1. No category

GODOVI IN MAŠNI NAMENI
OZNANILA
Sv. maše so ob delovnikih ob 18.30 v cerkvi.  Na praznik sv. Petra in Pavla, 29.
6., bo sv. maša ob 9h dopoldne v cerkvi
PON – 25. 6.
+ Ljudmila Kos,
in popoldne ob 17h na Sv. Petru.
Doroteja
30. dan
OZNANILA
 V nedeljo, 1. 7. bo maša v župnijski
cerkvi samo ob 8h, ob 10 pa na Sv.
Petru.
ŽUPNIJE BEGUNJE NA
GORENJSKEM
+ Matjaž Ferk
 Na prvi petek, 6. 7., bom dopoldne
obiskal bolne in ostarele.
Št.: 13 24. 6. 2012 Leto: XXIX
ČET – 28. 6.
Irenej
+ Igor Triplat
PET – 29. 6.
Peter in Pavel
9h + Franci Vrhunc
17h + Gorjakovi
(Sv. Peter)
 Zunanje praznovanje farnega
zavetnika, sv. Urha, (“ta mali smn“)
bomo obhajali na nedeljo, 8. julija. Na
to nedeljo bo tudi ofer za cerkev.
TOR – 26. 6.
J. M. Eskriva
+ Pavla Lukan
SRE – 27. 6.
Ema
SOB – 30. 6.
Prvi mučenci
NED – 1. 7.
13. med letom
Prav je, da se vsakokrat ob godu
farnega
zavetnika
spominjamo
+ Alojz Mikec
svetnika, ki mu je posvečena naša
župnijska cerkev. Sv. Urh je bil škof iz
8h + Helena Pungerčar Augsburga, roj. 890. Umrl je 4. julija
973. Je zavetnik škofije in mesta
10h Sv. Peter: po namenu
Augsburg.
PON – 2. 7.
Bernardin
+ Rudi Krmelj in
teta Tina
TOR – 3. 7.
Tomaž
+ Terezija Razinger
SRE – 4. 7.
Urh
+ Alojzija Velikonja
ČET – 5. 7.
Ciril in Metod
+ Maks in Justina
Mavri
PET – 6. 7.
Marija Goretti
+ Viktor Košir
SOB – 7. 7.
Vilibald
+ Janez in Albin Dolar
NED – 8. 7.
Urhova - smen
9h Rafka Tomc, Viktor
in vsi Robačnekovi
 Od 8. julija dalje bodo v poletnem
času nedeljske maše ob 9h.
 Vsem župljanom želimo lepe
počitnice
in
bogato
doživete
dopustniške dni. Nedelje naj bodo tudi
na dopustu Gospodovi dnevi. Obiščite
tudi cerkve v krajih, kjer boste
počitnikovali.
Izdala: Župnija Begunje na Gorenjskem; odg. Franc Maček, župnik;
tel: 53 33 251, GSM: 051 306 101; oblikovanje: Peter Kolman
Dal ti bom ključe
nebeškega kraljestva …
Peter je prvi izpovedal vero
v Kristusa, tvojega Sina,
Pavel nam je globine te vere
osvetlil. Peter je združil v
prvo Cerkev ostanek
izvoljenega ljudstva, Pavel
pa je kot učitelj narodov
oznanil evangelij odrešenja
vsemu svetu. Vsak na svoj
način sta gradila eno
Kristusovo družino,
Cerkev. Zato ju sedaj
krščanski svet skupaj
proslavlja, v nebesih pa
druži skupni venec slave.
Sveti Urh – 4. julij
Otroci so nasmeh neba na zemlji
Augsburški škof je v zgodovini češčenja svetnikov odprl novo poglavje,
bolje rečeno, odprl ga je papež Janez XV. 31. januarja 993: Urha je kot prvega
razglasil za svetnika po rednem kanonizacijskem procesu.
Grob sv. Urha še danes velja za romarsko pot. Iz
marmorja izklesan nagrobnik z miogočno podobo sv. urha
krasi stolno cerkev v Augsburgu. V kripti te cerkve je
kamniti sarkofag tega svetnika.
Škof Urh se je odlikoval predvsem v zvestobi
cesarstvu Otona I. Podpiral je meništvo in izboojšal
disiplino in moralo po samostanih, zgradil nove cerkve in
števine druge velikodušno okrasil. Zaradi njegove blagosti
in dobrodelnosti ga je ljudstvo že za časa njegovega
življenja častilo kot svetnika. V Sloveniji mu je posvečenih
85 cerkva.
Kot deček je bil Urh tako slaboten in bolehen, da so
se nenehno bali za njegovo življenje. Okrepil se je in razvil
v krepkega fanta šele, ko je neki duhovnik materi naročil,
naj ga izpostavi soncu in zraku. V tem sta starša videla
znak, da ga izročita Bogu. Tako so ga prepustili v vzgojo
menihom v Sankt Gallnu v Švici, kjer je prejel odlično
izobrazbo, ni pa vstopil v benediktinski red. Škof
Adalberon ga je v Augsburgu posvetil v duhovnika in vzel
za svojega tesnega sodelavca. Papež Sergij III. je želel, da
bi postal Adalberonov naslednik, a se je Urh za to čutil
premladega in tega ni sprejel. Takrat mu je papež
prerokoval, da bo to moral storiti kasneje, ko bo škofija v razvalinah, kar se je
tudi res zgodilo. Škofijo je prevzel leta 923, star komaj 31 let, in jo vodil petdeset
let. V tem času je, v skladu s prerokbo, ustavil državljansko vojno in ubranil
mesto Augsburg pred madžarskim napadom. Odločilno je pripomogel k porazu
Madžarov ter njihovi stalni naselitvi in sprejemu krščanstva. S tem si je vsa
Evropa, tudi naši kraji, oddahnila, ker je bila rešena več kot petstoletne nadloge.
Urh je bil predvsem skrben in blag pastir svojemu ljudstvu.
Mož molitve, spokornih vaj in velikega zaupanja v priprošnjo svetnikov je
skrbel za dobro vzgojo svojih duhovnikov in redovnikov, skrbel za reveže,
starčke in sirote, zidal dobrodelne domove, pa tudi obnavljal razdejane in
zapuščene cerkve. Njegova posebna ljubezen je bila lepota bogoslužja, pri srcu
mu je bilo zlasti lepo petje. Ko je čutil, da se mu bliža smrt, je razdal še zadnje,
kar je imel, si dal posuti na tla cerkve pepel v podobi križa, legel tja in med
petjem litanij izdihnil.
Tako kot je bil Janez Krstnik Božji dar za ostarela starša, je tudi za nas,
Božje ljudstvo nove zaveze kot glasnik luči, ki prihaja. Tako je vsak otrok
najprej Božji dar. »Otroci so nasmeh neba
zemlji,« je rekel papež Janez Pavel II., »so
dragulji družine in celotne družbe, so tudi
biseri Cerkve.«
Iz Krstnikove zgodbe se lahko
naučimo, da ima za vsakega otroka Bog
svoje sanje. Krstnika je imenoval in ga
poslal kot »Božji dar«, mene, tebe,
vsakega, ki se rodi, imenuje s podobnimi
imeni, ki nakazujejo njegove sanje: sočutje, dobroto, ljubezen, radodarnost,
nežnost, solidarnost, prijateljstvo, zvestobo … Vsa naša vzgojna modrost je,
da otrokom omogočimo, da v življenju uresničijo te Božje sanje, človeško in
Božjo rast v sebi. Da se vedno znova sprašujemo: Kaj neki bo lahko postal ta
otrok? Janez Krstnik, piše evangelist Luka, je rasel in se krepil v duhu.
Omogočimo to vsem otrokom.
_____________________________________________________________
Elizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina.
Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod
skazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili.
Otrok pa je rasel in se v duhu krepil;
in bil je v samoti do dneva, ko je nastopil pred Izraelom.
(Lk 1,57–58.80)
________________________________________________________________
Praznik apostolov Petra in Pavla nam kliče v spomin dva moža, ki sta bila
po Božjem načrtu izbrana, da postavita človeški temelj Kristusovi Cerkvi. Jezus
je Petra posebej vzgajal za močno vero. Pogoj za njegovo službo je namreč
popolno zaupanje v Kristusovo Božjo moč, ki mu pomaga izvrševati Božje
ukaze. Pripravljenost, da čim bolj zvesto sledi Kristusu, je premagala Petrove
človeške slabosti in omogočila, da je postal resnično »skala«, na kateri še danes
gradi Cerkev. Tudi Pavel ima v Cerkvi posebno mesto. Po čudežnem
spreobrnjenju je iz zagrizenega preganjalca postal goreč oznanjevalec
Kristusovega nauka med pogani.
Oba sta žrtvovala svoje življenje za Kristusa. Na mestu je vprašanje, kakšna
je naša vera in kaj smo mi pripravljeni žrtvovati za Kristusa; kakšni oznanjevalci
smo?