1. No category

re
at
or
.c
om
1/1
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
7.5 tehniþno poroþilo
.S
m
.S
m
vsebina
w
w
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
07.05.01 rekapitulacija stroãkov
07.05.02 projektna naloga
07.05.03 opis tehniþne izvedbe
re
at
or
.c
om
2/2
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
oznaka
FC
postavka
koliþina
cena po enoti
.S
m
.S
m
gradbeni objekti, zunanja ureditev, prikljuþki
skupna cena
1.291.500,00
1.600.000,00
w
tehnoloãka oprema in instalacije
w
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
07.05.01. rekapitulacija stroãkov
w
450.000,00
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
elektro in strelovodne instalacije
skupaj neto
20 % DDV
skupaj
3.341.500,00
668.300,00
4.009.800,00
opomba
om
specifiþna cena investicije je 3.341.500 EUR / 7.000 PE = 477 EURO/PE
stroãki poskusnega obratovanja, projektne dokumentacije in nadzora niso upoãtevani
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
stroãki odkupa zemljiãþa in financiranja gradnje niso upoãtevani
re
at
or
.c
om
3/3
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Za idejni projekt ýN Prevalje je potrebno izdelati naþrt tehnologije.
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
07.05.02. projektna naloga
Odgovorni vodja projekta ýN:
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
N.Antonþiþ, univ.dipl.ing.grad.
re
at
or
.c
om
4/4
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
FC
07.05.03 opis tehniþne izvedbe
ar
tP
D
ar
tP
D
vsebina
01.01.
prispevno podroþje þistilne naprave
02.00.
02.01.
obremenitev naprave
predvidena (ocenjena obremenitev naprave)
03.00.
03.01.
03.02.
03.03.
03.04.
03.05.
lokacijski podatki naprave
lokacija naprave
dostop do naprave
oskrba s pitno vodo in gaãenje poåara
dovod elektriþne energije
dovod PTT
04.00.
05.00.
06.00.
geomehanske razmere
visoke vode in podtalnica
sprejemnik
07.00.
uþinek þiãþenja in poskusno obratovanje
08.00.
izbira optimalne variante þiãþenja
09.00.
izbrani tehnoloãki postopek þiãþenja in tehniþna izvedba
10.00.
zasnova obratovalnih parametrov in objektov
11.00.
faznost gradnje
12.00.
12.01.
12.02.
koliþine in lastnosti blata in ostalih odpadkov
predvidene koliþine blata in ostalih odpadkov
predvidene lastnosti blata
13.00
13.01
13.02
13.03.
vpliv na okolje
hrup
smrad
vizuelni izgled þistilne naprave
14.00
14.01
14.02
15.00
16.00
instalirana moþ, poraba el. energije in tehnoloãka merilna oprema
instalirana moþ in poraba el. energije
tehnoloãka merilna oprema
osebje za upravljanje in vzdråevanje
stroãki obratovanja
w
w
.c
om
ht
tp
://
w
or
at
re
FC
D
tP
ar
m
.S
w
w
w
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
uvod
.S
m
01.00.
re
at
or
.c
om
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
01.00. uvod
5/5
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
.S
m
w
w
Obstojeþi sistem javne kanalizacije v Prevaljah je izveden kot veþinoma meãan sistem.
Tudi po dograditvi in rekonstrukciji bo sistem obratoval kot preteåno meãan sistem.
Predvideno je razbremenjevanje sistema v deåevnem vremenu prek DPB ± Deåevnega
Prelivnega Bazena, ki zadråi þistilni val sistema. Maksimalna hidravliþna obremenitev ýN
je Qm=2Qs+Qf. Sistem Prevalje ima predvidoma samo eden DPB (RUB) za zajem
prvega vala in dva razbremenilnika (R-1, R-2). RUB je namenjen za akumulacijo
onesnaåene vode prvega vala in zmanjãanju koliþine in frekvence prelivanja. Predvsem je
to pomembno v poletnih mesecih, ko je vodostaj reke Meåe minimalen.
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Za þiãþenje komunalnih in predþiãþenih industrijskih odpadnih vod prispevnega podroþja
mesta Prevalje je predvidena gradnja lastne/skupne þistilne naprave. Kapaciteta
predvidene naprave je 7000 PE.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
Dotok na ýN se bo reguliral s sistemom razbremenilnim objektom R-2, DPB in
akumulacija v dotoþni cevi DN 1400. Dotok na samo ýN je reguliran z moþjo þrpalk in
nastavitvijo le teh. Dotok na ýN je ca 2xQsmax+Qf. Qm=54.7 l/s (60). Glede na vedno
stroåje zahteve þiãþenja in razbremenjevanja je moþ v posebnih pogojih (ekstremni poletni
nalivi) poveþat hidravliþno obremenitev na 80 l/s.
re
at
or
.c
om
6/6
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
01.01. prispevno podroþje þistilne naprave
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Prevalje ima delno zgrajeno meãano kanalizacijo, ki je veþinoma speljana v Reko Meåo.
Obstojeþa kanalizacija je zgrajena v meãanem sistemu. Problemi se ne reãujejo
kompleksno ampak le parcialno. Kjer kanalizacijskega omreåja ni, se sanitarne vode
odvajajo v greznice in iz greznic v vodotoke ali pa ponikovalnice. Obstojeþe kanalizacijske
cevi meãane kanalizacije so v glavnem betonske izvedbe zelo razliþne kvalitete. Problem
so tudi zaledne in þiste drenaåne vode, manjãih izviri/potoki, ki so speljani neposredno v
meãano kanalizacijo. Potrebna je izvedba I/I analize in takojãna sanacija sistema.
Naselje Leãe, ki se nahajajo v hribovju juåno od Prevalj so åe povezane z sistemom
Prevalje (tranzitni kanal 2km). Naselje v celoti ãe nima reãenega odvajanja in þiãþenja
sanitarne odpadne vode. Sanitarne vode se zbirajo v kanalu, ki je neposredno ob Leãkam
mostu cesti speljan v Meåo.
or
.c
om
Poljana je manjãe naselje ob reki Meåi, kjer se predvidena izgradnja kanalizacije in
lokalne ýN v prvi fazi (Stopar). V prihodnosti pa bo zaradi omejenosti prostora in zgostitve
pozidave lahko priãlo do navezave celotnega desnega breg na ýN Prevalje.
FC
re
at
Trenutno se na robovih naseljih odpadna voda zbira v individualnih greznicah, ali pa se
direktno izpuãþa v bliånje vodotoke (Meåa, Farni potok, Sv.Barnbara«).
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
Na prispevnem podroþju ýN sta dve podjetji, kjer nastajajo tehnoloãke odpadne vode:
LEK in Paloma. Obe podjetji imata lastne þistilne naprave tehnoloãkih odpadnih vod,
Paloma trenutno ne obratuje. Sanitarne vode pa se bodo odvajale v sistem javne
kanalizacije in od tu na ýN Prevalje.
re
at
or
.c
om
7/7
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
02.00. obremenitev naprave
02.01. predvidena (ocenjena obremenitev naprave)
w
w
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
ht
tp
://
w
.S
m
7.000 PE
420 kg BPK5/d
840 kgKPK/d
490 kg/d
1.575 m3/d
109,4 m3/h
196,9 m3/h
77 kgTKN/d
12,6 kg/d
10oC
399,50 m.n.m.
stabilizacija blata, nitrifikacija,
denitrifikacija
.S
m
ãtevilo priljuþenih enot
biokemijska obremenitev BPK5
kemijska obremenitev KPK
suspendirane snovi
dnevni dotok vode pri suãnem vremenu
suãni dotok Qt
deåevni dotok Qm
TKN
celokupni fosfor
najniåja temperatura vode
nadmorska viãina
konþna stopnja þiãþenja
at
re
4646
P-2009 popis
4498
8136 ID
3669 JKP 2008
4970 Trend
-200
765
PE iz porabe
375
PE = Zaposleni / 2 do 3
5910
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
Prebivalci
Aglomeracija
Priklop
Demograf 2040
Decentralno ca
Obrt/Storitve
Industrija
Suma
or
Obremenitev ýN Prevalje
Prevalje
om
P-2009
8102 ID
JKP 2008
5%
om
595
390
234
625
-235
390
or
.c
re
D
FC
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
re
7000 PE
tP
D
FC
Sistem Prevalje
at
or
.c
600 kom
700 PE
(Hidroinåeniring)
Predlog AD je bil 1500 PE za obremenitev greznic
vendar iz strani obþine ni bil sprejet
at
Greznice in LCN
ht
Prebivalci
Aglomeracija
Priklop
Demograf 2040
Decentralno ca
Suma
tp
Leãe
re
at
or
.c
om
8/8
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
Poljana Stopar
FC
.S
m
w
ar
tP
D
.S
m
w
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
Popis 2009 - Obþina Prevalje
ht
tp
://
w
w
120/2
ar
tP
D
60
P-2009
48
8091 ID
10 JKP 2008
50
30
80 LCN
FC
Prebivalci
Aglomeracija
Priklop
Demograf 2040
Obrt/Storitve
Suma
re
at
or
.c
om
9/9
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
03.00. lokacijski podatki naprave
.S
m
.S
m
03.01. Lokacija naprave
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
Lokacija naprave je doloþena na podlagi planskih aktov in smernic Obþine Prevalje.
Lokacija je na levem bregu reke Meåe pod juånim delom naselja Prevalje (Gonje 150m)
in obrtno cono na Logu (obþina Prevalje) na parcelah ãt. 76/1,76/2,77/2 ko Farna vas,
559, 560,354/3 ko Straåiãþe . Plato naprave je na koti 399,50-399.75 mNN z rahlim
nagibom v smeri toka vode in zaradi odvodnjavanja padavinske vode. Objekti ýN (ograja)
so na juåni strani oddaljeni 8 m od roba nasipa (parcelne meje) reke Meåe.
om
Na platoju ýN poleg objektov þiãþenja ni predvidena postavitev tipske trafo postaje.
Naprava se napaja iz nadomestne TP Gonje 2.
Lokacija z vidika obremenjevanja okolja ni izrazito problematiþna, saj je 150m oddaljena
od stanovanjskih predelov. Zaradi bliåine stanovanjskih objektov in rekreacijskih povrãin
je naprava prekrita.
FC
re
at
or
.c
Na severni strani platoja ýN je niåje podroþje, ki je poplavno (Meåa in/ali podtalnica).
Voda v primeru Q100 zalije ta poplavni travnik in odteka v smeri Meåe in Farnega potoka.
Sama ýN je na platoju, ki je dvignjen nad to poplavno koto ca 0.5m. V sklopu zunanje
ureditve je tudi zeleni pas in zasaditev dreves, ki zakrivajo pogled na ýN.
tP
D
03.02. Dostop do naprave
w
w
.S
m
ar
Dostop na plato naprave bo iz lokalne ceste na Gonje in dovozne ceste do platoja ýN v
dolåini 165m. Dostop bo na severni strani platoja naprave. Plato naprave in dostop na
napravo sta izvedena tako, da dopuãþata dostop na plato naprave iz obstojeþega nivoja
lokalne ceste, oziroma iz rekonstruirane ceste. âirina dovozne ceste je 5.0 m
tp
://
w
03.03. Oskrba s pitno vodo in gaãenje poåara
or
.c
at
at
or
.c
Vsi objekti CýN spadajo med poåarno nizko ogroåene. Na platoju naprave je izvedeno
hidrantno omreåje v obliki kroåne zanke s potrebnim ãtevilom hidrantov. V upravni stavbi
so nameãþeni gasilni aparati na prah za poåare ABC in gasilni aparati na CO2.
re
D
FC
D
FC
re
03.04. Dovod elektriþne energije
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
Dovod elektriþne energije bo izveden iz TP Gonje 2 nadomestna. Predmet tega projekta
je dovod NN elektro kabla od TPGonje 2 nadomestna do lokacije ýN.
NN omreåje je 3x230/400V. Med TP in NN1 razdelilcem je predviden Cu kabel NYYJ4x240mm2. NN1 razdelilc je varovan s tipolnimi NV varovalkami 3x315A.
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
om
om
ht
Za potrebe obratovanja þistilne naprave in poåarne varnosti bo izveden prikljuþek iz
javnega vodovodnega omreåja DN300. Dovodni cevovod premera DN100mm, dolåine
200 m bo prikljuþen na jaãek novega odcepa iz vodovoda Prevalje/Gonje DN100, kjer je
predviden/obstojeþ tlak ca 4,5 bar. Od priklopa ni porabnikov vode, tako, da bo tlak vode
na prikljuþku CýN vedno nad 3,5 bara. Predvidena poraba vode na ýN je ca 2-6 m3/d,
vrãni pretok, ki ga mora zagotavljati hidrantno omreåje pa je 10 l/s pri tlaku min 3,5 bar.
re
at
or
.c
om
10/10
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
Kot rezervni vir oskrbe z elektriþno energijo se bo koristil elektroagregat, nameãþen v
upravnem objektu. Potrebna moþ elektroagregata je ca. 175 kW in 180 kVA
03.05. dovod PTT
.S
m
w
w
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Za potrebe þistilne naprave se izvede prikljuþek na PTT omreåje. Potrebna je tudi ADSL
linija.
re
at
or
.c
om
11/11
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
04.00. geomehanske razmere
.S
m
w
w
Geoloãke razmere
Obravnavano zazidalno podroþje leåi v sredini meåiãke doline na meji med obþinama
Ravne in Prevalje. Neposredno ob levem bregu reke Meåe. Temeljna tla tvorijo prodno
peãþeni terasasti nanosi reke ki so prekriti z aluvialnimi naplavinami glinasto meljastih ,
peãþenih in zameljenih oziroma zaglinjenih prodno peãþenih zemljin. Osnovno hribino
tvorijo skladi metamorfnih skriljastih kamnin (amfibolitni in filitoidni skriljavci, filiti), ki so v
vrhnih plasteh prepereli in natrti.
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Ob lokaciji ýN so bile izvedene Geomehanske raziskave ; Geoloãko geotehniþni elaborat,
ãt. 279/2008, Geokal projekt d.o.o., Maribor,Jun 2010. Glede na lokacijo in samo poroþilo
bodo potrebna ãe dodatna dela. V þasu gradnje pa geotehniþni nadzor zahtevnih objektov
(bazeni, upravna stavba).
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
Hidrogeoloãke razmerer
Kota terena je ca 1.5-2.0 m nad koto vode v reki Meåi. Kota talne vode je bila registrirana
v vseh treh vrtinah ca.3.1-3.5m pod koto obstojeþega terena. Talne vode se praviloma
precejajo v globjih prepustnejãih plasteh prodno peãþenih zemljin obiþajno neposredno
nad nepropustno hribinsko osnovo. V smeri padca terena - vzporedno s tokom reke Meåe
oz. deloma proti njej. Talna voda pri ekstremnih pogojih lahko pride do terena, Poplavne
kote pa so ca 0.5 m pri upravni stavbi (US)mnedtem ko zahodni del podroþja ni
poplavljen.
w
w
w
.S
m
ar
Sestava temeljnih tal
Iz sondaånih vrtin je razvidno da temeljna tla segajo do globine 2-2.5m (3): Na vrhu je
humus, nasutja, peãþeno meljaste, in prodno peãþene zemljine z organskimi primesmi.
Vrhne plasti so na koti 6.1-7.1 m. Prodno peãþene zemljine so dokaj propustne k=1x 10-3
do 1x 10-4 m/s.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
Plitvo temeljenje
Temeljenje novih objektov je smiselno zasnovati na plitvih AB temeljnih konstrukcijah.
Zaradi heterogene sestave tal bo lokalno potrebna poglobitev izkopov in sanacija
temeljnih tal z vgrajevanjem primerno komprimiranih prodno peãþenih blazin pod dnom
temeljnih konstrukcij in nad nosi. Vse gradbene jame globje od 3m bo potrebno pred
priþetkom gradnje ustrezno izsuãiti.
re
at
or
.c
om
12/12
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
05.00. visoke vode in podtalnica
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Po IP VGP Drava so bile predvidene zelo visoke poplavne kote reke Meåe. Po oceni na
podlagi REC-RAS modela /DMR5000 in bo nivo reke niåji za ca 1-1.5m. To je potrdila
tudi najnovejãa poplavna ãtudija VGB Maribor (ing. Juvan). Kota Q100 na lokaciji US je
399.0 mNN, kota terena pa 398.5mNN. To pomeni dvig platoja ýN (pri US) na ca 399.5
mNN. Pri projektiranju je potrebno upoãtevati varnostno viãino ca 0.5m.
Nekatere dråave (npr. USA) imajo blaåji kriterij, obiþajno je minimalna varnost vsaj 25 do
50 let.
Nivo podzemne vode je odvisen od nihanja nivoja vode v reki Meåi in padavin v zaledju.
om
Detajlneje so hidravliþne/hidroloãke in poplavne razmere opisane v poroþilu VGB
(Poplavna ãtudija) in v Geoloãkem/Geotehniþnem poroþilu, ki ni sestavni del tega
projekta.
or
.c
Kota zunanje ureditve platoja je na 399.5-399.75 mNN + - nagibi za odvajanje
padavinske vode.
FC
re
at
Kota dna najglobjega objekta (SBR bazen) bo na 395,5 mNN Izkop gradbene jame bo na
koti 394,85 mNN. Kota dna þrpaliãþa je 394.28 mNN.
w
.S
m
ar
tP
D
Iztok iz SBR bazena ýN je na koti 398,8 mNN. Iztok je prek merilca pretoka (MID) in jaãka
za zajem vzorcev (397.75 mNN) speljan po kanalu DN500 v reko Meåo. Iztok je varovan s
protipovratno loputo. Kota iztoka je 397.35 mNN. Iztok iz naprave je utrjen s kamnito
zloåbo. Naklon kanala DN500 je predvidoma 9.5%.
UV dezinfekcija zaenkrat ni predvidena.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
SBR bazen je dimenzioniran in varovan proti dvigu/izplavanju (prazen bazen ob najviãji
moåni koti podtalnice).
re
at
or
.c
om
13/13
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
06.00. odvodnik
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Sprejemnik in odvodnik oþiãþenih odpadnih voda je reka Meåa. Od izvira Meåe do ýrne
je leta v I.. kakovostnem razredu, nato pa preide v II. kakovostni razred. Dolvodno od
Meåice je v II.-III. kakovostnem razredu, vendar se stanje izboljãa do II. kakovostnega
razreda. Dolvodno od Prevalj je spet v II.-III. kakovostnem razredu, po Ravnah pa v III.
kakovostnem razredu.
Boljão sliko kaåe klasifikacija na temelju saprobioloãke analize, saj je po tej klasifikaciji
Meåa do Meåice v II. kakovostnem razredu in kasneje preide v I.-II. kakovostni razred, po
Prevaljah in Ravnah pa v III. kakovostni razred.
Po saprobioloãkih analizah je Meåa v Prevaljahi in enkrat uvrãþena v med zmerno
obremenjene, enkrat pa med kritiþno obremenjene vodotoke.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
Bakterioloãka slika je bila v Prevaljah in Ravnah zelo slaba, saj je v vseh vzorcih presegla
kriterij za najslabãi kakovostni razred.
re
at
or
.c
om
14/14
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
07.00. uþinek þiãþenja in poskusno obratovanje
.S
m
.S
m
07.01. mejne vrednosti iztoka
w
w
ht
tp
://
w
zmogljivost þiãþenja, izraåena v PE
parameter
izraåen
kot
enota
>2000
<10000
>10.000
<100.000
>100.000
35
mg/l
60
35
amonijev duãik
N
mg/l
10
10
5
celotni duãik
N
mg/l
25
25
20
KPK
O2
mg/l
125
110
100
BPK5
O2
mg/l
25
20
20
.c
neraztopljene snovi
om
ht
tp
://
w
w
w
Podroþje iztoka iz ýN Prevalje ni opredeljeno kot obþutljivo podroþje. Uredba o emisiji pri
odvajanju odpadnih vod iz komunalnih þistilnih naprav (U.List RS ãt.45/2007) doloþa
naslednje mejne vrednosti za komunalne naprave v preglednici 1 v prilogi 2 :
ar
tP
D
FC
re
at
or
Obravnavana naprava spada v prvi velikostni razred. Pod pogoji normalnega obratovanja
(s projektom kalkulirani in predvideni dotok, upoãtevanje pravilnika o dovoljenih izpustih v
javno kanalizacijo) bo naprava dosegala zgoraj navedene vrednosti. V kalkulacijah so pri
pogojih normalnega obratovanja kalkulirane naslednje obratovalne vrednosti (85
percentil) ± priþakovane vrednosti na iztoku iz naprave:
parameter
m
izraåen
kot
.S
neraztopljene snovi
w
w
amonijev duãik
w
nitratni duãik
://
KPK
tp
BPK5
ht
celotni duãik
celotni fosfor
enota
mg/l
vrednost
45
N
mg/l
5
N
mg/l
10
O2
mg/l
100
O2
mg/l
20
N
mg/l
20
P
mg/l
-
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
Glede na razhajanja med obstojeþimi aglomeracijami (samo prebivalci) in samim
urbanizmom lahko v prihodnosti priþakujemo spremembe, kar pomeni defosfatizacijo tudi
za nekatere naprave pod 10000 PE (poreþje Donave). Glede na zasnovo/velikost SBR
bazenov je moþ doseþi tudi ta standard (dinamiþen raþun/simulacija procesa).
om
om
Predvideno je 270 dnevno poskusno obratovanje naprave.
re
at
or
.c
om
15/15
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
08.00. izbira optimalne variante þiãþenja
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Po doloþitvi bistvenih robnih pogojev se predlaga zasnova þistilne naprave, ki odgovarja
najviãjemu stanju tehnike, ima dolgo åivljensko dobo, potrebuje minimalne koliþine
energije ter obratuje z nizkimi obratovalnimi stroãki.
Na podlagi primerjave razliþnih alternativnih naþinov þiãþenja, razliþnih varijant izgradnje
ter opreme, se za primer þistilne naprave Prevalje predlaga bioloãka naprava s
poåivljenim blatom po SBR tehnologiji.
Bistveni cilji:
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
sploãno znani in obvladljivi naþin, z dolgoletnimi izkuãnjami
nizki investicijski stroãki
nizki obratovalni stroãki
nizki stroãki za odstranjevanje izloþenih snovi
celoletno delovanje
zahteva minimalni nadzor
minimalni vpliv na okolje (voda, zrak, tla, þlovek)
nadaljne þiãþenje in fleksibilnost obratovanja
minimalne emisije odpadnih snovi v vodotoke
minimalna koliþina in optimalna uporaba blata
m
ar
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
w
.S
Postopek þiãþenja
ht
tp
://
w
w
Zaradi vpliva na okolje, se na þistilni napravi Prevalje lahko uporabiti tudi konvencionalni
naþini þiãþenja odpadnih vod s stalnim pretokom, vendar ti naþini zahtevajo:
• znatno ãtevilo posameznih objektov,
• zahtevano hidravliþno izoblikovanje posameznih objektov ter
• veliko porabo povrãin.
om
or
.c
or
.c
om
Zaradi:
• omejene povrãine na lokaciji za izgradnjo
• geografskih, topografskih in hidroloãkih zahtev
• neposredne bliåine bivalnih, prometnih, ãolskih ter ãportnih povrãin,
• stanja vodotoka,
at
re
D
FC
D
FC
re
at
se zahteva izredno kompaktna þistilna naprava zaprtega tipa. Te zahteve napeljujejo na
uporabo SBR-postopka þiãþenja. Za þistilne naprave predvidene velikosti in za zahtevano
stopnjo þiãþenja se je v dolgoletni praksi izredno dobro izkazal SBR-postopek þiãþenja
(Sequenced Batch Reactor - Process).
tP
ar
ar
tP
Specifiþne lastnosti/sposobnosti SBR-postopka þiãþenja nudijo niz prednosti:
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ƒ velika fleksibilnost
re
at
or
.c
om
16/16
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
FC
tako na podroþju procesne tehnike kakor tudi
na podroþju uporabnih moånosti
ar
tP
D
ar
tP
D
ƒ visoka varnost obratovanja
.S
m
.S
m
ƒ stabilno obratovanje
w
w
ƒ najboljãi naþin izloþitve blata iz vode
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
ƒ avtomatizacija
ƒ izredna sposobnost þiãþenja
tako pri odstranitvi duãika kakor tudi
bioloãkega fosforja
ƒ lahka razãiritev þistilne naprave
ƒ modularna izgradnja
or
.c
om
ƒ odliþno razmerje med ceno in zmoglivostjo
tP
D
FC
re
at
Predlagani in natanþneje opisani postopek þiãþenja s pomoþjo poåivljenega blata je podoben
naþinu s stalnim/kontinuiranim pretokom. V skupnemu reaktorju uporablja in izkoriãþa ta postopek
prednosti stalnega in nestalnega pretoka v skupno delujoþi kombinaciji pretoþnega bioloãkega
bazena in naknadnega usedalnika (Biological-Combined-System). Reaktor tako ne potrebuje
naknadnega usedalnika ter þrpaliãþa povratnega blata.
m
ar
SBR-postopek þiãþenja
or
.c
or
.c
om
Pri SBR-postopku þiãþenja se stalno dotekajoþa koliþina odpadnih vod razdeli na definirane
koliþine, ki se praviloma po oþiãþenju zopet izravnano odvajajo. Doloþene stopnje þiãþenja
potekajo diskontinuirano v tako imenovanemu zajezitvenemu obratovanju in v þasovno zaporednih
obratovalnih odsekih v enemu samemu bioloãkemu reaktorju.
at
re
D
FC
tP
tP
D
FC
re
at
Vsak bioloãki reaktor je opremljen z strojnimi in merilnimi napravami, kakor tudi z napravami za
vodenje ter reguliranje. Hidravliþna obteåba SBR ± þistilne naprave je omejena z maksimalno
zajezitveno prostornino reaktorjev. Delni procesi celotnega cikla þiãþenja se praviloma odvijajo na
podlagi doloþenih þasovnih programov ali se posamiþno vodijo na podlagi stalno nadzorovanih
obmoþij þiãþenja. Naþela naþrtovanja ter obratovanja SBR ± þistilnih naprav so v Nemþiji definirana
na podlagi ATV ± smernic, kar se je uveljavilo tudi pri nas.
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
Pri odloþanju in naþrtovanju smo upoãtevali med drugim tudi naslednje smernice, priporoþila in
dejstva.:
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
SBR-postopek þiãþenja je cenjena in preizkuãena varianta þiãþenja komunalnih ter industrijskih
odpadnih vod s pomoþjo poåivljenega blata. Obdelava odpadnih vod se vrãi z nestalnim, sarånim
pretokom in zajezitvenim obratovanjem (kot batch-proces). Nitrifikacija, denitrifikacija in tudi
bioloãko izloþanje fosforja se v SBR-napravah odvija kontrolirano, s tem, da se vsakokrat vzpostavi
odgovarjajoþe okolje za posamezne procese, kot so polnenje, meãanje, ozraþevanje, izloþitev blata
iz vode in odvod oþiãþene vode. Ti procesi so þasovno programirani. Anaerobne, anoksiþne in
aerobne faze se v posamiþnemu reaktorju odvijajo v þasovnemu zaporedju, doþim se morajo te
faze pri postopkih s stalnim pretokom odvijati posamiþno v veþ zaporednih bazenih, ki so tako v
velikosti kakor tudi opremljenosti neizpremenljivi.
re
at
or
.c
om
17/17
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
DWA / ATV A-210 Jun 2009,
Halbach Institut ± Cenovna primerjava razliþnih tipov ýN
CBCL - Kanadsko primerjavo (software) razliþnih tipov ýN.
EPA 923-F-99-073 SBR Fact Sheet
SBR Design and Operation Consideration ± New England Interstate Water Pollution Control
Commission
.S
m
w
w
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Med razliþnimi variontamii je bila obravnavana tudi SBR ICEAS (ITT) in C-Plan SFC (tehnolodija in
dimenzioniranje), vendar je bila glede na literaturo in priporoþilo nemãkih strokovnjakov (avtorji
novega A 210) predlagana reãitev z predbazenom (izravnalni bazen) in 4-6 (8) urnimi cikli.
Bistvo nove DWA A-210 smernice je veþja varnost pri usedanju.
re
at
or
.c
om
18/18
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
Glede na 09.00. izbrani tehnoloãki postopek þiãþenja in tehniþna izvedba
.S
m
.S
m
09.00. uvod
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
Predvidena je gradnja SBR bioloãke naprave z aerobno stabilizacijo blata. Predvidena je
nitrifikacija in denitrifikacija. Defosfatizacija (ker poreþje Meåe ne spada pod obþutljiva
obmoþja) ni predvidena. Naprava je dimenzionirana na podlagi standarda ATV M210.
Prednost izbrane variante je v tem, da omogoþa natanþno vodenje procesa þiãþenja.
S spremembo obratovalnega reåima (þas polnjenja, aeracije, usedanja in praznenja) se
lahko na fleksibilen naþin optimizira delovanje bioloãke stopnje glede na spremenjene
razmere vtoka v napravo. Te naprave dosegajo v primerjavi s klasiþnimi pretoþnimi
napravami tudi veþje uþinke in hitrost þiãþenja duãikovih spojin.
re
at
or
.c
om
Stroãki gradnje eno bazenske naprave so nekoliko niåji od gradnje klasiþne pretoþne
naprave, podobno velja za obratovalne stroãke. Koniþne obremenitve naprave in opreme
pa so veþje. Zaradi krajãega zadråevanja bioloãkega blata je ponovno raztapljanje åe
oborjenega fosforja bistveno manjãe kot pri klasiþni napravi, zato je potrebna manjãa
koliþina sredstva za obarjanje fosforja (pri napravah z obarjanjem fosforja).
D
FC
Naprava obsega naslednje tehnoloãke podsklope oziroma objekte:
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
01 Vhodno þrpaliãþe z grobimi elektromotornimi grabljami (01)
02. Postaja za sprejem goãþ iz greznic in malih ýN (02)
03. Mehansko predþiãþenje (fine grablje, peskolov in lovilec maãþob) (03)
04. Razdelilni bazen (04)
05. Izravnalni bazen (05)
06. SBR bazen 1 in 2 (06)
07. Merilnik pretoka (07)
08. Zgoãþevalec in zalogovnik blata (08)
09. Strojno zgoãþanje blata in skladiãþe polielektrolita (09)
10. Kompresorska postaja (10)
11. Fizikalnokemiþni filter (11)
12. Skladiãþe rezervnih delov (skladiãþe orodja) (12)
13. Elektroagregat (13)
14. Elektroomare (14)
15. Upravni prostori
15.1 Garderobe, tuã, WC (15.1)
15.2. Laboratorij (15.2)
15.3. Komandni prostor (pisarna, procesno vodenje) (15.3)
15.4. Kotlovnica s cisterno za kurilno olje (15.4)
15.5. Vhod/Vetrolov (15.5)
16. Trafo postaja
17. Vodomerni jaãek
re
at
or
.c
om
19/19
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.01. Vhodno þrpaliãþe z grobimi elektromotornimi grabljami
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Odpadna voda gravitacijsko doteka v vhodno þrpaliãþe. V þrpaliãþu so vgrajene
elektromotorne grobe grablje za zaãþito obratovanja þrpalk. Predvidene so avtomatske
elektromotorne grablje z izmetom v vijaþni kompaktor za izdvajanje vode iz odpadkov in
izmet odpadkov v zabojnik na kolesih. Grobe elektromotorne grablje so vgrajene so v
betonsko kineto. Zabojnik se prazni v komunalno vozilo za odvoz gospodinjskih
odpadkov. Obratovanje grabelj upravlja diferencialni merilnik nivoja vode v kineti grabelj.
Med servisiranjem elektromotornih grobih grabelj, ali vstopom v þrpaliãþe se zapre roþna
zapornica na dotoku. Odpadna voda se takrat preliva v zadråevalni bazen, ki se nahaja na
kanalizacijskem kolektorju pred ýN.
om
V vhodnem þrpaliãþu so tri potopne centrifugalne þrpalke, ki izmeniþno ali skupaj þrpajo
odpadno vodo po tlaþnem cevovodu v napravo za mehansko predþiãþenje.
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
Pri srednjem nivoju v þrpaliãþu se vklopi prva izbrana þrpalka, pri visokem nivoju se vklopi
druga izbrana þrpalka. Tretja þrpalka sluåi kot rezerva. ýrpalke se pri delovanju
izmenjujejo. Vrstni red þrpalk se izbira avtomatsko pri vsakem vklopu. Izpad posamezne
þrpalke avtomatsko zamenja vrstni red þrpalk. Previsok nivo vode v þrpaliãþu sproåi
alarm. Preklopni nivoji vode se nastavijo pri montaåi hidrostatiþnega merilnika nivoja in se
bodo kasneje po potrebi ãe prenastavili. V primeru izpada el. energije iz javnega omreåja
se þrpalke napajajo iz el. agregata. Obratovanje þrpalk krmili merilnik nivoja vode. Za
zaãþito þrpalk je vgrajeno mejno nivojsko stikalo za spodnji alarm, ki blokira obratovanje
þrpalk, za alarm proti zalitju þrpaliãþa pa je vgrajeno ãe nivojsko stikalo.
w
.S
Za servisiranje þrpalk se uporablja konzolno dvigalo.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
Na tlaþnem cevovodu za þrpanje vode iz þrpaliãþa v mehansko predþiãþenje je vgrajen
cevni induktivni merilnik pretoka kompaktne izvedbe. Merilnik je vgrajen na cevovodu
neposredno pred mehansko stopnjo þiãþenja. Vse vrednosti pretoka se beåijo na
nadzornem PC-ju.
re
at
or
.c
om
20/20
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.02. Postaja za sprejem goãþ iz greznic in malih ýN (02)
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
Mehanskih delcev oþiãþena goãþa se iz naprave za sprejem goãþ po cevovodu izteka v
zbirni bazen za goãþe, ki je nameãþen pod prostorom, od tu pa se nato prek potopne
þrpalke predvidoma ponoþi þrpa v iztoþni cevovod naprave mehanskega predþiãþenja, ki
poteka do sekvenþnih bazenov. Vozilo za dovoz goãþe parkira na dostopnem platoju pred
upravno stavbo. Nivo goãþ v bazenu za goãþe meri merilnik nivoja.
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Naprava za sprejem goãþ iz greznic in malih þistilnih naprav je nameãþena v upravni
stavbi. Sejalna naprava je opremljena s kodirnim sistemom na kljuþ za 10 prevoznikov. Na
vstopnem cevovodu narave so vgrajeni cevni magnetno induktivni merilnik pretoka,
merilnik pH in merilnik prevodnosti. V kolikor pH ali prevodnost goãþe prekoraþi dovoljene
mejne vrednosti za vtok goãþe v napravo, elektromotorni zasun zapre dotok goãþ v
napravo. Za obþasno þiãþenje naprave je v prostoru izveden vodovodni prikljuþek na
napravo.
.c
V bazenu za goãþe je nameãþeno potopno meãalo za prepreþevanje usedlin.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
Naprava ima lastno tipsko elektroomaro v IP56 izvedbi za montaåo na prostem. Signal
delovanja naprave in signal napake naprave se preko dveh brezpotencialnih relejev
prenese v mikrokontroler PLC. Na PLC se prenese tudi status zapornega ventila naprave
in merilni signal iz vseh treh merilnikov.
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.03. Mehansko predþiãþenje (fine grablje, peskolov in lovilec maãþob) (03)
.S
m
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Odpadna voda se po tlaþnem cevovodu preþrpava prek vtoþnega jaãka v napravo za
mehansko predþiãþenje. V primeru ne obratovanja mehanskega predþiãþenja se voda
preliva prek razdelilnika z grobimi grabljami in po obtoþnem cevovodu izteka v cevovod za
iztok vode v sekvenþne bazene. Naprava za mehansko predþiãþenje obsega fine
rotacijske elektromotorne grablje, peskolov, ozraþen lovilec maãþob in spiralni izdvajalec
peska in je vgrajena v upravni stavbi. Fine grablje so opremljene z vgrajenim polånim
kompaktorjem za izdvajanje vode iz odpadkov in izmet v zabojnik na kolesih. Zabojnik se
prazni v komunalno vozilo za odvoz komunalnih odpadkov.
w
w
ht
tp
://
w
re
at
or
.c
om
21/21
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
Obratovanje grabelj upravlja diferencialni merilnik nivoja vode v kineti grabelj in se dobavi
skupaj z napravo. Za zaãþito proti prelivanju je vgrajeno mejno nivojsko stikalo za zgornji
alarm, ki blokira obratovanje þrpalk vhodnega þrpaliãþa komunalnih odpadnih vod.
D
FC
re
at
or
.c
om
Pesek se useda na dnu peskolova, od tu se s spiralnim transporterjem odvaja k zajemu
spiralnega izdvajalca peska, ki pesek transportira v zabojnik za pesek. Zabojnik se prazni
v komunalno vozilo za odvoz komunalnih odpadkov. V lovilcu maãþob izloþene plavajoþe
snovi se preþrpavajo v zabojnik za odpadke iz maãþobnika. Obratovanje naprave za
mehansko predþiãþenje je samodejno. Iz naprave izteka mehanskih delcev oþiãþena
komunalna odpadna voda prek preliva skozi podzemno poloåen sifonski cevovod v
sekvenþne bazene.
m
ar
tP
Za obþasno þiãþenje vrtljivih delov naprave je ob zgornjem pokrovu naprave izveden
prikljuþek vodovodne vode z gibljivim nastavkom za pranje.
w
w
w
.S
Za prezraþevanje prostora bo vgrajen ventilator. Ker je naprava za mehansko
predþiãþenje v celoti pokrita, bodo prisotne le manjãe emisije smradu, zato bo potrebno le
obþasno odvajanje zraka.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
Naprava za mehansko predþiãþenje ima svojo lastno tipsko elektroomaro, ki se napaja iz
razdelilnika RA in krmili obratovanje vseh sistemov v napravi, vkljuþno s puhalom za
prezraþevanje naprave. Signal delovanja naprave in signal napake naprave se preko dveh
brezpotencialnih relejev prenese v mikrokontroler PLC.
re
at
or
.c
om
22/22
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.04. Razdelilni bazen (04)
.S
m
w
w
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Iz mehanskega predþiãþenja izteka voda v razdelilni bazen, ki se nahaja v sklopu objekta
sekvenþnih bazenov. Voda doteka po cevovodu in se usmeri vertikalno navzgor v
razdelilni bazen. Iz razdelilnega bazena odteka voda preko dveh elektromotornih zapornic
ali v prvi ali v drugi sekvenþni bazen takrat ko sta bazena v fazi polnjenja. V kolikor
bazena nista v fazi polnjenja so obe elektromotorni zapornici zaprti ter voda preko
prelivnega korita ter vertikalnega odtoþnega cevovoda izteka v spodaj leåeþi izravnalni
bazen.
re
at
or
.c
om
23/23
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.05. Izravnalni bazen (05)
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Preteåni del mehansko oþiãþene vode bo s prostim padcem odtekal v reaktorje. Izravnalni
bazen sluåi sprejemu in izravnavi dotoþnih konic in omogoþa dotoþni odklop SBR
reaktorjev. Za þrpanje vsebine izravnalnega bazena v reaktorje so predvidene 2 potopne
þrpalke. Za vsak reaktor je predvidena po ena þrpalka s ustreznim tlaþnim vodom. Za
premeãanje bazena je predvideno potopno meãalo, ki prepreþuje prekomerno usedanje
na dnu bazena. Predviden je tudi nadzor polnjenja bazena z ustreznimi kontakti ter stikali.
Vse 2 potopne þrpalke so nameãþene v poglobitvi, da je omogoþeno popolno izpraznjenje
bazena.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
Z loþenim stikalom se lahko þrpalke v primeru nadzora ali popravila manuelno odklopijo ali
priklopijo.
re
at
or
.c
om
24/24
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.06. SBR bazen 1 in 2 (06)
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Predlaga se bioloãki postopek þiãþenja s pomoþjo poåivljenega blata in aerobno simultano
stabilizacijo blata na podlagi SBR ± tehnoloãkega koncepta. Zato sta predvidena dva
pravokotna SBR-reaktorja. Dimenzioniranje bazenov je izvedeno po smernicah ATV
Merkblatt M210, za denitrifikacijo in simultano stabilizacijo blata ter delno bioloãko
odstranitvijo fosforja.
Predvideni agregati:
4 potopna meãala
2 kompletne naprave za dovod in vnos zraka v SBR-reaktorje, vkljuþno vsa
merilna tehnika
2 dekanterji z odvzemom plavajoþega blata
2 potopne þrpalke za odviãno blato
at
or
.c
om
SBR-postopek je diskontinuirni, þasovno orientirani postopek þiãþenja. Prostorsko loþene
komponente delovanja pri klasiþnih naþinih biologije (bioloãki del / naknadni usedalnik) se
pri temu postopku odvijajo v skupnemu bazenu. Na zaþetku predstavlja SBR - reaktor
bioloãko stopnjo in nato naknadni usedalnik.
funkcija bioloãke stopnje
funkcija naknadnega usedalnika
funkcija naknadnega usedalnika
ar
tP
D
ozraþevanje in meãanje
sedimentacija
dekantiranje
m
1.
2.
3.
FC
re
Diskontinuirno delovanje v saråah vsebuje sledeþe procesne faze þistilnega cikla:
tp
://
w
w
w
.S
Vodenje ciklov se ne izvaja v strogi obliki ciklov, temveþ v odvisnosti od dotoka. Parametri
vodenja so poleg þasa, viãina polnenja v SBR-reaktorju, kakor tudi stalno merjena in
izvrednotena Redox-napetost. Opcijsko se ponuja tudi vodenje bioloãkega fosforja,
nitrifikacije in denitrifikacije s pomoþjo analiznih merjenj (P, NH4-N, NO3-N ).
ht
Faza ozraþevanja
bio P fazo
anaerobni pogoji: v vodi ni na razpolago raztopljenega kisika niti ni
kemiþno vezanega kisika (Nitrat)
-
nitrifikacijska faza
aerobni pogoji: v vodi je na razpolago raztopljeni kisik, kakor
tudi pri trajajoþi fazi nitrifikacije kemiþno vezani kisik (Nitrat)
-
denitrifikacijska faza anoksni pogoji: v vodi ni na razpolago raztopljenega kisika,
temveþ le kemiþno vezani kisik (Nitrat)
or
.c
at
re
D
FC
tP
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
-
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
Med denitrifikacijsko fazo delujejo meãala v posameznih SBR-reaktorjih brez prekinitev.
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
om
Med fazo ozraþevanja dotekajo v reaktor mehansko oþiãþene odpadne vode. Za
doseganje stabilnih obratovalnih okoliãþin (pH vrednost, plavajoþe blato) majhne vrednosti
nitratov v odtoku in minimalne odtoþne vrednosti Pskup se mora faza ozraþevanja deliti v:
FC
FC
Bio P faza
re
at
or
.c
om
25/25
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
ar
tP
D
.S
m
w
w
V temu sledeþi fazi nitrifikacije (aerobni pogoji) pa se ãe dodatno navzame fosfor.
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
Bio P faza je prva faza ozraþevalne faze. Med bio P fazo je ozraþevanje izklopljeno
(anaerobni pogoji). Fenomen dodatne bioloãke odstranitve fosforja bazira na sledeþi
okoliãþini: Mikroorganizmi se v anaerobnih okoliãþinah znajdejo v stresu. Za vzdråevanje
presnove se mora zaradi pomanjkanja vseh oblik kisika (vezanega kakor tudi
nevezanega) v celicah spreminjati energijsko bogati ATP (Adinosin TRI Phosphat) v
energijsko revni ADP (Adinosin DI Phosphat). Torej se oddaja fosfor.
Nitrifikacijska faza
Nitrifikacijska faza sledi bio P fazi in se lahko glede na okoliãþine pretoka v posameznemu
ciklu veþkrat ponovi.
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
Med to fazo (faza ozraþevanja, koncentracija kisika v SBR > 1,0 mg/l) se oksidirajo
organske snovi v odpadni vodi. Med nitrifikacijsko fazo deluje regulator kisika, ki skuãa s
pomoþjo frekvenþne regulacije obratov puhala obdråati v reaktorju konstantno vrednost
kisika (npr. c = 2,0 mg/l). ýe se v reaktorju prekoraþi zgornja meja koncentracije kisika, se
puhalo izklopi in zopet vklopi, ko vrednost pade izpod spodnje meje. Vklop in izklop
nitrifikacijske faze se izvaja na podlagi porasta Redox-napetosti. Na zaþetku te faze
naraãþa Redox-napetost najprej izredno strmo (preobilje NH4-N, pomanjkanje NO3-N). V
nadaljevanju pa kot naraãþanja vedno bolj popuãþa. Pri dosegu vnaprej doloþenega
minimalnega naraãþanja (narastek skoraj 0) je nitrifikacijska faza zakljuþena (pomanjkanje
NH4-N, preobilica NO3-N). V kolikor se ne doseåe zgoraj navedeni narast Redoxnapetosti, se s þasovnim pretekom faze konþa nitrifikacija.
ht
tp
://
w
w
w
.S
Drobno mehurþno vpihavanje se vrãi z membranskimi ploãþami (ali enakovredno), ki so
pritrjene na nosilno ogrodje. Dovod zraka se vrãi skozi gibljive cevi, ki so pritrjene na
dovodnih ceveh izpod prekrivne ploãþe bazenov. Membranske ploãþe se lahko dvignejo
na povrãino in izmenjujejo. Kondenzirana vlaga se lahko s pomoþjo krogliþnega zasuna
odstrani iz dovodnih cevi. Po vsakemu odklopu kompresorjev odpre magnetni ventil
dovodno cev za doloþeno dobo, da se pritisk v cevi izenaþi z normalnim pritiskom in lahko
voda iztisne zrak izpod elastiþnih membran membranskih ploãþ. Tako se razbremenijo
membrane.
Nitrifikacijs ki fazi sledi faza denitrifikacije ali sedimentacije.
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
Nitrifikaciji sledi denitrifikacija, ki se lahko glede na okoliãþine þiãþenja v enemu ciklusu
ponovi veþkrat.Med fazo denitrifikacije je regulacija kisika izklopljena. V denitrifikacijski
fazi (kisik v bioloãkemu delu = 0 mg/l) se med nitrifikacijo oksidirani duãik reducira v
elementarni duãik, ki izgine v ozraþje. Med to fazo je vpihavanje zraka izklopljeno.
Vodenje te faze se vrãi na podlagi dviga Redox-napetosti: Na zaþetku denitrifikacije
Redox-napetost najprej strmo pada (preobilica NO3-N, pomanjkanje NH4-N), v
nadaljevanju te faze pa postaja dvig Redox-napetosti vse veþji. Ko doseåe narast Redoxnapetosti predvideno vrednost, se faza konþa (pomanjkanje NO3-N, obilica NH4-N). V
om
om
Denitrifikacijska faza
re
at
or
.c
om
26/26
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
FC
kolikor se ne doseåe zgoraj navedeni narast Redox-napetosti, se s þasovnim pretekom
faze konþa denitrifikacija.
ar
tP
D
ar
tP
D
Koncu denitrifikacijske faze lahko sledi glede na stanje polnjenja reaktorja ponovna faza
nitrifikacije ali faza naknadnega ozraþevanja (aktivna ali neaktivna faza ozraþevanja).
.S
m
.S
m
Faza dekantiranja
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
Ta faza vsebuje dva procesa:
odvod þiste vode
odþrpavanje odviãnjega blata (ÜS).
Faza dekantiranja sledi fazi sedimentacije.
Med fazo dekantiranja se v reaktor ne dovaja odpadnih vod, saj bi se s tem oviralo
nemoteno odvajanje þiste vode. Da se omogoþi povrãinski, enakomernoi odvod oþiãþene
vode se v vsakemu reaktorju namesti avtomatsko delujoþi dekanter.
dekanter z vodilom, z elektriþno regulacijo in pogonom. V obmoþju lijaka in na
steno reaktorja pritrjena proåna odtoþna cev
plavaþ in sedeå dekanterja
or
.c
-
om
Dekanter se sestoji iz sledeþih komponent:
re
at
-
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
Avtomatiþno vodenje ter obratovanje naprave za dekantiranje se sproåi na zaþetku faze
za odþrpanje þiste vode in se ravna na podlagi predizbranih þasovnih intervalov za
odþrpavanje þiste vode, viãine polnenja reaktorja na zaþetku dekantiranja ter
predizbranega cilja odþrpavanja. S pomoþjo merjenja koliþine odtoka preko merilnika
pretoka na iztoku se doloþa pozicija dekanterja med dekantiranjem. S pomoþjo viãinske
regulacije se lahko dosegajo raþunsko doloþeni odtoki. Pri pomikanju navzdol se zveþa,
pri pomikanju navzgor se zmanjãa odtoþna koliþina. Pri dosegu cilja dekantiranja, se ta
faza zakljuþi. Dekanter se vrne v zgornjo lego.
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
Med dekantiranjem se odþrpava tudi odviãno blato (ÜS), ki je nastalo zaradi presnove
mikroorganizmov. ýas þrpanja se lahko doloþi poljubno in sicer na koncu faze
dekantiranja. Odviãno blato se preko potopne þrpalke preþrpava v zgoãþevalnik in
zalogovnik za blato.
om
ht
tp
://
Vertikalna namestitev na gladino v reaktorju je izvedena z preplavitvenim plavaþem.
Horizontalna namestitev dekanterja v reaktorju je izvedena z dvema stranskima vodiloma.
Spodnji sedeå dekanterja prepreþi prekomerni spust dekanterja izpod minimalne vodne
gladine. Odvodna cev dekanterja je na odtoþni lijak ter na odtoþno spojko reaktorja
pritrjena z gibljivim kompenzatorjem. Ta kompenzator izravnava kot med lijakom ter
odtoþno cevjo, kakor tudi med odtoþno cevjo ter stenskim prehodom v vmesni jaãek, v
vseh viãinskih legah dekanterja.
re
at
or
.c
om
27/27
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.07. Merilnik pretoka (07)
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
Prav tako se na jaãku izvaja odvzem vzorcev. Vzorþevanje z avtomatskim vzorþevalnikom
se bo izvajalo iz vtoþnega jaãka na objektu merilnik pretoka, ki je vedno napolnjen z vodo.
Neodvisna meritev pretoka (s strani pooblaãþenega izvajalca monitoringa) se izvaja na
iztoþnem jaãku merilnika pretoka in sicer z obroþem s senzorji, ki se ga vstavi v iztoþno
kanalizacijsko cev. Moåna je tudi radarski naþin meritve (npr. Flo-Dar).
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Merilnik pretoka je izveden kot betonski jaãek. Objekt je pokrit s pohodnimi reãetkami oz.
pokrovi. Dotok je iz obeh sekvenþnih bazenov po dveh cevovodih. Princip meritve je
induktivni merilnik pretoka (IDM). Dodatno je nameãþen v objektu prekotok (''by-pass'') z
zasunom za primer servisiranja merilnika pretoka.
re
at
or
.c
om
28/28
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.08. Zgoãþevalec in zalogovnik blata (08)
.S
m
.S
m
Predvidena je gradnja pokritega zgoãþevalca armiranobetonske izvedbe, ki je del
sekvenþnih bazenov. Blato se v zgoãþevalcu useda in zgoãþa.
w
w
om
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
Blatenica se odvaja iz zalogovnika preko sistema þrpalke, ki je nameãþena na pletenici in
se viãinsko regulira preko elektromotornega vitla. ýrpalka na doloþeni viãini v zalogovniku
þrpa blatenico iz zalogovnika v razdelilni bazen od koder izteka v sekveþne bazene
oziroma v zadråevalni bazen. Na tlaþnem cevovodu je nameãþen merilnik koncentracije
suhe snovi v blatenici. V kolikor vsebnost suhe snovi preseåe prednastavljeno vrednost se
þrpalka avtomatsko spusti ali dvigne preko elektromotornega vitla. Sistem þrpanja
blatenice ima svojo lastno tipsko elektroomaro, ki se napaja iz razdelilnika RA in krmili
obratovanje vseh sistemov potopne þrpalke, elektromotornega vitla in merilnika
koncentracije suhe snovi. Signal delovanja sistema in signal napake sistema se preko
dveh brezpotencialnih relejev prenese v mikrokontroler PLC.
or
.c
Dodatno je na najviãjem nivoju izveden varnostni preliv iz zalogovnika v razdelilni bazen
od koder izteka blatenica v sekveþne bazene oziroma v zadråevalni bazen.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
V bazenu sta nameãþena potopna meãala za homogenizacijo vsebine zgoãþevalca.
Meãalo obratuje samo v þasu obratovanja sistema za strojno zgoãþanje blata, tako, da je
zagotovljeno stabilno obratovanje centrifuge. Z vijaþno ekscentriþno þrpalko se blato po
sesalnem cevovodu dovaja v sistem za strojno zgoãþanje blata.
re
at
or
.c
om
29/29
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.09. Strojno zgoãþanje blata in skladiãþe polielektrolita (09)
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Iz zgoãþevalca in zalogovnika blata se blato po cevovodu þrpa z vijaþno ekscentriþno
þrpalko z mehanskim variatorjem v centrifugo za zgoãþanje blata. Pretok þrpalke se
nastavlja roþno. ýrpalka je proti suhemu teku varovana s temperaturnim stikalom proti
previsokemu tlaku pa z tlaþnim stikalom. Sesalni del cevovoda iz zgoãþevalca do þrpalke
je poloåen podzemno in ima prikljuþek za þiãþenje cevovoda z vodovodno vodo, tlaþni del
cevovoda v prostoru strojnega zgoãþanja pa je poloåen nadzemno. Na taþnem cevovodu
je vgrajen induktivni cevni merilnik pretoka, ki meri koliþino blata. ýe nivo blata v
zgoãþevalcu in zalogovniku blata pade na spodnjo mejno vrednost se zaustavi
obratovanje þrpalke za þrpanje blata v centrifugo.
at
or
.c
om
Raztopina polielektrolita in vode se pripravlja v napravi za pripravo in doziranje
polielektrolita. Vgrajena je triprekatna posoda z zalogovnikom in napravo za doziranje
praãkastega polielektrolita. Polielektrolit se redþi z vodovodno vodo. Z vijaþno
ekscentriþno þrpalko se raztopina polielektrolita po cevovodu þrpa v tlaþni vod za dovod
blata v centrifugo. Na tlaþnem delu cevovoda je vgrajen mehanski merilnik pretoka
polielektrolita. Pretok þrpalke za doziranje polielektrolita se nastavlja z mehanskim
variatorjem.
tP
D
FC
re
Iz centrifuge izteka centrat v interno kanalizacijo ýN in nazaj v vhodno þrpaliãþe.
Zgoãþeno blato izpada iz centrifuge v spiralni transporter blata, ki transportira blato v
kontejner znotraj objekta.
w
w
.S
m
ar
Obratovanje sistema je roþno ali avtomatsko. Preteåno bo sistem obratoval avtomatsko.
To pomeni, da se bo po vklopu sistema v obratovanje, vsa oprema vklopila samodejno po
vnaprej pripravljenem programu. Enako velja za izklop sistema. Vse naprave strojnega
zgoãþanja se napajajo iz tipske elektroomare sistema za strojno zgoãþanje blata.
ht
tp
://
w
Centrifuga ima lastno tipsko elektroomaro iz katere se napajajo vsi elektromotorni pogoni
centrifuge, þrpalka za doziranje blata, þrpalka za doziranje polielektrolita in spiralni
transporter. Naprava za pripravo polielektrolita ima lastno tipsko elektroomaro.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
V zimskem þasu je objekt ogrevan z radiatorskim ogrevanjem na ca 5 oC.
re
at
or
.c
om
30/30
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.10. Kompresorska postaja (10)
.S
m
.S
m
Za ozraþevanje SBR ± reaktorjev, so v posebnemu prostoru predvidena puhala.
w
3 (2 + 1 rezerva) puhala (Drehkolbengebläse)
w
-
ht
tp
://
w
S pomoþjo zasunov se na zraþni vod priklopijo rezervni agregati. Vsako puhalo je
opremljeno z nadtlaþnim ventilom in povratno zaklopko. Potrebna koliþina zraka se dovaja
v prostor preko odprtin, ki so zaãþitene pred ãiritvijo hrupa in pred meteoroloãkimi vplivi.
Prekomerna toplotna energija puhal se odvaja iz prostora preko regulirane prisilne
ventilacije. Puhala se regulirajo s pomoþjo frekvenþnega regulatorja. Med nadzorom ter
popravilom se lahko puhala preklopijo ali izklopijo z manualnim stikalom. Predvideti se
morata tudi zasilna izklopa v kompresorskemu prostoru ter na dohodu v ta prostor.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
Predvideni agregati:
re
at
or
.c
om
31/31
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.11. Fizikalnokemiþni filter (11)
-
.S
m
w
w
- Vhodno þrpaliãþe z grobimi elektromotornimi grabljami (01)
- Mehansko predþiãþenje (fine grablje, peskolov in lovilec maãþob) (03)
- Strojno zgoãþanje blata in skladiãþe polielektrolita (09)
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Vsi prostori, ki so potencialni izvor smradu so odsesovani, odsesan zrak pa se vodi v
okolico preko kemiþno fizikalnega filtra (KF fiter), ki zmanjãa raven neprijetnih vonjav na
dopustno mejo. Na KF filter se vodi zrak iz sledeþih virov:
Razdelilni bazen (04)
Izravnalni bazen (05)
SBR bazen 1 in 2 (06)
Zgoãþevalec in zalogovnik blata (08)
or
.c
om
Zaradi prepreþevanja emisij smradu v okolje so bazeni SBR, zalogovnika blata in
razdelilni in zadråevalni bazen pokriti. Vsa odsesovalna mesta so opremljena z
regulacijsko loputo, s katero se nastavi ustrezna ventilacija.
D
FC
re
at
Za odsesovanje so uporabljeni korozivno obstojni materiali odporni na alkalne in kisle
snovi kot tudi na oksidante in reducente kot npr. ploþevina iz nerjavnega jekla AISI 304,
plastiþne mase PE, PP.
ar
tP
Zaradi moånosti nastanka kondenza se predvidi prikljuþke za odvod kondenza.
w
w
w
.S
m
Odsesovalne cevi so speljane iz vseh virov emisij v centralni cevovod, ki vodi do
ventilatorja KF filtra. Ventilator je opremljen s podstavkom z antivibracijskimi elementi ter
protihrupnim ohiãjem. Vsi deli ventilatorja, ki pridejo v stik z medijem so iz PVC, ostali
kovinski materiali iz nerjavnega jekla AISI 304.
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
Cilindriþno ohiãje je lahko iz nerjaveþega jekla, iz poliestrske smole ojaþane s steklenimi
vlakni, ali iz polipropilena. Filter KF je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz prekrivne strehe
in ohiãja, v katerem sta zgornja in spodnja mreåa. V ohiãju se nahaja polnitev. Filter KF je
vedno opremljen ãe z zunanjim ventilatorjem in elektriþno omarico.
om
om
ht
tp
://
KF filter je kemiþno-fizikalni filter, ki nevtralizira kontaminante in smrad v zraku. Namenjen
je obdelavi molekul, ki povzroþajo smrad. Te s pomoþjo aktivnih filtrirnih mas v filtru
oksidirajo in se nevtralizirajo. Filtri KF so uþinkoviti, cenejãi, zavzamejo malo prostora,
delujejo tudi v oteåenih razmerah in problema smradu ne le prenaãajo v kasnejão fazo
þiãþenja, ampak ga dokonþno odpravijo. Ostanek so le anorganske soli in izrabljena
filtrirna masa, ki pa jo uvrãþamo med posebne netoksiþne in neãkodljive odpadke.
Rezultat je þist zrak brez neprijetnega smradu.Primerno dimenzionirani KF filter zagotavlja
veþ kot 98 odstotno uþinkovitost filtriranja kontaminantov v zraku.
re
at
or
.c
om
32/32
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.12. Skladiãþe rezervnih delov (skladiãþe orodja) (12)
.S
m
.S
m
Prostor za skladiãþenje rezervnih delov strojno mehanske opreme, maziv in orodja.
w
w
ht
tp
://
w
Predvideno je prisilno prezraþevanje. Prostor je ogrevan s centralnim ogrevanjem.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
Prav tako se prostor uporablja kot delavnica. V delavnici bo lahko upravljalec naprave
sam opravljal najbolj enostavna vzdråevalna dela in manjãa popravila opreme. V prostoru
je nameãþena delovna miza in regali z orodjem in opremo za servisiranje in vzdråevanje
naprave.
re
at
or
.c
om
33/33
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.13. Elektroagregat (13)
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Predvidena je vgradnja stabilnega elektroagregata trajne nazivne moþni ca. 175 kW z
motorjem na plinsko olje in avtomatiko za samodejni zagon agregata ob prekinitvi dovoda
elektriþne energije iz javnega omreåja. Elektroagregat se napaja z gorivom samo iz
dnevnega rezervoarja, katerega prostornina naj zadoãþa za cca 24 urno neprekinjeno
obratovanje pri polni nazivni el. moþi. Agregat se vgradi v loþenem prostoru upravne
zgradbe.
Predviden je loþen sesalni kanal za zrak, ki ga porablja elektroagregat. Loþeno je
predvideno prisilno prezraþevanje prostora.
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
V zimskem þasu je prostor ogrevan z radiatorskim ogrevanjem na ca. 5 oC.
re
at
or
.c
om
34/34
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.14. Elektroomare (14)
.S
m
w
w
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
V prostoru z elektroomarami je nameãþena glavna razdelilna elektroomara in veþina
ostalih elektrorazdelilnikov. Prostor omogoþa eventuelne namestitve neplaniranih
elektroomar. Prostor je prisilno prezraþevan in opremljen s klima napravo.
re
at
or
.c
om
35/35
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.15. Upravni prostori (15)
.S
m
.S
m
Upravni prostori sestavljajo sledeþi sklopi:
w
w
V garderobi so nameãþene obeãalne police in omarice za obleko zaposlenih. Predvideno
je prisilno prezraþevanje.
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
Garderobe, tuã, WC (15.1)
V sanitarijah je WC in umivalnik, tuã in umivalnik. Priprava tople vode je z lokalnim 80 l
elektriþnim tlaþnim grelnikom. Predvideno je naravno in prisilno prezraþevanje.
Laboratorij (15.2)
or
.c
om
V laboratoriju je nameãþena laboratorijska oprema za najbolj enostavno kontrolo
delovanja þistilne naprave. Vse veþje analize delovanja naprave se bodo izvajale v za to
pooblaãþenem in z ustreznimi atesti opremljenem zunanjem laboratoriju. Predvideno je
prisilno in naravno prezraþevanje.
re
at
Komandni prostor (pisarna, procesno vodenje) (15.3)
ar
tP
D
FC
V komandnem prostoru je nameãþena pisalna miza z PC raþunalnikom in zaslonom za
sinoptiþni prikaz vseh podatkov. Predvideno je naravno in prisilno prezraþevanje. Prav
tako je prostor opremljen s klima napravo.
.S
m
Kotlovnica s cisterno za kurilno olje (15.4)
ht
tp
://
w
w
w
Upravna stavba se bo ogrevala s centralnim ogrevanjem 90/70 oC na kurilno olje. V
kotlovnici je nameãþena toplovodna peþ na lahko plinsko olje in pripadajoþa armatura.
Predvideno je naravno prezraþevanje prostora. Vsi prostori se ogrevajo z radiatorji razen
tistih kjer ogrevanje ni potrebno (kompresorska postaja, elektroomare). Predvidena je
vgradnja cisterne volumna 2000 L in sicer v prostoru kotlovnice v lovilnem bazenu.
Vhod/Vetrolov (15.5)
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
Vsi prostori so ogrevani s centralnim ogrevanjem.
re
at
or
.c
om
36/36
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.16. Trafo postaja (16)
.S
m
w
w
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Dovod elektriþne energije bo izveden iz TP Gonje 2 nadomestna. Predmet tega projekta
je dovod NN elektro kabla od TP Gonje 2 nadomestna do lokacije ýN.
re
at
or
.c
om
37/37
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
09.17. Vodomerni jaãek (17)
.S
m
w
w
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Jaãek armiranobetonske izvedbe je v celoti vkopan v teren. V njem je vgrajeno merilno
mesto dovodnega vodovoda. Objekt je prekrit z armiranobetonsko ploãþo, dostop je skozi
stropno odprtino. Za dostop v jaãek je vgrajena dostopna lestev.
re
at
or
.c
om
38/38
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
10.00. Zasnova obratovalnih parametrov in objektov
vhodni podatki
ãtevilo prikljuþenih enot
biokemijska obremenitev BPK5
dnevni dotok vode pri suãnem vremenu
suãni dotok Qt
deåevni dotok Qm
TKN
fosfor
najniåja temperatura vode
nadmorska viãina platoja naprave
konþna stopnja þiãþenja vode
konþna stopnja þiãþenja blata
dimenzioniranje
.S
m
w
w
om
ht
tp
://
w
D
FC
re
at
or
.c
avtomatske veriåne pod kotom ca. 70o
0,80 m
0,030 m
diferenþni merilnik nivoja vode
402,15-394,28+0,40 = 7,47 m
2,13 m
9,60 m
2+1
2 x 30 l/s = 60 l/s
2,40x2,45x0,40 = 2,35 m3
0,40 m
DN150mm
DN250mm
w
tp
://
ht
w
tp
://
ht
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
w
w
.S
m
ar
tP
or
.c
at
re
D
FC
30,4 l/s (109,4 m3/h)
54,7 l/s Qmax 80 l/s (288 m3/h)
DN300mm
rotacijske s kompaktorjem
0,003 m
diferenþni merilnik nivoja vode
90 % peska premera nad 0,2 mm
1.250 mm
8.600 mm
400 mm
DN350mm
cca 5,15 kW
max. 7.000 x 0,015 = 105 m3
max. 7.000 x 0,008 = 56 m3
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
mehansko predþiãþenje (fine grablje,
peskolov in lovilec maãþob)
suãni dotok Qt
deåevni dotok Qm
premer dotoþnega cevovoda
vrsta grabelj
perforacija grabelj
krmiljenje obratovanja grabelj
izloþanje peska pri Qm 80 l/s
ãirina peskolova
dolåina peskolova
ãirina maãþobnika
premer iztoþnega cevovoda
skupna prikljuþna moþ
letna koliþina odpadkov iz grabelj (40 %SS)
letna koliþina peska
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
grobe grablje
vrsta grabelj
ãirina kinete grabelj
razmak med lamelami
krmiljenje obratovanja grabelj
vhodno þrpaliãþe
najveþja geodetska viãina þrpanja
tlaþne izgube
skupna viãina þrpanja
ãtevilo centrifugalnih potopnih þrpalk
pretok þrpalk
min. koristna prostornina þrpaliãþa
potrebna min. razlika viãine vode v þrpaliãþu
premer tlaþnega cevovoda þrpalk
premer zbirnega tlaþnega cevovoda
tP
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
7.000 PE
420 kgBPK5/d
1.050 m3/d
30,4 l/s (109,4 m3/h)
54,7 l/s (196,9 m3/h)
77 kg/d
14 kg/d
12 oC
400,00 m.n.m.
Nitrifikacija / denitrifikacija
Aerobna stabilizacija blata
ATV A131. M210
izravnalni bazen
þas dotoka
potreben volumen
izbran volumen izravnalnega bazena
ãtevilo centrifugalnih potopnih þrpalk
pretok þrpalk
ar
tP
D
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
at
or
.c
om
5,5 kgSS/m3
25 d
0,985x420 = ca. 413,7 kgSS/d
413,7x25 = 10.342 kgSS
10.342/5,5=1.880 m3
420/(1880x5,5) = 0,406 kgBPK5/kgSSd
420/1880 = 0,22 kgBPK5/m3.d
6 h (4 h)
4 h (2 h)
1 h (1 h)
1 h (1 h)
15.513 kgSS
15.513/5,5=2.820 m3
2
2 x 4 x 109,4 = 875 m3
2 x 2 x 196,9 = 787 m3
2820+875 = 3.695 m3
2820+787 = 3.607 m3
2 x (18x18) = 2 x 324 = 648 m2
5,50 m
4,30 m
1,20 m
648x4,3 = 2.786 m3
648x5,5 = 3.564 m3
5,5x2820/3564 = 4,35 kgSS/m3
ca 414 kgSS/d
ca 8 kgSS/m3
ca 52 m3/d
52 / (2x4) = 6,5m3/cikel
15 min
6,5x4 = 26 m3/h = 7,2 l/s
36 m3/h = 10 l/s
3,5 m
2 kosa
w
tp
://
ht
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
om
or
.c
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
w
m
.S
w
w
w
://
tp
ht
at
re
D
FC
tP
ar
tp
://
w
w
w
.S
m
2,35 kgO2/kgBPK5
989 kgO2/d
12,2 h/d
81 kgO2/h
0,65
4,90 m
om
re
FC
D
tP
sekvenþni bazeni
suha snov blata pri praznem bazenu
starost blata
max. masna proizvodnja preseånega blata
masa blata
potrebna prostornina za þiãþenje
obremenitev blata (max 0,05)
prostorska obremenitev
skupni þas cikla pri suãnem (deåevnem)
reakcijski þas
þas usedanja
þas dekantiranja
masa blata MTS z upoãtevanjem ciklov
potrebna prostornina za þiãþenje
ãtevilo bazenov
potrebna akumulacija pri Qt
potrebna akumulacija pri Qm
skupna potrebna prostornina bazenov pri Qt
skupna potrebna prostornina bazenov pri Qm
tlorisne dimenzije bazena
najveþja globina vode v bazenu
najmanjãa globina vode v bazenu
viãina nihanja vode v bazenu
skupna dejanska prostornina pri Hmin
skupna dejanska prostornina pri Hmax
suha snov blata pri polnem bazenu
max. masna proizvodnja preseånega blata
suha snov blata pri þrpanju
skupna max.volumska proizvodnja blata
koliþina preseånega blata v enem ciklu
þas þrpanja
potrebna þrpalka preseånega blata
izbrana þrpalka preseånega blata
viãina þrpanja
ãtevilo þrpalk preseånega blata
ar
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
4/(2x4)+1+1 = 2,5 h
2,5x196,9 = 492 m3
19,40x6,00x5,40 = 625m3
1+1
100 l/s = 360 m3/h
potreba po kisiku pri S.P.
potreba po kisiku pri S.P.
þas delovanja puhal
potreba po kisiku pri S.P.
alfa faktor
srednja globina vpihavanja
ht
FC
max. 7.000 x 0,006 = 42 m3
FC
letna koliþina maãþob
re
at
or
.c
om
39/39
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
re
at
or
.c
om
40/40
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
0,015 kgO2/Nm3m
81/(0,015x4,90x0,65) = 1.695 Nm3/h
2+1
2 x 910 = 1.820 Nm3/h
700 mbar
FC
specifiþni vnos kisika v vodo
potrebna koliþina zraka
ãtevilo puhal
izbrana zmogljivost puhala
potreben nadtlak puhala
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
re
at
or
.c
om
414 kgSS/d7, oziroma 580 kgSS/d5
max. 25 kgSS/m3
230 kgSS/m3
1,8 m3/d7 (2,5 m3/d5)
cca 657 m3/leto
6 kg/tSS
0,414 x 6 x 365 = 906 kg/leto
30 (do 45) m3
100 m3/h
e = 6 mm
10 l/s (36 m3/h)
50 kW
2000 l
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
kotlovnica
toplotna moþ kotla
prostornina cisterne za kurilno olje
764 m3 x 5/h = 3.820 m3/h
1975 m3 x 1/h = 1.975 m3/h
5.795 m3/h
7.000 Nm3/h, 4.000 Pa, 20kW
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
fekalna postaja
prostornina prevzemnega bazena
pretok fekalne naprave
reåa grabelj fekalne naprave
pretok potopne þrpalke
kemiþno fizikalni filter
izmenjava zraka prostorov
izmenjava zraka bazenov
potrebna izmenjava zraka
izbrana kapaciteta filtra
5,5 m
16x6 = 96 m2
4,3 kgSS/m2d7
26 / 96 = 0,27 m/h
5,5x96 = 528 m3
min. 25 kgSS/m3
414 / 25 = 16,6 m3/d7
528 / 16,6 = ca 31 dni
1m
FC
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
zgoãþevalec in zalogovnik blata
koristna viãina
povrãina zgoãþevalca
obremenitev povrãine zgoãþevalca
specifiþni dotok na enoto povrãine
koristna prostornina zgoãþevalca
suha snov blata po zgoãþanju v zgoãþevalcu
skupna volum. koliþina blata po zgoãþanju
zadråevalni þas v zgoãþevalcu
dolåina preliva blatenice
strojno zgoãþanje blata
masna proizvodnja blata
suha snov blata po zgoãþanju v zgoãþevalcu
predv.vseb.suhe snovi bl. po str. zgoãþanju
volumska kol. blata po str. zgoãþanju
letna koliþina blata (23 % SS)
spec. poraba polielektrolita
poraba polielektrolita v enem letu
tp
://
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
tp
://
ht
at
at
om
or
.c
om
or
.c
om
.c
or
at
re
FC
D
tP
ar
m
.S
w
w
w
://
tp
ht
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
.S
m
w
w
ht
tp
://
w
Faznost gradnje ni predvidena.
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
FC
11.00. Faznost gradnje
re
at
or
.c
om
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
41/41
re
at
or
.c
om
42/42
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
12.00. koliþine in lastnosti blata in ostalih odpadkov
.S
m
.S
m
12.01. predvidene koliþine blata in ostalih odpadkov
w
w
ht
tp
://
w
vrsta blata
predv.vseb.suhe snovi bl. po str. zgoãþanju
letna koliþina blata (23 % SS)
letna koliþina odpadkov iz grabelj (40 %SS)
letna koliþina peska
letna koliþina maãþob
aerobno stabilizirano blato
230 kgSS/m3
ca. 151 tSS/leto,
657 m3/leto
max. 7.000 x 0,015 = 105 m3/leto
max. 7.000 x 0,008 = 56 m3/leto
max. 7.000 x 0,006 = 42 m3/leto
om
ht
tp
://
w
w
w
Aerobno stabilizirano blato se bo po strojnem zgoãþanju v centrifugi po potrebi
higieniziralo z dodajanjem CaO v prahu. Predvidene so naslednje koliþine blata in ostalih
odpadkov:
or
.c
12.02. predvidene lastnosti blata
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
Na CýN izloþeno, aerobno stabilizirano in strojno zgoãþeno blato bo primerno za vse
vrste konþne dispozicije blata.
re
at
or
.c
om
43/43
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
13.00. vpliv na okolje
.S
m
.S
m
13.01. Hrup
w
w
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
Veþji hrup bodo povzroþala samo puhala za proizvodnjo stisnjenega zraka in centrifuga.
Puhala bodo nameãþena v zvoþno izoliranih ohiãjih v upravni stavbi.
Centrifuga za strojno zgoãþanje blata bo nameãþena v zaprtem prostoru in bo obratovala
le v dnevnem þasu (predvidoma samo v dopoldanskem turnusu). Posebna protihrupna
zaãþita ni predvidena, ker po izkuãnjah ni potrebna.
om
Ostali stroji in naprave ne bodo povzroþali prekomernega hrupa. Hrup na CýN ne bo
presegal z zakonom dovoljene zgornje meje za noþni þas, merjeno v oddaljenosti 50 m od
ograje CýN.
.c
13.02. Smrad
tP
D
FC
re
at
or
Predvidena je gradnja aerobne stabilizacije blata, zato ne priþakujemo veþjih emisij
smradu. Vplivno podroþje smradu ocenjujemo v krogu ca 50 m od ograje naprave.
Dodatno se je naroþnik odloþil za odvod vseh potencialnih izvorov smradu na fizikalno
kemiþni filter ter prekritje bazenov.
m
ar
13.03. Vizuelni izgled CN
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
Vsi objekti linije vode in blata so zgrajeni preteåno pod nivojem platoja naprave. Vidni del
naprave bo samo upravna stavba (upravni prostori, mehansko predþiãþenje, naprava za
sprejem goãþ iz greznic, strojno zgoãþanje blata, doziranje sredstva za obarjanje fosforja,
kompresorska postaja), manjãi del sekvenþnih bioloãkih bazenov, zgoãþevalec in
zalogovnik blata. Uredila se bo zelena bariera z drevjem in grmiþevjem na severnem,
zahodnem in vzhodnem delu platoja naprave.
re
at
or
.c
om
44/44
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
14.00. instalirana moþ, poraba el. energije in tehnoloãka merilna oprema
.S
m
oprema
elektromotorne grobe grablje
kompaktor grobih grabelj
þrpalka vhodnega þrpaliãþa
þrpalka vhodnega þrpaliãþa
þrpalka vhodnega þrpaliãþa 3)
naprava za sprejem goãþ iz greznic
elektromotorni zasun (0/1)
M.02.02.01
M.02.03.01
M.03.01.01.
EZ.0.04.01.01.
þrpalka fekalij
meãalo fekalij
mehansko predþiãþenje
elektromotorni zasun (0/1)
2,4
2,1
5,15
0,36
2
1,5
4
0,36
1
2
6
1
2
3
24
0,36
2
2
1
1
EZ.0.04.01.02.
M.05.01.01.
M.05.01.02.
M.05.02.01.
elektromotorni zasun (0/1)
þrpalka izravnalnega bazena
þrpalka izravnalnega bazena
meãalo izravnalnega bazena
0,36
9
9
2,1
0,36
8,6
8,6
1,8
1
2
2
12
0,36
17,2
17,2
21,6
1
2
2
2
M.06.01.01.01
M.06.01.01.02
M.06.01.02.01
M.06.01.02.02
prelivnik sekvenþnega bazena (Auma)
odvod plavajoþega blata (Auma)
prelivnik sekvenþnega bazena (Auma)
odvod plavajoþega blata (Auma)
0,55
0,55
0,55
0,55
0,44
0,44
0,44
0,44
1
1
1
1
0,44
0,44
0,44
0,44
1
1
1
1
M.06.02.01.
M.06.02.02.
M.06.03.01.
M.06.03.02.
M.06.03.03.
M.06.03.04.
M.06.04.01.
M.08.01.01.
M.08.01.02.
M.08.02.01
M.08.02.02
M.09.01.01.
M.09.01.02.
M.09.02.01.
M.09.03.01.
M.09.04.01.
M.09.05.01.
M.10.01.01.
M.10.01.02
M.10.01.03
M.10.02.01.
þrpalka preseånega blata
þrpalka preseånega blata
meãalo sekvenþnega bazena
meãalo sekvenþnega bazena
meãalo sekvenþnega bazena
meãalo sekvenþnega bazena
þrpalka plavajoþega blata
meãalo zalogovnika blata
meãalo zalogovnika blata
þrpalka blatenice
elektromotorna vitla
centrifuga (pogon bobna)
centrifuga (pogon polåa)
priprava in doziranje polielektrolita
þrpalka za doziranje blata
þrpalka za doziranje polielektrolita
spiralni transporter blata
puhalo
puhalo
puhalo 3)
ventilator kompresorske postaje
0,8
0,8
2,3
2,3
2,3
2,3
1,3
6
6
0,8
0,4
18,5
4
2
4
1,5
3
30
30
0
1,36
0,7
2
0,7
2
1,8
16
1,8
16
1,8
16
1,8
16
1,1
2
5
4
5
4
0,5
4
0,3
2
17
4
3
4
1,6
4
3
4
1
4
2,4
4
26 12,2
26 12,2
0
0
1,36
16
1,4
1,4
28,8
28,8
28,8
28,8
2,2
20
20
2
0,6
68
12
6,4
12
4
9,6
317,2
317,2
0
21,76
2
2
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
1
1
2
1
w
tP
ar
w
.S
m
w
tp
://
ht
om
om
or
.c
or
.c
at
re
D
FC
.c
om
ht
tp
://
w
or
at
re
FC
D
tP
ar
m
.S
w
w
w
://
tp
ht
at
re
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
w
tP
ar
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
kW 1) kW 2) h/d
kWh/d prior.
0,55
0,45
4
1,8
1
1,5
1,35
4
5,4
1
4,7
3,7
16
59,2
1
4,7
3,7
0
0
1
0
0
0
0
2
1,2
1
2
2
2
0,37
0,3
1
0,3
2
w
oznaka
M.01.01.01.
M.01.02.01.
M.01.03.01.
M.01.03.02.
M.01.03.03.
M.02.01.01.
EZ.0.02.01.01.
D
FC
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
14.01. instalirana moþ in poraba el. energije
210
175
167
specifiþna poraba energije (kW/PE.leto)
1
2
1
w
58
w
1399
z
73 filtorm
brez
62 filtra
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
opombe !
1) instalirana el. moþ
2) efektivna elektriþna moþ
3) rezerva
4) samo rezerva za kasnejão vgradnjo
5) prikljuþna moþ za trafo postajo je 400 kVA
6) instalirana el. moþ za diesel agregat
216
36
60
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
povpreþna obratovalna moþ (kW)
dnevna poraba el. energije pri Qt (kWh)
specifiþna poraba energije (kW/PE.leto)
12
12
12
FC
18
3
5
.S
m
ar
tP
D
.S
m
inãtalirana/efektivna el. moþ (kW)
potrebna min moþ Diesel agregata (kW)
20
5
20
ar
tP
D
ventilator filtra
ventilatorji (ocena)
ostalo, vtiþnice, razsvetljava in rezerva
FC
M.11.01.01.
M.12.01.01.
re
at
or
.c
om
45/45
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
re
at
or
.c
om
46/46
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
pH merilnik (Ex)
CIRC.02.03.
LIC.02.04.
LSAL.02.05.
LSAH.02.06.
merilnik prevodnosti (Ex)
merilnik nivoja v baz. za goãþe iz greznic
(Ex)
nivojsko stikalo,min. (Ex)
nivojsko stikalo,max. (Ex)
LIC.03.01.
merilnik nivoja v kombinirani napravi
LSAH.03.02.
pHIR.03.03.
TIR.03.04
nivojsko stikalo, max.
pH merilnik
merilnik temperature
LIC.05.01.
LSAL.05.02.
LSAH.05.03.
LSAL.05.04.
FC
ht
tp
://
w
1
1
merilnik nivoja v izravnalnem bazenu
nivojsko stikalo v izrav. bazenu - min
nivojsko stikalo v izrav. bazenu - max
nivojsko stikalo v izrav. bazenu - min
1
1
1
1
HS, vklop, izklop þrpalk
MDN, varnostni izklop þrpalke
MDN, alarm na CZ
MDN, varnostni izklop meãala
LIC.06.01-02.
LSAH.06.03.-04.
merilnik nivoja v SBR
nivojsko stikalo v SBR - max
2
2
O2ICRA.06.05-06
TIR.06.07-08
merilnik O2 v SBR
merilnik temperature v SBR
2
2
HS, prikaz CZ
MDN, alarm na CZ
prikaz CZ, regulacija pretoka
zraka
prikaz CZ
SLIC.06.09-10.
ORP.06.11-12.
LICA.06.13-14.
FIRQ.07.01
pHIR.07.02.
TIR.07.03
FIR.08.01.
LICR.08.02.
merilnik nivoja blata v SBR
merilnik Redox
merilnik pretoka prelivne vode dekanterja
cevni merilnik pretoka
pH merilnik
merilnik temperature
merilnik pretoka preseånega blata
merilnik nivoja blata v zgoãþevalcu
2
2
2
1
1
1
1
1
MNB, prikaz CZ
ORP, prikaz CZ
HS, prikaz CZ
IMP, prikaz CZ
prikaz CZ
prikaz CZ
IMP merilnik pretoka
HS, prikaz CZ
LSAL.08.03.
SSICA.08.04.
LSAL.08.05.
LSAH.08.06
LSAL.08.07.
nivojsko stikalo, min.
merilnik koncentracije suhe snovi
nivojsko stikalo na þrpalki - min
indikator poloåaja þrpalke max.
indikator poloåaja þrpalke min.
1
1
1
1
1
cevni merilnik pretoka blata na str.zgoãþ.
1
cevni merilnik pretoka polielektrolita
1
MDN, varnostni izklop meãala
MSS izklop þrpalke blatenice
MDN, varnostni izklop þrpalke
IAS, varnostno stikalo
IAS, varnostno stikalo
IMP, prikaz CZ, lokalna
avtomatika
IMP, prikaz CZ, lokalna
avtomatika
om
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
ht
or
.c
.c
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
1
at
D
FC
tP
ar
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
om
1
1
1
w
.S
m
1
1
1
w
w
MDN, alarm na CZ
HS, vklop, izklop þrpalk
MDN, varnostni izklop þrpalke
MDN, alarm na CZ
IMP, prikaz CZ
IMP, prikaz CZ, dobava z napravo
prikaz CZ,zapira dotok na
napravo, dob. z napr.
prikaz CZ,zapira dotok na
napravo, dob. z napr
HS, prikaz CZ, alarm na CZ
MDN, varnostno stikalo
MDN, varnostno stikalo
DMN, prikaz, alarm na CZ,
dobava z napravo
MDN, varnostno stikalo
prikaz CZ
prikaz CZ
FI.09.02.
tp
://
ar
tP
D
pHIRC.02.02.
1
1
1
1
1
1
re
w
w
ht
tp
://
w
1
.S
m
LSAH.01.02.
LIC.01.03.
LSAL.01.04.
LSAH.01.05.
FIR.01.06
FIR.02.01.
FIR.09.01.
ht
naþin meritve in mesto prikaza
DMN, prikaz, alarm na CZ,
dobava z napravo
ãtevilo
merilnik nivoja v kineti grobih grabelj
nivojsko stikalo pred grobim grabljam max
merilnik nivoja v vhod. þrpaliãþu
nivojsko stikalo v vhod.þrpaliãþu - min
nivojsko stikalo v vhod.þrpaliãþu - max
cevni merilnik pretoka
cevni merilnik pretoka (Ex)
.S
m
LIC.01.01.
oprema
w
ar
tP
D
oznaka
w
FC
14.02. tehnoloãka merilna oprema
ultrazvoþni merilnik nivoja
re
at
or
.c
om
w
diferencialni merilnik nivoja
UZ
w
DMN
ht
tp
://
w
w
w
legenda okrajãav
CZ
centralni zaslon
IMP
induktivni merilnik pretoka
HS
hidrostatiþni merilnik nivoja
MDN
MNB
MSS
IAS
mehanski detektor nivoja
merilnik nivoja blata
merilnik koncentracije suhe snovi
induktivno stikalo poloåaja
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
FC
alarm na CZ
alarm na CZ
prikaz CZ
prikaz CZ
ar
tP
D
1
1
1
1
.S
m
FC
temperaturno stikalo
tlaþno stikalo
merilnik tlaka v cevovodu za zrak
merilnik tlaka v cevovodu za zrak
.S
m
ar
tP
D
TSA.09.03.
PSA.09.04.
PIR.10.01.
PIR.10.01.
47/47
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
re
at
or
.c
om
48/48
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
ar
tP
D
ar
tP
D
FC
15.00. osebje za upravljanje in vzdråevanje
.S
m
w
w
Stopnja
izobrazbe
ht
tp
://
w
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
Napravo lahko upravljajo in vzdråujejo le za to usposobljene osebe z ustrezno izobrazbo
in ustreznim znanjem s podroþja vodenja þistilnih naprav. Predvidena je naslednja
kadrovska struktura in potrebni fond ur:
delovno mesto
Skupaj
(ur na leto)
Vrednost
ure
(EUR)
Skupaj letni
stroãek
(EUR)
I
II
delavec
III
vzdråevalec opreme
240
8
1.920
1.750
11
19.250
upravljalec CýN
analitik
VII
vodja CýN
17
4.080
or
240
.c
V
VI
om
IV
2.230
25.250
om
or
.c
at
re
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
or
.c
om
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
re
at
Skupaj
re
at
or
.c
om
49/49
re
at
or
.c
om
07 naþrt tehnologije
FC
.S
m
01.01 elektriþna energija
enota
ãtevilo enot
kWh
420000
kg
cena po
enoti
0,096
40.320
915
6,1
5.582
1935
0,67
1.296
w
l
EURO
w
01.03 goriva za ogrevanje
01.04 laboratorijski material
ht
tp
://
w
01.05 poraba þiste vode
1.600
m3
7000
0,87
6.090
/
/
/
25.250
m3
667
80
53.360
konþna dispozicija odpadkov grabelj 1)
m3
42
30
1.260
konþna dispozicija odpadkov iz peskolov 1)
m3
56
22
1.232
konþna dispozicija maãþob iz maãþobnika 1)
60
02.01 bruto stroãki zaposlenih 3)
03.01 konþna dispozicija blata z 23%SS 1)
7
%
1
12.915
04.02 redno in invest. vzdråev. tehn. opreme in inãtal. 4)
%
2
32.000
04.03 redno in invest. vzdråevanje elektroinstalacij 4)
%
3
13.500
420
14.791
or
05.01 okoljske dajatve
6.000
tP
D
FC
skupaj letni stroãki obratovanja&vzdråevanja
07.01 amortizacija gradbenih objektov 4)
re
at
06.01 stroãki zunanjega monitoringa
215.616
%
2,5
32.288
%
8,30/5,00
97.600
%
8
36.000
165.888
.S
m
07.03 amortizacija elektroinstalacij 4)
ar
07.02 amortizacija tehnoloãke opreme in instalacij 4)
skupaj amortizacija
om
m3
04.01 redno in invest. vzdråev. gradbenih objektov 4)
.c
ht
tp
://
w
w
w
01.02 poraba polielektrolita za zgoãþanje blata
ar
tP
D
vrsta stroãka
.S
m
ar
tP
D
FC
16.00. stroãki obratovanja
381.503
w
w
skupaj
m3
383.250
0,995
w
stroãki þiãþ. po enoti (z amort.) v EURO/m3 2)
1,244
://
80% od NP
%
2,5
vrednost vitalne opreme 4)
%
8,3
533.333
vrednost ostale opreme 4)
%
5
1.066.667
elektroinstalacije 4)
%
8
450.000
1.291.500
tehnoloãka oprema in instalacije 4)
1.600.000
re
re
at
1) za preseåno blato je kalkuliran odvoz dehidriranega blata na druge lokacije s strani pooblaãþene
organizacije
2) pri koliþini odpadne vode je upoãtevana predvidena koliþina odpadne vode brez tujih vod
D
FC
tP
ar
w
.S
m
w
w
tp
://
ht
ht
tp
://
w
w
w
.S
m
ar
tP
D
FC
3) upoãtevajte tabelo Predvidena kadrovska struktura in potreben fond ur za izraþun bruto stroãkov
zaposlenih
IDP, ýN Prevalje,AquaData,ãt.projekta 10072
or
.c
or
.c
om
3.341.500
at
ht
gradbeni objekti, zunanja ureditev, prikljuþki 4)
om
tp
osnove za obraþun tek.vzdråevanja in amortizacije