1. No category

BO
OR
A
RN
O
UP
TISKARSKE ROTACIJE
SA
MO
ZA
IN
TE
TISKARSKE ROTACIJE
1
Akcidenčni tisk
2
TISKARSKE ROTACIJE
Ø
Heatset
(sušenje tiskarske barve v sušilnem kanalu, tiskovni člen: guma
proti gumi, tisk istočasno z obeh strani)
Coldset
(sušenje z zrakom in absorpcijo, guma – odtis enostransko,
guma-guma, obojestransko)
OR
A
Ø
BO
Rotacijski tisk je tisk iz zvitka oz. kakršenkoli nepretrgan tisk. Obstajata dva
osnovna tipa rotacijskega tiska:
UP
Heatset in coldset sta se včasih zelo ločevala,
danes pa se vse bolj prekrivata – porast heatset
sušenja tudi v časopisnih tiskarnah.
RN
O
Heatset v primerjavi s coldset poveča kakovost
tiska na vseh vrstah papirja – zato priporočljiva
kombinacija.
SA
MO
ZA
IN
TE
TISKARSKE ROTACIJE
3
Heatset ofsetni tisk je namenjen
Predvsem za tisk na premazane
papirje (revije, priloge …). Odtis je
kakovosten in ima visok tiskovni sijaj.
Coldset je namenjen za tisk časopisov
Na časopisni, nepremazan (roto papir).
Usmerjenost tržnih smernic je z
razvojem novih tehnologij in materialov
ustvarilo nov podsegment tržišča –
Polkomercialni tisk – kombinacija obeh
tehnik.
4
TISKARSKE ROTACIJE
Značilnosti
OR
A
BO
Obstajajo različni velikostni razredi rotacij:
Ø
maloformatni (etikete na ozkem
zvitku, formularji,…)
velikoformatni (časopisne rotacije, več 10 tiskovnih členov, …)
UP
Ø
RN
O
Heidelberg M-4000
komercialna rotacija z maksimalno
100000 kopijami / uro, hitrost 15 m/s
Delitev
IN
TE
TISKARSKE ROTACIJE
5
AKCIDENČNE
Ø
ČASOPISNE
ZA TISK ETIKET IN NESKONČNI TISK
SA
MO
Ø
ZA
Ø
6
TISKARSKE ROTACIJE
Značilnosti
Ø
BO
Ø
Ø
potiskujejo neskončni papirni trak
hitrost tiska bistveno večja kot pri strojih za tisk na pole
(100 000 in več odtisov / uro)
tisk na papirje (35 – 160 g/m2), ne pa kartone
v enem in-line postopku lahko izdelamo gotove izdelke, tisk in
dodelava v zgiban in lepljen izdelek
papir v zvitku je cenejši
OR
A
Ø
Ø
RN
O
UP
Slabosti:
Ø
visok delež odpadka pri pripravi (makulature)
Ø
dolžina tiska, določena z obsegom valja
IN
Akcidenčne
TE
TISKARSKE ROTACIJE
7
SA
MO
ZA
To so stroji za ilustracijski tisk. Uporabljamo jih za tisk barvnih tiskovin na
premazanem (zato dodatna komora za sušenje z vročim zrakom in hlajenjem)
papirju:
Ø
katalogi,
Ø
revije,
Ø
prospekti …
8
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne
BO
SUŠENJE
Pri tisku na:
Ø
OR
A
premazane papirje uporabljamo heat set barve, pri katerih ob prehodu
skozi sušilno komoro razredčilo (mineralno olje) izpari.
DODELAVA NA STROJU
UP
Zgibalni aparat za izlaganje zgibalnih pol, npr. za: 8, 16 ali 36 strani, tudi z
lepljeno vezavo.
RN
O
Prečni rezalec s sistemom za izlaganje (plakati, ovojnice,…).
razmik (mm) med
prečnima rezoma
(obseg valja)
pokončen
508
630
ležeč
630
452
965
630
965
1260
MO
32
Akcidenčne
max. širina traku
(mm)
ZA
8
16
lega formata
IN
× stranski stroj
TE
TISKARSKE ROTACIJE
9
SA
To število strani velja za zgibalno polo formata A4.
10
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne
RN
O
UP
OR
A
BO
Glede na razporeditev strani ločimo:
Akcidenčne – sestavni deli
TE
TISKARSKE ROTACIJE
Skladiščenje in odvoj papirnih zvitkov
11
ZA
IN
Vlagalni sistem
• odvoj papirja
• vzdrževanje ustrezne napetosti traku
• menjava zvitkov (avtomatska)
SA
MO
Ima predvideno avtomatsko napravo za lepljenje - omogoča zamenjavo traku
brez prekinitve ob koncu zvitka.
Vrste:
Ø
enostaven odvoj papirja - ročna menjava zvitkov – stroj ustaviti
Ø
menjalec zvitkov s stoječim lepljenjem – s skladiščem
Ø
dvo- ali trikraka zvezda zvitkov z letečim lepljenjem
12
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne – sestavni deli
OR
A
- iztekajoči zvitek
- novi trak
- valja za utrditev lepljenega stika
- žobčasti nož
- zgornji valjčni sistem
RN
O
UP
1
2
3
4
5
BO
MENJAVA ZVITKOV pri menjalcu s skladiščem
Akcidenčne – sestavni deli
TE
TISKARSKE ROTACIJE
13
MENJAVA ZVITKOV pri menjalcu s skladiščem
SA
MO
ZA
IN
Novi papirni trak je nalepljen
na mirujoč trak. Začetek
novega traku je lepljen z
dvostranim lepilnim trakom.
Iztekajoči zvitek je
ustavljen, valja stisneta in
zlepita mirujoča stari in
novi trak, nož odreže stari
trak.
Med menjavo je stroj oskrbovan iz posebnega skladišča papirja (40 – 50 m ) kar14
zadostuje pri hitrosti tiska 8 – 10 m/s za cca. 5 s.
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne – sestavni deli
RN
O
UP
OR
A
BO
MENJAVA ZVITKOV pri menjalcu s skladiščem – horizontalna lega
TE
TISKARSKE ROTACIJE
15
Akcidenčne – sestavni deli
1 – iztekajoči zvitek
2 – nov zvitek
3 – iztekajoči trak
4 – pogonski jermen
5 – pritisni valj
SA
MO
ZA
IN
Dvoročna MENJAVA ZVITKOV
Zvitek 1 se pomakne navzdol,
zvitek 2 se pomakne iztekajočemu
traku. Pritisni valj 5 se približa
iztekajočemu traku in ga zlepi z
začetkom traku novega zvitka.
16
Akcidenčne – sestavni deli
UP
OR
A
BO
TISKARSKE ROTACIJE
RN
O
Dvo-ročna menjava zvitkov.
17
Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.
Akcidenčne – sestavni deli
MO
ZA
IN
TE
TISKARSKE ROTACIJE
SA
Tro-ročna menjava zvitkov.
Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.
18
Enota za uravnavanje napetosti zvitka:
• navadno pizicionirana pred tiskovnim členom
• samostojna enota
• kontrolira predhodno napetost
BO
Akcidenčne – sestavni deli
OR
A
TISKARSKE ROTACIJE
RN
O
UP
Sestavljena iz:
• vlečnega valja z
uščipna dvigalko ali pritisnim valjem
• tri-valjna enota, ki deluje z učinkom zanke v povezavi z nižje ležečim
merilnim valjem za določanje napetosti traku.
MO
ZA
IN
VHODNA ENOTA:
Akcidenčne – sestavni deli
TE
TISKARSKE ROTACIJE
19
SA
Napeljava papirnega traku skozi stroj.
Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.
20
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne – sestavni deli
regulira njegovo napetost (pomembno za skladje, napetost regulirata
valj za kontrolo napetosti 3 in vlečni valj 4
O
UP
OR
A
Ø
BO
VHODNA ENOTA:
Ø
vodi rob traku (papir mora vedno sredinsko vstopati v naslednji
tiskovni člen – na robu so fotocelice 1, valj 2 regulira nastavitev roba)
RN
Napetost traku se kontrolira tekom celotnega stroja s pomočjo senzerjev
(nameščeni med tiskovnimi členi, med sušilnim in hladilnim sistemom).
Akcidenčne – sestavni deli
SA
MO
ZA
IN
TE
TISKARSKE ROTACIJE
21
TISKOVNI ČLENI
Princi štirih valjev, tisk
guma – guma. Prednost je v
obojestranskem tisku.
Tiskovni členi si sledijo
zaporedno, papirni trak teče
brez vodilnih valjev. Gumi
valja sta medsebojno malo
zamaknjena – stabilnejše
vodenje papirnega traku.
22
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne – sestavni deli
BO
BARVILNA ENOTA
OR
A
• TB manj viskozna
• hitrosti večje
• manj kvaliteten papir
Konstrukcija barvilnika se med tiskom na pole in iz
zvitka razlikuje:
RN
O
UP
• ni prenašalnega valja
• uporablja se kontinuitrni barvilni sistem
• hitro vrteč valj se vrti poleg počasi vrtečega
jemalnega valja
• s pomočjo strgala se lahko dovede velik nanos TB
(lahko se consko uravnava)
• položaj strgala (zgoraj, spodaj)
• število barvilnih valjev
Akcidenčne – sestavni deli
TE
TISKARSKE ROTACIJE
23
IN
BARVILNA ENOTA
Konstrukcija barvilnika se med tiskom na pole in iz
zvitka razlikuje:
ZA
• položaj strgala (zgoraj, spodaj)
• število barvilnih valjev (tisk na pole; 4 ali 5, heatset
rotacije 3, časopisne le 2)
SA
MO
Valji barvilne enote se razlikujejo po:
• vrsti površine, prevleke
• oscilatornosti
• pogonu
• obsegu
24
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne – sestavni deli
UP
OR
A
BO
BARVILNA ENOTA
RN
O
Porazdelitev TB na barvilnih valjih se lahko uravnava.
25
Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.
Akcidenčne – sestavni deli
TE
TISKARSKE ROTACIJE
IN
VLAŽILNE ENOTE
• kontaktne
• brezkontaktne (časopisne rotacije)
SA
MO
ZA
Kontaktne
Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.
26
Akcidenčne – sestavni deli
Tiskovni členi pri rotacijah:
• aktivni (printing unit)
• pasivni (v pripravljenosti) (imprinting units)
RN
O
UP
OR
A
Vse bolj pogosto se uporabljajo hibridni tiskarski stroji:
• zaporedna uporaba različnih tiskovnih členov
(flekso, ofset (različnih konfiguracij – npr. litografski tisk)
BO
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne – sestavni deli
TE
TISKARSKE ROTACIJE
27
SUŠILNI SISTEMI
IN
Pri heatset rotacijah se v glavnem uporablja:
• sušenje z vročim zrakom
• kombinacija IR sušenja in sušenja z vročim zrakom
• IR sušenje (časopisne rotacije) za pospešitev absorpcije
ZA
UV sušenje – cena.
MO
Tisk na premazane papirje poteka s heat set barvami (voski raztopljeni
v mineralnih oljih – pri T 150 – 220 °c mineralna olja izparijo, vosek
ostane).
SA
Tako mora biti papirni trak segret (vsaj 1 s v sušilni komori – pri hitrosti
10 m/s mora biti dolžina komore 10 m).
28
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne – sestavni deli
SUŠILNI IN HLADILNI VALJI
BO
Vroč papirni trak se nato ohlaja na 3 – 5 hladilnih valjih (v njih je voda). Na
ohlajenem traku se vosek strdi – pridobi značilen lesk.
RN
O
UP
OR
A
Po opravljenem hlajenju se na papirni trak nanese mešanica silikona in vode:
Ø
boljše drsenje papirnega traku in
Ø
preprečitev mazanja na vodilnih valjih in zgibalnem aparatu.
Akcidenčne – sestavni deli
TE
TISKARSKE ROTACIJE
29
SA
MO
ZA
IN
SUŠILNI IN HLADILNI VALJI
30
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne – sestavni deli
OR
A
-Izdelki s separiranjem, rezanjem so zgibani in znašani
na zgibalnih napravah
- izdelki neprekinjenih trakov (časopisni tisk…) na
zgibalnih napravah (folder superstructure)
BO
DODELAVA NA ROTACIJAH
IN-LINE DODELAVA
- nožno zgibanje
- perforacija
- lepljenje
UP
so pogosto del zgibalne naprave
RN
O
Najpomembnejši del dodelavne, zgibalne naprave je
oblikovalnik (heatset in coldset)
Izvede 1. vzdolžni zgib
Akcidenčne – sestavni deli
TE
TISKARSKE ROTACIJE
31
SA
MO
ZA
IN
DODELAVA NA ROTACIJAH
Oblikovalnik s 3 trakovi papirja.
Oblikovalnik na rotaciji M-600, Heidelberg.
Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.
32
Akcidenčne – sestavni deli
ZGIBALNI APARAT - primer
BO
TISKARSKE ROTACIJE
OR
A
Vzdolžno zgibanje poteka preko zgibalnega lijaka 2 in para
valjev 4, valja 6 in 8 služita za pravilno napetost. Na valju
10 se na mestu a vbodejo punkture, nož 9 pa odreže
papirni trak. Drugi zgib – prvi prečni nastane na zgibalnem
valju, kjer zgibalni nož b potiska polo v utor valja. Zaklop c
naredi zgib in drži polo.
RN
O
UP
Nastane osemstranski
izdelek, ki se izloži preko
žepnega valja 12 ali pa je
voden do zgibalnega člena
15/16, kjer z nožnim zgibom
nastane 3. zgib – 2. vzdolžni
– tako ima pola 16 strani.
Akcidenčne – sestavni deli
TE
TISKARSKE ROTACIJE
33
Ø
Ø
SA
MO
Ø
dovajanje več trakov, 2 trakova, podvojeno število strani
(časopisni stroji tudi več kot 8 trakov)
trak lahko po širini odrežemo pred lijakom (na 1/3), preko
lijaka tako teče 1 in ½ trak, tako povečamo št. Strani
zgibalne pole za 1/2 (namesto 8 – 12, namesto 16 – 24…)
s spremenjenim zgibalnim valjem lahko naredimo tudi
ovojni zgib
…
ZA
Ø
IN
ZGIBALNI APARAT – ostale možnosti
34
TISKARSKE ROTACIJE
Akcidenčne – sestavni deli
RN
O
UP
OR
A
BO
Zgibalnik (folder superstructure) - zbiranje papirnih trakov, pred dovodom v
zgibalnik.
35
Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.
Stroji za akcidenčni tisk
TE
TISKARSKE ROTACIJE
IN
POVEZAVA STROJEV
Stroji so zgrajeni tako, da jih lahko medesbojno povežemo:
vzporedna vezava dveh strojev – DUPLEKS
zaporedna vezava – TANDEM
drug nad drugim – etažni stroj
ZA
Ø
Ø
Ø
SA
MO
Stroja imata vsak svoj zgibalni aparat, omogočeno ločeno proizvajanje
različnih izdelkov, v kolikor pa ju spojimo in vodimo trakova skupaj, preko
skupnega zgibalnega aparata, dobimo proizvod z večjim obsegom strani
(npr. brošura, revija …).
36
TISKARSKE ROTACIJE
Stroji za akcidenčni tisk
RN
O
UP
OR
A
primer etažne povezave dveh strojev
BO
POVEZAVA STROJEV
Stroji za časopisni tisk
TE
TISKARSKE ROTACIJE
37
IN
Tisk poteka na nepremazanih papirjih, sušenje barve je zato
neproblematično (ne potrebujemo sušilnih komor in hladilne skupine).
ZA
Časopisi se zelo razlikujejo po:
Ø
obsegu strani (16, 24, 32, 64 in tudi več kot 100) in
Ø
nakladi (okoli 10.000 regionalni, več 100.000 nacionalni).
SA
MO
Pri manjših regionalnih časopisih, zadostujejo že rotacije z manj tiskovnimi
členi,dnevni časopisi (npr. DELO) pa se tiskajo na pravih gigantih (etažni
način gradnje, dolžina preko 100 m).
38
Stroji za časopisni tisk
TISKARSKE ROTACIJE
Majhna časopisna rotacija
RN
O
UP
OR
A
BO
Sestava:
Ø
Y tiskovni člen (tisk 3/0) (tretja barva se tiska neposredno brez
gumi valja – dilitho tisk) in
Ø
2 gumi – gumi tiskovna člena
Stroji za časopisni tisk
TE
TISKARSKE ROTACIJE
39
ZA
IN
časopisna rotacija za dnevni časopis
SA
MO
Pogosto se uporabljajo 10 valjni tiskovni členi, ki omogočajo
variabilnost. Gumi valji so premični, tako da lahko tiskovna enota
deluje izmenično:
Ø
guma proti gumi ali
Ø
guma proti tiskovnemu valju
40
Stroji za časopisni tisk
TISKARSKE ROTACIJE
RN
O
UP
OR
A
BO
časopisna rotacija za dnevni časopis - primer
Stroji za časopisni tisk
TE
TISKARSKE ROTACIJE
41
SA
MO
ZA
IN
časopisna rotacija – primeri tiskovnih členov
42
Stroji za časopisni tisk
TISKARSKE ROTACIJE
RN
sistem 8 valjev
O
UP
OR
A
BO
časopisna rotacija – primeri tiskovnih členov
Stroji za časopisni tisk
TE
TISKARSKE ROTACIJE
43
SA
MO
ZA
IN
časopisna rotacija – primeri tiskovnih členov
sistem 9 valjev
44
Stroji za časopisni tisk
TISKARSKE ROTACIJE
RN
sistem 10 valjev
O
UP
OR
A
BO
časopisna rotacija – primeri tiskovnih členov
Stroji za neskončni tisk
TE
TISKARSKE ROTACIJE
45
ZA
luknjasta in linijska perforacija,
prečna perforacija
vodilna perforacija
zgibanje …
SA
MO
Ø
Ø
Ø
Ø
IN
Uporaba za npr. tisk neskončnih obrazcev.
Pomembna je dodelavna tehnika:
46
Stroji za neskončni tisk
IN
CORTINA
47
TE
SODOBNE OFSETNE ROTACIJE
RN
O
UP
OR
A
BO
TISKARSKE ROTACIJE
• je digitalizirana ofsetna rotacija
• predstavljena je bila na Drupi 2000 kot pilotni polindustrijski projekt
ZA
Posebnosti:
• suhi ofsetni tisk
• ni conske nastavitve barvnika
• tiskovni členi so gnani posamično (digitalna pogonska gred)
MO
Možnosti tiska z enojnim ali dvojnim obsegom ploščnega valja.
Hitrost tiska cca. 80 000 odtisov/uro.
SA
Višina maksimalno 8,5 m.
Kumar, M. Drupa 2000: Digitalna evolucija, Grafičar, 3/2000, str. 4 - 27.
48
SODOBNE OFSETNE ROTACIJE
BO
CORTINA
OR
A
Rotacijo odlikuje velika dostopnost.
Ob čiščenju gumi valjev, menjavi odtisnih gum – možen razmik stolpa po
sredini za 70 cm.
Z raziskavami so ugotovili:
• suhi ofsetni tisk – primernejši za časopisni tisk
• ofsetni tisk z vlaženjem – za akcidenčne rotacije.
UP
Manj težav s prašenjem….
RN
O
Ploščni valj je potrebno ohlajati, barvni sistem ogrevati.
49
Kumar, M. Drupa 2000: Digitalna evolucija, Grafičar, 3/2000, str. 4 - 27.
SA
MO
ZA
IN
TE
SODOBNE OFSETNE ROTACIJE
www.kba-print.de
50
http://www.u mweltschutzbw.de/images/6_Druck_und_Papier/4.Offsetdruck/4.4Offsetdruck_Wasserlos/KBA_Cortina_Druckwerk.jpg&imgrefurl=http://
CORTINA
OR
A
Konstrukcija barvilnika:
• ni conskih vijakov, vgrajen je rastrski (anilox valj).
BO
SODOBNE OFSETNE ROTACIJE
RN
O
UP
Prednosti:
• minimalen čas priprave
• normalno nabarvanje doseženo že po nekaj odtisih (10 makulatur)
• minimalna nihanja nabarvanja
• (enakomerni profili obarvanja; horizontalni in vertikalni)
• ni fun-out efekta
• ni problemov s skladjem
• ekološko prijazen
rastrski valj
51
Kumar, M. Drupa 2000: Digitalna evolucija, Grafičar, 3/2000, str. 4 - 27.
IN
CORTINA
TE
SODOBNE OFSETNE ROTACIJE
ZA
Prednosti:
• odsotnost vode – izboljšana ostrina rastrske pike
• povečanje optične gostote odtisa
• možnost povečanja liniature rastra (60 lpc)
SA
MO
Slabosti:
• potrebno je hlajenje
• plošče so na bazi silikona, ki deluje kot netiskovne površine
• plošče imajo 2 - 3 × višjo ceno od konvencionalnih
www.kba-print.de
52
CORTINA
RN
O
UP
OR
A
Primerjava porabe prostora strojev z različnimi konfiguracijami
posameznih členov.
BO
SODOBNE OFSETNE ROTACIJE
Kumar, M. Drupa 2000: Digitalna evolucija, Grafičar, 3/2000, str. 4 - 27.
www.kba-print.de
53
SA
MO
ZA
IN
TE
SODOBNE OFSETNE ROTACIJE
Konfiguracija stroja Cortina za tisk 32 strani (zgoraj) in 48 strani (spodaj).
http://www.kba-print.de/en/home/produkte2/zeitungsdruck3/zonenschraubenlose/cortina/druckeinheit12.html
54
OR
A
BO
SODOBNE OFSETNE ROTACIJE
RN
O
UP
Konfiguracija stroja Cortina za tisk 64 strani (zgoraj) in 80 strani (spodaj).
55
TE
http://www.kba-print.de/en/home/produkte2/zeitungsdruck3/zonenschraubenlose/cortina/druckeinheit12.html
SA
MO
ZA
IN
LITERATURA
Aull Manfred, Tehnologija tiska, Tehniška založba Slovenije, 1997
Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.
Horvatić, S. Tiskarske rotacije i Rototisak, Adamić, Rijeka, 2004
Friškovec Mojca, Jančar Saša, Žveglič Maša, Ofsetni tiskarski stroji nekoč in danes,
seminarska naloga pri SGP 1, Ljubljana, 2005, 26 str.
56