1. No category

Univerza
v Ljubljani
Naravoslovnotehniška
fakulteta
UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOLOGIJO
DIPLOMSKE NALOGE 2013/2014
za študente geologije
Študijsko gradivo: predstavitev problematike pri razpisanih
temah za diplomske naloge
doc.dr. Boštjan Rožič
Ljubljana, November 2013
Razpisane diplomske naloge pod mentorstvom Boštjan Rožiča za šolsko leto
2012/2013
Uvod: Opis diplomskih nalog je sestavljen iz treh delov. V prvemu delu (A) so samo našteti naslovi
posameznih diplomskih tem s tem, da z veseljem sprejmem kakšne teme predlagane tudi z vaše
strani. V drugem delu (B) sledijo krajši opisi vseh posameznih diplomskih tem po istem vrstnem redu
kot so naštete v prvem delu. Tretji del (C) vsebuje bolj natančne opise izbranih diplomskih del in/ali
nekaj slikovnega gradiva k drugim diplomam.
(Opisi so narejeni relativno hitro, zato se opravičujem za verjetno pogoste tipkarske napače)
A) Naslovi razpisanih diplomskih tem:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Krikovska formacija v dolini reke Kneže
Sedimentologija in stratigrafija triasno-jurske meje na Smledniku
Lapornata blokovna breča na bazi spodnje flišoidne formacije v Rutarskem pokrovu na Perbli
Jurska potopitev Julijske karbonatne platforme na Begunščici.
Sedimentološke raziskave flišnih kamnin na Slovenski obali (možnost več diplom)
Detailno geološko kartiranje izbranih območij (možnost več diplom na različnih območjih;
Vipavska dolina, Tolminsko, predgorje Jelovice itd)
Jurski razvoji prehodne cone med Slovenskim bazenom in Julijsko karbonatno platformo na
Šavniku na Bohinjskem grebenu
Smer transporta plitvomorskih tokov na srednjejurski Dinarski karbonatni platformi
Stratigrafija in sedimentologija ukovške breče v ostenjih pod Vernarjem v Krmi
Karbonatno-klastične mezozojske kamnine na Orlici pri Krškem
Velika tektonska guba v koritih reke Soče pod Polovnikom
Velikost zrn framboidalnega pirita v zaporedju z toarcisjkim oceanskim anoksičnim dogodkov
B) Kratki opisi razpisanih diplomskih tem:
1. Krikovska formacija v dolini reke Kneže
Krikovska formacija priča prav gotovo o enemu najbolj zanimivih obdobij v razvoju Slovenskega
bazena. Nastajala je v začetku jure, ko sta slednjega z obeh strani še obdajali porduktivni karbonatni
platformi. Hkrati so v njenih vrhnjih delih že zapisani dokazi o tzačetkih pogrezanja in postopnega
uničenja severneje ležeče Julijske karbonatne platforme. Krikovska formacija je bila detailno že
proučena v večih profilih vsled izdelave moje disertacije in glavna ugotovitev je, da je večina materija
v bazen v tem času prihajala iz severa, medtem ko je je bil vnos iz juga praktično zanemarljiv. Jurske
kamnine Slovenskega bazena danes dobimo v narivnih enotah v predgorskem svetu Julijcev, kjer
izdanjajo v obliki relativno dolgih pasov. V moji doktorski disertaciji so bili skoraj vsi ti pasovi že
raziskani. Eden redkih, ki še ni bil raziskan, se nahaja v dolini reke Kneže, kjer se vleče naprej na vzhod
do doline reke Koritnice. Tokom terenskih ogledov sem v stranski grapi reke Kneže našel perfektno
razgaljen profil Krikovske formacije. V diplomskem delu bi ta profil raziskali in s tem pridobili nove
podatke, ki bi prispevali k razumevanju razvoj Slovenskega bazena. Diplomsko delo bi zajema tako
terensko, laboratorisjko kot tudi kabinetno delo.
2. Sedimentologija in stratigrafija triasno-jurske meje na Smledniku
Na gradu na Smledniku pri Medvodah so nedavno očistili skale na katerih stoji graščina. Najlepše se
je pri tem razgalilo zahodno ostenje. Pregled tega obsežnega izdanka je pokazal, da na njem verjetno
dobimo mejo med norijkso-retijskim baškim dolomitom in hettangijsko – pliensbachijsko krikovsko
formacijo, torej imamo najverjetneje perfektno razgaljeno triasno-jursko mejo. Le ta je bila pojem
številnih razprav v zadnjem desetletju, saj se na njej zgodi eno največjih izumrtij v fanerozoiku. Na
njej recimo izginejo konodonti, ki so bili do takrat eni vodilnih fosilov predvsem za bazenska okolja.
Na slovenskem zaenkrat še nismo odkrili profila, ki bi zajemal to mejo, saj jo pri nas definira tudi
močnejša tektonska dejavnost in na njej v zaporedjih običajno dobivamo apnenčeve breče in/ali
stratigrafske vrzeli. Pod samo mejo na Smledniku pa dobimo nekaj metrov plastnatih dolomitov, ki
jim sledi lapornat horizont in še višje tankoplastnati apnenci. Tovrten razvoj kaže na zvezno
sedimentacijo in kot tak predstavlja potencijalno prvi profil, ki bi dejansko vseboval zvezen prehod iz
triasa v juro. Diplomska naloga bi bila razdeljena na terenski zajem podatkov, laboratorijsko in
kabinetno delo.
3. Lapornata blokovna breča na bazi spodnje flišoidne formacije v Rutarskem pokrovu na Perbli
Na osnovni geološki karti Jugoslavije - listu Tolmin, katere avtor je profesor Buser, so na območju
Perble pri Tolminu narisali zaporedje zgornjetriasnih amfiklinskih plasti. Tukaj so se pod Baškim
dolomitom pojavljali izdanki karnijskih koralnih apnenčevih kop. Ker imamo zelo podobno zaporedje
na gori Porezen in pri vasi Suha južna v Baški grapi, so pač sklepali, da gre tudi tukaj za popolnoma
normalno zaporedje kamnin. Ob širjenju lokalne ceste pa so ugotovili, da se karnijski koralni apnenci
pojavljajo kot zelo veliki bloki v kaotični breči spodnjejurske starosti. Profesor Buser je hotel kasneje
objaviti to nepričakovano zmoto, a mu žal ni uspelo. Pri kartiranju tega območja, kjer je posnet eden
mojih jurskih profilov (Perbla) smo ugotovili, da so te breče dejansko kredne in se nahajajo na bazi
spodnje flišoidne formacije. V predlaganem diplomskem delu bi proučili te breče, ki zagotovo
izdanjajo ob cesti. Najverjetneje zelo lepo izdanjajo tudi v grapi potoka Jelovšček, a za snemanje tega
profila bo potrebno izvesti malo soteskanja.
4. Jurska potopitev Julijske karbonatne platforme na Begunščici.
Julijksa karbonatna platforma predstavlja najbolj severno od treh velikih mezozojskih
paleogeografskih enot na Slovenskem. Označujejo jo izredne debeline poznotriasnih karbonatov in pa
njena postopna potopitev v juri, ko se spremeni v obsežno podmorsko planoto imenovano Julijski
prag. Ta potopitev pa še zdaleč ni enotna, saj je povezana z zelo močno tektonsko subsidenco, ki
razkosa prej enotno platformo na manjše tektonske bloke s samosvojo zgodovino pogrezanja. Tako
osrednji del današnji Julijcev kaže na plitvovodno sedimentacijo skraj čez celotno spodnjo juro in do
potopitve pride šele v srednji juri. Del tega ozemlja se potopi celo globje in nastane t.i. Bovški jarek
katerega najlepše ostanke dobimo na Mangrtu. Nenavadna globokovodne razvoje dobimo tudi v
Bohinjski dolini, kjer jih imenujemo Blejski bazen. Medtem pa potopitev te platforme v KamniškoSavinjsih Alpah in Karavankah ostaja skrivnostna. Najlepše so ti razvoji vidni na Begunščici, kjer
izdanjajo v dveh blokih. V enemu od blokov že potekajo raziskave za diplomsko nalogo ene študentke
po starem programu, medtem ko bi v tej diplomski raziskali še drugi blok, ki kaže precej drugačne
razvoje. Predhodne raziskave in prva naša opazovanja kažejo, da je do potopitve prišlo že v spodnji
juri in da jo označuje močna obogatitev z manganom, ki so ga dejansko kopali koncem 19. In v
začetku 20. stoletja. Diploma bi obsegala terensko, laboratorijsko in kabinetno delo ter bi temeljila na
posnetem profilu, ki zelo lepo izdanja na južnih pobočjih Begunščice.
5. Sedimentološke raziskave flišnih kamnin na Slovenski obali (možnost več diplom)
Ena od poglavitnih lastnosti flišnih zaporedij je, da zaradi prevladujočih drobnozrnatih siliciklastičnih
(z eno besedo `mehkih´;) kamnin relativno redko izdanjajo. Tako najlepše izdanke dobimo prav na
morskih klifih, kjer so zaporedja perfekto vidna. V diplomski nalogi bi tako razsikali izbrani del klifa,
deloma pa bi lahko raziskovali tudi na katerih drugih območjih, kjer so izdanki flišov lepi (Istra,
Vipavska dolina, kamnolomi Anhovo itd.). Delo bi zajemalo profiliranje in sedimentološko analizo, v
sodelavi s strokovnjaki pa bi naredili tudi detailne stratigrafske analize. Z detailnimi informacijami, ki
bi jih dobili s posamezno diplomo, bi ščasoma dobili boljši vpogled v zgodnja orogenetska dogajanja v
Dinaridih, katerih zapis imamo prav v flišnih kamninah.
6. Detailno geološko kartiranje izbranih območij (možnost več diplom na različnih območjih;
Vipavska dolina, Tolminsko, itd)
Geološka karta je osnova za vse resne geološke študije, saj geologa umesti v geološki prostor. Kot
taka tvori bazo za nadaljne bazične kot tudi aplikativne raziskave. Pod mojim mentorstvom je možno
izdelati geološke karte v malem merilu na zelo različnih koncih Slovenije. Delo v tovrstni nalogah je
predvsem terensko, deloma pa lahko tudi laboratorijko in kasneje z grafično obdelavo podatkov tudi
kabinetno. Trenutno sta meni zanimivi predvem območji zgornje Vipavske doline in pa Tolminskega,
vsekakor pa lahko najdemo tudi posamezne predele na ostalih delih države (torej so dobrodošli vaši
predlogi, jaz pa bom precenil, če stvar smiselna, izvedljiva in/ali zanimiva). Zelo zanimovo je tudi
območje nad vasjo Sorica, kjer bi bilo potrebno ugotoviti nadaljevanje luske Mačjega potoka proti
vzhodu. V kolikor bi ugotovili, da se nadaljuje še naprej pod Ratitiovec, bi to povsem spremenilo naš
pogled na strukturo Julijskih Alp! Je pa treba vzeti v zakup dejstvo, da je tovrstno diplomsko nalogo
smotrno narediti šele po opravljenem terenu iz geološkega kartiranja. Če ste študent/ka 3. letnika, to
pomeni, da boste moral/a zelo intenzivno delati čez poletje, če hočete diplomirat do septembra.
Stvar je nekoliko lažje izvedljiva, če ste absolvent/ka in imate ta teren že opravljen.
7. Jurski razvoji prehodne cone med Slovenskim bazenom in Julijsko karbonatno platformo na
Šavniku na Bohinjskem grebenu
Zaradi kompleksne strukturne zgradbe zahodne Slovenije, kjer meje med paleogeografskimi enotami
danes sovpadajo s tektonskimi, so prvotna prehodna območja med posameznimi enotami praktično
neobstoječa, oziroma izjemoma ohranjena v tektonsko izoliranih blokih. Enega takšnih najdemo na
območju vzhodnega Bohinjskega grebena na hribu Šavnik, kjer je ohranjeno samosvojo zaporedje, ki
se je odlagalo med Slovenskim bazenom in Julijsko karbonatno platformo. Značilno za ta razvoj je, da
imamo spodnjejurske presedimentirane apnence iz oodov, nad katerimi leži zelo lepa, rdečkasto siva
apnenčeva breča in še višje bazenski pelagični razvoji (roženci, biancone apnenci). Prav ta breča
predstavlja čisto svojevrstno enoto, ki je ohranjena le na Šavniku in je ravno zaradi tega zelo zanimiva
s stališča razumevanja paleogeografskega razvoja zahodne Slovenije. V diplomskem delu bi se
posvetili sedimentološki raziskavi tega horizonta, v kolikor bi bilo možno, pa bi v raziskavo vpeli tudi
njegovo podlago in krovnino. Diplomsko delo bi obsegalo terensko, laboratorijsko in kabinetno delo.
8. Smer transporta plitvomorskih tokov na srednjejurski Dinarski karbonatni platformi
V moji doktorski nalogi sem raziskal jurske kamnine Slovenskega bazena. Pokazalo se je, da jih
sestavljata dva osnovna tipa kamnin; A) pravi bazenski=pelagični sedimenti kot so mikritni apnenci z
roženci, laporovci, roženci in B) presedimetirani karbonati, med katerimi prevladujejo kalkareniti z
delnimi ali redkeje celimi boumovimi sekvencami in so torej nastali s turbiditnimi tokovi. V juri v teh
apnencih močno prevladujejo ooidi, ki so nastajali na obdajajočih karbonatnih platformah, ki sta
služili za izvorno področje karbonatnega materijala. Vendar pa so moje raziskave pokazale, da je
velika večina materijala v spodnji juri prihajala iz severa, medtem ko je bil vnos iz le tega iz juga
praktično zanemarljiv. V srednji juri je bilo tega materijala sicer nekoliko več in sicer je največja znana
debelina teh sedimentov 25 metrov. Vendar pa je iz literature vemo, da je istem času na drugi
(jugozahodni) strani iste platforme nastala preko 600 metrov debela skladovnica istih kamnin. Te
razlike sem interpretiral, kot posledico talnih tokov na platformah, ki so transportirali materijal na
platformah od severa proti jugu. Te tokove naj bi poganjali stalni vetrov, saj smo se takrat nahajali v
istih geografskih širinah, kjer danes opazujemo pasate. Ta interpretacija je sicer zelo verjetna, vendar
pa nikoli do sedaj ni bila dokazana. Tako bi v pričujoči nalogi probali to dokazati s pomočjo
navzkrižnih laminacih v plitvovodnih apnencih, ki kažejo na smer trasporta peščenih sipin in s tem na
smer talnih tokov. Znano je, da so tovrstne laminacije v plitvovodnih jurskih apnencih pogoste. Na
čim več lokacijah bi izmerili vpade laminacij in nato poizkušali rekonstruirat paleotokove na Dinarski
in tudi Julijski karbonatni platformi. Delo bi obsegalo terensko in kabinetno delo, mogoče bi iz
različnih lokacij izdelali tudi zbruske za analizo sedimenta.
9. Stratigrafija in sedimentologija ukovške breče v ostenjih pod Vernarjem v Krmi
To diplomsko delo bi potekalo v sodelovanju z dr. Bogomirjem Celarcem iz Geološkega zavoda
Slovenije. V diplomskemu delu bi popisali breče, ki se pojavljajo v izrazitem polgrabno med
schlernsko in contrinsko formacijo. Te breče so nastale v srednjem triasu ob razpadu Slovenske
karbonatne platforme in sicer zaradi razpiralne tektonike pogojene z odpiranjem oceana Meliata. Za
ta razpad je značilna formacija številnih manjših jarkov (polgrabnov) in eden takih je perfektno
razgaljen v ostenjih pod Vernarjem v zgornjem delu doline Krme. Značilno za te male polgrabne je, da
ji zapolnjujejo nekoliko globljevodni sedimenti, predvsem pa številne breče in tudi podorni bloki, ki
padajo iz strmih robov polgrabnov, katere tvori starejša formacija contrinskih dolomitov. Gre namreč
za tipične medriftne sedimente. Ob koncu tektonskega progrezanja pa se polgraben postopoma
zasipa in preko ponovno progradira platforma, ki popolnoma zapriše srednjetriasno paleotopografijo.
V diplomski nalogi bi poizkušali čim polje raziskati zaporedje kamnin, ki je bilo odloženo v polgrabnu
Krme s tem da bi bil povdarek raziskav na sedimentologiji in v okviru možnosti tudi biostratigrafiji (za
slednjo bi poiskali zunanje sodelavce). Sama diplomska naloga predstavlja predvsem zasnovo za
nadaljne raziskave in bi jo kasneje lahko razširili na magistrsko nalogo, ki bi vsebovala še geološko
kartiranje in pa čim boljšo prostorsko umestitev tega poljarka (še snemanje morebitnih lateralnih
profilov tako v polgrabnu kot tudi lateralno izven poljarka).
10. Karbonatno-klastične mezozojske kamnine na Orlici pri Krškem
Podobno kot prejšna naloga, bi tudi ta potekala v sodelovanju z geološkim zavodom in sicer z
kolegom Marijanom Poljakom, ki je bil tam del regionalnega oddelka in je sodeloval pri izdelavi več
geoloških kart. Zadnji večji njegov izdelek je Geološka karta malega merila za Bizeljsko. Tokom
izdelave te karte je na gori Orlici naletel na zelo zanimive bazenske razvoje, ki pa bi jih bilo potrebno
natančneje raziskati. Tudi ta diplomska naloga bi bila izdelana v dogovoru s kolegom Poljakom in bo
potreno z njim še natančneje določiti okvir ter način raziskave, saj on najbolje pozna terenske
danosti.
11. Velika tektonska guba v koritih reke Soče pod Polovnikom
Južne Alpe (naši Julijci in njihovo predgorje) označuje zelo močno narivanje proti jugu. Danes jih
sestavljata dva velika pokrova in sicer Julijski pokrov s bolj koherentnimi kamninami Julijske
karbonatne platforme in Tolminski pokrov z bolj deformabilnimi kamninami Slovenskega bazena. Pri
narivanju je prihajalo tudi do gubanja zelo različnih dimenzij, vendar pa so gube manjših meril razvite
predvsem v bazenskih kamninah. Tako dobimo izredno lepo in perfektno razgaljeno srednje veliko
gubo v poznokrednemu flišu, ki izdanja v koritih reke soče med Kobaridom in Bovcem neposredno
pod mogočnim karbonatnim masivom Polovnika. Krila gube so dolga več deset metrov in jih označuje
več metrov debela plast apnenčeve breče. Vmesne flišne plasti pa kažejo izredno kompleksno in
skrajno zanimivo tektonsko zgradbo od gubanja manših dimenzij, narivanja in ponekod celo
normalnih prelomov. V diplomskemu delu bi raziskali osnovno stratigrafijo izdankov ter strukturno
analizirali omenjeno gubo. Možno bi bilo bilo raziskavo celo razdeliti v dve diplomski nalogi in bi s
tem pridobili na kvaliteti pridobljenih podatkov. Diplomsko delo bi obsegalo terenski, laboratorijski in
kabinetni del.
12. Velikost zrn framboidalnega pirita v zaporedju s toarcijskim oceanskim anoksičnim dogodkov
Toarcijski oceanski anoksični dogodek predstavlje enega najbolj razširjenih in tudi raziskanih tovrstnih
kemostratigrafskih dogodkov v zemljini zgodovini. Nastal je približno sočasno z izrazitejšo transgresijo
in odraža eutofikicaijo morske vode, oziroma neobičajno obsežno razširjanje cone kisikovega
minimuma v morskem stolpcu. Značilno za tovrstne dogodke je, da se v bazenskih okoljih odlagajo
sedimenti bogati z organsko snovjo, na robovih bazenov, kjer prehajamo v suboksične pogoje, pa se
obarjajo manganovi oksidi. Oboje obogatitev lahko predstavlja tudi ekonomsko zanimive količine v
obliki manganovih rudišč, organska snov pa služi kot vir ogljikovodikom. Pri nas je bil ta dogodek že
večkrat prepoznan v bazenskih zaporedjih Slovenskega bazena, znan pa je tudi iz Bovškega jarka, z
njim se povezuje tudi manganovo rudišče na Begunjščici. Zelo lep primer zaporedja, ki vsebuje ta
dogodek je tudi v Zakojški grapi na Poreznu, kjer je perfektno razgaljenih kar 120 metrov zaporedja,
ki predvidoma vsebuje ta dogodek, vendar pa to do sedaj še ni bilo dokazano. Eden od možnih
pokazateljev dogodka je tudi velikost framboidalnega pirita, ki je se pojavlja v plasteh. V Zakojški
grapi je že bil posnet profil in izdelanih je bilo preko 20 sedimentoloških zbruskov iz tega dela
zaporedja. Osnovna naloga diplomskega dela bi bilo kabinetno delo, saj so terenske in laboratorijske
raziskave že narejene. V izdelanih zbruskih bi bilo potrebno izmeriti velikosti piritnih zrn in nato
analizirati njihovo velikost vzdolž raziskanega profila. Zelo smiselno bi bilo narediti tudi analizo
organske snovi v teh plasteh z namen ugotovitve medsebojsnega vpliva.
C) Natančnejši opisi nekaterih diplomskih tem in slikovno gradivo:
1. Krikovska formacija v dolini reke Kneže
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija, Stratigrafija
OSNOVNA PROBLEMATIKA:
Jurske kamnine zahodnega dela Slovenskega bazena in s tem njegova sedimentarna evolucija so
dokaj dobro raziskane, vendar pa še vedno obstajajo območja, kjer so podatki zelo skopi. Eno takih
območij je zagotovo dolina reke Kneže, kjer so bile dosedanje raziskave redke in zelo bazične. V
svojem diplomskem delu je srednjejurski in zgornjejurski razvoj raziskal Simon Smerkolj, medtem ko
je spodnjejurska Krikovska formacija zaenkrat še skrivnostna v vseh svojih detailih. V predlaganem
diplomskem delu bi to zelo raznoliko formacijo raziskali v strmi grapi potoka Lišček, kjer je perfektno
razgaljena.
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
1. terensko delo: detailno snemanje profila, ki bi predvidoma trajalo tri do pet terenskih
dni, s tem da pri tem zagotovo pomagal mentor.
2. laboratorijsko delo: izdelava sedimentoloških zbruskov
3. Kabinetno delo: mikroskopski pregled in opis zbruskov, ter korelacija pridobljenih
podatkov z že obstoječimi podatki
ŠIRŠI ORIS PROBLEMATIKE:
Krikovska formacija je spodnje jurske starosti in je najbolj dinamična in ravno zato tudi najbolj
zanimiva jurska litostratigrafska enota Slovenskega bazena. Sestavljajo jo predvsem plasti
hemipelagičnih apnencev (bioklastični mikritni apnenci) in apnenčevih turbiditov (večinoma
postopno zrnati kalkareniti) (Slika 1).
Slika 1: Krikovsko formacijo sestavljajo predvsem apnenčevi turbitidi (temnejša debela plast v sredini slie) in
hemipelagični apnenci (tanke svetlejše plasti na robovih slike)
Dosedanje detailne raziskave so pokazale, da je turbiditov več v severnem delu bazena, medtem ko
na jugu prevladujejo hemipelagični apnenci (Slika 2). To kaže na donos materijala v Slovenski bazen
predvsem iz severa, torej iz območja Julijske karbonatne platforme, medtem ko je donos materijala iz
južneje ležeče Dinarske karbonatne platforme praktično neznaten. To naj bi bila posledica stalnih
(pasatnih) vetrov, katerih smer je bila približno od severa proti jugu in ki so vplivali na transport
sedimenta na obdajajočih platformah (Slika 3).
Sprva, ko je Julijska karbonatna platforma še zelo zdrava, materijal sestavljajo predvsem ooidi in
peloidi. Ko pa se začne v sredini spodnje jure razlamljati in pogrezati pa se sestava apnenčevih
turbiditov spremeni in dobimo v njih predvsem drobce iglokožcev in intraklaste ter tudi že litoklaste
platformskih kamnin (Slika 3).
Slika 2: Razvoji krikovske formacije na različnih delih Slovenskega bazena: na severu prevladujejo apnenčevi
turbiditi, ki proti jugu postopoma popolnoma izginejo in tam dobimo predvsem hemipelagične apnence.
Slika 3: Sedimentarni razvoj Slovenskega bazena za časa odlaganja krikovske formacije z vidno spremembo v
izvornem področju presedimentiranega apnenčevega materijala (na Julijski karbonatni platformi)
Danes kamnine Slovenskega bazena dobimo v predgorju Julijcev, kjer sestavljajo t.i. Tolminski pokrov,
ki je najnižja narivna enota znotraj velike geostrukturne enote Južnih Alp. Znotraj Tolminskega
pokrova ločimo tri pokrove nižjega reda in sicer spodnji Podmelški pokrov z kamninami južnega dela
bazena, srednji Rutarski pokrov z kamninami osrednjega dela bazena in najvišji Koblanski pokrov z
kamninami severnega dela bazena (Slika 2 in 4).
Jurske kamnine znotraj posameznih pokrovov tvorijo dokaj zvezne pasove kamnin, ki so lateralno
lahko prekinjeni ob narivnicah ali mlajših prelomih. Ugotovljeno je bilo, da so razvoji znotraj
posameznih pasov dokaj monotoni, vendar pa se praviloma zelo razlikujejo med posameznimi pasovi.
Do sedaj so na območju med cerknim in Tolminom bili v več profili zelo natančno preučeni praktično
že vsi večji pasovi jurskih kamnin (Slika 5). Tako imamo v Koblanskem pokrovu zelo dobre podatke iz
profila Kobla, dodatna informacija pa imamo iz parcialnih profilov Javor in Slatnik. V Rutarskem
pokrovu je formacija v celoti posneta v profilu Perbla, nedavno pa je Erik Svetličič za diplomsko
nalogo proučil njen vrhnji del v novo odkriti luski Mačjega potoka med Rutarskim in Koblanskim
pokrovom na območju Podbrda. V podmelškem pokrovu je formacija v celoti proučena v Zakojški
grapi in skoraj v celoti na Mrzlem vrhu. V istem pasu jurskih kamnin, ki jih dobimo v Zakojški grapi je
bil posnet tudi primerjalni profil Zapoškar.
Slika 4: Strukturna karta pregorja Julijskih Alp: Kamnine Slovenskega bazena dobimo v Tolminskem pokrovu
(barvasti deli slike), ki ga naprej delimo na Podmelški pokrov (južni del bazena), Rutarski pokrov (osrednji del
bazena) in Koblanski pokrov (severni del bazena).
Slika 5: Pasovi jurskih kamnin (barve iste kot pri prejšnih slikah) z označenimi že proučenimi profili. Zaenkrat še
neproučeni pas jurskih kamnin, ki izdanja v dolini reke Kneže, je označen z velikim vprašajem.
Kamnine, ki bodo proučene v dolini Kneže so torej v Podmelškem pokrovu s tem, da kamnine ne
kažejo včji ponarivnih deformacij in so zelo primerne za detailno profiliranje (slika 6).
Paleogeografsko se je ta pas kamnin odlagal v južnem delu Slovenskega bazena, najverjetneje nekje
med območji že proučenih profilov Zakojška grapa in Mrzli vrh. Pas jurskih kamnin v dolini reke Kneže
je obsežen, a še ni bil natančneje raziskan in je tako nekakšna jurska `Terra Mistica´.
Slika 6: Geološki tridimenzionalni model in stratigrafski stolpec doline reke Kneže z lepo vidno grapo potoka
Lišček
Glede na dosedanje raziskave je pričakovati predvsem monotono zgrajene hemilagične apnence,
vendar pa so terenski ogledi pokazali, da v formaciji dobimo tudi posamezne kalkarenitne plasti.
Slednje nosijo v sebi zelo pomembno informacijo o sedimentacijskih razmerah v izvornem območju
turbiditov. Študija celotnega zaporedja krikovske formacije v dolini reke kneže pa bo dodala zelo
pomemben košček v mozaiku znanja o sedimentarni evoluciji Slovenskega bazena v spodnji juri.
Krikovska formacija je v dolini Kneže popolnoma razgaljena v stranski grapi potoka Lišček. Potok na
območju kjer seka formacijo, tvori sotesko z vertikalnimi ali mestoma celo previsnimi stenami.
Vendar pa je soteska skoraj v celoti prehodna v ribiških škornjih, saj tolmuni nikjer ne presegajo
globine človeškega pasu (Slika 7). Soteska je slikovita in po njej včasih organizirajo vodeno soteskanje,
med 2. svetovno vojno pa je bila na zgornjem delu, kjer se soteska nekoliko odpre, partizanska
bolnišnica. Tako bo izdelava predstavljene diplome poleg pomembne geološke informacije nudila
diplomantu tudi izkušnjo z zelo lepim in skrivnostnim koščkom narave skritim nekje v strmih grapah
alpskega predgorja.
Slika 7: Profesor Šmuc v ribiških škornjih soteska po grapi potoka Lišček
2. Sedimentologija in stratigrafija triasno-jurske meje na Smledniku
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija, Stratigrafija
OSNOVNA PROBLEMATIKA:
Triasno jurska meja je bila v zadnjemu desetletju intenzivno raziskovana, saj predstavlja enega od
petih velikih izumrtij v fanerozoiku. Vsled teh raziskav smo tudi v profilih Slovenskega bazena
poizkušali najti primeren profil na kateremu se bi dalo proučiti to mejo. Pri razumevanju teh
zapletenih katastrofičnih dogodkov je namreč potrebno na čim širšem območju definirati iste
spremembe v sedimentnem zapisu in tako izdvojiti tiste faktorje, ki so dejansko povzročili izumiranje,
od tistih, ki so imeli zgolj lokalen vpliv. Zelo primerna za tovrstne raziskave so globokomorka oziroma
bazenska sedimentacisjka okolja, saj le ta pogosto vsebujejo zvezna zaporedja. Vendar pa se je pri
iskanju primernih zaporedij v zahodnem delu Slovenskega bazena pokazalo, da imamo zaradi
intenzivne tektonske aktivnosti na tej meji ali debele horizonte breč, ali pa stratigrafske vrzeli. Ker je
ta tektonska dejavnost povezana predvsem z intenzivnim pogrezanjem na območju zahodnih Južnih
Alp in naprej Alpske tetide, lahko sklepamo, da bi primerne profile lahko našli nekje vzhodneje.
Nedavno smo pri kartiranju v okolici Škofje loke, natančneje na Smledniškem gradu našli prefektno
razgaljeno mejo med baškim dolomitom in krikovsko formacijo. Ker ta litostratigrafska meja
previdoma predstavlja tudi kronostratigrafsko mejo, obstaja precejšna verjetnost da bi ta profil
dejansko vseboval zvezno zaporedje in bil potencijalen za nadaljne raziskave.
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
1. terensko delo: detailno snemanje profila, ki bi predvidoma trajalo en do maksimalno dva
dni.
2. laboratorijsko delo: izdelava sedimentoloških zbruskov in mikropaleontološka preparacija
na konodonte
3. kabinetno delo: mikroskopski pregled in opis zbruskov, ter korelacija pridobljenih
podatkov z že obstoječimi podatki
ŠIRŠI ORIS PROBLEMATIKE:
Nekatera od fanerozojskih izumrtij so dokaj dobro razumljena, medtem ko je bila triasno/jurska kriza
zavita v precejšno mero skrivnosti. V tem desetletju se je tako velik povdarek dal raziskavam, ki bi
prispevale k razumevanju tega evolucijskega dogodka. Pokazalo se je, da na meji dobimo več
značilnih dogodkov, ki bi lahko neposredno vplivali na izumrtje. Tako mejo označuje izrazitejši
eustatični padec morske gladine. Naslednja stvar je pospešitev pogrezanja na območju centralnega
Atlantika in Alpske Tetide, kar bi lahko privedlo do vzpostavitve novih morskih poti in povzročilo
spremembe oceanske cirkulacije. Naslednja zelo pomembna stvar so zelo veliki izbruhi bazaltnih
magem na območju današnjega osrednjega Atlantika. Pri tem nastane t.i. CAMP- Central Atlantic
Magmatic Province katerih ostanke dobite na vseh štirih kontinentih, ki obdajajo Atlantik. Sami
izbruhi in plini, ki so se pri tem sproščali naj bi zelo pomembno segreli takratno klimo. Vsi ti faktorji
naj bi torej katastrofično vplivali na takratno življenje in zgodilo se naj bi izumrtje, ki definira
triasno/jursko mejo. Pri tem popolnoma izumrejo konodonti, opazno pa je tudi izredno močno
razredčenje vrst pri drugih morskih družinah, kot so korale, školjke, brahiopodi itd.
Slika 1: Prikaz morebitnih faktorjev, ki so povzročili izumiranje na meji trias/jura
Ta katastrofičen dogodek je dokazan tudi v kemostratigrafskemu zapisu in sicer pri stabilnih
ogljikovih izotopih, saj se odrazi v izrazitem negativnemu piku, ki mu sledi pozitivna ekskurzija v
začetku jure. Tovrstna krivulja stabilnih ogljikovih izotopov je bila prepoznana praktično že na celotni
obli in kot taka zagotovo predstavlja globalni dogodek. Intepretirajo jo s premešavanjem ogljikovega
cikla, ki je nastal zaradi t. i. biokalcifikacisjke krize, kjer naj bi spremenjen kemizem in toplotno stanje
oceanov preprečeval biopercipitacijo skeletnega kalcita in posledično povročil izumiranje.
Slika 2: Različne krivulje stabilnih ogljikovih izotopov, ki vse kažejo isti dogodek na meji trias/jura (skrajno desna
je krivulja iz profila Kobla, kjer je vidna odsotnost negativnega vrha).
Tudi pri nas smo že odkrili potencialen profil, ki bi mogoče vseboval mejo. V relativno
distalnem bazenskem zaporedju, kjer imamo predvidoma zvezna zaporedja, smo s konodonti
in foraminiferami dokazali obstoj meje trias/jura. Vendar pa so kasnejše izotopske raziskave
pokazale, da imamo na meji očitno manjšo stratigrafsko vrzel in nam sam zapis meje manjka.
Nedavno pa smo tokom kartiranja širše okolice Škofje Loke na Smledniškem gradu pri
Medvodah našli popolnoma razgaljen profil med baškim dolomitom in krikovsko formacijo.
Ta v večjemu delu bazena predstavlja tudi kronostratigrafsko mejo med triasom in juro. Ker
so ti razvoji locirani precej vzhodneje od predhodno raziskanih in kažejo do sedaj najbolj
notranje bazenske razvoje, nedvoumno obstaja verjetnost, da vsebujejo željeno mejo. Na
profilu so v bazi plastnati dolomiti z roženci. Navzgor le ti preidejo v poldrugi meter
laporovca, ki nato še višje preide v ploščaste apnence, ki vsebujejo le redke roženčeve
gomolje. Celotna debelina profila je ocenjena na okoli 30 metrov. Pomembno je, da v profilu
ni videti apnenčevi ali dolomitno-roženčevih breč, ki označujejo druge profile in nakazujejo
na prisotnost vrzeli. Poleg tega na litološki meji ni opaziti obsežnejše okremenitve, ki je
značilna za nekatere razvoje (na Poreznu in okolici Škofje Loke). Okremenitev je namreč
diagenetski proces, ki zelo spremeni prvotne geokemičen zapis v kamnini in onemogoča
detailejše študije. Profil bazenskih kamnin na Smledniku tako predtsvlja precejšen
raziskovalni potencial.
Slika 3: Profil Kobla, kjer je z fosili zelo natančno dokazana meja trias/jura, vendar pa ke ta vsebuje manjšo
vrzel, kar smo dokazali z nepopolno krivulju stabilnih ogljikovih izotopov (glej tudi prejšno sliko).
Diplomska naloga bi obsegala predvsem bazične raziskave profila in sicer bi detailno posneli
profil in odvzeli vzorce za nadaljne sedimentološke, biostratigrafske in geokemične raziskave.
V nadaljni izdelavi diplome bi se omejili na sedimentološko analizo zbruskov, vsaj deloma pa
bi poizkusili iz vzorcev pridobiti tudi konodonte. V kolikor bi bili rezultati pozitivni, bi lahko
delo razširili tudi na magistsko nalogo v kateri bi naredili še geokemične raziskave in tako
celovito preiskali profil. Ker se profil nahaja na turistično zanimivem kraju, bi lahko to
raziskavo zelo elegantno predstavili javnosti z tablo ob stenah na Gradu.
Slika 4: Profil Smlednik; razgaljen je bil ob čiščenju ostenja na katerem soji graščina.
3. Lapornata blokovna breča na bazi spodnje flišoidne formacije v Rutarskem pokrovu na Perbli
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija, Stratigrafija
OSNOVNA PROBLEMATIKA:
Na osnovni geološki karti Jugoslavije - listu Tolmin, katere avtor je profesor Buser, so na območju
Perble pri Tolminu narisali zaporedje zgornjetriasnih amfiklinskih plasti. Tukaj so se pod Baškim
dolomitom pojavljali izdanki karnijskih koralnih apnenčevih kop. Ker imamo zelo podobno zaporedje
na gori Porezen in pri vasi Suha južna v Baški grapi, so pač sklepali, da gre tudi tukaj za popolnoma
normalno zaporedje kamnin. Ob širjenju lokalne ceste pa so ugotovili, da se karnijski koralni apnenci
pojavljajo kot zelo veliki bloki v kaotični breči spodnjejurske starosti. Profesor Buser je hotel kasneje
objaviti to nepričakovano zmoto, a mu žal ni uspelo. Pri kartiranju tega območja, kjer je posnet eden
mojih jurskih profilov (Perbla) smo ugotovili, da so te breče dejansko kredne in se nahajajo na bazi
spodnje flišoidne formacije. V predlaganem diplomskem delu bi proučili te breče, ki zagotovo
izdanjajo ob cesti. Najverjetneje zelo lepo izdanjajo tudi v grapi potoka Jelovšček, a za snemanje tega
profila bo potrebno izvesti malo soteskanja.
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
4. terensko delo: detailno snemanje profila, ki bi predvidoma trajalo en do maksimalno dva
dni in zagotovo bi šel jaz zdraven.
5. laboratorijsko delo: izdelava sedimentoloških zbruskov
6. kabinetno delo: mikroskopski pregled in opis zbruskov, ter korelacija pridobljenih
podatkov z že obstoječimi podatki
ŠIRŠI ORIS PROBLEMATIKE:
V zadnjem času se je poznavanje jurskih razvojev Slovenskega bazena precej izboljšalo, saj so bili
posneti številni detailni sedimentološko-stratigrafski profili. Tudi trenutno poteka na teh razvojih več
vzporednih raziskav, večinoma v sklopu izdelav diplomskih ali seminarskih nalog. Tako se naše
vedenje o tem zapletenem paleogeografskem prostoru širi. Hkrati potekajo tudi natančne raziskave
zgornjetriasnih bazenskih kamnin, ki jih za svojo doktorsko disertacijo proučuje mladi raziskovalec
Luka Gale. Medtem pa kredne kamnine ostajajo relativno slabo raziskane. Predhodne raziskave v
osemdestih letih prejšnega stoletja so podale osnovno razdelitev bazenske krede, medtem ko so
kasnejše raziskave zelo redke. Tako zaenkrat še nimamo natančne slike o prostorski razširjenosti in
lateralnih spremembah posameznih formacij. Nekoliko bolje je raziskana le spodnjekredna flišoidna
formacija v njenih proksimalnih razvojih glede na južneje ležečo Dinarsko karbonatno platformo in
sicer na območjih Mrzlega vrha in Perble. Pri geološkem kartiranju območja Perble pa se je pokazalo,
da se omenjena formacija na njeni bazi lateralno precej spreminja in bi jo bilo potrebno dodatno
raziskati. Glavne spremembe opazimo na bazi formacije, kjer imamo lapornato blokovno brečo, ki se
lateralno hitro izklini in bi jo preučili v diplomski nalogi.
Na širšem območju Perble med izlivom potoka Jelovšček v Zadlaščico preko Tolminskih raven do
hriba Javor se stikata Rutarski pokrov in višje ležeči Koblanski pokrov (slika 1). Rutarski pokrov je na
tem območju zgrajen iz kamnine zgornjega triasa do konca krede. Strukturno ozemlje označujeta
velika antiklinalna guba v Rutarskem pokrovu in nariv Koblanskega pokrova. Razvoji v Rutarskem
pokrovu, kjer bi posneli profil za diplomsko nalogo se med med kriloma antiklinale nekoliko
razlikujejo.
Slika 1: 3D geološki model območja Perble z geološkim presekon, kjer je vidna antiklinala v Rutarskem pokrovu
preko katerega je narinjen Koblanski pokrov
Ker se nahajajo omenjene breče v Rutarskemu pokrovu, sledi nekoliko natančnejši opis tega
zaporedja (slika 2). Najstarejše kamnine na ozemlju predstavlja Baški dolomit norijsko-retijske
starosti, katerega debelina na tem ozemlju ni poznana (slika 2; enota 1). Gre za plastnat dolomit s
polami in gomolji črnega roženca. Nad njim je odložena hettangijska do pliensbachijska krikovska
formacija v debelini 250 metrov. Začenjajo jo bazalne breče v debelini 50 metrov (slika 2; enota 2a). V
spodnjih 30 metrih so odložene debelozrnate dolomitne konglomeratne breče s klasti roženca, ki
navzgor prehajajo v apnenčeve konglomerate in podrejeno oolitni kalkarenit ter mikritni apnenec.
Nad brečami je do 20 metrov debel paket tankoplastnatega sivega mikritnega apnenca in ooidnega
kalkarenita. Sledi zgornji člen (slika 2; enota 2b), kjer imamo menjavanje srednje in tankoplastnatih
kalkarenitov in mikritnih apnencev s polami in gomolji črnega roženca. Kalkarenitne plasti so močno
okremenjene. V spodnjem delu člena se podrejeno pojavljajo do 1 meter debele plasti apnenčevih
konglomeratov in do 2 metra debele sinsedimentne gube. V tem členu so bili najdeni lepo ohranjeni
brahiopodi. Spodnjo juro v debelini 25 metrov zaključuje toarcijska perblanska formacija (slika 2;
enota 3). Sestavlja jo značilno temnosiv horizontalno laminiran laporovec in lapornat apnenec ter v
začetnih metrih glinavec. V prvih nekaj metrih so med laporovcem in glinavcem plasti črnega roženca
in mikritnega apnenca. V tem delu formacije se pojavljajo tudi impregnacije z manganom. V srednjem
delu formacije se pojavljajo redke, do 30 cm debele plasti lapornatih konglomeratov. V vrhnjem delu
formacije se laporovci menjavajo s tankoplastnatimi, temnosivimi mikritnimi apnenci. Opažen je bil
tudi lep sinsedimentni zdrs. Višje dobimo srednje in zgornjejursko tolminsko formacijo, ki je debela
125 metrov in razdeljena na dva člena s tem da je meja med členoma bajocijske starosti. Spodnji člen
je debel 75 metrov (slika 2; enota 4a). Sestavljajo ga tankoplastnati okremenjeni mikritni apnenci s
polami in gomolji črnega steklastega roženca. Med plastmi apnenca so paketi tankoplastnatega
črnega roženca. Redko je med plastmi tudi laporovec, oziroma glinavec. V spodnjem delu se
pojavljajo sinsedimentne gube. Zgornji člen je debel 50 metrov (slika 2; enota 4b) in ga označujejo
značilno zeleni in nato vijoličasti radiolarijski roženci. Med plastmi roženca se pojavljajo lamine
glinavca in laporovca. V bližini meje med členoma in v vrhnjem delu formacije so plasti (do 0,9m)
kalkarenitov, ki vsebujejo pole in gomolje svetlo sivega, steklastega roženca. Tolminska formacija se v
južnem krilu antiklinale zaradi erozijske diskordance izklini. Jursko zaporedje zaključi biancone
apnenec, ki je debel največ 15 metrov in se lateralno večrat izlini in nato spet pojavi (slika 2; enota 5).
Je plastnat svetlosiv do bel mikritni apnenec z gomolji in polami roženca.
Slika 2: Celoten geološki stolpec zaporedja v Rutarskem pokrovu z nekaj fotografijami fantastičnih izdankov
kamnin na tem ozemlju. Breče, ki jih bomo raziskali v diplomski nalogi imajo oznako 6A
S precejšno stratigrafsko vrzeljo je nato odložena spodnja flišoidna formacija, ki je aptijsko turonijske
starosti in je debela okoli 280 metrov. Je litološko najbolj raznolika formacija. Samo v južnem krilu
antiklinale jo začenja bazalna lapornata blokovna breča, ki doseže največjo debelino okoli 40 metrov
in se do temena antiklinale popolnoma izklini (slika 2; enota 6A). Osnovo v breči predstavlja
lapornato vezivo v katerem plavajo tudi do 50 metrov veliki klasti koralnih apnencev karnijske
starosti (slika 3). To brečo bi raziskali v diplomski nalogi. V severnem krilu antiklinale pa formacijo v
debelini 30 metrov začenjajo apnenčeve breče slika 2; enota 6B). So debeloplastnate (do 6 m) in
posamezne plasti lahko gradirajo v kalkarenite z gomolji in polami roženca. Ta člen se v južnem krilu
antiklinale nekoliko stanjša. Sledi v debelini 40 do 50 metrov spodnji flišoidni člen slika 2; enota 6C),
ki ga označujejo raznobarvni glinavci ter laporovci z redkimi tankimi plastmi lapornatega apnenca,
okremenjenega kalkarenita ter roženca. Podobno kot prejšnji člen se tudi ta člen v južnem krilu
antiklinale stanjša. Ta postopoma preide v naslednji člen (slika 2; enota 6D) ki je debel kar okoli 150
metrov. V njem močno prevladujejo presedimentirani apnenci, predvsem debelo in srednjeplastnati
kalkareniti in apnenčeve breče ter tankoplastnati mikritni apnenci s polami in gomolji črnega roženca.
Formacijo v debelini 50 metrov zaključi zgornji flišoidni člen (slika 2; enota 6E), ki se začne z črnimi
glinavci in laporovci z tankimi plastmi temnosivega roženca, ki je zelo impregniran z manganom. Nad
5 metrov debelim paketom plastnatega (do 1m) temnosivega kalkarenita, ki se pojavlja znotraj tega
zaporedja, pa prevladujejo rdečkasti in redkeje zelenkasti lapornati in mikritni apnenci z roženci.
Slika 3: študenti ob vznočju apnenčeve stopnje, ki v resnici predstavlja en ogromen blok karnijskega koralnega
apnenca, ki plava v lapornati osnovi.
Višje kredno zaporedje preide v zelo značilen volčanski apnenec, ki je coniacijsko – campanijske
starosti in je debel do 70 metrov (slika 2; enota 7). Sestavljajo ga tankoplastnati mikritni apnenci in
tanko do srednjeplastnati sivi kalkareniti. V plasteh so pogoste pole in gomolji roženca. Formacija se
proti vzhodu povsem izklini. Kredno zaporedje zaključuje maastrichtijska zgornja flišoidna formacija,
ki dosega debelino do 100 metrov. Na bazi dobimo do 20 metrov debelo zaporedje debeloplastnatih
apnenečevih breč (slika 2; enota 8A). Nad njimi pa sledijo flišoidne plasti (slika 2; enota 8B), kjer
prevladujejo raznobarvni glinavci in laporovci z vmesnimi plastmi kalkarenita in redko apnenčevih
breč. Nato je zaporedje odrezano z narivnico
Še višje dobimo dve manjši luski iz jurskih oziroma krednih kamnin, še višje pa triasno in jursko
zaporedje koblanskega pokrova. Krednih plasti v tem pokrovu skoraj ni in še te so tik pod narivnico v
obliki glinavcev spodnje flišoidne formacije. Kvartarni sedimenti na tem območju so pobočni grušč in
breče, tiliti in v bližini potoka Zadlaščica tudi rečni konglomerati, ki so ponekod navzkrižno plastnati.
Iz napisanega bi lahko sklepali, da je celotno zaporedje v Rutarskem pokrovu na območju Perble zelo
dobro poznano, vendar pa temu ni tako. Vsekakor so trenutno najbolj zanimive kaotična (lapornata
blokovna) breča na bazi krikovske formacije, ki vsebuje ogromne bloke karnijskih apnencev (slika 3).
Ker so bili izdanki teh kamnin ob izdelavi osnovne geološke karte slabi so sprva mislili, da gre za
kopaste grebene, ki se pojavljajo v vrhnjem delu karnijskih plasti in o tem sta Turnškova in Buser
objavila celo članek. Pri razširitvi ceste na Tolminske Ravne pa se je pokazalo, da gre dejansko le za
zelo velike bloke karnijskih grebenov v kredni laporni osnovi. Profesor Buser je to sicer hotel objaviti
in popraviti napako, vendar mu to zaradi prezgodnje smrti žal ni uspelo. Zato bi v diplomskem delu to
brečo natančneje raziskali in nato objavili dobljene rezultate v eni od naših strokovnih revij ter tako
dokončali profesorjevo željo.
Zaenkrat vemo da je blokovna breča odložena v velikem erozijskem kanalu le v južnem krilu
antiklinale. Leži lahko na biancone apnencu in se nato odebeli proti centralnem delu kanala, kjer je
odložena neposredno na perblanski formaciji. Torej sta tukaj erodirana biancone apnenec in celotna
tolminska formacija. Pri kartiranju smo opazili, da se poleg omenjenih blokov karnijskih koralnih
apnencev pojavljajo še nekateri drugi klasti, ki bi jih bilo zanimivo proučiti. Breča izdanja ob cesti na
Tolminske ravne, vendar pa so tukaj izdanki iz leta v leto slabši, zato bi jo bilo smotrno posneti v grapi
potoka Jelovšček, kjer verjetno zelo dobro izdanja. Tega ne vemo zagotovo, saj nam zaenkrat pri
kartiranju še ni uspelo priti v previsno grapo. Pri poizkusu iz zgornje strani nas je ustavil okoli 20
metrov visok slap (slika 4). Pri poizkusu iz spodnje strani pa pregloboki tolmuni med vertikalnimi
stenami. Vendar pa bi v ribiških škornjih skoraj zagotovo lahko prišli do mesta, kjer te breče izdanjajo
in jih nato posneli. Diploma bi tako združila zanimivo geološko terensko izkušnjo z verjetno zelo
fascinantnimi razvoji in brezplačno soteskanje po kanjonu Jelovška. Izdanki te breče bodo na tej
lokaciji verjetno zelo dobri, vendar pa bomo v vsakem primeru posneli tudi profil ob cesti, ki je
dostopen širši javnosti.
Slika 4: slap v dolini potoka Jelovšček fotografiran iz zgornje strani, ki nam je ob prvem poizkusu preprečil vstop
v sotesko. Lapornata blokovna breča začne izdanjati verjetno ob vznožju slapu.
4. Jurska potopitev Julijske karbonatne platforme na Begunščici
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija, stratigrafija
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
1. terensko delo bo zajemalo snemanja detailnega sedimentološkega profila
2. laboratorijsko delo: izdelava sedimentoloških zbruskov
3. kabinetno delo: mikroskopski pregled zbruskov na optičnem mikroskopu in opis
posameznih mikrofaciesov, interpretacija sedimentacijskega okolja in primerjava z
rezultati druge diplome
SLIKOVNO GRADIVO:
Slika prikazuje geološki presek Begunščice in dva različna razvoja jurskih kamnin, ki jih dobimo na tem
območju. V diplomskemu delu bi raziskali razvoj s spodnjem tektonskem bloku (profil B-B`), medtem
ko gornji blok že raziskuje študenka starega programa.
Druga slika prikazuje amonita v gomoljasti apnencih, ki že pričajo o potopitvi platforme
Na tretji sliki so vidne manganove skorje in gomolji, ki označujejo potopitveno površino in katere so
rudarili proti koncu 19 in v začetku 20. stoletja
5. Sedimentološke raziskave flišnih kamnin na Slovenski obali
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
1. terensko delo bo obsegalo predvsem snemanje detailnega sedimentološkega profila
2. laboratorijsko delo: izdelava sedimentoloških zbruskov
3. kabinetno delo: mikroskopski pregled zbruskov na optičnem mikroskopu in interpretacija
ter korelacija pridobljenih podatkov
SLIKOVNO GRADIVO:
Na sliki viden perfektno razgaljen fliš na klifu med Strunjanom in Mesečevem zalivom, ki kar kliče po
detailnih raziskavah
Detail iz prej omenjenega klifa z vidnim cikličnim menjavanjem v pelagični sedimentaciji in vmesnimi
turbiditi z delnimi boumovimi sekvencami
12. Smer transporta plitvomorskih tokov na srednjejurski Dinarski karbonatni platformi
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija, stratigrafija
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
1. terensko delo: natančen opis lokacij, pobiranje podatkov o laminacijah in morebitno
vzorčevanje.
2. laboratorijsko delo: izdelava morebitnih sedimentoloških zbruskov
3. kabinetno delo: obdelava terenskih podatkov in ugotavljanje smeri paleotokov na
platformi ter mikroskopski pregled morebitnih zbruskov na optičnem mikroskopu
okremenitve
SLIKOVNO GRADIVO:
Na sliki je vidna paleogeografska rekonstrukcija razmer v srednji juri, kjer so na Dinarski karbonatni
platformi proti jugozahodu presedimentivane veliko večje količine ooidnega peska (preko 600
metrov), kot proti severu v Slovenski bazen (maksimalna debelina 25 metrov)
Druga slika prikazuje zelo lepo vidne navzkrižne laminacije v srednjejurskih ooidnih apnencih na
Sinjem vrhu na Trnovskem gozdu.
11. Jurski razvoji prehodne cone med Slovenskim bazenom in Julijsko karbonatno platformo na
Šavniku na Bohinjskem grebenu
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija, Stratigrafija
OSNOVNA PROBLEMATIKA:
Danes v zahodni Sloveniji praktično ne dobimo zveznih razvojev prehodne cone med Slovenskim
bazenom in obdajajočimi platformami. To je posledica predvsem močnega krčenja prostora z
narivanjem in intenzivne erozije v Alpskem predgorju. Le na redkih območjih pa so znani fragmenti
zaporedij, ki so nastajali v prehodni coni med omenjenimi paleogeografskimi enotami. Eno takih
ključnih območij, kjer na zelo majhnem prostoru dobimo zelo raznolike razvoje, se nahaja na
Bohijskem grebenu med Črno prstjo in Soriško planino. Do sedaj smo tukaj posneli razvoje v treh
strukturnih enotah. Pokazalo se je, da imamo tukaj razvoje najbolj proksimalnih razvojev Slovenskega
bazena, najbolj zunanjih delov Julijske karbonatne platforme platforme in še razvoj, ki se je
paleogeografsko nahajal med prejšnima dvema. Geološko kartiranje območja je pokazalo, da imamo
na tem ozemlju še en svojevrsten, paleogeografsko neumeščen razvoj, ki zaenkrat še ni bil natančno
raziskan in bi ga proučili v diplomski nalogi.
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
1. terensko delo: detailno snemanje profila, ki bi predvidoma trajalo en do maksimalno dva
dni in zagotovo bi šel jaz zdraven.
2. laboratorijsko delo: izdelava sedimentoloških zbruskov
3. Kabinetno delo: mikroskopski pregled in opis zbruskov, ter korelacija pridobljenih
podatkov z že obstoječimi podatki
ŠIRŠI ORIS PROBLEMATIKE:
V juri je območje zahodne Slovenije pripadalo južnemu pasivnemu kontinentalnemu robu Alpske
Tetide. Sestavljale so ga tri paleogeografske enote: Dinarska karbonatna platforma na jugu, vmesni
Slovenski bazen in Julijska karbonatna platforma na severu. Julijska karbonatna platforma se je v
spodnji-srednji? juri potopila in postala podmorska planota imenovana Julijski prag (Slika 1). Kamnine
Dinarske karbonatne platforme danes sestavljajo strukturo enoto Zunanjih Dinaridov, na katere so
narinjene Južne Alpe z razvoji Slovenskega bazena v Tolminskem pokrovu in Julijske karbonatne
platforme v Julijskem pokrovu.
Do sedaj je kolega Šmuc detaljno proučil jurske kamnine Julijske karbonatne platforme v večih
profilih na območju centralnih Julijskih Alp. Poudarek teh raziskav so bili predvsem srednje in zgornje
jurski kondenzirani apnenci Julijskega praga. Zaporedje kamnin Slovenskega bazena je mentor
predlagane diplomske naloge (Rožič) raziskal v več profilih v predgorju Julijskih Alp. Rezultati so
pokazali, da je potopitev Julijske karbonatne platforme bistveno vplivala na razvoj Slovenskega
bazena, vendar pa natančna korelacija dogodkov zaradi pomanjkanja podatkov iz robnih delov
Julijske karbonatne platforme ni bila možna. Nedavno pa so bili razvoji robnih delov Julijske
karbonatne platforme, oziroma prehodne cone med Julijsko karbonatno platformo in Slovenskim
bazenom odkriti na območju Koble v vzhodnem delu Bohinjskega grebena. Rezultati sedimentoloških
raziskav teh zaporedij so razkrili nove podatke, ki bistveno prispevajo k boljšemu razumevanju
razvoja severozahodne Slovenije v juri.
Slika 1: Območje zahodne Slovenije v spodnji juri(spodaj), ko sta bili produktivni obe platformi in v srednji
juri (zgoraj) ko se je Julijska karbonatna platforma že zagotovo potonila in postala podmorska planota.
Na širšem obmoju Koble so bila proučena zaporedja Slovenskega bazena v južnih pobočjih Koble
in Črne prsti. Medtem kamnine prehodne cone, oziroma robnih delov Julijske karbonatne platforme
dobimo na severni strani Bohinjskega grebena. Najlepše so razgaljene ob smučišču Kobla, kjer
pripadajo Julijskemu pokrovu. Stik med Koblanskim in Julijskim pokrovom na tem območju izjemoma
ni nariven, ampak subvertikalen, verjetno vzmični prelom ob katerem so bile kamnine Julijskega
pokrova tudi relativno spuščene glede na kamnine Tolminskega pokrova (slika 2). Kamnine prehodne
cone se pojavljajo tudi v manjšem tektonskem bloku Krevl, ki je bil vkleščen med prej omenjeni
prelom in revezni prelom nad Tolminskim pokrovom in so se v juri nahajale med prej omenjenimi
zaporedji.
Slika 2: Geološki 3D model Bohinjskega grebena na območju Koble z razvoji Slovenskega bazena v
Tolminskem pokrovu, robnega dela Julijske karbonatne platforme v Julijskem pokrovu in vmesnega zaporedja v
tektonskem bloku Krevl.
Jurske kamnine Slovenskega bazena se začnejo s hettangijsko-pliensbachijsko krikovsko
formacijo, ki jo v raziskanem profilu Kobla sestavljajo predvsem presedimentirani apnenci (slika 3).
Celotna debelina formacije je okoli 210 metrov. V spodnjem delu formacije prevladujejo
ooidno/peloidni apnenci, ki v vrhnjem delu preidejo krinoidne apnence (Slika 4). Poleg številnih
krinoidov te plasti sestavljajo še apnenčevi klasti, med katerimi so prevladujejo ooidni in bioklastični
apnenci. Nad Krikovsko formacijo je z ostrim kontaktom odložena le 2 metra debela perblanska
formacija (slika 5). Sestavljajo jo laporovci in hemipelagični apnenci in je toarcijske starosti. Sledi
srednje in zgornje jurska tolminska formacija, ki je debela 50 metrov in jo spodaj sestavljajo
okremenjeni apnenci in radiolarijski roženci, ki sestavljajo vrhnji del formacije. Meja med obema
členoma je bajocijske starosti. Jursko zaporedje se zaključi s zgornje tithonijskim do spodnjekrednim
apnencem tipa biancone.
Slika 3: Shematski profil spodnje jurskih (hettangijsko-sinemurijskih) zaporedij Slovenskega bazena in
prehodne cone z Julijsko karbonatno platformo v posameznih strukturnih enotah, ki so predstavljene v 2. sliki
Kamnine robnih delov Julijske karbonatne platforme oziroma prehodne cone med platformo in
Slovenskim bazenom, ki jih dobimo v Julijskem pokrovu na Bohinjskem grebenu, so debele okoli 250
metrov. Detaljno so bile preučene v vrhnjih 150 metrih (slika 3). V spodnjem delu jih sestavljajo
občasno navzkrižno laminirani, peloidno/ooidni plitvovodni apnenci. Preučeni so bili v debelini 70
metrov. Navzgor preidejo v podobno debelo zaporedje bioklastičnih apnencev, ki jih sestavljajo
predvsem spongijske spikule in krinoidi, pogosto pa se pojavljajo tudi juvenilni amoniti (slika 4). V
spodnjem delu zaporedja je prisotna tudi blatna kopa, ki so sestavljajo izključno spongije. V večjem
delu zaporedja se bioklastični apnenci v laminah menjavajo s krinoidnimi apnenci. Slednji v srednjem
delu popolnoma prevladajo in tvorijo nekaj metrov debel horizont debeloplastnatih krinoidnih
apnencev. V vrhnjem delu zaporedja se pojavljajo neptunski dajki, katere zapolnjuje rdečkasto, rahlo
laporasto apnenčevo vezivo s številnimi krinoidnimi drobci. Poleg teh dobimo tudi nekaj metrov
debelo plast apnenčeve breče, ki jo sestavljajo predvsem klasti nižje ležečih apnencev tega zaporedja.
Nad tem zaporedjem je pol metrov debela plast laporoca, ki je v vrhnjem delu impregniran z železomanganovimi minerali in je najverjetneje toarcijske starosti (slika 5). Celotno zaporedje se zaključi z
apnencem tipa biancone.
Slika 4: Shematski profil spodnje jurskih (pliensbachijskih) zaporedij Slovenskega bazena in prehodne cone z
Julijsko karbonatno platformo v posameznih strukturnih enotah, ki so predstavljene v 2. sliki
Slika 5: Shematski profil spodnje jurskih (toarcijskih) zaporedij Slovenskega bazena in prehodne cone z
Julijsko karbonatno platformo v posameznih strukturnih enotah, ki so predstavljene v 2. sliki
Zelo podobno zaporedje kamnin prehodne cone je tudi v tektonskem bloku med Tolminskim in
Julijskim pokrovom (slika 3). Začenja ga 50 metrov debela skladovnica bioklastičnih in v srednjem
delu krinoidnih apnencev (slika 4), medtem ko apnenčeve breče in blatne kope v tem profilu niso bile
opažene. Nad njimi je pol metra debela plast laporovca, ki navzgor preide v 15 metrov debelo
zaporedje radiolarijskih rožencev (sliki 5 in 6). Na bazi tega zaporedja se v roženčevih plasteh
pojavljajo železo-manganovi gomolji. Tako kot na preostalih profilih, se tudi tukaj jursko zaporedje
zaključi z apnencem tipa biancone.
Slika 6: Shematski profil srednje in zgornjejurskih zaporedij Slovenskega bazena in prehodne cone z Julijsko
karbonatno platformo v posameznih strukturnih enotah, ki so predstavljene v 2. sliki. Radiolarijske rožence
najdemo le v Tolminskem pokrovu in tektonskem bloku Krevl
Slika 7: Jursko zaporedje na v vseh zaporedjih zaključi pelagični apnenec tipa biancone.
Na podlagi pridobljenih podatkov na tem območju, je bilo mogoče razložiti kompleksno evolucijo
prehodne cone med Julijsko karbonatno platformo in Slovenskim bazenom, ki jo lahko povzamemo v
naslednjih točkah (slika 8):
A) Plitvovodna sedimentacija se je iz zgornjega triasa na Julijski karbonatni platformi nadaljevala
tudi v spodnji juri. Na robnih delih platforme so na visoko energijskih ooidnih plitvinah nastajali
ooidni apnenci. Ob veliki karbonatni produkciji na platformi je bil velik del plitvovodnega materiala
transportiran v južneje ležeči Slovenski bazen (slika 8A).
B) V pliensbachiju je bila plitvovodna sedimentacija na Julijski karbonatni platformi, zaradi faze
pospešenega tektonskega pogrezanja prekinjena. Robni deli platforme so se poglobili in sedimentirati
so se začeli globljevodni bioklastični apnenci, prav tako pa so za pliensbachij na Julijski karbonatni
platformi značilni številni neptunski dajki. V Slovenskem bazenu je omenjeni dogodek povzročil
spremembo v presedimeniranih apnencih krikovske formacije, ki jih v zgornjem delu sestavljajo
večinoma krinoidni kalkareniti in drobnozrnate litoklastične apnenčeve breče.
C) Do toarcija se je sedimentacija na celotni Julijski karbonatni platformi popolnoma prekinila. V
njenem centralnem delu ni ohranjenih sedimentov, le v njenih robnih delih (v profilih na Kobli)
dobimo zelo majhno debelino laporovcev, ki pa so značilni predvsem za bazenske razvoje. Zato lahko
sklepamo, da so se robovi platforme že močno pogreznili.
D) Pospešena tektonska faza v bajociju je povzročila dodatno poglabljanje ozemlja. Julijska
karbonatna platforma postane Julijski prag s sedimentacijo kondenziranih apnencev prehodavške
formacije v njenih centralnih delih. V Slovenskem bazenu se dogodek odrazi z začetkom
sedimentacije radiolarijskih rožencev tolminske formacije, medtem ko je v prehodnem območju
situacija bolj zapletena. V proksimalnih delih prehodne cone (zaporedje Julijskega pokrova) je v tem
času stratigrafska vrzel, medtem ko se v distalnih deli (zaporedje tektonskega bloka Krevl) odlagajo
radiolarijski roženci.
E) Na meji spodnji/zgornji tithonij se tako v Slovenskem bazenu in Julijski karbonatni platformi
začnejo sedimentirati apnenci tipa biancone. Ta facielna sprememba je regionalna in prisotna v vseh
bazenih zahodne Tetide.
Iz vsega napisanega lahko sklepamo, da so razvoji različnih strukturnih enot na območju Koble
bistveno prispevali k razumevanju jurske paleogeografske evolucije današnje zahodne Slovenije. Kot
vidimo je ključno obdobje proti koncu spodnje jure ko se začne Julijska karbonatna platforma
intenzivno pogrezati. Kljub že dokaj jasnim osnovnim evolucijskim potezam, pa ima območje Koble še
vedno neraziskane dele zaporedja. Na tem delu je tolminski pokrov razdeljen s prečnim prelomom na
dva tektonska bloka. V celoti so bile raziskane le kamnine zahodnega bloka na Kobli. Medtem pa je bil
vzhodni blok raziskan le na bazi in ti podatki kažejo, da je bolj proksimalen ko zahodni, saj so
presedimentirani apnenci bolj pogosti (slika 9). To kaže, da imamo v tem bloku zelo pomembno
informacijo o območju med prej opisanimi zaporedji v Tolminskem pokrovu in zaporedji tektonskega
bloka Krevl. Terenska opazovanja kažejo, da se krikovska formacija zaključi z dosedaj nepoznano in
zelo lepo apnenčevo brečo s sivimi in rdečimi klasti, ki jo veže temnordeča lapornato-apnenčeva
osnova, nad njo pa so verjetno radiolarijski apnenci in nato apnenec tipa biancone. Za diplomsko
nalogo bi raziskali vrhnji del krikovske formacije in preostali del jurskega zaporedja, s tem da pi
posebni povdarek bil na analizi omenjene breče (slika 10).
Kobla je relativno nizek in zelo nepomemben hribček na vzhodnem delu Bohinjskega grebena,
vendar je s svojo okolico postala eno ključnih geoloških območij. Že preko sto let nam razkriva svoje
geološke skrivnosti in sicer od leta 1907, ko je bil čez njena nedrja prebit želežniški predor.
Pridobljene geološke podatke je obdelal in objavil tedanji odličen državni geolog dr. Kossmat.
Dosedaj nam je dala cel niz zelo dobrih podatkov, a zagotovo še ni razdala vsega in ponuja zelo lepo
temo za potencijalno diplomsko nalogo.
Slika 8: Evolucija prehodne cone med Slovenskim bazenom in Julijsko karbonatno platformo: A) iz aktivne
platforme se presedimentira višek materijala (predvsem ooidov), B) robni deli platforme se pogrezajo in
nastajajo neptunski dajki, C) v bazenu in pogreznjenih delih platforme se sedimentirajo laporovci, D)
sedimentacija (pelagična) poteka samo v bazenu, E) celotno ozemlje se pogrezne, v bazenu in najbolj robnih
delih nekdanje platforme se sedimentirajo radiolarijski roženci, na podvodnem platoju pa kondenzirani apnenci,
F) na celotnem ozemlju imamo enotno pelagično apnenčevo sedimentacijo.
Slika 9: Razlika v triasnih razvojih med dvema bloloma, ki izdanjata na območju med Koblo in Soriško planino.
Slika 10: Izdanek pisane apnenčeve breče, ki zaključuje krikovsko formacijo neposredno pod vrhom Šavnik.
9. Stratigrafija in sedimentologija ukovške breče v ostenjih pod Vernarjem v Krmi
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija. Geološko kartiranje
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
1. terensko delo: izdelava sedimentološkega profila in nabiranje vzorcev za biostratigrafske
raziskave
2. laboratorijsko delo: izdelava sedimentoloških zbruskov in mikropaleontološke preparacije
3. kabinetno delo: opis zbruskov in grafična obdelava terenskih podatkov
SLIKOVNO GRADIVO:
Prva slika prikazuje shematsko rekonstrukcijo polgrabna zapolnjenega z ukovško brečo, ki leži med
contrinsko in schlernsko formacijo.
Druga slika prikazuje območje polgrabna od nekoliko bližje. Iz slike je razvidno, da mora biti
potencialni diplomiranec/ka fizično vajena alpskega sveta
Na tretji sliki je viden bližnji posnetek izdankov apnenčeve breče, ki označujejo sedimentacijo v
polgrabnu Krme
11. Velika tektonska guba v koritih reke Soče pod Polovnikom
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija. Strukturna geologija
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
4. terensko delo: natančen opis lokacije, izdelava morebitnega shematskega profila,
vzorčevanje različnih litotipov, pobiranje strukturno geoloških podatkov na gubi
5. laboratorijsko delo: izdelava morebitnih sedimentoloških zbruskov
6. kabinetno delo: opis flišnega zaporedja, obdelava terenskih strukturnih podatkov
podatkov
SLIKOVNO GRADIVO:
Prva slika prikazuje shematski prikaz tektonsko deformiranih flišnih kamnin prečno na gubanje, v
spodnjem delu pa je fotografija izdanka v smeri iz katere se je vršilo narivanja (proti severu), na kateri
je vidno mesto kjer Soča prebija debelo plast apnenčeve breče na inverznemu delu gube.
Študentje sedijo na izdanku apnenčeve breče (mesto iz katere je bila poslikana sestavljena fotografija
na prejšni sliki)
Tretja slika prikazuje detail močno deformiranega fliša v spodnjemu delu prevrnjene sinklinale
12.Velikost zrn framboidalnega pirita v zaporedju z toarcisjkim oceanskim anoksičnim dogodkov
VEJA GEOLOGIJE:
Sedimentologija. Kemostratigrafija
KRATEK OPIS DELA:
Diplomsko delo bo obsegalo naslednje delovne stopnje:
1. kabinetno delo: opis zbruskov in grafična obdelava terenskih podatkov
SLIKOVNO GRADIVO:
Prva slika prikazuje geološko karto Porezna s shematskim geološkim stolpcem (več o zaporedju si
lahko preberete v mojemu doktoratu) in lokacijo raziskanega profila.
Druga slika prikazuje Perblansko formacijo v profilu Zakojsška grapa in pa nekaj osnovnih
mikrofaciesov, ki se v njem pojavljajo: močno prevladujejo laporovci, nekaj pa je tudi mikritnih
apnenecev in kalkarenitov.
Tretja slika prikazuje laporovce na Počenski gori, ki predstavljajo lateralen ekvivalent raziskanemu
profilu in vsebujejo tako zelo velike piritne nodule (na sliki...so vidne tudi v profilu v Zakojški grapi)
kot tudi izredno lepe obogatitve z manganom. Ti lateralni razvoji bi nastajali na robu istega bazena v
prehodu v suboksične pogoje. Nadvse zanimivo bi bilo razsikate tudi te razvoje in narediti primerjavo.
To bi zelo oplemenitilo diplomo, ali pa bi bilo smotrno naprej razikavo razširiti še na magistrko
nalogo.
NEKAJ OSNOVNE LITERATURE:
1. Literatura o kamninah Slovenskega bazena (kamnine le tega so osrednja tema mojega zanimanja in
posledično večine diplom):
Buser S. (1986) – Tolmač k Osnovni geološki karti SFRJ 1: 100 000 lista Tolmin in Videm. 103 pp.
Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd.
Buser S. & Ogorelec B. (2008) – Globljevodne triasne in jurske plasti na Kobli. Geologija 51/2, 181189, Ljubljana.
Cousin M. (1973) – Le sillon slovene: les formations triasiques, jurassiques et neocomiennes au Nord
– Est de Tolmin (Slovenie occ., Alpes mer.) et leurs affinites dinariques. Bull. Soc. Géol. France, (7),
XV: 326-339.
Cousin M. (1981) – Les repports Alpes – Dinarides. Les confins de I'Italie et de la Yougoslavie. Société
Géologique du Nord, 5, 1, V. of 521 pp., 2 – Annexe of 521 pp., Villeneuve D’Ascq.
Gale, L. Microfacies analysis of the Upper Triassic (Norian) "Bača Dolomite": early evolution of the
western Slovenian Basin (eastern Southern Alps, western Slovenia). Geol. Carpath. (Bratisl.), 2010,
vol. 61, no. 4, str. 293-308.Goričan, Š., Pavšič, J., Rožič, B. Bajocian to Tithonian age of radiolarian
cherts in the Tolmin Basin (NW Slovenia). Bull. Soc. géol. Fr., 2012, t. 183, no. 4, str. 377-290.
Gale, L., Rettori, R., Martini, R., Šmuc, A., Kolar-Jurkovšek, T., Rožič, B. Duostominidae (Foraminiferea,
Robertinida) from the Upper Triassic beds of the Slovenian basin (Southern Alps, Slovenia). Riv. ital.
paleontol. stratigr., 2011, vol. 117, no. 3, str. 375-397.
GALE, Luka, KOLAR-JURKOVŠEK, Tea, ŠMUC, Andrej, ROŽIČ, Boštjan. Integrated Rhaetian
foraminiferal and conodont biostratigraphy from the Slovenian Basin, eastern Southern Alps. Swiss
journal of geosciences, 2012, vol. 105, issue 3, str. 435-462.
Goričan, Š., Košir, A., Rožič, B., Šmuc, A., Gale, L., Kukoč, D., Celarc, B., Črne, A.E., Kolar-Jurkovšek, T.,
Placer, L., Skaberne, D. Mesozoic deep-water basins of the eastern Southern Alps (NW Slovenia). V:
29th IAS Meeting of Sedimentology [10-13 September 2012, Schladming] : field trip guides, (Journal
of Alpine geology, Vol. 54). Wien: GEOAUSTRIA, 2012, 2012, vol. 54, str. 101-143, ilustr.
GORIČAN, Špela, PAVŠIČ, Jernej, ROŽIČ, Boštjan. Bajocian to Tithonian age of radiolarian cherts in the
Tolmin Basin (NW Slovenia). Bull. Soc. géol. Fr., 2012, t. 183, no. 4, str. 369-382.
Oprčkal, P., Gale, L., Kolar-Jurkovšek, T., Rožič, B. Dokaz za norijsko-retijsko natezno tektoniko v
Slovenskem bazenu (Južne Alpe) = Outcrop-scale evidence for the Norian-Rhaetian extensional
tectonics in the Slovenian Basin (Southern Alps). Geologija. [Tiskana izd.], 2012, vol. 55, no. 1, str. 4556.
Oven M., Mišič M., Rožič B. & Horvat A. (2007) – Geokemične in Mineraloške analize Perblanske
formacije Slovenskega bazena. Geološki zbornik, 19: 79-82.
Rožič, B. 2005: Albian - Cenomanian resedimented limestone in the Lower flyschoid formation of the
Mt. Mrzli Vrh Area (Tolmin region, NW Slovenia).-Geologija, 48/2 (2005), 193 – 210, Ljubljana.
Rožič B. (2006) – Sedimentology, Stratigraphy and, Geochemistry of Jurassic Rocks in the Western
Part of the Slovenian Basin. Doktorska disertacija, 148 pp., Univerza v Ljubljani.
Rožič B. (2009) – Perbla and Tolmin formations: revised Toarcian to Tithonian stratigraphy of the
Tolmin Basin (NW Slovenia) and regional correlations. Bull. Soc. géol. Fr., 180: 411-430.
Rožič b. & Popit T. (2006). - Resedimented Limestones in Middle and Upper Jurassic Succession of the
Slovenian Basin. - Geologija, 49, 219-234.
Rožič B. & Šmuc A. (2011) - Gravity-Flow Deposits In The Toarcian Perbla Formation (Slovenian Basin,
Nw Slovenia). Rivista Ital. Paleont. Strat.
Samiee, R. 1999: Fazielle und diagenetische Entwicklung von Plattform-Becken-Übergängen in der
Unterkreide Sloweniens.- PhD Thesis, University of Erlangen, 185pp.
Smrkolj S. (2011) – srednje in zgornjejurske plasti Slovenskega bazena v profilu lišček. 2. Seminarska
naloga. Univerza v Ljubljani.
Smrkolj S. & Peternel T. (2009) – Geološko kartiranje osrednjega dela doline Kneže. 3. Seminarska
naloga. 17pp. Univerza v Ljubljani.
Turnšek, D. 1985: Carnian coral Thamnotropis rakoveci n.sp. from Perbla near Tolmin (NW
Yugoslavia).- Razprave SAZU, (IV), 26, 305-312, Ljubljana.
Turnšek, D., Buser, S. & Ogorelec, B., 1987: Upper Carnian Reef Limestone in Clastic Beds at Perbla
near Tolmin (NW Yugoslavia). Razprave SAZU, (IV), 27, 37-64, Ljubljana
SKOBE, Simona, GORIČAN, Špela, SKABERNE, Dragomir, VERBIČ, Tomaž, MIŠIČ, Miha, ZUPANČIČ,
Nina. K-feldspar rich shales from Jurassic bedded cherts in southeastern Slovenia. Swiss journal of
geosciences, 2013, 14 str., doi: 10.1007/s00015-013-0147-3.
2. Splošna novejša literatura o jurskem sedimentarnem razvoju zahodne Slovenije
Buser S. (1989) – Development of the Dinaric and Julian carbonate platforms and the intermediate
Slovenian basin (NW–Yugoslavia). In: Carulli G.B., Cucchi F. & Radrizzani C.P. (Eds) – Evolution of the
Karstic carbonate platform: relation with other periadriatic carbonate platforms. Mem. Soc. Geol.
Ital., 40: 313-320.
Buser S. (1996) – Geology of western Slovenia and its paleogeographic evolution. In: Drobne K.,
Goričan Š. & Kotnik B. (Eds) – The role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution
of Planet Earth. International workshop, ZRC SAZU: 111-123, Ljubljana.
Črne A. E. & Goričan Š. (2008) – The Dinaric Carbonate Platform margin in the Early Jurassic: a
comparison between successions in Slovenia and Montenegro. Boll. Soc. Geol. It., 127: 389-405.
Goričan Š., Šmuc A. & Baumgartner P.O. (2003) – Toarcian Radiolaria from Mt. Mangart (Slovenian–
Italian border) and their paleoecological implications. Marine Micropaleontology, 932: 1-27.
Kukoč, D., Goričan, Š., Košir, A. Lower Cretaceous carbonate gravity-flow deposits from the Bohinj
area (NW Slovenia) : evidence of a lost carbonate platform in the Internal Dinarides. Bull. Soc. géol.
Fr., 2012, t. 183, no. 4, str. 383-392
Šmuc A. (2005) – Jurassic and Cretaceous Stratigraphy and Sedimentary Evolution of the Julian Alps,
NW Slovenia. V. of 98 pp. Založba ZRC, Ljubljana.
Šmuc A. & Goričan Š. (2005) – Jurassic sedimentary evolution of a carbonate platform into a deep–
water basin, Mt. Mangart (Slovenian–Italian border). Rivista Italiana di Paleontologia e Stratigrafia,
111: 45-70.
Šmuc A. (2010) – Jurassic and Cretaceous neptunian dikes in drowning successions of the Julian High
(Julian Alps, NW Slovenia). RMZ-Materials and Geoenvironment, 57, 195-214.
Šmuc A. & Rožič B. (2010) – The Jurassic Prehodavci Formation of the Julian Alps: easternmost
outcrops of Rosso Ammonitico in the Southern Alps (NW Slovenia). Swiss Journal of Geosciences, 103,
241-255.
Turnšek, D. 1997: Mezosoic Corals of Slovenia.- Založba ZRC, 512 str., Ljubljana.