1. No category

BO
OR
A
RN
O
UP
DEJAVNIKI TISKOVNE
GRADACIJE
1
TE
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA TISKOVNO GRADACIJO
ZA
IN
• vlaženje
• tiskovna forma
• tiskovni material – papir
• tiskarska barva in dodatki
• tiskovni tlak
• gumijeva napona (prevleka)
• klimatske razmere
• raster
•…
FOGRA - na podlagi raziskav ugotovili delež vpliva bistvenih dejavnikov:
10 %
Konstrukcija stroja
4%
Temperatura
9%
Vlaženje
4%
Razredčilo
9%
Tiskovni material
5%
Gumijeva napona
6%
Vrsta plošče
3%
Tiskovni tlak (Iztis, odvoj valjev)
9%
Standardizirana kopija
2%
Kemigrafski postopek in vrsta TF
10 %
Oblika rastrskih pik
10 %
SA
MO
Tiskarska barva
2
RN
O
UP
OR
A
BO
VLAŽILNA RAZTOPINA
3
TE
VLAŽILNA RAZTOPINA - Lastnosti
IN
VR omogoči selektivno nabarvanje tiskovnih in netiskovnih elementov TF.
ZA
Dobre lastnosti:
• čisti TF (odpravi veliko nečistoč, ki pridejo npr. iz papirja)
• regenerira TF
• podaljša življenjsko dobo TF
• omogoči hlajenje sistema
SA
MO
Slabe lastnosti:
• emulgira v TB (navzem od 10 – 25 %)
podaljša čas sušenja TB
zmanjša lepljivost in viskoznost TB
nevarnost pretisa TB na hrbtno stran naslednje pole
zmanjša se intenziteta TB (nenasičen, svetel, odtis)
• preko gumijeve napone prehaja na TM (raztezanje papirja, problem skladja)
• slabša ostrina rastrske pike
4
Glede na vrsto ofsetnega stroja se razlikuje tudi sestava VR:
• tisk na pole
• časopisni tisk
• tisk kovinskih barv
OR
A
V TB se vmeša vedno določena količina VR od 20 – 30%.
Za tisk mora postati emulzija stabilna.
BO
VLAŽILNA RAZTOPINA - Lastnosti
RN
O
UP
Emulgirana voda v TB zmanjša:
• viskoznost
• lepljivost
5
TE
VLAŽILNA RAZTOPINA – Vpliv alkohola na kakovost vlaženja
MO
ZA
IN
Pri vlaženju TF se uporablja voda. Njena površinska napetost je pri normalni
T 20°C cca. 72.8 mN/m, z rastočo T pada.
K > A - ni omočenja
omočenje - K < A
SA
Dodatek alkohola zmanjša površinsko napetost vode:
z enako količino vlažilne raztopine (VR) omočimo večjo površino na TF.
6
VLAŽILNA RAZTOPINA – Vpliv alkohola na kakovost vlaženja
BO
Vloga IPA pri vlaženju:
OR
A
• zagotovi hitro ravnovesje med TB in VR
• proste površine TF se po zagonu stroja hitreje očistijo
• zniža povr. napetost VR
• omogoča enakomerno vlaženje prostih površin
• zniža porabo VR
• preprečuje nastajanje MO v vlažilnem sistemu (antiseptik)
• hitro izhlapeva, zato hladi TF in manj emulgira v TB
RN
O
UP
Dodatek IPA je cca. 8 – 15%.
Vpliv dodatka alkohola na površinsko napetost vode oz. VR.
TE
VLAŽILNA RAZTOPINA
7
IN
Vpliv hrapavosti TF
TF mora dosegati ustrezno hrapavost:
• površina TF (zrnana kovinske plošča)
• povečanje adsorptivnosti VR in adhezivnosti kopirnega sloja
ZA
pH vrednost VR
Optimalna pH vrednost je med 4,7 (4, 8) in 5,3 (5,5).
SA
MO
Na spremembo pH vrednosti raztopine med tiskom vplivajo:
Ø
kemikalije, ki so ostale na TF pri sami izdelavi,
Ø
s pigmenti, vezivi in sušili iz tiskarskih barv in
Ø
s polnili in pigmenti iz papirja.
8
VLAŽILNA RAZTOPINA
OR
A
BO
pH vrednost VR
Prekisla lahko povzroči:
• premočno jedkanje površine TF (poškodba tiskovnih elementov)
• daljši čas sušenja TB
• topnost karbonatnega premaza na papirju – odlaganje na gumijevo
napono ali na vlažilne in barvilne valje
RN
O
UP
Preveč alkalna raztopina lahko povzroči:
• toniranje TF (oksidacija površine)
• potemnitev kovinskih barv zaradi oksidacije (npr. zlate in srebrne)
TE
VLAŽILNA RAZTOPINA
9
ZA
IN
Trdota vode
Za pripravo VR najpogosteje uporabljamo industrijsko ali pitno vodo.
(pogosto pretrda voda – težave pri tisku, potrebno mehčanje).
SA
MO
(8 – 12° za ofsetni tisk)
10
VLAŽILNA RAZTOPINA – trdota vode
OR
A
BO
Vplivi na trdoto vode:
Ø
apnenec se lahko z izhlapevanjem VR kopiči v porah
barvilcev – manjša dovzetnost za TB – slepi tek
Ø
apnenec se z maščobami v TB lahko veže v apnena mila –
zelo trdovratna.
Ø
dodatki VR vsebujejo kisline, apnenec v vodi porabi del
kisline – pH postane neustrezna.
RN
O
UP
Molekule apnenega mila so dovzetne za vodo in maščobo;
Ø delci dovzetni za maščobo se usidrajo na površini barvilcev – slepi
tek valjev
Ø delci dovzetni za vodo pa na površino vlažilcev, tenilnega valja in
TF – nepravilno vlaženje
11
TE
VLAŽILNA RAZTOPINA – električna prevodnost
IN
Pravilno vlaženje je odvisno od predpisanih dodatkov vodi pri
pripravi VR.
ZA
Najbolj pogosti metodi za kontrolo vseh dodatkov v raztopini sta:
Ø
pH vrednost in
Ø
električna prevodnost
SA
MO
pH vrednost:
odpove pri merjenju močno puferskih raztopin – ni linearne
odvisnosti, pH teh raztopin se le malo spreminja.
12
VLAŽILNA RAZTOPINA – električna prevodnost
OR
A
BO
El. prevodnost :
Ø
je lastnost v vodi raztopljenih soli (to velja tudi za puferne
raztopine)
Ø
omogočajo jo v ione dislocirane soli v raztopini
Ø
narašča s koncentracijo ionov, oz. raztopljenih soli
Ø
naraščanje je v območju nizkih (0,5 – 5 % soli) koncentracij
sorazmerno
Ø
je idealna vendar relativna veličina za upravljanje in kontrolo
UP
Vpliv alkohola na električno prevodnost
IPA se meša z vodo, ne disociira, zato se ne mora
transportirati, zato električna prevodnost z njegovim
dodatkom pada. Količina IPA v VR mora biti konstantna.
RN
O
Vpliv čistilnih sredstev, veziv v tiskarskih barvah
Pogosto zmanjšajo prevodnost VR.
13
TE
VLAŽILNA RAZTOPINA – vloga dodatkov v vlažilni raztopini
SA
MO
ZA
IN
doseganje in stabiliziranje pH vrednosti
(dodatek puferne raztopine nevtralizira kisline in alkalije, količina dodatka je
nekje okoli 3 %)
zmanjšanje površinske napetosti
protimikrobno delovanje
papirni prah in segreta VR lahko postaneta gojišče MO - zaprtje cevi in filtrov
za VR.
preprečitev oksidacije TF
snovi podobne gumiarabikumu (dekstrin, glicerin) – omogočijo nastanek
tankega zaščitnega sloja
preprečevanje korozije tiskarskega stroja
inhibitorji korozije
sušila
kot dodatki z emulgiranjem vode prodrejo v TB – pospešujejo sušenje
14
BO
VLAŽILNA RAZTOPINA – Površinska napetost in dodatki
RN
O
UP
OR
A
Odvisnost površinske
napetosti VR od
koncentracije dodatkov.
15
SA
MO
ZA
IN
TE
VLAŽILNA RAZTOPINA – vpliv dodatkov na spremembo električne prevodnosti VR
16
BO
OR
A
RN
O
UP
TISKARSKA BARVA
17
TE
LASTNOSTI IN OMEJITVE TISKARSKE BARVE
IN
Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na reproduciranje barve pri tisku.
Pomembnejši faktorji so: pigmentacija, sestava in sušenje TB.
SA
MO
ZA
Sestava TB
Barvo določa pigment suspendiran v mediju – nosilcu. Topilo in aditivi –
dodatki določajo lastnosti TB, kot so npr. hitrost sušenja in sijaj.
18
UP
OR
A
BO
LASTNOSTI IN OMEJITVE TISKARSKE BARVE
RN
O
Pigmentacija
Intenziteta obarvanja je določena s količino pigmenta. Nizko kvalitetna
črnila pogosto vsebujejo premalo pigmenta, slike izgledajo izprane.
Lahko povečamo nanos TB, kar pa lahko ima za posledico:
• problem sušenja,
• prekomeren prirast pike itd.
Različni proizvajalci – standardizacija!
TE
TISKARSKA BARVA
19
IN
Regulacija temperature barvilnih sistemov
Temperatura je odvisna od hitrosti tiska (rotacije, visoke hitrosti, visoka T).
MO
ZA
Povečana temperatura spremeni reološke lastnosti TB:
• lažje teče
• zmanjša se vlečnost
• večja količina navzete VR
• sprememba obarvanja
• večji dot gain
SA
Prenizka T:
• izpukovanje na površini tiskovnega materiala
20
TISKARSKA BARVA – Težave med tiskom
RN
O
UP
OR
A
BO
Odmazovanje, brisanje barve je lahko posledica:
Ø
premočne penetracije veziva TB v tiskovni material
(vezivo se je ločilo od pigmenta)
Ø
prevelikega dodatka razredčila (zmanjšanja viskoznosti)
Ø
zmanjšanja časa oksidativnega sušenja zaradi prenizke pH
vrednosti papirja ali VR
Ø
prevelike vlažnosti papirja v skladu ali
Ø
prenizke temperature
Ø
previsokega nanosa TB
21
TE
TISKARSKA BARVA – Težave med tiskom
IN
Emulgiranje TB – je posledica prevelike vsebnosti vode v TB,
nastane nestabilna emulzija
SA
MO
ZA
Emulgirana TB:
Ø
izgubi barvitost
Ø
na valjih in v tisku se ne cepi pravilno (TB se kopiči na
gumijevi naponi in valjih v barvilnem sistemu – kosmata
barva
Ø
povzroči toniranje kot posledica vezave TB na netiskovne
površine. Obarvanje je zmanjšano, RTV se odtisnejo bledo
in deformirano.
22
TISKARSKA BARVA – Težave med tiskom
OR
A
BO
Izpukavanje zaradi TB
Vlakna v papirju ali deli sloja premaza se zaradi lepljivosti barve iztrgajo iz
njegove površine.
Pojavi se kot posledica:
Ø
večjih adhezivnih sil (lepljivost barve je večja) v primerjavi s
kohezivnimi silami na površini papirja (delci premaza ali vlaken se zato
iztrgajo.
Ø
prenizke T TB in stroja (neprimerna obratovalna temperatura)
RN
O
UP
Barvi skušamo znižati viskoznost, vendar samo do ustrezne vrednosti.
Preveliko zmanjšanje lahko povzroči:
Ø
premočno vpijanje TB v tiskovni material
Ø
zapiranje RTV
Ø
odmazovanje
MO
ZA
IN
TE
RASTER
23
SA
Prirast pike
Povečanje velikosti rastrske pike od digitalnega zapisa, preko plošče na
papir imenujemo – dot gain.
Nastane kot posledica pogojev tiska, zelo odvisen pa je tudi od lastnosti
črnila, papirja ter od njunih medsebojnih interakcij.
24
O
UP
OR
A
BO
RASTER
RN
Dot Loss ali ostrenje je obraten pojav kot dot gain. Velikost kapljice se
manjša od začetka procesa tiska do konca, pogosto nastane kot napaka
nepravilne izdelave plošč. Vizualno jo zaznamo kot svetlejšo sliko.
25
SA
MO
Ø
Ø
IN
Ø
natančno upodabljanje tonskih in barvnih vrednosti
(obarvanost polnega polja in RTV)
dobro upodabljanje kontrastov (čim večja obarvanost
polnih površin, raster pa oster in odprt)
pravilna obarvanost (predvsem spot barve)
kvalitativne značilnosti (skladje, nečistoče, mazanje
…)
ZA
Ø
TE
RASTER – Značilnosti, ki vplivajo na kvaliteto tiska
26
Je medij za reproduciranje vrednosti originala. Zato mora imeti:
Ø
pravilno velikost, obliko in optično gostoto.
BO
RASTER – Rasterska pika
RN
O
UP
OR
A
Vpliv oblike in velikosti rastrske pike na krivuljo prirasta tonske vrednosti.
TE
RASTER – Rasterska pika
27
SA
MO
ZA
IN
Vpliv oblike in velikosti rastrske pike na krivuljo prirasta tonske vrednosti.
28
BO
RASTER – Rasterska pika
Glavne lastnosti pike se definirajo že na začetku:
Ø
velikost, tonska vrednost, št. in nagib linij in vrsta rastra
pike lahko izrazimo kot:
relativno rastrsko površino - a
rastrsko tonsko vrednost – RTV
optično gostoto - D
RN
O
Velikost
Ø
Ø
Ø
UP
OR
A
Rastrska pika reagira na spremembe:
Ø
napetosti in kvaliteto gumijeve prevleke
Ø
klimatskih pogojev (T, vlaga zraka)
Ø
pH vrednost VR
Ø
površina TM …
29
TE
RASTER – Sprememba rastrske pike
Povečanje/zmanjšanje rastrske pike
ZA
IN
Povečanje (zapiranje rastra) posledica:
Ø
premočno obarvanje
Ø
premajhna količina VR
Ø
previsok tlak
Ø
slabo napeta gumijeva napona
Ø
nepravilno nastavljeni barvilci in vlažilci
SA
MO
Zapiranje
zmanjševanje nepotiskanega dela površine substrata – predvsem pri
višjih RTV (lahko posledica dubliranja in zamikanja).
30
RASTER – Sprememba rastrske pike
OR
A
Koničasta (dot loss)
• rastrska pika je na odtisu manjša kot na filmu.
• zmanjšanje RTV
• slepi tek plošče
• kopičenje barve na gumijevi naponi
BO
Povečanje/zmanjšanje rastrske pike
RN
O
UP
Pomembno:
• čiščenje gumijeve nepone in barvilnega sistema
• pravilna nastavitev barvilcev in vlažilnega sistema
• iztis in odvoj
31
TE
RASTER – Sprememba rastrske pike
IN
Deformacija rastrske pike
ZA
Zamikanje
nastane kot posledica delovanja sil med:
• TF in gumijevo napono ali
• gumijevo napono in tiskovnim materialom
MO
Oblike zamika:
Obodno – v smeri tiska (razlika v odvoju med PV in GV, premalo napeta
Gumijeva napona, premočno obarvanje TF)
SA
Stransko – pravokotno na smer tiska
32
RASTER – Sprememba rastrske pike
OR
A
Dubliranje
Posledica netočnega prenosa TB na gumijevo napono.
(nepravilen odvoj , izrabljenost ležajev prevelik iztis, Poleg
polno obarvane rastrske pike se odtisne manj obarvana pika).
BO
Deformacija rastrske pike
RN
O
UP
Ugotavljanje dubliranja:
na merskih poljih – kontrolnih trakov
•
z lupo
•
z denzitometrom (ΔD > 0,05 – prisotnost dubliranja)
33
TE
RASTER – Sprememba rastrske pike
MO
ZA
IN
Deformacija rastrske pike
SA
Mazanje
Deformiranje RTV zaradi mehanskih vplivov v tiskarskem stroju.
Nastane tudi v samem skladu potiskanega papirja in pri
strojih za obojestranski tisk.
34
BO
OR
A
RN
O
UP
TISKOVNA FORMA
35
CTF – film, osvetljevanje,
kopiranje, izdelava plošče
MO
ZA
IN
TE
TISKOVNA FORMA – Izdelava plošč
SA
CTP – izdelava plošče brez
vmesnega filma – manj vplivov
na spremembo rastrskega tona
36
TISKOVNA FORMA – Sestava pozitivne ofsetne plošče
BO
Ploščo se najprej površinsko obdeluje – elektrokemijsko zrna, anodno
oksidira, nato pa oslojuje s svetlobno občutljivo diazo smolo.
OR
A
Plošče so izdelane iz litografske aluminijaste pločevine.
Lastnosti plošče so odvisne od:
Ø
velikosti zrna
Ø
adhezivnosti in hidrofilnosti anodnega oksidnega sloja ter
Ø
sestave kopirnega sloja
RN
O
UP
Plošča ima visoko svetlobno občutljivost – oslojenost s svetlobno
občutljivim diazo slojem. Razvija se v alkalnih vodnih razvijalcih.
37
IN
TE
TISKOVNA FORMA – Lastnosti pozitivne ofsetne plošče
ZA
Mehanske lastnosti:
Ø
hrapavost (povečana hidrofilna površina, poveča se
adhezija med aluminijsko osnovo in kopirnim slojem)
Ø
debelina Al2O3 sloja
Ø
debelina kopirnega sloja
SA
MO
Reprodukcijske lastnosti (odvisne od kombinacije plošča – razvijalec):
Ø
svetlobna občutljivost
Ø
gradacija
Ø
alkalna odpornost (alkalni razvijalec)
38
TISKOVNA FORMA – Debelina kopirnega sloja, višina zrnc in hrapavost
BO
Debeline aluminijastih plošč od 0,15 do 0,5 mm.
OR
A
Kopirni sloj - ustrezna debelina :
• ustrezen - komaj malo prekrije zrnato površino (Al2O3) – navidezno ravna
površina (kontrolabilne oleofilne / oleofobne lastnosti).
• predebel - TB sili k robu in čez – zapiranje rastra in mazanje.
UP
Hrapavost
• prevelika - zahteva debelejši kopirni sloj (za prekritje grobo zrnane
površine)
• prenizka - površina prejme manj vode.
RN
O
Oba ekstremna primera sta lahko vzrok za mazanje TB.
39
MO
ZA
Pravilna debelina
kopirnega sloja.
IN
TE
TISKOVNA FORMA – Debelina kopirnega sloja
SA
Predebel kopirni sloj
(zapiranje rastra).
40
BO
TISKOVNA FORMA – Hrapavost
UP
OR
A
Primer: ustrezno razmerje debeline sloja in srednje Ra
41
TE
TISKOVNA FORMA – Hrapavost
RN
O
Srednja aritmetična hrapavost Ra ima vrednost 0,7 µm in kopirni sloj
debelino 1 – 2 µm, dobimo idealno ravnotežje med barvo in vodo.
prenizka hrapavost (spremeni se afiniteta vode do podlage,
vodo lahko nadomesti TB)
SA
MO
ZA
Ø
IN
Neustrezna hrapavost oziroma zrnatost površine lahko povzroči
naslednje probleme:
42
TISKOVNA FORMA – Hrapavost
BO
previsoka hrapavost (kopirni sloj slabo prekrije zrnatost –
prosojne pike in slaba resolucija. Povečanje hrapavosti
poveča močnejše vlaženje – slepenje plošče.
43
IN
TE
RN
O
UP
OR
A
Ø
SA
MO
ZA
DEJAVNIKI TISKOVNE
GRADACIJE II
44
Pri klasičnem postopku gre za rastriran grafični film (iz
celuloidnega nosilnega sloja, svetlobno občutljive emulzije
(AgBr).
OR
A
Film mora imeti:
Ø
velik kontrast
Ø
dobro prosojnost
Ø
primerno počrnitev (preprečitev presvetlitve)
BO
TISKOVNA FORMA – Lastnosti kopirne predloge
RN
O
UP
Kopirna predloga omogoča kopiranje po – (TE so prosojni)
in + postopku.
45
TE
TISKOVNA FORMA – Lastnosti kopirne predloge
IN
Ločljivost filmske predloge
Definirana je s številom linij v milimetru, ki jih lahko ločeno
reproduciramo.
ZA
Odvisna je od:
Ø
geometrije kristalov AgX in njihove razporeditve.
Ø
zrnatosti (statistična distribucija skupin zrn, na osvetljenem
delu filma) fotoobčutljivega sloja.
SA
MO
Zmanjšanje ločljivosti je lahko posledica:
Ø
difuzne svetlobe
Ø
debeline fotoobčutljivega sloja
Ø
svetlobe daljših valovnih dolžin
46
TISKOVNA FORMA – Lastnosti kopirne predloge
RN
O
UP
OR
A
BO
Kvaliteta filmske predloge – glede na rastrsko piko
Imamo mehko (SoftDot) in trdo (HardDot) gradacijo.
Trdota filma je zelo pomembna pri kontaktnem kopiranju. Velikost rastrske pike
prenesene s filma z mehko gradacijo se tako razlikuje glede na različno
ekspozicijo. Neenakomerno osvetljevanje pri kopiranju – neenakomernost TF (v
centru TF so rastrske pike enake, a manjše kot na robu,…).
47
TE
TISKOVNA FORMA – Lastnosti kopirne predloge
SA
MO
ZA
IN
Gradacija filma
Za osvetljevanje TF je primernejši film s čim tršo gradacijo. Več svetlobe –
povzroči sorazmerno povečanje gostote srebra na negativu. Gradacijska
krivulja prikazuje naraščanje gostote srebra s količino svetlobe, ki pade na
film. Bolj strm je srednji del krivulje, trša je gradacija filma.
48
TISKOVNA FORMA – Vrsta plošče
49
TE
TISKOVNA FORMA – Vrsta plošče
RN
O
UP
OR
A
BO
Plošče so lahko pozitivno ali negativno oslojene.
• pozitivni postopek - A nižja
• negativni postopek – A višja
SA
MO
ZA
IN
Teoretično bi lahko izdelali kopijo s točno reprodukcijo pike, a bile bi
neuporabne;
• pri pozitivnem postopku bi bili na kopiji vidni robovi filmov in nečistoče.
(to preprečimo z močnejšo osvetlitvijo –ostrejša kopija).
• pri negativnem postopku bi bila prenizka vzdržljivost TF
(TF utrdimo s podaljšanjem časa osvetlitve – posledica povečanje rastra).
50
TISKOVNA FORMA – Težave pri tisku
BO
Težave pri nabarvanju TF
RN
O
Slika Aull str. 141
UP
OR
A
Preslikovanje
Negativno ali pozitivno tiskanje slike v ploskvi za sliko.
Problem nastane pri uporabi 1 barvilca.
Primer:
Negativen napis na TF ne prevzame TB z barvilca – barva se dodatno odtisne
Na plošči za negativnim odtisom.
Težave odpravimo z:
uporaba barvilcev z različnimi premeri
spreminjanjem lege TF
51
TE
TISKOVNA FORMA – Težave pri tisku
IN
Obraba tiskovne forme
Tiskovni elementi na TF se prehitro izrabijo – posledično slaba kvaliteta
odtisa.
SA
MO
ZA
Vzroki so lahko:
Ø
povečano mehansko trenje izrabi tiskovne elemente in zrnatost
površine TF
Ø
napačni odvoj valjev povzroči zamik in dodatno trenje
Ø
nepravilno nastavljeni valji v valažilnem in barvilnem sistemu
Ø
prisotnost delcev iz TM lahko povzroči obrabo tiskovnih površin
Ø
razna čistilna, kemična sredstva, lahko spremenijo pH in razjedajo
površino TF
52
BO
OR
A
RN
O
UP
TISKOVNI MATERIAL
53
TE
TISKOVNI MATERIAL – Vrsta papirja
sijajno premazani
motno premazani
sijajno premazani za rotacijski tisk
nepremazani bel
nepremazani rumenkast
SA
MO
ZA
1.
2.
3.
4.
5.
IN
Po standardu SIST-ISO 12647-2 je
določenih pet vrst papirja:
54
UP
OR
A
BO
TISKOVNI MATERIAL – Vpliv papirja na tisk
RN
O
Omejitve papirja
Papir pogosto predstavlja glavni faktor, ki vpliva na spremembo kontrasta
in detajlov barvne reprodukcije. Kontrast se zmanjšuje glede na
zmanjšanje območja optične gostote (monitor – papir) od originala do
reprodukcije.
55
TE
TISKOVNI MATERIAL – Lastnosti papirjev
SA
MO
ZA
IN
Na kakovost odtisa vplivajo:
Ø
belina papirja (določena po standardu, večja belina – večji
tonski obseg reprodukcije)
Ø
gladkost – sijaj (večja gladkost – večji sijaj, večji tonski obseg,
(večja optična gostota), manjši vpliv svetlobne pasti
Ø
vpojnost (večja vpojnost, večja absorpcija TB, del pigmenta
se usidra v notranjost – manjša obarvanost papirja na
površini, nižja OD)
56
TISKOVNI MATERIAL – Vpliv papirja na tisk
RN
O
UP
OR
A
BO
Belina papirja
Opisuje sposobnost papirja, da reflektira enako količino rdeče, zelene in
modre svetlobe. Neenakomerna refleksija RGB povzroči prevladovanje
določenega barvnega odtenka.
57
SA
MO
ZA
IN
Belina papirja
TE
TISKOVNI MATERIAL – Vpliv papirja na tisk
58
OR
A
BO
TISKOVNI MATERIAL – Vpliv papirja na tisk
95 % svetlost
UP
75 % svetlost
RN
O
Svetlost
je količina reflektirane svetlobe. Višja svetlost zagotovi boljši kontrast in
večji barvni prostor (transparentnost TB!). Tipični grafični papirji navadno
reflektirajo 75% do 90% vpadle svetlobe.
59
gladek
hrapav
SA
MO
ZA
IN
TE
TISKOVNI MATERIAL – Vpliv papirja na tisk
Tekstura papirja
Gladek papir je primernejši za tisk detajlov (večji kontrast).
60
UP
OR
A
BO
TISKOVNI MATERIAL – Vpliv papirja na tisk
sijajni
O
mat
RN
Površinska obdelava papirja
Visok sijaj izboljša kontrast, ostrino in nasičenost fotografij, tekst pa je lažje
berljiv na nesvetlečih – mat površinah.
61
MO
ZA
IN
TE
TISKOVNI MATERIAL – Vpliv papirja na tisk
visoka opaciteta
SA
nizka opaciteta
Opaciteta
Papir mora imeti ustrezno opačnost, še posebej ob zahtevah obojestranskega tiska.
62
BO
OR
A
RN
O
UP
TISKOVNA, TISKARSKA PREHODNOST
63
TE
TISKOVNI MATERIAL – Tiskarska prehodnost – runability, verdruckbarkeit
DOLOČANJE POTISKLJIVOSTI PAPIRJA
IN
LABORATORIJSKO
ZA
TISKARSKE ZNAČILNOSTI
• barvni obseg odtisa
• navzemanje barv
• tiskarska gradacija
• sivo ravnovesje
OPTIČNE ZNAČILNOSTI
• barvni odtenek odtisa in papirja
• belina papirja
• prisotnost optičnih belil
• barvni zamik
• posivitev
SA
MO
• absorptivnost (KN)
• penetracija
• usidranje in sušenje TB
• površinska trdnost papirja
(suho drgnjenje odtisov)
• tiskovna hrapavost (PPS)
• površinska prašnost
• porazdelitev (mikro/makro) por
• cepilna trdnost površine
(suha/mokra)
• negativni pojavi tiska
(mottling, wicking, bleeding)
TISKOVNE ZNAČILNOSTI
64
TISKOVNI MATERIAL – Tiskarska prehodnost – runability, verdruckbarkeit
BO
DOLOČANJE POTISKLJIVOSTI PAPIRJA
TISKOVNA PREHODNOST
• dimenzionalna stabilnost
• zvijanje
• gubanje
• vihanje
• statični naboj
• odmazovanje
• sušenje
• barvna ubranost
• barvni odtenek
• upodabljanje barv, sijaja,
ostrine
O
• tiskovna gladkost
• nabarvanje
• navzemanje TB
• barvna oporečnost
• sijaj odtisa
• tiskovni sijaj
• presevanje odtisa
• prebijanje TB
• tiskarska gradacija
• tiskovni kontrast
• sivo ravnovesje
TISKOVNA KAKOVOST
UP
TISKARSKA PREHODNOST
OR
A
NA TISKARSKEM STROJU
65
ZA
IN
TE
RN
Ustrezna tiskarska prehodnost še ne zagotavlja ustrezne
tiskovne prehodnosti in obratno.
SA
MO
TISKOVNI TLAK, IZTIS
66
IZTIS
BO
IZTIS
Za prenos TB iz TF na GV in od tega na TV potrebujemo določen pritisk.
Izražamo ga v milimetrih.
• pove za koliko se TF oziroma TM ugrezne v gumijevo napono.
RN
O
UP
OR
A
Sila iztisa – je upor s katerim se gumijeva napona upira ugrezu.
Pri ofset strojih znaša ta sila cca. 100 N/cm po širini vsakega od valjev.
TE
IZTIS
67
IN
Iztis je odvisen od:
• vrste gumijeve napone in
• TM, biti mora biti čim manjši
ZA
Prevelik iztis povzroči:
• zapiranje rastrskih tonskih vrednosti
• večjo obrabo TF
• večje raztezanje papirja …
MO
Iztis med PV in GV pri uporabi:
• konvencionalne gumijeve - 0,1 mm
• kompresibilni - 0,15 mm
SA
Iztis med gumijevo napono in TM je odvisen od stisljivosti in
površinskih lastnosti TM:
• premazani papirji cca. 0,1 mm
• hrapavi papirji – potrebno povečanje
68
SPREMINJANJE DOLŽINE ODTISA
BO
1. Vpliv presega PV na dolžino odtisa
Problem pri tiskovnih materialih – dimenzijska nestabilnost (problem skladja).
RN
O
UP
OR
A
Primer:
TM se je podaljšal – podlogo na PV moramo stanjšati.
Zobničast pogon valjev narekuje vrtenje z enako kotno hitrostjo.
(valji se zavrte za enak kot v času ne glede na preseg)
69
TE
SPREMINJANJE DOLŽINE ODTISA
SA
MO
ZA
IN
2. Podaljšanje odtisa zaradi upogibanja TF
Faktor podaljšanja je potrebno predhodno korigirati, pri sami pripravi TF.
70
SPREMINJANJE DOLŽINE ODTISA
UP
OR
A
BO
3. Podaljšanje odtisa zaradi spremembe debeline TM
71
IN
TE
RN
O
Primer: odtis na kartonu je daljši kot na papirju – povečati moramo obseg
ploščnega valja.
SA
MO
ZA
ODVOJ VALJEV
72
ODVOJ VALJEV
BO
Klasični ofsetni tiskovni člen je sestavljen iz treh valjev, približno enako velikih.
Vrteti se morajo z enakimi kotnimi hitrostmi (čeprav presegi niso popolnoma
enaki) – pogoj za točen in skladen odtis.
RN
O
UP
OR
A
Idealni odvoj valjev je kadar se TF in gumijeva napona ter gumijeva napona in TM
v coni tiska dotikata brez zamikanja ali podrsavanja – to se zgodi, v kolikor tečeta
druga na drugi dve po obodu enako dolgi ploskvi.
TE
ODVOJ VALJEV
73
SA
MO
ZA
IN
Pri teku po obodu neenakih ploskev se v coni tiska pojavi zamikanje –
po obodu daljša ploskev ima večjo obodno hitrost od krajše.
Posledice:
• rastrska pika se odtisne nenatančno
• trenje obrabi TF
• papir se raztegne – dimenzionalno deformira
74
ODVOJ VALJEV
Obseg valja je definiran s premerom.
RN
O
UP
OR
A
Premeri valjev v ofsetnem tisku so spremenljivi:
• PV – debelina TF, debelina podloge (podložne folije)
• GV – debelina gumijeve napone, debeline podložnih pol
• TV – debelina tiskovnega materiala narekuje obseg
BO
Brezhiben odvoj valjev je odvisen od obsega valjev!
TE
ODVOJ VALJEV
75
SA
MO
ZA
IN
Na zobčeniku valjev ločimo tri konstrukcijske krožnice:
Ø
glavični krog
Ø
vnožni krog
Ø
delilni krog (najpomembnejša merilna točka)
Obseg valjev določa premer valja oz. debelina TF s podlogo in gumijeve
napone s podlogo.
76
ODVOJ VALJEV
BO
Delilni krog
Na delilnem krogu določijo število zob po obsegu – večje število zob,
večja natančnost nastavitve.
OR
A
Zobčenik deluje v delilni krožnici.
UP
Na straneh valjev so merilni obroči in sicer pri:
• PV in GV – v višini delilnega kroga,
delovna površina (globina brušenja) je pod merilnim obročem
(možnost pravilnega podlaganja TF in gumijeve napone)
• TV – nižje od višine delilnega kroga (navadno za 0.7 mm)
RN
O
Debelina:
• TF s podlogo in
• gumijeve napone s podlogo
je podana glede na višino merilnega obroča = višina delilnega kroga
SA
MO
ZA
IN
TE
ODVOJ VALJEV
77
78
ODVOJ VALJEV
BO
Pogonski zobčeniki so medsebojno oddaljeni tako, da se delilna kroga
medsebojno dotikata.
Medsebojna oddaljenost zobnikov:
• prevelika – zobniki postanejo zračni
• premajhna – zobniki se zagozdijo
RN
O
UP
OR
A
nastanek negativnih pojavov
(dubliranje, zobčeniške proge)
TE
ODVOJ VALJEV
79
SA
MO
ZA
IN
Zmanjšanje težav:
• posebno brušenje zobčenikov (oblika evolvente) – s širšim območjem
delilnega kroga (omogoča spremembo medsebojne razdalje v
določenem območju.
• pogonski zobčeniki brušeni pod določenim kotom, postrani – mirnejši
tek valjev
80
Površina TF je s pomočjo podloge nad merilnim obročem.
Vrste podlog:
Ø
samolepilna poliestrska folija
Ø
podložni papir (zaščiten pred vlago)
BO
ODVOJ VALJEV
RN
O
UP
OR
A
Globina brušenja je na večini strojev srednjega in velikega formata cca. 0,5
mm, (na strojih manjšega formata je lahko tudi le 0,03 mm), da lahko
uporabimo TF d = 0,10 ali 0,15 mm, brez podloge.
TE
ODVOJ VALJEV
81
Korigiran odvoj valjev
IN
Idealen odvoj dosežemo, ko se z dotikom vrtita dve enako dolgi površini.
V ofsetnem tisku; valji neenakih premerov – različna dolžina ploskev.
Najmanjši premer ima GV.
SA
MO
ZA
Primer – odvoj GV z nekompresibilno gumo
Guma se ob odvoju deformira – stransko razleze (volumen se ne spremeni).
Dolžina se poveča.
82
ODVOJ VALJEV
UP
Heidelberg:
Na splošno preseg valja 0 mm ali
• 0,05 za vse gumijeve napone
OR
A
Primer:
MAN Roland – priporoča za:
• konvencionalne gumijeve napone preseg 0 mm
• kompresibilne pa + 0,05 mm
BO
KORIGIRAN ODVOJ VALJEV
RN
O
Brezhiben odvoj narekuje manjši preseg GV od TV in PV.
TE
ODVOJ VALJEV
83
KORIGIRAN ODVOJ VALJEV
ZA
IN
Premikanje valjev
Glede na:
• preseg valjev
• debelino TM
• željeni odtis
Razdaljo med GV in TV spreminjamo glede na debelino TM.
SA
MO
1. Razdaljo med PV in GV ne moremo spreminjati
Valja se stikata z merilnimi obroči:
- miren tek stroja
(sodobni stroji, rotacije, večji del strojev Heidelberg, MAN Roland)
84
ODVOJ VALJEV
BO
KORIGIRAN ODVOJ VALJEV
OR
A
Premikanje valjev
2. Razdaljo med PV in GV lahko spreminjamo
Omogočena regulacija presega PV – popravljanje dolžine odtisa.
2.
UP
1.
RN
O
Str. 191
TE
ODVOJ VALJEV
85
Premikanje valjev z
ekscentričnim ležajem.
SA
MO
ZA
IN
KORIGIRAN ODVOJ VALJEV
86
BO
OR
A
RN
O
UP
GUMIJEVA NAPONA
TE
GUMIJEVA NAPONA
87
IN
Gumijeva napona je pri tisku odločilnega pomena.
Skupaj s podlogo odločilno vpliva na kakovost tiskovine.
ZA
Kakovost gumijeve napone narekuje:
• točnost prenosa rastrskih pik
• zapiranje rastra in
• enakomernost odtisa
MO
Guma je zgrajena iz več plasti, za kakovost odtisa je najpomembnejši
zgornji, pokriti sloj gume.
SA
Neprimerna čistilna sredstva lahko negativno vplivajo na njegovo
kakovost.
88
GUMIJEVA NAPONA
BO
Ima nalogo prenosa nabarvanih tiskovnih površin iz PV na TM. Od nje je
odvisna točnost prenosa rastrskih pik, zapiranje rastra in enakomerno
odtisnjena ploskev.
OR
A
Vrste napon:
Ø
konvencionalna (redko srečamo, le še kot podložne in za tisk na
pločevino – polna gumena plast)
kompresibilna (plast gume z zračnimi kanali oziroma mehurčki)
Ø
RN
O
UP
kompresibilni sloj (vsebuje mikro in makro pore – nastanejo kot posledica
primešanih soli, ki se raztopijo)
zgornji sloj (gumirna mešanica s točno določenimi lastnostmi; odporna na
kemikalije, omogoči najboljši prenos barve)
TE
GUMIJEVA NAPONA
89
ZA
IN
Razlika med konvencionalno in kompresibilno gumijevo napono.
MO
Guma – volumen ostane
konstanten, se elastično deformira.
Zrak se zgosti, komprimira,
volumen se zmanjša.
SA
Konvencionalna napona se pod pritiskom ugrezne –
volumen ostane konstanten.
Kompresibilna napona z zračnimi mehurčki –
volumen zmanjša, zrak se komprimira.
90
RN
O
UP
OR
A
BO
GUMIJEVA NAPONA – konvencionalna / kompresibilna
91
MO
ZA
IN
TE
GUMIJEVA NAPONA – konvencionalna / kompresibilna
Kompresibilna gumijeva napona.
SA
Konvencionalna gumijeva napona.
92
UP
OR
A
BO
GUMIJEVA NAPONA – kompresibilna
RN
O
Struktura ofsetnih kompresibilnih gumijevih napon:
1. površinski gumijev tiskovni sloj
2. kompresibilni sloj
3. tkanina
4. in 5. struktura kompresibilnih slojev
93
MO
ZA
IN
TE
GUMIJEVA NAPONA – kompresibilna
SA
Debelina celotnega sloja je cca. 1.95 mm. Kompresibilni sloj je sestavljen iz:
Ø
odprtih por
Ø
zaprtih makro por in
Ø
zaprtih mikro por
94
UP
OR
A
BO
GUMIJEVA NAPONA – kompresibilna
O
Pomembno je, kako je guma podložena:
kompresibilna guma – podložena z nekompresibilnim materialom.
RN
Smer teka vlaken gume je vedno pravokotna na os gumi valja. Napetost
gumijeve prevleke pa je za vsak tip stroja posebej določena.
95
TE
GUMIJEVA NAPONA – Podlaganje gumijeve napone
MO
ZA
IN
Vrste podlog:
Ø
kalibrirana pola – pole papirja in kartona stisnjene pod
določenim tlakom na zahtevano debelino
Ø
normalna pola - ofsetnega papirja ali posebna pola filca
(mehkejša in bolj stisljiva od kalibriranih)
Ø
podložna guma – dve plasti tkanine in vmesna gumijasta plast
(debelina 1 mm)
SA
Lastnosti podlog
Trdota napone je odvisna od podloge.
Gumijeve napone so:
• trde
• srednje in
• mehke
Danes se za tisk uporablja največ trdo do zelo trdo napono.
96
GUMIJEVA NAPONA
BO
Razlikujemo:
• trdo (podložimo le kalibrirane pole papirja) – kvalitetna reprodukcija
rastrske pike na odtisu. Prevelike razlike v debelini TM lahko napono med
tiskom premočno stisnejo – uničijo
OR
A
• srednje trdo (podložimo gumo) – tisk tiskovin srednje kakovosti
UP
• mehko gumijevo napono (podložena z navadnimi polami papirja ali filca).
Med tiskom se bolj ugrezne, (lažje prenese razlike v debelini TM, stiskanje
brez poškodb) in slabosti (mehkejša guma se med tiskom bolj premika,
povečanje rastrske pike je veliko) – za tisk enostavnejših tiskovin.
RN
O
Globina brušenja gumi valja
Je večja od globine brušenja PV. Odvisno od vrste stroja ~ 3,00 mm.
IN
TE
GUMIJEVA NAPONA
97
Ločevanje odtisa oz. TM traja dlje deformacija rastra, zvijanje odtisa.
SA
MO
ZA
Konvencionalna gumijeva napona
povzroči večje adhezijske sile, večji kot,
močnejšo zlepljenost.
98
BO
GUMIJEVA NAPONA
OR
A
Kompresibilna gumijeva napona zaradi
zračnih mehurčkov spreminja volumen.
(manjše dubliranje, deformacija rastrskih
pik).
Kadar pri tisku naletimo na zmečkan,
poškodovan papir – ne pride do poškodb tisk se brez posledic nadaljuje.
O
UP
Adhezijske sile so manjše, kot ločitve TM
manjši – kvaliteta odtisa je boljša.
RN
QR – efekt (quick release)
TE
TISKOVNI TLAK
99
SA
MO
ZA
IN
Pri ofset tisku je standardni tiskovni tlak nekje med 20 – 40 bar. Največji je v
tiskovni črti.
100
Literatura
SA
MO
ZA
IN
TE
RN
O
UP
OR
A
BO
Joger, M., Primerjava alkoholnega vlažilnega sistema Heidelberg Alcolor in
brezalkoholnega vlažilnega sistema Varn Kompac, diplomsko delo, Ljubljana,
2000, 61 str.
Hernaus, Žagar A., Tiskarska prehodnost papirja na elektrofotografskem
tiskalniku Xerox Docutech 135, diplomsko delo, Ljubljana, 2003, 88 str.
www.Creo.com
Fedran, K. Kakovost upodabljanja tiskovnih elementov na konvencionalnih in
CTP ploščah, Diplomsko delo, 2003, 48 str.
Aull, M., Tehnologija tiska, Učbenik in delovni zvezek, Tehniška založba
Slovenije, 1997, 292 str.
Corl, J. Problem standardizacije ofset tiska v realnih pogojih, diplomsko delo,
2003, 50 str.
Horvatić S., Tiskarske rotacije i rotacijski tisak, Adamić, Rijeka, 2004, 537 str.
Kumar, M. Tehnologija tiska, Klima, papir in tisk, prvi zvezek, Ljubljana, 1991,
381 str.
Muck, T., Interakcije na površini papirja pri kapljičnem tisku: doktorska
disertacija. Ljubljana, 2002
101