Poraba energije v Sloveniji
Institut "Joţef Stefan", Ljubljana, Slovenija Center za energetsko učinkovitost (CEU) Indeks energetske učinkovitost ODEX [2000 = 100%] Trendi porabe energije in energetske učinkovitosti v Sloveniji v obdobju 1997-2007 115 110 105 100 95 90 85 80 ODEX-industrija ODEX-transport 75 ODEX-gospodinjstva Skupni ODEX 70 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Oktober 2009 2004 2005 2006 2007 Brošura je bila izdelana v okviru projekta »Spremljanje trendov porabe energije in energetske učinkovitosti v Sloveniji«, po pogodbi št. 2511-08-730063 z Ministrstvom za okolje in prostor. 2 Trendi porabe energije in energetske učinkovitosti v Sloveniji Kazalo 1 Uvod ................................................................................................................................. 5 2 Ekonomski razvoj Slovenije ............................................................................................ 5 3 Poraba in trendi porabe končne energije .......................................................................... 6 4 3.1 Trendi porabe in učinkovitosti porabe končne energije ................................................. 8 3.2 Trendi porabe energije in energetske učinkovitosti v predelovalni dejavnosti ............ 10 3.3 Trendi porabe energije v gospodinjstvih ...................................................................... 13 3.4 Trendi porabe energije v storitvenem sektorju ............................................................ 16 3.5 Trendi porabe energije za promet ................................................................................ 18 Trend emisij CO2 ........................................................................................................... 22 3 4 1 Uvod Trajnosti razvoj Slovenije zahteva izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ob povečanju ekonomskega razvoja. Trendi rabe energije in indikatorji energetske učinkovitosti so pokazatelji razvoja države in pravilnosti energetske politike. Analiza trendov energetske učinkovitosti, podana v tej brošuri, je prevzeta iz IEE projekta »Spremljanje energetske učinkovitosti v EU 27, Norveški in Hrvaški1« (projekt Odyssee MURE EU 27), ki je bil sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor. Osnovni viri podatkov so bili statistični podatki, ki jih pripravlja in objavlja Statistični urad RS (SURS), Evropski statistični urad (Eurostat), podatki, pridobljeni iz drugih virov (ARSO...), in modelski podatki Centra za energetsko učinkovitost z Instituta Jožef Stefan. Za oceno trenda energetske učinkovitosti je bil uporabljen indeks energetske učinkovitosti ODEX2, ki je bil razvit v okviru projekta Odyssee MURE kakor tudi drugi sektorski indikatorji. Točnosti merjenja trendov je odvisna od razpoložljivosti in kvalitete podatkov. 2 Ekonomski razvoj Slovenije Povprečna rast družbenega proizvoda v obdobju 1997-2007 je bila 4,4%/leto. V istem obdobju je znašala povprečna rast dodane vrednosti v industriji 5,1%/leto, rast izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo pa 3,5%/leto, kar je prikazano v tabeli 1. Največja povprečna letna rast bruto družbenega proizvoda (5,7%/leto), dodane vrednosti industrije (6,9%/leto) in izdatkov gospodinjstev (4,9%/leto) je bila v obdobju 2004-2007. Tabela 1: Povprečna letna rast bruto družbenega proizvoda, dodane vrednosti industrije in izdatkov gospodinjstev in v Sloveniji Bruto družbeni proizvod (BDP) Dodana vrednost (DV) industrije Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo 1997-2007 1997-2000 2001-2003 2004-2007 4,4%/leto 4,4%/leto 3,4%/leto 5,7%/leto 5,1%/leto 4,4%/leto 4,9%/leto 6,9%/leto 3,5%/leto 3,2%/leto 2,6%/leto 4,9%/leto Bruto družbeni proizvod Slovenije je v letu 2007 dosegel 29,226 mio €2000, kar predstavlja 154% BDP (19,010 mio €2000) iz leta 1997. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se povečali v istem obdobju za 41% oziroma z 10784 mio €2000 na 15241 mio €2000. Dodana vrednost industrije se je v letu 2007 (9,731mio €2000) v primerjavi z letom 1997 (5,924 mio €2000) povečala za 64%. Trendi makro-ekonomskega razvoja Slovenije so prikazani na sliki 1. 1 IEE projekt: Monitoring of Energy Efficiency in EU 27, Norway and Croatia (ODYSSEE-MURE EU 27) Indeks energetske učinkovitosti ODEX je indeks, ki prikazuje izboljšanje energetske učinkovitosti glede na izbrano izhodiščno leto, na ravni ekonomskega področja ali na ravni celotne ekonomije oziroma države, s sumiranjem trendov (indeksov) izboljšave na nižjih nivojih, upoštevajoč njihove deleže (uteži) v celotni porabi. 2 5 180% 170% 160% 150% 140% 130% 120% Index [%] 110% 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 1997 1998 1999 BDP 2000 2001 2002 DV Industrije 2003 2004 2005 2006 2007 Izdatki gospodjnstev Slika 1: Indeks makro-ekonomskega razvoja Slovenije Poraba in trendi porabe končne energije 3 10 30 9 27 8 24 7 21 6 18 5 15 4 12 3 9 2 6 1 3 0 Bruto druţbeni proizvod [mlr. €00] Poraba energije [Mtoe] V obdobju 1998-2007 se je poraba primarne energije povečala hitreje kot poraba končne energije v sektorjih dejavnosti (industrija, promet, gospodinjstva in ostala poraba), kar je prikazano na sliki 2. V tem obdobju se je poraba primarne energije povečala v povprečju za 2,2%/leto, poraba končne energije za 0,9%/leto in BDP za 4,4%/leto. 0 1998 1999 BDP 2000 2001 2002 2003 2004 Primarna energija 2005 2006 2007 Končna energija Slika 2: Poraba energije in bruto družbeni proizvod v Sloveniji 6 Skupna poraba končne energije v industriji, prometu, gospodinjstvih in storitvenem sektorju v Slovenji3 je v letu 2007 znašala 4,857 Mtoe. Struktura porabe končne energije v Sloveniji v letu 1997 in 2007 je po vrstah energije prikazana na sliki 3. 1997 Biomasa Toplota 5,8% 4,3% 2007 Zemeljski plin 13,5% Premog 2,0% Zemeljski Biomasa Toplota Premog plin 1,2% 3,5% 8,9% 14,8% Električna energija 18,9% Naftni proizvodi 55,4% Električna energija 23,3% Naftni proizvodi 48,3% Slika 3: Struktura porabe končne energije po vrstah energije Rast celotne porabe končne energije v letu 2007 je glede na leto 1997 znašala 8,8%. V tem obdobju je bila povprečna rast porabe končne energije 0,84%/leto, pri čemer je bila največja rast (1.95%/leto) v obdobju 1998-2004. Najbolj je narasla poraba lesa (5,2%/leto), sledi poraba električne energije (3,0%/leto) in zemeljskega plina (1,7%/leto). Poraba končne energije se je v obdobju 1997-2007 povečala za 28,9%, (2,6%/leto) v industriji in za 17,3% (1,6%/leto) v transportu, medtem ko se je v preostalih sektorjih (gospodinjstva, storitveni sektor) zmanjšala za 14,1% (1,5%/leto).Največja rast porabe končne energije je bila v obdobju 2000-2007 v transportu (slika 4). To povečanje je bilo posledica povečanja porabe zaradi tujega tranzita skozi Slovenijo in obmejne prodaje porabnikom iz sosednjih držav zaradi nižje cene goriva v Slovenji v tem obdobju. Sprememba porabe energije [%/leto] 6% 4,92% 5% 4% 3% 2,57% 2% 1,61% 0,84% 0,91% 1% 1997-2007 2000-2007 0,14% 0% -1% -1,45% -2% -2,15% -3% Industrija Slika 4: Transport Drugi porabniki Skupna poraba končne energije Sprememba porabe končne energije po sektorjih 3 Podatki ne vključujejo porabe končne energije v energetskem sektorju - v panogi CA (pridobivanje energetskih surov) in panogi DF (proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva) ter neenergetske porabe. 7 Struktura porabe končne energije po sektorjih končne rabe za obdobje 1997-2007 je prikazana na sliki 5. 5 Poraba končne energije [Mtoe] 4,5 4 Drugi porabniki 3,5 3 Transport 2,5 2 1,5 Industrija 1 0,5 0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 5: Struktura porabe končne energije po sektorjih 3.1 Trendi porabe in učinkovitosti porabe končne energije Energetska intenzivnosti primarne in končne energije se je v obdobju od 2000 do 2007 zmanjšala v povprečju za 2,2%/leto oziroma 3,4%/leto (slika 6). Primarna energetska intenzivnost Slovenije je bila v letu 2007 (0,25 koe4/EUR2000) za 50% večja od povprečja primarne energetske intenzivnost v EU 27 (0,17 koe/EUR2000). 0,40 180% 175% Primarna energija 170% 165% 0,30 Končna energija 160% 155% 0,25 150% 145% 0,20 140% 135% 0,15 130% Razmerje [%] Energetska intenzivnost [koe/€00] 0,35 Primarna energija EU 27 Razmerje EI PE/KE 125% 0,10 120% 115% 0,05 110% 105% 0,00 100% 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 6: Energetska intenzivnost primarne in končne energije ter njuno razmerje 4 koe: kilogram of oil equivalent 8 Analiza vpliva strukturnih sprememb5 na energetsko intenzivnost porabe končne energije je pokazala, da se je povečal delež energetsko intenzivnih porabnikov. Zaradi tega se je ob upoštevanju klimatskih pogojev6 in paritete kupne moči v referenčnem letu 2005 (ppp2005) energetska intenzivnost zmanjšala za 3,6% namesto za 4,1% (slika 7). Slika 7: Sprememba energetske intenzivnosti v obdobju 2000-2007 Splošni indeks energetske učinkovitosti, ki je bil razvit v okviru projekta “Odyssee Mure EU 27” pod imenom ODEX7, prikazuje trende energetske učinkovitosti za opazovano obdobje glede na izhodiščno leto, v tem primeru glede leto 2000, kar je prikazano na sliki 8. Iz slike je razvidno stalno zniževanje indeksa ODEX tako v Sloveniji kot v EU 27, kar pomeni, da se je energetska učinkovitosti v opazovanem obdobju povečevala. 5 To je razlika med spremembo energetske intenzivnosti pri aktualni strukturi (npr. 2007) in intenzivnosti pri enaki strukturi kot v izhodiščnem letom (npr. 2000). 6 Klimatski pogoji se upoštevajo na osnovi podatkov o letnem in dolgoročnem povprečju temperaturnega primanjkljaja 7 ODEX dobimo s sumiranjem uteženih (glede na deleže v celotni porabi končne energije) indeksov energetske učinkovitosti posameznih sektorjev glede na referenčno leto (npr. 2000). 9 Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) [2000= 100%] 110 105 100 95 90 85 Slovenija EU-27 80 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 8: Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) za vse sektorje (2000= 100%) 3.2 Trendi porabe energije in energetske učinkovitosti v predelovalni dejavnosti Poraba končne energije v predelovalni dejavnosti brez podpodročja DF (proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva) se je povečala z 1217 ktoe v 1997 na 1535 ktoe v 2007 oziroma za 26,2%. Povprečna rast porabe energije je v obdobju 1997-2007 znašala 2,4%/leto (slika 9). Poraba energije v predelovalni dejavnosti se je povečala od leta 1998 do leta 2000, potem se je nižala do leta 2002 ter ponovno stalno povečala do konca opazovalnega obdobja. Industrija Poraba končne energije [Mtoe] 1,6 1,4 Električna energija 1,2 Biomasa 1,0 Toplota 0,8 Zemeljski plin 0,6 Naftni derivati 0,4 Premog 0,2 0,0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 9: Poraba končne energije v predelovalni dejavnosti 10 Povečanje porabe energije je bilo v industrijskih panogah za predelavo papirja, lesa, gume in plastike, neželeznih kovin ter kemikalij. Znižanje porabe energije je bilo pri proizvodnji tekstila in tekstilnih izdelkov. Trendi porabe končne energije v industrijskih panogah predelovalne dejavnosti za obdobje 2000-2007 so prikazani na sliki 10. 200% Pr. hrane, pijač, tobačnih izdelkov 180% Pr. Tekstilij Indeks porabe energije [2000=100%] 160% Pr. Lesa 140% Pr. Papirja 120% Pr. Kemikalij 100% Pr. Kovin 80% Pro.ţeleza, jekla, ferozlitin 60% Pro. neţeleznih kovin 40% Pr. strojev in kov. Izdelki 20% Pr. gume in plast. mase 0% 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 10: Indeks porabe energije v industrijskih panogah Specifična poraba energije za proizvodnjo jekla in papirja se je po letu 2003 zniževala (slika 11). Podatki o porabi energije za proizvodnjo jekla in papirja so bili prevzeti iz podatkov EUROSTAT/SURS o porabi energije za proizvodnjo železa in jekla (Nace 27.1 + 27.2 + 27.3 + 27.51 + 27.52) in za proizvodnjo celuloze in papirja (Nace 21). Izboljšanje specifične porabe energije za proizvodnjo papirja je rezultat različnih ukrepov učinkovite rabe energije in ukinitve proizvodnje celuloze. Zmanjšanje specifične porabe energije za proizvodnjo železa in jekla je rezultat implementacije ukrepov učinkovite rabe energije in povečanja izkoriščenosti proizvodnih kapacitet (električne peči) oziroma povečanja proizvodnje jekla pri istih proizvodnih kapacitetah. 11 0,45 Specifična poraba energije [toe/t] 0,40 0,35 0,30 0,25 0,20 0,15 0,10 0,05 Jeklo Papir 0,00 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 11: Specifična poraba energije za proizvodnjo jekla in papirja Sprememba energetske intenzivnosti [%/leto] Vplivi strukturnih sprememb v predelovalnih dejavnostih na energetsko intenzivnost v obdobjih 1997-2007 in 2000-2007 so prikazani na sliki 12. 2% 0,96% 1% 0,65% 0% -1% -2% -3% 1997-2007 2000-2007 -2,77% -4% -3,73% -5% -6% -5,34% -5,99% -7% Sprememba intenzivnost končne energije Sprememba intenzivnost končne energije pri konstantni strukturi Vpliv strukturnih sprememb Slika 12: Vpliv strukturnih sprememb na energetsko intenzivnosti industrije Indeks energetske učinkovitosti ODEX (slika 13) prikazuje izboljšanje energetske učinkovitosti v predelovalni dejavnosti za 7% v letu 2007 v primerjavi z letom 2006. Indeks ODEX prikazuje izboljšanje energetske učinkovitosti pri proizvodnji papirja in kemikalij od leta 2004 dalje. 12 Opozoriti je treba, da na te rezultate (od leta 2004) vpliva sprememba metode za izračun indeksa industrijske proizvodnje8. Indeks energeske učinkovitost-ODEX [2000=100%] 120 110 100 90 80 70 kemična industrija papirna industrija industrija skupaj 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 60 Slika 13: Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) industrije 3.3 Trendi porabe energije v gospodinjstvih Poraba energije v gospodinjstvih se je začela v zadnjih letih (od leta 2003 naprej) zmanjševati in je bila v letu 2007 za 8,7% manjša glede na leto 2006. Poraba lesne biomase v gospodinjstvih temelji na oceni porabe in ne na osnovi zanesljivih podatkov9(slika 14). Podatki o porabi lesne biomase vplivajo na oceno spremembe energetske učinkovitosti v sektorju gospodinjstva. 8 Izračun indeksa energetske učinkovitosti ODEX v industriji je osnovan na podatkih o indeksu industrijske proizvodnje in porabe energije po dejavnosti: indeksi industrijske proizvodnje so do vključno 2003 izračunani iz količinskih podatkih proizvodnje industrijskih proizvodov in storitev, od leta 2004 dalje pa na podlagi vrednostnih podatkov. 9 Poraba lesa skočila od 6,5 PJ v letu 1999 na 15,0 PJ v letu 2000 in se znižala na 13,6 PJ v obdobju 2002-2007. 13 Poraba končne energije v gospodinjstvu [ktoe] 1400 1997 2003 2007 1200 1000 800 600 400 200 0 Naftni derivati Zemeljski plin Premog Biomasa Toplota Električna energija SKUPAJ Slika 14: Struktura porabe končne energije v gospodinjstvih Analiza trenda porabe končne energije v gospodinjstvih je prikazala, da se je poraba v obdobju 1997-2003 povečala za 19% oziroma 2,9%/leto in v obdobju 2003-2007 znižala za 15% oziroma 4%/leto, kot je to prikazano na sliki 15. 120% Indeks porabe energije v gospodinjstvih [2000=100%] 110% 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% Poraba končne energije v gospodinjstvih 10% Poraba končne energije v gospodinjstvih, koregirana na klimatske pogoje 0% 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Slika 15: Indeks porabe končne energije v gospodinjstvih 14 2006 2007 Indikator, ki podaja učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih, je letna poraba energije na m2 uporabnih površin stanovanj. Statističnih uradnih podatkov o uporabnih (ogrevanih) površinah in zasedenih stanovanjih ni, zato so bili uporabljeni razpoložljivi modelski podatki10. 25 1,75 20 1,40 15 1,05 10 0,70 5 0,35 0 Poraba končne energije [koe/m2] Poraba končne energije [toe/stanovanja] Letna poraba energije, korigirana s klimatskimi pogoji (temperaturni primanjkljaj) na m 2, se je po letu 2003 zmanjševala (slika 16). 0,00 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 ogrevanje po m2 z upoštevanjem klimatskih pogojev ogrevanje po stanovanju z upoštevanjem klimatskih pogojev Slika 16: Poraba končne energije na povprečno stanovanje oziroma na m2 Izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih prikazuje tudi splošni indeks energetske učinkovitosti ODEX (slika 17). ODEX prikazuje izboljšanje energetske učinkovitosti v celotnem sektorju kakor tudi pri porabi energije za ogrevanje prostorov. Večje izboljšanje energetske učinkovitosti je opaziti po letu 2003. 10 Modelski podatki se uporabljajo na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. Podani na osnovi popisa prebivalstva iz leta 2002. 15 Indeks energeske učinkovitost-ODEX [2000=100%] 110 Gospodinjstvo 105 100 95 90 85 80 ogrevanje prostorov skupaj 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 75 Slika 17: Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) gospodinjstva 3.4 Trendi porabe energije v storitvenem sektorju Poraba končne energije v storitvenem sektorju in ostalih dejavnostih je podana kot razlika med celotno porabo končne energije in porabo v industriji, prometu in gospodinjstvih. Tak način določanja porabe energije lahko prinaša velike skoke porabe, kot je to vidno na sliki18. 800 800 700 700 600 600 500 500 400 400 300 300 200 200 100 100 0 Število zaposlenih [x1000] Poraba končne energije [ktoe] V primerjavi z letom 2006 se je v letu 2007 poraba končne energije znižala za približno 15%, število zaposlenih pa se je povečalo za 1,3%. 0 1998 1999 2000 2001 2002 Končna energija 2003 2004 2005 2006 2007 Zaposleni Slika 18: Poraba končne energije in število zaposlenih v storitvenem sektorju 16 Poraba končne energije v storitvenem sektorju (vključno s kmetijstvom) se je v obdobju 1997-2002 povečevala, v obdobju 2002-2007 pa zniževala (Slika 19). Število zaposlenih se je v obdobju 19972007 povečalo za 28%. 140% Indeks [1997=100%] 120% 100% 80% 60% 40% 20% Poraba energije Zaposlenost 0% 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 19: Indeks porabe energije in število zaposlenih v storitvenem sektorju Analiza porabe energije goriv in toplote ter električne energije na zaposlenega je pokazala, da se je v obdobju 1997-2007 poraba energije goriv in toplote oziroma električne energije znižala v povprečju za 6,8%/leto oziroma 0,8%/leto. Največje znižanje porabe energije goriv in toplote na zaposlenega je bilo v obdobju 2004-2007 oziroma v obdobju 2002-2007 za električno energijo. Spremembe porabe energije v storitvenem sektorju so prikazane v tabeli 2. Tabela 2: Spremembe porabe energije na zaposlenega v storitvenem sektorju 1997÷2007 Sprememba porabe energije goriv in toplote na zaposlenega z upoštevanjem klimatskih pogojev Sprememba porabe električne energije na zaposlenega 2002÷2007 2004÷2007 -6,8%/leto -15,4%/leto -16,4%/leto -0,8%/leto -6,5%/leto -3,9%/leto Indeks porabe energije na zaposlenega v storitvenem sektorju je prikazan na sliki 20. 17 140% 130% 120% 110% Indeks [1997=100%] 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% Poraba električne energije na zaposlenega Poraba energije goriva in toplote na zaposlenega 0% 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 20: Indeks porabe energije goriv in toplote ter električne energije na zaposlenega v storitvenem sektorju 3.5 Trendi porabe energije za promet Glavno porabo končne energije v prometu predstavlja poraba bencina in plinskega olja z deležem 35% in 61% v celotni porabi (2007). Poraba električne energije (železniški promet) predstavlja manj kot 1% celotne porabe energije v prometu. Poraba goriva v prometu je bila v letu 2007 kar za 19% večja kot v letu 2006 (slika 21), predvsem zaradi povečanja porabe goriva za tranzitni promet in obmejno prodajo porabnikom iz sosednih držav zaradi nižje cene motornega goriva v Sloveniji. Poraba goriva za tuja tranzitna vozila in obmejno prodajo je bila ocenjena na osnovi modela za evaluacijo porabe goriva vozil v cestnem prometu (osebna in tovorna vozila in avtobusi). 2000 Poraba goriva v prometu [ktoe] 1800 1600 Bencin 1400 Plinsko olje 1200 1000 Celotna poraba goriva 800 600 400 200 0 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 21: Poraba bencina in plinskega olja v prometu 18 Indeks porabe končne energije v transportu [2000=100%] Indeks porabe goriva v prometu je prikazan na sliki 22. Poraba goriva (bencin in plinsko olje) v letu 2007 se je glede na leto 2000 povečala za 40% 160% 140% Transport 120% Cestni promet 100% Ţelezniški promet 80% Zračni promet 60% 40% 20% 0% 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 22: Indeks porabe energije v prometu po vrsti prevoza v Sloveniji Za porabo goriva v prometu je značilno povečanje porabe plinskega olja in umirjanje rasti porabe bencina v obdobju 2003-2007. To je rezultat stalnega povečanja števila osebnih vozil na plinsko olje in tovornih vozil ter zmanjšanja števila vozil na bencin. Število osebnih vozil na plinsko olje se je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 povečalo za 17%, medtem ko se je število osebnih vozil na bencin v 2007 zmanjšalo za 0,7%. K večji porabi plinskega olja je prispevalo tudi povečanje števila tranzitnih tujih tovornih vozil. Trend porabe goriva na ekvivalentno vozilo11 prikazuje povečanje porabe v obdobju med 20002007 (slika 23). Povečanje porabe energije na ekvivalentno osebno vozilo z upoštevanjem celotne porabe v državi dokazuje obstoj znatnega deleža goriva, porabljenega v tranzitnem prometu in obmejni prodaji porabnikom iz sosednih držav. 11 Faktorji za preračun vozil v ekvivalentno osebno vozilo so: motorno kolo = 0,15, avtobus = 15, lahko tovorno vozilo (do 3 t) = 1,8, težko tovorno vozilo (> 3 t) = 15, povprečno tovorno vozilo (lahka in težka vozila) = 4. 19 Poraba energije na ekvivalentno vozilo [ktoe/OVekv./leto] 1,400 1,200 1,000 0,800 0,600 0,400 0,200 Celotna poraba energije Poraba energije brez porabe za tranzit in prodaje na meji 0,000 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 23: Poraba energije na ekvivalentno vozilo Indeks obsega javnega potniškega prevoza v železniškem in cestnem prometu je prikazan na sliki 24. V obdobju 1997-2007 se je potniški železniški prevoz povečal za 32% oziroma 2,3%/leto, medtem ko se je cestni potniški prevoz zmanjšal za 63% oziroma 9,4%/leto. 140% 130% 120% 110% 100% Indekls [1997=100%] 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 1997 1998 1999 2000 2001 Ţelezniški potniški prevoz (potniški km) 2002 2003 2004 2005 2006 Cestni potniški prevoz (potniški km) Slika 24: Indeks obsega potniškega javnega prevoza 20 2007 Analiza železniškega blagovnega prevoza v obdobju 1997-2007 je pokazala izboljšanje porabe energije na enoto blagovnega prevoza za 16% oziroma 1,7%/leto (slika 25). 140% 140% 130% 130% 120% 120% 110% 110% 100% 100% 90% 90% 80% 80% 70% 70% 60% 60% 50% 50% 40% 40% 30% 30% 20% 20% 10% 10% 0% Deleţ ţelezniškega blagovnega prevoza v javnem prevozu [%] Indeks [1997 = 100] Delež železniškega blagovnega prevoza v celotnem domačem blagovnem prevozu se je v obdobju 1997-2007 zmanjšal za 11% (-4,3%/leto), medtem ko se je v istem obdobju železniški prevoz blaga povečal za 26% (2,4%/leto). 0% 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Indeks porabe energije na enoto ţelezniškega prevoza Indeks ţelezniškega blagovnega prevoza Deleţ ţelezniškega blagovnega prevoza v javnem blagovnem prevozu Slika 25: Indeks obsega železniškega blagovnega prevoza Indeks ODEX za transport (slika 26) prikazuje stalno povečevanje energetske učinkovitosti, še posebej pri osebnih vozilih (OA). Omeniti je potrebno, da podatki o porabi goriva za tuja vozila in obmejni prodaji niso zajeti v porabi goriva za osebna in tovorna vozila. 21 Indeks energeske učinkovitost-ODEX [2000=100%] 110 105 100 95 90 85 80 75 OA skupaj 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 70 Slika 26: Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) v prometu 4 Trend emisij CO2 Direktne in celotne12 (direktne in indirektne) emisije CO2 sledijo porabi energije in strukturi uporabljenega goriva. Emisije CO2 na prebivalca (z ali brez upoštevanja klimatskih pogojev) so se po letu 2000 rahlo povečale (slika 27). 12 Direktna emisija CO2 je emisija iz porabljenega goriva pri končnem porabniku. Indirektna emisija CO 2 je emisija pri proizvodnji električne energije in toplote, porabljene pri končnem porabniku oziroma odjemalcu. 22 Emissije CO2 končne energije na prebivalca [tCO2/preb.] 9 Celotne emisije CO2 na prebivalca (direktne in indirektne) 8 7 Celotne emisije CO2 na prebivalca z upoštevanjem klimatskih pogojev 6 5 4 Emisije CO2 končne energije na prebivalca z upoštevanjem klimatskih pogojev 3 2 Emisije CO2 končne energije na prebivalca 1 0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 27: Trend direktnih in celotnih emisij CO2 na prebivalca v Sloveniji Direktne emisije CO2 (zaradi porabe fosilnih goriv) na prebivalca (slika 27 in slika 28) so se v obdobju 1997-2007 zmanjšale za 3,6% (0,4%/leto). Celotne (direktne in indirektne) emisije CO2 na prebivalca pa so se v istem obdobju znižale za 2,5% (0,3%/leto). Direktne emisije CO2 na prebivalca 0,2% 0,20% 0,5% 0,5% 0,5% Direktne emisije CO2 na prebivalca z upoštevanjem klimatskih pogojev -0,3% -0,3% -0,5% -0,20% 0,0% -0,4% -1,30% -1,1% -1,0% Celotne (direktne in indirektne) emisije CO2 na prebivalca -1,8% -1,5% -2,0% Celotne (direktne in indirektne) emisije CO2 na prebivalca z upoštevanjem klimatskih pogojev -2,4% Sprememba emisije CO2 na prebivalca [%/leto] 1,0% -2,5% -3,0% 1997-2007 1997-2000 2000-2007 Slika 28: Spremembe emisij CO2 na prebivalca v Sloveniji 23 130% Indeks intenzivnosti emisije CO 2 [2000=100%] 120% 110% 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% Intenzivnost celotnih emisij CO2 končne energije Intenzivnost direktnih emisij CO2 končne energije 0% 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Slika 29: Indeks intenzivnosti direktnih in celotnih emisij CO2 v Sloveniji Intenzivnost direktnih emisij CO2 pri končnih porabnikih energije za obdobje 1997-2006 se je zmanjšala za okoli 31% (-4%/leto), kot je prikazano na sliki 29. Tabela 3 prikazuje spremembe intenzivnosti celotnih in direktnih emisij CO2 v Sloveniji v obdobju 1997-2006 brez in z upoštevanjem klimatskih pogojev. Tabela 3: Spremembe intenzivnosti emisij CO2 v Sloveniji (1997-2006) 1997-2006 % Intenzivnost direktnih CO2 pri končnih porabnikih energije Intenzivnost direktnih CO2 pri končnih porabnikih energije z upoštevanjem klimatskih pogojev Intenzivnost celotnih emisij CO2 končne energije Intenzivnost celotnih emisij CO2 pri končnih porabnikih energije z upoštevanjem klimatskih pogojev 1997-2006 %/leto 1997-2000 %/leto 2000-2006 %/leto -31,25% -4,08% -6,40% -2,89% -31,15% -4,06% -5,31% -3,43% -31,53% -4,12% -5,84% -3,25% -31,47% -4,11% -5,18% -3,57% 24
© Copyright 2024