2011p - BLOWER DOOR.cdr

GRADBENA FIZIKA
EKSPERIMENTALNA VAJA
VAJA
EKSPERIMENTALNA
NOSILEC PREDMETA: PROF. DR. SAŠO MEDVED
ASISTENT: DR. CIRIL ARKAR
MERJENJE ZRAÈNE
ZRAÈNE PREPUSTNOSTI
PREPUSTNOSTI STAVB
STAVB ZZ VRATI
VRATI ZZ VENTILATORJEM
VENTILATORJEM (BLOWER
(BLOWER DOOR)
DOOR)
KAJ SO VRATA Z VENTILATORJEM?
Vrata z ventilatorjem (Blower door) so orodje, oblikovano za merjenje zraène prepustnosti stavb ali delov stavb in doloèanje mest netestnosti. Naprava je s
panelnim sistemom zaèasno vstavljena v okvir vrat ali okna. Ventilator vpihuje zrak v stavbo ali ga izpihuje iz nje, kar ustvari razliko v tlaku med stavbo in
zunanjostjo. Razlika v tlaku povzroèi poveèan pretok zraka skozi vse rege v ovoju stavbe. Bolj tesna je stavba (torej manj je v njej netesnih mest), manj zraka
moramo vpihovati z ventilatorjem, da ustvarimo željeno razliko v tlaku. Med preskusom morajo biti okna in odprtine, ki so namenjene prezraèevanju in dovodu
zgorevalnega zraka, zaprte in zatesnjene.
Po Pravilniku o uèinkoviti rabi energije v stavbah (UL RS 52/2010) zraèna prepustnost stavbe ali njenega dela brez mehanskega prezraèevanja ne sme
presegati tri (3) izmenjave zraka na uro pri tlaèni razliki 50 Pa. V stavbah z vgrajenim sistemom mehanskega prezraèevanja z veè kot 0,7-kratno izmenjavo
zraka, zraèna prepustnost ne sme presegati dveh (2) izmenjav zraka na uro pri tlaèni razliki 50 Pa, merjeno po standardu SIST EN 13829.
INSTRUMENTI ZA IZVEDBO EKPERIMENTALNE VAJE
zunanji okvir vrat
merilnik
zaèasno platno
ventilator
prilagodljiv okvir
1
Sestavljen okvir
2
Namešèeno platno
3
Namešèen ventilator
Namešèen merilnik
4
PRIPRAVA NA MERJENJE ZRAÈNE PREPUSTNOSTI
1. Sestavimo okvir merilne naprave in ga prilagodimo okvirju vrat.
2. Platno prilagodimo okvirju merilne naprave.
3. Vse skupaj vstavimo v odprtino vrat in napnemo okvir merilne naprave. Po potrebi dodatno zatesnimo stik merilne naprave in odprtine vrat. Nato
vstavimo ventilator v odprtino v platnu.
4. Na zgornjo preèko namestimo merilnik, nanj pa prikljuèimo zeleno in rdeèo plastièno cev. Za merjenje tlaène razlike namestimo drugi konec zelene
cevke na prikljuèek vrat in jo povežemo z zunanjostjo. Za merjenje pretoka zraka namestimo drugi del rdeèe cevke na ventilator.
POTEK EKSPERIMENTALNE VAJE
VREDNOTENJE IZMERJENIH VREDNOSTI:
· Pretok zraka skozi zunaji ovoj stavbe ali dela stavbe v odvisnosti od tlaène razlike prikažemo na dvojnem logaritemskem
diagramu. Medsebojno odvisnost doloèimo z uporabo potenène funkcije. Na logaritemskem diagramu je ta odvisnost
premica.
· Z dobljeno odvisnostjo (enaèbo) izraèunamo volumski pretok zraka pri tlaèni razliki 50 Pa. Za izraèun števila izmenjav
zraka pri tlaèni razliki 50 Pa moramo izraèunati tudi neto ogrevano prostornino Ve stavbe ali njenega dela.
.
n50=
V50 Pa
Ve
n. ....................... število izmenjav zraka v eni uri
(h-1)
V50Pa ................. pretok zraka pri tlaèni razliki 50 Pa
(m3/h)
3
Ve ..................... prostornina stavbe oziroma dela stavbe (m )
.
V = a · Dp
volumski pretok zraka V (m3/h)
POTEK MERITVE ZRAKOTESNOSTI STAVBE ALI DELA STAVBE:
· Prižgemo merilnik (ON/OFF).
· Nastavimo ustrezno zaslonko (za zaslonko C trikrat pritisnemo CONFIG).
· Za meritev volumskega pretoka zraka in tlaène razlike nastavimo merilnik na PR/FL (trikrat pritisnemo gumb MODE).
· Vkljuèimo ventilator in merimo pretok zraka v obmoèju tlaène razlike od 20 do 60 Pa.
.
10
20
LEGENDA
potenèna odvisnost
UGOTAVLJANJE IN ODPRAVLJANJE NETESNOSTI
Netesna mesta na ovoju stavbe ugotavljamo s pomoèjo generatorja megle (dima), meritvijo hitrosti gibanja zraka ali vizualnim ugotavljanjem (na primer z
uporabo trakov, peres ipd.). Slednje namestimo na verjetna netesna mesta ter ugotavljamo njihovo premikanje zaradi vdora zraka.
Netesna mesta na ovoju stavb lahko odkrivamo tudi stoplotno kamero, pri meritvah s
podtlakom v stavbi in v primeru veèje razlike temperatur zraka v stavbi in okolici. Zaradi
vdora zraka v stavbo se spremeni površinska temperatura na netesnih mestih, kar lahko
izmerimo in dokumentiramo s toplotnim slikanjem.
Meritve zraèe prepustnosti stavbe v fazi gradnje oziroma
vgradnje stavbnega pohištva in stavbnih instalacij
omogoèa preverjanje kvalitete vgradnje in ustreznost
tesnenja. Odkrita netesna mesta lahko tako dodatno
tesnimo z namenskimi tesnilnimi trakovi.
30
40
tlaèna razlika Dp (Pa)
izmerjene vrednosti
Zrakotesnost stavbe je opredeljena s številom izmenjav zraka, njena enota pa je 1/h.
b
50
60
70
80
90 100