1. No category

RC PREKO
Razvojni center za pridobivanje
energentov iz odpadkov
Radenci
Dr.Uroš Eberl, univ.dipl.inž.rud.
PRIDOBIVANJE GORIVA IZ KOMUNALNIH
ODPADKOV
Alternativni viri energije
Zelene tehnologije
2. marec 2011
Moravske Toplice
PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA CENTRA
Konzorcij osmih partnerjev;
•Intrec SRO d.o.o., Gornja Radgona,
•IRGO consulting d.o.o., Ljubljana,
•ECOlogic d.o.o., Ljubljana,
•Premisa d.o.o.,Škofja Loka,
•Tobo Trans d.o.o., Škofljica,
•Pavčnik d.o.o., Dol pri Hrastniku,
•Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, Ljubljana,
•Okoljsko raziskovalni zavod, Slovenske Konjice,
je uspel s prijavo na razpis Ministrstva za gospodarstvo »Razvojni centri«, Ur.
list RS, št. 62/2010 in ustanovil skupno podjetje RC PREKO d.o.o. s sedežem
v Radencih.
1
PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA CENTRA
Razvojna sredstva bodo namenjena razvoju ustreznih
tehnoloških, organizacijskih in prostorskih rešitev za postavitev
objektov in naprav za proizvodnjo goriva iz odpadkov, ki se v
Sloveniji večinoma še vedno odstranjujejo na način odlaganja.
Pridobljeno gorivo iz odpadkov se bo lahko neposredno
energetsko izrabljalo v industrijskih pečeh doma ali na skupnem
evropskem trgu. Raziskane bodo tudi možnosti pridobivanja
tako imenovanega sintetičnega diesla in odpadkov.
2
IZHODIŠČA
• hitro razvijajoči se trgi Kitajske, Indije, Rusije in Brazilije vplivajo
na spremembe svetovnih ekonomskih razmer. Energenti
postajajo vse dragocenejši, saj se zaloge fosilnih goriv
zmanjšujejo, posledično s tem pa raste povpraševanje po njih
in hkrati tudi njihove cene
• v večini evropskih državah obdelane odpadke že vrsto let
izrabljajo kot pomemben vir energije (cementarne, toplarne,
druge industrijske peči…)
• v Sloveniji so načrtovani trije objekti za proizvodnjo energije iz
odpadkov, ki bodo potrebovali stalen, reden in nemoten vir
energenta oziroma goriva pridobljenega iz odpadkov
3
STORITVE IN PROIZVODI
Razvojni center se bo ukvarjal z izvajanjem storitev:
• sanacije obstoječih že zaprtih odlagališč komunalnih odpadkov
(popolna z odstranitvijo odpadkov, delno sanacijo, ki omogoča
izvedbo potrebnih tehničnih ukrepov s ciljem preprečevanja
škodljivih vplivov na okolje),
• pridobivanjem novega odlagalnega prostora na regijskih
odlagališčih, ki nimajo možnosti širitve in
• izdelavo potrebne dokumentacije za izvedbo projektov sanacije
in izvajanje predpisanega
4
STORITVE IN PROIZVODI
• proizvodnja oziroma pridobivanje energentov iz mešanih
komunalnih in njim podobnih odpadkov iz proizvodne in
storitvene dejavnosti, ki se izrabljajo v industrijskih pečeh
(npr. toplarne, cementarne itd.) ali pa so primerni za
pridobivanje sintetičnega diesla v objektih in napravah
depolimerizacije ogljiko-vodikov
• proizvodnja oziroma pridobivanje energentov iz izkopanih
komunalnih odpadkov v okviru tako imenovanih popolnih
sanacij obstoječih odlagališč nenevarnih odpadkov
5
OBJEKTI IN NAPRAVE ZA PRIDOBIVANJE GORIVA IZ
ODPADKOV
Načrtovana tehnološka rešitev za proizvodnjo goriva iz odpadkov
vključuje postopke:
•primarno drobljenje
•balistično separiranje
•izločevanje odpadkov sposobnih ponovne snovne ali
energetske izrabe z induktivnimi in optičnimi sistemi razvrščanja
•sekundarno drobljenje
6
OBJEKTI IN NAPRAVE ZA PRIDOBIVANJE GORIVA IZ
ODPADKOV
Vir: Komptech GmbH, Avstrija( Erzatzbrennstoffe)
7
OBJEKTI IN NAPRAVE ZA PRIDOBIVANJE GORIVA IZ
ODPADKOV
Vir: Komptech GmbH, Avstrija( Erzatzbrennstoffe)
8
ZAGOTAVLJANJE KOLIČIN ODPADKOV
• V raziskavi, ki jo je za potrebe Ministrstva za okolje in prostor
RS izvedel Okoljski raziskovalni zavod, Slovenske Konjice, so
ugotovili, da so povsod predvideli preveliko zmogljivost
centrov za ravnanje z odpadki. Računali so, da bodo na
prebivalca dobili 430 do 450 kilogramov odpadkov letno,
izkazalo pa se je, da je dejansko količina za tretjino manjša. V
raziskavi tudi ugotavljajo, da so objekti in naprave
predimenzionirane.
• Da bo dolgoročno zagotovljen stalen, nemoten in reden vir
»vstopnih surovin« (odpadkov) za proizvodni proces
pridobivanja goriva, bodo pomemben delež predstavljali tudi
odpadki pridobljeni s sanacijo obstoječih odlagališč
nenevarnih odpadkov.
9
PROBLEMATIKA ODLAGALIŠČ ODPADKOV
• do konca leta 2008 so morala prenehati z odlaganjem
odpadkov vsa obstoječa odlagališča, ki so bila v fazi zapiranja
(38, od tega 24 komunalnih odlagališč),
• do 15.07.2009 se je zaprlo še dodatno 23 komunalnih
odlagališč, ki jim je poteklo okoljevarstveno dovoljenje,
• po 16.07.2009 prepovedano obratovanje vseh obstoječih
odlagališč na kraškem terenu, umestitev novih odlagališč v
prostor pa je prepovedana že od uveljavitve Pravilnika o
odlaganju odpadkov v letu 2000
• bo v naslednjem obdobju obratovalo predvidoma le 9
regijskih centrov
10
PROBLEMATIKA ODLAGALIŠČ ODPADKOV
• Na deponijah odloženi komunalni odpadki so lahko desetletja
povzročitelji:
– smradu in emisije toksičnih plinov,
– negativnih vplivov na klimatske razmere, kot tudi izvor nastajanja
eksplozivnega metana
• Na deponijah odloženi komunalni odpadki so lahko stoletja izvor:
– izlužnin, ki so močno obremenjene z organskimi kontaminenti ter ioni
soli in težkih kovin
– onesnaževanja podzemnih vod
• Vzrok navedenih problemov je počasna in nenadzorovana anaerobna
biološka razgradnja organskih sestavin v odpadkih.
11
UKREPI PO ZAPRTJU ODLAGALIŠČA
Stabilizacija odlagališča s ciljem pospešene in dokončne biološke
razgradnje organskih sestavin v odloženih odpadkih:
– nadzorovan vnos vode/izlužnin s ciljem preprečitve
prekinitve procesa biološke razgradnje organskih odpadkov
zaradi izsušitve odpadkov(1),(2)
– zagotavljanje prezračevanja za aerobno in-situ stabilizacijo
odpadkov(1),(2)
(1)
(2)
DepoV (2009): part 6, 25, nr. 4 (Nemčija)
DepoV (2008): app. 3, nr. 6.1 (Avstrija)
12
BIOPUSTER®
• Biopuster®-postopek omogoča vnos zraka oziroma kisika v deponijo na
način tako, da je po celotni prostornini zagotovljena ustrezna vsebnost
kisika ter s tem pretvorba anaerobnega stanja v aerobno stanje
• Edinstvena tehnologija, ki omogoča tako imenovan eksplozijski način vnos
zraka v deponijo pri tlaku 3 do 6 barov
• Eksplozijski način vnosa zraka v deponijo zagotavlja, da so z
zrakom/kisikom prezračena tudi najbolj kompaktirano območja deponije
• Za pospešitev biološke razgradnje odpadkov je možno komprimiranemu
zraku dodajati tudi čisti kisik do 35%.
• Hkrati se z vnosom zraka s sistemom sesalnih sod izvaja izsesavanje plinov.
Zmogljivost sesanja je okvirno 30% večja od zmogljivost vnosa zraka tako,
da je preprečeno nenadzorovano izhajanje plinov na površini odlagališča.
• Izsesani zrak se filtrira v biofiltrih in/ali v filtrih z aktivnim ogljem.
• Tehnologija omogoča, da se zraku (poleg kisika) po potrebi dodaja tudi
vodo ali hranila.
13
BIOPUSTER®
Vir: Biopuster, avstrija
14
BIOPUSTER®-eksplozijska varnost
Vir: Biopuster,Avstrija
15
BIOPUSTER®-redukcija emisije smradu
GE/m³
Aerated Landfill Area
Non Aerated Landfill Areas
100.000
10.000
1.000
during Aeration
100
after Aeration
10
Vir: Biopuster,Avstrija
U9
U8
U7
U6
U5
U4
U3
U2
U1
2*
B1
1*
B1
0*
B1
B6
B5
B4
B3
B2
B1
1
16
BIOPUSTER®
Aerobno stanje
odpadkov
Vir: Biopuster,Avstrija
Anaerobno
stanje
odpadkov
17
BIOPUSTER®-izbrani referenčni projekti
•
•
•
•
•
•
Popolna odstranitev odlagališča Expo-park, A
Prelaganje odlagališč Horn in Gmünd, A
Popolna odstranitev odlagališča Berger, A
Popolna odstranitev odlagališča Fischer, A
Popolna odstranitev začasnega skladiščenja Schöneiche, D
Popolna odstranitev odlagališča Rechte Kremszeile, A
• In-situ stabilizacija odlagališča Feldbach, A
• In-situ stabilizacija odlagališča Fiorenzuola, I
18
BIOPUSTER®-izbrani referenčni projekti
Vir: Biopuster,Avstrija
PRELAGANJE ODLAGALIŠČ HORN IN GMÜND, A
19
BIOPUSTER®-izbrani referenčni projekti
Vir: Biopuster,Avstrija
POPOLNA ODSTRANITEV ZAČASNEGA ODLAGALIŠČA SCHÖNEICHE, D
20
ZAKLJUČEK
Predstavljeni pristopi sanacije odlagališč prispevajo k
bistvenemu zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje in hkrati
omogočajo pridobivanje novih odlagalnih prostornin na mestu
že obstoječih odlagališč. Hkrati, obdelani izkopani odpadki
predstavljajo vir energije, kar pomeni, da bodo obstoječa
odlagališča v prihodnosti postala »rudniki« energentov.
21