ZELENJAVA
Sveža zelenjava (brez krompirja in sladke koruze) in gobe iz poglavja 07 kombinirane nomenklature
ter nekatera zelišča iz poglavja 09 in 12 kombinirane nomenklature (žafran, timijan, bazilika, melisa,
meta, origano, rožmarin in žajbelj) se v skladu z evropsko zakonodajo o skupni ureditvi trgov uvrščajo
v sektor »sadje in zelenjava«, za katerega veljajo nekatere posebne določbe glede ukrepov I. stebra
skupne kmetijske politike (skupine proizvajalcev in sofinanciranje skupin proizvajalcev, organizacije
proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev ter sofinanciranje dejavnosti organizacij
proizvajalcev, vključno z ukrepi za preprečevanje in upravljanje kriz, medpanožne organizacije).
PREGLED TRGA S SVEŽO ZELENJAVO
1. VREDNOST PRIDELAVE
Grafikon 1: Vrednost pridelave zelenjave, rastlinske pridelave in kmetijske pridelave (rastlinska
pridelava in živinoreja) v letih od 2000 do 2010, v milijon € (vir: SURS).
K vrednosti kmetijske proizvodnje (rastlinska pridelava in živinoreja) je pridelava zelenjave v zadnjih
petih letih prispevala med 3,5 in 5,0%, k vrednosti rastlinske pridelave med 6,6 in 9,6%. V obdobju od
2000 do 2009 je trend vrednosti pridelave zelenjave naraščujoč, s padcema v letih 2003 in 2007 zaradi
neugodnih vremenskih razmer in posledično nižjega skupnega pridelka zelenjave. Leta 2010 je bila
vrednost pridelave celotne zelenjave 42,65 mio EUR, kar je 16% manj kot leta 2008 in 18% manj kot
leta 2009. Opazno zmanjšanje vrednosti pridelave zelenjave leta 2010 je posledica manjših površin
zelenjave, predvsem velikega padca površin netržne zelenjave (namenjena lastni oskrbi kmetijskih
gospodarstev), in posledično manjšega skupnega pridelka zelenjave.
2. POVRŠINE
V obdobju od 2000 do 2009 je trend osnovne površine zelenjave (osnovna površina tržne zelenjave in
osnovna površina netržne zelenjave) naraščajoč. Leta 2000 je znašala 2.507 ha, leta 2008 3.421 ha, leta
2009 3.406 ha. Leta 2010 je osnovna površina zelenjave opazno padla glede na predhodni leti in je
znašala 2.276 ha ali 9% manj kot leta 2000 in 33% manj kot leta 2009. V strukturi rabe njiv in vrtov je
osnovna površina zelenjave leta 2009 zavzemala 1,9%, leta 2010 le 1,3% (vir: SURS, preračuni
MKO).
1
Grafikon 2: Osnovna površina, pridelovalna površina, površina tržne zelenjave in površina netržne zelenjave v obdobju od 2000 do 2011, v hektarih (vir:
SURS).
2
Trend pridelovalne površine zelenjave (večkratna raba površine za pridelovanje zelenjave v
posameznem letu) je v obdobju od 2000 do 2011 naraščajoč (3.242 ha leta 2000, 4.275 ha leta 2009,
4.046 ha leta 2011), z močnim padcem leta 2010 (2,803 ha ali 14% manj kot leta 2000, 35% manj kot
leta 2008 in 34% manj kot leta 2009). V letu 2011 se je pridelovalna površina zelenjave zopet
povečala na raven iz leta 2009 in je znašala 4.046 ha ali 25% več kot leta 2000, 5 % manj kot leta 2009
in kar 44% več kot leta 2010. (vir: SURS, preračuni MKO).
Trend površine tržne zelenjave je v obdobju od 2000 do 2011 padajoč. Leta 2000 je znašala površina
tržne zelenjave 1.782 ha, leta 2009 1.631 ha, leta 2010 le še 1.499 ha ali 16% manj kot leta 2000 in 8%
manj kot leta 2009. Leta 2011 je ostala površina tržne zelenjave na nivoju predhodnega leta in je
znašala 1.497 ha.
Trend površine netržne zelenjave je v obdobju od 2000 do 2011 naraščajoč (1.460 ha leta 2000,
2.644 ha leta 2009, 2.549 ha leta 2011), z močnim padcem leta 2010 (1.304 ha ali 11% manj kot leta
2000 in kar 51% manj kot leta 2009). Leta 2002 in 2010 je bila površina netržne zelenjave nižja od
površine tržne zelenjave (leta 2010 je netržna zelenjava predstavljala 47% delež pridelovalne površine
zelenjave, tržna zelenjava 53% delež pridelovalne površine zelenjave) (vir: SURS, preračuni MKO).
Padec osnovne površine zelenjave in pridelovalne površine zelenjave v letu 2010 je predvsem
posledica padca površin netržne zelenjave.
Tabela 1: Površina tržne zelenjave, število tržnih pridelovalcev zelenjave in povprečna površina tržne
zelenjave na pridelovalca v letu 2010.
Tržna pridelava zelenjave
Površina (ha)
1.498
Št.
pridelovalcev
1.192
Na prostem ali pod nizko
zaščito
Povpr. površ.
/pridelovalca
(ha)
Površina (ha)
1,26
1.413
Št.
pridelovalcev
1.111
Zaščiten prostor
Povpr. površ.
/pridelovalca
(ha)
Površin
a (ha)
1,27
85
Št.
pridelovalcev
343
Povpr. površ.
/pridelovalca
(ha)
0,25
Vir: SURS, preračuni MKO
Iz popisa tržnega vrtnarstva je razvidno, da se je leta 2010 pridelava tržne zelenjave v zaščiteten
prostoru (rastlinjaki s trdo kritino, plastenjaki z mehko kritino, visoki tuneli, prekriti s folijo, in zaprte
grede) izvajala na 85 ha ali 5,7% vseh površin tržne zelenjave oziroma, da je zelenjavo v zaščitenem
prostoru pridelovalo 343 pridelovalcev ali 29% vseh tržnih pridelovalcev zelenjave. Povprečna
površina zaščitenih prostorov na pridelovalca je v letu 2010 znašala 0,25 ha (vir: SURS, preračuni
MKO).
Pridelava na prostem obsega pridelovanje brez uporabe kakršne koli zaščite ali pridelovanje z uporabo
zaščitne folije ali nizkih tunelov, pokritih s folijo (nizka zaščita). Iz popisa tržnega vrtnarstva je
razvidno, da je leta 2010 tržno zelenjavo na prostem pridelovalo 1.111 pridelovalcev na 1.413 ha ali
povprečno na 1,27 ha na pridelovalca.
Leta 2009 je bilo glede na vsa kmetijska zemljišča v uporabi namakanih le nekaj več kot 1% površin
oziroma 0,5% vseh njiv in nekaj več kot 10% intenzivnih sadovnjakov. Zelenjadnice, melone, lubenice
in jagode je namakalo 450 kmetijskih gospodarstev na 399 hektarih (vir: SURS).
3
3. KMETIJSKO-OKOLJSKA PLAČILA IN SHEME KAKOVOSTI
Za ekološko pridelavo zelenjave je v obdobju od 2006 do 2011 značilno povečevanje površin (od 96
ha leta 2006 na 148 ha leta 2011). Za integrirano pridelavo zelenjave, ki je v celoti tudi tržna, je za
obdobje od 2004 do 2010 značilna stabilna raven števila vključenih kmetij in obsega proizvodnje
(največ 439 pridelovalcev leta 2006, najmanj 331 pridelovalcev leta 2009, okoli 1.000 ha). Leta 2011
je bilo v kontrolo integrirane pridelave zelenjave vključenih 977 ha ali 65% celotne tržne pridelave
zelenjave, v kontrolo ekološke pridelave zelenjave 148 ha ali 10% celotne tržne pridelave zelenjave.
Konvencionalna tržna pridelava zelenjave se je izvajala na 372 ha ali 25% površin.
Grafikon 3: Površine in deleži integrirane pridelave, ekološke pridelave in konvencionalne pridelave v
površinah tržne zelenjave, leto 2011, v hektarih in %, (vir: MKO).
V novem programskem obdobju 2014-2020 integrirane pridelave v trenutni obliki ne bo več. Splošna
načela integriranega varstva rastlin pred škodljivi organizmi so določena v prilogi III Direktive
2009/128 Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa okvir za ukrepe Skupnosti za doseganje
trajnostne rabe pesticidov. Države članice EU morajo v nacionalnih akcijskih načrtih opisati aktivnosti
in načine, kako bodo posamezna načela in zahteve omenjene priloge izvajale. Glede na novo
obveznost držav članic, da vzpostavijo sistem integriranega varstva rastlin v skladu z določbami
Direktive 128/2009/ES, postane integrirano varstvo rastlin splošna kmetijska praksa in za izvajanje teh
zahtev ne bo mogoče nameniti oz. pridobiti kmetijsko-okoljskih plačil in kmetijsko-podnebnih plačil.
V novem programskem obdobju 2014-2020 bodo za tržne pridelovalce zelenjave tri možnosti:
1.
nadaljevanje s konvencionalno pridelavo, ki bo z letom 2014 postala bolj zahtevna, vendar za
dodatne zahteve ne bo mogoče nameniti dodatnih finančnih podpor iz naslova kmetijsko
okoljskih ukrepov;
2.
prehod v drugo shemo kakovosti za kmetijske proizvode in živila (sheme je potrebno za novo
programsko obdobje 2014-2020 definirati, KGZS za zelenjavo predlaga nov kmetijsko-okoljski
ukrep »Pridelava zelenjadnic brez herbicidov«);
3.
prehod iz integrirane v ekološko pridelavo.
Glede na trenutno stanje in povpraševanje po ekoloških proizvodih (povpraševanje je večje od
ponudbe) in uredbo, ki določa zeleno javno naročanje, v skladu s katero je potrebno pri vsakem
javnem naročanju živil, pijač, kmetijskih pridelkov za prehrano ali gostinskih storitev do konca leta
2013 zagotoviti 5% živil pridelanih na ekološki način, z letom 2014 pa 10%), so kmetijskim
gospodarstvom z vstopom v sistem ekološkega kmetovanja odprte možnosti nadaljnjega razvoja.
Leta 2011 je bil v Evropski uniji uradno registriran Ptujski lük z zaščitenim geografskim poreklom.
4
4. PRIDELEK
Skupni pridelek zelenjave je bil v obdobju od 2000 do 2011 najvišji leta 2005 s 87.579 tonami,
najnižji leta 2010 z 59.986 tonami, ko je bil zaradi pomembno nižje pridelovale površine, predvsem
površine netržne zelenjave, 28% nižji kot predhodno leto. Leta 2011 je znašal 77.292 ton, kar je 2%
manj kot leta 2000 in 29% več kot leta 2010.
Grafikon 4: Pridelek tržne zelenjave in netržne zelenjave v obdobju od 2000 do 2011, v tonah (vir:
SURS, preračuni MKO)
V obdobju od 2000 do 2011 je trend pridelka tržne zelenjave padajoč, z opaznejšimi padci leta 2003,
2007 in 2010. Leta 2010 je bil tržni pridelek zelenjave 26% nižji kot leta 2000 in 13% nižji kot leta
2009. Podobno kot v ostali rastlinski pridelavi, imajo tudi v zelenjadarstvu na višino pridelka velik
vpliv vremenski dejavniki, saj se večina pridelave zelenjave v Sloveniji prideluje na prostem. Leto
2003 so zaznamovali nizki pridelki zaradi suše, leto 2007 nizki pridelki zaradi manjših površin
zelenjave, pomladanskega vročinskega vala in hladne jeseni (vpliv predvsem na solatnice in
kapusnice, ki prevladujejo v slovenski pridelavi). Leta 2010 so bili vremenski dejavniki pridelavi
zelenjave naklonjeni (6% višji hektarski pridelki v primerjavi v letom 2009, bolje v primerjavi s
predhodnim letom so obrodile vse zelenjadnice), zmanjšanje tržnega pridelka zelenjave je predvsem
posledica zmanjšanja površin.
Trend pridelka netržne zelenjave je v obdobju od 2000 do 2011 naraščujoč (22.631 ton leta 2000,
34.758 ton leta 2011), z močnim padcem v letu 2010. Leta 2010 je zaradi pomembnega znižanja
površin netržne zelenjave tudi s pridelek netržne zelenjave močno padel in je znašal samo 18.604 tone
ali 18% manj kot leta 2000 in kar 48% manj kot leta 2009.
Padec skupnega pridelka zelenjave v letu 2010 je predvsem posledica padca pridelka netržne
zelenjave, ki je bil pomembno nižji zaradi padca površin netržne zelenjave.
5
Tabela 2: Pridelovalna površina tržne zelenjave, pridelek tržne zelenjave in povprečni hektarski
pridelek tržne zelenjave po skupinah in vrstah zelenjave leta 2011, v tonah.
SKUPINA / VRSTA
ZELENJAVE
Pridelovalna površina
(ha)
KAPUSNICE
Belo zelje
Cvetača in brokoli
Ohrovt
Kitajski kapus
PLODOVKE
Paprika
Paradižnik
Bučke
Kumare solatne
Kumare za vlaganje
SOLATNICE IN
ŠPINAČNICE
Solata
Radič
Endivija
Špinača
Motovilec
ČEBULNICE
Čebula
Por
Česen
KORENOVKE
Korenček
Rdeča pesa
STROČNICE
Fižol za stročje
- od tega visoki
- od tega nizki
Grah
ŠPARGLJI
- od tega šparglji zeleni
- od tega šparglji beli
OSTALA ZELENJAVA
SKUPAJ *
Pridelek (ton)
410
350
38
17
5
200
80
43
52
17
8
325
16.679
15.286
729
508
156
7.881
2.735
2.200
1.720
1.058
168
6.359
162
81
41
16
25
144
109
10
25
87
42
45
58
50
28
23
8
30
25
6
242
1.496
3.679
1.371
895
215
199
3.571
2.978
503
90
2.529
1.215
1.314
317
284
146
138
32
117
92
26
5.082
42.535
Povprečni hektarski
pridelek (t/ha)
43,7
19,2
29,5
29,5
34,1
51,6
32,9
62,1
21,3
22,7
16,9
21,6
13,3
8,0
27,2
19,9
9,2
29,2
28,9
5,7
6,1
5,2
3,9
3,9
3,7
4,7
21,0
28,4
Vir: SURS, preračuni MKO
*Op. Zaradi zaokroževanja se seštevki ne ujemajo.
V Sloveniji prevladuje pridelava belega zelja, solate, čebule, plodovk (paprika, paradižnik, bučke,
solatne kumare) ter korenovk (rdeča pesa in korenček). Leta 2012 se pričakuje skoraj 100% povečanje
pridelka paradižnika glede na leto 2010 (4 ha novih rastlinjakov na hidroponski pridelavi in predvideni
pridelek 2.000 ton).
6
5. STRUKTURA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
Tabela 3: Struktura kmetijskih gospodarstev, ki so leta 2011 pridelovala zelenjavo, brez špargljev in
aričok.
VELIKOSTNI
RAZRED (ha)
PRIDELAVA NA PROSTEM
Skupna
površina
(ha)
Povprečna
površina
na KMG
(ha)
16.397
573
0 – 0,1
1.784
289
0,1 – 0,3
888
1.433
več kot 0,3
SKUPAJ
19.069
2.295
Vir: MKO, Zbirna vloga 2011
0,03
0,16
1,61
0,12
Št. KMG
Delež
KMG
(%)
86
9
5
100
PRIDELAVA V ZAVAROVANEM PROSTORU
Delež
zemljišč
(%)
Št. KMG
Skupna
površina
(ha)
Povprečna
površina
na KMG
(ha)
25
13
62
100
216
82
49
347
8,40
16,00
42,10
66,50
0,04
0,20
0,86
0,19
Delež
KMG
(%)
Delež
zemljišč
(%)
62
24
14
100
13
24
63
100
Tabela 4: Struktura kmetijskih gospodarstev, ki so leta 2011 pridelovala šparglje in artičoke.
VELIKOSTNI
RAZRED (ha)
ŠPARGLJI
Skupna
površina
(ha)
Povprečna
površina
na KMG
(ha)
15
0,92
0 – 0,1
33
6,30
0,1 – 0,3
35
41,50
več kot 0,3
SKUPAJ
83
48,72
Vir: MKO, Zbirna vloga 2011
0,06
0,19
1,19
0,59
Št. KMG
ARTIČOKE
Delež
KMG
(%)
18
40
42
100
Delež
zemljišč
(%)
Št. KMG
Skupna
površina
(ha)
Povprečna
površina
na KMG
(ha)
2
13
85
100
/
1
1
2
/
0,20
0,60
0,60
/
0,20
0,60
0,19
Delež
KMG
(%)
Delež
zemljišč
(%)
/
50
50
100
/
33
67
100
Grafikoni 5 - 8: Struktura kmetijskih gospodarstev, ki so leta 2011 pridelovala zelenjavo (brez
špargljev in artičok) na prostem in v zavarovanih prostorih ter šparglje na najmanj 0,3 ha (vir: MKO,
Zbirna vloga 2011).
7
Leta 2011 je 19.501 kmetijsko gospodarstvo pridelovalo zelenjavo na 2.411 ha. 19.154 kmetijskih
gospodarstev je zelenjavo pridelovalo na prostem na 2.344 ha, 347 kmetijskih gospodarstev pa v
zavarovanem prostoru na 66,5 ha (vir: MKO, Zbirna vloga 2011).
Če kot merilo za tržne pridelovalce upoštevamo, da se na kmetijskem gospodarstvu zelenjava prideluje
vsaj na 0,3 ha zemljišč in/ali v zavarovanem prostoru, smo imeli leta 2011 1.271 tržnih pridelovalcev
zelenjave, ki so zelenjavo pridelovali na 1.541 ha zemljišč (vir: MKO, Zbirna vloga 2011).
Leta 2011 je 888 tržnih pridelovalcev zelenjavo na prostem (brez špargljev in artičok) pridelovalo na
1.433 ha ali v povprečju na 1,61 ha zemljišč na kmetijsko gospodarstvo. 513 ali 57% tržnih
pridelovalcev je zelenjavo na prostem pridelovalo na povprečno 0,55 ha zemljišč, 320 ali 37% na
povprečno 2,03 ha, 43 ali 5% na povprečno 6,77 ha in 12 ali 1% na povprečno 17,75 ha (vir: MKO,
Zbirna vloga 2011).
Pridelava v zavarovanem prostoru predstavlja 4,3% površin tržnih pridelovalcev zelenjave ali 66,5 ha.
Zavarovane prostore manjše od 0,1 ha ima kar 62% kmetijskih gospodarstev, med 0,1 in 0,3 ha 24%
kmetijskih gospodarstev, nad 0,3 ha pa le 14% kmetijskih gospodarstev. Povprečna površina
zavarovanih prostorov pri slednjih je 0,86 ha/kmetijsko gospodarstvo (vir: MKO, Zbirna vloga 2011).
Leta 2012 je bil v Prekmurju zgrajen 4 hektarski kompleks rastlinjakov za celoletno pridelavo
paradižnika.
Razdrobljena struktura tržne pridelave zelenjadnic povečuje stroške pridelave zelenjave kar povečuje
cenovno nekonkurenčnost slovenske pridelave zelenjave. Pomanjkanje zavarovanih prostorov dodatno
poslabšuje konkurenčnost slovenskih tržnih pridelovalcev zelenjave, ker je pridelava močno odvisna
od vremenskih pogojev in ker večina pridelka pride na trg v glavni sezoni pridelave, ko so na
evropskem trgu viški zelenjave in cene najnižje, del javnih zavodov (osnovne šole), pa zaradi poletnih
počitnic zaprt.
8
6. ZUNANJA TRGOVINA
Slovenija je neto uvoznik zelenjave, tako sveže kot predelane. Domača pridelava že dalj časa ne sledi
hitro rastočemu povpraševanju, zato se dolgoročno hitro zvišuje uvoz zelenjave. Leta 2010 je znašal
skupni uvoz zelenjave (sveža zelenjava in predelana izražena v ekvivalentu sveže zelenjave) 149,1
tisoč ton, uvoz sveže zelenjave, skupaj z melonami in lubenicami, pa 96,6 tisoč ton ali 65% celotnega
uvoza zelenjave. Leta 2010 je bilo uvoženo kar 58,8 % več celotne zelenjave kot leta 2000 oziroma
64,5% več sveže zelenjave. Skupni uvoz zelenjave je ostal na ravni leta prej, od tega je bil uvoz sveže
zelenjave večji za slab odstotek.
Tabela 5: Uvoz (intra EU in tretje države) in izvoz (intra EU in tretje države) zelenjave v obdobju od
2000 do 2010, vključno z lubenicami in melonami.
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Indeks
2010/09
93,9
98,4
99,9
111,8
111,2
UVOZ
112,8
131,9
137,6
151,1
148,5
149,1
100,4
58,7
61,8
60,1
70,6
70,7
68,8
82,7
84,2
101,0
96,0
96,6
100,6
5,5
4,2
SKUPAJ
zelenjava
1,0
0,7
Sveža
zelenjava
(vir: SURS, preračuni KIS)
3,1
3,4
3,8
IZVOZ
5,5
6,7
9,5
13,1
10,2
12,6
123,5
0,6
0,8
1,1
2,4
3,5
6,1
9,7
6,4
9,2
143,8
SKUPAJ
zelenjava
Sveža
zelenjava
V letu 2010 je skupni izvoz zelenjave obsegal 13 tisoč ton in se je glede na leto 2009 povečal za skoraj
četrtino. To je za približno toliko, kolikor se je izvoz v letu prej zmanjšal. Slabe tri četrtine izvoza je
predstavljala sveža zelenjava.
9
Grafikona 9-10: Pridelava tržne zelenjave, mladega krompirja in jagod v Sloveniji (v tonah), količina uvoza in izvoza (v tonah), vrednost uvoza (v EUR), leto 2010
in 2011, zelenjava katere skupna vrednost uvoza vsaj 1 mio EUR v letu 2010 ali 2011 (vir: SURS, preračuni MKO)
*Solata v glavicah in solata druga, ** Pri pridelavi samo korenje, *** Endivija, **** Solatna zelenjava, brez solate in radiča, pri pridelvi 2011 samo motovilec, ***** Pri pridelavi samo belo zelje,
****** Pri pridelavi samo por, ******* Brez ohrovta, ki tudi ni upoštevan pri pridelavi, pri pridelavi upoštevan kitajski kapus
10
Tabela 6: Pridelava tržne zelenjave v Sloveniji (v tonah), količina uvoza in izvoza (v tonah), povprečna uvozna cena (EUR/kg), vrednost uvoza (v EUR), leto 2010 in
2011, zelenjava katere skupna vrednost uvoza manj kot 1 mio EUR v letu 2010 ali 2011 (vir: SURS, preračuni MKO).
Pridelek tržne zelenjave (t)
2010
1.223
Korenovke, druge*
n.p.
Šparglji
n.p.
Hren
284
Fižol**
n.p.
Zelena gomoljna
410
Brstični ohrovt***
n.p.
Paprike, druge****
n.p.
Špinača, nov. špinača, vrtna loboda
176
Kumarice
n.p.
Janež
n.p.
Zelena, razen gomoljne
n.p.
Blitva in kardij
n.p.
Stročnice, druge*****
n.p.
Šalotka
n.p.
Okrogle artičoke
n.p.
Sladka koruza
33
Grah
n.p.
Druga zelenjava
Vir: SURS, preračuni MKO
* Brez korenja in repe, pri pridelku rdeča pesa.
** Pri pridelku fižol za stročje.
*** Pri pridelku ohrovt.
**** Brez sladkih paprik.
**** Brez fižola za stročje in graha.
2011
1.314
117
n.p.
285
n.p.
508
n.p.
n.p.
168
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
32
n.p.
Uvoz (t) – intra EU in tretje
države
2010
2011
993
1.371
106
149
208
153
194
189
235
344
176
175
246
201
159
114
632
231
148
130
198
191
238
203
55
55
56
56
12
17
14
16
15
9
755
703
Izvoz (t) – intra EU in tretje
države
2010
2011
116
87
2
3
130
294
56
28
58
102
6
8
1
6
50
17
0,5
3
16
8
42
28
52
22
9
8
0,5
0,02
2
4
0,02
0,4
0
267
69.970
31.262
Vrednost uvoza (EUR)
2010
642.205
358.122
405.642
411.198
194.106
226.131
283.314
225.176
481.987
144.817
147.630
163.596
92.476
57.191
30.239
21.630
37.013
1.027.735
2011
629.366
468.657
395.639
389.256
291.298
220.161
218.258
204.882
168.396
145.206
141.133
132.321
106.402
92.511
43.385
18.490
14.630
1.162.842
Slovenija v pomembnih količinah in vrednostih uvaža predvsem zelenjavo, ki (lahko) uspeva tudi v Sloveniji: paradižnik, solata, paprika, čebula, radič in endivija,
česen, cvetača in brokoli, solatne kumare, korenje in repa, bučke, por in druge čebulnice, belo in rdeče zelje, jajčevci. V pomembnih količinah se v Slovenijo uvaža
tudi melone in lubenice, za katere tudi obstaja določen potencial za razvoj pridelave (Primorska in območja kjer za ogrevanje možna uporaba geotermalne energije).
V pregled zunanjetrgovinskega trga je vključen tudi mladi krompir in jagode. Krompir, ker se prideluje na zelenjadarskih kmetijah in jagode, ker se pridelujejo na
njivskih površinah in rastlinjakih ter so tehnološko bliže zelenjadarstvu kot sadjarstvu, kamor se uvrščajo po carinski kombinirani nomenklaturi. Obe kulturi
Slovenija uvaža v pomembnih količinah in vrednostih.
11
Tabela 7: Primerjava vrednosti pridelave zelenjave, vrednosti uvoza in izvoza sveže zelenjave (intra EU in tretje države)
ter evidentiranega odkupa sveže zelenjave v Sloveniji, leto 2010 in 2011, v 1000 tonah in milijon eurih, vključno z
melonami in lubenicami, brez krompirja.
2010
Količina
(1000 t)
59,99 od
tega 41,38
tržne
2011
Vrednost
(mio EUR)
Indeks 2011/10
Vrednost
(mio EUR)
n.p.
Vrednost
(mio EUR)
95,49
82,56
90,30
71,08
UVOZ sveže
91,05
77,61
86,00
66,23
0,94
0,85
zelenjave, kjer
vrednost uvoza
posamezne
zelenjadnice
vsaj 1 mio EUR
v 2010 ali 2011
UVOZ sveže
zelenjave, kjer
vrednost uvoza
posameznih
zelenjadnic
manj kot 1 mio
EUR
4,44
4,95
4,30
4,84
0,97
0,98
8,58
6,22
6,22
2,65
9,07
5,98
5,20
2,52
1,06
0,96
0,84
0,95
UVOZ sveže
77,29 od
42,53
Količina
(1000 t)
1,29
skupaj
1,03 tržna
0,95
Pridelava
42,65*
Količina
(1000 t)
tega
tržne
n.p.
0,86
zelenjave
skupaj
IZVOZ
Evidentiran
odkup
Vir: SURS, preračuni MKO
* Podatek ni primerljiv z ostalimi, ker je v vrednosti upoštevana tudi pridelava za samooskrbo kmetijskih gospodarstev.
Slovenija ima v pridelavi sveže zelenjave velik potencial za razvoj uspešnega sektorja kmetijstva oz. gospodarske
panoge, z ustreznimi investicijskimi naložbami tudi za razvoj cenovno konkurenčne pridelave izven obdobij glavne
sezone pridelave (naložbe v zaščitene prostore v kombinaciji s koriščenjem obnovljivih virov energije).
Z izboljšanjem strukture in tehnološke ravni pridelave, po obsegu in kakovosti bolj izenačeno ponudbo in diferenciacijo
ponudbe (določitev točk edinstvenosti ponudbe proizvodov in storitev, glavnih konkurenčnih prednosti, diferenciacijo
ponudbe z blagovnimi znamkami, kakovostjo ali cenovno konkurenčnostjo z obsegom) se pričakuje izboljšanje
konkurenčnosti slovenske pridelave zelenjave.
Z večjo ponudbo ekoloških pridelkov, izboljšanjem tehnološke ravni ekološke pridelave in priprave blaga za trg se
dolgoročno pričakuje znižanje cen ekoloških pridelkov.
7. STOPNJA SAMOOSKRBE IN PORABE ZELENJAVE NA PREBIVALCA
Tabela 8: Stopnja samooskrbe in porabe zelenjave (ekvivalent sveže zelenjave).
2000
ZELENJAVA SKUPAJ
Poraba na prebivalca (kg)
Stopnja samooskrbe (%)
SVEŽA ZELENJAVA
Poraba na prebivalca (kg)
Stopnja samooskrbe (%)
Vir: SURS, preračuni KIS
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Indeks
2010/09
78,5
47,1
89,0
43,3
91,3
44,9
95,6
38,6
90,4
33,7
100,5
36,2
102,3
37,8
90,6
30,6
88,6
63,2
57,7
70,1
54,1
70,9
56,9
72,7
49,9
65,7
45,5
77,4
46,2
78,4
48,4
66,7
40,7
85,1
V Republiki Sloveniji je stopnja samooskrbe z zelenjavo majhna in ima trend zmanjševanja. Leta 2009 je bila stopnja
samooskrbe z zelenjavo 37,8% (s svežo zelenjavo 48,4%), kar je 9,3% manj kot leta 2000 in 5,5% manj kot leta 2004 (s
svežo zelenjavo 9,3% manj kot leta 2000 in 5,7% manj kot leta 2004).Leta 2010 je bila stopnja samooskrbe 31%
12
(stopnja samooskrbe s svežo zelenjavo je bila 41%), kar pomeni najmanjšo pokritost domače porabe z domačo pridelavo
v Sloveniji do sedaj.
Poraba zelenjave na prebivalca se je v obdobju od leta 2000 do 2009 povečevala (78,5 kg zelenjave skupaj in 63,2 kg
sveže zelenjave na prebivalca v letu 2000 ter 102,3 kg zelenjave skupaj in 78,4 kg sveže zelenjave na prebivalca v letu
2009). Poraba zelenjave se je po več letni rasti, ki je šla predvsem na račun pospešenega uvoza zelenjave, v letu 2010
zmanjšala za skoraj 12% glede na predhodno leto (tako zelenjave skupaj, kot tudi sveže zelenjave). V letu 2010 smo
prebivalci Slovenije pojedli 91 kg zelenjave na glavo prebivalca, od tega je bilo 67 kg sveže, kar pomeni, da je poraba
padla na raven iz leta 2005.
Delež porabe sveže zelenjave v celotni porabi zelenjave se je v obdobju od leta 2000 do 2010 gibal med 81% in 73%. Ima
padajoč trend in je leta 2010 znašal 74%, kar je 9% manj kot leta 2000 in 4% manj kot leta 2009. Padec v letu 2010 je
mogoče pripisati padcu površin zelenjave in padcu količin pridelane zelenjave. Najmanjši delež porabe sveže zelenjave
glede na vso zelenjavo je bil le leta 2007, ko je znašal 73%, kar je mogoče pripisati manjšemu pridelku zaradi suše.
Padajoč trend porabe sveže zelenjave lahko nakazuje tudi na spremenjene prehranjevalne navade potrošnikov – manjša
uporaba osnovnih živil pri pripravi hrane in večja poraba pripravljenih/predelanih živil.
Tudi v območju EU pada poraba sveže zelenjave. V državah članicah EU je v letu 2009 znašala poraba sveže zelenjave
na prebivalca 83,8 kg, v petletnem obdobju 2005 do 2009 pa 94,9 kg (12% padec v letu 2009 glede na predhodno petletno
obdobje) (vir: Freshfel Europe). Poraba sveže zelenjave v Sloveniji je bila v letu 2009 6% nižja kot v istem letu v EU in
17% nižja od petletnega EU povprečja 2005-2010, v letu 2010 pa je bila kar 30% nižja od petletnega EU povprečja.
Po priporočilih WHO naj bi dnevno zaužili vsaj 400 gramov zelenjave in sadja (vir: CINDI dietary quide), od tega vsaj
240-250 g sveže zelenjave oziroma, preračunano na letno porabo, naj bi vsak človek letno zaužil vsaj 88 -91 kg sveže
zelenjave. V letu 2009, ko je bila v Sloveniji poraba sveže zelenjave najvišja, je znašala 89% priporočene količine po
WHO, v letu 2010 le 76% priporočenih količin.
Na stopnjo samooskrbe in porabo zelenjave na prebivalca v letu 2010 močno vpliva padec skupnega pridelka zelenjave v
letu 2010, ki je predvsem posledica padca pridelka netržne zelenjave, ki je bil pomembno nižji zaradi padca površin
netržne zelenjave. Velik padec površin netržne zelenjave v letu 2010 verjetno ne odraža realnega stanja in je posledica
dejavnikov, ki so vplivali na kakovost zajema podatkov, zato je za leto 2010 vprašljiva tudi točnost podatkov o stopnji
samooskrbe z zelenjavo in porabi zelenjave na prebivalca.
8. ORGANIZIRANOST PRIDELOVALCEV
Organiziranost v okviru organizacij proizvajalcev je eden ključnih ukrepov na trgu s svežim sadjem in zelenjavo v EU.
Povezovanje za skupno načrtovanje proizvodnje in skupno trženje je v sektorju pomembno predvsem zaradi narave
proizvodov (hitra pokvarljivost) ter vedno večje pogajalske premoči velikih trgovcev na drobno. Preko organizacij
proizvajalcev se izvajajo tudi vsi tržno cenovni ukrepi I. Stebra SKP (ukrepi za preprečevanje in upravljanje kriz,
sofinanciranje dejavnosti organizacij proizvajalcev, v okviru katerih je upravičen strošek tudi npr. promocija blagovne
znamke zadevne organizacije proizvajalcev in naložbe povezane z izvajanjem dejavnosti). V novem programskem
obdobju 2014 – 2020 se ustanavljanje skupin pridelovalcev in podpore vezane na skupine proizvajalcev prenesejo v II.
steber – razvoj podeželja. Ostale podpore v okviru I. stebra ostanejo nespremenjene.
Stopnja organiziranosti v sektorju sadja in zelenjave je bila leta 2009 na nivoju EU 43,2%. Leta 2009 je bila Slovenija ena
izmed štirih držav članic z ničelno stopnjo organiziranosti (poleg Luksemburga, Estonije, Latvije). Slovenija za namene
skupnega trženja ponudbe nima priznane nobene evropsko primerljive skupine proizvajalcev in/ali organizacije
proizvajalcev kar dodatno slabi pogajalsko moč in konkurenčnost slovenskih pridelovalcev v verigi oskrbe z zelenjavo,
na drugi strani pa jih zaradi nezmožnosti uveljavljanja ukrepov, ki se lahko izvajajo in sofinancirajo v okviru
skupin/organizacij proizvajalcev postavlja v konkurenčno slabši položaj tudi na skupnem evropskem trgu.
Posamezne zadruge, ki delujejo v okviru Zadružne zveze Slovenije, sicer izvajajo tudi odkup zelenjave, ki je v letu 2011
znašal 5980 ton s skupno vrednostjo 2,52 mio EUR. Prodaja zelenjadnic se je po evidentiranih tržnih poteh že tretje leto
zapored zmanjšala in je bila najmanjša po letu 1997 – 14% tržnega pridelka zelenjave.
13
V letu 2011 je bilo ustanovljeno Gospodarsko interesno združenje Slovenska zelenjava, ki je v sektorju
reprezentativno – člani zadrug so v letu 2010 pridelali več kot 50% pridelka tržne zelenjave v Sloveniji.
9. VERIGA PRESKRBE Z ZELENJAVO V SLOVENIJI
V Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2012 o neravnovesjih v verigi preskrbe s hrano je ugotovljeno, da
je v Evropski uniji prisotna vedno večja koncentracija zelo velikih trgovcev na drobno, kar ima za posledico vedno večja
neravnovesja moči med pogajalskimi stranmi. Kmetijski proizvajalci in kmetijski sektor tako postopoma izgubljajo
pogajalsko moč pri odločanju o ravni cen od kmeta prek predelave do končnega potrošnika. Cene po katerih potrošniki
kupujejo proizvode pogosto ne odražajo plačila, ki ga prejmejo kmetje za svoje proizvode, kar zmanjšuje možnost
kmetov za vlaganja in inovacije ter ima lahko za posledico opuščanje dejavnosti. Trend opuščanja dejavnosti je v obdobju
2000 do 2010 opazen tudi v slovenskem zelenjadarstvu.
Dejavnika, ki sta botrovala opuščanju oziroma zavirata razvoj dejavnosti zelenjadarstva v Sloveniji sta tudi koncentracija
trgovine na eni strani in razdrobljenost slovenske ponudbe zelenjave na drugi strani. Z namenom krepitve partnerstva so v
letu 2011 predstavniki deležnikov slovenske zelenjavne verige (predstavniki pridelovalcev, predstavniki Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenije, predstavniki Zadružne zveze Slovenije, predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Podjetniško trgovska zbornica in predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije)
pristopili k iskanju skupnih rešitev za zagotovitev večje in stalnejše ponudbe kakovostne zelenjave slovenskega porekla
tudi na policah trgovskih verig.
Vzporedno z večanjem tržnega deleža slovenske zelenjave v trgovinskih sistemih in v živilsko predelovalni industriji je
potrebno razvijati tudi lokalno trajnostno oskrbo, t.j. kratke verige dobave v povezavi z ekološke ponudbo in integrirano
pridelavo zelenjave (oskrbovanje javnih zavodov, alternativne oblike prodaje – npr. zeleni zabojčki, partnersko
kmetovanje, večji tržni delež v gostinski ponudbi, turistični ponudbi, večji tržni delež v zdraviliškem turizmu - s stališča
zdrave prehrane lahko pomembna tržna niša, lokalne in mestne tržnice, zadružne trgovine, dopolnilne dejavnosti na
kmetijah…).
14