1 11. Industrijsko oblikovanje Zasnova in razvoj izdelkov Product Design and Development Chapter 11 Karl T. Ulrich and Steven D. Eppinger 5th Edition, Irwin McGraw-Hill, 2012. Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 2 Product Design and Development Karl T. Ulrich and Steven D. Eppinger 5th edition, Irwin McGraw-Hill, 2012. Chapter Table of Contents: 1. Introduction 2. Development Processes and Organizations 3. Opportunity Identification 4. Product Planning 5. Identifying Customer Needs 6. Product Specifications 7. Concept Generation 8. Concept Selection 9. Concept Testing 10. Product Architecture 11. Industrial Design 12. Design for Environment 13. Design for Manufacturing 14. Prototyping 15. Robust Design 16. Patents and Intellectual Property 17. Product Development Economics 18. Managing Projects Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 3 Motorola preklopni telefoni MicroTAC (1989) Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko StarTAC (1993) V60 (2001) RAZR (2004) Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin Bali in Rambler (2011) 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 4 Motorola RAZR, 2004 Vizija izdelka „thin-to-win“ Izjemen uspeh – milijoni uporabnikov v 1. letu: → majhen in lahek → izjemne tehnične lastnosti → boljša ergonomija → trajnost in robustnost → dobri materiali in tehnologija → estetika in ponos uporabnikov Razvojni tim: → elektrotehniki → strojniki → računalničarji → proizvodni tehnologi → industrijski oblikovalci (estetika in funkcionalni vmesniki) Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 5 Zgodovina industrijskega oblikovanja VW hrošč 1949 Začetki (1900→) v zahodni evropi, kjer se poleg funkcionalnosti poudarja: → geometrija, natančnost, enostavnost, ekonomičnost → oblikovanje od znotraj navzven → oblika naj sledi funkciji → oblikujejo inžinirji in arhitekti Cadillac 1948 Začetki v ZDA (1930→) : → oblikujejo gledališki oblikovalci in ilustratorji → oblikovanje za oglaševanje in prodajo → oblikovanje od zunaj navznoter → oblikovanje je okraševanje → funkcija je manj pomembna Toyota Prius 2009 Po 70. letih (1970→): → vedno hujša konkurenca na svetovnih trgih → potreba po izboljševanju in razlikovanju izdelkov → oblikovanje je bistveno več kot oblika in videz → kaj torej industrijsko oblikovanje sploh je? Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 6 Kaj je industrijsko oblikovanje? Definicija (Industrial Designers Society of America): Industrijsko oblikovanje ustvarja in razvija zamisli in lastnosti, ki optimizirajo funkcijo, vrednost in videz izdelkov v korist uporabnikov in proizvajalcev. Ključni cilji oblikovanja (Dreyfuss 1967): Uporabnost: → uporabniški vmesnik mora biti varen, enostaven in intuitiven → vsaka lastnost mora z obliko sporočati svojo funkcijo Pojavnost: → oblika, linija, proporci in barva naj integrirajo izdelek v prijetno celoto Popravljivost: → izdelki naj z obliko sporočajo kako se vzdržujejo in popravljajo Ekonomičnost: → oblika in funkcija se optimizirata skupaj glede na stroške proizvodnje Sporočilnost: → filozofija in poslanstvo podjetja se sporoča tudi z videzom izdelkov Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 7 Trije izzivi oblikovanja izdelkov LJUDJE POSEL “zaželenost” “vitalnost” Inovacije TEHNIKA “izvedljivost” Vir: IDEO Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 8 Človeški spoznavni odziv na predmet Vir: DESIGN, Karl T. Ulrich Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 9 Estetika pri oblikovanju izdelkov Prvi vtisi so pomembni: → lepota ima prednost in sproži dodatno zanimanje → vpliva („se lepi“) na kasnejše analitične ocene Zakrnele evolucijske prilagoditve → prvi vtisi: → mobilnike vidimo čeprav jih v evoluciji nismo imeli → a jih opazujemo tako kot kamnito kladivo → primera: voda↔sijaj, srčkan otrok↔VW hrošč Fizika je lahko estetska: → ljudje hitro ocenimo stabilnost, togost, trdnost,… → privlačijo nas predvsem varne in stabilne stvari → primer: most nad Grand Canyonom zbuja skrbi Tudi estetika je pristen signal kakovosti: → pristen signal je znan v biologiji in ekonomiji → primera: navpični skok gazele, elitna univerza → signal mora biti težko izvedljiv, da je pristen Simbolične vrednosti v socialnih sistemih: → primer: hip-hop pevec z veliko ogrlico, ki je všeč oboževalcem-najstnikom, tudi zato ker ta ni všeč staršem Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 10 Odstotek razvojnih sredstev za oblikovanje Izdatki za oblikovanje izdelkov 30% 20% 10% 0 10.000 € 100.000 € 1 Mio € 10 Mio € 100 Mio € Skupni izdatki za industrijsko oblikovanje Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 11 Potrebe po oblikovanju Pomembnost potreb Ergonomske potrebe Majhna Velika Majhna Velika Enostavna uporaba Enostavno vzdrževanje Intenzivnost rokovanja Novost rokovanja Varnost Estetske potrebe Razlikovanje izdelka Ponos, moda ali ugled Motivacija tima Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 12 Stroški in donosi oblikovanja Smiselnost investicij v industrijsko oblikovanje? Stroški Donosi Neposredni stroški Zadovoljstvo kupcev → cena in količina oblikovalskih ur Proizvodni stroški Razlikovanje izdelka → večji, enaki ali celo manjši Časovni stroški → kasnejši vstop na trg Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko → zaradi boljših lastnosti in videza → če in ko je to potrebno Identiteta podjetja → dolgoročna investicija v ugled → npr. Apple, Rolex, Braun, … Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 13 Proces industrijskega oblikovanja 1. Preučitev potreb kupcev 2. Iskanje zamisli • ergonomske potrebe • estetske potrebe • skice zamisli za dane potrebe • upoštevanje izvedljivosti in cene 3. Preliminarno razčiščevanje • mehki 3D modeli za obetavne zamisli • vrednotenje modelov (tim in uporabniki) 4. Razčiščevanje in izbira • 3D upodabljanje površine • trdi 3D modeli (tudi nekatere funkcije) 5. Kontrolne skice in modeli 6. Koordinacija Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko • dokumentiranje funkcij, lastnosti, velikosti • obdelave površin, ključne dimenzije,… • z razvojnim timom, proizvodnjo, poddobavitelji,… • glede detajlne zasnove, materialov, orodij,… Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 14 Skice in modeli Osnovna skica Mehki model Trdi model CAD model Upodabljanje površine Skica prereza Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Končni izdelek Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 15 Tehnološki in uporabniški izdelki Tehnološki izdelki (technology-driven) Uporabnost temelji na tehnoloških lastnostih (npr. superračunalnik) Razvoj je osredotočen na doseganje tehnoloških lastnosti Oblikovanje je osredotočeno na zunanji videz in sporočanje lastnosti Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Uporabniški izdelki (user-driven) Uporabnost temelji na ergonomskih in estetskih lastnostih (npr. delovni stol) Razvoj je osredotočen na pogostost, varnost in enostavnost rokovanja Oblikovanje je osredotočeno na razlikovanje izdelka in ponos lastnikov Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 16 Upravljanje procesa oblikovanja Proces razvoja izdelkov Razvoj zamisli Načrtovanje razvoja Identifikacija Zasnova in potreb izbira zamisli Testiranje zamisli Sistemska zasnova Podrobna zasnova Testiranje in optimizacija Začetek proizvodnje Izdelava modelov in prototipov Oblikovanje tehnoloških izdelkov Fokus na varnost in vzdrževanje Pomoč pri razvoju prototipov Razvoj pakiranja izdelkov, ko so znani vsi tehnični parametri Oblikovanje uporabniških izdelkov Delovne skupine in intervjuji Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Razvoj številnih zamisli Razvoj modelov za testiranje Preliminarno Razčiščevanje in izbira razčiščevanje zamisli ter koordinacija zamisli razvoja in proizvodnje Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 17 Vrednotenje kakovosti dizajna Ocena Nizka Uporabnost Ali lastnosti sporočajo funkcije? Je uporaba intuitivna? So vse funkcije varne? So bili upoštevani vsi uporabniki? Privlačnost Je izdelek zanimiv in privlačen? Ali izraža kakovost? Na kaj pomislim, ko ga vidim? Ali navdihuje občutek ponosa? Popravljivost Ali lastnosti sporočajo funkcije? Je uporaba intuitivna? So vse funkcije varne? So bili upoštevani vsi uporabniki? Ekonomičnost So dobro izkoriščeni vsi viri? So materiali kakovostni in poceni? Je izdelek pre- ali podoblikovan? So bili okoljski vplivi upoštevani? Razlikovanje Bo kupec po videzu razpoznal izdelek? Si bo kupec zapolnil izdelek v oglasu? Si bo kupec zapolnil viden izdelek? Je izdelek skladen z identiteto podjetja? Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin Visoka 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 18 Opomnik • Primarno poslanstvo oblikovanja je namenjeno estetiki in ergonomiji • Izdelki podvrženi človeški uporabi in/ali opazovanju so bolj odvisni od oblikovanja • Pri takšnih izdelkih mora biti oblikovanje vključeno v vse razvojne faze • Pri tehnoloških izdelkih je oblikovanje vključeno v poznejših fazah • Aktivna vključitev oblikovanja izboljša komunikativnost funkcionalnih skupin in posledično tudi kakovost izdelkov Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika 19 Don Norman 3 ways good design makes you happy http://www.ted.com/talks/don_norman_on_design_and_emotion.html In this talk from 2003, design critic Don Norman turns his incisive eye toward beauty, fun, pleasure and emotion, as he looks at design that makes people happy. He names the three emotional cues that a well-designed product must hit to succeed. Don Norman studies how real people interact with design, exploring the gulf between what a designer intends and what a regular person actually wants. His work has resulted in some classic books, including "The Design of Everyday Things" Univerza v Ljubljani Fakulteta za Elektrotehniko Zasnova in razvoj izdelkov prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin 3. letnik, Izbirni Modul E 1. stopnja UN študija Elektrotehnika
© Copyright 2024