1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
INŠPEKTORAT ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN HRANO
Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana
T: 01 434 57 00
F: 01 434 57 17
E: [email protected]
www.mkgp.gov.si
POROČILO
O DELU FITOSANITARNE INŠPEKCIJE
V LETU 2010
Trsne rumenice
Foto: mag. Gabrijel Seljak
Ambrosia artemisiifolia
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Datum: junij 2011
Številka: 06120-96/2010
Poročilo FSI 2010
Poročilo so pripravili:
Joži Jerman Cvelbar, vodja FSI
Anita Benko Beloglavec, inšpektorica višja svetnica
Radovan Ličen, strokovni vodja enote FSI Nova Gorica
Ema Pavlič Nikolić, strokovna vodja enote FSI Celje
Milan Lukman, strokovni vodja enote FSI Murska Sobota
Andrej Potočnik, strokovni vodja enote FSI Kranj
Mojca Lešnik, strokovna vodja enote FSI Maribor
Helena Hrvatin, strokovna vodja enote FSI Koper
Bojana Polovič, strokovna vodja enote FSI Novo mesto
Irena Miklič Lautar, strokovna vodja enote FSI Ljubljana
Andreja Žakelj, fitosanitarna inšpektorica, UGI Ljubljana
Poslano:
- Mag. Saša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica
- Fitosanitarna uprava RS
- Spletna stran fitosanitarne inšpekcije
- Intranetna stran fitosanitarne inšpekcije
Poročilo FSI 2010
2 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
KAZALO
1
UVOD..................................................................................................................................................................... 5
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
2
ORGANIZIRANOST IN KADRI ........................................................................................................................... 5
PRAVNA PODLAGA PO PODROČJIH ............................................................................................................. 5
DEJAVNOSTI FITOSANITARNE INŠPEKCIJE ...................................................................................................... 6
SPLOŠNE DEJAVNOSTI FITOSANITARNE INŠPEKCIJE......................................................................................... 6
USPOSABLJANJA, PRIPRAVA PREDAVANJ, DELOVNE SKUPINE EPPO IN EU .............................................. 7
NEPOSREDNI NADZOR .................................................................................................................................... 8
2.1
SKUPNO ŠTEVILO PREGLEDOV IN VZORCEV V LETU 2010 ............................................................. 9
2.2
PREGLEDI POŠILJK V MEDNARODNEM PROMETU (UVOZ, TRANZIT, IZVOZ IN PONOVNI
IZVOZ) ..................................................................................................................................................................... 12
2.3
NADZOR V NOTRANJOSTI DRŽAVE .................................................................................................... 22
2.4
POSEBNI NADZORI 2010 ......................................................................................................................... 25
2.5
STANJE NESKLADNOSTI ....................................................................................................................... 42
2.6
POJAVNOST NESKLADIJ ........................................................................................................................ 44
2.7
UKREPI ...................................................................................................................................................... 46
2.8
PRISTOJBINE NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN ........................................ 55
3
UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 55
Poročilo FSI 2010
3 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Prilogi:
Priloga 1: Bilanca skupnega števila inšpekcijskih pregledov po enotah fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Priloga 2: Ugotovljeni škodljivi organizmi po rastlinah
Posebna poročila za leto 2010, poslana na Fitosanitarno upravo RS:
1
2
3
4
Uvoz egiptovskega krompirja za obdobje 2009/2010
Nadzor uvoza hlodov hrasta iz ZDA na končni destinaciji v OE Celje
Naknadna kontrola semena zelenjadnic 2010
Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. spp. sepedonicus (Spiekermann et Kotthoff) Davis
et al (Cms) in Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. (Rs) – krompirjeva obročkasta in
rjava gniloba , nadzor 2010
5 Pepino mosaic virus 2010
6 Verticillium albo-atrum Reinke & Berthold in Verticillium dahliae Klebahn - hmeljeva uvelost
7 Trsne rumenice 1
8 Trsne rumenice 2
9 Trsne rumenice 3
10 Apple proliferation mycoplasm - metličavost jablan in Pear decline mycoplasm (PD) - odmiranje
hrušk
11 Ambrozija 2010
Poročilo FSI 2010
4 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
1
UVOD
Temeljna naloga fitosanitarne inšpekcije je ugotavljanje zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov
in drugih nadzorovanih predmetov ter izvajanje ukrepov zaradi preprečevanja vnosa in širjenja oziroma
izkoreninjenja nadzorovanih t. i. karantenskih rastlinskih škodljivih organizmov, ki so posebej nevarni za
zdravstveno stanje rastlin in lahko pri gojenih rastlinah posledično povzročijo veliko gospodarsko škodo in
sicer ob uvozu iz tretjih držav, na notranjem trgu (v času pridelave in na trgu) ter ob izvozu (izdaja
fitosanitarnih spričeval). Poleg zdravstvenega stanja rastlinskega blaga fitosanitarna inšpekcija nadzira tudi
kakovost razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin v notranjosti države in ob uvozu, kakovost plodov
sadja in vrtnin ob uvozu ter od leta 2010, v sodelovanju z inšpektorji za kakovost živil tudi varnost živil
neživalskega izvora ob uvozu.
1.1
ORGANIZIRANOST IN KADRI
Fitosanitarna inšpekcija deluje v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH).
Skupaj z osrednjim odgovornim organom za zdravstveno varstvo rastlin - Fitosanitarno upravo Republike
Slovenije ter uradnimi laboratoriji sestavlja Nacionalno organizacijo za varstvo rastlin v smislu
Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC) in določil zakonodaje Evropske unije.
1.2
PRAVNA PODLAGA PO PODROČJIH
ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
− Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1-UPB2, Uradni list RS, št. 62/2007);
− Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene) (Uradni list RS-Mednarodne
pogodbe, št. 23/00);
− Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacijeSporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Uradni list RS št.36/95-MP, št.10/95);
− Direktiva Sveta št. 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za
rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z
dne 10.07.2000) s spremembami (EUR-lex, 13.1.2010-prečiščeno besedilo);
− predpisi EU, ki veljajo neposredno po objavi v Uradnem listu EU;
− 59 podzakonskih aktov s področja zdravstvenega varstva rastlin.
SEMENSKI MATERIAL KMETIJSKIH RASTLIN
− Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-UPB1, Uradni list RS, št. 25/05,
41/09);
− Zakon o kmetijstvu (ZKme-1, Uradni list RS, št. 45/08);
− Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR – UPB1, Uradni list RS, št. 113/06);
− Zakon o ratifikaciji mednarodne Konvencije o varstvu novih sort rastlin (Uradni list RS, št. 13/99)
− predpisi EU, ki se v skladu s pogodbo o ustanovitvi ES uporabljajo neposredno;
− 33 podzakonskih aktov s področja sort rastlin in semenarstva.
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA OB UVOZU
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-UPB2, Uradni list RS, št. 35/07);
- Zakon o kemikalijah (ZKem-UPB1, Uradni list RS, št. 110/03).
- 23 podzakonskih aktov s podrčja FFS.
KAKOVOST SADJA IN VRTNIN OB UVOZU
- Zakon o kmetijstvu (ZKme-1, Uradni list RS, št. 45/08).
Poročilo FSI 2010
5 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
ŽIVILA NEŽIVALSKEGA IZVORA OB UVOZU
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi (ZDU-1E, Uradni list št.48/2009).
- Uredba (ES) št. 178/2002 (splošna načela in zahteve živilske zakonodaje, ustanovitev Evropske
agencije za varnost hrane in postopki, ki zadevajo varnost hrane)
- Uredba (ES) št. 852/2004 (higiena živil)
- Uredbia(ES) št. 882/2004 (izvajanje uradnega nadzora)
1.3
DEJAVNOSTI FITOSANITARNE INŠPEKCIJE
Fitosanitarna inšpekcija na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin in drugih zakonov opravlja
nadzor skladnosti rastlin oziroma blaga rastlinskega izvora z zahtevami zakonodaje. Nadzira izvajanje
zakonov in predpisov, izdanih na njihovi podlagi ter izreka fitosanitarne in druge inšpekcijske ukrepe
(ureditvena odločba, opozorilo, opomin, globa). Ob sumu, da je navzoč nadzorovan škodljiv organizem,
fitosanitarni inšpektor vzame uradni vzorec in ga pošlje v pooblaščeni laboratorij. V primeru pozitivnega
analiznega izvida odredi ustrezne ukrepe. V prvi vrsti so to higienski ukrepi, nadaljnji pa so odvisni od
zdravstvenega stanja rastlin ter od tega, kje so rastline pridelane oziroma se z njimi trguje, predvsem pa od
analize nevarnosti škodljivega organizma za kraj najdbe oziroma vso državo. Za uvožene okužene rastline
se običajno odredi vrnitev dobavitelju, v notranjosti države pa je treba z njimi ustrezno ravnati, jih uničiti
ali drugače odstraniti oziroma tretirati.
Dejavnosti fitosanitarne inšpekcije v letu 2010 so na področju varstva rastlin in semenskega materiala
kmetijskih rastlin potekale na podlagi Programa za fitosanitarno področje 2009 – 2011, ki ga je sprejel
minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s sklepom št. 007-35/2009 z dne 29.1.2009. Program je v
skladu z direktivo 2000/29/ES ter uredbo št. 882/2004/ES o uradnem nadzoru hrane in krme, tako da določa
izvedbo enotnega integriranega večletnega nacionalnega programa nadzora 2007/2009 (siMANCP: MultiAnual-National-Control-Plan, ki vključuje zdravstveno varstvo živali in rastlin ter varno hrano in krmo). Za
zdravstveno varstvo rastlin smo v skupnem programu opredelili zlasti:
(a) strateške cilje in način postavljanja prioritet nadzora ter porabe sredstev za dosego teh ciljev;
(b) kategorizacija tveganja zadevnih aktivnosti;
(c) imenovanje pristojnih organov in določitev njihovih nalog na centralni, regionalni in lokalni ravni
ter sredstvih, ki jih imajo na razpolago ti organi;
(d) splošna organizacija in upravljanje uradnih nadzorov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni,
vključno z uradnim nadzorom v posamičnih organizacijah;
(e) sistem nadzora, ki se uveljavi v različnih sektorjih in koordinacija med različnimi službami,
pristojnimi za uradni nadzor v teh sektorjih.
1.4
SPLOŠNE DEJAVNOSTI FITOSANITARNE INŠPEKCIJE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Sodelovanje z uradnimi laboratoriji in Fitosanitarno upravo RS pri pripravi nacionalnega
programa za področje ter pripravi in izvedbi posebnih nadzorov.
Usklajevanje nadzora sistema rastlinskega potnega lista (RPL).
Usklajevanje nadzora na mestih pridelave rastlin za saditev/semenskega materiala po ZZVR in
ZSMKR.
Usklajevanje nadzora ob uvozu iz tretjih držav po ZZVR, ZSMKR, ZFFS, ZKmet, ZGRM,
ZVNRS.
Usklajevanje nadzora ob izvozu po ZZVR.
Priprava obvestil o zadržanju pošiljk iz uvoza in posredovanje na Fitosanitarno upravo RS za
nadaljnje obveščanje Evropske Komisije, EPPO in držav izvoznic. V letu 2010 smo pripravili
32 notifikacij o ugotovljenih nepravilnostih v prometu znotraj EU in iz uvoza.
Poročanje med letom, in sicer MKGP o pregledih in ukrepih ob izbruhih karantenskih
škodljivih organizmov ter Fitosanitarni upravi RS -u o posebnih ugotovitvah med letom
(poročila so opredeljena v nadaljnjem besedilu).
Sodelovanje v delovnih skupinah Komisije EU, Evropskega sveta in organizacije EPPO.
Sodelovanje v bilateralnih projektih (glej 1.6.2)
Upravljanje informacijskega sistema fitosanitarne inšpekcije (aplikacija FSI-pregled).
Poročilo FSI 2010
6 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
•
•
•
•
•
•
•
1.5
Prenavljanje internetne strani fitosanitarne inšpekcije.
Oblikovanje vsebine na t.i. življenjskih dogodkov na e-portalu državne uprave in odgovarjanje
na vprašanja državljanov.
Priprava pripomb na osnutke novih predpisov.
Priprava novih oziroma prenovljenih navodil in priprava priročnika fitosanitarne inšpekcije za
tranzitne postopke ter postopke ob izvozu in ponovnen izvozu ter ažuriranje intranetnih strani
fitosanitarne inšpekcije. Priprave dokumentov so potekale v okvirih internih delovnih skupin.
Priprava in izvedba rednega letnega izobraževanja fitosanitarne inšpekcije.
Obveščanje javnosti.
Ocenjevanje inšpektorjev.
USPOSABLJANJA, PRIPRAVA PREDAVANJ, DELOVNE SKUPINE EPPO IN EU
1.6.1 Usposabljanja
Preglednica 1: Strokovna usposabljanja fitosanitarnih inšpektorjev v letu 2010
Naslov
Izobraževanje na področju higiene živil in HACPP
načel ter varne hrane
Izvajanje ZUP-a, ZIN-a in ZP
Ambrozija - predstavitev in ukrepanje
Interna delavnica FSI - biotično vartsvo
Datum
Strokovno svetovanje na terenu
Better Training for Safer Food - LPM
Better Training for Safer Food- 669- uvoz varna hrana
Delavnica o invazivnih tujerodnih vrstah rastlin
Merjenje radioaktivnosti v živilih z merilnikom
BRTHOLD LB 200 - varna hrana
Better Training for Safer Food - LPM
Interna delavnica FSI - ZP, UVOZ
Izobraževanje o izvajanju nadzora kakovosti sadja in
vrtnin
Skupno št. dni
23.3-8.4.2010*
4.5.2010
27.7.2010
15.9.2010
28.9. oz. 13.10. oz.
4.11.2010
6.-10.9.2010
15.-18.6.2010
17.11.2010
18.11.2010
6.-10.12. 2010
13.-14.12.2010
17.-19.03 in 30.03.01.04
Št. udeležencev
103,5
2
7
9,5
23
2
14
19
17
4
4
1
18
1
1
1
11
4
52
11
1
26
5
1
* delna udeležba FSI
Povprečno se je fitosanitarni inšpektor v letu 2010 usposabljal 7,8 dni.
1.6.2 Aktivna udeležba fitosanitarnih inšpektorjev na predavanjih o fitosanitarnem nadzoru
Preglednica 2: Predavanja fitosanitarnih inšpektorjev
DATUM
CILJNA PUBLIKA
NASLOV PREDAVANJA
PREDAVATELJ
4.2.2010
Pridelovalci – vsakoletni posvet
svetovalne službe (KGZ )
Delegacija iz Fitosanitarne uprave
in Fitosanitarne uprave Makedonije
Novosti na področju varstva rastlin –
palmov rilčkar
Uveljavitev direktiv zdravstvenega
varstva rastlin in tržnih direktiv,
Predstavitev in organizacija FSI
Fitosanitarni pregled na registiranem
mestu pridelave
FD – ukrepi - Prade
Phytophthora ramorum –
fitoftorna sušica vejic
Zahteve za premeščanje občutljivih
rastlin, lesa in lubja ter LPM iz okuženih
območij z borovo ogorčico
Trsne rumenice
Ukrepi za preprečevanje širjenja in
Darja Štolfa
19.1.2010
19.1.2010
4. 3. 2010
15.3. 2010
Delegacija iz Fitosanitarne uprave
in Fitosanitarne uprave Makedonije
Vinogradniki Prade
Distributerji
15.3. 2010
Distributerji
6.6.2010
11.6.2010
Društvo vinogradnikov Dobrovnik
Društvo vinogradnikov Dobrovnik
Poročilo FSI 2010
Joži Jerman Cvelbar
Anita Benko Beloglavec
Zdenko Grando
Mag. Irena Miklič Lautar
Anita Benko Beloglavec
Bojan Berden
Milan Lukman
7 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
zatiranje zlate trsne rumenice
21.4.2010
23.4.2010
21.4.2010
7.72010
1.9.2010
1.9. 2010
11.9.2010
15.9.2010
3.10.2010
6.10.2010
6.10.2010
6.10.2011
20.10.2010
Vodje FSI iz entitet in Fitosanitarne
uprave BiH
Vodje FSI iz entitet in Fitosanitarne
uprave BiH
Vodje FSI iz entitet in Fitosanitarne
uprave BiH
Radio Velenje
Društvo vinogradnikov Filovci in
Bogojina
Društvo vinogradnikov Filovci in
Bogojina
Društvo vinogradnikov,
strokovnjaki varstva rastlin
Dolenjska, občina Straža
Fitosanitarni inšpektorji
Vinogradniki Izola
Fitosanitarna uprava ČG –
inšpektorji in vodenje politike
Fitosanitarna uprava ČG –
inšpektorji in vodenje politike
Fitosanitarna uprava ČG –
inšpektorji in vodenje politike
Joži Jerman Cvelbar
Fitosanitarni inšpekcijski pregledi na
notranjem trgu in izvozni postopki
Uvozni postopki
Anita Benko Beloglavec
Hrušev ožig. Prispevek pripravljen v
sodelovanju s KSS
Trsne rumenice
Mag. Ema Pavlič Nikolić
Biotično varstvo rastlin – navodila za
priročnik
Zlata trsna rumenica na Koprskem-Izola
Organizacija FSI in Uvozni postopki
Klaudija Matjaž Petek
Fitosanitarni inšpekcijski pregledi na
notranjem trgu in izvozni postopki
Uvozni postopki
Anita Benko Beloglavec
Joži Jerman Cvelbar
Društvo gojiteljev dišavnic na
Krasu
1.-3.12.2010
Beter training for safer food –
Internal market
13. 12. 2010
Fitosanitarni inšpektorji
13.12.2010
Fitosanitarni inšpektorji
13.12.2010
Fitosanitarni inšpektorji
13.12.2010
Fitosanitarni inšpektorji
Uvoz FFS
14.12.2010
Fitosanitarni inšpektorji
14.12.2010
22.12.2010
Fitosanitarni inšpektorji
Delegacija Fitosanitarne uprave in
fitosanitarne inšpekcije iz Egipta
Delegacija Fitosanitarne uprave in
fitosanitarne inšpekcije iz Egipta
Zakon o prekrških -Plačilni nalog in
odločba
Kazenske določbe-ZZVR in ZSMKR
Organizacija FSI in uvoz
2
Bojan Berden
Milan Lukman
18.11.2010
22.12.2010
Helena Hrvatin
Ukrepi za preprečevanje širjenja in
zatiranje zlate trsne rumenice
Izvajanje nadzora zlate trsne rumenice v
vinorodni deželi Posavje
FSI – Splošna predstavitev in nadzor na
področju varne hrane ob uvozu
Organizacija FSI in uvoz
Postopki tranzita in ponovnega izvoza
Uvozni postopki
Izvajanje Odredbe o ukrepih za zatiranje
škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia v letu
2010
Zakonski okviri pridelave in predelave
dišavnic in zdr.rastlin – fitosanitarna
zakonodaja
Posebne zahteve s Seznama IV.A.II
Nujni ukrepi in zahteve za vnos v
varovana območja, Ukrepi ob izbruhu
Predstavitev postopkov pri uvozu, rastline
za saditev, Seznam IV. A. I, dopolnilne
izjave, odločbe Komisije
Uvoz plodov, rezanega cvetja ter zemlje
in rastnega substrata – fitosanitarne
zahteve
Uvoz LPM
9.11.2010
9.11.2010
9.11.2010
17.11.2010
Srbska inšpekcija za varno hrano –
študijski obisk v Ljubljani
Fitosanitarna inšpektorja Srbije
Fitosanitarna inšpektorja Srbije
Fitosanitarna inšpektorja Srbije
Mestna občina Ljubljana
Organizacija FSI in uvoz
Uvozni postopki
Anita Benko Beloglavec
Zdenko Grando
Joži Jerman Cvelbar
Helena Hrvatin
Joži Jerman Cvelbar
Anita Benko Beloglavec
Helena Hrvatin
Joži Jerman Cvelbar
Darja Štolfa
Anita Benko Beloglavec
Mag. Mojca Lešnik
Darja Štolfa
Helena Hrvatin
Andreja Žakelj, Joži
Jerman Cvelbar
Mag. Irena Miklič Lautar
Patricij Žohar
Joži Jerman Cvelbar
Helena Hrvatin
NEPOSREDNI NADZOR
Fitosanitarna inšpekcija izvaja neposredni nadzor po ZZVR in ZSMKR po uradni dolžnosti (prijave
imetnikov rastlin ob sumu na škodljivi organizem, posebni nadzori škodljivih organizmov, inšpekcijski
nadzor na trgu) in na zahtevo stranke (prijave uvoznih in izvoznih pošiljk rastlin in rastlin na mestih
Poročilo FSI 2010
8 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
pridelave). Obseg in število pregledov je določeno na podlagi kategorizacije tveganja, odvisen pa je tudi od
prometa rastlinskega blaga.
Direktiva 2000/29/ES določa sezname rastlinskih škodljivih organizmov, za katere je znano, da pomenijo
nevarnost povzročitve velike gospodarske škode, zato predpisuje omejitve pri vnosu na ozemlje EU glede
na nevarnost za zdravje posameznih vrst rastlin ter izvajanje stalnega nadzora (t.i. karantenske liste).
Škodljivi organizmi s seznamov so pod stalnim fitosanitarnim nadzorom, da se zgodaj prepozna tveganje za
vnos in prepreči širjenje. Zanje velja najširše spremljanje informacij o prestrežbah okuženih pošiljk,
strokovnih in znanstvenih objavah o prvih najdbah ter izbruhih na območjih, iz katerih poteka trgovinska
pot rastlin ali rastlinskih proizvodov. Za 21 organizmov je bilo prepoznano visoko tveganje, saj so s
pošiljkami že bili vnešeni v EU in zlasti v Slovenijo ali pa obstaja velika nevarnost za njihov vnos. Zanje so
bili v letu 2010 pripravljeni programi posebnih nadzorov. Prav tako je prepoznano visoko tveganje za vse
pošiljke s Seznama V.B, zato se ob vnosu le teh v Skupnost opravi fitosanitarni pregled.
Srednje tveganje je bilo v letu 2010 prepoznano za tiste organizme iz prilog I ali II direktive 2000/29 ali
predpisov o trženju semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki so se pojavljali v preteklih letih na rastlinah
ali rastlinskih proizvodih v prometu. Zanje je bilo uvedeno inšpekcijsko spremljanje, in sicer: Trips palmi,
Liriomyza spp., Rhizoecus hibisci, Paysandisia archon, Cacyreus marshallii, TSWV, INSV, CSNV,
Xanthomonas campestris pv.vesicatoria, Clavibacter michiganensis subsp. michiganensis, Xanthomonas
campestris pv. pruni, fitoplazma Apple proliferation, fitoplazma Pear decline, European stone fruit
yellows.
Za ostale škodljive organizme je bilo prepoznano majhno tveganje.
Nadzor po ZFFS, ZKmet in ZDU (varnost živil) je potekal na uvoznih pošiljkah, na podlagi prijave
uvoznika oziroma zastopnika.
2.1
SKUPNO ŠTEVILO PREGLEDOV IN VZORCEV V LETU 2010
Po podatkih poročila ZUP je fitosanitarna inšpekcija v letu 2010 reševala 31.519 zadev (v letu 2009:
22.185 zadev). Po podatkih iz aplikacije Fitosanitarne inšpekcije (FSI-Pregled) je bilo skupno opravljenih
32.539 pregledov po ZZVR, ZSMKR, ZGRM, ZFFS, ZKmet in ZDU - varna hrana (v letu 2009: 23.080
pregledov). Skupno število pregledov po vseh zakonih se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 precej
povečalo na področju nadzora živil neživalskega izvora v skladu s prenosom pristojnosti iz ZIRS na
IRSKGH (32. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi (ZDU-1E)). V
Preglednici 3 ter Sliki 1 in Slika 2 vidimo primerjavo števila pregledov za obdobje zadnjih štirih let, tj. od
leta 2007 do 2010 po vseh področjih dela FSI.
Preglednica 3: Primerjava števila pregledov od 2007 do 2010 po področjih dela FSI
PODROČJE
Uvoz – ZZVR
Uvoz – ZSMKR, ZGRM
Uvoz – KAKOVOST
Uvoz – VARNA HRANA
Uvoz - FFS
Uvoz - skupaj
Izvoz
Reeksport
Notranjost - ZZVR
Notranjost - ZSMKR
Notranjost - skupaj
SKUPAJ (uvoz, izvoz,
reexport, notranjost)
Poročilo FSI 2010
ŠT.
ŠT.
ŠT.
ŠT.
% OD VSEH
PREGLEDOV PREGLEDOV PREGLEDOV PREGLEDOV PREGLEDOV
2007
2008
2009
2010
FSI 2010
3099
92
2608
3701
110
3035
1712
118
2470
43
5842
11876
175
5260
1120
6380
31
6877
13811
318
4663
1033
5696
26
4326
12647
189
4932
986
5918
1804
122
2324
11225
29
15504
10561
249
5389
836
6225
24273
26702
23080
32539
47,7
32,4
0,8
19,1
100
9 / 57
18000
16000
14000
12000
Uvoz - skupaj
10000
Izvoz
8000
Notranjost - skupaj
6000
4000
2000
0
2007
2008
2009
2010
Slika 1: Skupno število pregledov FSI od 2007 do 2010
Notranjost
skupa
19
Reekspor
1
Uvoz - skupaj
Uvoz - skupaj
48
Izvoz
Reekspor
Notranjost - skupaj
Izvo
32
Slika 2: Skupno število pregledov FSI v letu 2010 v deležih po področjih
Glede na podatke v Prilogi 1 (Bilanca pregledov v letu 2010) in Sliki 3 in 4, je bilo v letu 2010 skupno
največ inšpekcijskih pregledov opravljenih v enoti Koper, tj. 12.013 pregledov (v letu 2009: 8.632), kjer je
največ izvoznih pošiljk. Sledi enota Novo mesto s 9.803 pregledi, kjer je bilo največ pregledov ob uvozu in
v notranjosti države.
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
SKUPNO ŠT. PREGLEDOV PO ENOTAH
KR
844
CE
1310
NG
1491
MS
1749
LJ
1968
MB
2627
NM
9803
KP
12013
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
Slika 3: Skupno število vseh pregledov po enotah fitosanitarne inšpekcije v letu 2010
PREGLEDI FSI PO PODROČJIH IN ENOTAH
8000
6000
4000
Notranjost
Izvoz
2000
Uv
oz
0
NM
MS
LJ
CE
MB
KR
NG
KP
Uvoz
No
tra
nj
os
t
Slika 4: Skupno število vseh pregledov po po področjih in enotah FSI v letu 2010
Vzorčenja rastlin so potekala v skladu s programi posebnih nadzorov in spremljanja zdravstvenega stanja
rastlin, po uradni dolžnosti ob sumu na navzočnost nadzorovanih škodljivih organizmov s seznamov ali na
zahtevo stranke. Vzorci so bili glede na bolezenska znamenja oz. sum na določen škodljiv organizem,
poslani v ustrezen pooblaščeni laboratorij. Skupno so inšpektorji odvzeli 1.423 vzorcev (v letu 2009: 1.890
vzorcev). Zmanjšanje gre zlasti na račun spremembe programa vzorčenja na navzočnost šarke (PPV).
Preglednica 4: Število vzorcev testiranih v pooblaščenih laboratorijih v letu 2010
ENOTA FSI
Celje
Vsota Celje
Koper
Poročilo FSI 2010
LABORATORIJ
IHPS
KGZS - ZAVOD GO
KIS
NIB
KGZS - ZAVOD GO
KIS
ŠT. VZORCEV
2
14
43
50
109
19
25
11 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
NIB
Vsota Koper
Kranj
Vsota Kranj
Ljubljana
Vsota Ljubljana
Maribor
Vsota Maribor
Murska Sobota
Vsota Murska Sobota
Nova Gorica
Vsota Nova Gorica
Novo mesto
Vsota Novo mesto
Skupna vsota
GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE
KGZS - ZAVOD GO
KIS
NIB
KGZS - ZAVOD GO
KIS
NIB
GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE
IHPS
KGZS - ZAVOD GO
KIS
NIB
KGZS - ZAVOD GO
KIS
NIB
UNIVERZA V MARIBORU, Fakulteta za kmetijstvo in
biosistemske vede - UM FKBV
KGZS - ZAVOD GO
KIS
NIB
IHPS
KGZS - ZAVOD GO
KIS
NIB
56
100
1
6
42
73
122
23
108
60
191
1
1
8
33
63
106
13
54
65
1
133
24
532
34
590
1
6
14
51
72
1423
Ugotovljeni škodljivi organizmi po rastlinah so v Prilogi 2, razen opazovanj rumenih plošč na navzočnost
koruznega hrošča in ameriškega škržatka in ŠO, ki so bili določeni vizualno v določenih žariščih.
2.2
PREGLEDI POŠILJK V MEDNARODNEM PROMETU (UVOZ, TRANZIT, IZVOZ
IN PONOVNI IZVOZ)
Iz Bilance skupnega števila pregledov po enotah fitosanitarne inšpekcije za leto 2010 (Priloga 1) je
razvidno, da so fitosanitarni inšpektorji v letu 2010 opravili skupno 26.190 pregledov rastlinskih pošiljk
ob uvozu in izvozu, od tega 10.686 ob izvozu.
Največji delež pregledov ob uvozu v letu 2010 se nanaša na novo področe dela in sicer nadzor varnosti živil
neživalskega izvora ob uvozu, ki ga IRSKGH opravlja od aprila 2010 (temu ustrezno se podatki ne
nanašajo na celotno koledarsko leto). Gre za 11.225 dokumentacijskih pregledov, sledi 2.324 pregledov
kakovosti sadja in vrtnin in 1.804 fitosanitarnih pregledov ob uvozu.
Preglednica 5: Število pregledov ob uvozu in izvozu po področjih in glede na mesto pregleda v
letu 2010
Poročilo FSI 2010
12 / 57
CE
417
1
12
17
2
1
34
2
284 1085
9
662
299
22
317 1965
1086 2754 4689
362 1086 3355 8783
115 6501 547
1
5
54 488 741
192 8103 1296
378
357
747
MS
LJ
13
Gruškovje
Obrežje
1042
MB
Jelšane
24
Sežana
Luka KP
Uvoz – ZZVR
Uvoz – ZSMKR,
ZGRM
Uvoz –
KAKOVOST
Uvoz – VARNA
HRANA
Uvoz - FFS
Izvoz in re-export
Skupno
NG
Letališče
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
295
Skupno
1804
66
122
284
2324
162 941
1
323
2
486 1588
11225
29
10686
26190
192
192
12000
10000
8000
6000
2007
4000
2009
2007
FS
–
VA
Uv
oz
-F
HR
AN
A
RN
A
KA
2010
Uv
oz
Uv
oz
–
M
ZS
–
Uv
oz
KO
VO
ST
G
RM
,Z
KR
–
ZZ
VR
0
Uv
oz
2008
2009
2000
Slika 5: Število pregledov po področjih ob uvozu v letih 2007 – 2010
2.2.1 Nadzor ob uvozu
PREGLEDI OB UVOZU PO ENOTAH
enota
Jelšane
138
Letališče
362
CE
390
LJ
555
Sežana
601
Gruškovje
721
MB
1028
4094
Luka KP
7615
Obrežje
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
št. pregledov
Slika 6: Število pregledov po enotah ob uvozu v letu 2010
2.2.1.1 Nadzor uvoza v skladu z ZZVR
Poročilo FSI 2010
13 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.2.1.1.1 Kategorizacija tveganja
Direktiva 2000/29/ES določa seznam rastlin, ki jih je zaradi možnosti prenosa bolezni in škodljivcev
prepovedano vnašati iz tretjih držav ter seznam rastlin za katere je obvezna izdaja dokumentov, ki
potrjujejo, da so rastline in rastlinski proizvodi zdravi oziroma so drugi predmeti brez škodljivih
organizmov (dokumenti, kot so: fitosanitarno spričevalo, uradni žig).
Fitosanitarna inšpekcija v Sloveniji ob uvozu pregleda 100 % pošiljk rastlin in rastlinskih proizvodov s
seznama V.B direktive 2000/29/EC.
Uvoz – ZZVR
LJ
1
CE
12
Jelšane
13
Letališče
24
Gruškovje
295
Obrežje
417
Luka KP
1042
0
200
400
600
800
1000
1200
Slika 7: Število pregledov ob uvozu po ZZVR glede na mejni prehod, v letu 2010
V letu 2010 je bilo v Luki Koper skupno pregledanih 1.042 uvoznih pošiljk po ZZVR, torej nekoliko več
kot v letu 2009 (1.022 pošiljk).
Minimalna nihanja glede števila pošiljk so posledica gibanja cen, trgovskih tokov ter klimatskih dejavnikov
v državah porekla.
Ob uvozu se večino pojavljajo naslednje vrste rastlinskega blaga:
- plodovi citrusov iz Izraela, Egipta in Argentine,
- plodovi jajčevca, manga, kakija (Izrael in Egipt),
- rezano cvetje iz Izraela,
- jedilni krompir iz Izraela, Egipta,
- rezan les bora iz ZDA.
Derogacije:
- 1 uvozna pošiljka jedilnega krompirja iz Egipta (v skupni količini 144 t, uvoznik iz Poljske).
► Posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (1)
V letu 2010 smo v Luki Koper obravnavali 1 pošiljko s Seznama V.B.I, ki je bila vnesena z neustreznimi
listinami (neoverjena kopija fitosanitarnega spričevala). Proti uvozniku bo uveden prekrškovni postopek.
Na MP Obrežje se je v letu 2010 število uvoznih pošiljk, za katere je predpisan fitosanitarni pregled ob
uvozu po ZZVR, povečalo iz 349 v letu 2009 na 417 pošiljk oziroma pregledov. V prvi polovici leta so
prevladovale pošiljke semenske koruze in sončnic iz Srbije ter Hrvaške za različne uvoznike v državah
članicah EU, v oktobru, novembru in decembru pa pošiljke citrusov, predvsem mandarin iz Hrvaške za
Slovenijo.
Poročilo FSI 2010
14 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Na MP Gruškovje se struktura uvoznih pošiljk glede na predhodna leta ni veliko spremenila. Število
pošiljk se je v primerjavi z letom 2009 nekoliko povečalo. Večina pregledanih pošiljk je po izvoru še vedno
iz bivših jugoslovanskih republik, ki glede na krajevno oddaljenost in nekdanji skupni jugoslovanski trg ne
predstavljajo velikega fitosanitarnega tveganja. Pri uvozu praktično ni bilo ugotovljenih nepravilnosti in
posledično tudi ni bilo zavrnitev pošiljk. Kot običajno je bilo spomladi in jeseni več uvoza semenskih žit
(pregled le po ZSMKR), v jesensko zimskem času pa uvoza plodov citrusov, zlasti mandarin iz sosednje
Hrvaške. V letu 2010 je uvoz plodov mandarin po 20. novembru popolnoma prenehal zaradi poplav na
območju pridelave na Hrvaškem. V zgodnje spomladanskem času smo imeli še uvoze pošiljk sadik sadnega
drevja (jablane, hruške, ipd.), ki so bile pridelane na območju nekdanjih jugoslovanskih republik (Srbija,
BiH, Hrvaška) in so bile namenjene znanim kupcem v EU (Nizozemska). Spomladi in tudi decembra smo
opravili preglede sadik zelenjadnic iz BIH za napravo nasadov zelenjadnic za pridelavo plodov.
Na MP Jelšane je bilo v letu 2010 pregledanih 13 pošiljk po ZZVR (leto poprej 15). Med uvoznimi
pošiljkami so bile tudi 3 pošiljke semenske koruze s Hrvaške, namenjene v Italijo in Portugalsko (3 v letu
2009). Spremne listine so bile ustrezne.
Na Letališču Jožeta Pučnika se nadzor ob uvozu po ZZVR in ZSMKR običajno prepleta. Pošiljke, ki jih
smo jih pregledali samo na podlagi ZZVR, so bile pošiljke akvarijskih rastlin. Pošiljke, ki smo jih
pregledali samo na podlagi ZSMKR pa so bile pošiljke semena okrasnih rastlin. Pošiljke, ki so smo jih
pregledali po obeh zakonih so bile neukoreninjeni potaknjenci zelnatih okrasnih rastlin, večinoma
pelargonij in nekaj novogvinejskih vodenk ter strukturnih enoletnih okrasnih rastlin iz Izraela, Kenije in s
Kanarskih otokov. Pregledali smo tudi, za naš razmere, večjo pošiljko semena paprike iz Kitajske. Pošiljke
so ustrezale predpisanim zahtevam, tako da posebnih fitosanitarnih ukrepov nismo odrejali. Preverjanje
zdravstvenega stanja je temeljilo na vizualnih pregledih.
Na Carinsko pošto v Ljubljani prihajajo različne pošiljke za katere carina preveri, če je zahtevan
fitosanitarni pregled. V večini primerov je šlo za majhne količine ali pa rastline niso bile predmet
fitosanitarnega nadzora.
2.2.1.1.2 Nadzor uvoza hlodov belega hrasta iz ZDA na končni destinaciji v OE Celje
Pri nadzoru uvoza hlodov belega hrasta iz ZDA smo opravili 3 preglede uvoznih pošiljk (109 hlodov, 57,6
m3) in to le v zimskem obdobju (ni potrebno zaplinjenje, le identifikacijski test barvne reakcije za potrditev
vrste belega hrasta). Poleg hlodov belega hrasta je bilo pregledanih še 7 pošiljk sladkornega javorja
(poreklo ZDA) in 5 pošiljk iglavcev (duglazija, cedra) poreklo iz Kanade. Vse uvozne pošiljke belega
hrasta so bile preko pristanišča Bremerhaven prenapotene s fitosanitarno napotnico do končne destinacije v
Celju.
► Posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (2)
2.2.1.1.3 Nadzor lesenega pakirnega materiala (LPM)
LPM se redno pregleduje pri uvoznih pošiljkah, za katere je obvezen fitosanitarni pregled oziroma pregled
kakovosti ter varnosti hrane. V letu 2010 smo zabeležili 3.049 pregledov LPM ob uvozu (2.757 v letu
2009), 31 pošiljk je odstopila carina zaradi ugotovljenih neskladij (9 v letu 2009), 102 pa so jih inšpektorji
opravili na končnih destinacijah v skladiščih uvoznikov (272 v letu 2009).
V letu 2010 smo v Luki Koper izdali 4 odločbe za neustrezen LPM (14 v letu 2009), 2 pošiljki je prijavila
carina, 2 pošiljki z neustreznim LPM smo odkrili v okviru rednega inšpekcijskega nadzora. Za 2 pošiljki je
bil z odločbo odrejen ukrep tretiranja (fumigacija z MB), za 2 pa ukrep uničenja (predelava v sekance), ker
je bila v marcu 2010 uveljavljena prepoved uporabe metilbromida.
Na MP Jelšane je bilo izdanih 5 odločb (9 v predhodnem letu). Pošiljke z neoznačenim LPM, po poreklu s
Hrvaške, so bile pregledane na podlagi prijave carine, za neustrezen LPM je bila odrejena vrnitev
pošiljatelju.
Na MP Gruškovje pri pregledu LPM ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
V enoti Celje je CURS odstopil v pristojno reševanje 12 pošiljk z neoznačenim LPM. Pošiljke blaga so
bile iz Rusije in iz bivših republik Jugoslavije.
Poročilo FSI 2010
15 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.2.1.2 Nadzor uvoza po ZSMKR in ZGRM
Uvoz – ZSMKR, ZGRM
Jelšane
1
LJ
2
Luka KP
2
17
Letališče
34
Obrežje
66
Gruškovje
0
10
20
30
40
50
60
70
Slika 8: Število pregledov ob uvozu po ZSMKR glede na mejni prehod, v letu 2010
Na MP Gruškovje so bile v letu 2010 pošiljke semenskega materijala po poreklu iz Srbije in Hrvaške.
Pregledanih je bilo 66 pošiljk. V Slovenijo se prek tega mejnega prehoda uvaža zlasti seme koruze in žit –
tako ozimnih kot jarih. Prvič smo obravnavali tudi uvoz sadik zelenjadnic za slovenskega kupca
(paradižnik, kumare, paprika in jajčevci) iz BIH. Sadilni material sadnih rastlin se je uvažal za druge države
članice EU in se kontrola po ZSMKR na mejnem prehodu ni izvajala.
Na MP Obrežje smo po ZSMKR pregledali 34 pošiljk semenskega materiala in sicer 1 pošiljko semenske
pšenice, 11 pošiljk semenskega ječmena, 5 pošiljk semenske koruze, 2 pošiljki semena graha, 3 pošiljke
semena oljne redkve, 7 pošiljk semena oljne ogrščice in po 1 pošiljko semena buč, črne detelje,lucerne,
čebule in vrtnin, največ za uvoznika Semenarno Ljubljana. Pošiljke so imele ustrezno dokumentacijo in bile
pravilno označene. Pri uvozu semenske koruze smo bili pozorni tudi na GSO, vendar te vrste semenske
koruze leta 2010 v Slovenijo čez ta mejni prehod niso uvažali.
Po ZSMKR pregledujemo samo semenski material, katerega destinacija je Slovenija (ne pošiljk namenjenih
v ostale države članice, razen če se carinijo na MP v Sloveniji).
2.2.1.3 Nadzor živil neživalskega izvora – varna hrana
V skladu z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi (ZDU-1E) od
15.4.2010 uradni nadzor vnosa živil neživalskega izvora ter živil, sestavljenih iz predelanih sestavin
živalskega izvora ter sestavin rastlinskega izvora (v nadaljevanju živil) v Republiki Sloveniji izvaja
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (v nadaljevanju IRSKGH). V letu 2010 je nadzor ob
uvozu izvajala fitosanitarna inšpekcija v sodelovanju z inšpekcijo za kakovost živil, ki opravlja nadzor na
področju varne hrane v notranjosti države.
Ne glede na prvi odstavek Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije še naprej izvaja uradni nadzor nad
uvozom naslednjih pošiljk:
- prehranska dopolnila,
- živila za posebne prehranske namene (formule za dojenčke, žitne kašice in živila namenjena
dojenčkom in malim otrokom, živila namenjena za uporabo v energijsko omejenih dietah za
zmanjšanje telesne teže, živila za posebne zdravstvene namene, živila namenjena športnikom, živila
brez glutena, živila z zmanjšano vsebnostjo natrija ali soli),
Poročilo FSI 2010
16 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
-
materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili.
Uradni nadzor ob uvozu delimo na:
• Splošni nadzor
• Poostren nadzor
Splošne zahteve glede izvajanja uradnega nadzora vnosa živil iz tretjih držav so opredeljene v Uredbi
178/2002/ES (11. in 12. člen) in Uredbi (ES) 882/2004, Poglavje V.
V skladu s 1. odstavkom 15. člena Uredbe 882/2004/ES je nadzor organiziran na podlagi večletnega
nacionalnega načrta nadzora, ki ga pripravlja IRSKGH, ob upoštevanju ocene tveganja. Nadzor zajema vse
vidike zakonodaje o živilih neživalskega izvora.
Splošni nadzor se opravlja na primernih mestih, to je ali na vstopni točki blaga v EU, mestu sprostitve v
prosti pretok, skladišču, v prostorih nosilca dejavnosti uvoza na področju živil ali na drugih točkah
prehranjevalne verige.
Poostren nadzor (nujni primeri po Uredbi 178/2002 in poostren nadzor po Uredbi 882/2004) je nadzor, ki se
izvaja nad določenimi živili iz določenih držav na vstopnih točkah (oziroma mestih prvega vnosa) ali na
pooblaščenih vstopnih mestih v obsegu in na način, kot ga določa neposredno veljavni pravni red EU.
Uvoz – VARNA HRANA
Jelšane
115
MB
162
Letališče
299
Sežana
317
CE
378
547
LJ
941
Gruškovje
1965
Luka KP
6501
Obrežje
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
Slika 9: Število pregledov živil neživalskega izvora ob uvozu glede na mejni prehod, v letu 2010
Na področju nadzora varnosti živil neživalskega izvora ob uvozu, ki ga opravljamo od 15.4. 2010, smo
največ zadevnih pošiljk zabeležili na MP Obrežje in opravili 6.501 dokumentacijskih pregledov. Sledi
Luka Koper s 1.965 pregledi, Gruškovje s 941 pregledi, Ljubljana s 547 pregledi in ostale enote, ki so imele
pod 400 pregledov. Predvsem je šlo za t.i. nerizične pošiljke, ki so bile pregledane zlasti dokumentacijsko v
okviru splošnega nadzora.
Glede vrste pošiljk, ki so bile pregledane na vstopnih točkah v Slovenijo v letu 2010, je bilo skoraj 1800
pošiljk brezalkoholnih osvežilnih pijač iz Hrvaške, uvoz pa je bil preko MMP Obrežje. Opravljeni so bili
dokumentacijski pregledi, saj je šlo za nerizične pošiljke (predvsem Jamnica in Coca cola). Sledi Luka
Koper z okoli 1200 pošiljkami banan iz Ekvadorja, Obrežje z 850 pošiljkami sladkorja iz Hrvaške, Luka
Koper s papriko in paradižnikom iz Izraela, Obrežje z mandarinami iz Hrvaške.
Količinsko pa je bilo uvoženih največ pošiljk banan iz Ekvadorja, soje iz Brazilije in paprike iz Izraela.
Količine uvoženega blaga si naprej sledijo, kot je prikazano v Preglednici 6.
Poročilo FSI 2010
17 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Preglednica 6: Izvor in količina najopogostejših uvoženih živil rastlinskega izvora
Vrsta blaga
banana
Soja
paprika
zdrob
BREZALKOHOLNE OSVEŽILNE PIJAČE
SLADKOR
SLADKOR
paradižnik
banana
OLJA
mandarina
kava
SLADKOR
grenivka
Namizna voda
Poreklo
Ekvador
Brazilija
Izrael
Srbija
Hrvaška
Hrvaška
Hrvaška
Izrael
Ekvador
Srbija
Hrvaška
Brazilija
Hrvaška
Izrael
Hrvaška
Vstopna točka
Koper - luka
Koper - luka
Koper - luka
Celje
Obrežje
Obrežje
Maribor
Koper - luka
Sežana
Maribor
Obrežje
Koper - luka
Ljubljana
Koper - luka
Obrežje
Količina (kg)
331366777
53104942
48902899
2635071
25769948
26628095
16066242
9227981
10586943
9832730
4669677
4103300
4396000
4162066
3923904
Poostren nadzor (nujni primeri po Uredbi 178/2002 in poostren nadzor po Uredbi 882/2004) je nadzor, ki
se izvaja nad določenimi živili iz določenih držav na vstopnih točkah (oziroma mestih prvega vnosa) ali na
pooblaščenih vstopnih mestih v obsegu in na način, kot ga določa neposredno veljavni pravni red EU v
povezavi :
- s petim odstavkom 15. člena Uredbe 882/2004/ES
ƒ Uredba 669/2009, z rednimi dopolnitvami 4x na leto (poostren nadzor)
- ali z odločbami in uredbami, ki se neposredno uporabljajo:
ƒ Uredba 1152/2009 (aflatoksini)
ƒ Uredba 1151/2009 (sončnično olje iz Ukrajine)
ƒ Uredba 1135/2009 (melamin Kitajska)
ƒ Uredba 258/2010 (guma guar iz Indije)
ƒ Odločba 2008/47/ES (aflatoksini iz ZDA)
RADIOAKTIVNOST:
ƒ Uredba 3954/87 (s spremembami) določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega
onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerikoli drugi radiološki nevarnosti
ƒ Uredba 733/2008 (s spremembami) določa pogoje, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki
izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil
ƒ Uredba 1635/2006 določa podrobna pravila za uporabo Uredbe 737/90 (katero je zamenjala
Uredba 733/2008)
Preglednica 7: Poostren uradni nadzor v letu 2010 – pregledi in vzorčenja
poostren 2010
UVOZ št.
pregledov
št. vzorcev
skupno 1152
skupno 1153
skupno 258
skupno 669
radioakt. SKUPNO
50
7
1
14
183
19
4
1
5
211
skupno 2011
255
240
vrsta
neskladnega
skladni neskladni blaga
4x fige, 2x
13
6 pistacije
4
1
5
211
4x fige, 2x
234
6 pistacije
izvor
neskladneg
a blaga
Turčija
Turčija
Ugotovitve po lokacijah nadzora:
Na MP Obrežje je šlo v obdobju 15.4. – 31.12.2010 večinoma za nerizične pošiljke, ki so bile pregledane
zlasti dokumentacijsko, ter deloma tudi identifikacijsko in fizično, v okviru splošnega nadzora. Količinsko
je bilo čez MP Obrežje uvoženo preko 111.000 ton blaga, največ brezalkoholnih osvežilnih pijač, sladkorja,
mandarin, rastlinskih olj, keksov… Blago je bilo predvsem s poreklom iz bivših jugoslovanskih republik ter
Poročilo FSI 2010
18 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
nekaj iz Turčije. Skladno z nadzorom varnosti živil, ki spadajo pod poostren nadzor po Uredbi 669/2009, je
bilo dokumentacijsko in identifikacijsko pregledanih 6 pošiljk in potrjenih 6 zadevnih vstopnih
dokumentov t.i. CED-ov. Odvzetih je bilo 140 vzorcev gozdnih gob, na katerih so bile opravljene meritve
radioaktivnosti ter izdana ustrezna potrdila. Izmerjene vrednosti radionuklidov so bile daleč pod dovoljeno
mejo.
V obdobju je bilo v uradnem postopku nadzora varnosti živil neživalskega izvora ob vnosu v EU na MP
Luka Koper obravnavanih 1.965 vlog. Od tega 31 v okviru poostrenega nadzora rizičnih živil in 1.934
vlog v okviru ti. splošnega nadzora živil, kjer so bili opravljeni dokumentacijski in deloma identifikacijskih
ter fizičnih pregledov blaga oz. živil.
Na MP Gruškovje in mestu nadzora v notranjosti v Mariboru smo večinoma opravljali splošni nadzor z
dokumentacijskimi pregledi, le ena pošiljka je bila uvožena po poostrenem nadzoru (sojini proteini iz
Kitajske). Pri tej pošiljki smo odvzeli vzorec za testiranje na vsebnost melamina. Testi so potrdili ustreznost
pošiljke. Odvzeti so bili tudi 3. vzorci gozdnih gob, na katerih so bile opravljene meritve radioaktivnosti
ter izdana potrdila. Izmerjene vrednosti radionuklidov so bile pod dovoljeno mejo.
Ne mestu nadzora v notranjosti Ljubljana so se pri ugotavljanju ustreznosti pošiljk živil neživalskega
izvora iz tretjih držav za evropsko tržišče v poročevalskem obdobju pojavili artikli kot je jedilna sol s
preveliko vsebnostjo joda kot je ta dovoljena na tržišču v EU. Zahtevali smo izrecne izjave uvoznika, da je
artikel v »tranzitu« namenjen izključno trgom izven EU. Sicer pa smo večinoma obravnavali predpakirana
živila neživalskega izvora, ki so bila ustrezno deklarirana.
Ne mestu nadzora v notranjosti Celje je bilo skupno število vlog za nadzor živil neživalskega izvora 378,
na teden od 8 do 20. V nekaj primerih je bil opravljen tudi fizični pregled pošiljke. Opravljeno je bilo tudi
vzorčenje pošiljke suhih fig iz Albanije v okviru splošnega nadzora. Zaradi prisotnosti tujkov v živilu je bil
izrečen ukrep prepovedi prometa.
V Sežani je bilo v minulem letu obravnavanih 317 pošiljk. V okviru poostrenega nadzora smo skladno z
Uredbo 1152 obravnavali 30 pošiljk iz Turčije. Vzorčili smo 10 pošiljk, med temi sta bili dve pošiljki
pistacijev neskladni in je bil izrečen ukrep prepoved uvoza in vračilo pošiljatelju. V 8. primerih vzorčenja je
bil izrečen ukrep o začasnem pridržanju pošiljke. Na podlagi Uredbe 669 je bila pregledana 1 pošiljka glede
vsebnosti barvila »sudan red« in je bila skladna.
Na MP Jelšane je bilo v navedenem obdobju (15.4. – 31.12.2010) v uradnem postopku nadzora varnosti
živil ob vnosu v EU pregledanih 115 pošiljk, v okviru posebnega nadzora vsebnosti radionuklidov je bilo
odvzetih 68 vzorcev gob iz Hrvaške in BIH, za merjenje radioaktivnosti. Vsi vzorci so bili skladni.
Na MP Letališče Jožeta Pučnika smo leta 2010 vsak dan obravnavali najmanj 1 pa vse do 6 prijav pošiljk
živil neživalskega izvora za inšpekcijski pregled. Prijave so se nanašale na preglede v okviru splošnega
nadzora in zelo velik delež med temi prijavami predstavljajo različni vzorci čajev, kave, pijač in drugih
živil. Pošiljk živil, ki bi spadale pod poostren nadzor, nismo obravnavali. Na tem področju nadzora prav
tako nismo ugotovili nepravilnosti.
Poročilo FSI 2010
19 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.2.1.4 Nadzor kakovosti sadja in vrtnin ob uvozu
Uvoz – KAKOVOST SADJA IN VRTNIN
Jelšane
9
Gruškovje
284
Sežana
284
Obrežje
662
Luka KP
1085
0
200
400
600
800
1000
1200
Slika 10: Število pregledov kakovosti sadja in vrtnin ob uvozu glede na mejni prehod, v letu 2010
Kakovost sadja in vrtnin predpisuje 10 posebnih tržnih standardov, ki pa veljajo za večino sadja in
zelenjave, ki se pretovarja v Luki Koper, kjer je obseg prometa in nadzora največji.
V Luki Koper smo kakovost sadja in zelenjave v letu 2010 preverili pri 1085 pošiljkah (1300 v letu 2009),
kar predstavlja 17% manj v primerjavi z letom 2009. Razlog zmanjšanja je tudi v dejstvu, da smo v začetku
2009 opravljali preglede kakovosti skladno s 34 tržnimi standardi (leta 2009 se je število standardov
zmanjšalo na 10). Manjše število pošiljk pa je tudi posledica gibanja cen, trgovskih tokov ter klimatskih
dejavnikov v državah porekla. Večina pošiljk prihaja iz Izraela in Egipta, sledijo Ekvador, Kolumbija,
Kostarika, Argentina, Kitajska. Največ je bilo plodov paprike, paradižnika, banan, citrusov (pomaranče,
mandarine, limone in hibridi), pa tudi jagod in grozdja. Neskladnost s standardi trženja je bila v Luki Koper
v letu 2010 ugotovljena v 2 primerih; odločbo o zavrnitvi izdaje potrdila o skladnosti s standardi trženja
smo izdali za banane s Filipinov (41.400 kg) ter limone z Egipta (1.100 kg).
Za večino pošiljk svežega sadja in zelenjave iz Izraela v Luki Koper izvajamo ti. poenostavljen postopek
kontrole kakovosti, v skladu z Uredbo Komisije 1580/07 in popravki v Uredbi Komisije 1221/08. Pregled
kakovosti je za navedene pošiljke opravljen že v državi pridelave in jih ob uvozu spremlja izraelsko
potrdilo o skladnosti. Zastopniki (špedicije) nam pisno prijavijo celotno količino, pregled kakovosti pa
opravimo za 10% skupne količine prijavljenega blaga, po dogovorjenem protokolu.
Za nadzor kakovosti so na mejnem prehodu Obrežje v letu 2010 prevladovale mandarine iz Hrvaške.
Zavrnitev zaradi neustrezne kvalitete ni bilo. Pregledali smo 662 pošiljk (v letu 2010 663 pošiljk).
Na ostalih mejnih prehodih je bil uvoz sadja in vrtnin manjši. Ob nadzoru kakovosti na teh mejnih prehodih
nismo ugotovili neskladij.
2.2.1.5 Nazdor FFS ob uvozu
V letu 2010 je bilo skupno pregledanih 29 pošiljk FFS, od tega 22 v enoti Kranj. Pri nadzoru nismo
ugotovili nepravilnosti.
V enoti Kranj uvoz FFS teče v ustaljenih okvirih. Večinoma gre za pošiljke končnih pakiranj iz Švice, za
katere preglede opravimo v carinskem skladišču na Jesenicah.
Poročilo FSI 2010
20 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
V Ljubljani so bili realizirani trije uvozi FFS po poreklu iz Izraela, ki so bila namenjena na Poljsko ter 1
uvoz iz Švice. Ugotovili smo, da so v Sloveniji ocarinjene tudi pošiljke FFS v sodih, ki so prišle iz Izraela
in so bile namenjene v Poljsko.
V letu 2010 na mejnem prehodu Gruškovje nismo prejeli nobene vloge za pregled uvozne pošiljke FFS.
En pregled smo opravili na izpostavi na Teznem, pri tem smo kontrolirali uvoz FFS v sodih (vračilo blaga)
iz Makedonije.
2.2.1.6
Nadzor kakovosti sadja in vrtnin ob izvozu
Od 01.07.2009 poteka kontrola kakovosti ob izvozu tudi s strani fitosanitarnih inšpektorjev in sicer na MP
Obrežje in v Sežani. Na Obrežju so v letu 2010 inšpektorice opravile preglede kakovosti in izdale 96
potrdil o skladnosti s standardi trženja, ki se uporabljajo za sveže sadje in zelenjavo (67 v letu 2009), v
Sežani pa je bilo pregledov oziroma izdanih potrdil o skladnosti s standardi trženja 2827 (452 v letu 2009).
Ti podatki niso zajeti v skupni bilanci pregledov FSI.
2.2.2
Nadzor ob izvozu in ponovnem izvozu
IZVOZ IN REEXPORT
Gruškovje
2
Jelšane
54
192
MS
MB
323
CE
357
488
Obrežje
LJ
741
1086
NG
Sežana
2754
Luka KP
4689
0
1000
2000
3000
4000
5000
Slika 11: Število pregledov ob izvozu glede na mesto izdaje fitosanitarnega spričevala, v letu 2010
Postopek ob izvozu in ponovnem izvozu poteka na vlogo stranke. Fitosanitarni inšpektor v postopku
(pregled listin, istovetnosti in zdravstvenega stanja) ugotavlja izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih
zahtev države uvoznice (tretje države). Če so pogoji izpolnjeni, inšpektor izda fitosanitarno spričevalo za
izvoz ali ponovni izvoz.
Fitosanitarno spričevalo za pošiljke, po poreklu iz držav članic EU, izdamo na podlagi vizualnega pregleda,
rastlinskega potnega lista, etikete dobavitelja, uradne izjave pristojnega inšpektorja ali laboratorijskih
testov.
V letu 2009 se je število postopkov, ki so jih inšpektorji vodili ob izvozu (10.561) znižalo za 16,5% v
primerjavi z letom 2009 (12.647). Menimo, da je to vpliv sprememb srbskih in deloma še hrvaških
fitosanitarnih zahtev, deloma pa zmanjšanje prometa. Največ postopkov pri izvozu je vodila enota Koper
(4.689), kar je za 18 % manj kot v letu 2009 (5.730 pregledov). Sledi ji enota Nova Gorica (Nova Gorica in
Sežana), ki je vodila 3.727 postopkov, kar je za 17,7 % manj kot lani (4.529). Postopkov ponovnega izvoza
za uvožene pošiljke je največ vodila enota Koper (83). Glede na nizko razmerje med izdanimi
Poročilo FSI 2010
21 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
fitosanitarnimi spričevali za izvoz in ponovni izvoz v enoti Koper sledi, da se velika večina blaga, ki prihaja
v Luko Koper iz tretjih držav in se ponovno izvaža, ne uvršča v Seznam V.B (obvezen pregled pošiljk ob
vstopu v EU). Največ je pošiljk, za katere države uvoznice zahtevajo izdajo fitosanitarnega spričevala, EU
pa ne (na primer: kava, zrnje, sojine tropine, banane).
2.3
NADZOR V NOTRANJOSTI DRŽAVE
2.3.1 Skupno število pregledov v notranjosti države
V notranjosti države so največ pregledov opravili v enotah Novo mesto (1.700) in Murska Sobota (1.557),
sledita pa enoti Celje s 563 pregledi in Maribor s 553 pregledi.
PREGLEDI V NOTRANJOSTI PO ENOTAH
KP
338
NG
405
enota
KR
482
MB
553
CE
563
LJ
672
MS
1557
NM
1700
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
št. pregledov
Slika12 : Število pregledov v notranjosti po enotah fitosanitarne inšpekcije, v letu 2010
Fitosanitarni inšpektorji so v notranjosti države v letu 2010 opravili 6.225 pregledov (5.918 v letu 2009;
Priloga 1). Število pregledov v notranjosti države se je v primerjavi z letom 2009 povečalo za 10 %.
Preglede se izvaja pri registriranih imetnikih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo pridelave, uvoza oziroma
distribucije ali pri različnih imetnikih rastlin zaradi izvedbe programov posebnih nadzorov, nadzora rastlin
pri premeščanju ali na prijavo stranke. Največ pregledov v notranjosti države v 2009 je bilo v enoti Novo
mesto (1.700), kar je kar za 12,6 % več kot leta 2009, ko se je delež pregledov že povečal za 79% v
primerjavi z letom 2008. Razlog za tako visoko povečanje je razglasitev novih žarišč zlate trsne rumenice in
posledično velikega števila pregledov za preverjanje navzočnosti trsnih rumenic in izvedbe predpisanih
tretiranj. Zaradi velikega pomena preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice so v enoti Novo mesto pri
nadzoru sodelovali tudi inšpektorji iz drugih enot. V enoti Murska sobota se je število pregledov v
notranjosti (1.557) povečalo v primerjavi z letom 2009 za 5%, zaradi žarišča zlate trsne rumenice, kljub
temu, da se je bila ena fitosanitarna inšpektorica premeščena v Inšpekcijo za kakovost živil.
2.3.2 Nadzor v notranjosti države po Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR)
Fitosanitarna inšpekcija izvaja redni zdravstveni nadzor rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov, ki so prepoznani kot prenašalci nevarnih škodljivih organizmov in so uvrščeni v sezname
Direktive Sveta 2000/29/EC (UL RS št.169, 10.07.2000) ali v odločbe Evropske Komisije (EK) o nujnih
ukrepih. V času zdravstvenih pregledov nadzorovanih rastlin fitosanitarni inšpektorji preverjajo tudi druge
rastline, ki bi lahko bile gostiteljice novih škodljivih organizmov, na primer iz opozorilnega seznama
(“Alert list”) Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO). Nadzor poteka na mestih,
Poročilo FSI 2010
22 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
kjer se rastline, rastlinski proizvodi ali nadzorovani predmeti premeščajo, pridelujejo, predelujejo,
skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo, kot tudi v prostorih kupcev.
Fitosanitarni inšpektorji so v letu 2010 v notranjosti države opravili 4.494 pregledov po ZZVR, od tega:
- 918 (v letu 2009: 1.008) pri registriranih imetnikih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo pridelave, uvoza
oziroma distribucije;
- 3.179 (v letu 2009: 2.138) pri pridelavi izven registriranih mest, v okviru posebnih nadzorov, zaradi
ugotavljanja navzočnosti in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov s Seznamov CD/2000/29 in
odločb EK. Povečanje za 33% je bilo zaradi posebnega nadzora paradižnikovega molja;
- 326 (leta 2009: 524) na trgu pri premeščanju (distribucija, maloprodaja). Zmanjšanje za 37% je
posledica ureditve stanja glede opremljenosti pošiljk lubja, ki prihajajo iz Portugalske in usmeritve
dela v razmejena območja trsnih rumenic;
- 998 (v letu 2009: 999) pri preverjanju izvedbe odrejenih ukrepov pri pridelavi ali preverjanju
zdravstvenega stanja pri neregistriranih pridelovalcih. Nadzor izvrševanja odrejenih ukrepov zaradi
navzočnosti trsnih rumenic v letu 2010 bomo izvajali v prvi četrtini leta 2011.
2.3.3 Nadzor v notranjosti države po Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
V letu 2010 je bilo v notranjosti države opravljenih 836 pregledov po ZSMKR (v 2009: 986), od tega
največ v enotah Murska Sobota (197) in Novo mesto (145). Zmanjšanje števila pregledov je posledica
zmanjšanja števila pregledov na trgu in pri pridelovalcih, ki ne izdajajo etikete dobavitelja. Preglede listin,
istovetnosti, kakovosti in sortnosti ter opremljenosti z etiketo/potrdilom dobavitelja so inšpektorji izvedli
pri pridelovalcih, ki imajo dovoljenje za izdajanje etiket (najmanj enkrat) ter dobaviteljih, ki so vpisani v
SEME-register in na trgu (občasno).
2.3.4 Nadzor registriranih imetnikov rastlin na mestu pridelave (po ZZVR in ZSMKR)
2.3.4.1 Nadzor registriranih imetnikov rastlin na mestu pridelave v skladu z ZZVR
Pregled izpolnjevanja predpisanih obveznosti registriranih zavezancev so inšpektorji opravili pri
registriranih imetnikih, ki se ukvarjajo s pridelavo in imetnikih, ki so registrirani za uvoz oziroma
distribucijo. Skupaj je bilo opravljenih 918 pregledov pri registriranih zavezancih.
V priročniku Fitosanitarne inšpekcije so bile podane smernice za preglede pri pridelavi razmnoževalnega
materiala in sadik sadnih rastlin (kategorija CAC), vinske trte (kategorije standard) ter okrasnih rastlin in
zelenjadnic.
Predmet nadzora po ZZVR je pridelava rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pri vseh
registriranih zavezancih, ki premeščajo rastline s Seznama V.A Direktive Sveta 2000/29/EC, s katerimi se
lahko širijo karantenski škodljivi organizmi in katerih pridelovalci so vpisani v register in zato pod rednim
fitosanitarnim nadzorom. Zato so vsa njihova mesta pridelave pregledana vsaj enkrat letno, glede na
predpisane določbe v pravilniku in fitosanitarno tveganje tudi večkrat.
Pogostost pregledov pri registriranih zavezancih je predpisana s pravilnikom:
− Pridelava večletnih sadnih in okrasnih rastlin: najmanj dvakrat v rastni dobi, pri vinski trti dvakrat, trsne
cepljenke še dodatno v skladišču;
− Pridelava rastlin za saditev zelenjadnic in enoletnih okrasnih rastlin, vključno z okrasnimi čebulicami in
gomolji: enkrat v pridelovalnem ciklusu, če izdajajo rastlinski potni list, oziroma enkrat letno na mestih
pridelave, kjer ne izdajajo rastlinski potni list;
− Uvozniki, distributerji: najmanj enkrat letno;
− Pridelovalci, zbirna skladišča, distributerji jedilnega krompirja: v okviru sistematičnega nadzora
škodljivih organizmov, izpolnjevanja pogojev za skladišče, najmanj na tri leta.
V okviru pregleda pri registriranih zavezancih smo preverjali:
- Izpolnjevanje predpisanih obveznosti imetnika;
- Istovetnost in zdravstveno stanje;
Poročilo FSI 2010
23 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
- Varovalne pasove zaradi ugotavljanja navzočnosti, preprečevanja širjenja in zatiranja določenih
škodljivih organizmov, za katere je predpisan zdravstveni pregled po pravilnikih oziroma v Seznamu
IV.A.II in IV.B;
- Izpolnjevanje posebnih fitosanitarnih zahtev s Seznama IV.A.II in IV.B.
2.3.4.2 Nadzor registriranih imetnikov rastlin v skladu z ZSMKR
V okviru pregleda pri registriranih zavezancih smo preverjali:
- Izpolnjevanje predpisanih obveznosti dobavitelja pri registriranih zavezancih;
- Kakovost, sortnost in pristnost sadilnega in razmnoževalnega materiala;
- Navzočnost škodljivih organizmov s seznamov, ki bi lahko vplivali na kakovost.
Predmet nadzora:
a) Sadne rastline: razmnoževalni material in sadike določenih rodov ali vrst in njihovih križancev,
kategorije CAC.
b) Okrasne rastline: razmnoževalni material VSEH rodov in vrst:
ba) deli rastlin, namenjeni za razmnoževanje ali za pridelavo okrasnih rastlin: seme, čebulice, gomolji,
rizomi, korenike, cepiči, potaknjenci (ukoreninjeni ali ne), podlage za cepljenje (ukoreninjene ali ne),
bb) cele rastline:
- sadike, če so namenjene za nadaljnjo vzgojo pri tržnih pridelovalcih, in
- matične rastline, če so namenjene za pridobivanje razmnoževalnega materiala iz točke a) ali
sadik iz prejšnje alineje Rastline, iz katerih se pridobijo nove rastline za prodajo netržnim
pridelovalcem in so v isti rastni dobi prodane kot končne rastline; niso matične rastline.
c) Zelenjadnice: določeni rodovi ali vrste razmnoževalnega in sadilnega materiala, razen semena.
d) Vinska trta: razmnoževalni material za vegetativno razmnoževanje: trsne sadike in deli trte.
e) Seme zelenjadnic, kategorije standard – na podlagi prijave distributerja pri pakiranju in zapiranju.
Pogostnost pregledov pri registriranih zavezancih:
− Izdajatelji etiket in potrdil dobavitelja – najmanj 1x letno;
− Registrirani dobavitelji, ki ne izdajajo etiket in potrdil dobavitelja - občasno.
Običajno so pregledi po ZSMKR sovpadali s pregledi po ZZVR. Ker so zadnji zaradi fitosanitarnega
tveganja pogostejši, smo zato izvajali preglede v skladu z ZSMKR tudi pogosteje kot so predpisane
minimalne zahteve.
2.3.5 Nadzor neregistriranih imetnikov (ZZVR in ZSMKR)
Nadzor smo izvajali ne glede na poreklo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov
naključno, kadarkoli in povsod tam, kjer se le-ti premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo ali
prodajajo.
V okviru enot fitosanitarne inšpekcije smo opredelili kritična mesta na območju enote in pripravili program
inšpekcijskih pregledov za preverjanje izpolnjevanja določb ZZVR in ZSMKR ter podzakonskih predpisov
pri imetnikih rastlin, ki niso zavezanci za vpis v FITO in SEME register (izjeme od vpisa v register,
pridelava na kmetijskih površinah, distribucijski centri, prodajna mesta, tržnice,…). Kritična mesta smo
opredelili glede na kategorizacijo tveganja:
− Tveganje pojava škodljivih organizmov in slabe kakovosti iz preteklih izkušenj;
− Tveganje pojava škodljivih organizmov na podlagi poročanj EPPO, Europhyt, informacij kolegov,
UGI, Fitosanitarne uprave RS, laboratorija, strokovne javnosti;
− Izkušnje pri trgovskih poteh iz preteklosti;
− Nove trgovske poti;
− Informacije pridelovalcev, trgovcev in uvoznikov;
− Oglase v lokalnih in nacionalnih časopisih, radiu, televiziji;
− Strokovne članke.
Poročilo FSI 2010
24 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.3.6 Naknadna kontrola 2010
Laboratorijski rezultati o preskusu kakovosti semena kmetijskih rastlin (radič, rdeča pesa, kumara za
vlaganje, špinača in oljna buča) pri naknadni kontroli v letu 2010 so dokaj dobri. Od 53 odvzetih in
testiranih vzorcev 3 vzorci niso ustrezali zahtevam pravilnika o trženju semena zelenjadnic. Dvakrat je šlo
za neustrezno kalivost (špinača in kumare) in enkrat za neustrezno tehnično čistoto (kumare). V vseh treh
primerih rezultati niso zelo odstopali od predpisanih vrednosti v pravilniku. Za neustrezne vzorce oziroma
partije so bile izdane odločbe o prepovedi trženja v kolikor se je neustrezno seme še nahajalo na prodajnih
policah. Vse odločbe so bile izvršene kot je bilo določeno v izreku.
Pri vegetacijskih poskusih na kontrolnem polju so bili rezultati testiranj zelo slabi, edina izjema je rdeča
pesa. Od skupno 54 testiranih vzorcev je imelo 20 vzorcev neustrezno sortno pristnost (37%). Če iz tega
podatka izvzamemo rdečo peso (od 14 vzorcev le en neustrezen) pa je to razmerje še mnogo slabše: od 40
vzorcev kar 19 neustreznih glede sortne pristnosti, to pomeni 47,5% neustreznih. Rezultat je bil najslabši
pri kumarah za vlaganje (62,5%) in radiču (skoraj polovica). Pri vzorcih, kjer je bila letos prvič neustrezna
sortna pristnost bomo vzorčenje ponovili prihodnje leto.
Ugotavljamo, da so laboratorijski rezultati o preskusu kakovosti semena, podobno kot prejšnja leta,
bistveno boljši kot rezultati vegetacijskih poskusov na kontrolnem polju. Pri slednjih je opaziti tudi zelo
velike razlike med posameznimi vrstami zelenjadnic.
► Posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (3)
2.4
POSEBNI NADZORI 2010
Preglednica 8:
Seznam rastlinskih škodljivih organizmov (iz prilog I ali II direktive 2000/29 ali
določenih z odločbami Evropske Komisije za nujne ukrepe za preprečevanje širjenja v
EU), za katere je fitosanitarna inšpekcija v letu 2010 izvajala posebni nadzor
Škodljivi organizem
Razlog
Borova ogorčica Bursphelenchus xylophilus
Kitajski kozliček Anoplophora
chinensis
Azijski kozliček - Anoplophora
glabripennis
Trsne rumenice - Flavescence
dorée in Bois noir
Potato spindle tuber viroid
ES nujni ukrepi
X
ES nujni ukrepi
X
ES nujni ukrepi
Fitoftorna sušica - Phytophthora
kernoviae
Fitoftorna sušica vejic Phytophthora ramorum
Hrušev ožig - Erwinia
amylovora
Kostanjeva šiškarica Dryocosmus kuriphilus
Tuta absoluta – paradižnikov
molj
Monilinia fructicola – plodova
monilija
Rumena krompirjeva ogorčica Globodera rostochiensis
Palmov rilčkar - Rhynchophorus
Poročilo FSI 2010
Uvoz
Kmetijska /
okrasna
pridelava
Nekmetijske
(gozdne
idr.)
rastline
X
Druga
mesta v
notranj.
(skladišča,
prod.
centri)
XLPM
X
X
X
X
X
X
XLPM
izbruhi v SLO
X
X
X
I
ES nujni ukrepi, izbruhi v
SLO
ES nujni ukrepi
X
X
X
I
X
X
X
I
ES nujni ukrepi, izbruhi v
SLO
EU varovano območje,
izbruhi v SLO
ES nujni ukrepi, izbruhi v
SLO
izbruhi v SLO
X
X
X
I
X
X
X
X
izbruhi v SLO
X
X
Drugo
(nadzor
ovani
predmeti)
Stopnja
tveganj
a
XLPM
I
I
XLPM
X
I
I
I
X
X
X
I
X
X
X
X
I
ES ukrepi, izbruhi v SLO
X
X
X
ES nujni ukrepi
X
X
X
II
II
25 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Škodljivi organizem
Razlog
ferrugineus
Krompirjeva obročkasta gniloba
- Clavibacter michiganensis spp.
sepedonicus
Krompirjeva rjava gniloba Ralstonia solanacearum
Koruzni hrošč - Diabrotica
virgifera virgifera
Pepino mosaic virus
Hmeljeva uvelost - Verticillium
alboatrum in V. dahliae,
Šarka - Plum pox potyvirus
Uvoz
Kmetijska /
okrasna
pridelava
Nekmetijske
(gozdne
idr.)
rastline
Druga
mesta v
notranj.
(skladišča,
prod.
centri)
Drugo
(nadzor
ovani
predmeti)
Stopnja
tveganj
a
ES direktiva
X
X
X
II
ES direktiva
X
X
X
II
ES nujni ukrepi, izbruhi v
SLO
ES nujni ukrepi
izbruhi v SLO
izbruhi v SLO
X
III
X
X
X
X
III
III
X
X
X
X
III
Rezultate pregledov in vzorčenj po posebnih nadzorih smo konec leta 2010 že posredovali na Fitosanitarno
upravo RS oziroma koordinatorjem PN za pripravo nacionalnih poročil ali za poročanje Evropski komisiji.
2.4.1 Izvajanje posebnih nadzorov za ŠO, za katere je s strani EU priznano varovano območje
2.4.1.1 Erwinia amylovora - hrušev ožig
Podobno kot v letu 2009 tudi v letu 2010 nismo zabeležili epidemičnega pojava hruševega ožiga.
Fitosanitarna inšpekcija je na 585 lokacijah opravila 862 pregledov, od tega 129 v varovalnih pasovih
(skupno do 1000 m okrog mest za saditev). Odvzetih je bilo 50 vzorcev, od teh je bilo 5 pozitivnih.
Vizuelno je bil hrušev ožig določen v 30. primerih. Inšpekcija je v letu 2010 odredila uničenje 36. rastlin.
Preglednica 9: Število pregledov, vzorcev in pregledanih lokacij v letu 2010
Na mestih
pridelave:
Področje:
Število pregledov
Vse pregledane lokacije
Število odvzetih vzorcev
Število pozitivnih vzorcev
Število negativnih vzorcev
Število pozitivnih vizuelnih
določitev
Število okuženih lokacij
Izven mest
pridelave:
359
187
29
0
29
0
484
381
21
5
16
30
0
33
Na Skupno V100 V250 V500 V1000
trgu:
:
:
:
:
:
19
862
73
78
85
129
17
585
52
57
62
97
0
50
0
2
3
5
0
5
0
2
2
2
0
45
0
0
2
7
0
30
0
1
2
6
0
33
0
0
0
0
Preglednica 10: Število uničenih rastlin zaradi EA v letu 2010
Mesta
pridelave
Malus
Pyrus
Cydonia
Mespilus
Sorbus
Skupaj26
Sadovnjak
i
1
25
26
(7*)
Vrtovi,
javne in
gozdne
površine
4
2
1
2
1
10
(7*)
Vsota
5
27
1
2
1
36
(14*)
* št. lokacij
Poročilo FSI 2010
26 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
V enoti Murska Sobota je bilo glede na novo okužbo v Renkovcih razglašeno tudi novo žarišče. V enoti
Maribor inšpektorji glede na preglede ugotavljajo, da je na območju Pohorja hrušev ožig razširjen na
visokodebelnih hruškah. Inšpektorji so obravnavali 7 prijav premeščanja čebel, od tega 4 čebelarjem ni bilo
potrebno izvesti karantenskega ukrepa. Dva čebelarja pa sta čebele osamila za 48 ur v zaprtem prostoru. Pri
določanju območij na katera se premeščajo čebele bi inšpektorji potrebovali boljša orodja za ugotavljanje
ali gre za ogrožena območja eli ne. V enoti Celje delo potekalo v sodelovanju z IHPS in Kmetijsko
svetovalno službo pri KGZ Celje. Poudarek pri pregledih je bil v drevesnicah in varovalnih pasovih.
Vzorčenje na latentno okužbo v drevesnici ni potrdilo navzočnosti okužbe z Ea, razen enega vzorca, ki je
bil sumljiv (nepotrjeni sum). Drevesnica iz katere je bil odvzet slednji vzorec bo pod nadzorom v l. 2011.
Okužbe hruševega ožiga so se pojavljale na celotnem okuženem območju, bolj v avgustu. Na Koroškem
so se pojavili ponovni znaki prisotnosti Ea v večjem obsegu na nekaterih mestih v Mislinjski dolini. V enoti
Ljubljana v letu 2010 ni bilo ugotovljene okužbe s hruševim ožigom. V enoti Novo mesto so inšpektorice
prejele 14 obvestil o premeščanju čebel. V enoti Kranj so največ pozornosti namenili nadzoru nevtralnega
območja Sorško polje, kjer v letu 2010 nove okužbe oziroma žarišča niso bila ugotovljena.
1.4.1.2 Globodera pallida in Globodera rostochiensis – krompirjeve ogorčice
V okviru posebnega nadzora krompirjevih cistotvornih ogorčic (Globodera rostochiensis in G. pallida) je
FSI leta 2010 odvzela skupaj 115 vzorcev zemlje (v letu 2009: 108). Na njivah po izkopu jedilnega
krompirja smo jih odvzeli 83. Posamezen vzorec je imel maso najmanj 500 g in je bil sestavljen iz 50
podvzorcev oziroma sondnih vbodov. Enota za odvzem enega vzorca je bila velika 0,5 ha oziroma na 1 ha
njive smo odvzeli 2 vzorca. 6 vzorcev smo odvzeli še na mestih pridelave sadilnega materiala sadnih in
večletnih okrasnih rastlin ter vinske trte, 26 pa jih je bilo odvzetih iz različnih rastnih substratov.
Navzočnost tako vrste G. rostochiensis kot G. pallida ni bila ugotovljena v nobenem vzorcu.
Preglednica 11: Rezultati nadzora krompirjevih cistotvornih ogorčic (G.rostochiensis in G.pallida) 2010
Št. odvzetih vzorcev
zemlje
Mesto vzorčenja
Njive po izkopu jedilnega krompirja
Pridelava sadik sadnih in okrasnih rastlin
Pakiranje in premeščanje rastnih substratov
Skupaj
Št. vzorcev z
ugotovljenimi ogorčicami
83
0
6
0
26
0
115
0
2.4.2. Izvajanje posebnih nadzorov ŠO na podlagi EU odločb ali direktiv ter poročanje EU
2.4.2.1 Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. spp. sepedonicus (Spiekermann et Kotthoff)
Davis et al (Cms) in Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. (Rs) – krompirjeva
obročkasta in rjava gniloba
Posebni nadzor, razen pri pridelovanju semenskega krompirja, izvaja fitosanitarna inšpekcija. Nadzor
temelji na vzorčenju, vizualnih pregledih in preverjanju latentne okuženosti gomoljev. Vzorec je sestavljen
iz 200 naključno odbranih gomoljev. Pri pridelovanju in premeščanju krompirja je bilo za preverjanje
latentne okuženosti odvzetih skupaj 172 vzorcev. Od tega je bilo nadzoru pridelovanja domačega jedilnega
krompirja odvzetih 72 vzorcev, pri premeščanju semenskega krompirja 67 in pri premeščanju jedilnega 11
vzorcev. Pri premeščanju tako semenskega kot jedilnega krompirja gre za premeščanje pošiljk iz drugih
držav članic EU.
Pri vzorčenju gomoljev za preverjanje latentne okužbe se vzorčijo tudi gomolji za vizualni zdravstveni
pregled, ki se opravi na mestu samem. Pri nadzoru pridelovanja jedilnega krompirja se na podlagi letnega
programa vizualno pregleda nekaj več vzorcev kot se jih laboratorijsko preveri glede latentne okužbe.
Pri ugotavljanju morebitne okužbe z bakterijo Rs je bilo odvzetih še 11 vzorcev iz tekoče in stoječe vode, ki
se uporablja za namakanje. Ob vodi oziroma v njej so bili odvzeti tudi 4 vzorci samonikle rastlinske vrste S.
dulcamara. Pri pridelovanju paradižnika so bili testirani 4 vzorci, pri pridelovanju sadik dipladenije 2 in
sadik pelargonije 1 vzorec.
Poročilo FSI 2010
27 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Z diagnostični preiskavami in testiranji je bil 1 vzorec ugotovljen kot okužen z bakterijo Rs, ki povzroča
rjavo gnilobo krompirja. Vzorec je bil odvzet pri domačem pridelovanju jedilnega krompirja na območju
krajevne pristojnosti Obrežje. Rezultati testiranj vseh ostalih vzorcev, ki so bili klonsko ali tehnološko
povezani z okuženim vzorcem so bili negativni. Skladno z Rs Pravilnikom je bilo izvedeno uničenje
gomoljev z globokim zakopom in ostali predpisani fitosanitarni ukrepi.
Vsi ostali rezultati diagnostičnih preiskav in testiranj so bili negativni, okužba z bakterijami Rs in Cms pri
vseh ostalih pregledih ni bila ugotovljena
Preglednica 12: Skupno št. vizualno zdravstveno pregledanih partij ali pošiljk, število vzorcev krompirja drugih
gostiteljskih rastlin in vode, ki so bili odvzeti zaradi testiranja glede okuženosti z bakterijama Cms in Rs v letu 2010
in rezultati
Pregledan
o na
Št. vzorcev za
laboratorijsk
o testiranje
Rezulta
t
Cms
Rezultat
Rs
Semenski – iz držav
EU, pridelan 2009
Cms, Rs
67
neg.
neg.
Jedilni – iz držav EU
Cms, Rs
11
neg.
Domač merkantilni
Cms, Rs
72
neg.
neg.
1 vzorec poz., ostalo:
neg.
Voda, grenkoslad
Rs
15
-
neg.
Paradižnik,
pelargonija,
dipladenija
Rs
7
-
neg.
172
neg.
neg.
Skupaj
► Posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (4)
2.4.2.2 Diabrotica virgifera virgifera (Le Conte) – koruzni hrošč
Fitosanitarni inšpektorji smo v letu 2010 izvajali posebni nadzor Diabrotica virgifera virgifera na
32.opazovalnih točkah. Vabe so bile postavljene v začetku julija, opazovanje teh pa je potekalo do začetka
oktobra, oziroma do spravila koruze. Na vseh opazovalnih točkah so bile za lovljenje hroščkov uporabljene
PAL feromonske vabe, dodatne rumene lepljive plošče pa le na 10 točkah v enoti Novo mesto. Vabe so bile
pregledane enkrat tedensko in vsak mesec zamenjane. Ulov hroščkov je bil zabeležen na vseh opazovalnih
točkah. Na rumenih lepljivih ploščah ni bilo ulova koruznega hroščka. V obeh enotah največji ulov
hroščkov še vedno beležimo na točkah, ki ležijo ob Hrvaški meji. Začetek ulova hroščkov je bil v letu 2008
1.7., v letu 2009 že 22.6., medtem ko v letu 2010 šele 5.7. Maksimal ulov hroščkov v letu 2009 je bil v
avgustu, v letu 2010 pa v septembru. Pri primerjavi podatkov ulova iz leta 2009 in 2010 lahko ugotovimo,
da se populacija koruznega hrošča na opazovanem območju v letu 2010 ni bistveno povečala.
Preglednica 13: Spremljanje ulova koruznega hrošča na opazovalnih točkah (OT) v letih 2009/2010
Enota FSI
Murska Sobota
Novo mesto
Št. opazovlnih
točk
Max. št. hroščkov
ujetih na PAL
vabo/teden
2009
2010
2009
2010
Max. št. hroščkov
ujetih na OT v
obdobju
opazovanja
2009
2010
22
10
22
10
614
313
884
209
2507
797
2704
686
Preglednica 14: Skupno število ujetih hroščkov na PAL feromoskih vabah, na opazovalnih točkah, v
celotnem obdobju opazovanja v letu 2010
Poročilo FSI 2010
28 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Enota FSI
GERK
Skupno št.
ulova v
obdobju
opazovanja
Murska Sobota
1070817
1163227
1181637
1539757
183378
2161638
2168094
2210943
2216986
2239170
3146749
3272612
3451704
4167518
69585
725608
849644
976344
760727
4028855
1535539
2092177
1627
595
1769
868
1557
2117
1462
905
920
561
571
1145
1443
1750
2175
1274
1131
911
1859
2704
1731
1233
Novo mesto
2527335
278997
290896
3254215
332364
342325
3466889
3625293
900653
991849
686
240
71
13
20
37
14
15
18
14
31725
Skupaj
2.4.2.3 Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu – kostanjeva šiškarica
V Sloveniji je bila kostanjeva šiškarica prvič ugotovljena leta 2005, in sicer na okuženih sadikah, ki so
izvirale iz Italije. V letu 2010 smo pregledali 7 mest pridelave (matični nasad in drevesnice). Na teh
lokacijah smo opravili 11 pregledov. Izven mest pridelave smo pregledali 6 lokacij. Mesta pridelave niso
bila okužena s kostanjevo šiškarico.
Glede na obseg okužb in območje ustalitve kostanjeve šiškarice je nujna preučitev predpisanih ukrepov v
Pravilniku o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus
kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06). Pravilnik predpisuje odstranitev vseh rastlin z znamenji
napada na napadenem območju (žarišče in varnostno območje – 10km pas). Glede na obseg napadenega
območja je takšen ukrep strokovno vprašljiv in izvedba nemogoča, predvsem v gozdovih.
Poročilo FSI 2010
29 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.4.2.4 Monilinia fructicola
V letu 2009 je bila prvič v Sloveniji potrjena okužba s plodovo monilijo, ki je kot karantenski škodljivi
organizem uvrščena na Seznam I.A.I. V okviru izvajanja posebnega nadzora na mestih pridelave ter
pripadajočih varovalnih pasovih, v žariščih okužbe in na podlagi prijav imetnikov o neizvrševanju ukrepov
odločbe FURS smo v letu 2010 pregledali 150 enot pridelave rastlin za saditev ter 23 lokacij izven teh.
Skupaj je bilo opravljenih 261 pregledov 793.448 rastlin. Zaradi suma na navzočnost plodove monilije smo
odvzeli 7 vzorcev, ki pa so bili vsi negativni. Izdana je bila odločba enemu imetniku v žarišču okužbe, ker
ni ostranil okuženih delov rastlin ter enemu imetniku o odstranitvi okuženih rastlin v nasadu, kjer je bila
navzoča tudi okužba s fitoplazmo ESFY.
2.4.2.5 Tuta absoluta
Fitosanitarni inšpektorji so v letu 2010 spremljali ulov paradižnikovega molja na 26 lokacijah: v pokritem
prostoru pri pridelavi sadik paradižnika ali pri pridelavi plodov v prostoru ali na prostem. Preštevanje ulova
na feromonske vabe smo izvedli enkrat tedensko. Navzočnost paradižnikovega molja je bila potrjena na
vseh območjih, največ ulova je bilo na Koprskem. Škode v pridelavi niso bile zabeležene.
2.4.2.6 Phytophthora ramorum in Phytophthora kernoviae
Sistematični nadzor izvajamo z namenom ugotavljanja navzočnosti in omejevanja širjenja v skladu z
Odločbo Evropske Komisije. Glede na ugotovitve v preteklih letih je fitosanitarna inšpekcija že v marcu
pričela z nadzorom glive Phytophtora ramorum na trgu. V skladu s priporočili inšpektorjev so nas nekateri
distributerji sami obvestili o prispetju pošiljke občutljivih rastlin iz druge države članice. Najbolj učinkovit
je nadzor in ukrep, če so občutljive rastline pregledane v zbirnem skladišču, pred premeščanjem v
maloprodajne trgovine.
Gostiteljske rastline smo pregledovali v prodajni verigi: pri distributerjih, v maloprodajnih trgovinah in
kasneje na mestih pridelave. Zasledovali smo cilj čimprejšnjega odkrivanja okuženih rastlin, pred
premeščanjem uporabnikom za saditev. Pri nadzoru smo do decembra 2010 opravili 216 pregledov (77 na
mestih pridelave, 134 v trgovinah in skladiščih in 5 v parkih) in zaradi suma na okužbo odvzeli 42 vzorcev
(6 na mestih pridelave, 36 v trgovinah in skladiščih).
V okviru nadzora smo opravili pregled na 36 rodovih/vrstah rastlin v skupnem številu 100.024 rastlin.
Pregledane rastline so pripadale rodovom: Acer, Camellia, Castanea, Cupressus, Fagus, Kalmia,
Leuconthe, Magnolia, Pieris, Pseudotsuga, Quercus, Rhododendron, Salix, Sorbus, Syringa, Thuja,
Viburnum, Vaccinium. Potrjena je bila okužba na rastlinah iz rodu Rhododendron spp. in Pieris japonica.
Ob potrditvi okužbe smo izrekali fitosanitarne ukrepe v skladu s Pravilnikom o fitosanitarnih ukrepih za
preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophtora ramorum. Odredili smo uničenje okuženih rastlin
oziroma rastlin z isto serijsko (identifikacijsko) številko (v maloprodajnih trgovinah oziroma skladiščih
distributerjev). Rastline so bile po poreklu iz Nizozemske in Nemčije. Ugotavljamo, da se je po več letih
število okuženih pošiljk zmanjšalo. V Sliki 5 je prikazano število najdb fitoftorne sušice vejic od 20032010.
Okužba je bila ugotovljena na petih pošiljah rastlin za saditev iz rodu Rhododendron (135 rastlin) in Pieris
japonica (13 rastlin). Skupaj je bil izrečen ukrep uničenja za 148 rastlin.
Poročilo FSI 2010
30 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Slika 13: Število najdb fitoftorne sušice vejic od 2003-2010
2.4.2.7 Gibberella circinata – borov smolasti rak
Posebni nadzor smo izvajali:
•
Ob uvozu iz tretjih držav;
•
Pri premeščanju okrasnih rastlin: v vrtnih centrih in drugih maloprodajnih trgovinah, v skladiščih;
•
Na mestih pridelave okrasnih rastlin: v drevesnicah, matičnih nasadih ter zarodiščih podlag
okrasnih rastlin.
V okviru nadzora smo opravili preglede v 40 drevesnicah okrasnih rastlin (56 pregledov), na 15 mestih
prodaje (maloprodajne trgovine) in skladiščenja gostiteljskih rastlin za saditev (19 pregledov) ter 5
pregledov na ostalih površinah (v vrtovih ali parkih). Zaradi suma na navzočnost glive smo odvzeli 2
vzorca , ki sta bila negativna.
2.4.2.8 Bursaphelenchus xylophilus – borova ogorčica
V letu 2010 smo nadaljevali s posebnim nadzorom borove ogorčice, tako ob vnosu na vstopnih točkah v
EU, kot na končnih destinacijah uvoznikov ter v okolici kritične točke vnosa blaga – pristanišča Koper. Z
namenom nadzora pošiljk rastlin, lesa, lubja in lesenega pakirnega materiala (LPM), po poreklu iz
Portugalske (PT), smo pri znanih prejemnikih blaga iz PT opravili preglede po prejemu obvestila
prejemnika o prispetju pošiljke ali naključno. Podjetja, ki po naših podatkih prejemajo blago iz PT smo
obvestili o zahtevah EU glede označevanja palet in jih pozvali, da nas v primeru pošiljk s PT obvestijo o
njihovem prihodu v skladišče.
Preglednica 15: Število opravljenih pregledov in vzorčenj po lokacijah
Število pregledov
Vse pregledane lokacije
Število pozitivnih vzorcev
Na mestih
pridelave
(drevesnice,
matični
nasadi)
25
20
0
Število negativnih vzorcev
0
Izven mest
pridelave
(okolica
skladišč,
druga
rastišča)
Na trgu
(skladišča,
distribucijski
centri,
maloprodaja)
Pregled Pregled
LPM ob LPM
uvozu
odstop
CURS
23
21
0
24
21
0
3049
0
0
5
10
1
25
Iz podatkov o prejemnikih blaga in pakiranju iz rizičnih držav (ZDA, Kanade, Mehike, Japonske, Severne
Koreje, Republike Koreje in Kitajske vključno Taiwan in Hong Kong) so enote FSI izbrale 4-6 najbolj
Poročilo FSI 2010
31 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
rizičnih uvoznikov glede na večje število pošiljk ali vrsto blaga in jih opredelile kot stalne monitoring
točke. Okrog skladišč uvoznikov 1-2 krat letno pregledamo tudi gostiteljske rastline.
Vzorci palet so bili odvzeti v primeru navzočnosti lubja, izvrtin ali gliv modrivk. Vsi vzorci so bili
negativni, navzočnost borove ogorčice ni bila ugotovljena. V skladu s programom vzorčenja smo odvzeli
16 vzorcev – v Luki Koper 4 vzorce mediteranskega bora, saj sta 2 rastlini kazali znake odmiranja rezultati so bili negativni. Znotraj Luke smo opravili 8 pregledov rastočih gostiteljskih rastlin - iglavcev
(350 rastlin) in sicer v zimskem času oz. ob koncu zime, spomladi, v septembru – po sušnem obdobju in ob
začetku zime.
Glej tudi Poglavje 2. Nadzor ob uvozu po ZZVR - Pregled lesenega pakirnega materiala.
2.4.2.9 Pepino mosaic virus
Preglednica 16: Pregledi in vzorčenja semena paradižnika
Izvor EU
Država
izvora
Uvoz iz tretjih držav
Št. partij
Št. vzorcev
Št.
pozitivnih
partij
Italija
7
7
0
Avstrija
1
1
0
Država
izvora
Št. partij
Št. vzorcev
Št.
pozitivni
h partij
2
2
0
Kitajska
Preglednica 17: Pregledi in vzorčenja rastlin za saditev
Rastline za saditev
Št. mest pridelave/ št.
pregledov
200/202
Št. vzorcev/št. pozitivnih
5/0
Št. pozitivnih partij/št.
izbruhov
0
Država izvora
Preglednica 18: Pregledi in vzorčenja merkantilnega paradižnika v pridelavi
Pridelava paradižnika
Št. mest pridelave/ št.
pregledov
51/53
Št. vzorcev/št. pozitivnih
34/0
(26 rastlin + 8 plodov)
Št. pozitivnih partij/št.
izbruhov
0
Država izvora
Preglednica 19: Pregledi in vzorčenja merkantilnega paradižnika na trgu
Paradižnik na trgu
Št. mest pridelave/ št. pregledov
Št. vzorcev/št. pozitivnih
1/1
0/0
Št. pozitivnih
partij/št. izbruhov
0
Država izvora
Tudi v letu 2010 je bil izveden posebni nadzor z namenom ugotavljanja navzočnosti Pepino mosaic virus v
skladu z Odločbo Evropske komisije št 2004/200/EC. V okviru letnega programa posebnega nadzora je bilo
pregledanih 252 lokacij (200 lokacij v zavarovanih prostorih za pridelavo sadilk paradižnika in 51 nasadov
za pridelavo plodov paradižnika in 1 zbirni skladišči plodov). Odvzetih je bilo 47 vzorcev, od tega: 3 vzorci
semena ob uvozu, 13 vzorcev semen v pakirnicah semen, 11 rastlin za saditev in 34 rastlin v pridelavi
plodov ter 7 vzorcev plodov. Pri pregledih niso bili opaženi bolezenski znaki, ki jih povzroča Pepino
mosaic virus in tudi vse analize odvzetih vzorcev so bile negativne.
► Posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (5)
Poročilo FSI 2010
32 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.4.2.10 Potato spindle tuber viroid
Preglede smo izvajali pri pridelovalcih, na trgu in pri končnih uporabnikih. Vseh skupaj je bilo
pregledanih 548 partij gostiteljskih rastlin. Od tega je bilo 189 partij paradižnika in 157 partij vrst
iz rodu Capsicum. Pregledi paradižnika in rodu Capsicum so bili izvedeni v okviru drugih
posebnih nadzorov in pri letnih zdravstvenih pregledih pri registriranih imetnikih. Ostale 202
partije pa so bile različne okrasne gostiteljske rastline. Skupaj je bilo odvzetih 58 vzorcev. Vzorci
so bili brez vidnih sumljivih bolezenskih znamenj. Z diagnostičnimi preiskavami so bili kot
okuženi ugotovljeni 3 vzorci. Eden je bil odvzet pri manjšem imetniku, ki je ukoreninjal
potaknjnence Solanum jasminoides z lastne matične rastline. Partija, pri kateri je bil vzorec odvzet,
ni bila velika. V času vzorčenja jo je sestavljalo 52 rastlin. Ostala vzorca, ki sta bila ugotovljena
kot okužena pa sta bila odvzeta pri premeščanju. Prvi je bil odvzet pri premeščanju okrasne vrste
S. jasminoides iz Nemčije. V času vzorčenja je partijo sestavljalo 311 rastlin. Drugi vzorec pa je
bil odvzet pri premeščanju okrasne vrste S. rantonnetti z Nizozemske. V partiji je bilo v času
vzorčenja 45 rastlin. Vse tri partije pri katerih so bili odvzeti vzorci, ki so bili ugotovljeni kot
okuženi, so bile uničene.
Preglednica 20: Rezultati posebnega nadzora v letu 2010
Gostiteljske
rastline
Št.
Št.
Št. vzorcev
Št.
pregledanih pregledanih Vzetih Pozitivnih okuženih
partij
rastlin
partij
Opomba
4
230
2
0
0
SI-mesto pridelave
3
15
3
0
0
EU-premeščanje
Solanum
jasminoides
26
3.513
5
1
1
SI-mesto pridelave
4
148
4
1
1
EU- premeščanje (poz: DEU)
Solanum
rantonnetii
-
-
-
-
-
SI-mesto pridelave
1
90
1
1
1
EU- premeščanje (poz: NLD)
1
8
1
0
0
SI-mesto pridelave
-
-
-
-
-
EU-premeščanje
147
273.448
3
0
0
SI-mesto pridelave
16
15.973
36
0
0
EU-premeščanje
188
2.108.732
0
0
0
SI-mesto pridelave
1
5.800
1
0
0
EU-premeščanje
156
2.583.649
1
0
0
SI-mesto pridelave
1
5.000
1
0
0
EU-premeščanje
548
4.996.606
58
3
3
Brugmansia
(Datura) spp.
Solanum
dulcamara
Petunia spp.
Lycopersicon
esculentum
Capsicum spp.
SKUPAJ
2.4.3.
Izvajanje posebnih nadzorov ŠO na podlagi ZZVR - Posebni programi obvladovanja izbruhov
2.4.3.1 Plum pox potyvirus - šarka
Posebni nadzor je potekal z namenom obvladovanja in vzpostavitve neokuženih mest pridelave sadik
koščičarjev v Sloveniji, na mestih pridelave, s 500 metrskimi varovalnimi pasovi in na ogroženem območju
ter pri premeščanju cepičev iz drugih držav članic.
Poročilo FSI 2010
33 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Preglednica 21: Podatki o nadzoru PPV v letu 2010
Dejavnosti/Vrste lokacij
Število pregledov
Vse pregledane lokacije
Število pozitivnih vzorcev
Število negativnih vzorcev
Število pozitivnih
vizualnih določitev
Število okuženih lokacij
Na mestih
pridelave
(drevesnice,
mat. nasadi,
zarodišča):
Izven mest
pridelave
(varovalni
pasovi,
ogrožena
območja):
Na trgu
(maloprodaj
ne trgovine,
skladišča ob Varovalni
premeščanj pas od
u cepičev):
0-100 m
Varovalni
pas od
0-250 m
Varovalni
pas od
0-500 m
Varovalni
pas od
0-1000 m
213
124
47
503
61
47
4
2
4
4
0
29
53
45
5
13
64
55
16
18
77
67
36
19
87
76
48
19
1
2
2
6
0
0
1
0
1
0
3
0
4
0
VP – varovalni pas
Pregledali smo 109 lokacij (enot pridelave, GERK-ov) v okviru mest pridelave rastlin za saditev
(drevesnice, matični nasadi in zarodišča). Posamezno mesto pridelave ima lahko več pridelovalnih enot.
Pridelovalne enote obdaja 500 metrski varovalni pas, ki je lahko skupen več enotam pridelave. Delež
pozitivnih vzorcev je pri razmnoževalnem materialu tako nizek (8,5 %) zato, ker gre večinoma za testiranje
na latentno okužbo, po programu nadzora in šarka je izjemoma navzoča. V varovalnih pasovih in na
ogroženem območju je delež pozitivnih vzorcev višji (33 %) ker se vzorči rastline z znamenji. Potrjena je
bila okužba v eni drevesnici na Vipavskem, kjer je bilo odrejeno uničenje 94 sadik breskev. V enem
matičnem nasadu na goriškem je bilo okuženih 46 matičnih dreves breskev (na podlagi vizualnih znakov ali
s testiranjem). Zaradi velikega števila okuženih matičnih dreves v letu 2009 (361) in 2010 je bila izrečena
prepoved uporabe matičnega nasada zaradi nevarnosti prenosa šarke s cepiči.
Pri pregledu varovalnih pasov je bilo ugotovljena okužba in odrejeno uničenje 7 breskev v enem
varovalnem pasu na Goriškem in 2 sliv v varovalnem pasu dveh drevsenic v okolici Ljubljane.
Na ogroženem območju oziroma v varovalnih pasovih na Goriškem je bilo okuženih 19 lokacij, v
varovalnih pasovih na ljubljanskem območju 12 lokacij in ena lokacija na Celjskem.
V letu 2010 sta bili 2 okuženi mesti pridelave rastlin za saditev, kar je manj v primerjavi z letom 2009 (5).
Prav tako se je zmanjšalo število okužb v varovalnih pasovih (4) v primerjavi z letom 2009 (4) ali letom
2008 (48).
2.4.3.2 Verticillium albo-atrum Reinke & Berthold in Verticillium dahliae Klebahn - hmeljeva uvelost
V okviru nadzora verticilijske uvelosti hmelja je Fitosanitarna inšpekcija, za vse prejete prijave okužb s
strani IHPS, uvedla inšpekcijske postopke ter z odločbami odredila ukrepe za preprečevanje širjenja in
izkoreninjenja okužbe:
- uničenje okuženih rastlin (uničenje okuženih rastlin ter rastlin varovalnega pasu s sežigom nadzemnega in
podzemnega dela),
- začasna prepoved gojenja rastlin na mestu pridelave (začasna prepoved ponovnega sajenja rastlin na
mesto rasti uničenih okuženih rastlin - karantenska premena, prepoved pridelave gostiteljskih rastlin ter
uničevanje širokolistnih plevelov),
- drugi ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe (termična obdelava hmeljevine pri spravilu pridelka,
razkuževanje delovnega orodja in mehanizacije, vrstni red obdelave hmeljišč pri samem spravilu hmelja in
nadaljnji obdelavi hmeljišč).
Preglednica 22: Število z odločbami odrejenih ukrepov in število inšpekcijskih pregledov v letu 2010
Odločbe z
Uničenje okuženih Začasna
ukrepi
rastlin
prepoved gojenja Drugi ukrepi Št. inšpekcijskih pregledov
26
18
20
23
117
V letu 2010 se se prve okužbe pojavile že v začetku julija. Pojavnost okuženih rastlin je bila v manjšem
obsegu kot v preteklem letu in to na območju z ustaljenimi okužbami v 15 hmeljiščih, ter v 2 hmeljiščih na
Poročilo FSI 2010
34 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
novi dislocirani enoti (Drešinja vas), kjer pa je šlo za okužba z blago obliko verticilijske uvelosti. V 10
hmeljiščih se je okužba pojavila v že okuženih hmeljiščih, na novo pa se je okužba pojavila v 7 hmeljiščih.
V treh hmeljiščih se je okužba pojavila v hmeljiščih, ki so bila ponovno zasajenih po že pretečeni
karantenski premeni.
Preglednica 23: Število okuženih rastlin v hmeljiščih in število vseh uničenih rastlin v letu 2010
Št. okuženih
Št. okuženih
Ha - okuženih
Leto
rastlin
hmeljišč
hmeljišč
Št. vseh uničenih rastlin
2010
62
17
43,75
79.299
Ob pojavu posamičnih okuženih rastlin je Fitosanitarna inšpekcija odredila le uničenje okuženih rastlin z
rastlinami pripadajočega varnostnega pasu. V hmeljiščih, kjer je bil pojav okuženih rastlin v večih
zaporednih letih močan, pa smo odredili uničenje celega ali le del hmeljišča. Na podlagi strokovnih
priporočil IHP, je bilo odrejeno uničenje vseh hmeljnih rastlin s karantensko premeno v 5 hmeljiščih na
17,7 ha. Na delu enega okuženega hmeljišča, ker je hmeljar opravil uničenje rastlin po lastni volji, je bila
odrejena le karantenska premena na 0,58 ha. V letu 2010 je bilo skupaj odrejeno karantenske premene na
18,24 ha hmeljiščih.
Pri nadzoru upoštevanja odrejenih ukrepov je bilo ugotovljeno, da na okuženih hmeljiščih z večletno
karantensko premeno, skoraj ni bilo nepravilnosti. Na novo okuženih hmeljiščih, pa so bili odrejeni ukrepi
slabše izvršeni. Zaradi neupoštevanja kolobarja na hmeljišču v karantenski premeni, smo v enem hmeljišču
(0,81 ha) karantensko premeno podaljšali za eno leto. Za ugotovljene manjše nepravilnosti smo izrekli 3
opozorila po Zakonu o prekrških in 16 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru in določili naknadni
rok za odpravo nepravilnosti. Za večje nepravilnosti, ki predstavljajo večje tveganje za nadaljnje širjenje
okužb, pa smo po Zakonu o prekrških uvedli 4 prekrškovne postopke (Izrekli 3 opomine in 1 plačilni
nalog).
► Posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (6)
2.4.3.4 Trsne rumenice, ki jih povzročajo fitoplazme Grapevine Flavescence doreé (FD), Bois noir
(BN) , Aster yellows oziroma Western X disease
Leta 2010 smo opravili skupno 1.964 pregledov v okviru izvajanja posebnega nadzora in ukrepov za trsne
rumenice (20% več kot v letu 2009, ko je bilo 1646 pregledov), od tega 370 pregledov na mestih pridelave
rastlin za saditev in 1.659 pregledov v razmejenih območjih in majhen delež tudi zunaj teh (Koprsko). V
letu 2010 smo se, zaradi velikega števila žarišč, osredotočili bolj na preglede v žariščih in manj v varnostnih
pasovih. Skupno število odvzetih vzorcev je bilo 93. Navzočnost zlate trsne rumenice je bila potrjena v 18
vzorcih vinske trte in v 6 vzorcih srobota. Na mestih pridelave ali neposredni bližini FD ni bila potrjena na
vinski trti, pač pa v 3 vzorcih srobota.
V dvanajstih žariščih in deloma v nekaterih varnostnih območjih smo opravili 1.659 pregledov navzočnost
znamenj trsnih rumenic in 451 pregledov izvedbe tretiranj. Pregledali smo vinograde registriranih in
neregistriranih imetnikov. Glede na opravljene preglede sledi, da je bilo vsaj eno tretiranje izvedeno na 353
lokacijah (78%), nobeno tretiranje ni bilo izvedeno na 98 lokacijah (22%).
Poročilo FSI 2010
35 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
9,00
8,00
7,00
6,00
5,00
%
4,00
2009
3,00
2010
2,00
1,00
0,00
Debenec
St.Ljuben
Orehovica
Straža 3
Straža 1,2
Piroški vrh
Dobrovnik
Počehova
Gradišče
Pobegi
Koštabona
Debeli rtič
Žarišče
Slika14: Število trsov z vizualnimi znamenji trsnih rumenic po žariščih in letih
Iz Slike 2 je razvidno da žarišči Straža 1,2 izstopata od ostalih žarišč na Dolenjskem in v Sloveniji, kjer
število trsov z bolezenskimi znamenji trsnih rumenic ni visoko. Straži sledi Počehova, kjer pa gre po
mnenju inšpektorjev za navzočnost BN, ki je na Štajerskem navzoč v večji meri kot na Primorskem.
Na že okuženih območjih je pomembno zagotoviti čim boljšo informiranost lastnikov vinogradov o
pomenu preprečevanja širjenja FD in predpisanimi ukrepi za obvladovanje tega škodljivega organizma.
V letu 2010 smo evidentirali opuščene vinograde. Lastnikom opuščenih vinogradov smo izdali zapisnik o
ugotovitvah in odločbe z rokom za izvršitev ukrepa obdelave do 15.4.2011. Na Dolenjskem smo tako 16
imetnikom izdali ureditveno odločbo. V ostalih razmejenih območjih so v postopku zaradu opuščenih
vinogradov še 4 imetniki (Gradišče nad Prvačino, Debenec), 6 primerov je bilo rešenih že v letu 2010
(Počehova, Gradišče nad Prvačino).
Zaključki in ugotovitve v letu 2010:
- V posameznih žariščih je veliko imetnikov vinogradov z majhnimi površinami in samorodnico (t.i.
vrtičkarji), ki niso zavezanci za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina. Povprečna površina
vinogradov v žariščih je 0,23 ha, najnižja v Straži (0,08 ha) in najvišja na Debelem rtiču (14,4 ha).
- Delež rastlin z znamenji TR upada po uvedbi uradnih ukrepov.
- Ne glede na večje število žarišč v letu 2010 v Sloveniji (12, v 2009:10) in večje število okuženih lokacij
je število trsov z znamenji rumenic nižje, za 33,3% kot v letu 2009.
- Različna stopnja okuženosti vinogradov s trsnimi rumenicami je v žarišču Straža (7,3%) ter drugih
žariščih v vinorodni deželi Posavje in Sloveniji. V večini žarišč je pod 1%, razen v Počehovi (1,2%), kjer
gre predvsem za okužbe z BN. V žarišču Pobegi ni bilo v drugem letu po razglasitvi žarišča nobenega trsa z
znamenji TR, je pa bila potrjena navzočnost FD na srobotu.
- V Straži 1,2 je bila okužba očitno navzoča dlje časa in je smiselno, da to žarišče(a) obravnavamo ločeno
od ostalih. Tu je od 327 imetnikov le 48 (15%) vpisanih v register pridelovalcev grozdja in vina, povprečna
površina je 0,08 ha in 86% nežlahtne trte, insekticidna tretiranja se pred okužbo niso izvajala. Tudi število
opuščenih vinogradov je tu najvišje (10). V dveletnem obdobju 2009-2010 je bilo odrejeno uničenje celega
vinograda zaradi višjega deleža trsov z znamenji TR (nad 20%) pri 48 imetnikih (15%).
- Najnižji delež rastlin z znamenji TR je na Koprskem, kjer uporaba insekticidov do potrditve navzočnosti
FD tudi ni bila praksa.
► Vmesna in končno posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (7,8,9)
2.4.3.5 Anoplophora chinensis / glabripennis - Kitajski / azijski kozliček
Pregledovali smo lesen pakirni material ob uvozu in v skladiščih na končnih destinacijah uvoznikov ter
javorje in druge gostiteljske rastline (skupno 58.680 rastlin) v okolici teh skladišč, v vrtnih centrih in
njihovi okolici ter na mestih pridelave rastlin za saditev. Zaradi opaženih znamenj navzočnosti enega ali
Poročilo FSI 2010
36 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
drugega kozlička smo odvzeli 4 vzorce, v katerih navzočnost kitajskega ali azijskega kozlička ni bila
potrjena.
Preglednica 24: Število pregledov in pregledanih lokacij
Na mestih
pridelave
Število pregledov
Vse pregledane lokacije
Število pozitivnih vzorcev
Število negativnih vzorcev
49
33
0
2
Izven mest
pridelave
(okolica
skladišč, druga
rastišča)
32
27
0
0
Na trgu
64
51
0
2
Pregled
LPM pri
uvozu
3049
Pregled
LPM odstop
CURS
25
Iz podatkov o prejemnikih blaga in pakiranju iz rizičnih držav (ZDA, Kanade, Mehike, Japonske, Severne
Koreje, Republike Koreje in Kitajske vključno Taiwan in Hong Kong) so enote FSI izbrale 4-6 najbolj
rizičnih uvoznikov glede na večje število pošiljk ali vrsto blaga in jih opredelile kot stalne monitoring
točke. Okrog skladišč uvoznikov 1-2 krat letno pregledamo tudi gostiteljske rastline.
Zaradi pojava kitajskega kozlička v centru drevesničarske pridelave na Nizozemskem smo poostrili nadzor
gostiteljskih rastlin na trgu. Posledično je bila spremenjena odločba o nujnih ukrepih Evropske komisije, ki
je opredelila razmejeno območje in pogoje za premeščanje gostiteljskih rastlin izven tega območja. Na
osnovi prejetih informacij nizozemske uradne službe o prejemnikih gostiteljskih rastlin v Sloveniji, iz
drvesnic v razmejenem območju na Nizozemskem, smo opravili preglede rastlin, ki so bila še v skladišču
ali pri znanih kupcih. Okužb z azijskim kozličkom nismo ugotovili.
2.4.3.6 Rhynchophorus ferrugineus - palmov rilčkar
Program posebnega nadzora palmovega rilčkarja poteka v skladu z Odločbo Komisije z dne 25. maja 2007
o nujnih ukrepih za preprečevanje Rhynchophorus ferrugineus (Olivier) in njegovega širjenja v skupnosti
(2007/365/EC) in Programa posebnega nadzora palmovega rilčkarja Rhynchophorus ferrugineus (Olivier) v
letu 2009, ki ga je potrdila Fitosanitarna uprava RS s sklepom št. 3430-483/2009/2.
V letu 2010 smo opravili 2 pregleda prostorastočih rastlin palm na območju občin Koper, Izola in Piran. V
juniju in oktobru je bilo tako skupno pregledanih 1.566 palm (157 Phoenix sp., 259 Washingtonia sp., 1056
Trachycarpus sp., 92 Chamaerops sp. in 2 Butia sp.). Kljub temu, da palme spomladi, zaradi slabše
prezimitve, niso bile v dobri kondiciji, ob pregledih nismo odkrili znakov, ki bi kazali na napadenost s
palmovim rilčkarjem.
Zdravstveni pregled palmovih dreves smo opravili tudi pri dveh registriranih pridelovalcih, nikjer nismo
opazili vidnih znakov napada.
V avgustu je bila na lokaciji pod Markovcem v Semedeli (Koper) posekana in globoko zakopana palma
Phoenix sp., ki je že več let hirala; znaki odmiranja rastline so bili podobni znakom okuženosti s palmovim
rilčkarjem. Ukrep je potekal pod našim nadzorom, vendar nismo pri uničenju palme odkrili nobenega
stadija palmovega rilčkarja, kot tudi ne simptomov njegove prisotnosti (izvrtine, iztrebki,…).
V letu 2010 nismo prejeli nobene prijave imetnikov glede suma na napadenost palm s palmovim rilčkarjem.
Pri uvozu smo opravili pregled 2 pošiljk palm, skupno 133 rastlin ( 115 Trachycarpus sp., 16 Phoenix sp. in
2 Hyophorbe sp.), po poreklu iz Kitajske in Hrvaške. Zdravstveno stanje rastlin je bil ustrezno.
Na trgu sta bila opravljena 2 pregleda (enoti Murska sobota in Nova Gorica) in pregledanih 36 rastlin iz
družine Palmae .
Poročilo FSI 2010
37 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.4.4.1 Apple proliferation mycoplasm - metličavost jablan
Vizualni pregledi in vzorčenja potekajo v matičnih nasadih, drevesnicah, zarodiščih podlag, v neposredni
bližini mest pridelave ter v primeru prijav imetnikov na sum tudi v proizvodnih nasadih, ker je bolezen na
Seznamu I.A.II. Inšpektorji so v okviru pregledov mest pridelave odvzeli 20 vzorcev na matičnih rastlinah
ali sadikah ali v neposredni bližini enot pridelave. Odločitev za odvzem vzorcev je temeljila na vidnih
znamenjih bolezni. Navzočnost metličavosti je bila potrjena v 11 vzorcih. Navzočnosti ApMLO je bila
dokazana na 13 matičnih drevesih v 6 matičnih nasadih (enotah pridelave), pri štirih pridelovalcih (1 na
Štajerskem, 2 v Slovenskih goricah in 1 v Savinjski dolini). Pri enem pridelovalcu je bila okužba
ugotovljena na treh enotah pridelave (10 matičnih dreves). Za okužena drevesa je bil izrečen ukrep
odstranitve z uničenjem. Okužbe z metličavostjo matičnih dreves so stalnica že več let, niha le število
okuženih rastlin.
► Posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (10)
2.4.4.2 Pear decline mycoplasm (PD) - odmiranje hrušk
Vizualni pregledi in vzorčenja potekajo v matičnih nasadih, drevesnicah, zarodiščih podlag, v neposredni
bližini mest pridelave ter v primeru prijav imetnikov na sum tudi v proizvodnih nasadih, ker je bolezen na
Seznamu I.A.II. Zato ob ugotovljeni navzočnosti pri pridelavi plodov sledi ukrep izločitve okuženih dreves.
Inšpektorji so v okviru pregledov mest pridelave odvzeli 17 vzorcev (v letu 2009: 16) na matičnih rastlinah
ali sadikah ali v neposredni bližini enot pridelave. Odločitev za odvzem vzorcev je temeljila na vidnih
znamenjih bolezni. Navzočnost fitoplazme je bila potrjena v 5 vzorcih. Uničenje okuženih sadik je bilo
odrejeno v eni drevesnici (Savinjska dolina – 100 sadik), na treh enotah pridelave. Na eni enoti je bilo 7
sadik z znamenji okužbe, na drugi enoti 82, na tretji 11. Cepiči so bili po poreklu iz Italije ali Slovenije. Na
sadikah sort, celjenih s cepiči iz Italije, je bil odstotek okuženih sadik bistveno višji od okužb na sortah s
cepiči iz Slovenije (5% okuženih sadik na število pridelanih rastlin, okužba razpršena).
Uničenje 450 dreves hrušk je bilo odrejeno tudi v intenzivnem nasadu na Koprskem, kjer je inšpektor
opravil pregled na podlagi prijave imetnika in odvzel vzorce za analizo. Potrjena je bila fitoplazma
odmiranja hrušk. Znamenja navzočnosti fitoplazme so bila vidna pri 75% dreves.
Ugotavljamo, da je število sadik, ki so bila okužena v letu 2010 (100) večje od števila sadik v letu 2009
(46), število matičnih rastlin z znamenji pa upada.
► Posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (10)
2.4.4.3 European Stonefruit Yellows - ESFY (Apricot chlorotic leafroll mycoplasm)
Leptonekroza, ki jo povzroča ESFY, je v Sloveniji dokaj razširjena, zato posebno pozornost namenjamo
vzpostavitvi in vzdrževanju neokuženih mest pridelave sadilnega materiala koščičarjev. Vizualni pregledi
in vzorčenja potekajo v matičnih nasadih, drevesnicah, zarodiščih podlag, v 100 m varovalnih pasovih mest
pridelave ter v primeru prijav imetnikov na sum tudi v proizvodnih nasadih, ker je ESFY na Seznamu
I.A.II. Zato ob ugotovljeni navzočnosti v nasadu za pridelavo plodov sledi ukrep izločitve okuženih dreves.
V okviru nadzora smo odvzeli 2 vzorca (v letu 2009: 16 vzorcev). V vzorcih ni bila potrjena fitoplazma.
Vzorce smo jemali iz rastlin z izraženimi bolezenskimi znamenji. Manjše število vzorcev je posledica
krčenja matičnega nasada na Vogrskem, zmanjšanje varovalnega pasu iz 250 na 100 metrov ter odrejenih
ukrepov v preteklih letih.
Okužbe so bile ugotovljene na podlagi izraženih vizualnih znamenj na lokacijah, kjer je bila navzočnost
ESFY potrjena v preteklih letih, in sicer v treh rodnih nasadih in matičnem nasadu na Goriškem:
- V dveh nasadih breskev v varovalnem pasu matičnega nasada oziroma drevesnice (49 dreves);
- V matičnem nasadu, kjer se ESFY že več let pojavlja (3 matična drevesa) in 6 dreves, ki niso namenjena
za rez cepičev. Zaradi nevarnosti prenosa bolezni s cepiči je bila prepovedana uporaba matičnih dreves za
rez cepičev;
- V enem intenzivnem nasadu izven varovalnega pasu, na prijavo stranke o sumu. V nasadu je več kot 30%
dreves kazalo znamenja okužbe, zato je bilo odrejeno uničenje vseh dreves v nasadu na treh lokacijah,
Poročilo FSI 2010
38 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
skupaj 1515 dreves. V nasadu so bila vidna znamenja tudi drugih nadzorovanih škodljivih organizmov,
kot so: šarka, plodova/cvetna monilija, bakterijoze in viroze. V letu 2009 je bila v nasadu prvič v sloveniji
potjena plodova monilija (Monilinia fructicola).
2.4.4.4 Viroze: TSWV, INSV, CSNV, Tomato ringspot nepovirus, PFBV
- Tomato spotted wilt virus (TSWV) je uvrščen na EU Seznam II.A.II, kar pomeni, da je karantenski
škodljivi organizem, če je potrjen na določenih rastlinah za saditev. V okviru pregledov je bilo na podlagi
izraženega suma testiranih 45 vzorcev rastlin paradižnika, paprike, krizantem, pelargonij in ostalih
okrasnih rastlin. Okužba z virusom je bila dokazana v dveh vzorcih krizantem, treh vzorcih paradižnika,
enem vzorcu dalije in vodenke. Ukrep uničenja rastlin je bil izrečen le na rastlinah za saditev krizantem
(40) in vodenk (20), ker je virus TSWV reguliran samo na rastlinah za saditev.
- Impatiens necrotic spot virus (INSV) je uvrščen na EPPO A2 seznam. Testiranih je bilo 94 vzorcev
rastlin paradižnika, krizantem, pelargonij in ostalih okrasnih rastlin, v vzorcih virus ni bil dokazan.
- Chrysanthemum stem necrosis virus (CSNV) je uvrščen na EPPO A1 in EU Seznam II.A.II, kar
pomeni, da je karantenski na rastlinah za saditev krizantem in paradižnika. Testiranih je bilo 30 vzorcev
rastlin paradižnika, krizantem in nekaterih drugih okrasnih rastlin. Vse analize so bile negativne.
- Tomato ring spotvirus (ToRSV) je uvrščen v EU na Seznam I.A.I. Testiranih je bilo 23 vzorcev
paradižnika in pelargonij. Vse analize so bile negativne.
- Tobacco ringspot virus (TRSV) je uvrščen v EU na Seznam I.A.I. V nobenem izmed 8 testiranih
vzorcev ni bila dokazana navzočnost.
- Tomato yellow leaf curl virus (TYLC) je uvrščen na EPPO A2 in EU Seznam II.A.II, kar pomeni, da je
karantenski na rastlinah za saditev paradižnika. Testiranih je bilo 14 vzorcev paradižnika in TYLC ni bil
potrjen.
- Pelargonium flower break virus (PFBV): od 7 testiranih vzorcev so bili 4 vzorci pelargonij pozitivni.
- Tomato mosaic virus (ToMV) je bil dokazan v 1 vzorcu paradižnika od skupno 7 testiranih vzorcev.
- Cucumber mosaic virus (CMV) je splošno razširjen virus, ki lahko okuži preko 1000 rastlinskih vrst.
Dokazan je bil v 1 vzorcu paprike, od 11 testiranih vzorcev.
V primeru potrditve virusov, ki se po predpisih ne uvrščajo med nadzorovane škodljive organizme,
pridelovalcu priporočimo ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje.
2.4.5 Drugi ugotovljeni škodljivi organizmi v letu 2010 pri premeščanju rastlin iz držav članic
Evropske unije ali med pridelavo v Sloveniji
V okviru rednega zdravstvenega nadzora rastlin so bili v letu 2010 v Sloveniji ugotovljeni nekateri škodljivi
organizmi rastlin, ki niso uvrščeni na sezname Direktive Sveta 2000/29/EC, so pa uvrščeni na seznam A1
ali A2 ali Opozorilni (Alert) seznam Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO).
- Xanthomonas axonopodis pv. poinsettiicola (Xap) - EPPO A2 seznam
Okužba je bila prvič potrjena v letu 2009 na treh lokacijah pri pridelavi rastlin za saditev.
V letu 2010 je bila na eni lokaciji ugotovljena okužba s Xap na dveh sortah božičnih zvezd in sicer pri sorti
Marabela in Happy Christhmas evolution. To je bilo na istem mestu pridelave kot v letu 2009, vendar so
rastlinjak pred ponovnim vnosom temeljito razkužili, zato je izvor okuženih sadik najverjetneje s
potaknjenci, ki so jih prejeli iz Avstrije. Imetnik je sledil priporočilom fitosanitarne inšpektorice in vestno
izvajal higienske ukrepe, pravočasno odstranjeval okužene liste ter z rednim razkuževanjem uspel preprečiti
širjenje te bolezni, zato je bil obseg okužbe manjši kot prejšnje leto. Pred prodajo ni bilo večjega izpada
Poročilo FSI 2010
39 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
pridelka. Zaradi nevarnosti, ki jo lahko povzroči ta bakterija pri tržnih pridelovalcih božičnih zvez je
pomembno pregledovanje rastlin po sajenju in upoštevanje higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja.
2.4.6
Izvajanje nadzora škodljivih rastlin
- Ambrozija artemisifolia
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin - ZZVR-1C (Uradni list RS, št.
36/2010 z dne 4. 5. 2010), ki je v veljavi od 19. maja 2010. Sprememba ZZVR-1C je uvedla možnosti za
ukrepanje zaradi škodljivih rastlin. Dodan je nov, 12. b člen (posebno nadzorovano območje škodljive
rastline). Iz sedmega odstavka tega člena sledi da, ne glede na določbe tretjega (ki predpisuje obvezno
vzorčenje) in petega odstavka (ocena tveganja) se šteje, da so pelinolistna ambrozija (Ambrosia
artemisiifolia L.) in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia, škodljive rastline, za katere je potrebno uvesti
fitosanitarne ukrepe.
FURS je v sodelovanju s FSI v juliju 2010 pripravil besedilo odredbe ministra, da bi omogočili nadzor že v
letu 2010. Tako je bila izdana Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni
list RS, 63/10), ki velja od 4.8.2010.
ZZVR-1C je bil sprejet maja 2010, torej po pripravi načrta dela FSI in po prevzemu pristojnosti v zvezi z
varno hrano, zato pregledi v okviru rednega programa dela niso bili načrtovani. V letu 2010 naj bi namreč
pristojne službe pripravile pregled stanja glede razširjenosti ambrozije in na podlagi teh ugotovitev bi bila o
ukrepih pripravljena uredba vlade. Glede na ZZVR-1C pa smo že v juliju začeli prejemati inšpekcijske
prijave zato je bila nujna priprava ustrezne pravne podlage za nadzor. FSI je sočasno pripravila navodila za
izvedbo nadzora.
V sodelovanju FURS in FSI sta bili organizirani dve izobraževalni delavnici s strokovnim predavanjem in
ogledom terena:
• 28. 7. 2010 je potekala delavnica za fitosanitarne inšpektorje, katere namen je bil predvsem usposobiti
inšpektorje za prepoznavanje različnih vrst ambrozije;
• 4. 8. 2010 je potekala delavnica za večja cestna, gradbena in komunalna podjetja, mestne občine ter
javne zavode s področja kmetijstva, katere namen je bila seznanitev teh deležnikov s predpisanimi
ukrepi in možnimi načini za njihovo izvajanje v praksi.
FSI je v letu 2010 torej obravnavala prijave o sumu ali ugotovljeni navzočnosti ambrozije ter o neizvajanju
ukrepov, ki so predpisani z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list
RS, 63/10). Na vse prijave smo se odzvali čim prej, saj je pomembno uničevanje rastlin ambrozije pred
cvetenjem oziroma preden dozori seme. V vseh primerih je bila obravnavana pelinolistna ambrozija (A.
artemiisifolia).
FSI je v okviru nadzora vzpostavila kontakte z Direkcijo RS za ceste (DRSC) in DARS ter pridobila
odgovorne osebe na centralni in regionalnih ravneh za ustrezno reševanje prijav navzočnosti ambrozije ob
avtocestah in drugih cestah. Zaradi odprtih vprašanj, ki so se pojavljala tako na DRSC kot DARS smo
pridobili strokovno mnenje glede pristopov za zatiranje pelinolistne ambrozije ob avtocestah in drugih
cestah v letu 2010, po kateri naj se zadnja oziroma druga košnja opravi pred dozorevanjem semena pri
čemer ni potrebno posebno odstranjevanje pokošene mase. Strategija glede morebitne uporabe FFS na
cestah še ni bila izdelana.
Od 4.8.2010, ko je začela veljati nova odredba do konca rastne dobe je fitosanitarna inšpekcija prejela 125
prijav površin z ambrozijo in sicer največ v OE Murska Sobota, Maribor in Novo mesto. 12 je bilo
obravnav po uradni dolžnosti, ki je bila ugotovljena ob izvajanju ostalega rednega nadzora. Ambrozija je
bila potrjena na 151. lokacijah, na 72. lokacijah pa se je izkazalo, da ne gre za ambrozijo.
Izrečenih je bilo 112 opozoril v skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru in izdane štiri odločbe za
izvedbo ukrepa odstranitve ambrozije (od tega tri pred izdano odredbo ministra).
Vsi imetniki, so po opozorilu oziroma odločbi fitosanitarnega inšpektorja, sami odstranili ambrozijo.
Poročilo FSI 2010
40 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Preglednica 25: Rezultati nadzora ambrozije
Enota Po uradni dolžnosti
FSI
Št.
Št.
Št.
pregledani pozitivni negativni
h
h
h
lokacij
MS
Prijava nepravilnosti
Opozoril Odločb
a
e
ZIN
Št.
Št.
prija pregledani
v
h
lokacij
30
78
Št.
Št.
pozitivni negativni
h
h
65
13
38
20
23
15
8
17
17
28
18
10
15
5
10
2
8
8
NM
34
50
23
27
14
CE
9
12
11
1
11
8
8
6
2
9
2
2
0
2
0
125
211
140
71
112
LJ
1
1
MB
KR
NG
8
3
8
3
KP
Skupa 12
j
11
1
2
2
4
Preglednica 26: Lokacije z ugotovljeno ambrozijo
Javne
zasajene
površine
(park,
Neobdelan
pokopališče a kmetijska
Ob
Enota FSI )
zemljišča Njiva cesti
Celje
2
2
5
Kranj
1
1
Ljubljana 1
1
2
Maribor 1
2
6
2
Murska
Sobota
52
9
Nova
Gorica
7
Novo
mesto
6
2
Skupna
vsota
3
4
74 21
Zemljišča
Ob
Ostala Travnik,
v
železnici rastišča pašnik Vrt zaraščanju Vsota
1
1
11
8
10
1
10
15
3
1
3
18
4
65
1
1
1
14
1
40
3
9
23
1
4
151
Največ prijav smo prejeli zaradi navzočnosti na njivah, zapuščenih gradbenih jamah in avtocestah,
regionalnih in lokalnih cestah. Kot problematične za nadzor so se izkazale gradbene jame in druge več
lastniške površine, predvidene za gradnjo.
V letu 2010 je bila kot ukrep najpogosteje izvedena mehanska odstranitev (ruvanje, košnja in mulčenje..).
Ob cestah sta bili v letu 2010 izvedljivi le dve košnji kot običajno doslej, tudi odvoz materiala v okviru
tehnologije doslej ni bil predviden. Na njivskih površinah je za izvedbo ukrepov neugodno, ker še ni
ustreznega izbora herbicidov za buče, sončnice in sojo, poleg tega pa bo potrebno nameniti pozornost tudi
ustrezni oziroma pravočasni uporabi FFS in drugih agrotehničnih ukrepov.
Poročilo FSI 2010
41 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Slika 15: Pregledi FSI, ob katerih je bila potrjena navzočnost ambrozije v letu 2010
► Posebno poročilo je bilo posredovano na Fitosanitarno upravo RS (11)
2.5
STANJE NESKLADNOSTI
Glavni problem, ki se pojavlja tako pri implementaciji pravnega reda na področju kot izvajanju nadzora je
obsežna, včasih nejasna zakonodaja, ki se pogosto uveljavlja neenotno v različnih državah članicah EU (to
se kaže pri nadzoru rastlinskega blaga iz drugih DČ, ki se trži na slovenskem trgu).
2.5.1. Ugotovljena neskladja ob nadzoru uvoza v skladu z ZZVR
Preglednica 27: Ugotovljena neskladja ob uvozu po državi izvora 2010
DRŽAVA
NEUSTREZNO
RASTLINE ZA SADITEV,
OZNAČEN LPM NI SPRIČEVALA
RASTLINE ZA SADITEV,
NEPOPOLNO SPRIČEVALO
VSOTA
EGIPT
1
HRVAŠKA
8
IZRAEL
1
KITAJSKA
MAKEDONIJ
A
1
3
3
RUSIJA
3
3
SRBIJA
3
3
UKRAJINA
1
1
VSOTA
21
1
1
9
1
1
1
2
1
23
Ob uvozu je bilo v večini primerov neskladij ugotovljen neustrezno označen LPM, kar inšpektorji
ugotavljajo ob pregledih pošiljk, ki so pod fitosanitarnim nadzorom (Seznam V.B) ali na drugih pošiljkah
(nadzor zaradi kakovosti sadja in zelenjave) oziroma v pošiljkah, ki ne vsebujejo rastlinskega blaga in nas
je o neskladju obvestila carina (tudi na končnih destinacijah v notranjosti države). V letu 2010 je bilo pri
uvoznih pošiljkah neskladje ugotovljeno v 23. primerih.
Poročilo FSI 2010
42 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.5. 2 Ugotovljena neskladja ob nadzoru v notranjosti države v skladu z ZZVR
Preglednica 28: Ugotovljena neskladja pri pregledu listin pri pridelavi in na trgu
Razlog
Distributer ni vpisan v FitoRegister
Imetnik nima dovoljenja za izdajo RPL/ni vpisan v
register
Mesto
pridelave
rastlin za
saditev
Nekmetijs
Skladišče /
ka
Prodajno distr.
Skupna
površina
mesto
center
vsota
1
1
0
0
2
1
0
0
0
1
Imetnik ni prijavil spremembe podatkov iz Fito_Registra
3
0
0
0
3
Zavezanec ne izvaja obveznosti iz FITO-Registra
Prijava obsega in mest pridelave pomankljiva ali ni bila
podana
9
0
0
0
9
31
0
0
0
31
Lokacija pridelave ni odobrena
1
0
0
0
1
Zavezanec ne vodi načrt mest, kjer se rastline gojijo
Pomakljiva evidenca o rednih vizualnih
pregledih/evidenca o pridelavi in prometu ter hramba teh
evidenc
4
0
0
0
4
7
0
0
0
7
Tržni pridelovalec ne hrani RPL
Neustrazna namestitev, posebna namestitev, oblika in
vsebina RPL, ni RPL
4
0
0
0
4
16
0
17
4
37
Pomanjkljivi podatki na pakiranju jedilnega krompirja
0
0
3
0
3
0
0
0
3
3
77
1
20
7
105
Zahteve za LPM niso izpolnjene (ISPM 15)
Skupna vsota
2.5..3 Ugotovljena neskladja ob nadzoru v notranjosti države v skladu z Zakonom o semenskem
materialu kmetijskih rastlin
Preglednica 29: Ugotovljena neskladja pri pregledu listin pri registriranih imetnikih in na trgu po ZSMKR
Mesto
Kmetijska Prodajno Javno
Skupna
Razlog
pridelave površina mesto
pooblastilo vsota
Dobavitelj ne izvaja predpisanih obveznosti pri izdaji
etiket
0
0
0
1
Dobavitelj ne izpolnjuje zahtev za pridelavo
semenskega materiala
0
1
0
0
Dobavitelj ne vodi evidence o nabavi/poreklu
semenskega materiala
3
0
0
0
Dobavitelj ne vodi/pomankljiv načrt
pridelave/opredelitev kritičnih točk
2
0
0
0
Neustrezna namestitev, vsebina potrdila
dobavitelja/izvirnost pakiranja/ homogenost partij
2
1
0
0
Pomanjkljivi podatki na pakiranju
0
1
1
0
Zavezanec ni prijavil spremembe podatkov iz registra
3
0
0
Dobavitelj ni vpisan v SEME-register
Skupna vsota
Poročilo FSI 2010
2
12
1
4
1
0
1
1
1
3
2
3
2
3
3
18
43 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Preglednica 30: Ugotovljena neskladja pri pregledu kakovosti pri pridelavi in na trgu po ZSMKR
Razlog
Opis razloga
Pseudomonas sp.
plesni
oidij
Sem. material ne
ustreza predpisanim
zahtevam
Seme ne ustreza
zahtevam za trženje
Druge zahteve glede
sortne/vrstne pristnosti
in čistosti
Skupna vsota
Pelargonium flower break
carmovirus
Apple mosaic ilarvirus
Ostala
Mesto
Skladišče kmetijsk
pridelav Prodajn / distrib. a
Skupna
e
o mesto center
površina vsota
1
0
0
0
1
1
0
0
0
1
1
0
0
0
1
čistota/kalivost
neustrezna sortna pristnost –
delni podatki iz vegetacijskih
poskusov KIS
1
1
0
0
0
0
0
0
1
1
0
1
2
0
3
0
5
1
2
2
4
0
0
3
11
V objektu pridelave sadik borovnic se je v letu 2010 ponovno pojavila borovničeva hržica (Dasyneura
oxicoccana). V okrasnih drevesnicah večletnih rastlin se ponovno pojavljajo rilčkarji, ki povzročajo škodo
zlasti na grmičevju.
2.6
POJAVNOST NESKLADIJ
2.6.1. Pojavnost neskadij pri fitosanitarnih pregledih v notranjosti države
Preglednica 31: Delež neskladiji pri pregledu listin glede na število pregledov pri reg.imetnikih in na trgu
Št. pregledov
Registrirani imetniki
Trg
Skupaj
918
326
1244
Št. ugotovljenih neskladij
77
28
105
Delež neskladij (%)
8,4
8,6
8,5
Preglednica 32: Delež ugotovljenih neskladij listin pri reguistriranih imetnikih
Razlog
Mesto pridelave rastlin za
saditev
Delež (%)
Distributer ni vpisan v FitoRegister
1
1,30
Imetnik nima dovoljenja za izdajo RPL/ni vpisan v register
1
1,30
Imetnik ni prijavil spremembe podatkov iz Fito_Registra
3
3,90
Zavezanec ne izvaja obveznosti iz FITO-Registra
9
11,69
31
40,26
Lokacija pridelave ni odobrena
1
1,30
Zavezanec ne vodi načrt mest, kjer se rastline gojijo
Pomakljiva evidenca o rednih vizualnih pregledih/evidenca o
pridelavi in prometu ter hramba teh evidenc
4
5,19
7
9,09
Prijava obsega in mest pridelave pomankljiva ali ni bila podana
Tržni pridelovalec ne hrani RPL
Neustrazna namestitev, posebna namestitev, oblika in vsebina
RPL, ni RPL
4
5,19
16
20,78
Skupna vsota
77
100,00
Poročilo FSI 2010
44 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Preglednica 33: Delež ugotovljenih neskladij listin glede na razlog na trgu (distribucija, maloprodaja)
Razlog
Neustrazna namestitev, posebna namestitev, oblika in vsebina
RPL, ni RPL
Skupna vsota
Delež
21
77,78
Pomanjkljivi podatki na pakiranju jedilnega krompirja
3
11,11
Zahteve za LPM niso izpolnjene (ISPM 15)
3
11,11
27
100,00
Skupna vsota
2.6.2. Analiza neskladnosti
2.6.2.1 Nadzor rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v notranjosti države
V notranjosti države je bilo ugotovljenih 105 neskladij pri pregledu listin, na podlagi Zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin, kar je manj kot v letu 2009 (189). Predvsem gre za manj neskladij na trgu
(distribucija, maloprodaja), saj jih je bilo v letu 2010 ugotovljenih 28, v letu 2009 pa kar 105. Tudi delež
neskladij glede na izvedeno število pregledov na trgu se je zmanjšal iz 20% v letu 2009 na 8,6% v 2010.
Največ neskladij, 31 (40%), je bilo ugotovljenih pri prijavi obsega in lokacije pridelave, kar je enako kot v
letu 2009, ko se je število neskladij povečalo kar za 81 %, v primerjavi z letom 2008. Opažamo, da je še
vedno največ nepravilnosti pri pridelovalcih, ki pridelujejo rastline v zavarovanih prostorih na majhnih
površinah in prodajajo le v kraju pridelave ali bližnji okolici. Menimo, da je to posledica večkrat
spremenjenega načina zbiranja prijav pridelave, ki sedaj poteka preko centralnega sistema na Fitosanitarni
upravi RS. Največ neskladij na trgu je bilo v zvezi z vrsto, namestitvijo in vsebino rastlinskega potnega
lista (21), kar je znatno manj kot v preteklem letu (66), delež neskladij na število pregledov pa ostaja
približno enak (77%). Neskladja v zvezi z rastlinskim potnim listom so bila na rastlinah s seznama V.A
oziroma odločb Evropske komisije, saj ni bilo rastlinskega potnega lista ali so bili ti nepopolni (niso bili
navedeni vsi predpisani podatki), potni list ni bil nameščen na najmanjšo enoto pakiranja pri rastlinah s
seznama V.A.I/1. Teh neskladij je bilo največ pri rastlinah po poreklu iz drugih držav članic, saj so bila
morebitna neskladja pri rastlinah slovenskega porekla lahko odpravljena že med nadzorom na mestu
pridelave.
Največ neskladij zaradi pojava škodljivega organizma na trgu je bil ugotovljenih na gostiteljskih
rastlinah glive Phytophthora ramorum (5 pošiljk), ki se pojavlja vsako leto na pošiljkah rastlin za
saditev po poreklu iz drugih držav članic, kar je znatno manj kot v letu 2008, ko je bila
ugotovljena na 16-ih pošiljkah. Zmanjšanje je posledica večletnega intenzivnega nadzora pošiljk
gostitelsjkih rastlin Phytophtora ramorum na trgu in ukrepanje ter seznanjanja distributerjev z
nevarnostjo širjenja te glive. Neskladje zaradi pojava Potatoe spindle tuber viroida je bilo
ugotovljeno 2 krat, prav tako na pošiljkah iz drugih držav članic. Gre za nevaren škodljiv
organizem (Seznam I.A.I), posebej za pridelavo krompirja.
Na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je bila pri pregledu listin ugotovljena
neskladnost pri vodenju predpisanih evidenc, načrta pridelave in opremljanju z etiketo/potrdilom
dobavitelja. Pri preverjanju zdravstvenega stanja semenskega materiala na mestu pridelave so bili v petih
primerih ugotovljeni gospodarski škodljivi organizmi. Pri nadzoru semena zelenjadnic na trgu je bila
ugotovljena prenizka kalivost (špinača in kumare) in enkrat neustrezna tehnična čistota (kumare).
Poročilo FSI 2010
45 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.7
UKREPI
2.7.1 Ukrepi fitosanitarne inšpekcije ob uvozu po ZZVR
Iz preglednice 34 je razvidno, da je bilo v letu 2010 izvedenih 23 fitosanitarnih ukrepov ob uvozu (45 v letu
2009). V 21-ih primerih je bil razlog zavrnitve neustrezen LPM, v po enem primeru pa manjkajoče
fitosanitarno spričevalo, nepopolno fitosanitarno spričevalo.
Največ ukrepov ob uvozu je bilo izrečenih v Celju.
Preglednica 34: Nepravilnosti in ukrepi po ZZVR ob uvozu 2010
DRŽAVA
NEPRAVILNOS
T
UKREP
EGIPT
NEUSTREZNO
OZNAČEN LPM
UNIČENJE
BRNI
K
JELŠAN
CELJE E
KOPE
R
Vsota EGIPT
HRVAŠKA
NEUSTREZNO
OZNAČEN LPM
RASTLINE ZA
SADITEV,
NEPOPOLN PC
UNIČENJE
ZAVRNITEV
Vsota HRVAŠKA
IZRAEL
3
NEUSTREZNO
OZNAČEN LPM
FUMIGACIJ
A
BREZ PC
ZAVRNITEV
Vsota KITAJSKA
MAKEDONIJA
Vsota MAKEDONIJA
NEUSTREZNO
RUSIJA
OZNAČEN LPM
1
1
5
SRBIJA
UNIČENJE
UNIČENJE
UNIČENJE
Vsota SRBIJA
UKRAJINA
VsotaUKRAJIN
A
VSOTA
9
1
1
1
1
1
1
1
1
3
3
3
3
3
3
3
2
2
2
TRETIRANJE
1
2
3
ZAVRNITEV
NEUSTREZNO
OZNAČEN LPM
1
1
Vsota RUSIJA
NEUSTREZNO
OZNAČEN LPM
1
4
4
1
NEUSTREZNO
OZNAČEN LPM
1
1
UNIČENJE
NEUSTREZNO
OZNAČEN LPM
1
4
Vsota IZRAEL
KITAJSKA
1
3
ZAVRNITEV
VSOT
A
LJ
11
1
1
1
3
1
1
1
1
7
3
2
23
Najbolj pogosto uporabljen ukrep je bil uničenje pošiljke (14 zadev), zavrnitev pošiljke (7 zadev) in
tretiranje pošiljke (2 zadevi).
Poročilo FSI 2010
46 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Preglednica 35: Izrečeni ukrepi zaradi neskladij ob uvozu 2010 po ZZVR
DRŽAVA
TRETIRANJE
UNIČENJE
ZAVRNITEV
EGIPT
1
HRVAŠKA
4
IZRAEL
1
KITAJSKA
VSOTA
1
5
9
1
1
1
2
MAKEDONIJA
3
3
RUSIJA
3
3
SRBIJA
2
UKRAJINA
1
VSOTA
2
1
3
1
15
7
23
Slika 16: Izrečeni ukrepi zaradi neskladij ob uvozu 2010
2.7.2 Ukrepi fitosanitarne inšpekcije v notranjosti države po ZZVR
V primeru ugotovljenih neskladij pri premeščanju na notranjem trgu Skupnosti o tem obvestimo
Fitosanitarno upravo RS, ki odloči o posredovanju ugotovljenih neskladij pristojnim organom držav članic
EU (Preglednica 36).
Preglednica 36: Število obvestil in razlog, po državah članicah v letu 2010
Nepopolni rastlinski
potni list
Prisoten ŠO –
Phytophtora ramorum
PSTVd
SKUPAJ
AVSTRIJA
0
3
0
3
NEMČIJA
1
0
1
2
NIZOZEMSKA
3
0
0
3
Skupaj
4
3
1
8
V letu 2010 je bilo posredovano 8 obvestil, kar je za 5 več kot v letu 2009 (3), zaradi izrečenih ukrepov ob
potrditvi okužbe z glivo Phythophtora ramorum, viroidom PSTVd ali nepopolnim rastlinskim potnim
listom.
Poročilo FSI 2010
47 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Iz Preglednice 36 je razvidno, da je bilo zaradi različnih neskladij v notranjosti Slovenije v letu 2010
izrečenih 69 ukrepov (v letu 2009: 158) pri pregledih listin pri registriranih imetnikih in na trgu
(distribucija, maloprodaja). Manjše število ukrepov pri pregledu listin, v primerjavi z letom 2009, je bilo
izrečeno predvsem zaradi zmanjšanega števila neskladij pri neustreznem opremljanju pošiljk rastlin z
rastlinskimi potnimi listi. Zaradi neskladij pri pregledu zdravstvenega stanja pri pridelavi (registrirani in
neregistrirani imetniki) in na trgu (distribucija, maloprodaja) je bilo izrečenih 891 ukrepov (v letu 2008:
457), kar je za 6,4% več kot v letu 2009 (837) in za 95% več kot v 2008. Znatno povečanje v letu 2009 je
bilo zaradi ugotovljene navzočnosti zlate trsne rumenice na Dolenjskem in Štajerskem. Pri manjših
neskladjih na mestu pridelave ali manjkajočih podatkih na etiketi jedilnega krompirja v maloprodaji
oziroma rastlinskem potnem listu, je bil uporabljen institut opozorila v skladu z Zakonom o inšpekcijskem
nadzoru.
Preglednica 37: Izrečeni ukrepi zaradi neskladij pri pregledih listin pri pridelavi (registrirani in
neregistrirani imetniki) in na trgu (distribucija, maloprodaja)
Ukrep
Prepoved pridelave
Razlog
lokacija drevesnice ni odobrena
Odprava
nepravilnosti/pomanjkljivost zavezanec ne izvaja obveznosti iz
i v roku
F-Registra
Opozorilo po ZIN-u
evidenca o rednih vizualnih
pregledih/evidenca o pridelavi in
prometu ter hramba teh evidenc
izdaja nadomestnih potnih listov
kupec ni hranil RPL
načrt mest pridelave rastlin ne
ustreza
namestitev in posebna namestitev
RPL
Skladišče /
Mesto
Prodajn distrib.cente Skupna
pridelave o mesto r
vsota
1
0
0
1
3
0
0
3
5
3
4
0
0
0
0
0
0
5
3
4
2
0
0
2
2
0
2
3
0
3
7
0
0
7
15
0
0
15
pomanjkljivi podatki na pakiranju
jed.krompirja
prejete pošiljke niso ustrezno
opremljene z RPL
neustrezna prijava obsega in mest
pridelave oz. predelave
Prepoved premeščanja
rastlin
uničenje rastlin(1)
Prepoved izdajanja RPL
Skupna vsota
RPL – rastlinski potni list
zavezanec ni prijavil spremembe
podatkov iz registra
neustrezna namestitev in vsebina
RPL/posebna namestitev in oblika
RPL
2
0
0
2
2
5
1
8
zavezanec ne izvaja obveznosti iz
F-egistra
2
0
0
2
Zahteve za LPM niso izpolnjene
(ISPM 15)
odsotnost odgovorne osebe
2
2
0
0
2
2
ni RPL/RPL je nepopoln
ni RPL/RPL nepopoln
1
0
5
0
0
1
6
1
1
50
0
15
0
4
1
69
imetnik nima dovoljenja za izdajo
RPL/ni vpisan v register
Inšpektor v skladu s šesto točko 80. člena ZZVR začasno odredi prepoved premeščanja rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov do znanih rezultatov preiskav, če sumi na navzočnost
Poročilo FSI 2010
48 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
karantenskega škodljivega organizma. Inšpektor izreče ukrep prepovedi premeščanja pri latentnem
vzorčenju krompirja na karantenske bakterije (na osnovi pravilnika) ali pri ostalih vzorčenjih na podlagi
ocene, da bi imetnik potencialno okužene rastline lahko premeščal. Prepoved je največkrat izrečena (z ustno
ali pisno odločbo) po vzorčenju rastlin ali rastlinskih proizvodov na trgu, izjemoma na mestu pridelave.
Sum je podan na podlagi vizualnih znakov ali pri vzorčenju na latentno okužbo (krompirjeve bakterioze,
ogorčice), po programu vzorčenja. Glede na analizne izvide inšpektor odredi predpisane ukrepe za
preprečevanje vnosa ali širjenja potrjenega organizma oziroma dovoli premeščanje, če ni potrjena
navzočnost nadzorovanega organizma.
V skladu s šestnajsto točko 80. člena ZZVR so bili odrejeni ukrepi za preprečevanje vnosa, pojava, širjenja
in zatiranja škodljivih organizmov. Ukrepi so predpisani bodisi s podzakonskimi akti ali jih inšpektor
odredi v skladu z navodili oziroma strokovno oceno za preprečevanje širjenja posameznih organizmov.
Ob ugotovljeni navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov, kjer je edini ukrep za preprečevanje
širjenja uničenje, so bili odrejeni ukrepi za uničenje posameznih okuženih rastlin ali njihovih delov, celotne
ali dela partije, pošiljke ali nasada. Obseg uničenja je bil odrejen v skladu s predpisi in glede na biologijo
posameznega organizma ter status organizma na območju navzočnosti. V letu 2010 je bilo največ ukrepov
izrečenih zaradi okužbe rastlin s trsnimi rumenicami.
Število izrečenih ukrepov izrezovanja okuženih delov rastlin pri nadzoru hruševega ožiga je bilo v letu
2010 nižje (17) kot v letu 2009 (34). Na mestih pridelave je bilo največje število izrečenih ukrepov zaradi
navzočnosti viroida PSTVd, sledi šarka in fitoplazme na pečkarjih. Na kmetijskih površinah (njive,
varovalni pasovi enot pridelave, žarišča) je bilo največ izrečenih ukrepov zaradi navzočnosti trsnih rumenic
(614), sledijo ukrepi zaradi navzočnosti tujerodnih rastlin (Ambrozija) ter za preprečevanje širjenja
hmeljeve uvelosti in nato hrušev ožig. Število odrejenih ukrepov zaradi hmeljeve uvelosti je visoko (64) ker
je zaradi pojava na eni lokaciji odrejenih več ukrepov (uničenje okuženih rastlin, higienski ukrepi za
preprečevanje širjenja in prepoved gojenja rastlin). Na prodajnih mestih je bilo izrečenih največ ukrepov
zaradi pojava fitoftorne sušice vejic (5) in viroida PSTVd (2).
Preglednica 38: Izrečeni ukrepi zaradi neskladij pri pregledih zdravstvenega stanja pri pridelavi
(registrirani in neregistrirani imetniki) in na trgu (distribucija, maloprodaja)
Ukrep
Razlog
ŠO
Drugi ukrepi za
preprečevanje
širjenja ŠO
okužba s ŠO
Vsota drugi
ukrepi za
preprečevanje
širjenja ŠO
Izrezovanje
okuženih delov
rastlin
Vsota
izrezovanje
okuženih delov
rastlin
Opozorilo po
ZIN-u
Poročilo FSI 2010
Ostala
kmet.
površina
Prodajno
mesto
Skladišče
/ dist.
center
Skupna
vsota
Plum pox potyvirus
1
Verticillium dahliae
2
Verticillium
0
spp.(hmeljeva uvelost)
0
1
25
0
0
0
0
0
0
1
3
25
3
26
0
17
0
0
17
0
1
18
0
0
1
18
druge zahteve v Verticillium
1
zvezi z
spp.(hmeljeva uvelost)
zdravstvenim
stanjem rastlin
prisotnost
0
škodljivih
19
0
0
20
104
0
0
104
okužba s ŠO
Erwinia amylovora
(Burrill) Winslow et
al.
Monilinia fructicola
Mesto
pridelave
rastlin za
saditev
29
49 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
rastlin
Vsota Opozorilo
po ZIN-u
Prepoved
premeščanja
rastlin
okužba s ŠO
1
123
0
0
124
2
1
0
0
0
0
0
0
2
1
1
0
0
0
1
4
0
0
0
4
0
4
0
0
4
0
5
4
0
0
0
0
4
5
Clavibacter
michiganensis subsp.
michiganensis
Erwinia amylovora
European stone fruit
yellows phytoplasma
0
2
0
0
2
0
1
14
3
0
0
0
0
14
4
Flavescence doree
Pear decline
phytoplasma
Phytophthora
ramorum
Plum pox potyvirus
Potato spindle tuber
viroid
Pseudomonas syringae
pv. syringae
0
1
6
1
0
0
0
0
6
2
4
1
5
Plum pox potyvirus
European stone fruit
yellows phytoplasma
zahteve s
seznama IV
Vsota prepoved
premeščanja
rastlin(1)
Tretiranje
Vsota tretiranje
Uničenje rastlin
Vsota uničenje
rastlin(1)
Vsota začasna
prepoved gojenja
rastlin na mestu
pridelave
Skupna vsota
Poročilo FSI 2010
fitosanitarne
zahteve niso
izpolnjene
okužba s ŠO
Trsne rumenice (am.
škržatek)
Apple proliferation
phytoplasma
0
4
5
3
0
1
0
0
7
6
2
0
0
0
2
Rhynchophorus
ferrugineus
0
1
0
0
1
Tomato spotted wilt
virus
Tranzchelia pruni
spinozae
Trsne rumenice
Verticillium
spp.(hmeljeva uvelost)
2
0
0
0
2
0
1
0
0
1
0
0
610
21
0
0
0
0
610
21
20
662
5
1
688
Verticillium
0
spp.(hmeljeva uvelost)
24
0
0
24
0
24
0
0
24
28
857
5
1
891
50 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Slika 17: Število odrejenih ukrepov zaradi ugotovljenih neskadij zdravstvenega stanja rastlin v pridelavi in
na trgu, glede na vrsto in mesto ukrepa
Slika 18:Deleži odrejenih ukrepov zaradi ugotovljenih neskladij zdravstvenega stanja rastlin pri pridelavi in
na trgu, glede na vrsto ukrepa
Poročilo FSI 2010
51 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Slika 19: Izrečeni ukrepi zaradi navzočnosti škodljivega organizma, po različnih mestih pregleda
2.7.3 Ukrepi v notranjosti po ZSMKR
Preglednica 39: Izrečeni ukrepi zaradi neskladij pri pregledu listin pri registriranih imetnikih in na trgu v
skladu z Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin
Ukrep
Odprava
nepravilnosti in
pomanjkljivosti v
roku
Opozorilo po
ZIN-u
Skupna vsota
Poročilo FSI 2010
Razlog
Ostala
Mesto
kmetijska Prodajno Javno
pridelave površina mesto
pooblastilo
Skupna
vsota
dobavitelj ne izvaja obveznosti
dobaviteljev
0
0
0
1
1
pomanjkljivi podatki na pakiranjuZSMKR
0
0
1
0
1
imetnik ni vpisan v FitoRegister/ni
odg. osebe
2
0
0
0
2
evidenca o nabavi/poreklu
semenskega materiala
2
0
0
0
2
načrt pridelave/opredelitev
kritičnih točk
2
0
0
0
2
2
8
1
1
0
1
0
1
3
11
namestitev, vsebina potrdila
dobavitelja/izvirnost pakiranja/
homogenost partij
52 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Preglednica 40: Izrečeni ukrepi zaradi neskladij pri pregledu kakovosti pri registriranih imetnikih in na trgu
v skladu z Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin
Ukrep
Opozorilo po
ZIN-u
Razlog
sem. material ne
ustreza predpisanim
zahtevam
Opis razloga
Opozorilo po
ZP
Skupna vsota
seme ne ustreza
zahtevam za trženje
neustrezna
sortna/vrstna
pristnosti in čistosti
Skladišče /
distrib.
center
Prodajno
mesto
Skupna
vsota
1
0
0
1
0
1
2
3
neustrezna sorna
pristnost
0
1
0
1
Apple mosaic
ilarvirus
1
0
0
1
Pelargonium
flower break
carmovirus
1
0
0
1
0
0
2
2
3
2
4
9
plesni
čistota/kalivost
Prepoved
trženja
semenskega
materiala
Mesto
pridelave
V primeru neskladij, kjer je bilo mogoče nepravilnost odpravititi v določenem roku, je inšpektor izdal
odločbo za ureditev stanja (4). Pri manjših neskladjih na mestu pridelave je bil uporabljen institut opozorila
v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (7). Za razliko od ukrepov zaradi neskladja listin je bilo, pri
izrekanju ukrepov za odpravo neskladij pri pregledu kakovosti pri registriranih imetnikih in na trgu,
izrečenih 7 ukrepov za prepoved trženja neustreznega semenskega materiala kmetijskih rastlin, saj niso bili
izpolnjeni predpisani standardi ali je bila ugotovljena navzočnost škodljivega organizma, ki vpliva na
kakovost oziroma uporabnost. Skupaj je bilo tako izrečenih 9 ukrepov zaradi kakovosti in zdravstvenega
stanja oziroma 2 manj kot v letu 2009.
Pri naknadni kontroli semena zelenjadnic na trgu od 53 odvzetih in testiranih vzorcev 3 vzorci niso
ustrezali zahtevam pravilnika o trženju semena zelenjadnic. Dvakrat je šlo za neustrezno kalivost (špinača
in kumare) in enkrat za neustrezno tehnično čistoto (kumare). V vseh treh primerih rezultati niso zelo
odstopali od predpisanih vrednosti v pravilniku. Za neustrezne vzorce oziroma partije so bile izdane
odločbe o prepovedi trženja v kolikor se je neustrezno seme še nahajalo na prodajnih policah. Vse odločbe
so bile izvršene kot je bilo določeno v izreku.
2.7.4 Izrekanje opozoril
Preglednica 41: Število izdanih opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in zakonu o prekrških
(ZP) v letih 2009 in 2010
Opozorilo po ZIN-u
Opozorilo po ZP
ENOTA
Skupna vsota
2009
2010
2009
2010
2009
2010
Celje
64
48
37
35
101
83
Koper
1
0
0
0
1
0
Kranj
1
10
21
6
5
16
Ljubljana
17
31
0
2
17
33
Maribor
14
15
2
5
16
20
Murska
Sobota
37
61
26
30
58
91
Nova Gorica
3
12
10
0
13
12
Novo mesto
5
20
0
4
5
24
VSOTA
142
197
96
82
216
279
Poročilo FSI 2010
53 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
Skupna vsota opozoril je v letu 2010 večja kot v letu 2009. Povečalo se je zlasti število opozoril po ZIN-u
iz 142 v letu 2009 na 197 v letu 2010.
2.7.5 Ukrepi fitosanitarne inšpekcije po zakonu o prekrških
Preglednica 42: Število ukrepov, ki so jih izrekli fitosanitarni inšpektorji po zakonu o prekrških v letu
2010 in izrečene globe
Ukrepi in izrečene globe ter stroški postopka
2010
št. izdanih plačilnih nalogov
6
vsota izrečenih glob (plačilni nalogi) EUR
2.100,00 EUR
št. izdanih odločb o prekrških z opominom
12
vsota izrečenih glob (brez stroškov) EUR
500 EUR
vsota izrečenih stroškov (stroš.+ povpreč.) EUR
180 EUR
Obseg dela in ukrepov je odvisen od trgovskih poti (uvoz, izvoz, ponovni izvoz, premeščanje na notranjem
trgu) in posledično vnosa škodljivih organizmov, prav tako pa tudi od naravnega širjenja (ekološki pogoji)
in pojava nadzorovanih škodljivih organizmov na rastlinah. Fitosanitarna inšpekcija se osredotoča
predvsem na ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov in z odločbami ureja stanje.
Pri prekrškovnih zadevah ugotavljamo, da na mestih pridelave z opozorili po ZIN dosegamo želene učinke
in v primeru ponovitev uvajamo prekrškovni postopek z opominom ali odločbo.
2.7.6 Odločbe o dovolitvah sajenja in potrditvi matičnih nasadov
Na podlagi Pravilnika o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje vinske trte smo izdajali odločbe o
potrditvi matičnih nasadov in dovolitvi rezi cepičev.
Imetnik mora za saditev na novo lokacijo drevesnice ali matičnega nasada pečkarjev (gostiteljskih rastlin
hruševega ožiga) in koščičarjev (gostiteljskih rastlin Plum pox potyvirusa in fitoplazme European stone
fruit yellows - ESFY) pridobiti dovoljenje fitosanitarnega inšpektorja. Enako velja za rez cepičev v
proizvodnem nasadu. Dovoljenje inšpektor izda, če sta lokacija saditve/nasad in pripadajoči varovalni pas
prosta omenjenih organizmov. V primeru potrditve lokacije pečkarjev v 250-metrskem pasu ne sme biti
okrasnih gostiteljskih rastlin hruševega ožiga. Odločbe so bile izdane po opravljenih pregledih lokacij
sajenja in pripadajočih varovalnih pasov.
V letu 2010 je bila enemu imetniku prepovedana pridelava rastlin na treh enotah pridelave drevesnice, saj je
imetnik gostiteljske rastline hruševega ožiga posadil na lokacijo, za katero je bila odrejena prepoved
sajenja. Inšpektor ni odobril sajenja, saj ni bilo izdano predpisano soglasje Fitosanitarne uprave RS.
Preglednica 43: Odločbe na vlogo stranke o dovolitvi v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin
in Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin
Zakon
ZSMKR
ZZVR
Skupna vsota
Poročilo FSI 2010
Ukrep
dovolitev rezi cepičev vinske trte
potrditev matičnega vinograda
prepoved rezi cepičev vinske trte
odobritev vzpostavitve nove lokacije drevesnice/mat.nasada/drugega objekta
Vsota
38
8
4
11
61
54 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
2.8
PRISTOJBINE NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN
Pristojbine za fitosanitarne preglede rastlin pri uvozu, izvozu in registriranih zavezancev se zaračunavajo v
skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnikom o pristojbinah na področju zdravstvenega
varstva rastlin (Uradni list RS, št. 142/04 in 93/05). Skupni znesek zaračunanih pristojbin v letu 2010 se je
zmanjšal iz 694.445,09 EUR v letu 2009 na 632.531,83 EUR.
Preglednica 44: Pristojbine v letu 2010
EnotaFSI
Celje
Koper
Kranj
Ljubljana
Maribor
Murska Sobota
Nova Gorica
Novo mesto
Skupna vsota
Uvoz
448,00 €
79.322,35 €
779,17 €
28,00 €
14.233,57 €
Notranjost
663,00 €
1.634,00 €
3.954,00 €
0,00 €
4.331,00 €
21.218,31 €
1.759,00 €
5.639,00 €
Izvoz
11.637,11 €
278.982,81 €
2.994,93 €
23.042,22 €
12.085,50 €
4.998,70 €
146.099,75 €
18.681,41 €
116.029,40 €
17.980,00 €
498.522,43 €
Skupna vsota
12.748,11 €
359.939,16 €
7.728,10 €
23.070,22 €
30.650,07 €
4.998,70 €
147.858,75 €
45.538,72 €
632.531,83 €
Pristojbino mora vlagatelj plačati v 30 dneh od nastanka obveznosti. Če vlagatelj pristojbine ne plača v
roku 30 dni, se mu pošlje pisni poziv, naj obveznost plača v 15-ih dneh od prejema poziva. Če vlagatelj
obveznosti ne izpolni niti na podlagi pisnega poziva, pristojni inšpektor izda odločbo o obveznosti plačila
pristojbine. V letu 2010 je bilo izdanih 26 odločb za plačilo pristojbine (v letu 2009 41).
Preglednica 45: Odločbe o plačilu pristojbin 2010
Vrsta ukrepa
Odločba o plačilu pristojbin
3
Celje
Koper
9
Kranj
6
Murska
Sobota
Ljubljana
1
5
Novo
mesto
3
Skupna
vsota
2
26
UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK
Skupno število pregledov po vseh zakonih (ZZVR, ZSMKR, ZGRM, ZFFS, ZKmet in ZDU – varnost živil)
se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 precej povečalo na področju nadzora živil neživalskega izvora
ob uvozu v skladu s prenosom pristojnosti v skladu z ZDU iz ZIRS na IRSKGH.
Ugotovitve v nadaljevanju so opredeljen po kazalnikih iz Programa dela fitosanitarne inšpekcije za leto
2010.
⇒ Število pregledov po področjih ob uvozu, izvozu in na notranjem trgu
Glej Preglednico 3.
V letu 2010 je bilo 307 več pregledov v notranjosti države v primerjavi z letom 2010, zlasti zaradi
povečanega obsega nadzora zlate trsne rumenice (enota Novo mesto) in nadzora navzočnosti ambrozije. Ob
uvozu je bilo opravljenih kar 11.225 pregledov dokumentacije in kadar je bilo ustrezno identifikacijskih in
fizičnih pregledov varnosti živil rastlinskega izvora. Ta nadzor je bil na IRSKGH prenesen iz ZIRS v aprilu
2010 in smo ga izvedli v sodelovanju fitosanitarne in inšpekcije za kakovost živil. Opravljenih je bilo 2.086
manj pregledov pri izvoznih postopkih, kar pa je odvisno predvsem od trgovskih poti.
⇒ Vzorčenje
V letu 2010 je bilo skupno odvzetih 1.423 vzorcev (v letu 2009: 1.890 vzorcev).
Poročilo FSI 2010
55 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
⇒ Delež ugotovljenih nepravilnosti na mestih pridelave, ob uvozu, izvozu in na notranjem trgu po
parametrih nadzora
Ob uvozu je bilo v večini primerov neskladij ugotovljen neustrezno označen LPM, kar inšpektorji
ugotavljajo ob pregledih pošiljk, ki so pod fitosanitarnim nadzorom (Seznam V.B) ali na drugih pošiljkah
(nadzor zaradi kakovosti sadja in zelenjave) oziroma v pošiljkah, ki ne vsebujejo rastlinskega blaga in nas
je o neskladju obvestila carina (tudi na končnih destinacijah v notranjosti države). V letu 2010 je bilo pri
uvoznih pošiljkah neskladje ugotovljeno v 23. primerih (od tega 8 primerov neustreznega LPM s Hrvaške).
V notranjosti države je bilo ugotovljenih 105 neskladij pri pregledu listin, na podlagi Zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin, kar je manj kot v letu 2009 (189). Predvsem gre za manj neskladij na trgu
(distribucija, maloprodaja), saj jih je bilo v letu 2010 ugotovljenih 28, v letu 2009 pa kar 105. Tudi delež
neskladij glede na izvedeno število pregledov na trgu se je zmanjšal iz 20% v letu 2009 na 8,6% v 2010.
Največ neskladij, 31 (40%), je bilo ugotovljenih pri prijavi obsega in lokacije pridelave, kar je enako kot v
letu 2009, ko se je število neskladij povečalo kar za 81 %, v primerjavi z letom 2008. Opažamo, da je še
vedno največ nepravilnosti pri pridelovalcih, ki pridelujejo rastline v zavarovanih prostorih na majhnih
površinah in prodajajo le v kraju pridelave ali bližnji okolici. Menimo, da je to posledica večkrat
spremenjenega načina zbiranja prijav pridelave, ki sedaj poteka preko centralnega sistema na Fitosanitarni
upravi RS. Največ neskladij na trgu je bilo v zvezi z vrsto, namestitvijo in vsebino rastlinskega potnega
lista (21), kar je znatno manj kot v preteklem letu (66), delež neskladij na število pregledov pa ostaja
približno enak (77%). Neskladja v zvezi z rastlinskim potnim listom so bila na rastlinah s seznama V.A
oziroma odločb Evropske komisije, saj ni bilo rastlinskega potnega lista ali so bili ti nepopolni (niso bili
navedeni vsi predpisani podatki), potni list ni bil nameščen na najmanjšo enoto pakiranja pri rastlinah s
seznama V.A.I/1. Teh neskladij je bilo največ pri rastlinah po poreklu iz drugih držav članic, saj so bila
morebitna neskladja pri rastlinah slovenskega porekla lahko odpravljena že med nadzorom na mestu
pridelave.
⇒ Število izrečenih fitosanitarnih ukrepov zaradi najdbe nadzorovanih škodljivih organizmov
oziroma neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev
V notranjosti Slovenije je bilo zaradi različnih neskladij v letu 2010 izrečenih 69 (v letu 2009: 158) ukrepov
pri pregledih listin pri registriranih imetnikih in na trgu (distribucija, maloprodaja) in 891 ukrepov (v letu
2009:837, v letu 2008:457) zaradi neskladij pri pregledu zdravstvenega stanja pri pridelavi (registrirani in
neregistrirani imetniki) in na trgu (distribucija, maloprodaja). Manjše število ukrepov pri pregledu listin, v
primerjavi z letom 2009, je bilo izrečeno predvsem zaradi zmanjšanega števila neskladij pri neustreznem
opremljanju pošiljk rastlin z rastlinskimi potnimi listi.
Število izrečenih ukrepov zaradi neustreznega zdravstvenega stanja rastlin je za 6,4 % višje kot leto prej.
Razlog temu je večje število izrečenih ukrepov odstranitve rastlin z bolezenskimi znamenji trsnih rumenic
(610), v primerjavi z letom 2009 (554), kot posledica večjega števila žarišč. Število izrečenih ukrepov
izrezovanja okuženih delov rastlin pri nadzoru hruševega ožiga je bilo v letu 2010 nižje (17) kot v letu 2009
(34).
Na mestih pridelave je bilo največje število izrečenih ukrepov zaradi navzočnosti viroida PSTVd, sledi
šarka in fitoplazme na pečkarjih. Na kmetijskih površinah (njive, varovalni pasovi enot pridelave, žarišča)
je bilo največ izrečenih ukrepov zaradi navzočnosti trsnih rumenic (614), sledijo ukrepi zaradi navzočnosti
tujerodsnih rastlin (Ambrozija) ter za preprečevanje širjenja hmeljeve uvelosti in nato hrušev ožig. Število
odrejenih ukrepov zaradi hmeljeve uvelosti je visoko (64) ker je zaradi pojava na eni lokaciji odrejenih več
ukrepov (uničenje okuženih rastlin, higienski ukrepi za preprečevanje širjenja in prepoved gojenja rastlin).
Na prodajnih mestih je bilo izrečenih največ ukrepov zaradi pojava fitoftorne sušice vejic (5) in viroida
PSTVd (2).
Na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je bilo izrečenih 6 ukrepov prepovedi trženja
neustreznega semenskega materiala, saj niso bili izpolnjeni predpisani standardi ali je bila ugotovljena
navzočnost škodljivega organizma, ki vpliva na kakovost oziroma uporabnost. Skupaj je bilo tako izrečenih
9 ukrepov zaradi kakovosti in zdravstvenega stanja oziroma 2 manj kot v letu 2009.
⇒ Število prekrškovnih postopkov in ugotovitve
Obseg dela in ukrepov je odvisen od trgovskih poti (uvoz, izvoz, ponovni izvoz, premeščanje na notranjem
trgu) in posledično vnosa škodljivih organizmov, prav tako pa tudi od naravnega širjenja (ekološki pogoji)
in pojava nadzorovanih škodljivih organizmov na rastlinah. Fitosanitarna inšpekcija se osredotoča
predvsem na ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov in z odločbami ureja stanje in
Poročilo FSI 2010
56 / 57
Poročilo o delu fitosanitarne inšpekcije za leto 2010
preventivnim delovanjem. Tako je bilo izdanih 197 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru ( v letu
2009 142), ter 82 opozoril po zakonu o prekrških.
Pri prekrškovnih zadevah ugotavljamo, da na mestih pridelave z opozorili po ZIN dosegamo želene učinke
in v primeru ponovitev uvajamo prekrškovni postopek z opominom ali odločbo.
⇒ Predlogi sprememb zakonodaje
Glede na obseg okužb in območje ustalitve kostanjeve šiškarice je nujna preučitev predpisanih ukrepov v
Pravilniku o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus
kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06). Pravilnik predpisuje odstranitev vseh rastlin z znamenji
napada na napadenem območju (žarišče in varnostno območje – 10 km pas), kar smo opozarjali že preteklo
leto.
POVZETEK NADZORA IN UGOTOVITEV NA PODROČJU ZZVR
Glavne prioritete
Ugotavljanje skladnosti s fitosanitarnimi predpisi na mestih pridelave, na trgu, ob uvozu, izvozu in tranzitu
ter izrekanje upravnih inšpekcijskih ukrepov.
Merila za oceno tveganj
- Pojav škodljivih organizmov in izkušnje glede trgovskih poti glede na vrsto rastlin;
- Poročanje EPPO, Europhyt, FURS javnih služb, strokovne javnosti;
- Informacije pridelovalcev, trgovcev, uvoznikov;
- Oglaševanje imetnikov in trgovcev.
Glavni trendi, intenzivnost in vrsta pregledov
- Izvajanje nadzora na mestih pridelave (najmanj 1 x letno pri registriranih pridelovalcih in uvoznikih);
- Redni nadzor ob uvozu pošiljk s tretjih držav (Seznam V.B);
- Nadzor in izdaja fitosanitarnih certifikatov ob izvozu in ponovnem izvozu;
- Nadzor na notranjem trgu – rastlinski potni list;
- Izvajanje posebnih nadzorov.
Analiza splošnih trendov (ne)skladnosti
- Na mestih pridelave rastlin za saditev, na trgu in ob uvozu je največ neskladij glede neustreznih listin.
- Obvladovanje nadzorovanih karantenskih škodljivih organizmov poteka v okviru izvajanja posebnih
nadzorov in vzpostavljanja prostih mest pridelave, vključno z izrekanjem ukrepov za preprečevanje širjenja.
Glavne vrste neskladnosti
- Na mestih pridelave rastlin za saditev: v zvezi z neustrezno prijavo letne pridelave. Zaradi navzočnosti ŠO
je bilo največ ukrepov zaradi: viroida PSTVd, šarke in fitoplazme na pečkarjih.
- Na trgu: pri pošiljkah iz drugih držav članic, zaradi pomanjkljivega RPL.
- Ob uvozu: pri označevanju lesenega pakirnega materiala.
- Na kmetijskih površinah: zaradi navzočnosti trsnih rumenic, sledijo ukrepi zaradi navzočnosti tujerodnih
rastlin (Ambrozija) ter hmeljeve uvelosti in hrušev ožig.
Vzroki za nastanek neskladnsoti
Mesta pridelave: spreminjaje predpisanih zahtev.
Trg: neenotna implementacija EU predpisov v DČ.
Uvoz: nepoznavanje predpisov izvoznikov v tretjih državah.
Škodljivi organizmi na kmetijskih površinah: razdrobljenost posesti in netržno usmerjeni pridelovalci,
naravno širjenje in širjenje ŠO na Skupnem trgu z rastlinami za saditev.
Poročilo FSI 2010
57 / 57