1. No category

1 UVOD...........................................................................................................................................................................3
2 ZGODOVINA DENZITOMETROV......................................................................................................................4
3 KAJ JE DENZITOMETER? ...................................................................................................................................4
3.1 OSNOVE DENZITOMETRIJE ....................................................................................................................................6
3.1.1 Optična gostota............................................................................................................................................6
3.1.2 Denzitometrija..............................................................................................................................................6
3.1.3 Refleksijska denzitometrija..........................................................................................................................6
4 DELOVANJE REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA...................................................................................6
4.1 PRIMER DELOVANJA REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA......................................................................................7
4.2 STANDARDIZIRANI POGOJI MERJENJA Z REFLEKSIJSKIM DENZITOMETROM .......................................................8
4.2.1 Standardizacija ............................................................................................................................................9
5 UPORABA REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA V PRAKSI...................................................................9
5.1 ODNOS MED DEBELINO NANOSA BARVE IN OBARVANOSTJO .............................................................................10
5.1.1 Denzitometri kažejo relativne vrednosti ne absolutnih ...........................................................................10
5.1.2 Merjenje gostote o barvanju ni spektrofotometrično ..............................................................................11
6 PREDSTAVITEV UPORABE NA RAZLIČNIH TISKARSKIH MATERIALIH ......................................11
7 POMEN IN VLOGA FILTROV ...........................................................................................................................13
7.1 POLARIZACIJSKI FILTRI .......................................................................................................................................13
7.2 BARVNI FILTRI ....................................................................................................................................................14
7.3 STATUSI ...............................................................................................................................................................14
8 OSNOVNE IN IZPELJANE KOLIČINE V DENZITOMETRIJI..................................................................15
8.1 OPTIČNA GOSTOTA..............................................................................................................................................15
8.1.1 Refleksijska optična gostota......................................................................................................................16
8.2 IZPELJANI PARAMETRI ........................................................................................................................................16
8.2.1 Rastrska tonska vrednost...........................................................................................................................16
8.2.2 Prirast rastrske pike (Dot gian)................................................................................................................17
8.2.3 Tiskovni kontrast........................................................................................................................................18
8.2.4 Ink trapping – navzemanje tiskarskih barv..............................................................................................19
8.2.5 Zamik barvitosti in posivitev.....................................................................................................................20
8.2.6 Ostale količine, ki jih lahko denzitometer izračuna ................................................................................20
9 PRAKTIČNE MERITVE OPTIČNE GOSTOTE .............................................................................................21
9.1 MERJENJE Z DENZITOMETROM ...........................................................................................................................21
9.1.1 Premazan papir..........................................................................................................................................21
9.1.3 Vrednosti bele barve na različnih materialih ..........................................................................................23
9.1.4 Vrednosti črne barve na različnih materialih..........................................................................................23
9.2 MERJENJE V ADOBE PHOTOSHOPU ....................................................................................................................23
9.2.1 Pantone Solid Coated................................................................................................................................24
9.2.2 Pantone solid uncoated .............................................................................................................................24
9.2.3 Pantone solid matte ...................................................................................................................................24
10 UPORABA DENZITOMETRA NA AM IN FM ODTISIH ...........................................................................24
11 ZAKLJUČEK.........................................................................................................................................................26
12 LITERATURA .......................................................................................................................................................27
2
1 Uvod
V seminarski nalogi sva poskušali zajeti glavne značilnosti reflekcijskih denzitometrov,
njihovo delovanje, uporabo na različnih tiskarskih materialih in nekaj najpogostejših količin,
ki se uporabljajo v denzitometriji. Opisali sva tudi vlogo filtrov in polarizatorjev ter
standardizirane načine merjenja. Naredili sva tudi nekaj praktičnih meritev merjenja optične
gostote z denzitometrom in jih primerjale med seboj.
3
2 Zgodovina denzitometrov
Prvi denzitometer je bil predstavljen leta 1975, predstavilo pa ga je podjetje X-Rite's, ki velja
za eno vodilnih proizvajalcev denzitometrov na trgu.
Leta 1990 je isto podjetje proizvedlo novi instrument, ki je postal nepogrešliv v tiskarstvu, in
sicer je naprava, ki kombinira funkcije denzitometra in spektrofometra.
Tekom let in napredka, so se v podjetju X-Rite's trudili narediti čimboljše in enostavno
prenosljive ter upravljive instrumente, kar jim je tudi z leti izpopolnjevanja tudi uspelo
narediti.
Podjetje X-Rite je v svetu zelo dobro poznan, po kakovosti izdelkov, kljub uspešnosti in
napredni tehnologiji pa mu zelo uspešno konkurirajo, tudi drugi proizvajalci, kot je na primer
GretagMacbeth. Lahko rečemo, da sta si do neke mere enkovredna, pri čemer pa imata oba
proizvajalca tudi kakšne slabe lastnosti, ki pa jih lahko spregledamo.
3 Kaj je denzitometer?
Denzitometer je priprava za merjenje svetlobe. Je optična priprava za merjenje potemnitve na
filmskih negativih ali kromatogramih. Poznamo dvoje različnih denzitometrov in sicer ročne
ter avtomatske oziroma skenirne denzitometre.
Glede na uporabo denzitometre delimo na TRANSMISIJKE in REFLEKSIJSKE.
Denzitometra se razlikujeta po različnih potokih merjenja. In sicer gre pri prvem za
vrednotenje optične gostote na prosojnih podlagah, uporabljajo ga predvsem v repro studiih za
ugotavljanje vrednosti počrnitve na filmu.
Refleksijski denzitometer pa se uporablja za vrednotenje tiska na oditi svetlobi s podlag.
3.1 Primeri refleksijskih denzitometrov
4
Slika 1: GreagMacbeth D19C
Slika 2: GretagMacbeth DensiEye 700
Slika 3: Spektrofotometer GretagMacbeth
Slika 4: Spektrodenzitometer 938 (X-Rite)
5
3.1 Osnove denzitometrije
3.1.1 Optična gostota
Optična gostota je lastnost snovi, da ne prepušča ali odbija svetlobe, dele vpadle svetlobe
absorbira. Koliko vpadle svetlobe se bo absorbiralo je odvisno od vrste in od debeline sloja
tiskarske barve. Optična gostota je odvisna od temnosti snovi; temnejša kot je snov večja je
optična gostota. Optična gostota se meri lahko v odbiti svetlobi, ki jo imenujemo refleksija in
v prepuščeni svetlobi, ki jo imenujem transmisija.
3.1.2 Denzitometrija
Denzitometrija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem obnašanjem snovi v interakciji s
svetlobo. Veda vključuje merilne metode in računske enačbe za določanje kakovosti tiska in
njegove skladnosti s standardom. V dezitometriji je osnovno mersko opravljanje optična
gostota, izpeljane oz. pravzaprav izračunane vrednosti
pa so: rastrska tonska vrednost,
prirastek rastrske tonske vrednosti, relativni tiskovni kontrast, navzemanje barv, zamik
barvitosti itd.
3.1.3 Refleksijska denzitometrija
Določa delež odbite svetlobe, ki se reflektira od površine. S pomočjo odbite svetlobe lahko
posredno
ocenimo debelino nanosa barve in obarvanosti. Iz deleža odbite svetlobe
izračunamo optično gostoto tiskarske barve.Definirana je samo na osnovi razlik jakosti
barvnega dražljaja med vpadlo in reflektirano svetlobo z vzorca, zato se z optično gostoto
posredno merimo samo svetlost vzorcev.
4 Delovanje refleksijskega denzitometra
Standardiziran izvor svetlobe je usmerjen z optiko na mersko področje, večinoma je omejen z
merilno zaslonko na d=3mm. Odbita svetloba, ki jo iz merskega področja zajame optika, pade
na fotocelico ali sprejemnik. Digitalni kazalnik je reguliran z elektronskim
elementom.
Rezultat merjenja je prikazan z gostoto obarvanja D.
6
Za merjenje pisanih barv je pred fotocelico vključen komplimentarni optični filter (če merimo
rdečo barvo, moramo uporabiti zelen filter).
Če npr. merimo rumeno brez filtra dobimo zelo majhno mersko vrednost, ki je brez pomena,
ker je razlika med potiskano površino in belino papirja samo nekaj enot. Z vključenim
komplimentarnim filtrom, ki ga potrebujemo za merjenje barv, nastane zaradi subtraktivnega
barvnega mešanja in na ta način višja merska vrednost. Pri nekaterih denzitometrih sta
vključena v tok žarka tudi polarizacijska filtra. Katera preprečujeta večje merske razlike pri
merjenju mokrih in suhih barv. Če želimo izničiti nepravilnosti merskega rezultata zaradi
barvnega leska, fotocelica ne sme biti nameščena pod enakim kotom kot izvir svetlobe. Zato
je uporabljena merilna geometrija 45º/0º. To pomeni, da je vpadni kot svetlobe 45o, merska
celica pa je navpično 0º; možna je tudi obratna razporeditev. Pod enakim pogojem
ocenjujemo tudi tisk. Moderni dezintometer ima vgrajen računalnik, da lahko iz izmerjenih
vrednosti posameznih merskih mest izračuna in pokaže rastrsko tonsko vrednost ali tiskovni
kontrast. Pri nekaterih tudi ni potrebno preklapljati optičnih filtrov. Odbita svetloba je
razdeljena na tri dele in vodena k trem fotocelicam. Elektronika samodejno poišče pravo
mersko področje in ga prikaže.
4.1 Primer delovanja refleksijskega denzitometra
Slika 5: : Osnovni princip merjenja optične gostote z refleksijskim denzitometrom
Na sliki so lepo razvidni tudi pomembni deli refleksijskega denzitometra: svetlobni vir (v
našem primeru je to wolframova žarnica, svetloba A, 2856 K, D50) optičnega sistema, barvni
7
filtri, zaslonke za omejitev merskega polja, detektorja, elektronike ter računalnika in zaslona
za prikaz merjenja rezultatov.
Tabela 1: Lastnosti denzitometra
LASTNOST
VREDNOST
Merska geometrija
0º/45º
Svetlobni vir
žarnica, 2856K, D50
Barvni filtri
Set 47B, DIN 16536, Status E
Mersko območje
0,00 D- 2,50 D
Natančnost,ponovljivost
±0,01 D± 1%A(rastrska tonska vrednost)
Merska zaslonka
d= 3,6 mm
Polarizacijski filter
2x linearni
Merske funkcije
Rastrska tonska vrednost (A), tiskovni
kontrast, navzemanje tiskarskih barv. zamik
barvitosti, posivitev
4.2 Standardizirani pogoji merjenja z refleksijskim denzitometrom
Pri mejenju z različnimi znamkami denzitometov
moramo upoštevati različne pogoje
standardizirane merjenja.
Osnovne nastavitve so:
Kalibracija - kar pomeni, da mora biti aparat naravnan po nekih vrednostih standarda, ki so
priložena k standardni merski tablici oz. kalibracijski tabeli.
Vsak instrument ima notranji uravnalni standard, s katerim se uravnava belo točko in barvno
točko za vsako barvo.
Ničlanje – pred merjenjem moramo denzitometer ničlati na belino papirja za tisk naklade,
da obarvanost papirja ne vpliva na merske rezultate. Merimo nepotiskano mesto in s pritiskom
na gumb določimo mersko vrednost nič, na prikazovalniku je D = 0,00.
Merilna podlaga - merilna podloga je obvezna pri merjenju, zato, ker papir ni povsem
neprosojen ampak deloma prosojen, pri čemer podloga vpliva na rezultate merjenja. Ko
8
merimo enostransko potiskano polo je obvezno, da je merjeno na beli podlogi ali da namesto
podlage uporabimo najmanj tri liste papirja z naklade.
Zaradi boljših rezultatov merjenja pri obojestransko potiskani poli je priporočljivo uporabljati
črno podlogo.
Merjenje samo prosojnih barv ker papir ni popolnoma neprosojen, ampak bolj ali manj
prosojen, je posledica tega vplivanja podlage na rezultate merjenja. Enostransko potiskana
pola mora zato biti vedno merjena na beli podlagi, oboje stransko potiskana pola pa na črni
podlagi, s tem se nevtralizira tisk s spodnje strani.
4.2.1 Standardizacija
Denzitometrične meritve morajo biti ponovljive. Za primerjavo merjenja različnih vzorcev
moramo upoštevati standardne pogoje merjenja. Glede na standard ISO 14981 je priporočeno:
•
standardizirana svetloba A (svetlobni vir wolframove žarnice, 2856 K, D50)
•
merska geometrija 0˚/45˚ ali 45˚/0˚
•
spektralna krivulja glede na standard ISO 5-3 in glede na status E
•
priporočena je uporaba polarizacijskih filtrov
•
dovolj velika površina za merjenje optične gostote (glede na vrsto rastra)
•
ničlanje na belino papirja
•
merjenje na črni podlagi
5 Uporaba refleksijskega denzitometra v praksi
Denzitometni so namenjeni za meritve znotraj področja absorpcije posamezne barve kjer je
zelo dobra koleraciija med optično gostoto in debelino filma črnila.
Odtis se osvetli z izvorom svetlobnega vira. Svetloba potuje skozi plast črnila, delno pa se
absorbira. Odbiti del svetlobe zazna detektor in pretvori svetlobni signal v elektronskega, ki se
izpiše na zaslonu.
9
Denzitometer meri delež svetlobe, ki jo površina snovi odbije, glede na standardni vzorec.
Dobljena vrednost je logaritmična in je brez enot.
Izračunamo pa jo po formuli: DR= log (
1
)= -log R
R
Slika 6: Nekatere vrednosti optične gostote glede na refleksijo
R= ϕp / ϕe
ϕ= tok svetlobe, ki ga odbija merjenec
ϕ = tok svetlobe, ki ga odbija standard
5.1 Odnos med debelino nanosa barve in obarvanostjo
Med tiskano debilno nanosa barve in z dezintometrom prikazano obarvanostjo obstaja tesen
odnos. Od vrste barve in posebno od debeline nanosa barve je odvisno, koliko vpadne
svetlobe bo absorbirane. Ker so barvne skale za štiri barvni tisk po svojem barvnem videzu
normirane, lahko s pomočjo odbite svetlobe posredno ocenimo debelino nanosa in
obarvanosti.
5.1.1 Denzitometri kažejo relativne vrednosti ne absolutnih
Če merimo isto podlago z različnimi dezintometri, lahko pod določenimi pogoji dobimo
merske rezultate, ki medsebojno zelo odstopajo.
Razlogi za to so; uporabljeni so izvori svetlobe z različno spektralno sestavo in različni filtri,
pri nekaterih inštrumentih delujejo z polarizacijskimi filtri, nekateri pa tudi brez njih. To
pomeni, da izmerjenih rezultatov z različnimi aparati medsebojno ne moremo primerjati.
10
5.1.2 Merjenje gostote o barvanju ni spektrofotometrično
Pri barvnem merjenju se ugotavlja remisija barve preko celotnega vidnega dela spektra in jo
lahko prikažemo kot krivuljo. Iz izmerjenih posameznih vrednosti lahko izračunamo tri
veličine, s katerimi določamo barvo, npr. po DIN-U 6164 z barvitostjo, nasičenostjo in
svetlostjo ali po CIELab-sistemu z L*a*in b*. Nasprotno temo meri dezintometer samo v
ozkem področju v katerem prepušča svetlobo vključeni rdeči, zeleni in modri filter. S tem ne
moremo ocenjevati pravilnosti barvnega tona. To lahko opravimo z očesom ali
spektofometrom.
6 Predstavitev uporabe na različnih tiskarskih materialih
Tiskarska barva se glede na vrsto papirja bolj ali manj vpija, posledica tega je nekoliko
svetlejša barva. To lastnost barve pa zazna tudi denzitometer. Merske vrednost so nekoliko
večje, ko merimo sveže barve v primerjavi s suhimi barvami, (razlika znaša do ΔD=0,15). Ta
vrednost pa ne velja vedno, saj se obarvanost spreminja zaradi papirja, kakor tudi zaradi
barve.
Slika 7: Osnovni način merjenja pod točko a prikazuje, kako se svetloba odbija od hrapave
površine. Iz slike je razvidno, da se svetloba reflektira razpršeno. V primeru b pa vidimo, da
je podlaga sijoča in odboj svetlobe poteka pod točno določenimi koti. Svetloba pri merjenju s
denzitometrom potuje v sprejemnik, katera se nato na zaslonu pokaže dejanska izmerjena
svetloba.
11
Slika 7: Osnovni način merjenja
Na Slika 8: Principi refleksije glede na različno površino v tisku so prikazani primeri različnih
odbojev svetlobe od podlage.
V primeru a je odboj od gladke in hrapave podlage različen. Ko žarki padajo na gladko
podlago je refleksija pod enakomernimi koti. V drugem primeru pa je odboj razpršen.
V primeru b je prikazan odboj, ko ima mokri sloj barve sijaj, zato se večino barve odbije pod
kotom 45º manj pa navpično navzgor k fotocelici; to se odraža v večji vrednosti obarvanja.
V drugem primeru pa je suhi sloj barve in s tem ni sijajen, zato se svetloba odbija bolj
razpršeno, več svetlobe je usmerjene k fotocelici, kar se odraža z nižjo vrednostjo obarvanja.
To je mogoče videti tudi s prostim očesom.
V primeru c pa je primer, odboja svetlobe od potiskanega papirja s tiskarsko barvo. Odboj
svetlobe poteka tudi tu pod različnimi koti.
Slika 8: Principi refleksije glede na različno površino v tisku
12
7 Pomen in vloga filtrov
7.1 Polarizacijski filtri
Z denzitometrom lahko merimo oboje, suho in mokro barvo. Mokra barva ima razmeroma
gladko površino. Tiskarska barva se prilagodi površinski strukturi papirja med sušenjem in
izgubi nekaj svojega sijaja v primeru nepravilne, hrapave strukture. Merjenje tiskarske barve,
ko je ta še zmeraj mokra, bo dalo drugačne rezultate kot merjenje suhe (izmerjena optična
gostota mokre tiskarske barve je višja, kot pa optična gostota suhe barve).
Za uravnoteženje tega, namestimo polarizacijska filtra prečno na svetlobni vir. Od svetlobe
oddane v vse smeri, polarizacijski filter točno usmeri svetlobo v želeno smer. Nekaj
svetlobnih žarkov, polariziranih s prvim polarizatorjem se odbije nazaj s površine, ne da bi
spremenili njihovo smer. Drugi polarizacijski filter je nameščen pod kotom 90º glede na
prvega, tako da reflektirana svetloba ne gre skozi. Na ta način zaustavi odboj odbite svetlobe
za to merjenje. Kakorkoli, svetloba, ki se prebije do filma se odbija od odtisa ali s pomočjo
substrata izgubi enotno polarizacijo. Zaradi tega se samo za drugim polarizatorjem nahaja
detektor.
Posledično, z blokiranjem odbite svetlobe z mokre tiskarske barve, lahko dobimo skoraj
identične rezultate merjenja na mokri in suhi barvi. Kar pomeni, da ima mokra tiskarska barva
več sijaja, kakor ga ima suha. Zaradi absorpcije polarizacijskega filtra,
principu manj
reflektirane svetlobe doseže detektor, kar pomeni tudi nekoliko višje izmerjene vrednosti.
13
Slika 9: Učinek polarizacijskega filtra za odpravljanje refleksije z enakomerne površinske strukture, za
merjenje optične gostote
7.2 Barvni filtri
Standardi kot DIN 16 536, ISO/ANSI 5/3 prepisujejo spektralno transmisijsko območje in
maksimum spektra barvnih filtrov. Poznamo ozko in široko območne, ki so po ISO standardu
navedeni kot A in T. Črno barvo vrednotimo z optičnim filtrom, ki je uravnan le za korekcijo
sijaja površine. Pri specialnih barvah, pa moramo vedno uporabiti filter, ki nam bo dal
najvišjo vrednost optične gostote.
Slika 10: Uporaba barvnih filtrov za merjenje določenih barv
7.3 Statusi
Pri refleksijskih denzitometrih se najpogosteje uporabljata status T in E.
14
•
Status T, se uporablja predvsem v ZDA, določen je z ANSI standardom, sprejet tudi v
ISO. Uporabljajo se barvni filtri Kodak Wratten; rdeči W25, zeleni W61 in moder
W47.
•
Status E, se uporablja večinoma v Evropi, definiran je z DIN standardom 16536-2.
Uporablja barvne filtre Kodak Wratten; rdeč W29, zelen W61 in moder W47B.
Obstajajo še drugi statusi, ki se pri nas bolj redko uporabljajo.
o Status A: inteferenčni filtri, merjenje na filmu, film za gibljive slike. Rezultati meritev
so zelo podobni rezultatom merjenja s statusom M.
o Status I
o Status M: interferenčni filtri, merjenje na negativu ali intranegativu filma, ki je
namenjen v naslednji proces. Namenjen je posebej za merjenje na občutljivih barvnih
materialih.
8 Osnovne in izpeljane količine v denzitometriji
Denzitometer vedno izmeri le optično gostoto, vse ostale količine pa denzitometer izračuna.
8.1 Optična gostota
Optična gostota je lastnost snovi, da ne prepušča in/ali ne odbija svetlobe. Pomeni sposobnost
snovi, da del vpadle svetlobe absorbira (vpija). Koliko vpadle svetlobe se bo absorbiralo je
odvisno od vrste in od debeline nanosa oz. sloja tiskarske barve. Temnejša kot je snov, večja
je njena optična gostota. Optično gostoto lahko merimo v odbiti (refleksijski) ali prepuščeni
(transmisijski) svetlobi.
Splošno je definirana z logaritmičnim razmerjem
D = log
I
1
= log 0
β
I
I – jakost odbite svetlobe s potiskanega filma
I0 – jakost odbite svetlobe z nepotiskanega filma
15
D – optična gostota
β – (odbojni koeficient, odbojnost) – je kot med jakostjo odbite svetlobe I, ki je odbita s
potiskanega filma, v razmerju z intenzivnostjo svetlobe I0 odbite z nepotiskanega (praznega)
filma. Odbojni koeficient β je obratno sorazmeren z debelino filma. Da bo izmerjena vrednost
sorazmerna s spremembo debeline filma, je priporočena vrednost 1/β za izračune optične
gostote, ki jo merimo prvič, potem je logaritem za reproducirane vrednosti ustrezen
nelinearnemu človeškemu vizualnemu zaznavanju.
8.1.1 Refleksijska optična gostota
Podana je v logaritmični vrednosti in je brez enote.
1
DR = log  = − log R
 R
R – delež odbite svetlobe (refleksije)
DR – refleksjska optična gostota
8.2 Izpeljani parametri
8.2.1 Rastrska tonska vrednost
Ločimo navidezno in geometrijsko oz. mehanično rastrsko tonsko vrednost. Navidezna
upošteva naše optično dojemanje količine barvila na papirju, geometrijska pa nam pove
dejanski delež pokrite površine rastrskega polja. Običajno za izračun rastrske tonske vrednosti
uporabljamo Murray-Daviesovo enačbo, Yule-Nielsonovo pa v primeru, ko je potrebno vedeti
podatek o dejanskem deležu pokrite površine rastrskega polja s tiskarsko barvo.
8.2.1.1 Navidezna rastrska tonska vrednost
Izračunamo jo z Murray-Daviesovo enačbo, ki upošteva naše optično dojemanje.
A[%] =
1 − 10 − Da
⋅100 %
1 − 10 − Ds
A – rastrska tonska vrednost (%)
Da – optična gostota rastrskega polja
16
Ds – optična gostota polnega polja
* R=10-Da à refleksija
Ničlano na bel papir.
8.2.1.2 Geometrijska rastrska tonska vrednost
Geometrijsko oz. mehanično rastrsko tonsko vrednost nam podaja Yule-Nielsonova enačba.
A[% ] =
1 − 10
1 − 10
−
Da
n
−
Ds
n
⋅ 100 %
A – rastrska tonska vrednost (%)
Da – optična gostota rastrskega polja
Ds – optična gostota polnega polja
n – Yule-Nielsonov korekcijski koeficient (iz rastrske tonske vrednosti izniči optično past, saj
se del svetlobe ujame pod rastrske pike).Yule-Nielsonov korekcijski koeficient določimo za
različne tiskovne in druge materiale. Njegova vrednost je odvisna od razprševanja svetlobe v
materialu. Koeficient v enačbi izniči vpliv optičnih učinkov, ki jih skupaj povzročata rastrski
ton in tiskovni substrat. Tako je vrednost n za nepremazni papir enak 2,70, za premazni 1,65
in za ofset ploščo 1,20.
8.2.2 Prirast rastrske pike (Dot gian)
Za ocenitev tiskarskega procesa v nasprotju z uporabo materiala, rastrsko tonsko vrednost v
tisku določa merilni klin in referenca kvantitete (reference quantity). Rastrske pike so na
odtisu večje kot na filmu, zaradi svetlobnih pasti in tudi možnosti razlivanja barve, če so
brave zelo slabe kvalitete.
Povečanje rastrske tonske vrednosti (Z, tudi ΔA) se izračuna z rastrsko pokritostjo na filmu
(FF) in preneseno tonsko vrednostjo (FD) na natisnjen substrat tiskovne forme.
Z[%]=FD[%]-FF[%]
17
Slika 11: Nabiranje svetlobe v območju potiskane površine
Slika 12: Gradacijska krivulja in pokritost površine z rastrskimi pikami
8.2.3 Tiskovni kontrast
K [%] =
DV − DR
⋅100 %
DV
18
K – kontrast
DR – optična gostota na poltonskem (srednjetonskem) polju
DV – optična gostota na polnem polju
8.2.4 Ink trapping – navzemanje tiskarskih barv
Navzemanje tiskarskih barv se izračuna iz optične gostote na polnem polju odtisa točk ene,
dveh ali treh procesih barv in v nagibu barvne vrste (linije). Barvno navzemanje nam pove,
koliko odstotkov barve leži čez drugo in kje je barva natisnjena samo na papir (tu velja, da je
vrednost 100%). Obstaja več metod, najbolj znana je metoda po Preucilu.
8.2.4.1 Uporaba za dvobarvni tisk
FA2 [%] =
1
D1+ 2 − D1
⋅ 100%
D2
D1+2 – skupna optična gostota dveh tiskanih barv
D1 – optična gostota barve, ki je bila natisnjena najprej
D2 – optična gostota barve, ki je bila natisnjena nazadnje
Vse vrednosti morajo biti merjene z uporabo filtra z drugo barvo.
8.2.4.2 Tribarvni tisk
FA3 [%] =
2
1
D1+ 2+ 3 − D1+ 2
⋅ 100%
D3
D1+2+3 – skupna optična gostot vseh treh natisnjenih barv
D3 – optična gostota barve, ki je bila natisnjena nazadnje
Vse vrednosti morajo biti izmerjene z uporabo filtra za tretjo (zadnjo) natisnjeno barvo.
19
8.2.5 Zamik barvitosti in posivitev
Določa odstopanje vzorca odtinjene primarne tiskarske barve od idealne. Odstopanje je
prisotno zaradi neusklajenega statusa denzitometra za izbrano skalo tiskarskih barv ali zaradi
mazanja tiskarske barve z barvo iz prvih tiskovnih členov. Po Preucilu:
He =
G=
Dm − Dl
⋅ 100
Dh − Dl
Dl
⋅ 100
Dh
He – zamik barvitosti (%)
Dm – srednje obarvanje
Dl – najnižje obarvanje
Dh – najvišje obarvanje
G – posivitev (%)
8.2.6 Ostale količine, ki jih lahko denzitometer izračuna
Razlika optične gostote (Density difference)
Točkovna pokritost (Dot Area)
Navzemanje (Trap)
Kontrast (Contrast)
Napaka barvnega odtenka (Hue error)
Sivine (Greyness)
Zasičenost (Saturation)
Odlitek, oblika (Cast)
Svetlost (Brightness)
Točkovna analiza (Dot analysis)
20
9 Praktične meritve optične gostote
9.1 Merjenje z denzitometrom
Denzitometer: Gretag-Macbeth D19C
Geometrija merjenja: 2º, status E, brez polarizatorja
Ničlanje na bel standard
9.1.1 Premazan papir
cian
magenta
rumena
črna
bela
podlaga
cian
30%
črna
10%
črna
20%
črna
30%
K
0,69
0,64
0,11
1,53
0,03
0,19
0,26
0,31
0,33
C
1,27
0,2
0,08
1,53
0,03
0,26
0,26
0,31
0,33
M
0,36
1,29
0,15
1,52
0,03
0,12
0,25
0,3
0,32
Y
0,24
0,65
1,25
1,5
0,02
0,08
0,24
0,29
0,31
L*
57,96
49,18
88,89
19,9
97,51
85,63
79,15
75,9
74,49
a*
-34,94
68,51
-3,63
0
0,5
-9,18
0,12
-0,12
-0,35
b*
-49,26
-3,97
91,67
-1,45
-3,7
-17,25
-3,31
-3,28
-3,22
9.1.2 Premazan karton (škatlica Lekadola)
cian
magenta
rumena
črna
bela
podlaga
srebrna
K
0,69
0,58
0,07
1,19
0,03
0,46
C
1,29
0,12
0,03
1,15
0,03
0,47
M
0,36
1,27
0,12
1,24
0,04
0,45
Y
0,27
0,62
1,16
1,35
0,06
0,44
L*
57,65
51,98
91,9
29,97
96,97
65,91
a*
-37,4
74,31
-2,46
2,52
0,92
-1,07
b*
-45,65
-2,29
94,13
6,47
0,82
-1,71
21
Kljub temu, da z denzitometrom ne moramo natančno izmeriti sijočih, kovinskih oz. metalnih
barv, sva izmerili dodatno srebrno procesno barvo na škatlici Lekadola, da bi izmerjene
vrednosti primerjale z vrednostmi nekaj 10% črne barve na premazanem papirju. Glede na
rast gradacijske krivulje, bi se nekoliko ujemale pri 40-50% črne barve.
graf a*(b*)
b*
-60
cian1
120
100
80
60
40
20
0
-20 -20 0
-40
-60
-40
magenta1
rumena1
črna1
bela1
cian2
20
40
60
80
magenta2
rumena2
črna2
a*
bela2
Graf 1: Primerjava vrednosti procesnih barv na premazanem papirju (1) in premazanem kartonu (2) v
ravnini a*b*
Vrednosti L*
1 20
cian1
1 00
magen ta 1
rume na1
L*
80
črn a1
bela1
60
cian2
magen ta 2
40
rume na2
črn a2
20
bela2
0
0
1
2
3
barve
Graf 2: Vrednosti L* za posamezne barve na premazanem papirju (1) in na premazanem kartonu (2)
V ravnini a*b* opazimo večje odstopanje pri magenti in črni, glede na vrednost L* pa se
najbolj razlikujeta črna in rumena barva.
22
9.1.3 Vrednosti bele barve na različnih materialih
Vzorci niso imeli posebej izpostavljenih procesnih barv, zato sva izmerili belo barvo.
Knjiga,
nepramazan
papir
fotopapir
Milka M-Joy,
premazan,
bleščeč
K
0,03
0,06
0,05
C
0,02
0,06
0,06
M
0,03
0,05
0,05
Y
0,05
0,09
0,04
L*
97,57
95,11
95,52
a*
1,91
-0,05
-0,06
b*
-1,79
-0,37
-2,77
Vrednosti bele barve se razlikujejo zaradi beline čistega papirja.
9.1.4 Vrednosti črne barve na različnih materialih
Premazan Premazan
Plastika,
papir
karton
hrapav
material
K
1,53
1,19
1,66
C
1,53
1,15
1,66
M
1,52
1,24
1,65
Y
1,5
1,35
1,63
L*
19,9
29,97
16,55
a*
0
2,52
-0,15
b*
-1,45
6,47
-0,83
Vrednosti črne barve se razlikujejo zaradi uporabe različnih barv za posamezni tiskarski
material, hrapavosti površine in vpojnosti v posamezni material.
9.2 Merjenje v Adobe Photoshopu
Po pričakovanju sva za procesne barve iz barvnih vzorčnikov PANTONE za različne
materiale dobili različne vrednosti.
23
9.2.1 Pantone Solid Coated
cian
magenta
rumena
črna
L*
57
45
89
9
a*
-38
78
-4
0
b*
-46
2
103
0
9.2.2 Pantone solid uncoated
cian
magenta
rumena
črna
L*
58
55
91
33
a*
-24
61
-2
1
b*
-42
0
83
1
9.2.3 Pantone solid matte
cian
magenta
rumena
črna
L*
59
45
89
12
a*
-37
77
-3
1
b*
-45
3
105
0
10 Uporaba denzitometra na AM in FM odtisih
Slika 13: Sivina predstavljena z AM (na sredini) in FM (spodaj) rastrom
Velikost merjene površine za AM raster je 2-5 mm2, za FM raster pa najmanj 7 mm2. Če
bomo z denzitometrom merili na premajhni površini, ne bomo dobili primerljivih rezultatov.
24
Glede na to, da ima odprtina denzitometra diagonalo velikosti 3 mm, pomeni, da je njena
površina enaka dobrim 7 mm2.
Slika 14: AM raster – spreminja se velikost pik, njihova lega je konstantna. Velikost merilne odprtine
mora obsegati vsaj 10-15 rastrskih linij.
Slika 15: FM raster – velikost pik je enaka, spreminja se razpored in gostota
25
11 Zaključek
Refleksijski denzitometer je nepogrešljiva naprava v grafiki in tisku, za merjenje in
preverjanje odtisov in barv. Kljub temu, da je denzitometer v bistvu naprava, ki meri le
optično gostoto, lahko veliko količin izračuna s pomočjo nekaj meritev. Izmerjene vrednosti
optične gostote se za posamezne tiskarske materiale razlikujejo, saj se razlikujejo že njihove
procesne barve (meritve s pomočjo Adobe Photoshopa). Prav tako pa na kvaliteto meritev
vpliva še veliko drugih faktorjev. Da bi bile meritve čim bolj natančne, so za to predpisani
standardizirani pogoji merjenja.
26
12 Literatura
1) Manfred Aull, Tehnologija tiska (učbenik in delovni zvezek) 215-218 str.
2) Kipphan Helmut, Handbook of Print Media 100-140 str.
3) Adams Dolin, Printig Technology 5E, 75-83 str.
4) FIRST Second Edition (Flexografolic Image Reproduction)
5) Kumar M., Standardizacija izrade i ekspoloatacija tiskovne forme za pošni tisak. 4042 str.
6) Flexo Printing Technology, DFTA, St. Gallen, Coating 2000, str. 334-339.
7) https://guide.symplicity.com/snapshots/15001
8) http://www.tavija.si/df_povezave.htm
27