1. No category

VKLJUČENE SPREMEMBE ŠP – POSODOBLJENO – MAREC 2014
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA
VLOGA
ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K INTERDISCIPLINARNEMU PODIPLOMSKEMU
MAGISTRSKEMU ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO,
FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO, FAKULTETE ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO in
EKONOMSKO–POSLOVNE FAKULTETE
UNIVERZE V MARIBORU
GOSPODARSKO INŽENIRSTVO
(2. STOPNJA)
Vrsta programa: Podiplomski magistrski študijski program
Naziv programa: Gospodarsko inženirstvo
Stopnja: 2. stopnja
Maribor, marec 2014
Pri pripravi interdisciplinarnega magistrskega študijskega programa Gospodarsko inženirstvo je
sodeloval Svet Gospodarskega inženirstva v sestavi:
1. red. prof. dr. Andrej POLAJNAR – Fakulteta za strojništvo,
2. doc. dr. Iztok PALČIČ – Fakulteta za strojništvo,
3. izr. prof. dr. Marjan GOLOB – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
4. izr. prof. dr. Peter CAFUTA – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
5. red. prof. dr. Mirko PŠUNDER – Fakulteta za gradbeništvo,
6. doc. dr. Andrej ŠTRUKELJ – Fakulteta za gradbeništvo,
7. red. prof. dr. Anton HAUC – Ekonomsko-poslovna fakulteta,
8. mag. Igor VREČKO – Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Operativno je pripravila vlogo za magistrski študij delovna skupina Sveta GING v sestavi:
1. doc. dr. Iztok PALČIČ – Fakulteta za strojništvo – vodja projekta,
2. izr. prof. dr. Marjan GOLOB – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
3. dr. Nataša ŠUMAN – Fakulteta za gradbeništvo,
4. mag. Igor VREČKO – Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Magistrski študijski program »Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništva« (GING-G) je pripravila
Operativna skupina za prenovo študijskega programa GING-G, ki je delovala kot podskupina
Delovne skupine za prenovo študijskih programov na Fakulteti za gradbeništvo (FG) Univerze v
Mariboru (UM).
Končno sestavo operativne skupine je imenovala Komisija za študijske zadeve FG UM na svoji 24.
seji dne 20.4.2006.
Operativno skupino za prenovo študijskega programa so sestavljali:
•
doc. dr. Andrej ŠTRUKELJ (vodja študijskega programa),
•
red.prof.dr. Mirko PŠUNDER,
•
red. prof. dr. Danijel REBOLJ,
•
red.prof.dr. Anton HAUC,
•
mag. Igor VREČKO,
•
Nataša ŠUMAN,
•
Zoran PUČKO.
Pri pripravi akreditacijske vloge za pridobitev mnenja o prenovljenem podiplomskem magistrskem
študijskem programu GING-G so sodelovali še naslednji sodelavci fakultete:
•
Danijela DVORNIK PERHAVEC,
•
Damijana ZLATOLAS,
•
Branko BOHINEC,
•
Martina PEČOVNIK.
Podiplomski magistrskii študijski program »Gospodarsko inženirstvo smer strojništvo« (GING-S) je
pripravila Delovna skupina za prenovo študijskih programov na Fakulteti za strojništvo (FS)
Univerze v Mariboru (UM). Končno sestavo operativne skupine je imenoval senat FS UM na svoji
35. seji dne 27. 6. 2006.
Operativno skupino za prenovo študijskega programa so sestavljali:
red. prof. dr. Andrej POLAJNAR,
doc. dr. Iztok PALČIČ.
•
•
Pri pripravi akreditacijske vloge za pridobitev mnenja o prenovljenem podiplomskem magistrskem
študijskem programu GING-S so sodelovali še naslednji sodelavci fakultete:
•
red. prof. dr. Zoran Ren,
•
red. prof. dr. Matjaž Hriberšek,
•
izr. prof. dr. Borut Buchmeister,
•
Suzana Pšajt,
2
•
•
Darja Novak,
Mateja Novak.
Senat Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) je na svoji 9. seji Senata,
dne 28. 3. 2008, zadolžil člane Komisije za študijske zadeve, da pripravijo drugostopenjske,
magistrske študijske programe FERI. V pripravi programov so sodelovali naslednji sodelavci:
•
dr. Bojan Grčar, redni profesor, prodekan za izobraževalno dejavnost in predsednik Študijske
komisije, ki je koordinirala delo na pripravi programov FERI,
•
dr. Nenad Muškinja, izredni profesor, področje avtomatike in robotike,
•
dr. Riko Šafarič, redni profesor, koordinator programa Mehatronike,
•
dr. Tomaž Dogša, izredni profesor, koordinator programa Elektrotehnike, področje elektronike,
•
dr. Anton Hamler, redni profesor, področje močnostne elektrotehnike,
•
dr. Tatjana Kapus, izredna profesorica, koordinatorica programa Telekomunikacij,
•
dr. Marjan Družovec, docent, koordinator programa Medijskih komunikacij,
•
dr. Tatjana Petek, izredna profesorica, področje matamatike in fizike,
•
dr. Peter Cafuta, izredni profesor, koordinator programa GING,
•
dr. Janez Brest, izredni profesor, koordinator programa Računalništvo in informacijske
tehnologije,
•
dr. Nikola Guid, redni profesor, področje računalništva,
•
dr. Vili Podgorelec, izredni profesor, koordinator programa Informatika in tehnologije
komuniciranja.
Podiplomski magistrski študijski program GING-E je v sodelovanju z Inštitutom za avtomatiko,
Inštitutom za elektroniko in telekomunikacije, Inštitutom za močnostno elektrotehniko in Inštitutom
za matematiko in fiziko pripravila delovna podskupina, sestavljena iz naslednjih članov:
•
dr. Bojan Grčar – prodekan za izobraževalno dejavnost in predsednik Komisije za študijske
zadeve,
•
dr. Nenad Muškinja, izredni profesor,
•
dr. Tomaž Dogša, izredni profesor,
•
dr. Marjan Golob, izredni profesor,
•
dr. Peter Cafuta, izredni profesor,
•
dr. Anton Hamler, redni profesor
•
dr. Tatjana Petek, izredna profesorica.
Pri pripravi akreditacijske vloge so sodelovali še naslednji sodelavci in sodelavke: dr. Borut Žalik,
redni profesor in prodekan za raziskovalno dejavnost, dr. Zdravko Kačič, redni profesor in prodekan
za finančne zadeve, dr. Tatjana Welzer Družovec, redna profesorica in koordinatorica programa za
vseživljensko učenje in mobilnost študentov in strokovne sodelavke: Lidija Koludrovič, Darja Vizjak,
Suzana Pušauer, Marlenka Dolšak, Lidija Kokol in Mojca Markovič.
Pri pripravi akreditacijske vloge za pridobitev mnenja o podiplomskem magistrskem študijskem
programu GING so sodelovali še naslednji sodelavci Ekonomsko-poslovne fakultete:
•
Hedvika DOBAJ,
•
Zalka BOŽIČ,
•
Simona KRAJNC,
•
Irena FORŠTNARIČ,
•
Franjo ŠAHO,
•
Ines GUSEL,
•
Peter ŽERJAL,
•
Sanja KOCIJAN,
•
Zdenka PAŠIČ,
•
Vera JANŽEKOVIČ.
K nastanku programa so z opisi učnih enot prispevali tudi vsi predlagani nosilci predmetov.Testni
izračun za oceno stroškov izvedbe študija GING za vse tri smeri je pripravil Iztok Slatinek iz
Računalniškega centra Univerze v Mariboru.
3
KAZALO VSEBINE
1.
Predlagatelj in utemeljitev vloge ............................................................................................... 5
1.1
1.2
Podatki o predlagatelju ...................................................................................................................... 5
Kratka utemeljitev vloge .................................................................................................................. 20
2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu
programu....................................................................................................................................... 23
3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskemu programu ............................. 23
4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo ............................................ 26
4.1
4.2
4.3
4.4
4.5
4.6
4.7
4.8
4.9
4.10
4.11
4.12
4.13
4.14
5.
6.
7.
Splošni podatki o programu ............................................................................................................ 26
Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc .............. 28
Podatki o mednarodni primerljivosti programa................................................................................ 33
Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda ...................................................... 55
Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti ........................................................ 90
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa ....................................................................... 113
Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred
vpisom v program .......................................................................................................................... 117
Načini ocenjevanja ........................................................................................................................ 118
Pogoji za napredovanje po programu ........................................................................................... 119
Določbe o prehodih med programi ................................................................................................ 121
Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija ................................................................................ 123
Pogoji za dokončanje študija......................................................................................................... 124
Pogoji za dokončanje posameznih delov programa ..................................................................... 124
Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova ........................................................................ 124
Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje ............................................................................. 124
5.1
5.2
Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa ............................... 124
Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje študijskega programa .............................. 125
7.1
7.2
Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov ........................................................................... 125
Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih relevantnih združenj
delodajalcev .................................................................................................................................. 137
Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja ................................... 125
Zaposljivost diplomantov ...................................................................................................... 125
8. Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti ..... 138
9. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa, in
predvideni viri .............................................................................................................................. 138
10. Evalvacijski postopki programa ............................................................................................ 139
4
1. Predlagatelj in utemeljitev vloge
1.1
Podatki o predlagatelju
Predlagatelj vloge za pridobitev soglasja k podiplomskemu magistrskemu interdisciplinarnemu
študijskemu programu Gospodarsko inženirstvo (GING) je Univerza v Mariboru v sodelovanju
Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za strojništvo, Fakultete za elektrotehniko, računalništva in
informatiko ter Ekonomsko-poslovne fakultete. V nadaljevanju sledi opis posameznih partnerjev pri
študijskem programu GING.
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO (FG)
Leto ustanovitve: Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru deluje od 01. 01. 1995 po
razdružitvi leta 1985 tedanje Tehniške fakultete, UM, na 4 samostojne fakultete.
Naslov:
Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo
Smetanova ulica 17, 2000 Maribor
Dislocirana enota Celje:
Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo
Mariborska cesta 2, 3000 Celje
Kontaktna oseba:
doc. dr. Andrej Štrukelj
e-mail: [email protected]
tel: 02 22 94 352
GSM: 041 782 532
Zgodovina Fakultete za gradbeništvo v Mariboru:
1959 – Višja tehniška šola (oddelek gradbeništvo 1960)
1973 – Visoka tehniška šola (oddelek gradbeništvo)
1985 – Tehniška fakulteta (oddelek gradbeništvo)
1995 – Fakulteta za gradbeništvo
Število, ime in vrsta akreditiranih oz. že izvajanih študijskih programov zavoda:
Fakulteta za gradbeništvo ponuja dodiplomske študijske programe na univerzitetni in visokošolski
strokovni ravni:
Študijski programi 1. stopnje (univerzitetni programi), ki se razpisujejo od študijskega leta
2007/2008:
• Arhitektura UN
• Gradbeništvo UN
• Gospodarsko inženirstvo, smer Gradbeništvo GING UN
• Prometno inženirstvo UN
Univerzitetni »nebolonjski« študijski programi:
• Gradbeništvo UN
• Gospodarsko inženirstvo, gradbeniška smer GING UN
• Promet UN
5
Študijska programa 1. stopnje (visokošolska strokovna programa, ki se izvajata v Mariboru in
Celju), ki se razpisujeta od študijskega leta 2009/2010:
• Gradbeništvo VS
• Prometno inženirstvo VS
Visokošolska strokovna »nebolonjska« programa (izvajata se v Mariboru in Celju):
• Gradbeništvo VS
• Promet VS
Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov je predstavljeno v spodnjih tabelah.
Tabela 1: Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov za dodiplomski študij
Študijsko leto
2008/09
2007/08
2006/07
2005/06
2004/05
1
Število študentov
Študijski program
Gradbeništvo UN – B 1
104
44
148
diplomantikoled. leto
0
Prometno inž. UN – B
19
15
34
0
GING UN- B
50
29
79
0
Arhitektura UN- B
66
53
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4. letnik
absolve.
Σ
119
0
30
106
25
14
5
32
7
14
13
51
8
Gradbeništvo UN
34
42
Promet UN
13
GING-G UN
24
Gradbeništvo VS
163
95
76
49
383
26
Promet VS
135
37
37
35
244
28
Gradbeništvo UN- B
114
114
0
Prometno inž. UN – B
40
40
0
GING-G UN – B
69
69
0
Arhitektura UN – B
65
65
0
Gradbeništvo UN
38
44
31
23
136
20
Promet UN
10
GING-G UN
21
15
5
10
40
13
14
15
17
67
9
Gradbeništvo VS
163
80
57
42
342
23
Promet VS
140
37
36
33
246
29
Gradbeništvo UN
88
44
36
25
37
230
19
Promet UN
44
14
7
10
21
96
15
GING-G UN
62
18
17
18
17
132
14
Gradbeništvo VS
164
73
43
57
337
23
Promet VS
148
39
34
48
269
32
Gradbeništvo UN
70
42
24
38
20
194
12
Promet UN
37
11
13
22
8
91
12
GING-G UN
57
18
16
18
12
121
7
Gradbeništvo VS
164
53
60
61
338
30
Promet VS
161
31
55
Gradbeništvo UN
90
29
44
Promet UN
49
8
GING-G UN
64
15
Gradbeništvo VS
167
63
Promet VS
151
59
B – bolonjski programi
6
51
298
30
24
43
230
22
25
8
30
120
14
22
12
26
139
12
64
43
337
31
54
46
310
33
Fakulteta za gradbeništvo ponuja naslednje podiplomske »nebolonjske« študijske programe,
magistrske in doktorske.
• Gradbeništvo
• Promet
• Jedrska energetika
• Gradbena informatika
Fakulteta za gradbeništvo ponuja naslednje študijske programe 3. stopnje, ki se razpisujejo
od študijskega leta 2009/2010:
• Gradbeništvo
• Prometno inženirstvo
• Jedrska energetika in tehnologije
Tabela 2: Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov za podiplomski
študij
Število študentov
Študijsko leto
08/09
07/08
06/07
05/06
04/05
1. letnik
Študijski program
2. letnik
3. letnik
4. letnik
Σ
diplomanti
(koledar. leto)
mag
dok
0
3
1
0
0
0
0
0
0
0
mag2
11
4
0
1
11
edok 3
1
1
0
0
4
mag
2
2
1
0
9
edok
3
1
0
2
dok4
3
3
1
0
0
edok
4
1
0
0
1
dok
0
0
3
1
1
edok
1
0
0
0
1
25
11
6
2
29
Promet
3
0
7
1
0
0
0
0
11
5
0
Jedrska energetika
1
1
1
0
3
0
2
0
8
1
0
Gradbena informatika
0
0
0
0
1
0
0
0
1
0
1
Gradbeništvo
13
2
5
1
1
1
1
2
26
0
3
Promet
5
1
10
0
0
2
0
0
18
3
0
Jedrska energetika
0
0
0
0
2
0
0
0
2
2
0
Gradbena informatika
0
0
1
0
0
0
0
0
1
0
0
Gradbeništvo
8
1
7
3
1
2
3
1
26
1
0
Promet
14
0
4
2
0
0
2
0
22
5
0
Jedrska energetika
1
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
Gradbena informatika
2
0
2
0
0
0
1
0
5
0
0
Gradbeništvo
11
3
3
1
1
1
0
2
22
2
3
Promet
5
2
6
0
5
0
0
0
18
5
0
Jedrska energetika
1
0
0
0
0
0
0
0
1
0
1
Gradbena informatika
2
1
0
0
1
0
0
0
4
0
0
Gradbeništvo
Promet
Jedrska energetika
Gradbena informatika
Gradbeništvo
Tabela 3 prikazuje število zaposlenih delavcev Fakultete za gradbeništvo po posameznih
delovnih mestih. Ločeno so predstavljeni podatki skupno zaposlenih in tudi podatki brez
delavcev z 1/5 zaposlitvijo.
2
mag – magistrski študij (1. in 2. letnik)
edok – enovit doktorski študij (1., 2., 3. in 4. letnik)
4
dok – doktorski študij – po opravljenem magisteriju (3. in 4. letnik)
3
7
Tabela 3: Število in vrsta zaposlenih na dan 31.08.2009
Delovno mesto
Število
Brez 1/5
Redni profesor
9
9
Izredni profesor
12
10
Docent
16
15
Višji predavatelj
6
6
Predavatelj
6
4
Učitelj tujega jezika
1
1
Učitelj športne vzgoje
1
1
Asistent
30
26
Σ pedagoški
81
72
Raziskovalec
3
3
Višji raziskovalec
2
1
Raziskovalec NR
2
2
Tehniški sodelavec
5
5
Višji strokovni sodelavec
1
1
Σ raziskovalci, TS
13
12
Tajnik fakultete
1
1
Administrativni delavec
16
16
Knjižničar
1
1
Tehnično vzdrževalna dela
4
4
Σ administracija
22
22
Σ Vsi
116
106
Število
Brez 1/5
Delovno mesto
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO (FS)
Leto ustanovitve: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru je bila ustanovljena leta
1959.
Naslov:
Univerza v Mariboru
Fakulteta za strojništvo
Smetanova ulica 17
2000 Maribor
Dislocirana enota Kranj:
Center za izobraževanje in kulturo, Ljudska univerza Kranj
Cesta Staneta Žagarja 1, 4000 Kranj
Tehnološki šolski center Nova Gorica
Cankarjeva 10, 5000 Nova Gorica
8
Šola za strojništvo Škofja Loka
Podlubnik 1 b, 4220 Škofja Loka
Dvojezična srednja šola Lendava
Kolodvorska ulica 2e, 9220 Lendava
Kontaktna oseba:
red. prof. dr. Franc Zupanič, prodekan za izobraževalno dejavnost
e-mail: [email protected]: 02 22 07 863
Zgodovina Fakultete za strojništvo:
Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru (FS) je formalno nastala v začetku leta 1995.
Njena geneza pa je stara kar spoštljivih 40 let. Strojni in tekstilni oddelek leta 1959
ustanovljene Višje tehniške šole (drugi se je pridružil prvemu deset let kasneje in tekstilstvo
je tudi danes sestavni del novoustanovljene fakultete) sta začela z delom že jeseni istega
leta.
Leta 1973 je Višja tehniška šola prerasla v Visoko tehniško šolo in prav strojništvo kot
vseskozi najmočnejši oddelek šole so jeseni istega leta prvi vpisali študente v tretji letnik,
prednjačili pa si tudi pri uvedbi podiplomskega študija za pridobitev naslovov magister in
doktor tehniških znanosti, ki se je začel leta 1976.
Leta 1975 je postala Visoka tehniška šola sestavni del tedaj ustanovljene Univerze v
Mariboru, deset let kasneje pa se je preimenovala v tehniško fakulteto. Od takrat je oddelek
za strojništvo v okviru Visoke tehniške šole oz. Tehniške fakultete dejansko deloval kot
zaokrožena samostojna enota s študijskima programoma strojništva in tekstilstva.
Od leta 1995 naprej pa FS nadaljuje svoje delo kot razvita univerzitetna pedagoška in
znanstvena ustanova z relevantnimi referencami in razvejanim sodelovanjem s podobnimi
ustanovami doma in v svetu.
Število, ime in vrsta akreditiranih oz. že izvajanih študijskih programov zavoda:
Fakulteta za strojništvo ponuja dodiplomske študijske programe na univerzitetni in
visokošolski strokovni ravni ter podiplomske programe:
bolonjski:
• Strojništvo (1. stopnja VS in UN, 3. stopnja - DR)
• Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo (1. stopnja UN)
• Mehatronika (1. stopnja UN)
• Oblikovanje in tekstilni materiali (1. stopnja UN, 2. stopnja - MAG)
• Tehnologije tekstilnega oblikovanja (1. stopnja VS)
• Tehniško varstvo okolja (3. stopnja - DR)
nebolonjski:
• Strojništvo (VS in UNI dodiplomski, podiplomski MAG in DR)
• Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo (UNI dodiplomski)
• Tekstilstvo (VS in UNI)
• Tekstilna tehnologija (podiplomski MAG in DR)
• Tehniško varstvo okolja (podiplomski MAG in DR)
Spodnje tabele prikazuje število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov na
Fakulteti za strojništvo.
9
Tabela 4: Število vpisanih študentov na bolonjskih dodiplomskih študijskih programih
ŠTUD.
LETO
2006/07
2007/08
2008/09
Strojništvo
Gospodarsko
inženirstvo – smer
Strojništvo
Mehatronika
UN
UN
32
42
27
49
UN
Redno
Izredno
100
7
167
9
Oblikovanje in
tekstilni materiali
SKUPAJ
UN
Redno
36
41
55
Izredno
2
3
3
38
210
325
Tabela 5: Število vpisanih študentov na nebolonjskih dodiplomskih študijskih
programih
ŠTUD.
LETO
2003/04
2004/05
2005/06
2006/07
2007/08
2008/09
Strojništvo
GING –
Strojništvo
UNI
Tekstilstvo
UNI
VS
UNI
VS
194
231
264
297
199
161
446
397
337
358
376
329
59
33
23
15
8
1
288
231
170
115
133
107
94
89
81
86
55
31
Izredno vpisani
Maribor
213
160
141
95
83
82
disloc.e
n.
101
77
68
62
48
48
SKUPAJ
1395
1218
1084
1028
902
759
Tabela 6: Število vpisanih študentov na podiplomskih študijskih programih
ŠTUD.
LETO
2003/04
2004/05
2005/06
2006/07
2007/08
2008/09
Strojništvo
SPEC.
21
18
18
18
18
52
MAG.
88
72
67
35
35
37
DR.
7
6
8
13
20
23
Tehniško varstvo
okolja
MAG.
DR.
70
1
50
5
33
6
17
8
19
11
16
9
Tekstilna tehnologija
SPEC.
2
1
1
1
0
1
MAG.
7
3
3
2
2
1
DR.
2
3
4
3
2
4
SKUPAJ
198
158
140
97
107
143
Tabela 7: Število diplomantov na nebolonjskih dodiplomskih študijskih programih
STROJNIŠTVO
Koledarsko leto
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Koledarsko leto
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Redni
24
49
20
15
26
41
UNI
Izredni
2
3
0
1
0
Redni
31
24
27
33
30
25
VS
Izredni
36
40
54
37
33
31
TEKSTILSTVO
UNI
VS
Redni
Izredni
Redni
Izredni
8
4
38
2
14
0
37
7
14
0
31
2
11
0
32
1
8
0
27
3
5
0
12
1
10
SKUPAJ
91
115
104
85
90
97
SKUPAJ
52
58
47
44
28
18
Koledarsko
leto
2003
2004
2005
2006
2007
2008
GING STROJNIŠTVO
UNI
21
19
16
18
15
8
Tabela 8: Število diplomantov na podiplomskih študijskih programih (specialisti,
magistri in doktorji znanosti)
Koled.
leto
2003
2004
2005
2006
2007
2008
SKUPAJ
STROJNIŠTVO
SPEC.
7
5
2
5
1
6
26
MAG.
11
7
8
7
5
9
47
DR.
9
9
8
10
2
3
41
TEHNIŠKO VARSTVO
OKOLJA
MAG.
DR.
7
0
8
0
6
0
8
3
9
2
6
1
44
6
TEKSTILNA
TEHNOLOGIJA
SPEC.
MAG.
DR.
0
5
1
1
7
5
0
2
4
0
1
2
0
0
1
0
1
2
1
16
15
SKUPAJ
40
42
30
36
20
28
196
Tabela 9: Število in vrsta zaposlenih
Delovno mesto
dekan
redni profesor
izredni profesor
docent
višji predavatelj
učitelj tujega jezika
učitelj športne vzgoje
asistent z dr.
asistent z mag.
stažist asistent z mag.
asistent
tehniški sodelavec
znanstveni sodelavec
višji raziskovalec
višji strok. sodelavec
samostojni raziskovalec
raziskovalec
mladi raziskovalec
strokovne službe
SKUPAJ
2003
10
13
23
3
2
1
17
20
1
14
34
5
1
8
11
35
35
233
2004
11
19
17
4
2
1
19
18
10
31
6
14
7
25
36
220
2005
10
17
17
3
1
1
21
16
10
31
9
12
6
26
36
216
2006
1
10
22
13
2
1
1
27
10
7
29
1
14
9
13
22
36
218
2007
1
13
20
14
1
1
33
8
7
28,5
1
15
5,5
6
24
36
213
2008
1
13
20
13
1
1
1
32
9
5
29,5
1
12
6,5
5
24
36
210
2009
1
16
19
11
1
1
1
37
5
2
27,5
2
15,5
4
4
24
36
207
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO (FERI))
Predlagatelj vloge za pridobitev soglasja k študijskemu programu druge stopnje
Elektrotehnike je Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko.
11
Predlagatelj:
Naslov:
Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Smetanova 17
2000 Maribor
Kontaktna oseba:
Telefon:
Telefaks:
Elektronska pošta:
prof. dr. Bojan Grčar, prodekan za izobraževalno dejavnost
(02) 220 70 71
(02) 220 72 72
[email protected]
Pričetki današnje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) segajo
daleč nazaj v leto 1959, ko je bila na iniciativo mariborskih gospodarskih organizacij in
strokovnih združenj ustanovljena Višja tehniška šola. Maribor je bil tedaj najbolj razvito
industrijsko središče v Sloveniji in je čutil veliko potrebo po kadrih z višješolsko izobrazbo.
Višja šola, postavljena v to industrijsko okolje, je najlažje in najhitreje zadovoljila velike
kadrovske potrebe. Razvita industrija pa je šoli pomagala z visoko kvalificiranim in
znanstvenim kadrom z bogatimi praktičnimi izkušnjami. Takoj naslednje leto, spomladi leta
1960, je stekel študij elektrotehnike. Za izobraževanje inženirjev elektrotehnike sta bili sprva
na voljo dve smeri: za jaki in šibki tok, ki sta se kasneje preimenovali v močnostno
elektrotehniko in elektroniko.
Leta 1973 je Višja tehniška šola prerasla v Visoko tehniško šolo, ta pa leta 1985 v Tehniško
fakulteto. Drugostopenjski študij na oddelku za elektrotehniko Visoke tehniške šole je bil
uveden jeseni leta 1975, leta 1977 pa še podiplomski študij. V letu 1984 smo pričeli s
študijem računalništva in informatike. V študijskem letu 1993/1994 se je pričel tudi
interdisciplinarni študij gospodarskega inženirstva za področje elektrotehnike, ki ga je začel
oddelek Elektrotehnike, računalništva in informatike Tehniške fakultete izvajati skupaj z
Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru. Leta 1995 se je Tehniška fakulteta razdelila na
štiri samostojne fakultete, med katerimi je tudi današnja Fakulteta za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko. V študijskem letu 2001/2002 smo pričeli izvajati univerzitetni
študijski program Telekomunikacije, v študijskem letu 2002/2003 pa še univerzitetni študijski
program Medijske komunikacije.
Na fakulteti izvajamo v višjih letnikih še stare visokošolske strokovne in univerzitetne
študijske programe Elektrotehnike, Računalništva in informatike, Medijskih komunikacij ,
Gospodarskega inženirstva in Telekomunikacij. Univerzitetne študijske programe sestavljajo:
• univerzitetni študijski program Elektrotehnika, s smermi: Avtomatika, Elektronika,
Močnostna elektrotehnika in Mehatronika,
• univerzitetni študijski program Računalništvo in informatika, s smermi: Programska
oprema in Informatika,
• univerzitetni študijski program Telekomunikacije,
• univerzitetni študijski program Medijske komunikacije, s smermi: RTV produkcija in
interaktivna grafična komunikacija in
• univerzitetni interdisciplinarni študijski program Gospodarsko inženirstvo – smer
elektrotehnika.
Visokošolske strokovne študijske programe pa sestavljajo:
• visokošolski strokovni študijski program Elektrotehnika, s smermi: Avtomatika,
Elektronika, Močnostna elektrotehnika in Telekomunikacije in
• visokošolski strokovni študijski program Računalništvo in informatika, s smermi:
Programska oprema, Informatika in Logika in sistemi.
12
V študijskem letu 2007/2008 smo prenovili vse naše študijske programe skladno z bolonjsko
deklaracijo, kar omogoča vključitev naše fakultete v širši evropski akademski prostor. Na
Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je tako s študijskim letom 2007/2008
na voljo sedem dodiplomskih univerzitetnih študijski programov prve stopnje, trije
visokošolski strokovni študijski programi prve stopnje in en študijski program druge stopnje:
• univerzitetni študijski program prve stopnje Elektrotehnika,
• univerzitetni študijski program prve stopnje Računalništvo in informacijske tehnologije,
• univerzitetni študijski program prve stopnje Informatika in tehnologije komuniciranja,
• univerzitetni študijski program prve stopnje Telekomunikacije,
• univerzitetni študijski program prve stopnje Medijske komunikacije,
• univerzitetni interdisciplinarni študijski program prve stopnje Gospodarsko inženirstvo
– smer Elektrotehnika,
• univerzitetni interdisciplinarni študijski program prve stopnje Mehatronika,
• visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Elektrotehnika,
• visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Računalništvo in informacijske
tehnologije,
• visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Informatika in tehnologije
komuniciranja in
• evropski študijski program druge stopnje Daljinsko vodenje v sodelovanju s tujimi
evropskimi univerzami.
Vsi dodiplomski študijski programi prve stopnje so triletni in obsegajo po 180 ECTS, študijski
program druge stopnje Daljinsko vodenje pa je dvoleten s 120 ECTS.
V spodnji tabeli so zbrani podatki o številu vpisanih rednih in izrednih študentov v vse letnike
ter absolventih za zadnjih šest študijskih let.
Tabela 10: Število vpisanih dodiplomskih študentov v zadnjih šestih študijskih letih
UN redni
UN izredni
VS redni
SKUPAJ
redni in izredni
(UN + VS)
VS izredni
Štud.
leto
1.–5.
letnik
Absolv.
Skupaj
1.–5.
letnik
Absolv.
Skupaj
1.–3.
letnik
Absolv.
Skupaj
1.–3.
letnik
Absolv.
Skupaj
1.–5.
letnik
Absolv.
Skupaj
2003/04
893
79
972
98
0
98
775
166
941
360
0
360
2126
245
2371
2004/05
952
107
1059
126
0
126
711
157
868
347
0
347
2136
264
2400
2005/06
978
102
1080
124
0
124
721
105
826
321
0
321
2144
207
2351
2006/07
1022
147
1169
98
2
100
794
106
900
186
2
188
2100
257
2357
2007/08
1085
217
1302
112
7
119
735
202
937
184
13
197
2116
439
2555
2008/09
1143
156
1299
95
13
108
741
130
871
142
14
156
2121
313
2434
Spodnji tabeli podajata število diplomantov rednega in izrednega študija v zadnjih šestih
študijskih letih. Skupno število vseh diplomantov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko in njenih prednic na dodiplomskem študiju po posameznih študijskih programih
prikazuje Tabela 11. Na univerzitetnem študijskem programu Telekomunikacije je v letu 2006
diplomiral prvi študent, na univerzitetnem študijskem programu Medijske komunikacije pa v
letu 2007, medtem ko diplomantov programa Mehatronika še ni. Prve generacije diplomantov
pričakujemo v študijskem letu 2010/2011.
13
Tabela 11: Število diplomantov rednega študija v zadnjih šestih letih
ELEKTROTEHNIKA
LETO
RAČUNALNIŠTVO IN
INFORMATIKA
VŠ
VS
UN
17
16
GINGE
UN
TK
MK
UN
UN
9
-
-
112
-
-
122
VŠ
VS
UN
2003
-
42
28
2004
-
48
27
-
19
20
8
20
SKUPAJ
2005
-
47
49
-
22
13
-
-
151
2006
-
46
43
-
17
32
10
1
-
149
61
29
-
28
-
25
37
43
7
6
10
11
5
11
207
170
2007
2008
-
59
45
Tabela 12: Število diplomantov izrednega študija v zadnjih šestih letih
RAČUNALNIŠTVO IN
INFORMATIKA
VŠ
VS
UN
ELEKTROTEHNIKA
LETO
GING-E
TK
MK
UN
UN
UN
SKUPAJ
VŠ
VS
UN
2003
-
43
3
-
-
-
-
46
2004
-
22
4
-
1
-
-
27
2005
-
26
4
-
1
1
-
32
2006
-
28
5
-
1
2
-
36
2007
-
21
9
-
5
2
-
37
2008
-
16
8
-
7
1
-
1
4
37
VS: visokošolski strokovni študijski program,
VŠ: višješolski študijski program,
UN: univerzitetni študijski program
GING-E: Gospodarsko inženirstvo – smer Elektrotehnika
TK: univerzitetni študijskih program Telekomunikacije
MK: univerzitetni študijski program Medijske komunikacije
Tabela 13: Skupno število diplomantov FERI na dodiplomskem študiju
OBDOBJE
redni
1962 – 2008
izredni
1963 – 2008
SKUPAJ
redni + izredni
1962 – 2008
ELEKTROTEHNIKA
RAČUNALNIŠTVO IN
INFORMATIKA
VS
UN
VŠ
GING-E
TK
MK
UN
UN
UN
SKUPAJ
VŠ
VS
UN
1569
383
1336
111
142
453
127
22
16
4159
860
374
162
9
27
6
-
1
4
1443
2429
757
1498
120
169
459
127
23
20
5602
Na fakulteti smo pričeli s postopekom akreditacije tudi za podiplomske študijske programe 3.
stopnje, ki bo organiziran skladno z bolonjsko dekleracijo tako, da bo trajal tri leta v obsegu
180 ECTS kreditnih točk.
Na obstoječem podiplomskem študiju za pridobitev magisterija znanosti, ki traja dve leti, in
doktorata znanosti, ki traja štiri leta, izvaja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko tri študijske programe:
• program Elektrotehnika,
• program Računalništvo in informatika in
• program Elektronska vakuumska tehnologija.
14
Študijska programa za pridobitev magisterija in doktorata znanosti se prvi dve leti izvajata na
enak način. Podiplomski študent mora opraviti predpisano število izpitov in dokazati
raziskovalne sposobnosti. V kolikor je opravil obveznosti v prvih dveh letih z dovolj visoko
oceno, lahko nadaljuje študij v programu za pridobitev doktorata znanosti, ne da bi pred tem
izdelal magistrsko nalogo. Tretje in četrto leto se program za pridobitev doktorata znanosti
izvaja kot individualno raziskovalno delo. Študent, ki v prvih dveh letih podiplomskega študija
ni dosegel dovolj visoke ocene, mora pred vpisom v doktorski študij opraviti zagovor
magistrske naloge.
Tabela 14: prikazuje število vpisanih podiplomskih študentov v zadnjih šestih študijskih letih.
Podatki o vpisu v 3. in 4. letnik zajemajo vse študente na doktorskem študiju, tako tiste, ki so
na doktorskem študiju po zaključenem magisteriju, kot tudi študente na direktnem
doktorskem študiju.
Tabela 14: Število vpisanih podiplomskih študentov v zadnjih šestih študijskih letih
Št. leto
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4. letnik SKUPAJ
2003/04
55
47
20
15
137
2004/05
53
42
19
28
142
2005/06
45
33
18
20
116
2006/07
45
27
24
19
115
2007/08
56
53
11
27
147
2008/09
48
62
21
33
164
Tabela 15 prikazuje število magistrov in doktorjev znanosti po posameznih podiplomskih
študijskih programih v zadnjih šestih koledarskih letih in tudi skupno.
Tabela 15: Število diplomantov podiplomskega študija v zadnjih šestih koledarskih
letih
LETO
ELEKTROTEHNIKA
RAČUNALNIŠTVO IN
INFORMATIKA
ELEKTRONSKA
VAKUUMSKA
TEHNOLOGIJA
D
M
D
M
D
M
2003
7
7
4
7
1
-
2004
8
8
3
4
-
-
2005
5
9
7
3
-
-
2006
6
9
4
4
-
-
2007
6
7
8
2
-
-
2008
SKUPAJ
2003 – 2008
SKUPAJ
1979 – 2008
5
5
3
3
-
-
37
45
29
23
1
-
97
191
62
103
4
3
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko se ves čas svojega obstanka zaveda
svojega temeljnega poslanstva – to je vzgoje in izobraževanja novih inženirjev, magistrov in
doktorjev znanosti ter podpore našemu gospodarstvu. Njen cilj je izobraziti sposobne,
samozavestne mlade strokovnjake z vizijo in znanjem za njihovo uresničitev. Razvoj področij,
ki jih neguje FERI, je tako hiter, da je edina možna pot intenzivno znanstveno-raziskovalno
delo naših profesorjev, asistentov in raziskovalcev. Spremljanje najnovejših dognanj v svetu
15
in kreativno sodelovanje pri tem razvoju z lastnim znanstveno-raziskovalnim delom je zato
temelj kakovostnega in aktualnega pedagoškega dela.
Danes je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko znanstvena institucija z
izraženim regionalnim, nacionalnim in mednarodnim pomenom. Regionalnost se odraža v
tesni povezanosti z industrijo v mestu Maribor in okolico, v kateri se tudi zaposli večina
diplomantov in podiplomskih študentov. Nacionalnega pomena so predvsem inštituti kot
sestavni deli FERI, ki razširjajo temeljna in aplikativna znanja v celotni prostor Republike
Slovenije. Mednarodni pomen izkazuje fakulteta z vpetostjo v evropske in druge tuje
raziskovalne projekte, izmenjavo študentov in profesorjev, objavami v uglednih znanstvenih
revijah, nastopih na mednarodnih znanstvenih srečanjih in njihovo organizacijo.
Uresničevanje regionalnega nacionalnega in mednarodnega poslanstva poskušajo delavci
na FERI doseči predvsem:
• z ustvarjanjem novega znanja iz elektrotehniških, računalniških in informacijskih,
telekomunikacijskih, mehatronskih in medijsko-komunikacijskih ved na osnovi
znanosti in raziskovanja ter
• s skrbjo za stalni prenos znanja v okolje s kakovostnim pedagoškim delom.
FERI v okviru izražene avtonomije Univerze v Mariboru zagotavlja vsem učiteljem,
asistentom in raziskovalcem, ki so zaposleni, da svobodno in neodvisno na področjih
elektrotehnike, računalništva, informatike, mehatronike, telekomunikacij in medijskokomunikacijskih ved, skladno s programi programskih skupin kot elementarnih raziskovalnih
enot, izbirajo in določajo svoj raziskovalni program.
Glede na to, da je FERI prvenstveno znanstvena fakulteta, spodbuja temeljno raziskovanje,
ki edino omogoča pridobivanje novih spoznanj, njihovo izkoriščanje v inovativnih produktih,
tehnologijah in storitvah.
Organizacijsko je fakulteta sestavljena iz osmih znanstveno-raziskovalnih in pedagoških
organizacijskih enot – inštitutov:
• Inštitut za avtomatiko,
• Inštitut za elektroniko in telekomunikacije,
• Inštitut za močnostno elektrotehniko,
• Inštitut za robotiko,
• Inštitut za računalništvo,
• Inštitut za informatiko,
• Inštitut za medijske komunikacije,
• Inštitut za matematiko in fiziko.
Vsak inštitut je odgovoren za razvoj svojega strokovnega področja tako pri raziskovalnem kot
tudi pedagoškem delu. Inštituti povezujejo različno število laboratorijev, skupaj jih je na
fakulteti 28, ki delajo na ožjih strokovnih področjih.
Tabela 16 prikazuje klasifikacijska struktura zaposlenih delavcev na Fakulteti za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Skupno je na fakulteti 278 zaposlenih, od tega
17 samo dopolnilno in 5 za krajši delovni čas. Delež visokošolskih učiteljev je 25,90 %,
visokošolskih sodelavcev – asistentov 28,42 %, skupaj pedagoških delavcev torej 54,32 %,
raziskovalnih sodelavcev 19,78 %, administrativnih sodelavcev 8,63 % in ostalih
nepedagoških sodelavcev 17,27 %.
16
Tabela 16: Klasifikacijska struktura zaposlenih na FERI (stanje 31.8.2009)
Delovno mesto
dekan
redni profesor
izredni profesor
docent
višji predavatelj
učitelj veščin
učitelj tujega jezika/lektor
učitelj športne vzgoje
asistent z dr.
asistent z mag.
stažist astistent z mag.
asistent
tehniški sodelavec
znanstveni sodelavec
višji raziskovalec
višji strok.sodelavec
samostojni raziskovalec
raziskovalec
mladi raziskovalec
strokovne službe
SKUPAJ
2004
1
15
20
19
7
1
1
1
2005
1
20
21
16
7
1
1
1
2006
1
20
21
17
6
1
2
1
2007
1
21
22
18
6
1
2
1
27
13
2008
1
26
19
14
8
1
1
1
44
11
31.8.2009
1
27
18
15
9
1
1
42
7
2
68
37
76
36
75
41
36
44
25
44
29
46
6
8
11
10
8
9
7
10
31
7
8
32
5
17
32
4
20
29
2
16
33
4
12
23
29
31
31
30
32
28
255
266
281
285
286
272
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA (EPF)
Leto ustanovitve: Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru je bila ustanovljena
leta 1959.
Naslov:
Univerza v Mariboru
Ekonomsko-poslovna fakulteta
Razlagova 14
2000 Maribor
Dislocirane enote:
• v Mariboru, sedež fakultete, Razlagova 14, (02)229-00-00
• v Celju, Enota za izredni študij, Dečkova 1, (03)543-30-90
• v Kopru, Ljudska univerza, Cankarjeva 33, (05)612-80-00
• v Ljubljani, Enota za izredni študij EPF, Vegova 4, (01)252-29-62
• v Novem mesto, Razvojno izobraževalni center, Novi trg 5, (07)393-45-50
• v Murski Soboti, Ljudska univerza, Slomškova 33, (02)536-15-60
• v Slovenj Gradcu, Šolski center, Koroška c. 11, (02)883-92-65
• v Velenju, Ljudska univerza, Titov trg 2, (03)898-54-50.
Zgodovina Ekonomsko-poslovne fakultete:
2. julija 1959 je bila ustanovljena Višja komercialna šola v Mariboru. S tem je bil položen
temeljni kamen današnje EPF in Univerze v Mariboru. Namen ustanovitve Višje komercialne
šole je bil zapolniti vrzel med srednješolsko in visokošolsko ekonomsko izobrazbo.
Ustanovitev šole so narekovale tudi potrebe takratnega gospodarstva, ki mu je primanjkovalo
17
ustrezno ekonomsko izobraženih strokovnjakov, in želja že zaposlenih gospodarstvenikov,
da bi izpopolnili svoje praktične izkušnje s teoretičnimi spoznanji. V šolskem letu 1959/60 se
je skupno vpisalo 808 študentov, od tega 685 izrednih. Število vpisanih študentov je potrdilo
pravilnost odločitve o ustanovitvi Višje komercialne šole v Mariboru, ki je začela delo s
sedemnajstimi učitelji.
Vse večje želje in zahteve gospodarstva po izdelavi elaboratov, različnih ocen in projektov,
naraščajoči obseg raziskovalnega dela in organiziranje posvetovanj so narekovali tudi
potrebo po spremembi imena šole. Leta 1963 se je Višja komercialna šola preimenovala v
Višjo ekonomsko-komercialno šolo s kratico VEKŠ, po kateri je bila šola znana po vsej
Sloveniji.
Razvoj VEKŠ je pomenil kakovostno rast in notranje zorenje šole. Leta 1969 je postala VEKŠ
prva in nekaj let tudi edina visoka šola v Mariboru. Kmalu po prehodu v visoko šolo je
zaposlovala že 70 učiteljev, od katerih je bilo 31 doktorjev znanosti in 23 magistrov. Prehod
na visokošolski študij je pomenil višje zahteve, to je prevzemanje in opravljanje zahtevnejših
izobraževalnih in znanstveno-raziskovalnih nalog.
Dobra kadrovska struktura in kakovostno delo učiteljev sta leta 1971 omogočila začetek
izvajanja podiplomskega študija. Leta 1976 je VEKŠ promovirala prvega doktorja znanosti, ki
je bil hkrati prvi doktor mariborske univerze.
Svoj formalni razvojni višek je dosegla VEKŠ leta 1989, ko je bila razglašena za EPF. Od
takrat do danes je fakulteta intenzivno razvijala svoje dodiplomske in podiplomske programe
in se internacionalizirala. Opravila je svojo prvo evropsko evalvacijo dodiplomskih
programov, vključila se je v evropski program izmenjave študentov in profesorjev SocratesErasmus, izvedla nekaj poletnih šol in semestrov za tuje študente.
Kontaktna oseba:
red. prof. dr. Samo Bobek, dekan
Študijski programi:
EPF ponuja dodiplomske študijske programe na univerzitetni in visokošolski strokovni ravni.
Bolonjski programi:
• Ekonomske in poslovne vede – 1. stopnja (UN)
• Poslovna ekonomija – 1. stopnja (VS)
• Ekonomske in poslovne vede – 2. stopnja (MAG)
• Ekonomske in poslovne vede – 3. stopnja (DOK)
Študijski programi (pred Zakonom o visokem šolstvu, sprejetim leta 2004):
• Doktorska študijska programa Poslovodenje in organiziranje – MBA in Ekonomija in
poslovne vede
Tabela 17: Število vpisanih študentov na EPF v obdobju zadnjih 5 let po stopnjah in
študijskih programih (stari študijski programi)
Akreditirani stari študijski programi
VS strokovni - Poslovna
ekonomija
Univerzitetni - Ekonomija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Izvedba –
2002/2003
Število študentov
1.120
4.930
3.810
1.507
1.980
473*
18
Izvedba 2003/2004
Število študentov
1.069
4.558
3.489
1.476
1.739
263*
Izvedba 2004/2005
Število študentov
1.039
3.945
2.906
1.469
1.692
223*
Specialistični - Poslovna ekonomija
40
50
59
Magistrski - Ekonomija in poslovne vede
353
338
301
Poslovodenje in organiziranje – MBA
* Poleg študentov programa 1996, pri katerem poteka pedagoški proces, so zajeti tudi študenti, še vpisani v
predhodne programe fakultete iz 1991 in 1985, ki imajo še zakonsko pravico do dokončanja študija po teh
programih, čeprav se predavanja za te programe ne izvajajo več.
Nadaljevanje preglednice
Akreditirani stari študijski programi
VS strokovni - Poslovna
ekonomija
Univerzitetni - Ekonomija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Izvedba –
2005/2006
Število študentov
973
2543
1570
1438
1601
163
Specialistični - Poslovna ekonomija
23
Magistrski - Ekonomija in poslovne vede
Poslovodenje in organiziranje – MBA
216
41
Izvedba 2006/2007
Število študentov
699
1534
835
1093
1188
95
Izvedba 2007/2008
Število študentov
491
1071
580
867
952
85
-
81
41
120
28
Nadaljevanje preglednice
Akreditirani stari študijski programi
VS strokovni - Poslovna
ekonomija
Redni
Izredni
Redni
Univerzitetni - Ekonomija
Izredni
Specialistični - Poslovna ekonomija
Magistrski - Ekonomija in poslovne vede
Poslovodenje in organiziranje – MBA
Izvedba –
2008/2009
Število študentov
309
568
259
677
735
58
244
12
Tabela 18: Število vpisanih študentov na EPF v obdobju zadnjih 5 let po stopnjah in
študijskih programih (novi bolonjski študijski programi)
Akreditirani novi
bolonjski študijski programi
VS strokovni - Poslovna
ekonomija
Univerzitetni - Ekonomske in
poslovne vede
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Magistrski - Ekonomske in
poslovne vede
Izredni
Izredni
Doktorski –Ekonomske in
poslovne vede
Izredni
Izvedba 2006/2007
Število študentov
325
392
67
323
332
9
Izvedba 2007/2008
Število študentov
512
614
102
572
603
31
Izvedba 2008/2009
Število študentov
672
782
110
816
840
24
39
97
153
104
151
121
86*
44*
24*
-
-
40
*vpis po merilih za prehode v 2. letnik.
Tabela 19: Število diplomantov EPF v obdobju zadnjih 5 let
Dodiplomski študij
Študijski
program
Univerzitetni
program
Ekonomija
Visokošolski
strokovni program
Poslovna
ekonomija
2008
2007
222
188
342
335
Podiplomski študij
Magistrski
program
Ekonomija in
poslovne vede
im MBA
program
79
71
19
Specialistični
Program
Doktorski
študij
19
19
3
6
2006
2005
2004
245
262
611
385
422
459
84
57
80
22
19
15
3
4
3
Tabela 20: Število in vrsta zaposlenih na EPF
Delovno mesto
Redni profesor
Izredni profesor
Docent
Višji predavatelj
Predavatelj
Predavatelj tujega jezika
Lektor
Učitelj športne vzgoje
Asistent
Skupaj pedagoški
Raziskovalec
Mladi raziskovalec
Znanstveni sodelavec
Skupaj raziskovalci
Tajnik fakultete
Administrativni delavec
Višji knjižničar
Knjižničar
Bibliotekar
Tehnični delavec
Skupaj administracija
SKUPAJ
1.2
2006
18
16
10
18
6
3
4
1
24
100
1
2
1
4
1
35
2
3
1
1
43
147
2007
17
13
11
20
5
3
3
2
19
93
/
2
/
2
1
34
2
3
1
1
42
137
2008
17
14
15
15
7
2
4
1
13
88
1
1
/
2
1
30
2
3
1
/
37
127
Kratka utemeljitev vloge
Univerzitetni interdisciplinarni študijski program Gospodarsko inženirstvo – GING se je na
Univerzi v Mariboru prvič pričel izvajati v študijskem letu 1993/1994. Univerza v Mariboru se
tako pridruži visokošolskim institucijam s programom, ki je v angleščini poimenovan z izrazi
»Industrial Engineering«, »Engineering management« ter v zadnjem času tudi »Technology
management«
ali
»Management
of
Technology«,
v
nemščini
pa
kot
»Wirtschaftsingenieurwesen«.
Prvotno je izvedba potekala v sodelovanju med tedanjo Tehnično fakulteto v Mariboru in
EPF. Program se izvaja v okviru treh študijskih smeri: strojništvo, gradbeništvo in
elektrotehnika. Preoblikovanje Tehnične fakultete v FS, FG in FERI, ni v izvedbenem smislu
imelo nobenega vpliva na potek izvajanja programa GING. Nastala je samo razlika v tem, da
ob EPF partner pri izvedbi programa ni bila več samo ena fakulteta, pač pa tri nove fakultete.
V luči stalnih in dinamičnih sprememb v globalnem poslovnem okolju se zaradi globalizacije
gospodarstev in tehnično-tehnološkega razvoja porajajo novi koncepti delovanja
gospodarskih in drugih subjektov, ki samo potrjujejo potrebo po povezovanju različnih
strokovnih področij in povečujejo zahtevo po interdisciplinarnem obravnavanju in
obvladovanju sodobnih problemov in izzivov. Omenjene spremembe spreminjajo tudi okvir
razvoja gospodarstev, kar vnaša tudi tehtne spremembe v akademsko (dodiplomsko in
podiplomsko) visokošolsko izobraževanje tako na področju tehničnih, kot na področju
ekonomskih in poslovnih ved. Hkrati smo priča pospešenemu razvoju posameznih
znanstvenih disciplin, ki jih razvijajo vse vključene fakultete, spremembam v razvoju metod in
oblik poučevanja (didaktika) v poslovnih in tehničnih šolah ter vse večji izpostavljenosti
20
delovanju konkurenčnih odnosov na trgu izobraževalnih storitev in znanja. Zato je bilo
mogoče čutiti potrebo po dopolnitvi relevantnih znanj, ki jih potrebuje sodoben univerzitetno,
podiplomsko in interdisciplinarno izobražen gospodarski inženir Univerze v Mariboru, hkrati
pa je bilo potrebno zaradi dinamike sprememb redefinirati in uskladiti profil diplomantov
GING zahtevam delojemalcev z vidika strokovnih kompetenc in znanj, ki jih zahtevata
sodobna gospodarska in družbena praksa. Zaradi sprememb na slovenskem trgu
visokošolskega izobraževanja je prisotna tudi zahteva po takem oblikovanju izobraževalnih
programov, ki bodo omogočili fakultetam uspešno konkuriranje med vse številnejšimi
ponudniki izobraževalnih storitev na konkurenčnem in v mednarodni izobraževalni prostor
odprtem trgu znanja.
Izobraževalni programi na poslovnih in tehničnih fakultetah so neustrezni za pridobivanje
znanja o povezanosti med organizacijsko-poslovnimi in razvojno-tehnološkimi vidiki.
Tradicionalni dodiplomski in podiplomski programi na poslovnih in tehničnih fakultetah so
omejeni na tradicionalna funkcijska področja in ne ciljajo na interdisciplinarno integracijo.
Študenti poslovnih fakultet so prikrajšani za poznavanje razvojno-tehnoloških dogajanj in
trendov. Študenti tehnike pa ostajajo brez znanj, ki bi jim omogočala razumevanje pomena
tehnike in tehnologije v poslovnem kontekstu. Tukaj se pokaže pomen študija GING.
Živimo v obdobju, ki ga imenujemo obdobje znanja. Znanje je dojeto kot ključni vir, ki
omogoča globalizacijo gospodarstva, poganja nacionalne ekonomije in omogoča podjetjem,
da ustvarjajo in izkoriščajo poslovne priložnosti. Znanje se razvija in poglablja s
specializacijo. Zahteva po specializaciji sproži zahtevo po integraciji. Bolj kot se znanje
specializira, večja je potreba po njegovi integraciji in koordinaciji. Sodobno gospodarsko in
znanstveno okolje opredeljujeta dva procesa: proces specializacije in proces integracije
znanja. V gospodarstvu je ta proces viden pri prepletanju industrijskih panog. Vse težje je
med njimi postaviti ostre ločnice. V posameznih izdelkih, predvsem tistih, ki zaradi svoje
tehnološke naprednosti omogočajo kompleksno storitev, so integrirana različna znanja.
Vendar integracija med tehničnimi in naravoslovnimi vedami ni edina možna fuzija znanja.
Napredne tehnologije zahtevajo nove organizacijske pristope za uspešno izkoriščanje na
trgu. Podjetja morajo prenesti razvojno in tehnološko znanje v ustvarjanje novih poslovnih
priložnosti. Ogromne vsote denarja, ki se vlagajo v razvoj, raziskave in tehnologijo, zahtevajo
sposobnosti za uspešen in učinkovit menedžment razvoja in tehnologije. Takšen
menedžment pa ne pomeni zgolj upravljanja materialnih in informacijskih tokov, ampak
pomeni upravljanje kompleksnega socio-tehničnega sistema. Upravljanje sodobnih,
tehnološko intenzivnih podjetij pomeni upravljanje prepletenega sistema, v katerem
intelektualni kapital predstavlja najpomembnejši vir konkurenčne prednosti.
Ogromni finančni viri, ki jih države in podjetja vlagajo v tehnološki razvoj, in rezultirajoča
tehnološka in informacijska intenzivnost v podjetjih, zahtevajo integracijo organizacijskega in
poslovnega znanja z inženirskim znanjem. Takšno prepletanje je zahtevnejše od integracije
znotraj tehničnih področjih, vendar se mu ni možno izogniti. Uspeh podjetij je vse bolj
odvisen od uspešnega razvoja, uporabe in izkoriščanja naprednih tehnologij. Razumevanje,
kako integrirati in koordinirati tehnološke, človeške, organizacijske in poslovne vidike, postaja
ključno za razumevanje poslovanja v razvojno in tehnološko intenzivnih podjetjih. Zato danes
obstaja zahteva po novih profilih strokovnjakov, saj ugotavljamo, da obstaja dosti dobrih
inženirjev, ki razumejo razvoj tehnologije in dosti poslovnežev, ki razumejo menedžment,
primanjkuje pa strokovnjakov, ki bi razumeli povezavo med njima. Ni čudno torej, da valilnica
tehnoloških inovacij Massachusetts Institute of Technology (MIT) ponuja program
Technology management z razlago, da samo strokovnjaki, ki razumejo povezavo med
inženirskim razvojem in tehnologijami na eni in poslovno-organizacijskimi znanostmi na drugi
strani, lahko uspešno prenesejo razvojne in tehnološke dosežke v konkurenčne prednosti in
izkoriščajo poslovne priložnosti.
21
Ali potrebujemo strokovnjake s tako integriranimi znanji tudi v Sloveniji? Odgovor je pritrdilen.
V evropskem gospodarskem prostoru se žal pojavljajo trendi, kjer postopoma odmirajo nizkotehnološka podjetja in cele panoge, ki proizvajajo tehnološko enostavne in neinovativne
izdelke z nizko dodano vrednostjo. Zaradi tega je vedno več poudarka na uvajanju in uporabi
visokih tehnologij, ki bodo služile za proizvodnjo inovativnih, danes še neobstoječih izdelkov,
ki bodo kupcu predstavljali visoko vrednost. Enako velja za storitve, za katere ideje prav tako
črpamo iz napredka pri visokih tehnologijah. Vendar ni dovolj razumevanje in odličnost pri
raziskovanju in uvajanju novih visokih tehnologij. V tem primeru govorimo le o inventivnosti –
odkrivanju novih idej. Inovativni pa postanemo, ko nova odkritja v obliki izdelkov, storitev ali
tehnologij komercialno apliciramo v praksi. Tako potrebujejo inženirji tudi poslovna,
organizacijska in podjetniška znanja, da bodo znali nove tehnologije komercialno uporabiti v
praksi.
V letu 2006 smo pripravili in akreditirali prenovljen bolonjski univerzitetni študij GING.
Prenova programa je sledila zahtevam, ki jih postavljata Bolonjska deklaracija in na njenih
načelih dopolnjen Zakon o visokem šolstvu. Hkrati je bilo treba upoštevati tudi razvojna
spoznanja na področju sodobnih pedagoških metod izobraževanja, zahteve gospodarske in
družbene prakse in odpiranje slovenskega izobraževalnega prostora, ki na eni strani ponuja
študentom večjo mednarodno mobilnost že med študijem, na drugi strani pa krepi
konkurenco med visokošolskimi institucijami na domačem trgu izobraževalnih programov.
Prenova univerzitetnega študijskega programa je sledila razvoju znanstvenih disciplin na
osnovi dognanj znanstveno-raziskovalnega dela učiteljev in raziskovalcev vključenih fakultet
ter spoznanjem iz primerjalne analize s študijskimi programi izbranih primerljivih tujih univerz
oziroma fakultet.
Zdaj je čas, da univerzitetnemu študijskemu programu GING dodamo še magistrski študij
GING. Dejstvo je, da je ta študij v Evropi in ZDA izredno priljubljen in da ga najdemo mnogo
bolj pogosto na magistrskem študiju kot na dodiplomskem študiju. Praktično nemogoče je
najti uveljavljeno tehniško univerzo v ZDA ali Evropi, ki ne ponuja tega študijskega programa.
Ponekod obstajajo tudi Fakultete za gospodarsko inženirstvo. Ogromno tehniško izobraženih
strokovnjakov se po koncu študija na dodiplomski ravni ali že v času službovanja odloči, da
bodo poglobili svoje znanje na področju ekonomsko-poslovnih znanj. Gre predvsem za
vodstvene profile, ki morajo pri prevzemanju menedžerskih obveznosti pridobiti manjkajoča
znanja. Prav tako je dejstvo, da danes strogo specializirani tehniški (inženirski) strokovnjaki
potrebujejo znanja s področja ekonomije in menedžmenta.
Tako bo magistrski študij GING-a odlična nadgradnja univerzitetnega študijskega programa
GING, vseh tehniških visokošolskih in univerzitetnih študijskih programom, saj bo študentom
posredoval kompetence za učinkovito in uspešno delovanje v današnjem izredno
interdisciplinarnem okolju. Omogočal bo razvoj menedžerskega kadra v vseh industrijskih
podjetjih, spodbujal tehnološko podjetništvo in skrbel za oblikovanje kadra, ki bo cenil
inovativnost, razvoj in nadgradnjo izdelkov, tehnologij in tehnoloških sistemov, ter s tem
dvigoval dodano vrednost v lastnem in širšem okolju.
Oblikovanje magistrskega študijskega programa v modelu 3+2 je oprto na koncept celotne
študijske obremenitve študenta, ki je vtkan v kreditni sistem ECTS in v ovrednotenje sestavin
študijskega programa po teh načelih, ki jih določajo tudi nedavno sprejeta Merila za kreditno
vrednotenje študijskih programov po ECTS.
Posebnost programa je dejstvo, da EPF kot partner ponuja enake vsebine pri vseh treh
smereh, zato je študij tudi mnogo bolj racionalen, kot če bi ga posamezne tehnične fakultete
ob EPF izvajale nepovezano. Hkrati je študij kljub trem smerem v določeni meri kompatibilen.
Kot je že bilo omenjeno, sodelujejo pri izvedbi študijskega programa GING štiri partnerske
institucije, ki izvajajo tri smeri študijskega programa GING. Zato bodo v nadaljevanju pri
22
posameznih točkah, kjer je to potrebno, podane informacije za vsako izmed teh smeri
posebej v sledečem vrstnem redu:
• Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo (GING-G)
• Gospodarsko inženirstvo – smer strojništvo (GING-S)
• Gospodarsko inženirstvo – smer elektrotehnika (GING-E)
Vsaka izmed navedenih smeri ima namreč svoje značilnosti, ki so močno vezane tudi na
matične fakultete, kjer se smer odvija.
Tudi opisi posameznih partnerskih institucij si bodo sledili v podobnem vrstnem redu in sicer:
• Fakulteta za gradbeništvo
• Fakulteta za strojništvo
• Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
• Ekonomsko–poslovna fakulteta
2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu
študijskemu programu
Sprejet na senatu univerze dne:
17.11.2009
Sprejet na senatu Fakultete za gradbeništvo dne:
29.10.2009
Sprejet na senatu Fakultete za strojništvo dne:
9.10.2009
Sprejet na senatu Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko dne:
23.10.2009
Sprejet na senatu Ekonomsko-poslovne fakultete dne:
23.10.2009
3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskemu programu
GING-G
Na predlog senata FG (sklep 33. seje senata z dne 26.04.2006) je bil potrjen naslednji
ekspert za pripravo pisnih strokovnih mnenj o magistrskem študijskem programu GING, smer
gradbeništvo:
izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v
Ljubljani.
Sklep 33. seje senata FG ter ekspertno mnenje je priloženo v prilogi št. 2. Predlagani
eksperti so podali o predloženem študijskem programu pozitivno mnenje.
Iz neodvisnega ekspertnega mnenja strokovnjaka iz Univerze v Mariboru (v nadaljevanju
ekspert) je mogoče razbrati mnenje, da imata Fakulteta za gradbeništvo in Ekonomskoposlovna fakulteta Univerze v Mariboru ustrezne kompetence, osebje, prostore, opremo,
organiziranost in izkušnje za izvedbo predlaganega študijskega programa.
23
Ekspert meni, da je struktura študijskega programa ustrezna ter njegova primerljivost s
sorodnimi študijskimi programi v Evropi dobro pripravljena. Študijski program je po njihovem
mnenju ustrezno strukturiran ter sodobno in konsistentno oblikovan.
Ekspert ugotavlja, da imata FG in EPF intenzivno raziskovalno dejavnost ter široko mrežo
mednarodnega sodelovanja. Nadalje ekspert meni, da so vpisni pogoji in merila ustrezno
opredeljeni za to stopnjo študija. Ekspert ugotavlja, da so načini ocenjevanja dobro prikazani
in primerni glede na cilje programa. Jasno so predstavljeni tudi pogoji za napredovanje po
programu, pogoji za prehode med programi in pogoji za dokončanje študija.
Ekspert ocenjuje, da je glede na podana dokazila o možnostih zaposlovanja diplomantov,
program aktualen v slovenskem in širšem evropeskem prostoru ter zagotavlja visoko stopnjo
zaposljivosti diplomantov.
GING-S
Na predlog senata FS (sklep 22. seje senata z dne 29.09.2009) je bil potrjen sledeči ekspert
za pripravo pisnih strokovnih mnenj o magistrskem študijskem programu GING, smer
strojništvo:
prof. dr. Nikola Šakić, Fakultet strojarstva i brodogradnje, Sveučilište u Zagrebu,
Hrvaška.
Sklep 22. redne seje senata FS ter ekspertno mnenje sta priložena v prilogi št. 2.
Predlagan ekspert je podal o predloženem študijskem programu pozitivno mnenje. Mnenje
eksperta je v prvi meri nakazalo pravilnost odločitve za opisani študijski program. Osebni
razgovori z ekspertom so še pripomogli k boljšemu oblikovanju študijskega programa GINGS, delno pa so tudi nudili možnost neposredne primerjave študijskih programov v Mariboru in
Zagrebu.
Iz neodvisnega ekspertnega mnenja strokovnjaka iz tuje univerze (v nadaljevanju ekspert) je
mogoče razbrati mnenje, da imata Fakulteta za strojništvo in Ekonomsko-poslovne fakultete
Univerze v Mariboru ustrezne kompetence, osebje, prostore, opremo, organiziranost in
izkušnje za izvedbo študijskega programa.
Ekspert meni, da je struktura študijskega programa ustrezna in primerljiva s sorodnimi
študijskimi programi v Evropi. Študijski program je po njihovem mnenju ustrezno strukturiran
in usmerjen k pridobivanju znanstvenih in strokovnih spoznanj, ki so potrebna za delo v
praksi. Posebna odlika študija je sočasno pridobivanje znanj s področja tehnike in ekonomije
ter predvsem razumevanje povezanosti med obema disciplinama.
Ekspert ugotavlja, da imata FS in EPF odlične dosežke na področju mednarodnega
sodelovanja. Tako posamezniki kot raziskovalne skupine sodelujejo v mnogih mednarodnih
in evropskih projektih. Tako obstajajo odlični pogoji, da se študentje magistrskega
študijskega programa vključijo v znanstveno raziskovalno delo v okviru teh mednarodnih
projektov.
Obširen nabor predmetov je po mnenju recenzentov rezultat odličnega raziskovalnega dela
predavateljev in asistentov na FS in EPF. Vsak predmet je podrobno predstavljen z vsemi
potrebnimi podatki za študente. Ekspert meni, da so vpisni pogoji jasno predstavljeni in
ustrezni za to stopnjo študija. Ekspert ugotavlja, da bodo študenti primerno ocenjeni glede na
cilje programa, pri čemer so načini ocenjevanja podrobno razdelani za vsak predmet. Jasno
so predstavljeni tudi pogoji za dokončanje študija.
24
Obširen seznam predlaganih učiteljev in mentorjev študentom je po mnenju eksperta odsev
odličnega znanstveno raziskovalnega dela na obeh fakultetah, kar prispeva k obogatitvi
študijskega programa. Vsi predlagani učitelji imajo ustrezne znanstvene in strokovne
reference. Po mnenju ekspertov imata FS in EPF Univerze v Mariboru ustrezno mednarodno
povezovanje na raziskovalnem in pedagoškem področju, pri čemer imajo sodelavci fakultet
vse potrebne kompetence za uspešno izvajanje vseh učnih enot študijskega programa.
GING-E
Senat FERI je na svoji 28 seji dne 25. 9. 2009 sprejel sklep o imenovanju eksperta za
pripravo pisnega strokovnega mnenja o podiplomskem magistrskem študijskem programu
GING smer Elektrotehnika:
red. prof. dr. Anton Hofer, TU Graz, Avstrija.
Ekspert je napisal o predloženem študijskem programu pozitivno recenzijo, ki jo prilagamo v
Prilogi 2.
Ekspert uvedbo pričujočega programa podpira in ugotavljata skladnost predloženega
podiplomskega študijskega programa s temeljnimi cilji bolonjske prenove, ustreznost
pridobljenih kompetenc, predmetnika in vsebin predmetov.
Ekspert prof. dr. Anton Hofer ugotavlja, da je predlagan program primerljiv s tujimi programi
tako po ciljih programa kot po strukturi programa. Ugotavlja, da bo program spodbujal
mednarodno konkurenčnost visokošolskega prostora in omogočal med univerzitetno
sodelovanje.
Ekspert je menja, da ima predlagan program jasno definirano strukturo in klasifikacijo
zahtevanih znanj in opravljenega študentskega dela.
Ekspert je mnenja, da so vpisni pogoji, kakor tudi pogoji za napredovanje jasno definirani.
Izpostavljeno je kvalitetno raziskovalno delo, kot temelj pedagoškega dela, prav tako je
pozitivno ocenjena materialna osnova za izvajanje učnega procesa in vključenost fakultete v
mednarodni akademski prostor.
Ekspert je mnenja, da bodo magistri programa zaposljivi v slovenskem in širšem prostoru.
Mnenja recenzenta smo v celoti upoštevali pred zaključkom vloge.
25
4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo
4.1
Splošni podatki o programu
Naslov / ime
študijskega programa:
Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa.
Študijski program je nov in nadomešča 'nebolonjski' ___________ študijski program ___________.
Stopnja in vrsta študijskega
programa (označite):
Program traja (označite):
dodiplomski - univerzitetni
dodiplomski - visokošolski strokovni
program za izpopolnjevanje
interdisciplinarni
1 leto
2 leti
podiplomski - magistrski
podiplomski - doktorski
dvojni
3 leta
Smeri študijskega programa:
- gradbeništvo
- strojništvo
- elektrotehnika
Moduli študijskega programa:
- Avtomatika in robotika (GING-E)
- Elektronika (GING-E)
- Močnostna elektrotehnika (GING-E)
4 leta
Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):
(14) izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev
(21) umetnost
(22) humanistične vede
(31) družbene vede
(32) novinarstvo in informiranje
(34) poslovne in upravne vede
(38) pravo
(42) vede o živi naravi
(44) vede o neživi naravi
(46) matematika in statistika
(48) računalništvo
(52) tehniške vede
(54) proizvodne tehnologije
(58) arhitektura in gradbeništvo
(62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
(64) veterinarstvo
(72) zdravstvo
(76) socialno delo
(81) osebne storitve
(84) transportne storitve
(85) varstvo okolja
(86) varnost
Utemeljitev:
Študijsko področje, v katerega sodi podiplomski magistrski študijski program FS, FG, FERI in
EPF »GING« po ISCED klasifikaciji zaradi svoje interdisciplinarnosti posega na področja (31)
družbene vede, (34) poslovne in upravne vede, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije
in (58) arhitektura in gradbeništvo.
Razvrstitev študijskega programa po Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja –
KLASIUS (Ur. l. RS, št. 46/2006)
Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS–SRV (Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski
ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.)
ožja skupina vrst – raven:
- sedma raven: visokošolsko izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska
izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba
17
podrobna skupina vrst – vrsta:
- magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)
17003
Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS– P (Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki
prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3-, in 4-mestno
kodo.)
široko področje: Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ...…………………………………..……….5
ožje področje: Tehnika ..…….……..…………………………………………………………………….…….... 5 2
podrobno področje: Tehnika (podrobneje neopredeljeno) ………………………………………………. 5 2 0
26
nacionalnospecifično področje: Tehnika (podrobneje neopredeljeno ………………………….……….5 2 0 0
Utemeljitev:
Razvrstitev študijskih smeri po KLASIUS–P (Razvrstite jih po četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite le
4-mestno kodo.)
študijska smer: Gradbeništvo……………………………………………………………………………..
nacionalnospecifično področje Gradbeništvo (drugo) ………………………………………………… 5 8 2 9
študijska smer: Strojništvo…………………………………………………………………………………
nacionalnospecifično področje Strojništvo in obdelava kovin (drugo) …………………………….... 5 2 1 9
študijska smer: Elektrotehnika…………………………………………………………………………….
nacionalnospecifično področje Elektrotehnika.………………………………………………………… 5 2 2 1
Utemeljitev:
Razvrstitev modulov po KLASIUS–P (Razvrstite jih po četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite le 4mestno kodo.)
modul: Avtomatika in robotika……………………………………………………………………………
nacionalnospecifično področje Avtomatizacija ………………………………………………………… 5 2 3 2
modul: Elektronika…………………………………………………………………………………………
nacionalnospecifično področje Elektronika …………………………………………………………
5231
modul: Močnostna elektrotehnika…………………………………………………………………………
nacionalnospecifično področje Elektrotehnika in energetika (podrobneje neopredeljeno) ……… 5 2 2 9
Utemeljitev:
Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline):
naravoslovno-matematične vede
tehniške vede
medicinske vede
biotehniške vede
družboslovne vede
humanistične vede
druge vede
Utemeljitev:
Razen klasičnih tehnično-tehnoloških znanj program vsebuje v skladu z načeli interdisciplinarnosti, tudi
znanja s področja družboslovnih ved.
Umetniške discipline (naštejte):
Utemeljitev:
27
4.2
Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetno-specifičnih
kompetenc
4.2.a Temeljni cilji programa
Splošni cilj prenove študijskega programa GING je razviti koncept študija na visokošolskem
izobraževanju druge stopnje, ki bo zasnovan tako, da bo:
• po obsegu, vsebinski strukturi in trajanju primerljiv podobnimi študijskimi programi v
zahodni Evropi in širše,
• zasnovan odprto in fleksibilno, tako da bo omogočil študentom lahek prehod med
programi in večjo stopnjo izbirnosti predmetov znotraj programa,
• vključeval vsebine, ki tvorijo tržno zanimiv profil diplomantov in njihovo zaposljivost ter
mobilnost znotraj evropskega trga dela,
• tesno povezan s potrebami širše družbe, zlasti gospodarstva, pri čemer naj bo
upoštevana njegova struktura ter vse večja vpetost v evropski tržni prostor in
potrebne kompetence diplomanta,
• študijski program zagotavljal primeren in zaokrožen nabor potrebnih znanj, ki bo
omogočal diplomantom uspešno vključitev na trg dela, hkrati pa motivacijo in
zmožnosti za vključitev v vseživljenjsko izobraževanje,
• program izvedbeno strukturiran na tak način, da bo študent lahko sam oblikoval svojo
razvojno pot pridobivanja znanja na fakultetah, hkrati pa prevzemal nase večjo
odgovornost za pridobitev primernega nabora znanj s področja tehničnih ter
ekonomskih in poslovnih ved,
• študijski program zagotavljal tako izbirnost vsebin, ki bo omogočila študentom razviti
določeno stopnjo specializacije strokovnih kompetenc ob hkratni zadostni širini
nabora strokovnih znanj in s tem širše zaposlitvene možnosti ter večjo mobilnost na
trgu dela,
• zagotovljena možnost študentom za kumuliranje opravljenih obveznosti na različnih
visokošolskih institucijah in prehajanje med študijskimi programi,
• poenostavljeno priznavanje znanj in veščin, pridobljenih na drugih visokošolskih
institucijah, zlasti v tujini v okviru različnih mednarodnih programov študijske
izmenjave,
• konceptualna zgradba programa oprta na zahtevo o celoviti študijski obremenitvi
študenta (v skladu z Merili za kreditno ovrednotenje programov),
• omogočal aktivno vključevanje študentov v proces snovanja študijskega programa ter
spodbujal aktivne oblike učenja in poučevanja,
• program zagotavljal primerno integriranje (povezljivost) znanj znotraj programa v
sistem zaokroženih tehničnih ter ekonomsko poslovnih znanj (specializacija,
integracija, modularnost) z vidika profila diplomanta na posameznih študijskih
usmeritvah, ob hkratnem upoštevanju interesa študentov za vpis na izbrano študijsko
usmeritev in potreb trga dela.
Temeljni cilj oblikovanja študijskega programa GING na drugi stopnji visokošolskega
izobraževanja je:
• Pripraviti študijski program, ki nadgrajuje znanja s področja gradbeništva, strojništva
oziroma elektrotehnike (odvisno od smeri programa) ter sočasno podaja in nadgrajuje
ekonomsko-poslovna znanja, ki omogočajo;
• Pripraviti interdisciplinarni magistrski študijski program, ki bo usposobil študente, da
bodo razumeli povezavo med inženirskimi (tehniškimi, tehnološkimi) problemi in
poslovno realnostjo;
• Izobraziti lik vrhunskega strokovnjaka s področja gospodarskega inženirstva v skladu
z evropskimi smernicami in z mednarodno primerljivostjo programa diplomantu
omogočiti možnost zaposlovanja na evropskem trgu delovne sile;
28
• Ustvariti strokovnjaka, ki bo – ob širokem splošnem poznavanju temeljnih znanj s
področja gradbeništva, strojništva oziroma elektrotehnike – dodatno usposobljen za
reševanje specifičnih inženirskih problemov ob inovativnem medsebojnem
povezovanju različnih področij znotraj ustrezne tehniške stroke in v povezavi z
ekonomsko-poslovnimi izzivi;
• Slovenskemu gospodarstvu posredovati široko usposobljenega strokovnjaka, ki mu
bo omogočil perspektivo in konkurenčnost na evropskem trgu. Prav tako želimo
obstoječi vodstveni kader na najrazličnejših podjetjih dodatno usposobiti z
interdisciplinarnimi znanji s tehniškega in ekonomskega področja, da se bo znal
reševati kompleksne probleme z obeh perspektiv (tehniška rešitev in aplikacija na
trgu);
• Dvigniti nivo inovativnosti študentov in obstoječega kadra v inženirskih in proizvodnih
podjetjih, kar je možno le s kombinacijo zgoraj navedenih znanj.
4.2.b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
Študentje podiplomskega magistrskega programa druge stopnje GING bodo med študijem
pridobili ustrezne splošne kompetence, da bodo sposobni v skladu s visokimi standardi
delovne uspešnosti, ki so postavljeni pred takó izobraženimi strokovnjaki, sposobni reševati
zelo zahtevne strokovne probleme. Splošne kompetence bodo pridobili iz jedrnega znanja
magistrskega programa oziroma smeri.
Študentom bomo omogočili pridobivanje poglobljena znanja na širših strokovnih področjih,
hkrati pa jih bomo usposobili za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem
področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih
ali spremenjenih okoliščinah, in za prevzemanje odgovornosti pri vodenju zelo zahtevnih
delovnih procesov in sistemov. Navedene lastnosti bodo študentje pridobivali med študijskim
procesom, ki bo zasnovan tako, da bo intenzivno vključeval strokovno in znanstveno zorenje
s pomočjo projektnih nalog v delovnem okolju, ki bodo temeljno, aplikativno ali razvojno
usmerjene. Poleg tega pa bodo med študijskim procesom pridobili tudi druge veščine,
spretnosti, vrednote, prepričanja in pozitivno samopodobo, ki poleg kakovostnega znanja
bistveno pripomorejo k učinkoviti izrabi virov, k uspešnim komunikacijskim spretnostim, ter
prispevajo pomemben delež k uspešnosti pri izvrševanju zelo zahtevnih nalog.
Diplomanti podiplomskega magistrskega študijskega programa druge stopnje GING bodo
obvladovali raziskovalne metode, postopke in procese s širšega področja gospodarskega
inženirstva ustrezne smeri ter s strokovno kritičnostjo, samokritično presojo in odgovornostjo
oblikovali, projektirali, konstruirali, zahtevne izdelke, sisteme, tehnologije, upoštevaje
strokovno odličnost, družbeno koristnost, etično odgovornost, zavezanost profesionalni etiki
in merila za okoljsko neoporečnost svojih stvaritev. Pri tem bodo uporabljali sistemske
koncepte in načela univerzalnosti. Hkrati bodo sposobni izvajati neodvisno tehniško presojo
na podlagi znanstvene analize in sinteze. Poseben poudarek bo na sočasnem dojemanju in
reševanju tehniško-organizacijskih problemov, kar je največja odlika tega interdisciplinarnega
študija.
Študentje bodo sposobni učinkovito povezovati teorijo in prakso, med drugim tudi s pomočjo
projektnih nalog. Široka, interdisciplinarna naravnanost študijskih vsebin bo omogočila poln
razmah njihovih kreativnih in inovativnih potencialov. Probleme bodo znali analizirati, izločiti
nepomembne vplive, narediti sintezo, predvideti mogoče rešitve, izbrati v danem trenutku
najboljšo odločitev in oceniti posledice, ki so z njo povezane. Pri delu bodo samostojni, hkrati
pa bodo razvijali sposobnosti in spretnosti komunikacije ter skupinskega dela v domačem in
mednarodnem okolju.
29
Diplomant mora na drugi stopnji študija poglobiti znanje in razumevanje strokovne
problematike s tehničnega področja ter s področja ekonomskih in poslovnih ved, zlasti
znotraj posameznih študijskih usmeritev, ki so izoblikovane na osnovi potreb gospodarstva in
temu prilagojen nabor potrebnih znanj in iz njih izhajajočih študijskih vsebin.
4.2.c. Predmetno-specifične kompetence, ki se pridobijo s programom
Predmetna kompetenca je aktivnost, ki se razvije do te mere, da posamezniku omogoči
učinkovito opravljanje dejavnosti v delovnem procesu, na katero se nanaša. Predmetna
kompetentnost pomeni neposredno uporabo specialističnega oziroma aplikativnega znanja in
se razvije pri simulacijah, študijah primerov in pri neposredni uporabi znanja za reševanje
problemov.
GING-G
Študentje bodo v podiplomskem magistrskem študijskem programu »Gospodarsko
inženirstvo smer gradbeništvo« v okviru predmetno specifičnih kompetenc pridobili in
obvladali zlasti:
• poglobljena znanja iz naravoslovja, posebej gradbene fizike in gradbenih materialov.
• poglobljena znanja iz gradbene informatike.
• specializirana tehnična znanja s področij gradbeništva, kot so: planiranje, gradnja in
vzdrževanja gradbenih objektov (gradbenih konstrukcij in infrastrukturnih objektov),
organiziranje in vodenje gradbenih del in gradbene proizvodnje.
• specializirana znanja s področij urbanega planiranja in okoljske politike.
• poglobljena strokovna znanja iz področij managementa, finančnega upravljanja ter
gospodarskega prava.
• integracijska znanja iz področja gradbene ekonomije in managementa, ki zaokroženo
oblikujejo lik diplomanta.
• samostojno in kreativno opravljanje vodstvenih del v gradbenih podjetjih v okviru
vodstvenih del v tehniških in komercialnih sektorjih teh podjetij.
• načrtovanje, upravljanje in vodenje gradbenih projektov v inženirskih podjetjih ter pri
investitorjih, v upravnih organih in drugje.
• upravljanje in vodenje zahtevnih gradbenih projektov v smislu ustrezne kakovosti,
pravočasnosti in ekonomičnosti.
• znanstveno-raziskovalni pristop na področju inženirske ekonomije in managementa za
uspešno vodenje gradbenih projektov.
• reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov.
• znanstveno-raziskovalni pristop na področju razvoja oziroma izboljšave novih, visoko
kakovostnih izdelkov in tehnologij.
• poglabljanje in kontinuirano spremljanje znanstvenih dognanj s področja novih
gradbenih materialov in tehnologije grajenja.
• komuniciranje znotraj organizacije in navzven s partnerji in strankami.
• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem
strokovnem področju.
GING-S
Diplomant podiplomskega magistrskega študijskega programa druge stopnje GING-S je
strokovnjak s širokim in poglobljenim teoretičnim in metodološkim znanjem za reševanje zelo
zahtevnih problemov pri načrtovanju, vodenju in izvajanju razvojnih, raziskovalnih in
30
znanstvenih opravil na širokem področju gospodarskega inženirstva, predvsem v smeri
strojništva in na različnih delovnih mestih.
Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu posebej. Glavne
kompetence, ki jih razvija podiplomski magistrski študijski program druge stopnje GING-S pa
je mogoče strniti v naslednje točke:
• sposobnost obvladovanja in poglabljanja znanja na izbranih strokovnih področjih (npr.
konstruiranje tehniških sistemov, razvojni inženiring, okoljsko inženirstvo, napredne
obdelovalne tehnologije in sistemi, menedžment proizvodnih tehnologij) in
interdisciplinarni pristop pri reševanju problemov,
• sposobnost načrtovanja, ovrednotenja in izdelave tehnološko zahtevnih izdelkov in
sistemov, ki jih je mogoče tržiti na svetovnih trgih,
• sposobnost snovanja, razvijanja in uporabe sodobnih proizvodnih tehnologij,
avtomatizacije proizvodnje in novih proizvodnih konceptov,
• razumevanje vplivov onesnaženja okolja in uvajanje primarnih in sekundarnih ukrepov
za njihovo zmanjševanje,
• zmožnost sistematskega razumevanja proizvodnih sistemov in procesov, izkoriščanje
prednosti novejših proizvodnih filozofij,
• sposobnost samostojnega načrtovanja in oblikovanja proizvodnih sistemov v praksi,
• zmožnost uporabe standardov in zakonodaje pri reševanju inženirskih problemov,
• usposobljenost študentov za reševanje problemov s področja izbire in karakterizacije
materialov,
• uporaba računalniških orodij na področjih ciljno vodenega razvoja izdelkov,
• znanje snovanja in izgradnje zahtevnejših integriranih obdelovalnih sistemov,
• razumevanje načina nastanka pogodbene obveznosti in pomena njene pravilne
izpolnitve na trgu,
• razumevanje in uporaba statističnih metod v znanstveno-raziskovalnem delu,
• razumevanje sodobnih teoretičnih konceptov poslovnih financ in sposobnost ocene
njihove uporabnosti v praksi,
• sposobnost obvladovanja projektov in programov projektov v poslovnih okoljih,
• sposobnost strateškega upravljanja poslovnih in proizvodnih sistemov,
GING-E
Predmetno-specifične kompetence, ki jih bodo pridobili magistri podiplomskega magistrskega
študijskega programa GING-E, zajemajo zlasti:
• celovito razumevanje fizikalnih zakonitosti na področju elektromagnetike in
sposobnost razvoja novih tehnoloških rešitev,
• uporabo informacijskih tehnologij na različnih področjih elektrotehnike (načrtovanje,
nadzor in vodenje sistemov, komuniciranje),
• obvladanje metod načrtovanja naprav in sistemov na področjih elektroenergetskih
naprav in sistemov, elektronike, avtomatike in robotike,
• analiziranje in vrednotenje naprav in sistemov,
• razumevanje
zakonitosti
in
tehnologije
energijsko-masnih
pretvorb
v
elektroenergetskih procesih,
• razumevanje zakonitosti in tehnologij na področju signalno-informacijskih pretvorb in
pretokov v elektronskih sistemih, telekomunikacijah in sistemih avtomatskega vodenja
in
• poglobljena strokovna znanja iz področij managementa, finančnega upravljanja ter
gospodarskega prava.
Poleg omenjenih splošnih predmetnospecifičnih kompetenc bodo diplomanti glede na izbiro
modulov pridobili še naslednje ožje kompetence:
31
a.)
•
•
b.)
•
•
c.)
•
•
Avtomatika in robotika
razumevanje formalnih metod načrtovanja zaprtozančnih sistemov vodenja in
sposobnost razvoja novih konceptov vodenja in
obvladanje znanj za razvoj kompleksnih sistemov avtomatizacije industrijskih
procesov, robotskih in mehatronskih sistemov.
Elektronika:
razumevanje formalnih metod analize signalno-informacijskih značilnosti tehničnih
naprav in sistemov in
obvladanje znanj za razvoj elektronskih komponent in sistemov za signalnoinformacijske pretvorbe in obdelavo, ki se uporabljajo v industrijski in zabavni
elektroniki, vojski in telekomunikacijah.
Močnostna elektrotehnika:
obvladanje znanj za razvoj elektromagnetnih in elektromehanskih pretvornikov in
obvladanje znanj za razvoj, organiziranje in vodenje proizvodnih, prenosnih in
razdelilnih elektroenergetskih naprav in sistemov.
32
4.3
Podatki o mednarodni primerljivosti programa
GING-G
Tuji sorodni študijski program 1. Wirtschaftsingenieurwesen Bauingenieurwesen (Master of
(ime programa, zavod, država):
Science), Technische Universität Braunschweig, Nemčija,
http://www.tu-braunschweig.de/
2. Universität Kassel, Der Fachbereich
Wirtschaftswissenschaften, Kassel, Nemčija,
http://www.wirtschaft.uni-kassel.de/studieninformation/wiing/
Tabela 21: Primerljivost študijskih programov visokošolskih zavodov s predlaganim GING-G
Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo in Ekonomsko-Poslovna fakulteta
Slovenija
»Gospodarsko inženirstvo - gradbeništvo«
Technische Universität Braunschweig,
Nemčija
»Master of Science im Wirtschaftsingenieurwesen,
Studienrichtung Bauingenieurwesen«
Universität Kassel, Nemčija
»Master of Science* im Wirtschaftsingenieurwesen,
Studienrichtung Bauingenieurwesen«
4.3.a Primerjava koncepta ter formalne in vsebinske strukturiranosti programov
Podiplomski magistrski študijski program »Gospodarsko
inženirstvo smer gradbeništvo« je zasnovan na podlagi obširne
analize učnih programov oz. njihovih smeri različnih univerz v
Evropi in svetu in je s svojo zasnovo, vsebino in konceptom
študija primerljiv s sorodnimi tujimi programi.
Predloženi
program
bo
izobrazil
interdisciplinarnega
strokovnjaka, kateri bo sposoben transferja pridobljenih
najnovejših znanj s področja gospodarskega inženirstva v sfero
gradbene proizvodnje.
Za predložen program je značilna interdisciplinarnost s
prepletom poglobljenih in specializiranih tehnično-tehnoloških in
ekonomskih znanj združenih z znanji organizacije in informatike.
Odlika predlagane smeri programa je, da študent nadgrajuje na
dodiplomskem študiju pridobljena znanja. Prvi letnik podaja
specializirana znanja iz področja gradbeništva in poslovne
ekonomije, drugi letnik (tretji semester) pa podaja poglobljena
integracijska znanja iz področja gradbene ekonomije in
Sistem študijskega programa gospodarskega inženirstva smer
gradbeništvo na Tehnični Univerzi v Braunschweigu je
dvostopenjski in sicer prva dodiplomska (bechelor) stopnja traja
6 semestrov, podiplomska stopnja (master) pa traja 4 semestre.
Univerza v Kasslu izvaja do letošnjega letnega semestra enovit
univerzitetni študijski program gospodarskega inženirstva
ponujenega za štiri smeri: strojništvo, elektrotehnika,
gradbeništvo in okoljsko inženirstvo. Študijski program bo v
letnem semestru prenovljen in bo razdeljen v dva nivoja
Podiplomski študij je razdeljen na sedem modulov iz naslednjih dodiplomski program (Bechelor of Science) v trajanju 3 let in pol
področij: poglobljeno področje gradbeništva (18 ECTS), ter v magistrski program (Master of Science) v trajanju leta in
poglobljeno področje poslovne ekonomije (38 ECTS) ter pol.
integracijsko področje (30 ECTS). Znanja iz teh področij
pridobivajo študentje v prvem, drugem in tretjem semestru. Trenutno še veljaven študijski program gospodarskega
Zadnji semester je namenjen izbirnim predmetom (12 ECTS), in inženirstva na Kasselski univerzi je razdeljen na tri nivoje, pri
magistrskem delu (20 ECTS). Znotraj posameznega modula so čemer smo za primerjavo z II. stopnjo predlaganega programa
podani izbirni predmeti med katerimi študent izbere primerne in povzeli njihov III. nivo v skupnem trajanju treh semestrov (eno
v obsegu ECTS točk, kot ga predvideva modul. Poudarek je na leto in pol).
individualnem delu študenta katero ob zaključku študija zajema
zasnovo
(8
ECTS)
ter
izdelavo
interdisciplinarnega Študentje ki vpišejo smer gradbeništva v času študija na III.
nivoju pridobijo poglobljena znanja strukturno razdeljena v štiri
magistrskega dela (20 ECTS).
module: ekonomsko-poslovni (20 ECTS), integracijski (12
Študij se zaključi z magistrskim delom in pridobitvijo naziva
ECTS), osebnostno-razvojni (8 ECTS) ter tehnični (20ECTS)
33
managementa, ki so nujno potrebna za razumevanje procesa in »Master of Science«
organizacije gradbene proizvodnje. V zadnjem semestru študent
ciljno izbire predmete iz predlaganega nabora izbirnih Študij na univerzi v Brauschweigu traja 2 leti, celotni program je
predmetov (skupaj je 27 ECTS izbirnih predmetov) ter izdela ovrednoten z 120 ECTS.
magistrsko delo, s katerim študent zaključi podiplomski študij.
Po svoji vsebini je študij gospodarskega inženirstva smer
Vsak semester študija GING-S ima 30 ECTS, vsak letnik ima gradbeništva na TU Braunschweigu najbolj primerljiva s
skupaj tako 60 ECTS, celotni program pa 120 ECTS. Ob tem je študijskim programom »Gospodarsko inženirstvo smer
treba omeniti, da je v zadnjem semestru predvidena priprava gradbeništvo«.
magistrskega dela v obsegu 20 ECTS.
Vebinska strukturiranost programa:
Vebinska strukturiranost programa:
A) Strukturiranost programa glede na zastopanost predmetov po
A) Strukturiranost programa glede na zastopanost predmetov po predmetnih področjih ter magistrskega dela:
predmetnih področjih ter magistrskega dela:
Predmet
ECTS
Predmet
ECTS
Strokovni predmeti
31
Integracijski predmeti
Ekonomski in poslovni
predmeti
13
Izbirni predmeti
Izbirni predmeti
(teh+ekon=skupaj)
10
29
Strokovni predmeti
18
Integracijski predmeti
Ekonomski in poslovni
predmeti
30
Izbirni predmeti
Izbirni predmeti
(teh+ekon=skupaj)
0
5+12=17
Magistrsko delo
Magistrsko delo
20
22
Predmet
6
28 (20 + 8
zasnova)
18,3
TT
0
0
0
0
TEP
11
9,2
ST
27
22,5
ST
42
35
SEP
30
25
SEP
44
36,7
MNT
0
0
MNT
0
0
0
0
NT
0
0
NT
IP
10
8,33
IP
6
5
16,7
Magistrsko delo
28
23,3
20
34
Študijski program gospodarskega inženirstva univerze v Kasslu
je ovrednoten s sistemom kreditnih točk (ECST) in tako
omogoča tudi izmenjavo študentov.
A) Strukturiranost programa glede na zastopanost predmetov po
predmetnih področjih ter magistrskega dela:
38
TEP
Magistrsko delo
Deleži tehničnih, ekonomskih ter integracijskih znanj so
enakovredni medtem ko je za diplomsko delo predviden cel
semester. Le-ta predstavlja vsebinski preplet vseh znanj
pridobljenih tekom študija. Glede na predlagano smer programa
II. stopnje je smer gradbeništva Univerze v Kasslu izražena kot
visoko primerljiva.
Vebinska strukturiranost programa:
Strukturiranost
programa
glede
na
zastopanost
B)
Strukturiranost
programa
glede
na
zastopanost B)
naravoslovno-znanstvenih,
strokovnih,
integracijskih
ter
naravoslovno-znanstvenih,
strokovnih,
integracijskih
ter
ekonomsko-poslovnih vsebinskih področij ter magistrskega dela: ekonomsko-poslovnih vsebinskih področij ter magistrskega dela:
Vrsta predmeta
(ECTS)
%
Vrsta predmeta
(ECTS)
%
TT
modul. Vsak izmed njih ima različno število kreditnih točk,
vendar njihov seštevek doseže 60 ECTS kreditnih točk, kar
skupaj z diplomskim delom študenta (Diploma II), za kar je
predviden zadnji semester študija v obsegu 30 ECTS, doseže
zahtevano število točk za dokončanje študija (90 ECTS)
ECTS
Strokovni predmeti
20
Integracijski predmeti
Ekonomski in poslovni
predmeti
12
Izbirni predmeti
Izbirni predmeti
(teh+ekon=skupaj)
0
Magistrsko delo
30
20
0
B)
Strukturiranost
programa
glede
na
zastopanost
naravoslovno-znanstvenih,
strokovnih,
integracijskih
ter
ekonomsko-poslovnih vsebinskih področij ter magistrskega dela:
Vrsta predmeta
(ECTS)
%
TT
0
0
TEP
0
0
ST
26
28,9
SEP
26
28,9
MNT
0
0
SKUPAJ
120
SKUPAJ
100
Legenda:
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovnotehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
MNT - Matematično-naravoslovni temeljni predmet
NT - Netehnični predmet
IP – Izbirni predmet
120
100
Legenda:
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovnotehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
MNT - Matematično-naravoslovni temeljni predmet
NT - Netehnični predmet
IP – Izbirni predmet
Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk ECST in tako
omogoča izmenjavo študentov.
NT
8
8,9
IP
0
0
Magistrsko delo
30
33,3
SKUPAJ
90
100
Legenda:
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovnotehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
MNT - Matematično-naravoslovni temeljni predmet
NT - Netehnični predmet
IP – Izbirni predmet
*Naziv bo pridobljen po prenovljenem študijskem programu, ki ga univerza v Kasslu uvaja v letnem semestru 2009/10
4.3.b Primerljivost možnosti in pogojev za vpis
V magistrski študijski program Gospodarsko inženirstvo smer
gradbeništvo (pripravljen po Bolonjski deklaraciji) se lahko
vpišejo kandidati, ki je zaključil:
•
študijski program 1. stopnje s strokovnega področja
gospodarskega inženirstva – smer gradbeništvo in
gradbeništva
•
študijski program 1. stopnje s strokovnih področij prometa,
prometnega inženirstva, arhitekture, strojništva, urbanizma
in drugih gradbeništvu sorodnih področij, če je pred vpisom
v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za
nadaljevanje študija v obsegu 60 ECTS. Opraviti mora
obveznosti pri predmetih z naslednjih področij: gradbena
mehanika, geotehnika, hidrotehnika, gradbene konstrukcije,
operativno gradbeništvo, prometno inženirstvo, gradbeni
materiali
•
visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred
11.6.2004, s strokovnega področja gradbeništvo
•
visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred
11.6.2004, strokovnih področij prometa, strojništva,
urbanizma in drugih gradbeništvu sorodnih področij, če je
pred vpisom v študijski program opravil študijske
obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 60
ECTS točk. Opraviti mora obveznosti pri predmetih z
naslednjih področij: gradbena mehanika, geotehnika,
hidrotehnika,
gradbene
konstrukcije,
operativno
V študijski program gospodarskega inženirstva smer
gradbeništvo na TU Braunschweig se lahko vpišejo kandidati, ki
so končali dodiplomski (bechelor) ali primerljiv program v
obsegu 180 ECTS točk (trajanje 3 oz. 4 leta) iz enakega oz.
sorodnega področja.
35
Na poglobljen študij II. stopnje (III. nivoja) Univerze v Kasslu
lahko pristopijo študentje ki so zaključili I. stopnjo študija z t.i.
Diplomo I, oziroma študentje ki so zaključili študij
gospodarskega inženirstva na drugi univerzi ali visoki strokovni
šoli v tujini v primerljivem obsegu študija I. stopnje.
Po prenovi programa se bodo na magistrsko stopnjo lahko
vpisali kandidati, ki imajo zaključeno dodiplomsko stopnjo
(Bechelor of Science) enakega ali primerljivega programa.
gradbeništvo, prometno inženirstvo, gradbeni materiali.
Vpisnih mest je 50 - redni študij.
4.3.c Primerljivost trajanja študija, napredovanja, zaključka študija, pridobljenih naslovov
V skladu z merili ECTS traja podiplomski magistrski študij 4 V skladu z merili ECTS traja podiplomski magistrski študij 4 Študij se ravna po evropskih smernicah za kreditno vrednotenje.
semestre (2 leti).
semestre (2 leti).
Celoten študij na II. stopnji obsega 90 ECTS kreditnih točk in
traja eno leto in pol (3 semestre), vključno z diplomskim delom.
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika Napredovanje med letniki ni posebej določeno. Uspešno
zbere najmanj 40 ECTS od tega vse obveznosti pri predmetu napredovanje študija je opredeljeno z uspešno zaključenimi Študijsko leto je razdeljeno na dva semestra, kar ustreza
moduli in zbirom ustreznega števila točk modula.
Statistika z raziskovalnimi metodami.
slovenskemu visokošolskemu sistemu.
Napredovanje med semestri ni posebej določeno.
Za zaključek študija mora študent opraviti vse predpisane (in
izbrane) izpite, seminarske naloge in zagovor magistrskega Za zaključek študija mora študent opraviti vse izbrane izpite
modulov ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.
Za zaključek poglobljenega študija mora študent opraviti vse s
dela.
študijskim programom predpisane izpite, seminarske naloge in
pripraviti iz zagovarjati diplomsko delo.
Pridobljeni strokovni naslov:
Ob zaključku študija prejme študent naziv:
−
−
na smeri: »Gradbeništvo«:
MAGISTER GOSPODARSKI INŽENIR (mag. gosp. inž.)
oz.
MAGISTRICA GOSPODARSKA INŽENIRKA (mag. gosp.
inž.)
Pridobljeni strokovni naslov po opravljeni 2. stopnji študija:
Master of Science
im Wirtschaftsingenieurwesen, − Master of Science*
im Wirtschaftsingenieurwesen,
Studienrichtung Bauingenieurwesen
Studienrichtung Bauingenieurwesen
*Naziv bo pridobljen po prenovljenem študijskem programu, ki
ga univerza v Kasslu uvaja v letnem semestru 2009/10
4.3.d Primerljivost načinov in oblik študija: sistem in organizacija študijskega procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih
informacijskih tehnologij, samostojni študij, tutorstvo, organizacija praktičnega usposabljanja
• Sistem in organizacija študijskega procesa:
Študij bo potekal v ustreznih predavalnicah in sodobno
opremljenih laboratorijih. Študijski proces se izvaja v obliki
predavanj, vaj, ki so lahko avditorne, laboratorijske ali
računalniške ter projektnega dela. Študij se zaključi z
magistrskim delom, kjer študent dokaže dovolj širok spekter
temeljnih in strokovnih znanj, in da je sposoben samostojno
rešiti konkretni praktični problem
• Kreditni sistem:
• Sistem in organizacija študijskega procesa:
• Sistem in organizacija študijskega procesa:
Študij poteka v obliki predavanj, vaj, ter v obliki seminarskega Študij poteka v obliki predavanj, vaj, seminarskega
dela.
projektnega dela.
• Kreditni sistem:
Študijski program je ovrednoten z LP točkami, ki
ECTS točkam (glej prilogo 3).
• Kreditni sistem:
ustrezajo Študijski program je usklajen z ECTS kreditnim sistemom, ki
študentom omogoča prenašanje študijskih obveznosti na drugih
univerzah.
• Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:
Na oddelku gradbeništva Tehnične univerze v Braunschweig • Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:
36
in
Študijski program je prilagojen načelom ECTS, ki študentom
omogoča, da opravijo vsaj en semester na eni od tujih univerz,
s tem pa se jim ta študij prizna na domači univerzi.
V skladu s smernicami je možno pridobiti 30 ECTS točk na
semester (kar je 60 ECTS točk na študijsko leto).
študentje pri svojem študiju uporabljajo sodobne informacijske Na oddelku gospodarskega inženirstva na Univerzi Kassel imajo
tehnologije in sodobno računalniško strojno in opremo.
za izvedbo študijskega programa na razpolago ustrezno in
sodobno računalniško strojno in programsko opremo.
• Samostojni študij:
Samostojni študij se izvaja v obliki vaj, samostojnega dela in • Samostojni študij:
izdelave magistrskega dela.
Samostojni študij se izvaja v obliki domačega-, seminarskega-,
• Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:
zaključnega-, projektnega- in študijskega dela in izdelavi
Za izvedbo študijskega programa »Gospodarsko inženirstvo • Organizacija praktičnega usposabljanja:
diplomskega dela.
smer gradbeništvo« je na razpolago nova generacija Študij ne predvideva praktičnega usposabljanja.
računalniško podprtih informacijskih sistemov z ustrezno
• Tutorstvo:
programsko opremo.
Izvedba programa predvideva tutorstvo in ima namen vodenja in
usmerjanja študenta.
• Samostojni študij:
Vaje, predvideno individualno delo študentov, projektno delo,
• Organizacija praktičnega usposabljanja:
magistrsko delo.
Praktično usposabljanje na II. stopnji ni predvideno.
• Tutorstvo:
Že do sedaj uporabljeni in preizkušeni tutorski način dela
zagotavlja večjo intenzivnost in kreativnost študentov med
študijem. Izvedba programa predvideva tutorstvo tako s strani
pedagoških delavcev, kakor tudi s strani študentov višjih
letnikov. Tako ima vsak letnik svojega tutorja študenta in tutorja
s strani pedagoških delavcev, za posamezne tematske sklope
študija pa skbijo tutorji posameznih tematskih sklopov. Tutorsko
delo koordinira in nadzoruje kolegij tutorjev, ki se sestaja
praviloma dvakrat na semester.
•
Organizacija praktičnega usposabljanja:
Podiplomski magistrski študijski program »Gospodarsko
inženirstvo smer gradbeništvo«
ne predvideva strokovne
prakse.
4.3.e Možnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. vključevanje v skupen
evropski visokošolski prostor
Vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor omogoča na
podiplomski ravni sistem kreditnih ECTS točk ter mobilnost
študentov v okviru programa Lifelong Learnig Programme /
Erasmus.
Študijski programi so ovrednoteni z LP točkami, ki so
enakovredne s sistemom kreditnih ECTS točk, kar omogoča
mobilnost študentov v okviru programa Lifelong Learnig
Programme / Erasmus in s tem vključevanje v skupen evropski
visokošolski prostor.
Glede na skladnost in primerljivost študijskega programa 2.
stopnje Gospodarsko inženirstvo-smer gradbeništvo (točke 4.3ad), tako glede formalne strukturiranosti kot tudi pokritosti področij
ved s področja gradbeništva ter poslovne ekonomije in
managemneta, načina in oblike študija, lahko trdimo, da so
izpolnjeni vsi pogoji za izmenjavo študentov in profesorjev v
okviru skupnega evropskega visokošolskega prostora.
37
Študijski programi so ovrednoteni s sistemom kreditnih ECTS
točk, kar omogoča mobilnost študentov v okviru programa
Lifelong Learnig Programme / Erasmus in s tem vključevanje v
skupen evropski visokošolski prostor.
4.3.f Razlike med predlaganimi in tujimi programi
Magistrski podiplomski študijski program »Gospodarskega inženirstva smer gradbeništvo« je
mednarodno primerljiv s sorodnimi programi oz. njihovimi smermi tujih univerz.
Posamezne razlike, ki se pojavljajo med posameznimi študijskimi programi izhajajo v pretežni
meri iz dosedanjega razvoja posamezne univerze. Vsaka univerza ima svojo zgodovino
razvoja ter specifičnosti v izgradnji svoje strukture glede na nacionalne potrebe. Ne glede na
ugotovljene razlike v strukturi študija se pri vseh ohranjanja osnovni koncept zgradbe študija
ter omogoča izvedeno primerljivost. Posamezne specifične značilnosti, ne rušijo temeljnega
študijskega koncepta predlagane smeri programa, zgrajene na načelih bolonjske deklaracije
ter omogoča vključevanje v mednarodno izmenjavo študentov.
Z analizo je bilo ugotovljeno, da ni večjih odstopanj med predlaganim in tujimi primerjanimi
programi gradbene smeri. Strokovni in integracijski del programa vsebujeta vse tiste
komponente in usmeritve znanj, ki omogočajo diplomantu vključitev v različne veje
gradbeništva, kakor tudi obvladovanje ustreznih razvojno-raziskovalnih in znanstvenih
področij. Program je predvsem namenjen specifičnim potrebam slovenskega gospodarstva, s
svojo zasnovo pa ima tudi potencial zadovoljevanja potreb po kadru s področja
gospodarskega inženirstva v gradbeništvu v Evropi. Študijski program »Gospodarsko
inženirstvo smer gradbeništvo« omogoča izobraževanje visokokakovostnega in strokovnega
kadra, ki je potreben za integracijo stroke v vodenje in upravljanje gradbenih projektov v
globalnem prostoru.
Neposredno primerljivost specifičnega področja gospodarskega inženirstva najdemo v tujini
predvsem v germansko govorečih področjih v t.i. »Wirtschaftsingenier« programih ter je
razvidno v analizi mednarodne primerljivosti, kjer je primerjan program nemške tehnične
univerze v Braunschweigu in avstrijske tehnične univerze na Dunaju.
Na osnovi podrobne analize smo ugotovili, da za primerljivost področij ne obstajajo bistvena
odstopanja od predlagane smeri programa, zato menimo, da je magistrski podiplomski
študijski program »Gospodarskega inženirstva smer gradbeništvo« v veliki meri skladen s
primerjalnimi programi oz. njihovimi smermi.
4.3.g Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih
Študij GING-G ne sodi med regulirane poklice v EU.
38
GING-S
Študijski program GING smo med drugim zasnovali tudi na osnovi primerljivih programov v Evropi in širše po svetu (predvsem ZDA slovijo po
odličnih študijskih programih podobnega kova). Za neposredno primerjavo smo izbrali Tehniško univerzo iz Munchna, ki sodi med najboljše
evropske univerze (je na seznamu najboljše ocenjenih evropskih univerz) ter nič manj kakovostno Tehniško univerzo iz Gradca, ki ima že dolgo
tradicijo študija gospodarskega inženirstva.
Sočasno smo primerjali študijske programe na sledečih odličnih evropskih univerzah:
• Technische Universität Wien – Wirtschaftsingenieurwesen – Maschinenbau,
• Univerza v Vidmu - Universita degli Studi di Udine,
• Skupni program Fakultete za ekonomske in družbene vede ter Fakultete za strojništvo v Erlangnu (Nemčija),
• Ekonomsko-poslovna fakulteta v Aachnu,
• Tehniška univerza v Hamburgu,
• Fakulteta za ekonomijo in management v Berlinu,
• Fakulteta za družbene vede in management tehnologij Trondheim (Norveška),
• Švicarski državni tehnološki inštitut Zürich.
Tuji sorodni
študijski
program (ime
programa,
zavod, država):
1. Wirtschaftsingenieurwesen-Maschinenbau (Masterstudium)
Tehniška Univerza v Gradcu, Avstrija
http://portal.tugraz.at/portal/page/portal/TU_Graz/Einrichtungen/Fakultaeten/FakMaschinenbau/dek3001/studien/masterstudium%20w%20maschinenbau
2. Masterstudiengang Wirtschaftsingenieurwesen«
Technische Universität Munchen, Nemčija
http://portal.mytum.de/studium/studiengaenge/wirtschaftsingenieurwesen_master
Točke 4.3.a do 4.3.e so zajete v spodnji tabeli.
39
Tabela 22: Primerljivost študijskih programov visokošolskih zavodov s predlaganim GING-S
Univerza v Mariboru
Fakulteta za strojništvo in Ekonomsko-Poslovna fakulteta
Slovenija
»Gospodarsko inženirstvo - strojništvo«
Technische Universität Graz
Fakultät für Machienenwesen und Betriebwissenschaften
Avstrija
»Wirtschaftsingenieurwesen-Maschinenbau
(Masterstudium)«
Technische Universität Munchen
Nemčija
»Masterstudiengang Wirtschaftsingenieurwesen«
4.3.a Primerjava koncepta ter formalne in vsebinske strukturiranosti programov
Študijski program GING-S je zasnovan na podlagi obširne
analize učnih programov in njihovih smeri različnih univerz v
Evropi in svetu ter je s svojo zasnovo in vsebino študija
primerljiv s sorodnimi tujimi programi.
Magistrski program Gospodarsko inženirstvo-strojništvo na TU
Graz je zasnovan kot nadgradnja dodiplomskega študijskega
programa Gospodarskega inženirstva na istu univerzi. Oba
programa sta mednarodno primerljiva in sodobna.
Predloženi
program
bo
izobrazil
interdisciplinarnega
strokovnjaka, kateri bo sposoben prenosa pridobljenih
najnovejših
znanj s področja GING v sfero strojniške
proizvodnje.
Študijski program oblikuje študenta, ki je sposoben
znanstvenega in metodološkega dela na strokvni praksi.
Program zagotavlja široko izobrazbo ob sočasni specializaciji na
področju tehnološke ekonomije. Diplomanti programa so
zaposleni v oddelkih razvoja novih izdelkov, planiranja, nabave
Za predloženi program strojniške smeri je značilna in proizvodnje.
interdisciplinarnost s prepletom tehnično-tehnoloških in
ekonomskih zanj združenih z znanji organizacije in informatike.
Magistrski študijski program Wirtschaftsingenieurwesen je
študijski program na TU Munchen, ki posreduje študentom
sposobnosti prepoznavanja, reševanja in analize gospodarskotehniških problemov s povezovanjem najrazličnejših metod.
Študente spodbuja k samostojnemu delu preko projektnega
načina študija in preko priprave magistrskega dela. Tukaj pride
do izraza kombinacija teoretičnega in praktičnega znanja s
področja tehniških in menedžerskih ved. Cilj programa je
usposobiti študente, da bodo prevzeli vodstvena mesta v
inženirskih in drugih podjetjih.
Študentje v prvem letniku nadgradijo tehniške temelje (metode
eksperimentalnega dela, napredni materiali) ter ekonomske
temelje (statistika in poslovno pravo). Nato pa pridobivajo
tehniška in ekonomska strokovna znanja. V drugem letniku je
poudarek na strokovnih tehniških in ekomskih znanjih, ki so
obvezna ali izbirna. Z izbirnimi predmeti se lahko študent
dodatno specializira za določeno področje strojništva v posvetu
s svojim mentorjem (skupaj je 24 ECTS izbirnih predmetov). V
drugem letniku pa je tudi poudarek na t.i. »GING-ovskih«
predmetih, ki sočasno integrirajo tehniško-tehnološka znanja s
ekonomsko-poslovnimi znanji. Drugi letnik se konča s pripravo
magistrskega dela.
Študenti v prvem semestru pridobijo za 15 ECTS temeljnih
tehnoloških in ekonomskih znanj. V času 1., 2. in 3. semestra
nato izberejo dva modula, ki obsega po 35 ECTS. Prvi modul je
modelu vsebin gospodarskega inženirstva, drugi model je izbirni
iz bolj tehniških vsebin. V vsakem modulu je 25 ECTS
predmetov obveznih, 10 ECTS predmetov pa izbirnih. Gre
predvsem za strokovne predmete s tehniškega in ekonomskega
področja. Zraven tega ima študent na voljo še 5 popolnoma
prosto izbirnih predmetov. Skupaj torej za 25 ECTS izbirnih
predmetov. V zadnjem semestru študent opravi magistrsko delo
v obsegu 30 ECTS.
Študij je zasnovan tako, da študenti pridobivajo temeljna znanja
študija gospodarskega inženirstva v prvem in drugem semestru
študija v obsegu 42 ECTS. Sočasno opravijo po dva izpita v treh
obveznih modulih v skupni vrednosti 18 ECTS. Izbrati si morajo
tudi en izbirni modul, ki vsebuje dva obvezna predmeta in enaga
prosto izbirnega, skupaj v obsegu 18 ECTS. V tretjem semstru
imajo tudi projektno delo (praktično sodelovanje s podjetjem) v
obsegu 12 ECTS, študij pa se zaključi s pripravo magistrske
naloge v obsegu 30 ECTS (4. semester).
Vsak semester študija GING-S ima 30 ECTS, vsak letnik ima
skupaj tako 60 ECTS, celotni program pa 120 ECTS. Ob tem je
treba omeniti, da je v zadnjem semestru predvidena priprava
magistrskega dela v obsegu 18 ECTS.
Vsak semester študija ima 30 ECTS, vsak letnik ima skupaj tako
60 ECTS, celotni program pa 120 ECTS. Ob tem je treba
omeniti, da je v zadnjem semestru predvidena priprava
magistrskega dela v obsegu 30 ECTS.
Vsak semester študija ima 30 ECTS, vsak letnik ima skupaj tako
60 ECTS, celotni program pa 120 ECTS. Ob tem je treba
omeniti, da je v tretjem semestru predvidena praksa v obliki
projektnega dela 12 ECTS, v zadnjem semestru pa priprava
magistrskega dela v obsegu 30 ECTS.
Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk ECTS in tako Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk ECTS in tako Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk ECTS in tako
omogoča izmenjavo študentov.
omogoča izmenjavo študentov.
omogoča izmenjavo študentov.
40
4.3.b Primerljivost možnosti in pogojev za vpis
Vsebinska strukturiranost:
Vrsta predmeta
TT
TEP
ST
SEP
INT
IP
Projektno delo
Magistrsko delo
SKUPAJ
Vsebinska strukturiranost:
UNI MB
(ECTS)
13
11
24
18
12
24
0
18
120
%
10,83
9,67
20
15
10
20
0
15
100
Legenda:
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovno tehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
INT – integracijski in interdisciplinaren predmet
IP – izbirni predmet
M – magistrsko delo
V študijski program 2. stopnje GING-S se lahko vpiše kandidat,
ki je zaključil:
• bolonjski študijski program 1. stopnje, ki je ovrednoten
z najmanj 180 ECTS, s področja gospodarskega
inženirstva vseh smeri, tehniških ved, proizvodnih
tehnologij, arhitekture in gradbeništva, naravoslovnih
ved, matematike in statistike, računalništva, varstva
okolja in transportnih storitev;
• bolonjski študijski program 1. stopnje, ki je ovrednoten
z najmanj 180 ECTS, z drugih strokovnih področij, ki
Vrsta predmeta
TT
TEP
ST
SEP
INT
IP
Projektno delo
Magistrsko delo
SKUPAJ
Vsebinska strukturiranost:
TU Graz
(ECTS)
15
7
25
5
13
25
0
30
120
%
12,5
5,83
20,83
4,17
10,83
20,83
0
25
100
Vrsta predmeta
TT
TEP
ST
SEP
INT
IP
Projektno delo
Magistrsko delo
SKUPAJ
TU Munchen
(ECTS)
0
12
9
24
15
18
12
30
120
%
0
10
7,5
20
12,5
15
10
25
100
Legenda:
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovno tehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
INT – integracijski in interdisciplinaren predmet
IP – izbirni predmet
M – magistrsko delo
Legenda:
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovno tehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
INT – integracijski in interdisciplinaren predmet
IP – izbirni predmet
M – magistrsko delo
Program na TU Graz je moćno podoben programu GING-S.
Študenti pridobivajo tehniška znanja, ki so dobro nadgrajena s
strokovnimi znanji. Prav tako nadgrajujejo temejna ekonomska
znanja s prve stopnje. Tehniške in ekonomske predmete
zaokrožijo z interdiciplinarnimi predmeti. Program krasi dobra
izbirnost predmetov. Prakse ni, magistrsko delo obsega vseh 30
ECTS zadnjega semestra.
Program na TU Muhchen ima močneje izenačeno tehniško in
ekonomsko komponento vsebin programa. To je posledica
močnejše zastopanosti tehniških vsebin na 1. stopnji. Tehniška
znanja so zelo podobna tistim iz GING-S. Program ima tudi
interdisciplinarne predmete, ki zaokrožujejo profil diplomanta.
Program ima za 12 ECTS projektnega dela, ki je neke vrste
praktično usposabljanje. Zaradi tega je izbirnost predmetov
nekoliko manjša. Magistrsko delo obsega vseh 30 ECTS
zadnjega semestra.
V študijski program gospodarskega inženirstva smer strojništvo
na TU Graz se lahko vpišejo kandidati, ki so končali dodiplomski
(bechelor) ali primerljiv program v obsegu 180 ECTS točk iz
enakega oz. sorodnega področja.
V študijski program gospodarskega inženirstva smer strojništvo
na TU Graz se lahko vpišejo kandidati, ki so končali dodiplomski
(bechelor) ali primerljiv program v obsegu 180 ECTS točk iz
enakega oz. sorodnega področja in so študirali v Nemčiji ali tudi
izven nje. Tudi študenti morajo izkazati ustrezno znanje
angleškega jezika (TOEFL).
41
•
•
•
niso zajeta v prejšnjem odstavku; takim kandidatom se
določijo naslednje študijske obveznosti v obsegu 29
ECTS točk iz študijskega programa 1. stopnje GINGS, ki jih morajo opraviti pred vpisom v študijski
program: Matematična analiza (6 ECTS), Algebra (6
ECTS), Mehanika I (6 ECTS), Osnove ekonomije (5
ECTS) in Ekonomika podjetja (6 ECTS);
visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred
11. 6. 2004, s področja gospodarskega inženirstva
vseh smeri, tehniških ved, proizvodnih tehnologij,
arhitekture in gradbeništva, naravoslovnih ved,
matematike in statistike, računalništva, varstva okolja
in transportnih storitev;
visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred
11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, ki niso zajeta
v prejšnjem odstavku; takim kandidatom se določijo
naslednje študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS
točk iz študijskega programa 1. stopnje Strojništvo, ki
jih morajo opraviti pred vpisom v študijski program:
Matematična analiza (6 ECTS), Algebra (6 ECTS),
Mehanika I (6 ECTS), Osnove ekonomije (5 ECTS) in
Ekonomika podjetja (6 ECTS).
enakovredno izobraževanje v tujini.
4.3.c Primerljivost trajanja študija, napredovanja, zaključka študija, pridobljenih naslovov
V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in ECTS merili traja Študijski program traja 2 leti in zahteva 120 ECTS. V tem času Študijski program traja 2 leti in zahteva 120 ECTS.
podiplomski magistrski študij 2 leti (4 semestre).
študent opravi tudi 8-tedensko prakso.
Študijski program se izvaja kot:
Študij se izvaja kot redni študij.
•
redni študij
•
interdisciplinarni študij (program je oblikovan tako, da
vključuje premete dveh fakultet in omogoča izbiro
predmetov tudi izven smeri in izbirnih vsebin)
•
kreditni študij omogoča vključevanje študentov v
mednarodni program Erasmus-Socrates.
Študij se izvaja kot redni študij.
Pogoji za napredovanje v 2. letnik in ponavljanje:
Pogoji za napredovanje v 2. letnik:
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi študijskimi Niso posebej specificirani. Uspešno napredovanje študija je
opredeljeno z uspešno zaključenimi moduli in zbirom ustreznega
obveznostmi 1. letnika zberejo najmanj 45 ECTS kreditnih točk.
števila točk modula.
Študentu, ki ne izpolnjuje vseh obveznosti za napredovanje,
lahko Komisija za študijske zadeve Senata Fakultete za
strojništvo na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v 2. letnik v
skladu z določili Statuta Univerze v Mariboru.
Pogoji za napredovanje v 2. letnik in ponavljanje:
Niso posebej specificirani. Uspešno napredovanje študija je
opredeljeno z uspešno zaključenimi moduli in zbirom ustreznega
števila točk modula.
Ponavljanje letnika:
42
Ponavljanje letnika:
Študent ima pravico enkrat ponavljati študij.
Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti za napredovanje v višji
letnik, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na
njegovo prošnjo odobri ponavljanje letnika v skladu z določili
Statuta Univerze v Mariboru.
Pogoji za podaljšanje statusa študenta:
O podaljšanju statusa študenta odloča Komisija za študijske
zadeve Senata Fakultete za strojništvo na prošnjo študenta v
skladu z določili Statuta Univerze v Mariboru.
Za zaključek študija mora študent opraviti vse predpisane (in Za zaključek študija mora študent opraviti vse izbrane izpite, 2 Za zaključek študija mora študent opraviti vse izbrane izpite,
predmete izbrane smeri, projektno delo ter izdelati in zagovarjati
izbrane) izpite in zagovor magistrskega dela in zbrati 120 ECTS. modula ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.
magistrsko delo.
Ob zaključku študija prejme študent naziv:
Pridobljeni strokovni naslov:
Ob zaključku študija prejme študent naziv:
Magister gospodarski inženir strojništva
Diplom-Ingenieur, kar odgovarja mednarodnemu nazivu
„Master of Science“
„Master of Science“
4.3.d Primerljivost načinov in oblik študija: sistem in organizacija študijskega procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih
informacijskih tehnologij, samostojni študij, tutorstvo, organizacija praktičnega usposabljanja
• Sistem in organizacija študijskega procesa:
Študij bo potekal v ustreznih predavalnicah, sodobno
opremljenih laboratorijih z ustrezno laboratorijsko in merilno
opremo. Študijski proces se izvaja v obliki predavanj, vaj, ki so
lahko avditorne, laboratorijske ali računalniške, projektnega dela
ter strokovne prakse. Študij bo razpisan kot reden študij.
• Sistem in organizacija študijskega procesa:
• Sistem in organizacija študijskega procesa:
Študij poteka v obliki predavanj, avdtornih vaj, laboratoriskih vaj, Študij poteka v obliki predavanj in avdtornih vaj, seminarjev,
seminarskega in projektnega dela.
kolokvijev, praktičnega dela in projektnega dela.
• Kreditni sistem:
Študijski program je usklajen z ECTS kreditnim sistemom, ki
študentom omogoča prenašanje študijskih obveznosti na drugih
• Kreditni sistem:
Študijski program je prilagojen načelom ECTS, ki študentom univerzah.
omogoča, da opravijo vsaj en semester na eni od tujih univerz, s
tem pa se jim ta študij prizna na domači univerzi. V skladu s • Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:
smernicami je možno pridobiti 30 ECTS točk na semester (kar je Na oddelku gospodarskega inženirstva na TU Graz imajo za
60 ECTS točk na študijsko leto).
izvedbo študijskih programov na razpolago ustrezno in sodobno
računalniško strojno in programsko opremo.
• Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:
Za izvedbo študijskega programa GING-S je na obeh fakultetah • Samostojni študij:
na razpolago nova generacija računalniško podprtih Samostojni študij se izvaja v obliki seminarjev in kot projektno
informacijskih sistemov z ustrezno programsko opremo.
delo.
• Kreditni sistem:
Študijski program je usklajen z ECTS kreditnim sistemom, ki
študentom omogoča prenašanje študijskih obveznosti na drugih
univerzah.
• Samostojni študij:
• Tutorstvo:
Vaje, predvideno individualno delo študentov, projektno delo, Ni tutorskega sistema.
diplomsko delo.
• Organizacija praktičnega usposabljanja:
• Tutorstvo:
Predvidena je 8-tedenska praksa.
Že do sedaj uporabljeni in preizkušeni tutorski sistem zagotavlja
večjo uspešnost in prehodnost študentov med študijem. Izvedba
• Tutorstvo:
Na TU Munchen imajo vzpostavljen sistem mentoringa, ki je v
bistvu podoben nešemu sistemu tutorstva.
43
• Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:
Na oddelku gospodarskega inženirstva na TU Munchen imajo za
izvedbo študijskih programov na razpolago ustrezno in sodobno
računalniško strojno in programsko opremo.
• Samostojni študij:
Samostojni študij se izvaja v obliki praktičnega in projektnega
dela.
• Organizacija praktičnega usposabljanja:
Ni predvidenega praktičnega usposabljanja, imajo pa tako
imenovano projektno delo, ki je vredno 12 ECTS.
programa predvideva tutorstvo v posameznih letnikih.
•
Organizacija praktičnega usposabljanja:
Ni predvideno praktično usposabljanje
Predvideni sistem in organizacija študijskega procesa sta
ekvivalentna vsem ostalim evropskim študijem GING. Podobno
velja za samostojno delo in uporabo sodobnih informacijskih
tehnologij.
4.3.e Možnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. vključevanje v skupen
evropski visokošolski prostor
Vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor omogoča na Študijski programi so ovrednoteni s sistemom kreditnih ECTS Študijski programi so ovrednoteni s sistemom kreditnih ECTS
podiplomski ravni sistem kreditnih ECTS točk.
točk, kar omogoča mobilnost študentov in profesorjev in točk, kar omogoča mobilnost študentov in profesorjev in
vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor.
vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor.
Program je po vsebini in obsegu študija povsem mednarodno
primerljiv in magister ima vse pogoje za mednarodno priznanje
izobrazbe.
44
4.3.f Razlike med predlaganimi in tujimi programi
Podiplomski magistrski študijski program GING-S je mednarodno primerljiv s sorodnimi programi
oz. njihovimi smermi tujih univerz, ne samo s temi, katerih primerjavo prikazujemo v tej prijavi,
ampak še z mnogimi drugimi, s katerimi smo prav tako izvedli primerjavo.
Posamezne razlike, ki se pojavljajo med posameznimi študijskimi programi, izhajajo v pretežni meri
iz dosedanjega razvoja posamezne univerze ter predvsem okolja, iz katerega prihajajo. Kljub
Bolonjski deklaraciji seveda ni prišlo do popolnega poenotenja izobraževalnih sistemov po Evropi.
Ne glede na ugotovljene razlike v strukturi študija se pri vseh ohranjanja osnovni koncept zgradbe
študija ter omogoča izvedbo primerljivosti. Formalna struktura v smislu trajanja študija ni bila
postavljena na prvo mesto, veliko več poudarka je bilo na vsebinski primerljivosti programov.
Seveda pa je vedno bil zagotovljen sistem ECTS ovrednotenja študija in posameznih enot, kar
neposredno zagotavlja mobilnost študentov in vključenost v evropski prostor.
Vsebinske razlike med programi niso preveč izrazite. Vsi programi poudarjajo nadgradnjo znanj in
prvo-stopnjskih programov GING. Programi nadgrajujejo tehniške in ekonomske temelje iz prve
stopnje, nato pa je poudarek na strokovnih predmetih s področja strojništva in ekonomije ter tudi na
t. i. interdisciplinarnih predmetih, ki zaokrožijo profil študenta GING.
Spodnja tabela prikazuje razmerje med posameznimi predmeti in kar je še bolj pomembno, med
posameznimi skupinami predmetov. Lepo je razvidno, da so si razmerja precej podobna, predvsem
pri programih TU Graz in GING-S pri praktično vseh vrstah predmetov.
Program na TU Graz ima v primerjavi s študijem GING-S nekoliko več tehniških znanj, medtem ko
je na programu s TU Munchen več ekonomsko-poslovnih vsebin. Naš program je bolje
uravnotežen in je razmerje med znanji nekje 55:45 za tehniška znanja.
Razlike se kažejo nekoliko bolj pri praktičnem usposabljanju, ki je pri analiziranih študijskih
programih prisotno, vendar ne v klasični obliki. Na TU Graz sploh ni ovrednoteno s ECTS točkami,
na TU Munchen pa gre bolj za projektno delo. Na našem programu se bosta projektno in praktično
delo vtkala v pripravo magistrskega dela, ki bo tudi praktično usmerjeno.
Na osnovi podrobne analize smo tako ugotovili, da za primerljivost področij ne obstajajo bistvena
odstopanja od predlagane smeri programa, zato menimo, da podiplomski magistrski študijski
program GING-S v veliki meri skladen s primerjalnimi programi oz. njihovimi smermi.
45
4.3.g Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih
Študij GING-S ne sodi med regulirane poklice v EU.
46
GING-E
Tuji sorodni študijski program 1. Masterstudium Elektrotechnik-Wirtschaft, Technischen Universität
(ime programa, zavod, država):
Graz, Fakultät für Elektrotechnik und Informationstechnik, Avstrija
2. Wirtschaftsingenieurwesen – technische Fachrichtung
Elektrotechnik und Informationstechnik, Technischen Universität
Darmstadt, Fachbereich Rechts- und Wirtschaftswissenschaften,
Fachbereich Elektrotechnik und Informationstechnik, Nemčija
Tabela 23: Primerljivost študijskih programov visokošolskih zavodov s predlaganim GING-E
Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in
Ekonomsko-Poslovna fakulteta
Slovenija
Technischen Universität Graz
Fakultät für Elektrotechnik und Informationstechnik
Avstrija
»Gospodarsko inženirstvo - elektrotehnika«
»Masterstudium Elektrotechnik-Wirtschaft«
Technischen Universität Darmstadt
Fachbereich Rechts- und Wirtschaftswissenschaften
Fachbereich Elektrotechnik und Informationstechnik
Nemčija
»Wirtschaftsingenieurwesen – technische Fachrichtung
Elektrotechnik und Informationstechnik«
4.3.a Primerjava koncepta ter formalne in vsebinske strukturiranosti programov
Struktura programa
Program Gospodarsko inženirstvo sestavljajo študijske smeri:
- gradbeništvo,
- strojništvo,
- elektrotehnika.
Struktura programa
Na TU Graz izvajajo programe:
- Wirtschaftingenieurwesen - Bauingenieurwissenschaften,
- Wirtschaftsingenieurwesen-Maschinenbau,
- Elektrotechnik-Wirtschaft.
Študent izbere smer pri vpisu v študijski program.
Študent se vpiše v program Elektrotechnik-Wirtschaft.
Na smeri Elektrotehnika ima program tri obvezne elektrotehniške
predmete (19 ECTS), tri izbirne tehniške module (12 ECTS),
sestavljene iz treh predmetov in tri izbirne predmete iz nabora
elektrotehniških predmetov (18 ECTS). Izbirni moduli so:
- Avtomatika in robotika I,
- Elektronika I,
- Močnostna elektrotehnika I.
Ekonomsko-poslovni del programa obsega pridobivanje
temeljnih in strokovnih znanj s področja ekonomskih in poslovnih
ved. Sestavlja ga 5 obveznih ekonomsko-poslovnih predmetov
(29 ECTS) in dveh izbirnih ekonomsko-poslovnih predmetov
(12).
10 ECTS izbirnih vsebin lahko študent prenese iz drugega
programa.
Struktura programa
Na TU Darmstadt izvajajo programe Wirtschaftsingenieurwesen:
- technische Fachrichtung Bauingenieurwesen,
- technische Fachrichtung Maschinenbau,
- technische Fachrichtung Elektrotechnik und
Informationstechnik.
Študent se vpiše v program Wirtschaftsingenieurwesen V programu Elektrotechnik-Wirtschaft študent izbere usmerjen technische Fachrichtung Elektrotechnik und Informationstechnik.
študij na enem od elektrotehniških področij:
- Energietechnik und Automatisierungstechnik,
Program sestavljata dva obvezna elektrotehniška predmeta (10
- Informations- und Kommunikationstechnik und Elektronik.
CP). Študent se lahko strokovno usmeri tako, da ustrezno izbere
za 15 CP predmetov iz nabora temeljnih elektrotehniških
Na obeh področjih opravi za 30 ECTS obveznih predmetov in 11 predmetov. in 23 CP iz nabora strokovnih elektrotehniških
ECTS izbirnih predmetov iz nabora elektrotehniških predmetov.
predmetov.
V ekonomsko-poslovnem delu programa prav tako lahko izbira
med dvema naboroma obveznih in izbirnih predmetov. Prvi Ekonomsko-poslovni delu programa sestavlja skupina obveznih
nabor sestavlja skupina obveznih predmetov v vrednosti 21 predmetov v vrednosti 20 CP in izbirnih predmetov v vrednosti
ECTS in izbirnih predmetov v vrednosti 18 ECTS. Drugo izbiro 12 CP. Izbirni predmeti so namenjeni poglobitvi znanj. Temu
pa predstavlja nabor obveznih predmetov v vrednosti 28,5 ECTS cilju je namenjeno tudi seminarsko delo (5 CP). Študent opravi
in izbirnih predmetov v vrednosti 10,5 ECTS. Splošno izbirnih študentsko delo (15 CP) in zaključi študij z magistrskim delom
predmetov je za 10 ECTS. Študent zaključi študij z magistrskim (15 CP). Iz dokumentacije je razvidno, da ena točka CP ustreza
eni točki ECTS.
delom (30 ECTS) in zagovorom pred komisijo.
47
Študent zaključi študij z magistrskim delom (30 ECTS)
Skupaj traja študij 2 leti oziroma 4 semestre.
Zastopanost učnih enot po predmetnih področjih v programu
Masterstudium Elektrotechnik-Wirtschaft je razvidna v tabeli 27
Zastopanost učnih enot po predmetnih področjih v predlaganem na strani 52.
programu je razvidna iz tabel (Tabela 24) na strani 52.
Zastopanost naravoslovno-znanstvenih, strokovnih,
Zastopanost naravoslovno-znanstvenih, strokovnih,
integracijskih ter ekonomsko-poslovnih vsebinskih področij ter
integracijskih ter ekonomsko-poslovnih vsebinskih področij ter
projektnega dela oz. diplome in prakse v programu
projektnega dela oz. diplome in prakse v predlaganem programu Masterstudium Elektrotechnik-Wirtschaft je razvidna v tabeli 28
je razvidna iz tabel (Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče
na strani 52.
najti.) na strani 52.
Število ECTS
Število ECTS
90 ECTS pedagoške obveze in
90 ECTS pedagoške obveze in
30 ECTS za magistrsko delo
30 ECTS za magistrsko delo
Skupaj: 120 ECTS
Skupaj: 120 ECTS
Obveznosti študenta
Obveznosti študenta
Opraviti vse obveznosti pri vseh UE in magistrsko delo.
Opraviti vse obveznosti pri učnih enotah (UE) in magistrsko delo.
Izbirnost
Izbirnost
- 11 ECTS elektrotehniških izbirnih vsebin iz nabora 21 ali 16
- 12 ECTS izbirnih modulov iz nabora treh modulov,
UE, odvisno od izbrane usmeritve.
- 18 ECTS elektrotehniških izbirnih vsebin iz nabora 24 UE,
- 18 ali 10,5 ECTS ekonomsko-poslovnih izbirnih vsebin iz
- 12 ECTS ekonomsko-poslovnih izbirnih vsebin iz nabora 10 nabora 15 UE.
UE,
- 10 ECTS splošno izbirnih vsebin iz nabora obveznih ali izbirnih
- 10 ECTS izbirnih vsebin lahko študent prenese iz drugega predmetov kateregakoli programa ali smeri.
programa.
Skupaj traja študij 2 leti oziroma 4 semestre.
Skupaj traja študij 2 leti oziroma 4 semestre.
Zastopanost učnih enot po predmetnih področjih v programu
Wirtschaftsingenieurwesen
–
technische
Fachrichtung
Elektrotechnik und Informationstechnik je razvidna v tabeli 27 na
strani 52.
Zastopanost naravoslovno-znanstvenih, strokovnih,
integracijskih ter ekonomsko-poslovnih vsebinskih področij ter
projektnega dela oz. diplome in prakse v programu
Wirtschaftsingenieurwesen – technische Fachrichtung
Elektrotechnik und Informationstechnik je razvidna v tabeli 28 na
strani 52.
Število ECTS
90 ECTS pedagoške obveze in
15 ECTS praktično usposabljanje
15 ECTS za magistrsko delo
Skupaj: 120 ECTS
Obveznosti študenta
Opraviti vse obveznosti pri UE, praktično usposabljanje
magistrsko delo.
in
Izbirnost
- 15 ECTS temeljnih elektrotehniških izbirnih vsebin iz nabora 8
UE,
- 23 ECTS poglobljenih elektrotehniških izbirnih vsebin iz nabora
86 UE.
- 17 ECTS ekonomsko-poslovnih izbirnih vsebin iz nabora več
kot 100 UE.
- 5 ECTS izbira seminarskega dela s poljubnega ekonomskoposlovnega področja.
4.3.b Primerljivost možnosti in pogojev za vpis
Pogoj za vpis
V študijski program druge stopnje Gospodarsko inženirstvo elektrotehnika se lahko vpiše kandidat, ki je končal:
- študijski program prve bolonjske stopnje v obsegu najmanj 180
kreditnih točk po ECTS z ustreznih strokovnih področij:
Gospodarsko inženirstvo, Elektrotehnika, Telekomunikacije,
Mehatronika, in Energetika,
- študijski program prve bolonjske stopnje v obsegu najmanj 180
kreditnih točk po ECTS z drugih naravoslovno-tehniških
strokovnih področij, če je pred vpisom opravil dodatne študijske
obveznosti v obsegu najmanj 24 kreditnih točk po ECTS iz
vsebin elektrotehnike, matematike in fizike. Nabor predmetov, ki
jih morajo kandidati opraviti določi Komisija za študijske zadeve
Pogoj za vpis
V magistrski študijski program Elektrotechnik-Wirtschaft se lahko
brez omejitev vpiše kandidat, ki je končal program prve
bolonjske stopnje Electrotechnik na TU Graz.
Kandidat, ki je zaključil drug elektrotehniško orientiran študijski
program prve stopnje, se lahko vpiše na program ElektrotechnikWirtschaft, vendar mora v okviru izbirnih vsebin obvezno opraviti
določen izbor predmetov iz nabora predmetov prvo
stopnjeskega programa Elektrotechnik na TU Graz.
48
Pogoj za vpis
V magistrski študijski program Wirtschaftsingenieurwesen –
technische Fachrichtung Elektrotechnik und Informationstechnik
se lahko brez omejitev vpiše kandidat, ki je končal program prve
bolonjske stopnje Wirtschaftsinformatik ali program program
prve bolonjske stopnje Wirtschaftsingenieurwesen na TU
Darmstadt.
V magistrski študijski program Wirtschaftsingenieurwesen –
technische Fachrichtung Elektrotechnik und Informationstechnik
se lahko brez omejitev vpiše kandidat, ki je končal podoben
program prve bolonjske stopnje Wirtschaftsingenieurwesen.
Kandidat, ki je zaključil drug inženirsko orientiran študijski
program prve stopnje, se lahko vpiše na program
FERI, pri čemer upošteva kandidatovo področje dosežene
izobrazbe (vrsta programa, usmeritev).
- visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6.
2004 iz strokovnega področja Gospodarsko inženirstvo,
Elektrotehnika, Telekomunikacije, Mehatronika in Energetika,
- visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6.
2004 z drugih naravoslovno-tehniških strokovnih področij, če je
pred vpisom opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu
najmanj 24 kreditnih točk po ECTS iz vsebin elektrotehnike,
matematike in fizike. Nabor predmetov, ki jih morajo kandidati
opraviti določi Komisija za študijske zadeve FERI, pri čemer
upošteva kandidatovo področje dosežene izobrazbe (vrsta
programa, usmeritev).
Na magistrski študijski program 2. stopnje Gospodarsko
inženirstvo - elektrotehnika je mogoč prehod iz študijskih
programov 2. stopnje naravoslovno-tehniške usmeritve, pri
čemer se upoštevajo izpolnjevanje vpisnih pogojev in zadostno
število razpoložljivih mest. Študent v vlogi predloži uradni izpis iz
dosedanjega študijskega programa in potrdilo o izpolnjenih
obveznostih na dosedanjem programu. Komisija za študijske
zadeve FERI bo vlogo individualno preučila, ugotovila študijske
obveznosti, ki se kandidatu lahko priznajo in določila obveznosti,
ki jih mora opraviti, da zaključi študijski program 2. stopnje
Gospodarsko inženirstvo - elektrotehnika.
Wirtschaftsingenieurwesen
–
technische
Fachrichtung
Elektrotechnik und Informationstechnik, v kolikor je program po
vsebini in obsegu primerljiv s programom prve bolonjske stopnje
Wirtschaftsingenieurwesen na TU Darmstadt. O tem odloča
študijska komisija na TU Darmstadt.
Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 2.
stopnje Gospodarsko inženirstvo - elektrotehnika lahko vpiše:
- diplomant univerzitetnega študijskega programa, sprejetega
pred 11. 6. 2004, iz
strokovnih področij: Gospodarsko
inženirstvo, Elektrotehnika, Telekomunikacije, Mehatronika, ki se
mu ob vpisu v študijski program praviloma prizna 60 ECTS točk,
- diplomant univerzitetnega študijskega programa, sprejetega
pred 11. 6. 2004, z drugih ustreznih strokovnih področij
naravoslovja in tehnike, ki se mu ob vpisu v študijski program
praviloma prizna 30 ECTS točk,
- kandidat, ki je končal visokošolski strokovni študijski program
in specialistični študij po končani visokošolski strokovni izobrazbi
iz strokovnih področij: Gospodarsko inženirstvo, Elektrotehnika,
Telekomunikacije, Mehatronika, ki se jim ob vpisu praviloma
prizna 60 ECTS točk,
- kandidat, ki je končal visokošolski strokovni študijski program
in specialistični študij po končani visokošolski strokovni izobrazbi
iz drugih ustreznih strokovnih področij, naravoslovja in tehnike,
ki se jim ob vpisu praviloma prizna 30 ECTS točk.
4.3.c Primerljivost trajanja študija, napredovanja, zaključka študija, pridobljenih naslovov
49
Trajanje
2 leti
Trajanje
2 leti
Trajanje
2 leti
Napredovanje
Za napredovanje v 2. letnik mora študent zbrati najmanj 42
ECTS.
Napredovanje
Ni posebnih podatkov o napredovanju v drugi letnik. Vsi pogoji
so našteti pri pogojih za dokončanje študija.
Napredovanje
Ni posebnih podatkov o napredovanju v drugi letnik. Vsi pogoji
so našteti pri pogojih za dokončanje študija.
Dokončanje študija
Za dokončanje študija mora študent opraviti
naslednje
obveznosti:
- 29 ECTS obveznih vsebin študijskega programa,
- 19 ECTS obveznih elektrotehniških vsebin na izbrani smeri,
- 12 ECTS elektrotehniških vsebin izbranega modula,
- najmanj 12 ECTS ekonomsko-poslovnih vsebin iz nabora
izbirnih predmetov programa,
- najmanj 18 ECTS elektrotehniških vsebin iz nabora izbirnih
predmetov na izbrani smeri,
- največ 10 ECTS iz nabora predmetov drugih ustreznih
programov in
- 30 ECTS za magistrsko delo.
Zagovor magistrskega dela pred komisijo.
Dokončanje študija
Za dokončanje študija mora študent opraviti
naslednje
obveznosti:
- 30 ECTS obveznih elektrotehniških vsebin,
- 11 ECTS izbirnih elektrotehniških vsebin,
- 21 (ali 28,5) obveznih ekonomsko-poslovnih vsebin,
- 18 (ali 10,5) izbirnih ekonomsko-poslovnih vsebin,
- 10 ECTS iz prosto izbirnih vsebin in
- 30 ECTS za magistrsko delo.
Komisijski magistrski izpit.
Dokončanje študija
Za dokončanje študija mora študent opraviti
naslednje
obveznosti:
- 10 CP obveznih elektrotehniških vsebin (K1),
- 15 CP izbirnih temeljnih elektrotehniških vsebin (K2),
- 23 izbirnih strokovnih elektrotehniških vsebin,
- 20 CP obveznih ekonomsko-poslovnih vsebin,
- 12 CP izbirnih ekonomsko-poslovnih vsebin,
- 10 CP seminarja iz ekonomsko-poslovnih vsebin,
- 15 CP praktično usposabljanje
- 15 CP za magistrsko delo.
Komisijski magistrski izpit.
Pridobljeni strokovni naslov
Nemško: „Diplom-Ingenieurin“ / „Diplom-Ingenieur“, krajše
„Dipl.-Ing.“ ali „DI“.
Angleško: „Master of Science“, krajše „MSc“.
Pridobljeni strokovni naslov
Magister gospodarski inženir ali magistrica gospodarska
inženirka, skrajšano mag. gosp. inž.
Pridobljeni strokovni naslov
„Master of Science“, krajše „MSc TU Darmstadt“.
4.3.d Primerljivost načinov in oblik študija: sistem in organizacija študijskega procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih
informacijskih tehnologij, samostojni študij, tutorstvo, organizacija praktičnega usposabljanja
Način in oblika študija
Redni študij
Sistem in organizacija študijskega procesa
Študijski proces poteka v obliki predavanj, seminarjev in vaj, ki
so lahko avditorne, računalniške ali laboratorijske. Temu sledi
opravljanje izpitov ki so lahko ustni ali pisni in nazadnje izdelava
in zagovor magistrskega dela.
Kreditni sistem
ECTS
Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij
V učnem procesu se uporabljajo sodobne informacijske
tehnologije.
Na voljo je več sodobno opremljenih računalniških učilnic,
multimedijska povezava z institucijami v Evropi in ZDA
(videokonferenčne seje) in knjižnica z dostopom do svetovnih
bibliografskih baz podatkov.
Posamezni sklopi programa bodo dostopni tudi preko metode
učenja na daljavo (portal: http://moodle.uni-mb.si).
Način in oblika študija
Redni študij
Sistem in organizacija študijskega procesa
Študijski proces poteka v obliki predavanj, predavanj z vajami,
vaj, seminarjev in ekskurzij. Vaje, ki so lahko avditorne,
konstrukcijske, laboratorijske ali projektne. Temu sledi
opravljanje izpitov ki so lahko ustni ali pisni in nazadnje izdelava
in zagovor magistrskega dela.
Kreditni sistem
ECTS
Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij
Program vključuje sodobne tehnike študija, tako na predavanjih,
vajah, računalniških in laboratorijskih vajah, seminarjih in
projektnih nalogah.
Vsi podatki so dostopni na spletnih straneh posameznih
inštitucij.
50
Način in oblika študija
Redni študij
Sistem in organizacija študijskega procesa
Študijski proces poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev,
praktikumov, kolokvijev, ekskurzij, interdisciplinarnih projektov,
reševanja problemov, praktičnega usposabljanja in izdelave
magistrskega dela. Opravljanje izpitov je lahko ustno ali pisno.
Kreditni sistem
CP kreditne točke, primerljiv sistem z ECTS, 1CP = 1 ECTS
Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij
Program vključuje sodobne tehnike študija, tako na predavanjih,
vajah, računalniških in laboratorijskih vajah, seminarjih in
projektnih nalogah.
Vsi podatki so dostopni na spletnih straneh posameznih
inštitucij.
Samostojni študij
Samostojno delo na predlaganem študijskem programu
predstavljajo seminarji, vaje, predvideno samostojno delo
študentov, projektno delo in magistrsko delo. V celotnem
programu je od skupne obremenitve študenta 3600 ur
predvidenih 2625 ur za samostojno delo študentov. Samostojno
delo študenta predstavlja torej 72,9 % celotne študijske
obremenitve.
Tutorstvo
Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
imamo že vrsto let utečen sistem mentorstva. Prav tako
načrtujemo, da bomo podoben sistem pomoči študentu nudili
tudi v okviru novega študijskega programa druge stopnje
Gospodarsko inženirstvo - elektrotehnika. Za vsak letnik
določimo mentorja letnika učitelja, ki sklicuje sestanke sveta
letnika, na katerih študentje obravnavajo študijsko problematiko.
Organizacija praktičnega usposabljanja
Program ne predvideva praktičnega usposabljanja izven
izobraževalne inštitucije.
Samostojni študij
Samostojni študij se izvaja v obliki
- študija doma,
- opravljanja seminarskih del,
- priprav na zaključni izpit,
- projektnega dela in
- izdelavi magistrskega dela.
Tutorstvo
Ni podatkov o tutorskem
drugostopenjskih programov.
sistemu
Samostojni študij
Ob pripravah na vaje, izvajanju seminarskih del in samostojnem
učenju je za ta program značilno veliko samostojnega dela pri
izvajanju projektov.
pomoči
Študij je zasnovan na projektnem učenju. V drugem in četrtem
semestru študentje sodelujejo v skupinah ali samostojno
opravljajo seminarska dela (2 x 5 CP).
Tutorstvo
študentom Ni podatkov o tutorskem sistemu pomoči študentom
drugostopenjskih programov.
Organizacija praktičnega usposabljanja
Program ne predvideva praktičnega usposabljanja
izobraževalne inštitucije.
Organizacija praktičnega usposabljanja
predvideva
praktičnega
usposabljanja
izven
izven Program
izobraževalne inštitucije, ki traja 3 mesece v iznosu 15 CP.
4.3.e Možnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. vključevanje v skupen
evropski visokošolski prostor
Vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor omogoča na
podiplomski ravni sistem kreditnih ECTS točk.
Program je po vsebini in obsegu študija povsem mednarodno
primerljiv in diplomant ima vse pogoje za mednarodno priznanje
diplome.
Izhodišče za vključevanje študijskega programa druge stopnje
Gospodarsko inženirstvo - elektrotehnika v mednarodno
sodelovanje oz. skupni visokošolski evropski prostor izhaja iz
dosedanje usmeritve Fakultete za elektrotehniko, računalništvo
in informatiko, ki obsega trajne oblike sodelovanja med
visokošolskimi zavodi v evropskem prostoru in širše.
Tudi v prihodnje bo naša strategija vključevanja študijskih
programov v mednarodno sodelovanje usmerjena v:
- izmenjavo študentov v okviru programa
SOCRATES/ERASMUS, Leonardo da Vinci, CEEPUS in drugih,
- omogočanje opravljanja dela študijskega programa študentom
na partnerskih univerzah (EU in ZDA) in možnost uveljavljenja v
tujini pridobljenih točk ECTS v obsegu, ki je določen s pravili
fakultete za mednarodno izmenjavo študentov,
- izmenjavo visokošolskih učiteljev v okviru programa
SOCRATES/ERASMUS in s pomočjo posebnih programov
medsebojnega sodelovanja s partnerskimi univerzami,
- uvajanje izvajanja posameznih predmetov v angleškem jeziku
in s tem ustvarjanje pogojev za še večje zanimanje tujih
študentov za študij pri nas.
Študijski programi so ovrednoteni s sistemom kreditnih ECTS Študijski programi so ovrednoteni s sistemom kreditnih točk CP,
točk, kar omogoča mobilnost študentov in profesorjev in ki je primerljiv z mednarodnim sistemom ECTS, kar omogoča
vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor.
mobilnost študentov in profesorjev in vključevanje v skupen
evropski visokošolski prostor.
Na spletnih straneh TU Graz so predstavljeni naslednji projekti
mobilnosti:
Na Referatu za mednarodno sodelovanje TU Darmstadt
omogočajo študentom mednarodno izmenjavo na treh
Mobilitätsprogramme
geografskih področjih:
- ERASMUS Studienaufenthalte
- ERASMUS Studierendenpraktika
- Evropa (Erasmus)
- Joint Study
- prekomorska izmenjava (USA, Australia, Canada, New
- ISEP (International Student Exchange Program)
Zealand)
- Double Degree Programme mit Cranfield University
• prekomorska izmenjava (Asia, Africa, South- and Central
- Stipendium für kurzfristige wissenschaftliche Arbeiten und - America)
fachspezifische Kurse im Ausland (KUWI)
- CEEPUS
- Sommerprogramm Chemie
- Nikola Tesla Stipendium
- Marshall Plan Scholarship Programm (USA)
51
Tabela 24: Primerljivost GING-E s sorodnimi programi univerz glede na zastopanost
predmetov po predmetnih področjih ter prakse in diplome
Fakulteta za elektrotehniko,
računalništvo in
informatiko in Ekonomskoposlovna fakulteta
Predmet
Statistika, metode raziskovanja
6
Računalništvo in Informatika
0
Elektrotehnika
0
TU Darmstadt
TU Graz
Fachbereich Rechts- und
Fakultät für
Wirtschaftswissenschaften
Elektrotechnik und
Fachbereich
Informationstechnik
Elektrotechnik und
Informationstechnik
0
0
1
Elektronika in digitalna tehnika
0 ali 4,52
0-84
0
5
2
7 + 18 (modul)
0-94
0 ali 12
2
Telekomunikacije
0-104
0 ali 13,5
Močnostna Elektrotehnika
6 + 18 (modul)
Avtomatika
1
2
18 ali 0
0-44
18 + 18 (modul) 1
12 ali 02
0-134
Meritve in kakovost, zanesljivost, preizkušanje
6
0
0
Signali
0
5
3
Organizacija in managemet
6
13,5 ali 13,5
Ekonomija in ekonomika podjetja
12
3 ali 10,53
6
6
Projektni management
6
0
0
Poslovno pravo
5
4,5
4
Integracijski predmeti
4
Projekti, seminarji
0
Elektrotehniški izbirni predmeti
6
11
23
5
Ekonomsko-poslovni izbirni predmeti
6
18 ali 10,53
17
Splošno izbirni predmeti
12
0
0
Praktično usposabljanje
0
0
15
Magistrsko delo
30
30
15
1
Študent izbere enega od modulov.
2
Študent ima na izbiro dve elektrotehnični usmeritvi.
3
Študent ima na izbiro dva nabora obveznih ekonomsko poslovnih predmetov.
3
Študent izbere obvezne predmete (15 ECTS) iz nabora 8 predmetov.
Tabela 25: Primerljivost GING-E s sorodnimi programi univerz glede na zastopanost
naravoslovno-znanstvenih, strokovnih, integracijskih ter ekonomsko-poslovnih vsebinskih
področij ter projektnega dela oz. diplome in prakse
Vrsta predmeta
TT
Fakulteta za
elektrotehniko,
računalništvo in
informatiko in
Ekonomsko-poslovna
fakulteta
(ECTS)
12
TU Graz
Fakultät für
Elektrotechnik und
Informationstechnik
%
10,0
(ECTS)
0
%
0,0
TU Darmstadt
Fachbereich Rechts und
Wirtschaftswissenschaften,
Fachbereich Elektrotechnik
und Informationstechnik
(CP)
10
%
8,3
TEP
11
9,2
4,5
3,8
8
6,7
ST
31
25,8
41
34,2
38
31,7
SEP
24
20,0
34,5
28,8
34
28,3
MNT
6
5,0
0
0,0
0
0,0
NT
6
5,0
10
8,2
0
0,0
Praktično usposabljanje
0
0,0
0
0,0
15
12,5
Magistrsko delo
30
25,0
30
25,0
15
12,5
SKUPAJ
120
100,0
120
100.0
120
100,0
52
Komentar k točkam od 4.3.a. do 4.3.e.
Za primerjavo študijskega programa druge stopnje Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika na
Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru smo pregledali celotno
listo dvestotih najboljše ocenjenih evropskih univerz (http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9877).
Odličili smo se za primerjamo s študijskima programoma naslednjih univerz/fakultet (ime programa,
zavod, država, spletna povezava):
• Masterstudium Elektrotechnik-Wirtschaft, Technischen Universität Graz, Fakultät für
Elektrotechnik und Informationstechnik , Avstrija,
http://portal.tugraz.at/portal/page/portal/TU_Graz/Studium_Lehre/Studien/ET_Wirtschaft_Master, in
• Masterstudium Wirtschaftsingenieurwesen – technische Fachrichtung Elektrotechnik und
Informationstechnik, Technischen Universität Darmstadt, Nemčija,
http://www.wi.tu-darmstadt.de/studium_wi/studiengaenge/master_2/master_3.de.jsp.
Tabela 23 prikazuje primerjavo koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti, možnosti dostopa
in pogojev za vpis v študijski program, primerjava trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija
in pridobljenih naslovov in primerjava načinov in oblik študija.
Na TU Graz in TU Darmstadt izvajajo ločene magistrske programe, ki se imenujejo podobno, kot so
v predlaganem programu druge stopnje Gospodarsko inženirstvo navedene študijske smeri. Oba
programa sta dvoletna podiplomska magistrska študijska programa in sta razdeljena v štiri
semestre. Število ECTS kreditnih točk je 120. Na obeh študijskih programih se študenti usmerijo že
v prvem semestru. Na TU Graz imajo na voljo dve usmeritvi na TU Darmstadt pa se usmerijo s
pomočjo izbire obveznih predmetov iz širšega nabora obveznih predmetov. Študenti opravljajo
izpite pri navedenih obveznih in izbirnih predmetih v obsegu 90 ECTS in magistrsko delo v obsegu
30 ECTS, razen na TU Darmstadt, kjer je diplomsko delo v obsegu 15 ECTS in je dodatno
potrebno opraviti zaključni izpit pred komisijo. Na TU Darmstadt je potrebno opraviti 12 tedensko
praktično usposabljanje v iznosu 15 ECTS. Na obeh primerjanih študijskih programih po končanju
vseh obveznosti pridobijo študenti primerljiv naziv Master of Science in povsod k diplomi dodajo
prilogo k diplomi (Diploma Supplement). Oba programa omogočata izbiro določenih tako tehniških
kot netehniških predmetov. Odstotek izbirnosti je večji od 10%, le da so nabori izbirnih predmetov
in način izbire različni.
Tabela 24 prikazuje predmetno specifično primerjavo. Predmete smo razdelili po skupinah v
matematično-naravoslovne temeljne predmete, strokovne in netehniške predmete. Program
Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika na UM FERI ne odstopa od primerjanih programov.
Matematično-naravoslovni temeljni predmeti so povsod v naboru izbirnih vsebin, ki jih študent lahko
izbere v okviru prosto izbirnih ECTS kreditnih točk. Iz naštetih strokovnih predmetov, ki so ločeni po
modulih, je razvidno, da naš program dobro pokriva izbrane usmeritve. Tukaj nekoliko odstopa TU
Darmstadt, ki ima zelo bogat nabor strokovnih predmetov. Predlagani študijski program druge
stopnje Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika na UM FERI še najbolj odstopa pri številu
splošno izbirnih predmetov (12 ECTS).
Tabela 23 prikazuje primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program. V oba
programa se lahko vpiše, kdor je opravil ustrezen dodiplomski univerzitetni študijski program ali je
zaključil enakovreden dodiplomski študijski program in je uspešno opravil izravnalne ali sprejemne
izpite. Dodatne izpite določi ustrezna komisija na univerzi. O omejitvah vpisa ni posebnih podatkov.
Nekateri programi navajajo dodatne pogoje za tuje študente glede znanja jezika.
Tabela 23 prikazuje primerljivosti načinov in oblik študija. Iz primerjave je razvidno, da se povsod
uveljavlja sprotni študij, ki se izvaja v obliki predavanj, vaj, seminarjev, praktikumov, domačih nalog
in samostojnega dela študentov.
Tudi vsi navedeni tuji primerjalni programi omogočajo mednarodno izmenjavo tako študentov kot
tudi profesorjev. Študentom je omogočeno, da po opravljenih temeljnih izpitih na domači fakulteti
opravijo en do dva semestra na drugi visokošolski ustanovi (največ v projektu
SOCRATES/ERASMUS). S pomočjo svetovalca za mednarodno izmenjavo se določi število
53
kreditnih točk, ki jih bo študent pridobil v tujini. Intenzivnejšo izmenjavo omogoča poenoten ECTS
kreditni sistem, ki velja za vse primerjane študijske programe, razen za britanskega.
Iz vsega navedenega je razvidno, da je predlagan študijski program druge stopnje Gospodarsko
inženirstvo smer elektrotehnika na UM FERI primerljiv s programi najboljših evropskih univerz.
Program je zasnovan po bolonjskih načelih in omogoča mobilnost tako študentov kot tudi
profesorjev.
4.3.f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje
domačega gospodarstva in javnih služb
Študijski program druge stopnje Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika na UM FERI je
mednarodno primerljiv z drugimi priznanimi programi tujih visokošolski zavodov. Iz točk 4.3.a. do
4.3.e se lahko ugotovi, da ni pomembnejših razlik pri primerljivosti koncepta, formalne in vsebinske
strukturiranosti, primerljivosti trajanja študija, primerljivosti načinov in oblik študija ter možnosti za
vključevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokošolski
prostor. Minimalne razlike so v naboru obveznih in izbirnih predmetov, ki jih morajo študenti
opraviti.
Odstopanja so tudi pri pogojih za vpis, kjer se programi razlikujejo predvsem pri dodatnih pogojih
za tiste, ki niso dokončali prvostopenjskega bolonjskega programa na isti ustanovi oziroma
primerljivega programa na drugi ustanovi.
Večja odstopanja so pri pogojih za napredovanje v višji letnik, kjer na obeh primerjanih ustanovah
ni posebnih pogojev za napredovanje v drugi letnik. Predlagani študijski program druge stopnje
Elektrotehnika na UM FERI je še najbolj strog glede pogojev napredovanja v drugi letnik, kjer se
zahteva najmanj 42 ECTS kreditnih točk, kar je posledica našega prizadevanja za sprotno izvajanje
študija.
Primerjana študijska programa ne izvajata izrednega študija tako kot ga tudi ne predvideva
predlagani študijski program druge stopnje Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika.
Pridobljeni strokovni naslov, ki ga kandidat pridobi na predlaganem študijskem programu druge
stopnje Elektrotehnika na UM FERI (Magister inženir elektrotehnike ali Magistrica inženirka
elektrotehnike) je primerljiv z znanstvenim naslovom, ki ga kandidat pridobi na primerjanih
visokošolskih ustanovah (Master of Science).
Praktično usposabljanje zahteva edino primerjani študijski program na TU Darmstadt, kjer morajo
študenti opraviti 12 tedensko praktično usposabljanje.
4.3.g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih
Predlagani program Gospodarsko inženirstvo ne izobražuje za evropsko regulirani poklic.
54
4.4
Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda
Fakulteta za gradbeništvo
Mednarodna dejavnost Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru se kaže v številnih
sklenjenih sporazumih o sodelovanju s fakultetami in univerzami v različnih državah sveta.
Bilateralni oz. meduniverzitetni sporazumi
Podpisani bilateralni sporazumi oz. meduniverzitetni sporazumi s fakultetami oz. univerzami, s
katerimi sodeluje Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru:
IME UNIVERZE oz. FAKULTETE:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Technische Universität Graz
Univerzitet v Sarajevu
Sveučilište u Osijeku
Sveučilište u Rijeci
Sveučilište u Splitu
Sveučilište u Zagrebu, Građevinski fakultet
Universita degli Studi di Trieste
Technical University of Budapest
Fachhochschule München
Technische Universität München
Universität Bayreuth
Czech Technical University in Prague, Faculty of Civil Engineering
Univerza “St.Klimen Ohridski” v Bitoli, Makedonija
Sodelovanje predavateljev pri izvajanju posameznih predmetov na drugih univerzah
dr. Anita PRAPOTNIK BRDNIK
dr. Mirko PŠUNDER
dr. Petra ŠPARL
dr. Ratko ZELENIKA
dr. Tomaž TOLLAZZI
dr. Stojan Kravanja
UL FMF
UL FGG
Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana
Veleučilište Hrvatsko Zagorje v Krapini
Gradjevinski fakultet Sveučilišta u Rijeci
UL FGG
55
Mednarodni projekti
Tabela 26: Projekti okvirnega programa
Št.
Naslov projekta
Kratica
Vrednost
projekta
(v EUR)
1.
Veloinfo, the european
network for cycling
expertise
VELOINFO
673.000
2.
uPgrading of existing
TUNnels
UPTUN
620.000
3.
Design and Application
of a Travel Survery for
European Longdistance Trips Based
on an International
Network of Expertise
DATELINE
250.000
Izdelava koncepta in metodologije za
razvoj celovitega modela mobilnosti
potnikov v vseh državah članicah EU
4.
Gaining Understanding
of Improved Decision
Making And
Participation Strategies
35.000
Identifikacija postopkov, ovir in orodij
za izboljšanje modela mobilnosti
potnikov v vseh državah članicah EU
GUIDE-MAPS
5.
Thematic NEtwork on
Trans ALPine crossing
ALP-NET
50.000
6.
Promotion of Results
In Transport Research
And Learning
PORTAL
25.000
7.
Action on the
Integration of Rural
Transport Services
ARTS
Glavni rezultati
Vzpostavitev spletnega središča za
posredovanje informacij v zvezi z
razvojem kolesarske politike
Razvoj novih tehnologij za uporabo
pri nadgradnji obstoječih predorov
(odkrivanje nevarnosti in
nadzorovanje, vpliv na odzive
udeležencev, zaščita objekta pred
poškodbami)
Integrirana podatkovna baza o
prometu, okolju, poselitvi, dejavnosti
ter priprava strokovne in znanstvene
podlage za učinkovitejše
prometnopolitično odločanje na
občutljivih območjih EU
500 strani učnega gradiva za
potrebe usposabljanja akterjev
prometnopolitičnega odločanja
Po uvodni identifikaciji ovir so z
metodo iskanja in analiziranja dobrih
zgledov poskušali pripraviti smernice
za ekonomsko, socialno in okoljsko
sprejemljive načine zagotavljanja
mobilnosti prebivalcem redkeje
poseljenih (podeželskih) področij
56
Odgovorni
nosilec
projekta
Vloga naše
organizacije v
projektu
Koordinator
Datum
začetka in
zaključka
naloge
dr. Danijel
REBOLJ
Partner
MASTER PLAN
BV
01.10.2002
31.03.2004
dr. Tomaž
TOLLAZZI
Partner
Evropska komisija
DF Research
01.09.2002
31.08.2006
mag. Nenad
ČUŠ-BABIČ
Partner
Socialdata GmbH,
Nemčija
01.04.2000
31.12.2002
dr. Drago
SEVER
Partner
Konzorcij na čelu
z
Institute for Urban
and Transport
Planning
01.04.2002
30.03.2004
dr. Marjan LEP
Partner
Evropska komisija
(DG VII)
01.04.2001
30.09.2003
dr. Marjan LEP
Partner
Evropska komisija
(DG VII)
01.06.2000
31.07.2003
dr. Marjan LEP
Partner
Evropska komisija
(DG VII)
2002 - 2004
8.
9.
Training on and
implementation ob
Bicycle Policy Audits in
European cities
Best Urban Freight
Solutions
BYPAD+
BESTUFS II
12.800
10
Towards Passenger
Intermodality in the EU
EUPI
11
European TREMOVE
transport model
TREMOVE
20.000
12
Analysis of the national
transport policies of
the New Member
States and their impact
on Community
transport objectives
ENTRAN-CE
3.608
13.
Further
Implementation and
improvement of
Cycling Audits in EU
Cities and Regions
14.
Users Reaction and
Efficient Differentiation
of Charges and Tolls
16.
Recognition and
Rewarding for
Ecodiving schemes
and energy aware
Vehicle procurement
BYPAD Platform
je odvisen
od števila
vključenih
mest
DIFFE-RENT
16.008
RECODRIVE
154.769
Namen naloge je vzpostaviti pogoje
za uspešnejšo intermodalnost v
potniškem prometu
Integrirani simulacijski model za
strateško analizo stroškov in učinkov
na področju upravljanja s prometnim
trgom na lokalni in regionalni ravni in
na področju EU
Vzpostaviti se namerava mreža
nacionalnih kontaktnih točk s
pomočjo katerih bodo posamezna
mesta oziroma regije lahko
implementirale orodje Bypad.
Predvideno je tudi izobraževanje t.i.
»Bypad auditorjev«, ki bodo
sodelovali pri sami implementaciji in
kasnejši kontroli kvalitete kolesarske
politike.
The principal impact of this project
will be the encouragement of the
design and implementation of new
differentiated infrastructure charging
schemes in the real world.
Therefore, the results of the
DIFFERENT project will be of high
interest to policy makers on all
levels: European, national, regional
and local.
Demonstrators will show the
implementation in other high mileage
and/or high specific consumption
fleets, triggering fuel saving actions
by driver and maintenance staff
57
Langzaam
Verkeer Mr.Ti
Belgija
mag. Sebastian
TOPLAK
Partner
dr. Stanislav
BOŽIČNIK
Partner
dr. Marjan LEP
Podizvajalec
Evropska komisija
(DG TREN)
2004 - 2005
dr. Stanislav
BOŽIČNIK
Partner
Evropska komisija
DG Environment
2003 - 2004
mag. Sebastian
TOPLAK
Partner
Forschungsgesell
schaft Mobilität
Austrian Mobility
Research
30.12.2004
28.08.2005
mag. Sebastian
TOPLAK
Partner
Vectris
2006 - 2008
dr. Stanislav
BOŽIČNIK
Partner
Universidad de las
Palmas de Gran
Canaria
2006 - 2008
Partner
Forschungsgesell
schaft Mobilität Austrian Mobility
Research FGMAMOR
2007 – 2010
dr. Stanislav
BOŽIČNIK
01.01.2003
31.12.1004
2006 - 2009
training, recognition and
rewarding, not excluding vehicle
procurement processes such as
electronic on board devices and fuel
management systems.
and maintenance
17.
Development, diffusion
and application of
professional innovative
Training tools in
Logistics and
Transport trough
territorial Agencies in
order to improve
intermodal transport,
based on European
best practices
18.
Co-modality - towards
optimised integrated
chains in freight
transport logistics
COMODA
77.040
19.
Promoting Innovative
Intermodal Freight
Transport
PROMIT
8.820
20.
Mobility Management
for housing areas from car-dependency
to free choice
21.
General Preventive
Teaching MODUL
CLOSE-TO The
TRALOTRA
28.800
Development, diffusion and
application of professional innovative
Training tools in Logistics and
Transport through territorial
Agencies in order to improve
intermodal transport, based on
European best practices
COMODA’s objective is to produce a
roadmap, with associated action
plans, to nurture an integrated eLogistics platform by and between
modes of freight transport across
Europe.
The objective is to contribute to a
faster improvement and
implementation of intermodal
transport technologies and
procedures and to help promoting
intermodal logistics and mode shift
by creating awareness on
innovations, best practices and
intermodal transport opportunities for
potential users as well as for
politicians and for the research
community.
ADD HOME
6,5 MM
Osnovni cilj projekta ADD HOME je
zmanjšanje potovalnih potreb in
pospešitev prehoda iz avtomobilsko
odvisnih potovanj k energetsko bolj
varčnim oblikam potovanj (modal
shift) s poudarkom na začetnih
potovanjih iz bivalnih območij.
MODUL CLOSE
TO
20,5 MM
Osnovni cilj projekta je izboljšanje
prometne varnosti »mladih
voznikov« s poudarkom na
58
gemeinnützige
Gesellschaft
m.b.H
dr. Stanislav
BOŽIČNIK
Partner
Provincia di
Brescia
2007 - 2008
dr. Stanislav
BOŽIČNIK
Partner
Instytut Logistyki i
Magazynowania
(Polska)
2008 - 2009
dr. Stanislav
BOŽIČNIK
Partner
PTV (Plannung
Transport
Verkehr)
2006 - 2009
mag. Sebastian
TOPLAK
Partner
mag. Sebastian
TOPLAK
Partner
Forschungsgesell
schaft Mobilität Austrian Mobility
Research FGMAMOR
gemeinnützige
Gesellschaft
m.b.H
Forschungsgesell
schaft Mobilität Austrian Mobility
2006 - 2009
2007 - 2010
22.
Implementation of a
SuccessfullyTested
Methodological
Approach in the
European Driving
Education System
Developing and
disseminating
excellent mobility
management
measures for young
people
izboljšanem izobraževanju oz.
usposabljanju kandidatov za voznike
motornih vozil.
CONNECT
20,5 MM
Osnovni cilj projekta je dvig uporabe
okolju prijaznih in varnih oblik
prometa na poti v šolo in iz nje.
167.000
Projekt se ukvarja s tematiko
upravljanja z mobilnostjo (Mobility
Management – MM) in ozaveščanja
''potovalcev'' (Travel Awareness –
TA).
23.
Sucessful Travel
Awareness Campaigns
and Mobility
Management
Strategies
24.
PRincipal Of
sucCEssful high
quality public transport
operation and
Development
PROCEED
201.000
25.
Open INformation
environment for
knowledge-based
Nollaborative
PROcesses troughout
the lifecyle of a
building
InPRO
205.144
MAX
Glavni cilj projekta PROCEED je,
razviti planerska orodja, ki bi jih
lahko pri razvoju uspešne ponudbe
javnega potniškega prometa
uporabljala mala in srednjevelika
evropska mesta (do približno
250.000 prebivalcev).
InPro želi omogočiti neposredno in
učinkovito komunikacijo med
naročnikom in vsemi udeleženci
vključenimi v načrtovanje, gradnjo,
vzdrževanje ter upravljanje z
gradbenim objektom že v fazi
zgodnjega načrtovanja objekta.
26.
Public Transport
Systems Accessibility
for People with
Disabilities in Europe
PTaccess
1 MM
Osnovni cilj projekta je zajeti
trenutno stanje na področju
dostopnosti primestnega in
mestnega javnega potniškega
prometa (v nadaljevanju JPP) za
invalide v vseh državah članicah EU.
27.
Proactive Crisis
Management in Urban
Infrastructure
C 19
9.000
Cilj projekta COST je ojačati
znanstveno in tehnološko
sodelovanje znotraj Evrope v
59
Research FGMAMOR
gemeinnützige
Gesellschaft
m.b.H
Partner
Institut für
Verkehrspädagogi
k, Avstrija
2007 - 2010
Dr. Marjan LEP
Partner
Forschungsgesell
schaft Mobilität Austrian Mobility
Research FGMAMOR
gemeinnützige
Gesellschaft
m.b.H
2006 – 2009
Dr. Marjan LEP
Partner
Trivector, Švedska
2006 – 2009
mag. Nenad
ČUŠ-BABIČ
Partner
Construction
Sverige AB
2006 - 2010
mag. Sebastian
TOPLAK
Podizvajalec
Forschungsgesell
schaft Mobilität Austrian Mobility
Research FGMAMOR
gemeinnützige
Gesellschaft
m.b.H
2007 - 2009
Dr. Eugen
PETREŠIN
Partner
mag. Sebastian
TOPLAK
2005 – 2008
miroljubne namene s podporo
podjetjem in raziskovalnim
inštitucijam.
Tabela 27: INTERREG III
Št
Naslov projekta
Kratica
Vrednost
projekta
(v EUR)
1.
European Spatial Planning
Obsrvation Network
ESPON
200.000
2
Regionale
Impulsgesellchaft
RISO
24.000
3.
Coordinated regional
logistics
CORELOG
200.000
Glavni rezultati
Prikaz in analiza glavnih prostorskih
neskladij ter razvoj prostorskih
indikatorjev kot pomoč pri
uravnoteženem razvoju evropskega
prostora ter prostorski koordinaciji
sektorskih politik
Razvoj integrirane strategije za
doseganje trajnostne prometne politike
in izboljšava mednarodnega
sodelovanja in prostorskega planiranja
Optimiranje logističnih procesov znotraj
avtomobilskega grozda Slovenije ter
medregijsko povezovanje proizvajalcev
avtomobilskih delov za dosego
zmanjšanja logističnih stroškov in
pritiskov na okolje
Vloga naše
organizacije
v projektu
Koordinator
Datum
začetka in
zaključka
naloge
dr. Metka
SITAR
Partner
Nordregio
Nordic Centre
for Spatial
Development
Stockholm
Švedska
2004 - 2006
dr. Marjan
LEP
Partner
AVSTRIJA
2004 - 2005
dr. S.
BOŽIČNIK
Partner
EMILIAROMAGNA
REGION
2005 - 2007
Odgovornino
silec projekta
Tabela 28: Leonardo da Vinci
Št
Naslov projekta
1.
Educational Materials for
Designing and Testing of
Timber Structures
Kratica
TEMTIS
Vrednost
projekta
(v EUR)
39.000
Glavni rezultati
Odgovorni
nosilec
projekta
Vloga naše
organizacij
ev
projektu
Koordinator
Datum začetka
in zaključka
naloge
Statična analiza sovprežnih lesenih
elementov, sestavljenih iz lesenega
okvirja in mavčno-vlaknenih obložnih
plošč. Metode ojačevanja obložnih
elementov.
dr. Miroslav
PREMROV
Partner
VSB – Technical
University of
Ostrava
2006 - 2008
60
Sodelovanje FG v Centru odličnosti (COMPETENCE POOL WATER – KOMPETENZNETZWERK WASSERRESSOURCEN GMBH GRAZ,
Knet SUBCENTER MARIBOR)
Tabela 29: Sodelovanje v Centru odličnosti
Št
Naslov projekta
1.
WP 4.4.2 Water storage
business and environmental
impact of Kozjak reservoir
2.
WP 3.1.1.B
Untersuchungsstrategie zu
den Nutzungsmoglichkeiten
des geothermischen
Potenzials in
Sedimentbecken
3.
WP 1.1.4 Finalisation and
activation of the lysimeter
research station Tezno for
defining the hydropedological
parameters of the Dravsko
polje
Kratica
NK 4
NK 3
NK 1
Glavni rezultati
Odgovorni
nosilec projekta
Vloga naše
organizacije v
projektu
Koordinator
Datum
začetka in
zaključka
naloge
55.034,00
Namen pričujočega projekta je
analizirati vpliv črpalne električne
postaje in vodnega rezervoarja v
alpskem svetu na hidro-geološke
in okoljevarstvene razmere.
Prof. Dr. Ludvik
Trauner
Nosilec
Prof. Dr. Ludvik
Trauner
1.8.2005 30.6.2007
28.742,00
Projekt obsega pripravo strategije
možnosti izrabe geotermalnih
potencialov v vzhodni Sloveniji s
poudarkom na občini Turnišče.
Prof. Dr. Eugen
Petrešin
Nosilec
Prof. Dr. Eugen
Petrešin
15.8.2005 31. 12.2006
1.100,00
Projekt obsega raziskovanje
hidropedoloških razmer in pogojev
izcejanja nevarnih snovi v
vodonosnik na lokaciji
raziskovalne lizimetrske postaje
Tezno, ki predstavlja referenčno
točko za vodozaščitno območje
Dravskega polja.
Doc. Dr. Vesna
Smaka Kincl
Nosilec
Doc. Dr. Vesna
Smaka Kincl
01.1.2006 30.6.2008
Vrednost
projekta FG
(v EUR)
61
Obrazec št. 2
Mobilnost študentov visokošolskih učiteljev in sodelavcev
Mednarodno sodelovanje fakultete poteka tudi v obliki vedno številnejših izmenjav študentov in
učiteljev. V študijskem letu 1999/2000 se je FG vključila v evropski program izmenjav ERASMUS.
Najpomembnejši cilji programa so: internacionalizacija študija, odprtost izobraževalnega sistema
evropskih univerz svetu, internacionalizacija izkušenj študentov in profesorjev, ki ostanejo
»doma«, idr. Program podpira in spodbuja tudi mobilnost učnega osebja (TS Mobility), saj se
predvsem za vsebinski del preko tovrstnih stikov dogovarja o mobilnosti študentov (OMS
Mobility).
Študij opravljen v tujini je priznan kot sestavni del študijskih programov FG. Akademsko
priznavanje olajšuje uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS, ki omogoča
študentom prenašanje in priznavanje opravljenih akademskih obveznosti med partnerskimi
ustanovami.
Iz kratkega pregleda izmenjav študentov in profesorjev je razvidno, da število izmenjav iz leta v
leto narašča.
Tabela 30: Pregled izmenjav študentov in profesorjev
Erasmus izmenjave
00/01
01/02
02/03
03/04
04/05
05/06
06/07
07/08
08/09
19
14
6
2
18
11
5
4
18
11
3
-
19
7
1
5
11
11
6
3
21
12
3
2
-
-
-
-
1
*
-
-
-
-
-
*
»Outgoing« študenti
11
3
3
7
6
»Incoming« študenti
5
»Outgoing« profesorji
5
4
3
»Incoming« profesorji
6
3
3
»Outgoing«
usposabljanje
zaposlenih
»Incoming«
usposabljanje
zaposlenih
* podatki za obdobje 08/09 še niso dokončni
V letu 2008/2009 omogoča FG izmenjavo študentov in profesorjev z 29 evropskimi univerzami oz.
fakultetami, s katerimi je FG sklenila ustrezne sporazume:
1. A-EISENST02
Avstrija
2. A-WIEN63
Avstrija
3. A-GRAZ02
Avstrija
4. A-SPITTAL01
Avstrija
5. CZ-PRAHA10
Češka
6. CZ-OSTRAVA01
Češka
7. D-DRESDEN02
Nemčija
8. D-WIESBAD01
Nemčija
9. D-WURZBUR01
Nemčija
10. D-ERFURT03
Nemčija
11. DK-ODENSE01
Danska
12. E-BARCELO03
Španija
industrial engineering
13. EE-TARU01
Estonija
14. G-THESSAL01
Grčija
15. HU-BUDAPES02
Madžarska
16. I-TRIESTE01
Italija
17. IRL-CORK02
Irska
18. LT-VILNIUS14
Litva
19. P-COVILHA01
Portugalska
Fachhochschulstudingänge Burgenland GesmbH
FH Campus Wien, University of Applied Sciences
Technische Universiät Graz
Fachhochschule Kärnten - Spittal
Czech Technical University in Prague
VŠB -Technical University of Ostrava
Technische Universiät Dresden
FH Wiesbaden
Univerität Würzburg
FH Erfurt
University of Southern Denmark
Universitat politecnica de Catalunya – School of
Estonian University of Life Sciences
Aristotle University of Thessaloniki
University of Budapest
Universita degli Studi di Trieste
University College Cork
Vilnias College of Construction and Design
Universidade da Beira Interior
62
Obrazec št. 2
20. P-FARO04
21. P-FUNCHAL03
22. PL-GDANSK02
23. S-MALMO01
24. TR-SAKARYA01
25. TR-ANKARA02
26. UK-DUNDE01
27. CZ-OSTRAVA01
28. B-DIEPENB01
29. DK-RISSKO06
Portugalska
Portugalska
Poljska
Švedska
Turčija
Turčija
VB
Češka
Belgija
Danska
Universidade do Algarve
Universidade da Madeira
Politechnika Gdanska
Malmö University
Sakarya Üniversitesi
Gazi Üniversitesi (GÜ)
University of Dundee
VSB -Technical University of Oslrava
Hasselt University
VIA University College
Vpis tujih državljanov na Fakulteto za gradbeništvo
Vpis tujih državljanov na študijske programe Fakultete za gradbeništvo za časovno obdobje 2003
– 2008:
Tabela 31: Preglednica vpisa tujih študentov po letnicah in programih
Štud. leto
Program
Gradbeništvo VS
Gradbeništvo UN
Promet VS
Prometno inženirstvo UN
Ging-smer Gradbeništvo
Podiplomski študij
Štud. leto
Program
Gradbeništvo VS
Gradbeništvo UN
Prometno inženirstvo VS
Prometno inženirstvo UN
Ging-smer Gradbeništvo
Arhitektura
Podiplomski študij
2003/2004
redni
izredni
4
0
1
0
1
0
0
0
0
0
0
0
2006/07
redni
izredni
8
0
1
0
1
0
1
0
0
0
0
0
0
1
2004/2005
redni
izredni
4
1
1
0
0
0
0
0
0
0
0
1
2007/08
redni
izredni
8
0
2
0
2
0
1
0
0
0
3
0
0
1
2005/2006
redni
izredni
7
1
1
0
0
0
1
0
0
0
0
1
2008/09
redni
izredni
8
0
5
0
0
0
2
1
0
0
3
0
0
2
Fakulteta za strojništvo
Raziskovalne in strokovne podlage za utemeljitev usposobljenosti izvajanja študijskega programa oz. novih
smeri temeljijo na bogatem, kompleksno zasnovanem znanstveno-raziskovalnem delu, ki se odvija v okviru
inštitutov Fakultete za strojništvo, Univerze v Mariboru v sodelovanju s številnimi tujimi institucijami.
Tabela 32: Partnerske institucije FS
Tuje institucije s katerimi sodeluje Fakulteta za strojništvo
Z.št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
Institucija
Alexander von Humboldt Fundation
Bekleidungsphysiologisches Institut Hohenstein
Berkley University
Brunel University
Bundesanstalt für Materialforschung und-Prüfung Berlin
Computational Mechanics Institute, Southampton
Deutsches Farbenzentrum Berlin
Deutsches Textilforschungszentrum Nord-West, Krefeld
Deutsches Wollforschungsinstitut Aachen
Ecole des Mines de Paris, Centre de Mise en Forme des Materiaux
Eidgenössische Technische Hochschule Zürich
Eindhoven University of Technology
Erich-Schmid-Institute der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Leoben
63
Obrazec št. 2
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
Fachhochschule Reutlingen
Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb
Fraunhofer Institut für Systemtechnik und Innovationsforshung Karlsruhe
Fraunhofer-Institut für Graphische Datenverarbeitung, Darmstadt
Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik
Glasgow University
Hogeschool Gent
Hohensteiner Institut Bönningheim
Imperial College London, Institute for CIM systems
Imperial College of Science, Technology and Medicine, London
Institut für Arbeitsphysiologie an der Universität Dortmund
Institut für Metallkunde und Werkstoffprüfung, Montanuniversität Leoben
Institut für Textil- und Verfahrenstechnik Denkendorf
Institute for Project Management and Innovations, University of Bremen
Institute of Solid State and Materials Research, Dresden
Institution of Nuclear Engineers
International Society for Boundary Elements
Joanneum Research, Institute for Chemical Process Development and Control, Graz
Karl - Franzens Universität Graz
KENT Institute of Art and Design, Rochester
Laboratory for materials science, Technical University Delft
Leeds University Business School
Lehrstuhl für Maschinenelemente, Forschungsstelle für Zahnräder und Getriebebau TU München
Manchester Metropolian Business School, Manchester University
Mašinski fakultet Niš
Montan Univerität Leoben
National Bureau of Standards and Technology – Metrology University
Nottingham Trent University
Nuclear Research Institute Rež plc, Division of Integrity and Materials, Rež
Osaka University
Paul Scherrer Institut Würenlingen - Villingen
Politechnika Krakowska, Instytut Technologii Maszyn
Sächsisches Textilforschungsinstitut e.V., Chemnitz
Silesian Technical University, Gliwicw
Steinbeis Transferzentrum Arge Metallguss, Aalen
Strojarski fakultet Mostar
Strojarski fakultet Slavonski Brod
Sveučilište Josipa Juraja Strossmayera Osijek
Sveučilište u Rjeci, Tehnički fakultet
Sveučilište u Splitu
Sveučilište u Zagrebu, Fakultet za strojarstvo i brodogradnju, Zagreb
Technical University of Budapest
Technical University of Cluj – Napoca
Technical University of Crete
Technische Universität Berlin
Technische Universität Darmstadt
Technische Universität Dresden, Institut für Textil- und Bekleidungstechnik, Dresden
Technische Universität Erlangen
Technische Universität Graz
Technische Universität Wien
TEFO Swedish Institute for Textile Research
Tehnički fakultet Rijeka
Tekstilno tehnološki fakultet Sveučilišta u Zagrebu
TNO Centre for Textile Research, Delft
Technische Universität Flensburg
U.C.L.A.
UMIST Manchester
Università degli Studi di Udine
Universität Bayreuth, Fakultät für Angewandte Naturwissenschaften
Universität Erlangen-Nürnberg, Lehrstuhl für Konstruktionstechnick Erlangen
Universität Hannover, Institut für Textil- und Bekleidungstechnik und ihre Didaktik
Universität Stuttgart
Universite de Rennes Francija
University College of Swansea
University of Ghent, Department of Textiles
University of Leeds
64
Obrazec št. 2
80
81
82
83
84
85
86
87
88
University of Madison
University of Manchester Institute of Science and Technology
University of Metz
University of Tennessee Knoxville
University of Winsconsin, College of Engineering and Applied Science, Milwaukee
University of Zaragoza
Univerzitet u Novem Sadu
Wessex Institute of Technology
Zapadočeska Univerzita, Fakulta aplikovanych ved, Plzen
Tabela 33: Zbirna tabela skupnega števila mednarodnih projektov Fakultete za strojništvo
Univerze v Mariboru za obdobje 2003 - 2008
Vrsta projekta
MEDNARODNI PROJEKTI
Število projektov (2003-2008)
51
BILATERALNI PROJEKTI
52
Skupaj:
103
Zap.
Naslov projekta
št.
Koordinator FS
4
5
6
5. OP EU
A Thematic Network for Promoting Best Practice
Industrial Application of Finite Element Technology
High Performance Rail Tracks
Fitness for Service Network-Fitnet
6. OP EU
Manufacturing Visions. Integrating Diverse
perspectives into Pan-European Foresight
Creative processes for enterprise innovations
Mobility Initiatives for Local Integration and
Sustainability
Development of smart polymer surfaces - POLYSURF
Enzymatic up-grading of wool fibres
Intelectual Capital Statement
7
Network of Excellence "Polysaccharides";
1
2
3
1
2
3
8
1
2
3
4
5
6
1
A novel, high perfomance, economic steel concept for
linepipe and general structural use
7. OP EU
Workprogramme Topic addressed: FP7 ENV-20071Innovative technologies and services for sustainable
water use in industries; Project Title: Sustainable
Water Use in Chemical, Food, Paper and Textiles
Industry, Fit-for-Use
Workprogramme Topic addressed: NMP-2007-2.1.1-1
Nanostructured polymer-matrix composites; Project
Title: Surface finctionalization of cellulose matrices
using coatings of functionalised polysaccharides with
embedded nano-particles
Workprogramme Topic addressed: FP7-People-20071-1-ITN ; Project Title: Shaping and Transformation in
the Engineering of Polysacharides
Improved LCO2 cleaning for pliable (textile and
leathers) and hard surfaces (medical devices, implants
and fine metal parts)
Workprogramme Topic addressed: FP7 SME-2007-2;
Project Title: Sustainable measures for industrial
laundry expansion strategies: Smart laundry-2015
Lenght Measurement; Training in the field of Lenght
Measurement
MNT ERA-Net
Production and properties of Nanostructural Metal –
Ceramic Composites ; Nano-MCC
65
Od leta
Do leta
Zoran Ren
2001
2004
Gorazd Fajdiga
Nenad Gubeljak
2001
2002
2004
2005
Krsto Pandža
2003
2005
Krsto Pandža
2004
2005
Breda Kegl
2005
2009
Vanja Kokol
Vanja Kokol
Marjan Leber
Karin Stana
Kleinschek
2006
2006
2006
2008
2008
2008
2005
2009
Nenad Gubeljak
2005
2008
Alenka Majcen Le
Marchal
2008
Karin Stana
Kleinschek
2008
Karin Stana
Kleinschek
2008
Sonja Šostar Turk
2008
Sonja Šostar Turk
2008
Bojan Ačko
2006
Ivan Anžel
2007
2012
2010
Obrazec št. 2
2
Vascular Graft Interfaces
Karin Stana
Kleinschek
2007
2010
Majda Sfiligoj
Smole
2006
2008
Ivan Anžel
2004
2005
Rebeka Rudolf
Aleksandra Lobnik
2005
2007
2007
2009
Vanja Kokol
2005
2008
Lidija Fras Zemljič
2005
2008
Vanja Kokol
Polona Dobnik
Dubrovski; Bojana
Vončina
Nenad Gubeljak
2006
2009
2006
2009
2007
2010
2005
2008
2007
2009
2008
2010
2008
2011
2006
2005
2006
2008
2007
2007
2006
2011
2005
2009
2006
2010
Miran Ulbin
2001
2003
Nenad Gubeljak
2002
2003
Bojan Dolšak
2002
2003
Nenad Gubeljak
2002
2003
Franc Zupanič
2002
2003
Matjaž Šraml
2002
2004
Milan Marčič
2002
2004
Nenad Gubeljak
2003
2005
Nenad Gubeljak
2003
2004
Nenad Gubeljak
2003
2005
Bojan Dolšak
2003
2004
Bojan Dolšak
2003
2004
2003
2004
2004
2005
CORNET
1
From market to individual customer orientation
6
EUREKA
The Strenghtened Effect of Nano-sized Bubbles in a
Metal Matrix for the Production of Strenghtened
Composits
The Development of new Dental Gold Alloys
Prodict shelf life
Cell attachment in waster bioremediation EUROENVIRON CAWAB
Development of new, advanced healthy tampons HIGHTAMPONS
Biodegradation of polymeric substrates
7
Nanotex
8
Mobilni sistem za zagotovitev celovitosti konstrukcij
The new approach of the strengthening technology for
Rebeka Rudolf
metallic strips used for electro industry
Bio-medical shape memory alloys
Rebeka Rudolf
Development of Nano-foils for dentistry and jewelry Ivan Anžel
NANO-FOIL
Napredne tehnologije za obdelavo deponijskih izcednih
Aleksandra Lobnik
vod - leachate TECH
Leonardo da Vinci
Community vocational training action programme
Samo Ulaga
CemLib
Nenad Gubeljak
Project Management Assessment Tool – PM CAT
Iztok Palčič
COST
Molecular structure-perfomance relationships at the
Karin Stana
surface of functionalmaterials; COST D36
Kleinschek
Hight-Energy Micro-Environments Applications in
Alenka Majcen Le
Textiles; COST D32
Marchal
Biotechnical functionalisation of renewable polymeric
Vanja Kokol
materials; COST 868
Bilateralni projekti sodelovanja
1
2
3
4
5
9
10
11
12
1
2
3
1
2
3
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
Kontaktni problemi z uporabo metode končnih
elementov
Effect of Strength Mis-matching in Multipasses Welded
Joints
Inteligentna analiza po metodi končnih elementov
Lomnomehanski pristop k ocenitvi celovitosti varjenih
konstrukcij
Mechanical properties of GMR 235
Numerical models for fatigue life prediction of
mechanical elements
The calculation of thermodynamic properties of
hydrocarbons and refrigerants and computer
simulation of sprays and nozzles
Aplikacija mehanike loma kod revitalizacije energetskih
komponenti
Določitev sila razvoja površinskih razpok za
konstrukcijsko komponento z pol-eliptično zarezo
Rast razpoke skozi trdnostno homogene in
nehomogene zvarne spoje
Razvoj inteligentnega sistema za pomoč pri iskanju
optimalnih konstrukcijskih rešitev
Razvoj inteligentnega sistema za pomoč pri iskanju
optimalnih konstrukcijskih rešitev
Strukturne raziskave nanomaterialov v rentgenski
absorpciji
Computational modelling of heterogeneous
66
Jana Padeznik
Gomilsek
Zoran Ren
Obrazec št. 2
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
engineering materials
Modeliranje kooperacijske mreže srednjih in malih
podjetij na regionalnem nivoju
Modelling, Analysis, Synthesis and Performance
Evaluation of Random Topology Production Systems
With PETRI Nets
Napredne metode za konstruiranje, analize in
preskušanje gonil
Optimisation of Continuous Casting of Ni-based
Superalloys
Računalniško modeliranje loma heterogenih
inženirskih materialov
Razvoj novih metod določanja obratovalne trdnosti
strojnih delov
Razvoj numeričnih modelov za napoved življenjske
dobe in širjenja razpok strojnih elementov
Razvoj računskega modela za preračun valnih gonil
Mehanski modeli poškodb strojnih delov pri
obratovalnih razmerah
Modifikacija in funkcionalizacija površine vlaknotvornih
polimerov z uporabo encimov
Ocena celovitosti zavarjenih konstrukcij izdelanih iz
mikrolegiranega jekla NIOMOL 490K z uporabo
parametrov mehanike loma
Numerične simulacije širjenja napetostnih valov v
trdinah in poroznih materialih
Numerične simulacije in eksperimentalna vrednotenja
stikov v mehanskih sklopih
Avtomatizacija rokovanja med procesom izdelave
tekstilnih izdelkov
Numrične in eksperimentalne analize obnašanja
tankostenih kompozitnih materialov
Vrednotenje toplotnih lastnosti oblačilnega sistema
med uporabo
Inteligentni in evolucijski algoritmi za optimizacijo
konstrukcij
Spremembe molekularnih in reoloških lastnosti barvnih
gošč po postopku recikliranja
Uporaba ekološko prijaznih tehnologij v procesiranju
naravnih vlaknotvornih polimerov
Razbarvanje odpadnih vod iz tekstilne industrije s
pomočjo naprednih oksidacijskih postopkov
Napoved utrujenostne življenske dobe in zanesljivost
varjenih konstrukcij
Membranske tehnike za obdelavo industrijske odpadne
vode
The research of asymmetric behavior of complex
textile structures and considering in computer
modelling
Sprejemljivost razpok v zvarih pri zagotavljanju
celovitosti poškodovanih tlačnih posod
Računalniško modeliranje celičnih gradiv pod vplivom
udarnih obremenitev
Razvoj metod in naprav za eksperimentalno določanje
termofizikalnih lastnostizemljišča za namene
optimalnega izkoriščanja geotermalne energije
Modificiranje površine tekstilnih materialov za dosego
novih funkcionalnosti
Vpliv hladne deformacije na zanesljivost konstrukcij pri
uporabi
Preprečitev porušitve v nehomogenih materialih in
konstrukcijah
Razvoj tehnologije izdelave nove Au dentalne zlitine
Biomedicinske zlitine z oblikovnim spominom
Vonj sproščujoči barvni tekstilni materiali
The use of ultrasound and UV for the oxydative
treatment of textile materials for the acceleration of
67
Jože Balič
2004
2005
Jože Balič
2004
2006
Miran Ulbin
2004
2005
Franc Zupanič
2004
2004
Zoran Ren
2004
2005
Zoran Ren
2004
2006
Janez Kramberger
2004
2005
Janez Kramberger
2004
2005
Matjaž Šraml
2005
2006
Vanja Kokol
2007
2008
Vladimir Gliha
2006
2008
Miran Ulbin
2007
2008
Iztok Potrč
2006
2008
Simona Jevšnik
2006
2008
Nenad Gubeljak
2006
2008
Jelka Geršak
2007
2008
Marko Kegl
2007
2008
Sonja Šostar Turk
2006
2009
Vanja Kokol
2006
2009
Alenka Majcen Le
Marchal
2007
2009
Janez Kramberger
2007
2009
Sonja Šostar Turk
2006
2008
Jelka Geršak
2008
2009
Vladimir Gliha
2006
2007
Zoran Ren
2006
2008
Jurij Krope
2006
2008
Vanja Kokol
2006
2008
Vladimir Gliha
2008
2009
Jožef Predan
2008
2009
Rebeka Rudolf
Rebeka Rudolf
Bojana Vončina
Alenka Majcen Le
Marchal
2006
2008
2005
2008
2009
2008
2006
2009
Obrazec št. 2
48
49
50
51
52
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
processes and treatment of textile wastewaters
Uporaba hitre izdelava kot metode za vzpodbujanje
Igor Drstvenšek
oblikovalske ustvarjalnosti
Uporaba BTCA
Bojana Vončina
Karakterizacija nanofiltracijskih membran
Sonja Šostar Turk
Nanomodifikacije orientiranih polimerov z namenom
Majda Sfiligoj
doseganja višje funkcionalnosti
Smole
Napredno računalniško modeliranje udarnih in NVH
Zoran Ren
problemov
Mednarodno gospodarsko sodelovanje
Innovative, umweltfreundliche Nanobeschichtungen fur Karin Stana
technische Textilien
Kleinschek
Assembley automation in manufacturing engineering
Jože Balič
Calibration of 8 steel gauge blocks by mechanical
Bojan Ačko
comparison
Comparison of squareness measurements
Bojan Ačko
Development and application of environment-oriented
Jože Balič
technologies in manufacturing
Development, testing and processing of contemporary
Jože Balič
functional, constructional and tool materials
Key comparison on calibration of long gauge blocks
Bojan Ačko
Advanced Computational Engineering Mechanics
Zoran Ren
Comparison of a steel tape measure
Bojan Ačko
European Thematic Network for the Excellence in
Operations and Supply Chain Management Education, Krsto Pandža
Research and practice
Initial - continuous vocational ICT education oriented
on efficient professional reinsertion in the moulding
Jože Balič
industry integrating high tech rapid tooling technologies
in conventional mould development.
Intercomparison af accredited calibration procedures
Bojan Ačko
Drugo
Assembley automation in manufacturing engineering
Jože Balič
Calibration of 8 steel gauge blocks by mechanical
Bojan Ačko
comparison
Comparison of squareness measurements
Bojan Ačko
Development and application of environment-oriented
Jože Balič
technologies in manufacturing
Development, testing and processing of contemporary
Jože Balič
functional, constructional and tool materials
Key comparison on calibration of long gauge blocks
Bojan Ačko
Advanced Computational Engineering Mechanics
Zoran Ren
Comparison of a steel tape measure
Bojan Ačko
European Thematic Network for the Excellence in
Operations and Supply Chain Management Education, Krsto Pandža
Research and practice
Initial - continuous vocational ICT education oriented
on efficient professional reinsertion in the moulding
Jože Balič
industry integrating high tech rapid tooling technologies
in conventional mould development.
Intercomparison af accredited calibration procedures
Bojan Ačko
European Manufacturing Survey – evropska raziskava Iztok Palčič
o proizvodni dejavnosti
Krsto Pandža
2008
2008
2006
2006
2008
2008
2006
2008
2006
2008
2006
2000
2005
2000
2004
2000
2004
2000
2005
2000
2005
2001
2002
2003
2006
2004
2005
2003
2005
2003
2006
2004
2004
2000
2005
2000
2004
2000
2004
2000
2005
2000
2005
2001
2002
2003
2006
2004
2005
2003
2005
2003
2006
2004
2004
2003
-
Tabela 34: Mednarodna mobilnost visokošolskih učiteljev na FS
Mednarodna mobilnost visokošolskih učiteljev
Zap.
št.
1
Priimek in
Ime
Ulaga
Samo
Inštitucija
gostiteljica
Tehničko
veleučilište u
Zagrebu
Zagreb, Ivana
Država
kjer ima
inštitucija
sedež
Hrvaška
V okviru katerega projekta, programa,
sporazuma o sodelovanju …
Politehnični specialistični študij
68
Čas obiska/od do
Šolsko leto
2005/2006
30 ur predavanj, 45
ur vaj
Obrazec št. 2
2
Hriberšek
Matjaž
3
Kegl Breda
4
Kegl Breda
12
Pahole Ivo
13
Zoran Ren
14
Zoran Ren
15
Zoran Ren
16
Gubeljak
Nenad
Gubeljak
Nenad
Gubeljak
Nenad
17
18
19
20
Gubeljak
Nenad
Predan
Jožef
Lučića 5
Univerza
Erlangen Nürnberg
Tisseo-SMTC
Toulouse
University of
Surrey
FESB Fakultet
elektrotehnike,
strojarstva i
brodogradnje
Split
ZRN
Alexander von Humboldt Stiftung
27.6 – 3.7.2005
Francija
MOBILIS – CIVITAS II
15-19. marec 2005
UK
Sodelovanje med univerzama
9. 16. februar 1996
Hrvatska
Modeliranje
kooperacijske
mreže
srednjih in malih
podjetij na
regionalnem nivoju; vodja prof. Dr.
Jože Balič. Univerza v Mariboru,
Fakulteta za strojništvo, Inštitut za
proizvodno
strojništvo,
Fakultet
elektrotehnike,
strojarstva
i
brodogradnje Sveučilišta u Splitu.
2005 - 2006
Junij 2006
Editura
Politecnica
Temişoara
Romunija
24.-25.02.2005
University of
Oxford
University of
Salford
University of
Tennessee
University of
Winsconsin
GKSS Centre
Geesthacht
Velika
Britanija
Velika
Britanija
ZDA
Alexander von Humboldt-Stiftung in
Rahmen des Sonderprogramms zum
wissenschaftlichen Wiederaufbau in
Süd-Osteuropa
PS Inteligentno računalniško
konstruiranje
PS Inteligentno računalniško
konstruiranje
Bilateralni projekt
ZDA
Bilateralni projekt
ZR
Nemčija
Erich-Schmid
Institut, Leoben
GKSS
raziskovalni
center
Geesthacht
Erich-Schmid
Institut, Leoben
Avstrija
ZR
Nemčija
Bilateralni projekti,
Sporazum o sodelovanju
DAAD štipendija
EU projekt FITNET
Projekt SZF in Arge-Alpe-Adria
Bilateralni projekti
Bilateralni projekti,
Sporazum o sodelovanju
Avstrija
Bilaterani projekti
projekt za merilni čas na sinhrotronu:
II-04-065 EC »Atomic absorption in
the L edge region«
projekt za merilni čas na sinhrotronu:
2005156
“EXAFS analysis of the B-site ion
disorder in the paraelectric phase of
strontium titanate (SrTiO3)”
14.02.2006
16.02.2006
15.8.-31.8.2004
13.11.-28.11.2005
8.10.-16.10.2002
6.11.-20.11.2003
1.8.-31.10.1994
1.8.-30.9.1999
1.6.2000-31.5.2001
14.2.-28.2.2002
1.6.-31.11.1995
1.12.-30.12.2000
21
Predan
Jožef
27
Padežnik
Gomilšek
Jana
Padežnik
Gomilšek
Jana
Hasylab at
DESY,
Hamburg
ELETTRA, Trst
Nemčija
29
Aleksandra
Lobnik
Praga
Češka
Bilaterani projekti
- pH optični kemijski senzorji
10.10. –
27.10.2008
30
Zoran
Stjepanovič
Gabrijela
Fužir Bauer
Bojana
Vončina
Alenka
Majcen Le
Marechal
Vanja
Kokol
Alenka
Istambul
Turčija
Bilaterani projekti
2.12.-9.12-2008
Mulhouse
Francija
Bilaterani projekti
14.12.-18.12.2008
Izmir
Turčija
Bilaterani projekti
7.5.-10.5.2008
TTF Zagreb
Hrvaška
Bilaterani projekti
1.6.-3.6.2008
20.5.-20.5.2009
Preto
Italija
Bilaterani projekti
25.6.-4.7.2008
Biella
Italija
Bilaterani projekti
22.6.-27.6.2008
28
31
32
33
34
35
Italija
69
24.6.-31.9.2002
24.6.-30.9.2003,
26.6.-30.9.2004,
26.6.-30.9.2005
24. 5. – 6. 6. 2005
22.3. – 29. 3. 2006
12. 7. – 17. 7. 2005
22. 11. -24. 11.
2005
Obrazec št. 2
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
Majcen Le
Marechal
Geršak
Jelka
Bojana
Vončina
Andreja
Rudolf
Ivan Anžel
Ivan Anžel
Iztok Potrč
Nenad
Gubeljak
Matjaž
Šraml
Zoran Ren
Vuherer
Tomaž
Nenad
Gubeljak
Vladimir
Gliha
Vladimir
Gliha
Franci Čuš
Jože Balič
Leoporl
Škerget
Jure
Ravnik
Univerza v
Budimpšti
Izmir
Madžarska
Bilaterani projekti
5.2.-15.2.2009
Turčija
Bilaterani projekti
25.5.-29.5.2009
Univerza v
Budimpšti
Leoben
Madžarska
Bilaterani projekti
31.8.-5.9.2009
Avstrija
Bilaterani projekti
Sisak
Plan
Metz
Hrvatska
Češka
Francija
Bilaterani projekti
Bilaterani projekti
Bilaterani projekti
Plzen
Češka
Bilaterani projekti
16.3.-27.3.2009
28.6.-10.7.2009
13.7.-24.7.2009
22.4.-24.4.2009
30.4.-2.5.2009
3.8.-8.8.2009
22.4.-24.4.2009
Osaka
Užice
Japonska
Srbija
Bilaterani projekti
Bilaterani projekti
26.6.-9.7.2009
27.4.-30.4.2009
Beograd
Srbija
Bilaterani projekti
27.4.-29.4.-2009
Varšava
Polska
Bilaterani projekti
6.9.-10.9.2009
Ternopil
Ukrajina
Bilaterani projekti
12.9.-16.9.2009
Split
Split
Univerza
Erlangen
Nurnberg
Univerza
Erlangen
Nurnberg
Hrvaška
Hrvaška
Nemčija
Bilaterani projekti
Bilaterani projekti
DAAD štipendija
21.5.-24.5.2009
21.5.-24.5.2009
1.8.-30.8.2008
2.6.-30.7.2009
Nemčija
DAAD štipendija
4.8.-30.9.2008
15.7.-14.8.2009
Tabela 35: Mednarodna mobilnost študentov na FS
Mednarodna mobilnost študentov - tuji Erasmus študenti na FS (incoming)
Študijsko leto
Država
Tuja univerza
2003/2004
2004/2005
2005/2006
2006/2007
2007/2008
Španija
Universitat Politecnica de
Catalunya
4
1
-
-
3
Španija
Universidad de Cantabria,
Santanader
-
-
-
2
1
Avstrija
Fachhochschulstudiengänge
Burgenland G.m.b.H.
-
-
-
-
-
Avstrija
TU Graz
-
-
-
1
-
Finska
Tampereen Teknillien
Yliopisto
1
-
-
-
-
Finska
Tampere University of
Technology
-
-
-
1
-
Portugalska
Universidade do Minho
-
-
2
3
-
Portugalska
Politechnico Porto, Portugal
-
-
2
-
-
Turčija
TU Istanbul
-
-
3
-
-
Turčija
Gazi University
-
1
2
1
-
Češka
TU Liberec
-
-
2
2
3
Češka
TU Brno
-
-
1
-
2
Francija
Villeneuve d'ascq Lille
-
-
2
-
3
70
Obrazec št. 2
Romunija
IASI
-
-
1
-
4
UK
University of Glasgow
-
-
-
1
-
Poljska
University Bielsko Biala
-
-
-
-
1
Turčija
University of Izmir
-
-
-
-
1
Belgija
TU Gent
-
-
-
-
1
1
2
15
12
19
SKUPAJ
Mednarodna mobilnost študentov – FS Erasmus študenti v tujini (outgoing)
Študijsko leto
Število študentov
2003/2004
2004/2005
2005/2006
2006/2007
2007/2008
6
15
7
10
16
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko sodelujemo v različnih mednarodnih
projektih, dognanja svojih raziskav objavljamo v najprestižnejših znanstvenih publikacijah, naša
dela opazijo tuji znanstveniki in jih priznavajo s citati, naše ideje ščitijo mednarodni patenti, naši
raziskovalci se izpopolnjujejo na priznanih tujih univerzah in inštitutih. Fakulteta za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko ima formalno podpisane meduniverzitetne oz. bilateralne sporazume
z naslednjimi univerzami oz. fakultetami v tujini:
1. Aalborg University, Danska,
2. Katholieke Universiteit Leuven, Belgija,
3. L'Université d'Artois, Faculté des Sciences Appliquées, Francija,
4. Politecnico di Torino, School of Engineering, Dept. of Electronics, Italija,
5. Sabanci University, Istanbul, Turčija,
6. Sveučilište u Osijeku, Elektrotehnički fakultet, Hrvaška,
7. Sveučilište u Zagrebu, Fakultet za elektrotehniku i računarstvo, Hrvaška,
8. Technical University of Crete, Grčija,
9. Technische Universität Graz, Avstrija,
10. Univerzitet u Kragujevcu, Tehnički fakultet – Čačak, Srbija,
11. Univerzitet u Tuzli, Bosna in Hercegovina,
12. Visoka elektrotehnička škola, Varaždin, Hrvaška.
Kot je razvidno iz razdelkov 4.4.a in 4.4.b pa v mednarodnih projektih fakulteta sodeluje še z
mnogimi drugimi tujimi univerzami oz. fakultetami, s katerimi sicer nima formalno podpisanih
sporazumov.
4.4.a. Rezultati znanstvenoraziskovalne dejavnosti v mednarodni kategoriji
Rezultati znanstveno-raziskovalnega dela zaposlenih na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo
in informatiko se med drugim objavljajo tudi v uglednih mednarodnih revijah z visokim faktorjem
vpliva. Rezultati znanstveno-raziskovalne aktivnosti predvidenih nosilcev pričujočega študijskega
programa od vključno leta 2000 so razvidni v Prilogi 5, kjer so zbrane njihove najpomembnejše
reference zadnjih let iz sistema COBISS (1.01 Izvirni znanstveni članek, 1.16 Poglavje v
monografiji, 2.01 Znanstvena monografija, 2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo,
2.24 Patent).
71
Obrazec št. 2
4.4.b. Sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih od leta 2000
Sodelovanje članov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v mednarodnih
raziskovalnih projektih od vključno leta 2000 do danes smo zbrali v spodnjih tabelah.
Spodnje tabele prikazujejo projekte 5. okvirnega programa, projekte 6. okvirnega programa,
projekte v drugih komunitarnih programih in bilateralne projekte.
Tabela 36: Projekti 6. okvirnega programa
Št.
1.
Naslov projekta
Impact of SAR data
compression on
SAR data
applications
2.
Fuel Cell Hybrid
Vehicle System
Component
Development
3.
Highly Integrated
Combustion
Electric Propulsion
System
Kratica
Marie Curie
IntraEuropean
Fellowships
HySYS
SES601998
1
integrated
project
Hi-CEPS
TIP5-CT2006031373
integrated
project
Vloga
FERI-ja
v
projektu
Koordinator
75.428.00 €
dr. Dušan
Gleich
prejemni
k
Deutsches Zentrum für Luft
und Raumfahrt e.v.
Mihai Datcu
Remote Sensing Technology
Institute, Muenchner Strasse
20, 82230 Wessling,
Germany
11 milion €
prof. dr.
Miro
Milanovič
partner
DaimlerChrysler AG
Research and Technology,
Wilhelm-Rundge-Strasse
11,Ulm 2360,89013 Germany
2005-11-15
–
2008-11-14
9.8 milion €
prof. dr.
Miro
Milanovič
partner
C.R.F. Societá Consortile per
Azioni, Strada Torino 50,
Orbassano (TO) 10043 Italy
2006-09-01
–
2010-08-31
Koordinator
Datum
začetka in
zaključka
projekta
UNIVERSITY OF
SOUTHAMPTON
Department of Electronics
and Computer Science
HIGHFIELD
Prof Michael M Luck
http://www.ecs.soton.ac.uk/re
search/projects/AgentLink
2000-08-01
–
2003-07-31
Vrednost
projekta
(v €)
Odgovorni
nosilec
projekta
Datum
začetka in
zaključka
projekta
2004-01-01
–
2004-12-31
Tabela 37: Projekti 5. okvirnega programa
Št.
1.
2.
Naslov projekta
AgentLink II:
Continuation of a
Network of
Excellence for
Agent-Based
Computing
(Nadaljevanje
mreže odličnosti za
računanje s
pomočjo
agentov)
European Network
on Intelligent
Technologies for
Smart
Adaptive Systems
(Evropska mreža na
temo inteligentnih
tehnologij za
pametne
prilagodljive
sisteme)
Kratica
AgentLink
II
IST-199929003
EUNITE
IST-200029207
Vrednost
projekta
(v €)
803360.00
€
Odgovorni
nosilec
projekta
Kokol Peter
Vloga
FERI-ja
v
projektu
partner
1.22 million
€
Kokol Peter
partner
3.
Intelligent Fault
Tolerant Control in
Integrated Systems
IFATIS
IST-20013122
4.61 million
€
Colnarič
Matjaž
partner
4.
MultimodAl
analysis/synthesis
systEm for human
INTERaction to
INTERFAC
E
IST-199910036
3.51 million
€
Kačič
Zdravko
partner
72
ELITE EUROPEAN
LABORATORY FOR
INTELLIGENT
TECHNIQUES
ENGINEERING
EUNITE SERVICE CENTER
PASCALSTRASSE 69
52076 AACHEN
GERMANY
TSELENTIS, Georgios
http://www.eunite.org/eunite/
Gerhard-MercatorUniversität Duisburg
(UNIDUI), Germany Project
Co-ordinator
http://ifatis.uniduisburg.de/home.htm
LAVAGETTO, Fabio
UNIVERSITA DEGLI STUDI
DI GENOVA
DIST - DEPT. OF
2001-01-01
–
2004-06-30
2002-01-01
–
2004-12-31
2000-01-01
–
2002-12-31
Obrazec št. 2
virtual and
augmented
environments
5.
Network of
Excellence in AI
Planning
(Mreža odličnosti za
načrtovanje z
umetno inteligenco)
6.
Neuromuscular
Assessment in the
Elderly Worker
7.
A Generic
Environment for
Bio-numerical
Simulation
8.
Technology
Exploitation and
Adaptable
Methodologies
offering new
Organisational
Models and
Practices for eWorking Teams
PLANET
IST-200029656
NEW
QLK6200000139
SIMBIONAS
IST-200138030
IST-199910378
TEAMWOR
K
IST-200028162
Software Quality
Founded On Design
Laws
(Kvaliteta
programske opreme
z vidika zakonov
oblikovanja)
SQUFOL
IST-200137003
10
.
Virtual Balkan
Power Centre for
Advance of
Renewable Energy
Sources in Western
Balkans
INCO
VBPC-RES
contract
number
INCO-CT2004509205
11
.
GREAT IST –
Podpora državam
Vzhodne Evrope in
Zahodnega Balkana
v vključevanje v
evropske raziskave
na IST področju
9.
GREAT
IST
499882.00
€
Kokol Peter
partner
-
Zazula
Damjan
podpogodbenik
2.96 million
€
Potočnik
Božidar
partner
1.03 million
€
Rozman
Ivan
partner
148.000 €
Kokol Peter
koordinator
-
Voršič Josip
podizvajalec
75.000 €
Györkös
József
73
partner
COMMUNICATION,
COMPUTER & SYSTEMS
SCIENCES
VIA BALBI 5
16126 GENOVA
ITALY
http://www.ist-interface.org/
UNIVERSITY OF ULM,
DEPARTMENT OF
ARTIFICIAL INTELLIGENCE
UNIVERSITAET ULM
GRÜNER HOF 5C
Postfach 89069
89073 ULM
GERMANY
http://planet.dfki.de/
CONSORZIO PER LA
RICERCA E L'EDUCAZIONE
PERMANENTE
Corso Duca degli Abruzzi 24,
Politecnico di Torino
10129 TORINO (TURIN)
ITALY
GUGLIOTTA, Antonio
NEC EUROPE LTD.
C&C RESEARCH
LABORATORIES, NEC
EUROPE LTD
NEC HOUSE, 1 VICTORIA
ROAD
W3 6BL LONDON
UNITED KINGDOM
http://www.ccrlnece.de/simbio/
LINKIT 2000 IRELAND
LIMITED. TRADING AS
TECNET - THE
TECHNOLOGY NETWORK
INTERNATIONAL
PROJECTS DEPARTMENT,
TECNET
CRESTFIELD CENTRE,
GLANMIRE
IRELAND
FOLEY, Brian
http://www.tecnet.ie/index.ph
p
UNIVERZA V MARIBORU
LABORATORY FOR
SYSTEM DESIGN
SLOMSKOV TRG 15 PO Box
238
2000 MARIBOR
SLOVENIA
KOKOL, Peter
http://squfol.uni-mb.si/
Joanneum Research
Avstrija
Belgija
Bruselj
Slovenian Business and
Research Association
(SBRA)
http://www.greatist.org/aboutgreatist.html
2001-08-01
–
2003-07-31
2001-03-01
–
2004-02-29
2000-04-01
–
2003-03-31
2001-07-01
–
2002-12-31
2002-10-01
–
2003-09-30
2004
–
2007
2005
–
2006
Obrazec št. 2
Tabela 38: Projekti v drugih komunitarnih programih
Št.
1.
Vrsta
programa
TEMPUS
Naziv projekta
Nosilec
projekta na
FERI
Vloga
FERI-ja
v projektu
TEMPUS SM_CM-C010A052005
Čučej Žarko
koordinato
r
TEMPUS –
Erasmus
Mundus
TEMPUS –
Erasmus
Mundus
TEMPUS –
Erasmus
Mundus
DEMTEC CD_JEP-411122006 (RS)
Čučej Žarko
partner
DSPBLEND CD_JEP-410482006 (RS)
Čučej Žarko
koordinato
r
MSCEL CD_JEP-41016-2006
(RS)
Debevc Matjaž
koordinato
r
5.
TEMPUS –
Erasmus
Mundus
PIUeLs SM_SCM-t017B062006 (UA)
Debevc Matjaž
partner
6.
TEMPUS –
Erasmus
Mundus
Interdisciplinary Engineering
Education Establishment
CD_JEP-41029-2006 (RS)
Jezernik Karel
partner
7.
APS
European
Programmes
for
Technology
& Training
Tempus IB-JEP-40032-2005
CROMEU-APS-02
Vajde Horvat
Romana
koordinato
r
8.
SOCRATES
ERASMUS
EUI-NET 116343-CP-1-2004-1RO-ERASMUS-TNPP/p69
Čučej Žarko
partner
9.
SOCRATES
GRUNDTVI
G
BITEMA - Bilingual Teaching
Material For The Deaf by
Means of ICT
Debevc Matjaž
partner
2.
3.
4.
10.
SOCRATES
ERASMUS
11.
Leonardo Da
Vinci
12.
Leonardo Da
Vinci
13.
Leonardo Da
Vinci
14.
Leonardo Da
Vinci
15.
Leonardo Da
Vinci
16.
Leonardo Da
Vinci
17.
EQUAL
18.
Leonardo Da
Vinci
MARE – Joint European Master
Study Program “Remote
Engineering”
29298-IC-1-2003-1-ATERASMUS-PROGUC-1
SOCIAL RETURN – A
multidisciplinary approach
enhanching integration in
training and work
N 2004 ISL-04-B-PP-164002
Project No. 2004-2596/002-001
LE2-747SUB European
Support AT-04-T12
Šafarič Riko
partner
Koordinator
Slovenija
UM-FERI
dr. Žarko Čučej
Grčija
National Technical
University of Athens
Slovenija
UM-FERI
dr. Žarko Čučej
Slovenija
UM-FERI
dr. Matjaž Debevc
Avstrija
Villach
Technikum Kärnten
Carinthian University of
Applied Sciences
Electronics and
Equipment Engineering
Velika Britanija
London
Imperial Coolege London
[IC]
South Kensington
Campus
Slovenija
UM-FERI
dr. Romana Vajde Horvat
Romunija
Transilvania University of
Brasov, Romania
http://www.eui-net.org/
Danska
Castberggaard
http://www.bitema.unimb.si/
Avstrija
Spittal
Fachhochschule
Zechnikum Kärten
Islandija
Husavik
University of Akureyri
Research Institute
Debevc Matjaž
partner
Dugonik
Bogdan
partner
Debevc Matjaž
partner
Kokol Peter
koordinato
r
Vajde Horvat
Romana
partner
Čučej Žarko
partner
Pobude skupnosti EQUAL v RS
Enakovreden študij
Debevc Matjaž
partner
Slovenija
ULJ-Ekonomska fakulteta
Pilotski projekti, jezikovna
znanja in spretnosti,
Zorman Milan
partner
Slovenija
CMEPIUS
Support No. 2002/02/B/F/PP124.124
Pilotski projekti, jezikovna
znanja in spretnosti,
mednarodne mreže - METOD
Project No 2004-176004
MANAGER
Project No 2003- HU/B/03/PP170028
2004-CZ/04/B/P/PP/168012
ELefANTS Pilot projects,
Language Competences,
Transnational Networks
74
Avstrija
Ausseninstitut der
Montanuniversität Leoben
Avstrija
Ausseninstitut der
Montanuniversität Leoben
Slovenija
CMEPIUS
Madžarska
Corvinus University of
Budapest
Češka
Technical University in
Prague
Faculty of EE
Pričetek /
zaključek
projekta
2005
–
2006
2007
–
2009
2007
–
2009
2007
–
2009
2007
–
2008
2007
–
2008
2007
–
2004
–
2007
2001
–
2004
2004
–
2007
2004
–
2004
–
2005
2002
–
2000
–
2006
2003
–
2004
–
2005
–
2007
2004
–
Obrazec št. 2
mednarodne mreže
2004-176004
19.
Leonardo Da
Vinci
20.
Leonardo Da
Vinci
21.
PHARE
22.
PHARE
F/01/B/P/PP/118084
VALEURTECH
Innovative Remote Laboratory
in the E-training of
Mechatronics (MeRLab)
DISNET SI 2003/717503-0302-106 DISNET – E-učna
mreža za nezaposlene osebe s
posebnimi potrebami
ROBO-Z01 236-05-1/2006-1
Računalniško opismenjevanje
brezposlenih
2003/004-938-15 Krepitev
izbranih tehnoloških centrov
7175103.03.03.0008
Posodobitev in dopolnitev
tehnološkega centra z
visokotehnološko opremo
4908701.01.01.005 Donacijska
shema Čezmejna regija na poti
digitalizacije
Fostering cross border ebusiness cooperative
environment through usage of
advanced networked e-learning
and e-business services
FOCUS SIAT
Donacijska shema Čezmejna
regija na poti digitalizacije
eSLOG for SMEs
2005
Welzer
Družovec
Tatjana
partner
Jezernik Karel
partner
Debevc Matjaž
partner
Vajde Horvat
Romana
partner
Belgija
Université Robert
Schuman
Strassbourg
http://www.valeurtech.net/
en/project/presentation/in
dex.htm
Slovenija
Ljubljana
B2
Slovenija
Andragoški zavod
Maribor
Ljudska univerza
Slovenija
Ljudska univerza Murska
Sobota
2002
–
2004
2007
_
2003
–
2005
–
2006
Voršič Jože
partner
Slovenija
Infrastrukturni center za
energetske meritve –
tehnološki center
Jezernik Karel
koordinato
r
Slovenija
UM – FERI
2004
–
2005
Welzer
Družovec
Tatjana
partner
Slovenija
Gospodarska zbornica
2005
–
4908701.01.01.0003
E-marketing – orodje za
osvajanje evropskega trga
Welzer
Družovec
Tatjana
partner
Slovenija
SRUČV
2004
–
PHARE
SI.71-751-03 0305 004
E-VINTER
Jezernik Karel
partner
Slovenija
IJS
28.
PHARE CBC
4908701.01.01.0004
SACELS Slovenian-Austrian
Cooperative E-Learning Space
Ojsteršek
Milan
partner
29.
COST
COST 290 Quality of services
in future wireless systems
Horvat
Bogomir
partner
Slovenija
IJST
Gorazd Kandus
2005
–
30.
COST
Žalik Borut
partner
Slovenija
ARRS
2006
–
2010
31.
COST
Kačič Zdravko
partner
Belgija
Ghent University
2004
–
32.
COST
Rojc Matej
partner
Slovenija
ARRS
2006
–
2009
33.
NATO
Volčič Zala
koordinato
r
Slovenija
UM-FERI
dr. Zala Volčič
2005
–
2006
23.
PHARE
24.
PHARE CBC
25.
PHARE CBC
26.
PHARE
CBC
27.
COST A27 Understanding preindustrial structures in rural and
mining landscapes
COST 278 Spoken language
interaction in
telecommunication
COST 2102 Cross-modal
analysis of verbal and nonverbal communication
Nato Security through science
programme reintegration grant
Former Yugoslavia/Slovenia:
The role of the Mass Media in
the Peace-Building Process
34.
CULTURE
2000
Cultural Cooperation
Agreements Cooperation
Agreement
Virtual Heart of Central Europe
35.
EUREKA
E!3452 Power Distribution
Network Automation System
DINAS
Žalik Borut
partner
Grčar Bojan
partner
75
Slovenija
Slovaška
Bratislava
The Faculty of
Mathematics, Physics
and Informatics of
Comenius University of
Bratislava
Slovenija
Ministrstvo za visoko
šolstvo, znanost in
tehnologijo
2003
–
2006
2005
–
2006
2004
–
2005
2003
–
2004
2005
–
2007
Obrazec št. 2
SAVE
Dissemination of energy
efficient electric and electronic
equipment for
procurement strategies
37.
ASO
Technical and Social
Challenges related to
Collaborative E-learning in
Central and South Eastern
European Countries
3-01-2007
Debevc Matjaž
partner
38.
ASO
Research Cooperation and
Networking between Austria,
Kosovo and South Eastern
Europe
Šafarič Riko
partner
39.
Grundtvig
Partnership
Agreement number 2007Aprroved.GR-Partnership
Welzer
Družovec
Tatjana
partner
Slovenija
CMEPIUS
Ljubljana
2007
–
40.
Grundtvig
Partnership
Pogodba 2006-4172 Učna
partnerstva
QUALIMEDIA
Welzer
Družovec
Tatjana
partner
Slovenija
CMEPIUS
Ljubljana
2006
–
36.
Voršič Jože
partner
Copernicus- Campus
Dortmund
Nemčija
Avstrija
Graz
University of Technolgy
Graz, Faculty of
Computer Science
Institute for Information
Systems and Computer
Media
Avstrija
Vienna
Univeristy of Technology
Institute for Handling
Devices and Robotics
2002
–
2007
–
2008
2008
–
Tabela 39: Bilateralni projekti
Št.
Šifra projekta
1.
BI-BA/03-05-002
2.
BI-AT/07-08-001
3.
SI-AT/04-05/06
4.
2002/SLO-A 19
5.
SI-AT/04-05/15
6.
SLO-BIH 19/20022003
7.
BI-BIH/07-08-003
8.
BI-BA/08-09-001
9.
BI-BIH/07-08-004
10.
BI-BA/08-09-006
11.
BI-BA/08-09-013
12.
BI-BA/08-09-007
Naziv projekta
Nosilec
Implementacija domensko
specifičnih jezikov:
evaluacija pristopov
Uporaba sodobnih orodij za
upravljanje znanja v majhnih
in velikih podjetjih
Robustno procesiranje
govora v telekomunikacijskih
sistemih
Virtualni elektromagnetni
laboratorij in študij na
daljavo preko WWW
Virtualni elektromagnetni
laboratorij in študij na
daljavo preko WWW
Učenje na daljavo z novimi
didaktičnimi pristopi
Interaktivne spletne strani s
hypervideom na zahtevo za
področje e-izobraževanja
Razvoj sistema za
avtomatska video podprta
multimedijska predavanja v
živo in na zahtevo po
internetu
Raziskava novih vrst ozemljil
in možnosti njihovega
uvajanja s poudarkom na
ozemljilih v temelju
Modeliranje elektrotermičnih
procesov pri strojih, aparatih
in napravah
Tehnike mehkega računanja
v mobilni robotiki
Dinamični model
transformatorja
76
Sodelujoča
država
Trajanje
projekta
Mernik Marjan
Argentina
2003-
2005
Heričko Marjan
Avstrija
2007-
2008
Kačič Zdravko
Avstrija
2004-
2005
Tičar Igor
Avstrija
2002-
2003
Tičar Igor
Avstrija
2004-
2005
Debevc Matjaž
Bosna in
Hercegovina
2002-
2003
Debevc Matjaž
Bosna in
Hercegovina
2007-
2008
Debevc Matjaž
Bosna in
Hercegovina
2008-
2008
Pihler Jože
Bosna in
Hercegovina
2007-
2008
Pihler Jože
Bosna in
Hercegovina
2008-
2009
2008-
2009
2008-
2009
Šafarič Riko
Štumberger
Gorazd
Bosna in
Hercegovina
Bosna in
Hercegovina
Obrazec št. 2
13.
SLO-BIH 9/20022003
14.
BI-BIH/07-08-002
15.
BI-BA/08-09-012
16.
BI-CY/08-09-008
17.
BI-CY/06-07-001
18.
SLO-ČEŠKI 18/01-03
19.
BI-CZ/07-08-010
20.
BI-CZ/07-08-027
21.
BI-CZ/03-04-9
22.
BI-CZ/07-08-015
23.
SLO-ČEŠKI 16/03-04
24.
BI-CZ/05-06-005
25.
BI-FI/04-05-007
26.
BI-FI/04-05-003
27.
BI-FI/04-05-005
28.
BI-FR/06-PROTEUS002
29.
BI-FR/08-09PROTEUS-008
30.
BI-FR/PROTEUS
31.
BI-GR/05-06/023
32.
BI-GR/04-06/024
33.
BI-HR/07-08-018
34.
BI-IT/03-05-008
Metode izračuna in
simulacija vzdolžnih in
prečnih nesimetrij v omrežjih
z različnim načinom
povezave neutralne točke z
zemljo…
Vpliv motenj, ki nastanejo v
110 kV omrežju zaradi
izrednih dogodkov na
kakovost električne energije
v SN omrežjih
Algoritmični postopki za
digitalno predstavitev
objektov kulturne dediščine
Rekonstrukcija površja iz
neorganiziranih podatkov
Uvajanje statističnih in
entropijskih meril za
zaznavanje patoloških
sprememb v površinskih
elektromiogramih
Oblikovanje inteligentnih
sistemov z avtonomnimi
agenti
Inteligentni agenti v medicini
Algoritmi za modeliranje
terena
Metode in aplikacije
podatkovnega rudarjenja
Metode in aplikacije
podatkovnega rudarjenja III
Algoritmi uporabne
računalniške geometrije
Bilateralno sodelovanje na
področju raziskav
računalniške geometrije in
vizualizacije
Izboljšanje učinkovitosti
integracijskih vzorcev za
potrebe spletnih storitev in
e-poslovanja
DAMAS: Ocenitev in varnost
podatkovnega rudarjenja
Praktična in teoretična
uporaba algoritmov
računalniške geometrije
Indeksiranje multimedijskih
podatkov in podatkovno
rudarjenje v informacijskih in
telekomunikacijskih sistemih
Napredna področja v
inženirstvu gramatik
Izpolnjeno modeliranje
živčno-mišičnih sklopov s
pomočjo večkanalnih
površinskih
elektromiogramov
Integracija tehnik
podatkovnega nadziranja v
inteligentne sisteme
Aplikacija spletnega GIS v
vzhodnoegejskem področju
in algoritmi računalniške
geometrije
Optimalna izbira trajnih
magnetov za elektro
magnetne naprave
Merjenje po uporabnosti s
77
Voršič Jože
Bosna in
Hercegovina
2002-
2003
Voršič Jože
Bosna in
Hercegovina
2007-
2008
Žalik Borut
Bosna in
Hercegovina
2008-
2009
Rizman Krista
Ciper
2008-
2009
Zazula Damjan
Ciper
2006-
2007
Kokol Peter
Češka
2001-
2002
Kokol Peter
Krivograd
Sebastian
Welzer Družovec
Tatjana
Welzer Družovec
Tatjana
Češka
2007-
2008
Češka
2007-
2008
Češka
2003-
2004
Češka
2007-
2008
Žalik Borut
Češka
2003-
2004
Žalik Borut
Češka
2005-
2006
Jurič B. Matjaž
Finska
2004-
2005
Welzer Družovec
Finland
2004-
2005
Žalik Borut
Finland
2004-
2005
Kačič Zdravko
Francija
2006-
2008
Mernik Marjan
Francija
2008-
2009
Zazula Damjan
Francija
2008-
2009
Welzer Družovec
Tatjana
Grčija
2004-
2006
Žalik Borut
Grčija
2005-
2006
Štumberger
Gorazd
Hrvaška
2007-
2008
Kokol Peter
Italija
2003-
2005
Obrazec št. 2
35.
BI-IT/05-08-024
36.
BI-CN/06-07/03
37.
BI-CN/07-09-012
38.
BI-HU/06-07-011
39.
SLO-HUN 5/20012002
40.
BI-HU/07-08-007
41.
SLO-HUN 10/20012002
42.
SLO-HUN 5/20022003
43.
B-MK/07-08-009
44.
BI-MK/06-07-002
45.
SVN 99/028
46.
SLO/POL-14
47.
BI-PL/03-04-016
48.
BI-PL/05-07-005
49.
BI-PL/04-05-010
50.
BI-PT/04-06-19
51.
SLO PORTUGALSKA
10/01-04
52.
BI-PT/04-06-001
53.
SLO-P-11/01-04
54.
BI-PT/04-06-008
55.
BI-PT/08-09-008
56.
BI-PT/04-06-005
pomočjo podrobnosti
kompleksnosti
Izdvajanje klinično
relevantnih informacij iz
večkanalnih površinskih
elektromiogramov
Razvoj algoritmov
računalniške grafike in
računalniške geometrije
Študija izbranih algoritmov
računalniške geometrije in
metod za predstavitev oblike
objektov
Uporaba OO metrik pri
ocenjevanju obsega NET
programskih paketov
Nove metode adaptivnega
vodenja, zasnovane na
poenostavljenih enoličnih
strukturah in učenja
Kompleksna analiza
obnašanja robotov v
proizvdnih aplikacijah
Fizikalno osnovane metrike
kvalitete programske
opreme
Vizualizacija volumetričnih
podatkov v medicinskem
okolju
Algoritmi za inteligentne
video nadzorne sisteme
primernii za realizacijo na
sodobnih digitalnih medijskih
procesorjih
Uporaba metode končnih
elementov pri projektiranju in
analizi električnih strojev
Generični, adaptivni in
aspektno usmerjeni opis
jezika
Numerični modeli
elektromagnetnih struktur
Numerični modeli
elektromagnetnih struktur
Numerično modeliranje
bioelektromagnetnih struktur
Izboljšava kakovostnih
informacij
Sodelovanje pri razvoju
sistema avtomatskega
razpoznavanja govora za
bazo broadcast news za
slovenski in poortugalski
jezik
Fizikalno podprte
programske matrike
kompleksnosti
ISOQ - Izboljševanje
programske opreme z
obvladovanjem
kompleksnosti
Avtomatsko generiranje
programskih orodij iz
formalnih specifikacij
Sistemi na osnovi gramatik
Razumevanje domensko
specifičnih programov
Izboljšava kakovosti
78
Zazula Damjan
Italija
2005-
2008
Žalik Borut
Kitajska
2006-
2007
Žalik Borut
Kitajska
2007-
2009
Heričko Marjan
Madžarska
2006-
2007
Jezernik Karel
Madžarska
2001-
2002
Jezernik Karel
Madžarska
2007-
2008
Kokol Peter
Madžarska
2001-
2002
Žalik Borut
Madžarska
2002-
2003
Planinšič Peter
Makedonija
2007-
2008
Trlep Mladen
Makedonija
2006-
2007
Žumer Viljem
Nemčija
1999-
2002
Trlep Mladen
Poljska
2000-
2002
Trlep Mladen
Poljska
2003-
2004
Trlep Mladen
Poljska
2006-
2007
Welzer Družovec
Tatjana
Poljska
2004-
2005
Kačič Zdravko
Portugalska
2004-
2006
Kokol Peter
Portugalska
2001-
2004
Kokol Peter
Portugalska
2004-
2006
Mernik Marjan
Portugalska
2001-
2004
Mernik Marjan
Portugalska
2004-
2006
Mernik Marjan
Portugalska
2008-
2009
Welzer Družovec
Portugalska
2004-
2006
Obrazec št. 2
57.
SLO-P-11/01-04
58.
BI-RO/05-06-012
59.
BI-SCG/08-09-017
60.
BI-SCG/06-07-014
61.
BI-SCG/06-07-030
62.
BI-CS/04-05-10
63.
BI-ES/00-03-006
64.
BI-ES/04-05
65.
BI-ES/00-03-010
66.
BI-ES/04-05-007
67.
BI-ES/04-05-003
68.
BI-TR/04-07-006
69.
BI-GB/08-005
70.
PSP-17
71.
BI-GB/04-016
72.
BI-GB/04-026
73.
BI/US/04-05/1
74.
SLO-US-2002/06
75.
BI-US/03-04/5
76.
BI-US/05-06/009
77.
BI-US/05-06/018
78.
SLO-US-2001/27
informacij v sistemu
podatkovnega skladišča
Avtomatsko generiranje
programskih orodij iz
formalnih specifikacij
Procesiranje informacij v
multimediji in tehniški
informatiki
E-učenje - podpora
podatkovnemu rudarjenju in
varnosti
Nove generacije brezžičnih
senzorskih omrežij
Izgradnja strategije za razvoj
in uporabo e-Izobraževanja
v Srbiji
Raziskava vpliva
obremenilnega toka
vlečnega vozila na
zanesljivost delovanja
signalno-varnostnioh naprav
za vodenje električnih tirnih
vozil
Evaluation of multilingual
speech resources and tools
Sistemi večjezičnega
avtomatskega
razpoznavanja govora in
sinteze naravnega govora
Intelligent Systems
Integration in Medical
Environment
Tvorba znanja in
raziskovanje pri celostnem
medicinskem zdravljenju
Klasifikacijski celični
avtomati
Vodenje mehanskega
gibanja v drsnem režimu
Vpeljava storitvene znanosti
v visokošolske študijske
programe
COSOC
Analiza scene prometa in
nadzor z uporabo umetne
inteligence
Vključevanje medkulturnega
razumevanja v iniciative eučenja v visokošolskem
izobraževanju
Navorno vodenje
asinhronskih strojev z
izboljšano učinkovitostjo
IMEDA - inteligentna analiza
medicinskih podatkov
GenParse generiranje
razpoznavalnika iz primerov
Tehnologija sklepanja o
gramatikah in uporaba v
inženirstvu programske
opreme
Dojemanje in udejanjanje
socialnih in političnih
identitet v Sloveniji in
Združenih državah Amerike
Ovrednotenje in nadgradnja
porodne sobe
79
Žumer Viljem
Portugalska
2001-
2004
Čučej Žarko
Romunija
2005-
2006
Welzer Družovec
Tatjana
Srbija
2008-
2009
Čučej Žarko
Srbija in Črna
gora
2006-
2007
Debevc Matjaž
Srbija in Črna
gora
2006-
2007
Voršič Josip
Srbija in Črna
gora
2004-
2005
Horvat Bogomir
Španija
2000-
2003
Horvat Bogomir
Španija
2004-
2005
Welzer Družovec
Tatjana
Španija
2000-
2003
Welzer Družovec
Tatjana
Španija
2004-
2005
Zorman Milan
Španija
2004-
2005
Jezernik Karel
Turčija
2004-
2007
Heričko Marjan
Velika
Britanija
2008-
2008
Kokol Peter
Velika
Britanija
2002-
2002
Planinšič Peter
Velika
Britanija
2004-
2004
Welzer Družovec
Velika
Britanija
2004-
2004
Grčar Bojan
ZDA
2004-
2005
Kokol Peter
ZDA
2002-
2003
Mernik Marjan
ZDA
2003-
2004
Mernik Marjan
ZDA
2005-
2006
Welzer Družovec
Tatjana
ZDA
2005-
2006
2001-
2002
Zazula Damjan
Obrazec št. 2
4.4.c. Sodelovanje v programih mobilnosti za študente ter visokošolske učitelje in
sodelavce
Izmenjava študentov
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko se zaveda, da je poleg
mednarodnega sodelovanja na področju znanstvenoraziskovalnega dela zelo pomembno
podpirati tudi mednarodno mobilnost tako študentov kot tudi pedagoških delavcev. Le-ta
se je pričela že pred okrog 15 leti v okviru tedanjih programov TEMPUS, pravi razmah pa je
doživela ob prelomu tisočletja, predvsem v okviru programov SOCRATES-ERASMUS, ki od
1. 1. 2007 delno prenovljen deluje pod imenom ERASMUS v okviru programa EU
Vseživljensko učenje in CEEPUS, pa tudi v nekaterih bilateralnih projektih. Za omenjena
programa smo v spodnjih tabelah zbrali osnovne podatke o teh izmenjavah. Tabela 40
prikazuje pregled mobilnost tujih (»incoming«) študentov na FERI. Tabela 41 prikazuje
pregled držav, iz katerih so prišli. Tabela 42 prikazuje pregled mobilnosti naših
(»outgoing«) študentov. Tabela 43 prikazuje gostiteljske države, kjer so opravljali del
svojega študijskega programa.
Fakulteta je pričela s pripravami na izvajanje programa SOCRATES-ERASMUS (sedaj
Vseživljensko učenje – Erasmus) že v letu 1998. Za študijsko leto 1999/2000 smo podpisali prve
bilateralne sporazume o mobilnosti študentov in predavateljev. V tujino je odšlo prvih 16
študentov, 5 tujih študentov pa je prišlo v Maribor. Na temeljih sodelovanja in pridobljenih izkušenj
v projektu v prvem letu smo podpisali dodatne bilateralne sporazume in obnovili že obstoječe.
Izmenjava se je v drugem letu usmerila predvsem na dodiplomske študente, medtem ko je bila
večina študentov v izmenjavi v prvem letu iz podiplomskega študija. Po pridobljenih izkušnjah
prejšnjih generacij so v tretjem letu mobilnosti in naprej študentje začeli podaljševati svoja prej
kratka trimesečna bivanja na vsaj polletna (en semester) in tudi celoletna. Število tujih
(»incoming«) študentov, ki jih gostimo na FERI, se vsako leto povečuje, še posebej po vstopu
Slovenije v Evropsko unijo, tako da jih je bilo v študijskem letu 2007/2008 že 53 (Tabela 44), kar
nas uvršča v sam vrh na Univerzi v Mariboru. Število izmenjav naših študentov v tujino želimo še
povečati. Trenutno imamo sklenjenih 58 pogodb s partnerskimi inštitucijami od tega 54 za
študentsko mobilnost (Tabela 47) v 14 evropskih državah (Tabela 48) v programu ERASMUS.
Podrobna predstavitev programa, pogoji, možne destinacije, pogoji za štipendije, pa tudi vtisi in
pridobljene izkušnje tistih, ki so že bili v tujini, so zbrane na spletni strani http://erasmus.feri.unimb.si.
Pomembna, čeprav v nekoliko manjšem obsegu, je tudi mednarodna izmenjava študentov in
pedagoškega osebja v programu CEEPUS (Central European Programme for University Studies).
Cilj programa je vzpostaviti in spodbujati mobilnost študentov in profesorjev v Srednji Evropi. V
okviru CEEPUS-a smo izvedli izmenjave s partnerskimi inštitucijami v Bolgariji, Češki, Hrvaški,
Romuniji in Slovaški.
Tabela 40: Pregled mobilnost tujih (»incoming«) študentov na FERI
Program
ERASMUS
CEEPUS
Skupaj
2001/2002
9
2
11
2002/2003
13
4
17
2003/2004
21
3
24
2004/2005
25
2
27
2005/2006
33
1
34
2006/2007
27
0
27
2007/2008
53
0
53
Skupaj
181
12
193
Tabela 41: Izvorne države tujih »incoming« študentov na FERI
Država
Avstrija
Belgija
Bolgarija
Češka
Finska
Francija
2001/2002
2002/2003
2003/2004
2004/2005
2005/2006
2006/2007
2
1
2
1
8
1
2
1
2
1
4
3
1
1
2
1
2007/2008
1
4
3
4
3
7
2
6
2
4
7
80
Skupaj
1
13
2
7
16
37
Obrazec št. 2
Grčija
Hrvaška
Nemčija
Nizozemska
Poljska
Portugalska
Romunija
Slovaška
Španija
Turčija
Skupaj
1
2
7
1
1
22
2
3
56
22
193
1
2
1
5
1
1
2
2
2
7
3
1
8
4
5
27
1
10
3
34
8
6
27
2
16
8
53
4
7
7
11
17
24
Tabela 42: Pregled mobilnosti »outgoing« študentov FERI
Program
ERASMUS
ERASMUS
- praksa
CEEPUS
Skupaj
2001/2002
4
2002/2003
14
1
5
2003/2004
14
2
16
3
17
2004/2005
7
1
8
2005/2006
11
2006/2007
17
2007/2008
16
Skupaj
83
4
4
1
18
0
20
10
97
2006/2007
2
1
2007/2008
3
2
13
Tabela 43: Gostiteljske države »outgoing« študentov FERI
Država
Avstrija
Belgija
Češka
Danska
Finska
Francija
Grčija
Nemčija
Portugalska
Slovaška
Španija
Turčija
Velika Britanija
Skupaj
2001/2002
2002/2003
1
2003/2004
2004/2005
1
1
2
1
2005/2006
2
1
1
2
1
1
1
1
4
1
3
2
1
3
2
4
1
1
1
1
2
1
4
1
1
5
2
2
1
7
5
1
16
17
3
2
1
1
13
8
1
1
2
10
1
1
20
17
Skupaj
8
3
7
1
8
7
1
14
2
5
33
4
3
96
Izmenjava pedagoškega osebja
Tabela 44: Pregled mobilnosti »incoming« pedagoškega osebja, ki je prišlo na FERI
Program
ERASMUS
CEEPUS
Skupaj
2001/2002
7
3
10
2002/2003
4
3
7
2003/2004
3
2
5
2004/2005
12
1
13
2005/2006
4
1
5
2006/2007
8
0
8
2007/2008
3
2
5
Skupaj
41
12
53
Tabela 45: Izvorne univerze in države »incoming« pedagoškega osebja, ki je prišlo na FERI
Univerza in država
Haute Ecole de la Province de Liege
»Rennequin Sualem«, Belgija
Univerza v Brnu, Češka
Lapin Yliopisto, Rovanjemi, Finska
Tampere University of Technology,
Finska
Vaasan Yliopisto, Finska
Université d´Avignon et des Pays de
Vaucluse, Francija
Université de Sciences et
Technologies de Lille, Francija
Université Paul Cezanne – Aix
Marseille III, Francija
2001/
2002
2002/
2003
2003/
2004
2004/
2005
2005/
2006
2006/
2007
2007/
2008
2
2
2
1
2
1
1
1
1
1
3
3
3
2
1
1
1
81
Skupaj
3
1
1
5
1
1
1
3
Obrazec št. 2
Sveučilište u Splitu, Hrvaška
Universidade da Madeira,
Portugalska
Universidade do Minho, Portugalska
Univerza v Timisoari, Romunija
Universidad de La Laguna, Španija
Universidad Pontificia de Salamanca,
Španija
Universitat Rovira I Virgili, Španija
Gazi Universitesi Ankara, Turčija
Sabanci University Istanbul, Turčija
Skupaj
1
1
2
2
1
1
1
2
5
1
4
3
1
3
1
1
2
1
1
1
10
7
1
4
1
13
5
2
2
4
8
3
4
6
1
50
Tabela 46: Pregled mobilnosti »outgoing« pedagoškega osebja FERI
Program
ERASMUS
CEEPUS
Skupaj
2001/2002
9
3
12
2002/2003
12
3
15
2003/2004
9
4
13
2004/2005
12
2
14
2005/2006
10
2
12
2006/2007
10
1
11
2007/2008
14
3
17
Skupaj
76
18
94
Tabela 47: Gostiteljske univerze in države za »outgoing« pedagoško osebje FERI
Univerza in država
Technische Universität Graz, Avstrija
Haute Ecole de la Province de Liege »Rennequin Sualem«, Belgija
Katholieke Universitat Leuven, Belgija
Czech Technical University in Prague, Češka Republika
Univerza v Brnu, Češka
Univerza v Pragi, Češka
Seinäjoki University of Applied Sciences, Finska
Lapin Yliopisto, Rovanjemi, Finska
University of Jväskylä, Finska
Tampere University of Technology, Finska
Vassan Yliopisto, Finska
Université D´Artois, Francija
Université d´Avignon et des Pays de Vaucluse, Francija
Université Paul Cezanne – Aix Marseille III, Francija
Sveučilište u Splitu, Hrvaška
Sveučilište u Zagrebu, Hrvaška
Universita degli studi di Salerno, Italija
Universita degli studi di Udine, Italija
Universita degli Studi di Parma, Italija
Universidade da Madeira, Portugalska
Universidade do Minho, Portugalska
Univerza v Timisoari, Romunija
Universita Pavla Safarika v Kosiciah, Slovaška
Univerza v Bratislavi, Slovaška
Universitat Rovira I Virgili, Španija
Växjö University, Švedska
Sabanci University Istanbul, Turčija
Skupaj
2001/2 2002/ 2003/ 2004/ 2005/ 2006/ 2007/2
002 2003 2004 2005 2006 2007 008
3
1
1
1
1
1
2
1
1
2
4
1
2
1
2
2
1
2
1
2
1
2
2
2
2
3
1
1
1
1
1
1
1
2
3
3
2
1
1
2
1
1
1
2
2
1
3
2
2
1
1
1
3
1
1
12
15
13
14
10
10
14
Skupaj
3
2
2
1
2
1
1
2
4
11
3
3
2
4
3
1
1
2
3
11
5
1
4
1
13
1
1
88
Tabela 48: Pogodbe FERI za mobilnost s tujimi inštitucijami v programu ERASMUS
Zap.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Država
Avstrija
Avstrija
Avstrija
Avstrija
Belgija
Belgija
Češka
Danska
Finska
Finska
Finska
Finska
Institucija
Fachhochschule Technikum Kärnten
Universität Klagenfurt
Fachhochschule Kufstein
Technische Universität Wien
Haute Ècole de la Province de Liège “Rennequin SUALEM”
Katholieke Universitat Leuven
Capadočeska univerzita v Plzni
Aalborg University
Lapin Yliopisto (Lapland)
Tampere University of Technology
Vaasan Yliopisto
Tampere University of Applied Sciences
82
Št.
študentov
2
4
2
2
6
2
2
4
3-6
4
3
3
Št.
mesecev
12
20
10
18
30
10
8
20
30
20
15
15
Obrazec št. 2
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
Finska
Finska
Francija
Francija
Francija
Francija
Francija
Francija
Francija
Italija
Italija
Italija
Italija
Nemčija
Nemčija
Nemčija
Nemčija
Nemčija
Poljska
Portugalska
Portugalska
Romunija
Slovaška
Slovaška
Slovaška
Španija
Španija
Španija
Španija
Španija
43.
Španija
44.
45.
Španija
Španija
46.
Španija
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
Španija
Španija
Španija
Španija
Španija
Švedska
Turčija
Turčija
University of Jyväskylä
Seinäjoki University of Applied Sciences
Université Paul Cezanne – Aix Marseille III
Université D´Avignon et des Pays de Vaucluse
Université des Sciences et Technologies de Lille
Université D´Artois
Université Henri Poincare IUT Nancy-Brabois
Ecole Centrale de Nantes
Institut National des Sciences de Appliquées Lyon
Universita degli studi di Cassino
Universita degli studi di Udine
Universita degli studi di Salerno
Universita degli studi di Trieste
Technische Universität Braunschweig
Technische Universität Cottbus
Rheinisch-Westfälische Technische Hochschule Aachen
Technische Universität Ilmenau
Universität Gesamthochschule Paderborn
Gdansk University of Technology
Instituto Politecnico do Porto
Universidade do Minho
Universitatea "politehnica" din Bucuresti
Ekonomicka Univerzita v Bratislave
Univerzita Pavla Jozefa Safarika v Kosiciach
University of Technology in Bratislava
Universidad de La Laguna
Universitat Rovira I Virgili
Universidad de Jaen
Universidad de Las Palmas de Gran Canaria
Barcelona School of Informatics (FIB)
Escola Tecnica Superior D´Enginyeria Industrial i Aeronautica de Terrassa
(ETSEIAT)
Escola Tecnica Superior D´Enginyers Industrials de Barcelona (ETSEIB)
Centre de la Imatge i la Tecnologia Multimedia (CITM)
Escola Técnica Superior d´Enginyeria de Telecomunicació de Barcelona
(ETSETB)
Escola Universitaria D´Enginyeria Tecnica Industrial de Barcelona (EUETIB)
Universidad Pontificia de Salamanca
Universidad de Leon
Universidad de Valladolid
Universidad de Cantabria
Växjö University
Gazi University Ankara
Sabanci University Istanbul
2
6
3
1
4
2
6
6
2
2
3
2
2
6
2
2
1
4
6
4
4
4
2
3
3
6
4
6
2
2
10
30
12
6
16
12
30
30
10
12
24
18
10
60
10
20
12
20
30
20
26
12
10
15
20
36
22
30
12
20
2
20
2
2
12
10
2
10
3
2
6
3
4
2
8
2
15
10
60
18
24
20
40
10
Tabela 49: Število vseh sklenjenih pogodb po državah
Zap. št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
Država
Avstrija
Belgija
Češka
Danska
Finska
Francija
Grčija
Italija
Nemčija
Portugalska
Slovaška
Španija
Švedska
Turčija
Število pogodb
4
2
1
1
6
7
1
5
5
2
3
14
1
2
4.4.d. Vpis tujih študentov
Študijski programi Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so zanimivi tudi za tuje
študente, ki se vpisujejo, študirajo in diplomirajo na naši fakulteti. Tabela 50 prikazuje zbrane
podatke o številu vpisanih tujih študentov v vse letnike po posameznih študijskih programih za
83
Obrazec št. 2
zadnjih šest študijskih let. Tuji študentje so oz. so bili vpisani v vse naše študijske programe.
Največ je zanimanja za univerzitetne študijske programe Elektrotehnika, Računalništvo in
informatika in Medijske komunikacije, medtem ko je vpis tujcev na podiplomskih programih
nekoliko manjši. Prevladujejo tuji študentje iz Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine,
prihajajo pa tudi iz drugih držav – Nemčije, Španije, Latvije, Maroka in celo iz Kolumbije. Iz analiz
vpisa Visokošolske prijavno-informacijske službe (VPIS) Univerze v Mariboru je razvidno, da je
po številu vpisanih dodiplomskih tujih študentov v zadnjih petih študijskih letih Fakulteta za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko ves čas na prvem mestu na Univerzi v Mariboru z
deležem okrog 22 %.
Tabela 50: Število vpisanih tujih študentov v zadnjih šestih študijskih letih
Računalništvo in
informatika
Elektrotehnika
Štud.
leto
2003/04
2004/05
2005/06
2006/07
2007/08
2008/09
VS
red
ni
UN
red
ni
VS
izred
ni
UN
izred
ni
0
0
1
0
0
1
12
8
8
10
7
6
4
5
7
1
0
0
2
2
2
1
0
0
PO
D
izred
ni
6
6
7
1
2
4
VS
red
ni
UN
red
ni
VS
izred
ni
POD
izred
ni
7
5
5
5
5
4
9
7
11
19
12
9
4
3
4
1
1
1
4
4
4
1
0
0
RIT
UN
red
ni
5
7
VS
red
ni
0
0
ITK
VS
izred
ni
0
1
UN
red
ni
4
7
VS
red
ni
0
1
VS
izred
ni
0
0
GING
-E
TK
Medijske
komunikacije
UN
redni
UN
red
ni
UN
redni
UN izredni
0
0
0
0
0
1
1
1
0
0
0
0
3
5
6
7
9
8
0
0
0
0
0
0
MH
0
-
RIT – Računalništvo in informacijske tehnologije
ITK – Informatika in tehnologije komuniciranja
GING-E – Gospodarsko inženirstvo, smer Elektrotehnika
TK – Telekomunikacije
MH - Mehatronika
Ekonomsko-poslovna fakulteta
Mednarodna dejavnost na pedagoškem področju
V študijskem letu 1999/2000 se je EPF vključila v evropski program izobraževanja Socrates
Erasmus, ki omogoča izmenjavo študentov letno z 70 evropskimi univerzami oz. fakultetami, s
katerimi je EPF sklenila ustrezne sporazume.
Različni mednarodni projekti izmenjave tako študentov kot tudi profesorjev ter različni projekti v
podporo tem programom potekajo v okviru Mednarodne pisarne na EPF. Najpomembnejši projekti
izmenjave so: Erasmus, CEEPUS, Leonardo da Vinci in BILATERALA.
Mednarodni projekti izmenjav so programi Evropske unije, ki spodbujajo kvalitetno izobraževanje
in usposabljanje skozi celotno življenjsko obdobje.
Aktivnosti, ki smo jih izvajali skozi obdobje od 1999 do 2008 v okviru mednarodnih projektov
izmenjav so bile predvsem:
• izvajanje vseh stopenj procesa izmenjave (pripravljalni seminar in reintegracija za
slovenske ter integracija za tuje študente),
• izvajanje razvojnih projektov (izdelava promocijskega materiala – brošure, internet strani,
anketiranje, raziskave, ..)
• obveščanje študentov o možnostih izmenjave ali drugem mednarodnem sodelovanju
(seminarji, kongresi, konference, poletne šole),
• promocija mednarodnih projektov mobilnosti (Erasmus, CEEPUS, Bilaterala, Leonardo da
Vinci)
• obiski na tujih partnerskih univerzah v sklopu Staff Traininga,
• izmenjave učiteljev EPF in tujih gostujočih učiteljev
84
SK
UP
AJ
52
46
55
46
45
50
Obrazec št. 2
•
•
•
•
urejanje formalnosti in pomoč študentom pri urejanju le-teh,
ohranjanje stikov s partnerskimi univerzami in iskanje ter sklepanje novih sporazumov,
svetovanje študentom, pomoč pri reševanju težav domačim in tujim študentom,
organiziranje družabnih dogodkov za tuje študente (Mednarodni dnevi,..).
V akademskem letu 1999/2000 je nabor predmetov za tuje študente vključeval 16 angleških
predmetov v okviru univerzitetnega programa in štiri angleške predmete v okviru visokošolskega
strokovnega programa. V obdobju od leta 2000 do 2008 je ponudba angleških predmetov za tuje
študente ostala v nespremenjena, kar pomeni, da so lahko tuji študenti izbirali med 15 različnimi
ekonomskimi predmeti.
Tabela 51: Nabor predmetov za tuje študente v obdobju od 1999- 2008
Semester Naziv predmeta
Predavatelj
W
Marketing Research
Dušan Radonjič, Matjaž Iršič
W
Monetary theories and monetary systems*
Davor Savin
W
International Business
Vladimir Kenda
W
International Marketing
Klavdij Logožar, Milan Jurše
W
Information Systems in Finance and Banking
Samo Bobek
W
Marketing Communication
Bruno Završnik
W
Human Resource Management
Sonja Treven
W
Economic Policy for Management
Rasto Ovin
S
Technological Systems and Environment Protection Vojko Musil, Matjaž Denac
S
Systems and Instruments in International Trade
Žan Jan Oplotnik, Vito Bobek
S
Total Quality Management
Duško Uršič
S
Entrepreneurial Informatics
Samo Bobek
S
Innovation Management
Zdenka Ženko
S
Entrepreneurship
Miroslav Rebernik, Matej Rus
S
Acconting for managers*
Bojana Korošec
*Opombe: Predmet Monetary theories and monetary systems se je izvajal do leta 2004/2005
Predmet Acconting for managers se je izvajal do leta 2005/2006
ECTS
7
6
6
8
8
8
8
6
7
7
8
6
8
9
8
Od leta 2008 imamo za tuje študente organizirana predavanja v angleškem jeziku skozi vso
akademsko leto in sicer lahko izbirajo iz nabora 18-ih angleških predmetov na dodiplomski in
podiplomski ravni v okviru Bolonjskega programa. Prav tako lahko tuji študentje izbirajo angleške
in nemške jezikovne predmete in se na ta način vključujejo v predavanja rednih študentov.
Predavanja in izpiti potekajo v angleškem jeziku.
Tabela 52: Nabor predmetov za tuje študente v obdobju od 2008
Semester
W
Šifra
BU1
Naziv predmeta
Business Law
W
W
W
W
W
W
W
W
BU2
BU3
BU4
BU5
BU6
BM1
BM2
BM3
S
S
S
BU7
BU8
BU9
S
S
S
S
S
S
BU10
BU11
BU12
BM4
BM5
BM6
Principles of Economics
Economic Policy in Media Interpretation
Human Resource Management
E-Business information Systems
Marketing Research
Organization Theory
Governance and Strategic Management
International Strategic Marketing
Management
Total Quality Management
Innovation Management
Technological Management and
Environment Protection
Applied Business Statistics
Project Management
Entrepreneurship
Economic Diplomacy
Macroeconomics
Information Systems Management
85
Predavatelj
Borut Bratina, Andreja Primec,
Dušan Jovanovič
Davorin Kračun
Rasto Ovin
Sonja Treven
Samo Bobek
Matjaž Iršič, Dušan Radonjič
Vojko Potočan
Mojca Duh
Milan Jurše, Klavdij Logožar
ECTS
6
Duško Uršič
Zdenka Ženko
Gregor Radonjič, Matjaž
Denac
Polona Tominc
Anton Hauc, Igor Vrečko
Miroslav Rebernik, matej Rus
Davorin Kračun
Rasto Ovin
Samo Bobek
6
6
5
6
6
6
6
6
6
6
6
5
6
6
6
6
6
Obrazec št. 2
Najpomembnejša mednarodna programa izmenjave, v katerih sodeluje fakulteta, sta
Vseživljenjsko učenje 2008-2010, v okviru katerega v programu Erasmus potekajo poleg
študijskih izmenjav tudi izmenjave praktičnega usposabljanja zaposlenih in praks študentov, in
program CEEPUS, ki vključuje izmenjave študentov in učnega osebja Srednje- in
vzhodnoevropskih držav.
EPF je bila do leta 2004/05 vključena v naslednje CEEPUS mreže: A-0010, HR-0048, A-0030,
PL-0114. EPF od leta 2005/06 intenzivno sodeluje v mreži Amadeus, ki vključuje sodelovanje z
univerzami iz 9 različnih držav (Avstrija, Albanija, Hrvaška, Republika Češka, Madžarska, Črna
gora, Poljska, Srbija in Slovaška). Fakulteta pa s posameznimi tujimi institucijami sodeluje tudi na
bilateralni ravni.
Program Leonardo da Vinci podpira inovativne mednarodne pobude za promocijo znanja,
zmožnosti, veščine in spretnosti, ki so potrebne za uspešno integracijo v delovno življenje ter nudi
široko področje za povezovanje z drugimi programi in iniciativami Evropske skupnosti – še
posebej programom Socrates Erasmus.
Od leta 2006 v mesecu oktobru letno organiziramo dogodek - Mednarodne dneve s sloganom
Everybody Pack'n'go with Planetko with the flow, s katerim želimo spodbujati mednarodni študij,
življenje v tujini in približati mednarodno miselnost našim študentom. Na dogodku v okviru
Globalne vasi sodelujejo tudi tuji študentje, ki promovirajo svoje države, univerze, kulturo tudi s
plesom, kulinariko in drugimi zanimivimi aktivnostmi. Prav tako sodelujejo tuje univerze, tuja
podjetja ter ostali eminentni gosti z namenom promocije projektov mobilnosti.
Študentje EPF se lahko vključujejo v program »Tutorstvo tujim študentom«, v katerem tujim
študentom pomagajo pri vključevanju v študij in študentsko življenje na naši fakulteti. Pri izvedbi
tutorstva nam pomaga ESN organizacija Univerze v Mariboru.
Tabela 53: Mobilnost študentov EPF (outgoing students)
Program
ERASMUS
Erasmus praksa
CEEPUS
FEBA
Stamford College, Malezija
Univerza Tampico, Mehika
Skupaj
Program
ERASMUS
ERASMUS GING
CEEPUS
BILATERALA
FREEMOVER
Univerza Tampico, Mehika
Skupaj
1999/2000
35
Število študentov v študijskem letu
2000/2001
2001/2002
2002/2003
36
66
50
3
9
12
59
5
3
44
6
3
75
7
57
Število študentov v študijskem letu
2005/2006
2006/2007
58
36
2004/2005
54
3
61
3
57
5
41
2003/2004
54
3
5
62
2007/2008
59
3
4
2
2
68
Tabela 54: Mobilnost tujih študentov na EPF
Program
ERASMUS
CEEPUS
IBS (Kitajska)
Univerza Tampico, Mehika
Univerza v Gradcu, Avstrija
Joint Study, Avstrija
Število študentov v študijskem letu
2000/2001
2001/2002
2002/2003
12
12
20
3
5
3
3
2
4
7
2
-
1999/2000
12
3
11
2
-
86
2003/2004
34
4
-
Obrazec št. 2
Univerza Columbia
Skupaj
-
-
-
-
1
28
22
28
23
39
Število študentov v študijskem letu
2004/2005
2005/2006
2006/2007
39
81
72
2
8
7
-
Program
ERASMUS
CEEPUS
BILATERALA
Univerza v Gradcu, Avstrija
Joint Study, Avstrija
Univerza Columbia
Skupaj
41
89
2007/2008
66
12
2
79
80
Pri izmenjavi študentov je najteže doseči uravnoteženost med številom študentov, ki odhajajo na
študij v tujino in številom študentov, ki prihajajo na študij rednega programa na domačo univerzo.
Na tem področju EPF nenehno izboljšuje količnik med prihajajočimi in odhajajočimi študenti. Tako
je EPF trenutno edina fakulteta v Sloveniji, ki jo v okviru izmenjav obišče več tujih študentov, kot
se jih odloči za študij v tujini.
Tabela 55: Izmenjava učiteljev EPF , gostujočih učiteljev in zaposlenih (program Erasmus,
Ceeepus, drugo)
Število
gostujočih
učiteljev
Študijsko leto
Število učiteljev
EPF
1999/2000
2000/2001
2001/2002
2002/2003
2003/2004
2004/2005
2005/2006
5
6
6
2
3
2
3
5
20
21
17
15
12
2006/2007
6
11
2007/2008
Skupaj
5
38
2
103
Število
zaposlenih domači
Število
zaposlenih -tuji
4
4
2
2
Tabela 56: Izmenjava pedagoškega osebja v tujini
Države
Leto
Austrija
Anglija
Belgija
Češka
Francija
Grčija
Hrvaška
Italija
Mađarska
Nemčija
Portugalska
Španija
Švedska
USA
Bivše države
Yugo.
Ostalo
Skupaj
2004
Obiski
36
2
2005
Konf.
7
2
2
2
6
2
2
6
10
6
1
5
2
2006
Obiski
33
2
1
1
2
Konf.
15
7
4
4
1
Obiski
25
9
4
10
3
5
3
9
2
1
10
1
5
3
1
3
3
1
4
2
8
66
2
68
15
63
1
26
11
45
2
25
1
1
4
1
5
60
9
50
4
52
87
Obiski
6
4
3
1
1
3
2008
Konf.
5
3
2
8
2
3
5
2
1
5
1
3
1
4
2
2
2
2007
2
1
3
Konf.
2
6
4
1
1
7
1
2
1
3
Obiski
1
2
2
1
1
3
4
4
Konf.
8
2
3
1
3
3
6
2
1
1
2
2
2
10
7
48
Obrazec št. 2
EPF v pedagoški proces vključuje tudi številne priznane profesorje iz tujih evropskih in
neevropskih partnerskih univerz, tuje strokovnjake, ki sodelujejo v raziskovalnih projektih in so
člani pomembnih mednarodnih združenj. Gostimo tuje strokovnjake v okviru Fullbright programa,
ki skozi celoten semester predavajo en predmet v angleškem jeziku kot tudi druge profesorje, ki
izvajajo predavanja v okviru Teaching Staff Mobility za krajše obdobje. V okviru programa
Erasmus - Staff mobility prihajajo na praktično usposabljanje tudi predstavniki tujih univerz.
Tabela 57: Partnerske univerze v okviru programa Erasmus
Študijsko leto
1999/2000
2000/2001
2001/2002
2002/2003
2003/2004
2004/2005
2005/2006
2006/2007
2007/2008
Število partnerskih univerz
10
15
24
28
36
50
61
65
69
EPF ima sklenjene ustrezne sporazume z 69 evropskimi univerzami oz. fakultetami v okviru
Erasmus programa. V preteklem študijskem letu so lahko študentje in učitelji izkusili izmenjavo in
izobraževanje v naslednjih državah: Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Nemčiji, Španiji, Franciji, Grčiji,
Slovaski, Republiki Ceski, Italiji, Finski, Švedski, Danski, Madžarski, Nizozemski, Portugalski,
Slovaški, Turčiji, Vel. Britaniji, Svici in Poljski. Ker postaja poznavanje drugih držav, jezikov in
načinov življenja vse bolj pomembna izobraževalna in poklicna pridobitev, so mobilnost in projekti
izmenjav zelo pomembna dejavnost na EPF.
Mednarodna dejavnost na raziskovalnem področju
Raziskovalno delo na mednarodnih projektih poteka v različnih evropskih raziskovalnih programih:
Tempus, Leonardo da Vinci, 7. okvirni program, Evropska komisija – direktorati in drugi. V
nadaljevanju je predstavljen pregled projektov v zadnjih letih:
Naslov:
A study on practices and policies in the social enterprise sector in Europe ENTR/04/049
019984-2005
Trajanje:
2006-2007
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
A comparative study of best practices in the area of social protection for new entrepreneurs and their
spouses and an analysis of the degree to which the level of social protection acts as an incentive to
business creation ENTR/05/011
Trajanje:
2006-2007
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
Innovative Actions to Provide good company practice on worker mobility forVC/2006/0498
Trajanje:
2007-2008
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
Leonardo da Vinci – Creative trainer LLP-LdV
Trajanje:
2007-2013
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
88
Obrazec št. 2
Naslov:
Largest EU Companies
Trajanje:
2007
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
Skill Shortages in Regional SMEs
Trajanje:
2007
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
Tempus project: ICES-International centre for entrepreneurial studies CD_JEP-41014-2006 (HR)
Trajanje:
2007-2009
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
Cluster policy mapping
Trajanje:
2007
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
The Interaction Between Local Employment Development and Corporate VT/2009/092 VT/2009/092
Trajanje:
2008
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
Providing reasonable accommodation for persons with disabilities in the EU – best practices and financing
schemes VC/2007/315
Trajanje:
2007
Vodja: Prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
Standardization in Teaching of Medicine (STEAMED), TEMPUS SM_SCM-C003A06-2006
Trajanje:
2006-2007
Vodja: prof. dr. Vojko Potočan
Naslov:
European Module:European Business and Law, Erasmus Jean Monnet
Trajanje:
2006-2009
Vodja: prof. dr. Vito Bobek
Naslov:
ESIL-European Sustainable Innovation License-Leonardo da Vinci
Trajanje:
2008-2010
Vodja: prof. dr. Miroslav Rebernik
Naslov:
FoSentHE – Fostering Enterpreneurship in Higher Education-TEMPUS
Trajanje:
2009-2012
Vodja: prof. dr. Vojko Potočan
89
Obrazec št. 2
Mednarodna pisarna
EPF je odprta institucija. Leta razvoja so prinesla bogato mednarodno sodelovanje s fakultetami
in univerzami doma in po svetu. Bogato mednarodno sodelovanje poteka tudi v obliki vedno
številnejše izmenjave študentov.
Mednarodna pisarna je bila ustanovljena z namenom, da zagotovi kvalitetno izmenjavo študentov
in profesorjev na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Z delovanjem pisarne se vključujemo v vizijo
fakultete, ki si prizadeva zagotoviti čim kvalitetnejšo izobrazbo študentov. Zavedamo se, da je
okrepljeno mednarodno sodelovanje pomemben dejavnik pri doseganju le-te in verjamemo, da s
kvalitetno izmenjavo študentov prispevamo k osebnemu razvoju posameznikov, razširjamo
njihova obzorja, jim omogočamo dragocene življenjske izkušnje, jih pripravljamo na sodelovanje z
drugimi kulturami ter na sprejemanje novih izzivov.
4.5
Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti
4. 5. a. Število in poimenska navedba učnih enot
GING-G
Tabela 58 prikazuje vse učne enote. Opredeljene so po izbirnosti oz. obveznosti in po vrsti učne
enote. Tabela 59 prikazuje učne enote po letnikih in semestrih.
a) Obvezni del:
Obvezni predmeti na smeri gradbeništvo posredujejo študentom osnovna ter poglobljena
splošna in strokovna znanja. Ta znanja omogočajo študentu, da rešuje zahtevnejše probleme iz
specifičnih interdisciplinarnih področij gradbeništva in poslovne ekonomije. Ta znanja so hkrati
tudi osnova za nadaljnje poglabljanje ter oblikovanje študijske poti, v okviru programa pa podajajo
znanja, ki so osnova za izbirne predmete.
Magistrsko delo predstavlja vsebinsko praktično usmerjeno in tudi raziskovalno zaokroženo
delo, v okviru katerega študent dokazuje usposobljenost za samostojno reševanje
interdisciplinarnih problemov s področja gradbeništva, organizacije in managementa.
b) Izbirni del:
Tabela 60 prikazuje izbirne predmete na FG. Tabela 65 prikazuje izbirne predmete na EPF.
Izbirni predmeti so namenjeni poglabljanju določenega strokovnega segmenta ter so predvideni v
2. semestru (11 ECTS), v tretjem semestru (6 ECTS) ter v 4. semestru (10 ECTS). Študent mora
izbrati izbirni predmet iz nabora izbirnih učnih enot na FG in EPF. »Prosti« izbirni predmeti na
smeri programa študentu omogočajo, da izbere študijske vsebine, ki jih bo poslušal, v skladu s
svojimi željami in potrebami. Pri izbiri študentu pomaga tutor.
Tabela 58: Število in poimenska navedba učnih enot (predmeti) na GING-G
Zap.
št.
1
2
3
4
5
6
7
Predmet
Statistika z raziskovalnimi metodami
Finančno upravljanje in vodenje podjetij II
Poslovno pravo
Upravljanje z gradivi
Gradbena fizika II
Hidrotehnični objekti
Management programov in projektov
90
Izbirnost/
Vrsta
obveznost predmeta
obvezni
TEP
obvezni
SEP
obvezni
TEP
obvezni
TT
obvezni
TT
obvezni
TT
obvezni
SEP
ECTS
Letnik
6
6
5
4
4
5
6
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
Obrazec št. 2
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Premostitveni objekti
Operativno planiranje
Tehnologija grajenja II
Upravljanje in strateški management
Vrednotenje nepremičnin
Management gradbenih projektov
Informatika v gradbenem managementu
Investicijsko odločanje
Gospodarjenje s časom in delom
Regionalno prostorsko planiranje
Okoljski management v gradbeništvu
Predmet iz ŠP MAG-G modul Gradbena informatika
Teorije podjetništva
Snovanje in uvajanje managementskih konceptov v prakso
Organizacijska teorija
Prevzemi in združitve
Strateški vidiki managementa e-poslovanja
Projektno usmerjen strateški management
Komuniciranje, motiviranje in reševanje konfliktov
Strateški management človeških virov
Strateški management dobavnih verig
Mednarodna ekonomika II
Optimizacija v operativnem gradbeništvu
Angleški strokovni jezik – Višja stopnja /
31
Nemški strokovni jezik – Višja stopnja
Sanacije gradbenih konstrukcij
32
Trajnostni koncepti načrtovanja stavb
33
Legenda:
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovno tehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
INT – integracijski in interdisciplinaren predmet
IP – izbirni predmet
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
TT
ST
TT
SEP
ST
INT
INT
INT
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
4
4
5
6
5
4
4
5
5
5
5
5
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
5
1.
1.
1.
2.
2.
2.
2.
1.
2.
2.
2.
2.
1.
1.
2.
2.
2.
2.
1.
1.
2.
1.
2.
izbirni
IP
5
2.
izbirni
izbirni
IP
IP
5
5
2.
2.
Število
kontakt.
ur
SDŠ
Število
ur skupaj
ECTS
90
90
180
6
Tabela 59: Predmetnik študijske smeri GING-G
P
Letnik 1
Zimski semester (1. semester)
S
SV
LV
45
25
30
15
45
135
180
6
30
15
45
105
150
5
15
60
60
120
4
40
20
60
60
120
4
30
30
60
90
150
5
360
540
900
30
Število
kontakt.
ur
SDŠ
Število
ur skupaj
ECTS
Ime predmeta
Statistika z
raziskovalnimi
metodami
Finančno
upravljanje in
vodenje podjetij II
Poslovno pravo
Upravljanje z
gradivi
Gradbena fizika
Hidrotehnični
objekti
Skupaj semester
30
205
15
15
120
TV
20
20
0
Poletni semester (2. semester)
Ime predmeta
Management
programov in
projektov
Premostitveni
objekti
Operativno
planiranje
P
S
SV
LV
TV
30
15
45
135
180
6
30
14
44
76
120
4
29
5
44
76
120
4
10
91
Obrazec št. 2
Tehnologija
40
10
5
55
95
150
5
grajenja II
Investicijsko
40
15
55
95
150
5
odločanje
Izbirni predmet
30
15
45
135
180
6
EPF I*
Skupaj semester
199
0
74
10
5
288
612
900
30
Skupaj letnik
404
15
194
30
5
648
1152
1800
60
* Opomba: V 2. semestru na smeri gradbeništvo študent izbere izbirne učne enote iz nabora izbirnih učnih enot EPF I v
okviru 6 ECTS točk. Pri tem mu pomaga tutor. Kot vzorčni primer je izbrana učna enota: Teorije podjetništva.
Ime predmeta
P
Letnik 2
Zimski semester (3. semester)
S
SV
LV
TV
Število
kontakt.
ur
Število
ur skupaj
SDŠ
ECTS
Upravljanje in
strateški
30
15
45
135
180
6
management
Vrednotenje
42
8
50
100
150
5
nepremičnin
Management
gradbenih
30
10
10
50
70
120
4
projektov
Informatika v
20
20
40
80
120
4
gradbenem
managementu
Izbirni predmet
40
10
50
100
150
5
FG I*
Izbirni predmet
30
15
45
135
180
6
EPF II**
Skupaj semester
192
20
58
10
0
280
620
900
30
* Opomba: V 3. semestru na smeri Gradbeništvo študent izbere izbirne učne enote iz nabora izbirnih učnih enot na
FG I v okviru 5 ECTS točk. Pri tem mu pomaga tutor. Kot vzorčni primer je izbrana učna enota: Optimizacija v
operativnem gradbeništvu
** Opomba: V 3. semestru na smeri Gradbeništvo študent izbere izbirne učne enote iz nabora izbirnih učnih enot na
EPF II v okviru 6 ECTS točk. Pri tem mu pomaga tutor. Kot vzorčni primer je izbrana učna enota: Organizacijska teorija.
Poletni semester (4. semester)
Ime predmeta
P
S
IDM
SV
LV
Število
kontakt.
ur
TV
SDŠ
Število
ur
skupaj
ECTS
Izbirni predmet
60
10
10
20
100
200
300
10
FGII*
Magistrsko
30
30
570
600
20
delo
Skupaj
60
10
30
10
20
0
130
770
900
30
semester
Skupaj letnik
252
30
30
68
30
0
410
1390
1800
60
* Opomba: V 4. semestru na smeri Gradbeništvo študent izbere izbirne učne enote iz nabora izbirnih učnih enot FG II v
okviru 10 ECTS točk znotraj študijskega programa 2. stopnje GING-smer Gradbeništvo. Pri tem mu pomaga tutor. Kot
vzorčni primer so izbrane učne enote: Okoljski management v gradbeništvu ter Gospodarjenje s časom in delom.
Tabela 60: Nabor izbirnih učnih enot na FG na smeri GING-G
Izbirni predmeti FG I (3. semester)
Ime predmeta
Predmet iz ŠP MAG-G modul
Gradbena informatika
Optimizacija v operativnem
gradbeništvu
Angleški strokovni jezik – Višja
stopnja /
Nemški strokovni jezik – Višja
stopnja
Sanacije gradbenih konstrukcij
P
S
Letnik 2
SV
LV
TV
Število
kontakt
ur
SDŠ
Število
ur
skupaj
ECTS
30
30
60
90
150
5
40
10
50
100
150
5
60
90
150
5
40
110
150
5
30
30
30
10
92
Obrazec št. 2
Izbirni predmeti FG II (4. Semester)
Ime predmeta
P
S
Gospodarjenje s časom in delom
Regionalno prostorsko planiranje
Okoljski management v
gradbeništvu
Trajnostni koncepti načrtovanja
stavb
30
30
10
Letnik 2
SV
LV
10
10
10
Število
kontakt
. ur
50
50
10
10
15
30
25
10
TV
100
100
Število
ur
skupaj
150
150
50
100
150
5
50
100
150
5
SDŠ
ECTS
5
5
Tabela 61: Izbirni predmeti na EPF
Izbirni predmeti EPF I
Naziv predmeta
Komuniciranje, motiviranje in reševanje
konfliktov
Mednarodna ekonomika II
Strateški management človeških virov
Teorije podjetništva
Snovanje in uvajanje managementskih
konceptov v prakso
Št. ur
sam.
dela
Št. ur
skupaj
ECT
S
PR
SE
AV
LV
KZ
Št. kont.
ur
15
15
0
0
-
30
150
180
6
30
30
30
0
0
0
15
15
15
0
0
0
-
45
45
45
135
135
135
180
180
180
6
6
6
30
0
15
0
-
45
135
180
6
Št. ur
skupaj
ECT
S
180
180
180
180
180
6
6
6
6
6
Izbirni predmeti EPF II
Naziv predmeta
Organizacijska teorija
Projektno usmerjen strateški management
Strateški vidiki management e-poslovanja
Prevzemi in združitve
Strateški management dobavnih verig
PR
SE
AV
LV
KZ
Št. kont.
ur
30
30
30
30
30
0
0
0
0
0
15
15
15
15
15
0
0
0
0
0
-
45
45
45
45
45
Št. ur
sam.
dela
135
135
135
135
135
GING-S
Podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje GING-S traja dve leti (4 semestre) in je
ovrednoten s 120 ECTS. Smer GING-S znotraj programa GING ima vse štiri semestre linearne,
torej brez dodatne izbire smeri ali modulov. Skozi vse štiri semestre se prepletajo tehniške (FS) in
ekonomske (EPF) vsebine. Vsebine so v razmerju 55 (FS) in 45 (EPF). V prvem letniku je
poudarek na obveznih predmetih, ki so kombinacije temeljnih (vendar poglobljenih) tehniških in
ekonomskih znanj, ki nadgradijo znanja iz prvo stopenjskih študijev, ter strokovnih tehniških in
ekonomskih znanj. Študenti v prvem letniku izberejo en izbirni predmet iz EPF. V drugem letniku
je prvi semester kombinacija strokovnih predmetov in interdisciplinarnih predmetov, ki oblikujejo
profil diplomanta GING-S. V tretjem semestru imajo študenti možnost izbrati en izbirni predmet iz
EPF ali FS. Zadnji smester je sestavljen iz dveh izbirnih predmetov. Glede na prej izbrane izbirne
predmete lahko štedent izbere 2 FS izbirna predmeta ali pa izbirni predmet iz FS in EPF. V
celotnem študiju mora študent iz nabora izbirnih predmetov izbrati 12 ECTS ekonomskih izbirnih
predmetov iz nabora izbirnih predmetov EPF I in II ter 12 ECTS strojniških izbirnih predmetov iz
nabora izbirnih predmetov FS I in II. Študenti imajo možnost, da najmanj 10 ECTS kreditnih točk
iz obveznih ali izbirnih enot programa prenesejo iz enega študijskega programa v drugega.Na
koncu študija študenti v 4. semestru zaključijo študijski program s pripravo in zagovorom
magistrskega dela, ki zajema tudi individualno raziskovalno delo. Študent ima dva mentorja –
enega iz FS in enega iz EPF.
93
Obrazec št. 2
Tabela 62: Vrste predmetov na GING-S
Vrsta predmeta
Temeljni tehnični predmet
Kratica
TT
Temeljni ekonomskoposlovni predmet
TEP
Strokovni ekonomskoposlovni predmet
SEP
Strokovni tehniški predmet
ST
Interdisciplinarni predmet
INT
Magistrsko delo
M
Opis in namen
Nadgradnja matematično-naravoslovnih temeljnih predmetov na področjih,
specifičnih za strojništvo. Pridobljeno znanje predstavlja neposredno
osnovo za strokovne predmete in raziskovalno delo.
Pridobljeno znanje predstavlja neposredno osnovo za strokovne predmete
in raziskovalno delo.
Predmeti z področja ekonomsko poslovnih znanosti.
Pridobljeno znanje na tej stopnji študija je mogoče uporabiti za reševanje
realnih praktičnih problemov v različnih strokovnih področjih poslovanja in
ekonomije. Sem sodijo tudi izbirni predmeti na EPF.
Predmeti z ožjega področja strojništva.
Pridobljeno znanje na tej stopnji študija je mogoče uporabiti za reševanje
enostavnih, vendar realnih praktičnih problemov v različnih strokovnih
področjih strojništva in širše. Sem sodijo tudi izbirni predmeti na FS.
Predmeti, ki sočasno povezujejo tehniška in ekonomsko-organizacijska
znanja in oblikujejo profil diplomanta GING-S.
V magistrskem delu študent dokaže sposobnost celovite obravnave
določenega problema z uporabo metod razvojno-raziskovalnega dela.
Tabela 63: Število in poimenska navedba učnih enot (predmeti) na GING-S
Zap.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
Predmet
Statistika z raziskovalnimi metodami
Finančno upravljanje in vodenje podjetij II
Poslovno pravo
Sodobni inženirski materiali
Metode eksperimentalnega dela
Management programov in projektov
Ekoinženirstvo
Proizvodni sistemi
Sistemsko projektiranje in konstruiranje
Upravljanje in strateški management
Ciljno voden razvoj izdelkov
Integrirani obdelovalni sistemi
Oblikovanje proizvodnih sistemov
Mehatronski sistemi
Napredni odrezovalni in preoblikovalni sistemi
Notranji transport in logistika
Obratovalna trdnost konstrukcij
Prenosni pojavi
Računalniška dinamika tekočin (CFD)
Inteligentni izdelovalni sistemi
Slojevite tehnologije
Upravljanje razvoja izdelkov, znanja in inovacij
Odrezovalni sistemi – izbrana poglavja
Metode in orodja zagotavljanja kakovosti
Napredni tehnološki sistemi
Inovativna gradnja konstrukcij
Konstruiranje tehniških sistemov
Roboti in robotizacija
Inteligentni sistemi za konstruiranje
Sistemi virtualnega inženiringa
Ogrevalni in hladilni sistemi
Energija in okolje
Klimatizacija (HVAC)
Komuniciranje, motiviranje in reševanje konfliktov
Mednarodna ekonomika II
Strateški management človeških virov
Teorije podjetništva
Snovanje in uvajanje managementskih konceptov v prakso
Organizacijska teorija
Projektno usmerjen strateški management
94
Izbirnost /
obveznost
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
obvezni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
izbirni
Vrsta
predmeta
TEP
SEP
TEP
TT
TT
SEP
ST
ST
ST
SEP
INT
ST
INT
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
ITP
IEP
IEP
IEP
IEP
IEP
IEP
IEP
ECTS
Letnik
6
6
5
6
7
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
1.
1.
1.
1.
1.
2.
2.
Obrazec št. 2
41. Strateški vidiki management e-poslovanja
42. Prevzemi in združitve
43. Strateški management dobavnih verig
44. Magistrsko delo
Legenda:
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovno tehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
INT – integracijski in interdisciplinaren predmet
ITP – izbirni tehnični predmet
IEP – izbirni ekonomski predmet
M – magistrsko delo
izbirni
izbirni
izbirni
obvezni
IEP
IEP
IEP
M
6
6
6
18
2.
2.
2.
2.
Tabela 64: Predmetnik študijske smeri GING-S
1. letnik
Zimski semester
Naziv predmeta
Poslovno pravo
Finančno upravljanje in vodenje podjetij II
Statistika z raziskovalnimi metodami
Sodobni inženirski materiali
Metode eksperimentalnega dela
Skupaj semester:
Naziv predmeta
Management programov in projektov
Ekoinženirstvo
Proizvodni sistemi
Sistemsko projektiranje in konstruiranje
Izbirni predmet EPF I
Skupaj semester:
Skupaj letnik:
AV
KZ
Št. kont.
ur
-
45
45
90
75
75
330
LV
KZ
Št. kont.
ur
0
10
15
0
0
25
70
0
45
90
60
60
45
300
630
KZ
Št. kont.
ur
-
45
75
75
75
45
315
PR
SE
LV
30
30
45
45
45
195
0
15
0
0
15
0
0
25
20
15
10
5
0
10
20
15
75
45
Poletni semester
PR
SE
AV
30
45
30
30
30
165
360
0
5
15
15
0
35
50
15
30
0
15
15
75
150
Št. ur
sam.
dela
105
135
90
105
135
570
Št. ur
sam.
dela
135
90
120
120
135
600
1170
Št. ur
skupaj
ECT
S
150
180
180
180
210
900
5
6
6
6
7
30
Št. ur
skupaj
ECT
S
180
180
180
180
180
900
1800
6
6
6
6
6
30
60
Št. ur
skupaj
ECT
S
180
180
180
180
180
900
6
6
6
6
6
30
Št. ur
skupaj
ECT
S
180
180
540
900
1800
6
6
18
30
60
2. letnik
Zimski semester
Naziv predmeta
Upravljanje in strateški management
Ciljno voden razvoj izdelkov
Integrirani obdelovalni sistemi
Oblikovanje proizvodnih sistemov
Izbirni predmet EPF II ali FS I
Skupaj semester:
Naziv predmeta
Izbirni predmet FS II ali EPF I
Izbirni predmet FS II
Magistrsko delo
Skupaj semester:
Skupaj letnik:
PR
SE
AV
LV
30
45
45
30
30
180
0
15
0
10
0
20
10
0
20
15
0
30
0
15
0
35
30
70
Poletni semester
PR
SE
AV
LV
KZ
Št. kont.
ur
30
25
0
55
235
15
5
0
20
55
15
10
0
25
55
0
0
0
0
70
30
30
30
60
40
30
130
445
Št. ur
sam.
dela
135
105
105
105
135
585
Št. ur
sam.
dela
120
140
510
770
1355
Opomba: V celotnem študiju mora študent iz nabora izbirnih predmetov izbrati 12 ECTS ekonomskih izbirnih predmetov
iz nabora izbirnih predmetov EPF I in II ter 12 ECTS strojniških izbirnih predmetov iz nabora izbirnih predmetov FS I in
II.
95
Obrazec št. 2
Izbirni predmeti FS I
Naziv predmeta
Mehatronski sistemi
Napredni odrezovalni in preoblikovalni sistemi
Notranji transport in logistika
Obratovalna trdnost konstrukcij
Prenosni pojavi
Računalniška dinamika tekočin (CFD)
PR
SE
AV
LV
TV
Št. kont.
ur
45
45
30
30
45
45
10
0
10
15
0
0
0
0
15
0
15
0
20
25
20
30
0
15
5
-
75
75
75
75
60
60
Št. ur
sam.
dela
105
105
105
105
120
120
Št. ur
skupaj
ECT
S
180
180
180
180
180
180
6
6
6
6
6
6
Št. ur
skupaj
ECT
S
180
180
6
6
Izbirni predmeti FS II
Naziv predmeta
Inteligentni izdelovalni sistemi
Slojevite tehnologije
Upravljanje razvoja izdelkov, znanja in
inovacij
Odrezovalni sistemi – izbrana poglavja
Metode in orodja zagotavljanja kakovosti
Napredni tehnološki sistemi
Inovativna gradnja konstrukcij
Konstruiranje tehniških sistemov
Roboti in robotizacija
Inteligentni sistemi za konstruiranje
Sistemi virtualnega inženiringa
Ogrevalni in hladilni sistemi
Energija in okolje
Klimatizacija (HVAC)
PR
SE
AV
LV
TV
Št. kont.
ur
30
20
10
0
0
0
0
20
-
40
40
Št. ur
sam.
dela
140
140
15
15
0
10
-
40
140
180
6
20
20
30
15
30
30
20
30
25
30
30
10
10
15
15
10
0
10
10
5
0
15
0
0
0
10
0
0
0
0
10
15
15
10
10
15
0
0
10
10
20
0
10
0
5
-
40
40
60
40
40
40
40
60
40
60
60
140
140
120
140
140
140
140
120
140
120
120
180
180
180
180
180
180
180
180
180
180
180
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
Št. ur
sam.
dela
Št. ur
skupaj
ECT
S
Tabela 65: Izbirni predmeti na EPF
Izbirni predmeti EPF I
Naziv predmeta
Komuniciranje, motiviranje in reševanje
konfliktov
Mednarodna ekonomika II
Strateški management človeških virov
Teorije podjetništva
Snovanje in uvajanje managementskih
konceptov v prakso
PR
SE
AV
LV
TV
Št. kont.
ur
15
15
0
0
-
30
150
180
6
30
30
30
0
0
0
15
15
15
0
0
0
-
45
45
45
135
135
135
180
180
180
6
6
6
30
0
15
0
-
45
135
180
6
Št. ur
skupaj
ECT
S
180
180
180
180
180
6
6
6
6
6
Izbirni predmeti EPF II
Naziv predmeta
Organizacijska teorija
Projektno usmerjen strateški management
Strateški vidiki management e-poslovanja
Prevzemi in združitve
Strateški management dobavnih verig
PR
SE
AV
LV
TV
Št. kont.
ur
30
30
30
30
30
0
0
0
0
0
15
15
15
15
15
0
0
0
0
0
-
45
45
45
45
45
96
Št. ur
sam.
dela
135
135
135
135
135
Obrazec št. 2
GING-E
Vrste predmetov
Glede na področja in tematiko posameznih učnih enot smo le-te uvrstili v pet skupin, in sicer
matematično-naravoslovne temeljne predmete, temeljne ekonomsko-poslovne predmete,
strokovne ekonomsko-poslovne predmete, temeljne tehniške predmete in strokovne tehniške
predmete. Tabela 66 prikazuje kratek opis posameznih skupin. Tabela 67 navaja vse učne enote
(predmeti), njihov status v programu glede na obveznost oz. izbirnost, vrste predmetov, število
točk ECTS in letnik, v katerem se predmet izvaja.
Tabela 66: Vrste predmetov
Vrsta predmeta
Kratica
Matematično-naravoslovni
temeljni predmet
MNT
Temeljni ekonomsko-poslovni
predmet
TEP
Strokovni ekonomsko-poslovni
predmet
SEP
Temeljni tehniški predmet
TT
Strokovni tehniški predmet
ST
Magistrsko delo
M
Opis in namen
Predmeti s področij matematike, naravoslovja in informatike.
Pridobljeno znanje matematično-naravoslovnih temeljnih predmetov
predstavlja osnovo za temeljne elektrotehniške in strokovne predmete.
Pridobljeno znanje predstavlja neposredno osnovo za strokovne
predmete.
Predmeti z področja ekonomsko poslovnih znanosti. Pridobljeno
znanje je uporabno za reševanje realnih praktičnih problemov v
različnih strokovnih področjih poslovanja in ekonomije.
Nadgradnja matematično-naravoslovnih temeljnih predmetov na
področjih, specifičnih za elektrotehniko.
Pridobljeno znanje predstavlja neposredno osnovo za strokovne
predmete.
Predmeti z ožjega področja elektrotehnike.
Pridobljeno znanje na tej stopnji študija je mogoče uporabiti za
reševanje enostavnih, vendar realnih praktičnih problemov v različnih
strokovnih področjih elektrotehnike.
V magistrskem delu študent dokaže sposobnost celovite obravnave
določenega problema z uporabo metod razvojno-raziskovalnega dela.
Tabela 67: Število in poimenska navedba učnih enot (predmeti)
Zap.
št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
20
22
23
24
25
26
27
28
Izbirnost/
obveznost
OP EPF
OP EPF
OP EPF
OP FERI
OP FERI
OP EPF
OP EPF
OP FERI
PIM
PIM
PIM
PIM
PIM
PIM
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
Predmet
Statistika z raziskovalnimi metodami
Finančno upravljanje in vodenje podjetij II
Poslovno pravo
Pretvarjanje energije
Energetska elektronika
Management programov in projektov
Upravljanje in strateški manegment
Kakovost, zanesljivost in preizkušanje
Snovanje sistemov vodenja
Ingteligentno vodenje proizvodnih postopkov
Mikroprocesorski sistemi
Podatkovne in računalniške komunikacije
Materiali s posebnimi lastnostmi in pojavi
Električni stroji
Senzorski sistemi
Sistemi daljinskega vodenja
Napredni regulacijski sistemi
Načrtovanje mikroelektronskih vezij
Modeliranje in vodenje elektromehanskih sistemov
Robotski sistemi
Načrtovanje strojne opreme vgrajenih sistemov
Zaščita v EES
Optoelektronika
Teorija elektromagnetnega polja
Vgrajeni sistemi
Elektronski sestavi
97
Vrsta
predmeta
TEP
SEP
TEP
TT
ST
SEP
SEP
ST
ST
ST
ST
ST
ST
ST
ST
ST
ST
ST
ST
ST
ST
ST
TT
TT
ST
ST
ECTS
6
6
5
6
7
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
Letnik
1
1
1
1
1
1
2
2
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
Obrazec št. 2
39
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
Digitalna obdelava signalov
Napredni programirljivi elektronski sistemi
Načrtovanje elektronskih merilnih sistemov
Elektrarne
Tehnika visokih napetosti in velikih tokov
Numerične metode v elektrotehniki
Komuniciranje, motiviranje in reševanje konfliktov
Mednarodna ekonomika II
Strateški management človeških virov
Teorije podjetništva - izbirni
Snovanje in uvajanje managementskih konceptov v prakso
Organizacijska teorija
Projektno usmerjen strateški menegement
Strateški vidiki manegementa e-poslovanja
Prevzemi in združitve
Strateški management dobavnih verig
Magistrsko delo
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP FERI
IP EPF
IP EPF
IP EPF
IP EPF
IP EPF
IP EPF
IP EPF
IP EPF
IP EPF
IP EPF
M
ST
ST
ST
ST
ST
ST
SEP
SEP
SEP
TEP
SEP
SEP
SEP
SEP
SEP
SEP
M
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
30
2
2
2
2
2
2
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
Obvezni predmeti EPF posredujejo študentom osnovna ekonomsko-poslovna znanja na
podiplomskem študijskem programu druge stopnje, s katerimi si pridobijo potrebna temeljna
znanja za nadaljnje poglabljanje ter oblikovanje študijske poti.
Obvezni predmeti FERI podajajo znanja, ki so tesno vezana na določeno smer. Večinoma so to
strokovni predmeti, ki obravnavajo ožje področje v stroki.
Izbirni predmeti FERI so namenjeni poglabljanju določenega segmenta v stroki. Večinoma gre
za najnovejša dognanja v stroki. Pri izbiri študentu pomaga mentor. Izbirni predmeti s področja
elektrotehnike so razdeljeni v tri skupine. Izbirni predmeti FERI I se predavajo v poletnem
semestru in jih študenti izberejo v drugem semestru programa. Izbirni predmeti FERI II so trije in
študent izbere tistega, ki vsebinsko ustreza izbranim modulom. Izbirni predmeti FERI III e
predavajo v zimskem semestru in jih študenti izberejo v tretjem semestru programa.
Izbirni predmeti EPF so namenjeni osvajanju poslovno ekonomskega znanja. Pri izbiri študentu
pomaga mentor.
Magistrsko delo predstavlja vsebinsko in raziskovalno zaokroženo delo, v okviru katerega
študent dokazuje usposobljenost za samostojno reševanje problemov s področja gospodarskega
inženirstva in elektrotehnike.
Študenti imajo možnost, da najmanj 10 ECTS kreditnih točk iz obveznih ali izbirnih enot programa
prenesejo iz enega študijskega programa v drugega.
Študijski program druge stopnje »Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika« je pripravljen v
skladu s 5. členom Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. Traja dve
študijski leti (1. in 2. letnik). Sestavljen je iz obveznih predmetov, izbirnih predmetov in
magistrskega dela. V spodnjih tabelah je prikazan predmetnik študijskega programa druge
stopnje Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika. Za vsak predmet je podano ime predmeta,
struktura kontaktnih ur predmeta (P – predavanja, S – seminar, SV – seminarske (to je teoretične)
vaje, LV – laboratorijske (vključujoč tudi računalniške) vaje, skupno število kontaktnih ur (KU),
število ur samostojnega dela študenta (SDŠ), vsota kontaktnih ur in ur samostojnega dela
študenta in število točk ECTS. Učni načrt vsakega predmeta je predstavljen v Prilogi 10.
98
Obrazec št. 2
Tabela 68: Predmetnik Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika
1. LETNIK, 1. semester
(zimski)
Vrsta
Nosilec
predmeta
Predmet
Statistika z raziskovalnimi
OP EPF
metodami
Finančno upravljanje in vodenje
OP EPF
podjetij II
Poslovno pravo
OP EPF
Pretvarjanje energije
OP FERI
Energetska elektronika
OP FERI
P
SV LV
KU
45
25
90
90
180
6
Žan Jan Oplotnik 30
15
45
135
180
6
30
15
45
105
150
5
45
15
15
75
105
180
6
45
3
27
75
135
210
7
73
62
330
570
900
30
Polona Tominc
Borut Bratina,
Peter
Podgorelec
Gorazd
Štumberger
Miro Milanovič
Skupaj
195
S
0
20
Skupaj KU na teden
SDŠ KU+SDŠ ECTS
22
1. LETNIK, 2. semester
(poletni)
Predmet
Vrsta
Nosilec
predmeta
P
S
SV LV
KU
SDŠ KU+SDŠ ECTS
Management programov in
projektov
OP EPF
30
0
15
0
45
135
180
6
1. predmet modula
PIM
30
15
3
27
75
105
180
6
2. predmet modula
PIM
30
15
3
27
75
105
180
6
Izbirni predmet EPF I
IP EPF
15
15
0
0
30
150
180
6
Izbirni predmet FERI I
IP FERI
45
0
30
0
75
105
180
6
150
45
51
54
300
600
900
30
Anton Hauc
po učnem
načrtu
po učnem
načrtu
po učnem
načrtu
po učnem
načrtu
Skupaj
Skupaj KU na teden
20
2. LETNIK, 3. semester
(zimski)
Predmet
Upravljanje in strateški
manegment
Kakovost, zanesljivost in
preizkušanje
Vrsta
Nosilec
predmeta
P
S
SV LV
KU
SDŠ KU+SDŠ ECTS
OP EPF
Mojca Duh
30
0
15
0
45
135
180
6
OP FERI
Vojko Matko
45
3
27
75
105
180
6
1
IP FERI
Izbirni predmet FERI III
IP FERI
Izbirni predmet EPF II
IP EPF
Izbirni predmet FERI II
po učnem
načrtu
po učnem
načrtu
po učnem
načrtu
Skupaj
Skupaj KU na teden
30
15
3*
27*
75
105
180
6
45
0
3*
27*
75
105
180
6
30
0
15
0
45
135
180
6
180
15
39
81
315
585
900
30
21
99
Obrazec št. 2
2. LETNIK, 4. semester
(poletni)
Predmet
Vrsta
Nosilec
predmeta
Magistrsko delo
M
P
S
SV LV
0
0
0
0
Skupaj KU na teden
2
SDŠ KU+SDŠ ECTS
2
870
900
30
30
870
900
30
30
Skupaj
1
KU
2
Izbirni predmet je lahko izbran iz nabora treh izbirnih predmetov FERI II. Študent izbere tisti predmet, ki se
vsebinsko navezuje na izbran modul. V tabeli je privzet predmet Robotski sistemi s 75 kontaktnimi urami.
Kontaktne ure pri magistrskem delu so mišljene kot individualno delo z učiteljem – mentorjem magistrskega dela.
Modul Avtomatika in
robotika
Predmet
Vrsta
Nosilec
Snovanje sistemov vodenja
PIM
Inteligentno vodenje
proizvodnih postopkov
PIM
P
SV
LV
KU
SDŠ KU+SDŠ ECTS
Nenad Muškinja 45
3
27
75
105
180
6
Boris Curk,
Marjan Golob
30
3
27
60
120
180
6
75
6
54
135
225
360
12
Skupaj modul
S
Modul Elektronika
Predmet
Vrsta
Nosilec
P
S
SV
LV
KU
SDŠ KU+SDŠ ECTS
Mikroprocesorski sistemi
PIM
Zmago
Brezočnik
30
0
3
27
60
120
180
6
Podatkovne in računalniške
komunikacije
PIM
Tatjana Kapus
45
0
3
27
75
105
180
6
75
0
6
54
135
225
360
12
Skupaj modul
Modul Močnostna
elektrotehnika
Predmet
Vrsta
Nosilec
P
S
SV
LV
KU
SDŠ KU+SDŠ ECTS
Materiali s posebnimi
lastnostmi in pojavi
PIM
Anton Hamler
45
0
15
15
75
105
180
6
Električni stroji
PIM
Jožef Ritonja
45
0
15
15
75
105
180
6
90
0
30
30
150
210
360
12
P
S
SV
LV
KU
SDŠ KU+SDŠ ECTS
Skupaj modul
Izbirni predmeti FERI
Predmet
Vrsta
Nosilec
2. semester (poletni) - FERI I
Senzorski sistemi
IP FERI
Denis Đonlagić
45
3
27
75
105
180
6
Sistemi daljinskega vodenja
IP FERI
Dušan Gleich
45
3
27
75
105
180
6
Anton Pleteršek
45
0
2
28
75
105
180
6
Drago Dolinar
45
0
15
15
75
105
180
6
3
27
75
105
180
6
Načrtovanje mikroelektronskih
IP FERI
vezij
Modeliranje in vodenje
IP FERI
elektromehanskih sistemov
1
3. semester (zimski) - FERI II
Robotski sistemi
PIM
Napredni regulacijski sistemi
Aleš Hace
45
IP FERI
Rajko Svečko
45
0
3
27
75
105
180
6
Načrtovanje strojne opreme
vgrajenih sistemov
PIM
Iztok
Kramberger
30
0
5
40
75
105
180
6
Zaščita v EES
PIM
Bojan Grčar
40
5
15
15
75
105
180
6
45
0
3
27
75
105
180
6
3. semester (zimski) -. FERI III
Optoelektronika
IP FERI
Denis Đonlagić
100
Obrazec št. 2
Teorija elektromagnetnega
polja
IP FERI
Mladen Trlep
45
Vgrajeni sistemi
IP FERI
Matjaž Colnarič
45
Elektronski sestavi
IP FERI
Iztok
Kramberger
30
Digitalna obdelava signalov
IP FERI
Zdravko Kačič
IP FERI
Matej Rojc
Napredni programirljivi
elektronski sistemi
Načrtovanje elektronskih
merilnih sistemov
Elektrarne
Tehnika visokih napetosti in
velikih tokov
Numerične metode v
elektrotehniki
Izbirni predmeti EPF
Predmet
IP FERI
IP FERI
Iztok
Kramberger
Gorazd
Štumberger
0
30
0
75
105
180
6
0
30
75
105
180
6
0
3
27
60
120
180
6
30
0
3
27
60
120
180
6
45
0
3
27
75
105
180
6
30
0
3
27
60
120
180
6
45
0
10
20
75
105
180
6
IP FERI
Jože Pihler
45
0
10
20
75
105
180
6
IP FERI
Mladen Trlep
30
0
15
30
60
120
180
6
Nosilec
P
S
SV
LV
KU
SDŠ KU+SDŠ ECTS
Damijan Mumel
15
15
0
0
30
150
180
6
Vrsta
2. semester (poletni) – EPF I
Komuniciranje, motiviranje in
IP EPF
reševanje konfliktov
Mednarodna ekonomika II
IP EPF
Jani Beko
30
0
15
0
45
135
180
6
Strateški management
človeških virov
IP EPF
Sonja Treven
30
0
15
0
45
135
180
6
Teorije podjetništva - izbirni
IP EPF
Miroslav
Rebernik,
Polona Tominc
30
0
15
0
45
135
180
6
IP EPF
Duško Uršič
30
0
15
0
45
135
180
6
IP EPF
Vojko Potočan
30
0
15
0
45
135
180
6
IP EPF
Anton Hauc
30
0
15
0
45
135
180
6
IP EPF
Samo Bobek
30
0
15
0
45
135
180
6
IP EPF
Borut Bratina
30
0
15
0
45
135
180
6
Klavdij Logožar
30
0
15
0
45
135
180
6
Snovanje in uvajanje
managementskih konceptov v
prakso
3. semester (zimski)- EPF II
Organizacijska teorija
Projektno usmerjen strateški
menegement
Strateški vidiki manegementa
e-poslovanja
Prevzemi in združitve
Strateški management
IP EPF
dobavnih verig
Opombe:
OP EPF Obvezni predmet EPF
OP FERI Obvezni predmet FERI
IP EPF Izbirni predmet EPF
IP FERI Izbirni predmet FERI
PIM
Predmet izbirnega modula
V tabeli s predmetnikom smo predvideli sledečo izbiro izbirnih predmetov: modul - Avtomatika in robotika, izbirni
predmet EPF I - Komuniciranje, motiviranje in reševanje konfliktov, izbirni predmet EPF II - Organizacijska teorija,
izbirni predmet FERI I - Izbrana poglavja iz fizike, izbirni predmet FERI II – Robotski sistemi in izbirni predmet FERI III
– Optoelektronika.
1
Izbirni predmet je lahko izbran iz nabora treh izbirnih predmetov FERI II. Študent izbere tisti predmet, ki se vsebinsko
navezuje na izbran modul. V tabeli je privzet predmet Robotski sistemi s 75 kontaktnimi urami.
2
Kontaktne ure pri magistrskem delu so mišljene kot individualno delo z učiteljem – mentorjem magistrskega dela.
Izbirni predmeti se bodo izvajali mentorsko v obliki individualnih konzultacij v obsegu najmanj 10%
predvidenih kontaktnih ur, če bo predmet izbralo manj kot pet študentov.
101
Obrazec št. 2
4. 5.b. Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa
GING-G
Tabela 69: Vrsta in delež učnih enot glede na obvezne in izbirne učne enote na GING-G
Letnik
1. letnik
2. letnik
Skupaj
Obvezne učne enote
ECTS
%
54
90
19
32
73
61
Izbirne učne enote
ECTS
%
6
10
21
35
27
23
Magistrsko delo
ECTS
%
0
0
20
33
20
17
Skupaj
ECTS
%
60
100
60
100
120
100
Tabela 70: Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo smeri GING-G
Letnik
1. letnik
2. letnik
Skupaj
TT
TEP
ST
SEP
INT
ECTS
%
ECTS
%
ECTS % ECTS % ECTS
%
22
36,67
11
18,33
4
6,67
12
20
5
8,33
0
0,00
0
0,00
5
8,33
6
10
8
13,33
22
18,33
11
9,17
9
7,50
18
15
13
10,83
IP
ECTS
6
21
27
%
10,00
35,00
22,50
Mag. delo
Skupaj
ECTS
%
ECTS
%
0
0,00
60
100
20
33,33
60
100
20
16,67 120
100
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovno tehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
INT – integracijski in interdisciplinaren predmet
IP – izbirni predmet
Študenti imajo možnost, da najmanj 10 ECTS točk obveznih ali izbirnih sestavin programa
prenesejo iz enega študijskega programa v drugega.
GING-S
Tabela 71: Vrsta in delež učnih enot glede na obvezne in izbirne učne enote na GING-S
Letnik
1. letnik
2. letnik
Skupaj
Obvezne učne enote
ECTS
%
54
90
24
40
78
65
Izbirne učne enote
ECTS
%
6
10
18
30
24
20
Magistrsko delo
ECTS
%
0
0
18
30
18
15
Skupaj
ECTS
%
60
100
60
100
120
100
Tabela 72: Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo smeri GING-S
Letnik
1. letnik
2. letnik
Skupaj
TT
TEP
ST
ECTS
%
ECTS
%
ECTS
13
21,67
11
18,33
18
0
0
0
0
6
13
10,83
11
9,17
24
%
30
10
20
SEP
ECTS %
12
20
6
10
18
15
INT
ECTS %
0
0
12
20
12
10
IP
ECTS
6
18
24
%
10
30
20
Mag. delo
ECTS
%
0
0
18
30
18
15
Skupaj
ECTS
%
60
100
60
100
120
100
TT - Temeljni tehnični predmet
TEP - Temeljni ekonomsko-poslovni predmet
ST - Strokovno tehnični predmet
SEP - Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
INT – integracijski in interdisciplinaren predmet
IP – izbirni predmet
Študenti imajo možnost, da najmanj 10 ECTS točk obveznih ali izbirnih sestavin programa
prenesejo iz enega študijskega programa v drugega.
102
Obrazec št. 2
GING-E
Učne enote predmetnika smo razdelili na naslednje kategorije: obvezni predmeti, izbirni predmeti
in magistrsko delo. Tabela 73 prikazuje število točk ECTS in delež vsake kategorije učne enote po
letnikih in za celotni študijski program.
Tabela 73: Vrsta in delež učnih enot glede na obvezne in izbirne učne enote na GING-E
Letnik
1. letnik
2. letnik
Skupaj
Obvezne učne
enote
ECTS
%
36
60,00%
12
20,00%
48
40,00%
Izbirne učne enote
ECTS
%
24
40,00%
18
30,00%
42
35,00%
Magistrsko delo
ECTS
%
30
30
50,00%
25,00%
Skupaj
ECTS
%
60
100,00%
60
100,00%
120
100,00%
Študent mora do zaključka študija uspešno opraviti študijske obveznosti pri najmanj 15 predmetih
in uspešno zagovarjati magistrsko nalogo. Skupno mora zbrati najmanj 120 ECTS. Program je
sestavljen tako, da točke ECTS iz obveznih predmetov predstavljajo 40,00 % točk, število točk
ECTS izbirnih predmetov 35 % in magistrsko delo 25 % točk ECTS.
Vseh učnih enot v predlaganem programu je 49. Od tega število točk ECTS za obvezne predmete
(vključujoč magistrsko delo) predstavlja 24,5 % vsote točk ECTS vseh predlaganih učnih enot,
število ECTS izbirnih predmetov pa 75,5 %.
Tabela 74 prikazuje število točk ECTS in delež vsake vrste predmetov po letnikih in za celotni
študijski program. Vidimo, da predstavlja delež matematično-naravoslovnih predmetov v celotnem
študijskem programu 5,0 %, temeljnih ekonomsko poslovnih je 9,2%, strokovnih ekonomskoposlovnih je 20%, temeljnih elektrotehniških 10,0 %, strokovnih elektrotehniških predmetov
25,8 % in netehniških predmetov 5,0 %.
Tabela 74: Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo smeri GING-E
MNT
Letnik ECTS
%
1. letnik
6
10,0%
2. letnik
0
0,0%
Skupaj
6
5,0%
TEP
ECTS
%
11
18,3%
0
0,0%
11
9,2%
SEP
ECTS
%
18
30,0%
6
10,0%
24
20,0%
TT
ECTS
6
6
12
ST
%
10,0%
10,0%
10,0%
ECTS
19
12
31
%
31,7%
20,0%
25,8%
NT
ECTS
%
0
0,0%
6
10,0%
6
5,0%
Mag. delo
ECTS
%
30
30
50,0%
25,0%
Skupaj
ECTS
%
60
100%
60
100%
120 100%
Opomba: V tabeli je predpostavljeno, da študent izbere modul Avtomatika in robotika, matematično-naravoslovni
predmet (MNT) in strokovni ekonomsko-poslovni predmet (SEP) v prvem letniku. V drugem letniku izbere temeljni
tehnični predmet (TT) in netehniški (NT) predmet iz drugega programa.
Študenti imajo možnost, da najmanj 10 ECTS točk obveznih ali izbirnih sestavin programa
prenesejo iz enega študijskega programa v drugega.
4. 5. c. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija
GING-G
Tabela 75: Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija na GING-G
Letnik
Predavanja
1.
2.
Skupaj
ure
404
252
656
%
62,35
61,45
62,00
Seminar
ure
15
30
45
%
2,31
7,32
4,25
ure
0
30
30
Oblika izvedbe
Seminarske
IDM
vaje
%
ure
%
0,00
194 29,94
7,32
68 16,59
2,84
262 24,76
103
Laboratorijske
vaje
ure
%
30
4,63
30
7,32
60
5,67
Terenske vaje
ure
5
0
5
%
0,77
0,00
0,47
Skupaj
ure
648
410
1058
%
100
100
100
Obrazec št. 2
Tabela 76: Razmerje med kontaktnimi urami in individualnim delom študenta na GING-G
Kontaktne ure
Letnik
ure
648
410
1058
1.
2.
Skupaj
%
36,00
22,78
229,39
Individualno
delo študenta
ure
1152
1.
1390
2.
2542
Skupaj
Skupaj
ure
648
410
1058
Letnik
%
36,00
22,78
29,39
ure
1152
1390
2542
1.
2.
Skupaj
GING-S
Tabela 77: Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija na GING-S
Letnik
Predavanja
ure
360
235
595
1.
2.
Skupaj
%
56,82
52,81
55,35
Seminar
ure
50
55
105
%
7,58
12,36
9,77
Oblika izvedbe
Seminarske
vaje
ure
%
150
25,76
55
12,36
205
19,07
Laboratorijske
vaje
ure
%
70
9,85
70
15,73
140
13,02
Konzultacije
ure
0
30
30
%
0
6,74
2,79
Skupaj
ure
630
445
1075
%
100
100
100
Tabela 78: Razmerje med kontaktnimi urami in individualnim delom študenta na GING-S
Letnik
1.
2.
Skupaj
Kontaktne ure
ure
630
445
1075
%
35,00
24,72
29,86
Individualno
delo študenta
ure
%
1170
65,00
1355
75,28
2525
70,14
Skupaj
ure
1800
1800
3600
%
100
100
100
GING-E
Kontaktne ure pomenijo obliko izvedbe pedagoškega procesa, ki so lahko: predavanja, seminar,
seminarske vaje, laboratorijske vaje in terenske vaje. Zaradi različnih porazdelitev predavanj,
seminarjev, seminarskih vaj in laboratorijskih vaj v predmetih posameznih modulov prikažemo v
spodnji tabeli razmerja za primer izbire modula Avtomatika in robotika. Iz nje razberemo, da imajo
študentje 52,3 % kontaktnih ur predavanj, 7,7 % seminarja, 16,4 % seminarskih vaj in 20,5 %
laboratorijskih vaj in 3,1 % ur individualnega dela z mentorjem pri izdelavi magistrskega dela. V
primeru izbire modulov Elektronika in Močnostna Elektrotehnika so razmerja podobna.
Tabela 79: Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija
Oblika izvedbe
Letnik
1.
2.
Skupaj
Predavanja
ure
345
165
510
%
54,8%
47,8%
52,3%
Seminar
ure
45
30
75
%
7,1%
8,7%
7,7%
Seminarske vaje
ure
130
30
160
%
20,6%
8,7%
16,4%
Laboratorijske vaje
ure
110
90
200
%
17,5%
26,1%
20,5%
Individualno
delo z
mentorjem
ure
%
0
0,0%
30
8,7%
30
3,1%
Skupaj
ure
630
345
975
%
100%
100%
100%
Opomba: V tabeli je predpostavljeno, da študent izbere modul Avtomatika in robotika, matematično-naravoslovni
predmet (MNT) in strokovni ekonomsko-poslovni predmet (SEP) v prvem letniku. V drugem letniku izbere temeljni
tehnični predmet (TT) in netehniški (NT) predmet iz drugega programa.
Razmerje med kontaktnimi urami in individualnim delom študenta na GING-E je predstavljeno v
poglavju 4.5.f. (Tabela 91).
104
Obrazec št. 2
4. 5. d. Delež praktičnega usposabljanja v programu, način izvedbe, kreditno ovrednotenje
Na nobeni od smeri podiplomskega magistrskega študijskega programa GING ni predvidenega
praktičnega usposabljanja v smislu samostojnih učnih enot z lastnim kreditnim ovrednotenjem.
Praktično usposabljanje je vključeno pri strokovnih predmetih in sicer z laboratorijskimi in
terenskimi vajami, strokovnimi ekskurzijami in izdelavo projektnih nalog, ki predstavljajo
obravnavanje konkretnih problemov iz gradbene prakse.
4. 5. e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov
GING-G
Vertikalna povezanost predmetov
Program je v večjem delu oblikovan v smislu vertikalne povezanosti, kjer si predmeti sledijo v
logičnem zaporedju:
Temeljni tehnični predmeti → Strokovni tehnični predmeti
Temeljni ekonomsko-poslovni predmet → Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
V prvem in drugem semestru so predvsem temeljni tehnični predmeti in temeljni ekonomskoposlovni predmeti ter majhen odstotek strokovnih tehničnih oz. ekonomsko-poslovnih predmetov.
V tretjem semestru sta strokovni tehnični ter strokovni ekonomsko-poslovni predmeti in predvsem
integracijski in interdisciplinarni predmeti ter strokovnim predmetom iz nabora izbirnih predmetov
FG oz. EPF.
Četrti semester je namenjen izključno strokovnim predmetom iz nabora izbirnih predmetov.
V predlaganem programu je vertikalna povezanost predmetov razvidna iz učnih načrtov, ki
zahtevajo določeno predznanje pridobljeno pri drugih predmetih.
Horizontalna povezanost predmetov
Program je zasnovan tako, da na začetku, študenti poslušajo temeljne tehnične predmete in
temeljne ekonomsko-poslovne predmete ter deloma tudi strokovne predmete, kar pa v
nadaljevanju omogočajo horizontalno povezanost. Tehnično –gradbeno področje in ekonomskoposlovno se v nadaljevanju (2. in 3. semester) navezuje na komplementarna področja ki so
zastopana v t.i. integracijskih in interdisciplinarnih predmetih.
105
1. letnik (1. semestr)
Hidrotehnični
objekti
1. letnik (2. semestr)
Operativno
planiranje
Premostitveni
objekti
2. letnik (3. semestr)
Obrazec št. 2
Vrednotenje
nepremičnin
Management
gradbenih
projektov
Statistika z
raziskovalnimi
metodami
Gradbena
fizika
Tehnologija
grajenja II
Informatika v
gradbenem
managementu
Izbirni
predmet
FG
Investicijsko
odločanje
2. letnik (4. semestr)
Upravljanje
z gradivi
Magistrsko
delo
Poslovno
pravo
Manegement
programov in
projektov
Finančno
upravljanje in
vodenje podjetij
Izbirni
predmet
EPF I
Izbirni
predmet
EPF II
Upravljanje in
strateški
managment
Izbirni
predmeti
Slika 1: Struktura predmetnika GING-G
GING-S
Program je načrtovan sodobno in je načrtovan v smislu vertikalne in horizontalne povezanosti.
Predmeti si sledijo v logičnem vertikalnem zaporedju nadgradnje znanstvenih in tehnoloških
temeljnih znanj, ki predstavljajo osnovo strokovnim predmetom. Obenem pa je zagotovljena tudi
horizontalna povezanost znotraj posameznih letnikov.
Vertikalna povezanost se odraža predvsem v metodološki in vsebinski povezanosti oziroma
nadgradnji študijskih vsebin, ki si sledijo skozi vse obvezne predmete. Program je v večjem delu
oblikovan v smislu vertikalne povezanosti, kjer si predmeti sledijo v logičnem zaporedju:
Temeljni tehnični predmeti → Strokovni tehnični predmeti
Temeljni ekonomsko-poslovni predmet → Strokovni ekonomsko-poslovni predmet
V prvem in drugem semestru so predvsem temeljni tehnični predmeti in temeljni ekonomskoposlovni predmeti ter majhen odstotek strokovnih tehničnih oz. ekonomsko-poslovnih predmetov.
V tretjem semestru sta strokovni tehnični ter strokovni ekonomsko-poslovni predmeti in predvsem
integracijski in interdisciplinarni predmeti ter strokovni predmeti iz nabora izbirnih predmetov FS
oz. EPF. Četrti semester je namenjen izključno strokovnim predmetom iz nabora izbirnih
predmetov.
Horizontalna povezanost se odraža predvsem na prepletanju in dopolnjevanju metodologije in
vsebin predmetov, ki jih študent osvaja v posameznem semestru predloženega programa.
Študijske vsebine in metodologija obveznih predmetov in posamezne smeri se dopolnjujejo in
omogočajo študentom poglobitev znanj na izbranem področju.
Fakulteta bo zagotovila ustrezno svetovanje študentom pri izboru študijske smeri in izbirnih
predmetov, saj je program zasnovan tako, da zagotavlja eni strani večjo specializacijo (vertikalna
106
Obrazec št. 2
1. letnik (1. semestr)
Ekoinženir.
Statistika z
raziskovalnimi
metodami
Metode eks.
dela
Proizvodni
sistemi
Sist. proj. &
konstr.
Poslovno
pravo
Manegement
programov in
projektov
Ciljno voden
razvoj izd.
Izbirni
predmet
EPF
Oblikovanje
proiz. sist.
Finančno
upravljanje in
vodenje podjetij
Izbirni
predmet
EPF
Int. obd.
sistemi
2. letnik (4. semestr)
2. letnik (3. semestr)
Sodobni
inž . mater.
1. letnik (2. semestr)
struktura programa, izbira tehničnih predemtov s področja proizvodnega strojništva,
konstrukterstva ali energetike in s tem možnost specializacije), na drugi strani pa tudi primerno
širino znanj (horizontalna struktura programa) in s tem ponuja možnost oblikovanja individualnih
profilov znanj, kar je dodatno razvija samoodgovornost študenta, ki prevzema nase večjo
odgovornost za oblikovanje lastnega strokovnega profila in načrtovanje študijske poti, saj se mora
sam odločiti, v kateri smeri želi izgrajevati svoj strokovni profil znanj.
Upravljanje in
strateški
managment
Magistrsko
delo
Slika 2: Struktura predmetnika GING-S
GING-E
Na sliki 1 je narisana struktura predmetnika. V celotni strukturi predmetnika so prikazane samo
najpomembnejše povezave med predmeti.
Prvi semester je namenjeni temeljnim in strokovnim predmetom, kjer študenti osvojijo potrebna
znanja iz elektrotehnike in ekonomsko-poslovnih ved. Na osnovi znanj obveznih predmetov si
študent v drugem semestru izbere modul, sestavljen iz dveh elektrotehniških predmetov in se
usmeri v ožje področje elektrotehnike. Izbira lahko module Avtomatika in robotika, Elektronika in
Močnostna elektrotehnika. Vertikalna povezanost predmetov drugega in tretjega semestra je
dosežena z izbiro izbirnega predmeta FERI II in omogoča zgoščeno pridobivanje znanj z ožjega
področja elektrotehnike. Pridobljeno znanje študent uporabi pri izdelavi magistrskega dela.
Program GING-E ima v drugem in tretjem semestru tudi izbirne predmete. V drugem semestru in
tretjem semestru izbere predmete iz napora ekonomsko-poslovnih ved (Izbirni predmet EPF I in
EPF II), kakor tudi iz nabora elektrotehniških predmetov (Izbirni predmet FERI I in FERI III). Na ta
način lahko pokrijejo svoje želje po interdisciplinarnem profiliranju znanja.
107
Energetska
elektronika
Pretvarjanje in
raba energije
1. predmet
modula
Statistika z
raziskovalnimi
metodami
2. predmet
modula
Kakovost,
zanesljivost in
preizkušanje
3. predmet
modula
Poslovno
pravo
Manegement
programov in
projektov
Izbirni
predmet
2. letnik (4. semestr)
2. letnik (3. semestr)
1. letnik (2. semestr)
1. letnik (1. semestr)
Obrazec št. 2
Izbirni
predmet smeri
Finančno
upravljanje in
vodenje podjetij
Izbirni
predmet
programa
Upravljanje in
strateški
managment
Izbirni
predmet
Magistrsko
delo
Slika 3: Struktura predmetnika GING-E
4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in
celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih
skupnih oz. kontaktnih ur programa
GING-G
Tabela 80: Razmerje med kontaktnimi urami ter individualnim delom študenta na GING-G
Letnik
1. letnik
2. letnik
Skupaj
Št. kontaktnih ur
ure
648
410
1058
%
36,00
22,78
29,39
Št. ur samostojnega dela
študentov
ure
%
1152
64,00
1390
77,22
2542
70,61
Št. ur skupaj
ure
1. letnik
2. letnik
Skupaj
ure
648
410
1058
ECTS
%
36,00
22,78
29,39
Tabela 81: Kreditno ovrednotenje celotnega programa GING-G
Vrsta učne
enote
Letnik
1. letnik
2. letnik
Skupaj
Obvezni
predmeti
(ECTS)
Izbirni
predmeti
(ECTS)
Magistrsko
delo
(ECTS)
Skupaj
(ECTS)
54
19
73
6
21
27
0
20
20
60
60
120
Celoten podiplomski program Gradbeništvo je ovrednoten s 120 ECTS, vsak letnik s 60 ECTS, pri
tem pa vsak semester s 30 ECTS.
108
Obrazec št. 2
Kreditno ovrednotenje programa in posameznih učnih enot za posamezno leto s številom
kontaktnih ur ter individualnega dela študenta kot tudi ECTS točk za posamezne predmetne
vsebine je podano v točki 4.5.a te vloge za akreditacijo predlaganega študijskega programa.
Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa sta za posamezno
leto podana v točki 4.5.b te vloge za akreditacijo predlaganega študijskega programa.
Tabela 82: Kreditno ovrednotenje posameznih učnih enot GING-G – obvezni predmeti
1. Semester
Statistika z raziskovalnimi metodami
Finančno upravljanje in vodenje podjetij II
Poslovno pravo
Upravljanje z gradivi
Gradbena fizika II
Hidrotehnični objekti
2. Semester
Management programov in projektov
Premostitveni objekti
Operativno planiranje
Tehnologija grajenja II
Investicijsko odločanje
Izbirni predmet EPF I**
Nosilec
P. Tominc
J. Ž. Oplotnik
B. Bratina, P. Podgorelec
S. Lubej
D. Korošak
R. Jecl
Nosilec
A. Hauc
M. Kuhta
U. Klanšek
A. Štrukelj
I. Pšunder
po učnem načrtu
3. Semester
Upravljanje in strateški management
Vrednotenje nepremičnin
Management gradbenih projektov
Informatika v gradbenem managementu
Izbirni predmet FG I*
Izbirni predmet EPF II*
M. Duh
I. Pšunder
N. Šuman
D. Rebolj
po učnem načrtu
po učnem načrtu
Nosilec
4. Semester
Izbirni predmet FG II*
Magistrsko delo
po učnem načrtu
mentorja
Nosilec
Področje
TEP
SEP
TEP
TT
TT
TT
Skupaj
ECTS
Področje
SEP
TT
ST
TT
INT
IP
Skupaj
ECTS
Področje
SEP
ST
INT
INT
IP
IP
Skupaj
ECTS
6
5
4
4
Področje
IP
INT
Skupaj
ECTS
10
20
30
6
6
5
4
4
5
30
6
4
4
5
5
6
30
5
6
30
Tabela 83: Nabor izbirnih učnih enot na FG na smeri GING-G
Izbirni predmeti FG I (3. Semester)
Naziv predmeta
Predmet iz ŠP MAG-G modul Gradbena informatika
Optimizacija v operativnem gradbeništvu
Angleški strokovni jezik – Višja stopnja / Nemški strokovni jezik – Višja
stopnja
Sanacije gradbenih konstrukcij
Nosilec
po učnem načrtu
U. Klanšek
ECTS
5
5
S. Mulej
5
A. Štrukelj
5
Izbirni predmeti FG II (4. Semester)
Naziv predmeta
Gospodarjenje s časom in delom
Regionalno prostorsko planiranje
Okoljski management v gradbeništvu
Trajnostni koncepti načrtovanja stavb
Nosilec
M. Leber
M. Sitar
B. Trček
V. Žegarac Leskovar
109
ECTS
5
5
5
5
Obrazec št. 2
Tabela 84: Nabor izbirnih učnih enot na EPF za vse smeri GING
Izbirni predmeti EPF I
Naziv predmeta
Komuniciranje, motiviranje in reševanje konfliktov
Mednarodna ekonomika II
Strateški management človeških virov
Teorije podjetništva
Snovanje in uvajanje managementskih konceptov v prakso
Nosilec
Mumel
Beko
Treven
Rebernik, Tominc
Uršič
ECTS
6
6
6
6
6
Nosilec
Potočan
Hauc
Bobek
Bratina
Logožar
ECTS
6
6
6
6
6
Izbirni predmeti EPF II
Naziv predmeta
Organizacijska teorija
Projektno usmerjen strateški management
Strateški vidiki management e-poslovanja
Prevzemi in združitve
Strateški management dobavnih verig
GING-S
Celoten podiplomski magistrski študijski program Strojništvo (2. stopnja) je ovrednoten s 120
ECTS. Posamezen letnik študijskega programa obsega 60 ECTS, semester pa 30 ECTS. Ena
kreditna točka pomeni 30 ur obremenitev študenta, tako da je letna obremenitev študenta 1800
ur. Kreditno ovrednotenje posameznih učnih enot je podano v točki 4.5a.
Tabela 85: Razmerje med kontaktnimi urami ter individualnim delom študenta na GING-S
Št. kontaktnih ur
1. letnik
2. letnik
Skupaj
ure
%
630
445
1075
35,00
24,72
29,86
Št. ur samostojnega dela
študentov
ure
%
1170
1355
2525
65,00
75,28
70,14
Št. ur skupaj
ECTS
ure
%
1800
1800
3600
100
100
100
60
60
120
Tabela 86: Kreditno ovrednotenje celotnega programa GING-S
Vrsta učne
enote
Letnik
1. letnik
2. letnik
Skupaj
Obvezni
predmeti
(ECTS)
Izbirni
predmeti
(ECTS)
Magistrsko
delo
(ECTS)
Skupaj
(ECTS)
54
24
78
6
18
24
0
18
18
60
60
120
Tabela 87: Kreditno ovrednotenje posameznih učnih enot GING-S z nosilci
1. Semester
Poslovno pravo
Finančno upravljanje in vodenje podjetij II
Statistika z raziskovalnimi metodami
Sodobni inženirski materiali
Metode eksperimentalnega dela
Nosilec
Bratina, Podgorelec
Oplotnik
Tominc
Anžel, Zupanič
Hribernik, Ačko
Področje
TEP
SEP
TEP
TT
TT
Skupaj
ECTS
5
6
6
6
7
30
2. Semester
Management programov in projektov
Ekoinženirstvo
Proizvodni sistemi
Sistemsko projektiranje in konstruiranje
Nosilec
Hauc
Samec
Buchmeister, Leber, Palčič
Pehan, Glodež
Področje
SEP
ST
ST
ST
ECTS
6
6
6
6
110
Obrazec št. 2
Izbirni predmet EPF I
po učnem načrtu
3. Semester
Upravljanje in strateški management
Ciljno voden razvoj izdelkov
Integrirani obdelovalni sistemi
Oblikovanje proizvodnih sistemov
Izbirni predmet EPF II ali FS I
Duh
Dolšak
Balič
Buchmeister
po učnem načrtu
4. Semester
Izbirni predmet FS II ali EPF I
Izbirni predmet FS II
Magistrsko delo
po učnem načrtu
po učnem načrtu
mentorja
IP
Skupaj
6
30
Nosilec
Področje
SEP
INT
ST
INT
IP
Skupaj
ECTS
6
6
6
6
6
30
Nosilec
Področje
IP
IP
M
Skupaj
ECTS
6
6
18
30
Tabela 88: Nabor izbirnih učnih enot na FS na smeri GING-S
Naziv predmeta
Mehatronski sistemi
Napredni odrezovalni in preoblikovalni sistemi
Notranji transport in logistika
Obratovalna trdnost konstrukcij
Prenosni pojavi
Računalniška dinamika tekočin (CFD)
Inteligentni izdelovalni sistemi
Slojevite tehnologije
Upravljanje razvoja izdelkov, znanja in inovacij
Odrezovalni sistemi – izbrana poglavja
Metode in orodja zagotavljanja kakovosti
Napredni tehnološki sistemi
Inovativna gradnja konstrukcij
Konstruiranje tehniških sistemov
Roboti in robotizacija
Inteligentni sistemi za konstruiranje
Sistemi virtualnega inženiringa
Ogrevalni in hladilni sistemi
Energija in okolje
Klimatizacija (HVAC)
Nosilec
Župerl
Čuš, Pahole
Potrč
Gubeljak, Glodež
Škerget
Škerget, Hriberšek
Brezočnik
Drstvenšek
Leber
Čuš
Ačko
Balič
Belšak
Glodež, Gubeljak
Gotlih
Dolšak
Ulbin
Marčič
Samec, Hribernik
Marn
ECTS
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
Tabela 89: Nabor izbirnih učnih enot na EPF za vse smeri GING
Naziv predmeta
Komuniciranje, motiviranje in reševanje konfliktov
Mednarodna ekonomika II
Strateški management človeških virov
Teorije podjetništva
Snovanje in uvajanje managementskih konceptov v prakso
Organizacijska teorija
Projektno usmerjen strateški management
Strateški vidiki management e-poslovanja
Prevzemi in združitve
Strateški management dobavnih verig
Nosilec
Mumel
Beko
Treven
Rebernik, Tominc
Uršič
Potočan
Hauc
Bobek
Bratina
Logožar
ECTS
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
GING-E
Celotna smer GING-E je ovrednotena s 120 ECTS. ECTS so enakomerno porazdeljene med
letnike in semestre, kar pomeni da ima vsak letnik po 60 ECTS oz. vsak semester po 30 ECTS.
Spodnji tabeli prikazujeta kreditno ovrednotenje celotnega programa (Tabela 90) ter letno in
111
Obrazec št. 2
celotno število organiziranih kontaktnih ur programa (Tabela 91). Kreditno ovrednotenje
posameznih učnih enot je podano v točki 4.5a (Tabela 67).
Tabela 90: Kreditno ovrednotenje celotnega programa GING-E
Letnik
1. letnik
2. letnik
Učna enota
Število predmetov
Obvezni predmeti
Izbirni predmeti
Skupaj
Obvezni predmeti
Izbirni predmeti
Magistrsko delo
Skupaj
SKUPAJ
6
4
10
2
3
1
6
22
Število
ECTS
36
24
60
12
18
30
60
120
Tabela 91: Letna in celotna urna obremenitev študenta
Letnik
Kontaktne
ure
ure
1.
2.
Skupaj
%
Individualno
delo
študenta
ure
%
Skupaj
ure
%
630
345
35,0% 1170
19,2% 1455
65,0% 1800
80,8% 1800
100,0%
100,0%
975
27,1% 2625
72,9% 3600
100,0%
4. 5. g. Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah
Učni načrti v Prilogi 10 si sledijo po študijskih programih v zaporedju:
1. GING-G (obvezni predmeti FG in EPF ter izbirni predmeti FG)
2. GING-S (obvezni predmeti FS in EPF ter izbirni predmeti FS)
3. GING-E (obvezni predmeti FERI in EPF ter izbirni predmeti FERI)
4. Izbirni predmeti EPF
4. 5. h. Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; obrazci (predstavitveni
zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih,
študijska pogodba)
Osnovo za določitev pristojnega organa daje Statut Univerze v Mariboru, ki v svojem 93. členu
določa, da Univerza v Mariboru izvaja in razvija kreditni sistem študija skladno z določili Zakona o
visokem šolstvu, z merili, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo in priporočili
EU.
Podrobnejša določila o določitvi in pristojnosti koordinatorjev za izvajanje ECTS kreditnega
sistema študija pa opredeljuje Pravilnik o ECTS kreditnem sistemu študija na Univerzi v Mariboru
(Obvestila št. XXIV-1-2006) v svojem 3. in 4. členu.
Zadolženi osebi za ECTS na FG sta:
• izr. prof. dr. Miroslav Premrov
• dr. Lucija Hanžič
Zadolžene osebe za ECTS na FS so:
• red. prof. dr. Zoran Ren
• izr. prof. dr. Igor Drstvenšek
112
Obrazec št. 2
• red. prof. dr. Bojana Vončina
Zadolžene osebe za ECTS na FERI so:
• red. prof. dr. Anton HAMLER,
• izr. prof. dr. Tatjana KAPUS,
• izr. prof. dr. Marjan GOLOB,
• izr. prof. dr. Vili PODGORELEC,
• izr. prof. dr. Janez BREST,
• red. prof. dr. Tatjana WELZER DRUŽOVEC,
• red. prof. dr. Riko ŠAFARIČ.
V prilogi št. 4 so podana naslednja dokazila:
• Citat 93. člena Statuta Univerze v Mariboru 5,
• Information Package,
• Student Application Form,
• Learning Agreement,
• Transcript of Records.
Obrazci – študentova prošnja, študijska pogodba in poročilo o opravljenih obveznostih so na
spletni strani: http://europa.eu.int/comm/education/programmes/socrates/users_en.html.
4.6
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
GING-G
V študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo − smer Gradbeništvo se lahko vpiše, kdor
je zaključil:
1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: gospodarsko inženirstvo –
smer Gradbeništvo (5829), gradbeništvo (5820).
2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: transportne storitve (promet)
(8400), tehnike (prometno inženirstvo) (5200), arhitekture (5811), strojništva (5211),
gospodarskega inženirstva – smer Strojništvo (5219), gospodarskega inženirstva – smer
Elektrotehnika (5221), gospodarskega inženiringa (5200) in urbanizma (5812), če je pred
vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v
obsegu od 10 do 60 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v
programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski
program. Opraviti mora obveznosti pri predmetih z naslednjih področij: gradbena mehanika,
geotehnika, hidrotehnika, gradbene konstrukcije, operativno gradbeništvo, gradbeni materiali
in ekonomije.
3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznega strokovnega
področja: gradbeništvo (5820).
4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z drugih strokovnih področij:
transportne storitve (promet) (8400), tehnike (prometno inženirstvo) (5200), arhitekture (5811),
strojništva (5211) in urbanizma (5812), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske
obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu od 10 do 60 ECTS, ki jih kandidat lahko
opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem
diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora obveznosti pri predmetih
z naslednjih področij: gradbena mehanika, geotehnika, hidrotehnika, gradbene konstrukcije,
operativno gradbeništvo, gradbeni materiali in ekonomije.
5
93. člen : Univerza v Mariboru izvaja in razvija kreditni sistem študija skladno z določili Zakona o visokem šolstvu, z merili, ki jih
sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo in priporočili Evropske unije.
113
Obrazec št. 2
5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznih strokovnih področij:
gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo (5829), gradbeništvo (5820). Takemu kandidatu
se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik
študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim
študijskim programom.
6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z drugih strokovnih področij:
transportne storitve (promet) (8400), arhitekture (5811), strojništva (5211) in urbanizma
(5812). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna do 40 ECTS, le-ta pa se
skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.
7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, in študijski program za
pridobitev specializacije, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznega strokovnega področja:
gradbeništvo (5820). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60
ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za
prehod, določene z akreditiranim študijskim programom.
8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, in študijski program za
pridobitev specializacije, sprejet pred 11.6.2004, z drugih strokovnih področij: transportne
storitve (promet) (8400), arhitekture (5811), strojništva (5211) in urbanizma (5812). Takemu
kandidatu se znotraj študijskega programa prizna do 40 ECTS, le-ta pa se skladno s tem
vpiše v ustrezni letnik študija.
Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo − smer
Gradbeništvo se upošteva:
1. Povprečna ocena dodiplomskega študija.
Število vpisnih mest:
Redni študij: 50
GING-S
V študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo − smer Strojništvo se lahko vpiše,
kdor je zaključil:
1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: Tehnika (52); Biologija in
biokemija (421); Okoljske in okoljevarstvene vede (422); Računalniške vede (481);
Uporabno računalništvo (482); Gradbeništvo (582); Transportne storitve (840); Varstvo
okolja (podrobneje neopredeljeno) (850).
2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: Ekonomija (314); Poslovne in
upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340); Prodaja (trgovina) na debelo in drobno
(341); Marketing in oglaševanje (342); Poslovodenje in upravljanje (345); Fizika
(podrobneje neopredeljeno) (440); Fizika in astronomija (441); Kemija (442); Matematika
(461); Statistika (462); Živilska tehnologija (541); Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in
usnjarska tehnologija (542), Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna
tehnologija (543); Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin (544); Arhitektura in urbanizem
(581), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za
nadaljevanje študija v obsegu 29 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi
stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred
vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Matematična analiza (6
ECTS), Algebra (6 ECTS), Mehanika I (6 ECTS), Osnove ekonomije (5 ECTS) in
Ekonomika podjetja (6 ECTS).
3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih
področij: Tehnika (52); Biologija in biokemija (421); Okoljske in okoljevarstvene vede
(422); Računalniške vede (481); Uporabno računalništvo (482); Gradbeništvo (582);
Transportne storitve (840); Varstvo okolja (podrobneje neopredeljeno) (850).
114
Obrazec št. 2
4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih
področij: Ekonomija (314); Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340);
Prodaja (trgovina) na debelo in drobno (341); Marketing in oglaševanje (342);
Poslovodenje in upravljanje (345); Fizika (podrobneje neopredeljeno) (440); Fizika in
astronomija (441); Kemija (442); Matematika (461); Statistika (462); Živilska tehnologija
(541); Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (542), Lesarska,
papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija (543); Rudarstvo in drugo
pridobivanje rudnin (544); Arhitektura in urbanizem (581), če je pred vpisom v študijski
program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 29 ECTS,
ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje
oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora
naslednje obveznosti: Matematična analiza (6 ECTS), Algebra (6 ECTS), Mehanika I (6
ECTS), Osnove ekonomije (5 ECTS) in Ekonomika podjetja (6 ECTS).
5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij:
Tehnika (52); Biologija in biokemija (421); Okoljske in okoljevarstvene vede (422);
Računalniške vede (481); Uporabno računalništvo (482); Gradbeništvo (582); Transportne
storitve (840); Varstvo okolja (podrobneje neopredeljeno) (850). Takemu kandidatu se
znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik
študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim
študijskim programom.
6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij:
Ekonomija (314); Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340); Prodaja
(trgovina) na debelo in drobno (341); Marketing in oglaševanje (342); Poslovodenje in
upravljanje (345); Fizika (podrobneje neopredeljeno) (440); Fizika in astronomija (441);
Kemija (442); Matematika (461); Statistika (462); Živilska tehnologija (541); Tekstilna,
konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (542), Lesarska, papirniška, plastična,
steklarska in podobna tehnologija (543); Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin (544);
Arhitektura in urbanizem (581). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna
30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.
7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za
pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: Tehnika
(52); Biologija in biokemija (421); Okoljske in okoljevarstvene vede (422); Računalniške
vede (481); Uporabno računalništvo (482); Gradbeništvo (582); Transportne storitve (840);
Varstvo okolja (podrobneje neopredeljeno) (850). Takemu kandidatu se znotraj
študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če
s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim
programom.
8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za
pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: Ekonomija
(314); Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340); Prodaja (trgovina) na
debelo in drobno (341); Marketing in oglaševanje (342); Poslovodenje in upravljanje (345);
Fizika (podrobneje neopredeljeno) (440); Fizika in astronomija (441); Kemija (442);
Matematika (461); Statistika (462); Živilska tehnologija (541); Tekstilna, konfekcijska,
čevljarska in usnjarska tehnologija (542), Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in
podobna tehnologija (543); Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin (544); Arhitektura in
urbanizem (581). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, leta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.
Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo − smer
Strojništvo se upošteva:
1. Uspeh pri študiju prve stopnje:
Povprečna ocena: 100%
115
Obrazec št. 2
GING-E
V študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo − smer Elektrotehnika se lahko vpiše
kandidat, ki je končal:
− študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: gospodarsko inženirstvo –
elektrotehnika (522), elektrotehnika in energetika (522), elektronika in avtomatizacija
(523), tehnika (podrobneje neopredeljeno - mehatronika, 520), fizika (podrobneje
neopredeljeno – 440), fizika in astronomija (441);
− študijski program 1. stopnje, ki je ovrednoten z najmanj 180 ECTS, s sledečih strokovnih
področij, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku: matematika (461), računalniške vede (481),
kemijska tehnologija in procesno inženirstvo (524), strojništvo in obdelava kovin (521) in
gradbeništvo (582), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti,
bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med
študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih
izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Osnove
elektrotehnike I (6 ECTS), Osnove elektrotehnike II (6 ECTS), Osnove ekonomije (5
ECTS) in Ekonomika podjetja (6 ECTS) in enega iz nabora naslednjih predmetov Gradniki sistemov vodenja (7 ECTS), Elektronska vezja (7 ECTS), Proizvodnja električne
energije in gospodarjenje (7 ECTS);
− visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih
področij: elektrotehnika in energetika (522), elektronika in avtomatizacija (523), fizika
(podrobneje neopredeljeno – 440), fizika in astronomija (441);
− visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih
področij: matematika (461), računalniške vede (481), kemijska tehnologija in procesno
inženirstvo (524), strojništvo in obdelava kovin (521) in gradbeništvo (582), če je pred
vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija
v obsegu 30 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih
za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski
program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Osnove elektrotehnike I (6 ECTS), Osnove
elektrotehnike II (6 ECTS), Osnove ekonomije (5 ECTS) in Ekonomika podjetja (6 ECTS)
in enega iz nabora naslednjih predmetov - Gradniki sistemov vodenja (7 ECTS),
Elektronska vezja (7 ECTS), Proizvodnja električne energije in gospodarjenje (7 ECTS);
− univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij:
tehnika (podrobneje neopredeljeno - gospodarsko inženirstvo, elektrotehnika – 520),
elektrotehnika in energetika (522), elektronika in avtomatizacija (523), fizika (podrobneje
neopredeljeno – 440), fizika in astronomija (441). Takemu kandidatu se znotraj
študijskega programa praviloma prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija,
če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim
študijskim programom;
− univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih naravoslovno-tehniških
strokovnih področij: matematika (461), računalniške vede (481), kemijska tehnologija in
procesno inženirstvo (524), strojništvo in obdelava kovin (521) in gradbeništvo (582).
Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, le-ta pa
se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija;
− visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za
pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij:
elektrotehnika in energetika (522), elektronika in avtomatizacija (523), fizika (podrobneje
neopredeljeno – 440) ter fizika in astronomija (441). Takemu kandidatu se znotraj
študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija,
če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim
študijskim programom;
− visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za
pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij:
116
Obrazec št. 2
matematika (461), računalniške vede (481), kemijska tehnologija in procesno inženirstvo
(524), strojništvo in obdelava kovin (521) in gradbeništvo (582). Takemu kandidatu se
znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše
v ustrezni letnik študija.
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo, smer
Elektrotehnika, se upošteva:
1. Uspeh pri študiju prve stopnje:
Povprečna ocena z zaključnim delom 100 %
4.7
Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti,
pridobljenih pred vpisom v program
GING-G
Fakulteta za gradbeništvo bo kandidatom priznala pridobljena znanja, usposobljenost ali
zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim in/ali predmetno
specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, kjer se znanja pridobijo s
formalnim učenjem in ovrednotijo z ustreznim potrdilom v skladu s Pravilnikom o priznavanju
znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program Univerze v Mariboru,. Neformalno
pridobljenega znanja se ne bo upoštevalo.
Komisija za študijske zadeve bo vse takšne primere proučila, senat fakultete pa bo na predlog
komisije in nosilca predmeta odločil o deležu priznanih (pred)znanj, vendar največ v obsegu 20
ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri predmetih študijskega programa.
Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z
učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na programu »Gospodarsko inženirstvo-smer
gradbeništvo«, na katerega se bo kandidat vpisal.
GING-S
Fakulteta za strojništvo bo kandidatom priznala pridobljena znanja, usposobljenost in zmožnosti,
pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem v skladu s Pravilnikom o
priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program Univerze v Mariboru,
s čimer lahko kandidati nadomestijo del študijskih obveznosti podiplomskega magistrskega
študijskega programa 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo smer strojništvo.
Vloge kandidatov obravnava Komisija za študijske zadeve Fakultete za strojništvo, ki odloči o
deležu priznanih (pred)znanj, vendar do največ 30 ECTS. Znanja se lahko priznajo v celoti, samo
delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, bo študentu določen delni izpit iz
poglavij, ki jih bo določil nosilec predmeta.
Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z
učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na podiplomskem magistrskem študijskem
programu 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo smer strojništvo, na katerega se bo kandidat vpisal.
117
Obrazec št. 2
GING-E
Študentom se v procesu izobraževanja na magistrski stopnji v celoti ali deloma priznajo znanja in
spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent
izkaže s spričevali ali ustreznimi dokazili in ki vsebinsko ustrezajo splošnim oziroma predmetno
specifičnim kompetencam magistrskega študijskega programa Gospodarsko inženirstvo smer
elektrotehnika. Pridobljene kompetence se lahko študentu priznajo kot del opravljene študijske
obveznosti pri posameznih predmetih, seminarjih ali projektih, ki so vsebinsko skladne z
usmeritvijo študija. Osnova za priznavanje je pisna vloga, kateri mora priložiti ustrezna uradna
potrdila in izvleček programa ali druge pisne dokaze, na osnovi katerih je mogoče presoditi raven
pridobljenih kompetenc. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do
največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti po predvidenem študijskem programu 2.
stopnje Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika.
Študentom se v procesu izobraževanja na 2. stopnji prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi
predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela
(projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela
se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih
predmetih študijskega programa.
Obseg priznavanja določi na osnovi pisne vloge študenta in strokovne presoje Komisija za
študijske zadeve FERI. Znanja in spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne
priznajo. V primeru, da se priznajo delno, bo študentu določen delni izpit iz poglavij, ki jih bo
določil nosilec predmeta. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje
pridobljenega znanja in spretnosti z učnimi enotami študijskega programa druge stopnje
Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika.
Znanj in spretnosti, pridobljenih s prakso, fakulteta na magistrskem študiju ne bo priznavala.
4.8
Načini ocenjevanja
Predpisani načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so za vsak predmet določeni
oziroma navedeni v učnih načrtih vsakega posameznega predmeta in so v splošnem obsegu
sledeči:
• pisni izpit,
• ustni izpit,
• teste, kolokvije,
• test iz predavanj,
• kolokvij iz vaj,
• domače naloge,
• kolokvij iz vaj,
• laboratorijske vaje,
• poročilo iz vaj,
• domače naloge,
• opravljen seminar,
• opravljene terenske vaje,
• predstavitve,
• diskusija,
• sodelovanje na predavanjih,
• izdelava seminarske ali projektne naloge,
• individualne in skupinske projekte,
• predstavitev seminarske ali projektne naloge,
• izdelavo in zagovor magistrskega dela.
118
Obrazec št. 2
Pri ocenjevanju upoštevajo učitelji splošna pravila ocenjevanja, ki so jih določili senat FG, senat
FS, senat FERI, senat EPF in drugi pravilniki Univerze v Mariboru. Praviloma se vsak predmet
zaključi s preverjanjem znanja, učitelji pa lahko spodbujajo študente z uporabo različnih oblik
aktivnega študija k aktivnemu in sprotnemu študiju in med študijskim procesom sproti preverjajo
njihovo znanje z različnimi oblikami, npr. s testi, kolokviji, izdelavo seminarskih in projektnih nalog
ter z njihovim zagovorom, z vključevanjem študentov v raziskovalne projekte idr. Pridobljene
ocene študentov evidentirajo kot obliko preverjenega znanja in delnega prispevka k oceni pri
sklepnem preverjanju znanja skladno s študijskim programom.
Oblike in načini preverjanja in ocenjevanja znanja so za vsak predmet posebej določeni v
njegovem učnem načrtu (Priloga 10). V programu so predvidene različne oblike preverjanja
znanja, ki vzpodbujajo študente k aktivnemu (sprotnemu) študiju in raziskovalnemu (projektnemu)
delu. V programu so poudarjeni načini za sprotno preverjanje znanja v obliki testov, kolokvijev,
seminarskih nalog, individualnih in skupinskih projektov.
Študentu, ki je del svojih študijskih obveznosti iz študijskega programa opravil na tuji visokošolski
instituciji, se obveznosti priznajo v obsegu doseženih ECTS kreditnih točk. V kolikor tuja institucija
uporablja drugačen način ocenjevanja kot velja na Univerzi v Mariboru, Komisija za študijske
zadeve FERI določi ekvivalentno oceno, skladno z veljavnim načinom ocenjevanja na UM.
4.9
Pogoji za napredovanje po programu
GING-G
Pogoji za vpis v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere
najmanj 40 ECTS od tega vse obveznosti pri predmetu Statistika z raziskovalnimi metodami.
Ponavljanje letnika: Ponavljanje letnika je določeno skladno s Statutom UM in Zakonom o
visokem šolstvu. Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem
študijskem programu, lahko enkrat v magistrskem podiplomskem izobraževanju ponavlja letnik.
Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli Komisija za študijske zadeve tudi študentu, ki je opravil
manj kot so po Statutu UM predvidene obveznosti za napredovanje v višji letnik, če so nastopili
upravičeni razlogi, ki po tem Statutu omogočajo podaljšanje statusa študenta.
Zoper določitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno
komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je
dokončna.
Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če
se študijski program v tem času ni spremenil.
Če je študent prekinil študij in se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, v
katerega je bil vpisan, se dovoli nadaljevanje oz. dokončanje študija pod pogojem, da se mu
določijo dodatne obveznosti (diferencialni izpiti, druge obveznosti), ki jih zahteva spremenjeni
študijski program. Če zaradi uvajanja novih študijskih programov to ni mogoče, lahko na ustrezen
način nadaljuje in konča študij po novih študijskih programih. Študentu začne teči prekinitev od
izgube statusa študenta.
O nadaljevanju študija po prekinitvi v primeru spremembe študijskega programa in določitvi
dodatnih obveznosti, odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta.
Zoper odločitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno
komisijo za pritožbe študentov, katere odločitev je dokončna.
119
Obrazec št. 2
Pogojno napredovanje: Pogojno napredovanje v višji letnik lahko odobri Komisija za študijske
zadeve na podlagi upravičenih razlogov in določi rok, v katerem mora študent izpolniti manjkajoče
obveznosti. Upravičeni razlogi so določeni v Statutu Univerze v Mariboru.
Podaljšanje statusa: Študentu se lahko podaljša status največ za eno leto, če se iz upravičenih
razlogov ne vpiše v višji letnik v skladu s Statutom UM.
Sistem tutorstva na Fakulteti za gradbeništvo je urejen s Poslovnikom tutorskega sistema
(http://www.fg.uni-mb.si/dokument.aspx?id=1094). Vsakemu rednemu študentu se pri vpisu v prvi
letnik določi tutor, ki ga nato spremlja skozi celoten študij.
Namen tutorskega sistema na FG je:
• olajšati študentom vključevanje v univerzitetno okolje,
• usmerjati študente skozi študij in jim svetovati pri reševanju splošnih problemov, ki se
pojavljajo v času študija;
• graditi odnos med študenti in visokošolskimi učitelji ter institucijo kot celoto na humanizmu,
partnerstvu in skupnih prizadevanjih za doseganje s študijem zastavljenih ciljev;
• z navedenim izboljšati študijske rezultate, povečati prehodnost študentov in dvigniti raven
študija.
Naloge tutorja so:
• tutorantu svetuje pri problemih, ki so vezani na študij;
• tutorantu svetuje pri iskanju literature;
• tutoranta usmerja pri izbiri predmetov;
• tutorantu svetuje pri odločitvah o strokovni praksi;
• tutorantu svetuje pri odločitvah o študiju v tujini (Lifelong Learning Programme/Erasmus
izmenjave, Neptune projekti ipd.);
• spodbuja in pomaga tutorantu pri vsestranskem razvoju.
GING-S
Napredovanje po programu je mogoče, če študent izpolni s študijskim programom in s Statutom
Univerze v Mariboru določene obveznosti.
Pogoji za napredovanje v 2. letnik:
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi študijskimi obveznostmi 1. letnika zberejo najmanj
45 ECTS kreditnih točk.
Študentu, ki ne izpolnjuje vseh obveznosti za napredovanje, lahko Komisija za študijske zadeve
Senata Fakultete za strojništvo na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v 2. letnik v skladu z
določili Statuta Univerze v Mariboru.
Ponavljanje letnika:
Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik, lahko Komisija za študijske
zadeve članice univerze na njegovo prošnjo odobri ponavljanje letnika v skladu z določili Statuta
Univerze v Mariboru.
Pogoji za podaljšanje statusa študenta:
O podaljšanju statusa študenta odloča Komisija za študijske zadeve Senata Fakultete za
strojništvo na prošnjo študenta v skladu z določili Statuta Univerze v Mariboru.
Svetovanje in usmerjanje med študijem, tutorstvo:
Fakulteta za strojništvo ima utečen sistem tutorstva in mentorstva študentom. Študent dobi ob
vpisu dodeljenega tutorja, ki ga strokovno usmerja in mu svetuje pri izvrševanju študijskih
obveznosti. Poleg tega je vsakemu letniku dodeljen visokošolski učitelj kot mentor. Mentor letnika
120
Obrazec št. 2
študentom pomaga razreševati morebitne težave v okviru pedagoškega procesa, jim svetuje in jih
usmerja pri študiju.
Vsi sodelujoči visokošolski učitelji pa študente usmerjajo in jim svetujejo tudi v obliki konzultacij in
individualnih razgovorov na govorilnih urah.
GING-E
Pogoji za napredovanje v 2. letnik:
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 42 točk
ECTS.
Napredovanje pod izrednimi pogoji:
Študent napreduje pod izrednimi pogoji, če izpolnjuje pogoje, določene s statutom Univerze v
Mariboru.
Ponavljanje letnika:
Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi
neizpolnitve študijskih obveznosti. Ponavljanje je možno v primerih, ki jih opredeljuje statut
Univerze v Mariboru. Letnik lahko ponavlja tudi študent, če so nastopili upravičeni razlogi, ki so
določeni s statutom Univerze v Mariboru. Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve
FERI na osnovi pisne vloge študenta in predloženega pisnega dokazila o opravičljivih razlogih,
opredeljenih s statutom Univerze v Mariboru.
Podaljšanje statusa študenta:
Študentom, ki se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, študentom, ki imajo
status vrhunskega športnika, študentom, ki so izjemno aktivni na kulturnem in humanitarnem
področju in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (materinstvo, bolezen, ki traja najmanj
tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, vojaške obveznosti, izjemne
socialne in družinske okoliščine, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oz. članice
univerze), pa niso diplomirali v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra ali se med
študijem niso vpisali v naslednji letnik, se lahko status študenta podaljša, vendar največ za eno
leto. Študentke, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno
leto za vsakega živorojenega otroka. O podaljšanju statusa študentom odloča Komisija za
študijske zadeve Senata FERI.
Spremljanje študija študentov:
Načrtujemo, da bomo sistem pomoči študentom nudili v okviru novega študijskega programa tako,
da za vsak letnik določimo mentorja letnika učitelja, ki sklicuje sestanke sveta letnika, na katerih
študentje obravnavajo študijsko problematiko.
4.10 Določbe o prehodih med programi
GING-G
Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo
− smer
Gradbeništvo omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih
121
Obrazec št. 2
področij: gradbeništvo, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po
kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega
programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali
tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v študijskem programu Gradbeništvo. Študentom
se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali
delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po
novem študijskem programu.
Študent predloži uradni izpis iz dosedanjega študijskega programa in potrdilo o izpolnjenih
obveznostih na dosedanjem programu.
O vpisih in prehodih iz sorodnih področij odloča komisija na podlagi individualnih prošenj.
GING-S
Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo− smer
Strojništvo omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih področij:
Tehnika (52); Biologija in biokemija (421); Okoljske in okoljevarstvene vede (422); Računalniške
vede (481); Uporabno računalništvo (482); Gradbeništvo (582); Transportne storitve (840);
Varstvo okolja (podrobneje neopredeljeno) (850), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev
primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti
po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega
študijskega programa.
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali
tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v študijskem programu Gospodarsko inženirstvo −
smer Strojništvo. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske
obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo
opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.
GING-E
Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo, smer
Elektrotehnika omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih
področij:
gospodarsko inženirstvo – elektrotehnika (522), elektrotehnika in energetika (522), elektronika in
avtomatizacija (523) ter tehnika (podrobneje neopredeljeno - mehatronika, 520), ki ob zaključku
študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim
prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na
obvezne predmete drugega študijskega programa.
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali
tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v študijskem programu Gospodarsko inženirstvo,
smer Elektrotehnika. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske
obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo
opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.
122
Obrazec št. 2
4.11 Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija
GING-G
Podiplomski magistrski študijski program Gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo se bo v
izvajal kot redni študij na sedežu FG, Smetanova 17 Maribor in delno na sedežu EPF, Razlagova
14 Maribor.
Načini in oblike izvajanja
redni študij
izredni študij
študij na
študija (izberite):
daljavo
Program se bo izvajal v 1.
dislocirani enoti (kraj, naslov) 2.
Redni študij: Predmeti se bodo izvajali mentorsko, če bo vpisanih do vključno 5 študentov. Za
vpisanih 10 in več študentov se bodo predmeti izvajali v celoti, za 6 do 9 študentov pa se bodo
predmeti izvajali v sorazmerno manjšem obsegu, od 60 do 90 procentov.
Izbirni predmeti na EPF se bodo v celoti izvajali pri tistih izbirnih predmetih, ki so na EPF-u
definirani kot obvezni in se študentje programa GING priključijo k tem predmetom. Izbirni
predmeti, ki so na EPF definirani kot izbirni predmeti, se bodo izvajali mentorsko, če bo vpisanih
do 5 študentov. Za vpisanih 10 in več študentov se bodo predavali oziroma izvajali v celoti, za 6
do 9 študentov pa bodo predavanja v sorazmerno manjšem obsegu, od 60 do 90 procentov.
Predavanja se vršijo neposredno. Nekatera predavanja, ki so v učnih načrtih označena z epredavanja, e-seminarj, e-seminraske vaje in e-laboratorijske vaje, predvidevajo tudi obliko študija
na daljavo, za kar so na voljo gradiva v ustreznih oblikah ter vsa potrebna komunikacijska
oprema.
GING-S
Načini in oblike izvajanja študija
(izberite):
Program se bo izvajal v
dislocirani enoti (kraj, naslov)
redni študij
izredni študij
študij na daljavo
ni predvideno
Redni študij se izvaja v skladu s študijskih koledarjem, ki ga določi Univerza v Mariboru, pri čemer
lahko poteka izvedba programa v celoti ali delno po kurznem sistemu (zgoščena izvedba
predmetov z vmesnimi časovnimi bloki za preverjanje znanja).
V primeru, da se v izbirni predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se izbirni predmet
izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne
ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca oziroma izvajalca
predmeta. Delež izvedbe organiziranih oblik pedagoškega dela na rednem študiju določi senat
fakultete z izvedbenim načrtom študijskega programa glede na število vpisanih študentov.
GING-E
Načini in oblike izvajanja študija
(izberite):
Program se bo izvajal v
dislocirani enoti (kraj, naslov)
redni študij
izredni študij
ni predvideno
123
študij na daljavo
Obrazec št. 2
Študij podiplomskega študijskega programa druge stopnje Gospodarsko inženirstvo smer
elektrotehnika se bo izvajal kot redni študij. Redni študij bo potekal skladno s potrjenim študijskim
koledarjem Univerze v Mariboru, sama izvedba programa pa bo potekala semestralno, deli
programa pa se bodo lahko izvajali tudi kurzno, v zgoščeni obliki z vmesnimi termini za
preverjanje znanja in študentske projekte. Na rednem študiju bo izveden program v celoti v
obsegu kontaktnih ur, kot so predvidene v študijskem programu. V primeru, da je na študijsko
smer ali na posamezni izbirni predmet vpisanih manjše število študentov (manj kot 5), se
neposredno pedagoško delo lahko izvede v obsegu najmanj 10 % predvidenih kontaktnih ur v
mentorski obliki. Preostanek kreditnih točk, ki so predvidene z učnim načrtom študent doseže z
individualnimi konzultacijami, projektnim delom, seminarskimi nalogami ali z elementi e-učenja.
Glede na kadrovske, materialne in prostorske omejitve lahko Senat FERI za vsako študijsko leto
predpiše maksimalno število študentov na posamezni smeri.
4.12 Pogoji za dokončanje študija
Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere
najmanj 120 ECTS.
4.13 Pogoji za dokončanje posameznih delov programa
Študijski program ne vsebuje posameznih delov programa.
4.14 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova
Po uspešnem zagovoru magistrskega dela pridobi kandidat naslednji strokovni naslov:
MAGISTER GOSPODARSKI INŽENIR (mag. gosp. inž.) oz.
MAGISTRICA GOSPODARSKA INŽENIRKA (mag. gosp. inž.)
5. Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje
5.1
Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa
Podatki za posamezne nosilce predmetov in o drugih izpolnjenih kadrovskih pogojih so
podrobneje prikazani v Prilogi št. 5.
Bibliografija pedagoških delavcev FG, FS, FERI in EPF je dosegljiva v skupni podatkovni bazi
raziskovalcev COBISS na spletni strani: http://cobiss.izum.si/bibliografije.
Število temeljnih, aplikativnih in mednarodnih projektov ter mednarodnih konferenc daje ob
številnih pogodbah in sporazumih o sodelovanju s tujimi fakultetami nazorni pregled uspešnega in
učinkovitega dela. Mednarodno sodelovanje je podrobneje predstavljeno v točki 4.4.
Raziskovalni dosežki, ki so podlaga za uspešno izvajanje magistrskega študijskega programa se
permanentno objavljajo v domači in tuji periodiki. Učitelji in asistenti sodelujejo tudi na pomembnih
mednarodnih in domačih kongresih in posvetovanjih in so člani številnih mednarodnih in domačih
124
Obrazec št. 2
strokovnih združenjih in uredniških odborov. Na predlaganem podiplomskem študijskem
programu GING bodo sodelovali le ustrezno habilitirani visokošolski učitelji in njihovi sodelavci, ki
imajo za svoje področje dela tudi primerne strokovne in znanstvene reference.
Natančnejši podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje programa so podani v Prilogi 5.
Le-ta vsebuje:
• izpolnjen Obrazec št. 4: Podatki o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in
visokošolskih sodelavcih, predvidenih za izvedbo programa,
• izjave nosilcev, da so pripravljeni sodelovati v študijskem programu,
• odločbe nosilcev predmetov o izvolitvi v naziv,
• soglasja delodajalcev za sodelavce, ki bodo sodelovali dopolnilno ali po podjemni pogodbi,
kjer je to potrebno,
• reference nosilcev.
5.2
Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje študijskega programa
V prilogi št. 6 so podana naslednja dokazila:
• izpis iz zemljiške knjige;
• uporabno dovoljenje;
• navedba in opis prostorov (predavalnice, kabineti itd.) za izvedbo študijskega programa.
6. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja
Program ne predvideva praktičnega usposabljanja.
7. Zaposljivost diplomantov
7.1
Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov
GING-G
Cilj študija GING-G v Mariboru je, da bi skladno s potrebami razvoja našega gospodarstva
izobraževali na podiplomski ravni gospodarskega inženirja, ki bi bil usposobljen za izvajanje
strokovnih in razvojnih opravil, ki zahtevajo poglobljena tehniška, tehnološka in ekonomska
znanja, združena z znanji ekonomije, organizacije in managementa.
V skladu s cilji študija bo diplomant podiplomskega magistrskega študija GING-G strokovnjak z
ekonomskimi in tehniško-tehnološkimi znanji za načrtovanje, upravljanje in vodenje procesov
poslovanja in proizvodnje z usmeritvami v upravljanje in vodenje proizvodnje, vodenje in izvajanje
razvoja, vodenje zahtevnih projektov, vodenje in izvajanje marketinga in projektne prodaje ter
vodenje in izvajanje ostalih zahtevnejših dejavnosti, ki zahtevajo prvenstveno ekonomska,
tehnično-tehnološka, organizacijska in informacijska znanja.
Znanja diplomanta podiplomskega magistrskega študija GING-G bodo obsegala poglobljena in
specialna strokovno-tehnična znanja iz področja gradbeništva, znanja iz ekonomije, organizacije
in managementa ter poglobljena znanja iz informatike in računalništva potrebna za načrtovanje in
vodenje zahtevnih del v gradbeni proizvodnji.
125
Obrazec št. 2
Diplomant bo usposobljen za kreativno in inovativno razreševanja zahtevnih praktičnih in nalog v
stroki na področju:
• investicijskega inženiringa,
• tehničnega in finančnega nadzora nad gradnjo in
• tehničnega, finančnega in kakovostnega nadzora nad proizvodnjo in prodajo gradbenih
izdelkov.
Po pridobitvi primernih strokovnih izkušenj bo magistrant podiplomskega študija GING-G lahko
opravljal zahtevna strokovna dela na področju gradbeništva in organizacije, kot so vodje investicij,
nadzorniki nad graditvijo objektov (notranje in zunanje), visoki uradniki v lokalni ali državni upravi.
Prav tako bo lahko opravljal dela na drugih strokovnih delovnih mestih pri opravljanju zahtevnejših
del, povezanih z gradbeništvom.
Po informacijah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, njihove območne službe Maribor je
v obdobju od leta 2006 do 2008 bilo s strani delodajalcev podanih 27 potreb po diplomantih
univerzitetni gospodarski inženir – gradbeništvo; v istem obdobju ni zabeležene nobene
brezposelne osebe (podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje po območnih enotah so
podani v prilogi št. 7).
Ker v pričujoči vlogi za akreditacijo študijskega programa prijavljamo ''nov'' študijski program, smo
za podatke o izkazani potrebi po kadru s strokovno izobrazbo magister gospodarskega
inženirstva-smer gradbeništvo, zaprosili Zavod RS za zaposlovanje, območna enota Maribor.
Posredovani podatki (tabela spodaj) se seveda nanašajo na potrebe po kadrih s strokovno
izobrazbo obstoječih univerzitetnih programov s področja gospodarskega inženirstva-smer
gradbeništvo.
Naziv strokovne izobrazbe
75202 UNIV.DIPL.GOSP.INŽ.GRADBENIŠKE SMERI
2006
19
Potrebe po kadru
2007
2008
5
3
Število reg.
brezp. oseb
0
Zavod RS za zaposlovanje, območna enota Maribor nam je izdelal tudi pregled registriranih
potreb po poklicih oz. skupinah poklicev, za celotno območje Slovenije, ki bi jih lahko opravljali
kadri z zaključenim magistrskim študijskim programom GING-G (tabela spodaj).
Naziv poklicne skupine
1223 Menedžerji proizvodnih in operativnih enot družbe v gradbeništvu
1313 Menedžerji manjših družb v gradbeništvu
2142 Inženerji gradbeništva
2311 Višješolski predavatelji
2321 Strokovnjaki za srednješolsko izobraževanje
2419.09 Projektni menedžer
2470.12 Strokovnjak za sistemske rešitve in razvojne projekte v javni upravi
2470.13 Strokovnjak za spremljanje programov v javni upravi
2470.14 Strokovnjak za druge naloge v javni upravi
2006
88
92
806
42
1347
850
25
12
201
SLOVENIJA
2007
61
93
730
35
1128
1016
31
9
198
2008
42
75
681
49
1113
1333
16
31
213
Pri slednjem tabelarnem pregledu je potrebno pripomniti, da so v skupinah 2311 Višješolski
predavatelji in 2321 Strokovnjaki za srednješolsko izobraževanje zajete vse potrebe po
strokovnjakih s tega področja ne glede na strokovno usmeritev posameznika, ker Standardna
klasifikacija poklicev ne predvideva delitev omenjenih strokovnjakov po strokovnih smereh,
temveč vse uvršča v eno klasifikacijsko šifro.
GING-S
Podiplomski magistrski študijski program GING-S bo diplomantom nudil odlično izhodišče za
zaposlovanje na najrazličnejših področjih. Zaradi dodatnih temeljnih naravoslovnih znanj,
126
Obrazec št. 2
poglobljenih strokovnih znanj strojništva ter ekonomije, ki jih bodo pridobili slušatelji študijskega
programa v skupnih semestrih magistrskega študija, kakovostnih usmeritvenih znanj v
nadaljevanju študija, in zaradi projektno zasnovanega dela, ki vzpodbuja kreativnost in
inovativnost, bodo diplomati pridobili kakovosten in zelo širok nabor kompetenc, ki jim bo
omogočal prilagodljivost na trgu dela, konkurenčnost in s tem tudi odlične zaposlitvene možnosti.
Poleg svoje temeljne usposobljenosti za izvajanje inženirskih opravil, bodo imeli dovolj široka
teoretična znanja, da se bodo zlahka zaposlili na različnih področjih gospodarstva in
negospodarstva. Diplomanti bodo imeli zelo dobre možnosti zaposlitve bodisi v vejah industrije, ki
so kakorkoli povezane s stroko strojništva bodisi tudi izven njih.
Diplomant podiplomskega magistrskega študijskega programa GING-S bo strokovnjak z
ekonomskimi in tehniško-tehnološkimi znanji za načrtovanje, upravljanje ter vodenje procesov
poslovanja in proizvodnje z usmeritvami v upravljanje in vodenje proizvodnje, vodenje ter
izvajanje razvoja, vodenje projektov, vodenje in izvajanje marketinga ter projektne prodaje,
inženiringa ter vodenje in izvajanje ostalih dejavnosti, ki zahtevajo prvenstveno ekonomska,
tehniško-tehnološka, organizacijska in informacijska znanja. Sposoben je povezovati teoretične
izsledke stroke z realizacijo v proizvodnji ter proizvodne probleme aplikativno raziskati in
optimirati. Delovna področja in možnost zaposlitve:
• vodstvena dela v strojnih in inženirskih podjetjih,
• vodilna dela v tehniških in komercialnih sektorjih strojnih podjetij,
• vodilna dela vodij projektov v inženirskih podjetjih, v upravnih organih in drugod,
• vodenje raziskovalnih projektov raznih smeri v stroki in izven nje,
• vodilne funkcije v managementu podjetja,
• samostojni podjetnik,
• prodajni inženir,
• produktni inženir,
• projektni menedžer.
Vloga tehnike se v gospodarstvu stopnjuje s potrebo razvoja novih tehnologij in novih
konkurenčnih proizvodov. Pri razvoju in posredovanju novih proizvodov, pri analizi trgov in pri
prenosu informacij bo imel diplomirani gospodarski inženir vodilno vlogo. Prilagodljivost strojniških
znanj drugim strokam ter interdisciplinarni značaj izobrazbe gospodarskega inženirja mu
omogoča vključitev v praktično vse tehniške veje in stroke gospodarstva doma in v svetu.
Pregled poklicev iz standardne klasifikacije poklicev, ki se nanašajo na strojništvo, je podan v
nadaljevanju. Prikazan je tudi Šifrant poklicne oziroma strokovne izobrazbe Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje. Prav tako smo ponazorili poklice iz standardne klasifikacije poklicev, ki
se nanašajo pretežno na vodstvene funkcije, in kjer so potencialno lahko zaposleni tudi diplomanti
predloženega programa GING-S. Pri tem je treba poudariti, da število različnih delovnih mest, ki
jih lahko zasedejo diplomanti programa GING-S, bistveno presega število poklicev iz standardne
klasifikacije. Na koncu je prikazana še analiza o zaposlitvenih možnostih diplomantov s področja
strojništva in GING-S. Analiza temelji na statističnih podatkih pridobljenih na Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje.
A
POKLICI IZ STANDARDNE KLASIFIKACIJE POKLICEV, KI SE NANAŠAJO NA
STROJNIŠTVO
2145.01
2145.02
2145.03
2145.04
2145.05
2145.06
2145.07
2145.08
Inženir/inženirka ladjedelništva
Inženir/inženirka strojništva za procesno tehniko
Inženir strojništva, avtomatik/inženirka strojništva, avtomatičarka
Inženir strojništva, energetik/inženirka strojništva, energetičarka
Inženir strojništva, hidravlik, pnevmatik/inženirka strojništva, hidravličarka, pnevmatičarka
Inženir strojništva, konstrukter/inženirka strojništva, konstrukterka
Inženir strojništva, tehnolog/inženirka strojništva, tehnologinja
Inšpektor/inšpektorica parnih kotlov
127
Obrazec št. 2
2145.09
2145.10
2145.11
2145.12
2145.13
Inženir/inženirka strojništva
Tehnolog/tehnologinja strojništva
Inženir strojništva, projektant/inženirka strojništva, projektantka
Inženir strojništva, svetovalec/inženirka strojništva, svetovalka
Inženir/inženirka strojništva, vodja del
Šifrant poklicne oziroma strokovne izobrazbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
72201
72202
72203
72204
72205
72214
72215
72216
72217
72218
72224
72225
72226
72231
72241
72291
univerzitetni diplomirani inženir strojništva
diplomirani inženir strojništva (VS)
univerzitetni diplomirani inženir strojništva za energetiko
diplomirani inženir strojništva za energetiko in procesno strojništvo (VS)
diplomirani inženir strojništva za proizvodno strojništvo (VS)
univerzitetni diplomirani inženir strojništva za tehnologijo
univerzitetni diplomirani inženir strojništva za varilstvo
univerzitetni diplomirani inženir strojništva za konstruktorstvo
univerzitetni diplomirani gospodarski inženir strojniške smeri
diplomirani inženir strojništva za konstruiranje in gradnjo (vzdr.) strojev (VS)
diplomirani inženir strojništva za letalstvo (VS)
univerzitetni diplomirani inženir strojništva za letalstvo
univerzitetni diplomirani inženir strojništva za ladjedelništvo
univerzitetni diplomirani inženir strojništva za kmetijstvo
diplomirani inženir prometno-energetske tehnike (VS)
univerzitetni diplomirani inženir strojništva specialist
B
POKLICI IZ STANDARDNE KLASIFIKACIJE POKLICEV, KI SE NANAŠAJO NA
VODSTVENE FUNKCIJE, IN KJER SE LAHKO ZAPOSLIJO DIPLOMANTI
1210.03
1210.04
1222.00
1222.01
1222.02
1224.03
1224.04
1235.01
1235.02
1237.01
1237.02
1239.00
1239.01
C
Direktor/direktorica družbe
Pomočnik/pomočnica direktorja družbe
Menedžerji/menedžerke proizvodnih in operativnih enot družbe v rudarstvu, predelovalnih
dejavnostih, za oskrbo z elektriko, plinom in vodo, n.o.
Menedžer/menedžerka proizvodne in operativne enote družbe v rudarstvu
Menedžer/menedžerka proizvodne in operativne enote družbe v predelovalnih dejavnostih
Menedžer/menedžerka proizvodne in operativne enote družbe za vzdrževanje in popravilo
motornih vozil
Menedžer/menedžerka proizvodne in operativne enote družbe za popravilo izdelkov široke
porabe
Menedžer/menedžerka nabavne enote družbe
Menedžer/menedžerka distribucijske enote družbe
Menedžer/menedžerka raziskovalne enote družbe
Menedžer/menedžerka razvojne enote družbe
Menedžerji/menedžerke drugih enot družbe, d.n., n.o.
Menedžer/menedžerka enote za kakovost v družbi
STATISTIČNI PODATKI O ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTIH
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje smo pridobili podatke, ki kažejo na zaposlitvene
možnosti diplomantov s področja strojništva. Podatki se nanašajo na dosedanje znanstvene
128
Obrazec št. 2
magistre strojništva, saj na trgu delovne sile še ni diplomantov študijskih programov 2. stopnje s
področja strojništva.
Spodnja tabela prikazuje prijavljene potrebe po delavcih, ki imajo izobrazbo "Magister strojništva".
Podatki v tabeli se nanašajo na zadnjih šest let, pri čemer so podatki za leto 2009 na voljo le do
meseca avgusta tega leta. Za vsako posamezno leto so v prvem stolpcu navedene potrebe po
navedenem kadru, v drugem število razpoložljivih delavcev s to izobrazbeno ravnjo oziroma
število delavcev, ki so zaposlitev dobili, v tretjem stolpcu pa je stanje brezposelnosti na zadnji dan
posameznega leta oziroma meseca. V tabelo smo tudi dodali prijavljene potrebe po diplomantih
gospodarskega inženirstva (magistrov še seveda ni), lahko pa njihovo izobrazbo enačimo s
diplomanti bodočega podiplomskega magistrskega programa GING-S, pa tudi z znanstvenimi
magistri Strojništva.
Ugotavljamo, da ja razkorak med potrebami po tej poklicni izobrazbi in razpoložljivostjo tega kadra
v zadnjih petih letih (od leta 2004 do 2008) razmeroma velik, saj bi lahko zaposlili v poprečju
približno slabih 20% več magistrov strojništva, kot pa jih je bilo na voljo. Trend v tem obdobju
kaže, da se deficitarnost tega poklica povečuje. Brezposelnost je bila v vseh obravnavanih letih
majhna, pripisati pa jo je mogoče predvsem individualnim odločitvam posameznikov.
Tabela 92: Prijavljene potrebe po delavcih v Sloveniji in registrirana brezposelnost in od
leta 2004 do avgusta 2009
11
1
10
10
3
17
6
2
16
10
Stanje
brezposelnih
19
8
5
5
12
8
13
3
2
6
8
na dan
31.8.2009
2
12
Zaposlitve
7
I. - IV. 2009
7
Prijavljene
potrebe
7
I. - IV. 2009
4
Stanje
brezposelnih
na dan
31. 12. 2007
12
na dan
31. 12. 2008
I. - XII. 2007
12
Zaposlitve
I. - XII. 2007
5
I. - XII. 2008
na dan
31. 12. 2006
9
Prijavljene
potrebe
Prijavljene
potrebe
I. - XII. 2006
11
LETO 2009
I. - XII. 2008
Stanje
brezposelnih
I. - XII. 2006
Stanje
brezposelnih
Stanje
brezposelnih
na dan
31. 12. 2005
3
Zaposlitve
Zaposlitve
I. - XII. 2005
7
Zaposlitve
Prijavljene
potrebe
I. - XII. 2005
8
Prijavljene
potrebe
Stanje
brezposelnih
na dan
31.12. 2004
LETO 2008
Zaposlitve
LETO 2007
I. - XII. 2004
LETO 2006
Prijavljene
potrebe
72299
Magister
strojništva
72217
Univerzitetni
diplomirani
gospodarski
inženir
strojniške
smeri
LETO 2005
I. - XII. 2004
ŠIFRA IN NAZIV
POKLICNE IZOBRAZBE
LETO 2004
Vir: Zavod RS za zaposlovanje
Datum: 9. 9. 2009
Analiza stanja na trgu dela v Podravju za ta poklic, daje podobne rezultate (tabela spodaj), vendar
pa je tukaj pokazatelj deficitarnosti tega poklica malo manj izrazit.
129
Stanje
brezposelnih
Zaposlitve
LETO 2009
Prijavljene
potrebe
Stanje
brezposelnih
Zaposlitve
LETO 2008
Prijavljene
potrebe
Stanje
brezposelnih
Zaposlitve
LETO 2007
Prijavljene
potrebe
Stanje
brezposelnih
Zaposlitve
LETO 2006
Prijavljene
potrebe
Stanje
brezposelnih
Zaposlitve
LETO 2005
Prijavljene
potrebe
Stanje
brezposelnih
Zaposlitve
LETO 2004
Prijavljene
potrebe
ŠIFRA IN NAZIV
POKLICNE IZOBRAZBE
Tabela 93: Prijavljene potrebe po delavcih v Podravju in registrirana brezposelnost in od
leta 2004 do avgusta 2009
1
1
10
6
1
-
2
4
na dan
31.8.2009
3
I. - IV. 2009
-
I. - IV. 2009
1
na dan
31. 12. 2008
3
I. - XII. 2008
8
I. - XII. 2008
-
na dan
31. 12. 2007
4
1
I. - XII. 2007
5
1
I. - XII. 2007
6
1
na dan
31. 12. 2006
12
2
I. - XII. 2006
2
2
I. - XII. 2006
2
na dan
31. 12. 2005
2
I. - XII. 2005
-
I. - XII. 2005
na dan
31.12. 2004
72299
Magister
strojništva
72217
Univerzitetni
diplomirani
gospodarski
inženir
strojniške
smeri
I. - XII. 2004
I. - XII. 2004
Obrazec št. 2
3
2
3
Vir: Zavod RS za zaposlovanje
Datum: 9. 9. 2009
Za primerjavo smo izvedli tudi analizo potreb po delavcih z izobrazbo "Univerzitetni diplomirani
inženir strojništva", ki je po stopnji izobrazbe deloma primerljiv z diplomanti predloženega
študijskega programa in ugotovili, da bi bilo mogoče na področju Slovenije od leta 2004 do
avgusta 2009 zaposliti približno kar za tri četrtine več diplomantov s to izobrazbeno ravnjo, kot pa
jih je bilo na voljo, v Podravju pa kar za približno 2-krat toliko.
Poglejmo še seznam prvih 15 najbolj iskanih poklicev VII. izobrazbene ravni v Sloveniji v letu
2008. Razvidno je, da so primerljive poklicne izobrazbe med najbolj iskanimi izobrazbami v
Sloveniji in celo med najbolj iskanimi izobrazbami med vsemi naravoslovno-tehničnimi poklicnimi
izobrazbami.
Tabela 94: Prvih 15 najbolj iskanih poklicev VII. stopnje v Sloveniji leta 2008
ŠT.
ŠIFRA IN NAZIV POKLICNE IZOBRAZBE VII. STOPNJE
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
79997 VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
77001 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
77041 DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
79998 UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
77201 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
78021 PROFESOR RAZREDNEGA POUKA
79411 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS)
79401 DOKTOR MEDICINE
72201 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
72501 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
78051 PROFESOR ANGLEŠČINE
78001 DIPLOMIRANI VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS)
72202 DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
72601 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
75203 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA
Vir: Zavod RS za zaposlovanje
Datum: 9. 9. 2009
ŠTEVILO
POTREB
2.640
2.576
2.095
1.932
1.467
1.098
840
790
666
509
508
469
461
442
383
Zgornji podatki nedvoumno izpričujejo, da je poklicna izobrazba podiplomskega magistrskega
študijskega programa deficitarna, in da se razkorak med številom kadrov, ki jih družba potrebuje
in razpoložljivim številom, še povečuje.
Diplomanti podiplomskega magistrskega študijskega programa GING-S pa ne bodo dobro
zaposljivi samo v domačih okoljih, ampak tudi v evropskih in drugih. V evropskih gospodarstvih,
raziskovalnih inštitucijah, univerzah in drugih šolah namreč primanjkuje visoko izobraženih
strokovnjakov z naravoslovno-tehniških področij, še zlasti s področja strojništva, še bolj pa s
področja gospodarskega inženirstva, ki je v tujini še bolj iskan profil kot pri nas. Pestra
mednarodna izmenjava študentov med časom študija, ki je navzoča že sedaj, zagotavlja
130
Obrazec št. 2
mobilnost in vzpostavitev številnih stikov s tujimi gospodarskimi subjekti, inštituti in univerzami,
kar še dodatno povečuje zaposlitvene možnosti po dokončanju študija.
Na podlagi zgornjih analiz lahko torej upravičeno sklepamo, da bodo imeli diplomanti
podiplomskega magistrskega študijskega programa GING-S odlične zaposlitvene možnosti.
GING-E
Strukturno in vsebinsko je predmetnik študijskega programa druge stopnje Gospodarsko
inženirstvo smer elektrotehnika sestavljen tako, da diplomantom na osnovi pridobljenih znanj in
kompetenc daje široke zaposlitvene možnosti na različnih področjih, ki so kakorkoli povezana z
elektrotehnično stroko. Poleg tega bodo diplomanti usposobljeni za prevzemanje vodstvenih
funkcij v podjetjih in družbah, katerih primarna dejavnost je kakorkoli povezana s področjem
elektrotehnike. Nadaljnje možnosti zaposlovanja ponujajo tudi razvojno-raziskovalne ustanove,
področje izobraževanja, državna uprava, vojska ali pa ustanovitev lastnih podjetij na področju
novih tehnologij in storitev.
Tabela 95 prikazuje pregled iz standardne klasifikacije poklicev, ki se nanašajo na področje
elektrotehnike. Tabela 96 prikazuje poklice za opravljanje vodstvenih funkcij, ki jih glede na
pridobljene kompetence lahko opravljajo diplomanti predloženega programa.
Tabela 95: Poklici iz standardne klasifikacije, ki se nanašajo na elektrotehniko
Šifra
kategorije
Poklic
2143.03
Inženir elektroenergetike, projektant/inženirka elektroenergetike, projektantka
2143.04
Inženir elektroenergetike, svetovalec/inženirka elektroenergetike, svetovalka
2143.00
Inženir elektrotehnike, projektant/inženirka elektrotehnike, projektantka
2144.01
Inženir/inženirka elektroavtomatike
2143.02
Inženir/inženirka elektroenergetike
2143.07
Inženir/inženirka elektroenergetike, vodja del
2144.04
Inženir/inženirka elektronike
2144.04
Inženir/inženirka elektronike za strojno računalniško opremo
2143.06
Inženir/inženirka elektrotehnike
2143.08
Inženir/inženirka elektrotehnike, vodja del
2144.04
Inženir/inženirka medicinske elektronike
2143.02
Inženir/inženirka močnostne elektrotehnike
2144.00
Inženirji/inženirke elektronike, telekomunikacij, n.o.
2143.00
Inženirji/inženirke elektrotehnike ipd., n.o.
2144.04
Inženirka/inženirka mikroelektronike
2419.06
Produktni menedžer/produktna menedžerka
2419.06
Produktni vodja
2144.05
Tehnolog/tehnologinja elektronike
2143.05
Tehnolog/tehnologinja elektrotehnike
2310.01
Visokošolski sodelavec/visokošolska sodelavka
1227.01
Vodja inženiringa
1222.00
Vodja proizvodnje v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, za oskrbo z elektriko, plinom in vodo
1222.00
Vodja tehničnega sektorja v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, za oskrbo z elektriko, plinom in vodo
2143.05
Vodja tehnološke priprave dela v elektrotehniki
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/klasje/kodirni_a.aspx?cvn=1182
131
Obrazec št. 2
Tabela 96: Poklici iz standardne klasifikacije za vodstvene funkcije, kjer se lahko zaposli
magister inženir elektrotehnike
Šifra
kategorije
Poklic
1210.03
Direktor/direktorica družbe
1210.03
Direktor/direktorica podjetja za distribucijo električne energije
1235.02
Menedžer/menedžerka distribucijske enote družbe
1312.03
Menedžer/menedžerka manjše družbe za oskrbo z elektriko, plinom in vodo
1222.02
Menedžer/menedžerka proizvodne in operativne enote družbe v predelovalnih dejavnostih
1222.03
Menedžer/menedžerka proizvodne in operativne enote družbe za oskrbo z elektriko, plinom in vodo
1237.01
Menedžer/menedžerka raziskovalne enote družbe
1237.02
Menedžer/menedžerka razvojne enote družbe
1237.00
Menedžerji/menedžerke raziskovalne in razvojne enote družbe, n.o.
1222.00
Tehnični direktor/tehnična direktorica v rudarstvu, pred. dejavnostih, za oskrbo z elektriko, plinom in vodo
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/klasje/kodirni_a.aspx?cvn=1182
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje smo pridobili uradne podatke, ki kažejo na
zaposlitvene možnosti diplomantov s področja elektrotehnike (Tabela 97). Podatki se časovno
nanašajo na obdobje od leta 2006 do junija leta 2008 oziroma na stanje na dan 30. 6. 2008
(registrirana brezposelnost). Podatki so prikazani za območje celotne Republike Slovenije, kakor
za območje, ki ga strokovno pokriva ZRSZ Območna služba Maribor (območje upravnih enot:
Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše in Sl. Bistrica). V primeru, ko pa se oseba samozaposli oz. se
registrira za opravljanje poklicne dejavnosti, pa potrebe po delavcih ni potrebno registrirati. Tako
Zavod RS za zaposlovanje ne razpolaga s podatki o številu samozaposlitev kadrov s strokovno
izobrazbo s tega področja in ti podatki v tabelarnih pregledih niso zajeti. V prvem tabelarnem
pregledu so prikazane potrebe, zaposlitve in registrirano brezposelne osebe glede na naziv
strokovne izobrazbe, ki so jih delodajalci zahtevali za zasedbo prostih delovnih mest. Iz tabelarnih
pregledov je razvidno, da povpraševanje presega ponudbo omenjenih kadrov, prav tako je
opazen deficit kadrov z izobrazbo s področja tehnike tudi v širšem Evropskem zaposlitvenem
območju. Podatki kažejo, da so našim diplomantom glede na potrebe po kadrih s tovrstno
strokovno izobrazbo široko odprte zaposlitvene možnosti.
V nadaljevanju pa podajamo še pregled potreb, zaposlitev in registrirano brezposelni oseb po
poklicih, ki bi jih lahko opravljali diplomanti študijskega programa druge stopnje Gospodarsko
inženirstvo smer elektrotehnika (Tabela 98). Poklici so šifrirani v skladu s Standardno klasifikacijo
poklicev. V primerih, ko je navedena 4 mestna šifra poklicne skupine in njej pripadajoče 7 mestne
šifre poklica, predstavlja razlika med seštevkom posameznih poklicev in vrednostjo pri nadrejeni
poklicni skupini tiste potrebe, kjer delodajalci niso opredelili potrebe na nivoju poklica, temveč
poklicne skupine, zato je ob potrebah po poklicih potrebno upoštevati tudi te potrebe, ki so
opredeljene zgolj na ravni poklicne skupine.
Glede na predstavljene podatke lahko ugotovimo, da so dejanske potrebe po kadrih, ki jih
izobražujemo na FERI večje od skupnega števila tovrstnih diplomantov, ki končajo študij bodisi na
Univerzi v Mariboru-FERI ali na Univerzi v Ljubljani-FE. S povezanostjo slovenskega
gospodarstva v skupni evropski prostor ocenjujemo, da se bodo potrebe po tovrstnih kadrih še
povečale, kar lahko v bližnji prihodnosti postane omejujoč dejavnik za nadaljnji tehnološki in
ekonomski razvoj.
V dopolnilo prikazanih statistik velja izpostaviti, da študentje elektrotehnike začno z delom v
podjetjih v času obvezne prakse, mnogi pa tudi preko študentskih servisov že v času študija in se
po končanem študiju tam tudi takoj zaposlijo brez prijavljanja na Zavodu za zaposlovanje.
132
Obrazec št. 2
Tabela 97: Prijavljene potrebe, število zaposlitev in število registriranih brezposelnih oseb
za profile predlaganega študijskega programa
Potrebe po delavcih
Slovenija
72501 UNI. DIPL. INŽ.
ELEKTROTEHNIKE
72502 UNI. DIPL. INŽ.
ELEKTROTEHNIKE ZA
ENERGETIKO
72506 UNI. DIPL. INŽ.
ELEKTROTEHNIKE ZA
INDUSTRIJSKO
ELEKTROTEHNIKO
72507 UNI. DIPL.
GOSPODARSKI INŽ.
ELEKTROTEHNIŠKE SMERI
72508 UNI. DIPL.
GOSPODARSKI INŽ.
72512 DIPL. INŽ.
ELEKTROTEHNIKE (VS),
SPECIALIST
72531 UNI. DIPL. INŽ.
ELEKTROTEHNIKE ZA
INDUSTRIJSKO
ELEKTRONIKO
72537 UNI. DIPL. INŽ.
ELEKTROTEHNIKE ZA
MERIL.REGULAC.TEH.
72541 UNI. DIPL. INŽ.
ELEKTROTEHNIKE ZA
TELEKOMUNIKACIJE
72542 UNI. DIPL. INŽ.
TELEKOMUNIKACIJ
72591 UNI. DIPL. INŽ.
ELEKTROTEHNIKE,
SPECIALIST
Število reg.
brezp. oseb
Število zaposlitev
OS MARIBOR
Slovenija
OS MARIBOR
Slove
-nija
OS
MARI
-BOR
2006
2007
I.-VI.
2008
2006
2007
I.-VI.
2008
2006
2007
I.-VI.
2008
2006
2007
I.-VI.
2008
jun.0
8
jun.0
8
544
567
271
59
39
17
426
404
189
61
49
12
43
6
13
12
6
2
3
11
5
4
2
1
1
3
2
2
3
4
8
5
1
5
9
12
27
7
6
11
1
4
5
16
27
8
10
3
1
1
4
6
7
1
6
5
2
6
2
1
10
7
2
1
3
6
1
1
4
6
6
2
5
3
2
1
3
1
3
5
2
1
2
3
4
1
1
1
Vir: Zavod RS za zaposlovanje, OS Maribor, www.ess.gov.si
Tabela 98: Prijavljene potrebe, število zaposlitev in število registriranih brezposelnih oseb
za glede na širše zaposlitvene možnosti diplomantov predlaganega študijskega programa
Potrebe po delavcih
Slovenija
2006
1222.03 Menedžer proizvodne
in operativne enote družbe za
oskrbo z elektriko, plinom in
vodo
1224.04 Menedžer proizvodne
in operativne enote družbe za
popravilo izdelkov široke porabe
1226.03 Menedžer proizvodne
in operativne enote družbe v
komunikacijah
5
2007
2
1
OS MARIBOR
I.-VI.
2008
Število reg.
brezp. oseb
Število zaposlitev
Slovenija
OS
MARI
-BOR
jun.0
8
jun.0
8
2007
I.-VI.
2008
4
4
3
1
1
4
4
2
6
1
1
9
5
2
1
125
112
66
15
11
5
11
42
45
31
2
7
3
13
2007
10
4
3
4
1229.16 Menedžer področja ali
enote v javni upravi
1237 Menedžerji raziskovalne in
razvojne enote družbe
22
23
13
89
73
49
7
3
1239 Menedžerji drugih enot
družbe, d.n.
72
82
76
3
6
1
133
3
2006
2007
I.-VI.
2008
Slove
-nija
2006
2006
I.-VI.
2008
OS MARIBOR
2
3
2
Obrazec št. 2
1312.03 Menedžer manjše
družbe za oskrbo z elektriko,
plinom in vodo
3
3
3
1316.04 Menedžer manjše
družbe za komunikacije
7
6
1
2130.01 INŽ. razvoja
komunikacij
26
27
9
2130.12 Skrbnik tokov podatkov
2
2
1
1
2130.13 Svetovalec tehnične
pomoči za uporabnike
24
21
13
1
1
713
731
345
81
84
2143 INŽ.ji elektrotehnike ipd.
2
1
1
43
2143.01 Elektroenergetski
inšpektor
8
3
2
45
48
21
3
7
2
78
87
30
350
345
189
2
13
10
5
1
2
1
10
6
2
8
57
50
25
28
9
1
1
38
57
20
3
5
1
45
42
27
8
7
1
2
2143.03 INŽ. elektroenergetike,
projektant
53
66
29
8
2
1
42
54
27
6
11
3
2
2143.04 INŽ. elektroenergetike,
svetovalec
9
3
4
1
1
10
8
5
1
1
1
2143.05 Tehnolog
elektrotehnike
36
32
16
2
2
35
32
20
5
2
2
6
459
463
208
59
67
30
182
180
90
35
25
16
12
6
2143.07 INŽ. elektroenergetike,
vodja del
8
11
5
2
2
2
5
4
3
1
2
1
1
2143.08 INŽ. elektrotehnike,
vodja del
46
50
27
4
6
6
17
15
11
1
3
4
1
2144 INŽ.ji elektronike,
telekomunikacij
131
128
76
7
8
5
168
182
103
17
24
4
5
1
1
1
8
4
6
3
2
3
1
1
1
2
1
3
48
45
42
3
4
1
54
59
20
2
5
52
49
16
2
2
81
91
54
10
15
6
1
12
14
9
20
20
12
2
2
1
1
5
7
1
7
8
1
1
1
1536
1806
1280
1143
1247
820
73
93
49
182
4
1
2
2
2143.02 INŽ. elektroenergetike
2143.06 INŽ. elektrotehnike
2144.01 INŽ. elektroavtomatike
2144.02 INŽ. signalnovarnostnih
naprav
2144.03 INŽ. telekomunikacij
2144.04 INŽ. elektronike
2144.05 Tehnolog elektronike
2144.06 Tehnolog
telekomunikacij
2419 Strokovnjaki za
poslovanje, d.n.
2419.06 Svetovalec za trženje
2419.08 Svetovalec za
poslovanje
2419.09 Projektni menedžer
136
147
60
1
2419.02 Svetovalec za patente
2419.04 Svetovalec za prodajne
metode
1
8
6
1
2
19
2
59
71
45
22
30
17
58
64
25
4
8
2
6
167
219
173
48
62
20
209
215
125
23
19
11
30
4
187
179
56
20
8
5
162
190
151
10
11
8
21
2
850
1016
658
16
8
5
517
573
396
26
34
18
92
7
7
5
2
3
1
127
155
63
9
18
3
24
2
5
1
4
3
6
6
3
2419.10 Svetovalec za varstvo
potrošnikov
5
3114 Tehniki za elektroniko in
telekomunikacije
214
248
110
3114.01 Delovodja
telekomunikacij
2
3
6
3114.02 Nadzornik
telekomunikacij
2
4
15
20
134
8
4
2
Obrazec št. 2
3114.03 Tehnik za
signalnovarnostne naprave
1
4
5
1
2
3114.04 Tehnik za
telekomunikacije
30
43
13
4
1
139
143
80
6
11
3114.06 Tehnik za
telekomunikacije, vodja del
2
5
3114.07 Tehnik za elektroniko,
vodja del
25
33
5
2
14
7
15
2
329
292
185
44
3114.05 Tehnik za elektroniko
3429.03 Agent za propagando
3471.03 Grafični oblikovalec
3
33
135
5
5
2
1
41
55
19
2
6
1
10
65
80
34
4
9
2
5
2
3
5
2
1
2
4
2
22
32
28
2
4
1
22
259
258
136
22
66
5
2
1
1
2
20
30
Obrazec št. 2
Vse smeri GING
Ob tem je treba poudariti sledeče dejstvo. Čeprav podjetja močno izražajo potrebo po
inženirjih, ki bi znali združevati tehniško-tehnološke vidike z ekonomskimi in čeprav je
obstoječi študijski program GING-S »na trgu« že skoraj 16 let, njegova prepoznavnost pa še
vedno raste. To se odraža predvsem v statističnih podatkih iz Zavoda za zaposlovanje RS,
kjer podjetja oddajajo predvsem potrebe po »klasičnih« inženirjih. Vendar se na prosta
delovna mesta univerzitetnih diplomiranih inženirjev tehničnih smeri z lahkoto prijavijo tudi
diplomanti GING in so zaradi tega izredno lahko zaposljiv kader in tudi zelo cenjen. Danes jih
lahko najdemo že v najrazličnejših sferah in na najrazličnejših funkcijah v proizvodnih ter
storitvenih podjetjih in drugih institucijah (banke, zavarovalnice, izobraževalne in
raziskovalne institucije). Kot je pred tremi leti na prvem posvetovanju GING-a dejal idejni
vodja študijskega programa GING, dr. Anton Hauc iz EPF: »Ne poznam brezposelnega
diplomanta GING-a!«
Omeniti moramo še eno v zadnjih treh letih pogosto objavljeno raziskavo, ki jo je izvedel
švicarski raziskovalni inštitut Prognos. Gre za raziskavo o poklicih, po katerih bo do leta 2020
največje povpraševanje, zaposlitev pa bo zanesljiva. Ker bo Slovenija sestavni del
evropskega trga in se tudi naš razvoj približuje temu trgu, so te napovedi lahko nadvse
koristne tudi za naše razmere.
Vir:
Gospodarski vestnik,
12.1.2004
Slika 2: Potrebe po gospodarskih inženirjih v EU
Kot je jasno razvidno iz slike, spada gospodarski inženir med bolj perspektivne poklice v EU
v naslednjih 15 letih.
Obrazec št. 2
7.2
Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih
relevantnih združenj delodajalcev
Priložena so skupna mnenja Gospodarske zbornice Slovenije, Inženirske zbornice Slovenije
in Zveze strojnih inženirjev Slovenije. Vse tri organizacije so podale pozitivno mnenje za
program GING oziroma za vse tri smeri programa.
GING-G
V prilogi 8 so priložena naslednja mnenja oz. izjave podpore k predlaganemu programu:
• Inženirske zbornice Slovenije
• Primorja d.d.
• Dodome d.o.o.
• CGP d.d.
• Esotecha d.d.
Podjetja so se seznanila z cilji in smernicami novega podiplomskega magistrskega
študijskega programa 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo-smer gradbeništvo. Kritično bodo
spremljala strokovno izobraževanje in nudila možnosti zaposlovanja študentom, ki bodo
uspešno zaključili novi študijski program.
Podjetja s svojimi izjavami izkazujejo podporo novemu podiplomskem magistrskem
študijskem programu 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo-smer gradbeništvo.
GING-S
V prilogi št. 8 so podana mnenja panožne Gospodarske zbornice Slovenije, Inženirske
zbornice Slovenije ter Zveze strojnih inženirjev Slovenije. Vsa mnenja so pozitivna. Vse tri
organizacije so predlagani predmetnik z opisom študijskega programa GING-S posredovali
ustrezni sekciji znotraj svoje organizacije ter posameznim podjetjem. Tako smo dobili še bolj
realno povratno informacijo o tem, ali so naši predlagani študijski programi ter predmeti s
svojimi kompetencami ustrezni za slovensko industrijo. Po nekaj usklajevanjih smo prišli do
skupnih točk in zato sta obe organizaciji podali pozitivno mnenje.
GING-E
Zavedamo se, da je uspešna povezava na fakulteti pridobljenih teoretičnih in praktičnih znanj
formula za uspešno delo in ključ do gospodarskega uspeha in konkurenčnosti podjetij na
evropskem trgu. Proces reforme študija po usmeritvah bolonjske deklaracije smo razumeli
kot priložnost za sodelovanje delodajalcev pri izoblikovanju zahtevanih kompetenc bodočih
diplomantov elektrotehnike in njej sorodnih področij, ki bi odražale pričakovanja in potrebe
industrije. Zato smo 23. 10. 2008 na FERI organizirali sestanek z nekaterimi ključnimi
predstavniki slovenskih podjetij, strokovnih združenj, javnih ustanov in medijev iz področij
tistih študijskih programov, ki jih na fakulteti izvajamo. Preverili smo skladnost naših
programov z dejanskimi potrebami gospodarstva. Ugotovili smo, da je ponujen magistrski
študijski program, tako po strukturi in vsebini predmetov kot tudi po pridobljenih
kompetencah skladen z aktualnimi potrebami in razvojnimi cilji slovenskega gospodarstva.
Izpostavljeno je bilo pričakovanje delodajalcev, da bodo diplomanti osvojili čim več praktičnih
znanj in spretnosti, ki jim bodo omogočale hitro vključitev v reševanje konkretnih inženirskih
nalog. Poleg tega smo se dogovorili o tesnejšem sodelovanju na magistrskih študijskih
programih predvsem na področjih študentskih projektov, magistrskih nalog, vključitvi
Obrazec št. 2
strokovnjakov iz prakse v pedagoški proces in pri informiranju študentov o možnostih
zaposlovanja. Magistrski študij Gospodarsko inženirstvo smer elektrotehnika sledi
zastavljenim ciljem predvsem s problemsko naravnanostjo programa, laboratorijskim in
eksperimentalnim delom, seminarji, študentskimi projekti in s ponujenimi izbirnimi vsebinami.
Mnenja so podale naslednje inštitucije in gospodarske organizacije:
o Elektro Maribor
o Elektrotehniška zveza Slovenije
o ELES, Elektro-Slovenija
o ELTI, Gornja Radgona
o GORENJE Velenje
o GZS, Ljubljana
o HERMES SoftLab, Ljubljana
o HSE, Holding Slovenske elektrarne, Ljubljana
o INDRAMAT elektromotorji, Škofja Loka
o ISKRA SISTEMI, Ljubljana
o Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Ljubljana
o Toplotna oskrba, Maribor
Iz mnenj lahko povzamemo, da se bolonjski študijski programi FERI, vključno s predlaganim
programom Gospodarsko inženirstvo, dobro ujemajo s potrebami in razvojnimi usmeritvami
gospodarstva, da programi omogočajo sodelovanje fakultete z gospodarstvom in da bodo
diplomanti uporabljivi in zaposljivi.
Mnenja relevantnih inštitucij in pomembnih delodajalcev o predlaganem študijskem programu
so zbrana v Prilogi 8.
Mnenja relevantnih inštitucij in pomembnih delodajalcev o predlaganem študijskem programu
so zbrana v Prilogi 8.
8. Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški
obveznosti
V prilogi št. 9 so podana naslednja dokazila:
• Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti (Obvestila UM št. XXIII-2-2005,
15.03.2005),
• Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti na Univerzi v Mariboru
(Obvestila UM št. XXIII-2-2005, 15.03.2005),
• Sklep, št. 331104-04-100100 (Obvestila UM št. XXIII-2-2005, 15.03.2005),
• Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru
A5/2005-2 BB (Obvestila UM št. XXIII-2-2005, 15.03.2005).
9. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa,
in predvideni viri
V prilogi št. 10 so podani izračuni potrebnih finančnih sredstev za uvedbo in izvajanje
študijskega programa, ki jih je pripravila strokovna služba Univerze v Mariboru in sicer:
potrebnih zagonskih sredstev, sredstev za normalno delovanje, ko se izvaja več oz. vsi
letniki ter ostali pripadajoči prikazi in pojasnila.
Obrazec št. 2
Priloga vsebuje:
• Vire podatkov za izračune
• Pravila za izračun letnih normativnih sredstev (Uredba)
• Določanje letnih sredstev za študijsko dejavnost visokošolskih zavodov
• Določanje letnih sredstev za novoustanovljeni visokošolski zavod
• Opis uporabljenih podatkov za izračune
• Testni izračun
10. Evalvacijski postopki programa
Po uvedbi novega študijskega programa se bo dejanska obremenitev študenta preverjala
vsako študijsko leto do diplomiranja prve vpisane generacije, potem pa najmanj vsaki dve leti
(5. člen Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS). Pri tem bo preverjanje
izvedeno na osnovi anket vseh študentov kakor tudi neposrednega spremljanja obremenitve
izbranih predstavnikov posameznih letnikov.
Najpomembnejši del skrbi za kakovost bodo študentske ankete, ki se že sedaj redno izvajajo ob
koncu semestra. V ta namen bodo uporabljeni anketni formularji, ki jih bo določila Univerza v
Mariboru, kakor tudi dodatni anketni formularji, ki jih bodo določili ustrezni organi Fakultete za
strojništvo, predvsem Komisija za ocenjevanje kakovosti in Komisija za študijske zadeve. Tudi v
prihodnje se bodo izvajale študentske ankete na internetni strani, kjer imajo študenti možnost
podati oceno za posameznega visokošolskega učitelja ob prijavi na izpit, kar omogoča
večkratno preverjanje oziroma ocenjevanje učiteljev. Z minulim šolskim letom je bilo uvedeno
tudi sprotno seznanjanje pedagoških delavcev z rezultati anket, kar je pomembna informacija
pri usmerjanju dejavnosti za izboljšanje kvalitete pedagoškega procesa. Glede na rezultate
analize bodo sodelavci razvrščeni po povprečnih skupnih ocenah in primerjani s povprečjem,
ki je bilo doseženo na Fakulteti za strojništvo. Visokošolski učitelji in sodelavci, ki so ocenjeni
z najnižjimi ocenami, bodo še posebno skrbno spremljani v prihodnje, v cilju izboljšave
njihovega pedagoškega dela in dviga kakovosti. Po drugi anketi bomo izvedli pri najslabše
ocenjenih sodelavcih razgovore v prid izboljšave njihovega pedagoškega dela, saj izredno
slaba ocena najpogosteje pomeni probleme pri izvajanju študijskega procesa.
Posebna pozornost bo namenjena vsebinski evalvaciji programa, v katero bodo na osnovi
anket vključena mnenja posameznih nosilcev programa, mnenja partnerskih inštitucij iz
tujine, mnenja študentov v času študija in magistrov inženirjev po zaključenem študiju, kakor
tudi mnenja relevantnih združenj delodajalcev. Posredno bo študijski program ocenjevan tudi
s habilitacijami pedagoških kadrov, z ocenjevanjem dela pedagoških delavcev (predavateljev
in asistentov) glede uvajanja sodobnih metod poučevanja, novosti in dostopnosti, ter s
pripravljanjem analiz poročil o delu pedagoških delavcev po vsakem semestru.
Na osnovi ugotovitev iz evalvacijskih postopkov programa bodo ukrepi za odpravo
pomanjkljivosti obsegali spremembe v urni obremenitvi študentov in pedagoških delavcev ter
prilagajanje strukture posameznih predmetov učinkovitejši in kakovostnejši izvedbi
pedagoškega procesa. Če bo ugotovljeno, da so potrebne spremembe dovolj velike in
zahtevajo spremembo celotnega študijskega programa, bo fakulteta na osnovi spoznanj iz
evalvacij program prenovila in ustrezno akreditirala.
Pri samoevalvaciji se bodo upoštevali Zakon o visokem šolstvu, podzakonska določila,
Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov,
študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, Statut
UM ter ostala določila, ki bodo urejala področje samoevalvacije visokošolskih zavodov.
Obrazec št. 2
Dekan Fakultete za gradbeništvo
Red.prof.dr. Ludvik Trauner
Dekan Ekonomsko- poslovne
fakultete:
Red. prof. dr. Samo Bobek
_______________________
___________________________
Datum: ______________
Datum: __________________
Dekan Fakultete za strojništvo
Izr. prof. dr. Niko Samec
Dekan Fakultete za
elektrotehniko, računalništvo in
informatiko
Red. prof. dr. Igor Tičar
_______________________
____________________________
Datum: ______________
Datum: __________________
Rektor Univerze v Mariboru:
Red. prof. dr. Ivan Rozman
_____________________________
Datum:____________________
Obrazec št. 2
Priloge:
1) Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda
2) Pisna neodvisna strokovna mnenja
3) Tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih držav;
če gre za regulirane poklice, pa tudi sklic na ustrezno direktivo EU
4) Točka 4. 5. h.:
a. statut visokošolskega zavoda
b. predstavitveni zbornik
c. študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih in študijska
pogodba
5) Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci:
a. Izpolnjen Obrazec št. 4
b. Reference nosilcev
c. Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv
d. Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja
e. Soglasja delodajalcev
6) Prostori in oprema:
a. Izpis iz zemljiške knjige
b. Najemna pogodba
7) Mnenje panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva, združenj delodajalcev
8) Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti
(obrazci)
9) Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa
10) Učni načrti po posameznih učnih enotah
141