Strategija turizma - Analiza stanja - AŽURIRANO 2012
CENTER ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM KRŠKO Javni zavod Cesta krških žrtev 46, 8270 KRŠKO STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA IN STROKOVNIH PODLAG ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA V OBČINI KRŠKO – STRATEŠKI IN IZVEDBENI DEL SVET V MALEM - V SOŽITJU Z NARAVO IN KULTURO - Priloga I Analiza stanja Krško, november 2012 NAROČNIK DOKUMENTA Občina Krško DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO DOKUMENTA PROJEKTNA SKUPINA Center za podjetništvo in turizem Krško - nosilec razvoja turizma v občini Krško: Franc Češnovar, odgovorna oseba s strani izvajalca projekta Lea-Marija Colarič-Jakše, vodja projekta Sodelavci: Mateja Jurečič, Tanja Levstik, Karmen Levak, Alenka Valentinc UMESTITEV V PROSTOR: Savaprojekt, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring d.d., Krško UDELEŽENCI DELAVNIC Predstavniki turističnih podjetij in organizacij, potencialni podjetniki, predstavniki nevladnih organizacij 2 KAZALO 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 10.1. 10.2. 10.3. 10.4. 10.5. 11. 12. 12.1. 12.2. 12.3. 12.4. 12.5. 12.6. 12.7. 13. 13.1. 13.2. 13.3. 13.4. 13.5. 13.6. 14. 15. 16. 17. 17.1. 17.2. 17.3. 17.4. 17.5. 18. 18.1. 19. 20. KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI KRŠKO ........................................................ 4 NARAVNA DEDIŠČINA ........................................................................................... 9 ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA .................................................................................... 14 KULTURNA DEDIŠČINA ....................................................................................... 17 SAKRALNA DEDIŠČINA ....................................................................................... 22 POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI ............................................................................... 41 TURISTIČNE INSTITUCIJE ................................................................................... 44 TURISTIČNE AGENCIJE ........................................................................................ 44 TURISTIČNI VODNIKI V OBČINI KRŠKO .......................................................... 45 DRUŠTVA ................................................................................................................ 46 Turistična društva ...................................................................................................... 46 Kulturna društva ........................................................................................................ 46 Planinska društva ....................................................................................................... 46 Društva vinogradnikov .............................................................................................. 46 Aktiv kmečkih žena ................................................................................................... 47 NOČITVENE KAPACITETE ................................................................................... 48 PONUDBA KULINARIKE IN VINA ...................................................................... 49 Kavarna, pub, bar....................................................................................................... 49 Restavracije ............................................................................................................... 51 Gostilne ...................................................................................................................... 52 Pizzerije ..................................................................................................................... 54 Okrepčevalnice .......................................................................................................... 54 Izletniške in turistične kmetije ................................................................................... 55 Vinske kleti ................................................................................................................ 56 ROKODELCI ............................................................................................................ 58 Izdelki iz testa ............................................................................................................ 58 Suho sadje .................................................................................................................. 58 Izdelki iz gline ........................................................................................................... 58 Tekstilni izdelki ......................................................................................................... 59 Izdelki iz usnja ........................................................................................................... 59 Dekorativni izdelki iz različnih materialov ............................................................... 60 PRIREDITVE V OBČINI KRŠKO ........................................................................... 61 TURISTIČNI PROGRAMI ....................................................................................... 63 VINOGRADNIŠTVO IN VINSKO TURISTIČNE CESTE .................................... 68 ŠPORT IN REKREACIJA ........................................................................................ 71 Planinske poti ............................................................................................................ 73 Pohodniške poti ......................................................................................................... 74 Učne poti.................................................................................................................. 115 Kolesarske poti ........................................................................................................ 116 Romarske poti .......................................................................................................... 124 ŠPORTNI OBJEKTI ............................................................................................... 127 Športni objekti v občini Krško po krajevnih skupnostih ......................................... 127 KONFERENČNE IN VEČNAMENSKE DVORANE ........................................... 135 RAZNO ................................................................................................................... 136 3 1. KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI KRŠKO Krajevna skupnost Brestanica Kraj Brestanica, do leta 1952 imenovan Rajhenburg, se nahaja ob sotočju reke Save in potoka Brestanica. S strmega skalnatega pomola nad reko Savo si kraj ogleduje grad Rajhenburg, najstarejši z listino izpričani grad na Slovenskem. V krajevni skupnosti Brestanica živi okoli 2.200 prebivalcev in sicer v krajih Anže, Armeško, Brestanica, Dolenji Leskovec, Gorica, Lokve, Raztez in Stolovnik. Brestanica ima bogato preteklost, saj naj bi bile prve arheološke najdbe na tem področju že iz starejše železne dobe, iz časa od 1000 do 400 let p. n. štetjem. Z lego v manjši kotlini, ki jo do zunaj omejujejo hribi Bohorja, Sremiča in vzhodnega dela Zasavskega hribovja, nudi odlične možnosti izletov na okoliške vrhove. Najbolj priljubljena točka pohodnikov je bližnji vrh Mohor s cerkvijo na sremiškem hribovju. Svojevrstna zanimivost so umetno narejeni ribniki Mačkovci, ki s premerom dobrega pol kilometra združujejo tri večje ribnike. Ležijo na več kot 15 ha površin, razpeti med gozdovi okoliških gričev. Krajevna skupnost Dolenja vas Dolenja vas je središče krajevne skupnosti, katere del so Dolenja vas, Stari Grad, Libna in Pesje. Razprostira se severno in južno od regionalne ceste Krško – Brežice. Skozi krajevno skupnost Dolenja vas, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev, poteka tudi mednarodna železnica. V teh krajih sta doma sadjarstvo in dobro vino. Kot vinorodna okoliša velja izpostaviti Čele in Libno. Slednje je zeleni hrib z vrhom 254 m, kjer je pomembno arheološko najdišče. Na vrhu hriba je namreč v času starejše železne dobe stala utrjena naselbina, na pobočjih pod vrhom pa so se razprostirala grobišča tedanjih prebivalcev. Na Libni danes stojijo cerkvica sv. Marjete, ki je bila zgrajena v 16. st., Lovski dom in poslopja dveh kmečkih gospodarstev. Krajevna skupnost Gora Gora je središče krajevne skupnosti Gora z okoli 550, leži v severno-zahodnem sosedstvu mesta Krško. Kraji v tej krajevni skupnosti so Cesta, Čretež, Dunaj, Golek, Gora, Gunte, Osredek, Senožete, Spodnje Dule, Straža in Strmo Rebro. Večji del prebivalstva tega hribovitega območja je že leta zaposlen v krški industriji in drugje, zato je pravih kmečkih gospodarstev iz leta v leto manj. Področje je bilo naseljeno že v bronasti in starejši železni dobi, kar dokazujejo številne najdbe iz današnjega naselja Dunaj, ki se nadaljujejo še v obdobju latena in rimski dobi. Krajevna skupnost Koprivnica Koprivnica je majhna vas v severovzhodnem delu krške kotline, na robu Kozjanskega. V krajevni skupnosti Koprivnica, ki združuje kraje Koprivnica, Mrčna sela, Veliki Dol in Veliki Kamen, živi okoli 700 prebivalcev. Svet je valovit, prepleten z gozdovi, travniki in potočki, v ozadju pa se dvigujejo hribi Reštanj s sv. Joštom, Mrčna sela, Ravni log in Vetrnik. Narava je vabljiva v vseh letnih časih. Z vinogradi zasajen hrib Šikovec, ki spada v bizeljsko-sremički vinorodni okoliš. V bližnji okolici je nekaj večjih nasadov jablan, ki jih pridelujejo za sokove in sušenje. V bližini sta dve ribogojnici: v Koprivnici in v Mrčnih selah. Ob potočku v Mrčnih selah stoji in še vedno melje mlin na vodo. Čeprav je Koprivnica majhen kraj, ima sodobno osnovno šolo s koreninami iz leta 1838. 4 Krajevna skupnost Krško polje Krajevno skupnost Krško polje, kjer živi okoli 1000 prebivalcev, sestavljajo vasi Drnovo, Brege, Mrtvice in Vihre. Ravninsko območje Krškega polja omejuje na jugu avtomobilska cesta Ljubljana – Zagreb. Prodno savsko naplavino žal pokriva le pičla plast prsti, zato je rastje izpostavljeno pogostim sušam. Znova bi veljajo posvetiti več pozornosti nekdaj znani pomembni krškopoljski lahki konjereji, tudi v športne namene. Tu je dom krškopoljskega prašička, avtohtone pasme, dobre in ponovno spoštovane. Na tem območju se nahajata vodna vira Drnovo in Brege, ki napajata vodovodni sistem Krško. Za celotno območje krajevne skupnosti je značilna zgodnja poselitev. Poseben pomen je območje imelo v rimskih časih – tedaj je bilo v današnji vasi Drnovo znamenito mesto Neviodunum. Kmetje Krškega polja se prek Kmetijske zadruge Krška združujejo v močne pridelovalce zelenjave. Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem, kjer živi okoli 2.000 prebivalcev, obsega naselja Gorenja vas, Ivandol, Kobile, Loke, Libelj, Leskovec, Nemška Gora, Selce, Velika vas, Veniške, Volovnik in Žadovinek. Posodabljanje kmetijstva in tržno usmerjanje v nekatere panoge (živinoreja, vinogradništvo,…) je prineslo marsikatero spremembo v tradicionalno življenje in dodobra spremenilo videz naselij. Na to je vplivalo prehajanje kmečkega prebivalstva na delo v krško industrijo. Arheološke najdbe potrjujejo naseljenost že v mlajši kameni dobi, izrazito bogate in razširjene pa so iz obdobja Rimljanov. Današnja krajevna skupnost Leskovec skupaj s KS Krško polje neposredno nadaljuje zgodovino rimskega Neviodunuma. Med pomembnimi spomeniki kulturne dediščine velja omeniti grad Šrajbarski turn, ki je danes v slabem stanju, datira pa v 15. st. dolgo obdobje je bil last grofov Auerspergov, katerih mavzolej se nahaja na vzpetini nad gradom. Krajevna skupnost mesto Krško Mesto Krško je leta 1964 nastalo na obeh bregovih reke Save, iz mesta Krško in vasi Videm. Je edino mesto v Sloveniji, ki je cerkveno-upravno razdeljeno na dve škofiji: Škofijo Celje in Škofijo Novo mesto. Območje Krajevne skupnosti mesta Krško, kjer živi okoli 8.300 prebivalcev, obsega mesto Krško, ki ga tvorita levi in desni brez z naselji: Bučerca, Kremen, Sremič, Trška Gora, Sotelsko, del Vrbine, Gunte, Narpel ter Spodnje, Srednje in Gornje Pijavško. Nekdanje prvotno mesto leži na desnem bregu. Prepoznamo ga po povečani sklenjeni zidavi ob glavni ulici, ki poteka od nekdanjega kopališča na Savi do stadiona, s priključenem Žadovinkom in naseljem individualnih hiš na Griču pred Leskovcem. Sredi preteklega stoletja se je združil z Vidmom, ki leži na levem bregu z vinogradi v zaledju. Staro mestno jedro je obnovljeno, kar odseva urejenost upravnega središča. Novejši del mesta, ki se je oblikoval na levem bregu reke, je namenjen predvsem gospodarski in poslovni dejavnosti. Obdobje polpretekle zgodovine Krškega, zaznamovane z intenzivnim industrijskim razvoje, je mestu pustilo svojevrsten pečat. Energetika in papirna industrija se zato v tem prostoru še danes prepletata in dopolnjujeta s številnimi drugimi dejavnostmi na področju podjetništva, turizma in obrti. 5 Krajevna skupnost Podbočje Središčno naselje krajevne skupnosti Podbočje, ki danes šteje nekaj več kot 1.800 prebivalcev, sega od pogorja Gorjancev preko Krke še na del Krškega polja. Krajevna skupnost združuje kraje Brezje, Brezovica, Brlog, Brod, Dobrava, Dol, Frluga, Gradec, Gradnje, Hrastek, Kalce Naklo, Malo Mraševo, Mladje, Planina, Podbočje, Premagovce, Pristava, Prušnja vas, Selo, Slivje, Stari Grad, Šutna, Veliko Mraševo in Žabjek. Nekoč Sv. Križ, danes Podbočje. Prvič j bilo naselje pisno omenjeno leta 1249. Območje je bilo naseljeno že veliko pred tem, sploh širša okolica, najdbe pričajo, da vse od prazgodovinskega časa naprej. Predeli na obrobju Gorjancev slovijo kot imenitno vinogradniško področje, ravninski predeli na obeh bregovih Krke pa so usmerjeni v poljedelstvo z živinorejo. Podoba pokrajine in nižinskih naselij se spreminja že vrsto let z zaposlovanjem prebivalstva v neagrarnih dejavnostih. Izredno pomembno najdišče je Stari Grad nad Podbočjem. Izkopavanja so odkrila sledove halštatskega gradišča z dvojnim nasipom utrjenega naselja ter njemu pripadajoče grobišče. Naselje se je nadaljevalo še v latenu. Posebna vrednost je marmornat kip leva iz obdobja romanike. Njegov odlitek so leta 1999 postavili sredi obnovljenega podboškega trga, pred cerkev sv. Križ. Do Podbočja se popeljemo preko lesenega mostu, ki povezuje bregova reke Krke. Zanimivi so tudi mostovi v vasi – čez Sušico, ki povezujejo domačije z medkrajevno cesto. Nekaj posebnega je tročelni kamniti most, zavarovan kot tehnični spomenik. V preteklosti je voda Sušica poganjala tudi mlinska koles, ki danes le še nemo pričajo o tej dejavnosti. Krajevna skupnost Raka Raka je središče istoimenske krajevne skupnosti z okoli 1.900 prebivalci, ki živijo v krajih Ardro, Brezje, Celine, Cirje, Dobrava, Dolenja vas, Dolga Raka, Gmajna, Goli Vrh, Gradišče, Jelenik, Koritnica, Kržišče, Mali Koren, Mikote, Planina, Podlipa, Podulce, Površje, Pristava, Raka, Ravno, Sela, Smednik, Videm, Vrh pri Površju, Zabukovje in Zaloke. Leži v severnovzhodnem delu Krškega gričevja, na razgibanem slemenu med dolinama potokov Orehovec in Račne, ob cesti, ki vzhodno Krško kotlino prek Krškega gričevja povezuje s Sevnico v dolino reke Save. Ostanki poselitve tega območja so že iz mlajše kamene dobe, največ najdb pa sodi v obdobje Rimljanov. Jedro kraja je trg, ob njem pa srednjeveške hiše, ki so jih postavili premožni trgovci in obrtniki, ter velika baročna župnijska cerkev sv. Lovrenca, sezidana na mestu starejše cerkve. Zunaj naselja stoji dvorec Raka, katerega predhodnik je bil eden najstarejših srednjeveških gradov pri nas. Grad je od leta 1998, ko so ga zapustile nune usmiljenke, nenaseljen in izpraznjen. Višinsko razgiban svet krajevne skupnosti se proti jugu zniža do ravnine ob Krakovskem (pra)gozdu, proti severu pa se najvišje vzpne do 360 m. vsa njena zahodna meja je ločnica med krško in sevniško občino. Tu še vedno najdemo številne pomembne ostanke stare kmečke arhitekture, vinske kleti, zidanice in druga gospodarska poslopja. V višjem svetu je poglavitno vinogradništvo, manj sadjarstvo, v nižinskem pa prevladujejo njivsko-travniške površine. Krajevna skupnost Rožno - Presladol Krajevna skupnost Rožno – Presladol je bolj hribovita in redko poseljena pokrajina z okoli 475 prebivalci, ki živijo v krajih Rožno in Presladol. Meji na KS Blanca, KS Senovo, KS Brestanica in preko Save na KS Krško. Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, zaposleni pa hodijo v službo v bližnjo Brestanico ali Krško. Na Rožnem stoji podružnična cerkev Sv. Kancijana s pokopališčem. 6 Krajevna skupnost Senovo Krajevna skupnost Senovo leži na severnem delu občine Krško. Ima nekaj manj kot 4.000 prebivalcev na Senovem, Malem Kamnu, Šedmu, Dobrovi, Brezjah, Kališevcu, Stranjah in Dovškem, v Reštanju ter Gorenjem Leskovcu. Arheološke najdbe nakazujejo, da je bila dolina naseljena že v prastarih časih. Poleg tega pa nagrobne plošče in žarna pokopališča dokazujejo prisotnost Rimljanov v teh krajih. Območje je znano tudi po gosti postavitvi srednjeveških gradov. Povsem izginila sta dva gradova: Tvorag in Šperenberg, o gradu Reštanj na Senovem, leži na slemenu strme vzpetine jugovzhodno od strnjenega istoimenskega naselja pri Senovem, je le še nekaj sledov. Kmetijstvo je tu pomembna panoga, vendar prevladuje živinoreja, pred sadjarstvom pa poljedelstvo in vinogradništvo. Območje Senovega je primerno za ekološko in integrirano pridelavo različnih vrst sadja, še posebej so pomembni travniški sadovnjaki, ki so razpoznavna in nepogrešljiva sestavina podeželja. Na tem območju je ohranjenih zelo veliko sort jabolk in hrušk, ki so že skoraj šle v pozabo. Glavno vlogo pri razvoju senovsko-brestaniške doline je imel premogovnik, ki so ga odprli pred več kot 200 leti. Visoka kvaliteta premoga je pritegnila več ljudi, ki so se pričeli naseljevati po vsej dolino. Tako je nastalo tipično rudarsko naselje Senovo. Krajevna skupnost Senuše Krajevna skupnost Senuše meji na KS Raka, KS Veliki Trn ter KS Leskovec pri Krškem. Povezuje šest vasi: Senuše, Drenovec, Brezovska Gora, Brezje, Straža, Dedni vrh, v katerih živi okoli 450 prebivalcev. Ukvarjajo se pretežno z vinogradništvo, sadjarstvom in jagodičevjem. Krajevna skupnost je najbolj znana po Ajdovski jami pri Nemški vasi, kraški votlini v nizkem Krškem hribovju z dvema vhodoma nad dvema ha velikim Kartuševim dolom. Krajevna skupnost Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna Krajevna skupnost Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna je nova, saj je nastala z odcepitvijo od KS Dolenja vas leta 2010. Nahaja se ob cesti proti naselju Spodnji Stari Grad, v bližini Nuklearne elektrarne Krško. Vključuje naselji Spodnji Stari Grad z nekaj več kot 200 prebivalcev in Spodnja Libna, ki ima okoli 50 prebivalcev. V teh krajih so priljubljene raceland karting proga, sicer pa gre za ravninski del, ki pogosto poplavlja. Krajevna skupnost ima sodoben Zbirni center Spodnji Stari Grad, ki deluje od leta 2004, leta 2012 pa so odprli novo investicijo, in sicer sortirnico odpadkov. V Spodnjem Starem Gradu je obsežen športni center, ki se pa še dograjuje (nogometno igrišče, balinišče, tenis igrišče in igrišče za odbojko). Na Spodnji Libni je ogleda vreden urejen studenec pitne vode tik pod regionalno cesto. Krajevna skupnost Veliki Podlog Veliki Podlog se nahaja na Krškem polju, ki se razprostira južno od Krškega, do Gorjancev. Krajevna skupnost Veliki Podlog združuje vasi Veliki Podlog, Gržeča vas, Mali Podlog, Jelše, Gorica in Pristava, v kateri živi okoli 1.000 prebivalcev. V Velikem Podlogu stoji edina podružnična šola v občini, ki je bila zgrajena že leta 1902. Zraven šole je asfaltno rokometno igrišče z razsvetljavo. V vasi je zadružni dom, v katerem od določenih praznikih krajani in šola pripravijo razne prireditve. Vas ima dva obnovljena vodnjaka, ki sta skozi stoletja oskrbovala vas s pitno vodo. Med vasmi Mali Podlog, Gržeča vas in Veliki Podlog stoji na polju cerkev sv. Miklavža. Cerkev naj bi postavili krajani v 17. st., ko je v vaseh divjala kuga. 7 Krajevna skupnost Veliki Trn Veliki Trn je središčno naselje krajevne skupnosti, ki šteje okoli 700 prebivalcev v krajih Apnenik, Ardro, Črešnjice, Dalce, Dolenja Lepa vas, Gorenja Lepa vas, Gorenje Dule, Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Nemška vas, Nova Gora, Pijana Gora, Ravni, Smečice, Srednje Arto, Veliki Trn, Vrhulje in Ženje. Imena nekaterih današnjih naselij najdemo že v 14. in 15. st. Župna cerkev Sv. Duha je bila na Velikem Trnu zgrajena leta 1885 in je brez stenskih poslikav. Leto večje obnove pa je 1985. Po obnovi je v kar dobrem stanju. Ker je cerkev novejša, nima stenske poslikave. Poleg glavnega oltarja ima še daritvenega in dva stranska. V glavnem je umetniško vredna podoba »Prihod Sv. Duha« iz leta 1906, delo Janeza Klemenčiča. Istega avtorja je tudi upodobitev križevega pota iz leta 1907. Najstarejša je na tem območju cerkev sv. Andreja (Dalce). Starejši ladji je prizidan gotski prezbiterij. Naslikani prizori pohoda svetih treh kraljev sodijo v začetek 15. st. Edini oltar iz 17. st. nosi plastiko cerkvenega patrona. Nad vasjo Ravni je cerkev sv. Vida. Starejši ladji je leta 1778 prizidan prezbiterij, iz istega časa pa je tudi rokokojski glavni oltar. Na enem izmed stranskih oltarjev je vpisana letnica 1701 in ime Lucas Sulen. V sv. Štefanu na gričku nad Nemško Goro sodi stranski oltar v 17. st., glavni pa v drugo polovico 18. st. Krajevna skupnost Zdole V gričevnatem svetu Posavskega hribovja, vzhodno od Krškega, so Zdole, središče krajevne skupnosti, z okoli 800 prebivalci. Zanjo je značilno posodabljanje kmečkih gospodarstev z zaposlitvami prebivalstva v neagrarnih poklicih v bližnjem Krškem. Zdole kot naselje omenjajo že v 13. st. kot posest salzburških škofov. Pohvalijo se lahko z dvema velikima namakalnima sistemoma v Anovcu in Ravnah, ki pripomoreta k intenzivni biološki pridelavi zelenjave in jagodičevja. Zdole imajo lepo in neokrnjeno naravo, obilico vinogradov in sadovnjakov ter bogato arhitekturno dediščino. Na Zdolah je privlačna stalna razstava lesenih skulptur domačina Jožeta Kramžarja. Skozi Zdole vodi evropska pešpot E7, obiskane so tudi pohodniške poti. 8 2. NARAVNA DEDIŠČINA Kljub nenehnim posegom v naravo, je ta v krški občini še marsikje ohranila svojo prvinskost. Tu so celo predeli, ki jih lahko označimo za naravne znamenitosti, oziroma naravno kulturno dediščino, v njihovem celotnem obsegu ali v posameznih delih. Obsežne gozdne površine, vodotoki, kraški svet s svojimi značilnimi pojavi, viri termalne vode,… so vredni našega ponovnega odkrivanja in ogledov, saj nam prinašajo urice sprehodov in sprostitve. Bohor Bohor leži levo od občinskega središča Krško, v sredini področja med Savo ter izlivom Savinje in Sotle v Savo, na nadmorski višini 900 m. To je široko, v 20 km dolgem loku raztegnjeno pogorje, ki poteka v smeri vzhod - zahod. Pretežni del pokrivajo gozdovi v pasu od 300 do 1024 m nadmorske višine. Na južnih pobočjih so na širokih terasah v višini 720 do 750 m krčevine z zaselki. Najvišje ležeči zaselek Bohorja so Stranje (Zalog) - 820 m. nadmorske višine. Najvišji vrh Bohorja je Veliki Javornik s 1024 m nadmorske višine. Boljši razgled nudijo nižja Skalica (951 m) ter Veliki Koprivnik (982 m). Severna pobočja so strma in jih prekriva predvsem mešani gozd z veliko smrek in jelk. Med drevesnimi vrstami je tudi na Slovenskem zaščitena tisa. Tu najdemo edino ohranjeno rastišče jarice in še nekaj posavskih rastlinskih endemitov. Številne vrste praproti in mahovja, zaščitena širokolistna lobodika in redke orhideje dajejo pokrajini še poseben mik. Pester je živalski svet, med katerim naletimo tudi na gamsa, v nekaterih potokih pa celo na raka jelševca. Bohorska pokrajina je prepredena s potoki in slapovi na njih, med naravnimi znamenitostmi pa naj omenimo še kamnito Iglo in Bohorsko naravno okno. Mogočni in ponosni gozdovi že od nekdaj nudijo zavetje mnogim ljudem, živalim in rastlinam. Na Bohor vodi veliko različnih planinskih poti, ki vodijo mimo štirih slapov, partizanske bolnišnice, starega mlina, spomladi je nepogrešljiva spomladanska jarica, ki raste le tu. Na Bohorju nudi zavetišče Planinski dom. Bohorsko pogorje Bohorska krajina je prepredena s številnimi potoki, ki si utirajo dokaj strmo pot v dolino. Na njej je tako nastalo nekaj slapov, ki so najbolj slikovit geološki pojav v preoblikovanju pretežno triasno dolomitnega kamnitega površja. Še največ jih je v dolomitnem svetu severovzhodnega dela Bohorja, na Blaščici in njenih pritokih. Gorjanci Zakraselo in večinoma z gozdovi pokrito gorovje predstavlja celotno južno mejo krške občine s Hrvaško. Nad krško kotlino se dviguje do Trdninovega Vrha (1178 m). Na Gorjancih so številni izviri, med njimi sta najbolj znana bajeslovna Gospodična in zaganjalka Minutnik, bistri potoki, kot so Kobila, Pendirjevka in Kamfer, pa so v severna pobočja vrezali globoke in slikovite doline. V gorjanskih gozdovih je tudi rezervat Ravna Gora, s 4 ha zaščitenih debelih bukev. Med številnimi vrstami lovne in druge divjadi najdemo jelenjad in medveda, že iz Valvasorjevih časov pa so Gorjanci znani po polhih. Med naravnim rastlinjem najdemo nekatera zdravilna in redka zelišča, pa tudi raznovrstne gobe. Nižje lege in območja brez gozda so prava domovina vina cvička. Območje pogorja Gorjancev je prepredeno z voznimi cestami in pešpotmi, ki vodijo tudi na hrvaško stran, ter z označenimi planinskimi potmi. V številnih smereh ga lahko obvozimo in prevozimo tudi po označenih kolesarskih poteh. Predel Gorjancev je izrazit kraški teren, kar opazimo skoraj na vsakem koraku, saj so povsod vidni kraški pojavi. Veliko je jam in brezen, ki pa žal niso še vsa raziskana. Na območju Gorjancev kraljuje rjavi medved. Kar nekaj stoletij pa je stara tradicija lova na polhe. Slikoviti so opisi 9 polhanja in vraževerja, ki je z njim povezano, v Slavi vojvodine Kranjske iz XVII. stoletja, slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Pobočja Gorjancev, še posebno Opatove gore, so bogata z zdravilnimi zelišči (arnike, naprstca, spomladanske rese, ženiklja in kranjske bunike). To so predvsem: naprstec (Digitalis sp.), spomladanska resa (Erica carnea), ženikelj (Sanicula europea), kranjska bunika (Scopolia carniolica), arnika (Gentiana sp.). Številne so tudi vrste užitnih gob. Krakovski (pra)gozd Od obsežnih poplavnih gozdov med rekami Sotlo, Savo in Krko se je ohranil Krakovski gozd, ki je nižinski poplavni hrastov gozd, zavarovan kot naravni rezervat. Kartiral ga je gozdarski inženir, izumitelj ladijskega vijaka, Josip Ressel. Razteza se na 40,5 ha površine Razteza se na skoraj 41 ha površine in so ga leta 1952 zaščitili kot naravni spomenik. Posebna znamenitost je depresija Trstenik, na površini okoli 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju reke Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček. V preteklosti je bil to neprehoden močvirni svet, poraščen s trstiko (od tod njeno ime) in obsega danes okoli 30 ha površine. Še danes predstavlja v porečju Krke najbolj pomembno drstišče ščuk in je hkrati med največjimi v Evropi. V Krakovskem gozdu najdemo številne redke ptičje vrste (tudi orla klinkača in edino gnezdišče črne štorklje, sivo čapljo, detelje) in zaščitene rastline (močvirska logarica ali tulipan). Sicer pa so v Krakovskem gozdu številne vrste avtohtone divjaki; po letu 1970 so tu naselili še jelena damijaka, ki se je močno razširil. Seveda je tudi Krakovski gozd priljubljeno področje slovenskih gobarjev. Med drevesi prevladujeta hrast dob in beli gaber. Znameniti hrast pri Cvelbarjevi domačiji na Malencah je star okoli 350 let, visok 40 metrov in ima obseg kar 7 m. Reka Krka Je značilna mirno tekoča kraška reka, ki meri od izvira do izliva v Savo 92,3 km. Zanjo je značilen izredno majhen strmec in zato skoraj rednimi pomladanskimi in zimskimi poplavami. Krka ni prodonosna, zato so njeni bregovi praviloma vrezani v obrčno ravnico, obdani z mnogovrstnim rastlinjem, grmovjem in značilnimi obvodnimi drevesi. Njena značilnost so pregrade iz lehnjaka, na katerih so se izoblikovali tudi številni manjši otočki. Njene glavne ribje vrste so somi, ščuke, platnice, ki imajo v njenih pritokih narav drstišča. Njeni potočni pritoki, predvsem na območju Kostanjevice so salmonidni. V Prekopskem potoku, Obrhu, Studeni in Sušici domujejo potočne postrvi, v Studeni pa celo lipan. Potok Gradnja je varstveni in gojitveni za mladice potočne postrvi. Reka Krka oziroma dolenjska ali zelena lepotica je največja po celotni dolžini slovenska reka. Izvira v vasi Krka pri Žužemberku in ob daljšem deževju prihrumi na plano iz jame pri izviru. Zaradi svoje prirode in narave ozemlja, po katerem teče, in morda zaradi relativne zaostalosti tega področja, se je po vsej dolžini izognila velikim tehniškim posegom in vizualnim onesnaženjem ter skoraj v celoti ohranila naravni tok, naravno obrežje, bližnjo okolico in krajino. Ta prirodna prvinskost reke in krajine je nenadomestljive vrednosti in je naravna dediščina, ki jo kaže za vsako ceno ohranjati in seveda le ustrezno izkoriščati. Krka ponuja obilo užitkov: lovljenje rib, kopanje, čolnarjenje, vožnjo s kanuji ali pa samo počitek od vsakdanjih skrbi na njenih bregovih. Reka Sava Je najdaljša tekoča voda v občini. V svoji zgodovini je s spreminjajočem se toku izoblikovala orečne terase, do druge polovice 19. stoletja pa je bila pomembna tovorna plovna pot, s pristanišči na Drnovem, v Krškem in Rajhenburgu. Njeno nekdanje ime bo ponovno v večji veljavi, ko bodo na območju Posavja na njej zgradili vodne elektrarne, eno tudi v krški občini. Obrečnemu prebivalstvu je bila nekdaj vir dodatnega zaslužka z ribolovom, za športnega pa je 10 svoj pomen izgubila s kasnejšim onesnaževanjem. V zadnjih letih se je prebila v višji kakovostni razred slovenskih voda, tako da ribiči tu in tam uplenijo ponovno celo kakega sulca. Reka Sava priteče k nam preko občine Sevnica in po svoji strugi nadaljuje pot v občino Brežice in deli občino na Dolenjski in Štajerski del. Izvira na Gorenjskem na dveh delih: na enem kot Sava Bohinjka z izvirom slap Savica, na drugem delu pa je izvir Močilnik, nekakšno močvirje, ki se izoblikuje v strugo Save Dolinke, kasneje pa se združita in razširita v mogočno reko Savo. Iz Zasavja, kjer teče po ozki soteski, ki si jo je izdolbla skozi hribovje, priteče k nam. Tu se dolina razširi v krško polje in Sava postane tu nižinska reka. Skozi stoletja si je utirala pot ob naših poljih in poljubno spreminjala svojo strugo, vse dokler je nismo z nasipi in regulacijami omejili. V preteklosti je bila to plovna reka. Največji pomnik na te čase so nedvomno ostanki rimskega pristanišča Neviodunum pri Drnovem, ki pa danes leži daleč od reke. Slapovi na Bohorju Slap Pekel je na potoku Blanščica, ki ima zanimivo razgibano pot. Njegov začetni del je 15 m globok padec, v nadaljevanju so 7 m globoke Orgle in v zaključku 17 m globok vodni padec čez dolomitno steno, obraščeno z mahom. Stranjski potok se na poti v dolino prebija čez manjše slapiče in skočnike. Njegov osrednji del, slap Bojanca, pada skoraj 15 m globoko in se kmalu za tem z zadnjim skokom v globino 4 m konča. Slap Ubijavnik je na Dobrovškem potoku. Njegov padec v globino skoraj 7 m se začne, ko voda priteče na svet sivega dolomita. Blizu je še slapišče Mlinarjev up, ki je vodnato le nekaj mesecev v letu, v 50 m široki in 10 m dolgi strugi s položnim padcem. Slap Bojavnik teče pod Grabenskimi pečinami. Na Dovškem potoku vijuga z vmesnimi tolmuni po 16,4 m dolgem padcu. Pri zaselku Poreber je slap Zapečje. Njegova voda preskoči 9 m globoko in se zbere v štiri metre dolgem tolmunu. Je edina tovrstna naravna tvorba, ki zaradi tvorjenja lehnjaka še napreduje, oziroma se daljša. Ribniki • Ribniki Mačkovci v Brestanici so prvič uredili brestaniški grofje in kasneje vzdrževali trapisti. Celotno območje, ki obsega več kot 15 ha površin, so leta 1961 odkupili člani ribiške družine Brestanica - Krško. Postopno so obnovili 3 ribnike v površini 6,5 ha in jih napolnili z raznimi ribjimi vrstami, predvsem s krapi, somi, amurji, rdečerepkami in nekaterimi drugimi ribjimi vrstami. Ob njih srečujemo želve, sive čaplje, ponirke ter redke žabje vrste. Ribniki so s svojo gozdno-travniško okolico in možnostmi za čolnarjenje, z leti postali priljubljena športno-ribolovna in izletniška točka. Urejeno gostišče nudi tudi možnost za prenočitev, v apartmajih in enoposteljnih sobah. • Ribnik na Resi leži pri Krškem, na levem bregu reke Save na Vidmu. Je predvsem priljubljeno sprehajališče tako za mlade kot tudi za starejše. V primeru suše voda zelo upade in že se je zgodilo, da je ribnik poleti presušil. Pozimi pa v primeru nizkih temperatur zamrzne in je priljubljeno drsališče. Najlepši pa je ribnik spomladi in jeseni, ko zaživi v vsej svoji lepoti, na njem so tudi race. • Ribišče v Bajerju se omenja leta 1503. Omenimo naj še starodavni obnovljeni mali ribnik nekdanjega kostanjeviškega samostana in novejši pri Karlčah, v katerih gojijo predvsem krape. 11 Zajezitveno jezero Smolina v Drenovcu Dostop do Drenovca je po cesti iz Krškega preko Leskovca skozi Senuše. Tik pod Drenovcem se združita dva potoka v potok Drenovec. Le ta se po združitvi s Kačkom v Senušah preimenuje v Senušo. Vinska gorica nad naseljem slovi po trtnih nasadih, ki dajejo v tem okolišu dober cviček. V tesni gozdni dolini na zahodni strani Kurje vasi je leta 1934 zemeljski plaz zaprl odtok potoku Smolinščku, tako da je tam nastalo zajezitveno jezero Smolina. V njem so se zaredili krapi, linji, ščuke. Zato so domačini vsako leto preveč naraslo vodo odvajali tako, da so prekopali jez. Pred leti so jezero očistili in znova zajezili, ker utegne postati po ureditvi kopališče. Ajdovska jama, Brezovska Gora Ajdovsko jamo pri Nemški vasi imenujejo tudi Kartuševa jama. Je kraška votlina v nizkem Krškem hribovju z dvema vhodoma nad 2 ha velikim Kartuševim dolom pri Nemški vasi. Vhod se odpira 4100 m od leskovške cerkve na višini 244 m Raziskovalna dela so se v njej začela že leta 1938, posebej intenzivna pa so bila po letu 1967. Dokazujejo poselitev tega področja v mlajši kameni dobi, ko je jama služila za pokope okoliškega prebivalstva in kot poslovilni prostor. Najdeni grobovi s številnimi pridatki dokazujejo bogato ustvarjalnost tedanjega človeka in so na slovenskem prve tovrstne najdbe mlajše kamene dobe. Jama je kasneje služila kot zatočišče pred raznimi nevarnostmi, še v antiki in visokem srednjeveškem obdobju. Izkopani deli človeškega okostja, ostanki lončevine, orodja, orožja in žganin sicer niso razstavljeni na mestu najdb, je pa jama sama po sebi vredna ogleda. Kot arheološko najdišče je bila znana že v 19. stoletju. Leta 1938 je S. Brodar jamo raziskal. Poseljena je bila v poznem neolitiku ter v začetku bronastega obdobja. Neolitska sta dva odrasla in dva otroška skeleta s skromnimi pridevki. Ponovno naseljenost nam kažejo izkopanine v rimskem obdobju. V vrhnjih plasteh je ležala srednjeveška keramika z nekaj suličastimi železnimi konicami. V jami so našli tudi kostne ostanke jamskega medveda. Najdbe hranijo v Posavskem muzeju Brežice. Levakova jama, Šutna Levakova jama, divja hudourniška jama, se imenuje tudi Jama v Šutni in se nahaja v Dolu pri Podbočju. Ima zelo slikovit vhod, dolga pa je 350 m. Več kot tri četrtine jame napolnjuje voda, zato je neprimerna za oglede. Zanimiv pa je prvi del, kjer so v 60. letih potekala izkopavanja najdišč iz 2. in 3. stoletja. Ostanki se nahajajo v Posavskem muzeju Brežice. Jama Velika peč, Kostanjek Vhod v jamo Veliko peč se odpira proti zahodu na robu kanjona Brestanice. Vhodni del jame je podkvaste oblike in se nadaljuje v notranjost z manjšim rovom. Opazna so zemeljska dela, ki so površino jamskih usedlin izravnala. Po pripovedovanju domačinov je bila v jami v letih od 1942 do 1945 partizanska tehnika. Leta 1989 je bila v vzhodnem delu jame izkopana poskusna sonda manjših dimenzij, ki je dosegla globino 220 cm. Usedline se v globino še nadaljujejo. Na površini je bila najdena novoveška keramika. V plasti med 20 in 50 cm je najti kose železnodobnega posodja in kosti domačih živali. Med 150 in 160 cm se pojavijo kosti jamskega medveda in lesno oglje. V tej plasti je bila najdena tudi kamnita obdelana klinica in prevrtan zob neke zveri. Nedvomno je Velika peč človeku starejše kamene dobe vsaj občasno nudila zavetje, morda pa je bila celo naseljena. Rudnik rjavega premoga Senovo Zgodovina senovskega premogovnika se začenja leta 1796, ko je premog našel podkovski kovač Andrej Grabner, ko si je v reštanjskih gozdovih pripravljal oglje. Prvi ga je začel 12 izkoriščati grof Attems iz Rajhenburga, s površinskim kopom leta 1810. Leta 1859 je Albert Miller pl. Hauenfels v opis vseh štajerskih premogovnikov vključil tudi podatke za senovski premogovnik, tedaj še z imenom Reichenburg. Vestni sestavljavec poročila je napisal, da v okraju sicer ni rudnikov ali tovarn, pač pa imajo na Reštanju površinski kop črnega premoga, ki pripada grofu Attemsu. Premog odpravljajo v Brežice, kjer ga uporabljajo v tamkajšnji opekarni. Transportna pot med Reštanjem in Brežicami je merila okrog 26 km in je bila težavna. V tistih časih, ko po savski dolini še ni bila zgrajena železnica, so prevoze blaga na večje razdalje opravljali po Savi. Ladje, imenovane “dombas”, so opravljale to nalogo. Od leta 1904 do začetka 2. svetovne vojne je bil rudnik v lasti TPD (Trboveljske premogokopne družbe), sedaj pa je že nekaj let v zapiranju. Danes se premogovniški muzej nahaja v osnovni šoli na Senovem. Rudnik svinca in cinka Zalog pri Stranjah Prvi podatki o nahajališču svinca in cinka na tem območju segajo v leto 1861-62, rudarske geološke karte iz leta 1874 in 1920 pa kažejo, da so ga na Bohorju sledili že v prejšnjem stoletju. Podatkov o količini izkopane rude ni, predvidevajo pa, da jo je bilo okoli sto ton. Na Senovem si lahko ogledate rudniško pokrajino z napravami, v Osnovni šoli 14. divizije pa so zbirke o rudarjenju na Senovem in zbirka kamenin ter fosilov. Libna Zaselek Libna leži na severnem robu Posavja, ob lokalni cesti Krško - Brežice. Nad Libno se dviga 359 m visok istoimenski grič, v starejši literaturi poimenovan tudi Libenska gora (Laibenberg). Krono griča predstavlja z obrambnimi nasipi omejena prazgodovinska naselbina, sredi katere stoji danes cerkev sv. Marjete in dve kmetiji. Pod Libno se razprostira celotno Krško polje, obenem po nadzoruje dostop v savsko sotesko, saj dobro obvladuje prostor na levem bregu. Prazgodovinska naselbina je že na terenu vidna po ostankih nasipov in kamnitih ruševin, ki segajo v dolžino preko 1800 m. Večino 10 ha površine znotraj obrambnih nasipov pokrivajo danes obdelane njive, vinogradi, košenice in poslopja dveh kmečkih gospodarjev. Gozd, s katerim so pobočja Libne porasla, sega praviloma do zunanjih robov nasipa in še s tem označuje prostor nekdanjega gradišča. Stari Grad nad Podbočjem V območju Starega gradu nad Podbočjem je halštatsko, z dvojnim nasipom utrjeno naselje s sledovi hiš v tamkajšnjem vinogradu. Slučajne najdbe z njega so prazgodovinske, predvsem halštatske. Pripadajoče grobišče je na južni strani v gozdu pod hribom. Pri rigolanju svojega vinograda na Bočju je kmet Radovanič izkopal kamnito sekiro. Morda z gradišča ali njegovega območja sta keltska srebrnika. Z gradišča omenjajo tudi rimske izkopanine (rimske novce). V nekem vinogradu blizu Starega gradu je bil izkopan velik marmornat rimski levdel nagrobne arhitekture, ki je bil shranjen v Podbočju, nato pa prepeljan v Ljubljano. Njegov odlitek pa so v juniju 1999 postavili sredi obnovljenega trga pred cerkvijo Sv. Križa v Podbočju. 13 3. ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA Občina Krško ima bogata arheološka najdišča, mnoge najdbe hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani, Naravoslovni muzej na Dunaju, Posavski muzej v Brežicah in Joaneum v Gradcu. Ajdovka jama Ajdovsko jamo pri Nemški vasi imenujejo tudi Kartuševa. Je kraška votlina v nizkem Krškem hribovju z dvema vhodoma nad 2 ha velikim Kartuševim dolom pri Nemški vasi. Vhod se odpira 4100 m od leskovške cerkve na višini 244 m. Raziskovalna dela so se v njej začela že leta 1938, posebej intenzivna pa so bila po letu 1967. Dokazujejo poselitev tega področja v mlajši kameni dobi, ko je jama služila za pokope okoliškega prebivalstva in kot poslovilni prostor. Najdeni grobovi s številnimi pridatki dokazujejo bogato ustvarjalnost tedanjega človeka in so na slovenskem prve tovrstne najdbe mlajše kamene dobe. Jama je kasneje služila kot zatočišče pred raznimi nevarnostmi, še v antiki in visokem srednjeveškem obdobju. Izkopani deli človeškega okostja, ostanki lončevine, orodja, orožja in žganin sicer niso razstavljeni na mestu najdb, je pa jama sama po sebi vredna ogleda. Kot arheološko najdišče je bila znana že v 19. stoletju. Leta 1938 je S. Brodar jamo raziskal. Poseljena je bila v poznem neolitiku ter v začetku bronastega obdobja. Neolitska sta dva odrasla in dva otroška skeleta s skromnimi pridevki. Ponovno naseljenost nam kažejo izkopanine v rimskem obdobju. V vrhnjih plasteh je ležala srednjeveška keramika z nekaj suličastimi železnimi konicami. V jami so našli tudi kostne ostanke jamskega medveda. Najdbe hranijo v Posavskem muzeju Brežice. Brestanica V rimskem času je mimo Brestanice potekala cestna povezava med Neviodunumom in Celeio. V Brestanici je bil na tej cesti preko Save most, kar je dajalo območju še poseben strateški pomen. O rimski magistralni cesti preko Save most, kar je dajalo območje še poseben strateški pomen. O rimski magistralni cesti priča najdba treh rimskih miljnikov na desnem savskem bregu,. Na levem savskem se je od magistralne ceste odcepila vicinalna cesta, ki je bila speljana skozi Brestanico proti Velikem Kamnu. Brestanica, grad Rajhenburg Začetki poselitve Brestanice segajo že v prazgodovino, ko je bila na grajskem hribu gradišče iz starejše železne dobe. Z območja tega najdišča mogoče izvirata halštatski fibuli, ki ju hranita Joaneum v Gradcu in Narodni muzej v Ljubljani. Rajhenburg je naš najstarejši grad, saj ga viri omenjajo že leta 895. V času ogrskih vpadov v dolino Save je bil uničen in nato leta 1141 ponovno pozidan. Pri arheoloških izkopavanjih na grajskem dvorišču so poleg romanskih zidov našli tudi ostanke najzgodnejše faze gradu. Drnovo – Neviodunum Na severovzhodnem delu vasi Drnovo je ob nekdanji strugi reke Save od 1. st. pr. n. št. do 5. st. n. št. ležalo rimsko mesto in pristanišče Neviodunum. Mesto se je razprostiralo na okrog 4 ha in je imelo forum, baziliko, kopališče, vodnjake, vodovod, kanalizacijo in stavbe z mozaiki. V pristanišču sta bila pomola in veliko skladišče. Iz Drnovega ali njegove ožje okolice izvira meč iz mlajše bronaste dobe. Omenjajo tudi sočasno sulično ost. Najdenih je bilo nekaj drobnih predmetov kulture žarnih grobišč. Nekaj predmetov je tudi iz mlajšega latena, med njimi štirje keltski srebrniki vzhodne skupine. V latensko fazo spada nastanek keltskega opida Neviodunum, iz katerega pozneje razvil rimski municipij Flavium Lotobicorum Neviodunum. Njegovo upravno področje je segalo do Save, Gorjancev in 14 Stične. Neviodunum so že v srednjem veku močno prekopavali. Izkopavanja zbiralcev starin in muzejev so delno evidentirana od 19. stoletja dalje. Med leti 1857 in 1861 je za ljubljanski muzej raziskoval Leinmuller. Z letom 1883 je pričel intenzivno razkopavati J. Plečnik, ki je opravljal to delo, kot je videti, kar deset let. Izkopanine je v glavnem prinašal v ljubljanski narodni muzej. Najdbe v glavnem izvirajo iz grobišč, nekaj pa tudi iz naselja samega. Izkopal naj bi bil preko 300 grobov. Najdbe iz Drnovega so predvsem v Narodnem muzeju v Ljubljani, hranijo pa jih tudi v graškem Joaneju, v dunajskem Naravoslovnem muzeju, v celjskem Pokrajinskem muzeju in v Posavskem muzeju v Brežicah. Kolikor je danes ugotovljivo, je sklenjeno mestno območje segalo na severu do stare savske struge, kjer je bil izkopan zidan pristan. Na vzhodu ga omejuje današnja živa meja na ledini Groblje, na zahodu je segalo do roba današnje vasi, na jugu do vaških pašnikov. Obseg mesta je približno 200 x 200 m. Mestni cardo maximus je identičen z rimsko cesto Aemona - Siscia vzdolž stare savske struge. Ob njej je bil forum. Terme s kloako napeljano v savsko strugo so bile najdene ob odcepu ceste proti Cerkljam. Nedaleč od tod so zadeli na rimske kletne oboke. Poleg cerkve so ugotovili suspenzuro, na ledini Groblje ostanke lesenih poslopij. Poročajo tudi o drugih podobnih stavbah, med drugim o večji stavbi s hlevom. Grobišč pa približno pet. Zahodno je ob cesti v Veliko vas, jugozahodno od dveh krakih kolovoza proti Velikem Podlogu, južno ob cesti na Gorico, jugovzhodno ob cesti proti Cerkljam iz vzhodno ob poti v Mrtvice. Vsako od njih je bilo doslej ugotovljeno nekaj sto metrom v dolžino, nobeno pa še ni topografsko zaključeno. Njihov časovni razpon sega od 1. do 4. stoletja. Tipološko so izpričane skoraj vse variante grobov, ki jih srečamo v rimskem času pri nas. Zelo redki so pokopi v sarkofagu. Neviodunumska posebnost so zidane grobnice s freskami. V predmestnem področju in v območju grobišč so bile ugotovljene lončarske peči. Doslej je bilo v mestu in v območju ugotovljenih kakih osem rimskih vodnjakov. V 2. stoletju je bil zgrajen vodovod izpod Gorjancev. V Drnovem je bilo izkopanih več rimskih napisnih kamnov. Po vsej verjetnosti izvirajo iz Drnovega tudi v Leskovcu vzidani spomeniki. Iz neviodunskega območja sta dva miljnika. V Neviodunumu je morda bila tudi zgodnjekrščanska verska občina, saj je bilo najdenih nekaj oljenk in fibula s kristogramom. Iz obdobja preseljevanja ljudstev je grob in cikadna fibula, omenjajo pa tudi staroslovanski grob. V območje najdišča Drnovo vključujemo tudi najdišče v Bregah, kjer se na njivah z ledinskim imenom Kamin razteza vzdolž 9 m široke rimske ceste vzhodno neviodunsko grobišče. Tu je izkopaval predvsem J. Pečnik, ki ugotavlja, da se pokopi začenjajo že 30 m od mestnega obzidja severno od siscijske ceste. Grobovi časovno spadajo v pozno antiko, pridevki so redki, grobnega reda ni opaziti. Kakih 200 m od neviodunskega obzidja je bil v sektorju grobišča odkrit rimski vodnjak. Dunaj nad Krškim Pri zaselku Dunaj je gradišče, v katerem je kot kaže izkopaval leta 1889-1892 Pečnik. Del naselja imenujejo domačini Mladevine. Iz opisov bi se dalo sklepati, da so razkopavanja zadela poznoneolitsko naselje, odkrila sledi bronastodobne in halštatske poselitve, našli so tudi keltski novec, opeke in orožje. Levakova jama pri Šutni Zaradi močnega deževja je v kraških nedrjih nabrana jamska voda 1. avgusta 1937 predrla s kamni zazidan vhod Levakove jame pri Šutni. V potok Sušico je iz majhne jame nanesla vozove človeških kosti, ki so pripadale v poznorimskem obdobju v jami pokopanim prebivalcem. Kasnejše raziskave jamarjev in arheologov so odkrile poleg rimskega keramičnega gradiva, novcev in drobnih kovinskih predmetov tudi značilno inkrustirano keramiko ter celo bakreno sekirico iz prehoda med mlajšo kameno in bronasto dobo. 15 Libna Na poti mimo Libne iz Krškega proti Brežicam je pred več kot dvema tisočletjema na vrhu griča stalo mogočno gradišče. S svojo izredno strateško in dominantno lego je skoraj tisoč let obvladovalo prostrano Krško polje in prometne povezave ob Savi iz Balkana in Panonije v Italijo. Tu so potekala razna raziskovanja, izkopi ter najdbe. Sodi med običajni in pri nas pogosti tip železnodobnega gradišča vrh vzpetine ali hriba, kjer so naravna strma pobočja še dodatno zaščitena z obrambnimi konstrukcijami. Dobro vidni okopi prazgodovinskega gradišča ter številne gomile so že v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja privabile prve raziskovalce. J. Pečnik in W. Gurlitt sta tu kopala od 1884 dalje. J. Szombathy leta 1889 in 1890, R. Hoernes pa v letih 1892 in 1893. W. Schmid je kopal za grški muzej naprej od leta 1916 in nato še leta 1942. Med vojnama so kopali le »starikopi«. Moderna izkopavanja so se začela šele po letu 1954, ko je izkopaval gomile naprej F. Stare, nato pa v letih 1962 in 1969 še T. Knez in S. Škaler. M. Guštin je raziskave Libne razširil na naselbino in v letih 1975 in 1976 sondiral utrdbeni sistem gradišča. Tega sestavljajo glavno in stransko obzidje in obsega preko 1800 m. Večino 14 ha površine prazgodovinske naselbine pokrivajo danes njive, vinogradi in pašniki. Gozdna meja sega praviloma le do zunanjih roba nasipov. Izkopavanja so pokazala, da segajo kulturne plasti ponekod tudi do 3 me globoko in vsebuje šest glavnih naselbinskih faz. Naselbina je nastala v 8. stoletju in je polno živela tako rekoč do prihoda Rimljanov. Povsem uničena ni bila niti v antičnem času, o čemer pričajo najdbe novcev Vespazijana, Aleksandra Severa in Galijena. Drobne najdbe iz naselbine imajo primerjave tudi v grobovih gomilnega grobišča, ki se razprostira na vzhodnih terasah pod vrhom Libne. Grobišče sestavlja okrog 70 gomil, ki so vsebovale od enega do največ 52 pokopov. Nekatere gomile so danes še dobro vidne, prav tako pa tudi sledovi prekopavanj. Svojevrstno zanimivost liberskih gomil predstavljajo pokopi konj. Izkopanine iz Libne hranijo Narodni muzej v Ljubljani, Naravoslovni muzej na Dunaju, Posavski muzej v Brežicah in predvsem Joaneum v Gradcu. Stari Grad nad Podbočje Na vzpetini Stari Grad nad Podbočjem so na širšem območju dobro vidnega srednjeveškega gradu na terasah ohranjeni okopi železnodobnega gradišča. Okopi iz kamna in zemlje so slabo vidni, vendar so izkopavanja izpričala naselbinske sloje od 7. do 4. stoletja pr. n. št. in 1. stoletja pr. n. št. Znanih je tudi nekaj starejših najdb, med njimi kamniti sekiri s konca kamene dobe. V bližnjih Sajevcah, na levem bregu Krke, so bili že konec 19. stoletja v družinskorodovnih gomilah najdeni skeletni pokopi iz starejše železne dobe, pri grobu, uničenem pred leti, pa celo ostanki zlatega diadema. Stara vas Na vzpetini pri Stari vasi je prazgodovinska gomila, ki jo je okrog leta 1890 izkopal Hoernes. V njej so bili halštatski grobovi, med njimi konjenik s čelado. Pri vasi omenjajo tudi keltske in rimske grobove. 16 4. KULTURNA DEDIŠČINA Občina Krško ima zelo bogato zgodovino, saj so se na njenem ozemlju prepletale usode in življenjske poti številnih zgodovinsko pomembnih osebnosti. Še danes se v občini nahajajo različni objekti, ki nam s svojo kulturno ali zgodovinsko vsebino pričajo o zanimivostih in lepotah preteklosti. Ti objekti v svojem osrčju skrivajo razne muzeje, galerije in ostale znamenitosti, v večini primerov pa so že sami po sebi kulturno zgodovinski spomenik. Grad Rajhenburg, Brestanica Grad Rajhenburg je prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji, ki je bil prvič omenjen leta 895. Prvotni grad je bil porušen in v začetku 12. stoletja na novo pozidan. Lastniki gradu so se menjavali in vsak je v gradu pustil svoje sledi. Največji pečat pa so gradu pustili Trapisti, ki so tu bivali med leti 1881 do 1941. Le-ti so izdelovali sire, čokolado in likerje. Je najstarejši na slovenskem izpričani grad, ki je na pomolu, 60 m nad naselbino, varoval pot ob Savi. Njegov stavbni razvoj je v temeljnih potezah znan. Četudi so trapisti po letu 1884 sledove njegove preteklosti dodobra zabrisali, so dolgo let potekajoče sistematične stavbno zgodovinske raziskave odkrile marsikaj izredno pomembnega. Najprej naj opozorimo na grajsko dvorišče, obdano z dvonadstropnimi stanovanjskimi trakti, v pritličju arkadiranimi, v nadstropjih zaprti s polnimi stenami. Sprehod po tem objektu ponuja na ogled sledove prvotne romanske grajske kapele ter prostor dvonadstropne gotske grajske kapele (iz 15. stoletja). Iz obeh obdobij so ohranjeni in predstavljeni še nekateri drugi arhitektonski deli zgradbe. Čas okoli leta 1600 je grad preoblikoval v renesančno rezidenco. Med odkritji zadnjih let so posebne pozornosti vidne freske iz 20. let 16. stoletja, ki so nedvomno najstarejša ohranjena grajska slikarija na Slovenskem, tudi z alegoričnimi upodobitvami krščanskih kreposti. Arheološke raziskave notranjega dvorišča posegajo z najdbami v čas pred Konradovo obnovo gradu (12. stoletja). Brestaniški grad je bil v letih 1941-1942 nemško zbirno taborišče izgnancev, ki so jih nato z vlaki odpeljali v izgnanstvo. Danes je v gradu Muzej novejše zgodovine Slovenije – enota Brestanica. Na ogled so: Razstava o zgodovini gradu in kraja: Brestanica skozi čas; Razstava o menihih trapistih; Razstava o slovenskih izgnancih; Razstava o političnih zapornikih. Grad Reichenstein, Reštanj Leži na slemenu strme vzpetine jugovzhodno od strnjenega istoimenskega naselja pri Senovem. Grad je sodil k salzburški posesti, na njem pa so kot njihovi ministeriali gospodovali vitezi Reštanjski (od začetka 13. stoletja), najbrž sorodniki bližnjih rajhenburških gospodov. Na začetku 15. stoletja je rod reštanjskih vitezov izumrl, grad pa je dobil salzburškega oskrbnika. 1479 leta so grad zavzeli Ogri, v letu 1494 pa je bil ponovno salzburški, tedaj verjetno že v razvalinah in ga niso obnovili in leta 1629 je ostalo le še nekaj zidovja. Njegovi ostanki še kažejo tehniko grajske oskrbe s pitno vodo (z vidnimi ostanki grajske cisterne). Gre za izjemen objekt, ki kljub vsemu še vedno nazorno kaže tehniko, kako so se na srednjeveških gradovih oskrbovali s pitno vodo. Zidava sten kaže željo po plastenju, kar skupaj z načinom gradnje (polnjen zid) kaže na nastanek cisterne v času prehoda med romaniko in gotiko, to je čas, v katerem so pozidali tudi grad. Krški grad Kot utrdba je morda nastal že v letu 895, zanesljivo pa je bil v letu 1154 v lasti grofov Bogenskih. Ta grad je bil sprva v lasti rodu Heme Krške s Koroškega. Med poznejšimi lastniki so bili grofje Bogenski, ki so imeli tu svoje ministeriale; po gradu so se imenovali 17 Krški. Leta 1189 so ga zastavili salzburškem nadškofu. V letih 1351-58 so naselje, grad in posest postali last Celjskih grofov. Po smrti Ulrika II. 1456 je grad pripadel Habsburžanom, ti pa so ga oddajali v zakupV letu 1373 je prešel v last Celjskih grofov, kmalu po smrti Ulrika II. je njegova vdova Katarina grad leta 1459 prodala Habsburžanom. Friderik IV. je naselbino pod njim leta 1477 povzdignil v mesto. Pomen gradu je sčasoma tako nazadoval, da je bil že v valvasorjevih časih opuščen in je začel propadati. Že v začetku 19. stoletja je bil v razvalinah, danes pa se še tu in tam vidi kak kamen, a je nekdanja grajska lokacija še vedno dominantna razgledna točka ob vstopu v današnje Krško. Grad Raka Prvotni grad sodi med najstarejše na Slovenskem. Kot last Raških gospodov ga prvič omenjajo leta 1248. Kmečki uporniki so ga leta 1515 izropali in požgali. Obnovljen je bil v 17. stoletju z Verneškimi gospodi. Je enonadstropno četverokotno poslopje z dvoriščnimi arkadami in je dokaj dobro ohranjen. Raški grad, ki je bil matična hiša raških gospodov, je bil omenjen že v 12. stoletju. Imel je več lastnikov. V obnovljeni stavbi iz 16. stoletja je bil samostan za onemogle usmiljene sestre. Grad Šrajbarski turn, Leskovec pri Krškem Grad Šrajbarski Turn leži en kilometer iz Leskovca. Leta 1436 se omenja kot celjski fevd, devet let kasneje pa kot stolp (Turn am hard). Zgodovina pove, da so prvotni stolp (Turn am Hart) v letu 1515 zavzeli in izropali kmečki uporniki. Poslopje so najbrž v drugi četrtini 16. stoletja predelali v grad in ga utrdili. Kot njegovi lastniki so omenjeni Janez Valvasor, od srede 17. stoletja pa grofje Auerspergi, ki so bili z vmesnimi presledki njegovi lastniki še leta 1903. Vmes so ga Auspergi že čez en mesec prodal grofu Petru Zrinjskemu. Šrajbarski turn je leta 1685 kupil grof Janez Herbert Ausperg, general v Karlovcu. Grad je v posesti Turjačanov ostal do leta 1903, ko sta ga kupila posestnik Karel Kotnik iz Verda in Jožef Lenarčič iz Vrhnike. Po prvi svetovni vojni je bil graščak v Šrajbarskem Turnu pisatelj Friderik Gagern. Zadnji lastniki so bili Trenzi iz Šentjerneja, ki so grad 1938 preuredili v letovišče. Grad je značilen primer središčno zasnovane obrambne arhitekture z ogelnimi stolpi iz 16. stoletja. Njegova največja arhitektonska vrednost je nadstropno arkadno dvorišče. Nad vhodnimi vrati je portal z Aurspergovim grbom. Nekdanji grajski park s številnimi eksotičnimi drevesi je danes sicer precej zanemarjen, v njem pa so postavili spominsko obeležje Alfonzu Pavlinu (1853-1942), znamenitemu slovenskemu botaniku, sinu grajskega oskrbnika. Danes je grad v slabem stanju, v njem pa so stanovanja. Graščina Turn (spodnji brestaniški – Flisov grad), Brestanica V sotočju Brestanice in Save pod grajskim gričem stoji grad Turn, mogočna trinadstropna stolpasta stavba, v kateri je še razvidna romanska zidava. Grad so pozidali in upravljali vitezi Brestaniški. Prvič je omenjen leta 1346, ko ga je od salzburškega nadškofa dobil v fevd Viljem Brestaniški. Lastniki gradu so se skozi stoletja menjavali, spreminjala pa se je tudi njegova podoba. Leta 1855 so podrli obzidje ter stavbo predelali. V pritličnem delu stolpaste stavbe je razvidno še romansko zidovje iz obdelanih lomljencev, ki postavlja pozidavo visoke utrjene hiše vsaj v prvo polovico 13. stoletja. Na prvotno poslopje so kasneje prizidali vhodni stolpič ter za nadstropje nižje trakte, ki obdajajo arkadirano dvorišče. V zanemarjenem gradu so po drugi svetovni vojni uredili stanovanja in še danes grad nudi zavetišče nekaj stanovalcem. Njen nastanek ni raziskan, a so bili njeni prvotni lastniki nedvomno grofje Brestaniški. Današnja podoba poslopja je iz 17. stoletja, ko se je njen stavbni razvoj zaključil. Zgradba nosi renesančno-baročnega značaja, z različnimi prezidavami in dozidavami. Strokovnjaki 18 domnevajo, da je bilo to prvotno večje gospodarsko poslopje, ki je služilo kot skladišče on savskem pristanišču. V širši okolici Brestanice je bilo še nekaj podobnih objektov. Dvor Rožno je bil leta 1477 v fevdu Brestaniških in je stal nekje med Brestanico in Blanco, a njegovih ostankov ni več. Viri iz leta 1300 govore še o gradu Šperenberk (Sperenberg), v lasti Brestaniških (Sperenberg), a njegova lokacija ni znana. Nekateri govorijo, da naj bi bil to spodnji brestaniški grad. Nepreverjena je tudi lokacija gradu Tvarog (Twarog). Ime opominja na staroslovansko svetišče bogu Tvarogu (Svarunu). Na območju salzburške posesti so kot lastniki omenjeni vitezi Tvaroški (1246-1325), po letu 1448 pa grad ni več omenjen. Viljem Brestaniški je leta 1353 dobil v fevd dvor ali stolp Turn ob Savi. Njegova lokacija je bila morda blizu Stare vasi pri Krškem, leta 1855 pa so ga podrli. Galerija Krško V nekdanji cerkvi sv. Duha, ki so jo v današnji podobi zgradili leta 1777 in je lep primer baročne arhitekture, ki jo pripisujejo Johannu Fuchsu. Na pročelju je grb grofov Auerspergov. Njena prednica je stala je že v Valvasorjevih časih. Po 2. svetovi vojni sakralnim namenom ni več služila, od leta 1966 pa je v njej mestna galerija, s pestrim vsakoletnim programom likovnih in drugih razstav. Galerija Vladimirja Štovička Je v delu nekdanje grajske pristave, kjer je imel akademski kipar in znameniti medaljer Vladimir Štoviček (1896-1989) svoj atelje. Že za njegovega življenja je krška občinska skupščina v večjem delu prostora uredila stalno zbirko umetnin, ki jih je poklonil domači občini. Danes je to za obiskovalce odprta galerija. Kapucinska knjižnica Zaseda del leta 1640 zgrajenega kapucinskega samostana in je v njegovem nadstropju lepo ohranjen baročni prostor. Po 2. svetovni vojni je izgubila pomemben del svojega fonda. Prevladujejo latinske, nemške in italijanske knjige z nabožno vsebino, med laičnimi deli pa slovarji, medicinska in farmacevtska dela ter kronike. Njen knjižni katalog iz leta 1695 je med najstarejšimi ohranjenimi pri nas, največje bogastvo je vseh pet delov slovenskih pridig Janeza Svetokriškega in dvoje pridig očeta Rogerija. Tu je še samostanska zbirka restavriranih oljnih podob z nabožno motiviko, nastalih od 17. stoletja naprej. Večinoma avtorji niso znani, najboljša dela pa pripisujejo Metzingerju, Herrleinu in Potočniku. Največja vrednost zbirke je leseni kip žalostne Marije (iz leskovške župnijske cerkve), edina ohranjena srednjeveška plastika v ožji krški okolici. V zgornjih prostorih hranijo kapucini še zbirko nabožnih oprav. Kapucini, red sposobnih pridigarjev, so se naselili v Krškem leta 1640. Imeli so zelo bogato knjižnico, kajti v svojem vsakdanjem življenju so potrebovali veliko znanja z raznih področji. Knjižnica je služila za iskanje vzorcev prazničnih in nedeljskih pridig, ki so jih pojasnjevali in krasili z anekdotami. Najpomembnejše dragocenosti, ki so se ohranile do danes pa so tri inkunabole. Prva je latinsko-grški slovar iz leta 1502 in je unikat, druga medicinske razprave iz leta 1508, zadnja in ne najmanj pomembna pa je biblija iz leta 1510, ki sta jo prebirala tudi Dalmatin in Bohorič. Knjižnica ima več kot 1500 knjig, med njimi tudi slovit izbor pridig Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega in pridige očeta Rogerija. Zelo zanimiv je slovar v sedmih jezikih in Schönlebnova zgodovina Kranjske. 19 Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško Knjižnica ima zelo zanimivo preteklost, saj imamo že iz leta 1640 ohranjeno baročno knjižnico, ki je nastala v prostorih Kapucinskega samostana. Iz tega obdobja so shranjene v kapucinski knjižnici mnoge knjige, ki predstavljajo veliko kulturno bogastvo Slovencev. Prvo samostojno knjižnico pa smo dobili leta 1964, in sicer Valvasorjevo knjižnico in čitalnico, ki danes leži na kar 1094 kvadratnih metrov prostora, vendar se zopet nahaja v prostorski stiski. Mencingerjeva hiša Gre za hišo, v kateri je živel pisatelj, kulturni delavec in pravnik dr. Janez Mencinger med leti 1882 in 1912. Mencinger je bil gospod z dolgo brado in širokokrajnim klobukom, doktor prava in avtor “Moje hoje na Triglav”, “Abadona” ter žal nedokončanih, Krškemu posvečenih “Meniških spominov”, ki je pokopan na starem krškem pokopališču. Na pročelju so pisatelju vzidali spominsko ploščo, v bližnjem parku krških zaslužnih meščanov pa je njegov nagrobnik. Hiša sodi med baročno arhitekturo. V današnji obliki je rezultat združenja dveh samostojnih stavbnih enot. Pri prvi gre za pozni barok, kjer imajo okna izredno bogate in stilno čiste baročne okvirje, drugi del pa je opremljen s preprostejšimi okni v gladkih kamnitih okvirjih. Valvasorjeva hiša Zgrajena je bila leta 1609. V Krškem je edini primerek poznorenesančne meščanske stavbe. V februarju leta 1693 jo je kupil znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor in v njej še isto leto tudi umrl. Za tem je bila v poslopju dolgo let mestna hiralnica, pred drugo svetovno vojno pa je domačin Auman v njej hranil dokaj bogato muzejsko zbirko, ki je hranila kočijo Marije Terezije, insignije mesta, najdbe z Libne in drugo. To so leta 1949 prenesli v Brežice in je osnova tamkajšnjemu Posavskemu muzeju. Na pročelje so Krčani leta 1894 Valvasorju vzidali spominsko ploščo, leta 1966 pa mu pred zgradbo postavili lep spomenik, umetnino akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička iz Leskovca pri Krškem. Sosednja starejša zgradba naj bi bila nekaj let last Adama Bohoriča, ki je imel v njej šolo. Mestni park Krško V delu proti Cesti krških žrtev stoji spomenik NOB in izgnancem. Obelisk dopolnjuje horizontalna pravokotna obojestranska reliefna upodobitev borčevske in izgnanske kolone, delo kiparja Staneta Keršiča, v prostor pa je oboje postavil arhitekt Stanko Kern. V delu parka (nekdanje mestno pokopališče), ki meji na Gasilsko cesto in ulico Pod goro naj najprej omenimo Hočevarjev mavzolej. To je osmerokotna novogotska kapela s piramidno streho, zgrajena iz belega kamna. S Kristusovim kipom v notranjosti spada med najbolj zrele psevdogotske spomenike pri nas. Kot sestavni del tega parkovnega kompleksa že nekaj let urejujejo in dopolnjujejo park zaslužnih občanov Nagrobne plošče spominjajo na pisatelja advokata Janeza Mencingerja ter na prvega vodjo krške meščanske šole in ustanovitelja okrajne posojilnice Ivana Lapajneta, dodali pa so jim poprsja profesorja psihologije dr. Mihajla Rostoharja, profesorja Franca Vardjana, uglednega kmetijskega strokovnjaka in pisca strokovnih knjig ter akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička. Ta ogleda vredni mestni del zaključuje onstran ceste postavljeni gasilski stolp, ki je gasilcem služil kot opazovalnica, da so z njega meščane opozarjali na morebitne nevarnosti. Zgradili so ga z denarjem, ki ga je prispevala Josipina Hočevar. Stolp je kasneje služil predvsem za sušenje gasilnih cevi. To je mavzolej Martina Hočevarja, ki stoji v parku zaslužnih krajanov. Ne smemo prezreti zaslug, ki jih imata z ženo Josipino za razvoj Krškega. Podpirala sta šole, skrbela za reveže mnogo denarja sta darovala tudi za obnovo cerkva v Krškem. 20 Dvorana v parku Krško V parku je bilo nekdaj pokopališče in cerkvica sv. Križa stoji še danes, vendar svojemu verskemu namenu ne služi že od prvih let po drugi svetovni vojni. Zgrajena je bila leta 1891, ko so podrli prejšnjo cerkev sv. Florjana, obe pa sta bili pokopališki cerkvi. Danes se imenuje Dvorana v parku, v njej so kulturne prireditve in drugi dogodki. Mavzolej Anastazija Grüna V neposredni bližini leskovškega gradu stoji kamniti mavzolej grofa Antona Auersperga, pesnika in politika Anastazija Grüna. Načrt zanj je leta 1877 naredil graški arhitekt Konrad Lueff, zgraditi pa ga je dala v klasicističnem duhu pesnikova žena. Blizu gradu Šrajbarski Turn stoji mavzolej pesnika grofa Antona Ausperga – Anastazija Grüna, zgrajen v klasicistično historizujočem duhu. Načrt za mavzolej je leta 1877 naredil graški arhitekt Konrad Lueff. Sramotilni kamen, Leskovec pri Krškem Na vogalu hiše na trgu pri župni cerkvi v Leskovcu je še ohranjen rimski miljnik, ki so ga v fevdalni dobi uporabljali kot sramotilni kamen. Pozneje so vanj izdolbli jamico, jo zavarovali z železnim pokrovom in ga uporabljali kot zbiralnik cerkvenih darov. Etnološka zbirka Šribar, Kobile Zbirka se nahaja na Kobilah v Leskovcu pri Krškem. Razstavljeni so stari predmeti in orodja, v spodnjem delu pa ima tudi prostor za likovne kolonije. Večino le teh so zbiratelju podarili ljudje iz ožje in širše okolice. Ogled je možen po predhodnem naročilu, sprejme tudi avtobus oseb. Partizanska tiskarna na Bohorju Postavili so jo avgusta 1944, kot »tehniko Franceta Prešerna«, jugovzhodno od pod Zajselami. Lokacija je nudila primerno zavetje, saj jo je obdajalo gosto grmovje, naravna konfiguracija terena pa je skrivala dostop do nje. Objekt je bil zgrajen kot brunarice, prekrit s krajniki in zamaskiran z vejevjem. Imel je dva izhoda, da je bil mogoč umik v primeru presenečenja. Pod objektom je padal slap, ki je s svojim šumenjem preglasil hrup pisalnih in rotacijskih strojev. Ker so bila tla večinoma skalnata, ni bilo mogoče slediti stopinj kurirjev. V tehniki so trikrat tedensko izdajali Radijski vestnik, ki je vseboval vsa aktualna poročila. Tiskali so tudi časopis Novi glas, Mladino, Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico ter razne brošure in priložnostno literaturo. 26.02.1945 je bila tiskarna izdana in sovražnik jo je požgal, a so jo v celoti obnovili. Rojstna hiša patra Simona Ašiča, Gorica 16 Pater Simon Ašič je bil že za časa svojega življenja najbolj poznan Stiški menih in je z veliko dobrote in potrpežljivosti razdajal obiskovalcem zeliščarsko znanje pridobljeno z študijem iz takrat dostopnih literatur in izkušnjami drugih strokovnjakov in lastnimi izkušnjami. Domačija, na kateri je bil rojen pater Simon Ašič je sestavljena z deloma prenovljene stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja s podom in hlevom, manjše zidane delavnice in enostavnega kozolca toplarja. Stalna razstava lesenih skulptur, Zdole Razstava lesenih skulptur in zbirka rezbarij na prostem se nahaja v Pleterjih pri Zdolah. 21 5. SAKRALNA DEDIŠČINA Župnija Brestanica • Bazilika Lurške Marije, Brestanica Župnijska cerkev Tudi Slovenci imamo svoj Lurd. Z mogočno troladijsko baziliko v kraju z izredno bogato zgodovino. Nastal je na mestu, kjer se reka Brestanica zliva v Savo in nad katerim ima dominantno lego grad Rajhenburg, v katerem so imeli v letih 1881 do 1947 samostan trapisti. Prvotno se je Brestanica do leta 1953 imenovala Rajhenburg, kar v nemščini pomeni bogati kraj. Iz katerekoli smeri se pripeljete v kraj, vam pogled kaj hitro pritegne mogočna cerkev. Temeljni kamen so blagoslovili 16. julija 1908. Tedaj so v temeljni kamen vgradili tudi pergament, na katerem piše: »Dvigaj se krepko iz blagoslovljenega temeljnika dom Marijin in prinašaj Slovencem milosti Lurda.« V začetku 20. stoletja je rajhenburška župnija pogrešala prostornejšo župnijsko cerkev. Ko je Jožef Cerjak, do tedaj kaplan v mariborski stolnici, prišel za župnika v Rajhenburg, so se priprave za gradnjo začele. Ustanovil je cerkveno stavbno društvo Marije Lurške, katerega člani iz vse Slovenije so se obvezali za darove za gradnjo. Največji dar pa je bilo zemljišče, ki ga je darovala domačinka Ana Korban. Cerkev ima častni naziv »slovenski Lurd«, ker so pri gradnji sodelovali Slovenci iz vseh krajev naše domovine. Cerkev so začeli zidati leta 1908 ob petdeseti obletnici Marijinih prikazovanj v Lurdu. Čez šest let jo je posvetil mariborski škof dr. Mihael Napotnik. Kot zanimivost – ravno tistega dne, 2. julija 1914, ko so posvečali novo cerkev, je skozi Rajhenburg peljal vlak s truplom cesarskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soproge Zofije, ki sta bila žrtev atentata v Sarajevu. Arhitekt Hans Pascher iz Gradca je s sodelavci načrtoval cerkev v skladu z njeno vlogo v okolju in je ena največjih cerkvenih stavb v Sloveniji. Visoki zidovi in zvonika delujejo v svojem neoromanskem slogu monumentalno. Cerkev je triladijska bazilika s prečno ladjo, nadstropnima zakristijama in zvonikoma. Triladijsko cerkev je v notranjosti leta 1911 poslikal Italijan Oswaldo Bierti, Slovenec Peter Markovič pa je poslikal stene s prizori iz vseh skrivnosti rožnega venca, in upodobitvama nad stranskima oltarjema. Posebne pozornosti je vredna Sočutna – Mati božja z mrtvim sinom v naročju iz prve polovice 15. stoletja. Zdaj stoji povsem obnovljena v krstni kapeli. Dvometrski kip lurške Marije so izdelali v Parizu, skupaj s kipom svetega Jožefa in Srca Jezusovega. V Lurdu je škof Napotnik blagoslovil Marijin in Jožefov kip, kip Srca Jezusovega pa v Paray le Monialu. Barvna okna so pripeljali iz Innsbrucka, marmornati oltar so naročili v Ljubljani pri kamnoseku Feliksu Tomanu, stranska oltarja pa pri Vincencu Čamerniku. Cerkev je bila razglašena za baziliko leta 1929 in že istega leta so v njej zadonele nove orgle. Glavni shodi so na lurško nedeljo po godu Lurške Matere božje in na obletnico posvetitve, ki se praznuje prvo nedeljo v juliju ter Marijini prazniki. Posebej je obiskano vsakoletno srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih na prvo nedeljo v septembru. Tako je tudi slovenski Lurd zbirališče bolnikov in invalidov. Kontakt: Cesta prvih borcev 8a, 8280 Brestanica T: 07/497 91 60 W: www.zupnijabrestanica.si 22 • Cerkev sv. Petra, Brestanica Stara župnijska cerkev Stara župnijska cerkev stoji v najstarejšem delu Brestanice, ki se imenuje Šutna in s svojo dominantno lego opozarja na svoj zgodovinski položaj. Njena sedanja poznogotska podoba še skriva sledi romanske predhodnice na tem mestu iz 12. in 13. stoletja. Cerkvena ladja je v osnovi romanska, tudi vhod s kora na zvonik gre skozi nekdanje romansko okno v zahodni fasadi. Enoladijska stavba je v ladji baročno preoblikovana, prezbiterij je gotski z mrežasto rebrastimi oboki iz 15. stoletja in s stropnimi freskami, ki so sondirane in čakajo na odkrivanje in restavriranje. Postopno je bila dozidana stranska kapela, leta 1688 zvonik in obe baročni kapeli sredi 18. stoletja. Cerkev je dobila končno obliko z dozidavo severne zakristije leta 1896. Severna baročna kapela je posvečena sv. Frančišku Ksaveriju s štukaturami na stropu in oltarjem iz leta 1740, ki je bil leta 2006 obnovljen. Glavni oltar je iz črnega marmorja in je iz leta 1592. V stranskem oltarju je bila kamnita gotska Pieta iz 15. stoletja, danes pa je v baziliki Lurške Matere božje, ki je sedaj župnijska cerkev. Lesena prižnica nosi kipe štirih evangelistov. Kapela Rožnovenske Matere božje je prazna in je v njej že vrsto let mrliška vežica. Ob cerkvi je bila do leta 1830 tudi rotunda (kapela sv. Mihaela s kostnico). Omeniti moramo tudi renesančna reliefna nagrobnika: iz leta 1502 je nagrobnik Margarete Rajhenburške – Gradnek, iz leta 1563 pa nagrobnik viteza Franca Gradneka, ki je izklesan v njegovi naravni velikosti. V cerkvi se 29.6. slovesno obhaja praznik Petra in Pavla. Ker pa je tu že od nekdaj pokopališče brestaniške župnije, se v njej obhaja tudi praznik vseh svetnikov in spomin vseh vernih rajnih. Kontakt: Cesta prvih borcev 8a, 8280 Brestanica T: 07/497 91 60 W: www.zupnijabrestanica.si • Nekdanji samostan trapistov na gradu Rajhenburg, romanska in gotska kapela Brestanica Grad Rajhenburg v Brestanici je najstarejši na Slovenskem izpričan grad. V virih je prvič omenjen 29. septembra 895. Kot dediščina grofice Heme je postal leta 1043 last salzburške nadškofije. Najnovejše raziskave pa kažejo na to, da je to dvomljiv podatek, ker je listina prepis oziroma je velika verjetnost, da je ponarejena. Romansko kapelo so našli v romanskem pravokotnem stolpu v severovzhodnem vogalu zasnove, kjer je tudi poznogotska kapela. Odkrili so jo decembra 1979 v prvem nadstropju. Ohranjena je v svojih obodnih stenah, njen nekdanji kamnoseški in morebitni kiparski okras pa je večidel uničen. Glede na arhitekturne člene ga je v temeljnih potezah mogoče rekonstruirati. Kapela je bila urejena v pravokotnem prostoru, ki sta ga dva polkrožna stebra – opirala sta rebro pravokotnega profila – razdelila v dve poli približno kvadratnega tlorisa, kar je značilno za pomembnejše grajske romanske kapele. V severovzhodnem delu je bila apsida3 podkvaste oblike, ki je delno ohranjena v ostenju novejšega okna. Apsido je krasil friz s kockastim vzorcem, ki je obenem ločeval njen spodnji, valjasti del od polkupole. Bogato kamnoseško oblikovani detajli uvrščajo kapelo v vrh umetnostnoarhitekturnih dosežkov na Slovenskem v obdobju romanike, pozidali pa so jo v času salzburškega nadškofa Konrada v 1. polovici 12. stoletja. 23 Ozek prehod v jugovzhodnem vogalu dvorišča nas pripelje v pritličje nekdanje dvonadstropne, križno-rebrasto obokane gotske kapele, pod katero je v kleti ohranjen osarij kostnica. Najzanimivejši prostori so ohranjeni v prvem nadstropju severnega trakta. V najbolj zahodni sobi, ki se sklene v ostrem kotu, so na stenah ohranjene freske iz dvajsetih let 16. stoletja, ki so jih odkrili leta 1979. Gre za najstarejšo grajsko slikarijo na slovenskih tleh. To so upodobitve alegorij krščanskih kreposti in prizori iz legend o sv. Kunigundi Bamberški. Freske so delo mojstra, ki je leta 1526 poslikal podružnično cerkev Marija Gradec pri Laškem. Kontakt: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica Cesta izgnancev 3, 8280 Brestanica T: 07/497 15 68 E: [email protected] W: http://www.muzej-nz.si/slo/brestanica_info.html • Dediščina trapistov Trapisti so veja slavnega reda cistercijanov, ki ga je ustanovil benediktinski opat sv. Robert iz Molesma v Franciji. Leta 1098 se je z nekaterimi menihi naselil v pokrajini Cistercium in od tod tudi ime reda. Pozneje je v samostan vstopil sv. Bernard in ustanovil še 160 samostanov. Imajo ga za drugega ustanovitelja reda in se po njem cistercijani imenujejo tudi red bernardincev. Trapisti so dobili ime po kraju La Trappe v Normandiji. Cistercijanski samostan v Sloveniji je v Stični, bil pa je tudi v Kostanjevici na Krki, ukinil ga je Jožef II. leta 1782. Trapisti so prišli v Rajhenburg iz samostana Notre Dame des Dombes v Franciji. Leta 1880 so oblasti samostan zaprle. Ko so iskali nov kraj za svoje delovanje, so našli pot preko Dunaja in Gradca v Rajhenburg, kjer je ravno tedaj lastnik baron Christian Esebeck prodajal grad. Opat Benedikt se je dogovoril za ceno 95.000 goldinarjev, ki jo je plačal brat Gabriel Giraud, ki je tudi ustanovitelj samostana. Z gradom vred so kupili tudi zemljišča v okolici gradu, vinograde na Sremiču s kletmi, posest Sotelsko, gozdove v Mačkovcih, Šedmu in Brezju. Izsušili so ribnike in jih spremenili v travnike. Leta 1881 je 21. aprila prišlo v Rajhenburg sedem menihov. Tako se je začelo. Grad so preuredili za potrebe svojega samostana, ki se je imenoval samostan Marije Rešiteljice. Pozidali so hodnike, saj je moral biti vhod v vsako sobo s hodnika. Uredili sobo za opata, sobo za priorja – opatovega namestnika, in knjižnico. Uredili so posebno sobo za novince s tridesetimi posteljami, bolnišnični del s posebno kapelico, naredili še majhno jedilnico, računovodsko sobo, knjigoveznico in shrambo. V pritličju so uredili sirarno, shrambo, kuhinjo, pekarno in umivalnico. V kleteh so si uredili shrambe za krompir in vino, v dveh prostorih pa so zoreli sir. Leta 1891 je bil samostan povzdignjen v opatijo, vodil pa jo je Janez Krstnik Epalle, ki je uvedel velike spremembe. Nakupili so nova zemljišča, postavili nova gospodarska poslopja in uvedli nove gospodarske dejavnosti. V hleve so napeljali vodo, postavili dve novi stavbi, eno za tujce in drugo za gojence. Leta 1896 so postavili novo stavbo za tovarno čokolade in likerjev. Zgradili so si svojo elektrarno v nekdanjem mlinu ob vznožju gradu. V tovarno in samostan so si napeljali telefon. Opat Epalle je zbolel in umrl v Franciji, samostan pa je vodil njegov nečak Placid Epalle, ki pa se je leta 1940 pred vojno vihro umaknil v Francijo, za novega opata pa je bil izvoljen Slovenec Pij Novak. Leta 1941 so Nemci trapiste izgnali iz samostana, bilo jih je 90. Nekaj so jih Nemci zadržali, da so delali zanje v čokoladnici, v destilaciji likerja, na pristavi pri gradu in tudi v vinogradih 24 na Sremiču, 35 menihov je odšlo k bratom v Banja Luko. Po osvoboditvi so se leta 1945 vrnili, a grad in posestva so bila leta 1947 nacionalizirana, trapisti pa so se razkropili po raznih župnijah. Delovanje reda je s tem zamrlo. Tovarno čokolade so prestavili v Sotelsko pri Krškem in s tem je bilo konec prave trapistovske čokolade. Tiskarske stroje so iz tiskarne Nemci med vojno prepeljali v Celje, potem pa spet nazaj. Ob nacionalizaciji so jih odpeljali v tiskarno Rumpret v Krškem. Nemci so odpeljali večino knjig, nihče jih nikoli ni več videl. Trapisti so imeli kot dobri gospodarji velik vpliv na okolje. Ljudje so se zgledovali po njih, se zaposlovali, reveži so bili deležni pomoči. Čeprav tihi menihi, so zelo živeli s krajem. Brestaniški samostan pa ni bil le uspešno gospodarsko središče, temveč tudi kraj molitve, pokore in zares duhovno središče. V samostanu so imeli tudi interno gimnazijo in študij teologije. Kontakt: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica Cesta izgnancev 3, 8280 Brestanica T: 07/497 15 68 E: [email protected] W: http://www.muzej-nz.si/slo/brestanica_info.html • Podružnice: - Cerkev sv. Mohorja v Brestanici - Cerkev sv. Križa v Armeškem - Cerkev sv. Kancijana na Rožnem - Cerkev sv. Duha na Gorici - Cerkev sv. Boštjana v Brestanici - Cerkev sv. Ahaca v Stranjah - Cerkev sv. Antona v Gorenjem Leskovcu Župnija Koprivnica • Cerkev Marije vnebovzete Župnijska cerkev Cerkev je poznobaročna stavba iz 17. stoletja, ki sredi naselja s svojo lego opozarja nase. Včasih je to bila uveljavljena romarska pot – saj je še danes – dokler niso postavili bazilike v Brestanici. Verjetno je tu že prej stala starejša cerkev ali vsaj kapela, o čemer pričajo stare freske na levi strani ladje s prizori Kristusovega rojstva. Cerkev je leta 1808 posvetil škof Leopold von Firrman. Leta 1824 so cerkev podaljšali in zgradili zvonik. V glavnem oltarju, ki je iz okrog leta 1800, je kip Marije z Jezusom in nad tem kipom še en njen kip kot ponazoritev njenega odhoda v nebesa. Ob njej sta kipa sv. Jožefa in sv. Janeza. Na vrhu oltarja sta kipa sv. Valentina in sv. Janeza Nepomuka. V prezbiteriju so slike štirih evangelistov: Luke, Janeza, Marka in Matije. Na loku, ki ločuje ladjo od prezbiterija, sta na levi strani upodobljena Kristus in na desni Marija. Cerkev ima dva stranska oltarja. Levi je Anin oltar s kipoma sv. Frančiška in sv. Nikolaja, desni pa je Križev oltar s kipoma Marije in Janeza. Kontakt: Koprivnica 4, 8282 Koprivnica T: 07/497 65 30 25 • Kapela Lurške Matere božje, Koprivnica Kapela stoji ob glavni cesti in je bila zgrajena v zahvalo za srečno vrnitev iz bitke pri Novari. Leta 1885 jo je zgradil domačin Blaž Sikošek. Leta 1974 jo je povsem obnovila njegova nečakinja Margareta Hess. Avtorica se spominja in tako tudi piše v mali knjižici z naslovom »Kako je nastala kapelica v Koprivnici«, da ji je oče, ko je bolna ležala v postelji in gledala sliko na steni, dejal: »Vidiš, to malo cerkvico je dal on pozidati ljubi Materi božji v zahvalo, ker je bil rešen iz zelo burne pomorske bitke.« On je bil njen stric Blaž Sikošek. Pri vojaškem naboru je bil dodeljen mornarici v Pulj. Bil je izšolan za topničarja. Ko se je začela vojna z Italijo, so ga poklicali v boj. Domači so ga v Koprivnici pospremili do mesta, kjer je danes kapela in tam je rekel: »Če bom prejel milost, da se vrnem zdrav iz vojne, bom na tem mestu, kjer se zaobljubljam, dal postaviti, svojim finančnim možnostim primeren spomenik v zahvalo.« Prvi spopad je bil pri Kustoci. Italija je bila premagana, toda maršal Radetzky se je odločil še za en napad leta 1849. Pri tem je izgubil ladjo Novaro, na kateri je bil Blaž Sikošek. Ladja se je potopila in z njo velik del posadke. Rešila sta se samo poveljnik ladje in Blaž. Od tu dalje nastopijo stričeve sanje: sanjal je, da je na otoku, kamor sta se rešila s poveljnikom, zaklad. Res sta ga našla in ko so ju rešili, je skrinjo predal oblastem. V njej je bilo veliko denarja in on in poveljnik sta dobila lepo nagrado. Blaž Sikošek se je nastanil v Pulju, kjer je bil poročen z Benečanko, a se je posvetoval s puljskim in koprivniškim župnikom, kako postaviti kapelo v Koprivnici in izpolniti dano obljubo. Začel je z delom. Kamenje, kvadri, okna, vrata, ograja in vse drugo je pripeljal iz Pulja. Pri gradnji je hotel biti zraven od začetka do konca. Marijin kip kakor tudi kip Blaža in svete Katarine, zavetnice njegove žene, je pripeljal z Dunaja. Pred začetkom zidanja so blagoslovili tla. V temelj je vgradil skrinjico, v kateri je bil zaklad. V notranjosti je bila kapela bogato opremljena. Oltar je bil z vsem priborom. Tu naj bi se brale svete maše petkrat na leto: ena v čast Mariji, ena na dan sv. Blaža, ena na dan sv. Katarine, ena na Blažev smrtni dan in ena na smrtni dan njegove žene. Sprva je Blaž Sikošek načrtoval, da bosta z ženo skupaj pokopana v kapeli, ker pa je ugotovil, da je vlažna zaradi vodne žile, ki je prihajala s pokopališča, si je v Pulju dal postaviti drugo grobnico. Kapela je postala prava božja pot. Za mnoge verne fante, ki so šli k vojakom, se je tu brala sveta maša. Kot simbol je dal Sikošek na štirih vogalih vzidati topovske krogle. Leta 1885 so bile na sodišču urejene vse listine, s katerimi je kapela pripadla cerkveni lastnini. Zahvalna maša je vsako zadnjo soboto v avgustu. Kontakt: Koprivnica 4, 8282 Koprivnica T: 07/497 65 30 • Podružnice: - Cerkev sv. Jožefa na Malem Kamnu - Cerkev sv. Jošta na Reštanju - Cerkev sv. Martina na Velikem Kamnu - Kapela sv. Jožefa na Malem Kamnu 26 Župnija Krško – Videm ob Savi • Cerkev sv. Ruperta, Videm Župnijska cerkev Sedanja cerkev sv. Ruperta na Vidmu je bila posvečena 1897 leta, stoji pa na mestu prejšnje baročne cerkve in ohranja del njenega zvonika. Je župnijska cerkev najstarejše župnije v celotnem Posavju in v krški občini. V omenjeni cerkvi je služboval tudi znameniti župnik Dragotin Ferdinand Ripšl (1874-1887). Po ljudskem izročilu naj bi navdih za tukajšnjo župnijo in cerkev dal sam sveti Rupert, ki naj bi od tod potoval iz Panonije v Salzburg. Dejanske zasluge za nastanek župnije pa ima predvsem sveta Ema Krška, ki je svoje tukajšnje ozemlje predala salzburškom škofom, ti pa so na tem mestu ustanovili krščansko središče, posvetili pa so ga prav ustanovitelju salzburške škofije, svetemu Rupertu. Od tod tudi sod soli kot svetnikov atribut. Natančen nastanek ni znan, po opisu pa bi lahko sklepali, da je iz časa gotike. Imela je večkotno zaključen prezbiterij in vzdolžno ladjo, zakristija je bila na severni strani kora. Zvonik je imel štirikotno osnovo in streho v obliki čebule. Cerkev je bila v 19. stoletju v zelo slabem stanju. Leta 1831 so opustili pokopališče ob njej. Ko je leta 1888 nastopil službo Janez Novak, so sklenili, da bodo pozidali novo cerkev. Načrte je izdelal N. Pečnik, vendar ga niso sprejeli zaradi prevelikih stroškov. Na pomoč je, kot že tolikokrat, priskočila krška dobrotnica Josipina Hočevar in prispevala 10.000 goldinarjev. Z gradnjo so začeli leta 1893 po Bernikovih načrtih, gradnjo pa je vodil mojster Jože Grein iz Vojnika. Hočevarjeva je prispevala še 1.000 goldinarjev za stranski oltar. Cerkev je leta 1897 blagoslovil škof Napotnik. Prvo večjo prenovo je doživela leta 1934, 6. marca 1945 pa jo je močno poškodovala bomba. Po dolgi prenovi je dobila današnjo podobo. Zgrajena je v neobizantinskem slogu na osnovi grškega križa in ima večkotno zaključen prezbiterij. Na severni in južni strani kornega dela sta dvonadstropni zakristiji, ob zahodni steni pa stoji masoven zvonik. Na vseh vogalih so pilastri, ki prehajajo v dekorativni friz. Okna so polkrožno zaključena, s kapiteli antičnega porekla ali navdiha in s poudarjenimi sklepniki. Na prečni ladji so izdelane trifore, okna s tremi polji. Zvonik ima enako členitev kot cerkev, na spodnjem delu pa je vzidan izstopajoč portal z lesenim nadstreškom. Na zahodni strani južnega dela prečne ladje je vzidan epitaf v spomin videmskemu župniku Dragotinu Ferdinandu Ripšlu. Notranjost je prostorna in svetla. Prostor za vernike sestavlja dvopolna ladja, pod zahodno stoji orgelska empora. Prečna ladja je od glavne širša, prezbiterij pa je sestavljen iz petosminskega zaključka. Notranjščina je v celoti obokana s križno rebrastimi oboki, ki slonijo na polstebrih in s historicistično oblikovanimi kapiteli. Notranjščina je bogato poslikana z neobizantinskimi in etnografskimi elementi. Prečna ladja ima vzidana vitraža s podobo sv. Helene in sv. Tereze, prenesli naj bi ju iz kapele sv. Jožefa na Resi. V kornem delu so sodobnejši vitraži, delo Staneta Kregarja. Glavni oltar je posvečen sv. Rupertu, ob njegovem kipu sta še sv. Peter in Pavel. V severnem delu prečne ladje je historicistično izdelan oltar, v osrednji niši je kip Marije z detetom v eni roki in z žezlom v drugi. Podoben oltar stoji na južnem kraku prečne ladje in je posvečen sv. Jožefu. Prižnico so iz te cerkve prenesli v cerkev sv. Marjete na Libni. Kontakt: Krško - Videm ob Savi Savska pot 1, 8270 Krško T: 07/490 14 00 E: [email protected] W: www.videmcan.si 27 • Cerkev svete Matere Božje, Dolenja vas Podružnična cerkev Zasnova današnje cerkve, ki stoji sredi vasi na nekoliko dvignjenem pomolu in ponuja lep pogled na dolino, izhaja iz leta 1627. Lahko pa domnevamo, da bi bil tu zaradi strateškega položaja srednjeveški protiturški tabor. Zgrajena je bila v istem letu kot bližnja cerkev sv. Miklavža v Starem Gradu. Cerkev je doživela številne posege. Zakristija in zvonik sta na severni strani, glavni portal je v zahodni steni, stranski pa je vzidan v zvonik. Masiven spodnji del zvonika je srednjeveškega izvora. V Ripšlovi2 kroniki je risba, na kateri ima zvonik na vrhu datum z letnico 1627, na njem pa sta bili vzidani še ura in sončna ura iz leta 1840. Vmes je doživel še več prezidav, nazadnje so leta 1995 izdelali nov portal v pritličju. V gornje prostore zvonika vodi lesena lestev. Cerkvena ladja je lepo obokana. Ob severni in južni strani glavne ladje z oprogami obokana stranska prostora tvorita plitki kapeli. Prezbiterij je bil s poslikavo končan leta 1849, obokanje ladje pa leta 1878. Po nekaterih podatkih je notranjščino poslikal Matija Bradaško, slogovno pa sta ladja in prezbiterij usklajena. Na stropu prezbiterija je motiv Marijinega kronanja, ki ga obdajajo štirje evangelisti in dve glavi puttov v medaljonih. Na stenah sta v na severni in južni steni upodobljena prizora Obiskovanja in Oznanjenja, pod njima pa v iluzionističnih naslikanih okvirjih še Lurška Marija in Marija Zaščitnica. Na osrednjem ladijskem oboku sta prizora Darovanja v templju in Rojstva. Empora je poslikana s prizorom Bega v Egipt in dvema angelskima glavama. Glavni oltar je leta 1886 izdelal podobar Janez Kušlan. Marijin kip je starejši in je prej stal v stekleni omari nad oltarjem. Na levi in desni strani sta postavljeni podobi sv. Joahima in sv. Ane. Stranska oltarja imata v osrednjem polju vgrajeni sliki Poklona in sv. Janeza Evangelista, ki ju je leta 1887 izdelal slikar J. Jagodic, ki je na eni tudi podpisan. Ob Poklonu stojita še kipa sv. Antona Puščavnika in sv. Roka, v medaljonu pod vrhom pa je slika sv. Jožefa. Stranski oltar na drugi strani ima še slikano podobo sv. Ane in ob strani kipa dveh svetnic. Od starejše opreme je pod orgelsko emporo ohranjen še kip Dobrega pastirja, ki je bil nekoč del lesene prižnice. Kontakt: Krško - Videm ob Savi Savska pot 1, 8270 Krško T: 07/490 14 00 E: [email protected] W: www.videmcan.si • Podružnice: - Cerkev sv. Mihaela v Stari vasi - Cerkev sv. Marjete na Libni - Cerkev sv. Miklavža v Starem Gradu - Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Kremenu - Samostan sester frančiškank Krško na Resi s kapelo sv. Jožefa Župnija Senovo • Cerkev Kristusa iz groba vstalega, Senovo Župnijska cerkev Senovsko župnijo je januarja 1964 ustanovil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. V tem mestnem naselju pod mogočnim Bohorjem, znanem po premogovniku in zbirki 28 mineralov in fosilov, je stala stara cerkev sv. Janeza Krstnika. Toda sčasoma je postala premajhna in zato so jo morali nadomestiti z novo. Načrte zanjo so zaupali arhitektu Janezu Fuerstu iz Ljubljane. Pri njenem snovanju je ob sodelovanju župnika Janeza Nanuta upošteval preteklost kraja in z njenim zvonikom ponazoril stolp nad rudniškim jaškom Zaklo. Temelje cerkve je 15. junija 1975 blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. Cerkev je posvetil 21. maja 1995 dr. Franc Kramberger, mariborski škof. Slike v njeni notranjosti so delo ljubljanskega akademskega slikarja Leona Koporca iz Ljubljane. Zvonovi so bili vliti v Žalcu. Največji zvon tehta nekaj več kot 600 kg. Posebnost cerkve so tudi orgle, narejene v škofijski delavnici v Mariboru. Imajo 24 registrov in 2 manuala. Obiskovalci se najbolj zanimajo za podobo Kristusovega Vstajenja. Kontakt: Titova 84a, 8281 Senovo T: 07/497 93 62 Podružnice: - Cerkev sv. Jakoba na Šedmu - Cerkev sv. Pavla v Brezju - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Senovem – pokopališče Župnija Zdole • Cerkev sv. Jurija, Zdole Župnijska cerkev Ljubka vasica nad Krškim se ponaša z župnijsko s cerkvijo sv. Jurija, ki so jo postavili okoli leta 1710. Anton Seidl je leta 1843 zapisal, da je stara 200 do 300 let. Na glavnem oltarju je kip sv. Jurija, ki ga je izdelal Adam Šerer iz Vidma. Levo od sv. Jurija je kip sv. Janeza Krstnika, desno pa sv. Jakoba starejšega. Levi stranski oltar je oltar Brezmadežne, ki stoji na kači oviti okoli zemeljske oble. Levo od nje je sv. Frančišek, desno pa sv. Alojzij. Desni stranski oltar je oltar Srca Jezusovega in na njegovi je Brezmadežna, na desni pa sv. Jožef. Na stropu so naslikani svetopisemski prizori. Seidl je v svoji kroniki zapisal, da je stavba v dobrem stanju, razen strehe. Navedel je tudi, da ima cerkev tri zvonove. Na velikem je napisano »Izdelek Vincenca Zmaze, Ljubljana 1808«, na srednjem »Sveti Duh božji, usmili se nas«, mali zvon pa »Sveti Florijan moli za nas MDCXLVI.« Najmanjši zvon pa ima napis » MARIA UNR«. Od Seidla tudi izvemo, da je zvon s sliko in napisom o svetem Florijanu domnevno darilo dekanijske fare Videm, kar je sredi 19. leta potrjevalo tudi ljudsko izročilo. Za najmanjši zvon je poročal, da je imel črke v gotici in sliko, katere srednji del ni bil več dobro prepoznaven, na levem in desnem delu pa sta stali dve figuri v viteških oblekah. Leta 1875 se je zdolska cerkvica z leseno streho precej razširila in polepšala in dobila neoromansko obliko. Zadnji pomembnejši obnovi segata v leti 1986 in 2002, ko je bila zamenjana streha zvonika. Fasada pa je bila obnovljena leta 2008. Okoli župnijske cerkve je bilo nekoč pokopališče. Na Kostanjku se nahaja cerkev sv. Vida. Je skromna, v jedru morda že srednjeveška zgradba. Leta 1953 so jo preoblikovali, glavni oltar pa nosi letnico 1878. Kontakt: Krško - Videm ob Savi Savska pot 1, 8270 Krško T: 07/490 14 00 E: [email protected] 29 W: www.videmcan.si • Podružnica: - Cerkev sv. Vida v Kostanjku Župnija Krško • Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško Župnijska cerkev Cerkev sv. Janeza Evangelista so zgradili leta 1582, vendar so jo ob koncu 19. stoletja tako predelali, da sta se v prvotni obliki ohranila le zvonik in del pod pevskim korom. Leta 1894, ko je bila ustanovljena Župnija Krško, je bila cerkev povzdignjena v župnijsko. Tedaj so jo tudi povsem obnovili z izdatno finančno pomočjo Josipine Hočevar. Cerkev je bila predelana v psevdoromansko obliko. V čelu fasade stoji v niši kip Brezmadežne, nad portalom sta velika okrogla reliefna medaljona in tudi timpanona sta reliefno okrašena. Tretji medaljon je vzidan na zadnji zunanji steni prezbiterija. S temi plastikami je Krško pridobilo pomembna umetniška dela, ki sodijo v zgodnji opus kiparja Ivana Zajca, poznejšega avtorja Prešernovega spomenika v Ljubljani. Krške plastike so izklesane iz istrskega kamna in so bile dokončane leta 1899. Relief sv. Trojice je na prezbiteriju. Bolj razgibana sta prizora dveh fasadnih medaljonov, sv. Janeza na Patmosu in Čudeža s kelihom. Zanimivo je to, kako je Zajc dobil to naročilo. Ko je mladi umetnik pri osemnajstih doživel popolno družinsko revščino in je leta 1888 še osirotel, se je zanj zavzela dobrotnica Josipina Hočevar. Z njeno podporo je odšel na študij na Dunaj. Pozneje mu je seveda zaupala naročilo reliefov. Notranjost cerkve je banjasto obokana in slogovno neopredeljiva. Tu je nagrobnik iz belega marmorja mestnega svetnika in trgovca Andreja Koprive, ki je umrl leta 1648 in si je menda dal nagrobnik postaviti še za življenja. Drugi nagrobnik je iz črnega kamna, postavil ga je župnik Gašper Thunkelsteiner svojim staršem, bratom in sestram. Oba nagrobnika sta dobri deli zgodnjega baroka. Krstni kamen ima preprosto kelihasto obliko in stoji na okroglem stebru. Na njem je napis, ki pojasnjuje, da ga je naročil novomeški prošt in leskovški župnik Polidor de Montagnana, znan nasprotnik protestantov. Na desni strani pod korom visi slika Oznanjenja. Gre za umetnino poznega 16. ali zgodnjega 17. stoletja. Leseni glavni oltar je obrtniško delo v psevdoromanskem slogu, sliko sv. Janeza Evangelista pa je leta 1861 naslikal ljubljanski slikar Pavel Künl. V desnem stranskem oltarju je slika sv. Nikolaja iz druge polovice 19. stoletja, oljno podobo v Marijinem oltarju pa je po nemški predlogi naslikal Fran Klemenčič, tudi po naročilu Hočevarjeve. Ugledni umetnik, sodobnik naših impresionistov, je otroštvo preživel v Boštanju. Dve leti je bival tudi v Krškem, od koder se je leta 1909 preselil v Ljubljano. V cerkvi sta še baročni kropilnik pod korom in lavabo iz črnega marmorja v zakristiji iz poznega 17. stoletja. Zunaj ob cerkvi stoji kamnito stebrasto znamenje iz pozne renesanse, ki so jih pri nas postavljali kot spomin na kugo. Kontakt: Pod Goro 6, 8271 Krško T: 07/492 28 70 • Cerkev sv. Jožefa, Trška Gora nad Krškim Podružnična cerkev Že na daleč je vidna. Kot nekakšen stražar je nad poljem, po katerem se vije reka Sava. O njej je pisal že Valvasor: »To cerkev je pred petimi leti, ponoči, 27. maja zajel požar, ki se je utrnil 30 z neke hiše, stoječe ob cerkvi, last krškega gradu. Cerkev je zgorela do temeljev, s tremi oltarji, z dvema zvonovoma, enim kelihom in drugim cerkvenim posodjem ter okrasjem vred.« To se je zgodilo okrog leta 1683. Morda je bila prvotna cerkev še lesena. V Valvasorjevem času je bila v razvalinah. Toda kmalu so začeli zidati novo in večjo stavbo. Delno so jo končali verjetno leta 1705, čeprav ima kronogram na glavnem portalu letnico 1702. Cerkev nikoli ni bila dokončana, verjetno zaradi pomanjkanja denarja. Sprva so mislili, da so menihi avguštinci, ki so imeli v bližini samostan, gradili cerkev, toda Ljudmila Šribar iz Valvasorjeve knjižnice v Krškem je odkrila, da je cerkev gradila grofica Katarina Elizabeta Auersperg, zadnja lastnica Krškega gradu. Cerkvena ladja je kar mogočna, sploh če jo pogledamo z zadnje strani. Pred nami so veliki kubi ladje in prezbiterija. V zunanjih nišah vzhodne fasade so bili najbrž včasih kipi. Ladja je pravokotnega tlorisa z visokim lesenim stropom, visokim 13 m. Tako obsežno stavbo so verjetno pozidali z namenom, da bo služila kot romarska cerkev, saj so tedaj močno častili sv. Jožefa. Nameravali so pozidati tudi dva zvonika. Na sredi ladje sta dve kapeli. Prezbiterij je v primerjavi z ladjo ožji. Verjetno sta bila v načrtu zamišljena dva oltarja. Vsekakor je najlepše umetniško delo v cerkvi prav glavni oltar, ki zavzema vso višino in širino prezbiterija. Izklesan je iz črnega marmorja in okrašen z intarzijami raznobarvnih kamnitih vložkov. V glavni oltarni niši je kip sv. Jožefa iz poznega 19. stoletja. Nastal naj bi v Mislejevi kamnoseški delavnici v Ljubljani. Prvotni kip je danes v brežiškem muzeju. V desni stranski kapeli, ki je starejša od leve, so oltarni nastavek sprva naslikali kar na steno. Freska je iz okoli leta 1740, pozneje pa so sem prenesli oltar sv. Fabijana, Boštjana in Roka iz župnijske cerkve v Leskovcu, ko so jo leta 1770 prenavljali. Gre za baročno umetnino, ki jo je izdelala ljubljanska delavnica Avguština Ferfile. Tudi ta oltar je iz obdobja, ki je ustvarilo »zlate oltarje«. Oltar Rožnovenske Marije v levi kapeli je lepo poznobaročno oziroma že rokokojsko delo iz srede 18. stoletja. Pod korom visi slika Rožnovenske Marije s sv. Dominikom in sv. Katarino. Leta 1871 jo je po baročni ikonografski shemi naslikal Friderik Tomc, sin podobarja Tomca iz Šentvida nad Ljubljano. Na slavoločni steni visi slika z motivom sv. Jožefa in Marije, kako iščeta prenočišče in je mladostno delo kar malo pozabljenega, a priznanega slikarja Frana Klemenčiča iz začetka 20. stoletja. Njegova je tudi slika sv. Družine na vrhu glavnega oltarja. Križev pot je prenesen iz župnijske cerkve v Krškem. Zadaj je velik kor z orglami, ki jih je izdelal mojster Račič iz Cerkelj. V majhnem zvoniku so trije manjši zvonovi. Tam, kjer je danes lovski dom, so imeli avguštinci svoj samostan in ljudje so pravili tistemu predelu Trške gore »na Meniškem«. Ti menihi so tudi pokopani pod glavnim oltarjem. Konec 19. stoletja je »Meniško« kupil pisatelj in odvetnik v Krškem Janez Mencinger in je na posestvu obnovil vinograde in sadovnjake. Vino s tega vinograda je pošiljal ljubljanskemu županu in pisatelju Ivanu Tavčarju. Posestvo je leta 1904 prodal deželnemu učitelju vinarstva Gombaču, svoja doživetja ob hoji po Trški gori pa je zapisal v nedokončanem delu »Meniški spomini«. V cerkvi sv. Jožefa so svete maše trikrat na leto, in sicer v nedeljo po prazniku sv. Jožefa (19. 3.), na nedeljo po prazniku sv. Jožefa Delavca (1.5.) in prvo nedeljo v oktobru (rožnovenska nedelja). Na veliko soboto dopoldne je v cerkvi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je lep božji hram in kulturnozgodovinski spomenik. Deluje malo nevsakdanje, navzven skoraj robato, a je na daleč vidna in kar vabi k ogledu. Kontakt: Pod Goro 6, 8271 Krško T: 07/492 28 70 31 • Cerkev sv. Lovrenca, Gora nad Krškim Podružnična cerkev Kraj, kjer stoji cerkev, se je nekdaj imenoval Gora sv. Lovrenca. »Na bližnji Gori, pri romanski cerkvi z značilnim patronicijem sv. Lovrenca, so rimski grobovi in napisi, med njimi zanimiv nagrobnik, ki so ga svojci postavili nekemu Gesiu Sabinu, ubitemu od barbarov; pri tem lahko mislimo na markomanske vpade v te kraje v šestdesetih letih drugega stoletja.« Cerkev sv. Lovrenca je usmerjena proti vzhodu. Sedanja ladja je ostanek romanske cerkve z romansko oblikovano in iz rezanih kosov kamna sestavljeno okensko, žal že pozidano odprtino. Ob oknu so še ostanki gotskih stenskih slik. Razmeroma široko in polkrožno oblikovani slavolok, ki je morda ostanek romanske apside, se odpira v sedanji baročni prezbiterij. Glavni oltar je iz 17. stoletja, stranska oltarja pa iz druge polovice 18. stoletja. V glavnem oltarju je kip sv. Lovrenca. V levem stranskem je kip sv. Apolonije, v desnem pa kip sv. Jurija. Pri teh dveh oltarjih sta tudi sliki: pri Apolonijinem je slika Marije, pri Jurijevem pa Jezusa. Na oboku, ki ločuje ladjo od prezbiterija je slika Zadnje večerje. V severozahodni ogel ladje je vzidan rimski napisni kamen s figurativno upodobitvijo. V dveh poljih cerkvene ladje je naslikano osem svetnikov. Na levi strani so od vhoda proti prezbiteriju sv. Jakob, sv. Janez, sv. Bernard in sv. Jožef, na desni pa sv. Pavel, sv. Peter, sv. Lavrencij in sv. Franc Saleški. Kontakt: Pod Goro 6, 8271 Krško T: 07/492 28 70 Obisk cerkve: Martin Mausar, Gora 6, 8271 Krško T: 07/492 16 02 • Cerkev sv. Rozalije, Krško Podružnična cerkev V hribu nad starim mestnim jedrom je med drevjem na majhni ravnici cerkev sv. Rozalije. Ime zavetnice pove, da gre za priprošnjico zoper kugo, ki je v 17. stoletju tudi v Krškem pogosto morila ljudi, zlasti leta 1646. V zahvalo, da se je kuga unesla, so leta 1647 postavili cerkev v čast sv. Rozaliji, v stranskih oltarjih pa so počastili še druga dva varuha zoper kugo, sv. Roka in zavetnika brodnikov sv. Nikolaja, o čemer je poročal Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Sedaj je namesto oltarja sv. Nikolaja oltar sv. Antona Puščavnika. Pred fasado kar velike pravokotne cerkvene ladje stoji stolp. Na glavnem portalu je letnica 1647. Danes deluje notranjost cerkvene ladje nekoliko prazno, kajti nekdaj so jo krasili oltarji tako imenovanega zlatega tipa, značilni za 17. stoletje. V tistem času tudi stene niso bile tako suhoparno popleskane z naslikanimi kvadri. Kljub temu pa je prostor ohranil plemenito resnost, k čemur največ prispeva raven lesen strop. Razdeljen je na lesene kasete, ki jih je po dolžini 12 in po širini 7. Približno na sredi stropa je skupina devetih kaset, na katerih so upodobljene naslednje svetnice: sv. Katharina, sv. Elena, sv. Lucia, sv. Apolonia, sv. Rosalija, sv. Cecilija, sv. Ursula, sv. Margareta in sv. Barbara. Svetnice so upodobljene s celimi postavami – imena so zapisana tako kot na stropu. Cerkvena zavetnica je naslikana ležeča v skalni votlini, ob njej je letnica 1666, vse druge svetnice pa so upodobljene stoje, pred pokrajino in s svojimi atributi. Vse so bogato oblečene kot odlične dame. 32 Po obeh straneh srednje vrste je po ena kaseta s Soncem in Luno, zraven sta kaseti, ki imata v vogalih po štiri operutničene angelske glavice. Tudi vogalne kasete so poudarjene; v njih so operutničene angelske glave, vse druge kasete pa zapolnjuje cvetlični vzorec, ki se bohoti tako v središčni manjši kaseti kakor tudi v trikotnih ogelnih poljih. Na južni strani ob slavoloku je napis: JOHAN SOHAR MOLER IN VIDEM 1666. Na poljih z upodobitvami svetnic je slikar sledil naravnim barvam, na poljih s cvetlično ornamentiko prevladujejo bela, modra in rumena barva, slemenaste letve med kasetami so rdeče in zeleno poslikane. Polkrožni slavolok nas popelje v prezbiterij. Drugi napis nad slavolokom pove, da so strop že leta 1840 obnovili. Leta 1896 je ljubljanski podobar Andrej Rovšek po načrtih prof. Celestina Mise izdelal nov glavni oltar, po lastni zamisli pa še prižnico in stranska oltarja. Nova oprema je psevdoromanska. Cerkev so obnovili ob njeni 200-letnici in ji tako dali pridih svojega časa. Za obnovo je prispevala znana krška dobrotnica Josipina Hočevar, kar potrjuje plošča na južni steni ladje. Kontakt: Pod Goro 6, 8271 Krško T: 07/492 28 70 • Dvorana v parku, Krško Nekdanja cerkev sv. Križa V krškem parku stoji nekdanja pokopališka cerkev sv. Križa, v kateri je danes prireditveni prostor in zato nosi ime Dvorana v parku. Na mestu, kjer stoji nekdanja cerkev sv. Križa, je bilo mestno pokopališče in prav tu je stala cerkvica sv. Florijana. Toda zob časa jo je močno načel, o čemer so pisale tedanje Dolenjske novice: »… zob časa jo je oglodal in od starosti leze v zemljo. Bila je morebiti, vsaj njen sprednji del, presbiterij sezidana že v 13. stoletji…« Cerkev sv. Križa so dogradili leta 1891 s finančno pomočjo krške dobrotnice Josipine Hočevar, ki je s svojim prispevkom uredila tudi pokopališče, kjer je bil tedaj že pokopan njen mož Martin Hočevar. Danes oba počivata v mavzoleju v istem parku, nedaleč od nekdanje cerkve sv. Križa. Celotno staro pokopališče je danes preurejeno v park, kajti pokopališče so 1. julija 1945 ukinili. Po drugi svetovni vojni je bilo v omenjeni cerkvi skladišče pohištva. Leta 2003 jo je Občina Krško skupaj s parkom in nekdanjim vrtom kapucinskega samostana obnovila. Ker je cerkev sedaj odposvečena, ima tudi bolj posvetno in nevtralno ime Dvorana v parku. Neoklasicističen enoladijski prostor s polkrožnim prezbiterijem nudi odličen ambient za različne prireditve. Kontakt: Po dogovoru z Občino Krško ter v času dogodkov • Galerija Krško, cerkev Sv. Duh Likovna galerija v nekdanji špitalski cerkvi Je zadnja stavba na današnjem Valvasorjevem nabrežju. Vezana je na špital, ki so ga ustanovili gospodje Rajhenburški, cerkev pa so mu oskrbeli meščani na mestu nekdanje sedlarske delavnice in v njej sta bila oltarja sv. Duha in Zadnje večerje. Zelo plemenita je fasada s svojimi višinskimi razmerji. V glavnem, spodnjem delu je razčlenjena s štirimi močnimi polpilastri, katerih srednja oklepata pravokoten kamnit portal z volutnimi zavihki pod vrhnjo gredo, nad to je veliko, zgoraj lahno usločeno okno. Onkraj profiliranih kapitelov ustavi višinski vzgon močan venčni zidec, a nad njim se nadaljuje potek 33 pilastrov na arhitravnem vrinku, dokler kompozicije glavnega dela fasade ne zaključi golšasti zidec; nizki del nad njim je že nekakšna atika, v sredini izpolnjena s plitvim lokom, ki povezuje motiv osrednjih pilastrov. Iz podolžne ladje se na obeh straneh izvijata polkrožni kapeli. Kvadratni prezbiterij zaključuje lahno izbočena zadnja stena. Zelo slikovita je notranjost, ki jo oblikujejo mehki prelivi ladje v stranski kapeli in v prezbiterij. Gre za razgibano poznobaročno arhitekturo, ki kljub skoraj klasicistični členitvi fasade deluje mehko. Po mnenju Naceta Šumija je v njej vpliv štajerske baročne arhitekture in s tem v Maribor priseljenega arhitekta Johanna Fuchsa, Damjan Prelovšek pa v njej vidi kar njegov osebni opus in jo primerja z dekanatsko cerkvijo v Wiesu. Ta je bila sezidana v letih 1774-1781 in na njej opazimo skoraj do pike enako, le v krasilnih podrobnostih malo bogatejšo fasado. Na portalu je letnica 1777 in grb ustanoviteljev grofov Turjaških, konkretno Riharda Auersperga, starega očeta pesnika Anastazija Grüna, ki mu je bil France Prešeren na Dunaju vzgojitelj. Slike za oltarje je ustvaril ljubljanski slikar Andrej Herrlein. Žal jih ni več v tem ambientu. Slike se nahajajo v Posavskem muzeju v Brežicah. Leta 1966, natančneje 25. 6., ko je bil tudi postavljen Valvasorjev spomenik, delo Vladimirja Štovička, je bila prva razstava v obnovljeni cerkvi sv. Duha, v kateri je pričela delovati Galerija Krško in je nekdanja cerkev dobila to ime. Ko so v Krškem leta 1939 ustanovili »Muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice«, so snovali tudi lokalni muzej. Nameravali so ga postaviti v tej cerkvi. Istega leta je ljubljanski škofijski ordinariat dovolil, da se cerkev razposveti in izroči Muzejskemu društvu. Kontakt: Mestni muzej Krško Valvasorjevo nabrežje 4, 8270 Krško T: 07/620 92 44 E: [email protected] W: www.galerijakrsko.si • Kapucinski samostan, Krško Samostan s cerkvijo Brezmadežnega spočetja Device Marije Kapucini so v Krško prišli v pomoč okoliškim, zlasti leskovškim (krškim), duhovnikom. Krški magistrat je pisal vodstvu kapucinske province prošnjo, naj bi se redovniki naselili v mestu. Vodstvo je prošnji ugodilo leta 1634 in leta 1640 so kapucini prišli v Krško. Mestni magistrat je odobril gradnjo samostana, odkupil posest Janeza Radlekerja za 600 forintov in jih 500 namenil za gradnjo, precej pa so prispevali tudi okoliški plemiči in meščani. Temeljni kamen je 3. junija 1640 položil novomeški prošt Nikolaj Mrav. Po štirih letih je bila gradnja končana. Cerkev je 11. septembra 1644 v čast Materi božji z dovoljenjem oglejskega patriarha posvetil njegov namestnik, pičenski škof Anton Marenzi, do 1643 tukajšnji župnik. Samostanski kompleks s cerkvijo sicer ne spada v umetnostne vrhove, je pa lepo vtkan v urbanistično podobo in silhueto mesta. Arhitektura ustreza predpisom ubožne ga reda in ne izkazuje zunanjega blišča. Nad mestne hiše se dviga le cerkveni zvonik. Leta 1718 je z baročno prezidavo dobila cerkev sedanjo obliko. V cerkvi redovniki mašujejo in pridigajo za meščane in druge. Glavni praznik je porcijunkula (2. avgust). Ladja je podolžna, prezbiterij ravno zaključen, za njim je prizidan meniški kor. Ladjo prekriva banjast obok s sosvodnicami, ki ga pokrivajo dekorativne in figuralne fresko slikarije Oswalda Biertija iz leta 1912. Fresko poslikavo je s svojo strokovno ekipo v celoti restavriral mag. um. Rado Zoubek med leti 1998—2000. Sliki v stranskih oltarjih Smrt sv. Jožefa in Sv. Ana sta delo Ivana Gosarja iz leta 1892. 34 Samostan premore več oljnih slik nabožne tematike, ki so danes na ogled v posebni galeriji nad knjižnico, vendar se je treba za ogled posebej dogovoriti. Med znanimi avtorji so Potočnik, Herrlein, Zeit, dela pa pripisujejo tudi krogu Metzigerja, a avtorstvo ni potrjeno. V samostanu je vsaj nekaj časa bival Mihael Kramer - p. Rogerij, poleg Janeza Svetokriškega eden najbolj znanih kapucinskih pridigarjev, pomemben tudi kot pisatelj. Samostan ima tudi dragoceno knjižnico, ki je v zgornjem nadstropju samostanske stavbe oziroma nad prostori današnje, sodobno urejene Valvasorjeve knjižnice Krško. V baročni samostanski knjižnici, ki ima častitljivo starost nad 300 let in je od leta 1988 v upravljanju Valvasorjeve, je 1344 knjig. Večinoma so dobro ohranjene, z značilno kapucinsko oziroma frančiškansko vezavo. Še vedno lahko vidimo leta 1695 narejen knjižni katalog oziroma kodeks, ki sodi med najstarejše ohranjene kataloge na Slovenskem. Med redkimi slovenskimi tiski je najbolj pomembnih vseh pet delov »Sacrum promptuarium« Janeza Svetokriškega ter oba dela pridig očeta Rogerija, predstojnika samostana v letih 1711 do 1713. Najstarejša ohranjena knjiga v knjižnici je Calepinov latinski slovar iz leta 1502, ki ima poleg zgodovinske danes še povsem uporabno vrednost. Med več knjigami polihistorja in teologa Janeza Ludvika Schönlebna je tudi najbolj znana Carniolia antiqua et nova iz leta 1681. Med dragocenosti sodijo tudi stari tiski, ki so bili natisnjeni pred letom 1510 in tiski starejših ljubljanskih tiskarjev, rokopisi in knjige z vodnim tiskom. Kontakt: Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško T: 07/492 17 80 Ogled kapucinske knjižnice: Valvasorjeva knjižnica Krško Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško T: 07/490 40 00 E: [email protected] W: www.knjiznica-krsko.si • Podružnice: - Kapela sv. Jožefa Župnija Leskovec pri Krškem • Cerkev Žalostne Matere božje, Leskovec Župnijska cerkev Cerkev, ki jo stroka uvršča med najbolj prepoznavne cerkve iz 16. stoletja pri nas, naj bi bila prvič omenjena v listini iz leta 1074. Znano je, da je v Leskovcu stala prvotna cerkev že pred letom 1200. Romanska stavba, bolj kapela, je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju. Imenovali so jo »Naša ljuba Gospa na jezeru«, ker je s pokopališča, ki je bilo okoli kapele, odtekala voda. Župnijska cerkev Žalostne Matere božje je prvič omenjena leta 1274 kot cerkev Marije na Jezeru. Ob njej je bila kostnica sv. Mihaela, od katere pa se ni nič več ohranilo. Danes ima stavba ravno podolžno ladjo, v katero se poševno zajeda zvonik. Sprva je stal prosto in je bil del utrdbenega kompleksa okoli cerkve. V notranjosti se prostor, ki ga sestavljajo tri ladje, skozi rahlo zašiljen slavolok preliva v višji prezbiterij, torej v prostor, v katerem se nahaja glavni oltar. 35 Tri ladje med seboj delijo štirje pari osmerokotnih stebrov z renesančnimi kapiteli in vsak je drugačen, kar daje notranjosti cerkve zelo razgibano podobo. Stavba je verjetno nastala v 30. letih 16. stoletja. Mogočni oltar je povsem baročen, čeprav ga uvrščajo v pozne primerke »zlatega oltarja«. Nastal je leta 1685 v delavnici ljubljanskega kiparja Avguština Ferfille. Iz istega časa sta tudi stranska oltarja, od katerih je eden zdaj na Trški gori v cerkvi sv. Jožefa. Sedanja stranska oltarja v ladji sta iz leta 1777. Sliko Marijino kronanje ter sv. Boštjan in Fabijan je naredil Andrej Herlein, vendar so sliko sv. Fabijana leta 1936 zamenjali s podobo sv. Družina Slavka Pengova. Slika Rožnovenska Mati božja v prizidani baročni kapeli je delo Valentina Metzingerja. Ena od posebnosti cerkve je kamnita prižnica severnorenesančnega tipa z aichelburškim grbom in nemškim napisom, ki pravi, da naj človek v težavah zaupa samo Bogu in da samo vera nekaj velja, kajti človeška modrost in bogastvo pri Bogu nimata cene in da revež le redko doseže pravico. Prižnica ima obliko osmerokotnega keliha in stebrasto, s palmami okrašeno nogo. Prva stranica na levi ima vklesane črke, ki jih je objavil že Valvasor. Nad njimi je grb, ob njem pa črki M in D. Novejše objave Daše Pohar kažejo na to, da gre za kratici tamkajšnjega župnika Martina Duelacherja in tudi grb naj bi bil njegov. V kapeli pod korom je gotski kip Sočutne. Vsa notranjost z arhitekturo in opremo deluje razgibano in bogato, toda hkrati umirjeno, poduhovljeno. Cerkev je povezana z mnogimi legendami. Do danes se je ohranila tista, ki pravi, da je treba samo uho prisloniti na tla, če želiš slišati šumenje vode v notranjosti zemlje. Valvasor poroča, da so s stolpa prvotne cerkve z dvema streloma iz muškete zadeli dva Turka ob savski strugi. Žegnanje – patronicij obhajajo na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta. Kontakt: Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem T: 07/492 71 30 E: [email protected] W: www.zupnija-leskovec.si • Cerkev sv. Ane, Leskovec pri Krškem Podružnična cerkev Cerkev stoji na lahni vzpetini in je vidna že od daleč. Omenja jo Valvasor, posebej njena oltarja sv. Ane in sv. Roka. Nastala naj bi v 17. stoletju, a je verjetno v 18. doživela tako prenovo, da danes kaže povsem poznobaročni značaj, sicer na zelo poljudni ravni, kot ugotavlja Cevc. Po severnem portalu sodeč se je to zgodilo v letih 1760-1770. Pravokotna ladja ima raven lesen strop, ki je bil ometan. Na straneh se ladja odpira v dve plitvejši kapeli, slavolok s potlačenim lokom pa jo deli od pravokotnega banjastega prezbiterija, ki kaže značilnosti poznega 18. stoletja. Na žalost je večina ometa s stropa odpadla. Pri tem sta bili uničeni dve freski. Tista nad pevskim korom je predstavljala Marijino vnebovzetje in spodaj pet v nebo zročih apostolov, druga pa Brezmadežno na zemeljski obli med sv. Ano in Joahimom. Krajevna tradicija ju je kot mladostno delo pripisovala leskovške mu rojaku Janezu Wolfu, markantni umetniški osebnosti srede in druge polovice 19. stoletja. Na steno je naslikano tudi ozadje glavnega oltarja kot iluzionistična arhitektura iz tretje četrtine 18. stoletja. To dopolnjuje oljna slika sv. Ane z Marijo v naročju in sv. Joahimom ob strani. Podoba je dobro, a delno preslikano Metzingerjevo delo. Oltar sv. Roka v desni kapeli je zlatega tipa z vitkimi in s trtno ornamentiko okrašenimi stebri iz konca 17. ali začetka 18. stoletja. 36 Oltar v levi kapeli je posvečen »celovškemu trpečemu Kristusu«; sliko spremljata ob straneh angela z orodji trpljenja. Na preprosti prižnici sta pritrjeni dve na platno naslikani podobi: Kristus s križem, sedeč med štirimi evangelisti, in sv. Ana uči Marijo. Tudi ti sliki spominjata na Wolfa, signatura M. T. 1870 pa ju označuje kot zgodnje delo Wolfovega učenca Tomca. Cerkev je bila najhuje prizadeta med drugo svetovno vojno, ko so se v njej naselili nemški vojaki in jo oskrunili ter marsikaj uničili. Žalosten spomin na tisti čas so orgle, ki še danes niso uporabne. Toda ljudje radi romajo k njej, zavetnici mladih mater in vdov, predvsem pa varuhinji družin. Med farani je zelo priljubljena kot romarska cerkev. Žegnanje je na nedeljo po godu sv. Ane, običajno zadnjo nedeljo v juliju. V poletnih mesecih so v cerkvi koncerti klasične glasbe – Anini glasbeni večeri. Kontakt: Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem T: 07/492 71 30 E: [email protected] W: www.zupnija-leskovec.si • Cerkev sv. Štefana, Nemška vas Podružnična cerkev Na poti iz Leskovca proti Velikemu Trnu nas nekje na sredi poti z malega grička pozdravi cerkvica sv. Štefana. Vzpetina je jugovzhodno od Nemške vasi. Ta kraj je bil poseljen že v mlajši kameni dobi, na kar opozarjajo najdbe v bližnji Ajdovski jami. Zato lahko domnevamo, da ima cerkev na sedanjem mestu že bogato tradicijo. Njena pravokotna osnova je iz srednjega veka, ladja pa je bila pozneje barokizirana. Prezbiterij je ravno zaključen s posnetimi robovi. Ladja ima banjast obok, katerega oproge slonijo na pilastrih, banjasto obokan je tudi prezbiterij. Ponaša se s štirimi oltarji. Glavni oltar je iz druge polovice 18. stoletja in je posvečen sv. Štefanu, diakonu in prvemu mučencu. Spremljata ga sv. Matija in sv. Marko. Sv. Štefan je bil prvi mučenec, rojen okoli Kristusovega rojstva v Jeruzalemu, umrl pa je okoli leta 40, ko ga je pobesnela množica kamenjala do smrti. Med tistimi, ki so odobravali njegovo smrt, je bil tudi Savel, poznejši apostol Pavel. Sv. Štefan je zavetnik konjev, konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev, kletarjev, proti glavobolu, zastajanju kamnov, zbadanja, obsedenosti in za srečno zadnjo uro. Stranska oltarja sta preprostejša. V levem je svetnik brez atributov ob sebi, v desnem pa zelo lep kip sv. Lovrenca, prav tako diakona in mučenca. Zanimiv je tudi rokokojski oltar sv. Frančiška Ksaverija v kapeli na levi strani. Zvonik je prizidan k zahodni ladijski steni. Od leta 2006 je v cerkvi tudi posoda za blagoslovljeno vodo, delo Vladimire Štoviček in Andreja Čebularja. Žegnanje je 26. decembra in tudi tu obujajo tradicijo blagoslova konj in soli. Cerkev sv. Martin v Veliki vasi pa je primer skromne, v 19. stoletju predelane podeželske cerkvene podružnice. Njeno jedro je srednjeveško. Kontakt: Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem T: 07/492 71 30 E: [email protected] W: www.zupnija-leskovec.si 37 • Podružnice: - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Drnovem - Cerkev sv. Pavla na Gorici - Cerkev sv. Miklavža Velikem Podlogu - Cerkev sv. Martina v Veliki vasi - Cerkev sv. Valentina na Straži - Cerkev sv. Lucije na Senušah - Cerkev sv. Urha na Vihrah Župnija Sveti Križ, Podbočje • Cerkev sv. Križ, Podbočje Župnijska cerkev Župnija sv. Križ je obstajala že pred letom 1249, čeprav je tega leta prvič omenjena z župnikom Tomažem od sv. Križa kot sopodpisnika listine za kostanjeviški samostan. Popis župnij v ljubljanski nadškofiji omenja, da je bila tu župnija že leta 1135, cerkev pa je omenjena, da je bila zgrajena okoli leta 1214. Leta 1689 Valvasor predstavlja župnijo sv. Križa: »Župnija sv. Križa sodi pod samostan Kostanjevico, ki jo tudi upravlja. Sedaj je tu župnik pater iz kostanjeviškega samostana. Farna cerkev je posvečena sv. Križu in ima štiri oltarje.« Cerkev je v času do leta 1907 doživljala številne spremembe. Leta 1905 je bila precej poškodovana v potresu, zelo pa jo je prizadela tudi strela leta 1906, ki je udarila v zvonik. Inž. Ivan Režek iz Krškega je ugotovil, da je zvonik v tako slabem stanju, da ga je treba podreti, ker pa je bila tudi cerkev dotrajana, so se odločili, da bodo zgradili novo. Stara cerkev je bila dolga 18 in široka 8 metrov. Podrli so jo maja 1907 in takoj začeli graditi novo po načrtih inž. Kirschlegerja, ki jih je sicer naredil za cerkev Cerkljah, a tam se jim je zdelo, da bo prevelika. Dogradili so jo leta 1908 in istega leta tudi blagoslovili. Cerkev je zgrajena v novogotskem in novobaročnem slogu, je pa veličastna zaradi svoje velikosti, ki ga lepo ilustrira podatek, da je v celotni stavbi vgrajeno preko 7 milijonov opek, osrednja kupola pa je železobetonska. – menda prva te vrste. Oltarji in kipi so delo tirolske šole. Glavni oltar je prenesen iz ženske bolnišnice v Ljubljani po drugi svetovni vojni. Novi oltar je leta 1960 posvetil ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk. V prezbiteriju, ki so ga prenovili 1989, so vitraži Staneta Kregarja, na moški strani pa so vitraži akademskega slikarja Gorazda Satlerja iz Ljubljane. Cerkev sv. Križa deluje mogočno in s svojo držo obvladuje ves prostor, hiše so okrog nje kakor otroci ob materinem krilu. Na starodavno preteklost opozarja pred cerkvijo kip romanskega leva. Ko vstopimo v cerkev, nas objame veličasten mir preteklosti in vznemirjajoča skrivnost mnogih sporočil, ki so bolj ali manj vidna v njeni notranji opremi. Vse pa priča o veliki skrbi domačinov, da bi njihov božji hram bil lepo ohranjen in vzdrževan, saj simbolizira vse rodove, ki so doslej delili njegovo usodo in usodo njegovih prednikov. Na Gradcu je še cerkev sv. Miklavža, objekt z romanskimi prvinami, gotski portal pa ga po nastanku uvršča verjetno v 14. stoletje. Na Frlugi pa cerkev sv. Katarine, ki je z romanskimi prvinami in fragmenti baročne slikarije pod notranjim ometom zgrajena stavba, ob kateri stoji mogočna stara lipa. Kontakt: Podbočje 69, 8312 Podbočje T: 07/497 81 08 38 • Podružnice: - Cerkev sv. Petra in Pavla v Velikem Mraševem - Cerkev sv. Katarine na Frlugi - Cerkev sv. Miklavža na Gradcu - Kapela Lurške Matere Božje v Malem Mraševem Župnija Raka • Cerkev sv. Lovrenca na Raki Župnijska cerkev Raka je slikovito naselje, v okolici poseljeno že v prazgodovini in nato v rimski dobi, o čemer pričajo staro gradišče in rimski grobovi. Danes stoji sredi značilno oblikovanega trga mogočna župnijska cerkev sv. Lovrenca iz leta 1803, kar mogočna stavba v primerjavi z ostalimi, ki jo obdajajo. V srednjem veku je imela tu gotsko istoimensko prednico. Župnija Raka je bila ustanovljena že leta 1363. Ko so staro cerkev podrli, so leta 1770 začeli graditi novo mogočno stavbo, ki je bila posvečena leta 1804. Sv. Lovrenc, diakon, je bil rojen okoli leta 230 v Španiji, umrl pa je v Rimu 10. avgusta 258. Lovrenc je prvi »jesenski svetnik«, pri ljudeh zelo priljubljen. Njegov god je 10. avgusta in ljudje se mu priporočajo za mnoge težave. Cerkev je začel zidati ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager, delo pa je nadaljeval njegov sin Ignac, ki je v klasicističnem duhu poznega 18. stoletja poenostavil nekatere detajle kot so fasadni stebri in zaključek prezbiterija. Cerkev so zidali več kot trideset let, vmes je leta 1899 doživela še požar. Zvonika so dokončali okrog leta 1825, zaradi pomanjkanja denarja pa so cerkev opremili šele v drugi polovici 19. stoletja. Veliki oltar je leta 1867 izdelal M. Tomc, slika v atiki pa je delo Janeza Wolfa, ki je leta 1870 naslikal še križev pot in leta 1883 zasnoval ter s slikama opremil stranske oltarje Marije Kraljice, Ecce homo., sv. Ane in sv. Antona Puščavnika. Ob poznobaročni prižnici velja omeniti kakovostno orgelsko omaro, ki so jo prenesli iz samostanske cerkve cistercijanov v Kostanjevici na Krki. Orgle je leta 1742 izdelal orglarski mojster Janeček iz Celja. Zasnovane so podobno kot tiste v ljubljanski stolnici in so imele 18 registrov. Orgle so na Rako prišle z nakupom leta 1828. Strpali so jih na majhen kor, kjer jih je videl tudi Anton Martin Slomšek na svojem drugem počitniškem potovanju leta 1837. Te orgle so služile do leta 1910, ko je podjetje bratov Mayer na Predarlskem naredilo nove, pnevmatične orgle s 1000 piščalmi. Postavili so jih v staro omaro. Imajo 22 registrov, dva manuala in pedal. Svojemu namenu so služile do leta 2000. ko jih je – najbrž te stare kostanjeviške - popolnoma obnovil orglarski mojster Marjan Bukovšek z Golega Brda pri Medvodah. Delo je končal novembra 2007, blagoslovljene pa so bile 3. februarja 2008. Orgelsko omaro je obnovil Aleš Vene s Štrita pri Bučki. Na Rako je med počitnicami kot dijak in študent zahajal pisatelj Ivan Tavčar k svojemu stricu župniku Antonu Tavčarju, ki je tukaj tudi pokopan. Ivan Tavčar je na Raki napisal povest Otok in struga. Tudi cerkev sv. Lenarta (Ravno) je s svojo postavitvijo na gričku južno od avtomobilske ceste Ljubljana - Zagreb pomemben krajinski spomenik. V stranskem oltarju je iz 17. stoletja slika »Križev pot« in leta 1803, ki jo je podpisal Klemen Pinxit. Glavni oltar, delo Jakoba Groma je iz leta 1888. Zunaj naselja Koritnica stoji cerkev sv. Petra. Glavni oltar je iz leta 1660, zunanja fasada pa je barokizirana. Kontakt: Raka 43, 8274 Raka T: 07/497 5 303 39 • Podružnice: - Cerkev sv. Lenarta v Gornjem Ravnem - Cerkev sv. Petra v Koritnici - Cerkev sv. Neže na Vrhu - Cerkev sv. Marjete v Podulcah Župnija Sveti Duh, Veliki Trn • Cerkev Sv. Duha, Veliki Trn Župnijska cerkev Cerkev Sv. Duha na Velikem Trnu je na izjemni legi in stoji na mestu svoje starejše prednice iz 15. stoletja. Bila je zgrajena kot podružnična cerkev pražupnije Leskovec in je posvečena Svetemu Duhu. Župnija je tu od leta 1793. Cerkev je na najvišji legi v kraju, in sicer na višini 470 m nad morjem, kjer je stičišče štirih vasi: Ardro, Apnenik, Veliki in Mali Trn. Od nje sega pogled daleč naokoli po valoviti Dolenjski in na drugo stran, vse do Julijcev. Letnica 1885 nad portalom nam pove, da je bila tedaj cerkev deležna temeljite predelave in obnove. Njena psevdogotska ladja je značilna tovrstna arhitektura srede 19. stoletja. V notranjosti je brez poslikav. Ima štiri oltarje, dva daritvena in dva stranska. V glavnem oltarju je umetniško vredna podoba »Prihod sv. Duha« iz leta 1906, delo Frana Klemenčiča. Levi stranski oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu, desni pa Lurški Materi božji. Križev pot, ki je razporejen po stenah ladje, je tudi delo Frana Klemenčiča, nastal pa je leta 1907. V cerkvi so bila nekdaj le pa vitražna okna, a jih je neurje uničilo in so sedaj zastekljena z rumenkastim steklom. Tudi prižnice ni več, ki je stala na levi strani ladje. Na zunanji južni steni ladje je spominska plošča tamkajšnjemu kaplanu Antonu Žaklju Rodoljubu Ledinskemu, pesniku in zapisovalcu ljudskih balad in romanc, ki je umrl v Velikem Trnu 26. 4. 1868. Glavni shodi so na Binkošti. Kontakt: Veliki Trn 2, 8270 Krško T: 07/818 93 73 • Podružnice: - Cerkev sv. Andreja v Dalcah - Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Gornji Lepi vasi - Cerkev sv. Vida v Ravneh 40 6. POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI Adam Bohorič (1520-1598) Slovenski protestantski pisec in šolnik se je rodil leta 1520 v okolici Brestanice. V letih 15511563 je v lastni hiši v Krškem vodil šolo za plemiško mladino. 1565 so ga povabili v Ljubljano, kjer je od leta 1566 vodil stanovsko šolo. Bohorič je najmarkantnejša osebnost slovenskega protestantizma, avtor prve slovenske slovnice. Jurij Dalmatin (1547-1589) Bil je protestantski teolog, prevajalec in pisatelj, rojen v Krškem, kjer se je najprej šolal pri Adamu Bohoriču, nato pa ga je nadaljeval na Wirtemberškem, kamor ga je popeljal Primož Trubar. 1578 leta je dokončal prevod celotnega Svetega pisma in objavil 1. del Biblije. Iz njenega prevoda so 1580 posebej izšle “Salamonove pripovesti”. Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) Rodil se je leta 1641 v Ljubljani. Vse svoje življenje je posvetil znanstvenemu delu, za katerega si je izkušnje in gradivo nabiral na številnih popotovanjih. Njegovo življenjsko polihistoriografsko delo je SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. Zanjo in druge svoje tiste je porabil skoraj vse svoje premoženje, iz ostanka pa je februarja 1693 kupil hišo v Krškem in v njej domnevno v sredi septembra istega leta tudi umrl. Martin Hočevar (1810-1886) in Josipina Hočevar (1824-1911) Zakonca Hočevar sta bila kot označuje Stane Granda redka slovenska bogataša in sreča je, da sta se nastanila prav v Krškem. Seveda pa to ni naključje, saj je Hočevar obogatel prav s posli ob izgradnji železniške proge. Med izjemno bogatimi Slovenci velja v drugi polovici 19. stoletja posebej omeniti Stareta iz Mengša, Notranjca Josipa Gorupa pl. Slavinskega iz Slavine in Martina Hočevarja iz Krškega. (Granda 2003, 851) Pomembna sta le kot mecena. S svojim denarjem sta zgradila krško meščansko šolo in bolnico, občinsko stavbo in vrsto drugih manj pomembnih objektov ali zanje prispevala večji denarni delež. Oba sta umrla v Krškem, kjer sta pokopana v lastnem mavzoleju. Janez Wolf (1825-1884), slikar Rojen je bil v Leskovcu pri Krškem leta 1825. Znan je predvsem po risanju cerkvenih fresk. Najdemo jih tudi v cerkvi sv. Ane v Leskovcu. Obstajajo pa dvomi, da so v cerkvi že prej bile freske in da jih je Wolf samo popravil in preslikal, saj so bile preslikave razločno vidne. Na steno je naslikal tudi ozadje glavnega oltarja kot iluzionistična arhitektura iz tretje četrtine 18. stoletja. To pa dopolnjuje oljna slika sv. Ane. Janez Mencinger (1838-1912), pisatelj Od leta 1882 je kot advokat živel v Krškem, kjer je tudi umrl in je tu pokopan. Nekaj časa je bil krški župan, več let tudi član okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik. V krško dobo njegovega pisateljevanja sodita njegovi najboljši deli, utopični roman “Abadon” in potopisni esej “Moja hoja na Triglav”. Krškemu je posvetil nedokončane “Meniške spomine”. 41 Viljem Pfeifer (1842-1917), politik Rojen v Kočevju, umrl v Krškem. Slovenski biografi ga vodijo kot politika napredne mladoslovenske usmeritve in izrazitega protinemškutarja. Kar 34 let (1873-1907) je bil poslanec v avstrijskem državnem parlamentu pa tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru. Manj je znan kot eden pomembnih mecenov pisatelja Josipa Stritarja in njegovega Dunajskega zvona. Ivan Lapajne (1849-1931), šolnik, zaslužni pedagog Že leta 1878 je bil premeščen na meščansko šolo v Krškem, od leta 1883 pa njen stalni ravnatelj. Njegova prva zasluga je bila, da so na tej v nemški jezik usmerjeni ustanovi začeli vse bolj pogosto poučevati v slovenščini. Leta 1872 je začel izdajati »Slovenskega učitelja«, 1886 pa je bil soustanovitelj prvega slovenskega pedagoškega društva. Bil je urednik »Učiteljskega tovariša« ter pisec številnih del metodike pouka različnih šolskih predmetov. Po letu 1890 je bil pobudnik za ustanavljanje posojilnic in centralne slovenske v Krškem. Umrl in pokopan je v Krškem. Alfonz Paulin (1853-1942) Rodil se je na gradu Turnu v Leskovcu pri Krškem. Kot pedagog, raziskovalec in znanstvenik si je ustvaril mednarodni sloves. Kot botanik se je uveljavil z odkritjem več kot 200 v kranjski in drugi flori še neznanih rastlinskih vrst in tipov. Bil je predstojnik ljubljanskega botaničnega vrta in univerzitetni profesor botanike ter avtor številnih strokovnih del. Mihajlo Rostohar (1879-1966), doktor psihologije Rodil se je leta 1878, umrl pa je leta 1966 na svojem domu na Goleku. Bil je pobudnik ustanovitve poklicne posvetovalnice pri takratnem Centralnem higienskem zavodu LRS. Več let je bil predsednik Slovenske sekcije Združenja psihologov FLRJ in predsednik Združenja psihologov Jugoslavije. Zadnja leta je živel na Goleku, kjer je pripravil za tisk “Osnove obče psihologije”, “Osnove socialne psihologije “ in “Psihologija”. Vladimir Štoviček (1896-1989) Akademski kipar sodi med vodilne slovenske medaljerje in je začetnik te kiparske zvrsti pri nas. Večino svojega medaljerskega in kiparskega opusa je z darilno listino predal krški občini, ki je že za njegovega življenja, v njegovem ateljeju v pristavi leskovškega gradu, uredila galerijo. France Vardijan (1900-1995) Bil je profesor, kmetijski inženir, pisec strokovnih in poljudno znanstvenih knjig. Umrl je leta 1995 v Leskovcu, kjer je živel od leta 1938. Gitica Jakopin (1928-1996) Prevajalka, pisateljica in pesnica, rojena 14. avgusta 1928 v trgovski družini Vahčičevih v Leskovcu. Osnovno šolo je obiskovala v Leskovcu, klasično gimnazijo v Ljubljani, leta 1941 pa je bila izgnana v Nemčijo. Od leta 1949 do 1956 je živela v Leskovcu in že začela prevajati iz francoščine. Njeno lastno književno delo je bilo razpeto med prozo in poezijo. Znani so romani “Žarometi”, “Devet fantov in eno dekle”, “Veronika”. Umrla je 9. marca v 68. letu starosti. 42 France Filipčič Bil je eden najvidnejših arhitektov Posavja. V Krškem je projektiral novo osnovno šolo Jurija Dalmatina in ob 500-letnici mesta Kulturni dom. 43 7. TURISTIČNE INSTITUCIJE Center za podjetništvo in turizem Krško Turistično informacijska pisarna Krško 8. TURISTIČNE AGENCIJE 44 9. TURISTIČNI VODNIKI V OBČINI KRŠKO 45 10. DRUŠTVA 10.1. Turistična društva 10.2. Kulturna društva 10.3. Planinska društva 10.4. Društva vinogradnikov 46 10.5. Aktiv kmečkih žena 47 11. NOČITVENE KAPACITETE 48 12. PONUDBA KULINARIKE IN VINA 12.1. Kavarna, pub, bar Kavarna Valvazor Krško Ponudba: sendviči, peciva Cesta krških žrtev 50, 8270 Krško T: 051/650 635 E: [email protected] Kavarna Valvasorjeva kavica Ponudba: sendviči, peciva Valvasorjevo nabrežje 4, 8270 Krško Kavarna in klub Zvezda Cesta krških žrtev 36, 8270 Krško T: 07/490 24 00, 040/537 347 E: [email protected] W: www.regio.si Slaščičarna Jagoda Cesta krških žrtev 15a, 8270 Krško T: 041/795 764 Bar Caffe Dioniz Cesta 4. julija 84a, 8270 Krško T: 041/704 268 E: [email protected] Bar Cekin Cesta krških žrtev 132, 8270 Krško T: 07/490 34 70, 041/697 839 E: [email protected] Bar Center caffe Cesta krških žrtev 141, 8270 Krško T: 07/488 04 04 Bar Debeluh caffe Mladinskih delovnih brigad 2, 8273 Leskovec pri Krškem T: 041/634 830 E: [email protected] W: www.debeluh.si Bar Lokal Cesta 4. julija 71, 8270 Krško T: 041/683 638 49 E: [email protected] Karizma lounge bar Cesta krških žrtev 69, 8270 Krško T: 051/648 476, 041 /98 958 E: [email protected] W: www.karizma-qn.net Bar Klub MC Krško Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško T: 041/656 112 E: [email protected] Bar Marcellino caffe Cesta krških žrtev 135c, 8270 Krško T: 051/485 111 E: [email protected] Bar Nektar Trg borcev 4, 8273 Leskovec pri Krškem T: 041/727 564 Bar Point Cesta krških žrtev 134d, 8270 Krško T: 041/541 803 E: [email protected] Bar Safir Ulica 11. novembra 49, 8273 Leskovec pri Krškem T: 07/492 22 60, 041/606 834 E: [email protected] Bar Štiblc Cesta 4. julija 47. 8270 Krško T: 041/372 485 E: [email protected] Bar Teniški klub Krško Cesta krških žrtev 130b, 8270 Krško E: [email protected] W: www.teniski-klub-krsko.si Time out caffe Krško Ulica 11. novembra 54, 8273 Leskovec pri Krškem T: 041/590 381 E: [email protected] W: www.time-out.si 50 Bar Viva Cesta krških žrtev 131a, 8270 Krško T: 041 /624 940, 07/488 17 70 E: [email protected] Bar Whisky Sremiška cesta 3, 8270 Krško T: 041 /757 463 E: [email protected] Pub Any time Mladinskih delovnih brigad 1, 8273 Leskovec T: 07/488 03 18 Pub Karizma Videm Cesta 4. Julija 46, 8270 Krško T: 051 /648 476, 041/798 958 E: [email protected] W: www.karizma-qn.net Pub Stadion cafe Cesta krških žrtev 130, 8270 Krško T: 031/645 295 E: [email protected] 12.2. Restavracije Restavracija City Gostinska ponudba: pizze, mednarodna kuhinja, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, mehiška kuhinja, domače slovenske jedi, jedi na žaru Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško T: 07/488 03 00, 040/792 993 E: [email protected] W: www.city-hotel.si Restavracija Ipusa Gostinska ponudba: pizze, mednarodna kuhinja, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, domače slovenske jedi, jedi na žaru Mladinskih delovnih brigad 1, 8273 Leskovec pri Krškem T: 07/488 03 00, 07/488 03 18 E: [email protected] W: www.city-hotel.si Restavracija Gastromiks Gostinska ponudba: hladno/topli bife, po dogovoru Sremiška cesta 13, 8270 Krško 51 T: 07/492 17 86, 031/391 936 E: [email protected] W: www.gastromiks.com Restavracija in kavarna Pagat Gostinska ponudba: vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, jedi na žaru Cesta 4. julija 44, 8270 Krško T: 07/490 53 50, 031/691 911 E: [email protected] Restavracija Silvester Gostinska ponudba: domače slovenske jedi, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, brezglutenske jedi, domače slaščice Raka 113, 8274 Raka T: 07/814 65 00 E: [email protected] W: www.silvester.si Kitajska restavracija Shanghaj mesto Gostinska ponudba: kitajska kuhinja Cesta krških žrtev 87, 8270 Krško T: 07/492 66 88 12.3. Gostilne Gostilna Gadova peč Gostinska ponudba: sladkovodna riba, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, domače slovenske jedi Podbočje 11, 8312 Podbočje T: 07/497 73 73, 051/209 155 Gostilna Medvedji brlog Gostinska ponudba: jedi iz divjačine, paštete, salame Zasavska cesta 12, 8280 Brestanica T: 07/497 16 83, 040/802 654 E: [email protected] Gostilna Murko Gostinska ponudba: domače slovenske jedi Cesta krških žrtev 16, 8270 Krško T: 07/492 12 51 Gostilna Pečnik Gostinska ponudba: pizze, mednarodna kuhinja, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, jedi na žaru Gunte 8, 8270 Krško 52 T: 07/497 15 62 Gostišče Pohle Gostinska ponudba: pizze, jedi iz divjačine, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, domače slovenske jedi Cesta na Ribnik 3, 8280 Brestanica T: 07/497 11 12, 041/683 302 E: [email protected] Gostilna Pri Dularju Gostinska ponudba: domače slovenske jedi, degustacija vina Kostanjek 20, 8272 Zdole T: 041 /606 728, 031/589 816 E: [email protected] W: www.gostisce-dular.com Gostilna Ribnik Gostinska ponudba: sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, domače slovenske jedi, ribje jedi in morski sadeži, jedi na žaru Raztez 1a, 8280 Brestanica T: 07/497 14 45, 041/606 728, 031/589 816 E: [email protected] W: www.gostisce-dular.com Gostišče Senica Gostinska ponudba: pizze, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, jedi na žaru, mehiška kuhinja Titova cesta 89, 8281 Senovo T: 07/497 17 10, 041/682 885 E: [email protected] W: www.gostilna-senica.si Gostilna Tratnik Gostinska ponudba: domače slovenske jedi Raka 46, 8274 Raka T: 051/840 888, 041/617 901 E: [email protected] W: www.seles-eco.si Pivnica Apolon Gostinska ponudba: pizze, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, domače slovenske jedi, jedi na žaru, catering Dalmatinova ulica 3, 8270 Krško T: 07/490 23 60, 041/991 986 E: [email protected] W: www.pivnicaapolon.com 53 Oštarija Margareta Gostinska ponudba: pizze, jedi na žaru, mehiška kuhinja, italijanska kuhinja Cesta 4. julija 22, 8270 Krško T: 07/490 50 50, 031/335 050 E: [email protected] W: www.ostarija-margareta.si Bistro Štirica Gostinska ponudba: vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, domače slovenske jedi, jedi na žaru Cesta krških žrtev 132a, 8270 Krško T: 07/488 06 64 12.4. Pizzerije Pizzeria Fontana Gostinska ponudba: pizze, ribje jedi in morski sadeži Dalmatinova ulica 2, 8270 Krško T: 07/490 27 70, 07/492 22 00, 041/944 933 E: [email protected] W: www.dostavahrane.com Stara picerija Krško Gostinska ponudba: pizze Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško T: 07/490 58 50, 051/621 041, 031/598 999 Okrepčevalnica in pizzerija Antoni club Gostinska ponudba: pizze, vegetarijanske jedi, jedi na žaru Trg borcev 6, 8273 Leskovec pri Krškem T: 051/788 819 12.5. Okrepčevalnice Okrepčevalnica Arh Ulica 11. novembra 16, 8273 Leskovec pri Krškem T: 07/492 08 97 Okrepčevalnica Grill Veso Cesta krških žrtev 130, 8270 Krško T: 041/832 616 Okrepčevalnica Majolka Žadovinek 38, 8273 Leskovec pri Krškem 54 T: 07/492 54 34, 051/266 271 E: [email protected] Okrepčevalnica Resa Sremiška cesta 9, 8270 Krško T: 07/490 50 92, 041/679 189 E: [email protected] Okrepčevalnica Sara Ulica 11. novembra 41, 8273 Leskovec pri Krškem T: 07/492 19 91, 041/676 140 E: [email protected] Okrepčevalnica Koča na Bohorju Dobrova 59, 8281 Senovo T: 041/662 193 12.6. Izletniške in turistične kmetije Etnoart turizem Špiler Gostinska ponudba: vegetarijanske jedi, domače slovenske jedi, posavsko-kozjanska tradicionalna kulinarika Kostanjek 18, 8272 Zdole T: 041/788 222, 081/607 743 E: [email protected] W: www.etnoart.spiler.si Izletniška kmetija Glas Gostinska ponudba: domače slovenske jedi Sremič 62, 8270 Krško T: 031/306 158, 07/492 76 36 E: [email protected] Izletniška kmetija Plahuta Gostinska ponudba: domače slovenske jedi Kališovec 3, 8281 Senovo T: 07/497 02 88 Kapaciteta: 50 – znotraj Izletniška kmetija Stipič Gostinska ponudba: domače slovenske jedi, cop na lop, domači sir, skuta iz pregretega mleka Planina v Podbočju 10a, 8312 Podbočje T: 07/497 81 70, 041/209 790 Izletniška kmetija Vertovšek Gostinska ponudba: jedi iz divjačine, sladkovodne ribe, domače slovenske jedi 55 Veliki Kamen 42, 8282 Koprivnica T: 07/497 62 39, 041/983 170 E: [email protected] W: www.posavje-turizem.eu Turistična kmetija Hribar Gostinska ponudba: domače slovenske jedi Podbočje 36, 8312 Podbočje T: 07/497 71 63, 031/444 693 E: [email protected] Turistična kmetija Radej Gostinska ponudba: domače slovenske jedi, sremiška rolada, sadni kruh, sadni štruklji Sremič 37, 8270 Krško T: 07/492 14 94, 041/350 828, 041/760 678 E: [email protected] 12.7. Vinske kleti Hiša trte in vina Kunej Ponudba: ogled kleti, degustacija hišnih vin, prodaja vina Cesta prvih borcev 40, 8280 Brestanica T: 07/497 33 30, 041/435 442 E: [email protected] W: www.kunej.com Vinogradništvo Žaren Ponudba: ogled kleti in kmetije, degustacija hišnih vin, prodaja vina Nemška vas 1, 8273 Leskovec pri Krškem T: 07/492 22 92 E: [email protected] W: www.zaren.si Zidanica Jenšterle Ponudba: ogled kleti, degustacija vina Sremič 32, 8270 Krško T: 041/719 138 E: [email protected] Vinotoč Resnik Ponudba: ogled kleti, degustacija hišnih vin, prodaja vina, narezki Bučerca 5, 8270 Krško T: 07/492 53 86, 041/749 983 E: [email protected] 56 Vinska knjižnica Jarkovič Ponudba: degustacija vina, prodaja vina, domači izdelki, izposoja koles, kanujev in eskuterjev Brod v Podbočju 18a, 8312 Podbočje T: 07/497 70 13, 041/747 229 E: [email protected] W: www.vina-jarkovic.si Vinska klet Jarkovič Ponudba: ogled kleti, degustacija hišnih vin, prodaja vina Brod v Podbočju 23 8312 Podbočje T: 07/497 80 49, 041/730 155 E: [email protected] W: www.jarkovic.si Vinska klet Kerin Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija hišnega vina, prodaja vina Straža pri Krškem 2, 8270 Krško T: 031/306 053 E: [email protected] Vinska klet Kodela Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija vina, prodaja vina, najem prostora za piknik Sremiška 9, 8270 Krško T: 07/490 50 90, 041/679 189 Vinska klet Krško Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija vina, prodaja vina Rostoharjeva 88, 8270 Krško T: 07/488 25 00, 041/254 867 E: [email protected] W: www.kz-krsko.si Vinska klet Molan Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija vina, prodaja vina Anovec 15, 8272 Zdole T: 07/477 86 10, 041/795 922 Vinska klet Pirc Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija hišnega vina, prodaja vina Ravni 3, 8270 Krško T: 07/491 31 08, 041/521 881 E: [email protected] W: www.klet-pirc.si 57 13. ROKODELCI 13.1. Izdelki iz testa Darja Bukovec Mrtvice 55, 8273 Leskovec pri Krškem E: [email protected] Drobno pecivo in medenjake mojstrsko oblikuje in speče po starih receptih, ki jih oplemeniti z lastnimi idejami. Ohranja dediščino in sooblikuje razvoj ter ohranjanje pekovskih znaj. Antonija Jankovič Vihre 27, 8273 Leskovec pri Krškem E: [email protected] Nadaljuje bogato dediščino peke kruha, pletenic, potic in ostalih krušnih izdelkov, ki so nepogrešljiv del raznovrstnih praznovanj. Prepoznavna je po izoblikovanem okraševanju svojih izdelkov. Milica Švigelj Cesta 4. Julija 48, 8270 Krško E: [email protected] Mojstrstvo okraševanja medenjakov lahko izkazujejo le redki. Veliko znanja, oblikovanja, predvsem pa veliko vztrajnosti je potrebno za odlične izdelke, ob katerih se zagotovo zavedamo, da je rokodelstvo nekaj posebnega. 13.2. Suho sadje Anica Župevc Ravne 51, 8272 Zdole E: sadjarstvo. [email protected] Lokalno prehrano bogati suho sadje različnih vrst, skrbno posušeno in ponujeno. Jabolčni krhlji so še posebej privlačni na lesi – pletenemu podstavku za sušenje, ki so ga uporabljali naši predniki. 13.3. Izdelki iz gline Alojz Kržan Zaloke 8, 8274 Raka E: [email protected] Lončarstvo je pomemben del dediščine Krškega polja. Družinska dediščina, izoblikovani vzorci, uporabni, raznovrstni in vrhunski izdelki pa opredeljujejo lončarsko družino Kržan. Stane Kržan Gorenja vas 27, 8273 Leskovec pri Krškem 58 V enem izdelku je mogoče povedati več zgodb. Jabolka, glina in človeške roke so omogočile glinene izdelke, v katerih lahko shranimo številne predmete ali pa jabolčne krhlje. Jožica Petrišič Rozmanova 27, 8270 Krško Raznovrstni izdelki iz različnih materialov so oblikovani z lastnim likovnim izrazom in izhajajo iz neusahljivih idej ustvarjalke. Tako nastajajo izdelki za olepšanje doma in za okrasitev vsakdanjih in prazničnih dni. Andrej Čebular Staneta Žagarja 6, 8273 Leskovec pri Krškem Ko se združita oblikovalsko znanje in obvladovanj gline nastanejo izdelki, ki jih postavimo v vitrino, a si želimo, da bi iz skrbno oblikovanih kozarcev in skodelic večkrat spili čaj. 13.4. Tekstilni izdelki Ivana Lekše Veliki Kamen 48, 8282 Koprivnica E: [email protected] Niti, platno in izjemno rokodelske veščine so potrebne za prtičke, prtiče, preobleke, bordure, napise, rože, ki naše okolje oplemenitijo in olepšajo. Vešče roke pa znajo iz naše dediščine razvijati tudi prihodnost. Marija Molan Dolenja vas 126, 8270 Krško E: [email protected] Raznolikost izdelkov te izvrstne rokodelke marsikoga preseneti. Skozi celo leto ustvarja različne izdelke za vse priložnosti in vse letne čase. Sabina Zakšek Ravne 21a, 8272 Zdole E: [email protected] Ročno izdelani medvedki so narejeni po navdihu ali naročilu, so majhni, veliki, resni, zabavni, vsak pa pripoveduje svojo zgodbo. Izdelani so na tradicionalni način, z gibljivimi udi in glavo. 13.5. Izdelki iz usnja Andrej Puntar Mencingerjeva 5, 8270 Krško Usnje je upogljiv material, ki zahteva spretnost, moč in oblikovalske sposobnosti. Unikatne izdelke iz visokokakovostnega usnja oblikujejo različni dizajni, barve in odtisnjene podobe. 59 13.6. Dekorativni izdelki iz različnih materialov Maja Ivanišin Sotelsko 19, 8270 Krško E: [email protected] Ukvarja se z restavratorstvom, slikanjem, risanjem in kiparjenjem. Pri izdelavi išče motive iz lokalnega okolja, predvsem motive živali in rastlin. 60 14. PRIREDITVE V OBČINI KRŠKO V občini Krško delujejo različna društva, ki pripravljajo prireditve, različne aktivnosti in skrbijo za poseben utrip na mikro destinaciji, mnoga tudi za ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ljudskih običajev. Poseben utrip turistični ponudbi dajejo turistična, kulturna, športna, planinska in druga z organiziranjem prireditev. Pri svojem delu sodelujejo s CPT Krško (TIC Krško). Na mikro destinaciji Krško je več različnih tradicionalnih prireditev, največ je kulturnih, kjer prevladujejo koncerti pevskih zborov in raznih skupin. Potekajo razne tradicionalne prireditve kot so vsakoletno jurjevanje, martinovanje, vidovanje, kresovanje. V zadnjem času pa se ponovno obujajo tudi razne šege in običaji. Veliko je športnih prireditev kot so: speedway, nogometni turnirji, pohodi, teki, veslaška in kolesarska tekmovanja in podobno. Pri posredovanih informacijah o dogodkih oz. napovedniku dogodkov, bi radi poudarili, da zbiramo, združujemo in pošiljamo tedenski napovednik dogodkov, saj tako ciljne skupine prejemajo več podrobnejših informacij za prihodnji teden, kar pomeni, da imajo boljši pregled nad dogodki. 61 62 15. TURISTIČNI PROGRAMI Pri izvedbi programov so zelo pomembni izurjeni, visoko usposobljeni in strokovni lokalni turistični vodniki, ki bodo znali pripovedovati zgodbe o krajih in posameznih zanimivostih ter ki bodo odsevali prijaznost, ustrežljivost, voljo do dela, prepričanje v to, kar delajo in povezanost s ponudbo. Potrebno je izvajati sistem izobraževanja in usposabljanja vodnikov, jih organizirati in povezati v društvo ali zvezo, da bodo lažje kvalitetno delovali in jim nuditi strokovno pomoč pri možnostih registracije dejavnosti. Naziv programa: OKNA SLIKOVITE NARAVE Ciljna skupina: šolarji Bohor je zanimiva pokrajina za naravoslovne utrinke šolarjev, saj je geološko nekaj posebnega. Pestra floristična sestava pogorja, različne živalske vrste, prepredenost s potoki ter štirje slikoviti slapovi Pod Bojanco, Bojavnik, Ubijavnik in Orgle nad Peklom so zanimivosti, zaradi katerih bo šolski izlet zelo poučen. Poti in steze po Bohorju vodijo do partizanske bolnišnice, ki je služila borcem Kozjanskega odreda, partizanske tiskarne imenovane Tehnika Franceta Prešerna ter pomnikov NOB. Vsebina programa: - zbirno mesto pred OŠ Senovo – ogled tehničnega muzeja in zbirke mineralov in fosilov ter predstavitev delovanja turističnega podmladka (trajanje ogleda 60 minut) - možnost kosila (Koča na Bohorju, Gostišče Senica, Gostišče Allegro, Gostišče Pohle) - udeležba na pohodu »Pot štirih slapov« (po bohorskem pogorju), ogled naravnih znamenitosti – slapovi, bogata flora in favna gozdov, geološke posebnosti (trajanje pohoda 6 ur) Možnost prenočitve: Planinska koča na Bohorju, Gostilna in prenočišča Senica, Gostilna Pohle ENERGETSKI DAN Ciljna skupina: šolarji Ekskurzija se bo pričela v Kulturnem domu Krško, kjer se boste seznanili z delovanjem Nuklearne elektrarne Krško, nato pa se boste z avtobusom odpeljali na voden ogled. Po ogledu Nuklearne elektrarne Krško vas bo pot vodila proti Termoelektrarni Brestanica. Vaša zadnja postojanka bo na lokaciji v Guntah, kjer vam bodo predstavili Hidroelektrarno Krško in možne aktivnosti na in ob reki Savi. Vsebina programa: - zbirno mesto pred Kulturnim domom Krško – šolarji si lahko ogledajo film o delovanju elektrarne, se pogovorijo s predstavnikom elektrarne ter se podrobneje seznanijo z njenim delovanjem (trajanje ogleda 60 minut) - vožnja z avtobusom proti Nuklearni elektrarni Krško – avtobus, ob razlagi predstavnika Nuklearne elektrarne Krško, obkroži turbinsko zgradbo, zgradbo za rokovanje z gorivom, začasno skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke, reaktorsko zgradbo in ostale zgradbe tehnološkega procesa (trajanje ogleda 60 minut) - ogled Termoelektrarne Brestanica – predstavitev zgodovine termoelektrarne, proizvodnih procesov, okoljske politike (trajanje ogleda 90 minut) 63 - predstavitev bodočega rekreacijsko-turističnega centra ob Hidro elektrarni Krško na lokaciji Gunte, predstavitev bodoče Hidroelektrarne Krško (trajanje ogleda 30 minut) - možnost kosila (Restavracija Ipusa, Restavracija City, Restavracija Pagat, Gostilna Pečnik, Oštarija Margareta, Pivnica Apolon) - vožnja z avtobusom proti Zdolam – ogled zbirke rezbarij in lesenih skulptur na prostem v Pleterjah, predstavitev preteklosti Zdol – rojstnega kraja Bena Zupančiča, ogled vaške cerkve sv. Jurija in ohranjenega starega perišča (trajanje ogleda 60 minut) Z DRUŽINO NA POTEP Ciljna skupina: družine z otroki Lokalna kultura občine Krško je vir ponosa in kot takšna lahko prispeva k vizualnemu doživetju destinacije. Odraža se v svoji drugačnosti, saj posamezne sledi zgodovine, kot so stavbe, spomeniki, gradovi, cerkve, dajejo občini pečat edinstvenosti. Vsebina programa: - zbirno mesto Leskovec pri Krškem – zunanji ogled gradu Šrajbarski turn, ogled grajskega parka (trajanje ogleda 30 minut) - ogled galerije akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička, župnijske cerkve Žalostne Matere božje in mavzoleja Anastasiusa Grüena, grofa Auersperga (trajanje ogleda 60 minut) - ogled etnološke zbirke družine Šribar v Kobilah – predmetov s krškega hribovja, izpod Bohorja in nekaterih nižinskih krajev občine Krško ter delovnih pripomočkov iz zaprtega premogovnika na Senovem (trajanje ogleda 30 minut) - sprehod po mestu Krško – ogled kapucinskega samostana s cerkvijo, Hočevarjevega mavzoleja, parka zaslužnih občanov, Valvasorjeve knjižnice, nekdanje ljudske in meščanske hiše (trajanje ogleda 2 uri) - sprehod ob ribniku na Mačkovcih, z njegovim vodnim in obvodnim življenjem (Brestanica) in mokrotnega gobarskega gozdnega območja Črne mlake ter njegovih predelov, pokritih z akacijo in postavljenimi čebelnjaki (Dolenja vas) - možnost ribolova ali kopanja v bazenu Brestanica (trajanje ogleda 1 uro) - možnost kosila (Ponudniki prehrane: Gostišče Ribnik Dular, Gostišče Allegro, Gostišče Pohle, Gostišče Senica, Pivnica Apolon, Oštarija Margareta) Možnost prenočitve: Hotel City, Hotel Pacific, Hostel MC Hotel, Hostel Primož Kozmus, Gostišče Pohle, Gostilna in prenočišča Senica PO POTEH JOSIPINE HOČEVAR Ciljna skupina: seniorji, izletniške skupine, sindikalni izleti Josipina Hočevar je močno in vidno zaznamovala življenja mesta Krško. Z možem Martinom sta bila velika krška dobrotnika. S svojim denarjem sta mestu zgradila in podarila poslopja meščanske šole, bolnišnice in občine, skrbela sta za reveže in mnogo denarja darovala za obnovo cerkva, prav tako pa je bil ustanovljen sklad Martina in Josipine Hočevar za študente. V svojem delu nastopa kot edina ženska ob Juriju Dalmatinu, Adamu Bohoriču, Janezu Vajkardu Valvasorju in soprogu. Vsebina programa: - zbirno mesto v Brestanici, nekoč imenovani Rajhenburg, ogled bazilike Lurške Marije, tamkajšnjega muzeja novejše zgodovine Slovenije na gradu Brestanica – razstava o menihih trapistih, slovenskih izgnancih ter o političnih zapornikih in internirancih, ogled obnovljenega renesančnega trakta s freskami, rojstne hiše patra Simona Ašiča, ogled mesta Brestanica (trajanje ogleda 3 ure) 64 - možnost degustacije v Galeriji vin vinorodne dežele Posavje - možnost kosila (Gostišče Ribnik, Pivnica Apolon, Oštarija Margareta) - vožnja z avtobusom proti Krškemu – zbirno mesto na Hočevarjevem trgu, ogled Galerije Krško, župnijske cerkve sv. Janeza Evangelista, kapucinskega samostana s knjižnico, Hočevarjevega mavzoleja, Parka zaslužnih občanov, Valvasorjeve knjižnice (trajanje ogleda 3 ure) - možnost degustacije v vinski kleti ali na turistični kmetiji (Turistična kmetija Radej, Izletniška kmetija Glas, zidanica Jenšterle) Možnost prenočitve: Hotel City, Hotel Pacific, Hostel MC Hotel, Hostel Primož Kozmus, Gostišče Pohle, Gostilna in prenočišča Senica POHODNIŠKA AVANTURA Ciljna skupina: pohodniki, poslovneži Pohodniška avantura predstavlja idejo za rekreacijo in sprostitev tistim, ki želijo raziskati Podbočje in njegovo vinorodno okolico. Pot vas bo popeljala skozi prikupne kraje, kakršni so Gazice, Šutna, Hrastek, Brlog, Brezje, Planina, kjer boste lahko občudovali mogočne razglede na vse štiri strani neba, tostran in onstran meje. Pogled ponuja lepote doline reke Krke, Save, Krškega polja in Krakovskega gozda. Ob lepem jasnem vremenu pa oko jasno zazre tudi vrhove Triglava. Vsebina programa: - zbirno mesto na Libni – predstavitev arheološkega najdišča, ogled cerkve sv. Marjete (30 minut) - vožnja z avtobusom proti vasi Drnovo pri Krškem – ogled ostankov rimskega mesta in pristanišča na reki Savi Neviodunum (trajanje ogleda 30 minut) - vožnja z avtobusom proti Podbočju – ogled tročelnega kamnitega mosta, župnijske cerkve sv. Križ, trga Podbočja z levom, arheološkega najdišča Stari Grad in Levakove jame (trajanje 90 minut) - možnost ogleda starih obrti (kovaštvo, pletenje košar, vezenje), obisk Ribogojnice Hribar in Ribogojnice Goričar - udeležba pohodniške ture »Pot na Planino« - pot vodi mimo vinogradov in zidanic, na vrhu Planine je čudovita razgledna točka (trajanje pohoda 3 ure) Možnost kosila (Izletniške kmetija Stipič, Turistična kmetija Hribar, Gostilna Gadova peč) ZA LJUBITELJE KOLESARJENJA Ciljna skupina: kolesarji, poslovneži, sindikati. Ko boste enkrat na poti, se ne boste mogli upreti raznoliki pokrajini okoliških krajev krške občine. Ob kolesarskih užitkih lahko izkoristite odmore za lepe razglede, oglede naravnih in kulturnih znamenitosti in kulinarične užitke, ki vam bodo delali družbo na poti. Razpredene poti po krških občinskih predelih omogočajo nepozabna kolesarska doživetja. Vsebina programa: - obisk energijske točke Dunaj nad Krškim (trajanje ogleda 30 minut) - udeležba na kolesarski turi »Štajerska pentlja« (zbirno mesto na parkirišču pred hotelom City) – popelje iz Sremiča do Brestanice, dolžina poti: 65 kilometrov (trajanje 4 ure) - ogled bazilike Lurške Marije in ogled mesta Brestanica (trajanje ogleda 90 minut) 65 Možnost kosila (Turistična kmetija Dular, Gostišče Pohle, Restavracija City) Možnost prenočitve: Hotel City, Hotel Pacific, Hostel MC Krško, Hostel Primož Kozmus, Prenočišča Pohle, Gostilna in prenočišča Senica V OBJEMU PISANIH VINORODNIH GRIČEV Ciljna skupina: kolesarji, poslovneži, skupine V reliefno razgibanem svetu Rake najdete slikovita vinorodna pobočja z vse bolj priljubljenimi turističnimi postojankami. Ta kraj krasi neokrnjena agrarna pokrajina z bogato etnološko dediščino. To niso le vinski hrami, temveč tudi nekdaj nepogrešljiva vinogradniško vinarska oprema in orodja. Obiski hramov in zidanic so izvrstna izbira za ljubitelje vina in kulinarike. Vsebina programa: - zbirno mesto na Raki, predstavitev zgodovine Rake z ogledom značilnega trga z župno cerkvijo sv. Lovrenca, obisk hramov in zidanic, obisk lončarja v Zalokah pri Raki – ogled postopka izdelave in žganja lončenih izdelkov z možnostjo nakupa (trajanje 3 ure) - udeležba na kolesarski turi »Vinogradniška kolesnica« (zbirno mesto na parkirišču pred restavracijo Silvester na Raki) - speljana je po krškem gričevju, kolesarjenje poteka med vinogradi in gozdovi, dolžina poti: 40,2 kilometra (trajanje 2 uri) - možnost kosila (Restavracija Silvester) - možnost obiska turističnih postojank (Cvičkov hram, Kmečka hiša s prenočišči Pavlovič, Zidanica Gorenc, Vinska klet Pirc, Vinogradniško-sadjarska kmetija Žaren, Kmetija Božič) Možnost prenočitve: Hotel City, Hotel Pacific, Zadruga Turizem v zidanicah NA OBISKU PRI VALVASORJU Ciljna skupina: družine, pari, manjše in večje skupine do 50 oseb Preživite dan v Valvazorjevem mestu, prežetim z njegovim pečatom in spomini te se pustite kulinarično razvajati v slogu njegovega časa. Najprej se ustavite v enih največjih cvičkovih kleti pri nas - Vinski kleti Krško in se pod strokovnim vodenjem podajte na ogled kleti in degustacijo izbranih vin. Po ogledu kleti se odpravite na Hočevarjev trg v staro mestno jedro Krškega, kjer boste ob ogledu kulturnih zanimivosti in v družbi odlične hrane preživeli čudovit popoldan. V prenovljenem starem mestnem jedru, zgradbe s svojo kulturno in zgodovinsko vsebino ter zgodbami, govorijo o pestrem življenju in dosežkih številnih pomembnih osebnosti, kot so Jurij Dalmatin, Janez Vajkard Valvasor, Josipina Hočevar in drugi. Vabimo vas, da obiščete Mestni muzej Krško z muzejsko trgovino, ki se ponaša z zanimivimi stalnimi zbirkami, začasnimi razstavami in poletnimi dogodki. Sprehodite se po mestu in si oglejte še Galerijo Krško, Galerija Vladimirja Štovička in se spočijte v Mestnem parku. V Pivnici Apolon si privoščite Valvasorjevo kosilo ob katerem vam ponujajo tudi preko 50 etiket izbranih domačih in tujih vin. Po kosilu se odpravite v Valvasorjeva knjižnico in Kapucinski samostan. Kapucini so se nastanili v Krškem leta 1644 in za svoje delovanje potrebovali knjižnico. V več kot 300 let stari knjižnici je shranjenih okoli 1500 knjig, med njimi tudi dela Janeza Svetokriškega. Za večerno sladkanje bodo poskrbeli na vrtu Muzejske kavarne in vas v poletnih dnevih razvajali s sladoledom in domačimi tortami. 66 Vsebina programa: - degustacija v Vinski kleti Krško - prihod na Hočevarjev trg - voden ogled Mestnega muzeja Krško - ogled muzejske trgovinice z možnostjo nakupa lokalnih spominkov in rokodelskih izdelkov - sladkanje v kavarni Valvasorjeva kavica - sprehod po starem mestnem jedru in počitek v mestnem parku - ogled Valvasorjeve knjižnice Krško in Kapucinske knjižnice - možnost kosila (Pivnica Apolon) Možnost prenočitve: Hotel City, Hotel Pacific, Hostel MC Hotel 67 16. VINOGRADNIŠTVO IN VINSKO TURISTIČNE CESTE Vinogradništvo je bilo vseskozi pomembna gospodarska panoga v občini Krško, danes pa je smer kmetijske pridelave, ki ima največje število privržencev. Z vinskimi cestami so se vinogradniki odprli turizmu, vsakoletna ocenjevanja vin s spremnimi prireditvami in nazivi (vinska kraljica, vinska princesa, kralj cvička, vitezi vina) so pomemben družabni dogodek in hkrati kvaliteten premik v enologiji in kulturi pitja. Stoletja znani cviček je danes priznana, visoko cenjena vinska sorta – trte rastejo na Dolenjskem, tudi na »kranjski« strani občine Krško. Vinogradi na Sremiču imajo svojo bogato zgodovino, ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, zlasti vina izjemnih pridelovalcev - rajhenburških trapistov, ki so na pot v svet krenila preko vinomernice na Vidmu po Savi in železnici, npr. gamey couderc. Tudi v našem času vinogradniki iz leta v leto dokazujejo dobro kvaliteto v pridelavi in kletarjenju, zato je trženje vin gospodarska prioriteta. Pomembno vlogo na področju vinogradništva ima Vinska klet Krško v Kmečki zadrugi Krško, ki ima častitljivo zgodovino, saj njeni začetki sodijo na prehod iz 16. v 17. stoletje. Postavil jo je takratni lastnik Šrajbarskega turna - leskovškega gradu Janez Valvasor in je delno služila tudi kot grajska kašča. Pred drugo svetovno vojna je bila v zasebni lasti vinskega veletrgovca Bona, po njej pa od leta 1954 v najemu Vinarske zadruge Kostanjevica. Leta 1970 je prešla v last krškega Agrokombinata, ki je staremu poslopju leto kasneje prizidal novega za predelavo grozdja, leta 1981 pa dogradil še polnilnico s skladiščem. Zadruga ima lastne vinogradniške površine na Sremiču, kjer pridelujejo vrhunska vina, kot so Modra frankinja, Zeleni silvanec, Beli pinot, Chardonnay, Sauvignon, Laški rizling tako normalnih trgatev, kot tudi predikate. Najpomembnejša blagovna znamka Vinske kleti Krško, pa je cviček, ptp. Vinska gorica Sremič nad delom Krškega na levem bregu Save je bila že od nekdaj znamenita, njena pomembnost pa se v zadnjih letih samo še stopnjuje. Zasluge za to ima predvsem Društvo vinogradnikov Sremič, ki svoje člane nenehno izpopolnjuje v gojenju vinske trte in umnem kletarjenju. Vina s Sremiča zato že nekaj let prejemajo najvišja priznanja na državnih ocenjevalnih tekmovanjih. Krški Sremič je sestavni del Bizeljskosremiške vinsko turistične ceste. V njegovem osredju je možno naštete vinske dobrote okusiti in kupiti v Vinski okrepčevalnici Kodela, na Turistični kmetiji Glas, v Zidanici Kunej, Vinogradništvu in vinarstvu Jenšterle, na Turistični kmetiji Radej, v Vinotoču Les (Sremič), Vinotoču Fabjančič ter na Vinogradniški in sadjarski kmetiji Resnik. Bizeljsko sremiška vinsko turistična cesta Prvi zametki Bizeljsko-sremiške vinsko turistične ceste segajo v leto 1980, ko je Inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj izdelal projekt posavske vinske ceste na območju Bizeljsko - Zg. Pohanca, ki je zajemal socialno-ekonomski program. Program je pripomogel, da je bila v naslednjih letih asfaltirana cesta preko območja, ki danes predstavlja vzhodni del Bizeljsko-sremiške VTC. Natančneje je bil brežiški del BS VTC obdelan v letu 1993, ko je Marija Cerjak na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete opravila diplomsko nalogo z naslovom Možnosti vključevanja kmetijstva v program razvoja vinske ceste na območju Orešje - Zg. Pohanca v občini Brežice. V tem letu je tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdelalo projekt BS VTC št. 9, v katerem so podrobneje opisane značilnosti območja. Glavna trasa je dolga 47 km, ki poteka od Orešja ob slovensko-hrvaški meji pa vse do Trnovca in Podvrha v sevniški občini. Dejansko oživljanje projekta se je začelo leta 1995, ko je začel z delom Projektni svet BS VTC, ki je doslej opravil predvsem naslednje naloge: - koordiniral je izdelavo celostne podobe BS VTC 68 - koordiniral je označitev trase vinske ceste, v skladu s celostno podobo in izvedel otvoritev v letu 1998 - vodil ali koordiniral promocijske aktivnosti (sodelovanje na sejmih, radijskih oddaj in drugih predstavitvah po Sloveniji) - izdal zloženko o ponudbi ob vinski cesti - vinsko turistična cesta ima svojo spletno stran - območje BS VTC spada v vinorodno deželo Posavje in v Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš. V tem okolišu je 1.700 ha vinogradov. Število ponudnikov ob BS VTC je 35 - sortni sestav vinogradov je naslednji: o bele sorte (laški rizling, rumeni plavec, sauvignon, chardonay, beli pinot, šipon, renski rizling, kraljevina, rumeni muškat, zeleni silvanec, sivi pinot, tramince, kerner) o rdeče sorte (žametna črnina, modra frankinja, modri pinot, portugalka, zweigelt, šentlovrenjka) Ob tej vinsko turistični cesti je največ ponudnikov, predvsem gostiln, turističnih kmetij in vinotočev. Posebej znamenite so repnice, kleti izkopane v pesku, ki predvsem v zadnjem obdobju vzbujajo veliko občudovanja s strani turistov in so iz leta v leto bolj obiskane. K bizeljskemu belemu in rdečemu vinu, kot najbolj znanim iz tega območja, se podajo tudi različne kulinarične posebnosti. Prav tako je ob cesti bogata ponudba naravne in kulturne dediščine, športno rekreativna ponudba, ostale alternativne oblike turizma in prireditve, med katerimi je še posebej znana Praznik vin ob Bizeljsko sremiški VTC. Podgorjanska vinsko turistična cesta Dolenjska je prepredena z zidanicami in hrami, kjer se ob klasični dolenjski hrani in v ambientu starih hramov nudi vino cviček PTP. Projekt se je začel razvijati sredi devetdesetih let na 830 ha in bi lahko obsegal 1.200 ha vinorodnih površin. Gre za vinorodno pokrajino, kjer so posamezni vinogradi omejeni na posamezne ugodne lokacije, vmes je pokrajina gozdnata ali ima druge oblike kmetijske izrabe. Območja za najkakovostnejši cviček so: Kostanjevica, Zavode, Gadova peč, vse do Čateža ob Savi. Ostala območja na tej VTC so območja za pridelavo kakovostnih, vrhunskih in specialnih vin kakor tudi za dolenjsko deželno vino. Značilnost tega območja je še nekaj tradicionalnih zgradb (lesene hiše, hrami, gospodarska poslopja), ki imajo veliko arhitekturno vrednost in bi se jih moralo ohraniti ter vključiti v ponudbo in trženje ob VTC. Sicer pa se na tem območju pojavljajo tudi pomembnejši objekti naravne in kulturne dediščine, kot so: nekdanji cistercijanski samostan - Galerija Božidar Jakac, Kostanjeviška jama, romarska cerkev na Slinovcah, Krakovski gozd, VTC se na vzhodu navezuje na turistično znan kompleks Term Čatež in grajski kompleks Mokrice, v njegovi bližini pa je mednarodno priznano igrišče za golf. VTC poteka od Velikih Vodenic in Kočarije do Kostanjevice na Krki, jo delno prečka ter se vzpne na Bajni vrh in se v Jablancah odcepi na krajevno cesto v Zavode, nadaljuje se preko Bočja in se v Šutni spusti v dolino. Nato poteka po dolini do Vrhovske vasi, kjer se vzpne do Gadove peči, poteka preko Stojanskega vrha v Gornjo Pirošico, kjer se vzpne na Piroški vrh, Stankovo in vse do Sobenje vasi, od koder poteka po lokalni cesti v Žejno, Cerino in se na Dvorcah priključi na usmerjevalno cesto. Celotna trasa medregijskega projekta je dolga 161 km, na območju regije je registriranih 20 ponudnikov. Posebnost ob tej cesti je prav gotovo vino cviček PTP, ki predstavlja slovensko vinsko posebnost in katerega je kljub mešanju rdečih in belih sort grozdja sprejela tudi evropska unija. K cvičku se podajo tudi različne kulinarične posebnosti dolenjske, ki jih ponujajo na turističnih kmetijah in vinotočih na tem območju, kjer pripravljajo različne degustacije. Prav 69 tako je ob cesti bogata ponudba naravne in kulturne dediščine, športno rekreativna ponudba, ostale alternativne oblike turizma in prireditve. Bizeljsko sremiška vinsko turistična cesta Območje Gornje Dolenjske VTC, ki se razprostira južno od reke Save in sega od Krškega do Trebnjega, je v svojem grebenskem delu zelo bogato z vinogradi, zidanicami in hrami, kjer se ob klasični, domači dolenjski hrani prideluje in ponuja vino cviček PTP. Območje VTC obsega 780 ha površine, dolgoročno pa bi se lahko povečalo na 960 ha in bi zajemalo veliko vinorodnih in gozdnih površin. Za ta del pokrajine je značilno zelo razgibano srednje visoko gričevje, presekano s številnimi potoki in dolinami. Prisojne lege so primerne za intenzivne kulture, zato je tam veliko vinogradov in sadovnjakov, osojne lege pa so porasle z gozdovi. Najboljše lege za proizvodnjo kakovostnega cvička PTP so: Raka, Drenovec, Veliki Trn, Golek, Trška gora nad Krškim in ožji okoliš Malkovca. Ostala območja na tej VTC so območja dolenjskega rdečega in belega deželnega vina in kakovostnih in predikatnih vin. Cesta poteka od Mokronoga na Malkovec, Slančji vrh, Novo goro, Primož, Hubajnico in čez Zavratec do Rovišča ter se nadaljuje čez Planino pri Raki do Ardra, nato na Kalce, Golek in na koncu pripelje v Krško. Vmes se odcepi še en krak proti Gori oz. Cesti. Pomembnejši objekti naravne in kulturne dediščine iz tega območja so: Vinska klet Kmečke zadruge Krško, Etnološki muzej Kobile, Ajdovska jama v Brezovski gori, energijske točke na Dunaju, rastišče Azalee pontice v Boštanju in nekaj starih in znamenitih sakralnih objektov. Na tem območju je 26 ponudnikov. Ponudba ob pretežno še neokrnjeni agrarni pokrajini je bogata z gostinskimi in kulinaričnimi posebnostmi, poleg tega pa tudi z etnološko dediščino, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Prepredena je z bogatim rastlinskim in živalskim svetom, nekaj umetnimi jezeri v zelenem gričevnatem reliefu prijaznih in gostoljubnih domačinov. Ob vinski cesti se še dodatno razvijajo turistične kmetije, vinske kleti, vinotoči, okrepčevalnice in gostilne z bogato ponudbo kulinarike, vin, žganja, sadja in drugih posebnostih. 70 17. ŠPORT IN REKREACIJA V občini Krško so tudi možnosti preživljanja aktivnega oddiha in priprav za športnike in športne ekipe. Rekreativno, profesionalno ali zgolj iz radovednosti se lahko turisti vključijo v športne aktivnosti, hkrati pa spoznajo tudi naravo in ljudi, ki bivajo na tem območju. KOLESARJENJE Ljubiteljem kolesarjenja ponuja območje Krško neizmerne možnosti prijetne rekreacije in neposreden stik z naravo. Za vzdržljivejše kolesarje je primeren Bohor, Sremiško gričevje in Gorjanci, za rekreativno kolesarjenje pa Krško brežiško polje. Na voljo je označena kolesarska pentlja - Osmica po občini Krško, ki je sestavljena iz več kolesarskih poti, združuje pa se tudi z Brežiško in Šentjernejsko kolesarsko potjo. Povpraševanje po produktih turističnega kolesarjenja je v stalnem porastu in postaja vedno bolj pomemben del turistične ponudbe. Kolesarske steze in poti niso same sebi cilj, postajajo nenadomestljivi del turistično rekreacijske infrastrukture, zato je potrebno kolesarjem zagotoviti prilagojeno turistično ponudbo. Pri tem je pomembno predvsem urejeno okolje, predstavitve kulinarične in vinske ponudbe, različne prireditve in druga dogajanja na eni strani, na drugi pa sodelovanje vseh partnerjev ponudbe – muzeji, gostilne, turistične kmetije. RIBOLOV Ribolov poteka v tekočih vodah in ribnikih. V ribolovu na reki Krki bodo uživali lovci na velike divje krape, linje, ploščiče in platnice. Ribiči priporočajo lov soma, ščuke in smuča iz čolna. Ribiške družine skrbijo za ribnike bogate z številnimi vrstami rib. Potok Studena je naseljen s potočno postrvjo, klenom, zeleniko in podustjo, potok Obrh pa s potočno postrvjo ter klenom. Potok Senuša je naseljen s potočnico, klenom ter ščuko. Lačni potok je naseljen s potočno postrvjo in klenom. Potok Sušica pa s potočno postrvjo, klenom in podustjo. Ribniki na Mačkovcih pri Brestanici so krapovski ribniki, vendar je v njih tudi amur, tolstolobika, linja, som, babuške, šarenke, rdečeoke, rdečeperke pa tudi velike postrvi. Možnost ribolova na ribniku poteka od aprila do oktobra. So pod nadzorom Brestaniške ribiške družine, ki pa prisega tudi na ribolov v reki Savi. Zadnjo aprilsko soboto v letu poteka v Mačkovcih Racoonov ribiški praznik LOV Del lovišč leži na severnih pobočjih Gorjancev, ki se preko reke Krke nadaljujejo v Krakovski gozd do Trške gore nad Krškim ter na levem bregu Save vse do Bohorja. Po loviščih so na voljo visoke preže, poskrbljeno pa je tudi za solnice, ki so namenjene predvsem srnjadi, obiskuje pa jih tudi jelenjad in divji prašiči. Izvaja se tudi inozemni lovni turizem. Lovske družine obstojajo že nekaj let in v tem času se je izmenjalo že dosti lovskih rodov, a njihovo poslanstvo ostaja še vedno isto, živeti v sožitju z naravo in živalmi. Poleg strelskih tekmovanj prirejajo tudi lovske prireditve za članstvo in širše prebivalstvo. Lovsko družabnost in tovarištvo lovske družine zagotavljajo tudi s prirejanjem vsakoletnih lovov na divje prašiče za domače in sosednje lovce. Posebej je treba omeniti vsakoletni tradicionalni »Martinov lov«. Prirejajo se tudi strelska tekmovanja z lovsko puško risanico in šibrenico ter tekmovanja na streliščih za glinaste golobe. Lovci so v preteklosti intenzivno sodelovali pri kreiranju celotnega prostora v območju lovišč. To je tudi njihova bodoča naloga, predvsem usklajevanje sonaravnega gospodarjenja v gozdu in na kmetijskih površinah. Najpogostejši gozdni prebivalci na našem območju so: navadna jelenjad, srnjad, damjaki, divji prašiči, poljski zajci, fazani, race mlakarice, od ostale divjadi pa lisice, gozdni jerebi, 71 krokarji, polhi, občasni obiskovalci naših gozdov pa so tudi rjavi medved, volk, poljska jerebica, jazbec, divja mačka, kuna, podlasica, pižmovka, kragulj, kanja, skobec, golob glivar in duplar, divja grlica, kljunač, siva čaplja, gos, ribji orel, vodna kokoška, črna liska, kozica, regeljc, kreheljc. SPEEDWAY Tradicija speedway športa v Krškem je že dolga, saj je Krško poleg Ljubljane eno večjih športnih središč za tovrstno dejavnost. Od tu izhajajo mnogi dirkači, ki so mojstri v svoji panogi. Ljubitelji moto športa si lahko na štadionu Matije Gubca v Krškem ogledajo speedway dirke. Od aprila do septembra se vrstijo speedway dirke v sklopu državnega prvenstva, kvalifikacij za svetovno prvenstvo, pokalnih tekmovanj, prvenstva klubov in posameznikov, v zadnjem času pa tudi grand prix dirke. Zatorej, če vas hrup motorjev in prah, ki ga motoristi dvigajo ne moti, potem ste vabljeni v Krško na speedway dirke. KARTING STEZA V Krškem se nahaja sodobna karting steza, kjer potekajo dirke s karti, šola varne vožnje ter možnost izposoje gokarta. Prav tako ponujajo možnost organizirane dirke za zaključne skupine, ki pričara pravo dirkaško vzdušje s podelitvijo pokalov in penine. KONJENIŠTVO V kraju Brege pri Drnovem stoji hipodrom Brege, kjer potekajo kasaške in galopske dirke. Ob samih nastopih konj in njihovih lastnikov v času dirke potekajo še vzporedne dejavnosti, predvsem sklepanja stav, ki na taki prireditvi ne smejo manjkati. Na hipodromu potekajo razna ocenjevanja, razstave in žigosanje konj in žrebet. Možno je tudi jezdenje na konjeniški kmetiji Požeg v Dolenjem Leskovcu pri Brestanici. KOPANJE IN PLAVANJE Možnost kopanja in plavanja je na bazenu v Brestanici in v reki Krki. 72 17.1. Planinske poti Planinska pot Podbočje – Planina OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot ima svoj začetek v Podbočju. Do njenega konca v vasi Planina (670 m) vodi sicer asfaltna cesta, mi pa se raje napotimo po eni izmed številnih pešpoti, ki so od nekdaj pomenile bližnjice s hribov v dolino. Sprehodili se bomo po neokrnjeni naravi, mimo vinogradov, travnikov in gozdnih zaplat, starih kmečkih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ter značilnih kmečkih znamenj. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: Trg pred cerkvijo v Podbočju KONEC POTI: vas Planina DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Matjaž Jurečič, T: 041/767 679 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Gostilna Gadova peč PONUDNIKI: − Vinska knjižnica Jarkovič − Turistična kmetija Hribar − Turistična kmetija Stipič / NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − trg pred cerkvijo NARAVNE − potok Sušica ZNAMENITOSTI: − cerkev sv. Križ − tročelni kamniti most − razgledne točke TEHNIČNI OPIS 73 17.2. Pohodniške poti Ajdovka pot 1 TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Od izhodišča oz. trga v Leskovcu gremo mimo romarske cerkve sv. Ane naprej čez leskovško Gmajno in po razgledni poti nad Venišami mimo hramov in vikendov skozi gozdni predel »Zajčki« do Gorenje vasi; vmes družno ugotavljamo, kje so sledi prazgodovinskih naselij in kako je v času Neviodunuma tekla Sava; v zgornjem delu vasi nadaljujemo pešačenje proti severozahodu in se najprej spustimo do Mrtvega potoka v Rakovnik. Po rahlem vzponu skozi gozd Dobrava, kjer je možno še doživeti mir neobljudenosti, prečkamo cesto Velika vas - Brezje in se ustavimo pri Račjaku, gnezdišču rac. S ceste proti Senušam skrenemo v hrib proti Brezovski Gori. Pri zavodu Svibna se nam odpre pogled na manjše kraško polje Podjamo, ki vodi do vhoda v Ajdovsko jamo. Tam spoznamo njeno kulturno in naravno dediščino, doživimo preprost obred; omejitev obiska same jame je v času kotenja, vse ostalo pa je moč predstaviti pred njo; do Leskovca se lahko vrnemo tudi po cesti skozi Brezovsko Goro, Brezje, mimo Selc. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: Zavod Svibna je nima, ker ni upravitelj poti zagotavlja pa vodenje ZAČETEK POTI: pri OŠ Leskovec pri Krškem ali na Trgu borcev pred cerkvijo Žalostne matere božje v Leskovcu PREKO: KONEC POTI: Ajdovska jama oz. vrnitev na izhodišče t.i. Ajdovska pot 2 sploh ni označena, sicer je predvidena po asfaltirani cesti, ki je za pohodnike povsem nezanimiva, bolj smiselno bi bilo raziskati teren in stare poti, ki bi peljale do leskovškega gradu in se s tem poveča št. zanimivosti ob poti … priporočamo, da se pri tem vključi domačine, ki poti poznajo. DOLŽINA POTI: 5 km v eno smer ČAS TRAJANJA POTI: 2 uri s krajšimi postanki v eno smer TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: Vitalni upokojenci, šole, družine; pot je nezahtevna, potrebno pa je nekaj vzdržljivosti oz. fizične pripravljenosti UREJENOST NA STARTU: parkirni prostor je na trgu oz. pod cerkvijo, parkirati pa je možno tudi pri OŠ UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): pot je urejena pogojno - pred leti jo trasiral Podjetniški center Krško, ki je pripravil zloženko in smerne table, ki pa jih znatno premalo; pot se deloma prekriva tudi z Emino romarsko pešpotjo, ki jo je trasiral Kozjanski park … pot ni vzdrževana ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): / POJASNJEVALNE TABLE: jih ni OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: DA, pogojno – potrebno bi jo bilo popolnoma urediti s smernimi tablami, počivališči, informativnimi tablami ipd. ter določiti skrbnika poti PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • Bernardka Zorko, 031/329 625 VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Zavod Svibna, T: 031/329 625, E: [email protected], [email protected], W: www.zavod-svibna.si CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: 45 € na skupino, ki mora imeti 74 vsaj 10 udeležencev JEZIKOVNE VARIANTE: slovenski, hrvaški, angleški, nemški IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Nektar bar PONUDNIKI: − Pizzeria Antoni club − Any time pub − Okrepčevalnica Arh − Bar Senuše − Edi Dolmovič − Alojz Jazbec s.p. NASTANITVENI − Zavod Svibna PONUDNIKI: KULTURNE IN − Cerkev žalostne Matere božje v Leskovcu NARAVNE − Cerkev sv. Ane v Leskovcu ZNAMENITOSTI: − Cerkev sv. Lucije v Senušah − Arheološko najdišče Ajdovska jama pri Nemški vasi − Naravna vrednota Krakovski gozd − Naravna vrednota ponikalnica pod Nemško vasjo − Naravna vrednota Ajdovska jama pri Nemški vasi − Območje Natura 2000 Ajdovska jama − Vinorodni okoliš, možno videti še stare hrame, zidanice in doživeti gostoljubnost vinogradnikov Blanca – Bohor TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: ŽP Blanca, AP parkirišče, ŽP Blanca ali G. Leskovec PREKO: G. Leskovec, Puste Lošce, bolnica KONEC POTI: koča na Bohorju DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: 2 - postaja Blanca in gor. Leskovec SMERNE TABLE: 6 MARKACIJA: Knafelčeva planinska USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: 75 PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 07/497 30 82, E: [email protected] • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Koča na Bohorju PONUDNIKI: NASTANITVENI − Koča na Bohorju PONUDNIKI: KULTURNE IN − zaščitena tisa NARAVNE − ohranjeno rastišče jarice in orhideje ZNAMENITOSTI: − slapovi − partizanska bolnišnica Bočenska pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot poteka preko vinske gorice Bočje, med zidanicami in lesenimi hrami. Med potjo se vam odpira razgled na Krško polje in Krakovski gozd. Pot je lahka, premagate pa višinsko razliko 337 m. Označena je z modrimi smerokazi. Ta pot je daljša varianta Starograjske poti, ki je do studenca enaka. Nadaljujete pot v hrib do zidanic in ceste ter greste po cesti navzgor do oznake Grašinsko. Pot nadaljujete desno po makadamski cesti med zidanicami in vinogradi po samem vrhu hriba Bočje. Na koncu se spustite po poljski poti mimo gozda do asfaltne ceste. Pot vas po cesti vodi mimo oddajnika antene za radioamaterje in desno proti vasi Zavode. Po poti pridete do gozda, kjer je oster ovinek in vam znak pri zidanici kaže pot po kolovozu dokler ne pridete do asfaltne ceste na Slinovce. Greste desno in na križišču zopet desno, kjer pridete do glavne ceste Kostanjevica na Krki – Podbočje. Ob cesti desno vidite ribnik in kočo Ribiškega društva, v vasi Slivje, tudi desno, je označena ribogojnica Goričar, kjer lahko kupite postrvi. Pot nadaljujete po cesti in kmalu zagledate zvonik cerkve Sv. Križa, ki vam pove, da ste že skoraj na cilju. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: trg pred cerkvijo v Podbočju PREKO: KONEC POTI: izhodiščna točka DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: 2 uri TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: Primerna je za vse starostne skupine. UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): 76 ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: Ne OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • Zgibanka Pešpoti Podbočje VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Matjaž Jurečič, 041/767 679 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Gostilna Gadova peč PONUDNIKI: − Turistična kmetij Hribar − Vinska knjižnica Jarkovič / NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − trg pred cerkvijo NARAVNE − cerkev Sv. Križ ZNAMENITOSTI: − tročelni kamniti most − potok Sušica − razgledne točke Bojanova pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Začetek poti je pri ribniku na Resi, kjer je postavljen »kozovček« s tablo, ki prikazuje njen potek in za katero potrebujemo približno uro in pol hoje. Ribnik se nahaja ob cesti, ki vodi iz Krškega proti Zdolam. Pot nas vodi najprej po prijetni gozdni poti ob potoku Drnik, ki napaja ribnik. Po približno 15 minutah hoje potok Drnik prečimo, kolovozna pot se prične rahlo vzpenjati in ko pridemo na vrh vzpetine, zavijemo na desno, do vasi Bučerca. Na križišču cest se spustimo do vasi Ponikve, kjer si lahko ogledamo mogočno lipo. Na koncu vasi, pri zadnji hiši, opazimo markacijo na drevesu, zavijemo iz ceste navkreber, mimo sadovnjaka in nato skozi gozd. Po približno 30 minutah hoje pridemo do prvih hiš in križišča »Slom«. Skrenemo desno, od tu nas pot vodi po cesti, ki jo obdajajo za naše kraje značilni vinogradi, ki so privlačni predvsem v jesenskem času, ko se pričnejo trgatve in se okoliški griči odenejo v živo pisane jesenske barve. Cesta, ki se ves čas vzpenja, nas zopet vodi skozi gozd. Na križišču zavijemo skrajno levo navkreber proti vrhu, kjer je naš cilj. Naš hram, ki je odprt le med vikendi, obdajajo drevesa, ki nudijo poleti prijetno senco, 77 skrbnik Franci pa skrbi, da je vedno na razpolago napitek ali topel čaj. Grmada pa ponuja tudi lep razgled na Krško polje, na reko Savo, ki jo obdaja mesto Krško, s starim delom na desnem bregu Save, na nekdanji „gigant“ Tovarno celuloze in papirja Videm, na Nuklearno elektrarno Krško, na Stadion Matije Gubca ... Ogledamo si lahko tudi okoliške hribe, od leve proti desni strani si sledijo najprej Libna, Gorjanci, Sljeme, Kum, Veliko Kozje, Lisca in Bohor. V zimskem času in ob lepem vremenu pa se v daljavi svetlika Snežnik, na severni strani pa lahko občudujemo Kamniške Alpe. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: www.pdvidemkrsko.si ZAČETEK POTI: PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • Planinsko društvo Videm Krško, T: 041/357 018, W: www.pdvidemkrsko.si • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − razgledne točke NARAVNE ZNAMENITOSTI: 78 Brestanica – Bohor OPIS POTI IN LOGOTIP: POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: ŽP Brestanica, AP parkirišče PREKO: Senovo, Jablanica, Srebotno, Plešivec KONEC POTI: planinska koča na Bohorju DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: 1 v Brestanici in 1 v Srebotnem SMERNE TABLE: 3 MARKACIJA: Knafelčeva planinska USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 07/497 30 82, E: [email protected], W: www.pdbohor.si • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Gostišče Allegro PONUDNIKI: − Gostišče Pohle − Hiša trte in vina Kunej − Gostilna Kosar − Gostišče Dular − Koča na Bohorju NASTANITVENI − Gotišče Pohle PONUDNIKI: − Gostišče Allegro − Hostel Primož Kozmus − Gostilna Dular – Ribiška družina Brestanica – Krško − Koča na Bohorju KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: TEHNIČNI OPIS 79 Brestaniška pohodna pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: da POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: Izhodišče poti bo v trškem jedru pri prangerju, nadaljevanje preko potoka Brestanica do naselja Šutna. Levo je stara župnijska, danes podružnična cerkev sv. Petra in Pavla. Mimo nekdanje osnovne šole, ki so jo leta 1967 preuredili v stanovanja, bomo prišli do hišne številke Šutna 1 in zavili levo po gozdni poti navkreber. Po desetih minutah zmerne hoje bomo v križišču zavili desno in po kratkem vzponu prišli do cerkve sv. Mohorja iz leta 1477. Od tu se odpre čudovit pogled na brestaniški grad in reko Savo na zahodu, kopasti hrib Gradišče ter razloženi naselji Gora in Dunaj na jugu pa na Senovo z Bohorjem na severu. Nadaljevali bomo po asfaltirani cesti skozi vas Sremič (420 m) in v križišču krenili levo proti Grmadi. Po 100 metrih se levo odcepi gozdna pot proti Slomu, ki vodi na nekdanje sejmišče ter po zapuščeni ozkotirni železnici naprej v Trg. Po daljši poti bomo na koncu vasi zavili desno in po približno desetih minutah prišli na Grmado (488 m). Pogled bo objel panonsko ravnico: Krško, Leskovec in manjša naselja, ter z gozdom porasle hribe – Libno, Gorjance, hrvaško Sljeme, Kum, Veliko Kozje, Lisco in Bohor in celo Kamniške Alpe. Med trtami bomo prišli do asfaltne ceste na Bučerci, zavili bomo desno in nato po približno dvesto metrih na križišču levo. Po dvesto metrih bomo spet zavili levo v Slom in nadaljevali do naselja Ponikve. Po približno sto metrih spusta bomo prispeli do asfaltirane ceste, jo prečkali ter med njivami in travniki ponovno prišli v gozd. Spustili se bomo do kmetije Omerzel, prečkali potok Brestanica in prispeli v Anže. Na razpotju se bomo odpravili navkreber v smeri Gorice in po približno dvesto metrih zavili levo na makadamsko pot do kmetije Ban na Ponikvah. Pot bomo nadaljevali po asfaltirani cesti na Raztez in na križišču v središču Razteza zavili levo v smeri Brestanice. Po približno 300 m bomo krenili mimo vodnega zbiralnika, nato zavili desno in se po gozdni poti spustili k izviru potoka Lokovšek. Prav prijeten bo tudi sprehod po neokrnjeni naravi okoli ribnikov in obisk gostišča Dular, ki v idiličnem okolju poskrbi za suha grla in prazne želodce. Pot bomo nadaljevali ob Lokvanjskem potoku do kmetije Zakšek na Armeškem, kjer bomo zavili v gozd. Sledil bo strm vzpon mimo sadovnjakov do makadamske ceste, od koder bosta pohodnikom na voljo dve poti. Krajša nas bo vodila po cesti v gozd in po grebenu do naselja Gorica. Sledil bo spust do potoka Brestanica, čez betonski most bomo krenili po trasi nekdanje ozkotirne železnice mimo vodnega črpališča Elektrarne Brestanica skozi krajši predor in mimo gasilskega doma nazaj v Trg do izhodišča pri prangerju. Daljšo pot bomo nadaljevali mimo naselja Dorc do glavne ceste Brestanica – Senovo, jo na križišču prečkali in po 100 m zavili desno preko mosta čez Senovski potok do Osnovne šole Adama Bohoriča. V okolici šole je rekreativni center z velikim letnim bazenom, igrišči za odbojko na mivki, tenis in mali nogomet, asfaltiranim igriščem za rokomet in košarko, okoli katerega je speljana krožna atletska steza. Nadaljevali bomo po asfaltirani cesti v Log, po 300 m zavili levo mimo kozolca in preko potoka Lambrščica po travniku prišli do domačije Divjak. Po približno desetih minutah bomo po položni poti prišli na asfaltirano cesto, se sprehodili mimo trapistovskih gospodarskih poslopij do zgradbe, v kateri so že leta 1896 začeli proizvodnjo čokolade in likerjev, ter samostanskega pokopališča in grajskega poslopja. Sledil bo spust v dolino mimo gostišča Kosar in Doma svobode na izhodišče. Dodatno: TRAPISTOVSKA POHODNIŠKA POT Pohodniška po se začne v trgu Brestanica, ki sodi med starejša srednjeveška naselja v Sloveniji, saj izhaja iz druge polovice 14. stoletja in se nahaja nad okljuko potoka Brestanica pod cerkvijo sv. Petra in Pavla. Na trgu stoji kamniti sramotilni steber – pranger, ki so ga uporabljali za kaznovanje vseh, ki so kršili trški red in pravice, ki jih je trg dobil v 14. stoletju, pravico do štirih živinskih 80 sejmov pa leta 1851. Življenje v trgu je bilo živahno in trgovsko zelo raznoliko, saj so v njem živeli in delali številni trgovci in obrtniki. V začetku 19. stoletja jih je bilo kar 32 (krojač, 2 čevljarja, 3 lončarji, 3 kovači, 3 tkalci, 5 usnjarjev, 1 puškar, 3 trgovci, 3 zidarji, 2 tesarja, sodar, mesar, 3 mlinarji in mizar). Pisni viri navajajo, da so bile trške hiše pritlične, lesene in zidane, z gospodarskimi poslopji, ki so bila večinoma lesena. Ne smemo pozabiti, da je od leta 1774 v trgu delovala javna trivialna šola, ki je gostovala po raznih hišah. Prihod Trapistov na grad Rajhenburg leta 1881 je tudi za trg pomenil poživitev njegovega utripa. Sicer je bila prisotnost trapistov polna miru in tišine, a so prebivalce navduševali s prenovo gradu, posestva ter moderniziranega kmetovanja. Pot nas vodi iz trga proti gradu Turen,kjer se približamo Savi in nadaljujemo pohod po kolesarski in pohodniški poti ob Reki Savi proti Soteskem, kjer se usmerimo do glave ceste jo prečkamo in nadaljujemo s hojo po nekdanji trapistovski poti na Sremič, po kateri so trapisti prevažali vino… Ob poti nam pogled obstane na mogočni tiski, ki se po besedah domačinov ponaša s starostjo 150 let, tako lahko sklepamo, da so jo posadili trapisti. Na njihovo napredno vinogradništvo nas opozori trapistovsko gospodarsko poslopje s kletjo. Bili so umni vinogradniki in kletarji. Vino so stekleničili in prodajali. Od 1895 so se ukvarjali tudi s proizvodnjo penečega vina. Ob poti vidimo tudi kapelico sv. Janeza Krstnika, ki jo krasi poslikava sv. Petra in Pavla. Pot nadaljujemo na Grmado, ki je najvišja točka naše poti (448 m). Z Grmade se na odpira pogled na panonsko ravnico, na Krško, Leskovec in manjša naselja ujeta v zelenje ter okoliše z gozdom porasle hribe:Libno, Gorjance, Sljeme, Kum, Veliko Kozje, Lisco in Bohor. V lepem, jasnem vremenu bomo lahko občudovali celo Kamniške Alpe. Z Grmade nas vodi pot med vinogradi do cerkve sv. Mohorja, ki se nahaja na nadmorski višini 441 m in ima poznogotski slog iz 15. st., vendar so ob njeni prenovi konec 20. st. prišli do ugotovitve, da je njeno jedro verjetno romansko. V 18. st. je bila cerkev zelo obiskana, saj je veljala za lokalno božjo pot. Ob cerkvi se odpravimo v gozd in se po gozdni poti spuščamo v Brestanico na Semišče, nato po cesti do gostišča Pohle, nato se povzpnemo do cerkev Marije Lurške, ki sodi med največje cerkve v Sloveniji, gotovo pa je največja v Posavju. Zgradili so jo v začetku 20. st. in spada med najlepše sakralne objekte na Slovenskem. Občudovanje zbuja že njena zunanjost, a še posebno kip lurške Marije v glavnem oltarju. Cerkev je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji. Po stopnicah se spustimo do glavne ceste in se usmerimo do naslednje table pri hostlu Kozmus, kjer najdemo podatke o cerkve sv. Boštjana ter spoznamo podobo tega dela Brestanice v preteklosti. Pot nadaljujemo po Šolski cesti do prvega križišča, nato svoj korak usmerimo na levo ter se začnemo postopno vzpenjati in ko prispemo na vrh »Šit«, se nam odpre pogled na sadovnjake. Svoj korak usmerimo levo in nadaljujemo pot proti gradu. Poslopja, ki so danes delno obnovljena, so v času trapistov imela pomembno gospodarsko vlogo, o čemer priča tudi naslednja tabla, ki nam poda osnovne podatke o proizvodnji čokolade in likerja. Pot nadaljujemo mimo nekdanjega samostanskega pokopališča, ki je bilo po drugi svetovni vojni porušeno, vendar mu želijo vrniti nekdanjo podobo. Našo pot zaključimo v gradu Rajhenburg, ki je bil od leta 1881 v lasti trapistov, ki so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, čebelarstvom in vrtnarstvom, bili so odlični obrtniki. Kot eden pomembnih proizvodov je bil sir trapist. Že 1896 so začeli s pravo industrijsko proizvodnjo čokolade in likerjev. Pri njih je kupoval sam cesar Franc Jožef, ki jim je 1912 podelil priznanje za kakovost izdelkov, dal naziv Imperial in leva kot zaščitni znak proizvodov. Imeli so svojo elektrarno, napeljali so si elektriko in že leta 1896 imeli telefon. V lastni tiskarni so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za 81 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: čokolade in nalepke za likerje. ZAČETEK POTI: Trg Brestanica PREKO: KONEC POTI: Trg Brestanica/Grad Rajhenburg DOLŽINA POTI: 18 km/16 km/8 km ČAS TRAJANJA POTI: 5 ur/4 ure/2 uri TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: da UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): urejena ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): / POJASNJEVALNE TABLE: ne OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: da VODENJE/VODENJE SKUPINE: Anton Zakšek, 031/663 319 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): www.brestanica.com KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: TD Brestanica • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: / • SKRBNIŠKA POGODBA: ne − Gostišče Allegro − Gostišče Pohle − Hiša trte in vina Kunej − Gostilna Kosar − Gostilna Dular − Gostišče Pohle − Gostišče Allegro − Hostel Primož Kozmus − Gostilna Dular – Ribiška družina Brestanica - Krško − cerkev sv. Petra − pranger − stara šola − cerkev sv. Mohor − perišče − grad Rajhenburg − trapistovsko pokopališče − zgradba trapistovske čokoladnice − spodnji grad − ribogojnica 82 − kip Adama Bohoriča Č’bularska pohodna pot na Rako TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Pohod se začne iz parkirišča znane Gostilne Žolnir iz Kostanjevice na Krki. Natanko tam kjer se začne Resslova pot, nanjo opozori opisna tabla in leseni kip v podobi ladijskega vijaka, za katerega vemo, da je Josef Ressel preizkušal in skonstruiral v času svojega službovanja, kot gozdar v Krakovskem gozdu. Nadaljujemo ob Žolnirjevi gostilni, kjer na križišču zavijemo desno na makadamsko cesto. Pot je markirana z oznakami E7, kar pomeni Evropska peš pot. Markirana je samo do odcepa - gozda, kjer vsaka pot zavije v drugo smer. Desno E7, levo oziroma naravnost Resslova in Čebularska, ki gresta nekaj časa skupaj. Nadaljujemo po gozdni poti, po 300 m pridemo do obrobja mokrišča Trstenik, prečkamo vodne prekope ter nadaljujemo ob mokrišču mimo najstarejše vrbe na tem področju. V času deževja je običajno vse pod vodo. Prehod je mogoč le z škornji ali dobrimi planinskimi čevlji. Po 500 m prehojene poti pridemo na široko gozdno cesto, kjer zavijemo levo v smeri pragozda. Na koncu ceste ob obrobju pragozda je obvestilna tabla. Na njej so opisane značilnosti Krakovskega gozda, vrste dreves, podrast, posebnost je rastišče hrasta dob in ptice, ki gnezdijo na tem področju. Nadaljujemo pot ob obrobju pragozda v smeri sever, od tu naprej pot nima nobenih oznak več. Hodimo ob vodnem prekopu (grabnu), vsi so bili izkopani na pobudo Josefa Ressla v času njegovega službovanja in vodijo v smeri sever-jug, ali vzhod-zahod. Vodni prekopi so nam lahko tudi dobra orientacija v kolikor se izgubimo na tem področju. Na severni strani na koncu pragozda, zavijemo levo kjer po 200 m pridemo na preseko (pot), ki služi bolj za razmejitev parcel, kot za vožnjo. Od tu naprej se začne območje gozda last posestnikov iz Rake. Nadaljujemo pot v smeri sever, tu je pravo brezpotje. V nadaljevanju pridemo na slabo vidno gozdno pot in po prehojenem 1 km na makadamsko cesto, ki nas pripelje do vasi Zaloke. Od vasi Zaloke je možno izvesti več različic pohoda. Desno pelje asfaltna cesta smer Krško, levo smer Smednik. Gremo levo v smeri Smednika in po nekaj metrih zavijemo desno ob potoku Lokavec. Pot nas vodi naprej ob potoku do podhoda avtoceste. Podhod lahko prečkamo samo peš. Prečkamo še lokalno cesto, nadaljujemo ob potoku Lokavec. Pri sotočju potoka Orehovec nadaljujemo pot ob potoku Orehovec do vasi Sela. Od vasi Sela gremo levo proti vasi Cirje, kjer stoji vinogradniški hram. Pri Cvičkovem hramu, last Vinogradniškega društva Raka, imamo zaključek, kjer je organizirana malica in degustacija vina. Po dogovoru je možno degustacijo vino organizirati tudi v ostalih zidanicah, katere se nahajajo v območju Krajevne skupnosti Raka. Prav tako sam pohod prilagodimo zidanicam, ki so pripravljene nuditi prigrizek in pijačo. Sama pot ni označena, tako da pohod brez lokalnega vodnika ni možen. Pot je lahka, vendar brez osnovne planinske opreme ni izvedljiva. Ob predhodni najavi pohodnikov jo je možno organizirati ob vsakem letnem času. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: Gostilna Žolnir PREKO: KONEC POTI: Cvičkov hram na Raki DOLŽINA POTI: 12 km ČAS TRAJANJA POTI: 4 ure TEŽAVNOST: lahka tura vendar je potrebna osnovna planinska oprema. CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): 83 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: − Gostilna Žolnir − Gostilna Tratnik − Turizem v zidanicah − Apartmaji Žolnir − Gostišče Žolnir − Apartmaji Na Krki − Krakovski gozd − hrast dob na Malencah − grad Raka − cerkev sv. Lovrenc Čebelarsko – vinogradniška pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Začnemo jo v Dolenji vasi in po njej nadaljujemo skozi gozdno območje Črne mlake. Tu naletimo na strelske jarke in bunkerje iz časov 2. svetovne vojne, čebelnjake in "klavže", zaščito pred hudourniškimi vodami potoka Čelčan. Gozdna pot nas pripelje med vinograde in zidanice. Pri prvi (Rožancev Rajck) si ogledamo staro sončno uro in po krajšem spustu začnemo dvigati na območje vinorodnih Čel. Mimo Godlerjevega hrama in kmetij Molan in Župevc, hodimo po gozdnem območju Lopatne do zaselka Lopate. Pri domačiji Pleterski zavijemo levo in se strmo dvignemo do domačije Špiler, kjer pri kapelici stopimo na cesto, ki nas proti jugozahodu privede do Zdol. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: Dolenja vas PREKO: KONEC POTI: Zdole DOLŽINA POTI: 10 km ČAS TRAJANJA POTI: 1 ura 30 min TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO 84 POJASNJEVALNE TABLE IPD.): 4 POJASNJEVALNE TABLE: Da OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: 1 MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: Da PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • zgibanka Čebelarsko – vinogradniška pot VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Marjan Gričar, 041/512 995 • Danijel Novak, 041/827 548 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Turistično hortikulturno društvo Zdole, T: 041/512 995 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastno • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne GOSTINSKI − Lastniki zidanic PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − stara sončna ura NARAVNE ZNAMENITOSTI: Dunajska pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Brestanica – Gradišče – Dunaj nad Krškim – pohod po gozdnem pobočju, nekoč grajski vinogradi – ostanki starih trt na drevesih; Dunaj: izvor imena, predstavitev gradišča – zgodovine naseljenosti s poudarkom na prazgodovini, predstavitev delovanja energijskih vrelcev, radiestezijskih meritev, predstavitev simbolike dreves; Možnost okrepčila na Dunaju ali pa v nadaljevanju pohoda na Straži pri Krškim (Kerinovi); nadaljevanje poti skozi gozdne obronke, Senožete, Ivandol do cerkve sv. Štefana – razgled, možnost ogleda cerkve; spust mimo vinogradov do Ajdovske jame (pred tem možnost obiska Žarnove kleti v Nemški vasi); med postankom kratka pet minutna animacija na temo »Narava kot učilnica« s poudarkom na varovanju okolja. Ajdovska jama: predstavitev naravne in kulturne dediščine Ajdovske jame, predstavitev elementov obreda; (omejitev obiska v času kotenja netopirjev): Zaključek pri hramu Vrbovega Loga – od tu možen prevoz do izhodišča ali pa vračanje peš – mimo Kobil (ogled etnološke zbirke Šribar), skakalnic v Sp. Dulah nazaj na Goro, Dunaj in dolino. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: Ne, Zavod Svibna zagotavlja le vodenje ZAČETEK POTI: Gostilna Pečnik, Gunte PREKO: 85 KONEC POTI: Ajdovska jama oz. vrnitev na izhodišče DOLŽINA POTI: 6 km v eno smer ČAS TRAJANJA POTI: 3 ure s krajšimi postanki TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: Vitalni upokojenci, šole, družine.. pot je nezahtevna, potrebno pa je nekaj vzdržljivosti oz. fizične pripravljenosti UREJENOST NA STARTU: Parkirni prostor pri Gostilni Pečnik UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je v pripravi ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): jih ni POJASNJEVALNE TABLE: Ne OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: da pogojno - potrebno bi jo bilo popolnoma urediti s smernimi tablami, počivališči, informativnimi tablami ipd. ter določiti skrbnika poti; pot se je pripravljala povsem ljubiteljsko, za infrastrukturo ni bilo financerja; PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Zavod Svibna, T: 031/329 625, E: [email protected], [email protected], W: www.zavod-svibna.si CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: Znesek vodenja je vezan na porabljen čas za vodenje. JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Gostilna Pečnik PONUDNIKI: − Kmetija Kerin − Klet Žarn − Edi Dolmovič − Alojz Jazbec NASTANITVENI − Zavod Svibna PONUDNIKI: KULTURNE IN − Gradišče Dunaj nad Krškim NARAVNE − Arheološko najdišče Ajdovska jama pri Nemški vasi ZNAMENITOSTI: − Cerkev sv. Štefana − Naravna vrednota Strženica − Naravna vrednota ponikalnica pod Nemško vasjo − Naravna vrednota Ajdovska jama pri Nemški vasi − Območje Natura 2000 Ajdovska jama − Etnološka zbirka družine Šribar 86 − − − drevesa, znamenja v gozdovih Skakalnica – Spodnje Dule vinorodni okoliš, možno videti še stare hrame, zidanice in doživeti gostoljubnost vinogradnikov E7 Evropska pešpot OPIS POTI IN LOGOTIP: Na območje krške občine nas pri Zgornji Pohanci privede iz brežiške. Čez Zdole pridemo do Vidma (kjer prestopimo reko Savo) in mimo Leskovca do Velike vasi. Od tod hojo nadaljujemo v smeri Mali Podlog – Gržeča vas, kjer pridemo na območje Krakovskega gozda in ob močvirnem predelu Trstenika dosežemo Kostanjevico. Naprej nas pot vodi skozi vasi in zaselke Grič – Kočarija - Male in Velike Vodenice – Ržišče ter Veliki in Mali Ban, kjer se spustimo do znamenitega samostana Pleterje (v šentjernejski občini). POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Planinsko društvo Brežice, T: 051/323 335 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − Krakovski gozd NARAVNE TEHNIČNI OPIS 87 ZNAMENITOSTI: Gobarsko – dninarska pot OPIS POTI IN LOGOTIP: Na pot krenemo pri Domu Bena Zupančiča na Zdolah in po 100 metrih pri Robekovem križu zavijemo na levo. Mimo domačij Špiler in Molan pridemo v mešani gozd Rujek, ki se nadaljuje v Črno mlako, bogato z akacijo, odlično pomladansko čebeljo pašo. Ko prestopimo potok Sečnik, nadaljujemo po vzdrževani gozdni poti, ob kateri vidimo vodni zbiralnik za oskrbo Dolenjevaščanov in okoličanov. Ko izstopimo iz gozda naletimo na prve domačije in čez nekaj minut pridemo v Dolenjo vas. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: Dom Bena Zupančiča na Zdolah PREKO: KONEC POTI: Dolenja vas DOLŽINA POTI: 10 km ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): 4 POJASNJEVALNE TABLE: Da OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: Da PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • zgibanka Gobarsko – dninarska pot VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Marjan Gričar, 041/512 995 • Danijel Novak, 041/827 548 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Turistično hortikulturno društvo Zdole, T: 041/512 995 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastni viri • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − cerkev sv. Matere Božje NARAVNE ZNAMENITOSTI: TEHNIČNI OPIS 88 Netopir – Bohor OPIS POTI IN LOGOTIP: POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: AP parkirišče na Netopirju PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: 0 SMERNE TABLE: 3 MARKACIJA: Knafelčeva planinska USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 031/319 032, E: [email protected], W: www.pdbohor.si • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: TEHNIČNI OPIS Podjamska drevesna pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Spoznavanje posameznih dreves po zdravilni, energijski plati; drevesne meditacije; predstavitev posameznih dreves: vrba, brest, skorš, hrast, breza,… Pot vodi po obronkih gozdov in senožeti, med vinogradi; lep razgled na Krško polje, Gorjance. Pot je možno doživeti le ob spremstvu vodnika. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: Zavod Svibna, Brezovska Gora 89 PREKO: KONEC POTI: Zavod Svibna, Brezovska Gora DOLŽINA POTI: 4 km krožno ČAS TRAJANJA POTI: 3 – 4 ure s postanki in animacijami TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Bernardka Zorko, 031/329 625 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − razgledne točke NARAVNE ZNAMENITOSTI: Pohodniška pot Sremič – Krško TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Od City hotela v Krškem do cerkve sv. Ruperta na Vidmu (zgrajene v neoromanskem slogu leta 1879) je približno 600 m. 300 m naprej v smeri Brestanice, stoji 10 m od ceste kmetija Bogovič, ob kateri priteče v dolino Žahovski potok. Od kmetije nas vodi strma pot do naslednje kmetije Plahuta. Tu se pot odcepi levo v gozd proti Sremiču ter na njej naletimo na kamnit most in na ostanke hidroelektrarne, danes last kmetije Bartolič. Ta se nahaja na obronku gozda. Ostanki ruševine okoli nje pričajo, da je bila to nekdaj velika posest. Gospod Bartolič, znan lekarnar v Zagrebu, je tu gojil rože, ki jih je uporabljal za izdelavo mazil. Na hiši in gospodarskem poslopju sta vidni plošči iz rimskih časov – Neviodunuma. Ob hiši stoji stolp, imenovan Maryn zgled iz leta 1923, v katerem je bila vodna črpalka, obenem pa je služil tudi kot razgledni stolp. Pot se nadaljuje mimo kmetije Kunej in od tu do gostišča Tri lučke. V 90 notranjosti stoji največja preša v Evropi iz leta 1874, nekdaj last brežiške gospode Attems. Iz nje so lahko naenkrat iztisnili 5000 l mošta. Po krajšem oddihu v gostišču lahko nadaljujemo pot do vinske kleti, ki stoji ob Bizeljsko – sremiški vinsko turistični cesti. 1. možnost: od tu lahko krenemo desno skozi vas Sremič, mimo zidanice vinogradniške in trsničarske družine Kunej in skozi hladni gozdiček do turistične kmetije Glas. 2. možnost: če pa krenemo levo po vinski cesti, se na prvem razpotju začne tako imenovana »trapistovska pot«, ki nas naprej vodi skozi vas Sremič. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: pri Hotelu City Krško PREKO: KONEC POTI: Gostišče Tri lučke, Sremič DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: 2 – 3 ure v obe smeri TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Planinsko društvo Videm Krško, T: 041/357 018 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Turistična kmetija Glas PONUDNIKI: − Kmetija Bogovič − Turistična kmetija Plahuta − Hiša trte in vina Kunej NASTANITVENI − Hotel City Krško PONUDNIKI: KULTURNE IN − cerkev sv. Ruperta na Vidmu NARAVNE − Plošči iz rimskih časov ZNAMENITOSTI: − stolp, imenovan Maryn zgled iz leta 1923 − največja preša v Evropi iz leta 1874 91 − vinske kleti, ki stoji ob Bizeljsko – sremiški vinsko turistični cesti Pohodniške poti na Bohorju TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Končni cilj je planinska koča na Bohorju (915 metrov), s Senovega, po južni strani pogorja, pa je na voljo pester izbor poti. Osnovna klasična povezava je markirana planinska pot Srebotno – Jablance Dobrova, po kateri kočo dosežemo v dobrih 2 urah. Jablance (470 metrov) so izhodišče za kar nekaj dostopov do koče: Po »Grabenski« poti z makadamske ceste skrenemo po traktorski gozdni vlečni poti mimo slapa Ubijalnik in po nekaj minutah zavijemo na desno po dobro uhojeni, a ne markirani poti do koče (1 ura 30 min). Druga pot nas najprej vodi po asfaltu do prvega mostička čez Dobravski potok, ob katerega nadaljujemo hojo do slapa Ubijalnik. Pred slapom je izhod iz grape po nadelani poti, ki nas pripelje na gozdno cesto, po kateri zavijemo levo in po nekaj minutah zavijemo na desno po uhojeni, a ne markirani Grabenski poti do koče (1 ura 30 min). Nekoliko daljša je hoja z Jablanc čez Lošce (dobri 2 uri). Je še posebej zanimiva, saj nas vodi skozi Srebrni park in mimo nekdanje partizanske bolnice. Z Reštanja pri Senovem vodita do planinske koče dve daljši poti. Prva, ki bo zahtevala kake tri ure hoje, vodi proti Ravnem logu, se spusti v Hlastanov graben in dvigne do naselja Jevša (spomenik padlim partizanom) in nato zavije v pravem kotu na desno. Druga vodi nekoliko vzhodneje in je še pol ure daljša. Pri Ravnem logu zavijete proti Jevši in še više mimo Debelega hriba (921 m), nato pa se spustite do koče. Do koče se lahko napotimo tudi z Malega Kamna (331 m). Vzpnemo se mimo sv. Jošta (726 m) ter po Ravnem logu (767 m) na levo proti Jevši (748 m) in mimo Debelega hriba (921 m) do končnega cilja. Za pot boste porabili nekaj manj kot 4 ure. Planinsko kočo na Bohorju vam priporočamo še kot izhodišče za nekaj krajših in malo daljših obhodov. 5 minut je oddaljena razgledno točko Petrova skala, od koder najhitreje pridete do partizanske bolnice pa tudi do bohorskega »naravnega okna« v triadnem dolomitu. Pol ure boste porabili, da se povzpnete proti severu na Veliki Koprivnik (984 m), izredno razgledno točko, s katere si lahko ogledate lep kos Slovenije. Do še najvišjega vrha Bohorja, do Javornika (1023 m) je še 15 minut dlje. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: Senovo PREKO: KONEC POTI: Planinska koča na Bohorju DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: 92 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Turistično društvo Senovo, 031/866 831 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: − Gostišče Senica − Koča na Bohorju − Gostišče Senica − Koča na Bohorju − Srebrni park − nekdanje partizanske bolnice − spomenik padlim partizanom − bohorskega »naravnega okna« v triadnem dolomitu − Veliki Koprivnik (984), izredno razgledno točko, s katere si lahko ogledate lep kos Slovenije Pohod po poti Josipine Hočevar TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Pohod ob prazniku Občine Krško (Krško – Trška Gora – Golek – Vinska klet Krško – Krško). POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: 93 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: Turistično društvo Krško, T: 041/794 692, E: [email protected] • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: − Vanilija Caffe − Gostilna Murko − Hotel City Krško − Hotel Pacific − Hočevarjev trg − Cerkev sv. Janeza Evangelista − Valvasorjeva knjižnica − Kapucinski samostan s knjižnico − Park Krško − Hočevarjev mavzolej − grad Šrajbarski turn − Mavzolej Anastazija Grüna − Vinska klet Krško Pot čez Libno TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot se prične pri ribniku v Resi, od koder se nadaljuje v smeri proti naselju hiš na desni strani. Ob prečkanju glavne ceste Krško - Zdole vodi pot po cesti približno 50 m, nato pa zavije desno po kolovozni poti proti Stari vasi. Pri potoku Potočnica, vodi pot ob potoku do prvih hiš, nato pa po asfaltni cesti do križišča Krško - Brežice. Pri prečkanju mostička se prične po nekaj metrih v rahlem desnem ovinku pot vzpenjati proti vrhu Libne. Po nekaj minutah hoje se pot dvigne iz korita. Del poti je žal že asfaltiran, del poti pa je še vedno kolovoz. Kmalu se pohodniku odpre pogled na Krško polje, sadovnjake, tovarno VIPAP in nuklearno elektrarno Krško. Nekaj časa vodi pot po gozdu, nekaj časa pa ob vinogradih. Pogled na okoliške griče in polja je lep v vseh letnih časih, še posebno pa v jeseni, ko jih narava pisano obarva. Po približno 30 minutah hoje, pot pripelje pohodnika do manjše jasa, na levi strani je kmetija, na drugi strani pa se odpira pogled na paleto vinogradov in vinskih hramov. Čisto na vrhu se nahaja cerkev, ki je posvečena Sv. Marjeti, poleg nje pa rastejo lipe, ki že precej visoko segajo v nebo. V neposredni bližini cerkvice se nahaja tudi koča, last Lovske družine Videm, ki jo društvo vsako leto najame za organiziranje kresovanja. Ob lepem vremenu je iz vrha Libne lep razgled na Gorjance in Trdinov vrh, na levi strani se razprostira Sljeme, pred njim pa Krško Brežiško polje z vasmi in zaselki ter na desni strani Leskovec, del Krškega in naš cilj, Grmado. Pot se nadaljuje vzhodno ob cerkvi navzdol, preči pot, ki vodi do kmetije in se spusti po kolovozni poti in se ob robu gozda poda proti naselju Libna. Pri prvi hiši se priključi na cesto, ki vodi pohodnika kar nekaj časa po grebenu Libne. Na južni strani se nahajajo večinoma vinogradi in odprt pogled na Krško - Brežiško polje ter okoliško hribovje, nato pot zavije v gozd na makadamsko cesto. Cesta se rahlo spušča, kmalu se pojavijo z vinogradi na desni, na levi pa gozd. Ves čas markacije označujejo pot po kolovozni gozdni cesti, ki se rahlo spušča, do 94 Črne mlake. Domačinom je bolj znana po vrtačah in velikemu številu stez, je pa tudi priljubljena lokacija za gobarje. Po približno 45 minutah hoje, pride pohodnik do naselja Pleterje. Pot nato vodi navkreber med hišami do glavne ceste Krško – Zdole. Zavije na desno in zopet pogled zajamejo širni vinogradi, ob cesti pa si je možno ogledati raznovrstne izdelke iz lesa, ki jih izdelovalec razstavlja kar na domačem dvorišču ob cesti. V bližini obcestne table z napisom Zdole, krene pot na levo, proti Anovcu. Pot se najprej spušča, nato pa zopet dviguje. Na križišču za Loke pot še vedno vodi v smeri vasi Anovca. Nekoliko dlje od križišča, se v gozdu skriva majhna, toda za domačine pomembna skakalnica. Tik pred naseljem se pot odcepi in vodi po vaškem kolovozu preko polja, nato v gozd. Po približno pol ure hoje se prikaže vas Ponikve. Ponikve so bile znane nekoč po dveh, danes le še po eni, zelo stari lipi. Na tem križišču se pot čez Libno združi z Bojanovo potjo. Ob cesti, pri zadnji hiši, pot vodi na levo in ob markaciji po kolovozni poti do gozda. Gozdna pot se rahlo vzpenja in vodi v kraj, ki se imenuje Slom. Na križišču ceste Krško – Sremič krene pot desno, markacija vodi proti cilju, Grmadi. Zopet se ob poti nahajajo vinogradi, skrbno obdelani in ob njih zidanice. Pogled na prostrane vinograde zastre gozd in gozdna cesta, ki se najprej rahlo spušča, zavije nato na levo, mimo kmetije, nato pa po grebenu do vrha Grmade. Odpre se čudovit razgled na več strani, ki je še posebno slikovit, kadar je nebo „oprano“, po dežju. Videti je mogoče Bohor, Lisco, Kum, strugo reke Save. Na južni strani se razprostira Krško - Brežiško polje, Libna, Kremen, v daljavi pa še Sljeme in Gorjanci. Na vrhu Grmade se nahaja planinska koča, last Planinskega društva Videm, imenuje se „Planinski hram“, v neposredni bližini pa se nahaja pretvornik Sremič. Hram obdajajo drevesa, ki v poletnih mesecih nudijo obiskovalcem prijetno senco in počitek na lesenih klopeh, ob sobotah in nedeljah pa je na voljo tudi čaj ali osvežilna pijača, v kolikor je ne premore nahrbtnik. Kljub temu, da je višina Grmade le 488 m, je priljubljena točka za naključne obiskovalce, planince in rekreativce, pohodniku nudi tudi razgled po okoliških gričih in poljih ter vaseh, ki so zanimive predvsem v večernih urah, ko zasvetijo luči. Seveda pa je potrebno omeniti še razgled na staro mestno jedro mesta Krško, na del mesta ob levem bregu Save in na samo reko Savo, ki jo obdaja mesto. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: pri ribniku v Resi PREKO: Libna KONEC POTI: Grmada DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: ja USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: 95 REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Planinski hram na vrhu Grmade PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − razgledne točke NARAVNE − vinogradi ZNAMENITOSTI: − cerkvice Pot čez Slinovko TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Od izhodišča se opravite mimo gostilne Gadova peč na lokalno ulico in preko drugega mostu prečkate potok Sušico. Po poljski poti pridete do odcepa, ki je označen in kaže pot v hrib proti gozdu. Pot nadaljujete skozi prijeten gozd do ceste, ki vodi levo na Dobravo in desno v Podbočje. Usmerite se v Podbočje in hodite do glavne ceste. Na križišču se lahko ustavite v ribogojnici Hribar, kjer si lahko tudi sami nalovite rib. Sicer greste desno v vas Podbočje, kjer si lahko ogledate potok Sušico z vrsto mostov do domačij in se ustavite pri kamnitem mostu, ki je tehnični spomenik. Svojo pot lahko zaključite na izhodiščni točki ali v bližnjih lokalih. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: trg pred cerkvijo v Podbočju PREKO: KONEC POTI: vrnitev na izhodiščno točko DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: 30 min TEŽAVNOST: Lahka sprehajalna pot na kateri si lahko ogledate del Podbočja. CILJNA SKUPINA: Primerna za vse UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: Ne OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: Ne PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • zgibanka Pešpoti Podbočja • Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Matjaž Jurečič, 041/767 679 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: 96 IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne GOSTINSKI − Gostilna Gadova peč PONUDNIKI: − Turistična kmetija Hribar − Vinska knjižnica Jarkovič / NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − razgledne točke NARAVNE − tročelni kamniti most ZNAMENITOSTI: − potok Studena − trg pred cerkvijo − cerkev Sv. Križ Pot na Planino TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot nas vodi desno mimo lipe ter na križišču levo čez kamniti most. Hodite skozi vas, pri ribogojnici Hribar zavijete desno v smeri Šutne. Ko pridete iz Podbočja do označevalne table, zavijete levo na gozdno pot, ki vas vodi po vrhu gozda Dobrava. V dolini, na desni strani, se sliši žuborenje potoka Sušica. Po kilometru hoje po gozdu pridete do vinograda, malo naprej pa do lepe brunarice, pri kateri zavijete desno. Na levo se razprostira pogled na vas Dobravo in Pristavo, preko Krke pa na grič z vinogradi, ki se imenuje po vasi Gazice. Pot vas vodi dalje in pri naslednjem kažipotu zavijete desno v vas Šutno. Sredi vasi zavijete zopet desno navzdol in ko pridete do ceste Podbočje - Planina, zavijete levo čez most preko potoka Skradnica. Z mostu si lahko ogledate, kakšno je bilo zajetje potoka za pogon mlina, ki je bil včasih še kako potreben za vaščane in okoliško prebivalstvo. Pot nadaljujemo levo po tako imenovani stari Hraški poti. Hodite 1 km po pretežno kostanjevem gozdu, koder vas pot vodi mimo vinogradov in zidanic do križa, kjer je kažipot, ki vam kaže smer nadaljevanja poti do vasi Hrastek. Tu si lahko ogledate eno manjših gorjanskih vasi. Na izhodu iz dvorišča pridete na cesto, ki povezuje Hrastek - Brlog in nadaljujete desno po cesti. Na koncu vasi se asfaltirana cesta nadaljuje z makadamom. Pri naslednjem kažipotu zavijete levo na poljsko pot in v tej smeri nadaljujete, dokler ponovno ne pridete na cesto Hrastek - Brlog, kjer zavijete levo in nadaljujete pot proti Brlogu. Kmalu pridete do gozda, kjer v smeri kažipota nadaljujete pot po gozdni poti. Le ta vas pripelje do jase, kjer na njenem vznožju zavijete desno. V smeri kažipota nadaljujete pot ravno, pri naslednjem znaku pa vas pot vodi levo in pridete iz gozda na poljsko pot, po kateri pridete v vas Brezje. Ko greste čez vas, pridete do ceste Podbočje - Planina, kjer zavijete levo. Po približno 200 m cestne poti pridete do enega redkih aktivnih kovačev, ki še vzdržuje to zanimivo obrt. Pred kovačijo zavijete desno ponovno po poljski poti, ki vas privede v vas Planina. Na vrhu Planine je čudovita razgledna točka. Tu nam pogled ponuja lepote doline reke Krke, Save, Krškega polja in Krakovskega gozda. Ob lepem jasnem vremenu pa oko jasno zazre vrhove Triglava. 97 POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: parkirišče pred OŠ Podbočje PREKO: KONEC POTI: Vas Planina ali vrnitev na izhodiščno točko DOLŽINA POTI: 8 km ČAS TRAJANJA POTI: 4 ure TEŽAVNOST: Srednje zahtevna pot zaradi višinske razlike in dolžine. CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: Ne PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • zgibanka Pešpoti Podbočja • Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Matjaž Jurečič, T: 041/767 679 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastno delo • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne GOSTINSKI − Gostilna Gadova peč PONUDNIKI: − Turistična kmetija Hribar − Turistična kmetija Stipič − Vinska knjižnica Jarkovič / NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − trg pred cerkvijo NARAVNE − cerkev sv. Križ ZNAMENITOSTI: − potok Sušica − tročelni kamniti most − razgledne točke 98 Pot naših prednikov OPIS POTI IN LOGOTIP: Vodi iz starega mestnega jedra na vzpetino, na kateri je nad rečno strugo stoletja bdel krški grad, tudi v lasti Celjskih grofov. Zavita stezica nas popelje do vrha, od koder je lep razgled na del starega Krškega ter na sever proti Brestanici. Izhodišče zanjo je gasilski dom na desnem bregu reke Save. Od tu gremo po Bohoričevi ulici, mimo mestnega parka (Kapucinski samostan, Hočevarjev mavzolej, Park zaslužnih občanov), do poslopja krške občine. Ko prispemo na Hočevarjev trg (stara meščanska šola, Hočevarjev spomenik, župna cerkev), se usmerimo na ulico Pod goro in po njej nadaljujemo na grajski grič. Nanj je speljana pešpot, vrh pa je le še lepa razgledna točka, saj sledov nekdanjega gradu, ki so ga opustili na prehodu iz 17. v 18. stoletje, skoraj ni več. Do gasilskega doma se lahko vrnemo po že opisani poti ali pa se z grajskega griča po nekdanji grajski poti spustimo proti severu do regionalne ceste Zidani most Krško. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: pri Gasilskem domu na desnem bregu Save PREKO: KONEC POTI: Grajski grič in nazaj na izhodišče DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: 1 ura hoda v obe smeri TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: Ne PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI − Hotel City Krško PONUDNIKI: − Hotel Pacific KULTURNE IN − Kapucinski samostan NARAVNE − Hočevarjev mavzolej ZNAMENITOSTI: − Park zaslužnih občanov TEHNIČNI OPIS 99 − − − − − stara meščanska šola Hočevarjev spomenik župna cerkev razgledna točka sledi nekdanjega gradu, iz prehoda 17. v 18. stoletje Pot peric OPIS POTI IN LOGOTIP: POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: Ne PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: TEHNIČNI OPIS 100 Pot po grabnu OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot se začne pri zaselku Potoče nad krškim Vidmom. Pot se vzpenja ob potoku Potočnica, na katerem je bilo nekdaj več mlinov. Po gozdnem predelu Graben hodimo do izvira potoka in križišča, kjer lahko skrenemo na Pleterje (desno) ali do zaselka Loke (levo). V glavni smeri nadaljujemo pot ob robu gozda do križišča v Gošah (mala smučarska skakalnica in ribnik - večje namakalno zajetje, kjer lahko na desno skrenemo na Zdole) in proti Starim travnikom. Nad njimi je posestvo Urek, kjer se ukvarjajo s kozjerejo in domačija Župevc, s sadno sušilnico (blizu je tudi počitniška hišica pokojnega kuharskega mojstra Ivačiča). Hoja proti severu nas kmalu pripelje do Planinčevega križa in kleti ter okrepčevalnica Ogorevc, od koder ni več daleč do našega cilja, do Raven pri Zdolah, oziroma zaselka Cerina. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: Pri zaselku Potoče na krškim Vidmom PREKO: KONEC POTI: Ravne pri Zdolah DOLŽINA POTI: 8 km ČAS TRAJANJA POTI: 2 uri TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Marjan Gričar, Zdole 65a, 8272 Zdole, 041/512 995 • Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, 041/827 548 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Gostišče Molan PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN Po 15 min hoje pridemo do perišča, kjer lahko vidimo objekt perišča, kar prikazuje, kako so včasih prali perilo, srečamo izvir dobre vode, ribnik, piknik NARAVNE prostor in še marsikaj. ZNAMENITOSTI: TEHNIČNI OPIS 101 Pot štirih slapov TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Zelo priporočljiva in lepa tura. Celotna pot traja 5 do 7 ur tako, da lahko naredimo iz nje kar celodnevni izlet. Pot začnemo na Jablancah, kjer nam poleg parkirišča pred križiščem tabla pokaže smer proti slapu Bojanca. Gremo po hribu navzdol proti potoku in pot nadaljujemo nizvodno. Čez slabe pol ure pridemo do ribogojnice in nadaljujemo po kolovozu do asfaltirane ceste. Zavijemo desno proti Požunu. Pred mostičkom nas tabla usmeri levo po poti proti slapu. Pot je lepo uhojena in poteka sprva skoraj po ravnem ob Stranjskem potoku. Kasneje se svet zapre in moramo preplezati kar nekaj krajših skalnih skokov po železnih skobah. Končno ugledamo slap Bojanca, ki pada 14,80 metra v globino. Poti sledimo od slapa desno navzgor po izpostavljenem terenu, ki je zavarovan z jeklenico in lesenimi stopnicami, ki nam olajšajo vzpon. Ko gremo na travnik, nadaljujemo desno in sledimo smerni puščici, ki nas ponovno vodi v gozd. Znova se zložno dvigamo po gozdu po prijetni poti. Ko pridemo do širše poti, gremo proti desni do table, ki nas usmeri navzdol proti slapu. Pot je dobro nadelana, vendar poteka po precej izpostavljenem svetu, zato v mokrem vremenu velja previdnost. Kmalu zagledamo potok Blanščica, zato se usmerimo gorvodno, mimo ostankov nekdanjega mlina do slapa Pekel. Ta je večstopenjski, najdaljši del pa meri 22 m. Od tu lahko nadaljujemo po vidni, vendar slabo nadelani in uhojena poti navzgor proti tehniki in naprej do asfaltirane ceste proti Pustim Ložicam. Druga /lažja možnost je, da se vrnemo do ostankov nekdanjega mlina in pot nadaljujemo navkreber rpto Vrtcu in Pustim Ložcam. Asfaltirani cesti sledimo do vasi Puste Ložice, kjer nam naprej pomagajo smerne puščice. Takoj za vasjo se odcepi pot (ki je tudi markirana) proti slapu Ubijavnik. Pot gre precej časa nekaj 10 metrov nad cesto. Nad vodnim zajetjem se usmerimo levo in ob Dovškem potoku do slapa Ubijavnik. Nadaljevanje poti nas vodi pred slapom na desno navzgor (pot je varovana z jeklenico), kjer se dvignemo do kolovoza, ki vodi do odcepa poti proti koči na Bohorju (desno navkreber) in k partizanski bolnici (po levi poti preko potoka). Od tu gremo do koče na Bohorju po dobro markirani poti. Od koče gremo po asfaltirani cesti, mimo vasi Plešivec, proti Senovemu. Na Belem pesku je tabla, ki nas kmalu usmeri desno proti četrtemu slapu Bojavnik. Tu smo nad slapom, pogled gorvodno pa razkrije številne slapiče, skočnike in slap Zlatolaska. Pot lahko nadaljujemo pod slap nazaj do ceste ali pa se usmerimo desno navkreber proti vasi Dobrova. Če nadaljujemo pod slapom proti cesti, na pripravnem mestu, ko pot zavije proti jugu, poiščemo bližnjico proti Jablancam (pod Umekovo domačijo) ali pa sledimo nekoliko daljši poti po asfaltu proti izhodišču poti na Jablanceh. Dodatno: Pot je večinoma dobro uhojena. Na vseh težjih mestih je skrbno zavarovana. Za boljšo orientacijo so na nekaterih drevesih ob poti modre ali bele puščice z logotipom poti in imenom naslednjega slapa, ki nam kažejo smer poti. Za pot rabimo vsaj brošuro, ki jo lahko dobite pri TD Senovo. Še boljša pa je vojaška specialka 1:25000. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: na Jablancah PREKO: KONEC POTI: Lahko na izhodišču /krožna pot. DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: 5 – 7 ur TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: Planinci, pohodniki, naravoslovci, ljubitelji narave. UREJENOST NA STARTU: Parkirni prostor je ob informativni tabli ter na odcepu proti Prebkovju. UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO 102 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: POJASNJEVALNE TABLE IPD.): Na izhodišču poti na Jablancah ter v koči na Bohorju. POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: da MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: Da PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • brošura Naravne zanimivosti južnega pobočja Bohorja – Slapovi (A. Ramovš, B. Aničić, A. Petrovič, D. Klenovšek • Turistično društvo Senovo, T: 031/866 831 Zloženka: je pošla VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Turistično društvo Senovo, 031/886 831, [email protected] CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: Turistično društvo Senovo, 031/886 831 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Sredstva društva • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne − Koča na Bohorju − Gostilna Senica − Koča na Bohorju − Gostilna Senica − Slapovi, igla, votline, spodmoli, vrtače, balvani. Širokolistna lobodika, tisa, travniške orhideje, navadna jarica, partizanska tehnika France Prešern, partizanska bolnica v Travnem lazu − na Senovem: ogled geološke zbirke in premogovniškega rova v OŠ XIV. divizije − na Reštanju: objekt nekdanje strojnice premogovnika Senovo z reševalno postajo im muzejsko zbirko − v Ravnah: ogled obnovljenih lokomotiv in vagonov – tehniške dediščine premogovnika Senovo Pot v Gazice TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Izpred cerkve greste mimo pošte, Osnovne šole in pokopališča do mostu na Brodu. Pri drugem odcepu zavijete desno na makadamsko pot, ki vodi mimo vasi Brod proti Velikem Mraševem. Vso pot je na vaši desni strani reka Krka, na levi pa mraševsko polje. Tik pred cerkvijo sv. Petra in Pavla zavijete desno proti Krki in sledite oznakama (ob Krki zavijete levo). Na »perišču ob Krki« zavijete levo proti vasi in pred prvo hišo zavijete desno, tako da vas Veliko Mraševo obidete. Preko travnikov greste naravnost do gozda, zavijete levo preko gozda in pridete do asfaltirane ceste, kjer zavijete desno. Čez nekaj metrov vas pozdravi tabla Gazice. Vračate se po asfaltni cesti, ki vas pripelje v 103 sredino vasi Veliko Mraševo. Na križišču zavijete levo in nadaljujete pot do središča vasi, kjer zavijete desno in pot nadaljujete do cerkve. Od tam se vračate po isti poti do trga v Podbočju. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: Trg pred cerkvijo v Podbočju PREKO: KONEC POTI: Izhodiščna točka DOLŽINA POTI: 8 km ČAS TRAJANJA POTI: 2 uri TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: Primerna za vse UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: ne OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • zgibanka Pešpoti Podbočja • Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Matjaž Jurečič, T: 041/767 679 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastno delo • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne GOSTINSKI − Gostilna Gadova peč PONUDNIKI: − Turistična kmetija Hribar − Vinska knjižnica Jarkovič / NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − trg pred cerkvijo NARAVNE − cerkev sv. Križ ZNAMENITOSTI: − razgledne točke 104 Senovo – Reštanj – Jevša – Bohor OPIS POTI IN LOGOTIP: POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: ŽP AP parkirišče PREKO: Reštanj, Jevša KONEC POTI: Koča na Bohorju DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: 1 SMERNE TABLE: 5 MARKACIJA: Knafelčeva planinska USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 031/319 032, E: [email protected], W: www.pdbohor.si • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: TEHNIČNI OPIS Senovo, sv. Jošt TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: ŽP AP parkirišče PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: 105 TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: 0 SMERNE TABLE: 2 MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 031/319 032, E: [email protected], W: www.pdbohor.si • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: Sprehajalna pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Izpred cerkve sv. Križ greste desno mimo lipe do križišča in desni do gasilskega doma, kjer si ogledate grb gasilcev, fresko sv. Florjana na steni in ročno gasilsko črpalko. Nato nadaljujete pot po cesti pod hribom Stari grad do križišča, kjer zavijete desno po vmesni cesti. Ob naslednjem križišču greste desno do pokopališča, kjer so lahko na spomenikih ogledate značilne priimke in urejenost grobov. Pot nadaljujete do šole, kjer se lahko ustavite na zunanjem igrišču in nato po peš poti ali po cesti pridete do izhodišča. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: trg pred cerkvijo v Podbočju PREKO: KONEC POTI: izhodiščna točka DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: 30 min TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: Primerna za vse UREJENOST NA STARTU: 106 UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: DA OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • zgibanka Pešpoti Podbočje • Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 • Kulturne znamenitosti v Krajevni skupnosti Podbočje VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Matjaž Jurečič, T: 041/767 679 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne GOSTINSKI − Gostilna Gadova peč PONUDNIKI: − Turistična kmetija Hribar − Vinska knjižnica Jarkovič / NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − stara šola NARAVNE − župnišče (najstarejša zgradba v Podbočju) ZNAMENITOSTI: − cerkev sv. Križa − trg pred cerkvijo, lipa − napoleonov kamniti most − gasilski dom (freska, črpalka) − mostovi čez Sušico Starograjska pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Odpravite se desno mimo bifeja Jeruzalem in na križišču levo čez obokan kamniti most. Na desni strani so mostovi, ki povezujejo dvorišča hiš z glavno cesto. Preko petega mostu prečkate potok Sušico in se odpravite navkreber proti gozdu mimo hiše Stari Grad 1. V sredini hriba stoji 150 let stara hiša, od koder se vidi zgornji del Podbočja. Greste po poti naprej in pridete do razpotja. Srednja pot vodi od studenca ob poti. Izbirate lahko med potjo od studenca navzgor do zidanic in hramov in po poti desno proti vidnem križu ali se vrnete do razpotja in greste desno po poti prav tako do križa na Starem gradu, kjer je lepa razgledna točka. Vračate se po cesti ali po oznakah mimo vinogradov in zidanic do vasi Žabjek. Spomladi vas lep ob potočku pozdravlja rastišče jarice. 107 Po glavni cesti pridete do velike smreke, ki v svojem zavetju čuva staro kapelico z lesenimi stebri. Za njo se odpre pogled na vas in cerkev, ki vas vodi do izhodišča. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: trg pred cerkvijo v Podbočju PREKO: KONEC POTI: Izhodišča točka DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: 1h TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: Primerna za vse UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: Ne OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • zgibanka Pešpoti Podbočja • Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Matjaž Jurečič, T: 041/767 679 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastno delo • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne GOSTINSKI − Gostilna Gadova peč PONUDNIKI: − Turistična kmetija Hribar − Vinska knjižnica Jarkovič / NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − trg pred cerkvijo NARAVNE − cerkev sv. Križ ZNAMENITOSTI: − potok Sušica − tročelni kamniti most − razgledne točke 108 Trapistovska pohodniška pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Pohodniška po se začne v trgu Brestanica, ki sodi med starejša srednjeveška naselja v Sloveniji, saj izhaja iz druge polovice 14. st. in se nahaja nad okljuko potoka Brestanica pod cerkvijo sv. Petra in Pavla. Na trgu stoji kamniti sramotilni steber – pranger, ki so ga uporabljali za kaznovanje vseh, ki so kršili trški red in pravice, ki jih je trg dobil v 14. st., pravico do štirih živinskih sejmov pa leta 1851. Življenje v trgu je bilo živahno in trgovsko zelo raznoliko, saj so v njem živeli in delali številni trgovci in obrtniki. V začetku 19. st. jih je bilo kar 32 (krojač, 2 čevljarja, 3 lončarji, 3 kovači, 3 tkalci, 5 usnjarjev, 1 puškar, 3 trgovci, 3 zidarji, 2 tesarja, sodar, mesar, 3 mlinarji in mizar). Pisni viri navajajo, da so bile trške hiše pritlične, lesene in zidane, z gospodarskimi poslopji, ki so bila večinoma lesena. Ne smemo pozabiti, da je od leta 1774 v trgu delovala javna trivialna šola, ki je gostovala po raznih hišah. Prihod Trapistov na grad Rajhenburg leta 1881 je tudi za trg pomenil poživitev njegovega utripa. Sicer je bila prisotnost trapistov polna miru in tišine, a so prebivalce navduševali s prenovo gradu, posestva ter moderniziranega kmetovanja. Pot nas vodi iz trga proti gradu Turen, kjer se približamo Savi in nadaljujemo pohod po kolesarski in pohodniški poti ob Reki Savi proti Soteskem, kjer se usmerimo do glave ceste jo prečkamo in nadaljujemo s hojo po nekdanji trapistovski poti na Sremič, po kateri so trapisti prevažali vino… Ob poti nam pogled obstane na mogočni tiski, ki se po besedah domačinov ponaša s starostjo 150 let, tako lahko sklepamo, da so jo posadili trapisti. Na njihovo napredno vinogradništvo nas opozori trapistovsko gospodarsko poslopje s kletjo. Bili so umni vinogradniki in kletarji. Vino so stekleničili in prodajali. Od 1895 so se ukvarjali tudi s proizvodnjo penečega vina. Ob poti vidimo tudi kapelico sv. Janeza Krstnika, ki jo krasi poslikava sv. Petra in Pavla. Pot nadaljujemo na Grmado , ki je najvišja točka naše poti (448 m). Z Grmade se na odpira pogled na panonsko ravnico, na Krško, Leskovec in manjša naselja ujeta v zelenje ter okoliše z gozdom porasle hribe: Libno, Gorjance, Sljeme, Kum, Veliko Kozje, Lisco in Bohor. V lepem, jasnem vremenu bomo lahko občudovali celo Kamniške Alpe. Z Grmade nas vodi pot med vinogradi do cerkve sv. Mohorja , ki se nahaja na nadmorski višini 441 m in ima poznogotski slog iz 15. st., vendar so ob njeni prenovi konec 20. st. prišli do ugotovitve, da je njeno jedro verjetno romansko. V 18. st. je bila cerkev zelo obiskana, saj je veljala za lokalno božjo pot. Ob cerkvi se odpravimo v gozd in se po gozdni poti spuščamo v Brestanico na Semišče, nato po cesti do gostišča Pohle, nato se povzpnemo do cerkev Marije Lurške, ki sodi med največje cerkve v Sloveniji, gotovo pa je največja v Posavju. Zgradili so jo v začetku 20. st. in spada med najlepše sakralne objekte na Slovenskem. Občudovanje zbuja že njena zunanjost, a še posebno kip lurške Marije v glavnem oltarju. Cerkev je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji. Po stopnicah se spustimo do glavne ceste in se usmerimo do naslednje table pri hostlu Kozmus, kjer najdemo podatke o cerkve sv. Boštjana ter spoznamo podobo tega dela Brestanice v preteklosti. Pot nadaljujemo po Šolski cesti do prvega križišča, nato svoj korak usmerimo na levo ter se začnemo postopno vzpenjati in ko prispemo na vrh »Šit«, se nam odpre pogled na sadovnjake. Svoj korak usmerimo levo in nadaljujemo pot proti gradu. Poslopja, ki so danes delno obnovljena, so v času trapistov imela pomembno gospodarsko vlogo, o čemer priča tudi naslednja tabla, ki nam poda osnovne podatke o proizvodnji čokolade in likerja. Pot nadaljujemo mimo nekdanjega samostanskega pokopališča, ki je bilo po drugi svetovni vojni porušeno, vendar mu želijo vrniti nekdanjo podobo. Našo pot zaključimo v gradu Rajhenburg, ki je bil od leta 1881 v lasti trapistov, ki 109 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, čebelarstvom in vrtnarstvom, bili so odlični obrtniki. Kot eden pomembnih proizvodov je bil sir trapist. Že 1896 so začeli s pravo industrijsko proizvodnjo čokolade in likerjev. Pri njih je kupoval sam cesar Franc Jožef, ki jim je 1912 podelil priznanje za kakovost izdelkov, dal naziv Imperial in leva kot zaščitni znak proizvodov. Imeli so svojo elektrarno, napeljali so si elektriko in že leta 1896 imeli telefon. V lastni tiskarni so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za čokolade in nalepke za likerje. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: − Gostišče Allegro − Gostišče Pohle − Hiša trte in vina Kunej − Gostilna Kosar − Gostilna Dular − Gostišče Pohle − Gostišče Allegro − Hostel Primož Kozmus − Gostilna Dular – Ribiška družina Brestanica - Krško − cerkev sv. Petra − pranger − stara šola − cerkev sv. Mohor 110 − − − − − − − perišče grad Rajhenburg trapistovsko pokopališče zgradba trapistovske čokoladnice spodnji grad ribogojnica kip Adama Bohoriča Veselova pot zdravja TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Hojo začnemo pri leskovški osnovni šoli in se po vzponu do župne cerkve pod župniščem spustimo v dolino Pašnik do Kranjčevičeve domačije. Ob nasadih jablan in hrušk (osnoval jih je Gvido Vesel) dosežemo leskovški grad. Ogledamo si lahko bližnji Mavzolej Anastazija Grüna, obiščemo znamenito Galerijo Vladimirja Štovička, akademskega kiparja in medaljerja, Vinsko klet Krško (tu se lahko predhodno dogovorimo za vodeno degustacijo). V Leskovec se vrnemo po Rostoharjevi ulici, ob plantažnih nasadih sadja in grajski pristavi na Marofu in po Leskovški cesti na izhodišče poti. Dodatno: Varianta 1: Pod leskovškim gradom se iz Rostoharjeve ulice lahko usmerimo levo na Pot zdravja. Spuščamo se ob potoku Žlapovec do Gubčeve ceste in nadaljujemo proti zahodu, do leskovške osnovne šole. Varianta 2: Pri leskovškem gradu lahko uberemo tudi pot na Trško Goro, ki jo zaključimo pri tamkajšnjem lovskem domu in se spustimo peš do gasilskega doma v Krško in nato z avtobusom mestnega prometa do leskovške šole (peš varianta je bistveno daljša). POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: OŠ Leskovec pri Krškem PREKO: KONEC POTI: • Leskovški grad • Varianta 1: Gubčeva cesta pri podjetju Kostak • Varianta 2: Trška Gora DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: • varianta: 2 uri 30 min • varianta: 3 – 4 ure TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Bizjak Anton, OŠ Leskovec pri Krškem CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: 111 IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI − Hotel City Krško PONUDNIKI: − Hotel Pacific KULTURNE IN − mavzolej Anastazija Grüna NARAVNE − grad Šrajbarski turn ZNAMENITOSTI: − galerija Vladimirja Štoviček − Vinska klet Krško Vidova pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Iz vasi Ravne pri Zdolah (zaselek Cerina, 330 m) krenemo mimo kmetije Debeljak (zbiralnica sadja in zelenjave) do Ruteža (Vrgomašev križ). Skozi mešani gozd pridemo do skalne gmote Vroče peči ali Lisičjih jam, kot jo imenujejo domačini. Pešpot do glavne ceste Ravne-Kostanjek nas iz gozda pripelje med travnike in njive do Kosovega križa. V nadaljevanju dosežemo končni cilj (Kostanjek) pri Žajbarjevi kapelici. Po počitku se lahko odpravimo še dlje proti severu, do Gore (472 m). Dosežemo jo po dveh smereh. "Desna" vodi od že omenjene kapelice mimo Žajbarjevega križa, domačij Špiler in Ban ter cerkvice sv. Vida do domačije Mlinar (naravni skalnjak) in kmetije Borovinšek (od tu je povezava do Podsrede). "Leva pot" nas do Gore popelje mimo večnamenskega vaškega doma ter domačij Vrančič in Bevc (cestna povezava proti Velikemu Kamnu). Z vrha Gore je ob jasnem vremenu lep razgled do Donačke gore, Lisce, Kuma, Gorjancev in celo na Julijske Alpe. Opozorimo naj še na domačijo Dular, ki se že nekaj let ukvarja z izletniškim turizmom. Dodatno: Za pot od Raven pri Zdolah do Kostanjka bomo rabili poldrugo uro zmerne hoje, za "dodatek" do Gore pa še okoli 30 minut. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: vas Ravne pri Zdolah PREKO: KONEC POTI: Kostanjek DOLŽINA POTI: 10 km ČAS TRAJANJA POTI: 1 – 2 uri TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): 5 POJASNJEVALNE TABLE: Da OBVESTILNE TABLE: 112 SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: • zgibanka Vidova pot • Turistično hortikulturno društvo Zdole, T: 041/512 995 VODENJE/VODENJE SKUPINE: • Marjan Gričar, T: 041/512 995 • Danijel Novak, T: 041/827 548 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Turistično hortikulturno društvo Zdole, T: 041/512 995 • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: lastni • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne GOSTINSKI − Kmetija Debeljak PONUDNIKI: − Gostišče Dular − Etnoart turizem Špiler NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN − verski objekti NARAVNE ZNAMENITOSTI: Vinogradniška pohodna pot Raka TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Na rekreaktivni pohodniški poti si ogledate kulturne znamenitostih Rake ter obiščete nekaj zidanic in vinskih kleti ter razgledno točko Vinji vrh. Najprej si ogledate Cvičkov hram Raka - prvo ambasado cvička. Cvičkov hram je zgrajen v stilu tradicionalnih vinogradniških hramov. V prostorih hrama najdete muzejsko zbirko tradicionalnih vinogradniških hramov; sobe s krušno pečjo, kamre in sobe z vinogradniško in kletarsko opremo. Tam boste na kratko informirani tudi o zgodovini in turistični ponudbi Rake. Raška vinogradniška pot vodi po vinogradniških gričih okoli Rake. Prva pomembnejša točka na poti je Pranger (sramotilni steber)pri raškem gradu, nato vas vodi med vinorodne griče, mimo Cvičkove vile do domačije bratov Humek v Gradišču od koder nadaljujete nadaljujete po gozdni poti do zidanice Češnovar in kleti Urško na Celinah, nadalje do Jelenka do kleti Žibert in zidanice Ratajc, nato pa mimo Koritnice nazaj proti Raki, z vmesnim postankom pri zidanici Kralj. Nato na razgledno točko Vinji vrh (s pogledom na dolino Krke in Gorjance vse do Kočevske roga in na Sleme že na hrvaški strani) nato do zidanice Pečarič in na koncu do restavracije Silvester na kosilo ter nazaj do Cvičkovega hrama. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: www.turizemvzidanicah.si/twpub/closeupp.cgi?cdo=001PZDNAO4OXEMLU&dtd= 113 13%2F09%2F2012&dta=18%2F09%2F2012 ZAČETEK POTI: Cvičkov hram na Raki PREKO: KONEC POTI: Cvičkov hram na Raki DOLŽINA POTI: 9,8 km ČAS TRAJANJA POTI: 4 ure s postanki TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, ORGANIZATORJ KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): IH, PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI INFORMACIJE • SKRBNIK POTI: IN REZERVACIJ: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − lastniki zidanic PONUDNIKI: − Gostilna Tratnik − Restavracija Silvester NASTANITVENI − Turizem v zidanicah PONUDNIKI: KULTURNE IN − grad Raka NARAVNE − razgledne točke ZNAMENITOSTI: − cerkev sv. Lovrenca 114 17.3. Učne poti Pešpot pikapolonica OPIS POTI IN LOGOTIP: Cerkev sv. Lovrenca, sramotilni steber in grad, visokodebelni sadovnjak, hrasti, studenček, sušilnica sadja na kmetiji Žabkar, bukve, domačija Humek, Črna mlaka, kapelica na Vinjem vrhu, hram POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: trg na Raki PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: 12 km ČAS TRAJANJA POTI: 1 – 2 ure TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: zgibanka Pešpot pikapolonica OŠ Raka, Turistično društvo Lovrenc Raka VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: GOSTINSKI − Restavracija Silvester PONUDNIKI: − Gostilna Tratnik − lastniki zidanic ob poti NASTANITVENI − Turizem v zidanicah PONUDNIKI: KULTURNE IN − cerkev sv. Lovrenc NARAVNE − grad Raka ZNAMENITOSTI: TEHNIČNI OPIS 115 17.4. Kolesarske poti Brestaniška kolesarska pot OPIS POTI IN LOGOTIP: da POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: Začetek poti je pri prangerju, od koder nadaljujemo po cesti skozi staro trško jedro proti gasilskem domu. Kolesarimo po trasi nekdanje ozkotirne železnice skozi predor, mimo vodnega črpališča Elektrarne Brestanica, čez betonski most na asfaltno cesto, ki vodi proti toku potoka Brestanica v smeri Anž. Na razpotju poti Gorica – Kostanjek kolesarimo po cesti v dolini potoka do križišča. Vožnjo nadaljujemo po levi, strmi cesti na Gorico. V zaselku Trebež pri Gorici se je leta 1906 rodil Jožef Ašič, znani »stiški dohtar«. Mimo cerkve sv. Duha se spustimo z Gorice, sledi vzpon na Raztez, v križišču pri kapelici zavijemo desno in že smo v središču vasi. Usmerimo se na desni krak ceste in po tristo metrih prikolesarimo na novo razpotje ter se usmerimo levo v Armeško. Spustimo se mimo naselja Dorc do križišča s cesto Brestanica – Senovo, zavijemo levo in po dvesto metrih desno ter preko mostu Senovskega potoka pridemo do Osnovne Šole Adama Bohoriča. Na križišču zavijemo desno proti Logu in se peljemo ob potoku Lambrščica v Dolenji Leskovec. Prvi del je precej ovinkast, sledi strm vzpon do križišča, kjer se pogled odpre proti Bohorju, Kališevcu, Sremiču in Dolenjemu Leskovcu. Po krajšem oddihu nadaljujemo po levi cesti na Likov vrh. Pred spustom v dolino krenemo desno na stransko cesto skozi Dolenji Leskovec do glavne prometnice, ki povezuje Blanco z Brestanico, zavijemo levo in po Zasavski cesti do spodnjega brestaniškega gradu Turn ter mimo Kosarjeve gostilne in Kulturnega doma vozimo na cilj pri prangerju. ZAČETEK POTI: pri prangerju PREKO: KONEC POTI: Trg Brestanica DOLŽINA POTI: 24 km ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): urejena ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: ne OBVESTILNE TABLE: ne SMERNE TABLE: ne MARKACIJA: ne USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: da VODENJE/VODENJE SKUPINE: Zakšek Anton, 031/663 319 CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): www.brestanica.com KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): TEHNIČNI OPIS 116 INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: TD Brestanica • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: / • SKRBNIŠKA POGODBA: ne GOSTINSKI − Gostišče Allegro PONUDNIKI: − Gostišče Pohle − Hiša trte in vina Kunej − Gostilna Kosar − Gostilna Dular NASTANITVENI − Gostišče Pohle PONUDNIKI: − Gostišče Allegro − Hostel Primož Kozmus − Gostilna Dular – Ribiška družina Brestanica - Krško KULTURNE IN − cerkev sv. Petra NARAVNE − pranger ZNAMENITOSTI: − stara šola − cerkev sv. Mohor − perišče − grad Rajhenburg − trapistovsko pokopališče − zgradba trapistovske čokoladnice − spodnji grad − ribogojnica − kip Adama Bohoriča Grajska tura ob Savi TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, 117 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: − Gostilna Murko − − − − − − − Hotel City Krško Hostel Primož Kozmus Gasilski stolp cerkev sv. Ruperta cerkev sv. Petra grad Rajhenburg graščina Turn Kranjska pentlja TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Od krškega hotela City (KT1) kolesarimo po levem bregu reke Save, ki jo prečkamo po brestaniškem mostu. Z glavne ceste Krško Sevnica zavijemo pri naselju Arto strmo v breg do vasi Lomno. Skozi vas nadaljujemo po nekoliko milejšem klancu do Velikega Trna (KT9 - Gostišče Lekše). V križišču se spustimo do vasi Planina, kjer pridemo na glavno cesto Impoljca – Studenec – Raka. Po strmem spustu do Rake (KT10 - Restavracija Silvester) nadaljujemo proti Dolgi Raki in Smedniku (KT11 - CE bar). Pri kapelici zavijemo levo, mimo Zalok in Rimša, do Velike vasi (KT12 Okrepčevalnica pri Gorencu). Nato kolesarimo proti severu skozi Veniše do Leskovca in pod Gričem nadaljujemo do krškega mosta čez Savo in hotela Sremič. Kranjska pentlja ima dve prečni povezavi, po katerih jo lahko skrajšamo. Prva je v smeri Mali Trn – Kalce - Nemška vas - Nemška gora - Brezje (odcep do Gorenje vasi in Velike vasi) - Leskovec. Druga je krajša in povezuje Rako z Rimšem, pod Adrom in mimo Sel. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: KT1 – hotel City PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: 38,2 km ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: srednje zahtevno CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: 118 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: − Gostilna Lekše − Restavracija Silvester − Okrepčevalnica pri Gorencu − Restavracija City − Hotel City Krško − Hotel Pacific − grad Rajhenburg − graščina Turn − verski objekti − razgledne točke Na Bohor TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Kolesarska tura nas popelje na masiv Bohor, v objem gozdov in miru. Kolesariti začnemo na parkirišču nasproti Gostilne Senica na Senovem, kjer so sledovi 200 letnega rudarjenja vidni na vsakem koraku. Skozi Dovško in Srebotno se pripeljemo do razpotja na točki 4. Desno vodi glavna cesta na Bohor, mi pa zagrizemo v pedale in se povzpnemo v Jablance in dalje po slikoviti cesti do Pustih Ložic. Skozi gozd se povzpnemo do kmetije Žveglič, kjer nam bodo v bližini pokazali ostanke rudnika svinca in cinka. Nad kmetijo se skozi gozdove povzpnemo do Grmade, križišča med Malim in Velikimi Javornikom, najvišjo točko ture. Mimo odcepa za LD Molžnica in PK Bohor se spustimo med opuščene gozdarske stavbe na Netopirju. Po gozdni cesti, ki poteka vzdolž slemena po severnem pobočju, se nam skozi krošnje občasno odpre pogled na pečine nad Podpečjo pri Šentvidu in slikovite vasi na severnem vznožju Bohorja. Mimo odcepa za Kozje se povzpnemo na Brest, kjer se mimo spomenika iz NOB nad Jelšami pripeljemo na Ravni Log. Skozi gozdove se spustimo do zaselka Završe in naprej do kmetije Resnik, od koder je enkraten razgled. Mimo samotnih kmetij in zaselkov razloženih Mrčnih sel se spustimo v Veliki Kamen. Skozi Mali Kamen prikolesarimo nazaj na Senovo. Za bencinsko črpalko OMW je na levi stavba nekdanje rudniške uprave. Pred njo je kip Kocka rudarjenja in malo naprej ob cesti na desni še Svetilka rudarske sreče. Turo sklenemo na parkirišču nasproti Gostilne Senica. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: parkirišče nasproti Gostilne Senica na Senovem PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: 36 km ČAS TRAJANJA POTI: 2,5 h TEŽAVNOST: zahtevno CILJNA SKUPINA: 119 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: − Gostišče Senica − Koča na Bohorju − Gostišče Senica − Koča na Bohorju − ogled geološke zbirke in premogovniškega rova v OŠ XIV. Divizije na Senovem − objekt nekdanje strojnice premogovnika Senovo z reševalno postajo im muzejsko zbirko na Reštanju − ogled obnovljenih lokomotiv in vagonov – tehniške dediščine premogovnika Senovo na Ravnah Sremiška kolesnica TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Kolesarska tura nas popelje v zaledje Krškega čez Raztez, preko Golega vrha in na vinorodni Sremič. Kolesariti začnemo na parkirišču pred Gostilno Pohle v Brestanici. Prvi resno vzpon se začne pri ribnikih Brestanica, kjer le lahko sprehodimo ob vodi. Ob ribnikih je v gozdičku Gostišče Ribnik Dular, kjer se lahko tudi malce okrepčamo. Čez Raztez in mimo posameznih kmetij se po razgibanem valovitem svetu pripeljemo do Velikega Kamna. Proti Podsredi nadaljujemo skozi Koprivnico. Za Poklekom pri Podsredi se po severnem pobočju dvignemo mimo posameznih hiš in skozi gozdove pod Goli vrh, kjer nas pozdravijo vinogradi in se odpre prelep razgled. Skozi Kriške Gorice mimo Križ kolesarimo po razgibanem gričevju skozi Ravne do Zdol. Od Zdol se spuščamo po Bizeljsko – Sremiški vinski cesti skozi Pleterje. Po Sremiški cesti se zagrizemo v pedale in povzpnemo na vinorodni Sremič. Pri Gostišču Tri lučke si lahko ogledate največjo stiskalnico v Evropi iz leta 1874. V Zgornjem Sremiču zavijemo levo proti cerkvi sv. Mohorja, od koder je lep razgled po dolini Save. Po severni strani Grmade se spuščamo skozi slikovito Bučerco. Skozi Ponikvo se spustimo v spokojno dolino potoka Brestanica, ki nas pripelje nazaj do 120 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: Gostilne Pohle nasproti cerkve sv. Boštjana. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN ZAČETEK POTI: parkirišče pred Gostilno Pohle v Brestanici PREKO: KONEC POTI: parkirišče pred Gostilno Pohle v Brestanici DOLŽINA POTI: 41 km ČAS TRAJANJA POTI: 2,5 h TEŽAVNOST: zahtevno CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: − Gostišče Dular Ribnik − Gostišče Pohle − Okrepčevalnica Resa − Družina Resnik − Gostilna pri Tišlerju − Izletniška kmetija Radej − Izletniška kmetija Resnik − Gostišče Pohle − Gostišče Senica − Ribniki Brestanica − grad Brestanica − graščina Turn − kapelica Marije Lurške − cerkev sv. Jurija − cerkev sv. Mohorja − cerkev sv. Boštanja − cerkev Lurške Marije 121 Štajerska pentlja TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Od hotela Sremič (KT1) se skozi Staro vas peljemo proti Brežicam. V Spodnji Libni lahko uberemo varianto prek Libne in se na glavno traso pentlje znova priključimo pri Starem gradu (KT2 - dnevni baru Marjanca). Skozi Dolenjo vas kolesarimo do Pohance, nato proti severu do Zgornje Pohance (KT3 - okrepčevalnice Sever), kjer zavijemo na Zdole. Pri kapelici se usmerimo desno proti Kostanjku (KT4 - turistična kmetija Dular). Strmo se spustimo do vasi Gorica pri Raztezu in nato ostro zavijemo proti severu, da mimo Velikega Dola prikolesarimo do Koprivnice. Nadaljujemo do Velikega Kamna (KT5 - Kamen bar) in Malega Kamna. Od tu naprej se vzpenjamo skozi Belo in Reštanj ter po Gabrčni dolini do Ravnega loga, kjer skrenemo proti zahodu do koče na Bohorju (KT6). Po vožnji po območju šmarske občine se v krško vrnemo zahodno od Velikega Javornika. Od tam naprej je dolg spust proti jugu, mimo Mrzle planine, Stranja, Gorenjega Leskovca, Presladola in Rožnega (KT7 - okrepčevalnica Erna). Tu pripeljemo na obsavsko cesto Blanca Brestanica, po kateri naše kolesarjenje končamo v Krškem. Na Štejerski kolesarski pentlji je nekaj prečnih povezav: Krško - Zdole: Pri hotelu Sremič skrenemo na asfaltno cesto do Zdol, mimo videmskega ribnika, Potoč in zaselka Pleterje. Veliki Kamen - Stolovnik - Brestanica: Pri KT5 (Bar Kamen) pod Velikim Kamnom se spuščemo proti jugu, mimo Topolovca, Lokev in Armeškega. Po Stolovniku (KT8 - Gostilna Pohle) se glavni trasi pentlje priključimo v Brestanici ali pa do Krškega skrenemo na vzhod, po dolini potoka Brestanica. Pri zaselku Ponikva ostro zavijemo proti jugozahodu na območje Sremiča, kjer pri gostišču Tri lučke zavijemo na asfalt, ki nas pripelje do končnega cilja. Mali Kamen – Senovo - Bohor: Pri Malem Kamnu se začnemo spuščati proti jugozahodu do Senovega. Na križišču pri cerkvi sv. Janeza Krstnika zavijemo na severozahod in po dolini Dovškega potoka do Dovškega. Pri lovski koči nadaljujemo proti severu, mimo Jablanc in Vrtače ter glavno smer pentlje dosežemo vzhodno od planinske koče na Bohorju. Med Dovškim in Gorenjim Leskovcem je še krajša prečnica. V smeri vzhod-zahod po njej kolesarimo mimo Brezja in Kališovca. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN ZAČETEK POTI: PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: 65 km ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: zahtevno CILJNA SKUPINA: UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE: OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODENJE/VODENJE SKUPINE: CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: 122 KONTAKTNI PODATKI O ORGANIZATORJIH, INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GOSTINSKI PONUDNIKI: NASTANITVENI PONUDNIKI: KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI • SKRBNIK POTI: • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: • SKRBNIŠKA POGODBA: − Turistična kmetija Dular − Gostilna Pohle − Gostišče Senica − Restavracija City − Prenočišča Pohle − Gostišče Senica − Hotel City − Hotel Pacific − verski objekti 123 17.5. Romarske poti Emina romarska pot TEHNIČNI OPIS OPIS POTI IN LOGOTIP: Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem sv. Eme (pred 995 - ok. 1045) in kjer se je ohranilo čaščenje sv. Eme od srednjega veka pa vse do danes. Morebitni rojstni kraj sv. Eme – Pilštanj, dve cerkvi posvečeni sv. Emi, samostan Olimje, gradova Podsreda in Rajhenburg, posestva v Krškem, Mariborska stolnica s kipom sv. Eme in cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu povezujejo Emino romarsko pot na Štajerskem. PILŠTANJ, starodavni trg, je eno najstarejših naselij na Kozjanskem. Po legendi, naj bi se tu, na gradu Peilenstein, leta 982 rodila sv. Ema in sicer grofu Engelbertu Pilštanjskem in njegovi ženi Tuti. Že leta 1016, tako pravi ljudsko izročilo, naj bi bila dobila pilštanjsko posest sv. Ema in njen sin. Po smrti moža in sinov je Pilštanj in sosednja območja leta 1024 podarila samostanu v Krki na Koroškem, leta 1072 pa jih je prevzela krška škofija. CERKEV SV. EME pri Podčetrtku je prvo svetišče sv. Eme na spodnjem Štajerskem. Po cerkvi Sv. Ema, ki se prvič omenja le leta 1463 do 1466, sta dobili ime župnija in naselje na Vinarski gori med Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Sv. Emi so jo posvetili zato, ker naj bi na tem mestu imela svoja posestva. SAMOSTAN OLIMJE stoji na mestu nekdanjega gradu, ki naj bi ga leta 1015 zgradila sv. Ema. Leta 1043 je to posestvo kot Emino darovnico dobil na novoustanovljeni samostan v Krki in po njegovi ukinitvi krška škofija. CERKEV SV. EME v Kozjem so leta 1717 prezidali v cerkev s patrocinijem blažene Eme. Sredi oltarja je stala Ema, ob njenih straneh Henrik 2. in njegova žena Kunigunda. Ta Emin oltar so odstranili in ga zamenjali z neogotskim, ki je delo Ignacija Oblaka iz leta 1867. GRAD PODSREDA leži na območju bivše posesti Eme Krške. Leta 1071 je prešel v posest na novoustanovljene krške škofije. Je eden najbolj tipičnih srednjeveških gradov na Slovenskem, saj je njegovo srednjeveško jedro kljub številnim kasnejšim prezidavam ostalo skozi stoletja skoraj neokrnjeno in si je zaradi tega pridobil naziv » najbolj grajski med gradovi na Slovenskem «. GRAD RAJHENBURG (BRESTANICA) je nemški cesar Henrik2. podaril Viljemu 2. Berže Selškemu, možu Eme Krške. Grad Rajhenburg je najstarejši srednjeveški grad v Sloveniji in je do leta 1141 ostal v rokah Eminega rodu. CERKEV SV. RUPERTA na Vidmu v Krškem stoji na območju, ki je nekoč spadal v zemljiško posest Rajhenburg. Župnijska cerkev na Vidmu v Krškem je posvečena misijonarju in ustanovitelju salzburške škofije, svetemu Rupertu. PLANINA PRI SEVNICI je bila ena od pomembnejših posestev krške škofije na spodnjem Štajerskem, ko je ta prevzela Emina posestva. Trg je bil v virih prvič omenjen 1190. Dodatno: Emina romarska pot je evropski projekt v okviru programa Interreg IIIA SLO-A, katerega nosilec je Kozjanski regijski park. Cilj projekta je znova oživeti romanja v Krko na Koroškem. Pot je poimenovana po kneginji Emi, ki je živela na prelomu iz 10. v 11. stoletje. Celotna pot je dolga okoli 500 km, zajema pa območja, ki jih je nekoč imela v lasti kneginja Ema Krška. Na Dolenjskem pot pokriva območja desetih občin, del te trase pa poteka tudi preko naše občine. V naš občinski prostor pride iz smeri Vinjega vrha, se nadaljuje proti Škocjanu, do Stopnega, nato pa preko Bučke v smeri proti Raki in naprej proti Krškemu. Pot je trenutno trasirana le kot pešpot, kasneje pa se predvideva še kolesarska pot, pot za 124 avtomobile in avtobuse. Pešpot poteka po uveljavljenih poteh (kolovozi, gozdne ceste, steze, stranske poti) in ne prinaša novih posegov v prostor, označena pa bo kot planinska pot. Pot bo opremljena z označevalnimi tablami, zemljevidi, zloženkami, vodniki, internetno stranjo in drugimi promocijskimi gradivi. POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: ZAČETEK POTI: PREKO: KONEC POTI: DOLŽINA POTI: cca 700 km ČAS TRAJANJA POTI: TEŽAVNOST: CILJNA SKUPINA: Romarji, pohodniki, ljubitelji kulturne dediščine, ljubitelji narave, upokojenci, športniki ali športno usmerjeni ljudje, ki jim večdnevna pohodniška tura s telesnimi obremenitvami predstavlja izziv UREJENOST NA STARTU: UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): V Sloveniji je trenutno označen le del Emine romarske poti, okoli 120 km od Sv. Eme pri Podčetrtku do Šentruperta na Dolenjskem. Predvidoma do konca leta 2013 bo označen tudi preostanek (cca 600 km) Emine romarske poti v Sloveniji. ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO POJASNJEVALNE TABLE IPD.): cca 8 tabel POJASNJEVALNE TABLE: Da OBVESTILNE TABLE: SMERNE TABLE: MARKACIJA: USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI: PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: VODNIK, ZLOŽENKO, ROMARSKO KNJIŽICO, RAZGLEDNICE je možno dobiti na Kozjanski park, T: 03/800 71 00, E: [email protected], W: www.kozjanski-park.si VODENJE/VODENJE SKUPINE: 1 x letno organiziran pohod po delu Emine romarske poti, sobota okoli 27.6., ko Ema goduje (letos 30.6.2012); več informacij Kozjanski park CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: JEZIKOVNE VARIANTE: IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…): KONTAKTNI KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST PODATKI O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE): INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI REZERVACIJE: • SKRBNIK POTI: Kozjanski park, T: 03/800 71 00, E: [email protected], W: www.kozjanski-park.si • FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: ni urejeno • SKRBNIŠKA POGODBA: Ne GOSTINSKI − Gostilna Ribnik PONUDNIKI: − Gostilna Senica − Gostišče Allegro − Gostilna Medvedji brlog − Gostilna Pečnik 125 − − − − − − − − − NASTANITVENI − PONUDNIKI: − − − − KULTURNE IN − NARAVNE − ZNAMENITOSTI: − − − − − − − − − − − − − Gostišče Pohle Restavracija City Restavracija Ipusa Pivnica Apolon Oštarija Margareta Pizzerija Fontana Stara picerija Krško Gostilna Murko Kitajska restavracija Hostel Primož Kozmus Hotel City Hotel Pacific Hostel MC Hotel Turizem v zidanicah Grad Rajhenburg Bazilika v Brestanici Mestni muzej Krško Valvasorjeva knjižnica Krško Kapucinski samostan Cerkev sv. Janeza Evangelista Cerkev sv. Ruperta (Videm) Cerkev sv. Jožefa (Trška Gora) Cerkev sv. Rozalije Cerkev sv. Petra (Brestanica) Galerija Krško Gasilski stolp Park zaslužnih občanov Vinska klet Krško Galerija Vladimirja Štovička 126 18. ŠPORTNI OBJEKTI Skladno s 17. in 58. členom Zakona o športu ter 3. členom Pravilnika o vodenju razvida športnih objektov je občina Krško izdelala razvid športnih objektov, ki se hrani na pristojnem ministrstvu in na Oddelku za družbene dejavnosti občine Krško, v katerem je zajeta večina športnih objektov na območju občine Krško. 18.1. Športni objekti v občini Krško po krajevnih skupnostih Športni objekti v KS Brestanica Športni objekti v KS Dolenja vas 127 Športni objekti v KS Gora Športni objekti v KS Koprivnica 128 Športni objekti v KS mesta Krško 129 Športni objekti v KS Krško polje Športni objekti v KS Leskovec pri Krškem 130 Športni objekti v KS Podbočje Športni objekti v KS Raka Športni objekti v KS Rožno – Presladol 131 Športni objekti v KS Senovo Športni objekti v KS Senuše 132 Športni objekti v KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna Športni objekti v KS Veliki Podlog Športni objekti v KS Veliki Trn 133 Športni objekti v KS Zdole 134 19. KONFERENČNE IN VEČNAMENSKE DVORANE Kulturni dom Krško - Velika dvorana kongresnega tipa sprejme od 480 do 579 obiskovalcev. Namenjena je scensko zahtevnim gledališkim predstavam, koncertom klasične in zabavne glasbe, plesnim predstavam, proslavam, predavanjem in drugo. Dvorana je opremljena z ozvočenjem, s projekcijskim platnom (4 x 10 m), kinoprojektorjem (35 mm, Digital Dolby tehnologija), LCD projektorjem in prenosnim računalnikom. - Mala dvorana sprejme do 110 obiskovalcev. Ima oder in je primerna za scensko manj zahtevne kulturne prireditve, manjše gledališke predstave in koncerte manjših glasbenih zasedb. Dvorana je opremljena z ozvočenjem, s projekcijskim platnom (3 x 7 m), kinoprojektorjem (35 mm, Stereo Surround tehnologija), LCD projektorjem in prenosnim računalnikom. - Sejna soba/klub KDK je bila prenovljena v letu 2007 in s svojo prilagodljivo opremo omogoča večnamensko uporabo prostora. Sprejme lahko do 100 oseb, odvisno od postavitve. Prostor je lahko prirejen v stilu klubskega ambienta (50 foteljev), ki jih je mogoče s klubskimi mizicami in po potrebi z dodatnimi stoli (do 50 komadov). Lahko pa je prostor opremljen tudi kot predavalnica, s stoli (do 100 komadov) in mizami, odvisno od potreb (za predavanja, delavnice itn). Prostor je opremljen z ozvočenjem, LCD projektorjem in prenosnim računalnikom. - Projektna soba se uporablja za sestanke, izobraževanja in delavnice manjših skupin (do 30 oseb). Prostor je namenjen tudi prodajni galeriji KDK. Možno je ozvočenje, LCD in računalniška projekcija. - Avla je namenjena galerijski dejavnosti, tako v spodnji kot zgornji etaži. Uporablja se za kulturne prireditve (komorne in pevske koncerte, literarne večere ipd.) in sprejme do 100 sedežev. Avla se uporablja tudi za sprejeme in različne družabne dogodke s pogostitvami. Prostor je opremljen z ozvočenjem, možna je LCD in računalniška projekcija. - Enota Mestni muzej Krško: večnamenska dvorana v Valvasorjevem kompleksu. Kapaciteta: do 70 oseb Hotel City - Oranžna dvorana sprejme 30 oseb, primerna je za seminarje, delovne sestanke…. Hotel Pacific - Večnamenska Kristalna dvorana z vso avdio-video opremo, sprejme do 120 gostov in je primerna za kongrese, delovne sestanke, seminarje… Gasilski dom v Krškem - Dvorana z 80 sedeži, opremljena je z grafoskopom, diaprojektorjem Dvorana v parku Krško - Dvorana z 60 sedeži Občina Krško - Sejna soba A Občine Krško, kapaciteta do 135 oseb 135 20. RAZNO 136
© Copyright 2024