Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole – 1. in 2. letnik
Šolsko leto 2012/2013
23. marec 2013
TEKMOVALNA POLA
Draga tekmovalka, dragi tekmovalec!
Na ocenjevalno polo najprej prilepi šifro. Preden odgovoriš na naloge, pozorno preberi navodilo in
nalogo. Če se zmotiš, prečrtaj napačni odgovor in označi, kateri odgovor je pravilen. Odgovore vpisuj
le na ocenjevalno polo, saj se odgovori na poli z nalogami ne bodo upoštevali! Če popravljalec ne bo
mogel razbrati, kateri odgovor je označen kot pravilen, za odgovor ne dobiš nobene točke.
Piši čitljivo! Za pisalo lahko uporabljaš kemični svinčnik ali nalivno pero, drugih pisal in brisalca ni
dovoljeno uporabiti. Po poli z nalogami lahko poljubno pišeš in jo odneseš domov. Oddaš le
ocenjevalno polo z odgovori.
Posamezne naloge so med seboj ločena s črto. Nalog je 44, število vseh možnih točk je 39 (odgovori
od 1 do 30 so vredni po 1 točko, razen odgovora na 29. nalogo, ki je vreden 3 točke in odgovori od 31
do 44 so vredni po 0,5 točke) .
Veliko uspeha in sreče na tekmovanju!
Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole za Proteusovo nagrado
Šolsko leto 2012/2013, 23. marec 2013
NAVODILO: Pri nalogah od 1 do 26 na ocenjevalni poli obkroži črko, ki predstavlja pravilni odgovor.
1. Delfini in drugi kiti so med danimi možnostmi najbolj sorodni
a) tjulnjem.
b) morskim psom.
c) ljudem.
d) kamelam.
2. Najpogostejša vrsta delfinov v slovenskem morju je
a) velika pliskavka (Tursiops truncatus).
b) navadni delfin (Delphinus delphis).
c) flipper (Flipper communis).
d) okrogloglavi delfin (Grampus griseus).
3. Slovensko morje je za morske želve, glavate karete (Caretta caretta) pomembno
predvsem za
a) gnezdenje.
b) zimsko spanje.
c) prehranjevanje.
d) nego mladičev.
4. Delfine in druge kite uvrščamo med
a) morske ribe.
b) morske plazilce.
c) morske sesalce.
d) nič od naštetega.
5. Okostje katere vrste kita je razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju Slovenije?
a) Sinjega kita.
b) Brazdastega kita.
c) Kljunatega kita.
d) Malega kita.
6. Spol morskih želv določa
a) genetski zapis samca in samice.
b) temperatura v okolici jajca.
c) prisotnost plenilcev na območju gnezdenja.
d) način hranjenja mladiča želve.
2
Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole za Proteusovo nagrado
Šolsko leto 2012/2013, 23. marec 2013
7. Delfini se sporazumevajo, orientirajo in iščejo plen predvsem
a) s sluhom.
b) z vohom.
c) s tipom.
d) z okusom.
8. Kaj je eholokacija?
a) Način zaznavanja plena in drugih predmetov pri delfinih.
b) Določanje lokacije z GPS oddajnikom.
c) Način zaznavanja plena in drugih predmetov pri morskih želvah.
d) Način zaznavanja plena in drugih predmetov pri morskih psih.
9. Morski datlji so
a) morski sadeži, ki rastejo na morskih travah.
b) vrsta školjk.
c) posebna oblika podvodnih kamnov.
d) vrsta zelo majhnih in podolgovatih rib.
10. Čokati in bodičasti volek sta
a) vrsti harpune za podvodni ribolov.
b) vrsti morskih polžev.
c) vrsti morskih školjk.
d) vrsti ribiške mreže.
11. Plankton so
a) vsa mikroskopsko majhna bitja, ki se aktivno premikajo.
b) vsa bitja, ki niso zmožna plavati proti morskemu toku, temveč so večinoma odvisne
od gibanja toka.
c) velike morske živali, ki se počasi premikajo po morskem dnu.
d) vsa bitja, ki se gibljejo veliko hitreje kot morski tok in pri tem porabljajo veliko
energije.
3
Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole za Proteusovo nagrado
Šolsko leto 2012/2013, 23. marec 2013
12. Morske kozice spadajo med
a) ribe.
b) iglokožce.
c) rake.
d) sesalce.
13. Murena je
a) vrsta školjke.
b) vrsta ribe.
c) vrsta hobotnice.
d) vrsta spužve.
14. Katera od naštetih vrst školjk ni morska?
a) Klapavica.
b) Škržek.
c) Ostriga.
d) Pokrovača.
15. Kaj je najboljši način za ohranjanje dobrega stanja morja?
a) Redno odstranjevanje smeti z obale.
b) Zavarovanje morskih območij.
c) Prepoved kopanja.
d) Postavitev vetrnih elektrarn v morju.
16. Skrajna spodnja meja uspevanja alg v morju je v globini do okrog
a) 1000 m.
b) 10 m.
c) 5000 m.
d) 200 m.
17. Pri babicah (Blenniidae) se v spodnjem sloju kože nahajajo kromatocite in iridocite, ki
so oživčene. Te celice se na stres odzivajo tako, da
a) vplivajo na vedenje živali.
b) spremenijo obarvanost živali.
c) omogočajo oddajanje svetlobnih signalov.
d) prilagodijo obliko živali.
4
Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole za Proteusovo nagrado
Šolsko leto 2012/2013, 23. marec 2013
18. Pri neendolitskih babicah poznamo tri oblike samca in sicer: meščana, satelita
in tihotapca. Te oblike so se razvile v evoluciji kot
a) strategija dominantnega samca za preprečevanje vnosa genov drugih samcev.
b) potreba po delitvi dela pri varovanju gnezda in skrbi za potomce.
c) strategija učinkovitejšega varovanja teritorija.
d) strategija zagotavljanja razmnoževanja posameznikov vrste.
19. Katera dva od prikazanih organizmov na spodnji sliki ne spadata med školjke?
a) Organizma b in d.
b) Organizma a in d.
c) Organizma a in c.
d) Organizma b in c.
20. Glavni proizvajalci kisika v morju in na Zemlji so
a) bentoške alge.
b) planktonske alge.
c) morske trave.
d) kemosintetske bakterije.
21. Morske živali z zunanjim ogrodjem so običajno večje od kopenskih, saj
a) morske živali dihajo s škrgami, kopenske pa s pljuči.
b) so morske živali manj aktivne od kopenskih.
c) so kopenske živali manj aktivne od morskih.
d) jim veliko maso zunanjega ogrodja pomaga nositi vzgon.
5
Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole za Proteusovo nagrado
Šolsko leto 2012/2013, 23. marec 2013
22. V morju živijo številni živopisani vrtinčarji. Kako celice vrtinčarja dobijo kisik za
celično dihanje?
a) Kisik dobijo preko kožnih izrastkov – škrg.
b) Skozi telesno površino pride kisik z difuzijo do vsake celice.
c) Skozi telesno površino pride kisik z difuzijo, potem ga kri raznese do posameznih celic.
d) Skozi telesno površino pride kisik z difuzijo, potem ga hemolimfa raznese do
posameznih celic.
23. Pritrjene (sesilne) živali v morju so
a) spužve, mahovnjaki in kozolnjaki.
b) spužve, morski ježki in raki vitičnjaki.
c) spužve, brizgači in mahovnjaki.
d) spužve, kačjerepi in mahovnjaki.
24. Katera dva od prikazanih organizmov na spodnji sliki spadata med planktonske
organizme?
a) Organizma b in d.
b) Organizma a in b.
c) Organizma a in c.
d) Organizma b in c.
6
Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole za Proteusovo nagrado
Šolsko leto 2012/2013, 23. marec 2013
25. Katera od človekovih dejavnosti v slovenskem morju največ pripomore k izginjanju
vrst in zmanjševanju biotske raznovrstnosti bentoških organizmov v območju
infralitorala?
a) Prilov.
b) Turizem z urejenimi kopališči.
c) Ladijski promet ladij z večjim ugrezom.
d) Ribolov z ribiškimi mrežami.
e) Odlaganje materialov in izpusti v morje.
26. Katero od naslednjih imen ne označuje vrste rib?
a) Črnik.
b) Lica.
c) Pastirica.
d) Pic.
e) Tuna.
f) Knez.
g) Vrana.
NAVODILO: Pri nalogah od 27 do 30 na ocenjevalni poli na črto napiši odgovor.
27. Katera je največja školjka v slovenskem morju?
______________
28. Kako imenujemo vrsto polža, ki je tako trdno prilepljen na skale v bibavičnem pasu,
da jih skorajda ni možno odstraniti z njih? Namig: njegova hišica ni zavita, kot pri
večini drugih polžev.
_________________
29. Naštej tri skupine glavonožcev, ki nimajo zunanje lupine.
_________________,
_____________________, ___________________.
30. V katero sistematsko skupino uvrščamo glavonožce, polže, školjke, hitone in zobate
polžke?
___________________
7
Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole za Proteusovo nagrado
Šolsko leto 2012/2013, 23. marec 2013
NAVODILO: Pri nalogah od 31 do 44 na ocenjevalni poli obkroži črko P za pravilno trditev in N za napačno.
(vrednost odgovora je 0,5 točke)
31.
32.
P
P
N
N
33.
P
N
34.
P
N
35.
P
N
36.
P
N
37.
P
N
38.
P
N
39.
P
N
40.
P
N
41.
P
N
42.
P
N
43.
P
N
44.
P
N
Vsi polži imajo hišico.
Morske želve kotijo žive mladiče.
“Kočarjenje” je škodljiv način ribolova, pri katerem ribiške
ladje za seboj vlečejo mreže po morskem dnu, saj uničuje in
poškoduje habitate in organizme na morskem dnu.
Delfini kotijo žive mladiče in mladiči delfinov sesajo materino
mleko pod vodo.
Velika pokrovača (Pecten jacobeus) je školjka, ki se lahko
premika s hitrim odpiranjem in zapiranjem lupin.
Hobotnice so glavonožci, ki imajo deset približno enako dolgih
lovk s priseski.
Za morske ježke sta značilna vodovodni sistem z brazdnimi
nožicami in apnenčasto notranje ogrodje.
Klapavica je vrsta školjke, ki na dan precedi do 400 l vode.
Pikasti morski zajček (Aplysia punctata) je vrsta morskega polža,
ki živi tudi v Jadranskem morju.
Morske trave spadajo med alge.
Morske zvezde so plenilci, ki se pogosto prehranjujejo s
školjkami, ki jih prebavijo zunaj svojega telesa.
Morsko črevo = morska solata je vrsta rjave alge, ki je pogosta v
plitvem, onesnaženem morju.
V slovenskem morju je opaženih več kot 2000 živalskih vrst.
Raziskovalci našega morja odkrijejo največ novih vrst med
nevretenčarji.
8