objekti pregledani po planu, in sicer je potekal pregled po
129
skupinah, v katerih so sodelovali vsaj trije inšpektorji. Ostali redni pregledi so bili izvedeni v
skladu z rizičnostjo objektov. Prioritetno se še vedno rešujejo pritožbe in pregledi na zahtevo
strank (uvozi in izvozi - izdaja potrdil o skladnosti), nato vzorčenja po letnem planu IKŽ in pa
skupne akcije-po področju varne hrane ter kakovosti in označevanja živil. Večji del vzorčenja
živil je tudi v tem letu opravila OE Murska Sobota, kjer je zaposlena vzorčevalka. Vsako leto
bolj je zaskrbljujoče stanje glede na usposobljenost in znanje zaposlenih, predvsem v
trgovinah, manjših proizvodnih obratih, dopolnilnih dejavnostih in povsod tam, kjer naj bi bilo
izobraževanje prepuščeno zavesti posameznika. Prav tako je slabo stanje glede spoštovanja
predpisov in je različno, odvisno od stranke ter od izobrazbe. Pozna se, da za zaposlene ni več
predpisanega rednega izobraževanja. Promet z živili je v večjih trgovski centrih v glavnem
urejen z notranjim nadzorom, kar pa je problem v manjših franšiznih trgovina, ki imajo
pomanjkanje kadrov, tako da en zaposleni opravlja različna opravila (delo v delikatesi,
nalaganje živil, sprejem živil…). Nekaj problemov in neskladij je še pri manjših proizvajalcih,
predvsem pri pekarnah pri posebnih higienskih zahtevah v prostoru. Pri menjavi manjših
proizvajalcev je problem registracije objekta. Prijave se obravnavajo prioritetno, odvisno od
vsebine prijave. Če je potrebno se opravi kontrola takoj oz. naslednji dan po prijavi, drugače
pa v roku 10 do 15 dni. Če je prijavitelj znan se ga obvesti o izidu nadzora. Večina postopkov
je po uradni dolžnosti, prijav je cca. 10 %. Še vedno je veliko število pregledov na zahtevo
stranke za izdajo potrdila o skladnosti ob izvozu iz EU. Inšpektorji so sodelovali tudi pri skupno
vodenih akcijah (tržnice, mesnice, označevanje, žganjekuha), ki so potekale vodeno po
posameznih časovnih obdobjih.
Na OE Koper je bilo v l. 2012 opravljenih 323 rednih pregledov s področja varnosti (kontrola
uvedenega notranjega nadzora po načelih HACCP sistema) in kakovosti (kontrola označevanja
in rokov uporabnosti predpakiranih in nepredpakiranih živil, označevanja in sledljivosti svežega
mesa ter kontrola kakovosti in označevanja ter sledljivosti sadja in zelenjave) ter 52 kontrolnih
pregledov. V skladu s programom je bilo odvzetih 200 vzorcev. Obravnavanih je bilo nekaj
prijav, predvsem je šlo za neustrezno kakovost ali pomanjkljivo označevanje. Kot nepravilnosti
se najpogosteje pojavljajo neustrezne označbe živil, nejasnosti ob uporabi prehranskih in
zdravstvenih trditev, slabša kakovost sadja in zelenjave, neustrezno vodenje evidenc
predpisanih v lastnih HACCP sistemih.
Inšpekcija za kakovost živil je v OE Novo mesto opravljala nadzor na območju Posavja,
Dolenjske , Bele krajine, Kočevskega. Delo je opravljalo pet zaposlenih, od tega so imeli štirje
status inšpektorjev, sodelavka iz Bele krajine je bila strokovno tehnična sodelavka
(vzorčevalka). Inšpektorji so pri svojem delu ugotavljali zlasti živila s pretečenimi roki
uporabnosti v prometu, napačno in včasih pomanjkljivo označevanje živil, ter promet z
neskladnim sadjem in zelenjavo.
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
Občasno se pojavljajo manjše nepravilnosti v prometu krme (pretečeni roki), oziroma pri
označevanju krme (posamičnih krmil) iz drugih držav EU.
V OE Kranj posebnosti ni bilo, se je pa v letu 2010 začela uporabljati nova Uredba 767 – o
označevanju krme.
VINARSKA INŠPEKCIJA
Na Celjskem je bila prednostna naloga vinarske inšpekcije evidentiranje vinogradov v Register
pridelovalcev grozdja in vina – RPGV, ki so večji od 5 arov. Pri pregledu Registra pridelovalcev
130
grozdja in vina je bilo ugotovljeno, da se odstotek pridelovalcev, ki ne prijavljajo pridelka (rok
20. november) iz leta v leto zmanjšuje. Ugotavljamo, da pridelovalci v RPGV še vedno ne
prijavljajo enoloških postopkov in prijavljajo zalog vina, ki bi jih morali prijaviti do 07.
septembra na dan 31.07. Pri kontroli prometa z vinom niso bile ugotovljene večje kršitve.
V OE Nova Gorica je bilo veliko dela opravljenega na področju vpisa neprijavljenih parcel v
Register pridelovalcev grozdja in vina. Kontrola se izvaja v glavnem pri pridelovalcih in
predelovalcih, ki so vpisani v register za eno od dejavnosti. Udeležil smo se tudi dveh akcij
nadzora vina na območju UE Maribor in Ljubljana. V gostinskih lokalih in občasnih »osmicah«
točijo izključno vina vipavskega in briškega vinorodnega okoliša iz originalne embalaže oz.
preko točilnih avtomatov. Največ kršitev se pojavlja pri vinarjih, ki so vpisani v register
pridelovalcev grozdja in vina, ki opravljajo dejavnosti donegovanja in prometa z
neustekleničenim vinom. Stanje na terenu se iz leta v leto izboljšuje. Vin z napako ali boleznijo
ni več v prometu. Zaradi velike konkurence v ponudbi vin je vsako leto odkritih manj
nepravilnosti. Manjše pomanjkljivosti se pojavljajo pri označevanju vina. Kletarske evidence so
vodene pri vsakem vinarju drugače in na sebi lasten način. Uporaba enoloških sredstev v
kletarski evidenci so iz leta v leto bolj natančno vodene v posebnih zapiskih.
Teritorialno se je območje nadzora vinarske inšpekcije na OE Ljubljana razširilo še na UE Ptuj
in UE Slovenska Bistrica, kjer je potekala kontrola pridelovalcev vina (prijava pridelka in zalog,
vpis vinogradniških površin v register, smernice dobre higienske prakse v vinskih kleteh...).
Glede na to, da območje, na katerem je v letu 2012 potekal nadzor večinoma ni vinorodno, je
bilo težišče nadzora na kontroli prometa z vinom v gostinskih obratih, v dodatnih izpostavah
vinskih kleti in v maloprodajnih trgovinah. V zvezi s prijavami, vezanimi na zavajajoče in
nepravilno označevanje vina in proizvodov iz grozdja in vina v maloprodajnih verigah
(neustrezna uporaba izraza PENINA), je bil opravljen tudi nadzor oglaševanja (propagandni
material, ceniki…) kot npr. otroško peneče vino, “medena “ penina, penina za uvožena penča
vina. Za nepravilnosti, ugotovljene pri tem nadzoru, so bile izdane ureditvene odločbe. V
začetku leta 2012 je bil opravljen nadzor v zvezi s predpisano prijavo pridelka v register RPGV
za območje Štajerske – UE Ptuj in UE Slovenska Bistrica, v okviru katerega so bile izdane
odločbe na podlagi podatkov iz registra RPGV. Večina teh odločb je bila izvršena z naknadno
prijavo pridelka v register MKGP.
V OE Murska Sobota je težišče dela vinarske inšpekcije potekalo v smeri nadzora kakovosti in
varnosti vina kot živila in urejenost trga vina. Poudarek je bil pri nadzoru vpisa v register,
prijavi pridelka, vzorčenju vin, krčitvi vinogradov, nadzoru gostinskih obratov in trgovskih verig.
V OE Maribor je spoštovanje ZVin-a in podzakonskih aktov zadovoljivo. Na področju
označevanja vina in prometa z njim v lokalih, zaradi neodzivnosti strank pri spoštovanju
obveznosti do registra-predvsem prijave pridelka in ne vpisa vinogradov v register, so
inšpektorice to izvajale kot prioriteto celo leto. Vinarska inšpekcija v Mariboru in Ptuju dela
pretežno po uradni dolžnosti brez prijave, zato možne prijavi rešuje le 1 inšpektorica za celo
enoto, s tem, da zaradi bolniške, pokriva teren Slovenske Bistrice in Ptuja 1 inšpektorica iz OE
LJ. Prijav strank skoraj ni (1-2 %) in se rešujejo takoj. Skupaj s kmetijsko, zdravstveno, tržno
ali veterinarsko inšpekcijo opravljajo občasne koordinirane nadzore. Delo v obliki
koordiniranega nadzora prometa neustekleničenega vina v gostinskih obratih in označevanje
ustekleničenega vina na območjih drugih enot po celi Sloveniji, se je izkazalo za zelo učinkovito.
V OE Koper se je nadzor izvajal na nevinorodnem območju (Upravne enote Postojna, Cerknica,
Ilirska Bistrica in Logatec) in na vinorodnem območju (Upravne enote Koper, Izola, Piran in
Sežana). Na nevinorodnem območju se kontrolira promet z vinom v originalnih polnitvah
(kakovost vina v prometu in deklaracije), in sicer v gostinskih obratih, izpostavah vinskih kleti
in v prodajalnah. Na vinorodnem območju se izvaja kontrola: pridelovalcev in predelovalcev
grozdja, mošta in vina,.., izpolnjevanja pogojev za vpis dejavnosti predelave grozdja,
131
neusteklenilčenega in ustekleničenega vina, vpisa vinogradov v Register pridelovalcev grozdja
in vina, ustreznosti prostorov in opreme, vodenja kletarske evidence, spremljanje in izvajanje
dobre higienske prakse v okviru izvajanja smernic dobre higienske prakse za predelavo grozdja
v vino, roka trgatve in kakovosti grozdja, kakovosti vina v prometu, deklaracij vina v prometu,
ustreznosti predpisanih spremnih dokumentov za promet z neustekleničenim vinom, prijave
predpisanih podatkov v RPGV v predpisanih rokih. Opravljen je bil nadzor na področju
dejavnosti pooblaščenih organizacij za oceno vina in pri odkupovalcih grozdja. Glede na
različnost območij nadzora (vinorodno in nevinorodno) in specifičnost obeh vinorodnih okolišev
(Kras in Slovenska Istra), obstajajo posebnosti pri kontroli izvrševanja posameznih predpisov.
Predvsem v Slovenski Istri ostaja odprt problem vpisovanja ali krčenja ali obnove starih
vinogradov. Tako kot v letu 2011 smo tudi v letu 2012 nadzor izvajali sistematično. Problem
je v zapuščenih »nasadih« in v nerešenem lastništvu, strahu pred obveznostjo, ki je posledica
vpisa.
V OE Novo mesto je bilo težišče dela je na kontroli prijave pridelka v RPGV, vpisu vinogradov
v RPGV ter kontroli in vzorčenju vina po gostinskih obratih.
INŠPEKCIJA ZA OKOJE IN NARAVO
Glavni problem v OE Celje predstavljajo prijave, ker je njihova številčnost in zahtevnost vsako
leto večja. Kot najbolj problematično se je v preteklem letu izkazalo reševanje prijav v zvezi z
vodnimi pravicami (vrtine, MHE..), zaradi nedefiniranih pogojev rabe vode v dovoljenjih,
posegih na vodna zemljišča (rečno nadzorna služba) in nezakonitim odlaganjem odpadkov in
zemljin na tujih zemljiščih ter prijave dimnikarjev. Na območju OE Celje je stanje pri
inšpekcijskih zavezancih, ki opravljajo industrijsko in obrtno dejavnost zelo dobro, večina jih
izpolnjuje vse zakonske obveze in naloge. Pri inšpekcijskih pregledih občasno ugotavljamo le
manjša odstopanja in kršitve veljavne zakonodaje. Zavezanci pričnejo večinoma sami, ko na
osnovi izvedenih monitoringov ugotovijo, da je prišlo do odstopanj in s tem prekoračitev mejnih
emisijskih vrednosti, izvajati ukrepe za prilagoditev veljavnim mejnim emisijskim vrednostim,
emisijska mesta so večinoma urejena in predpisane evidence se vodijo v skladu s predpisi.
Posledično je bilo izdanih tudi manj inšpekcijskih odločb, saj je konkretnih kršitev manj. Takšno
stanje velja predvsem za stalne zavezance iz Letnega načrta dela ( predvsem 1. in 2. prioriteta
), kjer je ugotovljenih kršitev malo, saj so zavezanci pod stalnim nadzorom tako zaradi rednih
pregledov kakor tudi zaradi izvajanja akcij nadzora in se tega tudi zavedajo, posebno še tisti
zavezanci, ki imajo imenovane pooblaščence za okolje. Inšpektorji pri svojem delu seveda
upoštevajo tudi načelo ZUP-a, da je potrebno doseči zakonitost stanja z najprimernejšim
ukrepom za stranko.
Na OE Koper že kar nekaj let Inšpekcijsko delo narekujejo predvsem prijave in razne urgence,
tako da je težko govoriti o rednem in načrtovanem delu inšpekcije. Izstopa področje ravnanje
z odpadki in to predvsem z gradbenimi odpadki vključno z zemeljskimi izkopi. Pri tem gre
večinoma za vnos zemeljskih izkopov na kmetijska zemljišča v smislu izvajanja melioracij in to
brez predhodno izdane odločbe o uvedbi agromelioracije po zakonu o kmetijskih zemljiščih in
tudi brez prehodno pridobljenega okljevarstvenega dovoljenja za vnos zemeljskega izkopa.
Okoljevarstveno dovoljenje za vnos skušajo zavezanci pridobiti šele po uvedenih inšpekcijskih
postopkih. Velik obseg dela je bil opravljen na področju industrijskega onesnaževanja in vod.
OE Kranj je beležila večje število prijav v zvezi s kršitvijo dimnikarske uredbe ter na področju
odlaganja gradbenih odpadkov. Inšpekcijskim zavezancem, ki niso usklajeni s predpisi, so bile
izdane ureditvene odločbe. Kršitve so bile obravnavane tudi v prekrškovnih postopkih. Pri
novih zavezancih so inšpektorji ugotavljali pomanjkljivo izvedene obratovalne monitoringe.
132
Vedno več je telefonskih prijav o kršitvah odlaganja manjših količin gradbenih odpadkov v
naravno okolje, ki nastajajo v gospodinjstvu. Beleži se večje število nelegalnih posegov na
vodna in priobalna zemljišča, med katerimi so pogosta utrjevanja in urejanja brežin, ter
izsuševanje in nasipanje mokrišč, močvirij in priobalnih zemljišč. Izsekuje se tudi vedno več
vodnih in priobalnih zemljišč ob vodotokih ter zemljišča nasipa ter širi travnike povsem v struge
potokov, kar po drugi strani zaradi utesnjevanja voda vodi k povečani eroziji. Kot material za
nasipanje in utrjevanje brežin se v večini primerov uporabljajo gradbeni odpadki in zemeljski
izkop. Zaradi neurejenih vodotokov imajo ob poplavah lastniki zemljišč škodo na svojih
zemljiščih.
Na območju OE Ljubljana so inšpektorji pri zavezancih s svojega območja nadzora največkrat
ugotavljali neskladnosti na področju ravnanja z odpadki, izstopa tudi problem pogostih vnosov
zemeljskega izkopa brez predhodno pridobljenega OVD predvsem na območja kmetijskih
zemljišč, ki so hkrati tudi območja Nature 2000 ali so varovana in zavarovana območja, pogosto
tudi na priobalna zemljišča vodotokov. Inšpektorji se pri nadzoru srečujejo tudi s problemom
nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki, saj se ti pogosto ne oddajajo pooblaščenim
zbiralcem ali predelovalcem odpadkov, temveč osebam, ki niso zbiralci tovrstnih odpadkov ali
pa se jih celo nezakonito odloži v okolje.
Pri nadzoru na področju emisije snovi v vode inšpektorji ugotavljajo, da pri nekaterih
zavezancih tehnološke odpadne vode še vedno presegajo predpisane mejne vrednosti, kljub
že v preteklosti izdanim inšpekcijskim ukrepom in uvedenim izvršilnim postopkom. Na področju
urejanja voda so kot najpogostejši ugotovljeni nezakoniti posegi na vodna in priobalna
zemljišča, ki se izkazujejo v gradnji podpornih zidov, nasipov, nestrokovni regulaciji vodotokov
z namenom zavarovanja kmetijskih zemljišč pred poplavami, vse brez pridobljenih vodnih
soglasij in dovoljenj.
Inšpektorji se pri nadzoru zavezancev na področju emisije snovi v zrak pogosto srečujejo tudi
s problemom širjenja neprijetnih vonjav v okolje iz opravljanja dejavnosti, pri čemer pa v
predpisih, ki urejajo to področje emisij snovi v zrak ni določb, ki bi omogočale učinkovito
ukrepanje za zmanjšanje oziroma preprečevanje teh vonjav v okolje.
Pri nadzoru nad obremenjevanjem s hrupom je tako pri rednih kot tudi izrednih inšpekcijskih
nadzorih najpogosteje ugotovljeno neizvajanje predpisanega monitoringa in s tem povezano
ne poročanje na ministrstvo. Za odpravo nepravilnosti so bili zavezancem odrejeni ukrepi,
zaradi kršitve predpisov pa izrečene tudi globe. V nekaj primerih je bilo pri obravnavi prijav,
povezanih na povzročanje čezmernega hrupa dejavnosti v okolju ugotovljeno, da redni
monitoringi, s katerimi razpolagajo zavezanci sicer izkazujejo obratovanje vira hrupa v skladu
s predpisom, kontrolni monitoring, ki ga je naknadno izvedla inšpekcija, pa je izkazal nasprotno
stanje vira hrupa.
Stanje pri zavezancih na območju OE Maribor je iz leta v leto boljše. Največji problem je
področje ravnanja z odpadki, ki izvira predvsem iz slabo postavljenega koncepta, predvsem pri
odlaganju in predhodni obdelavi odpadkov. Prav tako je slabo stanje na področju ravnanja z
izrabljenimi motornimi vozili, ki se pojavljajo na raznih »črnih avtoodpadih« in so največkrat
skorajda nerešljiv problem. Kljub izvršbam po drugi osebi se očiščeni avtoodpadi ponovno
pojavljajo.
Na OE Murska Sobota inšpektorji ugotavljajo, da se gospodarska kriza pozna tudi v pravnih
osebah, ki opravljajo dejavnost, kar se kaže v bistveno manjšem vlaganju v okolje, kar pa
privede do tega, da zavezanci v veliki meri odlašajo potrebne investicije in več ne sledijo
samostojno zahtevam predpisov tako, kot so to počeli v preteklem obdobju, ampak čakajo na
ukrepe inšpektorja. Posledično je bilo v tem obdobju izrečenih tudi več ukrepov, ki so za
zavezance finančno zelo zahtevni, kakor tudi prepovedi rabe posameznih naprav, na katerih
stranke niso uspele izvršiti odrejenih jim ukrepov. V preteklem letu pa je bilo v več primerih
133
ugotovljeno grobo kršenje predpisov s področja ravnanja z odpadki, kar pa je privedlo tudi do
velikega ogorčenja okoliškega prebivalstva. Pri rešitvi navedenih primerov je bilo odločilno zelo
hitro in odločno ukrepanje inšpektorjev v inšpekcijskem postopku kakor tudi v prekrškovnem
postopku.
Na področju emisij snovi v vode je opazno bistveno izboljšanje stanja tako, da so čezmerni
obremenjevalci redki in gre v večini primerov le za manjša ali občasna odstopanja
posameznega parametra, ki jih stranka lahko relativno hitro odpravi.
Najpogostejše nepravilnosti na vodotokih so bili posegi na vodna in priobalna zemljišča brez
pridobljenih vodnih soglasij.
V OE Nova Gorica se izvaja redni inšpekcijski nadzor pri vseh večjih zavezancih na območju
enote in s tem zagotavlja višjo stopnjo usklajenosti z zahtevami zakonodaje. Nadzor se izvaja
tudi pri povzročiteljih manjšega obremenjevanja okolja, ki so uvrščeni v II. In III. Prioriteto
letnega načrta dela. Ugotavlja se, da so pri teh zavezancih prisotne kršitve predpisov okoljske
zakonodaje predvsem zaradi nezadostnega poznavanja predpisov.
Prejete prijave s področja ravnanja z odpadki se večinoma nanašajo na kršitve občasnih
povzročiteljev (posameznikov). Deloma se prejete prijave nanašajo tudi na delovna področja,
ki niso v pristojnosti Inšpekcije za okolje in naravo, zato je v takem primeru podan odstop
pristojnemu organu. V inšpekcijskih postopkih nadzora uporabe lahkohlapnih topil je bilo
ugotovljeno, da stranke zmanjšujejo količino uporabljenih lahkohlapnih topil in s tem
zagotavljajo z določbami Uredbe o mejnih vrednostih emisije lahkohlapnih organskih topil v
zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila skladno ravnanje.
Pri povzročiteljih industrijskih odpadnih vod so bili izvedeni nadzori obremenjevanja voda. Pri
večini zavezancev neskladnosti z zakonodajo niso bile ugotovljene. Povzročitelji zagotavljajo
izvajanje obratovalnega monitoringa in izvajanje ukrepov zmanjševanja emisije. V primeru
ugotovljenih čezmernih emisijah je bila odrejena obveznost sanacije.
Pri nadzoru varovanih območij je tudi v tem letu opazen porast prijav na področjih Nature
2000, kjer je pri vodenju postopkov od podzakonskih aktov uporabna Uredba o posebnih
varstvenih območjih in Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v
naravo na varovana območja (predvsem priloga 2). Poseg, ki po Zakonu o graditvi objektov
ne potrebuje gradbenega dovoljenja, v primeru, da se vrši znotraj Nature 2000, pa za to
potrebujejo naravovarstveno dovoljenje ali naravovarstveno soglasje. Tega se, poleg fizičnih
oseb, še vedno slabo zavedajo tudi lokalne skupnosti in Upravne enote, ki so sicer zadolžene
za izdajanje naravovarstvenih dovoljenj (na podlagi mnenja ZRSVN).
Ena od posebnosti OE Novo mesto je veliko število romskih naselij, na območjih katerih so
predvsem pogoste kršitve pravil ravnanja z odpadki. Številni so primeri nedovoljenega zbiranja
in razgrajevanja izrabljenih vozil in odpadne električne in elektronske opreme za pripravo kovin
za prodajo. Pogosti so tudi primeri nepravilnega ravnanja z zemeljskim izkopom in odpadki, ki
nastajajo pri gradbenih delih.
Na področju Zakona o vodah in Zakona o ohranjanju narave so bile največkrat ugotovljene
nepravilnosti v zvezi z nedovoljenim poseganjem na priobalna in vodna zemljišča, predvsem z
nasipanjem zemljin ali gradbenih odpadkov, pa tudi z urejanjem rekreacijskih površin ob rekah,
predvsem reki Krki.
134