Renesansa in manierizem 1420‐1600
I. DEL
ZGODNJA IN ZAČETEK VISOKE RENESANSE V ITALIJI
Milanska vojvodina pod družino
Viskonti in nato pod družino
Sforza postane najmočnejša
država v Severni Italiji
Beneška republika, ki je že v
srednjem veku dominirala na
morjih, je osvojila Veneto in
več Lombardskih mest, med
drugim Brescio in Bergamo.
Republika Firence je
vzpostavila oblast nad večjim
delom Toskane.
Papeška država je obsegala
Marke, Umbrijo, Lazio in
Molise.
Italija v 15. stoletju
Lorenzo de Medici
1449-92
Brunelleschi gradi kupolo
S.M. del Fiore
1404-18
Massaccio naslika fresko
Sv. Trojica
1427-28
Gutenbergov izum tiska
1450
Alberti napiše De Re
Aedificatoria
1452
Padec Bizanca
1453
Francoska invazija in z njo
povezan povratni vpliv
italijanske umetnosti v Franciji 1494, 1527
Evropa v 15. stoletju
Odkritje Amerike
1492
Bramante zgradi Tempietto
1502
Papežovanje Julija II.
1503-13
Raphael gradi Vilo Madama
1516
Domenico Ghirlandaio, 1486-1490, ''Zaharija v templju'': Marsilio Ficino, Cristoforo
Landino, Angelo Poliziano in Demetrij Chalkondyles (detajl). Freska v‘ cerkvi Santa
Maria Novella, kapela Tornabuoni, Firence
Dante (+1321), Petrarca (+1374), Gioto (+1337)
Andrea del Castagno, Petrarca in Giovanni Boccaccio, cca. 1450
Jan van Eyck:
Poroka Arnolfini,
1434
Renesansa in manierizem 1420‐1600
• Zgodnja renesansa, (quattrocento), 15. stol.
• Visoka renesansa, (cinquecento), prva polovica 16. stol.
• Pozna renesansa in manierizem, druga polovica 16. stol.
Paolo Ucello, perspektivna študija
keliha, 1430-40, Gabinetto dei
Disegni, Uffizi, Firence
IX. Renesansa in
manierizem 14201600
Zgodnja renesansa
109. Filippo Bruneleschi (1377-1446), kupola na
Santa Maria del Fiore, Firence, 1421 – 45
(cerkev Arnolfo di Cambio 1296- )
34. Filippo Bruneleschi , Ospedale dei innocenti,
Firence, 1419-1435
110. Filippo Brunellesci, stara zakristija pri San
Lorenzu, 1420 – 29
111. Filippo Brunellesci, cerkev San Lorenzo
(prenova romanske cerkve iz 11. stol).,
Firence, 1428
112. Filippo Brunellesci, Kapela Pazzi, ob cerkvi
Santa Croce, Firence, 1429 - 61
113. Michelozzo di Bartolomeo Michelozzi (1396
– 1472), Palača Medici Ricardi, Firence,
1445-1460
114. Leon Battista Alberti (1404-1472), Tempio
Malatestiano, Rimini, 1450
115. Leon Battista Alberti, Fasada cerkve Santa
Maria Novella (cerkev gotika 1360-) , Firence,
1470
116. Leon Battista Alberti, Palača Rucellai,
Firence, 1450-1460
117. Leon Battista Alberti, Sant' Andrea,
Mantova, 1472
Leon Battista Alberti, kapela Rucellai (tempietto
Santo Sepolcro) za družino Pacci, v cerkvi san
Pankrazio v Firencah,1467
118. Filippo Brunellesci?, Luca Pancelli, Leon
Battista Alberti?, Palača Pitti v Firencah – 1458 119. Bernardo Rossellino, (1409-1464),
Corsignano- Pienza,1458-1464
120. Francesco di Giorgio Martini, Luciano
Laurana, Palazzo ducale, Urbino 1450121. Biagio Rossetti, (1447- 1516), "Addizione
erculea",Ferrara, 1492
122. Biagio Rosetti, Palazzo dei Diamanti,
Ferarra, 1493
123. Bruneleschi, Michelozzo, Alberti, Sangallo,
Ammanati, Trg Ss. Annunziata, Firenze 14271574
124. Michelozzo di Bartolomeo Michelozzi, Vila
Medici, Fiesole 1451-57
125. Giuliano da Sangallo, Vila Medici, Poggio
a Caiano 1485
126. Guliano da Sangallo, palazzo Strozzi,
1489 – se pripisuje tudi Benedettu da Maianu
127. Guliano da Sangallo, Santa Maria
Maddalena dei Pazzi, 1492
128. Jacopo Bellini, Porta Magna, arsenale,
Benetke, 1470
129. Pietro Lombardo, Santa Maria dei
Miracoli, Benetke, 1481-90
130. Antonio Boura, Pietro Lombardo, Mauro
Codussi, Scuola grande San Marco, Benetke,
1488-95
131. Giorgio Spavento, San Salvatore,
Benetke, 1497-1504
132. Mauro Codussi, Pallazo Vendramin –
Calergi, Benetke, 1500
133. Bartolomeo Buon, Procuratie vecchie,
Benetke, 1514134. Donato Bramante, 1444-1514, Santa
Maria presso San Satiro, Milano,1476
135. Solari, Bramante, Santa Maria delle
Grazie, Milano, (Solari cerkev 1469, Bramante
kor 1493
136. Bramante, samostan Santa Maria dela
Pace, Rim, 1478-1483
1575
Visoka renesansa
137. Bramante, Tempietto, Rim, 1502
138. Bramante et all., Palazzo della Cancelleria,
Rim, 1489–1513.
139. Bramante, Cortile di Belvedere, Vatikan
1505
140. Bramante et all. Santa Maria della
Consolazione, Todi, 1508 141. Bramante, načrt nove bazilike Sv. Petra,
1506
142. Raffaelo Sanzio, 1483-1520, Vila Madama,
Rim, 1517
143. Galeazzo Alessi in dr., Strada Nuova,
palače: Bianco, Doria-Tursi, Podestà,
Spinola, Lercari Parodi, Cambiaso,, Genova,
1551-1591
144. Antonio Sangallo, načrt in model za baziliko
Sv. Petra, cca. 1540
145. Michelangelo, Nova zakristija v San
Lorenzu, 1519, Firence
146. Palazzo Farnese, Giuliano da Sangallo
mlajši 1517, nato Michelangelo, od 1534,
Rim
147. Michelangelo, grob Julija II., San Pietro in
Vincoli, Rim, 1505 -1545,
148. Jacopo Sansovino, Scuola di Santa
Maria Valverde (misericordia), Benetke, 153483
149. Jacopo Sansovino, Zecca, Benetke, 1534
150. Jacopo Sansovino, Biblioteca Marciana,
Benetke, 1537151. Gilles de Breton, Grad Fontainbleu,
Francija, 1528152. Domenico da Cortona, Chateau
Chambord, 1520153. Pierre Lescot, Cour Carré, Louvre, Paris,
1546154. Juan Bautista de Toledo (1515-1567),
Juan de Herrera (1530-1597), El Escorial,
Toledo, 1562-1584
Manierizem
155. Baldassarre Peruzzi, Palazzo Massimo
alle Colonne, Rim, 1527
156. Giulio Romano, Palazzo del Te, Mantova,
1544- 1546
157. Michelangelo Buonarotti (1475-1574),
Biblioteca Laurenziana, Firence, 1530
158. Michelangelo, načrt za Santa Maria degli
Angeli v Dioklecijanovih termah, 1534,
gradnja po 1560
159. Michelangelo Buonarroti, Kapitolinski trg,
Rim, 1544
160. Giorgio Vasari (1511-1574), palača Ufizzi,
Firence, 1560
161. Andrea Palladio (1508-1580), Palazzo della
Ragione (Basilica Palladiana), Vicenza 1549
162. Andrea Palladio, vila Godi, Lonedo, 1540
163. Andrea Palladio, vila Cornaro, Piombino
Dese, 1551-53
164. Andrea Palladio, vila Piovene, Lonedo,
1539 -70
165. Andrea Palladio, vila Barbaro, Maser, 1554
166. Andrea Palladio, vila Emo, Fanzolo, 15551565
167. Andrea Palladio, vila Capra-"La Rotonda",
Vicenza, 1566
168. Andrea Palladio, Palazzo Chiericati,
Vicenza, 1549 -1557
169. Andrea Palladio, Palazzo Valmarana,
Vicenza, 1565 -1571
170. Andrea Palladio. Palazzo del Capitanio,
Vicenza. 1565
171. Andrea Palladio, cerkev San Giorgio
Maggiore, Benetke, 1560 -62
172. Andrea Palladio, cerkev Santissimo
Redentore, Benetke, 1577-1592
173. Andrea Palladio, Teatro Olimpico, Vicenza,
1579-80
174. Vicino Orsini, Pirro Ligorio, park Bomarzo,
1547 175. Vincenzo Scamozzi et al, Sabbionetta,
1590,
176. Vincenzo Scamozzi + Savorgnan,
Palmanova, 1593
Prehod v barok
177. Domenico Fontana, plan rekonstrukcije
Rima (načrt razpostavitve obeliskov) papeža
Siksta V., 1586/90
178. Giacomo Barozzi da Vignola, Giacomo della
Porta, Il Gesu, Rim, 1568-80
179. Giacomo Barozzi da Vignola, Pallazo
Farnese, 1559, Caprarola
180. Vignola, Vila Lante, Bagnaia, Rim,1566 –
Bramante, Tempietto, Rim, 1502
Renesančna umetnost in njena načela
Ghiberti: izobraževalni program za umetnika, vsebuje slovstvo, risanje, geometrijo, perspektivo, medicino, astrologijo, zgodovino, anatomijo, aritmetiko itd.
Umetnik je v renesansi postal novodobni zvezdnik, ki je črpal znanje iz poganske antike in ne več iz cerkvenih učbenikov.
Masaccio, Sveta trojica, Santa Maria Novella,
Firence, 1424-1427
•
Ghiberti, Rajska vrata, krstilnica v
Firencah, 1425 -1452
Donatello, Herodova gostija, ca.
1423-1427, krstilnica, Siena
Paolo Ucello, pet slavnih mož, cca.1450, Louvre
Brunelleschi, Natečajni relief za
vrata krstilnice v Firencah, 1401
V renesančni arhitekturi
je pomembna človeška
perspektiva: človek se
sprehaja iz “notranje
zunanjosti” v “zunanjo
notranjost” in nazaj –
ter gleda (per-specto
pomeni tudi: ogledujem
si, “dobro gledam”).
Renesančna arhitektura in njena načela
Raphael, fra Angelico in Michelangelo na
oblaku nad Rimom
- Ponovno rojstvo antične filozofije, literature in arhitekture
- Uporaba in razvoj (ponovno odkrivanje) "klasičnega jezika
arhitekture"
- Obnovi se zanimanje za grško in rimsko umetnost in
arhitekturo
- Arhitektura zavestno izraža kulturo in izobraženost naročnika.
- Človek, znanost in filozofija dobijo osrednjo veljavo
- Človek v središču sveta odloča o tem, kako se bo približal
bogu
- Osno simetrično urejen geometrični, horizontalni prostor z
motivi klasičnih grških in rimskih redov.
- V vseh pogledih, tlorisih in prerezih harmonično zasnovana
arhitektura, ki se zgleduje po antiki
- Arhitektura, ki se odpira navzven, v naravo, ki jo ureja po
pravilih geometrije.
- Ukvarjanje z idealno stavbo in idealnim mestom.
- Ulica je materializacija idealnega, na podlagi osne perspektive
urejenega prostora mesta.
- Iznajdba in razvoj perspektivne kompozicije.
- Perspektivna - proporcionalna kompozicija avtonomnih delov mestnih spomenikov
- Kompozicija iz geometrijskih teles (kocka, kvader, krogla) in
uporaba geometrijsko določenih ter uokvirjenih odprtin in
površin (fasada, nadstropje, portal, okno, ornament).
- Steber kot najpomembnejši arhitekturni element, ki je
oblikovan po klasičnih kanonih stebrnih redov, uokvirja portale,
okna, členi fasado in gradi arkadne atrije
- Ponovno odkritje centralnega tlorisa
- Cerkvena stavba ima centralno ali kombinacijo centralne in
vzdolžne zasnove
- Arhitekturo usmerja teorija
- Ponovno odkritje vitruvijevih "libri decem".
- Idealna stavba – idealno mesto
Zasnova prostora v renesansi in odnos
med zunanjostjo in notranjostjo temelji na
osnovnih principih, ki izhajajo iz rimske
arhitekture. To so:
- Ordinatio – ki pomeni urejenost,
uravnanost
- Eyrithmia – ki pomeni povezanost,
harmoničnost, ritem, in
- Symetria – ki pomeni enakovrednost
delov glede na središčno os.
Verjetno je najpomembnejši princip
simetričnost objekta. Iz tega izhaja
kompozicijska strogost, tako v zasnovi
urbanega prostora (trgov, ulic) in samih stavb.
Ob simetriji je prisotna tudi težnja k
centralizaciji prostora okoli osrednjega jedra,
okoli katerega se oblikuje bodisi stavba bodisi
urbani prostor.
Izdaja Vitruvija, Fra Giocondo, Benetke, 1511
Francesco di Giorgio Martini ali Luciano
Laurana, idealno mesto, Urbino, konec 15.
stol.
La citta ideale, konec 15. stol., Urbino
La citta ideale, konec 15. stol., Urbino
Francesco di Giorgio Martini ali Luciano Laurana, idealno
mesto, Urbino, konec 15. stol.
Firence, bakrorez iz leta 1493
Florentinska perspektiva, avtor risbe B.
Lanci, 15. st. … in fotografija iz 20. st.
Santa Maria del Fiore, Firenze, 1296 -
Predhodnica (Santa Reparata) cerkve
Santa Maria del Fiore, Firence, baptisterij
Santa Maria del
Fiore, Firence, 1421
– 45 (cerkev Arnolfo
di Cambio 1296-
Filippo Bruneleschi (1377-1446), kupola na
Santa Maria del Fiore, Firence, 1421 – 45
(cerkev Arnolfo di Cambio 1296- )
Filippo Bruneleschi (1377-1446), kupola na
Santa Maria del Fiore, Firence, 1421 – 45
(cerkev Arnolfo di Cambio 1296- )
Filippo Bruneleschi (1377-1446), kupola na Santa Maria del Fiore, Firence, 1421 – 45
(cerkev Arnolfo di Cambio 1296- )
Brunellesci, ohranjena maketa kupole
Brunelleschi, konstrukcija odra za kupolo
Brunelleschijeve (in Da
Vincijeve) risbe odrov, žerjavov,
škripcev in prenosov za gradnjo
kupole
Prerez in tloris S.M. Del Fiori,
Lodovico Cigoli, iz Uffici, 16.stol.
Filippo Bruneleschi (1377-1446),
kupola na Santa Maria del Fiore,
Firence, 1421 – 45
Filippo Bruneleschi (1377-1446), kupola na Santa Maria del Fiore, Firence, 1421 – 45
(cerkev Arnolfo di Cambio 1296- )
Filippo Bruneleschi
(1377-1446), kupola na
Santa Maria del Fiore,
Firence, 1421 – 45
Konstrukcija kupole
Filippo
Bruneleschi
(13771446),
kupola na
Santa
Maria del
Fiore,
Firence,
1421 – 45
Filippo Bruneleschi (1377-1446),
kupola na Santa Maria del Fiore,
Firence, 1421 – 45
Filippo Bruneleschi (1377-1446),
kupola na Santa Maria del Fiore,
Firence, 1421 – 45
Geometrijska konstrukcija kupole SMdella Fiore - prerez
Filippo Bruneleschi (13771446), kupola na Santa Maria
del Fiore, Firence, 1421 – 45
Filippo Bruneleschi (1377-1446), kupola na Santa Maria del Fiore, Firence, 1421
– 45 (cerkev Arnolfo di Cambio 1296- )
Filippo Bruneleschi (1377-1446), kupola na
Santa Maria del Fiore, Firence, 1421 – 45
(cerkev Arnolfo di Cambio 1296- )
Filippo Brunellesci,
1377 - 1446
Levo Donatellov, desno Brunellescijev “Križani”, cca.1415
Brunelleschijeve arhitekture
Brunellesci, stara zakristija pri
San Lorenzu, 1420 – 29
Brunellesci, stara zakristija pri San
Lorenzu, 1420 – 29
Brunellesci, stara zakristija pri San Lorenzu, kupoli, 1420 – 29
Brunellesci et. All., Firence, San Lorenzo
Brunellesci, San Lorenzo, Firence, 1428
Brunellesci, San
Lorenzo, Firence,
1428
Filippo Brunellesci, cerkev San Lorenzo
(prenova romanske cerkve iz 11. stol).,
Firence, 1428
Brunellesci et. all., Firence, San Lorenzo, fasada
San Lorenzo, Giuliano da Sangallo, (1445-1516), projekt fasade
Firence, san Lorenzo, Michelangelov projekt za fasado
Brunellesci, Ospedale degli Innocenti, Firence, 1421– 45
Cerkev Santissima Anunziata in
Brunellescijev Ospedale degli Innocenti, Firence, 1421– 45
Bruneleschi, Michelozzo, Alberti, Sangallo, Ammanati: Trg Ss.
Annunziata, Firenze 1427-1574
Brunellesci, Ospedale degli innocenti, Firence,1421 – 45
Ospedale degli innocenti, Andrea della Robia, dojenčki v plenicah
Brunellesci, Ospedale degli innocenti,
Firence,1421 – 45, preddverje in atrij
Brunellesci, Kapela Pazzi, ob cerkvi Santa
Croce, Firence, 1429 - 61
Filippo Brunellesci, Kapela Pazzi, ob cerkvi Santa Croce, Firence, 1429 - 61
Brunellesci, Kapela Pazzi, Firence, 1429 – 61,
portiko s kupolo
Filippo Brunellesci, Kapela Pazzi, ob cerkvi Santa Croce, Firence, 1429 - 61
Brunellesci, Santo Spirito, Firence, 1444
Brunellesci, Santo Spirito, Firence 1428 in naprej. Izvirni izgled s kapelami.
Brunellesci, Santo Spirito, Firence, 1444
Brunelleschi, perspektivna risba
interierja cerkve Santo Spirito v
Firencah, 1428
Brunellesci, Santo Spirito, Firence 1428 in naprej
Brunellesci, Santo Spirito, Firence, 1428 in naprej
Michelozzo, Pallazzo Medici Ricardi, 1444 -
Michelozzo, Pallazzo Medici
Riccardi, 1444 -
Michelangelo, “Finestra ‘inginocchiata” v
pritličju
Michelangelo, “Finestra
‘inginocchiata” v pritličju
Michelozzo, Pallazzo Medici Riccardi, atrij, 1444 -
Michelozzo, Pallazzo Medici
Riccardi, 1444 -
L. B. Alberti,
1404-1472
Alberti, uomo universale. Viri: Aristotel, Plutarh, Plinij…
Traktati: Della pittura, 1435, De re aedificatoria, 1452, tisk 1485…
L.B. Alberti, De re aedificatoria
(1452, 10 knjig o arhitekturi), prvi
tiskan traktat, prvič izdan leta
1485
Šest temeljnih elementov
arhitekture:
(1) numerus (število)
(2) finitio (odnos)
(3) collocatio (razpored)
Regio (okolje)
area (parcela)
partitio (tloris, razpored)
paries (stena, zid)
Vsota teh principov je za Albertija
ravnovesje (concinitas), estetski
temelj njegove arhitekturne teorije.
tectum (strop)
apertio (odprtina)
Alberti, De Re Aed. I, 2.
Alberti, medalja s prvim projektom za Rimini, Matteo de Pasti, 1450
Alberti, Tempio Malatesta, Rimini, 1450
Leon Battista Alberti (14041472), Tempio Malatestiano,
Rimini, 1450
Konstantinov slavolok, Rim
Leon Battista Alberti (1404-1472), Tempio
Malatestiano, Rimini, 1450
Leon Battista Alberti (1404-1472),
Tempio Malatestiano, Rimini,
1450
Leon Battista Alberti (1404-1472),
Tempio Malatestiano, Rimini,
1450
Alberti, Tempio Malatesta, Rimini, 1450
Leon Battista Alberti (1404-1472), Tempio
Malatestiano, Rimini, 1450
Alberti, fasada cerkve Santa Maria Novella, Firenze, 1456 -70
Zlati rez je vrsta “kontinuiranega
proporca”.
Kaj je proporc (ali sorazmerje)?
Proporc je razmerje dveh ali večih
razmerij, npr. a : b = c : d .
Kaj je kontinuiran proporc? To je
proporc, pri katerem je drugi člen
prvega razmerja enak prvemu členu
drugega razmerja, npr. a : b = b : c .
Kaj je zlati rez? To je kontinuiran
proporc, pri katerem je zadnji, tretji
člen vsota prvega in drugega; zlati
rez je torej razmerje med a in b (pri
čemer naj bo a < b), če velja enačba:
a : b = b : (a + b) ,
in če izberemo a = 1 (enota), iz
enačbe izračunamo število b:
b = (√5+1)/2 = 1,61803…
Število √5, kvadratni koren števila 5,
je “iracionalno” število (ni ulomek),
zato velja enako za število (√5+1)/2,
ki ga imenujemo “zlatorezno” število
Φ.
Ali, drugače rečeno: če sta a in b
daljici, sta v proporcu zlatega reza,
če je njuno razmerje enako številu Φ
.
Na desni sliki so označeni trije zlati rezi (1 : Φ) na fasadi cerkve Santa Maria
Novella v Firencah.
Na levii sliki je geometrijska analiza podobe Hermesa (ali Merkurja), grškega boga,
po katerem se imenuje “hermetizem”; v enakostraničnem peterokotniku sta
stranica in diagonala v razmerju zlatega reza.
Alberti, San Sebastiano, Mantova 1460 -
Trajanov slavolok
Alberti, San Andrea,
Mantova 1470 -
Leon Battista Alberti, Sant'
Andrea, Mantova, 1472
Caracalove
terme, Rim
Alberti, San Andrea, Mantova 1470 - 76
Alberti, San Andrea, Mantova 1470 - 76
Alberti, San Andrea, Mantova 1470 - 76
Alberti, San Andrea,
Mantova 1470 - 76
Terme Caracalla, Rim
Alberti, kapela
Rucellai, Santo
Sepolcro,
Firence,1467
Alberti, kapela
Rucellai, Santo
Sepolcro,
Firence,1467
Alberti, Palazzo
Rucellai, 1453
Filippo Brunellesci?, Luca Pancelli, Leon Battista Alberti?, Palača Pitti v Firencah – 1458 -
Filippo Brunellesci?, Luca Pancelli, Leon Battista Alberti?, Palača Pitti v Firencah – 1458 -
Filippo Brunellesci?, Luca Pancelli, Leon Battista Alberti?, Palača Pitti v
Firencah – 1458
Rosellino, grob
Leonarda Brunija,
1445, Santa
Croce, Firenze
Bernardo Rossellino, (1409-1464),
Corsignano- Pienza,1458-1464
Bernardo Rossellino, (14091464), CorsignanoPienza,1458-1464
Bernardo Rossellino, (1409-1464), Corsignano- Pienza,1458-1464
Bernardo Rossellino, (1409-1464), Corsignano- Pienza,1458-1464
Bernardo Rossellino, (1409-1464),
Corsignano- Pienza,1458-1464
Bernardo Rossellino, (14091464), Corsignano- Pienza,14581464
Pierro della Francesca, Federico da
Montefeltro, Urbino, 1472
Francesco di Giorgio Martini, Luciano Laurana, Palazzo ducale, Urbino 1450-
Luciano Laurana, Palazzo ducale, Urbino, Cortile d honore, 1465
Francesco di Giorgio Martini et. all., Studiolo vojvode
Montefeltra, 1450 cca.
Piero Della Francesca, Bičanje, 1455
Piero della
Francesca, Madona
z Jezuščkom in
svetniki, 1472
Perugino, Kristus predaja ključe Sv. Petru, 1481 , Vatikan
Giovanni Pico della Mirandola (v
sredini), Marsilio Ficino (desno) in
Angelo Poliziano.
Freska v Firenzah
Savonarola – menih, ki je sežigal knjige in preganjal razvrat v Firencah, 1499
sežgan na grmadi¸.
Sandro Boticelli, Beatrice in Dante v znamenju lune, cca. 1484
Nikolaj Kopernik, 1473- 1543
Francesco di Giorgio
Martini, predlogi za tlorise
cerkva, centralni, vzdolžni,
kombinirani, po 1450
Francesco di Giorgio Martini, Trattato di Architettura civile e militare, 1482
Francesco di
Giorgio Martini,
stebrni redi
Francesco di Giorgio Martini, levo
proporcionalna shema za prerez cerkve,
desno idealno mesto ob reki
Ferarra, Addizione erculea 1492 – 1510, Biaggio
Rosetti
Biagio Rosetti,
Palazzo dei
Diamanti, Ferarra,
1493
Do prihodnjega predavanja preberite:
Nikolaus Pevsner, Oris evropske arhitekture,
strani 177 - 211,
priporočam tudi:
Spiro Kostof, A History of Architecture: settings
and rituals, (New York, Oxford: Oxford University
Press, 1985), in druge izdaje, poglavji 19 in 20,
Istanbul and Venice in The popes as planners:
Rome 1450-1650, strani 453 -505
Michael Fazio, Marian Moffett, and Lawrence
Wodehouse, A World History of Architecture.
Laurence King, 2009 in druge izdaje,
Poglavje Renaissance Architecture, strani 299 337
Najlaže dostopna pa so spletne strani, npr.:
http://www.all-art.org/Architecture/8.htm History
of art: Architecture and sculpture, part three,
chapter three, the High Renaissance in Italy,
chapter four, Mannerism and other trends
Merilo