1. No category

INTERPRETACIJSKI KLJUČ
Podroben opis metodologije zajema dejanske rabe
kmetijskih in gozdnih zemljišč
Datum izdaje:
Oktober 2006
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
-1
VSEBINA
Uvod............................................................................... 4
1.
Struktura podatkov ............................................................... 4
2.
Definicije posameznih razredov rabe..................................... 5
Podrobni opis zajema dejanske rabe.............................10
1100 - Njiva ali vrt ....................................................................... 10
1160 - Hmeljišče.......................................................................... 14
1180 - Trajne rastline na njivskih površinah................................ 17
1190 - Rastlinjak ......................................................................... 20
1211 - Vinograd ........................................................................... 21
1212 - Matičnjak………………………………………………………………….24
1221 - Intenzivni sadovnjak ........................................................ 25
1222 – Ekstenzivni sadovnjak...................................................... 28
1230 - Oljčnik .............................................................................. 31
1240 - Ostali trajni nasadi ........................................................... 33
1300 - Trajni travnik.................................................................... 35
1321 - Barjanski travnik .............................................................. 39
1410 - Zemljišče v zaraščanju ..................................................... 41
1420 - Plantaža gozdnega drevja................................................. 44
1500 - Drevesa in grmičevje ........................................................ 46
1600 - Neobdelano kmetijsko zemljišče....................................... 49
1800 - Kmetijska površina porasla z gozdnim drevjem................ 51
2000 - Gozd ................................................................................. 53
3000 - Pozidano in sorodno zemljišče.......................................... 56
4100 - Barje................................................................................. 60
4210 - Trstičje ............................................................................. 63
4220 - Ostala zamočvirjena zemljišča.......................................... 65
5000 - Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom. 67
6000 - Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastl. pokrovom
.................................................................................................... 69
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
-2
7000 - Voda ................................................................................. 71
SPLOŠNA NAVODILA ZA ZAJEMANJE DEJANSKE RABE...73
Povzetek osnovnih pravil za zajem rabe tal ................................. 73
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
-3
Uvod
1.
Struktura podatkov
1.1. Tipologija rabe zemljišč
Vrste rabe zemljišč so razporejene v štiri nivoje. Za pregledno označevanje je
uporabljena decimalna klasifikacija.
Zajem podatkov o rabi zemljišč obsega zajem podatkov o kategorijah rabe
zemljišč kot prikazuje preglednica 1: Šifrant dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč.
Taka struktura podatkov omogoča dinamično uporabo z možnostjo prilagajanja
posameznim tematsko ali regionalno usmerjenim projektom, ne da bi izgubili
uporabnost podatkov na osnovnem nivoju – oz. za osnovni namen. Tudi
morebitna podrobnejša kategorizacija, ki bi zajela 5. in nižje nivoje, ne bi
vplivala na integriteto podatkov in primerljivost med podatki različnih obdobij.
Tipologija rabe zemljišč, ki se uporablja pri zajemu, je bila izdelana na osnovi:
Osnutka ECE mednarodnih standardov za klasifikacijo rabe zemljišč (Statistična
in ekonomska komisija za Evropo; Konferenca evropskih statistikov - 33.
plenarna seja, jun. 1985) in tudi po zgledu: Land Use Statistical Framework
(Eurostat - CESD - Communautaire) ter CORINE land cover nomenclature
(CORINE land cover, Technical guide, EC Luxemburg, 1994). Dopolnjevala se je
na osnovi projekta: “Razvoj informacijskega sistema MKGP”. Prilagojena je
potrebam kmetijstva v Sloveniji in je zato v nekaterih primerih bolj podrobna
kot je v osnovni ECE klasifikaciji (primer: trajni nasadi).
Podatki o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč so zajeti z metodo
računalniško podprte foto interpretacije.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
-4
2.
Definicije posameznih razredov rabe
Šifra in najmanjša dovoljena površina sta navedeni pred opisom razreda.
Z okvirjem in poudarjenim tiskom je določena kratka definicija GERK-a
(Grafična Enota Rabe Kmetijskega Gospodarstva) in dejanske rabe tal.
Podrobna navodila za zajem RABE tal so razložena pod tem okvirčkom.
Za natančnejša pojasnila glej poglavje ˝Splošna pravila za zajemanje rabe tal˝.
2.1. Kmetijska zemljišča
Obsegajo vsa zemljišča, ki so v kmetijski rabi.
Upošteva se podatek o “celotni površini” (”bruto površina”).
ECE klasifikacija prišteva h kmetijskim zemljiščem tudi zemljišča pozidana s
kmetijskimi zgradbami (kmetijski objekti, dvorišča, stanovanjske hiše kmetov). V
Sloveniji je večina kmetijskih zgradb v sklopu naselij in se po zunanjem videzu
težko ločijo od ostalih zgradb, zato jih ne moremo šteti h kmetijskim zemljiščem,
ampak jih uvrščamo v razred ˝3000 - Pozidano in sorodno zemljišče˝. H
kmetijskim zemljiščem štejemo tudi neobdelane krpe, kolovoze, jarke,
neobdelano zemljo okoli njiv in narito zemljo na njivah.
Zemljišča pozidana s kmetijskimi zgradbami, dvorišča in drugi kmetijski objekti
morajo biti registrirani (razred 3000) ne glede na velikost njihove površine. Mejo
pozidanih zemljišč se vleče po meji funkcionalnih zemljišč zgradb.
Najmanjša površina zajema za vodo je 10 m2, za pozidana in sorodna zemljišča
pa 25 m2. Za kategorije kmetijskih zemljišč znašajo predpisane najmanjše
površine 1000 m2. Izjeme so:
-
vinograd
500 m2,
oljčnik
500 m2,
matičnjak 500 m2,
ostali trajni nasadi 500 m2,
rastlinjak
25 m2,
kmetijska zemljišča, ki se nahajajo znotraj pozidanih površin in gozda,
praviloma jih zajemamo samo v primeru kadar so večja od 5000m2
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
-5
Preglednica 2: Osnovne definicije dejanske rabe
ŠIFRA
OPIS
Kmetijska zemljišča, ki jih orjemo, ali drugače obdelujemo in obračališča namenjena
obdelavi teh površin širine do 2m. Na teh zemljiščih pridelujemo enoletne in nekatere
večletne kmetijske rastline (žita, krompir, krmne rastline, oljnice, predivnice, sladkorna
pesa, zelenjadnice, vrtnine, okrasne rastline, zelišča, jagode, itd.). Sem sodijo tudi
kmetijska zemljišča v prahi.
Zemljišča, ki so začasno zasejana s travo ali drugimi krmnimi rastlinami (za obdobje manj
kot 5 let) in se uporabljajo za košnjo, ali pašo večkrat na leto. V primeru, da so površine
porasle s travno rušo več kot pet let, se uvrščajo v trajni travnik.
1100 Njiva ali vrt
1160 Hmeljišče
Površina, na kateri je žičnica ter obračališča in poti, potrebne za obdelavo hmeljišča.
Vključuje površino hmeljišča v premeni, ali površino hmeljišča v obdelavi.
1180 Trajne rastline na njivskih površinah
Drevesnice, ukorenišča hmeljnih sadik, trsnice, nasadi matičnih rastlin, nasadi okrasnih
trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja, trajna zelišča, trajne zelenjadnice.
1190 Rastlinjak
Steklenjaki in plastenjaki z močnejšo konstrukcijo in daljšo življensko dobo v katerih se
vzgajajo okrasne rastline, rezano cvetje, zelenjava, zelišča, matične rastline, podlage,
sadike, jagode, itd.
1211 Vinograd
1212 Matičnjak
Površina, zasajena z vinsko trto (Vitis vinifera), vključno z obračališči in potmi v vinogradu
ter brežinami pri vinogradu na terasah, ki je enotno urejena (terasa ali vertikala) in ima
enoten sistem obdelave (poti, ipd.).
Površine, zasajene z matičnimi rastlinami vinske trte (Vitis vinifera).
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
-6
ŠIFRA
1221 Intenzivni sadovnjak
1222 Ekstenzivni sadovnjak
1230 Oljčnik
1240 Ostali trajni nasadi
1300 Trajni travnik
1321 Barjanski travnik
OPIS
Površina, zasajena samo z eno sadno vrsto, razen v primeru mešanega nasada breskev in
nektarin ter mešanega nasada lupinarjev, pri pridelavi se uporabljajo sodobne intenzivne
tehnologije. Površina intenzivnega sadovnjaka je površina ki zajema površino
intenzivnega sadovnjaka skupaj z obračališči, potmi, nasipi in drugimi pomožnimi
zemljišči.
Nasade jagod uvrščamo v vrsto dejanske rabe Njiva ali vrt.
Vsi ostali sadovnjaki, neprimerni za intenzivno pridelavo.
To so nasadi visokodebelnih dreves sadnih vrst, vzgojenih na bujni podlagi ali iz semena,
z gostoto več kot 50 dreves na hektar. V ekstenzivnih sadovnjakih lahko raste ena, ali več
različnih sadnih vrst.
Površina, zasajena z oljkami, ki so med seboj oddaljene največ 20 metrov, povečana za
širino oziroma dolžino največ 10 – ih metrov od debel oljk zasajenih na zunanjih robovih
oljčnika, ki je namenjena za obračališča in pomožne poti, nasipe ter druga pomožna
zemljišča.
Nasad ene, ali več vrst drugih trajnih rastlin.
Površine kmetijskih zemljišč porasle s travo, deteljami in drugimi zelmi, ki se jih redno
kosi ali pase. Te površine niso v kolobarju in se ne orjejo. Kot trajni travnik se štejejo tudi
površine, porasle s posameznimi gozdnimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50
dreves/ha. Sem sodijo tudi pašniki v visokogorju.
S travinjem, šašem in močvirsko preslico porasla zemljišča na organskih ali mineralnoorganskih tleh, na katerih nivo talne vode v teku leta pogosto doseže površino tal.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
-7
ŠIFRA
OPIS
1410 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju
Opuščena kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo. Pokrovnost dreves je 20 – 75 %. Če se ta
zemljišča 20, ali več let ne uporabljajo v kmetijske namene, če pokrovnost dreves preseže
75 % in če je obseg debel nad 10 cm, preidejo v gozd.
1420 Plantaža gozdnega drevja
Plantaže hitro rastočega drevja zasajenega na kmetijskih površinah. Praviloma na
plantažah gozdnega drevja rastejo drevesa ene vrste (Populus sp., Alnus sp., itd.) vsa so
iste starosti in zasajena v ravne vrste.
1500 Drevesa in grmičevje
Površine, porasle z drevesi in grmičevjem. V ta razred spada obvodna zarast v primeru,
ko so obrečni pasovi porasli z drevjem oz. grmovjem. Sem prištevamo tudi meje iz
gozdnih dreves, ki označujejo meje med posameznimi parcelami in so široke manj kot 10
m. Namen mej je zaščita kmetijskih in drugih površin pred vetrom, erozijo, itd...
1600 Neobdelano kmetijsko zemljišče
Kmetijska zemljišča, ki so npr. rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov
ter kmetijska zemljišča, ki se začasno ne uporabljajo zaradi gradnje infrastrukture in
kmetijska zemljišča na katerih so ograde za konje, prašiče, ali druge živali.
1800 Kmetijsko zemljišče poraslo z
gozdnim drevjem
Površine, na katerih se nahajajo mešane površine gozda in kmetijskih površin, vendar so
premajhne, da bi izločili vsako rabo posebej, zato jih uvrstimo v ta razred.
2000 Gozd
Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem,
ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
-8
V ta razred spadajo vsa zemljišča, na katerih so zgradbe, ceste, ki vodijo do naselij ali hiš,
parkirni prostori, rudniki, kamnolomi in druga infrastruktura, ki služi za opravljanje
dejavnosti ljudi.
3000 Pozidano in sorodno zemljišče
4100 Barje
Ta razred zajema nizka ali visoka barja, ki se ne uporabljajo za kmetijsko rabo. Vegetacija
je navadno višja kot na barjanskih travnikih in se ne kosi.
4210 Trstičje
Močvirna zemljišča, na katerih raste trstika. Na teh zemljiščih ni kmetijske pridelave.
4220 Ostala zamočvirjeno zemljišče
Nizko ležeča zemljišča, pogosto poplavljena in ves čas bolj ali manj namočena, ki se ne
uporabljajo v kmetijske namene.
5000 Suho odprto zemljišče s posebnim
rastlinskim pokrovom
Ne-gozdna zemljišča, pokrita z nizko vegetacijo (pod 2 m), ki se ne uporabljajo za
kmetijske namene. Pokrovnost z vegetacijo ni večja od 75%.
6000 Odprto zemljišče brez ali z
nepomembnim rastlinskim pokrovom
Nezazidana zemljišča z malo ali brez vegetacije, zaradi česar takšnih površin ne moremo
vključiti v kakšen drug razred. Sem sodijo vsa zemljišča prekrita z golimi skalami,
peščene plaže in sipine, prodnate površine ob, oz. v vodotokih, ki so večje od najmanjše
površine (5000m2), melišča in ostale odprte površine.
7000 Voda
V ta razred uvrščamo površine, pokrite s površinskimi vodami, kot so jezera, reke, potoki
in jarki v katerih se nahaja voda.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
-9
Podrobni opis zajema dejanske rabe
1100 - Njiva ali vrt
Najmanjša površina = 1000 m2.
Kmetijska zemljišča, ki jih orjemo, ali drugače obdelujemo in obračališča
namenjena obdelavi teh površin širine do 2m. Na teh zemljiščih
pridelujemo enoletne in nekatere večletne kmetijske rastline (žita,
krompir,
krmne
rastline,
oljnice,
predivnice,
sladkorna
pesa,
zelenjadnice, vrtnine, okrasne rastline, zelišča, jagode, itd.). Sem sodijo
tudi kmetijska zemljišča v prahi.
Zemljišča, ki so začasno zasejana s travo ali drugimi krmnimi rastlinami
(za obdobje manj kot 5 let) in se uporabljajo za košnjo, ali pašo večkrat
na leto. V primeru, da so površine porasle s travno rušo več kot pet let,
se uvrščajo v trajni travnik.
Vrtovi: sem sodi tako specializirana pridelava zelenjave, cvetja, gomoljnic,
okrasnih rastlin in ostalega, kot tudi hišni vrtovi in vrtnarije. Majhne kuhinjske
vrtove, ki spadajo k funkcionalnim zemljiščem zgradb ne izločamo posebej kot
njive in vrtove, temveč spadajo v rabo “3000 - Pozidano in sorodno zemljišča”.
V razred ˝1100 - Njiva ali vrti˝ spadajo tudi površine pokrite s premičnimi
plastičnimi tuneli.
Njive so večinoma pravokotnih oblik in so na DOF-u hitro prepoznavne. Barvna
skala na barvnem DOF-u se giblje od svetlo rjave do temno rjave ter od svetlo do
temno zelene (odvisno od zasejane kulture in letnega časa snemanja). Pri linijah
se trudimo obdržati čim bolj pravokotne in pravilne linije. Velikih njivskih
kompleksov ne razbijamo, temveč ji pustimo kot celoto, izločimo le nekmetijsko
rabo (seniki, lope, posamezna drevesa, ceste, kupi kamenja…) in rabo s šifro
1410, 1420, 1500 in 1600, če je njena površina večja od 25m2 Vse ceste, ki so
asfaltirane in širše od dveh metrov se iz kompleksa njiv izločijo. Iz takšnih velikih
kompleksov ne izločamo travnikov in kolovozov.
Kmetijska zemljišča v prahi: sem spadajo njivske površine, ki počivajo pred
ponovno uporabo.
V to kategorijo uvrščamo tudi obdelovalne površine, ki so začasno poplavljene
(ne pa tistih, ki so ciklično poplavljene).
Nasadi jagod: tudi nasade jagod uvrščamo v razred “1100 - Njiva ali vrt”.
Na terasah na Primorskem ne izločamo brežin teras kot posebni razred (npr.:
1800, 1500, 1410), temveč celotno površino izločimo pod šifro ˝1100 - Njiva ali
vrt˝.
Poudariti je potrebno, da so iz rabe ˝1100 – Njiva ali vrt˝ izločeni vsi
objekti nekmetijske rabe večji od 25 m2 (seniki, lope, posamezna
drevesa, ceste, kupi kamenja…).
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 10
DOF: H2223; x,y 527969, 77983
Slika 1: Kompleks njiv.
DOF: G2635; x,y 509581, 134416
Slika 2: Vrtički.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 11
DOF: F2528; x,y 493514, 122900
Slika 3: Njiva zasejana z deteljo.
Slika 4: Njiva zasejana z deteljo.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 12
DOF: F2530; x,y 499713, 121425
Slika 5: Tuneli na njivi.
Slika 6: Tuneli na njivi.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 13
1160 - Hmeljišče
Najmanjša površina = 1000 m2.
Površina, na kateri je žičnica ter obračališča in poti, potrebne za
obdelavo hmeljišča. Hmeljišče je lahko hmeljišče v premeni ali hmeljišče
v obdelavi.
Hmeljišče v premeni, je začasno neobdelano hmeljišče, ali pa zasejano z
enoletnimi kulturami. Oporna konstrukcija mora biti jasno vidna na DOF-u.
DOF: F2530; x,y 499325, 122564
Slika 7: Hmeljišče.
Slika 8: Hmeljišče.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 14
DOF: F2530; x,y 499721, 122307
Slika 9: Hmeljišče v premeni.
Slika 10: Hmeljišče v premeni.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 15
DOF: G2642; x,y 502221, 130604
Slika 11: Hmeljišče (DOF posnet maja).
DOF: F2646; x,y 488996, 131313
Slika 12: Hmeljišče (DOF posnet julija).
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 16
1180 - Trajne rastline na njivskih površinah
Najmanjša površina = 1000 m2
Drevesnice, ukorenišča hmeljnih sadik, trsnice, nasadi matičnih rastlin,
nasadi okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja, trajna zelišča,
trajne zelenjadnice.
Drevesnica je njivska površina kjer se vzgajajo sadike sadnih vrst, ali sadike
gozdnega drevja, ali sadike okrasnih dreves in grmovnic.
Ukorenišče hmeljnih sadik je njivska površina na kateri dve leti niso rasle
hmeljne rastline in leži na neokuženem mestu ali enoti pridelave skladno s
predpisi, ki urejajo preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti. V
ukorenišču se certificirane sadike A in certificirane sadike B donegujejo in sicer
eno leto pred sajenjem v proizvodno hmeljišče.
Trsnica je njivska površina, na kateri se vzgaja trsne cepljenke žlahtne vinske
trte.
Zarodišče je njivska površina, kjer se gojijo matični grmi iz katerih pridobivamo
podlage.
Nasad matičnih rastlin je njivska površina kjer se gojijo matične rastline, iz
katerih se jemlje material za vegetativno razmnoževanje rastlin.
Nasad okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja, je njivska
površina kjer rastejo npr. vrtnice, sivka in druge trajne rastline za vzgojo
rezanega cvetja.
Trajna zelišča in trajne zelenjadnice, so njivske površine kjer rastejo trajna
zelišča in trajne zelenjadnice, kot npr.: šparglji, artičoke, kardij, rabarbara, hren,
itd. ...
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 17
DOF: C2215; x,y 419323, 79573
Slika 13: Trsnica.
Slika 14: Trsnica.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 18
DOF: F2530; x,y 499621, 121248
Slika 15: Trajne zelenjadnice – šparglji.
Slika 16: Špargljišče.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 19
1190-Rastlinjak
Najmanjša površina = 25m2
Steklenjaki in plastenjaki z močnejšo konstrukcijo in daljšo življensko
dobo, v katerih se vzgajajo okrasne rastline, rezano cvetje, zelenjava,
zelišča, matične rastline, podlage, sadike, jagode, itd.
Njivske površine, ki so začasno zaščitene s premičnimi plastičnimi tuneli ne
uvrščamo v ta razred, ampak v razred 1100 - Njiva ali vrt.
DOF: G2634; x,y 508345, 135904
Slika 17: Rastlinjaki.
DOF: J2823; x,y 573036, 167111
Slika 18: Rastlinjaki.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 20
1211 - Vinograd
Najmanjša površina = 500 m2.
Površina, zasajena z vinsko trto (Vitis vinifera), vključno z obračališči in
potmi v vinogradu ter brežinami pri vinogradu na terasah, ki je enotno
urejena (terasa ali vertikala) in ima enoten sistem obdelave (poti, ipd.).
Sem uvrščamo zemljišča na katerih so nasadi vinske trte, ki se goji za pridelavo
grozdja.
Problem pri prepoznavanju vinogradov na digitalnih orto foto posnetkih je
ločevanje vinogradov od mlajših intenzivnih sadovnjakov. Praviloma so trte v
vinogradu ali v posameznih vrstah enako visoke, medtem ko so v intenzivnih
sadovnjakih krošnje posameznih dreves različno visoke, oz. se višina dreves
razlikuje od vrste do vrste. Poleg tega pa je medvrstna razdalja v intenzivnih
sadovnjakih praviloma širša kot v vinogradih.
Kako izgleda vinograd na DOF-u je odvisno tudi od predela Slovenije, gojitvene
oblike in načina zasaditve vinograda (terasa, vertikala). Gojitvena oblika dvojni
guyot prevladuje na Štajerskem, Dolenjskem in na Goričkem, v manjši meri jo
najdemo tudi na Koprskem. Zanjo so značilne ozke vrste in manjša medvrstna
razdalja.
Prosto padajoča gojitvena oblika – casarsa prevladuje v Vipavski dolini in na
Krasu. Zanjo je značilna bujnejša rast. Zato lahko takšne vinograde hitro
zamenjamo z intenzivnim sadovnjakom.
Samorodnico izločamo pod šifro 1240.
DOF: H2328; x,y 538974, 91019
1211
Slika 19: Vinograd gojitvena oblika dvojni guyot.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 21
DOF: C2202; x,y 412387, 82444
Slika 20: Vinograd prosto padajoča gojitvena oblika – casarsa.
Slika 21: Vinograd prosto padajoča gojitvena oblika – casarsa.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 22
DOF: J2915; x,y 577100, 185832
Slika 22: Vinograd zasajen v terasah.
Slika 23: Vinograd zasajen v terasah
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 23
1212 - Matičnjak
Najmanjša površina = 500 m2.
Površine, zasajene z matičnimi rastlinami vinske trte (Vitis vinifera)
Matičnjak je zemljišče na katerem pridelujemo ključe podlag vinske trte
(razrezane dozorele olesenele rozge), največkrat ameriških vrst iz rodu Vitis ali
njihovih križancev, ki jih uporabljamo za cepljenje. V njem ne pridelujemo
grozdja.
Matičnjak je od vinograda težko ločiti samo na podlagi DOF-a, zato so pri
določanju matičnjakov dobrodošli drugi viri informacij, kot je npr. Register
pridelovalcev grozdja in vina, ali pa podatki iz GERK-ov.
DOF: C2224; x,y 417808, 77732
Slika 243a: Matičnjak.
Slika 253b: Matičnjak.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 24
1221 - Intenzivni sadovnjak
Najmanjša površina = 1000 m2.
Površina, zasajena samo z eno sadno vrsto, razen v primeru mešanega
nasada breskev in nektarin ter mešanega nasada lupinarjev, pri pridelavi
se uporabljajo sodobne intenzivne tehnologije. Površina intenzivnega
sadovnjaka je površina ki zajema površino intenzivnega sadovnjaka
skupaj z obračališči, potmi, nasipi in drugimi pomožnimi zemljišči.
Nasade jagod uvrščamo v vrsto dejanske rabe Njiva ali vrt.
Sem uvrščamo intenzivne sadovnjake (plantaže sadnega drevja kot so jablane,
hruške, breskve, višnje, češnje, marelice, orehi, leska, bezeg itd), ki se na DOF-u
od ekstenzivnih sadovnjakov razlikujejo po sledečih lastnostih:
–
–
–
–
–
nasad je običajno pravilne oblike in ograjen,
sadna drevesa oz. grmi so v vrstah, brez presledkov in imajo pogosto
oporo,
velikost sadnih dreves oz. grmov je izenačena,
krošnje so vzgojene in podobnih oblik,
gostota dreves je v intenzivnih nasadih večja kot v ekstenzivnih;
V razred Intenzivni sadovnjaki spadajo tudi nasadi ameriških borovnic, malin,
robid, kosmulj in nasadi ostalega jagodičevja.
DOF: G2635; x,y 509448, 134718
Slika 26: Intenzivni sadovnjak.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 25
Slika 27: Intenzivni sadovnjak.
DOF: H2337; x,y 537473, 89349
Slika 28: Intenzivni sadovnjak.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 26
DOF: C2201; x,y 411435, 82220
1221
Slika 29: Intenzivni sadovnjak.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 27
1222 – Ekstenzivni sadovnjak
Najmanjša površina = 1000 m2.
Vsi ostali sadovnjaki, neprimerni za intenzivno pridelavo.
To so nasadi visokodebelnih dreves sadnih vrst, vzgojenih na bujni
podlagi ali iz semena, z gostoto več kot 50 dreves na hektar. V
ekstenzivnih sadovnjakih lahko raste ena, ali več različnih sadnih vrst.
Sadovnjake okoli hiš izločamo, če so veliki 1000 m2 oz. večji, čeprav ležijo na
funkcionalnih zemljiščih zgradb. Iz rabe 3000 izločamo ekstenzivne sadovnjake,
če so večji od 5000 m2.
Ekstenzivni sadovnjaki se lahko nahajajo tako v bližini naselij, kot tudi sredi
travnikov, ali ob robu gozda.
Na DOF-u se vidi, da so drevesa v ekstenzivnih sadovnjakih zasajena posamič,
ali v vrstah, vendar je razdalja med posameznimi drevesi in medvrstna razdalja
večja kot v intenzivnih sadovnjakih. Drevesa imajo velike krošnje, ki običajno
niso izenačene po obliki in velikosti.
DOF: G2621; x,y 500781, 137258
Slika 30: Ekstenzivni sadovnjak.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 28
Slika 31: Ekstenzivni sadovnjak.
DOF: H2749; x,y 541142, 145115
1222
Slika 32: Ekstenzivni sadovnjak.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 29
DOF: G2614; x,y 508176, 140485
1222
Slika 33: Ekstenzivni sadovnjak.
Slika 34: Ekstenzivni sadovnjak.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 30
1230 - Oljčnik
Najmanjša površina = 500 m2.
Površina, zasajena z oljkami, ki so med seboj oddaljene največ 20
metrov, povečana za širino oziroma dolžino največ 10-ih metrov od
debel oljk zasajenih na zunanjih robovih oljčnika, ki je namenjena za
obračališča in pomožne poti, nasipe ter druga pomožna zemljišča.
Oljčni nasadi se na DOF-u razlikujejo od intenzivnih sadovnjakov po tem, da
imajo navadno okoli vsakega drevesa preorano oz. prekopano zemljo – brez
travne ruše, kar se vidi na barvnem DOF-u rjave barve.
Oljčniki so olivno zelene barve, medtem ko so intenzivni sadovnjaki svetlejši.
DOF: B2017; x,y 401033, 49952
1230
Slika 35: Oljčni nasad.
Slika 36: Oljčni nasad.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 31
DOP: B22028; x,y 405300, 47591
1230
Slika 37: Oljčni nasad.
DOF: B2017; x,y 402144, 50081
1230
1230
1230
1230
Slika 38: Oljčni nasadi.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 32
1240 - Ostali trajni nasadi
Najmanjša površina = 500 m2.
Nasad ene ali več vrst drugih trajnih rastlin.
Med ostale trajne rastline uvrščamo tudi samorodnico, ki raste v vrstah na kolih
v obliki večjega strnjenega nasada, ali v obliki brajde. Brajde so lahko v okolici
hiš in gospodarskih poslopij, ali pa sredi travnikov oz. njiv.
Na DOF-u so zaradi goste vegetacije in ozkih medvrstnih razdalj posamezne
vrste strnjenega nasada slabo vidne.
DOF: G2650; x,y 520787, 130317
Slika 39: Samorodnica.
Slika 40: Samorodnica.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 33
DOF: K2802; x,y 592588, 172647
Slika 41: Samorodnica.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 34
1300 - Trajni travnik
Najmanjša površina = 1000 m2.
Površine kmetijskih zemljišč porasle s travo, deteljami in drugimi zelmi,
ki se jih redno kosi oziroma pase. Te površine niso v kolobarju in se ne
orjejo. Kot trajni travnik se štejejo tudi površine, porasle s posameznimi
gozdnimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50 dreves/ha. Sem
sodijo tudi pašniki v visokogorju.
Te površine navadno niso obdane z njivami z vseh štirih strani, ampak nanje
lahko mejijo na eni ali na dveh straneh. Naravno - geografski pogoji ne
dovoljujejo intenzivnega izkoriščanja (oranja) teh površin zaradi: strmine,
plitvosti tal, skalovitosti, nedostopnosti zemljišča, oziroma zaradi kombinacije
naštetih dejavnikov.
V ta razred uvrščamo tudi gorske pašnike in travinje v visokogorju, ki ni zelo
produktivno in se uporablja izključno za pašo.
Sem spadajo tudi obrečni pasovi, če so negovani in niso porasli z gozdnim
drevjem ter so široki več kot 2 m. Sem uvrščamo tudi melioracijske jarke brez
vode.
V razred trajni travnik nikoli ne uvrščamo:
- travnatih površin na katerih je gostota gozdnega drevja več kot 50
dreves/ha,
- površin poraslih s sklenjeno zarastjo grmovja,
- rekreacijskih površin ( parki, zelenice, golf in druga travnata igrišča,
hipodromi, ipd.)
- travnatih površin na infrastrukturnih objektih
Izjema so:
- letališča kjer vse travnate površine izločimo kot rabo ˝1300 – Trajni
travnik˝,
- travnate površine na smučiščih so izjema; te uvrstimo v “1300 - Trajni
travnik”
Kadar iz razreda “1300 - Trajni travnik” izločamo površine porasle z drevjem in
grmovjem, meje izločenih površin začrtamo po sredini krošenj oziroma po meji
dejanske uporabe.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 35
DOF: F2530; x,y 499543, 121976
Slika 42: Trajni travnik.
Slika 43: Trajni travnik.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 36
DOF: F25328; x,y 495338, 122425
1300
Slika 44: Trajni travnik.
Slika 45: Trajni travnik.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 37
DOF: H2742; x,y 524974, 146133
1300
Slika 46: Trajni travnik v visokogorju.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 38
1321 - Barjanski travnik
Najmanjša površina = 1000 m2.
S travinjem, šašem in močvirsko preslico porasla zemljišča na organskih
ali mineralno-organskih tleh, na katerih nivo talne vode v teku leta
pogosto doseže površino tal.
V primerjavi z ostalimi travniki je za barjanske travnike značilna precej groba
struktura na DOF-u.
Na barvnem DOF-u je barva barjanskih travnikov temno zelena zaradi prisotnosti
vode, če je DOF posnet spomladi ali jeseni. Če je DOF posnet poleti in so travniki
pokošeni, potem so barjanski travniki rjave do svetlo zelene barve.
Glavni pokazatelj, da gre za barjanske travnike so jarki za izsuševanje-odvajanje
vode s površine. Barjanske travnike najdemo predvsem na Ljubljanskem barju in
na Pohorju.
Travnike na Crkniškem in Planinskem polju izločamo kot trajne travnike.
DOF: D2338; x,y 449214, 90939
Slika 47: Barjanski travnik s kanali.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 39
DOF: D2339; x,y 452480, 90765
1321
Slika 48: Barjanski travnik.
Slika 49: Barjanski travnik.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 40
1410 - Zemljišče v zaraščanju
Najmanjša površina = 1000 m2.
Opuščena kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo. Pokrovnost dreves je 2075 %. Če se ta zemljišča 20 ali več let ne uporabljajo v kmetijske
namene, če pokrovnost dreves preseže 75 % in, če je obseg debel nad
10 cm, preidejo v gozd.
Drevesa so majhna, mlada in razporejena posamič. Navadno so to površine, ki so
zaradi svoje lege oz. zaradi slabših pogojev izkoriščanja opuščene.
Tudi opuščene vinograde in ostale trajne nasade, ki niso več produktivni
uvrščamo v ta razred.
DOF: C2606; x,y 423032, 143315
Slika 50: Zemljišče v zaraščanju.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 41
DOF: F2533; x,y 483857, 119382
1410
Slika 51: Zemljišče v zaraščanju.
Slika 52: Zemljišče v zaraščanju.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 42
DOF: J2836; x,y 580050, 164635
Slika 53: Zemljišče v zaraščanju.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 43
1420 - Plantaža gozdnega drevja
Najmanjša površina = 1000 m2.
Plantaže hitro rastočega drevja zasajenega na kmetijskih površinah.
Praviloma na plantažah gozdnega drevja rastejo drevesa ene vrste
(Populus sp., Alnus sp.….), vsa so iste starosti in zasajena v ravne vrste.
DOF: D2338; x,y 449449, 89843
Slika 54: Plantaža gozdnega drevja.
Slika 55: Plantaža gozdnega drevja.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 44
DOF: I2201; x,y 546199, 83745
Slika 56: Plantaža gozdnega drevja.
DOF: I2201; x,y 545392, 84632
Slika 57: Plantaža gozdnega drevja.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 45
1500 - Drevesa in grmičevje
Najmanjša površina = 1000 m2.
Površine, porasle z drevesi in grmičevjem. V ta razred spada obvodna
zarast v primeru, ko so obrečni pasovi porasli z drevjem oz. grmovjem.
Sem prištevamo tudi meje iz gozdnih dreves, ki označujejo meje med
posameznimi parcelami in so široke manj kot 10 m. Osnovni namen
takšnih mej je zaščita kmetijskih in drugih površin pred vetrom, erozijo,
itd...
Površine imajo lahko višji naklon, če gre za brežine vodotokov. Obrečni pasovi
kjer ni prisotno drevje ali grmovje, spadajo v razred “1300 - Trajni travnik”.
DOF: F2530; x,y 499421,555, 121903
Slika 58: Drevesa in grmičevje ob potoku.
Slika 59: Drevesa in grmičevje ob potoku.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 46
DOF: C2617; x,y 424857, 140645
Slika 60: Drevesa in grmičevje.
DOF: J2837; x,y 582535, 163257
Slika 61 Drevesa in grmičevje.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 47
Slika 62: Drevesa in grmičevje.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 48
1600 - Neobdelano kmetijsko zemljišče
Najmanjša površina = 1000 m2.
Kmetijska zemljišča, ki so npr. rigolana in pripravljena za zasaditev
novih trajnih nasadov. Kmetijska zemljišča, ki se začasno ne uporabljajo
zaradi gradnje infrastrukture in kmetijska zemljišča na katerih so ograde
za konje, prašiče, ali druge živali.
DOF: J2835; x,y 578200, 165660
Slika 63: Neobdelano kmetijsko zemljišče.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 49
DOF: J2824; x,y 575256, 168446
Slika 64: Neobdelano kmetijsko zemljišče.
DOF: H2327; x,y 580570, 163679
1600
Slika 65: Neobdelano kmetijsko zemljišče.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 50
1800 - Kmetijska površina porasla z gozdnim drevjem
Najmanjša površina = 1000 m2.
Površine na katerih se nahajajo mešane površine gozda in kmetijskih
površin, vendar so premajhne, da bi izločili vsako rabo posebej, zato jih
uvrstimo v ta razred.
Na takšnih površinah rastejo gozdna drevesa, med njimi pa je zemljišče s
kmetijsko rabo (preorano zemljišče, travinje za pašo, košnjo, itd.) in jih
interpretiramo pod šifro 1800 predvsem takrat, kadar mejijo na gozd.
Če so v rabi 1800 - "Kmetijska površina porasla z gozdnim drevjem" območja, ki
imajo gostoto dreves ali grmov manjšo kot 50 dreves/ha in je njihova površina
vsaj 1000 m2, potem jih izločimo pod rabo 1300 - "Trajni travnik" . Gostoto
dreves vedno preverimo, tako da na vzorčnem območju preštejemo drevesa.
DOF: H2742; x,y 525161, 145929
1800
1800
1800
1800
Slika 66: Kmetijska površina porasla z gozdnim drevjem.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 51
DOF: C2406; x,y 422002,114409
Slika 67: Kmetijska površina porasla z gozdnim drevjem.
Slika 68: Kmetijska površina porasla z gozdnim drevjem.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 52
2000 - Gozd
Najmanjša površina = 5000 m2.
Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim
gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda.
Razvrstitev v razred “Gozd” (po ECE standardu) mora biti izvedena ne glede na
lastnosti tal (npr. gozd na zamočvirjenih tleh uvrstimo v razred “Gozd” in ne med
zamočvirjena zemljišča).
V gozd uvrščamo tudi zarasla kmetijska zemljišča, če je pokrovnost dreves večja
kot 75 % in površina ni bila koriščena v kmetijske namene več kot 20 let ter
imajo drevesna debla obseg več kot 10 cm.
V rabo gozd spadajo tudi zemljišča poraščena z rušnato vegetacijo, če je
pokrovnost večja kot 75 % .
Gozda ne uvrščamo med kmetijska zemljišča, tudi če je z gozdno gojitvenimi
načrti v njem dovoljena paša. V gozd ne spadajo površine poraščene z drevjem,
kot so npr.: mestni parki in vrtovi. Le te uvrščamo v rabo ˝3000 – Pozidano in
sorodno zemljišče˝.
Jase (lazi in senožeti), ki se nahajajo v gozdu izločimo kot kmetijska zemljišča,
če so večje od 5000 m2. Jase velikosti od 500 m2 do 5000 m2 lahko naknadno
izloči ZGS in lahko imajo šifre 1100, 1130, 1300, 1321. Če pa so manjše jih
uvrstimo v razred “Gozd”.
Kmetijska zemljišča, ki se nahajajo v gozdu in so večja od 5000 m2 ter mejijo na
cesto se izločijo enako kot je zgoraj opisano za jase. Razlika je pri zajemanju
kmetijskih površin manjših od 5000 m2 – ta morajo biti zajeta v skladu s pravili o
združevanju, ki so opisana v poglavju “Splošna navodila za zajemanje rabe tal”
na koncu tega dokumenta. Izjema so tisti poligoni, ki so že izrisani.
Iz gozda izločamo ceste, ki so dovolj široke in vodijo do naselij, ali posameznih
hiš.
V razred “2000 - Gozd” uvrščamo:
-
površine kjer je bila izvedena pomladitvena sečnja in so zato začasno brez
drevja,
sanacije pogorišč,
mlada drevesa, plantaže gozdnega drevja in gozdne drevesnice, ki so del
gozda in jih na podlagi DOF-a ne moremo posebej izločiti,
ostale odprte čistine manjše od 5000 m2,
poseke na trasah daljnovodov, cevovodov in smučarskih vlečnic.
V razred “2000 - Gozd” ne uvrščamo:
-
posamične skupine dreves, ki imajo manjšo površino kot 5000 m2 (razen
površine, ki so že izločene) ,
mestne parke, vrtove in rekreacijska območja (npr.:igrišča za golf),
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 53
DOF: C2614; x,y 417014, 139473
Slika 69: Gozd.
Slika 70: Gozd.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 54
DOF: H2742; x,y 526139, 146316
Slika 71: Gozd.
DOF: J2811; x,y 568257, 170685
Slika 72: Gozd.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 55
3000 - Pozidano in sorodno zemljišče
Najmanjša površina = 25 m2.
V ta razred spadajo vsa zemljišča, na katerih so zgradbe, ceste, ki vodijo
do naselij ali hiš, parkirni prostori, rudniki, kamnolomi in druga
infrastruktura, ki služi za opravljanje človeških dejavnosti.
Sem spadajo določeni tipi odprtega zemljišča kot so nepozidana območja, ki so
neločljivo povezana s človekovimi dejavnostmi, odlagališča industrijskih in
gospodinjskih odpadkov, zapuščena zemljišča znotraj pozidanih območij, mestni
parki in vrtovi ter druga rekreacijska območja (igričša za golf, nogometna igrišča
itd.). V ta razred uvrščamo tudi kuhinjske vrtove in ekstenzivne sadovnjake, ki
obdajajo stavbe, če so manjši od predpisane najmanjše površine.
Jezove, nasipe in mostove ravno tako uvrščamo v ta razred, če so večji od 25
m2.
Sem uvrščamo tudi funkcionalna zemljišča zgradb.
Poljskih poti in gozdnih cest ne izločamo posebej, ampak so vključene v
kmetijska zemljišča oz. v gozd.
Travnate površine, ki pripadajo letališču se uvrstijo v ta razred le, če so obdane s
trajno ograjo, drugače jih uvrstimo v razred “1300 - Trajni travniki”.
Senike uvrščamo v ta razred, če imajo streho ali pa če stojijo na zazidanih
zemljiščih, tistih brez strehe pa ne smatramo za samostojne objekte (pri
zajemanju jih vključimo v razred rabe, ki jih obdaja).
Ostale trajne zgradbe na kmetijskih zemljiščih, ki so večje kot 25 m2 (čebelnjaki,
skednji, lope) izločimo pod šifro 3000.
Pasovi ob avtocestah, ki so zasejani s travo, oz., zasajeni z drevesi in grmi se
smatrajo za del avtoceste in so kot takšni interpretirani pod kodo 3000. Ti pasovi
so praviloma ograjeni z visoko ograjo, ki preprečuje dostop divjadi in domačim
živalim do avtoceste. Takšna zemljišča se ne uporabljajo za vzgojo kmetijskih
rastlin in niso del gozda.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 56
DOF: E2304; x,y 463348, 98925
3000
Slika 73: Naselje.
Slika 74: Naselje.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 57
DOF: 2718; x,y 539031, 156211
Slika 75: Izkop.
DOF: H2720; x,y 544143, 154099
Slika 76: Naselje.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 58
DOF: J2820; x,y 588797, 170320
Slika 77: Daljnovod.
DOF: E2348; x,y 472342, 85574
Slika 78: Cesta.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 59
4100 - Barje
Najmanjša površina = 5000 m2.
Ta razred zajema nizka ali visoka barja, ki se ne uporabljajo za
kmetijsko rabo. Vegetacija je navadno višja kot na barjanskih travnikih
in se ne kosi.
Zaradi vlage so takšna zemljišča na na barvnem DOF-u temno zelene do rjave
barve. Barje se nahaja na Ljubljanskem barju, to je področje Velikega mahu, na
Pokljuki in na Ribniškem Pohorju.
DOF: C2646; x,y 422986, 132836
Slika 79: Barje na Pokljuki.
Slika 80: Barje na Pokljuki.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 60
DOF: D2319; x,y 450771, 94799
Slika 81: Ljubljansko barje, območje Velikega mahu.
Slika 82: Ljubljansko barje, območje Velikega mahu.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 61
DOF: H2731; x,y 524478, 149193
Slika 83: Barje na Pohorju.
Slika 84: Barje na Pohorju.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 62
4210 - Trstičje
Najmanjša površina = 5000 m2.
Močvirna zemljišča, na katerih raste trstika. Na teh zemljiščih ni
kmetijske pridelave.
Rastlinje je visoko in na DOF-u temnejše barve. Struktura je precej bolj
homogena, kot pri barju.. Pogosto je v okolici trstičja zamočvirjeno zemljišče,
poraslo z nižjimi rastlinami in ravno tako temneje obarvano.
DOF: E2333; x,y 460808, 88070
Slika 85: Trstičje.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 63
DOF: E2335; x,y 465531, 88498
Slika 86: Trstičje.
Slika 87: Trstičje.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 64
4220 - Ostala zamočvirjena zemljišča
Najmanjša površina = 5000 m2
Nizko ležeča zemljišča, pogosto poplavljena in ves čas bolj ali manj
namočena, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene.
Rastlinje ni tako visoko kot pri trstičju, razen če gre za gozdno drevje ali
grmičevje, ki pa je razporejeno posamič. Na DOF-u je barva tam, kjer je
močvirje nekoliko temnejša.
DOF: J2837; x,y 581990, 165631
Slika 88: Zamočvirjeno zemljišče.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 65
DOF: D2330; x,y 454381,93001
Slika 89: Zamočvirjeno zemljišče.
Slika 90: Zamočvirjeno zemljišče.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 66
5000 - Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom
Najmanjša površina = 5000 m2.
Ne - gozdna zemljišča, pokrita z nizko vegetacijo (pod 2 m), ki se ne
uporabljajo za kmetijske namene. Pokrovnost z vegetacijo ni večja od
75%.
V to kategorijo spadajo zemljišča, ki jih ni mogoče uporabljati za kmetijske
namene (nerodovitna ali nedostopna).
DOF: C2622; x,y 412972, 136708
Slika 91: Suho odprto zemljišče v visokogorju.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 67
Slika 92: Suho odprto zemljišče v visokogorju.
DOF: C2723; x,y 414933, 151512
Slika 93: Suho odprto zemljišče v visokogorju.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 68
6000 - Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastl. pokrovom
Najmanjša površina = 5000 m2.
Nezazidana zemljišča z malo ali brez vegetacije, zaradi česar takšnih
površin ne moremo vključiti v kakšen drug razred. Sem sodijo vsa
zemljišča prekrita z golimi skalami, peščene plaže in sipine, prodnate
površine ob oz. v vodotokih, ki so večje od najmanjše površine (5000
m2), melišča in ostale odprte površine.
V ta razred uvrščamo tudi začasne vodotoke kjer prisotnost vode na DOF-u ni
vidna npr. hudourniki.
DOF: C2621; x,y 411732, 138243
Slika 94: Skale.
Slika 95: Skale.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 69
DOF: C2744; x,y 417119, 147761
Slika 96: Prodnatna površina ob vodotoku.
DOF: C2743; x,y 414697, 146495
Slika 97: Melišče.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 70
7000 - Voda
Najmanjša površina = 10 m2.
V ta razred uvrščamo površine, pokrite s površinskimi vodami, kot so
jezera, reke, potoki in jarki v katerih se nahaja voda.
Sem torej spadajo vse tekoče in stoječe vode, ki so širše od 2 m. Nadalje
melioracijski jarki širši od dveh metrov – brežina jarkov je izključena (brežine
spadajo v rabo ˝1300˝ ali ˝1500″, če so širše od dveh metrov).
Tekoče vode v gozdu se izločijo povsod, kjer je voda na Dof-u jasno vidna. Kjer
iz DOF-a ni razvidno kje teče voda, se le ta ne izloča.
V primeru, ko voda teče pod mostom, ima prednost pri digitalizaciji most, ki
predstavlja povezavo med rabama zemljišč na obeh straneh mosta in ne voda.
Najmanjša površina vode, ki jo izločamo je 10 m2.
DOF: J2835; x,y 577469, 165280
Slika 98: Vodno zajetje.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 71
DOF: J2823; x,y 572312, 166391
Slika 99: Potok.
DOF: J2846; x,y 579790, 162546
Slika 100: Ribniki.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 72
SPLOŠNA NAVODILA ZA ZAJEMANJE DEJANSKE RABE
Povzetek osnovnih pravil za zajem rabe tal
1. Najmanjša širina zajemanja
V bazi podatkov o rabi zemljišč, so prisotni samo poligoni. Oblike poligonov so omejene z
minimalno dovoljeno širino 2 m, in so zato predstavljeni kot poligoni in ne kot linije.
Minimalna širina zajema je 2 m.
Pri zajemu rabe zemljišč moramo upoštevati naslednja pravila:
•
•
Obstoječe ozke, dolge konstrukcije morajo biti izločene, če so širše od dveh
metrov. Med ozke, dolge konstrukcije prištevamo transportno infrastrukturo
(ceste, železnice,… ) in vodno infrastrukturo (tekoče vode, vodni kanali,…).
Če je poligon ožji kot dva metra, ga priključimo sosednjemu poligonu in pri tem
upoštevamo prioritetno tabelo.
1.1 Izbira ustrezne informacije
Ö
Ta korak vključuje odstranjevanje detajlov kot so premajhne individualne enote
ali parcele. Pri zajemanju poligonov, ki imajo površino manjšo od določene minimalne
površine, le te obravnavamo kot premajhne in jih združimo.
Ö
Problem: kaj storiti s premajhno enoto?
< 0.1ha
<0.1ha
?
?
< 0.1ha
1.2 Poenostavitev
Ö
Ta korak vključuje poenostavitev mejnih linij, tako da odstranimo spremembe
manjše od predpisane površine. Za zajem rabe zemljišč je določena širina
zajemanja 2 m.
Ö
Problem: Kaj storiti z detajli, ki so ožji od 2m?
<2 m
?
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
?
- 73
1.3 Usklajevanje
Ö Ta korak zagotavlja povezavo med preozkim poligonom in sosednjim poligonom.
Ö Problem: kam postaviti mejo po priključitvi preozkega poligona?
<2m
ali
?
2. Splošna pravila za zajem rabe
Splošna pravila zajema rabe upoštevamo za vse razrede, razen za rabo 1100. Za rabo
1100 velja, da izločamo vse objekte, ki so večji od 25m2.
2.1 Združevanje ali priključevanje
To pravilo je treba uporabiti pri vseh poligonih, ki ne ustrezajo kriteriju minimalna
dovoljena površina in minimalna dovoljena širina 2 m.
Primera:
1.
2.
Premajhna samostojna površina, obdana s površino, ki je večja od minimalne
površine .
Premajhna površina med množico majhnih površin in vse so premajhne, da bi jih
izločili kot samostojen razred.
2.1.1 Samostojni poligoni – otoki < min. dovoljene površine
Primer 1:
Če je premajhen poligon obdan z enim samim poligonom, združimo
premajhen poligon – otok z večjim. Npr.: Majhen vinograd 1211
priključimo k trajnim travnikom.
1300
1300
1300
1211<0.05ha
Primer 2:
Če je premajhen poligon obdan z dvema ali večjim številom poligonov, ga
glede na prioritetno tabelo, priključimo ustreznemu poligonu.
ali
ali
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 74
Ta priključitev pa je odvisna od vrste rabe, ki obdaja premajhen poligon. Priključitev eni
vrsti rabe se zdi bolj logična kot drugi vrsti rabe tal. Način priključevanja premajhnih
površin je opisan v prioritetni tabeli, s pomočjo katere premajhno površino priključimo
ustreznemu razredu rabe tal. Prioritetna tabela je narejena za premajhne površine po
principu pomembnosti oz. prioritete.
Prioritetno tabelo uporabljamo kot je opisano spodaj:
Primer vrstica 6:
Enota <0.05
ha
1211
1300
prio =3
1221
prio =1
1211 <0.05 ha
1222
prio =2
Premajhno površino 1211 ( < 0.05 ha ) priključimo poligonu z višjo
prioriteto. Če je poligon 1211 obdan z dvema poligonoma, ki imata
enako prioriteto, premajhno površino 1211 razdelimo na dva enaka
dela in vsak del priključimo enemu sosednjemu poligonu.
1160
3
1180
3
1190
33
1211
1221
1
1222
2
1230
2
1240
2
1300
3
...
...
1=višja
prioriteta
1221
1300
1240
prio =2
1240
1222
1211 <0.05 ha
Opomba:
Ta priključitvena procedura je včasih bolj zapletena v primeru, ko gre za bolj
kompleksen teren. Razdelitev manjše enote na dva ali več manjših poligonov
je potrebno opraviti pazljivo, glede na strukturo terena.
Zelo pogosto pa so poligoni povezani z več kot dvema večjima poligonoma z različno
prioriteto.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 75
PRIORITETNA TABELA
Poligoni rabe zemljišč < min. dovoljena površina
Poligoni sosednjih razredov > min. dovoljene površine
1160 1180 1190 1211 1212 1221 1222 1230 1240 1300 1321 1410 1420 1500 1600 1800 2000 3000 4100 4210 4220 5000 6000 7000
1
1
2
3
3
1100 2
5
5
5
5
5
5
3
6
4
4
4
3
6
6
6
6
6
7
1160
1180
1190
1211
1212
1221
1222
1230
1240
1300
1321
1410
1420
1500
1600
1800
2000
3000
4100
4210
4220
5000
6000
7000
-1
2
3
3
4
4
4
5
4
6
6
6
6
6
6
6
0
6
6
6
6
6
0
1
-1
3
3
4
4
3
5
4
6
6
6
6
4
6
6
0
6
6
6
6
6
0
1
1
-3
3
4
4
4
5
4
6
6
6
6
3
6
6
0
6
6
6
6
6
0
2
2
4
-1
2
3
3
1
4
5
6
6
6
1
6
6
0
6
6
6
6
6
0
2
2
4
1
-2
3
3
1
4
5
6
6
6
1
6
6
0
6
6
6
6
6
0
2
2
4
1
1
-2
1
3
4
5
6
6
6
1
6
6
0
6
6
6
6
6
0
2
3
4
2
2
1
-2
2
2
4
5
5
5
3
4
5
0
6
6
6
6
6
0
2
2
4
2
2
3
4
-5
4
5
6
6
6
2
6
6
0
6
6
6
6
6
0
2
3
4
2
2
3
4
2
-4
5
6
3
6
4
6
6
0
6
6
6
6
6
0
4
3
2
3
3
3
1
3
2
-1
3
4
2
3
1
3
0
3
3
3
2
4
0
6
4
3
5
5
3
1
6
5
1
-4
4
3
3
3
4
0
2
2
2
5
5
0
5
5
5
4
4
6
5
5
6
2
3
-2
3
5
3
2
0
4
4
4
2
2
0
5
5
5
5
5
6
5
6
6
3
4
2
-3
5
2
1
0
4
4
4
5
3
0
5
5
5
5
5
5
4
5
5
3
4
3
1
-5
2
2
0
5
5
5
5
5
0
4
4
4
1
1
1
3
3
3
3
5
5
4
6
-5
6
0
5
5
5
6
6
0
4
5
5
4
4
4
3
4
4
2
2
2
2
2
4
-1
0
5
5
5
5
5
0
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
5
6
6
5
5
6
6
6
6
5
6
2
1
2
5
1
-0
4
4
4
3
3
0
6
4
2
2
2
4
2
5
3
3
5
7
7
5
1
5
7
-7
7
7
4
4
0
7
7
7
6
6
7
6
6
6
3
2
3
3
3
5
3
3
0
-1
1
5
5
0
- 76
7
7
7
6
6
7
6
6
6
3
2
3
3
3
5
3
3
0
1
-1
5
5
0
7
7
7
6
6
7
6
6
6
3
2
3
3
3
5
3
3
0
1
1
-5
5
0
7
7
7
6
6
7
7
7
7
6
8
5
5
5
6
5
5
0
7
7
7
-1
0
7
7
7
6
6
7
7
7
7
6
8
7
7
7
7
7
7
0
7
7
7
1
-0
8
8
8
7
7
8
8
8
8
4
7
8
8
1
8
7
8
0
4
4
4
6
2
--
Primer 1:
Če ima eden izmed sosednjih poligonov višjo prioriteto, celoten premajhen
poligon združimo z njim.
1222
prio = 2
1221
prio=1
1221
1222
1211
1
1300
1300
prio = 3
Primer 2:
Če je prioriteta dveh sosednjih poligonov enaka, premajhno površino
razdelimo med ta dva poligona. Pri tem upoštevamo strukturo krajine in
geografske značilnosti interpretirane enote.
4100
prio=6
1222
prio = 2
4100
1222
1211
1230
prio = 2
Primer 3:
1230
prio=2
1230
Če so vse prioritete enake, poligon razdelimo na več delov in jih
priključimo različnim sosednjim poligonom.
1222
prio = 2
1222
1230
1211
1240
prio = 2
1240
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 77
2.1.2 Skupina premajhnih enot
V primeru, ko gre za več manjših enot, ki so v skupini, moramo upoštevati več različnih
načinov združevanja.
Primer 1:
Če imamo skupino premajhnih obdelovalnih enot (vsaj dve enoti), kjer
nekaj površin spada v isti razred rabe, določimo šifro s sorazmerno
največjo površino in potem tej priključimo ostale poligone.
travnik
1160
1160
1222
Ekstenzivni
sadovnjak
Njiva
Enote < minimalne dovoljene površine
Primer 2:
Enote > minimalne dovoljene površine
Če imamo več enot, ki so manjše kot dovoljene min. površine, jih lahko
združimo. Površina združenega poligona mora biti večja od min. dovoljene
površine in mora pokrivati vsaj 75% združene površine. Šifro novemu
poligonu, določimo glede na prevladujočo rabo novega poligona.
1300
1240<min.dovoljene
površine
1211+1221 enote >75%
združene površine, večje od
min. dovoljene površine
1240
1300
2000
2000
Primer 3:
Večje število med sabo stikajočih se enot trajnih nasadov, katerih
površina je manjša od min. dovoljene površine lahko združimo, če je
razdalja med njimi manjša od dovoljene min. širine (2 m) in če je združena
površina večja od dovoljene min. površine.
1100
< 2m
1100
1221
2000
2000
1221 površini<min.dovoljene površine
Enote>min. dovoljene površine
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 78
2.2 Poenostavitev
Ta postopek vključuje nekaj detajlov za vzdrževanje zarisanih meja med dvema
sosednjima poligonoma. Upoštevati je potrebno naslednja pravila:
-
vzdrževati ravne linije kjerkoli je to mogoče,
značilne oblike rabe zemljišč kot so razširitve pozidanih območij ob cestah in
serpentinasto vzpeljane ceste je potrebno vzdrževati kolikor je mogoče v merilu
1:5000,
linije mej med poligoni naj potekajo kolikor je mogoče po vidnih strukturah na DOF-u.
2.2.1 Izravnavanje
Pri zajemanju rabe zemljišč je potrebno vse jasno vidne detajle (velikosti do 2m), na
meji med dvema poligonoma z različno rabo pregledati in oceniti. Vse manjše detajle
odstranimo.
> 2m
>2m
< 2m
< 2m
< 2m
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 79
<2m
> SMU
2.2.2 Združevanje
Če je med dvema poligonoma z isto kategorijo rabe prostor-razdalja (manjša od dveh
metrov), ju je potrebno združiti tako, da poudarimo strukturo pokrajine. Če sta poligona,
med katerima je manjši prostor, enake rabe, ju združimo in s tem izbrišemo liniji med
njima. Če pa poligona, med katerima je manjši prostor, spadata v različne kategorije
rabe, potem izbrišemo ta prostor in dobimo dva sosednja poligona.
1100
1100
<2 m
1300
7000
2m
1100
y
1300
7000
1100
V vseh primerih, pa imajo prednost poligoni z vodo (7000). Vmesni prostor,
katerega širina je manjša od 2 m, priključimo poligonu s šifro 7000
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 80
3. Pozicioniranje linij
V bazi podatkov o rabi zemljišč, se nahajajo samo poligoni. Oblike poligonov so omejene
z minimalno dovoljeno širino 2 m in so zato predstavljeni kot poligoni in ne kot linije.
Primer 1:
pot<2m
1100
1100
1211
1211
1300
Primer 2:
1300
Obstoječe linearne strukture v pokrajini in oblike rabe zemljišč naj se
ohranijo. Ceste, reke, meje parcel, itd., naj služijo kot mejne linije med
dvema poligonoma z različno rabo.
pot<2m
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 81
4. Posebni primeri in dodatni kriteriji
Za nekatere razrede rabe tal, je potrebno določiti dodatna merila za zajem, ker lahko
tako boljše izločimo potencialno raznovrstne primere, brez spreminjanja osnovnih
definicij za posamezne razrede rabe tal.
Zato je spodaj obrazloženih nekaj pomembnejših pravil, skupaj z grafičnim prikazom:
-
Splošna pravila
Posebni primeri
Razlage definicij
Razred 1:
V rabo »Njiva ali vrt« sodijo tudi zemljišča, ki so začasno zasejana s travo, ali drugimi
krmnimi rastlinami (za obdobje manj kot 5 let) in se uporabljajo za košnjo, ali pašo
večkrat na leto. V primeru, da so površine porasle s travno rušo več kot pet let, se
uvrščajo v »Trajni travnik«.
V rabo ˝Njive in vrtovi˝ sodijo tudi zemljišča v prahi. Glede na rezultate projekta CORINE
je predlagano, da površine, ki počivajo preidejo po treh letih v razred 1300 ˝Trajni
travnik˝ in če potem še vedno niso v uporabi nadaljnih 5 do 7 let jih uvrstimo v razred
1410 ˝Zemljišče v zaraščanju˝.
Za ta dva primera nam je v pomoč spodnja shema:
Obdelovalne površine
Zemljišča v prahi
> 3 leta
Zemljišče začasno zasejano s
travo, ali drugimi krmnimi
rastlinami
> 5 let
Obdelovajne površine
v kolobarju
Obdelovalne površine,
ki niso v kolobarju
> 5-7 let
Trajni travnik
Zemljišče v zaraščanju
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 82
Razred 1321:
Za obdelovalne površine, ki so začasno prizadete zaradi poplav je potrebno določiti mejo
med obdelovalno površino in vodo. Poudarek je na obdelovalnih površinah, zato poligon
obdelovalne površine razširimo kolikor je mogoče.
Meje vidne pod vodo
njiva
1100
Poplavljeno
območje
Razred 1160:
Hmeljišče, ki je začasno uporabljano za vzgojo drugih kultur, izločimo kot hmeljišče.
Tabela za pomoč pri razlikovanju med šiframi 1300, 1410, 1500, 2000:
Merila
Trajni travniki
1300
Obdelovalna površina
da
Drevesa
razporejena da
posamič
Skupine dreves
ne
Zemljišče v zaraščanju
1410
Drevesa in grmičevje
1500
Gozd
2000
ne
da
ne
ne
ne
>75%
ne
da
>75%
Razred 1.2:
Opuščeni sadovnjaki se izločijo kot sadovnjaki, vse dokler so ohranjene vrste.
Tabela za pomoč pri razlikovanju med razredi Barjanski travniki, Barje,
Ostala zamočvirjena zemljišča, Zemljišča v zaraščanju:
Merila
Barjanski travnik
1321
da
ne
Uporabljan za košnjo ali pašo
Prisotnost vodnih rastlin
(phragmites, typha)
Gostota
ne-vodnih
rastlin ne
>50%
Barje
4100
ne
ne
Ostala zamočvirjena z. Zemljišče
4220
ne
da
zaraščanju 1410
ne
ne
ne
ne
da
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 83
v
Kako združiti majhne travnike s poligoni iz razreda 2000/3000:
1500
cesta
travnik<min. površine
3000
1500
3000
2000
gozd
travnik<min. površine
cesta
Kako zajemati transportno infrastrukturo:
Glavne in stranske ceste:
travnati rob
cesta
3000
Avtoceste:
ograja
travnati rob
avtocesta
3000
Primer gozdnega roba
d
d>2m
gozdni rob<min. dovoljene širine
d< 2m
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 84
Primer priključevanja premajhnih površin zemljišč v zaraščanju in
travnikov k cestam:
gozd
cesta
zaraščanje<min. dovoljene površine
3000
2000
3000
2000
gozd
cesta
travnik<min. dovoljene površine
Primer ceste v gozdu:
cesta
travnik<min. dovoljene površine
3000
2000
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 85
Vrtovi in pozidane površine:
V stanovanjskih naseljih z večjimi vrtovi okoli hiš, mejo za rabo »Pozidana in sorodna
zemljišča« označimo tako, da sledimo zunanjim mejam kot je prikazano spodaj:
1100
1100
3000
3000
1222
sadovnjak
sadovnjak>min. dovoljene površine
sadovnjak<min. dovoljene površine
Pripravila:
Barbara Boštjančič – Čuš
Sodelovali so še:
Andrejka Rutar, Andreja Konovšek, Aleksander Kos, Tina Šetina, Miran Tisu, Blaž
Istenič, Katja Vrtovec, Tomaž Serjun, Metka Kovač, Sabina Frelih.
MKGP, Dunajska Cesta 56-58, 1000-Ljubljana, Slovenija, tel: 01 478 91 88
- 86