1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana
T: 01 434 57 00
F: 01 434 57 17
E: [email protected]
www.mko.gov.si
Številka: 0616-389/2013-1
Datum: 21.02.2013
POROČILO O DELU VINARSKE INŠPEKCIJE
ZA LETO 2012
Pripravila:
BUT Andreja
1 UVOD
Vinarska inšpekcija je bila v letu 2012 ena izmed osmih inšpekcij, ki so delovale v
Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Na
lokalnem nivoju je organizirana na 7 območnih enotah in pripadajočih izpostavah po
vsej Sloveniji.
Pri svojem delu je sledila cilju, zagotoviti učinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzora
na področju zakonodaje vinskega sektorja. Program dela je temeljil na sistematičnem
nadzoru, normiranem obsegu dela, vključevanju sodelovanja z ostalimi organi v sestavi
MKO, predvsem pa z javnimi zavodi, ustanovami in stanovskimi organizacijami, ki so
na kakršen koli način povezani z vinskim sektorjem oziroma s pridelavo in prometom z
vinom.
Osnova za delo vinarske inšpekcije je Zakon o vinu. Zakon daje vinarskemu
inšpektorju pristojnosti:
– dostopati in pregledovati: vinograde, proizvodne obrate (kleti, polnilnice ipd.),
skladišča, v katerih se skladiščijo grozdje, mošt, vino ali drugi proizvodi in enološka
sredstva, stanovanjske prostore, v katerih se za promet namenjeni mošt, vino in drugi
proizvodi pridelujejo ter v katerih se skladiščijo enološka sredstva, carinska skladišča v
prisotnosti carinske službe, objekte, v katerih se grozdje, mošt, vino ali drugi proizvodi
prodajajo končnemu potrošniku;
– pregledovati opremo za pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter
opremo za točenje vina;
– pregledovati grozdje, mošt, vino in druge proizvode v proizvodnem obratu,
prevoznem sredstvu, prometu, vključno s ponudbo končnemu potrošniku, enološka
sredstva, embalažo za mošt, vino in druge proizvode;
– pregledovati označbe na embalaži, ocene mošta, vina in drugih proizvodov,
poročila pooblaščenih organizacij, analizne izvide, listine in druge dokumente, ki
spremljajo grozdje, mošt, vino in druge proizvode, namenjene za promet, kletarsko
evidenco, podatke iz registra vinogradov in registra kmetijskih gospodarstev ter drugo
dokumentacijo o grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih pri pridelovalcih,
predelovalcih, gostincih in trgovcih, vključno s promocijskim materialom;
– nadzirati izvajanje dela pooblaščenih organizacij;
– jemati na stroške lastnika vzorce grozdja, mošta, vina, drugih proizvodov in
enoloških sredstev ter jih dati v analizo;
– organoleptično preizkusiti mošt, vino in druge proizvode.
V skladu z Uredbo o spremembah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list
RS, št. 82/12) je bila na novo ustanovljena Uprava Republike Slovenije za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin, ki opravlja upravne in strokovne naloge ter naloge
uradnega nadzora na področju varnosti, kakovosti in označevanja kmetijskih pridelkov
in živil, vključno z gensko spremenjenimi živili.
Zakonodajno spada vino med proizvode, za katere velja tržna ureditev in kot
zakonodajalec nastopa direktorat za kmetijstvo in ne direktorat za varno hrano.
Vzpostavitev enotne skupne ureditve trga (SUT) je zmanjšala število regulativnih
obremenitev in birokratskih preprek, izboljšala preglednost in postala za uporabnike
lažje dostopna. Priključitev vina k hrani bi predstavljala korak nazaj in odmik od
osnovnih načel SUT.
Zakonodajno je vino od leta 1997 pokrito s samostojnim zakonom o vinu in drugih
proizvodih iz grozdja in vina, katerega osnovni namen je bil urejanje posebnosti varstva
geografskega porekla grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina; pridelava
grozdja plemenite vinske trte; pridelava mošta in vina; predelava vina in predelava
stranskih proizvodov iz grozdja in vina; dajanje grozdja, mošta, vina in drugih
2
proizvodov iz grozdja in vina v promet. Leta 2006 je bil sprejet nov zakon o vinu, ki je
osnovni namen še razširil in tako uredil geografsko poreklo grozdja, mošta, vina ter
drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina, pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih
proizvodov, označevanje in ocenjevanje vina, mošta in drugih proizvodov, dajanje
grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov v promet ter imenovanje pooblaščenih
organizacij, ki opravljajo analitske, strokovne in upravne naloge, za izvajanje.
S prenosom vina v zakon o hrani, bi se izgubil pomen varstva porekla in s tem
posledično tudi kakovost, saj bi na ta način prešli na masovno proizvodnjo, ki bi
temeljila na kvantiteti in ne na kvaliteti, k čemur strmi obstoječa zakonodaja.
Tudi Evropska komisija zakonodajno pokriva vino na direktoratu za kmetijstvo in ne na
direktoratu za zdravje in varstvo potrošnikov, kot to velja za živila oziroma hrano.
2 PRAVNA PODLAGA ZA DELO VINARSKE INŠPEKCIJE
2.1 Materialni predpisi
Evropska zakonodaja:
•
Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne
ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode
("Uredba o enotni SUT")
• Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih
podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi
označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in
predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja
• Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih
podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij
proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev
• Uredba Komisije (ES) št. 436/2009 z dne 26. maja 2009 o podrobnih pravilih za
uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter
zbiranja informacij za spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov,
in evidenc, ki se vodijo v vinskem sektorju
• Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil
za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede
podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter
o izvajanju nadzora v vinskem sektorju
• Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za
opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina
in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov
• Uredba Sveta ES št. 579/2012 o spremembi Uredbe ES št. 607/2009, ki določa
nekatera pravila za izvajanje Uredbe Sveta ES št. 479/2008
• Mednarodni sporazumi Evropske Skupnosti s tretjimi državami, ki urejajo zaščito
poimenovanj vin in medsebojno priznavanje enoloških postopkov in sredstev
Nacionalna zakonodaja:
• Zakon o vinu (ZVin, Uradni list RS, št. 105/06)
• Pravilnik o označevanju in embalaži vina (Ur.l. RS, št. 37/2010)
• Pravilnik o kletarski evidenci in spremnih dokumentih za promet z vinom (Ur.l. RS,
št. 96/2009)
• Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - Bizeljčan
(Ur.l. RS, št. 22/2009, 59/2009)
• Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Ur.l. RS, št. 88/2008,
5/2009)
• Uredba o ureditvi trga z vinom (Ur.l. RS, št. 69/2008, 77/2008, 27/2009, 6/2012)
3
• Pravilnik o višini stroškov za izdelavo predhodnega mnenja o ustreznosti elaborata,
ki določa naziv PTP, za spremljanje dozorevanja grozdja, za mnenje o ustreznosti
količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP, za izdelavo 3
izotopskih analiz in za dodatno izobraževanje pokuševalcev (Ur.l. RS, št. 31/2008,
104/2009)
• Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - teran (Ur.l.
RS, št. 16/2008)
• Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - Metliška
črnina in Belokranjec (Ur.l. RS, št. 5/2008)
• Pravilnik o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Ur.l. RS, št.
49/2007)
• Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (Ur.l. RS, št. 16/2007, 62/2009)
• Pravilnik o načinu jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter
vzorcev enoloških sredstev za analize in postopku z odvzetimi predmeti (Ur.l. RS, št.
94/2005)
• Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih
tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede
kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu (Ur.l. RS, št. 43/2004, 127/2004,
112/2005)
• Pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih
vinogradniških legah in dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte (Ur.l. RS, št.
69/2003, 31/2004, 117/2004); ne velja od: 05.06.2007, razen določb prvega do
četrtega odstavka 6. člena in prvega odstavka 13. člena
• Pravilnik o imenovanju pokuševalcev in pooblaščene organizacije za preizkušanje
pokuševalcev in organoleptičnih sposobnosti kmetijskih inšpektorjev (Ur.l. RS, št.
69/2001, 87/2001 popr.)
• Navodilo o fizikalno kemijskih analizah grozdnega mošta in vina (Ur.l. RS, št.
43/2001)
• Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz
grozdja in vina (Ur.l. RS, št. 32/2000, 99/2001)
• Pravilnik o imenovanju pokuševalcev in pooblaščene organizacije za preizkušanje
pokuševalcev in organoleptičnih sposobnosti kmetijskih inšpektorjev (Ur.l. RS, št.
69/2001, popr. 87/2001)
• Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček (Ur.l.
RS, št. 3/2000, 101/2000 Skl.US: U-I-228/00, 96/2001 Odl.US: U-I-228/00-34, 66/2004)
• Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve (Ur.l. RS, št. 68/1999, 79/2000,
69/2001)
• Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z
geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Ur.l. SRS, št. 18/1977,
1/1981)
• Pravilnik o načinu in postopku jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja
in vina ter jemanja vzorcev enoloških sredstev za analize (Ur. L. SRS, št. 13/1980)
• Pravilnik o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Ur.l. SRS, št.
18/1977, 24/1977 popr., 10/1978, RS, št. 40/2001, 112/2005); ne velja od: 23.12.2005,
razen določb 13. člena, 22. člena in 3. odstavka 24. člena
• Pravilnik o vsebini programov dela, spremembah programov dela in poročilih
organizacij proizvajalcev vina (Uradni list RS, št. 9/09)
2.2 Procesni predpisi
• Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10)
• Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN - UPB1, Uradni list RS, št. 43/07)
• Zakon o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11)
4
3 ORGANIZIRANOST IN KADROVSKA STRUKTURA VINARSKE INŠPEKCIJE
Vinarska inšpekcija je bila v letu 2012 ena izmed osmih inšpekcij, ki so delovale v
Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Na
lokalnem nivoju je organizirana na 7 območnih enotah in pripadajočih izpostavah po
vsej Sloveniji.
Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o vinu (ZVin, Uradni list RS, št. 105/06) in
predpisov, izdanih na njegovi podlagi, je v letu 2012 izvajalo petnajst vinarskih
inšpektorjev.
Organiziranost vinarske inšpekcije
ENOTA
IRSKGH
Murska Sobota
Izpostava
Število
Število
IRSKHG inšpektorjev Fte
1
1
1
Ljutomer
1
1
1
1
1
1 večino leta odsotnost zaradi bolniškega staleža
1
1 porodniški dopust do aprila
Ptuj
Celje
1,5 polovični delovni čas inšpektorja
Brežice
2
Črnomelj
1
1
1
1
2
2
1
1
Ljubljana
Koper
0,4 dvojna pooblastila (vin in kmet inšpekcija)
Lendava
Maribor
Novo mesto
Opomba
Sežana
Nova Gorica
Tolmin
Urad
SKUPAJ
1
1
15
0,3 trojna pooblastila (vin, kmet in krma inšpekcija)
0,2 vodja inšpekcije in območne enote
12,4
V skladu z Uredbo o spremembah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list
RS, št. 82/12) je bila z ustanovitvijo URSVHVVR iz IRSKGHO premeščena
inšpektorica iz Tolmina, v skladu z Zakonom za uravnoteženje javnih financ pa se je s
1.8.2012 upokojila inšpektorica iz Murska Sobote. V začetku leta je bilo tako na
Inšpektoratu zaposlenih 13 vinarskih inšpektorjev, ki so predstavljali 11,1 Fte.
V letu 2013 je bila zaradi zmanjšanja stroškov izvedena racionalizacija, v okviru katere
sta bili ukinjeni izpostavi Ljutomer (inšpektorica je bila premeščena v Mursko Soboto)
in Črnomelj (inšpektorica je bila premeščena v Novo mesto).
3.1 Vinarski inšpektorji na Uradu
Vodja vinarske inšpekcije opravlja delo na Uradu dvakrat tedensko (običajno ob torkih
in četrtkih), preostale dneve pa se nahaja v Celju, kjer opravlja tudi delo vodje
območne enote in inšpekcijske preglede.
3.2 Vinarski inšpektorji na enotah in izpostavah
Poleg vodje opravlja delo vinarskih inšpektorjev še 12 zaposlenih. Od tega jih 11
opravlja delo samo na vinarski inšpekciji, 1 pa imata dvojna pooblastila. Od 12
vinarskih inšpektorjev je eden upokojen za polovični delovni čas, preostalo polovico pa
5
lahko opravlja samo delo v pisarni, en inšpektor je bil od 1.1.2012 do 31.03.2012 na
porodniškem dopustu, inšpektorica na izpostavi Ptuj je bila dve tretjini leta na
bolniškem dopustu, preostali čas pa je delala za polovični delovni čas, z omejitvijo dela
na terenu.
Inšpektor z dvojnimi pooblastili je v letu 2012 zaradi problematike v kmetijstvu večino
dela opravil na kmetijski inšpekciji. Inšpektorica s trojnimi pooblastili je na vinarski
inšpekciji opravila samo obveznosti vzorčenja, sodelovala je na dveh koordiniranih
akcijah poostrenega nadzora nad spoštovanjem določil Zvin, preostalo delo pa je
opravila na kmetijski inšpekcij in inšpekciji za kontrolo krme.
3.3 Delo izven rednega delovnega časa
Koordinirane akcije poostrenega nadzora nad spoštovanjem določil Zvin so bile
organizirane dvakrat – v Ljubljani in na Štajerskem (Maribor, Celje, Ptuj), v delovnem
času, vendar so se zaključile po izteku delovnega časa.
Izven delovnega časa so potekala predavanja za vinogradnike na Kmetijsko
gozdarskih zavodih in društvih. Termine za predavanja določijo organizatorji (zavodi in
društva) in jih prilagodijo slušateljem, kar pomeni, da je bila večina predavanj izvedena
v večernih urah.
Stalno odredbo za delo izven rednega delovnega časa je imela inšpektorica iz OE
Ljubljana, ki je nadomeščala delavko na bolniškem dopustu na izpostavi Ptuj.
6
4 IZOBRAŽEVANJA, USPOSABLJANJA IN DELAVNICE
Število udeležencev
Zap.
št.
Naziv seminarja
1.
2.
3.
4.
5.
Vinarski dan
Vinogradniško-vinarski posvet
VD Podravje
Dodatno izobraževanje za
pokuševalce vin
ZP v praksi
Slovenski vinogradniškovinarski kongres
Ime izvajalca ali
institucije
Kmetijski inštitut
Slovenije
Kmetijsko gozdarski
zavod MB
Zunanji
izvajalci v
Slo
Seminarji v
tujini
Skupaj
število
udeležencev
Interni
seminar
Trajanje
seminarja
(št.
pedagoških Plačilo
ur)
kotizacije
3
3
6 NE
4
4
6 NE
Biotehniška fakulteta
Sabina Dolić
11
11
15
5 NE
2 NE
Biotehniška fakulteta
2
2
20 DA
15
5
INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UGOTOVITVE PO PODROČJIH NADZORA
5.1
Registracija vinogradov in prijava pridelka grozdja, mošta in vina
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (februar 2012) je v
Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih 16.000 ha vinogradov, pridelek
se redno prijavlja iz 13.000 ha, na podlagi letalskih posnetkov pa se ocenjuje, da je v
Sloveniji cca 21.500 ha vinogradov. Vinarska inšpekcija je že v letu 2011 kot
prednostno nalogo opravljala vpis vinogradov v Register pridelovalcev grozdja, mošta
in vina. V letu 2012 je bilo po vsebini obveznosti vpisa vinogradov v register
izdanih:
- 975 dopisov, v katerih smo stranke pozvali, da se izjasnijo o dejanskem stanju
vinograda (orto foto posnetki, ki so podlaga za uvedbo postopka, so neaužrni
ali nejasni, zato smo vse stranke najprej pozvali z dopisom, da se izjasnijo o
dejanskem stanju vinograda)
- 102 odločb, v katerih smo pozivali tiste stranke, ki se na dopis niso odzvale
Od vpisanih 27.000 pridelovalcev je bilo v letu 2012 več kot 1764 takih, ki obdelujejo
več kot 0,3 hektarja vinogradov in niso do roka, to je do 20. novembra, prijavili pridelka
grozdja, mošta in vina. Po vsebini priglasitve obveznih podatkov v Register je bilo
izdanih 187 odločb.
5.3. Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in
sredstev
Poleg uporabe enoloških postopkov in sredstev zajema nadzor na tem področju tudi
obveznost vodenja kletarske evidence. ZVin dovoljuje uporabo le predpisanih
enoloških postopkov in enoloških sredstev pri pridelavi vina. Določa tudi obveznost
predhodnega obveščanja vinarskega inšpektorja o uporabi določenih enoloških
postopkov in sredstev (obogatitev, slajenje, popravek kisline). Vsebino in način
obvestila minister še ni predpisal. Zato so v trgatvi 2011, skladno s prehodnimi
določbami ZVin še veljale določbe 11. člena Pravilnika o pogojih, ki jih mora
izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in
enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih
proizvodov v prometu (Uradni list RS, št 43/04, 127/04, 112/05), po katerih lahko
pooblaščene organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja izdajo dovoljenje za
obogatitev drozge ali mošta, kadar klimatski pogoji in zdravstveno stanje grozdja to
zahtevajo. Pooblaščene organizacije izdajo dovoljenje za posamezno sorto v
določenem vinorodnem okolišu ali ožjem pridelovalnem območju, oz. izdajo
individualno dovoljenje pridelovalcem, če ti nameravajo obogatiti več kot 10.000 l
pridelka ali obogatiti s postopkom z delnim zgoščevanjem.
Glede vodenja kletarske evidence inšpektorji ugotavljajo, da jo zadovoljivo vodijo večji
pridelovalci, pri manjših pa opažajo pomanjkljivosti, predvsem pri evidentiranju prodaje
vina.
Pri 129 inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno 31 nepravilnosti.
Kletarska evidenca zagotavlja sledljivost tudi po Smernicah dobre higienske prakse
za predelavo grozdja v vino.
Na temo smernic dobre higienske prakse je bilo opravljenih 139 inšpekcijskih
pregledov in ugotovljenih 41 nepravilnosti. V letu 2012 smo pričeli z odvzemom
vzorcev v okviru kontrole smernic dobre higienske prakse.
5.4 Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi
Na vinorodnih območjih je bil nadzor usmerjen na kontrolo izpolnjevanja pogojev glede
prostorov in posod za hrambo vina ter opreme za točenje v gostinskih obratih,
opremljenosti nevstekleničenega vina v prometu s predpisanimi spremnimi dokumenti
(odločbe o oceni vina, spremnice za prevoz pridelkov in proizvodov na ozemlju RS) in
vodenja evidence o nabavi, prodaji in zalogah nevstekleničenega vina. Pri tem nadzoru
se še vedno ugotavljajo nepravilnosti v zvezi z: neustrezno označenostjo vinskih
posod, ki so stalno nameščene v kleti gostinskega obrata; pomanjkljivo vodeno
evidenco o prometu z nevstekleničenim vinom; neustrezno označitvijo vina v prostoru,
kjer se toči; (ne)opremljenostjo vina s predpisanimi spremnimi listinami in neustreznimi
pogoji skladiščenja, kar v določenih primerih velja tudi za promet z originalno polnjenim
vinom.
Nosilci gostinske dejavnosti, zlasti novo registrirani, pogosto nimajo dovoljenja upravne
enote za točenje nevstekleničenih vin, kar je v veliki meri tudi posledica
poenostavljenega postopka registracije dejavnosti, ki jo je prinesel Zakon o gostinstvu.
Tako niso pravočasno seznanjeni, da si morajo za točenje nevstekleničenega vina
pridobiti dovoljenje, ki ga izda upravna enota na podlagi zapisnika vinarskega
inšpektorja o izpolnjevanju pogojev gostinskega obrata tudi za to dejavnost. Inšpektorji
ugotavljajo, da se promet z nevstekleničenim vinom v gostinskih obratih zmanjšuje.
Točenja nevstekleničenega vina je manj tudi v gostinskih obratih na vinorodnih
območjih, kjer se sicer, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev in dovoljenju upravne
enote, lahko nudi nevstekleničeno deželno vino PGO istega pridelovalnega območja
(vinorodne dežele). Posledično se kaže napredek v kakovosti vin pri ponudbi
končnemu potrošniku. Vedno bolj se uveljavlja točenje vin iz originalnih polnitev,
predvsem iz steklenic in manj iz originalnih polnitev večjega volumna (inox sodčkov s
prostornino od 10 do 60 litrov), ki so vedno bolj prisotne tudi pri ponudbi vin na
dodatnih lokacijah vinskih kleti.
Pri nadzoru prometa z vinom vinarski inšpektorji ugotavljajo tudi oblike ponudbe, ki
nakazujejo na t.i. "sivi trg", npr.: prodaja nevstekleničenega vina iz transportnih
prevoznih sredstev v urbanih sredinah, zlasti konec tedna; pomanjkljiva registracija
prometa z vinom v gostinskih lokalih, posebej v primerih, ko je gostinec tudi
pridelovalec vina, ki ga trži. K reševanju tega problema bomo pristopili skupaj s tržno in
davčno inšpekcijo.
Po vsebini prometa z grozdjem, moštom in vinom je bilo pri 2903 pregledih
ugotovljenih 177 nepravilnosti.
5.5 Enološka sredstva v prometu
ZVin določa, da smejo enološka sredstva vsebovati le dovoljene aktivne snovi,
določene s predpisi Evropske Skupnosti, ki urejajo enološka sredstva. Določa tudi, da
sme pridelovalec mošta, vina in drugih proizvodov uporabiti originalno pakirana
enološka sredstva, neoriginalno pakirana enološka sredstva pa le, če jih prodajajo za
to usposobljene osebe. Prodajalec enoloških sredstev ne sme prodajati sredstev, ki jim
niso priložena ustrezna in jasna navodila v slovenskem jeziku.
V okviru navedenega nadzora je bilo opravljeno 43 pregledov, neskladnosti ni bilo
ugotovljenih.
9
5.6 Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov
ZVin določa, da se za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah,
embalaži, dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku)
uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v
zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih
odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina
in drugih proizvodov.
V splošnem se pri označevanju vin opaža napredek, vendar inšpektorji še vedno
ugotavljajo nepravilnosti v zvezi z uporabo geografskih označb in tradicionalnih izrazov
in navedbo nekaterih obveznih oznak na vinski etiketi.
Skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine mora biti tudi vino, pridelano izven
Slovenije pri prodaji na območju Slovenije, na etiketi označeno v slovenskem jeziku.
Pri tem se na prodajnih policah opaža nepravilna navedba oznak kakovosti tujih vin,
saj distributerji tradicionalne izraze, ki so zaščiteni za vina pridelana v Sloveniji
uporabljajo tudi za tuja vina oziroma tradicionalne izraze na etiketah tujih vin direktno
prevajajo v slovenski jezik.
Na področju označevanja je vinarska inšpekcija opravila 2207 pregledov in ugotovila
29 nepravilnosti.
5.7 Kontrola pooblaščenih organizacij
V preteklem letu so inšpektorji 12 krat opravili nadzor pri pooblaščenih organizacijah za
oceno vina v smislu kontrole spoštovanja določb Pravilnika o postopku in načinu
ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št.
32/00, 99/01).
Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
5.8 Kontrola izkrčitve vinogradov
Pregled se opravlja zaradi nadzora nad izkrčitvijo vinograda, na podlagi katere je
stranki dodeljena pravica za ponovno posaditev vinograda, kot to določa 81. člen
Uredbe komisije (ES) št. 555/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe
sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov,
trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v
vinskem sektorju.
Opravljenih je bilo 46 pregledov, nepravilnosti niso bile ugotovljene.
10
6 PREKRŠKOVNI POSTOPEK
V letu 2011 je bilo uvedenih 291 prekrškovnih postopkov. Od tega je bilo izdanih
največ opozoril (228), 50 je bilo izdanih odločb o prekršku (41 opominov in 9 odločb z
izrekom globe), izdanih je bilo 13 plačilnih nalogov.
Število kršitev glede na vsebino:
- Register pridelovalcev grozdja in vina (259)
- Kakovost mošta, vina in drugih proizvodov v prometu (23)
- Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi (7)
- Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov (1)
- Neizvršitev odločbe po ZIN (1)
Skupno je bilo izrečenih kazni v višini 5.486,00 EUR in sodnih taks v višini 1.260,00
EUR.
7 VZORČENJE
7.1 Odvzem vzorcev 2011 - po državi
SEDEŽ OE oz.
IZPOSTAVE
PARAMETRI
Število vz. vin, pridelanih v RS
Število
vzorcev
Celje
identičnost* + primernost za promet+ Cu
identičnost* + primernost za promet + glicerol
identičnost* + primernost za promet + glicerol+histamin
Maribor
identičnost* + primernost za promet+ glicerol+Cu
identičnost* + primernost za promet + glicerol
Lendava
Ljutomer
8
3
identičnost* + primernost za promet + glicerol+histamin
3
7
identičnost* + primernost za promet+ glicerol+Cu
4
identičnost* + primernost za promet + glicerol
3
identičnost* + primernost za promet + glicerol+histamin
1
identičnost* + primernost za promet+ glicerol+Cu
8
identičnost* + primernost za promet + glicerol
4
6
identičnost* + primernost za promet + glicerol
1
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu
18
Novo mesto
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu
19
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu+histamin
1
Ljubljana
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu
17
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu+histamin
2
Sežana
Sežana
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu
17
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu+histamin
2
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu
5
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu+histamin
2
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu
17
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu+histamin
2
identičnost* + primernost za promet+ Cu
12
identičnost* + primernost za promet + glicerol+Cu
6
identičnost* + primernost za promet +Cu+histamin
SKUPAJ REDNI ODVZEM
identičnost* = alkohol, relat. gostota, reducirajoči sladkor, skupni
ekstrakt, skupne kisline, prosta in skupna žveplasta kislina
Država izvora
2
Argentina, vino
12
7
2
Španija, vino oz. vino ZGO
9
3
Štajerska Slovenija
7
2
J. Afrika+Čile, vino oz. vino z g. označbo
6
3
Prekmurje
1
2
Portugalska, vino oz. vino ZGO
10
4
Prekmurje
6
2
ZDA, vino oz vino z g. označbo
2
Avstralija, vino oz vino z g. označbo
3
21
2
Avstrija, vino oz. vino z ZGO
19
18
Biz.-Sremič+Dolenjska
1
Bela krajina+Dolenjska
2
Štajerska Slovenija
2
Italija, vino ZGO
19
2
Brda+Vipava
2
Francija, vino oz vino z g. označbo
7
2
Brda+Vipava
2
Makedonija/Č. Gora, vino
19
2
Slovenska Istra
2
Italija, vino
14
6
Kras+Sl. Istra
2
2
185
SKUPAJ
3
Štajerska Slovenija
8
identičnost* + primernost za promet + glicerol+histamin
Tolmin
Število
vzorcev
7
Brežice
Nova Gorica
Vinorodna dežela/okoliš
Število vz. vin, pridelanih izven RS
22
207
12
7.2 Odvzem vzorcev 2012 po pooblaščenih organizacijah
SEDEŽ OE oz. IZPOSTAVE
REDNI
ODVZEM
KIS LJ
KGZ NM KGZ NG KGZ MB SKUPAJ
Celje
20
20
Maribor
20
20
Lendava
10
10
Ljutomer
20
20
Brežice
18
3
21
Novo mesto
19
3
22
Ljubljana
21
Nova Gorica
3
21
Tolmin
Sežana
2
Sežana
22
SKUPAJ
AKCIJE
48
LJ
18
21
9
9
19
21
22
37
2
46
76
22
20
CE+MB+PT
30
30
"slepi" vzorec
1
1
1
1
4
SKUPAJ
51
38
67
107
263
7.3 Rezultati vzorčenja
Od 263 odvzetih vzorcev, se je pri vseh 22 vzorcih tujih vinih kontrolirala primernost za
promet, vsebnost glicerola in vsebnost bakra. Pri 241 vzorcih domačih vin se je
opravila kontrola primernosti za promet, pri 241 vzorcih kontrola identičnosti s citirano
odločbo, pri 143 vzorcih vsebnost bakra, v 169 vzorcih je bila analizirana vsebnost
glicerola in v 30 vzorcih vsebnost histamina.
Rezultati vzorčenja po državi izvora
Država izvora
Slovenija
Država EU
Države izven EU
Skupaj
Število odvzetih vzorcev
241
12
10
263
Neskladni vzorci
Število
%
60
24,90
0
0
0
0
60
22,81
Rezultati kontrole primernosti za promet
Država izvora
Slovenija
Država EU
Države izven EU
Skupaj
Število odvzetih vzorcev
241
12
10
263
Neskladni vzorci
Število
%
47
19,50
0
0
0
0
47
17,87
Rezultati kontrole identičnosti s citirano odločbo
Država izvora
Slovenija
Država EU
Države izven EU
Skupaj
Število odvzetih vzorcev
241
/
/
241
Neskladni vzorci
Število
%
13
5,4
/
/
/
/
13
5,4
Rezultati kontrole vsebnosti bakra
Država izvora
Slovenija
Država EU
Države izven EU
Skupaj
Število odvzetih vzorcev
143
12
10
165
Neskladni vzorci
Število
%
14
9,79
0
0
0
0
14
8,48
14
Rezultati kontrole vsebnosti histamina
Država izvora
Slovenija
Država EU
Države izven EU
Skupaj
Število odvzetih vzorcev
30
0
0
30
Neskladni vzorci
Število
%
8*
26,66
0
0
0
0
8
26,66
7.4. Vzorčenje enoloških sredstev ter izotopske analize
V letu 2012 je bilo odvzetih 10 vzorcev enoloških sredstev:
• 2 vzorca bentonita, v katerih se je določila vrednost vlage, pH, Ca, Mg, Na, Fe,
Pb in As
• 4 vzorce bakrenih pripravkov, v katerih se je analizirala vsebnost bakra
• 4 vzorce žveplaste kisline, kjer je bila analizirana koncentracija
Od 10 analiziranih vzorcev sta v enem bakrenem pripravku bila označena in izmerjena
vrednost bakra v neskladju, zato je bila izdana odločba o izločitvi iz prometa. Ostalih 9
vzorcev je bilo ustreznih.
Z namenom ugotavljanja avtentičnosti označenega letnika in ugotavljanja zunanjega
izvora sladkorja vrhunskih vinih s pomočjo izotopskih analiz, je bilo odvzetih 9 vzorcev
vina (po 3 iz vsake vinorodne dežele - Podravje, Posavje in Primorska).
15