Poraba energije v Sloveniji

Institut "Joţef Stefan", Ljubljana, Slovenija
Center za energetsko učinkovitost (CEU)
Indeks energetske učinkovitost ODEX [2000 = 100%]
Trendi porabe energije in energetske
učinkovitosti v Sloveniji v obdobju 1997-2007
115
110
105
100
95
90
85
80
ODEX-industrija
ODEX-transport
75
ODEX-gospodinjstva
Skupni ODEX
70
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Oktober 2009
2004
2005
2006
2007
Brošura je bila izdelana v okviru projekta »Spremljanje trendov porabe energije in
energetske učinkovitosti v Sloveniji«, po pogodbi št. 2511-08-730063 z Ministrstvom za okolje
in prostor.
2
Trendi porabe energije in energetske učinkovitosti v Sloveniji
Kazalo
1
Uvod ................................................................................................................................. 5
2
Ekonomski razvoj Slovenije ............................................................................................ 5
3
Poraba in trendi porabe končne energije .......................................................................... 6
4
3.1
Trendi porabe in učinkovitosti porabe končne energije ................................................. 8
3.2
Trendi porabe energije in energetske učinkovitosti v predelovalni dejavnosti ............ 10
3.3
Trendi porabe energije v gospodinjstvih ...................................................................... 13
3.4
Trendi porabe energije v storitvenem sektorju ............................................................ 16
3.5
Trendi porabe energije za promet ................................................................................ 18
Trend emisij CO2 ........................................................................................................... 22
3
4
1
Uvod
Trajnosti razvoj Slovenije zahteva izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov ob povečanju ekonomskega razvoja. Trendi rabe energije in indikatorji
energetske učinkovitosti so pokazatelji razvoja države in pravilnosti energetske politike.
Analiza trendov energetske učinkovitosti, podana v tej brošuri, je prevzeta iz IEE projekta
»Spremljanje energetske učinkovitosti v EU 27, Norveški in Hrvaški1« (projekt Odyssee MURE EU
27), ki je bil sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor. Osnovni viri podatkov so bili
statistični podatki, ki jih pripravlja in objavlja Statistični urad RS (SURS), Evropski statistični urad
(Eurostat), podatki, pridobljeni iz drugih virov (ARSO...), in modelski podatki Centra za energetsko
učinkovitost z Instituta Jožef Stefan. Za oceno trenda energetske učinkovitosti je bil uporabljen
indeks energetske učinkovitosti ODEX2, ki je bil razvit v okviru projekta Odyssee MURE kakor
tudi drugi sektorski indikatorji. Točnosti merjenja trendov je odvisna od razpoložljivosti in kvalitete
podatkov.
2
Ekonomski razvoj Slovenije
Povprečna rast družbenega proizvoda v obdobju 1997-2007 je bila 4,4%/leto. V istem obdobju je
znašala povprečna rast dodane vrednosti v industriji 5,1%/leto, rast izdatkov gospodinjstev za
končno potrošnjo pa 3,5%/leto, kar je prikazano v tabeli 1.
Največja povprečna letna rast bruto družbenega proizvoda (5,7%/leto), dodane vrednosti industrije
(6,9%/leto) in izdatkov gospodinjstev (4,9%/leto) je bila v obdobju 2004-2007.
Tabela 1: Povprečna letna rast bruto družbenega proizvoda, dodane vrednosti industrije in
izdatkov gospodinjstev in v Sloveniji
Bruto družbeni
proizvod (BDP)
Dodana vrednost (DV)
industrije
Izdatki gospodinjstev
za končno potrošnjo
1997-2007
1997-2000
2001-2003
2004-2007
4,4%/leto
4,4%/leto
3,4%/leto
5,7%/leto
5,1%/leto
4,4%/leto
4,9%/leto
6,9%/leto
3,5%/leto
3,2%/leto
2,6%/leto
4,9%/leto
Bruto družbeni proizvod Slovenije je v letu 2007 dosegel 29,226 mio €2000, kar predstavlja 154%
BDP (19,010 mio €2000) iz leta 1997. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se povečali v
istem obdobju za 41% oziroma z 10784 mio €2000 na 15241 mio €2000. Dodana vrednost industrije se
je v letu 2007 (9,731mio €2000) v primerjavi z letom 1997 (5,924 mio €2000) povečala za 64%. Trendi
makro-ekonomskega razvoja Slovenije so prikazani na sliki 1.
1
IEE projekt: Monitoring of Energy Efficiency in EU 27, Norway and Croatia (ODYSSEE-MURE EU 27)
Indeks energetske učinkovitosti ODEX je indeks, ki prikazuje izboljšanje energetske učinkovitosti glede na izbrano
izhodiščno leto, na ravni ekonomskega področja ali na ravni celotne ekonomije oziroma države, s sumiranjem trendov
(indeksov) izboljšave na nižjih nivojih, upoštevajoč njihove deleže (uteži) v celotni porabi.
2
5
180%
170%
160%
150%
140%
130%
120%
Index [%]
110%
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
1997
1998
1999
BDP
2000
2001
2002
DV Industrije
2003
2004
2005
2006
2007
Izdatki gospodjnstev
Slika 1: Indeks makro-ekonomskega razvoja Slovenije
Poraba in trendi porabe končne energije
3
10
30
9
27
8
24
7
21
6
18
5
15
4
12
3
9
2
6
1
3
0
Bruto druţbeni proizvod [mlr. €00]
Poraba energije [Mtoe]
V obdobju 1998-2007 se je poraba primarne energije povečala hitreje kot poraba končne energije v
sektorjih dejavnosti (industrija, promet, gospodinjstva in ostala poraba), kar je prikazano na sliki 2.
V tem obdobju se je poraba primarne energije povečala v povprečju za 2,2%/leto, poraba končne
energije za 0,9%/leto in BDP za 4,4%/leto.
0
1998
1999
BDP
2000
2001
2002
2003
2004
Primarna energija
2005
2006
2007
Končna energija
Slika 2: Poraba energije in bruto družbeni proizvod v Sloveniji
6
Skupna poraba končne energije v industriji, prometu, gospodinjstvih in storitvenem sektorju v
Slovenji3 je v letu 2007 znašala 4,857 Mtoe. Struktura porabe končne energije v Sloveniji v letu
1997 in 2007 je po vrstah energije prikazana na sliki 3.
1997
Biomasa Toplota
5,8%
4,3%
2007
Zemeljski
plin
13,5%
Premog
2,0%
Zemeljski
Biomasa Toplota Premog
plin
1,2%
3,5%
8,9%
14,8%
Električna
energija
18,9%
Naftni
proizvodi
55,4%
Električna
energija
23,3%
Naftni
proizvodi
48,3%
Slika 3: Struktura porabe končne energije po vrstah energije
Rast celotne porabe končne energije v letu 2007 je glede na leto 1997 znašala 8,8%. V tem obdobju
je bila povprečna rast porabe končne energije 0,84%/leto, pri čemer je bila največja rast
(1.95%/leto) v obdobju 1998-2004. Najbolj je narasla poraba lesa (5,2%/leto), sledi poraba
električne energije (3,0%/leto) in zemeljskega plina (1,7%/leto). Poraba končne energije se je v
obdobju 1997-2007 povečala za 28,9%, (2,6%/leto) v industriji in za 17,3% (1,6%/leto) v
transportu, medtem ko se je v preostalih sektorjih (gospodinjstva, storitveni sektor) zmanjšala za
14,1% (1,5%/leto).Največja rast porabe končne energije je bila v obdobju 2000-2007 v transportu
(slika 4). To povečanje je bilo posledica povečanja porabe zaradi tujega tranzita skozi Slovenijo in
obmejne prodaje porabnikom iz sosednjih držav zaradi nižje cene goriva v Slovenji v tem obdobju.
Sprememba porabe energije [%/leto]
6%
4,92%
5%
4%
3%
2,57%
2%
1,61%
0,84% 0,91%
1%
1997-2007
2000-2007
0,14%
0%
-1%
-1,45%
-2%
-2,15%
-3%
Industrija
Slika 4:
Transport
Drugi porabniki
Skupna poraba
končne energije
Sprememba porabe končne energije po sektorjih
3
Podatki ne vključujejo porabe končne energije v energetskem sektorju - v panogi CA (pridobivanje energetskih surov)
in panogi DF (proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva) ter neenergetske porabe.
7
Struktura porabe končne energije po sektorjih končne rabe za obdobje 1997-2007 je prikazana na
sliki 5.
5
Poraba končne energije [Mtoe]
4,5
4
Drugi
porabniki
3,5
3
Transport
2,5
2
1,5
Industrija
1
0,5
0
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 5: Struktura porabe končne energije po sektorjih
3.1 Trendi porabe in učinkovitosti porabe končne energije
Energetska intenzivnosti primarne in končne energije se je v obdobju od 2000 do 2007 zmanjšala v
povprečju za 2,2%/leto oziroma 3,4%/leto (slika 6). Primarna energetska intenzivnost Slovenije je
bila v letu 2007 (0,25 koe4/EUR2000) za 50% večja od povprečja primarne energetske intenzivnost v
EU 27 (0,17 koe/EUR2000).
0,40
180%
175%
Primarna
energija
170%
165%
0,30
Končna
energija
160%
155%
0,25
150%
145%
0,20
140%
135%
0,15
130%
Razmerje [%]
Energetska intenzivnost [koe/€00]
0,35
Primarna
energija EU
27
Razmerje EI
PE/KE
125%
0,10
120%
115%
0,05
110%
105%
0,00
100%
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 6: Energetska intenzivnost primarne in končne energije ter njuno razmerje
4
koe: kilogram of oil equivalent
8
Analiza vpliva strukturnih sprememb5 na energetsko intenzivnost porabe končne energije je
pokazala, da se je povečal delež energetsko intenzivnih porabnikov. Zaradi tega se je ob
upoštevanju klimatskih pogojev6 in paritete kupne moči v referenčnem letu 2005 (ppp2005)
energetska intenzivnost zmanjšala za 3,6% namesto za 4,1% (slika 7).
Slika 7: Sprememba energetske intenzivnosti v obdobju 2000-2007
Splošni indeks energetske učinkovitosti, ki je bil razvit v okviru projekta “Odyssee Mure EU 27”
pod imenom ODEX7, prikazuje trende energetske učinkovitosti za opazovano obdobje glede na
izhodiščno leto, v tem primeru glede leto 2000, kar je prikazano na sliki 8. Iz slike je razvidno
stalno zniževanje indeksa ODEX tako v Sloveniji kot v EU 27, kar pomeni, da se je energetska
učinkovitosti v opazovanem obdobju povečevala.
5
To je razlika med spremembo energetske intenzivnosti pri aktualni strukturi (npr. 2007) in intenzivnosti pri enaki
strukturi kot v izhodiščnem letom (npr. 2000).
6
Klimatski pogoji se upoštevajo na osnovi podatkov o letnem in dolgoročnem povprečju temperaturnega primanjkljaja
7
ODEX dobimo s sumiranjem uteženih (glede na deleže v celotni porabi končne energije) indeksov energetske
učinkovitosti posameznih sektorjev glede na referenčno leto (npr. 2000).
9
Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) [2000= 100%]
110
105
100
95
90
85
Slovenija
EU-27
80
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 8: Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) za vse sektorje (2000= 100%)
3.2
Trendi porabe energije in energetske učinkovitosti v predelovalni dejavnosti
Poraba končne energije v predelovalni dejavnosti brez podpodročja DF (proizvodnja koksa, naftnih
derivatov in jedrskega goriva) se je povečala z 1217 ktoe v 1997 na 1535 ktoe v 2007 oziroma za
26,2%. Povprečna rast porabe energije je v obdobju 1997-2007 znašala 2,4%/leto (slika 9). Poraba
energije v predelovalni dejavnosti se je povečala od leta 1998 do leta 2000, potem se je nižala do
leta 2002 ter ponovno stalno povečala do konca opazovalnega obdobja.
Industrija
Poraba končne energije [Mtoe]
1,6
1,4
Električna
energija
1,2
Biomasa
1,0
Toplota
0,8
Zemeljski
plin
0,6
Naftni
derivati
0,4
Premog
0,2
0,0
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Slika 9: Poraba končne energije v predelovalni dejavnosti
10
Povečanje porabe energije je bilo v industrijskih panogah za predelavo papirja, lesa, gume in
plastike, neželeznih kovin ter kemikalij. Znižanje porabe energije je bilo pri proizvodnji tekstila in
tekstilnih izdelkov. Trendi porabe končne energije v industrijskih panogah predelovalne dejavnosti
za obdobje 2000-2007 so prikazani na sliki 10.
200%
Pr. hrane, pijač,
tobačnih izdelkov
180%
Pr. Tekstilij
Indeks porabe energije [2000=100%]
160%
Pr. Lesa
140%
Pr. Papirja
120%
Pr. Kemikalij
100%
Pr. Kovin
80%
Pro.ţeleza, jekla,
ferozlitin
60%
Pro. neţeleznih kovin
40%
Pr. strojev in kov.
Izdelki
20%
Pr. gume in plast.
mase
0%
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 10: Indeks porabe energije v industrijskih panogah
Specifična poraba energije za proizvodnjo jekla in papirja se je po letu 2003 zniževala (slika 11).
Podatki o porabi energije za proizvodnjo jekla in papirja so bili prevzeti iz podatkov
EUROSTAT/SURS o porabi energije za proizvodnjo železa in jekla (Nace 27.1 + 27.2 + 27.3 +
27.51 + 27.52) in za proizvodnjo celuloze in papirja (Nace 21).
Izboljšanje specifične porabe energije za proizvodnjo papirja je rezultat različnih ukrepov
učinkovite rabe energije in ukinitve proizvodnje celuloze.
Zmanjšanje specifične porabe energije za proizvodnjo železa in jekla je rezultat implementacije
ukrepov učinkovite rabe energije in povečanja izkoriščenosti proizvodnih kapacitet (električne peči)
oziroma povečanja proizvodnje jekla pri istih proizvodnih kapacitetah.
11
0,45
Specifična poraba energije [toe/t]
0,40
0,35
0,30
0,25
0,20
0,15
0,10
0,05
Jeklo
Papir
0,00
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 11: Specifična poraba energije za proizvodnjo jekla in papirja
Sprememba energetske intenzivnosti
[%/leto]
Vplivi strukturnih sprememb v predelovalnih dejavnostih na energetsko intenzivnost v obdobjih
1997-2007 in 2000-2007 so prikazani na sliki 12.
2%
0,96%
1%
0,65%
0%
-1%
-2%
-3%
1997-2007
2000-2007
-2,77%
-4%
-3,73%
-5%
-6%
-5,34%
-5,99%
-7%
Sprememba intenzivnost
končne energije
Sprememba intenzivnost
končne energije pri
konstantni strukturi
Vpliv strukturnih
sprememb
Slika 12: Vpliv strukturnih sprememb na energetsko intenzivnosti industrije
Indeks energetske učinkovitosti ODEX (slika 13) prikazuje izboljšanje energetske učinkovitosti v
predelovalni dejavnosti za 7% v letu 2007 v primerjavi z letom 2006. Indeks ODEX prikazuje
izboljšanje energetske učinkovitosti pri proizvodnji papirja in kemikalij od leta 2004 dalje.
12
Opozoriti je treba, da na te rezultate (od leta 2004) vpliva sprememba metode za izračun indeksa
industrijske proizvodnje8.
Indeks energeske učinkovitost-ODEX [2000=100%]
120
110
100
90
80
70
kemična industrija
papirna industrija
industrija skupaj
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
60
Slika 13: Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) industrije
3.3
Trendi porabe energije v gospodinjstvih
Poraba energije v gospodinjstvih se je začela v zadnjih letih (od leta 2003 naprej) zmanjševati in je
bila v letu 2007 za 8,7% manjša glede na leto 2006.
Poraba lesne biomase v gospodinjstvih temelji na oceni porabe in ne na osnovi zanesljivih
podatkov9(slika 14). Podatki o porabi lesne biomase vplivajo na oceno spremembe energetske
učinkovitosti v sektorju gospodinjstva.
8
Izračun indeksa energetske učinkovitosti ODEX v industriji je osnovan na podatkih o indeksu industrijske proizvodnje
in porabe energije po dejavnosti: indeksi industrijske proizvodnje so do vključno 2003 izračunani iz količinskih
podatkih proizvodnje industrijskih proizvodov in storitev, od leta 2004 dalje pa na podlagi vrednostnih podatkov.
9
Poraba lesa skočila od 6,5 PJ v letu 1999 na 15,0 PJ v letu 2000 in se znižala na 13,6 PJ v obdobju 2002-2007.
13
Poraba končne energije v gospodinjstvu [ktoe]
1400
1997
2003
2007
1200
1000
800
600
400
200
0
Naftni
derivati
Zemeljski
plin
Premog
Biomasa
Toplota
Električna
energija
SKUPAJ
Slika 14: Struktura porabe končne energije v gospodinjstvih
Analiza trenda porabe končne energije v gospodinjstvih je prikazala, da se je poraba v obdobju
1997-2003 povečala za 19% oziroma 2,9%/leto in v obdobju 2003-2007 znižala za 15% oziroma
4%/leto, kot je to prikazano na sliki 15.
120%
Indeks porabe energije v gospodinjstvih
[2000=100%]
110%
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
Poraba končne energije v gospodinjstvih
10%
Poraba končne energije v gospodinjstvih, koregirana na klimatske pogoje
0%
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
Slika 15: Indeks porabe končne energije v gospodinjstvih
14
2006
2007
Indikator, ki podaja učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih, je letna poraba energije na m2
uporabnih površin stanovanj. Statističnih uradnih podatkov o uporabnih (ogrevanih) površinah in
zasedenih stanovanjih ni, zato so bili uporabljeni razpoložljivi modelski podatki10.
25
1,75
20
1,40
15
1,05
10
0,70
5
0,35
0
Poraba končne energije [koe/m2]
Poraba končne energije [toe/stanovanja]
Letna poraba energije, korigirana s klimatskimi pogoji (temperaturni primanjkljaj) na m 2, se je po
letu 2003 zmanjševala (slika 16).
0,00
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
ogrevanje po m2 z upoštevanjem klimatskih pogojev
ogrevanje po stanovanju z upoštevanjem klimatskih pogojev
Slika 16: Poraba končne energije na povprečno stanovanje oziroma na m2
Izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih prikazuje tudi splošni indeks energetske
učinkovitosti ODEX (slika 17). ODEX prikazuje izboljšanje energetske učinkovitosti v celotnem
sektorju kakor tudi pri porabi energije za ogrevanje prostorov. Večje izboljšanje energetske
učinkovitosti je opaziti po letu 2003.
10
Modelski podatki se uporabljajo na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. Podani na osnovi popisa
prebivalstva iz leta 2002.
15
Indeks energeske učinkovitost-ODEX [2000=100%]
110
Gospodinjstvo
105
100
95
90
85
80
ogrevanje prostorov
skupaj
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
75
Slika 17: Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) gospodinjstva
3.4 Trendi porabe energije v storitvenem sektorju
Poraba končne energije v storitvenem sektorju in ostalih dejavnostih je podana kot razlika med
celotno porabo končne energije in porabo v industriji, prometu in gospodinjstvih. Tak način
določanja porabe energije lahko prinaša velike skoke porabe, kot je to vidno na sliki18.
800
800
700
700
600
600
500
500
400
400
300
300
200
200
100
100
0
Število zaposlenih [x1000]
Poraba končne energije [ktoe]
V primerjavi z letom 2006 se je v letu 2007 poraba končne energije znižala za približno 15%,
število zaposlenih pa se je povečalo za 1,3%.
0
1998
1999
2000
2001
2002
Končna energija
2003
2004
2005
2006
2007
Zaposleni
Slika 18: Poraba končne energije in število zaposlenih v storitvenem sektorju
16
Poraba končne energije v storitvenem sektorju (vključno s kmetijstvom) se je v obdobju 1997-2002
povečevala, v obdobju 2002-2007 pa zniževala (Slika 19). Število zaposlenih se je v obdobju 19972007 povečalo za 28%.
140%
Indeks [1997=100%]
120%
100%
80%
60%
40%
20%
Poraba energije
Zaposlenost
0%
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 19: Indeks porabe energije in število zaposlenih v storitvenem sektorju
Analiza porabe energije goriv in toplote ter električne energije na zaposlenega je pokazala, da se je
v obdobju 1997-2007 poraba energije goriv in toplote oziroma električne energije znižala v
povprečju za 6,8%/leto oziroma 0,8%/leto. Največje znižanje porabe energije goriv in toplote na
zaposlenega je bilo v obdobju 2004-2007 oziroma v obdobju 2002-2007 za električno energijo.
Spremembe porabe energije v storitvenem sektorju so prikazane v tabeli 2.
Tabela 2: Spremembe porabe energije na zaposlenega v storitvenem sektorju
1997÷2007
Sprememba porabe energije goriv
in toplote na zaposlenega z
upoštevanjem klimatskih pogojev
Sprememba porabe električne
energije na zaposlenega
2002÷2007
2004÷2007
-6,8%/leto
-15,4%/leto
-16,4%/leto
-0,8%/leto
-6,5%/leto
-3,9%/leto
Indeks porabe energije na zaposlenega v storitvenem sektorju je prikazan na sliki 20.
17
140%
130%
120%
110%
Indeks [1997=100%]
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
Poraba električne energije na zaposlenega
Poraba energije goriva in toplote na zaposlenega
0%
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 20: Indeks porabe energije goriv in toplote ter električne energije na zaposlenega v
storitvenem sektorju
3.5
Trendi porabe energije za promet
Glavno porabo končne energije v prometu predstavlja poraba bencina in plinskega olja z deležem
35% in 61% v celotni porabi (2007). Poraba električne energije (železniški promet) predstavlja
manj kot 1% celotne porabe energije v prometu. Poraba goriva v prometu je bila v letu 2007 kar za
19% večja kot v letu 2006 (slika 21), predvsem zaradi povečanja porabe goriva za tranzitni promet
in obmejno prodajo porabnikom iz sosednih držav zaradi nižje cene motornega goriva v Sloveniji.
Poraba goriva za tuja tranzitna vozila in obmejno prodajo je bila ocenjena na osnovi modela za
evaluacijo porabe goriva vozil v cestnem prometu (osebna in tovorna vozila in avtobusi).
2000
Poraba goriva v prometu [ktoe]
1800
1600
Bencin
1400
Plinsko olje
1200
1000
Celotna
poraba
goriva
800
600
400
200
0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 21: Poraba bencina in plinskega olja v prometu
18
Indeks porabe končne energije v transportu
[2000=100%]
Indeks porabe goriva v prometu je prikazan na sliki 22. Poraba goriva (bencin in plinsko olje) v letu
2007 se je glede na leto 2000 povečala za 40%
160%
140%
Transport
120%
Cestni promet
100%
Ţelezniški
promet
80%
Zračni promet
60%
40%
20%
0%
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 22: Indeks porabe energije v prometu po vrsti prevoza v Sloveniji
Za porabo goriva v prometu je značilno povečanje porabe plinskega olja in umirjanje rasti porabe
bencina v obdobju 2003-2007. To je rezultat stalnega povečanja števila osebnih vozil na plinsko
olje in tovornih vozil ter zmanjšanja števila vozil na bencin. Število osebnih vozil na plinsko olje se
je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 povečalo za 17%, medtem ko se je število osebnih vozil na
bencin v 2007 zmanjšalo za 0,7%. K večji porabi plinskega olja je prispevalo tudi povečanje števila
tranzitnih tujih tovornih vozil.
Trend porabe goriva na ekvivalentno vozilo11 prikazuje povečanje porabe v obdobju med 20002007 (slika 23). Povečanje porabe energije na ekvivalentno osebno vozilo z upoštevanjem celotne
porabe v državi dokazuje obstoj znatnega deleža goriva, porabljenega v tranzitnem prometu in
obmejni prodaji porabnikom iz sosednih držav.
11
Faktorji za preračun vozil v ekvivalentno osebno vozilo so: motorno kolo = 0,15, avtobus = 15, lahko tovorno vozilo
(do 3 t) = 1,8, težko tovorno vozilo (> 3 t) = 15, povprečno tovorno vozilo (lahka in težka vozila) = 4.
19
Poraba energije na ekvivalentno vozilo
[ktoe/OVekv./leto]
1,400
1,200
1,000
0,800
0,600
0,400
0,200
Celotna poraba energije
Poraba energije brez porabe za tranzit in prodaje na meji
0,000
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 23: Poraba energije na ekvivalentno vozilo
Indeks obsega javnega potniškega prevoza v železniškem in cestnem prometu je prikazan na
sliki 24. V obdobju 1997-2007 se je potniški železniški prevoz povečal za 32% oziroma 2,3%/leto,
medtem ko se je cestni potniški prevoz zmanjšal za 63% oziroma 9,4%/leto.
140%
130%
120%
110%
100%
Indekls [1997=100%]
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
1997
1998
1999
2000
2001
Ţelezniški potniški prevoz (potniški km)
2002
2003
2004
2005
2006
Cestni potniški prevoz (potniški km)
Slika 24: Indeks obsega potniškega javnega prevoza
20
2007
Analiza železniškega blagovnega prevoza v obdobju 1997-2007 je pokazala izboljšanje porabe
energije na enoto blagovnega prevoza za 16% oziroma 1,7%/leto (slika 25).
140%
140%
130%
130%
120%
120%
110%
110%
100%
100%
90%
90%
80%
80%
70%
70%
60%
60%
50%
50%
40%
40%
30%
30%
20%
20%
10%
10%
0%
Deleţ ţelezniškega blagovnega prevoza v javnem prevozu [%]
Indeks [1997 = 100]
Delež železniškega blagovnega prevoza v celotnem domačem blagovnem prevozu se je v obdobju
1997-2007 zmanjšal za 11% (-4,3%/leto), medtem ko se je v istem obdobju železniški prevoz blaga
povečal za 26% (2,4%/leto).
0%
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Indeks porabe energije na enoto ţelezniškega prevoza
Indeks ţelezniškega blagovnega prevoza
Deleţ ţelezniškega blagovnega prevoza v javnem blagovnem prevozu
Slika 25: Indeks obsega železniškega blagovnega prevoza
Indeks ODEX za transport (slika 26) prikazuje stalno povečevanje energetske učinkovitosti, še
posebej pri osebnih vozilih (OA). Omeniti je potrebno, da podatki o porabi goriva za tuja vozila in
obmejni prodaji niso zajeti v porabi goriva za osebna in tovorna vozila.
21
Indeks energeske učinkovitost-ODEX
[2000=100%]
110
105
100
95
90
85
80
75
OA
skupaj
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
70
Slika 26: Indeks energetske učinkovitosti (ODEX) v prometu
4
Trend emisij CO2
Direktne in celotne12 (direktne in indirektne) emisije CO2 sledijo porabi energije in strukturi
uporabljenega goriva. Emisije CO2 na prebivalca (z ali brez upoštevanja klimatskih pogojev) so se
po letu 2000 rahlo povečale (slika 27).
12
Direktna emisija CO2 je emisija iz porabljenega goriva pri končnem porabniku. Indirektna emisija CO 2 je emisija pri
proizvodnji električne energije in toplote, porabljene pri končnem porabniku oziroma odjemalcu.
22
Emissije CO2 končne energije na prebivalca [tCO2/preb.]
9
Celotne emisije CO2
na prebivalca
(direktne in
indirektne)
8
7
Celotne emisije CO2
na prebivalca z
upoštevanjem
klimatskih pogojev
6
5
4
Emisije CO2 končne
energije na
prebivalca z
upoštevanjem
klimatskih pogojev
3
2
Emisije CO2 končne
energije na
prebivalca
1
0
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slika 27: Trend direktnih in celotnih emisij CO2 na prebivalca v Sloveniji
Direktne emisije CO2 (zaradi porabe fosilnih goriv) na prebivalca (slika 27 in slika 28) so se v
obdobju 1997-2007 zmanjšale za 3,6% (0,4%/leto). Celotne (direktne in indirektne) emisije CO2 na
prebivalca pa so se v istem obdobju znižale za 2,5% (0,3%/leto).
Direktne emisije CO2 na
prebivalca
0,2%
0,20%
0,5%
0,5%
0,5%
Direktne emisije CO2 na
prebivalca z upoštevanjem
klimatskih pogojev
-0,3%
-0,3%
-0,5%
-0,20%
0,0%
-0,4%
-1,30%
-1,1%
-1,0%
Celotne (direktne in
indirektne) emisije CO2 na
prebivalca
-1,8%
-1,5%
-2,0%
Celotne (direktne in
indirektne) emisije CO2 na
prebivalca z upoštevanjem
klimatskih pogojev
-2,4%
Sprememba emisije CO2 na prebivalca [%/leto]
1,0%
-2,5%
-3,0%
1997-2007
1997-2000
2000-2007
Slika 28: Spremembe emisij CO2 na prebivalca v Sloveniji
23
130%
Indeks intenzivnosti emisije CO 2 [2000=100%]
120%
110%
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
Intenzivnost celotnih emisij CO2 končne energije
Intenzivnost direktnih emisij CO2 končne energije
0%
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
Slika 29: Indeks intenzivnosti direktnih in celotnih emisij CO2 v Sloveniji
Intenzivnost direktnih emisij CO2 pri končnih porabnikih energije za obdobje 1997-2006 se je
zmanjšala za okoli 31% (-4%/leto), kot je prikazano na sliki 29.
Tabela 3 prikazuje spremembe intenzivnosti celotnih in direktnih emisij CO2 v Sloveniji v obdobju
1997-2006 brez in z upoštevanjem klimatskih pogojev.
Tabela 3: Spremembe intenzivnosti emisij CO2 v Sloveniji (1997-2006)
1997-2006
%
Intenzivnost direktnih CO2 pri
končnih porabnikih energije
Intenzivnost direktnih CO2 pri
končnih porabnikih energije z
upoštevanjem klimatskih pogojev
Intenzivnost celotnih emisij CO2
končne energije
Intenzivnost celotnih emisij CO2 pri
končnih porabnikih energije z
upoštevanjem klimatskih pogojev
1997-2006
%/leto
1997-2000
%/leto
2000-2006
%/leto
-31,25%
-4,08%
-6,40%
-2,89%
-31,15%
-4,06%
-5,31%
-3,43%
-31,53%
-4,12%
-5,84%
-3,25%
-31,47%
-4,11%
-5,18%
-3,57%
24