PoroĊilo o doloĊitvi obsega celovite presoje vplivov na okolje
SIPPO, svetovanje in projektiranje na področju okolja, d.o.o., Vegova ulica 8, Ljubljana Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Ljubljana, september 2011 Naslov projekta: Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Št. pogodbe: 2511-09-200057 in 2511-11-200011 Datum izdelave: dopolnitev okoljskega poročila na podlagi mnenj pristojnih organov za okolje, vode, naravo in zdravje. Št. naloge: SP-2011/3 Naročnik: Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cest 48, 1000 Ljubljana Izdelovalec dokumentacije: SIPPO, svetovanje in projektiranje na področju okolja, d.o.o., Vegova ulica 8, 1000, Ljubljana Poslovodja: mag. Radovan Tavzes Podpis: Družba posluje brez žiga AQUARIUS ekološki inženiring d.o.o. Ljubljana Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana Direktor: mag. Martin Žerdin Podpis: Datum: 22.9. 2011 Vodja projekta: mag. Radovan Tavzes Drugi sodelavci: mag. Martin Žerdin, AQUARIUS d.o.o. Ljubljana Natalija Kamenšek, AQUARIUS d.o.o. Ljubljana dr. Aleš Mlakar, Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p. Katja Vrabič, AQUARIUS d.o.o. Mojca Vrbajnščak, AQUARIUS d.o.o. Igor Tavzes, SIPPO, d.o.o. Leonida Šot Pavlovič, AQUARIUS d.o.o. Ljubljana Barbara Jerman, AQUARIUS d.o.o. Ljubljana Lea Trnovšek, AQUARIUS d.o.o. Ljubljana Urška Bregar, AQUARIUS d.o.o. Ljubljana mag. Boris Turk, AQUARIUS d.o.o. Ljubljana Uroš Tavzes, SIPPO, d.o.o. Številka projekta Številka dokumenta Številka izvoda: SP-2011/3 SP-2011/3/3 SP-2011/3/1 Ljubljana, september 2011 KAZALO VSEBINE 1 2 3 4 5 Povzetek ....................................................................................................................... 1 1.1 Pregled vplivov podprogramov OP RKO na posamezne vidike okolja ....................................1 1.2 Vrednotenje vplivov scenarijev OP RKO ................................................................................... 10 1.3 Ocena sprejemljivosti scenarijev OP RKO za okolje................................................................. 11 1.4 Čezmejni vpliv.................................................................................................................................. 11 Uvod........................................................................................................................... 12 2.1 Pomembni razlogi za pripravo OP RKO .................................................................................... 13 2.2 Ključna dejstva o OP RKO ........................................................................................................... 14 2.3 Cilji podprogramov OP RKO in opis ukrepanja ........................................................................ 15 2.4 Sestavine okoljskega poročila......................................................................................................... 17 2.5 Zakonodajno ozadje CPVO........................................................................................................... 17 2.6 Nadaljnja obravnava okoljskega poročila ..................................................................................... 18 2.7 Obseg okoljskega poročila ............................................................................................................. 18 2.8 Uporabljeni viri ................................................................................................................................ 19 2.9 Presoja sprejemljivosti vplivov OP RKO na varovana območja ............................................. 19 Metodologija celovite presoje vplivov na okolje........................................................ 21 3.1 Nivo strateškega presojanja OP RKO.......................................................................................... 21 3.2 Javno naznanilo o celoviti presoji OP RKO ............................................................................... 22 3.3 Podatki o izhodiščnem stanju okolja ............................................................................................ 22 3.4 Podatki o obstoječi infrastrukturi ravnanja s komunalnimi odpadki ....................................... 23 3.5 Odlagališča odpadkov, ki podpirajo obratovanje CERO .......................................................... 25 3.6 Cilji OP RKO ................................................................................................................................... 26 3.7 Opredelitev scenarijev razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki ............................................ 26 3.8 Izhodišča za izbor scenarijev ......................................................................................................... 29 3.9 Ocenjevanje ukrepov OP RKO .................................................................................................... 30 3.9.1 Ocenjevanje kumulativnih vplivov na okolje........................................................................ 30 3.9.2 Ocenjevanje scenarijev OP RKO ........................................................................................... 31 3.9.2.1 Opis razvrščanja vplivov na okolje v razrede ............................................................... 31 3.9.2.2 Opis denarnega vrednotenja vplivov na okolje ............................................................ 32 3.9.2.3 Prikaz ocenjevanja vplivov scenarijev OP RKO na okolje ........................................ 35 3.9.3 Optimizacija ukrepov OP RKO, določitev in izvajanje omilitvenih ukrepov ................. 36 3.10 Poročanje .......................................................................................................................................... 36 3.11 Izvedba OP RKO in monitoring njegovih vplivov na okolje ................................................... 36 3.12 Predpostavke celovite presoje vplivov na okolje ........................................................................ 36 Zakonodajni okvir in povezava z drugimi programi ................................................. 38 4.1 Uvod .................................................................................................................................................. 38 4.2 Povezava med CPVO in prostorskim umeščanjem infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki ............................................................................................................................................. 38 4.3 Upoštevanje drugih politik, načrtov in programov ter okoljskih ciljev ................................... 39 4.4 Zakonodajni okvir, ki je bil upoštevan ......................................................................................... 41 Opis in vrednotenje vplivov na okolje ....................................................................... 44 5.1 Uvod .................................................................................................................................................. 44 5.2 Vrednotenje vplivov na okolje....................................................................................................... 44 5.2.1 Metodologija ocenjevanja vplivov na naravne vire .............................................................. 45 5.2.2 Metodologija ocenjevanja vplivov na zrak ............................................................................ 46 5.2.3 Metodologija ocenjevanja vplivov na vode ........................................................................... 46 5.2.4 Metodologija ocenjevanja vplivov na naravo ....................................................................... 46 5.2.5 Metodologija ocenjevanja vplivov na kulturno dediščino .................................................. 47 5.2.6 Metodologija ocenjevanja vplivov na podnebne dejavnike ................................................ 47 5.2.7 Metodologija ocenjevanja vplivov na krajino ....................................................................... 48 6 7 8 9 5.2.8 5.2.9 Metodologija ocenjevanja vplivov na zdravje ....................................................................... 48 Metodologija ocenjevanja vplivov na materialne dobrine .................................................. 48 Okoljski cilji ............................................................................................................... 50 6.1 Opredelitev okoljskih ciljev ............................................................................................................ 51 Stanje okolja ............................................................................................................... 54 7.1 Prikaz obstoječega stanja okolja .................................................................................................... 54 7.1.1 Naravni viri ................................................................................................................................ 54 7.1.1.1 Tla in drugi naravni viri ................................................................................................... 54 7.1.2 Zrak............................................................................................................................................. 56 7.1.3 Vode............................................................................................................................................ 58 7.1.4 Narava in biotska raznovrstnost ............................................................................................. 59 7.1.5 Kulturna dediščina .................................................................................................................... 66 7.1.6 Podnebni dejavniki ................................................................................................................... 67 7.1.7 Krajina ........................................................................................................................................ 69 7.1.8 Zdravje ....................................................................................................................................... 70 7.1.9 Materialne dobrine .................................................................................................................... 73 7.2 Prikaz stanja okolja s kazalniki stanja okolja................................................................................ 73 7.2.1 Opis kazalnikov......................................................................................................................... 73 7.3 Stanje okolja in razvoj stanja okolja brez izvajanja OP RKO ................................................... 81 7.4 Prikaz varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih območij ter povzetek veljavnih pravnih reţimov ............................................................................................................. 88 7.4.1 Onesnaţenost zunanjega zraka ............................................................................................... 88 7.4.2 Vodovarstvena območja in območja kopalnih voda ........................................................... 89 7.4.3 Poplavna območja .................................................................................................................... 90 7.4.4 Narava in biotska raznovrstnost ............................................................................................. 90 7.4.5 Kulturna dediščina .................................................................................................................... 94 7.4.6 Krajina ........................................................................................................................................ 97 Opis predvidenih tehnik ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovih vplivov na okolje zaradi emisije snovi ........................................................................................ 99 8.1 Zbiranje komunalnih odpadkov .................................................................................................... 99 8.2 Recikliranje komunalnih odpadkov .............................................................................................. 99 8.2.1 Kompostiranje........................................................................................................................... 99 8.2.2 Anaerobna biološka obdelava ............................................................................................... 102 8.3 Energetska predelava komunalnih odpadkov ........................................................................... 106 8.4 Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov........................................ 114 8.5 Prehod iz odlaganja na kompostiranje biološko razgradljivih komunalnih odpadkov........ 121 8.5.1 Zunanji okoljski stroški zaradi transporta ........................................................................... 123 Opis vplivov podprogramov OP RKO na okolje ......................................................125 9.1 Podprogram – zbiranje komunalnih odpadkov ........................................................................ 125 9.1.1 Opis vplivov podprograma zbiranje komunalnih odpadkov na vode ............................ 125 9.1.2 Opis vplivov podprograma zbiranje komunalnih odpadkov na zdravje ........................ 125 9.2 Podprogram – recikliranje komunalnih odpadkov ................................................................... 127 9.2.1 Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zrak ........................ 127 9.2.2 Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov zaradi onesnaţevanja tal in voda 127 9.2.3 Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zdravje ................... 128 9.3 Podprogram – energetska predelava komunalnih odpadkov .................................................. 128 9.3.1 Opis vplivov podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na zrak ....... 129 9.3.2 Opis vplivov podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na zdravje ljudi 129 9.4 Podprogram – obdelava in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov................................. 130 9.4.1 Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na naravne vire ..................................................................................................................... 131 9.4.2 Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na zrak ................................................................................................................................... 131 9.4.3 Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na vode .................................................................................................................................. 132 9.4.4 Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na naravo ............................................................................................................................... 133 9.4.5 Opis vplivov obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na kulturno dediščino .................................................................................................................................. 135 9.4.6 Opis vplivov obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na podnebne dejavnike................................................................................................................................ 135 9.4.7 Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na zdravje ......... 137 9.4.8 Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na krajino .......... 140 9.4.9 Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na materialne dobrine 140 10 Čezmejni vplivi .........................................................................................................143 11 Vrednotenje vplivov podprogramov OP RKO na okolje in omilitveni ukrepi .........144 11.1 Podprogram – zbiranje komunalnih odpadkov ........................................................................ 144 11.1.1 Usmeritve ................................................................................................................................. 144 11.1.2 Ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma zbiranja komunalnih odpadkov. 144 11.2 Podprogram – recikliranje komunalnih odpadkov ................................................................... 144 11.2.1 Usmeritve ................................................................................................................................. 144 11.2.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma recikliranja komunalnih odpadkov ................................................................................................................................................. 145 11.3 Podprogram – energetska predelava komunalnih odpadkov .................................................. 145 11.3.1 Usmeritve ................................................................................................................................. 145 11.3.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov ........................................................................................................................... 146 11.4 Podprogram – obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov .............. 146 11.4.1 Usmeritve in omilitveni ukrepi ............................................................................................. 146 11.4.1.1 Naravni viri ...................................................................................................................... 146 11.4.1.2 Zrak .................................................................................................................................. 146 11.4.1.3 Voda ................................................................................................................................. 147 11.4.1.4 Narava .............................................................................................................................. 151 11.4.1.5 Kulturna dediščina.......................................................................................................... 156 11.4.1.6 Podnebni dejavniki ......................................................................................................... 158 11.4.1.7 Zdravje ............................................................................................................................. 159 11.4.1.8 Krajina .............................................................................................................................. 159 11.4.1.9 Materialne dobrine ......................................................................................................... 161 11.4.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov ......................................................................................... 161 12 Vrednotenje vplivov in medsebojna primerjava scenarijev OP RKO ......................163 12.1 Vrednotenje vplivov ...................................................................................................................... 163 12.1.1 Primerjava vplivov podprogramov ...................................................................................... 163 12.1.2 Primerjava vplivov na okoljske sestavine ............................................................................ 164 12.2 Rezultati vrednotenja vplivov ...................................................................................................... 168 12.2.1 Medsebojna primerjava scenarijev OP RKO ..................................................................... 173 12.2.2 Razvrstitev scenarijev OP RKO glede na vplive na okolje .............................................. 175 13 Monitoring vplivov in priporočila za nadaljnje izvajanje ukrepov ...........................176 14 Viri ............................................................................................................................179 15 PRILOGA 1...............................................................................................................182 16 PRILOGA 2 ..............................................................................................................184 17 PRILOGA 3 ..............................................................................................................190 KAZALO PRILOG TEKSTUALNE PRILOGE: Priloga 1: Razvrstitev ukrepov OP RKO glede na potrebo po presoji vplivov Priloga 2: Odločitev o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje za OP BIOO za obdobje 2010–2030 Priloga 3: Orto-foto posnetki obstoječih odlagališč odpadkov in predvidenih odlagališč komunalnih odpadkov GRAFIČNE PRILOGE: Priloga 1: Prikaz dejanske rabe tal Priloga 2: Prikaz površinskih vodotokov in vodovarstvenih območij Priloga 3: Prikaz območij Natura 2000 Priloga 4: Prikaz zavarovanih območij narave Priloga 5: Prikaz EPO in naravnih vrednot Priloga 6: Prikaz enot kulturne dediščine Priloga 7: Prikaz območij izjemnih krajin in krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni Priloga 8: Prikaz varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov Priloga 9: Prikaz območij pričakovanih naravnih vrednot Priloga 10: Prikaz moţnih lokacij za obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov in lokacij za energetsko predelavo komunalnih odpadkov po letu 2015 OKRAJŠAVE IN SIMBOLI OP RKO MBO RDF ReNPVO CERO Direktiva 2008/98/ES Direktiva 1999/31/ES TGP Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču, trdno gorivo, proizvedeno iz gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov, Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/2006), center za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki je objekt javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen kot naprava ali več povezanih naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, Direktiva 2008/98/ES o ravnanju z odpadki, Direktiva 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališču, toplogredni plini UPORABLJENI IZRAZI imajo za namen tega okoljskega poročila naslednji pomen: - ravnanje s komunalnimi odpadki je zbiranje, prevaţanje, predelava in odstranjevanje komunalnih odpadkov, vključno z nadzorom teh ravnanj in ukrepi po prenehanju delovanja naprave za ravnanje z odpadki; - komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti; - kuhinjski odpadki so ločeno zbrani biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, ki se uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 01 08 in 20 02 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov; - mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, - biorazgradljive sestavine komunalnih odpadkov so odpadni papir, kuhinjski odpadki, odpadni tekstil in odpadni les; - odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; - obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču (v nadaljevanju: mehansko biološka obdelava) je njihova mehansko biološka obdelava, s katero se zagotovi izločanje frakcij, primernih za recikliranje, in aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov in predhodno ali naknadno izločanje gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo; - RDF je trdno gorivo, proizvedeno iz gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov; - energetska predelava gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov je uporaba RDF kot goriva v napravah za seţiganje ali soseţiganje odpadkov ali v napravah za drug način termične obdelave odpadkov, kot je na primer uplinjanje ali piroliza; - statistična regija je statistična regija v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) (UL L št. 154 z dne 21.6.2003, str. 1). Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 1 Povzetek V tem okoljskem poročilu so opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi na okolje izvedbe Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: OP RKO). Za izbrane tehnike ravnanja s komunalnimi odpadki iz OP RKO so opisani in ovrednoteni vplivi na posamezne sestavine okolja in v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi izvedbe OP RKO na okolje (naravne vire, zrak, vode, podnebne dejavnike), ohranjanje narave, kulturno dediščino, krajino in prebivalstvo ter zdravje ljudi. Kot poseben dokument je priloţen Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja. Izhodišča za pripravo okoljskega poročila so okoljski cilji, določeni za OP RKO, merila vrednotenja in metodologija ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe ukrepov OP RKO na okolje, ohranjanje narave in človekovo zdravje. Izbrana so merila vrednotenja in metode ugotavljanja ter vrednotenja vplivov izvajanja ukrepov OP RKO na okolje, da so lahko v čim večji meri ugotovljeni in ustrezno ovrednoteni pomembni vplivi na doseganje okoljskih ciljev. V okoljskem poročilu je definirano stanje okolja, opredeljeni so relevantni okoljski cilji, kazalniki ter način upoštevanja ciljev pri pripravi OP RKO. Osnovo za opredelitev relevantnih okoljskih ciljev so predstavljali nacionalni in evropski strateški dokumenti s področja okolja. V okoljskem poročilu je opredeljen potreben način spremljanja vplivov izvedbe OP RKO na okolje, pri izdelavi okoljskega poročila pa so upoštevana predvsem za ravnanje s komunalnimi odpadki naslednja pomembna okoljska izhodišča: - 1.1 cilji varstva okolja v zvezi z odlaganjem biološko razgradljivih odpadkov, cilji varstva okolja v zvezi z recikliranjem posameznih vrst odpadkov, stanje okolja in njegovih delov, vključno z obstoječimi obremenitvami na vplivnih območjih obstoječih in načrtovanih naprav za predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, obveznosti mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja z emisijo TGP, varstvena, varovana in zavarovana območja, na katerih je zaradi ohranjanja narave, varstva voda in kulturne dediščine predpisan poseben pravni reţim, in območja, ogroţena zaradi poplav in z njimi povezane erozije, na katerih zaradi moţnih posledic naravne nesreče obdelava komunalnih odpadkov ni sprejemljiva. Pregled vplivov podprogramov OP RKO na posamezne vidike okolja Naravni viri Izvajanje podprogramov OP RKO pomembno vpliva na tla zaradi odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. Na območju odlagališča je zaradi obremenjevanja površja tal z odloţenimi komunalnimi odpadki okolje obremenjeno bistveno dlje časa, kot je predpisano obdobje nadzora odlagališča po njegovem obdobju. Obdobje nadzora po zaprtju odlagališča je za odloţene mešane komunalne odpadke 30 let, območje odlagališča pa ima status močno obremenjenega okolja najmanj dva do trikrat dlje. Tla Tla v Sloveniji so zelo raznolika. Ker so dejavniki nastanka in razvoja tal zelo raznoliki, tudi tla odraţajo precejšnjo ekološko pestrost. Hkrati se ta raznolikost odraţa tudi v rabi tal. Za Slovenijo je 1 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki značilno pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč. Kategorija zemljišč, označena kot »Grajena zemljišča« zaseda 22,7 %, torej skoraj tretjino celotne površine Slovenije. Gozdovi so z 58 % (kar vključuje tudi grmičaste gozdove) prevladujoča kategorija pokrovnosti v Sloveniji. Podatkov o močno obremenjenih območjih zaradi izvajanja industrijskih dejavnosti (opuščeni kamnolomi, odlagališča industrijskih odpadkov, vključno z odpadki iz energetike, opuščene industrijske površine) ni dovolj na razpolago. Tla v Sloveniji so na splošno dobro oskrbljena z organsko snovjo, zaradi preteţno karbonatne osnovne sestave tal in manjšega vpliva onesnaţenosti zunanjega zraka v zadnjem obdobju na nepozidanih zemljiščih tudi ni opaziti posledic zakisovanja zaradi izpustov plinov, ki povzročajo zakisovanje ali evtrofikacijo. Sorazmerno dobro stanje tal je posledica dejstva, da se na tako imenovanih grajenih zemljiščih ni izvajala intenzivna industrijska dejavnost, ki bi zaradi nastajanja odpadkov povzročila obremenitev tal večjega obsega. Vendar je kot pravilo, da so v okolici večjih naselij območja, ki so obremenjena bodisi zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih obdelave bodisi zaradi nenadzorovanega odmetavanja odpadkov. Pregled vplivov na naravne vire po podprogramih: Zbiranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma zbiranja komunalnih odpadkov na naravne vire je nepomemben, ocena A. Recikliranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na naravne vire je nepomemben, ocena A. Energetska predelava komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma energetska predeleva komunalnih odpadkov na naravne vire je nepomemben, ocena A. Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vpliv podprograma pomembno vpliva na tla zaradi odlaganja obdelanih mešanih komunalnih. Vpliv odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov je bistven in ocenjen s C, zaradi omilitve tega vpliva je treba izvajati ukrepe mehanske in biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem. Zrak Kljub temu, da se onesnaţenost z delci PM10 ter ozonom se v Sloveniji zmanjšuje, se na urbanih območjih v notranjosti, kjer v zimskem obdobju nastajajo dolgotrajne temperaturne inverzije, pojavljajo preseganja mejnih vrednosti z delci PM10 večinoma zaradi cestnega prometa, v slabo prevetrenih kotlinah pa tudi zaradi izpustov iz kurilnih naprav ter industrijskih virov. K onesnaţenju zaradi ozona na Primorskem bistveno prispeva daljinski transport iz Padske niţine v Italiji. Izpusti spojin, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo ter predhodnikov ozona, zmanjšujejo in ne presegajo mejnih vrednosti. Projekcije do leta 2020 nakazujejo nadaljnje zniţevanje izpustov onesnaţeval v zrak pod predpisane ciljne vrednosti. Ob tem velja omeniti, da projekcije koncentracij dušikovih oksidov (NOx) ostajajo precej negotove zaradi vpliva tranzitnega prometa. Slovenija bo morala v prihodnosti najti učinkovitejše rešitve v vseh sektorjih, ki vplivajo na kakovost zraka, s poudarkom na medsektorskem sodelovanju na področju prometa ter energetike. Cilje, ki zagotavljajo kakovost zunanjega zraka, bo potrebno vključiti v sistem prostorskega planiranja na ravni občin ter okrepiti področje ekonomskih instrumentov v smislu načela onesnaţevalec plača. 2 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Poleg povišanih koncentracij PM10 se na celotnem območju Slovenije občasno pojavljajo tudi povišane koncentracije ozona. Te presegajo tako ciljno kot dolgoročno naravnano vrednost na vseh merilnih mestih, ki so relevantna za ocenjevanje koncentracije ozona. Največ preseganj opozorilne vrednosti za varstvo zdravja ljudi je v času poletja na Primorskem ter v višje leţečih predelih. Rezultati meritev učinkov onesnaţeval kaţejo, da je v primerjavi z ostalimi območji Evrope, v Sloveniji zelo malo prekoračitev kritičnih vnosov za kisla onesnaţila, medtem, ko je evtrofikaciji Slovenija potencialno bolj podvrţena. Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v obdobju 2002-2007 zmanjšali za slabih 50 %, predvsem zaradi zmanjšanja izpustov SO2. Zmanjšanje je predvsem posledica manjših izpustov iz termoelektrarn, uvajanja tekočih goriv z niţjo vsebnostjo ţvepla, uporabe kakovostnejših goriv ter implementacije predpisov, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz industrijskih virov onesnaţevanja. Pregled vplivov na zrak po podprogramih: Zbiranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma zbiranja komunalnih odpadkov na zrak je nepomemben, ocena A. Recikliranje komunalnih odpadkov; vplivi podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zrak so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). V postopku umeščanja kompostarn v prostor je treba upoštevati, da se kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov opremljene z biološkimi filtri za čiščenje odpadnih plinov. Energetska predelava komunalnih odpadkov; vplivi podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na zrak so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Pri umeščanju naprav za energetsko predelavo komunalnih odpadkov v prostor je treba upoštevati, da se naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov v skladu z izhodišči OP RKO umestijo v urbanem okolju in na lokacijah, ki so namenjene industrijski rabi ali ob obstoječih napravah za proizvodnjo električne energije in toplote. Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vplivi podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na zrak so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Ti vplivi so namreč nebistveni in imajo neznaten vpliv tako na doseganje standardov kakovosti zunanjega zraka kot na doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka, če: - se zagotovi čiščenje odpadnega zraka iz MBO naprav v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak, z obdelavo v bioloških filtrih in se na odlagališča odlagajo biološko stabilizirani mešani komunalni odpadkov. Voda Kljub temu, da je Slovenija nadpovprečno vodnata, neenakomerna krajevna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer pogojujeta različno razpoloţljivost vode. Cilji okoljske politike na področju voda so zato usmerjeni predvsem v zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe prebivalstva z vodo, spodbujanju njene trajnostne rabe in ohranjanju dobrega količinskega, kemijskega in ekološkega stanja ter zmanjševanju škodljivega delovanja voda in blaţitvi učinkov suše na razpoloţljivost vodnih virov. 3 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Po kazalcu rabe vodnih virov se med evropskimi drţavami Slovenija uvršča med drţave z najmanjšo izrabo vodnih virov. Največji porabnik vode je energetika s 600 do 800 milijoni m3 (za hlajenje), sledijo pa gospodinjstva, industrija in rudarstvo ter kmetijstvo z manj kot milijonom m3 porabljene vode. V prihodnosti je na obeh vodnih območjih pričakovati povečanje rabe vode. Na vodnem območju Donave se do konca leta 2015 predvideva izgradnja novih vodnih elektrarn, leta 2013 pa pričetek izgradnje večjega števila suhih zadrţevalnikov za varstvo pred poplavami, razvoj ribogojstva in ribištva, povečano rabo vode za namakanje itd. Tudi na vodnem območju Jadranskega morja se pričakuje povečano povpraševanje, predvsem po pitni vodi za oskrbo naraščajočega stalnega in začasnega prebivalstva (povečevanje pomorskega prometa in navtičnega turizma). Glede vplivov podprogramov OP RKO na vode so pomembni podatki o kemijskem stanju podzemnih voda. Onesnaţenost podzemne vode je namreč odvisna tako od obremenjevanja podzemne vode zaradi človekovih dejavnosti kot tudi od naravnih danosti vodonosnikov, pogosto imenovane ranljivost. Parametri, ki v Sloveniji povzročajo slabo kemijsko stanje podzemne vode, so predvsem nitrati in pesticidi ter njihovi razgradnji produkti, na nekaterih merilnih mestih pa tudi klorirana organska topila. V ravninskih delih rečnih dolin prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, pogosto imenovani aluvialni vodonosniki. Obremenitve teh vodonosnikov so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti, kot so kmetijstvo, industrija, promet, gosta poseljenost in odlagališča odpadkov, največje. To se odraţa tudi na kakovosti podzemne vode, ki je na mnogih merilnih mestih čezmerno obremenjena z nitrati, raznimi pesticidi (atrazin, metolaklor, terbutilazin, prometrin, bentazon, dimetenamid, kloridazon, izoproturon, metalaksil) in lahkohlapnimi halogeniranimi alifatskimi ogljikovodiki (tetrakloroeten, trikloroeten in dikloroeten). V alpskih predelih in na Krasu prevladujejo vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Ti vodonosniki, predvsem kraški, so zelo ranljivi, vendar so v Sloveniji preteţno naravno zaščiteni. Večina vodonosnikov s kraško in razpoklinsko poroznostjo je v hribovitih, manj poseljenih območjih, ki so poraščena z gozdovi. Slabo kemijsko stanje je določeno za vodna telesa, ki jih sestavljajo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, v Savinjski, Dravski in Murski kotlini. Kemijsko stanje podzemne vode vodnih teles s preteţno kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki je dobro. Pregled vplivov na vode po podprogramih: Zbiranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma zbiranja komunalnih odpadkov na vode je nepomemben, ocena A. Recikliranje komunalnih odpadkov; vplivi podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na vode so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov se ne umeščajo na območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode. V primeru obdelave kuhinjskih odpadkov v kompostarnah je treba izcedne vode prednostno vračati v postopek aerobne biološke obdelave kuhinjskih odpadkov v kompostarni. Energetska predelava komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov na vode je nepomemben, ocena A. 4 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vplivi podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na vode so pomembni in so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Če se obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov izvaja na območju III. stopnje varstva pred onesnaţenjem vodnega vira ali če se obdelava mešanih komunalnih odpadkov izvaja na območju nad vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo, so vplivi na vode bistveni (ocena C), za njihovo zmanjšanje pa je treba izvajati omilitvene ukrepe. Pri prostorskem načrtovanju je treba zagotoviti, da se: - - MBO naprave ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode, in na območjih, ki so poplavno ali erozijsko ogroţena, in odlagališča obdelanih mešanih komunalnih odpadkov ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode, na območjih nad vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo in na območjih, ki so poplavno ali erozijsko ogroţena. Narava Slovenija ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost, z velikim številom vrst na majhnem prostoru. V svetovnem merilu se lahko ponaša z eno najvišjih podzemeljskih biotskih pestrosti in je z več kot 58 % površinsko zastopanostjo z gozdovi (vrstno zelo dobro ohranjenih) ena najbolj gozdnatih evropskih drţav. Varovana območja narave, ki vključujejo zavarovana območja narave in območja Natura 2000, so v letu 2009 predstavljala 39,7 % ozemlja Slovenije. Za Slovenijo je opisano 3.266 različnih domorodnih taksonov praprotnic in semenk, osnovni značaj pa jim dajejo alpski in srednjeevropski floristični elementi ter panonske, dinarske in sredozemske vrste. Vrstno bogastvo je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov. V Sloveniji je bilo registriranih med 13.000 - 15.000 vrst, od tega je okrog 4000 endemičnih ţivalskih vrst. Zelo številčno je vrstno bogastvo med nevretenčarskimi skupinami, med vretenčarskimi pa je na tem območju prisoten pomemben (vitalen) del populacij nekaterih evropsko oz. svetovno ogroţenih karizmatičnih vrst (volk, medved, ris). Za spremljanje stanja narave in biotske raznovrstnosti so predlagani trije kazalniki: - Sprememba stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz Poročila po 17. členu Direktive o habitatih (92/43/EGS). - Sprememba ohranitvenega stanja vrst v SPA območjih in na ozemlju celotne Slovenije iz Poročila po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic (79/409/EGS). - Obseg in značaj posegov v naravovarstveno pomembna območja: Natura 2000 območja (SCI, SPA in SPA dodatki), Ekološko pomembna območja, Zavarovana območja, Naravne vrednote, Ramsarska mokrišča, Biosferni rezervati, UNESCOVA naravna dediščina in IBA območja. Stanje kazalnikov spremlja naročnik in sicer je potrebno vsake štiri leta preveriti stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP ROK. Spremljanje stanja naj izvajajo usposobljeni strokovnjaki biologi z večletno prakso priprave okoljskih poročil in monitoringov. Pregled vplivov na naravo in biotsko raznovrstnost po podprogramih: Zbiranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. Podprogram na naravo nima neposrednega vpliva, zmanjšuje pa število črnih odlagališč, ki bi lahko negativno vplivala na naravo. 5 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Recikliranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. S pomočjo recikliranja komunalnih odpadkov se bo zmanjšala količina odloţenih odpadkov in s tem vpliv na naravo – vpliv bo pozitiven. Energetska predelava komunalnih odpadkov; vpliv je nepomemben, ocena A. Natančne lokacije postavitve objektov za energetsko predelavo komunalnih odpadkov še niso znane. Postavitev objektov je predvidena v urbanih oz. industrijskih območjih, saj mora imeti objekt za energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja. Na urbanih oz. industrijskih območjih praviloma ni naravovarstveno pomembnih območij, zato bistvenih vplivov podprograma na naravo ne pričakujemo. Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; postavitev novih odlagališč ali drugih objektov na naravovarstveno pomembna območja lahko trajno, neposredno in posredno vpliva na ta območja. Na območju bodo trajno uničeni habitati vrst in habitatni tipi. Objekti za obdelavo in odlaganje vnašajo hrup in nemir na območje kar negativno vpliva predvsem na ptice in velike sesalce. Zaradi svetlobnega onesnaţevanja ob osvetljevanju odlagališč so moţni negativni vplivi na nočno aktivne ţuţelke in njihove plenilce (netopirje). Na favno območja bo vplivala tudi ograja okrog odlagališča, ker bo onemogočala prosto gibanje večjim ţivalim. Odlagališča predstavljajo nekaterim vrstam ţivali (ptice iz druţine vranov in galebov, lisice, podgane, insekti itd.) obilen vir hrane, ki se zato lahko preveč razmnoţijo. Če se bodo neočiščene vode iz objektov za obdelavo in odlaganje spirale v vodotoke, je moţen tudi negativen vpliv na vodne organizme. V primeru umeščanja objektov v varovana območja je potrebna temeljita presoja vplivov na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe. Na zavarovanih območjih in naravnih vrednotah je potrebno ob tem upoštevati tudi akt o zavarovanju in ohranjati vitalni del zavarovanega območja ali naravne vrednote. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov je izvedba podprograma sprejemljiva (ocena C). Kulturna dediščina Slovenijo in njene regije označuje raznovrstnost in razpršenost dediščine ter pojav določenih značilnosti "v serijah", npr. sakralnih objektov, lesene etnološke stavbne dediščine, kulturne krajine in dediščinskih prvin, vezanih na zgodovinske dogodke. V Registru kulturne dediščine Ministrstva za kulturo (RKD, stanje na dan 11. 3. 2011) je zavedeno 31.438 enot dediščine, od tega 22.356 enot stavbne dediščine, 1.353 enot naselbinske dediščine, 227 enot kulturne krajine, 243 enot vrtnoarhitekturne dediščine, 4.153 enot memorialne dediščine, 3.183 enot arheološke dediščine, 40 enot zgodovinske krajine in 126 enot druge dediščine. Območja dediščine zavzemajo skupno pribliţno 12 % površine Slovenije. Za spremljanje stanja kulturne dediščine je predlagan kazalnik: - ogroţenost kulturne dediščine (po metodi "English heritage lestvice"). Stanje kazalnikov spremlja naročnik in sicer je potrebno vsake štiri leta preveriti stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Spremljanje stanja naj izvajajo usposobljeni strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine. Pregled vplivov na kulturno dediščino po podprogramih: Zbiranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. Podprogram na kulturno dediščino nima neposrednega vpliva, zmanjšuje pa število črnih odlagališč, ki bi lahko negativno vplivala na kulturno dediščino. 6 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Recikliranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. S pomočjo recikliranja komunalnih odpadkov se bo zmanjšala količina odloţenih odpadkov in s tem tudi vpliv na kulturno dediščino – vpliv bo pozitiven. Energetska predelava komunalnih odpadkov; vpliv je nepomemben, ocena A. Natančne lokacije postavitve objektov za energetsko predelavo komunalnih odpadkov še niso znane. Postavitev objektov je predvidena v urbanih oz. industrijskih območjih, saj mora imeti objekt za energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja. Na teh območjih objektov kulturne dediščine navadno ni, zato bistvenih vplivov podprograma na kulturno dediščino ne pričakujemo. Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vpliv podprograma bodo prisotni predvsem zaradi fizičnega posega v času gradnje in pojavnosti objektov za obdelavo in odlaganje v značilni podobi objektov in območij kulturne dediščine v širšem prostoru. Na moţnih lokacijah za obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov praviloma ni registriranih območij kulturne dediščine. Izjema so le CERO Gajke, CERO Globoko in CERO Logatec, ki se nahajajo na območju kulturne dediščine oz. v njeni neposredni bliţini. Na teh območjih je potrebno izvedbo posegov prilagoditi kulturni dediščini in se s tem izogniti negativnim vplivom. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov je izvedba podprograma sprejemljiva (ocena C). Podnebni dejavniki V izhodiščnem letu so bili izpusti TGP v Sloveniji 20,35 milijona ton CO2 ekv, 8% zmanjšanje pa pomeni, da slovenski izpusti v obdobju 2008–2012 v povprečju ne bodo smeli preseči 18,73 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto. Skoraj tretjina slovenskih izpustov TGP nastane pri pridobivanju elektrike in toplote. V prometu, ki je bil v letu 2007 s 26% naš drugi največji vir izpustov TGP, deleţ še vedno narašča in je po nekaterih pokazateljih tudi zaradi tranzitnega prometa trenutno neobvladljiv. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se izpusti povečali za 174%, večinoma je to posledica povečanja osebnega in tovornega (zlasti tranzitnega) prometa. Zaradi cestnega prometa se celotni izpusti TGP v zadnjih dveh letih povečujejo za več kot odstotek letno, kar izniči prizadevanja za zmanjšanje izpustov TGP v vseh drugih sektorjih. Najbolj zaskrbljujoč je porast izpustov v tranzitu preko Slovenije, ki se je izrazito povečal po vstopu Slovenije v EU. V letu 2004 so na podlagi ocene prodanega goriva tujcem izpusti CO 2 v tranzitu znašali ţe 490.000 ton, kar predstavlja 12% celotnih izpustov iz prometa. V Operativnem programu zmanjševanja izpustov TGP (OP TGP-1) so opredeljeni ključni instrumenti in obveznosti posameznih sektorjev, ki bodo ob njihovem doslednem izvajanju omogočili, da Slovenija doseţe 8% zmanjšanje izpustov do leta 2012. S sprejemom evropske zakonodaje v okviru podnebno energetskega zakonodajnega sveţnja EU se ukrepom sprejetim s tem operativnim programom pomen dodatno poveča, saj je dosledno izvajanje načrtovanih ukrepov za izpolnitev Kjotskega protokola nujen pogoj tudi za izpolnitev obveznosti podnebno energetskega zakonodajnega sveţnja. S podnebno energetskim zakonodajnim sveţnjem EU je v trgovalnem sektorju v EU, v katerega je vključena vsa slovenska proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, predvideno zmanjšanje emisije CO2 skupaj za 21%, v netrgovalnem sektorju pa je v skladu z Odločbo 406/2009/ES o »najmanjšem prispevku drţav članic za doseganje zaveze zmanjšanja emisij TGP v Skupnosti v obdobju 2013–2020 za emisije TGP« za Slovenijo dovoljen porast emisije CO2 do leta 2020 največ za +4% glede na izhodiščno obdobje 2005-2006. 7 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Pregled vplivov na podnebne dejavnike po podprogramih: Zbiranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma zbiranja komunalnih odpadkov na podnebne dejavnike je nepomemben, ocena A. Recikliranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na podnebne dejavnike je nepomemben, ocena A. Energetska predelava komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov na podnebne dejavnike je nepomemben, ocena A. Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vpliv podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na podnebne dejavnike je pomemben in je je ocenjen kot bistven vpliv (ocena C). Edini omilitveni ukrep zmanjševanja emisije TGP iz odlagališč odpadkov je preprečevanje oziroma zmanjševanje odlaganja biološko razgradljivih odpadkov. Krajina Slovenske krajine so po morfoloških značilnostih zelo raznolike, kar je posledica naravnih razmer, razgibane morfologije, različnih podnebnih območij in človekovih vplivov, zlasti rabe prostora, zgodovinskega razvoja in različnosti kulturnih okolij. Temeljna značilnost slovenskih krajin je zato velika pestrost in raznolikost krajinskih vzorcev. V Sloveniji razlikujemo pet osnovnih krajinskih območij, ki jih opredeljujeta predvsem podnebje in geološka osnova - Alpske krajine, Predalpske krajine, Subpanonske krajine, Kraške krajine notranje Slovenije in Primorske krajine. Strategija prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje 71 krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. To so območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami. Skupna površina območij je 3.410 km2. V nekaterih prostorskih aktih občin so opredeljena tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na lokalni ravni. Izjemne krajine Slovenije predstavljajo izbor redkih, enkratnih slovenskih krajin, ki izstopajo z eno ali več posebej vrednimi značilnostmi. Opredeljenih je 93 izjemnih krajin s skupno površino 233 km2. Za spremljanje stanja krajine sta predlagana kazalnika: - ohranjenost krajinskih značilnosti, - ohranjenost in celovitost krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in izjemnih krajin. Stanje kazalnikov spremlja naročnik in sicer je potrebno vsake štiri leta preveriti stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Spremljanje stanja naj izvajajo usposobljeni strokovnjaki s področja varstva krajine. Pregled vplivov na krajino po podprogramih: Zbiranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. Podprogram na krajino nima neposrednega vpliva, zmanjšuje pa število črnih odlagališč, ki bi lahko negativno vplivala na krajino. 8 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Recikliranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. S pomočjo recikliranja komunalnih odpadkov se bo zmanjšala količina odloţenih odpadkov in s tem tudi vpliv na krajino – vpliv bo pozitiven. Energetska predelava komunalnih odpadkov; vpliv je nepomemben, ocena A. Natančne lokacije postavitve objektov za energetsko predelavo komunalnih odpadkov še niso znane. Postavitev objektov je predvidena v urbanih oz. industrijskih območjih, saj mora imeti objekt za energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja. Ta območja z vidika krajine nimajo večjega pomena, zato bistvenih vplivov podprograma na krajino ne pričakujemo. Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; odlagališče komunalnih odpadkov na splošno vpliva na krajino zaradi fizičnega uničenja krajinskih prvin ter zaradi spremembe krajinske slike, ki se lahko odraţa tudi na širšem območju odlagališča. Ob ustrezni prostorski ureditvi območij je izvedba podprograma sprejemljiva (ocena C). Zdravje Vplivi na zdravje zaradi emisije onesnaţeval v zrak, zaradi nastajanja odpadkov in zaradi rabe oziroma onesnaţevanja voda so vključeni v ocene vplivov na zrak, naravne vire in vode. V tem Okoljskem poročilu pa sta posebej obdelani oceni vplivov na zdravje zaradi: - emisije hrupa, ki nastaja pri prevozu komunalnih odpadkov zaradi zbiranja in predaje prevzetih komunalnih odpadkov v obdelavo, emisije neprijetnega vonja, ki nastaja zaradi obdelave biološko razgradljivih odpadkov, emisije onesnaţeval v zrak, ki nastaja zaradi energetske predelave gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov v seţigalnicah, in emisije onesnaţeval z odvajanjem izcedne vode iz odlagališč obdelanih komunalnih odpadkov v vodna telesa, ki so namenjena oskrbi s pitno vodo. Pregled vplivov na zdravje zaradi emisije neprijetnega vonja: Zbiranje komunalnih odpadkov; vpliv podprograma zbiranja komunalnih odpadkov na zdravje zaradi hrupa, ki nastaja pri prevozu komunalnih odpadkov v postopkih zbiranja in predaje prevzetih komunalnih odpadkov v obdelavo, je ocenjen kot nebistven (ocena B). Recikliranje komunalnih odpadkov; vplivi podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zdravje so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov se ne umeščajo bliţje kot 350 m od stavb z varovanimi prostori. Energetska predelava komunalnih odpadkov; vplivi podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na zdravje so zaradi emisije onesnaţeval v zrak, ki nastaja zaradi energetske predelave gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov v seţigalnicah, pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vplivi podprograma obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na zdravje so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Pri umeščanju MBO naprave in odlagališča obdelanih mešanih komunalnih odpadkov v prostor je treba: 9 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - zaradi zmanjšanja vplivov emisije neprijetnega vonja zagotoviti najmanj 350 m oddaljenost MBO naprave oziroma 300 m oddaljenost odlagališča od stavb z varovanimi prostori (merjeno od zunanje meje območja MBO naprave odnosno območja odlagališča), zaradi preprečevanja vplivov emisije onesnaţeval z odvajanjem izcedne vode iz odlagališč v vode upoštevati predpisane ukrepe v zvezi z umeščanjem odlagališč na vodovarstvenih območjih in predpisane prepovedi umeščanja odlagališč na poplavnem območju in na območju z močno razpokano kamninsko podlago, dobro vodno prepustnostjo in nedoločljivimi tokovi podzemne vode. Materialne dobrine Z ocenjevanjem vplivov na materialne dobrine se ocenjuje vplive ukrepov OP RKO na obstoječe pravice subjektov do materialnih dobrin, kot so nepremičnine in zemljišča, katerih uporabnost in vrednost umeščanje večjih objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki razvrednoti. Pregled vplivov na materialne dobrine po podprogramih: Zbiranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma zbiranja komunalnih odpadkov na materialne dobrine je nepomemben, ocena A. Recikliranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na materialne dobrine je nepomemben, ocena A. Energetska predelava komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov na materialne dobrine je nepomemben, ocena A. Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vplivi podprograma obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na materialne dobrine so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). 1.2 Vrednotenje vplivov scenarijev OP RKO V vrednotenje vplivov in medsebojno primerjavo so v okoljskem poročilu obravnavani štirje scenariji OP RKO, ki se razlikujejo po številu odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov in po intenziteti recikliranja in ponovni uporabi biološko razgradljivih frakcij komunalnih odpadkov. Vplivi na okolje obravnavanih scenarijev OP RKO so ocenjeni za obdobje 2011-2030. Vsi obravnavani scenariji OP RKO izpolnjujejo okoljske cilje, ki so s tem Okoljskim poročilom opredeljeni kot relevantni okoljski cilji za celovito presojo vplivov na okolje scenarijev OP RKO, predvsem pa vsi obravnavani scenariji OP RKO izpolnjujejo v letu 2020 cilje o recikliranju komunalnih odpadkov in cilje o odlaganju biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES odnosno Direktivo 1999/31/ES. 10 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 1.3 Ocena sprejemljivosti scenarijev OP RKO za okolje Glede vplivov na okolje v obdobju 2010-2030 in glede na dolgoročne posledice zaradi izvajanja ukrepov OP RKO je za okolje najbolj sprejemljiv scenarij z oznako EKON_INT, to je scenarij po katerem je predvideno: - - odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 na štirih novih oziroma razširjenih odlagališčih (CERO Gorenjska, CERO Stara Gora, Cero Dolenjska, CERO Dobrova, CERO Ljubljana) in na enem obstoječem odlagališču (CERO Celje), in intenzivno recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov. Glede na sprejemljivost vplivov na okolje scenariju z oznako EKON_INT sledi scenarij z oznako EKON_REF, katerega vplivi na onesnaţevanja tal, zraka in voda ter vplivi na podnebne dejavnike so zaradi manj intenzivne obdelave ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov večji od vplivov prvo uvrščenega scenarija z ozanko EKON_INT. Scenariju EKON_REF glede sprejemljivosti na okolje sledita scenarij z oznako DRUŢB_INT in na to scenarij z oznako DRUŢB_REF. Scenarija z oznako DRUŢB_INT in DRUŢB_REF sta manj sprejemljiva z vidika vplivov na okolje od scenarijev z oznako EKON_INT in EKON_REF, ker predvidevata odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 na sedmih namesto štirih novih oziroma razširjenih odlagališčih (CERO Gorenjska, CERO Stara Gora, Cero Dolenjska, CERO Dobrova, CERO KOCEROD, CERO Zasavje in CERO Puconci) in na dveh obstoječih odlagališčih (CERO Celje in CERO Ljubljana). 1.4 Čezmejni vpliv Čezmejni vplivi izvajanja ukrepov OP RKO niso ugotovljeni, ker je predvidena umestitev v prostor MBO naprav, odlagališč komunalnih odpadkov ter naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij, izločenih v MBO napravah iz mešanih komunalnih odpadkov, na lokacijah, ki so več kot 5 km zračne razdalje oddaljene od najbliţje meje s sosednjimi drţavami. Na razdalji 5 km se koncentracija onesnaţeval, ki nastajajo zaradi obratovanja odlagališč, MBO naprav in naprav za energetsko predelavo komunalnih odpadkov tako razredčijo, da ne povzročajo nobenega merljivega vpliva dodatnega onesnaţevanja zunanjega zraka na območju sosednjih drţav. Najbliţe mejam s sosednjimi drţavami so odlagališča CERO Gorenjska, CERO ZMES in CERO Puconci, katerim je najbliţja meja s sosednjo Avstrijo, ter odlagališče CERO Stara Gora, ki je blizu meje z Italijo. 11 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 2 Uvod Ministrstvo za okolje in prostor je v skladu z ReNPVO in zaradi izvrševanja Direktive 2008/98/ES kot pristojno ministrstvo za okolje pripravilo predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: OP RKO). Ker se OP RKO se uvršča med načrte in programe, ki imajo pomemben vpliv na okolje, je treba v skladu z Direktivo 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje pred njegovim sprejemom v postopku celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: CPVO) presoditi posledice vplivov v OP RKO načrtovanih ukrepov na okolje in se opredeliti do tistih, ki so zaradi vplivov na okolje nesprejemljivi. To Okoljsko poročilo navaja ugotovitve iz ocenjevanja vplivov ukrepov OP RKO na okolje in je namenjeno: - - javni obravnavi o vprašanjih v zvezi z moţnimi vplivi na okolje izvedbe ukrepov iz predloga OP RKO, obrazloţitvi odločitve Vlade Republike Slovenije o končnem predlogu OP RKO, izogibanju, omilitvi in zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje zaradi izvajanja ukrepov OP RKO, kadar je to mogoče, in sporočanju ter spremljanju škodljivih učinkov vplivov na okolje in zagotavljanju hitrega in učinkovitega posvetovanja pristojnih organov in javnosti v okviru postopka CPVO o katerem koli vidiku vplivov izvedbe OP RKO na okolje, zdravje ljudi ter varstvo kulturne dediščine in krajine, ki je opredeljen v tem Okoljskem poročilu ali predlogu OP RKO. V Okoljskem poročilu so opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi na okolje izvedbe ukrepov OP RKO zaradi doseganja ciljev varstva okolja do leta 2020, ki so v zvezi z recikliranjem komunalnih odpadkov določeni v Direktivi 2008/98/ES in v zvezi z zmanjšanjem količin odloţenih biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov v Direktivi 1999/31/ES. Opisane so tehnike ravnanja s komunalnimi odpadki, ki so opredeljene v OP RKO za ravnanja s komunalnimi odpadki, in ovrednoteni so njihovi vplivi na okolje. V okoljskem poročilu je opisana in glede vplivov na okolje ovrednotena moţni scenarij ravnanja s komunalnimi odpadki, pri kateri je za doseganje enakih ciljev varstva okolja predvideno manjše število odlagališč in naprav za MBO mešanih komunalnih odpadkov s tem, da so pri vrednotenju vplivov na okolje upoštevane geografske značilnosti območij, na katerih se načrtuje nadaljevanje odlaganja odpadkov oziroma kjer se predvideva gradnja novih MBO naprav in novih odlagališč odpadkov. Izvedba OP RKO pomembno vpliva na okolje ne samo zaradi neposrednih vplivov emisije onesnaţeval iz naprav za obdelavo komunalnih odpadkov (kompostarne, MBO naprave, naprave za energetsko predelavo RDF in odlagališča), ampak predvsem zaradi posrednih vplivov, ki jih lahko obdelava komunalnih odpadkov pomeni za trajnostno rabo obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov ter ohranjanju narave, pri nekaterih umestitvah naprav za obdelavo komunalnih odpadkov v prostor pa tudi kulturni dediščini, kulturni krajini in varstvu človekovega zdravja. V okoljskem poročilu je opredeljen potreben način spremljanja vplivov izvedbe OP RKO na okolje, pri izdelavi okoljskega poročila pa so upoštevana naslednja pomembna okoljska izhodišča: - cilji varstva okolja v zvezi z odlaganjem biološko razgradljivih odpadkov, - cilji varstva okolja v zvezi z recikliranjem posameznih vrst odpadkov, - stanje okolja in njegovih delov, vključno z obstoječimi obremenitvami na vplivnih območjih načrtovanih MBO naprav ter obstoječih in načrtovanih odlagališč, - obveznosti mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja z emisijo TGP, 12 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - 2.1 varstvena, varovana in zavarovana območja, na katerih je zaradi ohranjanja narave, varstva voda in kulturne dediščine predpisan poseben pravni reţim, in območja, ogroţena zaradi poplav in z njimi povezane erozije, na katerih zaradi moţnih posledic naravne nesreče MBO ali odlaganje komunalnih odpadkov nista sprejemljivi. Pomembni razlogi za pripravo OP RKO OP RKO je pripravilo ministrstvo, pristojno za okolje, zaradi izvedbe Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja ter zaradi izvrševanja obveznosti iz mednarodnih pogodb v zvezi z zmanjšanjem emisije TGP in izvrševanja predpisov Evropske Unije na področju ravnanja z odpadki (v nadaljnjem besedilu: EU). OP RKO v skladu z zakonom o varstvu okolja sprejeme vlada Republike Slovenije. V OP RKO so za obdobje 2011-2020 razčlenjeni cilji, usmeritve in naloge na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, ki so namenjene recikliranju, drugi predelavi in odstranjevanju komunalnih odpadkov na odlagališčih. Glavni cilj in namen OP RKO je prikazati obstoječe stanje v RS na področju ravnanja s komunalnimi odpadki in na osnovi analiz stanja ter ob upoštevanju ciljev zakonodaje EU, nakazati potrebne ukrepe za dosego nacionalnih ciljev. Glede na dejstvo, da se v Sloveniji komunalni odpadki še vedno preteţno odlagajo (več kot 70%), je potrebno storiti vse, da se tako ravnanje ustavi in komunalne odpadke preusmeri z odlagališč v druge postopke, prednostno v recikliranje. Z OP RKO je potrebno doseči, da bodo izvajalci občinskih gospodarskih javnih sluţb zbiranja komunalnih odpadkov zavestno sprejeli dejstvo, da mora biti odlaganje komunalnih odpadkov izhod v sili in le skrajni ukrep glede ravnanja z njimi. Osnovna usmeritev mora biti čim večji deleţ ponovne uporabe in recikliranja komunalnih odpadkov ter ločeno zbiranje na izvoru, seveda ob upoštevanju realnih omejitev in zagotavljanju učinkovite predelave ločeno zbranih frakcij. Strateške odločitve v OP RKO izhajajo iz Tematske strategije o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov, ki jo je Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Komisija) sprejela decembra 2005. S tematsko strategijo je zastavljen dolgoročni cilj EU, da postane gospodarsko in okoljsko učinkovita druţba recikliranja, katere cilj je izogniti se nastajanju odpadkov in uporabiti odpadke kot vire. Takšna usmeritev naj bi prispevala k temu, da se tokovi odpadkov preusmerijo stran od odlaganja, v razne oblike predelave, da se poveča deleţ in izboljšajo tehnologije recikliranja, ter deleţ kompostiranja in predelave odpadkov v energetske namene. OP RKO opredeljuje kot glavno usmeritev ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji ločeno zbiranje odpadkov na izvoru in učinkovita obdelavo (mehanska, biološka, termična) preostanka odpadkov po ločenem zbiranju ter, v primeru posameznih tokov odpadkov, razširjena odgovornost proizvajalca izdelkov, iz katerih nastanejo komunalni odpadki. OP RKO sledi sodobnim trendom ravnanja s komunalnimi odpadki v EU, ter upošteva izkušnje dosedanjega razvoja ravnanja z odpadki v širšem prostoru in obstoječe stanje v Sloveniji. OP RKO temelji na okolju prijaznem ravnanju s komunalnimi odpadki, ki pa je lahko okoljsko in ekonomsko učinkovito in racionalno le pri razmeroma velikih količinah odpadkov. Z velikostjo oziroma večanjem zmogljivosti naprav padajo stroški na enoto obdelanega odpadka, res pa je, da se zaradi tega se povečujejo finančni in zunanji okoljski stroški transporta do teh naprav. Praviloma so tako finančni kot zunanji okoljski stroški transporta v primerjavi s stroški predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov nizki, zato morajo biti obdelovalne zmogljivosti naprav za obdelavo komunalnih odpadkov razmeroma visoke. Izdelava predloga OP RKO in njegovega Okoljskega poročila sta potekali sočasno. Okolju sprejemljivejši ukrepi oziroma variante ukrepov predloga OP RKO so bile razvite z uporabo za okolje 13 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki sprejemljivih tehnik, vključno z upoštevanjem informacij o okoljskih izhodiščih in tehničnih omejitvah, z namenom da se opredeli območja, ki so za prostorsko umestitev naprav za obdelavo komunalnih odpadkov sprejemljiva za okolje. V postopku CPVO so se opredelili okoljski cilji, ki se nanašajo na devet vidikov vplivov na okolje, zdravje ljudi ter varstvo kulturne dediščine in krajine (vplivi na naravne vire, zrak, vode, naravo, kulturno dediščino, podnebne dejavnike, krajino, zdravje in materialne dobrine), pri čemer so bili obravnavane posledice vplivov vsakega od ukrepov iz OP RKO. V celotnem postopku CPVO je bilo opravljeno posvetovanje z deleţniki. To je vključevalo predhodna posvetovanja s pristojnimi organi (ministrstvo, pristojno za zdravje, kmetijstvo, gospodarstvo in okolje in prostor) ter nosilci razvoja in izvajanja dejavnosti na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. V tem Okoljskem poročilu so opredeljene usmeritve za nadaljnje načrtovanje ukrepov OP RKO (prostorsko načrtovanje ali podrobnejše načrtovanje za posamezne segmente ukrepov OP RKO) ter omilitveni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri takem načrtovanju. 2.2 Ključna dejstva o OP RKO Skladno z zakonom o varstvu okolja in Direktivo 2008/98/ES vsebuje OP RKO: - - - analizo trenutnega stanja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji, ukrepe, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, oceno doseganja okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES in Direktive 1999/31/ES, opis vrst, količin in izvora komunalnih odpadkov, ki nastajajo v Sloveniji, oceno razvoja tokov komunalnih odpadkov v prihodnosti, opis obstoječega sistema zbiranja komunalnih odpadkov in glavne naprave za njihovo pripravo za predelavo, vključno z recikliranjem, ter odstranjevanje, vključno z vsemi posebnimi ureditvami za ločene frakcije komunalnih odpadkov, ki jih ureja zakonodaja, oceno potrebe po novih sistemih zbiranja, zaprtju obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov in izgradnji dodatnih naprav za kompostiranje kuhinjskih odpadkov, naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov in odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov ter ostankov predelave ločenih frakcij komunalnih odpadkov ter opis z njimi povezanih naloţb v infrastrukturo ravnanja s komunalnimi odpadki, informacije o lokacijskih merilih za določitev območja in zmogljivosti bodočih večjih naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, potrebnih za izvajanje javne sluţbe, informacije o finančnih merilih za izgradnjo večjih naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, potrebnih za izvajanje javne sluţbe, opis politik ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z načrtovanimi tehnologijami in metodami za ravnanje s komunalnimi odpadki, in opis politik pri ravnanju z blatom iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav, za katere se bodo uporabljale predvidoma iste naprave za kompostiranje in energetsko predelavo, kot pri ravnanju s komunalnimi odpadki. OP RKO vsebuje tudi: - organizacijske vidike, povezane z ravnanjem s komunalnimi odpadki, vključno z opisom dodelitve pristojnosti med javnimi in zasebnimi akterji, ki izvajajo ravnanje s komunalnimi odpadki, 14 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki oceno uporabnosti in primernosti uporabe ekonomskih instrumentov za odpravljanje različnih teţav, povezanih s komunalnimi odpadki, uporabo kampanj za ozaveščanje in obveščanje širše javnosti, opis načrtovanja in izvajanja sanacijskih ukrepov na območjih močno obremenjenega okolja zaradi odmetavanja komunalnih in drugih odpadkov. - Tabela 1: Ključna dejstva o Operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki. Odgovornost: Pripravo predloga OP RKO vodi Ministrstvo za okolje in prostor Ime programa: Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Postopek odločanja: Namen programa: OP RKO sprejme Vlada na predlog ministra, pristojnega za okolje OP RKO je strateški dokument, katerega cilj je zastaviti ukrepe za splošno izboljšanje okolja in kakovosti ţivljenja ter varstvo naravnih virov v skladu z izhodišči ReNPVO zaradi izvrševanja obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, strategij, programov in predpisov Evropske Skupnosti, ki se nanašajo na oblikovanje programov na področju varstva okolja. OP RKO sledi strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanje nastajanja odpadkov dajejo ponovni uporabi in recikliranju prednost pred energetsko predelavo odpadkov, če in kjer sta to najboljši ekološki moţnosti. Gre za redno pripravo operativnega programa varstva okolja, ki jo predpisuje zakon o varstvu okolja. Operativni program šteje za drţavni načrt ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga morajo Drţave članice sprejeti za posamezno vrsto ali kombinacijo odpadkov in za njeno celotno ozemlje. S tem operativnim programom so v skladu z Direktivo 2008/98/ES: prikazani rezultati analize trenutnega stanja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, opredeljeni ukrepi, ki naj se sprejmejo za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov, in izdelane ocene, kako bodo v pomoč pri izvajanju ciljev in določb, predvsem Direktive 2008/98/ES in Direkive 1999/31/ES. Razlog za pripravo: Predmet: Okolju sprejemljivo ravnanje s komunalnimi odpadki ob upoštevanju ciljev ohranjanja naravnih virov. Obdobje načrtovanja: 2010 do 2030 Območje: Republika Slovenija 2.3 Cilji podprogramov OP RKO in opis ukrepanja Ukrepi OP RKO so razvrščeni v tri podprograme, za katere so v OP RKO opredeljeni: - - strategija podprograma: cilji podprograma, ključna področja ukrepanja v podprogramu, usmeritve, ključni elementi podpornega okolja; podporno okolje oz ukrepi politike ravnanja s komunalnimi odpadki: naloge, roki za izvedbo, sredstva, odgovornosti oz nosilec; ukrepi na področju zagotavljanja infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki se razlikujejo glede na podprogram: navedeni so ključni projekti, ki jih bodo izvajale občine oziroma skupnosti več občin ter drţava; financiranje. 15 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Podprogrami OP RKO so navedeni v spodnji tabeli, ki shematsko navaja vsebino OP RKO. Obdobje načrtovanja OP RKO je 2011 do 2030 s tem, da so izvedbeni mehanizmi osredotočeni zlasti na obdobje do leta 2020. Tabela 2: Vsebina Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki 2011 – 2030. VSEBINA OP RKO I. UVOD 1. Zakonodajno ozadje Evropske Unije II. OKOLJSKI CILJI OP RKO II-a. PODPROGRAM: ZBIRANJE, PONOVNA UPORABA IN RECIKLIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV 1 Najmanjši deleţi in letne količine ponovne uporabe in recikliranja 2 Infrastruktura za zbiranje komunalnih odpadkov 3 Infrastruktura za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov 4 Spodbujanje hišnega kompostiranja in ponovne uporabe II-b. PODPROGRAM: ENERGETSKA PREDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV 1 Letna količina energetsko predelanih komunalnih odpadkov 2 Infrastruktura za energetsko predelavo komunalnih odpadkov II-c. PODPROGRAM: OBDELAVA IN ODLAGANJE OBDELANIH MEŠABIH KOMUNALNIH ODPADKOV 1 Letna količina odloţenih biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov 2 Infrastruktura za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov 3 Infrastruktura za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov III. SESTAVA, KOLIČINA IN IZVOR NASTAJANJA KOMUNALNIH ODPADKOV 1 Trenutna sestava in količina komunalnih odpadkov 2 Predvidena sestava in količina komunalnih odpadkov 3 Izvor nastajanja komunalnih odpadkov IV. OCENA RAZVOJA TOKOV KOMUNALNIH ODPADKOV V PRIHODNOSTI V. OBSTOJEČA INFRASTRUKTURA ZBIRANJA IN OBDELAVE KOMUNALNIH ODPADKOV 1 Obstoječa infrastruktura zbiranja komunalnih odpadkov 2 Sistemi za ravnanje z odpadki na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalcev VI. POTREBE PO DODATNI INFRASTRUKTURI ZA ZBIRANJE IN OBDELAVO KOMUNALNIH ODPADKOV VII. MERILA ZA DOLOČITEV BODOČE INFRASTRUKTURE 1 Lokacijska merila za infrastrukturo zbiranja, zbirne centre, kompostarne, odlagališča in naprave za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov¸, 2 Finančna merila za infrastrukturo ravnanja s komunalnimi odpadki VIII. POLITIKE RAVNANJA S KOMUNALNI MI ODPADKI IX. RAVNANJE Z BLATOM IZ KOMUNALNIH IN SKUPNIH ČISTILNIH NAPRAV 16 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 2.4 Sestavine okoljskega poročila V posameznem poglavju Okoljskega poročila so določene naslednje vsebine: 1. poglavje "Povzetek" - vsebuje povzetek postopka celovite okoljske presoje in ugotovitve; 2. poglavje "Uvod" - obravnava ozadje za pripravo predloga OP RKO, sestavine in vsebino Okoljskega poročila in vire podatkov; 3. poglavje "Metodologija celovite presoje vplivov na okolje" - pojasnjuje pristop pri izvajanju CPVO ukrepov OP RKO; 4. poglavje "Zakonodajni okvir in povezava z drugimi programi"- povzema zakonodajni okvir CPVO in opredeljuje povezave z drugimi programi; 5. poglavje "Opis in vrednotenje vplivov OP RKO na okolje" - opredeljuje nabor okoljskih vplivov, ki jih lahko poveţemo z izvajanjem ukrepov OP RKO; 6. poglavje "Okoljska izhodišča" - povzema glavne značilnosti obstoječega stanja okolja, pomembnega za CPVO in opredeli verjeten razvoj v odsotnosti izvajanja načrtovanih ukrepov OP RKO; 7. poglavje "Okoljski cilji" - predstavlja okoljske cilje, ki so uporabljeni za presojo podprogramov OP RKO; 8. poglavje "Opis vplivov podprogramov OP RKO" – opisuje vplive podprogramov OP RKO na okolje glede na zastavljene okoljske cilje; 9. poglavje »Čezmejni vplivi« - navede razloge o tem, da izvedba ukrepov OP RKO ne povzroča čezmejnih vplivov; 10. poglavje "Vrednotenje vplivov podprogramov OP RKO in omilitveni ukrepi" - obravnava ocenjevanje vplivov na okolje posameznih podprogramov OP RKO in priporoča pristope k zmanjševanju oziroma omilitvi vplivov na okolje; 11. poglavje "Vrednotenje vplivov in medsebojna primerjava obeh scenarijev OP RKO"; 12. poglavje "Monitoring vplivov in priporočila za nadaljnje izvajanje ukrepov"; 13. poglavje "Viri". Tekstualne in grafične priloge Okoljskega poročila. 2.5 Zakonodajno ozadje CPVO CPVO je zahteva po presoji vplivov na okolje na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09-ZPNačrt-A in 108/09), ki prenaša v slovenski pravni red Direktivo EU 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. Namen postopka CPVO je, da se v pripravo ukrepov OP RKO vključi okoljske vidike v zgodnji fazi ter na celovit način preveri morebitno ogroţenost doseganja okoljskih ciljev. 17 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 2.6 Nadaljnja obravnava okoljskega poročila To Okoljsko poročilo je na voljo za posvetovanje in je predano pristojnim organom, in sicer ministrstvu, pristojnemu za okolje, ki ga v skladu z zakonom pošlje ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojne za posamezne zadeve varstva okolja, varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine, varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne krajine, in jih pozove, da v 21 dneh ministrstvu pošljejo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje s stališča njihove pristojnosti. 2.7 Obseg okoljskega poročila V tekstualni prilogi 1 tega Okoljskega poročila, so v tabeli razvrščeni posamezni ukrepi OP RKO glede na potrebo po presoji vplivov na okolje v štiri skupine in sicer v ukrepe OP RKO, katerih: - vplive je treba presojati, ker gre za nove ukrepe ali ker vplivi njihove izvedbe niso bili vrednoteni, - vplive ni treba presojati, ker so bili predhodno ţe presojani, in za katere je bilo v presoji vplivov na okolje ugotovljeno, da je njihova izvedba za okolje, zdravje ljudi ali kulturno dediščino oziroma krajino sprejemljiva, - vplivi se trenutno presojajo, in - vplive zaradi nepomembnosti učinka na posamezni del okolja, zdravje ljudi ali kulturne dediščine oziroma krajine, v okviru te celovite presoje ni potrebno oceniti. Za razvrščanje ukrepov OP RKO glede na potrebo po presoji vplivov na okolje so uporabljene naslednje oznake: - “ţe ” vpliv ukrepa je bil ocenjen kot sprejemljiv na podlagi ţe izvedene presoje vplivov na okolje, - “da” vpliv je treba oceniti, - “ne” vpliva zaradi nepomembnosti ni treba oceniti, - “tek” vpliv se trenutno ocenjuje. Iz tabele v tekstualni prilogi 1 tega Okoljskega poročila je razvidno, da je v vsakem od podprogramov OP RKO, razen v podprogramu »Zbiranje, ponovna uporaba in recikliranje komunalnih odpadkov«, eden ali več ukrepov, za katere je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, bodisi, ker gre za nov ukrep, bodisi, ker vplivi ukrepa niso bili predhodno vrednoteni. Celovita presoja vplivov na okolje se za posamezni ukrep OP RKO izvede glede na 9 vidikov glede na vplive na: - naravne vire, vključno z vplivi zaradi nastajanja odpadkov, - zrak, - vode, - naravo, - kulturno dediščino, - podnebne dejavnike, - krajino, - zdravje in - materialne dobrine. V tem Okoljskem poročilu je za posamezni ukrep OP RKO posebej poudarjeno, kateri vplivi na okolje izvedbe ukrepa se presojajo v okviru postopka CPVO drţavnih in medobčinskih (regijskih) 18 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki prostorskih načrtov in kateri v okviru projektne presoje posameznega ukrepa (presoja vplivov na okolje posega v okolje). V tem Okoljskem poročilu so za vsak presojani ukrep OP RKO podani: - opisi pomembnih vplivov, - opisi relevantnih okoljskih izhodišč, ki so upoštevani pri vrednotenju vplivov, - opredelitev okoljskih ciljev, - opis scenatijev izvedbe, - rezultati vrednotenja vplivov izvedbe ukrepov, - ocena kumulativnih vplivov, - predlog omilitvenih ukrepov, - vrednotenje vplivov ukrepov ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in - monitoring vplivov in priporočila za nadaljnje izvajanje ukrepa. Struktura opisa vplivov na okolje je v tem Okoljskem poročilu za ukrepe OP RKO enaka strukturi OP RKO. Opisi vplivov na okolje ukrepov OP RKO so podani v treh (3) sklopih tako, da so v posamezni sklop celovitega presojanja vplivov na okolje vključeni ukrepi iz naslednjih podprogramov OP RKO: - zbiranje, ponovna uporaba in recikliranje komunalnih odpadkov, - energetska predelava komunalnih odpadkov in - obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. Pri ocenjevanju vplivov na okolje so upoštevane moţnosti kumulativnih vplivov na okolje zaradi sočasne gradnje, obratovanja in sočasne razgradnje več objektov. 2.8 Uporabljeni viri Veliko informacij za celovito (strateško) presojanje vplivov na okolje je na voljo iz ţe izvedenih ocen vplivov na okolje za načrte in programe na drugih področjih, ki vključujejo tudi ukrepe OP RKO. Za to Okoljsko poročilo so ključne tudi nekatere informacije iz ţe izvedenih postopkov CPVO oziroma strateških ocen vplivov na okolje, in sicer: - ocene vplivov na okolje, ki je bila izvedena za Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/04), - postopka CPVO, ki je bil izveden za Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 (OP ROPI). 2.9 Presoja sprejemljivosti vplivov OP RKO na varovana območja V skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave (Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10)), je izdelana presoja sprejemljivosti vplivov OP RKO na varovana območja. Presojo sprejemljivosti na varovana območja je treba izdelati za vsak načrt ali program, ki ima sam ali v kombinaciji z drugimi načrti ali programi škodljive vplive na celovitost in funkcionalnost območij Natura 2000 ali zavarovanih območij. Območja Natura 2000 vključujejo: - posebna ohranitvena območja, določena v skladu z Direktivo 92/43/EGS o habitatih, - posebna varstvena območja, določena v skladu z Direktivo 79/409/EGS o pticah. 19 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Zavarovana območja narave so ukrep drţave za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Razlikujemo širša (narodni, regijski, krajinski park) in oţja (strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik) zavarovana območja, na območju katerih veljajo predpisani varstveni reţimi. V okviru presoje sprejemljivosti vplivov OP RKO na varovana območja je bila izdelana ocena vplivov enega od treh podprogramov OP RKO, katerega izvedba bi lahko imela škodljive vplive na varovana območja, in sicer: - podprogram »obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov«: postavitev MBO naprav in odlagališč komunalnih odpadkov. V tem Okoljskem poročilu je presojan program, zato je Okoljsko poročilo izdelano v skladu s 25a členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10), ki se glasi: » Za operativne programe in druge plane ali njihove dele, ki niso plani s področja prostorskega načrtovanja in se iz njihovega opisa tudi s sklepanjem ne da ugotoviti vseh načrtovanih posegov, ker v opisih ni konkretnih lokacij posegov oziroma iz njih ni razvidna dovolj podrobna vrsta posegov, se pri presoji sprejemljivosti matrika iz Priloge 6 tega pravilnika ne izpolni. V tem primeru se za posamezne vsebine iz tega pravilnika podajo strokovne ocene za ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v skladu z določbo prejšnjega člena. Matrika iz Priloge 6 tega pravilnika se mora v takih primerih izpolniti pri presoji sprejemljivosti na ravni podrobnejšega plana ali posega.«. 20 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 3 Metodologija celovite presoje vplivov na okolje 3.1 Nivo strateškega presojanja OP RKO Zaradi določitve obsega celovite presoje vplivov na okolje za OP RKO so v tem Okoljskem poročilu opredeljene naslednje sestavine: - vplivi OP RKO na okolje, ki jih je treba oceniti, - drugi plani in njihovi okoljski cilji ter okoljski standardi, ki imajo vpliv na izvedbo OP RKO, - okoljski cilji, indikatorji in ciljne vrednosti, na podlagi katerih se vrednotijo vplivi OP RKO na okolje, in - scenariji za doseganje ciljev OP RKO. Opredelitev sestavin, s katerimi je določen obseg celovite presoje vplivov na okolje, zlasti pa nabor okoljskih ciljev, s katerimi se vrednotijo vplivi OP RKO na okolje, zavisi od nivoja strateškega odločanja, ki je vključeno v OP RKO. Glede na nivo odločanja se strateški dokumenti uvrščajo med politike, plane in operativne programe, kar je prikazano na sliki 1. Za posamezen nivo strateškega odločanja praviloma veljajo naslednja merila: - politika: strateške odločitve so na nivoju izhodišč in usmeritev za nadaljnje aktivnosti, plan: strateško določi koordinirane in časovno opredeljene ciljev za izvedbo politik, operativni program: določi izvedbo sklopa projektov na opredeljenem območju. OP RKO se v skladu z zakonom o varstvu okolja uvršča med plane, ki jih sprejme vlada Republike Slovenije in s katerim se načrtuje zmogljivost in umestitev infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki v okolje tako, da ti sestavljajo omreţje infrastrukturnih objektov za zagotavljanje ciljev varstva okolja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. OP RKO se po merilih za opredelitev nivoja strateškega odločanja uvršča med operativne programe. Za izvedbo ciljev ravnanja s komunalnimi odpadki so z OP RKO okvirno določene lokacije posameznih objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki, scenariji za doseganje ciljev OP RKO pa se nanašajo na število lokacij naprav MBO in odlagališč in med njimi na nabor tistih lokacij, na katerih bi vplivi zaradi obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov najmanj obremenjevali okolje. 21 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki visok nivo strateškega odločanja CPVO politike najmanj natančne odločitve, široko področje alternativ CPVO plana CPVO operativnega programa ocenjevanje vplivov na lokaciji, najniţji nivo strateškega odločanja strateškega odločanja PVO projekta najbolj natančne odločitve, ozko področje alternativ Slika 1: Nivo strateških odločitev v politikah, planih in operativnih programih. Čeprav so predvidene lokacije objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki v obeh scenarijih OP RKO znane, tako da je v okoljskem poročilu za varstvena, varovana in zavarovana območja v skladu s predpisi ohranjanja narave in kulturne dediščine in varstva voda moţno navesti in opisati vplive ter opredeliti omilitvene ukrepe, so ti vplivi v tem okoljskem poročilu ocenjeni na strateškem nivoju z namenom presoje vplivov na okolje posameznega scenarija ravnanja s komunalnimi odpadki. Za natančnejšo oceno teh vplivov in podrobnejšo opredelitev omilitvenih ukrepov glede na posamezni ukrep ravnanja s komunalnimi odpadki je treba več podatkov o mikro lokaciji objektov in obsegu ravnanja s komunalnimi odpadki na posamezni lokaciji. Okoljsko poročilo za OP RKO predstavlja le osnovo za nadaljnjo, natančnejšo projektno presojo vplivov na ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine in varstva voda na vplivnem območju posameznega objekta infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki. 3.2 Javno naznanilo o celoviti presoji OP RKO Postopek CPVO se za OP RKO izvaja na podlagi odločitve ministrstva, pristojnega za okolje, da je OP RKO načrt oziroma program, za katerega je treba izvesti postopek CPVO. Odločitev o obveznosti izvajanja postopka CPVO za OP RKO je bila objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za okolje. 3.3 Podatki o izhodiščnem stanju okolja Za presojo vplivov na okolje predlaganih ukrepov OP RKO je bil izdelan pregled vseh razpoloţljivih informacij za opredelitev stanja okolja (obstoječega in bodočega. Podatki so pridobljeni predvsem iz 22 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki evidenc informacijskega sistema okolja ter evidenc in drugih baz, vzpostavljenih pri drţavnih organih, ki se nanašajo na kulturno dediščino in varstvo krajine. Razpoloţljive informacije za opredelitev stanja okolja so bile pregledane glede na strateški pomen moţnih vplivov na okolje tako, da so izločene tiste informacije o občutljivosti okolja, ki jih je treba upoštevati v postopku CPVO prostorskega načrta ali v postopku PVO za ukrepe OP RKO, ki so gradnja objektov. 3.4 Podatki o obstoječi infrastrukturi ravnanja s komunalnimi odpadki Ekonomska učinkovitost doseganja ciljev varstva okolja je osrednje izhodišče načrtovanja ukrepov v OP RKO. Za doseganje tega ciljev OP RKO je pomembno, da se vključijo v izvedbo ukrepov vsi obstoječi objekti infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki z določenimi posegi in preureditvami ekonomsko učinkoviteje izpolnijo zahteve varstva okolja iz Direktive 2008/98/ES in Direktive 1999/31/ES, kot pa je gradnja novih objektov te infrastrukture. Predvsem zaradi ekonomske učinkovitosti doseganja ciljev varstva okolja, določenih v Direktivi 1999/31/ES, je s spremembami in dopolnitvami predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov, dana moţnost uporabe obstoječih odlagališč do izgradnje novih centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki in novih odlagališč odpadkov. Gre za obstoječa odlagališča odpadkov, ki v skladu s cilji OP RKO niso predvidena za odlagališča, ki podpirajo obratovanje centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, torej se ne štejejo za nova odlagališča v skladu z OP RKO. Na podlagi sprememb in dopolnitve predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov, lahko upravljavec obstoječega odlagališča, ki se nahaja na območju z močno razpokano kamninsko podlago, z dobro vodno prepustnostjo in z nedoločljivimi tokovi podzemne vode, pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 16. juliju 2009, če: - je za odlaganje odpadkov na obstoječem odlagališču izdano okoljevarstveno dovoljenje z veljavnostjo do 15. julija 2009, - upravljavec obstoječega odlagališča dokaţe, da ima za celotno obdobje nameravanega odlaganja še razpoloţljivo zmogljivost za odlaganje obdelanih odpadkov, - je zagotovljena obdelava mešanih komunalnih odpadkov tako, da količina biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih ne presega vrednosti, ki se v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov določijo za posamezno odlagališče, - se za obstoječe odlagališča izvaja monitoring onesnaţevanja podzemne vode in monitoring površinske vode, v katero se izliva podzemna voda iz vplivnega območja obstoječega odlagališča, - na posameznem območju še ne obratuje center za ravnanje s komunalnimi odpadki in - če upravljavec odlagališča za občine, za katere izvaja obvezno javno sluţbo odlaganja ostankov po predelavi ali odstranjevanju, predloţi podpisane pogodbe o uvrstitvi v enega od centrov. Tudi za obstoječa odlagališča na drugih območjih, kot so območja iz prejšnjega odstavka, lahko upravljavec obstoječega odlagališča na podlagi sprememb in dopolnitve predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov, pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 16. juliju 2009, če: - je za odlaganje odpadkov na obstoječem odlagališču izdano okoljevarstveno dovoljenje z veljavnostjo do 15. julija 2009; - upravljavec obstoječega odlagališča dokaţe, da ima za celotno obdobje nameravanega odlaganja še razpoloţljivo zmogljivost za odlaganje obdelanih odpadkov, 23 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - - je zagotovljena obdelava mešanih komunalnih odpadkov tako, da količina biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih ne presega vrednosti, ki se v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov določijo za obstoječe odlagališče za posamezno leto, se za obstoječe odlagališča izvaja monitoring onesnaţevanja podzemne vode, na posameznem območju še ne obratuje center za ravnanje s komunalnimi odpadki in če upravljavec odlagališča za občine, za katere izvaja obvezno javno sluţbo odlaganja ostankov po predelavi ali odstranjevanju, predloţi podpisane pogodbe o uvrstitvi v enega od centrov. Okoljevarstveno dovoljenje se za obstoječa odlagališče izda za obdobje, ki ne presega več kot 6 mesecev začetka obratovanja centra za ravnanje s komunalnimi odpadki na območju iste statistične regije. Obstoječa odlagališča, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 16. juliju 2009, so navedena v spodnji tabeli. Tabela 3: Seznam obstoječih odlagališč odpadkov. Zap. štev. 1. 2. 3. 4. Območje statistične regije Pomurska Koroška Savinjska JV Slovenija 5. Gorenjska 6. Podravska 7. Notranjskokraška 8. Osrednjeslovenska 9. Obalnokraška 10. Goriška Naziv odlagališča PUCONCI - novo DOLGA VAS LJUTOMER PUCONCI- staro HRASTJE- MOTA ZMES - novo LOKOVICA MISLINJSKA DOBRAVA GORTINA- MUTA ČRNEČE BUKOVŢLAK SLOV. KONJICE BOČNA- PODHOM VELENJE TUNCOVEC STRENSKO GRAŠČAK LESKOVEC-novo GLOBOKO MOZELJ BOČKA CVIBLJE LESKOVEC- staro MALA GORA SP. STARI GRAD VRANOVIČI MALA MEŢAKLA KOVOR TENETIŠE DRAGA DOBRAVA- novo PRAGERSKO GAJKE DOBRAVA-staro DOGOŠE BRSTJE POBREŢJE OSTRI VRH RAKEK-PRETRŢJE STARA VAS BARJE- novo BARJE (IV. IN V. POLJE) ŠPAJA DOLINA DOB BARJE (I. – III. POLJE) TOJNICE IZOLA JELŠANE DRAGONJA DVORI STARA GORA DOLGA POLJANA SEŢANA NND PP N D1 + X D1 2011-2015 X X D1 2016 dalje X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X * X X X X X * X X X X X * * X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X * X X X X X X X X X X X X X X X X 24 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Zap. štev. 11. 12. Območje statistične regije Zasavska Spodnjeposavska Pomen oznak: NND PP N + D1 D1 2011-2015 D1 od 2016 * Naziv odlagališča VOLČE LJUBEVČ RASKOVEC UNIČNO-novo UNIČNO-staro KAMNOLOM ZAGORJE NEŢA ŠIRJAVA DOBOVA HOTEMEŢ NND PP N D1 X X X X + D1 2011-2015 X D1 2016 dalje X X X X X X X X X X X Načrt še neizvedenih del v postopku zapiranja odlagališča Program prilagoditve in izdaja okoljevarstvenega dovoljenja Novo odlagališče in izdaja okoljevarstvenega ali IPPC dovoljenja Potrebna dodatna zmogljivost odlagališča Odlaganje odpadkov- stanje 01.01.2011 Odlaganje odpadkov v obdobju 2011 do 2015 do zapolnitve obstoječe zmogljivosti Odlaganje odpadkov od 2016 dalje do zapolnitve zmogljivosti Rezervne zmogljivosti za odlaganje 3.5 Odlagališča odpadkov, ki podpirajo obratovanje CERO OP RKO opredeljuje, da je treba problematiko komunalnih odpadkov reševati le v okviru zmogljivih centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu CERO). Glede na prostorske, naravne, poselitvene in druge danosti slovenskega prostora ter tudi zaradi tehnično-tehnoloških moţnosti, ekonomičnosti in logistike, druţbene sprejemljivosti in usmeritve v načrtno ravnanje z odpadki, je upravičen in izvedljiv le pristop povezovanja več občin znotraj posamezne ali več statističnih regij Slovenije pri obdelavi in odlaganju obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. Seznam moţnih odlagališč, ki podpirajo obratovanje CERO, je prikazan v tabeli 4, na slikah 2 in 3 pa je prikazana njihova predvidena umestitev na ozemlju Slovenije. Tabela 4: Seznam možnih lokacij za obdelavo in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015. CERO Statistična regija CERO Gorenjska CERO Stara Gora CERO Ljubljana CERO Zasavje CERO Celje CERO ZMES CERO Puconci CERO Dobrava Gorenjska Goriška, Obalno-kraško in Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija in Spodnjeposavska Osrednjeslovenska Zasavska Savinjska Koroška Pomurska Podravska Rezervne lokacije odlagališč: CERO Gorenjska CERO Gajke CERO Globoko CERO Špaja dolina CERO Pragersko Gorenjska Podravska Osrednjeslovenska Osrednjeslovenska Podravska CERO Dolenjska MBO obdelava Ime odlagališča da da Mala Meţakla Stara Gora Zmogljivost odlaganja po letu 2015 (t) 450.000 750.000 da Leskovec 450.000 da da da da da ne Barje Unično Bukovţlak KOCEROD Puconci Dobrava 900.000 180.000 600.000 200.000 300.000 700.000 - Kovor Gajke Globoko Špaja dolina Pragersko - Lokacije MBO naprav brez odlagališč: 25 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki CERO Pragersko CERO Maribor Podravska Podravska - - - Rezervne lokacije MBO naprav: CERO Logatec Osrednjeslovenska - - - Predvideno število odlagališč, navedenih v tabeli 4, je preveliko in vsa odlagališča ne morejo izpolnjevati meril o napravi, ki zagotavlja ekonomsko učinkovito in okolju prijazno ravnanje s komunalnimi odpadki, predvsem z vidika trenda zmanjševanja količine komunalnih odpadkov, ki se bodo odlagali na odlagališčih. Glede na uveljavljena merila o ekonomsko učinkovitem odlaganju komunalnih odpadkov šteje odlaganje odpadkov za ekonomsko sprejemljivo, če ima odlagališče najmanj naslednje značilnosti: - 3.6 količina letno odloţenih odpadkov 30.000 t ali več, in celotna zmogljivost odlaganja komunalnih odpadkov najmanj 450.000 t komunalnih odpadkov. Cilji OP RKO Cilji OP RKO so tesno povezani s ciljem EU na področju ravnanja z odpadki, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporablja odpadke kot snovni in energetski vir. K ukrepom za zagotavljanje ločevanja pri viru, zbiranja in recikliranja prednostnih tokov odpadkov poziva zlasti šesti okoljski akcijski program Skupnosti. V skladu s tem ciljem in kot sredstvo za poenostavitev ali izboljšanje moţnosti za predelavo je treba odpadke zbirati ločeno, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo oziroma upravičeno, preden se jih predela, kar skupaj zagotavlja najboljši izid za okolje. Izvedba OP RKO mora zagotoviti tako infrastrukturo ravnanja s komunalnimi odpadki, da bo Slovenija sledila ciljem varstva okolja, ki so zastavljeni v Šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (1600/2002/ES) in podrobneje opredeljeni predvsem v naslednjih zakonodajnih aktih EU: - Direktiva 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, Direktiva 94/62/ES o embalaţi in odpadni embalaţi, Direktiva 2002/97/ES o odpadni električni in elektronski opremi, Direktiva 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter o odpadnih baterijah in akumulatorjih, krovna Direktiva 2008/98/ES o odpadkih. Pomemben cilj OP RKO je zagotoviti na področju ravnanja s komunalnimi odpadki pogoje za izgradnjo takega omreţja naprav za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, da se v skladu s cilji varstva okolja iz Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih zmanjšajo emisije TGP, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih, do leta 2020 za najmanj 20%. V skladu s cilji OP RKO se mora deleţ ločeno zbranih biološko razgradljivih frakcij komunalnih odpadkov bistveno povečati, zbrana biološko razgradljiva frakcija pa mora biti predelana v največjem moţnem obsegu v okoljsko varen kompost in druge materiale in energente iz biološko razgradljivih odpadkov. 3.7 Opredelitev scenarijev razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki V okoljskem poročilu sta zaradi izbora okolju prijaznega scenarija izvedbe OP RKO ocenjeni štirje moţni pristopi doseganja okoljskih ciljev, ki se razlikujejo glede na: 26 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - število odlagališč in pripadajočih centrov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, obseg priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov. Štirje moţni pristopi doseganja okoljskih ciljev oblikujejo naslednje lastnosti scenarijev razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki: 1. ekonomsko sprejemljivost ravnanja s komunalnimi odpadki: - scenarij ekonomske sprejemljivosti ravnanja s komunalnimi odpadki temelji na ureditvi 6 odlagališč, ki so izbrani med 14 moţnimi lokacijami za odlagališča iz tabele 4 na način, da upoštevajoč ekonomičnost njihovega obratovanja zagotavljajo okolju prijazno ravnanje s komunalnimi odpadki v obdobju 2011-2020 na geografsko zaokroţenem območju z več kot 200.000 prebivalci (območja večjih statističnih regij ali območja več statističnih regij Slovenije); Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov scenarij ekonomsko sprejemljivega ravnanja s komunalnimi odpadki rezervne lokacije odlaganje MBO energetska predelava Slika 2: Razporeditev MBO naprav in odlagališč v scenariju ekonomsko sprejemljivega ravnanja. 2. druţbeno sprejemljivost ravnanja s komunalnimi odpadki: - scenarij druţbene sprejemljivosti ravnanja s komunalnimi odpadku temelji na ureditvi 9 odlagališč, ki so izbrani med 14 moţnimi lokacijami za odlagališča iz tabele 4 na način, da upoštevajoč druţbeno sprejemljivost njihovega izbora zagotavljajo okolju prijazno ravnanje s 27 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki komunalnimi odpadki v obdobju 2011-2020 na geografsko zaokroţenem območju najmanj ene statistične regije Slovenije. Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov scenarij družbeno sprejemljivega ravnanja s komunalnimi odpadki rezervne lokacije odlaganje MBO energetska predelava Slika 3: Razporeditev MBO naprav in odlagališč v scenariju družbeno sprejemljivega ravnanja. 3. najmanjši obseg priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov: - scenarij najmanjšega obsega priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov zagotavlja doseganje okoljskih ciljev Direktive 2008/98/ES (cilji operativnega programa za ta scenarij so navedeni v tabeli 1 OP RKO, časovni potek rezultatov izvajanja ukrepov za doseganje teh ciljev v letu 2020 pa je razviden iz diagrama na sliki 1 OP RKO), in 4. izvedljivi obseg priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov (nadaljnjem besedilu: scenarij izvedljivega obsega): - v scenariju izvedljivega obsega priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov je deleţ ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov večji, kar omogoča manjši obseg mehansko biološke obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov (cilji tega scenarija so navedeni v tabeli 2 OP RKO). Časovni potek rezultatov izvajanja ukrepov za doseganje ciljev recikliranja komunalnih odpadkov v letu 2020 je pri tem scenariju za odpadni papir, 28 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki plastiko, steklo in kovine enak kot pri scenariju izvedljivega obsega, deleţ vseh ločeno zbranih komunalnih odpadkov za namen priprave na ponovno uporabo in recikliranje pa se zaradi povečanja recikliranja kuhinjskih odpadkov v tem scenariju poveča iz 51,5% na 56%. Scenariji razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki so kombinacija štirih moţnih pristopov doseganja okoljskih ciljev. Scenarija z najmanjšim obsegom priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, ki še zagotavljata doseganje okoljskih ciljev Direktive 2008/98/98, sta v nadaljnjem besedilu tega Okoljskega poročila kot referenčna scenarija označena s končnico »_REF«, scenarija z bolj intenzivnim ločenim zbiranjem kuhinjskih odpadkov pa z »_INT«. Scenarij, v katerem je predvidena zaradi ekonomske sprejemljivosti ravnanja s komunalnimi odpadki ureditev 6 odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015, ima v oznaki začetnico »EKON_«. Scenarij, ki predvideva zaradi druţbene sprejemljivosti ravnanja s komunalnimi odpadki ureditev 9 odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015, ima v oznaki začetnico »DRUŢB_«. Pomen oznak scenarijev OP RKO, ki so uporabljeni v primerjalni analizi vplivov na okolje, je podrobneje razviden v spodnji tabeli. Tabela 5: Pomen oznak scenarijev OP RKO. Ime scenarija OP RKO 3.8 Oznaka Ekonomsko sprejemljiv scenarij / najmanjši obseg recikliranja EKON_REF Druţbeno sprejemljiv scenarij / najmanjši obseg recikliranj DRUŢB_REF Ekonomsko sprejemljiv scenarij / izvedljiv obseg recikliranja EKON_INT Druţbeno sprejemljiv scenarij / izvedljiv obseg recikliranja DRUŢB_INT Izhodišča za izbor scenarijev V Okoljskem poročilu so ovrednoteni vplivi na okolje zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki v obdobju 2011-2030. Za vrednotenje zunanjih okoljskih stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji je izbrano 20-letno obdobje, ker: - - se načrtuje, da bodo odlagališča, ki podpirajo odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov, obratovala 20 let in se bodo zapirala po letu 2030, morajo drţave članice EU zagotoviti doseganje ciljev varstva okolja v zvezi z recikliranjem odpadkov do leta 2020, kar je na polovici obratovalne dobe odlagališč, se predvideva, da bo izgradnja infrastrukture centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki in pripadajočih odlagališč zaključena do konca te finančne perspektive (finančna perspektiva 2007-2013), torej do leta 2016, se načrtuje, da bodo do zaključka izgradnje infrastrukture centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki in pripadajočih odlagališč del komunalnih odpadkov, namenjenih odlaganju, prevzela obstoječa odlagališča, na katerih se bo prenehalo z odlaganjem odpadko najpozneje do konca leta 2015. V obeh scenarijih ravnanja s komunalnimi odpadki se predvideva, da: 29 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - - - 3.9 povprečna letna količina komunalnih odpadkov, ki se bodo odloţili v obdobju 2020-2030, (okoli 300.000 t) ne bo presegala 33 % količine komunalnih odpadkov, ki so nastali v letu 2008 (okoli 916.000 t), celotna zmogljivost odlagališč v 20 letnem obdobju (2010-2030), ki je potrebna za ciljno količino odlaganja komunalnih odpadkov, ne presega 7,5 mio t obdelanih mešanih komunalnih odpadkov, lahko obstoječa odlagališča v obdobju 2010-2015 prevzamejo najmanj 2 mio t obdelanih komunalnih odpadkov na okolju prijazen in predvsem ekonomsko učinkovit način, da je za odlaganje ciljne količine komunalnih odpadkov v obdobju 2016-2030 potrebno največ 6 do 9 odlagališč komunalnih odpadkov, katerih povprečna letna zmogljivost odlaganja ne presega 50.000 t obdelanih komunalnih odpadkov in povprečna zmogljivost odlaganja 0,9 mio t obdelanih komunalnih odpadkov. Ocenjevanje ukrepov OP RKO Predlog ukrepov je v predlogu OP RKO določen glede na tehnično izvedljivost in gospodarsko upravičenost ukrepov z namenom, da so izpolnjene zahteve po doseganju okoljskih ciljev na področju ravnanja z odpadki do leta 2020. Vsak od predlaganih ukrepov iz osnutka predloga OP RKO je presojan glede na okoljske cilje ob upoštevanju razpoloţljivih informacij o stanju okolja in njegove občutljivosti na območju izvajanja ukrepov. Za večino informacij o stanju okolja so znani kartografski podatki, tako, da je bilo moţno s prekrivanjem območij izvajanja ukrepov z območji občutljivega stanja okolja oceniti škodljive vplive na okolje tako glede na obseg vpliva kot verjetnost nastanka škodljivih vplivov. V vseh primerih je bila ocenjena kakovost razpoloţljivih informacij o stanju okolja, pri ocenjevanju vplivov na okolje pa je bil uporabljeno načelo previdnosti. 3.9.1 Ocenjevanje kumulativnih vplivov na okolje Kumulativni vplivi na okolje so v tem Okoljskem poročilu opredeljeni kot: - kumulativno vplivanje na okolje, to je kombinacija sicer zanemarljivih vplivov na okolje, ki jih povzroča enako ali podobno izvajanje ukrepov OP RKO na istem območju, kot je na primer kumulativen vpliv na okolje MBO naprave in odlagališča za obdelane mešane komunalne odpadke na isti lokaciji, in - vzajemno vplivanje na okolje, to je kombinacija vplivov na okolje, ki jih povzroča izvedba ukrepa OP RKO, ki sicer zanemarljivo vpliva na okolje glede na izbrana merila vrednotenja, in izvajanje ukrepov drugih dejavnosti, kot je na primer kumulativen vpliv na zrak zaradi emisije v zrak iz naprav za energetsko predelavo RDF na območju, kjer je zrak ţe onesnaţen zaradi emisije v zrak iz drugih virov onesnaţevanja. Kumulativni vplivi na okolje so bili presojani glede na doseganje okoljskih ciljev. Noben od kumulativnih vplivov na okolje ni razpoznan kot sinergijski vplivi na okolje, to je, da različni vplivi na okolje lahko nastanejo kot posledica kombinacije posameznih vplivov na okolje. Ker predlog OP RKO nima informacij o razvoju drugih dejavnosti na območjih, kjer bi lahko nastal kumulativen vpliv na okolje, so na podlagi načela previdnosti pri ocenjevanju kumulativnih vplivov na okolje upoštevane moţnosti sočasnega izvajanja drugih dejavnosti in ukrepov OP RKO. V tem smislu so za posamezne ukrepe OP RKO podane tudi usmeritve za nadaljnjo presojanje vplivov na okolje. 30 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 3.9.2 Ocenjevanje scenarijev OP RKO Posamezni scenarij OP RKO sestavljajo podprogrami, te pa sestavljajo ukrepi. Ocenjevanje vplivov na okolje podprogramov OP RKO oziroma znotraj njih ukrepov, ki je podrobneje opisano v 5. poglavju tega Okoljskega poročila, temelji na oceni pomembnosti vpliva na okolje glede na posamezne vidike vplivov na okolje, in sicer naravne vire, zrak, vode, naravo, kulturno dediščino, podnebne dejavnike, krajino, zdravje in materialna sredstva. V poglavju 5 opisan način ocenjevanja vplivov na okolje podprogramov OP RKO oziroma ukrepov znotraj njih pa ni ustrezen za medsebojno primerjavo ocen o okoljski sprejemljivosti scenarijev OP RKO glede na celoten vpliv na okolje. Posamezni scenarij OP RKO namreč sestavljajo podprogrami oziroma znotraj njih ukrepi, za katere se po tem načinu ocenjevanja sicer izdelajo ocene vplivov na okolje za vsak vidik posebej, ocena celotnega vpliva scenarija OP RKO na okolje pa ni moţna, ker ta način ocenjevanja ne vsebuje medsebojnega vrednotenja teh vidikov. Zato je za vrednotenje vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO uporabljena večparametrična metoda vrednotenja vplivov na okolje, ki jih povzroča posamezni scenarij OP RKO, pri čemer je: - - za sedem parametrov, s katerimi so opisani vplivi na naravne vire (gozd in tla), vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine, uporabljena za vrednotenje razvrstitev vpliva glede na njegov pomen v enega od 16 razredov, za dva parametra, s katerima so opisani vplivi na okolje zaradi emisije onesnaţeval v zunanji zrak in emisije TGP, pa je uporabljeno denarno vrednotenje teh vplivov, ki je ocenjeno na podlagi mejnih zunanjih okoljskih stroškov, ki jih povzroča emisija onesnaţeval v zrak in emisija TGP. Izbrano vrednotenje vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO nadgrajuje ocenjevanje vplivov na okolje, ki je uporabljeno za ocenjevanje okoljske sprejemljivosti posameznih podprogramov in njihovih ukrepov, in je opisano v 5. poglavju tega Okoljskega poročila. 3.9.2.1 Opis razvrščanja vplivov na okolje v razrede Razvrščanje vplivov na okolje glede na njihov pomen v 16 razredov z vidika vplivov na naravne vire (gozd, tla), vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine je ocenjevanje vplivov na okolje za namene medsebojne primerjave scenarijev OP RKO in šteje glede na ocenjevanje podprogramov OP RKO in njihovih ukrepov, opisano v 5. poglavju tega Okoljskega poročila, za dodatno ocenjevanje sprejemljivih vplivov na okolje. Z dodatnim ocenjevanjem vplivov na okolje se vplivi podprogramov in njihovih ukrepov, ki sestavljajo posamezni scenarij OP RKO, vrednotijo glede na spremembo kakovosti v okolju (značaj in stopnjo spremembe) ter glede na obseg sprememb v okolju, ki so posledica teh vplivov. Način dodatnega ocenjevanja vplivov na okolje je prikazan v spodnji tabeli. 31 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Tabela 6: Dodatno ocenjevanje vplivov na okolje. Vpliv na okolje (večji kot je produkt ocen, večji je negativen (pozitiven) vpliv) Značaj in stopnja spremembe stanja okolja izrazito pozitivna sprememba pozitivna sprememba ni spremembe v okolju ali je zanemarljiva negativna sprememba – majhna negativna sprememba – zmerna negativna sprememba – huda +2 +1 0 -1 -2 -3 Obseg negativne (pozitivne) spremembe majhen, zmeren, odraţa zmeren, odraţa prostorsko se v širšem se v širšem omejen, prostoru na prostoru na točkoven, območju ravni območja lokalen izvajanja statistične ukrepa regije 1 2 3 2 4 6 1 2 3 0 0 0 -1 -2 -3 -2 -4 -6 -3 -6 -9 Vpliv na okolje posameznega podprograma oziroma ukrepa se razvrsti v razrede od »-9« do »+6« glede na produkt ocene po »značaju in stopnji spremembe stanja okolja« in ocene po »obsegu negativne (pozitivne) spremembe«. Scenarije OP RKO se za posamezni vidik vplivov na okolje medsebojno primerja glede na vsoto ocen razvrščanja vplivov na okolje v razrede po vseh ocenjenih podprogramih oziroma ukrepih na podlagi naslednje enačbe: iI C scenarij c zn,i , j * cob,i , j i 1 kjer je: Cscenarij ocena vplivov na okolje posameznega scenarija, c zn,i,j ocena po značaju in stopnji spremembe stanja okolja, c ob,i,j ocena po obsegu negativne (pozitivne) spremembe, i, I število ocenjenih podprogramov oziroma ukrepov znotraj posameznega scenarija, j zaporedna številka vidika vplivov na okolje, za katerega velja ocena vplivov. 3.9.2.2 Opis denarnega vrednotenja vplivov na okolje Pri denarnem vrednotenju vplivov na okolje z vidika vplivov na zrak in podnebne dejavnike so: - za denarno vrednotenje vplivov na okolje z vidika zraka, voda in podnebnih dejavnikov uporabljene za enoto okoljske škode vrednosti v EU ţe uveljavljenih zunanjih okoljskih stroškov, ocenjenih na podlagi metod za določitev mejnih druţbenih stroškov zaradi posledic vplivov emisije TGP na podnebne dejavnike iz poročila »The Impacts and Costs of Climate Change«1 in za emisijo onesnaţeval vrednosti zunanjih okoljskih stroškov, ki jih je leta 2005 opredelila Komisija za posamezno drţavo EU252, The Impacts and Costs of Climate Change; Final Report September 2005, AEA Technology Environment in Stockholm Environment Institute, Oxford; Commissioned by European Commission DG Environment Prepared as task 1 of the project „Modelling support for Future Actions – Benefits and Cost of Climate Change Policies and Measures‟; 2 Clean Air for Europe (CAFE) Programme: Damages per tonne emission of PM2.5, NH3, SO2, NOx and VOCs from each EU25 Member State (excluding Cyprus) and surrounding seas. 1 32 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - za ocenjevanje posledic vplivov na okolje z vidika zraka, voda in podnebnih dejavnikov za posamezno onesnaţevalo enote škode v določenem razponu (nizka vrednost stroškov, visoka vrednost stroškov) in - je upoštevan kot pomemben dejavnik tudi čas, v katerem nastane škoda okolju. Podobno, kot velja za diskontirane vrednosti finančnih stroškov, je upoštevana časovna odvisnost zunanjih stroškov okolja, ki jih povzroča emisija TGP. Diskontirana vrednost okoljskih stroškov kot posledice vplivov na okolje z vidika zraka, voda in podnebnih dejavnikov je enaka: iN Cext , j i 1 cext ,i (1 r ) j .M i , j kjer je: Cext, j diskontirana vrednost okoljskih stroškov v letu j, izraţena v evrih, r diskontna stopnja (običajno je prevzeta vrednost 3,5%), cext,i mejni okoljski stroški zaradi posledic vplivov na okolje zaradi emisije 1 t i-te snovi v zrak, izraţena v evrih/ t emisije snovi, i i-ta snov: CO2, NH3, SO2, NOx, PM10 in NMVOC, M j,j količina emisije i-te snovi v letu j in j leto, za katerega se izračuna diskontirana vrednost okoljskih stroškov. Višina celotnih okoljskih zunanjih stroškov zaradi posledic vplivov na okolje z vidika zraka, voda in podnebnih dejavnikov se za posamezni scenarij OP RKO izračuna na podlagi naslednje enačbe: 2030 Cext cext , j 2010 kjer je: Cext neto sedanja vrednost celotnih okoljskih zunanjih stroškov zaradi posledic vplivov na okolje z vidika zraka, voda in podnebnih dejavnikov zaradi izvajanja scenarija OP RKO v obdobju 2011-2030. Mejni okoljski stroški zaradi onesnaževanja zunanjega zraka Mejni okoljski stroški Cext,i so za posamezno snov navedeni v spodnji tabeli. Mejni okoljski stroški pri izpustih CO2 so enaki za vse drţave EU (19 evrov/t CO2 – niţja ocena in 80 evrov/t CO2 – višja ocena), medtem ko so mejni okoljski stroški za emisije onesnaţeval specifični za vsako drţavo EU. Mejni okoljski stroški zaradi emisije TGP vključujejo vse oblike predvidene druţbene škode, ki nastaja oziroma bo nastala zaradi vplivov te emisije na podnebne dejavnike, vključno s škodljivimi vplivi na naravo. Vrednotenje vplivov na podnebne dejavnike je sicer globalno, vendar je druţbena škoda, kot posledica teh vplivov, odvisna od druţbenega premoţenja na območju, za katerega se vrednoti škodo. Za drţave članice EU se upošteva, da je za namen vrednotenja mejnih okoljskih stroškov zaradi emisije TGP območje celotne EU27 enovito. Mejni okoljski stroški za onesnaţevala so izračunani za vsako drţavo članico EU posebej in vsebujejo zunanje okoljske stroške zaradi vplivov na zdravje ljudi zaradi nastajanja PM2,5 in prizemnega ozona ter stroške zaradi vplivov na rastline zaradi nastajanja prizemnega ozona. Izračun mejnih okoljskih stroškov je ocenjen za vsako drţavo članico EU posebej, ker metoda izračuna mejnih okoljskih stroškov upošteva tako pot in način vplivanja kot učinek na sprejemniku, in sicer metoda temelji na analizi: 33 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - emisije onesnaţeval, disperzije onesnaţeval, izpostavljenosti prebivalstva, ekosistemov in materialnih dobrin, količinskemu vrednotenju vplivov in vrednotenju posledic vplivov. Tabela 7: Mejni okoljski stroški za emisijo TGP in onesnaževal za Slovenijo za leto 2001. Vrsta snovi Nizka vrednost stroškov (€/t) Visoka vrednost stroškov (€/t) CO2 ekv. 19 80 NH3 13.000 37.000 SO2 5.600 16.000 NOx 6.700 18.000 PM10 7.000 25.000 NMVOC 1.400 4.400 Mejni okoljski stroški so izraţeni v evrih-2001. Za druga onesnaţevala, ki zaradi emisije v zrak povzročajo okoljsko škodo, so uporabljeni mejni okoljski stroški za vse drţave članice EU enaki in so navedeni v spodnji tabeli. Tabela 8: Mejni okoljski stroški za emisijo onesnaževal, za katere se upošteva, da so za vse države članice EU enaki. Vrsta snovi Nizka vrednost stroškov (€/t) Visoka vrednost stroškov (€/t) CO 2 9 Dioksini 2.340.000.000 17.630.000.000 Arzen 162.000 1.168.000 Kadmij 20.000 95.000 Krom 133.000 958.000 Nikel 3.000 20.000 Svinec 4.890 14.670 Mejni okoljski stroški zaradi emisije snovi v vode Ocenjevanje zunanjih okoljskih stroškov onesnaţevanja tal in voda zaradi odvajanja odpadne vode (običajno izcedne vode iz odlagališč in naprav za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov) je negotovo predvsem zaradi raznolikosti sestave tal in vodonosnikov podzemne vode in časovne nedoločenosti dogodkov, katerih posledice so odvajanje izcedne vode v podtalje in od tod posredno v vode. Ocena zunanjih stroškov onesnaţevanja voda in tal iz objektov za obdelavo komunalnih odpadkov je povzeta po študiji o okoljskih zunanjih stroškov ravnanja z odpadki, ki jo je za Komisijo izdelal COWI (2000)3. Mejni okoljski stroški zaradi onesnaţevanja tal in voda, ki je posledica odvajanja izcedne vode iz odlagališč za komunalne odpadke, so ocenjeni od 1,01 €/t odloţenih komunalnih odpadkov (nizka vrednost stroškov) do 2,03 €/t odloţenih komunalnih odpadkov (visoka vrednost stroškov), pri čemer so prevzeti za vsebnost onesnaţeval v izcedni vodi emisijski faktorji iz tabele onesnaţeval v izcedni vodi v poglavju 8.4 tega okoljskega poročila4. 3 A Study on the Economic Valuation of Environmental Externalities from Landfill Disposal and Incineration of Waste, COWI; october 2000 4 Appendix 2 to Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 34 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Mejni okoljski stroški zaradi emisije TGP Zunanje okoljske stroške emisije TGP CO2, CH4 in N2O je treba opredeliti kot diskontirano vrednost okoljskih stroškov, ker posledica emisije TGP nastane v določenem obdobju po emisiji. Zunanji okoljski stroški emisije TGP so zato močno odvisni od diskontne stopnje, kar je razvidno iz spodnje tabele5. Tabela 9: Diskontirana vrednost zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije TGP. Diskontna CO2 CH4 stopnja (€/t) (€/t) 1% Nizki 51,4 Nizki 477 Nizki Visoki 53,7 Visoki 619 Visoki 3% Nizki 24,5 Nizki 451 Nizki Visoki 25,7 Visoki 489 Visoki 5% Nizki 6,7 Nizki 163 Nizki Visoki 9,6 Visoki 231 Visoki N2O (€/t) 19.050 29.130 8.240 14.162 2.117 3.016 3.9.2.3 Prikaz ocenjevanja vplivov scenarijev OP RKO na okolje Večparametrično ocenjevanje vplivov na okolje, ki jih povzroča izvedba posameznega scenarija OP RKO, je prikazano na spodnji sliki, kjer se vrednost posameznega vpliva izraţa v odstotkih od največje ocenjene vrednosti vpliva vseh scenarijev, ki se medsebojno primerjajo. Scenarij OP RKO, kateremu je v ravnini vseh večparametričnega ocenjevanja pripisana največja površina, ima na okolje največji vpliv. Slika 4: Prikaz ocenjevanja vplivov scenarijev OP RKO na okolje. Appendices to Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 5 35 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 3.9.3 Optimizacija ukrepov OP RKO, določitev in izvajanje omilitvenih ukrepov Izdelava Okoljskega poročila in predloga OP RKO je potekala sočasno. Izhodišče priprave tega Okoljskega poročila je dovolj zgodnja vključitev (okolje) varstvenega mehanizma v pripravo OP RKO z namenom načrtovati ukrepe OP RKO na način, da ti v čim manjši moţni meri razvrednotijo okolje ali ga celo izboljšajo. Presojanje vplivov torej ni zamišljeno kot verifikacijski postopek, kot potrdilo o okoljski sprejemljivosti, temveč kot optimizacijski postopek. Delo v okviru priprave tega Okoljskega poročila je bilo zato usmerjeno v podajanje okoljskih izhodišč, optimizacijo ukrepov OP RKO, optimizacijo iz posameznih ukrepov izhajajočih prostorskih ureditev na strateški ravni ter opredelitev omilitvenih ukrepov. Slednji se morajo vključevati predvsem v prostorske rešitve v okviru priprave prostorskih načrtov. Za upoštevanje usmeritev in izvedbo omilitvenih ukrepov je odgovoren nosilec prostorskega načrtovanja objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki in investitor, preveri pa jih izdelovalec okoljskega poročila med postopkom celovite presoje vplivov na okolje prostorskih načrtov, namenjenih umeščanju posameznih objektov za izvedbo ukrepov OP RKO v prostor in v času izdaje mnenja Sektor za celovito presojo vplivov na okolje ter posamezni nosilci urejanja prostora. Uspešnost izvedbe omilitvenih ukrepov bo spremljana skozi v poglavju 6.1 opredeljene kazalnike, in sicer v okviru drţavnih monitoringov. 3.10 Poročanje V tem Okoljskem poročilu so navedeni rezultati postopka CPVO v obliki opisa in vrednotenja verjetnega nastanka pomembnih vplivov na okolje, ki bodo nastali zaradi izvajanja ukrepov OP RKO. V izogib ponavljanju pri poročanju o rezultatih postopka CPVO so v tem Okoljskem poročilu navedene samo tiste občutljivosti okolja na območjih izvajanja ukrepov OP RKO, ki so pomembne za strateško raven upravljanja z okoljskimi vplivi na okolje. Kjer je to primerno, so opredeljeni omilitveni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje zaradi izvajanja ukrepov OP RKO. 3.11 Izvedba OP RKO in monitoring njegovih vplivov na okolje Ključna načela izvajanja ukrepov OP RKO in monitoring njegovih vplivov na okolje zagotavljajo, da se bodo omilitveni ukrepi izvajali tako, da bodo koristni in učinkoviti. Namen monitoringa vplivov na okolje OP RKO je dokazati točnost napovedi vpliva na okolje in uspešnost omilitvenih ukrepov. Rezultati monitoringa vplivov na okolje OP RKO se bodo uporabili pri bodočih spremembah OP RKO in v postopku CPVO teh sprememb. 3.12 Predpostavke celovite presoje vplivov na okolje Okoljsko poročilo ne obravnava tistih konkretnih posegov iz OP RKO, ki so ţe bili ali pa so ravnokar v postopku sprejemanja prostorskega akta. Predpostavlja se, da je bila oziroma je v teh primerih metodologija za presojo vplivov na okolje primerljiva z metodologijo, uporabljeno v tem poročilu. V Okoljskem poročilu so natančneje obravnavani ukrepi oziroma posegi, kjer je v OP RKO podana prostorska informacija in še niso v postopku sprejemanja prostorskega akta oziroma celovite presoje 36 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki vplivov na okolje. Takšni posegi so predvsem potencialna območja za umeščanje novih odlagališč in pripadajočih MBO naprav oziroma širitev obstoječih odlagališč, vključno z dogradnjo MBO naprave. Za posamezne ukrepe OP RKO so v poročilu predlagane usmeritve in omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno kasneje upoštevati pri prostorskem načrtovanju. Ker natančnejša presoja vplivov na arheološko dediščino na ravni strateške presoje vplivov ukrepov OP RKO programa ni moţna, je v tem Okoljskem poročilu le opozorjeno na registrirana arheološka območja, katerim je posebno pozornost treba nameniti na ravni podrobnejšega umeščanja posegov v prostor in takratne presoje. Ukrepi iz OP RKO, ki so posegi v okolje s pomembnimi vplivi na okolje in so ţe bili umeščeni v prostor ter za katere se smatra, da so bili glede vplivov na okolje ustrezno presojani, so: - - predvidena energetska predelava gorljivih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov, v Ljubljani in objekti CERO Ljubljana (MBO naprava in odlagališče obdelanih mešanih komunalnih odpadkov). Ti posegi v okolje so bili glede vplivov na okolje celovito (strateško) presojani v okviru postopka sprejemanja Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (2010); obstoječa MBO naprava in energetska predelava gorljivih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov, v Celju in odlagališče obdelanih mešanih komunalnih odpadkov CERO Celje. Ti posegi v okolje so bili glede vplivov na okolje presojani v okviru postopka sprejemanja prostorskega akta, na podlagi katerega so bila pridobljena dovoljenja za gradnjo in obratovanje te infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki. 37 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 4 Zakonodajni okvir in povezava z drugimi programi 4.1 Uvod V postopku CPVO za OP RKO ukrepov OP RKO, katerih vplivi pregled zakonodajnega okvira so okoljskih ciljev, ki so opredeljeni ravnanje z odpadki. je bil pregledan širši zakonodajni okvir v zvezi z izvedbo tistih na okolje so ovrednoteni v tem Okoljskem poročilu. V ta širši bili vključeni predvsem vplivi ukrepov OP RKO na doseganje v drugih politikah, načrtih ali programih, ki se ne nanašajo na Predlog OP RKO je bil izdelan v skladu s cilji in normativi, ki izhajajo iz predpisanih okoljskih izhodišč, vključno z mednarodno zakonodajo in usmeritvami, ki izhajajo iz zakonodaje EU na področju okolja. Predlog OP RKO pomeni drţavni načrt ravnanja s komunalnimi odpadki v skladu z Direktivo 2008/98/ES. Tako kot na izvajanje ukrepov OP RKO lahko vplivajo drugi načrti in programi, bo tudi izvedba ukrepov OP RKO vplivala na izvajanje drugih načrtov in programov. V ta medsebojni vpliv načrtov in programov štejejo: - zakonodajni okvir, ki se nanaša na posege v okolje oziroma na umeščanje v prostor pri izvajanju ukrepov OP RKO v vseh fazah njihove izvedbe, - okvir razvojnih strategij Slovenije in - okoljski načrti ali programi za posebej občutljiva (varovana) območja. Pregled drugih politik, načrtov ali programov, ki bi lahko vplivali na izvajanje ukrepov OP RKO, je pripomogel pri opredelitvi: - okoljskih ciljev, ki so pomembni za presojo vplivov na okolje posameznih ukrepov OP RKO, - drugih dejavnikov, vključno z okoljskimi vidiki, ki so bili upoštevani pri načrtovanju ukrepov OP RKO in - medsebojnih ugodnosti in kumulativnih vplivov na okolje, ki bi lahko nastali zaradi vzajemnega vplivanja posameznega scenarija OP RKO in izvajanja drugih načrtov in programov. Pomembni vidiki drugih politik, načrtov in programov so opisani v poglavju 7 tega Okoljskega poročila. 4.2 Povezava med CPVO in prostorskim umeščanjem infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki Informacije, pridobljene med postopkom CPVO za OP RKO, se bodo uporabljale v nadaljnjih presojah vplivov na okolje, to je v postopkih CPVO za prostorske načrte in v postopkih PVO, če gre pri izvajanju ukrepov OP RKO za gradnjo objektov. V ocenjevanje vplivov na okolje so v postopek celovite presoje vplivov na okolje praviloma vključena odlagališča s pripadajočo MBO napravo in naprave za energetsko predelavo gorljivih frakcij, ki so v MBO napravi izločene iz mešanih komunalnih odpadkov. Odlagališča komunalnih odpadkov in naprave za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov se zaradi medobčinskega pomena v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, uvrščajo med objekte infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki drţavnega pomena. Za umestitev teh objektov v prostor je treba zagotoviti celovito presojo vplivov na okolje prostorskega načrta, in sicer na območjih, ki so za tako infrastrukturo ravnanja s komunalnimi 38 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki odpadki predvidena v strateških drţavnih programih, kot je Strategija prostorskega razvoja ali OP RKO. 4.3 Upoštevanje drugih politik, načrtov in programov ter okoljskih ciljev V skladu z Zakonom o varstvu okolja se mora v postopku celovite presoje vplivov ukrepov OP RKO na okolje opredeliti do širšega okvira politik, načrtov in programov ter do okoljskih ciljev. V spodnji tabeli so povzeti opisi ključnih okoljskih ciljev treh najpomembnejših politik, ki bistveno vplivajo na načrtovanje in izvajanje ukrepov OP RKO. Pojasnila posledic iz tretjega stolpca te tabele opisujejo prepovedi, omejitve ali zahteve po omilitvah za načrtovanje in izvajanje posameznih ukrepov OP RKO, ki so posledica zahteve drugih načrtov ali programov v zvezi z doseganjem okoljskih ciljev. Tabela 10: Opis politik, ki bistveno vplivajo na izvajanje ukrepov OP RKO. Dokument Cilj varstva okolja Tematska strategija o trajnostni Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov rabi naravnih virov določa, da je pristop za dosego trajnejše rabe naravnih (COM(2005) 670) virov izboljšanje učinkovitosti virov in zmanjšanje negativnega okoljskega vpliva tako, da bodo splošni okoljski doseţki potekali vzporedno z gospodarsko rastjo. V praksi to pomeni zmanjšanje okoljskega vpliva rabe virov z istočasnim izboljšanjem produktivnosti virov v celotnem gospodarstvu EU. Taka politika zagotavlja, da obnovljivi in neobnovljivi naravni ne bodo prekomerno izkoriščeni. Tematska strategija za varstvo tal – COM(2006)231 Tematska strategija za varstvo tal postavlja cilje varstva in trajnostne rabe tal, ki temelji na naslednjih načelih: - preprečevanje nadaljnjega obremenjevanja tal in ohranjanje funkcij tal, - sanacija močno obremenjenih tal zaradi odloţenih odpadkov do stopnje funkcionalnosti, ki je skladna vsaj s sedanjo in predvideno uporabo tal. Krovna Direktiva o vodah 2000/60/ES in Direktiva 2006/118/ES o varstvu podzemne vode pred onesnaţenjem in poslabšanjem stanja Direktiva 2000/60/ES določa ukrepe za doseganje strateškega cilja dobrega ekološkega, količinskega in kemijskega stanja voda v letu 2015. Direktiva 2007/60/ES o oceni in obvladovanju poplavne ogroţenosti Namen Direktive 2007/60/ES o oceni in obvladovanju poplavne ogroţenosti je vzpostaviti okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroţenosti v Skupnosti s ciljem zmanjšanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. Pojasnila posledic Samo dosledno upoštevanje hierarhije postopkov pri ravnanju s komunalnimi odpadki, kjer ima predelava odpadkov prednost pred odstranjevanjem in v okviru predelave odpadkov recikliranje pred energetsko ali drugimi vrstami predelave, zagotavlja doseganje osnovnega cilja trajnostne rabe naravnih virov: razklop med gospodarsko rastjo in rastjo rabe naravnih virov. Odstranjevanje komunalnih odpadkov ne sme povzročati širjenja območij močno obremenjenga okolja zaradi odlaganja odpadkov. Število odlagališč se mora zmanjševati, zmogljivost posameznega odlagališča pa mora biti dovolj velika, da se lahko zagotovijo finančni viri za pokrivanje stroškov nadzora in monitoringa vplivov na okolje po njegovem zaprtju. Za doseganje dobrega kemijskega stanja vodnih teles podzemne vode je treba izvajati ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje onesnaţenja voda zaradi odvajanja izcednih vod iz telesa odlagališča. Z implementacijo predpisov, ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2007/60/ES, se določijo nacionalni cilji v zvezi z obvladovanjem poplavne ogroţenosti. 39 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 20052012 Direktiva Sveta 92/43/EEC o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto ţivečih ţivalskih in rastlinskih vrst Resolucija o nacionalnem programu za kulturo (Ur.l. RS, št. 35/08) Odločba 406/2009/ES o prizadevanju drţav članic za zmanjšanje emisije TGP, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisije TGP Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty series No. 176, Council of Europe, 2000; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Ur.l. RS, št. 74/03) To je skupen nacionalni program varstva okolja, ki vsebuje tudi nacionalni program varstva narave. Resolucija temelji na dejstvu, da predstavlja omreţje Natura 2000 območja, najprimernejša za ohranjanje ali doseganje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v interesu EU, katere del je Slovenija. Za doseganje takega stanja zato predvideva ukrepe, ki so lahko ukrepi varstva narave ali ukrepi prilagojene rabe naravnih dobrin ali prilagojenega upravljanja z vodami ali kmetijsko okoljski ukrepi. Določanje teh ukrepov je vsebina programa upravljanja posebnih varstvenih območij, ki je operativni načrt ohranjanja narave, sprejme pa ga Vlada za uresničevanje Nacionalnega programa varstva narave. Direktiva o habitatih v drugem odstavku 6. člena nalaga drţavam članicam od dneva pristopa k Evropski uniji, da preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja Natura 2000 določena, če bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive. Ta določba velja za predloge posebnih varstvenih območij (SCI), določenih v skladu s kriteriji in postopkom iz Direktive o habitatih (5. odstavek 4. člena) Resolucija opredeljuje, da je kulturna dediščina eden najpomembnejših temeljev naše istovetnosti, zato sta varovanje, obnova kulturne dediščine in sporočanje njenih vsebin javnosti izjemnega pomena za naš razvoj in ustvarjalnost, ki se navdihuje v dediščini. Resolucij navaja, da bo treba razviti strategijo varstva nepremične in z njo povezane premične in nesnovne kulturne dediščine, s povezovanjem delovanja ustanov za varstvo dediščine (zavodov in muzejev). V tem pogledu je še posebej pomembno vključevanje projektov s področja varstva kulturne dediščine v razvojne programe na ravni drţave, pokrajin in občin in posledično v ustrezne prostorske ureditve, vključno s sistematično prenovo spomeniških območij. Odločba 406/2009/ES določa najmanjši prispevek drţav članic za doseganje zaveze zmanjšanja emisije TGP v Skupnosti v obdobju 2013–2020 za emisije TGP, ki so vključene v to odločbo, ter pravila za določitev teh prispevkov in za oceno v zvezi s tem. Konvecija se nanaša na krajine, ki jih štejemo za izjemne, ter tudi običajne ali degradirane krajine. Cilji konvecije so: - spodbujanje varstva, upravljanja in načrtovanja krajin; - vzpostavljanje evropskega sodelovanja pri reševanju vprašanj, povezanih s krajino. S konvencijo je vsaka pogodbenica zavezana: - da bo krajine zakonsko priznala kot bistveno V ukrepe OP RKO je treba v zvezi z umeščanjem objektov infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki zagotoviti v največji moţni meri, da so izpolnjeni cilji te Direktive v zvezi z zmanjšanjem škodljivih posledic poplav. Posegi v okviru OP RKO morajo zaščititi in ohraniti naravne sisteme, habitate, prosto ţiveče ţivalske in rastlinske vrste, s ciljem ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti, genske pestrosti in nadaljnjega obremenjevanja tal z odlaganjem odpadkov. Na podlagi Direktive o habitatih so opredeljena SCI območja. OP RKO mora upošetvati varstvene cilje za ohranjanje celovitosti in funkcionalnosti teh območih in kvalifikacijskih vrst ter HT. Opredeliti bi bilo treba povezavo med varstvom kulturne dediščine in razvojem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki naj preseţe temeljno izhodišče, ki ga je treba upoštevati - ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij kulturne dediščine pri graditvi infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki. Največji porast emisije CO2 do leta 2020 v netrgovalnih sektorjih +4 %. V OP RKO načrtovane ukrepe je treba oceniti glede zadostnosti v zvezi z doseganjem tega okoljskega cilja. Pri načrtovanju in presoji objektov infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki posegajo v krajino, je treba upoštevati značilnosti in kakovosti krajine. Opredeliti je treba optimizacijske in omilitvene ukrepe, ki se upoštevajo pri nadaljnjih fazah 40 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki sestavino človekovega okolja, kot izraz raznovrstnosti skupne kulturne in naravne dediščine ljudi ter temelj njihove istovetnosti; - da bo oblikovala in izvajala krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine na podlagi sprejemanja posebnih ukrepov; - da bo določila postopke za sodelovanje javnosti, lokalnih in regionalnih skupnosti ter drugih zainteresiranih strani pri opredeljevanju in izvajanju krajinske politike; - da bo krajino vključila v svojo politiko regionalnega in urbanističnega načrtovanja ter v svojo kulturno, okoljevarstveno, kmetijsko, socialno in gospodarsko politiko in tudi v vse druge politike, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na krajino. načrtovanja teh objektov. V okviru izdelave tega Okoljskega poročila je bila preverjena tudi skladnost OP RKO s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, Ur.l. RS, št. 76/2004) kot temeljnim strateškim prostorskih aktom in celovitim prostorskim dokumentom, ki udejanja koncept vzdrţnega prostorskega razvoja. Dokumenta nista v celoti skladna. Neskladna je predvsem politika do seţiganja komunalnih odpadkov in število ter lokacije predvidenih odlagališč komunalnih odpadkov. 4.4 Zakonodajni okvir, ki je bil upoštevan V skladu z zakonom o varstvu okolja je treba v postopku celovite presoje vplivov na okolje upoštevati okoljska izhodišča, med katerimi so poleg stanje okolja in njegovih delov ter operativnih programov varstva okolja tudi: - obveznosti ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja, - varstvena, varovana, zavarovana, degradirana in druga območja, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja voda, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan poseben pravni reţim, - območja ali deli okolja, ki so skladno s predpisom razvrščeni v razrede ali stopnje, in - veljavni pravni reţimi na območjih ali delih okolja. V tem poglavju so povzeti opisi ključnih okoljskih ciljev, ki so določeni v zakonodajnih aktih na mednarodni, evropski ali nacionalni ravni in bistveno vplivajo na načrtovanje in izvajanje ukrepov OP RKO. Naravni viri, zrak, voda in podnebni dejavniki Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 49/06-ZmetD, 33/07ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09-ZPNačrt-A, 108/09; Zakon o varstvu okolja ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne sluţbe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja; Zakon o vodah (ZV-1), Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08; Zakon o vodah ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami (v nadaljnjem besedilu: vode) ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, pri čemer se za upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči šteje varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda; Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1), Uradni list RS, št. 55/2003; 41 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Pomembni podzakonski akti: Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih; Uradni list RS, št. 61/2011; Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja; Urani list RS, št. 64/2004 in 5/2006; Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom; Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10; Uredba o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda; Uradni list RS, št. 72/2004; Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda; Uradni list RS, št. 26/2006 in 5/2009; Pravilnik o oskrbi s pitno vodo; Uradni list RS, št. 35/2006; Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroţenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroţenosti; Uradni list RS, št. 60/2007; Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda; Uradni list RS, št. 25/2008; Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda; Uradni list RS, št.39/2008; Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroţenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja; Uradni list RS, št. 89/2008; Uredba o začasnem načrtu upravljanja voda, Uradni list RS, št. 4/2009; Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroţenosti pred poplavami, Uradni list RS, št. 7/2010; Narava Zakon o varstvu okolja /ZVO1-UBP1/ (Uradni list RS, št. 39/06): Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega druţbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega ţivljenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto ţivečega evropskega rastlinstva in ţivalstva ter njunih naravnih ţivljenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99): Konvencija opredeljuje varovanje prosto ţiveče flore in favne ter njunih naravni ţivljenjskih prostorov. Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96): Cilji konvencije so ohranjanje biološke raznovrstnosti, trajnostna uporaba njenih sestavnih delov ter poštena in pravična delitev koristi od uporabe genetskih virov skupaj z ustreznim dostopom do njih in primernim prenosom ustreznih tehnologij ob upoštevanju vseh pravic do teh virov in tehnologij ter s primernim financiranjem. Zakon o ohranjanju narave /ZON-UBP2/ (Uradni list RS, št. 96/04, 70/08, 108/09 ): Zakon določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03): Določa zvrsti naravnih vrednot in varstvene usmeritve za njihovo varstvo. Uredba o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09): S to uredbo se zavarujejo ogroţene prosto ţiveče ţivalske vrste, predpišejo pravila ravnanja, poseben varstven reţim ter ukrepi varstva in smernice za ohranitev habitatov ţivalskih vrst, z namenom ohranitve ugodnega stanja teh vrst. Uredba o zavarovanih prosto ţivečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09): S to uredbo se zavarujejo ogroţene prosto ţiveče rastlinske vrste, predpiše pravila ravnanja, poseben varstven reţim ter ukrepe varstva in smernice za ohranitev habitatov teh vrst, z namenom ohranitve ugodnega stanja teh vrst. 42 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08): Ta uredba določa posebna varstvena območja (območja Nature 2000) in varstvene cilje na teh območjih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto ţivečih rastlinskih in ţivalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in ţivalske vrste), njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij. Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09): Ta uredba določa habitatne tipe, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju, ter ureja usmeritve za njihovo ohranjanje. Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04): Ta uredba določa ekološko pomembna območja in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov ter prosto ţivečih rastlinskih in ţivalskih vrst in njihovih habitatov na teh območjih. Pravilnik o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10): Ta pravilnik določa rastlinske in ţivalske vrste, ki so ogroţene, in jih glede na stopnjo ogroţenosti uvrsti v rdeči seznam in določa tudi nekatere ukrepe za izboljšanje stanja ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10): Ta pravilnik določa vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na zavarovana območja, posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvenega območja, ter posege v naravo, ki lahko pomembno vplivajo na ta območja. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10): Ta pravilnik določa dele narave, ki so zaradi svojih lastnosti spoznani za naravne vrednote, jih razvrsti na naravne vrednote drţavnega in naravne vrednote lokalnega pomena ter ureja podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve in druga obvezna pravila ravnanja za njihovo varstvo. Kulturna dediščina Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty series No. 176, Council of Europe, 2000; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Uradni list RS, št. št. 74/03) Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena) - Malteška konvencija (European convention on the Protection of the Archaeological Heritage (revised), European Treaty Series No. 143, Council of Europe, 1992; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene) (MEKVAD), Uradni list RS, št. 24/99) Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope - Granadska konvencija (European convention for the Architectural Heritage of Europe, European Treaty Series No. 121, Council of Europe, 1985; Ur.l. SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4-11/1991; Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ţenevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti ţrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oboroţitve, za katere so depozitariji tri glavne jedrske sile, Uradni list RS, št. 14/92) Krajina Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. št. 76/04) Uredba o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št., št. 122/04) Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty series No. 176, Council of Europe, 2000; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Uradni list RS, št. št. 74/03) 43 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 5 Opis in vrednotenje vplivov na okolje 5.1 Uvod Izvajanje ukrepov OP RKO lahko povzroča vplive na okolje v celotnem ţivljenjski dobi izvajanja ukrepa. V to Okoljsko poročilo so vključeni vplivi na okolje, ki nastajajo v vseh fazah izvedbe ukrepov OP RKO od gradnje, obratovanja in razgradnje objektov, s katerimi se namerava posegati v okolje zaradi izvedbe posamezne vrste ukrepa. Dejanski vpliv na okolje je odvisen od geografskih in geomorfoloških značilnosti območja, na katerem se izvajajo ukrepi, ter od časa in pristopa k izvedbi ukrepa in od občutljivosti stanja okolja na tem območju. Informacije o moţnih vplivih na okolje so bile pridobljene iz literature ter pregleda študij in strokovnih mnenj, ki se nanašajo na tipične tehnike ravnanja s komunalnimi odpadki, predvidene za načrtovane ukrepe OP RKO. 5.2 Vrednotenje vplivov na okolje V tem Okoljskem poročilu so opredeljeni pomembni vplivi na okolje. Ti vplivi so lahko: neposredni, daljinski, kumulativni in znotraj njih sinergijski ter kratko-, srednje- ali dolgoročni, trajni ali začasni. Vplivi izvedbe OP RKO so ovrednoteni na podlagi posledic na okoljske cilje z uporabo meril vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) v velikostnih razredih, prikazanih v spodnji tabeli. Tabela 11: Ocene pomembnosti vpliva na okolje. Oznaka ocene Pomembnost vpliva Opis pomembnosti vpliva A ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv B vpliv je nebistven C D vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov vpliv je bistven E vpliv je uničujoč X ugotavljanje vpliva ni moţno Podprogram oziroma ukrep bi občutno koristil doseganju okoljskega cilja pri reševanju obstoječih okoljskih vprašanj in/ali pomeni priloţnost za izboljšanje okoljskega stanja. Podprogram oziroma ukrep bi delno koristil doseganju okoljskega cilja s prispevkom k reševanju obstoječih okoljskih vprašanj in/ali ponuja priloţnost za nekatera okoljska izboljšanja. Podprogram oziroma ukrep ne bi bistveno vplival na doseganje okoljskih ciljev. Izvedba je sprejemljiva ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in usmeritev iz okoljskega poročila. Podprogram oziroma ukrep bi delno ogrozil doseganje okoljskega cilja, ker dodatno prispeva k okoljski problemom in/ali bi delno ogrozil moţnost za izboljšanje okoljskega stanja. Podprogram oziroma ukrep bi resno ogrozil doseganje okoljskega cilja, ker povzroča okoljski problem in/ali ogroţa moţnost za izboljšanje okoljskega stanja. Na voljo ni dovolj podrobnosti v zvezi s podprogramom oziroma ukrepom, da bi lahko ocenili, kako pomemben je vpliv za doseganje okoljskega cilja. Če je ugotovljena taka negotovost, ni mogoče oceniti vplivov brez natančnejših podatkov o programu ali/in nadaljnjih raziskav. Za ocenjevanje in vrednotenje okoljskih vplivov načrtovanih ukrepov OP RKO je v okviru CPVO uporabljen naslednji postopek: 44 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - območja izvajanja posameznega podprograma OP RKO ali njegovega dela se prekrijejo s kartografsko urejenimi podatki o okoljskih izhodiščih, opredelijo se okoljski sprejemniki, na katere ima podprogram vpliv, in ugotovi se in oceni za vsak podprogram OP RKO naravo moţnega vpliva na okolje (pozitivna, negativna ali nevtralna) in določi pomen vpliva na okolje na podlagi ocenjevanja pomembnosti vpliva. Pomembnost vpliva na okolje se izraţa kot produkt občutljivosti okoljskega sprejemnika in receptorjev in velikosti in narave spremembe, ki je posledica vpliva na okolje. Pri določanju pomembnosti vpliva na okolje je bilo uporabljeno načelo previdnosti. Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe podprograma OP RKO na uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z B ocenjujejo vplivi, za katere niso potrebni posebni omilitveni ukrepi (razen upoštevanja zakonodajnih predpisov); s C pa vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih (specifičnih ali posebnih) omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi. Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne učinke na izbrana merila vrednotenja. Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje. Po času trajanja lahko ločimo kratkotrajne vplive (preteţno v času gradnje) in dolgotrajne (preteţno v času obratovanja). Kumulativni vplivi odraţajo zanemarljiv vpliv izvedbe plana na izbrana merila vrednotenja, ima pa izvedba plana skupaj z obstoječimi posegi ali s posegi, ki so načrtovani in grajeni na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima več posegov istega plana zdruţen vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi. Sinergijski vplivi izvedbe plana so v celoti večji od vsote posameznih vplivov. Sinergijski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje s vplivi, ki so v celoti večji od vsote posameznih vplivov. 5.2.1 Metodologija ocenjevanja vplivov na naravne vire A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo obstoječe stanje obremenjevanja naravnih virov izboljšalo ali pa nanj ne bo vplivalo. B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na obstoječe stanje obremenjevanja naravnih virov imelo neznaten vpliv. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na obstoječe stanje obremenjevanja naravnih virov imelo sprejemljiv vpliv, če se bodo izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep določeni omilitveni ukrepi obremenjevanja naravnih virov. D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma obstoječega stanja obremenjevanja naravnih virov ne bo izboljšalo kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov obremenjevanja naravnih virov. Za razumne omilitvene ukrepe štejejo ukrepi, ki ne zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev podprograma oziroma ukrepa OP RKO in so druţbeno in gospodarsko sprejemljivi. E – uničujoč vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo obstoječe stanje obremenjevanja naravnih virov poslabšalo kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov obremenjevanja naravnih virov. 45 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 5.2.2 Metodologija ocenjevanja vplivov na zrak A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo preprečilo preseganje nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval zunanjega zraka ali pa na doseganje nacionalne zgornje meje emisije ne bo imelo vpliva. B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na doseganje nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval zunanjega zraka imelo neznaten vpliv. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na doseganje nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval zunanjega zraka imelo sprejemljiv vpliv, če se bodo izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep OP RKO določeni omilitveni ukrepi zaradi doseganja nacionalne zgornje meje. D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma doseganja nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval zunanjega zraka ne bo omogočilo kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov zaradi doseganja nacionalne zgornje meje. Za razumne omilitvene ukrepe štejejo ukrepi, ki ne zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev podprograma oziroma ukrepa OP RKO in so druţbeno in gospodarsko sprejemljivi. E – uničujoč vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo doseganje nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval zunanjega zraka preprečevalo kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov zaradi doseganja nacionalne zgornje meje. 5.2.3 Metodologija ocenjevanja vplivov na vode A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo omogočilo doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode ali pa na doseganje dobrega stanja ne bo imelo vpliva. B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na doseganje doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode imelo neznaten vpliv. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode imelo sprejemljiv vpliv, če se bodo izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep OP RKO določeni omilitveni ukrepi zaradi doseganja dobrega stanja. D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma doseganja dobrega stanja površinske ali podzemne vode ne bo omogočilo kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov zaradi doseganja dobrega stanja. Za razumne omilitvene ukrepe štejejo ukrepi, ki ne zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev podprograma oziroma ukrepa OP RKO in so druţbeno in gospodarsko sprejemljivi. E – uničujoč vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode preprečevalo kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov zaradi doseganja dobrega stanja. 5.2.4 Metodologija ocenjevanja vplivov na naravo A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma ne bo vplivalo na biodiverziteto in naravovarstveno pomembna območja ali pa bo vpliv pozitiven. B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma ne bo bistveno vplivalo na biodiverziteto in na naravovarstveno pomembna območja. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma ne bo bistveno vplivalo na biodiverziteto in na naravovarstveno pomembna območja ob izvedbi omilitvenih ukrepov. 46 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo bistveno vplivalo na biodiverziteto in na naravovarstveno pomembna območja. Omilitveni ukrepi niso moţni. E – uničujoč vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo uničujoče vplivalo na biodiverziteto in na naravovarstveno pomembna območja ob izvedbi omilitvenih ukrepov. Omilitveni ukrepi niso moţni. 5.2.5 Metodologija ocenjevanja vplivov na kulturno dediščino A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma ne bo vplivalo na kulturno dediščino ali bo prispevalo k zmanjšanju ogroţenosti kulturne dediščine. B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo imelo vpliv na območja, objekte ali vplivna območja kulturne dediščine ter širša območja dediščine, toda zaradi značilnosti ukrepov iz podprograma ne bo zmanjšan obseg dediščine in ne bodo prizadete varovane značilnosti dediščine ali bodo te prizadete neznatno. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo imelo vpliv na območja, objekte ali vplivna območja kulturne dediščine ter ogroţalo varovane značilnosti dediščine, vendar so moţni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi, zaradi katerih bodo vplivi sprejemljivi. D – bistven vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo bistveno vplivalo na območja, objekte ali vplivna območja kulturne dediščine, prišlo bo do znatnega ogroţanja varovanih značilnosti dediščine in/ali zmanjševanja obsega dediščine. E – uničujoč vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo vplivalo na območja, objekte ali vplivna območja kulturne dediščine na način, da je pričakovati uničenje varovanih značilnosti dediščine in/ali obseţno zmanjševanja obsega dediščine. 5.2.6 Metodologija ocenjevanja vplivov na podnebne dejavnike A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo vplivalo na zmanjšanje emisije TGP ali pa na emisijo TGP ne bo imelo vpliva. B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na doseganje okoljskih ciljev zmanjševanja emisije TGP imelo neznaten vpliv. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na doseganje okoljskih ciljev zmanjševanja emisije TGP imelo sprejemljiv vpliv, če se bodo izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep OP RKO določeni omilitveni ukrepi zaradi doseganja teh okoljskih ciljev. D – bistven vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma doseganja okoljskih ciljev zmanjševanja emisije TGP ne bo omogočilo kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov zaradi doseganja teh okoljskih ciljev. Za razumne omilitvene ukrepe štejejo ukrepi, ki ne zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev podprograma oziroma ukrepa OP RKO in so druţbeno in gospodarsko sprejemljivi. E – uničujoč vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo doseganje okoljskih ciljev zmanjševanja emisije TGP preprečevalo kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov zaradi doseganja teh okoljskih ciljev. 47 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 5.2.7 Metodologija ocenjevanja vplivov na krajino A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma ne vpliva na krajino oziroma povzroča posege v območja brez prepoznavnih krajinskih značilnosti in razvrednotena območja ali prispeva k povečanju prepoznavnosti krajine. B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma povzroča posege majhnega obsega ali takih značilnosti, da ne bo prišlo do bistvenih posegov v prepoznavne krajinskih značilnosti in sprememb krajinske slike, zaradi izvajanja podprograma ne bo prišlo do posegov v območja izjemne krajine in/ali krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo povzročilo spremembe prepoznavnih krajinskih značilnosti v še sprejemljivem obsegu, zmerne vplive na kakovost krajinske slike in/ali posege v krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, vendar so moţni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi, zaradi katerih bodo vplivi sprejemljivi. D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo povzročilo bistveno in dolgoročno spremembo prepoznavnih krajinskih značilnosti ter razvrednotenja krajinske slike in/ali posege v območja izjemne krajine in/ali posege v krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni na način, da bodo bistveno zmanjšanje kakovosti krajine v teh območjih. E – uničujoč vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo povzročilo obseţno uničenje prepoznavnih krajinskih značilnosti, bistvena razvrednotenja krajinske slike in/ali poseganja v območja izjemne krajine oziroma krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni na način, da bodo uničene kakovosti krajine v teh območjih. 5.2.8 Metodologija ocenjevanja vplivov na zdravje A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma ne vpliva na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav, hrupa, onesnaţevanja zunanjega zraka ali onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo, ali prispeva k izboljšanju stanja okolja na področju obremenjenosti z vonjavami, hrupom ali vsebnosti onesnaţeval v zunanjem zraku. B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo neznatno vplivalo na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav, hrupa, onesnaţevanja zunanjega zraka ali onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo zmerno vplivalo na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav, hrupa, onesnaţevanja zunanjega zraka ali onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo, vendar so moţni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi, zaradi katerih bodo ti vplivi sprejemljivi. D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo bistveno in dolgoročno vplivalo na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav, hrupa, onesnaţevanja zunanjega zraka ali onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo. E – uničujoč vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo imelo uničujoč vpliv na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav, hrupa, onesnaţevanja zunanjega zraka ali onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo. 5.2.9 Metodologija ocenjevanja vplivov na materialne dobrine A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma ne bo imelo vpliva na materialne dobrine. 48 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo imelo na materialne dobrine neznaten vpliv. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na materialne dobrine imelo sprejemljiv vpliv, če se bodo izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep OP RKO določeni omilitveni ukrepi za zmanjšanje vpliva na materialne dobrine. D – bistven vpliv: podprogram OP RKO oziroma ukrep znotraj podprograma na materialne dobrine ne bo imel sprejemljivega vpliva na materialne dobrine kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov. Za razumne omilitvene ukrepe štejejo ukrepi, ki ne zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev podprograma oziroma ukrepa OP RKO in so druţbeno in gospodarsko sprejemljivi. E – uničujoč vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo imelo uničujoč vpliv na materialne dobrine. 49 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 6 Okoljski cilji Na podlagi analize pomembnih vplivov na okolje, ki jih bo glede na okoljsko občutljivost posameznega območja povzročalo izvajanje podprogramov OP RKO oziroma ukrepov znotraj podprogramov (v nadaljnjem besedilu: ukrepi OP RKO), ter na podlagi spoznanj iz predhodnih postopkov CPVO za ukrepe, povezane z ravnanjem z odpadki (predvsem pri umeščanju odlagališč odpadkov v prostor), so bili za to Okoljsko poročilo opredeljeni najpomembnejši cilji varstva okolja. Po dokončni opredelitvi vplivov na okolje posameznih ukrepov OP RKO je bila izvedena izboljšava izbora okoljskih ciljev z namenom, da se opredelijo okoljski cilji, ki so pomembni za strateško raven upravljanja z okoljskimi vplivi ter da se ne uporablja okoljskih ciljev ter pripadajočih kazalnikov, ki se uporabljajo za niţjo raven celovitega presojanja okoljskih vplivov (CPVO prostorskih načrtov zaradi umeščanje infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki v prostor). Vsak od okoljskih ciljev, opredeljenih za ta postopek CPVO, je bil razdeljen na več okoljskih podciljev, če je bilo to potrebno zaradi posebnih značilnosti ukrepov ali občutljivosti območja, na katerem se bodo izvajali ukrepi OP RKO. Za vsak okoljski cilj, in z njim povezani okoljski pod-cilj, je bil opredeljen kazalnik, ki kot merilo za vrednotenje vplivov na okolje zaradi izvajanja ukrepov OP RKO omogoča uporabo teh okoljskih ciljev. Spodnja slika prikazuje povezavo med okoljskimi cilji in kazalniki. Med postopkom CPVO se je izmerila uspešnost vsakega alternativnega ukrepa OP RKO, in sicer za vsak okoljski cilj ali pod-cilj glede na obstoječe stanje okolja (katerega opis se je tudi izraţal v enotah kazalnika). Okoljski cilji se bodo uporabljali tudi kot merilo za ugotavljanje vplivov na okolje med izvajanjem posameznih ukrepov OP RKO. Slika 5: Povezava med okoljskimi cilji in kazalniki. 50 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 6.1 Opredelitev okoljskih ciljev Deset okoljskih ciljev, njihovih pod-ciljev in kazalnikov je podanih v tabeli spodaj. Okoljski cilji se nanašajo na vse vidike vplivov na okolje, ki jih za celovito presojo planov oziroma programov zahteva Direktiva 2001/42/ES, razen za tiste vidike, za katere je bilo v analizi vplivov na okolje posameznega podprograma OP RKO ugotovljeno, da so vplivi na okolje nepomembni. Tabela 12: Okoljski cilji, okoljski podcilji in kazalniki. CPVO Okoljski cilj Okoljski pod-cilj sprejemnik (vidik vpliva) Naravni viri Trajnostna raba Postopno zmanjšanje naravnih virov vplivov na tla zaradi odstranjevanja komunalnih odpadkov z odlaganjem na odlagališčih Povečanje recikliranja komunalnih odpadkov zaradi pridobivanja materialnih dobrin in s tem zmanjšanja pritiskov na rabo obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov Povečanje energetske predelave gorljivih nereciklabilnih frakcij komunalnih odpadkov Zrak Zagotoviti Zagotoviti doseganje doseganje nacionalne zgornje meje nacionalnih emisije SO2 zgornjih mej Zagotoviti doseganje emisij nacionalne zgornje meje onesnaţeval emisije NOx zunanjega zraka Zagotoviti doseganje nacionalne zgornje meje emisije VOC Vode Varovati kakovost površinskih in podzemnih voda Kazalnik za ocenjevanje Kazalnik za vrednotenje vplivov glede na razrede vplivov pri primerjavi A, B, C, D in E scenarijev OP RKO Odlaganje odpadkov na odlagališča – količina odloţenih komunalnih odpadkov Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja - količina recikliranih komunalnih odpadkov Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja -količina energetsko predelanih komunalnih odpadkov Letna emisija SO2 Letna emisija NOx Letna emisija VOC Zagotoviti doseganje nacionalne zgornje meje emisije NH3 Letna emisija NH3 Zagotoviti doseganje nacionalne zgornje meje emisije prašnih delcev (PM TSP, PM10, PM2,5) Ohraniti dobro kemijsko in ekološko stanje površinskih voda. Letna emisija (PM TSP, PM10, PM2,5) Ohraniti dobro kemijsko stanje podzemnih voda. Spremembe kakovosti podzemne vode - kemijske značilnosti Spremembe kakovosti površinske vode kemijske, ekološke ali količinske značilnosti Emisija SO2 v g/t odloţenih ali seţganih komunalnih odpadkov Emisija NOx v g/t seţganih komunalnih odpadkov Emisija VOC v g/t biološko obdelanih, odloţenih ali seţganih komunalnih odpadkov Emisija NH3 v g/t biološko obdelanih in odloţenih komunalnih odpadkov Emisija PM v g/t odloţenih ali seţganih komunalnih odpadkov Emisija anorganskih in organskih parametrov v izcedni vodi v g/t biološko obdelanih ali odloţenih komunalnih odpadkov Emisija anorganskih in organskih parametrov v izcedni vodi v g/t biološko obdelanih ali odloţenih komunalnih odpadkov 51 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Narava Preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov) Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti flore, favne in habitatnih tipov Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti prosto ţivečih ptic Kulturna dediščina Podnebni dejavniki Krajina Zdravje Sprememba stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz Poročila po 17. členu Direktive o habitatih (92/43/EGS) Sprememba ohranitvenega stanja vrst v SPA območjih in na ozemlju celotne Slovenije iz Poročila po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic (79/409/EGS) Preprečevanje negativnega vpliva na naravovarstveno pomembna območja. Ohranjanje obsega in značilnosti naravovarstveno pomembnih območij (v mednarodnem in nacionalnem merilu) Obseg in značaj posegov v naravovarstveno pomembna območja: - Natura 2000 območja (SCI, SPA in SPA dodatki) - Ekološko pomembna območja - Zavarovana območja - Naravne vrednote - Ramsarska mokrišča - Biosferni rezervati - UNESCOVA naravna dediščina - IBA območja Varovati kulturno dediščino Vključiti ukrepe za blaţitev in prilagajanje na podnebne spremembe Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij kulturne dediščine Zagotoviti učinkovito zmanjševanje odlaganja biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov Obseg in značaj posegov v objekte in območja kulturne dediščine Varovati kakovosti krajine Ohranjanje krajinskih značilnosti Vključiti ukrepe za izogibanje negativnim vplivom na zdravje ljudi in prebivalstva in iskati moţnosti za izboljšanje. Ohranjanje krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in izjemnih krajin Zmanjšati izpostavljenost prebivalstva hrupu zaradi prevoza komunalnih odpadkov Zmanjšati izpostavljenost prebivalstva neugodnemu vonju v okolici objektov za obdelavo komunalnih odpadkov Zmanjšati izpostavljenost prebivalstva onesnaţenosti zunanjega zraka v okolici objektov za energetsko predelavo gorljivih frakcij Pozitivni prispevek k zmanjšanju emisije TGP iz odlagališč komunalnih odpadkov Emisija TGP v kg/t odloţenih odpadkov Emisija TGP zaradi transporta v kg/t.km zbranih in obdelanih komunalnih odpadkov Obseg in značaj spremembe krajinskih značilnosti Obseg in značaj posegov v krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in izjemne krajine Število prebivalstva, ki je izpostavljeno ravni hrupa z več kot 55 dB zaradi cestnega prometa* – število v letu opravljenih voznih km tovornjakov za prevoz komunalnih odpadkov** Število stavb z varovanimi prostori, ki so čezmerno izpostavljeni neugodnemu vonju - število stanovanjskih stavb, ki so bliţje kot 350 m od objektov za biološko obdelavo komunalnih odpadkov oziroma bliţje kot 300 m od odlagališč komunalnih odpadkov Koncentracija onesnaţeval v zunanjem zraku na območju objektov za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov – odstotek predpisane letne mejne vrednosti onesnaţevala v zunanjem zraku 52 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Materialne dobrine Obvladovati in zmanjševati vplive na zmanjšanje vrednosti nepremičnin zaradi razvrednotenja okolja mešanih komunalnih odpadkov Zmanjšati izpostavljenost vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo ali kopalnim vodam, zaradi odvajanja izcedne vode iz odlagališč komunalnih odpadkov ali objektov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov Umeščanje odlagališč ob obstoječih odlagališčih ali na nove lokacije, če tako umeščanje ne povzroči zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi razvrednotenja okolja Število odlagališč komunalnih odpadkov, ki so umeščeni na vodovarstvenih območjih in na vplivnih območjih kopalnih voda, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Število obratujočih odlagališč. * v skladu s prilogo VI iz Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju je treba v poročilu o izvajanju ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva hrupu zaradi prometa navesti ukrepe varstva pred hrupom na območjih, kjer je ocenjeno število ljudi, ki ţivijo v bivališčih, ki so izpostavljena vsaki od naslednjih vrednosti ravni hrupa Ldvn (kazalnik hrupa dan-večer-noč ) in Lnoč (kazalnik hrupa noč) v dB 4 m nad tlemi na najbolj izpostavljenem delu fasade: 55-59, 60-64, 65-69, 70-74, > 75; ** ukrepi OP RKO se ne nanašajo na varstvo hrupa prebivalstva v bliţini cest, pač pa imajo vpliv na obseg tovornega prometa, ki prispeva k preseganju praga 55 dBA, določenega za raven hrupa tega okoljskega cilja. 53 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 7 Stanje okolja V postopku CPVO je treba zagotoviti, da se v Okoljsko poročilo vključijo opisi pomembnih vidikov obstoječega stanja okolja in verjetnega razvoja tega stanja brez izvajanja ukrepov OP RKO. Opisi pomembnih značilnosti obstoječega stanja okolja in njegovega verjetnega razvoja so osredotočeni na tiste značilnosti okolja, ki so pomembne za strateško raven, kar obsega splošne značilnosti obravnavanega območja posegov v okolje in značilnosti okolja, ki so pomembne na mednarodni in drţavni ravni. V to poglavje so vključene tudi informacije o verjetni bodoči spremembi stanja okolja, če se ukrepi ne bi izvedli, in informacije o obstoječih čezmernih obremenitvah na območju posega ukrepov OP RKO. Za opis relevantnih značilnosti stanja okolja na območju izvajanja podprogramov OP RKO so obravnavani naslednji vidiki: - naravni viri (odlaganje, recikliranje in energetska predelava komunalnih odpadkov), - zrak, - vode, - narava (flora, favna, habitatni tipi, varovana območja, EPO, naravne vrednote), - kulturna dediščina, - podnebni dejavniki, - krajina, - zdravje ljudi in - materialne dobrine. Opis obstoječega stanje okolja je povzet po poročilih Agencije RS za okolje, po poročilih Statističnega urada RS, analizi stanja okolja v Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO) ter analizah stanja v operativnih programih za različna področja. Obstoječe stanje okolja je najprej obravnavano opisno, ki je hkrati utemeljitev za izbor kazalnikov, relevantnih za spremljanje vplivov na okolje zaradi izvajanja ukrepov iz posameznih podprogramov OP RKO. V opisu razvoja stanja okolja brez izvajanja ukrepov OP RKO pa je obstoječe stanje okolja prikazano s posameznimi kazalniki stanja okolja. Obstoječe stanje narave je podrobneje obravnavano v Dodatku za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe OP RKO na varovana območja, ki je samostojna priloga Okoljskega poročila. 7.1 Prikaz obstoječega stanja okolja 7.1.1 Naravni viri 7.1.1.1 Tla in drugi naravni viri Tla v Sloveniji so zelo raznolika. Ker so dejavniki nastanka in razvoja tal zelo raznoliki, tudi tla odraţajo precejšnjo ekološko pestrost. Hkrati se ta raznolikost odraţa tudi v rabi tal. Za Slovenijo je značilno pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč. Kategorija zemljišč, označena kot »Grajena zemljišča« zaseda 22,7%, torej skoraj tretjino celotne površine Slovenije. Gozdovi so z 58% (kar vključuje tudi grmičaste gozdove) prevladujoča kategorija pokrovnosti v Sloveniji. Podatkov o močno obremenjenih območjih zaradi izvajanja industrijskih dejavnosti (opuščeni kamnolomi, odlagališča industrijskih odpadkov, opuščene industrijske površine) ni na razpolago. 54 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je pogozdovanje prepoznano kot glavni razlog sprememb v pokrovnosti v Sloveniji. V zadnjem obdobju pa so na območju Slovenije zaznane spremembe s povečanjem nesklenjenih urbanih območij ter območij namenjenih industriji in cestnim omreţjem. V tem obdobju je bila najpomembnejša gonilna sila obseţnejših sprememb iz gozdnatih in kmetijskih površin v grajene gradnja prometnega omreţja (Vir: Kazalci okolja, ARSO-EIONET). Tla v Sloveniji so na splošno dobro oskrbljena z organsko snovjo, zaradi preteţno karbonatne osnovne sestave tal in manjšega vpliva onesnaţenosti zunanjega zraka v zadnjem obdobju na nepozidanih zemljiščih tudi ni opaziti posledic zakisovanja zaradi izpustov plinov, ki povzročajo zakisovanje ali evtrofikacijo. Sorazmerno dobro stanje tal je posledica dejstva, da se na tako imenovanih grajenih zemljiščih ni izvajala intenzivna industrijska dejavnost, ki bi zaradi nastajanja odpadkov povzročila obremenjevanje tal večjega obsega. Intenzivna industrializacija in delno tudi kmetijska proizvodnja sta povzročili, da so plodna tla in gozdovi v zadnjih desetletjih utrpeli škodo. Predvsem gre za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in za najrazličnejše oblike vplivov antropogenega izvora, ki tla izpostavljajo različnim degradacijskim spremembam. Oceno obremenjenosti tal zaradi odlaganja komunalnih odpadkov je moţno izdelati na podlagi naslednjih podatkov o ravnanju z odpadki v Sloveniji: - čeprav ravnanje z odpadki v Sloveniji ne sledi zastavljenim ciljem, predelava vedno bolj pridobiva na pomenu. Razlog za to so vedno boljše tehnične moţnosti za predelavo odpadkov, ki so poleg tega, da manj obremenjujejo okolje, tudi ekonomsko upravičene, - kljub temu, da predelava odpadkov narašča, absolutne količine odloţenih odpadkov ne upadajo. Ni nam še namreč uspelo prekiniti povezave med rastjo bruto domačega proizvoda in naraščanjem količin vseh vrst odpadkov . V letu 2008 se sicer količine odpadkov za razliko od gospodarske rasti glede na prejšnje leto niso povišale, vendar bodo šele naslednja leta pokazala, če lahko govorimo o razklopitvi (decoupling), - leta 2008 je v Sloveniji nastalo okoli 7 milijonov ton odpadkov. Med nastalimi odpadki je bilo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (85 %), sledijo komunalni (13%) in nevarni odpadki (2%). V obdobju 2002-2008 je količina nastalih odpadkov narasla za 55 %, - v Sloveniji je najbolj zaskrbljujoče ravnanje s komunalnimi odpadki, kjer je odstranjevanje (odlaganje) še vedno najbolj razširjen način ravnanja. V letu 2008 je bilo na komunalna odlagališča odloţenih 71 % nastalih komunalnih odpadkov. Preostalih 29 % komunalnih odpadkov je šlo v predelavo, največ od teh je bilo recikliranih (95 %), - kljub temu, da se v zadnjih letih količina predelanih odpadkov zvišuje in jih odstranjujemo manjše količine, se pri ravnanju z odpadki še vedno kaţe veliko zaostajanje za razvitejšimi članicami Evropske unije. Dolgoročni cilj Tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov je namreč pribliţati Evropo druţbi recikliranja, v kateri naj bi nastajalo čim manj odpadkov, nastali odpadki naj bi se izrabljali kot viri. Za dosego tega dolgoročnega cilja bo potrebno poleg ţe uveljavljenih načrtov za ravnanje z odpadki, pripraviti tudi program preprečevanja nastajanja odpadkov, ki bo kot vodilno načelo upošteval hierarhijo ravnanja z odpadki, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje nastajanja odpadkov, kot zadnjo in najmanj ţeleno moţnost ravnanja z odpadki pa predvideva njihovo odlaganje na odlagališčih. 55 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 7.1.2 Zrak Onesnaţenost z delci PM10 ter ozonom se zmanjšuje. Meritve PM10 kaţejo občasna preseganja mejnih vrednosti na celotnem ozemlju Slovenije, še posebej v notranjosti, kjer v zimskem obdobju nastajajo dolgotrajne temperaturne inverzije. Analiza virov PM10 kaţe, da je vzrok onesnaţenju z delci PM10 večinoma cestni promet, predvsem v prometno bolj obremenjenih urbanih središčih, v slabo prevetrenih kotlinah pa tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov. K onesnaţenju zaradi ozona na Primorskem bistveno prispeva daljinski transport iz Padske niţine v Italiji. Na močno obremenjenem območju Meţiške doline se občasno pojavljajo povišane koncentracije svinca v zunanjem zraku. Kljub povečani rabi fosilnih goriv, predvsem v prometnem sektorju, se izpusti spojin, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo ter predhodnikov ozona, zmanjšujejo in ne presegajo mejnih vrednosti. Projekcije do leta 2020 nakazujejo nadaljnje zniţevanje izpustov onesnaţeval v zrak pod predpisane ciljne vrednosti. Ob tem velja omeniti, da projekcije koncentracij dušikovih oksidov (NOx) ostajajo precej negotove, predvsem zaradi vpliva tranzitnega prometa, ki se je po vstopu Slovenije v EU skokovito povečal. Poleg negativnega vpliva, ki ga ima onesnaţen zrak na zdravje ljudi, ugotavljamo tudi poškodbe na ekosistemih, predvsem v okolici industrijskih in termoenergetskih objektov. Po podatkih so otroci (0-15 let) v povprečju izpostavljeni letnim koncentracijam 30-40 μg PM10/m3, kar je nad priporočeno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije (20 μg PM10/m3). Pokrovnost epifitskih lišajev kaţe boljšo ohranjenost gozdov na višjih nadmorskih višinah, biomonitoring mahov pa nekoliko povišane vrednosti kovin in dušika v okolici večjih mest ter industrijskih in termoenergetskih objektov. Povečane vrednosti v zahodni Sloveniji pripisujemo daljinskemu transportu, v severovzhodni Sloveniji pa predvsem prometu ter kmetijstvu. Posledice povišanih koncentracij ozona (AOT40) se v veliki meri odraţajo na zmanjšani količini pridelka, na zmanjšani rasti trajnic ter tvorbi semen pri enoletnicah in na slabši rasti gozdnih dreves. Slovenija bo morala v prihodnosti najti učinkovitejše rešitve v vseh okoljsko relevantnih sektorjih, s poudarkom na medsektorskem sodelovanju na področju prometa ter energetike. Cilje, ki zagotavljajo kakovost zunanjega zraka, bo potrebno vključiti v sistem prostorskega planiranja na ravni občin ter okrepiti področje ekonomskih instrumentov v smislu načela onesnaţevalec plača. Spodbujati bo potrebno tudi skrb za zdravje ljudi in večji poudarek nameniti izobraţevanju, obveščanju in ozaveščanju, katerega rezultat bo izraţanje skrbi za varstvo okolja v dejanskem vedenju posameznika. Slovenija mora doseči cilje, opredeljene v Direktivah 2008/50/EC ter 2001/81/ES (NEC Direktiva). Za ocenjevanje vplivov na okolje posameznih podprogramov OP RKO so pomembne z NEC Direktivo določene nacionalne zgornje meje emisije za naslednja onesnaţevala: SO2, NOx, NMVOC, NH3 in predvidoma tudi PM10 oziroma PM2,5. Iz podatkov Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka6 je emisija celotnega prahu (PM_TSP) leta 2004 znašala 19,7 kt. Največji vir emisij je sektor promet, ki k skupnim emisijam prispeva 40 odstotkov. Sledijo emisije iz zgorevanja goriv v široki rabi (18 odstotkov skupnih emisij), industrijskih procesov (14 odstotkov), kmetijstva OPERATIVNI PROGRAM DOSEGANJA NACIONALNIH ZGORNJIH MEJ EMISIJ ONESNAŢEVAL ZUNANJEGA ZRAKA /revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka iz leta 2005/. 6 56 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki (13 odstotkov), zgorevanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (8 odstotkov) ter oskrbi z energijo (5 odstotkov), sektorja ubeţne emisije (1 odstotek) ter iz sektorjev raba topil in ravnanje z odpadki, ki skupaj prispevata manj kot 0,5 odstotka emisij. Ravnanje z odpadki na podlagi teh podatkov nebistveno prispeva k onesnaţevanju zraka z delci, prav tako pa to velja tudi za druga onesnaţevala, ki so vključena v ukrepe iz Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka. Poleg povišanih koncentracij PM10 se na celotnem območju Slovenije pojavljajo povišane koncentracije ozona. Te presegajo tako ciljno kot dolgoročno naravnano vrednost na vseh merilnih mestih, razen na tistih, ki so izpostavljena izpustom dušikovih oksidov zaradi prometa. Največ preseganj opozorilne vrednosti za zaščito zdravja ljudi (180 μg ozona/m3) je v času poletja na Primorskem ter v višje leţečih predelih, k čemur bistveno prispeva zračni prenos iz Padske niţine v Italiji. V Sloveniji se spremljajo učinki onesnaţeval na gozdne ekosisteme z zakisovanjem (SO2 in NOx) in evtrofikacijo (NOx, NH4). Rezultati kaţejo, da je v primerjavi z ostalimi območji Evrope, v Sloveniji zelo malo prekoračitev kritičnih vnosov za kisla onesnaţila, medtem ko je evtrofikaciji drţava potencialno bolj podvrţena. Pri zakisovanju tal je opazna povezava med kamninsko podlago in izračunanimi kritičnimi vnosi, saj so na karbonatih vrednosti tako visoke, da niso relevantne, ker takšne depozicije prej povzročijo neposredno škodo na rastlinah. Glede zakisovanja je zato smiselno vrednotiti le nekarbonatna območja (predvsem na vzhodu drţave). Kritični vnosi za dušik kot evtrofikacijski dejavnik so najniţji na območju prodnatih teras večjih rek. Prekoračitve se pojavljajo zelo raztreseno po Sloveniji, vendar površinsko v zelo majhnem obsegu. Izračuni kaţejo, da prihaja do prekoračitev na manj kot 1 % gozdnih območij Slovenije. Na onesnaţenost zraka v veliki meri vpliva počasno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, netrajnostni potrošniški vzorci ter izpusti, predvsem iz prometa in energetike. Visoka rast rabe končne energije v prometu je posledica naraščanja stopnje motorizacije prebivalstva, povečanja števila prevoţenih kilometrov na osebno vozilo, po vstopu v EU pa je glavni povzročitelj večje rabe tekočih goriv izrazit porast tranzitnega prometa. Leta 2007 je s 37 % rabe končne energije sektor promet postal največji porabnik energije, leta 2008 pa se je z dobrimi 40 % na tem mestu še utrdil. Kljub povečani rabi energije se izpusti v zrak iz energetskega in prometnega sektorja zmanjšujejo. V letu 2007 so se izpusti NOx in NMVOC zniţali pod ciljne vrednosti, izpusti SO2 in NH3 pa so ostali niţji od ciljnih vrednosti za leto 2010. To je vplivalo na zniţanje izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, predhodnikov ozona ter delcev. NOx je edino onesnaţevalo, ki je s pomembnim deleţem prisotno v vseh treh skupinah. Glavni vir izpustov NOx je promet, sledi proizvodnja električne energije in toplote. Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v obdobju 2002-2007 zmanjšali za slabih 50 % (glede na leto 2002) oz. za 73 % v celotnem obdobju 1990-2007 (glede na leto 1990), predvsem zaradi zmanjšanja izpustov SO2. V Sloveniji smo izpuste SO2 do leta 2007 zmanjšali za 80 % (glede na leto 2002) oz. za 94 % (glede na leto 1980). Zmanjšanje je predvsem posledica manjših izpustov iz termoelektrarn, uvajanja tekočih goriv z niţjo vsebnostjo ţvepla (1995), uporabe kakovostnejših goriv ter implementacije Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav in Direktive 96/61ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaţevanja (Direktiva IPPC) (2004). Izpusti SO2 so bili v letu 2007 za 47 % niţji od ciljne vrednosti. 57 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Letni izpusti NOx so se do leta 2007 zmanjšali za skoraj 10 % (v primerjavi z letom 2002) oz. za 20 % (v primerjavi z letom 1987). Izpusti NOx so bili v letu 2007 za 1 % niţji od ciljne vrednosti. Letni izpusti NH3 so se do leta 2007 zmanjšali za 7 % (v primerjavi z letom 2002), medtem, ko so se v celotnem obdobju 1990-2007 zmanjšali za 23 % (glede na leto1990). Zmanjšanje je posledica zmanjševanja števila glav ţivine. Izpusti NH3 so bili v letu 2007 za 1 % niţji od predvidene ciljne vrednosti. Letni izpusti NMVOC so se do leta 2007 zmanjšali za 18 % (v primerjavi z letom 2002) oz. za 39 % (v primerjavi z letom 1990). Zmanjšanje gre pripisati zmanjševanju izpustov v prometu z motornimi vozili, povečanju števila vozil, ki so opremljena s katalizatorji in implementaciji dveh uredb o emisiji VOC v zrak. Izpusti NMVOC so bili v letu 2007 za 1,7 % niţji od ciljne vrednosti. 7.1.3 Vode V primerjavi z drugimi drţavami sveta je Slovenija nadpovprečno vodnata, vendar neenakomerna krajevna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer pogojujeta različno razpoloţljivost vode. Cilji okoljske politike na področju voda so zato usmerjeni predvsem v zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe prebivalstva z vodo, spodbujanju njene trajnostne rabe in ohranjanju dobrega količinskega, kemijskega in ekološkega stanja ter zmanjševanju škodljivega delovanja voda in blaţitvi učinkov suše na razpoloţljivost vodnih virov. V Sloveniji so zaradi raznolikosti klimatskih in hidroloških pogojev pogoste poplave in suše, ki občasno povzročajo veliko materialno škodo in zahtevajo tudi človeške ţrtve. Velika razpršenost obremenitev in vse večji pritiski na zelo ranljivih območjih povzročajo onesnaţenje vode in poslabšujejo njeno stanje. Dostopnost do zdravstveno ustrezne pitne vode je eden od najpomembnejših okoljskih ciljev. Pitna voda je kar na velikem številu pa so preseţene tudi mejne vrednosti za pesticide in nitrate. Vodna bilanca Slovenije je s skoraj 1580 mm letnih padavin in odtočnim količnikom 54,5% v splošnem ugodna. V zadnjem tridesetletnem vodnobilančnem obdobju 1971-2000 se nakazuje za 11% povečano izhlapevanje in za okoli 6% zmanjšan površinski odtok glede na predhodno bilančno obdobje 1961-1990. Upadanje izkazuje tudi bilanca rečnega odtoka. Ob preučevanju razpoloţljivega niza podatkov obdobja 1961–2007 je upadanje neto rečnega odtoka iz Slovenije izrazito. Ob nadaljnjem spreminjanju rabe prostora, predvsem ob širjenju površine gozda in ob zviševanju temperature zraka lahko se še naprej pričakuje zmanjševanje neto odtoka. Trend števila pojavov visokih voda slovenskih rek je v zadnjem desetletju neizrazit. V tem desetletju je bilo od 24 (leta 2003) do 86 (leta 2005) visokovodnih primerov, ko so pretoki slovenskih rek presegli opozorilne poplavne vrednosti. Izrazitost pojavov visokih voda pa je vse večja in pretoki slovenskih rek se vse pogosteje pribliţujejo ali celo presegajo rekordne vrednosti dolgoletnih opazovanj. Pri tem izstopajo predvsem manjši vodotoki hudourniškega značaja, večinoma v visokogorju in povirjih večjih rek. Čeprav letna količina padavin v Sloveniji regionalno še ne upada, v nekaterih območjih celo narašča, beleţimo vse pogostejše hidrološke suše. Raba vode v zadnjih letih od 2002 do 2008 niha za okrog 12%. Največji porabnik vode je energetika s 600 do 800 milijoni m3 (samo za hlajenje, raba vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah tu ni zajeta), sledijo pa gospodinjstva, industrija in rudarstvo ter kmetijstvo z manj kot milijonom m3 porabljene vode preko namakalnih sistemov na 7.255 ha zemljišč. 58 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki V letu 2008 je bilo v Sloveniji v primerjavi z letom 2007 za različne namene v kmetijstvu, gradbeništvu in predelovalni dejavnosti porabljenih za 20,2% več vode. Poraba pitne vode v gospodinjstvih le rahlo narašča, v 2008 je bila 0,3% večja kot leta 2002. Po kazalcu rabe vodnih virov se med evropskimi drţavami Slovenija uvršča med drţave z najmanjšo izrabo vodnih virov. V prihodnosti je na obeh vodnih območjih pričakovati povečanje rabe vode. Na vodnem območju Donave se do konca leta 2015 predvideva izgradnja novih vodnih elektrarn, leta 2013 pa pričetek izgradnje večjega števila suhih zadrţevalnikov za varstvo pred poplavami, razvoj ribogojstva in ribištva, povečano rabo vode za namakanje itd. Tudi na vodnem območju Jadranskega morja se pričakuje povečano povpraševanje, predvsem po pitni vodi za oskrbo naraščajočega stalnega in začasnega prebivalstva, predvideva se povečevanje pomorskega prometa in navtičnega turizma ter posledično poslabšanje stanja vseh delov okolja na obalnem območju. Za obdobje od 2006 do 2008 smo ugotovili dobro kemijsko stanje za 147 (95,5%) vodnih teles površinskih voda, za sedem vodnih teles (4,5%) pa je bilo ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Ocena kemijskega stanja površinskih voda predstavlja obremenjenost površinskih voda s 33 prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi, za katere so na območju drţav Evropske skupnosti postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti in določene maksimalne dovoljene koncentracije teh snovi v vodi. Tudi kemijsko stanje morja je slabo zaradi previsoke vsebnosti tributilkositrovih spojin. Glede ekološkega stanja vodna telesa površinskih voda v 48-ih primerih (31%) ne dosegajo dobrega stanja, dve vodni telesi (1 %) sta razvrščeni v zelo slabo, sedem (5%) v slabo in 39 (25%) v zmerno ekološko stanje. Okoljske cilje dosega 78 vodnih teles (50%), od tega jih je 11 (7%) razvrščeno v zelo dobro, 67 (43%) pa v dobro stanje. Kandidati za močno preoblikovana vodna telesa (19%) še niso ocenjeni, ker bo za ta vodna telesa moţno uporabiti manj stroge kriterije. Zaradi posebnih onesnaţeval, ki je sestavni del ocene ekološkega stanja površinskih voda, je bilo v zmerno stanje razvrščenih 19 vodnih teles. Razlogi so v preseganju mejnih vrednosti za kovine, halogenirane organske spojine (AOX), mineralna olja, anionaktivne detergente, metolaklor, sulfat in poliklorirane bifenile. Pri kakovosti kopalnih voda v obdobju 2004-2008 ugotavljamo na podlagi rezultatov analiz dveh mikrobioloških (skupnih koliformnih bakterij in koliformnih bakterij fekalnega izvora) ter treh fizikalno-kemijskih parametrov (fenoli, mineralna olja, detergenti) manjšo neskladnost voda na morju ter večjo neskladnost na celinskih vodah. Velik del kopalnih voda na morju izpolnjuje tudi priporočene vrednosti direktive, slabša pa je kakovost celinskih voda. Skupna ocena kemijskega stanja podzemnih voda kaţe, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjena vodna telesa preteţno v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo v severovzhodni Sloveniji. 7.1.4 Narava in biotska raznovrstnost Slovenija ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost, z velikim številom vrst na majhnem prostoru. V svetovnem merilu se lahko ponaša z eno najvišjih podzemeljskih biotskih pestrosti in je z več kot 58 % površinsko zastopanostjo z gozdovi (vrstno zelo dobro ohranjenih) ena najbolj gozdnatih evropskih drţav. Varovana območja narave, ki vključujejo zavarovana območja narave in območja Natura 2000, so v letu 2009 predstavljala 39,7 % ozemlja Slovenije, kar je skoraj šestkrat več kot leta 1992. Spremljanje stanja biotske raznovrstnosti je v vzpostavljanju. 59 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki V Sloveniji je med najpomembnejšimi mehanizmi ohranjanja rastlinskih in ţivalskih vrst ter njihovih habitatov ustanavljanje zavarovanih območij, z vstopom v Evropsko unijo pa smo vzpostavili tudi ekološko pomembna območja ter posebna varstvena območja, ki jih imenujemo območja Natura 2000. Tako imamo danes 12,57 % ozemlja na zavarovanih območjih in 52,16 % ozemlja na ekološko pomembnih območjih, 35,5 % ga je varovanega v okviru Nature 2000, od leta 2008 pa še 1,7 % v okviru območij, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna območja varstva, pa z uredbo niso bila določena za območja Natura (MOP, 2010). Habitatni tipi Osnova za opredelitev in poimenovanje habitatnih tipov je priročnik Habitatni tipi Slovenije – tipologija. Tipologija habitatnih tipov je tu usklajena z evropsko tipologijo (A Classification of Palearctic Habitats) in, kjer je to strokovno upravičeno, prirejena razmeram v Sloveniji. Habitatni tipi z večjim številom ogroţenih vrst pa so predvsem suha in vlaţna travišča, obalni in morski habitatni tipi ter stoječe in tekoče vode. V Uredbi o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09) so navedeni habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju na celotnem območju Republike Slovenije in habitatni tipi, ki so na območju Evropske unije v nevarnosti da izginejo, in so v predpisih Evropske unije, ki urejajo varstvo prosto ţivečih rastlinskih in ţivalskih vrst, opredeljeni kot prednostni. Rastlinstvo Za Slovenijo je opisano 3.266 različnih domorodnih taksonov praprotnic in semenk, osnovni značaj pa jim dajejo alpski in srednjeevropski floristični elementi ter panonske, dinarske in sredozemske vrste. Vrstno bogastvo je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je pogojena z različnimi dejavniki, od naravnogeografskih (razpon nadmorskih višin, obsevanost s soncem, geološka zgradba) preko florogenetskih do cisto antropoloških (intenzivnost vpliva na naravo, urbanizacija, ekstenzivnost kmetovanja...). Znatno večjo pestrost kot v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije kaţejo predeli zahodne Slovenije (večji del Alp in slovenski submediteran s Krasom in delom Istre), kjer je na pribliţno 140 km2, kolikor obsegajo 4 kvadranti, ki skupaj tvorijo osnovno polje, v glavnem 800 ali več taksonov (MOP, 2010). V Sloveniji se pojavljajo številne endemične rastline (66 taksonov, 22 je značilnih samo za območje Slovenije), ki rastejo na zelo majhnem območju in nikjer drugje po svetu. Za več kot 25 rastlinskih vrst ne moremo več potrditi njihovega uspevanja pri nas, zato veljajo v Sloveniji za izumrle. Redke in ogroţene rastlinske vrste na območju Slovenije so zakonsko zaščitene z Uredbo o zavarovanih prosto ţivečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09) in Pravilnikom o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10). S Prilogo 1 Uredbe je zavarovanih 59 vrst praprotnic in semenk ter vse vrste iz rodov narcisa, klinček/nagelj (razen brkati nagelj), netreskovec, netresk, rosika, meček, lilija, potonika, bodalica, teloh, kosmatinec, mastnica, perunika in vse vrste iz druţin lisičjakovk in kukavičevk. S Pravilnikom o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam je zavarovanih 779 vrst praprotnic in semenk. Trend izumiranja ogroţenih vrst je opazen v slovenski Istri, na skrajnem vzhodu Slovenije v poplavnem območju Mure, na skrajnem vzhodnem delu slovenskega porečja Save (Prilipe, Jovsi, Dobrava), pa tudi v zahodnih Karavankah in v severnih odrastkih dinarskega sveta. Rahla koncentracija izumiranja ogroţene flore je opazna tudi na območju Pohorja in Slovenskih Goric. Po drugi strani so kvadranti z navidezno izboljšanim stanjem bolj razpršeni po Sloveniji z nekaj neizrazitimi zgostitvami v zgornjem Posočju, vzhodnih Kamniških Alpah in v Beli Krajini (Jogan, 2007). Ţivalstvo V Sloveniji je bilo registriranih med 13.000 in 15.000 vrst, od tega je okrog 4000 endemičnih ţivalskih vrst (predvsem podzemeljske ţivali) (Hlad in Skoberne, 2001). Tu bivajo vrste z zelo različnimi areali (vzhodnoevropske, evrazijske, zahodnoevropske, mediteranske in številne endemne vrste zahodnih 60 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Dinaridov). Zelo številčno je vrstno bogastvo med nevretenčarskimi skupinami, med vretenčarskimi pa je na tem območju prisoten pomemben (vitalen) del populacij nekaterih evropsko oz. svetovno ogroţenih karizmatičnih vrst. Redke in ogroţene ţivalske vrste na območju Slovenije so zakonsko zaščitene z Uredbo o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09)) in Pravilnikom o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10). S prilogo 1 Uredbe o zavarovanih prostoţivečih ţivalskih vrstah je zavarovanih: 54 vrst sesalcev, vse na območju Slovenije domorodne vrste ptic iz skupine slapnikov, ponirkov, cevonoscev, veslonoţcev, močvirnikov, plamencev, plojkoljunov (razen mlakarice), ujed, kur (razen fazana in jerebice-gojenih), ţerjavovcev, pobreţnikov, golobov (razen mestnega goloba), kukavic, sov, leţetrudnikov hudournikov, vpijatov, plezalcev in pevcev (razen sive vrane, šoje in srake), 16 vrst plazilcev, 19 vrst dvoţivk, 34 vrst rib in piškurjev, 119 vrst hroščev in vse vrste iz 15 rodov, 102 vrsti metuljev, 24 vrst kačjih pastirjev in 8 vrst rakov. V Pravilnik o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam je uvrščenih 59 vrst sesalcev 162 vrste ptic in dodatno vsi pevci z izjemo 3 vrst, 24 vrst plazilcev, 19 vrst dvoţivk, 74 vrst rib in piškurjev, 192 vrst hroščev, 223 vrst metuljev, vse vrste kačjih pastirjev ter 141 vrst rakov in dodatno še vse vrste iz 5 rodov rakov. Varovana območja Območja Natura 2000 Vlada RS je aprila 2004 sprejela Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, dopolnjena 110/04, 59/07 in 43/08) s katero je določila območja Natura 2000 in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto ţivečih rastlinskih in ţivalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu EU in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij. Posebno varstveno območje ali območje Natura 2000 je območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih ţivalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu EU. Določitev in ohranjanje območij Natura je opredeljeno z Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto ţivečih ţivalskih in rastlinskih vrst). Pri določitvi območij Natura so upoštevani vsi habitatni tipi, ki so navedeni v prilogi I in vse tiste rastlinske in ţivalske vrste, ki so v prilogi II direktive. Poleg tega pa so upoštevane tudi ptice, navedene v prilogi I Direktive o ptičih (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoţivečih ptic), za katere so v drţavi določena posebna območja varovanja (SPA – Special Protection Areas). 71 % slovenskega omreţja Natura 2000 pokrivajo gozdovi, kar je za ca. 15 % več kot je evropsko povprečje in kaţe v splošnem na njihovo dobro ohranjenost. Kljub temu so bili nekateri tipi gozdov, zlasti niţinski poplavni, v preteklosti precej izkrčeni in niso v ugodnem stanu ohranjenosti. Od negozdnih površin je v omreţju Natura 2000 okoli 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Ti so v mnogih območjih še v ugodnem stanju ohranjenosti, pritiski na zmanjševanje ugodnega stanja pa so veliki, tako po naravni poti z zaraščanjem zaradi opuščanja kmetovanja kot zaradi intenzifikacije njihove rabe. Kmetijska območja z visoko naravno vrednostjo so ena pomembnejših moţnosti za doseganje večje biološke pestrosti in zaščite ogroţenih habitatov na posameznih podeţelskih območjih. Na splošno jih lahko označimo kot značilna območja ekstenzivnega kmetijstva z veliko pestrostjo bioloških vrst in habitatov. 61 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Izjemno pomembno vlogo imajo v omreţju Natura 2000 jame, ki so predmet ohranjanja v preko 70 območjih (od skupaj 260-tih). Celinske vode predstavljajo površinsko le dober odstotek omreţja, vendar je njihov pomen za ohranjenost omreţja zelo velik. Veliko voda je sicer v ne najbolj ugodnem stanju ohranjenosti. Človekova bivališča so pomembna za razmnoţevanje, počivanje oz. prezimovanje nekaterih vrst, zato so v območju Natura 2000 bistvena tudi nekatera pozidana območja. Zlasti gre za ţivali iz skupin ptic (npr. bela štorklja, veliki skovik) in sesalcev (npr. netopirji). Predloge območij, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, je Evropska komisija sprejela po posebnem postopku, ki je trajal nekaj let. Na podlagi Alpskega biogeografskega seminarja, ki je bil maja 2005, in Celinskega biogeografskega seminarja aprila 2006 je Evropska komisija novembra 2007 potrdila slovenski predlog v celinski regiji (odločitev objavljena januarja 2008), januarja 2008 pa še predlog v alpski regiji (odločitev objavljena marca 2008). S tem so bila vsa potencialna območja Natura 2000 (pSCI) potrjena s strani Evropske komisije (SCI). Na podlagi zaključkov obeh seminarjev bo Slovenija morala določiti še nekatera območja po habitatni direktivi za tiste habitatne tipe oz. vrste, za katere je Evropska komisija ugotovila, da niso določeni v zadostni meri. To so na primer: mejna Mura, spodnja Vipavska dolina (laška ţaba), del Slovenskih goric, del Goriških Brd, ribnik Komarnik, območje spodnje Save, itd. Na območjih Natura (območja SPA in SCI) je potrebno v skladu s 7. členom Uredbe o posebnih varstvenih območjih posege in dejavnosti načrtovati tako, da se v čim večji moţni meri: Ohranja razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih vrst. Ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese in ustrezno rabo. Ohranja in izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in ţivalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše faze kot so zlasti mesta za razmnoţevanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje ţivali. Ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ţivalskih vrst in omogoča ponovna povezanost, če je ta prekinjena. Na teh območjih je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti posega v naravo v skladu z 28. členom Zakona o ohranjanju narave. V primeru izvajanja posega je potrebno predvideti in izvesti vse moţne tehnične in druge ukrepe tako, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ţivali ter njihove habitate čim manjši. Prikaz Natura 2000 je v grafični prilogi 3. Zavarovana območja Zavarovana območja narave so ukrep drţave za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Razlikujemo širša (narodni, regijski, krajinski park) in oţja (strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik) zavarovana območja, na območju katerih veljajo predpisani varstveni reţimi. Zavarovana so z drţavnimi ali občinskimi akti. Od leta 2002 so se zavarovana območja povečala za 5,8 %, predvsem zaradi zavarovanja Krajinskega parka Goričko v letu 2003 in Krajinskega parka Ljubljansko barje leta 2008. Širša: Narodni park Narodni park (NP) je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V preteţnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Regijski park 62 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Regijski park (RP) je obseţno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnoteţen. Krajinski park Krajinski park (KP) je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Oţja: Strogi naravni rezervat Strogi naravni rezervat (SNR) je območje naravno ohranjenih geotopov, ţivljenjskih prostorov ogroţenih, redkih ali značilnih rastlinskih ali ţivalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez človekovega vpliva. Naravni rezervat Naravni rezervat (NR) je območje geotopov, ţivljenjskih prostorov ogroţenih, redkih ali značilnih rastlinskih ali ţivalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteţenim delovanjem človeka v naravi tudi vzdrţuje. Naravni spomenik Naravni spomenik (NS) je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Trenutno imamo v Sloveniji: 1 narodni park, 3 regijske parke, 43 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 54 naravnih rezervatov in 1277 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 254847 ha, kar je 12,57% površine Slovenije (stanje julij 2010, vir: ARSO 2011). Predvideno je tudi povečanje deleţa zavarovanih območij različnih kategorij za 10 % površine Slovenije do leta 2014 (ReNPVO, Uradni list RS, št. 2/06). Prikaz zavarovanih območij je v grafični prilogi 4. EPO in naravne vrednote Naravne vrednote, ki obsegajo vso naravno dediščino, je opredelil Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Naravne vrednote so varovane ţe s pridobitvijo statusa, saj se lahko posegi in dejavnosti na njih izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih moţnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, moţna pa je tudi takšna raba, ki ne ogroţa obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno. Sistem varstva naravnih vrednot temelji na varovanju predvsem tistih delov narave, ki jih druţba nekega časa in prostora spozna za vrednoto. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot je določil 6.519 naravnih vrednot in 8.382 jam. V Sloveniji je 2.092 (32,09 %) naravnih vrednot drţavnega pomena in 4.427 (67,91 %) lokalnega pomena. Med naravnimi vrednotami je 4085 objektov (64,2 %), ki so v prostoru prikazani kot točke, 2830 (35,8 %) pa jih ima poleg točke, ki je nosilka identitete, še poligon, ki omejuje območje naravne vrednote. Skupna površina vseh poligonov znaša 2334,69 km2 kar znaša 11,52 % površine drţave (Register naravnih vrednot, ARSO 2008). Površinsko največji sta geomorfološki naravni vrednoti planota Pokljuka in planota Jelovica, sledijo pa narivna struktura Nanos in Kraški rob. Deleţ pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot na območju drţave je prikazan na spodnjem grafikonu. Gostota naravnih vrednot za celo Slovenijo znaša 0,32 na km2, oziroma ena naravna vrednota na 3,11 km2. Prikaz naravnih vrednot je v grafični prilogi 5. 63 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 6: Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot (MOP, 2010). Ekološko pomembna območja so določena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih iz leta 2004 in so območja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za ta območja veljajo določene varstvene usmeritve in pravila ravnanja, ki se morajo upoštevati pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Kot ekološko pomembno območje je med drugim določeno tudi osrednje območje ţivljenjskega prostora velikih zveri ter morje in morsko obreţje. Sestavni del ekološko pomembnih območij so tudi območja Natura 2000. V skladu s 5. členom Uredbe o ekološko pomembnih območjih so na EPO območjih, ki niso hkrati tudi območja Natura 2000, moţni različni posegi in dejavnosti. Načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji moţni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi bila ta z načrtovanim posegom prekinjena. Za izvajanje posegov na EPO območju ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja. Ekološko pomembna območja so glede na 32. člen ZON: 1. Območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati ogroţenih ali endemičnih rastlinskih ali ţivalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembne po merilih ratifciranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. 2. Območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteţeno biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omreţje. 3. Habitati mednarodno varovanih vrst. 4. Selitvene poti ţivali. 5. Območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali ţivalskih vrst. Prikaz ekološko pomembnih območij je v grafični prilogi 5. Ostala naravovarstveno prepoznana območja v mednarodnem merilu Mokrišča Inventar mokrišč (2000) vključuje več kot 3 500 lokacij. Le slaba tretjina vseh popisanih lokacij je večjih od 0.15 ha in te zavzemajo 1.74 % drţavnega ozemlja. Kar 83 % vseh lokacij in 61 % površine vseh mokrišč so antropogeno nastali ali pogojeni ekosistemi. Ob upoštevanju vseh poplavnih površin pa prekrivajo mokrišča v Sloveniji manj kot 5% ozemlja (Vodnogospodarski inštitut, 2000). Med temi so najobseţnejši poplavni in mokrotni travniki, ki jih je največ na Ljubljanskem barju, Cerkniškem, 64 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Planinskem in Radenskem polju ter Bloški planoti in Jovsih. Med naravnimi mokrišči po številu prevladujejo manjša jezera (vključno z gorskimi jezeri) in močvirja, po površini pa presihajoča jezera (največje je Cerkniško) in močvirja. Najobseţnejša celinska mokrišča so v ravninskem delu oziroma v spodnjem toku rek (ob Muri, Dravi, Savi, Krki) ali na kraških poljih (kraška Ljubljanica s Cerkniškim in Planinskim poljem), manjša, vendar pogosta, tudi na planotah (visoka barja na Pokljuki in Pohorju, nizka barja na Bloški planoti). Večina popisanih slovenskih mokrišč je manjša od 0.15 ha (kali, glinokopi, manjši zadrţevalniki, kanali). Sečoveljske in Strunjanske soline s Štjuţo ter Škocjanski zatok so edina večja še ohranjena območja mokrišč na slovenski obali (Beltram G., 2003) Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic. Konvencija je bila podpisana februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Predstavlja medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Drţave podpisnice so se zavezale, da bodo: uvrščale mokrišča na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrţevala njihovo ekološko ravnovesje, vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe, podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljalcev mokrišč, sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov in v skupnih razvojnih projektih na mokriščih. Območja v Sloveniji, uvrščena med Ramsarska mokrišča, so: Cerkniško jezero z okolico, Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Slovenija je k UNESCO pristopila 27. maja 1992. Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za kulturno in naravno svetovno dediščino 1986 leta vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. So edinstven naravni spomenik na območju matičnega Krasa, kjer je reka Reka na stiku fliša z apnencem v zemeljski zgodovini izoblikovala izjemen splet jam, udornic, ponorov in enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi. Biosferni rezervat so območja kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki so mednarodno priznani znotraj UNESCO MAB programa za spodbujanje in prikazovanje uravnoteţenega odnosa med ljudmi in naravo. Program Človek in biosfera (angleško Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je UNESCO-v medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrţevanjem kulturnih vrednot. Biosferni rezervati so lokacije, kjer se ti cilji preizkušajo, prikazujejo in izvajajo. Ta interdisciplinarni program je bil ustanovljen leta 1971. Eden osrednjih ciljev programa je ustanoviti omreţje biosfernih rezervatov. To so območja kopnih ali obalno/morskih ekosistemov, kjer se z ustrezno opredelitvijo območij z različnim varstvenim reţimom in upravljanjem usklajujejo ohranjevanje ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti s trajnostno rabo naravnih virov. Biosferni rezervati v Sloveniji: Julija 2003 je UNESCO razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat svetovnega pomena - Biosferni rezervat Julijske Alpe. 29. oktobra 2004 je bil v svetovno mreţo biosfernih rezervatov sprejet tudi Park Škocjanske jame imenuje se Kraški biosferni rezervat. Mednarodno pomembna območja za ptice (angleško Important Bird Area; kratica IBA) so mednarodno pomembna območja (habitati) namenjena ohranjanju populacij ptic. IBA območja (mednarodno pomembna območja za ptice) so določena v skladu z metodologijo Mednarodne zveze 65 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki za varstvo ptic (BirdLife International). Za območja IBA velja, da so bila po vsem svetu določena na podlagi enotnih znanstvenih meril. Ta območja so dovolj majhna za uspešno ohranjanje ali pa so pogosto ţe del zavarovanih območij. Skupno je v Sloveniji 25 območij IBA. Da neko območje postane IBA, mora izpolnjevati vsaj eno izmed spodnjih zahtev: Vzdrţuje pomembno število ene ali več svetovno ogroţenih vrst. Je eno izmed območij, ki skupno vzdrţujejo omejeno število vrst ali habitatov. Je ključno postajališče ptic na selitveni poti. 7.1.5 Kulturna dediščina Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madţarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi drţavljanke in drţavljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas (1. člen ZVKD-1). Slovenije in njenih regij ne označujejo izjemni ali drugi spomeniki, pač pa raznovrstnost in razpršenost dediščine ter pojav določenih značilnosti "v serijah", npr. sakralnih objektov, lesene etnološke stavbne dediščine, kulturne krajine, dediščinskih prvin, vezanih na velike zgodovinske dogodke, npr. prvo svetovno vojno v Posočju. Dediščina sega ţe v čas starejše kamene dobe in kasnejših kovinskih dobe, pomembne so predvsem ostaline iz ţelezne dobe. Posledica rimske zasedbe so številne ostaline antične urbane civilizacije. Sledilo je obdobje brez pomembnejših ostalih, vse do romanike, za katero je značilna sistematična gradnja cerkva, katerih značilnosti pa so bile večino izničene s kasnejšimi predelavami. Pomemben segment dediščine so srednjeveški gradovi, nekateri tudi z romansko osnovo. Iz časov gotike so ohranjeni številni imenitni sakralni objekti (npr. cisterijanski samostan v Kostanjevici ob Krki). Vpliv renesanse se odraţa v nekaterih mestnih ambientih (npr. v Škofji Loki, Kranju) in grajski arhitekturi (npr. grad Fuţine, Brdo pri Lukovici). Gospodarski razcvet v 18. stoletju je omogočil (glede na ostale dele Evrope zakasneli) razcvet baroka, tako v sakralnih umetnosti, kot pri prenovi mest (npr. v Ljubljani). Klasicistične oblike so se odrazile v meščanski arhitekturi. Za 19. stoletje je značilno zavestno prevzemanje slogovnih oblik preteklosti. Dediščino tega obdobja tvorijo vidne reprezentančne mestne javne zgradbe, pa tudi podeţelske vile. Za obdobje po 1. svetovni vojni je pomemben razcvet arhitekture (Plečnik, Vurnik, Fabiani). Po 2. svetovni vojni je dediščina rezultat različnih slogovnih usmeritev, v prostoru je pomembna predvsem dediščina moderne arhitekture (Mihevc, Ravnikar, Sever). Izpostaviti je treba tudi obseţno podeţelsko stavbno dediščino ter dediščinske krajine (Viri: Smernice za načrtovanje za SPRS: Razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstvo kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, 2003; Umetnost na Slovenskem, MK, 1998; Slovenija: Turistični vodnik, MK, 1996). V Registru kulturne dediščine Ministrstva za kulturo (RKD, stanje na dan 11. 3. 2011) je zavedeno 31.483 enot dediščine (opredelitve tipov dediščine povzete po: Smernice za načrtovanje za SPRS: Razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstvo kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, 2003: - - 22.356 enot stavbne dediščine, ki je lahko profana (14.138 enot), sakralna (7.822 enot) in sakralno profana (198 enot). To so posamezne stavbe, drugi objekti in naprave, skupine med seboj povezanih stavb, objektov in naprav, skupaj z napeljavami in opremo, kjer je materializirana substanca nosilec v definiciji omenjenih vrednot. 1.353 enot naselbinske dediščine, to so območja naselij, ki pomenijo njihova zgodovinska jedra, zgodovinske četrti oziroma druge zgodovinske dele. Sestavljajo jo posamezni objekti in 66 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - - - - - - skupine stavb, s pripadajočimi odprtimi površinami, ki so z njimi funkcionalno in vidno povezane. 227 enot kulturne krajine, to so posebni (topografsko) razmejeni deli krajine, ki so nastali s součinkovanjem človeških in naravnih dejavnikov ter ponazarjajo razvoj človeške druţbe v času in prostoru. Druţbeno in kulturno priznane vrednote so pridobili zaradi materialnih ostalin, ki odraţajo preteklo rabo zemljišč, dejavnosti, spretnosti in tradicijo ali zaradi upodobitve v knjiţevnih ali likovnih delih. 243 enot vrtnoarhitekturne dediščine, to so deli človekovega okolja oziroma kultivirane narave, ki so urejeni z naravnimi in grajenimi prvinami po vrtnoarhitekturnih načelih. Praviloma so prostorsko in vsebinsko povezani s stavbno dediščino. 4.153 enot memorialne dediščine, to so objekti in urejena zemljišča, kot na primer javni spomeniki oziroma javne plastike, obeleţja, grobnice, pokopališča skupaj z grobovi, nagrobniki in vrtnoarhitekturno ureditvijo in posamezni grobovi oziroma nagrobniki, ki so bili postavljeni ali urejeni tako, da obeleţujejo zgodovinski dogodek, zgodovinsko dogajanje in spomin na zgodovinsko osebo, oziroma, ki so sluţili ali še sluţijo spominskim ali pietetnim namenom, z izjemo objektov, ki so neposredno sluţili ali še sluţijo verskim obredom. 3.183 enot arheološke dediščine, to so strokovno identificirana in registrirana arheloška najdišča skupaj z vsemi ostalinami, predmeti in vsakršnimi človekovimi sledovi, ki pričajo o zgodovini človeštva in njegovi povezanosti z naravnim okoljem, ne glede na to, ali so na kopnem ali pod vodo, in so zanje izkopavanja ali odkritja in druge metode raziskovanja glavni znanstveni vir. 40 enot zgodovinske krajine, to so območja, ki so druţbeno in kulturno priznane vrednote pridobila zaradi pridobljenih in izpričanih povezav s pomembnimi zgodovinskimi dogodki, npr. bitk in drugih vojaških operacij, katerih materialni ostanki so ohranjeni na mestu. 120 enot druge dediščine (npr. tehnična dediščina, območja opuščenih vasi, lokacije gradov). 6 enot je opredeljenih z oznako »neznano«. Območja dediščine zavzemajo skupno pribliţno 12% površine Slovenije. Prikaz enot registrirane kulturne dediščine je v grafični prilogi 6. Dediščinske lastnosti v prostoru se pospešeno izgubljajo, dejavnost varstva pa z mehanizmi, ki so ji na voljo v okviru zakona sama tega ne more preprečiti. Ogroţena so varovana območja, zlasti naselbinska dediščina, ker ni mehanizmov prostorske in razvojne obravnave. Ogroţeni so gradovi zaradi popolne zapuščenosti, stavbna dediščina - posebno tista, ki ni spomenik - zaradi vzpodbujanja novogradenj in zanemarjanja urbanističnega urejanja obstoječih delov naselij, opuščanja slabega vzdrţevanja in nadzora nad posegi ter v območjih, ki jih ogroţajo naravne nesreče. Arhitekturna in tehniška dediščina 20. stoletja ter kulturna krajina pa še niso dovolj prepoznane kot kulturna dediščina. V naravnih parkih se zanemarja cilje varstva kulturne dediščine (Vir: Smernice za načrtovanje za SPRS: Razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstvo kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, 2003). 7.1.6 Podnebni dejavniki V izhodiščnem letu so bili izpusti TGP v Sloveniji 20,35 milijona ton CO2 ekv, 8% zmanjšanje pa pomeni, da slovenski izpusti v obdobju 2008–2012 v povprečju ne bodo smeli preseči 18,73 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto. V letu 2007 so bili slovenski izpusti TGP 20.722 Gg v CO2 ekv, kar je 1,8% več kot v izhodiščnem letu. Skoraj tretjina slovenskih izpustov TGP nastane pri pridobivanju elektrike in toplote. V prometu, ki je bil v letu 2007 s 26% naš drugi največji vir izpustov TGP, deleţ še vedno narašča in je po nekaterih pokazateljih tudi zaradi tranzitnega prometa trenutno neobvladljiv. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se izpusti povečali za 174%, večinoma je to posledica povečanja osebnega in tovornega (zlasti 67 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki tranzitnega) prometa. Zaradi cestnega prometa se celotni izpusti TGP v zadnjih dveh letih povečujejo za več kot odstotek letno, kar izniči prizadevanja za zmanjšanje izpustov TGP v vseh drugih sektorjih. Najbolj zaskrbljujoč je porast izpustov v tranzitu preko Slovenije, ki se je izrazito povečal po vstopu Slovenije v EU. V letu 2004 so na podlagi ocene prodanega goriva tujcem izpusti CO2 v tranzitu znašali ţe 490.000 ton, kar predstavlja 12% celotnih izpustov iz prometa. K povečanju so prispevali tudi izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih ter izpusti iz odpadkov. Niţji izpusti kot v izhodiščnem letu so bili leta 2006 v kmetijstvu, kar je predvsem posledica zmanjšanja števila glav ţivine. Zmanjšali so se izpusti zaradi porabe goriv in procesni izpusti v industriji. Prisotnost F-plinov v ozračju je skoraj izključno posledica človekovih dejavnosti. Mednje sodijo HFCji, PFC-ji in SF6. Pri celotnem toplogrednem učinku, ki ga povzročajo človekovi izpusti TGP, imajo Fplini razmeroma majhen deleţ, zaradi njihovega velikega toplogrednega potenciala pa se lahko z naraščajočo uporabo njihov prispevek h globalnemu segrevanju zelo poveča. Zato v zadnjem času potekajo prizadevanja za omejitev njihove uporabe, preprečevanje izpuščanja, zajem iz iztrošenih naprav in njihovo zamenjavo s snovmi z manjšim toplogrednim potencialom. V Sloveniji prispeva kmetijstvo pribliţno 10% izpustov TGP. Ta deleţ je na ravni povprečja drţav EU, kjer kmetijstvo prispeva 9,5% izpustov TGP. Najpomembnejša plina, ki nastajata pri kmetovanju, sta metan (CH4), ki predstavlja pribliţno 55% izpustov iz kmetijstva, in didušikov oksid (N2O), ki prispeva 45% izpustov. Za slovensko kmetijstvo je značilna velika razdrobljenost. Povprečno kmetijsko gospodarstvo ima le 6,3 ha kmetijske zemlje v uporabi in redi manj kot 7 glav velike ţivine, kar je precej pod povprečjem drţav EU. Iz podatkov Operativnega programa izpustov toplogrednih plinov (OP TGP-1) je razvidno, da se emisije zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki zmanšujejo in znašajo letno okoli 700.000 t, kar je okoli 3 % celotne emisije TGP. Zmanjševanje emisije TGP iz sektorja ravnanje z odpadki je posledica vzpostavitve sistemov zajema odlagališnega plina ter zmanjševanja odloţenih biorazgradljivih odpadkov.Kljub zmanjševanju emisije TGP je izvajanje ukrepov ocenjeno kot slabo. Delno zadovoljiva ocena za izvajanje odplinjevanja in rabe odlagališnega plina je posledica nejasnega stanja glede zajema odlagališčnega plina, ker pristojni organi še nimajo celovitih podatkov o letnih količinah zajetega odlagališčnega plina. V OP RKO je predvidena emisija TGP zaradi odlaganja biorazgradljivih sestavin mešanih komunalnih odpadkov podrobneje ocenjena za obdobje 2010-2030 za predvidene scenarije, pri čemer so upoštevani odpadki, ki so bili odloţeni od leta 1995, za njihovo sestavo pa je prevzeta sestava odloţenih komunalnih odpadkov v letu 2009. Na diagramu slike 26 tega Okoljskega poročila je razvidno, da je v OP RKO ocenjena emisija TGP nekoliko niţja od ocene iz Operativnega programa izpustov toplogrednih plinov (OP TGP-1), kar je razumljivo glede na dejstvo, da se je v prejšnjem obdobju odlagalo nekoliko več biorazgradljivih komunalnih odpadkov kot v letu 2009. V Operativnem programu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (OP TGP-1) so opredeljeni ključni instrumenti in obveznosti posameznih sektorjev, ki bodo ob njihovem doslednem izvajanju omogočili, da Slovenija doseţe 8% zmanjšanje izpustov do leta 2012. S sprejemom evropske zakonodaje v okviru podnebno energetskega zakonodajnega sveţnja EU se ukrepom sprejetim s tem operativnim programom pomen dodatno poveča, saj je dosledno izvajanje načrtovanih ukrepov za izpolnitev Kjotskega protokola nujen pogoj tudi za izpolnitev obveznosti podnebno energetskega zakonodajnega sveţnja. OP TGP-1 sicer obravnava nabor ukrepov do leta 2012, bodo pa ti ukrepi imeli učinke na zmanjšanje emisij TGP tudi v obdobju 2013-2020. 68 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki OP TGP-1 je usklajen z razvojnimi cilji drţave. Zmanjševanje emisij TGP se uvršča med prednostne naloge Nacionalnega programa varstva okolja. Poleg tega bo nujno pripraviti tudi dolgoročno vizijo prehoda na nizkoogljično druţbo. Dolgoročna strategija bo opredeljevala zlasti cilje zmanjševanja emisij TGP in usmeritve ter ukrepe za optimalno upravljanje prehoda na druţbo z nizkimi izpusti TGP. Za to je ključno povezovanje sektorskih politik, zlasti prometne, energetske, stanovanjske, okoljske, prostorske in kmetijske ter ustrezna umestitev podnebne politike v širšo razvojno politiko. Kot članica EU je tudi Slovenija vključena v obvezno shemo trgovanja EU. Trgovanje s pravicami do izpusta TGP je pomemben temelj strategije Evropske unije pri zmanjševanju izpustov TGP. Okoljska dajatev se plačuje zaradi rabe goriv in seţiganja gorljivih organskih snovi (za namen pridobivanja toplote ali za pogon), pri čemer se kot gorivo razume organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugih snovi, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za pridobivanje toplote ter za pogon motorjev in turbin. Uvedena je bila z namenom vključevanja zunanjih stroškov obremenjevanja zraka z izpusti CO2 in naj bi vplivala na zmanjšanje obremenjevanja zraka z izpustom CO2 in torej na zmanjšanje obremenjevanja okolja. Izvajanje tega ukrepa v obdobju 2008–2012 bo povprečno prispevalo k zmanjšanju izpustov 27 kt CO2 ekv letno. 7.1.7 Krajina Slovenske krajine so po morfoloških značilnostih zelo raznolike, kar je posledica naravnih razmer, razgibane morfologije, različnih podnebnih območij in človekovih vplivov, zlasti rabe prostora, zgodovinskega razvoja in različnosti kulturnih okolij. Temeljna značilnost slovenskih krajin je zato velika pestrost in raznolikost krajinskih vzorcev. V Sloveniji razlikujemo pet osnovnih krajinskih območij (Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, MOP, BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, 1998), ki jih opredeljujeta predvsem podnebje in geološka osnova: - - - - - Alpske krajine obsegajo območja severozahodne in severne Slovenije. Območje opredeljuje visokogorje, skalovit svet nad gozdno mejo in pod njo, svet gorskih trat in podov ter skromnega kmetijstva na planinskih pašnikih. Značilni so: ostanki ledeniških moren, redka in razpršena poselitev alpskih dolin, gozdnata pobočja, večji izravnani in poseljeni nanosi rek ter odmaknjene gorske planote. Predalpske krajine se raztezajo od skrajnega zahoda do vzhoda osrednje Slovenije in so najobseţnejša krajinska makroenota. Opredeljujejo jih hribovit, valovit ali razgiban planotast svet, rečne doline in obseţne naplavne ravnice, ki prehajajo v ravninski svet. Krajinsko je značilen izrazit kontrast med strnjenimi gozdovi, ki delujejo kot okvir, in odprtimi kmetijskimi površinami. Subpanonske krajine obsegajo severovzhodno in vzhodno Slovenijo. Značilni so: obseţne ravnine brez izrazitega obrobja, razgibana krajina, vinogradniško gričevje z majhnimi relativnimi višinskimi razlikami, doline v gričevju, vodotoki z obseţno obreţno vegetacijo in s poplavni ravninski gozdovi. Kraške krajine notranje Slovenije obsegajo veliko območje juţno od Ljubljanske kotline, kraška območja na jugovzhodnem delu Slovenije in sredogorske kraške planote na zahodu. Prevladujejo najrazličnejši kraški pojavi, ki določajo oblikovanost in raznolikost površja na mikro- in makro ravni. Primorske krajine označujejo flišno gričevje, robovi kraških planot, drobna členjenost prostora, velik deleţ gozdov, kraška polja in planote ter morje z obalo. Kulturno krajino obalnega območja zaznamujejo vinogradi in sadovnjaki, terasno preoblikovana pobočja, 69 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki obmorske ravnice, ponekod ostanki solin. Zaledje je gričevnato, s potoki po dnu dolin. Na severu regije primorskih krajin je suh kraški planotast svet z značilno arhitekturo. Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/2004) opredeljuje 71 krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. To so območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami, zlasti pa so to območja izjemnih krajin z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena kulturna dediščina z visoko pričevalno oziroma spomeniško vrednostjo, v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin oziroma naravnimi vrednotami. Skupna površina območij je 3.410 km 2. V nekaterih prostorskih aktih občin so opredeljena tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na lokalni ravni. Izjemne krajine Slovenije (MOP, Acer Novo mesto d.o.o., 1996, dop. 1999) predstavljajo izbor redkih, enkratnih slovenskih krajin, ki izstopajo z eno ali več posebej vrednimi značilnostmi, kot so: edinstven vzorec rabe tal, značilna krajinska zgradba, skladna prostorska razmerja, ustrezen deleţ naravnih prvin, poseben naselbinski vzorec, značilni poudarki kot odraz svojevrstne zgradbe prostora. Opredeljenih je 93 izjemnih krajin skupne površine 233 km2. Slovenske krajine niso doţivele sodobnih velikopoteznih preurejanj, ki bi odločilno spremenile krajinsko podobo. Za slovenske krajine so značilne sorazmerno velika pestrost, visoka stopnja naravne ohranjenosti in ohranjenost kulturnih sestavin krajine. V zadnjem desetletju so slovenske krajine najbolj prizadeli veliki infrastrukturni posegi, kot so: gradnja avtocest, plinovodov, daljnovodov. Zlasti veliki infrastrukturni posegi močno vplivajo na strukturne značilnosti krajine in njene doţivljajske kakovosti. Opaznih je tudi veliko manjših razvrednotenj, kot so na primer: neurejeni ali slabo urejeni kamnolomi in gramoznice, glinokopi, pretirano regulirani vodotoki, ponekod neustrezni gradbeni posegi infrastrukture (veliki vkopi ali veliki nasipi), neustrezno izvedene melioracije, razpršena poselitev. Zelo obremenjene krajine so v dolinskih delih Slovenije, kjer se intenzivno strnejo vsi človekovi posegi (Vir: Evropska konvencija o krajini - izvajanje v Sloveniji, MOP, 2008). Prikaz območij izjemnih krajin in krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni je v grafični prilogi 7. 7.1.8 Zdravje Za pomembnejše vplive na zdravje, ki jih povzroča emisija onesnaţeval v zrak iz objektov za obdelavo komunalnih odpadkov, so v tem Okoljskem poročilu opredeljeni vplivi, ki nastajajo pri: - prevozu komunalnih odpadkov zaradi emisije hrupa, energetski predelavi gorljivih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov, zaradi emisije snovi v zrak, obdelavi biološko razgradljivih komunalnih odpadkov v kompostarnah in napravah za njihovo anaerobno obdelavo zaradi emisije snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah in na odlagališčih komunalnih odpadkov zaradi emisije snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, posrednem ali neposrednem odvajanju izcedne vode v vode na vodovarstvenem območju ali odvajanju izcedne vode v vode na vplivnem območju kopalnih voda. Emisija hrupa zaradi prevoza komunalnih odpadkov 70 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Za pomembnejši vpliv na zdravje je s tem Okoljskim poročilom opredeljen tudi vpliv hrupa, ki ga povzroča transport komunalnih odpadkov, tako v fazi njihovega prevzemanja od povzročiteljev odpadkov kot zaradi prevoza prevzetih mešanih komunalnih odpadkov do mesta, kjer se mehansko biološko obdelajo (MBO naprava) in obdelani odloţijo na odlagališču. V tem Okoljskem poročilu je za deleţ hrupa iz cestnega prometa, ki ga povzroča transport komunalnih odpadkov, izdelana ocena njegovega obsega na podlagi ocenjenega prometnega dela. Varstvo ljudi pred hrupom je ena izmed pomembnih smernic, določenih ţe z Nacionalnim programom varstva okolja in usmeritvami varovanja okolja v Sloveniji. Osnovni pregled obstoječe obremenitve okolja s hrupom oziroma oceno izpostavljenosti hrupu na posameznem območju zaradi obratovanja različnih virov hrupa je podan s strateškimi kartami hrupa. Strateška karta hrupa je standardiziran grafičen prikaz stanja obremenjenosti okolja s hrupom na določenem območju. Grafični prikaz hrupne obremenitve se v strateških kartah hrupa podaja skladno z Direktivo 2002/49/ES, pri čemer raven hrupa na določenem območju, prikazana na strateških kartah hrupa, ne predstavlja trenutne ravni hrupa, temveč dolgoročno povprečno raven hrupa tekom celega leta. Podatki iz strateške karte hrupa se nanašajo na ravni hrupa, izraţene s kazalci hrupa Ldvn in Lnoč za stanje obremenjenosti v letu 2006. Strateške karte hrupa izdelane za: • • • pomembne ceste z več kot šest milijonov prevozov vozil letno, pomembne ţelezniške proge, ki imajo več kot 60.000 prevozov vlakov letno, poselitveno območje mesta Ljubljane in sicer za hrup kot posledico cestnega in ţelezniškega prometa ter hrup IPPC zavezancev. V hrupu pomembnih cest so zajeti tudi tovornjaki za prevoz komunalnih odpadkov tako v fazi zbiranja komunalnih odpadkov kot prevoza zbranih komunalnih odpadkov v nadaljnjo obdelavo: to je predelavo za ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov in odstranjevanje (vključno s postopki obdelave pred odstranjevanjem) za mešane komunalne odpadkov. Deleţ tovornega prometa zaradi prevoza komunalnih odpadkov ja za količino odpadkov v letu 2009 ocenjen na manj kot 3% vsega tovornega prometa, opravljenega v tem letu, ali drugače: - ocenjeni deleţ hrupa zaradi transporta komunalnih odpadkov ne presega 1,5% celotnega hrupa zaradi cestnega prometa tovornih vozil z maso več kot 7 t, na območjih, kjer so ocenjene ravni hrupa podane v strateški karti hrupa, prispevek k hrupu zaradi prevoza komunalnih odpadkov ni večji od 0,5% hrupa vseh vozil, ki so udeleţena v cestnem prometu. Vpliv hrupa na zdravje ljudi je opredeljen kot pomemben, vendar je glede na ocenjeni deleţ v celotnem hrupu iz cestnega prometa spoznan kot nebistven. Emisija hrupa zaradi obratovanja naprav za obdelavo komunalnih odpadkov Ocenjevanje vplivov na zdravje, ki jih povzroča emisija hrupa iz objektov za obdelavo komunalnih odpadkov, ne šteje za strateško raven presojanja vplivov OP RKO na okolje. Presoja tega vpliva na zdravje ljudi se mora izvesti za posamezni ukrep OP RKO v okviru postopka CPVO pri prostorskem načrtovanju in v okviru projektne presoje vplivov na okolje posameznega posega v okolje. Energetska predelava gorljivih frakcij komunalnih odpadkov 71 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Za območja predvidene energetske predelave komunalnih odpadkov so za stanje okolja uporabljeni podatki o izpostavljenosti prebivalstva onesnaţenosti zunanjega zraka z delci (PM10). Čeprav je z ukrepi OP RKO energetska predelava komunalnih odpadkov predvidena v obeh slovenskih aglomeracijah (območja urbane poselitve), ki sta glede delcev v zunanjem zraku čezmerno onesnaţeni (območji mestnih občin Maribor in Ljubljana), je na podlagi ocenjevanja dodatne obremenitve zunanjega zraka zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov s tem Okoljskim poročilom ugotovljeno, da je taka energetska predelava z vidika vplivov na okolje sprejemljiva. Prispevek energetske predelave komunalnih odpadkov k onesnaţenosti zunanjega zraka je s tem Okoljskim poročilom ocenjen na manj kot 3 % obstoječe onesnaţenosti, ki na območju obeh aglomeracij le za nekaj odstotkov presega mejno onesnaţenost. Emisija onesnaževal, ki povzročajo neprijeten vonj Podatkov o obremenjenosti okolja zaradi emisije onesnaţeval, ki povzročajo neprijeten vonj, ni na razpolago. Glede na učinek disperzije onesnaţeval, ki v zunanjem zraku povzročajo neprijeten vonj, je ocenjeno, da na razdalji več kot 350 m od objektov za biološko obdelavo komunalnih odpadkov oziroma več kot 300 m od zunanjega roba območja za odlagališče komunalnih odpadkov, koncentracija vonja ne presega pragu (mejne vrednosti), ki je povzroča ljudem neprijetne občutke (enta vonja). Stanje okolja zaradi emisije onesnaţeval, ki povzročajo neprijeten vonj, se lahko oceni na podlagi števila stavb z varovanimi prostori, ki so čezmerno izpostavljeni neugodnemu vonju – to je števila stanovanjskih stavb, ki so bliţje kot 350 m od objektov za biološko obdelavo komunalnih odpadkov oziroma bliţje kot 300 m od odlagališč komunalnih odpadkov. Do konca leta 2015 bo v skladu s scenariji OP RKO obratovalo okoli 20 obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov, od katerih nekateri ne izpolnjujejo zahtev standarda o oddaljenosti stavb z varovanimi prostori. Po letu 2016 bo odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov omejeno na 9 odlagališč, od katerih bodo razen enega (CERO Celje) vsa na novo zgrajena oziroma razširjena ob upoštevanju predpisanega standarda o oddaljenosti stavb z varovanimi prostori. Emisija onesnaževal v vode z odvajanjem izcedne vode Ocenjevanje vplivov na zdravje, ki jih povzroča morebitno onesnaţevanje z odvajanjem odpadne vode iz objektov za obdelavo komunalnih odpadkov (predvsem izcedne vode iz odlagališč komunalnih odpadkov in onesnaţene padavinske odpadne vode iz površin na območju MBO naprav), ki bi lahko škodljivo vplivala na vodna telesa, namenjena oskrbi s pitno vodo in kopanju, je vključeno v strateško raven presojanja vplivov OP RKO na okolje glede na število teh objektov, ki so umeščena na vodovarstvenih območij (na območjih III. stopnje varstva ali na kraških podlagah z močno razpoklinsko poroznostjo) ali na vplivnih območjih kopalnih voda. Čeprav se presoja teh vplivov podrobneje izvede v okviru postopka CPVO pri prostorskem načrtovanju ter dodatni ukrepi varstva pred onesnaţenjem voda podrobneje opredelijo v okviru projektne presoje vplivov na okolje posameznega posega v okolje, je s tem Okoljskim poročilom dana usmeritev, da se zaradi zmanjšanja tveganja onesnaţevanja voda ne umešča: - - odlagališč komunalnih odpadkov na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva, razen če to ne bi povzročilo nesorazmernih stroškov pri uporabi obstoječe infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki, odlagališč komunalnih odpadkov na vplivnih območjih kopalnih voda, in 72 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - MBO naprav na kraških podlagah z močno razpoklinsko poroznostjo. Do konca leta 2015 bo v skladu s scenariji OP RKO obratovalo okoli 20 obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov, od katerih jih je nekaj na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva podzemne vode. Po letu 2016 bo odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov omejeno na 9 odlagališč, od katerih bosta največ 2 na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva podzemne vode (če se bosta v ukrepe OP RKO vključili rezervni lokaciji za odlaganje komunalnih odpadkov v CERO Pragersko in v CERO Gajke). 7.1.9 Materialne dobrine Za pomembnejše vplive na materialne dobrine so v tem Okoljskem poročilu opredeljeni vplivi odlagališč komunalnih odpadkov na vrednost nepremičnin. Podatki o razvrednotenju nepremičnin so povzeti po študijah EU, ki obdelujejo tovrstne vplive na materialne dobrine. Podatkov o dejanskem stanju razvrednotenja nepremičnin v bliţini obstoječih odlagališč v Sloveniji ni (izdelati bi bilo treba anketno študijo o razvredotenju napremičnin). Čeprav za izdelavo ocene vplivov na materialne dobrine v tem Okoljskem poročilu tudi podrobnejši popis nepremičnin v bliţini predvidenih odlagališč ni bil izdelan, je okvirna ocena vplivov na materialne dobrine dovolj dobra za izdelavo usmeritev pri opredeljevanju števila odlagališč in pri njihovem prostorskem umeščanju. Uporabnost ocene vplivov na materialne dobrine iz tega Okoljskega poročila je predvsem v dejstvu, da so vplivi na materialne dobrine odvisni od števila odlagališč in ne od zmogljivosti odlaganja odpadkov na posameznem odlagališču. Okoljsko poročilo v zvezi z vplivi na materialne dobrine usmerja ukrepe OP RKO v čim manjše število odlagališč, ker je okoljska škoda zaradi vplivov na materialne dobrine ocenjena za bistveno večjo, kot je škoda, ki nastaja zaradi vplivov na okolje zaradi nekoliko večjega prometnega dela, ki nastane pri transportu obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na odlagališča zaradi manjšega števila odlagališč. 7.2 Prikaz stanja okolja s kazalniki stanja okolja 7.2.1 Opis kazalnikov Kazalniki stanja za naravne vire 1. Pokrovnost in raba zemljišč V letu 2006 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56%, skupaj z grmičastim gozdom 58%), drugo preteţno naravno rastje je zavzemalo 4%, 35% površja je namenjenega preteţno kmetijstvu, slabi 3 % pa so umetne površine. V obdobjih med 1996 in 2000 ter 2000 in 2006 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12% oz. 0,13% površja), nanašajo pa se predvsem na gospodarjenje z gozdovi in izgradnjo cestne infrastrukture. 2. Ravnanje z odpadki: - komunalni odpadki: kazalnik prikazuje količino komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in primerjavo s povprečjem v Evropski uniji; 73 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - - - - - odlaganje odpadkov na odlagališča: kazalnik prikazuje količino in strukturo odloţenih odpadkov na legalnih odlagališčih odpadkov v Sloveniji. Količino in strukturo odloţenih nenevarnih komunalnih odpadkov na odlagališča javne infrastrukture ter količino in strukturo odpadkov odloţenih na odlagališča odpadkov, ki so v upravljanju industrije; ravnanje z odpadki: kazalnik prikazuje razmerje med predelanimi in odstranjenimi odpadki v posameznih letih. Količina in deleţ posameznih postopkov predelave in odstranitve je prikazana za komunalne, nevarne ter industrijske odpadke; organski kuhinjski odpadki: kazalnik prikazuje letne količine nastalih, zbranih organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in gostinstva ter načine predelave; odpadne baterije in akumulatorji: kazalnik prikazuje letno količino nastalih in zbranih odpadnih baterij v Sloveniji, načine ravnanja in deleţe različnih vrst baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi; odpadna embalaţa: kazalnik prikazuje količino nastale odpadne embalaţe na prebivalca, ločitev povezanosti nastale količine embalaţe od bruto domačega proizvoda, količino nastale in predelane odpadne embalaţe glede na vrsto materiala ter deleţe predelane in reciklirane odpadne embalaţe glede na cilje; odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti: kazalnik prikazuje količine nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji ter razmerje med predelanimi in odstranjenimi odpadki v posameznih letih. Kazalniki stanja za zrak 1. Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, so se od leta 1990 do leta 2007 zmanjšali za 73%, predvsem kot posledica zmanjšanja izpustov SO2. 2. Izpusti ţveplovega dioksida V Sloveniji so se izpusti SO2 do leta 2007 zmanjšali za 94% glede na leto 1980. Zmanjšanje je predvsem posledica manjših izpustov iz termoelektrarn in uporabe kakovostnejših goriv. Izpusti SO2 so bili v letu 2007 za 47% niţji od predvidene ciljne vrednosti. 3. Izpusti dušikovih oksidov Letni izpusti NOx v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za skoraj 20% v primerjavi z letom 1987. Zmanjšanje je posledica povečanja deleţa vozil z vgrajenim katalizatorjem. Izpusti NOx so bili v letu 2007 za 1% niţji od predvidene ciljne vrednosti. 4. Izpusti amoniaka Letni izpusti NH3 v Sloveniji so se do leta 2006 zmanjšali za 36,5% v primerjavi z letom 1990. Zmanjšanje je posledica zmanjševanja števila glav ţivine. Izpusti NH3 so bili v letu 2006 za 7% niţji od predvidene ciljne vrednosti. 5. Izpusti nemetanskih hlapnih ogljikovodikov Letni izpusti NMVOC v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za 39% v primerjavi z letom 1990. Zmanjšanje gre pripisati zmanjševanju izpustov v prometu z motornimi vozili, zaradi povečanja števila vozil, ki so opremljena s katalizatorji in implementaciji dveh uredb o emisiji organskih hlapnih snoveh v zrak. Izpusti NMVOC so bili v letu 2007 za 1,7% niţji od predvidene ciljne vrednosti. 74 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 6. Onesnaţenost zraka s PM10 in PM2,5 Raven onesnaţenosti zunanjega zraka zaradi delcev PM10 se je v obdobju 2002 - 2008 zmanjšala. Kljub temu je bila v letu 2008 še vedno preseţena tako zakonsko predpisana letna mejna koncentracija kot tudi število dni z dnevno mejno koncentracijo PM10. Najslabše stanje zaradi onesnaţenosti s PM10 je v Zasavju (Zagorje). Letna koncentracija PM2.5 se je v obdobju 2005 - 2008 zniţala. V letu 2008 ni več presegala zakonsko predpisane letne mejne vrednosti. Kazalniki stanja za vode 1. Čiščenje odpadne vode Kazalnik prikazuje količino odpadne vode in deleţ prebivalcev, katerih odpadne vode se prečiščujejo na čistilnih napravah, razvrščenih glede na stopnjo čiščenja po metodologiji iz Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Metodologijo povzema tudi slovenska Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav. V grobem določa, da je primarno čiščenje mehansko oziroma kemično. Odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi snovmi. Prikazani so tudi podatki o čiščenju komunalnih odpadnih voda v greznicah, ki ga lahko opredelimo kot primarno čiščenje. Sekundarno čiščenje je v splošnem biološko ter odstrani preteţni del obremenitev z organskimi snovmi in del (20 %–30 %) hranil. Terciarno čiščenje je tisto, ki poleg organskih obremenitev odstrani preteţni del obremenitev s hranili; 2. Kemijsko stanje rek Dobro kemijsko stanje je določeno za skoraj 99% vodnih teles površinskih voda - rek, slabo kemijsko stanje pa za dve vodni telesi – Sava pri Vrhovem zaradi ţivega srebra in Krka pri Otočcu zaradi tributilkositrovih spojin. V splošnem slovenske reke niso obremenjene s prednostnimi oz. prednostno nevarnimi snovmi. 3. Kemijsko stanje podzemnih voda Podzemna vode je z onesnaţevali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije. Na mnogih merilnih mestih je ugotovljen statistično značilen trend zmanjševanja koncentracij atrazina in desetil-atrazina, kar pripisujemo pozitivnim učinkom prepovedi njune rabe. Učinka omejitve vnosa dušika v tla pa z splošnim zmanjšanjem koncentracije nitratov še ni zaznati. Podzemna voda v vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo je boljše kakovosti. Te vodonosnike je potrebno zaradi zelo visoke ranljivosti učinkovito zaščititi. 4. Poplavna območja V bazi, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje, se poplavna območja, katerih celotna površina obsega 775,04 km2, razvrščajo v tri vrste poplavnih območij, in sicer: - zelo redke poplave - povratna doba Q50 in več, - redke poplave - povratna doba Q10 do Q20 (342,03 km2) in - pogoste poplave - povratna doba Q2 do Q5 (82,38 km2). Objekti za obdelavo komunalnih odpadkov se ne umeščajo na poplavna območja, kar zlasti velja za MBO naprave in odlagališča komunalnih odpadkov. Kazalnik, ki opredeljuje poplavna območja, je površina posamezne vrste poplavnih območij. 75 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Kazalniki stanja za naravo 1. Stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz Poročila po 17. členu Direktive o habitatih (92/43/EGS) Drţave članice EU morajo po 17. členu Direktive o habitatih vsakih šest let izdelati poročilo o izvajanju ukrepov po tej direktivi. Poročilo vključuje predvsem informacije o ohranitvenih ukrepih iz prvega odstavka 6. člena, vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti naravnih habitatnih tipov iz priloge I in vrst iz priloge II ter glavne rezultate spremljanja stanja iz 11. člena. Največji del poročila obsegajo ocene kazalcev stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov z vseh prilog na območju celotne drţave. Iz prilog Direktive o habitatih je v Sloveniji prisotnih 60 habitatnih tipov in 203 vrste za katere je potrebno poročati. Od tega je v alpski regiji 45 habitatnih tipov in 152 vrst, v celinski regiji pa 44 habitatnih tipov in 183 vrst. Največ habitatnih tipov ima končno oceno stanja ohranjenosti »ugodno«, pri večini vrst pa je končna ocena stanja ohranjenosti »nezadostno«. Končno stanje ohranjenosti za HT: 44% vseh HT ima ugodno stanje ohranjenosti 35% nezadostno in 21% slabo stanje ohranjenosti V Sloveniji je najboljše stanje ohranjenosti gozdnih, morskih, obalnih in priobalnih habitatnih tipov ter habitatnih tipov goličav. Glede na to, da je pritisk na območje obale in morja dokaj velik, se zdi ugodna ocena morskih, obalnih in priobalnih habitatnih tipov protislovna. Vendar te ocene temeljijo na dejstvu, da je večina območij s temi habitatnimi tipi zavarovanih in je njihovo dobro stanje dolgoročno zagotovljeno. Na slabo stanje ohranjenosti habitatnih tipov sladkih voda, travišč in grmišč ter barij in močvirij kaţejo pritiski in groţnje, ki so bili opredeljeni med podajanjem posameznih ocen. Med njimi so bile najpogostejše aktivnosti človeka povezane s športom in prostim časom, spreminjanjem hidrografskih značilnosti območja, odvaţanjem peska in proda iz vodotokov, spreminjanjem in opuščanjem rabe kmetijskih zemljišč ter naravno sukcesijo. Končno stanje ohranjenosti za vrste: 20% vseh vrst ima ugodno stanje ohranjenosti 50% nezadostno 10% slabo stanje ohranjenosti in 20% vrst ima stanje ohranjenosti neznano Kar polovica vrst ima končno oceno stanja ohranjenosti »nezadostno«. Kljub temu lahko tudi tu poveţemo vrste s slabim stanjem ohranjenosti s habitatnimi tipi, ki imajo prav tako slabo stanje ohranjenosti. V Sloveniji je glede na ocene najbolj zaskrbljujoče stanje rakov, rib, dvoţivk, plazilcev, kačjih pastirjev, metuljev in hroščev. Med najpogostejšimi groţnjami in pritiski na vrste so spremembe hidrografskih značilnosti, spremembe rabe kmetijskih zemljišč, urbanizacija ter onesnaţevanje in izsuševanje zemljišč. Po podanih ocenah bi lahko sklepali, da je stanje ohranjenosti najboljše pri vrstah iz skupine sesalcev. Vendar se je treba zavedati, da za več kot polovico obrazcev (predvsem za netopirje) ocena ni bila podana. Zato lahko nadaljnje raziskave tudi za to skupino pokaţejo povsem drugačno stanje (Varstvo narave 21, 2008). 76 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 2. Ohranitveno stanje vrst v SPA območjih in na ozemlju celotne Slovenije iz Poročila po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic (79/409/EGS) o izvajanju te direktive v obdobju 2005 2007 Poročilo je bilo v marcu 2009 pripravljeno s strani Ministrstva za okolje in prostor na osnovi strokovnih podlag, ki jih je pripravil Zavod RS za naravo in prispevkov Agencije RS za okolje. Zavod RS za naravo je pri pripravi strokovnih podlag vključil tudi dopolnila ZGS, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), upravljavce nekaterih zavarovanih območij (Krajinski park Sečoveljske soline, Notranjski regijski park, Naravni rezervat Škocjanski zatok), ter predloge dopolnitev, ki so jih posredovali NIB, DOPPS in Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. V prilogi 1 omenjenega poročila je opisano ohranitveno stanje vrst v SPA območjih in na ozemlju cele Slovenije. Ohranitveno stanje vrst v SPA Ohranitveno stanje vseh 321 vrst na 26 območjih SPA določenih z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04, št. 110/04, 59/07, 43/08) je obravnavano na Dodatku A k Prilogi 1. Pojasnjujejo ga: populacijske ocene, rezultati monitoringa, ocene stanja habitata in ohranitveno stanje vrst na posameznem SPA. Ohranitveno stanje je bilo podano za 321 vrst na 26 SPA. Za tri vrsti na SPA Drava (sivka in mali ponirek, čopasta črnica) je bilo na ţeljo MOP podano tudi ohranitveno stanje za obdobje prezimovanja. Ugodno ohranitveno stanje je bilo ugotovljeno v primeru 69 vrst (22%) ptic na 22 SPA. Neugodno ohranitveno stanje je bilo določeno v primeru 62 vrst (19%) na 19 SPA. Najbolj zaskrbljujoče je stanje nekaterih ptic kmetijske krajine. Zaradi intenzifikacije kmetijstva, v nekaterih primerih pa tudi opuščanja rabe, je bilo ocenjeno neugodno ohranitveno stanje v primeru v 13 vrst na SPA Sneţnik – Pivka, Reka – dolina, Slovenske gorice - doli, Goričko, Mura, Drava, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Planinsko polje in Kras. Najbolj problematična je intenzifikacija kmetijstva, še zlasti zgodnja košnja, pretirano gnojenje, zmanjševanje deleţa travnikov in mokrišč, s čimer se krčita obseg in kakovost habitatov. To se odraţa na upadajočih populacijskih trendih kosca, velikega škurha, repaljščice in pribe. V primeru velikega skovika, črnočelega srakoperja in pisane penice je kot dodaten negativen vpliv zabeleţeno tudi siromašenje mozaične kulturne krajine (npr. izginjanje mejic, grmišč) in izginjanje travniških sadovnjakov. Zlatovranko in juţno postovko ţe štejemo med izumrle vrste. Problematično je tudi zaraščanje oziroma opuščanje rabe suhih travnikov, s čimer se zmanjšuje habitat kotorne, rjave cipe in vrtnega strnada. Med gozdnimi vrstami ptic izstopa problematika gozdnih kur (gozdni jereb, divji petelin, ruševec) ter belohrbtega in triprstega detla v SPA Jelovica, Pohorje, Kočevsko-Kolpa in Trnovski gozd. Ključen vzrok upadanja populacij v primeru navedenih vrst je krčenje in fragmentacija habitata. Populacije gozdnih kur upadajo zaradi zaraščanje košenic, planin, gozdnih robov, krčenja in degradacije značilnega habitata, neusklajenosti z lovskimi upravljavskimi načrti in motenj, ki jih povzročata mnoţični turizem in rekreacija. Upadanje populacij belohrbtega in triprstega detla je posledica krčenja habitata, ki ga predstavljajo gozdovi z velikim deleţem odmrle lesne mase. Neugodno ohranitveno stanje je bilo zabeleţeno tudi pri več vrstah, vezanih na sladkovodne habitate in mokrišča v okviru SPA Reka – dolina, Mura, Drava, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje in Cerkniško jezero. Najbolj zaznaven vpliv oziroma posledice so pustile regulacije niţinskih rečnih odsekov in njihovih pritokov. Z regulacijo breţin se so se zmanjšale gnezdilne moţnosti breguljke in vodomca, s spremembo rečne dinamike navadne čigre, rečnega galeba in vodomca, z degradacijo prodišč pa malega deţevnika in malega martinca. Zaraščanje mrtvic in izsuševanje mokrišč je neugodno vplivalo na grahasto tukalico, malo tukalico, čapljico ter rečnega in trstnega cvrčalca. Prezimujočo populacijo njivskih gosi na SPA Drava je zdesetkal lov s hrvaške strani Ormoškega jezera. Populacije nekaterih gnezdečih vrst rac, ponirkov in pobreţnikov na SPA Cerkniško jezero nihajo zlasti zaradi okoljskih dejavnikov, npr. upada nivoja vode v obdobju gnezdenja. Zaradi 77 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki naravnih dejavnikov (močna neurja v času gnezdenja, plenilci) nihajo tudi populacije male in navadne čigre v SPA Sečoveljske soline. Vprašljivo ohranitveno stanje je bilo ugotovljeno v primeru 190 (59%) vrst na 25 SPA. Ocene ni bilo mogoče opredeliti zaradi pomanjkljivih podatkov. Za 13 vrst na 9 SPA podatki o velikosti populacije niso obstajali niti v času opredeljevanja IBA oz. SPA, v primeru ostalih pa ne razpolagamo z aktualnimi podatki monitoringa, iz katerih bi se dalo sklepati na njihovo ohranitveno stanje. V Dodatku B k Prilogi 1 pa so navedeni podatki o nacionalnih velikostih populacij vrst z Uredbe o Natura 2000 območjih, ki praviloma sodijo med bolje poznane vrste. 3. Ohranjenost naravovarstveno pomembnih območij: Natura 2000 območja (SCI, SPA in SPA dodatki) V Sloveniji je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) določenih 286 območij Natura 2000, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih (SCI) in 26 na podlagi direktive o pticah (SPA). Območja zajemajo 720287,82 ha površine, kar znaša 35,5% ozemlja Slovenije, od tega 639734,76 ha oziroma 31,55% na podlagi direktive o habitatih (SCI) in 461818,87 ha oziroma 22,78% na podlagi direktive o pticah (SPA). Dodatno je bilo v maju 2008 določenih še 17 območij, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna varstvena območja, t.i. SPA dodatki, ki predstavljajo dodatnih 1,7% površine Slovenije oziroma 33989,48 ha. Večji del območij porašča gozd, velik je deleţ brez vegetacije (preteţno stene), 9% površin je nad gozdno mejo, pomemben je tudi deleţ travišč. V zavarovanih območjih (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25% skupne površine Natura 2000 območij. Območja (SPA in SCI) se preteţno prekrivajo, saj je 60% površin, predlaganih na podlagi direktive o habitatih, znotraj predlaganih posebnih varstvenih območij po direktivi o pticah. 71% slovenskega omreţja Natura 2000 pokrivajo gozdovi, kar je za pribliţno 15% več kot je evropsko povprečje in kaţe v splošnem na njihovo dobro ohranjenost. Kljub temu so bili nekateri tipi gozdov, zlasti niţinski poplavni, v preteklosti precej izkrčeni in niso v ugodnem stanju ohranjenosti. Od negozdnih površin je v omreţju Natura 2000 okoli 20% kmetijskih zemljišč v uporabi, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Ti so v mnogih območjih še v ugodnem stanju ohranjenosti, pritiski na zmanjševanje ugodnega stanja pa so veliki, tako po naravni poti z zaraščanjem zaradi opuščanja kmetovanja kot zaradi intenzifikacije njihove rabe. Kmetijska območja z visoko naravno vrednostjo so ena pomembnejših moţnosti za doseganje večje biološke pestrosti in zaščite ogroţenih habitatov na posameznih podeţelskih območjih. Na splošno jih lahko označimo kot značilna območja ekstenzivnega kmetijstva z veliko pestrostjo bioloških vrst in habitatov. Izjemno pomembno vlogo imajo v omreţju Natura 2000 jame, ki so predmet ohranjanja v preko 70 območjih (od skupaj 260tih). Celinske vode predstavljajo površinsko le dober odstotek omreţja, vendar je njihov pomen za ohranjenost omreţja zelo velik. Veliko voda je sicer v ne najbolj ugodnem stanju ohranjenosti. Človekova bivališča so pomembna za razmnoţevanje, počivanje oziroma prezimovanje nekaterih vrst, zato so v območju Natura 2000 bistvena tudi nekatera pozidana območja. Zlasti gre za ţivali iz skupin ptic (npr. bela štorklja,veliki skovik) in sesalcev (npr. netopirji) (MOP, 2010). Zavarovana območja Zavarovana območja narave so ukrep drţave za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Razlikujemo širša (narodni, regijski, krajinski park) in oţja (strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik) zavarovana območja, na območju katerih veljajo predpisani varstveni reţimi. Zavarovana so z drţavnimi ali občinskimi akti. Deleţ zavarovanih površin po kategorijah je prikazan na spodnji sliki. 78 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 7: Delež zavarovanih površin po kategorijah (MOP, 2010). Trenutno imamo v Sloveniji: 1 narodni park, 3 regijske parke, 43 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 54 naravnih rezervatov in 1277 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 254847 ha, kar je 12,57% površine Slovenije (MOP, 2010). Predvideno je tudi povečanje deleţa zavarovanih območij različnih kategorij za 10% površine Slovenije do leta 2014 (ReNPVO, Uradni list RS, št. 2/06). Ekološko pomembna območja Ekološko pomembna območja prekrivajo 52% ozemlja Slovenije. Kot ekološko pomembno območje je med drugim določeno tudi osrednje območje ţivljenjskega prostora velikih zveri, veliko 347784 ha; 32 kraških jam, ki so na karti označene s svojimi vhodi ter morje in morsko obreţje z 22545 ha. Sestavni del ekološko pomembnih območij so območja Natura 2000, ki tvorijo ekološko omreţje na evropski ravni (MOP, 2010). Naravne vrednote S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot je določil 6.519 naravnih vrednot in 8.382 jam – naravnih vrednot, ki so prikazane posebej. Jame so dobile status na podlagi zakona o varstvu podzemnih jam in se vodijo v Registru podzemnih jam. Gostota jam v Sloveniji je 0,413 jame na km2, oziroma ena jama na 2,419 km2. V Sloveniji je 2.092 (32,09%) naravnih vrednot drţavnega pomena in 4.427 (67,91%) lokalnega pomena. Drţavnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna drţava. Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila drţava so drţavnega pomena, prav tako pa so drţavnega pomena tudi vse podzemske jame. Gostota naravnih vrednot za celo Slovenijo znaša 0,32 na km2, oziroma ena naravna vrednota na 3,11 km2 (vir: MOP, 2010). Skupna površina vseh poligonov znaša 2334,69 km2 kar znaša 11,52% površine drţave. Povprečna površina poligona znaša 0,805899 km2. Prevladujejo manjši poligoni, saj je večjih od 1 km2 le 338. V Triglavskem narodnem parku je 1013 naravnih vrednot, v Kozjanskem regijskem parku jih je 67, v Regijskem parku Škocjanske jame 51 in v Krajinskem parku Goričko 46. Vse navedene so naravne vrednote drţavnega pomena (MOP, 2010). Ramsarska mokrišča Ramsarska mokrišča v Sloveniji: Cerkniško jezero z okolico: 7,250 ha (vpis lokalitete: 19. januar 2006) Sečoveljske soline: 650 ha (vpis lokalitete: 3. februar 1993) Škocjanske jame : 305 ha (vpis lokalitete: 21. maj 1999) (http://www.ramsar.si, citirano september 2010; http://sl.wikipedia.org/, citirano september 2010). 79 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Biosferni rezervati Biosferni rezervati v Sloveniji: Julija 2003 je UNESCO razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat svetovnega pomena - Biosferni rezervat Julijske Alpe. To je prvi biosferni rezervat v Sloveniji in obsega 195.723 hektarov v občinah Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Ţirovnica. Osrednje in robno območje v Julijskih Alpah sta določeni z zakonom o Triglavskem narodnem parku, prehodno območje pa obsega širši del Julijskih Alp. 29. oktobra 2004 je bil v svetovno mreţo biosfernih rezervatov sprejet tudi Park Škocjanske jame imenuje se Kraški biosferni rezervat. Obsega osrednje območje, ki obsega strogo zavarovano območje samega parka, vplivno območje parka, ki zdruţuje vzporedne aktivnosti v skladu s smiselno ekološko rabo in prehodno območje, ki obsega območje občine Divača. UNESCOVA naravna dediščina UNESCOva svetovna dediščina zajema območja, ki so pod zaščito organizacije UNESCO bodisi kot kulturna ali pa kot naravna dediščina. Unescov seznam svetovne dediščine leta 2008 šteje 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih in so v 145 drţavah. Od leta 1986 so na seznam naravne dediščine vpisane Škocjanske jame in so do danes edino območje Unescove svetovne dediščine v Sloveniji. IBA območja Skupno je v Sloveniji 25 območij IBA. Vsa ta območja so predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA), ki jih je izdelalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Skupna površina vseh območij IBA je 496.500 ha, kar predstavlja pribliţno 24% celotnega ozemlja Slovenije. IBA območja v Sloveniji so: Doli Slovenskih goric, Dravinjska dolina, Pohorje, Kozjansko-Jovsi, Ostenja Posavskega hribovja, Vzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, Sneţnik-Pivka, Jelovica, Juţni rob Trnovskega gozda in Nanos, Banjšice, Breginjski Stol in Planja, Škocjanski zatok, Goričko, Reka Mura, Reka Drava, Krakovski gozd-Šentjernejsko polje, Kočevsko-Kolpa, Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Planinsko polje, Porečje Nanoščice, Dolina Reke, Kras, Triglavski narodni park in Sečoveljske soline (Boţič, 2003). Kazalniki stanja za kulturno dediščino 1. Ogroţenost kulturne dediščine Kazalniki stanja za kulturno dediščino niso formalizirani. V stroki se uveljavlja kazalnik "ogroţenost kulturne dediščine" po metodi "English heritage lestvice" za merjenje ogroţenosti, ki temelji na oceni stanja in uporabe. Ocene ogroţenosti za celotno območje Slovenije ni na voljo, obstoječi podatki po posameznih občinah so iz različnih časovnih obdobij. Moţno je podati le splošno oceno (glej poglavje 7.1.5). Kazalniki stanja za zdravje ljudi Kazalniki stanja za zdravje ljudi niso posebej opredeljeni, vendar se za izpostavljenosti prebivalstva obremenjenosti okolja zaradi emisije vonjav, hrupa in onesnaţeval lahko se uporabljajo naslednji kazalniki stanja okolja: 80 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - - - število prebivalcev na območjih, ki so zaradi transporta komunalnih odpadkov na odlagališča izpostavljena hrupu cestnega prometa s kazalnikom hrupa Ldvn z vrednostjo več kot 55 dBA, merjeno 4 m nad tlemi na najbolj izpostavljenem delu fasade7, površina območij poselitve, ki so čezmerno obremenjena zaradi emisije vonjav iz naprav za predelavo ali odstranjevanje biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, površina območij poselitve, kjer energetska predelava gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov bistveno prispeva k preseganju mejne vrednosti za koncentracijo PM10 v zunanjem zraku, število odlagališč, ki so na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva podzemne vode, namenjene oskrbi s pitno vodo. Kazalniki stanja za podnebne dejavnike 1. Izpusti TGP Kazalnik izpustov TGP prikazuje gibanje skupne količine izpustov TGP v Sloveniji in glavne kategorije virov, med katerimi je tudi sektor ravnanja z odpadki. Izračuni temeljijo na metodologiji IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change – Medvladni forum za spremembo podnebja). Vezano na slovensko ratifikacijo Kjotskega protokola, ki zahteva 8 odstotno zmanjšanje izpustov TGP v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto (1986), kazalec spremlja tudi gibanje skupne količine TGP ter podaja primerjavo z drţavami EU-15 in EU-27. Skladno z mednarodnimi dogovori se za izpuste v izhodiščnem letu šteje seštevek izpustov CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan) in N2O (didušikov oksid) leta 1986 in izpustov F-plinov (HFC - florirani ogljikovodiki, PFC - perfluorirani ogljikovodiki in SF6 - ţveplov heksaflorid) v letu 1995. Izpusti v izhodiščnem letu so bili določeni glede na stanje v evidencah izpustov julija 2007. Kazalniki stanja za krajino 1. Ohranjenost krajinskih značilnosti 2. Ohranjenost in celovitost krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in izjemnih krajin Kazalniki stanja za krajino niso formalizirani. Za potrebe te presoje se uporabita splošna kazalnika stanja, ki izhajata iz opredeljenih okoljskih ciljev. Aktualne ocene stanja na področju krajine na ravni drţave ni na voljo, moţno je podati le splošno oceno (glej poglavje 7.1.7). Kazalniki stanja za materilne dobrine Vpliv na materialne dobrine zaradi odlaganja komunalnih odpadkov se izraţa kot razvrednotenje nepremičnin v bliţini odlagališča komunalnih odpadkov. Ker obseg razvrednotenja nepremičnin ni odvisen od zmogljivosti odlaganja odpadkov na odlagališču, je kot kazalnik stanja za vplive na materialne dobrine opredeljeno število odlagališč komunalnih odpadkov. 7.3 Stanje okolja in razvoj stanja okolja brez izvajanja OP RKO Ugotavljanje obremenjenosti prebivalstva s hrupom v skladu z določbami iz Priloge VI Direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. 7 81 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki V primeru neizvedbe ukrepov OP RKO bi stalno povečevanje količine odpadkov pomenilo odpiranje novih odlagališč in širjenje obstoječih. S poseganjem v neokrnjena območja bi prišlo do uničenja novih ţivljenjskih prostorov vrst in tam prisotnih habitatnih tipov, negativno bi vplivalo na njihovo celovitost in povezanost. Večanja števila odlagališč bi privedlo do velike okrnjenosti krajinske slike na nivoju drţave in večanje števila ogroţenih enot kulturne dediščine. Prav tako bi se povečala površina razvrednotenega območja v okolici odlagališč in s tem bi se posredno povečal vpliv na zdravje ljudi. Če so glede varstva pred emisijo snovi v vode in zrak upoštevane zahteve Direktive 1999/31/ES, vpliv na kakovost zunanjega zraka in vode ni odvisen od števila odlagališč. Ker pa so nekatere lokacije obstoječih in tudi predlaganih regijskih odlagališč na poplavnem območju, pomeni vključitev takih odlagališč v izvedbo OP RKO tveganje za okolje, ki v primeru visokih voda lahko povzroči onesnaţenje voda večjega obsega. Neizvedba ukrepov OP RKO bi privedla do trajnih negativnih vplivov na naravo, krajino in kulturno dediščino, povečala površino razvrednotenega okolja v okolici odlagališč in v primeru visokih voda na nekaterih lokacijah povzročila večje onesnaţenje voda. Neizvedba ukrepov OP RKO bi povzročila tudi nenormalno velike stroške zapiranja odlagališč in nadzora po zaprtju teh odlagališč. Če se število odlagališč ne bi zmanjšalo na razumno in ekonomsko upravičeno upravljanje odlagališč glede na količino odpadkov, ki nastajajo v Sloveniji, bi bili v obdobju naslednjih 50 let (20 letno obdobje obratovanja in 30 letno obdobje nadzora po zaprtju odlagališč) stroški ravnanja s komunalnimi odpadki neupravičeno visoki. Stroški zapiranja odlagališča namreč niso povsem sorazmerni zmogljivosti odlagališča, stroški nadzora odlagališča po zaprtju pa so skoraj neodvisni od zmogljivosti odlagališča. To pomeni, da večje število manjših odlagališč poleg večje obremenitve okolja v času obratovanja in po zaprtju odlagališč povzroča tudi bistveno večje stroške ravnanja s komunalnimi odpadki, kot so stroški ravnanja, predvideni za izvedbo okolju prijaznih podprogramov izbranih scenarijev postopnega prilagajanja infrastrukture za odlaganje komunalnih odpadkov ciljem varstva okolja. Stanje okolja in razvoj stanja okolja brez izvajanja ukrepov je po posameznih vidikih vplivov na okolje podrobneje prikazan matrično v spodnjih tabelah. 82 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Tabela 13: Stanje okolja in razvoj stanja okolja brez izvajanja ukrepov. Področje (vidik) vpliva: naravni viri. Okoljski cilj / podcilj Postopno zmanjšanje vplivov na tla zaradi odstranjevanja komunalnih odpadkov z odlaganjem na odlagališčih Kazalnik stanja okolja Pokrovnost in raba zemljišč – površina območij močno obremenjenega okolja zaradi odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih Stanje okolja brez izvedbe OP RKO V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se količina odloţenih komunalnih odpadkov ne bo zmanjševala in posledično se ne bodo zmanjševali pritiski na tla zaradi nastajanja komunalnih odpadkov. Povečanje recikliranja komunalnih odpadkov zaradi pridobivanja materialnih dobrin in s tem zmanjšanja pritiskov na rabo obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov Povečanje energetske predelave gorljivih nereciklabilnih frakcij komunalnih odpadkov Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja količina recikliranih komunalnih odpadkov V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se raba surovin, proizvedenih z recikliranjem komunalnih odpadkov, ne bo povečala. Komunalni odpadki bodo še naprej ne dovolj izkoriščen vir za pridobivanje materialnih dobrin. Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja količina energetsko predelanih komunalnih odpadkov V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se energetska predelava goriva, proizvedenega iz gorljivih nereciklabilnih frakcij mešanih komunalnih odpadkov, ne bo povečala. Nereciklabilne gorljive frakcije komunalnih odpadkov bodo še naprej ne dovolj izkoriščen energetski vir, delno tudi obnovljiv vir (okoli 25% vsega energetskega potenciala komunalnih odpadkov). Področje (vidik) vpliva: zrak. Okoljski cilj / podcilj Zagotoviti doseganje nacionalne zgornje meje emisije SO2 Kazalnik stanja okolja Letna emisija SO2 Zagotoviti doseganje nacionalne zgornje meje emisije NOx Letna emisija NOx Stanje okolja brez izvedbe OP RKO V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija SO2 iz naprav za obdelavo komunalnih odpadkov ne bo spremenila. V primeru izvedbe OP RKO pa se bo ta emisija zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov nekoliko povečala, vendar bo nebistveno vplivala na doseganje nacionalne mejne vrednosti iz NEC Direktive. V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija NOx iz naprav za obdelavo komunalnih odpadkov ne bo spremenila. V primeru izvedbe OP RKO pa se bo ta emisija zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov nekoliko povečala, vendar bo nebistveno vplivala na doseganje nacionalne mejne vrednosti iz NEC Direktive. 83 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Zagotoviti doseganje nacionalne zgornje meje emisije VOC Letna emisija VOC Zagotoviti doseganje nacionalne zgornje meje emisije NH3 Letna emisija NH3 Zagotoviti doseganje nacionalne zgornje meje emisije prašnih delcev (PM TSP, PM10, PM2,5) Letna emisija (PM TSP, PM10, PM2,5) V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija VOC iz naprav za obdelavo komunalnih odpadkov ne bo spremenila. V primeru izvedbe OP RKO se bo ta emisija zaradi obdelave biološko razgradljivih odpadkov ne bo zmanjšala nekoliko zmanjšala, po drugi strani pa se bo zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov nekoliko povečala, vendar bo nebistveno vplivala na doseganje nacionalne mejne vrednosti iz NEC Direktive. V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija NH3 iz obdelave biološko razgradljivih odpadkov ne bo zmanjšala, vendar ne bo vplivala na doseganje predvidenih nacionalnih mejnih vrednosti iz NEC Direktive. V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija delcev (PM TSP, PM10, PM2,5) iz naprav za obdelavo komunalnih odpadkov ne bo spremenila. V primeru izvedbe OP RKO se bo ta emisija zaradi doslednejšega prekrivanja odloţenih odpadkov na odlagališčih zmanjašala, po drugi strani pa se bo zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov nekoliko povečala, vendar bo nebistveno vplivala na doseganje nacionalne mejne vrednosti iz NEC Direktive. Področje (vidik) vpliva: voda. Okoljski cilj / podcilj Ohraniti dobro kemično, ekološko in količinsko stanje površinskih voda. Kazalnik stanja okolja Čiščenje odpadne vode. Kakovost kemijskega in ekološkega stanja rek. Stanje okolja brez izvedbe OP RKO V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se bo ekološko stanje rek zaradi odvajanja izcednih vod iz odlagališč komunalnih odpadkov poslabšalo bolj, kot je to potrebno. Ohraniti dobro kemično stanje podzemnih voda. Kakovost kemijskega stanja podzemnih voda. V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se obremenjevanje podzemnih voda zaradi odvajanja izcedne vode iz teles odlagališč komunalnih odpadkov ne bo zmanjšalo. Področje (vidik) vpliva: narava. Okoljski cilj /podcilj Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti flore, favne in habitatnih tipov Kazalnik stanja okolja Sprememba stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz Poročila po 17. členu Direktive o habitatih (92/43/EGS) Stanje okolja brez izvedbe OP RKO V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se bo objekte infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki umeščalo v okolje bolj stihijsko. Moţno je, da se bodo zahteve investitorjev po izgradnji objektov za obdelavo komunalnih odpadkov povečale, kar hkrati pomeni tudi povečanje pritiska na naravno okolje in posledično na floro, favni, HT 84 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti prosto ţivečih ptic Sprememba ohranitvenega stanja vrst v SPA območjih in na ozemlju celotne Slovenije iz Poročila po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic (79/409/EGS) Ohranjanje obsega in značilnosti naravovarstveno pomembnih območij (v mednarodnem in nacionalnem merilu) Obseg in značaj posegov v naravovarstveno pomembna območja: - Natura 2000 območja (SCI, SPA in SPA dodatki) - Ekološko pomembna območja - Zavarovana območja - Naravne vrednote - Ramsarska mokrišča - Biosferni rezervati - UNESCOVA naravna dediščina - IBA območja in biotsko raznovrstnost. V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se bo objekte infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki umeščalo v okolje bolj stihijsko. Moţno je, da se bodo zahteve investitorjev po izgradnji objektov za obdelavo komunalnih odpadkov povečale, kar hkrati pomeni tudi povečanje pritiska na naravno okolje in posledično na ţivljenjski prostor ptic ter biotsko raznovrstnost ptic. V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se bo objekte infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki umeščalo v okolje bolj stihijsko, brez zasledovanja potrjenih ciljev drţave na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Ker velik del območja Slovenije sodi med naravovarstveno pomembna območja, se bo pritisk investitorjev za umeščanje objektov na ta območja povečal, tako da je z letih lahko pričakovati zmanjšanje površin teh območij. Področje (vidik) vpliva: kulturna dediščina. Okoljski cilj Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij kulturne dediščine Kazalnik stanja okolja Ogroţenost kulturne dediščine: Aktualne ocene ogroţenosti na ravni drţave ni na voljo. Na splošno velja, da je dediščina precej ogroţena, predvsem: - naselbinska dediščina z novejšo pozidavo, ki povzroča spremembe volumnov naselij, naselbinske strukture, funkcionalnih enot in stavbnega tkiva; - stavbna dediščina zaradi neprimerne uporabe ali nerabe, pomanjkljivega vzdrţevanja ter neustrezne prenove, - kulturna krajina zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč in urbanizacije. Stanje okolja brez izvedbe OP RKO Brez izvedbe ukrepov OP RKO bosta ohranjena obseg in značilnost dediščine na območjih izvedbe ukrepov, vendar zaradi objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki ni pričakovati pomembnih sprememb podobe dediščine v širšem prostoru. V kolikor se ukrepi OP RKO ne izvedejo, to nima vpliva na siceršnji trend spreminjanja stopnje ogroţenosti dediščine. Pričakovati je nadaljnja razvrednotenja, predvsem zaradi neustrezne urbanizacije. V primeru uspešne uresničitve prizadevanj, da se celostno varstvo dediščine vključi v različne razvojne programe ter v ustrezne prostorske ureditve, pristopanja k sistematični prenovi spomeniških območij ter ob dejanskem zavedanju, da je ohranjanje in varovanje dediščine skrb vseh in vsakogar, pa je pričakovati tudi splošno zmanjšanje ogroţenosti dediščine. 85 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Področje (vidik) vpliva: podnebni dejavniki. Okoljski cilj Vključiti ukrepe za blaţitev in prilagajanje na podnebne spremembe Kazalnik stanja okolja Izpusti TGP. Stanje okolja brez izvedbe OP RKO Brez izvedbe OP RKO se izpusti TGP zaradi odlaganja komunalnih odpadkov ne bodo zmanjšali v letu 2020 za načrtovanih najmanj 20%. Področje (vidik) vpliva: krajina. Okoljski cilj Ohranjanje krajinskih značilnosti Ohranjanje krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in izjemnih krajin Kazalnik stanja okolja Ohranjenost krajinskih značilnosti: Aktualne ocene stanja ohranjenosti krajinskih značilnosti na ravni drţave ni na voljo. Na splošno velja, da krajino ogroţata: - človek in njegovi posegi v krajino in - narava in njena sposobnost zaraščanja. Ob mnogih še ohranjenih krajinah, predvsem naravnih krajinah in kulturnih krajinah na manj razvitih območjih, so očitna vedno večja razvrednotenja prostora. Poleg pozidave so objekti infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki, predvsem odlagališča komunalnih odpadkov eni tistih, ki lahko spremenijo funkcijo in podobo krajine. Ohranjenost in celovitost krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in izjemnih krajin: Aktualne ocene ohranjenosti in celovitosti teh območij ni na voljo. Glede na podatke o spremembi dejanske rabe (povečevanja obsega pozidanih območij in gozdnih zemljišč) je očiten trend zmanjševanja prepoznavnosti. Stanje okolja brez izvedbe OP RKO Brez izvedbe ukrepov OP RKO bodo ohranjene krajinske značilnosti na območjih izvedbe ukrepov. Predvsem to velja za predvidena območja novih odlagališč in z njimi povezanih naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Glede na to, da nekateri ukrepi posegajo v območja s prepoznavnimi značilnostmi na širši ravni, v teh območji brez izvedbe ukrepov OP RKO ne bo prišlo do zmanjševanja ohranjenosti in celovitosti. Področje (vidik) vpliva: zdravje. Okoljski cilj Zmanjšati izpostavljenost prebivalstva onesnaţenosti zunanjega zraka zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov Zmanjšati izpostavljenost prebivalstva hrupa zaradi transporta komunalnih odpadkov. Kazalnik stanja okolja Število prebivalcev na območjih, ki so izpostavljena onesnaţenosti zunanjega zraka zaradi emisije onesnaţeval, za katere se ugotavlja onesnaţenost zunanjega zraka (v primeru ravnanja s komunalnimi odpadki predvsem delci in NOx) Število prebivalcev na območjih, ki so izpostavljena hrupu cestnega prometa s kazalnikom hrupa Ldan z vrednostjo več kot 55 dBA, merjeno 4 m nad tlemi na najbolj izpostavljenem delu fasade. Stanje okolja brez izvedbe OP RKO V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se izpostavljenost prebivalstva onesnaţenosti zunanjega zraka zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov sicer ne bo spremenila, vendar je ta prispevek zanemarljivo majhen glede na druge vire onesnaţevanja zunanjega zraka. V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se izpostavljenost prebivalstva hrupu cestnega prometa zaradi transporta komunalnih odpadkov ne bo zmanjšala, ker se bo zaradi neizvajanja ukrepov recikliranja večja količina mešanih komunalnih odpadkov prevaţala na relativno 86 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Zmanjšati izpostavljenost prebivalstva neprijetnemu vonju iz objektov za obdelavo biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov Zmanjšati ogroţenost podzemne vode, namenjene oskrbi s pitno vodo, zaradi moţnosti neposrednega ali posrednega odvajanja izcedne vode iz odlagališč v podzemne vode Število stavb z varovanimi prostori, ki so čezmerno izpostavljeni neprijetnemu vonju. Število odlagališč na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva podzemne vode, namenjene oskrbi s pitno vodo. oddaljena odlagališča komunalnih odpadkov. V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se izpostavljenost prebivalstva neprijetnemu vonju iz objektov za obdelavo biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov ne bo zmanjšala. V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se število odlagališč, ki so na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva podzemne vode, namenjene oskrbi s pitno vodo, ne bo zmanjšalo. Področje (vidik) vpliva: materialne dobrine. Okoljski cilj Zmanjšati vpliv na materialne dobrine zaradi odlaganja komunalnih odpadkov Kazalnik stanja okolja Število odlagališč komunalnih odpadkov. Stanje okolja brez izvedbe OP RKO V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se vpliv na materialne dobrine v obliki razvrednotenja nepremičnin v bliţini odlagališč komunalnih odpadkov ne bo zmanjšal. Ker razvrednotenje nepremičnin v bliţini posameznega odlagališča komunalnih odpadkov ni odvisno od njegove zmogljivosti odlaganja odpadkov, se celotno razvrednotenje nepremičnin zmanjša z zmanjšanjem števila odlagališč. 87 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 7.4 Prikaz varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih območij ter povzetek veljavnih pravnih reţimov 7.4.1 Onesnaţenost zunanjega zraka Iz Predhodne ocene onesnaţenosti zraka v Sloveniji8 sledi, da je ozemlje Slovenije razmejeno na območja glede na dejansko stopnjo onesnaţenosti zraka, in sicer na območje: - stopnje onesnaţenosti zraka, kjer raven onesnaţenosti enega ali več onesnaţeval presega vsoto predpisane mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja; - stopnje onesnaţenosti zraka, kjer je raven onesnaţenosti enega ali več onesnaţeval višja od mejne vrednosti onesnaţevala in niţja od vsote mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja in - stopnje onesnaţenosti zraka, kjer raven onesnaţenosti nobenega onesnaţevala ne presega predpisane mejne vrednosti. Na podlagi meril glede na stopnjo onesnaţenosti zunanjega zraka je bilo na podlagi zaključkov iz Predhodne ocene onesnaţenosti zraka v Sloveniji ozemlje Slovenije razdeljeno na cone in aglomeracije, in sicer: - Cona SI1 (Panonsko območje), - Cona SI2 (Alpsko in Panonsko območje), - Aglomeracija SIM (območje Mestne občine Maribor), - Aglomeracija SIL (območje Mestne občine Ljubljana), - Cono SI3 (območje Gorenjske, osrednje in jugovzhodne Slovenije), - Cono SI4 (Sredozemsko območje). Slika 8: Cone in aglomeracije v Sloveniji. 8 PREDHODNA OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z SO2, NO2, delci, svincem, CO in benzenom V SLOVENIJI – Ministrstvo za okolje in prostor – marec 2003: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/PredhodnaOcenaZrak_V1.pdf 88 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 7.4.2 Vodovarstvena območja in območja kopalnih voda Na spodnji sliki so prikazana vodovarstvena območja, kjer je odlaganje komunalnih odpadkov omejeno oziroma prepovedano, gradnja objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki pa je dovoljena, če so izpolnjene zahteve, ki so za posamezno vodovarstveno območju določene v predpisu, ki na tem območju ureja vodovarstveni reţim. Slika 9: Prikaz vodovarstvenih območij (vir podlag: ARSO). Na spodnji sliki so prikazana prispevna in vplivna območja kopalnih voda. Na vplivnih območjih kopalnih voda odlaganje komunalnih odpadkov s v OP RKO ni predvideno. Slika 10: Prikaz prispevnih in vplivnih območij kopalnih voda. 89 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 7.4.3 Poplavna območja Na spodnji sliki so prikazana območja, kjer se poplave pojavljajo pogosto, redko ali zelo redko. Slika 11: Poplavna območja. 7.4.4 Narava in biotska raznovrstnost Na območjih Natura 2000 (območja SPA in SCI) je potrebno v skladu s 7. členom Uredbe o posebnih varstvenih območjih posege in dejavnosti načrtovati tako, da se v čim večji moţni meri: Ohranja razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih vrst. Ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese in ustrezno rabo. Ohranja in izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in ţivalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše faze kot so zlasti mesta za razmnoţevanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje ţivali. Ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ţivalskih vrst in omogoča ponovna povezanost, če je ta prekinjena. Na teh območjih je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti posega v naravo v skladu z 28. členom Zakona o ohranjanju narave (ZON). V primeru izvajanja posega je potrebno predvideti in izvesti vse moţne tehnične in druge ukrepe tako, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ţivali ter njihove habitate čim manjši. Pri tem je potrebno še zlasti upoštevati varstvene cilje, določene za vsako posamezno območje Natura. 90 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 12: Prikaz območij Natura 2000 (vir podlag: ARSO). Posegi in dejavnosti na zavarovanem območju se morajo izvajati v skladu z aktom o zavarovanju in z načrtom upravljanja v primeru narodnega in regijskega parka. (Narodni in regijski park morata imeti načrt upravljanja). Oţja zavarovana območja - Naravni spomenik (64. člen ZON): naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. - Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen. Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju se med drugim lahko prepove ali omeji: 1. izvajanje posegov v prostor 2. odkopavanje ali zasipavanje terena 3. spreminjanje vodnega reţima 4. povzročanje vibracij in eksplozij 5. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov 6 spreminjanje vegetacije 7. vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje. Strogi naravni rezervat (65. člen ZON): strogi naravni rezervat je območje naravno ohranjenih geotipov, ţivljenjskih prostorov ogroţenih, redkih ali značilnih rastlinskih ali ţivalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez človekovega vpliva. na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege ali opravljati dejavnosti, ki ogroţajo ohranitev zavarovanega območja, namerno uničevati rastline in ţivali in zadrţevanje oseb, razen oseb, ki izvajajo nadzor. 91 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - z aktom o zavarovanju se določijo podrobnejša pravila ravnanja na območju strogega naravnega rezervata. Naravni rezervat (66. člen ZON): naravni rezervat je območje geotipov, ţivljenjskih prostorov ogroţenih, redkih ali značilnih rastlinskih ali ţivalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteţenim delovanjem človeka v naravi tudi vzdrţuje. Na zavarovanem območju je prepovedano opravljati dejavnosti s sredstvi in na način, ki bi lahko povzročil bistvene spremembe biotske raznovrstnosti, strukture in funkcije ekosistemov, in opravljati dejavnosti v času, ko je lahko ogroţen obstoj rastlin ali ţivali. Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju med drugim lahko prepove ali omeji: 1. izvajanje posegov v prostor 2. odkopavanje ali zasipavanje zemljišč 3. spreminjanje vodnega reţima 4. odvzemanje naplavin 5. povzročanje hrupa, eksplozij in vibracij 6. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov 7. spreminjanje vegetacije 8. vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje. Pri določitvi prepovedi ali omejitev dejavnosti in posegov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo značilnosti zavarovanega območja in namen zavarovanja. Širša zavarovana območja (67. in 68. člen ZON) Širša zavarovana območja so območje narave, kjer je velika abiotska, biotska in krajinska raznovrstnost ter velika gostota in raznolikost naravnih vrednot, ki so lahko tudi kompleksno in funkcionalno med seboj povezane. Splošni varstveni reţim: aktom o zavarovanju širšega zavarovanega območja se na zavarovanem območju glede na vrsto širšega zavarovanega območja lahko prepovejo, omejijo ali drugače uredijo: izvajanje posegov in dejavnosti, s katerimi se ogroţa prvobitnost narave gradnja novih tranzitnih komunalnih, energetskih in prometnih objektov gradnja novih objektov odkopavanje ali zasipavanje zemljišč povzročanje eksplozij ali vibracij gospodarska raba naravnih virov, razen za gradnjo na zavarovanem območju spreminjanje vodnega reţima, razen pri nujnih vzdrţevalnih delih spreminjanje vegetacije vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje. 1. Narodni park (69. člen ZON): narodni park je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V preteţnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnim procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Narodni park, namen zavarovanja, razvojne usmeritve, varstvena območja, varstveni reţimi, upravljavec in drugo se določijo z zakonom. 2. Regijski park (70. člen ZON): regijski park je obseţno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnoteţen. Z aktom o zavarovanju se določijo podrobnejša pravila ravnanja na območju regijskega parka. 92 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 3. Krajinski park (71. člen ZON): krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Slika 13: Prikaz zavarovanih območij (vir podlag: ARSO). Naravne vrednote so določene z aktom Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS 111/04, 70/06, 58/09, 93/10). V tem aktu so tudi določena pravila ravnanja za varstvo naravnih vrednot. 93 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 14: Prikaz naravnih vrednot (vir podlag: ARSO). V skladu s 5. členom Uredbe o ekološko pomembnih območjih so na EPO območjih, ki niso hkrati tudi območja Natura 2000, moţni različni posegi in dejavnosti. Načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji moţni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi bila ta z načrtovanim posegom prekinjena. Za izvajanje posegov na EPO območju ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja. Slika 15: Prikaz ekološko pomembnih območij (vir podlag: ARSO). 7.4.5 Kulturna dediščina Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madţarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi drţavljanke in drţavljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas (1. člen ZVKD-1). V register dediščine se vpišejo nepremičnine, premičnine in vrednote z lastnostmi dediščine iz 1. člena zakona (registrirana dediščina). Nepremična dediščina se vpiše v register kot posamezna nepremičnina ali kot območje dediščine (9. člen ZVKD-1). V Registru kulturne dediščine Ministrstva za kulturo (RKD, stanje na dan 11. 3. 2011) je zavedeno 31.483 enot dediščine, od tega: - 22.356 enot stavbne dediščine, 1.353 enot naselbinske dediščine, 227 enot kulturne krajine, 94 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - 243 enot vrtnoarhitekturne dediščine, 4.153 enot memorialne dediščine, 3.183 enot arheološke dediščine, 40 enot zgodovinske krajine in 126 enot druge dediščine. Registrirana nepremična dediščina je dediščina, ki: - predstavlja izrazit doseţek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij ali predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom, se lahko zaradi svojega izjemnega pomena za drţavo (spomenik drţavnega pomena) ali posebnega pomena za pokrajino ali občino (spomenik lokalnega pomena) razglasi za spomenik. Nepremični spomenik se lahko razglasi kot posamezni spomenik ali kot spomeniško območje. Del nepremičnega spomenika je tudi njegova neposredna okolica ter pritikline, ki z nepremičnim spomenikom sestavljajo prostorsko, funkcionalno ali pomensko celoto (36. člen ZVKD-1). V Registru kulturne dediščine (RKD, stanje na dan 11. 3. 2011) je zavedeno 8.191 kulturnih spomenikov. Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih drţave, pokrajin in občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in druţbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj (1. člen ZVKD-1). Z dediščino je treba ravnati tako, da se zagotavlja čim večja ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost. S spomenikom je treba ravnati tako, da se dosledno upoštevajo in ohranjajo njegove kulturne vrednote in druţbeni pomen (36. člen ZVKD-1). Varstvo kulturne dediščine se v postopkih priprave in sprejemanja plana zagotavlja z upoštevanjem aktov o razglasitvi nepremičnih spomenikov, registriranih arheoloških najdišč in aktov o varstvenih območij dediščine (opomba: slednji še niso določeni) ter s presojo vplivov na dediščino (predmet tega gradiva) (73. člen ZVKD-1). Priročnik pravnih reţimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine (http://giskd2s.situla.org/evrdd/P_09_04_03.htm) vsebuje zgoščen pregled prečiščenih besedil vseh pravnih reţimov varstva, ki veljajo za območja kulturne dediščine. Besedilo v nadaljevanju je povzeto po Priročniku. V območjih kulturnih spomenikov pravni reţim varstva predpisuje: - takšno ravnanje s kulturnim spomenikom, ki dosledno upošteva in ohranja njegove kulturne vrednote in druţbeni pomen, obvezno upoštevanje ohranitve kulturnih spomenikov v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora, prepoved odstranitve (rušenja) kulturnega spomenika. Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za kulturno dediščino, kulturni spomenik odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev: - če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ogroţa varnost ljudi in premoţenje, če je bil spomenik pred tem ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje, če je bila pred tem opravljena raziskava spomenika in če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija. 95 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Dodatni pravni reţim varstva je opredeljen v konkretnem aktu o razglasitvi posameznega območja za kulturni spomenik. Kadar se dodatnega varstvenega reţima ne da razbrati iz konkretnega akta o razglasitvi (takšni so primeri nekaterih starejših aktov), Zakon o varstvu kulturne dediščine določa za posamezne vrste nepremičnih spomenikov dodatne pravne reţime varstva. V območjih kulturne dediščine, opredeljenih v strokovnih zasnovah, pravni reţim predpisuje: - - prepovedana je odstranitev (rušenje) registrirane kulturne dediščine, prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, v okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine). Dovoljeni so posegi v prostor in prostorske rešitve, ki: - prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, - dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Priročnik določa izjeme glede odstranitve kulturne dediščine ter dodatne pravne reţime varstva za posamezne tipe dediščine. Na registriranih arheoloških najdiščih velja pravni reţim varstva, ki zahteva, da se njihova ohranitev obvezno upošteva v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora. V vplivnem območju kulturnega spomenika velja pravni reţim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V vplivnih območjih dediščine velja naslednji pravni reţim varstva: - ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, - prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. 96 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 16: Prikaz objektov in območij kulturne dediščine (vir podlag: Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), Ministrstvo za kulturo, stanje na dan 11. 3. 2011). 7.4.6 Krajina Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/2004) opredeljuje 71 krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. To so območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami, zlasti pa so to območja izjemnih krajin z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena kulturna dediščina z visoko pričevalno oziroma spomeniško vrednostjo, v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin oziroma naravnimi vrednotami. V postopkih prostorskega načrtovanja se krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi obravnava kot zaokroţena krajinska območja in v njih zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost. Splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij se upošteva v programih in načrtih posameznih sektorjev in lokalnih skupnosti tako, da se zagotovi upoštevanje prepoznavnih in tipoloških značilnosti krajinskih območij in doţivljajske kvalitete krajine. Ustreznost njihove umestitve se preverja z vidika prispevka h krepitvi krajinske prepoznavnosti. Pri načrtovanju infrastrukturnih objektov ali drugih objektov ali posegov za potrebe določenih dejavnosti, ki pomenijo obseţne ureditvene posege v prostoru, se preprečuje negativne vplive in izbira rešitve, ki najmanj prizadenejo dejavnike prepoznavnosti krajine. V gozdove na pobočjih se praviloma ne posega, kadar pa je to potrebno, se prepreči moţnost nastanka erozijskih ţarišč in zagotovi čim manjšo vidnost posegov. Na reliefno ali geomorfološko izpostavljena in vidna mesta se praviloma ne posega, izjema velja za objekte, za katere je pomembno, da so v prostoru poudarjeni kot dominante. V posameznih krajinskih regijah upošteva tudi njihove specifične značilnosti. 97 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki V občinskih prostorskih aktih so lahko poleg gornjih območij opredeljena tudi lokalno pomembna krajinsko prepoznavna območja, pravni reţim razvoja in varstva krajine pa je razviden iz prostorsko izvedbenih pogojev. Slika 17: Prikaz izjemnih krajin in krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni (vir podlag: SPRS 2004, MOP 2000). 98 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 8 Opis predvidenih tehnik ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovih vplivov na okolje zaradi emisije snovi 8.1 Zbiranje komunalnih odpadkov Zaradi prevzemanja komunalnih odpadkov neposredno od končnih povzročiteljev komunalnih odpadkov v sistemu zbiranja »od vrat do vrat« in zaradi prepuščanja, predhodnega skladiščenja in prevzemanja komunalnih odpadkov v zbiralnicah in zbirnih centrih nastajajo pomembnejše emisije v okolje zaradi odvajanja onesnaţene padavinske odpadne vode iz utrjenih površin prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov. Vpliv emisije snovi v okolje zaradi odvajanja onesnaţene padavinske odpadne vode iz utrjenih površin prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov je nebistven, če se padavinska odpadna voda odvaja v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v vode zaradi odvajanja odpadnih vod iz virov onesnaţevanja. 8.2 Recikliranje komunalnih odpadkov V zvezi z recikliranjem komunalnih odpadkov je s podprogrami OP RKO obravnavana, načrtovana in v zvezi obsegom ocenjena obdelava ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov. 8.2.1 Kompostiranje Opis tehnike Kompostiranje je biološka razgradnja organskih snovi z aerobnim procesom in ob uporabi lastne toplote. Kompostiranje pretvori organske snovi v stabilni humusni material. Mikroorganizmi, ki izvajajo ta postopek, se uvrščajo v tri skupine: bakterije, glive in aktinomicete (grampozitivne aerobne negibljive ţarkaste bakterije). Čeprav ne gre za strogo opredeljene meje v procesu kompostiranja, poteka biološki proces v treh fazah: - v prvi bakterije porabijo lahko dostopni sladkor, kar povzroči hiter dvig temperature, v drugi bakterije razgradijo celulozo z bakterijami in aktinomicetami in v tretji fazi, ko se kompost ohlaja, glive razkrojijo odpornejša ligninska vlakna. Na učinkovitost kompostiranja vpliva pet ključnih dejavnikov: temperatura, zrak, vsebnost vlage, poroznost materiala in razmerje ogljika in dušika v njem. Spodnja slika prikazuje emisije snovi v procesu kompostiranja. Ti vključujejo: - - - emisije v zrak, vključno z ogljikovim dioksidom, ki se sprošča v daleč največjih količinah, amoniak, metan in nekatere hlapne organske snovi, bioaerosoli, ki se sproščajo, če se material obrača, vonj, čeprav se njegova emisija lahko nadzoruje v zaprtih prostorih s pomočjo biofiltri, ter prah, emisija snovi v tla zaradi nastajanja biološko nerazgradljivih ostankov kompostiranja, ki pa jo je moţno zmanjšati s predhodnim ločenim zbiranjem oziroma sortiranjem vstopnega materiala, in izcedno vodo, če se kompostiranje izvaja nenadzorovano na prostem. 99 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Najbolj problematična so vprašanja, povezana z emisijo vonja in bioaerosolov, čeprav je obe emisiji teţko razmejiti. Evropske politike ravnanja z odpadki imajo trend razvoja ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in njihovega kompostiranja ter spodbujanje hišnega kompostiranja. V vedno manjšem obsegu pa se izvaja kompostiranje mešanih komunalnih odpadkov, ki pa je v nekaterih drţavah prešlo izključno v mehansko biološko obdelavo. Politike nekaterih drţav pa zagovarjajo izključno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov ter njihovo kompostiranje z različnimi tehnikami. Slika 18: Masni tokovi emisije snovi, ki nastaja pri kompostiranju. Masni tokovi emisije snovi pri kompostiranju biološko razgradljivih komunalnih odpadkih (rdeča barva pomeni tok ostankov kompostiranja odpadkov, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi). Biološko razgradljivi odpadki se aktivno kompostirajo v kupih, oblikovanih v dolge vrste, nakar se kompostiran material odstrani in daljši čas skladišči z namenom, da dozori (dokončno stabilizira). Kompostiranje na prostem se opušča in se uporablja več ali manj za hišno kompostiranje. Za kompostiranje kuhinjskih odpadkov in drugih ţivilskih odpadkov je opazen trend kompostiranja s pomočjo visoko tehnoloških sistemov v zaprtih posodah najmanj v prvi fazi procesa kompostiranja. Poleg kompostiranja na prostem se uporablja širok spekter tehnik, ki so na voljo za proizvodnjo komposta. Med te se uvrščajo reaktorski sistemi, tunelsko kompostiranje in kompostiranje v statičnih kupih biološko razgradljivega materiala. Pri vseh tehnikah kompostiranja se zahteva, da biološko razgradljivi material ostane nekaj časa po kompostiranju v prostorih za zorenje. Trajanje faze zorenja komposta se zelo razlikuje glede na uporabljeno tehniko kompostiranja in glede na zahteve za končni proizvod kompostiranja in običajno dosega od 90 do 120 dni. 100 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Vrednotenje vplivov na okolje zaradi kompostiranja V spodnji tabeli so navedeni v analizo vrednotenja vplivov na okolje zaradi kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov. Tabela 14: Analiza vrednotenja vplivov na okolje zaradi kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov. Vrsta zunanjih Vključeno v analizo Ni vključeno v analizo stroškov Emisija v zrak CO2, N2O, VOC, emisija emisija aerosolov in vonja CO2 zaradi uporabe komposta Emisija v vode vsi pomembni parametri odpadne vode Emisija v tla vplivi zaradi kovin v kompostu, tveganja za okoljsko škodo zaradi okuţbe ţivali s patogeni, koristi zaradi uporabe organskega gnojila Drugo uporaba energije v - nevarnost nesreč, kompostarni - razvrednotenje okolja, - vplivi na zdravje zaposlenih, - zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji kompostarne, - transport komposta v uporabo, - nedokazljivi vplivi na zdravje ljudi Izogibni stroški okoljski stroški okoljske koristi zaradi zmanjšanja emisije nitratov v podzemne proizvodnje mineralnih vode gnojil Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v zrak Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v zrak pri kompostiranju biološko razgradljivih komunalnih odpadkov so upoštevani emisijski faktorji za toplogredne pline in onesnaţevala iz naslednje tabele. Tabela 15: Emisijski faktorji za toplogredne pline in onesnaževala pri kompostiranju biološko razgradljivih komunalnih odpadkov. Vrsta toplogrednega plina oziroma Emisijski faktor onesnaţevala (g/t kom. odpadkov) CO2 350.000 CH4 983 N2O 11 Dioksini 0 Amoniak 371 VOC 24 Celotni prah 0 Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v vode Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v vode so upoštevani emisijski faktorja za onesnaţevala v izcedni vodi iz kompostarn, ki so navedeni v spodnji tabeli. V tej tabeli so podani tudi enakovredni emisijski faktorji za izcedno vodo iz odlagališč, iz katerih je razvidno, da izcedna voda iz kompostarn bistveno manj onesnaţuje okolje od izcedne vode odlagališč, na katerem so odloţeni biorazgradljivi komunalni odpadki. Tabela 16: Primerjava emisijskih faktorjev za onesnaževala v izcedni vodi, ki nastaja pri kompostiranju, z emisijskimi faktorji za onesnaževala izcedne vode odlagališč za komunalne odpadke. 101 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Vrsta onesnaţevala Emisijski faktor za onesnaţevala v izcedni vodi iz kompostarne (g/t kom. odpadkov) 0,457 0,152 0 0 0 6.10-4 0 2,4.10-4 COD Kloridi Mg Cr Cu Pb Hg Zn Emisijski faktor za onesnaţevala v izcedni vodi iz odlagališča (g/t kom. odpadkov) 11.411 349 1.127 0,1 1 0,4 0,01 75 Vrednotenje okoljskih vplivov kompostiranja V spodnji tabeli so prikazani okoljski stroški in okoljske koristi, ki nastanejo zaradi kompostiranja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU. Rezultati vrednotenja okoljskih koristi so izračunani na osnovi 3 % diskontne stopnje. Tabela 17: Okoljski stroški in okoljske koristi kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov (€/t biološko razgradljivih odpadkov). Avstrija Danska Francija Nemčija Slovenija Celotni zunanji stroški zaradi emisije TGP, rabe goriva in emisije drugih snovi H Okoljske koristi zaradi nadomeščanja gnojil in pesticidov I H+I spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. - 12,6 -14,6 -12,5 -14,5 -14 -15,9 -12,7 -14,3 -13,4 -14,9 0,4 0,5 0,4 0,5 0,4 0,5 0,4 0,5 0,9 3 -11,8 -11,5 -11,8 -11,5 -11,8 -11,5 -11,9 -11,3 -12,5 -11,5 Pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov niso upoštevani zunanji okoljski stroški zaradi razvrednotenja okolja, ker o izplačilih odškodnin ni dostopnih podatkov. Daleč najbolj pomembno prispeva k zunanjim stroškom kompostiranja emisija ogljikovega dioksida. Treba je opozoriti na razliko pri vrednotenju vplivov na okolje, ki bi nastala, če bi upoštevali v zvezi z emisijo ogljikovega dioksida pri kompostiranju tako imenovano nevtralnost vhodnega materiala (biomase), na podlagi katere bi bilo kompostiranje okolju povsem neškodljivo. Prav tako pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov niso upoštevane vsi okoljski stroški in koristi kot na primer: emisija aerosolov in z njimi povezana emisija vonja ali okoljske koristi zaradi vračanja organskega ogljika v tla, ki so bile vključene v vrednotenje vplivov na okolje zelo površno. Opozoriti je treba tudi na prednost kompostiranja pred drugimi tehnikami obdelave biološko razgradljivih odpadkov zaradi zelo majhnega tveganja za nastanek okoljske nesreče. 8.2.2 Anaerobna biološka obdelava Opis tehnike Obstaja več različnih tehnik, ki se uvrščajo pod anaerobno obdelavo odpadkov. Te tehnike se med seboj razlikujejo na podlagi obratovalne temperature (termofilne naprave delujejo na pribliţno 55 °C in mezofilne na pribliţno 35 °C) in na podlagi odstotka suhe snovi v vstopni surovini (suhi sistemi z več kot 20 % suhe snovi, mokri sistemi imajo manj kakor 20 % suhe snovi). 102 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Glede anaerobne obdelave mešanih komunalnih odpadkov v reaktorjih se uporabljajo naslednje tehnike: - mokri enofazni postopek, pri katerem se mešani komunalni odpadki raztopljeni v procesni vodi, kar zagotovi razredčeno surovino za krmo v mešanici procesnega reaktorja. V tem postopku se lahko uporabljajo samo mešani komunalni odpadki, lahko pa se jim primešajo biološko razgradljive razredčene surovine, kot so ţivalski odpadki, organska gnojila in industrijski odpadki, - mokri večfazni postopek, v katerem se mešani komunalni odpadki raztopijo ter fermentirajo s hidrolitičnimi in fermentacijskimi bakterijami tako, da se razpustijo hlapne maščobne kisline, ki se nato pretvorijo v bioplin v anaerobnem digesterju, - suhi neprekinjeni postopek, v katerem se v reaktor neprekinjeno dovaja material z 20 do 40 odstotkov suhe snovi, - suh sarţni postopek, v katerem je v vsako sarţo vnešeno pregnito blato iz drugega reaktorja, nato pa se proces prepusti naravni anaerobni razgradnji, - zaporedje sarţnih postopkov, ki je v bistvu varianta suhega sarţnega procesa, v kateri se izcedne vode izmenjujejo med ţe vzpostavljeno sarţo in novo sarţo tako, da se olajša zagon anaerobne razgradnje, vnos bakterij in odstranjevanje hlapnih snovi iz aktivnih reaktorjev. Pregnito blato Po anaeorobni obdelavi se lahko pregnito blato, če je mokro, raztrosi neposredno po zemljišču predvsem, če so se skupaj s kuhinjskimi odpadki anaerobno obdelani tudi drugi odpadki, kot je gnoj ali podobno. Za tako uporabo pregnitega blata se običajno zahteva pridobitev okoljevarstenega dovoljenja, ker je treba v primeru ravnanja s pregnitim blatom ravnati tako kot z muljem čistilnih naprav. V nekaterih drţavah EU pa šteje digestat za proizvod, ki se ga lahko uporablja v kmetijstvu brez zahteve po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja. Druga moţnost je, da se trdna in tekoča frakcija pregnitega blata loči, s tem da se trdna frakcija v dveh do štirih tednih zorenja v celoti stabilizira v uporaben kompost. Tekoča frakcija pregnitega blata pa se lahko reciklirana za redčenje sveţih odpadkov na vhodu bioplinarne, ali pa se uporablja na zemljiščih kot tekoče gnojilo (pogosto na podlagi okoljevarstvenega dovoljenja), ali pošlje v nadaljnjo obdelavo v komunalni čistilni napravi. Proizvodnja bioplina Proizvodnjo bioplina iz nadzorovanih anaerobne predelave odpadkov je eden od glavnih prednosti takšnega procesa. Teoretična ocena proizvodnje metana je 0,348 m3/kg KPK (kemična potreba po kisiku pri standardni temperaturi in tlaku) ob pogoju, da je doseţena popolna stabilizacije. Na splošno velja, da se v bioplinarni proizvede od 100 do 200 m3 bioplina na tono biološko razgradljivih odpadkov, ki ima ima tipično sestavo od 55 do 70 % metana, od 30 do 45 % ogljikovega dioksida in vodikovega sulfida od 200 do 4,000 ppm. Sestavine bioplina (razen metana in ogljikovega dioksida) lahko precej pomembno vplivajo na njegovo končno uporabo, in sicer: - prisotnost vodikovega sulfida je zlasti pomembna, če se bioplin uporablja za proizvodnjo toplote in električne energije. Zaradi jedke lastnosti vodikovega sulfida je treba paziti pri projektiranju in izbiri materialov bioplnarne. Odstranitev vodikovega sulfida iz bioplina se lahko doseţe z uporabo ţeleznih soli pri čiščenju bioplina, - vodik je zelo pomembna sestavina v procesu anaerobne obdelave pri pretvorbi ogljikovega dioksida v metan, - ogljikov monoksid je pomemben vmesni produkt v postopku in se ga rabi kot pokazatelj teţkih kovin in organskih strupenih snovi. 103 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Ker se bioplin uporablja za proizvodnjo energije (če je le moţno v obliki elektrike in toplote), je emisija odpadnih plinov po njegovem zgorevanju pomembna v zvezi z ugotavljanjem vplivov na okolje, ki jih povzroča anaerobna obdelava odpadkov. Energijska vrednost bioplina pri optimalnih pogojih je okrog 20-25 MJ/m3. Električna konverzija uporabe bioplina se razlikuje glede na vrsto naprave za zgorevanje bioplina. Pri majhnih motorjih z nazivno zmogljivostjo manj kot 200 kW se izkazuje električni izkoristek pretvorbe okrog 25%, pri večjih močeh (do 17 MW) pa imajo motorji višjo učinkovitost konverzije okoli 36%. Masni tokovi emisije snovi pri anaeorobni obdelavi odpadkov so prikazani na spodnji sliki9. Slika 19: Masni tokovi emisije snovi pri anaerobni obdelavi biološko razgradljivih komunalnih odpadkih. Masni tokovi emisije snovi pri anaerobni obdelavi biološko razgradljivih komunalnih odpadkih (rdeča barva pomeni tok ostankov anaerobne obdelave odpadkov, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi). Vrednotenje vplivov na okolje zaradi anaerobne biološke obdelave V spodnji tabeli so prikazani dejavniki, ki so pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov zajeti, navedeni pa so tudi dejavniki, ki pri tem vrednotenju vplivov na okolje niso zajeti. 9 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 104 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Tabela 18: Analizo vrednotenja vplivov na okolje zaradi anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov zajeti in nezajeti zunanji okoljski stroški. Vrsta zunanjih Vključeno v analizo Ni vključeno v analizo stroškov Emisija v zrak CO2, N2O, metan, VOC, emisija aerosolov in vonja ter emisija HF, HCl ... NOx, SOx, kadmij, krom, svinec ter emisija CO2 zaradi uporabe komposta iz pregnitega blata Emisija v vode ni odvajanja izcedne vode v vode ali tla Emisija v tla vplivi zaradi kovin v kompostu iz pregnitega blata, tveganja za okoljsko škodo zaradi okuţbe ţivali s patogeni, koristi zaradi uporabe organskega gnojila Drugo uporaba energije v - nevarnost nesreč, kompostarni za obdelavo - razvrednotenje okolje, pregnitega blata - vplivi na zdravje zaposlenih, - zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji bioplinarne, - transport pregnitega blata v uporabo, - nedokazljivi vplivi na zdravje ljudi Izogibni stroški okoljski stroški okoljske koristi zaradi zmanjšanja emisije nitratov v podzemne proizvodnje elektrike in vode toplote v napravah na zemeljski plin, okoljski stroški proizvodnje mineralnih gnojil Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v zrak Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v zrak, ki nastaja pri obratovanju bioplinarne so upoštevani emisijski faktorji za toplogredne pline in onesnaţevala iz naslednje tabele. V analizi zunanjih stroškov je prevzeto, da z anaerobno obdelavo 1 t biološko razgradljivih komunalnih odpadkov nastaja 300 kg komposta iz digestata ter 160.000 kWh z energetsko predelavo bioplina, za obratovanje bioplinarne pa je treba 50.000 kWh/t obdelanih biološko razgradljivih odpadkov. Tabela 19: Emisijski faktorji za toplogredne pline in onesnaževala pri anaerobni obdelavi biološko razgradljivih komunalnih odpadkov. Vrsta toplogrednega plina oziroma Emisijski faktor onesnaţevala (g/t kom. odpadkov) CO2 440.000 CH4 0 NOx 10 N2O 0 Sox 2,5 HCl 0,011 H2S 0,033 Ogljikovodiki 0,0023 Halogenirani ogljikovodiki 0,00073 Dioksini 1.10-8 Amoniak 0 Cd 9,4.10-7 Cr 1,1.10-7 Pb 8,5.10-7 Hg 6,9.10-7 Zn 1,3.10-5 105 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Rezultati vrednotenja vplivov na okolje zaradi anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov so ob upoštevanju 3 % diskontne stopnje prikazani v spodnji tabeli10. Tabela 20: Okoljski stroški in okoljske koristi anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov (€/t biološko razgradljivih odpadkov). Avstrija Danska Francija Nemčija Slovenija Celotni zunanji stroški zaradi emisije snovi H Celotni zunanji stroški zaradi emisije snovi z upoštevanjem izogibnih stroškov (CHP) J Okoljske koristi zaradi nadomeščanja gnojil in pesticidov I J+I spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. -12,2 -13,6 -12,1 -13,5 -12,9 -14,4 -12,2 -13,6 -13,0 -14,4 -10,7 -6,,2 -10,1 -4,9 -9,7 -4,4 -10,6 -7,0 -11,5 -7,9 0,9 2,5 0,9 2,5 3 4 0,7 2,8 0,8 3 -10,0 -3,2 -9,,6 -2,2 -6,5 -8,9 -9,9 -4,1 -10,7 -4,8 V primerjavi s kompostiranjem anaerobna obdelava biološko razgradljivih odpadkov prikazuje nekatera zmanjšanja zunanjih okoljskih stroškov, če se šteje pridobljena energija za obnovljivi vir energije. Opozoriti pa je treba na nekatere pomanjkljivosti pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov, ki lahko končni izračun zunanjih okoljskih stroškov anaerobne obdelave tudi spremenijo. Gre za naknadno ravnanje s pregnitim blatom, ki lahko povzroča tudi emisijo metana, če se ga vnaša v tla, ko še ni stabilizirano, oziroma se ga pred vnosom v tla ne kompostira. 8.3 Energetska predelava komunalnih odpadkov Opis tehnike Energetska predelava komunalnih odpadkov vključuje naprave za seţiganje s kuriščem, kjer odpadki zgorevajo na gibljivi rešetki, v lebdečem sloju ali v kurilnih napravah, kjer se uporabljajo kot gorivo odpadki, predelani v trdno gorivo. Seţiganje odpadkov se šteje za energetsko predelavo, če se seţigajo obdelani mešani komunalni odpadki, ali pa ostanki predhodne predelave ali sortiranja mešanih komunalnih odpadkov, in je izkazan energetski učinek seţiganja v skladu s krovno Direktivo 2008/98/ES o odpadkih. Zgorevalna toplota odpadkov je pri seţigalnicah s kuriščem na gibljivo rešetko ključnega pomena, ker mora biti dovolj visoka in predvsem stalna. Če se sestava odpadkov spreminja, se spreminjajo parametri seţiganja, kar pa ima lahko velik vpliv na sestavo odpadnih plinov iz seţigalnice in posledično na okolje. Za seţiganje odpadkov v kuriščih na gibljivo rešetko je torej velikega pomena zgorevalna toplota odpadkov in predvsem njena stalnost, kar pa pri seţigalnicah na lebdeči sloj ni tako pomembno. Ena od glavnih ovir za večjo uporabo seţigalnic pri ravnanju z mešanimi komunalnimi odpadki je nasprotovanje javnosti. Ljudje preprosto ne ţelijo ţiveti v bliţini teh naprav zaradi razvrednotenja takega okolja zaradi njihove vsesplošne nepriljubljenosti in morebitnih posledic emisije NO x, SOx, HCl, delcev, teţkih kovin in dioksinov, povezane s seţiganjem odpadkov. 10 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 106 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Za škodljivost dioksinov na zdravje ljudi mnenja niso enotna. Nekatere študije nakazujejo na večji vpliv dioksinov na zdravje ljudi, kot jih predvideva Direktiva o seţiganju odpadkov. V tej Direktivi namreč ni zajetih omejitev za nekatere dioksine, ki imajo zelo škodljiv vpliv na zdravje ljudi. Seznam potencialno škodljivih kemikalij, ki lahko nastajajo pri seţiganju mešanih komunalnih odpadkov ni kratek, tako da je omejitev Direktive o seţiganju odpadkov le na 17 mejnih vrednosti za klorirane dioksine lahko vprašljiva (na primer PCB-ji niso vključeni v seznam mejnih vrednosti). Vendar o v študijah vplivov seţigalnic na zdravje ljudi še ni dovolj rezultatov, ki bi narekovali večjo previdnost pri uporabi seţigalnic za energetsko predelavo komunalnih odpadkov. Praviloma se komunalni odpadki obdelujejo z energetsko predelavo v seţigalnici, če imajo predvideno zgorevalno toploto in sestavo, ki je prilagojena posamezni seţigalnici. Večje frakcije v komunalnih odpadkih lahko povzročijo motnje pri seţiganju, kar zaradi nepopolnosti zgorevanja odpadkov povzroči škodljive vplive na okolje. Pred seţiganjem komunalnih odpadkov je treba, če je moţno, izločiti kovine. Vendar je večkrat ceneje izločevati kovine iz pepela oziroma ţlindre, ki nastaja pri seţiganju, ker so kovinski materiali v mešanih komunalnih odpadkih običajno tako onesnaţeni, da jih je teţko izločene uporabiti neposredno kot sekundarno surovino. Uporaba pepela in ţlindre v gradbeništvu je sicer moţna, vendar obstaja bojazen naknadnega onesnaţevanja okolja zaradi sproščanja nerazgradljivih snovi v okolje, predvsem v vode, iz takega gradbenega materiala. Predvsem je treba biti pozoren pri mešanju filtrskega pepela s pepelom in ţlindro pri pripravi takega gradbenega materiala, ker tveganje za onesnaţevanje okolja zaradi uporabe filtrskega pepela ni zanemarljivo. Posebno pozorno je treba nadzorovati odlaganje filtrskega pepela, ki nastaja pri seţiganju komunalnih odpadkov, na odlagališčih nevarnih odpadkov, kjer se ta pepel ne sme mešati z drugimi nevarnimi odpadki. Količina filterskega pepela je največja pri seţiganju v seţigalnicah s kuriščem na lebdeči sloj. Na spodnji sliki so prikazani masni tokovi emisije snovi, ki nastajajo pri seţiganju komunalnih odpadkov11. Slika 20: Masni tokovi emisije snovi pri sežiganju komunalnih odpadkov. 11 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 107 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Masni tokovi emisije snovi pri sežiganju komunalnih odpadkov: rdeča barva pomeni tok ostankov sežiganja, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi. Piroliza V procesu pirolize se preoblikujejo odpadki v odsotnosti kisika v srednje kalorični plin, tekoča katranska olja in saje, s kombinacijo termičnega krekiranja in kondenzacijo. Piroliza vključuje posredno segrevanje materialov, bogatih z ogljikom. Namen pirolitičnega postopka je doseči termično degradacijo materiala pri temperaturi pribliţno 500 °C v odsotnosti kisika in pod pritiskom. Temperatura se običajno ohranja s posrednim ogrevanjem. Primernih surovin, ki se lahko obdelujejo s pirolizo, je veliko, predvsem gre za blato iz čistilnih naprav, kmetijske odpadke, mešane organske odpadke, vključno s kuhinjskimi odpadki, odpadke z vrtov, papir, celulozo in ostanke sortiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Pirolizni proces proizvaja plin, tekoča katranska olja in trdne saje, in sicer podrobneje: - plinski tok, ki vsebuje CO, CO2, H2, CH4, C2H6, C2H4; - katranska olja / (kondenzirani plini iz pirolize) - ocetna kislina, aceton, metan in - saje - čisti ogljik, z drugimi inertnimi snovmi in teţkimi kovinami. Pri hitrem pirolitičnem postopku se ogljik v vhodnem materialu dovaja v komoro, kjer se hitro segreje do temperature od 400 do 700 °C tako, da se parna faza doseţe skoraj takoj. Nato se para ekstrahira iz komore in hitro ohladi. Tako hitro ogrevanje in hitro ohlajanje pomeni razkroji dolge ogljikovodikove molekule, ki se delijo, hlapi pa se kondenzirajo v tekoča goriva (bio-olja), v nasprotju s plini, kot bi nastali v primeru počasnejšega ogrevanje in ohlajanja. 108 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Pri vakuumskem hitrem pirolitičnem postopku se vstopni material uvede v vakuumski reaktor, kjer se pirolizira pri 450 °C. Nekaj plinov se razvije in uporabi za pridobivanje toplote, ki jo potrebuje pirolitični proces. Vakuumska tehnika pirolitičnega procesa je bil razvita predvsem za recikliranje kemikalij iz pnevmatik v kemični industriji. Na spodnji sliki so prikazani masni tokovi emisije snovi pri pirolizi odpadkov12. Slika 21: Masni tokovi emisije snovi pri pirolizi odpadkov. Masni tokovi emisije snovi pri pirolizi odpadkov (rdeča barva pomeni tok ostankov obdelave odpadkov s pirolizo, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi). Uplinjanje komunalnih odpadkov Uplinjanje je proces ogrevanja odpadkov, bogatih z ogljikom, v atmosferi z nekoliko zmanjšano koncentracijo kisika. Večina ogljika se pretvori v plinaste fazo, pri čemer pa nastane inertnem ostanek zaradi razgradnje organskih molekul. Uplinjanje je termo kemijski proces, ki vključuje več korakov. Pri prvem se ogljik v vhodnem materialu posuši tako, da vlaga izhlapi. V drugem koraku poteka piroliza v nadzorovanem okolju komore z majhno vsebnostjo zraka in temperaturi 450 °C, V komori se vstopni material pretvori v plin, pare tekočine in trdne ostanke saj. V zadnjem koraku se izvaja uplinjanje v sekundarni komori na temperaturi med 700 in 1000 °C. Tukaj se pirolizni plini in tekočine ter trdne saje delno oksidirajo v plinasto gorivo, ki obsega različne pline (odvisno od konfiguracije reaktorja in uporabljenega oksidanta). Ti plini so predvsem ogljikov monoksid, ogljikovega dioksid, vodik, vodne pare in metan ter v dosti manjših koncentracijah večje molekule ogljikovodikov, kot so etan / etene. 12 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 109 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Uplinjanje se v splošnem šteje za energetsko učinkovito tehniko za zmanjševanje količine trdnih odpadkov. Uporabna energija je od 500 do 600 kWh na tono odpadkov, ki se uplinjajo. Uplinjanje se uporablja širše in bolj razvita tehnika od piroliznih postopkov. Z uplinjanjem odpadkov se proizvaja en sam plinast proizvod. Vendar so znani primeri zaprtja naprav za uplinjanje prav zaradi nezmoţnosti zagotavljanja enake homogenosti in sestave odpadkov kot vhodne surovine. Spodnja slika prikazuje masne tokove emisije snovi pri uplinjanju mešanih komunalnih odpadkov13. Slika 22: Masni tokovi emisije snovi pri uplinjanju komunalnih odpadkov. Masni tokovi emisije snovi pri uplinjanju komunalnih odpadkov (rdeča barva pomeni tok ostankov obdelave odpadkov z uplinjanjem, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi). Vrednotenje energetske predelave V zvezi z vrednotenjem energije, pridobljene s postopki energetske predelave odpadkov, je do sedaj oblikovano naslednje stališče: “okoljske koristi pridobivanja električne energije z energetsko predelavo odpadkov so enake okoljskim koristim, ki nastanejo, če ta elektrika nadomešča oziroma na trgu izpodrine najmanj donosne oblike električne energije, ki oddajajo elektriko v javno dostopno električno omreţje. Električna energija iz energetske predelave odpadkov zmanjša zunanje okoljske stroške v višini mejnih okoljskih stroškov, ki jih povzroča okolju najmanj prijazna oblika proizvodnje elektrike, vključene v sistem javnega električnega omreţja”. 13 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 110 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki V tem okoljskem poročilu so v zvezi z vrednotenjem vplivov na okolje zaradi energetske predelave odpadkov upoštevane naslednje predpostavke: - energija, pridobljena z energetsko predelavo odpadkov, nadomešča tiste vire energije, ki jih je treba zgraditi zaradi okoljskih zahtev in povečanega povpraševanja po energiji. Trenutno se najpogosteje v drţavah članicah EU zaradi obnove proizvodnih zmogljivosti elektrike načrtujejo elektrarne s plinskimi turbinami v tako imenovanem kombiniranem ciklusu, in - energija, pridobljena z energetsko predelavo odpadkov, ne more nadomestiti tistih virov energije, za katere se domneva, da nimajo, ali imajo malo vpliva na okolje (kot je na primer fotovoltaika). Ta predpostavka je pomembna predvsem zato, ker novi cilji glede obnovljive energije zahtevajo, da bo deleţ novo zgrajenih obnovljivih virov energije znaten. Glede razdelitve zunanjih okoljskih stroškov med proizvedeno elektriko in razpoloţljivo toploto pri proizvodnji toplote in elektrike v elektrarni s plinskimi turbinami v tako imenovanem kombiniranem ciklusu je upoštevano, da so okoljski zunanji stroški porazdeljeni med elektriko in toploto v enakih deleţih in sorazmerno količini električne energije oziroma toplote. Torej pri idealnem izkoristku elektrarne s plinskimi turbinami v tako imenovanem kombiniranem ciklusu je polovica okoljskih zunanjih stroškov pripisana proizvedeni električni energiji in polovica toploti. V spodnji tabeli so prikazani tipični zunanji okoljski stroški elektrarne s plinskimi turbinami v tako imenovanem kombiniranem ciklusu, izračunani na podlagi podatkov o stanju te tehnike v EU iz leta 200014. Za Slovenijo so prevzete povprečne vrednosti v nekaterih starih članicah EU, kar upravičuje dejstvo, da v času, ko se načrtuje obnova proizvodnih zmogljivosti v slovenskem elektro-energetskem sistemu, boljših podatkov o okoljskih zunanjih stroških novih elektrarn ni na razpolago. Tabela 21: Zunanji okoljski stroški proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina v posameznih državah članicah EU. Avstrija Belgija Danska Francija Nemčija Slovenija Spodnji 11 11 15 24 7 €/MWhe Zgornji 25 22 30 35 13 Spodnji 3,46 3,46 4,72 7,5 2,2 3,54 €/GJ Zgornji 8,18 9,44 9,44 11 4,09 7,10 Vrednotenje energetske predelave biološko razgradljivih komunalnih odpadkov V spodnji tabeli so navedeni zunanji okoljski stroški, ki so in ki niso zajeti v analizi vrednotenja vplivov na okolje energetske predelave biološko razgradljivih komunalnih odpadkov. Tabela 22: Zunanji okoljski stroški, ki so in ki niso zajeti v analizi vrednotenja sežiganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov. Vrsta zunanjih Vključeno v analizo Ni vključeno v analizo stroškov Emisija v zrak SO2, CO2, NOx, N2O, emisija vseh drugih snovi vključno z Hg, HF, HCl ... CO, VOC, dioksini, kadmij, svinec, krom in delci Emisija v vode vsi pomembni parametri odpadne vode Emisija v tla Izogibni stroški zaradi obdelava filtrskega pepela pri odlaganju uporabe pepela in sadre v 14 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 111 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki gradbeništvu odpor zaradi bliţine seţigalnice – razvrednotenje okolja Drugo Izogibni stroški pri proizvodnji energije emisija v zrak pri proizvodnji elektrike in toplote - nevarnost nesreč, vplivi na zdravje zaposlenih, zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji seţigalnice, uporaba goriva na območju seţigalnice, transport pepela v obdelavo, nedokazljivi vplivi na zdravje ljudi zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji termoelektrarne ali toplarne Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v zrak Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v zrak je upoštevana emisija, ki nastaja zaradi zgorevanja komunalnih odpadkov v seţigalnici, pri čemer je predpostavljeno, da so koncentracije onesnaţeval v dimnih plinih seţigalnice enake mejnim vrednostim onesnaţeval v dimnih plinih iz spodnje tabele. Masa posameznega onesnaţevala, ki se izpušča v zrak pri seţigu komunalnih odpadkov, je izračunana na podlagi naslednje zveze enačb: m,onesnaževala = PM *V,dim *10-6= PM *3,6*Pvhodna *( MO2 / HS)*(1/)*(100/(21-r) = in 3,6*(E/)* Pvhodna *( MO2 / HS)*(100/(21-r)) Pvhodna = 10-6*Hodpadki* m,odpadki/3,6 kjer je: m,onesnaževalo V,dim m,odpadki E PM Pvhodna MO2 HS Hodpadki r je 11%). masni pretok onesnaţevala iz seţigalnice (kg/h), prostorninski pretok dimnih plinov seţigalnice (m3/h), masni pretok doziranja komunalnih odpadkov v seţigalnico (kg/h), mejna vrednost za emisijo onesnaţevala (mg/m3), gostota zunanjega zraka (kg/m3), gostota onesnaţevala v dimnih plinih (mg/m3), vhodna toplotna moč seţigalnice (MW), količina kisika potrebna za popolno zgorevanje 1 kg ogljika (kg O2/kg C), zgorevalna toplota ogljika pri popolnem zgorevanju (kJ/kg), zgorevalna toplota komunalnih odpadkov (kJ/kg), vsebnost kisika v dimnih plinih (referenčna vsebnost kisika v dimnih plinih seţigalnice Tabela 23: Koncentracija onesnaževal v odpadnem plinu sežigalnice. Vrsta onesnaţevala Dimni plini seţigalnice (mg/m3) Celotni prah CO SO2 NOx HCl HF Cd + Tl Dioksini 10 50 50 200 10 1 0,05 0,1 ng/m3 Emisijski faktor (g/t gorljivih frakcij kom. odpadkov) 241 603 603 2.410 120 12 0,6 1,2*10-3 112 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Cd Druge teţke kovine VOC 0,05 0,05 10 0,6 0,6 120 Tabela 24: Emisija ogljikovega dioksida pri sežigu gorljivih sestavin komunalnih odpadkov. Vrsta gorljive sestavine v Toplogredni plini iz seţigalnice komunalnih odpadkih (t CO2/t odpadkov) Papir 1,47 Zeleni vrtni odpad 0,81 Kuhinjski odpad 0,44 Tekstil 1,44 Drobne smeti 0,53 Les in plenice 1,37 Plastika 1,91 Drugo 0,17 Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v vode in tla Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v vode so upoštevane samo posledice odvajanja izcedne vode iz odloţenega solidificiranega filtrskega pepela, ki nastaja pri čiščenju dimnih plinov seţigalnice (0,05 t/t seţganih odpadkov), za pepel in ţlindro iz kurišča seţigalnice (okoli 0,2 t/t seţganih odpadkov) pa je predpostavljeno, da se ti odpadki ne odlagajo ampak uporabljajo kot gradbeni material. Vrednotenje vplivov na okolje Pri vrednotenju vplivov na okolje je predpostavljeno, da je energetski izkoristek seţigalnice, ki proizvaja električno energijo, 21 % in seţigalnice, ki soproizvaja elektriko in toploto, 75 %. V spodnji tabeli so prikazane okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja energetske predelave biološko razgradljivih komunalnih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU15. Rezultati so prikazani variantno in sicer brez okoljske koristi zaradi nadomeščanja proizvodnih virov električne energije in toplote in tudi v varianti, kjer razvrednotenja okolja ni vključeno v analizo vrednotenja vplivov na okolje. Namen variantnega prikaza je prikazati dejanski pomen teh dveh dejavnikov na vrednotenje vplivov na okolje zaradi energetske predelave odpadkov. Rezultati zunanjih okoljskih stroškov kaţejo, da imata za razliko od odlaganja odpadkov nadomeščanje proizvodnih virov elektrike in toplote ter stroški zaradi razvrednotenja okolja pomemben vpliv na celotne zunanje okoljske stroške. Tabela 25: Okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja sežiganja biološko razgradljivih odpadkov v posameznih državah članicah EU (€/t biološko razgradljivih odpadkov). Avstrija Danska Francija Nemčija Slovenija Celotni zunanji stroški A Izogibni stroški (elektrika) B Izogibni stroški (CHP) C Razvrednotenje okolja D A+B+D A+C+D spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. 26,9 -4,1 -9,4 18,7 41,6 36,3 36,0 -9,,6 -22,1 93,7 122,1 109,7 24,6 -5,6 -12,7 21,9 44,9 33,8 34,0 -11,1 -25,5 125 147,9 133,6 25,9 -8,9 -20,4 18,7 35,8 24,4 40,0 -13,0 -29,7 50,0 77,0 60,3 25,2 -4,4 -10,2 31,2 51,9 46,3 37,6 -8,5 -19,5 218,7 247,8 236,8 25,5 -4,2 -8,6 12,5 15,9 37,9 36,9 -8,4 -19,1 12,5 17,8 49,4 15 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 113 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Vrednotenje energetske predelave goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij komunalnih odpadkov Okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja energetske predelave goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij komunalnih odpadkov, so večji od okoljskih koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja seţiganja biološko razgradljivih sestavin v gorivu. Zaradi vsebnosti drugih gorljivih snovi v gorivu (plastika) je toplotna moč takega goriva dvakrat večja od energetske vrednosti biološko razgradljivih odpadkov, kar povzroča tudi dvakrat večje zunanje stroške zaradi emisije v zrak, po drugi strani pa so zaradi večje toplotne moči goriva tudi izogibni stroški večji sorazmerno toplotni. Okoljska korist, ki nastane zaradi zmanjšanja energetske predelave goriva iz komunalnih odpadkov, je za Slovenijo v primeru soproizvodnje električne energije in toplote ocenjena na 55 do 67 €/t goriva s toplotno močjo 20 MJ/kg. 8.4 Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov Opis tehnike odlaganja Razkroj biološko razgradljivih odpadkov na odlagališču povzroča emisijo metana. Metan je močan toplogredni plin (okoli 30 krat močnejši kot ogljikovega dioksida). Metan lahko v ţepih telesa odlagališča ustvari pogoje za nastanek eksplozij. To je tudi eden od pomembnih razlogov za biološko stabilizacijo odpadkov pred odlaganjem odpadkov na odlagališču. Nenazadnje je nezanemarljiv cilj zmanjšanja količin biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih tudi zmanjšanje površin zemljišč, ki jih zasedajo odlagališča. Vsebnost biorazgradljivih sestavin v odloţenih komunalnih odpadkih lahko čez čas zaradi njihove razgradnje zaradi odvajanja izcedne vode iz telesa odlagališča negativno vpliva na okolje, predvsem na podzemno vodo v primerih pronicanja skozi dno telesa odlagališča. Vpliv izcedne vode na podzemno vodo je zapozneli vpliv odlaganja komunalnih odpadkov in močno zavisi od geološke sestave tal na območju odlagališča. Edini končni proizvod odlaganja komunalnih odpadkov je odlagališčni plin, če se ga lahko uporabi za pridobivanje energije. Končni ostanki odlaganja sestavljajo snovi, ki se ne razgrajujejo v pogojih, ki so v telesu odlagališča, in izcedne vode, ki jih je treba očistiti z različnimi tehnikami čiščenja. Izcedna voda ima praviloma veliko vsebnost organskega ogljika, medtem ko šteje ogljik v telesu odlagališča, da je v odsotnosti zraka začasno sekvestriran. 114 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 23: Emisija snovi iz odlagališča in poti izpostavljenosti prebivalstva Pomembna tehnika obdelave komunalnih odpadkov pred odlaganjem je tudi njihova biološka stabilizacija. Tako obdelani komunalni odpadki so v zvezi z odlaganjem relativno neškodljivi tako glede emisije metana kot glede škodljivih vplivov izcedne vode. Shematski prikaz masnih tokov emisije zaradi odlaganja mešanih komunalnih odpadkov je prikazan z diagramom na spodnji sliki16. 16 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 115 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 24: Prikaz masnih tokov emisije zaradi odlaganja odpadkov. Masni tokovi emisije zaradi odlaganja odpadkov (rdeča barva pomeni tok ostankov odlaganja, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi). Mehanska biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov Mehansko biološka obdelava je proces, zasnovan za optimizacijo uporabe preostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov. Običajno je mehansko biološka obdelava namenjena za predelavo materialov za enega ali več namenov in za stabilizacijo organske frakcije v ostankih predelave odpadkov. Ugodnosti tega procesa je, da se iz odpadkov pridobijo materiali in energija, prihrani na odlagalnem prostoru ter znatno zmanjša emisija plina in izcedne vode iz odlagališč. Mehanske faza mehansko biološke obdelave odpadkov vključuje drobljenje in izločanje materialov iz odpadkov tako, da se: - odprejo oziroma raztrgajo vreče, v katerih so odpadki; - izločijo nezaţelene sestavine iz odpadkov, ki bi lahko ovirale nadaljnjo predelavo; - optimizira velikost delcev za naknadno obdelavo; - izloči biološko razgradljive materiale, ki jih je treba poslati na biološko obdelave; - izloči materiale z visoko zgorevalno toploto, kot so tekstil, papir in plastika, da se jih pošlje v proizvodnjo RDF, in - homogenizira biološko razgradljivi material, ki je namenjen za nadaljnjo obdelavo. Na spodnji sliki so prikazani masni tokovi emisije snovi pri mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov17. 17 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 116 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 25: Masni tokovi emisije snovi pri mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Masni tokovi emisije snovi pri mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov (rdeča barva pomeni tok ostankov obdelave odpadkov z mehansko biološko obdelavo odpadkov, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi). Vrednotenje vplivov na okolje zaradi odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih V spodnji tabeli so prikazani zunanji okoljski stroški, ki so zajeti in tisti, ki niso vključeni v analizi zunanjih okoljskih stroškov pri vrednotenju vplivov na okolje v tem okoljskem poročilu. Ker vseh dejavnikov, ki povzročajo škodo okolju zaradi odlaganja odpadkov, ni vključenih v analizo vrednotenja vplivov na okolje, je ocenjena višina zunanjih okoljskih stroškov za odlagališče nekoliko podcenjena. Tabela 26: Zunanji okoljski stroški odlaganja odpadkov, ki so vključeni v vrednotenje vplivov na okolje. Vrsta zunanjih Vključeno v analizo Ni vključeno v analizo stroškov Emisija v zrak metan, CO2, NO, N2O, emisija vseh drugih snovi H2S, Hg, HF, HCl cink CO, VOC, dioksini, kadmij, svinec, krom in delci Emisija v vode in tla vsi pomembni parametri izcedne vode Drugo odpor zaradi bliţine - nevarnost eksplozij, odlagališča – - vplivi na zdravje zaposlenih razvrednotenje okolja 117 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Izogibni stroški pri proizvodnji energije emisija v zrak pri proizvodnji elektrike in toplote - zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji odlagališča, uporaba goriva na območju odlagališča, netrţne koristi po zaprtju odlagališča (rekreacijske dejavnosti), nedokazljivi vplivi na zdravje ljudi zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji termoelektrarne ali toplarne Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v zrak Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v zrak je upoštevana emisija, ki nastaja zaradi zgorevanja odlagališčnega plina in emisija odlagališčnega plina iz telesa odlagališča neposredno v zrak, pri čemer se upošteva, da zaradi razgradnje biološko razgradljivih v telesu odlagališča emisija nastaja daljši čas. Časovni potek emisije snovi v zrak iz odloţenih komunalnih odpadkov je izračunan iz naslednje enačbe: emisija =DOC*FCD*e-kt kjer sta parametra DOC in FDC za vsako vrsto biorazgradljivih odpadkov navedena v poglavju 9.4.6 tega poročila, konstanta k pa določa časovni potek biološke razgradnje. Konstanta k je za kuhinjski odpadek enaka 0,1, za zeleni vrtni odpad 0,2 in za druge vrste biorazgradljivih sestavin komunalnih odpadkov 0,03. V izračunu okoljskih stroškov je prevzeto, da so deleţi onesnaţeval v dimnih plinih po zgorevanju odlagališčnega plina in deleţi onewsnaţeval v odlagališčnem plinu, ki se neposredno izpušča v zrak, enaki deleţem iz spodnje tabele. Tabela 27: Deleži onesnaževal v odlagališčnem plinu. Vrsta onesnaţevala Dimni plini po zgorevanju odlagališčnega plina (mg/m3 odlagališčnega plina) Metan Ogljikov dioksid 1.964.290 CO 800 H2S 0,033 HCl 12 HF 0,021 Ogljikovodiki 60 Klorirani ogljikovodiki 10 Dioksini 0,0000008 PM10 4,3 NOx 100 Sox 25 Cd 0,0000094 Cr 0,0000011 Pb 0,0000085 Hg 0,000000069 Zn 0,00013 Neposredna emisija odlagališčnega plina v zrak (mg/m3 odlagališčnega plina) 392.860 883.930 13 200 65 13 2.000 35 0,0056 0,00066 0,0051 0,000041 0,072 Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v vode in tla Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v vode so upoštevane posledice odvajanja izcedne vode iz odlagališč komunalnih odpadkov v okolje (v površinske in podzemne vode ter v tla), 118 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki pri čemer je predpostavljeno, da so značilne vrednosti onesnaţeval v izcedni vodi v razponu, ki je za posamezno onesnaţevalo naveden v spodnji tabeli. Tabela 28: Emisijski faktorji za onesnaževala v izcedni vodi iz odlagališč za komunalne odpadke. Vrsta onesnaţevala Nizka vrednost Visoka vrednost (g/t komunalnih odpadkov) (g/t komunalnih odpadkov) Organske snovi TOC 4 4.350 BOD 3 8.550 COD 21 22.800 Organski dušik 2 375 Anorganske snovi Celotni fosfor 0,02 3 Kloridi 23 675 Vodikov karbonat 92 1.098 Natrij 11 1.155 Kalij 8 555 NH4 – N 8 330 Kalcij 2 1.080 Magnezij 5 2.250 Ţelezo 0,5 825 Mangan 0,005 210 Silikati 1 11 Teţke kovine As 0,002 0,2 Cd 0,00002 0,1 Cr 0,003 0,2 Co 0,001 0,2 Cu 0,001 2 Pb 0,0002 1 Hg 0,00001 0,02 Ni 0,002 2 Zn 0,005 150 Aromatski ogljikovodiki Benzen 0,2 245 Toluen 0,2 1.845 Ksilen 1 525 Klorirani aromatski ogljikovodiki Klorobenzen 0,02 17 1,2-diklorobenzen 0,02 5 1,1,1-trikloroetan 0,02 572 Trikloroetilen 0,1 113 Fenoli Fenol 0,2 180 Etil fenoli 45 45 Pesticidi MCCP 0,3 14 2,4-D 0,2 1 V spodnji tabeli so prikazane celotne okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU glede na njihov deleţ zajemanja odlagališčnega plina v letu 200018. Rezultati ocenjene okoljske koristi so prikazani variantno, in sicer brez okoljske koristi zaradi nadomeščanja proizvodnih virov elektrike in toplote in tudi v varianti, kjer 18 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 119 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki razvrednotenje okolja ni vključeno v analizo vrednotenja vplivov na okolje. Namen variantnega prikaza je prikazati dejanski pomen teh dveh dejavnikov na vrednotenje vplivov na okolje zaradi odlaganja biološko razgradljivih odpadkov. Rezultati izračuna zunanjih okoljskih stroškov kaţejo, da imata nadomeščanje proizvodnih virov elektrike in toplote ter razvrednotenja okolja majhen vpliv na celotne zunanje okoljske stroške, ker: - je količina proizvedene elektrike iz odlagališčnega plina razmeroma majhna in razporejena v daljšem časovnem obdobju in - je gostota prebivalstva okoli odlagališča navadno nizka in je zato deleţ k celotnim zunanjim stroškom majhen (ta deleţ se izračuna z metodo hedonističnega vrednotenja vplivov na okolje, ki se nanaša na statistične podatke o trţni vrednosti nepremičnin v bliţini odlagališč). Tabela 29: okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov (€/t biološko razgradljivih odpadkov). Avstrija Danska Francija Nemčija Slovenija Celotni zunanji stroški A Izogibni stroški B Razvrednotenje okolja C A+B A+B+C A+C-B spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. 22,0 -0,08 2,04 21,9 23,9 24,9 24,8 -0,,19 4,08 24,6 28,7 28,9 15,8 -0,73 2,98 15,1 18,1 18,8 17,9 -1,46 5,96 16,5 22,4 23,9 18,3 -0,78 2,21 17,5 19,7 20,48 20,7 -1,14 4,42 19,6 24,0 25,16 15,8 -0,58 5,33 15,3 20,6 21,2 18,1 -1,12 10,6 16,9 27,6 28,7 22,2 -0,06 1,5 22,1 23,6 23,7 24,9 -0,12 3,1 24,8 27,8 27,9 V spodnji tabeli so prikazane okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU ob upoštevanju, da se v vseh drţavah uporablja dobra praksa glede ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov ter glede zajemanja odlagališčnega plina. Pri tem je predpostavljena 60 % učinkovitost ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, kar je v skladu z Direktivo 1999/31/ES tudi okoljski cilj, za katerega se pričakuje, da bo doseţen v vseh drţavah članicah EU do leta 2016 oziroma 2020. Tabela 30: okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov v posameznih državah članicah EU ob upoštevanju, da se uporablja dobra praksa glede ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov ter glede zajemanja odlagališčnega plina (€/t biološko razgradljivih odpadkov) Avstrija Danska Francija Nemčija Slovenija Celotni zunanji stroški A Izogibni stroški B Razvrednotenje okolja C A+B A+B+C A+C-B spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. 13,4 -0,71 2,04 12,7 14,8 15,5 15,4 -1,,96 4,08 13,8 17,8 19,5 13,4 -0,97 2,98 12,5 15,4 16,4 15,4 -1,95 5,96 14,6 19,4 21,3 13,5 -1,56 2,21 11,9 19,7 15,7 15,5 -2,27 4,42 19,6 14,1 19,9 13,4 -0,78 5,3 13,2 17,6 18,8 15,4 -1,49 10,7 13,9 24,6 26,1 15,4 -1,47 3,0 13,9 16,1 18,4 15,4 -1,47 6,2 13,9 20,1 21,6 Spodnja tabela prikazuje spremembo okoljske koristi, ki nastane zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU, če trenutno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki na odlagališčih zamenja scenarij ravnanja, ki ga predvideva Direktiva 1999/31/ES. Kot je pričakovano, zamenjava scenarijev ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki na odlagališčih kaţe na manjšo okoljsko korist, ki nastane zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, če se v zvezi z odlaganjem biološko razgradljivih odpadkov ravna v skladu z Direktivo 1999/31/ES. Ta sprememba okoljske koristi je največja za tiste drţave, katerih odlagališča so ocenjena, da so najbolj daleč od dobre prakse odlaganja z biološko razgradljivimi odpadki (velja tudi za Slovenijo). Pri tem sprememba v pričakovani okoljski koristi za Slovenijo vidno izstopa iz povprečja. Tabela 31: sprememba okoljske koristi, ki nastane zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov v posameznih državah članicah EU, če trenutno obdelavo biološko razgradljivih odpadkov na 120 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki odlagališčih zamenja scenarij ravnanja, ki ga predvideva Direktiva 1999/31/ES (v €/t biološko razgradljivih odpadkov) Avstrija Danska Francija Nemčija Slovenija Celotni zunanji stroški A A+B A+B+C A+C-B spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. -8,51 -9,1 -9,1 -8,5 -9,36 -10,9 -10,9 -9,4 -2,4 -2,6 -2,6 -2,4 -2,6 -3,1 -3,1 -2,9 -4,8 -5,6 -5,6 -4,8 -5,3 -6,4 -6,4 -5,3 -2,4 -2,6 -2,6 -2,4 -2,6 -3,0 -3,0 -2,6 -8,7 -9,4 -9,4 -8,7 -9,5 -10,9 -10,9 -9,6 Pri vrednotenju vplivov na okolje je pomembno, da se pravilno upošteva subvencije, ki jih posamezne drţave namenjajo proizvodnji elektrike iz odlagališčnega plina. V tem primeru se je s pridobitvijo subvencije okoljska korist zajemanja odlagališčnega plina internalizirala, torej se prikazuje v obratovalnih stroških odlagališča. Mnoge drţave, tudi Slovenija, imajo uvedene okoljske dajatve za odlaganje odpadkov. Pri ocenjevanju zunanjih okoljskih stroškov se strošek zaradi te dajatve ne sme upoštevati kot obratovalni strošek odlagališča, ker bi sicer prišlo do dvojnega štetja pri vrednotenju vplivov na okolje, ki jih povzroča odlaganje biološko razgradljivih odpadkov. Nenazadnje bo z leti odlaganje biološko razgradljivih odpadkov postalo bolj ali manj nepomembna tehnika ravnanja s to vrsto odpadkov. Številne drţave članice EU pa imajo ali nameravajo uvesti prepovedi, ki veljajo za odlaganje komunalnih odpadkov, ali za posebne frakcije komunalnih odpadkov ali komunalnih odpadkov, ki niso predhodno obdelani v skladu s posebnimi zahtevami. Vrednotenje vplivov na okolje zaradi mehansko biološke obdelave odpadkov Velik interes po mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov narekuje vrednotenje vplivov na okolje zaradi uporabe te tehnike obdelave odpadkov, ki navidezno kaţe na kratkoročno rešitev v zvezi z zahtevami, določenimi za odlaganje odpadkov v Direktivi 1999/31/ES, v nobenem primeru pa ne vzdrţi zahtev po 50 % recikliranju komunalnih odpadkov, ki so določene v krovni Direktivi 2008/98/ES o odpadkih. Mehansko biološka obdelava je v omembnejšem obsegu uporabljena v Avstriji (13 % vseh mešanih komunalnih odpadkov) ter delno tudi v Nemčiji (3 % vseh mešanih komunalnih odpadkov) predvsem kot odgovor na nezadostno ločevanje zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov, kar je povzročalo nastajanje precejšnih količin mešanih komunalnih odpadkov, katerih zgorevalna toplota je dovolj velika za pridobivanje toplote v seţigalnicah odpadkov. Ocenjuje se, da je mehansko biološka obdelava lahko prehodno in časovno omejeno dopolnilo k ravnanju z odpadki, predvsem na področjih, kjer ločeno zbiranje odpadkov ne dosega ţelenih rezultatov za doseganje 50 % recikliranja odpadkov. 8.5 Prehod iz odlaganja na kompostiranje biološko razgradljivih komunalnih odpadkov V spodnji tabeli so prikazane okoljske koristi prehoda od odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov na odlagališčih na njihovo kompostiranje19. 19 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 121 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Tabela 32: okoljske koristi prehoda od odlaganja biorazgradljivih komunalnih odpadkov na kompostiranje (€/t biološko razgradljivih odpadkov). Avstrija Danska Francija Nemčija Slovenija Okoljske koristi zaradi emisije Okoljske koristi zaradi emisije in izogibnih stroškov Okoljske koristi zaradi emisije, izogibnih stroškov in zmanjšanja razvrednotenja spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. 10,2 10,1 13,4 13,2 3,8 3,1 6,4 5,0 5,1 4,3 8,2 7,1 3,9 3,3 8,7 5,6 8,9 8,8 10,1 9,9 12,1 17,2 6,1 10,0 6,5 11,5 8,6 16,3 10,3 13 Okoljske koristi Okoljske koristi se od drţave do drţave članice EU razlikuje, odvisno od ocene učinkovitosti zbiranja in uporabe odlagališčnega plina. Za drţave, ki ţe upravljajo z odlagališči v skladu z Direktivo 1999/31/ES so te okoljske koristi majhne in znašajo od 3 do 4 € na tono biološko razgradljivih odpadkov. Če so odlagališča upravljanja slabše, kot to velja na primer za Slovenijo, se okoljske koristi pri prehodu od odlaganja na kompostiranje povečajo na okoli 10 € na tono biološko razgradljivih odpadkov. Pričakovati je, da se bo urejenost odlagališč v bodoče povečala, kar bo povečalo ekonomske stroške upravljanja in zmanjšalo ekonomske koristi pri prehodu iz odlaganja na kompostiranje. V spodnji tabeli so prikazane okoljske koristi prehoda od odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov na odlagališčih na njihovo kompostiranje v primeru, če bi bila odlagališča v vseh drţavah enako urejena in bi zadovoljevala naslednje tehnične standarde: - odstotek oksidiranih biološko razgradljivih odpadkov je enak 10 %, - odstotek zajemanja odlagališčnega plina je 10 % in - iz odlagališčnega plina se energija ne pridobiva. V tem primeru so okoljske koristi prehoda iz odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na kompostiranje precej niţje, kar je predvsem posledica zajetja velikega deleţa metana in njegove pretvorbe v ogljikov dioksid na bakli. Ker se sproščanje metana dogaja v daljšem obdobju v prihodnosti in se ta metan pretvori na bakli v ogljikov dioksid, je dejanski prispevek k negativnim vplivom zaradi emisije TGP iz odlagališča ob uporabi diskontiranih vrednosti bistveno zmanjšan. Enako sicer velja tudi za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vendar le za emisijo ogljikovega dioksida iz organskih snovi v kompostiranih materialih. Neto koristi pa lahko pri prehodu iz odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na kompostiranje postanejo celo negativne, če se iz odlagališčnega plina proizvaja tudi toplota ali elektrika, kar je razvidno iz spodnje tabele20. Tabela 33: okoljske koristi prehoda od odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov na njihovo kompostiranje v primeru, če bi bila odlagališča v vseh državah enako urejena (€/t biološko razgradljivih komunalnih odpadkov). Avstrija Danska Francija Nemčija Slovenija Okoljske koristi zaradi emisije Okoljske koristi zaradi emisije in izogibnih stroškov spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. spod. zgor. 1,7 0,9 4,0 2,3 1,5 0,5 3,9 1,9 0,3 -1,3 2,9 0,7 1,5 0,7 4,1 2,6 0,2 -0,5 0,6 -0,9 20 Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001 122 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Okoljske koristi zaradi emisije, izogibnih stroškov in zmanjšanja razvrednotenja 8.5.1 2,0 6,4 3,5 7,9 0,9 5,1 6,1 13,3 1,0 2,1 Zunanji okoljski stroški zaradi transporta Pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi uporabe posameznih tehnik obdelave komunalnih odpadkov se izhaja, da se obseg transporta materiala pri obdelavi odpadkov ne razlikuje med posameznimi tehnikami obdelave. Predpostavlja se namreč, da velik deleţ transporta pri ravnanju s komunalnimi odpadki nastane zaradi zbiranja teh odpadkov tako, da je deleţ transporta odpadkov od zbirnih ali centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki do naprav za obdelavo komunalnih odpadkov zanemarljiv. Zunanji okoljski stroški ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov so tudi odvisni od obsega hišnega kompostiranja, praviloma pa se nanašajo na transport teh odpadkov od kraja njihovega nastanka do centra za ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma do naprave za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi transporta obdelanih komunalnih odpadkov so upoštevani samo vplivi na podnebne spremembe zaradi emisije TGP, ki nastaja pri zgorevanju fosilnih goriv v motorjih vozil za prevoz obdelanih komunalnih odpadkov. Višina zunanjih okoljskih stroškov zaradi transporta komunalnih odpadkov na odlagališča komunalnih odpadkov oziroma do centra za ravnanje s komunalnimi odpadki zavisi v okviru posamezne scenarije izvedbe OP RKO od števila odlagališč ter od lokacije posameznega odlagališča glede na povprečno razdaljo od krajev nastajanja oziroma krajev obdelave komunalnih odpadkov. Za izračun zunanjih okoljskih stroškov zaradi transporta obdelanih komunalnih odpadkov so prevzeta naslednja izhodišča: - komunalni odpadki se v posamezni občini zbirajo in prepeljejo v center za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z odlagališčem za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov, - transportna pot vozil za prevoz delno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov od kraja delne obdelave do centra za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z odlagališčem, je enaka 3-kratni razdalji med centroidom posamezne občine in krajem centra za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z odlagališčem, - na eni voţnji za prevoz delno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov se prepelje s 24-tonskim tovornjakom v povprečju 2x5,5 t delno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov, - količina delno obdelanih komunalnih odpadkov, ki se prepeljejo iz posamezne občine v center za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z odlagališčem, je sorazmerna številu prebivalcev v občini, - zunanji okoljski strošek za transport obdelanih komunalnih odpadkov je ocenjen na okoli 0,0086 €/t.km. Zunanji okoljski stroški zaradi transporta delno obdelanih komunalnih odpadkov v center za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z odlagališčem, so za posamezno regijo iz scenarija DRUŢB_REF izvedbe OP RKO prikazani v spodnji tabeli. Tabela 34: Zunanji okoljski stroški zaradi transporta delno obdelanih komunalnih odpadkov v center za ravnanje s komunalnimi odpadki z odlagališčem. Regija / zunanji okoljski Odlagališče Povprečna Deleţ Število Zunanji Celotni 123 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki stroški zaradi transporta komunalnih odpadkov razdalja vseh komunal. odpadkov voţenj (20102030) (km) okoljski stroški (€/t) (%) Pomurska Podravska Koroška Savinjska Jugovzhodna + Spodnjeposavska Gorenjska Osrednja Goriška Obalnokraška Zasavska SKUPAJ CEROP CEROSP KOCEROD CEROC CEROD 14,18 34,01 15,05 17,03 22,29 6,01 16,37 3,67 12,37 11,26 33.330 90.824 20.372 81.222 62.438 0,18 0,44 0,19 0,22 0,29 CEGOR1 CEROLJ CERONG GOJUP CEROZ 25,85 13,98 16,25 8,89 8,93 9,79 27,19 6,13 5,14 2,27 100 54.314 150.842 34.006 28.507 12.598 0,33 0,18 0,21 0,11 0,11 zunanji okoljski stroški (2010-2030) (€) 67.070 438.370 43.515 196.326 196.496 199.241 299.365 78.436 35.998 15.969 1.571.785 Najvišje zunanje okoljske stroške zaradi transporta delno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov izkazuje Podravska regija, kjer k visokim stroškom prispeva predvsem transport delno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov iz Mestne občine Maribor. 124 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 9 Opis vplivov podprogramov OP RKO na okolje 9.1 Podprogram – zbiranje komunalnih odpadkov Podprogram zbiranje komunalnih odpadkov vključuje naslednje ukrepe: - - prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz papirja, plastike, kovin in sestavljenih materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja »od vrat do vrat«, predhodno skladiščenje in prevzemanje odpadnega papirja, stekla in embalaţe v zbiralnicah, predhodno skladiščenje in prevzemanje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih. Vplivi na okolje podprograma zbiranja komunalnih odpadkov so z vidika vplivov na naravne vire, zrak, naravo, kulturno dediščino, podnebne dejavnike, krajino in varstvo materialnih dobrin nepomembni ali celo pozitivni, posledice teh vplivov na okolje pa tako neznatne, da niso vključene v vrednotenje scenarijev OP RKO. Pomembni vplivi na okolje podprograma zbiranje komunalnih odpadkov so vplivi z vidika voda in zdravja ljudi. Pri ocenjevanju vplivov na okolje podprograma zbiranje komunalnih odpadkov ni bilo ugotovljenih pomembnih kumulativnih vplivov na okolje. 9.1.1 Opis vplivov podprograma zbiranje komunalnih odpadkov na vode Ukrepi zbiranja komunalnih odpadkov povzročajo zaznavne vplive na vode zaradi odvajanja onesnaţene padavinske vode iz utrjenih površin prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov. Če je odvajanje onesnaţene padavinske odpadne vode urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod iz virov onesnaţevanja, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv na doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode. Površinske in podzemne vode: ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem zbirnih centrov Zbirni centri naj se ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode. 9.1.2 Opis vplivov podprograma zbiranje komunalnih odpadkov na zdravje Ukrepi zbiranja komunalnih odpadkov povzročajo zaznavne vplive na zdravje ljudi zaradi hrupa, ki ga povzročajo tovorna vozila za prevoz komunalnih odpadkov, in sicer: - pri prevzemanju mešanih komunalnih odpadkov ter ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz papirja, plastike, kovin in sestavljenih materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja »od vrat do vrat«, - pri prevozu prevzetih mešanih komunalnih odpadkov od zbirnih centrov ali prekladalnih postaj do MBO naprav v centrih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki so večinoma nameščene ob odlagališčih komunalnih odpadkov. 125 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Za obdobje 2010-2030 je ocenjeno prometno delo prevoza komunalnih odpadkov ob predpostavki, da je v povprečju na tovornem vozilu pri prevzemanju komunalnih odpadkov okoli 5,5 t tovora, na tovornem vozilu za prevoz mešanih komunalnih odpadkov do MBO naprav pa dvakrat toliko. Izračun ocene prometnega dela, opravljenega zaradi prevoza komunalnih odpadkov, je prikazan na spodnji tabeli. Vplivi podprograma zbiranja komunalnih odpadkov z vidika zdravja ljudi v zvezi z ukrepi varstva kakovosti pitne vode so opisani in opredeljeni v poglavju vplivov tega podprograma na okolje z vidika voda. Tabela 35: Ocena prometnega dela zaradi prevoza komunalnih odpadkov. Prometno delo teţkih tovornjakov (nad 7 t na tovornjak) Statistična regija Odlagališče Povprečna Povprečna Deleţ vseh Število Število povprečno / zunanji razdalja razdalja komunalnih voţenj voţenj prometno okoljski stroški prevoza prevoza odpadkov (2010-2030) (2010-2030) delo v zaradi transporta komunalnih delno zaradi zaradi posameznem komunalnih odpadkov v obdelanih zbiranja prevoza letu odpadkov sistemu mešanih komunalnih mešanih zbiranja "od komunalnih odpadkov v komunalnih vrat do odpadkov sistemu odpadkov vrat" do MBO zbiranja do MBO naprave "od vrat do naprave vrat (11 t tovora (5,5 t tovora na na tovornjak) tovornjak) ( mio vozni (km) (km) (%) km/leto) Pomurska CEROP 40 14,18 6,01 66.660 33.330 0,16 Podravska CEROSP 40 34,01 16,37 181.648 90.824 0,52 Koroška KOCEROD 40 15,05 3,67 40.744 20.372 0,10 Savinjska CEROC 40 17,03 12,37 162.444 81.222 0,39 Jugovzhodna + CEROD Spodnjeposavska 40 22,29 11,26 124.876 62.438 0,32 Gorenjska CEGOR1 40 25,85 9,79 108.628 54.314 0,29 Osrednja CEROLJ 40 13,98 27,19 301.684 150.842 0,71 Goriška CERONG 40 16,25 6,13 68.012 34.006 0,16 Obalnokraška GOJUP 40 8,89 5,14 57.014 28.507 0,13 Zasavska CEROZ 40 8,93 2,27 25.196 12.598 0,06 SKUPAJ 100 2,83 Hrup cestnega prometa je sorazmeren opravljenemu prometnemu delu. Po podatkih Direkcije RS za ceste21 je prometno delo v letu 2009, ki so ga opravili na drţavnih cestah teţki tovornjaki (nad 7 t), ocenjeno na 183,6 mio voznih km. Prispevek prevoza komunalnih odpadkov k hrupu cestnega prometa, ki ga povzročajo teţki tovornjaki (nad 7 t), je na podlagi primerjave celotnega prometnega dela teţkih tovornjakov in ocene prometnega dela tovornjakov za prevoz komunalnih odpadkov ocenjen na okoli 1,5 %. Glede na celoten hrup, ki ga povzroča cestni promet, je vpliv na obremenjenost prebivalstva zaradi hrupa, ki ga povzročajo tovornjaki za prevoz komunalnih odpadkov, nebistven. 21 Direkcija RS za ceste, OPRAVLJENO PROMETNO DELO NA DRŢAVNIH CESTAH V LETU 2009. 126 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Zdravje: ključni strateški poudarki v zvezi s prevozom komunalnih odpadkov Število prevozov komunalnih odpadkov se zmanjšuje z večanjem deleţa ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov zaradi manjše potrebe po prevozu mešanih komunalnih odpadkov do MBO naprav in od tam na odlagališča. 9.2 Podprogram – recikliranje komunalnih odpadkov Podprogram recikliranje komunalnih odpadkov vključuje uvajanje obdelave ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah ali v napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov. Gradnja novih kompostarn in novih naprav za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov je predvidena na območjih, ki so s prostorskimi akti predvidena za industrijsko ali kmetijsko proizvodnjo, ter na območjih, ki ni znotraj poplavnega območja ne glede na to, ali se poplave pojavljajo redko ali zelo redko. Vplivi na okolje recikliranja komunalnih odpadkov so z vidika vplivov na naravne vire, naravo, kulturno dediščino, podnebne dejavnike, krajino in varstvo materialnih dobrin nepomembni ali celo pozitivni, posledice teh vplivov na okolje pa tako neznatne, da niso vključene v vrednotenje scenarijev OP RKO. Pomembni vplivi na okolje podprograma recikliranje komunalnih odpadkov so vplivi z vidika onesnaţevanja tal, zraka, voda in zdravja. Pri ocenjevanju vplivov na zdravje ljudi je upoštevana le emisija vonja, ker se vpliv emisije hrupa na zdravje ljudi pri obratovanju naprav za recikliranje komunalnih odpadkov ne šteje za predmet strateškega presojanja. Emisija hrupa strojev je namreč urejena normativno na podlagi predpisov, ki za posamezno vrsto stroja, uporabljenega v postopku recikliranja, določajo največjo moč emisije hrupa. Pri ocenjevanju vplivov na okolje podprograma recikliranje komunalnih odpadkov ni bilo ugotovljenih pomembnih kumulativnih vplivov na okolje. 9.2.1 Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zrak Izvajanje podprograma recikliranja komunalnih odpadkov povzroča pomembne vplive na zrak zaradi emisije aerosolov, VOC in snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, iz kompostarn. Če je čiščenje odpadnega zraka iz kompostarn urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak, z obdelavo v bioloških filtrih, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv tako na doseganje standardov kakovosti zunanjega zraka kot na doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka. Zrak: ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem kompostarn in naprav za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov Kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov morajo biti opremljene z biološkimi filtri za čiščenje odpadnega zraka iz kompostarn in skladišč vstopnih surovin ob napravah za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov. 9.2.2 Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov zaradi onesnaţevanja tal in voda 127 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Izvajanje podprograma recikliranja komunalnih odpadkov povzročajo pomembne vplive na tla in vode zaradi odvajanja onesnaţene padavinske vode iz utrjenih površin na območju kompostarne ali naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov, kakor tudi zaradi odvajanja manjših količin izcedne vode, ki se odvaja na območju kompostiranja oziroma iz predhodno skladiščenih kuhinjskih odpadkov na območju njihove obdelave. Če je odvajanje onesnaţene padavinske odpadne vode in manjših količin izcedne vode iz območja kompostarne ali naprave za anaerobno obdelavo urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod iz virov onesnaţevanja, so ti vplivi na tla in vode nebistveni in imajo neznaten vpliv na doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode. Tla in vode: ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem kompostarn in naprav za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov Kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov morajo imeti zagotovljeno odvajanje odpadnih in izcednih vod v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod, in naj se ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode. 9.2.3 Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zdravje Izvajanje podprograma recikliranja komunalnih odpadkov povzročajo pomembne vplive na zdravje ljudi zaradi emisije snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, predvsem iz kompostarn. Če je čiščenje odpadnega zraka iz kompostarn urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak, z obdelavo v bioloških filtrih, in so kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov oddaljene vsaj 350 m od stavb z varovanimi prostori, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv na zdravje ljudi. Vplivi podprograma recikliranja komunalnih odpadkov z vidika zdravja ljudi v zvezi z ukrepi varstva kakovosti pitne vode so opisani in opredeljeni v poglavju vplivov tega podprograma na okolje z vidika voda. Zdravje: ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem kompostarn in naprav za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov Kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov naj se umeščajo v lokacije, ki so najmanj 350 m oddaljene od stavb z varovanimi prostori (stanovanjske stavbe, stavbe namenjene izobraţevanju, zdravstveni dejavnosti in druge stavbe, v katerih se ljudje zadrţujejo dalj časa). 9.3 Podprogram – energetska predelava komunalnih odpadkov Podprogram energetske predelave komunalnih odpadkov vključuje energetsko predelavo goriva, ki je proizvedeno iz gorljivih frakcij komunalnih odpadkov, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah. V skladu z OP RKO je predvidena gradnja dveh novih naprav za energetsko predelavo komunalnih odpadkov v urbanem okolju mesta Maribor in Ljubljana, ki so s prostorskimi akti predvidena za industrijsko proizvodnjo oziroma na območjih obstoječe proizvodnje električne energije in toplote. Ta območja v urbanem okolju mesta Maribor in Ljubljana niso poplavna območja in niso vodovarstvena območja, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode. 128 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Vplivi na okolje podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov so z vidika vplivov na naravne vire, voda, naravo, kulturno dediščino, podnebne dejavnike, krajino in varstvo materialnih dobrin nepomembni, posledice teh vplivov na okolje pa tako neznatne, da niso vključene v vrednotenje scenarijev OP RKO. Pomembni vplivi na okolje podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov so vplivi z vidika zraka in zdravja ljudi. Pri ocenjevanju vplivov na zdravje ljudi je upoštevana le emisija onesnaţeval v zrak, ker se vpliv emisije hrupa na zdravje ljudi pri obratovanju naprav za energetsko predelavo komunalnih odpadkov ne šteje za predmet strateškega presojanja. Emisija hrupa strojev je urejena normativno na podlagi predpisov, ki za posamezno vrsto stroja, uporabljenega v napravi za energetsko predelavo komunalnih odpadkov, določajo največjo moč emisije hrupa. Pri ocenjevanju vplivov na okolje podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov so ugotovljeni pomembni kumulativni vplivi na okolje pri emisiji snovi v zrak, predvsem delcev. 9.3.1 Opis vplivov podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na zrak Vplivi podprograma energetske predelave goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov, na zrak so praviloma zaradi emisije celotnega prahu večji od vplivov na zrak zaradi rabe tekočih ali plinastih goriv v ogrevalnih sistemih in v velikih enotah SPTE z visokim izkoristkom. Energetska predelava RDF je z vidikov vplivov na zrak sprejemljiva, če koncentracija celotnega prahu v dimnih plinih ne presega 20 mg/m3. Energetska predelava RDF je v zvezi z emisijo drugih onesnaţeval v zrak za okolje sprejemljiva, če koncentracije onesnaţeval v dimnih plinih seţigalnice ne presegajo mejnih vrednosti, določenih za seţigalnice z Direktivo 2010/75/ES o industrijskih emisijah. Energetska predelava RDF s postopki pirolize ali postopki uplinjanja imajo glede vplivov na zrak prednost pred seţiganjem RDF v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh, najprimernejša pa je predelava RDF v tekoče gorivo s postopkom depolimerizacije ogljikovodikov v odpadkih (cracking). Če je energetska predelava komunalnih odpadkov urejena v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz seţigalnic odpadkov, in emisije v zrak ne presegajo mejnih vrednosti, določenih za seţigalnice z Direktivo 2010/75/ES o industrijskih emisijah, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv tako na doseganje standardov kakovosti zunanjega zraka kot na doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka. Zrak: ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov Naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov naj se umeščajo v urbanem okolju na lokacijah, ki so namenjene industrijski rabi ali ob obstoječih napravah za proizvodnjo električne energije in toplote. Energetska predelava RDF s postopki uplinjanja ali postopki pirolize imajo glede vplivov na zrak prednost pred seţiganjem RDF v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh, najprimernejša pa je predelava RDF v tekoče gorivo s postopkom depolimerizacije ogljikovodikov v odpadkih (cracking). 9.3.2 Opis vplivov podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na zdravje ljudi 129 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Vplivi na zdravje ljudi podprograma energetske predelave goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij, ki so izločene iz mešanih komunalnih odpadkov, so pomembni zaradi onesnaţevanja zunanjega zraka na območju naprave za energetsko predelavo tako zaradi emisije celotnega prahu kot emisije drugih onesnaţeval. Ob predpostavki, da je povprečna energijska vrednost goriva iz gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov okoli 15 MJ/kg in da koncentracije onesnaţeval v dimnih plinih seţigalnice ne presegajo mejnih vrednosti, določenih za seţigalnice z Direktivo 2010/75/ES o industrijskih emisijah, je ocenjena dnevna emisija delcev iz predvidene energetske predelave komunalnih odpadkov v obeh največjih slovenskih mestih od 4 do 6 kg/dan (v Mariboru in Ljubljani je predvidena energetska predelava med 40.000 in 60.000 t letno gorljivih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov). Ker je na podlagi podatkov iz Operativnega programa varstva zunanjega zraka pred onesnaţevanjem s PM1022 celotna dnevna emisija delcev ocenjena za območje mestne občine Mariboru na 500 kg poleti in pozimi na 1.500 kg ter za območje mestne občine Ljubljana na 550 kg poleti in pozimi na 2.500 kg, je deleţ emisije delcev zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov na teh območjih ocenjen na okoli 1 % poleti in 0,3 % pozimi. Glede na celotno emisijo delcev v urbanem okolju mestnih občin Maribor in Ljubljana je vpliv na zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti z delci onesnaţenemu zunanjemu zraku, ki ga povzroča predvidena energetska predelava komunalnih odpadkov, ocenjen kot nebistven. Podobna analiza za oceno emisije drugih pomembnejših onesnaţeval (dušikovi oksidi, dioksini in drugi) iz naprave za energetsko predelavo pokaţe, da je deleţ emisije zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov manjši od 1 % celotne emisije posameznega onesnaţevala v urbanem okolju mestnih občin (Maribor in Ljubljana), v katerih je z OP RKO predvidena energetska predelava komunalnih odpadkov. Zdravje: ključni strateški poudarki v zvezi z energetsko predelavo komunalnih odpadkov Naprava za energetsko predelavo mora zagotavljati doseganje stroţjih mejnih koncentracij v dimnih plinih, določenih v skladu z nedavno sprejeto Direktivo 2010/75/ES. 9.4 Podprogram – obdelava in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov Podprogram obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov vključuje mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na odlagališčih nenevarnih odpadkov. V okviru podprograma obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov je predvideno: - 22 zapiranje obstoječih odlagališč za odlaganje komunalnih odpadkov najpozneje do leta 2015, izgradnja več MBO naprav, večinoma ob obstoječih odlagališčih, najpozneje do leta 2016, razširitev obstoječih odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov in ostankov energetske predelave komunalnih odpadkov po letu 2015 ter OPERATIVNI PROGRAM VARSTVA ZUNANJEGA ZRAKA PRED ONESNAŢEVANJEM S PM 10 - 2010 130 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - gradnja novega odlagališča na območju Podravske statistične regije za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov in ostankov energetske predelave komunalnih odpadkov preteţno iz območja Podravske statistične regije po letu 2015. Vplivi na okolje podprograma obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov so pomembni z vseh vidikov vplivov na okolje. V vrednotenje scenarijev OP RKO so vključeni vplivi na naravne vire, zrak, vode, naravo, kulturno dediščino, podnebne dejavnike, zdravje, krajino in varstvo materialnih dobrin. Pri ocenjevanju vplivov na okolje podprograma obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov niso ugotovljeni pomembni kumulativni vplivi na okolje. 9.4.1 Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na naravne vire Izvajanje ukrepov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov povzroča bistvene vplive na tla zaradi obremenjevanja tal z odlaganjem odpadkov. Zaradi obremenjevanja tal z odlaganjem odpadkov se območje odlagališča komunalnih odpadkov šteje za močno obremenjeno okolje še najmanj 30 let po prenehanju odlaganja oziroma po zaprtju odlagališča. Vplivi na tla so zaradi odlaganja komunalnih odpadkov bistveni, pomembnost teh vplivov pa zaradi moţnosti onesnaţenja tal zaradi pronicanja izcedne vode skozi dno telesa odlagališča v podtalje narašča z večanjem biološko razgradljivih sestavin v odloţenih komunalnih odpadkov. Odlaganje komunalnih odpadkov je glede vplivov na tla sprejemljivo, če: - so odloţeni komunalni odpadki obdelani tako, da vsebujejo čim manj organskega ogljika, pri čemer deleţ organskega ogljika v nobenem primeru ne sme presegati 18% mase suhih mehansko-biološko obdelanih komunalnih odpadkov, in - so biološko razgradljive sestavine komunalnih odpadkov pred odlaganjem biološko stabilizirane. Tla: ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem odlagališč obdelanih mešanih komunalnih odpadkov Število odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov naj bo čim manjše oziroma odlagališča naj imajo čim večjo zmogljivost odlaganja, ker je verjetnost onesnaţenja tal zaradi pronicanja izcedne vode skozi poškodovano strukturo dna telesa odlagališča v podtalje sorazmerna: - 9.4.2 številu odlagališč in površini dna telesa odlagališča in ne prostornini odloţenih odpadkov posameznega odlagališča. Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na zrak 131 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Izvajanje ukrepov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov povzroča pomembne vplive na zrak zaradi emisije aerosolov, VOC in snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, iz MBO naprav in iz odlagališč. Če je čiščenje odpadnega zraka iz MBO naprav urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak, z obdelavo v bioloških filtrih in če se na odlagališča odlagajo biološko stabilizirani mešani komunalni odpadki, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv tako na doseganje standardov kakovosti zunanjega zraka kot na doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka. Zrak: ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem MBO naprav in odlagališč obdelanih mešanih komunalnih odpadkov MBO naprave morajo biti opremljene z napravami za biološko čiščenje odpadnega zraka, na odlagališčih pa je treba izvajati ukrepe za preprečevanje emisije snovi v zrak s sprotnim prekrivanjem odloţenih slojev obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. 9.4.3 Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na vode Izvajanje podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov povzročajo pomembne vplive na vode zaradi: - odvajanja onesnaţene padavinske vode iz utrjenih površin na območju objektov za obdelavo ali objektov za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov, odvajanja izcedne vode iz telesa odlagališča ali iz predhodno skladiščenih mešanih komunalnih odpadkov na območju njihove obdelave in pronicanja izcedne vode iz telesa odlagališča skozi dno odlagališča v podtalje oziroma posredno v podzemne vode. Če je odvajanje onesnaţene padavinske odpadne vode in izcedne vode iz območja obdelave mešanih komunalnih odpadkov in iz območja odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov urejeno v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv na doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode. Zaradi zmanjšanja tveganja za nenadzorovano onesnaţenje površinskih in podzemnih voda je treba v skladu z merili iz predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih23, zagotoviti, da se odlagalašča nenevarnih odpadkov, namenjena odlaganju komunalnih odpadkov, ne umeščajo: - vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode, - območju objektov vodne infrastrukture, ki so namenjeni izvajanju drţavnega monitoringa voda, - vplivnem območju kopalnih voda v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda, - območju, ki se uvršča v katerikoli razred poplavne in erozijske ogroţenosti v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za določanje območij, ogroţenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter način razvrščanja zemljišč v razrede ogroţenosti, - območju, ki ga ogroţajo plazovi, podori, posedanje ali druga gibanja zemeljskih mas, če te nevarnosti ni mogoče obvladovati s tehničnimi ukrepi, 23 Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. t61/2011). 132 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - - - območju z neenotnimi geotehničnimi lastnostmi na površini in v podtalju, ki ogroţajo odlagališče, če te nevarnosti ni mogoče obvladovati s tehničnimi ukrepi, zemljišču z močno razpokano kamninsko podlago, dobro vodno prepustnostjo in nedoločljivimi tokovi podzemne vode, zemljišču s prosto tekočo podzemno vodo, če je raven najvišje pričakovane gladine podzemne vode ob upoštevanju moţnega usedanja manj kakor en meter pod temeljnimi tlemi odlagališča in te razdalje ni mogoče zagotoviti z ustreznimi tehničnimi ukrepi, območju, kjer so prisotni zvezni, sklenjeni in izdatni vodonosniki s pomembnimi količinami podzemne vode ali manjši, lokalni, nezvezni vodonosniki, ki so lahko izkoristljiv vodni vir, kjer značilni pretok znaša najmanj 10m3/dan (0,116 l/s) ali odvzem zadošča za oskrbvo najmanj 50 prebivalcev in vodnem in priobalnem zemljišču v skladu s predpisi, ki urejajo vode. V skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, so v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nenadzorovano onesnaţenje površinskih in podzemnih voda se za umeščanje novih odlagališč ob ali na lokaciji obstoječih odlagališč lahko uveljavijo izjeme, in sicer: - novo odlagališče se lahko umesti na ali ob lokaciji obstoječega odlagališča, ki je bilo zgrajeno in je obratovalo pred 31. oktobrom 2007 na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je bil sprejet pred 31. oktobrom 2007, čeprav je: o umeščeno na območje majhne poplavne in erozijske ogroţenosti v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za določanje območij, ogroţenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter način razvrščanja zemljišč v razrede ogroţenosti vode, o površinska voda na območju novega odlagališča odvedena z umetnim vodotokom ob ali pod telo odlagališča, če je za gradnjo umetnega vodotoka pridobljeno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Stanje površinskih in podzemne vode: ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem MBO naprav in odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov MBO naprave in odlagališča za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov naj se ne umeščajo: - na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode, na območjih, ki so poplavno ali erozijsko ogroţena, na kraških podlagah z močno razpoklinsko poroznostjo in na vplivnih območjih kopalnih voda. Obstoječa odlagališča komunalnih odpadkov se morajo zapreti takoj, ko se na podlagi monitoringa onesnaţenja podzemne vode ugotovi pronicanje izcedne vode iz telesa odlagališča v podtalje oziroma posredno v podzemne vode na območju odlagališča. 9.4.4 Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na naravo Obdelava oz. predvsem odlaganje mešanih komunalnih odpadkov ima lahko potencialen vpliv na biotsko raznovrstnost, rastlinstvo in ţivalstvo. V fazi prostorskega umeščanja in gradnje novih območij odlagališč so povzročeni vplivi lahko trajni in se kaţejo predvsem kot vpliv na habitatne tipe in posledično na habitate tam ţivečih rastlinskih in ţivalskih vrst in velikost njihovih lokalnih populacij. Gradnja odlagališč in njihovo obratovanje bo negativno vplivalo na prostoţiveče sesalce zaradi povečane obremenjenosti okolja s hrupom in povečane prisotnosti ljudi. Omenjeno bo vplivalo 133 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki na vsakodnevni ritem ţivali in obrede kot so parjenje, razmnoţevanje, kotenje, prehranjevanje in podobno. Zaradi svetlobnega onesnaţevanja ob osvetljevanju odlagališč so moţni negativni vplivi predvsem na nočno aktivne ptice, ţuţelke in njihove plenilce (netopirje). Svetloba privlači pozitivno fototaktične vrste ţuţelk, s tem pa povzroča negativne posledice, kot so zmanjšana aktivnost parjenja, vplivi na odlaganje jajčec, razne poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter večja izpostavljenost plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in lahko vpliva na lokalno populacijo vrste. Na favno območja bo vplivala tudi ograja okrog odlagališča, ker bo onemogočala prosto gibanje večjim ţivalim. Odlagališča predstavljajo nekaterim vrstam ţivali (ptice iz druţine vranov in galebov, lisice, podgane, insekti itd.) obilen vir hrane, ki se zato lahko na odlagališčih in v njihovi neposredni okolici pojavljajo v velikem številu. V primeru neustreznega čiščenja izcednih vod iz odlagališč ali tehnoloških odpadnih vod iz obratov za obdelavo odpadkov v vodotoke, bi bil lahko prisoten negativen vpliv na vodne organizme. V tem primeru je moţna sprememba vrstne sestave v vodotokih in negativen vpliv na biotsko pestrost. Vpliv na floro, favno in HT Odlagališče ali objekt za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov lahko neposredno in trajno vpliva na floro, favno in HT, še zlasti, če je predvidena na območju rastišč ali habitatov ogroţenih in zavarovanih vrst (Uredba o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09), Uredba o zavarovanih prosto ţivečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09), Pravilnik o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) ali na prednostne habitate (Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09). Naravovarstveno pomembna območja Postavitev novih odlagališč ali drugih objektov na naravovarstveno pomembna območja lahko trajno, neposredno in tudi posredno vpliva na celovitost in povezanost teh območij ter na lastnosti zaradi katerih je območje varovano. Na varovanih območjih je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti posega v naravo v skladu z 28. členom Zakona o ohranjanju narave. V primeru načrtovanja posega je potrebno predvideti in izvesti vse moţne tehnične in druge ukrepe tako, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ţivali ter njihove habitate čim manjši. Umestitev odlagališč ali objektov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v EPO lahko trajno vpliva na naravno razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih vrst, njihovo kvaliteto ter povezanost habitatov populacij. Postavitev odlagališč na območje naravne vrednote lahko trajno degradira stopnjo naravne ohranjenosti in negativno vpliva na vitalni del naravne vrednote. Narava: ključni strateški poudarki v zvezi umeščanjem in obratovanjem MBO naprav in odlagališč obdelanih mešanih komunalnih odpadkov V primeru umeščanja odlagališč in objektov za MBO v varovana območja je potrebna temeljita presoja vplivov na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe, skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10). Na zavarovanih območjih in naravnih vrednotah je potrebno ob tem upoštevati tudi akt o zavarovanju in ohranjati vitalni del zavarovanega območja ali naravne vrednote. Na območju posega je potrebno preveriti tudi vplive na ostale habitate zavarovanih in ogroţenih vrst in prednostne habitatne tipe. 134 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 9.4.5 Opis vplivov obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na kulturno dediščino Večina vplivov na območja in objekte kulturne dediščine, nastane kot posledica fizičnega posega. Če se v bliţini objektov in območij kulturne dediščine nahajajo objekti za MBO ali odlagališča, je moţen tudi negativen vpliv zaradi spremembe značilne podobe objektov in območij kulturne dediščine v širšem prostoru oziroma motenih pogledov. Ti vplivi so izraziti predvsem v območjih dediščinskih in zgodovinskih krajin. Na območju fizičnega poseganja lahko pride do uničenja oz. poškodbe arheoloških ostalin, vendar podrobneje vpliva v strateški fazi presoje vplivov na okolje ni moţno natančno oceniti. Posegi se morajo izogibati znanim arheoloških območjem, pri podrobnejšem načrtovanju in v času gradnje pa je potrebno upoštevati ugotovitve predhodnih arheoloških raziskav. Kulturna dediščina: ključni strateški poudarki v zvezi v zvezi umeščanjem in obratovanjem MBO naprav in odlagališč obdelanih mešanih komunalnih odpadkov Znotraj moţnih lokacij za obdelavo in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov so prisotna posamezna območja in objekti kulturne dediščine, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju posegov v prostor. V okviru podrobnejšega načrtovanja obsega odlagališč, objektov za MBO in pripadajoče infrastrukture bodo predvidoma potrebne predhodne arheološke raziskave. 9.4.6 Opis vplivov obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na podnebne dejavnike Vpliv na podnebne spremembe zaradi emisije TGP je najpomembnejši vpliv odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na okolje za odlagališča, pri katerih so v zvezi z postopki sprejema odpadkov v odlaganje ter varstvom okolja pred nenadzorovanim iztekanjem izcedne vode v vode ali tla upoštevani standardi iz Direktive 1999/31/ES. Za določitev vplivov odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov na podnebne razmere so izračunani pozitivni tokovi emisije TGP v celotnem obdobju odloţenih odpadkov na podlagi podatkov o emisiji metana zaradi odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov (v glavnem papirja in kuhinjskih odpadkov)24. Pri odlaganju biološko razgradljivih komunalnih odpadkov pa nastanejo v celotnem obdobju odloţenih odpadkov tudi negativni tokovi TGP, ki se izraţajo kot sekvestracija ogljika (shranjevanje ogljika na zemeljski površini za več kot 100 let) pri: - počasi razgradljivem ogljiku, ki je shranjen v telesu odlagališča, v katerega so odloţeni neobdelani biološko razgradljivi odpadki, - pri odlaganju odpadkov, ki so mehansko biološko obdelani pred odlaganjem. Emisija metana ima pri ravnanju s komunalnimi odpadki največji toplogredni učinek, zato je preprečevanje emisije tega toplogrednega plina pri ravnanju z odpadki zelo pomembno. Ta zahteva ima toliko večjo teţo, ker je ţivljenjska doba metana v atmosferi relativno kratka (samo 12 let) in je posledično treba za stabilizacijo toplogrednega učinka metana, ki je trenutno zaradi antropogene dejavnosti v atmosferi, zmanjšati vse emisije TGP za 8 %. To pa je mnogo manjše zniţanje (izraţeno Povzeto po Waste Management Options and Climate Change, Final report to the European Commission, DG Environment, AEATechnology, Alison Smith in drugi, julij 2001. 24 135 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki v odstotkih celotne emisije), kot ga je treba doseči za stabilizacijo toplogrednega učinka drugih dveh plinov (ogljikove dioksida in didušikovega oksida). Zmanjšanje emisije metana pri ravnanju s komunalnimi odpadki bo pomembno prispevalo k doseganju ciljev Kjotskega protokola, saj je trenutni učinek metana v atmosferi enak ciljem zmanjšanja TGP v okviru Kjotskega protokola za obdobje 2008-2012. Politika EU na področju ravnanja z odpadki ima izdelano in uveljavljeno hierarhijo ravnanja s komunalnimi odpadki, ki daje velik poudarek na preprečevanju nastajanja odpadkov. Hierarhija ravnanja z odpadki tudi določa, da kjer ni moţno preprečiti nastanka odpadkov, jih je treba v naslednjem vrstnem redu najprej ponovno uporabiti, reciklirati, energetsko predelati in šele nato odstraniti na odlagališčih stabiliziranih odpadkov, vendar le če iz njih ni moţno pridobiti nobene koristi oziroma uporabne vrednosti. V letu uveljavljanja Direktive 1999/31/ES se je v drţavah EU-15 odlagalo okoli 60 % neobdelanih komunalnih odpadkov oziroma se jih je masovno odstranjevalo v seţigalnicah odpadkov. Prispevek k trajnostnemu ravnanju z odpadki je prav gotovo zahteva Direktive 1999/31/ES, da se postopoma do leta 2016 (za Slovenijo in še za nekatere drţave EU do leta 2020) zmanjša količina odloţenih biološko razgradljivih komunalnih odpadkov na 35 % količine biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, ki so bili odloţeni v letu 1995. Prispevek Direktive 1999/31/ES k blaţenju klimatskih sprememb je tudi zahteva po zajemanju odlagališčnega plina in obveznem seţiganju oziroma energetski predelavi. Pomembne usmeritve Evropske Komisije na področju zmanjševanja emisije TGP pri ravnanju s komunalnimi odpadki so glede na hierarhijo ravnanja z odpadki naslednje: - preprečevanje in zmanjševanje nastajanja biološko razgradljivih odpadkov in njihovega onesnaţevanja z nevarnimi snovmi, - ponovna uporaba biološko razgradljivih odpadkov (na primer kartona), - recikliranje ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov (papir in karton), - kompostiranje ali anaerobna obdelava ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov, - biološko stabiliziranje komunalnih odpadkov, ki niso ločeno zbrani, kot mehansko biološka obdelava komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem in - energetska predelava biološko razgradljivih odpadkov. Emisija TGP zaradi odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov Tokovi TGP zaradi odlaganja papirja, gnijočih odpadkov (kuhinjski odpadki) in neobdelanih komunalnih odpadkov so prikazani v spodnji tabeli. Prevzete so povprečne EU vrednosti za vsebnost DDOC in povprečno EU zajemanje odlagališčnega plina. Tabela 36: Tokovi TGP zaradi odlaganja papirja, gnijočih odpadkov in neobdelanih komunalnih odpadkov. Izraţeno v kg CO2 ekv./t neobdelanih komunalnih odpadkov Metan Sekvestracija ogljika Emisija CO2 zaradi transporta Nadomeščanje energije ali materialov Emisija CO2 zaradi rabe energentov Končna emisija TGP plinov Papir Kuhinjski odpadki 298 -227 2 -9 0 65 323 -86 2 -10 0 230 Neobdelani komunalni odpadki 712 -371 7 -22 1 328 Povprečne vrednosti vsebnosti ogljika v komunalnih odpadkih, ki so prevzete za izračun emisije TGP iz odlagališča, so navedene v spodnji tabeli. Tabela 37: Povprečne vrednosti vsebnosti ogljika v komunalnih odpadkih. 136 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 1 vsebnost ogljika (%) 3 biološki organski ogljik (DOC) (%) c=a*b 4 sestava komunalnih odpadkov a 2 vsebnost ogljika, ki je razgradljiv (%) b 6 % DOC, ki se razgradi (FCD) f 7 razgrajeni organski ogljik (DDOC) 8 nastajanje metana kg CH4/t 9 Nastajanje CO2 kg CO2/t 10 Sekvestracija ogljika kg CO2/t d 5 prispevek k DOC na 1 t kom. odpadkov e=c*d g=c*f 33 29 9,6 12 j=g*50%* 44000/12 212 k=(c-g)* 44000/12 786 100 15 17 2,5 35 (20–50) 75 h=g*50%* 16000/12 77 Papir 33 100 Kuh. odpadki Zeleni odpad Gnijoči odpadki Odpadni tekstil Mešani gorljivi odpadki Veje SKUPAJ 15 11 73 202 135 24 100 24 14 3,4 50 12 80 220 440 19 100 19 31 5,9 11,5 76 210 272 39 50 20 2 0,4 64 (50–80) 30 6 39 108 503 37 75 28 6 1,7 35 10 65 179 665 14 65 9 5 0,5 18 60 6 37 103 137 Emisija TGP zaradi odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov zavisi tudi od načina ureditve prekrivne plasti telesa odlagališča. Pri tem gre za učinkovitost zajemanja odlagališčnega plina z odplinjevalnim sistemom tako na površini telesa odlagališča kot ob robu telesa odlagališča. Predvsem je treba z zajemanjem odlagališčnega plina preprečiti njegovo uhajanje v tla ob robu telesa odlagališča ter tako urediti prekrivko, da se metan v njenem rekultivacijskem sloju (“restoration layer”) oksidira v ogljikov dioksid. V spodnji tabeli so prikazani učinki zmanjševanja emisije TGP glede na izvajanje posameznih ukrepov: - zajemanje odlagališčnega plina samo ob robu telesa odlagališča, - izvajanja najboljše prakse zajemanja odlagališčnega plina in - oksidacija metana, ki izhaja iz površine telesa odlagališča, v rekultivacijskem sloju prekrivke. Tabela 38: Učinki ukrepov zmanjševanja emisije TGP iz odlagališča. Emisija TGP v kg CO2 ekv./t neobdelanih komunalnih odpadkov Celotna emisija Emisija brez sekvestracije EU povprečje 328 699 Zajemanje odlagališčnega plina samo ob robu telesa odlagališča 462 833 Najboljša tehnika zajemanja odlagališčnega plina - 121 250 Dodatna oksidacija metana v rekultivacijskem sloju prekrivke - 299 72 Podnebni dejavniki: ključni strateški poudarki v zvezi z obdelavo in odlaganjem obdelanih mešanih komunalnih odpadkov S predhodnim ločenim zbiranjem kuhinjskih odpadkov in z mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem je treba zagotoviti, da je vsebnost organskega ogljika v odloţenih mešanih komunalnih odpadkih čim manjša, pri čemer v nobenem primeru ne sme presegati 18% mase suhih mehansko-biološko obdelanih komunalnih odpadkov. 9.4.7 Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na zdravje Vpliv na zdravje ljudi zaradi emisije snovi v zrak, vode in tla je upoštevan v izračunu zunanjih okoljskih stroškov iz poglavja 6 tega okoljskega poročila. V tem okoljskem poročilu so v oceno zunanjih okoljskih stroškov vključeni tudi vplivi: 137 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - emisije vonja na zdravje ljudi v bliţnji okolici odlagališč, - onesnaţevanja vodnih teles zaradi odvajanja izcedne vode in onesnaţene padavinske opdadne vode v vode na območju vodnih teles, ki so namenjena za oskrbo s pitno vodo, - onesnaţevanja vodnih teles zaradi odvajanja izcedne vode v vode na vplivnem območju kopalnih voda. Vplivi zaradi emisije vonja na zdravje ljudi V izračunu višine zunanjih okoljskih stroškov pa je upoštevano, da se na odlagališčih izvajajo vsi ukrepi, ki jih za obratovanje odlagališč zahteva Direktiva 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, torej tudi ukrepi preprečevanja emisije onesnaţeval, ki povzročajo neprijeten vonj. Ker je emisija onesnaţeval, ki povzročajo neprijeten vonj, glavni vzrok za razvrednotenje okolja v okolici odlagališč, je treba vzroke te emisije in pa predvsem omilitvene ukrepe v zvezi z emisijo vonja podrobneje opisati oziroma opredeliti. Razkroj biološko razgradljivih odpadkov na odlagališču povzroča emisijo organskih snovi, med katerimi je največ metana in ogljikovega dioksida, ki pa na zdravje prebivalcev v bliţini odlagališča ne vplivata škodljivo. Zaradi razkroja biološko razgradljivih snovi pa nastaja predvsem v fazi vnašanja biološko razgradljivih odpadkov v telo odlagališča poleg emisije plinov, ki bliţnjim prebivalcem ni škodljiva, znatna emisija organskih snovi, ki povzročajo neprijeten vonj. Tudi odlagališčni plin, ki nastaja zaradi biološke razgradnje organskih snovi v telesu odlagališča, povzroča zaradi vsebnosti snovi z močnim vonjem zdravju škodljivo onesnaţenje zunanjega zraka v bliţini odlagališča, če se ne zajema s sistemom odplinjevanja ter ne seţiga na baklah ali energetsko predela. Čutilo za voh se sicer pri ljudeh različno odziva na koncentracije snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, vendar je emisija organskih snovi pri anaerobnem razkrajanju biološko razgradljivih snovi praviloma vsem ljudem zelo neprijetna. Čeprav odziv čutila za voh zavisi od kemične sestave snovi, na katero se odzove, in števila molekul, ki vzburijo celice tega čutila, pa prisotnost organskih snovi, ki nastajajo pri anaerobni razgradnji, doseţe ţe pri zelo nizkih koncentracijah organskih snovi v zunanjem zraku prag vonja, to je pojav, ko ima seštevek signalov v ţivcih za voh dovolj veliko amplitudo, da se zaznava vonja razširi po ţivčevju. Vonj, ki nastaja pri anaerobni razgradnji organskih snovi, je torej organoleptična lastnost, ki je ljudem zelo neprijetna in pri daljši izpostavljenosti tem snovem tudi škodljiva zdravju ljudi. Disperzija vonja Večina drţav članic EU imajo širjenje vonja zakonodajno urejeno, merilo za čezmerno obremenjevanje okolja z vonjem pa je deleţ letnega časa, v katerem ocenjena vrednost koncentracije vonja presega prag zaznavanja vonja. Deleţ letnega časa z vonjem, katerega koncentracija presega prag zaznavanja vonja, je lahko na urbanih območjih največ 1 % (Velika Britanija) ali največ 3 % (Nemčija, Danska, Nizozemska), na industrijskih območjih in območjih kmetijske proizvodnje pa največ 5 % (Danska, Nizozemska, Avstrija) ali največ 10 % (nekatere deţele v Nemčiji). Koncentracije vonja se za posamezna mesta ocenjevanja vonja v vseh zakonodajnih rešitvah izračunavajo in ne merijo. Izračun koncentracije vonja se izvede na podlagi disperzijskega izračuna širjenja vonja od vira vonja do mesta ocenjevanja vonja in podatkov o meritvi emisije vonja iz vira vonja. 138 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Emisijo vonja iz vira vonja se določa z merjenjem pretoka odpadnih plinov iz telesa odlagališča in ugotavljanjem koncentracije vonja v teh odpadnih plinih. Največji pretok vonja na območju odlagališča nastaja pri vnašanju biološko razgradljivih komunalnih odpadkov v telo odlagališča (okoli 60 EV/s, kjer je EV enota vonja), pri odloţenih in nekaj dni odleţanih biološko razgradljivih komunalnih odpadkih pa pretok pade na 10 EV/s, če pa so odloţeni biološko razgradljivi komunalni odpadki prekriti z vmesno prekrivko pa pretok pade na 2 do 3 EV/s. Zaradi manipuliranja z biološko razgradljivimi komunalnimi odpadki je na srednje velikem komunalnem odlagališču celoten pretok vonja od 20.000 do 40.000 EV/s, pri površnem in nepravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi komunalnimi odpadki pa pretok vonja naraste na 60.000 do 100.000 EV/s. Največja emisija vonja pa nastaja na odlagališčih brez sistema za odplinjevanje ali pa na odlagališčih, kjer se zajeti odlagališčni plin ne seţiga. Pretoki vonja na takih odlagališčih praviloma niso pod 100.000 EV/s. Disperzijo vonja v okolje blizu odlagališča se ocenjuje z uporabo disperzijskih modelov. Vonj se širi v smeri vetra, običajno pa razdalje, kjer vonj presega prag vonja, v brezvetrju ne presegajo 500 do 1000 m, pri močnejšem vetru (hitrost vetra nad 1 m/s) pa vonj neprijetno vpliva na počutje ljudi tudi do 2.000 ali 3.000 m. Vpliv zaradi odvajanja izcednih vod v vode Vplivi podprograma obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov z vidika zdravja ljudi v zvezi z ukrepi varstva kakovosti pitne vode in varstva kakovosti kopalnih voda so opisani in opredeljeni v poglavju vplivov tega podprograma na okolje z vidika voda. Odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov ima pomemben vpliv na zdravje ljudi zaradi moţnosti odvajanja izcednih vod v vode, ki so namenjene oskrbi s pitno vodo. Zato je treba za odlagališča, ki so na območju III. stopnje varstva pred onesnaţenjem podzemne vode, izvajati omilitvene ukrepe varstva vodnega vira pred moţnim onesnaţenjem zaradi izcejanja odpadne vode iz odloţenih obdelanih mešanih komunalnih odpadkov z dodatnimi tehničnimi ukrepi tesnjenja dna telesa odlagališča. Izvajanje teh ukrepov je podrobneje obdelano v poglavju, ki obravnava vplive podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na vode. Zdravje: ključni strateški poudarki v zvezi z obdelavo in odlaganjem obdelanih mešanih komunalnih odpadkov MBO naprave se lahko umeščajo v prostor, če so opremljene za biološkimi filtri za obdelavo odpadnega zraka. MBO naprave naj se umeščajo na lokacije, ki so najmanj 350 m oddaljene od stavb z varovanimi prostori (stanovanjske stavbe, stavbe namenjene izobraţevanju, zdravstveni dejavnosti in druge stavbe, v katerih se ljudje zadrţujejo dalj časa). MBO naprave naj se ne umeščajo na lokacije na kraških podlagah z močno razpoklinsko poroznostjo. Odlagališča obdelanih mešanih komunalnih odpadkov naj se v čim manjšem moţnem obsegu umeščajo na območjih, ki so s predpisi določena za vodovarstvena območja, od stavb z varovanimi prostori pa morajo biti oddaljena najmanj 300 m. 139 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 9.4.8 Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na krajino Vplivi na značilnosti krajine ter vidne kakovosti prostora so prisotni v času gradnje in obratovanja odlagališč ter objektov za obdelavo. Trajni vpliv na krajino je lahko prisoten tudi po zaprtju odlagališč, v primeru neustrezne krajinske ureditve območja. Izpostavite je treba, da je lahko objektivna presoja vplivov na vidne značilnosti le vsakokratna, torej naravnava na konkreten prostorsko načrtovalski problem, pri čemer je treba upoštevati tudi različne sodobne oblikovne rešitve. Praviloma pa velja, da so negativni vplivi izrazitejši: - v naravno bolj ohranjenih krajinah, - v krajinah z izrazito simbolno vrednostjo in širše krajinsko prepoznavnih območjih, - v odprti (travnati, skaloviti) krajini oz. krajinsko manj pestrih območjih, kjer je stopnja vidne absorpcije manjša, - na vidno izpostavljenih legah, predvsem če je odlagališče oz. objekt za obdelavo v "prvem planu" najbolj frekvenčnih gledišč. Z operativnim programom predvidene lokacije odlagališč in MBO naprav ne posegajo v izjemne krajine. Iz teh območij izvzeta tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. Negativnega vpliva na ta območja ne bo. Krajina: ključni strateški poudarki v zvezi v zvezi umeščanjem in obratovanjem MBO naprav in odlagališč obdelanih mešanih komunalnih odpadkov Odlagališča bistveno spreminjajo podobo krajine. Običajno so označene kot moteča prvina, vendar lahko z določenimi ukrepi zagotovimo, da so krajinsko manj izpostavljena. Opredeljena potencialna odlagališča in lokacije MBO naprav ne posegajo v izjemne krajine. Iz teh območij izvzeta tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. 9.4.9 Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na materialne dobrine Ljudje, ki prebivajo v okolici odlagališč, imajo do odlaganja odpadkov velik odpor. Odpor ljudi do odlaganja odpadkov se izraţa v razvrednotenju okolja v bliţini odlagališč. Odpor do odlagališč v največji meri generirajo občutki do neprijetnosti zaradi vpliva vonja na počutje in posledično na zdravje ljudi Razvrednotenje okolja zaradi prisotnosti odlagališča se ugotavlja s hedonističnimi študijami o zmanjšanju vrednosti nepremičnin v neposredni bliţini odlagališča, in sicer v skladu z naslednjim izračunom25: zmanjšanje vrednosti stanovanjske stavbe (%)= - 12,8+2,35R kjer je R oddaljenost od odlagališča, izraţena v km. Na razdalji R=5,26 km od odlagališča je zmanjšanje vrednosti nepremičnin zaradi razvrednotenja prostora zanemarljivo. Brisson, Inger, and Jane Powell (1995) Dump or Burn? . the Assessment of Social Costs and Benefits of Waste Disposal, CSERGE, University College of London and University of East Anglia. 25 140 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Celotno zmanjšanje vrednosti nepremičnin je zaradi razvrednotenja okolja v okolici odlagališča izračunana na podlagi naslednje enačbe: Crazvredn. 1 P 2 100 R 5, 26 1 (12,8 2,35R)RdR 100 P 2R (6,4 0,78R) 2 R 5, 26 0 kjer je: gostota gospodinjstev, P cena enodruţinskega stanovanja, R radij kroţnega območja okoli odlagališča. Celotni zunanji okoljski strošek zaradi razvrednotenja okolja zavisi od povprečne cene enodruţinskega stanovanja in od povprečne gostote poselitve, ki bi bila lahko v neposredni bliţini odlagališča, kar je prikazano v spodnji tabeli. Tabela 39: Zunanji okoljski stroški zaradi razvrednotenja okolja. gostota poselitve število gospodinjstev na kvadratno miljo / km2 celotna vrednost razvrednotenja zaradi odlagališča (izračunana vrednost, €) povprečna cena enodruţinskega stanovanja (€) letna vrednost razvrednotenja zaradi odlagališča – 8 % celotne vrednosti razvrednotenja (€) 80 /31 100.000 12.424.842,37 993.987,40 80 /31 50.000 6.212.421,19 496.993,70 80 / 31 200.000 24.849.684,74 1.987.974,80 40 /16 50.000 3.106.210,59 248.496,80 160 / 62 200.000 49.699.369,49 3.975.950,00 V spodnji tabeli je prikazan razpon zunanjih okoljskih stroškov zaradi razvrednotenja okolja, preračunan na 1 t odloţenih komunalnih odpadkov, s tem da so upoštevane naslednje predpostavke: - na referenčno odlagališče se letno odloţi 100.000 t obdelanih komunalnih odpadkov, referenčna gostota gospodinjstev v okolici odlagališča je v povprečju 31 stanovanj/km2, povprečna vrednost enodruţinskega stanovanja je okoli 50.000 €, dejanska gostota enodruţinskih stanovanj v bliţini referenčnega odlagališča se giblje od 1/3 do 2/3 povprečne gostote gospodinjstev v posamezni drţavi. Tabela 40: Zunanji okoljski stroški, preračunani na 1 t odloženih komunalnih odpadkov. povprečna gostota gospodinjstev: št. gospodinjstev na kvadratno miljo nizka vrednost (gostota stanovanj je 1/3 povprečne gostote gospodinjstev) (€/t) visoka vrednost (gostota stanovanj je 2/3 povprečne gostote gospodinjstev) (€/t) A 98 2,04 4,08 B DK 342 143 7,13 2,98 14,25 5,96 FIN 17 0,35 0,71 FR GER 106 256 2,21 5,33 4,42 10,67 GRE 66 1,38 2,75 141 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki IRL 42 0,88 1,75 IT 175 3,65 7,29 LUX 161 3,35 6,71 NL 407 8,48 16,96 P 89 1,85 3,71 61 27 250 82/98* 1,27 0,56 5,21 1,7/2,04* 2,54 1,13 10,42 3,4/4,08* SP SWE UK SI * pri izračunu gostote gospodinjstev za Slovenijo je upoštevano, da 15 % Slovenije zaradi nadmorske višine (nad 1.000 m) ni primerno za poselitev. Območje razvrednotenja je kroţno območje, ki za posamezno odlagališče ne presega 5,26 km. Ocenjena višina razvrednotenja okolja v kroţnem območju okoli referenčnega odlagališča v Sloveniji je med 2,5 mio € in 5,1 mio € in je izračunana na podlagi naslednjih predpostavk: - gostota gospodinjstev v Sloveniji je okoli 38 gospodinjstev na 1 km2, - povprečna cena enodruţinskega stanovanja je okoli 50.000 €, - ocenjuje se, da je v povprečju gostota gospodinjstev na lokacijah, kjer se bi lahko namestila nova odlagališča, manjša od povprečne gostote gospodinjstev (od 1/3 do 2/3 povprečne gostote gospodinjstev). Iz empiričnih raziskav razvrednotenja okolja zaradi odlaganja odpadkov tudi izhaja, da razvrednotenje okolja v bliţini odlagališča ni odvisno od njegove zmogljivosti odlaganja. 142 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 10 Čezmejni vplivi Čezmejni vplivi izvajanja ukrepov OP RKO niso ugotovljeni, ker je predvidena umestitev v prostor MBO naprav, odlagališč komunalnih odpadkov ter naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij, izločenih v MBO napravah iz mešanih komunalnih odpadkov, na lokacijah, ki so več kot 5 km zračne razdalje oddaljene od najbliţje meje s sosednjimi drţavami. Na razdalji 5 km se koncentracija onesnaţeval, ki nastajajo zaradi obratovanja odlagališč, MBO naprav in naprav za energetsko predelavo komunalnih odpadkov tako razredčijo, da ne povzročajo nobenega merljivega vpliva dodatnega onesnaţevanja zunanjega zraka na območju sosednjih drţav. Najbliţe mejam s sosednjimi drţavami so odlagališča CERO Gorenjska, CERO ZMES in CERO Puconci, katerim je najbliţja meja s sosednjo Avstrijo, ter odlagališče CERO Stara Gora, ki je blizu meje z Italijo. 143 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11 Vrednotenje vplivov podprogramov OP RKO na okolje in omilitveni ukrepi 11.1 Podprogram – zbiranje komunalnih odpadkov 11.1.1 Usmeritve Voda V postopku CPVO prostorskega načrtovanja in pri pripravi občinskih operativnih programov varstva okolja je treba upoštevati, da se zbirni centri ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode. Zdravje V postopku CPVO prostorskega načrtovanja in pri pripravi občinskih operativnih programov varstva okolja je treba zaradi zmanjšanja števila prebivalcev, ki so izpostavljeni čezmernemu hrupu, zbirne centre umeščati čim bliţe cestam, po katerih se tudi sicer odvija cestni promet s teţkimi tovornimi vozili (skupna masa nad 7 t). 11.1.2 Ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma zbiranja komunalnih odpadkov Tabela 41: Ocene pomembnih vplivov na okolje podprograma zbiranja komunalnih odpadkov. Vrsta ukrepa podprograma zbiranja komunalnih odpadkov / pomembni Voda vplivi Zdravje Prevzemanje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz papirja, plastike, kovin in sestavljenih materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja »od vrat do vrat« Predhodno skladiščenje in prevzemanje odpadnega papirja, stekla in embalaţe v zbiralnicah, vključno s prevozom B B B B Predhodno skladiščenje in prevzemanje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih, vključno s prevozom komunalnih odpadkov v nadaljnjo obdelavo B B 11.2 Podprogram – recikliranje komunalnih odpadkov 11.2.1 Usmeritve Zrak V postopku CPVO prostorskega načrtovanja in pri pripravi občinskih operativnih programov varstva okolja je treba upoštevati, da se kompostarne in skladišča vstopnih surovin ob napravah za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov umeščajo v prostor, če so opremljene za biološkimi filtri za obdelavo odpadnega zraka. Tla in vode 144 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki V postopku CPVO prostorskega načrtovanja in pri pripravi občinskih operativnih programov varstva okolja je treba upoštevati, da se kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode. V primeru obdelave kuhinjskih odpadkov v kompostarnah je treba izcedne vode in onesnaţene padavinske vode iz območja kompostarne prednostno vračati v postopek aerobne biološke obdelave kuhinjskih odpadkov v kompostarni. Če se izcedne vode in onesnaţene padavinske odpadne vode ne vračajo v postopek aerobne biološke obdelave, jih je treba odvajati in čistiti v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih voda tako, da ne onesnaţujejo tal in voda. Zdravje V postopku CPVO prostorskega načrtovanja in pri pripravi občinskih operativnih programov varstva okolja je treba upoštevati, da se kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov ne umeščajo na lokacije, ki so manj 350 m oddaljene od stavb z varovanimi prostori (stanovanjske stavbe, stavbe namenjene izobraţevanju, zdravstveni dejavnosti in druge stavbe, v katerih se ljudje zadrţujejo dalj časa). 11.2.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma recikliranja komunalnih odpadkov Tabela 42: Ocene pomembnih vplivov na okolje podprograma recikliranje komunalnih odpadkov. Vrsta ukrepa podprograma recikliranje komunalnih Tla Zrak Voda odpadkov/ pomembni vplivi Uvajanje kompostarn in naprav za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov 11.3 B B B Zdravje B Podprogram – energetska predelava komunalnih odpadkov 11.3.1 Usmeritve Zrak V postopku CPVO prostorskega načrtovanja in pri pripravi občinskih operativnih programov varstva okolja je treba upoštevati, da se naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov v skladu z izhodišči OP RKO umestijo v urbanem okolju in na lokacijah, ki so namenjene industrijski rabi ali ob obstoječih napravah za proizvodnjo električne energije in toplote. Zdravje V postopku CPVO prostorskega načrtovanja in pri pripravi občinskih operativnih programov varstva okolja je treba za naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov izbrati uporabo tehnik, ki zagotavljajo čim manjše emisije onesnaţeval v zrak, pri čemer se za referenčne vrednosti emisije onesnaţeval v zrak uporabljajo mejne vrednosti onesnaţeval v dimnih plinih, ki so za seţiganje določene z Direktivo 2010/75/ES. 145 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11.3.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov Tabela 43: Ocene pomembnih vplivov na okolje podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov. Vrsta ukrepa podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov / Zrak Zdravje pomembni vplivi Energetska predelava goriva, proizvedenega z izločanjem gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov, v seţigalnicah ali v napravah za pirolizo oziroma uplinjanje tega goriva 11.4 B B Podprogram – obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov 11.4.1 Usmeritve in omilitveni ukrepi 11.4.1.1 Naravni viri Izvajanje ukrepov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov ima zaradi obremenjevanja tal z odlaganjem odpadkov bistveni vpliv na tla, ki je ocenjen z oceno pomembnosti vpliva C. Zaradi odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov: - se območje odlagališča komunalnih odpadkov šteje za močno obremenjeno okolje še najmanj 30 let po prenehanju odlaganja oziroma po zaprtju odlagališča, obstoji moţnost onesnaţevanja tal zaradi pronicanja izcedne vode v podtalje skozi dno telesa odlagališča. Pri načrtovanju odlagališča za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov se je potrebno v največji moţni meri izogniti projektiranju oziroma umeščanju odlagališč v prostor, katerih letna zmogljivost odlaganja ne bo presegla 30.000 t odpadkov. Odlaganje komunalnih odpadkov je glede vplivov na tla sprejemljivo, če se zaradi zmanjšanja količin in onesnaţenosti izcedne vode izvajajo omilitveni ukrepi za zmanjševanje vsebnosti organske ogljika v odloţenih komunalnih odpadkih in omilitveni ukrepi biološke stabilizacije biološko razgradljivih sestavin v odloţenih komunalnih odpadkov. 11.4.1.2 Zrak Izvajanje ukrepov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov povzroča pomembne vplive na zrak, ki so ocenjeni z oceno pomembnosti vpliva B. Ti vplivi so namreč nebistveni in imajo neznaten vpliv tako na doseganje standardov kakovosti zunanjega zraka kot na doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka, če: - se zagotovi čiščenje odpadnega zraka iz MBO naprav v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak, z obdelavo v bioloških filtrih, in se na odlagališča odlagajo biološko stabilizirani mešani komunalni odpadkov. 146 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11.4.1.3 Voda Usmeritve Izvajanje ukrepov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov povzroča pomembne vplive na vode, ki so ocenjeni z oceno pomembnosti vpliva B. Ti vplivi so namreč nebistveni in imajo neznaten vpliv na doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode, če je odvajanje onesnaţene padavinske odpadne vode in izcedne vode iz območja obdelave mešanih komunalnih odpadkov in iz območja odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov urejeno v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov. V primeru obdelave mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah je treba izcedne vode prednostno vračati v postopek biološke stabilizacije mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravi. V postopku CPVO prostorskega načrtovanja je treba zagotoviti, da se MBO naprave ne umeščajo na: - na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode, na vplivnih območjih kopalnih voda, na območjih s kraško podlago z močno razpoklinsko poroznostjo in na območjih, ki so poplavno ali erozijsko ogroţena. V postopku CPVO prostorskega načrtovanja je treba zagotoviti, da se odlagališča obdelanih mešanih komunalnih odpadkov ne umeščajo na: - na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode, na območjih nad vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo, na vplivnih območjih kopalnih voda in na območjih, ki so poplavno ali erozijsko ogroţena. Omilitveni ukrepi zaradi varstva voda pred onesnaženjem V skupini predvidenih lokacij CERO so največji dodatni zunanji okoljski stroški tveganja za rabo vodnega vira zaradi obdelave mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah ocenjeni za objekte infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki na: - - lokaciji CERO Ljubljana, CERO Pragersko in CERO Gajke, ker so na območju III. stopnje varstva pred onesnaţenjem podzemne vode in je treba izvajati omilitvene ukrepe, ki se jih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo podzemne vode pred onesnaţenjem, določi na podlagi rezultatov analize tveganja zaradi onesnaţenja podzemnih voda, lokaciji CERO Logatec, ker je na območju vodonosnika s kraško in razpoklinsko poroznostjo in je treba izvesti ukrepe varstva pred onesnaţenjem podzemne vode zaradi nezmoţnosti odvajanja očiščene padavinske odpadne vode iz območja obdelave mešanih komunalnih odpadkov s ponikanjem v tla ali z odvajanjem v površinske vode. V skupini predvidenih lokacij CERO so največji dodatni zunanji okoljski stroški tveganja za rabo vodnega vira zaradi odlaganja komunalnih odpadkov ocenjeni za objekte infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki na lokaciji CERO Ljubljana, CERO Pragersko in CERO Gajke, ker je na teh lokacijah s predpisi določena III. stopnja varstva pred onesnaţenjem podzemne vode. Na vodovarstvenem območju je treba kot omilitvene ukrepe zagotoviti varstvo vodnega vira pred moţnim onesnaţenjem zaradi izcejanja odpadne vode iz odloţenih obdelanih mešanih komunalnih 147 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki odpadkov z dodatnimi tehničnimi ukrepi tesnjenja dna telesa odlagališča, vendar je izvedba takega ukrepa draţja, ker mora biti varstvo vodnega vira pred onesnaţenjem zaradi odpadkov na odlagališču zagotovljeno v času obratovanja in nekajkrat več, kot traja čas nadzora nad odlagališčem po njegovem zaprtju (skupaj več kot 100 let oziroma ves čas rabe vodnega vira). Na lokaciji CERO Logatec je treba zagotoviti kot omilitveni ukrep, da se onesnaţena odpadna padavinska voda in izcedna voda iz območja obdelave mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravi zaradi vodonosnika s kraško in razpoklinsko poroznostjo na tem območju ne odvaja neposredno ali posredno s ponikanjem v vode, ampak se zbira v vodotesnih zbiralnikih in uporablja v postopku aerobne stabilizacije mešanih komunalnih odpadkov ali odvaţa v čiščenje na komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja več kot 2.000 PE. Omilitveni ukrepi in omejitve na poplavnem območju V skupini predvidenih odlagališč je tveganje za okoljsko in drugo škodo zaradi pojava visokih voda na poplavnih območjih veliko za predvidene lokacije odlagališč CERO Pragersko in CERO Gajke. Površina območja CERO Pragersko, v okviru katerega se predvideva gradnja objektov centra za obdelavo komunalnih odpadkov in odlagališča, je okoli 12 ha (zemljišče parc. št. 994 k.o. Gaj, občina Slovenska Bistrica). Predvideni objekti, namenjeni obdelavi komunalnih odpadkov (oznaka objektov od 1 do 8 na sliki 26), so načrtovani na severnem in severo-zahodnem delu območja CERO Pragersko s površino okoli 70% celotnega območja, odlagališče pa je načrtovano na juţnem in jugo-vzhodnem delu območja CERO Pragersko na površini okoli 3 ha (oznaka objekta 11 na sliki 26). Načrtovano odlagališče CERO Pragersko je v skladu z mnenjem Inštituta za vode Republike Slovenije št. 64/09-AD, z dne 1.10.2009, na območju poplavne nevarnosti. Iz mnenja izhaja, da je ob predpostavki moţnih vplivov klimatskih sprememb na povečanje količin maksimalnih odtokov lahko poplavna nevarnost v prihodnosti še večja, kot je trenutno. V mnenju Inštitut za vode Republike Slovenije predlaga izdelavo študije, na podlagi katere se oceni dejanska poplavna nevarnost na območju CERO Pragersko. Hidrološko-hidravlična presoja in karte poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij Polskave na območju izvedbe CERO Pragersko (julij 2010, izdelovalec Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana) dokazuje, da leţijo predvideni objekti CERO Pregersko za obdelavo komunalnih odpadkov izven območja poplavne nevarnosti, v kolikor bodo postavljeni na koti 247,00 m n.v. Z navedenim dejstvom študije se strinja tudi Agencija Republike Slovenije za okolje, ki je kot pristojen organ za vode podala k ugotovitvam študije pozitivno pisno mnenje. Iz mnenja izhaja, da je glede poplavne nevarnosti in varstva voda moţna tudi ureditev trenutno aktivne površine odlagališča na površini okoli 0,9 ha (sanacija obstoječega odlagališča in odlaganje okoli 20.000 t obdelanih mešanih komunalnih odpadkov do zaprtja obstoječega odlagališča predvidoma do konca leta 2015), če se izdela tudi analiza tveganja zaradi onesnaţenja podzemnih voda. Območje CERO Pragersko se namreč nahaja v širšem vodovarstvenem območju (VVO III) vodonosnika Dravsko-ptujskega polja, za katerega je treba v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveno območje vodonosnika Dravsko– ptujskega polja, izdelati analizo tveganja. 148 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 26: Razredi poplavne nevarnosti na območju CERO PRAGERSKO. Iz študije o hidrološko-hidravlični presoji in karti poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij Polskave na območju izvedbe CERO Pragersko za območje dodatnih odlagalnih površin odlagališča CERO Pragersko v velikosti okoli 1,6 ha sledi, da se uvršča v razred preostale poplavne nevarnosti. Območja poplavne nevarnosti na območju CERO Pragersko so prikazana na sliki 26 (razred preostale poplavne nevarnosti je na sliki 26 označeno s pikčasto šrafuro v rdeči barvi). Gradnja odlagališča CERO Pragersko na območju dodatnih odlagalnih površin odlagališča CERO Pragersko v velikosti okoli 1,6 ha ni sprejemljiva razen, če se s posebno hidrološko-hidravlično študijo za ta del odlagališča dokaţe sprejemljivost odlaganja odpadkov z vidika poplavne varnosti. Če se na podlagi rezultatov hidrološko-hidravlične študije za ta del odlagališča izkaţe, da je z vidika poplavne varnosti odlaganje komunalnih odpadkov sprejemljivo, je treba določiti tudi tehnične ukrepe, s katerimi se zagotovi, da je zaradi poplavne nevarnosti tveganje zanemarljivo v obdobju 20 letnega obratovanja odlagališča in v času najmanj 30 let po njegovem zaprtju. Zaključna ocena: na območju CERO Pragersko je gradnja objektov za obdelavo komunalnih odpadkov z vidika poplav sprejemljiva, moţna pa je tudi ureditev obstoječega odlagališča (vključno s sanacijo ţe odloţenih odpadkov) na površini okoli 0,9 ha odnosno z zmogljivostjo odlaganja 20.000 t odpadkov. Predvidena širitev odlagališča CERO Pragersko na območju dodatnih odlagalnih površin v velikosti okoli 1,6 ha odnosno z zmogljivostjo odlaganja okoli 150.000 t odpadkov je ocenjena za nesprejemljiv poseg v okolje, ker iz izdelane hidrološko-hidravlično študije za ta del odlagališča (julij 2010, Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana) ne izhaja, da je zaradi poplavne nevarnosti tveganje za odlaganje odpadkov zanemarljivo v obdobju odlaganja (20 let) in v obdobju po zaprtju odlagališča (30 let). Pregled poseganja podprograma obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na vodovarstvenih območjih in na območjih poplavne nevarnosti je podan v spodnji tabeli. 149 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Tabela 44: Opis poseganja na vodovarstvena in območja poplavne nevarnosti na možnih lokacijah za obdelavo in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015. CERO Odlagališča in MBO naprave: CERO Gorenjska (Mala Meţakla) Vodovarstvena območja Območja poplavne nevarnosti / / CERO Stara Gora CERO Dolenjska CERO Zasavje CERO ZMES CERO Puconci / / / / / / / / / / Odlagališča: CERO Dobrava / / Rezervna odlagališča: CERO Gorenjska (Kovor) CERO Gajke CERO Globoko CERO Špaja dolina CERO Pragersko / vodovarstveno območje (III. stopnja varstva) / / vodovarstveno območje (III. stopnja varstva) / območje poplavne nevarnosti / / območje poplavne nevarnosti MBO naprave: CERO Pragersko CERO Maribor vodovarstveno območje (III. stopnja varstva) območje poplavne nevarnosti lokacija v urbanem območju Mestne občine Maribor / ni določena lokacija je na območju vodonosnika s kraško in / razpoklinsko poroznostjo – treba je izvesti ukrepe varstva pred onesnaţenjem podzemne vode zaradi nezmoţnosti odvajanja očiščene padavinske odpadne vode iz območja obdelave mešanih komunalnih odpadkov s ponikanjem v tla ali z odvajanjem v površinske vode CERO Logatec Podrobnejši pregled izpolnjevanja pogojev umeščanja v prostor predvidenih odlagališč komunalnih odpadkov, vključno z rezervnimi odlagališči, ki so določeni v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, je podan v spodnji tabeli. Tabela 45: Podrobnejši pregled izpolnjevanja pogojev, ki so določeni v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, CERO Odlagališča: CERO Gorenjska (Mala Meţakla) CERO Stara Gora CERO Dolenjska CERO Zasavje CERO ZMES CERO Puconci CERO Dobrava Rezervna odlagališča: CERO Gorenjska (Kovor) CERO Gajke Vodovarstvena območja Objekti Območja Območja drţavnega kopalnih poplavne in monitoringa voda erozijske voda ogroţenosti Zakrasela območja * Območje Območja prosto vodnih tekoče virov *** podzemne vode ** Območja vodnih in priobalnih zemljišč uveljavitev izjeme **** uveljavitev izjeme **** III. stopnja ni moţna uveljavitev uveljavitev izjeme **** 150 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki izjeme **** III. stopnja CERO Globoko CERO Špaja dolina CERO Pragersko uveljavitev izjeme je moţna samo v obsegu sanacije obstoječega odlagališča **** Legenda: * zakrasela območja: zemljišča z močno razpokano kamninsko podlago, dobro vodno prepustnostjo in nedoločljivimi tokovi podzemne vode, ** območje prosto tekoče podzemne vode zemljišču s prosto tekočo podzemno vodo, če je raven najvišje pričakovane gladine podzemne vode ob upoštevanju moţnega usedanja manj kakor en meter pod temeljnimi tlemi odlagališča in te razdalje ni mogoče zagotoviti z ustreznimi tehničnimi ukrepi, *** območja vodnih virov: območja, kjer so prisotni zvezni, sklenjeni in izdatni vodonosniki s pomembnimi količinami podzemne vode ali manjši, lokalni, nezvezni vodonosniki, ki so lahko izkoristljiv vodni vir, kjer značilni pretok znaša najmanj 10m3/dan (0,116 l/s) ali odvzem zadošča za oskrbvo najmanj 50 prebivalcev. **** izjeme: novo odlagališče se lahko umesti na ali ob lokaciji obstoječega odlagališča, ki je bilo zgrajeno in je obratovalo pred 31. oktobrom 2007 na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je bil sprejet pred 31. oktobrom 2007, čeprav je: - umeščeno na območje majhne poplavne in erozijske ogroţenosti v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za določanje območij, ogroţenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter način razvrščanja zemljišč v razrede ogroţenosti vode, - površinska voda na območju novega odlagališča odvedena z umetnim vodotokom ob ali pod telo odlagališča, če je za gradnjo umetnega vodotoka pridobljeno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode. 11.4.1.4 Narava Umestitev in obratovanje odlagališč in objektov za MBO ima lahko potencialen vpliv na biotsko raznovrstnost, rastlinstvo in ţivalstvo ter naravovarstveno pomembna območja. Splošni omilitveni ukrepi: Pri načrtovanju odlagališč in objektov za MBO se je potrebno v največji moţni meri izogniti poseganju v habitate zavarovanih in ogroţenih vrst in prednostne habitatne tipe ter preprečiti negativne vplive nanje. Odlagališča in objekte za MBO naj se prioritetno umešča izven območij z varstvenim statusom. V primeru umeščanja v ta območja je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na ravni posega. Izcedne vode iz odlagališč in odpadne vode iz tehnoloških postopkov obdelave odpadkov morajo biti ustrezno čiščene na čistilni napravi, dno odlagališča mora biti tesnjeno. S pravilno izvedenimi ukrepi se bo zmanjšal vpliv na ţivalske vrste, ki so vezane na vodno okolje. Za osvetljevanje odlagališč in objektov je potrebno uporabiti svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Vsa transportna vozila in delovne naprave morajo biti tehnično brezhibne in izdelane v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa in emisij izpušnih plinov. Vsa hrupna dela naj se izvajajo v dnevnem času med 7. in 19. uro. Zvočni signali se naj uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku. 151 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Za uspešno uravnavanje številčnosti glodavcev in ptic na območju odlagališča je potrebno redno prekrivanje odpadkov. Nujno je redno izvajanje deratizacije in dezinsekcije. Po deratizaciji naj se poginule glodavce odstrani in s tem prepreči vpliv na ţivalske vrste, ki se z njimi prehranjujejo. Morebitne poškodbe na ograji je potrebno redno popravljati, s čimer se prepreči dostop do odlagališča večjim prostoţivečim ţivalim. Sanacija odlagališč naj se izvede z rastlinskimi vrstami, avtohtonimi za tisto območje. Sanacija delov odlagališč, ki ne bodo več v uporabi in posegajo v Natura 2000 območje, naj se po moţnosti izvede na način, ki bo zagotavljal ohranitev ali vzpostavitev habitatov vrst, varovanih v okviru omreţja Natura 2000. Omilitveni ukrepi po posameznih območjih: V nadaljevanju so opisani omilitveni ukrepi za moţne lokacije za obdelavo in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015. Območje neposrednega in daljinskega vpliva je določeno v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10) in sicer 50 m za vse skupine in 500 m za rjavega medveda. Vplivi na naravo za vse predvidene lokacije so ocenjeni z oceno C - nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. V fazi načrtovanja je potrebno za posamezno potencialno območje izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje. Tabela 46: Opis poseganja v naravovarstveno pomembna območja na možnih lokacijah za obdelavo in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015. CERO Varovana območja (Natura 2000 območja in zavarovana območja - ZO) PREDVIDENA ODLAGALIŠČA CERO Gorenjska / (Mala Meţakla) CERO Stara Gora / Kvalifikacijska vrsta/HT na katerega Naravne vrednote in bo prisoten vpliv* pričakovane naravne vrednote (pNV) (fizično poseganje) Ekološko pomembna območja (EPO) (fizično poseganje) / - pNV Karbonati - Julijske Alpe / / / - pNV Karbonati / / / - Vipavska dolina – spodnja - Ajševica (do meje) / / / / / / / / - pNV Karbonati / Vejar (na meji) - pNV Karbonati / - NV Pragersko – glinokopna jezera - Pragersko - pNV Karbonati - Notranjski trikotnik - Osrednje območje ţivljenjskega prostora velikih zveri CERO Dolenjska / / CERO Zasavje / / CERO ZMES / / CERO Puconci / / CERO Dobrava / / REZERVNE LOKACIJE ODLAGALIŠČ CERO Gorenjska / / (Kovor) CERO Gajke / / CERO Globoko Neposredni vpliv: - koščični škratec - SCI Vejar (sega do - ozki vrtenec meje) - črtasti medvedek CERO Špaja / / dolina CERO Pragersko Neposredni vpliv: - štiriperesna marzilka - SCI Pragersko – marsiljka (fizično posega) - ZO Glinokopna jezera pri Pragerskem, ribniki (cca 50 m od meje) LOKACIJE MBO NAPRAV BREZ ODLAGALIŠČ CERO Pragersko Enako kot zgoraj. CERO Maribor** NATANČNA LOKACIJA ŠE NI ZNANA REZERVNE LOKACIJE MBO NAPRAV CERO Logatec Neposredni vpliv: Neposredni vpliv: - SCI Notranjski - veliki pupek trikotnik (fizično - drobnovratnik posega) - bukov kozliček - črtasti medvedek - širokouhi netopir 152 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki - vejicati netopir volk rjavi medved ris HT Prehodna barja HT Ilirski bukovi gozdovi HT Jame, ki niso odprte za javnost Daljinski vpliv: Daljinski vpliv: - rjavi medved - SCI Krimsko hribovje – Menišija (cca 200 m od meje) Legenda: KRATICE: SPA SCI ZO NV pNV EPO HT Posebno območje varstva (Special Protected Area) Posebno ohranitveno območje (Sites of Community Interest) Zavarovano območje Naravna vrednota Pričakovana naravna vrednota Ekološko pomembno območje Habitatni tip * Kvalifikacijska vrsta/HT na katerega bo prisoten vpliv: Navedene so samo tiste kvalifikacijske vrste in HT za katere je opredeljen neposredni ali daljinski vpliv po Pravilniku o presoji vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10) ** Natančna lokacija postavitve objektov CERO Maribor še ni znana. Postavitev objektov je predvidena v urbanih oz. industrijskih območjih, saj mora imeti objekt za energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja. Na urbanih oz. industrijskih območjih praviloma ni naravovarstveno pomembnih območij, zato bistvenih vplivov podprograma na naravo ne pričakujemo. Poleg splošnih omilitvenih ukrepov je potrebno pri načrtovanju in izvedbi upoštevati še konkretne omilitvene ukrepe za posamezno lokacijo: CERO Globoko: Območje odlagališča naj se ne osvetljuje v nočnem in večernem času. V kolikor je to potrebno (zaradi varovanja), pa naj imajo svetila vgrajen senzor za priţiganje in samodejni izklop, nikakor pa ne smejo svetiti neprestano. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţevanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), reklamna in okrasna osvetlitev naj se na območju prepove. CERO Pragersko: V dveh obstoječih glinokopnih jamah JV od načrtovanega odlagališča, ki predstavljata rastišče štiriperesne marzilke, je potrebno obnoviti ugodne rastiščne razmere za boljše uspevanje vrste. V ta namen je potrebno v obeh glinokopnih jamah urediti poloţnejše bregove, ob bregovih pa 5m pas z bolj plitvim dnom do max. 25cm globine, odloviti ribe (dovoljene so le avtohtone karnivore vrste), vodni površini naj ne sluţita za ribolov. Ugodne rastiščne razmere je potrebno vzpostaviti pred začetkom širitve odlagališča. Pred širitvijo je potrebno na območju obstoječih ribnikov, znotraj Natura območja, severno oz. severovzhodno od odlagališča vzpostaviti nadomestni habitat. V ta namen, naj se v enem od ribnikov vzpostavijo ugodne rastiščne razmere za štiriperesno marzilko (poloţni bregovi, počasen prehod v globino – vsaj 5 m pas max 25 cm globoke vode, dno relativno plitko, ribnik naj ne sluţi za ribolov, rib naj se ne hrani, treba je vzdrţevati stanje vegetacije z odstranjevanjem lesnih vrst). Pri načrtovanju naj sodeluje strokovnjak (botanik), ki bo predvidel natančen način izvedbe habitata in vzdrţevanje ter nadzoroval ureditev ter zasaditev vegetacije in štiriperesne marzilke. V ribnik je prepovedano naseliti tujerodne rastlinojede ribje vrste. Faktor nadomeščanja površin habitatov določi strokovnjak (botanik) v sodelovanju s pristojno enoto Zavoda RS za varstvo narave. Vsekakor pa mora biti faktor večji od 1,4 (površina uničenega habitata: površina nadomestnega habitata = 1:1,4). Nadomestni habitat mora biti izveden še pred začetkom širitve odlagališča. Za izvedbo in vzdrţevanje nadomestnega habitata je zadolţen investitor oz. upravljavec odlagališča. 153 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Preprečiti je potrebno tudi pronicanje onesnaţenih izcednih voda na območje glinokopnih jezer. V ta namen naj se uredi nepropustno dno in stene odlagališča ter izcedne vode odvaja na ustrezno čistilno napravo. CERO Gorenjska (Mala Meţakla), CERO Zasavje, CERO Globoko, CERO Špaja dolina: Ukrep za zmanjšanje vplivov na pričakovane naravne vrednote: Med izvajanjem posegov, ki so povezani z obseţnejšimi zemeljskimi deli se po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto ZRSVN omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Pri posegih povezanih z manj obseţnimi zemeljskimi deli se upravljalca odlagališča seznani z moţnostjo obstoja naravnih vrednot ter obvezo, da v primeru najdbe čim prej obvesti pristojno območno enoto ZRSVN. CERO Pragersko, CERO Stara Gora, CERO Gorenjska (Mala Meţakla): Pri umeščanju predvidenih centrov oz objektov v prostor naj se posega v EPO v najmanjši moţni meri. Pri umeščanju je potrebno ohranjati biotsko raznovrstnost območja. CERO Logatec: Z izvedbo plana bo trajno uničen del habitata kvalifikacijskih vrst in kvalifikacijskih habitatnih tipov (veliki pupek, drobnovratnik, bukov kozliček, črtasti medvedek, širokouhi, netopir, vejicati netopir, volk, rjavi medved, ris, HT Ilirski bukovi gozdovi, HT Jame, ki niso odprte za javnost). Od navedenih vrst so črtasti medvedek, volk, človeška ribica in rjavi medved prednostne vrste. V skladu s 4. odstavkom 6. člena Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto ţivečih ţivalskih in rastlinskih vrst je moţno na območju prednostnih vrst izvesti načrt ali projekt le v primeru, da obstajajo razlogi v povezavi z zdravjem ljudi, javno varnostjo, koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa. Območje je ţe v obstoječem stanju fragmentirano z avtocesto, lokalnimi cestami, ţeleznico in daljnovodom (lokacijo centra prikazuje slika spodaj). Dodatna dejavnost bo vnašala hrup in nemir v ţe močno obremenjeno območje, kar bo povzročalo negativen vpliv na kvalifikacijske vrste sesalcev (rjavi medved, volk, ris). Z izvedbo plana je lahko celotni gozdni fragment kot habitat za določene ţivalske vrste trajno izgubljen. Poleg hrupa bo dodaten vpliv predstavljala osvetlitev območja, ki privlači pozitivno fototaktične vrste ţuţelk (tudi na kvalifikacijsko vrsto črtasti medvedek) in njihove plenilce (tudi na kvalifikacijski vrsti netopirjev širokouhi netopir in vejicati netopir) s tem pa povzroča negativne posledice, kot so zmanjšana aktivnost parjenja, vplivi na razmnoţevanje, poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter večja izpostavljenost plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in lahko vpliva na velikost lokalnih populacij vrst. Obravnavano območje je migracijski koridor rjavega medveda, ki povezuje populacijo na širšem območju Krima in populacijo na območju Nanosa. Postavitev objektov na tem območju bi predstavljala dodatno oviro na ţe tako teţko prehodni migracijski poti in dodatno ločila populaciji. Izlivanje onesnaţenih voda iz območja lahko škodljivo vpliva na kvalifikacijske vrste ţivali, ki ţivijo na površju, zaradi zakraselosti območja pa tudi na podzemne vrste. Obseţna gradbena dela, ki bodo potrebna za izvedbo plana, lahko poškodujejo HT Jame, ki niso odprte za javnost. Sprememba jamske klime lahko posledično negativno vpliva tudi na jamsko favno. Na območju izvedbe plana bo trajno uničen del dokaj dobro ohranjenega kvalifikacijskega HT Ilirski bukovi gozdovi. Poseganje v Natura območje je dopustno v primeru, ko ne obstaja alternativna rešitev izven varovanih območij. V primeru občine Logatec takšne alternative obstajajo, če bi MBO umestili v katero od obstoječih ali načrtovanih industrijskih con, bi to lahko ocenili z oceno C. Lokacija MBO ni v nikakršni logični povezavi z obstoječim avtocestnim počivališčem na Lomu, prej v nasprotju s funkcijo počivališča. Natančna lokacija postavitve objektov za MBO v fazi sprejemanja Programa še ni znana, prav tako ni znan način izvedbe potrebne infrastrukture. Predlagana lokacija zaradi bistvenega vpliva na naravo ni sprejemljiva (ocena D). Ob zelo smotrni in okolju prijazni umestitvi infrastrukture, racionalizaciji potrebnih površin in ureditvi dostopa do območja direktno iz avtocestnega omreţja bi morda ob ustreznih omilitvenih ukrepih na izvedbenem nivoju lahko do neke mere zmanjšali vplive na naravno 154 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki okolje, vendar dvomimo, da v zadostni meri, zato lokacijo zaradi nesorazmerno obseţnih vplivov odsvetujemo in svetujemo iskanje primerne lokacije v območju obstoječih ali načrtovanih industrijskih con. AC počivališče Lom CERO Logatec Slika 27: Prikaz okvirne lokacije CERO Logatec. Slika 28: Ilirski bukovi gozdovi na območju predvidenega CERO Logatec. Celovito presojo sprejemljivosti za moţne lokacije obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov, ki posegajo v varovana območja, se mora izvesti na ravni podrobnejšega plana ali posega v skladu s 25a členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. 155 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki OPOZORILO: V poročilu sicer navajamo vplive in omilitvene ukrepe za odlagališča, vendar je potrebno upoštevati, da so vplivi ocenjeni na strateškem nivoju. Na podlagi razpoloţljivih podatkov je bilo sicer moţno oceniti sprejemljivost posameznih lokacij, kljub terenskim ogledom pa ni bilo moţno na nivoju, potrebnem pri izdelavi prostorskega akta, predvideti in prostorsko opredeliti vseh omilitvenih ukrepov. Pri odlagališčih, ki še niso opredeljena s prostorskim aktom, bodo na podlagi vloge o nameri določena tista, za katere bo treba izvesti celovito presojo. Okoljsko poročilo za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki tako predstavlja osnovo za nadaljnje, natančnejše presoje vplivov odlagališč na varovana območja. Za odlagališči CERO Celje in CERO Ljubljana je ţe bila izvedena presoja vplivov na okolje na niţji ravni, zaradi česar v tem poročilu niso obravnavana. V nadaljevanju povzemamo ugotovitve presoj za ti dve odlagališči. CERO Celje: Inštitut za ekološki inţeniring, d.o.o. v Poročilu o vplivih na okolje za Center za ravnanje z odpadki v Celju (januar 2004) ugotavlja, da bo vpliv na okoljske sestavine v obdobju gradnje in obratovanja neznaten do dopusten (ocene 1 do 3). Predlagani so bili sledeči ukrepi, s katerimi bi se omilili tako neposredni negativni vplivi v času izgradnje (popolna fizična sprememba lastnosti prostora) kot tudi posredni vplivi v času obratovanja (novozgrajena infrastruktura, promet, hrup ipd.): - ohranjanje gozdne rasti juţno od predvidene lokacije razširjenega odlagališča, t.j. severno od cerkve sv. Ane in zaselka Vrhe na juţnem robu območja obravnave; - ohranjanje gozda v predelu severno od predvidene lokacije CERO do ceste Bukovţlak Proseniško; - ohranjanje posameznih zrelih dreves (predvsem hrasta in bukve) na obravnavanem območju; - ohranjanje posameznih poškodovanih ali odmirajočih dreves na območju; - ohranjanje strukturno in vrstno pestrega gozdnega roba; - revitalizacija struge potoka, po katerem se odvajajo izcedne vode iz odlagališča cinkarne za travnikom; - ohranjanje obreţne higrofilne vegetacije ob Loţnici in njenih pritokih; - ureditev nadomestnega habitata za dvoţivke med Loţnico in cesto Bukovţlak -Proseniško; - ohranitev povezave med gozdnatim predelom in poljem, kjer potekajo dnevno-nočne migracije divjadi in ostalega ţivalstva; - uporaba svetil z oddajanjem svetlobe valovnih dolţin samo v vidnem delu spektra na območju odlagališč in ob prometni infrastrukturi. Za zmanjšanje negativnih vplivov je bilo predpisano tudi upoštevanje Smernic za načrtovanje, ki jih je izdal Zavod za gozdove Slovenije (št. 271-36/2003). CERO Ljubljana: V Okoljskem poročilu za dopolnjen osnutek Izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (IPN MOL) (Oikos d.o.o., november in december 2009) v katerem je obravnavana tudi širitev CERO Ljubljana, je bilo ocenjeno, da bo vpliv IPN MOL na okoljski podcilj Ugodno stanje vrst in habitatnih tipov do leta 2010 nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (C). Za zmanjšanje negativnih vplivov na naravo zaradi širitve odlagališča je kot omilitveni ukrep predpisana ureditev nadomestnih habitatov – površin ekstenzivnih travnikov, ki jo je potrebno izvesti še pred širitvijo odlagališča. 11.4.1.5 Kulturna dediščina Cilj varstva v okviru OP RKO je trajna ohranitev tistih vrednot, zaradi katerih so bili priznani za dediščino. Varstvo obsega dejavnosti, zapovedi, prepovedi in omejitve, prizadevanja, katerih namen je ohranjati neokrnjenost in izvirnost dediščine in značilno krajinsko podobo prostora, v katerem se nahaja. Prostorska ureditev ne sme biti vzrok za uničenje dediščine, ki je edinstveno, nenadomestljivo in neobnovljivo bogastvo. Varstvo dediščine predstavlja ohranjanje vrednot oblikovanosti, materialov, 156 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki izdelave, postavljenosti v prostor ter zgodovinsko in funkcionalno določenih prostorskih povezav z okolico. Varuje se tudi ustrezno veliko vplivno območje z namenom preprečiti negativne vplive na dediščino (emisije - hrup, tresljaji, izpušni plini; vidni vplivi). Na moţnih lokacijah za obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov ni registriranih območij kulturne dediščine. Izjema so le CERO Gajke, CERO Globoko in CERO Logatec, ki se nahajajo na območju kulturne dediščine oz. v njeni neposredni bliţini. Na teh območjih je potrebno izvedbo posegov prilagoditi kulturni dediščini in se s tem izogniti negativnim vplivom. Tabela 47: Registrirana območja dediščine na širšem območju možnih lokacij za obdelavo in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 (vir: RKD, stanje na dan 11. 3. 2011). CERO Območja registrirane dediščine* PREDVIDENA ODLAGALIŠČA CERO Gorenjska Cca 220 m od Jesenice – Spominska plošča Rupertu Kiršnerju (EŠD 5367), cca 460 m od Jesenice – Peltonovo (Mala Meţakla) vodno kolo (EŠD 203) CERO Stara Cca 400 m od Ajševica – Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne (EŠD 3004869), cca 570 m od Roţna Gora Dolina pri Novi Gorici - Vila Vipavska 126 (EŠD 3004880) CERO Dolenjska Cca 130 m od Leskovec pri Velikih Brusnicah – Vas (EŠD 21959), cca 200 m od Male Brusnice – Gomilno grobišče Krevevški boršt (EŠD 8619), cca 550 m od Tolsti Vrh pri Šentjerneju - Arheološko najdišče Bičevje (EŠD 8623) CERO Zasavje Cca 270 m od Unično – Domačija Unično 4 (EŠD 260274), cca 560 m od Brezno – Arheološko najdišče Lesjakova gmajna (EŠD 12257), cca 510 m od Brezno – Vinska klet na domačiji Brezno 11 (EŠD 25300), cca 510 m od Brezno – Kašča na domačiji Brezno 11 (EŠD 25298), cca 510 m od Brezno – Kozolec na domačiji Brezno 11 (EŠD 25299), CERO ZMES Cca 420 m od Kotlje – Rimska cesta Celeia Virunum (EŠD 7627) CERO Puconci Cca 250 m od Puconci – Gomila Puconci (EŠD 6781) CERO Dobrava Cca 130 m od Dobrava pri Ormoţu – Rimski gomili Hajndl (EŠD 15303), cca 200 m od Ormoţ – Arheološko najdišče Mestno jedro (EŠD 300500) - vplivno območje, cca 400 m od Hajndl – Arheološko najdišče (EŠD 6033), cca 500 m od Dobrava pri Ormoţu – Prazgodovinska naselbina (EŠD 23583), REZERVNE LOKACIJE ODLAGALIŠČ CERO Gorenjska Cca 380 m od Hudo pri Trţiču – Arheološko najdišče Kovorske senoţeti (EŠD 17790), cca 500 m od Hudo – (Kovor) Kapelica sredi vasi (EŠD 470734), cca 370 m od Hudo pri Trţiču – Kulturna krajina (EŠD 28950), cca 440 m od Hudo pri Trţiču – Domačija Hudo 7 (EŠD 10997), cca 480 m od Hudo pri Trţiču – Domačija Hudo 8 (EŠD 10998) CERO Gajke Fizično v: Brstje – Grobovi ob rimski cesti Poetovio – Savaria (EŠD 6463), do meje z: Ptuj – Rimska cesta Poetovio – Savaria (EŠD 6512), cca 480 m od Brstje – Prazgodovinsko in rimsko grobišče (EŠD 6462), cca 110 m od Podvinci – Znamenje ob cesti proti Dornavi (EŠD 19994) CERO Globoko Do meje: Hudeje – Gomilno grobišče Kovačev laz (EŠD 26498) CERO Špaja Cca 330 m od Spodnje Blato – Spominsko znamenje zamolčanim ţrtvam v Stehanu (EŠD 17265) dolina CERO Pragersko Več kot 500 m LOKACIJE MBO NAPRAV BREZ ODLAGALIŠČ CERO Pragersko Več kot 500 m CERO Maribor** NATANČNA LOKACIJA ŠE NI ZNANA REZERVNE LOKACIJE MBO NAPRAV CERO Logatec V neposredni bliţini Logatec – Spominsko znamenje Tonetu Štritofu-Tončku (EŠD 21512), cca 50 m od Logatec – Zaporni zid in kastel (EŠD 449), cca 350 m od Logatec – Arheološko najdišče Brst (EŠD 25720) Legenda: * Oddaljenosti so zgolj informativne ** Natančna lokacija postavitve objektov CERO Maribor še ni znana. Postavitev objektov je predvidena v urbanih oz. industrijskih območjih, saj mora imeti objekt za energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja. Na teh območjih objektov kulturne dediščine navadno ni, zato bistvenih vplivov podprograma na kulturno dediščino ne pričakujemo. Upoštevajo naj se sledeči omilitveni ukrepi: Pri odlagališčih, ki fizično poseţejo v enote KD ali pa se jim neposredno pribliţajo (CERO Logatec, ki se nahaja v neposredni bliţini enote KD Logatec – Spominsko znamenje Tonetu Štritofu-Tončku (EŠD 21512) je potrebno upoštevati: Posegi naj se izognejo oz. prilagodijo objektom KD. Vse objekte in območja kulturne dediščine je potrebno v največji moţni meri varovati pred poškodovanjem ali uničenjem. Gradnja v bliţini enot KD naj se ne izvaja s teţjimi stroji, ki povzročajo višje ravni vibracij (teţja pnevmatska kladiva, valjarji in podobno). Pri izvedbi odlagališč, ki posegajo v arheološke ostaline (CERO Gajke, CERO Globoko), mora investitor zagotoviti: 157 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki o rezervatno varstvo arheološke dediščine - izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled z izvedbo testnih vrtin in sond, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov), na osnovi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo, o izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki; opozarjamo, da so glede na rezultate arheoloških raziskav lahko zahtevane tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov, o stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli. 80. člen ZVKD-1 določa, da se na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom ZVKDS. OPOZORILO: V poročilu sicer navajamo vplive in omilitvene ukrepe za odlagališča, vendar so vplivi ocenjeni na strateškem nivoju. Na podlagi razpoloţljivih podatkov je bilo sicer moţno oceniti sprejemljivost posameznih lokacij, kljub terenskim ogledom pa ni bilo moţno na nivoju, potrebnem pri izdelavi prostorskega akta, predvideti in prostorsko opredeliti vseh omilitvenih ukrepov. Pri odlagališčih, ki še niso opredeljena s prostorskim aktom, bodo na podlagi vloge o nameri določena tista, za katere bo treba izvesti celovito presojo. Okoljsko poročilo za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki tako predstavlja osnovo za nadaljnje, natančnejše presoje vplivov odlagališč na kulturno dediščino. 11.4.1.6 Podnebni dejavniki Omilitveni ukrepi zmanjševanja emisije TGP iz odlagališč odpadkov Edini omilitveni ukrep zmanjševanja emisije TGP iz odlagališč odpadkov je preprečevanje oziroma zmanjševanje odlaganja biološko razgradljivih odpadkov. Obdelava biološko razgradljivih odpadkov s postopki MBO zmanjšujejo emisijo TGP iz odlagališč komunalnih za okoli 25 % (aerobna obdelava biološko razgradljivih odpadkov) oziroma za okoli 20 % (anaerobna obdelava biološko razgradljivih odpadkov). Odlaganje stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov na odlagališče namreč ne zagotavlja sekvestracije organskega ogljika za obdobje več kot 150 let, ker je predpisano obdobje nadzora nad odlagališčem okoli 30 let, po prenehanju tega nadzora pa ni prav nobenega zagotovila, da se ne bi zaradi posegov v telo odlagališča formalno sekvestrirani ogljik izpustil v ozračje v obliki toplogrednega metana. Koristi zaradi izvajanja omilitvenih ukrepov zmanjševanja emisije TGP iz obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov V okolju prijaznem scenariju postopne prilagoditve odlagališč odpadkov ciljem varstva okolja z ureditvijo 10 odlagališč je predvideno, da se bo v obdobju 2010-2016 med 1,5 mio t in 1,8 mio t komunalnih odpadkov odloţilo na 20 obstoječih odlagališčih. Izvajanje ukrepov zmanjševanja emisije TGP na teh odlagališčih ima na bilanco TGP Slovenije v naslednjih 15 letih precejšen vpliv, kar je razvidno iz spodnje tabele. Tabela 48: Omilitveni ukrepi zmanjševanja emisije TGP na obstoječih 20 odlagališčih. Emisija TGP v 1.000 t CO2 ekv. iz obstoječih odlagališč komunačlnih odpadkov v obdobju 2010 – 2015 Celotna emisija Emisija brez sekvestracije Uporaba obstoječe prakse 395 840 Zajemanje odlagališčnega plina samo ob robu telesa odlagališča 555 1.000 Najboljša tehnika zajemanja odlagališčnega plina - 145 300 Dodatna oksidacija metana v rekultivacijskem sloju prekrivke - 359 86 158 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Ob predpostavki, da bo deleţ biološko razgradljivih snovi v komunalnih odpadkih, ki bodo v obdobju 2010-2016 odloţeni na obstoječih odlagališčih enak, kot je v letu 2008, se v obdobju naslednjih 15 let (1010-2025) lahko emisija TGP z izvajanjem ukrepov zajemanja odlagališčnega plina na obstoječih odlagališčih in z ureditvijo dodatne oksidacije v rekultivacijskem sloju prekrivk obstoječih odlagališč zmanjša za okoli 800.000 t CO2 ekv, oziroma letno v povprečju za okoli 55.000 t CO2 ekv. Ocenjena finančna korist izvajanja teh ukrepov pa je v obdobju (1010-2025) okoli 20 mio € (pričakovana cena emisije 1 t CO2 ekv. je za čas po letu 2012 okoli 24 €). 11.4.1.7 Zdravje V postopku CPVO prostorskega načrtovanja je treba upoštevati, da so MBO naprave najmanj 350 m in odlagališča obdelanih mešanih komunalnih odpadkov najmanj 300 m (merjeno od zunanje meje območja, kjer je MBO naprava oziroma objekti odlagališča) oddaljeni od stavb z varovanimi prostori (stanovanjske stavbe, stavbe namenjene izobraţevanju, zdravstveni dejavnosti in druge stavbe, v katerih se ljudje zadrţujejo dalj časa). Vpliv na zdravje ljudi zaradi emisije vonja je zanemarljiv, če se izvajajo na odlagališču omilitveni ukrepi za zmanjšanje emisije vonja tako, da deleţ letnega časa z vonjem, katerega koncentracija presega prag zaznavanja vonja, ni večji od 3 %. Pri običajnem ravnanju z obdelanimi mešanimi komunalnimi odpadki na odlagališču se zaradi disperzije snovi, ki povzroča neprijetne vonjave, koncentracija vonja zmanjša tako, da na razdalji 300 m od vnosa obdelanih mešanih odpadkov v telo odlagališča deleţ letnega časa z vonjem, katerega koncentracija presega prag zaznavanja vonja, ni večji od 3 % preseganje praga vonja. Omilitveni ukrepi za zmanjšanje emisije vonja iz odlagališč odpadkov Da se škodljivi vplivi na zdravje ljudi zaradi posledic vonja zmanjšajo, je treba na odlagališčih komunalnih odpadkov zagotoviti: - odlaganje komunalnih odpadkov s čim manjšo vsebnostjo biorazgradljivih snovi, sprotno prekrivanje odloţenih biološko razgradljivih komunalnih odpadkov in zajemanje odlagališčnega plina ter njegovo seţiganje oziroma zgorevanje v napravah za energetsko predelavo odlagališčnega plina. Omilitveni ukrepi za zmanjšanje emisije vonja iz odlagališč odpadkov se v veliki meri zagotavljajo, če se na odlagališču izvajajo omilitveni ukrepi za zmanjšanje emisije TGP v ozračje. Zunanja meja vseh teles odlagališč, ki so z OP RKO predvidena za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015, je od najbliţjih stavb z varovanimi prostori oddaljena več kot 300 m. 11.4.1.8 Krajina Odlagališče komunalnih odpadkov na splošno vpliva na krajino: zaradi fizičnega uničenja krajinskih prvin ter zaradi spremembe krajinske slike, ki se lahko odraţa tudi na širšem območju odlagališča. Vidna značilnost prostora, ki povzroča neprijetne občutke, pomeni vidno motnjo. Med te motnje praviloma sodijo tudi odlagališča. 159 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Tabela 49: Izjemne krajine in krajine s prepoznavnimi značilnostmi na možnih lokacijah za obdelavo in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015. CERO Območja izjemne krajine in krajine s prepoznavnimi značilnostmi PREDVIDENA ODLAGALIŠČA CERO Gorenjska (Mala / Meţakla) CERO Stara Gora / CERO Dolenjska / CERO Zasavje / CERO ZMES / CERO Puconci / CERO Dobrava / REZERVNE LOKACIJE ODLAGALIŠČ CERO Gorenjska / (Kovor) CERO Gajke / CERO Globoko / CERO Špaja dolina / CERO Pragersko / LOKACIJE MBO NAPRAV BREZ ODLAGALIŠČ CERO Pragersko / CERO Maribor* NATANČNA LOKACIJA ŠE NI ZNANA REZERVNE LOKACIJE MBO NAPRAV CERO Logatec na meji z območjem krajine s prepoznavnimi značilnostmi na lokalni ravni Planinsko polje Legenda: ** Natančna lokacija postavitve objektov CERO Maribor še ni znana. Postavitev objektov je predvidena v urbanih oz. industrijskih območjih, saj mora imeti objekt za energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja. Ta območja z vidika krajine nimajo večjega pomena, zato bistvenih vplivov podprograma na krajino ne pričakujemo. Upoštevajo naj se sledeči omilitveni ukrepi: V Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki naj se dodajo določila oz. priporočila v zvezi s pripravo celovite prostorske ureditve območja, vključno z krajinsko arhitekturno ureditvijo območja. Izpostavi naj se smiselnost prilagoditve rešitev značilnostim posameznih odlagališč in okoliškega prostora. Opredeli naj se sestavne dele oz. vsebino projekta v katerem se opredeli prostorske in tehnične rešitve v zvezi z zaprtjem oz. sanacijo posameznega odlagališča. Krajinsko sanacijo posameznega odlagališča naj se opredeli v načrtu krajinske arhitekture. Sanacija odlagališč naj bo opravljena na način, da se bo sanirano odlagališče prilagodilo okoliškemu krajinskemu vzorcu, vidni izpostavljenosti odlagališča in predvideni rabi območja. Posebno pozornost naj se nameni oblikovanju reliefa in ureditvam robov odlagališč na način, da se zmanjša vplive na kakovost krajinske slike s frekventnih opazovališč (npr. z uporabo členitvenih pasov vegetacije). Tovrstne ureditve so pomembne predvsem v primeru odlagališč, ki so umeščena v odprto kmetijsko krajino. V teh primerih se lahko npr. območje obsadi na način, da v širšem prostoru dobi podobo ostanka niţinskega gozda. Posebna pozornost naj se nameni opredelitvi rabe prostora po zaprtju odlagališča. Območja naj se izkorišča za umestitev rab, ki so sicer lahko prostorsko problematične (npr. golf igrišča ali druge športne površine, sončne elektrarne - s pridobljeno energijo se pokrivajo potrebe obratovanja oz. zapiranja odlagališča). OPOZORILO: V poročilu sicer navajamo vplive in omilitvene ukrepe za odlagališča, vendar so vplivi ocenjeni na strateškem nivoju. Na podlagi razpoloţljivih podatkov je bilo sicer moţno oceniti sprejemljivost posameznih lokacij, kljub terenskim ogledom pa ni bilo moţno na nivoju, potrebnem pri izdelavi prostorskega akta, predvideti in prostorsko opredeliti vseh omilitvenih ukrepov. Pri odlagališčih, ki še niso opredeljena s prostorskim aktom, bodo na podlagi vloge o nameri določena tista, za katere bo treba izvesti celovito presojo. Okoljsko poročilo za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki tako predstavlja osnovo za nadaljnje, natančnejše presoje vplivov odlagališč na krajino. 160 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11.4.1.9 Materialne dobrine Emisija vonja iz odlagališč komunalnih odpadkov je eden, nikakor pa edini, od dejavnikov, ki vplivajo na razvrednotenje okolja v bliţini odlagališč. Za območje razvrednotenja je ocenjeno območje znotraj kroţnice z radijem okoli 5,26 km in središčem v centroidu odlagališča, kar je pri normalnih vremenskih razmerah tudi do 10 krat več, kot je velikost območja disperzije vonja iz odlagališča v okolje. Vpliv odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov je z vidika materialnih dobrin za predvidena odlagališča za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 v splošnem enak vplivu referenčnega odlagališča, za katerega je ocenjena višina razvrednotenja okolja izračunana v skladu z metodo iz poglavja 9.4.9. Vpliv nekaterih v OP RKO predvidenih odlagališč na materialne dobrine (na primer CERO Stara Gora) pa je večji od vpliva referenčnega odlagališča, ker so v relativni bliţini naselij, kjer je gostota prebivalstva večja od povprečne gostote prebivalstva v Sloveniji, na podlagi katere je ocenjena višina razvrednotenja okolja referenčnega odlagališča. Ocenjena višina razvrednotenja okolja je za posamezna odlagališča iz OP RKO navedena v spodnji tabeli. Tabela 50: Opis vpliva odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov z vidika materialnih dobrin na možnih lokacijah za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015. CERO Gostota gospodinjstev v kroţnem območju okoli odlagališča (št. gospodinjstev/km2) 38 Faktor enakomernosti poselitve Ocenjena niţja vrednost razvrednotenja okolja 2,5 Ocenjena višja vrednost razvrednotenja okolja 5,1 Odlagališča in MBO naprave: CERO Gorenjska (Mala Meţakla) CERO Stara Gora CERO Dolenjska CERO Zasavje CERO ZMES CERO Puconci 35 86 30 44 15 16 1,00 0,90 0,90 0,70 0,80 0,90 2,30 5,64 2,00 2,87 1,00 1,06 4,70 11,50 4,08 5,86 2,04 2,16 Odlagališča: CERO Dobrava 24 0,90 1,57 3,21 Rezervna odlagališča: CERO Gorenjska (Kovor) CERO Gajke CERO Globoko CERO Špaja dolina CERO Pragersko 24 41 15 40 9 0,90 0,90 0,80 1,00 1,00 1,58 2,72 0,97 2,60 0,61 3,23 5,54 1,98 5,31 1,25 Referenčno odlagališče v Sloveniji 11.4.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov Tabela 51: Ocene pomembnih vplivov na okolje obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. Območje ukrepa / pomembni vplivi Naravni viri Zrak Voda Narava Odlagališča+MBO naprave: CERO Gorenjska CERO Stara Gora C C B B B B C C Kulturna dediščina C C Podnebni dejavniki Zdravje Krajina Materialne dobrine C C C C C C B B 161 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki CERO Dolenjska CERO Zasavje CERO ZMES CERO Puconci C C C C B B B B B B B B C C C C C C C C C C C C C C C C C C C C B B B B Odlagališče: CERO Dobrava C B B C C C C C B Rezervna odlagališča: CERO Gorenjska CERO Gajke CERO Globoko CERO Špaja dol. CERO Pragersko C C C C C B B B B B B D B B C* C C C C C C C C C C C C C C C C C C C C C C C C C B B B B B MBO naprave: CERO Pragersko CERO Maribor C C B B C B C C C C C C C C C C B B Rezervna MBO naprava CERO Logatec C B C D C C C C B *samo v obsegu sanacije obstoječega odlagališča na območju CERO Pragersko in brez moţnosti razširitve obstoječega območja odlaganja. 162 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 12 Vrednotenje vplivov scenarijev OP RKO in medsebojna primerjava V vrednotenje vplivov in medsebojno primerjavo so vključeni 4 scenariji OP RKO, ki so podrobneje opisani v tabeli 53, ki so vključeni v medsebojno primerjavo, se razlikujejo po: - številu odlagališč za obdelane mešane komunalne odpadke in pripadajočih MBO naprav, - intenzivnosti recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov. Obravnavani scenariji OP RKO so ocenjeni za obdobje 2011-2030. Vsi obravnavani scenariji OP RKO izpolnjujejo okoljske cilje, ki so s tem Okoljskim poročilom opredeljeni kot relevantni okoljski cilji za celovito presojo vplivov na okolje scenarijev OP RKO, predvsem pa vsi obravnavani scenariji OP RKO izpolnjujejo v letu 2020 cilje recikliranja komunalnih odpadkov iz Direktive 2008/98/ES in cilje odlaganja biorazgradljivih sestavin odloţenih komunalnih odpadkov iz Direktive 1999/31/ES. 12.1 Vrednotenje vplivov 12.1.1 Primerjava vplivov podprogramov Rezultati vrednotenja vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO se medsebojno razlikujejo glede na značaj in obseg vplivov posameznega ukrepa znotraj podprogramov OP RKO na naravne vire (tla), vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine. Za vplive posameznih ukrepov znotraj podprogramov OP RKO na zrak in podnebne dejavnike pa so vplivi denarno (monetarno) vrednoteni, pri čemer so za izračun okoljskih stroškov uporabljene v EU priznane vrednosti za mejne zunanje okoljske stroške. Podprogram zbiranja komunalnih odpadkov Pomemben vpliv na okolje ukrepov iz podprograma zbiranja komunalnih odpadkov je vpliv na vode zaradi odvajanja onesnaţene padavinske odpadne vode iz utrjenih površin prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov. Podprogram zbiranja komunalnih odpadkov se v okviru scenarija s končnico v oznaki scenarija »_REF« razlikuje od podprograma v okviru scenarija s končnico v oznaki »_INT« v količini ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, vendar pa razlika ne povzroča pomembne razlike pri vplivu na vode zaradi odvajanja onesnaţene padavinske odpadne vode iz utrjenih površin. Podprogram recikliranja komunalnih odpadkov Pomembni vplivi na okolje ukrepov iz podprograma recikliranja komunalnih odpadkov so vplivi na zrak, vode in zdravje zaradi obratovanja kompostarn ali naprav za anaerobno obdelavo ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov. Učinki vseh treh pomembnih vplivov podprograma recikliranje komunalnih odpadkov so občutljivi na količino obdelanih ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, kar pomeni, da se glede vplivov na zrak, vode in zdravje podprogram zbiranja komunalnih odpadkov v okviru scenarija s končnico v oznaki scenarija »_REF« razlikuje od podprograma v okviru scenarija s končnico v oznaki »_INT«. Podprogram energetske predelave komunalnih odpadkov Pomemben vpliv na okolje zaradi izvajanja ukrepov podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov je vpliv na zrak, ki pa je neodvisen od parametrov izbranih scenarijev, katerih vplivi na okolje se medsebojno primerjajo. 163 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Podprogram obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov Pomembni vplivi na okolje ukrepov iz podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov so vsi vidiki vplivov na okolje: naravni viri, zrak, vode, narava, kulturna dediščina, podnebni dejavniki, zdravje, krajina in materialne dobrine. Izvajanje ukrepov iz podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov različno vpliva na okolje: - z vidika vplivov na naravne vire, vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine glede na število odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov, - z vidika vplivov vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine glede na število MBO naprav in - z vidika vplivov na naravne vire, vode in podnebne dejavnike glede na intenzivnost recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov. 12.1.2 Primerjava vplivov na okoljske sestavine Rezultati vrednotenja vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO so glede posameznega scenarija celoviti, kar pomeni, da vrednotenje vključuje ocene vplive na vse okoljske sestavine, ki pa so medsebojno teţko primerljivi razen v primeru denarnega vrednotenja vplivov na zrak in podnebne dejavnike. Vplivi na naravne vire (tla) Pomembni vplivi na naravne vire (tla) so zaradi ukrepov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer vpliv na tla nastaja zaradi obremenjevanja tal z odlaganjem odpadkov in zaradi moţnega pronicanja izcedne vode iz telesa odlagališča skozi dno telesa odlagališča v podtalje. Zaradi odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov je vpliv na tla nebistven, če se izvajajo omilitveni ukrepi. Za omilitev tega vpliva je treba zagotoviti odlaganje na čim manjšem številu odlagališč, mešane komunalne odpadke pa je treba odlagati s čim manjšo vsebnostjo organskega ogljika in biološko stabilizirane. Vplivi na zrak Pomembni vplivi na zrak so zaradi izvajanja podprograma recikliranja komunalnih odpadkov, podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov in podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. Vplivi vseh scenarijev OP RKO na zrak so ocenjeni kot nebistveni vplivi na okolje. Vplivi na vode Pomembni vplivi na vode so zaradi izvajanja podprograma zbiranja komunalnih odpadkov, podprograma recikliranja komunalnih odpadkov in podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. 164 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Vplivi vseh scenarijev OP RKO na vode so ocenjeni kot nebistveni vplivi na okolje. Vplivi na naravo Pomembni vplivi na naravo so zaradi izvajanja podprograma obdelave in odlaganja obdelanih komunalnih odpadkov. Vplivi vseh načrtovanih izvedb in obratovanja MBO naprav ter odlagališč za obdelane mešane komunalne odpadke so glede vplivov na naravo sprejemljivi, če se izvajajo omilitveni ukrepi in pri nadaljnjem načrtovanju ter obratovanju upoštevajo usmeritve tega Okoljskega poročila. Vplivi na kulturno dediščino Pomembni vplivi na kulturno dediščino so zaradi izvajanja podprograma obdelave in odlaganja obdelanih komunalnih odpadkov. Vplivi vseh načrtovanih izvedb in obratovanja MBO naprav ter odlagališč za obdelane mešane komunalne odpadke so glede vplivov na naravo sprejemljivi, če se izvajajo omilitveni ukrepi in pri nadaljnjem načrtovanju ter obratovanju upoštevajo usmeritve tega Okoljskega poročila. Izjema je CERO Logatec, ki v predlaganem obsegu ni sprejemljiv. Vplivi na podnebne dejavnike Zmanjšanje vplivov na podnebne dejavnike je najpomembnejši kazalnik učinkovitosti ukrepov posameznega scenarija OP RKO. Scenariji OP RKO so glede na podnebne dejavnike ocenjeni z vidika dolgoročnega zmanjšanja emisije TGP iz odlagališč zaradi razgradnje biološko razgradljivih sestavin odloţenih mešanih komunalnih odpadkov. Dolgoročno zmanjšanje emisije TGP zaradi izvajanja vseh ukrepov OP RKO je prikazano na diagramu spodnje slike. Slika 29: Vplivi na podnebne dejavnike izvajanja ukrepov OP RKO. 165 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Pri oceni zmanjšanja emisije TGP zaradi izvaja nja ukrepov OP RKO so bili upoštevani faktorji zmanjšanja emisije TGP iz spodnje tabele Tabela 52: Faktorji zmanjšanja emisije TGP. zmanjšanje emisije TGP kot posledica predelave komunalnih odpadkov predelava papirja 0,75 t CO2/t predelava plastike 1 t CO2/t predelava stekla 0,3 t CO2/t predelava kovin 1,5 t CO2/t energetska predelava biološko razgradljivih frakcij 0,8 t CO2/t Doseganje ciljev podnebno-energetskega svežnja zakonodaje EU do 2020 Cilje podnebno-energetskega sveţnja zakonodaje EU zmanjševanja emisije TGP določajo: - za ETS sektor: Direktiva 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije TGP v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES in Direktiva 2009/29/ES o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije TGP; - za ne ETS sektor: odločba 406/2009/ES o prizadevanju drţav članic za zmanjšanje emisij TGP, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisije TGP. ETS sektor Direktivi 2003/87ES in 2009/29/ES urejata zmanjševanje emisije TGP v sektorjih vključenih v emisijsko trgovanje na celotnem območju Skupnosti in drţavam članicam ne določata nacionalnih kvot ali drugih nacionalnih obveznosti v zvezi z zmanjševanjem emisije TGP. Direktivi določata skupno količino pravic za Skupnost, izdanih vsako leto z začetkom v letu 2013, ki se od sredine obdobja 2008–2012 linearno zmanjšuje. Skupna količina pravic se zmanjšuje z linearnim faktorjem 1,74 % v primerjavi s povprečjem skupnih letnih pravic, ki jih izdajo drţave članice v skladu z odločbami Komisije o nacionalnih načrtih razdelitve pravic za obdobje 2008–2012. ne ETS sektor Odločba 406/2009/ES določa najmanjši prispevek drţav članic za doseganje zaveze zmanjšanja emisij TGP v Skupnosti v obdobju 2013–2020 za emisije TGP, ki niso vključene v sistem za trgovanje s pravicami do emisije TGP v Skupnosti. Na podlagi te odločbe lahko Slovenija do leta 2020 poveča emisije TGP iz ne ETS sektorja glede na izhodiščno leto 2005 za + 4%. Povečanje emisije TGP je Sloveniji priznano zaradi emisije tranzitnega prometa. V vseh scenarijih OP RKO je predvideno zmanjšanje emisije TGP do leta 2020 v skladu s cilji podnebno-energetskega sveţnja zakonodaje EU. Vplivi na zdravje Ker je ocenjevanje vplivov na zdravje zaradi vplivov odvajanja izcedne vode in onesnaţene odpadne vode iz MBO naprav in odlagališč komunalnih odpadkov v vode, ki je namenjena oskrbi pitne vode, 166 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki vključeno v ocenjevanje vplivov na vode, so pomembni vplivi na zdravje ocenjeni zaradi izpostavljenosti prebivalstva: - emisiji hrupa tovornih vozil zaradi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v obdelavo, - emisiji onesnaţeval v zunanjem zraku na območju, kjer je predvidena energetska predelava gorljivih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah, in - emisiji neprijetnega vonja iz naprav za biološko obdelavo komunalnih odpadkov in iz odlagališč komunalnih odpadkov. Vplivi so ocenjeni za nebistvene, ker je: - ocenjeno prometno delo zaradi prevoza komunalnih odpadkov bistveno manjše, kot je celotno prometno delo teţkih tovornih vozil (nad 7 t), opravljeno na drţavnih cestah (manj kot 1,5 %), - ocenjena emisija onesnaţeval v zrak na območju, kjer je predvidena energetska predelava komunalnih odpadkov, bistveno manjša od 3 % celotne emisije onesnaţeval iz drugih virov onesnaţevanja na tem območju, - emisija vonja zanemarljiva, če so naprave za recikliranje ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov (kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo biološko razgradljivih odpadkov) opremljene z biološkimi filtri za čiščenje odpadnega zraka, - emisija snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, zanemarljiva pri odlaganju biološko stabiliziranih mešanih komunalnih odpadkov, ki imajo majhno vsebnost organskega ogljik in ki se sproti ob odlaganju tudi prekrivajo, stavbe z varovanimi prostori pa so vsaj 300 m oddaljene od zunanje meje območja odlagališča. Vplivi na krajino Izvedba podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov pomembno vpliva na krajino. Vplivi vseh načrtovanih izvedb in obratovanja MBO naprav ter odlagališč za obdelane mešane komunalne odpadke so glede vplivov na krajino sprejemljivi, če se izvajajo omilitveni ukrepi in pri nadaljnjem načrtovanju ter obratovanju upoštevajo usmeritve tega Okoljskega poročila. Vplivi na materialne dobrine Pomembni vplivi na materialne dobrine so zaradi izvajanja ukrepov iz podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. Vplive na materialne dobrine se vrednoti glede na oceno razvrednotenja nepremičnin v bliţini odlagališča. V OP RKO predvidena odlagališča so v glavnem umeščena v prostor na območjih manj goste poselitve, izstopata le odlagališči v CERO Stara Gora in CERO Dolenjska, kjer je gostota poselitve v bliţini odlagališča večja od povprečne gostote poselitve v Sloveniji. 167 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 12.2 Rezultati vrednotenja vplivov Rezultati vrednotenja vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO po razvrstitvi vplivov posameznih podprogramov oziroma ukrepov glede na njihov pomen v enega od 16 razredov so za vplive na naravne vire (tla), vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine razvidni iz tabel 54 in 55. V tabelah 54 in 55 je pomen vpliva opredeljen tudi z barvo v skladu z barvno lestvico pomenov vpliva na okolje iz tabele 6. Rezultati vrednotenja vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO po zunanjih okoljskih stroških so za vplive na okolje zaradi nastajanja emisije onesnaţeval v okolje in emisije TGP razvidni iz tabel 56 in 57. Časovni potek mejnih zunanjih okoljskih stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih povzroča emisija onesnaţeval in emisija toplogrednih plinov, je za obdobje 2010-2030 za scenarij EKON_REF in DRUŢB_REF prikazan na diagramu spodnje slike. Mejni okoljski stroški narastejo po letu 2016 zaradi začetka seţiganja goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij komunalnih odpadkov (RDF). Slika 30: Časovni potek mejnih zunanjih okoljskih stroškov, ki jih povzroča emisija onesnaževal in emisija toplogrednih plinov, za obdobje 2010-2030 ( scenarij EKON_REF in DRUŽB_REF). 168 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Tabela 53: Opis scenarijev OP RKO. Ukrepi OP RKO EKON_INT DRUŢB_INT EKON_REF DRUŢ_REF 1. PODPROGRAM – ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADOV - prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz Isti ukrepi v vseh scenarijih papirja, plastike, kovin in sestavljenih materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja »od vrat do vrat«, - predhodno skladiščenje in prevzemanje odpadnega papirja, stekla in embalaţe v zbiralnicah, - predhodno skladiščenje in prevzemanje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih. 2. PODPROGRAM – RECIKLIRANJE KOMUNALNIH ODPADOV - kompostiranje in anaerobna obdelava ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov Letna količina ločeno zbranih kuhinjskih Letna količina ločeno zbranih odpadkov okoli 70.000 t kuhinjskih odpadkov okoli 135.000 t 3. PODPROGRAM – ENERGETSKA PREDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV Naprave za energetsko predelavo RDF: - predvidena energetska predelava v Ljubljani (30 - 40 MW vhodne toplotne moči) - obstoječa energetska predelava v Celju (20 MW vhodne toplotne moči) - predvidena energetska predelava v Mariboru (30 - 40 MW vhodne toplotne moči) 4. PODPROGRAM – OBDELAVA IN ODLAGANJE OBDELANIH MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV 1. zapiranje obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov 2. gradnja novih oziroma razširitev obstoječih odlagališč in gradnja pripadajoče MBO naprave CERO Gorenjska CERO Stara Gora CERO Dolenjska CERO Ljubljana CERO Celje CERO Zasavje CERO ZMES Isti ukrepi v vseh scenarijih ne ne ne ne 169 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Ukrepi OP RKO CERO Puconci 3. DRUŢB_INT EKON_REF DRUŢ_REF ne ne gradnja novega odlagališča CERO Dobrava 4. EKON_INT gradnja novih MBO naprav CERO Pragersko CERO Maribor Legenda: EKON_INT; intenzivni ekonomsko sprejemljiv scenarij DRUŢB_INT; intenzivni druţbeno sprejemljiv scenarij EKON_REF; referenčni ekonomsko sprejemljiv scenarij DRUŢB_REF; referenčni druţbeno sprejemljiv scenarij 170 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Tabela 54: Vrednotenje scenarijev z oznako EKON_INT in EKON_REF glede na razvrstitev vplivov po njihovem pomenu. SCENARIJ: EKON_INT in EKON_REF PODPROGRAM 1. ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV 2. RECIKLIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV 3. ENERGETSKA PREDELAVA RDF 4. OBDELAVA IN ODLAGANJE naravni viri voda narava kulturna dediščina zdravje krajina materialne dobrine značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 3 3 0 3 3 0 1 1 0 3 3 0 3 3 0 0 -1 0 0 1 0 0 -1 0 1 1 0 3 3 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2 -2 -2 1 1 1 -2 -2 -2 -2 -1 0 1 1 0 -2 -1 0 -2 -1 -1 1 1 1 -2 -1 -1 -1 -1 -1 2 2 2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 1 1 1 -2 -2 -2 -2 -2 -2 2 2 2 -4 -4 -4 -2 -2 -2 2 2 2 -4 -4 -4 -2 1 -2 0 0 0 -1 1 -1 -1 2 -2 -2 1 -2 -2 2 -4 -2 2 -4 0 0 0 0 0 0 -2 0 1 0 -2 0 -3 -1 2 1 -6 -1 -1 -1 2 2 -2 -2 -1 -1 1 1 -1 -1 -2 -2 2 2 -4 -4 -1 -1 1 1 -1 -1 SKUPAJ -8 SKUPAJ -5 SKUPAJ -6 SKUPAJ -6 SKUPAJ -11 SKUPAJ -18 SKUPAJ -18 1. zapiranje obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov 2. gradnja novih / razširitev obstoječih odlagališč in gradnja MBO naprave CERO Gorenjska CERO Stara Gora CERO Dolenjska OCENA PODPROGRAMOV OCENA SKUPINE UKREPOV OCENA UKREPOV 9 8 #REF! 0 0 0 3. gradnja novega odlagališča CERO Dobrava 4. gradnja novih MBO naprav CERO Pragersko CERO Maribor Značaj in stopnja spremembe kakovosti okolja izrazito pozitivna sprememba pozitivna sprememba ni spremembe v okolju ali je zanemarljiva negativna sprememba – majhna negativna sprememba – zmerna negativna sprememba – huda negativna sprememba – nedopustna Obseg negativne (pozitivne) spremembe majhen, prostorsko omejen, točkoven, lokalen zmeren, odraža se v širšem prostoru velik, odraža se v širšem prostoru statistične regije 2 1 0 -1 -2 -3 -4 1 2 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 4 2 0 -2 -4 -6 -8 6 3 0 -3 -6 -9 -12 -16 -9 SCENARIJ SKUPAJ -72 OSNOVA ZA BARVNO OZNAČEVANJE 171 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Tabela 55: Vrednotenje scenarijev z oznako DRUŽB_INT in DRUŽB_REF glede na razvrstitev vplivov po njihovem pomenu. SCENARIJ: DRUŽB_INT in DRUŽB_REF PODPROGRAM 1. ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV 2. RECIKLIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV 3. ENERGETSKA PREDELAVA RDF 4. OBDELAVA IN ODLAGANJE 1. zapiranje obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov 2. gradnja novih / razširitev obstoječih odlagališč in gradnja MBO naprave CERO Gorenjska CERO Stara Gora CERO Dolenjska CERO Zasavje CERO ZMES CERO Puconci 3. naravni viri obseg skupaj značaj voda narava kulturna dediščina zdravje krajina materialne dobrine obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 3 3 0 3 3 0 1 1 0 3 3 0 3 3 0 0 -1 0 0 1 0 0 -1 0 1 1 0 3 3 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2 -2 -2 -2 -2 -2 1 1 1 1 1 1 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -1 0 -1 0 0 1 1 0 1 0 0 -2 -1 0 -1 0 0 -2 -1 -1 -2 -1 -1 1 1 1 1 1 1 -2 -1 -1 -2 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 2 2 2 2 2 2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 1 1 1 1 1 1 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 -2 2 2 2 2 2 2 -4 -4 -4 -4 -4 -4 -2 -2 -2 -2 -2 -2 2 2 2 2 2 2 -4 -4 -4 -4 -4 -4 -2 1 -2 0 0 0 -1 1 -1 -1 2 -2 -2 1 -2 -2 2 -4 -2 2 -4 0 0 0 0 0 0 -2 0 1 0 -2 0 -3 -1 2 1 -6 -1 -1 -1 2 2 -2 -2 -1 -1 1 1 -1 -1 -2 -2 2 2 -4 -4 -1 -1 1 1 -1 -1 SKUPAJ -14 SKUPAJ -6 SKUPAJ -10 SKUPAJ -12 SKUPAJ -17 SKUPAJ -30 SKUPAJ -30 OCENA PODPROGRAMOV OCENA SKUPINE UKREPOV OCENA UKREPOV 9 8 #REF! 0 0 0 gradnja novega odlagališča CERO Dobrava 4. značaj gradnja novih MBO naprav CERO Pragersko CERO Maribor Značaj in stopnja spremembe kakovosti okolja izrazito pozitivna sprememba pozitivna sprememba ni spremembe v okolju ali je zanemarljiva negativna sprememba – majhna negativna sprememba – zmerna negativna sprememba – huda negativna sprememba – nedopustna Obseg negativne (pozitivne) spremembe majhen, prostorsko omejen, točkoven, lokalen zmeren, odraža se v širšem prostoru velik, odraža se v širšem prostoru statistične regije 2 1 0 -1 -2 -3 -4 1 2 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 4 2 0 -2 -4 -6 -8 6 3 0 -3 -6 -9 -12 -16 -9 SCENARIJ SKUPAJ -119 OSNOVA ZA BARVNO OZNAČEVANJE 172 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 12.2.1 Medsebojna primerjava scenarijev OP RKO Končne ocene vrednotenja vplivov na okolje za posamezne scenarije OP RKO so glede na posamezni vidik vpliva na okolje prikazane v spodnjih tabelah, izraţene pa so v enotah parametra, ki opisuje vpliv na okolje, ter v normirani obliki v odstotkih glede na največjo vrednost vpliva izmed vseh obravnavanih scenarijev. Tabela 56: Ocenjene vrednosti vplivov glede na pomen vpliva in zunanje okoljske stroške. vrsta vpliva vrednosti po razvrstitvi glede na pomen vpliva in zunanje okoljske stroške Enota naravni viri – tla onesnaţevanje+podnebje* št. točk Voda Narava kulturna dediščina Zdravje krajina materialne dobrine EKON_INT DRUŢB_INT EKON_REF DRUŢB_REF 8,00 14,00 8,00 14,00 208.500,00 208.500,00 217.450,00 217.450,00 št. točk 5,00 6,00 5,00 6,00 št. točk 6,00 10,00 6,00 10,00 št. točk 6,00 12,00 6,00 12,00 št. točk 11,00 17,00 11,00 17,00 št. točk 18,00 30,00 18,00 30,00 št. točk 18,00 30,00 18,00 30,00 mio € * onesnaževanje tal, zraka in voda + podnebni dejavniki v obdobju 2016-2030 Tabela 57: Normirane ocenjene vrednosti vplivov, izražene v % glede na največjo oceno vpliva. normirane vrednosti vrednotenja (v % največje vrednosti) vrsta vpliva Enota EKON_INT DRUŢB_INT EKON_REF DRUŢB_REF naravni viri – tla onesnaţevanje+podnebje* % 57,14 100,00 57,14 100,00 % 95,88 95,88 100,00 100,00 Voda % 83,33 100,00 83,33 100,00 Narava % 60,00 100,00 60,00 100,00 kulturna dediščina % 50,00 100,00 50,00 100,00 Zdravje % 64,71 100,00 64,71 100,00 krajina % 60,00 100,00 60,00 100,00 materialne dobrine % 60,00 100,00 60,00 100,00 * onesnaževanje tal, zraka in voda + podnebni dejavniki v obdobju 2016-2030 Primerjava scenarijev intenzivnega recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov je prikazana na diagramu slike 31. Scenarij z oznako »DRUŢB_INT« ima v vseh vidikih vplivov na okolje večje škodljive učinke, kot so ocenjeni za scenarij z oznako »EKON_INT«. Večji vplivi na okolje scenarija z oznako »DRUŢB_INT« so ocenjeni zaradi večjega števila lokacij za odstranjevanje komunalnih odpadkov (odlagališč), kar glede na vse druge dejavnosti v okviru izvajanja ukrepov OP RKO najbolj obremenjuje okolje 173 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 31: Ocene vplivov intenzivnih scenarijev OPRKO. Podobno, kot velja za primerjavo scenarijev intenzivnega recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov, so tudi pri primerjavi scenarijev najmanjšega obsega recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov s končnic »_REF« v oznaki vplivi na okolje scenarija z oznako »DRUŢB_REF« večji od vplivov scenarija z oznako »EKON_REF«. Scenarija s končnico »_INT« v oznaki se razlikujeta od scenarijev s končnico »_REF« v oznaki le pri oceni vplivov zaradi onesnaţevanja tal, zraka in voda in vplivov na podnebne dejavnike. Scenarija s končnico »_INT« v oznaki imata manj vpliva na okolje zaradi onesnaţevanja tal, zraka in voda ter emisije TGP kot scenarija s končnico »_REF«. Primerjava vrednotenja vplivov vseh štirih scenarijev OP RKO je prikazana na diagramu slike 32. Slika 32: Ocene vplivov vseh scenarijev OP RKO. 174 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 12.2.2 Razvrstitev scenarijev OP RKO glede na vplive na okolje Glede vplivov na okolje v obdobju 2010-2030 in glede na dolgoročne posledice zaradi izvajanja ukrepov scenarijev OP RKO je za okolje najbolj sprejemljiv scenarij z oznako EKON_INT, to je scenarij po katerem je predvideno: - - odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 na štirih novih oziroma razširjenih odlagališčih (CERO Gorenjska, CERO Stara Gora, CERO Dolenjska, CERO Dobrova) in dveh obstoječih odlagališčih (CERO Celje in CERO Ljubljana), in intenzivno recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov. Glede na sprejemljivost vplivov na okolje scenariju z oznako EKON_INT sledi scenarij z oznako EKON_REF, katerega vplivi so zaradi onesnaţevanja tal, zraka in voda ter zaradi vplivov na podnebne dejavnike večji od vplivov prvo uvrščenega scenarija z oznako EKON_INT. Scenariju EKON_REF glede sprejemljivosti na okolje sledita scenarij z oznako DRUŢB_INT in DRUŢB_REF. Scenarija z oznako DRUŢB_INT in DRUŢB_REF sta manj sprejemljiva z vidika vplivov na okolje od scenarijev z oznako EKON_INT in EKON_REF, ker predvidevata odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 na sedmih namesto štirih novih oziroma razširjenih odlagališčih (CERO Gorenjska, CERO Stara Gora, CERO Dolenjska, CERO Dobrova, CERO KOCEROD, CERO Zasavje in CERO Puconci) in dveh obstoječih odlagališčih (CERO Celje in CERO Ljubljana). 175 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 13 Monitoring vplivov in priporočila za nadaljnje izvajanje ukrepov Monitoring vplivov na naravne vire Spremljanje doseganja okoljskih ciljev oziroma podciljev ukrepov OP RKO se zagotavlja s spremljanjem naslednjih kazalnikov trajnostne rabe naravnih virov: - letna količina nastajanja komunalnih odpadkov, letna količina recikliranja komunalnih odpadkov, letna količina odlaganja mešanih komunalnih odpadkov, površina močno obremenjenega okolja zaradi odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih komunalnih odpadkov. Stanje kazalnikov spremlja naročnik tako, da se preveri stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Monitoring vplivov na zrak Spremljanje doseganja okoljskih ciljev ukrepov OP RKO se zagotavlja s spremljanjem kazalnikov doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka (SO2, NOx, VOC, NH3 ter PM TSP, PM10 in PM2,5). Stanje kazalnikov spremlja naročnik tako, da se vsake štiri leta preveri stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Monitoring vplivov na vode Spremljanje doseganja okoljskih ciljev OP RKO se zagotavlja s spremljanjem kazalnikov stanja površinske vode (kemijske, ekološke ali količinske značilnosti) in s spremljanjem kazalnikov stanja podzemne vode na vplivnem območju odlagališč, namenjenih odlaganju obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. Stanje kazalnikov spremlja naročnik tako, da se vsake štiri leta preveri stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO in glede na rezultate obratovalnega monitoringa onesnaţevanja podzemne vode zaradi odlaganja komunalnih odpadkov. Monitoring vplivov na naravo Spremljanje stanja narave in biotske raznovrstnosti se izvaja po treh kazalnikih: - Sprememba stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz Poročila po 17. členu Direktive o habitatih (92/43/EGS). - Sprememba ohranitvenega stanja vrst v SPA območjih in na ozemlju celotne Slovenije iz Poročila po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic (79/409/EGS). - Obseg in značaj posegov v naravovarstveno pomembna območja: Natura 2000 območja (SCI, SPA in SPA dodatki), Ekološko pomembna območja, Zavarovana območja, Naravne vrednote, Ramsarska mokrišča, Biosferni rezervati, UNESCOVA naravna dediščina in IBA območja. 176 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Stanje kazalnikov spremlja naročnik in sicer je potrebno vsake štiri leta preveriti stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe NEP. Stanje vrst in habitatnih tipov se preveri na podlagi poročila po 17. členu Direktive o habitatih (92/43/EGS) in poročila 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic (79/409/EGS). Poročilo po 17. členu Direktive o habitatih izdelajo drţave članice vsakih šest let, poročilo po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic pa vsake tri leta. Glede na izvedene ukrepe OP RKO se določi kvalifikacijske in ključne vrste in habitatne tipe na katere izvedeni ukrepi bistveno vplivajo ter se glede na podatke iz poročil ugotovi ali je prišlo do sprememb ohranitvenega stanja. Površina naravovarstveno pomembnih območij se preverja glede na Poročilo o stanju okolja v Sloveniji, ki ga vsake štiri leta pripravi MOP. Glede na izvedene ukrepe OP RKO se opredeli naravovarstveno pomembna območja na katere izvedeni ukrepi bistveno vplivajo in se ugotovi ali se je obseg in značaj teh območij spremenil. Monitoring vplivov na kulturno dediščino Spremljanje stanja kulturne dediščine se izvaja upoštevajoč kazalnik: - ogroţenost kulturne dediščine po metodi "English heritage lestvice", ki temelji na oceni stanja in uporabe. Stanje kazalnikov spremlja naročnik v sodelovanju s pristojno sluţbo varstva kulturne dediščine, lahko v okviru siceršnjega spremljanja stanja kulturne dediščine na ravni drţave. Vsake štiri leta je treba preveriti stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Spremljanje stanja naj izvajajo usposobljeni strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine. Monitoring v povezavi z izvajanjem posameznih ukrepov iz OP RKO se določi v okviru postopka podrobnejšega umeščanja v prostor. Monitoring vplivov na podnebne dejavnike Spremljanje doseganja okoljskih ciljev oziroma podciljev ukrepov OP RKO se zagotavlja s spremljanjem naslednjega kazalnika: - pozitivni prispevek k zmanjšanju emisije TGP zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki. Stanje kazalnikov spremlja naročnik tako, da se vsake štiri leta preveri stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Monitoring vplivov na zdravje Spremljanje doseganja okoljskih ciljev oziroma podciljev ukrepov OP RKO se zagotavlja s spremljanjem naslednjega kazalnika: - število stavb z varovanimi prostori, ki so čezmerno izpostavljeni emisiji vonja iz obdelave biorazgradljivih sestavin komunalnih odpadkov. Stanje kazalnikov spremlja naročnik tako, da se vsake štiri leta preveri stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. 177 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Monitoring vplivov na krajino Spremljanje stanja krajine se izvaja upoštevajoč kazalnika: - ohranjenost krajinskih značilnosti, - ohranjenost in celovitost krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in izjemnih krajin. Stanje kazalnikov spremlja naročnik v sodelovanju s pristojno sluţbo varstva in razvoja krajine, lahko v okviru siceršnjega spremljanja stanja krajine na ravni drţave. Vsake štiri leta je treba preveriti stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Spremljanje stanja naj izvajajo usposobljeni strokovnjaki s področja varstva krajine. Monitoring v povezavi z izvajanjem posameznih ukrepov iz OP RKO se določi v okviru postopka podrobnejšega umeščanja v prostor. Monitoring vplivov na materialne dobrine Spremljanje doseganja okoljskih ciljev oziroma podciljev ukrepov OP RKO se zagotavlja s spremljanjem kazalnika o številu novih odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov in števila pripadajočih MBO naprav. Stanje kazalnikov spremlja naročnik tako, da se vsake štiri leta preveri stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Izvajanje monitoringa vplivov izvajanja ukrepov OP RKO Monitoring vplivov izvajanja ukrepov OP RKO se izvaja na način in v rokih, ki so določeni v predpisih, ki urejajo izvajanje monitoringa posameznega vpliva na prvine okolja. Sintezno poročilo rezultatov monitoringa vplivov izvajanja ukrepov OP RKO pripravi ministrstvo, pristojno za okolje, vsake štiri leta po sprejemu OP RKO. Z rezultati sinteznega poročila monitoringa vplivov izvajanja ukrepov OP RKO ministrstvo, pristojno za okolje, seznani Vlado RS in ga objavi na svojih spletnih straneh. 178 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 14 Viri Agencija Republike Slovenije za okolje, Atlas okolja, marec 2011. Internetna stran: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003: Poročilo o stanju okolja 2002. Agencija Republike Slovenije za okolje, februar 2008. Okolje na dlani: Slovenija. Appendices to Final Report: Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001. Beltram G., 2003. Mokrišča. Vodno bogastvo Slovenije, Agencija RS za okolje, J Uhan, M. Bat (Urednika). Boţič L., 2003. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2 – predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Ljubljana, DOPPS. Clean Air for Europe (CAFE) Programme: Damages per tonne emission of PM2.5, NH3, SO2, NOx and VOCs from each EU25 Member State (excluding Cyprus) and surrounding seas. Čušin B. (ur). 2004. Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Zaloţba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. Frank K. D. 2005. Effects of Artificial Night Lighting on Moths. V: Rich C. & Longcore T. (ur.), Ecological Consequences of Artificial Night Lighting. Island Press. Hlad B. in Skoberne P. 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. MOP, ARSO, Ljubljana. Hladnik J., november 2008. Evropska konvencija o krajini – izvajanje v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor. The Impacts and Costs of Climate Change; Final Report September 2005, AEA Technology Environment in Stockholm Environment Institute, Oxford; Commissioned by European Commission DG Environment Prepared as task 1 of the project „Modelling support for Future Actions – Benefits and Cost of Climate Change Policies and Measures‟. Internetna stran ARSO, http://gis.arso.gov.si/, citirano: januar 2011. Internetna stran ARSO, http://www.arso.gov.si, citirano: marec 2011. Internetna stran Ministrstva za kulturo: http://www.mk.gov.si/, citirano: april 2009. Internetna stran Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: http://www.zvkds.si/, citirano: april 2009. Jogan N., junij 2007. Poročilo o stanju ogroţenih rastlinskih vrst, stanju invazivnih vrst ter vrstnega bogastva s komentarji. ARSO, Ljubljana. Marušič in sod. 1995. Krajina, značilni krajinski vzorci Slovenije. MOP Marušič J. Ogrin D. in sod. 1998. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, MOP, Urad RS za prostorsko planiranje, BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana. Ministrstvo za kulturo, 2003. Smernice za načrtovanje za SPRS: Razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstvo kulturne dediščine. Mlakar A., Jankovič K. in Mlakar B. 2005. Vključevanje varstva kulturne dediščine v pripravo okoljskih poročil in celovite presoje vplivov na okolje (po ZVO-1), LUZ d.d., Ministrstvo za kulturo, Ljubljana. MOP, 2008. Evropska konvencija o krajini - izvajanje v Sloveniji. MOP, Acer Novo mesto d.o.o., 1996, dop. 1999. Izjemne krajine Slovenije. MOP, BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, 1998. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. MOP, marec 2009. Poročilo po 12. členu Direktive 79/409/EGS o ohranjanju prosto ţivečih ptic o izvajanju te direktive v obdobju 2005-2007. MOP: Poročilo o stanju okolja v Sloveniji 2009, gradivo za javno razpravo objavljeno na internetu, datum izdelave poročila 9. 7. 2010. 179 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Mršić, N., 1997. Biotska raznovrstnost v Sloveniji, Slovenija- »vroča točka Evrope«. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Nacionalni program za kulturo 2008-2011. 2007. Ministrstvo za kulturo, Ljubljana. Naravovarstveni atlas (NV Atlas): http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/, citirano: marec 2011. Okolje na dlani: Slovenija. 2008. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. Poročilo po 17. členu Direktive o habitatih v obdobju 2001 – 2006 (http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=65&id_informacija=579, citirano marec 2011). Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Inštitut za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani, 1997, Naročnik: MOP. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, MOP, 1998. Register naravnih vrednot, ARSO 2008, http://gis.arso.gov.si/. Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), Pravni reţimi varstva kulturne dediščine (eVrD), Ministrstvo za kulturo, stanje na dan 11. 3. 2011. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, 2002. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. 2004. MOP, Ljubljana. Strategija varstva krajine v Sloveniji, Dušan Ogrin, Biotehniška fakulteta, Inštitut za krajinsko arhitekturo, 1996, dop. 1999. Naročnik: MOP. Strokovne podlage za določitev območij Natura 2000 v Sloveniji: o Bertok, M., N. Budihna, M. Povţ & T. Seliškar, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omreţja Natura 2000, Ribe (Pisces), Piškurji (Petromyzontidae), Raki deseteronoţci (Decapoda). Zavod za ribištvo Slovenije (Končno poročilo). o Boţič, L. 2003. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana. o Čelik, T., R. Verovnik, S. Gomboc & M. Lasan, 2005. Natura 2000 v Sloveniji. Metulji. Zaloţba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. o Čušin, B. (ur). 2004. Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Zaloţba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. o DOPPS 2006: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000 predlogi posebnih varstvenih območij – del po direktivi 79/409/EEC – notranja conacija habitatov kvalifikacijskih vrst ptic. o DOPPS 2005: Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Končno poročilo. Ljubljana o DOPPS 2006: Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo. Ljubljana o Drovenik, B. & A. Pirnat, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000. Hrošči (Coleoptera). Biološki inštitut Jovana Hadţija ZRC SAZU. o Golob, A., 2004. Pregled habitatnih tipov gozdov v Sloveniji, ki v grobem ustrezajo merilom iz habitatnega priročinka EU in njihove značilnosti predlaganih območjih Natura 2000. MOPE-ARSO, Ljubljana. o Jeţ, M. 2005. Travniški metulji in Natura 2000 v Sloveniji. Mariborski Agronom, 10(3):34-36. o Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik, 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst. Končno poročilo. Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavţ na Dravskem polju. 961 str., digitalne Priloge. o Jonozovič, M. 2003a. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000. Rjavi medved (Urus arctos). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. o Jonozovič, M. 2003b. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000. Ris (Lynx lynx). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. o Kotarac, M., A. Šalamun & S Weldt, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000: Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavţ na Dravskem polju. 104 str., digitalne Priloge. o Kryštufek, B. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţij Natura 2000. Bober (Castor fiber). Končno poročilo. Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. 180 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki o Kryštufek, B., P. Presetnik & A. Šalamun, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omreţja Natura 2000:. Netopirji (Chiroptera) (Končno poročilo) Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. o Poboljšaj, K. & A. Lešnik, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000: Dvoţivke (Amphibia) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavţ na Dravskem polju. 144 str., digitalne Priloge. o Slapnik, R., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavitev omreţja Natura 2000. Mehkuţci (Mollusca), Biološki inštitut Jovana Hadţija ZRC SAZU. o Tome, S. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţij Natura 2000. Močvirska sklednica (Emys orbicularis). Končno poročilo. Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. A Study on the Economic Valuation of Environmental Externalities from Landfill Disposal and Incineration of Waste, COWI; october 2000. Usmeritve za urejanje izjemnih krajin v Sloveniji. 1998. ACER Novo mesto d.o.o., Novo mesto. Vključevanje varstva kulturne dediščine v pripravo okoljskih poročil in celovite presoje vplivov na okolje (po ZVO-1). LUZ d.d. November 2005. Vreš B., 2000. Floristične in taksonomske raziskave. V: 50 let Biološkega inštituta Jovana Hadţija, Ljubljana: ZRC SAZU, Zaloţba ZRC, str. 27-33. Waste Management Options and Climate Change, Final report to the European Commission, DG Environment, AEATechnology, Alison Smith in drugi, julij 2001. Zavod RS za varstvo narave, 2008. Varstvo narave, št. 21. 181 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Predhodne celovite presoje politik, načrtov in programov Materialne dobrine ne ne ne ne ne ne - ne da da ne ne ne ne da ne - Zdravje Podnebni dejavniki da Krajina Kulturna dediščina ne Narava ne Voda Ukrepi in skupine ukrepov OP RKO Zunanji zrak PRILOGA 1 Naravni viri 15 1. PODPROGRAM – ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV - prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz papirja, plastike, kovin in sestavljenih materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja »od vrat do vrat«, - predhodno skladiščenje in prevzemanje odpadnega papirja, stekla in embalaţe v zbiralnicah, - predhodno skladiščenje in prevzemanje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih. 2. PODPROGRAM – RECIKLIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV - kompostiranje in anaerobna obdelava ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov 3. PODPROGRAM – ENERGETSKA PREDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV Naprave za energetsko predelavo RDF: - predvidena energetska predelava v Ljubljani (30 - 40 MW vhodne toplotne ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe CPVO za OP ROPI moči) - obstoječa energetska predelava v Celju (20 MW vhodne toplotne moči) ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe - predvidena energetska predelava v Mariboru (30 - 40 MW vhodne toplotne ne da ne ne ne ne ne ne ne moči, v obstoječi industrijski coni ali na območju obstoječe proizvodnje toplote in električne energije) 4. PODPROGRAM – OBDELAVA IN ODLAGANJE OBDELANIH MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV 182 2. gradnja novih oziroma razširitev obstoječih odlagališč in gradnja pripadajoče tek tek tek tek tek tek MBO naprave CERO Gorenjska CERO Stara Gora CERO Dolenjska CERO Ljubljana CERO Celje CERO Zasavje CERO ZMES CERO Puconci 3. CPVO za OP ROPI da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe ţe da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da Da gradnja novega odlagališča CERO Dobrava 4. Predhodne celovite presoje politik, načrtov in programov Materialne dobrine tek Zdravje tek Krajina Narava Voda tek Podnebni dejavniki zapiranje obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov Kulturna dediščina 1. Zunanji zrak Ukrepi in skupine ukrepov OP RKO Naravni viri Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki gradnja novih MBO naprav CERO Pragersko CERO Maribor 183 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 16 PRILOGA 2 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, P.P. 653, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.: +386(0)1 478 74 00 faks.: +386(0)1 478 74 22 Številka: 35409-274/2007 Datum: 23.01.2008 Ministrstvo za okolje in prostor izdaja na podlagi 36. člena Zakona o drţavni upravi (Uradni list RS, št. 113/05-ZDU-1-UPB4), 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006-ZVO-1UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US in 33/07-ZPNačrt), prvega odstavka 101. a člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-ZON-UPB2,) in 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-ZUP-UPB2, 105/06-ZUS-1 in 126/07) v upravni zadevi določitve planov, za katere je treba izvesti postopek celovite presoje njihovih vplivov na okolje, za Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013, pripravljavcu plana Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za evropske zadeve in investicije, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, naslednjo ODLOČBO 1. V postopku priprave in sprejemanja Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 2013 je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sestavni del postopka je izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. 2. V tem postopku ni bilo stroškov. Obrazloţitev Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in investicije, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, je z vlogo dne 28.11.2007, podano po elektronski pošti in dopolnitvami po elektronski pošti z dne 09. in 11.01.2008, obvestil ministrstvo o nameri priprave Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013. Vlogi je bilo priloţeno naslednje gradivo: Osnutek Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 – 2013, novelacija z dne november 2007, Tabela s parcelnimi številkami lokacij regijskih odlagališč, e-pošta z dne 09.01.2008, Karta z lokacijami odlagališč odpadkov, vir: ARSO, e-pošta z dne 11.01.2008; Po 40. členu ZVO-1-UPB1 je treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovi in oceni vplive na okolje in vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, in pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. ZVO-1-UPB1 v drugem odstavku 40. člena določa, da se za plan izvede celovita presoja vplivov na okolje, če se s planom določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določbami 51. člena ZVO-1-UPB1, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave. 184 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Vplivi plana na okolje se ugotovijo in njihov vpliv na okolje presodi na podlagi okoljskega poročila, ki ga je dolţan zagotoviti pripravljavec plana, pri čemer je potrebno upoštevati določbe ZON-UPB2 in ZVO-1-UPB1. Po določilu drugega odstavka 51. člena ZVO-1-UPB1 Vlada RS predpiše vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, na podlagi njihovih značilnosti, lokacije in moţnih vplivov na okolje. Obveznost te presoje se ugotavlja po Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/2007; v nadaljevanju: uredba). V skladu z navodili Evropske komisije, operativni programi za programsko obdobje 2007-2013 niso več izjema po Direktivi 2001/42/EC za presojo vplivov planov in programov na okolje, in je za njih treba izvesti ex-ante evalvacijo. Ex - ante – evalvacija se v delu, ki se nanaša na vsebine okolja izvede kot celovita presoja vplivov na okolje. Iz Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013 je razvidno, da je predmetni program strateški dokument, katerega cilj je na podlagi prikaza obstoječega stanja v Republiki Sloveniji na področju odstranjevanja odpadkov in analiz stanja ter ob upoštevanosti ciljev evropske zakonodaje nakazati potrebne ukrepe za dosego nacionalnih ciljev na področju ravnanja z odpadki. Dokument predstavlja izhodišča za izgradnjo infrastrukturnih omreţij za učinkovito ravnanje z odpadki s postavitvijo prioritet in utemeljitvami ukrepov. Osnovni poudarek v predmetnem programu je na odstranjevanju odpadkov, čim večjem deleţu ponovne uporabe in predelave odpadkov ter ločenemu zbiranju na izvoru z učinkovito predelavo ločeno zbranih frakcij. Snovna izraba in predelava odpadkov sta obravnavani v najnujnejšem obsegu. Omenjeno je tudi ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami, odpadno embalaţo in gradbenimi odpadki ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 – 2013 vsebuje podatke o vrsti, obratovanju in upravljavcih komunalnih (60) in industrijskih odlagališčih (23) na območju Republike Slovenije. Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki je v Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013 med drugim tudi predviden regijski ali medobčinski koncept ravnanja z odpadki, ki narekuje aktivnosti na treh nivojih, in sicer na lokalnem (občinskem), regijskem (medobčinskem – centri 1. in izjemoma 2. reda) in nadregijskem (omreţje regijskih centrov) nivoju. Regijski koncept ravnanja z odpadki po 16.07.2009 na območju Republike Slovenije predvideva 15 odlagališč odpadkov na naslednjih lokacijah: odlagališče Barje (Ljubljana), odlagališče Bukovţlak (Celje), odlagališče Dobrava (Ormoţ), odlagališče Leskovec (Novo mesto), odlagališče Puconci (Murska Sobota), odlagališče Koper, odlagališče Stara Gora (Nova Gorica), odlagališče Mala Meţakla, odlagališče Kovor, odlagališče Globoko, odlagališče Gajke (Ptuj), odlagališče ZMES (Prevalje), odlagališče Unično (Hrastnik), odlagališče Špaja Dolina, odlagališče Pragersko; Zmogljivost naštetih odlagališč v tonah se giblje od 56.100 do 6.424.456 ton. Na navedenih odlagališčih se odvijajo naslednje aktivnosti: naknadno sortiranje, obdelava in predelava odpadkov (kompostarne, mehansko biološka obdelava,..), oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi, recikliranje in ponovna uporaba ločeno zbranih frakcij odpadkov, odlaganje preostankov odpadkov, priprava odpadkov za termično obdelavo, termična obdelava preostankov odpadkov s proizvodnjo energije na nivoju regije in odlaganje preostankov po termični obdelavi; Iz oznake b/ Odlagališče odpadkov in ravnanje z odpadki, ki nista poseg iz 9. ali 10. točke Priloge I uredbe, točke 11./ Drugi posegi, Priloge II/ Posegi v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če dosegajo ali presegajo predpisani prag uredbe izhaja, da je za odlagališče nenevarnih odpadkov s celotno zmogljivostjo 25.000 t ali več, za predelavo nenevarnih odpadkov po postopkih R2, R3, R4, R5, R6, R7, R8, R9 in/ali R11 iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, razen predelave gradbenih odpadkov z zmogljivostjo 100 t dnevno ali več s celotno zmogljivostjo 50.000 t letno ali več ter za odstranjevanje nenevarnih odpadkov po postopku D2, D3, D4, D5, D6, D7, D8, D12 185 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki in/ali D13 z zmogljivostjo 100 t dnevno ali več in s celotno zmogljivostjo odstranjevanja 50.000 t letno ali več obvezna presoja vplivov na okolje. Za predmetni program je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določbami drugega odstavka 51. člena ZVO-1-UPB1, ker se bodo z njim načrtovali posegi v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Na podlagi 101. člena ZON-UPB2 se celovita presoja vplivov na okolje izvede za plane, ki bi lahko pomembno vplivali na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sami po sebi ali v povezavi z drugimi plani. V postopku je bilo pridobljeno mnenje Zavoda RS za varstvo narave št. 8-III-780/2-O-07/TK z dne 16.01.2008, iz katerega izhajajo ugotovitve zavoda, da so umeščanje novih odlagališč v prostor, prilagoditve in obratovanje obstoječih odlagališč ter celo njihovo zaprtje dejavnosti, ki lahko pomembno vplivajo na varstvene cilje varovanih območij in jih je treba ustrezno presoditi v okviru presoje sprejemljivosti na varovana območja v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Zavod na podlagi prejetih podatkov in upoštevajoč načelo previdnosti meni, da je presojo sprejemljivosti na varovana območja potrebno izvesti za naslednja odlagališča: Komunalna odlagališča: 1. BARJE (IV, V POLJE) JP SNAGA D.O.O., LJUBLJANA (št. 1): odlagališče ima daljinski vpliv na pSCI in SPA Ljubljansko Barje. 2. CERO LESKOVEC CEROD D.O.O. (št.3): odlagališče ima potencialen vpliv na pSCi Ţerjavinski potok (SI3000272). Odlagališče je v povirju Ţerjavinskega potoka, ki je v spodnjem toku opredeljen kot območje Natura 2000 za močvirsko sklednico in velikega studenčarja. 3. GLOBOKO KOMUNALA TREBNJE D.O.O. (št.5): odlagališče ima potencialen vpliv na pSCI Vejar (SI300056). Potok Globoko, ki teče iz območja odlagališča, se po 1 km izliva v potok Vejar, ki je opredeljen za koščičnega škratca, poplavna ravnica pa za črtastega medvedka in ozkega vretenca 4. PUCONCI SAUBERMACHER&KOMUNALA D.O.O. (št.6): odlagališče ima vpliv na pSCI Goričko (SI3000221), SPA Goričko (SI5000009) in Krajinski park Goričko. 5. BUKOVŢLAK JAVNE NAPRAVE JP, D.O.O. (št.9): odlagališče se nahaja v neposredni bliţini območja Natura 2000 Volčeke (SI3000213). V kolikor se bodo izcedne vode z območja odlagališča speljale v območje Nature 2000 "Volčeke" ali v kolikor se bodo odvajale preko območja 2000 "Volčeke" je potrebno izvesti presojo. 6. DRAGONJA JP OKOLJE PIRAN, D.O.O. (št. 15): odlagališče ima vpliv na pSCI Slovenska Istra (SI3000212). Moţen je neposreden vpliv na vrste: jadranska smrdljiva kukavica, veliki pupek, progasti goţ, močvirska sklednica, kraški zmrzlikar, hromi volnoritec, barjanski okarček, travniški postavneţ in habitatne tipe: travniki s prevladujočo stoţko (Molinia ssp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno muljastih tleh (Molinion caeruleae), vzhodno submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae), Sestoji navadnega brina (Juniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih. 7. GORTINA- MUTA JKP RADLJE OB DRAVI D.O.O. (št.17) : odlagališče ima potencialen vpliv na pSCI Zgornja Drava s pritoki (SI3000217). 8. MALA MEŢAKLA JEKO-IN JKP, D.O.O. (št. 22): odlagališče ima potencialen vpliv na velike zveri območja pSCI Julijske Alpe (SI3000253) in zavarovano območje Triglavski narodni park. 9. MOZELJ JKP KOMUNALA KOČEVJE, D.O.O. (št. 24): odlagališče ima daljinski vpliv na pSCI Kočevsko (SI3000263), SPA Kočevsko Kolpa (SI5000013). 10. PRAGERSKO KOMUNALA SL. BISTRICA, D.O.O. (št. 26) Območje Natura 2000 in zavarovano območje. 11. RAKEK-PRETRŢJE JP KOMUNALA CERKNICA, D.O.O. (št. 27): odlagališče ima vpliv na Zavarovano območje Notranjski regijski park. 12. STARA VAS PUBLICUS, D.O.O. (št. 30): odlagališče z neposrednim vplivom posega na območji Nature 2000: Javorniki Sneţnik (SI 3000231) in Sneţnik Pivka (SI5000002) ). 186 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. Ocenjujemo, da bi odlagališče lahko ogrozilo varovane vrste in habitatne tipe npr. habitatnega tipa jame, ki niso odprte za javnost in človeško ribico (Proteus anguinus), podhujko (Caprimulgus europaeus). TENETIŠE KOMUNALA KRANJ JP, D.O.O. (št. 33): odlagališče ima potencialni vpliv na zavarovano območje Spominski park Udin Boršt (Odlok o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik, Ur. vestnik Gorenjske št. 20/1985). VOLČE KOMUNALA TOLMIN JP, D.D. (št. 36): velik del odlagališča se nahaja na območju zavarovanega območja reke Soče in na območju neposrednega vpliva na zavarovano območje (Uradno glasilo, št 5, 6.junij 1990). Odlagališče bi lahko ogrozilo zavarovane vrste, katerih habitate se varuje npr. globočka (Cottus gobio). ČRNEČE JKP DRAVOGRAD, D.O.O. (št. 41): odlagališče ima potencialen daljinski vpliv na pSCI Zgornja Drava s pritoki (SI3000217. DRAGA LOŠKA KOMUNALA, D.D. (št. 43): odlagališče ima vpliv na pSCI Sora Škofja Loka – jez Goričane (SI3000155). HRASTJE- MOTA LETNIK SAUBERMACHER D.O.O. (št. 46): odlagališče ima potencialni vpliv na SPA Mura (SI5000010) in pSCI Mura (SI3000215). LESKOVEC KOMUNALA NOVO MESTO (št. 48): odlagališče ima potencialen vpliv na pSCI Ţerjavinski potok (3000272). Gre za opuščeno odlagališče ob CEROD Leskovec (2) v povirju Ţerjavinskega potoka, ki je v spodnjem delu opredeljen kot območje Natura 2000 za močvirsko sklednico in velikega studenčarja. MALA GORA JKP KOMUNALA RIBNICA D.O.O. (št. 51): odlagališče ima daljinski vpliv na pSCI Kočevsko (SI3000263). PUCONCI SAUBERMACHER&KOMUNALA D.O.O. (št. 54): odlagališče ima potencialni daljinski vpliv na pSCI Goričko (SI3000221) in delno na SPA Goričko (SI5000009). TOJNICE KP VRHNIKA D.D. (št. 58): odlagališče ima daljinski vpliv na pSCI, SPA Ljubljansko Barje. Industrijska odlagališča: 1. BUKOVŢLAK- CINKARNA CINKARNA, D.D. (št. 2): odlagališče se nahaja v neposredni bliţini območja Natura 2000 Volčeke (SI3000213). V kolikor se bodo izcedne vode z območja odlagališča speljale v območje Nature 2000 "Volčeke" ali v kolikor se bodo odvajale preko območja 2000 "Volčeke" je potrebno narediti CPVO. 2. TDR TDR-METALURGIJA D.D. (št. 9): odlagališče ima potencialen daljinski vpliv na območje SPA Drava (SI5000011). 3. LISIČJA VODENCE KOMUNALA TOLMIN (št. 11): odlagališče leţi v potencialnem posebnem ohranitvenem območju Julijske Alpe (SI3000253) neposredno ob reki Soči. Odlagališče ima lahko vpliv na varovane habitatne tipe npr. alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolţ njihovih bregov, alpske reke in lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix eleagnos) vzdolţ njihovih bregov. Na podlagi Habitatne direktive še vedno potekajo usklajevanja med drţavo in Evropsko komisijo. Za nekatere vrste je potrebno določiti nova potencialna posebna ohranitvena območja. Predeli neposrednega vpliva spodaj naštetih odlagališč ustrezajo vsem strokovnim merilom za določitev oz. varovanje habitatnih tipov in posameznih vrst, katerih ohranjanje je v interesu EU in za katere je Republika Slovenija območja določila v skladu z zaključki celinskega biogeografskega seminarja (Continental Biogeographical Seminar: Darova (CZ) 26 – 28 April 2006. Conclusions. ETC – BD, Paris, 1 June 2006). Velika verjetnost je, da bodo razširitve, ki jih prinašajo strokovni predlogi Natura območij v prihodnje potrjeni in sprejeti in bo na njih treba izvajati presojo sprejemljivosti na varovana območja. Na teh območjih se nahajajo naslednja odlagališča: 187 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 1. Komunalno odlagališče št. 13 DOLGA POLJANA KS DRUŢBA AJDOVŠČINA D.O.O.: odlagališče ima vpliv na habitat laške ţabe. 2. Komunalno odlagališče št. 29 STARA GORA KOMUNALA NOVA GORICA, D.D.: odlagališče ima vpliv na habitat laške ţabe 3. Komunalno odlagališče št. 42 DOBOVA KSP BREŢICE D.D.: odlagališče ima vpliv na Sotlo. 4. Industrijsko odlagališče št. 22 TOVARNIŠKI KANAL PALOMA, D.D.: odlagališče ima vpliv na Muro. Strokovni predlogi za določitev posebnih varstvenih območij niso bili zadostno upoštevani, zato je Evropska komisija Republiki Sloveniji posredovala uradni opomin o izpolnjevanju obveznosti iz Direktive o pticah (Uradni opomin Evropske komisije z dne 27.6.2007 (zadeva št. 2007/2190) – opozorilo o izpolnjevanju obveznosti iz člena 4(1) in (2) Direktive o pticah glede opredelitve posebnih varstvenih območij v Sloveniji). Predel s Seţanskim odlagališčem ustreza strokovnim merilom za določitev ptičjih vrst, katerih ohranjanje je v interesu EU in jih bo verjetno potrebno vključiti v obstoječe Natura območje Kras ter primerno presojati: 1. Komunalno odlagališče št. 28 SEŢANA KSP D.D. SEŢANA: odlagališče ima vpliv na območje pomembno za ptice, npr. hribski škrjanec (Lullula arborea), sršenar (Pernis apivorus). Industrijsko odlagališče št. 22: TOVARNIŠKI KANAL, PALOMA, D.D. je od avstrijskega območja Natura 2000 oddaljeno 100 m, zato zavod opozarja na moţnost čezmejnega vpliva. Ocenjuje se, da bodo lahko glede na vrsto posegov v naravo, ki so načrtovani s predmetnim programom znotraj zgoraj navedenih varovanih območij in upoštevajoč kvalifikacijske vrste zaradi katerih so bila ta območja opredeljena, pričakovani vplivi zgoraj navedenih posegov v naravo pomembno vplivali na navedena varovana območja. Zato je za Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013 potrebno v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje izvesti postopek presoje sprejemljivosti predmetnega plana na varovana območja. Po pregledu vloge je pristojni organ ugotovil, da je v postopku sprejemanja Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013 treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Za njeno izvedbo mora pripravljavec predmetnega programa zagotoviti izdelavo okoljskega poročila, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in moţne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša, in sicer skladno z določili Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur.l. RS, št. 73/05). Ločen del okoljskega poročila je okoljsko poročilo o vplivih na varovana območja. Pripravljavec programa pošlje program, okoljsko poročilo in njegovo revizijo ministrstvu, ki ugotovi ustreznost okoljskega poročila, skladno z določbami 42. člena ZVO-1-UPB1. Upravni organ je glede na navedeno odločil kakor izhaja iz izreka, in sicer v skrajšanem postopku, skladno z določbami 144. člena ZUP-UPB2. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni pritoţbe, pač pa se lahko sproţi upravni spor in sicer z vloţitvijo toţbe, ki se vloţi v roku 30 dni po vročitvi te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Toţba se lahko vloţi pisno ali ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. 188 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Postopek vodila: Mateja Klinar Višja svetovalka II Janez PODOBNIK MINISTER Vročiti: - Pripravljavcu plana: Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in investicije, Dunajska 48, 1000 Ljubljana Poslati: - Zavodu RS za varstvo narav - Osrednja enota, Dunajska 22, 1000 Ljubljana 189 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki 17 PRILOGA 3 Orto-foto posnetki obstoječih odlagališč odpadkov in predvidenih odlagališč komunalnih odpadkov Slika 33: (1) CERO Ljubljana X=940 m, Y=1050 m Slika 34: (2) CERO Celje, X=940 m, Y=670 m 190 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 35: (3) CERO Dobrava, X=940 m, Y=670 m Slika 36: (4) CERO Dolenjska, X=940 m, Y=670 m 191 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 37: (5) CERO PUCONCI, X=940 m, Y=670 m Slika 38: (7) CERO STARA GORA, X=940 m, Y=670 m 192 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 39: (8) CERO GORENJSKA, X=940 m, Y=670 m Slika 40: (9) CEGO GORENJSKA – rezervno odlagališče, X=940 m, Y=670 m 193 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 41: (10) CERO GLOBOKO, X=940 m, Y=670 m Slika 42: (11) CERO Gajke – rezervno odlagališče, X=940 m, Y=670 m 194 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 43: (12) KOCEROD, X=940 m, Y=670 m Preimenuj »CERO ZMES« Slika 44: (13) CERO Zasavje, X=940 m, Y=670 m 195 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 45: (14) CERO Špaja dolina – rezervna lokacija, X=940 m, Y=620 m Slika 46: (15) CERO Pragersko, X=940 m, Y=670 m 196 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki Slika 47: CERO Logatec – rezervna lokacija za MBO 197
© Copyright 2024