1. No category

GR VSŠ
Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
NAČRTOVANJE SKORAJ 0-ENERGIJSKE HIŠE
Problemska obdelava načrtovanja skoraj 0-energijske stavbe ter s tem doseganje v EPBDr (Evropska
direktiva o Energetski učinkovitosti stavb - prenova) zastavljenih ciljev EU. Diplomsko delo vsebuje
tako kvantitativno kot tudi kvalitativno analizo uporabljenih ukrepov za oblikovanje skoraj 0energijske stavbe kot tudi strukturiranje glede na dejansko učinkovitost in izvedljivost posameznih
ukrepov.
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mitja Košir, doc.dr. Roman Kunič, doc.dr. Mateja Dovjak
ODMEVNI ČAS – ZVOČNA KLIMA V STAVBAH TER NJEN VPLIV NA OBLIKOVANJE GRAJENEGA
OKOLJA
Zvok, predvsem pa analiza zvočne klime v stavbah je, razen v primeru gledališč in koncertnih dvoran,
velikokrat spregledan oziroma zanemarjen del gradbeno-fizikalne stroke in graditeljstva. Analiza
odmevnega časa prostorov v veliki meri predstavlja grobo a za večino primerov zadovoljivo oceno
zvočne klime v prostoru. Jedro diplomskega dela predstavlja pregled ter primerjava različnih metod
za izračun odmevnega časa z določitvijo smernic pri katerih primerih je smiselno uporabljati določeno
metodo. Del končnega izdelka je tudi enostaven računalniški program, ki omogoča izračun
odmevnega časa paralelno z uporabo različnih metod ter s tem omogoča enostavno primerjavo leteh.
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mitja Košir, doc.dr. Mateja Dovjak, doc.dr. Roman Kunič
VPLIV TOPLOTNIH MOSTOV NA PORABO ENERGIJE ZA OGREVANJE V STAVBI
Tema diplomske naloge zajema izvedbo parametrične analize vplivov toplotnih mostov v stavbah na
porabo energije za ogrevanje v stavbi s pomočjo uporabe programske opreme na osnovi standarda
SIST EN ISO 13790. V okviru diplomskega dela se določi kvantitativen vpliv upoštevanja določenih
toplotnih mostov ter kvantifikacija teh vplivov glede na celotno porabljeno energijo stavbe za
ogrevanje. Primerjava bi bila izvedena na specifičnem primeru izbrane stavbe.
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mitja Košir, doc.dr. Mateja Dovjak, doc.dr. Roman Kunič
VPLIV ZASNOVE ODPRTIN V STAVBNEM OVOJU NA OSVETLJENOST PROSTOROV
S pomočjo programske opreme za analizo dnevne osvetljenosti prostorov v stavbah se izvede
parametrična študija vpliva velikosti in/ali oblike okenske odprtine na količino kot tudi distribucijo
dnevne svetlobe v prostoru. Pridobljeni rezultati študije se ovrednotijo glede na predpisane vizualne
zahteve za opravljanje določenega dela ter hkrati glede na biološke vplive na delovanje človeškega
telesa. Rezultat opravljene analize je določitev vodil za oblikovanje primerne velikosti in oblike
stavbne odprtine pri določenih robnih pogojih (velikost prostora, namembnost prostora).
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mitja Košir, doc.dr. Mateja Dovjak, doc.dr. Roman Kunič
TRAJNOSTNA GRADNJA PRIHODNOSTI
Trajnostna gradnja je danes izredno popularen pojem, ki je razširjen na vseh področjih, od
znanstvenih voda (članki konference), do medijev in politike. Pojem je bil definiran z Okoljsko
Konvencijo ZN v Riu že leta 1992 in pomeni uravnoteženje vseh 4 vidikov razvoja: ekonomski,
zdravstveni, okoljski in socialni vidik. Kljub navedenemu današnja t.im. trajnostna gradnja (op.
passive house movement) še vedno pozabi na zdravstveni vidik. Diploma zajema primerjavo dveh
objektov (npr.»passive house«, zero energy house), glede na uravnoteženje vseh štirih vidikov
razvoja.
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mitja Košir, doc. dr. Mateja Dovjak, doc.dr. Roman Kunič
NAČRTOVANJE ZA OKOLJE
Gradbeništvo porabi 40% vseh materialov, 40% energije ter proizvede 40% odpadkov. Analiza
življenjskega cikla izdelka (Life cycle analyisis) je v tujini že dobro poznana metoda vrednotenja,
uporabljena tudi v gradbeništvu. Pomembno je, da je načrtovanje, gradna, uporaba in odstranitev
stavb in njihovih elementov zasnovana na zaprtem socio-ekološkem krogotoku, ki se približa
naravnemu sistemu. V fazi načrtovanja je pomembno, da se za vse v stavbo vgrajene elemente izvede
t.im. design for environment, DfE (modularnost, dematerializacija ipd.). Postopek bo razložen na
primeru redesign-a izbranega gradbenega proizvoda.
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mitja Košir, doc. dr. Mateja Dovjak
POŽAR DELOVNO BIVALNO OKOLJE, MATERIALI, STRUPENI PRODUKTI
Uredba 305/2011 z bistvenima zahtevama št. 2 (Varnost v primeru požara) in št. 3 (Higiena, zdravje in
okolje) navaja zahteve za gradnjo objektov s higienskega, zdravstvenega in okoljskega vidika ter
vidika varnosti v primeru izbruha požara. Tehnična smernica požarna varnost v stavbah TSG-1001:2009 podaja načine izpolnjevanja požarno varstvenih zahtev in tudi konkretizira materiale z
vidika požarno varstvene zaščite ter preprečevanja nastanka strupenih produktov gorenja. S
simulacijo diplomsko delo primerja dva testna prostora kjer so upoštevane zahteve tehnične
smernice ter prostora, ki ne izpolnjuje zahtev. Tekom izrednih razmer uporabe objekta (izbruh
požara) diplomsko delo preuči nastanek strupenih produktov gorenja, širjenje dima in ognja. Preuči
tvorbo produktov gorenja različnih materialov, doseg smrtnih koncentracij, vpliv ravnanja
uporabnikov.
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mitja Košir, doc.dr. Mateja Dovjak, doc.dr. Roman Kunič
ANALIZA ŠIRJENJA POŽARA V IZBRANI STAVBI
V diplomskem delu se s pomočjo primerne programske opreme (FDS) analizira različne scenarije
požarne obremenitve izbrane stavbe ali dela stavbe. Na podlagi izdelanih simulacij se predlaga
izboljšave pri zasnovi stavbe.
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mitja Košir, doc.dr. Roman Kunič, doc.dr. Mateja Dovjak
NARAVI IN UPORABNIKU PRIJAZNI ŠPORTNO-REKREATIVNI OBJEKTI
Trajnostni prostorski razvoj (t.im. sustainable development) predstavlja osnovni cilj prostornega
načrtovanja. Je prvo načelo, ki je definirano v Zakonu o prostorskem načrtovanju (4.čl, Ur.l.RS, št.
33/07, 70/08, 108/09) in pomeni usklajenost razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami prostora. Prvič
je bil definiran v Okoljski Konvenciji ZN V RiU, 1992 kot uravnoteženje vseh 4 vidikov razvoja:
ekonomski, zdravstveni, okoljski in socialni. Športno rekreativni objekti so izrednega pomena za
ohranjanje zdravja populacije, obenem pa lahko bistveno posežejo v okolje. Vendar se že na ravni
priprave prostorskih aktov, izdelave projektne dokumentacije, gradnji, uporabi ter vzdrževanju
objektov prepogosto zgodi, da se pozabi na okoljski in zdravstveni vidik razvoja. V diplomskem delu
se bo preučila problematika športno rekreativnih objektov v RS kot primer trajnostne gradnje. Izvedla
se bo analiza dejanskega stanja v prostoru in času v RS, primerjava z dobrimi praksami v tujini
(Anglija, Nemčija, Danska, Finska, Švedska), postavili se bodo zakonodajni okvirji.
Eksperimentalni del bo temeljil na analizi dveh športnih objektov v RS, oblikovala se bo vizija s
strateškimi usmeritvami za nadaljnji razvoj. Problem se bo obdelal nivojsko, na odnosu stavbauporabnik-okolje, definirali se bodo vplivni faktorji. Poudarek bo na identifikaciji priložnosti
slovenskega prostora, regijski specifiki in naravnih danostih. (Uporabljeni bodo principi
bioklimatskega načrtovanja, ki temeljijo na tem da mora zasnova stavbnega ovoja izvirati iz danosti
lokacije. Zajete bodo vse faze od faze projektiranja-gradnje-vzdrževanja-uporabe. Poudarek bo na
uporabniku, na katerega se prepogosto pozabi. Študije so namreč pokazale, da udobne razmere
privedejo do boljših športnih rezultatov. S tega vidika je potrebno zagotoviti celostno udobje
uporabnikov - toplotno, zvočno, svetlobno in kvaliteto zraka.).
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mateja Dovjak, pred.mag. Aleš Golja
S STRANI ŠTUDENTOV PREDLAGANE TEME DIPLOMSKIH NALOG
Dobrodošli so tudi predlogi s strani študentov, ko lahko temo in naslov naloge oblikujemo po
predlogih kandidata / -tke, seveda z obveznim upoštevanjem vsebine in postopkov dela v sami nalogi
z načeli in temami predmetov Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente (KSKE), kot n.pr.: vsa
področja gradbene fizike (toplota, vlaga, zvok, osončenje, osvetlitev…), okoljski vplivi in vrednotenje
ogljičnega odtisa, klime v bivalnem in delovnem okolju, uporaba in vrednotenje novih naprednih
gradbenih materialov in produktov, skratka z eno besedo: področje STAVBARSTVA.
Mentorji in somentorji: doc.dr. Mitja Košir, doc.dr. Mateja Dovjak, doc.dr. Roman Kunič