Industrijsko oblikovanje

1
11. Industrijsko oblikovanje
Zasnova in razvoj izdelkov
Product Design and Development
Chapter 11
Karl T. Ulrich and Steven D. Eppinger
5th Edition, Irwin McGraw-Hill, 2012.
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
2
Product Design and Development
Karl T. Ulrich and Steven D. Eppinger
5th edition, Irwin McGraw-Hill, 2012.
Chapter Table of Contents:
1.
Introduction
2.
Development Processes and Organizations
3.
Opportunity Identification
4.
Product Planning
5.
Identifying Customer Needs
6.
Product Specifications
7.
Concept Generation
8.
Concept Selection
9.
Concept Testing
10. Product Architecture
11. Industrial Design
12. Design for Environment
13. Design for Manufacturing
14. Prototyping
15. Robust Design
16. Patents and Intellectual Property
17. Product Development Economics
18. Managing Projects
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
3
Motorola preklopni telefoni
MicroTAC
(1989)
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
StarTAC
(1993)
V60
(2001)
RAZR
(2004)
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
Bali in Rambler
(2011)
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
4
Motorola RAZR, 2004
Vizija izdelka „thin-to-win“
 Izjemen uspeh – milijoni
uporabnikov v 1. letu:
→ majhen in lahek
→ izjemne tehnične lastnosti
→ boljša ergonomija
→ trajnost in robustnost
→ dobri materiali in tehnologija
→ estetika in ponos uporabnikov
 Razvojni tim:
→ elektrotehniki
→ strojniki
→ računalničarji
→ proizvodni tehnologi
→ industrijski oblikovalci
(estetika in funkcionalni vmesniki)
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
5
Zgodovina industrijskega oblikovanja
VW hrošč 1949
 Začetki (1900→) v zahodni evropi, kjer
se poleg funkcionalnosti poudarja:
→ geometrija, natančnost, enostavnost, ekonomičnost
→ oblikovanje od znotraj navzven
→ oblika naj sledi funkciji
→ oblikujejo inžinirji in arhitekti
Cadillac 1948
 Začetki v ZDA (1930→) :
→ oblikujejo gledališki oblikovalci in ilustratorji
→ oblikovanje za oglaševanje in prodajo
→ oblikovanje od zunaj navznoter
→ oblikovanje je okraševanje
→ funkcija je manj pomembna
Toyota Prius 2009
 Po 70. letih (1970→):
→ vedno hujša konkurenca na svetovnih trgih
→ potreba po izboljševanju in razlikovanju izdelkov
→ oblikovanje je bistveno več kot oblika in videz
→ kaj torej industrijsko oblikovanje sploh je?
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
6
Kaj je industrijsko oblikovanje?
Definicija (Industrial Designers Society of America):
 Industrijsko oblikovanje ustvarja in razvija zamisli in lastnosti,
ki optimizirajo funkcijo, vrednost in videz izdelkov v korist
uporabnikov in proizvajalcev.
Ključni cilji oblikovanja (Dreyfuss 1967):
 Uporabnost:
→ uporabniški vmesnik mora biti varen, enostaven in intuitiven
→ vsaka lastnost mora z obliko sporočati svojo funkcijo
 Pojavnost:
→ oblika, linija, proporci in barva naj integrirajo izdelek v prijetno celoto
 Popravljivost:
→ izdelki naj z obliko sporočajo kako se vzdržujejo in popravljajo
 Ekonomičnost:
→ oblika in funkcija se optimizirata skupaj glede na stroške proizvodnje
 Sporočilnost:
→ filozofija in poslanstvo podjetja se sporoča tudi z videzom izdelkov
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
7
Trije izzivi oblikovanja izdelkov
LJUDJE
POSEL
“zaželenost”
“vitalnost”
Inovacije
TEHNIKA
“izvedljivost”
Vir: IDEO
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
8
Človeški spoznavni odziv na predmet
Vir: DESIGN, Karl T. Ulrich
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
9
Estetika pri oblikovanju izdelkov
 Prvi vtisi so pomembni:
→ lepota ima prednost in sproži dodatno zanimanje
→ vpliva („se lepi“) na kasnejše analitične ocene
 Zakrnele evolucijske prilagoditve → prvi vtisi:
→ mobilnike vidimo čeprav jih v evoluciji nismo imeli
→ a jih opazujemo tako kot kamnito kladivo
→ primera: voda↔sijaj, srčkan otrok↔VW hrošč
 Fizika je lahko estetska:
→ ljudje hitro ocenimo stabilnost, togost, trdnost,…
→ privlačijo nas predvsem varne in stabilne stvari
→ primer: most nad Grand Canyonom zbuja skrbi
 Tudi estetika je pristen signal kakovosti:
→ pristen signal je znan v biologiji in ekonomiji
→ primera: navpični skok gazele, elitna univerza
→ signal mora biti težko izvedljiv, da je pristen
 Simbolične vrednosti v socialnih sistemih:
→ primer: hip-hop pevec z veliko ogrlico, ki je všeč
oboževalcem-najstnikom, tudi zato ker ta ni všeč staršem
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
10
Odstotek razvojnih sredstev za oblikovanje
Izdatki za oblikovanje izdelkov
30%
20%
10%
0
10.000 €
100.000 €
1 Mio €
10 Mio €
100 Mio €
Skupni izdatki za industrijsko oblikovanje
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
11
Potrebe po
oblikovanju
Pomembnost potreb
Ergonomske potrebe
Majhna
Velika
Majhna
Velika
Enostavna uporaba
Enostavno vzdrževanje
Intenzivnost rokovanja
Novost rokovanja
Varnost
Estetske potrebe
Razlikovanje izdelka
Ponos, moda ali ugled
Motivacija tima
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
12
Stroški in donosi oblikovanja
Smiselnost investicij v industrijsko oblikovanje?
Stroški
Donosi
 Neposredni stroški
 Zadovoljstvo kupcev
→ cena in količina oblikovalskih ur
 Proizvodni stroški
 Razlikovanje izdelka
→ večji, enaki ali celo manjši
 Časovni stroški
→ kasnejši vstop na trg
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
→ zaradi boljših lastnosti in videza
→ če in ko je to potrebno
 Identiteta podjetja
→ dolgoročna investicija v ugled
→ npr. Apple, Rolex, Braun, …
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
13
Proces industrijskega oblikovanja
1.
Preučitev potreb
kupcev
2.
Iskanje zamisli
• ergonomske potrebe
• estetske potrebe
• skice zamisli za dane potrebe
• upoštevanje izvedljivosti in cene
3.
Preliminarno
razčiščevanje
• mehki 3D modeli za obetavne zamisli
• vrednotenje modelov (tim in uporabniki)
4.
Razčiščevanje
in izbira
• 3D upodabljanje površine
• trdi 3D modeli (tudi nekatere funkcije)
5.
Kontrolne skice
in modeli
6.
Koordinacija
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
• dokumentiranje funkcij, lastnosti, velikosti
• obdelave površin, ključne dimenzije,…
• z razvojnim timom, proizvodnjo, poddobavitelji,…
• glede detajlne zasnove, materialov, orodij,…
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
14
Skice in modeli
Osnovna
skica
Mehki model
Trdi model
CAD model
Upodabljanje
površine
Skica prereza
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Končni
izdelek
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
15
Tehnološki in uporabniški izdelki
Tehnološki izdelki
(technology-driven)
 Uporabnost temelji na tehnoloških
lastnostih (npr. superračunalnik)
 Razvoj je osredotočen na doseganje
tehnoloških lastnosti
 Oblikovanje je osredotočeno na
zunanji videz in sporočanje lastnosti
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Uporabniški izdelki
(user-driven)
 Uporabnost temelji na ergonomskih in
estetskih lastnostih (npr. delovni stol)
 Razvoj je osredotočen na pogostost,
varnost in enostavnost rokovanja
 Oblikovanje je osredotočeno na
razlikovanje izdelka in ponos lastnikov
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
16
Upravljanje procesa oblikovanja
Proces razvoja izdelkov
Razvoj zamisli
Načrtovanje
razvoja
Identifikacija Zasnova in
potreb
izbira zamisli
Testiranje
zamisli
Sistemska
zasnova
Podrobna
zasnova
Testiranje in
optimizacija
Začetek
proizvodnje
Izdelava modelov in prototipov
Oblikovanje tehnoloških izdelkov
Fokus na
varnost in
vzdrževanje
Pomoč pri
razvoju
prototipov
Razvoj pakiranja
izdelkov, ko so znani vsi
tehnični parametri
Oblikovanje uporabniških izdelkov
Delovne
skupine in
intervjuji
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Razvoj
številnih
zamisli
Razvoj
modelov za
testiranje
Preliminarno Razčiščevanje in izbira
razčiščevanje zamisli ter koordinacija
zamisli
razvoja in proizvodnje
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
17
Vrednotenje
kakovosti dizajna
Ocena
Nizka
Uporabnost
Ali lastnosti sporočajo funkcije?
Je uporaba intuitivna?
So vse funkcije varne?
So bili upoštevani vsi uporabniki?
Privlačnost
Je izdelek zanimiv in privlačen?
Ali izraža kakovost?
Na kaj pomislim, ko ga vidim?
Ali navdihuje občutek ponosa?
Popravljivost
Ali lastnosti sporočajo funkcije?
Je uporaba intuitivna?
So vse funkcije varne?
So bili upoštevani vsi uporabniki?
Ekonomičnost
So dobro izkoriščeni vsi viri?
So materiali kakovostni in poceni?
Je izdelek pre- ali podoblikovan?
So bili okoljski vplivi upoštevani?
Razlikovanje
Bo kupec po videzu razpoznal izdelek?
Si bo kupec zapolnil izdelek v oglasu?
Si bo kupec zapolnil viden izdelek?
Je izdelek skladen z identiteto podjetja?
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
Visoka
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
18
Opomnik
• Primarno poslanstvo oblikovanja je
namenjeno estetiki in ergonomiji
• Izdelki podvrženi človeški uporabi in/ali
opazovanju so bolj odvisni od oblikovanja
• Pri takšnih izdelkih mora biti oblikovanje
vključeno v vse razvojne faze
• Pri tehnoloških izdelkih je oblikovanje
vključeno v poznejših fazah
• Aktivna vključitev oblikovanja izboljša
komunikativnost funkcionalnih skupin
in posledično tudi kakovost izdelkov
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika
19
Don Norman
3 ways good design makes you happy
http://www.ted.com/talks/don_norman_on_design_and_emotion.html
In this talk from 2003, design critic Don Norman turns his incisive eye toward beauty,
fun, pleasure and emotion, as he looks at design that makes people happy. He
names the three emotional cues that a well-designed product must hit to succeed.
Don Norman studies how real people interact with design, exploring the gulf between
what a designer intends and what a regular person actually wants. His work has
resulted in some classic books, including "The Design of Everyday Things"
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za Elektrotehniko
Zasnova in razvoj izdelkov
prof. dr. Boštjan Likar, as. dr. Žiga Špiclin
3. letnik, Izbirni Modul E
1. stopnja UN študija Elektrotehnika